ODMEVI S KONGRESA
Vključevanje mladih v družbeno življenje
Sklepni dokumenti 9. kongresa slovenskih komunistov so rezultat mnoačnega akdjskega delovanja članstva, ie mnogo prcj pa tudi pri-spevkov na samem kongresu. Objavljamo kongresnu razpravo našega delegata Dina Kodarina.                             Nadaljevanje na 2. strani
(N;ic!aljevanje s 1. strani)
Dobro je, da o problemih vključe-vanja mladih v naš sistem spregovo-rimo mdi nekoliko stareJM mladinci. četudi se s tem izposiav imo nevarno-sti, da lu pa lam udarimo niimo.
/ačel bom s citaloin i/ tcmcljnega (Jela Edvarda KardetjaSmeri ra/voja političnega sistema socialističnega samoupravljaiija. V poglavju. ki ga je namenil delovanju mladih, je kar-delj takoj na začetku zapisal: »Med najpoinembnejšimi nalogami poli-tičnega si^tcma je čimprejšnje in čim širše vključevanje mladih generacij v družbcno življenjc«
Prav je, da v kongresnih dokumen-lih, predvsem v resoluciji nismo po-sebej ločili problemov in nalog. po-vezanih / uveljavljanjem mlade ge-neracije v našem sistemu. Nekatera dejstva, pojavi in stanje pa zahteva-jo, da o njih ipregovorimo kar se da resno in odgovorno.
Ni potrebno ponavljati, da je mla-dost sama po sebi revolucionarna, če hočele ludi napredna. To so večne resnice, ki jih potrjuje usivarjalni nemirin iskanje vednonekaj riovega. Stihija ob leh — rekel bi — naravnih danostih pa vendarle ne moremo in ne smemo dopuščati.
Da lahko uresničujejo svojo druž-beno vlogo, morajo biti niladi orna-nizirani. /alo imamo /vezo -.ociali-slične mladine. Po nekaterih podat-kih politično deluje v tej organizaciji le približno četrtina mlade populaci-je. Vprasati se moramo. kjer so preo-stale tri četrtine, kje ličijo vzroki, da velik del tnladih ne deluje v svojih organizacijah in kdo pofni to prazni-no.
Glede na svojo pomembnost je bila 10. seja CK /kj premalo od-mevna med komunisti terorganizaei-jami in organi / K. Redkc so bile ob-činske organizacije, ki so priprave na to sejo irf uresnicevanje njenih skle-pov vključile v svoje delovne pro-grame.'
V poročilu o delu /KS med kon-gresoma smo realno povedali. da smo spodbujali člane /K in posebej mlade komuniste za dclo ined mla-dino ter si pri/adevali utrjevati spoz-nanje o nujnosti obravnavanja vseh sestavin   nadaljnjega   razvoja   naše
druzbe / aklivno udeležbo nilade ge-neracije. Prcpričan scm, da samo spodbujan je in prizadevanje ne more dati želenih re/ullalov. Naloge ko-muniMov, /a dclo med mladimi bi morale biii bolj konkretne, obvezu-joče in dorečene. Ne smemo dopuš-čali.da nu raeun gospodarskih težav manipulirajo i mladimi razne proii-samAipravue in ludi nacionalislične sile.
Med vzroke, ki ovirajo bolj mno-/ično vključevanje mladih v svojo orgaiiizacijo. pogosto navajamo omejene materialne možnosti. To pa je nesprejemljiv izgovor. ki vedno prav pridc, saj je na^a družba danes prav golovo bogotejša, kot je bila pred pelimi. deselimi, dvajsetimi in več leti. Res pa je, da je ozadje ne-zainieresiranosti mladih za delo v svoji organizaciji v lem, da je ZSMS premalo vplivna, premalo jo upošte-vamo pri oblikovanju družbene za-vesti in pri sprejemanju družbenih odločitev. /golj z zagotavljanjem strukturne prisolnosti mladih v orga-nih našega političnega sistema ¦»tvari nismo in tudi ne bomo premaknili.
Komercializem, birokralizem iii elilizem v kulturi in teleMii kultuii odvrača mlade Ijudi od uveljavljanja svojih neposrednih interesov v de-javnostih, ki nilade ocl nekdaj najbolj privlačijo. Te ugotovitve ne gre po>-plošcvati, saj \elja bolj za razmere \ večjih gospodarskih in kulturnih sre-diščih in prav lako ne veljajo za pla-ninsko in tahorniško organizacijo, ki opravljata pomembno družbeno de!o pri vključevanju mladih v živ-Ijenje.
Izvirna iskanja niladih v kuituri prehitro in pvekrkično zavračamo z etikctiranjein in diskvalilikacijo, namcsto da bi prisluhnili njih iska-njem in na podlagi medscbojnega zaupanja mlade od\račali od nega-livnih vplivov ler jih usmerjali na pol naprediiega.
Po/navanjc le/enj in intcrcsoi' mla-dih je pr\ i pogoj za uslvarjanje med-scbojnega zaupanja in usivarjalno Nodelovanje.
Manj skrbniškega menlorsi\a pa več enakopravnega in lovariškega sodclovanja lahko bistveno prispeva k hitrejšemu vključevanju mladih \ družbeno /ivljenje.