CENA 40 GROŠEV:
NAS TEDNIK
G )L A § K !L O IKMSČANSIKE )L J IU D § 1K E S T M A N IK E
!• leto	V Celovcu, dne 30. novembra 1949	Številka 12
Duoien obrai
Star pregovor nam pravi: „Da se itvar prav spozna, je treba čuti oba ivona“.
Ta globoka življenska resnica velja r posebni meri tudi za politično življe-ije. Slišali smo politične stranke pred Volitvami, vidimo njihovo delo po vo-itvah. Ko smo mi v Krščanski ljudski tranki močno in zavestno povdarili krčansko osnovo zasebnega in javnega iivljenja, ko smo v svojem glasilu in na borovanjih naglašali, da je samo med-bojna ljubezen in medsebojno spošto-anje in razumevanje v stanu iz vasi in fibčine ter dežele pregnati sovraštvo in Nezaupanje, tedaj so prišli tudi drugi preroki, ki so nam .očitali,^ da izrabljamo verska čustva naroda, češ da so tu-jli oni katoliki in da ni stranke, ki ne bi Imela naših osnovnih misli zapisanih v tvojem programu.
Par tednov po volitvah pa že čujemo ovsem drugo muziko. „Naš marksistič-socialistični svetovni nazor izvira iz 'se drugih korenin kakor krščanstvo in tna s krščanstvom le toliko sorodnosti, a. dopušča gotovo strpnost napram 'ugemu mišljenju." Le toliko še danes amolčijo, da je strpnost po njihovem nerilu dopustna le toliko časa, dokler limajo vse oblasti v svojih rokah, poem pa je njihov nazor predpis in dog-na državne oblasti.
To bi bila načelna stran ugotovitve. Kako vendar izgleda praktična stran »olitičnega udejstvovanja? O zboljšanju življenskih prilik je bilo toliko govora pred volitvami in danes ? Pričeli so ‘avno ti krogi "varčevati tam, kjer je Hali človek najhuje prizadet, Tes dni be-emo v listih, da so bolniške blagajne krčile število za zavarovance doseglji-ih zdravil tam, kjer se gre za najučin-tovitejša zdravila in s tem prizadejali malemu človeku zelo občuten udarec ‘avno v času obolelosti. Niso pa ta-isti judje hoteli upoštevati, da se doseže Unogo večji učinek štedljivosti, če se 'arčuje pri gradnji palač, ki bi lahko v tromnejši obliki služile istemu cilju; iso hoteli upoštevati, da se prihrani ajveč pri zdravilih, če se poskrbi zadoni zdravih stanovanj. Niso upoštevali, a je treba tudi z delovno silo socialnih stanov razpolagati tako, da bodo za avarovance in plačnike v slučaju pozebe na razpolago največja, ne pa edno se manjšajoča sredstva.
Ponovno smo naglasili, da morajo tu-i pri nas življenske prilike prilagoditi ejanskemu gospodarskemu stanju, če ločemo priti preko porajajočih se te-tav. Mnenja pa smo, da se morajo ti roblemi javnosti tudi v taki obliki raz-asniti, v kakršni se nam nudijo. Nismo nenja, da je znak demokracije na eni trani koš obljub, na drugi strani pa ospodarski bič.
Tudi zastopniki avstrijskega „kapi-alizma" so imeli ob volitvah za malega loveka mnogo lepih besed in obljub. Njihov obraz po volitvah pa so povišane cene,, ki so jih navijali brez usmiljenja, ko so v zadnjih tednih ravno ma-fimu človeku iztrgali zadnje prihranjene šilinge iz žepa, ki je v bojazni za te ilinge hitel v trgovino in kupil tam vse, tar mu je bilo dosegljivo. Gospodar-Jkim krogom pa je bilo točno znano, da na avstrijskem trgu zadosti blaga na ^mzpolago in da na drugi strani velika freČina nima odvišnega denarja, da to-fej za razvrednotenje ni gospodarske Osnove. Videli so le svoje osebne koristi “h svoj osebni profit.
Če slišimo, da so v Celovcu, kjer v desnici nimamo veletrgovin, zaslužile posamezne trgovine v enem dopoldnevu 50.000 šilingov — to pa ni izkupiček, ^arveč čisti dobiček — se ne bomo ču-,da trgovci popravljajo svoje pala-^ in hiše, medtem ko hiše in stanova-nrivntnikov razpadajo.
Šolske razmere
na svobodnem tržaškem ozemlju (STO)
V	soboto.^ dne 19. novembra so na slovenskih šolah STO-ja stavkali učitelji in profesorji. Dan preje, v petek 18. novembra, so izdali sledečo izjavo:
„Slovenski učitelji in profesorji, ki poučujejo na slovenskih šolah v Trstu in okolici, smatramo zadnji ukrep ZVU o ukinitvi 22 razredov in odpustitev učiteljstva na naših osnovnih šolah za skrajno nedemokratično dejanje proti pravicam Slovencev na tem ozemlju, ki je namerjeno na postopno likvidacijo slovenskega šolstva.
V	obrambo kulturnih pravic slovenskega ljudstva in enakopravnosti slovenskega šolstva proglašamo enodnevno protestno stavko in izjavljamo, da se
V Italiji je desetdnevni neprestani dež povzročil neizmerno gorja in škode. Okoli 300.000 prebivalcev je moralo vsled narasle vode zapustiti svoja stanovanja. Škodo cenijo na milijone dolarjev, doslej jo niti niso mogli natančno ugotoviti. Mnogo tisočev goveje živine je potonilo; mostove je razdivjana voda odnašala s seboj ter preplavila velikanske rodne zemlje.
Največ škode so utrpeli deli Padske nižine, okolica Benetk, Bologne, enako Srednja Italija med Neapljem in Rimom. Tudi iz Južne Tirolske so prišla poročila o poplavah. Več kot 30 rek različnih delov Italije je prestopilo bregove. Reka Arno je v Pizi poplavila celo glavni trg in nekaj drugih mestnih delov. V kraju San Cesareo pri Modeni so iz
Prvo nedeljo novembra smo na Ra-dišah proslavili lepi jubilej 251etnega dela in petja našega daleč naokoli zna-nega moškega pevskega zbora. To je bil dan cele naše farne družine in ne bi bilo prav, če bi to našo proslavo pred širšo javnostjo zamolčali.
Pevci jubilanti zaslužijo, da se. jih spomnimo in se jim zahvalimo tudi v našem listu. Kljub slabemu vremenu smo se kar v lepem številu zbrali že opoldan k zahvalni službi božji, da se v molitvi zahvalimo Bogu za vso pobožno in nabožno petje v cerkvi, podano nam v povzdigo naše pobožnosti, ter se v molitvi oddolžimo tudi pevcem za njih trud in žrtve dolgoletnega petja.
Že pri prvi in tudi drugi sv. maši so nas naš č. g. župnik opozorili na izven-cerkveno slavnost naših jubilantov in to ne brez uspeha. Popoldan ob določeni uri se je zbralo veliko ljudi, ne samo domačih marveč tudi veliko tujcev iz raznih krajev, med njimi tudi več č. g. duhovnikov, kljub snegu in sila slabemu
Da je tako početje nov povod nemirov med delavstvom, je povsem razumljivo, ker se majejo življenski stebri ljudske večine v korist maloštevilnih izkoriščevalcev.
Pa naj pri vsem še upoštevamo, da tudi na drugih gospodarskih poljih ni skupna korist odločilna, marveč le interesi posameznikov, potem se naraščajoči nezadovoljnosti ne bomo čudili.
Za kmeta namreč tudi letos ni bilo potrebnega bencina, da bi pognali svo-
bomo tudi v naprej odločno borili proti vsaki diskriminaciji slovenskega življa na Tržaškem ozemlju."
Šolska oblast STO-ja je namreč skušala ukiniti 22 slovenskih razredov in s tem 22 učiteljev. To dejanje je upravičila s pomanjkanjem sredstev. Zraven pa vsak Tržačan: Slovenec ali Italijan ve, da plačujejo 340 stalnih brezposelnih učiteljev in 50 začasnih učnih moči, ki so brez posla. Torej varčevati je treba le pri Slovencih.
Zato zahtevajo Slovenci STO-ja drugo šolsko oblast za Slovence. Če dosedanja šolska oblast za Slovence ni pravična, vidi samo Italijane, naj se posta-
poplavljenega mesta preko 10.000 ljudi s čolni odpeljali na varno. Železnice in avtobusne proge so na mnogih krajih pretrgane, tako, da ni mogoč Teden promet.
