CELJSKI TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2 din
Poostrimo borbo proti tistim, ki zavirajo plan v gozdarstvu
Kljub temu, da so nekateri Krajevni
odbora dosegli in celo presegli postav-
ljeni plan za zbiranje frontovcev, ven-
dar plan v okrajnem merilu, zaradi sla-
bega dela množičnih organizacij v ne-
katerih krajih in organiziranega odpora
ki se zaradi tega pojavlja, ni v celoti
dosežen. Plan so do sedaj dosegli v
Laškem, StJurju pri Celju, Pristavi,
Jurkloštru, Polzeli, Svetini, Bučah in
drugod. Izgovori, da so plani previsoki,
so le dokaz cnportunističnega stališča in
nezainteresiranosti nekaterih frontnih
organizacij, ki plana niso dosegle. Plan,
ki ga je sestavil Okrajni odbor Fronte
je bil skrbno izdelan, upoštevajoč vse
gospodarske in politične momente kra-
ja. Vendar so pa drugi vzroki, da po-
nekod do danes plan še ni dosežen. Iz-
kušnje nam kažejo, da tam, kjer se
pri zadnjih volitvah niso najboljše iz-
kazali, ravno tam je opaziti proti zbi-
ranju frontovcev odpor. To pa pomeni,
da je temu odporu treba poiskati vzrok
odnosno korenine, jih izruvati in odpor
bo zlomljen. Okrajni frontni aktiv, ki
pomaga pri zbiranju frontovcev se iz-
govarja za neuspeh, da je zastonj vsako
prepričevanje, da še tisti, ki so dali ob-
veze, potem niso prišli. To pa pomeni,
da je tam nekdo, ali neka peščica ljudi
— protiljudskih elementov, ki javno ali
tajno vplivajo na tiste, ki so že dali svoj
pristanek, pa se zaradi njihovega .upli-
va kasneje niso prijavili. Take je treba
poiskati, ti so vzrok za nedosego plana.
Zaman je prepričevanje, dokler se tam
skrivajo tisti, ki vrše protipropagando.
To so po navadi kulaški elementi, ki
jim izgradnja socializma ni po godu,
imajo pa še zaradi zaostalosti naše vasi
velik vpliv pri ljudeh in tam uspeha ni.
Zato morajo okrajni aktivisti, poiskati
vzroke slabega odziva, usmeriti ofenzivo
na te zavirače in odpor bo zlomljen.
Takšni naj vedo, da je akcija za zbira-
nje frontovcev prostovoljna, vendar pa
si naj dobro zapomnijo, da protipropa-
gando in odvračanje frontovcev v cilju
zaviranja socializma bomo v kali zatrli.
V Šmartnem v Rožni dolini, kljub te-
mu, da je veliko delovne sile, še ni no-
benega frontovca. Vzrok za to je treba
poiskati. V Marofu niso dosegli plana
zaradi hujskanja kulaških elementov.
Temu je pa nekaj kriv tudi okrajni ak-
tivist, ki se ni potrudili, da bi prijav-
ljene frontovce pripeljal v Celje, kot je
to storil akivist v Svetini, temveč je
odšel prej v Celje. V Šentilju je kriv
za slab odziv predsednik KLO-ja Skaza
Ciril, ki se zaradi svojega oportunizma
sklicuje na prostovoljnost, čeprav je
znano, da tudi KLO-ju predsednik ne
nudi dosti pomoči. V Planini zavirajo
akcijo predsednik KLO-ja in predsed-
nik KDZ tov. Dobršek, ki imata velik
vpliv, ne nudita pa nikake pomoči pri
tej akcija. V Ponikvi pri Žalcu je neki
Pečnik na množičnem sestanku razgra-
jal in vplival na ostale, da se niso pri-
javili. Znano je, da Pečnik tepe svojo
mater in se doma pretepa. Zaradi svo-
jega obnašanja in ker je odvračal ostale
od te akcije zasluži, da se z njim pogo-
vori drugače, ne na podlagi prepriče-
vanja, posebno ker se vsi domačini na
njega zgražajo. Velik odpor je bil tudi
v Sv. Jeronimu, vendar ko so izsledili
prave vzroke temu odporu se je takoj
prijavilo 17 frontovcev. V Sv. Juriju ob
Taboru je slab uspeh zaradi nedelavno-
sti množičnih organizacij. Posebno je
temu kriv predsednik KLO-ja Leskošek
Ivan in sekretar vaškega odbora Fronte
Grobler. Jelen Vili in Jelen Franc iz
Tabora, ki sta zaradi kraje v preiskavi
in ki živita v brezdelju tudi še ne sma-
trata za potrebno, da (bi se odzvala
pozivu Fronte. Prav tako, se še ni od-
ločil Ribič Jože iz Tabora, ki je tudi za-
časno brez posla.
To so tisti, ki zavirajo plan v gozdar-
stvu in proti katerim je treba pristopiti
na drug način, pa bo plan z lahkoto
dosežen.
„Dan učenčev v gospodarstvu'1
praznik bodočih kvalificiranih
delavcev In mojstrov
Po industrijskih šolah, po naših pod-
jetjih, delavnicah in šolah za učence v
gospodarstvu se usposabljajo naši mla-
di, novi kvalificirani kadri. Ogromna
večina teh mladincev in mladink do-
sega prav dobre in odlične uspehe.
Vsako leto praznujejo vsi svoj »praz-
nik učencev v gospodarstvu« za katere-
ga se z vso vnemo pripravljajo, da bi
s tem prikazali nenehno prizadevanje
in dosežene uspehe.
Številne in prav lepe uspehe razstave,
doseženi uspehi v tekmovanjih glede
učenja, discipline, fizkulture in drugih
panog dela so bili vsako leto viden do-
kaz prave poti po kateri gredo naši
najmlajši bodoči kvalificirani delavci,
mojstri, inženirji.
