St. 48. V Mariboru, sobota 27. aprilu. V. tečaj. Io72. SLOVENSKI NftROD. Izhaja trikrat na terten, vtorek, čotrtok in Robotn, tcr volja po pošti projoman, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. za rolo letu 10 gnlri., za pol leta 5 ro1«I., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za ćelo let« 12 K«I<1., za pol leta 6 goltl., za ći'trt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od ^etiristopne pftit-vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. eo ho dvakrat in 4 kr. čc so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača črempdj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se nn vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hiSn. «t«v. 220. Opravn i š t v o. na ktrro naj bo jalagovoliio_poaiUari naroeniru;. reklamacije oznanija:__t, i, aamimBtrativTi.e_n-ći. je v ti * k arn i-• i: F. Skaz.i in dr.. v koroški uiici hišn. at. 229 "V ^E»rllb«ru, 26. aprila. Prejcli smo sledeče pismo s pooblaščcnjera da ga objavimo : Gospod vrednik! Moja in Šumanova pravda je Vam in narodu slovenskemu uže nekoliko znana in Vi ste aže sami v svojem viaokocenjenem listu svoj Bod o najinem odpravljenji iz Maribora na jako čaatni za naju način izrekli. Ako Vam sedaj v odprtem pismu pišem, o kterem želim, da bi ne prodrlo samo v resno in temeljito posvetovanje naših narodnih krogov nego i v učiteljski stan sploh in v prijazno nam novinarstvo (kolikor in kjer ga kaj na svetu imamo), delani to iz razlogov, kterib važnost je tako vsakemu državljauu kakor posebno avstrijskemu Slovanu očividna in jako tehtna. Kaj ti se bodete iz sledečih vrstic osvedočili, da v meni in Humanu nij samo avstrijsko slovanstvo, nego i avstrijsko državljanstvo jako čutno vsekano in jako globoko ranjeno. Gospod vrednik! Jaz sem do zdaj v javnosti molčal in molčal najbolj zato, ker navzđor vsem svojim prizadevanjem nisem svojih gospodsk mogel k temu naklouiti, da bi bil zvedel, zaradi česa prav sva jaz in Human kaznovana. Na dvojo mojo pismeno prošnjo, naj se proti meni disciplinarna preiskava naroči, ako sem kaj prcgrešil, in naj mi se prilika da, zaslišanemu biti in zagovar-jati se, nisem dobil nobenega pismeuega odgovora, nego ustno se mi je povedalo in večkrat ponovilo: „Vi niČesar niste zakrivili niti prestopili; zature Vas ne moremo v disciplinarno prciskavo deti;" iu tako so se gospodske mojih prošenj iznebivale. Ni jeden mojih nastavnikov (predstavljenih) od ravnatelja mariborskoga počenši do osobe g. ministra S t r c-m e y r-j a s a m e g a mi nij vobrazkakove moje p r c g r c b o o e i t a 1, da! hvalili s o me ćelo z a g o t a v 1 j u j e me, da n i s e ni uičesar prcgrešil; kajti kar je muogobe- sedni inspektor g. "VVretscbko k meni govoril, ne smeje se k resnim pogovorom »teti- In kedar sem jib zavračal vprašaje, kako je tedaj mogoče, da sem kaznovan, maj ali so z ramarai in molčali. Tako sem bil kaznovan ne vede, kaj bi bil zagrešil. Stoprv te dni sem iz gotovega vira, kterega Vam ne bodem prikrival, avcdel, v čem sestoji po mneuji g. ministra Stremeyr-ja moja (in gotovo tuđi Šumanova) pregreha. Predsednik višega soda v Gradci, g. dr. vitez Waser, kteri je imel prav zaradi mene z g. ministrom pogovor (g. Waser tega nij storil niti na mojo prošnjo niti kakor da bi on bil moj prijatelj ali pa jaz jegov, nego z ozirov ua roditelje moje žene, s kterimi ima staro zvezo in prijateljstvo), g. dr. vitez Waser tedaj je razodel meni in mojim „pravi" vzrok. G. minister Stremever mu je razkril, ka jaz nisem sicer ni-česar pregvešil, tuđi v politiki ne, nego da mene zavoljo tega ne more na „uemškej gimnaziji v Mariboru pustiti, kerjo preveč s 1 o v e n i m (nw e i 1 erdas deut-sehe (I y in n a a i n m in Marburg zu viel slovenificirt"). In ko jaz tirjam razjasnila slednjih besed, reče mi g. dr. vitez Waser, k a ., jaz pri podučevanji preveo slove u-š č i n o vmes vtikamt. j. preveč b po-močjo slovenskoga jezika nauke r a z 1 a g a rn.u — To je tedaj (po besedab g. ministra Stre-meyer-ja iu jegovega posrednika g. dr-ja viteza Waserja) moja krivda. Onim, kteri mojih okolščin ne pozuavajo, bodi uajpreje povedano: 1) da sem jaz v Maribor navlašč za latinski, grčki iu slovenski jezik (kar moj dekret poudarja) k gimnaziji poklican bil, in da te nauke uže peto leto tu učim; 2) da sem jaz po odločnih najviših z a k o n i h iu u k a z i li m i n i s t e r 9 k i h leta lfSGO. v nižih razredih, naj mre v I. in II. latin-ščiuo in ncmščiuo s pomočjo slovenskoga jezika Slovence učil in učiti moral, ako bi tuđi ne bi bil sara hotel; 3) da jaz zavoljo tega po- ri nčevanj a, ktero je v sedanjih razmerah v marib. gimnaziji edino mogoče in zakonito, nikdar nisem bil od kterega koli mojih predstavljenih posvar-jeu, premda je sin g. ravnatelja Gutscherja dve leti pod menoj se učil. Gospod vrednik! Jaz sicer ne vem, koliko prepriSevalposti ima ta vzrok g. ministra Stre-nieyer-ja v Vaših očeh, in sodite li Vi v resnici, da je ta moja „pregreha" tolikej mojej nevolji in kazni pravi rzrok; no prepuščaje to sođbo Vam in ne narivaje Vam nikakovih svojih osobnih na-gledov prehajam k dovodom in k naslcdkom, ktere ima na vse strani moja (in Sumanova) stvar, in jaz bi srčno želei, da bi ti moji dovodi (za-kljuČki) iz moje (in »Šumanove) kazni v resni pretres se jemali. Gospod vrednik! Prvi faktum pri vsej na-jinej pravdi je: da sva jaz in Šuman brez vse preiskave, da! ćelo brez dolženja kakovih zakonitih prestopkov kaznovana. Sče vee! (J. minister 8tremeyr in jegovi organi na Dunaji, najmre dvorski svetnik g. dr. Ad. Ficker, kakor tuđi posrednik ministrov v tej zadevi, gosp. dr. vitez Waser, vsi ti so mene zagotavljali: „ka jaz ni-eesar nisem pregrešil in prestopil, zaradi čena bi me mogli v preiskavo deti." Jaz (kakor tuđi g. Šuman) sva tedaj nedolžna, kaznovana samo po samovolji iu po trmi g. ministra Stremeyer-ja, kteri najino nedolžnost v vseh drugih ozirih razve ,.slovenjenja gimnazije" sam pripoznava. Jaz vprašam sedaj: kakovo javno vam ost uživa v Avstriji c. kr. učitelj na ka kej gimnaziji, ako ga minister brez vseh p regres kov, da! ćelo z zagotavljanjem jegove nedolžnosti kaznuje? Šče vee! Po besedah g. ministra Stremeverja, priobčenili meni po g, dr. vitezu "VVaserji sem jaz prav zato kaz-novan, ker sem se pri podučevanji slovenščine po-služcval, tedaj viših ukazov in naredcb se držal! Jaz torej vprašam : Kakovo d r ž a v n o v a r n o s t uživa v Avstriji c. kr. učitelj, kteri se Listek. PiHinti ix Rii&ije. (I'išo prof. dr. C rh's ti n.) I. No strannou thMo: btM'i Kossfi ja počti no uvitlal Kossii. (J('»golj, ispoviMl tivtora. Nuj bode! Nečem, da bi mi dulje očital, zakaj ti iz srca Rusije uc pišem uič o njcj. Ne misli, praviš, preveč. kaj bi pisal, piši uaraviiost, kar vidiš, slišiš, bereš. Ce res meniš, da te bodo zanimale crtice iz ruskega proviucijalnega življenja, če te no straši natlpis i/, Gogolja, ki ne obeta posebnoga človcku, ki želi seznaniti se s tu kaj š-njim življenjem: naj bode, pisaril ti bodem seni ter tjc. Najprcj naj ti opomuim, da je naše mesto Vladimir p(» želczniei jedva sedem ur od Moskve, veudartu nij sledu, daje