F j^^J a j ▼ e č j i slovenski dnemil^l IV Združenih državah _ Velia za leto - - - $6.00 _ $3.00 g S2S J Velja za Tie leto • • Za pol leta .... Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA list:slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 8—«87» NO. 149. — ŠTEV. 149. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 25, 1932. — SOBOTA, 25. JUNIJA 1932, VOLUME XXXX. — LETNIK XT XX. PRETNJE NEMŠKIH NARODNIH SOCIJALISTOV V BORBI PROTI KOMUNISTOM SE HOČEJO HITLERJEVI PRISTAŠI POLASTITI POLICIJSKE SILE Upor siamske armade in mornarice V Moabitu je prišlo do resnih spopadov. — Vsa berlinska oolicija je bila mobilizirana. — Komunisti so zagradili ulice. — V glavnem stanu narodnih socijalistov je bil izdan proglas, v katerem je rečeno, da se je "približala ura". — Hitler zahteva proglasitev vojnega stanja po vsej Nemčiji. DELAVCI SO POSVARILI KONGRES BERLIN, Nemčija, 24. junija. — V četrtek je prišlo v Moabitu, kjer je že nekaj dni vrelo med prebivalstvom, da živahnih nemirov. Po raznih ulicah , Washington, i i i • i • i. .. i Fcderatniai of so se zbrale skupine, katere je policija razgnala. —j ]ioll„n,su Opoldne je pri nekem velikem zborovnju prišlo ta- bodi ko daleč, da je bila poklicana nadomestna policija. Komunisti so skušali zaustaviti prodiranje policijskih avtomobilov s tem, da so zagradili ulice s kamenjem in deskami. Ko so prišli policijski avtomobili, jih je ljudstvo obmetavalo s kamenjem. Nekega policista je kamen zelo nevarno zadel. Policisti so s svojimi gumijevimi palicami in revolverji kmalu napravili red. Nemiri se nadaljujejo, in policijska sila je vedno pripravljena na vse okolščuie. Senatne debate zavlačujejo pomožni načrt. — Ljudje bodo prisiljeni poslužiti s e skrajnih sredstev. VETERANOM SE NIČ NE MUDI NEMŠKO BR0D0VJE V GDANSKU D. C., 24. junij«. Labor je poslala ostro svarilo. nsl* v Pristanišče. — veteranom. Za njo pa dve križarki. — -------------------------- Ljudstvo je brodovje z Washington D. C., 24. junija.' navdušenjem pozdravi- AVashingtonska pojicija je prišla ! Jq# na mrtvo točko v svojem pošto-------------- panju z veterani. -Mestne oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi nagovorile veterane, da odidejo iz glavnega mesta. Policijsk v komisar general Pel- UPORNIKI SO ZAPRLI KRALJA IN ZAHTEVAJO USTAVNO VLADO WASHINGTON, D. C., 24. junija. — Ameriški poslanik je sporočil iz Bangkoka državnemu department, da sta se v Siamu uprli armada in mornarica. Vstaši so zaprli vse člane kraljeve družine, notranjega ministra in policijskega načelnika. Poslanik poroča. da nameravajo uporniki ustanoviti konsituci-jonalno vlado. Ako bo kralj s tein mitja _.zadovoljen, ji bo lahko načeloval, ho zadovoljen, se zaen- Berlin, Nemčija, 24. Nemška mornarica je demonstri-. kaj njim. ...... ' V Siamu vladajo že ve« — | . . . , . , | I"*"" |«t in«« » |•*"* i uno i N \ II* • je družine ako vlada ne bo stori-1 bam 1). Llasslord je osebno pro- |)m,m. hitrih korakov za pomoč rev- sil veterane, da zapustijo Washington. Opozoril jih je. tla bodo V svojem pismu pravi Fedora- morali državna poslopja v krat-eija. da ljudje ne umora jo mol ve kem izprazniti in jim je povedal v ia nim. rala proti Poljski, ko je bojna ladja "Sehlesien". ki je stara 25 let, ponosno plula v pr>tanič< i mesta (!dansk in kateri j ste sledili kve križarki. Na tisoče' prebivalcev je klicalo "Hoch!" j za svojo izgubljeno domovino in 1 I krat še ne ve. kaj se ho zgodilo % let zelo žalostne gtk>i>otlarske razmere. Dne 2-"). aprila je prišlo na tisoee in tisoče kmetov prosit, naj jima da vlada posojilo. Njihova proš- po milijonih v deželi, kjer je preobilica potrebnih živil. Vlada koraka. nasproti popolnemu gospodarskemu ravpadu in mora nekaj ukreniti, da to prepreči. Izjava tudi pravi, da bo prihodnje leto. ako bo brezposelnost tako napredovala, kot do sedaj. 13 milijonov ljudi brez dela. To svarilo je prišlo na kongres, ko je senatna zbornica že drugi dan razpravljala o predlogi sena- obraz, da bodo stradali, ako vztrajajo jpri tem. da ostanejo v me stu. Očital jim je tudi mnoge pritožbe. da bivši vojaki prosjačijo po hišah. Proti temu prosjačenju so se pritožili trgovci in privatne osebe. Rekel je tudi. da so veterane i v nek.-iterih trgovinah, ne da bi bili vprašali ali prosili, kar vzeli razna živila. Z odgovorom, ki iimi ga je dal povelj, veteranov \V. \V_ Waters, igrala ''Deutschland godba je ueber alh s!" 1'radno se ta obi.sk označuje kot ushižbcn obisk svobodnega mesta, ki je bilo postavljeno v versaillski pogodbi, da je dobila Poljska svoje pristanišče V diplo-l nja pa ni bila uslišana. V namenu, da spravi proračun v ravnovesje, je naložila vlada kmetom silno visoke davke, kar je seveda še povečalo nezadovolj-! stvo v deželi. Berlin, Nemčija, 24. junija. — KITAJSKA SVARI LIGO NARODOV Kitajska je proti priznanju mandžurske države. Ako Japonska prizna novo državo, bo prišlo do velikih sporov. Ženeva, Švica, 24. junija. Kitajska vlada je Ligi narodov v matičnih krogih pa se ta domen-i ^niška letalka M ar ga v. Etzdorf > oblki svarj|a sporočila, da bo ja-st racija smatra za opomin Pol j-1 J<> bnzojavila i/. Uangkoka. da ; p,m.sko priznanje nove mandžnr- torja AVagne.rja zav pomoč brez- j ftlassford ni bil prav nič zadovo- poselnim. Navzlic zahtevi pred sednika Ilooverja senat ni privo lil ."»(M) milijonov dolarjev za javna dela. P0V0DENJ V MEHIKI V mestu Colima je utonilo nad sto oseb. — Me-1 sto Cuyutlan je v razva- ( linah. — Poziv na Rdeči! križ. Tjen. Waters mu je odgovoril: — Tukaj ostanemo, dokler ne poginemo gladu, ali pa dobimo boons. Vseeno nam je. ako umr.jemo gladu tukaj, ali pa doma. •Nil i policija, niti voditelji veteranov ne morejo navesti natančnega števila veteranov, ki so še ostali v AVashingtonu. Cenijo pa jih na okoli 19.000. VELIKANSKA ŠČUKA Colima, Mehika, 24. junija. — CJove.rner države Colima Saucedo se je obrnil z nujno prošnjo na Redči Križ za državo Colima. katero je preteklo noč zadela vel'-ka povodenj. v kateri je izgubilo življenje najmanj sto oseb. Število ranjenih seže v tisoče. Najbolj je prizadet o obrežno mesto! Cuyutlan. od koder je pribežalo I v Colimo nad dva tisoč prebival-j cev. ki so prejšnjo noč skupnno z governerjem Saucedo prebili ua prostem. Povodenj je sledila močnemu potresu pod katerim trpi dežela1 že celi mesec. Veliko število uto-njenih je prištevati dejstvu, da so se prebivalci po potresu zatek-lina morsko obrežje. Morski valovi so se razlili na obrežje v razdalji milj.Skoro celo mesto Colima je v razvalinah, samo največja trgovska poslopja so prenesla potres in povodenj. Upper Chateaugay, N. Y., 24. j junija. — Ribiški paznik Jack Da-J vis je vjel do sedaj še največjo | ščuko, ki je kdaj bila v jet a v jezeru Chateaugav. Ko je dolgem naporu izvlekel veliko ribo iz votle, je dognal, da tehta 21 f mitov. BERLIN, Nemčija, 24. junija. — Narodni soci-jalisti (fašisti) so danes zapretili, da se bodo polastili policijske oblasti, če ne bo / oenova vlada napravila konec nemirom, ki se že skoro štirinajst dni vrše po vseh večjih nemških mestih. — Zadnji teden je bilo usmrčenih v nemirih deset oseb. V berlinski Športni palači se je vršilo veliko zborovanje, na katerem je Joseph Goebels, ki je eden fašističnih voditeljev, napadal vlade južnih držav, ker ne dovole fašistom nositi uniform, dasi je novi kancler von Papen tozadevno prepoved takoj ob svojem nastopu preklical. — Tem južnonemškim marsikstičnim in sepa-| ratističnim kanaljam, — je vzkliknil Goebels, — bi morali dati pet minut časa za premislek, nato pa poslati armado proti njim. — Ako ne bo vlada napravila miru, bomo mi dali povelje z? izpraznenje ulic. Clan državnega zbora, Edmund Heines, je rekel v Breslau: — — Ce nas policija ne bo podpirala, jo bomo poslali k vragu. Najkasneje po preteku enega me-teca bomo mi izvrševali policijsko oblast. Po nemirih, ki so se završili v četrtek v Berlinu, je zavladal zopet mir. MONAKOVO, Nemčija, 24. junija. — V tukajšnjem narodno-socijalističnem glavnem stanu je zahteval fašistični vodja Adolf Hitler, naj proglasi vlada vojno pravo po vsej Nemčiji, češ, da bo mogoče edinole na ta način končati politične spopade, ki so imeli dosedaj še vedno krvave posledice. — Komuniste je treba popolnoma zatreti, — je pretil. — V policijski službi ne sme biti nobenega socijalista ali pristaša centruma. Ura se je približala. Kazalec kaže pet minut do dvanajstih. STUTTGART, Nemčija, 23. junija. — Ko so se pojavili narodni socijalisti v uniformah, so zapustili komunisti, člani centruma in socijalisti deželno umiranje v velikem obsegu, via- zbornico. Pozneje so se vrnili ter stavili predlog, naj «1» je storila vse. da ublaži žalost-;(ln,zbl s kraije\o družino ima predsednik pravico zapoditi vsakega uniformi- £ ^^^y^lZ.i^rXi: ranega člana iz dvorane. Ko je bila seja začasno odgodena, so začeli narodni socijalisti strahovito razgrajati. ski. da naj ne skuša polastiti %c •lt' Tiska in »-w» ' tlizi siamska armada ■ne kraljeve uprla ter da' sk(. vlatlt, kršilo delo Lvttmmve vzhodnih nemških pokrajin s kakim nenadnim vpadom. kakor je poljski general Ze- I bojno ladjo, ligou-ski leta 1!