Poštnina plačana T gotovini.
Leto XXII., št« 73
Ljubljana, četrtek 17. marca i
Cena t Din
jp vDisivo. LjuDijaim, KJiafljeva & Telefon 9tev 3122. 3123. 312«. • > tSk. S120. Ld.- r atru oaueie*: L.juDlJana, Selen* ourgova ul — Tel 3492 tn 3392 Po timca Man bor: Orajak) trg
ti 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. Računi pri podi ček. zavodih: Ljubljana « 17 74».
izhaja vaaM dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din. Za tnozemstvc 50 din.
UredoiltTOi
Ljubljana. Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3126, 3126; MartDor, Grajski trg ftt-i, telefon ftt 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica Ste v. 1, telefon ftt 65
Rokopisi se oe vračajo.
Macuoka v Berlinu
Slovesen sprejem japonskega zunanjega ministra po prihodu iz
Moskve v nemško prestolnico
Berlin, 26. marca. n. (DNB). Nocoj ob 17. je prispel s posebnim vlakom v Berlin japonski zunanji minister Jozuke Macuoka. Ze na vsej poti po nemškem ozemlju so mu bili na večjih postajah prirejeni posebni svečani sprejemi Tako se je davi posebni vlak ustavil v Poznanju, kjer so ga sprejeli zastopniki oblasti in množica ljudstva. Macuoka ie tam izstopil iz vlaka in je pregledal častne čete vojaštva. delovnih oddelkov in hitlerjevske mladine.
V	posebnem vlaku ie bilo tudi nekaj nemških in italijanskih novinarjev Ja-ponski zunanji minister jih ie med oo*io sprejel in i:m da' kratko izjavo o svojem obisku v Evropi. Izrazil je svoie zadovoljstvo. da ie bil v Moskvi tako Dr srčno sprejet in da je imel z Molotovom in Stalinom tako dol«? razgovor Ni izključeno, je dejal, da se bom na^ai grede v Mo kvi ustavil za dalje časa Nato ie izraz11 svoje veselje, da bo spoznal Hitlerja. Mus-o-linija in ostale zavezniške državnike Ponovno ie poudaril, da bo trojni pakt postal še odločilni instrument, za ustvaritev novega reda v Evropi in vzhodni Aziji.
V	Berlinu ie bilo pnpoldne vse na nogah Velike množice ljudstva so se razvrstile na poti od Anhaltske postaie mimo nove kancelarske palače do gradu Be'le-vue. doma državn:h gostov. Anhaltska postaja ie bila vsa okrašena z japonskimi, nemškimi in italijanskim-" zastavami Ni postaji so se zbrali najvišji zastopniki zunanjega ministrstva, vojske ln narodno-soc*'n1?.stične stranke, na tudi diplomatski zast p- k; vseh zavezniških držav Milo prod 17 uro sta prispe"a na postajo tudi zunanji minister vo*i Ribbentro-i in vrhovni poveljnik vojske maršal Keitel.
Tečno ob nap"vedani uri je nose^ni vlak z japonskim go-tom prispel v Berlin. Ko ie izstopil iz vlaka, so ga Ribbeotroo. Ke;tel in ostale osebnosti nadvse prisrčno snreieli. Macucka ie v družbi zunanjega ministra Ribbratrooa in maršaa Kei-tola oregledal častno komoanijo voj ke. Nato so mu bili predstavljeni naj-išii funkcionarji nemškega zunanjega nvni-st-pt-a te civilnih ter- vojaških ob'a-tev. Nem.:k: zunanji minLter ga ie oo spreje-
mu spremil vse do dvorca Bellevue. Ogromne množice ljudstva so gostu priredile silne manifestacije Množica se ie oo tem veličastnem sorelemu zgrnila ored kancelarsko palačo in manifestirala za državnega poglavaria in kancelaria. Dejansko se ie kancelar H tler pojavil na balkonu palače Manifestacije so se tedaj še stopnjevale in so trajale dol-70 časa. Jutri zjutraj se bodo pričeli sestanki japonskega in nemških državnikov V dopoldanskih urah bo tudi kanček Hitler sprejel japonskega zunanjega m nistra.
Pozdrav na meji
Berlin, 26 marca j. (DNB.) Snoči je prispel s svojim spremstvom na obmejno postajo Malkinijo na rusko-nemški meji japonski zunanji minister Macuoka V imenu nemške vlade ga je pozdravil nemški odposlanec Stahmer, svoječasni šef posebne nemške delegacije na Japonskem, ki je dobro znan z japonskim zunanjim ministrom izzva svojega dolgotrajnega bivanja v Tokiu. Stahmer je igral tudi zelo vidno vlogo v pogaianj:h za sklenitev berlinskega pakta. Stahmer je na kolodvoru v Maikiniji v imenu nemškega kancelar-ja in nemške vlade izrekel Macuoki dobrodošlico na nemškem ozemlju K sprejemu na obmejni postaji so se zbrali tudi številni zastopniki stranke in nemške armade Po pozdravu je Macuoka s posebnim vlakom nadaljeval potovanje v Berlin.
Konferenca japonski!? poslanikov
Bera, 26. marca AA (DNB). Poročajo iz Vichvja. da ie odpravnik poslov japonskega veleposlaništva Harada včerai obiskal admirala Darlana in imel z njim daljši razgovor Tukai pristavljajo, da bo Harada odpotoval v Berlin na poriv Ma-cuoke. ki ie v nemško prest lnico sklical konferenco ja^on-kih dio1omatskih predstavnikov v Franciji. Nemčiji. Italiji in Turčiji.
I Poslanik Ošima
o pomenu obiska
Berlin, 26. marca. AA. (DNB.) V zvezi z obiskom japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu je japonski veleposlanik Ošima podal zastopnikom večjih nemških listov tole izjavo:
Ne samo japonski, nemški in italijanski tisk, ampak tudi ves svetovni tisk soglas-sno pripisuje velik pomen potovanju Japonskega zunanjega ministra v Evropo. Sodelovanje med Japonsko ln Nemčijo nI same posledica dolgoletnih polit čnih zvez, ampak je tudi poglobitev skupnih koristi in uiesničenje ciljev, ki so se zastavili s sodelovanjem teh držav in ki naj prinese nov red na svet. Posledica vseh teh stremljenj je bila ustvaritev pakta treh velesil, ki naj uresniči težnje obeh narodov Ma-cuokov obisk v trenutku ko vlada na svetu velika napetost je naravna posledica ž>;lje za popolno sodelovanje. Japonski zunanji minister naj osebno poglobi ln okrepi sodelovanje naših dveh narodov. Ob koncu svoje izjave je veleposlanik Ošima izrazil svojo že'jo, da naj se po sklepu miru ustvari novi red z Nemčijo na čelu.
Japonska in Rusija
Tokio. 26. marca. j. (DNB) Dan?.Snji »Tokio Asahi Simbun« pravi v svojem pregledu Macuokovega bivanja v Mo kvi. da ie treba glede na napetost svet vno-političnega položaja pripisovati še pav poseben pomen razgovorom japonskega zunanjega ministra s Stalinom in Mo'o-tovom. Dejstvo, da 1e razgovorom med Macuoko in Molotovom prisostvoval sam Stalin, se lahko tolmači kot izraz prijateljskih odnošajev med Japonsko in S v-jetško unijo, ki so se zadnji čas zelo po-voljno razvijali. Dejstvo, da je ta razgovor trajal nad eno uro. upravičuje sklep, da so Macuoka. Sta1 in in Molotov obravnavali tudi razna načelna vpršanja. tičo-ča se obeh držav List na koncu svojega pregleda izraža upanje, da so moskovski razgovori izgladili pot naglemu vsesplošnemu razčiščenju odnošaiev med Japonsko in Sovjetsko unijo.
a In Turčija
za mir na vzhodu
Poluradni turški list „Ulus" o pomenu sovjetsko-
turške deklaracije
Ankara, 26. marca. j. (Un. Press) V
zvezi z Izjavo sovjetske vlade o »polnem razumevanju in nevtralnosti« Sovjetske unije za primer, da bi morala Turčija stopiti v vojno, so se iz raznih virov razširile vesti, da se za to formalno objavo skrivajo še neke tajne garancije Sovjetske unije Turčiji. Sovjetska unija naj bi bila Turčiji obljubila pomoč za primer, da bi bila Turčija napadena od Nemčije. V merodajnih turških krogih za te vesti ni mogoče dobiti nobenega potrdila. Edino, kar se v zvezi s temi vestmi lahko trdi, je, da bi Sovjetska unija v primeru nemškega napada na Turčijo verjetno smatrala, da se Turčija ne nahaja v »osvojevalni vojni«, m.irveč zgolj v obrambni vojni za ohranite/ svoje teritorialne in politične samostojnosti. Verjetno je, da bi v takem primeru Sovjetska unija do Turčije zavzela Isto stališče kakor do Kitajske, z vsemi pceledicami, ki iz takega stališča nujno Izvirajo. Kakor znano, je Sovjetska unija glavna dobaviteljica orožja za kitajsko čangkajškovo armado v njeni borbi proti cevojevalni japonski ofenzivi.
Ankara, 26. marca. AA. (Anat ag.) Pol-
uradni list »Ulus« objavlja članek, posvečen turško-sovjetski deklaraciji, v katerem pravi: Jasno je, da ta deklaracija ni noben nov pakt med obema državama in da ne nakazuje nobene izpremembe v njuni dosedanji politiki. Stališče Rusije in Tur-j eije do posameznih vojskujočih si strank ni isto in skupna deklaracija poudarja, da bosta obe državi ostali pri svoji politiki miru na Bližnjem vzhodu brez ozira na to, kako je njuno stališče do tretjih držav. Tudi Turčija izjavlja v svoji deklaraciji, da ne vidi razloga za razširjenje vojne v teh delih sveta. Na koncu članek poudarja, da sta hoteli Rusija in Turčija s svojo izjavo poudariti, kolikšno varnost polagata na mir na vzhodu.
Ankara, 26. marca. j. (Reuter). Turški zunanji minister Saradzoglu je imel danes na privatnem zborovanju članov turške narodne stranke kratek zunanjepolitični go-govr, v katerem je obrazložil razvoj zunanje politike v zadnjih 14 dnevih, v kolikor se neposredno tiče tudi Turčijo. Po govoru je odgovarjal Saradzoglu na razna vprašanja posameznih poslancev, ki so člani turške narodne stranke.
Zbiranje angleške
sredozemske mornarice
Po španskih poročilih so vse angleške vojne ladje v Gibraltarju odplule na Atlantik — Pošiljanje novih
ojačenj v Grčijo
Kairo, 26. marca. s. (Reuter). Uradno poročajo, da je angleško vojno brodovje izvedlo od sobote do ponedeljka več operacij v osrednjem Sredozemlju. Angleške vojne ladje so med drugim spremile več konvojev. Eno sovražno izvidniško letalo je bilo v teku teh operacij sestreljeno, eno pa poškodovano. Sovražne vojne ladje niso bilo opažene.
Kakor poroča Reuterjev dopisnik, je brodovje, ki je izvedlo te operacije, sesto-jalo iz oklopnic, križark in rušilcev ter najnovejšega nosilca letal »Formidable«. Vojne ladje so spremile več konvojev v bližini nemških letališč v Sredozemlju. Nemška letala so se trikrat pojavila nad brodovjem v izvidniške svrhe, do napada večjih formacij pa ni prišlo. Zapadno od Krete je posamičen nemški strmoglavec tipa Junkers 88 v strmoglavnem poletu napadel angleške vojne ladje. Lovska letala s Formidablea so takoj intervenirala. Nemško letalo je odvrglo bombe v neposredni bližini vojnih ladij, nato pa je strmoglavilo v morje. Drugega dne je Izvedlo nov napad drugo letalo tipa Junkers 88, dalje proti
zapadu od Krete. Tudi to letalo je bilo v borbi zadeto. Pozneje istega dne je bil izveden nov napad, ki pa prav tako ni uspel.
London, 26. marca. s. (Columbia BS). V zvezi s poročilom o udejstvovanju angleške vojne mornarice v Sredozemlju, je ad-miraliteta davi prvič objavila, da je bila vključena v aktivno službo vojne mornarice nova matična ladja za letala »Fordmi-dable«.
Iz poročila admlralitete o operacijah v Sredozemskem morju, ki omenja, da so spremljale angleške vojne ladje velike konvoje v bližini Krete, je mogoče sklepati, da pošiljajo Angleži v Grčijo nadaljnja ojačenja.
Madrid, 26. marca. s. (Columbia BS). Iz Gibraltarja javljajo, da se zbira tam sedaj skoro celokupna sila angleške vojne mornarice v Sredozemlju. Nekaj vojnih ladij je odplulo skozi Gibraltarsko ožino v Atlantik. Namen te koncentracije ni znan.
Algeciras, 26. marca. AA. (Havas) Prav vse velike enote angleškega brodovja na Sredozemskem morju so pripravljene, da
zapuste gibraltarsko ožino in da se udeleže velikih operacij, ki jih napovedujejo poročila, ki prihajajo semkaj. Po še nepotrjenih poročilih so angleške edinice 2e odplule na Atlantski ocean.
New York, 26. marca. s. (Columbia BS). Kakor poročajo davi iz Londona, v angleških uradnih krogih ne prikrivajo več, da se nahajajo močni oddelki angleške vojske v Grčiji.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 26. marca. j. (Domej.) Japonska ofenziva, ki se je pričela 15. marca, je Cangkajškovo 70. in 64. armado, ki jo tvori 6 divizij v približni moči 100.000 mož, spravila v popoln nered. Kitajci so v dosedanjih bojih imeli že nad 7600 mrtvih, dočim je bilo več sto Kitajcev ujetih. 107. Cangkajškova divizija je bila v bližini Kao-na po 24urnem izredno krvavem boju z japonskimi četami neposredno po začetku japonske ofenzive popolnoma uničena. Prav tako je bila decimirana tudi 9. divizija, ko je poizkušala ob bregovih reke Vukiao obkoliti tamkaj napredujoče Japonske čete.
Tokio, 26. marca, j. (Domej.) Nasprot-stva med Cungkingom in kitajskimi komunističnimi četami v severnem delu province šansi neprestano naraščajo in je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo.do odkritega vojaškega obračuna. Doslej je že najmanj dvanajstkrat prišlo do manjših spopadov. Komunistične čete sistematično izvajajo svoj načrt popolne obkolitve čung-kinških čet, ki jim je bil izročen ultima-tum, da morajo popolnoma izprazniti severni del province šansi. Ako čungking ne bi sprejel ultimata, je spopad s komunističnimi četami neizogiben.
Šahovski turnir za prvenstvo Rusije
Leningrad, 26. marca. s. V nocojšnjem tretjem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Rusije je Botvinnik že po 22 potezah premagal Keresa. Botvinnik je kot črni v Nimcovičevi indijski obrambi ojačil neko varianto, ki je doslej veljala kot slaba. Ke-res ni točno nadaljeval in se je izpostavil močnemu napadu. Moral je dati kmeta, kar pa tudi ni rešilo položaja. Partija Bonda-revski-Smislov je v času poročila še v teku. Smislov je kot črni v prednosti. Partija LHienthal—Boleslavski je bila odložena, ker je Boleslavski še vedno bolan.
Vodi sedaj Botvinnik z 2 točkama in 1 prekinjeno partijo. Sledi Keres z dvema točkama.
Ukrep madžarske vlade
Budimpešta, 26. marca. AA. (DNB.) Madžarska vlada je objavila uredbo, s katero državnim uradnikom, ki potujejo uradno ali poluradno v tujino, prepoveduje dajati izjave zastopnikom tiska. Med razlogi te uredbe se navaja, da je bila ta uredba potrebna zaradi tega. ker se v tujem tisku take in slične izjave objavljajo kot senzacije, dasi v večini slučajev ne gre za javno izjavo o stališču madžarske vlade.
Postani ln ostani čtan Vodnikove družbe!
Odmevi dunajskega podpisa
v prestolnicah držav, ki so članice berlinske pogodbe med tremi velesilami — Povratek gg. Cvetkoviča ln Cincar-Markoviča v Beograd
Dunaj, 26. marca. AA. (DNB) Predsednik jugoslovenske vlade g. Cvetkovič in jugoslovenski zunanji minister g. Cincar-Markovič sta snoči s posebnim vlakom zapustila Dunaj in odpotovala nazaj v Beograd. Zunanji minister Nemčije g. Ribben-trop je spremil jugoslovenska državnika na postajo, kjer se je od njih prisrčno poslovil.
Okoli 19. ure je italijanski zunanji minister grof Ciano s posebnim vlakom zapustil Dunaj. Potem ko se je prisrčno poslovil od nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa, je odpotoval v Italijo.
Ko je posebni vlak vozil skozi postajo v Budimpešti, so prišli predsednika jugoslovenske vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča na postajo pozdravit poleg jugoslovanskega poslanika v Budimpešti Rašiča in osebja poslaništva še zastopniki nemškega, italijanskega in japonskega poslaništva. V imenu madžarskega zunanjega ministrstva je jugoslovenska ministra pozdravil načelnik protokola grof Julij Teleky.
Beograd, 26. marca. n. (Štefani). Davi ob 9. sta se vrnila iz Nemčije ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič. Pričakovalo ju je več članov vlade z dr. Mačkom na čeiu in druge osebnosti.
Med potjo je ministrski predsednik Cvetkovič poslal nemškemu kancelarju naslednjo brzojavko: V trenutku, ko zapuščam ozemlje nemške države, mi je v čast. da izrazim svojo globoko zahvalo za prisrčni sprejem, ki nam je bil prirejen v Nemčiji. Prepričan sem, da je bil to izraz vašega prijateljstva do Jugoslavije in jugoslovenskega naroda.
Nj. Vis. knez Pavle Hitlerju
Dunaj, 26. marca. AA. (DNB) O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu sta bili med jugoslovenskim knezom namestnikom in voditeljem Nemčije izmenjani br-zojavld. Nj. kr. Vis knez namestnik je poslal voditelju Nemčije in državnemu kancelarju Adolfu Hitlerju naslednjo brzojavko:
Prosim vašo ekscelenco, da na dan, ko kr. Jugoslavija pristopa k trojnemu paktu, sprejme moje posebno prisrčne želje za osebno dobro vaše ekscelence, kakor tudi iskrene želje za nadaljni proč vit in napredek velikega nemškega naroda.
Voditelj Nemčije in državni kancelar je odgovoril s sledečo brzojavko:
Najprisrčueje se zahvaljujem Vašemu kr. Visočanstvu za čestitke, ki so mi bile poslane o priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu. Obenem izražam svoje iskrene želje za bodočnost jugoslovenskega naroda in njegovega kr. doma.
Ribbentrop v Berlinu
Berlin, 26. marca. n. (Štefani) Davi se je nemški zunanji minister von Ribbentrop vrnil z Dunaja v Berlin. Z njim je potoval tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Dino Alfieri.
Odmev pristopa k trozvezi v Nemčiji
Berlin. 26. marca. AA. (DNB.) Pristop Jugoslavije k trojni zvezi je označil ves nemški tisk kot nov velik doprinos miru v jugovzhodni Evropi.
»Frankfurter Zeitung« ugotavlja, da je razvoj dogodkov, ki je privedel do zgodovinskega dogodka na Dunaju, rezu"at razvoja zakona politične log ke. Ta korak na poti v novi red je po svojih splošnih potezah uspeh evropskih teženj za obnovo in poraz držav, ki ne pripadajo evropskemu življenskemu prostoru in je končno poraz angleške diplomacije.
»National Zeitung« p:še da je bil s pristopom Jugoslavije k pogodbi treh držav krog združenih držav dragoceno obogaten. To se bo izkazalo še v okrepljeni tendenci za pristop drugih držav, da se končno doseže edinost vseh kulturnih narodov proti plutokratski tiraniji in demokratsko-llberalni anarhiji. To je cilj pogodbe in o tem se bodo v bodoč h dobah sprejeli sklepi na sestanku med japonskim zunanjim ministrom, vod teljem Nemčije in ducejem. Ustanovitelji pogodbe treh velesil so to pogodbo označili kot sredstvo miru. S pristopom k pogodbi treh velesil je Jugoslavija dobila dragocena poroštva in obljube za bodočnost svojega obstoja, ker se smatra, da bo v svetovni vojni pridobljeno ozemlje najlažje in najboljše ohranila na ta način.
V Italiji
Mllano, 26. marca. AA. (Štefani.) »Cor-riere della Sera« razpravlja o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu in pravi, da Je ta pristop zgled častne in poštene politike. S pristopom k trojnemu paktu si je Jugoslavija hotela zagotoviti miren razvoj, stalnost ln napredek države. Blok evropskih držav se čedalje bolj utrjuje.
»Messaggero« poudarja tvorni smisel pakta treh držav, ki je dostopen za vse države, in izjave, katere je podal predsednik vlade Cvetkovič. Kakor je bilo možno pričakovati, londonski radio ni začel velike besedne ofenzive proti podpisu. Postopno izoiiranje Anglije, ki se z nobeno rečjo ne da več prikriti, predstavlja prerod Evrope. »Popolo di Roma« prinaša članek pod naslovom »Evropa Evropcem«, v katerem z živim zadovoljstvom ugotavlja pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Poleg drugega poudarja, da bi moralo odločno stališče Jugoslavije služiti kot opozorilo celo tistim intervencionlstičnim
nšklm krogom, ki zlahka odobravajo londonske trditve glede značaja in ciljev borb, ki so v teku. Američani bi prav tako morali razumeti, da njihova pomoč Evropi ne služi evropski stvari, temveč pomeni sovražno dejanje proti evropskim narodom, ki se uvrščajo v politični in gospodarski sistem osi in na ta način jasno dokazujejo, da ne bodo dopustili britanskega vmešavanja v svoje zadeve m v zadeve evropskega kontinenta. Te države so prostovoljno pristale na sodelovanje pri urejanju celine ln s tem se bo izpolnila formula »Evropa Evropcem«.
Na Japonskem
Tokio, 26. marca. j. (DNB). Pris+op Jugoslavije k trojnemu paktu je vzbudil ▼ japonski javnosti nedeljeno odobravanje. Splošno prevladuje prepričanje, da je s pristopom Jugoslavije k berlinskemu paktu ves balkanski prostor zdaj trdno na strani držav osi. kar znači. da je zapečatena usoda Grčije,, ki ne more računati na dovolj naglo pomoč Anglije in Amerike
List »Hoci Shimbun« računa, da bodo v doslednem času pristopile k paktu tudi tiste balkanske države, ki so zdaj v nas-protnem taboru.
»Niči Niči« obžaduje usodo Grčije, ki jo je Velika Britanija spravila v vojno in j-tako žrtvovala svojim interesom Da bi Anglija vzela Grč;j: vse nvvžno^i sporazuma z državama osi. je izkrcala na grškem ozemliu svoje čete ter take pri sili'a Grčijo, da mora vztrajati ob njeni strani. Navzlic temu je porez britanskega voliva v vzhodnem delu Sredozemlja neizogiben. Kar se tiče stališča sovjetske Rusije, sodi japonski list. da pomeni medsebojna sov-jetsko-turška izjava, da Moskva ne žeU udeležbe Turčije v sedanji vojni. V tokijskih političnih krogih označujejo pristop Jugoslavije k trojnemu paktu kot kamen mejnik na poti k ustvaritvi nove, od angleškega vpliva neodvisne Evrope
»Ncči Simbun« piše. da se je tro;ni pakt v teku 6 mesecev pojae;1 kar za 5 držav, kar znači za Anglijo hud poraz. Zdaj je treba pričakovati še poslednje vojaško odločitev proti Grčiji. Ako bodo države osi nared:le iz Sredozemskega morja »osno morje«, potem bo mogoče blokado Anglije tako uspešno organizirati, da bo Anglija premagana brez direktnega napada na angleško otočje.
»Kokumin Šimbun« pravi, da je s pristo-pitvijo Jugoslavije k trojnemu paktu po sodbi vsakega zdravega razuma postala angleška zmaga povsem nemogoča.
V	Bolgariji
Sofija, 26. marca. i. (DNB) Časopisje poroča obširno in na zelo vidnih mestih o političnem aktu v dunajskem Belvederu ter tolmači kerak Jugoslavije kot pon v-no okrepitev jamstva za ohranitev miru na Balkanu in nov prispevek k organizaciji novega reda v Evropi.
»Utro« piše: »Nedvomno se ie s tem pozicija držav csi na evropskem i ugovzhodu znatno okrepila, kar pomeni hkrati tudi okrepitev miru na Balkanu, zakaj vsaka naslonitev katere izmed balkanskih držav na Anglijo je istovetna z razširjenjem vojne.« List izraža prepričanje, da se tudi Turčija ne bo soustUa — kak r je to naglasil tudi za Irsko predsednik de Valera — v kakšno angleško pusto'ovšč:-no. ki bi pomenila vzplamenitev novega požara na Balkana
Sofija. 26. marca. p. Pristop Jugoslavije k trojnemu paktu ie predmet živahnih komentarjev v vseh bolgarskih političnih krogih. Najgloblji vtis ie napravilo dejstvo. da sta Nemčija in Italija dali svečane garancije za teritorialno nedotakljivost Jugoslavije. To se tolmači kot dokaz, da je glede Jugoslavije vsaka teritorialna kombinacija izključena in da je smatrati Jugoslavijo kot enakop-avn°ga partnerja v trojnem paktu, kakor so Nemxiia, Italija in Japonska Tega o ostalih državah. ki so se pridružile trojnemu paktu, po mnenju bolgarskih krogov ni mogoče trditi.
V	Frrnciji
Pariz, 26. marca. j. (DNB). »Le Cri de peuple« pdše: »Za Jugoslavijo pomeni pri-stop k berlinskemu paktu popoln prelom z vso njeno dosedanjo politiko v zadnjih 20 letih. Jugoslavija je dala prednost miru. Očitno je. da je s pristopem Jugoslavije Obsojen na popolni polom povk"®, razširiti albansko fronto v splošno balkansko fronto. Angleški poraz bo docela prevrgel razmerje sil v Sredozemlju. Pristop Jugoslavije k berlinskemu paktu pomeni konec angleške moči v vzhodnem Sredozemskem morju.«
V Rusiji
Moskva, 26. marca. j. (SDA). Današnji moskovski listii objavljajo v zunanjepolitičnem delu na prvem mestu vesti nemške poročevalske agencije o pristopu Jugoslavije k paktu treh velesil. Poleg teh vesti objavljajo prav tako v formulaciji nemške poročevalske agencije vsebino not, ki sta iih nemški zunanji minister v Rib-bentroo in italijansiki zunanji minister grof Ciano naslovila na predsednika jugoslovenske vlade Cvetkoviča in v katerih iamčita. da za časa tralania sedanje vojne ne bosta zahtevali od Jugoslavije dovoljenja za prehod čet pretko jugoslo-
Vojne operacije v Afriki
Italijani pravijo, da postaja bitka za Keren v Eritreji
vedno bolj srdita
Rim, 26. marca. n. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi v svojem 292. vojnem poročilu:
V	severni Afriki go Italijanska in nemška letala bombardirala ter obstreljevala s strojnicami sovražne zbirajoče se motorizirale oddelke. V noči na 25. marec so sovražna letala napadla Tripolis.
Naša lovska letala so znova napadla in obstreljevala s strojnicami sovražno letalsko oporišče v Heraklionu na otoku Kreti. Eno sovražno letalo se je na vzletišču vnelo. Sovražna letala so bombardirala nekaj naših oporišč na Egejskem morju. Nekaj ljudi je bilo ranjenih.
V	Vzhodni Afriki se bitka pri Kerenu nadaljuje in postaja vedno bolj srdita. Na obeh straneh so ogTomne izgube. V pokrajini Gala Sidamu je bil znova zavrnjen poskus sovražnika, da bi izsilil prehod čez Dabus.
V	letalskih spopadih so naši lovci nad Kerenom sestrelili eno sovražno letalo tipa »Hurricane«. Skupine naših letal so bombardirale sovražno letalsko oporišče in poškodovale več letal na vzletišču.
Bliskovita ofenziva
tudi v kolonijah
Curih, 26. marca. o. Glede na ostavko maršala Grazianija beležijo tukajšnji listi v poročilih iz Rima da jo tolmačijo italijanski vojaški krogi v tem smislu, da se bo v Kratkem v Afriki pričela bliskovita vojna po evropskih metodah, ki bodo povsem zamenjal dosedanji kolonialni nač n vojskovanja. Zaradi tega bodo v Afriki angažirane tudi velike vojne sile s kontinenta. Graziani je postal znamenit spričo uspehov, ki jih je dosegel v itali;ansko-abesinski vojni na težkem terenu s kolonialnimi četami.
