a n c1 annales AnaCi %oprs!rof. dr. Uriel N. Safriel (ISR), mag. Davorin Tome, Salvator Zitko mag. Darko Darovec mag. Lovrenc Lipej Jože Hočevar (si.), Ciril Kovač (lat), Mirjana Kramarič-France (it.), Janez Mikic (si.) Pave! Česa rek (lat.), Sergio Settomini (it.), Tullio Vianello (it), Mirko Zorman (angi./nem.) mag. Gordana Bel tram, dr. Andrej Kranjc, dr. Boris Kryštufek, prof.dr. Andrej Martinčič, mag. Darko Ogrin, mag. Davorin Tome, prof. dr, Tone Wraber Dušan Podgomik Gregor Kropivnik - Mladina DTP Gepard, Koper, 1994 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko /Societa storica del Litorale Pokrajinski arhiv Koper/Archivio regionah di Capodisir/a, SL066000 Koper/Capod/sfria, GoriškaMa Gorizta, 6, tel.: ++ 386 66 21-824, 23-965, fax 24-978 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko/ Societa storica de! Litorale, 51400 678 9721 Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke je bila zaključena 30. oktobra 1994. Sofinancirajo/ Supporto finanziario: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Skupščina občine Koper, Skupščina občine Piran, Skupnost obalnih občin Koper, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, Zavarovalna družba ADRIATiC ter drugi sponzorji. Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. NakladaJTiratura: 700 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-550792 mb. z dne 21. 9.1992 šteje revija Annales za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. ANNALES 4/'94 Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin - Annaii de! Litoraie capodistriano e deiie regtoni vidne UDK 908(497.12-15)(082) Letnik IV., Koper 1994, številka 4 ISSN 0353-8281 VSEBINA / INDICE GENERALE Predgovor ..... ................. 5 Prefazione......................6 ČLANKI iN RAZPRAVE / ARTICOL! E SAGG1 Marko Krevs: Pogled s Slavnika na Koprsko primorje..................7 // Litoraie capodistriano visto dal Monte Taiano (Slavnih) Narcis Mršič: Dvojnonoge (Diplopoda) Koprskega primorja in sosednjih območij.....15 I diplopodi del Litoraie capodistriano e delle reg/on/ iimitrofe Bogdan Horvat: Vodne muhe poplesovatke (Díptera; Empididae) Slovenskega primorja in Istre..................31 Insetti ditterl della famlglla Empididae (Díptera: Empididae) del Litoraie sloveno e deil'lstría Andrej Gogala & Matija Gogaia: Stenice (Heteroptera) Kraškega roba................37 Le cimici (Heteroptere) del clglione carsico Bojan Marčeta: Stanje in ogroženost gnezdilcev sten Črnokaiskega kraškega roba..........43 La condizlone e I pericoli che minacciano gli uccelli nidificanti del clglione carsico dl Črni Kal Lovrenc Lipe) & Miran GjerkeŠ: Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske istre...................53 Rapad fatconiformi e strígiformi dell'lstria slovena Tihomir Makovec: Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika.....63 (Charadrius alexandrinus) na slovenski obali Status,, diffusione e abitudinl nidificatorie del Charadrius alexandrinus del Litoraie slovenj Lovrenc Lipej & Miran Gjerkeš: Prehranjevalna ekologija pegaste sove (Tyto alba Scopoli 1769} v dolini reke Mirne (Istra, HrvaŠka).........71 L 'alimentazione del barbagianni (Tyto alba) nella valle del fiume Quieto (.Istria, Croazia) Jernej Jogan: Morske trave slovenskega dela jadrana....................77 Erbe marine deila parte siovena dell'Adriatico Mitja Kaligarič: Asociacija Genisto-Sericae-Seslerietum junctfoliae Poldinl 80 v Sloveniji..........83 La biocenosi Genisto Sericeae Seslerietum juncifoliae (la ginestra argentina e la sesleria sottile) Poldini 80 in Slovenia Iztok Škornik: Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu ...........87 Inventarío e caratteristiche delle localitá protette dell'Adriatico Robert Turk & Aleksander Vukovič-. Preliminarna inventarizacija in topografija dore in favne morskega dela naravnega rezervata Strunjan . . .101 Inventario e topografía preliminari della flora e della fauna della zona marina della riserva naturale di Strugnano Alja Grošelj: Mokrišča kot sestavni del zelenega sistema na Obali..................113 Gli acquitrini quale parte integrante del fítosistema della regione Costiera KRASOSLOVJE / CARSOLOGIA Andrej Kranjc: O imenu in zgodovini pokrajine Kras...................131 In relazione ai nome e alla storia del Carso Ivan Gams: Spremenljivi pomen Krasa za krasosîovje med razvojem pojma kras.......134 il mutevole significato de! Carso durante il processo di evoluzione del termine carso in carsologia Nadja Zupan Hajna: Najpogostejši minerali iz jam klasičnega Krasa................143 / minerali più frequenti nelle grotte del Carso proprio Janja Kogovšek: Prenikajoča voda v jamah primorskega Krasa.................149 Le acque meteoricbe di penetrazione nelle grotte carsiche de! Litoraie Tadej Slabe: jamski relief in njegov pomen pri proučevanju oblikovanja in razvoja izbranih jam slovenskega istrskega Krasa............155 Geomorfologia delle cavità e sua importanza per !o studio sull'origine e lo sviluppo delle grotte del Carso istriano sloveno ANNALES 4/'94 Andrej Mi h eve: Morfološke značilnosti Matarskega podolja................163 ¡.e caratteristiche morfologicbe della Valsecca di Castelnuovo (Matarsko podolje) Nadja Zupan Hajna: Mehanski jamski sedimenti iz Dimnic v Matarskem podoiju..........169 I sedimenti di trasporto della grotta Dimnice nella Valsecca di Castelnuovo (Matarsko podotje) Martin Knez: Prehod karbonatnih kamnin v klastične pri Košani...............173 II passaggio dalle rocce carbonate a quelle clastiche presso Košana Stanka Šebela: Določitev geološke zgradbe ozemlja nad Škocjanskimi jamami s pomočjo aerofoto posnetkov................183 Determinazione della composizione geologica dell'area soprastante le grotte di San Canziano con l'ausilio di rílevamenti fotografía aerei Andrej Kranjc: Prispevek k imenoslovju Škocjanskih jam..................187 Contríbuto a//a terminología delle Grotte di San Canziano Trevor R. Sbavv: Leonbergerjeva pesem o Cerkniškem kraškem jezeru iz ieta 1537 ..... 193 Leonberger's 1537 poem on the Cerknica karst iake La poesía di Leonberger del 1537 su! lago cársico di Cerknica ZAPISKI IN GRADIVO / NOTE E FONTI Flavio Forlani: Dinosauri in Istria.........209 Dinozavri v Istri Vlado Malačič: Astronom Halley v Trstu.....215 in Bakru leta 1703 fastronomo Halley a Tries te e a Bakar nel 1703 Flavio Forlani: Bartolomeo Biasoietto. Un Dignanese al servizio della scienza........219 Bartolomeo Biasoietto. Vodnjančan v službi znanosti ŠOLSKE NALOGE / LAVORI SCOlASTlCi Alenka Langus in Katja Gombač: Škocjanski zatok La baia di San Canziano..............225 G. Basiaco & aí.: Contributo alia con oseen za dell'aiimentazione del barbagianni (Tyto alba) e presenza dei piccoii mammíferi . . ........231 Prispevek o prehranjevalnih navadah pegaste sove (Tyto aiba) ter prisotnost malih sesalcev Griša Planine: Prispevek k poznavanju gnezditvene ekologije navadne postovke na Sečoveijskih solin v letu 1990........... 233 Contributo alla conoscenza della nidificazione del gbeppio nelle saline di Sicciole nel 1990 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV / ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTfTUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ Claudio Battelli: Dnevi ustvarjalnih otrok - že četrto leto zapored.....................237 Le giomate della crestivitä infantile - il quarto anno consecutivo Vaiter Žiža: 11. redni občni zbor O mitološkega društva Ixobrychus iz Kopra............237 L'XI Assemblea generale ordinaria della Societä ornitologica Ixobrychus di Capodistria Dag Kleva: Dragonja, mali dragulj ........ 238 La Dragogna, un piccolo gioiello Peter Trontelj: Modelni naravovarstveni projekt "Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zateka" . 240 II progetto pilota di tutela ambientaíe "Mantenimento e rivitalizzazione della baia di San Canziano" Slavko Polak: Srečanje slovenskih nevladnih organizacij....................241 11 convegno delle organ izzazioni non govemative slovene OCENE IN POROČILA / RECENSION! E RELAZIONI Posebna številka Proteusa ob jubileju Morske biološke postaje (Mitja Kaligarič).........242 (VLfmero speciale di Proteus nel giubileo della Stazione biologica marina (Mitja Kaligarič) Loris Dilena: L'lstria attraverso la natura......243 {Iztok Škornik) Kazalo k slikam na ovitku .............245 Indice delle foto di copertina Popravki v ANNALES 3/'93 ............ 245 Errata corrige di ANNALES 3/'93 Sinopsisi .....................247 Sinossi ANNALES 4/'94 PREDGOVOR Pred skoraj 2000 leti je rimski filozof Seneka izrekel misel, češ, da "ni nekaj težko, zato ker bi bilo težko, ampak se nam zdi težko, zato ker nimamo poguma za to." Sledili smo njegovi premi si, zbrali dovolj poguma in se lotili še naravoslovnih Analov. Tako bo letošnji četrti letnik revije vseboval dva zvezka (št. 4 in 5), in sicer za naravoslovno - naravovarstvene fseries historia naturalis) in humanistično - družboslovne študije fseries historia et socioiogiaj. Z veliko mero prožnosti in interdisciplinarnega pristopa smo uspeli pritegniti k sodelovanju obalne in druge slovenske ter tuje strokovnjake, ki delujejo na mediteranskem prostoru oziroma se z njim znanstveno in strokovno ubadajo, Tako zastavljena poletnost nastopanja na tem koščku slovenskega Mediterana, v osrčju nekdanjih istrskih Aten, nam bo na dovolj angažiran način omogočila vključevanje v območje primerjalnih raziskav po Jadranu navzdol\ v sfero uveljavljanja mediteranskih študij. S tem bomo presegli dosedanji okvir mednarodnega delovanja na območju srednjeveškega obsega Istre do Postojne ter po Soči navzgor, ki pa še vedno ostaja v ospredju ne le raziskovalne vneme, temveč tudi znanstvene prezentacije v širšem slovenskem in mednarodnem okviru. Hkrati se ta koncept Analov ujema s horizonti, ki jih je v okviru svojih dejavnosti definiralo novoustanovljeno Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije v Kopru. Pričujoči številki IV. letnika Analov vsebujeta veliko zanimivega branja izvirnih znanstvenih in strokovnih del, ki posegajo na področja od paleontologije do današnjih dni, od obravnave posameznikov in skupin do živega in neživega. Razprave kot vselej poskušajo primerjalno zajeti čimveč poglavitnih komponent, v posebnostih ali podobnostih, ki na tak ali drugačen način opredeljujejo določeno dovolj zaokroženo celoto. Zato kar pogumno vzemite v roke nove Anale Uredništvo 5 ANNALES 4/'94 F K! [A/IONI' Quasi 2000 anni fa il filosofo latino Seneca sentenzió: "Un'ímpresa non é ardua in quanto t.a¡er ¡o sernbra. quando non si ha il coraggio di añrontarla". Abbiamo raccolto questo pensiero e un po' di coraggio ed ecco il risultaío: gli Annates con temi di scienze naturali. La presente edizione della avista, giunta al IV anno, é composta cos'í da due quaderni (n.4 e n.5) di studi su argomenti di scienze naturali e di tutela dei beni naturali (series historia naturalisj e di studi su argomenti umanistico - sociología (series historia et sociología,). Con grande duttilitá e con un approcrío interdisciplinare siamo riusciti a coinvolgere esperti del ütorale ed a kri esperti s/oven/ e stranieri che operano nell'area mediterránea, ovvero ne tratta.no sríentificamente e professionalmente le tematiche. La sollecita partecipazione awiata in questo angolo del Mediterráneo sloveno, ne.l cuore dell'arttica Atene dell'lstria, c¡ permetterá una seria partecipazione nel settore delle ricerche comparative che riguardano l'intero Adriático e all'affermazione degli studi mediterranei. In tai modo valicheremo gli attuali ambiti della rícerca internazionate riguardanti /'are a dell'lstria medieval?, fino a Postu mi a e quell a Zungo l'lsonzo, che comunque resteranno al centro del nostro impegno, compresa la loro presentazione scientifica in ámbito genera/e sloveno e internazionale. Questa concezione degli Annales é inoltre in armonía con gli intendimenti del neocostituito Cent.ro di ricerche scieniifíche della Repubblica di Slovenia di Capodistria. I due numen degli Annales, anno IV, contengono l.avori scientifici originali molto interessanti, con argomenti che dalla paleontología arrivano ai giorni nostri, trattando singoli personaggi e gruppi, aspetti animati e ínan/matf. Come sempre, i lavori cercano di includere un numero quanto maggiore di elementi sostanziali che, nella loro peculiaritá e ana/og/a, costituiscono, in un modo o nell'akro, una determinata completezza. Perdó, coraggio, prendete in mano la nuova edizione degli Annales... La Redazione 6 ANNALES 4/'94 izvirno znanstveno delo UDK 514.971.2-15:551.591 551.591:914.971,2-15 POGLED S SLAVNIKA NA KOPRSKO PRiMORjE Marko KREVS mag., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO MDr Dipartimento di geografia, Facoiti di Fiiosofia, Universita di Lubiana, 61000 Luhtana, Aškerčeva 2, SLO IZVLEČEK Analiza vidnosti in razglednosti dobiva z uporabo sodobnih raziskovalnih orodij novo podobo in vsebino. Avtor podaja, opredelitev temeljnih pojmov in glavne korake tovrstne analize ter navaja številne možnosti praktične uporabe njenih rezultatov. Na primeru pogleda z vrha Slavnika na Koprsko primorje prikazuje rezu/tate uporabe metode za ugotavljanje ti. "reliefne vidnosti". UVOD Vidnost in razgledrsost sta tako vsakdanja pojma, da se ne zavedamo, da njuna natančna opredelitev ni povsem preprosta tertudi ne enolična. V slovenski strokovni literaturi nismo zasledili celovite predstavitve problematike. Zato velik del prispevka posvečamo opredelitvi vsebine teh pojmov, prikazu različnih metod njunega proučevanja ter namenov in možnosti praktične uporabe tovrstnih informacij. Poudarimo tudi pomen geografskih informacijskih sistemov (GlSov), saj sodobne analize vidnosti in razglednosti (AVR) nt mogoče opraviti brez njihove pomoči. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate analize na primeru pogleda s Slavnika na Koprsko primorje. Iz metodološke predstavitve je sicer razvidno, da vrhovi glede na svojo okolico izrazitih vzpetin niso edine točke v pokrajini, ki jih proučujemo in vrednotimo s pomočjo analize vidnosti in razglednosti. Gotovo pa na takšne "markantne" vrhove, med katere nedvomno sodi tudi Slavnik (1028 m), ob omenjenih dveh pojmih najprej pomislimo. Slavnikove razglednosti, ki jo (glede na višino) presegajo šele oddaljeni Trnovski gozd, Nanos, Snežnik in Učka, ne cenijo le primorski planinci. Omenimo le en, morda na prvi pogled najbolj opazen dokaz: radijski oddajnik na njegovem vrhu. Pogled z vrha zajame obsežne dele južne in zahodne Slovenije, pokrajine v sosednji Italiji in Hrvaški, ob lepem vremenu tudi vrhove slovenskega in italijanskega alpskega sveta. V našem prikazu pa se bomo omejili le na območje treh obalnih občin, ki ga največkrat imenujemo Koprsko primorje (Gams, 1991,12). VIDNOST IN RAZGLEDNOST S praktičnimi vidiki vidnosti in razglednosti se ukvarja cela vrsta strok, Naštejmo le nekatera področja, na katerih najpogosteje zasledimo tovrstne analize, ter področja, na katerih vidimo največje možnosti njihove uporabe v bodoče (področja se lahko vsebinsko deloma prekriva-jo): 0 vrednotenje pokrajine ali določenih točk v pokrajini z vidika turizma, @ vrednotenje naravne in kulturne dediščine, © presoja pokrajine z vidika radijskega in televizijskega oddajniškega omrežja, & iskanje ustreznih lokacij za namestitev nekaterih meteoroloških merilnih naprav {npr. heliografov), a oblikovanje pokrajine (krajinska arhitektura), ® vrednotenje posegov v okolje, ® spremljanje in vrednotenje vegetacijskih sprememb v pokrajini, s iskanje primernih lokacij za signalne (orientacijske) naprave in objekte v pomorstvu, ® vojaške strateške analize, ® panoramska fotografija, ® iskanje oziroma ugotavljanje gledišč na podlagi opisov razglednosti v zgodovinskih, etnoloških, celo kriminalističnih virih. 7 ANNALES 4/'94 Mafko KREV5: POGLED S SLAVN1KA NA KOPRSKO PRIMORiE, 7-14 Gotovo nismo izčrpali vseh možnosti, očitna pa je izredno raznolika uporabnost omenjene analize. Pojma vidnost in razglednost sta vsebinsko tesno povezana, pomensko pase vendarle razlikujeta. Vidnost je v ožjem smislu dvosmerna relacija med dvema točkama v pokrajini: med glediščem, tj. točko, s katere gledamo, in točko, katero gledamo. V širšem smislu jo opredelimo kot množico dvosmernih relacij med več gledišči in "ciljnimi" točkami v pokrajini. Informacija o vidnosti je torej sestavljena iz dveh delov: "od kod" in "kaj" je vidno. Razglednost na splošno opredelimo kot "seštevek" vseh relacij vidnosti med enim glediščem in vsemi od tam vidnimi točkami v pokrajini. Tudi ta informacija je sestavljena iz dveh deiov, a se pomensko nanaša predvsem na gledišče. Ugotavljanje vidnosti med dvema točkama v pokrajini je sorazmerno preprosta naloga; ugotoviti moramo, ali je med njima ovira, ki bi zastirala neposreden pogled z ene proti drugi. Proučiti moramo prerez zemeljskega oziroma pokrajinskega {razlika bo razložena v naslednjih vrsticah) površja med točkama. Kadar v analizi upoštevamo le oblikovanost zemeljskega površja, govorimo o t.i. "reliefni vidnosti". Na sliki 1 so z gledišča G "reliefno vidne" vse razen točke 8, do katere pogled zastira vmesna vzpetina. Če upoštevamo tudi druge sestavine pokrajine, ki vplivajo na vidnost, govorimo o ti. "pokrajinski vidnosti". Na sliki 1 bi bili točki C in D "reliefno vidni", vendar pogled do prve zastira vegetacija (npr. gozd), do druge pa vremenske razmere {npr. padavine). Na tak način se približamo stvarni vidnosti v naravi izmed vseh navedenih točk je "pokrajinsko vidna" le točka A. Pomemben dejavnik, ki vpliva na vidnost, je tudi ukrivljenost zemeljskega površja. Praviloma pa analizo vidnosti in razglednosti izvajamo na manjših območjih, kjer ta dejavnik zanemarimo. V naši predstavitvi sicer ne bomo zapletali problema z opisovanjem vloge višine gledišča (nad zemeljskim površjem). Zavedati pa se moramo Sirka 1: Ugotavljanje "reliefne" in "pokrajinske vidnosti". njenega pomena, saj lahko sprememba tega dejavnika (npr. s pomočjo letala) bistveno spremeni vidnost. Poseben primer, v katerem na videz ne velja dvosme-rnost relacije vidnosti, je prikazan na sliki 2. Točka B na tleh sredi gozda je "reliefno vidna". Ob upoštevanju gozda kot dejavnika, ki vpliva na vidnost, pa z gledišča G vidimo le točko A, ki je na zgornji meji drevesnih krošenj nad točko B. Če rezultat analize vidnosti pogledamo v dveh razsežnostih na karti, bi lahko prišli do naslednjega protislovnega sklepa: točka A je vidna z gledišča G, slednje pa ni vidno s točke B, kljub temu da je ta "na istem mestu" kot točka A. Seveda je to le posledica neupoštevanja tretje dimenzije, ki je v prikazanem primeru bistvenega pomena. Vidnost je torej vedno dvosmerna relacija: da bi videli točko G, se bomo morali povzpeti na vrh krošnje, ki je viden s točke G. Zahtevnejše je ugotavljanje razglednosti določene točke, oziroma (zaradi dvosmernostr relacije) območij, od koder je vidna. V tem primeru moramo namreč proučiti prereze površja med to točko in vsemi ostalimi na obravnavanem območju. Prav zaradi zahtevnosti takšne analize še danes nimamo jasne količinske opredelitve razglednosti. Običajno govorimo o njenih "približkih" o širini ali odprtosti razgleda (glede na stopnjo zastrtosti razgleda v različnih smereh neba) ter o vidljivosti {razdalji med glediščem in še razločno vidnimi objekti v pokrajini), Poskus njene kvantitativne opredelitve podajamo v orisu popisa vidnosti na koncu poglavja. Oba postopka, tako za proučevanje vidnosti kot raz* glednosti, torej temeljita na analizi enega ali več prerezov površja. Zaradi metodološke sorodnosti zato govorimo o analizi vidnosti in razglednosti, čeprav ni nujno, da v določenem primeru izvajamo obe hkrati. Geografski informacijski sistem je sodobno raziskovalno orodje, ki nam omogoča analizo velike količine prostorskih podatkov v sorazmerno kratkem času. Proučevanje razglednosti sodi med računsko najzahtevnejše naloge, ki jih danes izvajamo z GiSi. Že sama izvedljivost analize nam omogoča, da k opisnim dodamo tudi količinske (kvantitativne) in bolj objektivne opredelitve vidnosti in razglednosti. Poseben primer takšne analize, ki jo je prav tako omogočil šele GIS, imenujemo popis vidnosti (visibi!ity census) (Miller, Morrice, Home, Aspi-nall,1994,226). S popisom za vsako točko površja ugotavljamo njeno razglednost: število točk, ki jih od tam vidimo na obravnavanem območju. Ker pa je razglednost dvosmerna relacija, hkrati ugotovimo tudi število točk 8 ANNALES 4/'94 Marto KREVS: POCLED S SLAVNÎKA NA KOPRSKO PRJMORjE, 7-14 (oziroma skupno površino območij), s katerih je posamezna točka vidna (ti. vidnost v širšem smislu). Na podlagi tako bogate in hkrati objektivne informacije iahko posamezne točke primerjamo med seboj, zaradi česar jo lahko koristno uporabimo v različnih vrednotenjih pokrajine ali njenih delov. Zelo pomembno je, da v takšno analizo vključimo širše zaledje območja, ki ga obravnavamo, sicer so točke v bližini meje območja v "neenakopravnem položaju" glede na tiste v sredini območja. Razdaljo med mejo proučevanega območja in mejo "širšega" območja, ki ga vključimo v analizo, lahko določimo na podlagi izkušenj o povprečni vidljivosti (upoštevajoč povprečne vremenske razmere in podobno). Zavedati pa se moramo, da s pomočjo popisa vidnosti ugotovimo le skupno oceno razglednosti oziroma vidnosti za posamezne točke v pokrajini. Če želimo za določeno točko ugotoviti, od kod je vidna ali katere površine se z nje vidijo, moramo izdelati analizo vidnosti in razglednosti le za njo. ANALIZA VIDNOSTI IN RAZGLEDNOSTI Dosedanja spoznanja in izkušnje pri uporabi metod za proučevanje vidnosti in razglednosti združujemo v naslednji pregled. Analizo vidnosti in razglednosti izvajamo po naslednjih korakih: • opredelitev velikosti in razmestitve "točk", za katere ugotavljamo vidnost oziroma razglednost; © opredelitev cilja naloge ("tipa analize"): ugotavljanje vidnosti, razglednosti ali izdelava popisa vidnosti; določitev t.i. referenčnih točk {gledišč ali "ciljev pogledov"); ® izbor metode za ugotavljanje vidnosti, razglednosti oziroma popisa vidnosti; © izvedba postopka; © vrednotenje rezultatov. Na kratko si oglejmo posamezne korake analize. t. Opredelitev velikosti in razmestitve "točk" Z opredelitvijo "velikosti točk" se odločimo za stopnjo poenostavitve prikaza površja. Večje območje, ki nam predstavlja "točko", pomeni večje tveganje, da nadmorske višine posameznih delovtega območja znatno odstopajo od njegove povprečne nadmorske višine. Drugi način poenostavitve prikaza površja je izbor "značilnih točk" površja; drugih točk ne vključimo v analizo. Takšna "poenostavitev" je smiselna predvsem, kadar nas zanima le vidnost določenih točk in morajo biti ugotovitve natančne (npr. za potrebe RTV oddajniškega omrežja). Običajno se odločimo za eno izmed naslednjih možnosti: a) "točke" nam predstavljajo manjša območja, praviloma kvadratne oblike (t.i. celice), zapisane v obliki ti. rasterskih podatkov; prekrivajo celotno obravnavano območje; b) izberemo nekaj točk na obravnavanem območju; c) proučimo "vse" točke na obravnavanem območju, na podlagi najbolj natančnih dostopnih podatkov o površju (brez poenostavitev); tako ravnamo, kadar poenostavitvi, predstavljeni pod (a) in (b) ne prideta v pošte v zaradi zahtevane velike natančnosti analize. V naši raziskavi smo se odločili za rasterske podatke (varianta a). Uporabili smo digitalni mode! reliefa (DMR) s kvadratnimi celicami, velikimi en hektar oziroma 100x100 metrov, ki smo ga priredili na podlagi DMR Slovenije (DMR 100,1992). Za vsako celico smo izračunali povprečno nadmorsko višino. 2. Opredelitev cilja naloge Analize vidnosti in razglednosti lahko giede na njihov cilj razdelimo v tri osnovne skupine: a) ugotavljanje vidnosti; določiti moramo eno ali več točk, za katere ugotavljamo vidnost; b) ugotavljanje razglednosti; določiti moramo gledišče; c) izdelava popisa vidnosti; določiti moramo "zaledje" proučevanega območja. Na tem mestu še enkrat opozorimo na pomen določitve višine gledišča, ki se lahko znatno razlikuje od nadmorske višine zemeljskega površja na določeni točki. Raziskavo smo omejili na območje Koprskega primor-ja. Slavnik leži celo izven območja obalnih občin, zato glede na našo opredelitev pojma nismo mogli ugotoviti razglednosti te vzpetine. Poiskali pa smo območja ("točke"), ki so vidnaz njegovega vrha, oziroma od koder je ta vrh viden. 3. Izbor metode Metoda, ki jo uporabimo, je v največji meri določena s ciljem analize, z razpoložljivimi podatki in raziskovalno opremo. V prikazu se omejujemo na postopke, ki smo jih v besedilu imenovali "zahtevni" in jih izvajamo s pomočjo geografskega informacijskega sistema. Razdelimo jih v dve skupini: a) metode za količinsko (kvantitativno) analizo vidnosti in razglednosti: mednje sodijo metode, kakršne predstavljamo in uporabljamo v raziskavi; med seboj se ločijo predvsem po tem, katere dejavnike, ki vplivajo na vidnost, vključujejo v analizo; rezultat najpreprostejše med njimi je že omenjena "reliefna vidnost", s pomočjo drugih pa se z upoštevanjem rastja, naselij, infrastrukturnih objektov in naprav, meteoroloških dejavnikov (npr. vlažnosti zraka, megle, padavin, oblakov) bolj ali manj približujemo dejanski "pokrajinski vidnosti"; 9 ANNALES 4/'94 Marico KSEVS: POGLED 5 51.AVNIKA NA KOPRSKO PRiMORjE, 7-74 b) metode za količinsko in vsebinsko analizo vidnosti in razglednosti: z njihovo pomočjo poleg količine vidnih "točk" oziroma površin ugotavljamo tudi vsebino videnega (t.i. prizora, scene); kategorije iskanih elementov prizorov so odvisne od namena raziskave, v skrajnem primeru npr. od interesa in okusa določenega opazovalca; v že omenjeni škotski raziskavi {Miller, Morrice, Horne, Aspi-na!l,1994,224-225} so predstavili naslednje kategorije elementov, ki sestavljajo prizor: gozdovi in drevesa, obdelana kmetijska zemljišča, rekreacijske površine, obalne reliefne oblike, voda, točkovni pojavi (npr. zgradbe), linijski pojavi (npr. električni daljnovodi), reliefne oblike (npr. dolina, sleme, terasa), pogled (perspektiva) (bližnji, oddaljen, koridorski, panoramski, okvirjen, prekinjen); na podlagi proučevanj vrednotenja pokrajinskih prizorov z vidika izbranih skupin "opazovalcev" (npr. turistov), s podobnimi raziskavami se v Sloveniji od 1970. let naprej ukvarja Pogačnik (npr. 1979, 1987, 1990) s sodelavci (npr. Pogačnik, Prelovšek, 1987), bi iahko ugotovili nekatere tipične elemente prizorov, ki imajo v očeh teh "opazovalcev" visoko vrednost; takšne elemente bi nato s pomočjo "ekspertno nadgrajenega" geografskega informacijskega sistema poskušali iskati v prizorih, vidnih z izbranih točk v pokrajini. Kadar proučujemo vidnost na večjem območju, zaradi izredne računske zahtevnosti metod pogosto določimo razdaljo (polmer), ki omeji območje ugotavljanja vidnosti okoli določene točke. Na ta način lahko hkrati posredno upoštevamo povprečno vidljivost (npr. glede na običajne vremenske razmere) na obravnavanem območju. 4. Izvedba postopka AVR Izvedba omenjenih postopkov je mogoča ie s pomočjo ustrezne raziskovalne opreme. Če smo si zastaviti preobsežno nalogo glede na zmogljivost naše računalniške in programske opreme, rezultatov ne bomo dočakali. Analiza vidnosti, ki je zajela sorazmerno majhno območje in le eno gledišče ter katere rezultate prikazujemo, je na srednje zmogljivem osebnem računalniku in s pomočjo geografskega informacijskega sistema ID RIS I (Eastman, 1993) trajala več kot deset ur. 5. Vrednotenje rezultatov !z predstavitve metodologije je razvidno, da je rezultat analize vidnosti in razglednosti le boljši ali slabši približek stvarne vidnosti v pokrajini. V določenih primerih lahko že z zelo preprosto metodo dosežemo cilj raziskave. V drugih je potrebno rezultate Še tako zahtevne analize dodatno preverjati (npr. na terenu). Vsaka analiza pa vsebuje nekaj subjektivnih odločitev, ki temeljijo na osebnih izkušnjah izvajalca. Bralec oziroma upo- rabnik rezultatov teh izkušenj običajno nima, zato potrebuje izdelano kritično presojo rezultatov in navodila za njihovo pravilno rabo. Rezultate običajno vrednotimo z naslednjih treh vidikov: a) glede na uporabljene podatke in metodologijo (npr. velikost "točk", zanemarjanje nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na vidnost); b) glede na ugotovitve o proučevanem pojavu vidnosti oziroma razglednosti na obravnavanem območju; c) na podlagi povezovanja ugotovitev analize z drugimi (prostorskimi) podatki oziroma spoznanji o pokrajini. VIDNOST KOPRSKEGA PRIMORJA S SlAVNIKA V analizo vidnosti smo poleg ozemlja treh obalnih občin vključili tudi območje doSlavnika proti vzhodu ter del slovenskega morja proti zahodu. Rezultate za celotno območje prikazujemo le na karti, medtem ko njihovo nadaljnje vrednotenje in številske prikaze omejujemo na območje obalnih občin. Proučili smo "reliefno vidnost" območja z vrha Slavni ka. Uporabljeni podatki in raziskovalna oprema so nam omogočili, da smo analizo izvedli za celotno območje (in ne le za izbrane točke v pokrajini). Zaradi sorazmerno grobih podatkov o površju ("točke" oziroma celice velikosti 1 hektar) tudi rezultati niso kaj več kot ocene, ki veljajo "v povprečju" za tako velike enote površja, v podrobnostih pa lahko odstopajo od resnice. Pri njihovi nadaljnji analizi in uporabi se moramo zavedati tudi, da poleg reliefa nismo upoštevali drugih dejavnikov, ki lahko stalno (npr. vegetacija) ali občasno (npr. vremenske razmere) ovirajo vidnost. Na karti višinskih pasov (slika 3) so razločno vidne glavne reliefne značilnosti območja. Pretežni det površja severnega, južnega in jugovzhodnega dela območja zavzema gričevje in nekoliko višji sevemozahodni deli Či-Čarije, z vmesnimi izrazitimi dolinami Drnicein Dragonje s pritoki ter drobnih potokov, ki večinoma ponikajo v bližini državne meje na Hrvaškem. Na vzhodem delu območja se površje preko kraškega roba in Podgorskega krasa vzpne v Slavnikovo pogorje. Večje ravne površine so le ob izlivih Dragonje, Drnice in Rižane. Na podlagi te karte lahko le v nekaj izrazitih primerih slutimo, da bi lahko bilo določeno območje (npr. ravninsko zaledje Kopra) vidno s Slavnika, da nekatere vzpetine (npr. Škrbina, Kaste i i r, Malijski hrib) predstavljajo večje vid-nostne ovire ter da ne bomo "videli" v nekatere globlje doline (npr. dolini Dragonje in Drnice). Nekoliko boljšo predstavo o razglednosti Slavnika lahko dobimo s pomočjo prostorskega (trirazsežnostne-ga) prikaza pogleda na obravnavano območje (slika 4). 10 ANNALES 4/'94 Marko KREVS: POGLED S S1AVNIKA NA KOPRSKO PRIMORiE, 7-14 PIFAM r/--. , . - Obtins KOPER ggp Slika 3: Karta višinskih pasov v Koprskem primorju. Žal nismo imeli na voljo ustreznih podatkov o površju za del HrvaŠke in ¡tafije, ki bi ju sicer zajel prikazani pogled. Pravo informacijo o "reliefni vidnosti" nam za obravnavano območje ponuja šele rezultat analize vidnosti in razgiednosti (slika 5). Največ vidnih območij je na slemenih in vzhodnih pobočjih gričevja v osrednjem in jugovzhodnem delu Koprskega primorja ter na ravnini v koprskem zaledju. Opazimo pa tudi izrazito velika območja, kijihsSlavnika ne moremo videti: Podgorski kras (zaradi oblikovanosti samega Slavnika in sosednje Grmade), obsežen pas pokrajine pod kraškim robom, dolini Dragonje in Drnice, skoraj celotno obalno območje z zaiedjem med mejo s Hrvaško in rtičem Viiižan ter območje med Srminom, Tinjanom in italijansko mejo. Skupno s Slavnika vidimo 37,8 % območja obalnih občin, torej skoraj dve tretjini ozemlja ostaneta skriti našim očem. Ker je vidnost dvosmerna relacija, velja tudi, da se z vseh "vidnih" območij vidi vrh Slavnika. Te rezultate analize vidnosti smo povezali z izbranimi (prostorskimi) podatki o Koprskem primorju: o legi naselij in številu Vklna naselja S««3Q?ti. iWliCm fiSŠEC PRk POiXiSVMXJ, BTTIČ, CEPK2, CEREJ, ČEiSTtIS. CtiŽARjr, DEKAR DH.KX F^JEftClGA, CrtJO??, GRADIM, GR-fUVV JgUSftJI, KA>rt?Ct„ «OC^ČIČJ, KOUiM&Att, KOFER, KOKOMC,. OOŠMMl, KOZLCMft. »\iy,/,'0G:'0"ri'u .i lKaiidj;.'. ¡833) 2. C'inoif,(Hytirodrovirflj u'ei-Mitc/r(Mün!lt!(l Mik. 23SG 4. ClmoceM iKö-vcr.!.! .;'H3 ÎW3) 5. cunoezra ; i^n-.v;,rurJ/tLi',: tJl.tnï. [VÔ4 j 6. FKilickncrphrtncMüiitaiCoMs, 1K54) 7. Dofidioccfjhiifn zwkkiW^ner fviisku) Î- iVwiivHamin {Cbormwâipûai '-'-t::} [ÎJti'jav 185! 9. Wi&tunaimia {£i;a!iidifl) .v;.'r.'-r^ui. F..i!l<:ri ]0- ,rr'i : {PhUoUitm) ffittacicm (U)ü\v. 1873) 1 i. ii,r[,-lV.'']:m'rnï (Psfiidowic'Jvmoiiw'a'i itwicüata (Locw, f Xi:>< | 12- fJ.ïiH.::'.':ii,T,'irii,7 (ttforfmwit/t/rt) rhytichops (îlwic*:. (SfiSf CheliftM!Iirc.criinriti (Fielen, 16!6 14. Chiéfmis<<çmaix«(Scliirxi, ¡862) : 5 iïclL-Qàrwùa pec;iti«hlii{$VvbU 16, Hztueroilromla niehirignaCollin, 10':7 Vi. Hûmcrûdromin xltilincttlnZCUCtttiXt!, IS42 15. f/L'.'^^Vri;'?,,',; ^''n:/^ Mcr.'.Tt, 1993 J.9. ) f jb.i.TJn, W-Ji) R n K R Tabela h Prisotnost vodnih empidid Slovenskega primorjo in Istre v zoogeografskih regijah Slovenije (+ — vrsta je prisotna, L — vrsta ni prisotna, R - redka vrsta):-ALP -alpska, PREA • predalpska, SUBP - subpanonska, DIN -dinarska, SUBM - submediteranska regija. 33 ANNALES 4/'94 Bogdan HORVAT: VODNE MUHE POHLESOVAIKE (DICTERA: EMFIDIDAEj SLOVENSKEGA PS!M0R|A IN ISTRE, 31-36 Slika 3. Habitus samčka holarktične vrste Hemerodromia ors Empididae. Manuat of Nearctic Diptera, str. 607). e Podrod Philolutra Mik, 1881 10. VViedemannia (Philolutra) fallaciosa (l.oew, 1873) Material: Senožeški potok, Senožeče, 24.4.1992, 1 d, (H8, SI); r. Raša, Mahniči, 24.4.1992, 3 cfcf, 2 99, (HB, SI); Komentar: razširjena je v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (Chvaia & VVagner 1989). Pri nas je pogosta vrsta in ni ogrožena. s Podrod Pseuc/ovv/edemann/a Engel, 1918 11. VV/edemann/a (Pseudovviedemannia) iamellata (Loew, 1869) Material: r. Raša, Griže, Štorje, 14.S.1992, 4 cfcf, 5 99, {HB, SI); r. Glinsčica, BotaČ, 22.3.1990, 3 dd, 1 9, (ČM, HB, SI), 12.5.1990, 8 dd, 8 99- (HB, SI), 29.6.1990, 2 99, (HB, Si); Odoiina, Materija, 14.5.1992, 2 cfcf, 4 99, (HB, Si); Osapska reka, Osp, 22.3.1990,1 d", 1 9, (ČM, HB, SI), 12.5.1990, 6 cfcf, 25 99, kopula: 1 d, 1 9, (HB, S!), 29.6.1990, 4 99, (HB, SI), 6.10.1990, 7 cfcf, 15 99, kopula: 1 d, 1 9, (HB, SI); izvir r. Rižane, Hrasto vi je, 6.10.1990, 2 cfcf, 1 9, (HB, SI), 28.10.1990, 1 c?, (HB, SI); r. Dragonja, Krkavče, 1 /a (Fallen, 1816) (literatura: Steyska! & Knutson 1981: d, 21.7.1992, (HB, SI); r. Reka, Ugrini, Mlini, 22.3.1990, 1 d, (ČM, HB, Si), 12.5.1990, 13 cfcf, 20 99, (HB, Si), 28.10.1990, 1 d, 1 9, (HB,Si); Mlini, Sočerga, 22.3.1990, 9 cfcf, 5 99, (ČM, HB, S!), 12.5.1990, 26 cfcf, 30 99, (HB, SI), 29.6.1990, 8 cfcf, 4 99, (H8, SI), 6.10.1990, 27 dd, 19 99, (HB, SI), 28.10.1990, 51 dd, 12 99, (HS,Si); Komentar: splošno razširjena v Evropi (Chvaia & Wagner 1989). Pogosta je v južni in jugovzhodni Sloveniji, imamo pa tudi podatke za Balkan (Horvat 1990b). Odrasle živali najdemo od marca do oktobra. Naravovarstveni vidik: ni ogrožena. o Podrod W/edemannia Zetterstedt, 1838 12. Wiedemannta (Wiedemannia) rhynchops ('Nowicki, 1868) Material: izvir r. Rižane, Hrastovlje, 12.5.1990, 1 cf, 2 99, (HB, SI), 29.6.1990, 4 dd, 12 99, (HB, SI), 28.10.1990, 2 dd, (HB, SI); Komentar: razširjena je v severni in srednji Evropi (Chvaia & Wagner 1989, Horvat 1990b). Naseljuje vso Slovenijo, nahajališča v južni Sloveniji pa predstavljajo 34 ANNALES 4/'94 tiogd.m HORVAT: VODNF MUHE POPUSOVALKE (DIPTERA: EMPIDIDAB SLOVENSKEGA PKIMORfA IN ISTRE, 31-36 južni rob njenega areala. Odrasle osebke najdemo od maja do oktobra. Naravovarstveni vidik: ni ogrožena. Poddružina Hemerodromiinae 9 Rod Chelifera Macquart, 1823 13. Chelifera precatoria (Fallen, 1816} (Slika 2) Material: Osapska reka, Osp, 6.10.1990, 2 dd", (HB, Si); izvir r. Rižane, Hrastovlje, 12.S.1990, 1 9, (HB, Si), 6.10.1990, 3 dd, (HB, Si); Mlini, Sočerga, 29 .6.1990, 3 dd, 2 99, (HB, SI); Komentar: pogosta in splošno razširjena v Evropi in v Sloveniji (Chvaia'& Wagner 1989, Horvat 1990a, b). Odrasli osebki se pojavljajo od maja do oktobra. Naravovarstveni vidik: ni ogrožena. 14. Chelifera stigmatica (Schiner, 1862) Material: Osapska reka, Osp, 6.10.1990, 1 c?, (HB, SI); Mlini, Sočerga, 12.5.1990, 1 9, (HB, Si), 29.6.1990, 4 <3c?, 2 Ç9, (HB, SI); Komentar: splošno razširjena in pogosta v Evropi in v Sloveniji (Chvaia & Wagner 1989, Horvat 1990a, b). Odrasle živali se pojavljajo od maja do oktobra. Naravovarstveni vidik: ni ogrožena. » Rod Heleodromia Haliday, 1833 15. Heleodromia pectinulata (Strobl, 1898) Literatura: Wagner 1985: ¡stria, Monte Maggiore (= lička), 1 d; Komentar: redka submediteranska vrsta, opisana konec prejšnjega stoletja iz okolice Trebinja in Jablanice v Bosni in Hercegovini, najdena tudi v okolici Dubrovnika (Wagner 1985). Recentnih najdb za zdaj še ni. & Rod Hemerodromia Meigen, 1822 16. Hemerodromia melangyna CoSlin, 1927 Material: Osapska reka, Osp, 29.6.1990,3 dd, 6 99, (HB, SI), 6.10.1990, 1 d, 1 Ç, (HB, SI); r. Dragonja, Koštabona, 21.7.1992, 1 d, {HB, Si); r. Reka, Ugrini, Mlini, 29.6.1990, 2 dd, 9 Q$, (HB, SI); Mlini, Sočerga, 29.6.1990, 3 dd, 1 9, (HB, SI), 6.10.1990, 1 c?, 1 9, {HB, SI); r. BraČana, Abramci, Buzet, 21.5.1986, 1 d, (HB, KC, SI); Komentar: razširjena je v Veliki Britaniji, Franciji, na Češkem (Cbvala & Wagner 1989), Hrvaškem (Horvat 1990a) in v Sloveniji (Horvat 1990b). Odrasli osebki se pojavljajo od maja do oktobra. Naravovarstveni vidik: vedka vrsta. 17. Hemerodromia unilineata Zetterstedt, 1842 Material: r. Glinščica, Botač, 29.6.1990, 17 cfcf, 15 ÇÇ, (HB, SI); Osapska reka, Osp, 12.5.1990, 3 dd, (HB, Si), 29.6.1990, 40 ddr 27 99, (HB, SI), 6.10.1990,1 d, 1 9, (HB, SI); izvir r. Rižane, Hrastovlje, 29.6.1990, 8 cfcf, 3 9$, (HB, S!); r. Dragonja, Krkavče, 9.7.1990, 2 dd, 6 99, (HB, Si); r. Reka, Ugrini, Mlini, 29.6.1990, 1 $, (HB, SI); Mlini, Sočerga, 29.6.1990, 5 dd, 5 99, (HB, SI), 6.10.1990, 1 (i, 1 9, (HB, Si); r. Bračana, Abramci, Buzet, 21.5.1986, 25 dd, 28 99, (HB, KC, SI); r. Bračana, sotočje z r. Mirno, Osoje, Buzet, 21.5.1986, 8 dd, 2 99, (HB, KC, SI); Komentar: spiošno razširjena vrsta v Evropi in na Balkanu (Chvaia & Wagner 1989, Horvat 1990a, b). V Sloveniji je omejena na njen jugozahodni del (Sivec & Horvat v tisku). Odrasle živali se pojavljajo od maja do oktobra. Naravovarstveni vidik: ni ogrožena. 18. Hemerodromia zwicki Horvat, 1993 Material: r. Dragonja, Krkavče, 9.7.1990, 5 dd,7 9Ç, (HB, SI); r. Dragonja, Koštabona, 21.7.1992, 1 Ç, (HB, SI); r. Reka, Ugrini, Mlini, 29.6.1990, 2 dd, 1 9, (HB, SI); Komentar: pred kratkim opisana Hemerodromia zwicki je po velikosti teiesa in zgradbi genitalij sorodna vrsti Hemerodromia raptoria Meigen, 1830, od katere se loči že na pogled po prisotnosti dveh vzdolžnih temnih črt na toraksu (Horvat 1990b, 1993). Naravovarstveni vidik: redek submediteranski element v favni vodnih emptdid pri nas (Sivec & Horvat v tisku). @ Rod Phyllodromia Zetterstedt, 1837 19. Phyllodromia melanocephala (Fabricius, 1794) Material: r. Glinščica, Botač, 29.6.1990, 1 ci, 2 99, (H8, SI); Komentar: spiošno razširjena vrsta v Evropi (Chvaia & Wagner 1989, Horvat 1990a, b). V Sloveniji je znana le s petih lokalitet. Odrasli osebki se pojavljajo od junija do avgusta. Naravovarstveni vidik: redka vrsta. 35 ANNALES 4/'94 Bogdsn HORVAT: VOONE MUHF POPLESOVALKï (DÍPTERA: EMPIDtDAE) SIOVLNSKECA PRIMORJA fN ISTRt, 31 -36 RIASSUNTO L'aulore presenta gli ¡nsetti ditterí délia famiglia Empididi (Díptera : Empididae) del Utorale sloveno e dell'lstria, con un breve commento sulla loro diffusions in Europa e sulla conservations delle singóle specie (secondo la catalogazione IUCN). Nell'area del Litorale sloveno e dell'lstria sono state classiflcate 79 specie di insetti ditterí empididi, appartenenti a sette generi: Chelifera, Heleodromia, Hemerodromia e Phyllodromia délia sottofamigha delle Hemerodromiinae, Clinocera, Dolicbocephala e Wiedemannia délia sottofamiglia delle Clinocerinae. LITERATURA Carnelutti, J. (1981) Zoogeografska regionalizacija slovenskega ozemlja (doktorska disertacija), Univerza v Ljubljani. Cameiutti, j. (1992) Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji. Varstvo narave, 17: 61-104. Chvala, M., R. Wagner (1989) Empididae. V: Soos, A. & L. Papp (eds.): Catalogue of Palaearctic Diptera. Vol. 6, str. 312-318, Elsevier Science PubL, Amsterdam, Akademiai Kiado, Budapest. Horvat, B. (1990a) Aquatic Dance Flies of the Subfamily Hemerodromiinae (Diptera: Empididae) in Yugoslavia. Scopolia, 20: 1-27. Horvat, B. (1990b) Dvokrilci. Empididae: Ciinocerinae in Hemerodromiinae (Diptera). Inventarizacija in topografija favne na območju Kraškega roba in območju Veli Badanj KrojJ (poročilo, več avtorjev, 153 str., Krušnik, C. & A. Coki Ed.}, Inštitut za biologijo, Univerza v Ljubljani, str. 121-126, 15 UTM kart. Horvat, B. (1992) Vodne muhepoplesovaikeso plenilski dvokrilci. Proteus, 55(4): 135-139, 159. Horvat, 8. (1993) A New Hemerodromia Species from Sub mediterranean Slovenia and Croatia (Diptera, Empididae: Hemerodromiinae). Aquatic Insects, 15(4): 229-231. Sivec, !., B. Horvat (v tisku) Vrbnice (Plecoptera) in vodne muhe poplesovaike (Diptera, Empididae) reke Dragonje. Varstvo narave, 19. Steyskaí, C.C, LV. Knutson (1981) Empididae. 47, str. 607-624. V: McAlpme, J.F. et ai. (eds.): Manual of Nearctic Diptera. Res. Br., Agrie, Canada Monogr., 27(1): 1-674. Wagner, R. (1985) A Revision of the Genus Heleodromia (Diptera, Empididae) in Europe. Aquatic insects, 7(1): 33-43. Wagner, R. (v tisku) Empididen aus dem Mitteimeer-raum (Diptera, Empididae: Hemerodromiinae und Clinocerinae). journal of Slovene Entomology, 1. 36 ANNALES 4/'94 izvirno znanstveno delo UDK 595.7(497.12-15 Črni Kal) STENICE (HETEROPTERA) KRAŠKEGA ROBA Andrej GOGALA dipl. biol., Prirodoslovni muzej Slovenije, 61001 Ljubljana, Prešernova 20, SLO laureate in biol,, Museo di storia naturale della Slovenia, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, SLO Matija COCALA dr., Prirodoslovni muzej Slovenije, 61001 Ljubljana, Prešernova 20, SLO dr. seien, biol., Museo di storia naturale defla Slovenia, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, SLO IZVLEČEK Na Kraškem robu od Ospa in Socerba na severu do Badina in Mlinov pri Sočergi na jugu smo našli 189 vrst stenic. To je kar 32% vseh v Sloveniji znanih stenic, kar dokazuje veliko bogastvo tega območja. 13 vrst ni znanih z nobenega drugega najdišča v Sloveniji (Phytocoris ustuiatus, Phylidea hensehi, Plagiognathus arenicola, Acaiypta parvula, Macropiax fasciata, Hyalochilus dolosus, Lasiocoris anomalus, Taphropeltus contractus, Bothrostethus annulipes, Loxocnemis dentator, Aelia rostrata, Antheminia lunulata, Stagonomus bipunetatus). Večinoma so to mediteranske vrste> ki jim ustrezajo prisojna pobočja. Plagiognathus arenicola pa je nova vrsta za Balkan. Živi na poljskem pelinu (Artemisia ca m pestri s). Znana je iz Srednje Evrope in južne Francije (Wagner, 1975). UVOD Pričujoči seznam stenic Kraškega roba je priča velikega favnističnega bogastva tega območja. Večino vrst sva nabrala v zadnjih desetih letih, posebno leta 1990, ko je potekala načrtna raziskava (Proteus 54 (6-7), 1992). V tem letu je tu nabiral tudi Vincenc Furlan. Upoštevani so tudi podatki iz članka M. Gogala in A. Modra iz leta 1960, vendar le tisti, pri katerih ni dvomov o pravilni določitvi. Razširjenost vrste je podana s kraticami za imenom, pri čemer kratice pomenijo naslednje zoogeog-rafske kategorije (Gogala et Gogala, 1989): E^Evropska, ES~Evrosibirska, M=Mediteranska, EM-Evromediteranska, SM-Sevemomediteranska, JE=Južnoevropska, PM=Pontomediteranska, AM—At-lantomediteranska, P=Palearktična, H-Holarktična, K=Kozmopo!itska, SA=Srednjeazijska, l = indijska, E" Etiopska Po sistemu kartiranja evropske favne nevretenčarjev (EIS) leži obravnavano območje vdveh poljih 10 x 10 km UTM mreže: VL14: Osp, Petrinje, Čmotiče, izvir Rižane, Črni Kal, Socerb, Praproče, Brežec, Hrastovlje, Kubed, Bezovica VL13: Mlini, Movraž, Badin, Sočerga SEZNAM D1PSQCOR1DAE Cryptosternrna alienum (Herrich-Schaffer, 1835) E Mlini HEBRIDAE Hebrus pusillus (Fallen, 1807) EM-SA Mlini HYDROMETRIDAE Hydrometra stagnorum (Linnaeus, 1758) P Osp VELIIDAE Microvelia pygmaea (Dufour, 1833) P Petrinje GERRIDAE Gerris costai (Herrich-Schaffer, 1853) E Osp Gerris lacustris (Linnaeus, 1758) P Petrinje, Crnotice 37 ANNALES 4/'94 Cerris najas (DeGeer, 1773) EM Osp, izvir Rižane, Mlini Cerris pallidum Fabricius, 1794 ES Petri nje Andrej COCA LA, Matija COCALA; STENICE (HETtROPTF.RA) KRAŠKEGA ROBA, 37-42 NABI DAE wv.rf- a»;'-v -i4 $ — '"'.A jugozahodno pobočje Badina nad Sočergo, življenjski prostor mnogih mediteranskih vrst žuželk (Foto A Cogala). Southwestern slope of Badin above Sočerga, where many Mediterranean insect species find their home (Photograph by A. Cogata). Gerris thoracicus Schummel, 1832 P Petri nje SALDIDAE Chartoscirta cocksi (Curtis, 1835) ES-M Mlini Satdula melanoscela (Fieber, 1859) ES Mlini Saldula pallipes (Fabricius, 1794) K Mlini NAUCORJDAE Hyocoris cimicoides (Linnaeus, 1758) ES Petrinje, Movraž NOTONECTIDAE Notonecta glauca Linnaeus, 1758 P Movraž PLEIDAE Plea minutissima Leach, 1817 P Movraž CORIXIDAE Corixa punctata llliger, 1807 EM-SA Petrinje ANTHOCQRIDAE Orius niger Wolff, 1811 EM-SA Črni Kal Anaptus major (Costa, 1842) EM Badin Aptus mirmicoides (Costa, 1834) EM Badin Nabisrugosus (Linnaeus, 1758) E izvir Rižane, Črnotiče REDUVÜDAE Emesinae Metapterus caspicus (Dohm, 1863) M Črni Kal Stenopodinae Oncocephalus acutangulus Reuter, 1882 M izvir Rižane Harpactorinae Co ran «i griseus (Rossi, 1790) M-SA Črni Kal Coranus tubercuiifer Reuter, 1881 M-SA Badin Rhynocoris annulatus (Linnaeus, 1758) ES Črnotiče Rhynocoris iracundus amabilis Stichel, 1959 E Badin Phymatinae Phymata crassipes (Fabricius, 1775) ES-M Črni Kal, Socerb, Praproče, Brežec, Badin TINGIDAE Acalypta nigrina (Fallen, 1807) ES Hrastovlje Acalypta parvula (Fallen, 1807) H Kubed Agramma minutum Horvath, 1874 ES Socerb Catoplatus carthusianus (Coeze, 1778) EM Črni Kal, Brežec, Badin Catoplatus fabricü (Stal, 1868) E Socerb, Črnotiče, Badin Catoplatus horvathi (Puton, 1879) E Bad in Copium clavicorne (Linnaeus, 1758) JE Črni Kai, Badin Copium teucrii (Host, 1788) M Črni Kal, Badin Diciyia echii {Schrank, 1782) P Črni Kal, izvir Rižane, Socerb Dictyonota strichnocera Fieber, 1844 E Črni Kal Lasiacantha capucina (Germar, 1836) ES Kubed, Črnotiče, Badin Oncochila scapularis (Fieber, 1844) E-SA Črni Kal, Badin 38 ANNALES 4/'94 Andrej COCALA, Matija COCAIA: Tingis auriculata (Costa, 1847) M Badin Tingis cardui (Linnaeus, 1758) P Brežec, Badin Tingis reticulata {Herrich-Schäffer, 1835) E Črnotiče MIRI DAE Deraeocorinae Alloeotomus germanicus Wagner, 1939 E Črni Kai Deraeocoris ruber (Linnaeus, 1758) H Badin, Petrinje Deraeocoris rutilus (Herrich-Schäffer, 1839) PM Črni Kai, Badin Deraeocoris sererius Dougias & Scott, 1868 M Črni Kal, Badin Deraeocoris trifasciatus (Linnaeus, 1767) EM Črni Kal Dicyphinae Dicyphus epilobii Reuter, 1883 E Petrinje Dicyphus errans (Wolff, 1804) EM Osp Dicyphus geniculates Fieber, 1861 JE Osp Mirinae Aclelphocoris üneolatus (Goeze, 1778) P Črni Kal, Badin Aclelphocoris seticornis (Fabricius, 1775) ES Mlini Adelphocoris vandalicus (Rossi, 1790) M-SA Petrinje, Badin Alioeonotus fulvipes (Scopoli, 1763) PM Petrinje, Badin, Brežec Calocoris annulus (Bruiie, 1832) PM Badin Calocoris striatellus (Fabricius, 1794) E Črni Ka! Calocoris angularis (Fieber, 1864) M Črni Kal Capsus ater (Linnaeus, 1758) H Črni Kal, Brežec, Badin Charagochilus gyllenhali (Fallen, 1807) P Črni Kal, Badin Leptopterna dolobrata (Linnaeus, 1758) H Petrinje Leptopterna ferrugata (Fallen, 1807) H Črni Kal, Petrinje, Badin Uocoris tripustulatus (Fabricius, 1781) ES-M Osp Lygus pratensis (Linnaeus, 1758) P Bezovica, Brežec Myrmecorisgracilis (Sahlberg, 1848) ES (HETiROPTEOA) KRAŠKEGA ROBA, 37-42 Črni Kal Notostira elongata (Geoffroy, 1785) P Petrinje, Movraž Orthops kalmi (Linnaeus, 1758) P Bezovica Phytocoris parvuius Reuter, 1880 M Črni Kal, Badin Phytocoris ustulatus Herrich-Schäfter, 1835 PM Črni Kal, Petrinje Phytocoris varipes (Boheman, 1852) EM-SA Badin Polymerus asperulae Fieber, 1861 M Črni Kal, Petrinje Polymerus brevicornis Reuter, 1878 E-SA Črni Kal Stenodema laevigatum (Linnaeus, 1758) H Črni Kal Stenodema sericans (Fieber, 1861) H Badin Stenotus binotatus (Fabricius, 1794) H Badin Halticinae Halticus luteicollis (Panzer, 1805) EM Osp Haiticus pusillus (Herrich-Schäffer, 1835) ES Črni Kal, Sočerga Strongylocoris leucocephalus (Linnaeus, 1758) P Badin Orthotylinae Clobiceps horvathi Reuter, 1912 JE Črni Kal, Črnotiče Heterocordylus farinosus Horvath, 1887 PM Badin Pilophorinae Pilophorus cinnamopterus (Kirschbaum, 1856) H Osp Pilophorusperplexus (Douglas & Scott, 1875) H Osp Phyiinae Atractotomus tigripes (Mulsant, 1852) JE Črni Kal, Petrinje Criocoris sulcicornis (Kirschbaum, 1856) ES Črni Kal Macrotylus herrichi (Reuter, 1873) EM Črni Ka! Phylidea henschi (Reuter, 1888) SM Črni Kal PJacochilus seladonicus (Fallen, 1807) EM Črnotiče Plagiognathus arenicola Wagner, 1941 E Badin 39 ANNALES 4/'94 Andrej GOGALA, Matija COGAW: STE," Psallus perrisi {Muisani, 1852) EM Badin ARADI DAE Aradus cinnarnomeus Panzer, 1794 H Bad in PIESMATSDAE Piesma maculatum (Laporte, 1832) ES-M Badin BERYTIDAE ßerytinus clavipes (Fabricius, 1775) ES Badin ßerytinus hirticornis (Brülle, 1835) EM Badin ßerytinus montivagus (Meyer Dür, 1841) EM-SA Badin ßerytinus signoreti (Fieber, 1859) E Petrinje, Badin Gampsocoris culicinus Seidenstücker, 1948 PM Badin LYGAEIDAE Lygaetnae Lygaeosoma sardeum (Spinola, 1837) M-SA Kubed, izvir Rižane, Osp Lygaeus equestris (Linnaeus, 1758) P Crni Kai, Osp Nysius thymi (Wolff, 1804) H Badin Orsillus depressus Dallas, 1852 M Črni Ka!, Badin Spilostethus pandurus (Scopoli, 1763) K Črni Ka! Spilostethus saxatilis (Scopoli, 1763) EM-SA-I Movraž, Badin, Praproče Cyminae Cymus glandicolor Hahn, 1831 P Črni Kal, Movraž, Badin, Praproče Cymus melanocephalus Fieber, 1861 EM-SA Petrinje, Movraž Blissinae Ischnodemus quadratus Fieber, 1837 AM Movraž Geocorinae Geocoris erythrocephalus (Lepeletier & Serville, 1825) M Badin Geocoris megacephalus (Rossi, 1790) M-SA-E Črni Kal, izvir Rižane (HETFROPTBRA} KRAŠKEGA ROBA, 37-42 Heterogastrinae Pjatyplax salviae (Schilling, 1829) EM Črni Kal, Socerb, Črnotiče, Brežec, Badin Oxycareninae Macroplax fasciata (Herrich-Schäffer, 1835) M-SA Črni Kai, Osp Macroplax preyssleri (Fieber, 1836) E Praproče, Brežec, Sočerga, Badin Oxycarenus patfens (Herrich-Schäffer, 1850) M Črni Kal Rhyparochrominae Aellopus atratus (Goeze, 1778) EM-SA Badin Beosus maritimus (Scopoli, 1763) EM-SA Socerb Beosus quadripunctatus (Müller, 1766) M-SA Črni Kal, Badin Embiethis verbasci (Fabricius, 1803) EM-SA Črni Kal, izvir Rižane, Badin Eremocoris podagricus (Fabricius, 1775) JE Socerb Gastrodes grossipes (DeGeer, 1773) ES Badin Hyalochilus dolosus Horvath, 1897 PM Badin Lasiocoris anomalus (Kolenati, 1845) SM Badin Megalonotus sabulicola (Thomson, 1870) EM Črni Kal Peritrechus gracilicornis Puton, 1877 EM-SA Črni Kal, Badin Raglius aIboacuminatus (Goeze, 1778) EM-SA Črni Kal, Badin Raglius confusus (Reuter, 1886) M-SA Badin Rhyparochromus phoeniceus (Rossi, 1794) EM-SA Črni Kal, Badin Stygnocoris sabulosus (Schilling, 1829) H Črni Kal, Badin Taphropekus contractus (Herrich-Schäffer, 1839) EM Osp, Badin Xanthochilus quadratus (Fabricius, 1798) EM-SA Črni Kal, Bezovica PYRRHOCORIDAE Pyrrhocoris apterus (Linnaeus, 1758) H Črni Kal, izvir Rižane STENOCEPHALIDAE Dicranocephalus agilis (Scopoli, 1763) P Badin Dicranocephalus albipes (Fabricius, 1781) EM Črni Kal, Petrinje, Črnotiče, Badin 40 ANNALES 4/'94 Andrej COGALA, Matija GOCALA: ST COREIDAE Coreinae Co reu s marginatus (Linnaeus, 1758) P Bezovica, Movraž, Badin Conocerus acutearigulatus (Goeze, 1778} E-SA Osp, Badin Conocerus juniperi Herrich-Schäfier, 1839 EM Črni Kai, Badin Syromastus rhombeus (Linnaeus, 1767) EM-SA Črni Kai, Črnotiče, Badin Pseudophloeinae Bathysolen nubüus (Fallen, 1807) E-SA Socerb Bothrostethus annuüpes (Costa, 1847) E izvir Rižane, Kubed, Sočerga Ceraleptus gracilicornis (Herrich-Schäffer, 1835) M Badin Ceraieptus lividus Stein, 1858 E Badin Ceraleptus obtusus (Brülle, 1839) M-SA Badin Coriomens denticulatus (Scopoli, 1763) EM-SA Črni Kal, Socerb, Praproče, Brežec, Badin Loxoœemis dentator (Fabricius, 1794) M Sočerga RHOPALSDAE Corizus hyoscyami (Linnaeus, 1758) P Črnotiče, Badin Maccevethus corsicus Signoret, 1862 SM Badin Rhopalus conspersus (Fieber, 1837) EM-SA Praproče, Gračišče Rhopalus parumpunctatus SchiSfing, 1829 P Črni Kal, Badin Rhopalus subrufus (Gmelin, 1790) K Socerb, Badin Rhopalus tigrinus (Schilling, 1829) EM-SA Črni Kal Stictopleurus abutllon (Rossi, 1790) ES-M Badin Stictopleurus punctatonervosus (Goeze, 1778) ES Črni Kal, izvir Rižane, Osp, Črnotiče, Badin ALYDIDAE Camptopus lateralis (Germar, 1817) M-SA-I Kubed, Badin SCUTELLERIDAE Eurygaster dilaticollis Dohm, 1860 ES Petrinje, Črni Kai, Praproče Eurygaster maura (Linnaeus, 1758) EM-SA Sočerga, Badin (HffiROPTBM KRAŠKEGA ROBA, 37-42 Eurygaster testudinaria (Geoffroy, 1758} P izvir Rižane, Badin Odontoscelis fuiiginosa (Linnaeus, 1761) P Črni Kal Odontotarsus purpureolineatus (Rossi, 1790) M-SA Črni Kal, Sočerga, Badin PENTATOMJDAE Podopinae Graphosoma Hneatum (Linnaeus, 1758) P Kubed, Badin Podops inuncta (Fabricius, 1775) ES-M Črni Kal Sternodontus obtusus Mulsant & Rey, 1856 M Črni Kal Vjlpianus galii (Wolff, 1802) M-SA Črni Kal, Črnotiče, Sočerga Oncocephaius acutangulus, redka mediteranska vrsta roparske stenice, ki živi tudi na Kraškem robu (Foto A. Gogala). Oncocephaius acutangulus, a rare Mediterranian assasin bug, which lives also on the Edge of the Karst (Photograph by A. Gogala). Pentatominae Aeiia acuminata (Linnaeus, 1758) P Črni Kal, Socerb, Praproče, Brežec, Sočerga, Badin Aelia rostrata Boheman, 1852 E-SA Črni Kal, Brežec, Badin Antheminia lunulata (Goeze, 1778) E-SA Črni Kal Carpocoris pudicus (Poda, 1761) EM-SA Črni Kal, Črnotiče, Brežec, Sočerga, Badin Carpocoris purpureipennis (DeGeer, 1773) ES Badin Chlorochroa juniperina (Linnaeus, 1758) ES-M Črni Kal, Badin Dolycoris baccarum (Linnaeus, 1758} P Črnotiče, Brežec, Badin Eurydema oleraceum (Linnaeus, 1758} P Osp 41 ANNALES 4/'94 Andrej COCAIA, Matija COCALA: STENICE (HFTEROPTEW KRAŠKEGA ROBA, 37-42 Eurydema ornatum {Linnaeus, 1758) P Osp Eurydema veritralis Kolenati, 1846 M-SA Osp Eysarcoris fabricii Kirkaidy, 1904 E-SM Osp Eysarcoris ventralis (Westwood, 1837) K Črni Kal, Kubed Holcostethus sphacelatus (Fabricius, 1794) EM ßadin Neottigbssa leporina (Herrich-Schäffer, 1830) E-SA Črni Kal, Brežec, Badin Nezara viridula (Linnaeus, 1758) K Osp, Bezovica, Badin Palomena prasina (Linnaeus, 1761) P Socerb, Badin Piezodorus lituratus, (Fabricius, 1794) EM-SA Črni Kal, Socerb, Črnotiče, Badin Rbaphigaster nebulosa (Poda, 1761) EM-SA Socerb Sdocoris cursitans (Fabricius, 1794) ES Črni Kal, Kubed, Badin Sdocoris macrocephalus Fieber, 1851 M-SA Praproče Sdocoris microphthalmia Fior, 1860 H Petrinje, Praproče Stagonomus bipunctatus (Linnaeus, 1758) M-SA Osp, Badin Staria lunata Hahn, 1835 M Črni Kal, Praproče, Brežec, Badin ACANTHOSOMATIDAE Cyphostethus tristriatus (Fabricius, 1787) EM Črni Kal, Badin CYDNIDAE Sehirinae Adomerus biguttatus {Linnaeus, 1758) ES Petrinje, Črnotiče Canthophorus dubius {Scopoii, 1763) ES Črni Kal, Črnotiče, Socerb, Praproče Canthophorusmelanopterus {HernchSchafier, 1835) M Črni Kal, Kubed, Črnotiče, Brežec, Badin Legnotus picipes (Fallen, 1807) ES-M Črni Kal Tritomegas sexmaculatus (Rambur, 1842) SM Badin Cydninae Cydnus aterrimus (Forster, 1771) K Črni Kal PLATASPIDAE Coptosoma scuteilatum (Geoffroy, 1785) ES Petrinje, Brežec, Badin RIASSUNTO Su! cigliorte cársico da Ospo e San Servolo (Socerb) a settentrione e sino a Badin e Miini presso SoCerga a mezzogiorno, abbiamo riscontrato la presenza di 189 dpi diversi dsdmici. Esse rappreseniano it 32% di tutte le specie che vivono in Slovenia a dimostrazione delta ricchezza dispede di questa zona. 13 specie non sono presentí in alcun a/íra zona della Slovenia (Phytocoris ustulatus, Phylidea henschi, Pkgiognathus arenicola, Acalypta parvula, Macroplax fasdata, Hyalochilus dolosus, Lastocoris anomalus, Taphropekus contractus, Bothorostethus annulipes, ioxocnemis dentator, Aeiia rostrata, Antheminia ¡unulata, Stagonomus bipunctatus). Per la maggior parte di tratta di specie mediterranee che vivono nei pendii rivolti a mezzogiorno. La Plagiognatus arenicola é una specie nuova per i Bahani. Vive sull'assenzio (Arthemisa campestris). í' nota invece la sua presenza ne!l'Europa centrale. LITERATURA Gogala A., M. Gogala, 1989: True Bugs of Siovenia (Insecta: Heteroptera). Biološki Vestnik (Ljubljana), 37: 11 -44. Gogala M., A. Moder, 1960: Prispevek k poznavanju favne stenic Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana), 7: 85-99. Proteus 54 (6-7), 1992: Kraški rob Wagner E., 1975: DieMiridae Hahn, 1831, des Mittelmeerraumes und der Makaronesischen Inseln, Entomologische Abhandlungen (Dresden), 40 Suppl.: 1 -483. 42 izvirno znanstveno delo ANNALES 4/'94 UDK 598.2(497.12-15 Črni Kal) STANJE iN OGROŽENOST GNEZDILCEV STEN ČRNOKALSKEGA KRAŠKEGA ROBA Bojan MARČETA ornitolog, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 61000 Ljubljana, Langusova 10, SLO ornitologa, Sodeta per ¡'oservazionee lo studio degli uccelli delia Slovenia, 61000 Ljubljana, Langusova 10, SLO IZVLEČEK Kraški rob je zaradi konfiguracije terena in mikroklime v slovenskem prostoru edinstveno gnezdišče ptičev, ki gnezdijo na poticah in v tuknjah skalnih sten. Delo obravnava planinskega orla Aquila chn/saetos, navadno postovko Falco tinnunculus, skalnega goloba Coiumba livia, veliko uharico Bubo bubo, planinskega hudournika Apus melba, slegurja Monticola saxatilis, puščavca M. solkarius, kavko Corvus monedula, krokarja C. corax in sokola selca Falco peregrinus kot možnega gnezdilca. Proučevanje gnezdilcev na Kraškem robu je pokazalo, da so nekatere vrste ptičev gnezditveno vezane le na nekatere stene. V zadnjih letih je bilo opaženo Številčno upadanje gnezdečih ptičev in celo p renehanje gnezd enja nekaterih vrst. Danes je na Kraškem robu najbolj ogrožen še zadnji gnezdeči par velike uharice. Vzrcke za takšno stanje je potrebno iskati v različnih dejavnostih ljudi. Ljudje s svojo prisotnostjo v bližini sten in Še posebno v stenah vznemirjajo gnezdilce. Trenutno ima plezanje največji vpliv in onemogoča gnezdenje občutljivejšim vrstam ptičev. 1. UVOD Kraški rob je izrazito prehodno območje. Tu se apnenec stika s fiišem, ki se nadaljuje v Slovensko Istro. Kamninski in podnebni prehod ter konfiguracija in lega terena, povečujejo mikrokiimatsko raznolikost in omogočajo pestrost rastlinskih in živalskih vrst. V sedemdesetih tri v začetku osemdesetih let se je zaradi rekreativnih in športnih dejavnosti človeka pritisk na stene Kraškega roba močno povečal. Ljudje so prodrli v najtežje dostopne stene. Posledice se danes kažejo v siromašenju te edinstvene narave. Ornitofavna Kraškega roba je pomanjkljivo raziskana. Nekaj zapisov je s konca 19. stoletja v delih Bernarda Schiavuzzija (1883, 1887). Temu sledi skoraj stoletna praznina. Novejše podatke prinašajo zapisi slovenskih avtorjev (Gregori 1976; Škornik 1983, 1985; Tri-!ar 1983; Tome 1991, 1992; Marčeta 1992 in Šere 1992). Čeprav je Kraški rob ornitološko zanimiv, njegov ptičji svet še ni celovito raziskan. V zadnjih letih se pojavlja vse več prispevkov, ki opozarjajo na negativne vplive nekaterih dejavnosti na živi svet sten (Kaliga-rič 1990, Škornik 1991,1992 in Marčeta 1993). Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem in Svet plezališč Kraškega roba je zaradi vplivov plezanja na naravo sklicala mednarodno konferenco v Ospu. V delu predstavljam stanje gnezdilcev značilnih za stene Kraškega roba in njihovo ogroženost Nekatere obravnavane vrste so redke ali ogrožene v slovenskem (Gregori in Matvejev 1992) in tudi v evropskem merilu (Grimmet in Jones 1989). Na osnovi pisnih, ustnih in lastnih podatkov ugotavljam, na katerih stenah so obravnavane vrste gnezdile v preteklosti in na katerih gnezdijo danes. Stene sem ovrednotil glede na pomen, ki jih imajo za obravnavane ptičje vrste. Opisane so tudi dejavnosti, s katerimi ljudje na stenah vznemirjajo gnezdeče ptiče, in predlagane možnosti za varstvene ukrepe. 1.1 Opis obravnavanega območja Pas strmih skalnih sten Kraškega roba se razteza v smeri severozahod-jugovzhod od bližine Trsta do Učke na Istrskem polotoku. Obravnavano območje zajema stene od italijansko-slovenske meje severno od Socerba doslovensko-hrvaške meje pri Mlinih. Značilnost prehoda, kjer se Podgorski kras prevesi v flišno Slovensko Istro, so različno visoke in dolge skalne stene. Pasovi apnenčastih sten in fliša se mestoma večkrat vzporedno pono- 43 ANNALES 4/'94 Bojan MAKČETA: STANJE IN OGROŽENOST GNEZD I ICE VST ¡iN ČKNOKALSKECA KRAŠKEGA ROBA, 43-52 vijo. Stene so na različnih nadmorskih višinah. Zgornji robovi sten so povprečno na 400 metrih nadmorske višine (od 140 m do 700 m). Stene so iz staroterciarnih apnencev, vmesni porasli deli pa izeocenskih flišnih usedlin. Višina sten je od nekaj metrov do 120 m (Osapska stena). Pogost pojav v spodnjem delu sten so večji ali manjši spodmoli, nastali zaradi kemičnega delovanja vode in deloma zaradi fizikalnega preperevanja (Pavlovec 1992). Pojav je najlepše viden v steni pod Velim Badinom. Kamnina je ponekod bolj kompaktna, drugod pa močno razpokana, zaradi česar so na nekaterih stenah nastale luknje in police. Gladkih delov sten je malo. Zaradi udorov so nekatere stene ali njihovi deli previsni. Zaščito pred padavinami omogoča poleg strukture tudi orientacija sten. Stene ali njihovi deli, ki jih padavine ne dosežejo, so oranžne do rjave barve. Izpran apnenec daje večini sten sivo obarvanost. Po razdelitvi M. VVraberja (1968) spada Kraški rob v submediteransko fitogeografsko območje. Submedite-ransko rastlinstvo porašča Kraški rob v obliki kraških travnikov ali degradiranega gozda. Najbolj razširjena travniška združba je Carici humilis-Centaureetum rupes-tris. Večino gozda predstavlja združba Ostryo-Querce-tum pubescentis (Ht. 50) Trinajstič 74. Evmediteranske vrste rastejo v fragmentih kot združba Omo-Quercetum ilicis subas, continentosum v Osapskem udoru ali kot posamezne rastline na nekaterih mestih na Kraškem robu. Na flišu in tudi apnencu je najpogostejša združba Seslerioautumnalís-Quercetumpetraeae Poldini (64) 82. Mnoga travišča na flišu pripadajo združbi Bromo-Chryso-pogonetum grylli (Kaligarič 1990). Na apnencu in na flišu uspeva tudi nasajeni in pozneje naravno zasejani črni bor Pinus nigra, ki ponekod tvori strnjene sestoje. V zadnjih stoletjih je bil vpliv ljudi na območju Kraškega roba omejen na poljedelstvo, pašo in lov. V same stene so najbolj posegli z gradnjo obrambnih objektov, v času turških vpadov in avstrijsko-beneškib vojn v 15. in 16. stoletju. V drugi polovici tega stoletja so čez Kraški rob speljali cesto in železniško progo med Kozino in Koprom, ki sta edini prometni povezavi Slovenske obale z zaledjem. Posodobili so tudi nekatere lokalne ceste. V dveh kamnolomih drobijo kamen za potrebe gradbeništva. 2. MATERIAL IN METODE Terenske podatke o gnezdilcih Kraškega roba sem zbiral v času od aprila 1991 do maja 1994 v spomladanskem in zgodnjem poletnem času. Posvetil sem se devetim vrstam ptičev, ki so na tem območju gnezditveno vezane izključno na skalne stene. To so planinski orel Aquila chrysaetos, navadna postovka Falco linnunculus, skalni golob Columba livia, velika uharica Bubo buho, planinski hudournik Apijs melba, slegur Montícola saxa- tilis, puščavec Montícola solitarius, kavka Cotvus mone-dula in krokar Corvus corax. Sokola selca Falcoperegrinus omenjam kot možnega gnezdilca. Obdobja, v katerih so obravnavane vrste najbolj občutljive, sem določil s podatki iz literature in s podatki, ki sem jih zbral na terenu. Upoštevat sem predgnezdi-tveno in gnezditveno obdobje. Za začetek predgnezdi-tvenega obdobja sem štel čas, ko ptiči zasedejo svoje teritorije in prično z razkazovanjem, dvorjenjem ter parjenjem. Za gnezditveno obdobje sem štel čas od začetka inkubacijejajc, dokonča odvisnosti mladičev od staršev. Na osnovi trajanja teh obdobij sem za nekatere stene določil čas, v katerem bi morale biti dejavnosti, ki neposredno ogrožajo gnezdilce, prepovedane. Stenam sem določil pomembnost, ki jo imajo za obravnavane ptičje vrste. Kot kriterij so mi služile potrjene gnezditve. Uporabil sem dve kategoriji: (1) pomembne stene (obravnavane vrste so tu gnezdile v času raziskave alt v preteklosti) in (2) pomembnost neznana (ni mi znano, da bi obravnavane vrste tu kdaj gnezdile). Stene sem razdelil glede na vpliv, ki ga ima človek na tamkajšnje gnezdilce na tri kategorije: (1) zelo velik vpiiv (na stenah se pleza); (2) velik vpliv (na stenah ali v njihovi neposredni bližini se ljudje ukvarjajo s planinarjenjem, z izletništvom, s prometom (cesta ali železnica oddaljeni do 50 m od stene) ali tam prebivajo (nase)ja oddaljena do 200 m od stene) in (3) neznan vpiiv (ni opaznih vplivov človeka). Za ugotavljanje zemljepisnih podatkov o stenah sem uporabil topografske karte v merilu 1 : 25 000. Zaradi lažje terenske in računalniške obdelave sem stenam določil smiselne oznake. Celotno ostenje Kraškega roba sem razdelil na devet skupin sten. Posamezno skupino sem označil s črko, ki predstavlja začetnico imena večjega kraja v bližini: »S« (Socerb), »O« (Osp), »C« (Črnoti-če), »ČK« (Črni Kal), »P« (Podpeč), »Z« (Zazsd), »H« (Hrastovlje), »M« (Movraž) in »B« (Buzet). Vsaki steni ene skupine sem določi! zaporedno številko (slika 1). 