Leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za lno-■emstvo: 210 din), za l/t leta BO din, za li» leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v LJubJant TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Številka 16, Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-OL Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 111153. Jfvfea ŠJS, vsak ponedeljek, ***■*»*«* sred0 i„ petek Llubllana. ponedeljek6. 1939 Cena ST3. r5° Privilegiii za neloialno konkurenco Zagovorniki privilegijev nabav-ljatoiih zadrug in konsumov silno radj poudarjajo, kako da opravljajo neki sila koristen posel, ker da bodo izločiti vsako posredništvo med proizvajalcem in potrošnikom. Na ta način da bodo pocenili blago za potrošnika, proizvajalec pa bo kljub temu več dobil za svoje blago, kakor pa dobiva sedaj, ko drugi posredujejo med njim in potrošnikom. V teoriji se vse to tudi čisto lepo sliši, v praksi pa je resnica čisto drugačna, ker je absolutna neresnica, da hi naše na-bavljalne zadruge Sin konsumi izločevali posredništvo. Resnica je nasprotno ta, da so sami prevzeli posredniško vlogo, le da to vlogo opravljajo mnogo slabše ko trgovci. Treba samo stopiti v prodajalno kakega konsu-ma, a tudi prodajalno večje nabav-ljalne zadruge in se bo takoj videlo, kako je s to izločitvijo posredništva. Večina kolonialnega in špecerijskega blaga je nabavljena pri trgovcih-grosistih, drugo blago pa tudi pri tistih firmah, kakor ga nabavlja trgovec. Razlika je le v tem, da ima trgovec mnogo bolj izbrano blago, da je njegovo blago po kakovosti boljše in da ni oble-žano. V konsumih pa najdete vse mogoče blago in tudi takšno, ki se v trgovinah sploh več ne prodaja. Zato tudi hodijo celo člani konsumov boljše blago kupovat v trgovine, če jim gmotna sredstva to le dopuščajo. Razlika med tem, kar nudijo trgovci in kar konsumne prodajalne, je tako velika, da bi konsumi prav hitro propadli, če ne bi imeli posebnih privilegijev, ki jim omogočajo, da kljub slabemu trgovskemu poslovanju vendarle vzdrže konkurenco s trgovci. Ob strogo lojalni konkurenci konsumi ne bi mogli vzdržati, ker pač nimajo te strokovne usposobljenosti! ko samostojni trgovci. Tudi če imajo konsumi strokovno usposobljene nameščence, vendar zastajajo za samostojnimi trgovinami, ker je pač razlika v tem, če vodi trgovino samostojni trgovec, ki se ves posveti svojemu podjetju alt če vodi konsum nameščenec, ki ima mesečno plačo. Samo naravno je, da konsumi lojalne konkurence s trgovci ne bi mogli vzdržati in to tudi vidimo v praktičnem življenju, ko morejo konsumi konkurirati le finančno šibkejšim trgovcem in v krajih, kjer pridejo privilegiji konsumov do posebne veljave. Konsumi torej ne izločajo niti posredništva niti pa ne pomenijo nobenega zboljšanja v trgovskem poslovanju, da bi bolje postregli odjemalcem, kakor jim postreže trgovec. Vse privilegije, ki jih dobivajo, uporabljajo prav za prav le v ta namen, da na nelojalen način konkurirajo trgovcu. Pri, vsem blagu, ki se največ troši in kjer je zaslužek najnižji, kjer pa se pokaže tudi vpliv privilegijev v največji meri, tu z uspehom konkurirajo trgvocu, ki ga silijo, da mora delati z izgubo, če hoče prodajati blago po isti ceni. To pa je bistvo nelojalne konkurence. Privilegiji konsumov im mabav-Ijalniih zadrug torej niti najmanj ne pripomorejo k dvigu trgovine, temveč ti privilegiji baš nasprotno trgovino postavljajo na nižjo stopnjo. Mislimo pa sii, da bi konsumi in mabavljalne zadruge zmagale na vsej črti in da zasebnih trgovin sploh več ne bi bilo. Kako pa bi šele potem izglodalo v konsumih im. zadružnih prodajalnah! Že sedaj mora delavec, ki je zadolžen v konsumu, vzeti vse, kar mu v konsumni prodajalni ponudijo. Če pa še ne bi bilo trgovske konkurence, potem bi delali v konsumih sploh, kar bi hoteli. Nič ne dokazuje bolj jasno napačnosti konsummih in zadružnih privilegijev ko to, da se z njimi ustvarja prav za prav le nelojalna konkurenca. Že samo to pa je dovolj tehten razlog, da se ti privilegiji odpravijo, ker niso v korist ne potrošnikom in ne javnosti in tudi ne članom konsumov, temveč samo tistim, ki upravljajo komsu- me, včasih pa še tistim me. Tem bolj gotovo pa škodujejo trgovini ter dobri zamenjavi blaga, a s tem tudi potrošnikom. Privilegiji konsumov so dejansko le provizija, ki jo plačujejo davkoplačevalci za slabše opravljanje trgovskih poslov. Ali1 res ne znajo davkoplačevalci bolje uporabiti svojega denarja? Nova vlada Dragiše Cvetkoviča Zakai je odstopila vlada dr. Stoiadinovica Beograd, 4. februarja. AA. Sno-či dne 3. februarja 1939 so podali ostavko dr. Mehmed Spaho, Dra-giša Cvetkovič, dr. Miha Krek, Fran Snoj in dr. Džafer Kulenovič v roke predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Utemeljitev ostavke se glasi: »Gospod predsednik! V današnji debati v narodni skupščini, zlasti v govoru g. Bogoljuba Ku-jumdžiča, ministra prosvete, se je ugotovilo, da so v vladi različna naziranja glede ureditve vprašanja našega sporazuma s Hrvati. Mislimo, da smo dolžni ne samo v interesu 'izpolni Ive naših programskih obljub pred volitvami glede tega vprašanja, temveč tudi liz drugih velikih državnih razlogov čim prej dokončno urediti vprašanje sporazuma s Hrvati. Mislimo, da predstavlja vlada v sedanji sestavi zapreko za ureditev tega važnega vprašanja. Iz teh razlogov nam je čast podati ostavko na mesta, ki jih zavzemamo v vaši vladi. Izvolite, gospod predsednik, tudi pri tej priložnosti sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja.« Beograd, 4. februarja. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je blagovolil sprejeti v teku današnjega dne v Belem dvoru radi posveto- vanj predsednika senata dr. Antona Korošca, predsednika narodne skupščine Stevana Čiriča, prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragišo Cvetkoviča. Beograd, 4. februarja. AA. Po končanih konzultacijah v zvezi z ostavko vlade dr. Milana Stojadinoviča je danes proti večeru sprejel Nj. Vis. knez namestnik Pavle ministra za socialno politiko in narodno zdravje v ostavki Dragišo Cvetkoviča ter mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Seje skupščine so zaradi demi-sije vlade odgodene. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Zun. minister dr. Cincar-Markovič, finančni dr. Gju-ričič Novi mandatar je takoj začel svoja posvetovanja za sestavo nove vlade. Proti večeru so bila v nedeljo ta posvetovanja končana. Nova vlada g. Dragiše Cvetkoviča je sestavljena takole: predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, prosvetni minister Stevan Čirič, dosedaj skupščinski predsednik, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister brez listnice dr. Džafer Kulenovič, minister vojske in mornarice armijski general Miljutin Nedič, ministra brez portfelja Ante Maštrovič in Franc Snoj, minister za zunanje zadeve dr. Aleksander Cincar - Markovič, naš dosedanji poslanik v Berlinu, pravosodni minister dr. Viktor Ružič, pred kratkim upokojeni ban savske banovine, minister za trgovino in industrijo Jevrom Tomič, minister za pošto, telegraf in telefon Jovan Altiparmakovič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, minister za kmetijstvo inž. Nikola Beslič, finančni minister dr. Vojislav Gjuričič, upravnik Drž. hipotekarne banke, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje Kajakovič, minister za telesno vzgojo Djura Čejovič in minister brez listnice dr. Branko Miljuš. Razen štirih so vsi novi ministri poslanci ali senatorji. Zvišanie obe. gospodarsko Liubliansko prebivalstvo preslabo prehranjeno V vseh samoupravnih zastopih se bodo začele te dni razprave o novem proračunu. Povsod se mno-že glasovi, da so ti proračuni previsoki in da preveč obremenjujejo gospodarstvo. V zadnji številki smo tudi obširno razložili, kako previsoke občinske trošarine ovirajo ne samo industrializacijo Slovenije, temveč naravnost silijo industrije, da so selijo v druge kraje. A ne samo pri nas, tudi drugod v državi so nezadovoljni zaradi previsokih občinskih proračunov. Kot viden dokaz tega nezadovoljstva je izšel v zadnjem beograjskem »Privrednem pregledu« uvodnik »novi občinski proračuni«, iz katerega v naslednjem podajamo vsa najvažnejša mesta. Tudi uvodničar »Priv. pregleda« se, kakor smo se sklicevali mi v svojem članku, najprej sklicuje na znano okrožnico finančnega ministra, ki je bila objavljena tudi v »Službenih novinah«, da je bilo s tem zadosti jasno povedano, da se mora ta okrožnica upoštevati. V tej okrožnici naglasa finančni minister, da ne bo dovolil novih občinskih davščin in da zahteva, da se tudi sedanje revidirajo, ker so večinoma previsoke in ker niso v skladnosti z vrednostjo proizvodov in uslug, za katere se plačujejo. Znosnost davčnih bremen se mora pregledati ter ozirati se mora na davčno moč meščanov. Sedaj se proučujejo novi občinski proračuni. Od njih realizacije zavisi v znatni meri blagostanje prebivalcev v naših mestih. V nekaterih občinah so novi proračuni tudi že razgrnjeni na vpogled. Iz dosedaj objavljenih proračunskih načrtov se vidi, da kljub okrožnici fin. ministra predlaga večina občinskih uprav povečanje proračuna. Naslednja tabela o prejšnjih in novih občinskih proračunih to jasno kaže: 1938/39 1939/40 v milijonih din 338,97 355,35 117,82 60,11 Beograd Ljubljana Maribor Novi Sad Osijek Karlovec Slav. Brod Kruševac 35,00 27,71 22,20 7,20 6,55 122,85 62,21 38,00 29,54 23,80 7,20 5,86 V odstotkih so se novi proračuni povečali v Beogradu za 4,83%, v Ljubljani za 4,27%, v Osijeku za 6,59% (kjer pa niso upoštevani dohodki mestnih podjetij), v Karlovcu za 7,20% itd. Zanimivo je tudi, kako posamezne občinske uprave utemeljujejo zvišanje proračunov. Beograjska občina pravi, da je povečanje upravičeno, ker se bo povečalo število občinskih davkoplačevalcev in tudi prometa v mestu. Zvišanje ljubljanskega proračuna se utemeljuje z večjimi dohodki mestnih podjetij, karlovški proračun je večji zaradi zvišanja rednih dohodkov, novosadski zaradi zvišanja občinske doklade od 55 na 60% itd1., oni v Dugi resi, ki je bil zvišan od 1,15 na 1,97 milijona din ali za 70,35%, pa z normainim povečanjem dohodkov od silnega razvoja tekstilne industrije. Gospodarska stvarnost pa je drugačna Da se morejo občinski proračuni povečati