Lelo L Izhaja vsak petek H Uredništvo In uprava v Narodnem domu H Rokopisov ne vražamo Maribor, 14. iuliia 1933 Vel/a na metec po pošti dostavljen Din 6*—. za inozemstvo Din 10-— Oglasi po tarili Štev. 7 Kaj hočemo? Današnja družba se del! v dva tabora. V enem so kapitalisti-izkorišče-valci, v drugem pa so delojemalci-izkoriščanci. Prvi imajo gospodarsko nadvlado, drugi pa so njim podložni. Na eni strani je torej bogastvo, na drugi strani pa revščina in pomanjkanje. In kaj hoče naš pokret? NAŠ POKRET STREMI ZA TEM, DA POSTANE BOGASTVO LAST TISTIH, KI GA USTVARJAJO. Nihče ne sme biti gospod in nihče hlapec, marveč vsak posameznik našega naroda mora biti sodelavec in solastnik. NAS POKRET STREMI ZA TEM, DA SE DANAŠNJA KAPITALISTIČNO - GOSPODARSKA ORGANIZACIJA SPREMENI V STROGO NACIONALNO-SOCIALISTIČNO, DANAŠNJE MEZDNO RAZMERJE PA V SOLASTNINSKO- Sredstvo za dosego tega cilja je vsestransko pripravljena socializacija kapitalističnih podjetij, kar ni ničesar drugega kot LASTNINSKI PRENOS OD PRIVILEGIRANCEV NA UPRAVIČENCE. Mi se dobro zavedamo, da se ti privilegiranci svojemu današnjemu ugodnemu položaju ne bodo odrekli dobrovoljno. NAŠE DELAVSTVO IN NAME-ŠČENSTVO SI MORA BITI SVESTO IN MORA BITI PRIPRAVLJENO, DA SE BO MORALO ZA SVOJE PRAVICE BORITI. Zmagalo pa bo samo tedaj, če bo strokovno organizirano, če pristopi in se pridruži našemu pokretu, ki je brez KOMPROMISNO NACIONALEN IN ISKRENO SOCIALEN. NAŠ POKRET NI POLITIČNA STRANKA. ON NI FAŠIZEM in so v veliki zmoti oni, ki trde in mislijo, da gremo po poti Mussolinija ali Hitlerja. NAŠ POKRET JE PLEMENIT, NJEGOVA NAČELA SO VZVIŠENA, NAŠ POKRET ZBIRA VRSTE IZKORIŠČANIH, TLAČENIH, PONIŽANIH, BREZPRAVNIH IN SICER BREZ OZIRA NA NJIHOV POKLIC IN POLOŽAJ. ON ZBIRA VSE, KI LJUBIJO SVOJO DOMOVINO IN SO PRIPRAVLJENI ZANJO ŽRTVOVATI TUDI ŽIVLJENJE, VSE, KI ČUTIJO NEDOSTOJNOST. VSE, Ki TRPE ZAPOSTAVLJANJE, VSE, KI SE BORE ZA SVOJ VSAKDA>TH KRUH. VSE. KI JIM TRDO DELO NE PRINAŠA DRUGEGA KOT TO, 'A SE OHRANIJO. V naših vrstah je mesto tudi za TISTE, KI SO SICER ZA SVOJE DELO DOBRO PLAČANI, TODA ŽIVO ČUTIJO DANAŠNJO KRIVIČNOST, v kateri propada naš narod gmotno in duševno, vsi, ki sočuvstvu-jejo z njim in mu pomagajo. Za vse te je mesta v naših vrstah. In prav zato sme in mora naš pokret strmeti za tem, da POPRAVI KRIVICE. DA ODSTRANI PIJAVKE KRVI NAŠEGA NARODA, DA PREVZAME MOČ V SVOJE ROKE, NE DA BI PRI TEM KRŠIL DEMOKRATIČEN PRINCIP VEČINE. 1 — Za dosego naših smotrov pa nam je potrebna splošna izobrazba in vzgoja Vseh do zadnjega v državi. Izobrazba je neobhoden pogoj za dosego ideala socialistične družbe, ki se more trajno uresničiti le v narodu, ki stoji na KULTURNI IN NRAVNI VIŠINI. Zato hoče naš pokret vžgati, ker le iz MISLEČEGA LIUDSTVA ZRASTE GIBANJE ZMOŽNO ZA VODSTVO NARODA IN ZA VELIKE EMANCIPAČNE NALOGE NACIONALNEGA SOCIALIZMA. LE TAKO BO NAROD IMEL NA ČELU ZNAČAJE IN LE TAKI ZNAČAJI SO ZMOŽNI VODITI BORBO ZA DOSEGO SOCIALNE PRAVIČNOSTI PO KATERI HREPENI. NAŠ POKRET STREMI ZA ZDRAVIM RAZVOJEM NARODA. ON SI JE SVEST, DA TVORI NAROD DELAVSTVO IN NAMEŠČENSTVO, AGRARNO, INDUSTRIJSKO, SAMOUPRAVNO IN DRŽAVNO. Naš pokret Se zaveda, da je za zdrav razvoj naroda pred vsem POTREBNA ZDRAVA DELAVSKA MOČ. BREZ NJE JE GOSPODARSKO ŽIVLJENJE NARODA STAVBA NA TRHLIH TEMELJIH. Beraško, nravno in fizično degenerirano delavstvo in nameščenstvo ni sposobno za borbo in tudi ne more braniti države, če bi bila v nevarnosti, tako kot bi morala. Zato hoče naš pokret posvečati vso pažnjo naši socialni politiki. Boril se bo energično za zakonito ureditev eksistenčnega minimuma, za ureditev delavskih pogodb, za popolno bolniško, nezgodno, invalidno in pokojninsko zavarovanje, za zavarovanje za primer brezposelnosti, za znižanje pretirano visokih najemnin za stanovanja, za pravice našega delavstva, ki mu jih krate pri nas v obmejnih krajih tujerodci, napovedal bo ENERGIČEN IN NEUSTRAŠEN BOJ VSEMU, KAR ŽALI IN PONIŽUJE NAŠEGA MALEGA ČLOVEKA. Naš pokret bo energično zahteval revizijo vseh zaposlenih v smislu nacionalnih in socialnih interesov naših državljanov. Zahteval bo energično akcijo proti tujcem, ki po nepotrebnem odjedajo kruh našemu delavstvu in na-meščenstvu. Prav tako bo zahteval, da bodo vse državljanske pravice do svobode zajamčene vsem državljanom. Boril se bo za enakost pred zakoni, za osebno svobodo in za svobodo tiska. Kot nacionalni pokret zastopa narodnostno načelo po duševni kulturi, politiki in gospodarstvu. NAŠEMU POKRETU NACIONALIZEM NI IDEOLOGIJA KAPITALISTIČNE DRUŽBE, MARVEČ MU JE BISTVO SOCIALNEGA ŽIVLJENJA, KI SE IZRAŽA V SKUPNI PLEMENSKI ZAVESTI, V ČUVSTVU NARODNE SOLIDARNOSTI IN V SKUPNI ŽIVLJENJSKI VOLJI. KI VODI NAROD IZ SEDANJOSTI V BODOČNOST IN JE NJEGOVA NAJVAŽNEJŠA KULTURNA SILA. STREMLJENJA IN ZAHTEVE NAŠEGA POKRETA, SO STREMLJENJA IN ZAHTEVE NAŠEGA NARODA. BORBA, KI JO VODI NAŠ POKRET, JE BORBA, KI JO VODI NAŠ NAROD, NA TEMELJU ENAKOPRAVNOSTI VSEH DRŽAVLJANOV BREZ RAZLIKE POKLICA IN SPOLA. DOGODKI ZADNJIH LET IN PRAKSA NAM JE POKAZALA, DA MORA BITI PRODUKTIVNI NAROD NACIONALNO ORGANIZIRAN, ČE HOČE DOSEČI SVOJE PRAVICE. Internacionala je mogoča samo kot solidarnost med enakovrednimi in enakopravnimi delavskimi organizacijami posameznih narodov. LE TAKO INTERNACIONALO POZNA NAŠ POKRET, VSAKO DRUGO PA ODLOČNO IN ENERGIČNO ODKLANJA. TUDI BO STREMEL NAŠ POKRET ZA VSESLOVANSKO NARODNOSTJO IN ZA ČIM TESNEJŠO ZVEZO MED SLOVANSKIMI NARODI, KER SMO SI V SVESTI, DA JE VSESLOVANSTVO NAJBOGATEJŠI KAPITAL NAŠE NAJBLIŽJE BODOČNOSTI. Danes, ko imamo svojo lastno narodno državo, se nepotrebnost i,n omalovaževanje nacionalizma utemeljuje s tem, češ. da je danes naš narod rešen in ie vsak strah za njegov obstoj nepotreben. TAKO GOVORIJO IN TRDE TISTI. KI JIH JE STRAH NACIONALIZMA. NAM PA JE NACIONALIZEM NEOMEJENA IN GLOBOKA VERA V NAROD. IN KDOR HOČE NAŠEMU NARODU DOBRO. TA MORA VANJ VEROVATI IN V TEJ VERI DELATI ZA NJEGOV NAPREDEK IN BOLJŠO BODOČNOST. NACIONALISTI NA PLAN! NACIONALISTI V BOJ! NACIONALISTI V NAŠE VRSTE! ORGANIZACIJAM V VEDNOST! Našemu uredništvu pošiljajo razne nacionalne organizacije vabila za nji-•jove VESELICE S PROŠNJO ZA .