3. REZULTATI Obravnavane vrste so vstenah Kraškega roba gnezdile izključno na policah, v luknjah ali špranjah. Pri tem so od 59, kolikor jih sestavlja ostenje, uporabljale le 10 sten. Zanje so bila to edina razpoložljiva gnezdišča v okolici. Skoraj vse potrjene gnezditve so bile na rdečerjavih predelih sten. Gnezdišča so bila zaščitena pred padavinami in pred odtekajočimi meteornimi vodami. 3.1 Gnezdila sten Kraškega roba 3.1.1 Planinski orel Aquila chrysaetos Caliigaris in sodelavci (1975) omenjajo planinskega orla kot gnezdilca v bližini Trsta, na jugoslovanski strani. Kraja in datuma ne navajajo. Miran Gjerkeš meni, da se je podatek nanašal na Osapsko steno. Gospod Vovk iz 44 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE iN OGROŽENOST GNEZOiLCEVSTEN ČRNOKAtSKEGA KRAŠKEGA ROSA, 43-52 Ospa mu je pred leti povedai, da je pred 20 leti videval veliko ujedo, ki je nosila kače v gnezdo. Gnezdo je bilo ría Osapski steni. Podatek se je verjetno nanašal na planinskega orla, ki ga omenjajo Calfigaris in sodelavci (1975). Do sedaj je bila potrjena le ena gnezditev planinskega orla na območju Kraškega roba. Gnezdo je bilo leta 1985 v steni pod Velim Badinom. V njem sta bila puhasta mladiča, od katerih se je eden speljal. Po izračunih je bilo prvo jajce zneseno 7,3.1985, mladič pa seje speljal okrog 12.7.1985 (Škornik 1985). Še nekaj let po gnezdenju planinskega orla v steni pod Velim Badinom sem zgodaj spomladi opazoval v orio-vem gnezdu sveže veje. To je pomenilo, daje pargnezdo vzdrževal. Pozneje svežih vej nisem več opazil. Glede na obseg gnezda sem sklepal, da je planinski orel tu gnezdil tudi pred letom 1985. Kmalu po gnezditvi so člani PD Tomos čez steno v bližini gnezda speljali navpično planinsko pot. 04 05 CK2 Pfi P7 Z9 M H6 M1 81 Ucruifa chrysaelos ? I .'-¿.tn 'in^unctilus ¡CÓiurrtbz iivia Jfíííbo cuto |ApL/5 melba ¡Mont/cote soi/tenus ? ? Coivus rnoneúuía ¡Corvus corar I r P P P P P P Tabela 1. Gnezdila na pomembnih stenah Kraškega roba. Potrjene gnezditve (v času raziskave in pred tem časom) označujejo pikčasta polja; vprašaj je v poljih, ko za gnezditev ni trdnega dokaza. Črka »P« označuje stene, na katerih plezajo ali pa jih prečka planinska pot. V obeh primerih gre za zadrževanje ljudi v stenah. OSTENJE KRAŠKEGA ROBA Oi j OS* O o« gj \<* "N OD ci «3? «ï\ v I i-« 2« N.** -Xf \ V- X I' 3 km Slika 7. Zemljevid obravnavanega območja. Vrisane so stene na območju Kraškega roba. Pomembne stene za obravnavane gnezdilce so narisane z debelo črto. 3.1.2 Navadna postovka Falco tinnunculus Izven predgnezditvenega in gnezditvenega obdobja se postovke na stenah kjer so gnezdile niso zadrževale. Prva skubišča in izbljuvki so se na robovih sten pojavili koncem februarja in v marcu. Postovke so pričele s teritorialnim vedenjem, razkazovanjem in z dvorjenjem dva meseca pred gnezdenjem - to je od začetka marca naprej. Vtem obdobju so se samci, včasih pa tudi samice, odzvali na izzivanje s posnetim oglašanjem. Postovke so prva jajca znesle aprila in maja. Za primerjavo podajam podatke z bližnjih Sečoveljskih solin. Tam je bil povprečen datum znesenega prvega jajca 4. maj (n—21). Po speijanju so se mladiči še julija in avgusta zadrževali na stenah, kjer so se izvalili ali v bližini. Tam so bili 45 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE IN OGROŽENOST GNEZPtlCEVSTEN ČRNOKAISKECA KRAŠKECA ROBA, "13-52 Slika 2. Vpliv na gnezdilce na stenah Kraškega roba zaradi dejavnosti ljudi. Odstotki prikazujejo deleže vseh sten z opisanimi vplivi. skupaj s starši, ki so jim sprva prinašali hrano in jih nato silili v vedno daljše polete. V preteklosti je navadna postovka v Slovenski Istri gnezdila v luknjah različnih zgradb (Schiavuzzi 1878, Gre gori 1976a, Šmuc 1980 in Lipej 1988, 1993). Še lani leta 1993 so postovke gnezdile na Sečoveljskih solinah in na Kraškem robu. Letos postovke na Sečoveljskih solinah ne gnezdijo več. Tudi število gnezdečih parov na Kraškem robu upada. Leta 1991 je tam gnezdilo šest parov, naslednje leto pet:, leta 1993 in 1994 pa štirje. Tu so postovke v večini primerov uporabljale luknje v skalnih stenah. V enem primeru je postovka gnezdila na polici. Drug par je vsaj dve leti zapored gnezdil v starem gnezdu kavke Co/vus monedula, ki je bilo v luknji v previsnem delu stene pod Velim Badinom. Gregori (1976) navaja, da so bile pred letom 1975 navadne postovke običajni gnezdilci v stenah nad Ospom, nato se je njihovo število tudi tukaj, kakor drugod v Sloveniji, močno znižalo. V času mojega opazovanja na Osapski steni postovke niso gnezdile. Vsa najdena gnezda so bila vzhodno od ceste Kozina-Koper. V letih od 1991 do 1994 so navadne postovke gnezdile na šestih stenah vzhodnega dela Kraškega roba (tabela 1). Slika 3. Vpliv na gnezdilce na pomembnih stenah zaradi dejavnosti ljudi. Samo na treh od 70 sten nisem opazil motečih vplivov. Odstotki prikazujejo deleže pomembnih sten z opisanimi vplivi. 3.1.3 Soko! selec Falco peregrinus Sokola selca omenjam kot možnega gnezdilca Kraškega roba. V preteklosti je na območju Kraškega roba verjetno gnezdil. Eggenhoffner, ki ga navaja Schiavuzzi (1883), je prišteval sokola selca med najredkejše ptiče na Tržaškem. Schiavuzzi (1883) je menil, da sokol selec na Tržaškem ni tako redek, saj muzej v Trstu hrani dva primerka, ubita leta 1877. Eden je bil ubit blizu Trsta, drugi v Ospu. Dva sokola selca nedoločenega spola iz Ospa, ki sta vzbirki tržaškega muzeja, omenja tudi Sadini (1960/61). Na enem je bila letnica 1877, na drugem pa maj 1877. Omenja tudi samico in osebek nedoločenega spola z datumom 12.5.1891. Novejši podatki so omejeni le na maloštevilna opazovanja. Tako je na primer 22.1.1983 Trilar {1983) opazoval sokola selca nad Črnim Kalom, 8. 5.1983 pa Tome (1991 a) nad Osapsko steno. Nekaj opazovanj na območju Kraškega roba je žal ostalo nezapisanih. 3.1.4 Skalni golob Columba livia O gnezdenju skalnih golobov na Kraškem robu je bilo v času pred raziskavo napisanega malo. Cregori (1976) jih omenja kot gnezdilce Osapske stene in ugotavlja, da je skalnih golobov podobno kot drugod na Krasu malo tudi tu. Na vedno manjše kolonije divje živečih skalnih golobov opozarja tudi Tome (1992), Majhne jate skalnih golobov, od nekaj do 15 osebkov, so gnezdile na osmih stenah Kraškega roba (tabela 1). Gnezdili so v kolonijah ob vhodih v jame, večjih luknjah in v spodmolih skalnih sten. Gnezda so naredili v luknjah, Špranjah in na policah. Imeli so po več legel na leto. Med normalno obarvanimi skalnimi golobi sem nekajkrat opazoval križance z mestnim golobom, ki sicer pripada isti vrsti. 3.1.5 Velika uharica Bubo bubo Na območju Kraškega roba je velika uharica v preteklosti gnezdila v nekaj stenah {tabela 1). Do nedavnega je gnezdila pri Socerbu (natančnejših podatkovžal nimam). Tam je Borut Mozetič še pred nekaj leti slišal njeno oglašanje. Februarja 1993 sem jo izzival s posnetim oglašanjem samca, vendar se ni odzvala. Gregori (1976) piše o redni gnezditvi velike uharice v Osapski steni. Gnezdila naj bi v luknji na levi strani stene. Po pripovedi Boruta Mozetiča se je med letoma 1982 in 1984 tam še zadrževala (oglašanje, izbljuvki). Po letu 1984 velike uharice v Osapski steni ni bilo več. V Mišji peči je gnezdila vsaj od leta 1984. Vtem času je nekdo vsako leto kradel komaj speljane mladiče, ki naj bi po pripovedi domačina končali v Italiji. Zadnja večja količina izbljuvkov je bila najdena avgusta 1986. V zadnjih letih v Mišji peči ni več sledov velike uharice (Mozetič ustno). V obdobju raziskave sem našel le en gnezdeči par, ki je vsa leta gnezdil na Strkljevici. Ptica se je vse leto zadrževala na svojem teritoriju. Prve terenske podatke o 46 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE IN 0CR0ŽEN05T CNEZOfLCEVSTEN ČRNOKAtSKEGA KRAŠKEGA ROBA, 43-52 veliki uharici z edine stene, na kateri še danes gnezdi, imam iz leta 1986, verjetno pa je tu gnezdila že prej. Marca 1987 sem tu poslušai oglašanje samca. Leta 1992 sem gnezditev potrdil po ostankih mrtvega mladiča. Februarja 1993 sta bila v steni samec in samica, ki sta se po kratkem izzivanju s posnetim oglašanjem oglasila. Septembra istega leta sem vnovič naletel na ostanke mrtve uharice. Na Kuku je leta 1986 velika uharica gnezdila v luknji tik pod vrhom osrednjega dela stene. Gnezdo z jajci je propadlo zaradi prvomajskega kresa, ki so ga domačini zakurili na robu stene nad gnezdom. Pozneje svežih sledov uharice ni bilo več (Mozetič ustno). Lovec Marjan Franca iz Movraža mi je leta 1987 povedal, da velika uharica še živi na Kuku. Velike uharice so na vznemirjanje zelo občutljive. Pred letom 1986, ko je še gnezdila v Mišji peči, je vsakič, ko sem hodil po zgornjem robu stene, odletela. Podobno sem opazil tudi na Strkljevici, Steni pri Dragonji in v Argili. Za pobeg je zadostovalo že to, da sem se previdno približal steni ali da sem hodil po njenem zgornjem robu. 3.1.6 Planinski hudournik/ipus melba Na Kraškem robu so planinski hudourniki kolonijsko gnezdili v petih stenah (tabela 1). Vse so višje od 40 m. Schiavuzzi (1887) navaja Valleja, ki pravi, da se vsako leto planinski hudourniki zadržujejo v strminah okrog Osapske jame. Planinske hudournike, ki gnezdijo v Osapski steni omenja tudi Gregori (1976). 3.1.7 Siegur Montícola saxatffis Schiavuzzi (1883) navaja podatke Eggenhoffnerja, ki slegurja prišteva med gnezd ilce na Tržaškem, sam pa meni, da je redkejši od puščavca. Tome (1992) omenja le eno opazovanje slegurja 15. 6. 1990. Tudi sam sem ga opazoval le enkrat, in sicer samca in samico junija 1991 na jampršniku. 3.1.8 Puščavec Montícola solitarias Schiavuzzi (1883) navaja Eggenhoffnerja, ki trdi, da puščavec gnezdi na Tržaškem. V zadnjih letih so puščavca na Kraškem robu nekajkrat opazovali. 15.5. 1991 je samec puščavca preganjal kavko z Osapske stene do vasi. Na Črnokalski steni sem aprila in maja med plezališčem in železniško progo opazoval samca in samico. Tome (1991) je na Strkljevici 12. 7.1990 opazoval samca puščavca. Gregori (1976) je na Osapski steni 21. 5. 1974 opazoval par, ki je hranil mladiče. Na Velem Badinu je Šere (1992) 27. 5. in 9. 6.1991 opazoval dva samca, od katerih je imel eden hrano v kljunu, ¡gor Brajnik je puščavca na tem mestu opazoval tudi leta 1990 (Šere 1992). 9. 6. 1991 sem tam našel gnezdo z nekaj dni starimi mladiči (Marčeta 1992). 21. 5. 1994 sva z Andrejo Ramšak opazovala samico s hrano v kljunu in samca blizu Podpeči (P6). S 3 g 30- 0 1 » O o „ Falco tonuncutos Columba Ma Swba öijiio - Apvs melös Munticafâ s p. Corvus iTOTOcMa Corars flor®* JZL n SEP OKI NOV DEC FE-3 MAR Apil MAJ JUN JUi AVQ MESECI Slika 4. Povprečno število ljudi na Strkljevici v posameznih mesecih od aprila 1989 do septembra 1993. Podatki so iz vpisne knjige, kije shranjena na počivališču v steni. Vodoravne črte prikazujejo čas, ko so posamezne vrste ptičev najbolj občutljive. 3.1.9 Kavka Corvus monedula Na Kraškem robu je gnezdila v Šestih stenah (tabela 1). Vselej je gnezdila v najtežje dostopnih predelih sten, največkrat pod previsi. V večini primerov je uporabljala luknje z navpičnim špranjastim vhodom. 3.1.10 Krokar Corvus corax Na Kraškem robu sta gnezdila en ali dva para krokarjev. V zadnjih Štirih letih sem enega ali dva krokarja večkrat opazoval na različnih delih Kraškega roba. Najpogosteje sem ju opazoval med Črnokalsko steno in Strkljevico. V luknji desnega, najvišjega dela stene P6 (vzhodno od Podpeške stene) sem našel že vsaj štiri leta zapuščeno krokarjevo gnezdo. 3.2 Stene Kraškega roba Stene Kraškega roba so terasasto razporejene na dolžini 16,8 km (zračna razdalja med S1 in B1). Vseh je 59, njihova skupna dolžina pa znaša 27,6 km. Sedem sten je daljših od enega kilometra. Nekatere so majhne, nizke in praktično nepomembne za gnezditev obravnavanih vrst ptičev. Na zemljevidih so vrisane podobno kot večje stene. To daje lažno predstavo o dejanskem številu za gnezdilce pomembnih sten. Pomembnih šteje 10 (v skupni dolžini 7,3 km). To so Osapska stena (04), Mišja peč (05), Črnokalska stena (ČK2), stena zahodno od Podpeške stene (P6), Podpeška stena (P7), jamprŠnik (Z9), Štrkljevica (H1), Jerebine (H6), Kuk(M1) in stena pod Velim Badinom (B1). Večina sten Kraškega roba zaradi bližine naselij, strukture, izpostavljenosti vremenskim vplivom ali višine ne nudi primernih pogojev za gnezdenje obravnavanih vrst. Na skoraj vseh pomembnih stenah sem zasledi! Človekovo aktivnost (slika 3). Od 10 pomembnih sten so gnezdilci zaradi plezanja ogroženi na Šestih. 47 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE. IN OCROŽENOST GNEZD! Slika 5. Štrkljevica - Zanigrad. Po pomembnosti za gnez-(like je takoj za Osapsko steno. Danes je tu pribežališče nekaterih občutljivejših vrst ptičev. (foto: Bojan Marčeia) 3.2.1 Osapska stena (04) Osapska stena je nastala z udorom. Njena višina znaša okoli 120 m in je najvišja stena Kraškega roba. Je amfiteatralne oblike. Za gnezdilce sta najpomembnejša dela stene osrednji, s proti zahodu obrnjenim pročeljem, in nižji severozahodni del, ki je obrnjen proti jugu. Osrednji del je zaradi orientacije in strukture skoraj v celoti dobro zaščiten pred padavinami. Konec sedemdesetih let so Osapsko steno prvič preplezali po višini. V osemdesetih letih so plezali predvsem v zimskem obdobju {Škornik 1992). Od takrat se plezanje stopnjuje tako po pogostnosti kot po množičnosti. V času opazovanja so plezalci steno množično obiskovali. Plezali so samo na za gnezdilce najpomembnejših delih stene. Skupine so štele tudi po več kot 40 ljudi, ki so se v bližini stene zadrževali in taborili po več dni. 3.2.2 Mišja peč (05) Tudi Mišja peč je nastala z udorom in je amfiteatralne oblike. Njen osrednji del je visok okrog 45 m. Ta del je obrnjen proti jugozahodu. Tu je dovolj polic in lukenj, ki omogočajo gnezdenje obravnavanim vrstam. S plezanjem so pričeli okoli leta 1984. V času opazovanja so skoraj vse leto plezali in občasno tudi taborili. 3.2.3 Črnokalska stena (ČK2) jugovzhodna polovica stene je najvišja. Visoka je 27 m. Na tem delu je v steni navpična špranja in posamezne manjše luknje. V špranji in v jami ob vznožju stene gnezdijo skalni golobi. V Crnokalski steni so tržaški plezalci plezali že pred II. svetovno vojno. Leta 1974 je Sandi Blažina s sodelavci počistil bršijan z dela stene. V začetku osemdesetih let je bilo že nekaj plezalnih smeri, po katerih so plezali predvsem pozimi. Pozneje je na tem delu nastal ti. plezalni vrtec {Skornik 1992). Pogosto in v velikem številu plezajo na severozahodni polovici stene. Na tem delu je nad steno speljana planinska pot. Na polovici stene se pot LCEVSTEN ČRNOKALSKEGA KRAŠKEGA ROBA, 43-52 spusti in se ob vznožju nadaljuje proti jugovzhodu. Na mestu, kjer pot po višini prečka steno, so nameščeni klini in žična vrv. 3.2.4 Stena severozahodno od Podpeške stene (P6) Jugovzhodni del stene je najvišji, visok okrog 50 m. Na njem je več manjših in večjih lukenj, ki so zaščitene pred padavinami in kot take primerne za gnezdenje. Dejavnosti ljudi na tej steni nisem opazil. Pod steno sta speljani železniška proga in makadamska cesta. 3.2.5 Podpeška stena (P7) Struktura stene omogoča na vsej dolžini gnezdenje različnim ptičjim vrstam. Skalni golobi gnezdijo v vhodnem delu jame nad vasjo PodpeČ. V severozahodnem delu Podpeške stene so občasno plezali. Danes pa za njo velja moratorij, ki ga je aprila 1993 sprejel Svet plezališč Kraškega roba. Planinska pot s klini in žično vrvjo je speljana po delu stene do Majine police. Nad vasjo je stolp, ki ga občasno obiščejo izletniki. Nad stolpom so leta 1993 uredili vzletišče za jadralna padala, ki so ga kmalu odstranili. 3.2.6 jampršnik (Z9) Stena je dolga 1,2 km. Njena najvišja točka je na nadmorski višini 630 m. Ta del, ki je obrnjen proti jugozahodu, je najvišji in je pomemben za gnezdenje navadne postovke in skalnih golobov. Planinska pot je speljana po zgornjem robu stene. Drugih dejavnosti ljudi v bližini stene nisem opazit 3.2.7 Štrkljevica {HI) Štrkljevica je visoka stena trikotne oblike. Zanjo je značilna polica, po kateri je speljana planinska pot Nad njo so Še manjše police pod previsnimi deli stene in mnoge manjše in večje luknje. Zaradi izjemno razgibane površine nudi primerna gnezdišča. Po polici je pred nekaj leti Vlado Ivančič iz PD Tomos uredil planinsko pot in počivališče. Pot prečka steno po dolžini. Na počivališču, ki je na sredini poti v steni, se ljudje zadržujejo dlje Časa. Steno večinoma obiskujejo v predgnezditvenem in gnezditvenem obdobju {slika 4). V steni so pričeli plezati po letu 1990. Danes v njej plezajo le še občasno. Tudi zanjo velja moratorij na plezanje. 3.2.8 Jerebine (H6) Najvišji del stene je visok 25 m. Ostali deli so približno za polovico nižji. Stena ima eno samo luknjo, v kateri gnezdi navadna postovka. Dejavnosti ljudi v steni ali blizu nje nisem opazil, 3.2.9 Kuk (Ml) Krušljiva površina stene je izpostavljena delovanju erozije. Ugotovil sem, daje kljub razbrazdanosti stene le ena luknja primena za gnezdenje. V njej je gnezdila velika uharica. 48 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE IN OGROŽENOST GNEZD 3.2.10 Veli Badin (81) Stena pod Velim Badinom je pravzaprav sestavljena iz dveh delov. Tik nad cesto Sočerga-Buzet se dviga spodnji del. Nad njim se teren kot krajše pobočje nadaljuje do zgornjega dela stene. Za gnezdilce je zanimiv zgornji dei. Jugovzhodni del označujejo spodmoli. Na njihovih stropovih so luknje z navpičnimi vhodi, v katerih gnezdijo skalni golobi in kavke. Proti severozahodu je stena bolj navpična in gladka. Ob vznožju jugovzhodnega deia zgornje stene je speljana planinska pot V severozahodnem deiu se po steni dvigne v bližini zapuščenega orlovega gnezda in se nato nadaljuje po zgornjem robu proti Sv. Kiriku. Pot čez steno je opremljena s klini in žično vrvjo. Sledove plezanja sem prvič opazil leta 1993 na majhni steni, ki se nahaja med spodnjim in zgornjim delom stene. 4. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4.1 Gnezdifci sten Kraškega roba Danes so na skalnih stenah najbolj ogrožene ptice, za katere v bližnji okolici ni nadomestnih gnezdišč. Posledica tega je zmanjševanje števila gnezdečih parov teh vrst Njihov nadaljnji obstoj na slovenskem delu Kraškega roba je zato vprašljiv. Gnezd itveno obdobje je najbolj kritičen čas v življenju ptičev. Zaradi vznemirjanja pogosto zapustijo gnezda. To Še posebno velja za čas, ko valijo jajca. Manj je znanega o občutljivosti v času pred nesenjem jajc. 4.1.1 Planinski orel Božič (1983) piše, da je planinski orei v Sloveniji maloštevilen. Po merilih Mednarodne zveze za varstvo narave (iUCN) ga Gregori in Matvejev (1992) uvrščata v kategorijo prizadete vrste. Grimmet in jones (1989) uvrščata planinskega orla med vrste, ki so ogrožene na celotnem ali na večjem delu areala v Evropi. V preteklem in v tem stoletju se je evropska populacija planinskih orlov zmanjševala (Gensbol 1989). Planinski orel je iz sten Kraškega roba izginil zaradi uničevanja življenjskega prostora, virov hrane in vznemirjanja v času gnezdenja, ki ga povzročajo predvsem plezalci in planinci. 4.1.2 Navadna postavka Gregori in Matvejev (1992) uvrščata navadno postavko v kategorijo ranljive vrste. V Sloveniji je splošno razširjena, vendar pa njeno število močno upada (Božič 1983). VSIovenski Istri je navadnih postovk malo. Trenutno gnezdi nekaj parov samo še na stenah Kraškega roba. Glede na velikost območja bi na Kraškem robu lahko pričakovali več parov, a je natančen pregled sten pokazal, da je za postavko primernih lukenj v resnici zelo malo. Luknje morajo biti primerne velikosti, imeti morajo podlago, v katero lahko izgrebejo kotanjo, in morajo biti zaščitene pred odtekajočimi meteornimi vodami. Večina :EV5TEN ČRNOKAISKECA KRAŠKEGA ROBA, 43-52 sten takih lukenj nima. Osapska stena in Mišja peč sta za gnezdenje postovk primerni, vseeno pa tam postovke niso gnezdile. To je verjetno posledica pogostega in množičnega plezanja na tej steni. 4.1.3 Sokol selec Nekatere stene, kot na primer Osapska stena, nudijo sokolu selcu ustrezna gnezdišča. Trenutno za gnezdenje te občutljive in redke vrste ni pogojev na Kraškem robu, saj je človek dejaven na vseh primernih stenah. Vprašanje je tudi, ali so populacije skalnih golobov, ki so hrana sokolu selcu, dovolj velike. 4.1.4 Skalni golob V Sloveniji spada skalni golob v kategorijo ranljive vrste {Gregori in Matvejev 1992). Živi predvsem v jugozahodnem delu in je čedalje redkejši (Božič 1983). Poleg upadanja številčnosti populacij v Sloveniji grozi avtohtonim populacijam križanje z mestnim golobom. Žal ni podatkov o velikosti populacije golobov pred pričetkom plezanja v Osapski steni. Tu in v Mišji peči so skalni golobi kljub pogostemu in množičnemu plezanju gnezdili. Možno je, da je njihova gnezditvena uspešnost Slika 6, Del Osapske stene, na katerem množično plezajo, (foto: Bojan Marčeta) 49 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE iN OGROŽENOST GNEZDI L CEV STEN ČRNOKALSKECA KRAŠKEGA ROBA, 43-52 v spomladanskem delu gnezditvene sezone manjša kot v poletnem delu, ko je plezanja bistveno manj. 4.1.5 Velika uharica V Sloveniji je velika uharica maloštevilna. Gregori in Matvejev (1992) jo uvrščata v kategorijo ranljive vrste. Grimmet in Jones (1989) jo uvrščata med vrste, ki so ogrožene na celotnem ali na večjem delu areala v Evropi. Cramp in Simons (1980) ugotavljata, da je v 19. in 20. stoletju v večini evropskih državah močno upadlo število velikih uharic zaradi preganjanja. Najbolj jih ogroža pobiranje jajc in mladičev ter vznemirjanje. Na občutljivost velike uharice na vznemirjanje opozarja tudi Mik-kola (1983) in pravi, da zaradi tega pogosto zapusti jajca ali mlajše mladiče. Ponekod v Evropi je že povsem izginila in je zato v večini držav zaščitena. Na račun stroge zaščite gnezd in ponovnega naseljevanja v nekaterih državah število velikih uharic počasi narašča. Že Schiavuzzi (1883) piše, da je velika uharica redka. Na Kraškem robu je zanesljivo najbolj ogrožena vrsta ptiča in ji grozi skorajšnje izginotje. Da je z razmerami na Kraškem robu res nekaj narobe, govori tudi dejstvo, da se velika uharica na Kuk ni ponovno naselila, čeprav tam že osem let ni nikakršnega vznemirjanja. Vzrok je verjetno v premajhnem številu speljanih mladičev v širši okolici in nemogočih razmerah za ponovno poselitev. 4.1.6 Planinski hudournik V Sloveniji spada planinski hudournik v kategorijo ranljive vrste (Gregori in Matvejev 1992). Do nedavnega je bilo na Mangartu (Gregori 1975) poleg Kraškega roba edino znano gnezdišče planinskih hudournikov. Nedavno so v Škocjanskih jamah odkrili še eno njihovo gnezdišče. Tu je Trontelj (1991) leta 1991 odkril okoli deset gnezdečih parov. Planinski hudourniki so verjetno ostali gnezdila Osapske stene in Mišje peči zato, ker pričnejo z gnezdenjem šele maja ali junija, ko je aktivnost plezalcev manjša. Slika 7. Nekatere planinske poti so speljane čez stene. Vsakomur je tako omogočen dostop do njenega osrčja. (foto: Bojan Marčeta) 4.1.7 Slegur V Sloveniji gnezdijo slegurji v visokogorju in sredogorju ter so maloštevilni (Božič 1983). Slegur ne gnezdi več v Nemčiji, Franciji, na Češkem in na Slovaškem. V Avstriji se je njegovo gnezditveno področje zmanjšalo. Upad populacije so ugotovili tudi v Italiji, Romuniji in Ukrajini (Cramp 1988). Kljub temu, da so vsaj višji predeli Kraškega roba primerni za gnezdenje slegurja, o tem nimam podatkov. 4.1.8 Puščavee V Sloveniji spada puščavee v kategorijo redke vrste (Gregori in Matvejev 1992). Razširjen je le v jugozahodnem delu (Božič 1983). Zaradi slabe opaznosti daje puščavee na Kraškem robu vtis maloštevilnosti. Verjetno je v resnici gnezdečih parov več. 4.2 Vplivi na gnezdilce sten Kraškega roba 4.2.1 Plezanje Plezanje ima zaradi dolgotrajnega zadrževanja ljudi v stenah od vseh dejavnosti največji vpliv na gnezdilce. Prisojne stene so za plezalce zanimive v hladnejšem delu leta, pozno pozimi in zgodaj spomladi, kar sovpada s predgnezditvenim in gnezditvenim časom ptic, Zaradi tega se ptiči umaknejo. Ostanejo le prilagodljive vrste, kot sta skalni golob in kavka, ter vrste, ki gnezdijo pozno spomladi in zgodaj poleti, kot planinski hudournik in puščavee. Občutljivejše vrste tam ne gnezdijo. Zato so nujni čimprejšnji varstveni ukrepi. Ena izmed možnosti varovanja je prepoved plezanja vzhodno od Črnega Kala. Ta del je za plezalce manj zanimiv. Pri tem ne smemo pozabiti, da se po pomembnosti za gnezdilce z Osapsko steno ne more kosati nobena stena v vzhodnem delu. Nekakšen nadomestek bi lahko bila le Štrkijevica. Druga možnost je določitev varstvenega režima za posamezne stene. (1) Stene, na katerih je prepovedano plezanje vse leto. Tako strog režim bi moral veljati za vse stene, na katerih gnezdi ali je v bližnji preteklosti gnezdila velika uharica ter za steno pod Velim Badinom, kjer je gnezdil planinski orel. To narekujejo njune gnezditvene zahteve. Velika uharica se v isti steni zadržuje vse leto, saj tudi njeno gnezditveno obdobje traja praktično celo leto. Za gnezdilce Osapske stene in Mišje peči je edina rešitev celoletna prepoved plezanja. To je še posebej pomembno za Osapsko steno, ki predstavlja neprecenljivo naravno bogastvo. V najslabšem primeru bi moralo biti plezanje v omenjenih stenah prepovedano od začetka decembra do konca septembra. Prepoved plezanja bi morala veljati za vso steno, saj najobčutljivejše vrste ne tolerirajo nikakršnega motenja v bližini gnezdišča, (2) Stene, na katerih je prepovedano plezanje od februarja do avgusta. To bi moralo veljati za Črnokalsko steno in Podpeško steno. Tu bi moralo biti plezanje prepovedano od sredine februarja do konca avgusta. 50 ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE IN OGROŽENOST GNEZDILCEV STEN ČRNOKALSKEGA KRAŠKEGA ROBA, 43-S2 (3) Na stenah, kjer do sedaj še niso plezali, je nujno v celoti prepovedati plezanje. 4.2.2 Planinarjenje in izletništvo Izletniki občasno zahajajo na steno nad Socerbom in Podpeško steno. Planinske poti so speljane ob mnogih stenah. V nekaterih primerili steno prečkajo. Tako je na Črnokalski steni, PodpeŠki steni, Štrkfjevici in na Velem Badinu, Zaradi občasnega in kratkotrajnega zadrževanja v bližini sten planinarjenje nima velikega vpliva na gne-zdilce sten. To ne velja za Štrktjevico, kjer je ob poti v steni iz desk zbito počivališče. Ljudje se tam dlje časa zadržujejo v sredini stene. Problematična je tudi pot, ki je speljana čez steno pod Velim Badinom v bližini orlo-vega gnezda. Zaradi velikega pomena omenjenih dveh sten za gnezdilce je nujno odstraniti markacije, kline, žične vrvi in prenehati z vzdrževanjem poti. 4.2.3 Ostali vplivi Ceste in železnica verjetno nimajo večjega vpliva na gnezdilce Kraškega roba. Večina cest ni speljanih v neposredni bližini sten. Večkrat sem opazoval skalne golobe, kavke in navadne postovke, ki se za mimovozeča vozila niso zmenili. Kako na to reagirajo druge obravnavane vrste mi ni znano. Okolico železniške proge pogos- to zajamejo požari, ki jih povzročajo zavirajoči vlaki. Požari gnezdišč v stenah ne zajamejo. Njihov vpliv je posreden preko vpliva na vire hrane v okolici in ni nujno negativen. Požari preprečujejo zaraščanje z lesnimi rastlinami, kar veča raznolikost življenskih prostorov in povečuje vire hrane za plenilce. Nezarasle površine omogočajo tudi tov ujedam in sovam, ki lahko lovijo le na odptrih površinah. Nekatere stene, kjer segajo naselja do njihovih vznožij, so za gnezdenje zahtevnejših vrst neprimerne. Celo zelo občutljive vrste tolerirajo bližino naselij, če leta niso preblizu. Tak primer je Osapska stena, na kateri so gnezdileobčutljive vrste, kotso planinski orel, sokol selec in velika uharica. Naselje je od stene oddaljeno 300 m. Ob vznožjih nekaterih sten zemljo še vedno obdelujejo. Zaradi prisotnosti ljudi v bližini teh sten je vpliv na gnezdilce možen. Danes je obseg poljedelstva na tem območju manjši, kot je bil v preteklosti. 5. ZAHVALA Hvaležen sem Miranu Cjerkešu in Borutu Mozetiču za nasvete in podatke ter Mladenu Kotarcu za izdelavo tabele. RIASSUNTO Per la configurazíone de! terreno e per il suo microclima, iI ciglione cársico é una dimora única nel suo genere in Slovenia per gil uccelli che nidificano nelle cengie e nelle nicchie delle pared rocciose. Lo studio prende in esame I' aquila reale Aquila cbrysaetos, il gheppio Falco tínnunculus, il colombo selvático Columba livia, il guío rea/e Bubo bubo, II rondone alpino Apus melba, il codlrossone Montícola saxatilis, il passero solitario Montícola solitarius, la taccola Coloeus monedula, il corvo impeñale C. corax e il íalcone Falco peregrinus quale possibile nidificante. Negli ultimi anni si osseiva una notevole diminuzione degli uccelli nidíficanti e addirittura che alcune specie non vi nidificano píú. Le cause vanno attríbuite alie varíe attivitá dell'uomo. Anualmente la causa, principale é rappresentata daü'alpinismo, che impedisce la nídiñcazione delle specíe piu schive. ANNALES 4/'94 Bojan MARČETA: STANJE IN OGROŽENOST GNEZDI LCEV STEN ČRNOKAISKEGA KRAŠKEGA ROBA, 43-SJ LSTERATURA BOŽIČ, I. (1933). Ptiči Slovenije. IZS. CALIICARIS, C, PERCO, F. in F., MANTOVANI, E. (1975). La gestione del patrimonio fatmistico in provin-cia d i Trieste. Lab. Zoo/. Appi, Caccia, Bologna. CRAMP, S. in SIMMONS, K. E. L, (eds.) (1980). The birds of the Western Paiearctic. Vol. 2: 289-300. CRAMP, S. (ed.) (1988). The birds of the Western Paiearctic. Vol. 5: 893-903. . CENSBOL, B. (1989). Birds of Prey of Britain and Europe. Collins, London. GREGORI, J. (1975). Gnezdenje planinskega hudournika (Apus meiba L. 1758) v Sloveniji. Biološki vestnik 23(1): 103-106. GREGOR!, j. (1976). Ornitološki izletvOsp. Proteus 38: 275-279. GREGORI, J. (1976). Okvirni ekološki in favnisticni pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave, 9: 81-102. GREGORI, J. in MATVEJEV, S. D. (1992). Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Varstvo narave 17: 29-39. GRIMMETT, R. F. A. in JONES, T. A. (1989). Important Bird Areas in Europe. 1CBP Technical Publication No. 9. KALIGARIČ, M. (1990). Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre. Varstvo narave 16: 17-44. LiPEJ, L. (1988). Postovka. i.ovec5: 138-139. LIPEJ, L. (1993). Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke {Fateo tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales 3: 29-36. MARČETA, B. (1992). Puščavec Monticola solitarius. Acrocephalus 13(52): 89. MARČETA, B. (1993). Strokovne osnove za vzpostavitev varstvenega režima na območju Kraškega roba. MZVNKD Piran. MIKKOLA, H. (1983). Owls of Europe. Poyser, Calton. PAVLOVEC, R. (1992). Geologija Kraškega roba. Proteus 54(67): 214-218. SADINI, G. (1960/61). La racolta regionale degli ucceli conservati nel Museo Cívico di Storia naturale di Trieste. Atti Mus. Civ. St. Nat. Trieste. 22: 67-131. SCHIAVUZZI, B. (1878). Elenco degli Ucceü viventi neíl'istria ed in ispecialita neli'agro piranese. Boíl. Soc. Adr. ScL Nat Trieste, 4(1): 53-76. SCHIAVUZZI, B. (1883). Materiali per un'avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e deli'lstria. Bol!. Soc. Adr. Scí. Nat. Trieste, 8: 3-78. SCHIAVUZZI, B. (1887). Materiali per un'avifauna del Litoraíe austro - ungarico. Boíl. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 10155-183. ŠERE, D. (1992). Puščavec Monti'co/a solitarius. Acrocephalus 13(52): 89. ŠKORN1K, I. (1983). Ptiči v Ospu in v osapski dolini. Planinski vestnik 7: 392-393. ŠKORNIK, I. (1985). Planinski orel Aquila chrysaetos gnezdi tudi v slovenskem Primorju. Acrocephalus 6(25): 40-41. ŠKORNIK, I. (1991). Strokovne osnove za časovno omejitev in prepoved plezanja v Ospu in Mišji peči. MZVNKD Piran. ŠKORNIK, I. (1992). Prosto plezanje ogroža živi svet Kraškega roba. Proteus 54(67): 269-273. ŠMUC, A. (1980). Ptice Sečoveljskih in Uicinjskih solin, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani. TOME, D. (1991). Puščavec Monticola solitarius. Acrocephalus 12(47): 33. TOME, D. (1991). Sokol selec Falco peregrinus. Acrocephalus 12(47): 30. TOME, D. (1992). Najzanimivejše ptice Kraškega roba. Proteus 54(67): 260-262. TRiLAR, T. (1983). Društveni izlet v Osp. Acrocephalus 4(15): 24. TRONTELj, P. (1991). Planinski hudourni k Apus me/ba. Acrocephalus 12(49): 159. WRABER, M. (1968). Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. Proteus 35: 182-188. 52 ANNALES 4/'94 izvirno znanstveno delo UDK 598.8(497.12 Istra) UJEDE (FALCONIFORMES) IN SOVE (STRIGIFORMES) SLOVENSKE ISTRE Lovrenc UPE) mag. biol. znan., Morska biološka postaja, 66330 Piran, Fornače 41, SLO mag.scien. bio!, Staži one di biologia marina, Istitulo di biologia, 66330 Pirano, Fornače 41, SLO Miran GjERKFŠ ornitolog, Omitološko društvo !xobrychus, Gasilska 8, Koper, SLO ornitobgo, Societa ornitologica ¡xobrychits, Viadei pornpieri 8, Capodistria, SLO IZVLEČEK V prispevku navajava podatke o pojavljanju in razširjenosti ujed (Falconiformes) in sov (Strigiformes) v Slovenski Istri in bližnji okolici. Dopolnjujejvajih s historičnimi viri. Na obravnavanem območju se redno ali priložnostno pojavlja 22 vrst ujed in 7 vrst sov. Od teh v Slovenski Istri in bližnji okolici gnezdi najmanj 7 vrst ujed in vseh 7 vrst sov. I. UVOD Obsežni ornitofavnistični pregledi Slovenske Istre se večinoma nanašajo le na Sečoveljske soline in Škocjanski zatok (Schiavuzzi 1878, 1883; Gregort 1976, Geister in Šere, 1977, Šmuc 1980, Škornik & al.,1990), medtem ko so druga območja manj raziskana (Lfpej 1989, Tome 1990), O statusu, gnezditveni gostoti ali razširjenosti ujed (Falconiformes) in sov (Strigiformes) pa praktično ni podatkov. Znani so le podatki o statusu in ogroženosti navadne postovke (Falco tinnunculus}(Lipe] 1993) in o pojavljanju ter prehrani rdečenoge postovke (Falco ves-pertinus)(GjerkeŠ & Lipej, 1992). Ker so ujede na vrhu prehranjevalnih verig, predstavljajo pomembne indikatorje o ohranjenosti določenega okolja, zato imajo tovrstni pregledi tudi določeno naravovarstveno vrednost. Namen tega prispevka je prikazati osnovne podatke o statusu in razširjenosti ujed in sov Slovenske istre. Osnovo tega pregleda predstavljajo lastni podatki, dopolnjeni s starejšimi podatki drugih avtorjev. fi. OBRAVNAVANO OBMOČJE Obravnavano območje predstavlja širše območje Slovenske Istre s slovenskim delom Čičarije (si. 1). Značilna sta dva osnovna tipa površja; flišnato in kraško. Prvi tip tvori osrednji del Slovenske Istre, medtem ko je kraški tip omejen na črnokalski Kraški rob in na posamezne otočke apnenca v porečjih Rižane in Dragonje (Melik 1960). Po fitogeografski razdelitvi Slovenije M. VVraberja spada Slovenska Istra vsubmediteransko florno območje (VVraber 1975). Na flišni podlagi prevladujejo gozdovi in grmišča združbe jesenske viiovine in gradna (Seslerio-Quercetum petrae), na prisojnih legah pa zamenja gra-den hrast puhovec (Seslerio-Quercetum pubescentis). Lokalno so na flišu razširjeni tudi gozdovi alepskega bora (Pinushalepensis). Na kraški podlagi prevladujejo termo-filni gozdovi in grmišča združbe jesenske viiovine jn črnega gabra (Seslerio-Ostryetum). Na severni strani Čičarije pa so razširjeni bukovi sestoji (Seslerio-Fagetum). V Slovenski Istri ni sklenjenih gozdnih površin v večjem obsegu. Poleg tega je celotna gozdno-grmiščna vegetacija močno degradirana, lil. METODE DELA Vtem delu sva zbrala najine podatke od leta 1980 do 1994 in podatke iz objavljenih del, ki se nanašajo na obravnavano območje. Ujede in sove sva opazovala namensko in priložnostno. Največ podatkov o razširjenosti sov in ujed preiskovanega območja sva dobita z iskanjem počivališč in gnezdišč, kjer sva pobirala izbljuvke. 53 ; ANNALES4/'94 -UPE), Miran CIERKČŠ: UjEDE (MtCONIFORMES) !N SOVE (5TRJC!FORM£S; SLOVENSKE ISTRE, S3-62 Slika T: Zemljevid obravnavanega območja. Pregledala sva tudi vse razgibane skalne površine v vzhodnem delu obravnavanega območja, medtem ko sva se gozdnatim predelom doline Dragonje in Rižane ter slovenskega dela Čičarije posvetila ie priložnostno. Pri preletnih vrstah sva se posvetila le spomladanskim preletom rdečenogih postovk (fa/co vespertinusJ od leta 1991 do 1994. Pri redkih vrstah navajava natančne datume opazovanj, medtem ko pri pogostih vrstah navajava le podatke o razširjenosti in gnezdenju. Ujede v Slika 2: Mladič planinskega orla (Aquila chrysaetos) v gnezdu v okolici Sočerge leta 1985 (Foto: M. Miklavec). letu sva določevala po določevalnem priročniku Porter s sodelavci (1981). Pregled ujed in sov obravnavanega območja dopolnjujeva z najinimi podatki iz Hrvaške Istre in podatki italijanskih avtorjev (Tržaški Kras, Maranska laguna). IV. SEZNAM VRST UjEDE (Falconiformes) 1. Beloglavi jastreb (Gyps fulvus) Edini predstavnik jastrebov obravnavanega območja je beloglavi jastreb. Primerek te vrste je 6.6.1993 letel nad Vrhpoijem na kraški planoti. Opažen je bit tudi 1.6.1994 v Čičariji na vrhu Velike Piešivice in 11.6. nad bukovimi sestoji pri vasi Zagrad v Brkinih. Po podatkih J. Hreščaka se beloglavi jastreb redno pojavlja v okolici Slavnika, 2. Rjavi škamik (MUvus milvus) O pojavljanju rjavega škarnika nimava na obravnavanem območju nobenih podatkov. Imela pa sva ga priliko opazovati 11.11.1990 v dolini reke Mirne, v hrvaškem delu Istre. Sadini (1961) navaja primerek rjavega škarnika, ustreljenega blizu Savudrije, v kolekciji Tržaškega naravoslov- 54 ANNALES 4/'94 Lovrenc LIPE), Miran GtERKEŠ: U)EDE{MlC'ONiFORMFS> IN SOVE (5TR!ClFORM£S) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 nega muzeja. Smuč (1980) navaja opazovanje te vrste 3.10.1977 v Sečoveljskih solinah. Na istem mestu ga je 29.9.1983 opazoval tudi Sovine (Acrocephaius, Orn. beležnica). 3. Črni škarnik (Milvus migrans) Črni škarnik je bil trikrat opažen v okolici Škocjanskega zatoka in sicer 12.04.1986,3.10.1987 (CjerkeŠ 1988) in 30.10.1993. V Sečoveljskih solinah ga je 4.8.1991 opazoval Jančar (Acrocephaius, Orn. beležnica). Italijanski ornitologi (Perco et al., 1983) ga redno opazujejo v severnojadranskih iagunah. 4, Ribji orel (Pandion haliaetus) Ribji orel je redka preletna vrsta, ki jo lahko opazujemo v Sečoveljskih solinah ali Škocjanskem zatoku. Opazovala sva ga 4.3.1985 J3ri Ankaranu in 18.9.1987 v Škocjanskem zatoku. Smuc (1980) ga je 60 50 40 % 30 20 10 0 60 50 40 % 30 20 10 0 60 50 40 % 30 20 10 0 60 50 40 % 30 20 10 0 1991 1992 □ 1993 1994 cz; L r-------1 25-30 1-5 6-10 10-1516-20 20-2526-30 31-4 apr maj jun Slika 3: Spomladanski prelet rdečenoge postovke (Falco vespertinus) na bonifiki pod Serminom v obdobju 1991-1994 (v odstotkih opaženih ptic)). . Si1 Slika 4: Gnezdo lesne sove (Strix atuc.o) z dvema mladičema, najdeno v Čičariji (Foto: L Lipej). opazoval 12.9.1976, 3.10.1976, 8.5.1977 in 15.5.1977 na Sečoveljskih solinah. Makovec in Škornik sta imela priliko opazovati ribjega orla 18.9.1983 (Acrocephaius, Orn. beležnica) in 23.9.1990 (mladostni primerek) v Škocjanskem zatoku. V Maranskih lagunah je redek gost, ki se pojavlja v jeseni ali spomladi (Perco et al., 1983). 5. Veliki klinkač (Aqui!a danga) 2.9.1988 naju je nad skalnim previsom pri Vodicah preletel veliki klinkač in se vseskozi oglašal. Geister ga je opazoval v Sečoveljskih solinah 30.1.1985 (Acrocephaius, Orn. beležnica). Koprski in italijanski ornitologi so 8.1.1994 opazovali primerek velikega klinkača, ki je sedel na poloju ob Luki Koper. Perco in sodelavci (1983) so v zimskem obdobju zadnjega desetletja imeli priliko opazovati velikega klinkača v Beneški laguni. Schiavuzzi (1887) omenja primerek velikega klinkača, ki je bil ustreljen v bližini Kopra in se nahaja v zbirki Tržaškega naravoslovnega muzeja. Omenjeni primerek iz tržaškega muzeja navaja tudi Sadini (1961) še s tremi klinkači, ustreljenimi v koprski okolici. Še pred dobrim 55 ANNALES 4/'94 Lovrenc UPE), Miran CIERKEŠ: UJEDE (fALCONIfORMESI IN SOVE {OTJGifORMES) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 Slika 5; Mladič velike uharice (Bubo bubo) (Foto: C. Palčič). desetletjem je veliki klinkač gnezdil v Sloveniji {Smerdu 1981, V: Vasič&al. 1985). 6. Planinski orel (Aquila chrysaetos) Pred desetimi leti je planinski orel gnezdil na obravnavanem območju v bližini Sočerge (Skornik 1985). (si.2). Objestnemu planincu je tedaj uspelo z nepremišljenim posegom gnezdeči par odgnati, tako da odtlej ne gnezdi več na obravnavanem območju. Se pa orli redno pojavljajo na obsežnih kraških goličavah vČičariji (Upej 1989), kjer lovijo plen. Pogosto so bili poleg odraslih osebkov opaženi tudi mladiči. Planinski orel sicer gnezdi vČičariji in hrvaškem delu Istre. 7. Orel kačar (Circaetus gailicus) Orla kačarja sva vzadnjih petih letih redno in pogosto opazovala na Kraškem robu in v Čičariji od marca do avgusta. ČepravgnezditevŠe ni potrjena, sodiva, da vteh predelih redno gnezdi. Parodi s sodelavci (1991} navajajo opazovanje para, ki je leta 1991 gnezdil na robu Tržaške province ha slovenskem ozemlju, 200 m od slovensko-italijanske meje. V dolini reke Mirne sva 8.7.1992 opazovala mladiča, ki sta ga starša spremljala pri začetnih poletih. Sadini (1961) navaja v kolekciji prepariranih ujed v Tržaškem naravoslovnem muzeju tudi 4 primerke te vrste, ki so bili v prejšnjem stoletju ustreljeni v Luciji, Kopru, pri gradu Miramare in v Dolini pri Trstu. 8. Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Rjavi lunj se redno pojavlja na obravnavanem območju večinoma na prezimovanju ali preletu v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku in sicer od januarja do junija. Manj podatkov imava za jesensko selitev. Višek v pojavljanju rjavih lunjevjevaprilu. V enem primeru je bil rjavi lunj opazovan v gnezditvenem obdobju (2,8.90 1 par, Škocjanski zatok, Makovec). V italijanskih severnojadranskih mokriščih je reden gnezdilec (Perco etal., 1983). 9. Močvirski lunj (Circus pygargus) Podatkov o pojavljanju močvirskega Iunja je manj kot pri ostalih vrstah. Ker je samico težko ločiti od samice pepelastega Iunja, sva često v izogib napačni determina-ciji v beležko zapisala samo rod. Kljub temu sva dobila podatke, ki kažejo, da se pepelasti lunj pojavlja v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku v jesenskem in spomladanskem obdobju. V Maranski laguni (Perco et al., 1983) in v iziivnem območju reke Soče (Perco & : (Jtmar, 1987) redno gnezdi. Vasic in sodelavci (1985) navajajo ustni citat hrvaškega ornitologa Ru ene rja, da ' gnezdi tudi v Istri. Tudi Dilena (1993} navaja podatke o gnezdenju te vrste za Hrvaško istro. 10. Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Pepelasti lunj je najbolj pogost lunj, ki se na obravna-u vanem območju pojavlja od oktobra do maja. Čeprav je vezan na mokriŠČa, ga lahko opazimo v vseh predelih Slovenske Istre, Že Schiavuzzi (1883, 1887) navaja, da t ni redek v prezimovalnem obdobju. }• 11. Stepski lunj (Circus maerourus) "e Novejših podatkov o pojavljanju te vrste Iunja ni, pač Q pagaomenjataSchiavuzzi (1878,1883) in Sadini (1961). „j Slednji omenja v zbirki Tržaškega naravoslovnega muzeji ja kar 9 primerkov, ki so bili ustreljeni v bližini Trsta, ii Nekajkrat je bil opazovan v Maranski laguni (Perco et al., 1983) in v iziivnem območju reke Soče (Perco & Utmar, 1987). 0 12. Kanja (Buieo buteo) o Naseljuje vse biotope v Slovenski Istri, tudi urbane, h izven gnezditvenega obdobja je najpogostejša ujeda t- nasploh. Cnezdi v listnatih in iglastih gozdovih v porečju u Dragonje in Rižane, na Kraškem robu in v Čičariji. Nav- d žlic njeni pogostnosti je v Slovenski Istri in okolici popol- a no neraziskana vrsta ujede, zato so nehvaležne tudi a ocene o številu gnezdečih parov na obravnavanem območju. 56 ANNALES 4/'94 Lovrenc LIPEJ, Miran CjERKEŠ: UJEDE (FALCOMfORMES) iN SOVE STRlGlfORMB) SLOVENSKE ¡STRE, 53-62 Slika 6: Horizontalna razširjenost gnezdečih vrst ujed in sov v različnih skupinah biotopov Slovenske Istre in bližnje okolice. Legenda: 1 - skobec (Accipiter nisus), 2-sršenar (Pernis apivorus), 3 - kanja (Buteo buteo), 4 - kragulj (Accipitergentilis), S - orel kačar (Circaetusgallicus), 6 - planinski orel (Aquila chrysaetos), 7 - navadna postovka (Falco tinnunculus), 8 - škrjančar (Falco subbuteo), 9 - veliki skovik (Otus scops), 10 - navadni Čuk (Athene noctua), 11 - pegasta sova (Tyto aiba), 12 - lesna sova (Strix aluco), 13 - mala uharica (Asio otus), 14 - kozača (Strix urafensis) in 15 - velika uharica (Bubo bubo). Silhuete ujed so povzete po Mezzatesta (1988), sov pa po Pforr & Limbrunner (1983). 57 ANNALES 4/'94 Lovrenc LÍPE1, Miran CIERKEŠ: U|£DE (FALCONlFORMtS IN SOVŽ (STKíafORMfSJ SLOVENSKE ISTRE., 53-62 13. Koconoga kanja (Buteo lagopus) Edini primerek koconoge kanje je bil opažen 28. 2.1987 na Bonifiki pri Sermtnu. Počivala je na električnem drogu in prežala na píen. Schíavuzzi (1883) navaja v svoji zbirki primerek samca te vrste, ki ga je 30.12.1879 naše! utopljenega v Piranu. 14. Sršenar (Pernis apivorus) Sršenar je težko detektibilna vrsta ujede, ki je poleg tega dokaj podoben navadni kanji. Po drugi strani pa je težko najti njegovo gnezdo (Forsman & Solonen, 1984). V Slovenski Istri sva ga občasno opazovala od maja do septembra na Kraškem robu in v Čičariji Na Kraškem robu ga je opazoval v juniju in juliju tudi Tome (1990). Perco in Utmar {1987) ga navajata kot rednega gnezdilca Tržaškega Krasa, Benussi (1983) pa omenja tudi gnezdenje v bližini meje na slovenski strani. 15. Kragulj (Accipitergentilis) Podatkov o pojavljanju kragulja na obravnavanem območju je malo. je namreč ena izmed redkih ujed, ki skrita na počivališču preži na plen, zato je detekcija kragulja dokaj težka. Najlažje ga opazimo pozimi in zgodaj spomladi, preden začne gnezditi. Sicer pa je po najinih podatkih reden gnezdilec večjih in starejših iglastih gozdov obravnavanega območja, predvsem v porečju Dragonje in Rižane ter v Čičariji. Gnezda sva našla tudi v fragmentarnih sestojih hrasta puhovca (Quero/s pubescería) v okolici Strunjana, Pobegov in Gažona. Benussi in Perco (1984) ga navajata kot rednega gnezdilca v neposredni bližini italijanske meje na Tržaškem Krasu. 16. Skobec (Accipiter nisus) Skobec je ena izmed najbolj pogostih ujed v Slovenski Istri. Gnezdi v iglastih in listnatih gozdovih v celotni Slovenski Istri, sicer pa se pojavlja tudi v suburbanih in urbanih biotopih. Pozimi ga srečamo tudi v samih mestnih jedrih. 17. Sokol selec (Falco peregrinos) Sokol selec se na obravnavanem območju pojavlja redno tekom celega leta, predvsem pa pozimi. V enem primeru, 5.6.1992, je bila družina sokolov selcev (3 osebki) opažena v Kavčicah v Čičariji. Gnezdi na italijanski strani na strmem obalnem skalovju v okolici Trsta (Utmar 1987). Navzlic številnim primernim gnezdilnim nišam na Kraškem robu in vČiča-riji v Slovenski Istri danes ne gnezdi. 18. Škrjančar (Falco subbuteo) Škrjančar se v Slovenski Istri pojavlja predvsem v selitvenem času. Večina podatkov je iz meseca maja. Nekateri kasnejši pa vzbujajo sum morebitnega gnezdenja na obravnavanem območju. Tudi Geister (1989) ga navaja kot verjetnega gnezdilca na obravnavanem območju. V okolici 8uj in v dolini reke Mirne redno spremljava gnezdenje te vrste, zato domnevava, da je možno gnezdenje tudi v Slovenski Istri. Na podlagi najinih podatkov iz Hrvaške Istre sodiva, da je gnezdenje tahko povezano z obstojem razpoložljivega števila aktivnih gnezd sivih vran (Corvus cornix). Ko namreč sive vrane izpeljejo mladiče in zapustijo svoja gnezda, se v njih naselijo škrjančarji. 19. Merlin (Falco columbarius) Na območju Slovenske Istre sva merlina opazovala te v enem primeru 3.oktobra 1987, ko je v Škocjanskem zatoku samica nizko nad tlemi oprezovala za plenom. Novembra 1990 sva ga opazovala tudi v dolini reke Mirne. Iztok Škornik je imel priliko opazovati merlina 7.11.1991 v Sečoveljskih solinah. Pred dobrimi sto leti omenja Schiavuzzi (1883) v svoji zbirki ustreljen primerek merlina iz Savudrije in Še enega, ki je bil ujet v Monfalconu (Schiavuzzi 1887). Perco s sodelavci (1983) ga navajajo za Maransko laguno kot maloštevilnega, a rednega prezimovalca ali preletnika. 20. Južna postovka (Falco naumanni) Najin edini podatek je opazovanje samca južne pos-tovke 28.3.1993 na visokonapetostnem vodu na Podgorskem Krasu. Zgodovinskih podatkov o pojavljanju te vrste v Slovenski Istri in bližnji okolici je veliko, Schiavuzzi (1883) jo navaja na podlagi svojih podatkov in muzejskega primerka ustreljene samice v okolici Trsta za gnezdeče vrsto. Sadini (1961) navaja dva juvenilna primerka v tržaški muzejski zbirki iz Klanca, oba opremljena z datumom 1.9.1889. Druge navedbe se nanašajo na mesti Trst in Monfalcone. Gregori (1976) navaja par južnih postovk, ki je 25.3.1976 posedal na ruševinah solinskih hiš. Moli (1964) je opazoval dva primerka 29.3.1964 na relaciji Pula-Rabac. Leto kasneje je Rucner (1965) potrdil gnezdenje južne postovke v južni fstri ob medulinski cesti in v Premanturi ter domnevno gnezdo ob mostu na Raši. Očitno se tudi v Slovenski fstri kaže trend drastičnega upadanja števila te vrste, ki je sicer značilen tudi za celinsko Slovenijo. Danes je na obravnavanem območju ta nekoč pogosta vrsta sokola redek preletnik. 21. Rdečenoga postovka (falco vespertinus) Rdečenoga postovka je še do nedavnega veljala za redko jDreletno vrsto sokola v Slovenski Istri (Gregori 1976, Smuč 1980). Sistematična spremljava spomladanskega preleta v okolici Škocjanskega zatoka pa je pokazala, da je danes pogosta preletna vrsta, ki se redno pojavlja v maju (Cjerkeš & Lipej 1992). (si. 3). 22. Navadna postovka (Falco tinnunculus) Navadna postovka gnezdi v Slovenski Istri v Sečoveljskih solinah in na črnokalskem Kraškem robu (Lipej 1988). O rednem gnezdenju na piranskem obzidju, v 58 ANNALES 4/'94 Lovrenc LiPEj, Miran GJERKEŠ: UjEDE (FALCONIfORMES) iN SOVE (Sma.FQRMES) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 takson A B C D E F I Gyps fitlvus * Aguila Heliaca * A quila poma riña * Aquila c.hrysa actus * Accipiter gentilis * Accipiter nisus * ! Buteo buíeo * s Bateo lagopus * Buteo mfinus * Circaetits gallicus * Pandion haliaaetus * Milvus migrans * Milvus milvus * Circus aeruginosas * Circus pygargits * Circus cyaneus * [ Circus macrourus * Pern is apivorus « I Falco peregrin us * i Falco nattnuinni * Falco subbuteo * Falco tinnunculus * Falco vespertinas * Falco co'umbamis * Falco eleonare * Athene noctua * Otus scops * Asio otus * Strix aluco * ; Strix uralensis * Tyto alba * Bubo bubo * Tabela i: Pojavljanje ujed in sov v Slovenski Istri in bližnji okolici. Legenda: A: zelo redki podatki o pojavljanju ( 3) B; redki podatki o pojavljanju ( tO) C: vrsta prisotna, a težje detektibilna O: vrsta redno prisotna, a maloštevilna E: pogosta vrsta F: dvomljivi podatki, potrebni potrditve cerkvah obalnih mest in v dolini Dragonje poroča že Schiavuzzi (1883, 1887}. V solinah so postovke začele gnezditi leta 1977 (Smuč 1980, Lipej 1993} in odtlej je število gnezdeči h parov začelo naraščati do leta 1985, ko je gnezdilo 12 parov (Lipej 1993). Vsa gnezda so bila v notranjih ali zunanjih stenah solinskih hiš, od 2 do 5 m višine. V zadnjih letih je zaradi mustelidne predacije in raznih antropogenih vplivov (Lipej 1993) število drastično upadlo, tako da je bodočnost solinske populacije postovke vprašljiva. Na Kraškem robu gnezdijo postovke v primernih policah in razpokah. Navzlic veliki razsežnosti masiva Kraškega roba, gnezdi tu Se 5 do 10 parov postovk. Postovke so redne gnezdil ke tako na italijanski strani Kraškega roba kot tudi v ostenju hrvaškega dela Čičarije ter Učke. SOVE (Strigiformes) 23. Kozača (Sfr/x uralensis) Kozače nisva v obravnavanem območju nikoli opazovala. Dilena (1993) navaja, da gnezdi v Čičariji. Z izzivanjem samcev z magnetofonskimi posnetki mu je uspelo potrditi prisotnost in možno gnezdenje te sove v bukovih gozdovih Čičarije (Marčeta, ustno). V Povirju pri Divači pa je skupina ornitologov leta 1983 opazovala kozačo v kraškem spodmolu (Skornik, ustno). 24. Lesna sova (Strix aluco) Pojavlja se v solinah, na Kraškem robu in v gozdovih porečja Dragonje in Rižane, kraške planote in Očarije. Gnezdi v kraških spodmolih, v hlevih, vzapuščenih hišah in v duplih starih dreves. Lesna sova je ena izmed najbolj pogostih sov obravnavanega območja, (si. 4). 25. Velika uharica (Bubo bubo) Velika uharica je redni prebivalec polic v strmih oste-njih kraškega roba ali težko dostopnih flišnih previsov v osrčju Slovenske Istre. Andrej O. Župančič je več let zapored snemal film o veliki uharici, ki je gnezdila v bližini Kort pri Izoli. Sicer gnezdi velika uharica še v ostenju črnokalskega Kraškega roba, v porečju reke Dragonje in v Čičariji. Gnezdenje te sove ogrožajo mnogi antropogeni dejavniki, kot so alpinizem, planinarjenje, lov in plenjenje gnezd. (si. 5.) 26. Mala uharica (Asio otus) Mala uharica se redno pojavlja v obravnavanem obdobju, predvsem pozimi. Najin edini podatek o gnezdenju te sove, je najdeno gnezdo spomladi 1989 na tinjanskem hribovju s štirimi mladiči. Verjetno gnezdi mala uharica tudi na Kraškem robu in v Čičariji (Tome, ustno), čeprav to Še ni bilo potrjeno. V gozdovih Tržaškega Krasa je dokaj pogosta in gnezdi v manjših skupinah (Benussi 1983). 27. Navadni čuk (Albene noctua) je reden gnezdilec vseh predelov Slovenske Istre z izjemo Čičarije. Gnezdilno nišo si poišče v suburbanem okolju, in sicer v kmečkih hišah in zidanicah, solinarskih hišah, gospodarskih poslopjih in drevesnih duplih. Leta 1989 je par čukov gnezdi! v zračniku nove izolske telovadnice, navzlic Številnim rokometnim tekmam. Istega leta sva našla tudi izropano gnezdo s tremi mladiči v opuščenem kiosku v Pradah. Pogost je tekom celega leta, pri čemer ga je lažje opazovati pozimi in spomladi, ko 59 ANNALES 4/' 94 Lovrenc LïPfii, Miran G}ERKES; Uj E D E (FALCONIFORMESî IN SOVE (STRIOfORMES) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 takson g mg z P r rr Gyps fid vus * Milvtis migrans * Milvus tnilviis * Pandion halla etus * Circus aeruginosa * Circus cyaneus * Circus pygargus * Circus macrounis * Circa etus "alliens * Accipiter gent i lis * Accipiter nisus * Buteo buteo * Butco ¡agopus * Pemis apivorus * * Aguila chinga * Aguila chiysaetus * Falco calumbarías * Falco naumanni * Falco peregrinas * * Falco subbuteo * * Falco tinnunculm * Falco vespertinas * Athene noctua * Strix ahtco * Stiix uralensis * Tyto alba * Bubo bubo * Asia otus * * Otus scops * Tabela 2: Status ujed in sov Slovenske Istre na podlagi najinih podatkov in drugih literaturnih virov. Legenda: g ~ potrjeno gnezdenje (naši podatki ali literaturni viri) mg = gnezdenje nepotrjeno, pojavljanje v času gnezdenja) z = redno prezimuje na obravnavanem območju p - redno se pojavlja na preletu (spomladanskem in jesenskem) r - redka vrsta (maloštevilni podatki ne zadoščajo za natančnejšo opredelitev na obravnavanem območju) rr — zelo redl 5000 UPADANJE PORTUGALSKA 1500-3000 ITALIJA 1520-2000 AVSTRIJA 15-20 UPADANJE MADŽARSKA Ï 101-130 UPADANJE JUGOSLAVIJA 44-71 UPADANJE Siovenija 12-17 Hrvaška 4-6 Vojvodina 13-33 Črna gora 15 BULGARIJA 200-400 CIPER 25-30 UPADANJE TURČIJA 3000 RUSIJA > 5000 UPADANJE WMÊSMÊÊm v."- (abela 3: Ocena števila gnezdečih parov vah Evrope. Podatki za bivšo Jugoslavijo zet o po JÖNSSONU, 1991) v nekaterih dra-so le okvirni (pov- sliha 6: Leta 1989 so trije pari gnezdili ob manjših kosih belega polivinila. (foto.: T. Makovec) gnezdenju beločelega deževnika v bazenih prve izparilne stopnje. SZEKELV (1991) opisuje, da so gnezdišča na Madžarskem poraščena z redko in nizko vegetacijo. Najbolj poraščeno gnezdišče na Slovenski obali je bilo v Sečoveljskih solinah, kjer so deževniki gnezdili v bazenu, poraščenem z ozkoiistno mrežico (Limonium angustifolium). Tu je bila tudi najbolj zgoščena populacija z 12 pari/ha. Ker je več osebkov gnezdilo ob isti vrsti rastline ali predmetu (grušč, rogoz, ozkolistna mrežica, polivinil), sklepam, da bebčefi deževnik gnezdi po nekem gnezdi-tvenem vzorcu. V Ulcinjskih solinah je prav tako pogosto gnezdil ob odpadnem materialu (HAM 1986). Po drugi strani pa je SZEKELi (1991) med 26 gnezdi našel le dve, ki sta bili ob večji rastlini in palici. Deževnik verjetno uporablja material v gnezdu za preprečevanje lepljenja jajc na podlago. V enem primeru, ko v gnezdu ni bifonanešenega materiala, so bila jajca po dežju zalepljena na mulj, naslednji dan pa so pod jajci že bile lupinice školjk in polžev. Gnezditveno populacijo ogrožajo nekateri naravni dejavniki. Pogosto so poplave in obilnadeževja poplavila gnezdišča. Verjetno ogrožajo gnezda deževnikov tudi 68 ANNALES 4/' 94 Tihomir MAKOVEC: STATUS, RAZŠIRJENOST IN GNEZD ITVENE NAVADE BELOČELEGA DEŽEVNIKA (CHAMDPJUSALEXANDHINUS) NA SLOVENSKI OB Al S, 63-70 i - . .f j V;" :' " V '! ' \ - slika 7: Leta 1392 so bila tri gnezda pod rogozom (Typha sp.) zasutim z muljem, (foto.: T. Makovec} mnogi plenilci, kot so rumenonogi galeb (iarus cachinan-ns) in zveri. L!REJ (1993) je ugotovil, da je glavni vzrok za drastični upad solinske populacije navadnih postovk (Falco tinnunculus} plenjenje kune belice (Martes foina), ki je izropala tako gnezda z jajci kot tudi z mladiči. ŠKORN!K(1992) navaja, da rumenonogi galebi pogosto plenijo jajca in mladice drugim galebom iste vrste in gnezda drugih v bližini gnezdečih vrst. Po drugi strani pa hitra rast populacije rumenonogega galeba in širjenje na druge predele SeČoveljskih solin (SKORNIK 1992) ogroža deževnika zaradi pomanjkanja gnezdilnih niš na nasipih. V Škocjanskem zatoku je leta 1992 ponovno pričel gnezditi mali deževni k (Charadrius dubius), ki je zasedel nekatera potencialna gnezdišča beločelega deževnika. Kljub temu daje beločeli deževnik na obravnavanem območju oportunistična in razmeroma tolerantna vrsta, pa je njegov obstoj na vseh obravnavanih območjih zelo Gnezdo beločelega deževnika v predmestju Kopra, (foto: T. Makovec, 1989) vprašljiv. Gnezdišče v Ankaranu je zaradi gradnje tretjega pomola Luke Koper zapisano propadu. Gnezditvena populacija v Škocjanskem zatoku je ogrožena zaradi nenehne degradacije zatoka in njen obstoj bo odvisen od ustrezne ureditve predvidenega naravnega rezervata. V SeČoveljskih solinah razen številnih obiskovalcev, zaenkrat ni večjih antropogenih vplivov na gnezditveno populacijo beločelega deževnika. Zahvafa iskreno se zahvaljujem mag. Lovrencu Lipeju in Iztoku Škorniku za kritične pripombe pri pregledu rokopisa in nekatere podatke o beločelem deževniku. Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi Miranu Gjerkešu, ki mi je odstopil podatke za Ankaran. 69 ANNALES 4/' 94 Tihomír MAKOVEC: STATUS, RAZŠIRJENOST IN CNEZDITVEN F. NAVADE BELOČEIECA DEŽEVNIKA (CHAÍMOR«JS/m.f3MNORfNUS; NA SLOVENSKI OBALI, 63-70 RIASSUNTO L'autore esamina lo status, /a diffusione e a/cune abitudini nidificatorie de! Charadrius alexandrinus in Slovenia. L'ucceüo in questione nidifica solamente tungo la costa. Nelperíodo compreso (ra ¡i 1983 ed il 1993 é stata riscontrata la presenza deisuoi nidiin tre zone: lungo ta foce det fiume Risano presso Ancarano, ne//a bata di San Canziano presso Capodistria e nelle saline di Sicciole presso Pirano. Sono state individúate fra le 18 ele 40 coppie che nidificavano. Nel período fra il 1980 ed il 1993 il numero deile coppie é leggermente auméntalo ma nonostante ció rímane dubbia la futura esistenza della popolazione. Con la costruzione del molo portuale neipressi di Ancarano e l'ulteriore degrado delta baia di San Canziano esiste la fondata possibilitá che le saline di Sicciole, grazie a un regime di tutela ambiéntale, restino ¡'ultima zona di nidificazione di tutta la Slovenia per questo caradríde. LITERATURA Cramp, S. & K.E.L. Simmons (1983) The Birds of the Western Palearctic. Vol. 3. Oxford University Press. Oxford. Gams, I. (1972) Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 1972/1 Geister, i. (1985) Predlog za zavarovanje dela Sečove-Ijskih solin. Acrocephalus 6(26):57-58. Geister, L (1987) Prezimovanje in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru. Varstvo narave 13:59-68. Geister, I. (1992) Deževniki. Iz Ornitološke beležnice. Acrocephalus 13(51):50. Gregori,j. (1976) Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin. Varstvo narave 9:81-102. Ham, S. (1986) Naselja ptica Ulcinjske šolane u drugoj dekadijula. Larus 36-37:125-142. Jonsson, P.E. (1991) The WSG Kentish Plover Project. Newsletter no. 131 str.. Kaligarič, M. (1990) Botanične podlage za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave 16:17-44. Lipej, L. (1993) Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postavke (Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. An nales 3:29-37, Rejec B ranče S j, I. (1991) Antropogeno spreminjanje obalne linije v okolici Kopra. Annaies 1:13-18. Schiavuzzi, B. (1883) Materiali per un avifauna de! territorio d i trieste fino a Monfalco ne e defl Istria. Boll.Soc. Adr.Sci. Nat. Trieste 8:3-78. Szekeiy, T. (1991) Status and breeding biology of Kentish Plover Charadrius alexandrinus in Hungary - a progress report. WSG Bulletin 62:17-23. Škornik, I. (1982) Škocjanski zaliv, ptičji raj skoraj v Kopru. Proteus 45<3):123-125, Škornik, J. (1992) Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba larus cach'mnans Pall. (Aves, La-ridae). Annaies 2:53-72. Škornik, 1., T. Makovec & M. Miklavec (1990) Favnistični pregled ptic Slovenske obale. Varstvo narave 16:49-99. Šmuc, L, (1980) Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Wraber, M. (1968) Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski istri. Proteus 30:182-188. 70 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno deio UDK 598.8(497.13 Istra) PREHRANJEVALNA EKOLOGIJA PEGASTE SOVE (TVTOALBA Scop. 1769) V DOLINI REKE MIRNE (ISTRA, HRVAŠKA) Lovrenc UPE} mag. biol. znan., Morska biološka postaja, 66330 Piran, Fornače4t, SLO mag. scien. biol., Stazione dt bioiogia marina, isUtuto di biologša, 66330 Pirano, Fomace 41, SLO Miran CJERKEŠ ornitolog, Ornitološko društvo lxobrychus, 66000 Koper, Gasilska 8, SLO ornitoiogo, Societž ornitologica ¡xobrychus di Capodisiria, 66000 Capodistria, Via det pompieri 8, SLO IZVLEČEK Avtorja obravnavata prehranjevalno ekologijo pegaste sove (Tyto alba) na treh lokali tetah v dolini reke Mirne (7stra, Hrvaška). Analiza svežih izbljuvkov je pokazala, da je najpomembnejša vrsta plena vrtna rovka (Crocidura suaveoiens), pomembne deleže v prehrani pa predstavljata etruščanska rovka (Suncus etruscus) in gozdna miš (Apodemus sylvaticus). Mere izbljuvkov in neposredna bližina lokalitet Ml in M2 navajajo na dejstvo, da gre za nočno in dnevno počivališče pegaste sove. Analiza starih in razpadlih izbljuvkov (7029 izoliranih primerkov plena) na lokalltetah M2 in M3 pa je pokazala, da so v prehrani dominantne gozdne miši (Apodemus), še vedno znaten delež pa predstavlja vrtna rovka. Primerjava prehrane pegaste sove iz obeh lokalitet kaže na signifikantne razlike prehrane v melioriranem (M2) in nemelioriranem okolju (M3). Razlike so najbolj očitne pri pojavljanju ilirske voluharice (Pitymys iiechtensteini petrovi), ki se je v bistveno višjem deležu pojavljala v melioriranem okolju. 1.UVOD Analiza izbljuvkov ujed in sov je uveljavljena metoda za preučevanje prehranjevalnih navad teh ptic (Bunn & al. 1982, Mikkola 1983, Marz 1987). Med vsemi plenilci je za natančno analizo prehrane po tej metodi najbolj primerna pegasta sova (Tyto alba). Njene izbljuvke je lahko prepoznati in najti v velikem številu, poleg tega pa so kosti in lobanje plena v izbljuvkih malo poškodovane (Raczinsky & Ruprecht, 1974). Zaradi oportunistične narave tega plenilca se v njeni prehrani odraža favna malih sesalcev v danem okolju, zato so take analize zanimive tudi za teriologe (Contoli 1980). Na območju Balkanskega polotoka so bile narejene raziskave prehrane pegaste sove predvsem v Slavoniji in Vojvodini (Szlivka 1973, Mikuska & Vukovič 1980, Mi-kuska et al. 1986, Purger 1990) ter Sloveniji (Šorgo 1992, Tome 1992). V Istri sta prehranjevalne navade pegaste sove obravnavala Kovačič (1984) in Lipej (1988). V pričujočem članku obravnavava prehranjevalno ekologijo pegaste sove v dolini reke Mirne. Posebno pozornost sva posvetila razlikam v prehrani med meliori-ranim in nemelioriranim okoljem. 2. OPJS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Obravnavano območje obsega spodnji del doline reke Mirne, od Porta Portona do izliva v morje. Mirna je največja istrska reka, ki teče v svojem zgornjem in srednjem toku po flišn i, v spodnjem toku pa tudi po apnenčasti podlagi. Dolina reke Mirne je aluvialnega značaja: v njej je nalaganje predvsem flišnega materiala še vedno zelo intenzivno (Biaškovič 1953). Tam, kjer površine niso kmetijsko obdelane (monokulture oljne repice, pšenice, koruze in drugega) je mozaično razvita vegetacija obvodnega vrbovja (Safceium albae Issl. 26), združbe Carice-tum fragilis Tx 37, trstičevja (Phragmitetum australis Schmale 39) in združbe Serratulo-Plantaginetum altissi-mae llijanič 67, ki je najmanj vlažna združba v sukcesij-skem nizu (Kaligarič, ustno sporočilo). Nekateri predeli 71 ANNALES 4/' 94 Lovrenc LIPE), Miran GJERKEŠ; PREHRANJEVALNA EKOLOGIJA PEGASTE SOVE (mOALSA Scop. 1769) V DOLINI REKE MIRNE ..., 71-76 Slika 1: Zemljevid obravnavnega območja z označenimi počivališči. doline reke Mirne so danes rneliorirani (predvsem desni del), medtem ko so na levi strani ohranjeni obsežni zamočvirjeni travniki in trstišča. 