Tudi letos se bodo za svoj praznik v
mesecu juniju vsi učenci temeljito pri-
pravili. V glavnih točkah njihovega
tekmovanja za ta dan so si zadali na-
logo, da bodo v šolah in pri strokov-
nem delu dosegli najboljše uspehe, da
bodo znižali, odnosno popolnoma od-
pravili zamude in neupravičene iz-
ostanke, da bodo s prostovoljnim delom
pomagali na ekonomijah in v delovnih
zadrugah, da bodo z nenehnim prepri-
čevanjem in tovariško kontrolo zbolj-
šali osebno higijeno, da se bodo kva-
litetno pripravili za fizkulturni nastop,,
ki se bo vršil v Žalcu, da bodo orga-
nizirali nastope z recitacijami in pev-
skimi ter drugmi točkami ter da bodo
za svoj praznik organizirali najboljše
razstave in s tem pokazali strokovno,
teoretično in praktično usposobljenost.
Tako se bodo na svoj praznik pripra-
vili učenci. Ker pa so oni sestavni del
naših šol, tovarn in delavnic, je nji-
hovo delo tudi odraz tistih, ki z njimi
delajo. Množične organizacije, zlasti
sindikalne in mladinske, morajo sode-
lovati v teh pripravah in podpirati tež-
nje in .tekmovalni duh mladih delavcev.
Praznik učencev v gospodarstvu naj
bo tudi naš praznik in istočasno od-
raz pravilnega razumevanja do tistih,
ki bodo v kratkem času kot pravi stro-
kovnjaki pospešili naša prizadevanja
pri gradnji socializma.
V Leslčnem so pokazali veliko
razumevanje za teden cest
Naše ljudstvo se zaveda kakšne važ-
nosti je za gospodarski razvoj dobro
cestno omrežje. V tednu cest so neka-
teri z vnemo sodelovali. Prav posebno
so se izkazali tov. Maček Julka, Volav-
šek Martin in Gubenšek Jožef, vsi iz
Lesične. Čeprav so .bili s podjskim de-
lom obilo zaposleni, so vendarle našli
priliko, da so z dovažanjem gramoza
prispevali k izboljšanju cest Tudi Kme-
tijska zadruga Lesično je s svojim to-
vornim avtomobilom pridno razvažaia
gramoz.
Ker podnevi niso utegnili, so ponoči
1. maja mladinci postavili na križišču
ceste v Lesičnem 25 m visok mlaj,
kakršnega tu že dolgo ne pomnijo. Na-
ša kmečka mladina je s tem dokazala,
da je zmaga delovnega ljudstva njen
praznik in da pogumno koraka po poti
v socializem.
Če bi temu vzgledu sledili tudi pov-
sod drugod tako, bi ceste v našem
okraju bile malo boljše kot so sicer in
marsikatero razburjenje ter kritika od
šoferjev in potnikov bi odpadla.
Pri gozdni brigadi na Celjski koži
Ze nad teden dni se oglašajo v bli-
žini Celjske koče žage in sekire. Vsak
hip shrumi po gozdnih tleh spodžagana
smreka. Blag vonj po smrekovi smoli
polni ozračje. Po strmem pobočju so
navzkriž nametane neolupljene smreke,
ki dajejo videz, kot da bi ogromni ve-
likan po nerodnosti razsul vžigalice.
V torek je brigada »Toneta Kosa« šte-
la 42 brigadirjev. Z dneva v dan pa
prihajajo novi. Brigado so razdelili na
štiri desetine, določili desetar je, vsaki
desetini pa odmerili sekališče. Čeprav
nevajeni gozdnega dela, saj je strokov-
njak pri njih le Kolar Jože, ki je bil
dodeljen od LIP-a, so mnogi od njih
kmalu pridobili dragocene delovne iz-
kušnje. Med brigadirji so v nekaj dneh
zrasli najboljši in zaostajali najslabši.
Med najboljše delavce sodi desetar
druge desetine Vovk Anton, ki je s svo-
jim vzorom razgibal celo desetino, ki
dosedaj žanje največje uspehe. Desetar
prve skupine je tudi priden in še nekaj
tovarišev poleg njega se trudi, da bi
■dosegli čim večji delovni uspeh, so
pa tudi nekaterniki v desetini, ki ne
delajo preveč pridno in zmanjšujejo de-
lovni zanos.
Tretja desetina je sestavljena iz samih
mladincev. Ti tovariši težkega dela ni-
so navajeni, pač pa se trudijo, da bi
dosegli večje uspehe. Najmanj uspehov
ima četrta desetina. V njej je več to-
varišev, ki so si delo v gozdu predstav-
ljali drugače. Računali so na nekak me-
sečni odmor v gozdu. Oni bodo morali
precej poprijeti, da ne bodo krivi, če
brigada ne bo dosegla predpisane norme.
Norma! To je še vedno pereče vpra-
šanje v brigadi. Prav za prav nihče ni
zahteval niti pričakoval, da bo brigada
dosegla normo že kar prvi dan. Sestav
brigade to onemogoča. Nihče od teh lju-
di še ni delal v gozdu. Prvič jim je
manjkalo izkušenj. Smreke so se neus-
miljeno obešale na stoječa drevesa in
so imeli precej truda z njimi. Tudi lup-
ljenje jdm ni šlo od rok. Lupili so ko-
šček za koščkom. Sčasoma pa so se pri-
vadili. Danes že spretno lupijo skorjo v
velikih kosih, kar bo v pomoč naši us-
njarski industriji. Tudi orodje je v za-
četku bilo nepopolno. Toporišča so se
zlahka lomila. Sekire so bile ali pretrde
ali premehke, kajti lomile so se in ve-
rižile na trdih smrekovih grčah. Kako
je rasla delovna iskušenost, naj pove
tale primer. Tretja desetina je prvi dan
dela v gozdu podrla in obdelala le 6
kubičnih metrov hlodovine. Takoj dru-
gi dan po temeljitem .posvetovanju, ki
je bil bogat v predlogih, so že podrli 18
kubičnih metrov. Vendar brigada dose-
daj še ni dosegla norme. Preteklo so-
boto jim je manjkalo le 1 kubik in pol
v ponedeljek pa komaj pol kubika do
norme.
V brigadi so tudi štiri tovarišice. Vse
so pridne, le tovarišica Marija Zolnir se
prerada med delom vsede.
Z življenjem v brigadi so brigadirji
kar zadovoljni. Jedo in stanujejo v koči
pod Tovstom. Moški spijo v lesenem
prizidku, ženske *pa v koči v prvem
nadstropju. S hrano, katero okusno pri-
pravlja Javoršek Justi iz Tovarne
emajlirane posode, so brigadirji zado-
voljni, sicer pa tem mladim ljudem na
svežem zraku in težkem delu tek vidno
raste.