stolicu tako blizu. Jodva ti potonejo izprcd oči zlate ktiplje iu krizi moskovskih cerkva, ])red toh<»j se razgrinja večna enoobrazua, dolgočasna ruska ravnina. Izprva se prikaže sem ter tani kaka „dačalt z ograjeniin vr-tecein, sredi smrckovega mlađega lesa ali sredi ujiv. Tii po letu gospoda oddihuje: kupci, činov- niki, vsak, kdor more ubežati iz razkaljene, s tem, tujcu ueprijetniin duhom uapolucne „matere Mos-kveu, ki ga z uasmchljajeni imenujejo doniači ruski duh. Skoro mine tuđi to, iu pred toboj je že zuana rusku panorama, ki ćelo ruskoga napolnuje z nekako žalostjo : jetičen les, inočvirje, potem njive, in med ujimi viisica. Vse je molčeče, eelo po leti zdi se ti gozd liem, žita stoje mirno, loke so nekako pokojuo-inchko zelene, iu rodi se ti v duši nejiokoj in želiš si vetru, da bi zašumcl po spe-čcin losu, da bi oživela široka polja. Iu vasiru? Žalosten je pogled nunjo : kup ubogih ledenih hi-šic deloinu nagnovših se ua stran, pogostoma samo na pol kritih, med njimi še bolj ubogi hlovi. nikjer ui drevesca okolo hišic, to je ruska v:is. Izmed koč se navaduo eua ali dve odlikuje jo, hiša staroste in kakegu najbolj energičnoga vaščanu. Prvi je gospod v vaši, pobira davek, in če k(U» uečo ali ue inorc j>lačati, on ga šiba čaši, dokler se mu ljubi. Da mu v žepu ueredko ostaju tuja kopejka, nij tcžko uganiti. Originalno je ime, ki ga je dul ruski kmet drugetuu gospodu v vaši, imenuje ga kuluk, t. j. pest. Ne nosi zastouj ta kugu imena: on začenja navaduo z malega, po-sojuje douarje za strašne obresti, uli seme v dolg daje ali „vodko", iu s polnim hhidnokrvjcm iz-molze svojega brata. No o ruski srcuji, ki je po-sebuo zunuj Rusije dobila skoraj veljavo ideala nekuterih socialistov, drugi pot. Pišeš mi, da bi ti opisoval posebno ljudi. Moram ti povedati, da je ta nalog precej težek. Vclikorus je navaduo resen in nerazgovoreu, vidi se, da se boji, da bi nm ne ušla besedica, ki bi mu mogla škoditi. Opazil sem to skoraj prvi dan, ki sem ga preživel med čistiiui „ruskimi", in po-ttjuje se mi ta opazka zmerom bolj pri Ijudeh raznih stanov. Ta nevesela čita velikoruskega značaja je resultat zgodovinskega življi-nja toga naroda, v katerem se vleče <»d j»rvih knezov do osvobojenja kmetov in nnkoliko še dalje eua ru-deču nit, podavljenjc individualnosti, individuali-zem se srne imenovati crta slovanskega značaja, vidimo ga v zgodovini vseh pleineu, in pač se ne motijo ti naši zgodovinarji, ki mu pripisujcjo naše brezsilije v prošlosti, našo v primeri z nmogimi milijoni Slovanov tako vidno slabost v sodajnosti, in v njem vidijo euo iz uajvažnejih ovir k bolji prihodnjosti. Kuski knjezi, posebuo ]>a moskovski, so se surovo kousekventnoKtjo izkorcnjali to crto svojega naroda. Miuola so stoletja, ua strauch zgodovine naročitih c. kr. ukazov pri svojem šol-skem delovanji drži? ako se učitelj prav za to kaznuje, ker je svojo dolž-nost in ukaze državne izpolnjeval? Na dalje som dolžen povedati, kako močno meno kazcn prestavljenja zadcva. Da sem svojo mesto pri mariborskoj gimnaziji dobil, delal seni navlašč skušnjo iz slovenščine za ćelo gimnazijo, ker je ta stolica s pristavkom Viila razpisana, tla moru kandidat polog latinščinc in ^r.ščiiic tuđi za slovenHČiuo potrjen biti. Jaz sem se temu trudu sii'or mi prijetnemu , a jako dražemu podvrgel, nakupivši si dragih knjig in potrativši mnogo dcnarja za vožnjo na Dunaj i. t. d. Dobivšemu službo v Mariboru posrećilo se mi je, postaviti si svoje ogujišče, udomaćiti se v Mariboru, prijetno in ugodno rfnmovanje in rodbinsku življenje si osnovati. Z naincuom, tu svoje dni preživeti iu srećo svojo in svojih utemeljiti -— moja žena je edini otrok priletuih u/e roditeljev , moji lastni roditelji bivajo kakove dvo uri od Maribora —, izpolnjeval sem zvesto svoje dolžnostt , delaje na znanstvenom polji, blaže mladino po svojem naj-boljšcm /uanji in po svojej najboljsej vesti, vode jo kolikor niogoec k cilju prave človekoljulmosti, držć se strofo državnih zakonov, nikdar ne po-zabivši, kakove neprilike prote slovenskomu učitelju od vseh stranij. Fn sedaj mi priđe kakor blisck iz neba ukaz , ka bi moral „neutegoina" vse dosedanjc življenje, posle, razmerc, koristi in ugodnosti zapustiti in v — Rudolfovo iti. Vrh tega sem uživa! celoletui odpust (razve »itih ur na teden) v namen izdelanja 1 a t i n s k o - s I o v. si o var ja. Tuđi to delo bi bil moral opustiti ter v Kudolt'ovem v p o p o 1 u o službo stopiti — zato, ker sem pri podučevanji vsled zakonov slovenski jezik na pomoč jemal! Kdor moje do-mačo raziuerc .sce bolje poznava, ta leliko prosudi, kako mi je skoro nemoguće zapustiti svoj dom v Mariboru in preseliti se: ta tuđi brž previdi, da je skrivui uameii mojega prestavijenja ta, m eiic po n e d o 1 ž n o se v i d e č c m načinu iz službe pa h n o t i, od učiteljstva in oil mladine me odpraviti , mene lepih uže sedaj dohodkov (llo'O t.) lišiti in k cisto drugemu poslu in opravila me prisiliti, za kakovo se nikdar iiisem bil natncuil. In vse to bi moral jaz pretrpeti , ker „nisem ničesar pregrešil uiti prestopil", samo ker sem se pri nudučevanji slovenščiue na svojem me<4u iu po zakoniti posluževal! Tu se mora nebotć vsakemu človcku vprašaujc vrinoti: „Z a boga! j e - li c. kr. učitelj svojega imetka i n svoje 1 a s tn i u c si vare u, ako mora brez uzroka, brez prestopka iu brez moskovske države je napisano mnogo strasnih djanij, in ne samo Ivanu Groznomu je bila člo-vc.Ška kri cement pri zidanji moskovskoga sanio-državija: in nazadnje je bil zlomljen slavjanski značaj, zlomljen bolj nego je bilo treba. Narod je izgubljal svojo voljo, odvajal se od misli, in ko malolctno dete vsega se prepusti] vladi, od nje potrpežljivo prenašal gorje, od nje čakal in nekoliko dočakal bolj srečnih časov. Daje to nravno maloletstvo, to navadno brezsniisleno ble-betati za temi, ki so na vrbu, bila in je eden iz najvažnejih uzrokov, da se nekatere reforme nijso hotele še dobro prijeti, nekatere pa se izpoJnujejo prepočasuo, prepriča! se bode*, nadejam se, čc bos imel potrpežljivost prebirati moja j)isma. Za sedaj pa naj ti samo še pojasnim nekoliko omenjeno nerazgovornost, in nezaupnost ruskih, Sedaj ti cna beseda pojasni čeravno ne vse vsaj mnogo: V Uusji nij samostojnih ljudi. Taka trditev se ti bode zdela morda razžaljiva, tebi, ki 8 takim navdušenjem pričakujca velikih del od ruskega nari da, kadar bo prišla ura tuđi nam Slovanom. Vsak gornjemu mojemu podobni izrek je resuičen samo v obče, in Čudno bi bilo trditi, da ni izključcnij ali izjem. Najdejo se tuđi tu nezavisni ljudje, in a te vilo njib se množi hitro, in daj bog, da bi skoraj izjcina postala pravilo. (Dalje prib.) pregreška , na edino ministrovo samovolje svoj dom, svoje imetje, vse, kar si je s trudom pri-debil, na mah zapustiti? More li kteri e. kr. profesor gimnazijski z veseljem in mirnovestno svoj scaslužek uživati, ako ga v trenotji lehko poženo, kamor mu nij nikdar ljubo? Ako zakoni, naj mre >? i>8 ,,urganizae." nij nego puhla fraza, ne bra-neča nikogar samosilja? Kdo bi raogel z mir-nostjo iu Ijubeznijo svoje ž i v 1 j e n j e, kakor sem