TUDI NAKOROŠKEM
je voda naredila precej škode. V Podjuni so potoki in hudourniki, ki pridejo s Pece silno narasli. Poplavljena je bila cesta pri Spodnjih Bajtišah; neprehodna je cesta med Bačami in Brdom. Tudi drugod so potoki zelo narasli in preplavili njive in travnike.
V Duelu pri Bistrici na Dravi je deroči Beli potok odtrgal barako, ki je nudila stanovanje 14 ljudem. Prebivalci so se rešili, a zgubili so svoje imetje, tudi barako so mogli potegniti na suho.
vremenu ter blatni poti. Pač najlepši dokaz da naši pevci niso znani in cenjeni samo med nami, temveč daleč naokoli.
Slavnost je otvoril naš Hanzi Tolma-jer. V svojem vsebinsko globokem govoru nam je predočil namen in pomen pesmi in petja, ter je med drugim dejal: petje je izraz naše duševnosti, naše povezanosti in naše narodne samobitnosti. V pesmi dajemo v prvi vrsti Bogu čast in hvalo, njemu ki nas je ustvaril, nas odrešil in posvetil, ki nam daje vse nase življenje, zdravje in naš vsakdanji zivez in vse kar imamo, imamo samo od njega in brez njega nismo nič. On pa nam daje tudi razne talente, enemu tega, drugemu drugega in našim jubilantom je dal poleg drugih, tudi talent in glas pevca, katerega pa niso zakopali, temveč so ga izkoristili in že skozi 25 let dajejo z njim Bogu čast in hvalo in ljudem veselje.
Na to pa so domači č. g. župnik Jank v prisrčni besedi čestitali našim
je mlatilnice tam, kjer nimajo električ-ne sile na razpolago, za kmeta zopet ni bilo posameznih vreč cementa, ko drugod nastajajo čezmerne upravne palače. Gospodarske potrebe morajo biti uravnovešene, če hočemo korakati naprej.
Našteti primeri pa naj bodo tudi vo-hlcem kažipot in opomin, da naj si pred svojo odločitvijo točno ogledajo oba obraza, tako obraz stranke pred volit vami in po volitvah, da bodo prihodnjič res lahko odločali po svojih potrebah in ne po besedah političnih prerokov.
vi za Slovence druga, bolj pravična oblast. Tržaški Slovenci so pripravljeni na vsako žrtev za dosego svojih pravic na šolskem območju.
Drug način, a isti cil)
Katoliška poročevalna agencija javlja o preganjanju kristjanov na Kitajskem. Nadškof Paul Y. Pin je moral zapustiti svojo škofijo in je iz Nankinga pribežal v Washington. Na Kitajskem je 4 milijone katoličanov ,izmed teh jih je 75 odstotkov prišlo pod komunistično nadoblast. Vsa verska opravila smatrajo za izgubo časa. Škofom so naložili težka in neprimerna dela. Tako je 65-letni škof iz Hopeg zaposlen kot cestni pometač. 69-letni škof iz Szepinghai-a se je moral naučiti peči kruh. še na druge načine poskušajo odtrgati škofe in duhovnike od njihovega poklica. Neki govornik se je izrazil, da je tudi 'komunistom znan pregovor: „Kri mučencev je seme novih kristjanov." Zato nočejo kristjanov mučiti, ampak se trudijo, da bi jih pripravili k odpadu od vere.
jubilantom in se v lastnem kakor tudi v imenu cele farne družine zahvalili za njih ogromni trud, ki so ga doprinesli tekom 25 let in jih prosili, da naj še nadalje ostanejo zvesti cerkvi, fari in narodu. Želeli so jim še dolgo živeti in nekoč obhajati še zlati 501etni jubilej. Izrazili so se, da so bili vedno ponosni na take svoje izvrstne pevce, za katere so jih njih sobratje po drugih farah večkrat zavidali. Na to pa so vsakemu jubilantu, katerih je bilo po številu šest. podarili za spomin na 251etni jubilej lepo svečo na kateri je bila tudi številka 25. Pri tej priložnosti pa so se spomnili tudi našega mežnarja Lojzija, ki tudi že čez 25 let zvesto in udano služi Bogu in cerkvi in ga ravno tako obdarovali. Na to pa so se č. g. župnik spomnili še ustanovitelja našega pevskega zbora rajnega Tončevega očeta ki je najprej služil cerkvi kot ministrant, pozneje kot pevec in skozi 25 let kot organist. Kljub temu, da je imel blagopokojni obširno posestvo in mnogo otrok, se ni bal dela in truda s pevci novinci in v veliki meri
POZOR!
Poštna hranilnica je odprla za , Naš tednik" konto štev. 69.793.
Ker položnice iz Dunaja proti pričakovanju še niso prispele, jih priložimo šele prihodnji številki našega lista.
je njegova zasluga, da imamo danes na Radišah tako izvrsten moški pevski zbor. Le žal da te slovesnosti ni več doživel. Na to pa je celoten zbor zapel v zahvalo in spomin na svojega mojstra in učitelja žalostinko „Nad zvezdami" in med_ petjem je vnuk rajnega Tončevega očeta držal gorečo svečo v rokah, kar je napravilo na nas gledalce globok vtis.
Milo se nam je storilo pri srcu ob tem prizoru. Nehote se spomniš o minljivosti tega sveta; vse mine, lep glas in lep obraz. Vse gre svojo pot začrtano od večnega v večnost.
Na to pa je deklamirala Rakovnikova Leni deklamacijo, katera je bila napravljena nalašč za naše jubilante. Nastop in besedilo je napravilo na vse navzoče globok vtis. Na tako hčor sta pač vsaka (■Nadaljevanje na 2. strani)
300.000 Italvanov mora bežati
Srebrni jubilej radiških pevčevi
• *
n nas m
Mmkem
BOROVLJE
Razveselili smo se lepega darila, katerega nam je podarila naša Mohorjeva družba. Zlasti lep je ilustrirani koledar, katerega je res užitek prebirati, tudi Večernice vsakemu priporočamo. Družba se je v tako kratkem času res lepo razvila ter nam dala precej lepih knjig. Želeti bi bilo, da bi ta darila prišla v vsako slovensko hišo.
Kakor včasih, tako tudi zdaj zopet postaja Mohorjeva hiša v Celovcu zbirališče slovenske družine. Upam, da nismo več daleč do tistega dne, ko bomo zopet sami gospodarji vsega poslopja in tako imeli na razpolago potrebnih prostorov. Predvsem se pa imamo zahvaliti za vso skrb in delo, katero imajo okrog naše Družbe, našim dragim voditeljem in sotrudnikom, kateri žrtvujejo vsako prosto urico za uspeh naše Družbe in tako narodu na oltar. Da jim olajšamo njih odgovorno delo, jih hočemo tudi podpirati. Tako si dovoljujem na tem mestu objaviti prošnjo, da vsak koroški Slovenec pridobi čimveč članov in prijateljev za našo stvar, ki naj nam pribori naših pravic. Tudi Borovčiči nočemo zaostajati. Prosim vsakega poštenjaka ,da se javi pri č. g. župniku ali pogleda enkrat sam v Celovec in si tam naroči Mohorjeve knjige ter naše liste. Ob tej priliki si bo lahko sam ogledal lepo urejeno pisarno in se seznanil z našimi predstavniki.
Tudi nekaj novic imamo, če ravno niso razveseljive, jih hočemo priobčiti. Dne 17 t. m. ob 4 uri popoldan sta se srečala na vrhu Vernikovega klanca občinski traktor in motorno kolo. Medtem, ko se je 9-letni fant tukajšnega puškarja umaknil motornemu kolesu je skočil v traktor in se tako nevarno poškodoval, da še danes leži nezavesten v bolnici. Par dni potem se je zopet na istem mestu pripetila nesreča. Občinski traktor se je zaletel v nek voz. Večjih poškodb pri tem ni bilo.
APAČE
V torek 22. novembra smo praznovali v Apačah pri Zablačanu lepo družinsko slovesnost. Hanzej Pečnik, mladi Bicelj, je prišel po svojo izvoljenko, pridno in vestno deklico, Zablančanovo Micko, Marijo Jagbvc. Poročno praznovanje je bilo po stari apaški navadi svečano v domačem krogu. Za starše same pome ni odhod hčerke veliko novo izgubo, ker jim je itak že vojna vzela edinega sina.