Njegovo meato je sedaj prevzel strokovnjak modernega vojskovanja general Ga-ribaldi, ki je znana avtoriteta v taktiki bliskovitega vojevanja- Tudi doslej je že poveljeval večjim oddelkom v Afriki.
General Roatta je strokovnjak za motorizirano orožja ln spada med najbržje Mussolini;'eve prijatelje. Igral je važno vlogo pri pogajanjih za premirje s Francijo. Udeležil se je tudi nemško-italijan-skih vojaških konferenc.
General GarlbaMi
Rim, 26. marca. AA. (DNB.) Agencija Štefani poroča, da spada novi generalni guverner Libije in vrhovni poveljnik italijanskih čet v severni Afriki, general Ita-lo Garibaldi, med najsposobnejše častnike italijanske vojske. Med svetovno vojno se je izkazal kot povelinik nekega polka, kasneje pa kot načelnik delegacije za utrditev vzhodne meje. Nato je bil imenovan za brigadnega generala, od leta 1933 do 1936 pa je vodil vojno akademijo v ModenL Udeležil se je abesinske vojne kot divizij-ski general. Ko je bil imenovan za armij-skega generala, je bil postavljen za načelnika štaba pri generalnem guvernerju v Tripolitanlji.
Angleška pomola,
Kairo, 26. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Ubija: Angleške izvidnice so bile umak-
njene iz el Aghele, nakar je ▼ ponedeljek zasedel mesto manjši sovražni oddelek.
Eritreja: Naše čete so osvojile nadaljnje pozicije, ki krijejo Keren. Nov sovražni protinapad je bil odbit. Zajeli smo zopet mnogo ujetnikov in vojnega materiala.
Abesinija: Operacije se uspešno nadaljujejo v vseh sektorjih.
Kairo, 26. marca. s. (Reuter.) Po Informacijah z bojišč v Abesiniji so oddelki abesinskih patriotov v severni Abesiniji presekali cestno zvezo med Gondarom ln Asmaro. Zavzeli so dve utrdbi ob obeh bregovih jezera Takace.
Kairo, 26. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Angleška letala so nudila kopni vojski v Eritreji in Abesiniji zopet pomoč v njenih uspešnih operacijah ter so izvedla več napadov na sovražne postoja ike Keren je bil ponovno napaden in je Cilo v teku dneva vrženih na mesto več tjp bomb.
V	Abesiniji so angleška letala izvedla močne napade na železniško progo Adis Abeba — Diredaua. Napadi so bili uspešni in so veljali vlakom, progi in mostovom. Tudi motorizirani transporti na cesti so bili bombardirani in obstreljevani s strojnicami. 20 milj severno od Gondara so letala svobodnega francoskega letalstva napadla sovražno vojaško taborišče. Bombe so bile vržene med zgradbe in transporte.
V	Libiji so v ponedeljek zvečer izvedla angleška letala močan napad na Tripolis. Požari in eksplozije so bili povzročeni med vladnimi poslopji in v pristanišču.
Na Dodekanezu je bilo bombardirano letališče na otoku Scarpantu in ladje v pristanišču v Astropoliji Na Scarpantu je bilo več nemških letal na letališču zadetih V Astropoliji je bila neka >adja direktno zadeta od bombe. Škoda je bila povzročena tudi na letališču v Calatu.
Na Malti so v ponedeljek ponoči nemški strmoglavci izvedli napad na luko. Napad je povzročil malo škode na civilnem imetju, sicer pa niti škode niti žrtev. En nemški bombnik tipa Junkers S8 je bil sestreljen od protiletalskega topništva, drugi pa poškodovan.
Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh operacij.
Grški poslanik v Kairu pri Edenu
Kairo, 26. marca. AA. (Reuter.) Angleški zunanji minister Eden je včeraj popoldne sprejel grškega poslanika v Kairu.
Z albanskih bojišč
Rim, 26. marca. n. (Štefani) V svojem današnjem 292. vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske:
Na grški fronti normalno delovanje topništva.
Skupine letal so ponovno bombardirale strateška oporišča, skladišča in taoorišča sovražnikov na desnem bregu rake Devoli Atene, 26. marca. AA. (At ag.) Uradno poročilo št 151 glavnega stana grške vojske z dne 25. marca pravi:
Čez dan topniški dvoboj na raznih točkah bojišča in manjše delovanje patroL
Sovražno letalstvo je bombardiralo nekatera mesta na zapadnem Peloponezu
Napadi nemškega letalstva na angleške trgovinske
ladje
Berlin, 26. marca n. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Letalske sile so 25. marca na morju okrog Anglije uničile 5000, poškodovale pa okrog 15.000 ton sovražnega ladijskega prostora. Potopljeni sta bili neka 2000 tonska trgovinska ladja vzhodno od Klaton on Sea, ki jo je bomba zadela v sredo in neka 3000 tonska tovorna ladja ob ustju Bristolskega kanala. Neki 8000 tonski parnik se je v bližini Great Yarmoutha vnel. Neki nadaljnji 4000 tonski parnik je bil zadet pri napadu v nizkem poletu severno od New-auaya. Južno od Farorskih otokov je bil zadet neki nadaljnji približno 3000 tonski tovorni parnik.
V južni Angliji je neko bojno letalo z vidnim uspehom bombardiralo plinarno nekega industrijskega mesta. V letalskih- spopadih nad južno obalo Anglije je sovražnik izgubil eno lovsko letalo tipa »Spitfi-re«. Na Severnem morju je sovražno tor-pedno letalo napadlo neko našo stražno ladjo, s katere pa so ga sestrelili.
Sovražnih letal v pretekli noči nI bilo ne nad nemškim ozemljem, ne nad zasedenimi deželami.
Berlin, 26. marca. AA. (DNB) Nemška oglednlška letala so zapazila danes dopoldne v severnem Atlantiku britanski konvoj, ki ga je spremljalo 5 rušilcev, 2 kri-žarki in 6 patrolnih ladij. Ena 10.000 tonska trgovska ladja je bila potopljena s polnim zadetkom. Ena britanska 3.000 tonska trgovska ladja je bila napadena 300 km zapadno od Hebridov. Ladja je bila tako poškodovana z bombami, da je posadka letala lahko videla, kako se potaplja.
Berlin, 26. marca. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo nocoj naslednje posebno vojno poročilo:
Letalske sile so v lepem vremenu danes prizadejale angleški trgovinski mornarici nov hud udarec. Po dosedanjih podatkih je bilo potopljenih okrog 31.500 ton sovražnega ladijskega prostora, a poškodovanih je bilo 6000 ton.
Na Atlantskem oceanu, več sto km zapadno od Šetlandskih otokov je neko bojno letalo napadlo zelo močno zaščiten konvoj ter je potopilo težko natovorjeno 10.000 tonsko ladjo. Tam blizu so druga bojna letala potopila dve ladji z 9000, odnosno 6500 ton.
Ob ustju Temze je neko lažje bojno letalo uničilo 6000 tonsko petrolejsko ladjo, ki jo je napadlo z bombami in orožjem. Ladja je pričela goreti
Na južnovzhodni obali Anglije je bila z bombo zadeta neka 6000 tonska tovoma ladja, ki se je morala ustaviti in se je nagnila močno na stran.
London, 26. marca. j. (Ass. Press). Preteklo noč se nikjer nad Anglijo niso po-
javila sovražna letala, tako da je imelo vse ozemlje že svojo peto zaporedno mirno noč brez letalskih alarmov. Jutranji komunike letalskega ministrstva pravi, da ni ničesar novega poročati.
London, 26. marca s. (Reuter). Angleška lovska letala so davi nad ustjem Temze sestrelila neki nemški bombnik.
Nemci razširili blokado
New York, 26. marca. s. (Columbia BS). V Berlinu je bilo davi uradno objavljeno, da je Nemčija zaradi transportov vojnega materiala iz Amerike v Anglijo sklenila razširiti blokado do obal Islanda in Grenlandije.
V Washingtonu na uradnih mestih doslej še niso podali komentarja k tej objavi. Znano pa je, da je doslej smatrala ameriška vlada, da spadata Island in Grenlandija do neke mere v ameriško varnostno področje.
VVashington, 26. marca. s. (Ass. Press.) Podtajnik za zunanje zadeve Sumner Wel-les je izjavil nocoj novinarjem, da ameriška vlada proučuje položaj, ki je nastal zaradi razširjenja nemške blokade do obal Grenlandije. Ameriške vojne ladje že sedaj vrše patrolno službo do obal Nove Škotske.
Welles je tudi sporočil, da je vlada zaprosila za informacije o sporazumu, ki ga
je oklenila francoska vlada o Izmenjavi
živil med zasedeno in nezasedeno Francija
Ob Norveški potopljena petrolejska ladja
London, 26. marca. s. (Reuter) Admirali -teta javlja: Angleška podmornica »Surge-on« je v bližini norveške obale napadla m potopila neko sovražno petrolejsko ladjo s približno 8000 tonami. Torpedo, ki je bil sestreljen v dežju in megli, je zadel ladjo, nakar je sledila eksplozija. 20 minut pozneje je samo še zadnji del ladje gledal iz vode.
Akcije angleških letal ob holandski meji
London, 26. marca. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da so bombniki vojnega letalstva in obalnega poveljstva izvedli včeraj ln danes več napadov na sovražne ladje ob holandski obali. Včeraj so letala napadla neki manjši konvoj ob holandski obali. Bombardirani sta bili neka protiletalska ladja ln patrolna ladja v bližini otoka Borkuma. Napadenih je bilo tudi več lovilcev min. Danes je neko letalo obalnega poveljstva z letalskim torpedom potopilo neko okoli 6000-tonsko ladjo. Eno angleško letalo z vseh teh operacij pogrešajo.
Zavod za proučevanje
židovstva v Frankfurtu
Fran^furt, 26. marca. AA (DNB). Semkaj so prispele številne ueledne osebnosti javnega življenja ter zastopniki znanosti iz notranjosti države in iz tujine, da bi se udeležile dela zavoda za proučevanje židovskega vprašanja. Pri svečani otvoritvi zavoda so bili navzoči zastopniki 9 držav. Delovanie zavoda se bo začelo v četrtek dopoldne Pripominjajo, da se 1e zgodilo prvikrat, da se bodo znanstveniki na kongresu bavili z židovskim vprašanjem s političnega stališča Posebno bodo sovorili o tem. koga ie treba smatrati za Zida. ker je kriterii za to v mnogih državah različen. obstoji pa želja, da se tudi pri tem določi enotno stališče. V petek bo govoril Rosenbere o židovskem vprašanju kot svetovnem problemu.
Preseljevanje Nemcev
in Rusov v Baltiku
Moskva, 26. marca. j. (Tass.) V smislu rusko-nemškega dogovora o izmenjavi narodnih manjšin je bilo do 25. marca iz me-melskega področja in lz Suvalkija Izseljenih v Sovjetsko unijo 21.343 ljudi ruske narodnosti, hkrati pa iz Litve, Letonske in Estonske 67.805 ljudi nemške narodnosti v Nemčijo.
stiske Francije
Vichy, 25. marca. AA. (DNB). Pred zastopniki francoskega in tujega tiska je snoči generalni tajnik za preskrbovanje govoril o preskrbi Francije. Vprašati se moramo, je rekel govornik, zakaj mora Francija, ki je tako bogata država, izdajati ukrepe za omejitev porabe živii Francija si sama lahko odgovori na to vprašanje ,in sicer takole: V zadnjih 50 letih velika večina polja in plodne zemlje v Franciji ni bila obdelana. Francija se je zadovoljila z uvozom živil iz tujine in iz svojih kolonij, merodajni pa niso poskrbeli., da bi se obdelovala zemlja. V letih 1938. in 19/59. je bilo komaj 27 odst. najpotrebnejših živil pridelanih v Franciji Sedaj je Francija prišla v položaj, da nima na razpolago niti najpotrebneiš;h živilskih zaleg. Vse potrebe v letu 1939 so bile delno uporabljene, delno pa v vojni uničene. Naio je govornik podal več primerov o deficitu, ki se je pojavil v glavnih proizvajalnih panogah, prav tako je pa naštel tudi težave, ki so se pojavile v zvezi z dovozom in prevozom živil. Istočasno je naslovil ra francoski narod apel. naj vloži vse svoje sile. da bi pomr<*al vladi in da bi se rrebrodJ,e največje teea-ve, ki jih Francija preživlja.
Romunski narod ne bo sprejel ssSass^ga položaja kot dokončnega
Značilna izjava generala Antonesca — V Rumuniji je uvedena kazen šibanja
BUKAREŠTA, 26. marca. AA. (Rador). V svojem govoru, ki ga je imel pri slavnostni razdelitvi podpor družinam tistih vojakov, ki so padli 21. jan., je poglavar romunske države general Antonescu dejal med drugim tudi tole:
Niti jaz niti romunski narod ni sprejel in nikdar ne bo sprejel kot dokončnega položaja, v katerem smo se znašli in pred katerim se moram tudi sam ukloniti. Nikdar ne bo miru v tem delu Evrope, niti resnične pravice na svetu, dokler romunski naroc" ne dobi ali si sam ne izposluje pravice. Pravica bo prišla To svečano izjavljam vsem vam. ki ste. trpeli in doprinesli žrtve, vsem vojakom, med katerimi sem tudi sam. Rumunski narod zna spoštovati čast. prav tabo pa tudi pričakuje. da njegovo čast spoštujejo drugi.
Na tej svečanosti so bil navzočni tudi člani vlade in vojaška zastopstva. Odlikovani so bili vojaki, ki so se izkazali o
nrlliki januarskih nemirov. Slavnost se je končala z revijo čet.
BUKAREŠTA, 26. marca. e. Včeraj je bil objavljen dekret ministrskega sveta, s katerim se spet uvaja kazen šibanja. Kazen bo uporabljena proti nepokornim in neubogljivim kaznencem obeh spolov in je določene 5 dc 15 udarcev z jermenom. Ta disciplinska kazen pa se sme izvesti le v navzočnosti zdravnika.
Novi rumunski poslanik v Rimu
BUKAREŠTA, 26. marca. AA. (DNB).
Rumunski poslanik v Rimu je odpoklican s 25. marcem Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji poslanik pri Vatikanu Grigoreea Iz obveščenih romunskih krogov se je zvedelo, da taot novi romunski poslanik pri Vatikanu prihaja v poštev bivši minister Valer Pop.
Glavna skrb in želja
maršala Petama
«
Usoda zasedene Francije la ponoven dvig domovine po porazu v sedanji vojni"
Pariz, 26. marca. j. (DNB). Francoski poslanik v Parizu de Brinon je včeraj sprejel zastopnike pariškega tiska in jim dal nekaj pojasnil o svojem zadnjem potovanju v Vichy. De Brinon je naglasil, da je maršal Petain za politiko sodelovanja z Nemčijo, ki je bila pričeta na sestanku med njim in nemškim kancelarjem v Montoireu. Glavni cilj njegovega potovanja v Vichv je bil, informirati maršala Petaina o splošnem položaju v zasedeni Franciji.
Kar se tiče strogo političnih razgovorov, ka jih je imd ot> tej priliki » Petainom. ni hotel dati de Brinon nrkakih pojasnil, češ da se problemi pač ne rešujejo nič boljše z javnimi diskusijami. Maršal Petain ima le eno skrb: usodo Francije, in le ene željo: ponoven dvig svoje domovine. Petain je prepričan, da mora Francija sodelovati pri ustvarjanju novega evropskega reda in je zaradi tega pripravljen na sodelovanje z Nemčijo, energično pa odklanja govoričenje gotovih propagandistov češ. da z zadovoljstvom gleda na delovanje generala de Gaullea. De Brinon je zastopnikom listov tudi sporočil, da je v koncentracijskih taboriščih še zmerom mn^go političnih kaznencev, ki sc bili svoječasno aretiram pod pretvezo defetističmh akcij. Mar-šal Petain je obliubil. da bo zadevo teh političnih jetnikov čim hitreje proučil in storil potrebne korake, da se ugodi njihovim prošnjam. Maršali je pri tem pripomnil, da bi moral biti tudi sam med tistimi. ki so bili kaznovani ker so se izrekli preti temu, da bi šla Francija v vojno, ker je bil tudi sam odločen nasp.-otmk vojne.
Nato je de Brinon dal zastopnikom tiska še nekaj pojasnil o svojih razgovorih s podpredsednikom vichyjske vlade admiralom Darlanom in drugimi voidilnimi franer*-skimi osebnostmi, s katerimi je obravnaval razne tekoče zadeve Svoj razgovor z novinarji je de Brmon zaključil z izjavo, da so prazne iluzije misli, da so že vse težave med Francijo in Nemčije- odstranjene ali vsaj omiljene in da je Francija že izpla-vaJla iz svoje sedanje težke situac je.
Vichy, 26 marca, j (OF1) General Wev-gand, ki je zaključi1' svoje inšpekcijsko potovanje po francoskem Maroku, se je danes vrnil iz Rabata v Alžir Hkrati se bo vrnil iz Orana v Alžir tudi generalni guverner francoskega Alž'rja admiral Abrial, ki se je zadnji teden mudil prav tako na inšpekcijskem potovanju vzdolž alžirske meje. kjer je nadzoroval utrjevalna dela. Poveljnik francoskih čc-t v francoskem Maroku genera! Nogues je odpotovali iz Rabata v distrikt Užda v bližini alžirske me-je, kjer bo prav tako nadzoroval utrjevalna dela.
Nemiri v Siriji
Vichy, 26 marca. e. (Columbia BS). Uradno poročajo da je bilo \ bo jih med vojaštvom in demonstranti v Damasku ubitih 5 demonstrantov domačinov. Vojaštvo je moralo priskočiti na pomoč policiji pri vzdrževanju reda. Več žrtev je bilo tudi v spopadih med sirijskimi nacionalisti in policijo v Alepu Sole v Siriji so zaradi nemirov večinoma zaprte.
Likvidacija imetja
tajnih društev
Vichy, 26 marca. AA. (Havas). Službeni list objavlja zakon c likvidaciji imetja tajnih društev v Franciji, ki so bila prepovedana z zakonom iz lanskega leta. Nove odredbe omogočajo, da se ohrani zgodovinska dokumentacija o delovanju razpušče-nih društev. Arhive in ostali material so izročili narodni biblioteki.
Vsa Francija za Fetalna
Tunis. 26. marca. AA. (Havas) Generalni rezident Francije v Tunisu general Esteva je izjavil časnikarjem sledeče: Za maršalom stoji vsa Francija. Toda zaradi gotovih omejitev trpi, dolžnost Tunisa pa je da ji pomaga. Esteva je nato obljubil, da bodo poslala v metropolo žito in olje, končno pa je izrazil polno zaupanje v usodo Francije in njenega imperija, ki sta zbrana okrog maršala Fetalna.
Ameriški publicist
o položaju Anglije
»Množestveni napadi na angleška pristanišča resno ogražajo preskrbo Anglije z živežem"
VVashington, 26. marca. j. (AR) V reviji »Scripps Haward Press« se bavi publicist Clapper s položajem Anglije in ugotavlja, da so bile v zadnjih nemških letalskih napadih silno hudo prizadete mnoge angleške luke. Ako bi se še nekajkrat ponovil primer Plymoutha, ki je bil popolnoma razdejan, potem bi postal položaj za Anglijo skrajno resen zaradi nemožnosti nadaljnje redne oskrbe z živežem in vojnim materialom. Nihče v Ameriki pa si ne dela iluzij, da je Nemčija udarila na Anglijo že z vso svojo silo. Nato pravi Clapper, da bo prej kakor se splošno sodi, Amerika dala na razpolago svoje vojno brodovje za varstvo angleških ladijskih konvojev v Anglijo. Izgube na morju vse preočitno kažejo, da Anglija s svojo vojno mornarico ni več kos težki nalogi, zavarovati transporte, od katerih je odvisno njeno življenje ali propast
VVashington, 26. marca. s. (Columbia BS) Izvedelo se je, da je danes vlada odobrila prvi večji prenos vojnega materiala An gliji na podlagi novega zakona. 2e prihodnji teden bo poslanih namreč v Anglijo 200 ton magnezije, ki jo nujno potrebuje angleška vojska.
Prihodnje dni prispe v Washington tudi poseben angleški strokovnjak za vprašanja trgovske plovbe Carter. Njegova naloga bo, da organizira prodajo ameriških trgovskih ladij Angliji, ki bodo porabljene za prevoz ameriškega živeža v Anglijo. Predvsem bodo poslane velike količine posušenega sadja, jajc, čaja in konseivirane-ga mleka.
Nov gospodarski red v Ameriki
New York, 26. marca AA (DNB) Načelnik trgovinskega oddelka v Washingtonu, Reimond Geist, je v svoji izjavi newvor-škim listom poudaril, da ni mogoče uvesti gospodarske avtarkije na zapadni poluti, ker Amerika ne more prevzeti vsega izvoza iz držav latinske Amerike. Napoveduje se nov gospodarski red na zapadni poluti, ki naj omogoči, da bi te države med vojno vsaj nekoliko krile iigube ker ne morejo izvažati v Evropo. Nj.no/ izvoz in njihova trgovina z Evropo sta zelo omejena.
Izdatki za vojni material
New York, 26. marca. AA. (DNB.) V posebnem članku o povečanju ameriških izdatkov za vojno gradivo, naglaša »New-york Sun«, da so se ameriški izdatki za vojno gradivo z zakonom o pomoči Angliji, ki določa 7 milijard dolarjev za vojno gradivo, povečali na 40 milijard dolarjev. Med razpravo v predstavniški zbornici se nI razpravljalo o Izdatkih za ameriško brodovje, ki je na Pacifiku in na Atlantskem oceanu. Kar pa se tiče Izdatkov za nove vojne ladje, bodo številke znane šele čez nekaj let. List si zastavlja vprašanje, ali bo kongres lahko omejil takšne tako zva-ne redne vladne izdatke, ki gredo na razne strani.
Stavkovno gibanje
New York, 26. marca. s. (Columbia BS.) V podjetjih General Electric Industry v Sche neetediu organizirajo strokovne organizacije za prihodnje dni enotedensko demonstracijo, s katero hočejo izsiliti povišanje plač. Oblika demonstracije bo v vsakem podjetju drugačna, kakor Jo bodo izbrali delavci sami.
Cikago, 26. marca. AA. (DNB.) Včeraj je v eni izmed največjih tovarn za Izdelovanje kmetijskih strojev prifilo do hudega spopada med delavci, ki že več tednov ne prihajajo na delo ta policijo. Delavci, ki so člani Zveze jeklarskega delavstva.
so stopili v stavko že pred nekaj tedni in so postavili svoje straže pri vhodu v tovarno, da bi preprečili delo nekaterim delavcem. Policija je morala poseči v spopad med večjo skupino delavcev, ki so bili v bližini tovarne in med stavkokazi. V spopadu je bilo ranjenih več oseb, prav tako pa so bile poškodovane nekatere naprave v tovarni. Velik del prebivalstva v čikagu se je pridružil demonstrantom in tako so se po ulicah v mestu razvile demonstracije. Ker je mnogo delavstva v tovarnah ^International Harvester Companyi v stavki, je bila družba prisiljena, ustaviti delo.
Betlehem, 26. marca. AA. (DNB.) Včeraj sta bila v livarnah družbe »Betlehem Steel Company« v Betlehemu (Pensilva-nia) dva spopada med delavci in policijo, ko je policija hotela razgnati stavkujoče delavce. Policija je skušala razpoditi demonstrante s solznimi bombami, ker pa se je ni posrečilo. Dva oklopna avtomobila policijske prefekture, ki sta prišla redarjem na pomoč, sta se morala umakniti. Pri spopadu je bilo ranjenih več oseb.
Vilno psstalo
glavno mesto Litve
Moskva, 26. marca. j. (OFI.) Svet ljudskih komisarjev litvanske republike je sklenil, da se prenese prestolnica litovske republike iz Kovna v Vilno. Prenos bo izvršen do 1. septembra letos.
Pogreb bivšega senatorja Dimitrija Ili&žanovica
Beograd, 26. marca. p. Danes je bil pokopan bivši senator Dimitrije Ilidžanovič. Pogreba so se udeležili številni zastopniki političnih, nacionalnih in gospodarskih organizacij. Med drugimi so bili na pogrebu predsednik JNS Peter živkovič, Nikola Uzunovič, Jovo Banjanin in Boško Jevtič. Pred cerkvijo §e je poslovil od pokojnika niškl episkop Jovan, na grobu pa se je v imenu bivših senatorjev poslovil podpredsednik JNS Jovo Banjanin.
Iz združenja jug. glasbenih avtorjev
Beograd, 26. marca. AA. Prosvetni minister je z odlokom od 21. marca 1941 odredil, da se Združenju jugoslovanskih glasbenih avtorjev odvzame dovoljenje za avtorsko pravno posredovanje, da se upravni odbor tega združenja razreši vseh funkcij pri izvrševanju avtorskopravnega posredništva in da se izvrši likvidacija avtorskopravnega posredništva Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev. Za likvidatorja je postavljen dr. Janko Šuman, član sveta strokovnjakov za avtorsko pravo. S tem je dobilo redno avtorsko pravno posredovanje združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev svoj konec, ter tudi ne bo glavne skupščine združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev, ki je bila napovedana za 30. marca v Beogradu.
Izvoz konopljinega
semena prepovedan
Beograd, 26. marca. AA Vlada ie na predlos finančnega ministra, in na podlagi zakonskega predloga o splošni carinski tarifi sklenila prepovedati izvoz konopljinega semena.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačno bo v večini države. V severnih krajih in na primorju bo tu pa tam dež. Nekoliko vedro bo na jugu. Toplota se bo še nekoliko dvignila
J^faši kraji in Ifudje
Pižmovka uničuje nasipe in mostove
Izdati bo treba učiirkovite ukrepe za njeno uničenje
Pred leti se je pojavila v naši državi pižmovka. To ie glodalec, ki najrajši dela gnezda v nasipih in jih na ta način uničuje, tako da za časa poplav preti velika nevarnost, da nasipi popuste in veda preplavi polia. Pižmovka se ie tako razši ila v naših krajih, da jo bomo m raL začeti z vsemi sredstvi uničevati
P-žmovka ie pludalec in ie sorodna mišim in podganam. Dol^a ie cko.i 30 cm ;n ima tudi približno toliko dol 2 reo. H.-ani se 7. vodnimi rastlinami, najrajši pa ima sladke koruzne korenine. V dobi, ko koruza zori, uhaja pižmovka na polie in uničuje cele nasade. Tudi v sadovnjakih dala veliko škodo. Ce i i manjka rastlinske hrane se hami s školjkami, polži, raki. žabami in ribami.
Domovina pižmovke je v Severni Ameriki. na meji s Kanado, v pustem področju velikih jezer. Ko so Evrooci orišli v Ameriko, so takoi sp:»znali gospodarsko vrednost pižmovke. Prodajali so ni eno kožo in meso. Ker ie bil lov na pižmovke dobičkonosen, so se nanosi posvetili :amo temu.
Prva oošiljka kožuhov pižmovk ie prišla v London 1. 1750. Izvoz ie vse boli naraščal in ie v začetku teea s'.o!etia vsako leto znašal 3 mi Ujme kosov. Od leta 1910. naprej dc so vsako le+o nalovili do 10 milijonov pižmovk. Cena kožuhom ie bila po tedanji vrednosti 40 din za kos. me-o pa s-v prodajali po 3 do 4 din 7<\ k? Tak" so samo za p:žmovke dobili Američani l?t ;o čez po1 miliiarde. Zaradi velike eosnod'r-ske važnosti, ie b;l lov na piŽ7io\ke dovoli en samo od decembra do marca. v«s črtali del leta oa prepovedan. V pustih močvirnih kraiih so nastale cele farme, k^er so gojili pižmovke, ki so prinašale
velikanske dobičke. Tedaj niso niti slutili, da je pižmovka lahko tudi zelo škod jiva.
Velika gospodarska vrednost, ki i o je imela pižmovka v Ameriki, je z; pe jala tudi grofa Koioreda Mannsfeda. da je pižmovko prinesel v Evropo. Tri žarnice in dva sanica ie L 1905. spustil na svojem posestvu v bližini Prage. Pižmovke so se hitro znašle in razmnožile in naslednjo jesen je bila že vsa okolica p lna teh glodalcev. Skozi posestvo teče potok, ki se izliva v Vltavo. Po tej poti se ie pižm vka hitro širila po vsem porečju Vltave. Leta 1912. ie bila že vsa češka kotlina preplavljena z nio. Od tod se je širila na Madžarsko, v Avstrijo in leta 1932. so io prvič videli pri nas. 2e 4 leta nato se ie razmnožila po vsem Prekmurju in Medji-murju in ie sedai doma malone že po vsej Vojvodini.