-'^VO. Vsem organizacijam., pa naj sj bodo ene ali druge, sporoča nase uredništvo, da vabil za prireditve 5, Plesom in popivanjem NE BO PRIOBČEVALO, četudi bi jih hotele plačati. Časi za veseljačenje so preresni! Radcvolte Pa b0 nage uredpjgtvo brezplačno priobčevalo vse objave in naznanila za vse njihove kulturne prireditve, za razna Predavanja, koncerte, gledališke predstave, sestanke in zborovanja. Nase uredništvo prosi torej vse naše nacionalne organizacije, naj mu ne pošiljajo vabil za veselice, ker bodo taka vabila dosledno romala v koš. MARIBORČANI! Današnjo številko »BORBE« smo Poslali na ogled nekaterim Maribor-utiom. Prosimo vljudno vse, ki so Prejeli naše glasilo, da postanejo naši naročniki. One pa, ki ga odklanjajo, vhudno prosimo, da nam »BORBO« zanesljivo vrnejo. Naša uprava bo ^se, ki lista ne bodo vrnili, smatrala a .naročnike in jim bo list redno po-81 tala. — Uprava »BORBE«. Pomagajte! V naših rudarskih revirjih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju razsajajo lakota, brezposelnost in nepopisna beda. Tisoče lačnih objema smrt. Stotine nedolžnih lačnih otročičev prosi košček kruha in pomoči. V globokih podzemeljskih rovih je pesem krampov vedno tišja. Vedno manj jih je, ki hodijo na delo. Armada brezposelnih, ki je prekoračila že število 1500, se še vedno veča. IN VSI TI TISOČI OD LAKOTE UMIRAJOČI SO NAŠI BRATJE, SO SINOVI NAŠEGA NARODA, Njih nedolžni otroci so naši otroci. ALI BOMO DOPUSTILI, DA NAŠI BRATJE, NAŠI OTROCI NA NAŠI ZEMLJI UMRO OD GLADU? Tega ne bomo dopustili! Priskočiti jim hočemo takoj na pomoč! Nimamo mnogo, toda naši bratje še tega nimajo. Zato bomo dali kar zmoremo in kar iremoremo! ^ „ NACIONALNI DELAVCI IN NAMEŠČENCI! ODTRGAJTE SI OD iVOIEGA ZASLUŽKA KOLIKOR MORETE IN DARUJTE TRPEČIM IN .AČNIM V RUDARSKIH REVIRJIH! POMOČ JE NUJNA. ZATO NE ODLAŠAJTE NITI MINUTE! KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA! Naša »BORBA« je uvedla nabiralno akcijo za trpeče rudarje in njih dru-ine v svesti si, da sta bila naš delavec in nameščenec vedno prva, ki sta po-nagala. Zaupniki med delavci in nameščenci, privatnimi in državnimi, pričnite labirati takoj! Nabrane darove izročajte sproti vodstvom vaših strokovnih rganizacij. Vse predsednike strokovnih organizacij, privatnih in državnih a prosimo, naj izdajo še posebne apele na svoje članstvo in naj darovane neske izroče upravi našega lista in sicer tajniku podružnice Narodno stro-ovne zveze, ki uraduje vsak dan od 9.—12. in ođ 13,—19. ure v podružničnih rostorlh v Sodni ulici (palača OUZD, pritličje, vhod skozi dvorišče). Imena seh darovalcev bo naša »BORBA« sproti objavljala. NACIONALNI DELAVCI IN NAMEŠČENCI, POMAGAJTE! NACIONALISTI! Naročajte se na »BORBO«. »BORBA« je vaše glasilo, ki se bori za brezkompromisni nacionalizem in socializem. »BORBA« je glasilo najbolj zdravega dela našega naroda, glasilo produktivnega človeka nacionalista, od katerega je odvisna Moč in Sila naše države, ki io nacionalist krepi in dviga in bo prvi, ki jo bo v nevarnosti branil do zadnje kaplje svoje krvi. Pod njenim praporom se zbirajo nacionalne vrste delavcev in nameščencev, prežete s pravim in čistim idealizmom in socialnim čutom, ki hočejo nesebičnosti in popolne socialne pravičnosti. Naročnik »BORBE« mora biti vsak pošten nacionalist. DELAVCI IN NAMEŠČENCI! Zahtevajte »BORBO« v vsakem javnem lokalu! Bodite samozavestni in tako ponosni in odločni in se dosledno izogibajte lokalov, ki se na vaše glasilo nočejo naročiti in se izgovarjajo. da imajo naročenih že preveč listov. Zavedajte se, da so vsi ti ljudje od vas odvisni! Pridobivajte »BORBI« novih naročnikov. Širite jo med svojimi stanovskimi tovariši in tovarišicami. »BORBA« je vaše glasilo, živi od vaše naročnine, in nikdo drugi nima na njo nobenega vpliva. Stran 2. V M a rib o r n, 'dne M. V0.1933 Inozemski „speciaihti V Trstu pred trinajstimi leti. V vrhovnem poveljniku tržaških fašistov Francescu Giunti so dozoreli peklenski in barbarski načrti. Ukazal je z bencinom politi prostore slovenskega Narodnega doma in ga zažgati. Ognjeni zublji so švignili visoko proti nebu in objeli ponosno zgradbo, ki je bila zgrajena z ogromnimi žrtvami naših zavednih rojakov. Več dni je go relo to slovensko kulturno svetišče. V plamenih, ki so ga uničili do tal, je našlo smrt 50 ljudi. Trinajsti julij pred trinajstimi leti je pričetek grozovitega trpljenja si- li nov in hčera našega neodrešenega ozemlja. Trinajsti julij leta 1920. je črni dan, ki bo ostal večno zapisan v zgodovini našega razsekanega naroda, v zgodovini trpljenja in nepopisnih grozot. Na kraju, kjer je stal še pred trinajstimi leti naš slovenski Narodni dom, stoji danes italijanski hotel. Nam pa se srce krči in v duhu vidimo plapolati nad tem krajem našo trobojnico, simbol večne zvestobe, miru in bratske ljubezni. POZABLJENA NE BOŠ NIKDAR, NEODREŠENA DOMOVINA! Za narodno lice Maribora Na podlagi podatkov ljudskega štetja iz 1. 1910., ki smo jih priobčili v zadnji številki Borbe, smo dokazali ponovno in nepobitno, da Nemci do zemlje, ki si jo še danes laste, nimajo nikake pravice. Jasno je torej, da tudi Maribor ni bil nikdar nemški, marveč le precej nemšku-tarski in da so Nemci trobili svetu o nemštvu Maribora prav tako neopravičeno, kakor glede ostale pokrajine. Ob zadnjem ljudskem štetju 1. 