v tej meri, sta potrebna dva pogoja: 1. splošna gospodarska konjunktura in 2. poostren občinski fiskalizem. Pri splošni gospodarski konjunkturi se morejo v resnici objek- tivno pričakovati večji dohodki pri mestnih podjetjih, vendar pa to ni nujno. Tramvaji z večinoma nezadostnim voznim parkom n. pri ne morejo dati večjih dohodkov, pač pa klavnice in kopališča. Ravno tako bodo zaradi migracije in večjega prometa trošarine dale več. Toda finančni minister pravi v svoji okrožnici, da se morajo izdatki znižati z dosedanje višin«, ker se zapaža neko popuščanje gospodarske konjunkture, kar bo verjetno mestne dohodke znižala Najbolj stvaren dokaz zmanjšanja naše plačilne moči je vsekakor padec naše trgovinske bilance lansko leto. Naš izvoz je padel od 6,2 na 5,0 milijarde din ali za 1,2 milijarde din, naš uvoz pa od 5,2 na 4,9 milijarde din ali za 258 milijonov din. To znižanje zunanje trgovine je v odkritem nasprotju z mnenjem, da se morejo občinski dohodki povečati iz starih proračunskih virov. Novo leto se je začelo povsod v znaku živih naporov za plasiranje surovin. Dobro bo že, če se vsaj prepreči velika redukcija proizvodnje v tem letu. To niso ugodni znaki, a z njimi je treba računati! življenje se je podražilo Nesprejemljivo pa je tudi mnenje, da bi se mogli občinski dohodki povečati s poostrenim občinskim fiskalizmom. Objektivno se mora reči, da bi bil to hujši udarec ko nove davščine. V nekih okoliščinah bi mogel postati tudi nemoralen, ker bi mogel povzročiti grde oblike pobiranja proračunskih sredstev. Nova negativna činjenica v fi-nančno-proračunskem potencialu v sedanji dobi je v dejstvu stalnega naraščanja cen za živila in življenjske potrebščine. Po podatkih Narodne banke se je indeks na drobno dvignil od leta 1936. do leta 1938. v Beogradu od 80,4% na 95,2, v Ljubljani od 82,9 na 90,1, v Sarajevu od 79,7 na 87,5, v Zagrebu od 80,4 na 87,8% itd. To stalno naraščanje draginje je pojav, ki ga mora upoštevati še posebno vsaka občinska uprava. Ta pojav zahteva, (la sc trošarine znižujejo, ne pa zvišujejo, ker tudi trošarine vplivajo na povečanje draginje. Nato pravi »Privredni pregled« o ljubljanskem obč. proračunu dobesedno naslednje: »Ljubljanska občina je n. pr. preračunala letošnji proračun za 5,035.955 din više od lanskega. Toda prehrana ljubljanskega prebivalstva je na nizki stopnji. Vsekakor zaradi nelahkih življenjskih razmer. V lanskem letu je znašala v tem mestu potrošnja na enega prebivalca: Ljubljana Beograd 1938 1930 mesa 48,0 kg 46,6 kg mleka 67,4 kg 60,1 kg sladkorja 17,0 kg 23,5 kg riža 4,2 kg 4,5 kg Ljubljanski prebivalec je konsu-miral v lanskem relativno kon-junkturnem letu samo 2 kilograma prej naštetih živil več ko prebivalec Beograda pred 8 leti v času najtežje gospodarske krize. Leta 1937. pa je znašal povprečni konsum mesa v Beogradu na glavo prebivalca 60,9 kg, torej za 12,9 kg več ko v Ljubljani. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: Na podlagi katerih gospodarskih činjenic predlagajo občin- Zvišajte državnih nameščeneev! Dopis iz uradniških vrst ske uprave povečanje svojih proračunov? Tako beograjski gospodarski list! Pripomniti pa moramo, da je prav | gotovo konsum živil v Ljubljani mnogo bolj natančno zabeležen ko I v Beogradu. Saj je na ozemlju | Beograda, v Zemunu in Pančevu tudi kmetijska proizvodnja zelo I vseh zadnjih občnih zborih Mesečna plača zvaničnika znaša velika ter je zato verjetno Beo- Zveze trg. združenj je bila spreje-1 samo še 600, osebna drag. doklada grad konsumiral še znatno več. A ^ zahteva, da se plače drž. 760 din, skupaj 1360 din, manj 67 kljub temu mora tudi beograjski nameščencev zvišajo, ker so seda- din odbitka, torej čisto ima 1300 gospodarski list konstatirati, da nje ,premAzke in ker zaradi nizkih dinarjev. zaostaja življenjska ravan ljubljan- p]ag trpi tudi čistost in ekspeditiv- Mesečna »plača« dnevničarja in skega prebivalstva za ono beograj- nost uprave. Tudi »Trgovski list« sjužitcija &e giblje med 360 in 600 skega. Kje je še kaj ostalo od nek-1 je ponovno in z vso odločnostjo k (emu še osebna drag. doklai- nastopal za zvišanje prejemkov da 535 do 730 obleke, klobuke Itd. Skrobi ln gvetlolika srajce, ovratnike in manSete Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon it. 22-72. Premogovnik Stanovsko Pri Poljčanah je bil te dni pro-na dražbi za 175.000 din s Prostosledi vred. Premogovnik je imel zadnja leta precejšnje fiinamč-he težave in je delavstvo že par-ktot stavkalo, ker ni dobilo izplačane mezde. Velik del kupnine bo 8edaj služil za izplačilo zaostale hiezde. Osnutek carinskega zakona Dopolnilni predlogi mariborskih pridobitnikov Ze v prejšnjih številkah smo obširno poročali o spreminjevalnih predlogih mariborskih gospodarskih organizacij k novemu načrtu carinskega zakona. Danes naj navedemo še nekatere dopolnilne predloge teh organizacij. Tako so gospodarski krogi mnenja, naj se zaradi enotnosti uporabljanja carinske tarife ustanove pni glavnih carinarnicah odseki za tarifsko-informacijsko službo, in sicer za konkretne primere. Ti odseki naj bi izdajali veljavne odločbe, ki pa bi jih