Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Ilustrovan gospodarski list
Št. 15.
Ljubljana, 15. avgusta 1923. Letnik XL.
Obseg: Ob petdesetletnici kranjske kmetijske šole. — Čiščenje njiv od pirnice. — Švicarsko gnojišče. — Naša konjereja. — Vinogradništvo v Nemčiji in pri nas. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Objava knjig. — Uradne vesti. — Tržne cene.
Ob petdesetletnici kranjske kmetijske
šole.
Kranjska kmetijska šola, ki je od 1. 1886. na Grmu, praznuje letos petdesetletnico svojega obstanka; ona je danes najstarejša kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom.
Početek grmske kmetijske šole je na Slapu pri Vipavi.
Napredka željni Vipavci so si že zdavnaj želeli strokovne šole za vinarstvo in sadjarstvo. Podpiral jih je v tem stremljenju rodoljubni graščak grof Karel Lanthieri v Vipavi, ki je na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani dne 24. novembra 1869 velikodušno izjavil, da bode dal v to svrho svojo graščino na Slapu pri Vipavi.
Leta 1870. je podpisal grof Lanthieri izjavo, da prepusti svojo graščino Slap v svrho ustanovitve vinarske in sadjarske šole za 30 let deželi Kranjski v porabo.
Dokler bo treba novih naprav, naj se porablja čisti dohodek za te namene in naj pripade njemu šele potem, ko ne bode treba več novih naprav.
Ministrstvo je odobrilo učni načrt in je z odlokom z dne 8. marca 1870 dovolilo ustanovno podporo 3000 gld in vzdrževalno podporo letnih 2000 gld za dobo prihodnjih pet let.
Dne 2. novembra 1872 je sprejel deželni zbor kranjski sklep, da se šola na Slapu ustanovi in sicer kot v i n a.r s k a in sadjarska šola.
Pozneje se je podučevalo tudi nekoliko splošnega kmetijstva. Strokovna učitelja sta bila dva in
sicer vodja, ki je bil ob enem prvi učitelj, in adjunkt, ki je bil drugi učitelj.
Za revne učence se je določilo 8 ustanov po 120 gld. na leto.
Šola se je slovesno otvorila dne 18. septembra 1. 1873. ob navzočnosti dež. glavarja dr. Friderika pl. Kalteneggerja, grofa Lanthierija in drugih odličnih mož. Vodjem te šole je bil že s pričetkom leta 1873. imenovan vipavski rojak + R i h a r d D o -
1 e n c, ki jo je vodil ves čas in se preselil z njo leta 1886. na Grm.
Poleg njega so delovali kot adjunkti na tem
zavodu: t Josip Kristan, od leta 1873— 1875 (pozneje profesor na učiteljišču v Kopru).; tFrancŽepič,od 1875—1878 (pozneje ravnatelj kmetijske šole v Gorici); t Gustav Pire, od 1879—1882 (pozneje tajnik, gen. ravnatelj Kmetijske družbe in nazadnje njen predsednik); Andrej Lenarčič, od 1. 1882—1884 (pozneje ravnatelj srednje kmetijske šole v Križevcih, nazadnje gospodarski savjetnik pri dež. vladi v Zagrebu); V i -ljem Rohrman, od 1884 naprej, v kateri lastnosti se je preselil 1. 1886 na Grm.
Prvo leto se je šolalo 9 učencev. Od teh je bilo 5 Dolenjcev, 2 Vipavca in pa 1 Gorenjec.
V celem je šolo na Slapu dovršilo v letih od 1873 .do 1886 69 učencev.
Na šoli so se prirejali tudi tečaji za ljudskošol-ske učiteljice in nedeljski tečaji za gospodarje iz okolice.
Šola na Slapu je bila slabo obiskana. Kriva je bila temu deloma manj primerna lega šole na de-
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanlla)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I, strani 200 O, na V« strani 100 D, na »/n strani 65 D, na V« strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih' stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rad o Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
želni meji in blizo Gorice, ki je imela svoio kmetijsko šolo, deloma pa njen program, ker je bila šola samo vinarska in sadjarska in prikrojena s posebnim ozirom na vipavske razmere.
Medtem je na Dolenjkem pričela trtna uš pu- | stošiti vinograde in se je čimdalje bolj čutila potreba, da se ustanovi tamkaj kmetijska šola. Vsaj je imela Dolenjska devetkrat toliko vinogradov kot Vipavska dolina. Zato so se vedno bolj množili glasovi, da se šola na Slapu premesti na Dolenjsko. Slednjič je deželni odbor kranjski v seji z dne 14. oktobra 1884 sklenil, da se ima na Dolenjskem ustanoviti vinarska in sadjarska šola. Slapenska šola naj preneha, inventar in učno osobje iz Slapa naj se preseli na Dolenjsko.
Deželnemu odboru se je naročilo, da poišče v ta namen pripravno posestvo in da zaprosi kmetijsko ministrstvo za prispevek k vzdrževanju te šole.
Deželni odbor se je te naloge lotil z vso vnemo. Razglasil je v januarju 1. 1885, da želi primerno posestvo kupiti ali v najem vzeti in je ob enem navedel pogoje glede lege. zemlje itd. Do stavljenega roka, to je do 31. marca 1885 je prišlo 14 ponudb, ki jih je pregledala posebna komisija (dež. odborn:k Oton Detela, deželni inžener Witschl in vodja si penske šole R. Dolenc).
V 20. seji dne 23. januarja 1886 se je deželni zbor kranjski odločil, da se nakupi in uredi za šolske svrhe graščina Grm.
S skupno pogodbo z dne 18. marca 1886 je deželni odbor kranjski kupil od Antona Vincenca Smole graščino Grm za 30.442 gld. 50 kr.
Staro grajsko poslopje se je popravilo in šolskemu namenu primerno priredilo. Gospodarska poslopja, zlasti hlev, svinjaki itd., šo se tekom časa prezidala in deloma na novo zgradila.
Državna kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu.
Kmetijska šola na Grmu leži komaj 10 minut (1 km) od Novega mesta in spada sedaj v m e -stno občino Novo mesto. Njena lega v središču vinorodne Dolenjske je torej prav prikladna.
Grad Grm stoji na prijaznem griču, raz kojega je lep pogled na Novo mesto in okolico, zlasti na Trško goro s slovečimi vinogradi. Grmsko posestvo oklepa na eni strani potok Težka voda, na drugi pa stara državna cesta, ki vodi iz Novega mesta preko Gorjancev v Karlovec. Star, v četverokotu zidani grad z velikim dvoriščem izvira deloma že iz 16. stoletja in so ga gradili baroni Mordaksi, kojih grb je videti na lepem, s štukaturo in freskami okrašenem stropu v grajskem stolpu.
Vzhodno, južno in zapadno od grajskega poslopja so nameščena gospodarska poslopja, za njimi njive in travniki, drevesnice, trtnice in sadovnjaki. Pred gradom je lep park ter cvetlični in zelenjadni vrt. Med njim in glavno cesto pa velik, z drevjem zasajen pašnik.
Posestvo okoli gradu obsega 35 ha 54 a. K njemu pripada vinograd v Smoleni vasi v izmeri 2 ha 56 a. K temu posestvu se je! dokupilo od dr. Rozine še vinograd v Trški gori in pozneje več gozdoV, tako da obsega danes vse posestvo 61 ha 97 a 89m2, in sestoji iz vseh kultur, ki so taki šoli potrebne.
Šola na Grmu je razširila svoj program in se ie uredila kot vinarska, sadjarska in poljedelska šola. Pozneje je dobila naslov kmetijske šole.
