it. 199 UBSĐMUTVO m UFBAVA: LJUBU AMA, PUOCDIUBVA ta KnJjcvlae Italije ta UM0NE PflBBUGRA fTALIAM A A. A. MILANO Nuove azioni contro naviglio nemico nella rada đi Augusta 40 velivoli avversari abbattuti nel ciela del Laz: o e della Campatua C OMAN DO SUPREMO. Bollettino di ruerra Nr. 1193. Nuove azioni sooo s ta te eondotte da re-parti aerei cemnaniri contro naviglio nella rada d i Aujrusta: Vn mereantile di medio tonnrllaggio e alcuni mezzi speciali da sbarco risultano colpiti. I/arma aerea nemira ha ierj oompiuto Incnrsiono su Civitavecchia, Decimo (Ca- gliari) e nei d'intorni di Napol i. Attactata opni volta dai cacciatcri germaniei e ita-liani. che si gettavano animosamrntc contro i bombardieri e i bimotori di scorta. 1'aviazione avvers^ria perdeva nel cieio del Lazio e della Campania 40 velivoli: dieci abbattuti dalla nostra oaicia. 1"! da quella tedesra. tre dalle batterie eontra-eree. Generale A m b r o s i o. Nove akcije proti sovražnemu brodovja v pristanišču Auguste 40 nasprotnikovih letal sestreljenih nad Laziem in Campaiiio Vrhovno poveljniStvo, _ Vojno poročilo #*. 1193: Oddelki nem&kih Io-t»I so izvršili nov«* akcije proti brodovju. zasidranem v Ati-jroHi: n« ki trgovski paniik srednje tonafe ta neku j posebnih izkrc«*valnih sredstev je bilo zadotih. Sovražno letalstvo je včeraj izvršilo napad na Civitavecchio, Drelmo (Cagiiari) in okolico Neaplja. Sovražno letalstvo so vsakokrat napadli nemški in italijanski lovci, ki so se pogumno pognali pr :t: bombnikom in dvomotornim letalom v spremstvu. Sovražno letalstvo je izgubilo v zraku nad Laziom in Campanio 40 letel; 10 so jih sestrelili nasl lovci, 27 n«"m^ki. S p* protiletalske baterije. General Ambrosio Berlin. 30. avg. 5. Pomorska oporišče Augusta ie kar naprej cilj močnh napadi \ velikih skupin nem>kih bombnikov. V nedeljo so nemšk; brz bombn ki pognali v zrak ]-e-trolejsko ladjo z 8.1MK) tonami. Neka druga petrolejska ladja iste tonaže je bi'a M žgana. S tema dve udarcema je sovražnik izgubil najmanj 24.000 ton goriva. Med isto akcijo sta bila 4.000-tonski tovorni parnik in 2.000 tonski parnk tako hudr. poškodovana, da se ju tad lahko smatra za izgubljena Sledečo noč so se napadi nadaljevali in nadaljnn dve veliki transportni ladji sta bih potopljeni, dve pa z bombami zadet m pohode van i. Istočasno so drugi nemški bomb- niki zadeli z zazidalnimi in ru^in m: bomba-m pristaniške napra-ve. ki naprav le hudo opustošenje. V* pristan ;šču je z'etel v zrak splav, natovorjen s strelivom, nakar je nastal čut med bližnjimi izkrccvalnimi ladjami. Ogromni plameni so bili vidn- v razdaljo 1O0 km. Tudi v soboto 28. avgusta ie skup.na nemških brzih bombnikov uničevala trgovinsko in vojno brodr,\jt. Anglosaso/v \ pristanišču. Iz ve! ke višine so se nemški bombnki vrgl" nenadoma ob prvem sv tu zore na izbrane objekte in zadeli z velikim: bombami dva 4.000T.n^ka parnika Pra\ tako sta b'la za deta 3.000-tonska tovorna ladja in vel k iz-krccvalni čoln Neka knžarka, k se je tudi nahajala v pristanišču, je bila po-kodovana ob eksploziji bombe velikega kalibra, ki je padla v njeni bližini. Zapora topništva n ba Ionov okrog pristanišča n; mog'a preprečiti uspeha tega podvzetja. k- je bilo izvršeno brez izgub za napadalce Izgube anglosaških kenvojev v Sredozemlju Carigrad. 30. avo s. »Tasviri Efkar« obrav nava vojni položaj na Sredozemskem morju in ugotavlja, da bombardiranja talijanskh m nemških letalcev re6no ogrožajo zavezniški promet na tem morju. List omenja, da torpedna letala in bombniki obeh držav Osi vsak dan zadajajo izgube angloameriškim konvojem. Železna odločnost berlinskega prebivalstva Teroristični letalski napad na Berlin se je spremenil v poraz za sovražnika Berfm. 31. avg. s. Neposredni sodelavec ministra Gobbelsa štabn vodja Schacht je kot komisar za obrambo Berlina podal zanimive izjave o zglednem delovanju vseh obrambnih organov v noči na 23 avgust, ko je sovražni letalski teror zaman skuhal obvladati moralni in fizični odpor berlinskega prebivalstva. Omenil je, da je angleška propaganda govorila o paniki, ko je v pričetku meseca dr. Gobbels pozval k previdnostni evakuaciji otrok, starih ljudi in žensk in ko je odrcd:l preselitev šol. bolnic, zavetišč in podobnih »vodov v varnejša področja. Izkustvo dne 23. avgusta je pokazalo, kako pametm so bili ti okrepi, kajt z njimi je bilo mogoče žrtve človeških življenj zmanjšati do skrajnosti. Pred napadom je sovražnik skušal z izvid-ntškimi napadi dognati, kakšna je cnramba mesta. Toda šele ob pr.hodu velikih skupin večmotornih bombnikov je pričela delovati celotna obrambna organizacija, spopolnjena z izrednim številom nočnih lovcev Kar naj bi bil triumf angleškega letalstva, se je pretvorilo v krut poraz. Dejstva kažejo, da hočejo Anglež; zadeti zlasti stanovanjske okraje. Obilno so se posluževali fosforja, toda navzlic dežju ognja in bomb je obramba z meščani odlično obvladovala po/are ter reševala ljudi in premoženje. V neki bolnišnici sta dve bolničarki. k: so ju privlekli ;zpod ruševin, takoj pomagal- gasilcem in s svojo hrabrostjo preprečili veliko škodo. Člani stranke in protiletalske lige so povsod sodelovali v prvi črti pri reševal- nih akcijah. V okrepčevalnicah* delijo