moralo naknadno odobriti pristojno mesto. To predvideva tudi trgovinska pogodba z Nemčijo. Omenjeni tarifsko-informacijski odseki naj bi bili or-grniziirani nekako po vzorcu nemških informacijskih uradov za celinska vprašanja. Po dosedanji praksi se morajo carinski deklaraciji priložiti vse potrebne listine, kakor tovorni list, račun, spričevalo o izvozu blaga itd., ter se naknadno dostavljanje dokumentov ne dovoljuje ali pa 'ima to za posledico, da se ob kasnejši predložitvi listin carini blago po višji postavki. Ker novi osnutek te določbe ne spreminja, bi bilo prav umestno, da se ta točka spremeni v toliko, da bi se dovolila tudi naknadna predložitev potrebnih listin; ob naknadni predložitvi naj bi se vrnila preveč plačana carina in druge pristojbine, Ako pa to ne bi šlo, potem naj bi se ta praksa dopuščala vsaj v onih primerih, ko se lahko dokaže, da so dokumenti ob času carinjenja res že obstajali, da pa iz katerega koli razloga niso bili priključeni deklaraciji. Vsekakor bi bilo treba uvoznika poprej obvestiti, da prinese vse potrebne listine, preden se zaračuna višja postavka. Mnogokrat se zgodi, da šele carinska kontrola proglasi potrdilo o izvozu blaga za neveljavno, kar pa lastnik pošiljke izve šele čez mesece, ko je blago že prodal. Carinarnica zahteva potem naknadno dodatno plačilo carine in pristojbin, To povzroča trgovcu veliko škodo, ker teh naknadnih izdatkov, ki so Cesto precej visoki, ne more več v ceno blaga vkalkuliratd. Zato naj se v novi zakon vnese določba, da se potrdilo o izvozu, ki ga carinarnica spozna za pravilno, kasneje no more več izpodbijati. Glede manipulacije z deklaracijo naj se v osnutek ustavi določba, da se pri majhnih, nebistvenih napakah dovoli, da sme stranka pred carinskim organom popraviti napako, kar potem organ pripomni na deklaraciji. Pri večjih pogre-škah pa, zaradi katerih postane formular neraben ,naj se dovoli, da se sme spisati nova deklaracija, in to brez vsake prošnje, ki poslovanje samo zavlačuje. Dosedanja carinska taksa, ki je nekaka pristojbina za prošnjo, lahko ostane, če že mora biti. Po sedaj veljavnih predpisih se zahteva pri izpodbijanju blaga, tudi pri popolnoma istovrstnem in enakem blagu, iz vsakega koleta po troje vzorcev, kar je vsekakor preveč, ker ni to le ovira pri po- slovanju, ampak pomenja tudi občutno škodo za lastnika pošiljke. Zato naj se ta določba 'popravi v lem smislu, da se zahteva pri vsakem desetem koletu po dvoje vzorcev, din naj se potem porabijo vzorci za analizo ali pa pri postopku o izpodbijanju blaga. Odpravi naj se določba, da se morajo tudi majhne pošiljke do 2 kilogramov pošiljati na analizo. — Dogaja se namreč, da se porabijo za analizo tako veliki vzorci, da potem ostane uvozniku od 'pošiljke le prav malo. Zelo komplicirane so določbe o tari, ker je omot za nekatero blago priznan, za drugo pa ne. Zadevo je treba poenostaviti v tem smislu, da naša carinska oblastva priznajo vsako v mednarodnem prometu priznano ambalažo. To priznanje je zlasti važno pri onih predmetih, ki se uzualno prodajajo po odbitku tare in pri katerih je zaslužek malenkosten, tara pa zelo velika, kakor pri raznih vrstah južnega sadja, sultaninah itd. Vendar je treba ščititi fiskalne interese države s primernimi odred bami, ako bi bil opravičen sum, da se hoče omot uvoziti kot blago, n. pr. če bi prispeli leseni zaboji, napolnjeni z drvmi in podobno. Po dosedanjih predpisih pritož. ba zaradi manjkajočega blaga, ki ga izroči carinarnica, ni mogoča. Zato naj se uvede posebna kontrola, ki bo ugotavljala kalo blaga in v tem pogledu določila nekak maksimum, preko katerega ne sme iti manjek. Nove iznajdbe proizvodnjo nafte Petrolej s svojimi derivati je danes najvažnejša gonilna snov, ki je ni mogoče pogrešati v miru, še mnogo manj pa v vojni. Petrolejska ležišča zemlje pa se bodo izčrpala še preje ko premogovna. Najkasneje v enem stoletju bo konec petrolejskega zaklada. Do takrat pa skušajo ljudje iz petrolejskih polj in vrelcev izkoristiti vse, kar je še tam zemeljskega olja. Še pred nekaj desetletji je pustila družba, katere petrolejska polja niso bila več izdatna, vse naprave ležati ter si je na drugem kraju pridobila novo koncesijo. To neracionalno postopanje so sedaj popolnoma opustili. V zapuščenem petrolejskem polju leže še vedno milijonske vrednote, samo tehnika izkoriščanja še ni bila na tej višini, da bi spravila te zaklade na dan. Prvi sistem, ki je v tem oziru prinesel novost, je bilo razstreljevanje vrelcev. V začetku so delali to silno primitivno. Par funtov smodnika so spustili navzdol po povrtini ter nato smodnik zažgali. Globoko pod zemljo je nato nastala eksplozija, ki je bila dovolj močna, da je znova odprla dotoke do sesalke in naprave so postale spet rentabilne. Kasneje so namesto smodnika začeli uporabljati visoko brizantni nitroglicerin. Ce ;e smodnik osvežil približno eno tretjino izsušenih vrelcev, jih je nitroglicerin več ko polovico. Vendar pa so to bili grobi, tehnično zelo nepopolni dvigalni procesi, ki so se delali pod zemljo. Moglo se je n. pr. tudi zgoditi, da je nastal tu-dii čisto nasproten učinek in da