Ko ie erof Mannsfeld prinesel pižmovko iz Amerike, ie hotel staremu svetu s tem le koristiti. Ko pa se ie razmnožila, se je pokazalo, da ie pižmovka. ki ie pustim krajem severne Amerike prinesla toliko dobička, za naseljene kraje Evrope prav toliko škodljiva. Uničevala ie nasipe delala škodo na poljih in železniških progah in uničevala ribji zarod. V Nemčiji in na Češkem so takoi izdali zakon za njeno uničevanje.
Na posvetu v Zagrebu leta 1937. so savska. dunavska in dravska banovina v zvezi z ministrstvom razpravi i ali o ukrerdh, ki iih ie treba storiti za uničevanje tega glodalca. Med drugim so razpisali nagrado za vsako oižmovko 20 din in še za njen kožuh 50 din. Kljub temu Da se oižmovka vedno bolj širi in bo treba za njeno uničenje izdati učinkovitejše ukrepe.
Fs-mlad je dzha gozdnih požar&v
Posssvsii pssad nas opozarjajo k čim večji previdnosti v naših dragocenih gozdovih
Litija, 26. marca
Domala vsako leto poročamo ob prvih p mladnih drevh o gozdnih požarih, ki j:h je zagreš ia nepremišljena roka izletnika ali kakega drugega nerodneža. Navadno krivca ne debe, lastniki gozdnih parcel trpe škodo, gasilci in drugi reševalci pa imajo mnogo neprijetnega in težavnega posla. Ko se vzpenjajo po bregovih in rešujejo tujo lastnino ter stavljajo svoje zdravje in življenje na kocko.
V našem širšem okolišu beležimo kar tri gozdne požare v poslednjih dneh. Le podjetnosti reševalcev je pripisati, da nj piiš'o do hujše škode. En sam požar v revirju slatenske grašč;ne je pežgal okrog 10 hek-t rjev negovanega gozda. škoda še ni ocenjena
Prvi požar so zapazili v svetokrižki občini v gozdu Grmadah. Ta revir je last lesne družbe »Reka«. Gozdni upravitelj g. 2itko je bi! na službenem obhodu nad Pi-lom pri Sv. Križu ko je zapazil, da s« dviga iz gozda visok steber dima. Sklical je vaščane k; so odhiteli na kraj nesreče. Z vejami in lopatami so gasili vpaljeno listje in drevje. Složnemu prizadevanju reševalcev se je posrečilo omejiti požar na majhen kompleks. Upravitelj žltko zasluži za svojo hitro reševalno akcijo priznanje, sicer bi zašel požar iz revirja Reke tudi na kmetiške gozdove, saj je bil dan precej vetroven in stelja in listje zaradi sončne pripeke izredno suha.
Večjo škodo je utrpela graečina Slatina v gozdu Hrastovem grabnu. Tam je samo del velikanskih gozdov, ki se raztezajo od vasi Brega pri Litiji pa do Polšnika in merijo več sto hektarjev. Ogenj so opaz!li šele proti večeru in so litijski in šmar?k: gasilci takoj trobili alarm. Na pomoč je klical tudi plat plat zvena. Gasilci in reševalci so od vse več strani prihiteli na pomoč. Več kakor deset ur je trajalo reševanje. Presušeno resje in listje je gorelo z močnim plamenom. Reševalci so se moral} po strmih pobočjih umikati pred nevarnimi zublji. Najprej so priskočili na pomoč kmetje z Brega in Maliaka, saj se začenja Hrastov graben tik nad Maljakom. Ogenj je divjal na parceli, dolgi en kilometer in prav toliko široki. Požar so okrog polnoči toliko ustavili, da je kazalo, da se ne bo več širil. Po nevarnih strmih stezah so se nato skozi temo spuščali reševalci
in gasilci domov. V gozdu so ostale straže.
Da je bil ta ukrep na mestu, se je izkazalo čez dva dneva, ko je veter razpihal tleči štor. o katerem so menili, da je brez iskre. Tedaj ni bilo v gozdu nobene straže več in zublji so spet zajeli hrib in se razlezli v sosedno parcelo, tudi last slatenske graščine. Drugi pežar je zajel tudi oni del gozda, kjer ima litijski lesni trgovec g. Fran Lavrin svoje oglenice. Požar mu je uničil okrog 1000 kg za izvoz pripravljenega oglja in okrog 50 vreč. Ogenj so pomagali -reševat tudi litijski orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo. Kakor vedo povedati prebivalci z Mamola, je šel kako uro prej, preden so opazili prvi požar, neki izletnik, in sodijo da je odvrgel tlečo cigareto. Oblastva s preiskavo nadaljujejo. Vsi trije navedeni primeri naj bodo prijateljem narave v svarilo. Bodite na izletih previdni, da ne bo propadalo naše dragoceno zeleno kraljevstvo.
Ksjp brez kruha
Podlehnik, 25. marca
Haloze so znane po svojem siromaštvu, zlasti se je naselila beda v halo-"ke koče pred kakimi 10 leti, ko se je pričela vinska kriza.
V goricah se je začelo najtežje delo — kop. Letos pa je to delo še posebno težko. Premalo kruha in premalo moke imamo. V februarju in v začetku marca smo dobili na osebo 2 kg moke, nekaj dni pozneje že samo 1 kg, zdaj pa jo je zmanjkalo. Tisti, ki je imel denar, je moko lahko kupil prej, ko jc je bilo dovolj in je bila cenejša, vi-ničar s svojim skromnim zaslužkom 10 do 12 din na dan pa je ni mogel kupiti za številne družino. Tudi kruha se ne dobi. Občinski prehranjevalni odbor je dal nekemu peku malenkostno količino moke, iz katere smo jedli kruh do 10. t. m., zdaj smo pa c sta1! i brez njega. Haložan ne živi od mesa, kave, sladkorja in podobnih jedi, temveč mu je glavna hrana kruh. Tudi za otroka je najvažnejše, da ima košček kruha. In kje je več otrok, kakor v Halozah? Pri vsem tem pa morajo naši otroci večkrat opravljati dela odraslih.
Haiožani prosimo merodajna oblastva, da nam preskrbe vsaj dovolj cenene moke.
KnHnrni pregled
Hotel bi dati tem vrsticam naslov »Gospod iz orkestra«. Ta naslov pa bi ne bil popolnoma pravilen, kajti beseda je o gospodu, ki je sicer v orkestru, vendar stoji nad njim in sredi njega. Ta situacija dirigenta prikazuje nekako simbolično važnost in odgovornost tega poklica. Komur je bilo dano, da stoji na takem vzvišenem mestu že četrt stoletja, o tistem se bo dalo nedvomno povedati marsikaj.
Dirigent slovenske opere Niko štritof se udejstvuje že mnogo dalje ko pet in dvajset let v našem glasbenem življenju. Prvi koraki so bili storjeni globoko pred svetovno vojno Srečamo ga že kot srednješolca, ko nastopa na koncertih Glasbene Mat ce. igra violino, potem spet čelo in spremlja na klavirju tovariše pevce, ki so nekateri doživljali kasneje uspehe doma in v tujini. Od šolskih lekcij, dijaških nastopov v opero je štritofu le korak — prav priroden korak in pa potreben, saj je bila v tistih letih slovenska opera velika reva in se je z njo otepal kakor je vedel in znal vseznalec, kapelnik Benišek. Tudi štritof mora zagrabiti za vsako delo: korepetira, dirigira, uči zbor in soliste, poleg vsega pa poučuje tuje pevce slovenščine. Kdo je tolmačil pri-madoni Nordgartovi zapletene slovenske vokale. razne o-je in e-je, kdo razlagal šipankovi, prvi Straussovi »Eiektri«, da slo venščina ne pozna kar treh trdih er-rrov. Bilo je teh »dijakov« obilo in marsikateri njih je pel svoj part v lepi slovenščini, pa ni vedel za vsebino. Zadevno ni niti po-
trebno, da segamo tako daleč v preteklost, saj je mala Alda Nollijeva. še pred nekaj leti pela Musetto po naše in jo je štritof naučil, kakor kosa, frazo za frazo — pa je bilo kar lepo in dobro.
Lahko in prijetno^je pisati ob jubi'eju človeka, ki ima za seboj toliko pestrega in uspešnega dela. Skoraj težko je verjeti, da utegne biti v eni osebi združenih toliko dragocenih vrlin in lastnosti. Stritofovo udejstvovanje se ne razteza samo na dirigentske posle. V teku let je bil: korepeti-tor, zborovodja, dirigent, režiser, učitelj in pedagog, komponist in pisatelj, prevajalec in organizator. V sleherni panogi se je iskazal za mojstra, ki ve, kaj hoče in ima za to tudi vse potrebno, ogromno znanje.
Iz obilice štritofovega udejstvovanja naj poudarim prav posebno dvoje: Prvo je njegov zanesljivi čut izbire del. ki jih je uvedel v repertoar slovenske opere. Po njegovem posredovanju je dobila opera v svoj repertoar dela, ki s« svetovnega slovesa in so vendar celo na največjih zavodih prezrta ali pa samo deležna bežnega uspeha. Tu imamo, postavimo. Prokofijeva moderno delo »Zaljubljen v tri oranže«, Soštako-vlčevo »Jekaterino Izmallovo« ali Respighi-jev »Plamen«. Po njegovi zaslugi so bili osveženi operni biseri »Manon«, »Travia-ta«, »Hofmanove pripovedko« ln nešteto drugih. Ni se zanimal samo za veliko opero, tudi opereti je pogosto pomagal na noge z osvežitvami in retuši. S »Pri belem ko-
Slabičem v vzpodbudo
Prišla je pomlad, povsod je treba poprijeti za delo. Nikdo se ne more več izgovarjati, da se ne utegne zadosti razgibati. Narod potrebuje zdravih »ii, ne pa jamral-cev |n zamiznlh strategov. Iz »Koroškega Slovenca« povzemamo naslednji bodrilni članek, ki naj gre \sakomur do srca.
Naša številčna majhnost nas včasih dela malodušne. Zdimo se sami sebi kot slaboten otrok, ki se trese pred močjo in udarci odraslega. A narod niso otroci, temveč ne glede dg svojo številčnost odrasli možje. Tisočletna je njihova zgodovina, v kateri go se razvili v polnost življenja in ustvarjanja. Kakor pa je pri odraslem človeku mera njegovih duševnih in telesnih moči bistveno odvisna od njegove volje, s katero te moči uri in krepi, tako je tudi moč naroda plod sestavnega dela na krepitvi njegovih življenjskih in odpornih sil.
V zgodovini narodov, ki so se za vse čase proslavili s svojim junaštvom, s svojo odpornostjo in nezlomljivostjo, slovijo špartanci. O njih pa vemo, s kako silno strogostjo so vzgajali sebe in zlasti svojo mladino. Učilnice in telovadnice so bile ustanove, skozi katere je moral sleherni špartanec, čeprav je bilo tako učenje kot telesno vežbanje združeno z velikimi napori in žrtvami. To obvezno vežbanje duha in telesa po načelu, da more bivati zdrav duh le v zdravem telesu, je bilo usmerjeno v en sam smoter: Narod krepostnih mož je nezmagljiv. Ce pa mu bogovi pcšljejo smrt, mora biti častna.
Podoben zgled špartanske vzgoje in špartanskega duha nam" nudi komaj dobre tri milijone duš broječi narod Fincev. Svet se jim čudi. Toda danes vemo prav dobro, da so uspehi Fincev triumf dolgoletne trde in žilave vzgoje mladega naroda. Zato Finci ne poznajo nepismenosti, zato tam na majhnih kmetijah srečavaš gospodarje s srednješolsko in celo z visokošolsko izobrazbo, zato so tam v pravilnem ravnovesju z duhovno izobrazbo razvili finski zemlji in narodu primerne športne panoge do take višine, da že leta in leta obvladajo svetovne rekorde. Pri vsem tem je bilo slehernemu Fincu nad vse jasno, da vse to duševno in telesno vežbanje ne sme biti sebični cilj posameznikov ali lov za svetovno slavo enega, temveč da morajo vsi ti napori stati v službi države, naroda in njegove časti.
Ob takih zgledih lshko spoznamo tudi mi vrednost in pomen vztra;nega ter smotrnega dela na krepitvi naših življenjskih sil. Saj ti izgledi kažejo čisto jasno pot. po kateri nam je treba hoditi. V duhovnem oziru si lahko pomagamo s samovzg jo, z vztrajnim urenjem v osvajanju čednosti naših prednikov, ki so bili predvsem pravico- in resnicoljubni, v osvajanju kreposti naših velikih mož, ki so bili odkriti in kleni značaji. Telesno moč pa bomo krepili v trdem boju z zemljo in prirodo in se z negovanjem zdravega športa, ki nas bo vodil v naravo med prijatelje, ki bo krepil naše mišice nas usposabljal, da postanemo odpornejši v boju za obstanek ;n vzbujal v nas veselje in optimizem. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je zgrabil danes šport kakor malokatsri pojav t^ko rekoč ves svet. Služi mu s\retovno časopisje, služi mu radio. Šport je dalje po?ta! važen činitelj v mednarodnem življenju, on je največji posredovalec, odnosno zbliževalec med narodi in državami. Kjer so bili di-plomatje brez moči, tam so športni rekorderji gotovo nekaj dosegli. Tudi pedagogi vidijo v športu zelo uspešno sredstvo, po katerem se uči mladina samo od sebe vzgajati. Kejpak se je tudi v športu treba držati zlate srednje poti in imeti vedno pred očmi, da je naše ž: - Ijenie duševno-telesno vršenje, v katerem naj ima duševna stran vedno prvenstvo.
Narod je velika družina posamezmkov. Ako so posamezniki izklesani in jek'eni značaji, polni vere v sebe in svojo vrednost, potem je tak tudi narod in je taka njegova moč Krepki in zdravi posamezniki — trdoživ ln neuničljiv narod!
Tako »Koroški Slovenec«.
K članku imamo samo eno pripombo: Kjer ni športnega združenja, vstopite v Sokola, ali pa sami ustanovite četo!
Postani in ostani član V&dnikove družbe!
Naše ljudstvo ljubi svojo zemljo
Negotovi tel so ga
Posledice sedanje vojne se močno občutijo tudi pri nas, dasi še nismo neposredno prizadeti v oboroženem spopadu. Naš meščan in v nič manjši meri naš deželan od srednjega kmeta pa do revnega kočarske-ga viničarja živo občutijo vedno bolj naraščajočo draginjo. 2iveža primanjkuje ln ga skoroda za drag denar ni mogoče dobiti. da o pomanjkanju obleke niti ne moremo govoriti.
Po Slovenskih goricah in Halozah ao v polnem teku vinogradniška dela. Po goricah vihte svoje pridne roke okopači in okopa-člce, ki obračajo plasti zemlje ln uravnavajo trto. Vkljub sedanjim negotovim časom je življenje na podeželju tako kot prejšnja leta. Le običajno živahno petje okopačev, ki je prejšnja leta odmevalo po.goricah, je letos utihnilo, ker je moška mladina v veliki večini odtegnjena od doma. Prejšnja leta je vedre okopače navduševala žlahtna kapljica, katere je bilo ob takšnih prilikah v izobilju. Letos so vinske zaloge po večini že izčrpane, saj je bil lanski pridelek razmeroma majhen ln so ga vinogradniki po večini spričo denarne stiske odprodali. Radi teh okolnosti je se-
v tem še bolj utrdili
daj Izginilo iz našega vinorodnega podeželja pijančevanje, ki je bilo vsako leto prav ob priliki prve pomladne vinogradniške kopi na višku.
Poleg streznjenja našega podeželskega ljudstva v nravnem pogledu je opaziti tu-; di popolno streznjenje v duhovnem pogle-| du. Naš kmet ln delavec ne nasedata več raznim govoricam ln prišepetavanju raznih vznemirljivcev, kakor je bilo to opažati prve mesce ob nastopu sedanje vojne. Duhovna strnjenost našega Slovenjegoričanh. in Haložana je dandanes na popolnejši višini kot kdaj prej.
Z ozlrom na gornje okolnosti moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je prišel naš mali človek do zaključka, da mu izven svobodne Jugoslavije ni življenjskega mesta. Le v jugoslovanski skupnosti vidi možnost doseči oni položaj, ki mu kot članu človeške družbe pripada. Tega osnovnega pogoja se v polni meri zaveda zlasti naša mladina, ki je zavrgla medsebojne spore in razračunavanja in z vsem! trezno mislečimi utrjuje našo narodno in drZavno skupnost. —jh.
Morje naplavlja blago s potcpljeKl! ladij
Ladijski promet na Jadranu je popolnoma varen
Dubrovnik, marca
Tudi Jadransko morje ima svoj delež, odkar se je pričela vej na na Sredozemlju. Bitke se vodijo sicer daleč od naših teritorialnih vod, kljub temu pa vzbujajo zanimanje, ki ima pri mnogih svoje posebne razloge. To so namreč ljudje, ki ob naših obalah love različen material, ki ga prinašajo vodne struje.
Znano je. da struji veda iz Sredozemskega morja ob albanski in nato ob naši obali vse do Kvarnera. kjer se obrne in se ob italijanski obali vrača. Te vodne struje prinašajo mnogo materiala, kj se začne lov nanj že pri Budvi. Ker pa je morje tam odprto in je obala slabo razčlenjena, večina tega materiala plove proti Dubrovniku, kjer se v mnogih zalivih in med otoki zastavlja in postaja plen »lovcev«. Eden med njimi je tudi !9-letni brezposelni radijski mehanik Mario Leoni. Na glavi nosi nenavadno mornarsko kapo. O svojem lovu pripoveduje: To kapo sem ujel 15 milj od Lokruma. tedaj ko so angleške ladje prvič v sedanji vojni prišle v Jadransko morje. Med plenom, ki smo ga ugrabili morju, so bili štirje sodi nafte, nadalje velika količina neke masti, ki so pozneje zvedeli, da jo uporabljajo pri tankih. Neko podjetje je takoj odkupilo vso nalovljeno mast in jo uporabilo pri izdelovanju mila. Tudi 7 kub. metrov lesa. ki smo ga zajeli, je 31o dobro v denar. Ladijskih razbitin, mornarskih in letalskih pasov za reševanje pa je vse polno. Zajeli smo tudi več sodov Olja.
Delo reh lovcev pa ie težko. Samo tedaj so na poslu, kadar je morje nemirno. Ce tedaj ne ugrabijo plena, ga zanese voda dalje proti severu, zato se mnogi teh lovcev sele. Če jim uide plen. gredo za njim do kraja, ki je zopet pripraven za lov.
Med drugimi predmeti je prineslo morje fc našim obalam tudi nekaj min, ki so se odtrgale najverjetneje cb albanski obali. Nekaj jih je eksplodiralo ob udarcu v obalo in je pri tej priliki bilo v Budvi precej škode in tudi človeška žrtev. Zaradi tega so bili izdani vsi potrebni ukrepi, da bi se naši ljudje in njihovo imetje obvarovalo pred škodo. Število odtrganih min pa je majhno, tako da zaradi tega redni tovorni in potniški promet nista ovirana. Na južnem delu naše obale stalno pa-trolirajo jadrnice in letala, da ne bi pri-o do kakšne nesreče. Odkar sc položene mine v Jadranu, so našli 8 min v naših vodah, k>i so jih naše vojaške oblasti po svojih strokovnjakov demontirale.
Vzrok za okrnjena promet po mor j niso mine. pač pa v prvi vrsti pomanjkanje premoga. Mostarski rudnik, ki je zalagal naše ladje s premogom, je poplavljen. Od drugod pa je danes težko dobiti premog, ki je primeren za parnike.
Zanimiv je primer z dvema minama na Hvaru. Oblastva so bila obveščena, da se v dveh zalivih nahajajo mine. V prvem izmed navedenih zalivov je komisija vprašala nekega ribiča, če mu je kaj znano, da se v zalivu nahaja mina. Ribič je to zanikal. Ko pa so ga ostreje prijeli, je priznal, da je izvlekel mino iz morja in jo skril v gozdu kakih 150 m od obale Hotel si je prisvojiti 150 kg ekrazit«, ki ga mina vse-
buje. Mino, ki je bila v drugem zalivu, so odstranili Se zanimivejši je primer, ki se je zgodil pri Vrgadi. v bližini Bi ograda na morju. Strokovnjaki so prišli, da bi odstranili mino. o kateri se je že mnogo govorilo Na označenem mestu pa so našli samo prozen oklep neke stare ni ne iz svetovne vojne. Oblastva domnevajo, da .so jo po Jožih tihotapci, ki so ves čas. ko je mina plavala po morju, lahko nemoteno vršili svoj posel, ker so se ladje finančne kontrole izogibale tistega kraja v strahu, da mina ne bi eksplodirala
Ob 25 letnem jubshht dirigenta Niha Štrltcfa
Bizetova »Carmen« z Zlato Gjangjenčevo v naslovni partiji in Aldo Nonijevo kot Micaelo
Alda Nonijeva, ki je bita nekaj sezon članica ljubljanske Opere in je pri našem občinstvu zelo priljubljena, bo stopila jutri ob slavnostni priliki spet na naš operni oder. Med skušnjo za to uprizoritev sva našli nekaj minut za kratek pomenek, kam jo je vodila pot, odkar je nehala biti članica zagrebške opere. Pripovedovala je:
»Pela sem luicijo Lammermoorsko in glavno žensko partijo v Ljubezenskem napitku v Trstu. Moj portner v poslednji operi je bil znameniti tenorist Malipiero. Razen tega sem pela tudi Gildo v Rigolettu na tržašken: Gradu, kjer sta bila moja so-pevca baritonista Galeffi in Tagliabuo. Peti na tržaškem Gradu je pravi užitek kajti pri predstavi pod milim nebom je bilo nuvzočnih 20 tisoč ljudi. Razen tega sem pela Angelino v Zakonu na menico v Rimu, glavno žensko partijo v GUmniju Schicchiju v Bologni in Gildo v puljski Areni, i' tem času sem dobila tudi ponudbo za gostovanje na dunajski dvorni operi, kjei bi morala peti Rosino v Sevitf-skem brivcu. Toda zaradi težkoč potovanja to ni bilo mogoče.t
»Kakšni so načrti za bližnjo bodočnost?«
»Gostovala bom v Benetkah in Milanu, kjer bom pela nekatere izmed na\ edenih vlog.«
Partijo Micaele bo peta prvič na našem odru in sicer v slovenskem jeziku.
Maša SI.
\ t; f'
njičku« in ^-Plesom v Savoyu« je pridobil blagajni siot s' če, *Bcceacio« in ;>Vese!a vdova.< sta pa iznova potre;ila, da je njun sloves upravičen.
Kot sotvorec z režiserjem je vselej poln domislekov, vendar ti domisleki niso slu čajnostni. temveč imajo svoj izvor v mu-ziki in slogu opere. Bilo mi je vselej prijetno delati skupno s štr tefom. kajti njegovi nasveti so bili vselej dragoceni.
Druga, prav posebnega uva^e vanja vredna jubilantova zasluga pa je, da je pripomogel k čiščenju opernih libret. To »čiščenje« pa mu je delalo toliko težav in ne-prilik, da je vse skupaj zavrgel in pričel prevajati na novo. Danes je večina novih oper njegovo prevajalsko delo, pa tudi opere »železnega« repertoarja je dodobra
prekuhal in osnažil nepravilnosti, bodisi
jezikovnega ali muz;kT.lnega značaja.
★ . .
Več ko pet in dvajset let suče torej jubilant taktirko v naši operi. Pa ne samo v operi. Nekaj let je vodil zbor Glasbene Matice, vodil nešteto koncertov in se nazadnje udejstvoval uspefno tudi kot komponist Znane so mu torej vse skrivnosti, ki jih skriva morda najlepša umetnost, kar jih pezna človeški duh — tajna muzike.
Sreda vsega bogatega življenja, ki ga terja tak poklic, je našel štritof še vedno časa dovolj, da se je bavil tudi z juristarijo in pi strokovno znanstveno s fiziko — akustiko. Svetovna vojna mu je naložila včasi svojevrstne naloge — naredila ga je za arhitekta, ki je gradil ceste in železnice in ki je vodil nekaj časa beograjski tramvaj.
ir
Pravnik je zasačil štritof a sredi dela hi novih načrtov. Ker je ves veder in poln volje, vemo, da pomeni ta praznik pot naprej in navzgor.	Oat.
ZAPISKI
šE O BESEDI »NOVINEc Ljubljanski tednik »Slovenija« mi očita v številki z dne 21. t. m., da sem začel zagovarjati izposojenke, menda zato, ker želim, da bi 9e besedi »novine« ln Izvedenkam priznala vsaj pravica sinonima v dobri književni slovenščini. Jezikovni sodelavec tega Usta navaja mnenje alovnlčarja dr. Breznika o tako imenovani »časnikarski slovenščini«. O vprašanjih, ki so v zvezi z jezikom v listih — in le-ta nI pri nobenem narodu na tisti višini kakor jezik v poetičnih stvaritvah (mar jezik v naših leposlovnih knjigah ustreza vsem visokim
zahtevam?) —, je že bila in še bo beseda ob primernejši priliki. Ljubeznivi pozornosti slavista, ki ga zanima boj za besedo »novinec, sem dolžan hvalo, da me je opozoril na dognanja dr. Breznika glede besede novine. Ta slovničar, čigar avtoriteto utegne priznati tudi omenjeni list, če ga že navaja v boju zoper nevšečne »novinarje«, je priobčil v m. knjigi Razprav znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani (1926) obširno razpravo Slovenski slovarji« (str. 110—174). Tu omenja, da ima prvi besedo novine kapucin o. Hipolit iz Novega mesta (po 1650—1722) v svojem latinsko-nemško-slovenskem (I) in nemško-slovensko-latinskem (U) slovarju. Breznik piše na str. 137/138 »Razprav« m. tole:
»novine (Neue Zeitung H 133; I 392: Nov&lia .. . novine; besedo je našel že pri Kastelcu: Nova, orom... nouine, noue ri-zhij in ji je dal novo metonomijo; odtod Pohl(in): N o v i n a Zeitung Novalia, Guts-m(an): Novize, novine, neue Zeitungen (528); Murko: Novfnje, die Zeitung (251), Janežič 1851: Novine, Zeitung, Journal; beseda se je razvila doma, zato jo Pleteršnik po krivici šteje kot hrv. Izposojenko: novine die Zeitung (po hs).«
To je torej znanstveno veljavno dognanje glede besede, ki se zdi nekaterim našim jezikovnim politikom vredna vsega zaničevanja, ker jo rabijo tudi Hrvati, Srbi, Oehi in Slovaki. Naši samorodni puristi jo preganjajo kot vsiljivo izposojenko, čeprav Je slovenska domačinka ter bližja stvarnemu pojmu in družbeni funkciji žurrrall-stlke kakor po »Zeitung« prirejena po-znejfia beseda »časnik«.
Potemtakem smemo besedo »novinec z izvedenkami rabiti vsaj kot enakovredni sinonim s »časnikom«. Tisti, ki razširjajo slovenski besedni zaklad z raznimi provin-
Demaie vest
noi ln JI presekal grlo. Smrt Je bila takojšnja. Nato ae Je Lazar sam prijavil orožnikom.
•	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. t. m. objavlja: ukaz o otvoritvi generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Temišvaru; uredbo, s katero se razveljavlja uredba o zavarovanju državnega prometnega osebja kraljevine Jugoslavije za bolezen, porod, pogreb in nezgode; naredbo o kontroli izvoza živalskih dlak, surovih kož in usnja, krzna in krznarskih izdelkov in rogov; naredbo o kontroli izvoza jajc; naredbo o naknadni registraciji uvoznikov parafina, tehničnih maščob, rastlinskega in živalskega izvora, kopre, kolofonija in voska; navodilo o izplačevanju nagrade konorarnih uslužbencev ln dnevničarjev ministrstva za oskrbo in prehrano, poklicanih na vojaške vaje; podaljšavo veljavnosti tarife avtorskih nagrad za dramske, dramsko-glasbe-ne, kinematografske, pantomimične in podobne prireditve za leto 1941; podaljšavo veljavnosti tarife avtorskih nagrad za glasbene prireditve za leto 1941; dopolnitev odločbe o postavitvi prevoza drv pod kontrolo; spremembo pravilnika o bol-ničnih pristojbinah za zdravljenje v bano-vinskih bolnišnicah in bolničnih ambulan-cah in razne objave iz »Službenih novin«.