jaz to storil, učiteljstvu posvetiti, ako nijedne uoči ne more miren iu varen sjiati , da ga drugi den bog ve kam ue porinejo? — Jaz menim, da je to postupanje z menoj in Samanom očitna krivica na naj i n u državi j a n s k o p r a v o, jio kterem srne državljan svojega imetja v državi varen in od strani države v njem obranjen biti, dokler je pošten iu dokler ničesar proti zakonom ne progresi. Da! jaz menim, da je v čisto samovoljnom, neopravieenem mojem odpravljenji iz Maribora in iz kroga mojih in mojega domovja in v cventuclnem liŠeuji moje službe in plače r a z ž a 1 j c n najviši i n n a j p r v i iiitcrc s, kteri ima država kakor oblast izpol nje vati , da iiamrce brani vsakega državljana nasilstva in od-jomanja jegove lasti, o kterega interesa zane-marjenji in preziranji najveći nacionalekonom tega časa, J. St. Mili pravi, „da je ono (razve vseh drugih obsojajočih je vzrokov) žaljenje ..fundament a 1 u c g a načela vsega državnoga gospodarstva" (Grundsiitze der polit. Oekonomie I. Ud., I. Buch, c. S, §. (!.) Ker je moja služba moj težko pridobiti zaslužek, tedaj moja lastnina , dokler kaj nezakonoga ne storhn, zato je moje prestavljeuje ali cventuclno odstavljcnje od mojega mesta na gimnaziji lišonje mojega imetka: po tem prestavljenji ali odstavljenji sem jaz tedaj b r e z ]> r a v n i a v s t r i j s k i d r ž a v 1 j a n po-stal, akoravno uisem ničesar zakrivil. Ali vzemimo, da moje poslužcvanje sloven-ščine pri podnaukovanji nij ))ilo zakonito . kar pa je, vprašani: Ali bi bilo nepravedno iu kazni vredno, ako se na gimnaziji več kakor poluslo-venskej slovenski jezik na pomoć jemljc? Ali Slovence uima uiti te pravice, da se mu nauki po slovenski tolrnačijo? Po ktercni zakonu državnom ali šolskcm mogel bi g. minister mene za takovo podučevnnjc kazniti? Od kedaj je artik. 10. državnih osnov. zakouov prcuchal biti? Od kedaj je jega izpolnjcvan je prcgrc.šek postal ? — Jaz menim, daje stvar ravno nasprotna: Cl. minister Stremcvcr kakor ustavovercn niiuister bi moral namesto nione in Sumana ravnatelja odpraviti, ker on slovcnaSine nij zmožen in ker ravno on ne more niti artik. 10 o ravnopravnosti jezikov in narodnosti) izvrševati niti jczikoslovskih lo-kcij v tem smislu v gimnaziji nadzirati in voditi, kalvor jih oni najviši ukazi o rabi sloven. jezika predpisujcjo. Tako bi tirjali obstoječi zakoni kakor tuđi pravednost nasproti Slovencem , kteri zakoni iu ktera pravica pa. se z odjjravljanjem slovenskih profesorjev nogami gazi in nasilstvom zatira. Clospod vrednik! 8čc većega pomisleka vredni so pak naglcdi, kteri v najviših krogih o mariborskoj gimnaziji in o Slovencih vladaju. Po teh nagledih , da ne sine profesor sloven. jezika pri poduku rabiti, je mariborska gimnazija zbrisana iz števila onih ginmazij, v kterih bi se imela Slovencem prava omika j>o praveni načinu podajati, ona je zbrisana iz ravnopravnih učilišč, ona je proglašena za Čisto nemško, naša mladina je žrtvovana ponemčenju, ona naj bi postala gadstvo na lastnih materinih prsili. Mariborska gimnazija naj bi se po tem planu „izčistila" slovenskih profesorjev, ona naj bi postala pritcciSčc uemških priscljcnccv iz vseh vetrov sveta; domači učitelji, ravno tako iz-uceni kakor ucmški, a sposobnojši predavati slovenskoj mladini , naj bi se pošiljali po daljnem svetu , da bi se tnjci v domaćih službali širili. P o p o1no, brezobzirnn ponemčenje mariborske gimnazije to je najno-v e j 3 i „ordre d e b a t a i 11 e" ; p o p u 1 n o iztrebljcnjc vsega slovenskoga značaj a, to je nova „parola". Gospod vrednik! Stvar je resna in važna, ne zavoljo moje osobe, nego zavoljo groznih načel v nasilstvu zoper mene in Štimana skritih. Slovenski učitelj je izpostavljen učitnej krivici; vsaki spo-sobuejši slovenski profesor je v nevarnosti, brez vse krivice službo izgubiti; inarodu slovenskomu, posebno štajerskomu odtegujo vlada izobražene učitelje in može , kteri bi mu k izobraženjii iu blagostanju pomagali; Slovencem, posebno štajerskim hoče se pod različnimi pretvezani inteligencija ponienjšati , da bi se z mladino leže po volji in želji ravnalo. Gospod vrednik! Vsi ti dovodi so vredui dobrega premisleka. Kolikor se mene tiče, jaz bocem svojo pravico z vsemi za-kouitimi sredstvi braniti, hočem vse ]>oto nastopiti, kteri se mi bodu potrebni zdeli . in ne bodem nikdar nchal, svoju pravico vedno iu neprcnehoma tuđi na najvišom mostu tirjati. Tega pa bodite prepričani, da se v tej pravdi vagajo ne samo moji in Sumanovi jirivatui interesi, nego i blagost vsega slovenstva, da ! slovanstva avstrijskega. Kaj misi iju naši narodni krogi v toj zadevi storiti, ne vem; jaz bodem storil vso dolžnost , ktero imam do sebe, do svojih, do svojega naroda in do naše uboge domovine Avstrije. S poštovanjem Vam udani Janko Pajk, o. Ur. profesor v Mariboru. V Mariboru na Jurjevo 1872. Dopisi. Ta! T.ftlftlJiliMo l'5. aprila. |Izv. dop.] Ker je vladuo nasilje na Ccskem zmagalo nad pravico, bode torej nemški vladni greben rastel. Skoro za gotovo snicnio tedaj pričakovati, da bode vlada poslušala priganjanjc nemčurjev na Kranj-skem, kateri žele, da se deželni zbor zopet raz-pusti in nove volitve na Kranjskom razpišojo. Sieer se nemškutarji sami ne upajo vcČine dobiti, ali lebkomisclni so dovolj '/opot poskušati, ali ne bi vsaj zi dva glasa več poslauccv v ljubljanski deželni zbor spraviti. Ne bude se jim posrećilo većino dobiti. Ako računaju na naše ,. razdvojen je" v narodnom ta-borji, varaju se. Kjcr gre proti Ncincom in proti vladi, tam grc za nasu narodno bodočnost , tam budemo Slovenci brez ra/ločka disciplinirano v oni vrsti stali — in hvala bogu! — naš narod je zaveden dovolj, da vo zakaj gre. Za to se novih volitev uc strašimo čisto nič. Pripravljeni budimo na vse. Ako bode vlada Se take napore delala, naši bodo še večji , ako bode hotela terorizirati, bodemo tuđi ini narodno moč uporabili. kajti kranjski Slovence nij izmed tistih , ki se dadu strahovati. Torej le začuite! lx l*l*ll^4k* 1*4. aprila. |Izv. dop.j Volitve so pri kraj i in znano Vam je, kako ko se godile. Dciick Vam pošljem bistveuc stvari iz vloge bi-storičnega plemstva o sestavi zapisnika volilcev v velikom posestvu. Vloga se prvič j>cča z izbrisanimi vulilci grof Schlick, knjez Ferdinand Lobkovic in Ven-i^eslav grof Kavnie, katerc je Kullcr izpustil iz zapisnika z izgovorom, da uiso ii z i č n o polno-letni, in pravi: ,.Tiv naredba je v jirotisluvji s ij. 10. volilnega reda, ki ne bi imel splošnoga izraza „polnolcten", ako bi bil hotel določiti duse-žcim "24. letu, teniveč bi bil s številkami starost naznanil ali izrečno flzičnu polnoletnost tirjal. Oni 4J. 10. vol. r. od 20. febr. 1S(J1. pa samu u „pol-nolctnih" v obče govori, vprašanje, kdo je polnolcten, se mora torej kot čisto civilnopravnu po določbah občncga državnoga zakonika soditi. Drž. zak. pa v §. 