*pr ^
LETO II. - št. 34
V KOČEVJU, DNE 17. AVGUSTA 1957
Cena 10 din
ŠE O PRVEM ZASEDANJU OBEH ZBOROV OLO LJUBLJANA
II suefili ObO-odborni iz Kolesja
Poročali smo že o izvolitvi in predsednik inž. Jože Pust, namest
KONGRES slovenske MLADINE
V Celju bo 13. in 14. septembra šesti kongres Ljudske mladine Slovenije. Kongres bo v veliki dvorani kina Union, kjer bo dovolj prostora za okrog 500 delegatov in gostov.
Mladina vse Slovenije se pri-
-___________________________ -	„	. . T _	Pri krajnem zboru proizvajal-	na svoj kongres z novimi
sestavu komisij pri Okrajnem ljud- nik predsednika mz. Jože Mihelič, cev pa so bile izvoljene štiri	delovnimi uspehi
skem odboru Ljubljana; dopolnjeni član inž. Miha Prešern, namestnik sije in sicer: 1. Mandatno-imuni- del	P
so bili tudi sveti pri OLO in sicer: člana Janez Zaplotnik in član inž. tetna komisija: Franc Dl Batista	USpEH VELENJSKIH
za Svet za notranje zadeve in Rado Golja.	je predsednik, clami^ pa so.	RUDARJEV
splošno upravo Milan Kajtna iz Izvoljenih je bilo več odborih- din Nedeljkovic, Jože Hmnar An-	Vel -skem rodniku letos
Kočevja; v Svet za družbeni plan šltih komisij okrajnega zbora m ton Dobravec mta	•	že milijon ton lignita. Po
in finance Rudi Rauh iz Kočevja;	zbora proizvajalcev. V mandatno-	Komisija za gospodarstvo. Aloj	nJrtu	nai bj velenj.
v Svet za industrijo Anton Šobar	imunitetno komisijo okrajnega	Matelič, Pp^^iik, c am pa •	g^.	nakopali	do konca ieta
iz Ribnice; v Svet za kmetijstvo zbora so bik izvoljeni:	Marjana Bogomir Dragar Vukacbn^Ned^^ ] 400000 ton premoga, računajo
in gozdarstvo Jože žagar iz	Ko-	Draksler kot predsednik elani pa	kovic Janez Lu^,r Kamho Ma , da bodo	ptan	prisegli	za	260
čevja; v Svet za tržišče Jože	Ko-	so: Franc čamermk,	Stane Bob-	rmc, Karel Grm m mz. Viktor Ba	P -	p	1 v celoti krili
šir iz Kočevja: v Svet za obrt Ja- nar, Gaber Zorec in Iva Fakin; v jec; 3. Komisija za vprašanja de-	ton S tem bodo v^celotnton
nez Rigler iz Kočevja; v Svetu za komisijo za gospodarstvo istega lavskega samoupravljanja:	Jože ^potrebe	J d
turizem in gostinstvo Karel Rigler; zbora: Tone Martinšek kot pred- Jager je predseduj, elani pa so:	pa 1)0(30
v Svet za komunalne zadeve Jo-	sednik in člani: inž. Vera Maren-	Zdravko Raltusček, Stane Fele,	izvozili tudi	v vst	j .
že Oberstar iz Kočevja in inž Ma-	tič, Stane Bobnar, Alfred Janko,	Stane Simšič in Milan škerlavaj;	v	3,„CTI!,t
rijan Prezelj; v Svetka urbanizem Janez Čerin, Štefan Demšar in Jo- 4. Komisija za predpise^ in organi- VELESEJEai V ^ZAGREBU Qb nedavnem izietu po Gorenjski so si I^škopotočani ogledali tudi inž. Milan Bižal; v Svet za	delo	Že Košir; V komisijo	za organiza-	zacijska vprašanja: Jože Razpot- Na letosrgem	Zagrebs	^	Bled (Rerportažo berite na 3. strani)
Rudi Orel iz Kočevja: v Svet za	cijska vprašanja: Lev	Kovačič, kot	nik je predsednik, člam pa so: Sta	»ejmu^ki
šolstvo Ludvik Zajc Iz Ribnice; v predsednik, člani pa so: dr. Jože ne Simšič, mz. Rado čotar, Anton	J ’	°	člh razstavljavce! za izvenšolsko izobraževanje Pretnar, Jaka Avšič.Jnž. Vera Ma- Petkovšek in Ivan Rozman.	^Lokhi 800 M bod^rSv-
Ijali več kot 5000 raznih proizvodov.
Majda Bitenc iz Sodražice; v Svet rentlč in Ada -Klanjšek, za kulturo Tone Šercer; v Svet za telesno kulturo Tone čuk iz Kočevja; v Svet Za zdravstvo Pavla Bradač in dr. Jože Marolt, oba iz Kočevja; v Svet za stanovanjske
Gradnja stanovanj v Ljubljani
UVOZ AVTOMOBILOV
Za potrebe našega cestnega pro-
PO SVETU
Obisk sovjetske vladne In partij- padu na Oman pred Varnostnim
_	. T, -	.	• Prejšnji teden je bila seja Mest- ne delavnice. V Savskem naselju in meta moramo še vedno uvažati ske delegacije v Vzhodnem Berh- svetom. Izgleda, da so Amenkan-
zadeve Tone Ožbolt iz Kočevja m n sveta Ljubljane. Razpravljali na Roški cesti pa nameravajo v motoma vozila. Letos bomo uvozili nu je v zahodnonemškem tisku iz- ci v neprijetnem položaju, ker se socialno varstvo Ančka ° iZOTadnji stanovanj v Ljub- bližnji prihodnosti zgraditi več de- samo iz češkoslovaške 1500 motor- zval precej žolčnih člankov tudi na javno ne morejo zoperstaviti mte-
v Svet za	_	^	__ _	_
Nagode iz Kočevja.	ljani. Sejo je vodil podpredsednik setnadstropnih hiš in v vsakem iz- nih vozil. Kupili bomo predvsem račun politike zahodnonemške via- resom Saudove Arabije, ki podpira
Imenovana je bila posebna o- qLq jng jvo Klemenčič, o proble- med teh nebotičnikov bo po 40 dru- težke tovorne avtomobile znamke	i™mom mnmn m i m i nre
TOdatkom	zeirdiišč mu ^adBje stanovanj pa je izčrp- žinskih stanovanj.	»Škoda« in »Praga«,
podatkom o klasitikaciji zemljišč no poročai predsednik Sveta zasta-okraja Ljubljana. V komisiji so.	^ a
f9Lai liomenlat
ODPOVED STANOVANJA
V Tajništvu za zakonodajo in organizacijo Zveznega izvršnega sveta pripravljajo pet zakonskih načrtov s stanovanjskega področja. V današnjem komentarju bomo na kratko razložili kaj predvideva Zakon o odpovedi stanovanja.
Načelo tega zakona bo, da stanovalec trajno in nemoteno uporablja stanovanje. To njegovo pravico mu je mogoče odvzeti samo v tistih primerih, Id jih posebej navaja ta zakon. Stanovanje lahko odpove hišni svet ali pa lastnik zgradbe. Odpoved pa postane pravnomočna šele tedaj, ko °<Uoči okrajno sodišče ali je taka 0<lpoved pravilna in v skladu z zakonom. Pred odpovedjo mora •lati hišni svet ali lastnik stanovalcu pismeni opomin.
se stanovanje lahko od-pove. če stanovalec ali njegov podnajemnik kljub pismenemu opominu se nadalje uporablja sta-novanje v nasprotju s pogodbo. Nadalje če moti sostanovalce ali če stanovanje poškoduje. Stanovanje se lahko tudi odpove: če stanovalec ni plačal najemnine tri mesece (izjema je le, če ni zaposlen) in če ne plača stroškov za uporabo skupnih naprav. Važna je tudi določba, da je mogoča odpoved tudi tedaj, če uporabnik ni več v službi oziroma delovnem razmerju, na podlagi katerega mu je bilo dodeljeno stanovanje. V tem primeru hišni svet odpove skupaj s podjetjem, ki ima pravico razpolagati s tistim stanovanjem. Nadalje je mož-odpoved, če je na podlagi odločbe pristojnih organov potrebno Porušiti stavbo oziroma izseliti
lo^yVa,Ce zaratli higienskih raz-
Za vse spore o tožbah za odpoved stanovanj je pristojno okrajno sodišče. V sodbi, s katero sodišče sprejme odpoved, mora odrediti, da stanovalec, ki so mu odpovedali po njegovi krivdi, dobi vsaj najnujnejše stanovanje. Kadar pa stanovalec ni kriv, da se mu odpoveduje, se mu mora dodeliti ustrezno stanovanje. Vendar po novem zakonu sodišče lahko dovoli prisilno izselitev, čeprav uporabniku stanovanja ni zagotovljeno niti najnujnejše oziroma ustrezno stanovanje, in sicer v primeru, kadar je dodelitev stanovanja povezana z delovnim razmerjem.
Stanovanja ne bo mogoče odpovedati, če je stanovalec začasno nezaposlen, ter delavcem in uslužbencem, ki so šli na delo v inozemstvo. Isto velja tudi za ostale državljane, Id so šli na zdravljenje, šolanje ali na prireditve izven države. Ti stanovalci lahko dajo stanovanje v najem podnajemniku.
novanjske zadeve tov. Franc Dro-bež.
Leta 1952 je bilo v Ljubljani 365 vselitev v nova stanovanja, leta 1954 samo 196, letos pa bo na razpolago že 1000 stanovanj. 668 stanovanj bo zgrajenih v blokih, 426 stanovanj pa bodo zgradile gradbene zadruge in zasebniki. Razveseljivo je dejstvo, da se v Ljubljani gradi več stanovanj kot je bilo predvideno v načrtu. Največ gradijo manjša stanovanja, ki pa so še vedno udobna, v blokih pa so kuhinje opremljene. V načrtih za nova stanovanja so predvideni tudi posebni prostori za dnevno bivanje otrok in za hišne servis-
Cesta na Veliko goro
Na relaciji od' Ugarja pri Ribnici proti Zadolju gradijo v režiji Gospodarske poslovne zveze Kočevje novo gozdno cesto. Na odseku med
žagarski obrat LIP Ribnica bodo obnovili in pričeli z gradnjo tovarne
vezalnih vrat
Nova tovarna v Ribnici
de	upornega Imama in ki hkrati pred-
Pododbor Združenih narodov za stavi j a glavnega nosilca ameriške razorožitev v Londonu le počasi na- Politike na arabskem vzhodu, preduje s svojim delom. Rusi še Alžirska osvobodilna fronta niso dali izjave glede ameriških razširja svoje vojskovanje proti predlogov za letalske inšpekcijske Francozom ne samo v Francijo, cone. Amerikanci so namreč dali ampak v zadnjem času tudi v ve-dva predloga in to: po prvem pred- liko puščavo Saharo, kjer imajo logu bi vzpostavili posebne kon- Francozi zaradi velikih ležišč žele-trolne postaje na teritoriju Sovjet- za in nafte še prav posebne gosposke zveze, Združenih držav in Ka- darske interese. Francija ima v Sa-nade. Po drugem predlogu pa bi bari velike gospodarske načrte, ki vzpostaviti zračno kontrolo nad se- jih skuša uresničiti s pomočjo dru-vernim nolom. Le ako bi Ameri- gib dežel Zahodne Evrope. Prav kancem uspelo, da bi Sovjeti spre- zaradi tega pomeni zažig velikih jeli enega od obeh predlogov, bi petrolejskih vrelcev, ki ga je v Sabih pripravljeni pogoditi se z Rusi bari izvedla skupina diverzantov o vzpostavitvi posebne kontrolne alžirske osvobodilne fronte, poselb-ocne nad Evropo, ki bi zajela tudi no hud udarec Francozom. Priča-našo državo.	kovati je namreč treba, da ostale
Amerikanci se namreč boje so- zahodnoevropske dežele ne bodo vjetskega napada preko severnega hotde vlagati svojega kapitala tja, pola, Rusi pa napada iz Evrope. kler nl varen.