3. METODIKA Izbljuvke sva nabirala od januarja do aprila leta 1989 na treh počivališčih v dolini reke Mirne (sl.1): v hlevih podjetja PIK Umag (M1), v opuščenem gospodarskem poslopju (M2) in v zapuščeni cerkvici (M3). Prvi dve počivališči sta na melioriranem območju in med seboj oddaljeni približno 500 m, tretje pa je na nemeliorira-nem delu doline in od prvih dveh oddaljeno 5 km. Pobirala sva tako sveže (datirane) kot stare in razpadle izbljuvke (nedatirane). Sveže izbljuvke sva pobirala na počivališčih M1 in M2, stare in nedatirane pa na lokali-tetah M2 in M3. Marti (1974) navaja, da ostanejo izbljuvki v naravnih okoliščinah kompaktni od 2 do 10 mesecev, v določenih klimatskih razmerah pa tudi dlje. Lovari in sodelavci (1976) pa ugotavljajo, da ostanejo izbljuvki kompaktni skoraj dve leti. Na podlagi teh ugotovitev smatrava, da predstavlja analiza nedatiranih izbljuvkov v tem delu v primerjavi z datiranimi, ki so omejeni na zimsko obdobje, prehrano sove v vseh štirih letnih časih. Datirane in nedatirane izbljuvke zato obravnavava ločeno. Izbljuvkom sva s kljunastim merilom izmerila dolžino, širino in višino in jih previdno razdrla s pinceto. Zadeterminacijo uporaben osteološki in hitinski material sva etiketirala in shranila v lastni zbirki. Male sesalce sva identificirala z določevalnimi ključi (Pucek 1981, Kiyštufek 1985, 1991). Za določevanje drugih vretenčarjev sva uporabila metodološki sestavek Di Palma & Massa (1981) in priročnik Marža (1987). Število malih sesalcev sva določala po številu lobanj in/ali spodnjih čeljustnic. Krte (Ta/pa europaea) sva štela po nadlahtnicah (humerus). Pri ostankih ptic sva štela zraščene križnice (synsacrum) in kosti ekstremitet. Število plazilcev sva določila po številu spodnjih čeljustnic, pri dvoživkah pa po številu črevnic (ischium). Žuželk v svežih izbljuvkih ni bilo, v nedatiranem materialu pa zanemarljivo malo (0.01 %). Ker ne moreva dokazati, ali je te žuželke pegasta sova res zaužila ali pa so prišle v izbljuvke sekundarno (npr. koprofagija), sva jih izpustila iz vseh analiz. Pri obravnavi razpadlih izbljuvkov zaradi zdrobljenos-f:i lobanj predstavnikov iz rodu Apodemus nisva določala do vrste. Pri ocenjevanju biomase (PB) sva uporabila povprečne teže, podane v literaturi (Mikuska & Vukovič 1980, Di Palma & Massa 1981, Kovačič 1984, Lipej 1988). Grafični prikaz relativne pomembnosti plena sva izdelala po vzoru iz literature (Herrerra 1976 v Massa 1981). Relativno pomembnost posamezne prehranjevalne kategorije predstavlja površina histograma. NajpomembnejŠe vrste plena imajo tako največjo površino. Podobnost prehrane pegaste sove iz različnih lokalitet sva ugotavljala s podobnostnim indeksom (Macnaughton & Wolf 1973 v Mikkolla 1983): {2mi) S = --— (ai + bj) ai = delež plena i v prehrani sove a bi — delež plena i v prehrani sove b mj - manjši od obeh deležev plena i v prehrani obeh sov a in b Možne so vrednosti v intervalu od 0 do 1, pri čemer pomeni 1 popolno prekrivanje v prehrani. Razlike v prehrani pegastih sov med dvema počivališčema sva testirala s X2 testom. 4. REZULTATI Analiza svežih izbljuvkov Analiza prehrane pegaste sove v dolini reke Mirne je ponazorjena na tabeli 1. Pegasta sova se na počivališčih M1 in M2 prehranjuje izključno z malimi sesalci. V prehrani prevladuje vrtna rovka (Crotidura suaveoiens) s 36.5%, sledita ji etruščanska rovka (Suncus etruscus) s 25.4% in gozdna miš (Apodemus sylvaticus) z 12.6%. Z več kot 5 % vsega plena sta bili zastopani še hišna miš {Mus musculus) in poljska rovka (Crocidura leucodon). Voiuharice so zastopane v prehrani le z vrsto Pitymys liechtensteini, ki pa ne predstavlja pomembnejše prehranjevalne kategorije. Z vidika biomase je najpomembnejša vrsta gozdna miš (28.7%), sledita ji vrtna rovka (17.9%) in hišna miš (16.1%) (si. 2). Primerjava izbljuvkov iz obeh počivališč kaže zanimive razlike, izbljuvki iz počivališča M1 so v povprečju krajši in ožji kot tisti iz počivališča M2. Določene razlike so tudi v prehrani med pegastimi sovami iz obeh poči- 72 ANNALES 4/' 94 Lovrenc UPE), Miran CJERKEŠ: PREHRANJEVALNA EKOLOGIJA PEGASTE SOVE UYTO ALBA Scop. 17S9) V DOLINI REKE MIRNE .... 71-76 Vrsta plena Ml M2 skupaj i T (S PN PB PN PB PN PB ICrocidura isuaveolens 5.25 44.6 25.5 32.4 14.8 36.5 17.9 Crocidura ieucodon 10.50 7.1 8.2 6.6 6.2 6.9 6.7 Suncus etruscus 1.75 23.2 4.4 26.6 4.0 25.4 4.2 Neomys anomatus 12 0 0 .5 .5 .3 .3 j MU5 imusculus 23 14.3 35.8 4.1 8.1 7.5 16.1 Apodemus agrarius 20.50 .9 2.0 2.7 4.8 2.1 4,0 Apodemus flavicoliis 35 0 0 ,9 2.7 .6 2.0 Apodemus sylvaticus 24.50 S.4 14,3 16.2 34.6 12.6 28.7 Micro mys minutus 6.80 .9 .7 1.8 1.1 1.5 .9 Rattus rattus 63 0 0 .9 4,9 .6 3.5 Glis glis 125 0 0 .5 4.9 .3 3.5 Pitymys liechtensteim 20 .9 1.9 2.7 4.7 2.1 3.9 Apodemus spp. 24.50 2.7 7.2 4.1 8.6 3.6 8.2 Število plena 112 222 334 Tabela 1: Analiza svežih izbljuvkov pegaste sove (T/to šiba) na počivališčih M1 in M2 v dolini reke Mirne. Število (PN) in biomasa (PB) posamezne vrste plena sta izražena v odstotkih. Povprečne teže plena (T) so povzete po referenčnih virih (zbrano v Lipej 1988). vališč. V izbljuvkih iz M1 je višji delež hišnih miši in vrtnih rovk{tab.1). Analiza nedatiranih izbljuvkov iz starih in razpadlih izbljuvkov, najdenih na počivališčih M2 in M3 sva izločila 7028 primerkov plena (tab. 2). Na obeh počivališčih so pegaste sove plenile v največji meri male sesalce (M2 = 98.6%; M3 = 96.9%), ostalo so predstavljale ptice pevke (Passeriformes) in dvoživke. Slednje so pripadale rodu Rana. V materialu nam je uspelo identificirati tudi enega plazilca (Reptilia), in sicer predstavnika kuščaric (Lacerta sp.). Med malimi sesalci so prevladovale na obeh počivališčih miši iz rodu Apodemus. Štiri skupine plena so na omenjenih dveh lokalitetah presegle 10% delež v prehrani pegaste sove. Poleg zgoraj omenjenega rodu Apodemus so bile to Še vrtna in poljska rovka ter ilirska voiuharica. Na podlagi podatkov iz literature (Kovačič 1984, Lipej 1988) sodiva, da je največji delež pripada! gozdni miši (Apodemus sylvaticus). Med zanimivimi vrstami morava omeniti pritlikavo miš (Micromys minu-tus) in snežno voluharico {Chionomys nivalis), ki pa se je pojavljala samo na počivališču M3. Presenetljivo visok delež predstavljajo na tem počivališču netopirji (80 primerkov). Podatki o vrstni sestavi so objavljeni v posebnem članku (Lipej & Cjerkeš 1992). Prehrana pegastih sov z obeh počivališč se je bistveno razlikovala (X2 = 291.8, P<0.01). Razlike so bite predvsem na račun plenjenja etruščanskih rovk, poljskih rovk, miši iz rodu Apodemus, netopirjev, ilirskih voluharic in dvoživk. n plena Hoo- brojnasa plena i Csua Setr Asy! Mdom Cleu Aagr Plie Mmin flrat 40 | 50 | 60 i N{%) L'~j B(%) Slika 2: Grafični prikaz relativne pomembnosti plena pegaste sove (iyto aiba) (v %) iz podatkov analize svežih izbljuvkov v dolini reke Mirne. Relativno pomembnost posamezne prehranjevalne kategorije predstavlja površina histograma. 5. DISKUSIJA Analiza svežih izbljuvkov Vrtna rovka je prevladujoča vrsta plena pegaste sove na počivališčih M1 in M2. Dobljeni deleži te vrste v prehrani pegaste sove so višji kot v Slovenski Istri (Lipej 1988) in Beneški laguni (Bon & al. 1993), kjer je tudi dominantna vrsta plena. Razmeroma številna je tudi etruščanska rovka, ki je sicer v prehrani drugih vrst sov v Istri bistveno manj zastopana (Lipej & Kryštufek 1991). Ker je telesna teža teh vrst majhna, je na obeh počivališčih nizka tudi povprečna teža plena (tab. 3). To tudi potrjuje rnikrofagijo pegaste sove. Korpimaki in Norrdahl (1989) navajata, da je pegasta sova ključni plenilec rovk v srednji in južni Evropi. Visok delež hišne miši (14.3%), pretežno komenzalne vrste glodalca (Krvštufek 1991) opozarja na dejstvo, da je sova cesto plenila kar v hlevih samih, kjer je tudi počivala (M1). Dnevni obrok pegaste sove izbljuvki iz počivališča M1 so bistveno manjši od izbljuvkov iz M2, zato sklepava, da je bilo M1 nočno počivališče, M2 pa dnevno. Nočno počivališče je sicer težko najti, ker se nahaja na lovnem teritoriju, v našem 73 ANNALES 4/' 94 Lovrenc UPE], Miran GJERKEŠ: PREHRANJEVALNA EKOLOGIJA PEGASTE SOVE (MOALBA Scop. 1769) V DOUNt REKE MIRNE ..., 71-76 vrsta plena/ počivališče M2 {%) M3 (%) j Sesalci (Mamrnalia) 98.65 96.91 Etručanska rovka (Stmcus etruscus) T.67 2.76 Vrtna rovka (Crocidura suaveolens) 29.25 27.47 Poljska rovka (Crocidura leucodon) 12.13 10.51 Močvirska rovka (Neoniysanomalus) .39 .18 Krt (Talpa europaea) .10 .38 Hišna miš (Mus musculus) .48 .56 Pritlikava miš (Micromys minutus) .84 .46 Belonoge miši (Apodemus spp.) 41.80 47.47 Črna podgana {Rattus rattus) .16 .28 Podlesek (Muscardinus avellanarius) 1.45 2.14| Polh (Giis glis) .19 ,13! Ilirska voiuharica (Pitymys liechtensteini) 10.10 2.40 j Snežna voiuharica (Chionomys nivalis) 0 .13 Netopirji (Chiroptera) .10 2.04 Ptice (Aves) .39 .77 Plazilci (Reptilia) 0 .03 Dvoživke (Amphibia) .97 2.30 StevijojjJena 3108 3920 ............— Tabela 2: Analiza nedatiranih izbljuvkov pegaste sove (Tyto alba) na počivališčih M2 in M3 v dolini reke Mirne, Število plena na posameznem počivališču je izraženo v odstotkih. primeru pa je bilo vvelikem, opuščenem hlevu. Nekateri raziskovalci {Bunn & al. 1982, Lovari et al. 1976) so ugotovili, da izbljune pegasta sova v 24 urah dva izbljuvka; manjšega na nočnem in večjega na dnevnem počivališču. Prvi izbljuvek vsebuje plen, ki ga je sova zaužila prvi del noči (prvi obrok), in drugi izbljuvek plen, zaužit v drugi polovici noči (drugi obrok). Ker imamo tako podatke iz dnevnega in nočnega počivališča, lahko natančno izračunamo tudi dnevni zalogaj pegaste sove (vsota obeh obrokov), ki znaša 84 g (tab. 3). Mil M2 oba število izbljuvkov (i) " 39i 46 85 mere izbljuvkov (mm) 32x20x16*1 42x26x19 38x23x18 številojplena (n) 1121 222 334 Št. plena na izbljuvek (n/i) 2.87j Î 4.82 3.92 biornasa (g) 986! 2701 3687 jjodobnostni indeks (S) i 0.63 povprečna teža [)!enajg)__ 8.ÎÎ0 j 12.16 11,03 puvp. teža plena/izbljuvek (g) 25.28 58.61 43,37 povprečni dnevni siaaiisL™™™. 83.89 * mere se nanašajo na 22 izbljuvkov iz Ml in 33 iz M2. Tabela 3: Mere izbljuvkov in ¡¿računani parametri iz analize svežih izbljuvkov na obeh počivališčih. Ta podatek se približno ujema s podobnimi rezultati tovrstnih analiz v drugih deželah. 8unn in sodelavci (1982) so ocenili povprečni dnevni zalogaj pegaste sove na 100 do 150 g, Mikkola (1983) pa na 95 g. Mikuska in Vukovič (1980) sta ocenila, da vsebuje prvi, nočni izbljuvek plena v skupni teži od 20 do 30 gramov, dnevni izbljuvek pa od 40 do 60 gramov. Torej znaša njuna ocena dnevnega zalogaja od 60 do 90 gramov. Najin izračun se najbolj ujema z oceno dnevnega zalogaja za Sicilijo 80 do 85 g, ki sta jo ocenila Catalisano in Massa (1987). Podobnost v prehrani je, glede na dejstvo da gre za isto sovo oz. par, razmeroma nizka (S = 0.63). povprečni obrok (biomasa plena/izbljuvek) v g I i Dravsko polje 58.2 Šorgo (1992) Ljubljansko barje 59.5 Tome (1992) Slovenska Istra 57.5 Lipei (1988) i Beneška iagurta 59.1 Bon & ai. (1993) dolina Mirne (D) 5S.6 Lipej & Gjerkeš (1994) dolina Mirne (N) 25.3 Lipej & Gjerkeš (1994) okolica Rovinja 59.3 Kovačič (1984) Sicilija 46.9 Catalisano & Massa (1987) Baranja 55.5 Mikuska & Vukovič (1980) N = nočno počivališče; D = dnevno počivališče Tabela 4: Povprečni obrok (biomasa plena/izbljuvek) pegaste sove v analizah prehrane v južni Evropi. Na tabeli 4 so podani povprečni obroki različnih avtorjev v južni Evropi. Najin izračun povprečnega dnevnega obroka iz dnevnega počivališča {58.6 g) se dobro ujema z rezultati drugih avtorjev. Iz tabele je razvidno, da večina avtorjev podaja kot dnevni obrok podatke iz dnevnih počivališč. Analiza nedatiranega materiala Analiza razpadlega materiala na počivališčih M2 in M3 pokaže prehrano pegaste sove v vseh štirih letnih časih. Razlike v prehrani pegastih sov so verjetno posledica razlik v okolju (meiiorirano in nemeliorirano). Veliko višji delež voluharic je plenila pegasta sova, ki je lovila v melioriranem okolju (M2). Dobljeni podatki tako potrjujejo tudi oportunistično naravo plenilca. Dvoživke je pegasta sova plenila na obeh lokalitetah, a značilno več v nemelioriranem okolju (X2 = 17.9, PcO.OOI). Na počivališču M3 je pegasta sova uplenila bistveno več netopirjev kot na počivališču M2 (P<0.01), čeprav je delež netopirjev v prehrani znašal komaj 2%. Po drugi strani pa je ta delež med najvišjimi v Sredozemlju in v Evropi (Lipej & Gjerkeš 1992). Primerjava obeh lokalitet kaže signifikantne razlike. Bolj pestro prehrano ima sova iz počivališča M3, ki je na nemelioriranem območju. Voluharice iz rodu Microtus, ki so v večini raziskav prehrane pegaste sove Hoiarktika najpomembnejše vrste plena (Mikkola 1983, Bunn & al. 1982), so na istrskem polotoku redke (Kovačič 1984) ali odsotne v prehrani te sove (Lipej 1988). Od drugih vrst je ilirska voiuharica (P/iymys liecbtensteini) zaradi svojega fosorialnega načina življenja verjetno težje ulovljiva vrsta plena. Isto velja za snežno voluharico {Chionomys nivalis), ki je omejena 74 ANNALES 4/' 94 Lovrenc LIPE), Miran CJERKEŠ: PREHRANJEVALNA EKOLOGIJA PEGASTE SOVE {7VTO ALSA Srop. 1769) V DOLINI REKE MIRNE..., 71-76 ------- --- lig ■'.'jO, Msmm mm mam. WÊÊm mm m ¡¡¡¡¡i® Ï7;'Y i1.'. H mm llSiiittiMSMf' s «SiiiS IssiiiStPiS iii ilfl mKÊÊsÊÈÊ* linMMmF I« appglHpra «HMH mm MMR M ;. - v-.•./••...,•. ' • ' ' ■■.";-."rV -.vil. ¡'- 1" . v - Vl-tv* iH§ _ t/U;.? ..-'V.: V' sil "-.'-y. .Fii-rV« -iWi'^T. ■'a* àdm SUka 3: Pegasta sova (Iyto alba) na gnezdu (Foto: 8. Marčeta). ie na skalne pečine ob bregovih Mirne in je prav tako zaradi kavernikolnega načina življenja redkeje uplenjena. Tako so v Istri najpomembnejša kategorija plena rovke in miši, ki so sicer drugod v Evropi alternativne vrste plena (Mikkoia 1983, Korpimaki & Norrdahl 1989). Primerjava podatkov, dobljenih iz analiz svežega in nedatiranega materiala, kaže na razlike, ki so verjetno odvisne od sezonske dinamike prehrane pegaste sove. Sveže izbljuvke sva namreč pobirala le v zimskem obdobju, nedatirani pa so vsebovali informacijo o prehrani iz vseh letnih Časov. Vgnezditvenem obdobju, ko samci krmijo samice in mladiče, je energetska potreba le-teh visoka. Tako prinese večje (težje) vrste plena (voluharice) na gnezdo, medtem ko manjše vrste plena (rovke) zauži- je na mestu samem (Stephen & Krebs 1986). Zato domnevava, da so višji deleži rovk v analizi svežih izbljuvkov verjetno odraz prehrane odraslih sov v jesenskem in zimskem obdobju. Po drugi strani je na počivališču M3, kjer sva tudi našla gnezdo pegaste sove, višji delež belonogih miši (47,5%). Zahvala Najlepše se zahvaljujeva mag. Davorinu Tometu za pomoč pri izračunavi nekaterih statističnih podatkov in za kritične pripombe pri prebiranju rokopisa. Posebno zahvalo sva dolžna tudi dr. Mitju Kaligariču za podatke o vegetaciji obravnavanega območja. 75 ANNALES 4/' 94 Lovrenc LSPEL Miran QERKCS: PREH RAN) E VAINA EKOLOGIJA PEGASTE SOVE (TYTO ALBA Scop. 1769) V DOLINI REKE MIRNE ..., 71-76 RÍASSUNTO Cli autori trattano l'alimentazione del barbagianni (Tyto alba) in tre aree deüa valle del Quieto (Istria, Croazia). L'analisi di borre recent/ ha dimostrato che la preda piú frequente é rappresentata dalla specie Crocidura suaveolens, mentre akre prede importanti sono ¡I topo selvático (Apodemos sylvaticus) ed il mustiólo (Suncus etruscus). La comparazione dell'alimentazione de! barbagianni indica significative differenze alimentan ira le aree bonifícate e quelle che non lo sono. La quantitá quotidiana di clbo ingerito da! barbagianni risulta essere di 84grammi e corrisponde a quella dei sui simili nelle altre regioni de! Mediterráneo. LITERATURA Blaškovič, P. (1953) Hidropedološka študija doline do-njeg toka rijeke Mirne. Zagreb, Poljoprivredni nakladni zavod, 88 pp. Bon, M., P. Roccaforte & G. Širna (1993) Variazione stagionaie della dieta del Barbagianni, Tyto alba, in una locality della gronda lagunare veneziana (Portegrandi, Venezia). Lavori., Soc.Ven.Sc.Nat. 18:183-190. Bunn, D.S., A.B. Warburton & R.D.S. Wilson (1982) The Barn Owl. T & A.D. Poyser, Calton, 264 str.. Catal isano, A. & B. Massa (1987) Consideration on the structure of the diet of the barn owl {Tyto alba) in Sicily (italy). Boll.Zooi. 54:69-73. Contoli, L., (1980) Borre di strigiformi e ricerca teriolo-gica in Italia. Natura e Montagna, Bologna,3:73-94. Di Palma, M.G. & B. Massa (1981) Contribute meto-dologico per lo studio dell'alimentazione dei Rapaci. Atti I Convegno itai. Ornitol., pp. 69-76. Korpimaki, E. & K. Norrdahl. (1989) Avian and mammalian predators of shrews in Europe: regional differences, betweenyear and seasonal variation, and mortality due to predation. Ann.Zool.Fennici, 26:389-400. Kovačič, D. (1984) ishrana kukuvije drijemavice (Tyto alba Scop. 1769) u okolici Rovinja. Bilten društva ekol. BiH, Sarajevo. Krystufek, B. (1985) Mali sesalci. Naša rodna zemlja, Ljubljana. Krystufek, B. (1991) Sesalci Slovenije. Prirodoslovni Muzej Slovenije. Ljubljana, 294 pp. Lipej, L. (1988) Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri. Diplomsko delo. Ljubljana. Lipej, L. & M. Gjerkeš (1992) Bats in diet of owls from NW Istra. Myotis. 30:133-138. Lipej, L. & B. Krystufek (1991) Pygmy White-toothed Shrew Suncus etruscus (Savi, 1822) in northwestern Istria (Insectivora, Mammalia). Gortania, Atti Museo Friul.Sto- ria Nat. 13:225-233. Lovari, S., A. Renzoni & R. Fondi (1976) The predatory habits of the Barn Owl (Tyto alba Scopoli) in relation to vegetation cover. Boli.Zool.43:173-191, Marti, C.D. (1974) Feeding ecology of four sympatric owls. Condor 76:45-61. Marz, R, (1987) Gewoll und Rupfungskunde. Akademie Verlag Berlin. Massa, B. (1981) Regime alimentaire de quatorze espe-ces de rapaces en Sidle. Rapaces Mediterraneens. An-nalesdu CROP, 1:119-129. Mikkola, H. (1983) Owls of Europe. T & AD Poyser, Calton, 397 pp. Mikuska, J. & S. Vukovič (1980) Kvalitativna i kvantitativna analiza ishrane kukuvije drijemavice, Tyto alba Scop. 1769., na području Baranje s posebnim osvrtom na rasprostranfenost sitnih sisavaca. Larus 31-32(1978-1980), 269-288. Mikuska, j., S. Pančič & G, Pivar (1986) Prilog poznavanju ishrane kukuvije drijemavice, Tyto alba Scop.1769, na području istočne Slavonije, s posebnim osvrtom na rasprostranjenost sitnih sisavaca. Larus 36-37:77-88. Pucek, Z. (1981) Key to Vertebrates of Poland Mammals. Polish Scientific Publishers. Purger, j.J. (1990) Analiza ishrane kukuvije, Tyto alba (Scop., 1769) uzapadnoj Bačkoj (Vojvodina, Jugoslavija) preko sadržaja gvaiica. Larus 41/42:135-139. Raczynski, J, & A. Ruprecht, (1974) The effects of digestion on the osteoiogical composition of owl pellets. Acta omithologrca 14:25-38. Stephens, D.W. & j.R.Krebs, (1986) Foraging Theory. Monographs in behaviour and ecology. Princeton University Press. Princeton, New Jersey, 237 str. Szlivka, L. (1973) Prilog poznavanju ishrane kukuvije drijemavice, Tyto alba Scop. Larus 25:109-119. Šorgo, A. (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Dravskem polju. Acrocephalus 13:166-173. Tome, D. (1992) Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 13:33-38. 76 izvirno znanstveno delo ANNALES 4/' 94 UDK 582.52/.59(262.3-1 7) MORSKE TRAVE SLOVENSKEGA DELA JADRANA Jernej JOGAN dipl. biol., Oddelek za biologijo 8F, Univerza v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO laureato in biol., Dipartimento dr Biologia della Facoltž di Biologa, 6"! 000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO IZVLEČEK Članek obravnava štiri vrste morskih trav(Posidonia ocean ica, Cymodocea nodosa, Zostera marina, Zostera noltii), ki uspevajo tudi ob slovenski obali. Po kratkem uvodu in predstavitvi problematike (težka določljivost po ključih, malo podatkov o uspevanju, dolgoročna spremen//7vosi številčnosti) so s sliko in tabelo prikazani znaki, primerni za razlikovanje med vrstam/ v vegetativnem stanju, saj dve od naših vrst {P. oceanica, C. nodosa) v naših razmerah ne cvet/ta, drugi dve pa imata drobne cvetove skrite v listnih nožnicah, ki pogosto ostanejo prezrti. Zaradi njene redkosti je prava morska trava (Z. marina) predlagana za vključitev v Rdeči seznam, v katerem je bila doslej le pozidonija (P. ocean ica), na kratko pa je omenjena še problematika slovenskega imenja morskih trav in rastlin na splošno. UVOD Zaradi njihovega nenavadnega rastišča se "kopenski" florist, četudi naj bi ga zanimale vse višje rastline, za morske trave navadno ne zmeni (poleg tega bi botanik lahko nasprotoval uporabi pojma "trave" - npr. Zavodnik 1979 - a več o definiciji "morskih trav" in smiselnosti uporabe takega imena v nadaljevanju). Na kupe napiav-Ijenih odmrlih listov morskih trav naletimo kjerkoli na morski obali, a četudi bi želeli take ostanke določiti, je to po običajni poti skorajda neizvedljivo. Cvetov ali plodov namreč praviloma ne najdemo (polovica naših vrst se razširja le vegetativno!) in brez njih ob uporabi običajnih ključev (npr. Domač 1979, Guinochet & Vtl-morin 1973, Martinčič & Sušnik 1984, Pignatti 1982) ne moremo določiti niti družine. Nepričakovana izjema je, sicer uporabniku ne najbolj prijazna, Flora Europaea (Tutin & al., 1992), ki ima poleg ostalih ključev za določevanje družin še poseben ključ, namenjen določevanju družin morskih trav. Ko se tako končno lahko lotimo določevanja vrst, po literaturi naj bi pri nas uspevale 4 (Mayer 1952, Martinčič & Sušnik 1984), od katerih naj bi bila le pozidonija (Posidoniaoceanica (L.) Delile) redka (Mayer 1952, Wra-ber & Skoberne 1989), ugotovimo, da velika večina ostankov listov na obali pripada le dvema vrstama (najpogostejša je cimodoceja - Cymodocea nodosa (Ucria) Asch, in le nekoliko redkejša mala morska trava - Zostera noltii Hörnern.), pozidonija je pogosta le pri Zusterni, četrta vrsta, prava morska trava (Zostera marina L.), pa je najredkejša. Ob pregledu starejše literature lahko nadalje ugotovimo, da Loser (1860, 1863, 1864) in Štefani (1895) sploh še ne omenjata cimodoceje, in da je bila prava morska trava očitno nekoč precej pogostejša (Loser 1863, PospichaM 897, Marchesetti 1896-97). Že teh nekaj podatkov nam kaže, da je številčnost populacij morskih trav dolgoročno kar močno variabilna, kar omenja tudi literatura (VukoviČ & Semroud 1984, Zavodnik, D. 1979, Zavodnik, N. 1992). Na podlagi tako pičlih in časovno oddaljenih podatkov pa ne moremo ugotoviti, ali so te spremembe tudi resnično ireverzibiine in vodijo v izumrtje pozidonije in prave morske trave (razlogi za to bi bili lahko različni, najpogosteje se omenja onesnaževanje), ali gre preprosto za razmeroma dolgoročno ciklično nihanje številčnosti posameznih vrst. Odgovoru na to vprašanje bi se približali s sistematičnim spremljanjem populacijske dinamike znotraj posameznih populacij (predvsem na rastiščih z dvema ali več vrstami) in skupne Številčnosti posameznih vrst ob vsej obali. Da pa v tako opazovanje pritegnemo čim širši krog sodelavcev, morajo biti morske trave enostavno določljive tudi po vegetativnih znakih. Sodeč po literaturi, so razlike med njimi dovolj velike, 2aradi velikosti arealov in pretežno vegetativnega razmnoževanja pa obstajajo tudi razmeroma velike razlike med populacijami iste vrste. Slednje so na našem območju manj izrazite, zato je iz opisa vrst smiselno izločiti ekslreme, ki jih navaja 77 ANNALES 4/' 94 Jernej jOGAN; MORSKE TRAVE SLOVENSKEGA O EU JADRANA, 77-82 Cymoém mésa losfrn mm LbùÊ r\ \ i 1cm Slika /: Za razlikovanje najpomembnejše značilnosti listov naših morski trav: zgoraj: obris vrha Ustne ploskve; sredina: razpored žil listne ploskve; spodaj: prehod listne ploskve v listno nožnico Fig. 1: The most important differences between the leaves of our sea-grasses: top: leaf-tip shape; middle: leaf blade veining pattern; bottom: leaf blade/sheath junction zone. 78 ANNALES 4/' 94 Jernej jOGAN: MORSKE TRAVE SLOVENSKEGA OEW jADRANA, 77-82 Posidonia oceanica Cymodocea nodosa Zostera noltii Zostera marina l adventivne korenine debele (2-4 mm), razrasle, posamič na koren ¡ki tanke, mab razrasle, posamič na členkih korenike tanke, maio razrasle, po 1-2 (3) v šopu tik pod vrhom členka korenike tanke, malo razrasle, po več v šopu tik pod vrhom členka korenike korenika v gornjem delu gosto obdana z nacefranlrni luskastimi ostanki odmrlih listnih nožnic, spodaj večinoma gola, debela (1 cm) razločno razvita v obliki živic z 0,5-4 (6) cm doigimi členki, pod vsakim listnim šopom pa z zelo kratkimi (1-2 (5) mm), rdečkastimi, v vrhnjem delu razširjenimi členki ni jasne razlike med živicami in koreniko, členki 0,2-2 (4) cm, razmeroma tanki (1-2 mm) ni jasne razlike med živicami in koreniko, členki 0,5-2 (6) cm, debelejši (3-5 mm) listi: dolžina, širina (20) 30-60 cm, (6) 8-10 mm (25) 40-70 (85) cm, (2) 3-5 mm 10-40 (50) cm, 1-2 mm 30-50 cm, (4) 5-6 mm [ I. nožnica odprta, jasno ločena od ploskve, brez ušesc, robova se v dolnjem delu prekrivata, ko iist odmre, odpade Se ploskev, nožnica obstojna odprfa, neopazno prehaja v ploskev, z ušesci, robova se prekrivata le pri mladih listih, kasneje razmaknjena, odmrli listi v celoti odpadejo odprta, neopazno prehaja v ploskev, z ušesci, robova razmaknjena, nožnice odmrlih listov lahko ostanejo na koreniki, vendar hitro propadejo do vrha zaprta, neopazno prehaja v ploskev, brez ušesc, nožnice odmrlih listov lahko ostanejo na koreniki, vendar hitro propadejo I. ploskev: žile T. reda razmeroma toga 11-13, osrednja in robni močnejše mlahava 7 (9) približno enakih mlahava, robni čisto na robu razmeroma toga 3-5 (7), proti robu vse tanjše, robni odmaknjeni od roba žite 2, reda (Število med dvema žilama 1. reda, opazne le _god jupo) 0 1-2 (3) 3-5 5-6 (8) vrh topo, pogosto nesimetrično zaokrožen top do zaokrožen, rob drobno nazobčan izrabljen do prisekano zaokrožen (top) zaokrožen do top osianki odmrlih listov obstojni več let, v obliki nacefranih lusk pokrivajo najmlajši del korenike jih ni posamezna vlakna ostanejo na koreniki še kakšno leto posamezna vlakna! ostanejo na koreniki še kakšno leto globina | (po literaturi) (1,5)2-4 (6?) m 0,3-8 (11) m 0-2 m, tudi spodnji mediolitoral 2-4 (?) m ' pogostost mestoma pogosta, v upadanju zelo pogosta, v zadnjih desetletjih se je razširila, tudi v somornici pogosta, tudi v somornici raztresena, v majhnih skupinah, tudi v somornici opombe številne celice in prečne povezave med žilami na starejših listih prepojene s tanim, zato (isti drobno lisasti, odpadle listne ploskve pri dnu ostro zaokrožene, pri nas ne cveti pri nas večinoma ne cveti cveti redno, V[|-iX cveti redko (?), V-VII literatura, a jih pri nas ne bomo srečali. V nadaljevanju bodo tako obravnavane predvsem razlike v vegetativnem delu med omenjenimi štirimi vrstami morskih trav. 1. VRSTE MORSKIH TRAV V SLOVENIJI Morske trave, četudi medsebojno niso zelo sorodne, so zlahka prepoznavna skupina enokaličnic. Družijo jih skupne značilnosti, ki jih lahko na kratko strnemo v naslednjem opisu: zeinate trajnice, ki živijo in cvetijo (večinoma redko alizelo neopazno) pod morsko gladino, s koreniko ("nadzemno" steblo se razvije le ob cvetenju) se razraščajo v drobnozrnatern do peščenem ali prodnatem, plitvem (do 10 m globokem) dnu, kamor se pritrjajo z adventivnimi koreninami, iz korenike izraščajo šopi DELA JADRANA. dvoredno nameščenih, navadno nekaj dm dolgih črta-lastih listov, ti pri dnu z razločno listno nožnico, listna ploskev topa, 1-10 mm široka, z vsaj 3 razločnimi vzporednimi žilami, med njimi številne prečne povezave; na morskem dnu se razširjajo (v naših razmerah) predvsem nespolno in tvorijo obsežne in goste podmorske "travnike". Po podobnih rastiščnih razmerah bi v to skupino lahko uvrstiti tudi rupijo (Rupp/a), tudi ta ima namreč črtalaste liste in uspeva vslant vodi, v tako okolje pa lahko zaide tudi vodopivka (Zannicheliia). Oba ta rodova pa lahko uspevata le v plitvi mirni vodi (npr. opuščenih solinskih bazenčkov), plavajoče steblo je dobro razvito in olistano z ožjimi (do 1 mm širokimi) in krajšimi (do 10 79 ANNALES 4/' 94 Jernej J'OGAN: MORSKE TRAVf SLOVENSKEGA DELA JADRANA, 77-82 cm dolgimi), 1-žilnatimi črtalastimi listi, rastline pa redno cvetijo. Ostali naši haiofiti so razločno kopenske rastline, četudi so nekateri (lahko) zakoreninjeni v vodi. 1.2 Metodika Ker je bil moj namen ugotoviti čimveč razlik med našimi štirimi vrstami morskih trav, na podlagi katerih bi bilo možno enostavno in zanesljivo razlikovanje že na podlagi fragmentov vegetativnega dela rastlin (npr. koščkov listov, korenik...), sem vse morfološke znake, ki jih navaja literatura, preveril na materialu zbranem na več mestih na slovenski obali. Ob tem sem (poleg redkih herbarijskih primerkov zbranih v herbariju LJU in lastnem herbariju) uporabljal tako ostanke, naplavljene na obalo, kot tudi žive primerke, ki sem jih izkopal na morskem dnu. Izkazalo se je, da se naše štiri vrste morskih trav popolnoma zanesljivo razlikujejo že na podlagi številnih makroskopskih znakov. V nadaljevanju pa je omenjenih še nekaj ekoloških in fenoloških podatkov, zbranih iz literature (in to izključno tiste, ki obravnava slovensko obalo ali kvečjemu Severni jadran) ki jih nisem posebej preverjal. 2. REZULTATI Rezultati so prikazani v obliki preglednice in skice, nekaj nadaljnjih opomb pa sledi preglednici. V oklepajih so navedene izmerjene oziroma preštete količine, ki sem jih zasledil le izjemoma. Znakov v cvetni raegiji, po katerih je razlikovanje prav tako zanesljivo, nisem posebej navajal, saj so v naših razmerah večinoma neuporabni. 2.1 Posidonia oceanica (L.) Delile, fam. Posidoniaceae Za slovensko obalo omenjajo starejši avtorji od Loser-ja (1864) dalje nahajališče med Koprom in izolo (0448/3), ki je razmeroma stabilno, saj je še danes, torej po 130 letih, bogato. V 20. stoletju so to nahajališče kot edino na naši obali potrdili ("ponovno odkrili") šele v začetku 80. let (Vukovič 1982). Zelo vprašljivo je pojavljanje te vrste pri Piranu (0447/3, Matjašič & Štirn 1975), saj ga niti Vukovič (l.c.), ki je v projektu Flora in favna Severnega Jadrana (Matjašič & Štirn, l.c.) prav tako sodeloval, niti "Rdeči seznam" (VVraber & Skoberne 1989) ne omenjata (vendar niti ne zanikata njegove resničnosti). Kot redka vrsta slovenske flore je pozidonija edina morska trava v "Rdečem seznamu", njeno nahajališče pa močno ogroža načrtovana gradnja obalne avtoceste. Sodeč po literaturi, številčnost te vrste v Severnem Jadranu upada. 2.2 Cymodocea nodosa (Ucria) Asch., fam. Zannichelliaceae V Severnem Jadranu seje pojavila konec 19. stoletja (?), danes je na naši obali najštevilnejša in uspeva lahko najgloblje. Morda je njeno širjenje povezano s hkratnim upadanjem številčnosti prave morske trave in pozidoni-je. V naših razmerah ne cveti, a Pospichal (1897) poroča o opaženem cvetenju pri Nabrežini. Rdečkasti Členki korenike so razviti le na koncu starejših (vsaj 1 leto starih) živic! 2.3 Zostera noltii Hornem. (Z. nana Roth, nom. i I leg., Z. angustifoHa "Rchb." sensu Loser, "Zosterella n."), fam, Zosteraceae Edina od naših vrst, ki prenese občasno izsušitev. Kot predstavnica podrodu Zosterella (Asch.) Ostenf. redno Posidom oceankv Cymodoceo nodosa lostsfa noltii lostdffl mom km 0 10 20 ST ffl^ST teMHaWSBgl m 4? Slika 2: Razširjenost morskih travna slovenski obali po kvadrantih mreže srednjeevropskega florističnega kartiranja. Fig. 2: Distribution of sea-grasses along the Slovenian Adriatic Coast (Central-European Floristic Mapping grid). 80 ANNALES 4/' 94 jemejJOCAN: MORSKETRAVE SLOVENSKEGA DELA JADRANA, 7?-82 cveti, ob cvetenju razvije kratko steblo, socvetja so neopazna, obdana z listnimi nožnicami, plod pa je neke vrste jagoda. Sodeč po tuji literaturi, imajo naše populacije razmeroma daijše liste (kar omenja že Loser 1863), prav tako pa nikjer nisem zasledil omembe topo koničastega listnega vrha, kakršnega so imele številne rastline nabrane pri Strunjanu. Za Severni Jadran (izliv Mirne) navaja Pospichal (1897) še eno predstavnico tega rodu: Z. angustlfolia (Hornem) Reichenb., ki je na prvi pogled zelo podobna mali morski travi, le listne nožnice so zaprte (torej pripada tipskemu podrodu) in stranski dve žili listne ploskve sta nekoliko odmaknjeni od roba. To vrsto neredko obravnavajo le kot varieteto prave morske trave, možen pa je tudi njen nastanek s križanjem male in prave morske trave (Cvelev, 1981). Lahko jo pričakujemo tudi pri nas. 2.4 Z. marina. L., fam. Zosteraceae Kaže, da se je številčnost te vrste od 19. stoletja do danes precej močneje zmanjšala, kot npr. pozidonije. Danes so njene populacije majhne in raztresene, npr. izliv Dragonje (Vukovič & Semroud 1984), Portorož (C. Batelli, ustno), Piran, pred MBP (leg. A. Zrirnec) in zato je možno, da je skupno število primerkov celo manjše kot pri pozidoniji. Prava morska trava sicer ni tako neposredno ogrožena kot pozidonija, a zaradi njene redkosti bi jo bilo smiselno vključiti v "Rdeči seznam". Kot predstavnica tipskega podrodu cveti le redko (Cvelev 1981), cvetno steblo, socvetje in plodovi pa so podobni kot pri mali morski travi. 3. SKLEPI, DISKUSIJA 1. Očitno je, da se populacije vrst morskih trav dolgoročno številčno precej spreminjajo, da pa bi lahko iz tega sklepali kaj več, bi bilo potrebno redno in sistematično spremljati tako številčna nihanja znotraj posameznih populacij (predvsem na skupnih rastiščih dveh ali več vrst), kot tudi nihanja številčnosti na celotni obali. 2. Za nepoznavalca so morske trave, ki jih navadno lahko naberemo le v necvetočem stanju, po običajni floristični literaturi praktično nedoločljive. Ker pa se vrste zelo dobro razlikujejo že po vegetativnih znakih in imajo po drugi strani dovolj skupnih značilnosti, ki jih razlikujejo od ostalih rastlin, bi moralo v ključih že razlikovanje družin morskih trav temeljiti prav na zgradbi korenin, stebla in listov. 3. Zaradi razmeroma obsežnih arealov in pretežno vegetativnega razmnoževanja, so razlike med posameznimi populacijami iste vrste morske trave lahko zelo velike, v zvezi s tem se precej razlikujejo tudi opisi vrst v različni floristični literaturi. V preglednici so zato predstavljene značilnosti predstavnikov nafrfj populacij štirih vrst morskih trav. 4. Dve od naših vrst morskih trav sta (le trenutno?) tako redki in njuna številčnost nadalje upada, da si vsekakor zaslužita mesto v "Rdečem seznamu" (pozidonija je vanj že bila vključena, predlagam pa še vključitev prave morske trave) in podrobno spremljanje populacijske dinamike. In še o slovenskem poimenovanju morskih trav. Kot je že bilo omenjeno, imajo morske trave toliko skupnih značilnosti in so hkrati tako drugačne od ostalih rastlin, daje skupno slovensko ime za celotno skupino smiselno in gotovo tudi edino "ljudsko". Ali je potemtakem smiselno nadaljnje slovensko poimenovanje posameznih rodov (nasilno) podrejati formalni uvrstitvi v sistem (pa četudi je tako podrejanje pri slovenskih botanikih v navadi)? Vsi se namreč zavedamo relativnosti botanične klasifikacije in popolnoma nepotrebno je, da zaradi različnega pojmovanja rodov trpijo tudi slovenska rastlinska imena, ki bi lahko ostajala nespremenjena in bi s tako nespremenljivostjo precej bolje služila "ljudski" rabi, ki naj bi jih načeloma tudi sama ustvarila in so ji (in prav njej!) pravzaprav tudi namenjena. Skladno s tem bi bilo smiselno vse štiri vrste morskih trav s tem imenom tudi imenovati, za razlikovanje pa dodati pridevnike npr.: velika (Posidonia oceanica), navadna (Cymodocea nodosa), prava (Zostera marina) in mala morska trava (Zostera noltii). S takim pristopom k poimenovanju bi se tudi izognili zadregi, ki bi (bo?) nastala ob morebitni osamosvojitvi dosedanjega podrodu Zosterella iz rodu Zostera (argumenti za tako odcepitev so dobri in njenih zagovornikov je kar nekaj, med drugim npr. Cvelev 1981), zmanjšali pa bi tudi število "slovenskih" rastlinskih imen, ki so nastala s preprostim prečrkovanjem strokovnega imena (npr. cimodoceja, pozidonija, rupija) in slovenskemu imeniku rastlin res niso v Čast. Ob koncu se zahvaljujem C. Batelliju, od katerega sem izvedel, da so morske trave določljive tudi brez cvetov in si jih v njegovem herbariju tudi ogledal, A. Zrimcu in M. Berden, ki sta mi prinesla pravo morsko travo in prof. dr. T. VVraberju za pomoč z literaturo in spodbudo. 81 ANNALES 4/' 94 /emej JOGAN: MORSKE TRAVE 5LOVENSKECA DELA JAORANA, 77-82 RIASSUNTO ll contributo tratta quattro spede di piante marine (Posidonia oceanica, Cymodocea nodosa, Zostera marina, Zostera noltii) che crescono anche lungo la costa slovena. Ad una breve introduzione e presentazione della problemática (dlñicoltá di classificazione, mancanza di dati sulla crescita, variazione a lungo termine della diffusione) segue un'illustrazioe fotográfica e tabellare delle caratteristiche che distinguono fe varié specie in stato vegetativo. In questa zona, infatti, due delle nostre specie (P. oceanica, C. nodosa) non fioriscono, mentre le altre due hanno plccoll fiori nascosti tra le foglie de! rizoma, che spesso restaño inosservati. Si propone che, per la sua raritá, l'erba marina (Z. marina) venga inserita nell' Elenco Rosso, che finora comprendeva solo la posidonia (P. oceanica). Viene inoltre menzionata in breve la problemática dei nomi sloveni delle erbe e delle piante marine in genera/e. UTERATURA Cvelev, N. N., 1981: Vzmornikovye (Zosteraceae Du-mort) dal' nego vostoka. Nov. Sist. VysS. Rast. 18: 50-57. Nauka, Leningrad. Domač, R., 1979: Mala flora Hrvatske. Školska knjiga, Zagreb. Guinochet, M. & R. de Viimorin, 1973,1978: Flore de France 1, 3. CNRS, Paris. Loser, A., 1860: Spezielles Verzeichnis der in den Um-gebungvon Capodistria in Istrien einheimische Pflanzen. Oesterr. bot. Zeitschr. 10: 273-301. Loser, Av 1863: Lieber Seephanerogamen. Oesterr. bot. Zeitschr. 13 (12): 382-384. Loser, A., 1864: Nachtraege zu meinem Verzeichnisse der im Gebiete von Capodistria wildwachsenden Pha-nerogamen. Oesterr. bot. Zeitschr. 14. Marchesetti, C., 1896-97: Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Trieste. Martinčič, A. & F. Sušnik, 1984: Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana. Matjašič, J. & J. Štirn (& al.), 1975: Flora in favna Severnega Jadrana, Prispevek 1. SAZU, Ljubljana. Pospichal, E., 1897: Flora des Oesterreich Ischen Kues-tenlandes 1. Leipzig, Wien. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. SAZU, Ljubljana, Pignatti, S., 1982: Flora d'ltalia 1-3. Edagricole, Bologna. Štefani, A., 1895: La Flora di Pirano. Tutin, T. G. & al. (eds.), 1992: Flora Europaea 1, 2nd ed. CUP, Cambridge. Viikovic, A., 1982: Pozidonija v Koprskem zalivu. Proteus 44 (9-10): 345-346. Vukovič, A. & R. Semroud, 1984: Morske cvetnice v slovenskem priobalnem morju. Slovensko morje in zaledje 7 (6-7): 157-164. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst Nar. 14-15: 7-428. Zavodnik, D., 1979: Stanje priobalnih životnih zajedni-ca morskog dna u sjevernom Jadranu. Konferencija o zaŠtiti Jadrana, zbornik referata 2: 429-434. Hvar. Zavodnik, N., 1992: Priloži morskoj flori i fauni lošinjske otočne skupine, li. Morske cvjetnsce (Sperm atophyta}. Otočki fjetopis Cres-Lošinj 8: 215-220. Mali Lošinj-Rije-ka. 82 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno deío UDK 581.5(497.12) ASOCIACIJA GENISTO SERICEAE-SESLERIETUMJUNCiFOLIAE POLDINI 80 (ZDRUŽBA SVILNATE KOŠENIČiCE IN OZKOLISTNE VILOViNE) V SLOVENIJI Mitja KAUGARIČ dr,, Pedagoška fakulteta, 62000 Maribor, Koroška 160, SLO dr. sc„ Facolta di Pedagogía, 62000 Maribor, Koroška 160, SLO IZVLEČEK Avtor obravnava pojavljanje asociacije Genisto sericeae-Seslerietitm juncifoliae Poldini 80 na ozemlju Slovenije. Asociacija je značilna za kraške robove Nizkega in Visokega krasa. Glede na spremljevalke, ki pripadajo različnim sintaksonom, avtor loči nižinsko in montansko obliko asociacije. 1,UVOD Sestoje asociacije Gen/sto-Ses/er/etum uvrščamo še med ilirska suha traviščazveze Satureion subspicatae Ht. 62 (sinonimi: Chrysopogono-Satureion Ht. et H-ič 34 p.p.), čeprav njen fiziognomski videz že meji na vegetacijo skalovja oziroma skalnih razpok kraškega sveta v slovenskem (in sosednjem italijanskem) submediteran-skem fitogeografskem območju. Zveza Satureion subspicatae združuje suha, kamnita travišča na apnencu, ki so večinoma služila kot pašniki. Razvita so večinoma na plitkih, skeletnih tleh, na bazični podlagi. Travišča te zveze najdemovpasu hrastov, črnega gabra in bukve od vzhodnojadranske obale prek Istre, severnojadranskega krasa do predgorja južnih apneniš-kih Atp, Poldini je zvezo razdelil na dve podzvezi. Pod-zveza Satureion subspicatae Poldini 89 je razširjena na vzhodnojadranskem in severnojadranskem krasu in vsebuje bolj ali manj znaten delež submediteranskih, medi-teransko-montanskih, predvsem pa ilirskih vrst, Podzveza Centauren/on dicbroantae Poldini & Chiapel-la-Feoli in publ. pa je razširjena v predgorju Karnijskih in Julijskih Alp in ekološko ustreza prvi podzvezi, le da je floristično osiromašena za veliko ilirskih in submediteranskih elementov, čutimo pa vpliv Alp in njihovega endemizrna. Značilne vrste zveze so: Carex humilis, Teucrium montanum, Gtobularia cordifolia, Stipa eriocaulis, Genis-ia sericea, Scorzonera austriaca, Inula ensifolia, Echinops ritro subsp. ruthenicus, Dianthus sylvestris subsp. sylve-stris, Crepis cbondrilloides in še katera. Značilne vrste podzveze Satureion subspicatae pa so naslednje: ¡ris illyrica, Jurinea mollis, Satureja subspicata subsp. liburnica, Sesleriajundfolia, Crepis cbondrilloides, Gentiana tergestina, Seseli gouanii, Antbyllis jaquenii, Ruta divaricata itd. Asociacijo je opisal Poldini leta 1980, podrobneje pa govori o njej v delu iz leta 1989, ko jo navaja za kraške robove in postavlja karakteristično vrsto Alllum ochro-leucum in diferencialne vrste Sempervivum tectorum, Scorzonera austriaca in Athamantha turbith. 2. METODE DELA Pn jemanju vzorcev - fitocenoloških popisov - smo uporabljali standardno srednjeevropsko Braun-8lanqu-etovo metodo, prirejeno po Pignattiju (1952). Ugotavljali smo le pokrovnost, lestvico združenosti oziroma aso-ciabilnosti pa smo, kot večina sodobnih avtorjev, zaradi prevelike subjektivnosti izpustili. Lestvica za pokrovnost je tako naslednja: + = manj kot 1 % 1=1- 20% 2 = 21- 40% 3 = 41 - 60% 4 — 61 - 80% 5 = 81 -100% V predzadnji koloni analitične tabele je označena frekvenca pojavljanja posamezne vrste v procentu, ne glede na pokrovnost. V zadnji koloni pa so označeni razredi frekvenc pojavljanja, in sicer po naslednji lestvici: 83 ANNALES 4/'94 Mitja KALfGARtČ: ASOCIACIJA ŒN1STOSBRICÍAC-SBimUUM¡UNOFOUAE POIOÍNI 80 ..., 83-36 I = vrsta je prisotna v manj kot 20% popisov. il = vrsta je prisotna v 21 - 40% vseh popisov. III ~ vrsta je prisotna v 41 - 60% vseh popisov. IV = vrsta je prisotna v 61 - 80% weh popisov. V = vrsta je prisotna v 81 -100% vseh popisov. Popisovali smo v času, ko je vegetacija optimalno razvita, to je - odvisno od nadmorske višine - od maja do julija. Naši popisi so bili narejeni v vegetacijskih sezonah 1990, 1992 in 1994, 5 popisov v tabeli je referenčnih, že objavljenih (1989) Poldinijevih popisov. 3. REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 Floristična sestava asociacije Asociacijo bi lahko označili kot prehod od traviščne k naskalni vegetaciji. Gre za močno vetru izpostavljene lege, predvsem kraške robove, kjer je zelo konkurenčna vrsta Sesleria juncifolia, ki v sestoju absolutno prevladuje. Podobno vlogo - naskalno-traviščna vrsta - ima Gen/sta sericea. Ti dve vrsti uspevata v klimatskih razmerah od morja do Čavna ali Nanosa, toda vselej najraje na prepi-hanih skalnih robovih; njuna razširjenost se ujema z razširjenostjo asociacije: od Kraškega roba do robov planot Visokega krasa. Zaradi velike biomase vrste Sesleria juncifolia in skalnate podlage je floristični inventar močno osiromašen. Od vrst zveze so poleg omenjenih vrst Sesleria juncifolia in Genista sericea pogoste še Carex humilis, Teucrium montanum, Seseli gouanii, Ruta diva-ricata, Iris illy rica, Satureja subspicata subsp. liburnica itd. Od vrst reda naj omenimo vrste Euphorbia nicaeensis, Potentilla tommasiniana, Sanguisorba minor subsp. mu-ricata in Centaurea rupestris. Velika je pestrost spremljevalk, in sicer glede na nadmorsko višino sestoja. Na Kraškem robu so prisotne številne spremljevalke iz razreda Thero-Brachypodietea, kot na primer Diantbus sylvestris subsp. tergestinus, Artemisia alba, Genista sylvestris, Satureja montana subsp. variegata, Stachys subcre-nata, Euphorbia fragifera, Onosma javorkae in celo Convolvolus cantabrica in Teucrium flavum. Na robovih planot Visokega krasa, kot npr. Čaven in Nanos, pa najdemo vrste iz redov Potentilletalia caulescentis (npr. Saxífraga crust ata), Sesleriatalia albicantis (npr. Caiamin-tha alpina) in razreda Sedo-Scleranthetea (npr. Di an thus sylvestris subsp. sylvestris). Na robovih nižje ležečih planot, kot npr. pri Istrskih vratih v Čičariji {okrog 700 m nmv.) pa te ekstremne spremljevalke v veliki večini manjkajo. 3.2 Sinhorologija in sintaksonomski položaj asociacije Asociacija je razširjena na skalnih, z gozdom neporas-lih robovih kraških planot-od Nizkega do Visokega krasa po vsem obravnavanem ozemlju. Za zdaj še niso znana nahajališča te asociacije na Hrvaškem oziroma lahko rečemo, da je po vsej verjetnosti razvita vzdolž kraških robov tudi v hrvaški Istri. Sintaksonomski položaj te nekoliko obrobne asociacije v okviru zveze Satureion je jasen: ekološko se navezuje na naskalno vegetacijo Potentilletalia caulescentis in na vegetacijo skalnato-peščenih tal razreda Sedo-Scleranthetea, po drugi strani pa fitocenološko in ekološko na termofiina travišča združbe Chrysopogone-to-Centaureetum (posebno su bas. gen/s tetosum sericeae) z znatnim vplivom evmediteranskih termofilnih vrst razreda Thero-8rachypodietea. 3.3 Variabilnost znotraj asociacije Glede na tako različno fitogeografsko sestavo spremljevalk (od vrste Convolvolus cantabrica do Calamintha alpina) in s tem pogojeno razširjenost asociacije lahko neformalno govorimo o dveh višinskih oblikah asociacije. Nižinska oblika je razširjena vzdolž kraških robov Nizkega krasa (Tržaški Kras, GlinšČica, Črnokalski kraški rob od Ospa do Movraža in Sočerge ter naprej proti Buzetu, hkrati pa tudi južni robovi Čičarije nadZazidom in Rakitovcem ter dalje proti Žbevnici), višinska oblika pa vzdolž robov planot Visokega krasa (Trnovski gozd, Nanos, Snežniško predgorje). Floristične razlike in njihovo različno sšntaksonomsko pripadnost smo izpostavili že zgoraj, 3.4 Geoelementš V tej sicer floristično osiromašeni asociaciji so dobro zastopane submediteranske in mediteransko-montanske ter ilirske vrste, kar je sicer značilnost celotne podzveze. Nastopa pa tukaj večji delež evmediteranskih vrst v nižinski obliki asociacije, hkrati pa čutimo vpliv termofilnih kontinentalnih ali celo termofilnih alpinskth vrst v montanski obliki asociacije. 3.5 Sinekologija asociacije Asociacija je pogojena bolj edafsko kot klimatsko, saj jo v enakih talnih razmerah - skalovje in kamenje robov kraških planot - najdemo od Kraškega roba do Visokega krasa. Za njena nahajališča je značilna velika vetrovnost (visoka pokrovnost vrste Sesleria juncifolia), ker pa se apnenčasta kamnina hitro segreje, pa tudi topla podlaga, ki daje ugodne razmere za uspevanje termofilnih vrst. V asociaciji nastopajo samo bazifilne ali nevtrofilne vrste, veliko je zelnatih trajnic. Njeni sestoji prehajajo največ-• krat v nižinsko ali montansko obliko asociacije Carici-Centaureetum rupestris, na južni meji razširjenosti pa v asociacijo Chrysopogono-Centaureetum cristatae subas. genistetosum sericeae. Ekološko se navezujejo tudi na podobno, dinarsko združbo Visokega krasa, ki je pri nas razširjena le na Čavnu - Gen/sto holopetalae-Caricetum mucronatae. 84 ANNALES 4/'94 Mitja KALtCARIČ: ASOCiAOjA C£NISTOS£RIC£A£-S£Siera£TUMjUN€ffOLWf POlOiNI 80..., 83-86 Sklepamo, da so bile površine te združbe zaradi skaiovitosti, naklona in vetrovnosti od vedno z gozdom neporaščene, zato jih upravičeno imamo za centre "naravnih" rastišč traviščnih vrst, ki so se kasneje, z izkrčitvijo gozda, "preselile" in naselile negozdne površine - današnje travnike in pašnike, ki danes na Primorskem krasu pokrivajo (za sedaj še) tako velike površine. AltaUt. tab. asoc. GlSiŠToTfiPvlCEAE-SESLEfilETUM .RiNClf OUAE Milini SO Zapoiciijie štev, popisov 1 2 3 ■( S fi 7 S y 0 % Karakter, in diferenc, vrste asociacijo tli Karakt. vrste raireda FESTliCO-BROMETEA Altšum acbralencutu + 4 + •r 4 4 60 D S':-ri)p'.'rviv:irn k-Cir.ir;im + I 4 4 r 50 Hi Fttittana procimifrcns 1 4 ! 4 4 50 D Scononsrii au:v',n';ic;i 4 4 4 1 40 II Brontus MCCtus j. + 4 2 40 D Athaniani.ta t;nl'iti + + 4 30 H Alithvilis vulneraria/patyphylia 4 4 20 Asperola cynanchica 4 10 Karakt. vrste zveze in pod/veze Gyfnnaitenia conopsca r 10 fSATUREION, SATUSiENION SUBSPfCATAE) Trima glanes r 10 Sislerifi junci foli;s 2 2 2 3 3 4 4 4 3 4 ¡00 v 1 2 1 5 d 7 i 8 9 0 TJ V Genista sejicca 3 3 2 2 7. 4 1 1 90 V CariK htimilii 2 J 2 .1 i 1 2 ! 80 !V Spremljevalke Teuctium svsoi i Milium 2 \ r 1 'tO II I. J V Htsd; gojfimii l 4 i 4 40 ?1 TO Dianthits sylvcstris/tergeslimis 4 1 4 r 4 4 61! UV Ruta 4 4 ■4 4 40 II TB Anemisia alba 1 3 4 4 JO UV Iris iiiyrica 4 4 + 30 II TE Genista svlvesttis 1 1 2 1 40 UV Satnreja subspicaliylibwrnica 4 2 I 30 It TB Satureja montan&Variegata 4 1 4 40 inuia c: r. if-ci 1L j L 4 1 4 30 II Atnelartchiec ovalts 4 4 ■t JO UV Af]thyl3>s montanii/jacqttinii 4 2 20 I Daphne aipina 4 4 4 30 UV Cctpii dicmdriiloides 4 4 20 I TB Staehys sulictenata + 4 ! 30 Cylisus psEudoprocLimbcns 4- + 20 I TB Euphorbia fragifera 2 2 4 30 Stips iinoiiitulis 1 1 20 I Frangula mpestris 4 4 i 30 GtobuSaria cordifoJia 4 10 Ï Anlltericum raniosiim f t 4 30 UV Gin ii ana + !0 I Astragalus cntnioiicus 20 UV Genista itolopeiaia 1 tO I Erysimum syK^siie r 4 2(1 TB Onostna javorkae 4 4 20 fCiraHcr, vrste reda SCORZONKSŒTAHA VIL LOS AS Cyclamen puipurascens 4 1 20 Dianthus sylvestris/sylvcstns + 10 £uphorbm 3i3caccsi5L5" + 4 , 4 ?.o 1Ï Aspleiunm mla-rtiuraria 4 10 Patenti []a tommasiniana + 4 4 30 II SaA-iftaga crustata I 10 Sanguisorba idtior/muricilta 4 4 4 30 n Calamintha aSpina 4 10 Cas ty urea riEpcstis 4 4 r 30 iï TB Osyris alba 4 10 TEiiaspi prncco* 1 + 20 T Ta Bupieunitu vetonense 4 10 LtitïJS L'tirnicuijtuG/liir'iiiru't + 4 20 1 TB Convolwlus cantahrica 4 10 Galium iuciuutTi 4 4 20 Ï TB Tcucnum ilavum 4 10 OrnifiiL^tiiiin kociîii 4 10 1 TB Etyngtnm atnethyslitium 4 !0 Scoržuncra vt 1 toi + 10 i Hyssopys officmatis/arista tus 4 tO I Patenti [3a austivOis 4 10 I Derycnium p.ctni;inK-urn 4 10 I TB Thero-Brscttypodieiea Thymus kmgitfiiiiis 4 20 t UV = poc&veza Piantajto liainsieum 4 ¡0 I D - dtiirenciafna vrsta III i! 1 I 1 - Pod plešo, Nanos, 1150 m, apnenec, 90 %, 70 m2, jun. 92; 2 - rob Pleše, Nanos, 1200 m, apnenec, 80 m2, jun. 92; 3 - MovraŠki Kuk, 400 m2, apnenec, 50%, 50 mi, apr. 90; 4 - Movraški Kuk, 300 m, apnenec, 80 %, 20 m, apr. 90; 5 - melišče pod MovraŠkim Kukom, 350 m, apnenec, 50 %, 100 m2, apr. 90; popisi od 6 do 10 so referenčni Poldinijevi popisi (1989: 161). 85 ANNALES 4/'94 Mitja KAUGARlC: ASOOAOJA CENISTOSERICEAE-SESLERIEÎUMJUNCIFOUAŒ POLDINI80..., 83-86 RIASSUNTO I cigiioni carsici pietrosi e rocciosi sono caratterizzati dall'associazione vegeta/e Genisto sericeae - Seslerietum juncifoliae. Viene collocata ne! gruppo di associazione Satureion subspicatae, mentre ecológicamente si awicina in realtà alla vegetazione rupestre, visto il sottile strato di terreno tre ¡e rocce. Prevale la specie Sesleria juncifolia, che meglio delle altre prospera in simili ambienti rocciosi e ventosi, ma è diffusa anche la specie Gensita sericea, che caratterizza la fisionomía di tale associazione. L'associazione è diffusa sia sui cigiioni del Carso montano che di quello pianeggiante. Nei due ambienti percio le specie in reciproca relazione sono diverse. Nel Carso montano prosperano le specie Calamintha alpina, Satureja subspicata/liburnica e Dianthus sylvestriy/sylvestris, mentre nel Carso pianeggiante sono diffuse le specie termofili Dianthus sylvestriy/tergestinus, Satureja montana/variegata, Artemisia alba e addirittura Convolvolus cantabrica. Informalmente possiamo quindi parlare di due tipi di biocenosi - pianeggiante e montana. LITERATURA Ferian, L./ Giacomini, V. 1955. Appunti fitosociologici su esempi di pascolo cársico Chrysopogono-Cen-taureeíum cristatae. Atti I Convegno Friul. Sc. Nat. Udine, 4-5 sett, s. 159-183. Horvat, I./ Glavač, V./ Ellenberg, H. 1974. Vegetation Sud-Osteuropas. Stuttgart. Pignatti, Sv 1952. Introduzione ailo studio fitosociobgi-co délia pianura veneta orientale. Arch.Bot 20{4):205-329. Forli. Poldîni, L,, 1980. Ubersiebt über die Vegetation des Karstes von Triest und Gorz (NO Italien), Studia Geobot. 1(1), s. 79-130, Trieste. Poidini, L., 1989. La vegetazione del carso isontino e triestino. Lint, Trieste. 86 ANNALES 4/' 94 strokovno delo (JDK 502.72(262.3) INVENTAR iN POMEMBNOST ZAŠČITENIH LOKALITET V JADRANU iztok ŠKORNIK ornitolog, Ornitološko društvo IXOBRYCHUS, 66000 Koper, Gasilska 8, SLO ornitologo, Associazione ornitologica IXOBRYCHUS, 66000 Koper, Gasilska 8, SLO IZVLEČEK jadransko morje je s svojimi 138.600 km2 pomemben del Sredozemlja. Glede na relativno zaprtost je jadranski bazen zelo občutljiv na onesnaževanje, kar še posebej velja za plitvi, severni del. Številni otoki ob vzhodni obali, peščene sipine na zahodni, soline, izlivi rek ter v Sredozemlju izredno pomembna mokrišča, kot so lagune, slana močvirja in poloji, predstavljajo nenadomestljivo naravno dediščino in kažejo na izredno ekološko pestrost tega prostora. V Jadranu je zavarovane ali kako drugače zaščitene okoli 250.000 ha kopne in morske površine. Največji delež pripada nacionalnim parkom (107.216 ha), okoli 130.000 ha zavzemajo ornitološki rezervati, naravni parki, krajinski parki, naravni spomeniki in rnorsfo" rezervat/". Preostali del pripada posebnim krajinam, gozdnim in vegetacijskim parkom ter rezervatom. Množični turizem, industrializacija, kmetijstvo in marikultura ogrožajo nezaščitena mokrišča, v nekaterih primerih pa posegajo tudi v svetovno zaščitene predele. UVOD jadransko morje leži med Apeninskim in Balkanskim polotokom v veiiki sinkiinali. Obala ob Apeninskem polotoku (zahodna obala) je nečlenovita, nasuta in brez otokov pravimo, da je akumulacijska in da tvori obalno črto, ki poteka po nekdanjem morskem dnu (postaja kopno). Vzhodna obala je razčlenjena (več kot 1100 večjih in manjših otokov, grebenov in čeri) pravimo, da kopno tone pod gladino morja (abrazijska obala). Jadranski bazen je relativno zaprt in zelo občutljiv, še posebej njegov plitvi, severni del. Ta del Jadrana je industrijsko in kmetijsko zelo razvit, zato je že čutiti posledice vpliva industrializacije in s tem povezanega onesnaževanja. V morje dotekajo velike količine sladke vode (3.000 m3/sek), v največji meri z reko Pad. Čeprav v njenem porečju živi le 15 milijonov ljudi, so industri-jsko-organski vplivi vtem delu enaki vplivom približno 40 milijonov prebivalcev (Matas et al., 1989). jadranski prostor je danes eden ključnih predelov za razvoj gospodarstva in mednarodno izmenjavo, to pa je najpogosteje v povezavi z industrializacijo, ki vodi do kompleksov z velikim številom prebivalcev. Obstanek in nadaljnji razvoj takih kompleksov je odvisen predvsem od ravnovesja in "zdravih" odnosov med pogosto kon-fliktnimi ekonomskimi in neekonomskimi interesi (turi-zem-industrija-naravovarstvo). Pomembnost in pestrost sredozemskih ekosistemov, predvsem mokrišč in sipin, ki izginjajo, zavezujejo jadranske države k njihovemu ohranjanju in gospodarjenju z njimi (Škornik, 1992). METODE DELA Podatke sem zbiral od leta 1985 dalje. Leta 1991 mi je Mediteranska zveza za morsko avifavno (MEDMARA-VIS) ponudila v obdelavo delo z naslovom "Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region", ki sem ga končal do konca avgusta 1992 in podal v obliki referata na mednarodnem simpoziju 15. 9. 1992 na otoku Hios v Grčiji (Škornik, 1992). Na osnovi obstoječega referata ter pogovorov s strokovnjaki iz različnih področij, sem z zbiranjem podatkov nadaljeval vse do junija 1994 in medtem tudi obiska! večino severnojad-ranskih mokrišč: Svoje podatke sem primerjal z navedbami iz obstoječe literature in iz osebnih beležnic, ki so mi jih nesebično odstopili nekateri tuji in domači strokovnjaki. Za manj znane predele sem uporabil samo navedbe iz obstoječe literature. Podatki so v seznamu predstavljeni po državah. Za vsako državo so predstavljeni njena naravovarstvena dejavnost in zakonodaja (kolikor ta obstaja in so mi bili podatki dosegljivi) ter vrednotenje in imenovanje naravne-dediščine (varstvene skupine). Sledijo navedba lokalitet, varstveni status, 87 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 površina in njihov opis. Pri nekaterih lokaiitetah zaradi pomanjkanja informacij ni opisa. SEZNAM ZAŠČITENIH LOKALITET I. SLOVENIJA Naravovarstveno dejavnost v Republiki Sloveniji določa Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ta opredeljuje naravno in kulturno dediščino kot nepremičnine ali njihove skupine, območja in posamezne dele narave, ki imajo za R Slovenijo ali njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost (ZVNKD RS, 1976). Osnova za vrednotenje naravne dediščine sta preučevanje in določanje družbenega odnosa do-dediš-čine. Odnos opredeljujemo z ugotavljanjem različnih vidikov kulturne vrednosti. V Sloveniji je zaščitene aii kako drugače zavarovane okoli 8 % površine (5 % pripada Triglavskemu narodnemu parku TNP). Imamo 1 narodni park, 28 krajinskih parkov, 1 spominski park, 34 naravnih rezervatov, 720 naravnih spomenikov, 77 spomenikov oblikovane narave, 1 lokaliteto svetovne narav-nedediščine UNESCO in 1 ramsarsko lokaliteto. Varstvene skupine, ki jih določa Zakon o naravni in kulturni dediščini, so: NARODNI PARK, REGIJSKI PARK, KRAJINSKI PARK, NARAVNI REZERVAT, NARAVNI SPOMENIK iN SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE. KRAJINSKI PARK je lahko območje kultivirane narave, ki združuje značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine, in je namenjen predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne pokrajine, kakor tudi območja v ekstremnejših klimatskih in geomorfoloških razmerah ter v visokogorski in alpski vegetacijski stopnji. Namenjeni so vzdrževanju in krepitvi naravnega ravotežja in ohranjanju spomina na pomembne dogodke in osebnosti. Krajinski parki obsegajo kar tri navadno ločene varstvene oblike: klasične krajinske parke, biotope in spominske parke. Sicer so krajinski parki najbolj rahlo zasnovana in najmanj omejujoča varstvena skupina. Njihov pomen je večinoma lokalen in so zato omejeni na območje ene ali kvečjemu dveh občin. Čeprav je namembnost krajinskih parkov predvsem rekreacijska, biotopska, pričevalna in izobraževalna, lahko vsebujejo tudi območja s strožjim ali najstrožjim varstvenim režimom (naravni rezervati...}. 1. Sečoveljske soiine, krajinski park, lokaliteta Ramsar, 650 ha Leta 1989 so bile Sečoveljske soline, skupaj s polotokom Seča, razglašene za krajinski park. Park obsega okoli 650 ha površine. Ima tri (3) rezervatna območja s strožjim varstvenim režimom: etnološko (muzej solinar-stva s solnim fondom), botanično (izliv Dragonje, hafo-fitna združba ob kanalu Giassi) in ornitološko (Stojbe, bazen med kanaloma Curto in Pichetto). Soiine so raz- deljene na dva dela: Fontanigge - opuščene soline in Lera - delujoči del. Na razmeroma kratki slovenski obali so Sečoveljske soline izjemen biogenetski kompleks. Uvrščamo jih med največje soiine v Jadranu. Na območju solin je bogato razvita halofitna vegetacija {nad 16 vrstslanuš) (Škornik, 1987b). Redke rastlinske vrste: Hymenolobusprocumbens edino nahajališče v Sloveniji, Hyacintus romanus edino nahajališče v Sloveniji, Samolus valerandi redka vrsta. Ornitološko so pomembne kot selitvena postaja, prezimovališče in gnezdišče redkih in ogroženih vrst ptic (Lipej & Škornik, 1987). Najzanimivejši gnezdilci: Falco tinnunculus (1-10 parov), Larus cachinnans (30 - 50 parov), Siema hirundo (40 - 50 parov), Sterna albifrons (1-3 pari), Charadrios alexandrinus (20 - 40 parov), Himantopus himantopus (3 - 6 parov), fecurvirostra avosetta (1 par), Charadrius dubius (1-3 pari), Athene rtoctua (1-3 pari), Otus scops (1-5 parov), Anthus campestris (5-10 parov). Zanimiva je brakična favna, ki v Sloveniji in tudi drugod v Jadranu ni ie redka, temveč zaradi onesnaževanja vedno bolj ogrožena (Škornik et al., 1990). Etnološko izredno pomemben ostanek nekdanjega načina pridobivanja soli. Značilno preoblikovana krajina ustja Dragonje. Sečoveljske soline so kot edina slovenska lokaliteta vpisane v seznam mednarodno pomembnih močvirnih lokalitet za ptice, ki jih ščiti Ramsarska konvencija (Iran, 1971) (IWRB, 1993). 2. Strunjanski polotok, krajinski park, 50 ha Območje Strunjanskega polotoka, z nekaj kilometrov nedotaknjenega klifa, je s svojim kopnim in podvodnim delom naravna znamenitost izjemnega geom arfo loškega, geološkega, petrografskega, florističnega in favnistič-nega pomena. Na območju parka uspevajo rastlinske vrste, ki so uvrščene v Rdeči seznam rastlinskih vrst Slovenije, kot so Samolus valerandi, Bailota ntgra, Cía-dium mariscus, Carex extensa, Centaurium spicalum, C tenuiñorum, Pastinaca sativa idr, (Wraber & Skoberne, 1989). Strunjanski zaliv, laguna in soline so na stičišču kopnega in morja. Značilnost in vrednost tega akvatorija so izrazita nihanja slanosti, ki pogojuje pestrost in prilagojenost na skrajnostne razmere rastlin in živali, ki tu živijo. V ustju Strunjanskega potoka je bogata sladkovodna in brakična favna.V izvirih ob potoku živijo redke podzemeljske vrste, kot npr. polž Istriana mirnae (Vei-kovrh, 1987), ki je endemična vrsta. Znotraj parka je še nekaj posebej zavarovanih območij: naravni rezervat Klif strunjanskega polotoka, zoološki in hidrološki naravni spomenik Stjuža, spomenik oblikovne narave Park ob vili Tartini ter Drevored pinij v Strunjanu. NARAVNI REZERVAT je lahko območje značilnih, enkratnih, redkih ali ogroženih ekosistemov. Namenjeni so ohranitvi ekološke raznolikosti in biogenetske skladnosti posameznih območij Slovenije, vzdrževanju na- 88 ANNALES 4/'9 4 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH LOKALITET V JADRANU, 87-100 ravnega ravnotežja, ohranitvi redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter raziskovalnemu delu. Namembnost naravnega rezervata je predvsem rezervatna, večkrat tudi biotopska. 3. Škocjanski zatok, naravni rezervat, 80 ha Predel je bil leta 1993 zavarovan kot naravna znamenitost z interventnim zakonom ministra za kulturo RS. Škocjanski zatok je delček slovenskega morja, ujet med Koprom, koprsko luko in obalno avtocesto. Nastanek zaliva in kasneje zatoka je povezan z urbanističnim razvojem mesta Koper in njegove neposredne okolice. Zatok je pol zaprt sistem brakične stoječe vode, plitva laguna, obrobljena z značilno močvirsko halofitno na eni in halofitno vegetacijo muijastih tal na drugi strani. Značilna je združba osočnika SAUCORNIETUM HERBACEAE in ozkolistne mrežice UMONIETUM VENETUM, Značilnost zatoka je tudi obsežno trstišče, v katerem najdemo tudi redke vrste, ki rastejo v mediteranskih mokriščih, kot je npr. obmorska triroglja Trigiocbin maritimus (Makovec etai., 1993). Zoološko gledano je Škocjanski zatok bogat biotop, z različnimi ekološkimi nišami, ki omogočajo številnim vrstam iz različnih živalskih skupin preživetje. Lokaiiteta je nedvomno pomembna iz avifavnističnega pogleda, saj se tu ustavljajo številne redke in ogrožene ptičje vrste na selitvah, veliko vrst tu prezimuje, nekaj redkih in za znanost zanimivih vrst pa tu tudi gnezdi (lxobrychus minutus 3-5 parov, Tachybaptu$ rufficolis 10-30 parov, Porzana parva 1 par, Charadrius a!exandrmus 5-10 parov, Charadrius dubius 2-3 pari, C/st/co/a juncidis, Cettia cetti, Acrocephaius melanopogon 3 pari, Motacillaflava). Pred ieti je bil Škocjanski zatok eno najpomembnejših prezimovališč za črno lisko Fulica atra v Sloveniji (Škornik, 1987a). V zatoku in neposredni okolici živi okoli 200 različnih vrst ptic, 77 vrst tu stalno ali občasno gnezdi (Škornik, 1982,1990). Usoda Škocjanskega zatoka je zaradi urbanističnih načrtov občine Koper še vedno negotova, novembra 1994 preneha interventno varovanje zatoka. Kljub temu da je bila predlagana sanacija in renaturacija zatoka ter kasneje ureditev rezervata za obiskovalce, se zaradi občinske nezainteresiranosti najverjetneje ne bo zgodilo nič. 4. Strunjan Rt Ronek, naravni rezervat, morski rezervat, 40 ha kopnega, 70 ha morja Kopenski de! rezervata odlikuje predvsem nekaj kilometrov dolg klif z različnimi flišnatimi skladi (nekateri med njimi so fenomen evropske vrednosti). Za to področje je znana tudi značilna združba listopadne subme-diteranske vegetacije črnega gabra in Ojstrice (Seslerio autumnaiis-Ostr/etum), v kateri najdemo tudi evmedite-ranske vrste, kot sta jagodičnica Arbutus uriedo in mirta Myrtus communis, ki na rtu Ronek dosegata severno mejo svojega areala. Morski del rezervata predstavlja predel, v katerem najdemo predstavnike borealne favne kot tudi tipične sredozemske vrste. Dno rezervata je ob obalni črti iz flišnatega materiala in posameznih apnenčastih skal, z globino pa prehaja v muljasto dno. NARAVNI SPOMENIK je lahko posamezna naravna posebnost ali zelo majhno območje s posebnimi in estetskimi zanimivostmi oblik, vsebine, lege in razsežnosti ali so vzorčni primer nekega naravnega pojava. Namenjeni so ohranitvi redkih in značilnih naravnih pojavov. Namembnost naravnega spomenika je predvsem spomeniška (pričevalna), lahko tudi izobraževalna, rekreacijska, znanstvenoraziskovalna ali biotopska. 