>20 vzel Vilno Li- ' družine kot talce. Kralja so odvedli na neko t vinski. Vsak tak poskus lm Nemčija branila z vso svojo oboroženo .silo. Tak je bil namen obeska nemške bojne ladje in poljske oblasti so nasprotovale do zadnjega temu obisku, češ. da v tem časti ne bi to bilo primerno. Toda ladja je samo malo prej naznanila mestnemu svetu in je nato prišla v pristanišče. Siatnski kralj Prajadhipok je bil lani v Združenih državah in se je podvrgel operaciji na očeh. PREPOVEDANE SVEČE PRED PODOBAMI komisije in povzročilo velik .spor na Daljnem Iztoku. I*o naročilu ki tajskega zunanjega ministra Lo We Kao jc kitajski zastopnik pri Ligi narodov poživljal Ligo narodov, da vpliva na Japonsko, da ne prizna nove mandžurske države. Liga narodov bo na svojem prvem zborovanji i vzela v pretres prošnjo Kitajske. Rim, Italija, 24. junija. -stoletno navado prižigati TA - , . . pred podobami svetnikov v kato- liaiftiravno proti običajni nava- .... . t , .. , - , ., . > IiSkUi cerkvah je bila prepoveda- di. ob prihodu 111 bilo nobenega Komisija Lige narodov, ki Več-j je poti vodstvom lorda Lvttona sveče | preLskaJa razmere v Mandžuriji, se še vedno nahaja na Daljnem Iztoku. poljskega uradnika, da bi pozdravil nemške častnike in poljski zastopnik v mestu je nalašč 1 odpotoval iz Gdanska. AVSTRIJA VSTAVILA VSA PLAČILA Lausanne, Švica, 24. jnnipa. — Avstrij. kancler Engelbert Dol-fuss. je uaznanil. tla je avstrijska vlada vstavila vsa obrestna plačila tujih dolgov in sploh vsa plačila v trgovini sVujimi državami. , ROJSTNI DAN WALESKEGA PRINCA London, Anglija, 23. junija. — i Vojvoda Pornwalski, čegar na- ~ .... ..'slov izhaja iz leta 1337 in ki mu (Joverner pravi v svoji prošnji. ... . . T, ....... . i - ' prinaša letno nad $200.000. je ob- na It-dec i Kriz da njegova država ' . , .. __ . . '' . 4, . , . liajal svoj 38. rojstni dan kot ne potrebuje denarne pomoči, pae . , . . .... ...... , , , princ \va leski m angleški prest tipa v iprvi vrsti zivez m obleko, j , T zdravila in šotore it<1. Akt> ne pri-j dni plaval s svojim aeroplanom po Atlantiku, predno ga je rešil angleški tovorni pa mik "('irce Shell" (»00 milj od portugalske o-bali. je srečno prišel zopet v Zdr. države. Ilausner bo kakemu listu prodal svoj dnevn k. katerega je pisal skozi osem dni. ko je s svojim aeroplanom plaval po morju. Poleg tega pa bo tudi popisal svoj prvi polet, da zasluži toliko denarja. da bo mogel poskusiti še enkrat nov polet iz Združenih držav na Poljsko. Ilausner in njegova žena sta bila gosta na banketu, katerega je lian 'Tierju v počast priredilo mesto Miami. Iz Miami se obrita z aeroplanom odpeljala na svoj dom v Newark. N. J. SVIDENJE PO 55 LETIH na v rimski škofiji s .pripombo,1 tla "tla je to zunanji znak praznoverja". Odredbo je izdal rimski generalni vikar v imenu rimskega j škofa, ki je papež Pij XI. 1 Odredba navaja, da goreče sveče ne pospešujejo čistote ali le-r pote cerkve in da mnogo gorečih! Lausanne, Švica, 24. junija. — sveč počrni stene in pokvari zrak.; Iz zanesljivega vira prihaja po- RUSKO-POLJSKA POGODBA Fotografiranje cerkvenih opravil in uporaba umetnih cvetlic v cerkvi je tudi prepovedana. To odredba po imela za posledico velike izpremembe v katoliških cerkvah po celem svetu ako bodo tudi druge škofije vpeljale to odredbo. da verniki ne bodo prižigali sveč po cerkvah. VSLED DEPRESIJE 1ZGREŠ1LA POT Latrobe, Pa., 24. junija. — Depresija je za vozila dva pittsbur-ška trgovca 312 milj s poti. Hotela sta tsc peljati z avtomobilom v Chicago, pa sta se pogovarjala o depresiji in šele. ko sta prišla v Latrobe. sta .spoznala, da sta se peljala proti vzhodu, mesto proti zapadu. RUSIJI PRIMANJKUJE SLADKORJA Moskva, Busija, 24. junija. — Vsled velikega pomanjkanja sladkorja je sovjetska vlada zelo znižala racije sladkorja, tako da do- Eau Claire, Wis., 24. junija. — Peter Stouff. star 81 let in njegov j jal svoj rojstni daA zelo skrom-Jbrat Theodore, star let. ki se 'no; igral je golf in je bil zvečer v že nista videla in niti slišala drug I o drugem 55 let. sta se zopet na- | šla. Našla sta .se potom nekega o- biva vsak komunist dva funta glasa v nekem listu v Arch bol d. \ sladkorja na me-sec. drugi "z beli-| Ohio. j mi ovratniki" pa samo funta, je bilo mogoče, j Pred 65 leti sta oba prišla v Obenem pa je bila zvišana tudi Wisconsin, toda Theodore je od-' eena od 10 na 15 centov za funt ^ munski zunanji minister Nikolaj roči 1 o, da bo v kratkem podpisana rusko-poljska nenapadaina pogodba. Ta pogodba bo velike važnosti glede razorožitve, kakor tudi glede ostalih evropskih zadev. V prvi vrsti ho ta pogodba jamstvo Rusiji, tla v slučaju ru.sk o-jaoivske vojne Poljska ne bo napadla Rusije Drugič pa bo imela Poljska jamstvo Rusije, da v slučaju Npo-ra med Poljsko in -Nemčijo zaradi poljskega koridorja. Rusija ne bo podpirala Nemčije. Ako bo to poročilo resnično. bodo evropske politične razmere v veliki meri izpremenile. Pogajanja med Rusijo in Poljsko so se pričela že preti več meseci. Poljska ni hotela podpisati pogodhe, dokler Romunska in Francija ne podpišeta enake pogodbe z Rusijo. Ker se je Poljska odločila, da takoj podpiše pogodbo z Rusijo, ne tla bi še čakala na pogodbo med Romunsko. Francijo in Rusijo. pomeni, da se je zunanja politika Poljske zadnje čase zdo iz-premenila. V mehiško glavno mesto so pri- eev. kolikor jih šle prve pošiljat ve živeža in zdra-j Vlada upa. da ho s svojo pomoč vil. Vlaki me, so vzeli Za.dnje dni sta imela važne razgovore poljski zunanji minister Avgust Zaleski in sovjetski zunanji komisar Maksim M. Litvinov in ravno tako Zaleski in bivši ro- i. ki so se vrnili iz Ooli- jo odvrnila kugo in lakoto. Voja- šel kmalu v Ohio in potem v lili-1 v Torgsin trgovinah, ki sprejema-1 Tituleseu. ki je sedaj predsednik teli s seboj toliko begun-1 ki pospravljajo razvaline. nois. jo za plačilo samo tuji deaiar. Lige narodov, I i IO D i" NEW YORK, SATURDAY, JUNE 25, 1932 THE LABG*ST SLOVENE DAILY in V. 8. A. iLonmo pCBUimNQ oohpaht (A Oorpmu -------.$1.50 za pol leta Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Qlae Naroda" lahaja vaaM dan !avaem$l nedelj in pranikov. DopUd Prta podpisa In oaebnoetJ at na priobčuJ eJo Denar naj ae bla-gprotl pofcljati po Money Order. Prt spremembi Kraja, naročnikov, io «« ae nam tudi prejtaje biTalliče naananJ, da hit**)« najde-mo naslovnika. "flLAl NARODA", tli W. ltth Street. New York, N Y. Telephone: CUclaea 1-3171 BONUS Vojnih volt'1'.uiov, ki ><> s<- utalxirili v Washingtnnu v namenu. <» priromali v Washington, pa so hili brit ko razočarani. Senat je #lae zahvalijo za >vojo razooaranje ona njenim politikom in lohiivstom Ameriške Legije. Ako hi bila njihova demonstracija uspešna, bi siionih demonstracij in napadov na zvezno blagajno ne bilo v IVI i -£riji bodočnosti ne konea 11<* kraja. Propaganda za takojšnje* izplačilo bonusa. ki bo dozorel šele leta UM."), se ho h rez dvoma obnovila in poostri-ia v doeemherskem zasipanju konuresa. Dopisu Forest City. Pa. Tukaj je din- 1."». juniju j>«» pat mes«'čni bolezni v starosti še%t i*i šestdeset let iftnria Mary Cerne Dežmjin. Za|»iiv';i štiri sinov«- in 1 ri Ju'-err. Prvi mož ji j«' umrl pred šest in dvajsetimi leti. «lrugii pa pre«I enim letom in p«»l. Pokojna naj počiva v miru. prizadetim pa naš«* ~«ižalje! Poročevalec. Johnstown, Pa. Kak«»r v.sako leto tako h«i tudi letos priredila naa Slovenska Moxham liodba sv«»jo ohit-ajno letno .prireditev. "Letos l>o obhajala svojo 20-letuieo in sticer na «» odnesli 15 kjr suhega S kg slanine, ve«"-jo kanto 10. junija j«* umrla po «lolgem _ trpljenju Marija Lundrova. mat i 1 Im Kudolfa Lundra. ki je 20. septem- i 1M,lsT'* bra 1!M)S padel kol narodna žr-1 tev. Rila je vzorna mati. ki j«-1 k-ljub hudim življenjskim prili-J kain kar najboljše vzjrojilii svo-1 ... .. .....i , .. ... 