Zato vsaka stran skuša doseči V Indonezijo in druge dežele kontrolo nad tistimi področji, ki Daljnjega vzhoda je odpotovala ju-jih smatra za najbolj nevarna. goslovanska delegacija pod vod-Borbe v vzhodnem delu arabske- stvom podpredsednika Vukmanovi-ga polotoka, Omanu, še vedno tra- ca. Delegacija potuje na vabilo
° r	-	TnmlrQlCTnin irlori in Ka v-xJ-yi olrnlo
Ugarjem in Zadoljem cesto že de- niča je tudi začetek gradnje tovar-lajo in je večji del že zgrajena. Na ne vezalnih vrat v Ribnici. V krat-tem odseku gradijo' delavci »Grad- kem bodo začeti s I. fazo dela. ibenika« iz Ribnice tudi nov beton- Zgraditev te tovarne bo velika
aetos., Povedali so nam tudi, da do- ^ ^rita^^mote ^ rŽdriTv S^taieS? hT Ja^n^T tudi fo rt^aiaogvave]č S? 2SS£	PristaV Imama Stan m Pakistan,
jetno dobili iz republiškega sklada, so se umaknili pred uničujočim og- Predsednik indijske republike je ,	Z zgraditvijo tovarne vezalnih njem angleškega letalstva v Zelene zavrnil zakon, ki ga je pred dnevi
ski most čez potok Ribnica. Ko bo pridobitev za Ribnico in okoliške vrat bo Ribnica mnogo pridobila, gore, od koder so začeli z gverilsko sprejel parlament m zahtevo m-cesta do Zadolja gotova, bodo na- kraje. Dnevna kapaciteta tovarne Ribničani so si že dolgo prizadeva- vojno.	J	1151 Joa agl. . r "
ja s ,	- -	- " ti za razvoj industrije v večjem Dežele arabske lige so sklenile ga so bile prepovedane stavke v
daljevali z gradnjo po danskih la- bo 100 vezalnih vrat. Po vezalnih zib. Nova cesta bo na Veliki gori vratih je veliko povpraševanje, obsegu tudi v njihovem kraju, vezala gozdne ceste z Ribnico in predvsem pa bodo teh izdelkov veho precej skrajšala prevoz lesa iz seli v gradbeništvu, ker bodo lahko	■	-----------------
gozdov Velike gore do žagarske in- prej zaključili z gradnjo stanovanj-dustrije in ostalih potrošnikov lesa sikih in drugih prostorov. Vezalna v Ribniški dolini. Ta cesta s svoji- vrata bodo predvidoma za 50 odst. mi priključki bo za Ribniško doli- cenejša od dosedanjih izdelkov te no velikega pomena, ker bodo po- vrste v mizarskih obratih, tem odprti za racionalno sečnjo le-
r$£ai luzgnaat
sprožiti razpravo o angleškem na- vseh tistih službah, ki jih je vlada
proglasila za posebno važne. Tak
__________________________ zakon bi	delavcem onemogočil
stavkati in	tako doseči izboljšanje
ZZILLZZLLZZZL:	materialnih	pogojev za svoje delo.
IIZZ^ZZZZZZZZ	Slovenske organizacije na Koro-
škem in naš slovenski tisk se v
- - v-.......»-	"KHBTE	=-‘=5-2=
nove ceste, ki jo grah Gospodar- Izvršnem svetu LRS že odobrila, rojstva ^roke in tja do smrti, knjigo, volilne imenike in sploš- avstrijsko državo, da v narodnost-
ska poslovna zveza Kočevje, bo Investicije za gradnjo tovarne in dolga okoli 7 km.
,	.	- ,	- Tov. Stane Rus je uslužbenec na ni register prebivalstva. Vršimo pri- °° mešanih področjih prizna jezi-
rmiScnp 0pr0?10 J??do predvidoma matičnem uradu v Loškem potoku, javno in odjavno službo, opravlja- kom manjšine enake pravice kot
Ali ste že poravnali naročnino za »Novice«?
-moSoln	nr\ ... .	A	iirct vlvJLI trill Ul ČLUU V J-/VJ ontiu lwlvixia. j ci v nu xii v/vijci v iivv	~	__
e ca. 70 milijonov din. Kakor obiskali smo ga v njegovem ura- mo pa tudi druge naloge, ki spa- nemškemu. Na Koroškem bo v je-
GASELCI OBČINE SODRA ŽICA SO TEKMOVALI
Najboljši so sodraški gasilci
Lona”erj^toodzačeT z^r^že ^in se^'^akr o “njegovem daV vn^šo stroko.« "J’	^ nSaXSpSodjot:
»Tov. Rus, koliko časa ste že v škem^ok^v preteklem Lu?«	šovinistični krogi, ki Koro-
^užbi na matičnem^ ^ ^V ^-^ti^m^smo pravice J	»v to
letax<°Cn0	J J“	mladi pari ^N^tailajšllmh Te“imel odločno zahtevajo za svoje ljudi, ki
»Je vaš matični okoliš velik?« S let,Pravno tSro'tudi najhlajša	v	na Južnem Ti™l-
Pred kratkim ie priredba ObGZ	dom preko zapreke, jarka plezanja	. >>Da< kax Precej službo matičar-	nevesta. Najstarejši ženin je »na-	em"
Sohažica sektorske vaje za oce-	po lestvi itd., niso nastopili. S temi	Ja V/Tsl™ v Loškem potoku m Dra-	meril« 46 let, najstarejša nevesta
njevanje II dela predpisanih disci-	točkami bi odnesli še boljšo oceno.	°1'. Matična služba me veseli m se	pa 33 let. Tudi letos se ljudje še
-	-1----•	— •	— - -	- pn svojem delu dobro počutim.« kar pridno ženijo. Letos smo po-
»Povejte nam, kaj vse mora ročili najstarejšega ženina, ki je
plin medsebojnega tekmovanja. Od-
=_______ _	V skupni oceni I. in II. dela pred-
daljenejša društva so bila prva na pisanih nalog je Sodražica dosegla	...	„
mestu. Tekmovalne desetine so se prvo, Zamostec drugo, Vinice—Za- °?. avJJati matičar v svojem po-zbrale že ob 8. uri ziutrai pred potok tretje ter Gora četrto mesto, K ..ti.' I , ,	.	,	....
gasilskim domom v Sodražici. Pro- medtem ko društvi žimarice in Nase delo je zelo pestro m »živ-stor za trodelne napade je komi- Globel pri II. delu ocenjevanja ni-sija določila pri »Lesni galanteri- sta nastopiti. Zaželeno je, da bi v	roi.—*-
”	’ je nastopilo društvo prihodnje pokazala vsa društva še
več zanimanja za taka medsebojna
i.
imel 81 let, nevesta pa 49 let. Takih korenjakov je bolj malo.«
V RIBNICI — PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Tudi v Ribnici se pripravljajo
ji«. Najprej
Zamostec, ki je s svojim discipliniranim nastopom doseglo precej tekmovanja, točk. Posebno se je izkazal strojnik, ki upravlja motorko. Potem so nastopili gasilci društva Vinice—
Zapctok, ki so dokaj spretno razviti svoj napad na skladišča lesa.
UKINITEV GASILSKE ZVEZE V PREDGRADU
Pred kratkim je bila v zadruž-Njihova' desetina je bila vsem osta- nem domu v Predgradu seja Ob-
lim društvom za zgled, saj so bili črnske gasilske, zveze Predgrad. res spretni pri delu. Tretji so na- Seje so se udeležili tud ipredstavni-stopil gasilci iz oddaljene Gore, ki ki občinskih gasilskih zvez iz Kočevja in Črnomlja. Sprejet je bil sklep, da se Občinska gasilska zve-
tudi niso veliko zaostajati za prvimi tekmovalci. Tekmovanju je prisostvovalo precej ljudi ter ga- za Predgrad zaradi reorganizacije silcev. Zaradi precejšnje zakasnit- občine razpusti. Skleniti so tudi, da ve z ocenjevanjem, pa člani dru- se imovina Občinske gasilske zve-štva PGD Sodražica s svojimi po- ze Predgrad porazdeli med posa-sebno določenimi nalogami, preho- mezna gasilska društva.
Stane Rus
»Ali nam lahko poveste, kakšne na Prosjavo 40-letnice Oktobrske občutke imajo ženini in neveste v revolucjjev Rusijo Občinski komi-času, ko traja poročni obred?« te ZK Ribnica je imenoval 5-član-»Hm takale je ta stvar. Poroka ^ iniciativni odbor za proslavo, je važno dejanje v življenju člove- Izvoljen je bil tudi širši odbor za ka. Iz večletne izkušnje pa lahko Proslavo Oktobrske revolucije, ki povem da ženini, vsaj za večino se Pre<I kratkim sestal, člani velja, ravnodušno izgovorijo svoj CK^ko.ra 80 se pogovoriti o orgam-da, doeim je pri nevestah drugače, zaciji proslave in si porazdelili Mogoče je stvar v tem, da se žen- delo.
ska-nevesta bolj zaveda usodnega V počastitev 40-letnic velike Ok-koraka, ko je sklenila, da stopi v tobrske revolucije bo več priredi-zakon, ki bo v marsičem preusme- tev. Ljudska univerza v Ribnici bo ril njeno življenje. Imeli smo pa organizirala po vaseh predavanja tudi primere, ko se je nevesti ali o dogodkih pred 40 leti v Rusiji in ženinu tresla roka pri podpisovanju pomenu Oktobrske revolucije. Po listine o sklenjeni zakonski zvezi.« podjetjih pa bodo sindikalne po-Tov. Stanetu Rusu želimo, da bi družnice priredile predavanja in si-se tudi v prihodnje dobro počutil v cer o Oktobrski revoluciji in kon-službi in da, bi v tem letu vpisal gresu delavskih svetov, Iti je bil čimveč rojstev in porok ter čim- letos v Beogradu. S predavanji born anj smrtnih primerov.	do kmalu začeli.
Zunanjepolitični komentwi ~~
Marka oli dolar?
V zvezi 'z ureditvijo nemškega problema Vzhod in Zahod vršita diplomatske akcije in to eno za drugo, kakor da bi bila celotna Nemčija ena sama velika šahovnica, na kateri se borita obe strani edinole za to, da bi matirali nasprotno stran.
Pred kratkim so zahodne velesile skupno z Zahodno Nemčijo v Berlinu objavile deklaracijo o tem, da je treba Vzhodno Nemčijo priključiti Zahodu na podlagi svobodnih volitev in dovoliti zedinjeni Nemčiji, da svobodno pove, komu se hoče priključiti. Zahodne dežele so izjavile, da so pripravljene dati Sovjetski zvezi dolgoletna poroštva v primeru, ako bi se Nemčija vključila v Atlantski pakt. Toda zgodovina je že večkrat dokazala, da so taka poroštva lahko samo papir.
Deklaraciji zahodnih velesil je sledil predlog vzhodnonemške vlade, da naj bi med obema deloma Nemčije prišlo najprej do konfederacije in do skupnega urejanja splošnih nemških vprašanj preko skupnega parlamenta.
Zahodni Nemci so kot odgovor na tako stališče ponovili glavne zaključke iz deklaracije v Berlinu in izjavili, da s Sovjetsko zvezo ne morejo nadaljevati razgovorov o povečanju trgovinske izmenjave vse dotlej, dokler ta ne vrne okrog 80.000 nemških državljanov (beri nemških vojakov), Id se baje še vedno nahajajo v Sovjetski zvezi. Sovjeti so na ta korak zahodnonemške vlade odgovorili, da v Sovjetski zvezi ni več nemških državljanov. Nekaj dni za tem je odšla elitna sovjetska delegacija v Vzhodni Berlin in obiskala številna vzhodnonemška mesta. Hruščev je na velikem mitingu v Berlinu poudaril nujnost in potrebo sožitja Nemčije in Sovjetske zveze in prijateljstva med njima.