SreHml luhllel...
(Nadaljevanje s 1. strani.) mati in vsak oče lahko ponosna. Le škoda, da je takih inteligentnih otrok tako malo. Na to pa so nam zelo lepo in ubrano zapeli naši jubilanti svojih šest lepo izbranih pesmic. Sledil je nastop celotnega zbora z različnimi pesmimi pod vodstvom našega vrlega šimana Wrulicha in moramo reči, da jih je bilo res veselje poslušati.
Potem je bila spevoigra ,.Kovačev študent", katera nam je tako ugajala, da so med posameznimi prizori bili slišati v dvorani navdušeni klici. Prvič smo videli naše igralce v peti igri in moramo priznati, da smo bili zelo iznena-deni in naravnost očarani. Igralci so vsi brez izjeme svoje vloge izvrstno rešili in večina gledalcev jih je naravnost občudovala. Znova so dokazali, da niso samo izvrstni pevci, marveč tudi sijajni igralci, na katere bi bil marsikateri veliki narod ponosen in da je Slovenec res čvrste postave in brihtne glave. Pozno zvečer so ljudje zapuščali dvorano z najboljšimi vtisi in nikomur od blizu in daleč ni bilo žal truda in slabe poti ker je zopet doživel par lepih in veselih ur, ki bodo ostale vsakemu v trajnem spominu. Da pa je igra tako lepo uspela, se imamo v prvi vrsti zahvaliti preč. g. prof. Miheliču ki so naši prošnji zelo radi ustregli in prišli že nekaj dni pred proslavo k nam na Radiše in imeli še tri vaje ter naše igralce zelo dobro iz. vežbali in na dan proslave celo igro
Mlademu paru želimo na lepi Bicelnovi kmetiji pod Peco na Bistrici obilo družinske in gospodarske sreče.
MIKLAVŽEV VEČER V CELOVCU
Mohorjeva družba bo priredila v svoji hiši Viktringerring .26 v nedeljo 4. decembra ob 6. uri zvečer Miklavžev večer za Slovence v Celovcu in okolici.
Po Miklavževem obdarovanju bo pisan družabni večer s pevskimi in glasbenimi točkami.
Darove (zavoje z natančnim naslovom obdarovanca) sprejema zadnje tri dni proti varščini enega šilinga pisarna Mohorjeve družbe — vhod iz 10. Okto-berstrasse 27 in slovenska karitativna pisarna (Vdlkermarsterstrasse 51, hotel Haimlinger).
Vsi, ki si želite poštenega razvedrila in zabave ,ste vljudno vabljeni.
*
V	Sariastrasse je bolniška blagajna dogotovila dograditev svoje centrale. V kolodvorski cesti raste palača delavske zbornice, s katero bi se lahko ponašali tudi bogati narodi. Pridno smo plačevali prispevke za delavsko zbornico, verjetno bomo morali še plačevati posebne prispevke za graditev stanovanjskih hiš, da stanovanjski urad ne bo prisiljen, da usiljuje stranke v hiše, ki so namenjene kulturnim potrebam.
Zadnji teden smo dobili na celovškem kolodvoru še drugi izhod. Sicer pot ni skrajšana, pač pa še nekoliko bolj blatna kot prva. Kakor smo slišali so ob volitvah imeli mestni uslužbenci toliko časa, da so trgali drug drugemu volilne plakate, mogoče bi sedaj, ko je volilna borba odpadla, imeli čas, da bi pri izhodu na kolodvoru uredili odtok vode, ker potniki pri vsakem deževju plavajo, čeprav bi tudi oni pri prihodu v Celovec imeli pravico do poštene poti. Mestni upravi bi bilo to samo v čast, nam pa v korist.
MEDGORJE
Pred dvema mesecema je prevzela deželna vlada občinsko cesto med Žmav- , carjevim mostom na Dravi in Celovcem, ki pelje preko Medgorij, Podkrnosa in Žrelca v Celovec. Po popolni dogotovitvi te ceste bo to najbližja prometna zveza Železne Kaple s Celovcem. Del te ceste, in sicer oni del, ki leži v Medgorski občini, je bil že zgrajen v dobi med vojno.
GURE
V	zadnjem času smo kmetje dobili nov poziv od davčnega urada, da naj
spremljah s harmonijem. Še enkrat prav iskrena zahvala! Ne smemo pa na tem mestu pozabiti tudi našega Šimana ki požrtvovalno in vstrajno vodi in vežba ne samo pevce, marveč tudi igralce, ne da bi pri tem imel kako korist. Nasprotno: od gotove strani ga celo zapostavljajo in mu nasprotujejo.
Po prireditvi pa je sledila pri p. d. Mežnarju tudi še plesna zabava, kjer smo se ob veselem razpoloženju tudi malo zavrteli in se zabavali. — Naši pevci pa so še naprej prepevali naše lepe koroške in tudi umetne pesmi, da jih je bilo veselje poslušati.
Da pri tem niso trpeli tudi njih želodci, so jim naša dekleta pripravila zelo bogato in obširno pojedino in pri tem pokazale svojo kuharsko umetnost celo z najboljšimi pecivi. Pa saj je tudi prav tako. saj so ja gotovo bili že izčrpani od svojih nastopov in sijajno uspele prireditve. Za to pa se tem potom zahvaljujemo tudi našim dekletom, ki so morale tudi marsikaj darovati, da so pripomogle do tako bogatega obeda. Posebna zahvala pa še naši Zofki, ki je bila tokrat glava v kuhinji in je še nekaj dni prej tekala sem in tja, da jo je bilo veselje pogledati. Še enkrat prav iskrena zahvala vsem, kateri so tem potom sodelovali, ali tudi z živežem pripomogli.
Našim pevcem in igralcem pa prav iz srca čestitamo in jih prosimo, da bi se zopet kmalu pokazali in postavili na našem sicer zelo skromen, a vendar za nas zadostnem odru.
pravočasno plačujemo svoje davke. Temu pozivu so dodali tokrat radi zamude v plačevanju posebno doklado, takozva-ni „Saumniszuschlag“. To pa nas je zelo presenetilo, ker bi mi davke bili gotovo točno plačali, če bi bili mogli; kajti vse naše pritožbe glede pomanjkanja bencina in njega dodelitve so ostale brez uspeha. Pristojne oblasti so bencin kakor poročajo listi dodeljevale v prvi vrsti za tujski promet, za zgraditev elektrarne v Reiseku in za zidavo druge centrale v Št. Štefanu v Labuški dolini, mi kmetje za svoje mlatilnice takega bencina pa nismo dobili. Naše žito je moralo torej ostati do danes ne-omlačeno in naša drva so ostala nerazrezana, mi pa brez denarja. Radi tega smo z davki zaostali, to pa ne po svoji krivdi. Mogoče bi davkarija boljše napravila, če bi svoje zvišane tirjatve pošiljala odgovornim kovačem gospodarskih načrtov, nam pa pravočasno poskrbela bencin.
HRENOVČE
G. Janko Mak sedi v zadnjem času pridno doma pri svoji ženki in samo
včasih se pokaže na cesti in to tedaj, kadar se poda v velikoVŠko opekarno, da bi našel produktivno zaposlitev. „Višji komisar" Andrej Haderlap ga je menda še preje ,da se je sam poslovil v centrali, odstavil kot sekretarja DF v Velikovcu in komisarja šentrupertske šole. Dobro se še spominjamo, ko sta se ista dva gospoda trudila, da bi izgnala šolske sestre iz šentrupertske šole, češ da njih delo škoduje slovenskim interesom. Sekretarijat DF-e pa se bo z donečimi besedami tolažil: „Bila sta naša!“
SINČA VAS
Kakor opažamo, se v zadnjem času v Sinči vasi posebno v novi naselbini udomačujejo adventisti. Poznan je slučaj, da je neka pridna katoličanka pristopila tej sekti. Ne verjamemo, da je katoliška vera v svoji moči v Sinči vasi zgubila ,ampak obratno smo mnenja, da ji poklicani ne posvečujejo dovolj skrbi. Aktiven katolik pač skrbi za to, da pride v katoliško družino tudi kato-liško branje in katoliška knjiga. Mohorjeve knjige bi takim potrebam zadoščale.
iiiMitiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiMtiiiiiiiMiiiitinmiiMiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiHiiiiii
Kaj delajo in kako živijo drugod po svetu
NEMČIJA
Velika revščina in lakota vlada v begunskih taboriščih Zahodne Nemčije. Vedno več beguncev iz Vzhodne Nemčije prihaja na svobodnejše ozemlje Zahodne Nemčije. Vendar se tudi tu borijo z neštetimi težkočami; najhujši je glad in pomanjkanje stanovanj. Okoli 120 benguncev iz taborišča Učen je v sprevodu odkorakalo v glavno mesto Bon, da pri vladi predložijo svoje pritožbe.