5. Stjuža, naravni spomenik (zoološki in hidrološki) Stjuža je plitva laguna z muljastim dnom. Zanjo je značilna velika bioprodukcija, kar ima za posledico veliko pestrost živalskih vrst, ki tu živijo (raki, ribe, mehkužci). Laguna je pomebno prehranjevaliŠČe številnim ribjim vrstam, predvsem ribjim mladicam. Gospodarsko so zanimive zaradi razvoja akvakulture. V zimskem času je laguna pomebno prezimovališče Številnim pticam, predvsem črni liski Fulica atra in racam rodu Anas in Aythya. 6. Dragonja, naravni spomenik, 800 ha Dragonja je v istrski Sloveniji največja reka, ki teče v Jadransko morje. Nekaj več kot 30 km dolga sredozemska rečica je svoje porečje izoblikovala na nepropustnem flišu. Najzanimivejši pojav v dolini Dragonje sta Stena pri Dragonji in Škrline na sotočju Rokave in Dragonje. Dolino Dragonje odlikuje predvsem prvobitnost narave. 7. Rt Madoria - punta Piran, naravni spomenik, morski rezervat, 13 ha morja Ohranjeno morsko dno. Pestrost organizmov. 8. Debeli rtič, naravni spomenik, morski rezervat, 2 ha kopnega, 16 ha morja Fiišnat klif, pestrost morskega dna, geomorfološke posebnosti. 9. jezeri v Fiesi, naravni spomenik, 2,5 ha jezeri sta nastali z zalitjem vode v nekdanjem glino-kopu. Spodnje, večje jezero je globoko. Ob obali jezer je prisotna močvirska vegetacija z nekaj drevesi, jezeri sta zanimivi zaradi številnih najdb redkih kačjih pastirjev ODONATA, življenjskega prostora naše edine želve močvirske skled niče Emys orbicularis in največjega mre-stiŠča navadne krastače Bufo bufo v istrski Sloveniji. 10. Stena pri Dragonji, naravni spomenik, 2 ha Apnenčasta oaza na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije ob reki Dragonji. Stena je krajinsko, geološko in botanično najzanimivejši pojav v flišnati dolini Dragonje. Na površini okoli 2 ha je bilo najdenih 251 rastlinskih vrst (VVraber, 1987). Zaradi vednozelenih lesnih vrst deluje Stena docela Sredozemsko. Poleg značilnih ev- 89 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 mediteranskih vrst pa najdemo na Steni pisano druščino drugih zanimivih in redkih rastlin. Na Steni živita tudi redek progasti gož Elaphe quattuoriineata (Š komi k, 1985) in zanimiva bogomolka Empusa fasciata. Tu počiva tudi velika uharica Bubo bubo. 11. HRVATSKA Naravovarstveno dejavnost v Republiki Hrvatski določajo posamezne odredbe Zakona o zaščiti narave ("NN" 547/76). Po tem zakonu je narava kot celota pod zaščito, le posamezni deli žive in nežive narave ki so zaradi svoje znanstvene, kulturno - vzgojne, zgodovinske ali estetske vrednosti, pod posebno zaščito in jih imenujejo posebno zaščiteni objekti (PZO). Na osnovi Zakona o zaščiti narave ("NN" 54/76) je zaščiteno 746 objektov, od tega je 322 zaščitenih območij s skupno površino 440146,38 ha, kar predstavlja 7.22% površine Republike Hrvatske (ZZP Hrvatske, 1976). V seznamu so zaščiteni predeli razvrščeni po zakonskih kategorijah, ki veljajo v Republiki Hrvatski. NARODNI PARK je prostrano območje posebne naravne, kulturne, znanstvene, vzgojne, estetske, turistične in rekreativne vrednosti, v katerem najdemo enega ali več ohranjenih oziroma neznatno spremenjenih ekosis-temov. V narodnem parku so dovoljene dejavnosti, ki ne ogrožajo prvobitnosti rastlinskega in živalskega sveta, hidrografskih, geomorfoloških, geoloških in krajinskih vrednot parka, kot tudi dejavnosti, ki vzdržujejo in vzpostavljajo naravno ravnotežje (čS. 17, ZZP, "NN"54/76). 1. Brioni, narodni park, 3635 ha Skupina 14 otokov s skupno površino 734,6 ha. Ohranjene združbe črničevja (Quercus ilex), park na V. Brionu s pripadajočim morjem. Gnezdišče morskih ptic: Larus cachinnans, Sterna hirundo, S. albifrons, Phalacro-corax aristotellis. Bogata kulturna dediščina iz rimskega in bizantinskega obdobja. 2. Komati, narodni park, 22375 ha Komati so najbolj razprostranjena otoška skupina v celotnem Sredozemlju, za katero so značilni otoška krajina, visoki klifi, zanimive reliefne strukture. Gnezdišče morskih ptic. Kolonije Larus cachinnans, Sterna hirundo, Phalacrocorax aristotellis, Calonectris dbmedea, Puffin us yelkouan. Več kot 3/4 površine Narodnega parka zavzema morje, katerega biocenoze štejemo med najbogatejše v Jadranu. 3. Krka, narodni park, 14200 ha Reka Krka s številnimi slapiŠČi tvori na posameznih delih tudi manjša jezera. Teče po kanjonskem koritu, s slikovitimi apnenčastimi predeli. Nekaj endemičnih vrst rib, sicer je izliv reke pomebna ornitološka lokal ¡teta. Kulturna dediščina sta samostana Visovac in Arandelo-vac. 4. Mljet, narodni park, 3100 ha Za otok Mljet je značilna razgibanost obale z dvema jezeroma (potopljeni kraški depresiji). Na njem so značilni gozdovi alepskega bora Pinus halepensis in črničevja Quercus ilex ter bujna makija. Otok je zaradi svoje južne lege pomembna postaja za številne ptice na selitvah in gnezdišče morskih ptic. Tu gnezdi tudi sredozemski sokol Falco eleonorae. Otok je bil v preteklosti znan kot kotišče medvedjice Monachus monachus. Tu sta zanimivi tudi kuščarici Lacerta oxycephaly in Lacerta melliselen-sis. Kač je bilo v preteklosti veliko več, vendar se je njihovo število bistveno zmanjšalo po naselitvi munga Herpestes auropunctatus (Tvrtkovič & Krystufek, 1990). Najdišče mladega osebka glavate želve Caretta caretta (Lipejetal., 1987). NARAVNI PARK je prostrano naravno ali delno kulti-virano območje z ekološkimi, estetskimi, turističnimi in rekreativnimi vrednotami. V naravnem parku so dovoljene dejavnosti, ki ne ogrožajo njegovih značilnosti in funkcij (čl, 19,ZZP, "NN"54/76). 5. Telaščica, naravni park, 6706 ha Telaščica je južni de! Dugega otoka z globoko v notranjost zajedeno in razgibano uvalo (Telaščica). V okolici je nekaj manjših otokov - nadaljevanje naravnih danosti Komatov. Na strmih skalnatih obalah tega dela otoka so največji kiifi v Jadranu (do 180 m visoke stene). POSEBNI REZERVAT je območje, v katerem je posebej izražen eden ali več elementov narave (rastlinske ali živalske vrste, njihove združbe, relief, vode) in je znanstvenega pomena. Posebni rezervati so lahko gozdne vegetacije, botanični, zoološki (omitološki, ihtiološki ipd.), morski, geografski, geološki rezervati ipd. V posebnem rezervatu niso dovoljene dejavnosti, ki bi načenjale posebnosti rezervata, zaradi katerih je bi! razglašen (nabiranje in uničevanje rastlin, vznemirjanje, lovljenje in ubijanje živali, vnašanje alohtonih vrst, melioracije, oblike poljedelstva ipd. (čl.20, ZZP, "NN"54/76). 6. Lun - divlja maslina, posebni rezervat, 23,6 ha Rastišče divje oljke Oleaoleaster (Hoffing. et Lk) Fiori na otoku Pagu. Skupaj 1500 primerkov. 7. Pod gredom, posebni rezervat, 587 ha To so ostanki sredozemskega močvirja v spodnjem toku reke Neretve, ob mestu Vid. Področje je pomembna selitvena in prezimovalna lokaliteta za ptice. 90 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 8. Prud, posebni rezervat, 250 ha Ostanki sredozemskega močvirja v spodnjem toku Neretve, ob mestu Prud. Področje je pomembna selitvena in prezimovalna lokaliteta za ptice. 9. Glavine - Mala luka, posebni rezervat, 1000 ha De! otoka Krka, od rta Glavine do zaliva Mala luka. Kolonija beioglavega jastreba Gyps fulvus. 10. Prvič, posebni rezervat, 7000 ha Visoke pečine na SV in jZ strani otoka Prviča. Kolonija beioglavega jastreba. 11. Orepak, posebni rezervat, 100 ha Ostanki sredozemskega močvirja v spodnjem toku Neretve. Področje je pomembna selitvena in prezimovalna lokaliteta za ptice. 12. Mrkan, Bobara, Supetar, posebni rezervat, 37,95 ha To so manjši otoki pri Dubrovniku na katerih gnezdijo številni rumenonogi galebi Larus cachtnnans. 13. Vransko jezero, posebni rezervat, 30 ha Najzanimivejši je severozahodni de! Vranskega jezera, ob mestu Biograd na moru. Prebivališče edine mešane kolonije čapelj v priobalnem področju Hrvatske. Gnezdišče zelo redke pievice Plegadis falcinellus. 14. FojiŠka - Podpredošdca, posebni rezervat, 550 ha Predel med zalivoma Fojiška in Podpredoščica na otoku C res d. Kolonija beioglavega jastreba. 15. Mali bok - Koromačna, posebni rezervat, 900 ha Predel med zalivoma Mali bok in Koromačna na Cresu, Kolonija beioglavega jastreba. 16. Kolansko blato - Blato Rogoza, posebni rezervat, 525 ha Prede! ob mestu Kolan na otoku Pagu. Prezimovališče in postajališče za številne ptice. 17. Velo i Malo blato, posebni rezervat, 155 ha Prede! pri Velikem in Malem blatu, ob zaselku Pov- Ijana na Pagu. Prezimovališče in postajališče za številne ptice. 18. Delta Neretve, posebni rezervat, 250 ha Jugovzhodni dei izliva reke Neretve. Mrestišče številnih ribjih vrst. Predel je iz ornitološkega vidika pomemben kot gnezdišče, prezimovališče in selitvena postaja. 19. Limski zaljev, morski rezervat, 600 ha Potopljena kraška dolina, ki se 10 km zajeda v Istrski polotok. Zaradi hidrografskih značilnosti je v teh vodah bioprodukcija zelo velika (plankton, školjke, ribe). Mari-kultura na morju. 20. Malostonski zaljev, morski rezervat, 4821,40 ha Prede! zavzema celotno morsko področje JV od črte Sreser-Duba ter bližnji obalni pas. Zaradi posebnih hid- rografskih značilnosti, naravnega dotoka hranljivih soli s kopnega, je v akvatoriju visoka bioprodukcija. Marikultura (školjke). 21. Lokrum, posebni rezervat, 72,37 ha Gozd črničevja ter makija z alepskim borom. 22. Dundo, posebni rezervat, 106 ha Gozd črničevja na otoku Rabu. 23. SContija, posebni rezervat, 52 ha Gozd nad Limskim kanalom. 24. Velika dolina, posebni rezervat, 15 ha Cozd črničevja v Narodnem parku Mljet. 25. Giavotok, posebni rezervat, 1 ha Cozd črničevja na otoku Krku (Giavotok). POSEBNA KRAJINA je naravno ali kultivirano območje večje estetske vrednosti (slikovita krajina, krajina, značilna za posamezno regijo ipd.) V posebni krajini so dovoljene tiste dejavnosti, ki ne načenjajo zunanje podobe in lepote takega predela, (čl. 22, ZZP, "NN"54/76). 26. Krka - krajolik, posebna krajina, 262,5 ha Predel reke Krke od Krčiča do meje Narodnega parka Krka. Kanjonska dolina, slapišča. 27. Kočje, posebna krajina, 4,62 ha Predel nedaleč od vasi Žrnova na Korčuli je edinstven z vidika geomorfologije (grmadaste stene, ponori, polja-me, korita, ki s svojo razvejenostjo spominjajo na labirint. Predel zarašča star gozd črničevja z bogato podrastjo vednozelenih grmovnic, praproti, mahov in lišajev. 28. Cetina - kanjon, posebna krajina, 1100 ha Elementi apnenčaste in flišne doline s kanjonom kot dominantno tvorbo. 29. Limski zaljev - krajolik, posebna krajina, 1500 ha Potopljena kanjonska dolina, stene poraščene z bujno vegetacijo, na severu vednozelene vrste, na jugu listopadne vrste. 30. Rijeka Dubrovačka, posebna krajina, 26 ha Potopljena rečna dolina s strmimi, do 600 m visokimi stenami. Parkovna dediščina. 31. Brela, posebna krajina, 700 ha Pfaža s pripadajočim parkom v naselju Brelo je del značilnega Makarskega primorja. Z značilno veduto otoka Biokovo v ozadju, je edinstvena krajina. 32. Sapfunara, posebna krajina, 300 ha Na peščeni diluvialni podlagi otoka Mljeta uspevata dobro ohranjena makija in borov gozd (Pinus halepensis, Pinus pinia). Razgibana obala z znano peščeno plažo Blace. 91 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 33. Rovinj otoci i priobalno područje, posebna krajina, 1200 ha Obalno področje v okolici Rovinja je primer naravnih kvalitet obalnega pasu Rdeče Istre. Naravne danosti so tu razmeroma dobro ohranjene, kar še posebej velja za vegetacijo, skupina otočkov pa to potrjuje. Na otočkih Mala in Velika Figarola gnezdijo rumenonogi galebi Larus cachinnans, male Stema albifrons in navadne čigre Sterna hirundo. 34. Safjsko polje, posebna krajina, 240 ha Kultivirana krajina z oljčnimi nasadi na Dolgem otoku. 35^ Badija, posebna krajina, 100 ha Največji otok v arhipelagu vzhodne Korčule. Bujna makija in borov gozd. 36. Pakleni otoci, posebna krajina, 634,38 ha Skupina otokov zahodno od mesta Hvara. Največji in zelo razčlenjen je otok Sv. Klement. Zelo dobro razvita makija, nekaj je borovega gozda in poljedelskih površin. Peščena obala Palmižana. 37. Vidova gora, posebna krajina, 1880 ha Najvišji dei otoka Brača in jadranskih otokov nasploh (780 m). Otok odlikujejo največji sestoji avtohtonega dalmatinskega črnega bora na vsej vzhodni obali Jadrana. 38. Modro oko i jezero Desne, posebna krajina, 370 ha Specifična krajina v spodnjem toku reke Neretve z naplavljenimi kraškimi depresijami, z obilo vode in močvirnatih biotopov. Močvirska vegetacija in rastlinje. Pomembna selitvena postaja ptic. 39. Konavoski dvori, posebna krajina, 5252 ha Izvirno področje reke Ljute. Krajinsko in hidrološko pomembno področje, z mnogimi mlini, ki so kulturnozgodovinska vrednota. 40. Dubrava-Hanzina, posebna krajina, 350 ha Jugozahodno obalo zaliva otoka Paga sestavljajo peščenjaki, laporji in apnenci. Selektivna abrazija je na majhni oddaljenosti ustvarila pestro obalno črto. 41. Zrče, posebna krajina, 150 ha Ena največjih peščenih obal severnega Jadrana na SZ robu otoka Paga. Sipine z značilnimi elementi. NARAVNI SPOMENIK je posamezni izvirni objekt ali skupina objektov žive oziroma nežive narave in ima znanstveno, estetsko ali kulturno vrednost. Naravni spomenik je lahko geološki, geomorfoioŠki, hidrografski ipd., redki primerki dreves ali skupin in manjše botanično in zoološko zanimive lokalitete. Na naravnem spomeniku in v njegovi neposredni bližini niso dovoljene dejavnosti, ki bi ogrozile njegovo naravno značilnost (čl. 23,ZZP, "NN" 54/76). 42. Brusnik, naravni spomenik, 3 ha Otok, ki je iz vulkanskih kamenin (kvarz, diabaz), je prebivališče endemične kuščarice Podarcis melisellensis meliseilensis Braun. 43. jabuka, naravni spomenik, 1.15 ha Otok stožčaste oblike, s strmimi stenami vulkanskega izvora. Prebivališče endemične kuščarice Podarcis melisellensis pomoensis VVettstein. 44. Fantazija, naravni spomenik, 3,80 ha Opuščeni kamnolom okrasnega kamna v okolici Rovinja. Vidni sloji različnih tipov dolomita z ohranjenimi detajli. 45. Modra spilja, naravni spomenik, jama na otoku Biševo je zanimiva zaradi svetlobnih posebnosti, ki jih ustvarja svetloba v morju. 46. Zavratnsca, naravni spomenik, 400 ha Z morjem preplavljena hudourniška dolina, južno od jablan ca. 47. Raca - spilja, naravni spomenik Jama na otoku Lastovo. Arheološko najdišče. 48. Zlatni rat, naravni spomenik, 66,50 ha Prodnat rt na Braču, ki je nastal zaradi delovanja morja. ' 49. Vela spilja, naravni spomenik, Jama pri Veli Luki. 50. Med vi d i na Pečina, naravni spomenik, jama na južni obali otoka Biševo. V preteklosti kolišče medvedjice Monacbus monachus Herman. 51. Stiniva, naravni spomenik, 4 ha Visoke stene oblikujejo ozka "vrata", za katerimi se uvala razširi in polkrožno zaključuje. V nadaljevanju se spremeni v hudourniško kanjonsko dolino. 52. Ravnik-spiija, naravni spomenik Abrazijska jama z dvema vhodoma, na obali otoka Ravnik. V jamskem stropu je naravno okno. 53. Vrela Cetina, naravni spomenik, 29,81 ha 1SI. ČRNA GORA 1. Kotorsko Risanski zaliv, naravni spomenik, 12000 ha IV. ALBANIJA Albanija s skupno površino 28.750 km2 in 2.9 milijona prebivalcev je v jadranskem prostoru industrijsko in turistično najslabše razvita država, kar pa nedvomno pomeni, da ima še veliko s prvobitnimi elementi ohra- 92 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 njene narave. Med ieti 1946-1974 so z melioracijskimi posegi izsušili kar 60.000 ha močvirnatih površin in lagun ob obali, okoli 170.000 ha obale pa namenili poljedelstvu (povojna agrarna "revolucija", zatiranje malarije...). S temi posegi so uničili gnezdišča pritlikavih kormoranov Phalacrocoraxpygmeus in kodravih pelikanov Peiecanus crispus (Grimmett, Jones, 1989, Peja, 1994). V Albaniji skrbi za naravovarstvo poseben organ, kije pod upravo Ministrstva za gozdarstvo in vode. Naravovarstvene kategorije niso povsem jasne. Poznajo narodne parke, naravne rezervate, lovske rezervate kategorije A ter lovske rezervate kategorije 8. Pomen delitve na slednji kategoriji je povsem neznan. Albanija ima 5 narodnih parkov s skupno površino 19.000 ha in 18 naravnih rezervatovs površino 35.000 ha, kar predstavlja komaj 1.53 % celotne površine. Albanija ni članica nobene od mnogih naravovarstvenih institucij in je edina sredozemska država, ki ni pristopila k Barcelonski konvenciji. 1. Divjake (Kenei e Karavstas), narodni park, 4.000 ha Večja obalna laguna, odprta proti morju. Zadrževanje v zaščitenem območju je omejeno, čeprav je dovoljen ribolov. Lokaliteta je eno redkih albanskih obalnih področij, ki so ohranjena v svoji prvotni obliki. Pomembno območje za močvirske in vodne ptice. Leta 1985 so ponovno potrdili gnezditev kodrastega pelikana Pe/eca-nus crispus, ki je v preteklosti gnezdil v večjem številu. Med pomembnimi gnezdila velja omeniti: Peiecanus crispus (11 parov), Haematopus ostralegus (1 - 5 parov), Clareóla pratíncola, Charadrios alexancirinus, Numenius arquata, Sterna birundo (gnezdijo v manjšem številu), Stema albifrons (okoli 200 parov). 1. Llogora {Vlore), narodni park, 3.500 ha 3. Velipoje, lovski rezervat, kategorije A 4. Kune, lovski rezervat, kategorije A 5. Fush Kuge, lovski rezervat, kategorije A 6. Rrushkull, lovski rezervat, kategorije A 7. Vain, lovski rezervat, kategorije B 8. Pishporo (Pishe Poro - Vlore), naravni rezervat, 5.500 ha Del obale okoli kraja Levan, ki najverjetneje vključuje tudi morski zaliv Gjol i Nartes in se prekriva z naravnim rezervatom Karaburun, Sazan, Gjoi i Nartes na polotoku Karaburun. Park je bil zaščiten zaradi o'rnitoloskih posebnosti, kot so: Haliaeetus albicilla, Bubulcus ibis, Egretta alba, Ardea purpurea, Netta rufina, Circus aeruginosus, Circus cyaneus, Buteo rufmus, Haematopus ostralegus, Tringa totanus in Larus melanocephalus. Odkriti so bili tudi sledovi vidre Lutra ki t rs. 9. Karaburun, Sazan, Gjol i Nartes (Vlore), naravni rezervat, ? ha, Sazan je manjši skalnat otok ob polotoku Karaburun, Gjol i Nartes pa je obsežna morska laguna. V obravnavanem področju je večje število solin, najdemo pa tudi členovito skalnato obalo. Gnezdilci: Gyps fulvus, Ha-liaeetus albicilla. Edino področje v Albaniji, v katerem je bila opažena medvedjica Monachus monachus. Šakal Can/s aureus je pogost. V. ITALIJA Italija s površino 301.277 km2 in okoli 58 milijonov prebivalcev (v povprečju 189 ijudi na km2) predstavlja razvito industrijsko, agrarno in turistično državo (Število turistov se v sezonah približuje številu prebivalcev), z vsemi posledicami te razvitosti, ki se kažejo na drastičnih spremembah in ponekod nepovratnem uničenju naravnega okolja. Italija ima okoli 5000 km obale, skoraj polovica odpade na zahodno obalo Jadranskega morja. Obalaje večinoma peščena (sipine), ob izlivih večjih rek, predvsem na severu, pa najdemo številne brakične lagune, morska močvirja, poloje ipd. Leta 1865 je bilo v Italiji Še okoli 764.000 ha mokriŠč, leta 1972 pa se je njihova površina zmanjšala za več kot trikrat (190.000 ha) in tudi danes mokriščem ni prizaneseno, saj dobesedno izginjajo pred našimi očmi. Agrarne površine so se iz 283.473 ha leta 1958 povečale na 1,053.873 ha v letu 1983. Tako predstavlja tovrstna dejavnost skupaj s turizmom resno nevarnost za naravno okolje in živa bitja, ki živijo v njem, saj je dobršen del zahodne jadranske obale že močno načet, v nekaterih primerih pa popolnoma uničen. Po podatkih iz leta 1988 je v italiji zaščitenih 598 lokalitet, s skupno površino 1.771.275 ha, kar predstavlja 5.88 % površine Italije. Po odstavku Zakona 394 z dne 6. decembra 1991 naj bi v Italiji zaščitili še okoli 100 lokalitet in tako dosegli 10% zaščito celotne površine. Naravno dediščino Italije ščiti zakon, ki gaje izdalo Ministrstvo za okolje Italije. Z zakonom št. 968 z dne 27.12.1977 obstajajo zaščitena favnistična in floristična območja, ki so pod upravo lokalnih oblasti in kot taka niso vključena v seznam vseh zaščitenih lokalitet v Italiji, ker zanje še niso podane vse zakonske osnove. Po drugi strani pa so v Italiji predeli, ki so zaščiteni po vseh zakonih le na papirju, zaščiteno območje pa dejansko ne deluje (primer: Parco Regionale Delta del Po) (Ministero deli am-biente, 1992). 1. Miramare, morski rezervat, WWF, 30 ha (3.6 ha kopnega, 26,4 ha morja) Park Miramare (zaščiten je bil leta 1986) se razteza 1 km v dolžino in leži na skrajnem SV Jadranskega morja. Dno, ki ponekod doseže 18 m globine, je na J V muljasto in peščeno, na SZ pa skalnato. Hidrološke razmere so v parku zaradi vpliva reke Soče in Timave zelo različne. Vegetacija na kopnem je tipično evmediteranska (skle-rofiti), v morju pa najdemo značilne severnojadranske 93 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 enderne morskih alg, kot sta Fucus virsoides in Cystoisera alerotanifolia. Zelo bogato je razvita združba morskih trav Zostera marina in Zostera nokii. Področje je tudi eno zadnjih in najsevernejših najdišč redke vrste polža Conus mediterraneus v sredozemskem bazenu {Cognetti, 1990). 2. Foci deli Isonzo - Foci deli Timavo, zaščiteno območje, 2000 ha Isonzo, naravni park, 1300 ha, območje UPU (Lega Itaiiana Protezione Uccelli) a.) Isola della Cona, favnistični rezervat, 30 ha Močvirno območje, imenovano "Isola della Cona", je bilo že leta 1978 razglašeno za naravni rezervat. Prva dela v parku so se začela v letu 1989. Lastnik zemljišč je regija Furianija Julijska krajina, park pafinančno podpira občina Staranzano. Izliva reke Soče in reke Timave, skupne površine, zaščitene z zakonom, je 2000 ha, sta eno najsevernejših obmorskih postaj ptic selivk v Jadranu. Do danes so našteli nad 250 različnih vrst ptic, okoli 50 zanimivih vrst pa tu tudi gnezdi. Med kanalom Quarantia in reko Sočo so konec osemdesetih let poplavili okoii 30 ha veliko travnato površino, jo z nasipom zajezili in postavili opazovalnico za obiskovalce, ki poleg pogleda na zamočvirjeno področje nudi vpogled tudi v podvodno življenje. Najštevilnejše so race različnih vrst; nekatere med njimi gnezdijo, čaplje, črne liske Fu/ica atra, številni pobrežniki (Charadriiformes), gosi ipd. Zanimivi gnezdilci: Himantopus himantopus, Ardea purpurea, lxobrychus minutus, Circus aeruginosus in Anser anser, ki so jo po tistem, ko je iz številnih predelov povsem izginila, ponovno naselili. Na desni strani izliva Soče, imenovani "Banco del Becco", so največji poloji v Sredozemlju, zato tudi ni čudno, da se v nekaterih zimah pravtu ustavi in prehranjuje nad 3.000 primerkov velikega škurha Numenius arquata, ki je tudi simbol parka "isola della Cona". V parku deluje tudi ornitološka postaja, ki se ukvarja s sistematičnim lovom in obročkanjem ptic. To dejavnost vodi favnistični obser- Lagune di Marano (Foto: I. Škornik, 1994). vatorij Furlanije Julijske krajine iz Gorice. Zelo uspešni so pri lovu pobrežnikov. Izredno pestra flora in favna sta dopolnjeni z "vrinjenim regulacijskim faktorjem" - konjem. V prede! parka so leta 1991 naselili močvirske konje Camargue, da so dopolnili favno z velikim rastlinojedom (v parku živi samo srnjad), ki s pašo uravnava in bogati močvirsko vegetacijo. Trinajst prosto živečih konj živi v močvirju med opazovalnico "Cioss" in rtom Spigoia. Konji, ki živijo na območju med obiskovalnim centrom, opazovalnico "Marinetta"-in opazovalnico "Cioss", so ujahani in jih uporabljajo za vodene oglede po rezervatu. Tovrstna dejavnost je v parku edini vir dohodka, saj vstopnine ni! V park so jih naselili leta 1991, dva meseca kasneje kot prosto živeče (Škornik, 1994a, b). b.) Isoia dei Gabbiani, območje UPU Majhen peščen otok, na katerem gnezdi morska sraka Haematopus ostralegus. 3. laguna di Grado e Marano, zaščiteno območje, 3000 ha, 800 ha WWF Bibavična laguna dolžine 30 km in širine okoii 5 km, v katero priteka 6 rek. Z morjem je povezana na šestih mestih. V laguni je mnogo manjših otokov in sipin ob obali. Vzhodna stran (Grado) je prepredena s poloji in blatnimi močvirji, medtem ko je na zahodu (Marano) le ostanek nekdanje struge in izliva reke Soče. Številni otoki v lagunah so kultivirani ali v uporabi marikultur. Globlji deli lagune so bogati z morsko travo Zostera s p. in morsko solato Ulva sp., na polojih najdemo vrsti Spartina sp. in Ruppia sp., predele, ki so pod vplivom morja, pa naseljujejo številni halofiti, V predelih s sladko vodo so pogosti rodovi Phragmites, Sdrpus in Salix. Področje je izrednega pomena v času selitev in prezimovanja ptic (Phalacrocorax carbo 600 ex., Egretta garzetta 500-1300 ex., Anser fabaüs max 2000 ex., A. albifrons max. 2500 ex,, A. anser 700 ex., Anas penebpe max. 8000 ex,, A. platyrhyncbos max. 11.000 ex., ßucephala clangula max. 7400 ex., Mergusserrator max. 882 ex v letu 1981, Fulica atra max. 25.000 ex, P/uv/a//s squatarola 1000 ex. leta 1984. Gnezdilci: Egretta garzetta (300-400 parov), Ste-ma albifrons (100-150 parov). Vaüe Cavanata, lokal iteta Ramsar, 243 ha Področje vključuje predel nekdanjega odcepa reke Soče (kanal Averto). Danes je to plitev bazen, obdan z nasipi. V bližnji okolici je tudi 10 ha velik gozd. Vegetacijo zastopajo rodovi Zostera, Salicornia, Aster, Typba in Phragmkes. Predel uporabljajo tudi za vzgojo rib in kot drenažni bazen za okoliška polja. Zanimivi gnezdilci: Circus aeruginosus (3 pari), Larus cachinnans (350 parov). Pomembno prezimovališče za plovce (7500-8000 primerkov) različnih vrst. Pomembno prenočišče za gosi rodu Anser, ki se v zimskem času hranijo na bližnjih poljih. 94 ANNALES 4/'94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR iN POMEMBNOST ZAŠČITENIH LOKAL !T£T V JADRANU, 37-100 Marano Lagunare, ramsarska lokaliteta, 1.400 ha, Foci Fiume Stelia Obsežna trstišča in poloji ob ustju reke Stelia, na zahodni strani lagune. Globlji del lagune je zaščiten kot ramsarska lokaliteta. Gnezdilci:/Vdea purpurea, Cygnu$ olor, Circus aeruginosus, Panurus biarmicus. Zelo pomembno prezimovališče rac (v zimskem času do 10.000 primerkov) in črnih lisk (10.000 primerkov). Pomembno prenočišče za gosi rodu Ariser, ki se v zimskem času hranijo na bližnjih poljih. isola di Martignano, začasno zaščiteno območje Valle Noghera, zasebno lovsko območje Porto Sušo isola dei Belli Valle Morgo, Valle Belvedere Valle Panera, zasebno lovsko območje 4. Laguna di Caorle, naravni park, 2200 ha Večinoma nezaščiteno. Predel Valle Vecchia (850 ha), prepovedan lov. Lokaliteta leži med večjo beneško laguno in laguno Marana in Gradeža. intenzivna vzgoja rib, turizem, lov in izsuševanje so glavni problemi predela. Zanimivi gnezdiIci: Botaurus stellaris, Nycticorax nycticorax {200 parov), Ardeola ralloides, Egretta garzetta (200 parov), Circus aeruginosus in C. pygargus. Manjše, vendar pomebno število prezimujočih plovcev. Laguna di Bibione Foci del Tagliamento 5. Laguna di Venezia, naravni park, 55000 ha Obsežna obalna laguna med izlivoma reke Brente in Piave. Veliko umetnih kanalov, pol], industrije. Zanimivi so obsežni poloji v bibavičnem pasu z algama Ulva sp. in Enteromorpba sp. Intenzivna in ekstenzivna vzgoja rib in drugih organizmov, množični turizem, kmetijstvo, lov, veliko je privatnih lovišč. Zanimivi gnezdilci: Nycticorax nyciicorax, Egretta garzetta (900 parov), Ardea purpurea, Circus aeruginosus, C. pygargus, Himantopus himanto-pus (150-200 parov), Recurvirostra avosetta (30 parov), Tringa totanus (50-60 parov), Sterna hirundo, S. a/b/f-rons, Panurus biarmicus, Remi/, pendulinus ... Pozimi tu prezimuje večje Število plovcev, ¡isk in morskih ptic, predel pa je zanimiv tudi v času preleta. Valle Averto, ramsarska lokaliteta, zasebno lovsko območje Valle Zappa, Valle Millescampi,Valle Figheri, Valle Con-tarina, Valle Dragojesolo, Valle Cavaliino, Valle Doga Foce del Piave 6. Delta del Po, regionalni park, 25000 ha Dva manjša naravna rezervata, nekaj za Sov prepovedanih predelov, večinoma nezaščitena. Obsežna delta s Sipine na vzhodni italijanski obali (Foto: L Škornik, 1994). trstičevjem, lagunami (večinoma so to ribogojnice), sipinami, obalami in kultivirano krajino. Zanimivi gnezdilci: Nycticorax nycticorax (600 parov), Egretta garzetta (600 parov), Ardea purpurea (150 parov), Haematopus oastra-legus (20-30 parov), Himantopus himantopus (več kot 200 parov), Charadrius alexandrinus (300 parov), Sterna hirundo (800 parov), S. albifrons (3000 parov). Večje število plovcev vzimskem času, črnih tisk in morskih ptic. Foce deli Adige Po di Goro Valle Boccavechia, Valle Ca Zuliani, Valle S. Carlo, Valle Sacchetta, Valle Bagliona, Valle Ca Pisani Ca Pasta, Valle S. Leonardo, Vafli Moraro Caccocchione, Valle Ripiego, Isola Madonnina Scani del delta del Po, 3000 ha Zaščitni (pred valovi) otočki ob samem morju delte reke Pad. S kopnim so povezani z manjšimi mostovi. Otoki so peščeni in poraščeni z vrsto iz rodu Ammophila. Na otokih gnezdijo male čigre Sterna albifrons. Gnezdišče predstavlja največjo gnezdečo populacijo male čigre Sterna albifrons v zahodnem Palearktiku (2400-3000 parov, kar predstavlja polovico vseh gnezdečih malih čiger v Italiji) (Grimmett & Jones, 1989). Sacca di Scardovari Bottonera 7. Sacca di Goro, naravni rezervat, 4000 ha Valle di Gorino Scanni di Goro Foce del Po di Volano, pred lovom zaščiteno območje 8. Volano Area, naravni rezervat, 3250 ha, ramsarska lokaliteta Valli Bartuzzi, del območja zaščiten pred lovom Gnezdišče kormorana Pha!acrocorax airbo. Lago delle Nazioni Valli Porticino Canevie, pred lovom zaščiteno območje 95 ANNALES 4/' 94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN Ribnik; Punte Alberete (Foto: i. Škornik, 1994). 9. Comacchio Area, naravni rezervat, krajinski in hidrološki rezervat, 28570 ha Valli di Comacchio, ramsarska iokaliteta, del območja zaščiten pred lovom, 13500 ha Obsežno področje od izliva reke Reno do Agoste na zahodu, od mesta Comacchio pa do bregov reke Reno. Lagune, soline, kanali, bazeni ipd. so ostanek agrarnih sprememb leta 1850, ko je bil dobršen del aluvialne ravnice osušen in urejen za človekovo rabo. Vegetacija vključuje rodove: Salicornia, Sueda, Agropyon, Phragmi-tes, Chara, Ruppia ipd. Zanimivi gnezdila: Ardea purpu-re, Ta doma tadorna (100-200 ex.}, Anas querquedula, A. clypeata, Aythya ferina, A. nyroca, Himantopus himanto-pus (200-300 parov), Recurvirostra avosetta (200-300 parov), G/areo/a pratincola, Charadrius a!exandrinus (100-200 parov) Tringa totanus, Larus meianocephalus (1000-1500 parov), Larus genei (100-150 parov), Ce/oc-helidon • nilotica (150-200 parov), Sterna sandvicensis (150-300 parov), S. hirundo (2000-2200 parov), S. a/feif-rons (1500 parov), Sterna dougalli (13 pari), Panurus biarmicus. Pomembno prezimovališče za kormorane, gosi in črne liske. V Času selitve so našteli nad 10.000 črnih čiger Chlidonias niger in prav toliko in več različnih vrst rac iz družine Anatidae. ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 Valle Zavelea, pred lovom zaščiteno območje Sacca e Vene di Bellocchio e Foce del Fiume Reno, iokaliteta Ramsar, 1000 ha Salina di Comacchio Valle Mandriole, zaščiteno območje, naravni rezervat, 200 ha, Regionalni park Delta del Po Zamočvirjeno območje s sladko vodo. Pomembno počivališče in prezimovališče ptic. Gnezdišče beiolične čigre Chlidonias hybrida (100-200 parov). Punte Alberete, naravni rezervat, 460 ha, Regionalni park Delta del Po Ostanek nekoč obsežnega zamočvirjenega področja v bližini Ravene, pogojenega z vodami reke Pad. Poplavni gozd, trstičevje, ločevje, tipična močvirska vegetacija. Predel je izrednega pomena v času selitve in prezimovanja. Zanimivi gnezdiici: Egretta garzetta (700 parov), Plegadis falcinelius, Ardea purpurea, Remiz pen-dulinus, Circus aeruginosus, Nycticorax nycticorax (300 parov), Ardeola ralloides (50 parov), Himantopus himantopus (50 parov), Sterna albifrons (100 parov). Ortazzo in Ortazzino, 1500 ha, naravni rezervat, Iokaliteta Ramsar 440 ha Predel na stičišču rek Bevano in Ghiaia, vključujoč oba izliva rek, lagune, obalne sipine, obdelovalne površine. Pred sipinami je zasajen borov gozd. Gnezdiici: Circus aeruginosus, Charadrius aiexandrinus (100 parov). V času preleta so številne črne čigre Chlidonias niger (1000 osebkov). 9. Sajine di Cervia, naravni rezervat, ramsarska Iokaliteta, 780 ha Delujoče soline z 2000 letno tradicijo.Nekoč so bile povezane z morjem, danes ne več. Obdajajo jih številni kanali in kultivirana krajina. Zaradi nizke cene soli jih želi država zapreti. Lokalno prebivalstvo je s tako namero nezadovoljno in temu nasprotuje. Halofitna vegetacija. Zanimivi gnezdiici: Himantopus himantopus (70 - 150 parov), Recurvirostra avosetta (100 parov), Charadrius alexandrinus (150 parov), Sterna albifrons (250 do 300 parov). 10. S. Fiiomena, naravni rezervat 11. isoia di Varano, naravni rezervat 12. Laghi di tesina e Varano, naravni reservat, 11200 ha 13. Paiudi del Golfo di Manfredonia, naravni rezervat, 7800 ha Palude di Frattarolo Mass. Combattenti Daunia risi Valle S. Floriano Vaile Varapelle 96 ANNALES 4/'94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNO! Saline di Margherita di Savoia, iokaliteta Ramsar, 6000 ha 14. Isole Tremiti, morski rezervat, 30.600 ha (208 ha otok S. Domino) Arhipelag Tremiti sestavljajo trije glavni otoki {S. Domino, S. Maria, Capraia) in četrti, okoli 11 milj oddaljen otoček Pianosa. V okolici so tudi čeri in morske skale. Otoki so visoki, robate strukture in prevotljeni. Na otoku S. Domino je veliko kavern, v katerih je še pred nedavnim živela medvedjica Monachus monachus. Morska flora in značilnosti podvodne vegetacije so veliko bolj podobne tipično sredozemskim kot pa jadranskim. Ar-hipelagTremiti je znana turistična točka. Področje je bilo vpisano med zaščitene bkaiitete (art 31,979/Act.), toda do danes se ni zgodilo še nič (Cognetti, 1990). 15. le Cesine, naravni rezervat, ramsarska Iokaliteta, 620 ha ZAKLJUČKI Od skupno 725 otokov v Jadranu jih je le 66 naseljenih, več kot 400 pa je različnih morskih grebenov in čeri. Po zadnjih podatkih, ki mi jih je uspelo zbrati na terenu ter s pomočjo nekaterih sodelavcev pri nas in v tujini, je 88 predelov zaščitenih ali kako drugače zavarovanih, kar predstavlja okoli 250.00 ha površine kopnega in morja (1,8% Jadrana): 4 narodni parki, 7 naravnih parkov, 2 krajinska parka, 1 regionalni park, 7 morskih rezervatov, 17 naravnih spomenikov, 29 naravnih rezervatov, 6 predelov je registriranih kot lovski rezervat (verjetno jih je mnogo več), katerega status je v različnih državah zaradi različnega pojmovanja povsem nejasen. 15 je takih predelov, ki jim pravimo posebne krajine; le-te nimajo večjega favnističnega in florističnega pomena. Največ zavarovanih predelov ima Hrvaška (53), kar pa glede na Členovitost obale ne preseneča. Favnistično najzanimivejši je vsekakor S in SZ del jadrana {izliv Soče, Marano, Gradež, izliv Pada, Comacchio, Cervia...}, zato tudi ni čudno, da je prav tu največ zaščitenih predelov. Večinoma so to aluvialne ravnice, morska močvirja z bibavičnim pasom, poloji, trstičevje, soline ipd., ki privabljajo številne ptice. Veliko redkih in ogroženih vrst gnezdi prav v tem koncu Jadrana, število gnezdečih parov nekaterih med njimi predstavlja pomembno populacijo Z Palearktika {Sterna albifrons). južni del Jadrana, predvsem razvejenost otokov ob V obali, je zanimiv predvsem zaradi izredno bogate sredozemske vegetacije, endemičnih živalskih in rastlinskih vrst ter velikih gnezdečih populacij morskih ptic (Laruscachinnans, Pha-lacrocorax arisiot:e!is, CaSonectris diomedea, Puffinusyel-kouan...). Glede na relativno zaprtost je jadranski bazen zelo občutljiv na mogoča onesnaževanja, kar še posebej velja za plitvi severni del, v katerega dotekajo velike količine ZAŠČITENIH LOKAUTET V JADRANU, 87-100 Poplavni gozd Punte Alberete (Foto: I. Škornik, 1994), sladke vode tamkajšnjih vodotokov, jadranski bazen je pomemben za razvoj gospodarstva in mednarodno izmenjavo; s tem sta seveda povezana industrializacija tega prostora in turistični razvoj. Mokrišča, kot tudi otoški in obalni ekosistemi, so predeli, ki v Sredozemlju najhitreje izginjajo. Mednarodne konvencije in deklaracije nudijo posameznim državam in lokalnim oblastem možnost za pravilno gospodarjenje z naravno dediščino ekosistemov jadranskega morja. Vsaka država mora imeti načrte za ohranjanje že obstoječih rezervatov ter za zaščito novih, s pravilnim gospodarjenjem pa mora zagotoviti populacijski minimum redkih in ogroženih vrst. Turizem, kot gospodarska panoga z najhitrejšim trendom razvoja pa je potrebno približati vzdržni obliki nemnožičnega turizma. ZAHVALA Tovrstnega dela vsekakor ne bi nikoli konča! brez pomoči organizacije MEDMARAVIS (Mediterranean Marine Sird Association) in finančne podpore organizacije UN EP (United Nation Environment Program), za kar se še posebej zahvaljujem sekretarju zveze gospodu Xavieru Monbailliuju. Hvaležen sem vsem, ki so mi z nasveti in viri pomagali pri oblikovanju končnega sezna- 97 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 ■ Narodni park A Naravni rezervat ® Krajinski park « Naravni spomenik a Lovski park □ Morski rezervat Seznam zaščitenih lokalket v Jadranu. ma, še posebej sem hvaležen kolegu in dobremu prijatelju dr. Riccardu Santoliniju z Univerze v Urbinu (Rimi-ni, Italija), dr. Leku Cjiknuri iz Univerze v Tirani (Albanija), dr. Heinzu Hafnerju z biološke postaje Tour du Valat (Francija), dr. Jasmini Mužinič iz Zavoda za ornitologijo iz Zagreba (Hrvatska), mag. Jani Vidic iz Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, mag. Robertu Turku iz Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Kajetanu Kravosu iz Trsta, mag. Davorinu Tometu za kritične pripombe pri pregledu rokopisa ter številnim drugim. 98 ANNALES 4/"94 Iztok ŠKORNIK: INVENTAR IN POMEMBNOST ZAŠČITENIH I.OKALITET V JADRANU, 87-100 Lokalitete na karti: 1. Sečoveljske soline (SLO) 44. Pakieni otod (HR) 2. Strunjanske soline (SLO) 45. Vidova gora (HR) 3. Dragonja (SLO) 46. Modro oko, jezero Desne (HR) 4. Strunjan rtRonek(SLO) 47. Konavoski dvori (HR) 5. RtMadona punta Piran (SLO) 48. Dubrava Hanzina (HR) 6. Debeli rtič (SLO) 49. Zrče (HR) 7. Fiesa jezeri (SLO) 50. Brusnik (HR) 8. Stena pri Dragonji (SLO) 51. jabuka (HR) 9. Brioni (HR) 52. Fantazija (HR) 10. Komati (HR) 53. Modra špilja (HR) 11. Krka (HR) 54. Zavratnica (HR) 12. Mljet(HR) 55. Rača spilja (HR) 13. Telaščica (HR) 56. Ziatni rt (HR) 14. Lun(HR) 57. Vela spiija (HR) 15. Pod Gredom (HR) 58. Medvidina pečina (HR) 16. Prud (HR) 59. Stiniva (HR) 17. Glavine malaluka(HR) 60. Ravnik spilja (HR) 18. Prvič (HR) 61. Vrela Cetina (HR) 19. Orepak (HR) 62. Kotorsko Risanski zaliv (ČG) 20. Mrkan, Bobara, Supetar (HR) 63. Divjake (AL) 21, Vransko jezero (HR) 64. Liogora(AL) 22. FojiškaPodpredoščica (HR) 65. Velipoje (AL) 23. Mali bok-Koromačna (HR) 66. Kune (AL) 24. Kolansko blato blato rogoza (HR) 67. Fush kuge (AL) 25. Velo i Malo blato (HR) 68. Rruskhull (AL) 26. Delta Neretve (HR) 69. Vain (AL) 27. Limski zaljev (HR) 70. Pisphoro (AL) 28. Maiostonski zaljev (HR) 71. Mlramare (I) 29, Lokrum (HR) 72. Foci dell Isonzo - foci dell Timavo (i) 30. Dundo (HR) 73. Laguna di Grado e Marano (I) 31. Kontija (HR) 74. Laguna di Caorle (!) 32. Velika dolina (HR) 75. Laguna di Venezia (i) 33. Glavotok (HR) 76. Delta del Po (I) 34. Krkakrajolik (HR) 77. Sacca di Goro (!) 35. Kočje (HR) 78. Volano area (!) 36. Cetina kanjon (HR) 79. Comacchio area (I) 37. Limski zaljev (HR) 80. Saline di Cervia (I) 38. Rijeka DubrovaČka (HR) 81. S.Filomena (I) 39. Brela (HR) 82, Isola di Varano (I) 40. Saplunara (HR) 83. Laghi di Lesina e Varano (!) 41. Rovinj otod (HR) 84. Paludi del Golfo di Manfredonia (I) 42. Saljsko polje (HR) 85. (sola Tremiti (I) 43. Badija (HR) 86. Le Cesine (1) 99 ÁNNALES 4/'94 Iztok SKORNIK: INVENTAR tN POMEMENOST ZASÓTENIH LOKAUTET V1ADRANU, 87-100 RIASSUNTO II Mare Adriático con i suoi 138.600 chilometri quadrati é una parte importante dei Mare Mediterráneo. Vista la relativa ch¡usura é un mare molto sensibile al perícolo del!7nquinamento, soprattutto nella sua parte settentrionale, meno profonda. íe molte isole lungo le coste orientali, le spiagge sabbiose di quelle occidentali, le saline, le foci dei fiumi e importanti bacini, come lagune, paludi salate e acquitrini, rappresentano un'ereditá naturale insostituibile e dimostrano la grande varíetá ecologica di questo spazio. Neli'Adriatico sono protetti o tutelad in varío modo circa 250 mila ettari di superificie terrestre o acquatica. La parte del leone la fanno i parchi nazionali (107.216 ettari), circa 160 mila ettari sono rappresentati da riserve omitologiche, parchi naturali, parchi regionali, monumenti naturali e riserve marine. II resto appartiene a zone partícolari, a parchi boschivi o vegetali e alie riserve. II turismo di massa, l'industrializzazione, /'agricultura e la marinocultura minacciano i bacini non protetti e, in alcuni casi, addirittura intaccano le zone internazionalmente protette. LITERATURA Cognetti, G., (1990): Marine reserves and conservation of Mediterranean coastal habitats. Nature and Environment series, No 50. Council of Europe. Strasbourg. Grimmett, R.F.A., jones, T.A., (1989): Important bidr areas in Europe. IWRB,ICBP Technical Publication No 9. IWRB (1993): News, No 9.: Sečoveljske soline Ramsar update. Lipej, L. Škornik, L, (1987): Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus I.49, št. 9-10:359-363. Lipej, L., Makovec, T., Miklavec, M., Škornik, I., (1987): Prvomajska omitološka odprava "Mljet 87", Falco 2:14-24. Matas, M., Simončič, V., Šobot, S., (1989): Zaštita okoline danas za sutra. Školska knjiga Zagreb. Makovec, T., Mozetič, B., Kaligarič, M., (1993): Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. Posebna izdaja. Sklad za naravo Slovenije. Minisiero deli ambiente (1992): Relazione sullo stato deli ambiente. Carta delle aree protette in Italia. Peja, N., (1994): Albanian Lagoons, MedWet Newsletter No 3:67. Škornik, 1. (1982): Škocjanski zaliv, ptičji raj, skoraj v Kopru. Proteus L 45, št. 3:123-125. Škornik, J., (1985): Progasti gož na Steni pri Dragonji. Proteus I. 47, Št. 5: 205-206. Škornik, I. (1987a): Prezimovanje črne liske Fulica atra v Škocjanskem zatoku v letih 1982-86. Acrocephaius VIII, št. 33:31-36. Škornik, I., {1987b): Pomembno ornitološko območje Evrope - Sečoveljske soline. Falco 2:314. Škornik, I. (1990): Škocjanski zatok, življenje in smrt nekega zaliva. Proteus L 53. št 1:18-23. Škomik, I,, (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. MEDMARAViS Symposium. Chios, 1992. Škornik, I., Makovec, T., Miklavec, M., (1990): Favnis- tični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave št. 16:49-99. Škornik, 1.1994: Isola della Cona - naravni park ob izlivu reke Soče. Proteus. Škornik, 1.1994: Med prosto živečimi konji, Kamaržan - evropski divji konj? Revija o konjih. Tvrtkovič, N., Krystufek, 8., (1990): Small Indian mongoose Herpestes auropunctatus (Hodgson, 1836) on the Adriatic Islands of Yugoslavia. Bonn. zool. Beitr. 41 (1): 38. Velkovrh, F., (1987): Polžek Istriana mirnae, endemit severozahodne Istre. Proteus 49: 235-236. Wraber,!., (1987): Botanični utrinki z doline Dragonje. Proteus L 49, št. 6:215-218. Wraber, T., Skoberne, P., (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije, Varstvo narave 14-15: 1 -429. ZVNKD RS (1976): Inventar najpomebnejše naravne dediščine Slovenije 2. del. ZZPH (1976): Posebno zaŠtičeni objekti prirode u republic! Hrvatskoj. Posebna izdaja. 100 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno deio UDK 58/59(204)502.72(497.12 Strunjan) PRELIMINARNA INVENTARIZAGJA IN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE MORSKEGA DELA NARAVNEGA REZERVATA STRUNJAN Robert TURK mag. biol. znan., Medobčinski zavod 2a varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, 66330 Piran, Trg bratstva 1, SLO mag-scien. bioi., NTBNC, 66330 Pirano, Piazza del [a Frateilanza 1, SLO Aleksander VUKOVIČ dr. bioi. znan., Morska biološka postaja Piran, 66330 Piran, Fornače 41, SLO dr. scien. bioi., Istituto di Siologia - Stazione di biologia marina di Pirano, 66330 Pirano, Farnace 41, SLO IZVLEČEK Delo obravnava razporeditev morske flore in favne na področju Naravnega rezervata Strunjan v Tržaškem zalivu. Na Šestih značilnih presekih je zbranih in determiniranih 63 rastlinskih in 64 živalskih vrst, podani pa so tudi opisi njihove razporeditve po globini. PREDGOVOR Varstvo naravne dediščine je po definiciji Zakona o naravni in kulturni dediščini omejeno na tiste deie naravnega okoija, ki imajo za Republiko Slovenijo ali za njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost in katere družba določenega kraja in časa spozna za vrednoto. Navadno ga delimo v tri sklope, tj. varovanje nepremične naravne dediščine, varovanje rastlinskih in živalskih vrst ter varovanje različnih biotopov. Navedena delitev je velikokrat te formalna in arbitrarna, saj so vsi trije sklopi največkrat neločljivo povezani med seboj. Povedano velja predvsem za ogrožene rastlinske in živalske vrste, katerih redkost je skoraj vedno posledica izginjanja ali degradacije primernih življenjskih prostorov. Ohranjanje slednjih pa je nujno povezano z ohranjanjem za določen prostor značilnih ekoloških procesov, tj. skupka vseh abiotskih procesov kakor tLidi aktivnosti vseh rastlinskih in živalskih vrst, ki vplivajo na stanje ekosistema in pripomorejo k vzdrževanju njegove integritete, genetske raznolikosti in torej tudi evolucijskega potenciala (Ricklefs, 1984). Varstvene kategorije, s katerimi prek občinskih in republiških odlokov ter zakonovformalno varujemo naravno dediščino, so razdeljene na: e temeljne (naravni rezervati, naravni spomeniki in spomeniki oblikovane narave), ® zbirne (narodni parki, regijski parki in krajinski parki), ki ji lahko poimenujemo tudi "naravni parki", in ® zavarovane vrste in druge taksonomske skupine (zavarovane rastlinske vrste in zavarovane živalske vrste). Po definiciji so naravni rezervati tista varstvena kategorija, ki naj bi omogočala naravi nemoten in od človeka relativno neodvisen razvoj, in torej med vsemi naštetimi najpomembnejši z vidika ohranjanja biološke raznolikosti in biogenetske skladnosti posameznih območij, vzdrževanja njihovega naravnega ravnotežja, ohranjanja redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst oz. varovanja narave in naravnih virov nasploh. Žal pa je udejanjanje rezervatne namembnosti določenega območja v veliki meri odvisno od njegove neposredne okolice, ki lahko bolj ali manj negativno vpliva na opredeljene usmeritve in varstveni režim. Posebej to velja za obrežne in podvodne rezervate, kjer je dejansko varovanje opredeljenega območja pred vplivi okolice zaradi specifičnosti morskega okolja velikokrat težko ali pa sploh neizvedljivo. Zaradi navedenega je neobhodno potrebno stalno spremljanje stanja v rezervatu in primerjava slednjega z začetnim stanjem, tj. stanjem ob uveljavitvi opredeljenega varstvenega režima. UVOD Strunjanski polotok, ki je bil leta 1990 z občinskim odlokom (Občini Piran in Izola) razglašen za krajinski 101 ANNALES 4/' 94 Robert TURK, Aleksander VUKOVIČ; PRELIMINARNA tNVENTARtZAOJA IN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE..., 101-112 TRŽAŠKI ZAL ll1 Slika 1: Prikaz formalnopravnega stanja v Krajinskem parku Strunjan na osnovi Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan (UO 3 in 5/90). park, predstavlja značilen vzorec flišne pokrajine obalnega območja. V siceršnji intenzivni urbanizaciji je polotok do danes obranil pretežno agrarni značaj krajine z značilno razloženo poselitvijo, kulturnimi terasami ter solinami, zasnovanimi na nanosih Strunjanskega potoka, in kot tak predstavlja zaključeno krajinsko celoto z elementi tako prvobitne kakor tudi kultivirane narave. Z vidika ohranjanja naravne dediščine v ožjem pomenu besede je nedvomno zanimiva severna in deloma severozahodna stran polotoka, ki se je predvsem zaradi svoje nedostopnosti skoraj v celoti ohranila v svoji prvotni, naravni obliki. Zaradi navedenegajebiltadel krajinskega parka, tj. približno 3800 metrov obrežja z ustreznim 200 metrskim pasom obrežnega morja med {in vključno z njima) rtoma Strunjan in Kane, z zgoraj omenjenim odlokom razglašen za naravni rezervat (Si/1). Kopni del rezervata (SI. 2), ki je bil v veliki meri obdelan že v sedemdesetih in osemdesetih letih (Gams 1970, Wraber T. 1972 in 1973, Svetličič & Križan 1985) odlikujejo predvsem: » izjemne geološke in geomorfološke poteze (prepad-ne stene, podorni bloki, abrazijski spodmoli, zavite flišne plasti, mikrotektonski prelomi idr,), • avtohtono submediteransko rastlinstvo in « za to območje nenavadna prisotnost evmediteran-skih rastlinskih vrst {Myrtus communis in Arbutus unedo). O morskem delu zavarovanega območja je v literaturi manj podatkov, pa še ti se v glavnem nanašajo na njegov zahodni del, tj. rt Strunjan, Mesečev zaliv in rt Ronek (Avčin et al. 1971, Sušnik et al. 1972, Vukovič et ai. 1985). Osnovne značilnosti območja lahko na osnovi del omenjenih avtorjev strnemo v naslednje točke: » prisotnost trdega dna bliže obrežni črti ter peščenega in muljevitega dna proti odprtemu morju, » izvirne ekološke razmere v prsnem in bibavičnem pasu ter infralttoraiu, v jasno izražena zonacija, ki je najbolj očitna v pasu polžka Littorina neritoides, v pasu rakov vitičnjakov (rodova Cbthamalus in Balanus) ter v pasu rjavega bračiča (Fucus virsoides), • bogato razviti obe osnovni podvodni vegetacijski formaciji, tj. algalna zarast na trdnem in travnik na peščenem oz. muljevitem dnu, in » odsotnost neposrednega onesnaževanja. Z opravljeno preliminarno inventarizacijo in topografijo morske flore in favne smo želeli predvsem dopolniti že znano o obravnavanem območju ter istočasno predstaviti ti. začetno stanje v morskem delu rezervata. Slednje bi služilo tako za primerjavo s kasnejšim spremljanjem dogajanja na morskem dnu kakor tudi za opredelitev nadaljnjega raziskovalnega dela na tem območju in ne nazadnje za odločanje o ustreznem varstvenem režimu, ki bi omogočil ohranitev spoznanih kvalitet območja. METODE Z avtonomnim potapljanjem smo v letih 1989 in 1990 kvalitativno, s pomočjo opazovanja in zbiranja vzorcev, preiskovali dno območja rezervata. Vzorce smo zbirali na šestih, med seboj bolj ali manj enako oddaljenih, značilnih presekih od rta Kane do rta Strunjan. Položaj presekov (SI. 9) je bil izbran tako, da omogoča pregled flore in favne na območjih, kjer sta morje in kišf v neposrednem kontaktu (rt Kane, rt Ronek in rt Strunjan), ter na območjih, kjer je zaradi turbiditne plasti, ki leži pod vodno gladino v neposredni bližini obrežne črte, izobl i kovana abrazijska terasa in je ta neposredni kontakt onemogočen. Zaradi obširnosti območja smo natančneje obdelali predvsem bentoško floro, medtem ko smo se v okviru bentoške favne skoraj v celoti omejili le na njene makroelemente. Vsak pregled preseka je vseboval naslednje postopke: « florofavnistični pregled celotne dolžine preseka (200 metrov) s stališča splošnega videza združb in značilnosti razporeditve večjih, takoj določljivih organizmov; « opazovanje sprememb sestave vegetacije glede na globino, ugotavljanje vodilnih vrst; 9 vzorčevanje vzdolž celotnega preseka v smislu kvalitativne obdelave območja. Zbrane vzorce smo fiksirali v nevtraliziranem 4% formalinu in jih v laboratoriju Morske biološke postaje v Piranu taksonomsko obdelali do nivoja vrste oziroma, kolikor to ni bilo mogoče, do ustreznega višjega nivoja (rodu, družine, reda). Uporabljeno kartografsko podlago za risanje profilov ter izdelavo topografije območja so tvorile Pomorska karta Grado - Rovinj 100 15 (HIRM, 1989) ter Osnovni državni karti Koper 32 in 33 (Geodetska uprava SRS, 1972). 102 ANNALES 4/'94 RobenTURK, Aleksander VUKOVIČ: PREUMINARN A INVENTARIZACIJAIN TOPOGRAFIJA FLORE IN fAVNE .,„ 101-112 REZULTATI Zaradi geografske lege jeza celotno območje značilna popolna izpostavljenost severnim in severovzhodnim vetrovom ter valovanju. Skrajni zahodni de! (rt Strunjan) pa je izpostavljen tudi zahodnim in severozahodnim vetrovom. Posledica te izpostavljenosti je dokaj konstantno spiranje flišnatih preperelin in zato tudi precejšnja sedimentacija in pogosta kalnost vode. Pojavje najinten-zivnejši na vseh treh rtih, medtem ko so vmesni zalivi nekoliko "zaščiteni " z abrazijsko teraso. Morsko dno, ki se na celotnem območju dokaj blago in bolj ali manj enakomerno spušča, je do globine 5m (cca. 80-90 m od obale) zgrajeno iz enakega materiala kot sama obala, od tu dalje pa je muijevito s posameznimi "otoki" trdega substrata, izjemo predstavljajo območji Belih skal in pa severni rob skrajnega dela rta Strunjan, kjer dajejo osnovni pečat supra in mediolitora-lu ter zgornjemu infralitoralu veliki turbiditni balvani. Skladno s tem sta razporejeni tudi obe osnovni vegetacijski formaciji fita! in travnik. Fital zaseda trdo morsko dno, travnik, ki ga tvorita genusa Cymodocea in Zostera, pa se začne z muljem in se nadaljuje do globine 9 m (tj. cca. 120-150 m od obale), kjer mu mejo določa prozornost vode. Tak vzorec zaraščanja priobalnega morskega dna lahko zasledujemo od rta Kane do rta Ronek in tudi v Mesečevem zalivu, kjer pa se trdo dno (in torej tudi fital) konča že 40 m od obale (globina približno 5 m) in se zato travnik razteza v precej širšem pasu kot med rtoma Kane in Ronek. Travnik v Mesečevem zalivu je tudi bolj strnjen. Sprva ga tvori samo Zostera nottii, nato pa se ji pridruži še Cymodocea nodosa. V travniku izstopajo posamezni leščurji (Pinna nobilis) s priraslimi spirografisi {Spirographis spallanzani). Do bistvenega odstopanja od omenjenega vzorca razporeditve podvodne vegetacije pa naletimo na rtu Ronek in rtu Strunjan, kjer se trdo dno ne zaključi v globini 5 m, ampak se nadaljuje do globine 9 m, zaradi česar travnika na območju omenjenih rtov ni. Ob substratu in drugih abiotskih dejavnikih je razvoj fitala na celotnem območju rezervata v neposredni zvezi s pojavljanjem morskega ježa {Paracentrotus iividus). Le ta izrecno dominira na območju rta Strunjan, kjer je fital prisoten le v izredno okrnjeni obliki, nekoliko manj intenzivno pa je njegovo delovanje med rtoma Kane in Ronek. Pač pa je njegovo pojavljanje dokaj omejeno na območju rta Ronek in v Mesečevem zalivu, kjer je prisoten le v ozkem pasu zgornjega infralitorala in zato tudi ne vpliva bistveno na razvoj fitala. Najbolj popolno je fital razvit na rtu Ronek. Njegov videz je determiniran z razvitostjo in vertikalno distribucijo posameznih asocija-cij, vezanih na genus Cystoseira, na katero vplivajo razli-čni ekološki dejavniki, od katerih so med najpomembnejšimi: substrat in pa gibanje, prozornost ter temperatura vode. Glede na navedeno lahko celoten morski del rezervata v smeri od obale ven glede na vegetacijo razdelimo v tri med seboj bolj ali manj ločene pasove: a "obrežni" pas z bolj (P3 - P3') ali manj (P5 - P5') razvitim fitalom, a srednji, z morsko travo porasel pas, ki je prekinjen na rtih Ronek in Strunjan, ter « zunanji pas muljevitega dna brez vegetacije (SI. 9). Razširjenost fitala se ujemaš pojavljanjem trdega dna, meja med fitalom in travnikom pa je istočasno tudi meja med trdim in muljevitim dnom. Ob navedeni razdelitvi območja pa velja izpostaviti tudi delitev, ki jo zaradi svojega delovanja oziroma trenutne razširjenosti narekuje morski jež. V tem primeru lahko glede na razvitost fitala območje razdelimo na tri dele: » območje rta Strunjan (fital le v močno okrnjeni obliki), • območje med rtoma Kane in Ronek (delno okrnjen fita!) in o območje rta Ronek in Mesečevega zaliva (fital okrnjen le v ozkem delu zgornjega infralitorala). Na celotnem območju smo na podlagi opazovanja in pregleda vzorcev za vsak presek izdelali profil in determinirali skupno 127 rastlinskih in živalskih vrst (Tabeli 13 in 14). Slika 2: Podvodni svet Mesečevega zaliva in rta Ronek, najbolj zanimiv del Naravnega rezervata Strunjan z vidika morskega rastlinstva in živalstva (Foto S. Peterim), 1. Situacija po posameznih presekih 1.1. Presek P1-P1': od rta Strunjan v smeri 300 stopinj NW (SI. 3) Rt Strunjan je orientiran proti severu oz. severozahodu in zato izrazito izpostavljen severozahodnim, severnim in severovzhodnim vetrovom ter temu primernemu močnemu valovanju. Morsko dno, ki je sprva kamnito, 103 ANNALES 4/'94 Robert TURK, Aleksander VU KO VIČ: PRELIMINARNA IN VENTAR! ZACIjA IN TOPOGRAFIA FLORE IN FAVNE,.., 101-112 se spušča v zmernem in nekoliko stopničastem nagibu do globine desetih metrov. Od navedene globine dalje je dno peščeno in muljevito. Fital je zaradi prisotnosti morskega ježa razvit le fragmentarno, travnik pa zaradi globine, na kateri kamnito dno preide v peščeno in muljevito, pa popolnoma odsoten. Vzhodno od pregledanega profila ležijo ob obrežju (v pasu supra, medio in zg. infralitorala) veliki podorni bloki, odlomljeni od višje ležeče plasti peščenjaka (tur-bidita). Kljub temu da se nahajajo izven začrtanega profila, smo zaradi popolnejše informacije o rastlinskih in živalskih vrstah na območju rezervata vključili v seznam tudi vrste, ki so prisotne na omenjenih blokih. Vsekakor pa bi veljalo slednje natančneje obdelati, saj je rastlinski in živalski svet na njih še posebno pester. Seznam zbranih indeterminiranihvrstje podanvtabelah 1 in 2. Tabela 1: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na rtu Strunjan. Chlorophvta Codium decorticatum (T) Halimeda luna (t) Etmsnph^ia. Cutleria sp. Dictyota dichotoma Fucus virsoides (T) Pad i na pavo nía Rtmdíiphyta Lithophylium decussatum Peyssonnelia squamaria Tabela 2: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na rtu Strunjan. Chondrosia reniformis (t) Ircinia sp. Cnidaria Balanophyllia italica Cariophyllia clavus (T) Cladocora caespitosa (t) Malksca Chiton olivaceus Arca noae (T) Bittium reticulatum (T) Gourmia vulgata Muricopsis cristatus (T) Nassa incrassata (T) Trunculariopsis truncukis Serpulorbis arenarius (T) Vermetus triquete r (T) Chama griphoides Hiateila arctica Lithophaga lithophaga Mytilus galloprovincialis Ostrea edulis Pinna nobilis Rocellaria dubia (t) Saxicava arctica (T) Venerupis sp. (T) Polychaeta Pomatoceros triqueter (t) Serpula sp. Crustacea Balanus amphitrite Leucothe spinicarpa (T) Maia squinado Brypzoa Bugula neritina Schizoporella sanguínea (T) Echinodermata Ophiothrix fragilis (T) Paracentrotus iividus Sphaerechinus granularis (t) Cucumaria planci Holothuria tubulosa Tunicata Ascidia sp. Microcosmos sp. Blenniidae Cobiidae Labridae Mugil sp. Sparidae Legenda: t - tudi na turbiditu T - samo na turbiditu 1.2. Presek P2-P2': Mesečev zaliv v smeri N (Si. 4) Dno v Mesečevem zalivu tvorijo sprva različno veliki flišnati kamni, obrasli zalgami inspužvami, med katerimi prevladujejo rodovi Padina, Halimeda, Verongia, Dictyota, Cystoseira in Peyssonelia. Ob navedenih so pogosto prisotni tudi vitičnjaki (Cbthamalus in Balanus) pa tudi posamezni predstavniki rodov Paracentrotus, Cucumaria, Cladocora, Arca in P/nna, Vpliv morskega ježa je v primerjavi s situacijo na rtu Strunjan bistveno manj viden. Skalnato dno preide v peščeno in muljevito že v globini 5 m (približno 40 m od obale). Sprememba zgradbe morskega dna je jasno izražena tudi s spremembo vegetacije, tj. s pojavom travnika, ki ga v tej globini tvori Zostera noltii V travniku se pojavljajo tudi posamezni ieščurji (Pinna nobilis). V globini 6 m, približno 70 m od obale, se zosteri priključi še druga vrsta trave, tj. Cymo-docea nodosa. Travnik se bolj ali manj zaključi v globini 9 m (približno 150 m od obale). Zunanji pas travnika tvori pretežno Cymodocea nodosa, so pa tudi večji predeli, kjer prevladuje Zostera noltii. Med travo se pojavljajo posamezni predstavniki rodov Pinna, Spirographis, 104 ANNALES 4/'94 Robert TU R K, Aleksander VUKOVtČ: PRELIMINARNA ÎNVEMTARtZACIjAIN TOPOGRAFIJA FEOREIN FAVNE...., 101-112 Cucumaria, Aporrhais, Suberites in Turritella. Seznam zbranih in determ in ¡ranih vrst je podan v tabelah 3 in 4. Tabela 3.: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku v Mesečevem zalivu. Cymophyla Lyngbia martensiana Chaetomorpha linum Enteromorpha intestinalis Haiimeda tuna Phaeophyta Cystoseira compressa Dictyota dichotoma Dictyota dichotoma var. implexa Dictyota linearis Fucus virsoides Padina pavonia Amphiroa rigida Antithamnion cruciatum Asterocytis ornata Ceramium diaphanum Champia parvula Chondria dasyphylla Dipterosiphonia rigens Gelidium pusiîlum Gigartina acicularis Halopithys incurvus Peyssonnelia squamaria Peyssonnelia sp. Poiysiphonia polyspora Pseudolithophyüum expansum Cymodocei nodosa Zostera noltii Tabela 4: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku v Mesečevem zalivu. Spongiaria Chondrosia reniformis Suberites domuncula Verongia aerophoba Cnidaria Caryophyllia clavus Cladocora caespitosa Aporrhais pespelecani Arca noae Astraea rugosa Bittium reticulatum Caliiostoma sp. Gourmia vulgata Muricidea blainviliei Pisania striata Trunculariopsis trunculus Turritella communis Modiolus barbatus Pinna nobilis Pinna pectinata EdydiâÊîa Spirographis spallanzani Cmstacea Balanus sp. Chthalamus sp. Paguristes oculatus Schizoporella sanguínea Echinoderrnata Paracentrotus lividus Cucumaria sp. Tunicata Ascidiacea Pisçes Boops salpa 1.3. Presek P3-P3': Rt Ronek, od sredine rta oz. meje med občinama Izola in Piran v smeri tO stopi-nj NE (SI. 5) Podobno kot na rtu Strunjan, sega skalno dno tudi na rtu Ronek do globine 9 m. Vpliv morskega ježa je izrazit le na ozkem pasu, v globini 1 m, na katerem pa sta vseeno, čeprav redko, prisotna rodova Padina in Wra-ngelia. Zgornji infralitoral je pretežno porasel z rodovoma Halophytis in Corallina, prisotni pa so tudi rodovi Wrangelia, Cystoseira, Padina, Cladostephus, Peyssonnelia, Halirneda, Halopteris, Dictyota. Med predstavniki živalskega sveta so še posebej pogosti rodovi Cucumaria, Verongia in Anemonia. V nadaljevanju se na 3 m globine (približno 60 m od obale) pojavi ožji pas intenzivnejše zarasti različnih vrst rodu Cystoseira. Do globine 8 m (približno 100 m od obale) sledi mešana obrast, ki jo tvorijo vse tri vrste rodu Dictyota ter rodovi Zanardinia, Udotea, Peyssonnelia in Acetabularia. Na posameznih peščenih "oazah" se pojavljata tudi leščur in kamena korala (Cladocora caespitosa). Skrajni zunanji pas fitala tvorijo predvsem rodova Dictyota in Haiimeda ter korali naceji Peyssonnelia in Pseudolithophyllum. Vokviru celotnega preseka močno prevladujejo predvsem naslednje vrste: Corallina granifera, Halopithys in-curvus, Dictyota dichotoma in Cystoseira crinita. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 5 in 6. Tabela 5: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na rtu Ronek, Chíorophyta Acetabularia acetabuium Chaetomorpha linum Cladophora echinus Cladophora proliféra Haiimeda tuna 105 ANNALES 4/' 94 Robert TÙRK, Aleksander VUKOVIÍ: PRELIMINARNA INVENTARIZAGJA IN TOPOGRAFIJA FLORE iN FAVNE..., 101-112 Udotea petioiata Valonia utricuîaris Phacophyta Cladostephus verticil laïus Cystoseira compressa Cystoseira ermita Dictyota dichotoma Dictyota dichotoma var. implexa Dictyota linearis Halopteris scoparia Padina pavonia Sphacelaria cirrhosa Zanardinia prototypus Rhodophyta Antithamnion sp. Asterocitis ornata Ceramium codii Ceramium sp. Champia parvula Chondriadasyphylla Corallina granifera Corallina officinalis Corallina officinalis var. flabelifera Oermatolithon cystoseirae Gelidium crinale Halophytis incurvus Herposiphonia tenella Laurencia obtusa Lithophyllurn racernus Nithophyilum punctatum Peyssonneiia sp. Peyssonnelia squamaria Polysiphonia polyspora Pseudolithophyllum expansum Spyridia filamentosa Wrangelia penicillata Tabela 6: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na rtu Ronek. Cacospongia cavernosa Chondrosia reniformis Verongia aerophoba Cnidaria Anemonia sulcata Balanophyllia italica Cladocora caespitosa Moiiusca Arca noae Gourmia vulgata Muricopsis eristatus Pisania maculosa Pisania sp. Pinna nobilis Echinodermata Paracentrotus lividus Spbaerechinus granularis Cucumaria sp. 1.4. Presek P4-P4': Bele skale, od podornih blokov v smeri 37 stopinj NE (SI. 6) Osnovna značilnost supra in mediolitorala ter zgornjega infralitorala obravnavanega preseka so številni podomi bloki, ki pa so zaradi intenzivnejšega delovanja morskega ježa skromneje obrasli. Izjema je rod Cladostephus, ki v tem primeru predstavlja osnovno obrast omenjenih kamnitih blokov. Trdo dno se, podobno kot v Mesečevem zalivu, zaključi v globini 5 m. Zunanji pas fifcala je bolje razvit, tvorijo pa ga predvsem rodovi Peyssonne!ia, Padina, D/c£yofa, Hali-meda, Cystoseira, Ulva, Halopteris inAcetabularia. Travnik je v globini 5 do 6 m (struktura peščenega dna je rta tem mestu bolj groba) najprej redkejši, nato pa bolj homogen. Tvorijo ga vse tri vrste trave, tj. Cymodocea nodosa, Zostera marina inZ. noltji, pogost je tudi leščur. Na posameznih otokih trdega substrata (kamni, lupine mehkužcev ipd.) se pojavlja perja-ničar (Spirographis spallanzani), ob njem pa tudi posamezni predstavniki algalne zarasti, med katerimi prevladujejo rodovi Halopteris, Champia, Ceramium in Dictyota. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 7 in 8. Tabela 7: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na Belih skalah. Acetabularia acetabulum Halimeda tuna Ulva rigida Cladostephus verticillatus Cystoseira fimbriata Dictyota dichotoma Fucus virsoides Halopteris filicina Padina pavonia Rhodnphvta Ceramium diaphanum Champia parvula Peyssonnelia squamaria Angiospermae Cymodocea nodosa Zostera marina Zostera noltii Tabela 8: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na Beiih skalah. Moiiusca Pinna nobilis Spirographis spallanzani Paguristes sp. Paracentrotus lividus 106 ANNALES 4/'94 Robert TÜRK, Aleksander VUKOVIČ: PRELIMINARNA INVENTARIZACHAIN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE ...,101-112 ~ 100 m ~ Slika 3: Prikaz situacije na preseku P1-P1' (rt Strunjan). Slika 4: Prikaz situacije na preseku P2-P2' (Mesečev zaliv). Slika 5: Prikaz situacije na preseku P3-P3' (rt Ronek 1.5. Presek P5-P5': med rtom Kane in Belimi skalami, v smeri 17 stopinj NE (Si. 7) Morsko dno se na preseku P5-P5' spušča dokaj enakomerno. Prehod med trdim in peščenim oz. muljevitim dnom je tako kot na območju Belih skal v globini 5 m. Za razliko od predhodnih presekov se na tem mestu intenzivneje pojavlja morska solata {Ulva rígida). Vpliv morskega ježa je naj intenzivnejši v pasu zgornjega infra-litorala, vendar pa dno ni popolnoma golo, Peščeno dno, ki se začne na globini 4 do 5 m, ima v primerjavi z ostalimi preseki nekoliko drugačno, nehomogeno struk- tura. izmenjujejo se pasovi peščenjaka s pasovi peščenega dna. Slednje poraščata Zostera rioltii ter Cymodo-cea nodosa v obliki nestrnjenega travnika, ki se nadaljuje do globine 7 m. Vmesne pasove trdega dna poraščata predvsem Halophytis incurvus in Cystose/ra crirtita, ki sta porasli z vrsto Corallina granifera. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 9 in 10. Tabela 9: Zbrane m determinirane rastlinske vrste na preseku med Belimi skalami in rtom Kane. Ciadophora echinus 107 ANNALES 4/'94 Robert TURK, Aleksander VU KO VIČ: PRELIMINARNA fNVENTARIZACIJA IN TOPOGRAFIJA PLORE IN FAVNE..., 101-112 I0m~ --...........- ------ -s» m......................................—-!00m Stika 6: Prikaz situacije na preseku P4-P4' (Bele skale). Slika 7: Prikaz situacije na preseku P5-PS' (med Belimi skalami in rtom Kane). Slika 8: Prikaz situacije na preseku P6-P6' (rt Kane) Ulva rígida Phaeophvta Cladostephus verticillatus Cystoseira crinita Padina pavoma Rhodophvta Coraiiina granifera Wrartgelia pen ici ¡ lata Haíopitys incurvus Angiospgrrnag Cymodocea nodosa Zostera noltii Tabela 10: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku med Belimi skalami in rtom Kane. Verongia aerophoba Mollusca Pinna nobiiis Brvozoa Aetea anguina Chlidonia cordieri 108 ANNALES 4/'94 Robert TURK, Aleksander VUKOV1Ô PRELIMINARNA INVËNTARiZAOjA IN TOPOGRAFIJA FLORE IN FAVNE..., 101-112 Echinodermata Paracentrotus lividus Eisces Mugi( sp. 1.6. Presek P6-P6': rt Kane, od sredine rta v smeri 10 stopinj NE (SI. 8) Konfiguracija morskega dna na rtu Kane je v veliki meri taka kot pri preseku P5P5', podobno pa velja tudi za njegove vegetacijske in favnistične značilnosti. Tudi tukaj je vpliv morskega ježa najizrazitejši v pasu tik pod nivojem najnižje oseke. Zatem je fital do globine 5 m normalno razvit. V njem prevladujejo različne vrste rodu Cystose/>a in ob njih še rodovi Halimeda, Pad/na, Dictyo-pteris, Acetabularia, Peyssonne!ia in Zanardinia. Pri 3 m globine sta intenzivneje prisotna rodova Coraliina in Dictyota, nekoliko globlje pa se pogosteje pojavita še Codium bursa in C. decorticatum. Posamezni kamniti bloki se končajo vgloblni 5 m (približno 80 m od obrežne črte), kjer se tudi prične peščeno in rnuijevito dno z redkim travnikom, ki ga tvori predvsem Cymodocea nodosa, V globini 6 do 7 m se travnik zelo razredči, poveča pa se število leščurjev. Temu nato sledi muljevito dno brez vegetacije, na katerem se pogosteje pojavlja sicer značilen predstavnik muijevitega dna PhaHusia mammiHata. Seznam zbranih in determiniranih vrst je podan v tabelah 11 in 12, Tabela 11: Zbrane in determinirane rastlinske vrste na preseku na rtu Kane. Chiorophvta Acetabularia acetabulum Cladophora profifera Codium bursa Codium decorticatum Halimeda tuna Ulva rigida Phaeophyta Cystoseira compressa Cystoseira crinita Cystoseira sp. Dictyopteris polypodioides Dictyota dichotoma Dictyota linearis Laurencia obtusa Padi na pavonia Sphacelaria cirrhosa Zanardinia prototypus Rhodophyta Ceramium diaphanum Champia parvula Coraliina granifera Crouania attenuata Dermatolithon cystoseirae Celidium spathulatum Cigartina acicularis Halarachnion spathulatum Polysiphonia polyspora Peyssonnelia squamaria Angiospermae Cymodocea nodosa Zostera noltii Tabela 12: Zbrane in determinirane živalske vrste na preseku na rtu Kane. Cacospongia scalaris Chondrosia reniformis Verongia aerophoba .Cai.da.da Anemonia sulcata Balanophyllia italica Cladocora caespitosa Moliusea Trunculariopsis trunculus Vermetus arenarius Rocellaria dubia Pinna nobilis Saxicava arctica Poivchaeta Pomatoceros triqueter Spirorbis pagenstecheri Bryozoa Schizoporelia sanguinea Echinodermata Ophiothrix fragilis Paracentrotus lividus Cucumaria planci lunicata PhaHusia mamillata Tabela 13: Zbirni seznam zbranih in determiniranih rastlinskih vrst. Ciamphyta Lyngbia martensiana Chiorophvta Acetabularia acetabuium Chaetomorpha linum Cladophora echinus Cladophora proliféra Codium bursa Codium decorticatum Enteromorpha intestinalis Halimeda tuna Udotea petiolata Ulva rigida Valonia utricularis Cladostephus verticillatus Cutieria sp, Cystoseira compressa Cystoseira crinita 109 ANNALES 4/' 94 Robert TURK, Aleksander VUKOVtČ: PRELIMINARNA INVENTARIZAOJA IN TOPOCRAFIfAflORE IN FAVNE ...,101-112 Dictyopteris polypodioides Dictyota dichotoma Dictyota dichotoma var. implexa Dictyota linearis Fucus virsoides Halopterisfilicina Halopteris scoparia Laurencia obtusa Padina pavonia Sphacelaria cirrhosa Zanardinia prototypus Rhodopjiyta Amphiroa rígida Antithamnlon cruclatum Antithamnion sp. Asterocytis omata Ceramium codii Ceramium diaphanum Ceramium sp. Champia parvula Chondria dasyphylla Corallina granifera Corallina officinalis Corallina officinalis var. flabelifera Crouania attenuata Dermatolithon cystoseirae Dipterosiphonia rigens Celidium crínale Celidium pusillitm Gelidium spatbulatum Gigartina acicuSaris Halarachnion spathulatum Halopithys incurvus Herposiphonia tenella Laurencia obtusa Lithophyllum decussatum Lithophyllum racemus Nithophyllum punctatum Peyssonnelia sp. Peyssonnelia squamaria Polysiphonia polyspora Pseudolithophyllum expansum Spyridia filamentosa Wrangelia peniciilata Cymodocea nodosa Zostera marina Zostera noltii Tabela 14: Zbirni seznam zbranih in determiniranih živalskih vrst. Cacospongia scalaris Chondrosia reniformis Ircinia sp. Suberites domuncula Verongia aerophoba Daidada Anemonia sulcata Baianophyllia italica Cariophyllia clavus Cladocora caespitosa Mollusca Aporrhais pes-pelecani Area noae Astrea rugosa Bittium reticulatum CalSiostoma sp. Chiton olivaceus Gourmia vuigata Muricopsts cristatus Nassa incrassata Pisania maculosa Pisania sp. Pisania striata Serpulorbis arenarius Truncuiariopsis trunculus Turritella communis Vermetus triqueter Chama griphoides Hiateila arctica Lithophaga lithophaga Modiolus barbatus Mytilus galloprovinctalis Ostrea edulis Pinna nobilis Pinna pectinata Rocellaria dubia Saxicava arctica Venerupis sp. Poivchaeta Pomatoceros triqueter Serpula sp. Spirographis spallanzani Spirorbis pagenstecheri Crustacea Balanus amphitrite Leucothoe spinicarpa Maia squinado Paguristes oculatus Paguristes sp. Brvozoa Aetea anguina Bugula neritina Chlidonia cordieri Schizoporeila sanguinea Echinodermata Ophiothrix fragil is Paracentrotus lividus Sphaerechinus granulans Cucumaria planci 110 ANNALES 4/'94 RobertTURK, Aleksander VUKOVIČ: PRELIMINARNA 1 NVENTARIZACt|A IN TOPOGRAFÍA FLORE iN FAVNE..., 101 -112 Cucumaria sp. Holothuria tubulosa Ascidia sp. Microcosmos sp Phallusia mammillata Pisces Blenniidae Boops salpa Cobiidae Labridae Mugil sp. Sparidae DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI Naravni rezervat Strunjan predstavlja kljub skromnim dimenzijam s svojim kopnim in morskim delom pomemben prispevek k varovanju naše naravne dediščine oz. naravne dediščine Tržaškega zaliva nasploh. Nato nedvomno kažejo že znani podatki o območju {Sušnik et al., 1972; Wraber, 1972 in 1973; Orožen-Adamič, 1981; MZSV Piran, 1984; Svetiičič & Križan, 1985; Vukovič et a!., 1985; Turk et a!., 1989} kakor tudi opravljena preliminarna inventarizacija in topografija morskega živija. Kopenski del rezervata odlikujejo izjemno zanimive geološke in predvsem geomorfološke razmere, prisotnost značilne submediteranske zarasti in pa uspevanje nekaterih tipičnih sredozemskih rastlin, med katerimi sta najzanimivejši mirta in jagodičnica. Morski del jezanimiv predvsem zaradi izvirnih ekoloških razmer v supra, medio in zgornjem infralitoralu, odsotnosti neposrednega onesnaževanja, velike vrstne diverzitete ter predvsem zaradi bogato razvitega travnika na območju Mesečevega zaliva in fitala na rtu Ronek. Obe lokaciji predstavljata nedvomno najlepši primer razvitosti obeh osnovnih pod- vodnih vegetacijskih formacij v slovenskem obrežnem pasu. V zvezi z njihovo razporeditvijo (Si, 9) bi veljalo poudariti predvsem naslednje: Razširjenost fitala je v veliki meri odvisna od prisotnosti morskega ježa in je zato precej spremenljiva. Na rtu Strunjan je bii fital do populacijske eksplozije ježa v ietih 1972 in 1973 normalno razvit (Avčin etal,, 1971), danes pa je prisoten le v izredno okrnjeni obliki, istočasno pa omenjena eksplozija ježa ni bistveno vplivala na razvoj fitala na rtu Ronek. Take in podobne spremembe vsekakor narekujejo pogosto in pozorno spremljanje dogajanja na celotnem območju morskega dela rezervata. Posebno je to pomembno zato, kerjeabundancaježa iz leta v leto manjša in je ugotovljena reprodukcija fitala. Pomen fitala za favnistično pestrost je razviden iz ugotovitev v Piranskem zalivu (Vukovič 1982), kjer je z izginitvijo fitala prišlo do zmanjšanja števila živalskih vrst na samo 5%, kjer niso upoštevane vagilne in temporame vrste. Meja med fitalom in travnikom je bolj ali manj stalna, saj je v prvi vrsti odvisna od substrata, prav tako pa tudi zunanja meja uspevanja travnika, ki je določena s prozornostjo vode oziroma s količino vpadne svetlobe (1 %), Na razmere v morskem delu rezervata, predvsem na prozornost vode in strukturo substrata prav gotovo močno vpliva erodibilnostflišnatega klifa in prisotnost ali odsotnost erozijske terase. Zaradi nizke trdote je f!iš močno podvržen erozijskim vplivom, kar ima za posledico izdatno izpiranje drobnih ilovnatoglinastih prepere-lin in z njimi tudi hranilnih soli v morje. Na podlagi opazovanj in vzorčenja na posameznih profilih smo determinirali skupno 127 vrst, 63 rastlinskih in 64 živalskih. Rezultati različnih avtorjev, ki se nanašajo na Piranski zaliv (PleČko, 1975; Vrščaj 1976; Vukovič, 1976), kažejo sicer precej višje število rastlinskih in živalskih vrst, vendar pa so, predvsem zaradi različnih raziskovalnih metod, le deloma primerljivi z rezultati, ^ /Vjii* I. •v (■:■■ t--:—i■....;.,,.;.,,,laifl tešeče* zelfv—. UtMlli ---: HuriKj 2 2 ! 1 31. Movida vala >."p j IIS tcokriSie pri Močtfu. "^Jl'SÜ. raotriSCc v GiafüHö vali 1 séJÑÍ. ¿DtaKSTV GnSSki vali 2 Mtíiotitano, v- U2 tnotaiMe v GrüCÜW veli 3 ¡í¿íjí<£. cBObdSčc v Sočcrdd V2Ü j68. ciokniče v - î l> 6 21a 2!3 2 Í3ái W. Ruda tai DrAçiiejj 2h 0 O |0 |0 0 0 |1 jo 0 jo 0 ]o 0 0 2 TA. Münte pri ÎAZAretu 7 1 2 2 2 2 1 jO ojo ti jî 2 2 1 »5 Zato&Aí pei toir-j FUžaef? ?. II. 0 î 2 |0 i 2 2 {2 ¡2 2 i t 2 2 KoruAÍungz a lo .2 2 2 0 i 1 0 0 ¡0 D 0 0 0 0 73. Ravea cotí Pučasii 2 o 2 2 6 î 0 3 1 1 12 10 JO 0 0 ¡ So » — 7ft. Drage pri KoJubocú 0 0 2 2 f 2 ti 1 |1 2 |0 ¡0 « 1 0 fl 1 86. i¿sv pñ Trecku 1 8?. mil pri Trag bi. 2 85. ¿tvíj pri Trsebj 3 '¿¿Mr. V.M'.'IÍ VÍ.'Í-'.TVIÍV. 1 =? !U. Nótete Î 2 11 2 1)2 ) 2 oToto i h Mi -'■■'A 134. V.V Zfr Ftttoto p* GahmiSh 2 12 1 2 2 i 1 z 2 2 10 fO 2 11» n 2 1«0. Maiksfci 2 2 U il 2 |2 2 h 2 2 2 ¡3 ¡9 » J n i 1 ižvir pri Gahrci - Š01213C 0 I H Ï2I0 2 |0 1 2 ojo o n 0 f 2 S3. moSatóc ob I>:¿£onj¿ y ¿ÜC« p>~,pw£ naloge nedostopno. mrtvi rofev T>ragooje . 2 2 2 3 j h i 0 o jo 0 1 1 : t iS! 170. kacaü na Bociißtö 0 t 1 2 0 2 |C j i 2 2 2 jO |0 1 1 0 ji 'S! 57?. teasü CQ içt ddu íki Día^aqc 0 1 1 3. 2 2 1 2 2 2 2 0 » 1 ¡1 ¡0 ji m IT2, LarisK na Vanfauclskeci polju. r> t 2 1 0 2 Ojt 2 0 o jo 0 Tmrm ïftl 173. kzusi Fazana v Luciii ti 2 0 |2 [i) t 1 0 i i 1 2 2 jO 0 : h « 2 Tabela 1: Vrednotenje prve skupine mokriŠč - nekalov, tokih vodotokov, ena od osmih vai, dve od treh umetnih jezer in mrtvi rokav. Kali. Giede na to, da so kali bolj stvar preteklosti kot sedanjosti, si pred terenskim ogledom območja ni biio Legenda k tabeli 1. ||||oCALKA MOKRICA (¡¡^AKUMULACUE jgUJv/iLt, |y|VM$WA JEZERA MOJOUSČA OB SZV5R31 IN ZGORNJIH TOKOVIH VODOTOKOV [^MUKKiŠČA ce SPGCKJJil TOKOVTH VOtOJOKDV @MKTVJ ROKAVt HjjKAKAU KRITERIJI: FKOLOŠKl VIDIK: A fedkost C OßTüiiSVUÖ naraiTia otumqesosî Ù peso ost KRAJEN-SK2 vmnt* D isjcaraioEt F (i perwpcjj^à vfctkicst H viÖQWT >Û ra!?ii(inavt)c«r î pîçadDost ie obswjeäro «cstrnoíTi KULTURNI V1DCK; J priöcvalEost K siiubckia vnjjacct b ferajevsà Eflímeniíosi M vîgj^ûi pcreoeri N rntnmiMin - pOlTHO REKREACIJSKI \HMKJ O - pfñíaáiost za. rc&renqjo P - dcBtopOTSt k - poflístocKt püf^i.'ljüjija íjcajc 0 za posainesra Eno'oü-K1-,S - jjogoctuûvl occue 1 aa pcs&owaso nsotenšte Š - pogcctDcer poja^janja qccûc 2 za. pcsamczas motrice Tf - cnokriičc j« ui7i£Enù v sjstûcn T- ' rnokrtWe oi » sist«a IBKACUE R S s T OPOM^ 1. S&KjtLU&I ZAtOk l 3 13 + 153. Stpuža. v Sttoojsaa 2 7 « 4 15^. Sečswdjsfcc WUiîc 0 16 A- 155- seliae v Sînsnjaou 0 6 n > 156- ffiokriSCc Sv. Kßtftnaa 4 4. •h i ten 2. ViUžaa í 6 S i Cnxož 1 pdp3>Sft večiai brfecriicv 5 lein 2. OiiSl 0 pfl bi^oj^cii £ t«žo 1. •y V^žan ?. « 4 5 H. VftOíRin-PlsJíO jezero 4 S ß i5, Fu ris bao 10 4 3 - 35. Rjfcorvo 1 - SP. RifcoiTO '1 il 3 - 40, Vtliara 3 5 7 5 Z 1 w Ognjeni c^k^ilci krkcii^ i 0 CD 1 pa Ulibli pU02tt2[KlL *t MliÄü à 6 i 6 * EmL ptuner k^i Vtlzžaii 1. Obx sta tkisl poiutstx-bua. čcptE.y ijnema tijiodo . MalkstkA -2 X j i 9 i Í57. izvir pri irabrd - Šsiaife y Iii4 - ^ EBtjkrižčc - S 159. trirtvi roiav Dra^oojc 4 3 5 + Efcat. kriteriji imajo oceno 2 is lijuh ifiL-difin. flii. |im 'Tímcjíca , Çrtimx «firv t&1 f&5 A CPrnv&lf ArewpíSJ/X «, Ue 2* tói ¿□M <¿ft Sfrnbim Iv "Çlryc: ÍVtTÍ k'VM. " £ R G F. S TINVi Sinus. hG* 3L s™M/TAs sr*^7 A^Uù Corana. û&ç^Z^f'^' w f Penca prou. : feck* m^maitijmnbvt tnmjm Giti'jfa SS/óiMít, ''^VÎ^-y-- .......... f¡P Soliath Cayq histîtA." HiitX là .^V-Al-flOJM, AÍVCEJLS. Ca ûàtfwr fflOrtl*. /1 izsek iz karte W. Laziusa - A. Orteüusa "Gorítiae, Karstii, Chazeolae, Carniotae, Histriae et Windoríum Marchan Descrip(fio) 7567, 1573", na kateri sta narisani tek Reke in vas Škocjan "ubi Recca flu, absorhetur, et in Timaui fontibus erumpit" ter zapisano ime "Karst". 132 ANNALES 4/'94 Andrej KRANJC: O IMENU IN ZCODOVINI POKRAJINE KRAS, 131-134 njegov pomen tako za poznavanje Krasa, slovenskega krasa in tudi za krasoslovje v celoti, še ni ocenjeno, kot je to opravil j. VVester (1954) za Hacqueta kot prvega raziskovalca naših Aip. Po eni strani je Hacquet podrobno opisoval posamezne (današnje) slovenske pokrajine in njihove dele, po drugi strani pa je verjetno med prvimi, ki je gledal na kras kot na svojevrsten pojav, kot na geološko in hidrološko posebnost. S pomočjo podrobnega pregleda njegovega dela bi morali ugotoviti, v kakšni meri govori o "kraških" pojavih, o "kraških" kamninah kot o splošnem pojmu, kar bi ga postavilo med prve, ki so gledali na kras kot na pojav in ne le kot na regijo ali posamične znamenitosti. Geologi in geografi so v 19. stol. bistveno pripomogli, da je pokrajinsko ime Kras prešlo v splošni geološki in geomorfološki pojem. A. v. Morlot v komentarju svoje geološke karte Primorske in Istre (1848) govori o "kraškem apnencu (Karstkalk)" ter tudi o "Karstland" (SI. 2., STR. 139). A. Schmidi (1854) piše, da značilni orografski obliki, kakršno je "terasasto gorovje Krasa", pripadata tudi cela Istra in Dalmacija. Tudi j. Lorenz (1858) v svojih delih meni, da ni prav, da se "kras" imenuje le pokrajina med Vrhniko in Trstom, saj tudi liburnijski "kras" ni prav nič drugačen, W. Urbas (1874, 1877) že deli slovenski kras na Primorski Kras, Notranjski Kras in Dolenjski Kras. "Kras" je torej v drugi polovici 19. stoletja postal na dinarskem svetu pojem za "kraško pokrajino" in sočasno ter kasneje je postajal sinonim za vsako pokrajino na apnencu oziroma za pokrajino ali pojave, ki so kraški ali krasu podobni. Poleg pravilnega izražanja o jamah v lavi ali v ledu često naletimo na izraze "kras" v ledenikih ali v lavi, kar ni pravilno, a kaže na še danes delujoči proces širjenja pojma kras. E. A. Martel, ki ga predvsem francosko govoreči krogi štejejo, po mojem mnenju neupravičeno, za začetnika moderne speleoiogije in znanosti o krasu, ni maral neologizmov in je striktno odklanjal uporabo pridevnika "kraški" za pojave in procese na apnencu. Namesto danes splošno uporabljanih "karstifi-cation" in "phénomènes karstiques" je pisal o "phénomènes du calcaire" (Martel 1894), Kljub njegovi veliki avtoriteti, tudi izven Francije, vtem ni uspel: danes po vsem svetu govorimo o krasu, takorekoč vsi kulturni narodi uporabljajo za kras in kraške procese izraze, izpeljane iz imena našega Krasa, z izjemo Kitajcev, ki procesu "zakrasevanja" raje (kitajsko) rečejo "gloda kamen". V slovensko govorečih nekdanjih avstrijskih deželah oziroma v Sloveniji pa sta vseeno ostali deloma nerešeni še dve vprašanji v zvezi s terminom "kras". Laiki imajo še vedno težave z razlikovanjem "Krasa" od "krasa" (imena pokrajine in imena pojava). Zato se je pogosto dodajal pridevnik "Tržaški", "Tržaško-Komen-ski" ipd., po drugi svetovni vojni pa smo pričeli opuščati "Tržaški". V šestdesetih letih so geografi predlagali in tudi vpeljali rešitev z uporabo izrazov "klasični" ali "matični" Kras (Radinja 1966). Zamisel je dobra predvsem zato, ker z njo poudarimo, da je Kras tista pokrajina, odkoder izvira splošni pojem kras in bi ga morali uporabljati predvsem, kadar pišemo v tujem jeziku, saj tujcem (ki tako ali tako uporabljajo predvsem obliko "karst") razlika med Krasom in krasom, tudi strokovnjakom, običajno ni jasna. Zal pa ta dva izraza, klasični in matični, vedno bolj pogosto uporabljamo ob zapisu imena pokrajine Kras v slovenščini, kar je nepotrebno in torej odveč, saj imamo samo eno pokrajino Kras in ne more biti dvoma, o kateri pokrajini pišemo. Drugo je vprašanje obsega oziroma meja "klasičnega" ali "matičnega" krasa. Ce gre za Kras, je zadeva jasna. Z uporabo izrazov "klasični" ali "matični" v zvezi s Krasom si po mojem mnenju delamo medvedjo uslugo, saj si "matični kras", ki naj bi bil s svetovnega gledišča referenčni kras, ožimo na pokrajino Kras, kjer marsikaterega "klasičnega kraškega pojava" sploh ni. Za opisovalce in raziskovalce v preteklih stoletjih do prve svetovne vojne je bil "klasični kras" ves kranjski kras oziroma to, čemur danes rečemo "slovenski dinarski kras". Tako v najstarejših topografijah kot tudi v "klasičnih" krasoslovnih delih so s Kranjskega znani predvsem trije "klasični" kraški pojavi: Kras, Cerkniško jezero in Postojnska jama. Ne vidim razloga, da bi zdaj sami črtali zadnja dva iz našega "klasičnega krasa", in torej predlagam: Kras naj bo samo Kras (če je potrebno pojasnilo v tujem jeziku, se lahko uporablja "strictly speaking", "proprement dit" ipd.), "klasični kras" in "matični kras" pa naj pomenita "slovenski del dinarskega krasa". V času "klasičnih" raziskav današnjega slovenskega krasa se je npr. naselje Pivka še imenovalo Šempeter (Št. Peter) na Krasu. Da so takega mnenja glede "matičnega" krasa tudi tuji krasoslovci, najbolje dokazuje temeljno delo o zgodovini krasoslovja T. R. Shavva (1992). RIASSUNTO NeU'Anticbità greco-romana i fenomeni carsici erano ben noti e l'attuale Carso era conosciuto come Carusadus, Mons Carusad o Karusad, Carsus. Particolarmente noti erano due fenomeni, quelto dell'infoibamento del fiume Reka (Timavo) nelle grotte dl S. Canziano e le risorgive del Timavo, nominatigià da autori de! periodo a. C La forma slovena più antica della parola Carso, Crast, risale ad un documenta del 1177 (Kos 1915) e si traita di una metatesi liquida 133 ANNALES 4/' 94 Andrej KRANJ C: O IMENU IN ZGODOVINI POKRAJINE KRAS, 131-134 kar in kra. (Gams 1973). Valvasor (1689) chiama gli abitanti del Carso Krašovci, un termine che indica un concetto più ampio, corne Pivčani (abitanti di Pivka), Notranjci (abitanti della Notranjska - Carniola interna) o Gorenjci (abitanti dell'Aita Carniola). Le condizioni geografiche, geopolitiche e politiche del periodo compreso ira il XVI ed il XIX secolo determinarono l'uso, quale sinonimo dei fenomeni carsici, della parola Kras (Carso) e non il nome di un'altra regione europea o balcanica dove questl fenomeni sono maggiormente riscontrabili, più tipici e più accentuati. Cosí la parola slovena Kras e quella tedesca Karst cominciarono ad indicare quel particolare tipo di terreno e a diventare un termine intemazionale con diverse varianti come Carso e Karst. ¡! Carso è uno dei rari tipi di rilievo nei quali si usa il nome della regione. Nelle ex province s/o vene dell'impero asburgico e in seguito in Slovenia rimasero tuttavia parzialmente s conosciuti due questioni legate alla parola kras (carso). Negli anni Sessanta i geografi hanno proposto, ed usato, l'uso dei termini di carso "•dassico" e carso "originario" (Radinja 1966). Si tratta secondo noi di una distinzione inutile e superflua visto che il Carso è solo uno e non possono sussistere dunque dubbi su quale regione si tratta. i/mitre il "carso originario", che sarebbe poi quello "di riferimento", verrebbe rilegato alia sola regione del Carso, dove alcuni "tipici fenomeni carsici" praticamente non esistono. Per gli studiosi dei secoli scorsi e sino alia prima guerra mondiale, il termine "carso dassico" indicava tutto i! carso delta Carniola, quello che oggi chiamiamo comunemente "carso sloveno dinarico". Nelle opere topografiche più antiche e in quelle "dassiche"si distinguono nella Carniola almeno tre tipi di fenomeni carsici: il Carso, il lago di Cerknica e le grotte di Postumia. Non vediamo dunque il motivo di togliere gli ultimi due dal "carso dassico" e percio proponiamo che il Carso rimanga Carso e che i termini "carso dassico" e "carso originario" indichino la "parte slovena del carso dinarico". LITERATURA Baucer, M., 1663: Zgodovina Norika in Furlaníje. 11-490, Stara Cora nad Gorico (Prvič prevedena, ilustrirana, bibliofilska izdaja, Ljubljana 1991). Curk, I., 1976: Rimljani na Slovenskem. 7-119, Ljubljana. Clozier, R., 1972: Histoire de la géographie. 1-127, Paris. Cvijič,}., 1893: Das Karstphänomen. Geogr. Abhandlungen, A. Penck, 5,1 -113, Wien. Gams, 1.1973: Razvoj slovenskih besed kras in dolina v mednarodna termina do konca 19. stoletja. V: Slovenska kraška terminologija (Slovene Karst Terminology), 39-54, Ljubljana. Hacquet, B., 1778, 1781, 1784, 1789: Oryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der benachbarten Länder. Leipzig. Kircher, A., 1678: Mundus subterraneus. Iii. ed., pp. 507, Amstelodami. Kos, F., 1915: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 4., str.298, Ljubljana. Kranjc, A., 1990: Geomorfološki elementi v Valvasorjevi "Slavi vojvodine Kranjske" (1689). Geomorfologija in geoekologija, Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, 55-59, Ljubljana. Kranjc, A., 1992: Starejše teorije o kraški talni vodi. Življenje in tehnika, junij 1992, 45-47, Ljubljana. Kranjc, A. & J. Kogovšek, 1994: Krasoslovje in speleolo-gija. Raziskovalec, 24,1,16-31, Ljubljana. Kranjc, M., 1989: Valvasorjevi krasoslovni viri. Valvasorjev zborni k ob 300 letnici izida Slave vojvodine Kranjske, 220-225, Ljubljana. Linhart, A., 1788: Versuch einer Geschichte von Krain un den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs. (PoskuszgodovineKranjskeinostalihdežel južnih Slovanov Avstrije, 1 in 2, 5-400, Ljubljana 1981). Lorenz, J., 1859: Geologische Recognosclerung im Lä-burnischen Karste und der vorliegenden Quarnerischen Inseln. Jahrb. k.k. R. A., Wien. Martel, E.A., 1894: Les Abîmes. Pp. 578, Paris. Morlot, A. von, 1848: Über die geologischen Verhältnisse von Istrien. Naturw, Abh., H. 2,1-61, Wien. Paulus, Diaconus, 1988: Zgodovina Langobardov = Historia Langobardorum. V-Vlll, 2-422, Maribor. Radinja, D., 1966: Morfogenetska problematika matičnega Krasa. Geografski obzornik, 3-4, Ljubljana. Rostaing, C., 1974: Les noms de lieux. 1 -127, Paris. Schmidi, A., 1854: Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas. Pp. Vf II, 1-316, Wien. Shaw, T. R., 1992: History of Cave Science, li-XIV, 1-338, Broadway (NSW, Australie). Suie, M., 1955: Istočna Jadranska obala u Pseudo Skila-kovu Periplu. Rad JAZU, 306,121-185, Zagreb. Urbas, W., 1874: Die oro- und hydrographischen Verhältnisse Krains. Z. DÖAV, 296-312, Wien. Urbas, W., 1877: Die Gewässer von Krain. Z. DÖAV, 147-163, Wien Valvasor,J. W., 1689: Die Ehredes HertzogthumsCrain. L Th., 1-696, Laybach. Wester, J., 1954: Baltazar Hacquet prvi raziskovalec naših Alp. 7-63, Ljubljana. 134 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 801.311:551.44(497.12 Kras) SPREMENLJIV! POMEN KRASA ZA KRASOSLOVJE MED RAZVOJEM POJMA KRAS Ivan GAMS dr. prof, v p., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO prof. dr. a riposo, Dipartimento di geografia, Facoita di fibscfta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, StO IZVLEČEK Po regiji Kras, kije planota z ok. 550 km2 severno od Tržaškega zaliva, je nastal strokovni termin kras v času, ko je bilo v tej prirodno gozdnati pokrajini najmanj gozda /n je bita samo čez ta del Dinarskega krasa vama pot iz Srednje v južno Evropo. Od prvotnega pojma, da je kras kamnita gotičava, se je definicija krasa vsaj štirikrat spremenila in z njo pomen Krasa za svetovno krasoslovje. V preteklem stoletju so mu sloves podaljševale pionirske raziskave aktualne problematike, Mednje spadajo sedaj učinki hitre ogozditve Cod nekaj odstotkov na polovico) za vodno odtakanje in kemični proces korozije, samoočiščevalna sposobnost krasa, sprememba čistih nasadov bora v gospodarsko in ekološko boljše sestoje in podobno. UVOD Ta članek želi odgovoriti na dve vprašanji: ob kakšnih pogojih je pokrajinsko ime Kras postalo mednarodni termin kras, in vprašanje sedanjih pogojev za ohranitev slovesa matičnega krasa. Odgovoriti bomo skušali v okviru Štirih značilnih polpreteklih pojmovanj, kaj je kras vobče. 1. NASTANEK POJMA, DAJE KRAS KAMNITA KRAŠKA COLJČAVA Med pogoji, da je prešlo pokrajinsko ime Kras v občno, je geopolitična lega Dinarskega krasa. Do avstro-ogrske okupacije Bosne in Hercegovine je Turčija segala po sredi Balkanskega polotoka do bihaškega okoliša, turško posest pa je na vnanji strani varovala I. 1873 ukinjena Vojna krajina. Kako je vedno nemirno balkansko ozemlje lahko oviralo potovanje po Dinarskem krasu, uvidimo tudi ob sedanji vojni v Bosni in Hercegovini in v okolici. Brez svobodnega potovanja pa ni terenskih raziskav. Edina važnejša pot čez Kras je bila ta iz takratnega znanstveno pomembnega središča Dunaja in ostalega Podonavja približno po poti kasnejše Južne železnice čez Kras proti Trstu in Sredozemlju vobče. Tu na Krasu so potniki spoznali pokrajino s sredozemskim podnebjem, ki s poletno sušo, zlasti na vodoprepustnih tleh, ovira naravno ogozditev. Zato so se javljali dvomi, ali je pokrajina naravno sploh gozdnata. Strokovni termin kras je nastal ob koncu dva tisoč let dolge dobe, ko je dosegla deforestacija največji obseg. Kot kažejo meritve globine dežnih žlebičev na kamnih, ki so dobili svojo površino pod prstjo, so prvo obsežnejšo deforestacijo izvajala ilirska plemena s selitvenim poži-galništvom za pridobitev paše (Gams, 1980,1991).Po dobah večje in manjše izkrčenosti so po zdesetkanju prebivalstva po epidemijah v 16.in 17,st (Darovec, 1992) prebivalstvo Krasa pomnožili begunci iz turškega dela Dinarskega krasa. Da jih je bilo več kot govorijo zgodovinski viri, bi sklepali po nekaterih ljudskih izrazih. Prvi, ki zabeleži kras kot pojem, je bil Hacquet (1778, str. 74), ki je po prečkanju Čičarije slišal za kamnito goljavo domaČ izraz "Karoseh". Njegove in kasnejše razlage, da izhaja ta beseda iz hrasta, so manj verjetne kot izvor iz ljudskega "krša", kot se zdaj glasi veljavni hrvaški znanstveni termin za kras. Hacquet jo je lahko slišal od beguncev Hrvatov, ki so verjetno prispevali h kraševskemu imenu jama za brezno in pečina za vodoravno jamo. Na tej osnovi je tedanji v.d. ravnatelja postonjskega kraškega inštituta R. Savnik (1962) ob razpravljanju o slovenski kraški terminologiji zagovarjal pečino namesto jame. Ker ni napredovala kmetijska tehnika, je z doseljenci povečano kmečko prebivalstvo 135 ANNALES 4/' 94 franCAMS: SPREMENLJIVI POMEN KRASA M KRASOSLOVJEMED RAZVOJEM POJMA KRAS, 135-142 dobilo več hrane le z razširjanjem pašnikov na račun gozda. Vendar z doslej znanimi viri tega ne moremo dokumentirati, ker so najstarejši podatki o rabi tal na Krasu šelezačas jožefinskega katastra v I.1785 (Valenčič, 1970). Preračunano na obseg političnega okraja iz i. 1878, je bilo 1.1785 na območju davčne uprave Sežana (v odstotkih); ® njiva.............. 6,1 a njiva s tratami......... 7,6 «travnik............ . 24,4 «travnik z gozdom ....... 6,7 o pašnik.............45,3 ® pašnik z gozdnim drevjem . . 2,6 o visoki gozd............ 0 o nizki gozd........... 7,3 Slabo polovico površja je torej že ob koncu 18. stol. zavzemal pašnik, na katerem pa za pašo prevladujoče drobnice ni bilo potrebno odbijati iz tal štrlečega kamenja. A tudi na travnikih so le ponekod kamni dovoljevali uporabo kose. Drugod so travo kosili tudi ali samo s srpi. O tem govori Moritsch (1969), ki je po tržaškem arhivu za predstavnika tim. teranskega Krasa, za katastrsko občino Tomaj, ugotovil, da so 1.1819 zavzemale zemljiške kategorije naslednje odstotke: © njive.............. 9,5 o mešane kulture ........13,6 a travniki in gozdni travniki . . . 54,1 «pašniki............. 6,2 ®gozd..............13,4 o neproduktivno......... 2,4 © zazidane površine....... 0,8 Isti avtorje zasledil med leti 1819 in 1827 precejšnje povečanje takih travnikov, kjer so lahko poleg srpa na travniku uporabljali tudi koso. Do l. 1827 je nazadoval delež gozda na 9,4%, delež travnika in gozdnega travnika pa se dvignil na 57,9%. Ker je v Tomaju precej kozinskih skladov, ki dajo debelejšo gruščnato a kislo zemljo, je bilo več travnikov in mešanih kultur a malo pašnikov.. Več dreves so potrebovali za latnike. Zaapneniški Kras je isti avtor analiziral kot vzorec tim. pašniškega krasa k.o. Divačo. §i 1819 1827 1840, njiva 6.6 6.6 7.0 j travnik + gozdni travnik 20.9 14.2 23.11 pašrtik 60.4 72.2 69.2| gozd 10.4 Kljub porastu prebivalstva se delež njiv ni povečal, ker je bila vsa primerna orna zemlja že uporabljena. Za 479 ovc, kolikor jih je bilo v kraju 1.1827, so morali spremeniti gozd v pašnik. Za krave, katerih število je do 1910 poraslo z 31 na 68, je bilo potrebno povečati travnik na račun gozda in na njem trebiti kamne. Pašnik je pričel nazadovati, ko so opuščali ovčerejo. V kraju je bilo 1819.1, ovac 100,1.1847 321 in 1.1910 le še tri (Moritsch, 1963). Tako imenovani gozdnati travniškopašniški Kras, za katerega je isti avtor ugotavljal agrarni razvoj v Senožečah, je bilo pri rabi tal manj sprememb. Delež travnika in njiv se je v letih 1822-1940 malo spremenil, delež pašnika je narasel le med leti 1822 in 1840 (s 25,3 na 34,2 %). Ves čas pa se je širil gozd, od 15,5 % 1.1822 na 18,6 % 1.1840, na 32,3 % 1.1869 in na 37,5 1.1940. Sodeč po teh podatkih je bilo največ pašnikov in s tem na daleč vidnega kamnitega površja v času obstoja katastrov konec 18. in na začetku 19. stol. Po pokrajini Kras nastali kras pa se je v strokovni literaturi uveljavil kasneje. Prej je moralo nastati v času povečanega prometa po "dunajski cesti" več potopisov in potnikov, ki jim je Kras ostal v spominu predvsem kot kamnita goli-čava. isti ljudje so prepotovali tudi kras med Vrhniko in Postojna, kjer je površje prav tako kamnito, a so kamni skriti v gozdu. To poudarjajo opisovalci Krasa v času, ko so poleg Spodnjega Krasa ugotavljali tudi Zgornji aH Severni Kras,na Notranjskem (npr. Schmidl, 1854, str. 161,-Martel, 1894). Pri vsem poudarjanju kamenitosti pa je treba pristaviti, da človek pri pogledu na ravno zemljišče dobi vtis mnogo večje kamenitosti kot kaže na primer avionski posnetek. Visoki kamni namreč zastirajo pogled na vmesno rušo, ki zavzema še pri tako imenovanem golem krasu navadno več kot 4/5 površja. Ob koncu lahko zaključimo, daje nastal termin kras po Krasu zaradi njegove prometne odprtosti in varnosti, in to ob koncu dobe, ko zaradi prevladujoče pašne živinoreje, zlasti ovac in koz, kmetovalci še niso temeljiteje otrebili površinskega kamenja (Gams, 1991,1993), V primerjavi z neslovenskim dinarskim primorskim krasom so ugotovljene teže otrebeljenega in v suhe (kraške) zidove vzidanega kamna na našem primorskem Krasu razmeroma majhne, na travnikih navadno pod 100 kg/m2 zemlje, za njive na plitvi zemlji do 300 kg na en kvadratni meter zemlje. Na primorskem krasu je na čistem apnencu malo vinogradov in nasadov južnega sadja, za katere so na dalmatinskih otokih otrebili in v zidovevizjemnih primerih vgradili do 2000 kg/m2 in več kamnov (Gams, 1992). Na Dolenjem Krasu pa so v vojne namene med prvo svetovno vojno pospravili veliko večino kamnov s površja (Gams, 1987). 2. DOBA POJMOVANJA, DA KRAS POMEN! GOLIČAVE, APNENEC, VRTAČE IN JAME. L. 1840 raziščejo brezno Labodnico pri Trebčah, ki zaslovi kot najglobje brezno na svetu. Z naraščanjem ladijskega prometa v tržaški luki si med čakanjem na plovno zvezo vedno več potnikov ogleda najstarejšo turistično jamo na Krasu Vilenico. L. 1818 odkrijejo in v 136 ANNALES 4/' 94 Ivan GAMS: SPREMENLJIVI POMEN KRASA ZA KRASOSLOVJE MED RAZVOJEM POJMA KRAS, 135-142 dvajsetih letih začno vedno bolj množično obiskovati Postojnsko jamo. V njej in v drugih kraških jamah presenečeni najdejo slepe živalice, kar daje krasu pridih tajin-stvenosti in mikavnosti za oglede. Kras se v predstavah ljudi vedno bolj povezuje z jamami. Proti koncu prve polovice 19. stoletja geologi prvič rekognoscirajo slovensko Primorje in Moriot (1848} ob ugotovljenih apnencih kredne starosti od Tržaškega zaliva do Vrhnike zagovarja razširitev Krasa. Že pred njim pa i. 1832 Hohenwarth pod črto, kjer pojasnjuje,odkod pojem kras,ugotavlja razširjenost krasa po vsem Dinarskem krasu do Grčije in drugod po svetu. Utrdi se mnenje, da se kras razvije samo na krednem apnencu, v naslednjih desetletjih pa, da ga je najti na apnencih vseh starosti. Vtem smislu uporabljajo sredi preteklega stoletja izraz kraška pokrajina (Karstland) in "kraška formacija" (Moriot,1948, Zippe, 1854, Schmšdl,1858}. Že prvi opisovalci goličav na Krasu omenjajo med kamenjem goste vrtače, ki jih kmalu nato ločijo na lijake (Trichter) in doline.Slednjo besedo opisovalci iz Kranjske in drugod slišijo od ljudstva. Obe vrsti ločijo genetsko, prva naj bi bila plod "kraških procesov", druga pa udor-nega postanka, očitno močno pod vplivom Male in Velike doline v Škocjanskih jamah. Slednje naj bi se javljale le nad votlinami. L. 1861 se pojavi prvi strokovni članek o krasu, ki ima zabeležen pojem kras v naslovu (Boue, 1861: O kraški in lijakasti plastiki na splošno}. Kot tudi druga pojmovanja krasa, se tudi razširjeni pojem krasa za splet gofjave+apnenec+vrtače+jame najprej uveljavi v strokovni, mnogo kasneje v javni rabi. Povsod pa pisci še vse prejšnje stoletje pojasnjujejo, vsaj pod črto, odkod termin kras. Tedaj in ves čas kasneje pa se javljajo po raznih deželah in v raznih strokah stara in nova pojmovanja krasa, s tem, da stara vedno bolj izginevajo. Povezanost pojma kras z jamami povečata prvi dve speleološki monografiji, nemška (Kraus, 1894} in francoska (Martel, 1894), obe pa prinašata s Krasa in slovenskega Primorja na sploh obilo skic in fotografij. Brez povezave s krasom nastane tudi ime kraška burja. Ta brije enako čez kras kot čez flišno ozemlje Vipavske doline in Brkinov. 3. POJMOVANJE, DA POMENI KRAS OZEMLJE S KOROZIJO, PODZEMELJSKE IN POVRŠINSKE KRAŠKE OBLIKE K razširitvi pojma kras veliko prispeva prva geomor-fološka monografija o krasu. j.Cvijič jo objavi L 1893 v nemščini in čez dve leti (1895) v srbŠčini.Kot dunajski visokošolec pozna ugotovitve s slovenskega primorskega in notranjskega krasa. Ker paje pripadnikv prvi svetovni vojni zmagovite države in ker objavlja tudi v francoščini (v tem jeziku je njegova zadnja posthumna monografija iz l. 1960), ima velik vpliv na zahodno znanost. Ta po njem sprejme delitev krasa na holokarst in merokarst, torej polno in delno razviti kras. Za prvega so potrebne vrtače in kraška polja. Tak kras kasneje imenuje tudi dinarski tip. Pokrajina Kras pa kraških polj nima. Vzrokov za to je več. V mnogih dinarskih kraških poljih prisili podzemeljske vode k teku na površju vodo-držna pregrada iz dolomita, ali, kar je često v Bosni in Hercegovini, terciarni vododržni sediment Slednjega na Krasu ni. je pa dolom itni pas, v v katerem so ločena slemena med Divačo in, onstran Sežane, ob državni meji vse do Komenske planote. Podzemeljska Reka pa se temu pasu izogne že kmalu za Divačo. Poleg teh polj pretočnega tipa so pogosta robna polja, to je ta na robnem apnencu, na katerega priteka z vododržnega obrobja ponornica. Taka je brkinska Reka. Toda njena kotanja pred ponorom je preveč terasasta (Radinja, 1967) in jo uvrščamo med slepe doline. Je največja na Slovenskem in če bi začepiSi vse ponore, bi držala 4 milj. m3 vode. Njen površinski tok čez Kras dokazujejo tudi z zniževanjem njegovega površja proti zahodu. Toda njegovo površje na temenu antiklinorija so mogle reke uravnati v istih višinah kot je bil tedaj fliš Vipavske doline in ozemlje na območju sedanjega Tržaškega zaliva (gl.Radinja, 1972). Ozemlje je naknadno na vzhodu tektonsko dvignjeno in na zahodu ugreznjeno. Za to govorijo terase v Vremski dolini, ki so lahko nastale v fazah dviganja, in tok Reke pod Dolenjim Krasom po kanalih niže morske gladine. Notranjsko Reko je usmerilo proti osredju Furlanske nižine tektonsko grezanje le te. Ce je alpske reke v kvartarju ne bi zasule s prodom, bi jadransko morje segalo še preko območja Vidma (Udine). Nižina je v velikem tektonski jarek pred dviga-jočimi se Alpami, pod katere polzi jadranska mikroploŠ-ča. Proti zahodu se relief znižuje od Trnovskega gozda do Bujskega Krasa.Zaradi hitrejšega grezanja prenehata teči po rudimentarni slepi dolini, imenovani po krajih Devetaki (Devetacchi) ali Dobrdobu (Doberdo), Vipava ali (in) Soča. Lepše slepe dolini so le tri, Vremska dolina, pri Danah in nad Krvavim potokom (številne na južni strani Brkinov so v Podgrajskem ali Matarskem podolju, kjer se prebivalci ne štejejo za Krasevce. Brez tega podo-Ija meri Kras okoli 550 krn2). Pač pa Kras obiluje z vrtačami vseh tipov, tudi z globokimi udomicami. Vzroka sta dva, prevladujoči apnenec in pjanotasto do ravniško površje. Zakaj gostota vrtač na splošno upada z nagnjenostjo površja? Goste so na Doberdobskem Krasu, okoli Opatjega sela, Vojščice, Komna, po vsem ravniku, ki je med tem krajem in višavjem Gabrka in na lipiškem ravniku, zlasti okoli Orieka, drugod še pri Lokvi ter južno od Divače.Od nekdaj slovi kot posebnost devet udornic okoli Skocjana, ki je skupno s Škocjanskimi jamami klasično izoblikovan kontaktni kras, to je tip krasa na robnem krasu, v katerem ponikajo potoki z vododržnega obrobja. 137 ANNALES 4/' 94 GAMS: SPREMENLJIVI POMEN KRASA ZA KRASOSLOVJE MED RAZVOJEM POJMA KRAS, 135-142 V dobi razširitve pojma kras na ozemlje s površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi ugotovijo obstoj krasa v mnogih deželah sveta in znanstveno razvitejši narodi pričnejo razvijati svoje krasoslovje. Novo interdisciplar-no vedo ponekod imenujejo speleologijo. Izraz krasoslovje se bolj uveljavi v nemščini (Karstkunde), ruščini (karstovedenije) in francoščini (karstologia). S svojim korenom kot edina znanstvena panoga nosi ime slovenske pokrajine, a z drugačnim zaporedjem črk kot je v slovenščini. Kras so sprejeli v svoje slovarje Čehi, Slovaki, Poljaki in delno Srbi. Hrvati ga imenujejo krŠ, Italijani carso in drugod po nemških virih karst. 4. POJMOVANJE, DA KRAS POMENI KOROZIJO !N PODZEMELJSKI VODNI PRETOK. V tem stoletju so ugotovili, da se kraški pojavi javljajo ne le na apnencu, ampak tudi na dolomitu in kredi, torej na karbonatih, pa še v sulfatnih {sadra, anhidrit) in klo-ridnih (so!) kamninah. Na triadnih dolomitih, ki prevladujejo na severovzhodnem robu Dinarskega krasa, so kras, ki razen kraških izvirov nima drugih površinskih kraških oblik, pričeli imenovati fluviokras. Tak značaj imajo na Krasu vsi trije nizi vzpetin, na severnem (s Trsteijem, kot najvišjih hribom) in južnem robu nad morjem (Vena) in vmesnim, po katerem poteka državna meja (Vofnik, 546 m). Vmes so planote in ravniki. Jamarji so po svetu odkrili jame pod površjem, ki navidezno ni prav nič kraško, jamoslovci so zato prvi zapisali novo definicijo krasa. Mednarodna komisija je zapisala, da je kras področje, "v katerem predstavlja podzemeljsko (kraško) odtekanje vode zaradi prepoka-nosti in topnosti kamnine ne nepomembni delež pri celotnem odtekanju, in v katerem lahko nastopajo karakteristični, v glavnem s korozijo pogojeni nadzemeljski in podzemeljski pojavi" (Trimmei,1965). Površinski kraški pojavi torej niso več bistveni za kras. Takemu pojmovanju so se pridružili tudi slovenski krasoslovci (Slovenska...1973). Po tej razširjeni definiciji po svetu ugotavljajo znatno večji obseg krasa kot prej. Novega pojmovanja pa še niso prevzeli povsod po svetu, čeprav je logično. Če npr. na Dobrdobski planoti zavzemajo vrtače le 5 % površja (Radinja, 1969), nastane vprašanje pripadnosti 95 % površja. Nova definicija usmerja krasoslovje v raziskovanje dveh osnovnih prvin krasa, procesa korozije in načina vodnega pretakanja. Prav v tem pogledu pa je odprtih največ teoretskih vprašanj. Odgovor nanje je zelo pomemben za še vedno moderno ekologijo. Kako poteka korozijski proces med prenikanjem skozi prst in kamnino in kje se sprevrže v sigotvornost vode. Kako na ta proces vplivajo lastnosti prsti, kamnine, korozija mešanice ? Kako hitro je prenikanje skozi zemljo, ilovico v žepih, v coni pod in nad piezometrično gladino, in koliko voda prispeva k segrevanju oziroma ohlajevanju skale? Kolikšna je geotermična stopnja? Kako je s samoočiščenjem voda? Regija Kras ima za to več naravnih pogojev, da bi našlo tako raziskovanje svetovni odmev. Vsesplošno je mnenje, da imajo vode na krasu manjšo sposobnost samoočiščenja. Toda poglejmo Reko. Desetletja je tekla v Kras zelo onesnažena. Vendar so v izvirih pri Devinu, v zračni črti 35 km oddaljenih od ponora, ves ta čas za tržaški vodovod dnevno črpali 75.000 m^ domala nič onesnažene vode. Skraja smo se bali, da se nesnaga akumulira v podzemlju in da se bo val kasneje pojavil na izviru. Zdaj je očitno, da so vzrok velike samoočiščevalne sposobnosti Reke, ki prispeva k izvirni vodi Timava ie slabo petino, drugje. Če bi poznali vse pogoje samoočiščevanja, bi jih lahko okrepili tudi v drugih podobnih primerih po svetu. Novejše raziskave postojnskega kraškega inštituta kemiz-ma in temperature jamske vode in očiščevanja odpadne vode iz kampa pri Črni jami pri prenikanju skozi strop Pivke jame so usmerjene v to problematiko (g!. Kranjc, 1992). Po teoretskem poznavanju procesov naj bi gozd zaradi večje evapotranspiracije zmanjšal odtočni količnik vode in s tem prispeval k njeni večji trdoti. Zmanjšal bi nihanje vodnega odtoka in spiranje zemije v podzemlje. Ker gozd senči tla, so gozdna tfa hladnejša in take tudi temperature globinske vode. Marsikaj se ne da dokazati, ker manjka starejših meritev. Mogoče pa jih je ugotavljati v podzemlju, na sigovih tvorbah (Gams, 1991, 1993). Na Krasu so odlični pogoji za ugotavljanje vpliva gozda na kraške procese, saj se je v v enem stoletju spremeni! izgoličavevgozdno pokrajino. To dokazujejo statistični podatki. Škodljive posledice deforestacije so obalna mesta in deželne uprave spoznale zgodaj in izdajale svoja priporočila, odredbe in zakone. Mesto Trst je predpisovalo regulacijo ravnanja z gozdovi po i. 1150, Beneška republika (pod katero je spadala Istra) 1.1452,1475,1467 in 1487,1490,1754,1756,1777,1778. Avstrijska Primorska, Istra in Kras je regulirala ravnanje z gozdovi v letih 1522,1551,1732, Kranjska 1771 {Čehovin, 1986). Toda vse to deforestacije zaradi agrarnega pritiska na zemljo ni zaustavilo, niti sklepi prvih društev za pogozdovanje krasa na začetku druge polovice preteklega stoletja (Sev-nik+Žagar,1963, Čehovin, 1986). V območju sedanjega Kraškega gozdnogospodarskega območja s sedežem v Sežani kot zastopniku Gorenjega Krasa so bila prelomna leta: I. 1880, ko prične upadati delež kmečkega prebivalstva,!. 1930, ko prične upadati število podeželskega prebivalstva, ok. 1910, ko prične upadati število govedi in Še bolj ovc in prašičev, in 1970-80, ko se prične hitro širjenje gozdnih površin (Čehovin, 1986). Uspešno pogozdovanje je sledilo šele zakonom, ki so ga sprejeli za območje Trsta 1881, za Coriško 1883, 138 ANNALES 4/' 94 Ivan GAMS: SPREMENLJSVI POMEN KRA5AZA KRASOSLOVjt MEO RAZVOJEM POJMA KRAS, 135-142 Brezno Labodnica, priloga III Morhtovega dela "Über die geologischen Verhältnisse von ¡Strien (7848)". 139 ANNALES 4/' 94 Ivan GAMS: SPREMENLJIVI POMEN KKA5AZA KRA505LOVJE MED RAZVOJEM POJMA KRAS, 135-142 Kranjsko 1885 in Istro 1886. V kataster so vpisali ok. 30.000 ha goličav, potrebnih pogozdovanja (Sevnik,F., Žagar, B.,1963) V obsegu postojskega pogozdovalnega območja, kamor je spadala tudi sežanska občina, so vpisali v pogozdovaini kataster 3888 ha, od tega so do I. 1911 pogozdili 2657 ha in za to porabili 26 milijonov sadik. Pri akciji, pri kateri je sodelovalo 56.835 ljudi, so znašali stroški 176.000 SIT/ha (vrednost SIT iz oktobra 1992). (Udovič, 1993). Vsa investicija je bila po vrednosti domnevno podobna gradnji Južne železnice in je ni dosegla nobena kasnejša. Povečala je evropsko zanimanje za primorski kras, saj so se na Krasu vrstili obiski tujih strokovnjakov. Čeprav je organizirano ogozdovanje zajelo le 3 % tedanjega postojnskega okraja, je vidno povečalo delež gozda. Ker je bilo med sadikami 90 % črnega bora, so takratni nasadi vidni še v današnji pokrajin i. Pogozdili so pretežno vaške gmajne. Na Krasu je bila kmetijska zemlja razporejena v koncentričnih krogih okoli vasi. Znotraj so bili vinogradi in polja, naokoli travniki in njive v vrtačah, na obodu pa pašniki na vaški gmajni (Moritsch,1963, Gams, 1987). Gmajne, ki jim je pešala vrednost po opustitvi ovc in koz, pa so pogozdovali v prvi vrsti. Zato je zdaj na Krasu v republiki Sloveniji največ bora na stiku vaških zemljišč in po pobočjih že prej omenjenih vzpetin na severnem robu Krasa, vzdolž državne meje in po Gabrku. Na planoti je bora več med Komnom, Brestoviškim dolom in Kobjeglavo. Zdaj kličejo čisti borovi sestoji k premeni, saj niso gospodarski in so tujek v naravnem rastlinstvu. Če bi našli najboljše načine zamenjave, bi bili ti zanimivi za vse predele s tako pogozditvijo v sušnih predelih južne Azije in severne Afrike, kjer so posadili velike površine z drevjem. Če vzamemo Kras kot celoto, je bilo najhitrejše razširjanje gozda v tem stoletju, prav za prav po drugi svetovni vojni. O tem pričajo naslednji podatki.Ker pa ves Kras nikoli ni spadal pod eno upravnopolitično enoto in je zdaj deljen med dve državi, se moramo zadovoljiti z manjšimi enotami, za leto 1900 davčnimi okraji (po Leksikonu občin za avstrijsko ilirsko Primorje Trst, Gorica in Gradiška, Istra, Dunaj 1906). Davčni okraj Skupaj (ha) Njiva Travnik Pašnik-planina - Gozd Govedo Ovce Opatje Seta 2722 12.9 10.1 67.1 3.5 744 54 Komen 21612 13.1 24.7 37.6 19.7 5172 6131 Sežana 25584 9.7 255.6 36.7 22.6 6368 1143 Tržaška ok. 6007 5.5 ' 11.9 46.1 27,4 1926 17 Skupno 55325 10.7 25.5 39.5 20.3 14210 1827 Raba talna Krasu letj 7900po davčnih okrajih in v tržaški mestni okolici (v %). Skupna površina teh enot je blizu površine vsega Krasa, ki je okoli 550 km2. Tržaška občina je segala tudi na nekraško ozemlje. Italijanski kataster navaja za sežanski okoliš, ki približno sovpada s sežanskim političnim okrajem (gi. že navedene podatke za leto 1896), naslednje deleže (Lav-renčič, 1970) za leto 1929: e njiva 8,3 % (navadna 6,3%, z drevjem 2,0 %), © travnik 24 % (navaden 3,0, z drevjem 2,7, z drevjem in pašnikom 8,8, dodatno s pašniki in drevjem 9,5%), e pašnik 13,4 % (z drevjem 13,3%, z drevjem in kulturami 0,1%), » gozd 44,0 %. Po 1,1896 so opuščali njive in zlasti pašnike, ki jih je zaraščal gozd, saj so pašniki v tem razdobju upadli s 47,9 na 13,4 %, To je posledica preusmeritve pašne živinoreje v mlečno s kravami in mesno z voli, saj so za mleko in meso imeli blizu trg v rastočem Trstu. Če so hoteli kositi le s koso, so morali dodatno trebiti kamenje.Dodatni razlog je deagrarizacija. Kataster za Kras v okviru RS je zastarel. Statistični letopis Slovenije (1993) navaja v občini Sežana, ki je zajemala tudi zahodne Brkine in merila 698 km2, naslednje odstotke za leto 1992: njiv in vrtov 4,1 sadovnjakov 0,2, vinogradov 0,8, travnikov in pašnikov 52,8%, kmetijskega zemljišča skupno 57,9 %. Za gozd bi preostalo največ 48,1 %. Deagrarizacija in urbanizacija je najbolj zajela Kras v okviru italijanske Tržaške pokrajine. O tamkajšnji ogoz-ditvi v tem stoletju govorijo podatki iz Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji (1990). Devin Nabrežina Zgonik Repentabor Trst Njiva 1900 9.2 8.9 6.0 9.2 1951 12,4 11.6 8.4 15,3 1935 2.6 4.0 2.4 5.9 Travnik 1900 17.5 22.3 16.1 14.1 1951 40.2 31.7 24.3 20.7 1985 13.8* 47.4* 14.5* 23.0* Pašnik 1900 47.3 36.3 25.1 37.0 1951 18.5 13.7 13.5 17.7 1985 Gozd 1900 25.1 31.8 52.5 25.5 1951 26.9 41.5 52.2 37.11 1985 87.7 46.7 81.8 67.8 i Obseg občine v 1, 1985 (ha) 2676 177 6 847 1977 * skupno s pašnikom. Raba tal v Tržaški pokrajini 1900-1985 po občinah. V občini Trst zavzema kras le okoli 2/3 ozemlja. V letih 1900 in 1951 so bile površine občin drugačne kot I. 1985. iz te tabele je videti, da je bil Dolenji Kras tudi tu v časovnem zaostanku pri hitrem širjenju gozdov. Upoštevati je treba, da je zahodni Tržaški Kras dobil mnogo 140 ANNALES 4/' 94 Ivan GAMS: SPREMENLJIVI POMEN KRASA ZA KRASOSLOVJE MED RAZVOJEM POJMA KRAS, 135-142 doseljencev iz (stre in Trsta, posebno občina Devin -Nabrežina. V občinah na Krasu, če izvzamemo tržaško, se je v letih 1951-1985 prebivalstvo povečalo za 4191 ljudi, največ v občini Devin - Nabrežina. V nekdanjem jugoslovanskem delu Krasa pa je podeželsko prebivalstva po drugi svetovni vojni v glavnem nazadovalo. Če prezremo rastoče mesto Sežana, je v letih 1948-1991 prebivalstvo na podeželju sežanske občine upadlo za 19%. fzvenmestno prebivalstvo je vtem času upadlo tudi v drugih občinah na visokem notranjskem in zahodnodo-ienjskem krasu. To priča o neugodnih pogojih krasa za novejši gospodarski razvoj. Čisti nasadi črnega bora so izpolnili pričakovanja, zmanjšali so burjo ob želežniških progah in ustvarili do nekaj centimetrov debel humusni sloj. Domačini vedo, da je burja izgubila na silovitosti. Morda so širši gozdovi v ozadju mnenja, da naj bi dozoreli pridelki kasneje kot prej. Toda borovi sestoji so zdaj ostareli, se sami ne podmlajujejo, so negospodarski in tujek v naravni vegetaciji. ZAKLJUČEK Regija Kras je dobila sloves matičnega krasa {ali "kras v pravem smislu besede", kot je zapisal j. Corbel, 1950) v času edinega varnega prometa čez ta vogel Dinarskega krasa iz Srednje v južno Evropo. To je bilo na koncu dolge dobe deforestacije, ki je v pokrajini, gozdnati po naravi, skrčila gozd na Dolenjem Krasu na nekaj odstotkov. Zaradi pionirskih raziskav površja in podzemlja in občudovanja vrednega pogozdovanja kraških goličav se je sloves matičnega Krasa ohranjal še vse preteklo stoletje. Vlogo Krasa v času, ko je kras pomenil predvsem geomorfološko oznako in so postale ugledne jame, je označil takrat najslavnejši francoski jamoslovec E. Martel z besedami: "Edino, kar ne moremo odrekati Krasu v pravem smislu besede, je na eni strani to, da je bil domnevno prvi, kjer je bila resno in znanstveno raziskana podzemeljska hidrologija in, na drugi strani, da premore jame in podzemeljske reke, ki se uvrščajo po lepoti in velikosti na prvo mesto med sorodnimi" (o.c. s. 433). Zdaj so te jame izginile iz seznamov najglobjih brezen in najdaljših jam sveta. Potem, ko je prevladalo ekološko in hidrokemično pojmovanje krasa, ima Kras pogoje, da ostaja " vzorčen kras", ako bodo znanstveniki premogli aktualne raziskovalne izsledke o procesih, ki so bistveni za kras po vsem svetu. Mednje se uvršča tudi učinek hitrega zaraščanja z gozdom, kar je prav nasproten proces kot v tropskem krasu, kjer hitro rastoče prebivalstvo trebi gozd. RIASSUNTO Dal nome deila regione de! Carso, un altipiano di circa 550 km2 a settentrione del Golfo di Trieste, è sorto il termine scientifico di carso, quando questa regione boschiva per natura era ricoperta da pochissimi boschi e I'única via sicura che dall'Europa centrale portava a quella méridionale passava attraverso questa parte del Carso dinarico. Dalla prima accezione, secondo la quale il carso era un territorio brullo e roccioso, il termine carso cambió tenore almento quattro volte e con essa il signiíicato del Carso perla carsologia mondiale. Ne! secolo scorso la sua notoriété veniva alimentata dalle ricerche pionieristiche su problemi dell'epoca. Tra quelli di oggi troviamo gli effetti del rápido rimboschimento (da una percentuaíe mínima al 50 %) sul detlusso delíe acque e il processo chimico di corrosione, la capacità autorigenerante del Carso, la trasformazione delle pinete in ambienti econcm/cameníe ed ecológicamente più apprezzabili e cosi via. 141 ANNALES 4/' 94 Ivan GAMS: SPREMENLJIVI POMEN KRASA ZA KRASOSLOVjE MED RAZVOJEM PpJMA KRAS, 135-142 LITERATURA Cvijič, J.,1893: Das Karstphaenomen. Versuch einer morphologischen Monographie. Beograd. Cvijič, J.,1895. Karst. Geografska monografija. Beograd Cvijič, j.,1960: La geographie des terrains calcaires. SANU, pos. izd., Beograd. Čehovin, S., 1986: Kraško gozdnogospodarsko območje. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa. Sežana Boue, A., 1861: Lieber die Karst und Trichterplastik im Allgemeinen. Sitzungsb. d. k.k. Akad. d. Wiss. in Wien, naturwiss. mathem. Kl. 43 Wien. D a rove c, D., 1992: Pregled zgodovine Istre. Knjižnica Annales 1, Koper. Gams, L, 1974: Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. SM. Ljubljana. Gams, I., 1987: Classical Karst.in:Man's Impact in Dina-ric Karst. Guidebook. Int. Geographical Union, Study Groups Man's impact in Karst. Ljubljana. Gams, I., 1980: Depth of Rillenkarren as a measure of deforestation age.Studia carsologica, vol. 2, Proc. int. conference on antropogenic impact: and environmental changes in karst, vol.1, Brno. Gams, {., 1991: The origin of the term karst in the time of transition of Karst (Kras) from deforestation toforesta-tion. Proc. Int. Conference on Environmental Change in Karst Areas.Quaderni del dipartimento di geografia. Univ. Padova, Padova. Gams, 1., 1992: Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa za kmetijsko rabo tal. Geografski zbornik,31, SAZU ZRC, Ljubljana. Gams, 1., Nicod, J., Julian, M., Anthony, E., Sauro, U,, 1993: Environmental Change and Human Impacts on the Mediterranean Karst of France, Italy and the Dinaric Region. Catena supplement, 25. Cremlingen. Hacrjuet, 8., 1778: Oryctographia Carniolica, oder physikalische Erdbeschreibung des Herzogstums Krain, Istria und zum Theil benachbarten Laender.l. Leipzig. Hohenwart, T., 1832: Wegweiser fuer die Wanderer in die berühmten Adelsberger - und Kronprinz Ferdinands - Grotte bei Adelsberg in Krains. 2. zw., Laibach. Jurhar, T. et al. 1963: Gozd na krasu Slovenskega pri morja. Tehn. muzej Slovenije. Ljubljana. Kranjc, A., 1992: 45 let raziskovanja degradacije in varstva slovenskega krasa v Inštitutu za raziskovanje krasa. Acta carsologica, 21, ZRC SAZU, IV. r., Ljubljana. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. 1990.1. knj.Tržaška pokrajina. Slov. raziskovalni inštitutv Trstu.Trst. Kraus, F., 1894: Höhlenkunde. Wien. Martel, j., 1894: Les Abîmes. Paris. Moritsch, A., 1963: Das nahe Triestiner Hinterland. Wiener Archiv f.Geschichte des Slawentums und Osteuropa. Wien. Koeln. Graz. Radinja, D., 1967: Vremska dolina in Divaški Kras. Problematika morfogeneze. Geografski zbornik, 10, SAZU, Ljubljana. Radinja, D., 1969: Dobrdobski Kras. Morfogenetska problematika robne kraške pokrajine. Geografski zbornik, 11, SAZU, Ljubljana. Radinja, D,, 1972: Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik, 13, SAZU, Ljubljana. Savn i k, R., 1962: Poimenovanje kraških jam. Geografski vestnik, 34, Ljubljana 1963. Schmidl, A., 1854: Die Grotten und Hoehlen von Adelsberg, Lueg, Pianina and Laas. Wien. Sevnik, F., Žagar, B., 1963: Zgodovina gozda v Slovenskem Primorju. Gozd na krasu Slovenskega primorja. Tehnični muzej Slovenije, 12, Ljubljana, Slovenska kraška terminologija, 1973. Kraška terminologija jugoslovanskih narodov, zv, 1, Oddelek za geografijo FF, Ljubljana Statistični letopis republike Slovenije 1993. Zavod RS za statistiko. Ljubljana 1993. Trimmel, H. (urednik), 1965: Spelaeologisches Fachwo-erterbuch. Akten d. 3, Int. Konferenz fuer Spelaeologie. Wien. UdoviČ, M., 1993: Ogozditev Krasa na Kranjskem v obdobju od leta 1866 do 1911. Poskus ovrednotenja stroškov ogozditve. Annales, 3, Koper. Zîppe, W., 1854: Einige geognostische und mineralogische Bemerkungen Lieber den Hoehlenkalkstein des Karst. V: Die Grotten und Hoehlen von Adelsberg, Planina and Laas. Wien, 142 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 553.2:551.44(497.12-15) 551.44(497.1215):553.2 NAJPOGOSTEJŠI MINERALI IZ JAM KLASIČNEGA KRASA Nad/a ZUPAN HAjNA mag., inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO MD, istituto per io studio del Carso presso i) CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Najpogostejši minerali iz jam našega klasičnega krasa so karbonatni minerali, od katerih sta najbolj razširjena kalcit ter aragonit. Minerali drugih mineralnih skupin so bolj redko prisotni, med njimi sta najbolj pogosta sadra in led. Vse te minerale najdemo v najrazličnejših oblikah, ki so pogojene z njihovimi kristalografskimi lastnostmi in z načinom njihovega izločanja iz raztopin. Tako na primer kalcit najdemo kot posamezne kristale ali pa kot sigo najrazličnejših oblik. UVOD V kraških jamah nastajajo različni kemijski sedirnenti. Med kemijskimi minerali, ki nastajajo v jamah, ločimo naslednje skupine mineralov: karbonate, evaporite, železove in manganove hidrokside, okside, sulfate ter fosfate. Kemijski sedirnenti, ki so se oblikovali v naših kraških jamah, so sekundarnega nastanka, saj gre za minerale, ki sose v jamah izločili iz raztopin. Voda raztaplja kamnine, skozi katere prenika. Pri tem se obogati z različnimi ioni, ki izvirajo iz raztopljenih kamnin. Raztopina odraža kemijsko in s tem mineralno sestavo raztopljene kamnine ter je obenem tudi v kemijskem in fizikalnem ravnotežju s kamnino. Kadar se ravnotežje v raztopini poruši, pride do izločanja mineralov. Ti so v ravnotežju z novimi pogoji in imajo tako kemijsko sestavo, kakršno dopušča sestava raztopine. V kraških jamah najdemo minerale, ki jih delimo v štiri skupine. V prvi so kraški minerali, nastali pri nizkih temperaturah in kraških procesih, to so minerali kalcitne in argonitne združbe ter hidroksidi in oksidi. Naslednjo skupino predstavljajo minerali, oblikovani pod vplivom bližine rudnih nahajališč. Taki so hidrotermalni minerali in hipergeni minerali, Tretja skupina so minerali, nastali zaradi vpliva organskih ostankov, kot so fosfati, nitrati in organogeni minerali. V zadnjo skupino pa spadajo vul-kanogeni minerali. Najpogostejši na krasu so karbonatni minerali, njihova najznačilnejša predstavnika sta kalcit in aragonit. KARBONATNI MINERALI Karbonati so najpomembnejša skupina mineralov, ki nastopa v kraških jamah. Najznačilnejša predstavnika skupine sta kalcit in aragonit, ki tvorita preko 95% vseh mineralov, ki so se izločili v jamah. Nastanek karbonatnih mineralov ter njihov obstoj in oblika so vezani na srednje do nizke temperature. Razlikujemo dve osnovni skupini karbonatov, karbonate brez vode in drugih anionov ter karbonate z vodo in s tujimi anioni. Glede na obliko kristalov ločimo rom-boedrske in rombične karbonate. Romboedrske karbonate skupaj s karbonatnim anionom tvorijo naslednji kationi: Ca , Mg2+( Mn2+, Zn2+, Fe2+; rombične pa Ca2"*", Sr2+, Ba2+ in Pb2+. Romboedrski karbonati so kalcit, magnezit, rodohrozit, siderit in smithsonit. Morfološko so si zelo podobni, strukturno so popolnoma enaki, vendar zaradi različnih ionskih radijev njihovih kationov ne obstaja možnost popolnega izomorfnega mešanja med njimi. Dolomit nastaja, ker manjka popolno izomorfno mešanje med kalcitom in magnezitom. V njem je lahko del ali ves magnezij zamenjan z železom ali manganom. Pri tem nastanejo minerali ankerit, manganodolomit in ferodo-iomit. Rombični karbonati so aragonit, stroncianit, vvit-herit in cerusit, Izomorfno mešanje teh karbonatov je zelo omejeno. Fizikalne in kristalografske lastnosti vseh naštetih mineralov so si zelo podobne. Razlike so v barvi, specifični 143 ANNALES 4/'94 Nadja ZUPAN HAJNA: NAJPOGOSTEJŠI MINERALI IZ JAM KLASIČNEGA KRASA, 143-148 teži, indeksu loma svetlobe ter v bogastvu oblik, ki Je pri kalcitu največje. Najpogostejši karbonatni minerali v kraških jamah, nastali pri nizkih temperaturah in kraških procesih, so prikazani v tabeli 1. Ime Formula Singonija Pogostnost v jamah kalcit CaCOj trigonalna najpogostejši aragonit CaCOs rombična pogost dolomit CaMgiCCbk trigonalna redek htdromagnezit MgsiCOsWOH) rnonoklinska redek 'magnezit MgC03 trigonaina redek Tabela 1: Najpogostejši karbonatni minerali v kraških jamah Pomembnejši karbonatni minerali v kraških jamah, ki so nastali v povezavi z rudnimi nahajališči, so azurit, cerusit, malahit, rodohrozit, smithsonit, stroncianit in vvitherit. Kalcit Kalcit CaC03 kristali trigonalno, njegovi posamezni kristali so skalenoedrske ali romboedrske oblike. Ploskve in robovi so velikokrat blago zaobljeni, zaradi tega ploščati romboedri kažejo lečasto obliko. Za kalcitne kristale je značilno tudi njihovo dvojčično zraščanje. Najpogostejša oblika kalcita v jamah je siga. Najdemo ga tudi v kristalni obliki, vendar so veliki kristali bolj redki. Kaicitni kristali Kalcitni kristali pravilnih oblik v jamah niso prav pogosti. Posamezni kristali so skalenoedrične oblike, katerih najdaljša kristalografska os je pravokotna na jamsko steno. Kristali so veliki od nekaj milimetrov do enega metra ter rastejo v skupinah. Različne velikosti skaie-noedričnih kristalov v jamah zrastejo na tri načine. Največji, do 1 m, ter najlepše oblikovani kristali zrastejo v freatični, stalno zaliti coni krasa. Vendar tako velikih v naših jamah ne poznamo. V vodnih ponvicah zrastejo lahko kristali skalenoedrske ali rombične oblike. Navadno so ti kristali majhni, bolj slabo razviti in obarvani. Ponvice, napolnjene z različnimi kristali kalcita, so v naših jamah zelo pogoste. Iz prenasičenih raztopin, mezečih iz jamskih sten, se lahko izločijo tudi veliki skalenoedrični kalcitni kristali. Posamezni kristali so lepih in pravilnih oblik, veliki do nekaj decimetrov in navadno rastejo v skupinah. Kristali so tem bolj pravilnih oblik, čim bolj enakomerno priteka raztopina in čim več prostora in časa imajo kristali za svojo rast. Slovenske jame niso ravno bogate s temi kristali, vendar jami, v kateri so, dajo poseben pečat. Zelo lepi so bili v Kristalni jami nad Kupljenikom , vendar so, žal, najlepši odlom ¡jeni in odneseni. Siga Siga je najpogostejša oblika nastopanja kalcita v kraških jamah. Njena oblika je odvisna od načina dotekanja raztopine. Različne oblike sige nastanejo iz kapljajoče, tekoče, mezeče, ujete in kondenzne vode. 5talaktiti in stalagmiti rastejo iz kapljajoče vode v vzdolžni smeri curka. Siga v plasteh se izloča iz vode, ki teče po stenah ali tleh. Iz mezeče ali pljuskajoče vode se izločajo koralne oblike sige. Heiektiti rastejo iz kapilarne vode, ki mezi skozi tanke kanale. Tanke plavajoče skorje sige rastejo na ujeti vodi v bazenih in lužah. Sigaste obrobe se izločajo iz kondenzne vode, ostale oblike sige pa so rezultat drugačnih hidroloških mehanizmov. Izločanje sige V kraških jamah se siga izloča iz raztopin, prenasičenih s kalcijevim karbonatom. Deževnica se v atmosferi in pri prenikanju skozi tia obogati s CO2. Ti dve komponenti skupaj tvorita šibko ogljikovo kislino ( H2O + CO2 = H2CO3). Ta kislina topi karbonatne kamnine, skozi katere prenika. Pri tem nastajajo kalcijevi in hidrogen-karbonatni ioni (CaCOa + H2OO3 = Ca2+ + 2{HC03)" ). V trenutku, ko raztopina, bogata s temi ioni, doseže jamski prostor, se ravnotežje v raztopini poruši, zaradi spremembe parcialnega tlaka CO2 in temperature. Začne se izločati kalcijev karbonat ( Ca2+ + 2{HCC>3)~ — CO2 + CaCOs + H2O) v obliki sige ali posameznih kristalov. Kakšna bo siga po mineralni sestavi, je odvisno od prisotnosti ostalih ionov v raztopini. Sigo lahko gradijo zelo drobni kristali kalcita, srednji ali veliki kristali. Iz zelo čistih raztopin in počasi mezeče vode ter pri prekristalitvi sige največkrat zrastejo v sigi veliki kristali. Vse snovi težijo k čim popolnejši in obsto-jnejši obliki, veliki kristali so pa precej bolj stabilni kot majhni. Zelo drobni kristali različne mineralne sestave tvorijo tudi tako imenovano jamsko mleko. Siga se izloča različno hitro. Lahko zraste za nekaj milimetrov v tisoč letih ali celo v desetih letih. Tak primer je rast sige Čez ograjo na poti v Hankejevem kanalu Škocjanskih jam ali rast makaronov pod betonskim mostom v Črni jami. Barva sige Barva sige je zelo različna. Nanjo vplivajo različni kationi v raztopini ter mehansko naneseni mulj, glina ali organski material. Prisotni kationi železa v raztopini obarvajo sigo rumeno, rjavo ali rdeče, mangana sivo ter črno, bakra zeleno in žvepla rumeno. Najbolj bela je ponavadi čista, drobnokristalna siga, medtem ko je de-beiokristalna večkrat obarvana rahlo rumeno ali rjavo. Starost sige Z relativnimi in absolutnimi metodami lahko določimo starost sige. Relativna starost se določi glede na ostale plasti sige in nam pove samo, katere plasti so starejše in 144 ANNALES 4/'94 Nadja ZUPAN HAjNA: NAJPOGOSTEJŠI MtNERAU ¡Z JAM KLASIČNEGA KRASA, 143-143 katere mlajše. Absolutno starost sige določimo z 14C in U/Th radioaktivnima metodama. Z ogljikovo metodo lahko določimo starost do 35.000 let. Drugi način za absolutno določanje starosti sige je uran-torijeva radioaktivna metoda. Meja za določanje starosti s to metodo je 350.000 do 400.000 let. Metodi, pri katerih lahko določimo tudi višjo starost, sta termoiummiscen-čna in ESR metoda. Rezultati vseh teh metod imajo seveda določen odstotek napake. Najstarejša znana siga v Sloveniji je iz Pisanega rova v Postojnski jami. Jedro stalaktita je bilo datirano z ESR metodo, ugotovljena starost je 530.000 let. Naslednja dva obroča sige, med njima je poplavna ilovica, sta datirana z U/Th metodo na 269.400 in 76.000 let. Zunanji trije obroči sige v stalaktitu niso bili datirani zaradi premajhne vsebnosti urana, vendar se predvideva, da sta vmesni plasti poplavne ilovice iz srednjega in mlajšega wurma. Zunanji obroč sige se je tako verjetno odložil po zadnji poledenitvi. Za boljšo predstavo naj omenim nekaj starosti sig iz različnih jam določenih z uran-torijevo metodo. Iz Podome dvorane Pisanega rova je starost korena stalagmita, ki raste na podrtem bloku s stropa dvorane, 19.900 let (+25.200, -24.700). V Fižen-ci je starost: baze sigove zavese 153.900 let (+237.700, -94.600). Rjava skorjasta siga iz Fabrisovega rova v Viie-nici je stara 80.200 let {+56.900, -44.400). Baza trikotnega kapnika iz Lipiške jame je stara 160.400 let (+116.900, -61.300), rumenorjava siga iz Mejam pa 42.100 let (+29.900, -28.000). Oblike sige Stalaktiti so ena najbolj znanih oblik sige. Pritrjeni so na strop ter so najrazličnejših velikosti in debelin, od drobnih do debelih in masivnih ter nekaj metrov dolgih. Stalaktit ima v sredini votel kanal, okrog katerega si sledijo tanke plasti sige. Tisti, ki nimajo kanala, so se oblikovali z nalaganjem posameznih plasti sige. Stalaktit najprej začne rasti v obliki drobne in dolge cevke, "makarona", ki se daljša z odlaganjem kalcijevega karbonata pri dotoku raztopine. Stalaktit se debeli, kadar pride do motnje pri pretoku skozi cevko in pri večjem dotoku raztopine, ker začne raztopina prehajati skozi steno cevke in se iz nje izločijo kristali kalcita, katerih najdaljša kristaiografska os je pravokotna na smer rasti cevke. Raztopina skozi stene stalaktita ne prehaja enakomerno, zato ne najdemo v naravi niti dveh enakih oblik stalaktita in tudi radialni obroči sige okrog središčne cevke niso enakomerno debeli. Najstarejši del stalaktita je koren stalaktita, najmlajši pa zunanji obroč. Stalaktiti so navadno iz kalcita, včasih vsebujejo zaradi različnih pogojev pri njihovi rasti tudi druge minerale. Pri spremenjeni sestavi raztopine se lahko namesto kalcitnih izločijo ara-gonitni kristali. Poplave lahko prekinejo rast sige in tako se na stalaktitu namesto prirastka kalcita odloži plast poplavne ilovice. Tako lahko na stalaktitu sledimo ob- Slika 1: Kadar voda kaplja z velike višine, se vodna kapljica razprši in dobimo stalaktite, ki imajo vrb krožnikaste oblike, Postojnska jama (foto J. Hajna). dobja, kose je odlagala siga, in obdobja poplav. Ti pogoji se lahko med rastjo enega stalaktita večkrat spremenijo. Na primeru stalaktita iz Pisanega rova v Postojnski jami lahko vidimo, kdaj je začel rasti in kdaj so bile poplave v tem delu jame, saj se je med posameznimi sigovimi plastmi ohranila poplavna ilovica. Ta vsebuje nekarbonatne minerale, ki jih je podzemeljska reka na-nosila v jamo iz Pivške kotline, kjer so flišne kamnine. Stalagmiti zrastejo na tleh iz kapljajoče vode. Nad njimi največkrat raste stalaktit Stalagmiti so navadno večji kot stalaktiti in imajo bolj zaobljen vrh in nimajo votlega kanala v sredini, ampak ležijo plasti sige ena čez drugo. Kadar voda kaplja z velike višine, se kapljica razprši in dobimo stalaktite, ki imajo vrh krožnikaste oblike. Če je višina curka manjša, se plasti sige odlagajo ena vrh druge. Korena, kjer je stalagmit začel rasti, ne vidimo, saj ga prekrivajo mlajše plasti sige. Med plastmi v stalagmitu lahko najdemo tudi druge minerale, zaradi spremembe kemijske sestave raztopine ter zaradi poplav, ki so odložile na rastoči kapnik poplavno ilovico. Stalagmiti so lahko najrazličnejših oblik. Nekateri so podobni cipresam, božičnim drevesom, orjakom, palčkom, kijem, pagodam tn drugemu. Stebri se oblikujejo, če se stalaktiti in stalagmiti zrastejo s konicami. Steber se debeli pri nadaljnjem izloča- 145 ANNALES 4/'94 Nscija ZUPAN HAJNA; NAJPOGOSTEJŠI MINERALI IZ JAM KLASIČNEGA KRASA, 143-140 nju sige. Ker to izločanje ni enakomerno, pri tem nastajajo najrazličnejše oblike. Zavese nastajajo na nagnjenih stropih ali stenah, po katerih voda mezi v določeni liniji. Glede na smer vode je lahko zavesa ravna ali pa močno nagubana. Kristali kalcita rastejo z daljšimi osmi pravokotno na smer pol-zenja vode. Plasti sige v zavesah so lahko različne barve, odvisno od kemijske sestave raztopine. Slapovi nastanejo, ko se iz polzeče vode izločajo tanke plasti sige ena čez drugo. Posamezne plasti so tudi tu lahko različnih barv, odvisno od raztopine. Med njimi se iahko odložijo tudi ilovnate plasti. Orientacija najdaljših osi kristalov je praviloma pravokotna na površino. Baldahine imenujemo obliko sigovih slapov, ki ne dosežejo tal. Koralasta siga se izloča v različnih oblikah iz mezeče in razpršene vode. je vrsta sige, ki za svojo rast potrebuje precejšnjo vlažnost zraka v jami. Helektiti rastejo v različnih smereh na že prej zraslih stalaktitih, stalagmitih in cevkah. Rastejo iz počasi mezeče kapilarne vode. Kristali rastejo po načelih kristalizacije in ne gravitacije, zato so helektiti obrnjeni na vse mogoče strani ter tvorijo najrazličnejše oblike. Jamsko mleko je mikrokristalna snov, ki jo iahko gradijo kristali kalcita, aragonita ali kakšnega drugega Slika 2: jamski biser iz Malih jam, Postojnska jama (foto J. Hajrta). 