1931. smo našteli v Mariboru približno 4000 Nemcev. Nemci nam ne morejo očitati, da smo to ljudsko štetje izvedli pod kakim pritiskam ali s potvorbami, kakor so to oni delali leta 1910. Oni prav dobro vedo, da mi takih sleparij in nasilstev nismo zmožni in se jih nočemo posluževati. Priznati pa moramo, da je bilo tudi pri tem ljudskem štetju še precej trdovratnih renegatov, ki so se vpisali za Nemce. Slika Maribora na zunaj pa je na žalost precej drugačna in ne kaže prav preveč jugoslovanskega lica. če primerjamo zad nje ljudsko štetje s sliko, ki jo nudi Maribor na ulicah in v javnih lokalih, moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da kaže to nemštvo po večini slovensko ljudstvo in še bolj žalostno, da so ti ljudje po veliki večini iz takozvanih boljših slojev. Kader nemškutarstva v Mariboru je danes med obrtništvom, med trgovci in deloma še tudi med delavstvom raznih podjetij. K temu pa mirne duše prištevamo tudi uslužbence državnih železnic, zlasti one, ki stanujejo v železničarski koloniji, Studencih in na Pobrežju. In vsi ti skupaj pomagajo v raznih nemških društvih voditi nemško-nacionalno propagando. In ti ljudje so slovenskega po-kolenja in so jih ponemčile razmere bivše Avstrije. Toda po preobratu niso imeli ti ljudje nobenega vzroka več ostati to, kar so bili, marveč bi morali priti do spoznanja in vzgajati bi morali vsaj svo je otroke v jugoslovanskem duhu, če se že sami niso mogli več naučiti našega jezika. Tega pa niso storili, marveč še danes plavajo v nemškem ozračju, še danes so blaženi, če morejo govoriti nemški. Prepričani pa smo, da ti ljudje govore nemški le zato, ker si še vedno domiš-Ijujejo, da je nemščina več vredna ko naš jezik in da človek ni na mestu, če se ne pokaže ob vsaki priliki, da zna nemški. Nikdo od teh ljudi pa se ne zaveda, da s tem ponižuje samega sebe. Naši obrtniki, katerih velik del je še danes nemško-nacionalno šovinističen, naravnost izzivajoče nastopajo povsod v javnosti in celo pri oblasteh. Brez oklevanja pošiljajo slovenskim strankam nemške račune in so celo užaljeni, če se jim račun vrne z opombo, da zahteva stranka slovenski račun. Se bolj žalostno pa je, da se prav »boljši krogi« takozvanih »narodnih«, poslužujejo dosledno le nemških obrtnikov, kakor da bi hoteli s tem pokazati, da nimamo zmožnih slovenskih obrtnikov. Noben nemški obrtnik v Mariboru bi danes ne mogel več izhajati, če bi bili Slovenci samozavestni in bi se držali gesla: Svoji k svojim! Pa tudi noben nemški obrtnik bi si nikdar ne upal kazati svojega nemškega šovinizma, če bi ga siov^nski naočniki baikA&ali. .Vsi bi .vzsofe bili lepo mirni in bi že zdavnaj prišli k zavesti, da so tudi oni prav za prav Slovenci in da so bili samo zapeljani. Zamudilo se je v tem oziru že veliko. Toda čas je, da prenehamo s to mehkuž-nostjo in uslužnostjo napram onim, ki nas nikdar niso spoštovali in nas nikdar ne bodo. Skrbeti moramo, da se v javnosti zabriše vse, kar bi spominjalo na minule čase. Preprečiti moramo vsako tujo propagando, ki bi se opirala na taka dejstva! Kdor je Nemec, naj ostane Nemec, ne dopustimo pa, da bi se rene-gatstvo vzgajalo še nadalje! Tretji faktor, ki podpira renegatstvo, pa je marksizem. Naši marksisti so tako zaslepljeni, da povsod povdarjajo svojo internacionalo. Ti ljudje se ne zavedajo, da so njihovi somišljeniki v drugih državah najprej prepričani nacionalisti in šele v podrejenem smislu internacionalni. Čemu vzdržujejo razna društva, v katerih vzgajajo mladino v protislovenskem duhu? Naši marksisti se ne zavedajo, da se je ‘radi njih mlačnosti priteplo v njihova društva vse, kar je slovenstvu sovražnega. Naj nikdar ne mislijo o teh ljudeh, da so socialisti! Ti ljudje so prav tako sovražniki vsakega socializma, kakor naše narodnosti! Poiskali so si zavetišče pri njih samo zato, da se tam skrijejo za internacionalo in da bolj na varnem rovarijo proti vsemu, kar je našega. Ti ljudje se ne zavedajo, da rede gada na lastnih prsih, ko vzdržujejo razna športna društva, ki so popolnoma odveč, ker imamo dovolj slovenskih, v katerih se more sleherni udejstvovati. In nešteto je še drugih činiteljev, ki pomagajo vzdrževati in podpirati v naših obmejnih krajih renegatstvo in mu dajejo potuho. V prvi vrsti je med njimi mariborska mestna občina, razna industrijska podjetja in obrati. Vsi ti so krivi današnjega položaja v narodnostnem oziru, kakršen je. Nacionalisti zahtevamo od oblasti in od vsakega posameznika, da izvaja dosledno geslo: »Svoji k svojim!« Oblasti naj dosledno izvajajo zakon o imenih in naj opozore vse, ki svoja slovenska imena še danes pišejo v nemškem pravopisu, da zakon to prepoveduje. V njem škem pravopisu sme pisati slovensko ime le oni, ki dokaže z listinami, da se njegovo ime piše tako že 8o let! Oblasti naj dosledno kontrolirajo vse napise po industrijah in po trgovskih lokalih, ki morajo biti edino le v državnem jeziku. Konec mora biti te popustljivosti, ker zavedati se moramo vsi, da nimamo opravka z lojalnimi tujerodci, marveč v pretežni večini s sovražniki našega naroda! Zavedajmo se svoje moči in pokažimo, da je Maribor prav tako jugoslovanski kakor Beograd, Ljubljana in ostala jugoslovanska mesta in da mora to svoje lice pokazati tudi na zunaj! Proč z nem-škutarenjem po uradih in javnih lokalih, proč z vsako navlako, ki kazi narodno lice našega Maribora. Maribor ne sme biti jugoslovanski samo na zemljevidu, ampak tudi po srcu in duši! Kdor je