ženske še naprej obilne in okusne obede. Za prizadete so bili prihranjeni posebni obroki kave. cigaret in sadja. Pomoč se bo nadalievala dokler ne bo zadnji od prizadetih zopet v stanu običajno živeti. — Stranka se je izkazala zopet kot mojster organizacije Zadržanje prebivalstva je bilo odlično. Prebivalstvo se je zopet znašlo celo v svojem humorju. Neki delavec je prosil mini-tra za cigarete in je v šali dejal: Ognja imam pa dovolj! Prebivalstvo je izražalo zelo skromne želje ko si je dr. Gobbels ogledoval prizadete kraje Neki vojak ga je prosil, naj mu podaljša za dva dni dopust, da bo lahko odstranil ruševine iz svoje hiše Neka ženska je prosila, da bi smela poslati brzojavko svo-iemu možu na fronto. Očiščevalna in obnavlja Ina dela So po večini izvršena in mestni promet je vzpostaviien. Berlinčani so nad vsako pohvalo. Železno od odločeni upirati se in zavračati sovražni teror. Prav gotovo jo. da bodo Angleži drago plačali svoje zločine. Nemško prebivalstvo bo prestalo vse preizkušnje in škoda bo naglo popravljena. Naše sovraštvo pa se jo ogromno povečalo in nekega dne bo maščevanje neizprosno. — Glede zadržanja tujih delavcev med napadom je sodelavec dr Gobbelsa zatrdil, da je bilo zgledno in da zasluži^ najvišje priznanje. Churchill priznava obstoj ostrih nesoglasij med Anglosasi in Sovjeti Brezuspešna prizadevanja za sestanek s Stalinom — Tudi ministrov še ni gatov varnost, temveč tudi v ta namen, da razprav Ijfljo o teh vprašanjih do točke, ko lahko posežejo vmes ^efi vlad Govoreč o drugi fronti v zap:idn- Franciji ie Churchi'1 izjavil da vsi lahkn vidijo k kr b bila ta opcrac:ia zaželjena Pcpolncma na ravno je. da Rusi. ki prenašajo slavno težr* nemške voiske na svoji front;. zahtevajo neprestano cd nas. d? nodvzamemo to nalogo \c prikrivamo na noben način, da to zahte vajo in da nam očitajo« zakai n>mo tetja že prej stcnT Chiwch:Il ie v nadaljnjem zatrd:l da z veselicm predvideva dan. k^ hndr- an ole'ke n amer:-ke armade prekoručMe Rr> ksvsk: preliv 7 vsemi svojim- s:lan>i Ne more posedati, kdaj se bo tn zcod *o, roda kndnr bo udarec zadan, se bo to z2od??» p<.^tenn Po na/man ' u. da bo letalno h^mh:ird;ranje VemČTJe ojačeno. je Church'11 nagla&il. da te hI večji del razgovorov v Quebccu nesvečen pojaesnemu nadaljevanju vojre pn,t lapon sk:. Glavna odgovornost Anglije v te^ vojn1 je zdaj na fronti v Indiji in v Indijskem oceanu. Proti koncu je Cnurchill izjavil, dfl SO kljub ugednim okoiišč'twm brez korsti in zaman vsa ugibanja r* tem. kdaj se bo vojna končala. Izjavfl je. da bodo zavezniki nadaljevali svoje napore, dokler bo potrebno. Buenos Aires, 1. aepL s. Odgovarjajoč na vprašanje o možnosti an^o-aaoLiijicu iuuIk Buenos Aires. 1. sept. s. V svojem včerajšnjem govoru v Quebecu je Churchill po to- I plem pozdravu Kanade omenil pogodbo prijateljstva in medsebojne pomoči m^i Rusijo in Anglijo, zatrjujoč, da sr, \n£»lc? "dločen stert vse. kar je mogoče, za ;zvr>itev po-godbe. Nadalje je zatrdil, da m sam in Rck^ serelt ničesar bolj ne želita, kakor konferen ce v treh s Stalinom Ce sc tc n- zgi.dilr. do-sflej. gotovo n; bilo zarad; te«a. ker nt bi tesa poizkušali doseč. s svojo najboljše volj0 n ne bi bli pripravljeni odstraniti vse ovire in ae odpraviti na dolga petovania v ta namen Do sestanka še ni prišlo, ker ie Sta, n prevzel osebno poveljn;ctvo svojih vojsk -n zarao/ te ga n« more 7-dni zapustiti bojne fronte. fc-Jer vodi opcrac:ie. življenjsko važne ne samtJ za Rusiio. temveč tudi za skupno stvai w0h Kiruženih narodev. \">ckakor na ne bi blo primerno za Rusijo, da b^ bila zastopana v Quebccu. kjer so se razpnvor r kal- v obHni mer-, će ne izključno vpra:anja ojacenja v. ine proti Japonski s katero ie Sovjetska vlada iklenla nenanadalno po20xibo za 5 let. V nadaljevanju je Churchill zatrdel, da bo-•feft z Rooseveltom vztrajala v svojih napo-A. da se staneta s Stalinom. Zaenkrat se a*, da je najbolj nujna stvar, da se uresniči —iek angleškega, ameriškega -n ruskega JJega ministra ali njih odgovornih zastop. % ne samo za obravnavanje raznih važnih 1 rfede bodočih po^db za svetovno Evropa sočustvuje z bolgarskim narodom v vlad in Ftlftvom Srlaine izjave državnUt poc^avarjev in predsedniko Izmenjava brzojavk med Sofija. 31. avg. s. Ob smrti kralja Borisa III so pri-pele na naslov Nj. Vel. kraljice Ivane sožalne brzojavke vladarjev raznih držav ter predsednikov vlad. Brzojavke so poslali: Nj. Vel. Viktor Emanuel III.. Adclf Hitler, švedski kralj, rumunski kralj, predsednik francoske republike Pe-tain. predsednik portugalske republike general Carmona. poglavar španske države general Franco. regent Madžarske Horthv. predsednik švicarske zveze Celio in predsednik finske republike Risto Ryti. Nadalje so brz,o javili: maršal Nemčije rjSring, minister zunanjih zadev v. Rib-b en t rop. rumunski general Antonescu. rumunski zunanji minister in drugi državniki. Vi.