Možnosti za združitev obeh Nemčij je vedno manj. Zahodna Nemčija je tudi gospodarsko precej močna, v veliki meri z ameriško dolarsko pomočjo, tako da danes povzroča veliko glavobola ostalim zahodnim zaveznikom.
V Zahodni Evropi se vedno če-šče pojavljajo glasovi, da bo treba v Evropi izvesti novo devizno reformo. Za podlogo te reforme naj bi vzeli sedanjo vrednost dolarja, ostale valute pa bi prilagodili v zvezi z njihovo sedanjo skupno močjo dolarjev. Po tem predlogu bi angleški funt obdržal svojo sedanjo vrednost, nemška marka pa bi bila izenačena z dolarjem.
Nemci se zavedajo svojega gospodarskega položaja in zaradi tega tudi preveč ne hitijo z oboroževanjem svoje armade, ker se zavedajo, da bi naglo oboroževanje zmanjšalo konkurenčno moč Zahodne Nemčije na svetovnem trgu in znižalo življenjski standard doma.
Nemci namreč na zahodnoevropskem trgu dobivajo daleč najmočnejši položaj in danes lahko v francoskih kolonijah v gospodarskem smislu prevzamejo vodilno vlogo. Francozi skoraj ne morejo izbirati drugače, kakor da se sprijaznijo s tem, da v teh kolonijah dovolijo ali dolarju ali nemški marki, da se močno in lahko rečemo tudi trajno zasidra. Alžirska vojna je silno oslabila Francijo in jo v celoti spremenila v drugorazredno evropsko šilo. Silen gospodarski polet Zahodne Nemčije je uvrstil to državo med gospodarsko najmočnejše dežele. Ker je zahodnonemška moč usmerjena k Atlantskemu paktu, je tudi razumljivo, da Rusi ne morejo pristati na to, da bi se temu paktu pridružila celotna Nemčija, Rusi pa bi dobili nekaj več ali manj dvomljivih jamstev. Združitev Nemčije je tako dejansko postala predvsem stvar Nemcev,	B. Mikoš
Iz dela in življenja zadružnih organizacij RIBNIŠKA ZADRUGA LEPO NAPREDUJE
„Je to socialistično?"
Lep sobotni dan je bil, ko sem se mudil v Ribnici in stikal za vestmi v tem kraju. Kot nalašč sem se najprej srečal z upravnikom Kmetijske zadruge tov. Jožetom Kušlanom, šla sva v njegovo pisarno v zadružnem domu, kjer sva imela razgovor o naslednjem:
V začetku avguta je ibila v Ribnici zelo uspela živinorejska razstava, ki je pokazala lep napredek v živinoreji, živinorejci so pripeljali na razstavo nad 200 glav goved, med njimi skoraj 40 plemenjakov. Tu je treba omeniti, da nekateri plemenjaki ne dajejo zaželenega enotnega tipa sivorjave pasme. Da bi bil dvig živinoreje še uspešnejši,
bi morali na ribniškem živinorejskem vzrejnem področju plemeniti krave in telice z manjšim številom plemenjakov.
Tudi v Ribnici imajo umetno osemenjevalno postajo, ki daje prav dobre rezultate. Po zaslugi te postaje in strožji izbiri plemenskih bikov se je povečala brejost krav od prejšnjih 60 na skoraj 100 odst. Tu prednjači umetna osemenjevalna postaja, ki ima prvovrstno seme priznanih bikov. Na zadnjem sestanku živinorejcev v Ribnici so živinorejcem prikazali, kakšne metode -naj uporabljajo pri vzreji in krmljenju živine.
Poleg živinorejskega odseka, ki
Destilarna tudi v Dolenji vasi
Na pobudo kmetijske zadruge v Dolenji vasi so začeli s pripravami za gradnjo destilarne eteričnih olj v Dolenji vasi. Načrt za destilarno je že pripravljen. Računajo, da bodo stroški za gradnjo in strojne naprave znašali okoli 8 do 9 milijonov din. Zadruga, ki je mislila na gradnjo destilarne že dalj časa, ima sredstva za to gradnjo že zagotovljena iz lastnega investicijskega sklada.
Za gradnjo nove destilarne imajo pripravljenih že 400 kub. metrov peska in gramoza. Prostcr, kjer bo stala zgradba, je že splaniran. Najbrž bodo začeli z zidanjem prihodnji mesec in računajo, da bo zgradba dograjena do konca februarja prihodnjega leta.
Destilarna bo imela dva kotla. Del prostorov destilarne bodo tako uredili, da bodo lahko kasneje vgradili še en kotel.
Zadružniki in ostali prebivalci Dolenje vasi in okoliških krajev so zadovoljni z nameravano gradnjo destilarne. Na novem obratu bo našlo stalno zaposlitev tudi nekaj
delavcev, ker bo vedno dovolj surovin ■— smrečja — za predelavo. Destilarna pa bo dajala lepe dohodke zadrugi in vsej skupnosti.
zasluži za svoje delo vso pohvalo, so delavni tudi ostali odseki kakor čebelarski, sadjarski, poljedelski odsek in drugi. Hranilno-kreditm odsek ima nad 400 obračunskih in nad 100 hranilnih knjižic. V zadnjih dveh letih so se povečale hranilne vloge od šest- do sedemkrat in se sedaj gibljejo v višini okoli 7 milij. din. Na porast hranilnih vlog je predvsem vplivala uvedba obračunskih knjižic, ki so dobile pri zadružnikih vse zaupanje.
Pohvaliti je treba tudi žene-za-družnice. Pozimi in v pomladanskem času je obiskovalo razne poučne tečaje nad 200 tečajnikov. Zadruga pa je prispevala za uspešen potek gospodinjskih tečajev 200.000 din za opremo kuhinje.
To so le nekatere najvažnejše misli iz pogovora s tov. Kušlanom. Uspehe zadruge tov. Kušlan v veliki meri .pripisuje upravnemu odboru KZ, ki je zelo delaven.
-žem
Urejen Zadružni dom Ribnica
V	prostorni zgradbi zadružnega doma v Ribnici je našel prostor trgovski sektor Kmetijske zadruge Ribnica. V zadružnem domu imajo sodobno urejene prostore trgovina z železnino, trgovina z mešanim blagom »špecerija«, trgovina za reprodukcijski material, umetna .gnojila, poljedelske stroje in zaščitna sredstva. Imajo tudi prostore za odkup kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč itd. Lepi prostori so določeni za mlekarno, ki bo v kratkem času sodobno urejena.
V	prostorih zadružnega doma imajo dobro urejena skladišča za. odkupljene in lastne proizvode, skladišče za umetna gnojila itd. •
V	zadružnem domu je tudi pro-
storna dvorana za razne seje, ki služi za učilnico ob priliki raznih tečajev. Poleg te je v domu še ena dvorana za množične sestanke, nadalje upravni prostori KZ in sedem stanovanjskih prostorov.
REKONSTRUKCIJA ŽAGE V RIBNICI
V Lesnoindustrijskem podjetju Ribnica so začeli z dolgo pričakovano rekonstrukcijo žage v Ribnici. Delo je v polnem teku in sedaj demontirajo naprave na žagi. Vsa dela v zvezi z rekonstrukcijo, žagarskega obrata bodo izvršili z lastnimi sredstvi. Odobren imajo tudi že načrt za gradnjo sanitarnih. naprav na. žagi ter za ureditev krlišča.
Pod tem naslovom smo brali v 30. številki Dolenjskega lista »uradno« pojasnilo uredništva Dolenjskega lista v zvezi z reorganizacijo predgrajske občine. Ne bomo se spuščali v podrobnosti tega članka, ki na Kočevarje in na »Novice« v kaj čudnem pisanju vali krivdo za dogcdike ob času, ko so se Poljanci odločali za h Kočevju ali k Črnomlju.
V	članku »Je to socialistično?« se kot rdeča nit vleče obtožba »Novic«, češ, da so »Novice« forsirale priključitev občine Predgrad h kočevski občini.
V	25. številki »Novic« smo objavili članek o priključitvi občine Predgrad h kočevski občini. Gradivo za ta članek smo povzeli po naših dnevnikih. Stvari si torej nismo izmislili, kakor bi nepoučen človek razumel iz pisanja Dolenjskega lista. V navedenem članku smo pridali tudi nekaj svojih misli. Pri tem, kar smo zapisali takrat, tudi sedaj vztrajamo. Besede, ki smo jih takrat zapisali, nismo vzeli iz zraka, temveč na osnovi razgovorov s prizadetimi prebivalci Poljanske doline, ki so videli v gospodarsko razvitejšemu Kočevju boljše pogoje za napredek gospodarstva svojih krajev kakor pa v Črnomlju.
V	27. številki »Novic« smo pod naslovom »Poljanci naj sami odločijo« objavili članek našega novinarja, ki je obiskal Poljansko dolino. V razgovoru s prebivalci te doline in občinskimi funkcionarji je naš novinar zbral gradivo za članek, Iti smo ga objavili z željo, da povemo javnosti mišljenje tamkajšnjih prebivalcev. V članku je bilo tudi navedeno, da so prebivalci Starega trga izjavili, da so za priključitev k občini Črnomelj in zakaj se želijo priključiti k tej občini. Pisanje Dolenjskega lista, češ da so »Novice« »svetovale« Poljancem, naj se sami odločijo (v pravem pomenu besede h kočevski občini), je potvarjanje resnice..
Na koncu dolgega članka ,»Jeto
socialistično?« pisci tega članka niso mogli mimo tega, da ne bi še enkrat »kritizirali« Novice.
V 28. številki Novic smo v članku »Poljanska dolina bo razdeljena« v zgoščenih besedah obrazložili razdebtev občine Predgrad med občini Kočevje in Črnomelj. V času, ko smo objavili prvi članek o reorganizaciji občine Predgrad pa do tretjega članka so se stvari razčistile. Ljudje so odločali in končno odločili, če je to Poljancem prav, se s tem strinjamo tudi mi.
Članek »Je to socialistično?« jev glavnem imel usmerjeno svojo ost proti Novicam. Tistim, ki jim, stvari niso bile poznane, so si ob branju tega članka lahko ustvarili mnenje, da so bile Novice tisti grešni kozel, ki je navijal s svojo propagando priključitev Predgrada h Kočevju. Da to ni bilo res in da ni bil naš namen, »snubiti« Poljance h Kočevju je vsem znano. Zato je tak način pisanja v Dolenjskem listu zgrešil svoj namen in je udaril v prazno. Velik del ljudi, s katerimi smo imeli priliko razgo-varjati se o čudnem pisanju glasila Socialistične zveze delovnih ljudi okraja Novo mesto — »Dolenjskega lista«, je obsodilo tak način pisanja, pa čeprav je še tako učeno napisano.
Naj zaključimo z besedami, ki smo jih navedli v 28. številki »Novic«,, ko smo objavili zadnji članek o reorganizaciji občine Predgrad: »Ljudstvo je dokončno odločilo. Večji del predgrajske občine se priključi Kočevju, manjši pa Črnomlju. Nismo nikaki preroki, vendar si upamo trditi, da taka razdelitev za Poljansko dolino ni najboljša. Ta dolina je zaokrožena gospodarska celota, ki sodi skupaj.«
Na koncu pa še tole: pravico o odločanju za priključitev k enem ali drugem kraju so imeb ravno tako prebivalci kočevskih vasi, ki so živeli v sklopu občine Pred-grad, kot ostab prebivalci te občine, pa če jim to »Dolenjski list« priznava ali ne.
ŠE O RAZDELITVI POLJANSKE DOLINE
ALI 3E TO KORISTNO?
Zadružni dom v Ribnici
Občina Predgrad je bila razdeljena med dva okraja oziroma dve občini. Prebivalci Poljanske doline se danes sprašujejo, ah je to bilo koristno. Poljanska dolina brez Nemške loke, Knežje lipe in Spodnjega loga šteje 1469 prebivalcev. Kraji v tej dolini so med seboj geografsko, gospodarsko, kulturno in politično povezani. Poljanska dolina je geografsko ločena tako od Črnomlja kakor od Kočevja.