Nemške oblasti stojijo pred velikim, nerešenim vprašanjem. Nekaj beguncev sicer res odide v prekomorske dežele, še več pa jih vsak mesec zopet pride iz Vzhodnih držav, posebno iz Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije. Zato je. vsota, ki je določena mesečno za pomoč beguncem čisto premajhna, saj zadošča samo za 2800 ljudi. Zato hočejo v bodoče vse nepolitične begunce poslati nazaj odkoder so prišli.
AVSTRIJA
Nekateri veletrgovci so brez vesti. Nek dobička željen mož je kupil 80.000 jajc po 80 grošev. Cez en dan in pol so bila že vsa prodana, še enkrat toliko, torej 1.60 S je zahteval za eno jajce. V dveh dneh je tako samo pri jajcih zaslužil 64.000 S. Ali je to pošten trgovec? Takih primerov je brez števila. Nekaj jih je odkrila policija ,nekaj je še skritih. Skrajni čas je že, da tako dobičkarstvo preneha in da se cene ustalijo.
VATIKAN
Plevel povsod raste, tako tudi v Vatikanu cveti črna trgovina. V zadnjem času so vatikanske oblasti izdale stroge ukrepe proti nedovoljenemu trgovanju cigaret na črnem trgu. Uslužbencem je prepovedano nesti čez ozemlje vatikanske države več kot en zavoj cigaret. Vsak jih je namreč dobil mesečno 30 po 130 lir za zavojček. Te so potem po 350 lir naprej prodajali. Policija mora sumljive ljudi pregledati in cigarete, če jih ima kdo več, kot določeno količino, zapleniti.
JERUZALEM
V cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu je 23. novembra nastal požar. Duhovniki, častniki arabske legije in ljudstvo je gasilo in nosilo dragocene predmete na varno. Požar je nastal zaradi neke svetilke, ki so jo pustih delavci na kupoli. Cerkev je zadnjič 1. 1809. obiskal požar. Poročajo, da je dve tretjini lesene kupole uničil ogenj. To cerkev so tudi nekateri Slovenci — jeruzalemski romarji nekoč občudovali.
POLJSKA
Na Poljskem je vlada mnenja, da Rusija čuti močno nevarnost iz Zahoda in to že prav v kratkem. To potrjuje imenovanje maršala Rokosovskega za vojnega ministra in vrhovnega poveljnika ter člana poljskega polit-biroja. Poljsko hočejo vključiti Rusiji in jo čisto pripraviti za zaledje ruskih čet. Predsednik poročevalne službe je tudi Rus in sicer general Komar. Vsa važna vojaška
mesta imajo ruski častniki. Vojaška službena mesta imajo razen teh samo š4 mladi častniki, ki so obiskovali komunistično šolo.
Kljub tem okrepom pa v Moskvi še niso prepričani, da bi poljske čete v sin čaju vojne pristopile na rusko stran. V tem slučaju bi poljsko vojsko premestili v Srednjo Azijo. Ob imenovanju Rol kosovskega in vseh drugih novih odredi bah so Rusi globoko ranili narodni čuh in svobodo Poljakov. Tajna policija p» budno pazi, da ne pride do kakih nemirov.
MADŽARSKA
Madžarska je podminirala še zadnji del svoje meje ob Avstriji. Cesta pri SVi Križu teče tik ob ogrski meji. Doslej j^j bila meja tu še prosta. Odslej pa bodoj razna vozila in pešci v nevarnosti, da bo katera od min razpočila in povzročil la nesrečo. Budapeški časopisi so to dej janje utemeljili z izgovorom, da posle)! brezposelni iz kapitalističnih držav n® bodo mogli prihajati v demokratske ljudske države.
Avstrijsko poslaništvo v Budapešti je že ponovno vložilo priziv. Saj min« ogrožajo promet, delo na polju in v gozdu. Zgodilo se je že, da je katero sprožila divjačina. Obdelovanje polja je P zopetni položitvi min čisto na meji žiV' Ijensko nevarno.
MONAKOVO
Pred kratkim'se je mudil v Monako-vem berlinski protestanski škof dr. Ot' Dibelius. Seveda so ga obsuli časnikar s kupom vprašanj, kakšne so versk' razmere v Vzhodni Nemčiji. Na vpraša nja je odgovarjal prav tako, kakor & bi mu bila stavljena v Berlinu, v delil' ki je zaseden od Rusov. Pravi, da službo božjo lahko nemoteno opravljali le društveno življenje in delovanje ovi rajo. Težave delajo tudi duhovniškem11 naraščaju. Določili so, koliko bogoslo''' cev sme biti in vsak, ki vstopi v sem®' nišče mora položiti sprejemni izpit. ta izpit pa morajo imeti bogoslovci pr®' cej političnega znanja. Tudi sicer mor® vsak, ki hoče študirati na visoki šoli n®‘ rediti ta izpit. Versko časopisje cenz11' rirajo, kot vse druge časopise. V zap0' rih in taboriščih so za Veliko noč dv»' krat smeli opraviti službo božjo Sic®r je pristop do njih nemogoč.
ITALIJA
V južni Italiji hočejo poljski delavci; ki nimajo svojih posestev, dobiti nek&j neobdelane ali maloobdelane zemlje o® veleposestnikov. Država se s temi zaht®' vami strinja in jih podpira. Če bi ti lavci dobili v svojo posest zanemarjen1? in prazno zemljo, bi jo obdelovali in ^ se tako pridelalo več za življenje potrei3' nih živil. Zveza južno-itahjanskih P1?’ sestnikov pa je takoj poslala v Rim pr.'' tožbo. Nikakor ne soglašajo s tem ^ trmoglavo trdijo svoje. Manjka jim s0' cialnega čuta in uvidevnosti. Sam oče jih je ponovno opozarjal, naj ne0^* delano zemljo prepustijo revnim del^ cem.
Otisk m JhiMfa
Visok obisk je v četrtek 24. novembra popoldne doživela naša šola. Obiskal jo je ministerialni svetnik iz naučnega ministrstva dr. Vogelsang. Spremljali so ga: deželna šolska nadzornika doktor Schwendenwein in dr. Heinzel, nadzornik za dvojezične šole g. Just, okrajni šolski nadzornik g. Skorianz, okrajni glavar in še nekaj drugih gospodov. Namen te inšpekcije je bil osebno se prepričati. kaki uspehi se morejo doseči na dvojezični šoli s sedanjim učnim načrtom. Zaradi slabega deževnega vremena je bila ta dan udeležba otrok sicer
PRI NAS NA KOROŠKEM
(Nadaljevanje z 2. strani)
BELJAK
(Most proti Lipi nekaj časa zaprt.) Mestni stavbeniški urad javlja, da bo most proti Lipi radi neizbežne generalne poprave od strani prevoznega vodstva zveznih železnic za naprej za vsak promet zaprt. (Verjetno štiri tedne).
SELE
V predzadnji številki našega lista hvali dopisnik iz Globasnice pridne delavce. ki so si z marljivimi rokami postavili lasten dom. Tudi pri nas je že več takih primerov; kar po vrsti jih naštejemo: Rožič, Bregar, Roblek. Mlakar, Sončnik, Senčnik, Ogris, Škerjanc, Plesnikar, Skalar, Vrtnik. Albin Užnik in še drugi. Tudi tam v bližini Grosa sta zrasli dve novi hišici. Na senčni strani dogotavlja svoj lastni dom Jožef Koprivnik. Njegovo hišno ime bo „Ibov-čnik“, ker stoji ob vznožju gozdnatega Ibovca. Na sončni strani na prijazni trati pa si je zgradil lično kajžico Gregor Mak. Višje nad njo rasejo borovci, velika skala imenovana „borova peč“ gleda tam doli v dolino in ob deževju teče tam doli ,.borova voda“. Zato si je posestnik nove hiše izbral prav primerno domače ime: Borovnik. Komaj nekaj let star je v prvi svetovni vojni izgubil očeta; kot šolarček je prišel v Sele k stari materi. Šoli odrasel je pasel, potem pa je prijel za sekiro. Kot gozdni delavec pa svojega zaslužka ni tratil in zapravljal .ampak je kot pridna mravlja mislil naprej in skrbel za bodočnost. Sad njegovega truda in varčevanja je sedaj lasten dom. Toda ali naj v njem prebiva koj sam? Treba bo tudi življen-ske družice! Kje jo dobiti? Ej, ljudje božji ,priden fant jo lahko dobi! Tam pri Sp. Jugu so imeli svojčas 6 dečel. Dve sta se poročili že pred vojno, tri pa so lani in letos kar zaporedoma podale roko svojim izvoljencem. Ostala je še ena: Uršula. Preteklo zimo se je šolala v gospodinjski šoli pri šolskih sestrah v Št. Jakobu. Ta pa je postala zdaj go-
„MATJAŽEK“
Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevali povest ,,Matjažek“ v prihodnji številki.
spodinja pri Borovniku in morda z Gregorjem v novem domu vesela prepeva: Najina hišica res ni velika, pa vendar sva parček v njej, da nama se šika!