•	Smrt velikega jugoslovanskega rodoljuba v Clleu. V Santiagu v državi dle v Južni Ameriki je umrl tragične smrti g. Juraj Matulič-Zorinov, ugleden jugoslovanski rodoljub, novinar, pisatelj in bivši dolgoletni konzul v čila v Jugoslaviji. Na prometni ulici ga je povozil avto nekega evropskega diplomata. Pokojnik se je rodil pred 58 leti na otoku Braču. že s 17 leti je odšel v čile in se je s trdim delom prebijal skozi življenje. Leta 1915. je započel med rojaki veliko propagando za jugoslovansko idejo in je pridobil celo vrsto mož in mladeničev za jugoslovansko legijo, ki se je potem borila na solunski fronti. Začel je v Antofagasti izdajati list »Jugoslo-venska država«. Obenem je sodeloval pri številnih dnevnikih z učinkovitimi članki o Jugoslaviji. Po vojni je prišel za konzula v Zagreb, kjer je ostal do 1931 in si je pridobil častne zasluge za zbllžanje Jugoslavije in republike Čile. V španščini je napisal vrsto razprav in brošur o Jugoslaviji. Leta 1931. se je vrnil v Santiago in začel izdajati >Jugoslovenski glasnik«, ki izhaja v španskem in srbohrvatskem jeziku in je pisan v patriotskem duhu. Časten spomin zaslužnemu borcu!
Vsaka očala po nwr i>
loto dobrasedečo ln iasenpogled
*	Številne nove Sole v Črni gori. V prosvetnem pogledu je bila zetska banovina dolgo zapostavljena. Zdaj pa je bil izdelan načrt, po katerem bo s pomočjo posojila , anske uprave na Cetinju do letošnjega septembra zgrajenih na področju zetske ! anovine nič manj kakor 111 novih šol. fako bo rešeno eno izmed najvažnejših vprašanj prosvete tega žilavega in junaškega naroda.
*	Četrt milijona nepismenih se je naučilo p:sati in čitati. V Splitu je te dni velik prometni zbor Seljačke sloge za srednjo in
• ižno Dalmacijo. Kmetovalci obširno razpravljajo o vseh tegobah in potrebah svo-n krajev. V imenu osrednje uprave Se-! ačke sloge je sporočil prof. Martinovič, , i je bilo v preteklem mescu po Hrvatskem 13 prosvetnih zborov. Od tistega dne, ko :p Seljačka sloga pričela pokret za pobijanje nepismenosti, se je na Hrvatskem nudilo 250.000 ljudi čitati in pisati. V po-: meznih krajih je nepismenost padla od S3 na 25ponekod pa je popolnoma predana. Na Hrvatskem se nadalje zlasti i »sveča posebna pozornost sodišču dobrih i idi, ki po vaseh blaži medsebojne spore med kmeti in preprečuje nepotrebno toža-
rutije; naaaijt; je povečalo skrbstvo za prospeh kmetskih otrok. Pogozdovanje kr-šnih krajev in dvig narodne prosvete sta prav tako dve važni javni nalogi. Vsekakor izkazujejo pokreti na Hrvatskem, da pada seme na plodna tla, kar je treba le želeti in v marsičem tudi posnemati.
*	Izlet vojvodinskih gospodarstvenikov na Madžarsko. Jutri, v petek, krene lz Subotice v Budimpešto poseben vlak vojvodinskih gospodarstvenikov, ki bodo tam obiskali kmetijsko razstavo tn sejem. Izlet, ki se ga udeleži okrog 500 gospodarstvenikov, priredi podonavsko-potijsko kmetijsko združenje v Petrovgradu skupno s *Putnikom«..V Budimpešti jim pripravljajo svečan sprejem. Madžarska kmetijska družba bo poskrbela za razne prireditve.
*	Dva milijona za živino na sejmu. Slovenski sejmi se pač ne morejo primerjati sejmom v središču plodne Vojvodine. Te dni je bil v Novem Sadu dvodnevni pomladni sejem, ki je uspel nad vse pričakovanje. Dogon vsakovrstne živine je bil zelo velik in promet nenavadno živahen. Kakor sodijo, je bilo samo za govejo živino sklenjenih za nad 2 milijona dinarjev kupčij. No-vosadska mestna občina je dobila samo na tržnih taksah okoli 20.000 din. Takse so pa letos manjše kakor so bile lani.
• Ubijajoča ljubezen. Poročali smo krat- |
ko o veliki žaloigri v Splitu, kjer je 24-letna \ pevka Ilonka Tompa z nožem do smrti zabodla svojega prijatelja klavirista Jurija . Nagyja, nakar je še sebi zarinlla nož ¥ ' prsi. Ilonka Tompa je nekaj časa nastopala v raznih zagrebških lokalih. Pred do- 1 brimi tremi leti se je v Bjelovaru zaljubila v mladega klavirista Nagyja. Imela ga je zelo rada in mu je v sili večkrat pomagala tudi z denarjem. Imela je samo eno slabost, ki pa je pri zaljubljenih mladenkah razumljiva: bila je ljubosumna. Ko se je v Splitu začel Nagy odtujevati lepi Ilon-
kupijo brez kart. Ponekod je ljudski kruh zelo okusen, večkrat pa tudi le težko užiten, zlasti ker je malomarno zamešen ln slabo pečen. Nekateri peki res ne znajo speči dobrega kruha s primešano kpruzno moko ali pa koruzne moke ne poparijo.
a— Vse voznike, prevoznike in stavbenike, ki prevažajo razne stvari, blago ali gradivo po mestnih cestah ln ulicah, opozarja mestno poglavarstvo, naj posvete večjo pozornost nalaganju vozov. Mnogokrat razni vozniki vozijo preveč naložene vozove premoga, žaganja, apna in drugih stvari, da jih med vožnjo trosijo po cestah. S tem delajo vozniki škodo svojim naročnikom, ker jim pripeljejo manj nego je naročenega, na drugi strani pa pouesnažijo ceste in ulice ter tako kršijo mestni cestni red. Odslej bodo vsi tako malomarni vozniki strogo kaznovani in jih bo cestni nadzornik vselej zavrnil nazaj do skladišča, kjer bodo morali odložiti preveč naloženo blago.
Zobozdravnik
dr. Veresif
ELITNA KOSMETIKA in PARFUMERIJA — »VENUS« PALAČA BATA
•	Kako naj bo z nasledstvom na kmetijah? Bivši minister dr. Uroš Krulj je objavil v sarajevskem glasniku društva »Prosvete« razpravo o kmetskem delu in pravu, kjer zastopa mnenje, da je treba v Jugoslaviji preprečiti tisto, kar se dogaja pri drugih starejših in bolj kulturnih narodih: beg z dežele v zvezi z industriliza-cijo. Zlasti v Jugoslaviji je treba sestaviti nov zakon o kmetskem dednem pravu. Njegov namen naj bi bil preprečiti cepljenje in zmanjševanje kmečkega posestva po gospodarjevi pmrti. En sin naj bi prevzel dediščino, ostali sinovi naj bi si poiskali druge poklice. V »Agrarni misli« pa je dr. Milorad Nedeljkovič zavzel docela nasprotno stališče. Pravi, da je dr. Kruljevo stališče »naivna idiličnost«. Prizadevanje, da bi se uvedel sistem enega samega naslednika, je nelogično. Samo Germani in An-glosaksonci so za tako dedovanje. Slovani in Romani pa so proti njemu. Posebno v Jugoslaviji, pravi dr. Nedeljkovič, ni mogoče zaposliti milijonov mladeničev in deklet, ki bi bili po sistemu enega sameg^, naslednika vrženi na cesto. Industrije nimamo, tudi ni mogoče kmalu dobiti novih tal za naselitev. Tudi vnanjih kolonij nimamo in jih verjetno nikoli ne bomo imeli. Pravni in moralni nazori naroda bi se najbolj uprli takemu sistemu. Edini izhod je povečanje proizvodnje v državi s pomočjo kmečkih gospodarstev s čim večjo naslonitvijo na zadružno življenje. Razširiti je treba obdelano površino in poiskati postranske zaslužke za kmetsko prebivalstvo. V kolikor pa lahko naši ljudje vsaj začasno najdejo zaslužka na tujem, jim je to treba omogočiti.
•	Mladinski odsek slovenskega prosvetnega društva Narodni dom v Zagrebu priredi v ciklu svojih tedenskih kulturnih predavanj v četrtek 27. t. m. v društvenih prostorih, Tomislavov trg 19/IL Prešernov večer z naslednjim sporedom: predavanje o življenju in delu Prešerna, solo recitacije, recitacije govornega zbora in pevske točke društvenega pevskega zbora. Začetek ob 20. Vstop prost. Vabi vas odbor.
•	»Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kake pravice in dolžnosti Ima«, je naslov predavanja, ki ga bo imel mestni višji komisar Andrej Grasselll v Ljubljani v soboto 29. t. m. ob 18.40 v radiu. Predavatelj, ki vodi mestni zaščitni urad, bo vsa vprašanja pojasnil podrobno in slehernemu razumljivo, zato pa opozarjamo vse obveznike pasivne zaščite, naj v soboto od 18.40 do 19. pri radiu poslušajo to zelo koristno predavanje.
•	Trgovee je ubil neporočeno ženo. Lju-bavne žaloigre v raznih krajih so letošnjo pomlad kar na dnevnem redu. Iz Požarev-ca poročajo, da je v nedeljo zvečer bivši trgovec Lazar Lazarevič z nožem usmrtil svojo neporočeno ženo Ljubico, ki mu je rekla, da noče več živeti ž njim. Ljubica je bila hčerka premožnega požarevskega vrtnarja in mestnega svetovalca. Prvič se je poročila leta 1941., je pa kmalu pobegnila od moža, se ločila in se je nato trikrat omožila, nekajkrat pa je živela z izvoljencem brez poroke. Nazadnje se je v njo zagledal Lazar Lazarevič, ki je zaradi nje tudi gmotno precej trpel ln je dognal, da mu Ljubica pobira denar. Ko mu je slednjič rekla, da ga ne mara več je vzel
c alizmi in arheizmi. samo da bi v svoji o/Jcosrčnosti še bolj poudarili jezikovno mejo ob Sotli in Kolpi, imajo najmanj povoda, da ugovarjajo zoper rabo besede, ki jo je poznal kot slovensko že oče H oUt iz 17. stoletja.	—
GORK1J IN ZOLA
Mariborska »Knjiga za vsako-jr a r« je v teh časih, ki zaradi rastoče dra-snnje ne morejo biti prijazni slovenski knjigi, dosegla lep uspeh s poskusom največje pocenitve knjige, ki je pri nas mogoča. Izdala je v kolportažni obliki pet /vezkov krajše proze Maksima Gorke-sra. ki so sedaj vezani v knjigo pred na-r u. Zvezek po 48 strani za 3 din, cela knjiga torej v prednaročilu za 12 din, to je
<	> na, ki z njo lahko tekmujejo samo po U ivici premalo uvaževane izdaje ljubljanske »Ceste*. Kajpak, papir je slab, raaopisni, a tudi v francoskih »editions or-
<	. nalres«, ki smo v njih navadno dobivali pariške knjižne novosti, ni kaj prida boljši. Sedaj, ko im?mo to izdajo krajše proze Corkega v celotni knjigi na 214 straneh, !;ihko samo z zadoščenjem vpišemo v kulturno kroniko, da se je Gorkij po tej poti približal najširšim čitateljskim vrstam.
In za vzgojo literarnega okusa je samo koristno, če preprost bralec, vajen listov in drugega' kolportažnega čtiva, dobi do rok majhne pripovedne mojstrovine, kakor so na pr. »Starka Izergil«, »šestindvajset in ena«, »Jemeljan Pila j«, »Rojstvo človeka« »Mati« in druge, želeti bi bilo, da bi izdajatelj (Cvetko Zagorski) posvetil zadostno pozornost izbiri prevajalcev in s t-ra kvaliteti prevodov, ki nas v vsakem p imeru ne zadovoljujejo. Jezik M. Gorke-je v izvirniku močan, sočen in nikakor ne tako »postranski«, kakor je jezik v spi-
sih nekaterih naših »proletareko« usmerjenih pisateljev. — življenjepis M. Gorkega je sicer dan v fragmentih vendar zadostno osvetljuje življenjsko pot velikega epika siromašnih in pravice iščočih v nekdanji Rusiji.
Druga serija »Knjige za vsakogar« bo obsegala izbor novel Emila Zola j a. Izšlo bo pet zvezkov. V prvem je objavljena novela »Poplava« v prevodu Marije Kovačeve in črtica »Kovač«, ki jo je prevel J. š. Uredništvo obeta v tej zbirki tudi odlomke iz romanov. Odlomki ostajajo odlomki; čutiš, da so iztrgani iz večjega teksta in lahko le redkokdaj popolnoma zadovoljijo izkušenega bralca. V bodoče naj bi izhajale zaključene in neskrajšane proze v neoporečnih prevodih. Zolaju bodo sledili, kakor posnemamo iz knjižnega naznanila, češki novelisti (Olbracht, Capek. Majerova, Nov#, J. Knap, F. Langer), dalje spisi Radoja Domanoviča ln Petra Ko-čiča. Zanimiva utegne biti tudi zbirka še neobjavljenih novel Miška Kranjca. Poizkus, prodreti v najširši čitateljski krog z deli kvalitetne književnosti, kakor skuša — zdi se nam z uspehom — »Kni'ga za vsakogar«, je nedvomno vreden pozornosti.
ZOPET REDNO ORDENIRA
ki, ker se je zagledal v mlado pevko Ivo Latlnovičevo, je nesrečna Ilonka pobesnela. Pričakala je Nagyja pred Ivkinlm stanovanjem, započela prepir ln zasadila nezvestemu prijatelju nož v srce. Nato je sodila še sebi. žaloigra je zbudila v Zagrebu prav toliko sočutja kakor v Splitu.
Iz Ljubljane
a— Promet na živilskem trgu je bil včeraj razmeroma slab. Gospodinje so večji del potrebščin nakupile že v ponedeljek ln se dobro založile za praznik, tako da je včerajšnja kupčija potekala v znamenju ponedeljka. Tudi včeraj je bil trg dobro založen z zelenjavo. Merica lepega motovilca je veljala od 1.25 do 2 din. Precej je bilo regrata ln vsakovrstne solate. Gospodinje so jo prav pridno kupovale. Dober del solate je uvožene, dalmatinske, ki pa je znatno slabše kakovosti od domače in dražrja. Razmeroma velika razdalja, ne povsem ustrezu-joče prilike pri prevozu ln čas jo bolj ali manj poškodujejo. Precej Je bilo naprodaj tudi lepega radiča, merica po 2 din. Nekoliko manj je bilo hrena, črnih redkev in posebno repe ter zeljnatih glav. Cene so ostale Iste. Zelo mnogo je bilo tudi vseh vrst jabolk, ki pa so vedno slabše kakovosti in znatno dražje. Od preteklega tedna so se skoraj vse vrste podražile za 2 din kg. Včeraj so bile najslabše po 6 din kg, najboljše pa po 16. vedno več je na trgu jajc. Cene pa so ostale še vedno stare: 9 do 10 komadov za 10 din. Le tu pa tam se jih je dalo dobiti tudi 11 za kovača, toda zelo drobnih. Naravnost rekordno pa je živilski trg obložen s pomarančami vseh velikosti in limonami. Stojnice" se kar žlbljo pod njihovo težo. Pomaranče so veljale od 1.50 do 3 din po velikosti, limone pa po dinarju in 3 za 2 din. Perutnine je bilo malo. Nekaj mladih putk, puranov, rac. Tudi par dolgon-acev je bilo videti. Za Vodnikovim spomenikom so prodajale kmetice nekaj vreč ajdove in koruzne moke po starih cenah. Povpraševanje po mlevskih izdelkih je bilo majhno. Iste cene je obdržalo tudi surovo in kuhano maslo. Kakor vedno, tako je bil tudi včeraj največji naval za mesarske stojnice, dobro obložene s vsakovrstnim mesom.
Smučarji — turisti In športniki!
Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo tn olje za sončenje. Pri vseh poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »R a a o c e 1« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tyrševa cesta.
n— Pritožbe zaradi slabega kruha se vedno bolj množe, čeprav mestni tržni urad neprestano nadzoruje pekarije in preiskuje razne vrste kruha. Po novem letu je mestni laboratorij moral preiskati že nad 50 vzorcev slabega kruha, razen tega je pa ugotovil, da peki peko kruh lz 50 % koruzne in 50«/» enotne aH bele moke. Pri pomanjkanju bele moke si peki pomagajo tydi tako, da kruh zamesijo iz mešanice 20o/o enotne, 20% ržene in 60»/» koruzne moke ali pa dodajajo tudi krompir. Poleg takega kruha je oblastveno dovoljena tudi peka koruznega kruha, ki ga ljudje lahko
Beseda o naših univerzah. V reviji »Matica Rada« (št. 2) glosira dr. Bogumll V o š-n j a k svetosavski govor rektorja beograjske univerze Petra Miciča, ki je ugotovil, da »pri nas ne obstoji organizacija znanstvenega dela in ne organizacija znanstvenikov; ne poznamo koordinacije znanstvenega dela ln njega rezultatov, takisto ne dirigiranja znanstvenega dela v smeri aktualnih problemov naše dežele, nje gospodarstva in nje obrambe. Zlasti pa nimamo organizacije za aplikacijo, populari-
ziranje ln izkoriščanje znanosti za po-vzdigo kulturne ravni širokih ljudskih mncž:c, za zboljšanje ekonomske moči in za zboijšanje življenjskega standarda vaškega. in siromašnejšega prebivalstva«. Rektor naše največje univerze je nadalje izjavil, da univerze ne bi smele ustvarjati strokovnih polutanov, bodočih intelektualnih špekulantov in šarlatanov. Univerza ima visoko nalogo, da oblikuje duha, moralo in karakterje. Vsaka šola bi morala biti šola karakterjev. Dr. Vošnjak irraža svoje zadovoljstvo z govorom rektorja Miciča in opozarja na prizadevanja »Matice Rada«, ki skuša organizirati delo na znanstveni podlagi in že peto leto vodi propagando v tej smeri. — V Isti številki tega mesečnika razpravlja inž. Vojko Koprivn:k o vzajemnosti delavcev ln delodajalcev, dr. B. Kuzmanovič o tehnični delitvi dela, S. Siriševič o racionalizaciji prometa na Balkanu in dr. B. Vošnjak o sociologiji dela.
V. Velma*-Jankovič je spisal in Izdal pri Državni tiskarni v Beogradu svojo novo dramo »Dnevna vest«.
Prevode dveh pesmi Side Košuti č, hrvatske pesnice in urednice zagrebškega ženskega lista«, prinaša v priredbi Umberta Urbanija »Meridiano di Roma« z dne 16. marca.
»L'Europa Sud-orlentale«, časopis, ki ga izdajata v Milanu Gluseppe Cossuta in Umberto Urbani, je priobčil v zadnjih dveh zvezkih poleg številnih informativnih vesti, člankov ln poročil ter mnaglh ilustracij članek o madžarskem novinarstvu, o Italijanski modi, o italijanskem filmu v Inozemstvu, o društvu prijateljev italijanske knjige v Osijeku, o podzemskem bogastvu Jugoslavije in vse polno druge zanimiva, za južnovzhodni evropski prostor značilne tvarine.
n— Koški za smeti in odpadke so nameščeni po glavnih ulicah in cestah ter po nasadih, mestno poglavarstvo pa prosi vse prebivalstvo, naj se teh koškov res poslužuje ter ne meče več kar na tla olupkov pomaranč, papirja tn drugih odpadkov. Ljubljančani ljubijo snago in red ter se zgražajo, če nekateri še vedno odpadke mečejo tik koškov na tla namesto v košek. Razni ponočnjaki pa poskušajo svojo moč na koških, da jih mora mestna občina vedno popravljati. Vsakdo, ki bo namenoma poškodoval košek, bo moral poravnati vse škodo, razen tega bo pa po pravici strogo policijsko kaznovan ln njegovo ime objav ljeno v dnevnikih.
u— Rezervnim oficirjem! Odbor udruženja rezervnih oficirjev v LJubljani sporoča članom, da bo v petek 28. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Zvezde« važno predavanje za ljubljanske rezervne oficirje. Predavanje je obvezno za vse glavne rodove vojske (pehote., artllerija, konjenica m in-ženjerlja).
u— Zastopnice ljubljanskih gospodinj
v upravi mestnega preskrbovalnega urada so Izrazile željo po najboljših receptih -sa peko kruha iz enotne ah iz koruzne moke Zato bo Zveza gospodinj pričela s praktičnimi poskusi ter bo svoje ugotovitve objavila v ljubljanskih dnevnikih.
u— Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste—Sv. Peter vabi svoje članico na 19. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. uri v gostilni pri g. Bajčevi. Marenčičeva ulica 3.
u— Drevi izpopolnjevalnl plesni tečaj Jenkove šole v Kazini ln jutri nadaljevalni tečaj zopet pod osebnim vodstvom mojstra Jenka. Posebne ure po dogovoru. Zaključni venček vseh večernih tečajev bo v soboto 5. aprila v veliki dvorani Kazine. (—)
D— Med ponesrečenci, ki so jih prepeljali v splošno bolnišnico, je 351etni posestnik Matevž Tomaževič lz Kamnika, ki mu je pri nakladanju lesa na voz padel težak hlod na desno nogo ln mu jo zmečkal. 18 letni kovaški vajenec Albin Bezenšek iz šmartna pri Litiji je doma iztaknll staro patrono, ki jo je skušal z ostrim predmetom odpreti. Patrona pa je eksplodirala in poškodovala vajenca po obrazu in rokah, llletni posestnikov sinček Anton Dolenc iz Železnikov je doma padel s klopi ln si zlomil desnico. Pri padcu z voza se je občutno poškodoval na glavi 51etni posestnikov sinček Marjan Stražišar z Blok. Komaj leto dni stara posestnikova hčerkica Terezija Medvedova iz Velikega Gabra na Dolenjskem je padla doma s peči ln si zlomila desno nogo.
n— Prijave ukradenih koles so spet na dnevnem redu. Mirku Kreku je bilo odpeljano Izpred neke gostilne na Sv. Petra cesti 1000 din vredno kolo znamke »Adle.r«. Mesarskemu mojstru Alojziju Breceljnik.i je nekdo odpeljal Izpred vojašnic«, v Maistrovi ulici kolo znamke »Triumph«, vredno 1000 din. Z dvorišča v Jenkovi ulici je bilo ukradeno Ivanu Cerku 1500 din vredno, zeleno pleskano kolo znamke »Puch« z dinamo svetilko. Na BleHveisovi cesti pa je Izginilo Ivanu Kunaverju 1000 din vredno kolo znamke »Torpedo«.
Iz
a_ Razdelitev živilskih nakaznic. V soboto 29. t. m bo razdeljeval mestni preskrbovalo! urad živilske nakaznice za naslednje ulice: V dekli.-ki ljudski šoli I v Miklošičevi ulici 1 za Slovensko, Splavar-sko, Stolno, Trubarjevo ln Tyrševo ulico ter za Tkalski prehod, v dekliški ljudski šoli IV v Razlagovi ulici za Sodno, Tomšičevo, Vošnjakovo, Wildenrajnerjevo in Kopališko ulico ter Zagato, v dek':ški ljudski šoli HI v Razlagovi ulici za Kolodvorsko ulico ln Aleksandrovo cesto, v deški
»Nova Evropa« prinaša v pravkar iz-išlem marčevem zvezku članek o materi velikega kiparja Ivana Meštroviča ln na posebni prilogi posnetek znamenitega Me-štrovičevega kipa >Moja majka«. Mario Matelian je prispeval članek »Izdržatl... «, ki vliva nekoliko miselne tolažbe v času, ko se zdi vse zamračeno ln negotovo, Ce-domil Veljašič razpravlja v dal;'šem članku o Intelektualnem proletariatu kot emigraciji. Pod zaglavjem »DanaSnja svetovna književnost« sta izšla dva članka Vere Aleksandrove: »V pričakovanju sovjetske klasike« in »Novo o kmetstvu«. O današnjem angleškem romanu razpravlja članek Janeta Adama-Smitha. številko zaključuje beležka o nedavno umrlem nemškem umetnostnem zgodovinarju Josefu Strzy-gowskem.