252. izrečno pravi, ri sc-stavljanji vodilo nobouo načelo, ražen vedna skrb za većino ustuvoveroev. V zapisnik od 2f». marca je sprejel osebe, katore je poznoje brisal, ako se mu je le samo najinanjši in najomahljivejši uzrok pokazat; >aino — izbrisani so morali biti federalisti ! Po krivičnem izbrisovanju in vpisovanju je premaknil ruzmerje med glasovi za 'A'.i. Po končani reklamaciji je dal vpisati hc mnogo ustavo-vercev in tikazal preuesti nekoliko graščin, ka-terib pose-stniki so ustavoveroi , iz zemljiščniH knjig v de/.cluo tablo, da no dobili volilno pravico. Hazen tega je vpisal med volilee šest oseb, ki nemajo avstrijskcaa državljanstva, ktero je po postavi potrebno vsakemu, predno hoče voliti. Kljubu vsenm pa še Chabrus nij stal na dosti trdili uogali iu ne veni, kako bi mu bilo šio, ako bi bili mogli premagati federalisti svoje pravne pomisleke in bi bili šli volit. V fideiko-misaričneni volikoposestvii nainrec je bilo od-danih 11J ustavovernili glasov; kakor iz najboljega vira veni, so imeli federalisti, v tem oddelku 21 glasov na raspolaganje. V nefidcikomisaričncin velikoposestvu je bilo okolo 130 chabrusaijev oseb no nazočih; Fedcralistov iz te kurije pa je bilo osebno nad 150 pri grofu Clam-Martinieu zbranib. Većina nazočih je za sestavo voliluc ko misije odloeilna in lahko bi bili torej federalisti komisijo v svojem smislu izbrali. Dasi pa bi bilo to dalo up na zmago, bi vendar najbrže bil čudni jurist Koller volitev ovrgel in za to je bilo najbolje samo protestirati. las lN»t<»l'l»lirffrtl« 2O. apr. |lzv. dop.| Nedavno sem Vam poslal nekaj odlonikov iz fitirili uvodnih člankov „Birževih Vjedoinoslij", da Vaši bralci vodo, kako eden izmed naših največjih iu naj vplivnejših_časnikov slovanske zadeve v Av-striji razmatra. Kar je meni znano, so dunajski in poštanski listi, posebno uradui iu poluradni, o tem velik krik zagnali. Ker je te *1ni bas nacrt nove tiskovne postave, katerega je neka komisija pod predsedništvom kneza Urusova že pred precej časom izdelala, v državnem „sovietu" na dnevnem redu bil, prišla je tuđi točka na vrsto : kako se ima postopati s takimi Časuiki, ki vlado pri drugih dvorili kompromitiraj**? Komisija je. predložila, naj o tacih slučajih sodnijc sodijo, ne pa administracija. To je porabila dunaj.ska „Prcsse", ter si je iz „Peterburga" telegram skovala da je ruska vlada vsled znanih člaukov „Hir. Vjed.a .sklonila, s takiini listi v prihodujc bolj strogo poatopati. Pa to uij resnioa. Vlada tega pitanju nij navhi.se v roke vzela, temuč bilo je, kakor setu rekel, v dr-žavneiu „sovietu" ravno na dnevnem redu, in se tuđi ničesa sklonilo, kar bi zakon v tej ztidevi pooštrilo. Sicer bi bila mogla rusku vlada po postavi, ako je mislila, da je po ,, liir. Vjed.rf pri kaki drugi vladi kompromitirana, ta list po.svariti, kar pa nij storila. Hralei ustavoveniih drmajskili listov so teiuveč misliti morali, da je telegram rPresse" resuieen, ker so ,,Hir. Vjed." precej ]»o gori omenjenih člaukih, članek ])iine.slc -- čhinek. ki je bil po diinajskih listili prestavljcii — v k:i-tcrcni so ne malo hvalile cizlejtanjsko vlado zarad ugodnoga tinaučnega stanja f'izlojtanijc, potoni pa o Avstriji nekaj časa molčalo. Toda „Hir. Vjcd." je stanje avstrijskih Slovanov prevce k srcu pri-rn^eno, da bi o njem čistu omolknilc. V št. i)£>. se zopet oglasijo in sicer tako kakor «e nikdar popred ne. Se vc, da se ni kakor ne da v avstrijskem listu vse priobeiti, kar tu „liir Vjed." pisej*» za avstrijske Slovaiie. Me koliko 0 tem Članku v vašem priliodnjein listu po-ročani. Politićni rnz^led. Dopisa „Slov. Naroda" i/. Šenpctra na No-tranjskcin o odgovoru II oh e 11 w a r t o v em 8lo-venskiui deputacijam sta prešla v vse vceje nem-nke in slovanske novine. Da se nstavoverni listi na Hohemvarta hudtijejo zarad tega, ker uij obu-pal nad Avstrij(> tu zmago pravice, kaže da se fedcralistov vendar-lc silno boje, kljulm svojim dvoinljiviin zniagatn. Češki zbor seje zhral — brez Čeliov! Namestnik Koller in najvišji dcžclni niaršalek Karlos Auersperg sta prioakovala, da bodo narodni poslanci v kakem tlopisu nuznanili, zakaj ne pridejo v zbor; a kakor se češki narod 7. za-uiuevanjcm (»braca (»d Kollerjev iu Auenspergov, tako tuđi iiarodovi ]>oslauci nišo smatrali ta mo/.a vredua, da bi njima naznanjevali uzrok svoje ne-uazoČosti v zboru — vsaj ga ves svet pozua! Čc-ski listi po večiui iguojirajo obravnave te^a zbora. Hiegerjev organ „Pokrok" ponavlja v uvod-netn članku dogodhe ua Českeiu od leta 18G(J do deuos iu pravi: „Pričine, zarad kteie smo sli v niiuuli zbor, sedaj ni; v bodoče uimanio v zbornici nič opraviti." Iu „Politik" pravi: „Klub čeških poslancev je skleuil glede na način sestav-Ijanja tega zbora se ne udele/.iti njega." Razeu tega pristavlja list, da ne bode priuašal poročil o „shodu na Mali strani." Niti v ,,Pokioku1' uiti v „Politiki" ni črke čitati o sejah sedunjega zbora. 24. aprila sta bila dva „narodna' zastopn odprta. katera sta oba samo po grozni terorizuciji dotičnih vlad tako lice dobila, kakoršuo iu.ata; ta sta češki deželni zhor in — španjske cortes. Zadnji zbor je odprl kralj Amadeo r prestohiini govorom, v kterem kralj omenja dobro razumijenje z tujimi državami, pravi, da bode kiiialu skleucua pogodba s Sv. Stolom, obeta reorganizacijo vo-jastva i u deuarstva in prekomorskih provincij. Ena stranka, pravi kralj dalje, je legitimnim na pravam sovražna, ona je za orožje prijela , pa vlada je storihi providne naredbe., da bode punt kmalu zadušeu. Proti upornikoin se je pokazala milost neplodna, zato bodo oštro kaznovani. Proti koncu je rekel kralj : „N e b o d e ni s e v s i I j e-v a 1, p a tuđi me ne h 0 d 0 d o 1 ž i t i 111 o g 1 i, d a p o z a b 1 j a 111 na d o 1 ž 11 o s t i, katerc mi ustava daje!" Siromak ta kralj! Da bi ga „dolžuosti" le ne ugonobile. Na Angleskeni se pripravlja padee se-danjega liberaluega ministerstva (Hadstouc-Urau-ville. II; 1/no stvari. i: (Na celjski gimnaziji) je bila raspisana profesorska služba za slovonščino kot glavni predmet, /vezana s klasičnim jc/ikoslovjem. Obrok je bil do 20. decembra lauskega leta. Pripoveilo- \:ilo se nam je, da je za to nie.^to kompetiral nanio čileu vsoskozi sposobi'ii učitelj Sloveuec. Ali z«luj bereino, da je kljubu temu slu/ba zopet raz-pisaua. Zakaj in kako da dotičui nij. dobil uiesta, ne vemo se. Ali se tuđi za Celje ne bode dalo odslej uobenemu Slovencu več službe? Ali bodo tuđi poduk v slovenščini med Slovenci prevzcli naši jerobi Švabi V * (Slovensko gle da lišće) v Ljubljani. Da se more nakloniti stradujočiin večji zuesek iu si1; poplačajo stroški, katere bode prizadela predstavu oj »orete ,,(.