prav! Jugoslovan, bo trdno stal ob strani pravih jugoslovanskih nacionalistov, ki zahtevajo jugoslovansko Živimo v dobi hude brezposelnosti, ki se zajeda v meso in kri našega naroda. Naše delavstvo strada in je izpostavljeno izkoriščanju od strani kapitalistov, ki žive na račun našega pridnega in delovnega naroda. Kapital ne pozna usmiljenja in ne pozna drage morale od morale svojega žepa. Največja naša sramota pa je, da je zaposlenih v naši državi okrog 30 tisoč tujcev, ki odjedajo našemu delavstvu in nameščenstvu vsakdanji kruh. In ti odjedavci žive na naših tleh in njim je dovoljeno preganjati našega domačega delavca. Ti odjedavci žive med nami po svoji volji in sramote in zaničujejo naš narod. Koliko časa bomo prenašali še te ogabne krivice? Precejšnje število teh odjedavcev pa imamo pri nas v obmejnih krajih, zlasti v Mariboru. Med temi odjedavci je mnogo takozvanih »specialistov«, ki so nenadomestljivi. Pa si poglejmo nekoliko natančneje te nenadomestljive »specialiste«, ki se šopirijo na naših tleh v naših tovarnah in obratih. Zaposleni so kot tkalski mojstri, inžinerji, monterji, mehaniki, inštalaterji, ključavničarji in celo kot navadni delavci. Naša država je tako dobrohotna dežela, da tem »specialistom« ni preveč natančno preiskala njihovih spričeval in diplom. Nekateri mariborski in prav gotovo tudi drugi podjetniki, varajo naše oblasti na vse mogoče načine, da dobe iz inozemstva potrebne »specialiste«. Dobili smo v roke dokument, ki jasno priča, po kakšnih poteh pridejo ti naši podjetniki, zlasti pa tekstilni industrialci do teh »specialistov«. Ker vedo, da je pri nas zato merodajni činitelj Inspekcija dela, se obračajo na ta urad z lažnjivo utemeljenimi prošnjami, da jim preskrbi zahtevanega strokovnjaka. Naša Inspekcija dela pošlje na prošnjo tem podjetnikom naše ljudi, ki so strokovno naobraže-ni in imajo tudi potrebno prakso. Ko pa naš človek nastopi službo, hoče pokazati svoje sposobnosti. In kaj stori takle tujerodni tekstilni podjetnik? Našemu tkalskemu mojstru odkaže stari stroj, na katerem pač noben mojster ne more pokazati svoje zmožnosti. Naš človek se trudi in napenja vse sile ter stori vse, kar je mogoče, in ko ne gre, javi to podjetniku. In kaj stori podjetnik s takim mojstrom? Odslovi ga, Inspekciji dela pa sporoči, da ni sposoben ter prosi, da mu pošlje inozemca, ki je »specialist«. In kako postopa tujerodni podjetnik Apel na cerkvene oblasti v Mariboru s takimle tujerodnim »specialistom«? Znani so nam primeri, ko se ti »specialisti« tkalski mojstri pri starih strojih prav tako niso izkazali, vendar jih podjetnik ni odpustil, marveč jih je do delil k drugim dobrim strojem, ali pa celo v pisarno kot pisarniško moč. In kdo pod milim nebom se potem še briga za takega inozemskega »specialista«? Vemo za tkalskega mojstra, ki opravlja službo knjigovodje. Pa ne samo naš strojnik, tekstilni mojster, knjigovodja ali blagajnik ni sposoben za delo pri teh tujerodnih podjetnikih, nesposobni so tudi naši diplomirani inžinerji, čeprav so študirali in dovršili slovite tehnike v inozemstvu in čeprav imajo že več let prakse. Pa kljub temu naši strokovnjaki niso sposobni. Mi prav dobro vemo, zakaj ne!. Tujerodni kapitalisti zlasti v Mariboru, hočejo imeti na-stavljence, ki pridejo iz Rajha, da potem vodijo tu pri nas nemško-šovini-stično propagando in da tlačijo in ponižujejo ter sramote našega slovenskega delavca. Ker je mera polna in ker takih krivic dalje prenašati ne moremo, pozivamo merodajno oblast, da prekontro lira vsa izdana dovoljenja za z-mo-slitev inozemcev, in da osnuje posebne komisije, ki naj ugotove in preiščejo vsak posamezni primer nepotrebne zaposlitve inozemcev. In če res v kakem primeru nimamo v državi strokovnjaka, naj se podjetniku za importiranega specialista določi visoka taksa, ki jo naj podjetnik plača vsako leto. Zahtevamo nadalje, da se zakon spoštuje in da se poleg takega tujerodnega strokovnjaka zaposli naš kvalificiran praktikant, ne pa, da se predpise izigrava in da se takemu strokovnjaku dodeli kot praktikant naš navadni ročni delavec, ki mora prakticirati leta in leta. Razumljivo je, da bo moral tak praktikant, ki nima potrebne izobrazbe, prakticirati do svoje smrti. Ali naša Inspekcija dela še ni »pogruntala« te zadeve o inozemskih »specialistih«? Odločno zahtevamo kruha najprej za našega človeka in šele kruh, ki preostane, naj se da tujcu. Ne moremo več prenašati, da naš naobraženi naraščaj z vsemi mogočimi diplomam? in praksami strada, tujec pa se redi pri polnih jaslih. Dopustili ne bomo, da bi bil naš kvalificiran delavec brez poseln in da bi prosil miloščine, med tem ko tujec spravlja lepe zaslužke preko meje- pvTOT1', dri h* lato . a w,- HC4W- Velika večina podeželske duhovščine tat' opravlja vse pogrebne obrede v slovenskem jeziku. Preprosto ljudstvo je večkrat do solz ginjeno, ko čuje prvikrat te molitve v domačem jeziku. Pri nas v Mariboru pa je vedno še vse latinsko, razen očenaša in vere. Ali Bog v Mariboru ne razume slovenskega jezika? Ali pa veljajo za mariborske mrtve in žive drugačni predpisi. Morda so pa še kaki posebni oziri? Tega si ne moremo misliti. Zato upravičeno pričakujemo, da bo tudi Maribor vsaj v tem oziru korakal v isti vrsti s podeželskimi župnijami in da se bodo tudi pri na$ opravljali pogrebni obredi v slovenskem jeziku. STRELI NA MARIBORSKEM UČITELJIŠČU. Streli na mariborskem učiteljišču so izzvali v javnosti in v časopisju obširno polemiko. Iskali in navajali so se razni vzroki. Menda glavni pa se ni omenjal, -vsaj ne v časopisju. Že namreč okrog Božiča so bili na tem zavodu dogodki, ki so bili naperjeni proti nekaterim vzgojiteljem in kazali, da nekaj tu ni normalno, ni v redu. Ako bi bila takrat šolska oblast temeljito preiskala zadevo in napravila red, najbrže ne bi bilo prišlo do tako tragičnega zaključka letošnjega šolsk. leta. Očitki, ki jih je izgovoril pred komisijo takorekoč že umirajoči dijak, so povedali dovolj jasno, da je krivde iskati tud! drugod, ne pa samo pr! dijaku W.