Leta 1907 je šel po 34-letnem delovanju vodja R. Dolenc v pokoj. Njegovo mesto je pre -vzel tedanji adjunkt V. Rohrman, ki je bil imenovan začasnim vodjem in pozneje ravnateljem zavoda.
Šola, ki je bila prvotno dvoletna, se je 1. 1909. temeljito preuredila. Iz dvoletne šole sta nastali dve šoli z enoletno učno dobo in sicer letna šola, ki traja celo leto, za učence iz vinorodnih krajev, in zimska šola, ki traja dve zimi po 5 mesecev, za učence iz nevinorodnih krajev. S to preuredbo se je število učencev takoj dvignilo, tako da jih šteje sedaj redno po 50 na leto. Po svoji sedanji uredbi ustreza šola vsem potrebam, ker se ozira na gospodarske in posestne razmere slovenskih kmetovalcev. Najbolje se izuče 1 e t n i u č e n c i, če nadaljujejo še drugi zimski tečaj, kjer se temeljito izuče še v živinoreji, v mlekarstvu, v živinozdravniški pomoči itd. V poldrugem letu si pridobi na ta način splošno in vso potrebno kmetijsko izobrazbo.
Kranjska kmetijska šola je v 50 letih svojega obstoja odgojila lepo število mladeničev. Šolo na
Slapu je od 1. 1873 do 1886 dovršilo 69 učencev, šolo na Grmu pa v času od 1. 1886 do 1910 258 učencev, od 1. 1910 do 1923 pa letno šolo 66 učencev, zimsko šolo 89 učencev, letno šolo in drugi tečaj zimske šole 16 učencev, tako da je bilo vseh absolventov 495, in ako se prišteje še 13 letošnjih absolventov letne šole, skupaj 508 mladeničev.
Poleg tega se je na šoli izšolalo lepo število (okrog 80) gospodarskih vajencev ter veliko število tečajnikov, zlasti obiskovalcev kmetijsko-nadalje-valnih tečajev za ljudskošolske učitelje (okrog 150). Mnogo absolventov zavzema danes važna mesta kot ravnatelji in upravitelji privatnih in državnih vele-posestev itd. Pretežna večina absolventov pa deluje doma, kot vzgledni kmetski gospodarji, ki uživajo tudi v javnem živlejnju kot poslanci, župani itd. splošen ugled.
Glede absolventov šole v letih od1 1. 1910 do 1. 1922 se je dognalo, da se jih peča s kmetijstvom 85%, od tega 5% v državni službi, 4% v privatni službi in 76% na domačem posestvu.
S kmetijsko šolo na Grmu v zvezi stoji tudi gospodinjska šola za kmetska dekleta na zavodu šolskih sester v Š m i h e 1 u, ki je od Grma 5 minut oddaljena. Strokovni učitelji grmske šole podučujejo na tem zavodu in se gojenke vežbajo tudi na gospodarstvu grmske šole. '
Z reorganizacijo šole se je 1. 1910. pomnožilo tudi stalno učno osobje. Danes delujejo na zavodu poleg ravnatelja trije stalni strokovni učitelji, en strokovni suplent, en stalni učitelj pomožnih predmetov ter trije pomožni učitelji (za verouk, živinozdrav-stvo in gozdarstvo).
Šolo na Grmu je vodil od 1. 1886 do 1907 pokojni ravnatelj R i h a r d Dolenc; od 1. 1907 do 1919 ravnatelj Viljem R o h r m a n (sedaj kmetijski svetnik in referent za kmetijsko šolstvo v Ljubljani); od 1. 1919 do 1921 ravnatelj inž. AlbertVeder-n j a k (prideljen sedaj kot referent pri agrarni refor-li) in od 1. 1921 naprej podpisani.
Kot strokovni učitelji (oziroma suplenti) so delovali na Grmu: od 1. 1886—1907 Viljem R oh r-m a n in kot njega začasni namestnik v 1. 1887 in 1888 Franc Štupar (pozneje tajniški pristav in ravnatelj Kmet. družbe v Ljubljani); od 1. 1907 do 1915 t Rudolf Zdolšek (umrl v ruskem ujetništvu 1. 1915); odi. 1909—1913 fAntonPlanin-š e k (uinrl na Grmu 1. 1913); od 1. 1909—1919 inž. Albert V e d e r n j a k ; od 1. 1913 —1920 L e o Golmajer (sedaj strokovni učitelj v Št. Juriju); od 1. 1919 —1921 F r a n j o K a f o 1 (sedaj okr. ekonom v Novem mestu).
Sedaj delujejo na zavodu kot strokovni učitelji: Fran Malasek, od 1. 1913 naprej; F e r d o Vončina, od 1. 1919.; Fran Simončič, od 1. 1922 in A n t o n L a p . od 1. 1922 dalje.
Kot stalni učitelji za pomožne predmete in za čebelarstvo so bili nameščeni od 1. 1888—1892 f J e r n e j Č e r n e ; od 1. 1892—1922 A n t o n L a -p a j n e . ki je stopil kot pisarniški ravnatelj v pokoj, in od 1. 1922 LudovikPuš.
Kot praktični učitelji delujejo na zavodu oprav-nik, sadjar, vrtnar in viničar.
Med vojno se je moral pouk na zavodu ukiniti, ker so odšle strokovne moči v vojno. Sedanja kmetijska šola na Grmu, ki je bila prej deželna, je po
državnem prevratu 1. 1918 postala državna kmetijska šola.
Po vsi svoji uredbi in po svojem učnem gospodarstvu nudi danes kmetijska šola na Grmu najlepšo priliko, da se kmetijski mladeniči v svojem poklicu izvežbajo. Želeti je, da bi se tega naš kmetski stan zavedal in da bi pošiljal svoje sinove v ta zavod.
Ravnatelj, kmetijski svetnik B. Skalicky.
čiščenje njiv od pirnice.
Tako trdoživega in nadležnega plevela kakor je pirnica (perenka ali pirika) skoraj ne poznamo po naših njivah. Silno težko jo je zatreti. Najboljše ko-lobarjenje ne pomaga dosti, tako da mora kmetovalec v stalnem boju z njo živeti. Z okopavinami jo sicer zatiramo, toda prihodnji sadež, ki je navadno kako žito, ji že zopet pomaga do novih življenskih moči.
Pirnico preganjamo s krepko vlako, z okopa-vanjem in pletvijo, s trebljenjem njenih korenik, z globokejšim pod.oravanjem, pa vse to ne pomaga dosti. Naše njive so slej ko prej po raznih krajih polne tega sitnega plevela. Posebno težko se ga je znebiti na težki zemlji, iz katere se ne dajo korenike zlepa izruvati.
Najbolj uspešno se da zatirati pirnica med kom-pirjem, ker ga ponovno obdelujemo, ali pa med nemško deteljo, ki je tako gosta, da jo pod seboj duši in slabi, k čemur pripomorejo veliko tudi večkratne košnje. Pa tudi po teh rastlinah nam ne izgine.
Ce hočemo pirnico uspešno zatreti, priporočam nov način zatiranja. Dajmo na dotičnih njivah krompir dve leti zaporedoma saditi in dajmo ga pošteno obdelati. Na ta način utegnemo največ doseči in naše njive tekom let najprej očistiti od pirnice. Pirnica, ki bo ostala prvo leto po krompirju na njivi, bomo drugo leto s ponovnim obdelovanjem krompirja lahko zatrli. Krompir nam nudi najlepšo priliko, da najprej s pripravo zemlje za saditev, pozneje pa s pridnim okopavanjem in osipava^ njem preganjamo ta nadležni plevel.
Seveda je treba v tem slučaju ves kolobar z gnojenjem vred za nekaj let nekoliko izpremeniti, kar se pa končno lahko stori v prid potrebnemu čiščenju naših njiv, ki veliko ti pijo pred nadležnim plevelom.