146 ANNALES 4/'94 Nadja ZUPAN HAJNA: NAJPOGOSTEJŠI MIN ER AU (Z (AM KLASIČNEGA KRASA, 143-148 karbonata. Najdemo ga kot lepljivo beio maso na stenah tersigi. Med mineralnimi zrni vsebuje tudi do 70% vode. jamski biseri so bolj ali manj okrogle gladke oblike. Nastanejo tako, da se je kalcit nabral okrog že prej obstoječega jedra. Lahko je to kamenček, odlomek fosila ali kapnika. V bazenčkih pod kapljajočim curkom se nabira voda, v katerih se jedra obračajo in pri tem se okrog njih koncentrično izločajo plasti kalcita. Biseri so lahko različno veliki, od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Pri nas so znani jamski biseri iz Postojnske jame. Aragonit Aragonit je drugi najbolj pogost jamski mineral, ima isto kemijsko sestavo kot kalcit, vendar nastopa v drugačnih oblikah in se izloča iz drugačnih raztopin. Njegovo pojavljanje še vedno ni popolnoma razjasnjeno. Zaradi nizkih temperatur v jamah sploh ne bi smel nastajati, raste pa v jamah z nizkimi in visokimi temperaturami. Počasno pronicanje vode in obilica nekarbonatnih ionov v raztopini sta najverjetneje dva pomembna pogoja za njegovo izločanje. Rast aragonitnih iglic je prav tako odvisna od zračnih tokov in izhlapevanja v jami ter je veliko večja, kjer je izhlapevanje bolj izrazito. Najpogosteje nastopa aragonit v jamah v obliki ježkov ali rož. Igličasti kristali rastejo iz središča radialno navzven ali pa so zaviti in se vzporedno prilegajo podlagi. V slovenskih jamah najdemo pogosto krhke, snežno bele aragonitne kristalne prevleke in aragonitne sige v obliki stalaktitov in stalagmitov. Posebno lepe skupke tudi do 10 cm dolgih iglic v obliki ježkov najdemo v Ravenski jami pri Cerknem. Nekatere igličaste kristalne kopuče imajo neobičajno odebeljene konice. NEKARBONATNI MINERALI Nekarbonatnih mineralov, ki se izločajo v jamah po svetu, je veliko vrst, pri nas so pa bolj redki. Najpomeh-nejše skupine takih mineralov so evaporiti, železovi ter manganovi hidroksidi, oksidi, sulfati in fosfati ime Formula Singonija Pogostnost v i a mah led HhO fieksajgonaJnaj pogost sadra CaS04.2H20 monokiinskaj pogosta MgS04.7H20 rombična zelo redek anhidrit CaSC>4 rombičnai redek Tabela 2: Pomembnejši nekarbonatni minerali iz kraških jam Led Ledene tvorbe v jamah nastajajo z zmrzovanjem kapljajoče in pronicajoče vode ter z zmrzovanjem vodnih hlapov. Led ima najpogosteje obliko stalaktitov, stalagmitov, stebrov in zaves. Ledeni stalaktiti so v bistvu ledene sveče, ki visijo z jamskega stropa. Vendar so Slika 3: Heksagonalni kristal ledu iz Velike ledenice v Para-dani, Trnovski gozd (fotoA Mihevc). pogostejši ledeni stalagmiti, saj topel zrak, ki se dviga proti stropu jame, največkrat onemogoča tvorbo stalaktitov. Ledeni kapniki so značilni predvsem za vhodne dele nekaterih jam visokogorskga krasa ter pozimi za vhodne dele nižje ležečih jam. Lepi heksagonalni kristali se tvorijo neposredno iz zračne vlage, kadar imajo za to dovolj prostora. Takšni kristali so bili najdeni v Veliki ledenici v Paradani na Trnovskem gozdu. Sadra Značilni sulfatni minerali, ki jih najdemo v kraških jamah, so sadra, epsomit in anhidrit. Sulfatni minerali so različno topni, med njimi sta najbolj topna sadra in epsomit Tvorba sulfatnih mineralov v jamah še zdaleč ni dobro raziskana. Izhlapevanje raztopine povzroča izločanje mineralne snovi iz raztopin, ki so obogatene s primernimi kationi in anioni. Sadra jeza kalcitom in aragonitom tretji najpogostejši mineral v kraških jamah. Je brezbarvna ali bela, včasih rahlo rumeno, rjavo, sivo, modro ali rdeče obarvana. Nastopa v ploščatih, upognjenih, igličastih ali prizmatskih kristalnih oblikah. Najbolj značilen način nastopanja sadre ter tudi ep-somita v jamah so sulfatne skorje in o prhi, kristali so bolj 147 ANNALES 4/'94 Nadja ZUPAN HAINA: NAJPOCOSTEjŠI MINERAL! IZ JAM KLASIČNEGA KRASA, 143-148 redki. Na našem krasu najdemo sadro ter včasih anhidrit največkratv obliki oprhov, intovjamah, kjer je nanesena ilovica iz fliša ali pa so jame razvite na stiku med plastjo karbonatne kamnine terflišnimi laporji. Tak primer je v jami Kubik v Slovenski Istri (Mihevc, A., 1992), kjer se v spranih ostankih laporja najdejo do 3 cm veliki kristali sadre. RIASSUNTO I minerali più frequenti nelle grotte del nostro Carso Proprio sono quelii costituití da carbonati di caldo e tra questi I più diffusi sono la calcite e l'aragonite. Altri minerali sono più rart, prevalgono comunque ilgesso ed il gbiaccio. Tutti questi minerali sono presentí nelle forme più diverse, a seconda delle loro caratteristíche cristallografiche e delprocesso di separazione dalle soluzioni. La calcite, per esempio, si presenta sotto forma di cristalli o di stalattiti dalle forme più diverse. LITERATURA Uporabljeni viri Deer, W. A., & R. A. Howie, & J. Zussman, 1967: An Introduction To The Rock-Forming minerals. 1-518, Longmans, London. Ford, D. C, & P. Williams, 1989: Karst Geomorphology and Hydrology. 1-601, Unwin Hyman, London. Gams, L, 1974: Kras. 1-359, Slovenska matica, Ljubljana. Hill, C., & P. Forti, 1986: Cave Minerals of the World. 1-238, National speleologica society, Huntsville. Knez, M. & Zupan, N., 1992: Minerali v slovenskih kraških jamah. 1-43, IZRK ZRC SAZU, Postojna. Citirana literatura Kuščer, D., & R. Savnik, & j. Gantar, 1959: Ravenska jama. Acta carsologica, 2, 5-25, Ljubljana. Mihevc, A., 1992: Gypsum in Tajna jama and in the Cave Cubic. Acta carsologica, 21,175-182, Ljubljana. Placer, L. et alv 1989: Nekaj novih podatkov o Ravenski jami na Cerkljanskem. Acta carsologica, 18, 129-138, Ljubljana. Zupan, N., 1991: Flowstone dafations in Slovenia. Acta carsologica, 20, 187-204, Ljubljana. 148 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 551.444(497.12-15) PRENiKAJOČA VODA V JAMAH PRIMORSKEGA KRASA Janja KOCOVŠEK mag., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO MD, fetituto per lo studio del Carso presso il CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Prispevek podaja značilnosti prenikajoče vode v jami Vilenici in v Divaškl jami na osnovi meritev in analiz voda v Istem časovnem intervalu sredi osemdesetih let. Ugotovili smo, daje prenikla voda v obeh jamah čista, kar je posledica nenaseljenosti površja nad njima. V članku je predvsem poudarek na koroziji karbonatnih kamnin v jamskem stropu obeh jam. Podane so tudi ugotovitve izločanja sige kot tudi primer nenasičene prenikle vode v Divaški jami, ki kaže znake razjedanja sige, ter primerjava z značilnostmi prenikajoče vode v Škocjanskih jamah. UVOD Na kraškem svetu padavinska voda, ki pade na njegovo površje delno odhlapi, kar je odvisno predvsem od temperature in vlage. Del padavinske vode porabi rastlinstvo za svojo rast, in ta det preko leta zelo niha, saj prihaja v času prebujajoče se vegetacije spomladi do znatno večje porabe vode kot pozno jeseni in pozimi. Preostali del padavinske vode po evapotranspiraciji pa prenika skozi kraške kamnine in se ponovno pojavi v podzemeljskih jamah kot kapljanja ali curki. V času zimske zmrzali, ko ostajata sneg in led zaradi nizkih temperatur dalj časa na površju, je onemogočen odtok v podzemlje. Šele ob odjugi se te količine vode sprostijo, kar se odrazi na pretokih curkov v jamah. Na nihanje pretokov curkov in kapljanj, ki jih srečujemo v podzemeljskih jamah, vpliva tako količina in razporeditev padavin, evapotranspiracija, kot tudi način prenikanja vode skozi kamnine. Tako srečujemo v podzemlju različno izdatne curke. Na eni strani so počasna kapljanja, v katere doteka voda po slabo prepustnih vodnikih, ki pogojujejo počasno izmenjavo vode oz. močno dušenje padavinskih vplivov s površja. Pretok takih kapljanj le počasi reagira na padavine kot tudi kasneje zelo počasi upada, njegova nihanja pa so majhna, Izdatnejši curki hitreje odražajo padavine na površju; njihovi časovni zamiki za padavinami so do nekaj ur, medtem ko so pri drobnem kapljanju do nekaj dni. Pretok izdatnejših curkov se tudi močno spreminja v primerjavi s kapljanji, ki jim pretok le umirjeno niha, Razmerje med minimalnim in maksimalnim pretokom izdatnejših curkov dosega celo vrednosti 1 : 1000 do 1 : 5.000 (P. Habič & J. KogovŠek, 1980). Med izdatnimi curki so nekateri stalni, torej imajo takšno in tako obsežno zaledje, ki jim zagotavlja vodo preko celega leta, in s površja odvajajo znatne količine vode. Nekateri curki pa niso stalni in odvajajo vodo le krajši čas v času izdatnih in intenzivnih padavin, nato pa presahnejo. VtLENICA Letno količino padavin na območju jame Vilenica ocenjujemo na 1300 mm. V jami smo v letih 1984 in 1985 spremljali preniklo vodo od vhoda do Fabrisove dvorane. Debelina jamskega stropa na opazovanih mestih dosega od 10 do 130 m. V jami prevladujejo drobna kapljanja in le nekatera od njih ob izdatnih padavinah prehajajo v drobne curke. Meritve pretokov so podale njihova nihanja, analize zajetih vzorcev pa so pokazale na količino karbonatne kamnine, ki jo prenikajoča voda raztopi na svoji poti prenikanja. Pregledali smo tudi vsebnost kloridov, sulfatov in nitratov v preniklih vodah, katerih povišana vsebnost je pokazatelj onesnažene vode. Določili smo nizke vrednosti teh parametrov, kar je potrjevalo, da so prenikle vode vzdolž Vilenice čiste. To je tudi skladno z dejstvom, da je njeno površje neposeljeno niti ni na tem območju kakega odlagališča odpadkov, kar bi se sicer hitro odrazilo v kvaliteti prenikle vode. S slike 1 so razvidne točke, kjer smo od maja 1984 do septembra 1985 vzorce val i prenikle vode. Zajeti smo tako nizke vode v sušnem obdobju kot visoke v spomla- 149 ANNALES 4/'94 Janja KOCOVŠEK: PRENIKAJOČA VODA V1AMAH PRIMORSKECA KRASA, 149-154 Aleja kapnikov Vilinska d. • mesta, kjer smo vzorčevali prenikio vodo J.KOGOVSEK ¡ZRK 1994 Slika 1. danskem in jesenskem namočenem obdobju. Ob vzo-rčevanju smo vsakokrat izmerili pretok vode, njeno temperaturo in specifično električno prevodnost (SEP). V iaboratoriju smo določevali še karbonatno, kalcijevo in celokupno trdoto, kot merilo korozije karbonatnih kamnin v jamskem stropu. Pretoki kapljanj ob spomladanskih nizkih vodah in v času poletne suše niso presegali 8 ml min1. Višje pretoke, ko so nekatera kapljanja prešla v curke, smo izmerili pozimi, spomladi in jeseni v Času neposredno za padavinami. Tedaj le redka kapljanja niso presegala 10 ml min1, kar pa je morda vzrok v različnem pretakanju v zaledju posameznih curkov, ki se tako lahko odrazi v zapozneli reakciji. Vendar pa tudi najizdatnejši curki niso presegali 100 ml min1. Ugotavljali smo, da pretoki kapljanj v Vilenici preko leta le malo nihajo, saj nihanja niso presegla razmerja 1 : 20. Podobno smo ugotavljali tudi že pri kapljanjih v Pisanem rovu in drugih jamah, kjer so potekale naše raziskave (J- Kogovšek 1983). Temperatura kapljanj incurkovvVilinski dvorani, kjer ni vpliva zunanje temperature, je bila zelo stalna, nihala je med 10.1 in 10.5°C Največja nihanja tamperature so pri kapljanjih najbliže vhodu, in sicer so opazni večji odkloni predvsem ob nizkih temperaturah pozimi. Padavinska voda s primesmi, ki se jih navzame pri prehodu skozi zrak in plasti zemljin, pri nadaljnjem prenikanju po razpokah kraških kamnin lete raztaplja in jih hkrati tudi odnaša globlje v kraško notranjost, kjer jih pogosto ponovno odlaga, tako da v podzemeljskih jamah srečujemo najrazličnejše sigaste oblike. Merilo tega odnašanja karbonatov oz. korozije teh kamnin v jamskem stropu so karbonatna, kalcijeva in magnezijeva oz. celokupna trdota preniklih voda. Korozija apnenca v jamskem stropu V Vilenici smo imeli možnost, da smo ugotavljali korozijo apnenca na različno dolgi poti prenikanja. Tako smo izmerili, daje 1 liter vode pri prenikanju skozi 10 m debel jamski strop raztopil 245 mg CaC03; voda, ki je prenikala skozi 130 m debelo kamnino, pa 295 mg CaC03. Pri tem smo na vmesnih točkah z debelino 150 ANNALES 4/'94 j arij a KOCOVŠEK: PRENIKAjOČA VODA V JAMAH PRIMORSKEGA KRASA, 149-154 jamskega stropa do 130 m zabeležili večkrat tudi nekoliko višje vrednosti. Te meritve kažejo, da prihaja do pomembnega raztapljanja karbonatov že kar na meji med prstjo in matično kamnino, kjer zaradi medsebojnega učinkovanja nastaja plast drobnih delcev kamnine z veliko površino, kar omogoča hitrejše raztapljanje. Ob določenih razmerah, ko ima voda dovolj veliko transportno moč, pa lahko te delce odnaša s seboj in jih na nadaljnji poti Še raztaplja (j. KogovŠek & P. Habič, 1981). Iz opazovanj v Vilenlci ter kasneje še številnih drugih slovenskih jamah ugotavljamo, da je raztapljanje karbonatov v jamskem stropu odvisno predvsem od načina prenikanja in pogojev za produkcijo CO2 in drugih kislin v prenikli vodi. Nihanja specifične električne prevodnosti (SEP) preko leta so sorazmerna nihanjem karbonatne trdote in so prikazana na sliki 2. Nihanja obeh parametrov so majhna (karbonatne trdote v obsegu 50 mg CaC031"1 in SEP 100 fiS cm1), vendar je razviden maksimum jeseni. Glede na že omenjeno dejstvo, da pretoki kapljanj nihajo preko Karbonatna trdota v mg CaC03/l 350 t 300 I 250 j 200 l 150 i 100 50 0 28.04,8 4 ____________ leta le do razmerja 1 : 20, počasna izmenjava vode pojasnjuje tudi sorazmerno neizrazito sezonsko nihanje trdot preko leta. Prenikla voda vsebuje le do nekaj mg/1 magnezija, tako je glavna komponenta kalcij, kar pomeni, da se pretaka skozi sorazmerno čist apnenec z malo primesmi magnezija. Večina kapljanj je dosegala preko leta karbonatno trdoto med 210 in 330 mg CaC03 I'1, SEP pa med 376 in 563 |iS cm"1. DIVAŠKAjAMA Vzporedno s preučevanjem preniklih voda v Vilenici so potekale tudi meritve v Divaški jami. Letna količina padavin na tem območju je primerljiva s padavinami na površju nad Vilenico. V jami prevladujejo kapljanja. Padavinska voda prenika skozi jamski strop, ki je debel od 20 do 60 m. Vode smo pregledali na parametre, ki nakazujejo onesnaženje v vodi, in ugotovili, da so tudi prenikle vode Divaške jame čiste, saj so vsebovale v 1 litru le do nekaj mg nitratov, koncentraciji nitratov in —S -a 17.06.8 4 06,08,8 4 25.09.8 4 14.11,8 4 03.01 5 22.02.8 5 13.04.8 02.06.8 5 5 SEP v uS/cm 600 t □ 500 j 400 { 300 i I 200 j 100 j 28.04.8 17.06.8 06.08.8 25.09.8 14,11.8 03.01,8 22.02.8 13.04.8 02.06. 444445555 Slika 2. Vilenica. Karbonatna trdota in specifična e/. prevodnost (SEP). 151 ANNALES 4/'94 Janja KOGOVŠEK: PREN1KAJOČA VODA V JAMAH PRIMORSKEGA KRASA, 149-15*1 Karbonatna trdota v mg CaC03/t 350 300 ..-Ba^--______ 250 sa---"' m--"" z 200 150 ----------------- 100 «---------- -------- 50 0 28.04.84 06.08.84 14.11.84 22,02.85 02,06,85 Slika 3. Divaška jama. Karbonatna trdota in SEP preniklih voda. fosfatov pa sta bili na meji detekcije. Tako smo v nadaljnjih raziskavah ugotavljali predvsem raztapljanje kamine v jamskem stropu (korozijo apnenca), ki pogojuje kasnejše izločanje sige v jami. S slike 1 je razvidno, kje smo vzorčevali prenikle vode v Divaški jami. Podobno kot v Vilenici smo pri izbranih kapljanjih spremljali pretok, SEP, pH in trdote vode. V sušnem obdobju so pretoki vseh opazovanih kapljanj upadli pod 1 ml min"1, ob dežju spomladi pasmo izmerili pretoke do 160 ml min"1. Večina kapljanj je dosegala pretoke do 80 ml min"1, dva opazovana curka pa sta dosegala tudi dvakrat večje pretoke. SEP, ki odraža količino raztopljenih karbonatov v vodi, je dosegala vrednosti od 200 do 560 fiS cm"1, karbonatna trdota pa od 101 do 326 mg CaCC>3 I"1, kar prikazuje slika 3. Karbonatna trdota se le malo razlikuje od celokupne in je preko leta nihala v istem območju kot kapljanja v Vilenici. Kapljanja v Divaški jami vsebujejo le nekaj mg magnezija v litru vode, glavna komponenta je kalcij, podobno, kot smo ugotavljali za preniklo vodo v Vilenici. Vendar pa smo ravno v Vilenici in Divaški jami v okviru raziskanih preniklih voda v jamah slovenskega krasa, v Planinski in Postojnski jami, v jami pri Predjami, v Škocjanskih jamah, v Dimnicah in v Taborski jami, zabeležili najvišje trdote. To pa je osnova za bogato izločanje sige danes. Izločanje sige Večini kapljanj, ki izločajo sigo, niha SEP med letom od 360 in 560 cm'1, karbonatna trdota pa od 206 do 326 mg CaCC>3 I"1. Kolikšno je to izločanje, najbolje vidimo iz primerjave s preniklo vodo, ki je polzela po dolgi zavesi in smo jo vzorčevali konec njene poti. Tako so bili ob nizkih pretokih dani pogoji za maksimalno izločanje sige. Najnižje trdote smo konec zavese izmerili ob nizkem pretoku spomladi, ko je voda vsebovala le od 100 do 110 mg CaCC>3 I"1. Če predpostavimo, da na vrhu zavese priteka prenikla voda s trdoto, kot jo imajo bližnja kapljanja, lahko ugotovimo, kolikšno je bilo izločanje sige na zavesi ob posameznih meritvah. Tabela 1 prikazuje to izločanje. 8.5.84 1.8.84) 10.10.84 31.1.85 Pretok v mi min'1 2 2 7 2 teiočeni karbonati v mg CaCOs r1 120 145 145 95 Tabela 1: Izločanje sige na zavesi iz enega litra prenikle vode, merjeno v mg CaCOj. Iz 1 litra prenikle vode se je torej izločalo do 145 mg CaCC>3. V Škocjanskih jamah smo zabeležili izločanje od 37 do 170 mgCaC03 iz 1 litra prenikle vode (j. Kogovšek 1984,1989,1992). Tudi voda v ponvici, kjer se je zbirala po polzenju po sigasti kopi, je imela enako nizko trdoto (101 mgCaCC>3 I"'), zato sklepamo, da je to vrednost, ki je blizu ravnotežne vrednosti pri danih pogojih v jami, oz. tista vrednost, do katere lahko prenasičene prenikle vode izločajo sigo v jami. Izmerili smo tudi trdoto "agresivne" prenikle vode, zelo počasnega kapljanja, kjer smo opazili razjedanje sige na tleh, kamor je padala. Meritev je bila jeseni, ob sicer najvišjih trdotah preniklih voda (10.10.85), ko je voda po izločanju na zavesi dosegala karbonatno trdoto 158 mg CaCOa I"1. "Agresivna" voda je imela tedaj karbonatno trdoto le 128 mg CaCOs I , kar potrjuje njeno agresivnost. Agresivne prenikle vode srečujemo v podzemeljskih jamah redkeje kot prenasičene oz. celo zelo poredko. Podobno agresivno, izredno počasno kapljanje smo določili tudi v Veliki dvorani Škocjanskih jam. Opaznejše razjedanje, tako po učinkih kot obsegu, pa smo opazili in spremljali v Pisanem rovu Postojnske jame (j. Kogovšek, 1983). PRIMERJAVA KOROZIJE PRENIKLE VODE V RAZLIČNIH SLOVENSKIH JAMAH Meritve trdot po številnih podzemnih jamah slovenskega krasa so pokazale na različno stopnjo korozije oz. različno količino karbontne kamnine, ki jo raztopi 1 liter prenikajoče vode. Te razlike pogojujejo različne klimatske in vegetacijske razmere ob danih značilnostih kamninske zgradbe karbonatnega masiva, skozi katerega prenika voda G- Kogovšek 1986). Najvišje karbonatne trdote dosegajo prenikle vode na Krasu, nižje pa na Notranjskem. Vrednosti so razvidne iz tabele 2. SEP v uS/cm 600 500 400 «a-- " - -* " " -o 300 --------------------» 200 «■------- --- 100 0 23 04.84 06.08.84 14.11.84 22.02.85 02,06.85 152 Slika 4. Karbonatna trdota prenasičene prenikajoče vode in izločeni karbonati v Divaškijami v mg CaCO j"1. ANNALES 4/' 94 i KOGOVŠEK: PRENIKAJOČA VODA V JAMAH PRIMORSKEGA KRASA, 1-19-154 Karbonatna trdota mgCaC03/! 350 t 300 1 250 200 150 100 50 T 0 f «vi [sitos® ■1 08,05.84 01.08.84 10,10.84 0 prenasičena premkla voda CD izločeni karbonati mm l|flft® ■illSÉI piSiiîSiisi •r «lili 31.01.85 16.04.85 jama Maksimalna karbonatna trdota v mg CaCCh I"1 Planinska jama 260 Postojnska Pisani rov 180 Pivkajama 260 245 Škocjarffike[ame 315 Viienica 330 Divaškajama 320 Dimnice 285 Taborska jarna 320 Tabela 2, Različna korozijska stopnja ob odločilni vlogi količine vode oz. količine padavin vplivajo na različno intenzivno širjenje vodnih poti, ki odvajajo vodo s površja v kraško notranjost. To pa so poti, po katerih se širi v kras tudi onesnaženje, do katerega pride na njegovem površju. Največje širjenje teh poti tako lahko pričakujemo na območjih z največjo stopnjo korozije in najvišjimi letnimi padavinami. Na Krasu je ob maksimalnih zabeleženih trdotah količina padavin skromnejša kot pa na območju Notranjske, kjer pa prenikle vode dosegajo nižje trdote, tako da hitra ocena pokaže sorazmerno izravnane učinke korozije na obeh območjih. Izstopa le Pivka jama z manjšimi učinki. Vendar pa bi bila potrebna podrobnejša analiza, da bi opredelili učinke korozije po različnih območjih našega krasa. KAj UPORABNEGA LAHKO ZAKLJUČIMO Za prenikajočo vodo Vilenice in Divaške jame lahko rečemo, da v obeh jamah prevladujejo kapljanja, ki dovajajo v jamo čisto vodo, ker je površje nad obema jamama neposeljeno. Pretakanje vode je počasno z znatnim dušenjem v jamskem stropu. V primeru onesnaženja površja nad jamo lahko pričakujemo, da bi onesnaženje v času poletne in zimske suše prodrlo v jamo z znatnim časovnim zaostankom, morda celo mesec ali več mesecev. V času z več padavinami pa prenos onesnaženja lahko pričakujemo že v nekaj dneh ali pri posameznih curkih celo nekoliko prej, nikakor pa ne že po eni uri, kot smo to ugotavljali pri izdatnejših curkih v Postojnski jami. 153 ANNALES 4/'94 Janja KOCOVÍEK: PREN1 KAfOÊA VODA VJAMAH PRIMORSKEGA KRASA, 14MS4 RIASSUNTO Le ricerche sulle acque piovane che ftkrano nette grotte sono state condotte nelle cavità di Vilenica e di Divaccia, dove la quantité annua dette precipitazioni raggiunge i 1.300 rnm. In entrambe le grotte prevale il fenomeno dello stillicidio, che nel corso dell'anno d¡venta lentamente ptù o meno intenso e che si manifesta con notevole ritardo rispetto aile precipitazioni e in ondate poco accentuate. i 'acqua filtrata è pura in seguito alla mancanza di insediamenti nelle zone soprastanti. In confronto a quella dette a/tre grotte slovene, qui l'acqua raggiunge il massimo grado di durezza finora riscontrato nel nostro Carso, paragonabile a quello delle acque piovane che filtrano nelle Grotte di San Canziano, nella gratta di Dimnice e in quella di Tabor. Cio comporta il più alto grado di erosione, che assieme all'abbondanza delle precipitazioni determina Veffetto erosivo. Dall'intensità dell'erosione del calcare sulla voita delle grotte dipende pure la successiva infiltrazione nel sottosuolo. Secondo le nostre misurazioni effettute nella grotta di Divaccia, lo stillicidio dalle stalattiti non è di molto inferiore a quello delle Grotte di San Canziano, la differenza fondamentale sta nella sua copiosità, che nelle Grotte di San Canziano è maggiore. LITERATURA Kogovšek, J., 1980: vertikalno prenikanje vode v krasu na primerih Planinske in Postojnske jame. Zbornik 6. jug. simp. HIG, 1, Hidrologija, Portorož, 199-207. Kogovšek, J., 1981: Preučevanje vertikalnega prenika-nja vode na primerih Planinske in Postojnske jame. (The Study of Vertical Water Percolation in the Case of Postojna and Planina Caves) Acta carsologica, 9 (1980), 129-148, Ljubljana. Avtorja: Kogovšek, J. & Habič, P. Kogovšek, J., 1983: Prenikanje vode in izločanje sige v Pisanem rovu Postojnske jame. (Water Percolation and Sinter Deposition in Pisani rov of Postojnska jama) Acta carsologica, 11 (1982), 63-76, Ljubljana. Kogovšek, j,, 1984: Vertikalno prenikanje v Škocjanskih jamah in Dimnicah, (Vertical Water Percolation in Škocjanske jame and Dimnice) Acta carsologica, 12 (1983), 49-65, Ljubljana. Kogovšek, j., 1986: Korozija pri vertikalnem prenikanju vode. (Corrosion duringVerticai Water Percolation) Acta carsologica, 14-15 (1985-86), 117-126, Ljubljana. Kogovšek, Jv 1989: Škocjanske jame speleological revue. International Journal of Speleology, 18, 12,142, s.l.. Avtorji: Habič, P. & Knez, M, & Kogovšek, j. & Kranjc, A. & Mihevc, A. & Slabe, T. & Šebeia, S, & Zupan, N. Kogovšek, J., 1992: Flowstone deposition in the Slovenian caves. (Odlaganje sige v slovenskih jamah) Acta carsologica, 21,169-173, Ljubljana, 154 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 551.44(497.12 istra):551.7 JAMSKI SKALNI RELIEF IN NJEGOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZBRANIH JAM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA Tadej SLABE dr., znanstveni sodelavec, inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO dr. sc., consigliere scientifico, Isti tu to per to studio del Carso presso ii CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Dejavniki, ki oblikujejo kraško podzemlje, zapušča/o sledi tudi na jamskem skalnem obodu. V Izbranih jamah je skalni relief zanimiv znak njihovega oblikovanja in razvoja. Iz njega lahko razberemo starejša obdobja razvoja vodonosnika s počasnejšim pretakanjem vode v globlje zaliti coni in zapolnjevanja jam z drobnozrnatimi naplavinami. Dobro so razvidne tudi značilnosti današnjega oblikovanja jam. UVOD Jamski skalni relief je pogosto pomembna sled oblikovanja in razvoja kraških votlin. To se kaže tudi pri proučevanju značilnih jam v izbranem kraškem predelu. V jamah sem razbral skalne oblike in določil njihov nastanek. Tako sem izluščil dejavnike, ki so v različnih hidroloških pogojih povzročili procese oblikovanja skalnega oboda votlin. Skalne oblike sem povezal v skalni relief, iz njega lahko razberemo zadnje najbolj učinkovite dejavnike in pogosto, zlasti zaradi zakrasevanja, tudi njihovo časovno zaporedje. Dognanja sem skušal strniti v prvi razlagi razvoja vodonosnika. Raziskovanje, ki ga denarno omogoča Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v okviru projekta Nastanek in oblikovanje kraških votlin, namreč še poteka. Besedilu sem dodal slovarček omenjenih skalnih oblik. V literaturi so splošni geomorfološki opisi tega dela krasa (Melik, 1960) in razlage nastanka slepih dolin pod Brkini (Gams, 1962; Mihevc, 1991), Narejene so geološke (Šikič in Pleničar, 1975) in hidrogeološke (Krivic, Bricelj in Zupan, 1989) študije. Zbranih je tudi nekaj opisov jam (Cepelak, 1972; Malečkar in Morel, 1987; Mihevc, 1991). Sam sem prispeval spoznanja o jamskem skalnem reliefu (Slabe, 1987; 1988; 1989; 1992). SLOVENSKI ISTRSKI KRAS Slovenski istrski kras sestavljajo Matarsko podolje, Slavniško pogorje in Podgorska planota (Melik 1960, 242). SV del po Placerju (1981, 47) sodi v komensko narivno grudo, JZ pa k čičarijski naluskani zgradbi. Matarsko podolje (Podgrajsko podolje) je kraško podolje oziroma suha dolina v slovenskem delu bele Istre (Melik, 1960, 239). Na SV meji na flišne Brkine, na JZ pa na Slavniško pogorje (si. 1). Površje podolja je vrtačasto in brez površinskih vodnih tokov, izjema je le povimi det občasnega toka Krvavega potoka. Ozemlje je iz krednih in deloma paleogenskih apnencev (Šikič in Pleničar, 1975). Kredni karbonatni skladi tvorijo tudi podlago brkinskega bazena, Na njih so paleocenski sedimenti. Vode, ki se zbirajo na površini flišnih Brkinov, skozi apnenec odtekajo proti SZ in Z k izvirom v Rižani in Ospu, proti J in JV pa h Kvarnerskem zalivu. Izvedeni so bili sledilni poskusi (Krivic, Bricelj in Zupan, 1989). iz zahodnega dela Matarskega podolja se vode kot kaže pretakajo tudi v vodonosnik Krasa. Na vznožju Brkinov so značilne slepe doline (Gams, 1962; Mihevc, 1991, 59). Vode odtekajo v stalne (2, njihovo Število) in občasne (9) ponore, Zakrasevanje je povzročilo, da se podzemeljski tokovi pretakajože dokaj globoko pod površjem. Voda s površja dosega vodne tokove s prenikanjem. Nastajajo brezna (77). Stare suhe jame (58) z rovi na različnih nadmorskih višinah so s površjem povezane z udori stropov ali z mlajšimi brezni. Večji, podorno povišani spodmoli (12), ki so praviloma na robu udornic ali vrtač tik pod površjem, so ostanki najstarejših votlin. 155 ANNALES 4/'94 Tadej SLABE: (AMSKt SKALNI RELIEF IN NJEGOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZBRANIH JAM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 Novokrajsko jamo, pretočno jamo Dimnice (Slabe, 1987; 1988, 1989} ter večji spodmol Grgorečevo pečino. Na robu Podgorskega krasa sem obiskal staro Goiob-jo jamo, na Socerbski planoti Beško Ocizefjsko jamo in v Osapski dolini Osapsko jamo, ki je občasni izvir. Ponikve v Jezerini Jama je občasni ponor visokih voda potoka Perilo na jV robu slepe doline jezerine. Skozi izrazito pretrto, večkrat v celoti poplavljeno kamnino, je voda izdolbla splet večjih in manjših rovov. Večji rovi v prvem delu jame so večinoma položni, vmes pa so manjši odseki, po katerih teče voda navzdol, pa tudi strmo navzgor. Spo- Ime jame 1 2 3 ISTRSKI KRAS 4 a 5 b C 6 7 8 1. Kamenšca 2967 občasni ponor Matarsko podolje A, fc2 * j 540 1023 147 2. Ponor v Odoiini 1395 obč. p. s st. tokom » ,P * 470 331 117 3. Pon. v Jezerini 5484 občasni ponor A, K22 * 491 862 63 4. Novokrajska j. 810 občasni ponor Kastavski kras « * jsoo 822 113 5. Dimnice 736 pretočna « // \ * j 567 6020 134 6. Grgorečeva peč. 5307 stara, suha Matarsko podolje A, Ki,2 \ * I 502 76 11 7. Coiobja jama 3754 stara, suha Podgorski kras A, Pc * | 410 31 8. Belko Ocizeljska 1003 občasni ponor Socerbska planota - j * [ 350 2400 1S0 9. Osapska jama 1154 občasni izvir Osapska dolina A, Pc, £ * | 120 1607 54 5 - skalni relief a - skslni relief je skladen z današnjim oblikovanjem jame b - skalni reiief je odsev današnjih dejavnikov oblikovanja jame in hkrati sled nekdanjih c - skalni relief je sled nekdanjega obi i kovanja jame 6 - nadmorska višina vhoda 7 - dolžina jame 3-globina jame Tabela 1. Izbrane jame, tip jame, lega, kamnina, v kateri so nastale, njihov skalni relief in velikost Tudi Slavniško pogorje, ki je visoko do 1028 m, tvorijo kredni in paleogenski apnenci. Podgorska planota, ki je na JV in SZ, torej Podgorski kras, Socerbska planota in Rakitovška planota, pa je iz paieogenskih apnencev. Manjše površi nske vode se stekajo s flišne zaplate na Socerbski planoti (si.2) in ponikajo v slepi dolini med Ocizlo in Beko. Vode tečejo skozi apnenec k izvirom v Boljuncu, dei pa se jih pridruži vodam iz širšega primorskega zaledja, ki izvirajo v Osapski jami. Poleg aktivnih in opuščenih ponorov so na Socerbski planoti tudi stare vodoravne jame. Istrski kras se na Z strani strmo spušča v 100 m nižjo Osapsko dolino in na JV v dolino Rižane. IZBRANE JAME IN NJIHOV SKALNI RELIEF V Matarskem podolju sem proučeval ponorne jame: SI. 2. Prerez med Socerhskoplanoto in Osapsko dolino Ponikve v jezerini, Ponor v Odolini, Kamnenšco, in 1. fliš. Slf.'mlti SI. 1. Prerez čez Matarsko podolje, Slavnikin Podgorski kras 1. fliš. Legenda: 1 - katastrska številka 2 - tip jame 3 - položaj, pretočni predeli 4 - kamnina A - apnenec D - dolomit K - konglomerat B- breča Beško-ocizelski jamski sistem -100 r-,Mi..........r km 3 2 1 156 ANNALES 4/' 94 Tadej SLABE: JAMSKI SKALNI RELIEF IN NJEGOV TOMEN PRI SI. 3. Stropna kotlica s podnaplavinskimi žlebiči za ožino Tobogana v Ponikvah v Jezerini. dnji de! jame, v katerega se spustimo po strmi, 20 metrski stopnji, je splet vijugastih rovov manjših premerov. Zaključi se z breznoma, na dnu katerih sta, ko je jama suha, sifona. Veliko rovov, zlasti v spodnjem delu, je krožnega prečnega prereza z golimi stenami. V zgornjem delu jame pa dno rovov prekriva ilovica in manjši prodniki. Prodne sipine so zlasti izrazite v rovih, ki se strmo dvigajo navzgor. Skozi ožino pred Toboganom se je treba po povod nji prekopati. Ponekod stene prekriva tudi siga, pod katero je pogosto prod. Skalni relief je skladen z današnjim oblikovanjem jame, ki je občasno zalita. Na stenah so manjše in srednje velike fasete. V obsežnejših, višjih delih rovov in za ožinami so stopne kotlice (si. 3). V zatišjih obsežnejših rovov so na stenah podnaplavinskt žlebiči (si. 3). Ponor v Odoiini jama je občasni ponor s stalnim vodnim tokom v spodnjem rovu. Vhodno brezno, v katerega ponikajo visoke in srednje vode Brašnice, je naj robu slepe doline, ki je prekrita z naplavino. Nizke vode ponikajo v strugi pred kmetijskim posestvom in v jami jih zasledimo v spodnjih rovih, jamo sestavljajo meandersko nanizana brezna in prostornejše dvorane v razpokani kamnini. V spodnjem delu pa so položni vodni rovi. Stene v zgornjem delu jame so sprane, v spodnjem delu pa tla in stene prekriva drobnozrnata naplavina, potok pa teče po majhnih prodnikih. V dvoranah so na tleh podorni bloki in kosi stare sige. jamo omenjata Maucci (1975, 258) in Gams (1962, 1974, 191). Natančno jo je opisal in predstavi! z vzdolžnim prerezom Mihevc (1991, 70). Iz barvnih podpisov sklepa o pretežno korozijskem oblikovanju spodnjega dela jame (Mihevc, 1991, 71). V zgornjih delih jame so manjhne fasete, ki na strmih odsekih prekrivajo plitke žlebove (si. 4). Pod brezni so draslje (si. 5), med njimi pa ozki, ravni aii vijugasti talni IN RAZVOJA (ZBRANIH JAM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 Si. 4. Fasete na strmem žlebu v Ponoru v Odoiini (merilo-15 cm). žlebovi (si. 6). Draslje dolbe hiter vodni tok, žlebove pa manjša količina vode, ki se pretaka po skalnih tleh. Nad sifonom in v spodnjem rovu so večje fasete (si. 7) in stropne kotlice. Nastajajo, ko je jama zalita. Na previsnih stenah pod vhodnim breznom so 5 cm široki in plitki žlebovi (si. 8). Na stenah v spodnjem delu jame pa so SI. 5. Draslja v Ponoru v Odoiini (merilo - 15 cm). 157 ANNALES 4/' 94 Tadej SLABE: SI. 6. Talni žleb z majhnimi fasetami na robu v Ponoru v Odolini (1cm~1 Ocm). podnaplavinski žlebiči, ki so posledica nihanja vodne gladine. Starejša sled razvoja jame so nadnaplavinske anastomoze v zgornji polovici. SI. 7. Fasete nad sifonom v Ponoru v Odolini. 3VANJA IN RAZVOJA ¡ZORANIH |AM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 Kamenšca Je občasni ponor na SV robu slepe doline pri Brezovici. PotokponikavSO m globoko brezno, ki se nadaljuje s spletom manjših rovov in 50 m v notranjosti s podor-nimi dvoranami, od koder se jama polagoma poglablja z visokim in ozkim ter 150 m dolgim meandrom. Nad jamo jefliš. V jami so recentne in stare skalne oblike. Recentne oblike so žlebiči (si. 9), ki so na stenah vhodnega brezna in pod večjimi razpokami v jamskem stropu. So posledica izcejanja vode iz fliša, Na dnu meandra in na izpostavljenih delih sten so manjše fasete. Podobne, a slabše razvidne, so stare fasete na stenah stropnih kanalov v vhodnem delu jame. V rovih pod breznom so na stropu stari nadnaplavinski kanali, na podvisih sten pa manjše mreže anastomoz. Novokrajska jama je občasni ponor (si. 10) na obrobju slepe doline pri Novokračinah v Kastavskem krasu. S flišnega zaledja Brkinov se po naplavini, ki prekriva dolino, stekajo vode, ki jih združuje potok Sušak. jama je prostoren rov, ki ga prekineta udomici. Vhodni de! rova doseže 30 m višine in je do 10 m širok, v zadnji tretjini jame pa je velika SI. 8. Stropni žlebiči v Ponoru v Odolini. 158 ANNALES 4/' 94 Taciei Sb\BE: JAMSKI SKALNI RELIEF iN NJECOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZ8RANIH JAM 5 LO VENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 135-162 dvorana. Nato se rov zoži in proti zaključnemu sifonu tudi zniža. Prelomne smeri v kamnini se odražajo v ostrih zasukih rova. V vhodnem delu tla prekrivajo zlasti po-dorni bloki, v notranjosti pa manjši prodniki, ki segajo vse do konca jame. V zatišju dvoran tla in stenske police prekriva drobnozrnata naplavina. Novokrajsko jamo je predstavi! Čepeiak (1972). Podrobno pa je jamo in Novokrajsko slepo dolino opisal Mihevc (1991, 98). Občasne visoke vode vrezujejo skalne oblike (si.10). To so draslje, talni žlebovi, majhne fasete in stropne kotlice ter v širših delih rova podnapiavinski žlebiči in vdolbin ice, Grgorečeva pečina je večji spodmol (si. 1) v Matarskem podolju. Strop jame je debel 2-10 m. Spodmol se je oblikoval ob razpoki, ki ga vzdolžno razpolavlja. je večinoma podor-no preoblikovan. Tla prekrivajo večji skalni bloki in drobni odkruški. Krušenje oboda in sige, ki je prekrivala veČino JV dela jame, pospešuje, poleg dokaj izdatne kondenzacije vlage, tudi zimsko vdiranje mrzlega zraka v žepasti, navzdol nagnjeni spodmol. Tudi v bližnjih žepastih spodmolih (Grda jama) in breznih je vse leto mrzel zrak, ki povzroča, da so spodnji deli sten in tla pogosto prekriti z ledom. V niši, ki je v JV delu jame, so stropne in stenske kotlice. Kažejo, da se je skozi ta del jame pretakal vodni tok. To je edina sled prvotnega oblikovanja jame. Golobjajama Na jZ robu Pogorskega krasa je ob cesti, ki vodi iz Črnotič v Podpeč, Golobja jama (si. 1) (Ladrica jo imenujejo domačini). Vhod je na vznožju nižje stene. Za vodoravnim vhodnim delom se jama poglobi v strmo dvorano, od koder se proti SZodcepi manjši rov. V bližini je več jam in spodmolov. Na razpadlem in deloma s sigo prekritem stropu so ohranjene kotlice, ki so sled počasnega pretakanja vode skozi zalit rov. Drobna razjedenost skalne površine je posledica vlage, ki se kondenzira iz zraka. Beško Ocizeljski jamski sistem V Lokah, na V robu Socerbske kraške planote, na stiku s flišnim zaledjem med 8eko in Ocizlo, ponikajo potoki v razvejano in globoko jamo (si. 2). Čeprav v jamo ne teče več stalni vodni tok, pa se pogosto napolni z vodo (Sancin 1984, 6). Beško in Otizelsko udornico povezuje položen meandrast rov. Od druge udornice se jama spusti z več prostornimi brezni v splet položnih rovov. Iz osrednje Peterokrake dvorane pa nas stopnjasta brezna popeljejo v spodnji del jame in po prehodu skozi širok meander dosežemo ozek rov, ki se zaključi s sifonom. Beško Ocizeljsko jamo sta z načrtom predstavila Bra-toš in Sancin (1984). Mihevc (1991,45,46) je na podlagi SI, 9. Žlebiči na steni Kamenšce (merilo= 15 cm). prečnega prereza rova v spodnjem delu jame sklepat o dveh obdobjih jamskega razvoja. Sprva se je voda pretakala v zaliti coni, saj so imeli rovi elipsast prečni prerez. Odprti vodni tok je rove poglobil s kanjonom. Fasete v jami lahko razdelimo na majhne recentne, ki so v spodnjem delu jame in na stare velike fasete, ki so v zgornjem in srednjem delu jame. Pod stopničasto nanizanimi brezni so velike draslje (si. 11). Na stenah brezen, zlasti na njihovem spodnjem delu, so žlebiči. Od njih do draselj vodijo vijugasti žlebovi. Na stropu zgornjega vodoravnega rova so kotlice, preko njih pa nad-naplavinske skalne oblike. Na podvisih sten so anastomozne mreže, na stropu pa kanal. Osapskajama Je na koncu podorne zatrepne doline nad vasjo Osp pod primorskim kraškim robom (si. 2). Dostopni rovi, ki potekajo ob razpokah in prelomih v smeri S-J, imajo deloma flišno dno. Najnižje izmerjena točka v jami je 55 m pod višino vhoda v jamo. Nadaljevanje onemogočajo nepreiskani sifoni na dnu jame. Jama je občasni izvir, ki bruha vodo le ob daljšem deževju, ali topljenju snega v zaledju. Sledimo lah ko dvema smerema pretakanja vode v jami. Visoke vode se pretakajo navzgor proti izhodu, 159 ANNALES 4/' 94 , J epifreatična cona vadozna cona skalni relief, ki ga oblikuje vodni tok a ?** fasefe b stropne kotlice c draslje Tadej SLABE: JAMSKI SKALNI REUEP IN NJEGOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZBRANIH SAM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 jih je deloma preoblikoval hitrejši vodni tok, najnižje. V izbranih jamah pod Brkini takšnih sledi ni. To kaže na njihovo mlajše poreklo in sprotno preoblikovanje. Razmeroma hitro znižanje flišnega jezu na zahodu, na kar kaže ohranjeni skalni relief, ki se je oblikoval v zaliti coni, in tektonski premiki so vode usmerili proti kraškemu robu. Hitrejše zniževanje neprepustnih kamnin je značilno za hladnejša kvartarna obdobja. Se je torej hitrejše zakrasevanje pričelo v začetku pleistocena in so najstarejše sledi pretakanja vode skozi karbonatne kamnine iz konca pliocena? Posledica zakrasevanja je veČetažnost ohranjenih sledi pretakanja vode skozi po-dolje (Dimnice) in brezna v jamah na robu (Beško Od-zeljska jama). V zgornji etaži Dimnic in v zgornjih rovih Ponikev v Jezerini se velikost faset po steni navzgor manjša. Je to posledica reaktiviranja starih rovov s hitrim tokom po prodni naplavini? Po nadnaplavinskem skalnem reliefu sklepam, da je bilo podolje izrazito poplavljeno in jame zapolnjene z drobnozrnato naplavino. Stropni žlebovi so vrezani prek starejših znakov jamskega razvoja v Ponoru v Odolini, Kamnešci, v obeh etažah Dimnic in v zgornjem rovu v BeŠko Ocizeljski jami. Starejših, višje ležečih jam (Grgo-rečeva pečina, Coiobja jama) pa te poplave niso več dosegale. Lahko obdobje izrazitih poplav pripišemo klimatskim spremembam na koncu pleistocena? Sledilo je odnašanje naplavin in postopno, počasno poglabljanje rovov v pretočnem sistemu, katerega izviri so skorajda na višini morske gladine. Ker pa so stalni izviri (Rižana) premalo prevodni, se visoke vode pretakajo skozi občasne višje izvire (Osapska jama). Stalni ali občasni vodni tokovi oblikujejo ponorne jame, ki so na stiku s flišnimi Brkini, in izvirno Osapsko jamo. Visoke vode jih v pretežni meri zalijejo. V jamah prevladujejo naslednji tipi rovov: a/ občano poplavljeni (epifreatični) rovi (deli Ponikev v Jezerini, deli Ponora v Odolini in Osapske jame) s srednje hitrim vodnim tokom. V ožinah rovov je pretok hitrejši. Skalni relief sestavljajo srednje velike (si. 5) in manjše fasete ter stropne kotlice (si, 3); b/ občasno poplavljeni rovi s poplavnim zaledjem (spodnji del Ponora v Odolini, obsežnejši deli Osapske jame, širši deli Ponikev vjezerini), za katere so polegfaset in stropnih kotlic značilni tudi podnaplavinski žlebiči (si. 3) in vdolbinice; c/ vhodne dele večjih ponomih jam oblikuje hiter, odprt vodni tok (Novokrajska jama (si. 10), Ponor v Odolini (si. 4)). O hitrem in izdatnem pretoku skozi Beško Ocizeljski ponorni jamski sistem pričajo majhne fasete v položnejših rovih med brezni ter velike draslje (si. 11) na dnu brezen. Dolgotrajnejše nizke vode sooblikujejo (talni žlebovi, si. 7) tla posameznih rovov (Ponor v Odolini, meandrast rov v Kamnešci). Kamenšco preoblikuje agresivna voda, ki se izceja iz flišnega pokrova nad jamo. Ko polzi po jamskih stenah, podnaplavinski skalni relief skalni relief, ki nastaja zaradi razpadanja oboda SI. 10. Hidrološke cone oblikovanja in skalni relief Novokra}ske jame. voda iz višjih jezer pase ob nizkih vodah pretaka navzdol v notranjost jame. Osapsko jamo sta po potapljaških raziskavah opisala Malečkar in More! (1987). Talne zareze v rovih z elipsastim prečnim prerezom razlagata (49) s pretakanjem vode iz kamninov, ko jama ne deluje kot izvir. Novak (1964/65, 89) in avtorji sledenja voda v Matarskem podolju (Krivic, Briceij in Zupan, 1989) menijo, da je jama Grad Osapski, kot se tudi imenuje, preliv visokih voda iz širšega kraškega zaledja, ne pa ustje samostojnega podzemeljskega vodnega toka. Stene oblikujejo današnje vode. V rovih prevladujejo manjše fasete. Na stropu, zlasti nad Osapskimi jezeri, so kotlice. Razpokane stene prepredajo pokončni noži. Na položnih stenah in na tleh so pogoste podnaplavinske vdolbinice (si. 12). V spodnjem delu jame so ravni ali vijugasti talni žlebovi. Oblikuje jih voda, ki se pretaka iz jezerc v smeri, nasprotni vodnemu toku. SKALNI RELIEF KOT SLED RAZVOJA IZBRANIH JAM Najstarejše sledi nekdanjih podzemeljskih vodnih tokov so danes le deloma ohranjene v starih jamah, ki so tik pod površjem. Pretakanje vode v globlje zaliti coni je bilo počasno. V Crgorečevi pečini in v Golobji jami, ki je bila verjetno globlji del izvirnega rova na stiku sflišem, so stropne kotlice, V Beško Odzelski jami so sledi počasnega pretakanja vode skozi zalito cono velike fasete, ki 160 ANNALES 4/' 94 Tadej SLABE: JAMSKI SKALNI RELIEF IN NJEGOV POMEN PRI PROUČEVANJU OBLIKOVANJA IN RAZVOJA IZBRANIH |AM SLOVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 SI. 11. Draslja pod breznom v Beško-Ocizeljski jami. oblikuje žlebiče (si, 9). Manjša količina polzeče vode zapušča sledi (žlebiči) tudi v breznih Beško Ocizeljske jame in vhodnem breznu Dimnic. Znamenja, ki jih zapušča zimsko vdiranje mrzlega zraka v vhodni del Dimnic (Habič, 1985) ter v Grgorečevo pečino, so posledica krušenja skalnega oboda in sige. Kondenzna vlaga (Slabe, 1988) drobno razjeda skalni obod votlin, skozi katere krožijo zračni tokovi. SKLEP Razmeroma majhno število, čeprav značilnih jam nam Še ne nudi popolne podobe razvoja istrskega kraškega podzemlja, izluščimo pa lahko nekaj utrinkov prvotnega pretakanja vode v zaliti coni, postopnega zakrasevanjavodonosrsika zaradi dokaj hitrega odpiranja robnega flišnega jezu ter občasnega zapolnjevanja jam z naplavinami. V vodnih jamah, tako v ponornih pod Brkini kot v izvirni Osapski jami, prevladujejo občasno poplavljeni rovi, skozi katere se pretakajo srednje hitri tokovi. Vhodne dele večjih ponornih jam oblikuje tudi odprt in hiter vodni tok. Na skalnem obodu jam so tudi sledi prenikajoče vode, kondenzne vlage in razpadanja zaradi zmrzali. Ugotovimo lahko, da bogastvo speleogenetskih sledi odpira možnosti za boljši vpogled v pretekla razvojna obdobja in današnje pretakanje podzemeljskih voda, kar je spričo njihove uporabnosti še zlasti pomembno. Skalne oblike v opisanih jamah Fasete so mreža korozijskih vdolbinic, ki so plitkejše na odtočni strani. Dolge so 0,5 do 50 cm. Nastanejo zaradi vrtinčenja vodnega toka ob hrapavi površini skale. Hitrejši je vodni tok, manjše fasete vreziije. Si 12. Podnaplavinska vdolbinica na fasetah v Osapski jami. Stropna kotlica je velika od 10 cm do metra in več. Je posledica vrtinčenja vodnega toka ob razpoki in vrti-nčastih con ob zajedah, znižanju, povišanju ali ostrih zavojih rova. Draslja nastane zaradi mehanskega dolbenja kamnitega dna struge z materialom, ki ga prenaša vodni tok. Meri od 5 cm pa tudi do več metrov. Talni žleb je vzdolžni ali prečni žleb v skalni strugi. Žlebovi so posledica razdelitve plitvega vodnega toka v vzdolžne tokovnice ali vrtinčenja vodnega toka ob prečnih razpokah in ovirah v strugi. Ravni al i vijugasti žlebovi s premerom od 1 cm do 0,5 m nastanejo tudi zaradi pretakanja manjše količine vode po skalnih tleh. Stropni žlebovi nastanejo zaradi oblivanja previsne stene z vodnim tokom. Nož je podolgovata stenska, stropna ali talna štrlina, ki se navzven oži. Nadnaplavinski žlebovi so značilnost rovov, ki so bili zapolnjeni s poplavno naplavino. Zaradi pretoka vode nad ilovico v poplavljenem rovu žlebovi povišujejo strop in se zajedajo v stene, ko voda odteka navzdol. Anastomoze so mreža nadnaplavinskih stropnih žlebov, Podnaplavinski žlebič s premerom 1-10 cm ima polkrožno dno. Žlebiči nastanejo zaradi izcejanja vode iz naplavine. Podnaplavinske vdoibinice so gosto razporejene na skalnih tleh. Merijo od 1 do 20 cm. So posledica korozije pod vlažno naplavino. Žlebič nastane zaradi polzenja vode po navpični ali nagnjeni steni. 161 ANNALES 4/' 94 Tadej SLABE: JAJVtSKI SKAt.NI RELIEF fN NJECOV POMEN PRI PROUÉE VANj U OB UKOVAHJA IN RAZVOJAIZBRANIH fAM SÍ.OVENSKEGA ISTRSKEGA KRASA, 155-162 RIASSUNTO La geomorfologia dette grotte è spesso importante per stabilire l'origine e lo sviluppo delle cavità carsiche. Cià vale anche per le grotte istriane. Nelle cavità con presenza di acqua, sia negli inghiottitoi délia Birkinia sia nella Grotta sorgiva di Ospo, prevalgono le gallerie percorse saltuariamente da correnti idriche moderate. Sulla volta delle gallerie abbondano vari tipi di scallops e conche di dissoluzione. Le aperture di alcuni inghiottitoi sono modellate da acque di superficie che precipitando sul fondo formano delle conche. Nelle grotte superiori, ormai inattive, e nelle gallerie delle grotte più grandi si trovano tracce dell'antica formazione del sottosuolo. Le conche di dissoluzione e gli scallops di grandi dimension! indicano una circolazione più lenta immediatamente sopra la zona freatica. Il canale di volta è particolarmente accentuato quando l'acqua scorre per iungo tempo alla sommità degli strati sabbiosi dei depositi alluvionali di riempimento, che ta/ora ragg/ungono la volta delle cavità. Possiamo quindi indicare alcuni aspetti dell'antica circolazione delle acque nella zona freatica, il gradúale incarsimento delle gallerie causato dalla relativamente rapida apertura dello sbarramento del flysch del ciglione e il saltuario riempimento delle grotte con depositi alluvionali. Il numero relativamente piccolo di grotte prese in considerazione, per quanto caratteristiche, non ci offre un'idea completa dello sviluppo del sottosuolo cársico istriano. Pssiamo perd concludere che le abbondanti tracce speleoge-netiche scoperte permettono un più approfondito esame dei passati periodi di sviluppo e dell'odierna circolazione delle acque sotterranee, cosa che, in considerazione del loro impiego, è particolarmente importante. LITERATURA Čepelak, M., 1972: Ponor špilja Novokračina. Naše jame 13 (1971), 85-89, Ljubljana. Gams, I., 1962: Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik 7, 263-306, Ljubljana. Gams, I., 1974: Kras. Ljubljana. Habič, P, 1985: Razpadanje in uničevanje kapnikov pod vplivom naravnih dogajanj in človekovega poseganja v kras. NaŠ krš 11/18-19, 21-31, Sarajevo. Krivic P. & M. Bricelj & M. Zupan, 1989: Podzemne vodne zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Istre. Acta carsologica 18, 265-295, Ljubljana. Malečkar, F. & S. Morel, 1987: Osapska jama v Bržaniji. Naše jame, 29. 47-49, Ljubljana. Maucci, W., 1975: L'ipotesi dell' "erosione inversa", come contributo alio studio della speleogenesi. Le grotte d'ltalia Vol.4 - 1973, Bologna. Mihevc, A., 1991: Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa. Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani. Novak, D.,1964/65: Hidrogeologija območja Osapske reke. Vesnik 4/5, serija 8, Zavod za geološka i geofizička istraživanja, 81-91, Beograd. Melik, Av 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana. Placer, L., 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slovenije. Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana. Sancin, S. & C. Bratos, 1984: Pod socerbsko planoto, Izviri v Dolini. Rokopis, jamarski odsek Slovenskega Planinskega Društva v Trstu. Slabe, T., 1987: Jamske anastomoze v Dimnicah. Acta carsologica 16,167-179, Ljubljana. Slabe, T., 1988: Kondenzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova v Dimnicah. Acta carsologica 17, 79-92, Ljubljana. Slabe, T., 1989: Skalne oblike v kraških jamah in njihov pomen pri proučevanju Dimnic, Križne in Volčje jame ter Ledenice na Dolu. Magistrska naloga, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Slabe,T., 1992: jamski skalni relief kot odsev speleoge-netskih dogajanj v izbranih predelih slovenskega krasa. Doktorsko delo, Univerza v Ljubljani. Šikič, D. & M. Pleničar, 1975: Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100000, list Trst L3388, Zvezni geološki zavod, Beograd. 162 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 551.44(497.12-15} MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI MATARSKEGA PODOLJA Andrej MiHEVC mag., institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO MD, istituto per io studio d^i Carso presso il CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Matarsko podolje je obsežna pokrajina, ki leži med flišnimi Brkini in pogorjem Slavnika. Ob robu Brkinov ponika vanj 17 večjih ponikalnic, ki so ob svojih ponorih oblikovale značilne slepe doline. Poleg jam, v katere ponikajo potoki,je v tem delu krasa poznanih še 227jam, ostankov nekdanjih podzemnih tokov ali delo prenikajoče deževnice. Morfološka analiza Matarskega podolja kaže na več stopenj v razvoju. Osnovna oblika podolja se je oblikovala v pogojih visoke talne vode. Zniževanju gladine lete so lahko sledila dna slepih dolin. Ostalo površje ter jame pa so postale neaktivne. UVOD Kras imenujemo pokrajino med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, v strokovni literaturi pa pomeni termin kras tudi poseben tip pokrajine, kjer se je zaradi vodo-topne kamnine razvila specifična, kraška drenaža ter so nastale značilne reliefne oblike. Voda na krasu se pretaka pod zemljo, kjer oblikuje jame in brezna. Podzemno pretakanje pa ima vpliv tudi na oblikovanje površinskih reliefnih oblik. Če poznamo mehanizme nastajanja ieteh potem lahko iz njihove oblike in razporeditve sklepamo na način pretakanja v nedostopnih delih krasa. Matarsko podolje je značilna kraška pokrajina, v kateri najdemo skoraj vse pomembne kraške oblike in pojave. V velikem je oblikovana kot nekakšna široka dolina med Slavnikon ter Brkini. Poseben pečat pa dajejo Matarskemu podolju potoki, ki pritekajo s flišnih brki nov in ponikajo na stiku z apnenci. Tak kras, ki se je oblikoval ob robu krasa pod vplivom dotoka vode in naplavin z nekarbonatnega sosedstva, označujemo s terminom kontaktni kras. Prav reliefne oblike kontaktnega krasa značilne so slepe doline s korozijsko razširjenim dnom v kombinaciji s kraškim ravnikom nam lahko veliko povedo o razvoju reliefa. KRAS iN KONTAKTNI KRAS Osnovna značilnost krasa je, da se kamnina v vodi raztaplja, raztopljena masa pa takoj v obliki raztopine odteka iz pokrajine. To je drugače, kot na primer na nekarbonatnih kamninah, kjer kamnine razpadajo v čedalje manjše delce. Ti delci predstavljajo večji del prsti ali pa v obliki rečnih naplavin počasi potujejo z rekami proti morju. Takšen, fluvialen relief zahteva zvezen strmec, ki omogoči odtekanje padavinske vode, depresije v njem pa zapolnjujejo sedimenti ali voda. Druga posebnost krasa je svojstvena hidrografska mreža. Apnenci so v osnovi neprepustne kamnine. Zaradi tektonske prepokanosti pa se v njih oblikuje razpok-linska drenaža. Po prelomnih in medplastnih ploskvah se voda počasi premika v smeri gradienta. Ob najugodnejših razpokah se poveča pretok, z njim pa seveda tudi raztapljanje apnenca. Te dominantne smeri pretakanja se tako razširijo in razpoklinska drenažna mreža se spremeni v kraško. Značilna zanjo je velika heterogenost in hierarhija kanalov. Glavni kanali so hitri prevodniki vode, vanje pa se iztekajo številni manjši, počasnejši prevodniki. Ob robu krasa pa prihaja do motenj na mestih, kjer pritekajo vode s fluvialnega reliefa na kras. Te s svojo količino, režimom, naplavinami in kemičnimi lastnostmi oblikujejo kras na stiku. To se izraža predvsem kot lokalno ojačana korozija, ki ustvarja depresijske oblike, v primernih pogojih pa tudi uravnano kraško površje. Pogoji oblikovanja reliefa, ki temelje na lastnostih fluvialnega dela, na primer na vodozbirnem območju, količini in režimu padavin, lastnosti kamenine so znani. Po teh lastnostih so si številne ponikalnice med seboj zelo podobne. Če pa primerjamo oblike, ki so nastale ob njiho- 163 ANNALES 4/'94 Andrej MIHEVC: MORFOLOŠKE ZNAČILNOST! MATARSKEGA PODO L j A, 163-168 vih ponorih, opazimo veliko sličnost, pa tudi nekaj razlik med njimi. Prvotno so kontaktni kras v vznožju Brkinov obravnavali v sklopu ciklične geomorfološke teorije, ki je predpostavljala predkraško, fluvialno fazo v razvoju reliefa. Po tej naj bi bili apnenci sprva pokriti še z neprepustnimi flišnimi kamninami, na katerih se je razvil fluvialni reiief. Reke so sčasoma fliš erodirale ter dosegie nezakrasele apnence. Ti so zakraseli, površinski tokovi so začeli ponikati v kras in se skrajševati, zadnji ostanki (A. Metik, 1955; D. Radinja, 1985) pa so le še slepe doline. Različne oblike slepih dolin so kasneje pripisovali klimatskim spremembam (j. Roglič, 1957; i. Gams, 1965; D. Radinja, 1972). Korozijsko razširjena in uravnana dna slepih dolin pa tudi večje, po Dinarskem krasu razširjene uravnave, naj bi bile predvsem rezultat tople klime. Hladna obdobja v pieistocenu pa naj bi pospeševala vrezovanje dolin, erozijo in denudacijo v porečju površinskih rek. Aplanacija je bila možna !e v območjih, kjer so reke nasipale na kras. Na oblike in dimenzije slepih dolin je vplivala tudi korozijska sposobnost ponikalnic (i. Gams, 1962), ta pa je odvisna predvsem od agresivnosti in količine vode alogenih rek. Novejša proučevanja poudarjajo predvsem odvisnost od velikosti dotoka, hidravlične prevodnosti krasa, hidravličnega gradienta krasa, načina vtoka v kras, naplav-Ijanja na kras ter od časa (D. Ford & P. Williams, 1989) in pa pomen geoloških struktur in recentnetektonike pri nastajanju različnih oblik na krasu. Ta temelje predvsem na novejših geoloških spoznanjih {L. Placer, 1982; P. Habič, 1984). Razlike v reliefnih oblikah kontaktnega krasa pa kažejo na heterogenost krasa in nam pravzaprav najbolje opišejo razmere, ki vladajo v kraškem podzem-iju. GEOLOŠKE IN HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI BRKINSKEGA KONTAKTNEGA KRASA Hribovje Brkini je zgrajeno iz flišnih nekarbonatnih kamenin eocenske starosti, grade pa ga plasti laporjev, nakarbonatnih peščenjakov in konglomeratov. FSišne kamnine grade erozijsko razčlenjeno gričevje, ki se na jugozahodni strani stika s kraškim ravnikom. Tega grade paleocenski in kredni apnenci, ki strmo vpadajo pod flis. Stik flišnega gričevja z apnenci je dolg okrog 20 km. S flišnega gričevja priteka na robne apnence in v njih ponika 17 ločenih ponikalnic, katerih povodja so velika od 0,5-13 km2. Potoki ponikajo v višinah med 490 in 510 m nadmorske višine. Nekateri ponori se nadaljujejo v dostopnih jamah, ki se končajo s sifoni ujete vode v višinah med 370 in 430 m. Vodna sledenja so pokazala raztekanja vode ponikalnic v trt skupine izvirov. Najnižji so ob morju v Kvarne- rskem zalivu, najvišji pa so izviri Rižane v nadmorski višini 70 m (P. Krivic, 1989). MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KONTAKTNEGA KRASA V MATARSKEM PODOLJU Ob robu Matarskega podolja je nastalo več različnih reliefnih oblik, od katerih pa so po številu, izrazitosti ter geomorfološke m pomenu najpomembnejše slepe doline z ravnim korozijskim dnom ter fosilne slepe doline. Najbolj izrazito oblikovane slepe doline so Brezovica, Odolina, jezerinainBrdanskadana, Fosilne slepe doline, to je doline, ki so nastale v geološki preteklosti in v njih vodni tok ne ponika več, pa so fosilna dolina med jezerino in Malimi Ločami, višja fosilna dolina nad Ra-čiško dano, pri Zavnji ter v boku Brdanske dane. Značilna slepa dolina je slepa dolina Odolina, ki jo je oblikoval potok Brsnica. Slepo dolino je izdelala ponikalnica Brsnica, ki odma-ka 4,3 km veliko povodje. Poprečni pretoki potoka so okrog 15 i/s, poplave so redke ter dosegajo le ozko poplavno ravnico ob potoku. Takoj za prehodom potoka s fliša na apnence se ozka fluvialna dolina razširi. Na apnencih je nastala 1 km dolga dolina z dnom, Širokim do 300 m. Globoka je 150 m tik Ceomorfološka skica Odotine in sosednjih dveh slepih dolin. Legenda; 1. površje na flišnih kamninah, 2. ravna naplav-Ijena dna slepih dolin 3. apnenci, a:matarsko podolje> b: višji rob podolja, 4. razvodnice na flišu, S. kontakt fliša in apnenca, 6. vodni tokovi s ponori in ponornimi jamami, 7. pobočje slepe doline, 8. pobočje, oblikovano v apnencih na stiku s fiišem, 9. strmejša zatrepna stena, 10. aluvialne vrtače in grezi, 1 i. vrtače 12. ježe akumulacij v dnu slepih dolin, 13. kopasti vrh. 164 ANNALES 4/'94 Andrej MIHEVC: MORFOLOŠKE ZNAČILNOST! MATARSKEGA PODO L j A, 163-168 ob kontaktu in 60 m na južnem koncu, kjer je poglobljena v Matarsko podoije. Dno doline je pokrito z naplavino, prodi in peski kvartarne starosti. Napiavno ravnico razčlenjuje nekaj mladih do 25 m globokih aluvialnih grezov in vrtač in struga potoka, ki ponika v sklepnem delu doline. Vgrezih in strugi potoka je razgaljeno živoskalno dno, ki ima pod naplavino relief z razlikami nekaj m. Potok ob običajni vodi ponika v strugi tik za prehodom na apnence, le ob višjem vodostaju teče do 117 m globoke ponorne jame, ki jo sestavljajo brezna ter krajši rovi. Jama je v osnovi freatična, z močnimi sledovi va-doznega preoblikovanja. Konča pa se s sifonom ujete vode na nadmorski višini 370 m. Po obliki, naplavini v dnu ter globini dostopnih jam so slepi dolini Odolina podobne tudi druge slepe doline, ki so nanizane vzdolž kontakta flišnega hribovja in Ma-tarskega podolja. NASTANEK SLEPE DOLINE Iz reliefnih oblik in zlasti s primerjanjem z drugimi dolinami lahko delno rekonstruiramo nastanek slepe doline. Verjetno je bila predhodnica današnjega razgibanega reliefa obsežna uravnava, katere sledove še vidimo v istri in na Krasu. Brsnica je s fliša pritekala na Matarsko prapodolje ter po njem tekla proti SZ. V njem je bila gladina kraške vode blizu površja, zato Brsnica ni mogla ponikniti, strmec tega površja pa je bil majhen, zato tudi ni mogla vrezati fiuvialne doline. Če bi jo, bi se ta namreč ohranila kot suha dolina, kakršne lahko vidimo pri nekatereih ponikalnicah, na primer nad Novokrajsko ali Šapjansko slepo dolino. Zaradi tega je potok na površju poplavljal in naplavljat peske in prode s fliša. Ponekod po Matarskem podolju še lahko najdemo ostanke teh naplavin, odporne rožen-čeve prodnike, kremenčev pesek in delce sljude, ki imajo svoj izvor na flišu. Čeprav se je voda pretakala površinsko in ploskovno korodirala ter uravnavala površje, pa so se v tem času že oblikovali prvi kraški kanali. Ti so zaradi majhnega gradienta prevajali le majhne količine vode in niso vplivali na oblikovanje reliefa. Zaradi takšnega načina pretakanje vode je ta vso svojo korozijsko moč porabila na površju in ga uravnavala. V nadaljevanju pa lahko opazimo nekatere oblike in kombinacije oblik, kijih lahko razložimo le s tektonskimi premiki ozemlja. Prišlo je do dviga celotnega ozemlja, pa tudi do diferenciranega dviganja posameznih delov ozemlja. Hitreje se je dvigoval Slavnik in Čičarija ter Brkini, samo podoije pa je zastalo. Dvigcelotnega ozemlja je ustvaril večji gradient, kar se je v krasu odrazilo z znižanjem gladine kraške vode. To je omogočilo Brsnici, da je po že oblikovanih kanalih pričela vzdolž svojega toka izgubljati vodo v apnence. Ker je bilo zniževanje gladine kraške vode počasno, je Brsnica temu zniževanju sledila in si vrezala fluvialno dolino še okrog 1 km daleč na apnence. Ker je Brsnica izgubljala vodo v kras skozi številne kanale, je to zmanjševalo njeno transporta sposobnost, zato so se zdolž toka iz nje usedale naplavine, prodi, peski in ilovica. Še močnejša je bila sedimentacija ob visokih vodah in poplavah. Te so posledica padavinskega režima in pa maksimiranosti podzemeljskih kanalov. Kanale namreč oblikujejo srednje vode, ki tečejo v jamo večji del leta. Visoke vode takšni kanali ne morejo odvesti, zato ta pred ponori zastaja, iz stoječe vode pa se izloči vse plavje. Usedline so pokrile dno doline v obliki nekakšnega vršaja, ki se je tanjšal proti robovom in proti koncu. Tam je voda, zlasti še ob poplavah, lažje prišla v stik z apnencem, ga raztapljala ter tako širila dolino. Ta pojav imenujemo robna korozija in mu lahko pripišemo razširjanje slepe doline navzdol ob toku. Naplavine pa niso preprečile ponikanja v kras. Povzročite so celo močnejšo korozijo apnenca, kot je na primer na golem kraškem površju v neposredni okolici. Vzrok je v dveh pojavih. Prvi je reztenzijska sposobnost, to je sposobnost, da se v naplavinah podavinska ali poplavna voda zadrži in počasi izceja navzdol v kras. Tako je korozijski učinek vode večji, kot Če bi ta hitro odtekla. Poleg tega se voda še enakomerneje razporedi ter ploskovno znižuje površje. Drug vpliv naplavin na razvoj krasa je pojav prsti na njih in s tem večje produkcije CO in organskih kislin v prsti, kar močno poveča agresivnost skozi prst prenikajoče vode. Naplavina na krasu ob Brsnici je torej povzročila še močnejšo korozijo, kot je korozija in zniževanje površja v sosedstvu. Tam se je pričelo površje zaradi večje globine kraške vode vertikalno razčlenjevati z vrtačami. Dno doline je sprva sledilo zniževanju gladine kraške vode, to je bilo počasno in Brsnica je naplavljala in širila dolino. Kasneje pa je prišlo do zelo hitrega znižanja gladine kraške vode. Znižanje je bilo tako hitro, da mu korozija dna ni mogla več slediti. Ponikanje je postalo hitrejše, med številnimi majhnimi požiralniki je prevladal eden in fronta najmočnejše korozije se je prestavila v globino. Ta ponor je tako učinkovit, da prevaja skozi kras tudi naplavine. Razvoj seveda ni potekal tako gladko in enosmerno. Občasno je prihajalo do motenj, na primer v ledenih dobah. Tedaj je zaradi drugačnih klimatskih razmer pro-donosnost Brsnice močno narastla. To je povzročilo preobremenjenost kraških kanalov, mašenje glavnega ponora ter močno naplavijanje v dnu slepe doline. Voda je spet zastajala in ponikala v številnih majhnih ponorih ob robu, do neke trajnejše ojezeritve pa verjetno ni prišlo. 