'xumljent ze raznih drugih zloci- je otroke. I s«»«Ia .1» je ni hjla na-( klonjena. Od osmih jih ie umrlo j U ' . . . i. a . i « „ . : Zaradi vloma ie bil te Zeme. biv- Vlom v ptujski minoritski samostan. Poiiix'-i jf neznan vlomile«* vlo . »5 kg ječmena. 8 m «l«unače- lnl' v »«PnU*ko pisarno, in sicer at na in 2200 I)in z listni«*«.!^"0/1*"1 M««jpr.*j Z"na- JJf P' vred. Orožništvo ima na sumu tri. ži | znam* nova me klateže, ki fso o starejša hčerka Marija, ki živi . . v ... , - si krojaški pomočnik, pristojen v poroeena v ( levelandu. in sin. vi- J ' ' J šji računski svetnik 3>ra?o" l.un-! !>rfžusko »k«'"'«- N>varne?a moder. eden za 'Tabor" najzasluž-1 za,ia,'Jsl f ^sn^U v zidanici po-, ...................sestmka Cvetka iz Družinske va- rnejših .sokolskih .delavcev Pred leti ji je umrli soprog Cia ip«*r Lunder. ki je najprej slu/.-j boval v Ljubljani, iiasto pa v Postojni in Škof ji Loki in j«* bil ustanovitelj Južnega Sokola. Novi gTobovi. V Kadomlju je umrla Ivana Oerarjeva. — V Trstu je preminul didaktični ravnatelj v pokoju Ivan Da-neu. — V Založah pri Podu art u je umrl uslužbenec tvrd-ke Dolenc- Izplačilo bonus.i bi bilo uinn^ueeno le polom nevarnih inflacijskih odredb, ki bi strahovito obremenile sedanjo in bodočo ^oneraeijo davkoplačevalcev. r^oloviti jo 1 udi treba, da dosti veteranov no potrebuje zvezno poiipiči in hi ><• dal njihov delež uporabiti v dnitfo, ]>otrebnejšo svrhe. J)a>i ne hod«) kongresni ki po volil vali tako radodarni kot so sedaj, bi bilo treba pravočasno uvesti jnotiaj;itaoi-jo t«*r pojasnit i kongresu. o končani vojaški službi. Njegova dolžnost je skrooti le za vojno pohab'ljon-ci* ter za družino oziroma sorodnike onih, ki so padli v vojni. Četrtino vseli zveznih izdatkov tvori podpora, ki jo namenjena veteranom. Tozadevni izdatki Nemčije, Fran-« ijo, Italijo. Veliko Britanije iti Kanade so manjši nego so na>i, dasi so to dežele mobilizirale nad !»4 milijonov mož, Amerika pa !«• nekaj nad >tiri milijone. nula. Delegat je so zopet nommi- Po50-00 " " _______ $51.30 Prejemnik dobi starem kraju izplačilo v dolarjih. MMjua riakaxlla Izvriu^o po CABLE LETTER mm pristojbino (1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU KM Wilt Uth ITMKT NSW YORK. N. V. .liuniu km- se zinili delegat-umr| trJ?ovoe in posestnik An-je I/. ce1 ^vojo it ar« t pesem, da republikanska stranka j«* merodajna v T'. S. A. Ljudstvo, ž«* zdavnaj sito takih 1 Jakob Peternel. hotelir in posest-govorov, je postalo nestrpno in je nik. bivši dolgoletni župan, začelo demonstrirati. Zbijali so po | — V Mariboru je umrl stavbni Železju ill vpili: Mi hočemo dela! polir Pavel lioruta Doli s prohibiei jo! Mi hočemo j)i- Sokola in Bralnega društva. — V Zgornjem Doliču je v sta-ro-ti -"»4 let umrl trgovec in -stilničar Edmniul Skubitz. — V lepi starosti 75 l«-t je po daljši bolezni preminil na Bledu vo: (Jovorniki niso mogli govoriti, in so ipr«*tili z odra. da bodo Iju-«li dali ven zmetati, če ne mirujejo. Ko .so se ljudje malo pomirili. so govorniki zopet za«"eli poti na-odru svojo: "Naprej zastave slave". O odpravi prohibicije ni>o hoteli nič slišati, in malo kateri govornik s«* je kaj izrazil, da je za odpravo ali izprememho osemnajstega amendment a. S t«> konvencijo so se v pravi luči .pokazali, da če zmaga jeseni republikanska stranka, da za enkrat piva š<* ne bo. Kdaj se bo kaj delo odprlo, tudi niso nič o-menili Ko so nazadnje rekii "Amen'" in se razšli, so ljudje ravno toliko vedeli pri fem s«», kakor tisto dekle, o kateri je neko«" Peter Zgaga pisal, ko je šla v Ljubljano k agentu za delo vprašat. Agent ji je pa v taki visoki slovenščini pravil kam naj gre za delo vprašat, da ko je prišla na cesto, ni vedela ne na levo ne na desno. Drugi teden -o bo začela konveneija Demokratske stranke, kako se bo končala, bom že poro-čaJa. Pozdrav Slovencem in Slovenkam širom l ilije. Poročevalka. Slabo stanje in oslabeli živci I.JudJe. ki imajo oslabele nestanovitne livi-t, ne morejo mirno spati. it»ude se v Jutro xelo utrujeni in vznemirjeni, bodo nafti) v Nu^a-Tone xelo presenetljivo pomoč. To zdravilo ubluii In ojača živec. stimulira organe in delovanje, ter prinaSa mirno počitno spanje. Xk'-esar se ne more primerjati N'uga-Tone za čl-Sfenja telesa, bolezni goječ i h nečistosti in ono vam preiene zaprtnico. Tatvari dovolj zdrave rudeče krvi, vam da bulj-ii apetit, pomaga prebavi, odpravi plin. StarejSl ljudje, ali oni ki se počutijo atdrim in brezmo£nim. bodo veselo presenečeni koliko mlaj&i. mot-nejSi in ener-gič-nejSi bodo po viivanju Nuga-Tone nekaj dnt. Nuga-Tone ae prodaja pri vseh trgovcih z zdravili. Ako vafi trgovec te-. ga nima v zalogi recite mu, Ml Istega I naroči za vaa od njegovega prekupčevalca. —Adv vi. Posestniški sin Jože Jerela j šel ponoči iz Bele cerkve svojemu d<)inn v Orešje t«*r j< pazil v fvetkovi zidanici luč. To ne mu je takoj zdelo sumljivo in, ko je prišel bližje, je opazil pri vodnjaku tik zidanice nekega! tujca, ki se je oskrboval z vodo. Takoj se je napotil v Druinsko j vas. zbudil tam dva svoja prija-, telja in so se vsi trije napotili k zidanici. Vrata so našli zaprta. I po ropotu in luči pa so vedeli, da j«* vlomilce v vinskem hramu. Ker vrat niso mogli odpreti, so <»a p«i-zvali. naj prid«* ven. Vbunilec se je s-knzi okno s fanti š«1 pogajal, nazadnje pa je le odprl vrata. Fantje so fra zvezali in odvedli na orožniško postajo v Kronovo. Zeme j<* star grešnik in 11111 je dokazan tudi vlom v Klanškovo gostilno v Rajhenbergu. Roparski napad. Senzacijonalen umor v Celju. 13. junija okrog P<>' .i(' ustrelil v svojem stanovanju v Aleksandrovi ulici iz neznanega vzroka pravni konzulent tvrdke D. Rakusch. dr. Christian Wolf, star okrog 45 let. Pokojnik je bil član celjskega «>hčinske»a sveta i ti referent gradbenega odseka. Uboj na Jelovcu pred sodiščem. •Xa deloven j«' pri Otlrovih o«l letošnje pomladi dalje stanoval 20-letni Josip Toma/.ie iz Poljan. r«hižben je bil na neki žagi. Kmalu se je zaljubil v 19-letno Odrov«* hčer. Štefko. Njuno razmerje ni ostalo brez posledic. Odkar Štefka ni mogla več prikriva-svoje nosečnosti, je .stari Oder njo in njenega fanta vedno zhadal m zasmehoval. Tako sc je zgodilo tudi 5. maja vipričo večje družbe, v kateri so bili tudi oče. hči in njen fant. Vračali so .se iz sosednje vasi pr«iti domu. Pri večerji je oče .sp«*t pričel zbadati in žaliti svojo ln-erko. Josip Tomažič se je spočetja zadržal mirno, pozneje pa. ko je stari Oder dražil svojo hčer vediio bolj. se je razburil, pograbil npž, navalil na o-«'eta svojega dekleta in mu za rinil nož v desno stran prsi. da je v nekaj minutah umrl. Obtoženec se je .pred sodniki izgovarjal. da je bil na dan uboja zelo razburjen in nekoliko vinjen ter da je dejanje izvršil v hipni zmedenosti. Obsojen je bil na ."> let strogega zapora ter je to kazen tudi sprejel. Predrzni vlomilci v novomeški okolici. V Ždiniji va*i pri Žt. Petru so se pojavili te dni trije drzni vlomilci. ki so se ustavili pri posest-nici Mariji Femčevi ter prosili za jed in pijačo. Medtem, ko jim je dobrodušna gospodinja postregla. pa so'si vse ogledali ter pripravili .načrt za vlom, ki so ga Po deželi in zlasti po .samotnih gorskih vasicah se potika v zadnjem času vredno več nevarnih tujcev, ki se izdajajo za brezposeln«* delavce pri tem pa. kadar 1«* morejo kaj pok rade jo ter se pripravljajo tudi na razne druge zločine. V samotnem naselju Brdo v dolski občini v litijskem sre-zu je posestni ca Jakoševa te dni sredi noči imela nevaren roparski obisk Pocestnico in njeno hčerko je prebudilo trkanje na okna in in«*-neč, da je kdo od sosedov. s«» j.