švicarsko gnojišče.
S poučnimi potovanji, ki so jih napravili naši strokovnjaki in kmetovalci v Švico, se je marsikaj storilo v prid našemu kmetijstvu. Danes imamo v naši deželi že razne naprave, ki smo jih našli na švicarskih tleh in ki odgovarjajo tu in tam tudi našim potrebam. Tako imamo n. pr. nekaj na švicarski način urejenih sirarn, hlevov in staj, gnojišč in gnoj-ničnih jam, gnojničnih lajt, nekaj pašnikov itd. Seveda se ne da vsega slepo posnemati, ker so tamkaj-šne razmere v mnogih ozirih vse drugačne kakor so naše.
To velja tudi glede gnojišč in staj. Švicarsko gnojišče, čegar podobo prinašamo v prerezu pod št. 25. je zgledno urejeno, velja pa v tej obliki prav za prav le za travnate in hribate kraje, kjer se
Pod. 25. Švicarsko gnojišče v podolžnem prerezu.
olaga glavno važnost na pridelovanje gnojnice, vicarji imenujejo taka gospodarstva g n o j n i č n a gospodarstva. Po teli kmetijah se prideluje le malo gnoja, ker manjka kmetovalcem slame in stelje za pridelovanje potrebnega gnoja, rotem pa ker se po travnatih kmetijah prav dobro izhaja z g n o j -n i c o in b r o z g o , ki jo tod najbolj cenijo.
Pri švicarskem gnojišču je najbolj značilna v e -lika gnojnična jama, ki zavzema ves prostor pod gnojiščem in je do 1'50 m globoka. Nad to jamo leži gnoj na borovih hlodih, s katerimi je jama čez in čez pokrita. Ti hlodi so okrogli (neobtesana debla) in po 20 cm debeli. Gnojišče je vsaj s treh strani obdano z deskami ali s cementnim obzidjem. Na ta način se gnoj ne suši niti se ne more iz gnoja kaj
gnojnice izgubiti. Vsa gnojnica, ki se zlasti ob dežju izceja iz gnoja, prihaja skozi hlode v gnojnično jamo.
Pod. 25. kaže švicarsko gnojišče, ki leži ob bregu, v podolžnem prerezu. Po sredi se vidijo okrogla borova debla, ki delijo gnojnično jamo od gnoja in ki tvorijo dno gnojišču. Spodaj v kotu gnojnična jame vidimo železno cev, ki je izpeljana na prosto in ki ima pipo, da je mogoče polniti gnojnične lajte, ki se pripeljejo po mimogredoči nižji poti k gnojnični jami.
Za ravne lege in poljedelske kraje, kjer je treba pridelovati pred vsem gnoj, so gnojnične jame v tej sestavi neprimerne. Tam je treba manj obsežnih gnojničnih jam, zato pa bolj obsežnih gnojišč za spravljanje in pridelovanje potrebnega gnoja.
Naša konjereja.
Neovrgljivo dejstvo je, da v sosednih državah (Nemčija Čehoslovaška, Avstrija) kakor tudi pri nas v Sloveniji težak mrzlokrvni konj vedno bolj izpodriva toplokrvno pasmo.
Mrzlokrvno pleme pritiska na eni strani od Višnje gore, na drugi od Brežic proti toplokrvnemu Št. Jernejskemu okolišu. Toplokrvec v Slovenjebistri-škem okraju in na Dravskem polju je jedva še ohranjen, Ljutomerskega kasača pa ogroža mrzlokrvno pleme od severa, vzhoda in juga.
Res je, da si ponekod v mrzlokrvnih in mešanih konjerejskih okoliših žele tudi lahkih plemenjakov, toda to so le poedinci, ali pa zaradi tega. ker je ostalo tamkaj izza razsula še nekaj lahkih kobil.
Nehote se človeku vsili vprašanje, je li to stremljenje naših konjerejcev upravičeno ali ne, ravno tako se pa vsiljuje poznavalcu razmer tudi odgovor, da je to do gotovih mej upravičeno.
Bivši avstrijski upravi ne moremo očitati, da se ni za konjerejo zadostno brigala. Pogosto je storila raje več kot premalo. Zlasti je preveč uvažala angleško kri, preveč poskušala in se tudi vdajala posameznim osebnim naziranjem. Najvišja skočnina je znašala 6 kron. Posamezni žrebci, ki jih je našemu konjerejcu vsilila, so plemenih še ceneje ali celo zastonj itd. Nesmotreno uvažanje ter uporabljanje angleške krvi v deželni konjereji je kakor drugod tudi pri nas povzročilo, da je postal naš konj za
kmetovalčevo uporabo prešibak. Od tod izvira tudi protivno delovanje in sedanje stremljenje za težkim, mrzlokrvnim konjem. Prevelika in naravnost vsiljiva skrb bivše avstrijske uprave za povzdigo naše konjereje pa je napravila našega konjerejca tudi n e-samostojnega ; mesto, da bi se združil v ko-njerejske zadruge in si pod smotrenim vodstvom države dajal sam smernice svoji konjereji, je pričakoval vse le od države — napaka, ki se je po nekod v naši državi še danes ne moremo otresti.
Povojne razmere so nadalje omejile potrebo, pa tudi oddajo lahkih konj. Vojaške nabave, ki so se po-preje vsaj deloma vršile v naših krajih, so docela izostale. Marsikdo, ki si je pred vojno držal konje za ježo in lahko vožnjo, je moral to pod pritiskom časa in razmer črtati iz svojega proračuna, bogataši novejšega časa se pa ogrevajo bolj za avtomobile.
Poleg tega je izvoz toplokrvnih konj omejen, vzreja žrebet pa veliko težja ter zahteva od konjerejca dosti več strokovnega znanja in pažnje kot vzreja mrzlokrvnih konj. Končno pa še to, da dobi naš konjerejec za odstavljeno mrzlokrvno žrebe toliko, kot za dveletno toplokrvno, in to le v tem slučaju, če je toplokrvno žrebe brez napak in hib, ki se pri lahkem konju veliko raje porajajo, laž»e opažajo, bolj upoštevajo ter strožje presojajo kakor pri težkem konju.
Kljub svojim izvajanjem in pomislekom proti uplivu in uvozu ansrleške krvi, zlasti čistokrvne, za našo domačo konjerejo pa v polni meri pripozna-
vam njeno potrebo kot regeneratc^rja krvi in živčevja, če hočemo uspešno gojiti naše p o 1-krvee. Toda ta poskus moramo prepustiti strokovnemu vodstvu naših kobilaren ne pa konjerejcu, ki je sicer pripravljen staviti največje zahteve na potomce čistokrvnega zaroda, ne dostaje mu pa sredstev in razumevanja za njihove razvojne potrebe. Posledica pa je, da polnokrvni plemenjaki deželni konjereji več škodijo, kot ,-i prinašajo koristi.
Če uvidimo, da je stremljenje naših konjerejcev za težjim tipom konja vsaj delno upravičeno in če hočemo vsaj to malo toplokrvne reie, kolikor je še imamo, ohraniti nespakedrano ter zajeziti prodiranje brezmiselnega križanja — kajti prej ali slej bo prišel naš lahki konj zopet do veljave — morajo me-rodajni činitelji smotreno urediti vso našo konjerejo, tako da nastavijo na mejah in v kolikor potrebno tudi v osrčju toplokrvnih konjerejskih okolišev tip močnejšega, masivnejšega toplokrvnega pleme-njaka. Mogoče bi ustrezal in zadoščal tem potrebam močni „Nonius".
