PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 ie0 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 60 Maribor, sreda 27.12.2017 OBČINA BENEDIKT 1249. Odlok o proračunu Občine Benedikt za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJF0 in 76/2016 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013 - popr., 101/2013, 55/2015 - ZFisP in 96/2015 ZIPRS1617), in 92. člena statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/11) je Občinski svet Občine Benedikt na 22. redni seji, dne 20.12.2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BENEDIKT ZA LETO 2018 1. Splošna določba ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII 1. člen S tem odlokom se za Občino Benedikt za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO NAZIV ZNESEK V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.384.148,25 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 1.669.997,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.546.170,00 703 Davki na premoženje 80.177,00 704 Domači davki na blago in storitve 43.650,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 230.640,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 106.510,00 711 Takse in pristojbine 2.600,00 712 Denarne kazni 3.400,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 42.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 76.130,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 354.548,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 354.548,00 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 128.963,25 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 128.963,25 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.264.195,82 40 TEKOČI ODHODKI 913.457,15 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 165.074,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 28.673,00 402 Izdatki za blago in storitve 668.710,15 403 Plačila domačih obresti 24.300,00 409 Rezerve 26.700,00 41 TEKOČI TRANSFERI 933.389,00 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 578.494,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 99.300,00 413 Drugi tekoči domači transferi 255.595,00 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 417.349,67 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 417.349,67 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 119.952,43 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 46.050,00 500 Domače zadolževanje 46.050,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 152.628,00 550 Odplačilo domačega dolga 152.628,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 13.374,43 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -106.578,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX)=-III.) -119.952,43 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016 9009 Splošni sklad za drugo 16.808,06 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavljata na spletni strani Občine Benedikt. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podskupin kontov. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. čl. ZJF, tudi naslednji prihodki: Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 1. Prihodki požarne takse po 59. členu. Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS št.3/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 9/2011 in 83/2012) se porabijo za namene, določene v navedenem zakonu. 2. Prihodki od občanov za sofinanciranja investicij, prihodki iz naslova vzdrževanja pokopališča, prihodki iz naslova vodarine in vzdrževanje vodovoda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabijo le za gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda in zagotavljanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika -župan. Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6.člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2018 50% navedenih pravic porabe in • v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski sklad) Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Od prihodkov proračuna za leto 2018, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se oblikuje proračunska rezerva v višini 10.700,00 EUR. Sredstva proračunske rezerve ne smejo presegati 1,5% prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. čl. ZJF do višini 2.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Rezerva se uporablja za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci. 9. člen V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 16.000,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, pa lahko župan dolžniku do višine 200,00 EUR odpiše oz. delno odpiše plačilo dolga. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen Občina Benedikt se bo za izvrševanje proračuna za leto 2018 (projekt »Rekonstrukcija JP 704851 (Obrat - smer Žinkovič)« , projekt »Rekonstrukcija JP 704961 (Vinogradniška pot) in projekt »Rekonstrukcija JP 704871 (Stara Gora - smer Škrlec)« zadolžila pri državnem proračunu v višini 46.050,00 EUR. Občina v letu 2018 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Benedikt. 12. člen V skladu z zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 6. Prehodne in končne določbe 13. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Benedikt v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 41002-005/2017-21 Datum: 21.12.2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan 1250. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Benedikt Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2015) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011), je Občinski svet Občine Benedikt na 22. redni seji dne 20.12.2017 sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI BENEDIKT I. Splošne določbe 1. člen (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (v nadaljevanju: Pravilnik), skladno z določbo 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Benedikt (v nadaljevanju: Odlok), določa: 1. opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; 2. tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; 3. tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; 4. tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; 5. minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; 6. podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; 7. podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; 8. druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. (2) Določbe Pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba). II. Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki 2. člen Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki po tem Pravilniku so: 1. Občina Benedikt (v nadaljevanju: občina), 2. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec), 3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj), 4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine. III. Opredelitev pojmov 3. člen (1) Posamezni pojmi uporabljeni v tem Pravilniku imajo naslednji pomen: 1. izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo; 2. povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko: fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz dejavnosti); 3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti; 4. odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči; 5. komunalni odpadek (v nadaljevanju tudi: odpadek) je odpadek iz gospodinjstev (v nadaljevanju: odpadek iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadek iz dejavnosti); 6. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov; 7. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nenevarne frakcije oz. nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki; 8. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije oz. nevarni odpadki) so nevarni odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki; 9. mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov; 10. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega sektorja; 11. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v nadaljevanju: biološki odpadki); 12. kosovni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane komunalne odpadke; 13. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika; 14. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov; 15. ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov; 16. oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom; 17. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov; 18. obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; 19. obdelava mešanih komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov; 20. predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije; 21. recikliranje je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen; 22. odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije; 23. zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke; 24. prevzemno mesto odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski opremi za zbiranje odpadkov; 25. zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije prepuščajo; 26. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo; 27. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo ali prepuščajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij; 28. zbirni center pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov; 29. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; 30. odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov; 31. oprema za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipske vrečke izvajalca, sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov); 32. javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem Pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. IV. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (1) Osnova tehnologije ravnanja z odpadki predstavljajo storitve: • prevzemanja komunalnih odpadkov, ki omogočajo, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: ločeno zbiranje komunalnih odpadkov), s ciljem, da se dosegajo cilji republiške strategije na področju ravnanja z odpadki; • obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; • odlaganja in/ali odstranjevanja obdelanih komunalnih odpadkov, skladno s predpisom, ki ureja odpadke, s ciljem da se odložijo minimalne količine, varno za okolje in človeka. (2) Navedene storitve se zagotavljajo v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja : • zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. (3) Sestavni del ravnanja z odpadki so tudi storitve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje te dejavnosti. To so: • zagotavljanje opreme za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov, • vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih sredstev, namenjenih • ravnanju z odpadki, • poročanje o izvajanju ravnanja z odpadki, v skladu s predpisi, • redno in pravočasno obveščanje uporabnikov s pomembnimi informacijami na • področju ravnanja z odpadki, • objavljanje podatkov, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, • komuniciranje z občino, uporabniki, inšpekcijskimi službami, sredstvi javnega • obveščanja in drugimi zainteresiranimi javnostmi, • oblikovanje predlogov cen storitev ravnanja z odpadki, • obračunavanje storitev ravnanja z odpadki, • obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov, če so le-ti uvedeni s predpisom ter • dogovorjeni s koncesijsko pogodbo, • vodenje evidenc in katastrov v zvezi z ravnanjem z odpadki, • izdelovanje letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki, • obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe, • sklepanje pogodb z uporabniki in drugimi subjekti ravnanja z odpadki, • nemoten nadzor nad izvajanjem ravnanja z odpadki. V. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov 5. člen (1) Na območju občine je obvezno ločeno zbiranje odpadkov, skladno s predpisi Republike Slovenije in Odlokom. (2) Ločeno zbiranje izvajajo povzročitelji odpadkov ob njihovem nastanku (na izvoru nastajanja), tako, da jih ločujejo na posamezne vrste, po navodilih izvajalca (običajno glede na materialno strukturo), za katere se organizira njihovo ločeno prevzemanje s strani izvajalca. Povzročitelji nastale odpadke ločeno prepuščajo ali oddajajo v namensko opremo za zbiranje posameznih vrst odpadkov ali v razsutem stanju (npr. kosovni odpadki). (3) Ločeno zbiranje oz. prevzemanje komunalnih odpadkov se izvaja oz. zagotavlja: - na prevzemnih mestih, kjer se ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: • odpadna embalaža, • ločene frakcije, ( papir, steklo, ....) • biološki odpadki, • kosovni odpadki in • mešani komunalni odpadki; • s premično zbiralnico nevarnih odpadkov, kjer se ločeno zbirajo: • nevarni odpadki iz gospodinjstev; • v zbirnem centru, kjer ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: • odpadna embalaža, • ločene frakcije, • biološki odpadki, • kosovni odpadki, • nevarni odpadki, • mešani komunalni odpadki in • druge vrste odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem. (4) Vse prevzete odpadke izvajalec prepusti in/ali odda v obdelavo, odlaganje in/ali odstranjevanje, v skladu s predpisi. 6. člen Prevzemanje odpadkov in njihov prevoz se zagotavljajo s specialnimi vozili za: • praznjenje zabojnikov, volumnov od 120 do 1100 l, t.i. smetarska vozila, • nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, • manjše količine, kombi vozila. 7. člen (1) Frekvence prevzemanja posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede na materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov...) ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim sredstvom in sicer : • mešani komunalni odpadki -na štiri tedne, oz. 13 -krat letno, • mešana embalaža - na štiri tedne, oz. 13 - krat letno, • papir - na štiri tedne, oz. 13 - krat letno, • steklo - na osem tednov, oz. 6 - krat letno, • biološki odpadki - 32 - krat letno, • kosovni odpadki - enkrat na leto in • nevarni odpadki - enkrat na leto. (2) Navedene frekvence so osnovne oz. izhodiščne frekvence. Za posamezne strukture povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence (na podlagi dogovora med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem). (3) Na podlagi frekvenc odvozov se izdela letni terminski plan oz. koledar odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. (4) Obratovanje zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in petkom med 7.00 in 15.00 (en dan v tednu med 7.00 uro in 17.00 uro) ter ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro. 8. člen (1) Povzročitelji odpadkov, kot lastniki, upravljavci ali uporabniki stavb, kjer imajo stalno ali začasno bivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki, morajo biti obvezno vključeni v sistem ločenega zbiranja odpadkov. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (2) V ločeno zbiranje odpadkov morajo obvezno biti vključeni tudi lastniki, upravljavci in uporabniki vsake stavbe, ki jo uporabljajo občasno oz. v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča, v stavbi pa nastajajo odpadki. (3) Povzročitelji odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih frakcij odpadkov z drugimi odpadki, zlasti nevarnimi ali mešati posameznih frakcij med seboj tako, da jih ni možno ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja. (4) Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki do njihovega prevzema hranijo varno in neškodljivo za okolje, ne glede na to ali gre za odpadke v zabojniku ali tipski vrečki, ki jo sami po vnaprej določenem terminu namestijo na mesto, ki je primerno za prevzem odpadkov ali pa gre za odpadke v zabojniku ali tipski vrečki na prevzemnem mestu. (5) Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali tipske vrečke z odpadki izvajalcu na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s predpisi in razporedom odvozov. Odpadki v zabojnikih ali tipskih vrečkah morajo biti na prevzemnih mestih na dan prevzemanja, do 6.0o ure zjutraj. (6) Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo nazaj na zbirno mesto ter da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. (7) Povzročitelji odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju določenih vrst odpadkov. (8) Lastniki ali upravljavci stavbe, kjer nastajajo odpadki, morajo izvajalcu zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da je odstranjen sneg do prevzemnega mesta. Sneg ne sme biti okrog zabojnika ter na njihovih pokrovih. (9) Če izpade redno zbiranje odpadkov po razporedu odvozov, v času praznikov ali, če so zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje teh odpadkov polni, morajo povzročitelji teh odpadkov prepuščati te odpadke v tipskih vrečkah, ki so namenjene prepuščanju odpadkov ali pa jih dostaviti v zbirni center, če se ta vrsta odpadkov v zbirnem centru tudi zbira. (10) Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot je razpoložljivi volumen njihove opreme za zbiranje, morajo le - te odložiti v tipskih vrečkah izvajalca in te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje odpadkov ali pa jih dostaviti v zbirni center. VI. Tipizacija predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov 9. člen Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j. v tipskih zabojnikih za zbiranje odpadkov ter v tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje posameznih vrst odpadkov. 10. člen Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • vrečke volumna 80 l, • zabojnik volumna 120 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Vrečke so sive, neprozorne barve. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. Zabojniki in pokrovi so črne barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov - individualna gospodinjstva (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali tipski zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Ne glede na določilo v prejšnjem odstavku povzročitelj prejme 120l posodo. Izjema so le povzročitelji z enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto zabojnika uporabljajo vrečko volumna 80l. V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto. V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v velikosti 80 l. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo je 13 na leto. Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, morajo uporabljati tipski zabojnik. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, tudi več gospodinjstev, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. - večstanovanjski objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešanih komunalnih mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora pri izvajalcu naročiti minimalno 6 kom tipskih vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, v kolikor je omogočena dostopnost do prevzemnega mesta. Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za nenaseljene objekte ni obvezno. Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za opuščene objekte ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešanih komunalnih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je 120l razpoložljivega volumna (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov vključena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). (4) Lastništvo opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov Lastnik opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. 11. člen Zbiranje mešane embalaže (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje mešane embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • vrečke volumna 110 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Vrečke so prozorne. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa rumene barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane embalaže - individualna gospodinjstva Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske vrečke za zbiranje mešane embalaže. Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipsko vrečko odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko prejme minimalno 13 tipskih vrečk na koledarsko leto, 2 člansko minimalno 20 tipskih vrečk na koledarsko leto, gospodinjstva s 3 ali več člani pa minimalno 30 tipskih vrečk na koledarsko leto, vendar maksimalno 36 tipskih vrečk na koledarsko leto. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti Zbiranje mešane embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja mešana embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešane embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešane embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja mešana embalaža, lahko uporabljata skupno opremo zabojnik minimalne velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. (4) Lastništvo opreme za zbiranje mešane embalaže Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. 12. člen Zbiranje papirja (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje papirja uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • vrečke volumna 50 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Vrečke so prozorne barve. Na njih je napis rdeče barve izvajalca in vrste odpadka: Papir ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. Zabojniki so zelene barve, pokrovi pa rdeče barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje papirja - individualna gospodinjstva Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost tipske vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto. V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto, z dvema ali več člani pa 20 na leto. Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje papirja, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih uporabljajo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje papirja v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti Zbiranje papirja v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja papir morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje papirja z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje papirja, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje papirja, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastaja papir, lahko uporabljata skupno opremo in sicer zabojnik minimalne velikosti 240l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. (4) Lastništvo opreme za zbiranje papirja Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. 13. člen Zbiranje bioloških odpadkov (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje bioloških odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov, naslednjih volumnov: • zabojnik volumna 120 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Zabojniki in pokrovi so rjave barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki odpadki. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki odpadki. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje bioloških odpadkov - individualna gospodinjstva Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje bioloških odpadkov, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti Zbiranje bioloških odpadkov v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastajajo biološki odpadki morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje bioloških odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in opravljanje dejavnosti, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo biološki odpadki. Dokončno velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza ta objekt. V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje bioloških odpadkov prijavljena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastajajo biološki odpadki, mora pravna oseba uporabljati opremo za zbiranje bioloških odpadkov, gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno kompostira. (4) Lastništvo opreme za zbiranje bioloških odpadkov Lastnik opreme za zbiranje bioloških odpadkov je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. 14. člen Zbiranje steklene embalaže (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje steklene embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • zabojnik volumna 120 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in (2) Barve in označevanje opreme Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Steklo. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene embalaže - individualna gospodinjstva Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje steklene embalaže. Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipski zabojnik odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje steklene embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti Zbiranje steklene embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja steklena embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje steklene embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje steklene embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje steklene embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja steklena embalaža, lahko uporabljata skupno opremo in sicer zabojnik minimalne velikosti 120l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. (4) Lastništvo opreme za zbiranje steklene embalaže Lastnik opreme za zbiranje steklene embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. VII. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih 15. člen (1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna. (2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (3) Prevzemno mesto za individualna gospodinjstva določi izvajalec. (4) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna vozila za prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z obračališčem. (5) Za uporabnike v večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto določijo predstavniki Občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter izvajalec. (6) Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov, ki so določeni, da se zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici ločenih frakcij. (7) Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. (8) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev opreme za zbiranje odpadkov uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (9) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi soglasja lastnika zemljišče. (10) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipske vrečke postavijo na prevzemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov. (11) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali tipske vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske vrečke pa zavezane s trakom. (12) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma naložiti in odpeljati tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. (13) V primeru, da pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja, mora povzročitelj popraviti poškodbe oz. zagotoviti drug zabojnik na stroške povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem Pravilniku. (14) Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oz. zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem Pravilniku. (15) Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine. (16) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Odloka in tega Pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. 16. člen (1) Zbiralnice ločenih frakcij Zbiralnic ločenih frakcij ni, saj se vsi odpadki ločenih frakcij in podobni odpadki odpeljejo neposredno od povzročiteljev odpadkov. (2) Zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov v zbiralnicah ni predvideno. VIII. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih 17. člen (1) V zbirnem centru lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (izvirni povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni povzročitelji iz dejavnosti), na območju občine. (2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec. (3) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje. (4) Vsaka oseba, ki v zbirni center dostavi odpadke, se mora identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa izvajalca ter osebnim dokumentom z lastno fotografijo. V kolikor oseba zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan sprejeti dostavljenih odpadkov. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik oz. kontejner lahko razvrstijo posamezno vrsto odpadka, ob prisotnosti osebe izvajalca. (7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike in/ali kontejnerje. (6) Izvajalec mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov, skladno s predpisi. (8) V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: • papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, • plastika in plastična embalaža, • kovine in kovinska embalaža, • steklo in embalaža iz tekstila, • mešana embalaža, • sestavljena embalaža, • les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, • embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, • izrabljene gume, • biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, • oblačila in tekstil, • topila, • kisline, • alkalije, • fotokemikalije, • pesticide, • fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, • zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, • jedilno olje in maščobe, • barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi, • čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, • zdravila, • baterije in akumulatorji, • odpadna električna in elektronska oprema, • kosovni odpadki, • mešani gradbeni odpadki, • odpadki iz azbesta in bitumna, • mešani komunalni odpadki, • živila s pretečenim rokom uporabe, • gradbeni material do količine 200 kg na leto/ povzročitelja. (9) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz gospodinjstev brezplačno, za določene vrste pa plačljivo (seznam je priloga tega Pravilnika). (10) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz dejavnosti za vse vrste odpadkov plačljivo. IX. Podrobnejša vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 18. člen (1) Izvajalec vodi register in kataster podatkov, ki obsegata: • register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva, • register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz dejavnosti in • register in kataster zbirnih centrov. (2) Podatki, ki se vodijo, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno. (3) Register prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke: Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva: Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 • ime in priimek ter naslov nosilca gospodinjstva (naslovnik), • ime in priimek ter naslov plačnika storitev (plačnik), • število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov gospodinjstva), • vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih • vrst odpadkov, • podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. • Izvirni povzročitelj iz dejavnosti: • naziv in naslov povzročitelja (naslovnik), • naziv in naslov plačnika storitev (plačnik), • vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih • vrst odpadkov, • podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. (4) Register in kataster zbirnih centrov vsebujeta naslednje podatke: • lokacije zbirnih centrov (Gauss - Krugerjeve koordinate), • vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih • vrst odpadkov in • podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. X. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe Ravnanje s kosovnimi odpadki 19. člen (1) Prevzemanje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«, 1 -krat letno. (2) Prevzemna mesta kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov (velja za individualna gospodinjstva). (3) Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v nastavljenih kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov. (4) Povzročitelji morajo kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali jih odložiti v kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. (5) O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. (6) V primeru, da so na prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec ni dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame odpadkov, ki niso kosovni odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s prevzemnega mesta v 24 urah, po določenem terminu za zbiranje kosovnih odpadkov. (7) Povzročitelji lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in prepustijo v zbirnem centru. Ravnanje z nevarnimi odpadki 20. člen (1) Izvajalec najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. (2) O terminu, načinu in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. (3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v zbirnem centru. (4) Prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na prevzemnih mestih, ki so skupna za več gospodinjstev. Ravnanje z odpadki z javnih prireditev 21. člen (1) Organizatorji javnih prireditev na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 7 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. (2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali tipskih vrečk določi in zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. (3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadkov. (4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke predati izvajalcu. (5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve. Ravnanje z odpadki z očiščevalnih akcij 22. člen Organizatorji očiščevalnih akcij morajo najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem dogovoriti potek akcije, predvidno število opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov, lokacije namestitve kontejnerjev ter čas odvoza kontejnerjev. Izdajanje projektnih pogojev in soglasij 23. člen (1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu in • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in • dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z • datumom izdelave. Pranje zabojnikov 24. člen (1) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov v okviru storitev javne službe zbiranja bioloških odpadkov. (2) Pranje se izvaja 2-krat letno in sicer prvič v prvi polovici in drugič v drugi polovici koledarskega leta. (3) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. (4) O terminu pranja zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov bodo povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred njihovim pranjem. Dobava novih in zamenjava dotrajanih oz. poškodovanih zabojnikov 25. člen (1) Vsak nov uporabnik storitev ravnanja z odpadki prejme opremo za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih. Opremo dostavi izvajalec, brez plačila. Vrednost opreme za zbiranje odpadkov je vključena v ceno izvajanja javne službe. Amortizacijska doba posod je 10 let. (2) Zamenjavo dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov pred potekom amortizacijske dobe opravlja izvajalec, po ceniku. (3) Povzročitelji odpadkov lahko na svoje stroške tipske zabojnike za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev javne službe upošteva v naslednjem mesecu. Prevzem zabojnikov se izvaja na naslovu Saubemacher Slovenija d.o.o., PE Lenart, Sp. Porčič 4a, 2230 Lenart. Dobava tipskih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov 26. člen (1) V tipskih vrečkah izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže ter papirja. Pogoje za zbiranje določata Odlok in ta Pravilnik. (2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja v tipskih vrečkah je lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in izredno (ob povečanih količinah teh odpadkov). (3) V primeru rednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi seznama strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v tipskih vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave povzročitelja odpadkov in ni posebej plačljiva. (4) V primeru izrednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja, si povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da: • jih sami dvignejo na sedežu poslovne enote v Lenartu, Sp. Porčič 4 a, • dostavo naročijo po telefonu: 02/620 23 00, ali sporočijo po e - pošti :. pisarna@saubermacher.si. Dodatne tipske vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja so plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke, strošek dostave ter odstranjevanje odpadkov). Reklamacije 27. člen (1) Uporabnik se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu, osebno pri pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in pisno po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Vizualna kontrola 28. člen (1) Vizualno kontrolo, z namenom ugotavljanja sestave odpadkov, izvaja izvajalec na prevzemnih mestih in v zbirnem centru. (2) Izvajalec vizualno kontrolo izvaja na podlagi dogovora z občino. (3) Z rezultati vizualne kontrole seznani občino ter se dogovori o nadaljnjih aktivnostih. Letni program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami 29. člen (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki izvaja izvajalec na podlagi letnega programa, ki vsebuje naslednje podatke: • območje izvajanja javne službe, • vrste odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo zbiranje in prevzemanje, • namenska embalaža za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • frekvence in čas prevzemanja posameznih vrst odpadkov, • lokacija zbirnega centra, • prevzemanje kosovnih odpadkov, • prevzemanje nevarnih frakcij, • drugi pogoji za prevzemanje posameznih vrst odpadkov, • vzdrževanje in čiščenje zabojnikov ter ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, • način dobave in zamenjave dotrajanih oziroma poškodovanih zabojnikov za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • način dobave vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • ravnanje s prevzetimi odpadki, • ukrepi za doseganje okoljskih ciljev ločenega zbiranja, • stroški in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa, • druge storitve, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe in • drugi podatki v skladu s predpisi. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in tega Pravilnika, do 15. oktobra tekočega leta. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani. XI. Prehodne in končne določbe 30. člen Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb tega Pravilnika najkasneje do 1.1.2018, razen izvedbe individualnega zbiranja steklene embalaže po gospodinjstvih, kjer je rok 1.7.2018. Do takrat izvajalec izvaja zbiranje steklene embalaže na obstoječih zbirnih mestih. 31. člen Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 35410-003/2017-5 Datum: 21.12.2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan Priloga: • Seznam odpadkov, ki se zbirajo v zbirnem centru na podlagi določil 8. in 9. odstavka 17. člena Tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Benedikt Klas.