« oren js ki slavček", se bode opereta igrala dvakrat, namreč v Nohoto 27. in v nedeljo 2S. t. ni. Prvikrat, kukor je bilo že povedauo nu korist stradajočim, zruven bode še prolog iu tel<»vj»dba in skupine Sok<»la. Drugikrat se bode igralu zraven operete še kako- veseloigra. Ustre-ženo utegne biti s tein posebno vnenjim domoljubom. * („Zvon"). Tega izvrstnega Icpoznanske^a časopisa ima Se izdatelj g. Stritar (na Duuaji, I. Johanncsgasse 1(J.) 10 ekscmplarov vezanih; knjiga je pri njem dobiti po i) gld. * (Iz Prage) se nam piše: „V soboto (20 aprilu, dan volitev v čeških mostili), je poslal Koller deputacijo k cesarju Ferdinandu, kteri na llradčinu v starem gradu četikib kraljev stanuje. Deputacija je hotela bivšega vladarja progovoriti, naj neniuilonia Prago zapusti, ker v malili treuot-kili hc bode začcl punt! Cesar pa Kollerjevim po-slancem odgovori: „Ne bojte se! Vi Čehe slabo poznato, ako mislite, da bodo Vam uu ljubo revolucijo napravili! — Jaz ostanem tukaj!" —Da je, vlada pa v resnici revolucijo pričakovala — ali mendit bolje: želela — kuže ražen pove-danega tuđi to, da je Koller telegrafično ukazal dvem baterijam iz Terezina v Prago đojti." * (Naš rojak d r. S. Subic), profesor v (!radci in .slovenski pišate]j je spisal ueniško u5no knjijvo fizike za spodnje realne sole, katera je v Pešti na svitlo prišla. Tuđi neinška kritika hvali to delo. * (Novi dkrajni glavar c e 1 j s k i) prouzročuih bokeljskoga punta, Emil Franz je prišel pretekli teden v Celje spremljen od euega usiniljeuili bratov iz Gradca, pri kteriii je delj fiasa v bolnišuici bolau ležal. Ker je tuđi njegova rodbina že v Celji, bo veudar le za stalno tukaj glavaril, akoravuo slovenskega ne ume. * (Ž e I e z u i c a |io postoj uski jami.) V „Laih. Ztg." beremo dopis iz Postojne, katerega pisatelj pravi, da se je sam prepričal, da delajo po jami žclcznieo , ki pojde od vhoda do onoga krnja v jami, ki se imenuje „Gora Kalvarija". Železnica bode kakili 800 sežnjev dolga in bode tako nnrejena, da bode vozove lahko človeška nu»č g-ouila. Vozovi sami so elegantni t'aetoui s tepilii (tkrašeui iu imajo vsak po dva sedeža. Pot od vhoda do Kalvarije , ki je seđaj vzel kako pol ure časa, se bode sedaj lahko prevozil v f> 1uiuuta.l1. Največ zasluge za novo naredbo si je pridobil gospod okrajni glavar Globočuik. „Faeton, solučuega boga sin — pristavlja dopisnik — je biirjal po zraku in padel; na vozeh, ki nosijo njegovo ime , bodenu* se mi zibali, ua niehkili blazinali v teiuno , grozno lepo podzcmcljslvo, v Phitoimvo kraljestvo!" — V malih tednih bode nova cesta gotova. * (O d 1 i k o v a nj e.) Gospoda uadučitelja Frauc Kovač v Žavcu (tuđi okrajni solski nadzornik) in Miliael li u č n i k v Frujhajniu na Šta-jerskem sta dobila od cesarja zlati zasluženi križ. * (L a v a u t i u s k o š k 0 li j s t v o) graja tud i ,,Slov. ("Josp." zarad tega, ker ne uraduje slovenski, ampak neiuskutari naprej, kukor je ljubo pruskoga duha navzotim zdanjim vladniin organom. :i: ((!. AIojzij (Iregorič) koueipijeiit pri dr. JMoji v Ptuji je postul 2.'}. t. m. ua graškein vse-učilišći doktor prava. :i: (Popravek.) V zadnjič prineseni vesti o ubitji enega človoka pri Uibuici mora stati „110-tarski pisar" na mesti „notar." * (Duhovske a p r e m o m b e v lavau-t i u s k i š k o t'i j i.) C. g. Fr. Jantar prule za provizorja v Negovo; ć. g. Gr. Dupelnik 7.a k:i-plaua k sv. Marku pri Ptnjeni. — Umri je 19. t. m. č. g. Vid Mu uda, duh. svetovalec 111 župnik v Negovi. K. i. p. — Županija sv. Daniela v Kaz borju je do 29. maja razpisana. * (Ubit) je bil pri uovačenji za vojsko na VTranskem kmetski sin Vratnik. Gospodarske stvari. Triiif reue. V Trstu. Pšenica od (> gld. 20 kr. do 8 gl. 65 kr., rž od 5 pri- 50 kr. do 0 gl. ječmen od 4 gl. 50 kr. do 5 gl., kornza od 5 gl. do (5 gl. 10 kr., oves od 2 gld. 25 kr. do 2 gld. 00 kr., rtžol od 5 gl. do i> gl., bob gl. do 25 gl., zima (ceut) 4.'] gl., len 35 gld. do 38 gld. V Ljubljani. Pšenica 6 gl. 00 kr., rž 4 gl. 20 kr., ječmen 3 gl. 40 kr., oves 2 gl. 10 kr., ajda 4 gl., proso 3 gl. 40 kr., koruza 4 gl. 40 kr., krompir (vagan) 2 gl. 80 kr., leća C gl., grali G gl., fižol 6 gl. 10 kr., maslo (funt) 50 kr., apeli 38 kr., seno (cent) 1 gld. 40 kr. , slama 1 gld. 10 kr., drva (22") seženj 4 gld. 80 kr. do G gld. 50 kr. V Novein inestu. Pšenica G gl. 30 kr., rž 5 gl. 76 kr., ječmen 3 gl. 80 kr., oves 2 gl. 40 kr., ajda 4 gid. 10 kr., proso 4 gld. 80 kr., turšica 4 gl. 80 kr., krompir (vasan) 2 gl. 50 kr., fižol 8 gl. 80 kr., maslo (funt) 50 kr., seno (ceut) 2 gl., slama 80 kr. V Mariboru. Pšenica ti gl. 50 kr.? rž 4 gl., ječmen 3 gl. 70 kr. , oves 2 gl., turšica 4 gl. 20 kr., ajda 3 gl. 10 kr., krompir (vagau) 1 gl. 90 kr., maslo 54kr., špeli 38 kr., drva (18") seženj 4 gl. 20 kr. do 5 gl. 50 kr., seno (cent) 1 gl. 30 kr., slama 80 kr. do 1 gl. 50 kr. V Celji. Pšenica 6 gld. 80 kr., oves 2 gl. 30 kr., turšica 4 gld. 20 kr., krompir (vagan) 2 gld., maslo 56 kr., speh 38 kr., drva (36") od 6 gld. 80 kr. do 9 gld. 50 kr., seno (cent) 1 gl. 70 kr., slama od 90 kr. do 1 gl. 20 kr. V Ptuji. Pšenica G gl. 30 kr., rž 4 gl., oves 2 gl., koruza 4 gl. 10 kr., ajda 3 gl. 10 kr. V Varaždinu. Pšenica 5 gl. 90 kr., rž 4 gl., ječmen 3 gl. 10 kr., oves 2 gl. 10 kr., turSica 4 gl. 20 kr., ajda 3 gl. 50 kr., proso 3 gld. 10 kr. V Zagrebu. Pšenica od 5 gl. 70 kr. do 6 gl., koruza 3 gl. 50 kr., krompir (cent) 3 gl., ječmen 3 gl., oves 2 gl., nemška detelja (senie, cent) 56 gl., konoplje (vagan) 4 gl. 50 kr., drva (36") seženj 11 do 12 gl., hrastov les (3" đeb., seženj d.) 60 do 80 kr. , seno 1 gl. 2U kr. do 1 gl. 40 kr. za cent, maslo 60 kr., špeh 34 kr., purani 2 gl. do 2 gl. 40 kr., prasci 2 do 4 gl. Đunajska borsa 24. aprila. Enotni drž. dulg v bankovcih . (54 gld. SO kr. 1860 drž, posojilo..... 103 „ — „ Akcije narodne banko ... 8 „ iio n Srebro........ 109 „ 7f> . C. k. cekini....... f> „ 32 „ Kako se telesna lepota uhrani na unien način %t (67_1} Merođajni adravniki (dr. llirschfold, kopelni zdravtiik v lsihl-u. zdravniški uredniki dr. Schnitz-lor in dr. Markbreitcr na Dunaji itd.) unenujcjo sladozeliščno toalotno in kopelno milo in sladovo poniado od Ja ne za Hoffa v Berlinu najboljše toaletne pomočke. — Sladova toaletna mila daje rumeni, usnjasti, pikasti. pomasti koži jrladko. belo, nežno polt o trajnom omivanji; v manjšej nieri stori isto tuđi sladova kopelna mila; zadnja vendar samo krepčanje kosti, muskul in živcev iiainerava in va-ruje okuzljivih snovi za bolezni. Edino pravo se dobi po dvoniejra zalagarja JANEZA HOFF-a, c. k. konce«, centralni zalogi DunnJ, II KHrittncrrinjr II. V Ljubljani se dobi pravo samo pri £osp. Martinn Golubu. — V Vipavi pri Ant. Deperis-u. Odpretje poslovanju. Dovoljiijein si na/natiiti iVstitemu občinstvu, da posle umrlega gospoda A v g u s t a T li i e I a kot svoje dalji' opravljam. V dolgi dobi, ko setu pri gospodu Tinelu v dolu stal, se mi je od strani občinstva toliko za-upanja skazovalo, da se prijetilo obrfolženega c'u-tim, popred za to ne zahvaliti. Naj bi mi to za-upaujc ttuli v prihodnje obranjeno ostalo. KcM' imam čast, že nad oseni let a tukajsnjiin okeinstvom obcevati, ]>oznam uatanko njegovo po-treb« in prosim, naj se sprejme zagotovilo, da se bodom vedno trudil, zadovoljiti željam svojib čestitih prejeninikov 7. naglo postrežbo, dobrim dclom i 11 nizko eeuo. Ob enem priporočam svojo novo sortirano 7, a 1 o g o zlatega, srebrnega [in kinosrebrnega blaga v najnovejši fasoui. Staro s.lt\t** in si*elu«o se kupuje in zameujuje. (75—2) V Mariboru, 13. aprila 1872. Henrik SchSnn, juvelir, zlatar in hic luni nar. O^C Spodnja gosposka ulica, Kisel-ova hisa. "^0 Na clvorazrodui š<»li II. vrste v Koninu je mesto za poduČiteljn rjizpisaiio do 15. milja 1871?. Dokler šc ni plača p»i novi postavi od IO. maiva 1870 uravuan.i, znana poiluciteljeva plafia ;")() kazuankov pšenire, 1<> kvincev čruega vina, 1:")O gld. iz (»bčiusko blagajnice in prosto stanovanje. Pronitelji inorajo biti izmjeni v orglanji. Prošnje naj se vložijo pri krajnein š. jo tuđi /itstarcl. Ccna za »teklenica s piKlitkoin o rabljcuji 1 tolar '2Osieb.gr, Za poslan dcn.ar S(; ytrog(» skrivim dobi po A. lVitt-11. I.i ndiMi- Strjisfl*1 IH. Berlin. *) Na stotino ozdravlj.Miili. (!")'