# iYa m -v TAKI-LE SO. Hartingerjev raznašalec kruha Ivan Kramberger, je neki stranki na vprašanje, zakaj ne govori slovenski, predrzno zabrusil: »Das geht Ihnen ein Dreck an!« Temu fantiču bomo ob prvi priliki navili ušesa. Slovencem pa priporočamo, da se tvrdke, ki ima take uslužbence, izogibajo^ IZ DRŽAVNE SLUŽBE. Dva urednika stopita za tremrtek okroig osmih med uradnimi urami, Jej priono ob sedmih k oknu, da spregovorita med seboj nekaj besed. Opazi jih v službo prihajajoči predstojnik. Kmalu nato dobita oba uradnika poziv, da se ju zasliši, Bernu sta; stala med delom pri oknu. Pri zaslišanju se odrežeta takole: »Pri oknu sva stala, ker nisva pričakovala, dai bo prišel gospod predstojnik tako rano v službo. - •« VSI SO PRIHAJALI . . . Zadnjič so v nekem tukajšnjem lokalu pričakovali znani rjavosrajčniki neke posebne emisarje z važnimi navodili. Prišli so iz St. lija, iz Slovenske Bistrice, iz Ptuja, sami pristni Germani. Iz Graza pa zaželjeni ni prišel, i*1 ga tudi najbrže „več ne bo .,, Maš magistrat nekdaj in danes Če stopimo na Glavni trg, opazimo nekako v sredini med Gosposko in Stolno ulico približno 500 let staro poslopje, ki se od ostalih poslopij razlikuje po stolpu z uro in balkonom z mestnim grbom. Je to mariborski magistrat ali mestna hiša, v kateri se vršijo seje občinskega sveta in v kateri imajo svoje pisarniške prostore uradi mestnega županstva, v kolikor niso ti radi pomanjkanja prostorov nameščeni tudi na Slomškovem trgu. in v Frančiškanski ulien Ta hiša je po svoji zunanjosti mrzla in mrka in nas spominja na prav tako mrko in mrzlo dobo, ki jo je preživela do naše osvoboditve leta 1918. Pod njeno streho je shranjen arhiv iz dobe, ki priča o našem trpljenju pod nemškim jarmom. Ta arhiv bi zaslužil, da bi se ga publiciralo že za časa, ko je bil na krmilu nacionalni blok, ker pomeni strašno obsodbo bivšega nemškega režima na mariborskem magistratu, ki je po vsej pravici veljal za trdnjavo spodnještajerskega nemštva in nemškutarstva. Ta arhiv nam pove, da je šel mariborski magistrat v svojem nacionalnem šovinizmu tako daleč, da je zanemarjal druge važne gospodarske in socialne naloge mestne občine, ki jih je preobrat našel v povsem primitivnem in zapuščenem stanju. Če je bilo na dnevnem redu imenovanje kakega učitelja ali uradnika pri pošti ali železnici, ki ni'bil ultra-German, se je že zganil mariborski občinski svet in Pošiljal proteste na najvišja mesta. V svo ii agresivnosti je zapuščal meje svojega področja ter se vtikal v zadeve, ki ga niso prav nič brigale, ker so se dogajale izven ozemlja mariborske občine. Posebno se je odlikoval v tem, da je Podpiral nemško kolonizacijo na Spodnjem Štajerskem, za katero je izdal ogromna denarna sredstva. Povsod, kjer je bila kaka akcija naperjena prot? Slovencem, je imel mariborski magistrat vmes svoje prste. Ko so ptujski Nemci Pred 20. leti na najn-esramnejši in prostaški način napadli skupščinarje družbe sv. Cirila in Metoda, ali jim ni prihitela na pomoč mariborska magistratna Policija? Kadar so zloglasnemu Ornigo-vemu »Štajercu«, katerega izključna na-^°ga je bila, ponemčevati Slovence, pri-kianjkovala denarna sredstva, ali mu ni Vselej priskočil na pomoč mariborski magistrat z znatnimi subvencijami, bilo v obliki inseratov ali kako drugače? Nacionalistična politika mariborskega magistrata se niti pred vrati pokopališča ni ustavila. Mestni občinski svet je izvolil poseben odsek, ki je imel nalogo revidirati napise na nagrobnih spomenikih in če se ti niso vjemali z mišljenjem Pemško-nacionalne magistratne gospode, iih ta kratkomalo ni dovolila. Razumljivo je torej, da najdemo vkljub lepemu številu Slovencev v predvojnem Maribo-ru na starem pokopališču le redke slovanske napise, ki so se takorekoč vtihotapili. Popolnoma nerazumljivo pa nam !e>^da je slovenski občinski svet votiral v,sči.i znesek, da se staro pokopališče ob-Hov1’ četudi je že nemški občinski svet sklenil njegovo opustitev. Kakšen interes imamo Slovenci, da se to pokopališče z nemškimi napisi ohrani? Bog ne daj, se v prejšnjih časih kdo spozabil m vložil na mariborski magistrat slovenski dopis, se poslužil v uradu slovenskega jezika ali celo protestiral dy?ti ponarejevanju slovenskih imen v °bčinski matriki. Take izzivače, take »vindišarje« bi magistratni uradniki hitro odpravili. Da bi mestna policija, ki je ta-“rat še uveljavljala cesarski »Priigelpa-tent«, ne postopala s Slovenci preveč Popustljivo, je dejansko dokazala na Ci-’T-Metodovi skupščini v Ptuju. Kdo si ob takih razmerah drzne misli-ll’ da bi nemški magistrat nastavljal slo-^enske uradnike in uslužbence, da bi ku-P°Val svoje, potrebščine pri slovenskih rgovcih in oddajal dela slovenskim obrt-o’kom? Rdor bi kaj takega trdil, tega bi 3 aa? Pr°glasili za blazneža. Minilo je 15 let in v tej dobi se je iz-azalo, da smo Slovenci dobri ljudje, da se krivice hitro pozabimo in da nam je 'ehko na tem, da nas smatrajo nekdanji «si tlačitelji za korektne in nepristran-\,e‘ Tako postopamo prav v vseh prav-vlm pri nakupih, pri oddaji del, stano- vanj, podpor, služb itd. Po 15. letih, kar se nahaja magistrat v slovenskih rokah, je moral ban dravske banovine izdati posebno okrožnico, v kateri opozarja, da je uradovanje dopustno le v