št. Opis odpadka Cena (€/kg) Opomba 02 02 03 Snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo Plačljivo* Samo svinjske kože iz zakola za lastno uporabo 15 01 01 Papirna in kartonska embalaža ter embalaža iz lepenke Brezplačno 15 01 02 Plastična embalaža Brezplačno 15 01 03 Lesena embalaža Brezplačno 15 01 04 Kovinska embalaža Brezplačno 15 01 05 Sestavljena (kompozitna) embalaža Brezplačno 15 01 06 Mešana embalaža Brezplačno 15 01 07 Steklena embalaža Brezplačno 15 01 09 Embalaža iz tekstila Brezplačno 15 01 10* Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi Brezplačno 15 01 11* Kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklep (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami Brezplačno 16 01 03 Izrabljene gume Brezplačno Do 50 kg/leto/povzročitelja 16 01 03 Izrabljene gume Plačljivo* Nad 50 kg/leto/povzročitelja 17 01 07 Mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso navedene v 17 01 06 Brezplačno Do 200 kg/leto/povzročitelja 17 01 07 Mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso navedene v 17 01 06 Plačljivo* Nad 200 kg/leto/povzročitelja 17 03 02 Bitumenske mešanice, ki niso navedene v 17 03 01 Plačljivo* 17 06 05 Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest Plačljivo* 17 09 04 Mešanice gradbeni odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03 Brezplačno Do 200 kg/leto/povzročitelja 17 09 04 Mešanice gradbeni odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki niso navedene v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03 Plačljivo* Nad 200 kg/leto/povzročitelja 20 01 01 Papir ter karton in lepenka Brezplačno 20 01 02 Steklo Brezplačno 20 01 08 Biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz restavracij Plačljivo* 20 01 10 Oblačila Brezplačno 20 01 11 Tekstil Brezplačno 20 01 13* Topila Brezplačno 20 01 14* Kisline Brezplačno 20 01 15* Alkalije Brezplačno 20 01 17* Fotokemikalije Brezplačno 20 01 19* Pesticidi Brezplačno 20 01 21* Fluorescenčne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro Brezplačno 20 01 23* Zavržena oprema, ki vsebuje fluorokloroogljikovodike Brezplačno 20 01 25 Jedilno olje in masti Brezplačno 20 01 26* Olje in masti, ki niso navedeni v 20 01 25 Brezplačno 20 01 27* Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi Brezplačno 20 01 28 Barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni v 20 01 27 Brezplačno 20 01 29* Čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi Brezplačno 20 01 30 Čistila (detergenti), ki niso navedeni v 20 01 29 Brezplačno 20 01 31* Citotoksična in citostatična zdravila Brezplačno 20 01 32 Zdravila, ki niso navedena v 20 01 31 Brezplačno Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 20 01 33* Baterije in akumulatorji, navedeni v 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije Brezplačno 20 01 34 Baterije in akumulatorji, ki niso navedeni v 20 01 33 Brezplačno 20 01 35* Zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi (3), ki ni navedena v 20 01 21 in 20 01 23 Brezplačno 20 01 36 Zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena v 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35 Brezplačno 20 01 37* Les, ki vsebuje nevarne snovi Brezplačno 20 01 38 Les, ki ni naveden v 20 01 37 Brezplačno 20 01 39 Plastika Brezplačno 20 01 40 Kovine Brezplačno 20 02 01 Biorazgradljivi odpadki Plačljivo* 20 03 01 Mešani komunalni odpadki Brezplačno Samo plenice oddane v vrečkah Saubermacher Slovenija d.o.o. 20 03 01 Mešani komunalni odpadki Plačljivo* 20 03 07 Kosovni odpadki Brezplačno 20 03 03 Odpadki iz čiščenja cest Brezplačno Oddaja možna samo za režijske obrate občine 1251. Sklep o potrditvi Elaborata gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za občino Benedikt za leto 2017 Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 22. redni seji, dne 20.12.2017, sprejel naslednji SKLEP 1. Občinski svet Občine Benedikt potrjuje Elaborat gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za občino Benedikt za leto 2017, izvajalca Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., ki je priloga in sestavni del tega sklepa. 2. Občinski svet Občine Benedikt soglaša s ceno vode -vodarino v višini 0,7964 €/m3 . 3. Občinski svet Občine Benedikt potrjuje izračunane mesečne tarife omrežnine, kot so navedeni v zadnjem stolpcu spodnje tabele. Dimenzija števca Omrežnina na vodomer (€/mesec) DN 13 7,45 DN 20 7,45 DN 25 22,34 DN 30 22,34 DN 40 74,45 DN 50 111,68 DN 80 372,26 DN 100 744,51 DN 150 1.489,03 4. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.1.2018 naprej. Številka: 35404-001/2017-54 Datum: 21.12.2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan 1252. Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 Na podlagi 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2017) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 22. redni seji dne 20.12.2017 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2018 I. S tem sklepom se določa vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Benedikt za leto 2018, ki znaša 0,000314 EUR/m2. II. Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2016). III. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 1.1.2018. Številka: 42202-010/2017-2 Datum: 21.12.2017 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan 1253. Sklep o potrditvi elaborata in cenika Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na 22. redni seji dne 20.12.2017 sprejel naslednji SKLEP I. Občinski svet Občine Benedikt sprejema Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, izvajalca Saubermacher Slovenija d. o. o. in CEROP d.o.o., ki je priloga in sestavni del tega sklepa. II. Občinski svet Občine Benedikt soglaša s cenikom izvajanja javne službe varstva okolja na področju ravnanja s komunalni odpadki, ki zajema: • zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in je priloga in sestavni del tega sklepa. III. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene iz cenika se uporabljajo od 1.1.2018. Številka: 35410-005/2017-3 Datum: 21.12.2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan Priloga: • Cenik izvajanja storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalni odpadki CENIK STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI OBMOČJE: OBČINA CERKVENJAK, BENEDIKT, LENART, SV. ANA, SV. JURIJ V SLOV. GORICAH, SV. TROJICA V SLOV. GORICAH OBDOBJE VELJAVNOSTI CENIKA_ UPORABNIKI: GOSPODINJSTVA - fizične osebe IZVAJALEC JAVNE SLUŽBE: Saubermacher Slovenija d.o.o., Ul. Matije Gubca 2, 9000 M.Sobota CEROP d.o.o., Vaneča 81/b, 9201 Puconci_ 1. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV, OBDELAVA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV (brez biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada) V: Volumen posode (liter) -80- 120 240 500 660 770 1100 A B C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V ZBIR: Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov Sodilo (kg/l) Potrjena cena (€/kg) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Javna infrastruktura 0,36262 0,00000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 Storitev 0,36262 0,22870 6,6345 9,9517 19,9034 41,4655 54,7345 63,8569 91,2241 SKUPAJ ZBIR 0,22870 6,6345 9,9517 19,9034 41,4655 54,7345 63,8569 91,2241 OBD: Obdelava določenih Sodilo (kg/l) Potrjena cena Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek Znesek (€) vrst komunalnih odpadkov (€/kg) (€) (€) (€) (€) (€) (€) Javna infrastruktura 0,17516 0,00000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 Storitev 0,17516 0,09200 1,2892 1,9338 3,8676 8,0575 10,6359 12,4085 17,7265 SKUPAJ OBD 0,09200 1,2892 1,9338 3,8676 8,0575 10,6359 12,4085 17,7265 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 ODL: Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov Sodilo (kg/l) Potrjena cena (€/kg) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Javna infrastruktura 0,05255 0,00000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 Storitev 0,05255 0,14903 0,6265 0,9398 1,8795 3,9157 5,1687 6,0301 8,6145 SKUPAJ ODL 0,14903 0,6265 0,9398 1,8795 3,9157 5,1687 6,0301 8,6145 SKUPAJ (ZBIR+OBD+ODL) 8,5502 12,8253 25,6505 53,4386 70,5390 82,2955 117,5650 Vsi zneski so v EUR/mesec in se nanašajo na fr 13 odvozov mešanih komunalnih odpadkov na leto! Vsi zneski v tabeli so v EUR BREZ DDV! 2. ZBIRANJE BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA V: Volumen posode (liter) 120 240 500 660 770 1100 A B C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V C=A*B*V BIO: Zbiranje biološko razgr. kuh. odp. in zelenega vrtnega odpada Sodilo (kg/l) Potrjena cena (€/kg) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Znesek (€) Javna infrastruktura 0,50527 0,00000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 Storitev 0,50527 0,05775 3,5013 7,0027 14,5889 19,2574 22,4670 32,0957 SKUPAJ BIO 0,05775 3,5013 7,0027 14,5889 19,2574 22,4670 32,0957 Vsi zneski so v EUR/mesec in se nanašajo na fr 32 odvozov na leto! Vsi zneski v tabeli so v EUR BREZ DDV! Cene za izvajanje storitev ravnanja s komunalnimi odpadki so bile potrjene s strani Občinskega sveta Občine Benedikt na 22. redni seji seji, dne 20.12.2017. Cenik je pripravljen v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.RS št. 87/2012 in 109/2012). 1254. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Terme Benedikt Na podlagi 2. odstavka 11. člena ter 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - v nadaljevanju besedila: ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007; 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012-ZPnačrt-B, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 -Skl. US: U-I-43/13-8) in 28. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je župan občine Benedikt dne 20.12.2017 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA TERME BENEDIKT 1. člen (vsebina sklepa o začetku postopka sprememb in dopolnitev OPPN) S tem sklepom se podrobneje določijo: predmet, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN), obveznosti v zvezi s financiranjem in roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN. 2. člen (predmet, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN) Spreminja in dopolnjuje se Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Terme Benedikt, objavljen v Uradnem listu RS, št. 19/2009. Priprava sprememb in dopolnitev OPPN bo potekala po predpisanem postopku skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. OPPN se dopolni v tekstualnem in kartografskem delu odloka. Spremembe in dopolnitve OPPN se nanašajo na del območja OPPN, ki se nahaja južno od javne poti 704901 (Benedikt - smer Slatina), v bližini krožišča, na vzhodni strani območja veljavnega OPPN. Namesto apartmajskih objektov št. 10 in 11 se načrtuje postavitev kozolca v turistične namene. Zasnova prometne in komunalne ureditve se ne spreminja. Spremembe in dopolnitve OPPN morajo vsebovati vse sestavine in predloge, ki so navedene v 56. členu ZPNačrta. Načrtovalec predmetnih sprememb in dopolnitev OPPN bo moral predati pripravljavcu, to je Občini Benedikt, akt v papirni obliki, ki bo na vpogled dostopen tudi javnosti. Občini Benedikt je potrebno predati celoten dokument s prilogami v digitalni obliki. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 3. člen (nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev OPPN) Spremembe in dopolnitve OPPN se izvedejo po skrajšanem postopku brez pridobivanja smernic in mnenj. 4. člen (postopek in roki za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev OPPN) Postopek priprave in sprejema sprememb in dopolnitev OPPN bo potekal po naslednjem terminskem planu: • izbrani načrtovalec (v nadaljevanju: načrtovalec) pripravi osnutek sprememb in dopolnitev OPPN; • načrtovalec izdela dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev OPPN; • po izdelavi dopolnjenega osnutka občina objavi javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi najmanj 7 dni pred razgrnitvijo; • javna obravnava se izvede med javno razgrnitvijo, ki traja 15 dni; • načrtovalec skupaj z občino pripravi stališča do pripomb (10 dni); • župan potrdi stališča do pripomb (3 dni); • na podlagi potrjenih stališč do pripomb izbrani načrtovalec izdela predlog sprememb in dopolnitev OPPN; • občinski svet sprejme spremembe in dopolnitve OPPN z odlokom in ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 5. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopolnitev OPPN) Finančna sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev OPPN zagotavlja naročnik predmetnih sprememb in dopolnitev OPPN, Občina Benedikt. 6. člen Ta sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev OPPN začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35054-001/2017-4 Datum: 21.12.2017 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan OBČINA BLED 1255. Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta »ožje središče Bleda« Na podlagi določil 59. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 109/12, 6/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO); v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt in na podlagi 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12) je Občinski svet Občine Bled na 15. redni seji dne 19.12.2017 sprejel ODLOK O DRUGIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA »OŽJE SREDIŠČE BLEDA« I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo druge spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta Ožje središče Bleda (v nadaljevanju OPPN) (Uradno glasilo slovenskih občin št. 47/2015, 50/2015 - popravek, 48/2016). (2) Druge spremembe in dopolnitve OPPN je pod številko projekta 36/16 izdelalo podjetje Atelje prizma d.o.o., v decembru 2017. II. Vsebina sprememb in dopolnitev 2. člen (vsebina) (1) Druge spremembe in dopolnitve OPPN vsebujejo: 1. besedilo, ki obsega: - Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah OPPN »Ožje središče Bleda« 2. grafični del, ki obsega naslednje načrte: • List 4.0: Razdelitev območja na pasove in podobmočja M = 1:1250 • List 4.1: Ureditvena situacija M = 1:1250 • List 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti M = 1:1250 • List 6 : Ureditvena situacija s prikazom ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave M = 1:1250 • List 8 : Načrt parcelacije M = 1:1250 3. priloge, ki obsegajo: • smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, • obrazložitev in utemeljitev drugih sprememb in dopolnitev OPPN, • povzetek za javnost. 3. člen (predmet sprememb in dopolnitev OPPN) Predmet sprememb in dopolnitev tekstualnega in grafičnega dela OPPN je: dopolnitev posegov in oblikovanj v podobmočju Pod skalo 6, dopolnitev posegov in oblikovanj v podobmočju Hotel Jelovica, dopolnitev posegov in oblikovanj v podobmočju Hotel Jekler, dopolnitev posegov in oblikovanj v podobmočju Hotel Park, uskladitev določil po izvedenem javnem natečaju za Jezersko promenado, uskladitev grafičnega prikaza v navedenih podobmočjih. III. Spremembe in dopolnitve odloka 4. člen Besedilo 2. odstavka 29. člena se črta v celoti in nadomesti z novim 2. odstavkom: (2) Ohrani se obstoječe zatravljeno parkirišče zahodno od Festivalne dvorane. Dopustna je možnost dostopa do objektov s severne strani. Dostop se izvede na način, da bo cesta čim manj posegala v okoliški relief in bo čim manj vidno izpostavljena (prednostno kot utrjena zatravljena površina). Ureditve ob objektih vzdolž Ceste svobode, ki se stikajo z Jezersko promenado, se oblikovalsko poenotijo v skladu z natečajno rešitvijo za Jezersko promenado. Notranja dvorišča se oblikujejo na Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 podlagi skupnih strokovnih podlag, ki jih potrdi Občina Bled. 5. člen (objekt Pod skalo 6) V 1. odstavku 42. člena se besedilo: »Objekt Pod skalo 6, je objekt z zaporedno št. 4,« nadomesti z besedilom: »Gre za območje odstranjenega objekta Pod skalo 6«. 3. odstavek 42. člena se črta v celoti. 4. odstavek se preštevilči v 3. odstavek, v katerem se črtajo alineje: » • 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, • 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, • 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo«. V besedilu novega 3. odstavka se med vrste dopustnih objektov doda besedilo: » • 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.«. 5. odstavek 42. člena se črta v celoti. 6. odstavek 42. člena se preštevilči v 4. odstavek. Na koncu novega 4. odstavka 42. člena se doda nova alineja, ki se glasi: » • Dopustna je ureditev parkirnih prostorov in podpornih zidov do višine 1,5 m zaradi zavarovanja brežine. Nad parkirišči je dopustna postavitev pergole. Streha se ozeleni.«. 6. člen (Hotel Jelovica) Besedilo 2. alineje 5. odstavka 44. člena se dopolni tako, da se v stavku: »Izven gabaritov obstoječega objekta se lahko izvedejo zunanja stopnišča, požarna stopnišča, dostopne klančine ali poudarjeni vhodi in nadstreški.« za besedo »zunanja«, doda besedilo »odprta ali zaprta« ter na koncu stavka, pred piko doda besedilo: »ter dvigala«. 7. člen (Hotel Jekler) Besedilo 3. odstavka 45. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(3) Kategorija posega: Gradnja novega objekta (kot dozidava) na parcelah št. 17/3, 17/5, 17/7 in 17/10 k. o. Bled, ohranjanje na delu objekta na parcelah št. 17/4 in 17/9 k.o. Bled.« Besedilo 5. odstavka 45. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(5) Velikost objekta: Višinski in tlorisni gabariti obstoječega objekta na parcelah 17/4 in 17/9 k.o. Bled se ohranijo. Višinski gabarit objekta na parceli 17/10 in 17/7 k.o. Bled se prilagodi osnovnemu objektu na parceli 17/4 in 17/9 k.o. Bled. Odstopanje od višinskih gabaritov je dopustno v primeru izvedbe tehnične etaže. Nov objekt na parceli 17/3 in 17/5 k.o. Bled se lahko izvede v nivoju kleti in pritličja. Kota pritličja novega objekta se navezuje na koto pritličja objekta na parceli 17/4 in 17/9 k.o. Bled. Tlorisni gabariti novih objektov na parcelah 17/7, 17/10, 17/3 in 17/5 so opredeljeni v grafičnem načrtu 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti in lahko segajo do gradbenih mej.« Besedilo 8. odstavka 45. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(8) Usmeritve za oblikovanje objekta: • Ohrani se členitev objekta in fasade ter fasadni detajli. V primeru gradnje novega objekta se vzpostavi celostno usklajena oblika objekta. • V primeru gradnje novega objekta se uporabijo tehnično in tehnološko ustrezna gradiva in konstrukcijska zasnova objekta, prednostno klasični materiali (kamen, opeka, les, omet). Fasad se ne historizira. • Streha nad novo gradnjo kot dozidavo na parcelah 17/7, 17/10, 17/3 in 17/5 k.o. Bled se izvede kot ravna streha ali streha v naklonu za strešnim vencem. Dopustna je ozelenitev strehe.« Za 9. odstavkom 45. člena se doda nov 10. odstavek, ki se glasi: »(10) Do izvedbe dozidave stopnišča na severni strani se površine lahko uporabljajo za potrebe postavitve gostinskega vrta skladno z grafičnim prikazom 4.1 Ureditvena situacija s prerezi.« 8. člen (Hotel Park) Besedilo 5. odstavka 57. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(5) Velikost objekta: • Z gradnjo novega objekta - dozidavo v kletni etaži -ni dopustno višinsko presegati obstoječih višinskih gabaritov kletne etaže, z dozidavo v pritlični etaži pa višinskih gabaritov pritlične etaže. • Tlorisni gabariti obstoječega objekta se lahko spremenijo le v primeru gradnje novega objekta (dozidave). Možna je dozidava objekta v kleti za potrebe garažne hiše v smeri proti vzhodu ter za potrebe drugih hotelu spremljajočih dejavnosti proti jugu v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. Dopustna je dozidava na nivoju pritličja za potrebe drugih hotelu spremljajočih dejavnosti v skladu z grafičnim načrtom 4.2: Ureditvena situacija s prikazom rešitev v zvezi s posameznimi objekti. Tlorisni gabariti 2. kleti proti jezeru pod Jezersko promenado ostajajo v okviru obstoječih.« Besedilo 5. alineje 8. odstavka 57. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: • »Ohranijo se oblika strehe, naklon strešine in kritina. V primeru gradnje novega objekta - garaž -se streha na delu, ki ni vkopan v brežino, oblikuje kot ravna in ozelenjena. V primeru gradnje novega objekta na južnem delu osnovnega objekta se streha nad kletno etažo oblikuje kot ravna, pohodna, oziroma je del objekta umeščen pod razgledišče. V primeru gradnje novega objekta (dozidave) na nivoju pritličja se streha oblikuje kot ravna, pri čemer je potrebno zagotoviti, da objekt ne zapira pogledov proti jezeru in gradu.« 9. člen Za tretjim odstavkom 67. člena se doda 4. odstavek, ki se glasi: »(4) Pri načrtovanju in izdelavi dokumentacije za posamezen poseg, je treba upoštevati strokovna izhodišča DRSI in smernice za načrtovanje.« 10. člen 3. alineja 1. odstavka 68. člena se črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: » • na območju bivšega objekta Pod skalo 6 (za kratkotrajno parkiranje),«. 