Iz francoske književnosti. Mesečnik »Volci la France de ce mois« poroča v najnovejšem zvezku o nekaterih u3odah francoskih pisateljev. V Sašu velikega viharja ali v sedanjih mesecih žalovanja po katastrofi so se preselili v onostranstvo Berg-son, Pelix de Chazournes, ep!k francoskih kolonij, nekak drugi Plerre Loti — Pierre Mille, Charles Grolleau, Camaret, Samt-Pol Roux, dalje mladi, mnogo obetajoči pisatelj Jean-Germain Tricot, avtor knjige »Harmonles de la Grčce«, mladi pesmk Jean Vjenturini, ki se Je potopil z neko podmornico, mladi romanopisec Fran<;ols Dallet m številni drugI. Nekateri p!satelji so v emigraciji, nekateri v ujetništvu v Nemčiji. Med slednjimi so pomenljivi na pr. pesnik Petrlce de la Tour du Pln, kritik ln romanoj^sec Robert Brassillach, znani faHtonlst Gnngolra Jean Pierre Maxen-ce. Slednji prireja v nekem taborišču, kjer obstoji za francoske ujetnike cela univerza, predavanja o Pascalu, o Montherlantu. o Giraudouxu.
ljudski šoli v Gospoevetski ulici za Toma-novo, Turnerjevo, Smetanovo, Strosmajer-jevo, Vegovo in Vilharjevo ulico, v dekliški ljudski šoli H v Zolgerjevi ulici za Dalmatinsko, Dušanovo, Feikovo. Fochovo, Ghegovo, Gozdno in Hlebovo ulioo, v deški ljudski šoli in na Ruški cesti za Ko-seskega, Kostanjevčevo, Kratko, Kurilni-ško, Raičevo, Stephensonovo, Radvanjsko, Rapočevo, Resljevo, Ruško, Smoletovo, Sokolsko in Wattovo ulico.
a— Studenške občinske zadeve. Pred-snočnjim sa je vršila redna seja studen-škega občinskega odbora, ki jo je otvoril in vodil župan g. A. Kaloh. Iz poročil je bilo razvidno, da ima studenška občina velike finančne težkoče. Delavska zbornica je stavila studenški občini na razpolago 5000 din ter se-nam podpore potrebnih oseb. med katerimi se naj omenjena vsota razde'1. Za z msko pomoč je bilo nabrane 10.208 din O dosadanjem delovanju prehranjevalnega odreka je podal zrio obširno poročilo g. Kumperščak. Pojasnil je težave, s katerimi se mora ta odsek b"ri-tl ker ne dobi dovolj moke. Studenška občina potrebuje mesečno nad 16.000 kg moke dobila pa je za pretekli mesec le nekaj nad 10.000 kg. Občina je razde!'!a 7.076 živilskih nakaznic ter je uk:nila dodatne karte. Ako bodo živilske nakaznice za april prispele pravočasno, jih bodo razdelili v sobote 29. t. m. popoldne in v nedeljo 30 t m. dopoldne. Zaloga rezervne hrane, ki jo je občina imela pri trgovki V. Rantaši. se je l'kvidira!a.
a— Iz gledališke pisafne. Maribor bo prvi v Jugoslaviji, ki bo v M^čevi regiji, priredbi m prevodu v soboto 29 t m. postavil na oder romanfično-trag čno Haupt-mannovo dramo »Dorotejo Angfrmanno-vo« Burna doživetja glavne jun-k:nie dajo dovolj povoda za posebno zanimanje za to globoko iz sodobnega živi jen'a za-'eto dramo, ki je bila prvič uprizor jena 1. 19"?6.
a— »Kolo« priredi v sredo 2. aprila ob 20. uri v Sokolskem domu I. vokalni koncert. (—)
a— Zborovanje mariborak'h pekovskih mojstrov. Včeraj popolne je b i pri O in« tedni letni občni zbor Združen a pekovskih mojstrov v Maribom, ki ga je ofvor 1 in vodil predsednik g Jakob Ko en k je poda) tudi poroMIo o delovanju zdru enja v pretekli poslovni dobi ter o položaju, v katerem se nahaiajo danes pekovski mojstri. Združenje šteje 111 članov ki zaposlujejo 149 pomočnikov ter 68 vaiencev. Dohodkov -se ime'o združenje lan: 36 371 25 Din. izdatkov pa 35 734.75 D:n Preračun za tekoče leto izkazuje ?7 ^00 Din dohodkov ter prav toliko izdatkov Tamjško in blagajniško poročilo je p'-dal g Bender. v imenu nadzornega odbora pa ^e poročal g. A. Kovačič. Volitev letos ni bilo.
a— Svojevrstno zabavo si je privoščila neka vinjena družba, ki se je vračala iz Studencev v Maribor. S samokresi so namreč strePaM na cestne svetilke ter jih celo vrsto razbili, t?ko da ima studenška občina precejšnjo škodo Preiskava ie v teku.
a— V zna<nen'u časa so številni vlomi in tatvine v shr-mbe in skladišča. k*er se shranjujejo življenske potrebščine Preteklo noč so doslej še neznani zlikovci vdrli v kletno shrambo Edvarda Schuha v Fer-kovi ulici 9. od kod^r so odnesli 30 kg moke. 15 kg slodkoria fn 4 kg riža ter druge življenjske potrebščine v skupni vrednosM okoli 1500 din. Iz dvorišča v Kolodvorski uLici 3 pa je izgin5lo bančnemu uradn'ku Dierdjanikovu perilo v vrednosti okoli 1000 Din.
a— Mož zabodel ženo. V bolnišn c^ so pripeljali 431etno pocestnico Mar jo Hor-vatovo iz Sv. Ma^-ka, ki ima težke poškodbe na hrbtu. Zdravnikom je pripovedovala, da jo je n,-en mož, ko je prijel vinjen domov, v prepiru z nožem večkrat zabodel v hrbet.
e— Celjski mestni svef bo imel redno sejo jutri ob 18 30.
e— Dve gostovanji v celjskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče uprizori v sredo 2. aprila ob 20 v celjskem gledališču dramo »Dorotea Angermanova«, ljubljanska opera pa v petek 4. aprila ob 20. Verdijeve opero »Ples v maskah«. Obe predstavi sta za abonma. Ncaboncnti dobijo vstopnice v predprodaji v Slom.&ovi knjigarni.
e— O temi »Za cvetjem preko Karavank v Julijce«- bo predaval drevi ob 20. na ljudskem vseučilišču g. Slavko Srmvlej z Jesc-nic in predvajal nad 200 krasnih barvnih skioptičnih slik.
e— Važno gospodarsko preda\-an]e o vrtnarstvu priredi društvo »Mali gospodar« drevi ob 20. v telovadnici v okoliški narodni šoli v Celju Vstop prost, vabljeni tudi nečlani.
e— Umrl je včeraj v Kocenovi ulici 10 v starosti 81 let železniški zvaničnik v p. g. Anton Barb'š. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Po^ kojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožaljel
e— Tragična smrt otroka Kakor smo že poročali, se je v soboto težko ponesreči!« 12-letna krojačeva Matilda Mordejeva od Sv. Roka pri Rogatcu. Doma se ji je pri štedilniku vnela obleka. Dcklica je dobila hude opekline po spodnjem delu te'csa-Prepeljali so je v celjfko bolnišnico, kjer je včerai izdihnila.
e— Obsodba zaradi smrtne nesreče v rudniku pri Frsnkolovem Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj zagovarjal 37-letni upokojeni rudar Martin Korošec, rudosledec v Loki pri Frankolovem. Korošec, ki je bul prej us-luž-beo v trboveljskem rudniku, se je tam ponesrečil in mu je odtrgalo levo r< ko v zapestju. Pozneje je dobil rudosledec pravi-vo in je začel iskati premog v Crešnjicah pri Frankolovem Najprej so izkopali vodoraven rov. Ker pa je nastale nevarnost plazov, so začeli kopati 20 metri v globok navpičen jašek Ko so hoteli jašek razkriti in popra riti štiri okvire v ia%u. so lani 16. oktobra popustili okvir v jašku, v katerem je delal delavec Anton Znidar. Okvir so Znidaria stisnili tako da se ni mogel rešiti. Korošec mu je prihitel na pomoč. Ker pa mu sam n: moge' pomagati, je poklical druge ljudi Po H urah je uspelo rešiti Znidarja. ki ni imel nobenih zunanjih poškodb. Znidarja so spravili na njegov dom. kjer mu ie pozneje postalo s>labo in je podlegel srčni kapi. Inž Dušan Rudolf je kot izvedenec izjavil, de so bile v gradnji jaška napake Korošec je bi3 obsojen aa 3 mesece strogega zapora pogojno za dobo 2 let
6§ip§ii arstvo
Viharno hmeljarsko zborovanje v Celju
Ustanovitev združenja hmeljarjev za Slovenijo
Celje, 26. marca.
V dvorani Ljudske posojilnice v Celju Je bil včeraj, na praznik dopoldne ustanovni občni zbor združenja hmeljarjev za Slovenijo. Zbralo se je okrog tisoč hme-Ijarj ev in občni zbor je za gospodarsko zborovanje potekel precej viharno. Gosp. Alojzij Mihelčič, ki je zborovanje otvoril, je najprej pozdravil zastopnika kmetijskega ministra inž. Primožiča Simoniča, šefa odseka za poljedelstvo in živinorejo pri kmetijskem oddelku banske uprave, dr. Jožka Dolinarja, sreskega načelnika dr. Zobca, predsednika Kmetijske zbornice Martina Steblovnika in banovinskega hmeljarskega nadzornika Janka Dolinarja. Vodstvo ustanovnega občnega zbora je nato prevzel inž. Simonič. Tudi on je najprej pozdravil vse udeležence, nato pa orisal razvoj slovenskega hmeljarstva in njegovo sedanjo krizo ter se dotaknil lanske uredbe o hmelju. V imenu banske uprave je pozdravil občni zbor dr. Dolinar. Omenil je, da bo banska uprava imenovala hmeljsko komisijo na predlog združenja hmeljarjev za Slovenijo. Denarna sredstva novega prisilnega združenja bodo tvorili 1 odstotek od izkupička za hmelj in denarne kazni.
Gosp. Josip Jelovšek iz Petrovč je pre-čital pravila združenja. Med čitanjem so začeli zborovalci protestirati. Zahtevali so, da mora biti sedež združenja v Žalcu in ne v Celju. Kritizirali so tudi, da hmeljarji niso bili pravočasno obveščeni o novih pravilih, da bi jih mogli preštudirati in zavzeti svoje stališče. Na vprašanje, kateri so bili predlagatelji pravil, hmeljarji niso dobili pojasnila. V debato, ki je bila prepletena s številnimi ogorčenimi medklici, so posegli gg. Martin Jošt iz Goto-velj, ravn. Šušterič iz Žalca, Kuder iz Griž, Turnšek s Polzele, Mihelčič in drugi. Končno je g. Martin Jcšt predlagal, naj bo sedež novega združenja v Žalcu in da naj združenje do prihodnjega občnega zbora po potrebi spremeni pravila. Po glasovanju je predsednik ugotovil, da so pravila sprejeta Ln da bo sedež združenja v Celju.
Tudi volitev upravnega in nadzornega odbpra je bila viharna. Predsednik je proglasil, da je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Pongrac Turnšek s Po"~e"e, podpredsednik Ljudevit Kuder iz Griž, tajnik Josip Jelovšek iz Petrovč, bla-
i gajnik Anton Novak iz Šoštanja, odborniki Alojzij M.helčič iz Celja, Martin Ste-biovnik iz Smartnega ob Paki, Jernej Kunst iz Grajske vasi, Jeronim Marne iz Brasiovč, Franc Golež iz Vojnika, Stanko Sevčnikar iz Veienja, Peter Mravljak iz Vuhreda in Ivan Lovrač iz Medije-Izlak. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni: Jože Četina iz Sp. Grušovelj, Jože Vasle z Gcmilskega. Ivan Maroit ml. iz Brasiovč, Avgust Vranič iz Šoštanja- Hmeljarski stvari ne bo v korist, da v upravnem odboru nista zastopana osrednja hmeljska okoliša Žalec in St. Peter v Savinjski dolini.
Proračun združenja za dobo oa 1. aprila 1941 do 31. marca 1942 predvideva 200.000 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Dohodke v znesku 200.000 din bo tvoril 1 odstotek izkupička za hmelj. Glasilo združenja postane »Slovenski hmeljar«, ki ga bo vsak član združenja prejemal orezplač-no. Vabila na občne zbore Združenja hmeljarjev bodo objavljena samo v »Slovenskem hmeljarju«, ki je bil doslej glasilo Hmeljarske zadruge.
Gosp. Martin Steblovnik je kot predsednik Kmetijske zbornice pozdravil ustanovitev združenja. Banovinski hmeljarski nadzornik g. Janko Dolinar je ob zaključku poročal, da je 70°/o hmelja v Sloveniji še neprodanega. V tem pogledu so ziasti mali hmeljarji hudo prizadeti. Poleg dosedanjih hmeljskih kupcev nastopa sedaj fidi Prevod kot kupec hmelja. Po štirih mescih je uspelo dobiti od Anglije dovoljenje za izvoz 12.000 stotov našega hmelja iz Jugoslavije v Ameriko. Potrebna pa je državna supergarancija za ta nmelj. Ta supergarancija bo morda že v nekaj dneh izdana Prevodu, nakar se bo lahko začelo prevzemanje hmelja. Ta izvoz Hmelja pa ni docela zagotovljen, ker je odvisen od mednarodnega položaja. So pa izgledi, da bo Sovjetska Rusija nakupila šc nekaj savinjskega hmelja.
Zelo razgibani in burni občni zbor je trajal dve uri in pol. Po končanih volitvah je vodil občni zbor predsednik Pongrac Turnšek.
Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo.
Reg. S. br. 15.484/35.
Aktivna trgovinska bilanca v januarju
S precejšnjo zakasnitvijo so sedaj objavljeni podatki o naši zunanji trgovini v mesecu januarju. Kakor smo že svoj čas poročali, je naš izvoz v avgustu, septembru, oktobru in novembru precej zaostal, deloma ker nam je od srede lanskega leta zaprta pot v prekomorske države, deloma radi omejitev izvoza v interesu zaščite domačega trga. Najmanjši je bil izvoz v oktobru, ko je znašal le 372 milijonov din, v decembru pa se je zopet povzpel na 611 milijonov. V januarju sicer nismo dosegli decemberskih številk, vendar je bil izvoz v tem mesecu večji kakor v jesenskih mesecih.
V letošnjem januarju smo izvozili 167.122 ton v vrednosti 533.4 milijone din, uvozili pa smo 69.976 ton v vrednosti 512.9 milijona din. Naš izvoz in naš uvoz sta znašala
po količini in vrednosti v januarju zadnjih treh let. kakor sledi:
jan. 1939 jan. 1940 jan. 1941
izvoz
ton	mil. din
134.976	319.1
244.251	624.0
167.122	533.4
uvoz
ton mil. din 84.018 378.3 82.368 478.3 69.976 512.9
Po vrednosti je bil letos v januarju naš izvoz za 90.6 milijona din ali za 14.5°/o
manjši nego lani v januarju, vendar pa za 214.3 milijona din ali *za 67°/o večji nego v januarju 1939. Številke o vrednosti izvoza pa nam ne morejo nuditi več zanesljive slike, ker so se v zadnjih letih cene bistveno spremenile. Po količini je bil letos v januarju naš izvoz za 31.5% manjši nego lani in za 9.7% manjši nego pred dvema letoma, to je v zadnjem predvojnem januarju, čeprav je bila vrednost letošnjega izvoza znatno večja nego pred dvema letoma.
Naš uvoz pa je bil po vrednosti v januarju večji nego lani in predlanskim. Nasproti lanskemu januarju se je povečal za preko 7°/e, nasproti predlanskemu januarju pa za preko 35% Vendar je bila količina uvoza manjša nego lani in predlanskim, in sicer za 15% odnosno 17°/o.
Ker se je izvoz nasproti lanskemu letu po vrednosti zmanjšal, uvoz pa povečal, smo imeli v januarju le za 20.5 milijona din aktivno trgovinsko bilanco, medtem ko je lani znašala aktivnost v tem mesecu 145.7 milijona din. Upoštevati pa je treba, da je januar vedno eden najslabših mesecev za izvoz in da smo pred dvema letoma v tem mesecu zabeležili pasivni saldo v višini preko 79 milijonov.
Iitileks žlvljens&ilt stroškov
se je v februar ju dvignil za 1.4%
Piyjšnji teden smo poročali, da se je indeks cen v trgovini na debelo v februarju dvignil za 3%, in sicer na 155.3 točke (1926 enako 100) nasproti 94.9 v lanskem februarju in 76.6 v predlanskem februarju. Sedaj objavlja Narodna banka tudi nove številke indeksa življenjskih stroškov v Beogradu. Ta indeks se je od januarja do februarja dvignil od 157.0 na 159.2 točke (1937 enako 100). Povečanje znaša od ja-nnarja do februarja 2.2 točke ali 1.4%.
Od januarja do februarja se je najbolj dvignil indeks stroškov za obleko in obutev. ln sicer od 187.1 na 193.2, t. j. za preko 3.%. Tudi indeks stroškov za prehrano je narasel od 171.1 na 177.2, t. j. za 1.8%.
Popustil pa je indeks stroškov za kurjavo in razsvetljavo od 155.3 na 150.6.
Gibanje indeksa življenjskih stroškov je bilo od izbruha vojne leta 1939 naslednje:
Indeks življ. stroškov
avgust 1939	107.7
dec. 1939	114.8
marc 1940	121.9
sept. 1940	135.0
dec. 1940	152.1
jan. 1941	157.0
febr. 1941	159.2T
Od pričetka vojne, t, j. od avgusta 1939., se je indeks življenjskih stroškov dv:«-nll na 51J> točke ali za 47.8%.
Spremembe v klirinškem prometu z Italijo
2e prejšnji teden smo poročali, da je prišlo v drugi četrtini marca do popolne likvidacije našega klirinškega dolga v Italiji, ki se je že v prejšnjih treh tednih zmanjšal od S3.0 na 13.9 milijona Din. Sredi" marca pa smo izkazali že znaten saldo naših terjatev v višini 24 3 milijona Din Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanj-j klirinških računov od 22. t. m. za-znamuie novo znatno povečanje salda naših terjatev, ld so se dvignile v tem tednn od 24.3 kar na 89.4 milijona Din. Ta nagla sprememba v klirinškem računu z Italijo, do katere je oč;tno prišlo zaradi znatnejših plačil italijanskih uvozmkov na klirinški račun, ima za posled:co, da se sedaj zopet vršijo izplačila našim izvoznikom po kro-no'ožkem vrstnem redu in je verjetno, da bodo morali v bodoče naši izvozmki čakati na vrstni red izplačila mesec dni in morda še več. Zato je po nainovejših vesteh iz Beograda Narodna banka sklenila, da se v plačilnem prometu z It ali-o ponovno uve-deio klirinške avize, verietno pa je, da bo pričela Narodna banka kmalu izda joti klirinške nakaznice. č:m se bodo plač la našim izvoznikom zakasnila za več nego 15 dni. V bodoče bo Narodna banka tudi ob javljala številke klirinških aviz odnosno klirinških nakaznic, ki pridejo na vrstni red izplačila.
Verjetno pa je, da se bo ta aktivni saldo zmanjšal, če se bo na podlagi novega sporazuma z Italijo povečal naš uvoz italijanskega blaga. Na zadnjem sestanku jugo-
slovensko-ltalijanskega stalnega gospodarskega odbora, ki je zasedal v Rimu od 3. do 16. t. m., je bilo sklenjeno, da nam Italija do konca junfja dobavi določene vrste blaga na podlagi dopolnilnih kontingentov, ki se nanašajo na živo srebro, neočiščeno žveplo, očiščeno žveplo ln žve-pleni cvet; prav tako nam bo Italija na podlagi novih dopolnilnih kontingentov dobavila 30 ton bombažne preje za prodajo na drobno, 100 ton preje od umetne svile, 50 ton lanitala (umetne volne iz kazeina), 300 ton tkanin iz čistega bombaža, 175 ton tkanin iz celulozne volne in 62 ton bombažnih in volnenith tkanin, mešanih s celulozno volno.
Ostali klirinški računi.
Klirinški račun z Nemčijo zaznamuje v tretji četrtini marca zmanjšanje salda našega klirinškega dolga od 66.42 na 64.68 milijona mark, medtem ko se je saldo našega klirinškega dolga nasproti Cegko-moravskemn protektoratu povečal od 81 3 na 88.9 nvlijona Kč. Naš klirinški do'g nasproti Slovaški je nazadoval od 24.3 na 24.0 milijona din. povečal pa se je naš klirinški dolg v Madžarski od 97.5 na 99 2 milijona din
V kllringu 5 Turčijo je že prejšnji teden saldo našega dolga občutno nazadoval in smo 15. t. m. dolgovali le še 0.5 milijona Din; v tretji četrtini marca pa je prišlo do likvidacije našega dolga in je račun 22. t. m, izkazal saldo naših klirinških terja-
tev v višini 0.3 milijona Din. Naš klirinfiki dolg v Belgiji se je zmanjšal od 2.1 na 1.6 milijona Din, Danski pa dolgujemo v novem in starem računu 5.3 milijona Din (prejšnji teden 5.2).
V kliringu s Francijo, kjer so se prejšnji tedne naše terjatve naglo zmanjšale od 3.5 na 0.5 milijona frankovi smo sedaj prišli v dolg in dolgujemo na tem računu 0.4 milijona frankov. V kliringu s francoskimi kolonijami pa se je naš do'g po zadnjem občutnem zmanjšanju od 4 9 na 0.94 milijona frankov za malenkost dv g-nil na 10 m li ena frankov. Med aktivnimi kliringi je omeniti povečanje sa'da naših klirinških terjatev v Nizozemski od 7 2 na 7.8 milijona din in v Bolgariji od 2.0 na 2.4 milijona Din. Finski pa dolgujemo 2.4 milijona Din.
Nove maksimalne cene za drva In deteljlno seme
Na osnovi uredbe o cenah je minister za oskrbo in prehrano izdal naredbo o najvišjih cenah za drva, ki velja za vse železniške in rečne postaje razen v banovini Hrvatski, dravski, vardarski in zetski banovini. Po tej naredbi se ne smejo prodajati drva po višjih cenah, kakor ustrezaio pariteti nižje navedenih cen, ki veljajo franko vagon (šlep) pariteta Prijedor odnosno Pale pri Sarajevu (v smeri proti Beogradu): Bukova drva I. 116 din (za 10-tonski vagon 2088), II. 106 din (1908), III. 93 din (1674); hrastova I 107 (1926), II 97 din (1746), III. 85 din (1275), itd. Za bukove nevezane žagarske odpadke je določena vagonska cena 1350 din, za mešane trde nevezane žagarske odpadke pa 1265 din. Nasproti dosedanjim maksimalnim cenam so nove cene deloma znižane pri drv ah od mehkih listničarjev medtem ko so ostale cene v glavnem nespremenjene Na novo pa so določene maksimalne cene za vagon-ske prodaje nevezanih žagarskih odpadkov.
Z drugo naredbo je minister za oskrbo in prehrano določil najvišje cene za čisto seme rdeče detelje in lucerne. Po tej naredbi so za lastnike čistilnic in za one trgov ce in ustanove, za katerih račun poslujejo čistilnice, določene v prodaji na debelo naslednje najvišje cene: za seme rdeče detelje 32 din za kg, za seme lucerne pa 40 din za kg, vse franko prodajalnica odnosno čistilnica. Seme mora biti čisto in atestirano (opremljeno s plombo). V prodaji na drobno smejo prodajalci na gornje cene pribiti efektivne stroške prevoza do svojega obrata in 3 din pri kg za kosmati zaslužek. Prodaje preko 100 kg se smatrajo kot prodaje na debelo. Lastniki čistilnic in trgovci, na katerih račun poslujejo čistilnice, smejo pri prodajah izpod 100 kg zaračunati tudi zaslužek trgovca na drobno, ki znaša 3 din pri kg.
Trgovsko zborovanje v Celju
Združenje trgovcev za celjski, gornjegraj-ski in šmarsiki »rez je imelo včeraj v veliki dvorani'Narodnega doma v Celju svojo 18. redno glavno skupščino. Predsednik g. Ludvik Košir iz Prekope je pozdravil tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Pustiška in svetnika Trgovinsko-industrijske zbornice Maksa C.ukalo, nato pa je poročal o sedanjih velikih težavah, s katerimi se bori naše trgovstvo. Kritiziral je poslovanje prehranjevalnih uradov v nekaterih občinah in obsojal ustanavljanje konsumov in zadrug, ki so deležne raznih ugodnosti. Grajal je nezavednost nekaterih članov sreskega združenja, ki so lani prijavili, da potrebujejo količine sladkorja, ki zaostajajo za dejansko potrebo, kar jo imelo za posledico, da je bil celjskemu vrezu dodeljen premajhen kontingent sladkorja. Dotaknil se je ustanovnega občnega zbora Združenja hmeljarjev za Slovenijo, ki je bil v torek v Celju, in nastopil proti temu, da bi to združenje delovalo na škodo solidni hmeljski trgovini. V celjskem okolišu se je trgovina lani slabo razvijala. Predsednik se je zahvalil zbornici. Zvezi trgovskih združenj in oblastvom za podporo
Tajnik g. Coklin je poročali, da je ime-Io združenje lani mnoge posla, da je članstvu raztolmačilo nove uredbe, ki zadevajo trgovino. Sedanje izredne razmere so zlasti podeželski trgovski stan hude prizadele. Kmečka zaščita ni prinesla trajnih koristi. Zaščiteni kmetje sfobo plačujejo stare dolgove in delajo nove. take da so danes spet v istem položaju, kakoT so bili pred zaščito. Nujno potrebno je dvigniti kmetijsko
Postavitev referentov za premet blana la kontrolo cen v 47 mestih
V	torkovi številkj smo poročali, da je minister za oskrbo in prehrano izdal razpis za popolnitev 8 uradniških mest. in sicer 7 šefov odsekov za oskrbo in prehrano pn vseh banskih upravah in 1 mesto referenta za promet blao-a ln kontrolo cen pri upravi mesta Beograda. V tej zveri smo pripomnili, da bo minister enako kakor v Beogradu ustanovil mesta referentov za oskrbo ln prehrano tudi v avtonomnih mestih. Po čl. 14 uredbe o ustroju ministrstva za oskrbo in prehrano od 12. t. m. sme namreč nrn ster za oskrbo in prehrano po potrebi postaviti svoie referente za promet blaga in kontrolo cen tudi v mestih s pravico upravnega oblastva prve stopnje (5 149 zakona o mestnih občinah) Tak refereDt je neposredno podrejen banu in mu morajo mestna pog'avar-stva staviti na razpolago potrebne prostore. pisarniški material, kurjavo in razsvetljavo,
V	»Službenih novinah« od 25 marca objavlja sedaj minister za oskrbo ln prehrano razpis za popolnitev 47 uradniških me»t referentov za promet blaga in kontrolo cen v mestffi rta mesta so razporejena od Vin do IV/2 položajne skupine) Pravico sodelovanja prj tem razpisu Imajo d:plo-miranj pravniki državni uslužbenci z dovršeno pravno fakulteto in dplonvrani absolventi komercialne šole s stopnjo fakultete. Vsi pa morajo izpolnjevati splošne pogoje po zakonu o uradnikih. Prijave je predložiti z vse m j dokazi ministrstva za oskrbo in prehrano v zaprtih kuvertah z označbo »Prijava za konkurs«, tn to najkasneje v 10 dneh po objavi v »Službenih novinah«, to je do 4. aprila.
S postavitvijo referentov za promet blaga in kontrolo cen v mestih bodo posli s področja ministrstva za oskrbo in prehrano prešli na te referente, ki bodo neodvisni od občinskih poglavarstev.
proizvodnjo tako, da bo donašala kmeta trajne koristi. Potem ne bo več treba kmečke zaščite. Na pritožbe proti odločbam sreskih načel sit ev o maksimalnih zaslužkih pri predaji na drobno jc banska uprava Izdala nova zadevno odločbo z enotnimi odstotki kosmatega zaslužka za vso banovino. Srcsko združenje si je zaman prizadevalo, da bi zaradi draginje doseglo višjo ocenitev naravnih dajatev trgovcev za tr-ge.vske pomožne moči Tajnik jc v svojem poročilu navedel tudi borbe proti šušmar-stvu. Banska uprava je z naredbo z dne 10. maja 1940 prepovedala kromjarjenje v nekaterih srezih. med temi tudi v gmrnje-grajskem srezu Nato jc sre-ko združenje predlagalo prepoved kronjarjenja tud: v ce'jskem in šmarskem srezu. a ni imaio uspeha.
Dr. Pustile k je poroč«il o delovanju Zveze trgovskih združenj za dra\sko banovino in njemh sekcij. Maks Cukala pa o delovanju Zbornice za TO! Nori proračun sreskega združenja predvideva 97.6'>0 din izdatkov m prav toliko dohodkov Letna članarina znm-a 50 din. izredna dtrkla-da pa 6.7%
Zborovalci so (»prejeli predlog g Cven-kla. naj bi bile uredbe c cenah življenjskih potrebščin v bodoče jasnejše Po daljši debati je b?ia z veliko večina sklenjena uvedba nedeljskega počitka v trgovinah v območju sreskega združenja Ta nedeljski počitek naj veha tud: za zadruge in kc/n-zume. Nadzcrstvenr obia^vo naj strugo pazi na izvajanie nedeljskega počitka. Ob cerkvenih zbon vonjih n sejm h bodo trgovine v dotičnih krajih odprte
V upravni odbor sreskega združenja so bili izvoljen' nasiednji ge.: predsed. Ludvik Košir, j. podpretisedn k Tosp Tiršek. II. podpredsednik Alojz Preaz. lil podpredsednik Maks Štiglic odborniki Anton Čvcn-kel Riko Maršič. Josip Lavnč F«lip Snabl. Franje Zmavc Perdo Remic Anton Ma-rovt Edo Loschnigg 'n Frnjf Paukc, v nadzorstveni odbor p? go Iva* V-zovi:ek, Stanke ^entjurc in Stetan Rcdnuk
Maks Cukala |e poroča' o hmeljski trgovini m izgledih za hmei sfc< kupč'jo V Sa- | vinjsk- dolin1 ie ze okrop mili ionov dinarjev hmelja še neprodnne&r C«™v<vrnik je poročal o izg'eo-h za izvoz na^eoa hmelja v Ameriko in Sevietsko Rusmo Spre.ioet je bil njegov predlog nai b' Prevod. Hmeljarska zadruga in hn.eliski trcovc; pri nakupovanju -n izvozu hmelja delovali skupno. Govornik je poudaHI. da je slovenskim hmeljskim trgovcem uspelo izrniti zidov- j ske hmeljske trgovce Ob zak'jučku je : predsednik g. Košir pozval članstvo k slogi, disciplini in vztrajnemu in solidnemu delu.
Skupščina ptujskih trgovcev
V	soboto je bil občni zbor združenja trgovcev. Predsednik g. Ivan Snoj je omenil težke čase, 9 katerimi se mora boriti trgovec za svoj obstoj. Kljub temu pa trgovcem očitajo da so povzročitelji sedanje draginje. Zato je bil pn zvezi ustanovljen poseben odbor, da brani trgevstvu proti krivičnim napadom, ki jih iznašajo v zli nameri nasprotniki trgovstva. Obrazložili je visoke davščine, ki so naložene ptujskim trgovcem. Zahvalil se je zvezi in Zbornici za TOI za veliko delo, ki sta ga izvršili in ga še vršita v korist trgovcev. Ob koncu svojega poročila je sporočil, da ie združenje izročilo lani izvoljenemu častnemu predsedniku g. Francu Lenartu diplomo, za katero se je pismeno zahvalil in priložil znesek 5.000 din z željo, da bi se v Ptuju zgradilo trgovski dom ter bi bila ta vsota kot prvi temeljni kamen.
Tajnik g. Osenjak je poročal, da šteje združenje 152 članov, ki zaposlujejo 164 pomočnikov. Blagajna, ki jo vodi g. Vrab! Franjo izkazuje 39.742 din dohodkov in 37.174 din izdatkov, premoženje pa znaša 50.850 din. Soglasno je bil odobren proračun v znesku 51.183 din.