-oke oolitične in vojašlce osebnosti so se poklonile in položite vence ob krsti kralja Borisa v stolnici sv. Aleksandra Nev-skega. Ogromna množica prihaja v stolnico in dolga vrsta Mudstva. ki čaka. da pride na vrsto, se vleče 00 vsem trgu pred >tolnico. po vsem trgu carja Osvoboditelja in no veliki cesti vse do kraljevega dvorca Med osebnostmi, ki so se poklonile truplu krni;a Borisa, ie bil tudi general Mihov, ki je ooložil venec v imenu bolgarske Rim. 31 avp s Ob smrti Kralja Borisa je VXs.c. ^ef vlade odred'!, naj se izobesijo na pol droga zastave na vseh ja\nih poslopjih za tr dni in nato 5 septembra, ko bo kralj pokopan. Nadalje je Se| vlade poslal min:str-sktmu predsedniku Filovu naslednjo brzojavko: »V7cst o Benadni smrti Nj VeJ, kralja Bo^ rsa sta vlada in italijanski narod doznala z gJobolGG ganjenostjo ter sožaluieta s prjatelj-skim in zavc/ni;k m narodom. Pros'm \7ašo Ekscelenco. da sprejmete izraze najglobljega sožalja Kr vlade !n moie osebno so/al je s pro:njo. da bi tolmačili ta čustva Nj. Vel. kraljici Ivan- in kraljevi družin4.« rk.se. Filov ic odgovoril z naslednjo brzojavko: »Nj Vel. kraljica in kraljevska dru- žina sta mi pleboko ganjen: za izraženo soža-Ije naložil;. da spcrcčim vam, Fkscelenca, izraze njune hvaležnosti Z moic strani vas pro sim. da sprejmete moja ču>tva ganjene z.ihva le za izraze soža!;a Naše Kkscclence v menu italijanske vlade in italijanskega nanxia ob priliki nadvse krute izgube, k' je zadela kraljevine *n ses bolgarski narod« Rim. 31. avg. s. Eksc. notranj' minister ie ob smrti Nj Vel. kralja Borisa poslal sožal no brzojavko Nj. Vci kralj'ci Bolgai je. Nj. Vel. Kralju :n Cesarju in Nj Vis prestolonasledniku. Nj. Vis. princesa Mafalda v Bukarešti Bukarešta. 31. avg. s. Nocoj se je skozi Bukarešto peljala princesa Mafalda ob spremstvu enega od pribočnikov Kralja Italije. Princesa potuje ineognito ter je nadaljevala pot iz Bukarešte do meje v posebnem vagonu, katerega ji je dala na razpolago nimunska vlada Žalovanje na Madžarskem Budimpešta, 31. avg. s Regent Hoithy je ob smrti kralja Borisa odredil 12dnevno narodno žalovanje. Oficirji bedo nesili črn tra-k na roki. Na vseh vojaških in vladnih poslopjih so izobesili žalne zastave. Turikj tisk o balgarski izgubi Carigrad, 31. avg. s. Turški tisk soglasno obžaluje prezgodnjo smrt kralja Borisa, s katerim je Bolgarijo izgubila modrega in dalekovidnega vladar;a. »Tasviri Efkar« pr'zrava. da nasledstvo ne bo brez težkeč. izxaža pa željo, da bo bolgarski narod obdržal ravnovesje, katerega je v 25 letih fcraljevanja kralj Bcris ustvaril s tem, da je zedinil vse sile in utrdil n^tra-I nji položaj. S tem je brez dvoma uiesni-I čil bolgarska narodnostna stremljenja. Ogorčene borbe v Rusiji 91 sovjetskih tankov uničenih — Novi ostri udarci anglosaški trgovinski in vojni mornarici Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. avg. Vrhovno peveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražnik je nadaljeval svoje napade proti južnemu in srednjemu odseku vzhodne fronte tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo. Ogorčene borbe se trajajo. Uničenih je bilo 91 sovjetskih oklopnih voz. Na mer ju zap«vdno od Taganroga so potopilo lahke nemške pomorske enote dve izmed 6 sovražnih motoriziranih lopni-čark, sestrelile dva bombnika in privedle ujetnike. V bojih zadnjega tedna se je na fronti cb Miusu posebno odlikoval 3. bataljon grenadirskega polka št. 70 pod vodstvom uadporočnika Koppa. Hitra nemška bojna letala so ponovno podnevi napad'« pristanišče v Augusti ter v nenadnem napadu iz majhne višine hudo poškodovala eno sovražno prevozno ladjo ter en izkrcevalni čoln. V letalskih bojih je bilo pri tem uničeno eno letalo tipa »Spitfire«. Nemški lovci so sestrelili na področju Neaplja iz skupine 60 napadajo* čin sovražnih letal 26 aparatov. Nad Atlantikom so nemški lovci za dolge polete sestrelili velik angleški hidro-plan. Močni sovražni letalski oddelki so preteklo noč napadli zapadno nemško ozemlje, predvsem mesti Munchen-Gladbach in Rhevdt. Razdejanja in izgube med prebivalstvom so znatne. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je po dosedanjih ugotovitvah sestrelilo 35 izmed na padajočih angleških bombnikov. Nemške podmornice so potopile v Sredo* zemskem morju in na obrobnem področju konference je Roosevelt včeraj na konferenci tiska izjav 1, da stvai-i debro stoje, toda m hotel povedati načesar stvarnega. Stalin odklanja vsa vabila Stockholm. 31. avg s. Londonski poročevalec 1 s>ta »Svenska Dagbladet« pi^e. da sta še vedno neznana kraj in čas angleško-rusko-ameri^ke konference, o kater: se toliko go veri te dni. tako niti ni se mogoče z gotovostjo reći. ali bo do konference sploh prišle Domneva se Ie da se bo Eden. ki se je vrml v London. pcetalskj sodelavec mednarodne obveščevalne agencije ugotavlja, da so naraščajoče izgube angleškega in ameriškega letalstva med terorističnimi naoadi na evropsko civilno prebivalstvo prisilile angleškega letalskega ministra k novemu zakrinka van ju dejstev. Tako je bilo ob zadnjem napadu na Nurn-berg sestreljenih 62 sovražnih večmoturnikov z nad 500 možmi Angleži pa so priznali samo izgubo 33 bombnikov. Popolnoma groteskna je kasnejga ameriška trditev, da ie bilo med napadom na dve mesti južne Nemčije, pri katerih so napadalci izgubili 109 bombnikov in lovcev, to je eno tretjino sodelujočih letal, sestreljen 301 nemški lovec. V resnici so bili da nemški strani samo 3 mrtvi in B ranjenih, ki 9o se rešili s padalom. Ta dejstva potrjuje tudi angleška revija >Tribune«, ki trdi. da bo »divja taktika pretiravanja« slabo vpiivafta zaradi svojih bedastog a« Angleže same. Imenovanja in upokojitve prefektov Rim. 30. avg. s. S Kr. dekretom, ki «c objavlja, so bila odrejena naslednja imenoranrj« pr efektov: Upokojeni so: gr. uff Pietro Perrini. prefekt na razpoloženju, cav. Giuseppe Ruasu, prefekt na Rupoloienju, dr. Vinccnzo Bertfc prefekt v Poli. dr. Angelo Ros&i. prefekt v Bellunu. cav. Kaffaello Rodogna, prefekt n* ra/pok.