Komandant brigade Jože Seničar je
povedal, da bo menda kmalu lahko spo-
ročil v Celje, da je Celjska gozdna bri-
gada »Toneta Kosa« dosegla normo in
da bo v bodoče vse bolj dvigala sto-
rilnost dela.
NAJBOLJ VDANI FRON-
TOVCI — GRADITELJI
SOCIALIZMA SO SE PO-
DALI V GOZGOVE NA
SEČNJO LESA IN BODO
TAKO DOPRINESLI SVOJ
DELEŽ V BITKI ZA LES,
KI NUDI DRŽAVI VELIKE
VSOTE DRAGOCENIH DE-
VIZ — V KORIST PET-
LETNEMU PLANU!
Bivši partizani so zborovali
Pred kratkim so se delegati krajev-
nih zvez borcev zbrali na svojem III.
rednem občnem zboru. Petinštirideset
krajevnih zvez je poslalo 78 delegatov,
kateri so na obenem zboru kritično oce-
nili svoje dosedanje delo in sprejeli
sklepe za svoje bodoče delo v letu 19<50.
Dosedanji predsednik Okrajnega od-
bora ZB tov. Borovšak Helena je pa-
dala organizacijsko poročilo, v katerem
je bilo povdarjeno, da Zveza borcev v
preteklem letu v našem okraju ni izvr-
šila onih nalog, ki bi jih kot borbena
organizacija morala storiti Premalo je
storjenega za pritegnitev novih čla-
nov, saj je bilo tekom lanskega leta
vključenih le 250 novih članov. Največ
so jih vključile krajevne zveze Griže,
Polzela in Lesično. V okrajnem merilu
je bil organiziran miting na Bohorju.
Zveza borcev je sodelovala tudi na o-
krajnem festivalu v Ar ji vasi, kjer je
uredila partizanski kotiček. Vendar je
Zveza borcev vse premalo pažnje po-
svetila partizanskim. — predvsem hri-
bovskim krajem. V preteklem letu je
bilo socialno šibkim članom in njihovim
svojcem razdeljenega raznega blaga in
čevljev za 552.375 din. Premalo pa je
bilo storjenega od strani Zveze borcev
po vprašanju pomoči nekaterim druži-
nam v Kozjanskem predelu, ki še danes
nimajo urejenih, od okupatorja požga-
nih stanovanjskih zgradb. Krajevna
Zveza borcev v Jurkloštru je v lanskem
letu postavila spomenik padlim 'borcem,
imamo pa še mnogo krajev, kjer smo
dolžni postaviti dostojen spomenik pa-
dlim borcem, a do danes še tega nismo
storili.
V diskusiji so delagati iznesli napake,
kakor tudi izkušnje iz svojega doseda-
njega dela. Za izboljšanje dela v pri-
hodnjem letu so sprejeli več sklepov. Ti
sklepi v glavnem zajemajo te-le naloge:
vključiti je treba vse člane Zveze bor-
cev, ki imajo pogoje, a do danes še ni-
so člani, ter skrbeti za njihovo ideolo-
ško-politično, kulturn o-prosvetno vzgo-
jo. Vsak član mora tako kakor je v o-
svobodilni borbi — stati tudi danes v
prvih vrstah na fronti izgradnje socia-
lizma. Kot osnovno nalogo moramo
smatrati dvig kmetijske proizvodnje in
v zvezi s planom izvoza — pomoč pri
formiranju frontne brigade. Vsaka kra-
jevna zveza borcev bo dala določeno
število svojih članov v frontne brigade.
V letu 1950 bo Zveza borcev postavila
na področju našega okraja 4 spomenike
padlim borcem, in sicer v krajih Pla-
nina, Sv. Vid pri Pilanini, Vransko in
Laško. Poleg štirih prireditev v okraj-
nem merilu, bo Zveza borcev organizi-
rala 1. junija izlet na otok Rab.
• Občni zbor je po razrešitvi starega
odbora izvolil nov 17-članski Izvršni od-
bor Okrajnega odbora zveze borcev.
Delegati so na kraju občnega zbora
poslali resolucijo CK KPS in Glavnemu
odboru Zveze borcev za Slovenijo, v
kateri izražajo člani Zveze borcev svojo
predanost in odločno voljo boriti se
do dokončne zmage.
9. MAJ - OAN ZMAGE
9. maja je naše ljudstvo povsod sla-
vilo .peto obletnico zmage. Na ta dan
leta 1945 je bila zmagovito končana ena
najbolj krvavih vojn v zgodovini člo-
veštva.
Dobro se še spominjamo, kako se je
pred petimi let pomikala skozi naše
ozemlje, smrtno zadeta, premagana zver
— fašizem. Krvavo sled grozotnih zlo-
činov nad našimi narodi in celotnim
človeštvom, je povsod za seboj puščala
svojat razbite nemške vojske, ustašev,
četnikov in domobrancev. Trdno za pe-
tami .pa jim je sledila naša zmagovita
Armija ter oznanjala skorajšnjo reši-
tev izpod fašističnega jarma.
Tisti čas so se, v srcih mučenega,
zasraanovanega in ponižanega naroda
mešali občutki nepopisnega veselja in
navdušenja v upanju in nestrpnem pri-
čakovanju velikega zgodovinskega dne-
va zmage.
9. maj! — V lepe in sveže majske
dni je zasijala svoboda. Vest o porazu
in kapitulaciji smrtnega sovražnika člo-
veštva je z vso silo odjeknila v vseh,
ki so v najtežjih dneh suženjstva, ve-
rovali in iipali v to zmago. S solzami
veselja v očeh, so bili sprejeti naši re-
šitelji — neustrašeni borci Titove arma-
de.
Kot plod te herojske in neustrašne
borbe našega ljudstva, pa danes raste
iz dneva v dan močnejša socialistična
Jugoslavija, katera praznuje to oblet-
nico v znamenju zmag pri graditvi so-
cializma, z zavestjo, da ustvarja močno
in nepremagljivo domovino ter daje
mogočen delež k utrditvi miru na vsem
svetu.