■♦—3.'J) Banka „SLAVIJA" naznanja svojim gg. družbenikom^in ustanovnikom, da jo na aevernem in severo-izliodnera sloven- skem Stirskem zastopajo naslednji gospodje: Gosp. Kr»iijo J»i«Jiik v Mariboru. Gosp. J. Jlopptiin v Srcdišči. „ «lo»ilt Kfll'llik v St. Leuartu. „ JT. Komi^ pri Malej Nedelji. „ iTlkil Toltlii« ua Ptujem. „ Dnvorili Ol*oftkltll4 v Radgoni. „ Franjo *tillicr na Polenščaku. „ •!. J«brl]l€>c v Veržji. „ J. Potok pri Vclikcj Nedelji. „ ]ff. Itoilli* pri sv. Miklavžu. Ob enem ima gospod prof. J. j^itok na Ptujem pooblastilo po vseli kraj ih za banko „SLAVIJO" delovati. (77—1) Glavni zaslop vzajemno- zavarovalne praške banke „SLAVLJE" v Ljiljani. 3ffa,i*il>or-» marca meseca 1872. P. T. S tem si dajeva Čast, Vam ponizno naznaniti; da sva 26. marca t. I. pod pri kupčiJHki .sodniji protokolirano firmo I Zaflf & Wesiak 1 odprla na tukajšnjem trgu, zraveu nicsta I kupčijo z manufakturnim in specerijskim blagom. ] Priporočevaje Vašej pozornosti uajiuo novo ustanovljeno kupčijo, Vas ob enem J zagotovljava, da hočeva vedno si prizadevati, s poi5teu<» postrežbo in dobrem blagom ] Vaše zaupanje doseči. Izvolite to najino oznanilo si preoznamavati in blagovolite ) zag(»tovljeni biti najinega posebnega spoatovanja; s kterim se podpiševa. Kovani! uradno priMskavam1 ##**#•#«*##/»#<• rtifj*1 eotiriojflnto oblike: NoaiU'ljna moć: 1 2 '6 & 10 15 cent. Cena. jfld.: l"» a"l 25 H5 4b &&! Nositdjna nioč: 20 2f> oO 40 50 cont. Cena, gld.: 70~~lS0~!Hi 100 lit). Min ttiš» <•/**»• ** •*#!//«> t Nositelju.! luoč: 12 4 1U 20 HO i'nt. Cena, gld.': '(T~li~"Ysi6 12 TS IŠ! Nositoljna moč: 40 50 GO 70 80 fnt. Ci" ti a, Kld.: 20 ~22 2f> 27.50 'M 9ttfff «#f 94**iš*n v. /.Hezniii) ohroćjrm in utc^i {guvilili: Nositt'ljna moč: Jf> 20 2;"> LJO 40 f>() cent. c»!iia, «id.: "lr»o"j'7u"2ix> 2:io":ioo yr>o. c;:;rs:mo6: z ^ £ ::, z:m>- »«»«<*««»<««rU„«...„<-*.,„,<.<,*. Nosit<«ljiia moč: 120 ino 200 :j()0 <;(>nt. MT" Maroriloin proti pošiljanju dciiarja ali na poštno Dona, gid.: iiW Uhu 7;'j3) I*- llii^iin.ri «fc < oiii|»., fahrikunti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (50—14) emitira |M>tC£;<»%aliic liwtc na poznejo Mziianmvane vrsto sročfk in ao smejo to snstavo ž;> za t<> k mijbolj koriš niin št.'ti. kor jo vsakmnii lastniku takovi pnti;^ovalin'f,M lista luugočo vsii fflavno in striitislti' dobitke *aiiK>uiii napraviti in razni toga obri'Hton zncui'k 30 frankov v zlatu in 10 #UI. v bankovnih užiti. Vrsta A. (Na loto 16 vzuigatcv.) lflf»ae<*iie rute » «1*1. ■« — ^« |il«/*»"JI *«*lnje rate «lol»l vi«»k il«>lc/,itili p*I«mI «»«•«» 4 Nre«'kc« / opere. IS'h'OlrtHo ftrz. svrčkn za tjhl. 100. Glavni dobiiek gd. IIOO.OOO s prodkupno premijo a. v. jjlil. 400. 1 Spare. ces. t?trsko dri. srećko za 400 frankov. Ulavni dobitak ♦iOO.OOO, 300.000 frankov ofektivno zlato. 1 do j vod.. Bfiutšnlshf srećko za, 20 tolarje/:. Glavni dobitek 80000 tolarjev lire/ vsako odštetvi;. 1 Inshl-itškn (tirolsko) srećko. Glavni dobitok gld. ,'JO.OOO. Vrsta B. (Na loto "Č3 vzđigatev.) iTIoMcriie rntr n iclil. «.,— ■*<» |»1i»«*mmJI zhiIiiJ« rate «lol»l vniiIa «l4'lr/.itlk xI«mI«mV :i wr«»f'l4«M 1 Spere. ces. tursko dri. srećko za 400 frankoo. Glavni dobitek 600.000. ItOO.OOO frankov efoktivno zlato. 1 vojvod. Bnuišvi.iko srećko za 20 tolarjev. Glavni ilobiti'k SO.000 tolarjev brez vsakc odšti'tvc. I SacIlSCIl-Mrinhiifettsko srećko. Glavni dobitek lr.OOO. Jfi.0041 juž- llOlLOIllško Vl'lj. 71111Q1113 HQPnmla Sl' Pr"niPni° in tinli /:l I>'»v*»-t<'k More. — Vzili^.-Uvt-ni tilllldlljtl lldlUulld listi sr no v.saki vzdigatvi franko — gratis razpošiljiijo. l'rcil NlepnrMflvoin no *vnri! MimI iniiii^iiiii n;izii:iiuli MiM'fi'n'lini /n »rr *■> uiiir.siKiciM s slliihu limitom iiaprjivljctuv In incrii" nllmi mi tu, da l>i pri-lilviili-i * pr»»\ mrljali v /niijki- ili. l'.-i iui.i ,«■ vs:ik vnniji- kupiti uro, i'c proti uju I ce ne more zmlosti truriuirije ihili. .lii/. u rt-, Li se pri im-iii ku]iijo, vsi'U'j. kiikor su poljubi, uli t/niiii-iu liu/uj, ali p.l /..■iiiii-iijiim, doku/, inijstro/.i' suliilnosli, j Ciđež novega veta 80 izvrstnu reguliram- uri-, kli-iv |irini:ii:iiii •; pisini-nini i/kii/.iin> in nvpti^rril.tivo. Za vse ure m garantira, kakor pri imirjn. 1 7.1'Id ■'t-ilini uru, /. lejio purn■ I.ui:is1o ploiro ........ „ l.iiO 1 tiHtc sortu st iuii"lli(i ila liijt*............n a'S0 Vh..kn /. liinlilri-in i'it Ur. vi1?. 1 nm, vrliki1 nJiliK.'. lepo upravljena, s ponilanastu |il»i?'> . . Jflil. 2MO do Rlil. fl.M) 1 laku lilio oli-pi-Hi . litt|;alii nkinritiia, /. imrr.llio, ilii Iliji'.....iZh\. :i.il0, 4.S0 t inu s prrtiiui 111 ini ]in iliiim tlfloin iu prav |nt/.hi»*i'iiiin tik virom uli /. tiniml i\ irarsluini slik;. jami, ktrrit lilji1.........»fl')- -r'i ". 7i ** l!ri* zu «alt>u i/. lir>oic:i 8 Htcklciiim povt>zniktnii in h K'alcrui, ii'lo čnliiu . tflii. 'J ilo a.HO i iir.i niijvt'ri- norti-..............*?•"'■ a.i'i), 4...0 I ura, dolini kiiiistrn iranu, »ntjlfika, /a puti", '■ Imilih'i'in /.viv.una, ktiTl K(|l<>vo ur pusli Hpuii, vi'lja •/■ vliiiriill&iimii..........K'4'- ■' Dobru rt'Kiilirani' iviciirnki' /rpiic uri1 /. ilvi-li'tno ^uruitrijo, prav i'i'ilrn fiiMim /. |i-|i<> \cri/,icip i/ imvrmi xlala vrol.........• KM. -l.fii) l'rav kim" za vsjik saltm no nIiivi'i'c iliiiiiijski1 urt-!* p»T|M'iiilikolJ<'iii, tin'jo H tlnl ili no v krasni Uli-* ilului omari zaprlc, l. I1.1, ("c liijr . . tflil. i'(*. ,%ii^l«vsko iii"«k za fc*"|N B pri'ttniin kolrajcm iz nikiljmi k'"'1''1 iiiiliiiikn. irarantirn *«■ /:i '■> l«l. '<'lu prav ili«. To so mirliolj /aiicHljivi' ni'if, kiir m- jili ji* ii«i snluj iiamliln. 1 i'ilhiil*T-kniiionu;li'r uru . , j*lil. !»..ri«i An^liikr unu-lnc ure s posrlino llniiii 1 ravnu luku v obliji p«>/.l)n*rMit . e,V\. ii'..ri0 1 „ /. tlvitjiiiin iiluiii-iii, 1 « liarlini'jia sorlti . . jjfltl. 1».— Savtnu't......urltl. i'-'" i - z ilvtijiuikriHiiiliiiiu 1 ravno t:tku pozlufriiu . . . j;lil. II..'U Nti-klttm. tako ila m1 kolesjf viili, AiinTiUaii^kf ilvdjtir uri'z ilvujiiitn rt-ji- ludi uri /aprui . . . ts\>\. H»..M» kolcsjcni. To so pn-i ulil. 10 vn- I taka, .i preliiiiiu sitlroiii . . kM. i:i.i'.i» Ijalr," /.ilaj In . . ' . . . kI'I- !"•— l'lv Zlt Kt^l"'. I*"1* '» i'1i'tcantnt> Kiili'iiii- urr, krafno napravljeni1, s po ...... fjld. 1S, lf>, 18 Krishiliiiin stt-kliini . . . Kld. l.r<.r>0 ,^^M»b» Vsakiivrslm- uri', litili tuki-, kli'ii- tu nišo iiiHiiovaiii', m- prodajajo ^^^^^^,~ ^J^^l&* rclirjir, ki> pri vHiiUrm tlriifji-m. l»i>liri» rr^ulirana snlni-iia ura h kom- mBS^^^J pa^oiii, j:i n /<|i- |>i> kt kr. Urne veri/ioc iz taliui-zlatći, (45—10) najnouejšetja krasnega fasona, kU'rc no Htoji' v luiltrni'iu nin'iiiu ni vi puiiiirrjriu' in /lalo liarvo vcilnu oiidržf. 