11. člen V tabeli 8. odstavka 77. člena se črta vrstica tabele: EŠD 13235, Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 EŠD 13235, Bled - Hiša Pod skalo 6 • 12. člen Besedilo 5. odstavka 93. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.« 13. člen Črta se 5. alineja 1. odstavka 97. člena. V 2. odstavku 97. člena se črta besedilo »iz zadnje alineje prejšnjega odstavka«. V 97. členu se doda 4. odstavek, ki se glasi: »(4) Do izvedbe rešitve na podlagi izvedenega javnega natečaja za Jezersko promenado so dopustne ureditve, ki jih potrdi občina in so skladne z zahtevami varstva kulturne dediščine, kar se preveri v okviru postopka kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja na podlagi 5. odstavka 77. člena odloka.« 14. člen Besedilo 1. odstavka 102. člena se črta in preštevilčita 2. in 3. odstavek v 1. in 2. odstavek. 15. člen V Prilogi 1: Preglednica z dopustnimi pomožnimi objekti po posameznih pasovih, podobmočjih in objektih se v drugi vrstici prvega stolpca besedilo »2.8« zamenja z besedilom »2.7«. IV. Prehodne in končne določbe 16. člen (vpogled) Druge spremembe in dopolnitve OPPN so na vpogled na Občini Bled in Upravni enoti Radovljica. 17. člen (nadzor nad izvajanjem) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 18. člen (veljavnost) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 034-5/2017-10 Datum: 19.12.2017 Občina Bled Janez Fajfar, župan 1256. Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled Na podlagi 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 - UPB, 87/12) ter 75. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 - UPB, 78/09) je Občinski svet Občine Bled na 15. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel OBVEZNO RAZLAGO ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BLED 1.člen V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2014, 40/2014, 14/2015, 48/2016) se določilo 76. točke 6. člena, ki se glasi: »Zakonito zgrajeni objekt je objekt ali stavba, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred 31. 12. 1967 in je zanj pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.«, razlaga tako, da je obveza pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja za objekte zgrajene pred 31. 12. 1967 podrejena določbi 3. točke 54. člena Zakona o graditvi objektov, ki navaja, »če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1966.«. 2.člen Ta obvezna razlaga je sestavni del Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled in velja z dnem uveljavitve Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled. Številka: 034-5/2017-9 Datum: 19.12.2017 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA CERKVENJAK 1257. Odlok o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4 in 110/11-ZDIU12) in 63. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na 20. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CERKVENJAK ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Cerkvenjak za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura (sestava proračuna in višina splošnega dela posebnega dela proračuna proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov 2. člen določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2018 v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.852.416 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.700.569 70 DAVČNI PRIHODKI 1.443.892 700 Davki na dohodek in dobiček 1.338.130 703 Davki na premoženje 66.851 704 Domači davki na blago in storitve 38.911 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 256.677 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 27.824 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.850 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 60.900 714 Drugi nedavčni prihodki 162.103 72 KAPITALSKI PRIHODKI 38.448 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 38.448 73 PREJETE DONACIJE 1.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.000 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 112.399 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 112.399 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.800.783 40 TEKOČI ODHODKI 607.599 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 211.014 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.718 402 Izdatki za blago in storitve 349.867 403 Plačila domačih obresti 4.500 409 Rezerve 8.500 41 TEKOČI TRANSFERI 678.404 410 Subvencije 18.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 493.740 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 60.283 413 Drugi tekoči domači transferi 106.381 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 479.979 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 479.979 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 34.800 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 27.800 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 7.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 51.634 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Proračun leta 2018 v EUR IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEZEV(IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Proračun leta 2018 v EUR VII. ZADOLZEVANJE (500) 50 ZADOLZEVANJE 44.881 500 Domače zadolževanje 44.881 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 97.521 550 Odplačila domačega dolga 97.521 97.521 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.)- ali 0 ali + -1.006 X. NETO ZADOLZEVANJE (VII.-VIII.) -52.640 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -52.817 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 1.006 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte ter podkonte), določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Cerkvenjak. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. čl. ZJF, tudi naslednji prihodki: požarna taksa, turistična taksa, koncesijske dajatve. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami in konti odloča župan, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva namenjena. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom, poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 30 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 5.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 250,00 EUR. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2,00 EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži pri proračunu države v višini 44.881 EUR. O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Cerkvenjak, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet. Javna podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina Cerkvenjak ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2018 zadolžijo do višine, o kateri bo na podlagi predloga o višini zadolžitve s strani teh oseb odločal občinski svet. 11. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2018 zadolži do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Cerkvenjak v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0013/2017 Datum: 20.12.2017 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 1258. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerkvenjak Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (UL SRS št. 18/84, 32/85-popr., 33/89, UL RS št. 24/92), 56. člena ZSZ (UL RS št. 44/97, 67/02), 218b, 218c, 218d členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov - ZGO-1A (UL RS, št. 47/04), Odločbe Ustavnega sodišča US 44/97 - ZSZ in 101/13 -ZdavNepr), Odločbe US RS (U-I-313/13-86, Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017 (UL RS, št. 96/15) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16), je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 20. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel naslednji ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE CERKVENJAK SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: »Občina«) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila. OBMOČJE ZA PLAČILO NADOMESTILA 2. člen Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine. VRSTE ZEMLJIŠČ ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. V primeru nelegalne gradnje, plačevanje nadomestila za zazidano stavbno zemljišče ne vpliva na njeno Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa. Obveznost plačevanja nadomestila za zazidano stavbno zemljišče preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini in novo stanje evidentira na Geodetski upravi, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje. 4. člen zazidana stavbna zemljišča Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture. Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele, se do njene določitve šteje, da je pozidano stavbno zemljišče fundus objekta, pomnožen z 1,5 - kratnikom fundusa. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka. Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Geodetske uprave RS (v nadaljnjem besedilu: »GURS«), ki se nanašajo na stavbe oziroma dele stavb (register nepremičnin - površina dela stavbe/neto tlorisna površina zmanjšana za vse odprte prostore). Dejanska raba stavbe ali dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na dejansko rabo stavbe ali dela stavbe. Kot pozidana stavbna zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in so v naravi zunanje manipulativne površine, zunanja skladišča, zunanja parkirišča, športne površine, terase, gostinski vrtovi, površine za kampiranje, deponije različnih materialov in druge odprte površine, na katerih se odvija tržna dejavnost - druga stavbna zemljišča. Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje odstavke tega člena, je pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec sam o tem obvesti Območno enoto GURS-a, da pridobi te podatke. Do pridobitve podatkov GURS-a, Občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetkov). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. 