Na ta način in pa s poglobitvijo strokovnega znanja naših konjerejcev potom predavanj, ki naj pripomorejo, da se bodo začeli zavedati dalekosežnih posledic brezmiselnega križanja in mešanja pri konjereji, bomo preprečili, da bi posezal naš konjerejec po napačni samopomoči, da bi uporabljal zakotne žrebce, gonil svoje dobre lahke kobile na Hrvaško k belgijskim plemenjakom, da bi brezvestno križal in se oereval za plemenjake ne-siečnega eksterjerja in še bolj nesrečnega imena, ki nas spominjajo, da so potomci težkih kobil in amerikanskih kasačev, pri tem pa prav dvomljive plodne vrednosti.
Trdno sem prepričan da bosta tudi posvetovalna organa državnih činiteljev — konjerejska odseka Slovenske Kmetijske družbe — katerih nesebično in požrtvovalno delo spričo težkoč in nevarnosti, ki so pretile zlasti zadnji dve leti naši konjereji, v polni meri priznavamo, tudi v tem perečem vprašanju zastavila vse svoje moči in vpliv v dobrobit in procvit naše konjereje.	Šlajpah.
Vinogradništvo v Nemčiji in pri nas.
Inž. Ivo Zupanič.
Ako govorimo o vinogradništvu v Nemčiji, mislim v prvi vrsti Porenje, to so kraji ob Renu od Wiesbadena približno do Koblenca; v teh krajih rase rensko vino, ki slovi kot najboljše belo vino na svetu.
Vinogradi so po veliki večini še stari, to je na lastnih koreninah, čemur se bo marsikdo čudil. S tem pa nikakor ni rečeno, da je šla trtna uš mimo njih, ampak ravno nasprotno, boj s trtno ušjo traja še danes in je ravno v teh krajih hud in neizprosen. Nemški zakon o pokončavanju trtne uši je izredno strog in pokončavanje samo se vrši pod državnim nadzorstvom in na državne stroške. Povsod, kjer se pojavi trtna uš, kjer se pokažejo v vinogradih žolte lise, se izseka dotični del vinograda pod nadzorstvom posebne komisije, trsje se zažge na licu mesta, v tla se pa vbrizga žvepleni ogljik, ki je hud strup za trtno uš. To se imenuje kulturalni način uničevanja trtne uši. Lahko si mislimo, da tudi tukaj naleti pogostokrat strokovna komisija na hud odpor pri vi-
nogradnikih, ki ne vidijo radi, da se jim predčasno izseka vinograd. Okoli izsekanega dela vinograda se potegne žica, na sredo pa se postavi deske z napisom: „Policijsko zaprto." Par let ne sme nihče na ta prostor in zemlja ostane neobdelana; na to se-jejo druge poljedelske rastline zlasti deteljo ali lu-cerno in šele čez 10—12 let dovoljuje zakon, da se sme nanovo zasaditi s trto.
Gotovo se marsikdo izmed naših vinogradnikov vpraša, zakaj postopajo v boju s trtno ušjo na ta način, ki je drag in dolgotrajen, dasiravno vidijo lepe uspehe novih nasadov v drugih vinorodnih krajih, kjer je trtna uš bolj neusmiljeno in hitreje uničevala vinograde?
Glavni vzrok je ta, ker se širi trtna uš v Nemčiji počasneje, kakor se je širila nekdaj v starih vinogradih na Francoskem in pri nas; na to deluje ta-mošnja klima in tudi tla; v teku leta nastane manj generacij trtne uši in kar je še posebno važno, da v razvoju trtne uši izostane, oziroma se opaža le redkokdaj v zelo toplih letih v Nemčiji ona prehodna oblika trtne uši, ki ima krila ter se širi nadzemno. Tej obliki je pripisovati dejstvo, da se je razširila trna uš na Francoskem in pri nas s tako neverjetno brzino.
Da se še v Nemčiji niso odločili za obnovljenje vinogradov na ameriški podlogi, je pa še drugi vzrok. Vinogradniki kakortudi vlada se dobro zaveda visoke kvalitete vin, lahko bi rekli viška, ki se sploh more doseči pri belih vinih; to kvaliteto jim daje stara trta na lastnih koreninah in način obdelovanja, ki je v navadi v tamošnjih krajih. Dolgoletna izkušnja — ponosni so lahko na več stoletno kulturo porenskega vinogradništva — jim ne da, da bi se v kratkem času vpeljal rovi način vinogradništva, kateremu ne zaupajo, da bi jim mogel dati to, ka,r jim je dala stara trta. Ta bojazen je z njihovega stališča upravičena, četudi malo pretirana. Uspehe in izkušnje z nasadi na ameriških podlogah v drugih ktajih ne smatrajo Nemci za merodajne tudi za svoje razmere.
Poskusne nasade z ameriškimi podlogami dovoljuje zakon samo vinarskim zavodom in državnim domenam pod znanstveno-strokovnim vodstvom i", edino tam najdemo nove nasade v našem zmislu. Dosedanji poskusi v tem oziru so pokazali, da kvaliteta pridelkov zaraditega ne trpi; imajo pa tudi to prednost, da preskusijo one podloge, ki pridejo v poštev ter odgovarjajo krajevnim razmeram. V tem pogledu bo stališče vinogradnikov, ko se bo začelo obnavljanje vinogradov na ameriških podlogah, mnogo ugodnejše, kakor je to bilo pri nas, ko se je začelo saditi nove nasade na ameriških podlogah, ki niso vedno vsestransko odgovarjale potrebam. Ker je že pripravljalno delo v tej smeri uspelo tako daleč, je v doglednem času pričakovati, da se zameni dosedanji strogi zakon o kulturalneni pokonče-vanju trtne uši z državnim dovoljenjem, da se sme svobodno obnavljati napaden vinograd na ameriški podlogi. Na vsak način je pa bil dosedanji zakon, dasiravno so z energičnim delom temeljito zadrževali razširjenje trtne uši, velika ovira svobodnega razmaha vinogradništva pri strokovno izobraženih vinogradnikih.
Položaj vinogradov v Porenju je splošno zelo ugoden, južen in južnozapaden na malo nagnjenem terenu in na terasiranih strmih pobočjih. Najlepša
točka v Porenju je gotovo grad Johannisberg — last dunajskega kneza Metternicha — s krasnimi vinogradi pod gradom. Vinu iz teh vinogradov je priznano od strokovnjakov svetovno prvenstvo; za tem so lege v Rudesheimu, Geisenheimu — kjer se nahaja sloviti zavod za vinarstvo in kletarstvo — in Stein-bergu, ki posebno ugajajo našemu očesu, ki je navajeno videti najboljše vinograde le v strmih legah.
Dasiravno je v vinogradih še stara trta, je ta zasajena v vrstah in vinogradi se približno vsakih 50 let obnovijo na zrigolanih tleh. Grobanja — kakor so pomlajevali stare vinograde pri nas — v Porenju ne poznajo.
Trto vzgajajo ob kolju in ob žici, ter prehajajo vedno bolj na žico, ki je cenejša kakor kolje in olajša zlasti vez.
Ob enem kolu, oziroma na enem mestu vsade po tri ali po dva trsa z namenom, da je zanesljivost večja, da ne nastanejo v vinogradu prazna mesta in da obrode manj grozdov — vsi trije trsi toliko, kolikor bi mogel obroditi eden trs — to grozdje pa je po svoji dobroti tem boljše, ker dobiva za ugoden razvoj dovolj potrebne hrane.
Trte režejo na porenski način, ki je sličen štajerskemu načinu. Pri treh trsih narežejo srednjemu čepe, zunanjima pa po en čep in šparon.