ženju. S a razpoloženje je posta\ljeo dr. Alfon« Gaetani. prefekt v Florcnci. Premeščeni so: dr. Francesco Disuni Pabc-ci. generalni direktor javnega zdravstva, j« imenovan za prefekta v Rimu; prot. Do-menr co Marotta, je postavljen za peneralnetja direktor ia javnega zdravstva, kateremu O stane dodeljen v-Sji za\od za zdravstvo, df. Carlo Manna. prefekt na razpoloženju, ie imenovan za prefekta v FloTenci, dr Adalberto Beruti, prefekt na razpoloženju, za prefekta v Bolw»-nu. dr. Giulio Patcrno. prefekt v Boggifi, zrn. prefekta v Alcssandrij:. Generalu GiusKTvpeju Picahu je poverjeno vodstvo prefekture ▼ Foggiji Dr. Giuseppe Ristaqno> prefekt v Arc/zu. ic imenovan za prefekta \ Crcmoni. Imenovani so za prefekte iiastuJjlji pod-prefekti: dr Lino Roca za prefekta v Ma teri odvetnik SocfltC F«>rn- /a prefekta t Maccrati. dr AgOStino Micbclc Balata za prefekta v Bcllunu n clr. G iKseppc Sr.Ualini rM prefekta v Arezzu Rim, 31 avg s. Dr. Filippo Manlio F^re-sti. držnvni svetnik, predstojnik prefekture v Rimu. bo zapustil tn položaj 8. sentembra in zopet prevzel svoje mesto v držn\-nem svetu. Notranji minister se mn Je znhvalil za delo. ki ga je opraviial nad 7 let kot šef rimske pokrajine. Imenovanja vseučlliških rektorjev Rim. 31. aa-g. a. Z današnjimi ukazi m bili imenovani tile ptx>fesorji za rektorje naznačenih vseučilišč do 31. oktobra 1944. Enrico Redenti v Bol ogni. Piero CaJflman-drei v Florenzi. Emanuele Sella v Genovi, Aurelio Candiaji v Milanu, Adolf o Amoloo v Neaplju, Concetto Marehesi v Padovi. Pluiio Fracca.ro v Pavi ji. Luijri Ru«r> ▼ Pisi. Guido de Ruggero V Rimu in Lrui^ri Einaudi v Turirru. Razen tega jo bil prof. Luigi Russo imenovan za direktorja normalne vtsje šole v Pisl. Imemrvanja v zavodili Rim, 31. avg. s, S tar. deKretom je brl vitez velikega križa dr. Giuseppe Sapuppo. opol nom oceni minister, imenovan za izrednega komisarja državnega zavoda »Lu-ce« z vsemi oblastmi predsednika in upravnega svetnika ustanove. Rim, 31. avg. s. Z odredbo, lei se objavlja, je bil imenovan za komisarja državnega zavoda za zavarovanje in za ponesrečence pri delu senator prof. dr. Pao4*» Medolaghi. Saradroglu obiskal italijanski paviljon v Smiriti Smirna. 31. avg. s. Turški ministfrski predsednik Saradzoglu si je ogledal italijanski pavljon na sejmu. Sprejel in ■opremljal ga je Kr. konzul Italije. Ministrski predsednik se je zelo zanimal za razstavo in je izrazil svoje zadovoljstvo. Madžarski narod se zaveda svojih dolžnosti Budimpešta, 31. avg. s. V govoru, ta g« je imel propagandni minister An tal v E>emt v Transilvaniji, je minister ocrtal poloznri Madžarske. Rekel je, da se madžarski narod zaveda resnega trenutka, ki ga preživlja Evropa, ter je strnil svoje vrsus okrog vlade, ki stori vse, da zagotovi zajamči interese države. Bližnja biidoćsioak bo zahtevala še trdnejšo notranjo stmjo* nost in še večje žrtve. Kadar gre za čast in narodno neodvisnost, je madžarski narod pripravljen boriti ae in prenašati vsa žrtve. Propagandni minister je zaključ* svoj govor s pozivam na vse MadAare, naf izpolnijo svojo dolžnost do domovine. Novi šef glavnega Berlin, 31. avg. s. Na položaj šefa glavnega stana nemškega letalstva, je bil kot naslednik umrlega generala Jeschoneka imenovan dosedanji poveljnik neke letalske armade general Gunther Korpen. Spremembe v Švedski vladi Stcckholro, 30. avg. s. Pravosodni minister VVestmann, je podal ostavko, na nje* govo mesto pa jo bil imenovan dr Berge-kuis, ki pripada tudi konservativcem. Za ministra brez listnice je bil imenovan poslanec Rubstadt. med Lizbona, 31. avg. b. Spričo narašfinji stavkovnega, gibanja rudarjev v WaTJeaa m nevarnosti novih stavk v Yorkatxtru, f* moral predsednik angleških rud&rskfti Al. dikatov Will Laupher obaocfiti stavke, «zna-čujoc jih za protiustavne manifestacije. M so v sedanjem trenutku lahko tragične. Dodaj je. da je prekinitev dela, v ruđnikUt neopravičljiva. ker obstojajo sindikalni spravni organi v vseh premogovnih okro-žnjin. ziaati pa je nevarna adaj, ko an^ieftka industrija, kakor se nikoli v svoji zgodo-vini. nujno potrebuje premoga. Stavke wb med tem Sirijo is Torkahira tudi v prenio-govnike Wallesa, t BarnaJu pa je odbor združenja rudarjev izročil 21dnevni otfn«t lastnikom premegofabov za tepomrtev do« lavskih zahtev. m * - Stran 2 »SLOVENSKI NAROD. 1. septembra 194S 5 te v. 199 Matična glasbena šola C& sklepu foiitaHUah tečajev ta javni pvc itakcifi gojencev Ljuhianft, 1. septembra. Prva stopnii nove notranje ured>t\e rna tične elasbcne šole obtetja pripravnico z dvema letnikoma, s I. in 2 razredom, druga Stopnja nžjo šole s 3.. 4.. 