165 ANNALES 4/'94 Andrej MIHEVC: MORFOLOŠKE ZNAČILNOST! MATARSKEGA PODO L j A, 163-168 L_.__.__.........i. Fig. 2.: Geomorfološka skica kontaktnega krasa Matarskega podolja. Legenda: 1. ponikalnica s ponorom, 2. razvodnica, 3. slepa dolina, 4. fosilna slepa dolina, S. fliš, 6. izbrani profdi slepih dolin: A Odolina, B Jezerina, C Račiška dana, D Brdanska dana. Po zadnji hladni dobi, ki se je končala pred okrog 10000 leti se je prodonosnost potoka spet zmanjšala. Obnovila se je prešnja učinkovita kraška drenaža, kvartarna naplavna ravnica pa se je razčlenila s številnimi grezi. BRKINSKE SLEPE DOLINE Podoben razvoj slepih dolin lahko opazujemo tudi pri drugih slepih dolinah ob robu podolja. To je 20 km dolgo in in 25 km Široko. Podolje nima ravnega dna, prečni prerezi kažejo, da vrtačasto dno visi proti jugozahodu. V vzdolžnem prerezu pa se podolje enakomerno dviguje od okrog 490 m pri Kozini na SZ do 650 m pri Starodu. Na podolje priteka z Brkinov 17 večjih potokov. Ti so oblikovali 11 slepih dolin s širokim, korozijsko razširjenim dnom na apnencih. Korozijsko razširjena dna teh dolin leže v približno enaki višini med 4901 n 510 m nad morjem. Globoke so med 50 in 250 m, saj so poglobljene v različno visoko površje Matarskega podolja, ki se enakomerno dviguje proti SE. Le slepe doline najmanjših potočkov niso imele dovolj moči, da bi se vrezale do te višine. Prav tako niso vrezali večjih dolin v apnence tisti potoki, ki pritekajo na ravnik, kjer je njegovo površje v 166 ANNALES 4/'94 Andrej MIHEVC: MORFOLOŠKE ZNAČILNOST! MATARSKEGA PODO L j A, 163-168 tej višini, na primer potočki pri Slopah, Rodiku ali tudi pri Krvavem potoku. Ti potoki imajo pri ponorih široko uravnano, nekoliko manj vrtačasto ali z naplavinami pokrito površje. Druga značilnost slepih dolin je, da nad njihovimi sklepnimi deli ni ostankov slepih dolin. Izjema je le slepa dolina jezeri na, kjer je nad čelnim delom kratek, nekaj sto metrov dolg nižji svet, ki bi lahko bil ostanek dna slepe doline. Poleg aktivnih slepih dolin je v nizu tudi sedem fosilnih, v reliefu še jasno izraženih slepih dolin s korozijsko razširjenim dnom ali pa stopenj, nekakšnih korozijskih teras v boku slepih dolin. Te so nastala tako, da se je površinski tok potoka na apnencu skrajšal ali pa ga je piratiziral pritok sosednje slepe doline. Iz povedanega lahko sklepamo, daje višino, do katere so se slepe doline pogiobilem, kontrolirala gladina piezo-metra. Odsotnosti suhih dolin pri večini slepih pa kaže na to, da se je poglabljanje slepih dolin pričelo ob robu kraškega ravnika, daje bilo zniževanje gladine piezomet-ra počasno ter ga je lahko korozijsko širjenje dolin vseskozi spremljalo. SKLEP Brkinski niz slepih dolin s korozijsko razširjenimi dnom nudi s svojo lego ob kraškem ravniku, dvigajočem se podolju ter nekaterimi reliefnimi oblikami dovolj podatkov^ katerimi lahko posredno razčlenimo zaporedje morfoloških dogajanj,in dominantnih faktorjev, ki so odločali o oblikovanju dejanskih reliefnih oblik. Prvotna oblika ob ponorih na robu neprepustnega gričevja je bi! kraški korozijski ravnik. Voda, kije pritekala nanj, je imela v krasu majhen gradient ter je bila sposobna ie aplanadje površja. Zniževanje piezometrske gladine v krasu je omogočilo nastanek reliefnih depresij ob ponorih. Poglabljanje in istočasno širjenje dolin je sledilo zniževanju gladine kraške vode do višine okrog 500 m. Slaba prevodnost krasa je povzročala nap!avljanje pred ponori, naplavina pa je prispevala k uravnavanju in koroziji dna slepih dolin. Naplavljanje je bilo zlasti intenzivno v hladnih obdobjih v kvartarju, te naplavine so se ohranile na dnu veČine slepih dolin. V fosilnih slepih dolinah ali na ravniku so se ohranili le posamezni kremenovi prodniki. Slepe doline so se pričele poglabljati v korozijski ravnik z majhnim prečnim in vzdolžnim strmcem, saj bi v nasprotnem primeru v njem nastale fluvialne doline. Tebi se na krasu ohranile kot suhe doline. Ravnik je brez takih suhih dolin, razčlenjujejo ga ie solucijske vrtače ter nekaj večjih udornih dolin. Današnji strmec podolja pa je okrog 8 %, medtem ko so dna slepih dolin v praktično enaki višini. Očitno se je 800 eoo Fig. 3: Prečni prerezi čez vodozbirno območje ponikalnic na flisu Brkinov, slepe doline, dno Matarskega podolja in pobočje Slavnika. Legenda: 1. apnenec, 2. fliš, A Odolina, B Jezerina, C Ra-čiška dana, D Brdanska dana. ravnik izoblikoval pri veliko manjšem strmcu, temu je moralo slediti, tektonsko dvigovanje, ki je bilo malenkostno v SZ delu in najmočnejše v JV delu. Korozijske ravice ob ponorih je vseskozi kontrolirala gladina piezometra, zato so v v severnem delu te le malo poglobljene v ravnik, vJV delu pa do 150 m. Močnejši tektonski dvig v JV delu pa je dvigni! podolje tudi nad neprepustni flišni del, zaradi močnejšega dviga pa so v njem nastale po višini akoreiativne fosilne slepe doline. V sedanjih pogojih je gladina kraške vode globoko pod višino dna slepih dolin. Ta so izven dosega poplav ponikalnic pred ponori, gradient v krasu pa je tako velik, da se s površja stare naplavine s sufozijskimi procesi spirajo v kras. Zaradi pomankanja sedimentov zaporedja dogajanj ne moremo časovno opredeliti. Verjetno pa je prišlo do razpada ravnika zaradi diferenciranega tektonskega dvigovanja in prvega oblikovanja slepih dolin v pliocenu, zadnje močnejše naplavljanje sedimentov v slepih dolinah pa je bilo v zadnji ledeni dobi. Ti sedimenti so zapolnili tudi nekatere že vadozno preoblikovane fre-atične jame. Hitro znižanje gladine piezometra v celem delu tega krasa, ki mu ploskovno poglabljanje dna slepih dolin ni več sledilo, se je torej zgodilo že pred tem, verjetno v sredini kvartarja. 167 ANNALES 4/'94 Andrej MIHEVC: MORFOLOŠKE ZNAČILNOST! MATARSKEGA PODO L j A, 163-168 RIASSUNTO La Valsecca di Castelnuovo è un'ampia regione situata tra la Birkinia, costituita da flyscb, e le alture de! Monte Taiano (Slavnik). Neila Valsecca di Castelnuovo, ai rnargini délia Birkinia, si inabissano nel sottosuolo 17 corsi d'acqua, che attorno agii inghiottitoi hanno creato le caratteristiche valli chiuse. Oltre aile grotte in cui confluiscono i torrenti, in questa zona del Carso si conoscono altre 227grotte, ere ate dai corsI d'acqua sotterranei o dalla penetrazione delle acque meteoriche. L'analisi morfologica délia Valseeca di Castelnuovo dimostra diversi gradi di sviluppo. La forma fondamentale délia Valsecca risale al período in cui le acque sotterranee erano ancora ad un livelio superiore. All'abbassamento del livello delle acque fece seguito quello del fondo delle valli chiuse. Il resto délia superficie e le grotte invece diventarono inattive. LITERATURA Ford, D., & P., Williams, 1989: Karst Geomorphoiogy and Hydrology, 1-601, London. Gams, I., 1962: Slepe doline v Sloveniji, Geografski zbornik 7, 263-306, Ljubljana. Gams, I., 1965: Types of Accelerated Corrosion. Problems of Speleological Research. Proceedings inter. Spel. Confer. Brno 19-64. Brno. Krivic, P., M. Bricelj, M. Zupan, 1989: Podzemne vodne zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Istre. Acta carsologica, 18, 265-284, Ljubljana. Melik, A., 1955: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo SAZU, 3, 11-63, Ljubljana. Placer, l., 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slovenije. Ceologija 24/1, 27-60, Ljubljana. Radinja, D., 1985: Kras v luči fosilne fluvialne akumulacije. Acta carsologica, 1415, 99-108, Ljubljana. Radinja, D., 1972: Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja, GZ, 13, SAZU, Ljubljana. Roglič, J., 1957: Zaravni u vapnencima. Geografski glasnik 19,103-134, Zagreb. 168 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 552.1:551.44(497.12-15) 551.44(497.1215):552,1 MEHANSKI JAMSKI SEDIMENTI IZ DIMNIC V MATARSKEM PODOLJU Nadja ZUPAN HAjNA mag., inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO MD, istituto per io studio del Carso presso il CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK V jami Dimnice, v Matarskem podolju, najdemo različne mehanske sedimente, tako avtohtone grušče v podorih kot tudi nanose alohtonih peskov in ilovic. Grušči so nastali v jami pri podiranju jamskih sten ter stropa in so zato apnenčaste sestave. Peski in ilovice so prinesen/ v jamo od drugod z vodo. Najdemo jih v sedaj neaktivnih jamskih rovih in v aktivnih vodnih rovih. Njihova mineralna sestava je takšna, da kaže na izvor mineralnih zrn iz nekraških kamnin. Tako lahko sklepamo, da je voda prinesla peske in ilovice v podzemlje Dimnic iz brkinskega fliša. MEHANSKI JAMSKI SEDIMENTI S poznavanjem sestave jamskih mehanskih sedimen-tov in njihovo razprostranjenostjo ter lego v jami lahko sklepamo na razvoj jame. Grušč, prod, pesek in ilovica odražajo različne podnebne in hidrološke razmere v jami. Mehanske jamske sedimente delimo po nastanku na avtohtone in abhtone. Prvi so nastali pri procesih razpadanja jamskih stropov in sten, drugi so v jamo prineseni od drugod, največkrat z vodo. Podori so sestavljeni iz kamnin, v katerih je razvita jama. Sestojijo iz drobnih in večjih skalnih blokov ter drobirja. Lahko nastanejo v vhodnih delih jame zaradi mehanskega preperevanja matične kamnine, pod vplivom nihanja temperature, V glavnem gre za vplivzmrzo-vanja. V notranjosti jame najdemo podore navadno v večjih dvoranah, kjer so pogojeni s tektonsko porušenos-tjo kamnine. To je tam, kjer se seka več tektonsko pogojenih smeri in je kamnina razkosana na manjše in večje kose. Ti se potem porušijo v prazen prostor, ki ga je prej izoblikovala voda. Alohtoni mehanski sedimenti v jamah so ilovica, pesek, prod in puhlica, ki imajo svoj izvor zunaj jam. Puhlica kot eolski sediment navadno ne tvori posameznih plasti, ampak je primešana gruščem v vhodnih delih jam. Ilovica, pesek in prod tvorijo posamezne plasti, ki nam odražajo različne hidrološke pogoje v jami in s tem jakost padavin v posameznih klimatskih obdobjih. Alohtoni mehanski sedimenti imajo izvor zunaj jam in so vanje prineseni z vertikalnim prenikanjem padavinske vode ali pa s ponikalnicami. Glede na njihovo mineralno sestavo lahko sklepamo na njihov izvor. V teh sedimentih se kopičijo različni minerali. Taki, ki so najbolj odporni na transport, kot na primer kremen, imajo lahko izvor bolj daleč od jam. Karbonati pa imajo svoj izvor bolj blizu, ker bi se drugače med transportom že raztopili. Prod sestoji iz ostankov različnih izvornih kamnin, na primer iz Hišnega peščenjaka, apnenca ali dolomita. Velikost in zaobljenost posameznih prodnikov je odvisna od njihove sestave in dolžine transporta ter s tem na odpornost nanj. Peske in ilovice sestavljajo mineralna zrna in odlomki kamnin, ki izvirajo iz kamnin, od koder pesek in ilovico na kraj odlaganja prinaša. Od izvorne kamnine do peska v jami se lahko minerali izgubijo ali spremenijo. Do teh sprememb mineralne sestave pride že pri kemijskem preperevanju izvorne kamnine, pri transportu ali pa pri kasnejši diagenezi peskov v jami. Koliko mineralov in kateri se izgubijo pri transportu, je odvisno predvsem od njegove dolžine in smeri. Izvorni minerali se lahko izgubijo pri preperevanju na različne načine. Kamnine začnejo razpadati, koso izpostavljene drugačnim pogojem, kot so vladali ob njihovem nastanku. Preperele kamnine so idealen izvorni material za nadaljnji transport. Karbonatni minerali, na primer kalcit in dolomit, kateri gradijo kraške kamnine, so na splošno bolj topni od drugih običajnih mineralov. Vendar je že njihova topnostzelo različna, tako je na primer dolomit manj topen od kalcita. Nekarbonatni minerali z nekraškega ozemlja so mnogo bolj obstojni in se pona- 169 ANNALES 4/' 94 Nadja ZUPAN HA] NA: MEHANSKI JAMSKI SFDIMENTI IZ DIMNIC V MATARSKEM PODOI.JU, 163-172 vadi skoncentrirajo kot netopni ostanki. Kremen, ki je med takimi minerali najbolj pogost, je zelo obstojen. Njegovo preperevanje obsega zelo počasno drobljenje in topijenje v površinskih vodah. Kremen je značilen mineral v flišnih kamninah in je zato tudi najbolj pogost mineral v njegovih preperelih ostankih. Minerali, kot so glinenci, amfiboii in pirokseni, ki so tudi pogosti minerali v flišnih kamninah, so veliko manj obstojni in jih največkrat nadomeščajo minerali glin. Zelo obstojni, glede na kemijsko in mehansko preperevanje, so tudi tako imenovani težki minerali, ki se tudi skoncentrirajo v naplavinah. Zanje je značilno, da imajo gostoto večjo od 2,9 g/cm3 in so velikokrat nosilci slednih prvin. Velik vpliv na minerale ima tudi različno močna mehanska erozija. Mehkejši minerali razpadejo prej kot trši ali pa so od njih bolj zaobljeni. Mnogi minerali so premehki, da bi preživeli dolg transport kot zrna v pesku, zato jih najdemo samo v ilovicah. Preperevanje običajno pospešuje toplo podnebje, večja količina površinske vode in tektonska razdrobljenost kamnin. Preperele ostanke kamnin potem voda Slika 1: Zgornji del preiskanega profila peska in ilovice iz umetnega rova v Končni dvorani. V dnu slike prod z peskom, sledi mu plast ilovice ter peska, na vrhu je lepo viden droben pesek (foto j, Hajna). nanaša v tektonske razpoke in v kraške jame, kjer se odlagajo. Po odložitvi sotisedimenti ponovno podvrženi procesom diageneze ter je njihovo preperevanje zopet odvisno od njihove mineralne sestave. JAMA DIMNICE Geologija Jama Dimnice je najbolj znana jama Matarskega po-dolja, ki leži med zakraselo Čičarijo in med flišnimi Brkini. Sama jama je razvita v zgornje krednih apnencih (Malečkar, F., Gospodaric, R., 1982). Po osnovni geološki karti, list ilirska Bistrica {1972), najdemo v Matarskem podolju različne apnence in dolomite. Različni stratigraf-ski členi so razpotegnjenivsmeri podolja,ki ima dinarsko smer. Na jugozahodu je prvi pas spodnje in zgornje krednih apnencev ter dolomitne in apnene breče. Sledi spodnje in zgornje kredni debelokristalni dolomit ter apnenec, nato pa gosti apnenec zgornje kredne starosti. Na severovzhodnem robu Matarskega podolja najdemo palegenske apnance, dalje od njega pas kozinskega apnenca in nato pas foramenifemega apnenca. S tem se konča kras in pričnejo se Brkini, ki jih gradijo kamnine eocenskega fliša. Mehanski sedimenti v jami V jami Dimnice sta dve vodoravni etaži. Zgornja je fosilna, poteka na nadmorski višini 530 m in je dostopna prek dveh korozijskih brezen. Ostanki zgornjih fosilnih rovov so tudi za pritočnimi sifoni, ki so dostopni iz spodnjega vodnega rova (Morei, S., 1989), Spodnja etaža je sestavljena iz dveh sifonsko oddvojenih aktivnih vodnih rovov na nadmorski višini okoli 450 m. Skupna dolžina rovov v Dimnicah je večja od 6000 m, V suhih in vodnih delih jame najdemo prode, peske in ilovice. Ponekod najdemo prodnike zalepljene na strop, kar kaže na to, da so bili rovi v preteklosti zasuti do vrha ter jih je voda morala ponovno izprati. Posebno lepo so opazne različne naplavine v umetnem rovu, ki je bil odkopan na levi strani Končne dvorane. Na nekaterih mestih na stropu in stenah je opazno, da rov poteka v belih krednih apnencih. Preiskanih je bilo več vzorcev, del profila teh naplavin je na sliki 1. V dnu profila je ilovica, sledi ji pesek mešan s pešče-njakovimi prodniki, nato droben pesek, potem plast proda in spet droben pesek. Nad tem je spet plast ilovice, sledi debelejša plast, kjer se menjavata pesek in ilovica, nato sledi pesek, na vrhu pa pesek s prodniki. Plast ilovice z dna profila je debela približno 25 cm. V ilovici si po količini sledijo naslednji minerali: prevladuje kremen, sledita mu klorit in muskovit, zelo malo je goethifa, plagioklaza, mikrokiina in gibbsita. Pesek mešan s peščenjakovimi prodniki tvori 10 cm debelo plast. Ta vsebuje največ kremena. Muskovita in 170 ANNALES 4/' 94 Narija ZUPAN HAfNA: MEHANSKI JAMSKI SEDIMENTI IZOiMMIC VMATARSKEM PODOUU, 169-172 kbritaje malo, še manj jegoethita, plagioklaza, rogovače in mikroklina. Posamezni flišni prodniki ležijo v 5 cm debeli plasti. Veliki so do 1 cm, vmes je peščeno vezivo. V njih prevladuje kremen, malo je muskovita in kiorita, v sledovih sta prisotna piagioklaz in mikroklin. Okrog 10 cm debela plast peska, ki sledi, vsebuje precej že makroskopsko opaznih črnih zrn. Tu so bili ilovica, katere plast je debela okrog 5 cm, vsebuje največ kremena, malo kiorita, muskovita in mikroklina. Anataz, gibbsit in hematit nastopajo v sledovih. V plasti, kjer se menjavata pesek in ilovica, je bit preiskan brazdni vzorec. Vzorec vsebuje največ kremena, malo je kiorita in muskovita ter maio manj mikroklina. V sledovih so prisotni piagioklaz, goethit in gibbsit, Tudi v okrog 70 cm debelem sloju tanko plastovitega peska je bii vzet brazdni vzorec. Že pred preiskavo so bili težki minerali ločeni iz vzorca pred preiskavo. Od težkih |očeni težkj minera|i Med njjmi je največ cirkot^ p0 mineralov je največ arkona, sledijo turmaiin, kromit in količini sledijo turmalin, kromit in ruti!, najmanj je ana-rutil ter anataz. Zelo maio je goethita in gibbsita. Med taza. Od lahkih mineralov je največ kremena, nekaj je lahkimi minerali prevladuje kremen, samo v sledovih so mikroklina, zelo malo je muskovita, kiorita in piagiokia-prisotni še muskovit, klorit, mikroklin in piagioklaz. za. HHHSMii ilgifllfi ■ -"C--. ■■ .:J WÊÊm WÈÊm WmÊmÊÊM- fmmmr -, ■HF mm PWiSI^¡5BË WmÊÊm .................... i^^iWiPSiiiffi- Sïfilflll mmm mam mm ■ s- - V ' wmMmmm wSBIÎÎ^mÊÊÊ^ Slika 2: Fosilni prod, kije prekrit s tanko plastjo sige, ob poti pred vbodom v Puščavo. Med različno velikimi prodniki iz {lisa je nekaj drobnega peska (foto j. Hajna). 171 ANNALES 4/' 94 Nadja ZUPAN HAjNA: MEHANSKI JAMSKI SEDIMENT! ¡Z DIMNiC V MATASSKÍM PODOUU, 169-172 Na začetku istega umetnega rova, v katerem je opisani profil, je veliko drobnega peska rumene barve. Vzorcu so bili ločeni težki minerali, od katerih je največ kromita in rutila, po količini sledita cirkon in anataz ter turmalin in goethit. Med lahkimi minerali močno prevladuje kremen, zelo malo je muskovita in v sledovi so prisotni piagioklaz, muskovit, kaolinit, kloritter mikrok-lin. V aktivnem delu jame, v Puščavi, je bil preiskan recentni pesek. Ločeni so bili lahki in težki minerali. Od lahkih mineralov je v vzorcu daleč največ kremena, v sledovih so prisotni še klorit, muskovit, piagioklaz in mikroklin. Med težkimi minerali prevladuje cirkon, po količini sledijo turmalin, kromit in ruti! ter anataz, Mineralna sestava vseh vzorcev kaže na flišni izvor peskov in ilovic. Vzorci so različni samo po zrnavosti, kar odraža različne hidrološke pogoje v jami in s tem različne podnebne razmere zunaj jame. Taka sestava alohtonih mehanskih sedimentov v Dimnicah je pričakovana, saj vsa voda sedaj doteka v jamo iz flišnega zaledja Brkinov. To se je verjetno dogajalo tudi v preteklosti, saj sta si mineralni sestavi recentnih in fosilnih peskov zelo podobni. Voda v jamo priteka s ponorov na stiku med flišem in pafeocenskim apnencem pri Velikih Ločah. RIASSUNTO Nella Grotta del fumo, nella Valsecca di Casteínuovo, troviamo vari sedimenti di trasporto, siaghiaie autoctone di provenieriza dalle pareti circostanti sia sabbie e argiile alloctone di trasporto. Le ghiaie sono dovute al disfacimento delle pareti e della volta delle grotte e sono di origine calcarea. Le sabbie e le argiile sono state traspórtate dall'acqua. Le troviamo nelle gallerie inattive e in que/le laddove scorre ancora l'acqua. La loro composizione indica un'origine non carsica. Possiamo quindi concludere che le acque hanno traspórtate nel sottosuolo della Grotta del fumo sabbie e argiile asportate dagüstratí mamoso arenacei in facies di flysch della Birkinia. LITERATURA Citirana literatura Cospodarič, R. & Malečkar, F., 1982: La geologia della grotta Dimnice. V. convegno regionaie di speleologica del Friuli- Venezia Ciulia, 243-249, Trst. Morel, S., 1989: Povojna odkritja v Dimnicah. Naše jame, 31, 90-93, Ljubljana. Sikič,D., Pleničar,M. & Šparica, M., 1972: Osnovna geološka karta SFRJ, Ilirska Bistrica, 1 :100 000, Beograd. Uporabljeni viri Gospodaric, R., 1974: Fluvial ni sedimenti v Križni jami. Acta carsologica, 6, 327-366, Ljubljana. Pettijohn, F. j., Potter, P. E. & Siever, R., 1972: Sand and Sandstone. Springer- Verlag, 1-618, Berlin, Heidelberg, New York. Zupan, N,, 1990: Izvor in mineralna sestava jamskih peskov in iiovic. Magistrska naloga IZRK ZRC SAZU, 1-102, Postojna. 172 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 552.1 (497.12-15 Košana) PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI Martin KNEZ mag., dipl. ing. geo!. raziskovalni sodeiavec Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 67230 Postojna, Titov trg 2, SLO M D, dipl. ing. geol. coiiaboratore scicntifico, fstituto per ¡o studio def Carso presso i! CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Pri železniški postaji Košana, ki leži zahodno od Pivke na severnem robu Brkinov, prehajajo paleogenski karbonatni sedimenti v klastične. V najstarejšem delu profila Košana so alveolinskonumulitni apnenci, nad njimi so prehodne plasti (laporni apnenci, apnenčevi laporji in laporji) ter na vrhu fliš in flišu podobni sedimenti. V starejšem delu alveolinskonumulitnega apnenca so številni numuiiti in operkuline, v mlajšem delu so pogoste alveotine. V deloma karbonatnih in deloma klastičnih prehodnih plasteh in ponekod v apnencih so planktonske foraminifere, v prehodnih in Hišnih plasteh pa tudi nanoplankton. Alveolinskonumulitni apnenci in prehodne plasti so se odlagali v mirnem, toplem in plitvem morju in le občasno kažejo večji energijski indeks. Fliš in flišu podobne plasti so nastajale v globljem in bolj razgibanem okolju. 1. UVOD Spremembo karbonatne sedimentacije v klastično (apnencev v fliš in flišu podobne sedimente) pogosto zasledimo v zahodni in jugozahodni Sloveniji. Te plasti so na različnih, ponekod le nekaj kilometrov oddaljenih krajih povsem različne (R. Pavlovec etal., 1991). Nekje se flišna sedimentacija začne naprimer z brečo ali konglomeratom, druge ležijo fliš in flišu podobni sedimenti diskordantno na precej mlajših plasteh (R. Pavlovec, 1968). V okviru diplomske naloge (M. Knez, 1989) sem pod mentorstvom prof. R, Pavlovca raziskal profil Košana pri železniški postaji Košana, kjer prehaja apnenec preko lapornatega apnenca, apnenega laporja in laporja v fliš in flišu podobne sedimente brez vmesnih brečastih ali konglomeratnih plasti (R. Pavlovec etal., 1991). Prav zaradi tega je razvoj skladovnice kamnin v profilu Košana posebej zanimiv. Profil Košana leži približno 2 kilometra zahodno od vasi Košana na skrajnem severozahodnem robu Košan-ske doline v železniškem useku (slika 1). Začetek profila je okrog 150 metrov južno od postaje, konec pa neposredno pred Križiškim železniškim predorom. V prvih dveh tretjinah profila se dviga strma skalna stena do deset in več metrov visoko (povprečno štiri do šest), v drugem delu (ena tretjina dolžine) pa le nekaj metrov. Med točkama 405 in 505 prekriva profil Košana železniški nasip. Profil je deloma na Osnovni geološki karti, list Postojna (S. Buser, K. Grad & M. Pleničar, 1967), deloma na listu Ilirska Bistrica (D. Šikič, M. Pleničar & M. Šparica, 1972) in je na prostoru Zunanjih Dinaridov, ki je bil del dinarske karbonatne platforme (S. Buser, 1988). Vprofilu so svetlosivi, temnorjavi tertemnosivi dočrni apnenci, ponekod močno bituminozni, nadalje svetlosivi, okrasti in rumenorjavi lapornati apnenci in apnenčevi laporji ter temnorjave do sive flišne kamnine. Fosili so ponekod skoraj kamnotvorni. Alveolinskonumulitni apnenci so ilerdijski in spodnjecuisijski, laporni apnenci in apnenčevi laporji spodnjecuisijski, fliš in flišu podobne kamnine pa srednjecuisijske. Področje profila Košana pripada po D. Šikiču in M. Pleničarju (1975) Brkinskemu terciarnemu bazenu. Nekoč so to geotektonsko enoto imenovali reška sinkli-nala, čeprav je sinklinalna te njena zasnova (R. Pavlovec, 1963). Najstarejše so na tem prostoru kredne karbonatne plasti. Na njih leže paleocenski sedimenti. Med kredo in paleocenom je diskordanca, za katero govore oolitni boksiti. Spodnji del terciarnih plasti sestavljajo paleocenski kozinski apnenci, nad njimi soforaminiferni apnenci (D. Šikič & M. Pleničar, 1975). Brkini imajo torej v zasnovi sinklinafno zgradbo. To kažejo ozki, v smeri severozahod-jugovzhod potekajoči pasovi zgomjekrednih, paieocenskih in eocenskih apnencev na severni in južni strani Brkinov. V teh apnen- 173 ANNALES 4/'94 Marti» KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTiČNEPRI KOŠAN!, 173-132 Slika 1: Položaj profila Košana. čevih pasovih je tudi spodnji del raziskanega profila. Jedro sinklinale tvori fliš. Te plasti so v zgornjem delu profila Košana. V geografskem smislu je profil Košana oziroma Košan-ska dolina na področju med Pivško kotlino na severu oziroma severovzhodu in Brkini na jugu in jugozahodu. Za pomoč pri določitvah alveolin se zahvaljujem dr. K. Drobne, planktonskih foraminifer mag. L. Sikič, nu-mulitov prof. dr. R. Pavlovcu ter nanopianktona prof. dr. J. PavŠiču. 2. OPIS PROFILA Apnenčeve plasti zavzemajo v profilu Košana približno tretjino profila, prehajajo preko laporastih in ¡spornih apnencev ter apnenčevih laporjev v prave laporje in naprej v fliš in flišu podobne sedimente. Profil je dolg 740 metrov. Debelina celotne skladovnice kamnin je 200 metrov. Razdelil sem ga na tri dele. V prvem (slika 2), med točkama 0 in 260, so svetiosivi dotemnosivi, ponekod skoraj črni in pogosto bituminoz-ni apnenci in iaporasti apnenci, ki slabo preperevajo in zato v profilu izstopajo (slika 3, slika 4). V drugem delu v dolžini 320 m, med točkama 260 in 580, so prehodne plasti med laporastimi apnenci in flišnimi plastmi. Sem uvrščam laporne apnence, apnenčeve laporje in laporje. Ta skladovnica kamnin je proti koncu drugega dela manj odporna proti eroziji in denu-daciji (slika 5). Tretji del, med točkama 580 in 740, je dolg 160 m. Tam se menjavajo laporji in peščenjaki (slika 6). 3. BIOSTRATIGRAFSKE RAZISKAVE V spodnjem delu alveolinskonumulitnega apnenca je največ numulitov in operkulin (med točkama 0 in 173; slika 3). V temnosivih do črnih bituminoznih in redkeje v svetlosivih apnencih je bogata favna in flora. Poleg numulitov in operkulin, ki jih je med točkama 165 in 173 manj, so zelo pogoste rotalide, diskociklinide, tekstulari-de in koralinaceje. Med njimi so najverjetneje Discoc-yciina douvillei Roberti, D, cf. roberti Douville, D. tenuis Douville in D. archiaci Douville. V spodnjem delu alveolinskonumulitnega apnenca so tudi milioiide iz rodov Quinqueloculina sp., Tribculma sp. in Pyrgo sp. Proti vrhnjemu delu alveolinskonumulitnega apnenca so redke foraminifere, med njimi Sphaerogypsina giobula (Reuss), Miniacina sp. in druge. Od planktonskih foraminifer se pojavljajo Clobigerina triloculinoides Plummer, Acarinina mckannai White in Morozovella aragonensis Nuttall. Pri točki 140 sem našel tudi lepo ohranjene brahiopode iz družine Terebratulidae. Plasti niso starejše od ilerdija, kajti v jugozahodni Sloveniji seje sedimentacija alveolinskonumulitnega apnenca pričela v spodnjem iierdšju (K. Drobne et R. Pavlovec, 1969; K. Drobne, 1977, 1979; R. Pavlovec, 1963,1968; J. Aubouin etal., 1970; G. Bignot, 1972 in drugi), se nadaljevala skozi celoten ilerdij in seglavcuisij. N um uliti so se prvič pojavili v spodnjem iierdiju (R. Pavlovec, 1963). / ¿iT --r - : ■x ! ■ f. > ■■-i ; - y \ ^ V* O ""--.-i/'" ' '/'"'-> ■ • n»> 'M'» "d -, Ji r,.: • > r : :e,cv. . v.. '■H:. ' -'f^s rJ<" § ^ v- . . / - '.-^À-.' ' " h .H v « ■. ■■ /iL «o J, v o__joom y.iv >i - --v . Slika 2: Situacija profila Košana z označenimi dolžinskimi metri. M 1:5000. 174 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH Slika 3: Zgornji del alveolinskonumulitnega apnenca prt točki 220 vsebuje bogato alveolinsko favno, V profilu Košana je aiveoiinskonumulitni apnenec srednje in zgornjeiierdijske ter spodnjecuisrjske starosti. V spodnje delu nastopajo: Nummulitesglobulus Leyme-rie, N. aff. robustus Schaub, N. robustiformis Schaub, N. aff. praecursor De la Harpe, številni primerki vrste Oper-culina canalífera D'Archiac in Operculina exiliformis Pavlovec V zgornjem delu alveolinskonumulitnega apnenca (med točkama 172 in 220) numulitine skoraj izginejo. Ponekod so plasti skoraj brez fosilov, drugod so številne planktonske foraminifere, od katerih je poleg nedoločljivih redkih drobnih numulitov najpogostejša vrsta Globi-gerina linaperta Bolli. V vrh njih zadnjih treh metrih alveolinskonumulitnega apnenca (pri točki 220) so številne alveoline, tekstu laride in rotaiide, numuliti, operkuline (Operculina exiliformis Pavlovec), diskocikline, miliolide (med njimi Quinquelo-culina sp., Triloculina sp., verjetno Pyrgo sp.), planktonske foraminifere, odlomki školjk in polžev. Od orbitolitov verjetno nastopa Opertorbitolites douvillei Nuttall. Starost zgornjega dela alveolinskonumulitnega apnenca je določena z alveolinami, med katerimi so Alveolina montanarii Drobne (srednji ilerdij), A. pisella Drobne (srednji in zgornji ilerdij), A. guidonis Drobne (srednji in zgornji ilerdij), A. lepidula (Schvvager) (spodnji do zgornji ilerdij) A. brassica Drobne (srednji ilerdij), A. parva Hottinger (zgornji del srednjega in zgornji ilerdij) ter A. trempina Hottinger (srednji ilerdij). Prve Štiri navedene alveoline je iz profila Košana opisala že K. Drobne (1977). Vrsto Alveolina trempina Hottinger smo v profilu Košana leta 1989 ugotovili prvič. Iz skupine Alveolina ellipsoidalis Hottinger, v katero spada A. trempina Hottinger, so bile iz alveolinskonumulitnega apnenca v jugozahodni Sloveniji in severni tstri znani le A. ellipsoidalis Hottinger in A. moussoulensšs Hottinger (K. Drobne, 1977). Izmed številnih alveolin iz ilerdijskega alveolinskonumulitnega apnenca, ki jih navajata D. Sikič in M. Pleničar (1975), sta v profilu Košana VKIASTIČNEPRIKOŠANI, 173-182 Slika 4: Pogled od točke 340 proti točki 140. Dobro je viden stopničast relief zaradi menjavanja trših in mehkejših sedimentov v vrhnjem delu apnencev. Slika 5: Med točkama 390 in 405 se končajo zadnje trdne karbonatne plasti. Nad njimi leži drobljiv lapor. Slika 6: Lapor se pri točki 540 iverasto kroji. 175 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V Kl.ASTtČNE PRI KOŠANI, 173-102 samo Alveolina lepidula (Schwager) in A. aragonensis Hottinger. Vrsta Operculina exiliformis Paviovec je bila najdena v ilerdijskih apnencih jugozahodne Slovenije (R. Paviovec, 1966). Iz ilerdijskih alveolinskonumulitnih apnencev jugozahodne Slovenije je določen tudi Orbitolites douvillei Nuttall (D. Šikič in M. Pleničar, 1975). V nadaljnjem delu profila (med točkama 220 in 740) se poleg ponekod izredno Številnih planktonskih forami-nifer pojavljajo Še druge posamezne foraminifere, med njimi Textulariidae. Najdemo tudi nedoločljive majhne numulite. Le pri točki 577 so fosili v peščenjaku nekoliko pogostejši (Nummulites aff. leupoldi Schaub, tekstulari-de, rotalide). Vzorce za nanoplankton sem vzel na šestih točkah. Od teh vsebuje vzorec pri točki 266 le skromno nanof-loro. Vzorec številka 610 je preveč silikaten in zato ne vsebuje nanoflore. Prevladuje vrsta Discoaster lodoensis Bramlette et Riedel. Določena je bila nanoplanktonska biocona NP 13 , ki ustreza zgornjemu delu spodnjega cuisija in spodnjemu delu srednjega cuisija. Med točkama 220 in 400 so številne planktonske foraminifere s sorazmerno majhnim številom vrst: Globi-gerina linaperta Bolli (P5 do P16), G. senni Beckmann (PS do P14), G. aspensis Colom (P8), Morozovella aragonensis Nuttall (P7 do P11), M. spinulosa Cushman (P9 do P14), Acarinina bullbrokt Bolli (P9 do P13) in Plano-rotalites pseudomenardii Bolli (P8 do P14). Po teh vrstah sklepam na spodnjecuisijsko starost. Prehod iz karbonatne v klastično sedimentacijo je bil torej na meji med spodnjim in srednjim cutsijem. 4. SEDIMENTAC1JSKO OKOLJE Od točke 0 do 220 (slika 7) je alveolinskonumulitni apnenec biomikritnega tipa. To kaže na nizek energijski indeks (lil). Sedimentacija je potekala v laguni ali v zaprtem Šelfu. Na lagunsko sedimentacijo kaže tudi visok odstotek kalcijevega karbonata. Optimalno okolje za odlaganje karbonatov je toplo in plitvo morje. Hkrati je bil odložen velik del detritiČnega materiala. Na šelfu moramo poleg podvodnih tokov in rek, ki nanašajo material, upoštevati tudi nanos drobne frakcije z vetrom. Ta komponenta je imela najbrž tudi v profilu Košana znaten pomen {B. Ogorelec,, ustno). Pri točki 210 se pojavljajo drobne breče, ki kažejo kratkotrajne okopnit-ve oziroma nihanje morske gladine. Alveolinskonumulitni apnenec med točkama 0 in 140 se je torej usedal v plitvem morju. Na toplo vodo kažejo številni numuliti, ki so bili stenofaciesni organizmi in so na spremembe okolja hitro reagirali. Pri poglabljanju morskega dna so se umaknili ali propadli. Z njihovo občutljivostjo na okolje najbrž lahko pojasnimo, da jih med točkama 140 in 220 skoraj ni. V tem delu profila kažejo na poglobitev morja tudi precej pogoste diskocik-line in operkuline. Če vzamemo reagiranje numulitin na spremembe globine morja kot edini vzrok za njihove spremembe, bi kazalo med točkama 0 in 140 na plitvo morje (numuliti in operkuline), nned točkama 140 in 220 bi se morsko dno nekoliko poglobilo (operkuline in diskocikline), nakar bi pri točki 220 zopet prišlo do popliivitvenja in večjega energijskega indeksa (III-IV, biosparit; numuliti, veliko alveolin in orbitolitov). Od točke 220 naprej, kjer se čuti vpliv odprtega šelfa (mikrit je izpran), pa do konca profila lahko sklepamo na postopoma nastajajoče pogoje za flišno sedimentacijo. Morje bi se torej poglabljalo. Takšne oscilacije morskega dna so sicer možne. Upoštevati pa moramo tudi druge vplive na favno. To so predvsem slanost, čistost vode in njena temperatura, za kar so bili numuliti prav tako občutljivi kotza globino (cf. R. Paviovec, 1969). Zato ne smemo izključiti možnosti, da so na spremembe favne vplivale poleg oscilacij morskega dna tudi fizikalnokemične spremembe morske vode. Četudi se je morje med usedanjem apnenca z diskociklinami poglobilo, ta poglobitev ni bila velika, zakaj tudi v apnencih z diskociklinami je vsaj nekaj numulitov. Apnenci z aiveolinami, numuliti in drugimi foramini-ferami so nastajali v plitvi laguni ali zapitem Šelfu. Takšno okolje je dovoljevalo občasni vpliv iz odprtega morja, od koder so v laguno oziroma zaprti šelf prihajale planktonske foraminifere in nanoplankton (slika 8). Med točkami 220 in 362 sklepam na zaprti šelf ali morda laguno. Tip kamnine je mikrit, biomikrit, redkeje mikrosparit. Sedimentacija se je vršita pri nizkem energijskem indeksu, v glavnem med i in 4 ; o o T 11 4*\ I T^i 12 13 14 Ô 10 Legenda k sliki 7: 7. peščenjak; 2. glina; 3. laporasta glina; 4. laporna glina; 5. glineni lapor; 6. lapor; 7. apneni lapor; 8. laporni apnenec; 9. laporast apnenec; 10. apnenec; 11. brečasf apnenec; 12. numuliti; 13. alveoline; 14. planktonske foraminifere. 176 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLAST!ČN£ PRt KOSANJ, 173-702 Slika 7: Sfratigrafska razčlenitev sedimentov s podatki o debelini, fitoiogiji, vzorcih, vpadu plasti> strukturnih tipih kamnin, sedimentacijskem okolju, energijskem indeksu, odstotku kalcijevega karbonata, barvi in starosti. 177 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI, 1 73-1B2 Slika 8: Okolje, ki ga vidimo v plasteh med točkami: A-0 in 140, 8 -140 in 220, C - pri 220, D - 220 in 400, E - 400 in 740. Za okolje sedimentacije je bil najbrž pomembnejši energijski indeks kot nihanje oziroma globina morja. Čeprav so med točkama 220 in 362 le planktonske foraminife-re, je bila globina vode po mnenju B. Ogorelca (ustno) ie nekaj deset metrov. Planktonske foraminifere naj bi prihajale v bazen preko bariere iz odprtega morja (slika 8). S tretjo podfazo laramijskega premikanja (R. Pavlovec & M. Pleničar, 1980) se je začelo v cuisiju novo obdobje v razvoju lagune oziroma zaprtega šelfa. To kažejo v profilu Košana plasti v zgornjem delu profila. Globina morja se je polagoma večala in začel se je prehod v flišno sedimenta-cijo. O globini morja so mnenja geologov različna. Nekateri mislijo na globine od nekaj sto do tisoč metrov in več (G. Tunis & S. Venturini, 1985). Med takšnimi globjemorskimi sedirnenti pa naj bi bile usedline iz znatno manjših globin (cf. R. Pavlovec, 1969). B. Ogorelec (ustno) predpostavlja znatno plitvejše morje ob nastajanju kiastitov iz profila KoŠana in zato mirnejši prehod iz karbonatne v laporno in kasneje v flišno sedimentacijo. V flišnih sedimentih opazujemo hitro, neenakomerno menjavanje tankih plasti kremenovega peščenjaka in gli-novca, ki jih na več mestih prekinjajo debelejše plasti peščenjaka in glinastega laporja. V tej litološki sekvenci prevladuje vzporedna laminacija. Po dosedanjih ugotovitvah imajo flišni sedirnenti v Brkinih karakteristiko dis-talnega faciesa (S. Orehek, 1972). Blizu obale je organogeni material prihajal v globlje morje iz plitvega morja, kjer so živeli numuliti ali diskocik-line. Povsem iz drugih delov, verjetno iz strme obale, podmorskih pragov ali iz otokov so se vsipali različno veliki kosi kamnin. Šele v globljem morju so se pomešali kamninski delci in fosili, Podobno situacijo, kotjo najdemo v profilu Košana med točkama 410 in 740, opisuje tudi R. Pavlovec (1969). 5. KLASIFIKACIJA KAMNIN TER KALCIMETRIČNI REZULTATI *) šL vzorca % CaC03 0 99,99 20 98,90 30 98,75 70 95,46 30.. 95,00 J 20 . 96,36 740 94,48 150 94,19 165 99,90 172 96,95 180 87,91 193 94,48 206 92,54 220 90,09 232 34,36 ¡235 95,00 240 89,55 245 99,90 250 98,83 255 95,82 261 90.13 266 82,16 280 94,19 300 94,48 318 88,19 320 75,35 325 87,09 327 91,73 330 92,02 335 98,59 340 94,48 345 93,37 350 88,45 351 79,44 1352 93,66 355 90,91 362 81,90 i 370 70,14 ;375 69,01 178 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI, 17M82 400 87,63 ! 410 28,46 415 7,78 ¡435 63,28 455 30,05 1510 6,30 530 44,65 540 31,32 545 20,88 550 18,84 560 60,20 570 12,69 57 7 94,19 590 83,13 600 15,16 610 10r26 640 1,02 740 0,87 *)Klasifikacija je povzeta po D. Skaberne (1980). 6. ZNAČILNI MIKROFACIESI Slika 10: V zgornjem delu alveolinskonumuliinega apnenca so najštevilnejše alveoline z vrstami Alveolina montana-rii Drobne, A. aragonensis Holtingcr in A. guidonis Drobne. Ob desnem robu slike je presek orbitolita Oper-torbitolites douvillei Nuttall. Redkejši so numuliti, operku-line (med njimi Operculina exiliformis Pavlovec), diskocikline (Discocyclina seunesi Douville in D. augustae Weijden), foraminifere iz skupine Textulariidae in Rota-liidae. Nekaj je tudi miliolid. Negativ, alveolinskonumulit-ni apnenec, točka 220, srednji/zgornji ilerdij. Slika 9: V spodnjem delu alveolinskonumulitnega apnenca so pogosti numuliti, tudi Nummulites globulus Leymerie, operkuline (najverjetneje Operculina exiliformis Pavlovec), Discocyclina seunesi Douville in druge diskocikline, številne foraminifere iz skupine Rotaliidae in Textula-riidae. Precej je tudi miliolid iz rodov Pyrgo, Quinquelocu-Hna in Triloculina. Bodice morskih ježkov in alge iz skupine Corallinaceae so redkejše. Negativ, alveolinsko-numulitni apnenec, točka 150, srednji/zgornji ilerdij. 179 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNEPR1 KOŠANI, 173-1B2 Slika 11: Na sliki sta vidna dva faciesa. Na desni so številni manjši numuliti, operkuline z vrsto Operculina exiliformis Pavlovec, med diskociklinami je najpogostjša Discocyclina augustae Weijden, alveoline ter foraminifere iz skupine Textulariidae in Rotaliidae. Na levi so vidni preseki orbito-litov, najverjetneje Opertorbitolites douvillei Nuttall, Al-veolina guidonis Drobne in druge alveoline ter miliolide. Negativ, alveolinskonumulitni apnenec, točka 220, srednji/zgornji ilerdij. Slika 12: V prehodnih plasteh med apnencem in fiišem so najpogostejše planktonske foraminifere z vrstami Acarini-na mckannai Plummer, Morozovella aragonensis Nuttall in Globigerina linaperta Bodi. Negativ, laporni apnenec, točka 362, spodnji cuisij. 180 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH Slika 13: Flišne plasti z Nunmmlites aff. leupotdi Scbaub in drugimi numuliti Pogoste $o foraminifere iz skupine Textulariidae in številne iz skupine Rotaliidae. Negativ, fliš, točka 577, srednji cuisij. 1NIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI, 173-182 7. ZAKLJUČKI V paleogenskih plasteh profila KoŠana je postopen prehod alveolinskonumulitnega apnenca v fliš in fliŠu podobne sedimente. Prehodne plasti sestavljajo laporni apnenci, apnenčevi laporji in laporji. Te plasti postajajo v vrhnjem delu vse bolj laporne in prehajajo v silikatni fliš in flišu podobne sedimente. Apnenci so srednje in zgomjeilerdijske ter spodnje-cuisijske starosti, klastiti pa so začeli nastajati v srednjem cuisiju. V alveolinskonumulitnem apnencu so najpogostejši numuliti, alveoline, operkuline in diskocikline. V nekaterih plasteh so številni numuliti, v drugih je veliko al-veolin. Karbonatne plasti v spodnjem delu profila Košana so se odlagale v mirnem, toplem in plitvem morju v laguni ali zaprtem šelfu, klastični sedimenti pa v nekoliko globljem morju. Razlike v paleontološkem inventarju posameznih plasti kažejo na manjše ekološke spremembe. ZAHVALA Za strokovno in vsestransko pomoč in prijateljske vzpodbude pri oblikovanju pričujočega dela se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Rajku Pavlovcu. Za pomoč pri determinaciji alveolin in za pregled besedila se najlepše zahvaljujem dr. Katici Drobne, za pomoč pri determinaciji planktonskih foraminifer mag. Lidiji Šikič, numulitov prof. dr. Rajku Pavlovcu, nanop-lanktona prof. dr. Jerneju PavŠiČu, za ogled terena in številne nasvete dr. Bojanu Ogorelcu ter Marjanu Grmu za izdelavo fotografij. RÍASSUNTO Negli strati de! paleogene de! profib di Koíana si registra un graduate passaggio da! calcare alveoUno nummulitico ai flysch ed a sedimenti simili al flysch. Cli strati di passaggio sono formad da calcan marnosí, da marne calcaree e da marne. Verso la parte super/ore, gli strati diventano sempre più marnosi e passano al flysch silicato e a sedimenti simili a! flysch. I calcari rísalgono al piano geologico deü'ilerdiano medio e superiore nonché al cuisiano inferiore, mentre la formazíone delle rocce clastiche risa le al cuisiano medio. Nel calcare a Iveolino nummulitico troviamo soprattutto nummuiiti, álveo!i ne, operculine e discocicline. In alcuni strati abbonda.no i nummuiiti, in altrí invece le aíveoline. CU strati costituiti da carbonati de/la parte inferiore del profilo di Kosana si sono depositad nelle acque tranquille, calde e poco profonde di una laguna o di una secca, mentre i sedimenti dasticí si sono formad in un tratto di mare più profondo. Le differenze riscontrate nell'esame paleontologico dei singoli strati indicano cambiamenti ecologici di minore entità. 181 ANNALES 4/'94 Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTiČNE PRI KOŠANI, 173-182 LITERATURA Aubouin,)., Blanchet, R., Cadet, J. Pv Ce i et, P., Charvet, J., Chorowicz,J., Cousin, M. & Rampnoux, J. P. 1970, Essai sur la Géologie des Dinarides. Bull.-Soc. Géol. de France, (7), 12,1060-1095, Paris. Bîgnot, G. 1972, Recherches stratigraphiques sur les calcaires du Crétacé supérieur et de î'Éocène d'Istrie et des régions voisines. Essai de révision du Liburnien. -Trav. Lab. Micropaléont., 2, Univ. Paris, 6, 1-353, pi. 150, Paris. Buser, S. 1988, Dinaridi. - Enciklopedija Slovenije, 2, 262, Ljubljana. : Buser, S., Grad, K. & Pleničar, M. 1967, Osnovna geološka karta SFRJ Postojna 1:100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. Drobne, K. 1977, Alvéolines Paléogènes de la Slovénie et de i'istrie. - Schweiz. Pal. Abh., 99,132, 21 pl., Base). Drobne, K. 1979, Paieogene and Eocene Beds in Slove-nia and Istria. - 16th Europ. Micropal. Coll., 49-63, Ljubljana. Drobne, K. & Pavîovec, R. 1969, Les Faciès Paléocènes en Slovénie. - 3. simpozij dinarske asociacije, 27-33, Zagreb. Knez, M. 1989, Paieogenske plasti pri železniški postaji KoŠana. - 99 str., Ljubljana. (Diplomsko delo. Katedra za geologijo in paleontologijo). Orehek, S. 1972, Eocenski fliš Pivške kotline in Brkinov. - 7. kongres geologa SFRJ, 253-270, Zagreb. Pavlovec, R- 1963, Stratigrafski razvoj starejšega pa-leogena v južnozahodni Sloveniji. - Razprave IV. razr. SAZU, 7, 419-556, Ljubljana. Pavlovec, R. 1966, Ktaksonomiji numulitin. Operculina exiliformis n. sp. iz paleogena v južni Sloveniji. - Razprave 4. razr. SAZU, 9, 253-297, Ljubljana. Pavlovec, R. 1968, Paieogenske plasti v Sloveniji. - Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, 1,123-127, Ljubljana. Pavlovec, R. 1969, Istrske numulitine s posebnim ozirom na fiiogenezo in paleoekologijo (Istrian Nummulitins with Special Regard to Phylogenesis and Paleoecology). - Razprave 4. razr. SAZU, 12, 153-206, 13 tab., Ljubljana. Pavlovec, R., Knez M., Drobne K. & Pavšič J. 1991, Profiles, Sv. Trojica and Leskovec; The disintegration of the Carbonate Platform. - Introduction to the Paieogene, SVV Slovenia and istria, Fieldtrip Guidebook, IGCP Project 286, Early Paieogene Benthos, 2. Meeting, Postojna, 69-72, Ljubljana. Pavlovec, R. & Pleničar, M. 1980, Zgomjekredna in paleogenska orogeneza v Zahodnih Dinaridih. - Simpoz. iz region, geol. i paleontol., Univ. Beograd, 83-97, Beograd. Skaberne, D. 1980, Predlog klasifikacije in nomenklature klastiknih in sedimentnih kamnin. - Rud. metal, zbor., 27, 2-3, 205-233, Ljubljana. Šikič, D. & Pleničar, M. 1975, Tolmač lista ilirska Bistrica. Osnovna geološka karta SFRj 1 : 100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 51 str., Beograd. Šikič, D., Pleničar, M. & Šparica, M. 1972, Osnovna geološka karta SFRJ Ilirska Bistrica 1:100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. Tunis, G. & Venturini, S. 1985, Flysch of Eastern Friuli: Preliminary Approach to Paleoenvironmental Reconstruction. - Rud. metai. zbor., 32, 1-2, 3-11, Ljubljana. 182 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 528.7.06:551.44(497.12 Škocjan) 551.44(497.12 Škocjan): 52 8.7.06 DOLOČITEV GEOLOŠKE ZGRADBE OZEMLJA NAD ŠKOCJANSKIMI JAMAMI S POMOČJO LETALSKIH POSNETKOV Stanka ŠEBELA mag., dipl.tng.geol., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO MD, Istituto per !o studio del Carso presso ii CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK Z interpretacijo letalskih posnetkov v merilu 1:5000 smo na ozemlju nad Škocjanskimi jamami, ki obsega 3,8 km2, določili okrog 39,5 km tektonskih linij. Najpogostejša smer podzemeljskih rovov Notranjske Reke ustreza najpogostejši smeri tektonsko pretrtih con na površju nad jamo, določenih s pomočjo letalskih posnetkov. UVOD Površje nad Škocjanskimi jamami, ki je zajeto za interpretacijo letalskih posnetkov, obsega 3,8 km2 in pokriva celoten tloris znanih jamskih rovov (slika 1). impresivna pokrajina z Veliko in Malo Dolino, kanjon podzemeljske Reke, vključitev v kulturno dediščino UNECSO, vse to in še mnogo večje pomenilo, ne samo s speleološkega, ampak tudi geološkega in geomorfološ-kega stališča, da so bile, tudi v zadnjih letih, Škocjanske jame že večkrat raziskane (Gospodarič, 1983,1984; Habič& ost, 1989; Kranjc & ost., 1992). Odlično osnovo za geološko kartiranje določenega terena predstavlja interpretacija letalskih posnetkov. Pri tem se večinoma uporabljajo posnetki cikličnega letalskega snemanja v merilu 1:30.000 in 1:17.500. Predvsem v zadnjih letih (Šebela, 1993, v tisku), pa so odlične rezultate dale analize letalskih posnetkov v merilu 1:5000, ki so pravzaprav povečani izseki določenega terena iz merila 1:17.500. S stereoskopskim opazovanjem dveh enakih letalskih posnetkov v merilu 1:5000 si lahko ustvarimo zelo natančno prostorsko sliko terena, ki ga želimo raziskovati. Pri tem ločimo morfološke stopnje terena, ki so pogojene z geološko strukturo. S predhodno analizo terena s pomočjo letalskih posnetkov si olajšamo geološko kartiranje na terenu, ker smo na določene izrazite morfološke stopnje bolj pozorni. GEOLOŠKE RAZMERE Škocjanske jame pripadajo v geotektonskem smislu prostoru Zunanjih Dinaridov, ki je bilo del dinarske karbonatne platforme. Geološka zgradba Divaškega krasa ima vse značilnosti avtohtonih in paravtohtonih tektonskih con Dinaridov med jadranskim morjem in tektonsko enoto Visokega krasa (Sikošek & Medwenitsch, 1969). Na površju nad Škocjanskimi jamami so kamnine prelomljene v smeri SZ-jVin SSV-JjZ. Prelomi imajo zelo strme in valovite drsne ploskve pretežno zmičnega značaja (Gospodarič, 1983). Ozemlje med Sežano in Vremsko dolino pripada predvsem dvema tektonskima enotama: Tržaškokomen-ski antiklinali in Reškemu paleogenskemusinklinoriju. V delu Tržaškokomenske antiklinale sta izrazita dinarska preloma ob Rasi (raški prelom) ter med Divačo in Sežano (divaški prelom) (Buser, 1972). Takšna geološka zgradba je očitno vplivala na smer podzemeljskega toka Notranjske Reke od ponora pri Divači k izvirom Timave. Predel v okolici Velike in Male doline vse do Dvorane ponvic je zgrajen iz debeloskladnatega apnenca turonij-ske starosti {/<§). Šumeča jama in Hankejev kanal sta v neskladnatem apnencu senonijske starosti (K Severni del Velike dvorane v Tihi jami je iz debeloskladnatega apnenca senonijske starosti (K|). Paradiž v Tihi jami pa je zgrajen iz drobnoskladnatega apnenca maastrihtija in danija {K\ + Pc,) (Gospodaric, 1984). INTERPRETACIJA LETALSKIH POSNETKOV Na podlagi letalskih posnetkov v merilu 1:5000 (prav to merilo smo uporabili, ker smo površje nad jamo tudi podrobno tektonsko litološko kartirali v merilu 1:5000 po metodi Čarja (1982, 1984)) smo izrisali geološke 183 ANNALES 4/' 94 Stanka ŠEBELA: DOLOČITEV CEOIOŠKE ZGRADBE OZEMljA NAD ŠKOCJANSKIMI JAMAM! S POMOČJO LETALSKIH POSNETKOV, 183-186 Slika 1: Interpretacija tektonskih con površja nad Škocjanskimi jamami s pomočjo letalskih posnetkov, a - udornica b - cesta c - tektonske linije d - tloris Škocjanskih jam e - smer toka Notranjske Reke. strukturne elemente (slika 1), in sicersamo tektonske, ker litoloških mej ni bilo možno določiti. Ločiti tudi nismo mogli različnih vrst tektonsko pretrtih con med seboj (po klasifikaciji Čarja (1982), ki deli tektonsko pretrte cone na zdrobljene, porušene in razpoki i nske), ampak le tektonske linije, kj so neposredno odvisne od morfologije terena. V nekaterih primerih je bilo možno ločiti izrazitejše prelomne cone, ki jih lahko sledimo na daljših razdaljah od manj izrazitih. Nastanek in oblikovanje udornih dolin kot npr. Mala in Velika dolina, Sapendol, Sokolak (slika 1) sta odvisna od tektonske zgradbe terena, izrazite tektonske linije, ki potekajo čez te udornice, imajo generalno smer sever-jug, oziroma SSV-JJZ, kot jo omenja že Gospodaric (1983). Drugo izrazito smer predstavljajo tektonske deformacije vdinarski smeri SZ-jV, kije izrazita vsevernem in južnem delu terena (slika 1). 184 ANNALES 4/' 94 Stanka ŠH8ELA: DOIOČITEV GEOLOŠKE ZCRAD8E OZEMLJA NAD ŠKOCJANSKIMI JAMAMI S POMOČJO LETALSKIH POSNETKOV, 183-186 360 285 270 300 Slika 2 ¡Diagram - polrozeta pogostosti smeri tektonsko pretrtih con za 39,5 km tektonskih linij. S stereoskopskim opazovanjem dveh letalskih posnetkov v merilu 1:5000 smo določili 39,5 km tektonsko pretrtih con (si. 1) in jih glede na smer in dolžino uvrstili v 12 skupin po 15° od 270°-90° (slika 2). Statistična analiza smeri tektonsko pretrtih con (slika 2), ki smo jih določili s stereoskopskim opazovanjem letalskih posnetkov, je pokazala, da so najpogostejše tektonske deformacije v smeri 285°-300°, ki predstavljajo 16,12 % vseh tektonskih deformacij. Na drugem mestu so z 11,04 % zastopane tektonske deformacije v smeri 300°315°. Če združimo prvo in drugo mesto v enotno smer v razponu 285°-315°, odpade na to smer 27,16 % vseh meritev, ki predstavljajo dinarsko usmerjene SZ-JV deformacije. Smer tektonskih deformacij med 3G°-45° je zastopana z 10,8 % in predstavlja prečno dinarske deformacije. Skoraj enak odstotek, in sicer 10,15%, pripada tektonsko pretrtim conam v smeri 0°-15°, to je generalna smer S-J. Pri tem je potrebno poudariti, da z opazovanjem letalskih posnetkov lahko določimo le smer tektonsko pretrtih con, ne pa tudi smer vpada. Interpretacija letalskih posnetkov je torej le osnovna stopnja in pomožna metoda pri določevanju geološke zgradbe določenega terena, ki mora biti ovrednotena in predvsem dopolnjena s terenskimi raziskavami. Omenjena metoda je torej pokazala, da so na terenu nad Škocjanskimi jamami najbolj zastopane tektonsko pretrte cone v dinarski SZ-jV in prečno dinarski SV-JZ smeri, kar ustreza regionalnim tektonskim razmeram tega dela JZ Slovenije. SKLEP Ozemlje nad Škocjanskimi jamami predstavlja v geološkem smislu močno tektonsko pretrt karbonaten teren. Z interpretacijo letalskih posnetkov v merilu 1:5000 smo ovrednotili 39,5 km tektonskih linij. Kar 27,16 % predstavlja tektonske deformacije v smeri 285°-315°, ki najbolj ustreza dinarski smeri SZ-JV. Druga najbolj zastopana smer je 30°-45°, ki ji pripada 10,8 % in ustreza prečno dinarski smeri SV-JZ. S podrobnim tektonsko litološkim kartiranjem površja nad jamo v merilu 1:5000 so podatki interpretacije letalskih posnetkov najbolj reprezentativno preverjeni. RIASSUNTO Nelle ricerche geologiche e geomorfologiche del terreno sopras tante le Grotte di San Canziano siamo ricorsi questa volta a rílevamente fotografía aerei molto predsi su scala 1:5.000 invece di quelli soliti su scala 1:17.500 o 1:30.000. L'elaborazione statistica delle zone tettonicamente frammentate (foto 2), individúate attraverso rinterpretazione deile fotografíe aeree, ha compreso 39,5 km di linee tettoniche (foto 1). La percentuale maggiore, cioè il 27,16% interessa la direzione 285a~315°, che corresponde alla direzione dinarica NO SE. 1110,8% intéressa invece la direzione trasversale dinarica NE SO. I risultati ottenuti attraverso l'interpretazione dei rilevamenti fotografici aerei confermano le condizioni letton ico geologiche regional/ dell'are a soprastante le Grotte di San Canziano. 185 ANNALES 4/' 94 Statika ŠEBEIA: DOLOČITEV GEOLOŠKE ZGRADBE OZEMLJA NAD ŠKOCJANSKIMI JAMAMI S POMOČJO LETALSKIH POSNETKOV, 183-186 LITERATURA Car, J. 1982: Geološka zgradba požirainega obrobja Planinskega polja. Acta Carsologca 10 (1981), 75-105, Ljubljana. Čar, J. & Gospodarič, R. 1984: O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico. Acta Carsologica 12 (1983), 91-106, Ljubljana. Buser, S. 1972: Geologija Slovenskega pri morja. Ekskurzija 6. Kongres speleologov Jugoslavije, 39, Postojna. Gospodarič, R. 1983: O geologiji in speleogenezi Škocjanskih jam. Geološki zbornik, 4,163-172, Ljubljana. Gospodarič, R. 1984: Jamski sedimenti in speleogeneza Škocjanskih jam. Acta Carsologica, Xil/2 (1983), 27-48, Ljubljana. Habič, P., Knez, M., Kogovšek, J., Kranjc,A., Mihevc, A., Slabe, T.,Šebela, S. & Zupan, N. 1989: Škocjanske jame speleological revue, intern. Journ. of Speleology, 18,12, pp. 142, Trieste. Kranjc,A., Kogovšek, j. & Šebela, S. 1992: Lesconcréti-onnements de la grotte de Škocjanske (Slovénie) et les changements climatiques. Karst et évolutions climatiques (Hommage a Jean Nicod), Presses Universitaires de Bordeaux, 355-361, Bordeaux. Si košek, B. & Medwenitsch, Wv 1969: Novi podaci za facije i tektoniku Dinarida. Geološki glasnik, 13, 27-38, Sarajevo. Šebeia, S. 1994: Aerophoto interpretation of geological structures on the surface above the Predjama cave. Acta Carsologica 24 (1993), Ljubljana (v tisku). 186 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UDK 801.311:551.44(497.12 Škocjan) PRISPEVEK K IMENOSLOVJU ŠKOCJANSKIH JAM (Raziskave Jamarskega odseka Primorske sekcije Nemškoavstrijskega planinskega društva) Andrej KRANjC dr. geogr,, višji znanstveni sodelavec, inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO dr. geogr., consigliere scientifico, isiituto per io studio del Carso presso i! CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO IZVLEČEK V letih 1884-1904 je Jamarski odsek Primorske sekcije Nemškoavstrijskega planinskega društva uspel raziskati takorekoč celotne Škocjanske jame in jih tudi opremiti z raziskovalnimi ter turističnimi potmi. Posameznim jamam, delom jam, oblikam, potem in delom poti so nadeli okoli 150 imen, kijih podrobneje razčlenjuje ta prispevek. Danes se jih uporablja le še kakih 12 %. 1. UVOD O pori i kan ju Reke v Škocjanske jame in o kraških izvirih Timave so pisali tako že avtorji v antiki kot tudi od začetkov novega veka dalje. Za primer navajam le Pozi-donija iz Apameje (135-50 pr. n. št.) in Vergilija (70-19 pr. n. št., v Eneidi) od starejših ter Lazius-Ortelijevo karto (1561), F. Imperata 1599 (Gruber 1781} in končno Valvasorja (1689). Na omenjeni karti so jame zapisane kot "tibi Recca flu, absorbetur, et in Timaui fontibus erum-pit", Valvasor pa govori le o Felsen-Loch (Luknji v skali), kamor odteka Reka. V začetku prvega podrobnejšega raziskovanja in turističnega urejanja Škocjanskih jam, v prvih desetletjih 19. stol., je bilo gotovo znanih precej imen za posamezne jame oziroma dele jam. Nekatera imena so bila morda "domača" (Koščakova jama, Miklovskedenj, Ok~ roglica, Ozka špilja) (RojŠek 1994), nekatera (Tominčeva jama) pa gotovo umetna. Žal so viri in literatura iz teh časov razmeroma redki, predvsem pa neobdelani. Zato sem se za začetek lotil najbolj znanega časa raziskav Škocjanskih jam, raziskav, v sklopu katerih so raziskali takorekoč vse jame in so bile osnova vzponu turističnega pomena jam, in končno tistih, ki so zelo dobro dokumentirane, to je raziskav jamarskega odseka (Abtheilung für Grottenforschung) Primorske sekcije (Section Küstenland) Nemškoavstrijskega planinskega društva (DÖAV) med leti 1884-1904. Do leta 1884 so bili, kljub nekajkratnim resnim poskusom (Svetina 1839, Schmidi 1851), znani, razen Ve- like in Male doline ter vmesnih delov (danes imenovanih Mahorčičeva in Mariničeva jama), dejansko le vhodni deli "pravih" Škocjanskih jam, to je podzemeljskih prostorov ob Reki od njenih ponorov v Veliki dolini navzdol. Jamarski odsek Primorske sekcije DČ)AV je bil ustanovljen 1883, 1884 so njegovi člani že premerili prve dvorane v Škocjanskih jamah in 8. novembra 1884 premagali zanmeniti 6. slap, ki je do tedaj ustavil vse raziskovalce. Istega leta so pridobili jame in okoliško zemljišče v zakup (Pazze 1893). Od takrat je njihovo delo potekalo v dveh smereh. Raziskovali so jame ob Reki navzdol in 1890 (Kranjc 1992) dosegli "končni" sifon (premagali so ga šele slovenski jamski potapljači dobrih 100 let kasneje) (Sancin 1992). Za te raziskave so njihovi "jamski delavci" iz okoliških vasi klesali in delali "raziskovalne poti", ustrezno zavarovane. Obenem so stene v Veliki in Mali dolini prepredli s "planinskimi potmi" včasih zelo "zračnimi", preko navpičnih sten in celo previsov, nekatere raziskovalne poti v jamah pa so Širili v planinske oziroma v prave turistične poti, po katerih so lahko obiskovali jame tudi "običajni" (a ne v današnjem smislu!) turisti. Uvedli so pravo vodniško službo z "izprašanimi vodniki" domačini, ki so imeli tudi trojezične vodniške knjižice (v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku). Raziskave so bile dejansko zaključene leta 1904, ko so štirje domačini preplezali 60metrsko steno nad podzemeljsko Reko in odkrili Lutterothgrotte, današnjo Tiho jamo. 187 ANNALES 4/' 94 Andrej KRANJO PRISPEVEK K IMENOSLOVJU ŠKOCJANSKIH JAM, 187-192 2. POIMENOVANJE ŠKOCJANSKIH JAM Ciede na vse te raziskave, dela in turistični obisk jam ne preseneča, da so posamezne jame, njihove dele, posamezne oblike in seveda poti, dele poti, predore in počivališča posebej poimenovali. V pri 1. 1 so imena, ki so jih dali člani jamarskega odseka, po abecednem vrstnem redu, zbrana iz takratne literature in jamskih načrtov. 