Ko so trsi že toliko odgnali, da se vidijo kaverniki, se iztrebijo vse rozp-e, ki so izrasle iz spečih očes starega lesa, oziroma, ki so brez grozdičev in so za razvoj celega trsa nepotrebne. Pustijo se samo rodovitne rozge ter od praznih samo one, ki so potrebne za rez v prihodnjem letu.
(Dalje prihodnjič.)
VPRAŠANJA m ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 81. Ali je na naši zemlji bolje sejati domačo pšenico ali banaško pšenico? (I. Fl. v D. pri Št. V.)
Odgovor: Pri rastlinah ni gledati le na zemljo ampak tudi na podnebje. Med tuk^jšnimi kraji in med Banatom je v tem pogledu velika razlika glede zemlje kakor tudi glede podnebja. Mogoče, da bi nam eno ali dve leti banaška pšenica dobro storila. To bi se moralo dognati še le s poskusi. Prav gotovo pa je, da bi se v našem kraju zopet hitro sprevrgla. Za naše kraje iina domača pšenica veliko prednost, ker je sad tukajšne zemlje, tukajšnega podnebja in tukajšnega dela. Treba pa je, da domačo pšenico s skrbnim odbiranjem semena izboljšujemo. V tem delu nain je zazreti več uspeha kakor pa v sti-kanju po tujih sortah. V ostalem je pa delati z novo priporočenimi vrstami pšenice poskuse, da se sami prepričamo o njih vrednosti. Prav izvedene poskušnje bodo dale najbolj točen odgovor na Vaše vprašanje, dasi smo prepričani, da leže prihodnji uspehi pri pšenici v skrbnejšem pridelovanju domače pšenice, posebno kar se tiče odblre semena in pravilne porabe gnojil.
Vprašanje 82. Kaj je bolje, nemško deteljo in druge po-setve povaljati ali pa pustiti nepovaljane? (1. Fl. v D. pri Št. V.)
Odgovor; Ali je razne posetve, ki smo jih zavlekli z bruno, povrh še povaljati, to se ravna pred vsem po kakovosti zemlje in po vrsti semena. Povsod to delo ne velja. Z valjanjem pritisnemo zemljo, vsled česar seme lažje kali, ker mu s pritisneno zemljo dovajamo več vlage. To velja pa le za zemljo, ki je toliko rahla, da ne dela trde skorje, če bi jo slučajno dež zapral po zvršeni setvi. Kajti, če bi se po setvi napravila ti da skorja povrh zemlje, potem je kalenje otežkočeuo in mnogo kalečih rastlin bi se lahko zadušilo. Kakovost zemlje le tedaj pied vsem v poštev jemati, če se gre za to vprašanje. Mero-dajna za to delo je pa tudi vrsta semena. Drobna semena, kakor n. pr. deteljna in travna semena, je dobro, da jih povaljamo, ker jih s tem spravimo v tesen stik z zemljo in z njeno vlago, vsled česar nam tudi preje in bolje izkale.. V obče se to delo priporoča. Na težki zemlji pa ni tako potrebno, ker sc plitvo zagrnjeno seme, če prej ne, po prvem dežju tako namoči in tako pritisne na zemljo, da nam lahko izkali. Debelejša semena, ki jih nekoliko globlje zavlečemo, dobe navadno dosti vlage in dosti tesnega stika z zemljo. Kakor je pa valjanje po-setev načeloma koristno delo, ga pa vendar na taki zemlji, ki dela rada trdo skorjo, ne moremo priporočati.
Vprašanje 83. V koruzi in vinogradu mi napravlja jazbec precejšno škodo. Jeli ima lovski upravičenec pri nas na Šta-jeiskem pravico zapleniti past, če jo najde v svojem lovišču v jazbini ali lisičini in ki jo je nastavil neupravičenec? Kakšne varstvo uživa jazbec? (G. Z. v St. J.)
Odgovor: Jazbec je lovna divjačina, ki po zak' iu ne uživa varstva, to je, sme se pobijati v vsakem času. Če ;a kdo drugi pobije, ga mora izročiti lastniku ali najemniku lovišča. Za škodo pa, ki Vam jo napravlja jazbec, najemnik lova ni odgovoren, kajti sami morate skrbeti da se ubranite tega škodljivca. Imate pravico nastavljati jazbecu past na svojem lastnem zemljišču, ki Vam jo najemnik lova ne sme zapleniti.
Vprašanje 84. Pošljem Vam na ogled par bobovih rastlin, ki so od bolezni skoraj popolnoma uničene. Ker je letos ves bob tako popaljen, Vas vprašam, kaka bolezen je to in kaj jc storiti proti njej? (I. A. v Č.)
Odgovor: Na vposlanih rastlinah smo dognali dve vrsti bolezni in povrh tudi enega škodljivca. I.isti so napadeni od pegavosti bobovega listja (Cercospora Fabae), katera bolezen se pozna na malih in večjih temnih in črnorudeče obrobljenih okroglih pegicah, ki so raztrošene po listju. Rastline so pa tudi na koreninenim vratu počrnele in gnjile, tako da so vsled tega odmrli celi deli listja in korenin. Krive so temu bakterije, ki še niso povsem dognane. Razen tega so navrtani spodnji deli stebla od ličink kake muhe ali ra rilčkarja. Ker smo našli na rastlinah samo navrtana mesta brez dotičnih škodljivcev, Vam ne moremo dati točnih podatkov o tem škodljivcu. Svetujemo Vam, da pregledate več napadenih rastlin tudi glede tega škodljivca in nam poročate, če se je pojavil tudi na drugih bobovih rastlinah. Kako se je varovati pred pegavostjo bobovega listja, sino poročali že pri vprašanju št. 63 v Kmetovalcu št. 13. Če so tudi druge bobove lastline počrnele in nagnjite na steblu spodaj pri korenini, potem je treba s kolobarjenjein in popolnoma zdravim semenom skrbet,, da se rešimo te bolezni, kajti drugih pripomočkov proti tej bolezni za danes nimamo. Potrebno bobovo seme je pa dobiti iz drugih njiv, ki so ostale ktos zdrave.
KMETIJSKE NOVICE.
Dolenjska in blzeljska vina na III. velesejmu v Ljubljani.
Kakor pretečeno leto, se imajo razstaviti in točiti tudi na letošnjem 111. ljubljanskem velesejmu, ki traja od 1. do lit. sept., različna stara in nova bizeljska (iz brežiškega okraja) in do-
lenjsko-belokranjska vina. Kdor se še ni prijavil za soudeležbo z vzorci svojih vin, naj to čimpreje stori, da se more sestaviti razstavna lista. Radi enotnosti naj se vse prijave naslovijo na: Drž. kletarsko nadzorništvo v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. Ker se društvo dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov vzdržuje ■L lastnimi mcčmi in mu je glavni namen, povzdigniti ime bizeljskih in dolenjsko-belokranjskih vin ter pospeševati razpečevanje istih, ne smejo vinogradniki-razstavljalci pri malenkostni vpošiljatvi vzorčnih vin iskati posebnega dobička, kajti dru-štveniki so žrtvovali ogromne svote za napravo lastnega paviljona, ki se je letos znatno povečal in ki je sedaj pravi ponos za združene vinogradnike. Smatramo za dolžnost vsakega vinogradnika, da nekaj žrtvuje, ker se gre tukaj za skupno reklamo. Poleg teh stroškov mora društvo trpeti vsakoletno najemnino za velesejmski prostor po 240 K za m2, kar znese čez 70.000 K, ter za vsak na sejmu prodani liter vina poleg državne tiošariue po 1'40 K, še po 8 K velesejmskemu uradu in po 6 K mestnemu dohodarstvenemu uradu; od steklenic pa po 20 K, tako da znašajo že ti stroški 16 do 30 K za liter. Množine do 5 litrov raztavljenega vina pridejo za razstavne stroške v poštev; za množine čez 5 litrov bodo pa pošiljatelji odškodovanj od društva po dogovorjeni ceni. Kdor želi, da se njegova vina v tem paviljonu razstavijo, naj to javi čimpreje podpisanemu nadzorništvu in naj naznani vrsto, letnik, kraj in ceno, po kateri prepusti vino društvu in po kateri ceni drugim reilektan-tora. Obenem naj navede, koliko od vsake vrste ima še vina naprodaj. Kot vzorec je poslati mali sodček do največ 60 litrov, ali pa v steklenicah po 5 do največ 20 steklenic (po V* litra) s točno označbo vsebine in sicer franko na: „Društvo dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov v Ljubljani — ljubljanski velesejm. Vposlati je le prvovrstna, stanovitna, to je popolnoma brezhibna stara in nova vina.