Uživajoč sadove velike štiriletne na-
rodnoosvobodilne borbe, se ob obletnici
Dneva zmage spominjamo vseh takrat-
nih naporov in stotisočev žrtev, ki so
padle v boju proti fašizmu in mi smo
nanje ponosni. Ponosni smo tudi danes,
ko pregledujemo in ocenjujemo dela
naših rok, katere ustvarjajo gigante
naše Petletke, da smo člani ustvarjal-
cev teh, za gradnjo socializma, tako
pomembnih zmag.
Te žrtve ter plodovi 'borbe, pa se ne
dajo tako enostavno prikriti, kot si to
zamišljajo bedni kritiki informlbdrojev-
skega kova. Oni skušajo na najnesram-
nejši in brutalen način vsa ta dejstva
zatajiti ter s tem prikriti svoj lastni
oportunirzem in revizionizem, kajti za-
vedajo se, da je njih delo zločin ne sa-
mo nad našim, nego nad celotnim med-
narodnim proletariatom. Zato praznu-
jemo Dan zmage, ob enem tudi v zna-
menju odločne borbe proti sovražnikom
Marx-Leninove ideje, ki s svojimi re-
vizionističnimi tendencami škodujejo
celotnemu revolucionarnemu delavske-
mu gibanju.
Naj živi 9. maj — praznik zmage nad
fašizmom!
Hitimo in izkoristimo še zadnje dni
za pomladansko setev
Tudi v celjskem okraja se je zaradi
deževnega vremena pomladanska setev
zakasnila. Vendar se zamujeno v prej-
šnjem in tekočem tednu nadomešča, ta-
ko, da se v splošnem setev že bliža h
krajo. Zlasti se opaža obilen napredek
v Savinjski dolini, kjer se setev kljub
pomanjkanju delovne sile razvija nor-
malno. Dobro napredujejo tudi pomla-
danska dela na hmeljiščih. Po ocenitvi
je v tem delu okraja, razen novih na-
sadov kmelja, setev izvršena preko 90
odstokov. Na splošno v okraju pa okrog
99—85%.
Ena od težav s katerimi se bori plan-
ski sektor na Okrajnem poverjeništvu
za kmetijstvo je slaba in netočna evi-
denca o izvršeni setvi. Dnevna poročila,
katera pošiljajo od vseh Krajevnih ljud-
skih odborov povprečno le 40—50 od
njih, so večkrat pomanjkljiva. Posebno
pri sajenju sončnic je dokaj meglena
slika. Poročila Krajevnih ljudskih od-
borov, kateri so zadolženi s saditvijo
sončnic, so zelo neredna in pomanjklji-
va. BoUša je evidenca pri hmelju, kar
se je ugotovilo pri nedeljskem popisu.
Setveni plan v krompirju je doslej
izvršen le okrog 60%. Plan krompirja,
ki poleg hmelja, predstavlja v našem
okraju najvažnejšo kulturo, se bo moral
izvršiti. Izgovori nekih kmetovalcev,
češ, da ni semenskega krompirja, niso
opravičeni in se ne bodo upoštevali,
ker je okraj razdelil vsem lastniškim
sektorjem 32 vagonov krompirja ter so
z njim pokrite vse potrebe, v kolikor
so ga Krajevni odbori pravilno raz-
delili.
Po zadnjih podatkih je še okrog 180
hektarov ogroženih površin. Zlasti v
Trna vi se je pokazal skrajno maloma-
ren odnos do ogroženih površin v pri-
vatnem, kakor tudi zadružnem sektorju.
Tu se odgovorni faktorji sploh ne bri-
gajo in trudijo, da bi takšno stanje od-
pravili. Ogrožene površine so še v Bra-
slovčah, Šmartnem v Rožni dolini, Sv.
Jedrti, Jurkloštru, Šentlovrencu pri
Preboldu, Libojah, Grižah, Vitanju, Re-
čici, Petrovčah in Letušu. Poleg tega je
v Letušu kmet Švajger Martin izruval
okrog 1000 sadik starega hmeljskega
nasada, za kar bo odgovarjal pred so-
diščem, kar naj obenem posluži za opo-
min vsakomur, ki bi se hotel ravnati po
njegovem vzgledu. Povsod drugod, kjer
so Krajevni odbori in množične organi-
zacije razumele in pomagale to ak-
cijo, so ogrožene površine že prej od-
pravili. Tako so nekateri Krajevni od-
bori celo priskočili pomoč slabšim.
Vendar, z izjemo Trnave, niso ogroženi
Krajevni odbori kot celota, temveč le
posamezna posestva.
Mnogo bolje kot v privatnem sektor-
ju poteka setev v zadružnem sektorju.
Težave so le zaradi pomanjkanja de-
lovne sile, zlasti po vseh zadrugah Sa-
vinjske doline. Kljub temu se je ta te-
žava z dobro organizacijo dela odpra-
vila. V KDZ Vransko so na primer z
dobro organizacijo dela in izredno prid-
nostjo predsednika in posameznih čla-
nov organizirali delo tako, da je bila
setev zaključena prej kot pri katerem
koli privatnem kmetu, ki ima dovolj
delovne sile. Ogroženim zadrugam je
priskočila na pomoč tudi vojska, Okraj-
na sindikalna podružnica in sindikalna
podružnica kovinskega podjetja v Žal-
cu. Izven Savinjske doline je pomagala
vojska z uprežno živino KDZ v šentje-
derti pri Laškem. Zaradi slabe organi-
zacije dela in deloma zaradi pomanjka-
nja delovne sile je močno ogrožena za-
družna ekonomija v Trnavi, kateri je v
nedeljo pomagala tudi vojska in nekaj
članov sindikata.
Zaradi netočnih poročil, kar onemo-
goča dobro evidenco, je Okraj izvedel v
nedeljo 7. maja ponoven popis posejanih
in ogroženih površin v 27 hmeljarskih
Krajevnih odborih, v teku tedna pa še
v vseh preostalih krajih. Najslabša po-
ročila prihajajo iz kozjanskega sektor-
ja, kjer tudi setev poteka najslabše, če-
prav je ravno tu dovolj delovne sile in
vprežne živine.
Da bi se dobili točni in zanesljivi po-
datki o setvi, kateri bodo služili kot
glavni pokazatelji pri letošnjih odkupih,
bo treba organizirati po zaključku set-
ve temeljiti popis jesenske in spomla-
danske setve, obenem pa pristopiti k
iskanju zatajenih površin.