je eksplozija popolnoma zamašila še skromno curljajoči vrelec. Druga slaba stran te metode je bila v velikanski nevarnosti nitroglicerina, enega najbolj zavratnih razstreliv. Še danes dostikrat uporabljajo sistem razstreljevanja. Bolj učinkovit, a tudi znanstveno in tehnično bolj utemeljen pa je novi način, po katerem se olje iz kilometre velike nižine zažene na vrh s po- močjo plinov. Skoraj vsako znano ležišče zemeljskega olja sestoji iz več plasti: v najvišji je zemeljski plin, potem pride plast s surovo nafto, ki jo navadno zaključuje plast slane vode. Te tri plasti 60 I>osledica organskega nastanka petroleja; neizmerne množine morskih živali so strohnele pod zadušenim zračnim odhodom. Iz trohnenja nastali plini so silili navzgor, a jim je pot zapiralo kamenje ali zemeljska plast. Pod nafto pa je ostala plast elane vode. Obe plasti sta stiskale nafto, da so pri na-vrtanju švignili vrelci nafte na ducate metrov visoko. Cim bolj pa je pritisk plina popuščal, tem manj je imela tudi nafta vzroka, da se je dvigala in približala črpalki. Ce pa pritisk plina popolnoma pre-nelia, potem usahne nafta v pesku ter je skoraj za zmerom izgubljena. Razstreljevanja morejo spraviti na dan le majhne količine nafte in v kratkem je treba vse polje opustiti, ker je nerentabilno, pa čeprav so v njem še milijonske vrednosti. Tu pa sta posegla vmes znanstvena preudarnost in tehnični napredek. Ce je bil plin tisti čarovnik, ki je spravil nafto na dan, je pač treba plin ohraniti pod zemeljsko površino. Nova petrolejska polja, zlasti v južnoameriških državah, so se začela izkoriščati, ves plin pa, ki je prihajal na dan, je bil zopet potisnjen pod zemljo. Napravili so se poskusi v geološko enaki zemlji. Pri zondi A ni imel plin prostega izhoda, pri zondi, B, ki je bila le malo oddaljena od prve, pa je imel plin prost izhod. Poskus je dal ta rezultat: V začetku sta dali obe zondi enako količino nafte, zonda B pa še zemeljski plin, ki se je mogel industrijsko uporabiti. Nato pa se je pokazala razlika. Zonda A je ostala skoraj neizpremenjena, pri zondi B pa je pritisk plina popuščal. Po štirih mesecih je dala zonda B le še eno tretjino petroleja, po pol letu komaj polovico in po desetih mesecih je skoraj čisto usahnila, zonda A pa je ostala še nadalje izdatna in daje enako količino že celih pet let. Poskusi so se ponovili na dru gih krajih in tudi v drugačnih okoliščinah, vedno pa se je pokazalo, da je začela padati proizvodnja petroleja, kakor hitro je ponehaval plin. Po vojni so se začela izkoriščati nova petrolejska ležišča vedno po novem sistemu zadrževanja plina. Izkazalo se je, da ta način pridobivanja nafte prekaša vse druge sisteme. Kasneje pa so odkrili, da tudi izgubljena in že davno kot popolnoma suha smatrana ležišča le še niso brez vrednosti. Čeprav ni bilo v njih več plina, so se mogla ta s plinom zopet mehanično napolniti ter je ta plin zopet začel pritiskati na nafto ter jo prisilil, da se je dvignila na zemeljsko površino. Poskusi so se obnesli odlično. Kjer koli se je moglo, so navrtali globoke luknje in po njih napeljali v zapuščena ležišča plin. Zopet se je izkazal račun kot pravilen: čim več plina je prišlo pod zemljo, tem več nafte je prišlo 'iz zemlje. Razvaline nekdanjih ležišč so tako postale zopet industrijska središča. To postopanje je sicer drago, toda še vedno cenejše, kakor vrtanje v neraziskano notranjost zemlje. Ves uspeh pa ni važen le za sedanjost. Znanstveniki so ugotovili, da se more z novim načinom vbrizgavanja plina pod zemljo življenjska doba petrolejskih ležišč povprečno podaljšati za še enkratno dobo. Na ta način bi bila izčrpana petrolejska ležišča na zemlji ne že v enem stoletju, temveč šele v dveh stoletjih. Dobave - licitacije Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo čistega kositra, lanene jadrenine, sukanca, železnih pocinkanih očic; do 18. februarja raznega usnja, srnjih kožic, britev, kokosove preproge, lanene impregnirane jadrenine, tkanine za preproge, razne pločevine, bakrenih cevi, plavljenega jekla, elektrod; do 20. februarja medenih očic, konopnenega sukanca, lanene in konopnene jadrenine. LICITACIJA Dne 7. februarja bo v skladišču glavne carinarnice v Ljubljani licitacija za prodajo blaga, kateremu je rok ležanja potekel (svilena tkanina, barve, bombažna tkanina, dežniki idr.). Dne 13. februarja bo pri pro-metnokomercialnem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani licitacija za izdelavo službene obleke. Razpisane so naslednje licitacije: dne 14. februarja pri komandah mesta: Celje, Škofja Loka; 16. februarja Murska Sobota, Ljubljana« Slovenska Bistrica, 18. februarja Dolnja Lendava, Maribor, Bohinjska Bela; 20. februarja Ptuj, Novo mesto in Mojstrana za dobavljanje mesa po garnizijah vojaštva za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Dne 17. februarja bo pri upravi zavoda »Obiličevo« v Kruševcu licitacija za dobavo električne peči; 24. februarja kompletne instalacije za napravo narkoznega etra; 3. marca platnenih in volnenih krp. Dne 27. februarja bo v pisarni komande dravskega žandarmerlj-skega polka v Ljubljani licitacija za prodajo konjskega gnoja. Dne 27. februarja bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija radi dobave 100.000 kg žvepla in dne 8. marca 8584 kg trinitro-toluola. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 1400 kom. betonskih blokov za kabelsko telefonsko kanalizacijo v Mariboru z direktno pogodbo na dan 11. februarja t. 1. Pogoji po din 30'— v pisarni direkcije. Predelava stare bronaste žice v novo žico. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za oddajo predelave 5787 kg stare bronaste žice ter bronastih in bakrenih odpadkov v novo silicium-bronasto žico, 2'5 mm. Licitacija bo dne 24. februarja 1939 ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka direkcije, soba št. 42, Sv. Jakoba trg št. 2/1. Pogoji po din 30'— v pisarni direkcije pošte v Ljubljani. Spremembe v angleško-argentinski trgovini Trgovinska bilanca Velike Britanije z Argentino se je nenadno obrnila na bolje v letu 1938. Vidna neugodna bilanca je padla od 49,800.000 na 19,500.000 funtov. Ako upoštevamo tudi nevidne postavke (tovorjenje, zavarovanje, plačila obrokov), se je bilanca, še 1937. leta za Vel. Britanijo pasivna za 8 mil., spremenila leta 1938. v aktivno: za 7 milijonov funtov. Ta sprememba je posledica slabe argentinske letine tako pšenice kakor koruze, zaradi česar je uvozila le malo žita v Veliko Britanijo. Uvoz pšenice je padel za 65% po vrednosti in 73% po količini. Koruza je padla za 71% po vrednosti in 72% po količini. Pač pa je Argentina vzdržala druge glavne uvozne postavke za Vel. Britanijo — meso in živalsko krmo. Z druge strani je Vel. Britanija vzdržala svoj izvoz v Argentino mnogo bolje kakor je bilo pričakovati. Padel je samo za 2,8% od 19,409.000 na 18,852.000 funtov kljub temu, da je kupna moč Argentine močno padla in kljub velikemu padcu izvoza dveh glavnih britskih postavk — bom-bažastega blaga in železnih in jeklenih izdelkov. Ugodna bilanca je predvsem posledica tega, da je Argentina vzela letos od Velike Britanije 7 rušilcev, katerih vsak velja 400.000 funtov, in posledica celikih pošiljk Dieselovih železniških vagonov za Britsko-argentin-sko železnico. Konkurzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju zapuščine Hermana Šulerja, trg. v Gor. Sušici pri Bizeljskem. Konkunzni komisar Ivanec, upravnik mase odvetnik dr. Drnovšek v Brežicah. Prvi zbor upnikov dne 15. februarja ob 9., oglasitveni rok do 10. marca, ugotovitveni narok dne 15. marca ob 9. uri. Nove knjige Dr. Andrej Gosar: Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi Kot I. zvezek zbirke študij, ki jo izdaja agilni Social no- ekonomski institut v Ljubljani, je izšla razprava dr. A. Gosarja o gospodarstvu po načrtu, njegovih nalogah in problemih. Morda ni vprašanja, ki bi bilo za prvi zvezek nove zbirke bolj primerno ko ravno načrtno gospodarstvo. Saj se skoraj vsa modema gospodarska teorija suče okoli tega vprašanja in v vseh narodih se oglašajo pristaši in nasprotniki načrtnega gospodarstva. Tako se je tudi že pri nas začela debata o tem vprašanju, ni pa bila ta debata vedno tudi dovolj stvarna. S svojo studijo posega dr. Gosar v to debato nadvse posrečeno. Najprej jasno pove vse prednosti svobodnega liberalnega gospodarstva, a tudi vse njegove velike napake, zaradi katerih se je moralo to gospodarstvo tudi umakniti. Nato pa enako jasno razloži napake in prednosti državnega vezanega gospodarstva, ki je dobilo v avtarkičnem gospodarstvu posebno viden izraz. Po teh analizah se že nekako avtomatično vsiljuje misel o načrtnem gospodarstvu, Trgovci! Visok zaslužek! V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila Zahtevajte cenik! „AGA“ za masažo Samoprodaja za dravsko banovino Dolinšek Vitomir Celje ki pa ne pomeni nekaj čisto novega, temveč je le nekak kompromis, da se pride do prave gospodarske evolucije, ki pa bo imela svoje korenine tudi v narodu. Pregledno in jasno je na stisnje- nem prostoru podan ves problem, da se res vsakdo more poučiti o tem najvažnejšem sodobnem javnem vprašanju. Cena dela je nastavljena zelo nizko —• 8 din —, da si ga more nabaviti vsak. Prav toplo priporočamo to delo, zlasti vsem gospodarskim ljudem. — Naroča se pri Soc. ekonomskem institutu v Ljubljani, palača Delavske zbornice. Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Patudi^zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! Uvozna kontrola iz neklirin- ških držav zelo jeklena pločevina, tudi z lOodstot-no cinkovo primesjo, jekleni odpadki, surov in prečiščen baker v kosih in ploščah, odpadki in nalomljeni predmeti, denar, stolčena pločevina', parni kotli, tudi s priborom, parne sesalke in turbine, na drugih mestih ne navedeni parni stroji, motorni vozovi 'im drezine, vsi stroji, pri katerih se določa motorna sila z notranjim izgorevanjem nafte, petroleja, bencina, gazolina, generatorskih plinov itd., motorna kladiva im dvigalke, kompresorji, frigorične naprave, šivalni stroji 'in stroji za vezenje, stroji za tekstilno industrijo, stroji za drugo industrijo im njih deli, dinamostrojii, elektromotorji, električni aparati, radio-aparati in njih deli, bicikli, motocikli, prikolice in njih deli, avtomobili in njih rezervni deli, stroji za računanje, pisanje in razmnoževanje, fumiiture za žepne ure. Vsak uvoznik mora vložiti za uvoz teh predmetov prošnjo in seznam predmetov, ki jih je uvozil 1. 