Fr. Gombač, višji kletarski nadzornik.
Spored konjskih premovanj v območju konjerejskega odseka 1. Konjerejski odsek 1. priredi letos sledeča premovanja: 3. septembra ob 8. uri dop. na 1 g u ; 4. septembra ob 8. uri v Š t. V i d u nad Ljubljano; 4. septembra ob 2. uri pop. v M e n g-šu ; 6. septembra ob 8. uri v Kranju; 7. septembra ob 9. uri v Lescah; 10. septembra ob 8. uri v Mokronogu; U. septembra ob 8. uri v Š t. Jerneju. Premovanje se vrši na Igu in Št. Vidu za konje mrzlokrvne in toplokrvne pasme; v Mengšu, Kranju in v Lescah samo za mrzlokrvne konje; v'Mokronogu in Št. Jerneju pa samo za toplokrvne.
kmetijsko-šolski vestnik.
Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novomesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena pred vsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 tnesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to je stanovanje, hrano in snaženje' perila. Preskrbovalnina, ki se plačuje polletno v naprej, znaša 240 Din mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 50 Din za en semester plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine in nekaj prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom, o?ir. ž izkazom premoženja, in ki se zavežejo, da ostanejo' po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci
prednost. Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let in največ 25 let, neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno, na celo polo, kolekovati s kolekom 3 Din in priložiti en kolek 10 Din za rešitev, r— Prošnje je vložiti najpozneje do 15. septembra t. I. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. spričevalo o nravnosti; 6. izjavo staršev oz. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja; 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskili šol uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vo-j; ško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem dmu. Bližja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstva
Srednja kmetijska šola v Mariboru otvori svoj I. in II. letnik s 1. oktobrom t. 1. V interesu našega kmetijstva bi bilo želeti, da se posveti večje število naših, v prvi vrsti kmetijskih mladeničev strokovnemu poljedelskemu študiju. Osobito bi lahko podeželne meščanske šole dajale izvrsten inaterijal za ta zavod, deloma take kmetske sinove, ki ostanejo po dovršenih študijah doma, deloma take, ki bi imeli dovolj veselja, da se posvetijo delovanju za napredek našega kmetijstva v privatni oz. državni službi. Šola je triletna, četrto leto je določeno za praktično izpopolnitev. Absolventi, ki bi imeli veselje za nadaljni študij, pa lahko vstopijo na poljedelsko visoko šolo. Dijaki so eksternisti, tudi ni predvidenih drž. štipendij. Zakoniti predpisi sprejema so: a) starost vsaj 15 let iii ne nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar potrdi šolski zdravnik; b) dovršena nižja realka, gimnazija oz. popolna meščanska šola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo 3 letnih meščanskih šol ter dvoletnih kmetijskih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz srbohrvaščine oz. slovenščine, matematike, geometrije, fizike in zemljepisa (program se dobi pri direkciji za 1 Din); c) absolventi 6. razreda realke oz. gimnazije, lahko izjemoma ' vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit črez I. letnik; č) lepo vedenje; d) državljanstvo SHS; e) telesno in duševno zdravje. Prošnje, kolekovane s 13 dinarji, je poslati do 15. septembra t. 1. direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. zdravniško izpričevalo; 5. izpričevalo o nravnosti — pri onih prosilcih, ki ne prestopijo neposredno iz kake druge šole. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu.
Na zimski kmetijsko-gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s .5. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 15. oktobra t. 1. do 15. aprila 1924. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 400 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk ,ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 15. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijsko-gospodinjske šole v Repnjah.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je zaključila svoje 51. šolsko leto v soboto, dne 28. julija na običajen način. Ob sklepu šolskega leta je bilo vseh gojencev 59 (25 drugo-letnikov kot absolventov, 29 prvoletnikov in 5 praktikantov). Vsi so sinovi večjih ali manjših kmetovalcev (iz Sloveniji 49, s Primorskega 4, iz Hrvaške 3, po 1 gojenec pa je iz Dalmacije, Črne gore in Srbije). Od 25 absolventov je dovršilo kmetijsko šolo v Sloveniji 10 gojencev z odličnim, ostalih 15
l>a s povoljnim uspehom. Vsi letošnji gojenci se povrnejo na svoje domove odnosno na posestva svojih staršev, kar je posebno razveseljivo. Prvoletniki so — razun enega, ki ima preskušnjo iz dveh predmetov, v glavnem radi nezadostnega znanja učnega jezika — končali prvi razred z odličnim oz. s povoljnim uspehom. Zavod je prenapolnjen, ker ima njega internat prostora pravzaprav samo za 50 gojencev. Za prihodnje šolsko leto se je prijavilo že lepo število „novincev"; ker bo nekaj ekster-nistov (izven zavoda stanujočih), bo mogoče sprejeti še par učencev. Prošnje za sprejem se pošiljajo ravnateljstvu lahko še do sredi avgusta. Kako se napravljajo, je razvidno iz zadevnega razpisa v ..Kmetovalcu" štev. 12 od 30. junija t. L Kmetovalci, pošiljajte svoje sinove v kmetijske šole, ki so za ik-ber kmetiški naraščaj danes in za bodoče važnejše kot kdaj poprej!
Objava knjig.
Gozdarstvo v Sloveniji je naslov knjigi, ki jo je pravkar izdala ljubljanska podružnica Jugosl. šumarskega udruženja v spomin na kongres, ki se vrši v sredi avgusta v Ljubljani. Ta spominska knjiga, ki jo je uredil ing. Anton Šivic, vsebuje sledeče aktuelne članke: Geografski in geološki opis Slovenije, napisal ing. V. Putick. — Gozdarstvo v Sloveniji, napisal ing. A. Šivic. — Lesna industrija v Sloveniji, napisal D. Go-riup. — Razvoj domače lesne obrti, napisal J. Goederer. — Lesna trgovina in eksport, napisal. H. Hieng. — Možnosti nadaljnega tehničnega razvoja gozdarstva z ozirom na izrabo vodnih sil v okviru elektrifikacije dežel, napisal dr. ing. A. Kral. — Agrarna politika in agrarne operacije v Sloveniji, napisal dr. Spiller-Muys. — Zagradba hudournikov v Sloveniji, napisal V. Fasan. — Gozdi verskega zaklada v okolišu blejske gozdne uprave. Izlet na Poljuko, napisal ing. Z. Ziern-(eld. — Planine v Bohinju in okolici Bleda, napisal O. Detela. — Razvoj Trboveljske premogokopne družbe. Lovstvo v Sloveniji, napisal ing. A. Šivic. — Ribarstvo v Sloveniji, napisal S. Plemelj. — Poleg teh strokovnih razprav so v knjigi opisi onih krajev, kjer se vrše zborovanja in izleti, torej Ljubljane, Bleda in Bohinja. Ti prispevki so iz peresa dr. R. Andrejke.