V	imenu Zveze trgovskih združenj Je govoril podpredsednik g. Pmtar iz Maribora. Zavzemal se je za izenačenje bruto dohod-ka, za pravične pos/iovanje aprovizacijskih ustanov in za čast trgovskega stanu, ki ob vsaki priliki žrtvuje največ za kulturne in socialne ustanove Svetnik Zbornice za TOI g. Milko Sen čar je orisa.! poslovanje sreskih in krajevnih preskrbovalnih uradov ter razne pomanjkljivc<sti in napake ki se pri poslovanju opažajo. Ob kemcu je bilo še sklenjeno, ela trgovci ne smejo za novo leto in ob uličnih prilikah deliti daril, eia se bo članarina za tekoč leto odmerila po davčni moči člana, da morajo imeti nakupovale* legitimacije, ki j>b izdaja združenje. Sprejeli so tudi predlog da se naloži v fond za trgovski dom še znesek 25.000 din. V debati so se razmotrivah o pomanjkljivostih aprcvizacije. o prchiani, o preskrbi življenjskih potrebščin in drugih težavah.
j dih pa so 1« nebistveno narasle (91 na 2098 milijonov).
= Znaten železniški promet v januarju. Po podatkih železniške ufpravc ie bil tudi letos v januarju promet na naših železnicah izredno živahen. Ta rostec je bilo natovorjenih na naših železnicah 1464328 vagonov nasproti 120.424 v lanskem januarju in 110.404 v predlanskem januarju. Promet v naših morskih lukah pa je bil v januarju nadalje zelo slab. To-naža v naše luke došlih ladii ie znašala k maf 867.000 bruto registrskih ton nasproti 931 000 v lan k?m jan a ju in i 1.307.000 v januarju 1933.
= Trgovinska pogajanja i Madžarsko. Kakor je znano, bi se morala v ponedeljek pričeti v Beogradu trgovinska pogajanja z Madžarsko. Zaradi tehničnih ovir pa je madžarska deiegacija odložila svoj prihod v Beograd in bedo pogajanja v drugi polovici prihodnjega meseca v Budimpešti. Da pa se rešijo najvažnejša tekoča vprašanja. bo te dni prispela v Beograd manjša madžarska delegacija. Madžarom gre predvsem za tedne dobave naše železne rude.
Bone
26. marca
Na zagrebškem tf-ktnem trž;šhi je bilo pri staini tendenci za Vorio škodo P°~ vpraše anje ro 477.50 (v B ogradu P 478) Tudi v ostalih državnih vrednotah 1 ni prišlo do zakMučkov tlK\ l/>
LJubUana Ofcielni tečaji: London 174.57 — 177 77. New Yor'< 4425 — 44^5, Curih 1028 64 — 1038.34. Tečaji na svobodnem trgu: London 215 90 — 239.10, New York 5480 — 55'.0 Curi'- 1271 10 — 1281 10 Privatni k!?rin*r: RerlH 1772 — 1792 gršk: boni 37 50 den
Curih. Beograd 10 Par'z 9 Oo L n 'ot 17.3750. New York 431. Rruseli 6<>. M!lai 2170 Madrid 39 50 Amster dam 229. Berlin 172.50 Stockho'm 10?." 2"0 Os o 5^. : Kobenhavm 83 50 S f a * T isa'nna 17.2750 Bud!mpešta 8^50 .Vene 3.00. Carigrad 3 3750. Bukarešta 2.00 r.VVM 1»
I Zagreb. Državna vrednote: Vo:t> š toda 475 50 den . 4° « agrarne 650 t* ~e-venre agrarno 56 den. 6ft « boglušk ■ ST'5 den.. 6" V, da'm. agrarne 79.75 d on «t% šumske 79 den.. 7% rt b'1iz 9G d^n. 7% invest 102 dem.. 7" •• Seciran 102 b'. 7*'« Blair 101 bi.. 8% B'a;r 104 den: d n'«e: PAB 105 den.. Trboveljska 390 — 400 5e-čerana Veliki Bečkerek lono den.
Beograd. Vojna škoda 478 den.. 4"« severne asrarn«? 56 50 den. 6' « b°?Iuške 85 — 86. 6% dalm agrarne 80 ?5 d-n. » šumske «0 den.. 7"» invest. 100 — 101. 7% Blair 100.50 den.. Narodna ba 'ka 6450 1 1. PAB 207 den.
Gospodarske vesti
=• Pred uvedbo treh brezmesnih dni. Iz
Beograda poročajo, da je ministrstvo za oskrbo in prehrano sestavilo končni predlog uredbe o uvedbi treh brezmesnih dnL Na to uredbo je pristala tudi banska oblast v Zagrebu. Kakor zatrjujejo bodo brezmesni dnevi v sredo, četrtek in petek. Predvideno je, da bo uredba stopila v veljavo 31. t m
= Novi nakupi hmelja za račun Sovjetske Rusije. Iz Žalca nam poročajo, da je bilo včeraj za kontinentalni račun kupljenih 200 metrskih stotov hmelja po 23 do 25 din. zastopnik Sovjetske Rusije Sokolov pa je sklenil s Hmeljarno d. d. v Žalcu pogodbo za nakup novih 4500 metrskih stotov blaga po istih pogojih, kakor je bilo že prejšnji mesec kupljenih 3000 metrskih stotov. Nakupovanje se bo pričelo, če se posreči Sovjetski Rusiji urediti formalnosti z blokadnimi državamL
= Naraščanje hranilnih vlog. Po podatkih Narexine banke so hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi narasle od 1. januarja do 1. februarja za 110 milijonov din, in sicer od 10.543 na 10.653 milijonov din. Lani so znašale vloge 1. februarja 10.227 milijonov, najnižje pa so bile 1. junija, ko so padle na 9749 milijonov. Od lanskega junija, ko je bilo zabeleženo najnižje stanje, so najbolj narasle vloge pri hranilnicah (za 308 na 2696 milijonov) in pri privatnih bankah (za 505 na 5859 milijonov), pri državnih zavo- i
Blagovp? tržišča
ŽITO
+ Chicago. 26. marca. Začetki te"aji: pšenica: za mai 88.75. za julii 86.25 za sept 86 50; koruza: za mai 65.125. za julij 65.375.
-f- Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nespremenjena. Oves: baški sremski in slavon 410 — 415. Ječmen baški in sremski 557.50- 562.50. Koruza: času primerno suha z 20% vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din); umetno sušena koruza s 14'> vlage 250 din. Moka (franko vagon ali šlep v dunavski banovini): pšenična »Ogg« in »Og« 723; 70% presejana pšenična moka 353; 85% enotna pšenična moka 332.25: nepresejana pšenična moka 351; presojana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14% vlage 231; presejana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250; nepresejana 2;30. Otrobi (franko vagon ali šlep dunavska banovina); pšenični 200; koruzni s kalmi 150: brez kali 70. Fižol: baški in sremski 630—635.
Lep zgled požrtvovalnega dela
Trbovlje, 26. marca
Osemdeset let je te dni izpclnil še zdravstveno čvrst in čil g. Jože Kunej, poštni upravitelj v poko-u in posestnik v Trbovljah. V dolgi življenjski dobi zre na lepo vrsto zaslužnih dejanj. Bil je od"očen narodnjak. Izvrsten uradnik in zgleden gospodarstvenik. Luč sveta je zagledal kot s;n stare kmetske narodno družine K :ne-jev na Trepčah pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Kmetsko okolje je mlademu Jo etu zari: alo v zt :.?> * veliko ljubezen do rodne grude, skromnost in trdno narodno napredno prepričanje.
Zelja ga je vendar gnala v svet. Prve izobrazbe je iskal na celjski gimnaziji, ki pa ji je kljub uspešnemu štud ju moral lz zdravstvenih razlogov dati slovo. Prišla so potem trda vojaška leta. nato pa odločitev za poštni f oklic. P.vo mesto je nastopil kqt odpravi te'.j pošte v Podsred". Potem je bil leta 1905 imenovan za up 2 vitel ja novo ustanovljene pošte v Trbovljah (trg). Tu je vztrajal v skoro 35ietnem neumornem delu ter dvignil poštni obrat kot vesten predstojnik in dober o g~n'zator kljub raznim upravnim težko^nm na za-vidno v'šrno. Vsi se še ^pomir jamo lepa urejenih poštnih prostorov v go~n'ih Trbovljah. s katerimi današnji poš ni urad ne izdrži primere. Kunej se je posvetil tudi javnemu delu ter je poprijel povsod, kjer je bilo treba podpreti nacionalno, napredno in gospodarsko delo v naši dolini. Pri trbove1 oskem Sokolu sodeluje že cd njegove ustanovitve, zadmžna p-foii'n'ca je imela v njem dolga leta izvrstnega sodelavca in odličnega gospodarskega svefo-valca. Ustanovitev rezervnega sklada posojilnice je njegova zasluga. Pc'eg tega re tudi še danes č^n mnogih nap,-rdn'h narodno prosvetnih društev in nrhov vsakokratni podpornik. V pri:t'čnem pogledu je vsikdar in povsod izpričeval demokratsko napredno prepričanje. Za državljanske zasluge je b'l odlikovan z redom sv. Sa^e.
Poleg odlik v javnem delu diči ^'av-jen-ca kremenit značaj, velika socialnost In dobro srce, ki se zlasti zrcali v zg^dnem rodbinskem krogu. Po smrti prve žene si je z gospo Terezijo, učiteljico, ustanovil nov lep in topel dom. ki je primer za dobro urejene domačije. Kljub temu, da mnogo čita, se tudi na visoka leta še pohvali na dober vid, ki mu še služj brez očal. Trboveljski Sokol in Zadružna posojilnica sta jubilei počastila z lepima društvenima prireditvama, na katerih sta oba odbora Izrazila tople čestitke. Ob Kuneje-vem življenjskem prazniku tudi mi pridružujemo želje za dolgo, zdravo in srečno življenje.
Velepodmornica iz
Nov
izum, ki se bo začel kmalu
Amerike
v plovbi
AmerlSkl radio je nedavno sporočil vest, da so v neki ladjedelnici onstran Oceana spustili v morje prvi super-tip nove trgovinske podmornice. Deplacement ladje znaša 7500 ton in brodove te vrste bodo zdaj začeli
graditi v serijah.
Novi svet, piše francoski »Jour«, je Evropo Se enkrat iznenadil z novim rekordom. Doslej je francoska mornarica razpolagala z največjo podmornico na svetu. To je bila podmornica »Surcouf«, dolga 110 in široka 8 m z deplacementom 2S00 ton na površini vode in 4300 ton pod vodo. Ta podmornica ima 150 mož posadke.
Kakšne so značilnosti ameriške trgovinske velepodmornice, spra-
šuje francoski list. Cim je bila stvar objavljena, so povedali, da je namen nove podmornice zagotovitev trgovinskega prometa z največjim tovorom, t. j. dve do tri tisoč ton, morda tudi več, vendar na ladji brez ofenzivnega orožja.
Francoska podmornica »Surcouf« ima dva Dieselova motorja, ki proizvajata skupno 3800 k. s. in električne stroje za 1700 k. s. Dalje ima dva vijaka ter
akcijski radij 1200 milj
če plove s povprečno brzino 10 vozlov na uro. Z ozirom na ogromne dimenzije ameriške velepodmornice si ni težko predstavljati, kakšni stroji jo bodo gnali. Ameriški pomorski inženjerji se niso bali poveriti usodo največje podmornice na svetu izbranemu štabu
Od Sirarne do
Tri glavne bolgarske reke se izlivajo v Egejsko morje
Tri večje reke teko skozi Bolgarijo proti Egejskemu morju: Marica, Mesta in S truma. Vse tri izvirajo v Rodopskem gorovju na jugozapadu države, Marica je reka, »d je med ljudstvom najbolj znana in priljubljena. Znana je tudi iz narodne pesmi, ki poje »Sumi Marica okrvavljena ...« Ta pesem spominja na zgodovino in pravi, da so se ob Marici vršili krvavi boji.
Skoro tri tisoč m visok je gorski masiv, iz katerega se Marica zliva v dolino, da steče po Traški ravnini mimo Plovdi-va to Odrina, kjer zavije proti jugu ter se obrne k Egejskemu morju. Od zgornjega Drtoopolja do izliva v morje tvori Marica tudi državno mejo med Grško in Turčijo. Železniška proga, ki drži v Orient preko Sofije in Carigrada, sledi skozi Tracijo precejšen kos poti v dolini reke Marice.
Mesta je manj znana od Marice. Dere po ozki dolini med Rodopskim gorovjem in Pirinom v jugovzhodni smeri ter je utesnjena v kraško tlo. železnica iz Soluna
še ne veš, zdaj izveš:
da je bolgarska vlada te dni uvedla izkaznice za kupovanje masti in olja;
da bodo v Zedinjenih državah na predlog generala Bretta vsako leto izvežbali 30.000 pilotov;
da je določila Amerika za podporo Anglije s prehrano pol milijarde dolarjev;
da bo portugalska vlada v noči od 5. na 6. aprila uvedla poletni čas;
da je znani italijanski tenorist Barda, ki je v prejšnjih časih pel na odrih vseh večjih oper po svetu, umrl v Novarri star 63 let;
da bodo pripadniki rumunske vojske, ki so sodelovali pri udušitvi legionarskega upora, prejeli posebno nagrado v denarju;
da je na neki farmi v Windsor Millsu na kanadskem ozemlju nastal ogenj, v katerem je zgorelo sedem otrok;
da bodo v Rusiji 28. marca svečano proslavili 601etnico smrti Musorgskega z velikim koncertom njegovih kompozicij;
da je v Moskvi tudi Stalin prisostvoval sestanku Molotova to Macuoke, ki sta se razgovarjala celi dve url;
da je požar v Galacu uničil veliko tvor-nico tkanin.
vozi le nekaj kilometrov skozi dolino Me-ste.
Ime Strume, starega Strymona, je znano že iz starega veka. V svetovni vojni so se tu borili ramo ob rami Nemci in Bolgari. Pred izlivom v Orfanski zaliv napravi Struma na grškem ozemlju jezero Tahino. Ozemlje med Strumo to izlivom Marice je današnja grška Tracija. Tu vlada milo podnebje kakor na Rivieri in zemlja v teh krajih rodi znani aromatični tobak ter daje izborno olje.
oficirjev-učenjakov,
elitnih pilotov ln posadki prelzkuSenlh tehnikov, ki bodo ob jadrali obalo mirnega kontinenta, da se diskretno pojavijo pred obalo drugega. Bodočnost bo pokazala, ali je smela znanost odkrila novo formulo strahovitega aparata, sposobnega da obvlada vse napore ter doseže nove uspehe.
Povprečno dobo za uporabljanje te velepodmornice cenijo v Ameriki
na trinajst let.
Seveda nI to v skladu s stroški to časom, ki ga zahteva konstrukcija, vendar je to ob začetku novega Izuma postranskega pomena.
»Veliki Pariz«
Prefekt seinskega okrožja v Parizu je izjavil, da bo imela priključitev pariških predmestij Boulogne, Neuilly, Levallois, Cllchy, Vincennes in Sv. Mandč to posledico, da bo štelo mesto pet milijonov prebivalcev.	--
Prilastek vseučilišča v Innsbrucku
Na prošnjo rektorata univerze v Innsbrucku je nemški prosvetni minister Rust dovolil, da se bo imenovala ta univerza zanaprej »Nemška alpska univerza v Innsbrucku«.

^Družina, domovina, delo"
Slika s skupščine francoskih legionarjev v Puyu, kjer je govora množici maršal Petaln
Zopet Igralnice v Niči in Monte Carin
Pariški listi ostro kritizirajo odločitev francoske vlade, ki je dovolili ponovno otvoritev Igralnic v Niči in Monte Carlu.
Razdejanje v Glasgowu
Posnetek porušene ulice v mesta angleških ladjedelnic
ANEKDOTA
Neki mladenič, ki je bil silno vnet za operno petje, si Je sam od sebe pritaknil naslov »tenorist« to je bil na to silno ponosen. Nekoč je prišel k pevskemu pedagogu Herbertu Ernestu Grohu to ga prosil, če mu dovoli zapeti arijo. Ko Je nehal peti, je Groh dejal:
»Takšnega glasu nisem še nikoli slišaL Vi bi bil idealen namestnik Enrica Carusa! Zakaj niste umrli namesto njega?«
VSAK DAN ENA
»Tempo, tempo! Nekoliko več življenja v ta prizor smrti!«	(»New Yorker«)
Parada nemške vojske v Tripolisu
Zmernost pospešuje zdravje
Ugotovitve nemškega zdravnika o sladkorno bolnih
Dr. Beckert iz Draždan je na podlagi živilskih kart Izračunal, da je na tisoče prebivalcev tega mesta 2.5% sladkorno bolnih, če pa upošteva še lažje primere, kl niso v zdravniški obravnavi, bi bilo dejansko 3 sladkorno bolnih na tisoč prebivalcev. Z opazovanjem v draždanskem amDulatoriju za diabetike je Beckert nadalje ugotovil, da učinkuje vojna hrana
ugodno. Kakor se je v svetovni vojni umrljivost za sladkorno boleznijo znižala na polovico, se kaže tudi danes v 45 odstotkih vseh primerov večja ali manjša izboljšava bolezenskega stanja in le v 4.8% primerov se je pojavilo poslabšanje. Dr. Beckert meni. da gre ta ugodni učinek na ra5ua zmernosti, v katero silijo ljudi živilske karte, dalje pa predvsem na omejitev maščob.
Novo lovsko letalo
Vrline Spitfirea, Hurricana in Blenheima v enem
Londonski »Daily Mail« poroča, da je Anglija naročila v Ameriki množino lovskih letal najnovejšega tipa, ki bodo izzvala v zračni vojni pravcati prevrat. Tehnične podrobnosti ostanejo do nadaljnjega skrivnost, vendar namigavajo, da bo oborožitev teh letal neprimerno večja nego pri vseh doslej praktično uporabljenih lovcih. Pripovedujejo, da imajo ta letala mnogo večji akcijski radij kakor Messer-schmittovi aparati, odlikujejo pa se tudi po svoji hitrosti, ki je baje nedosegljiva. Novi tip lovskih letal predstavlja odgovor na nemške bombnike tipa Condor, ki trenutno ogražajo morsko pot Velike Britanije čez Atlantski ocean. Konstrukcijski načrt so izdelali skupno ameriški in brit-
Obletnica vojnega pristanišča Kiela
V drugi polovici marca L 1865 je bil Kiel izbran za sedež nemške mornarice v Vzhodnem morju. Prej je to mesto zavzemal Gdansk, današnji Gotenhafen. Kiel je bil prvotno neznatna ribiška naselbina, danes pa se je po številu prebivalstva povzpel med velika mesta.
ski letalski strokovnjaki ter predstavlja skupek vrlin Spitfireov, Hurricanov in Blenheimov. Udejstvovanje nemških bombnikov nad Atlantikom, piše list, je prisililo odločujoče činitelje, da so naročili konstrukcijo najmodernejšega lovca, ki si ga je mogoče predstavljati. Z veliki upi pričakujejo, kdaj bodo ta letala posegla v borbo nad zemljo in morjem.
Smrt na albanskem bojišču
Uradno glasilo fašistične stranke poroča, da je padel junaške smrti na albanskem bojišču vodja šole za fašistični svetovni nazor Nieolo Giani. Pokojnik je bil mlad filozof, kl je izšel iz vrst fašistične mladine. Napisal je kopico knjig in brošur o fašizmu, socialni teoriji ln o antisemitizmu. Padel je v 32. letu svoje dobe.
Prebivalstvo Slovaške
Slovaški državni statistični urad objavlja, da ima Slovaška po podatkih zadnjega ljudskega štetja 2,653.564 prebivalcev.
Skozi deželo afriškega peska
Motoclklisti nemške vojske ne poznajo ovir niti v peščeni puščavi
H. Adams:
34
3)aisif in jgjosemartj
Roman
»Niso tako hude, kakor je videti.«
Nov premolk. Tako težko je bilo povedati, kar »u je polnilo srce. Kako mična je bila videti, ko je ležala pred njim, in kako krotke, prijazne so bile njene besede! Ali na to zdaj ni smel misliti.
»Vsi hočejo vedeti, kako se je stvar zgodila, pa sem jih pustil ob tem, kar si sama povedala. To je bilo tako — lepo od tebe, Rosie. Ko bi vedela, kako — majhnega se čutim...«
»Ze dobro. Bili.«
»Kaj, ko sem se vedel tolikanj prostaško. Sam ne vem, kako se je moglo zgoditi. Srčno rad tv ti pokazal. Rosie, da mi je žal. Ali mi moreš odpustiti? Prisežem ti, da ne bo tega nikoli več.«
»Kar pozabiva, Bili.«
»Pozabiva — res tako misliš?«
»Da, Bili.«
»Rosie... zlato dekletce si.«
In to je bila v resnici. Katero drugo dekle bi bilo pač ravnalo tako kakor Daisy? Igrala je lažno vlogo — Bili je to vedel — a vendar ni bilo njeno ravnanje proti njemu nič manj spodobno. Njena skrivnost bo pri njem dobro spravljena.
»Se nekaj, Rosie,« je dodaL »Elo Verdonovo si
prejšnje čase dobro poznala jeli? Kakšna je bila prav za prav?«
Kratko ga je pogledala. Sicer ga je bila podražila z Elo Verdonovo — a zakaj se je zdaj vračal k temu predmetu? Njegovo vprašanje se ji ni zdelo povsem brezpomembno, a reči mu ni mogla ničesar. Smela ni!
»Ela je starejša od mene. Dve ali tri leta pomenijo v šoli veliko razliko.«
»To si lahko mislim,« je počasi d^ial.
»Dekleta iz višjih razredov z mlajšimi skorai n-govore.«
Bili bi bil rad posvaril Daisvjo pred Elo a ni vedel, kako naj to stori, ne da bi izdal, kar ie bil ujel kot nepovabljena priča.
»Menda je bila pred teboj v zavodu?«
»Da.«
»In od tistih dob je nisi nikoli več videla?«
»Ne.«
»Druga dekleta so jo imela menda kar rada0 Ali ni bila nekoliko čudna?«
»Oh. njeno jasnovidstvo misliš?«
»Tudi to.«
Kam je neki meril? O Eli nikakor ni mogla govoriti z njim. S to stvarjo je menda šele kasneie začela. Jaz nisem nikoli nič slišala o tem.«
Oba sta nekaj časa molčala. Iz srca rad bi ii bi! pomagal, a le kako, ne da bi ji kaj pojasnil? B la sta kakor dva, ki v temi iščeta drug drugega. Zdaj je poskusil ubrati drugo pot do cilja.
»Lepo mnenje si morala dobiti o meni. Ro^ie. Malini, da mi ne boš nikoli več zaupala...«
»Tebi veliko bolj kot komur si bodi drugemu.«
»To je pač res ljubeznivo od tebe, in ... kaj sem hotel reči: če bi kdaj zašla v težave ali če bi potrebovala človeka, ki bi se mogla z njim odkrito pogovoriti — seveda, tega zlepa ne bo. ali... mislim samo, če bi vendarle kdaj... oh, vsa to je nesmisel... hotel sem le reči. da bi ti prmigal, Volikor le mo^em. Pri m°ni je vsaka bes^a tako varna, kakor da ni bila nikoli izgovorjena.«
Njegovo zmešano govorjenje je zvenelo resno, da nikoli tega Daisvji je srce razbijalo. Menila je. da se skuša opravičiti, ker je ondan tako ravnal — r>u. kaj če bi ga zdaj prijela za besedo? Če bi mu zaupala svojo skrivnost, ki ii mora prej ali slej tako in tak" priti na sled? Kolikokrat se je bila borila z željo, da bi mu vse povedala — pripravni trenutek je bil zdaj tu. Morda bi jc zaničeval, toda vsekako bi ostal mož beseda. Kako bi ji odleglo!
»Tako dober si proti meni, Bili. in. ..« je br?§ začenjala, ko so se vrata odprla in ie stopila v sobo gospav Carterjeva Naj ie znala biti teta Amv š? tako širokogrudna, vendar si ji ni zdelo prav, da bi ostal Bili predolgo v Rosemaryjini sobi.
»Nu.« je veselo dejala, »kaj dela naša bolnica? Si jo zabaval. Bili. Prav, prav, a zdaj je čas, da se
odpočije.«
»Pravkar sem hotel oditi.« je odvrnil Bili, ki je stal že pri vratih. »Se enkrat sem ii rekel, da bi bil moral bolje paziti — samo jaz sem kriv vsega.«
Daisy je zardela. »Ne — jazi«
18.
Dva dni po tem je prišel prvi udar. Čeprav je
teklo izza Daisyjine nezgode življenje po starem tiru, je bilo vendar čutiti, kakor da nečesa manjka. Gaster in Alisa sta hodila svoja raziskovalska pota. gospod in gospa Carterjeva sta se trudila, da bi pripravila Eli in Sidu Vernonu kaj izpremembe in zabave — in vendar bi bil človek rekel, da se čas komaj vleče naprej. Teta Amv je sedela vsak dan po mnogo ur ob bolnični postelji, a tudi Gaster in njegova žena sta prihajala v njeno sobo; Daisv je dobro čutila dolžnostni značaj teh obiskov.
»Kako mučno irion biti zate « je rekla Alisa. -da moraš svoio vrnitev v Franciio zdai znova preložiti. Rosemary. To te gotovo zelo žalosti?«
»Tako hudo spet ni.« je bil Daisvjin odgovor. ■»Zdaj imam vsaj časa. da čitam Hardvjeva dela. \ prosim, nikar se ne zadržujta. Vem. da je še toliko krajev, ki bi si jih rada ogledala...«
Tudi Ela je Daisyjo redno obiskovala, vendar je ni nikoli pozabila trpinčiti z zbadanjem in namigi.
»Takšna smola, Rosemary — a saj boste kmalu spet vstali, in — Bili vam je zagotovljen V tem dolgočasnem gnezdu res ni človeškega bitja, ki bi ga moglo zvabiti s čednostne poti. Morda je kar dobro, da je tako. kajti izkušnjava utegne postati človeku nevarna. Samo nikar ga predolgo ne pustite samega! Gotovo vas bo z veseljem vodil pod pazduho, da se vam ubogo koleno ne prena-tegne...«

B
ELEŽKE
,»Hrvatski dnevnik" o pomenu dunajskega podpisa
»Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, posveča pristopu Jugoslavije k trojnemu sjx>raztimu uvodnik, v katerem ugotavlja, da ni Jugoslavija s tem pristopom prevzela na se nobenih vojaških obveznosti ln turi, ni pristala na. nikake žrtve v pogledu svoje suverenosti in teritorialne nedotakljivosti. Obstoje znatne razlike med obveznostmi, ki jih je prevzela Jugoslavija s pristopom k trojnemu paktu in med obveznostmi, ki so jih prevzele druge države: : Dočim je morala n. pr. Rumunija po pristopu k trojnemu paktu pristati na arbitražo, zaradi katere je izgubila znaten del svojega državnega področja, je Jugoslavija dobila celo jasno garancijo za svojo teritorialno neokrnjenost.«
Dalje pravi »Hrvatski dnevnik«, da je bila »hrvatska javnost že davno naklonjena taki rešitvi«. Z dunajsko pogodbo »smo zagarantirali naše nevojevanje tudi drugemu vojujočemu se taboru s tem, da preko našega ozemlja ne bodo prešle niti se vozile tuje čete. Zaradi tega ne bo imela druga vojujoča se stran prilike in vzroka, da bi nastopila proti nam z neprijateljski-iui akcijami.«
Pcsebno poglavje posveča »Hrvatski dnevnik« notam Italije in Nemčije o garanciji Integritete naših meja. Glasilo dr. Mačka pravi, da »ti noti ne pomenita samo potrditve dejstva, da obe velesili nimata nobenih teritorialnih pretenzij na naš račun, temveč tudi to, da ne more računati na njuno pomoč nobena država, ki bi morda postavila zahteve po reviziji naših meja. Brez nemške in italijanske pomoči pa sploh ne more nihče misliti na to, da bi nas poskušal s silo ali pretnjami prisiliti k reviziji naših meja. Tako sta postali Nemčija ln Italija garanta., da se sedanje teritorialno stanje na Balkanu ne bo spreminjalo pod pritiskom sile ali katerekoli druga okolnosti.«
Ssja vodstva SDS
Včeiaj je bila v Zagrebu seja izvršnega odbora SDS, na kateri so bili razen za-greb.ških članov še dr. Hinko Krizman iz Varaždina, dr. Ljubo Leontič iz Splita in dr. Bogdan Brujič iz Gospiča. Na dopoldanski seji je podal obširno poročilo o sedanjem političnem položaju tajnik stranke Sava Kosnnovič, ki se je davi vrnil iz Beograda, Popoldne se je seja nadaljevala.