Le še nekaj dni in setev mora biti za-
ključena. Proč z raznimi izgovori o po-
manjkanju delovne sile in semena, ki
ne držijo. Pohiteti in pljuniti v roke je
treba, zlasti v privatnem sektorju, ki
je najslabši. To je glavna dolžnost in
naloga slehernega poštenega kmetoval-
ca in Krajevnih ljudskih odborov v na-
slednjih dneh.
»celjski tednik«
Leto III. S-tev. 19. — S\rsm 2.
NAŠI OTROCI - NAŠA BODOČNOST
Pripravljajmo se na
„Teden matere in otroka<(!
Povsod po državi se te dni pridno
pripravljajo za proslavo »Tedna matere
in otroka«, ki se bo vršil od 4. do 12.
junija. Te priprave vodijo sveti za za-
ščito matere in otroka pri Poverjeništvu
za socialno skrbstvo, katerim pri tem
delu nudijo pomoč vse množične orga-
nizacije, predvsem pa organzacija AF2
in LMS.
Teden matere in otroka bo imel čisto
delovni karakter v smislu zbiranja ši-
rokih ljudskih množic za izvajanje na-
log v zvezi za zaščito matere in otro-
ka. Zato je predvideno, da se v tem
času vrše konference, posvetovanja in
sestanki, da se razvijejo široke disku-
sije o vseh problemih tega področja.
Na ta način bomo pomagali ljudski ob-
lasti in starišem iskati najboljše ob-
like lin načine, kako naj bi se našim naj-
mlajšim zasigurala čimboljša vzgoja.
Ze lansko leto je okraj Celje-okolica
z velikim uspehom proslavil ta teden.
Priredil je 67 kulturno-prosvetnih prire-
ditev, 9 otroških sejmov, otvoril je* 2
otroški restavraciji, dve mlečni kuhinji,
poskrbel je za 67 vzgojnih predavanj,
vršil je 67 roditeljskih sestankov, ob-
daril je zaslužne matere ter priredil
uspelo zaključno okrajno prireditev s
sprejemom obdarjenih žena pri pred-
sedniku okraja.
Med glavne naloge Tedna matere in
otroka v okraju Celje-okolica spada.
Ustanovitev DID-a v Zailcu, Arji vasi
in Grižah, dalje ustanovitev pet pionir-
skih sob, in sicer v Dobrni, Braslovčah,
Polzeli, Le tušu in Sv. Pavlu ori Pre-
boldu. Nadalje se bodo ustanovili v
številnih krajih cicibanovi kotički, kjer
bodo naši najmlajši lahko uživali pri
igračah in lepih knjigah ter otroških
igrah svoje veselje in zabavo.
V tem tednu se bo ustanovilo 68
vzgojnih komisij ter se bo vršilo isto
število roditeljskih sestankov, na kate-
rih se bodo obravnavala vsa pereča
vprašanja mladine in mater.
Poverjeništvo za soc. skrbstvo pa bo
v tem tednu odprlo čakalnico za mate-
re in otroke na postaji v Grobelnem.
Ker se pa Poverjeništvo za soc. skrb-
stvo zaveda važnosti tega tedna in ker
hoče dati priznanje dobrim materam,
brez katerih bi ne bilo dobrih otrok,
ki so naša bodočnost, bo tudi letos
skrbelo in nudilo množičnim organiza-
cijam ter drugim ustanovam vso po-
moč in pažnjo pri izvedbi Tedna matere
in otroka.
Skrb za nezakonske otroke
»Oče so kleli, tepli me, mati nad ma-
no jokali se ...«. Tako nam opisuje naš
največji pesnik France Prešeren usodo
nezakonskega otroka že pred več kot
sto leti. In taka je ostala pri nas usoda
nezakonskega otroka še celo stoletje
potem, dokler se ni temeljito spremenila
tekom Narodnoosvobodilne borbe, s ka-
tero smo izvojevali nešteto socialnih in
demokratičnih tekovin. Saj je v bivši
Jugoslaviji zakon izrecno določal, da
nezakonski otroci ne uživajo enakih
pravic kakor zakonski. Stara protiljud-
ska država, pa tudi cerkev, sta smatrali
nezakonskega otroka za manj vrednega
od ostalih otrok.
Med zelo važne pridobitve Narodno-
osvobodilne borbe štejemo tudi to, da
se je položaj nezakonskih otrok teme-
ljito spremenil s tem, da se jpjm v novi
državi priznava enak položaj z zakon-
skimi otroci. Naša ustava določa, da
imajo starši do otrok, rojenih izven za-
kona, iste obveznosti, kakor do zakon-
skih otrok. V ustavi je dalje rečeno, da
so »mladoletniki« pod posebnim varst-
vom države, ne oziraje se, če so zakon-
ski ali nezakonski. Na podlagi ustave
je bil izdan zakon o razmerju med sta-
riši in otroci, ki je izenačil položaj za-
konskih in nezakonskih otrok, tako. da
so pravice in dolžnosti enih kakor dru-
gih napram starišem enake, kakor so
enake tudi pravice in dolžnosti starišev
napram otrokom.
Dosledno iznenačenju v zakonu in iz-
ven zakona rojenih otrok, vsa zakono-
daja v novi Jugoslaviji šteje med dru-
žinske člane povsod tudi otroke, ki so
rojeni izven zakona. Tako na primer
14. člen zakona o socialnem zavarova-
nju pravi, da so z izrazom »otroci« mi-
šljeni tudi izven zakona rojeni otroci,
ki imajo pravico do zdravstvene oskrbe,
če so socialno zavarovani. Enako dolo-
ča člen 7. zakona o invalidih, da druži-
no sestavljajo med drugim tudi otroci,
rojeni izven zakona.
Ena izmed ugodnosti, ki jo uživajo
izven zakona rojeni otroci je tudi ta,
da se ugotovljen otrokov oče ne more
več izogibati plačilu preživnine s tem,
da onemogoča izterjavo bodisi, da me-
njava službo, bodisi, da noče delati ali
na kak drug način, kakor se je to
moglo dogajati nekoč. Danes je to kaz-
nivo dejanje, razen tega pa mora vsak
dela zmožen človek v naši državi tudi
delati.