V 30. št. Dolenjskega lista piše, da se zbori volivcev niso vršili na socialistični način, da se zapisniki niso pisali na zborih volivcev itd. Za zbor vobvcev v Sodevcih in De-
Nov izračun katastrskega dohodka
Pred kratkim je posebna zvezna komisija objavila Odlok o novem načinu izračunavanja katastrskega dohodka. Novi katastrski dohodek po tem odloku pa bo veljal za prihodnje leto. Nove lestvice za izračunavanje dohodka na osnovi katastra 'so bile potrebne, saj so sedanje izračunavali na osnovi podatkov iz časa rajnke Avstrije. Osnova za izračunavanje je torej stara že nad 40 let. Dosedanje izračunavanje je imelo še nekatere druge napa-
ke: izračun za dohodke od njiv je bil izdelan izključno od donosa pšenice in koruze, ugotavljanje dohodkov od živinoreje pa ni temeljilo na krmni osnovi.
Načela izračunavanja katastrskega dohodka so: Katastrski dohodek bomo določali za vsak raz-red posebej ter upoštevali stvarni kolobar in nove cene. Pri njivah bomo uporabljali za ugotavljanje dohodka vsa žita in. krompir. Vsi kmetovalci, ki imajo, možnosti pri-
VROČINA V AVGUSTU
Sonce spet pripeka, živo srebro pa se je v zadnjih dneh precej dvignilo. Vročine pa nimamo samo pri nas, temveč jo imajo tudi V drugih predelih države. V Titogradu in Mostaru so izmerili celo 35 stopinj Celzija. »Vroče so se imeli« tudi v Srednji Evropi. V glavnem mestu Italije, v Rimu je dosegla vročina 32 stop. Celzija. Na jugu Skandinavije, v Franciji in Angliji pa so bili deležni v zadnjih dneh deževja v obliki ploh.
Kakšno vreme bomo imeli v prihodnjem tednu? Delno pojenjanje
vročine, vendar v glavnem lepo poletno vreme. Okoli 22. avgusta, smemo pričakovati močne padavine z neurjem, nevihtami in močno ohladitvijo.
IZ SODRAŽICE Od središča Sodražice v smeri proti žigmaricam urejujejo cesto.. Na nekaterih mestih so dvignili cesto skoro za pol metra. Središče-Sodražice bo z urejeno cesto mnogo pridobilo. Ne ibo tudi več blata in mlakuž ob deževju, kakor je bilo to doslej. Dela pri ureditvi ceste lepo napredujejo.
delati krmo, to se pravi deteljo, seno itd., bodo plačevali davek na dohodke od živinoreje. Torej bodo osnova za obdavčenje dohodkov pašniki, livade in njive — posejane s krmnimi rastlinami. (M sadovnjakov, . vinogradov itd. pa krnet ne bo plačeval davka na dohodke od živinoreje. Tak način obdavčenja dohodkov od živinoreje bo nedvomno vphval na razvoj te kmetijske dejavnosti, kajti, vsak kmetovalec, ki bo plačal davek od travnikov, bo skušal z agrotehničnimi ukrepi pridobiti čimveč sena.
Po novem bodo izračunali višji dohodek od njiv, travnikov, pašnikov in gozdov. Pri njivah bo večji za eno četrtino, pri pašnikih pa enkrat višji. Nižji bodo katastrski dohodki pri sadovnjakih, vrtovih in vinogradih. Nižje bodo izračunani dohodki tudi pri kulturah, ki zahtevajo veliko dela.
Za vso državo se bodo katastrski dohodki povečali za 21 odst. Tak izračun dohodkov bolj ustreza resničnim donosom v kmetijstvu in odpravlja številne sedanje pomanjkljivosti.
skovi vasi pa je omenjeno, da so bili zapisniki pisani na občini, da so bili izmaličeni in da niso bili napisani tako, kot je dejansko bilo. V Sodevcih se je udeležilo zbora volivcev 22 ljudi in ne 19 kot piše v Dolenjskem listu. Od 22 volivcev je glasoval za priključitev h Kočevju 1 volivec, 3 so se glasovanja vzdržali, 18 vobvcev pa je glasovalo za priključitev k Črnomlju. Tako je tudi zapisano v zapisniku s tega zbora volivcev. Zapisnik je vsakomur na vpogled. Volivci so. zahtevali, da se upošteva pri glasovanju tudi njihove družinske člane, ki niso bili navzoči na zboru. Taka zahteva se ni upoštevala. Podobne zahteve so bile tudi v nekaterih drugih volilnih enotah. Zaradi tega je prišlo do različnih številk, kakor je navedeno v Dolenjskem listu.
V Dolenjskem listu tudi piše„ da volivci Nemške loke, Knežje lipe in Spodnjega loga nimajo pravice glasovati o opredelitvi občine Predgrad. Vprašamo se, ali je to socialistično, ali niso prebivalci omenjenih vasi ravno tako državljani FLRJ in ali niso bili tudi oni Občani občine Predgrad? Ko gre za važno dejanje, imajo pravico odločanja vsi tisti, ki sestavljajo in so del občine. Kadar gre za odločanje kraja ali občine, potem imajo pravico odločati tisti, ki tam živijo.
Pravilno bi bilo, da bi tovariši,
LETOS JE DOSTI MEDU
čebelarski odsek pri kmetijski zadrugi v Dolenji vasi je bil ustanovljen šele. lansko leto. Zadruga je čebelarjem nudila precejšnjo pomoč -— moralno in materialno. Na pobudo zadruge, so bili zgrajeni štirje čebelnjaki, za kar je zadruga prispevala 200.000 din. Letos bo medena letina lepa, kot že dolgo
ki so bili v komisiji upoštevali Poljansko dolino kot celoto in izvedli tajne volitve, brez snubcev iz Črnomlja in Kočevja, ljudje pa bi se tako najbolj svobodno odločili, kam naj se priključijo njihovi kraji.
Politične organizacije so na razširjeni seji. v maju letos sprejele sklep, da se. občina Predgrad v celoti priključi tja, kamor bodo ljudje odločili. Takrat je bilo tudi rečeno, da se tolmači ljudem, kje so boljši pogoji za nadaljnji gospodarski. napredek: ali v Kočevju ali pa v čmcmlju. V Poljanski dolini ni industrije. Kmetijske viške prodajajo kmetje samo v Kočevje. Poljanski kmet ni prodal v Črnomelj niti enega jajca, ampak v Kočevje.. Zaradi tega je Poljanska dolina gospodarsko vezana na Kočevje. Kir.et, ki je nesel svoj pridelek. na trg, je obenem tudi opravil posle na ljudskem cdboru/se-daj pa bo imel kmet. dvojne stroške. Politične organizacije so videle v Kočevju gospodarsko razvitejši kraj ikot pa v Črnomlju. Zaradi tega. so se odločile za Kočevje. Pri tem so imele pred očmi tudi to, da bo enkrat tudi okraj Novo mesto prenehal obstojati.
Komisija iz predsedstva vlade LRS, ki se je mudila v Poljanski dolini, ni poznala te doline, niti življenja ljudstva in njene geografske posebnosti. To pa je bilo dobro poznano našemu poslancu za Poljansko dolino tov. Martinu Žuglju, ki je vztrajal na tem. da se dolina deli med dve občini.
Prebivalci Poljanske doline bi si želeli že prej obiska ljudskega poslanca tov. Žuglja in sicer še pred vprašanjem delitve občine. Njegova mandatna doba traja že štiri leta. V tem času se je zvrstila že vrsta vebkih gospodarskih in političnih problemov. Zaradi tega ga naprošamo, da pride pogosteje med svoje vobvce.
Lovrenčič Josip, Kot 2
Zgodovina Loškega potoka
O nastanku Loškega potoka nimamo nobenih pisanih dokumentov. Obranilo se je le ustno izročilo, ki pa se je spreminjalo iz rodu v rod in je večkrat prav neverjetno.
Prvi prebivalci Loškega potoka so prišli iz Loža. Bili so pastirji, ki so se pozneje stalno naselili. Naselili so se v šegovi vasi ali v sedanjem Travniku. Zaradi vsakoletnih poplav pa so ti prvi prebivalci odšli višje na Dednek. To pričajo tudi hišne številke in stare pol lesene, pol zidane hiše z značilnimi balkoni (»ganki«). Ena teh starih hiš se je ohranila celo do lanskega leta. Ime Loški potok je nastalo iz krajevnega imena Lož in občega imena potok. Potok je verjetno ime ponikalnice, ki teče preko Travniškega polja. Kdaj so nastale vasi Retje, Hrib in Mali log nimamo za-
nesljivih podatkov. Edina kronika je bila med zadnjo vojno uničena.
Prvi pisani viri segajo nekako v šestnajsto stoletje, ki pa ne govore o posvetnem življenju ljudi. Ne omenjajo niti posameznih vasi, pač pa omenjajo nekatere duhovnike, ki so tu službovali. Nikjer ni zapisano, kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev. Ustno izročilo pravi, da je bila najprej zgrajena cerkvica Sv. Florijana, nato cerkev Sv. Barbare in stolp, sedaj zvonik glavne cerkve, s katerega, so kmetje opazovali turško nevarnost. Turkov pa v Loškem potoku sploh nikoli ni bilo. Močno obzidje in ime Tabor, ki se je ohranilo še do danes, pričata, da je bila cerkev nekakšna utrdba. Kdaj je bila zgrajena glavna cerkev, ni točnih podatkov, verjetno pa okrog 1. 1600.
Ustanovitelj in graditelj nista znana .. Pisani viri nekdanjega ribniškega naddiokonata povedo, da je bil v Loškem potoku leta 1705 neki vikar Janez Šmalc, verjetno Ribničan, 1729 Anton Omerza, po rodu Cerkničan in leta 1762—1767 neki Franc Rikey.
Loški potok je nekaj časa spadal pod loške grofe, nato pod ribniškega grofa Gvidana, pozneje pa pod grofa Antona Rudeža iz Kobilje gore. Pisana kronika govori o oskrbniku Jerneju Avsecu, ki se je 8. decembra leta 1790 napotil v Loški potok. Ustavil se je tudi v Travni gori v gostilni »Pri Lenčku«. Dejal je, da bo v Loškem potoku tako neusmiljeno izterjal »fronke«, da se bodo še otroci v materah jokali. Precej okajen je nato zgrešil pot in v snegu s konjem vred zmrznil. Še sedaj imenujejo tisti kraj Forbolterjeva (oskrbnikova) dolina.
Od leta 1790 nam zgodovina
prav malo ali pa skoraj nič ne pove.
šola je bila ustanovljena ob koncu sedemnajstega stoletja. Ustno izročilo omenja nekega »šolmoj-stra«, čigar sin je študiral v Ljubljani. Pozimi se je vračal domov in je zmrznil v Dolinah, kakor se še sedaj imenujejo. Ta učitelj je zložil tud pesem, ki jo; starejši ljudje še sedaj pojejo:
Bil v mestu sem Ljubljani in učil sem se od lani, prav obnašat sem se znal, vabil sem prijatle k nam.
Dobil sem pošto od očeta, je ljubezen staršev vneta.
Me iz Ljubljane pot pelja, praznik sv. Jožefa.
V tistih časih še ni bilo ceste in so ljudje hodili iz Sodražice do koder so se pripeljali s poštnim vozom, preko Gore domov. Ta pot
pa je bila naporna in v zimskem času tudi nevarna, zato pesem pravi:
Na Gori so me ustavljali tako so mj dejali:
Oj, ne hodi čez gore, ker so burje prav strašne.
A ljubezen do očeta ne posluša tega sveta.
Me še dalje pot pelja, ker je praznik sv. Jožefa.
Strašna fourja je pihala in s snegom je vihrala, da mi zmeša vso glavo da zaidem pot strašno.
Kje ste fantje ih dekleta, ki imate moja leta, pridite meni na pomoč, to je moja zadnja noč.