Z njima sta 21. novembra pri poročnem oltarju stala tudi Jernej Dovjak, Žnidarjev in Ljudmila Mak. Kuhlnova. Tako se žnidarjeva mati veseli mlade pomočnice, Jugova pa bol j otožno pre-mišljuje: 14 otrok sem imela; 6 jih je n?e^. “^dolžnimi angelčki v nebesah. cn sin je šel z rajnim možem, 6 deklet sem oddala, sedaj sva sama ostala. Pa tudi sin Mirko premišljuje da bo pač kmalu treba nekoga, ki bo podpiral tri vogle hiše.
ŠT. JAKOB V ROžu
Spet imamo le žalostno novico. Dne 16. t. m. smo pri ,.Jokeju“ pokopali Ra-singer Janeza pd. Učaža iz Sre j. Rajni je bil nadvse delaven gospodar, rodom iz Giažarjeve družine v št. Petru. Po glasovanju je bil nad pet let delavec na Jesenicah. Nadvse štedljiv si je po povratku domov kupil Učaževo posestvo in se dobesedno zaril v kmečko delo in grunt. Kmalu si je mogel prikupiti še nekaj zemljišča in je vzorno uredil svoje posestvice. A ranjki ni bil samo gospodar in dober družinski oče, marveč
M sdi v iefak
manjša, vendar se je g. ministerialni svetnik v vseh treh razredih prepričal, da so učni uspehi še mnogo boljši kakor je pričakoval. Izrazil je svojo zadovoljnost in priznanje učiteljstvu. Pri nagovoru je tudi povdaril, naj dvojezična šola ne ponemčuje marveč naj izšola učence tudi v njihovem maternem jeziku in jih vzgoji za dobre državljane. V posebno veselje mu je bilo ko je od zastopnika ljudstva slišal, da prebivalstvo zna ceniti trud učiteljstva in da je med učiteljstvom in stariši otrok prav dobro razmerje.
tudi navdušen prosvetaš. Požrtvovalno je sodeloval pri „Miklovi Zali“ in se udeležil tudi znamenite „Zaline“ turneje po Sloveniji. Rad je posečal naša zborovanja in do zadnjega ostal zvest Bogu in narodu. Zato smo ga vsi spoštovali m ga na zadnji poti pospremili v prav obilnem številu. Njegovi prosvetni prijatelji so mu brez izjeme izkazali zadnjo čast. Pogrebne obrede so opravili preč. g. dekan. Učaževi družini in sorodnikom izrekamo še tem potom iskreno sožalje. Uverjeni smo, da bo ranjkega sin zvesto sledil vzgledu svojega očeta.
ŠT. ILJ OB DRAVI
Zadnjič ,smo samo omenili, da se tudi ženimo in ker je bila takoimenovana zadnja nedelja, smo pri dobri vesti lahko napravili zaključek — račun brez krčmarja. Prvi je bil mladi Črni v Vesci, Mihej Einspieler, ki je bil tako drzen, da je šel po nevesto v Šmihel pri Pliberku in jo v torek 15. t. m. kljub slabemu vremenu in potu le srečno pripeljal na svoj lepo prenovljeni dom. Družina Cr-nijeva je znana po vsem slovenskem Koroškem in nevesta je pravo slovensko dekle, ki je črpala gospodinjske zmožnosti tudi pri č. sestrah v št. Rupertu pri Velikovcu, naj ostane presaje-
na na naše „Gure“, zvesta tradiciji Čr-nijeve hiše. Mihej pa bo ostal „list na-' še gore“.
Gusti Einspieler, posestnik Kumrove kmetije, tam čez cesto, je postal ljubosumen in v nedeljo navrh je tudi pripeljal svojo izvoljenko Nanijo Žamoštro-vo pred oltar sv. Lucije na Gori kjer je bila potem na njegovem domu ženito-vanjska slovesnost. Tu so bili poleg številnih gostov navzoči tudi naš priljubljeni g. župnik — in ta so nam pri tej priliki izdali še tretji par.
Dobro se nam je zdelo, ko smo videli zbrane vse sosede v dobri volji in še bolj, ko smo slišali samo naše lepe slov. koroške pesmi. V tej hiši so izgubili na žalosten način dobrega očeta.
Ja, in takole so nam rekli župnik: Ravšov France iz Klopic (uslužben v Celovcu) je prišel in poprosil, da bi napravil ženitovanje doma v Št. Uju in sicer na ,,zadnjo nedeljo pred adventom1' in sicer po njegovem mnenju prihodnjo nedeljo, pa mu pojasnijo, da je žal ta nedelja že — danes, šla sta gledat v stari Mohorjev koledar in morala ugotoviti, da je to res. Pa se ni dal kar tako ugnati, ker nevesta Selanka tudi ni kar tako za dobiti in ker je bila ravno tedaj volje, se je podal na škofijstvo in škof so imeli več razumevanja za mlada srca. Tako se je zvezal na prvo nedeljo, ker se ni mogel na „zadnjo“. Tem potom priporočamo vsem, ki se mislijo prihodnje leto ženiti, že sedaj — Mohorjev koledar. — Vsem parom naše častitke in vse dobro v novem stanu!
Tudi smrt poseže v Št. Ilj in pobira: V ponedeljek 21. t. m. smo položili v Ločah k zadnjemu počitku Gabrijelo Rainer, p. d. Pobrežnjakovo, sestro bivšega logaveškega župana Matevža Rainerja. Do pozne starosti je gospodi-njija bratu Folteju in bila napram revežem nadvse dobra, ogromna množica ljudstva jo je spremljala na zadnji poti.
Bog ji bodi za tolike dobrote, ki jih je storila, tisočeren plačnik! — Ostalim naše sožalje!
najbolj doma. Domači pevci so par lepih zapeli ženinu in nevesti za novo življen-sko pot. Po opravilu v cerkvici, kjer smo se namolili in napeli, so'se svatje podali v gostilno k Štefanu, kjer je bilo veselo svatovanje. Petje narodnih pesmi, godba in vesele šale so se vrstile tja do jutra, ko smo se dobre volje razšli vsak na svoj dom. Novemu paru želimo vso srečo v zakonskem stanu!
VELIKOVEC—ŠKOCIJAN Spremembe voznega reda omnibusov.
Omnibus, ki je vozil v sobotah in sredah zjutraj ob 5 uri 50 iz Velikovca v Škocijan bo ustavljen. Zato pa vozi vsak delavnik ob 6 uri 15 zjutraj omnibus iz Velikovca na železniško postajo Sinča-vas.
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA,
ki jih hočete sporočiti svojim znancem in prijateljem bomo sprejemali do 19. decembra. Objavili jih bomo v božični številki. Prispevek znaša 5 S, ki ga z voščilom in svojim imenom pošljite ali prinesite k uredništvu „Našega tednika", Celovec, 10. Oktober-strasse 27.
Prostovoljne večje'zneske bomo hvaležno sprejeli. Tudi cela vas skupaj lahko pošlje voščila.
ŽELEZNA KAPLA
(Smrtna prometna nesreča.)
V	četrtek, dne 24 .novembra popoldan se je smrtno ponesrečil spremljevalec vozača traktorja Franca G. iz ,,Na Bregu" pri Grebinju, Ivan Višovnik. Hotel je skočiti na traktor, ki je že vozil, a se mu ni posrečilo in je prišel pod kolesa in našel smrt. Kazenska preiskava za vozača bo sledila.
