Na razkrižj«. Letoa ae obnavlja zveza med avatrijsko in ogerako akupino dežel. Oaa trpi akozi deaet let, pripravlja ae po razpravab avatrijske in ogerake vlade, dožeae pa ae po drž. zborih obeb aknpia in svitli ceaar vzprejmo jo potem, ko ae je na obeh atranub odobrila do zadnje pike. Z BJih podpiaom dobi veljavo cesarake poatave. Vidi pa 8e iz tega lehko, kje da leži vaa moč — v vladah ia torei v dogovorih obeh ministeratev. Kar ata določili miniateratvi, avstrijsko ia ogerako, to h konca odloči, vse drago ima le toliko pomeaa, da račani oboje miaiaterstvo aže Baprej, s čem da sme ali pa ae ame stopiti pred avoj državai zbor. Ko bi Bamreč  ta ajih določbe zavrgel ali pa izdatao izpremeail vpraaanje je veliko, kaj bi aa to od drnge atraai rekli. Da bi ae z lepa aa tej atraai ne adali. to je gotovo ia zvoza ae mora, aaj velja, karrado, obnoviti. Valed tega pa je tudi aaivrt za aovo zvpzo že vaelej tak, da ae nc more v Bjem še v reaaici kaj izdataega preaarediti. To bi bilo ae aamo tačaa mogoče, ko bi aa kateri strani ne imelo miaiateratvo več zaapaaja v drž. zbora. Ako pa je to. potem mora iti ali že drž. zbor ali pa miniateratvo. Drage pomoči ai v takem položaju. Kedar bodi miniateratvo avoja pota in ae Be ozira aa želje ve^ine v drž. zbora ter ae morebiti njeguje manjšino, tedaj pride lahko v tako atiako. Manjaiaa aamreč le preži na to, da izpodbije miaiateratvu atol ia aaravao je, da se večiaa aič Be podvizaje, aaj ga ajame ter postavi ae prej aa aoge, kakor so gg. miaistri padli z ajega. In prav tako atoji ali je bila vsaj podoba da bi avstrijsko miaiaterstvo atalo, to pa posebao vpričo nove zveze. Večina drž. zbora ni z Bjim zadovoljBa, kajti oao ima eao, desao oko svoje zaaerom Ba maajšiai. Tej ne atori, za Boga, ničesar, kar bi jo — v resaici ia po pravici — žalilo ali ona ga vse eao ae mara, besao ga pobija in napada ga celo v reeeh, v katerih je prav ajej na ljabo kaj akreailo. Ali ti možje* so v drž. zboru maajšiBa, aami torej ae morejo doaeči ničeaar; ako se jim ae ugodi, da dobe kaj poalancev iz večiae aa svojo atraa, tedaj še oatane vae ajih govorjeBJe to, kar ae pravi prazaa alama. Pri sedaajih obravnavab. pa ima liberalaa maajšiaa areo, kajti dogovor miBiaterstev gledo carine na petrolej agaja madjarski zvijači, oškoduje pa toatraasko skupiao ia še v prvi vrati poljake kraje, kjer ae ga največ koplje. Carine ae plačuje doalej za olje, ki ae pripelje že čiato iz tuje države, 12 gld., za olje, ki je že aekaj čiato 2 gld. 50 kr., ia za olje, ki je ae do cela aaroyo, 8amo 1 gld, 37 kr. To bi bilo prav, aaj bi ne bilo madjarake zvijače. Leti ao ai uvažaaje olja tako uravBali, da dobe že čiato, le oamoljeBO olje, pa plačajo cariao od fljega, kakor bi ae bilo popolaem aurovo, golih 1 gld. in 37 kr. To olje izčiste potlej v Reki ali v Budi celo aa lehkem, vzemo si od Bjega 6 gld. 50 kr. davka ter preplavijo z njim aaše kraje. Tako trpimo mi škode za 1 miljoB, Madjari pa pridobe kaka 2 miljona. To je seveda krivica in je treba jo odpraviti. Kakor ate se vladi dogovorili, plačevali bi odalej ae 1 gld. 37 kr., ampak 1 gld. 42 kr. Oiivestao je, da ae a tem ae odpravi krivica. To avideva vsak otrok in liberalai maajšiBi v drž. zboru, čije možje so bili zadnjo, toliko krivicno zvezo skovali, vidi ae aedaj umestao, da porabi to, aaj pade ali miaiaterstvo ali pa vsaj razpade doalej trdna zveza deaaice v drž. zboru. Prof. Suess aamreS predlaga v dotičaeni odaeka, naj velja za naprej cariaa za čiato olje 12 gld., za vse ostalo pa 11 gld. 25 kr. Predlog je trd, a aa oko ni krivičeB, poljeki poslanci, katerih volilci ao imeli doslej v prvi vrsti škodo, Be morejo iti mimo ajega, ako jim je mar za koristi njih volilcev ia ostala deaaica ne sme jib pustiti v tem na cedilu. Po dmgi atraai pa je jaano, da Madjari ae puste z lepa dobička, ki so ga imeli doslej. Nasledek ne more torej biti drug, kakor da ali gre naše miaisteratvo ali pa da alovo drž. zboru ia levici razcveto rožice na bovo. Upala je to levica ia malo, pa bi ji bilo steklo. A sedaj ji je to apaaje že po vodi splavalo, kajti v cariaskem odaeka, ki razpravlja to vprašaaje, ao že prof. Saeasov predlog zavrgli, a sprejeli ao drag, poljski predlog, da se poviša carina za sarovo olje aa 2 gld. v zlatu. Miaisterstvo aazaaaja, da se atriaja z njim in pravi ae, da ga še nazadaje vzprejme tudi ogerako ministerstvo. Ako ae izgodi to v resaici, smo pa sedaj že arečao z razkrižja ia na prejšaji poti, po kateri še zmerom upa aaše miaiateratvo, da pride, z roko v roci s aedanjo večiao drž. zbora, kedaj do aprave avstrijskib Ijadstev.