Prva šola je bila zgrajena na Taboru, ki je služila svojemu na-
menu vse do zadnje vojne, čeprav je bila v Avstriji za časa županstva Ivana Rusa zgrajena nova. Razvojna pot industrije je zajela tudi Loški potok. Naglo so zgradbi dve žagi, od teh pa je sedaj samo še ena.
Težko življenje v takratni Avstriji je zajelo tudi potoško ljudstvo in je povzročilo množično izseljevanje v Ameriko. Potočane najdemo tudi v tržaških in reških ladjedelnicah. O njih piše celo Levstik.
O kulturno prosvetnem delu lahko govorimo od leta 1900 naprej. Tedaj so začeli s prvimi igrami v šolskem hlevu. Kmalu je bila zgrajena tudi dvorana, ki služi svojemu namenu še sedaj.
Danes šteje Loški potok več kot 2000 prebivalcev. Lesna industrija ima važno vlogo v gospodarstvu, kulturno prosvetno udejstvovanje pa se stopnjuje iz leta v leto.
-in
HITROSTNE MOTODIRKE V KOČEVJU
Do sedaj največja motoristična prireditev
LEON PINTAR — JUNAK DNEVA!
že v soboto, 10. avgusta so brneli tekmovalni motorji na prvi vožnji po tekmovalni progi. Prireditelji so imeli polne roke dela z zadnjimi pripravami, posebno jih je skrbelo, da ne bi bilo morda v nedeljo slabo vreme.
V nedeljo je lepo sončno jutro zbudilo prebivalce Kočevja. Po mestu je bilo že zgodaj zelo živahno, posebno pa pred stavbo bivšega sedeža OLO, kjer so bili zbrani motoristi. Praznično razpoloženje sta še bolj dvignili dve lepo okrašeni tribuni in drevored zastav. Udeležba tekmovalcev je bila zelo velika, saj je bilo prijavljenih kar 36 vozačev za start v raznih razredih. To je do sedaj največje število tekmovalcev v moto dirkah v Kočevju.
Qb 8. uri je toil uradni trening. Že na treningu je bilo opaziti, da bo borba za prva mesta popoldne zelo velika. Takoj smo videli, da bodo favoriti tekmovalci iz tovarne »Tomos« Koper z mladim Leonom Pintarjem na čelu. Tudi domači tekmovalci so se dobro izkazali, saj je bil Drofenik Alojz prvi v razredu do 250 ccm. Sledil je kratek počitek, kosilo in že so se začele valiti množice gledalcev proti tekmovalni progi in si iskale najboljša mesta za opazovanje dirke. Za Kočevarje je bil to velik dogodek, saj doslej še niso imeli prilike videti najboljše vozače, ki so vozili v Opatiji, na Ljubelju in drugod.
Začetek otvoritve so naznanili mopedisti, ki so vozili reklamni krog za tovarno '»Tomos« Koper. Takoj nato je direktor dirke tov. Kranjc Mirko v jedrnatih besedah prikazal pomen dirk in motorizaci-
je za našo socialistično graditev. Nato je tekmovalce in ostale pozdravil še pokrovitelj dirk tov. predsednik občine Košir Jože in zaželel tekmovalcem, da bi o Kočevju in Kočevski odnesli najboljše spomine. Zatem je direktor dirk dal znak za začetek. Organizatorji so tekmovanje dobro pripravili, saj se je odvijalo brez motenj in presledkov. Kakor smo že pri treningu ugotovili, tako se je tudi pri dirkah izkazalo, da so tekmovalci tovarne »Tomos« favoriti, saj so zmagali v kategoriji 125 ccm, 175 ccm, 250 ccm in 350 ccm. Posebno se je izkazal mladi Pintar Leon, saj je dosegel dva prva mesta in postavil v kategoriji do 350 ccm nov rekord proge za deset krogov s časom 17 min. 35 sek., njegova povprečna hitrost pa je bila 90,288 km/h. S tem je bil porušen rekord, katerega je do sedaj držal Deloren-co Edo iz Ljubljane. Pintar Leon je res mojstrski vozač in so mu gledalci večkrat ploskali. Tudi domači vozači so se izkazali, posebno Drofenik Alojz, ki je dosegel drugo mesto v razredu do 250 ccm in Marenče Franci, ki je dosegel tretje mesto v razredu do 125 ccm. Du-rini Janez ni imel sreče, ker se mu je že na treningu okvaril motor.
Organizacija tekmovanja je bila dobra, posebno če računamo, da je bila v rokah domačih organizatorjev, ki so prvič organizirali tako veliko dirko. Pri razdeljevanju nagrad in prehodnega pokala je bil navzoč tudi predsednik Turističnega društva Kočevje tov. Rigler Karol, kateri je tekmovalcem izro-
čil spominske knjige »Kočevska«.
Te moto dirke so imele še posebni pomen, saj so bile v okviru prvenstva Slovenije in so tekmovalci nabirali točke za končni republiški plasma.
Rezultati:
Razred do 135 ccm: 1. čerič Mladen, »Tomos« Koper, 2. Cibašek Milan, »Tomos« Koper, 3. Marenče Franci, Kočevje, 4. Kranjc Adolf, Celje. Razred do 175 ccm:
1.	čerič Mladen, »Tomos« Koper,
2.	Pintar Leon, »Tomos« Koper, 3. Cibašek Milan, »Tomos« Koper, 4. Marenče Franci, Kočevje, 5. Kranjc Adolf, Celje. Razred do 250 ccm: 1. Pintar Leon, »Tomos« Koper, 2. Drofenik Alojz, Kočevje, 3. Draksler Janko, Krško, 4. Perko Frido, Tržič, 5. Podberščak Drago, Ljubljana, 6. Štefanec Janez, Murska Sobota. Razred do 350 ccm: 1. Pintar Leon, »Tomos« Koper, 2. Čuden Edo, Ljubljana, 3. Tlakar Anton, Maribor, 4. Draksler Janko, Krško, 5. Drofenik Alojz, Kočevje. Razred do 500 ccm: 1. Bivic Mirko Trbovlje (ostali odstopili). Razred do 1200 prikolice: 1. Hrast Mirko, Perko Frido, Tržič, 2. Ribič Ivan, Škerl Rafael, Ljubljana, 3. Čuden Edo, Novak Miha, Ljubljana.
-mer
PROLETAREC : RUDAR 2:3
Preteklo nedeljo je bila v Zagorju odigrana prijateljska nogometna tekma med Proletarcem in Rudarjem. Rudar je nastopil v naslednji postavi:	Furlalnič, Vrbovšek,
Komac I., Komac II., Svete, Uranič, Šafec, Ahac, Karpov, Severin Planinc.
Začetni udarec so imeli domačini, ki so takoj krenili v napad in ogrožali vrata gostov. Toda obramba gostov je bila vedno na mestu, že v nekaj minutah igre je Rudar uredil svoje vrste in začel resneje ogrožati nasprotnikova vrata. V 32. minuti je Planinc povedel svoje moštvo v vodstvo in s tem se je tudi zaključil prvi polčas.
Tudi drugi polčas je pripadal moštvu Rudarja, ki je z nevarnimi napadi prisilil domačine k obrambi. V tem času je Sever povišal vodstvo Rudarja na 2:0. Rudar se je zadovoljil z rezultatom, kar so izkoristili domačini in dosegli dva gola. V preostalem času je Rudar zopet uredil svoje vrste in po Ahacu dosegel vodstvo in zmago za Rudarja.
To je bilo že četrto srečanje obeh moštev in se je to pot prvič končalo v korist Rudarja.
En dan po Gorenjski
LOŠKOPOTOČANI NA IZLETU
Vse sitnosti s prijavami in prošnjami so bile za nami. Zgodnje nedeljsko jutro. Avtomobil je naglo drsel po betonski cesti. Prva zarja je rahlo zarisala oddaljene vrhove Alp in Karavank. Bili smo na izletu, ki ga je organizirala mladinska organizacija iz Loškega potoka. Na avtomobilu se nas je vozilo štirideset mladih ljudi. Nekateri so morda prvič opazovali prekrasni gorenjski svet, planine, Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe s svojim očakom Triglavom. Pozdravljali smo izletnike, ki smo jih srečevali že v zgodnjih jutranjih urah. Prišli smo na Bled. Tu ne bi bilo treba nič jesti!« je vzkliknila črnolasa Ančka, ko se je pred njo zableščala zelenomodra ploskev Blejskega jezera.
Prečudbvit je ta košček domovine. Otok ... Pogled se ti ustavi, beseda tl ne pride iz ust, strmiš. Občuduješ skalne pečine, blejski grad, ki mogočno kipi proti nebu in se ogleduje v zeleni jezerski vodi.
Strma steza nas je pripeljala
V nedeljo nogometni turnir v Kočevju
V nedeljo, 18. avgusta bo na stadionu Partizana že IH. tradicionalni nogometni turnir za prehod-
Košarkarski turnir je uspel
Takoj po zgraditvi novega igrišča za košarko v »Gaju« se je mladina navdušila za to panogo športa. Zanimanje pa se je še povečalo, ko je priredila Košarkarska zveza Slovenije v Kočevju tečaj za svoje izbrane tekmovalce. i»Parti-
OBVESTILA
KOČEVJE
Poročili so se:	Semler Janez,
žrebear iz željn 12 (26 let) in Kuhelj Magdalena, trg. pomočnica iz Željn 36 (25 let), Dimitrijevič Dra-giša podoficir iz Kočevja, Podgorska ul. (34 let) in Lavrič Cirila, nameščenka iz Kočevja, Trg svobode 47 (28 let), Btajdohar Jože, delavec iz Kočevja, Trata 12 (49 let) in Mlakar Franjica, delavka iz Kočevja, Trata 12 (40 let).
Srečnim zakoncem čestitamo!
Rodili sta: Šušteršič Margareta, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 9 — deklico Marinko in Kuzule Amalija, -gospodinja iz Koprivnika 30 — dečka Rudolfa.
Srečnima mamicama čestitamo!
Umrl je Jajtič Ivan, osebni upokojenec iz Kočevja, Roška c. 25 (star 75 let) in Benčina Ana, gospodinja iz Mahovnika 18 (stara 83 let).
LOŠKI POTOK
Rodila je: Bartol Danila, gospodinja iz Retij 126 —dečka Jožeta.
Srečni mamici čestitamo!
PREDGRAD
Poročila s-ta se: Lavrič Milan, gozdarski tehnik iz Predgrada 4 (27 let) in Majerle Ivanka, knjigo-vodkinja iz Starega trga ob Kolpi 8 (23 let).
Srečnima zakoncema čestitamo!
OSILNICA
Rodila je: Šercer Julka, gospodinja iz Žurg 7 — deklico Ireno.
Srečni mamici čestitamo!
DOBREPOLJE
V ljubljanski porodnišnici so rodile: Škulj Ana, gospodinja iz Zagorice — dečka Stanka, Rus Marija, gospodinja iz Tržiča — dečka Antona, Špo-ler Daniela iz Bruha-
O B 3 AVI
KINO
JADRAN, Kočevje: od 16. do 18. avg. franc, barvni film »Pariz, mesto zaljubljenih«, 21 .in 22. avg. jugosl. film »Slab denar«, od 23. do 25. avg. slovenski film i»Dolina miru«.
SVOBODA, Rudnik:	17. in 18.
avg. amer. film »Lizbonske noči«, 24. in 25. avg. amer. barvni film »Daljni sever«.
LOŠKI POTOK: 17. in 18. av-g. franc, film »Državni sovražnik«,
24.	in 25. avg. amer. film »Tako se ne umira«.
OSILNICA: 18. avg. amer. barvni film »Grof Monte Cristo« II. del,
25.	avg. amer. film i»Na apaški meji«.
SODRAŽICA: 17. in 18. avg. madžarski barvni film »Kvišku glavo«, 24. in 25. avg. amer. film »Prelomnica«.
DOBREPOLJE:	17. in 18. avg.
amer. film »Pot za Caribo«, 24. in 25. avg. amer. film »Upor na ladji Buanfi«.