GRABLJA VAS
V	nedeljo 20. novembra so na meji šentvidske in škocijanske fare pri Vi-žarju obhajali ženitovanje Prunčevega Jurija in Živove Rozke. Ustrašila sta se menda tudi napovedane hude zime in hitela, da še pred adventom prideta v novi skupni dom pri Prunču v Pudabu. Obilo sreče!
ŠT. JAKOB NA VAŠINJAH
V	Št. Jakobu smo tudi dobili drugo gostilno. Kmet Štamec je pozidal svojo hišo na eno nadstropje in otvoril gostilno. Pa še nekaj lepega moramo o Antonu Matu omeniti. Dobili smo elektriko in zanjo se je Mat zelo pridno trudil.
Naša cerkvica je sicer še revna, a upamo, da se bomo tudi nje enkrat usmilili.
PROBOJ PRI ŽIT ARI VASI
Pri delu na skednju se je ponesrečila Mohorova mati in si izvila nogo. Zdravi se v celovški bolnici. Želimo ji, da se kmalu zdrava vrne med svojo družino. Smrtno ponesrečil se je pri drvarje-nju v kapelških gozdovih Šimen Hus, p. d. Krampičev. V 24. letu, v cvetu svoje mladosti je moral nenadoma zapustiti ta svet. Ob obilni udeležbi smo ga položili k zadnjemu počitku. Težko prizadeti Krampičevi družini izražamo naše prisrčno sožalje.
Hajslarejša gimnazija se je vrnila v lasino poslopje
Zadnjič smo v našem listu poročali o .,veseli selitvi" dijakov in šolskega pohištva iz Marijanišča v njih lastno gimnazijsko poslopje. V četrtek 24. novembra pa so ta svoj povratek tudi dostojno proslavili.
Ob lOh dopoldne se je v lepo okrašeni zavodovi dvorani pričela slavnost kateri so med drugimi prisostvovali: ravnatelj dr. Franc Eggermann. prevzvišeni dr. Kdstner, dr. Vogelsang iz Dunaja kot zastopnik prosvetnega ministra, deželni glavar Wedenig, višji šolski nadzornik dr. Schwendenwein, višji drž. svetnik dr. Kristler, župana Schatz-mayr in Dermuth, dvorni svetnik Heinzl in še mnogi zastopniki različnih oblasti. Prijatelji gimnazije, bivši učenci, starši in dijaki so v lepem številu sledili proslavi.
Najprej je zavodov ravnatelj dr Eggermann v obširnem govoru razložil in
razkrilil vse težave, s katerimi so se morale oblasti boriti, da so končno dosegle tako zaželjeno preselitev. Med ostalimi točkami je omembe vreden tudi govor dvornega svetnika Heinzel-a. Poudaril in dokazal je, da vzgoja do leta 1945 ni bila pravilna. S poudarkom vsenemške-ga nacionalizma so šli tedaj predaleč. Tudi drugi narodi imajo svojo kulturo. Zato jih je treba spoštovati in tudi mladino k temu navajati.
Sledile so pevske točke zbora. Nekatere je spremljal tudi orkester. Priznane pevske moči iz gledališča so se tudi odlično izkazale.
Na tej gimnaziji se poučuje slovenščina na realnem oddelku obvezno od 5. razreda dalje, klasični« oddelek pa ima tri tečaje, ki jih obiskujejo prostovoljci. K tej gimnaziji spadajo tudi dijaki Marijanišča na Tanzenbergu kjer je sedem tečajev za slovenščino.
PODJUNA
23. oktobra smo imeli pri nas običajno vsakoletno žegnanje. Vsako leto se veselimo in se pripravljamo na ta praznik. Letos pa še prav posebej. Dekleta so pletle vence, fantje so pobirali za smodnik .gospodinje so se pa prav nervozno vrstile okrog^ štedilnikov in znašale skupaj za pogačo in druge dobrote. Saj letos, ko je vse tako lepo obrodilo ni bilo treba dosti pomišljati, kje se bo kaj vzelo.
Vsi smo radovedno pričakovali kdaj nam bosta zapela nova zvonova. „Sveti Janez Krstnik", ki je patron naše cerkvice in ,.Sveta Rozalija", ki je naša bližnja soseda in priprošnjica. Ona namreč stanuje v votlini nad našo vasjo in varuje, da se velika skala ne zavali na nas. Že govornik pri posvečenju je nekaj poudarjal, da sta to dva svetnika, ki sta oznanjevala pokoro. Menda je bilo le res. Mi smo imeli z obema pokoro, ko smo jih spravljali v naš mali zvonik. Po trudapolnem delu smo jih končno le obesili. Oba botra sta držala za vrvi in jih potegnila nekako ob 4 h v soboto popoldan v zvonik, ki je kar malo zaplesal, nas pa je malo zazeblo okrog srca,
nato so topiči naznanili veselo vest tudi daljnim prebivalcem, do katerih glasovi zvonov ne sežejo. Petelin na vrhu zvonika pa bi bil gotovo odletel, če bi imel peruti, saj ga je tako gnalo sem in tja, da smo mislili, da bo doli skočil. No sedaj se je že privadil in je bolj miren. Na praznik je prignalo lepo vreme veliko naših prijateljev k nam na obisk. Popoldan smo malo kegljali pri Štefanu, peli in pili pa malo žarajali, da je čas prej minul.
Dne 9. novembra se je od nas preselila Šajternikova družina, ki je. bila že nekaj let sem v naši vasi na stanovanju, šli so na Dobravo ne daleč od nas, kjer so si pozidali prav lepo hišico. Sedaj so na svojem. _ Ko jim bo pa dolg čas bodo pa gotovo prišli, kaj k nam v vas.
Že od spomladi sameva na polju naš dodelani transformator, elektrike pa le ni od nikoder. Mislili smo, da bomo vsaj za zimo lahko svetili s kako boljšo lučjo. Sedaj si pa moramo še vedno pomagati s temi brljavkami.
V ponedeljek 21. novembra smo imeli pri nas ohcet". Poročila sta se Pokor-nova Katrca in Sajtornikov Janez. Po-roka je bila, kar v naši cerkvici, tu smo
GALICIJA
Našo farno cerkev smo znatno podaljšali. Na zunaj se nam že kaže v povečani obliki. Napraviti se mora še kor stoli in oltarji. Mišljen je tudi lesen strop. Naše vztrajne žene se niso ustrašile včasih nehvaležnega zbiranja prispevkov za podaljšanje in popravo cerkve in so pri prvi zbirki nabrale lepo vsoto 3.300 S. Ta uspeh naj bo njim in faranom v vzpodbudo, da z mesečnimi zbirkami pomagajo po svojih močeh h kritju neizogibnih stroškov za hišo božjo. Iz malega raste veliko!
Višovnikova hiša je dobila novega gospodarja v osebi Fingerlnovega Francija na Blatu, ki je poročil Višovnikovo h amko. Njuno veselo svatbo smo obhajali predzadnjo nedeljo pri Ogrinu. Tudi Rebrnikova gospodinja ni mogla podpirati vseh štirih oglov več sama in si je izbrala pomočnika iz spodnjih krajev.
Poročil se je tudi Jezernikov Jozl in se preselil s svojo nevesto Micko Ve-racnik iz Šmarjete k Mihevcu v Zaplaz-nico. Predzadnji ponedeljek pa se je poročila Zablačanova Micka Jagovc iz Apač z mladim Bicelnom v oddaljeni Šmihel. Vsem novoporočencem želimo obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu!
Jlliklaežu je pisal
imiiiiiiiimimimimiiiMiiiiiiiimiimitmiiiiiimimmiii
Folti in Joži sta se vračala iz šole. Imela sta si veliko povedati, zakaj bil je dan pred praznikom svetega Miklavža.
.,Pisal sem svetemu Miklavžu, naj mi prinese škornje, sabljo, vojaško čepico in vlak,“ pripoveduje Joži.
•>Kaj praviš," se začudi Folti, ,,ali sv. Miklavžu lahko tudi jaz pišem ?“
»Seveda.“ odvrne Joži. »Vidiš, ko še nisva hodila v šolo, tega nisva mogla storiti, ker nisva znala pisati, a zdaj je pa to lahka stvar."
„Ali Miklavž izpolni vsako željo, ki jo napišeš?" vpraša zopet Folti.
»Seveda, prav vsako željo," odgovori z resnim glasom Joži.
»Joj, potem bom pa pisal sv. Miklavžu, naj prinese moji mamici zdravil in ji pošlje prav dobrega zdravnika!" »Kaj? Samo to?“ se začudi Joži.