službenem, t. j. državnem jeziku. Kdor pa se tekom 15. let ni naučil našega jezika, mora imeti tolmača, enako kakor v drugih državah. Uradovanje v nemškem jeziku je docela nedopustno. To lekcijo bi si mariborska občina lahko prihranila, če bi tako postopanje odredila sama. Toda kaj naj pričakujemo od činiteljev, ki so celo dopustili, da so mogli Nemci še pred dvema letoma govoriti celo v občinskem svetu nemški? Nečesar pa banska okrožnica, ki se nanaša zgolj na občevanje s strankami, ne predvideva. Menda zato ne, ker je to samo po sebi umevno, namreč, da morajo tudi uslužbenci med seboj občevati samo v državnem jeziku, ker bi bila prevelika ironija, če bi veljal državni jezik samo za občevanje s strankami, dočim bi usluž benci med seboj lahko švabčarili kolikor jim drago. Toda razmere na mariborskem magistratu so take, da ne bi bilo odveč, če bi okrožnica obravnavala tudi to vprašanje, kajti pribiti je treba, da se nahajajo po 15. letih v službi mestne občine bodisi pri poedinih oddelkih bodisi pri podjetjih ljudje, ki niso zmožni službenega jezika. Naravno je, da kot taki govorijo nemški tako s strankami, kolikor pridejo z njimi v stik, kakor z ostalimi uslužbenci. Doma pa govori tudi mnogo ostalih, ki imajo nemške žene z otroci vedno le nemški, da izgledajo nekatere mestne hiše kakor pravcate nemške kolonije. Sedanja občinska uprava ima sicer bolj gospodarski značaj, ker v njej prevladujejo takozvani pridobitni krogi, mnenja pa smo, da bi se vkljub temu morala brigati občina tudi za taka vprašanja. Ali ni mestna občina v prvi vrsti poklicana, da namesti v nacionalnem oziru dovolj vestne in zanesljive ljudi? Ali naj to primerjamo s tistim slovenskim denarnim zavodom, ki še dandanes po 15 letih ne pozna za prestolico Slovenije drugega imena kot »Laibach«? Kdor opazuje delovanje mariborskega magistrata od prevrata sem in je bil priča prejšnjim razmeram, se ne more dovolj načuditi naši brezmejni nacionalni pasivnosti, ki ji ni primere. V čem je sledil povojni magistrat delovanju pred in medvojnemu magistratu, ki smo ga deloma očrtali v uvodu članka? Kaj vedo o tem povedati naša nacionalna društva in nacionalna javnost sploh? Kot brezpogojni nacionalisti zahtevamo, da se napravi takoj konec opisanih razmer na mariborskem magistratu. Dovolj dolgo smo bili sužnji tujca, ali naj postanemo sedaj sužnji lastne nemoči in popustljivosti? NI nam treba drugega, kakor da obrnemo ost: To, kar je mariborski magistrat bil nekdaj, naj postane v obratnem smislu sedaj: trdnjava obmejnega Slovenstva, oziroma Jugoslovanstva. Knitmni dawek in javni nameščenci Ni naroda na svetu, ki bi imel sorazmerno s svojim številom tako bujno razvito društveno življenje, kakor ga imamo Slovenci. Saj imamo celo kopico raznih kulturnih organizacij, nič manj humanitarnih, raznih nacionalnih in obrambnih, da ne govorimo še o gospodarskih, strokovnih, stanovskih in športnih ter o raznih književnih družbah. Zlasti po vojni se je ta manija društvovanja med nami silno razpasla. Razne organizacije so rast-le in še vedno rastejo kakor gobe po in organizacijah, do katerih imajo res zanimanje in jih smatrajo za potrebne. Javni nameščenec pa mora biti pri vseh, če ne prostovoljno, pa pride pritisk od drugod, sicer izražen v obliki prošnje in želje. A, ta prošnja in želja sta mu največkrat povelje. Pravijo, »en dinar na mesec boš vendarle zmogel. To je malenkost.« A tistega pa nobeden .ne preračuni, koliko takih in podobnih »malenkosti« je mesec za mesecem, leto za letom. In vse te »malenkosti« skupno me- dezju. Danes .um skoro ne vemo \ec; se^no njso veg malenkosti, ampak že imena m celo ne števila. In vsa ta dru-i ge(jna vsotica) katera v družinskem stva so silno vazna in iieobhodnomo-; g-0Sp0darStVU že nekaj zaleže. Saj bi trebna. Vsaj tako zatrjujejo vsi tisti, • g ce]a družinica lahko izhajala neki jih - vodijo. _ . j kaj dni. Iako bujno razvito in raznoliko or-j pa ^ vjdjmo, kam gredo mesečno gamzacno življenje je^ znak visokedinarčki in koliko jih je: Stanov-kulturne stopnje doticnega naroda-. s^a organizacija 10. Sokol 2, Rdeč 1 ako trdijo mnogi. Morda je to res do j križ jadranska straža 1, CM D 1, neke mere. Pa samo do 11161 e j Narodna odbrana 1, Protituberkulozna in še to pri večjih m številnejših na- }jsa p politična organizacija 3, ga- rodih. Manjši narodi pa morajo tildi v tem oziru postopati ekonomično, bodisi z duševnimi kakor tudi z materi-jalnimi silami. Pa na ta način zamo-rejo res ustvariti nekaj trdnega in dobrega. Vsaka rast in obstoj potrebujeta za svoj obstoj hrane. Če te ni. morata usahniti, propasti. Tudi vsako društvo, ki je in mora biti živ organizem, potrebuje hrane za svoj obstoj in razvoj. Ta hrana so materijalna sredstva, ki jih dajejo društvu njegovi člani in pa druga javnost, na katero apelirajo društva ob raznih prilikah. Ta sredstva so zamišljena v takozvanem kulturnem davku, ki je sicer prostovoljen, a je često še hujši, težji in večji od raznih drugih davkov — zlasti za javne nameščence. Ker imamo Slovenci tako razvito društveno življenje, zato je ta kulturni davek pri nas tudi največji. To čuti danes zlasti delavstvo in javni nameščenci. Mirno lahko trdimb, da sloni nad tri četrtine vsega kulturnega davka na ramenih delavstva in javnih nameščencev. Zakaj, tega najdejo povsod in ob vsaki priliki. Drugi sloji se mu še na ta ali oni način izognejo, ta dva pa se mu niti ne moreta, ker jima navadno odtegnejo že pri izplačilu že itak pičlih prejemkov. Drugi sloji so lahko samo od HsiJk društvih kjer,nič več ni silci 1, olepševalno društvo 1, Vodnikova družba J. dnevnik 25, Planinsko društvo 1. Že samo to znese 50 Din