RIBNICA:	17. in 18. avg. češki
film »Jan Hus«, 24. in 25. avg. avstrijski film »Zdaj smo pa tam«.
VELIKE LAŠČE: 17. in 18. avg.
amer. film »Tako se ne umira«,
24.	in 25. avg. ital. film »Nezgode novoporoeenca«.
KOČEVSKA REKA:	17. in 18.
avg. amer. barvni film »Bagdadski berač«, 21. avg. italijanski film »Bandit Mussolino«, 24. in
25.	avg. amer. film i»Hči Bele Star«.
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščam, da sem odprl elektrc-mehanično delavnico _na Ljubljanski c. 5 v Kočevju. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Cenjenim strankam se toplo priporočam. — Turin Milan.
OBVESTILO
Obveščamo vse obiskovalce Okr. knjižnice v Kočevju, da knjižnica od 20. avgusta do 7. septembra ne bo poslovala.
Uprava knjižnice
ČESTITKA
Dragi mamici Mariji Janc želi za njen praznik vse lepo hčerka Ivica.
ČESTITKA
Mariji Poje za njen praznik želi veliko sreče prijateljica A. Turk.
nje vasi — deklici Anico in Danico, Gruden Jožefa iz Predstrag — deklico Anico, in Garbas Nikolaja, učiteljica iz Vidma — dečka Zmaga.
Srečnim mamicam čestitamo!
Umrli so: Gerdenc Jože, upokojenec iz Doma počitka Ponikve (star 85 let) in Kožar Marija, gospodinja iz Ponikev (stara 65 let). V ljubljanski bolnišnici pa je umrl otrok Vidic Franc iz Kolenče vasi (star 1 leto).
VELIKE LAŠČE
Rodila je: Petrič Stanislava, gospodinja iz Ortneka 2 — deklico Majdo.
V	ljubljanski porodnišnici pa so rodile: Drobnič Marija, gospodinja iz Vintarjev 4 — dečka Janka, Prijatelj Marija, gospodinja iz Maršičev 4 — deklico Marijo, Šilc Ljudmila, gospodinja iz Karkmce 1 — deklico Marijo, Zakrajšek M., gospod, iz Podulaka 2 — dečka Aleša, Ivanc Ana, šivilja iz Dvorske vasi 14 — deklico Marto in Stritar Ivanka, -gospodinja iz Rašice 24 — deklico Majdo.
Umrla je: Mencin Marija, družinska upokojenka iz Malega Loč-nika 14 (stara 64 let).
RIBNICA
Poročila sta se:	Stefanovski
Djordje, oficir JLA iz -Otočca in Tanko Ana, uslužbenka iz Hrovače 25.
V	Ljubljani pa so se poročili: Pogačnik Peter delavec iz Žldbiča 23 (30 let) in Zadnik Marija, delavka iz Zapotoka 38 (26 let).
Srečnim zakoncem čestitamo!
Rodile so:	Bambič Frančiška
-gospodinja iz Ribnice 192 ___ de-
klico Bernardo, dihal Vera frizerska pomočnica iz Ribnice ’ 160 — dečka Dušana. V Ljubljani pa so rodile: Petek Vera, gospodinja iz Ribnice 233 — dečka Janka Ko-šele Marija, delavka iz Dolenjih Lazov 28 dečka Marjana, Lavrič Vesna, učiteljica iz Ribnice 110 — deklico Darko.
Srečnim mamicam čestitamo! Umrl je Petelin Jože, osebni upo-
zan« Kočevje je priče-1 z redno vadbo košarke šele v tem letu in je že toliko napredoval, da njegovo moštvo ne igra podrejenih vlog na tekmah z drugimi društvi in klubi.
Preteklo nedeljo je dal »Partizan« Kočevje svoj delež k otvoritvi letošnjega »Turističnega tedna«. Priredil je velik košarkarski turnir, na katerem so sodelovali košarkarski klubi »Ljubljana«, »Odred« in »Svoboda« iz Ljubljane ter društva »Partizan« iz Novega mesta, Domžal in Kočevja. Borbe so se pričele že v soboto v dveh skupinah. Po končanih nedeljskih tekmah, Iti so se končale takole: »Svoboda« Lj. :	»Odred« Lj. 79:71,
Partizan Kočevje : »Ljubljana« Lj. 49:52, Partizan Domžale : Partizan Novo m. 77:34, — je bil vrstni red naslednji:	1. »Svoboda«, 2.
»Odred«, 3. -»Ljubljana«, 4. »Partizan Kočevje, 5. »Partizan« Domžale in 6. »Partizan« Novo- mesto.
Prehodni pokal Turistično olepševalnega -društva Kočevje si je priborila »-Svoboda«. Ostali udeleženci pa so dobili v spomin knjigo (»Kočevska«.
Turnir je bil dobro pripravljen, čeprav domače društvo- še nima izkušenj. Tudi organizacija prehrane in prenočišč je bila v redu.
Najboljše moštvo je bila »Svoboda«, ki se je turnirja udeležila z vsemi tekmovalci, ki so bili najbolj disciplinirani, tako da so si z vzornim športnim vedenjem kmalu pridobili simpatije številnih gledalcev. Graje vredno pa je nedisciplinirano in nešportno vedenje tekmovalcev iz Domžal. Pohvaliti moramo mladince iz Novega mesta, ki so kljub raznim težkočam prišli na turnir. Tudi domačini so se pokazali v prav dobri luči in lahko od njih še kaj pričakujemo.
Košarkarska zveza nam ni poslala zaprošenih sodnikov, kar nam je naredilo precej težav. -ko
ni pokal Turističnega tedna. Dosedanji zmagovalci so bili 1. 1955 NK Elan Novo mesto, 1.1956 pa NK Metalac Delnice. Letos bodo na turnirju sodelovala naslednja nogometna moštva:
NK Metalac, Delnice NK Javornik, Rakek NK Rudar, Kočevje Partizan, Kočevje.
Začetek turnirja bo v nedeljo ob 9. uri in nadaljevanje ob 13. uri. Prebivalstva vabimo na zanimive tekme.	-mar
LOVSKA KOCA NA GRAJŠCICI
^ Preteklo nedeljo je bila na Graj-ščici v Poljanski dolini lepa slovesnost. O-tvorili so lepo lovsko kočo. Otvoritve so se udeležili vsi lovci bivše občine Bredgrad. Predsednik lovske družine tov. Marko Režek, ki je kočo otvoril, je pozdravil vse zbrane lovce in ostale, ki so bili navzoči pri slovesnosti. Po otvoritvi koče so šli lovci na lov. Imeli so dober lov; ustrelili so štiri srnjake. Po končanem lovu je bila lovska veselica.	I. š.
pred domovanje nekdanjih blejskih grofov. Ko se sprehajaš med starim zidovjem, se ti nenadoma zazdi, da si se znašel sredi fevdalne dobe in da bo iz grajskih soban nenadoma stopil pred te mogočni blejski gospod ...
Iz zamaknjenosti se vrneš v življenje. Iz lepote starin zaviješ v blišč in sijaj hotelskih soban, da se okrepčaš s koktajlom. Morda bi si naročil kosilo, če ne bi bilo — astronomskih cen ...
Zato smo se mirne duše naložili v naš avobus in se ohladili ob sveži sapici. Naš novi cilj: Bohinj in Savica.
Sonce pripeka in nam izvablja potne kapljice. Vztrajno preskakujemo kamenje po strmem bregu proti Savici. -Srečavali smo tuje turiste, ki so taborili s svojimi ve-naše spami in topolini. Navdušeno so vrteli svoje fotografske aparate.
Mogočno bobnenje nas je opozorilo, da se približujemo slapu. Pred nami je bobnel slap, kapljice pa so v mavričnih barvah pršele daleč naokrog. Prepotena telesa je kmalu stresal mraz. Hiteli smo si zapenjati srajce ali suknjiče. Najpogumnejši so šli prav do malega jezera, ki -ga ustvarja pregrada hi-drocentraie in so bili deležni krsta pri Savici.
Veseli smo se vračali nazaj. Nekateri smo se nekoliko okrepčali v .»Zlatorogu«. Sonce je bilo že visoko, zato smo se tudi mi priključili kopalcem v Bohinjskem jezeru. Toda voda je bila mrzla in prijetni zvoki planšarjev so nas preveč vabili k »Janezu«. Tam se je že začela vesela »ohcet«, ki je tradicionalna bohinjska navada. Na »ohcet« pa nimaš vstopa, dokler si ne kupiš lectovega srca.
Veseli muzikanti so udarjali poskočne in kmalu smo se znašli sredi »ohceitnih« ter sledili ritmu gorenjskih polk.
Morali smo se pripraviti na odhod, »Ohcet« je bila na višku, mi pa smo morali domov. Nekoliko nejevoljni smo krenili proti naši Dolenjski. Vozili smo se mimo razsvetljenega Bleda. Hudo nam je bilo, ko smo zapuščali ta prelepi svet. Nekdo je zapel in vsi smo mu pritegnili:
... V poletni vročini na strme
vrhe,
da tam si spočijem v samoti
srce... Albin Košmrlj
Zadružna hranilnica in posojilnica
r. z. z n. j. Ribnica na Dolenjskem razpisuje
na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-1955) 4 ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE TRETJEGA IN ČETRTEGA LETNIKA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE.
Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo, kateri naj prilože kratek življenjepis, prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroškega dodatka.
Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci bivšega kočevskega okraja in otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja.
Prošnje je treba vložiti do 31. avgusta 1957.
StoL smeh in d&bto tmlfa
k-ojenec
let).
iz Goriče vasi 63 (star 63
Plača dveh pastirjev
Nadškof je pregledoval župnijo. Neko popoldne se je skromno oblekel in se sprehajal po polju, kjer je naletel na pastirčka, ki je pasel svinje.
Nadškof se je spustil z njim v pogovor in ga vprašal, koliko plače ima.. Pastirček mu je odgovoril: da zasluži pet goldinarjev na leto.
»Vidiš, dragi dečko, jaz seem tudi pastir, pa zaslužim tri tisoč goldinarjev,« omeni nadškof.
»O, potem morate imeti pa mnogo svinj,«- se zavzame pastirček.
»Res je, dragi dečko!« pritrdi nadškof, »Uganil si, tudi takih imam mnogo.«
Sam je obkolil
V Balkanski vojni je Črnogorec naletel na šest turških vojakov, ki so se ločili od svojih enot in zaspali daleč zunaj svojega taborišča. Posrečilo se mu je, da jih je v spanju še vse zmedene razorožil, zvezal in pripeljal v črnogorsko postojanko. General je pohvalil njegovo hrabrost in ga vprašal, kako mu je to uspelo.
»Brž ko sem jih opazil,« odgovori Črnogorec, »sem pohitel, jih presenetil in obkolil.«
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega predragega moža in očeta
Ivana Jajtiča
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili nil zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v teh težkih dneh obiskovali in bodrili, rudarjem, Id so ga ponesli na dom večnega kot tudi rudarski godbi.
Vsem iskrena zalivala.
žena, sinova in hčere
ZAHVALA
Dr. Mejaču, tov. Pirkoviču in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali ob nezgodi moje hčerke, se za njihovo prizadevanje najlepše zahvaljujem. — Marija Bruner
Vsem,
brata
ki ste spremili
mojega
ANTONA ARKA na zadnji poti kakor tudi vsem darovalcem vencev se iskreno zahvaljujem.
Posebno se zahvaljujem zastopnikom ribniškega garnizona in UROJ ter tov. Nosan Maksu za poslovilni govor na grobu prerano umrlega Toneta.
Zahvaljujem se dalje vsem za-počitka, stopnikom delovnih kolektivov, političnih in družbenih organizacij ribniške doline ter njegovim tovarišem iz italijanskih taborišč in Dachaua.
V imenu družine in bratov Andrej Arko
Splošno gradbeno podjetje „ ZIDAR" KOČEVJE
sprejme več zidarskih vajencev in betonerjev.