»Da. samo to, ker je to zelo veliko darilo, mnogo večje od vseh tvojih igrač," je ves zamišljen razlagal Folti.
»Brez skrbi bodi! To prošnjo ti bo sv. Miklavž prav rad izpolnil. Meni se zdi zelo majhna."
Tako sta se fantka menila; za njima pa je korakal Jozijev oče, ki je bil zelo bogat trgovec, in je prišel — kot običajno — čakat svojega sinčka 'pred šolo in ga spremljal, da bi ga na poti domov ne prekucnil kak avto. Pazljivo je poslušal Foltijeve besede o bolni mamici, ki je bila hišnica v njegovi palači.
Medtem se je zvečerilo in luči so zagorele v bogatih izložbenih oknih, ki so bila prepolna Miklavževih daril.
Pred očetovo palačo je dejal Joži svojemu prijatelju: »Jutri zjutraj pridem k tebi, da ti pokažem, kaj mi je prinesel Miklavž."
»Pridi," mu odvrne Folti in boječe dostavi: »Ali misliš, da mi bo prinesel sv. Miklavž zares zdravila za mamico, če mu bom pisal?"
»Seveda," se vmeša v pogovor Jozijev oče. »Nič se ne boj! Vse boš prejel, kar boš na listič napisal. Pismo pa položi pred vrata na prag."
„Bom,“ je ves srečen vzkliknil Folti in stekel proti svojemu stanovanju. Rahlo je pritisnil na kljuko in tiho odprl vrata, da ne bi zbudil bolne mamice.
Folti je v resnici ljubil svojo mamico. Pred nekaj dnevi mu je nevarno zbolela: ker ni bilo prav nič denarja pri hiši, si ni mogla privoščiti ne zdravnika in ne zdravil. Dečkovo srce se je kar zvijalo v velikih bolečinah in skrbeh in misli so mu bile vedno le pri mamici, naj je bil v šoli ali v cerkvi. Stara Neža, ki je namesto mamice opravljala hišniške posle, je odkimavala z glavo in večkrat žalostno pogledala Foltija: »Fant, moli za mamo, ker drugače boš kmalu sam!" Od tedaj je Folti porabil vsak prost tre-
notek za molitev. Molil je celo v postelji in med molitvijo je ihtel. Vsak večer je zaspal v molitvah in solzah.
Ko je stopil Folti onega večera v sobo, je mamica spala. Po prstih se je približal postelji in poljubil bolnici roko. Prižgal je luč, pa jo je zastri z žepnim robcem, da ne bi svetloba motila speče matere.
Iz šolskega zvezka je iztrgal list in s svinčnikom je napisal tele vrstice:
»ljubi miklavž vem da si dober tudi jozi mi je pravil o tebi pošlji moji mamici zdravil da ozdravi — pozdravlja te tvoj folti".
Samo male črke je šele poznal Folti, vejice in pike so mu bile španska vas.
Listič je lepo zganil in ga vtaknil v že rabljen ovoj. Prečrtal je naslov, ki je bil na njem zapisan, in ob strani zapisal: »naj prejme sveti miklavž".
Položil je pismo na prag, kakor mu je svetoval Jozijev oče. Nato si je vzel iz omare košček kruha, in ga slastno pojedel, opravil je svojo molitev in ves potolažen legel v posteljo.
V	nasprotju s plemenskimi svinjami morajo pitovne svinje pridobivati na mesu in masti. Temu primerna naj bo tudi krma. Čim več tečne krme požro prašiči, temveč pridobe na teži. Za klanje zreli prašiči (pršutarji) naj tehtajo 80 do 100 kg, Špeharji pa 100 do 150 kg in še več.
Zaradi pomanjkanja in visokih cen žita, moramo opustiti intenzivno krmljenje. z žitom, zato pa uporabljamo mešano krmo, žito, krompir, seneni zdrob, pleve, lucerno, deteljo. Predno začnemo s pravim intenzivnim pitanjem, moramo prašiče, ki so dosegli približno 30 kg teže, pričeti nato navajati. Dokler ne dosežejo teže 60 kg jih krmimo kakor plemenske svinje. Pri pravilnem pitanju naj prašič pridobi dnevno % do 1 kg na teži.
V	dobi priprave za pitanje dajmo svinjam travnice ali pa dobre paše v poletnem času, po zimi pa pleve, drobno narezano lucerno, deteljo in malo krompirja ,pese in pomije, k temu dnevni obrok 1 kg močne krme, o,d 80% žitnega zdroba in 20% beljakovin ali 1 kg žitnega zdroba in 2 do 3 1 posnetega mleka. Dnevno je. treba dajati 1 žlico krmskega apna na vsakega prašiča.
Prehod k popolnemu pitanju mora biti počasen, da se svinje ne preobjedo. Krmila .kakor pleve, seneni zdrob, rezano deteljo, lucerno in zelenjavo je treba polagoma nadomestiti z močno
Naslednje jutro je zelo zgodaj nekdo potrkal na vrata. Mamica je zbudila Foltija, ki je skočil takoj iz postelje in hitel odpirat. Pred vrati je stal Jozi z veliko škatlo v rokah:
»Folti, poglej, kaj ti je prinesel sv. Miklavž pri nas!"
Folti je stal pred Jozijem kot okame-nel. Pogledal je na prag. Pisma ni bilo več tam. Torej je res: Sv. Miklavž je uslišal njegovo prošnjo. Trepetaje je. z Jozijevo pomočjo odvezal vrvico in odstranil pokrov. Škatla je bila polna slaščic; na vrhu pa je ležal zavitek z napisom »300 S za zdi'avila“.
Folti se je od same blaženosti kar razjokal; pograbil je denar in stekel k mamici: »Mamica, zdaj pa ne boš umrla. Sv. Miklavž te bo pozdravil."
Tudi mamica se je zjokala. Sklonila se je nad Foltija in ga vroče poljubila. — Kmalu za to prvo radostjo je prišla druga. Zopet trkanje, vrata se odpro in v sobo stopi zdravnik:
»Folti, sv. Miklavž me pošilja, da ozdravim tvojo mamico."
To je bilo za srečnega dečka preveč. Zdrknil je na kolena, dvignil svoje drob-čkane ročice in gledaje v nebo molil: ..Večna ti hvala sv. Miklavž za tvoje velike darove!"
ali takozvano žitno mešanico, kakor krompir in žito. Proti koncu naj bo krma vedno gostejša, dajemo dva in pol do 3 kg dnevno (na en obrok). Ugodno vpliva še dodatek zelene k^me, pese, plev itd., da ostane živalim tek ali apetit.
Uspeh zavisi od sestave krmil. Posneto mleko mora biti vedno čisto, sladko ah pa popolnoma kislo, nikoli pa napol kislo. Kuhan krompir mora biti ohlajen, pleve in rezana detelja mlačna, ostala krmila pa surova.
Predskem je treba paziti, da v svinjakih ni prepiha, da je suho in snažno, da se svinja dobro počuti, ko se nažre, naj se povoljno vleže. Pregovor pravi: »Dober počitek je polovica pitanja". Priporočljivo je. da si priskrbimo glinasta korita. Praktična so zato, ker se lažje čistijo.
OHROMELOST SVINJ
Živinozdravstveni oddelek koroške deželne vlade javlja, da ohromelost pri svinjah v zadnjem času ponehava. Na tej bolezni je bilo prizadetih 90 občin s 769 kmetijami. V prvi vrsti so bili prizadeti okraji Celovec, Beljak, Št. Vid in Velikovec. V drugih okrajih so se pojavili samo posamezni slučaji te bolezni.
Po do sedaj dognanih številkah je poginilo 600 svinj .katerih meso ni bilo uporabno. 2000 ogroženih živali so morali zaklati in meso so uporabili po ži-vinozdravniških predpisih.
ZAItlllHI¥€$¥l
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KAJ JE ZAKON?
Med zveznimi deželami je dosegla poleg Dunaja višek ločitve zakonov Štajerska. Na Koroškem pa zaznamujemo lansko leto 631 ločitev. Zaradi zakonske nezvestobe se je ločilo 509 zakonskih. Starost ločenih mož je 39 let in i žensk 35 let. Teh slučajev je največ. Tako pride pri nas na 760 oseb ena ločitev, na Štajerskem isto že na 333 prebivalcev. Številke same dovolj povedo.
Najbolj prizadeta so mesta. V slovenskem delu Koroške takih slučajev sko-ro ni.