5 in 6. razredom, tretjj stopnja srednjo Šoto s 7 ir• 8. razredom, četrta stopnja pa višjo šole z 9. in 10. razredom. Te stripnje veljajo, kakor povzemamo iz nedavno iz ilejza poročila za 1942 43 za klavir in violino, doc i m jc pn pouku violončela 8 razredov, ostalih instrumentov pa 6. Takšna ureditev sloni na tehtnih, drauoce-n:h vzgojnih vkustvih, ki se i npmi lahko ponašata "olsko vodstvo ;n učiteljski zbor. RaMxatclj je prof. Julij Betetto. V seznamu drž. uč'tclis-tva n ućiteljsHa. nastavljenega od Casbene matice, so Vida Sc^ck (klavir). Avgust Ivančič (violina))), Viktor Sonc (klavir, teorija, intonacija)). Milena štrukelj (kla vir) in Var.da VVl&^gJbaufcen (sdoperje). Razen tega poučujeio v matični glasbeni šoli tudi učitelj.ce in učitelji, k* so honnrran' od Glasbene matice: Josip Bareš (oboa). Marta B^EJak-ValjaJo (klavir). Zorka Bradač (klavir). [;r.»:i Capponi Ušak frog), BoŽena Ger-nivec (klavir). Em 1 (a Dernovšek (klavir). Jurij Greg« rč (v<.lna teorija)), Silva Mrazovce (kla\;r;). M 'u* Humek (harmonija) Ka-rola Jcraj (violončelo), Karol Jcraj (orke- stralne vaje)). I rane KŠttas (trobenta, pozavna), Olga Koarić (klavir), Slavko Korošec (flavta), Vaciav Laun (klarinet). Pia Lipov-ek I (klavir), Karel Pahor (violina), Mirko PoKc j (mladinski in selski zber). Karoj Sancin (violina, ansamblske vaje). Mirca Sancinova (klavir). Cenck Scdibaucr (čelo). Osip Sest (dekla mačja) in Matija Tome (orgle). <*:Iani učiteljskega zbora K) v stalnih stik h S starši, kar je za dobro glasbeno vzgojo izdatne važnosti. Tud? letos je šolsko vodstvo upoštevalo željo staršev in 90 bili OTsanzira ni posebni počitmski tečaji. Gojenci, ki so se prostor oljno prijavili v omenjene tečaje, so 1 juliju in avgu&tu posečali glasbeni pouk in S pridom uporabili počitniška prosti čas. O tem smo «e preprčali na »nučnji javni produkciji, ki nam jc pokazala razveseljive sadove gias-benepa vzgojnega prizadevanja v ea*u letošnjih počitnic. Nastopili so gojenci in gojenke klavirskih <>l Božene Cern iveeve, Zor-ke Brada čc\e. Olce Kolarčeve in F* L i p o v Š k o v e . violinskih šol K San -c i n a in J. G r e 2 o r c i ter ansamblske šole K. S a n c ' n a. Izvajajoči *»o se zelo potrudili, da b; pripravili staršem čim prijetnejše presenečenje, svojim vzgojiteljem pa č;m lep^c zadoščenje. O uspehu poedincev pa 5 led i posebno poročilo. NEVNE VESTI — Vodnikova družba svojim ps. pover-ienikem in č!?nom. Družba je razposlala gg. poverjenikom nove nabiralne bloke in pole s prošnjo, da naj poberejo pri svojih članih leicinjo članarino in stroške za ekspedicijo knjig. Vodnikova družba bo Izdala letos dve knjigi in sicer Vodnikovo pra*iiko za leto 1944 v običajni obliki in obsegu kot dc^lej in pripovedno knjigo pisatelja Ivana Matic-iča. močno pisano povest iz kmečkega življenja »Petrinka«. — Povest bo obsegala 13 do 14 tiskovnih pol. Članarina znaša 24 lir. vezava v platno za vsako knjigo 12 lir. stroški ekspedicije pa 1.50 lir. odnosno 3.50 lir. Letošnje knjige izidejo koncem novembra. Rok za nabiranje članov poteče s 10. novembrom. Obnovite svojo članarino! Priglasite se cimpreje v krog Vodnikovcev! — Nezgode. 12!etna Sabina Franko iz Caprivc si je pri padcu s kolesa, zlomila, levo nogo. 131etni Jcsip Erzetic iz S. Martina di Ouisca je obiral sadje. Padel .le z drevesa in cbležal z zlomljeno levo nogo. Oba sta ?e zatekla v gorizijsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi gospodinja Regtaai Bre_ sano iz Lil c in i ca pri Gori zl ji, ki ima oh-Ftreljeno lice. — Portugalski poslanik pri kardinalu Maglionu. V Rim se je vrnil po daljšem izostanku portugalski poslanik v Vatikanu Carneiro Pccheco. Po prihodu je bil sprejet pri vatikanskem državnem tajniku kardinalu Maglionu. — Padla je skori okno in umrla. Mlada Alice Sponghero iz Manfalcona je pri nesrečnem padcu skozi okno prvega nadstropja obležala s smrtnimi poškodbami. Kmalu zatem je izdihnila. — Naraščanje števila italijanskega prebivalstva. Kakor je povzeti iz gospodarsko finančnega dopolnilnega vestnika agencije »Agit«. je naraslo število italijanskega prebivalstva v 70 letih 1870—1940 od 28 na 45 milijonov. — Razvoj italijanske filmske proizvodnje. Agencija »Agrtf poroča: V preteklem letu je bilo na novo predvajanih 324 filmov v dolžini 608.349 metrov. 298 filmov v dolžini 564.109 metrov je bilo odobrenih brez sprememb. 10 z dolžino 20.779 metrov je bilo odobrenih s spremembami, 16 z dolžino 22.661 pa je bilo prepovedanih. Od navedenih filmov jih je bilo 148 italijanskih z dolžino 440.551 metrov, 70 nemških v dol/ini 142.009 metrov. 