Knjiga ima 200 strani ter je opremljena z 42 slikami, ki predo-čujejo gozdarske, lesnoindustrijske, lovske, planšarske, rudo-kopne in pokrajinske prizore. Med slikami je 16 po Jugoslovanski tiskarni krasno izdelanih prilog. Knjigo vsled mnogovrstne in poučne vsebine vsestransko priporočamo vsem prijateljem gozdarstva in kmetijstva, ljubiteljem lova in prirode ter vsem, ki se zanimajo za gospodarski razvoj Slovenije. Nabavlja se pri Podružnci Jug. šum. udruženja v Ljubljani, Križanke št. 1, katera jo oddaja nečlanom društva po lastni režijski ceni.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjalo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsai 10 dui pied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic \saj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Ig pri Ljubljani, v nedeljo 2. septembra t. 1. po prvi sv. maši v šoli;
Hajdin pri Ptuju, v nedeljo 2. septembra t. 1. po prvi sv. maši
v posojilničnih prostorih; Ljutomer, v nedeljo 9, septembra t. 1. po prvi sv. maši v gostilni Seršen;
Mestlnje—Sv. Peter na Medvedovem selu, v nedeljo 2. septembra t. 1. ob 3. popoldne v prostorih Florjana Verk v Grličah;
Moravče, v nedeljo 2. septembra t. 1. ob 8. zjutraj pri načelniku; Sromlje pri Brežicah, v nedeljo 2. septembra t. I. po prvi sv.
maši v šolskem poslopju; Sv. Duh, na praznik Malega Šmarna dne 8. septembra t. I. oh
4. popoldne v gostilni Alojza Gorenca; Sv. Barbara v Halozah, v sredo 12. septembra t. 1. po rani sv.
maši v gostilni Reicher-Bračič. Zg. Sv. Kungota, v nedeljo 9. septembra t. 1. ob V:3. popoldne v gostilni Franca Senekoviča;
Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru.
Cene so navedene v dinarjih.
Ljubljana Maribor
Konji (prigon v Lj,
1 par dobrth konj . .
204, v M. ? glav.):
12.500
Voli In krave (prigon v Lj. 122, v M. ? glav):
1 kg žive teže I. 1 . . .11. i . . .m.
krave, klobasarice
12 50 do 14*— 11-25 do 12-50 10 - do 11-25 7-25 do 8-75
12"- do	14-50
11-50 do	12-25
10-- do	12-25
8'- do	10-50
Teleta (prigon v Lj. 9, v M. ? glav):
1 kg žive teže.............18-75 do 21*25	—
Prašiči (prigon v Lj. 43 majhnih pujskov, v M. ? glav):
1 komad 6— 8 tednov stari..... 382*—
1 „ 3— 4 mesce , ......
1 . 5- 7 , . ......
1 , 8-10 , .......
1 „ enoletni.........
1 kg žive teže, pol pitani......
1 „ mrtve .........
Kože:
1 komad konjske kože.......
1 kg goveje kože.........
1 » telečje koie.........
1 kg prašičje kože.........
1 . gornjega usnja........
1 „ podplatov..........
Perutnina;
1 komad, piščanec............15'— do
1 „ kokoSi......... 36-- do
400-- do 500'— 700-— do 750"-1200-- do 1275-— 1400" - do 1450*— 1750*— do 2000"— 22*50 do 25-27-50 do 31-50
175"—
20*50 do	22--
23 — do	30*-
8 - do	10*-
105 - do	190 -
100*- do	149"-
25*- 15*- do 30* 50*- 50-- do 60-
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka........
I , smetane.......
i kg čajnega masla.....
1 kg surovega masla.....
1 , bohinjskega sira.....
1 „ sirčka ........
1 jajce..........
Žito:
1 q pšenice........
1	, rži
1	, Ječmena..........
1	. ovsa ...........
1	„ prosa ...........
1	, koruze ..... ......
1	, ajde............
1	„ fižola, ribničan........
1	„ fižola, prepeličar.......
Vino:
1 liter dolenjskega vina 1922, (v kleti) 1 . . 1921, , l , Štajerskega , 1922, „ 1 . ljutomerčana 1921, (v kleti) . . 1 „ banatskega vina......
Krma:
1 q sladkega sena........
1 , kislega sena........
1 „ slame ...........
Kurivo:
1 mi trdih drv.........
1 . mehkih drv........
Ljubljana Maribor
3*75 do 4-- 3-50 do
70*-55-45
15*-
4*-
do 50*-.. do 12-1*25 do 1*50
10*
460*-400--350-360*— 350*-325*-400*-550*-600*-
4-50 do 7-50 do 5*— do 8.50 do 3'- do
45.— do 47-— 7*- do 10-1-25 do 1-50
425-41«* 325 -375*-451*-375*-400*-
5-50 8*-
6-10--3-50
200--180*-140*-
87'50 do 112*50 do 150*- 75*- do 8T*S0
187*- do 200*-55*-
170*-110-
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inieratl (oznanila^se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 4T0 O, na '/. strani 200 D, na »/, strani 100 D, na «u strani 65 D, na >/„ sirani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 parj, najmanj pa skupai 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Št. 15. Ljubljana, 15. avgusta 1923. Letnik XL.
Rmetijsfea družba za Slovenijo ima za svoje ode v zalogi naslednje hmetijshe potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Semena:
Grahora, mešana z ržjo ali ječmenom, po Din 6'25 za kg.
Inkarnatna (rdeča) detelja, po Din 25— za kg.
Pokončna stoklasa po Din 15"— za kg.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih •aročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg franko vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150 — za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove tisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175— za 100 kg. Vreče po 100 kg
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5'— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 5"— za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3 50 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2"50 jih oddamo onim naročnikom, ki prijavijo naročila takoj, predno zaključimo tozadevno oddajo.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din T— za kg, naj manj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-— za kg, na drobno Din 850 za kg, najmanj 5 kg.
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti oa izbiro po različnih cenah.
Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej.
Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg.
Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Gumijeve cevi po Din 20"— za 1 m.
Ročni žveplalniki po Din 80"— za komad.
Trtne škropilnice po Din 500"— za komad.
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9"— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5"— za kg.
Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Kose prvovrstne 45 cm, 60 cm, 65 cm, 70 cm, 75 cm po Din 30 - 32-- 33— 34'— 35'—
Brusni kamni, prvovrstni, bergamaški po Din 8'— in 6"— za komad.
Brusni kamni, rogaški po Din 2'— za komad.
Uspulun, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po 7» kg Po Din 35-— za komad
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice,	graha,
grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih	semen
vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za 625 dinarjev, % kg 20"—, 1 kg 80 — Din.
Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Posnemalniki. Jubilea.
za 50 1 po..........Din 625 — za komad
» 75 „............ „ 700"— „ „
„ jno „ „ . ........... 1250'— „ „
»125» ,..........„ 1300"— „ „
Slamoreznice po........Din 1500"— za kotnad
Brane VA...........,„ 455 - »
Ročni okopavalnik........ 280'— „
Obračalni plugi UW 7 ....... „ 700"— „
Vinogradniški plugi.......„ 370"— » »
Podzemni plugi.........„ 400 — ,
Trijerji, znamke Heid po Din 3500— za komad. Obračalni plug W7 po Din 900'— za komad. Stroj za izdelovanje masla (pinje) po Din 200 — za komad. Travniške brane Aa po Din 650— za komad. Travniške brane, A4 po Din 750 — 2a komad.
Mala naznanila.
