44°                                                   Andrej Fekonja: Celje in  okolica.
bratje. Ulrik je preživel vse druge ter si pridobil vsa saneška posestva in si jih še pomnožil z Rogatcem.*)
Ulrika Saneskega in njegove žene Katarine Heunburške sin je bil Friderik. On je bil tudi naslednik v vrsti saneških gospodov, torej deveti, in je podedoval po svojem očetu vse rodbinske lastine.a) A ko je okoli 1. 1322. moški rod
Hermana, Elizabeta, in Ulrik Pfanberški pa sta zatem 1. 1323. zastavila Celje koroškemu glavarju Konradu Auffensteinskemu; vsled česar je nato nastala velika pravda in celo krvava vojna. Mogočnega  glavarja  Koroškega  je  podpiral  v
1)   Dr  Fr. Mayer v knjigi:   „Die Sannthaler Alpen" von dr. J. Frischauf p. 224, 227 si.
2)  Njegova sestra Ana, omožena z grofom Rudolfom Ot. Liechtensteinskim, dobila je le  majhno doto.
grofov heunburških zamrl, dobil je Friderik kot dedšČino po materi razven drugih posestev bržčas v savinjski in šaleški dolini, tudi polovico grajščine c e 1 j s k e , ki je bila tedaj last Heun-buržanov. Druga polovica Celjska z ostalimi posestvi heunburškimi pa je prišla v last Pfan-berškemu grofu Ulriku, sinu Margarete Heunburške. Vdova poslednjega heunburškega grofa

njegovih zahtevah glavar kranjski in slovenske krajine Meinhard Ortenburški, Friderika saneskega pa štajerski glavar Ulrik Walseeski. In tako se je dogodilo čudno, da so se lotili orožja drug proti drugemu glavarji treh dežel, katere so pozneje za nadvojvode Karola II. 1. 1564. pro-zvali Notranjo Avstrijo. Borba je trajala osem let, a so največ trpeli meščani in kmetje. Šele v petek pred  sv. Mihaljem  1. 1331. je vojvoda
Ni. veličanstvo cesar Franc Jožef I.