2.1. Objekti poimenovanja Celotni jamski spiet so imenovali Höhlen von S{ankt) Canzian, Reka-Höhien bei S. Canzian ali St, Kanzianer Grotten. V tem spletu so ločili posamezne jame (Grotte), ki imajo bodisi poseben vhod s površja, "s svetlega", kot je Tominčeva jama (Tominz-Grotte), ki se odpira v steni Velike doline, ali pa stranske rove, kot jim rečemo danes, ki so dovolj jasno ločeni od glavnega rova (Regen-Grotte, kratek rov v steni Hankejevega kanala, kot ga imenujemo danes). S posebnimi imeni, kot samostojnimi jamami oziroma njihovimi deli, so imenovali tudi dele glavnih jamskih rovov ob Reki, čeprav med njimi ni posebnih prehodov ali drugih optičnih ali drugačnih ovir, ki bi opravičevale delitev na posebne jame. Tako se jama pod Škocjanom, v katero ponika Reka, Še danes imenuje Mahorčičeva jama, vhod na drugi strani, kjer priteka Reka v Malo dolino, pa Mariničeva jama. Kje je v podzemlju meja med obema jamama, skoraj ni mogoče reči, lahko je kvečjemu dogovorjena. Takih posebnih jam oziroma "Grotten" so v Škocjanskih jamah poimenovali preko 20, od že omenjene kakih 10 m dolge Regen-Grotte do okoli pol kilometra dolge Tominz-Grotte ali velikega portala Marinitsch-Grotte. Ostale dele jam oziroma njihove odseke so poimenovali največ kot "dvorane" (Dom = stolnica), teh je osem, ler, bolj v posameznih primerih, Cap (rt), Doline (dolina - ohranili so domače ime za Veliko dolino ali Hauptdo-line), Felsen, Felsblock in Wand (pečine oziroma stene), Halle (dvorana ali veža), Klamm (soteska) ter Grat (greben). Tudi imen s temi elementi je okoli 20. Dele podzemeljske reke oziroma rečne struge so poimenovali z Bucht, Canal, Hafen, See ali fälle; skupaj je takih imen okoli deset. Ostala imena so bila povezana s potmi oziroma s hojo po jami: poti se v glavnem imenujejo - weg ali Weg, redko Gang, vzponi so običajno steig aü Steig, počivališča in razgledišČa so bila Warte in Selvedere, mostovi seveda Brücke, redkejša imena so - hafen, Erker in - Capelle. Pojavljajo se tudi - fenster, Pforte, - thor in - Winkel. Poleg tega je še nekaj imen, ki ne sodijo v nobeno od naštetih skupin. Taka so npr. Baldachin, Lugeck, Naturstollen, Noe-Horst, Felsen loch, Thür in Tropfstein-Paradies. Našteta imena vsebujejo pravzaprav njihov izbor jamskih prostorov, oblik in objektov, ki jih je, poimenovanih seveda, okoli 150. 2.2. "Subjekti" poimenovanja Spredaj sem naštel, kaj so člani jamarskega odseka Primorske sekcije DÖAV v Škocjanskih jamah poimenovali. Naj na kratko pregledam še, po kom ali čem so te jame, dele jam, posamezne oblike in poti ter njihove dele poimenovali. Daleč na prvem mestu so to osebe. Preko 50 objektov v najširšem smislu je poimenovanih po osebah, in kakšen je bi! ključ tega poimenovanja? V prvi vrsti gre za zaslužne člane Primorske sekcije, zaslužne za raziskovanje in opremljanje Škocjanskih jam v najširšem smislu. Lahko so to raziskovalci sami, ki so z osebnim pogumom, tveganjem in vzgledom pripomogli k osvajanju jamskih globin (Hanke-Canal, Marinitschweg, Müller-Dom, Novak-Cap), zaslužni društveni delavci in odborniki (Pazze-Grotte), čiani ali nečlani, ki so denarno omogočili raziskovanje a!i nadelavo poti (Schadeloock-Dom, Ste-fanie-Warte) ter druge tako ali drugače za Škocjanske jame pomembne osebe (Marchesetti-Dom). Za "botre" so izbrali tudi^osebe, ki so pomembne za raziskovanje ali poznavanje Škocjanskih jam izven okvira DÖAV (Ma-horcič-Grotte, Schmidl-Grotte, Svetina-Dom, Tominz-Grotte, Valvasor-Wand), oziroma znamenite osebe, ki so jih hoteli s tem počastiti {Marte!-Dom). Zanimivo je, da med preko 40 imeni oseb, po katerih so imenovali jame in njihove deie ter vsebino, takorekoč ni "kronanih" glav, kar je bilo takrat sicer zelo priljubljeno. Glavni rovi Postojnske jame so se imenovali Kaiser Ferdinand Grotte, Kaiser Franz-Josef u. Elisabeth-Grotte, Divaška jama je bila Kronprinz-Rudolf Grotte, Huda luknja pa Nadvojvode Ivana jama. Stefanie je bila res Kronprinzessin in nadvojvodinja, Emma Lutteroth pa baronica, vendar njunih imen niso ovekovečiii zaradi "podedovane" ampak zaradi osebne plemenitosti - ker sta prispevali večje vsote denarja za gradnjo poti po jamah. Posebej ponosni so bili raziskovalci na svoje matično društvo, ki se pojavlja v imenih kar štirikrat; Alpen ve-reins-Canal, Alpenvereins-Dom, Alpen veri ns-See in Al-penverinsweg. Če omenim še pravljično osebo iz epa o Nibelungih Lorelei (Loreieifelsblock in Loreleifelsen), subjekte iz grškega bajeslovja (Cerberus Grotte in Cha-rons Bucht) ter zavarovalnico Concordia, potem je z osebnimi imeni konec. Pa tudi z navdihom za imena. Ostalih imen, ki ne izvirajo od oseb, je razmeroma malo in so v glavnem prozaična, po dobro vidnih lastnostih ali značilnostih: Brunnengrotte, Felsplateau, Guano-Grotte, Lager-Grotte, Regengrotte, Riesenfenster in Riesenthor, Tunnelgrotte in Tunnelpforte. 188 ANNALES 4/' 94 Andrej KRANjC: PRISPEVEK K IMENOSLOVJU ŠKOCJANSKIH JAM, 107-192 fP^f'^i tttpfll»^ i? ............,.«....,............. P^^p^lifSfc ^Mlii """ '"'r''- i^Pl KPlIIllii pgH i§|||||i|g? lil lil Ift^ i .'S?^.. l.-tMi^ki :,, ¡"¡ti \v. ¡("ki'ÎSvï'tl' ¡',!j'i fi ! i i i ' .. ''iiltVH'K "i'ijî'V! ICI A«l', ■ tlfe ■"":■.:'. ','^''vM. vAnui.- w^o.-. .-i'îxll-itjiji't: tÛîMK . ¡¡¡wi§®8 llllSlt flpi »¡lis: »^liillill '-.ž i'j :}.)'; K '(H.'.si ! i }■ i>j!'Vi i:;r llllliï ! '.m t: i: ; ""'"v mmÊmÊÊmÊmÊÊÊmm M;.-!: ^ ■IM v ÎJg&m" SL. 1.: Primer plošč Primorske sekcije DOAV v Škocjanskih jamah: spodnja je običajna (ime dvorane> datum odkritja in imena odkriteljev), zgornja pa "Gedenktafat" z več besedila in imeni vseh udeležencev (foto:}. Hajna). 189 ANNALES 4/' 94 Andrej KRANJC: PRISPEVEK K IMENOSLOVJU ŠKOCJANSKIH JAM, 1SS7-192 3. SPREMEMBE POIMENOVANJA Danes je teh "prvopristopniških" imen ostalo zelo malo. Imena so bila večinoma tudi "materiaiizirana" - na oziroma v živo skalo so bile pritrjene pločevinaste ernaj-lirane ploščice z napisom - ime objekta ter (manjše) datum odkritja in imena odkriteljev. Večji tip plošče je bilat.i. Cedenktafel, kjer je bilo tudi besedilo daljše. Žal so v tistih delih jam, ki so danes urejeni za turistični obisk, vse te plošče odstranjene in so ostale le v bolj oddaljenih, na teže ali takorekoč nedostopnih {zaradi zrušenih poti) mestih. Tako je visoko ned strugo Reke v Hankejevem kanalu (to ime ni le ostalo, ampak se celo razširilo na celotno podzemeljsko sotesko navzdol od Hankejevega mostu) plošča z imenom Schadeloock-Dom, plošča Swida-Warte pa je v celoti prevlečena s sigo. Od spominskih tabel je lepo ohranjena Martelova v Martelovi dvorani (Si. 1.). Sicer so se do danes ohranila, ali bolje, smo jih obdržali, imena, ki veljajo za domača in so bila znana še izpred raziskav in zakupa Primorske sekcije (Okroglica, Ozka špilja, ki smo jo spremenili v Roško špiljo, Tomin-čeva jama) ter deloma imena, ki so nam zvenela bolj "slovensko" ali so se nam zdela pomembnejša, kot so npr. Mahorčičeva in Mariničeva jama, Svetinova dvorana, Schmidlova in Martelova dvorana. Najbrž je to že bolj vprašanje psihologije, zakaj je splošno sprejeto ime Mariničeva jama (prvotno Marinitsch-Grotte, morda bi bila prava oblika imena celo Marinič), Mülierjevo in Marchesettijevo dvorano nekako toleriramo, imeni "Pazzejeva jama" ali "most Franca Svvide" pa se nam zdita popolnoma nesprejemljivi. Ne smemo pa pozabiti, da so v letih med I. in H. svetovno vojno, pod Italijo, vsa imenaspremenili skladno s pojmovanjem Primorske kot dela "prave" Italije. Nekdanje Pretis-Warte in Stefanie-Warte so se imenovale Vedetta Giuseppe Sillani ali Vedetta jolanda di Savoia, mostovi so dobili imena kot npr. Ponte de! Fante nelle Malebolge, itd. Med časom, ko so bila še v uporabi imena, ki so jih podelili prvi raziskovalci, in priključitvijo Primorske k Sloveniji, ko so Škocjanske jame zopet pričeli obiskovati slovenski jamarji in ko so vodenje prevzeli slovenski vodniki, je minilo 40 let in torej med obema generacijama ni bilo neposrednega stika, imena, o katerih govorim v tem prispevku, bodisi pozabljena, opuščena ali ohranjena, smo dobili predvsem iz literature in iz jamskih načrtov, skoraj nobenega pa preko neposrednega izročila. 4. SKLEP Med danes uporabljanimi "uradnimi" imeni (v tisku, na načrtih, tablah, napisih, ob vodenju turistov) v poimenovanju Škocjanskih jam jih je kakih 8 (to je tudi okoli 5 %) takih, ki so jih približno (ne natančno) enako uporabljali tudi člani Primorske sekcije DOAV konec prejšnjega in v prvem desetletju tega stoletja. Med ostalimi imeni jih je še kakih 8 takih, ki jih uporabljamo posamezniki občasno (ob pomanjkanju drugih imen) oziroma v deloma spremenjeni obliki ali ob spremenjeni vsebini - vsa ostala so izginila iz uporabe. Po grobi oceni v Škocjanski h jamah danes ne uporabljamo ali ne poznamo okoli 85 % imen, s katerimi so konec prejšnjega stoletja prvi raziskovalci poimenovali dele jam, posamezne oblike in pojave, poti in druge turistične naprave. Še manj pa vemo, zakaj, po kom ali po čem so takratni raziskovalci dajali ta imena. Glede na to, da so Škocjanske jame vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCO, bi morali podrobneje preučiti in ohraniti tudi ta element kulturnega dela dediščine v Škocjanskih jamah. 190 ANNALES 4/' 94 Andrej KRANJC: PRISPEVEK K IMENOSLOVJU ŠKOCJANSKIH JAM, 187-191 TABELA 1 Imena v Škocjanskih jamah Abgrund Atbin Strekelj-Plateau Alpenvereins-Cana! Alpenvereins-Dom Alpenvereinscanal Aipenvereinssee Aipenvereinsweg Annen-Warte Baldachin Baldachingrotte Balkensteig Beatrix Fels Belvedere Bootshafen Böse Ecke Söse-Wand Brichta-Grotte Brucker-Grotte Brunnengrotte Srunner-Weg Canzianer Grotten Castello Cerberus Grotte Charons Bucht Cilicap Cili-Cap Concordia-Brücke Concordiasteig Czörnig Grotte Diez Cap Doline (grossen) Eicheltor-Grotte Elefanten Erhold-Grat Felsplateau Friedrich Grotte Friedrichs-Grotte Grabfeld Grosse Doline (Dolina) Grosser Trichter Guano-Grotte Guttenberg-Halle Hanke-Canai (Kanal) Hanke-See Hanke-Steig Hardegger Höhle Hauptdoline Hauptgrotte Hainisch Grotte Hochweg Hohe(n) Gang Höhlen von S. Canzia (Kanzian) Hopfgartner-Grotte Irenen Brücke Kanzianer Höhlen Kleine Doline (Doiina) Kleine Grotte Kleiner Trichter Königsweg Kraus Brunnen Krause-Grotte Kronprinzessin Stefani Warte Lager-Grotte Loreleifelsblock Loreleifelsen Löwe Lugeck Lutterothgrotte MahorcicSGrotte Mahorcic Höhle Maler-Grotte Marchesetti-Dom Marchesetti-Höhle Marinitsch Höhle Marinitsch Warte Marinitschweg Marien Capelle Mariencapeile Martel-Dom Martei-See Masopust Cap Meissner-Steig Melanie-Erker Metzger-Steig Miklaucic-Weg Mizi Warte Moll Cap Müiler-Dom Müller-See Muller-Warte MüSler-Weg Nataliens-Ruhe Naturstolien Noe-Horst Nördlinger-Weg Novak-Brückensteig Novak-Cap Oblasser Warte O kroglica Orchester Oskaspela Oüka Spela Paul's hohes Felsenloch Pazze-Grotte Pazze Rettungs Weg Pazze-Wäldchen Pazze-Weg Petrus Felsen Plenker-Steig Plenker Stein Prendini-Steig Pretis-Wand Pretis-Warte Pretis-Weg Putick-Doni Radonetz Brunnen Radonetz-Warte Radonetz-Weg Regengrotte Reka Höhle Reka-Höhlen bei S. Can-zian Rekawinkel Riesenfenster Riesenthor Riesenthorklarnm Rifugio Lunardelü Rifugio Millosovich Rinaldini-Dom Rudolf BrunnerSteig Rudolf-Dom Schacht Schadeloock-Dom Schmidl-Crotte Schneider-Pforte Schröder-Grotte See des Todes Skelett Grotte St. Kanzianer Grotten Stollen Svetina-Dom Swida-Brücke Swida-Warte Teufels Brücke Thür Tommasini Brücke Tominz-Grolte Treppenweg Tropfstein-Paradies Tunnelgrotte Tunnelpforte Urbas Grotte Valvasor-Brücke Valvasor-Wand Vier Vorhänge Wasserfälle Werner-Steig 191 ANNALES 4/' 94 André} KRANJC: PRISF'CVEK K ÍMLNOSLOVIU SKOCIANSKfH )AM, 1B7-192 RÍASSUNTO Le Crotte di San Canziano sul Carso sono uno dei fenomeni carsici più noti nel mondo e più citati dalla pubblidstica. Nel 1819 anche nelle Crotte dl San Canziano ebbero inizio le visite turistiche organizzate, anche se fino al 1884 la maggior parte delle grotte rimase inesplorata. Dei nomi assegnati prima di quella data ci sono pervenuti soltanto alcuni (Koscakova jama, Miklov skedenj, Okroglica, Ozka Spilja, Tominceva jama). Nel periodo 1884-1904 il Reparto Speleologico (Abtheilung fur Crottenforschung) délia Sezione del Litorale (Section KQstenland) délia Società Alpina Tedesco Austríaca (DÔAV) esploró i'intero percorso delle Grotte di San Canziano. Nel 1884 riœvettero in appalto le grotte e l'area circostante e iniziarono ad allestire la parte interna delle grotte a scopi Luristici. Considerando tutte le ricerche, i lavori e le visite turistiche, non sorprende il falto che alcune grotte e alcune parti delle cavità, certe forme particolari, i sentieri e parti di essi, i tunnel ed alcuni punti di sosta si videro assegnare dei nomi particolari. Nelle Grotte di San Canziano alcune cavità (Crotte) ebbero un proprio nome, dalla Regen Grotte lunga 10 metri alla Tominz Grotte che si estende per mezzo chilometro. Le altre parti delle grotte furono chiamate in gran parte "saloni" (Dom - Duomo), Cap (Punta), Doline, Felsen, Felsblock, Wand (dirupi, oweroparetí), Halle (salone o atrio), Klamm (gola) e Grat (cresta). Parti del fiume sotterraneo, owero del suo alveo, furono chiamate Canal, See o falle. I nomi ricordavano soprattutto dei personaggi, membri meritevoli (Hanke Canal, Marinitschweg, Muller Dom, Novak Cap), operatori sociali e consiglieri (Pazze Grotte), membri che avevano fmanziato le ricerche e la sistemazione dei sentieri (Schadeloock Dom). La maggior parte dei nomi era anche "materializzata" con targhe in smalto, ora quasi totalmente scomparse. Secondo una stima approssimativa, circa l'85 % dei nomi delle Grotte di San Canziano che alla fine del secolo scorso furono assegnati dai primi ricercatori oggi non vengono più adoperati o ci sono sconosciuti. Né tanto meno ci sono noti i motivi che dettarona la scella del nomi e a chi o a che eos a erario state intitúlate le grotte. LITERATURA Gruber, T., 1781: Briefe hydrographischen und physikalischen Inhalts aus Krain. Pp. 159, Wien. Jahres Bericht der Section " Küstenland" des DÖAV für das Jahr 1893. 1-11, Triest 1894. Jahres Bericht für das Jahr 1910. Section Küstenland des DÖAV, 2-39, Triest 1911. Kranjc, A., 1992: Zadnji "Veliki problem" Škocjanskih jam po sto letih rešeni. Naše jame 34, 149-151, Ljubljana. Lazius, W. & A. Ortelius, 1561,1573: Coritiae, Karstii, Chazeolae, Carniotae, Histriae et Windorium Marchae Descrip{tio). Marinitsch, Jv 1904: La Grotte des Surprises ä SaintCa-nzian. Spelunca, 37, 97-100, Paris. Müller, F., 1887: Führer in die Grotten und Höhlen von Sanct Canzian bei Triest. 5-111, Triest. Müller, F. (po P. A. Pazzeju), 1907: Neuer Kleiner Wegweiser für die Besucher der St. Kanzianer Grotten. 1 -16, Triest. Pazze, P.A., 1893: Chronik der Section Küstenland. Pp. 370, Triest. Rojšek, D., 1994: Geografsko vrednotenje naravne dediščine na primeru Škocjanskega jamskega spleta z okolico in varstvo okolja. Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1-144, Ljubljana. Sancin, S., 1992: Nova odkritja v Škocjanskih jamah. Naše jame, 34, 156-162, Ljubljana. Škocjanske jame - naravni in kulturni spomenik. SFR Jugoslavija, Seznam svetovne dediščine, Konvencija o varstvu kulturne in naravne dediščine, 1985. Valvasor, J. W., 1689: Die Ehre des HertzogthumsCrain. i. Th., 1-696, Laybach. 192 ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno deio UDK/UDC LEONBERGERjEVA PESEM O CERKNIŠKEM KRAŠKEM JEZERU IZ LETA LEONBERGER;S 1537 POEM ON THE CERKNICA KARST LAKE Trevor R. SHAW Ph.D, O.B.E., Old Rectory Shoscombe Bath BA2, 8NB, UK Associate Researcher of the institut of Karsi. Research ZRC SAZU, 66230 Postojna prof. do. Old Rectory Shoscombe Goth BA 2, 8NB, Velika Britanija Zunanji sodelavec inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 66230 Postojna IZVLEČEK Leonbergerjeva pesem v latinščini o Cerkniškem polju iz L 1537 je njegov prvi opis - presihajoče jezero dobiva vodo iz podzemlja, poleti na njem kmetujejo, pozimi pa na istem mestu ribarijo. Omenjene so obrambe pred Turki. Med Leonbergerjevimi razlagami poplavnih voda najdemo tudi domnevo, da voda pod zemljo priteka iz Jadrana. UVOD Pesem, ki jo je napisal. Georg Leon berger in je bila objavljena leta 1537, je prvi znani opis presihajočega kraškega jezera pri Cerknici v Sloveniji. Starejša od nje je samo zelo kratka omemba "močvirja imenovanega Lugeum" grškega geografa Straba (Geografija, knjiga 7, poglavje 5) v zadnjih letih pred Kristusom. Pričujoči spis vsebuje to skoraj povsem neznano pesem in prinaša celovit angleški prevod, deio Jamesa Macqueena in profesorja Nialla Rudda z Univerze v Bristolu. Pred nedavnim spisom {Shaw, 1992a), ki opozarja na njene specifične kraške aspekte, je edini, ki pesem omenja, odkar je bil leta 1574 zabeležen Gesnerjev prepis, Korošec (1970), ki je videl le iztrgane strani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, Ker ni poznal njihovega izvora, je ni mogel datirati in je napačno sklepal, da "jo lahko postavimo v drugo polovico ali konec 17. stoletja". Vsako zimo in večji del leta pokriva jezero do dveh tretjin 38 km2 velikega Cerkniškega polja; vsako poletje skoraj celotno jezero presahne. Tak pojav samo 30 km od starodavnega mesta Ljubljana in ob stari trgovski poti od Jadrana proti povodju Donave je seveda od nekdaj zbujal pozornost. Pred 17. stoletjem so bila objavljena poročila pretežno opisna. Najpopolnejše in najbolj znano je poročilo 830-1 — 71 "1537":551.44(285.2 Cerknica) 929 Leonberger C.:830-1=7ri537" 1537 ABSTRACT Leonberger's Latin poem of 1537 on the Cerknica polje provides the earliest account of it and its seasonal lake supplied from underground, with farming taking place in the dry season and fishing in the same place in winter. Defences against the Turks are mentioned. Leonberger's explanations for the flooding water include its coming underground from the Adriatic. INTRODUCTION A poem written by Georg Leonberger and published in 1537 is the earliest known description of the intermittent karst lake at Cerknica in Slovenia. Only the very brief mention of the "marsh called Lugeum" by the Greek geographer Strabo (Geography, bk. 7, ch. 5), in the last years BC, predates it The present paper introduces this almost unknown poem and provides a complete English translation by James Macqueen and Professor Niall Rudd of the University of Bristol. Until a recent paper (Shaw, 1992a) drawing attention to the specifically karst aspects of the poem, the only known reference to it since Cesner's copy was noted in 1574 is that of Koro{ec (1970) who saw only the torn-out pages containing the poem which exist in the library of the National Museum in Ljubljana. Being unaware of their source he was unable to date it and concluded, wrongly, that it "could be dated in the second half or at the end of the 17th century". Every winter and for much of the year the lake occupies up to two-thirds of the floor of the 38 km2 polje of Cerknica; and each summer almost the whole lake becomes dry. Such a phenomenon, only 30 km away from the ancient city of Ljubljana and on the old 193 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: LEON ÎÏEKGÊRj EVA PESEM/ LEONBERGER'S 1537 POEM..., 193-206 Georga Wemhera (1551), ki opisuje, kako hitro pritekajo in odtekajo vode, in ki predpostavlja povezavo z jamami in podzemnimi tokovi. Opisna pesem v 34 vrsticah, ki jo je napisal Nikodemus Frischiin med 1582 in 1584, je znana, ker je bila natisnjena v Valvazorjevi knjigi (1689, 2:450). Nekaj kasnejših spisov o jezeru, ki skušajo pojasniti njegovo obnašanje, je obdelanih v nadaljevanju tega spisa. Leonbergerjev opis je torej, razen Strabove omembe, najstarejši znani. AVTOR Doslej smo mislili (npr. Shaw 1992a), daje bil Leon-berger doktor zdravilstva. Popolni indeks nemških biografskih del (Gorzny 1986) navaja zanj en sam vir, v njem avtor (Kobolt 1795) piše: Leonberger (Georg), doktor zdravilstva, rojen v Ratis-bonu (sedaj Regensberg), živel v 16. stoletju. Razen njegovih spisov o njem nisem uspel najti drugih podatkov. Toda devetindvajset let kasneje je bi! objavljen zvezek dodatkov in popravkov tega leksikona (Kobolt 1824), v katerem je Leonberger opisan kot Rechtsgelehrter (pravnik). Študiral je na Univerzi v Bologni, vpisal je pravne študije in posebej kanonsko (cerkveno) pravo; Kopernik je tam študiral ob koncu predhodnega stoletja. Leonberger je bil v njihove sezname vnesen leta 1539 (Knod 1899, str. 298). Dne 7. marca 1553 je postal "decanus" v "Collegia Ecclesia S. Florini Confluentiae" (Cerkveni AMOENISSIMAE IV XT A ANQ^VE FER.TJLI& JlilAE IN CONVALl-IBVi SITAfi RF.GiVN* culx CirtknizaTcfcicnptio^uthorc in« gciiuo&lludiofoaduičfcemc Geor* gio Lconbergcro Ratisbonenli. sspgoifsgi; T uidcas animo non uifaro ¡limine fctram, Tnlhis Vt docea J alios lauderis pedoredofto. cir.ltri«, fiaffižlli '-"ckn,!'»l>rxiaiimregion?carminc panda, ^info* |||ya|||J Nomine quod Carni populi dijccre prior«, jamami Hoclictsttotiimilii carmine ferreper orbe, firfrwGrr Cofmogrjpho tgnotum utitrum momimcnta uirorum hmm«hj Volenti ptifeti intaftum nomine foil is. irf.i&fii Nobiic nunc farna muliis memoramr in oris ftfauimiU Diuc5 opum, bcllisqi potenj uberrima g!cl>a. tfftf- Hosticctadfincs ingentis fernere rcrras, Carncolam, Sdauos,Styros, & Dainuta regna . Stytia Circknitij diTiunge/is ruribus arua, Finiitpa »allisrapidum dtciiuis ad AuitrumJ Sufdpit intrantes Alp« Aquilottis ad axes. Pjnnoniain cer nit defirxum foiis ad onus. Illud pairitur geminas conualiis in oras, Qaas tameticxtretniis conncLlit Icjininustjnus» Hhic atep intlc finus rigHis ionglflimus agris', Hitic uaftasrupcs cern is > rig idifcg minantur Iti mibcs fcopuli, quorum ilib umite late Pinguia mra/acroslbntcj.fi: fiumina nota Accola miratur dtlicis diriffirnus agri, f>toa(ur populos armis opibust^ fuperbos, cc » Rdigiipne SI,/Fig. 1. Illustration masters HIPPOCRATIS COI MEDICINAS ET MEDI» CCRVM OH'SIVH FRINCiPiJ APHO» rifmorum&fcmcííarum Mediearumlíbriíéptem, in eum ordinem, in quem ante hac nunejj diípofuís qiiífqj,digeíí». Iux¡a quem farile quiuís materiarrí quaiKÍíqs medicam quam ínquirere cupiuerit ex* íemplo ímicniei: a d ¡cifra ínfuper eriarratione fentencíarum flngularum percj; famili* arí atq; compendióla. Acccdunt ad harc quídam alia eíufdrm Hippocratfe, quorum inferipttones uertk pagina docebit- Durtu Sí aisfpícrjs Io;vmiís Agrícola AmroorejMe« {Skinarum profeñorís. KIKOMH AHS EÍ.Z I íl flOKP ATHN» lTWf¡,«Tltí íieOc'Jl'fítfí^HV.W SzJíTV £3(1«, W Hnuorií oxritíii «V . Latine. Luxmt Hippocrates homfnum.populosíp refertiautt? Raríorad Siyg¡asuenít3£ umbra domos» H, ». XXXVII, Sl./Fig.2. Hippocrates Aphorisms. trade route from the Adriatic to the Danube basin, naturally attracted attention from an early date, Before the 17th century, published accounts were mainly descriptive. That of Georg Wernher (1551) is the fullest and best-known, describing the rapidity of the water's arrival and retreat and postulating connection with caves and underground streams. A descriptive poem of 34 lines written by Nikodemus Frischiin about 1582-84 is known because it was printed in Valvasor's book (1689, 2:450). Some subsequent writings on the lake, which attempt to explain its behaviour, are considered in a later section of this paper. Thus Leonberger's description is the earliest known, apart from Strabo's reference to it THE AUTHOR Until recently it was thought (e.g. Shaw 1992a) that Leonberger had been a medical doctor. The comprehensive index of German biographical publications (Gorzny 1986) lists only one source for him, and in this the author (Kobolt 1795) writes: "Leonberger (Georg) a medical doctor who was born at Ratisbon (now Regensberg) and lived in the 16th century. Apart from his writings ! have not been able to find any more information about him." Twenty-nine years later, however, a volume of additions and corrections to this lexicon appeared (Kobolt 1824) in which Leonberger is described as a Rechtsgelehrter (lawyer). He trained at the University of Bologna, noted for law studies and particularly canon (church) law; Copernicus 194 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: LF.ONBERCERJEVA PESEM/EEONBERCER'S 1537 POEM..., M3-206 kolegij Svetega Florijana v Koblenzu). Protestantska cerkev Svetega Florijanatamše vedno obstaja. Očitno je bil višji profesor ali dekan prava v kolegiju, ki je bil nekdaj v zvezi s to cerkvijo. Umrl je 7. julija 1560 (Brower in Masen 1855). Kdaj je bil Leonberger rojen, ni znano. Že leta 1532 je zabeležen kot "famulus" (določen kot pomočnik, posebno učenjakov) Henryja iz Pfeftenhausna pri Ingol-stadtu ali blizu njega (Knod 1899, str. 684). To bi bil položaj za mladega moža, star bi bi! lahko torej 20 let ali morda manj. Datum njegovega rojstva bi bi! potemtakem okoli 1512. Očitno je, da je bil Leonberger v času, ko je napisal svojo pesem o Cerkniškem jezeru, kar mlad, saj še ni bil pričel svojih pravniških študij. Če je bi! resnično rojen šeta 1512, bi bil takrat star 25 let Edino njegovo drugo poznano delo je o Vergilu, leta 1542, ieta 1539 pa je uredil tudi knjigo o grškem zdravniku Gaienu. PESEM Naslov pesmi (si. 1) je "Amoenissimae iuxta anque fertilissimae in convallibus sitae regiunculae Cirknizae descriptio" ("Opis najlepšega in najrodovitnejšega predela Cerknice, kise nahajavzaprti kotlini"). Njen latinski tekst v 226 vrsticah obsega zadnjih osem, nenumeriranih strani, ki sledijo glavnemu tekstu leta 1537 obavljene izdaje Hippokratovih Aforizrnov (si. 2). En izvod je na seznamu vsebine knjižnice naravoslovca Conrada Cesnerja (1574), toda zdi se, da Vaivazor zanjo ni vedel. Samo dejstvo, da ni omenjena v njegovi vplivni knjigi iz leta 1689, morda razfaga, zakaj je bila odtlej skoraj povsem prezrta. Ne skušam našteti vseh znanih izvodov pesmi. Poleg že omenjenih iztrganih strani v Ljubljani in izvoda v Britanski knjižnici, po katerem sem delal, vemo za obstoj dveh izvodov v Oxfordu in treh v ZDA. Nedvomno je v Evropi Še več izvodov. Če upoštevamo zgolj njeno leposlovno vrednost, je pesem precej revna, zanimiva je iz drugih razlogov, posebno zaradi podatkov o gibanju in opravilih kmetov in ribičev. Leonberger omeni dejstvo, da se voda dviga iz podzemnih prehodov in ponovno izginevanje, naposled poda nekaj razlag za poplavljanje. VSEBINA PESMI Po 33 vrsticah uvoda pisec opisuje dogodke in opravila na jezeru, kakor si sledijo iz enega letnega časa v naslednjega. Bistveni poudarki Loenbergerjevega nekako diskurzivnega teksta so povzeti spodaj; ko je primerno, so opremljeni z opombami. Njegove ideje o izvoru poplavljajoče vode kasneje obravnavam v posebnem delu. (Uvod) Glavna pot skozi Cerknico vodi severno proti Alpam. Druga pot vodi vzhodno proti Panonski nižini. had studied there at the end of the previous century. Leonberger was entered in their records in 1539 (Knod 1899, p. 298). On 7 March 1553 he became "decanus" at the "College of Saint Fbrinus in Koblenz). St, Florinus protestant church still exists there. Evidently he was a senior lecturer or dean of law at the college formerly associated with that church, He died on 7 juiy 1560 (Brower and Masen 1855). When Leonberger was born is not known. As early as 1532 he was recorded as being a 'famulus' (defined as an attendant, especially on a scholar) of Henry of Pfeftenha-usen at or near Ingolstadt (Knod 1899, p. 684). This would have been a position for a young man, so he might have been about 20 years old or perhaps less. That would make his date of birth around 1512. It is evident that Leonberger was stil! quite a young man when he wrote his Cerknica poem, for he had not yet commenced his legal studies. If he was indeed born in 1512, he would have been 25 at the time. His only other known writing was on Virgil in 1542 and he also edited a book by Galen, the Greek physician, in 1539. THE POEM The title of the poem (Fig. 1) is "Amoenissimae iuxta anque fertilissimae in convallibus sitae regiunculae Circkni-zae descriptio" ("A description of the most beautiful and fertile district of Cerkica, situated in an enclosed basin"), lis latin text of 226 lines occupies the last eight, unnumbered, pages after the main text of the 1537 Latin edition of Hippocrates's Aphorisms (Fig. 2). A copy was listed among the contents of the library of the naturalist Conrad Gesner (1574), but it was apparently not known to Valvasor. The very fact that it was not mentioned in his influential book of 1689 probably explains its having been almost ignored since. I have not attempted to list all known copies of the poem. Apart from the separated pages in Ljubljana already mentioned, and the British Library copy from which I worked, two copies are known to exist: in Oxford and three in USA. No doubt there are several more in Europe. In terms of literary merit the poem is a poor one, but it is full of interest for other reasons, particularly for the information it gives about the movements and activities of the farmers and fishermen. The fact the waters rise from underground passages and disappear into them again is mentioned, and finally some explanations of the flooding are given. THE CONTENT OF THE POEM After 33 lines of introduction, the events and activities occurring at the lake are described season by season. The main points in Leonberger's somewhat discursive text are summarized below, with comment where appropriate. His ideas on the source of the flood water are discussed separately later. 195 ANNALES 4/' 94 Trevor S. SHAW: LEON8EKCERJEVA PESEM/1EO MERGER'S 1537 POEM..., 193-206 (Poletje) Na okoliških gričih so pašniki za ovce. Živali, ki jih najdemo na ravnih površinah polja, so krave (za mleko) in ovce (za mleko in volno) in koze. Travo kosijo s kosami. Krave poleti pasejo, torej je trava za seno. Pridelek koruze je dober. Vaivazor (1687) natančneje opredeli, da je bilo to v njegovem času proso. Oranje ni nujno, uporabljajo zgolj motiko ( kopačo s širokim rezilom). Najverjetneje sta razloga zato blato in rodovitnost, ki jo povzroča poplavna voda. VVerhner (1551) pravi, da je ta del jezerske kotanje tako rodoviten, da lahko pridelek požanjejo fe dvajset dni po tem, ko so ga posejali. Pridelujejo med. (Jesen) Jesen prinese orehe, hruške in jabolka. Sliv ne omenja Voda privre prav izpod temeljev koč, ki so bile tam zgrajene. To bi lahko nakazovalo, da so na poplavljanih območjih vsako poletje zgradili začasne koče, ki jih je voda jeseni odplavila. Po drugi strani pa bi se Leonber- (Introduction) The main route through Cerknica runs north to the Alps. Another route goes east to the Pannonian plain. (Summer) Ewes pasture in the hills round about. Animals kept on the flat bed of the polje are cows (for milk), sheep (for milk and wool) and goats. Grass is cut with scythes. As the cows graze in summer, tliis must be for hay. There is a good crop of corn. Valvasor (1687) specifies that in his time this was millet Ploughing is not necessary; only the mattock (a broad-bladed pick) is used. Presumably the silt and the fertility from the flood water is the reason for this. Wernher (1551) says that part: of the lake bed is sofertilethatitcan be reaped 20 days after sowing. Honey is produced. (Autumn) Autumn produces chestnuts, pears and apples. No mention of plums. SI./Fig. 3, 196 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: LEONBERGERJEVA PESEM/ l.EONSERCER'S 1537 POEM..., 193-206 gerjevo poročilo lahko navezovalo na škodo zaradi izjemno visoke vode. Kranjc (1986) poroča, da take poplave, ki ponavadi dosežejo 552,5 nadmorske višine, v primerjavi s 550 metri običajnih poplav povzročajo škodo. Ob najvišjih vodah je vas Dolenje Jezero popolnoma poplavljena, pravtako deli Dolenje vasi. Če so bile koče iz 16. stoletja krhke lesene zgradbe, je prav mogoče, da so bile "izkoreninjene". Jezerska voda prihaja iz razširjenih strug in iz podzemnih prehodov. Ne omenja hitrosti poplavljanja, kasnejši pisci temu namenjajo precej prostora. Divji prašiči in srnjad bežijo pred poplavami. Kmetje "se čudijo živim mejam, ograjam in ribam pod vodo". Ta opazka spominja na slavno Wernherjevo izjavo (1551): "Prav tam, kjer so možje nedavno ribarili, lahko zdaj požanjete pridelek, celo posejete za naslednjega, ga prodate, ob obratu leta pa lahko greste spet ribarit." Kmetje se preselijo na višja območja ("griči") s "svojimi čredami, hlevi in vsem" in s svojim zrnjem. To najbrž pomeni, da se preselijo iz začasnih koč v sedanja naselja prav nad poplavnim nivojem (npr, Dolenje jezero) ali v višje ležeče vasi na robu polja. Možno pa je tudi, da so imeli kmete s polja za nomade, ki niso bili dobrodošli v vaseh, torej so bili prisiljeni zimo preživeti višje na pobočjih gričev, CZima) iz svojih zimskih prebivališč gledajo na "utrjene položaje visoko zgoraj" - "utrjene citadele na višavah" ..., (z) vrati, stolpi in narejenimi cestami...., (in) oboroženimi vojaki" ki varujejo kmete pred turško nevarnostjo. V času, ko je bila pesem objavljena, so bili turški vpadi v Evropo na višku. Zasedli so Budimpešto in večino osrednje Madžarske in v 15. in 16. stoletju večkrat zaporedno napadli slovenska ozemlja. Staro naselje na Babnem polju je bilo leta 1528 popolnoma uničeno, približno v tem času pa je bila begunjska cerkev nad Cerknico utrjenna kot tabor z zidovi in stolpi. Omembe vredno je, da se je v naslednjih stoletjih (1663-64 in 1683) proti Turkom boril Valvazor, čeprav ne na območju današnje Slovenije (Reisp, 1987:13,14). Tudi "domačini z veliko vnemo gradijo obrambne zidove". To nakazuje obrambne objekte na nižjem.zem-Ijišču kot "utrjene citadele", mogoče kot tabori okrog cerkev v vaseh. Utrdbe okrog cerkve v mestu Cerknica so bile zgrajene med 1472 in 1482. Za ribarjenje uporabljajo mreže, možje gredo na jezero tudi v čolnih. To pomeni, da so ribiške mreže polagali z bregov jezera. Možno je, da gre pri tem za nekaj zmede glede skupnega lova rib, ko je voda odtekla, ki ga opisujejo Wernher (1551) in kasnejši avtorji, ni pa omenjen v tej pesmi. Lovijo divje svinje in srnjad. Brown (1669) dodaja zajce in Valvazor (1687) medvede. The flood "uproots from their very foundations the cottages which have been built there". This may indicate thattemporary huts were built in the regularly flooded areas each summer and were washed away every autumn. Alternatively, Leonberger may have been referring to the damage done by exceptionally high flood levels. Kranjc (1986) states that such floods, which usually reach 552,5 m above sea level compared with 550 m of the usual floods, cause damage. In the highest floods the village of Dolenje Jezero becomes completely flooded and so do parts of Dolenja Vas. if the 16th century cottages were flimsy wooden structures, they might well have been "uprooted". The lake water comes from enlarged streams and from underground passages. No mention is made of the rapidity of flooding, of which much is made by later writers. Wild boar and deer move away from the floods. The farmers "marvel at hedges, fences and fish under the water". This observation is reminiscent of the famous statement of Wernher (1551): "where not long ago men were fishing, you may now bring in a harvest, and even sow for the next one, and trade in the produce; and at the turn of the year go fishing again". The farmers move to higher land ("the hills"), with "their herds, stalls and all" and their grain. This must mean that they move from the temporary huts to the present villages just above the normal flood level (e. g. Dolenje jezero), or to higher villages at the side of the polje. Alternatively, perhaps the farmers of the plain were regarded as wanderers, not welcome in the villages, and forced therefore to spend the winter higher on the hillsides. (Winter) From their winter quarters they look "at fortified strongholds high above" - "fortified citadels in the heights..,, (with) gates, tower and made-up roads..., (and) with armed soldiers" protecting the farmers from fear of the Turks. At the time the poem was published the Turkish incursion into Europe was at its greatest. Budapest and most of central Hungary were occupied by them and Slovenia was repeatedly invaded in the 15th and 16th centuries. The old settlement of Babno Polje was completely destroyed in 1528, and about this period the church of Begunje, above Cerknica, was fortified as a tabor with walls and towers. It is notable that in the following century Valvasor fought against the Turks in 1663-64 and 1683, though not in what is now Slovenia (Reisp, 1987; 13, 14). Also "the local people build warlike walls with great energy". This implies some defences on lower ground than the "fortified citadels" above, perhaps like the tabors around churches in the villages. The fortifications round the church in the town of Cerknica were built between 1472 and 1482. Fishing is done with nets, and also men go out in boats. This suggests that the nets were spread from shore. There may be some confusion here with the communal fishing 197 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: tEON BERCER] EVA PESEM/ LEONBERGER'S 5537 POEM..., 193-206 (Pomlad) Voda se umakne v šestem mesecu poplav. Noben dejanski mesec ni naveden, kot junij pri Brovvnu (1669) in junij ali julij, pa celo tako pozno kot avgust pri Valva-zorju (1687). "Vode odnašajo dolinsko zemljo s sabo" in jo odlagajo, kar povzroča rodovitnost, ki omogoča hitro rast pridelka, ki sojo opazili VVernher in ostali. Voda "izginja skozi skrite vdolbine", to je skozi podzemne odprtine, iz katerih je privrela jeseni. Ribe ostanejo na suhi zemlji. Kmetje in njihove živali se vrnejo na planoto, mladi možje igrajo igre na ravnini. Tako pesem opisuje mnoge od nenavadnih značilnosti presihajočega jezera in vpliv le-teh na prebivalstvo in njihovo kmetijstvo. Ni nenavadno, da ne podaja natančnejših informacij, ki jih vsebujejo bolj znanstvena VVemherjeva (1551), Brownova {1669; 1673; 1674) in Valvazorjeva (1687; 1689) poročila. Ne zmeni se za pomembno dejstvo, da voda ponikne na dnu kotanj v tleh, ne omeni jih in ne opiše; hitrost poplavljanja in sušenja zemljišča nista omenjeni, ne opiše vrst rib, ki jih lovijo v jezeru, niti ne pove, da se pojavijo z vodo, ki pride iz podzemlja. Vsi ti podatki so bili objavljeni v naslednjih stoletjih in očitno je, da ta precej površna pesem ni nameravala govoriti o njih. Vseeno je presenetljivo, da pesem niti ne omenja, da so vaščani ob za to določenem času na organiziran način brodili v umikajočo se vodo, da bi ujeli goste koncentracije rib, ki so se nakopičile tam. Možno pa je tudi, da ta običaj v Leonbergerjevem času še ni bil v navadi, čeprav je treba reči, da bi bilo to izjemno neverjetno, saj je VVerhner le 14 let kasneje (1551) poročal o navadi, da ko se voda umika, ribe lovijo cele vaške skupnosti, moški in ženske, dokler ni kotanja skoraj gola, nekaj rib, pravi, nasolijo za izvoz. Dejstvo, da je Leonberger izpustil organizirano ribarjenje, daje misliti, da Cerknice ni poznal dobro in je mogoče napisal pesem po zgolj enem obisku (ne v Času ribarjenja) ali celo po poročilih, ki so mu jih posredovali drugi. Če je temu tako, je možno, da so nekatera najbolj čudna "dejstva", ki jih navaja, izkoreninjanje hiš in selitve kmetov na griče, na primer, zmotna. OBNAŠANJE KRAŠKEGA JEZERA Pojavljanje jezera v določenih letnih časih, dejstvo, da leži v kotanji brez površinskega odtoka vode, njegovo napajanje tako iz podzemnih prehodov kot iz površinskih tokov, ponovni odtok v podzemne prehode, vse to izhaja iz dejstva, da leži na kraškem terenu s topnim in razpokanim apnencem pod seboj in poleg sebe. Razlog za poplavljanje ni nič drugega kotvzdigovanje krajevne vodne površine zaradi dežja, toda razsežno območje bolj ali manj ploskega polja, poplavljenega ob done as the water receded, described by Wernher (1551) and later authors but not mentioned at all in this poem. Wild boar and deer are hunted. Brown (1669) adds hares, and Valvasor (1687) bears. (Spring) The water withdraws in the sixth month of flooding. No actual month is given, as June by Brown (1669) and June or July, or even as late as August, by Valvasor (1687). The waters "roll the valley-soil along" and deposit it, thus causing the fertility which allows the rapid growth of crops noted by Wernher and others. The water "disappears though hidden recesses", i.e. though the underground passages from which it rose in autumn. Fishes are abandoned on dry land. Farmers and their animals return to the plain; young men play games on the level ground. Thus the poem describes many of the unusual characteristics of the seasonal lake and the effect that these have on the population and their farming. Not unnaturally, it does not provide the more specific information contained in the subsequent more scientific accounts by Wernher (1551), Brown (1669; 1673; 1674) and Valvasor (1687; 1689). It ignores the important fact that the water sinks in the bottom of depressions in the ground and it does not name or describe these; the rapidity of the flooding and draining is not mentioned; the kinds offish caught are not described and the fact that they emerge with the water from underground is not stated. Ail this information was published in the following century and it was clearly not the intention of this rather slight poem to cover them. Nevertheless it is surprising that no mention is made of the organized way in which the villagers, at an authorized period, waded into the retreatingwaters to catch the dense concentrations of fish there. Unless, that is, such a practice had not developed in Leonberger'stime. This is exceedingly unlikely, though, for only 14 years later Wernher {1551) wrote that fish were caught by entire village communities, men and women, as the water receded until stocks were almost denuded; some fish, he said, were salt-cured for export. Leonberger's omission of this organized fishing suggests that he did not know Cerknica well and perhaps wrote his poem after only one visit (not at the time of the fishing), or even as a result of reports from others. If this was so, some of the more puzzling 'facts' that he records, such as the uprooting of cottages and the farmers moving to the hills, may be erroneous. THE BEHAVIOUR OF THE KARST LAKE The seasonal appearance of the lake, its presence in a basin with no surface outlet for the water, its supply from underground passages as well as surface streams, and its draining away into these passages are all due to its presence 198 ANNALES 4/' 94 Trevor R. 5HAW: LEONBERCERfEVA PESEM / LEONBERGER'S 1537 POEM..., 193-206 istem času, prikaže dogodek v dramatični luči. Ni čudno, da je vzbudilo pozornost popotnikov. Samo na kratko bomo obravnavali Leonbergerjeve poskuse, da bi razložil obnašanje jezera. Samo nekaj let kasneje je Wernher predlagal, da bi se jezero lahko povezalo z duplinami za skladiščenje v skalah. Kasneje, od Kirchnerja (1665) dalje, srečamo vrsto poskusov, da bi razložili obnašanje jezera, pogosto s pomočjo vrste podvodnih rezervoarjev in sifonov. Zapletene teorije Valvazorja (1687; 1689), Steinberga {1758) in sodobnejšega Gruberja (1781) so bile zbrane in primerjane drugod (Shaw, 1984). Leonbergerjeva pesem se nanaša na "čudovito jezero, ki se dviga iz dolinskega dna" in nato voda izgine skozi skrite vdolbine, skrivne prostore, o katerih prebivalci ne vedo ničesar, prostore, ki so domači le vodnim nimfam. Poleg pozivanja vodnih nimf, naj govorijo (kajti one poznajo razlog in smer gibanja vod), Leonberger poskusno ponudi štiri možne razlage. a) Poplave temeljijo v padanju Jadranskega morja v podzemlje, narašča z vročo in se umika z mrzlo vodo. To idejo obravnavam v nadaljevanju. b)Voda iz zemlje privre zaradi vroči ne. Ni jasno, zakaj naj bi se to dogajalo jeseni, ne poleti. c) Vodo vleče kvišku nebo, tako kot oblaki dvigajo paro/vlago iz stoječih vod. d) Razlog je neopredeljena nebeška sila. Leonbergerjeva domneva, da bi poplavljanje lahko povzročala voda iz Jadranskega morja, si zasluži nekaj pripomb, Z znanjem in znanstvenimi idejami izpred več kot 450 let ta v nobenem primeru ni bila smešna. Da bi domnevo lahko postavili v časovni kontekst, bi bilo treba opozoriti na dvoje. Pivič: ena od mnogih razlag izvora vrelcev, ki so se pojavljale v 16. stoletju, je vsebovala pronicanje morske vode skozi zemljo, spotoma naj bi se sol izfiltrirala (Shaw, 1992b), Drugič: zemljevidi tistega časa ne označujejo nadmorske višine. Zalteriusov zemljevid iz leta 1569, reproducirán na si. 3, tako kaže griče in drevesa, ki se dvigajo iz navidezno ravne planote, le-ta poteka od morja v notranjost. Čeprav bi nekdo, ki živi v Cerknici, o pravi nadmorski višini (550 m) lahko sklepa! iz zimskih temperatur, bi bil obiskovalec na potovanju po hribih in dolinah bolj odvisen od zemljevidov. ZAHVALE Profesorju Ruddu in g. Macqueenu sem hvaležen, da sta mi vtem spisu dovolila objaviti svoj prevod Leonbergerjeve pesmi. Prav tako se zahvaljujem Dr. Michaelu Druckerju, direktoju Državne knjižnice (Staatliche Bibliothek) v Re-gensbergu, ki sta mi povedala, da je bil Leonberger pravnik, in me opozorila na dodatno biografsko gradivo. in karst terrain, with soluble and fissured limestone beneath and beside it. The reason for the flooding is no more than the rising of the local water table due to rainfall, but the large area of more or less level polje floor flooding at one time makes the effect dramatic. No wonder it caught the attention of travellers. Leonberger's attempts to explain its behaviour will be considered shortly. Only a few years later Wernher (1551) suggested that the lake might connect with "storage cavities in the rocks". Then, from Kircher (1665) on attempts were made to explain the behaviour of the lake, often by means of series of underground reservoirs and siphons. The complicated theories of Valvasor (1687; 1689) and Steinberg (1758), and the more up-to-date one of Gruber (1781) have been summarized and compared elsewhere (Shaw, 1984). Leonberger's poem refers to "the marvellous lake rising from the valley bottom" and to "the winding passage-ways and the watery channels". Then the "water disappears through hidden recesses, hiding-places of which the inhabitants know nothing, places familiar only to the water-nymphs". Apart from appealing to these water-nymphs to speak (for they "know the cause, and the movements of the waters"), Leonberger does tentatively offer four alternative explanations: (a) The floods result from water from the Adriatic Sea flowing underground, increasing with cold and receding with warm weather. This idea is discussed further below. (b) Heat produces the water from the ground. It is not clear why this should occur in autumn, not summer. (c) The sky raises the water, as clouds raise moisture from standing water. (d) Unspecified divine power is responsible. Leonberger's suggestion that water from the Adriatic might cause the flooding deserves some comment. With the knowledge and scientific ideas of 450 years ago, this way by no means ridiculous. Two points should be made, to put the suggestion in the context of the period. Firstly, one of the several explanations for the origin of springs current in the 16th century included seepage of sea water through the land, filtering out the salt en route (Shaw, 1992b). Secondly, contemporary maps do not give indication of overall altitude. Thus the 1569 map by Zalterius reproduced in Fig. 3 shows hills and trees rising from an apparently flat plain running inland from the sea. Although someone living at Cerknica would suspect the true altitude (550 m) from the winter temperatures, a visitor would depend more on maps and on his impressions of uphill and downhill when travelling. ACKNOWLEDGEMENTS t am grateful to Professor Rudd and Mr. Macqueen for allowing their translation of Leonberger's poem to be printed in this paper. 199 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: I EON BERCER) EVA PQSEM/ lEONSERCER'S 1537 POEM..., 193-206 I thank aiso Dr. Michael Drucker, Director of the Staatliche Bibliothek Regensberg, who pointed out that Leon-berger was a lawyer and drew my attention to additional biographical material. RIASSUNTO ta poesía in latino di Leonberger del 1537 è la prima descrizione de¡ campo di Cerknica - il lago intermittente viene alimentato da/ sottosuolo, d'estate i! suo letto viene coltivato mentre d'inverno vi si pratica la pesca. Sono menzioriate le d'rfese contro i turchi. Ira le spiegazioni suH'origine delle acque che alimentano ¡I lago, Leonberger avanza pure i'ipotesi che provenissero dall'Adriático. UTERATURA/REFERENCES Brower, C. and J. Masen. 1855. Metropolis ecclesiae Trevericae ... Brown, E. 1669: An accompt concerning an vn-common lake, called the Zirchnitzer-Sea, in Car-niola. Phil. Trans. R. Soc. 54:1083-1085. Brown, E. 1673: A brief account of some travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli. London, Tooke. Brown, E. 1674: Some queries and answers, relating to an account given in numb. 54, of a strange lake in Carniola, call'd the Zirchnitz-Sea. Phil. Trans. R. Soc. 109; 194-197. Gesner, C 1574: Bibliotheca instituta et coüecta pri-mvm ... Zürich, Frosch {p. 229). Gorzny, W. 1986: Deutscher biographischer Index, 3. München, Saur. Gruber, T. 1781: Briefe hydrographischen und physikalischen. Inhalts aus Krain. Wien, Krauss. Hippocrates. 1537: Aphorismorum & sententiarum ... Ingolstadt, Weissenborn. Kircher, A. 1665: Mundus subterraneus. Amsterdam, Jansson. Knod, G. C. 1899. Deutsche Studenten in Bologna (1289-1562). Biographischer Index zurden Acta nationis Germanicae universitatis Bonontensis. Berlin. Kobolt, A. M. 1795: Baierisches gelehrtervlexikon ... Landshut, Hagert'schen Buchhandlung. Kobolt, A.M. 1824. Ergänzungen und Berichtigungen zum Baierischen Gelehrten-Lexikon. Landshut. Korošec, B. 1970: Cerkniško jezero v opisih domačih in tujih avtorjev, pp. 237-265 in 1970 Ljubljana reprint of Steinberg, 1758. Kranjc, A. 1986. Cerkniško jezero in njegove poplave. Acta Geographica 25 (2) for 1985: 71-123. Reisp, B. 1987: Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Korespondence pomembnih Slovencev, 8). Shaw, T.R. 1984: The intermittent karst lake at Cerknica (Slovenia): investigations 1551 to 1781 and their role in the development of the water table concept. Akten des internationalen Symposiums zur Geschichte der Höhlenforschung Wien 1979: 68-70. (Wissenschaftliche Beihefte sur Zeitschrift "Die Höhle",31 ). Shaw, T.R. 1992a, Leonberger's 1537 poem on the Cerknica karst lake. Proc. of the ALCADi '92 International Conference on Speleo History, Budapest, Karszt és Barlang: 99-102. Shaw, T.R. 1992b. History of cave science. The exploration and study of limestone caves, to 1900. Sydney, Sydney Speleological Society, 2nd edn. Steinberg, F.A. von. 1758: Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer-See ... Ljubljana, Reichhardtin. Valvasor, J.W. 1687: An extract of a letter written to the Royal Society out of Carniola, being a fuli and accurate description of the wonderful lake of Zirknitz in that country. Phil. Trans. R. Soc. 191: 411-(427). Valvasor, J.W. 1689: Die Ehre dess Herzogthums Grain ... Ljubljana, Nuremburg, Endter. Wernher, G. 1551: De admirandis Hvngariae aqvis hypomnemation. Wien, Aquila. (Zalterius, B.) 1569: Ducatus Carniolae una cum Marcha Windorum. Venice (8rit.Lib.: Maps K. 90.67). 200 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: LEONBERCERJEVA PESEM / lEONBERCER'S 1537 POEM..., 193-206 OPIS V KOTLINI LEŽEČEGA CERKNIŠKEGA POLJA, RAVNO TAKO PREČUDOVITEGA KAKOR ZELO RODOVITNEGA. SPESNIL PLEMENITI !N PRIZADEVNI MLADI MOŽ GEORGij LEONBERGER IZ REGENSBURGA. A DESCRIPTION OF THE MOST BEAUTIFUL AND FERTILE DISTRICT OF CERKNICA, SITUATED IN AN ENCLOSED BASIN, WRITTEN BY GEORC LEONBERGER OF RATISBON, A MOST UPRIGHT AND ZEALOUS YOUNG MAN. Da bi v duhu zagledal deželo, ki je s svojimi očmi se nisi videl, in da bi o njej poučil še druge ter si tako prislužil hvalo zaradi učenega duha, bom v pesmi govoril o cerkniškem vodnatem polju in uporabljal ime, s kakršnim so ga poimenovali prejšnji prebivalci Kami. Naj mi bo dovoljeno, da to ime s pesmijo ponesem po celem svetu, ime, nepoznano opisovalcu sveta, ki se je ukvarjal s pismenimi poročili starih mož; ime, ki ga slava v prejšnjih stoletjih ni povzdignila. Zdaj pa ga, znanega in znamenitega, omenjajo v mnogih deželah kot bogato območje, močno v vojnah in zelo rodovitne prsti. Ob teh mejah lahko zreš na prostrane pokrajine: na Karniolo, Slovane, Stirijce in na dalmatinska kraljestva. Stirija, ki ločuje svojo orno zemljo od cerkniških polj, se končuje tam, kjer strma dolina, ki se spušča proti jugu, prestreže Alpe, ki zavijejo proti severu. Panonijo vidi, kdor se obrne proti vzhodu. V oni smeri se kotlina razdeli na dva pasova, ki ju na koncu vendar spet združi ena meja. Z obeh strani zreš na zelo široke planjave z navlaženimi njivami. Od tod vidiš prostrane globeli; proti oblakom grozijo kvišku štrleči vrhovi, pod katerimi se daleč in na Široko raztezajo rodovitna zemlja, sveti izviri in prijazne reke, ki jih kmet, ki ima obilo prijetnih njiv, občuduje. Občuduje ljudstva, odlična v vojaštvu in delu, ki so bila pred davnim časom uvedena v vero očetov. Ti potomci nameravajo vztrajati v pravi veri, dokler bo Filip, frizinški knez, znan po plemenitosti, vladar, mimo katerega ni večjega pravičnika, škof, kakršnega po bogaboječnosti še ni bilo, in človek, od katerega ni na svetu nihče odličnejši, vladal večnemu kraljestvu, popuščal in zategoval vajeti, držal deželo v popolni oblasti, dajal možem postave in zakone ter nagrade pravičnim. O, srečni vladar, ki poseduješ rodovitno polje, od katerega imajo naši ljudje izdatnejši dobiček in srečne domove! Kakšna množica drobnice! Tisoč ovac se pase po gorah, vsepovsod po poljih vidiš dobro rejene črede govedi, kozji zarod, ki trga travo na poljih in planjavah in se skoraj brez pastirjev potepa po pašnikih. Kmet pase volnate ovce in molze njihova vimena; pastir se čudi nabreklim vimenom krav. Ko kmet gleda svoje kraljestvo, občuduje polno klasje; začuden je nad žetvami, nad blagimi jesenskimi sadeži, nad kostanji in orehi ter nad potoki svežega mleka. Najade so ljudem podarile jesen, polno jabolk in hiblejskega medu ter poobedke Cererinih hrušk. Tu bogati rog izobilja vse prinaša bolj radodarno, čeprav kmetje ne obdelujejo zemlje s plugom in orač biku ne nadeva jarma. Lemež se oglajen navadno ne blešči v brazdi in dobro rejeni bik se ne boji na steni obešenega pluga. Vendar tej nezorani zemlji ne manjka hvaležnosti, saj kmetz motikami drobi So that you may see in your mind a land which you have not seen in the light of day, so that you can tell others and be praised for your learning, I will reveal in song the watery region of Cerknica, using the name which its former inhabitants, the Carni, gave to it. May I be allowed to carry this name by my song through all the world, a name unknown to geographers, untouched by fame in former centuries, to judge from my inspection of the records of earlier men. Now, well known by its reputation, it is spoken of in many lands, rich in wealth, powerful in war and very fertile in its soil. One can see extensive lands stretching to these boundaries; Carneóla, the Slavs, the Styrians and the lands of Daimatia. Styria, separating its plough lands from the country of Cerknica, forms its boundary where a valley sloping to the gusty south receives those who are entering the Alps on their way to the north. A side-route to the east opens onto Pannonia. An enclosed valley divides it into two regions; Howevera single boundary-line unites them atthe end. On either side the valley is lengthy, with well-watered fields. Here you can see huge roete, and harsh crags rise threateningly to the clouds, beneath whose peaks those who live there, very rich in pleasant land, look in wonder on productive fieldsspread farand wide, sacred springs and familiar streams, and look in wonder on peoples proud in arms and in wealth, who since distant times have been engaged in the religion of their fathers. And their descendants still continue in the true religion, as long as Philip, Bishop of Frisingen, famed for his noble qualities anda ruler than whom no other is more just, nor has there been a bishop greater in piety, nor will one ever reign on earth by his everlasting commands, controls the reins and holds the lands with total authority, and dispenses laws and justice, and rewards to men who lead upright lives. O happy ruler, who possess such happy farm-land, from which our people gain more bounteous profit and blessed homes! How rich in flocks it is! A thousand ewe-lambs wander in the mountains, and everywhere in the plains happy herds of cattle are seen, and goats wander with scarcely a goat-herd through the pastures, grazing the plain and the grass of the countryside, while the fields feed wool-bearing flocks, whose udders the people milk. The herdsman is amazed at the swollen udders of the cows, and the local farmer, looking at his kingdom, marvels at his ears of corn and marvels at his harvest, the ripe fruits of autumn, the chestnuts, and the streams of fresh milk. The Naiads have granted to men autumn rich with fruits and Hyblaean honey, and the pears of Ceres as a second course. Here the rich horn of plenty produces all things more freely, while the farmers work the land without the need for a plough, 201 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: LEON BERCER] EVA PESEM/ LEONBERGER'S 1537 POEM..., 193-206 grudasto prst. Napeljal je dovolj potokov in vodnih jarkov, tako da bi tedaj, ko izsušeno polje buhti od posušene trave, ublažil žareče poljane z izdatno količino vode. Po neizmernih gorah se vali velika reka, z vodo namaka polja in se končuje v mirnem tolmunu. Umetno izpeljan jarek vode moči ljubke griče; tamkaj stoji samotna vodna kotanja. V oddaljeni dolini je še ena reka, ki teče skozi tihe vrtove; okrog nje prebivajo številni rodovi in ljudstva. Semkaj, kjer je kmet zaščitil redke izvire z drobnim trstjem, kjer bežeča rekašumi po travi, prihajajo junci po poljih pit vodo. Še druga reka od daleč pogleduje na to; njena ljubka, bistra voda teče neugnano od tam po skalah, obraslih z mahom. Vendar naposled vsa rumena od obilnega peska ponikne. Žitno polje nato polagoma porumeni od bogatega klasja; kmetje ga po-žanjejo in z žitom napolnijo kaŠČe. Zdaj bom v pesmi opeval dobo jeseni: poplavo v položni dolini; vodovje, ki se vsako leto pojavi v Cerknici; valove, ki se odbijajo na neznani obali; vsega občudovanja vredno jezero, ki vzraste z dna doline. Najade in nimfe, božanstva, ki ste v pomoč pesnikom, govorite (saj namreč poznate vzrok in plimovanje vodovja), vodi- and the ploughmen dispenses with the yoke for his ox. The ploughshare is not accustomed to shine, polished by the furrow, nor does the sleek bull fear the plough, which hangs unused on the wall. Yet no return is lacking from this unploughed land, though the farmer merely breaks up the sluggish clods with a mattock. And he lets the river and its flowing streams onto the crops, so that when the grass is parched and the dried-up land is burning hot, then he may cool the burning fields by spreading large amounts of water. A very large river glides through the vast mountains, irrigates the plain with its waters, and come to an end in a calm pool. An artificial channel of water moistens the pleasant hills; there isa secluded lake, and in a remote valley there is another quiet river which flows into gardens. Around this countless numbers of peoples and communities live. Hither too young cattle come through the countryside to drink, where the local people have covered the shallow springs with slender reeds, and where the river murmurs as it flows through the grass. There too another river with its pleasant waters looks over this one; from there it flows in its course, running over mossy rocks. At last it empties itself, yellow with much Notranji ustroj in vodne poti Cerkniškega jezera po J.V. Valvazorju, Slava vojvodine Kranjske> 1689. 202 ANNALES 4/' 94 Trevor R. SHAW: LEON BERCERj EVA PESEM/ LEONBERCER'S 1537 POEM..., 193-206 te me po zavitih skrivnih prehodih, po vodnih jarkih; pokažite mi pot, pokažite mi dviganje in upadanje vodovja ter vaiove, ki se kar naprej razbijajo ob obaii, vsakokrat ko zlati Fojbos z rdečkasto svetlobo razsvetli ozvezdje Device in hiti proti ozvezdju Tehtnice, ko krajšemu dnevu stopi nasproti daljša noč. Rodovitna jesen izliva plodove iz prebogatega roga. Povsod pod drevesi ležijo na tla padla sladka jabolka. Nad čim torej morajo možje bedeti? V čem je zemlja neizprosna? V jesenskih mesecih privre na dan penasta reka, ki prestopa bregove; zvrtinčasto vodo podre nasproti postavljene nasipe in v temne oblake vklene kotlino in kmetije, Z vodo, ki bruha iz zemlje, že napaja vedno žejni pesek; blatni rogoz se prepoji z bistro vodo. Hitri tok izje votle jame, prekrije polja, lahko stmisče in plešoče bilke ter poruši koče, zgrajene na gorskih vznožjih, jarki se polnijo, reke, ki tečejo v globoki strugi, naraščajo: prestopajo bregove, se razlivajo po prisojnih ornicah in udarjajo ob porušene nasipe vse do vznožja gore. Razlite reke bobneče drvijo po golih brazdah. Ravno take čase {saj imamo navado majhne reči primerjati z velikimi) sta videla Devkaiion in njegova žena Pira, ko med morjem in kopnim ni bilo nobene meje. Tako voda vsepovsod prekriva polja in njive vdolini: kamorkoli pogledaš, vidiš le goro in nebo, vsepovsod pa široko vodno poljano. Ta zaseda grič, oni sedi na ukrivljenih čolnih; tretji vesla tam, kjer je prej z motiko obdeloval polje. Pod gorskimi slemeni se merjasec, škripajoč z zobmi, hiti umikat valovom; jelen sredi vodovja išče zemljo, na katero bi lahko stopil. Poplava od obrežja odganja pregnane kmete; bežijo v gore in kličejo svoja božanstva; z vsem srcem in pripravljeni s pripomočki se lotijo dela: iz hlevov gonijo črede, nekateri rešujejo pridelek, drugi si nalagajo bremena in tečejo tja, kamor jim kaže steza; spet drugi vztrajno z rameni potiskajo tovore moke. Nekateri grajajo zamudnike, drugi zbirajo razkropljene množice; nekateri spodbujajo tovariše, utrujene zaradi k tlom tiščočega bremena. Barbarski krik se dviga od bučeče bitke. Tisti, ki so prej stali v globoki vodi, so se že povzpeli na gore; od zgoraj gledajo na utrjene trdnjave. Čudijo se gmotam jezera in velikanski množini voda. Čudijo se plotovom, ograjam in ribam pod vodo. in prav tam, kjer so kmetje kosili travo s koso, polagajo božanske nimfe nereide svoja telesa. Ljudje medtem pod goro uživajo poleti pridobljen živež ter se veseli med sabo družijo ob pojedinah. Privablja jih radostna zima in jih rešuje žalosti. Dokler leži globok sneg, dokler reke bijuvajo kose ledu, je srce osvobojeno strahu in ljudje se mastijo ob obilnih pojedinah. Ko si potolažijo lakoto z gostijami in s tolsto divjačino, občudujejo plodove, pospravljene še ob toplem soncu. Obsojajo nedelavnost in hvalijo Cererine darove. Delo na soncu zaposluje tudi čebele na cvetovih rosnega polja, ko obletavajo rastoče rastline. Živijo od rosnih kapelj in sladkega nektarja, napolnjujejo celice v satovju soil, and there the harvest gradually grows yellow with plump ears of corn. The grain is winnowed and fills the granaries with produce. Now I shall tell in song of the season of autumn, the flooding of the sloping valley and the lake of Cerknica which appears every year, the waves that break on a shore that does not know them, and the marvelous lake rising from the valley bottom. O nymphs of the waters, present deities of poets, speak {for you know the cause, and the movements of the waters). Lead me through the winding passage-ways and the watery channels, show me the route, show me the rise and fall of the water, and the waves breaking again and again on the shore, when golden Phoebus with his dawn light traverses the constellation of the Virgin and hurries towards the constellation of the Scales, when daylight is shorter, and its delay keeps back long nights. The season of fruitfulness pours forth its produce from her rich horn. Everywhere honey-sweet apples tie strewn under the tree. What should men watch out for then? What great merciiessness of the earth should they expect when in the months of autumn the foaming river flows out in spate, and with its whirling waters overwhelms great boulders which stand in its path, and as the rain-clouds gather overhead it takes possession of the valley and the farms? Now it pours outitswaterand nourishes the thirsty soil. The muddy sedge is drenched with clear water, and the swift wave, fed by underground passages, covers the fields and the light cornstalks and the flying straw, and uproots from their very foundations the cottages which have been built there. The ditches are filled, the trenches and deep-channelled rivers swell. They overflow their banks, spread over the sunny lands, break down the dykes and strike as far as the foothills of the mountains. Spreading far and wide they rush with a roar through the open furrows, and (we often compare great things with small) just as Deucalion with his wife Pyrrha saw an age in which sea and land were no different, so when the lake occupies the plain and the acres of the valley, wherever you turn your eyes there is mountain, sky, and on all sides - sea. One man takes possession of a hilt, another sits in a curved boat. Another rows himself where recently he tilled the land with a mattock. Beneath the mountain ridges the wild boar, gnashing its teeth, rushes away from the waves; the stag seel