Poleg tega, danes nezakonski oče lah-
ko brez stroškov odda pri okrajni
Upravi za skrbništvo izjavo, da prizna
očetovstvo ter da se zaveže plačevati
mesečno preživnino. Nezakonska mati
pa njegovo izjavo podpiše s pripombo,
da se strinja s priznanjem očetovstva.
Taka izjava ima 'izvršljivo moč, ter lah-
ko nezakonska mati, v primeru, da za-
konski oče ne izpolnjuje v izjavi pre-
vzetih obvez, uvede na sodišču proti
njemu postopek, da bi dosegla plačilo
preživi j anja.
Uprava za skrbništvo pri okraju Ce-
lje-okolica je tekom obstoja, to je od
1. nov. 1947 dalje izvedla 155 pravno-
veljavnih izjav o priznanju očetovstva,
posredovala v nešteto primerih za zvi-
šanje preživnine v lastnem okolišu, ka-
kor tudi za takšne primere iz drugih
okolišev. Napotila pa je tudi več ne-
zakonskih mater na sodno pot, ker
očetje niso prostovoljno hoteli priznati
očetovstva.
Večina nezakonskih mater je zapo-
slena, ter morajo zaradi tega svojega
otroka oddati v oskrbo drugim osebam
ali v mladinske domove. Ker v našem
okraju zaenkrat še ni jasli, jih je treba
ustanovti. Na ta način lahko matere
dojenčke brez skrbi izročijo tej usta-
novi, same se pa še bolj posvetijo svo-
jemu delu.
Za vključenje naše mladine v uk
se moramo pravočasno prijaviti
Naš petletni plan zahteva velikansko
število novih strokovnjakov. Le-te mo-
ramo najti že sedaj po naših sedemlet-
kah, osnovnih šolah in po podeželju.
Sedaj je čas, da zberemo vse tiste, ki
bi se hoteli oprijeti kakega poklica. Ze-
lo važna naloga je, da se z mladinci in
mladinkami pravočasno pomenimo kam
bi hoteli, kaj jih najbolj veseli. Prav
gotovo pa je, da vse želje ne bodo
mogle biti upoštevane in bo to na-
loga vseh merodajnih činiteljev, da
mladino pravilno usmerjajo.
Pravilno prikazati važnost in lepoto
Slehernega poklica je eden osnovnih
predpogojev, da bomo mladino vklju-
čili ravno tja, kjer je to nujno potreb-
no. Ne smemo izgubiti iz vida neka-
tere poklice, ki so kljub njihovi važno-
sti začeli izginjati ter jih 'bomo mo-
rali obnoviti. Popolnoma je opešal dim-
nikarski, urarski in kolarski poklic,
čeprav so ti trije poklici zelo važni za
naše gospodarstvo. Ob prilivu novih
moči v težko industrijo, livarne in rud-
nike pa sploh ne govorimo. Na drugi
strani pa je občutno preveč učencev in
prijavljencev za oblačilne stroke (kro-
jače, šivilje itd.). Brez nadaljnjega mo-
ramo vedeti in se izogniti morebitni na-
paki, ki smo jo dosedaj naredili. Še vsa-
ko leto smo izbirali podatke o razpo-
ložljivi mladini za uk po vseh mogo-
čih linijah in vendar ni bilo prave
evidence, zaradi tega tudi vključevanje
ni potekalo pravilno. Letos naj bi se
vsi podatki izbrali na »referatu za stro-
kovno delavske kadre* pri Poverjeni-
štvu za delo na Okraju. Le-ta bo s
«strokovnim svetom za kadre», skupno
z mladino in stariši ter množičnimi
organzacijami usmerjal mladino po pla-
skih potrebah na posamezne panoge.
Seznanjeni moramo biti tudi s tem,
da se bodo nove učne pogodbe skle-
pale izključno med 1. junijem in 30.
septembrom in, da se bodo vpisi v stro-
kovne šole za učence v gospodarstvu
vršili samo od 1. do 10. septembra.
Ko vse to vemo in ko stoji pred nami
še dovolj časa, da o vsem razmišljamo
ter se pravočasno pripravimo, bomo
prav gotovo to izredno važno plansko
nalogo dobro izvršili.
FIZKULTURA
Titova štafeta izraz ljubezni našega delovnega ljudstva maršalu Titu
Medtem, ko že teče štafeta naše Armije
ob meji države, je tudi naše delovno ljud-
stvo pripravljeno, da ponese s štafeto če-
stitke k rojstnemu dnemu svojemu ljub-
ljenemu maršalu, častna naloga izvedbe
Titove štafete pripada članom telovadnih
in vseh športnih društev ob sodelovanju
Ljudske mladine in Zveze sindikatov. V
krajih, kjer bo tekla štafeta, bo ljudstvo
pozdravljalo tekače. Pionirji bodo tvorili
špalir, v večjih krajih pa bodo imeli svojo
obkroževalno štafeto na priključek proge.
Kjer se bo štafeta pričela in kjer bo imela
predvideni sestanek, se bo vršilo ljudsko
veselje s primernim programom.
Skozi okraj Celje-okolica in mesto Celje
bo tekla štafeta v nedeljo dne 21. junija.
Ob 7.20 bo prejela mladina v Stranicah
štafetno palico od okraja Poljačane, ob
10.55 pa jo bodo predali fizkulturniki iz
Rimskih toplic trboveljskemu okraju.
V Celje bo prispela štafeta ob 9.10. V
času 20 minutnega postanka, ki bo izpol-
njen s pripravljenim programom, bodo
prispele štafete iz krajev okolice Celja,
Savinjsko dolino bo zajela proga iz Vran-
skega, ki bo atekla iz tamkajšnjih kmetij-
sko obdelovalnih zadrug ob 7.26. Kozjan-
sko bo v glavnem vključeno v progo Kozje
—Slivnica—šentjurij—Celje. Planinski pre-
del pa se bo priključil s progo od Bohorja
k Rimskim toplicam. Vitanjski sektor se
bo priključil pri Višnji vasi h glavni pro-
gi. Južni del šentjurskega sektorja je za-
jet že v kozjanski progi, severni del pa bo
sodeloval pri priključni progi Dramlje—
Blagovna—Trnovi je.
Podjetja bodo izvedla pred priključkom
svojo proslavo in svojo štafeto po obratih.