Sprejem! In posveti v Beogradu
Podpredsednik vlade dr. Maček je sprejel danes bivša ministra dr. ču bril o vid a in dr. Budisavljeviča. ki sta se od njega poslovila kot bivša ministiska tovariša. Nato je sprejel enega izmed voditeljev zem-Ijoradnikov, bivšega poslanca Vojo LaziČa. V predsedstvu vlade so za tem sledile konference ministrskega predsednika Cvetko-viča. dr. Mačka, dr. Cincar-Markoviča in finančnega ministra dr. šuteja.
Posvetovanje hrvatskih mestnih občin
Na plenarni skupščini zveze hrvatskih mest, ki je bila včeraj v Zagrebu, so razpravljali o dobavah rezervne hrane za hrvatska mesta. Ugotovljeno je bilo, da kljub radostnim finančnim sredstvom še ni bilo mogo e doseči predvidenih rezerv.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se opusti zamišljena nova oblika obdavčevanja po mestih in zlasti že napovedana mestna Z'--mlj:5ka davščina, ker bi bila. taka davčna obremenitev preveč enostranska. Končno so razpravljali o nujni potrebi, da se obnovi avtonomija mest glede dajanja domovinskih pravic posameznikom.
Položaj Javnih nameščencev
Tednik ^Dalmatinska Hrvatska«, ki ga izdaja vodstvo Hrvatske seljačke stranke za Dalmacijo, objavlja uvodnik o težkem finančnem položaju državnih in samoupravnih uradnikov, ki postaja zaradi vedno bolj naraščajoče draginje že kar obupen. List pravi, da se finančni minister dr. šutej i osno bavi s tem vprašanjem in da je izdelal že nekaj pr edlogov za izboljšanje materialnega položaja državnih uradnikov. Eden izmed načrtov predvideva širokopo-tezno preskrbo državnega in samoupravnega uradništva preko nabavljalnih zadrug s cenejšimi življenjskimi potrebščinami in hrano. V ta namen bi odobrila vlada brezobrestni kredit več sto milijonov. Ni pa izključeno, da bo vlada končno morala pristati na povišanje plač državnih in sarao-vpravnir. nameščencev.
Srbsko ognjište"
Glavni urednik v Zagrebu izhajajočega tednika »Srpsko ognjište«, bivši narodni poslanec Dušan Bogunovič nam piše:
»V vašem cenjenem listu je 22. t m. te šla notica, ki ob priliki nekega citata iz »Srpskega ognjišta« trdi, da pripada skupina okrog našega lista Jugoslovenski radikalni zajednici. V interesu resnice vas prosim, da objavite naslednjo ugotovitev: List »Srpsko ognjište« je glasilo neodvisne skupine Srbov v banovini Hrvatski in zato ne pripada nobeni stranki, tudi ne JRZ. Naša skupina se je organizirala po sklepu sporazuma z namenom, da zaščiti srbske interese v banovini Hrvatski.«
H glava3 skupščina
zdravniške zbornice
Iz zdravniških krogov smo naprošeni, naj svoje včerajšnje poročilo o redni letni skupščini Zdravniške zbornice v Ljubljani izpopolnimo z naslednjima dvema ugotovitvama:
1)	Pri slučajnostih je skupščina sprejela 1. predlog primarija dr. Dereanija, da skupščina odklanja vsako vmešavanje političnih strank v svoje poslovanje in zlasti v svoje volitve.
2)	Volitev predsednika in nove uprave se je udeležilo 642 članov zbornice. Od teh jih je glasovalo za dr. Gerloviča 243, za dr. Deroanija pa 238.
Vc?3i5k v francoskih šolah
V francoskih šolah dosedaj verouk ni bil učni predmet, temveč je bilo vsaki veroizpovedi prepuščeno, da sama skrbi za verski pouk mladine in po svoje ureja. Nedavno pa je vlada maršala Petaina v okviru svojih kulturno^političnih reform odredila, da se na šolah zopet uvede verouk, za tiste učence in dijake, ki jih starši v ta
ttej stvari poroča
med drugim:
namen priglasijo. O »Frankfurter Zeitung«
»Nekateri ukrepi Petainove vlade na kulturno političnem polju, zlasti pa zopetna uvedba fakultativnega verouka v šoile, so izzvali v delu francoske javnosti zaskrbljenost in gotov odpor. Novi minister za prosveto je imel zaradi tega po radiu govor, v katerem je skušal razpršiti pomisle-
ke. Izjavil je, da nova kulturna politika ne
namerava podirati osnov sedanjega francoskega šolskega sistema. Vlada ne odohrar-va protiverski tendenc, vendar pa tudi ne bo trpela, da bi bila ogrožena verska nevtralnost države.«
Sprememba v kmetijskem ministrstvu
Beograd, 26. marca. AA. V imenu Nj.
Vel, kralja ie bil upokojen inž. Jovo Po-povič. pomočnik kmetijskega ministra.
Občni zbor Avtokluba
Kljub vojni in raznim omejitvam se naši avtomobilisti krepko oklepajo svoje organizacije
Ljubljana, 26. marca
Nocoj ob 18. je imela ljubljanska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba svoj I. redni letni občni zbor od reorganizacije po likvidaciji skupnega Avtokluba za vso državo. V klubskih prostorih Kazine se je zbralo lepo število članstva, na zborovanje pa so prišli tudi številni oficielni predstavniki. Med njimi načelnik dr. Trstenjak za bansko upravo, dr. Brilej za mestno občino, načelnik dr. Orel za Aeroklub, dr. 2i-žek za Tujskoprometno zvezo in še mnogi drugi.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik g. Avgust Praprotnik predlagal, naj se pošljeta Nj. Vel. kralju Petru H. in knezu namestniku Pavlu udanostni brzojavki, ki ju je občni zbor sprejel z burnim odobravanjem. Nato so sledila izčrpna poročila posameznih klubovih funkcionarjev, med njimi predsedniško g. Praprotnika, ki je na splošno orisal delo sekcije v preteklem letu, potem tajnika g. Birimiše, ki je v podrobnem navajal vse pomembnejše dogodke iz lanskega delovanja sekcije na raznih toriščih in načelnika motosekcije g. inž. Strune o športnih uspehih sekcijskih aktivnih dirkačev, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Iz poročila blagajnika g. Govekarja je bilo razvidno, da je sekcijska blagajna v minuli poslovni dobi zaradi izrednih razmer po svetu in skoraj ustavljenega avtomobilskega turizma utrpela znatne izgube, toda da je morala sekcija del izdatkov kriti iz prihrankov prejšnjih let. G. blagajnik je nato predložil v odobritev proračun za prihodnje leto, ki bo bržkone spet prinesel znatno pasivno postavko, toda kljub temu se je odbor odločil, da za enkrat ne bo zvišal članskih prispevkov.
Po poročilu zastopnika revizijskega odbora g. Hribarja je bila staremu odboru
soglasno izglasovana razrešnica s pohvalo. Nato so sledile nadomestne volitve upravnega odbora iz katerega je po žrebu odpadlo 6 članov, ki pa so bili na predlog dr. Cirila Pavlina vsi s predsednikom Pra-protnikom spet soglasno izvoljeni v upravo. Enako so bila izpopolnjena tudi vsa ostala mesta v raznih odborih, ki jih je bilo treba na novo zasesti.
Pred zaključkom je bil na predlog dr. Bogdana 2užka sprejet formalni sklep glede likvidacije bivše ljubljanske sekcije prejšnjega Avtomobilskega kluba za vso državo. Nazadnje pa je bila sprejeta daljša
resolucija,
v kateri Slovenski avtomobilski klub z vsem poudarkom zahteva spremembo na-redbe št. 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili. Časovne in krajevne omejitve so v državi, ki šteje samo pičlih 25.000 motornih vozil, nepotrebne ln škodljive ne samo v pogledu narodnega gospodarstva in tujskega prometa, temveč tudi za naše državne finance. Z izdajo bencinskih kart je prodaja tekočih pogonskih goriv zadostno omejena, goriva pa, ki jih avtomobilisti dobivajo tako, naj uporabljajo, kadar in kakor hočejo. Vse članstvo Avtomobilskega kluba dobro pozna sedanje razmere in bo znalo ceniti napore države za racionalizacijo tega uvoznega blaga. Zato pa odločno zahteva, če redno plačuje vse svoje pristojbine ln takse, naj se mu dovoli določene količine uporabljati po lastni uvidevnosti.
Kmalu po 19. Je predsednik g. Praprotnik zaključil ta zelo kratki, a vendar močno zgovorni občni zbor naših avtomoblli-stov. Nekaj podrobnosti lz poročil glavnih klubovih funkcionarjev bomo še objavili.
S O
Godba sokolske župe v Beogradu. V Beogradu so imeli pred leti dobro sokolsko godbo, ki jo je opremilo in vzdrževalo društvo Beograd VTH. Pri njej je sodelovalo nad 35 bratov, tudi nekaj bivših članov ljubljanske sokolske godbe s Tabora. Vodil jo je kot kapelnik br. Vlasak. Kasneje se je ta godba razšla zaradi tehničnih težkoč, predvsem, ker ni imela sredstev za obnovitev glasbil. Končno je povzela beograjska župa sama pobudo za obnovitev godbe in je pokrenila pred vsem nabiralno akcijo za ustvaritev župnega godbenega sklada. Ta znaša danes že 47.000 dinarjev in je pred kratkim prejel 20.000 dinarjev, ki jih je nabral beograjski trgovec br. Dobri-voj Lazarevič med svojimi prijatelji in znanci. Beograjska mestna občina pa je poklonila župi vse potrebne Instrumente za pihalno godbo s pogojem, da sodeluje pri svečanih občinskih proslavah.
Mladinski odsek Sokola v Petrovgradu Ima že dve leti redne razpravne večere, kjer naraščaj debatira o raznih sokolskih in javnih vprašanjih. Obisk je vedno nad vse zadovoljiv, kar priča, da ume vodstvo izbrati res zanimivo razpravno snov. Izmed predavanj, ki so bila v zadnjem času, je treba omeniti ono br. Brzaka »Planinstvo in sokoistvo«. Privabilo je v predavalnico nad 150 omladincev, ki so po predavanju še živahno razpravljali o tem važnem vprašanju. Predavatelj je slušatelje seznanil zlasti z lepoto slovenskih planin. — Tudi naša društva bi morala tremetl za tem, da spozna naše članstvo planine in sploh pokrajine na vzhodu in jugu.
Tudi v Kotoru izdaja naraščaj svoje glasilo. Hvalevredno je to od sokolske mladine, na drugi strani pa je to dokaz, da manjka baš naraščaju pravi skupni nara-ščajski list, ki ga naj bi izdajal savez. Svo-ječasno je ustrezal temu namenu »Soko-lič«, ki pa je prenehal ob preselitvi vseh sokolskih listov iz Ljubljane v Beograd ln do danes še ni bil obnovljen. Bilo bi koristno, da se da naraščaju čim prej zopet njegov Ust, saj je škoda, da se moči cepijo po raznih lokalnih listih, drugod pa so-kolska doraščajoča mladina zaman pričakuje nekaj za sebe.
Sokolsko društvo v Titlu ob Dunavu spada v novosadsko Župo. Kakor marsikjer drugod, so tudi tam sklenili, da bodo zgradili lastni dom do Izteka SPP. Kakor poroča »Sokolski glasnik«, je letošnja glavna skupščina odobrila zgraditev sokolskega doma. — V Slavonskem Brodu Imajo lastni dom že nekaj let, toda dolgo ga niso mogli popolnoma dovršiti. Sedaj so si zagotovili dovoljna sredstva ln uprava je pod vodstvom staroste br. dr. Iva Jalaviča sklenila, da bo dom dokončala popolnoma.
V Kačaniku v Južni Srbiji imajo sokolsko društvo, ki mu starostuje naš rojak inž. Vlad. Anžlovar. Postavili so si del svojega doma že pred časom ln imeli že takrat namen, da ga dograde do kraja, ko bodo sredstva to dopuščala. Kakor javljajo, bo dom letos dograjen v celoti. — Pomen sokolskih domov v vardarskl banovini je za splošno prosveto in posebej za sokoistvo nad vse velik. Zato je treba pozdraviti vsako akcijo za zgraditev sokolskih domov, teh žarišč jugoslovenske kulture v krajih, ki so jo toliko časa pogrešali.
Savezne tekme moškega naraščaja bodo 13. aprila v Sarajevu med najboljšimi tekmovalci. Nastopili bosta dve vrsti: predstavnici vzhodnih in zapadnih sokolskih žup. Tekma bo obsegala vaje po svobodni zamisli na krogih, drogu, bradlji in konju na šir z ročaji, preskokih preko konja vzdolž ln po tekmovalcu sestavljeni prosti vaji. Izbirne tekme za sestavo obeh predstavniških vrst bodo 30. marca in sicer za zapadne župe v Ljubljani, za vzhodne pa v Novem Sadu. — čim več tekem bomo prirejali, tem živahnejše bo v telovadnicah!
Smrt najstarejšega češkega Sokola. V Jilovem pri Pragi je bilo ustanovljeno sokolsko društvo leta 1869. Takrat je vstopil
St VO
v njegove vrste br. František Sobotka, ki je umrl pred nekaj tedni v starosti 99 let. Brat Sobotka Je aktivno sodeloval v društvenem življenju do leta 1927. in se je takrat kot 831etni, toda krepki starec udeležil slavnostnega sprevoda v kroju ob priliki položitve temeljnega kamna za nov sokolski dom. Tudi dve leti kasneje, ob proslavi 601etnice svojega društva, se je še udeležil sprevoda.
Češko sokoistvo BteJe skupno 2769 sokolskih društev. Zanimivo Je, da Je med njimi največ prav majhnih edinic, kar je znak, da se je sokoistvo res razširilo po vseh krajih. Manj kakor 50 članov šteje 998 društev, od 51 do 100 članov pa skoraj 1000 edinic. Največje društvo. Kraljevi Vinogradi v Pragi, pa ima skoraj 7000 pripadnikov, več kakor marsikatera sokolska župa in skoraj toliko kakor vse ljubljansko sokolsko okrožje skupaj.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 27.: Brez tretjega. Red A. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebškega Narodnega gledališča. Petek, 28.: zaprto.
Sobota, 29.: gesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 30.: Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. (Predstava v okviru Treznostnega tedna).
Zadnje gostovanje članov zagrebške drame Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča bo drevi za red A. Igrala bosta Bego-vičevo tridejansko dramo »Brez tretjega«, s katero sta žela pri vseh dosedanjih predstavah velik uspeh. Opozarjamo na to zadnje gostovanje, v katerem ima naše občinstvo priložnost spoznati umetniško raven dveh slovenskih umetnikov, ki sta se z vsem poudarkom uveljavila v zagrebškem gledališču.
Abonentom reda torek, ki so odpovedali svoje sedeže pri torkovi predstavi Begovi-čeve drame »Brez tretjega«, javljamo, da so jim sedeži rezervirani za predstavo drevi. Z abonentskimi izkaznicami naj se javijo pri večerni ali dnevni blagajni, ki jim bo nakazala nadomestne deseže.
Izrez iz rokokojske Ljubljane za časa barona Zoisa nam bo predočila najnovejša komedija, ki jo je napisal dr. Kreft »Krajn-skl komedijanti«. Duhovito delo, ki je zgrajeno na osnovi zgodovinskih podatkov, prikaže borbe in spletke okrog prve uprizoritve Linhartove igre »Zupanova Micka«. Krstna predstava dela bo 1. aprila. Delo bo zrežiral avtor sam.
OPERA
Četrtek, 27.: zaprto
Petek, 28.: Carmen. Izven. Proslava 25-letnice umetniškega dela dirigenta Ni-ka štritofa in gostovanje Zlate Gjun-gjenčeve, sopranistke beograjske opere ter Alde Nonijeve, bivših članic naše opere.
Sobota, 29.: Vesele žene wlndsorske. Izven. Nedelja, 30. ob 15.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL
Dva gosta o priliki 251etnega dirigentskega jubileja Nika Štritofa. Dne 28. t. m. bo jubilejna predstava Bizetove »Carmen«, ki jo bo dirigiral jubilant Nlko štritof. Naslovno partijo bo pela prvič v Ljubljani Zlata Gjungjenčeva, partijo Micaele pa Alda Nonijeva. Gostovanje teh dveh odličnih umetnic je za muzikalno Ljubljano nadvse zanimiv dogodek, ki bo dal jubilejni predstavi priljubljenega in zaslužnega dirigenta še večji poudarek. Ker je zanimanje za predstavo izredno ln je le majhno število vstopnic še na razpolago, opozarjamo občinstvo, naj si jih pravočasno zagotovi. Partijo dona Joseja bo pel Franci. |
Zanimiva zasedba v Nloolatjevi komični operi »Vesele žene windsorske«. Sobotna
predstava tega dela bo prinesla deloma novo zasedbo glavnih partij. Popularni komik Zupan bo pel prvič na našem odru partijo Falstaffa. S to kreacijo bo Imel možnost v igralskem pogledu razviti vso svojo komiko in ustvariti spet enega izmed svojih popularnih tipov. Partijo Fentona bo
pel prvič Rakovec, partijo Ane pa tokrat
Polajnarjeva. Dirigent A. Neffat, režiser D. Zupan.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 27.: zaprto. Petek, 28.: zaprto.
Sobota, 29.: Doroteja Angermann. Premiera. Red A.
Od Sredozemlja do Nlgra
Železnica skozi Saharo
Službeni list francoske vlade objavlja zakon, ki je bil nedavno sprejet na seji francoskega ministrskega sveta in se tiče zgraditve železniške proge skozi Saharo, železnica bo nosila uradno ime »Sredozemlje—Niger«.
Projektirana proga bo imela izhodišče pri Suarfi in pojde čez Bechar, Colombo, Kenad in Adraro Cepila se bo na dva dela. Prvi pojde v Francosko Zapadno Afri-
ko, drugi pa v Francosko Ekvatorialno Afriko. Okrajki bodo zvezani z že obstoječimi železniškimi progami ter se bodo priključili progam v Dakarju in Sarmaku. Govore celo, da bo železniška proga pozneje podaljšana do Belgijskega Konga preko Britske Nigerije. V francoskem prometnem ministrstvu bodo otvorili poseben oddelek, ki bo nadzoroval načrte in delo transsaharske železnice.
še enkrat zelenica KuSra
Oddaljena je tisoč km od nabrežja severne Afrike
Odkar je angleška vojska zasedla Cire-najko, sta od zaledja odrezani tudi dve važni oazi sredi puščavskega ozemlja: zelenici Džarabub in Kufra. Francoska svobodna vojska generala de Gaullea le podvzela na jugu sunek proti Kufri, vendar brez vidnega uspeha. Italijani so jo potisnili nazaj. Zdaj se je sunek ponovil in po vesteh italijanskega generalnega štaba je bil zopet odbit.
Zelenica Kufra leži nad tisoč kolometrov oddaljena od nabrežja na severu Afrike. Obsega prav za prav skupino oaz, ki se zdijo popotniku, kadar dospe do njih, kakor utvara, fata morgana. V Kufro je mogoče dospeti samo na hrbtu kamele. Po mučnem potovanju pa je človek kakor na-
grajen za vse. kar je pretrpel na svoji poti V Kufri najde senčne palmove gaje, vitke minarete mošej in prijazne strehe naselbinskih hišic. Vrtovi okrog palmovih i ?ajev so prikupni in rodovitni. Obdelujejo pa jih ne Beduini, ki zaničujejo kmečko delo. marveč črni sužnji, ki Jih dobivajo v ta namen iz sosednega Sudana
Okrog Kufre živi pleme fanatičnih Se-nuzijcev s katerimi je imel maršal Gra-ziani dovoli opravka, preden jih je ukrotil. Oaza leži v kotu med francosko Cadsko kolonijo ln med angleškim Sudanom. Italija je tukaj zgradila posebno letališče, ki rabi kot vmesno pristajališče na poletih proti Adis Abebi.
Balzacov muzej v Parku
Hiša s spominki na velikega romanopisca ostane
ohranjena
Pariški listi poročajo o razširjenju ulice Raynouard, kjer leži muzej pisatelja Balzaca. Več starih poslopij v tej ulici je bilo v zadnjem času porušenih, toda hiša, v kateri Je živel in delal stvaritelj »človeške komedije«, je ostala nedotaknjena in bo ohranjena poznejšim rodovom.
V tej hiši je živel slavni francoski romanopisec pred sto leti, ko se je moral skrivati številnim upnikom. Upniki so ga neprestano nadlegovali. Eni so od njega zahtevali denar, drugi pa rokopise, kajti zastavil jim je tudi romane, ki še niso bili napisani. Idilična tišina tega kraja je zelo pospeševala Baizacovo stvariteljsko delo.
Motili so ga samo lovci na zajce in jerebice. ki so pred sto leti tam okrog zalezovali svoj plen.
Dela za obnovitev Raynourdove ulice so se začela spomladi 1939,, potem pa je prišla vojna in so jih ustavili. Nadaljevala so se lani poleti. Zaradi vojnih dogodkov je imel Balzacov muzej v zadnjem času malo obiskovalcev, zdaj pa izraža pariški tisk upanje, da se bodo tudi Balzacovi častilci zganili ter prihajali v večjem številu v hišo. kjer priča mnogo spominkov na delo francoskega genija, ki je dal človeštvu velikansko epopejo.
Uspeh francoskega Silma
Marcela Carnea „Križpotje" najboljši trak lanslie
produkcije
Organizacija kinematografskih kritikov v Havani, ki se sestane vsako leto enkrat z namenom, da oceni deset najboljših filmov prošlega leta v prestolnici Kube ter Izbere najboljši trak, se je tudi letos sestala ln določila prvenstvo francoskemu filmu Marcela Carnea »Križpotje«. Ostalih devet filmov si sledi takole: »Konec dni« od Juliena Duviviera, Francoza, »Cone With
the wild« od Viktorja Flemlnga. ameriške-produkcija, »Pinocchio« od Walta Disneya, umetnika Micky miške. Na petem mestu je argentinski trak Justa Suareza »Krvava svatba«, šesto, sedmo in osmo mesto so prisodili ameriškemu filmu, deveto in deseto mesto pa je zopet dobil francoski film in sicer Granovskega »Taras Buljba« ter Duvivierov »La charette fantome«.
Kaj bere |aponska mladina
»Momotaro" stara pravljica o dečku, ki se je rodil iz breskve in je premagal zle duhove
Japonsko naučno ministrstvo, ki skuša samo z vrsto publikacij vplivati na japonsko mladino, je preiskalo med 15.000 učenci in učenkami 30 osnovnih šol. kakšno štivo ima mladina najrajši in kako sprejema publikacije ministrstva samega. Ta preiskava je pokazala, da japonska mladina svojega okusa ni spremenila. Med vsemi knjigami, ki jih bere najrajši, Je stara ljudska pravljica »Momotaro«, ki pripoveduje o dečku, ki se je rodil lz breskve in ki je s
pomočjo opice, psa in fazana premagal vrage na ctoku demonov. Ta knjiga je dobila 15 odstotkov vseh glasov. Na drugem mestu je z 10 odstotki glasov druga ljudska pravljica »Kintaro«, ki pripoveduje isto tako o mcčnem dečku. Na tretjem mestu je nova knjiga »Nišizumi, stotnik odreda oklopnih voz«, na četrtem pa ja-p iski prevod Ezopovih basni. Kakor je videti, daje japonska mladina v splošnem prednost bojevitim zgodbam.
Z ječo se hoče rešiti mož
Nenavadna bigamistka se sama ponuja policiji
Mlada žena, ki je navajala, da je lz New Yorka, se je oglasila na policiji v mestu Dunnu v Severni Karolini ln je vprašala komisarja: »Kako Imenujete "človeka, ki se je dvakrat poročil, ne da bi se ločil?« »Bigamlsta ga imenujemo«, je odvrnil komisar malo začudeno. »Petem sem jaz bigamistka in vas pozivam da me aretirate«, je dejala obiskovalka-S temi besedami je izvlekla dve poročni
listini, ju pomolila komisarju pod nos in velela: »Sita sem ju obeh in najbolje se ju pač rešim, če me pošljete v ječo.« Uradnik pa je bil drugega mnenja. Menil je, ca mestu Dunnu ne more kar tako naprtiti stroškov za vzdrževanje čudne bigamistke. Poslal jo je za sedaj domov. Najprvo bodo natančno pogledali, kako in kaj, potem bodo videli, ali ji lahko pcmagajo, da ubeži svojima možema, čeprav v ječo ...
Kralj Karol se bo nastanil v državi čile
Buenos Aires, 26. marca. J. (Ass. Press.) Bivši rumunski kralj Karol, ki se začasno mudi v Lizboni, je zaprosil argentinsko vlado za dovoljenje, da bi smel na svojem potovanju v Cile paslratl argentinsko ozemlje. Svojo prošnjo je utemeljil s pojasnilom, da je čilska vlada njemu ln go-spej Lupescu dovolila, da se smeta za trajno naseliti na ozemlju čilske republike.
Vlakna iz konoplje
Budimpešta, 26. marca. AA. (MTI.) Po dolgih proizkuslh se je madžarskim strokovnjakom posrečilo najti način za pridobivanje vlaken iz konoplje ln konopeljne slame ter od odpadkov iz konoplje. Ta vlakna, ki so jim iznajditelji dali naslov »Kotomin«, so pripravna za vsakovrstno uporabo v tekstilni industriji. V prvi vrsti jih bodo uporabili za odliCen nadomestek za surovi bombaž. Po računih strokovnjakov bo lahko madžarska industrija za sedaj Izdelala okrog 17.000 metrskih stotov teh vlaken.
Tolpe volkov v Španiji
Madrid, 25. marca AA. (Štefani) BJteu Meride so se pojavile večje toflpe volkov, ki so napadali drobnico in živina
Francoski emigranti v Ameriki
Nemški listi beležijo, da se udejstvuje bivši francoski minister za letalstvo Pierre Cot kot predavatelj na univerzi Yale, kjer skuša opravičevati nedostatno oborožitev Francije v izgubljeni vojni. Znana Gene-vifeve Tabouis, ki je dolgo strašila v francoskem radiu, govori zdaj poslušalcem v Ameriki, toda nima dosti poslušalcev, kajti ameriški tisk je iznajdljivejši v senzacijah od nje. Novinar de Kerillis izdaja v Mont-realu majhen list. Edino pisatelj in letalec Saint Crupery skuša Američanom tolmačiti pravilnost politike maršala Petaina.
Najdražja angleška vojna
Dopisnik madridskega dnevnika »ABC« poroča iz Londona, da je sedanja vojna najdražja, kar jih je vodila Anglija v svoji zgodovini. Lansko leto so znašali vojni stroški štiri milijarde funtov, za letošnje leto so predvideni izdatki v znesku štirih in pol milijard funtov.
Postani in ostani ilan Vodnikove družbe!
J
ŠPORT
Napredek športnikov v JNAD
Na HI. table-teniškem prvenstvo za prvenstvo ljubljanske univerze so osvojili prva mesta v vseh disciplinah, kjer so nastopili — Novi prvak je Tone Medved,
član športne sekcije JNAD Jugoslavije
V torek je priredil ASK UL table-tenis turnir za prvenstvo univerze, in sicer v telovadnici poljanske gimnazije. Zanimanje za ta turnir je bilo med akademsko mladino precejšnje, saj se ga je udeležilo dovolj igralcev, lepim in napetim igram pa je prisostvovalo tudi precej gledalcev.
Za disciplino moštev se je prijavilo 7 moštev. ASK 4, JASO 1, športna sekcija JNAD Jugoslavije 2. Glavna borba je potekala med obema prvima moštvoma Aska in JNAD Jugoslavijo. Slednje se je v postavi Dernovšek—Medved—Djinovski po hudih borbah z Askom IV. 3:0, Askom II. 3:1 plasiralo v finale ter tu zmagalo nad Askom I. 3:0 (Medved—Krečič 2:1; Dernovšek—Strojnik A. 2:1; Dernovšek—Djinovski : Krečič—Strojnik 2:1).