* posest ni ca ^glasila, ker- pa ni dobila pravega odgovora., je še močnejše za pahnila vrata. Naenkrat pa se je skozi razbito okno stran- nje pisarniško okno. ki se nahaja na hodniku, nato je s polenom raztegnil železno rešetko, da je z rok«> laže manipuliral, nakar je š«* razbil notranje okno. ga. odprl ter -.eg«'| po omariei. kjer so s«' nahajali r«'servni ključi od pisaril«*. ('im je imel ključe v rokah, je lahk«> opravil svoje «l«*lo. ker je z lahkoto odprl železna vrata in imel prost vhod v pisarno. Najprej se je lotil pisalne mize župnika. v kateri si ie obetal naive«"-f* proti, . ..... . . . . . [denarja. Niti ena mizmca in niti ° 1 ena omara ni ostala nedotaknjena. Vlomilce je prebrskal prav | predalček, pri čemer se je posluževal sekire, ki jo j«* po odhodu | pustil v v pisarni. V pisarni j«' bilo vse razmetano in je bila večina knjig in drugih dokumentov na tleh. Pl«*n seveda ni bil velik. k«*r je župnik vzel v«*s denar k sebi v sobo. Tat je odnesel 1«* za kakih 40 «lo .")(> Din drobiža. Sumi se. da se je vlomilec čez dan vtihotapil v samostan, kjer se j«- dal čez lioe zapreti. Škorci nedvomno je vlomilec os«'ba. kateri so razmere prav dobro znane. saj se je lotil najprej župnikov«* pisalne mize in in sicer lniz-nice. v kateri ima župnik navadno i"-ez dan denar in pa hranilne knjižice tibožnega sklada. Osumljen ji* neki bivši samostanski hlapec, ki je p<» dveh dnevih službe delo samovoljno zapustil. I.st«-gn dne. ko je zapustil službo, je tudi zmanjkala sekira iz skednja, katero s«i našli p«» vlomu. Policija zasle'iuie vlomilca. Strela zažg-ala hišo. Ob zadnji nevihti na (ioriškeni j«* strela udarila v hišo kovača Pečka v Kmeih. Ker je bila stavba krita s slamo, je bilo vsako gašenje brezuspešuo. Stavba je postala žrtev plamenov. Nag^la smrt. V (Jabrju j«« umrl na 1'rbar-jalnem pašniku vaški pastir .Molila r. Ko je zvečer gnal krave do-ske sobe splazil v hišo neznan mo-i mov, je apazil. da mi! <1 ve manj-ški. Posestliica in hči sta pred ro-jkat. Vrnil s<- je. da jih poiš«"*e. XV par jem zbežali na podstrešje. r«»- nadno pa mu je postalo slabo pa-jiar pa je v pritličju najprej pre- del je in izdihnil. ^ POČITNICE ^ more vsakdo imeti v udobnem hotelu z vsemi modernimi napra-• j vaipi. Kopanje v morju brezplačno; na razpolago Čo!ni za ribo-i i lov itd. Stanovanje in hrana na teden za osebo S10.00. bay view hotel pavi* *,jrdri4 PRINCESS BAY, STATEN ISLAND. N. Y. i KI NAMERAVATE PRIREDIT} VESELICE, ZABAVE J. L .. OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" nm čiU umo ▼««# cliiitfo, ptč pm ni Slovenci v Tail okolici, CENE ZA OGLASI 3® BUR« Ko m- j,- vrnila mlada, krepostna d«*kliea kakorsuih je tlainla-n«-s |e malo iz javnega k«ipali-šča. j«* rekla : — S.*dvrnila — toda očistiti se moram nečistih pogledov, ki s.. p<».-ivali «>«1 jiura do vee«*ra na meni. Iz star»*ga kraja prihajajo ja-koko zuaeilu«* v«*.sti. Tako sem naprimer j»r«*«l kratkim prečital pismit d«*vetuajstletne slovenske u«*iteljie«*. k})i |-;1. da prišla v Ameriko. — Tukaj v Jugoslaviji ni mo goče dobili služb«*. — piše. — Pri-teljišee sem d««vršila / »ulliko. l.-r znam slovensko, srbsko in u«in-šk«>. Prav rada bi prišla v Ajiu*-rik tudi prosim, da mi p«»-ve.ste. koliko p«*nzij«»na imajo učiteljice v Ameriki. Prce«*j zanimiva je tudi st«>«le-ča v«'st : — Vseučiliški profesor se namerava ipor«>eit i z Amerikanko. ki je uslužbena k«»t sir<»j«*pi->ka pri ameriškem k«iuzulatu v Z;i-grebu. Vs« nčiliški profesor najbrž u • more živeti s svojo plačo, upa pa. da se bo. m«igel preživljati z zaslužkom svoje žene. * (> marsikaterem z travniku se tiuj«'. da je umrl vsled zastntiilj"-nja. i O neštetih preniogarjih sin«» že •'•itali. da jih je ubilo v majni. Splošno uveljavljeno pravilo je. da mora v slučaju katastndV kapitan zadnji zapustiti ladjo, oziroma se v največ slučajih ž njo vred potopi Nikoli ali pa le redkokdaj se je slišalo, da bi s«» premogovni baron v premogovniku s plinom za-duši;. * Ca.sopisi so ž«* laki. da hočejo drug tlmgrga prekositi. \e vem. če je res ali ne. toda vse je mogoče posebno pa v .\m**-ri k i. V norišnici se je pripetil žalosten slučaj. N'«-ki blaznež j«* pf>-divjal. «l«>bil na dvorišču sekiro t«*r si ž njo odsekal levico. Par ur zatem je umrl vsl«»tl izkrvavitve. Taka novica povprečnemu re-porterju popolnoma zadostuje. Toda takoimenovani napredni žur-nalizem -kuša samega si-b«* pr«-k«»-sit i. In zato bo modern reporter zapisal: — Blaznež je s -ekiro odsekal levico in desniro. Zdravniki pravijo da b«> okreval, iti .res je že toliko boljši, da nut je bilo ponoči mogoče lastnoročno napisati izključno za naš list ta .svoj nenavaden doživljaj. * Zadnjič sem čital. da je šest-najstletna deklica puobegnila s ])ostarnim inožem. kateri je zapustil ženo in pet nedoraslih otrok. Javnost se j«> precej zgražala nad tem. Pa zakaj* Kaj takega so dandanes š«- mlajše zmožne. * Neki slavni zdravnik, je ugotovil. da je powder, s katerim si ženske mažcj«> obraze, izredno škodljiv in nevaren. Da. res je tak«>. Ako se vrneš z veselice ali s piknika, dragi r«>-jak. in (»pazi tvoja žena. da itnaš powder na rami. hi ne hotel biti na tvojem mestu, llolj nevarne stvari v zakonskem življenju si skoro predstavljati ne moreš. * Zastopnica neke dobrodelne družbe -si je ogledala jetnišnie«> in je vprašala mladega inteligentnega fanta, ki je bil zaprt za debelimi zamreženimi vrati. — Obraz vam razodeva veliko inteligenco t'udiui se. zaitaj sle tukaj. Fant je nialo pomislil in odvrnil : — Zato sem še vedno tukaj, gospodične. ker je dasti lažje odpreti denarno pismo kot pa ključavnico. Lil ■ l|l "O LIB NARODA' NEW YORK, SATURDAY, JUNE 25, 1932 THS LARGEST SLOVENS DAILY Hi U- 0. JL PRVI POLARNI RAZISKOVALEC MIHAIL ZO&ČENKO: ŠTIRI DNI Svetovna vojna In ti vražji strel- Te besede so me zadele kakor. ne vi jen k svojemu prijatelju. fk.i jarki — vse to se nam zdaj < jena prha. ] In takoj so ponehale bolečine. maščuje, dragi moji. Vsi. kar nas je — No. zdaj smo pa tam. zdravje j Celo srce je začelo zopet normal-i obalo smodnik, smo betežni in te omajano. Tako, tudi ti si pri-; no biti. t>oIni- i šel na vrsto. — sem pomislil. Temu so oopovedali živci, qnemu' in znova je začelo kljuvati po n.iyaja trebuh, tretjemu ne bije meni. Komaj sem se privlekel do-^ri,an tako ritmično, kakor se spo- riov. Hotel sem celo poklicati re-ctobi. Vidite, to so vam posledice; šjjno postajo. preklicane vojne. Zastran svojega zdravja se seve-:'u ne morem pritoževati. Zdrav -cm, hvala begu. In jem tudi lahko. Spim dobro. Živim pa v neprestanem strahu, da se mi bodo P-ej aJi slej U vražji strelski jarki uiažčcvali. Oni dan sem vstal. Baš sem obuval škorenj, ko mi pravi žena: — Vanja, nekam siv obraz imaš 'j-nes. Da. mi pravi, nekam bolne ..a- ve se mi zdiS danes. Pogledal sem se v osli dalo. Saj r: , barva obraza je nekam čudno >n'ft. No. ta je p- dobra! Torej so «• lc pokazale posledice strelskih j.ukov. Morda mi pa srce ali še k.iicri važni organ ne bije tako doti: o, kakor bi moral. In to utegne oni kr: vo, da dobiva moj obraz sivo barvo. Potipal sem žilo — počasi in rahlo. a vendar deluje. Toda v prsih /v čutim nekrksne bolečine. {Car kliuje nekaj pod rebri. i/h potrt sem se obiekei in odšel na delo. ne da bi se dotaknil ča- Odšel sem na delo. Mislim — če tr.i kdo kaj poreč? zastran barve ooiaaa, pojdem takoj k zdravniku Kaj ves — človek živi in živi. naenkrat pa hlop — in umre. Tali.h primerov je vse polno. Pet minut pred enajsto — še dobro se spominjam — ti stopi k ..icni delovodja Zitkov in pravi: - Ivan Fedorovič, dragi moj, kaj ti pa je? Saj si tak. da bi te človek ivOiaj ne spoznal. Nezdrava, pr-•l?na je barva tvojega obraza. Zjutraj sem vstal ves izmučen. Ii» takoj sem poslal po zdravnika. Prišel je kcmunalni zdravnik, me preiskai in zmaial z glavo, češ. simulant. Malo je manjkalo, da zaradi teh be?ed nisem ubil zdravnika. Ti že