30 francoskih z dolžino 61.190 metrov, 21 ameriških v dolžini 47.144 metrov, 55 filmov pa z drugih držav v dolžini 117.455 metrov. — Poslušal je prijatelja in utonil. V kanalu De Dot t on v Romkih so se kopali med delovnim odmorom številni delavci. JVIed njimi je bil tudi 21 letni Josip Lako iz Doberdoba. Neki prijatelj je izpodbujal Laka. naj skoči v vodo. Četudi ni bil Lako plavalec, je poslušal prijatelja, kar je bilo zanj usodno. Prijela ga je slabost, prijatelj je za plaval na pomoč, vendar se rešitev ni posrečila. Nesrečni Lako je utonil. — Smrt bivšega triestinskega poslanca. V Trie?tu je umrl v ulici Commerciale 3 Silvio Pagnini. Pokojnik je bil izvoljen leta 1907 s socialističnimi glasovi za poslanca v dunajskem parlamentu. Pozneje se je Pagnini oddvojil od socialistične stranke ter je ustanovil svojo frakcijo. — Mascagni zaključuje rimsko poletno simfonično Sezono. Kakor dolgo vrsto let. tako je bila tudi letos pridržana Petru Ma-seagniju naloga, da je zaključil letošnjo rimsko poletno simfonično sezono. Sklepnemu koncertu v Adrianu je prisostvovalo številno občinstvo, ki je hotelo s svojo navzočnostjo počastiti znamenitega skladatelja. Poleg Mascagnijevih skladb je bila izvajana sloveča šesta (patetična) simfonija P. Cajkovskega. — Imenovanje »ovih komisarjev. Admiral Aslan Granafei iz Seranove je bil imenovan za komisarja nacionalne federacije posestnikov Orest Lizzandi in Josip Di Vittorio sta bila imenovana za komisarja nacionalno federacije delavcev. Peter Men-tati po za komisarja nacionalne federacije kolonov in najemnikov. — SI. septembrom. Rimsko notranje minstrstvo je odredilo, da so uvedene posebne dovolilnice za občine Fiume. Abba-zzia in Mattuglie s I. septembrom t. 1. in ne s 1. oktobrom, kakor je bilo prvotno objavljeno. — 13.706 Jajc je bilo zaplenjenih, kakor poročajo iz Mondovija, v 15 dneh v tamošnjem okolišu. Krivci so bili kaznovani od mondovijskega pretorja na globe od 1700 do 4000 lir. — Zvišanje donavske plovnine. S 1. septembrom se bile zvišane na Slovaškem . plovne tarife za podonavsko paroplovno družbo za 20* V — Igraj se je s psom in utonil. Iz Rovi ga poročajo: 41 letni Avgust Giacobbe iz kraja Albera & Apollinare se je zabadal s svojim psom, ki mu je ponovno velel preplavati Adigetto. Ko pa je bil nazadnje pes očividno naveličan te igre, ni maral več nazaj čez reko. Giacobbe je skočil v reko. da bi jo preplaval in da bi spravil psa nazaj preko vode. Verjetno pa ga ie med plavanjem prijela slabost. Voda ga je zagrnila in ga še ni naplavila. — Smrt slavne plesalke. V neki bolnišnici v Casablanci je umrla slavna, draže-stna plesalka Karolina Otero, katere sloves je šel po vsem svetu. IZ LJUBLJANE Razdeljevanje mehkega sira Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komi3aria.ta v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za mehki sir na Novem trgu št. 4-II, in to yy. naslednjem redu: dne 1 septembra- N—ž, dne 2. septembra: A.—M. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh 3. do 8. septembia na odrezek št. 805 po 70 g mehkega sira. Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnem 8. IX. Prevodu, ki bo z n_im nadalje razpolagal. ★ —|j V enem dnevu **e je ohladilo za 4 stopmje. Nestalno vreme traja še naprej. Tudi včeraj je padlo nekaj kapljic dežja in je bilo nebo večino dnevni delro prekrito z naglo premikajočimi se oblaki. Zelo se je v zadnjih 24 urah znižala dnevna in nočna toplota. Včerajšnji maksimum je z~ašal 22.2 stopinje C. današnji nočni, ozirema jutranji minimum pa 11 stopinj Celzija. Ona sta se tako znižala za 4 stopinje. Ohladitev se že občuti in bomo kmalu morali obleči plašče. —Ij Začetek šolskega leta 1943—44. Izpiti v jesenskem roku na srednjih. učtelj-skih in meščanskih šolah se bodo viš li od 10. do 30. seoiembra po razporedu kakor ga bo Jo določila posamezna ravnateljstva, diplomski izpit) na učiteljskih šolah pa bodo šcie \ začetku meseca novembra. Vpisovanje učencev zr» novo šol?ko leto bo od 1. do 5. oktobra, začetek pouka rm 11. oktobra 1^43 — lr pisarne IV. oddelka Visokega ko-misariatn —Ij Tatovi električnega gradiva, kakor kontaktov, števcev, žarnic, varovalk, posebno pa oklopnih varovalk so se pojavili zlasti po cerkvah in tudi po zasebnih hiSah. Mestna elektrarna spet opozarja prebivalstvo, n3j vsakega, ki bi se izdr.'ial za mestnega uslužbenca, takoj legitimira. Pri tem naj pa stranke ne bodo zadovoljne anmo z osebno izkaznico, temveč mora vsak pokazati tudi mestno službeno izkaznico, ki dokazuje, da je oseba res uslužbena v mestni elektrarni in upravičena popravljati ali odstranjevati električne naprave/ Ponavljamo, naj stranke z vso odločnostjo od vsakega zahtevajo mestno službeno izkaznico ter človeka trez izkaznice brez usmiljenja takoi izroče policiji. Kino Union Predstave od 1. septembra 1943 naprej ob delavnikih oh: 15.30, 17.30 in 19.30 uri. — Ob nedeljah poleg teh Se matineja ob 10.30 uri. —Ij Združenje š°!nikov Ljubljanske pokrajine sporoča sledeče: Informacijski tečaji za pripravo k profesorskim izpitom se bodo začeli v petek dne 3. septembra 1943 ob 10. uri v predavalnici instituta za fiziko kraljeve univerze v Ljubljani. —Ij Spored javne produkcije oddelka za deklamacijo na šoli Glasbene Matice. Iti bo jutri v četrtek ob 7. uri zvečer v frarči-škanski dversni: 1) Prešeren: Orglar — recit r-c-. Pfeifer; Gol a: Mesečina — Brice-va: Prešeren: Soldaika — Pelan: Golia: BL3ANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION Tetetoa 22-21 Ljubosumnost vidi vse narobe PLANINCI V glavnih vlogah: Amedeo Vazzari in Mariella Lotti Predstave od danes naprej ob delavnikih ob 1530. 17.30 in 19.30. uri. KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela družabna komedija z lepo Htlde Krahl v glavni vlogi — Petje in ples — Film ljubezni, zabave in veselja... LJUBIM TE Ostali igralci: Paul Hubschmidt, Fita Benkoff, VVilfried Seifert Predstave ob 15.. 