Vajenci bodo prejemali sledeče mesečne dodatke:
1. leto učenja
2.	leto učenja
3.	leto učenja
4000
4500
5000
din
din
din
Pismeno prošnjo oddajte v tajništvu podjetja najkasneje do 1. IX. 1957. V tajništvu prejmete tudi vsa ostala pojasnila
Strog čuvaj
Slavni kipar je na razstavi razlagal družbi svoja razstavljena dela. Nenadoma se oglasi strogi čuvaj:
»Ne smete se dotikati razstavljenih predmetov!«
»Dragi prijatelj,« mu reče kipar, »ko bi vi vedeli, kolikokrat sem se že dotaknil z rokami teh kipov!«
»Vaša sreča, gospod, da -tega nisem opazil,« pravi čuvaj, ki se mu ni sanjalo, kc-ga ima pred seboj.
Punčko je kupovala
Mala Lučka je dobila od strica v dar precej denarja. Odločila se je, da si bo kupila lepo punčko, ki zapira oči, kadar jo položi spat. Stopila je v trgovino in prodajalka ji pokaže punčko, ki celo zacvili, če jo prhneš za trebuh. Lučki punčka ni bila všeč in je rekla: »Eno takšno, ki kriči, nam je prinesla štorklja; jaz bi pa rada takšno, ki je tiho ...«
fante pri vojakih
POZDRAVLJAJO
Tudi v Mali vasi pri Dobrepolju radi prebiramo Novice. Fantje pošiljajo -od vojakov pozdrave. Pa naj bo enkrat obratno. Pošiljam najlepše pozdrave bratoma, ki služita vojaški rok v Mostam, ’enako tudi prijateljem Francetu Galetu, Cirilu Drobniču, Vinkotu Hočevarju in Tonetu Strahu. Prav lepe pozdrave tu<y Poldetu Galetu, ki služi vojaški rok v Smederev. Palanki. Pozdravom se pridružujejo tudi Iva Gale, Iva Hočevar, Mici Kralj, Tone Kralj, Tone Kastelic, Jože Grm, Galetova mama in mah Zdravko.
Gale Iva, Mala vas
FANTJE IZ PULE POZDRAVLJAJO
Tudi mi smo se namenili, da napišemo nekaj besed. Trudimo se, da bi se v JLA čim več naučili.
V začetku nam je bilo nekoliko težko, toda kmalu smo se seznanili s tovariši, s katerimi se skupno učimo in živimo. Večkrat se zberemo skupaj in pojemo slovenske pesmi.
Najlepše pozdrave našim staršem, bratom, sestram, prijateljem, posebno pa dekletom ter vsem znancem.
Vojaki:	šteblaj Štefan, Nosan
Franc, Grebenc Jože, Levstik Pavel — vsi iz V. p. 6083-8 Pula.
Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo £00 din. Poštnina pla^ar.^ v gotovini. Rokopisi se ne vračajo.
Iz naših krajev
NAM PIŠEJO
Zanemarjeni grobovi v Loškem potoku
TABORNIKI V DOLU
že nekaj let praznujejo v Loškem potoku občinski praznik na Han 31. julija. Letos pa ni nobena organizacija poskrbela, da bi se ta dan praznoval tako kot se spodobi.
Nihče razen svojcev se ni spomnil žrtev v Sodolu. Kje je bila organizacija ZB ? V Sodolu so na košenicah .postavili spomenik talcem že pred leti, ograje okrog spomenika pa še do danes ni, čeprav so na razpolago denarna sredstva, že zdavnaj bi lahko uredili spominsko ploščo z napisi tam, kjer so bili 30. julija 1942 ustreljeni štirje učitelji pri Mrtalozu. Ljudje vedno bolj pozabljajo na zgodovinske dogodke. Mnogo domačih in drugih partizanov je pokopanih na pokopališču v Loškem potoku. Ali ne bi bilo dostojno, da se naredi oklep in postavi plošča na tistem skupnem prostoru na pokopališču, kjer je pokopano največ partizanov?
★
RIBNIŠKE GRADNJE
V občini Ribnica so namenili v tem letu precejšnja denarna sredstva za razna komunalna dela. Za občinske ceste so določili 1,500.000 din, za kanalizacijo 500.000 din, za javno razsvetljavo je predvidenih 300.000 din, ureditev parkov 100 tisoč din, vzdrževanje vodovoda 200 tisoč din, za javno tržnico, ki je že dograjena, 200.000 din. Tudi na grobove padlih borcev niso pozabili. Za ureditev teh grobov je ObLO določil 100.000 din.
Vse to bi se lahko uredilo z majhnimi stroški, samo začeti je treba in nekdo bi moral to delo voditi. Po grobovih raste plevel. Organizacije, posebno pa organizacija ZB naj bi poskrbele, da se grobovi čimprej urede in popravi zamujeno. Naši zanamci naj vedo, kje leže naši najboljši sinovi in hčere in bodo tako še bolj spoštovali pridobitve NOB. B. C.
V Dol ob Kolpi je prišla na taborjenje nova skupina pionirjev in pionirk iz področja bivšega kočevskega okraja skupno 60 otrok. Ta skupina je zamenjala tabornike, ki so bili na taborjenju v Dolu. Tudi novi taborniki se zelo dobro počutijo. Veselijo se, pojejo in se kopljejo. Vreme imajo kakor naročeno. Gledali so tudi filmsko predstavo.
I. š.
VELIK PRISPEVEK ZA ŠOLO
Kmetijska zadruga Dolenja vas je prispevala za gradnjo šole v Dolenji vasi 3,000.000 din. Za gasilce in za popravila vaških potov pa je prispevala zadruga ca. 500.000 dinarjev.
UREDILI SO GROBOVE
Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev Ribnica in krajevnih odborov ZB v Prigorici in Rakitnici so uredili grobove padlih borcev. Po tem zgledu naj bi se ravnali tudi v ostalih organizacijah ZB.
NAŠ SODELAVEC V OSILNICI
Na obisku pri Žagarjevih
Ko smo se mudili v Osilnici, smo obiskali tudi žagarjeva dva — očeta in mater. Oče Jože je star že 83 let, mati Ana pa 75 let. žagarjev oče je še tak korenjak, da mu človek ne bi prisodil tako lepe starosti. Tudi mati Ana se dobro drži pri zdravju, le noga ji nekaj nagaja.
Združitev gasilskih zvez
Kaj je s potjo iz Klinje vasi?
V malem partizanskem kraju, Klinji vasi, katera je med prvimi, če že ni prva na območju Kočevja sodelovala v NOB, ni bila napisana niti vrstica v »Novicah«. Tudi pri nas je precej novega, pa tudi težave imamo. Poglejmo samo en primer, ki je za nas posebno boleč.
Vaščani so že od' nekdaj uporabljali bližnjico v mesto Kočevje skozi Brezovo hosto, ki je trikrat krajša kakor cesta preko Željn. Spomladi leta 1956 pa je pot preoralo KGP Kočevje. Takrat so nam obljubili, da bodo napravili preko novega polja pešpot. Obljubo, ki so nam jo dali, pa še do danes niso izpolnili, čeprav je minilo od takrat 16 mesecev. Tu ne delajo tež-koč veliki stroški za ureditev poti. Vaščani so opravili vsa dela, ki so jih sami zmogli, brezplačno z velikim navdušenjem. Treba je samo pomagati pa bo pot kmalu narejena. Z delom je treba pohiteti, do-
kler je lepo vreme. Jesen bo kmalu tu, otroci pa bodo morali spet uro in pol pešačiti po snegu v šolo preko željn do Kočevja. Torej — nadaljujmo pričeto delo!
E. K.
28. julija je bil prvi sestanek združenih občinskih gasilskih zvez Sodražica in Loški potok, katerega se je udeležilo lepo število članov. Prisostvovali so tudi predstavniki Okrajne gasilske zveze Ljubljana in drugi. Predsednik ObGZ Ignac Gačnik je toplo pozdravil vse zbrane goste, kakor tudi člane uprav-
Nato so bile volitve v novi upravni odbor ObGZ Sodražica. Novi člani upr. odbora so naslednji: predsednik Ignac Gačnik, podpredsednik Mirko Duimin, poveljnik Mirko Mihelič, namestnik pov. Domine Kordiš, adjutant Anton Košir ml., tajnik Jože Ivanc, blagajnik Leopold Lovšin, gospodar
nega odbora ObGZ. Razpravljali so Jože Mohar, referent za stroje Jo-
predvsem o vzgoji članstva, prirejanju tečajev in seminarjev po ObGZ in o organizaciji preventivne službe.
že Knavs, sanitetni referent dr. Be-rislav Vujasin, prosvetni referent Alojz Kordiš, voditeljica ženskih oddelkov Danila Knavs, vodja ml. odsekov Franc Rus, vodja godbenega odseka Milan Stupica. Izvolili so tudi 5 članov v nadzorni odbor. želimo, da bi novi odbor našel obilo razumevanja za skupne cilje in utrditev naše človekoljubne organizacije pri varovanju ljudske imovine.	I.
V zakonu se jima je rodilo devet otrok — štirje fantje in pet deklet. Vojna je v teh krajih prizadejala veliko gorja. Leta 1942 so jima Italijani ubili dva sinova kot talca v Osilnici, en sin pa je padel v partizanih tik pred koncem vojne leta 1945 pri Smuki v Suhi krajini. Tudi sin, ki sedaj doma gospodari, je bil v partizanih.
Oče žagar nam je pripovedoval, kako je cele noči vozaril za partizane razno blago. Pot ga je vodila enkrat do Broda na Kolpi, drugič v čabar in Prezid in druge kraje. Dostikrat je bil v veliki nevarnosti, da ga sovražniki ne ulove. Vojna je bila končana in žagarjeva družina se je spet posvetila mirnem delu. V srcu pa je ostala skeleča bolečina za mrtvimi sinovi.
Zanimalo nas je tudi to, koliko prejemata žagarjeva oče in mati invalidnine za svojimi padlimi sinovi. Tu je imela prvo besedo mati: '»Prej sva prejemala 2100 din na mesec, sedaj pa že nekaj časa prejemava 3100 din invalidnine za padlima sinovoma.«
Od žagarjeve družine smo se poslovili z željo, da bi oče in mati še dolgo živela in mimo uživala jesen svojega življenja.
-žem
Proslava v Mahovniku
SmnintinnsJi ie. ni e tj ti Sintiči
Kopalna sezona je na višku
Množične organizacije Mahovnika so v soboto 10. avgusta zvečer organizirale proslavo v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije v Rusiji. V začetku je domača gasilska desetina uspelo izvedla proste vaje. Potem je tov. Marko Osredkar iz Kočevja govoril o pomenu in pridobitvah velike Oktobrske revolucije za delovne ljudi
POBEGI NA SMRT OBSOJENIH
V majhnem mestu Kalabares v državi Venezuela v Južni Ameriki so se dogajale v tamkajšnjem zaporu nenavadne dogodivščine. Od leta 1951 do 1956 so iz celice smrti tik pred usmrtitvijo izginili trije obsojenci. Preiskali so vso jet-nišnico, vendar niso našli nobenih sledi. Zanimivo je bilo tudi to, da so izginili v petih letih samo trije obsojenci, medtem ko jih je veliko pričakalo dan usmrtitve. Lansko leto pa je to mesto močno prizadel potres in tudi razvozljal uganko na smrt obsojenih. Potres je močno prizadel del jetnišnice, kjer je bila celica smrti in zapazili so majhen rov, ki je vodil iz celice. V njem so našli tri okostnjake ter kmalu ugotovili, da izvirajo od treh na smrt obsojenih.