1 kratka pi> 70, ;hi kr., \t\t\. \ -jt) in ^M. l..'ii». i prav itrcliriiii, i:ilutna vorlžica, v obliji i»>- 1 „ jiri-tinti i/.pi'ljuna «1, t.fiO, 2, a.Mi in ;;. /la0, 4. 1 ilolica vi-ri7.ica r.u ukolu vratu, licniu'-juiHku, 1 pravit, i:dutiUL vcri/.lfii, dol^a, za okuli vratu, »flil. i.ho In »?1<1. a. po gUl. r..,rio, U.&o. 1 ravno laka, pretilu- i/.pcljuvc po gl. 2,fiO, 3.fi0. Motluljoni najlepic vrsti- pt> .r>u, ho kr., jrld. i, l.fiO. — Mcduljonl U lillottii'Ka sru))ra \\o gld. -Tii). tflii. X ■ • 1 zvezek umili liuvczkov 8 ti rnzllGiilnit drutfotinainl, velju lo 00 kr. To Me muhi« In milino dobi v noiein vcllkem kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 navštrie Karolove^a ^ledišča. Pri razsta/i v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. I'rva štajarska <■. kr. priv. tnvarna fabrika) o^nja in vlmna varnih I blasajnic ikas! za flenar in pisma, iz zapisanje Viueondj-ii K;iii(lutli-a v#a štajar^ki^a lila^a. s kljin'aviiii-aiui po posebnih pa-tcnrili, in tiajsolhlni'j« dovršeni' i/dt-lkf. za kri'n« j<> porok po jako zni^ani ci'iti. l'roti priini-nii'iiiu vplačilu na oiaj.sanju p. n. občinstva tuđi plačila na svote. l/.kljnć! jiva prodaja pri ANTONKO11ONI, '.VJ) //'lezninar, (JrieKj^asni; Nr. 10, v (Jradci. (4!)—lO.i fyapicte, »ifttfrtrtiMi, ^etfdiaftc unD mtierc Srtjrcib-lUtjiufttrn. StOed fcittflter &uaiitdt su nađjtfefKnfccn ®pott|)teifcn. Motto dei Hause«: %n<$) bitlige SSaate faun gut fein. 100 StUđ Čitao |«n tetip .-„•,,• • 1- -•« (c»(bt? S^iri« »irSJ # fi' ~1s ^«11"*- «nb UUrtrifl«-. Vilica Uvt vUtitrftacTe« Va*ler |I. -.05 kftlllfrnphlscllC Schriftu!>U!l-OII. f« Ve^r.T .nib I tem mvtcrnttt »M-r(*ictenen gaibenbruđ PftCtenSnjtrt^-l -&tftf Ilstne« 8crm.U, mit 18 š^vijiailcn. 9 toftcii anf n)O tft<. 'JJJoncflTomm . . 80 fflfc. ™PC* 10 ft- J ^CM' đ«Ccff {Vennat, mit 3"ci lci %i>ra.: f I ino eii>u»«t« sWcjt to, 15, -a tr. Itui Te^-Uađ, f. ^ibofir^t«, ncucfle ©^riftact fi. 1.— W* Kinp rnmnl<>tp/oif ItniMt^rliitlo I titfclbfii, fcinft mit^u-arjem airuđ ... p. — .80 m^ niUC rwiU|M^lC At ICJtfM li^CIIHIC1 1 B^^f" w#nl.irAem crfteii žiii.t; aii^e a:ij>en iu ivfi-.-aia- I 9trnulator - Atttru jum cic^lcn filt [ttt ćanb unb iu tift^en 9l6flu[ungen tifl jur .j.iinliiutn idU-iitu :fl ttr § jetem «t«.itiiT, 18 «titif......84 te. iJfifljenfunp. &ilr bie btibcn:« Jimciid tcfourcra mi cm« I l X>([b. eitiilifrtjc, in is bci; t>«[lcn ©octen . . 10 tt. pftfrlfti. Vtflc o ©cfte Toflei Hci fi. l.ao. 9 1 „ »Uafliftf, (jute 6orle, 10, 15, 2i, 35, 45 fr. B^^ **as nfne Schrcib-Uouh'JiOl "^WJ I » " Betcr*«fte „ „ xo, 15, 20, 30 te. auS Jii^ltiilcber, febr eleflant, leiilit mit tyii'iiiM *>, li.- |JM^ liincn flreficn fBcrttcil gctCJ^iot bie ntucn b-l& c* al|tt f"r S^.iI-t ft>'et nt ifi. um tem . ir.-alte in fl "^B* WtafdiiitriiblcJftiftf; ma u cetpart taS laftigc f^nflr Oualilat: 1 v^ t^vea-jtstg. 1 ^trct^.ilicv, 1 cr.n-pn, K -iinjcituiib i(l tiegnt to3 ^H^ti! ber ©pt^e scji^crt. ' *''<»<*l ai!« *c(it, i oai^^ii, 1 t 't"'imiti>cb«baltei- unb'JJic(|ct 90 tr., 1 ftapfclfilftiiiifi St^crn, jiifammc n 6ođ fi t.7o. 1 llf!ii\ihi^yiUblr.m'51ttr(r" 1 S'U* Uni0" * m"th' S«'l«ul»"»«>''e'' fUr M.-iilrhen und Kuabeiv. S m»«-—.fc .. , - . ' . - l Stiiil fauimt điicnun, cinaV fc 4', Mf, Oi '' iH^F "«'r stlnino rcdcrhaUer ""«R ^ . bi^icite ctu« i' ttr, iv ao, *u, w. g^in fciufl filigran flMrtoiicier ftfberliaiter auB aTm/^er- '- «— a>iat4>-in»g(» iiU^cncImiU.-, Tr !'0, ft. i. im. g fc^tn mit tiuer intertffmttcii iĐiitroo^UU^toeratMfic. ip |u B^W^ "er '"-'»te Fedoi'invlsvbiT. "^3S5f? 5 Kib:n um b»i epvttvnitf »ci 25 fr. v« €|f|J. tfjn Biibfctcfl q.iorifnanri>G4(iir mit 4'erfttn fle'iittt T™ s SlS^11* Felnst ^ruvirte Pelscliafte "^^ bic 1*mu«'flftt ojber mit cimnol ab,ireifeu leitu« L mir fditinfter fcdirift. ^^ IliMl ||r(t"'-'t- ' ~llUt 4u ri- -_fc-_ .J i StUi! mit x 4Mi*fioK-n fanimt fcinflem stsđci r.o ir., V^^ Tloii* in allt'ii Jnrbcii, ^gSgf £ fr i 4liuii?e,i, gr .dl m t fcii fte-i N «rtMfcine .1S','~'i aan'tn, su Tr, fl. i, I •■.••• 1 C-i.i.f 2 :iiii-dH!ol|'icr. 1 «iiict vi), :io, 40, io rr. fe"Ifn «-»<"1!in|t[ i fr. unb a Ir. i ^tiiit (Viiic'ifttc.i 2 io'.V •' M^" r'e- ,""«"«•""■'h"*«i tiaitiftbtn Vtt<*tn. 2° U"b 3° n — rl . , ^m**^ ,:. u^-»sr ioiviii. j iiiiđtv. 5, in, is, ao. W*V tlobus<«o ^2© !..***& OCnreiD8-J»appen, ^m| l.ao. 1.50, a.-, a4u. i €tmt mit iUcn&uu fl. i.su, 5"'lB< '- n*v •o-cruijt. obntiSinriJ tun^ unt ^itjlefj (1. l.2i, a 50, 4.5U, e 6 i đ" i.-'U i8n. i icie;ien mit r.iiuleier e4>i«l"^*nri*. Mf» Nnliiliili>]inp -S!*Jff E uiif -Jluneii, fl. .i 50, 4, 4,51« ©n-e Cuart.[>ctniat eftne x ®Wđ' "• f^i« gel-uiiteir .'., 10 rr. ! SJ8^ Brieftiegelmarken,-^» »«•«• ^»•«.««*«rJ-»««t.*.a«t«rB. „„.«r»iifi. I r.'tuv« tucam iijv.r ^t.iiitniiirtjrett, ffltOiaftit unb iirc« BHB^ Praklischc Datuma 111 (ic r, ""S227 ' »i .,■■ "^* laptienen. ^^Q| ©ma n. *mj. aotit^^tr .-. b.o uiatur i.»i>, c«t j wmf tQon nuflfltftattcte tv-iiD*lovt»*, gtfiiat niittocrft^itbnten fr*:i| ISoifirtinte, 1 itruj 4.r> Ft 1 v»«u*-i'api(i-cK uitb iSouKrt«, 1 ćtiiđ 85, fl5, 60, 60, 1 flrofjer Urtrlon, 5 etiltlfeiufuo nizki ceni prodaja jn. I O nlri Ifl l>riiv »n~1«'ik;i srelvrna rilindriuia ura ■ kristalnim! stekli, ka- tCSt navijejo: k tnUitii urani dobi vRnki verUIco iz tulmi-zlata z medaljonom in LC yu- I«* ralom minut, u fino veriZico vre,| iz pravt'ga tulmi-zlata. z me- ^^■Hi^^^fc^ parantilnim pismom vreil zastonj. .liili.m.,.,, ln,rar.i>Hni.lni |.lHnu.m;t...U*n..^M. ia, 14. ^T«^ B^ta^ Lpfllfi |5 »H « '"''"^ m^hn* u™ « «™P*' «* P™"ira »rob« In lp n|H |Q *^n prav angle.k. pr.-hno v ognji poilaćon Brel.ern .kronome- ^\1-V||#^ ^ H1"' IO "" IO l'r'«v I'<'*laeena. z veriiieo vre.I iz tnliiii-nUtu i» ^v ylu« ■•»■•#*' ter /. dvojnim pUtićeni, juefino emailiran, z tino rt-rilico _^T ^m" ^*% WtP#^&k. nk«>H vratu i" irarantilnim pismom. vreu i.-, talmizh.tu. n.edatjun i., garantilno pis.no. M%Sr SfUSš^L Lp fiM R "r"l>rna «'i'in.lniHta ura « skakalmn In moenim krUtalnim I P niti 1*1 ^fl 'iriiv ""Kleik, prefino v ognji po«laeen srebrn kronometer V^^^B^ /<7ffiUn *■«* ylu« ■** »teklom, 7. verižiro in medaljonom vred iz talmi-ztata pisit?" *jo prednost, rta ro luhki* hrez kljufa ^^^^^^^^^ *"° U1"' fc^» fc**» fcw ilaljonom in ffiiruntilnim pismom. —^^-^^^— " - ~ kukor tudl ~ "'"' ~ ----- - '^^— ;~ ———^— : ■^^^^K^1 Srebrna cllimlrafsta ura s 4 rubini . . od g\d. 10 do 12 n remontarne ure s sidrom, pra- „ ilctto dvojni zapor, H rubinov , . ml tflil. li) do 4H •*m^^^^"~ tji^^^ft „ delto 7. zUlim robom, na skok od «ld. t» :~> ^I^V^j^. ^f^^Mto . ilctto 7.U. »TiiKiii>......od ffl do 41 ^a9^B^fT~I Ui^^^P - nit cilindci-, zdvdjnim uporom od Rlif. 15 do 17 . rcmimLiunc are z dvojnim zn- „ dotto bolj tinr, zlut plaii"; ... od i;ld. 45 do '"■^^■^tfT^ ^JI^^^ft i<'cin.........od pld. 20 do T.\ „ vojne rcumntourtu- ure . . . od ftld. 3H do 4*> n ure; H Hidrom za kiih|ii' .... od ^lil. 10 do 4H ^B^^^.-' '^T^^^K^" - H sidrnin z dvojnim zapororn . od tfld. IH do L'3 Zlato na cilindcr. zlato «t. :i, i. 8 rubini od ftld. 