17. in 19. url KINO SLOGA Tel. 27-30 Otvoritev predsezone z vrsto dobrih in lepih filmov! Nezvest* ba žene in nje posledice v prelepem filmu MASKA IN OBRAZ V glavnih vlogah: Laura S«l*ri. Nino Besozzi. — Režija: C. Ma>troc"nque. Predstave ob 14.. 16. in 18. uri. Procesila — Moh^r'čeva: Hugo: Beseda — Jurčeva; Heine: Romanje v Kevlaar — Re-bernikova; Narodna: Rošlin in Verjanko — Podgoršek; Goethe: Molitev iz Fausta — Zupar.čičeva; Gclia: Petrčkov govor — Gri-lova; Cankar: Sultanove sandale — Korošec: 2) Prizor iz 2. dejanja Cankarjevega Pohujšanja — Briceva. Pfeifer; 3) Prizor iz 5. dejanja Župančičeve Veronike Dese-niške — Zupančičeva. Podgoršek; 4) Ro-stand: Prizor iz 3. dejanja ^Cyraro de Ber. geracc — Zupančičeva. Pfeifer, Podgoršek, Korošec. Pelan. Grilova. Rebernikova: 5) Rcstand: 5. dejanje iz Cvrana —- vsi. Za odrom izva-'a ženski zbor škerjančevo Ave Marijo. Vstopnice za to produkcijo so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Spodnje štajersko — Odlikovan Trboveljčan. Za hrabrost na vzhodnem bojišču je bil odlikovan z redom železnega križca II. stopnje Trboveljčan Vili Guček in sicer ob 50 letnici rojstva svojega v prvi svetovni vojni trikrat odlikovanega očeta. — Nov grob. Umrla je v Celju 19. avgusta ga. Pavlina Bla*kO( roj. Lokar. Zem-ske ostanke dobre matere, splošno priljubljene v vsem krogu znancev, so položili k začasnemu počitku na celjskem pokopališču, od koder jo bodo po vojni prepeljali v njen rojstni kraj Lokavce. Zapu?ča hčerko Nado ter sinova dr. Vinka in Davorina. Pokojnici blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Živilski trg Ljubi uma. 1. septembra. Živilski in zelenjadnj frg kaže znake prehoda. V ;ek dovoza po vrstnh zelen iave m so-čivja, količini in kakovosti jc bil nekako sredi avgusta. Mnogo vrst vrtnin ni \cč naprodaj« vedno več pa je Jesenske in zimske zelenjave. Gospodinje pogpeš&jo zlast' že stročji fžcl. ki je bil z njim trs ves avgust nenavadno debro založen. Davi so «ja stcei prpcljah manj-c količine, iti ga pa bilo na izbiro. Bil je naclo razprodan, saj se je okoli vsake rr': daja'ke. ki na je imela, nabrala kopica inte-re^enrnj. Pcčasi zginjajo s trga tudi kumare. Nrhma rastna in rodna doba se naglo blža h kencu. Prva slana Jfb bo vzela, dovoz na trg pa bo končan verjetno že prej. Nekoliko manj je sedaj napredaj tudi zelja. P< sebnega pomanjkanja pa ni občutiti. Skoraj popolnoma sta vsaj po dovozu na trg sodeč odpovedali letos dve vrs-ti sočivja Gospodinje zelo pogrevajo paradižn ke in papriko Kaže. da je bila povsod za obe bolj slaba letina. Med tem ko je bilo lani paradižnikov m pannke. uvoženih in domačih, naprodaj visoke kune. jih letos skoro ni opaziti. Kar jih pripeljejo, se tako naglo zgubijo v mrežah sospodini, da jih skoro ni opazni Mnoge je sedaj na trgu naprodaj čebule in češnja. Čebulo prodajajo na kg po kosih, medtem ko je česen več noma spleten v vence. Lepa je zlasti čebula, deč^m ie česen boh droben. Solatne zelenjave je dovoli za vsa povpra sevanja Med solatam ie že popolnoma pre-\Iada!a end viji.. poletna glavnata soata jt že redkost, ki pa še vedno najde mnogo lju bitcljic Manj jc na prodaj ^pinaec. več radi ća. precej zelene :n dnigih zelenjavnih vrtnin Kolerabe je vedno manj. dovolj pa rdeče pes<. m korenja. Med sadjem prevladujejo jabolka, uvožena n domača. Gospodnje skoro raje kupujejo domača jaboika. ker je večina uvoženih še zelo zelenih Da\; sc predajali na Pogaearje-vem trgu rudi sladkovodne ribe po ob čajir ceni. Mnogim je bilo ustreženo s skuto, ki jo že nekaj časa redno prodajajo izdelovalci n prodajalci mleemh izdelkov pod vel ko lepo tržnice pri tr:mostju. Perutnine in kunecv jc bilo več naprodaj kakor kupcev zanje. Iz Hrvatske — Novi dri« v ni tajnik. Poglavnik je razredi! dolžnosti dosedanjega drža\nega tajnika in ravnatelja za promet Jcs-pa Marke*-viča in ga poklical \ državni svet. Na njegovo mc!>to je bil imenovan ing. Vekovav Tcr-ček. ki je bil rojen i. 1885 v .Konici v Her cegovini. Leta 1035 jc bil imenovan za ravnatelja državnih železnic v Zagrebu, leta 1939. pa a pomočnika prometnega ministra. — Z:\stopniki nemške manjšine pri Poglavniku. Poglavnik je sprejel te dni zastopst>o nemške narodne manjšine pod vodstvom vodje zunanjega urada Gastcgcrja. Po kratkem nagovoru je izrazil nemški narodu manjšini prizn.inje za njeno uč nkovito sodelovanje s hrvatskimi oblastmi. — Odlikovan io madžarskih diplomatov. Poglavnik dr. PaveMe jc odlikoval z redom krone kralja Zvonimiijfl II. stopnje svetnika madžarskega pes!an:štva Percncza gro-fa n pt slani.;kega tajnika Belo Veszrcmv Vangha. — Nove poštne znamke. Prometno mini-strstvo je dovolilo pcvel|rištvu ustaške mladine izdajo priložnostnih peštnih znamk z doplačilom v korist ustaSke mladine za leto 1944. Nove znamke pridejo v promet prihodnje leto pod imenom *črna leg'ja«. Bel esificis Opozorilo kmetovalcem in lastnikom mlatilnic na pogon z bencinom ali nafto Posestniki, ki mlatijo Ž;to s strojem, /Listi pa tisti, ki imajo mlati'neo na pogon z bencinom al: nafto, kakor tudi oni. k: mlat jo žito s strojem drugim kmetovalcem, se opozarjajo, da se točno ravnajo po na\odilih uredbe o predpisih za mlatev kmetijske letnic \{>4.