1938. in poseben seznam, koliko jih je uvozil od 1. januarja do 14. februarja 1939. Seznam-se vloži le za ono blago, za katero se vloži prošnja za uvoz, in sicer na posebnih obrazcih, ki se dobe pri Narodni banki. Odbor za uvoz bo upošteval samo prošnje, ki so pravilno sestavljene. Uvozniki se opozarjajo, naj ne naročajo blaga, če niso pred-hodho dobili od Nar. banke za to blago uvoznega dovoljenja. Doma In po svetu Finančni minister je izdal odlok, da se razširi uvozna kontrola iz neklirinških držav, ki je doslej veljala za 33 predmetov, na 89 predmetov. Oficialno se ta odredba utemeljuje s tem, da se more edino z uvozno kontrolo doseči iz-ravnanje naše trgovinske bilance z neklirinškimi državami. Izkazalo se je namreč, da tega ni bilo mogoče doseči niti s trgovinskimi pogodbami, s katerimi nam je bil zajamčen aktivni trgovinski saldo. Naslednji predmeti se morejo v bodoče uvoziti v našo državo le proti predhodnemu dovoljenju Narodne banke: oluščen im neoluščen riž, paradižnik, črna čebula, limone, pomaranče, mandarine, banane, pinjoli', kokosovi in drugi eksotični orehi za jed, rožiči, kostanji, maromi, vsi ti plodi tudi oluščeni, surova kava, surov kakao, čaj, začimbe v zrnu, luskinah, oluščene, zmlete ali stolčene, oljnata semena, bombažna vlakna za prejo, surova, namočena ali strta, jutina vlakna za prejo, surova1, namočena ali strta1, rafija, čebeljni med, čist ali zmešan z drugim materialom, nepredelan in tekoč, surov loj, stopljen im stisnjen, ribja mast, ribje olje, neprečiščeno in spermacetno, ovčja volna, surova ali oprana, kozja koža, tudi amgorske koze, dlaka vseh živali, goveje kože, suhe, surove, nasoljene ali shranjene v apnu, plutovina surova in nepredelana, kolofomija, rastlinska mast, azbest in krizolit, surov ip zmlet, azbestna vlakna, antracit, črni premog, koks, smola iz nafte, olja in katran črnega premoga, lahka in težka olja, vsako parafinsko olje, olja za maže, razen posebno navedenih, prečiščen parafin, boralks in njegovi preparati, ekstrakti in materija za strojenje kož, tudi umetni material v ta namen, zdravila im vsi kemični in lekarniški proizvodi dozirani, ostali organski kemični proizvodi in preparati, lekarniški proizvodi, ki niso navedeni na drugih mestih razen preparatov za čiščenje kotlov, preparati za barvanje razen umetne organske in posebej navedenih, umetne organske barve, saje, puder, pomade, rdečila, belilo, sredstva za barvanje las, bombažna prediva, eno ali več nitma, za prodajo na drobno, gladke bombažne tkanine, bombažni žamet, pliš in podobne tkanine, surova juta, mamila, kitajska trava, in druga rastlinska vlakna za predivo, prediva iz konoplje, lanu, kitajske trave, enonitna, predivo iz jute, manile, novozelandskega lanu, kitajske trave in druga rastlinska/ vlakna po tar. post. 288, razen onih po tar post. 291, enonitna in večnitna, vreče iz jutime tkanine, tudi z dodatki iz papirja, ovčja volna dm drugih živali, barvana, Česana, grebena, volnena vata, predivo iz česane volne, kamgarn, eno ali večnitno, po tarifnih postavkah carinske tarife št, 308 do 311, 312, 1, 2 in la, 313 in 16, volnene tkanine, predivo iz umetne svile, floret in baret-svile, eno in večnitno, tudi ono, omenjeno na drugih mestih, svilene tkanine, tkanine, namazane ali nasoljene, razen s kavčukom po tar. post. 341 do 348, bombažnih za čiščenje strojev, odpadki od prediv ali tkanin, ustrojena koža in izdelki iz nje, krzna, izdelana ali neizdelana, mehki kavčuk in gutaperka, cevi in plašči za pnevmatiko, filmi, izdelki iz plutovine, / zamaški iz plutovine, papirna masa iz lesa, slame ali podobnega materiala, odpadki, steklene črepinje, steklena pena, železna ali jeklena pločevina, železne cevi, deli za njih spajanje, železni odpadki in opilki, staro železo, kovan ali valjan aluminij, v kosih, pločevini, ploščah, surovo jeklo v kosih ali ploščah, A. Šarabon UUBLJANA Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražama za kavo Mlini za dlžave (Slavna zaloga rudninskih vodd Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it 26-66 Ustanovljeno leta 1886 PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21.49 Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve Obrestovanje vlog od do 5^|o Skopljanski škof dr. Ivan Gnidovec je umrl v ljubljanskem »Leo-nišču« po daljši bolezni, v starosti 66 let. Pokojnik je bil doma iz Velikega Lipovca na Dolenjskem. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je bil 1. 