Za disciplino gospodje posamezno se je priglasilo okoli 20 tekmovalcev, med njimi "nekoliko najboljših slov. igralcev. Po Izredno napetih borbah so se plasirali med zadnjo četvorico: Djinovski Vojo, Merala R. z zmago 2:1 nad Siagnettijem, Strojnik Aleš z zmago nad Dernovškom 2:0 in Medved z zmagami nad Krečičem 2:0 in Lac-kneriem 2:0. Vstop v finale sta se priborila Merala Rajko z zmago nad Djinov-a,
skim 2:0 in Medved z zmago nad Strojnikom 2:0. Finalno igro pa je z veliko premočjo (21:12, 21:11) odločil v svojo korist Medved Tone, član športne sekcije JNAD Jugoslavije ter si tako priboril prehodni pokal, ki ga je dosedaj hranil Lazar Milan.
Za slngle dam se je prijavilo 6 tekmovalk, nastopili pa sta samo dve. Zmagala je Bitežnikova nad Bercierijevo z 2:0. Odločna Vesna Bačičeva in favoritka, drž. akademska prvakinja Tjaša Pustoslemško-va, ki zaradi nerazumljivega postopanja vodstva nista nastopili, pa sta svoie znanje pokazali samo v mešanem doublu. Para Bačič—Dernovšek in Pustoslemšek—Djinovski sta premočno premagala svoje nasprotnike, ter se sestala v finalu Zmagal je par Pustoslemšek—Djinovski po napeti borbi z 21:13, 21:23, 21:19. Igra je bila zelo lepa, posebno s strani obeh partneric.
Moškega doubla zaradi pomanjkanja časa niso odigrali. Ta turnir je pokazal vidno premoč in lep napredek športne sekcije JNAD Jugoslavije v tej panogi, saj je osvojila prvo mesto v v?"h disciplinah, kier je nastopila. Organizacija turnirja je bila prav dobra.
Kako igrali
Na dan soje vrhovne nogometne zveze v Beogradu smo objavili izvirno vest o razdelitvi parov za tekmovanje v državni ligi. Ta razdelitev je bila dan pozneje na redni seji na željo nekaterih udeležencev nekoliko spremenjena. Večina kol je sicer ostala nespremenjena, vendar objavljamo zaradi preglednosti razpored tekmovanja obenem s termini še enkrat v celoti, ki je, kakor sledi:
6. anrila odnosno 15. junija: Jugoslavija— BSK, IV. srbski klub—Concordia, Gradjanski—III. srbski klub, Hajduk— Ljubljana,
13. aprila odnosno 22. junija: BSK—III.
srbski klub. IV. srbski klub—Jugoslavija, Ljubljana—Gradjanski, Concordia—Hajduk,
27. aprila odnosno 29. junija: Jugoslavija—Gradjanski, Concordia—BSK, Hajduk— m. srbski klub, Ljubljana—IV. srbski klub.
11. maja odnosno 6. julija: BSK—IV. srbski klub. III. srbski klub—Jugoslavija, Gradjanski—Hajduk, Ljubljana—Concordia,
. 18. maja odnosno 13. julija: III.—IV.
srbski klub, Jugoslavija—Hajduk, Concordia—Gradjanski, Ljubljana—BSK.
22. maja odnosno 20. julija: Hajduk— BSK, Concordia—III. srbski klub,
25. maja odnosno 27. julija: ITI. srbski klub—Ljubljana, Jugoslavija—Concordia, Hajduk—IV. srbski klub, Gradjanski— BSK in
29. maja odnosno 3. avgusta: IV. srbski klub—Gradjanski, Jugoslavija—Ljubljana.
V neka! vrstah
Na ssriisčeh s Pece
Na praznik v sredo je bila ob ugodnih snežnih prilikah na Peci smučarska tekma za pokal SPD Mežica—črna. Tekme se je udeležilo 20 tekmovalcev. Rezultati so bili
naslednji:
Smuk: 1) čop Franc (SPD Maribor)
2:14.8, 2) Repič Borut (SPD Maribor) 2:25.4. 3) Blanka Vili (Ptuj) 2:28.4, 4) Mlačnik Tone (SPD Mežica) 2:53.6, 5) De-tiček Albert (SPD Maribor) 2:54.1/5.
Slalom: 1) Cop Franc 1:11.4, 2) Keršba-mer Ivan (SPD Mežica) 1:14.8, 3) Repič Borut 1:18.8, 4) Blanka Vili 1:19.3/5.
Kombinacija: 1) Cop Franc 200 točk, Repič Borut 181.4, 3) Blanka Vili 178.2, 4) Keršbamer Ivan 163.7, 5) Mlačnik Tone 150.7.
To Je ocena!
Športne rubrike beograjskih listov so še zmerom polne raznih podrobnosti o nedeljskih nogometnih tekmah z Madžari, med katerimi so tudi nekatere pomembne ugotovitve, ki so jih menda poročevalci namenoma šele zdaj spravili v javnost. Tako ugotavlja Bora Jovanovič v »Politiki«, da naše državne reprezentance tako dolgo ne bodo sestavljene dobro, dokler bodo savezni kapetani iz Beograda in Zagreba obenem tudi vodje nogometnih sekcij v posameznih klubih.
V mladinskem moštvu, o katerem prihaja zdaj polagoma na dan, da je edino od vseh treh enajstoric izpolnilo pričakovanja ali jih celo prekosilo, je dobil nazadnje svojo pravo in nadvse laskavo oceno — kolikor ni bil lepo pohvaljen že od našega dopisnika v poned. »Jutru« — edini Slovenec, ki ie bil določen v to izbrano enajstorico. Morda ni dobro, da se mlademu igralcu v razvojni dobi pripisuje toliko dobrega, toda navsezadnje je moral mladi Smole odigrati to težko tekmo na tujem terenu in pred razvajeno publiko, tako da Je gotovo izreden primer, da so mu kljub vsemu temu lahko napisali pravi slavospev. O njem piše namreč »Politika« med drugim:
»Eden od igralcev pa se je med tem izgubljal v senci ostalih. To je bilo desno krilo Smole. Njegova igra ni bila efektna, morda zato, ker je šibak in že nerazvit. Toda on ima ono nekaj, česar ni pokazal noben drug igralec med to mladino, namreč mojstrsko virtuoznost. Mali Smole ima izredno prefinjene poteze, skoraj neopaz-Ijive, toda neobičajno lepe, ki so svojstvene samo izredno talentiranemu nogometašu. On že zdaj v mladosti kaže nagnjenje k tem izredno lepim potezam, ki jih vsak talent izvaja z lahkoto in brez vsakega truda, kakor umetnik, ki izvaja iz instrumenta najlepše glasove. Ce ne bo uvenela predčasno, nam bo ta nežna bilka nekoč morda
krasila šopek naših nogometnih zvezd.c *
Haškovi table-teniški igralci, ki so, kakor smo zabeležili, med dnevi odpotovali na turnejo v Nemčijo so v nedeljo prvič nastopili v Monakovu. Dolinar in Hexner, ki sta tamkaj igrala še brez Marinka, nista izgubila nobene igre in zaključila ta dvoboj s 5:0 v svojo korist.
Ponoven občni zbor SKZ
Občni zbor Slovenske kolesarske zveze bo v nedeljo dne 6. aprila ob 10. v Mariboru v lovski sobi hotela »Orla«. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, volitve novega odbora, predlogi in sklepi ter slučajnosti. Ce občni zbor ob določeni uri ne bi sklepčen, bo nov občni zbor eno uro pozneje ne glede na število navzočih.
Glasovalno pravico bodo lnWi samo oni klnbi, ki so zadostili določbam § 11 zveznih pravil.
*
SKZ nam je poslala obenem z gornjo objavo tudi službeni seznam kolesarskih prireditev, ki so jih v teku leta 1940. Izvedli posamezni klubi v območju ljubljanske in mariborske podzveze. Prireditve so bile po klubih in datumih:
v ljubljanski kolesarski pozvezl: DKSK Edinstvo, Ljubljana: 28. IV. in 22. IX., ŽSK Hermes, Ljubljana: 5. V.- 7. VII. In 20. X., kol. klub Zarja, Jesenice: 30. VI.. I. Gmk (kol. sek.) Kranj: 21. VH„ kol. društvo Zarja, Zg. Kašelj: 28. VII. in kol. društvo Ljubljanica, Ljubljana: 5. X. ter v Mariborski kolesarski podzvezi: SK Železničar, Maribor: 1. IX., SK Maraton. Maribor: 22. IX. in kol. klub Edelv/eiss, Maribor: 29. IX.
Razpis
medklubskega smuka SK Ilirije na
terenih okrog Rožce SK Ilirija (odsek Hrušica) priredi v nedeljo 30. t. m. medklubski smuk s startom ob 12. na Velikem Vrhu nad sedlom Rožce in ciljem na Visokih nad Hrušico. Dolžina proge je 5 km, višinska razlika okrog 800 m. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani in predverifieirani tekmovalci športnih klubov, članov SZSZ. Tekmovalci tekmujejo v dveh razredih in na lastno odgovornost. Za najboljše plasirano moštvo 5 tekmovalcev razpisuje SK Ilirija prehodni pokal, ki preide v trajno last onega kluba, ki zmaga na tej prireditvi trikrat zaporedoma ali v presledkih. Razglasitev rezultatov bo ob 17. v gostilni Payer na HrušiCL
Prijave tekmovalcev z navedbo točnih podatkov (o letu rojstnih je poslati do 29. t. m. do 12. na naslov: Polajnar Cvetko, Hrušica nad Jesenicami št. 24. ali v nedeljo pol ure pred startom sodniškemu zboru.
Konzorcij uprave stadiona ln Igrišč ŽSK Hermes. Redna seja konzorcija bo drevi ob 19.30 v sejni sobi na stadionu.
SK Jadran. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v gostilni pri Sokliču v Trnovem. Zaradi važnosti dnevnega reda je za vse gg. odbornike udeležba obvezna.
SK Slavija. Jutri ob 20. važen članski sestanek v klubski sobi — zaradi nedeljskih tekem. Pridejo naj tudi vsi člani ta-ble-teniške sekcije. Klubov naslov je — Lj., Sv. Petra c. 74.
SK Vič. Važen sestanek jutri ob 20. pri Mescu na Viču. Novi člani zaželeni!
V gimnastično plavalnem tečaju, ki bo ob torkih od 1. aprila do srede maja, je še nekaj mest prostih. Prijavnina znaSa Din 50. Prijave sprejema kurjač v zimskem kopališču.
TrfeevelJ iki planinci , so zborovali
Planinska bratovščina v Trbovljah je imela nedavno svoje trinajsto letno skupščino. Vodil jo je načelnik g Ante Be*. ki je v lepem nagovoru navduševal k obi.v-ku naših okoliških višav. Počastil je spomin umrlih članov ter poročal o delu osrednjega društva.
O društvenem delu ie poročal tajnik g. Gustav Kos-tanjšek Izredne prilike niso dopuščale izvedbe posebnih načrtov V preteklem letu so delovali smuški. marka-cijstki, foto in mladinski odsek ter gospodarski odsek Iz poročil nače!n:kov posameznih odsekov se vidi. da so vs>> delovali po najboljših močeh Zlasti je bil de'aven smuški in mladinski odsek, k' sta izvedla celo vrsto zimskosportnih prireditev. Mar-kacijsiko delo je nekoliko zastalo, pa se bo letos podvojilo. Fofcodsek se je udejstvo-vel s skioptičnimi predavanji in sodelovanjem na razstavah ter misli prirediti tečaj za fotoamaterje Blagajniško poročilo g. Sipa Gustava izkazuje zadovoljivo premoženjsko stanje Gospodar Mrzliškega doma g. Šetinc je isto tako ugotovil aktivno bilanco. Mrzlica je imela lansko leto preko 2000 obiskovalcev in 417 prenočnin. Kum, ki je tudi prešel pod upravo trboveljskega SPD, izkazuje okrog 1500 poset-niikov, večinoma iz zasavskih revirjev. Naš dolenjski Triglav bi rrona! čimprej dobiti svoj lastni planinski di>m.
Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v odbor kot podnačdnik g. Adolf Viz-jak, feot odbornik in načelnik markacijske-
ga odseka g. Leopold Majdič, kot novi gospodar mrzliškega doma g- Ivan Berger mL in namestnik g. Jože Plevoak. Za poverjenike v Hrastniku pa ao billi izbrani gg. Miro Kavšek in Adolf Novotny.
Bodoči program predvideva redne društveno delo. Za desetletnico doma na Mrzlici se bo leto® vršila skromna planinska proslava.
Iz živIfenja na deželi
ROG. SLATINA. Pred dnevi smo spremljali k večnemu počitku daleč na okoli poznano go. Elizabeto Dreflakovo. Kako je bila pokojnica priljubljena ln spoštovana, je pokazal njen pogreb, ki se ga Je udeležilo ogromno število ljudi. Naj pokojnica v miru počiva.
SV. PETER POD SV. GORAML Sokolsko društvo je tudi letos izdalo za pust tradicionalen pustni časopis »šentpetrčans. List je zbudil veliko zanimanje med domačini in rojaki ter znanci izven šent Petra. Ob tej priliki se društvena uprava najtoplejše in bratsko zahvaljuje vsem onim rojakom in znancem, ki so list odkupili z večjimi denarnimi prispevki. Ostale rojake ln znance, ki so pa to spregledali, prosimo, da podpro naša stremljenja. Dela pri do-vršitvi Sokolskega doma lepo napredujejo in upamo, da bodo kmalu izvršena.
POLJCANE. Zaradi ukinitve enega oddelka na tukajšnji šoli je bila dodeljena v Loče učiteljica ga. Elizabeta Solarjeva 16 let je delovala pri nas in se vsa posvetila skrbi in vzgoji zaupane ji mladine. PrTjubljeno učiteljico ne bodo pogrešili samo otroci in starši, temveč tudi učiteljstvo, ki mu je bila odlična tovari^ca. Razen v šoli se je gospa udejstvovala tudi izven šole. Se danes so nam v spominu njeni nastopi na deskah čitaln'šk°ga in sokolskega odra, kakor tudi nJene skrbno pripravljene otroške igrre. prizorčki in nastopi ob raznih šolskih slavnostih in drugih prilikah Ge. učiteljici želimo na novem mestu čim več zadovoljstva m uspehov. — Minule dni je praznovala sedemdesetletnico svojega uspeha polnega življenja splošno znana m priljubljena trgovka ga. Marija šumerieva. Ravno pred 50 leti je prišla iz Rogaške Slatine gospod:njit k Jernejeu. Zivl'pnie ji ni bilo z rož:cami postlano, saj je dvakrat ovdovela z majhno deco. ki jo je pa lepo vzgojila in gmotno preskrbela, živela je vedno le za svojo družino m za delo. nikoli pa ni imela praznih rok za siromake ln za revne d:jake. Svoj življenjski jubilej je praznovala skromno in tiho v krogu svoje druž'nlce, kakor je skromna tudi ona sama. Slav-Ijenki izrekamo iskrene čestitke s toplo željo, da bi ji usoda naklon'la še dolgo vrsto let obilo zdravja in zadovoljstva!
Iz Ptuia
j— Mestni preskrbovalni urad bo razdeljeval nakaznice za kruh in moko za mesec april po običajnem redu, in sicer: Družinski poglavarji z začetno črko A do J v četrtek 27. t. m., od K do P v petek 28. t. m. in od R do Z v soboto 29. t. m. Oni, ki stanujejo na levem bregu Drave, dvignejo nakarnice pri uradu v prostorih Mestnega poglavarstva, oni z desnega brega Drave v bivši občinski pisarni na Bregu, člani Nabavljalne zaditige drž. uslužbencev pri svoji zadrugi. Obnovitev nakaznic se vrši s predložitvijo glav starih nakaznic. Uradne ure od 8. do 12 in od 14. do 17. Dne 29. t. m. se delijo nakaznice samo dopoldne. Kdor v določenem roku ne dvigne nakaznice, izgubi p-avico do iste!
j_ Davkoplačevalci na teritoriju mestne občine so vplačali za bednostni fond okroglo 80.000 din, dočim Je občina dobila iz tega fonda vrnjeno le 5000 din, čeprav je v našem mestu zelo mnogo brezposelnih. Zaradi tega je mestni svet sklenil, da zaprosi bansko upravo za dovoljenje, da davščino za bednostni sklad pobira občina, ki bo s tem denarjem podpirala domače brezposelne.
j— Dober lov. V zadnjem času so bile zelo pogosto izvršene tatvine in vlomi v mestu in v najbližji okolici. Policija je bila budno na delu da te neznance polovi. Dosegla je uspeh. Ko je bilo vlomljeno v skladišče trgovca Rosenfelda na Ljutomerski cesti in so mu odnesli za 1800 din vrednosti v žitu in moki, so aretirali poznanega tatu Franca Jančiča in Elizabeto Her-cegovo. oba iz Ptuja, ki sta dejanje priznala. Blago sta iz skladišča odpeljala na sa-mokolniel v Ljudski vrt. Ker pa je bil tovor pretežak. sta 40 kg ječmenove kaše vrsr'a v r'.bn'k. ostalo b'a<ro m shranila v stanovanju, kjer ga je našla policija.
Is Tirflea
C_ V^Vka tatvina v	usnJaTki
zadrugi Runo V n?či cd pi ka na soboto so obiskali pisarno zad-uee Pun0 poklicni svedrovci Na-rtall so blagimi v koteri ie bil pr'nravl'en d^n^r ^a !z«1pčil-* tedenskih mezd te odnesli okro? 30 000 D'n. Vsi znaki kažejo, da je b"? ra 'Irlu t-lni izurjen'h .vlomilcev m^dn^r^dr^ga keva
č Ogrni Na rvu-Trk 25 t. m o* 9 zvočni s*a se nenadno o«r!-Ta g? '.1-ki rog in sirena v zvoniku sv. Ardr:-;ia ter oroTCr la m~5ča~e -»e	po*nr.
Gorela je runa de'avske usnja-ke z-druge Puno. v kateri se &fh--\ijo ^mmb- za sveže kože volno :n smrekco 'ubl?. Vreli so se leseni tramovi in onaž K ?reni so sosedje o~eni kmnlu	Trt. ški fra-
sOri so bili v na'krr-:šfm Ča«u n? mestu, rrihilel: so tudi pre^iVfkl sn *>'str'ški gn-silci s svojimi mofomimi b-z°raln\mi in je bi. p"ž"r po°fven še pr~dm je m~gel zavziti večji ob-et ftvoc!a ni velika, zto-relo ie le nekaj tramov in le=-ennrra cnrž">. Oči vidno je b!l ogenj podtaknjen od zločin-sk'- roke.
S
Četrtek, 27. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15- Veseli zvoki. — i2: Instrumentalni solisti (plošče). — 12 30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Salonski orkester (g. Petrič). — 14: Poročila.
—	17.30: Pestri zvoki radijskega orkestra.
—	18.40: Slovenščina za Slovence (g. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Beograd. — 19.40: Plošče. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Radijski orkester. — 21: Osterčeve skladbe. — 22: Napovedi poročila.
Beograd 20" Humor. — 21.10: Narodna glasba — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 20: Ruska glasba. — 20.30: Zvočna igra.
—	21: Kompozicijska ura. — 21.30: Tam-buraški zbor. — Praga 20: Češka operna
glasba. — 21.30: Ples. — 22.30: Oeika gta*- i ba. — Sofija 20.30: Instrumentalni in pev- | skl koncert. — 22.05: Ples. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Koncertni večer. — 22.10: Lahka glasba.
fNSERIRAJTE V »JUTRU"!
Boljše brije in dalje traja • • •
Zahtevajte nnw«1 britvico
A L C O S O
m
Pri nas
STARO
OLJE
ZOPET
novo!
8 pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel« »Tehnovum«
Zagreb. Gorjanska 6. več kot 300 aparatov v obratu!
MOŠKI
PRI
ŽIVČNi SLABOSTI
posbusite OfaaSOffifcrA. |
dob* m . mm •e Uf Htm <*•».

6ELI NI
sroctAD • knez mi h aj lova i
C«L ril »M ».»•
II OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 8.— davka ca vsak oglas ln eoKratno pri Btojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davku za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanjt naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20,— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Kupim
■ VSBKOVRSTNO
ZIOT0
SREBRO - PLATINO
BRILJAHTE
smrmcde sanmi Rutmi:
biser f it.d. starinske hbkjte teh umetnine PO NAJVIŠJIH CENAH
stbbb tvbbk« <'
j°*EBERLE
' iiUBtlflMR. TVRSEVA 2
•h T' fiJjJ
Brivskega
pomočnika
takoj sprejmem. Prodam aii oddam saion v najem. Naslov v vseh posl. Jutra._ 6704-1
20 dobrih zidarjev
za Jesenice sprejme — tvrd!:a Slo^rad. Vprašati Vrtača Stev. 9.
6601-1
Frizerko
samostojno, dobro moS, sprejmem ▼ stalno službo. Nastop 10. aprila. Ivan Bizjak, frizer. Mariborska cesta. Ce>Je.
6729 1
Žag
ar
za venectjaniiO se SDreJ-ir.e takoj. Arčan. Petrov te pri Celju.	6728-1
Perfektna
hotelska kuharica
z z^snjem nemščine srednlih let, se .-prejme ponudbe s si ti:o na Park hotel. Rab_6727-1
Sposobna
natakarica
veWa serv'ranja. ki ob v'0/la nem^ir.o. se išče za tako' Na?<ov v vseh poslovalnicah Jutra.
6725-1
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir, Ljubljana, \Votiova a 11 ca
. 8-3"
Samostojne
kuharice
dekleta za vsa hlžna de la. oobe službe v poere riova mcl. Wo!fova nI žt. 10.	6722 1
Gospodična
t?(*«>	za v-a nlSna
deta Polzve *e Za 'Trcc.om St. 4. Šivilja Intehrr	6715 2
Potniki
Gospod
z večjo kavcijo, želi spre Jetl zastopstvo Za lee za mizarsko lnaustrljo. za drva ln za stavbni les ln za apno — za Srem. Ba-nat ln Bačko Ponudbe pod »Putnlk« na Unl-versal Reklam. Novi Sad 2eljeznička 36.
6627-5
Kupim
Lisice
strojlmo. barvamo tn prvovrstno lzael&mo — Krznarstvo L Rot, Ljubljana. Mestni trg S.
•4-7
Ekshaustor
rabljen, za prostornino 16 kub. m kupimo. — Ponudbe na Dolnlčar Sc R teh ter. Ljubljana.
124-7
Buteljke kupuje
po najvišji ceni Medar na LJubljana. Židovska ul. 6.	5767-7
mSasBBM
•BEAlITETA«
posestna posredovalnica » Ljubljani j« saoo v PREŠERNOVI ULICI 5« nasproti glavn« poit« Telefon 44 - 20
Krasno posestvo
t »peijaac trgovin«, ir. hotelom vse v najbolj šem stan]u. naprodai zs V dr 3 mlllltne Ponud be na ogl odd Jutrs pod »Savinjska dolina« 6027 2G
Instrukcije
za vse šolske predmet« o udi Jo brezposelni profe sorski kandldatje stro kovnjaki. — Novinarski dom Gosposka 12- urad ne ure oo 10. do 12.
Mlinarskl pomočnik
po~ten. trezen, nekadilec zanesljiv pri delu. ?ell orr-menitl službo — ».t^-j^v v vseh pO«!._ Ju-ti-a
Prodam
/Ic«)
Trgovski učenec
krepak. 14 iet stai, s pri mi-rno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme Last-mrorno pisane ponudbe Je poslati na ori. oddel. Jutra pod značko <Pi šten uicnec«. 6698-44
Učenke
ki se žele uiltl svlranla ln petja sprejme potujoča damska kapela, sar mo mladje ln lepe Pogoji 300 din mesečno ln vsa oskrba. Ponudbe na Marija Carlč, kapelnlca. restavracija »Balkan« — Zenica.	6720 44
A&i&ijnoto
Motorno kolo
do 200 ccm. v najboljšem stanju kup'm ta-kol Ponudbe na o^l. oad Jutra pod »Dobra znamka«.	6734 10
Bele ploščice
ca 10 000 komadov, prvo vrstne, za oblaganje , JU. ,sten v kopalnicah pro-"> dam Se po starih cenah ki so veljale pred povl Sanjem R. M Interesen ti naj se javijo na og>. oad Jutra pod »Od vi V ne ploščice«	6653 6
na-v vseh 6714-6
Kotosc fotoaparat
s povečevalnlkom proaaj. Nasiov posl. Jutra.
Otroški
športni voziček
v zet o dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe pod Šifro »Zdrav otrok« na ogl. odd. Jutra.
6707-6
Ciprese
vseh vrst, amerlkanski bor, Japonski meceeen ln drugo lepotlčno drev Je ugodno dobavlja. — (rane Dotenc. lesna in austrlja. Preddvor.
6694-6
Foto trgovina
dobro vpeljana 20 let obstoječa, v večjem me stu Slovenije se ugodno proda. Dopise poo »Fo to« na anončni biro Saz, Maribor 6221-19
Vinotoč
na pronnemem Kraju, se takoj oada v najem Na slov v vseh posl Jutra 6705 19
Restavracijo
»Vintgar«
oddamo s X. majem t. 1. v najem Pismene po nudbe do 15. aprila na Lesno industrijo »Vlnt gar«. p. Gorje pri Bledu, kjer so na vpogled tudi pogoji.	671317
Črn ženski plašč
naprodaj Nasiov v vseh posl. Jutra.	6736 13
Lokomobila
fabrikat Wolf Magde burg. Jakoeti 42 KS, rab ljena, dobro ohranjena, brez armature, ugodno nawodaJ. Vprašati pod »1439« na Propagando, Beograd, pošt. pret 409.
6703 29
Električni motor
5.5 }ts. 230 Voltov kupim takoj. Ponudbe na ot?l. odd. Jutra pod »Brezhiben«.	6733 29
Enosobno
stanovanje
v centru aH bližini iščeta novoporočenca. Ponudbe pod »Takoj stanovanje« na ogi. oddel. Jutra.	6717-21a
iL
Zakaj — zato
Ze komaj pričakujem Tvojega pisma, prosim piši. Vsak dan posvečam le Tebi Mislim na srečo. ki naju še čaka — Srčne pozdravčke ramo Tvoja Draga. 6721-24
Memo
dvignite pismo.
6731-24
Oddam
boljšemu upokojenemu gospodu krasno opremljeno solnčno sobo v mestu na Dolenjskem. — Elektr. razsvetljava, tekoča topla in mrz.a voda. parna kurjava. Cena z zajtrkom ln postrežbo din 400 mesečno. — Ponudbe pod »Mir 11188« na ogl. odd. Jutra.
6641-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice in fino hrano oddam ave-ma osebama v centru mesta. Naslov v vseh posl. Jutra	6710 23
Dva sostanovalca
ali sostanovalki sprejmem. Sv. Petra nasip 41 priti.	671923
Separirano sobo
s popono oskrbo, najraje pri starejši dami Išče gospa. Plača do 1200 din. Ponudbe na ogl. odo.'. Jutra pod »Mirna in sončna«. 6732-23a
Stanovanja
Stanovanje
3—4 sobe. lzSčem za ta koj ali kasneje Ponud be na ogl odd Jutra pod »3 osebe«.
6299 21a
Glasbil*
Šlagerji s slovenskimi besedili
Vpoštevaie spio&no željo, bomo odslej tzda.iali skrbno izbrane najlepše š.a^erje s slovenski-nI beseaili. Pravkar sc izšli: »Sem danes ?pet zaljubil se...« lz filma ^Opereta--; »Car liuzije« (Signora Illuslone od H. Fra?na); »Rozamunda«, čeSka fox polka; 3>S i čili Janka piava« itd Za :ožba muzikalij: Akord Albini Strahov, Zagreb -Beograd.	6716 26
Informacije
Najrazličnejše
naloge
izvršujemo diskretno ln zanesijivol Preskrbimo razne naslove v tu- in inoze:r.6tvu Izvršujemo vse pisarniške posle. Zahtevajte informacije Za pismen odgovor priložite din 10 v znamkah. »Servis biro«, Lj ubija na. Sv. Petra c. 27-1, te-lefon 21-09.	6735 31
RdznoV
Od Vas je
ivisno. da imate obleko vedno kot novo sato Jo pustite redno <emlčno čistiti aii barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-e
Prsloics - svetiolikatnic*

PREMOG
DRVA — nudi
t Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Strojno podjetje
Ing. Borštnar
štev. 18 IZDELUJE
VODNE TURBINE
žage - mline - trans-tnlsije - dvigala itd.
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
R. RAOOVAN
tapetnih (Mestni trg 13.
\U/CREME
^J ..PftELinG"
„vivmrr „Dana
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
PUH ODEJE SEVER RUDOLF
I	Marijin trg Z.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za