> ?. dne 20. julija t. 1. (Službeni Ust št, 58 z dne 21. julija l°4.i). Kdor mlati /it-, s strojem, mora imeti vpisnik (knjigo odnosi>,. pole), ki ga mora pred uporabo potrditi občinski pre-skrbovalni urad. V vpisivku. kj mora imet? o-Jtcviljcnc strani, se mora navesti: 1.) ime kmetovalca, e gar last jc omlačeno žito; 2. ) vrsta žta (pšenica, ječmen, oves. rž, sot-žica. proso, ajda); 3. ) ime občine m selišča, od koder jc pridelek; 4. ) množine oinlačenega žita, dan in ura začetka in konea mlat\c vsake množ:ne. Kazen tega jc treba navesti množino že prejetega in porabljenega bencina odnosno nafte in maziva. Vpisnik se vodi v dvojniku in mora biti pisan s črnilom. Kdor prosi za nakazilo tekočega gor va. kuriva ali maziva, mora predložiti Ravnateljstvu kmetijske in ži\inorcjske službe Visokega ko-nuaariatfl en :z\od vpsnika z vsemi zgoraj navedenimi podatki. RADIO LJUBLJANA SREDA, 1. SEPTEMBRA 1943 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 1J.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. 13.110: Orkester vodi dirigent Petralia. 14: Poročila v italijanščini. 14.10; Orkester vodi dirigent Se^u-rini. 14.40: Pisana glasba. 15: Poročila v sloven-sčiii. 17: Napoved ča*a — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak. 17.50: Komorna glasba. 19: »Govorimo ttalijansko< — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valčki. 20: Posebna oddaja za Sicilijo. 20.30: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.45: Verdi: Moč usode (Plošče Cetra). V odmoru: Komorna glasba. 23: Poročila v italijanščini. lETRTEK, 2. SEPTEMBRA 1913 7.30: Lahka glasba. 8: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12 20: Plošče. 1230: Poročila v slovenščini 12.45: Pesmi In napevi. 13: Napoved ča53 — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. 1325: Prenos iz Nemčije. 14: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. žijanec — Lahka glasba: 1. Brase: Letalske akrobacije. 2. Ruceione: Srce mi pravi. 3. Siciliani: Scher^o. 4. Marchettl: Srce bo govorilo. 5. Braclic: Venček narodnih. 6. Strati?*: Pomladni zvoki. 7. Martuccl: Pesem. 8 Bernard: Arabski ples. 15: Poročila v slovenščini. 17: Napoved čr.sa — Poročila v Italijanščini. 17.15- Orkester vodi dirigent Barzlzza. 19.30: Poročila ▼ slovenščini. 19 45: Operetna glasba. 20: Posebna oddaja za Sicilijo. 20.30 Napoved časa — Poročila v italiianščinl. 20.45: Koncert vodt diritrent 8imon!tto V odmoru- Pi««na fiasba. 22.05: Koncert m ezzn son^an i^tke Elze KarJovčeve. 22.35: Znani dueti. 23: Poročila v italijanščini 2310: Orkester Cetr^ vodi dirleent Barziz^a KOLEDAR Danes: Sreda, 1. septembra: Egidij. Ve-lena. DANAŠNJE PRIREDITVE Km° Matk-a: Ljubim te. Kino si;»jra: M :>';.i ::t Kino tTnlon: Planinci. D E 2 U R N E LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. Ciril MModOVa ttl 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; LVcvr, Selen* burgova ulica 7. Križanka št« 114 1 o 3 4 6 7 I8 w r 1 (10 1 u m 12 1 114 < 17 18 t j 19 i 20 21 1 •>o 23 w 21 tAl, 36 j 27 - -- 28 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. ziuk za /vok. 4. ve*-lika /^val, 8. del oblač La Japonkc, g. rnjkraji-na \ CJrCiji, 10. egipčansko božanstvo, 11. slovanski boj*. slabe, neprijetne, hudobne, L>. iensko ime. 14 v pc.-ki. pripadnik iz-umrlcLia slovanskega plemena, 18. dve v abecedi zaporedni črki. 19, neumen, nespameten, 21 večja naoenVna, 22. zasmehljivec, /afrklj: 24. krat'ea za h:\:. | mt, 26. top. 28. Rim. 30. moć. 31. so, 33. noo, S4, omot, 35. nomad, 37. pota. 39. NN, 40. med. 41. tnjen. 32. poroka. 44. Ki. 45. dr, 46. homrffon. 4S. kos. 50. žir. 52. naMi. 5-1. SK, 55. mak, 56. ilo, 5S. Nen. 59. vir. 62. Emona. 64. kotlar. 66. preslepi ti, 67. Erjavec. Navpično: 1. Ljutomer, 2. up % bas, 5. rl, 6. Erio, 7. mi. s fprtč, g, alt. 10. tip. 11. Aron. 12. rasen, i 3. Anton Aškerc. 15. sir. 20. HomsT. -2 ir, 23. sod, 24. osoren, 27. pod, 29. mj. 30. Ma-non. 32. Eton. 36. meh, 37. posuti, 38. ak, 41. tir, 42. počep. 4&. ak. 45. t ik, 47. Min. 49. os. 50. 2ale. 51. klop. kila. 56. ime. 57. oni, 59. voj, 60. CLV, 61. ep, 62. el, 63. at, 64. kr, 65. ae. Izšel je tasvi romasi DK: BORCI PROTI SMRTI44 K L O f> V C A K N A »PAJK« J —_ ^ ^ Vam strokovno o?naži. proohlika in J prebarva Val klobuk, da izgleda kHalo!« je rekel nazadnje Samov glas. >Dober večer, gosp >d Fisher.« »Hud:mana! Vi -te. dečko moj? Ali govorite iz L rdona?« s Ne. V Sansteadu sem. v gostilni.« Porogljivo se je zasmejal. >Ne morete se odtrgati, a ? Trmasto vztrajate v boju? Ne razumem, čemu. Zakaj se ne odpoveste, sinko? Saj vidite, da je škodr. časa.« >Imate rahlo spanje, gospod Fisher?« »Ne razumem, kaj mislite.« »Mislim, da bi bilo bolje, če bi nocoj rahlo spali. Buck Mac Ginnis je spet tu. s Nekaj trenutkov je bilo na onem koncu roda vse tiho: nato sem slial. kako je Sam pritajeno zaklel. Očitno se je dobro zavedal, kaj pomeni moja novica. »Toda... ali je zanesljivo res?« »Cista resnica.« »Ne skušate me zvab'ti v past?c »Na mojo vero, da ne.« »In zanesljivo veste, tla je v resnici Bi'ck?« Mar je Buckov obraz izmed tisf.ih, ki jih človek zlahka pozabi?- Snet je zaklel. Kaže, da vam stvar ni po duš*.« sera nadaljeval. >Kje ste ga videli?« je vprašal Sam. >Kc je odiiajal iz gostil