Poseben poudarek bo dala zaključku Koz-
janske štafete železarna Store, ki bo šta-
feto s svojimi fizkulturniki premljala do
Celja.
Naši mladinci se že vadijo v štafetnem
teku. Zraven globoke patriotične zavesti
ima Titova štafeta tudi fizkulturnovzgojni
pomen. Nešteto mladincev se bo urilo v
štafetnem teku. Kratek čas, ki je odrejen
za posamezne proge, zahteva urnost, pra-
vilno podajanje štafetne palice in zavest-
no disciplino naših mladincev.
..OBJAVE
OBVESTILO
Ministrstvo za prosveto LRS bo organizi-
ralo 9 mesečni tečaj za učitelje in 9 mesečni
tečaj za vzgojitelje v mladinskih domovih.
Vabimo interesente, da se do 20 t. m. javijo
na poverjeništvu za prosveto MLO Celje,
kjer prejmejo natančnejša navodila. Predpo-
goj za sprejem je starost nad 17 let in do-
končana nižja srednja šola .
Pover. za prosv. MLO Celje
OBVESTILO
Do nadaljnjega materinska posvetovalnica
v Zdravstvenem domu ne posluje. Potrdila
o dojenju se izdajajo materam vsako sredo
od 9. do 12. ure istotam. Otrok ni treba no-
siti s seboj.	Poverjeništvo za zdravstvo
K O N K U R Z
Za sprejem mladincev in mladifck na padal-
ski tečaj, katerega razpisuje Aeroklub »čka-
lov« Celje.
Pogoji za sprejem so:	Q
1.	Dopolnjeno 16. leto starosti.
2.	Zdravstvena sposobnost
3.	članstvo Ljudske mladine Jugoslavije.
Tečaj se bo vršil v večernih urah, da bo
vsakemu tečajniku omogočen obisk tečaja.
Prvi zbor vseh kandidatov bo 22. 5. 1950 ob
19. uri v prostorih Aerokluba »čkalov« Celje,
Stanetova ulica št. 4. Na tem zboru bodo
kandidati dobili vsa navodila za posečanje
tečaja.	Uprava Aerokluba »čkalov«
PRI P U T N I K U lahko kupiš vozov-
nico že danes za naslednji dan in to brez
čakanja. Vozovnice se dobijo za vse smeri
in za vse vlake. Pravtako tudi lahko vsa
podjetja kupujejo vozovnice na barirane čeke.
Ne zamujajte časa, kupujte vozovnice pri
Putniku.
OBVEŠČAMO člane sindikatov, da imamo za
prvo polovico junija še nekaj prostih ležišč
v Opatiji, prijavite se čimprej.
SINDIKALNE PODRUŽNICE, organizirajte
skupinska potovanja (izlete) svojih članov
v vse kraje FLRJ in si oglejte lepote naše
zemlje, vse usluge vam preskrbi Putnik.
DNE 2. 5. 1950 je bila na Drapšinovi ali
Dečkovi cesti izgubljena svetlomodra vol-
nena jopica. Najditelja iste se naproša, da
jo vrne proti nagradi na Miško Kranjčevi
ulici štev. 32.
PUTNIKOV BRZI VLAK
Obveščamo vse člane sindikatov, sindikalne
podružnice, Uprave podjetij in ustanov, da
prične dne 16. maja pa do 7. oktobra t. 1.
voziti na progi Beograd—Zagreb-Ljubljana—
Reka in obratno redni sezonski Putnikov
brzi vlak štev. 701-702. Vlak bo sestavljen iz
enega spalnega voza 8 voz III. razreda in
2 voza II. razreda, za relacijo Beograd—
Reka. Poleg tega bo eden voz II. in eden
voz II. in eden voz III. razreda za relacijo
Beograd—Ljubljana.
Putnikov brzi vlak bo prejel le toliko pot-
nikov, kolikor je sedišč v vlaku. Prvenstveno
imajo pravo potovanja s tem vlakom člani
sindikalnih podružnic, ki potujejo na letni
oddih, ali pa se iz istega vračajo. Pravtako
se daje prednost onim, ki potujejo na daljšo
relacijo. V kolikor vlak po članih sindikata
ne bi bil zaseden se bodo potrdila izdajala
tudi ostalim potnikom.
Temu vlaku na relaciji Beograd—Ljublja-
na, je priključen tudi eden voz II. in III.
razreda za službena potovanja uslužbencev,
delavcev in nameščencev in oficirjev J A. Vsi
ti pa morajo imeti nalog za službena poto-
vanja. Rezervacije za ta vlak se morajo iz-
vršiti najkaneje 5 dni pred odhodom pri
poslovalnicah Putnika.
člani sindikatov, ki potujete na letni od-
dih in vsi, ki službeno potujete v Beograd
ali obratno, poslužite se Putnik-ovega brzo-
vlaka in rezervirajte si mesta pravočasno.
Vse nadaljnje informacije daje Putnik
Celje.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLU2BA
14. maja 1950
Dr. čerin Josip, Cankarjeva ul. 9, tel. 219.
Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru
Ljubljane za enako v Celju. Naslov v
upravi.
FRIZERSKA POMOČNICA lahko nastopi ta-
koj. Grobelnik Riko, frizer Celje.
V soboto, dne 13. maja 1950 ob 20.
uri priredi moški pevski zbor SKUD
»Ivan Cankar« koncert v Domu Ljud-
ske prosvete. — Predprodaja vstopnic
v Mohorjevi knjigarni.
Ljubitelji petja vabljeni!
MNOŽIČNE ORGANIZACIJE, ŠOLE IN »Z-
LOVNI KOLEKTIVI!
Samo nekaj dni je še čas za sajenje »••«-
nic, zato pohitite in izpolnite svoje obveo«,
da bomo v tekmovanju častno zastopali Colj«,
s tem pa tudi mnogo koristili skupnosti.
Vse masovne organizacije, šole, delovni
kolektivi in ustanove! Javite svojim okraj-
nim vodstvom, koliko ste posadili sončni«
in to v komadih, ne v površini, ker nam j«
potrebno za evidenco tekmovanja število »ta-
bel, ki jih boste vzgojili. Okrajna vodstva
pošljejo rezultate štabu za sajenje »oniai«
pri kmetijskem poverjeništvu MLO.