pokažem, kakšen simu-1; nt sem. ti mrha grda! — sem za-rentačil po njegovem odhodu. Nikjer ni rečeno, da ne bom žrtvoval vtotaka. da me pregleda sam pro-te^or. In res sem se začel takoj pripravljati na pot k profesorju. Oblekel sem čisto perilo. Začel sem se briti. Potegnil sem z britvijo po obrazu, obrisal milo — gledam — li.e je belo, zdravo, rdečica se razliva po njem. Brž sem si začel brisati obraz s krpo — gledam, vsn. siva barva gre z ujega. Ta čas je prišla v sobo žena. Začudena me je pogledala in vklikni- !a: — Čuj, Vanja, pa menda vendar r.i res. da se ves teden nisi umil? LJUBAVNA TRAGEDIJA NA DUNAJU Te dni se je odigrala na Dunaju pretresljiva ljubavna tragedija. — Trgovec Martin Lepianka je smrt-nonevarno ranil svojo družabnico Elizabeto Kugler, ker je odločno odklanjala njegovo ljubezen, potem ii je pa končal življenje. Gospa je zelo lepa; z Lepianko je bila v poslovni zvezi šele nekaj mesecev in mož se je takoj do ušes zaljubil v njo. Začel ji je prigovarjati, naj postane njegova žena. kar je pa gospa odločno odklonila. V torek je nekemu znancu izjavila, da bi se .are obesila, nego poročila z Lepianko. Popoldne sta bila sama v pisarni. Lepianka jo je ponovno zasnubil, ko ga je pa zopet odklonila. je potegnil iz žepa revolver in streljal dvakrat na njo. potem, si je pa pognal dve krogli v glavo. Go-?p:: je obležala 'težko ranjena. Lepianka je bil pa takoj mrtev. Oblasti so uvedle preiskavo in* izkazalo se je, da je bilo razmerje med Lepianko in njegovo družabnico že od začetka nevzdržno. Lepi- Lctosnje leto velja v meteorološkem »vetu za mednarodno polarno leto. (VI niz odprav se pripravlja. dii odrine proti .severnemu tečaju, kjer pa ne bodo raziskovali toliko zemlje, pač pji, meteorološki*. {feojoške in oceano-jrrait'skc razmere polarne pokrajine. S tem j t* uajhrže junaška doba raziskovanj -»evernejra tfčaja ( zaključena. Dejstvo, da se odpravlja, letos toliko ekspedicij ua severni te-čaj. obuja vprašanje, kdo ji- bil prav za prav prvi raziskovalce polarnih krajev.' Mnenja o trm so ze I o deljena. Podoba pa j>'. d:i jrre ta slava Ilolandeu llarenzu. On j«* bil v>aj prvi človek, ki j»-hotel s svojimi poirunmimi pomorščaki raziskovati polarne d«'-žele in je pri tem toliko pnirpel kakor nihče z;i njim. l>arcntz«>vo od|)ravo so finančno omogočili "moviti amsterdamski trgovci. Z nahranim denarjem je liarentz kupil in opremil ladjo ter ostavil Amsterdam 10. maja l."»!>*i. Vozil je po morju pi-t in dvajset dni. nakar je prišel v ledni pas Arktičnega morja, liarentz in njegovo moštvo je liHo izprva zelo .»suplo. ker jp smatralo pla j s.nka o vrvarstvu ni imel pojma in - Ves teden? — seni odvrnj , jf. -oii v poinj meri nevazan na svo-maio užaljeno. — Kaj pa mislis 1u družabnico, ki je imela zelo do-5aba neumna. No. štiri dni. da. to ^ro službo pri nekem vrvarskem bo pa držalo, štiri dni se pa res ni- podjetju. tfa se je hotela osamosvo-•r-m umil. j i ti in je stopila v zvezo z Lepian- A kar je glavno, naša kuhinja je ko. Mož je bil grd, pa je kljub te-mrzla in neprijetna. Človeku se v ;rui lazil za Kuglerjevo in ji vsi-ta.u kuhinji res neče umivati. Ko ljeval svojo ljubezen. Napravil je so pa začeli še obrati mahati — pa že prvi hip na njo tako neugo-todaj mi pa umivanje res niti na den vtis, da je opetovana izjavila, misel ni prišlo. Saj sem komaj pri-; da ji je zelo žal, da se je sploh od-le/el do pestelje ločila za poslovne stike z njim. Le- Nemudo.-r.a sem se umil in obril., pianka je bil tako ljubosumen na potem sem pa vzel svež ovratnik, svojo družabnico. da jo je zasledo- s! / tvezai kravato in odšel ves pre- - al na vsakem koraku. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weit 18th Street POVESTI in ROMANI New York, N. Y. Amerika, pot sod S.................80 VtNirrJ llofrr .....................................JM ItriHŠka irJriftalk« ___________________35 lt< Igrajski biser ____________________ Ileli ntri-rsrn ........................ liele nori. mali junak ............. llji)li»ii*ko Turšitu vojitks _____ ItalliaiiAki* tujnkf. s »liknmi Moj in zmaga, potest ............. Itlagajtia Vrlikrfa vojvod? . ItrlffCW ............................... H«), i rano ...80 ...60 .1.30 .60 Si f Iz moderneca »veta, trdo *ez.....1.60 Izltrani apiai dr. Ivan Meneincer: JJ I (olja pot na Hledu ...........................Ji Ikija pot na Amarnl kmI Cankar: (ireinik l.enard, brod .Mimo življenja Moje tivljenje Kom antične duAe Čarovnic« .................. Cvetina Borofrfi^ka Cvetke čebelica Crtiee iz iivljenja na knaetik -tO 70 -Ji .75 fii J5 45 15 .25 JI - zvezka ....................................!J»i Ijcralke. broširano ...............................80 Igralec ...............................................75 Ja cuje....................................................30 Janko in Metka tsa otroke) .............HO Jemal Zmagoval. Med plazovi .........50 Jutri (Str..j) trdo vez .......................75 broS...........................................60 Jurlilevi spisi: Topolna izdaja vseh 10 zvezkov. le|H) veza uiti ..........................ti._ 6. zvezek: Dr. Sober — Tugomer broširano .........;...........................75 60 1.— J» JS 0 75 80 ,75 I.iba- /.ov u« ženo (roman) .......................80 I.urifer ...... Marjetica ...... Materina žrtev Moje življenje ........... Mali Ix>nl ................... Mitjouar brez denarja ........ Maron. kr>lan«iki de trk iz iiona ........................................... Mlatlib zanikernežov lastni živo-, topU ...........................................75 Mlinarjev Janez............................50 Musolino ..............................................,.4o Mrtvi tiosiat ......................................J5 Mali Klatež .........................................70 Mesija ................................................Jii Malenkosti (Ivan Albrecbt) ..........t5 Mladim »reem. Zitirkn povesti za -12 - ..... Kn jr zvomV'k zvonil, se ji* prekrižala; srp ji je zdrknil iz rok. polagoma je padla na kolena in sklenila roke. Kaj neki tlela zdaj Lovrenc.' Ali tudi <>n misJli zdaj nanjo? --l)a hi že hil spet tukaj — ah----- — V stani. — je zakričala nanjo stara Schneider jeva. — Ali spis? — Starka se .j«» tudi udeležila prepira, posebno z lisii: toda hitro j«' našla v tem svojega mojstra, zdaj je ulila vso zadržano kopo psovk n.-i sinaho. ta t rn v nj< nih očeh. Z divjim gnevom se je zatmala starka vanjo. Barbki ni ostalo nič prihranjenega; glasno in kričeče ji je očitala pred vsem svetom njen prestopek. Noheno dekle, da ni bilo še nikdar tako pokvarjeno, tako n-mazano. tako beraško in tako j>reračtinljivo obenem. Kako e je bal, je materi sam zaupal! Okorno se je Barhka zravnala, molče je . . . . . . * , , ,n i z mračnimi oči gledala borbo žensk -— tu- vajoee ledu«- jrriioo za laiHMle. lo .. . . . je razi-k o valeč sam beležil v sVo-j U^nje. npitje. vditece pesti, spačene ..Jiraze, jih zapiskih. Na južnem kon.-n. divjo zmedo razburjenih postav —.zdaj pa Spitzher«rov je sto]ii! liarent/. na 1 je zjjledalo. da tudi ujeli pogled užij^a ol> kopno. Na Meilve.ljem .^.»kn je tem. Ko je tašča končala: — 011 te je sit. sit ustrelil prvefrn seven,c^, kosma- <{n Jn [u sj >vh tfi vz.|im. Vl.| __ ■ t Ilira. Potem se je vo/.nja naUa- . . 1 , - . , 11 len po«;-ed zairoi el. ljevala 111 ko so >e v 7 vili. je 1 »n rent z sodil da so prišli Oklenila se je proti >larki. pobrala srp; na ((Pcciilaiid. Kmalu potem je njen obraz je žarel, njene oči so grozeče' prišla ladja do rta ramna. nekaj bliska le, zmeden, divji smeh se je i/.triral iz I dni pozneje pa > dose-h. Wil-! uj,_tlf|t izmučenih prsi. eiti -kla«lovi letin okro^r ladje. katere h seni trup je pokal. d; 1 se bo llrohir, in raiac povfall — SpiMMl Hll.ln^ki ____________ Harovana. zeodovinslia povest Dekle EUza Dalmatinske povesti I>oiga roka Ho Ohrida in Bitolja Doli z orožjem live sliki: — Njiva; Starka ........(Metko) Devica Orieanaka Hub^vni boj Uodrk Je pravil; Marinka in ikra- teijcki ....................______40 Juan i.