1903. promoviran za doktorja filozofije. Postal je prvi ravnatelj škofijske gimnazije v St. Vidu, ki je bila takrat tudi prva čisto slovenska srednja šola. Po preobratu je stopil v misionsko družbo sv. Vincencija Pavelskega ter bil imenovan za škofa v Skop-lju. Ves se je posvetil svoji vzvišeni nalogi ter vneto deloval tudi za kulturni napredek svoje škofije, škof dr. Gnidovec je bil znan po svoji dobroti srca. Slovenska javnost ga bo ohranila v najlepšem spominu! Kot banski svetniki so bili razrešeni vsi oni svetniki, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah, poleg njih pa še vladni svetnik v p. dr. Vidic, župan Višnje gore štru-belj, župan Trebelja Gale in dr. Schaubach, ki je postal senator. Istočasno je bilo imenovanih 21 novih banskih svetnikov, med temi za Ljubljano dr. Kamušdč, za Kamnik župan Novak, za Slov- Bistrico trgovec Franc Kac, za Slovenj Gradec trgovec Ivan Smolcmk, za brežiški okraj trgovec Ludvik Kržišnik, za Krško dip. kom. In župan Kostanjevice Josip Likar ter drugi. Skupščina je začela v petek verifikacijsko debato. Poročilo večine, ki je obsegalo 19 tiskanih strani, je prečltal dr. Vekoslav Miletič. V imenu manjšine je poročal Tripko žugič. Kot prvi je v debati govoril bivši zemljoradniški poslanec doktor Miloš Tupanjanin, kateremu je odgovarjal dr. Kujundžič. Nadalje so še govorili Hi j a Mihajlovič, dr. Lazar Markovič, Dušan Brankovič in drugi. Popoldne je prebral v imenu poslancev, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka poslanec Tripko žugič skupno izjavo teh poslancev, nakar so vsi zapustili sejo. Skupščina je nato sprejela predlog in poročilo verifikacijskega odbora. Vsi mandati poslancev, ki so predložili svoje poverilnice, so potrjeni. Za romunskega veleposlanika v Beogradu je imenovan dosedanji šef romunske spodnje - donavske oblasti Viktor Cadera. Volitve delavskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod delavsko zaščito, je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje od-godil do maja meseca. V Zagrebu se je začela seja pred-sedništva Zveze mest. Novi proračun donavske banovine znaša 20219 milijona din ter , e za 19 milijonov din višji od sedanjega. Za prisilno poravnavo je zaprosil Josip Radelič, ki ima v Splitu dve veliki manufaktura! trgovini. Njegova pasiva znašajo 1,130.000 din, aktiva pa samo 700.000 din; ponu-a 40odstotno poravnavo. Jugoslovanski tovorni parnik »Avala«, eden naših največjih trgovinskih, parnikov in last Jugo-slovenskega Lloyda, je v megli nasedel na pečino v bližini Rta dobre nade. Vso posadko so rešili Parnik je najbrže izgubljen. Vprašanje je tudi, če bodo mogli rešiti tovor. Parnik je vozil 10.000 ton premoga iz Cardiffa v Durban in e že skoraj dosegel svoj cilj. Holandska prestolonaslednica pričakuje nov radosten dogodek. Holandci upajo, da bo to pot zagotovo princ. Umrl je petrolejski magnat sir Henry Deterding v starosti 72 let. Belgijskega ministrskega predsednika Spaaka so napadli bivši bojevniki in ga ranili na čelu. Policija je aretirala več napadalcev. Govoriti zaradi tega ali celo pisati, da je bil min. predsednik Spaak oklofutan — je neokusnost prve vrste. Letošnji kongres Nemcev iz tujine bo v Gradcu ter se ga bodo udeležili vsi voditelji Nemcev v tujini. Prvič po 20 letih je bil te dni na Madžarskem zopet nabor vojaških zavezancev, ker je sedaj Madžarski priznana pravica do popolnega oboroževanja. V Angliji se je priglasilo toliko mož za prostovoljno vojaško službo za primer vojne, da se novi priglasi ne sprejemajo več. Med Kitajsko in Anglijo je bila sklenjena pogodba, da dobavi Anglija Kitajski 300 vojaških tovornih avtomobilov, ki se bodo plačali iz angleškega polmilijonskega funt-nega posojila Kitajski. Pri manevrih japonske mornarice sta trčili dve podmornici. Prva se je mogla še s težavo rešiti druga pa se je potopila 50 m globoko. V njej je bilo 48 mož posadke. Na kraj nesreče je bila takoj poslana posebna ladja za reševanje podmornic, a je vprašanje, če bo prišla še pravočasno. V Londonu so bile nove eksplozije, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Policija je poostrila nadzorstvo nad irskimi nacionalisti. Več članov angleške spodnje in zgornje zbornice je prejelo od irskih nacionalistov grozilna pisma, da se bodo atentati Ircev pomnožili, če bodo na seji parlamenta nastopili proti irskim republikancem. Nemške letalske sile so bile s posebno naredbo na novo organizirane. Razdeljene so v severno, za-padno in vzhodno skupino. General Miaja je odredil, da se okoli vse republikanske Španije napravi par kilometrov širok utrdbeni pas. Republikanska vlada je prepeljala v Francijo okoli 400 umetnin, del najslavnejših slikarjev. Radio Ljubljana Torek dne 7. febr. 11.00: Slovenska mladina ob meji in na Kočevskem (Marjan Tratar) — 12.00: Nove plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »štirje fantje« — 14.00: Napovedi 18.00: Radijski orkester — 18.40: Osnova svetosti (religioznosti). Predava Fr. Terseglav — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20-00: Pevski kvartet »Fantje na vasi« _ 20.45: Plošče — 21.10: Klavirski koncert g. prof. Pavla Šivica — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sreda dne 8. febr. 12.00: Iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Havajske kitare in wurliške orgle (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Glasbeno predavanje (dr. Anton Dolinar) — 18.40: O dolenjskih gradovih (Leo Pettauer) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi in poročila. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.