'M do :w r dt-tto u kristalnim! utekli . . . od pld. 45 do 00 «^^^~. iđ^^&^m - s nidroiu, liolj ti ne.....ud gld. 24 do L'H „ ure za £(i do r.t; ^I^P^^ ~*T^^^^m - atijrloiku r sidrom s kristalnim ~ detto cmiiiliriitu-.......od gh\. M do :0i n reiuuntoHrnc ure .... od jrld. TO, 80, ;to do 100 «a^^^p aj^^^^ steUkim........od gld. IH do i.'f> „ dftto t zliilhn plaiiVm . . . . od ffld. 3"> do .)0 „ detto z dvojnim zaporom nd i;ld. 100, lio, li'O do l.^o JH^Hit' "TJ^^Ht^ - vojne ure 8 Hidrom, dvojni za- ^ deltu cmuilirunit z diamanti . . od ^ld. an do 4H Zlato rftiiiontoarne ure, ploinato, s staklom gld. H0, 90, Kio "•^^^^rfT"- Ul^m^ P do 1G n detto 8 kristalnim štiklom . . . od gld. M do -»."> „ di-ttu, dvojni plavu .... gld. ino, lio, ivu do ir.o JB^^JlJ ----------------------------------.------.—.....,. ---------.......------------------------------ . .. - daljo ^-__.__________________- __ m. m_______........—r;:-----------.ir- Srebrne urne verižice po gltl. 3.50, 4, 5, 6, 7, 8 do gld. 10. ^ Za naprej poslan denar ali za poštno po v zet je Verižice Iz talml-zlata, kratke, po gld. 1, 1.30, l.«>0, 2, 3, 4, 5, 6. 8e vsako naročilo v -Jt urah »tori in č« lilajfo ni p<» volji, radovoljno s« zainenja. — dolgf, * „ 1.60, ti.fiO. :$, 4, Ti, 6 in 7. Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Nn/.nanila c(.'n zastonj. Ut»arJI, knpocvnlcl v. ura ml najdojo veliko zalogo vsakovrstnih ur priprav- Ure »e menjujrjo. Ijenih; 1« ker ure iz prve roke iz Angl'ežkega dobivamo in kor jih mnogo prodamo, 3^C" Vsc ure so iz blaga prvo vrsto in se no smojo zamenjavati z drugim i navadne sorto. nam jo mogoče, jih tako po coni prodnjati. ]1T» (■lalttlli. Uhrmacher, Wion, Karntnertrsasse Nr. 51, Palais Todeseo. "TJ^^f* Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za prrfudno dober kup Imamo, kar pravo zlato ■**^^* popolnem namestuje (f>t;—14) novo iznajden metal ie ™l»j M u I ni i * % 1111 o • irr«u«j I Pate—t J%\ 4iintta**-n. D^E* *»#•*»*# $>n»%arrjnnje»*% •*» mrnri! D^f (iarantira hi\ da sa ta lišp tuđi po dolgolotni nosi ne spremeni, da se ne da ločiti od prav zlatega in da se po sledeči nizki ceni prodaja, zato da si ga vsakdo pripraviti zamore. i.ifci» z» F<»«p€M ' fv^rrj-ffiui 4ameni Hl1 l>r"I11ih hr*M'80' *u-u uc^ Liše za žalost iu crni modni lišp -» 1 krnsna liroin, kr. ho, gld. 1. 1.20, i.ho, gld. Jf.r.O, 3, 3.oO, 4, f>. «, 1 ivuzek urnJh naveskov 40, 60, 80 kr. v najcle-ganlin-Jiih t'uaonilt i/, jeta, lave, blvolovrgii rogu in 7, h, :», io. 1 par narbolj modernih gumb za manSetc /. omnlUranlral kameni ponarejenegii ji-tn. t par nhanov ft) kr., gld. 1, l.iiO, i', a.r.o, a, .i.:,o, 4, t.50. ali lirez njih lul. kr. no, 8«, *lil. i, i.:,n, a, s>,r.o. 1 garnitura, broia in uhani po <-iii>iti okimu Ic kr. 3o. 40, OO, 80 1 garnitura broia in uhani po enem oktiBU gld. 1, 1.50, i?, 2.,r>«, .'t, 1 garnitura predsrajenih In manietnib gumb po racin okusu kr. jrld. i, i.:io, i..r,o, popolnein lina, »cld. i.ho, 2, a.5o, 3, 3.!io, 4, :).», 1, 4.f.O. ■>, .r..,'i0, ti, (J.fiO, 7, 7..=>U, H, K..SO, !'. .r>0, 70, H.'>, gld. 1, 1.50, l.SO, 2, 2.50, M, H.fiii, 4, -l.iiO. 1 ))r«sclcta kf. :Wl. fiO, HO, pld. 1, 1..M1. 1 miufn ovratnik ^ii gospe, h kriicem 8.ri kr., tin gld. 1, pretin '■»■•11*«»»■#■-«» 1 nL-m tako izticllan, ko pravi tako ! vcrlžlra za okoli vratit s križeeiu v falvotuvcm rogu kr. 4f>, v Kld. l.f.n, naritnejii gld. 2, U.r.o. __ -■»■ IM«*«««-*« ■«»!•» (hl ,.rto poznateljo prekaiii. Ta kavi-tiku kr. i;:., K<). t težek zupi'Htnik gld. 1..10, a, L'.f.O. 3, X!,0, 4, 4..ri0, 5, f...ri0, ♦>, .. liip > iz jiravoira klnei;vega srebra ali iz pravrga tnlinl-itliita, ' garnitura prcdHrajt'nt' in nmnielne gumbe kr. 25, 3.r>, .10, 80. l knmrn m*di»lj».n, kr. 50, no, gld. 1, 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3, nariln<'ji kam.-ni iz jrorekogn kristala, z diamantoviin prahom bniit-nega, ' «"""» vcriina kr. 20, :io, r.o, so. gld. a.f.o, 4, ;.. , ,,,,:„, »'»lio da nik.lar ilv.-gu blii^a ito zguliijo. Najliiu-JSc sort.- su v I ''"'B" ""»h v.-iižUa kr. :!O, r.o, KO. 1 t-lt-guntrn prstan s kameni ali 1 ro* njih kr. 50, 80, gld. 1.50, i?, pravo srebru vkovanr. [ prumlm zu ovratnik 5 kr. a.50, 3. :».:.:•. I, 4.r.o. i broia gld. 1.5((, a, prav fina gld. 2.50, :«. 3.50, 4, 4.50, 5, fi, 7. 8, St, 10. 1 rlfgnnton obroe /.a lane gld. X'>, 5», HO. 1 inifen liii. za okoli vratu z medaljonom gld. if.so, 3, 3.50, 4. 4..-.0. 1 par uhanov gld. l.r.o, «, popolnem ftnih gld. 2.50, 3, :t.f.O, 4, 4..r.o, VP^nfl flivP^i li^ll •» narnvtn? indiike rantllno, kina- IliiBk «11 inkKlMUlo* ft, f., 7, K, t>, 10. ¥O»*IIU UI^CL.1 II«|J ravno vimjiivo vnliio ohdržl in Jr ].<• -*■"■* «*■• ffcW^IPv™.« ■ • 1 pnr pndsrajenih puiiib (rlil. l.lo. l.ftO, li. niijnovej*i modi nuiet. Klegantnejucga kota liip ni,i in zuvoljo 1 elegantna, Tiajmiid»Tiiiia vi-rižira zu uro gld. 1, 1.30, l.fio, », l f inanj,.lni|, jr,,,,,!,, ulil. i.ho, 2.K0, :), :».5O. vonjave j<; zelo prlljuli.lf-11 en goHpa garnituro tega lupa nosi a..10, ;', :i.5o, 4, 7. medaljonom, gbl. 2.r.o, :i, :i.5o, 4,4.50, 5, 5.50, »i. , [^j^ za „vratnik nld. I 1.50 Sf 2 50 :l. '" V k"k »alon priđe, ga v malih inhutlall ]iarl'iiniirii. 1 dolga verižiea za itkoli vratu, Tieloćljiva od prav zlate, gld. l.Mi, , t,riyullt,.„ prstan, pret'm, «ld. 1, 1 .:..<, L', 2.50, », 4, 5. ' broia kr. ho, Kld. 1, 1.^1, l.-.o, «, :i. 2.K0, :».5O, 4. -'.r.o, 5, 5..10, li. 7. ! ajupcstiiik i i.riljaiHuinii kameni nastavljen, gld. 2, a.:»(>, 3.50 ' I'«r "liano% kr. so do gld. 1, 1.211, l.ao. , tina igia za iale. alt vrutniktt, kr. .'jO, Ko, gld. 1, 1..10, i'. 4 r;0 :, 5o> J 1 brudeta kr. 511, (io, ho, gld. 1, 1 „IO, 2, :i. ] pretili medaljon za na urne veriiico za gospode, gld. 1, l.f.n, 2, 1 ovratnik kr. lio, ho do gld. I, l.5o, 2, 2.50, 3, ;V.5O. IL'.r.U, :', .<.f><.i, 4, 5. 1 nrtla veri/iea za gOMj>ode, diiceii gld, l.-lu. Kdor to reci hciče, naj se obrno pismeno ali osebno samo in odino na N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji, IV'arof'llna |tl>*mn «<" bhko pi.štjo v vnakcin jc/.iku. l'nsiljuiijo v pntvincijo m>, ^oili xu |»»Y%etJe ali /;i pred imimIhb* flniHi*. l'opolua kazalu c;en so zastonj posiljajo, č»' si* žrlo. (*t lo«"i; 'E '1'li*......utuouHAS U3qoi>o«I 'otui? -[Sun »AifiJ(izvj.)u zi * I oS'I '13 ' svu« Hiius 0^ a?ii1 Us! vw\ itf:-s -|i* • • jidi>od • - ' . ' " ■9PS 3A0JUS 3SHfBn Ij 931S3JJS «™ - t ,I0đ" „z „„„j „^j- -,, —•8 'OSI -p|3 • ,^i!.I[t: 71 soji 1 —"I l'|-......ujapoui •tuiB.iiiBtl imiHHOA nmu.i,ipom 2 m:jjos buh-ja Air.id ):st![ii! i;^,)uoniOA -[8111: 21 " t •* ** (»; Vig i?| .... otittnt^i zi soji 1 OS1? 1-'|9 ' ' «fn z.uq tpr 'IVIUauafi IKI13A awftivjiim!a 2 uos ii!«i>'Uf''" " I IJJIU3UJ8 MIl^A OSI Vt3 ■ ' l\9\w\ sVuoš'.ifi.iAfuti so^ l •*"z1'-1 '^niUBUJ .iiijias osutijTiiu 2t - i 0^•I 'pri • ' •' • • • *V«|OJ VT\ 0«; -Jif......lUllDITIl ZI 90H I -pionir 'AifiJvzKJđu 'o^EiIpt zi sotj i *pC|UIO(l BZ 30I8-1JJS •tji:.:tjui|iio?l .MoKtut: Jinuo:[iu iu n^niqnp •oaoj OJqop ut on,),) (;qop ii| i!p -|ii|ojs[i:pojiloil .m»,uih' o^oit-Ji uiil*w ju"«| uua J.»\[ ' ____IA01|IIIJUdS 000W Izdate lj in odgovorni urednik Marti u Jclovsek. Tinkar: F. ti kaza in drugi.