Sedaj je celica smrti že obnovljena, rov zasut, na usmrtitev pa čaka arhitekt, ki je projektiral ta zapor. Priznal je, da je pri gradnji zapora naročil nekemu zidarju, da je zgradil rov. Ta zidar je umrl v skrivnostnih okoliščinah. Kadar je arhitekt iz časopisov zvedel, da obsojenec ni hotel pred smrtjo priznati, kam je skril naropani denar, takrat je uro pred smrtjo potrkalo na steno celice smrti in obsojenec je skrivnostno izginil. V rovu je arhitekt zahteval od obsojenca za ceno rešitve, da pove kje ima skrit denar. Ko se je to zgodilo, je arhitekt odšel in zaprl rov za seboj, obsojenec pa je umrl od pomanjkanja hrane in zraka. Potres je odkril strahotni zločin in sedaj ubijalec treh ubijalcev čaka na usmrtitev. Toda nikogar ne bo več, ki bi ,v mraku noči potrkal in mu ponudil svobodo.
ŽIVLJENJE NA MARSU?
Ameriški zvezdoslovci, ki imajo na razpolago najmočnejše telesko-
pe (daljnoglede), menijo, da so na Marsu veliki prekopi. Te prekope naj bi bilo zgradilo prebivalstvo Marsa, ki je kasneje zaradi velike ohladitve planeta izumrlo. Na Marsu se temperatura le redko kdaj dvigne nad ničlo. Mislijo tudi, da so na Marsu še živa bitja, ki živijo v podzemeljskih bivališčih, kjer je topleje.
Novo vlakno
V Ameriki so izdelali novo umetno vlakno in ga imenovali i»ty-oora«. Posebnost tega sintetičnega vlakna je, da se lahko spaja z naravnimi vlakni. Primemo bo zato za izdelavo puloverjev in ženskih ter otroških nogavic.
KONFERENCA O OSEBNI VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
Tudi sami skrbimo za red in varnost na železnici
V mesecu juliju je bila v Ljubljani konferenca, na kateri so razpravljali o osebni varnosti in vzrokih nesreč na železnici. Nesreče v
malo upoštevajo varnostni predpisi. Tako je bilo 13 smrtnih žrtev zaradi hoje čez tir pred vlakom, 7 zaradi neupravičene hoje po po-
železniškem prometu številčno na- stajnih tirih in po progi, 5 prirne-
raščajo. Po podatkih o številu nezgod ter ostalih poškodb potnikov, zasebnikov in železniškega osebja v zadnjih letih je bilo v letu 1954 — 13, 1955 — 28 in v prvi polovici letošnjega leta že 27 smrtnih primerov. V prvi polovici letošnjega leta pa je bilo tudi 77 primerov hujših telesnih poškodb. Smrtni primeri na železniškem območju so predvsem zaradi tega, ker se pre-
skakanja iz vozečega
MNENJE NAŠEGA BRALCA...
Ali je to varčevanje?
Med upravnim poslopjem »Zidarja« in kinom »Jadran« v Kočevju so začeli že pred leti graditi hišo. De,a so napredovala do pritličja, petem pa so se ustavila. Konec julija letos pa je na tem gradbišču oživelo. Zvedeli smo, da je občina Kočevje prevzela nadaljevanje gradbenih del. Končno je vseeno, kdo je investitor, samo da gre delo naprej, da se le poveča število stanovanj. Prvotni gradbeni načrt pa novemu investitorju ne ustreza, ker ima s stavbo drugačne namene in zato je bilo potrebno, da se glavni trakt (proti cesti) nekoliko spremeni.
Ne moremo se strinjati s tem, da se bo zaradi novega načrta gradnja zadnjega dela hiše opustila. Za zadnji del hiše je tudi že izgotovljeno pritličje z okni in vrati vred. Zdaj ga hočejo podreti. Koliko dela, materiala in stroškov je šlo za
nje temeljev, dviganje zidovja, cementna dela nad okni in vrati in še marsikaj drugega je terjalo mnogo izdatkov in delovnih ur. Vse to naj bi šlo v nič.
Kočevar
PISMO ROJAKA IZ KANADE
Iz Sudburyja iz Kanade smo prejeli pismo, ki nam ga je poslal G. Frank Zaic. Med drugim piše takole: »Pošiljam vam dva naslova tukajšnjih rojakov, ki želita prejemati kočevske »Novice« ...
Prilagam skromni dar — 1 dolar vašemu tiskovnemu skladu. Meni se '»Novic« sedaj ne izplača naročati, ker se nameravam v kratkem za stalno vrniti v svoj rojstni kraj, v Malo vas pri Dobrepolju.
Vas tovariško pozdravljam . . .
Frank Zaic«
rov zaradi vlaka itd.
Telesne poškodbe potnikov in ostalih so nastale v glavnem iz istih vzrokov. Veliko nesreč je bilo tudi zaradi vinjenosti. Imamo tudi številne primere nezgod otrok, predvsem v bližini železniških postaj in prog. Zaradi prevelike hitrosti in neprevinosti motornih vozil so v porastu tudi nezgode na mestih, kjer se cesta križa z železniškim tirom. Veliko je število telesnih poškodb pri železniškem osebju v službi, ki so se povečale od leta 1954 do sedaj že za 87 odst., in sicer največ pri premikanju vagonov.
Ni dovolj, da skrbijo samo železniški delavci in uslužbenci za red in varnost na železnici, ampak morajo tudi vsi ostali upoštevati železniške predpise ob vzdrževanju reda in varnosti na železnici. Vsak potnik bi moral upoštevati naslednje: V vlak se ne sme nositi preobsežne prtljage, niti bencina, eksplozivnih predmetov, jedkih snovi itd. Prtljago je treba namestiti na prtljažnike, da ne ovira prehod po hodniku. Opremo v čakalnicah in vlakih je treba čuvati, da se ne uničuje. Odpadkov se ne sme metati po tleh, ampak v za to določene posode. Potniki ne smejo hoditi po tirih. Prepovedano je skakanje na vlak ali z vlaka, ko se vlak premika. Ravno tako se ne sme vstopati ali izstopati na nasprotni strani vlaka.
je prepovedano stati na stopnicah ali mostiščih. Prepovedano je tudi vsako sprehajanje iz voza v voz preko nezavarovanega mostička. Ravno tako je prepovedan obhod in prehod pri zaprtih zapornicah ter puščanje otrok brez nadzorstva ob progi železniških postaj in podobno.
S. M.
Proslave so se udeležili vsi vaščani od najmlajših do najstarejših. Tovarišu Marku Osredkarju iz Kočevja za govor prav lepa hvala, pohvala naj velja tudi ostalim tovarišem, ki so pomagali pri tem.
STANOVANJE JE ZAŽGAL
Pred kratkim je v pijanosti zažgal svoje stanovanje A. C. žena ga je pustila pijanega doma in odšla v mesto. V tem času je A. C. z bencinom polil posteljo v spalnici in potem zažgal, stanovanje pa zaklenil. šel je s steklenico vina pred hišo in grozil vsakemu, ki je hotel požar gasiti ali pa obvestiti o požaru. Neki ženski se je le posrečilo, da je obvestila o požaru gasilce, ki so takoj prišli na kraj požara, stanovanje šiloma odprli in ogenj pogasili. Zgorela je le posteljnina in postelja. Ce ne bi bilo intervencije gasilcev, bi zgorela cela hiša, v kateri stanuje šest družin.	J. K.
V SPOMIN TONETU ARKU
Spet je smrt neusmiljeno posegla s svojimi rokami in iztrgala iz kroga družine in številnih prijateljev in znancev daleč naokrog znanega Toneta Arka, po domače Johanovega iz Ribnice. Pokojni Tone Arko je umrl po daljši bolezni v starosti 56 let. Tone je bil rojen v Ribnici, v znani napredni družini, ki je bila, kakor tudi on sam, vsa na strani narodnoosvobodilne borbe.
Tonetova mladost je bila zelo pestra. Veselil ga je vojaški poklic. V vojaški službi je lepo napredoval in dosegel čin majorja. Leta 1941 so ga Italijani aretirali in odpeljali v koncentracijsko taborišče v Italijo. Po razsulu Italije so ga zajeli Nemci in znova se je začelo trpljenje po nemških taboriščih. Tone pa ni obupaval. V najhujših dnevih trpljenja je veroval v osvoboditev svojega naroda. V družbi z ostalimi naprednimi zaporniki je sodeloval v ilegalni mednarodni taborski organizaciji. Ta organizacija je izdajala tudi svoj ilegalni časopis, s katerim je dajala pogum internirancem, da niso moralno klonili. Po osvoboditvi smo videli pokoj-Med vožnjo nega Toneta kot dobrega aktivista
v številnih organizacijah in društvih v Ribnici. Zaposlen pa je bil v lesni stroki pri »Slovenijalesu«, kasneje pa pri »Jugoinšpektu«. Bil je vedno veder, šegav in povsod priljubljen.
Na njegovem pogrebu v Ljubljani se je zbralo veliko število ljudi, iz Ribnice pa so prihiteli in ga spremili na njegovi zadnji poti poleg prijateljev in znancev tudi predstavniki organizacij ZB, SZDL, Združenja rezervnih oficirjev, Turistično olepševalnega društva, LIP Ribnica in predstavniki drugih lesnih podjetij, predstavniki ribniške garnizije ter položili vence. Od pokojnega Toneta se je v pretres-Ijivih besedah poslovil pri odprtem grobu tov. Nosan Maks iz Ribnice. Tov. Nosan je govoril o življenju in delu pokojnega Toneta, ki je zapustil s svojo smrtjo veliko vrzel. Pokojni Arko zapušča ženo, hčerko in mladoletnega sina Jurčka, ki ima komaj 11 let.
Pokojnikovi družini izrekamo sožalje. Pokojni Tone Arko, ki je prezgodaj omahnil v grob, pa naj mimo počiva v svobodni slovenski zemlji, katero je neizmerno ljubil in zanjo tudi trpel.
PRIREDIL B. MLAKAR
ZGODBA
Z DIVJEGA SEVERA
»ABISAL C. OBLAK
45
Mož je dvignil svoj pogled in zagledal velikega risa, čepečega na štoru, ki je molel iz vode; in na drugi strani čuječi postavi Bliska in Kresnice, ki sta se tam udobno namestila. Nagonsko je njegova roka segla po nožu — edinem orožju, ki mu je sedaj ostal za borbo s temi divjimi zvermi. Toda bil je dan in to je v risu vžgalo nekaj, kar je bilo hujše od ognja poželenja in sovraštva: strah! Podedovani strah! Skušal se je čimbolj skriti, da ga ne bi opazili.
Blisk je povesil uhlje in nehal renčati. Kresnica pa je nepremično stala in njene svetleče se oči so bile polne začudenja in veselja, ko je zopet videla pred seboj svoje gospodarje — ljudi. Gaston Rouget je iznenaden strmel vanjo. Nikdar še ni volkulja rodila takega bitja! Njegovi prsti so močneje stisnili ročaj noža. Tiho je šepnil ženi: »Pes! Upam, da ga bom lahko ubil in potem bomo imeli dovolj hrane.« Poklical ga je in se z iztegnjeno roko pomaknil za nekaj korakov proti njemu.
47
Blisk je preteče zarenčal, šele tedaj je Kresnica spoznala nevarnost in se skrila za svojega tovariša. Vendar se je še vedno želela približati človeku, posebno ženi in deklici. Bilo ji je, kot bi njen gospodar znova vstal, čeprav je vedela, da ta mož ni bil njen gospodar. Deklica je bila kot tisti otrok, s katerim se je pred davnim časom igrala, čeprav je razumela, da tudi otrok ni bil isti. Mož je uganil, kaj se v njej godi. Za sedaj je odložil napad, čakal je na ugodnejšo priliko.
e
48
Mož je prijel ženo za roko in jo peljal proti sredini skale, kjer sta imela volkova svoje suho zavetje. Ko je pogledal vanj, je od veselja vzkliknil. V notranjosti je mož slekel deklici premočeno obleko, žena pa je ovijala svoje goste lase in iztiskala iz njih vodo. Nato je začel mož sekati jelkove treske in kmalu se je iz zavetja dvignil tenek oblaček sivega dima. človek je kuril ogenj, da bi se grel, še bolj pa zato, da bi ponoči zadržal zveri v varni razdalji.