mesečno- K temu pa še prištej naročnino revije, prispevek za brezposelne in še razne druge dajatve, pa gre cel stotak. Mesečno se udeleži samo ene nacionalne prireditve — pa te zopet stane dva kovača. Če vzameš družino s seboj, pa se ti dva kovača po množita na šest, osem ali še več. Gledališče tudi potrebuje tebe, in ti njega. In tako se nabere mesečno 150 do 200 Din. To preseza letno tvoje enomesečne prejemke! Kateri drugi sloj žrtvuje toliko? Javni nameščenci uvidevamo potrebo in koristnost društvenega in organizacijskega življenja. A bremena teh dajatev naj se pravično in sorazmerno razdelijo na vse sloje, ne pa, da naj večjo pezo nosimo ravno mi. Zato se ne čudite, če naletijo pogosti nabiralci pri nas na nevoljo in odpor. Ne čudite se, če nas pogrešate pri raznih prireditvah. Mi vsega tega ne zmormo več. Prav tako moramo odklanjati razne pritiske iz službenih krogov v tem oziru, pa čeprav gre samo za malenkost 1 dinarčka mesečno. V interesu javnosti in raznih društvenih krogov samih je. da upoštevajo realnost in da ne iščejo tam. Naš pokret Maribor V soboto, dne 15. t. m. ob pol sedmih zvečer bo v prostorih gostilne pri »Slavčku« na Betnavski cesti, sestanek delavstva iz Braunove tovarne. Delavstvo omenjene tovarne je zelo ogorčeno, ker se mu namerava znižati že itak sramotno nizke mezde še za 40%. Na tem sestanku bo delavstvo zavzelo svoje stališče in o ukrepih pri merodajnih oblasteh. Studenci Preteklo nedeljo je sklicala NSZ sestanek delavstva, uslužbenega predvsem v tovarni Doctor in drug. Brez posebne reklame se je v dvorani gostilne g. Špureja zbralo prav lepo število delavcev in delavk. Sestanek je otvoril predsednik NSZ v Mariboru, tov. Bajt. Obrazložil je navzočim potrebo takih sestankov, kjer ima delavstvo priliko, porazgovar-jati se med seboj in s svojimi voditelji. — Nato je govoril tov. Tu m p e j. V krepkih in razumljivih besedah je prikazal sedanji obupni položaj delavstva. V dobi, ko je bil položaj našega delavca še precej ugoden, je cvetela organizacija internacionalnih marksistov. Čim pa je delavstvo zašlo v stiske im bi mu bila; potrebna pomoč, se je pokazal marksizem v pravi luči: delavec je ostal na cedilu. Naša organizacija pa ne obljublja, temveč dela s polno paro baš v sedanjih težkih dneh. In to z vidnim uspehom. Govornik se je dotaknil tudi brezbrižnosti našega duševnega delavca -do orga-nizacije. Potrebno je, da postane tudi naša delovna inteligenca borbenejša. Ob koncu svojih izvajanj- je tov. Tumpej; pozval vse, da delajo za organizacijo, da bo postala močna, ker le v skupnosti je boljša bodočnost jugoslovansko orientiranega delavstva. — Govornikove besede so navzoči živahno aklamirafi. Dragi govornik tov. V o-islca pa se je med drugim spomnil tudi^stradajočih- v Trbov-Ijah. Jasno je pokazal na Icrivce te bede. ki pa često uživajo vso zaščito našega časopisja in politrcne oblastL.Pri'.volrtvah pododbora za tovarno Doctor in drug -so bili soglasno izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Ivan Knafeljc, Peter Božic; Jožef Krasna, Adolf Batič, Rudoif Mb-rel, Anica Krasna, AV.gela Imamo, Marija Ferjančič in Francka Stibflj. Uspeli sestanek je zaključil tov. B-a j t s pozivom: »K delu za organizacijo in s tem tudi za sebe, družino narodi« KAKO NAROČITE »BORBO«? »BORBO« naročite po dopisnici, na katero napišete vaš natančrii naslov in jo pošljete upravi »BORBE«, Maribor, Narodni dom. Delavci fo lahko naroče pri svojih zaupnikih ali pa v pisarni podružnice Narodno strokovne zveze v Mariboru med urack nimi urami od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Tam jo naroče in dobe lahko tudi vsi drugi. Prodajajo io pa tudi mariborske trafike- NAŠIM NAROČNIKOM! Predzadnji številki smo priložili* položnice. Ponovno prosimo vse naročuj ke, ki še naročnine za mesec julij niso poravnali, da to čimprej store. One pa, ki so svojo dolžnost že storili, pro simo, da izroče položnice svojim tovarišem in znancem. Če Pa kateri naših naročnikov lista ne prejema v redu, naj nam to oprosti. Vse težkoce so sedaj odstranjene. VSE GRE ... Na magistratu in povsod bodo odslej uradovali slovensko z vsakim, pa tudi s takim, ki pravi, da ne zna. Malo pozno je izšel ta ukaz, pa bo vseeno dobrodošel v Maribora in tudi drugod. Saj gre vse, samo zdramiti-se* je treba! OCVIRK- Mestna občina mariborska ima nemška pravila za vodovod. Ker so stroški za tisk slovenskih precejšnji, so sklenili mariborski nacionalisti prirediti cvetlični dan in čisti dobiček pokloniti občini za slovenska pravila Delavčevo pismo Prejeli smo pismo, ki ga je pisala okorna in žuljava roka, vodila pa jo je nedvomno čista in nesebična nacionailna misel. Zato to delavčevo pismo rade volje v celoti priobčujemo. Življenje je boj, brez boja ni življenja, brez borbe ni upanja, brez boja m zmage. Zato smo napovedali boj vsemu, kar ni nacionalnega, boj tistim, ki izkoriščajo naš narod. Naš nacionalen boj se bije na vse strani, kjer se je'doslej.zanemarjalo, da se ni naš na-rod dvignil do tiste stopnje nacionalne zavesti, do katere bi se bil moral dvigniti v 15. letih naše svobode. Da še ni naš narod nacionalno prebujen, so bile vzrok razne politične stranke, ki so teptale vse, kar ni bilo njihovega in v nebo povzdigovale vse, kar se je rodilo pod njihovim krovom. Pri političnih strankah je bil egoizem in materialnost vse, dočim so jim bile koristi za državo postranskega pomena. To so pokazali zlasti razni voditelji bivših političnih partij, ki so, ko so izgubili svoje stolčke, pričeli rovariti proti strankam in celo proti državi ter tako dokazali, da jim je bilo ko-ritarstvo nad vse. Drugi faktor, ki je