Sončnice čimprej v zemljo in ne odlašaj*
s sajenjem.	štab
kako tekmujejo nogometna
društva v celju
Negomet je tisti šport, ki utrjuje vsakeau
zdravje in razvija mišičevja mladine, ter
je istočasno razvedrilo in krepitev duševnega
kot telesnega razvoja socialističnega človeka.
Kakor v vseh predelih Jugoslavije, tako s«
je tudi v Celju razmahnilo nogometno tek-
movanje fizkulturnih aktivov sindikalnih po-
družnic. Tako se je vključilo lepo število ak-
tivov v nogometno tekmovanje. Aktivi raz-
umejo važnost tega športa in so tudi uspehi
ne samo zadovoljivi, temveč zaslužijo vb*
priznanje. Na drugi strani pa imamo pri-
mer, ki je vse kritike vreden. Tako je na
primer OS razpisal v času od 3. maja nogo-
metno tekmovanje za aktive Celje-mesto ia
okolice. Po razporedu tekmovanja so bile do-
ločene grupe Tovarne kemičnih, Tovarn«
tehtnic in železnice za nastop v dnevih 3. ▼.,
6- V. in 10. V. Te skupine so se prijavila,
pa niso nastopile. Nikakor pa ni pravilno,
da se fizkulturni referenti izgovarjajo, da s«
prešibki za nasprotnika ter da raje izgubijo
tekmo, kot pa da bi nastopili in izgubili z
večjim rezultatom. Jasno je, da vsi aktivi »o
morejo biti na prvem mestu, jasno pa jo
tudi, da najboljši nogometni aktivi v Celjm
niso do znanja prišli kar čez noč, ampak s
temeljitimi požrtvovalnimi treningi , med H
pa lahko prištevamo fizkul turne aktive: Cin-
karne, Inštalacije, Tiskarne, Tovarne emaj-
lirane posode, Zlatarne in Tkalnice hla««-
vine. Te aktive vodijo res marljivi fizkul-
turni referenti, ki zaslužijo vse priznanje.
Pričakujemo ostro borbo med navedenimi
nogometnimi aktivi za prvo mesto y grup-
nem in okrajnem tekmovanju. Okrajni svet
ima za prva mesta v teh tekmovanjih pri-
pravljena praktična fizkulturna darila, s ka-
terimi ima OS namen vliti še večjega elana
nogometnim fizkulturnikem na našem pod-
ročju. Posebno pa bo prvak prejel prehodno
zastavo in naslov najboljšega nogometnega
aktiva v Celju. Vabimo celjsko nogometno
občinstvo, da še v večji meri obiskuje tekma
naših sindikalnih moštev ter s tem da še vei
pobude in elana v borbi na zelenem polju.
R. M.
Slovenska nogometna liga
kladiv ar : odred ii
1:1 (1:1)
V okviru prvenstvenega tekmovanja slo-
venske nogometne lige sta se srečala v Ce-
lju na Glaziji v tekmi izven konkurence ljub-
ljanski Odred ter domači Kladivar. Zal j«
moralo domače moštvo nastopiti nekomplet-
no, ker sta čater in čoh zbolela, tako da j«
bila postava precej spremenjena. Bati se j«
bilo, da bo moštvo doživelo občuten poraz,
kar se pa ni zgodilo. Posinek, ki je nado-
mestil obolelega čaterja, je sicer napravil
vrzel v napadu, ali je odlično opravil svojo
nalogo in se izkazal kot zelo sposoben cen-
terhalf. Tudi ostali fantje so bili zelo dobri
in ni bilo v moštvu slabe točke. Posebno j«
tu še pohvaliti borbenost ter požrtvovalnost
cele enajstorice, kakor Floreninija v obram-
bi, ki je iz tekme v tekmo boljši.
Takoj v prvi minuti je Odred hitro pro-
drl po desni strani, ali vratar Klanjšek j«
nevaren strel lepo ubranil. Kladivar je igro
prenesel na drugo stran in Marinček je iz
teka streljal iz zelo ugodne pozicije mimo
prečke v golaut. Potem se je igra pomirila,
vrstile so se medsebojne akcije, kjer je imel
Odred več sreče ter po lepem prodoru Geor-
gijevskega povedel z 1:0 za svoje moštvo.
Ali domačine ta prejeti gol ni zbegal, tem-
več kmalu zatem po Marinčeku iz duhovit«
situacije preko Bencika poslal žogo v mrežo
— 1:1. Pri tem rezultatu je tudi ostalo.
Drugi polčas je pripadal mnogo boljšim do-
mačinom. Kladivar je prikazal zelo lepo igro
ter zadovoljil slehernega gledalca. Igralo
se je večji del na Odredovi polovici in le
zasluga odlične obrambe z Bencikom v vra-
tih je bila, da Kladivar ni občutno porazil
svojega nasprotnika. Zadpje minute je po-
stala igra spet enakopravna.
Sodil je dobro Božičev iz Maribora.
popravek
V Celjskem tedniku štev. 15 z dne 15 aprila
1950 je izšel članek pod naslovom: »Težko
onemu, ki prodajalcu ni simpatičen«, članek
popravljamo v toliko, da je tovarišica Jele-
nova zares prejela dve pomaranče, vendar ne
za sebe, ampak za nečaka, katerega je pri-
peljala s seboj in za bolno nečakinjo.
GLEDALIŠČE
ljudsko gledališče
Sreda, dne 17 .maja ob 20. uri: B. NučM:
»Pokojnik«. Za III. at$>nma.
Četrtek, dne 18. maja ob 20. uri: B. Nušič:
»Pokojnik«. Izven abonmana.
KINO
KINO METROPOL
Od 11. do 15. maja:
ljubavni sen
francoski film
KINO DOM
Od 10. do 23. maja:
toper potuje
ameriški film
KINO ŽALEC
13. in 14. maja:
srce mora molčati
nemški film
od 17. do 31. maja:
kako zelena je bila moja
dolina, ameriški film
KINO »UDARNIK« VELENJE
13- in 14. maja:
plinska luc
ameriški film
17. in 18. maja:
bomerang
ameriški film
KINO LAŠKO
Od 13. do 15. maja:
sestri iz bostona
ameriški film
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Maslo Anton — Tel. 7. — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna