Tri gradbišča v KS Sora
Koliko zmore 515 krajanov
Prebivalci krajevne skupnosti Sora ne poznajo počitka. To je tudi razumljivo, saj so v preteklih letih s prostovoljnim delom in družbeno pomočjo zgradili v Sori Dom krajanov in gasilski dom. O akcijah, ki tre-nutno tečejo v krajevni skupnosti Sora — 515 prebivalcev ima v vaseh Dol, Rakovnik in Sora — smo se pogovarjali s podpred-sednikom sveta KS in predsednikom komu-nalne komlsije Francem Jezerškom.
V Sori je opaziti precej novega asfalta. Bi nam navedli nekaj podatkov?
»Brotiiprašno smo abdelaJi cesti: povezo-valno med katarinsko in med\'oško cesto in v Rakavouiku cesto, ki pelje v gonnji del vasi. Dolgi sta 600 an ozircjima zajemata 2500 kvadratnih nnetrov asfalta.«
Cesti sta močno preurejeni.
»Nekoč sta" bili to vaški poti. Nista imeli kanalizacije za meteomo vodo, javne raz-svetljave, bili ata tudi ožji. Predno smo pri-četlii z delom, smo se dagovoriili s komunalno skuipnostjo naše oboine, da cesti fimansira-mo tpo sistemu ddnar: dinar. Krajani smo se obvezali, da bomo pirispevali poloviioo z delom, materialom in denarjem.«
Bodite določnejši!
»V skoraj pet tisoč delovnLh urah sjno izkopaii ročno dn s stroja 600 kubičndh metrov slabega ma-terdala, navozild 700 kubičnih me-toiov novega graidirva, ureddli 300 im kanailiza-caje, obstoječi vodovod popravili na nekaterih mesitih, uivedli na eni cesti javno razsvet-Ijavo lin vgraddli obilo betona ter 800 m rob-niikov.«
Z znanjem krajanov in pomočjo strokov-ne službe komunalne skupnosti ste opravili vsa ta dela. Ste med vabljenimi kdaj nale-teii na negodovanje oziroma odklonilen od-nos do dela?
»Z deli smo pričeli prve dni inaja in sedaj jdh zaključujemo. Maram reči, da nikdar nismo sldšali besede »ne«, saj so krajani so-delovali v ¦vsakem trenutiku, ko so imeli čas ali tpa onožnost ipiuti na gi-adbdšče.«
Drugo gradbišče
Z gorenjske in tudi škof jeloške ceste lah-ko opazite za cerkvijo v Sori večjo poseko. Zakaj je tam izsekan gozd?
»Poseka je nastala zaradi razširitve poko-paldšča. Že dobrih deset let nd zadoščalo za gravitacijsko območje od Senice, vasd dz škofjeloške občdne in Topola. Land smo se odlooili, da pokopalnšče irazšjpimo.«
Katera dela so že opravljena?
»V dobrem letu smo zgradiidi z 200 kubič-nimii \metri betona iviisok, podporen zid, o-praivild smo velika zemeljska dela, dzravnali parkirišče in uiredlli huidounniik. Fripnavljano je tudii zemiljišče za mridške vežice.«
Za razširitev pokopaliSča imate poseben gradbeni odbor iz vseh zainteresiranih kra-jev. Investicija bo veljala okrog 10 milijo-nov dinarjev. Kako vam jo bo uspelo po-kiiti?
»Na začetku smo večinoma fdnansdrali sa-md: — krajami din ikrajevna skupnost Sora. Po dogavoru s kamiroalno skupnostjo naše oboine smo ¦vtnesii to investicijo v iletošnji firnanoni plan in pristopdli k izdelavd glavnega projetota.«
Kaj prinaša glavni projekt?
»Novo pokoipaldšče bo imelo akrog 170 npvdh grabov. Splošni pr-ojektivnd biiro je sprejei. našo pobudo-dn razvrstil grobove po terasah. Poseka bo lako na novo zazelenela, in se ivključila v gozdnato okolje.«
Tretje gradbišče
Kopališče Sora postaja zaradi dragih go-riv spet vedno bolj priljubljeno in obiskano. Nekateri obiskovalci so imeli pripombe, da kopališče bolj spommja na gradbišče, kot na miren kraj za počitek in sprostitev. Je ta pripomba upravičena?
»Na kopallišču je veoji del površin neure-jenih. NavozdJii smo veliko gradbenega ma-teniala, s featenkn smo za&uli kotanje in iukiije in ostale nevarne površine. Tako bo kapališče dobilo v dolpčenem času imikavr nejši videz.«
Bo tako tudi gostišče?             '
»Sedanji lakall je že zelo star. Potem ko ga je dmel nekaj časa v najeinu motel KOMPAS, ga ima sedaj v uporabi zasebndk. Ta bo y naslednjdh letih zgradil nav objekt.
To je seveda še načrt, md pa kljub temu skirbLmo za samtarije in zelene ipavr&uae.«
Kopallšče Sora bo dolgoročno urejeno le, če bi regullrali korito Sore. Takrat bi tudi reka prenehala poplavljati kopališče. Ker je to drago, nas zanima, kakšne načrte še inia vaša krajevna skupnost s tem kopa-liščem.
»Letos nameravamo dokončati igdšči za rokoimet ozircnma odbojko in tenis. Na zrav-nanem zeraljdšču bo prostor tudd za druge. rekreativne igre.«