Stara modrost, ki ima zelo prav, takole označuje zakon: »Zakon je zlata ptičnica. Tista ptica, ki je zunaj sili noter, tista ki je noter pa ven."
KOLIKO ČASA BODO ŠE KARTE?
Ministerski svet je sprejel v pretres osnutek zakona, ki predvideva dodeli-tev živil na karte do 30. junija 1950. Torej skoraj točno po petih letih konca vojne bodo tudi karte izgubile svojo veljavo.
ŠE VEDNO SE VRAČAJO
V ponedeljek, 28. novembra 1949. je prispel 52. vlak avstrijskih vojnih ujetnikov iz Rusije. Mnogo človeških src je doživelo veselje, a mnogi morda tudi razočaranje.
BOLNIŠKE BLAGAJNE
Že do sedaj smo imeli zavarovanci pri bolniških blagajnah priliko opazovati, da boljših zdravil na recept bolniške blagajne nismo mogli dobiti, če je bila bolezen prav resna in smo si morali dodatna zdravila ha svoje stroške kupovati. S 1. decembrom pa je zdravnikom z nova zabranjeno zapisati bolnikom nad tristo zdravil, katera smatrajo bolniške blagajne za posebno dragocena. Taka zdravila bo smel v bodoče zapisati le šefzdravnik blagajne. Ta odlok bolniških blagajn je ali veliko nezaupanje blagajn do zdravnikov ali pa brezbrižnost do bolnikov, na nobeden način ni sozialen. Vemo pa, da ima v teh bolniških blagajnah ena stranka posebno vodilno besedo in tudi nismo pozabili, da je ravno ta stranka pri volitvah obetala visoko stopnjo socialnega zavarovanja. Vernu tudi, da imajo bolniške blagajne obsežni uradniški aparat in nismo slišali, da bi tam pričeli prihranjevati. Pač pa se začenja štedljivost pri tistih, ki plačujejo in morajo plačevati. Besede in dejanja so pač zelo različna, seve samo za tistega, ki misli tudi s svojimi možgani.
tiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiimii
Krmljenje pilovNih svinj - Špeharjev
I. M.:
dm d Dem
(Nadaljevanje)
Pesmi, vesel pomenek ter vpraševanja so se vrstila cel večer. Gospodar je. bil dobre volje, a poznala se mu je utrujenost. Po dolgem ujetništvu in naporni Vožnji je potreboval počitka. To so razumeli znanci. Proti polnoči so se razšli, želeči Miheju dober počitek. Ni še mogel iti počivat. Želel je še pogledati v mlin in v hlev. Težka hrastova vrata bo še prav tako škripala kakor nekdaj, zacingljal je zvonček s tistim znanim glasom, ki je tolikokrat poklical mlinarja. Vse je bilo v redu.
»V mlinu si dobro gospodarila," je pohvalil Milko, ko si je vse naprave ogledal. »Še v hlev stopiva!"
Konja, zvesti živali sta veselo zarez-getala ,ko sta slišala gospodarjev glas. Ko je prišel k njima, sta se vzpela pokonci, Miheju se je zdelo, da čutita z njim veselje povratka.
»Žrebička smo tudi imeli, a se je v planini ubil," je povedala Milka. Marsikdaj je bilo hudo. Živino so morali oddajati, bolezen je prišla, vedno je imela kako skrb, a končno je vendar vse srečno minilo.
Gospodar je bil zelo zadovoljen z gospodarjenjem svoje žene. Tudi njemu bi se lahko zgodilo, da bi kaka žival poginila.
Prišla sta spet v hišo. Držala sta se za roke, kot bi se bala, da bi ju kdo ponovno ne ločil. Varna se je počutila Milka ob močnem možu in srečen Mihej ob ljubeči ženi.
Mama je bila- uvidevna, pustila ju je sama in hčerke, so vse trudne sladko in brez skrbi spale. Sedela sta spet za mizo pod Bogkovim kotom. Križani z razprostrtimi rokami ju je objemal in rosil nanju bogat blagoslov. Še nageljni na prtiču so postali bolj živi, bolj rdeči, kot tudi ljubezen med možem in ženo. Povedala sta si, kako sta koprnela drug po drugem, kako je mož mislil na dom in svojce ter kako je ona romala v daljne dežele v duhu obiskovat in tolažit moža. Kolikokrat je odrezala dobršen kos kruha siroti v ta namen, da bi^možu v tujini dobra roka dala vsaj košček. Mihej je povedal, da so mnogi še veliko bolj trpeli kot on. Kot so v prejšnji vojski na soški fronti klicali brezjansko in višarsko Marijo na pomoč, tako se je on zatekal k podgorski in gosposvetski Materi. »Hvaležni moramo biti nebeški Priprošnjici, da nam je pomagala vse strahote prestati."
»V zahvalo sem obljubila znamenje sezidati. Kajne, da si istih misli?"
»Prav, prav; že sam sem premišljeval, kako bi se vsaj malo oddolžil božji Previdnosti. In kmalu se bomo šli zahvalit Mariji za vso pomoč. H kapelici poromamo."
Odšla sta v zgornje prostore. Hčerke so spale. Rdeča lička obkrožena z zlatimi lasmi so bolj sličila angelskim glavicam, kot človeškim otrokom. Oče je gledal ta nedolžna, draga bitja ter bil ves srečen, da jih ima. »Milka ne zameri mi tisto, zaradi deklet tedaj. Bog nama jih je dal, je že vedel zakaj."
Marijca se je še v spanju smejala. Raztezala so se ji usteča kot, če. bi poslušala najlepšo povest.
„0 tebi sanja," je pošepetala Milka Miheju.
Počitka trudno telo je zahtevalo pokoja. še križ z blagoslovljeno vodo je dobil Mihej od žene, poljub iskrene ljubezni in po dolgih letih je zaspal spet globoko, blagodejno spanje pod domačo streho. Milka je pogasila luči, kratko pomolila ter utonila v kratek spanec.
*
Mlinar se je kmalu vživel. Delo je šlo naprej, pretekli dogodki so se mu zdeli kot grozne sanje. Po starem tiru je šlo vse naprej, a vendar ne čisto po starem. Vse je bilo bolj veselo. Milka je občutila moževo ljubezen in prizadevanje, da bi popravil kar je nekoč zagrešil. Dekleta so kdaj pa kdaj skusila atejevo
težko roko. Zlasti Urši je bila živa. Otrok potrebuje resnično mater in očeta, kakor narava poleg sonca mora dobiti tudi dežja.
Stara mama se je precej sključila. Na tihem je želela dočakati še tisti dan, da^bi prijokal na svet krepek fantek. NiČ ni rekla, a molila je v ta namen kar naprej. Vedela je, da molitev železna vrata predre.
Pri Podlijmiku se je precej spremenilo. Oče so kmalu po Mihejevem prihodu umrli. Krepko naravo je uničil zahrbtni rak. Mojca se je poročila. Mladi gospodar je prišel iz Sel. Pridnega, varčnega zeta je zlasti mati vzljubila. Rezika, ki je tako rada imela otroke, je hotela ostati kar doma, saj je bila prepričana, da bo dovolj naraščaja, s katerim bo imela dosti dela in dosti veselja.
V adventu istega leta je Milka možu spet zaupala tudi svoje adventno pričakovanje deteta, želja po fantu, ki je skrito nosil v sebi je spet oživela v možu.
»Morda bo pa le fant," je previdno dejal.
»Bo. bo," je potrdila Milka.
»Milka, cel škafec bečelnega voska dam predelati za sveče, če bo res."
Notranji glas je ženi pravil, da sme pričakovati dečka.
Maja je prišla na Bistrico Milkina mama.	(Dalje prihodnjič)
r.ut
Izhpia vsako sredo. — Naroča se pod na-'!ovom „Naš tednik", Celovec-Klagenfurt, 10-Oktober-Strasse 27. — Cena mesečno: 1.60 S. — Posamezna Številka 40 srmW t aetvuir fTrlOtnri.efcn Tind^Vn =■*’----------'-z	^	• 'e 10 OMnher-Strasse 27 — Odenvnrni 'ir=dnik- dr Valentin Tnzkn 1(1 .nir<nV>a«-.«»raee« oz tu.i.. «_______i .?. , .. _ . -“UK
OMoher-Strasse 27 _ Odgovorni 'ir^dnilr dr Valentin Tnzko 10-Oktober-Strasse 27 — Tisk- Carinthia"