\|serija {Povesti iz španskega 501 življenja i Kako «e sem jaz likal (AleSovee) 1. zvezek J5 Kako sem se jaz likal Ji ..Ti .Ji Ji * Ji .Ji 6i Elizabeta ......................................J5 FaWjola ali eekev v y^plr*mk*\>.....45 t>in Baron Trenk................................J5 Vft Hiavoio ..................................»i <2 ZVEZKA) ____________Ui ■veta .........................4i Mjt^ua* .78 (Alešovec) II. zv. Kako sem ae jaz likal (Atefiovec( III. zvezek Korejaka brata, povest iz misljonov ▼ Koreji ....................................Ji Krvaa .....--------------------------Ji Knetki punt^Seno*) .........................fii Kuhinja pri kraljiei KO«ji nožiei .-5i Kaj ae je AUrkaru sanjalo ............J5 Kazaki .................................................Ji Krliev pot patra Kupljentka ________70 Kaj ae je izmislil dr. Oka _________________45 Levstikovi shrani spisi ...................Ji 1. zv. Pesmi; Ode In elegije; Sonet je; Romance, balade In legende; Tolma* (Levstik r.....7i 5. zv. Slika Levstika f» njegove kritiko in polemike ... J--------------Ti Trdo vezaao slovenska mladino Histerija, roman .... Možje ...................... Na različnih potih Notarjev nos, humoreska Narod, ki izmira Naša vas. II. del. 9 povesti Nova Erotika, trilo vez Naša leta. trda vez broširana Na Indijskih otokih N'a£i ljudje Nekaj iz ruske zgodovina [ Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pobodov blvSe- ga slovenskega polka ____________________1.50 Ob 50 letnici l>r. Janeza E. Kreka ...35 Vsa t remit k se je zdel ladja razletela na tisoe kosccv. Itarcntzovi pomorščaki so. videč skrajno silo. znosili smodnik, svili«'«- in živila na kopno, '.jrradili ko<-o in v njej preziinovaii. l)o-t le j ni š«- lovben Kvropejec -prezi-moval v tej odljudeni in tuji deželi. Zima je hibi -traina. trpljenje Barent/.ovih ljudi nič manjše. 31. oktobra je 11» mož Ila-reutzove pos«nlke dovršilo hišo. napravilo dimnik, obesilo v lii.si uro in pripravljalo cehi nekakšno kad za utrjevanje v mrzli vodi. Kmalu nato je začelo nepopisno mesti. Zainelo je hišo tako. da so s» morali Uarentzovi Ijiulje /. lo-p:tt:nna ukreiti pol do svežega zraka. Ponoči so tekale po strehi liišc. lisice, naselbino pa so oble «rali beli medvedi, ki -o skušali ITI odkriti streho in vdreti v stanova-nje. V lura/.n. siie«ru 111 ledu sta umrla llarentzu tlva moža. Ko so ju hoteli pokopati pa je bila zemlja tako trdo strnjena z Icdoui. da niso mojrli izkopati jame. Scle v juniju nasleilnjefra leta se ;,e večine toliko izholjalo. da je bilo livojroee iz hiše. Holandei so zapustili prezimovališče in se vkrcali 11a ladjo, ki jih je odpeljala zopet proti domovini. A llarentzu ni bilo usojeno, da bi jo videl še enkrat. Ko je bil že čisto blizu do- _ima. je nenadoma umrl. Scle 1S71. tristo let po Ha rent zo v i vožnji, je odkril norveški kapitan Ca risen Rarent7.0vo hišo. Bila je tako trdna in lepa. kakor da je bila šele postavljena. SMRTNA NESREČA. Onkraj pragozda.................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano.........60 mehko vezala ...........................Ji Prapretanove zgodbe ..........................J5 Pasti in zanki ________________________________...J5 Pater Kajetan .................................1.— Plngvinski otok .............................60 Povest o sedmih obešenih _______________Ji Pravica kladiva ............................JSŠ Pabirki iz Boža (Albrecbt) ____________J5 Pariški zlatar _________________________________K Prihajal, povest ___________________JI 'oi i galec_________________________________» Papežinja Fansta ........................ 1.6i Povesti, pes^EvJjrozl (Baudelaire) trdo vezano _____________________ Po strani klobuk Šele 111 let stari posestnikov sin T van Ilorjak iz Dobrega je pri nakladanju fižolovk padel tako nesrečno z voza. da '> stenah doline v višino; zgoraj s Selnvarzen borna mu je odgovoril drug zvonček:—bimbim. bimbim, bimbim, — zvonilo je k ve-černicam. Na kamenitem tlaku vs<4erkvi je klečala Barbka. Bila je bleda v obraz, oči je imela rdeče obrobljene, od joka močno zatekle. Dvigala je roke k Marijini sliki, ki je visela v vzdol/.bi stranskega altarja; bele in rdeče cvetlice so krasile Mater Božjo, nekaj tenkih sveči** je gorelo pri njenih nogah. Nobenega čl »veka ni bilo več v cerkvi. Rjave lesene kl.»pi so bile pražile; tu pa lani je obležal molitvenik. pestra sveta podobica je štrlela iz njega kot znamenje. Grobi čevlji so navlekli z vaške ceste blato; izhojena tla pred Marijino podobo so bila najbolj zamazana, tu so prej klečale ženske z globoko sklonjenimi glavami. n<*-nehoma premikajoč ustnice. Nevihta se je privlekla popoldne, hitro je prišla, nepričakovano, brez slehernega pred hodnega znamenja: črno je bilo nebo. težko kot svinec. Grozila je toča. S strahom so zrle ženske — ali naj bo to še nebeška kazen za današnji prepir.' Vse so slieilo danes ranjenim vojščakom po bitki, sleherna je skupila kakšno prasko. sunek ali udarec. Z iskrečimi očmi so se vrnile z njiv domov, s psovkami in kletvi-naini 11a ustnicah. Zaloputnile so vrata, otroci so se boječe ]>oskrili. sklede so ropotale — marsikatera se je danes razbila — s še nepotolaženo jezo so pojedle zakasnelo kosilo, ki je imelo okus po žolču. Naenkrat — krah — prvi grom! Strašno je odmeval po ozki dolini; kakor zlobna žival v kletki, ki ne najde izhode, je rjul med gorskimi stenami. Krah. krah — zvok in odmev. Nebo je bilo tako grozeče. strele so udarjale kot sikajoči meči. — .ležeš Marija sv. Jožef! — Kot čred i ovac. ki jih podi volk. so bežale v cerkev. Tam so klečale n;i kamenitih tlah. se trkal" na prsa. molile in vzdihovale. d;i bi se kamen omehčal. Bile so popolnoma skrnšene. — Marija. Devica milosti polna, obvaruj nas! — Sveti Donat. pomiri nevihto, saj moreš! Sveti Donat, pro>im te. ne dopusti, da bi bil uničen moj ječmen — ves je že v snopih! — Sveta Marija. Mati božja, -aj nisem tako hudo mislila, ko sem nesranmiei priložila klofuto. Ti me 1 nrazumela — mila Mati božja, ne kaznuj me radi tega! Zunaj je grmelo in treskalo. Kakor topovski streli, je grmelo od enega kraja doline do drugega. — 'Pozdravljena bodi Marija — pomagaj. pomagaj sveti Donat! Pozdravljena bodi Marija. Mati božja usmiljena — — Dan je č-rn kot ii< kamenitih tal; vse se zaob- jublja ('udežni. — Ni jim bilo treba več dolgo moliti; kakor hitro je prišla nevihta tako hitro -e je 111-di izgubila čez gore. kot bi trenil. Pred cerkvenim pragom spet kokodakajo kokoši in išče jo črve. vrabci žvrgole in si ot rasa .jo mokro perje. < "ez cesto teče gnojnica, ki jo je -pral dež /. gnojišča; toda na modrem nebu stoji spet sobice in si- smehlja. Se enkrat pokleknejo in se prekrižajo oh cerkvenih vratih 111 pomakajo pr>te v ka-lueniti kropilnik z blagoslovljeno vodo. — Vraga, lo je bila nevihta. — je rekla ena izmed njih. In druga: — za vraga, t■» bi bilo lahko hudo! Vse so bile dobre volje, smejale so se in klepetale. Sovražnice .-»o se spel pogovar-le; kričajc so se odpravile skupaj v gozd nabirat stolčeno suhljad. Barbka je ostala sama. Njeno inrainraiije je spet odmevalo v sani.»tneni prostoru; med ostalimi ui mogla moliti, zdaj je molila. S»inia ni vedela, kaj je govorila; to niso bile besede, samo jeclanje. bolestno blebetanje. Proseče je dvignila žalostni pogled v Marijino podobo, ta se ji je smehljala. NADALJEVANJE SLEDI f L Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "OLil 11 AR OD, A' NEW YORK, SATURDAY, JUNE 25, 1932 THE LABOEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. CIN GOSPODA PIJA SOMAN OB ŽIVLJENJA. 