Za vsako besedo .ie naprei plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din 5:— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše viste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška Cest:,.
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Koinp., Ljubljana, Woliova ulica 12.
Vrtnarskega vajenca sir^rS^
Novo mesto. Za bližje pogoje se izve pri ravnateljstvu.
vsestransko izve-— r. --..--j	žbana moč išče
ednako službo. Nastop 1. novembra. Cenjene ponudbe lia upravo lista.
PnflllSI 1P * ^ okna, močni stoki (meces.. les) riUUO ali, močno omrežena, 1 lepa velika vrata, močno okovana, pripravna za kako skladišče. Nasl. Kavarna Prešeren, Ljubljana.
Tudi Iptrt«; kupuje R- LUCKMANN v Ljub-,.anl na Mart|„ov| (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslu.ek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki iih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
Klepalne stroje,
najnovejše in najboljše vrste, kose, srpe, osle in vse druge potrebščine za stavbe, kmetijstvo in obrt nudi in se priporoča A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Prave
Turške kose
neprekosljve ostrine, različne bruse, dobre srp« dobile najceneje pri Soštarlč, Petan in Erker. Liibliana, Kesljeva cesta 20.
Proda se
otava v večji množini, stoječa tik drž. ceste. Franc Lovše, mesar. Ljubljana.
Verige,
električno varjene in patent amerikanske, vseh debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, veriga za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako množino L. Fiirsager, Radovljica.
Dnevne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudtte Lesni družbi Ilirija, Ljubljana,
Kralja Petra trg št. 8 pred sodniio. Plačujejo se najvišje dnevne cene.
Lepo domače platno,^^^^^,.;;
najceneje tkalnica „KROSNA", Ljubljana, Zrla-skesa cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi ianeno prejo v tkanje. Zamenja plat«« za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Fižol
vseh vrst kupim stalno po najvišjih dnevnih cenah. Bor. Sbll, Kočevje.
Stole,
tipžne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna industrija, pošta in postaja Store pri Celji. Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte cenik!
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaia te znamke za Jugoslavijo tvrdka F. S. Škrobar. Višnja gora. — Preprodajalcem ugodne cene!
Okopalnike in osipalnike
za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, mlatilnice, motorje, žitne čistilnice sadne mline in preše in vse druge kmetijske stroje dobavlja
K. in R. Ježek, tovarna strojev in livarna, Maribor.
Mišji tifus - bacili
so najboljše sredstvo za pokonča-vanje miši, podgan in poljskih miši. Dobivajo se v:
lekarni E. KURALT
Gosposvetska cesta v Ljubljani.
Blagostanje in napredek kmetovalca zavisi oJ njegovega znanja in umnosti.
Kmetovalec, ki se skuša poučiti, kako je treba delo pri kmetijstvu boljše izvajati, ta svoje žetve ln pridelke lahko podvoji.
Pri tem njegovem stremljenju po izboljšanju svojega gospodarstva, mu nudi svojo pomoi
Delegacija proizvajalcev
čilskega solitra Miloša Velikog ulicav Beogradu,
ki vsakemu kmetovalcu nudi knjižice o umnem obdelovanju zemlje, o uspešnem gnojenju naših najvažnejših kulturnih rastlin, o pravilni uporabi hlevskega in umetnega gnoja.
Vse knjižice in letake, ki jih je Delegacija izdala, dobi lahko vsak kmetovalec brezplačno od Delegacije ali od Kmetijske družbe v Ljubljani.
LcJU BLdANA'
Mestni trg štev. 10.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih predmetov.
za zatiranje škodljivcev
na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih.
apborin
Sonitol
Iv. Jaxinsin
Ljubljana.
Gosposvetska culi
šivalni stroji in strojiz pletenje
Izborna konstrakcljt !■ elegantna izvršitev It tovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji ,.A D L E RM
Ceniki zastonj in (ranko.
Kolesa iz prvU* tovarn:
DCRK01'P. STYR1A,
WAFFENRAD 10 letne garancije.
Socfl
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo Ima vedno v zalogi viako množino
Fraajo Repič
sodarski mojster Trnovo. Ljubljana
Istotam sprejemalo se v
to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cen«
zmerne' Točna postrežba 1
Standard Oil Co of Jugoslavia
« Zagrebu
priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo:
bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne informacije in naroČila sprejema glavno zastopstvo:
G. Menardi, LJubljana,
Trubarjeva ulica 2.
Telefon št. 62.
Vlaometre „bernadot" — Asbeste bombaž In prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-aln — Žveplo v prahu — Llmo-aovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerija ANTON K9NG
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Združene opekarne d. d. Ljubljana
nudijo v poljubnih množinah
zarezane strešnike
model „A" in model „D'' (utorni crep) najpriprostejše, najtrpežnejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
Na željo pošljemo popis in ponudbe.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
Hamburg Amerika linija
■n
United American Lines Inc.
Filijalka
SIMON KNIETEC, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica šteu. ZI0.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsak teden.
„B" Cesta pri državnem kolodvoru
Glavno zastopstvo ] |j DrflŠfcOlliC za Jugoslavijo	Zagreb
Podružnice:
BEOGRAD, Balkanska ulica 25. SUŠAK, Jovo Gj, Ivoševič, Karolinška c. 160. SPLIT, Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. GRUŽ, Ivo Lovričevič. BITOLJ, Gjor-je Dimitrijevič & Kom.. Bulevard Kralja Aleksandra 187. VELIKI BEČKEREK, Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
LHN
goden ali negoden
kupi ali zamenja
za platno.
TOUiIRNit 5INK09EG
Grosuplje.
(bvicarja) ^veščega vseh mlekarskih poslov z nastopom službe L septembra 1923. išče
Mlekarska udruga
Virovitica, Hrvatska.
Stanovanje prosto.
LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
najnovejia iznajdba namesto klepanja in brušenia Kos. Najboljša svetovi a kosa je »GORENJSKA KOSA" zato rabite in zahtevajte to. Dobi se pri :
IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko.
SLOVENSKA BAHKB d. d. ZAGREB.
Podružnica: LJUBLJANA, So.Petra g.ZU.
Delniška glav. in rez. D. 50,000.000. Vloge čez D. 125,000.000.
PODRUŽNICE :
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac. Wien.
Ekspoziture: Jesenice, Rog. Slatina (sez.), Skofja Loka.
Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFILJACIJE: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d d., Split, Balkan Bank r. t., Budapest, Vacni utca 35,
Izvršuje vse bančne posle najKulantneje.
mOSLIHKI KREDITNI ZflOOD
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8., peg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
mr* 7°/0
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovanje po dogovoru.
Podeljuje kratkoročne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
Kmetiska posojilnica
nB ■ «■	■	■ ■■	registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice . „ ljubljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. iS
Obrestuje hranilne vloge po 5 °|'o brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
♦
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter lih obrestuje od dne vloge de dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =====
KMEČKI POSESTNIKI!
Pri prodaji ali nakupu posestev boste Imeli
najboljši uspeh
če se obrnete pri prodaji aH nakupu na'
„POSEST"
obl. konc realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska cesta 12
Na prodaj In v zamenjavo veliko kmečkih posestev, vinogradov, mlinov in žag.
i
Stalna razstava: Wien i., Liebenberggasse 4 (Gartenbau) I	Vstop prost.
| Plugi, kultivatorji, čistilniki, motorji, naprave za sekanje drv, kmetski vozovi vseh vrst, lovsko orožje.
Kovačija, livarna, stroji za izdelovanje orodja, repetirke itd.
Zahtevajte takoj brezplačno bogato ilustrovane cenike predmetov, ki jih rabite in brezplačno vpošiljanje časopisa „Arsenal".