oviral naš nacionalen razvoj, pa je bil marksizem. Marksizem je zlasti v naših industrijskih centrih ob severni meji ubijal dosledno vsak nacionalni čut in izvabljal ‘naše delavstvo na kriva pota. Z mamljivimi gesli je slepil naše delavstvo in mu obljubljal raj na zemlji. Marksisti so bili vedno pripravljeni pobijati in kritizirati svoje nasprotnike, ko pa so prišli na krmilo in bi bili lahko kaj storili za delavstvo, so se pokazali prav take kakor so bili drugi, ki so vedno obljubljali, dali pa nikdar ničesar. Po hrbtih lačnega delavstva so marksistični voditelji zlezli do polnih korit in postali prav taki koritarji, kakoršni so bili koritarji ostalih strank. Marksisti so farbali delavstvo na vse mogoče načine, storili pa niso za njega prav nič. S svojo nespametno gospodarsko politiko so pripravili naše delavstvo tako daleč, da bo izgubilo vse težko prislužene prihranke, ki jih je izročilo njihovim falitnim kon-zumom in zadrugam. Naše delavstvo je spregledalo. Ono je uvidelo, da z marksizmom ni nič. Zvedelo je, da marksizem propada in se ruši na vsem svetu. Zato je obrnilo hrbet marksističnim vrstam in se pričelo oprijemati nacionalnega pokreta. V nacionalnem pokretu vidi naše delavstvo moč in rešitev- Delavstvo ve in sluti, da se bodo v nacionalnem pokretu združile v najkrajšem času mase vsega našega naroda in da bo ta pokret, ki ni političen, branil veliko in močno našo državo, ter da se bo boril za zboljšanje socialnega položaja in za zdravje našega naroda, ki bo postal čil in čvrst, da bo sam po lastni volji sodil, kaj je prav in kaj ni prav. Narod, ki se ne zaveda svoje svobode, je siromašen in ne ve kaj ima. Mi nacionalisti, z žuljavimi rokami, vemo kaj je domovina, ker smo se za njo borili in za njo trpeli. In zato mi nacionalisti-delavci to domovino ljubimo, in ne bomo več dopustili, da bi jo gotovi ljudje žalili in sramotili. Mi, nacionalisti-delavci pa hočemo tudi od ločati o njeni boljši bodočnosti. Zahtevamo pa, da se zboljša naš položaj, da se fiksirajo cene življenskim potrebščinam in da se uvede nad cenami stroga kontrola. Mi delavci, moramo s svojim trdim delom zasluži toliko, da bomo lahko preživeli sebe in svojo družino in da bomo lahko vzgojili svoje otroke. Mi, nacionalni delavci, se zavedamo, da je pijančevanje naša največja sramota. Zato smo napovedali boj alkoholu, ki je edini povzročitelj neštetih primerov pomanjkanja in bede, ki je leglo nemorale. Številke nam povedo, da je med delavstvom najbolj razširjena tuberkuloza, ki je morilka našega naroda. Zato zahtevamo za svoje družine zdrava stanovanja. Ne bomo dopustili več, da bi naš delavec stanoval v beznicah in luknjah, ki niso primerne niti za žival. Od kapitalistov, katerim spravljamo mi ogromne dobičke, bomo zahtevali, da bodo zgradili delavska stanovanja-Prav tako bomo zahtevali od mestne občine mariborske, da ne sme prodajati svojih stanovanjskih hiš, ampak da mora, čim bodo sredstva dopuščala, graditi nove. Tudi zahtevamo nacionalni delavci, da se takoj izženejo nepotrebni tujci iz naše države. V naši državi imamo dovolj sposobnih ljudi, ki danes stradajo. Dopustili ne bomo več, da bi naši podjetniki-kapitalisti izkoriščali po svoji volji. Ne bomo več trpeli, da bi nas zapostavljali in žalili oholi inozemski nastavljene! v naših tovarnah. Na svoji zemlji hočemo biti gospodarji sami in zahtevamo za naše ljudi, zlasti pa za naše delavstvo popolno socialno pravičnost. suoii k sucnimi Slovenke kupujte vsakovrsine klobuke edino le pri modistki Štefki Križanovi Maribor, Orožnova uiica 8 Prevzame tudi najrazličnejša popravila klobukov in čepic. Točna postrežba! Solidne cene! ^ I RESTAVRACIJA NARODNI DOM MARIBOR KOPALIŠKA ULICA § Priznano dobra kuhinja. Posebna soba za sestanke. Sprejema abo-nente. Toči najboljša vina. f K za trgovino, obrt, industrijo, šole, urade, zasebnike izdeluje v priznani kvaliteti* hitro in po zmernih cenah PODRAVSKA TISKARNA D. Z 0. Z. MARIBOR Gregorčičeva ul. 6 - Tel . 20-38 Angleško blago naiodličneiše kakovosti sodobnih znamk: „S«narfexk< za praktične, solidne športne, promenadne In potovalne obleke. „Ventex“ blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri nošnji prijeten občutek ter združuje eleganco, všečnost in izredno trpežnost. „Picci triply“ najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh najmodernejših barvah. Vse te vrste blaga ima vedno na zalogi FRANJO MAJER MARIBOR, GLAVNI TRG 9 tKare m Koroška cesta 19 Dobra knjiga je zlata vredna 1 ■ ■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■BBHBaMRSSK* Slovenske, srbohrvaške, češke, nemške, francoske, angleške in druge knjige kakor šolske, znanstvene, leposlovne ter muzikalije in revije. Šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in no' teze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnilsi šesti,4, barvice, čopiče, papir in še mnogo dru' gega nudi Podružnica knjigarne Učiteljske tiskarne Maribor, Tyrševa ulica 44 ..‘Bcavd’ zaoacavatmca 7Jlari&&c' zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte! - Sprejemamo zastopnike. ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBgBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBniBBBBBBBBBBBBBBaBBBBggaBBBBBBBBBBUBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBl i Kreditna zadruga uslužbencev drž. železnic v Mariboru Frankopaiuara ulica 34 daje posojila po 8% Vse vloge izplačuje promptno sprejema vloge in obrestuje nevezane po 4% vezane pa po 572% Železničarji, poslužujte se samo Vaše Kreditne zadruge HBBI Predstavnik in izdajatelj Tone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ v Mariboru. Tiska Mariborska' tiskarna