32 Za Glas Naroda priredil V. H. (Nadaljevanje.) Med razgovorom izvleče Volbenk svojo listnico, i/, katere potegne nekaj s.'ik. ki jih najprej pokaže Lili. — Ako va.s zanima, milostljiva gotspira ? Tukaj je dom mojega prijatelja. — zelo prijazna in udobna liiša — in tukaj on sam s svojo ženo. Hadovedno vzame Lili slike. — U. lepa je! Seveda Amerikanka! — W. milostljiva jrospiea, prava Slovenka. Tajno je bii., ž njim zaročena. .Ie šla v New York, kjer ji je njegova sestra ^»-eskrbela službo. Pol leta za teju je šel za njo. V isrcih obeh je tičalo veselje po nekaj nenavadnem. Koriti .sta se morala z življenjem, toda nista obupala. Četudi je imel inžinirsko diplomo v žepu in .je bil celo doktor, je prevzel zanj preeel nizko službo v prvi vrsti zato. da se je na u.'i I angleškega jezika. Za oba ni bilo nič kaj prijetno leto. Morala trdo delati. Nato pa mu je namignila sreča. Pričeli so se zanj zanimati. Kmalu je napredoval. Tovarna ga je poslala v Buffalo v svojo podružnico. Zdaj sta mlada človeka mogla misliti na to, da m zgradita gnezdo. Zdaj jima gre sijajno. Vendar pa Se vedno mislita na to. da se čez nekaj časa vrneta, da se odpoči-jeta naglega ameriškega vrvenja in se morda nato vstanovita v domovini. kar bo zanj zelo lahko, ker je jako izurjen v svoji stroki. Ko je Volbenk pripovedoval, je pokazal ve«" fotografij, ki so romale iz r«»ke v roko. — Tukaj pa je slika, ko smo pri božičnem «l/*evesn obhajali Božič. — Ali j«» ta-le stari gospod kak sorodnik vašega prijatelja? J/,gleda kol bi imel (hnnotožje. Lili pokaže na starejšega gospoda, ki-stoji p«>leg prijateljeve žene in in z napetimi očmi gleda božično drevo. Globoka tuga leži na njegovem sicer prikupljivem obrazu. — (i ,Mr. NoIkmIv ! Nikdo ne ve. k«lo je — kajti sam tega ne ve. — Sam ne ve — — Da. gospoda, zelo čudna povest; je povest kot v kinu. Ze nad en«» leto živi ta tujec v hiši mojega prijatelja in ne v«* ničesar o tebi, — pripoveduje Volbenk. — Moj prijatelj ga je nekega e je pričel zanj zelo zanimati. Ko je bil izpuščen i/, bolnišnice, ga ;e celo vzel v svojo hi-bo in je upal, da se mu bo nekoč vendarle posrečilo rešiti skrivnost, ki je moža (»bdajala. Poleg aiigleš«"ine in francoščine govori gladko slovensko, vsle«l če.>ar se ga je moj prjatelj tudi usmilil. — Saj to ni mogoče! — pravi Lili. — Pa je rm, Lili; v vojni je bilo mnogo takih sluča «ey, da je kdo vsled kake težke rane izgubil ves »pomin; — pravi gospod Barbie in pove več slučajev, «i katerih ,je bral. In kaj dela se«laj ta tuje«-.' Ali zna kaj.' Ali samo .sedi? — vpraša Lili. — < >, ne; nastavili so ga v tovarni, kjer j«' zaposlen moj prija-f«'lj. Je iužinir i ti ima še posebno obširno znanje. |. da je ]»ri neki t.iki priliki j>riš«-l skupaj z mojim prijateljem v strojnici. Tedaj pa se ga polasti nenavaden nemir — *t«>-pi poleg mojega prijatelja in ga pr<»*i. da mu dovoli mesto pri stroju. katerega je pozneje tako opravljal, kot bi bil že ves čas pri f njem. Izkazalo s«» je, «la s«* razume n:i stroje — bil je tudi inžinir. Po kratkem času niso imeli nobenega pomisleka. da ga ne bi na-Ktavili v tovarn i. Vsaka stvar mu je bila poznana in bolj kot komu drugemu — samo -am sebe ne pozna. Zdravniki so poskušali v.se. to«la zastonj. Spomin na njegovo preteklost se mu ne vrne več. Iz-gletla. k«»t t«'in. T«»«la Lili je postala nepotrpežljiva. ker ji je ura p«>kazaia. da j«' v razgovoru č«^ naglo potekel. — Oprosti, mama. da t«* opozorim. Ak«i lipčem peljati gospo«la Ribiča na i/preluwl. .s*» moramo počasi na »to pripraviti. Iu zvečer, gospo«! Kibič, nam bo.ste še več p«»vedali. Zelo se zanimam za vaše indijanske doživljaje, ki ste nam jih hoteli j/vedati. Ali ste videli ♦u«li ženo muharatlže * — vpraša Lili. \'si s«' smejejo in gospa llza pospravi mizo i?* s tem izpolni Lilino želj««. Obe dekleti -c naglo preoblečete in kmalu zatem vsi v Lilinem avtomobilu, na č«-gar zadnjem oknu je visela majhna podobe zaniorke. njen amulet; njen angel varuh, (i or je njemu, kdor ni kazal sv«»jega spoštovanja «1«> te podobe! Tako pravi Volbenku. ki se je n«-k«diko pcuiorčeval iz podobe. Vsi trije s«> imeli /«»!«> prijetno vožnjo. Gospa llza se je z izgovorom. so se na Pijineni nežnem obrazu izpre-minjal barve, kadar je Volbenk g«.v«»ril — o. Pij« se ni mogla* zatajiti. Nič ji ni bilo bolj tuje. kot želja komu ugajati in vsakdo, ki je le površno opazoval, je moral opaziti, tla je Volbenk Ribič napravil na njeno mlado srce globok nt is in tudi njemu to ni ušlo. Kot v odprti knjigi je bil«» mogoče brati na njnem obrazu in kar je bilo lam. ga je napolnjevalo z najgl«d>okejšo in najsvetejšo srečo. Mogel bi /.grabiti njene nežne r«>ke. bi jih pritisni-1 na ustnice, na srce in bi jih mogel «lržati celo življenje. Tudi ni hotel prej odpotovati, dokler si ni zagotovil tega krasnega dekleta. In še pred no je prišla mati! Kajti njegov čut mu je pravil, da gospa Hrastnikova ne bo preveč naklonjena nečaku Jurija Lončarja. * — Kaj sedaj? Predno je Lili peljala v mesto, vstavi avtomobd in we ozre na-i*j. Krasna je bila v nvc/i, zdravi barvi svoje mladosti. — skesano preklicem avojc besede in vam izrekam veliko ob- SVOBODNA TRGOVINA V RUSIJI Naznanilo in Zahvala Potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da je za. vedno zaspala naša ljubljena žena oz. sestra — Margareta Ferjan Umrla je 27. maja 1932. zjutraj za srčno hibo. Rojena je bila leta 1889 na Javorniku pri Jesenicah na Gorenjskem. Pokopana je bila na St. Joseph pokopališču v Elmwood Park, 111. na Spominski dan. Tem potom izrekamo najlepšo hvalo za cvetje in vence, ki so jih poslali: Mr. in Mrs. Math Cukale, Mr. in Mrs. Anton Horvat. Miss Mary Narobe. Mr. in Mrs. Jos. Zelene, Miss Mary Celarec. Miss Jennie Celarec, Miss Amelia Celarec, družina Gradišek, Mr. in Mrs. Geza Rolih in družina, Mr. in Mrs. Arthur Seic. W. B. Ottenhof. Iskrena hvala tudi vsem. ki so spremili pokojno na zadnji poti in dali svoje avtomobile na razpolago. Tebi. ljubljena žena, sestra in teta pa želimo večni mir in pokoj. ^RANK FERJAN, mož; FRANK SCHWAB, brat; DANA SCHWAB, nečakinja pokojne Elmwood Park. 111.. 22. junija 1932. milostljiva gospica. — se izpričevalo. enuovali. najboljši — Torej vendar! Lili z«ipet požene in odpelje svoje gost« meje V«dbenk. Dam v kavarno. prvikrat videli in celo dva sta se z nasmehom Kavo pijejo na onem mestu, kjer so .s« pri isti mizi. Lili je to zahtevala .in ostala vdala. Volbenk izbere najboljše pecivo in ko vsi veselo jedo. pravi — Se vedno mi je velika, uganka, kako ste mi tako naglo izginili — saj sem vendor takoj š«*l za — Ker sem na to mislila, sem takoj povkrlu nost, — se smej«* Lili. — Poglejte, gospod Ribič, teraso m> vrata v konditorijo in tam sve izginili, fain še nekaj kupiti. Poredno ga pogleda, medtem ko si dene v usta žlieo smetan« (Dalje prihodnjič.) predvčerajšnjim vama! I a za svojo var-»«>I«*g stopnic mi ker s«*m morala ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SEKVICE—Jugoslav Bureai Ženska volilna pravica Dne 26. avgusta 1920 so Ameri- dni službi iianke po dolgi in burni borbi dobi- 1 :e volilno pr-vico, aktivno in pasivno, ravno tako kot moški. Morejo voliti in biti izvoljene. Politična borba za žensko volilno pravico je bila najdaljša in najostre}-ia borba v političnem življenju Združenih držav. Bil je to važen dogodek v borbi za žensko enakopravnost po vsem svetu. Volilna pravica pa ne pomenja'ničesar, ako se ne izvršuje. Zato je zanimivo u-gotoviti. v koliki meri so ženske izvršile priborjeno si volilno pravico in kak vpliv je ženski volilni glas imel na politično življenje te dežele. Žalibog nimamo uradnih podatkov, iz katerih bi se doznalo, koliko volilcev je ženskega spola, ali oilo je procenjeno, da v prvih volitvah L 1920. je 35% vpravičenih vjiilk je šlo na volišči, kar bi po-menjalo, da 37rr i^med vseh volil-•e\ je bilo ženskega spo'a. Onega I?La je 26 milijonov ljudi šlo na vo-išče. Število volilcev je 1. 1924 naraslo na 26 milijonov in 1. 1928 na več kot 36 miljonov. kar pokazuje, Ja narastek je pripisati v glavnem čim dalje rastočemu številu volilk. Težko je reči, kak vpliv ima ženici glas na izvolitev tega ali onega kandidata, ali da ženska volilna pravica je vplivala na zakonodjo razne vrste, je brezdvomno. Prvi kongres, pri izvolitvi kate-:ega so ženske sodelovale, je sprejel lakon (Cable Act>, ki daje ženskam državljansko pravico, neodvisno od :uoževe. tako da Amerikanka ostane ameriška državljanka, ako se porodi z inceemcem. Mednarodni pro-Vicmi so vzbudili zanimanje volilk / zadnjih desetih letih. V t§m pogledu treba samo pomisliti na de-o.anje Lige Volilk (League of Women Voters), ki energično zagovarja vstop Amerike v Svetovno Sodišče in druga mednarodna vprašanja. V posameznih državah je ženski vodilni glas imel še večjega vpliva kot v federalni zakonodaji. Treba le pomisliti na razne državne zakone, tičoče se pravic mož, žen in o i rok in odpravo raznih določb, slede katerih so se ženske čutile zaustavljene. Ženske so imele tudi v^liv na regulacijo dela otrok, zaščito žensk v industriji in zakone proti nemoral nost!. L. 1930 je bilo v fede-raini službi 80,000 žensk, začenši od p.saric do zastopnic v Kongresu. V oi^avnih legislaturah je bilo 146 ž^nsk, 13 jih je sedelo v državnih senatih in sest v Kongresu. Izven zakonodajnih zborov se de-lo\anje žensk daje čuti potom raz-nJi velikih organizacij, ki zagovarjajo to ali ono stvar. Daughters ol American Revolution in druge ženske nacionalistične organizacije so :.nele precej vpliva še pred pridobitvijo ženske volilne pravice. Da-n^.s vidimo ženske, ki so organizirajo v interesu raznih tekočih političnih ali ekonomskih vprašanj. Tako imamo Women's Christian Temperance Union s članstvom 600.000 žansk. ki zagovarja prohi-bicijo, dočim nova -'Women's Organization for National Prohibition Rt form", ki zagovarja odpravo prohibicije in ima baje članstvo na mJijone žensk, je jako aktivna v političnem življenju. League of Women Voters je druga velika or- Svobodna trgovina v Rusiji — TL £>e nedavno je bila privatna trgovina V Rusiji obremenjena z visokimi davki, poleg tega jo je pa vlada na vse načine zatirala in pobijala. Zdaj je pa privatna trgovina s poljskimi pridelki zopet dovo-■jena in vlada jo celo podpira. Industriji je naročeno, naj računa zlasti z onimi kmeti, ki zalagajo svobodno trgovino z žitom .sočivjem, mesom in drugimi pridelki. P o nit stih grade občinske uprave z velik.mi stroški nova udobna tržišča, kjer so stojnice ne samo za kmete, organizirane v kolektivnih gospodarstvih, temveč tudi za poedine kmetovalce, ki odločno odklanjajo kolektivizem. Uradnike, ki bi ovirali svobodno trgovino, zadene stroga kaT'en. To popolna izprememba smernic j p najpomembnejša gospodarsko -pt litična novost v sovjetski Rusiji od lanskega Stalinovega govora, k? jc vzpodbujal k osebni podjetnosti v soeijalistični industriji. Komunistom je seveda umik pred kapitalističnimi instinkti ruskega mužika kxslo jabolko. Privatna trgovina se imenuje sicer sovjetska, toda to na stvari ničesar ne izpremeni. Ruski niužik je zmagal s svojim trdovratnim odporom proti kolektivnemu gospodarstvu. Poedini kmetje in kolektivna gospodarstva imajo pravico prodajati ne samo neposredno konzumentu. temveft v velikem ob-s.?£U tudi prekupčevalcu. Kmetje-poedinci se bodo pa seveda bali posegati v polni meri po novi pravici. da ne obogate in ne postanejo v vladnih očeh osovraženi. Kolektivnim gospodarstvom se pa tega ni treba bati in bodo svoje pridelke nemoteno prodajali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV. REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS t6. Junija; Coolumbus v Cherbourg In lirnKB Nova naredba obnavlja položaj, ki je bil nastal po končanem vojnem komunizmu, ko je bila dovoljeni svobodna trgovina. Pričakovati je. da se bodo med kolektivnimi gospo-daistvi kmalu pojavile razredne S'n.zlike premožnih, srednjih in siromašnih gospodarstev po sposobno-:ti s kakršno bodo znala prodajati svoje pridelke na svobodnem trgu. Ni celo izključeno, da se pojavijo kolektivni bogataši, kar bi bila za sovjetsko vlado zelo neprijetna novost. Uradni krogi seveda od ločno zanikajo, da bi pomenila nova naredba korak na desno. Enako sc zanikali, ko j^ bilo uvedeno a-kordno delo po tovarnah. Značilno je, da te novotarije v bistvu odgovarjajo zahtevam tako zvane desničarske opozicije pod vodstvom Buharina, Tomskega in Rikova. — Kremi je njihov program socijali-, zacije sprejel in ga dosledno izvaja. C3. junija: Cunt«* Grande v Cenovo I^-vi.iilian v Cherbourg «9. Junija: P;tri.H v Havre Aquitunia v Cherbourg 30. junija: Chunijjlain ,-rt Hiiljn v ChertM.urir In I!:.ml.ur« Berlin v Cherbourg in Itreiiien 1C. Julija: Aiiuitunla v Cherbourg Hotlleri«* v CI erbouig K-ifa\ei«,- v Havre Fran«-e v Ilav'-e C"< luuiltiis v Cherbourg In llrrmen Milwaukee v Cherbourg Statendain v IU>ui"gne sur Mer Conic Itiancaniaiio v Cenovo 19. JuhJa: I.eviathan v Cherbourg I iirop-i v Ch.rlx.urg In v Hremen Champlaln v lla\re 20. Julija; fres. Roosevelt v Cherbourg Julija: ♦"•lyini'i«-11:: ir hi 11 g N!utg:i ri Cherbourg ,• I'heibourg Iri Hamburg Cheibourg in Hi eiu.-n 22. Julija: Rom.« v Cenovo I":.ris v Havre I t-lg. nlaiid v Havre 23 Julija: I erengarla v Cherbourg \ii|eiidam v Hoiiiogne Mir Mer V zvezi s podporo 5?vobodne trgovine se ustanavljajo poleg novih tržišč za kmetovalce tudi javne kuhinje in zavetišča. Tovarne usta-nj\ljajo posebna skladišča za kmete. toda izdelke jim dajejo samo proti gotovini in tako jih silijo, da zamenjavajo svoje pridelke za denar. Enako se potegujejo za kmete tadi konzumna društva. Kakor pri ganizacija, ki brez razlike strank zajov-rja razne zakone v prilog drugih izprememoah in preokretih ženskam in o'.rokom. Ta organiza- ero tudi tu za nujno silo. Pomanjša skuša tudi v bujati večje za- kanje ^vil je prisililo vlado dovo- n:manje med ženskami za politi- ... , , . ,. . ..... . liti svobodno prodajo poljskih pn- , eno življenje. »I Na polju organiziranega delav- delkov- Pred 10 leti ie Prisilil ener" stva je Womens Trade Union ?ičcn odpor kmetov Lenina, da je League tipičen primer organizacij dovolil svobodno trgovino z živali. delavk, dočim na socijalnem polju Jane Adams iz Chicaga ali Lillian Wald iz New Yorka predstavljata d ah gibanja v katerem bodo ženske vedno prihajale do najboljšega izraza. | Prorokovanja, da bo ženska volilna pravica napravila čudeže v 'čiščenju'' vsega političnega sistema te dežele, se niso vresničila. Saj je naravno, da so neizkušene stopile v politično življenje, posnemajoč tradicije političnega življenja. Ali ni dvoma, da s časom se pojavijo resnične drtavnice med njuni in politične voditeljice, ki bodo dale novo smer političnemu življenju. Enako se je zgodilo zdaj Stalinu. 28. Julija: .Majestic v ............. I "*Crast l.ouis v Chert«»urg In Hamburg Itoiterdarn v Houlogne »ur Mer 3. o usta: \ri.C\.V|.\ v Trst M:i 11; i •; ■ • v Cherlmurg I • liiil.niil v Havre avgusta: *'iKUMtUs v O. novn M'm-ft nk.i v Cherbourg Staiemhim v Cherbourg In v Boulogna siu- .Mer 15 avgusta: cievelaml v Cherbourg In Hamburg 1"*. avgusta: aamlie.iu v Havre it..os.,\lt v »"heibourg in / I lamburg 13. avgusta: lier« ngaria v Cherbourg r.erlm v Dre m en Hamburg v Cli«»rbourg In Hamburg '9 uvgusta: .Vajc.nic v «'h< rboiiTg HeFgeiilaiid v Havre Z\j. avgusta: S .TfHXIA V TI:ST Miiw.uik.-e v «"herboursr In Hamburg V..',-n.lani v Cherbourg in v |i..iil..gnd Mil M»t 2i ivetusta: Co'ambus v Cherliourg In v Hr.-inen 2t. avgusta: .-flUtgart v Cli.-rb.Miig In v Bremen I •euts« hland v Cherbourg In v lluin-l.uru T6. avgusta: 0 «*<«nte Kianmtn.ino v Cenovo Humeri«- v Cherbourg W'iM..nit:iinl v Havre 27. avgusta: :ie .le Kran<-e v Havre 1».- .Ira^se v Havre Minnew iska v Cherliourg llot (erilam v Che:l...urg in v Houlogne F.-r Mer 10 ivgusta: I.« vj.itban v Cherbourg 1 afnv.-tre v ll.i\re I Ves. Harding v Cherbourg i ri v llum- "I re Mu men v Cherbourg In v Kremen TI avgusta: t'iiiTifii - v Cherbourg A.niitania v Chetl-oiirg lionia v iila In potne liste vpra-iajte naie pooblaščene aoaote UreaeH J^ria 19 STATE STREET. NEW YORK Do LJUBLJANE in nazaj N TRETJI $1KQ RAZRED I J3.~ Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New Vorka.Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasrvila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway. NewYorfc SMRT LAŠKEGA MATEMATIKA V Milanu je unirl 80-letni matematik I lektor Peneo. mož. ki j«* svoj č-as pre-jel naprrado kr. italijanske alcamijp za trojno razdeli-tev trikota. Penei je skonstruiral Ženska poUUčna enakopravnost tudi napravo, ki omogoe a rešitev ie Izraža tucU v številu žensk v via-;tega matematičneba problema. ■ ■ H Prepričajte se! tiimmiraDiaan^ r m li-Hni«ililli'- B-' -1 VSE PARNIKEl in linije , ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZA5CRAJŠEK General Travel Sen lee 1359 Seeoud Ave, New York, N.W