5. člen nezazidana stavbna zemljišča Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali objektov, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, oskrba z električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja, na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Da so pogoji o komunalni opremi zagotovljeni se smatra, če: • je na območju nezazidanega stavbnega zemljišča zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu Občine, ali • je v prostorskem aktu Občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge javne gospodarske infrastrukture vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, • gradnja objektov in omrežij, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih, • ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5 in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture. Ta del mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena. Nezazidano stavbno zemljišče je lahko tudi več parcel ali delov parcel, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za gradnjo na osnovi občinskih prostorskih aktov in skupna površina ustreza minimalni površini, ki je potrebna za gradnjo objekta in je opredeljena v ustreznem izvedbenem prostorskem aktu občine. Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena na osnovi občinskih prostorskih aktov. Ne glede na določbe tega člena, se kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če: • je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo, • je za takšno izkoriščanje na njih že podeljen • a koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo; • se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena. Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena. 6. člen obveščanje zavezancev za nezazidano stavbno zemljišče Če stavbno zemljišče na osnovi spremembe občinskih prostorskih aktov, z izgradnjo komunalne infrastrukture začne izpolnjevati pogoje iz 5. člena tega odloka, mora Občina obvestiti lastnike teh parcel o podatkih za odmero nezazidanih stavbnih zemljišč, z javnim naznanilom. V Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 naznanilu mora biti postavljen rok za pripombe zavezancev, ki ne sme biti krajši od 8 dni po objavi javnega naznanila. 7. člen zavezanci za plačilo nadomestila Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik. Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta, s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico (pogodba, zakon, odločba). Pravico uporabe lahko fizična ali pravna oseba dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 8. člen Merila za določitev višine nadomestila so: • lega stavbnega zemljišča, • namenska raba zemljišča, • smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, • opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo. 9. člen Lega stavbnega zemljišča: Območje Občine je glede na gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi in splošno opremljenostjo s komunalno infrastrukturo, razdeljeno na: I. območje: • območje naselja Cerkvenjak, II. območje • ostala naselja v Občini Cerkvenjak. Meje območij so prikazane v grafični prilogi 1. 10. člen dejanska raba zemljišč Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za objekte in dele stavb z naslednjo dejansko rabo: Dejanska raba stavbe Število točk + Število točk + ali dela stavbe izjemne izjemne ugodnosti ugodnosti (prejšnji odlok) (prejšnji odlok) 2 1 območje območje Stanovanjske stavbe 100 75 Hoteli in gostinstvo 350 300 Poslovni prostori javne 1500 1200 uprave Banka, pošta, 3300 3000 zavarovalnica Poslovni prostori 150 100 Trgovski namen 150 100 Kiosk 75 50 Bencinski servis 150 100 Prostori za storitvene 150 100 dejavnosti Avtopralnica 150 100 Prometna dejavnost 150 100 Garaža 100 75 Industrija 150 100 Elektrarna 1150 1100 Ravnanje z odpadki 6000 6000 Družbene dejavnosti 1500 1200 Kmetijska dejavnost 30 10 Vinska klet zidanica 230 210 Pokopališki objekt Prostor za izkoriščanje mineralnih snovi 300 300 Druga stavbna zemljišča Glede na namensko rabo zemljišč iz te tabele. Upošteva se 1/3 točk glede na dejavnost površin. Glede na namensko rabo zemljišč iz te tabele. Upošteva se 1/3 točk glede na dejavnost površin. Za druga stavbna zemljišča se nadomestilo plačuje od utrjenih površin izven stavb glede na dejansko rabo iz tega člena. Na območjih za izkoriščanje mineralnih snovi in odlaganju odpadkov, površine določi občinska uprava na osnovi podatkov iz dovoljenja za izkoriščanje mineralnih snovi. Površino odlagališča predstavlja celotno funkcionalno območje odlagališča. Za ta zemljišča se ne upoštevajo točke za komunalno opremo iz 12. člena tega odloka. 11. člen Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča določena glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih prostorskih aktov in se točkujejo z 1/15 točk določenih glede na njihovo lego in namensko rabo. 12. člen komunalna opremljenost stavbnih zemljišč: Vrsta Število točk Makadamska cesta 10 Cesta v asfaltni izvedbi 25 Cesta v asfaltni izvedbi z pločnikom 35 Kanalizacija 35 Vodovod 20 Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja komunalne infrastrukture. O možnosti dejanske priključitve daje soglasje upravljavec posamezne infrastrukture. Pri drugih stavbnih zemljiščih iz 10. člena in nezazidanih stavbnih zemljiščih iz 11. člena se komunalna oprema točkuje v višini 1/3 točk. 13. člen Določitev višine NUSZ Letna višina NUSZ se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo: • površina stavbnega zemljišča izražena v m2, • s seštevkom točk glede na dejansko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo - razen pri izračunu nadomestila za druga stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča, • vrednostjo točke. 14. člen Določevanje vrednost vrednosti točke Vrednost točke za stavbna zemljišča v letu 2018 znaša 0,0024 EUR. Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 odmerja, če je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v uradnem glasilu občine. V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke s sklepom določi Občinski svet Občine, na predlog župana. 15. člen odmera nadomestila Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet posebej. Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki tudi poskrbi za izterjavo plačila. Osnova za izdajo odločb so podatki, ki jih vsako leto posreduje občinska uprava. Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku. Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku. 16. člen oprostitve plačila nadomestila NUSZ se ne plačuje za: • zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite, • objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, • objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, • sakralne objekte v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede, • objekte ali dele stavb katerih uporabniki so humanitarne organizacije, ki so v vključene v sistem zaščite in reševanja. Za oprostitev plačila NUSZ lahko zaprosi: • za dobo 5 let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči z dnem začetka uporabe stanovanjske hiše ali posameznega dela stanovanjskega objekta. • zavezanec, ki prejema socialno podporo, • zavezanec, katerega objekt je trajno neuporaben zaradi požara, poplave ali druge naravne nesreče in to lahko dokaže z ustreznim potrdilom. Oprostitev velja za obdobje, ko objekta ni mogoče uporabljati. To obdobje pa ne sme biti krajše od 3 mesecev. Oprostitev plačevanja nadomestila ne more biti daljša kot je potrebno za obnovo objekta. Čas obnove objekta določi izvedenec gradbene stroke. Zavezanci morajo vlogo za oprostitev vložiti za tekoče leto odmere do, 30. 1. Odobrene oprostitve začnejo veljati z dnem vložitve popolne vloge. Če je bila vloga za tekoče leto oddana po prejemu odločbe za tekoče leto, se odobrena oprostitev nanaša na naslednje odmerno leto. Zoper odločbo o oprostitvi je možna pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe, na župana Občine. 17. člen Kazenske določbe Z denarno kaznijo 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma z 500,00 EUR podjetnik posameznik, ki: • ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila, • ne prijavi sprememb v 15 dneh od dneva nastanka sprememb, • prijavi napačne podatke. Z denarno kaznijo 200,00 EUR se kaznuje za prekršek iz zgornjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo v višini 200,00 EUR se kaznuje fizična oseba, za prekršek iz prvega odstavka tega člena. PREHODNE DOLOČBE 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je občinski svet Občine Cerkvenjak sprejel 13.10.1999 in je bil objavljen v Ul. RS 93/99 in spremembe odloka Ul. RS 133/2003, 140/2004, 5/2006. 19. člen Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), izvajati pa se začne s 1.1.2018. Številka: 42306-01/99 Datum: 20.12.2017 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 1259. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak Na podlagi 5. in 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2016) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16) je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 20. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel naslednji TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI CERKVENJAK I. Splošne določbe 1. člen (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: Pravilnik), skladno z določbo 5. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: Odlok), določa: 1. opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki; 2. tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov; 3. tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; 4. tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; 5. minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; 6. podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 7. podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; 8. druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. (2) Določbe Pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba). II. Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki 2. člen Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki po tem Pravilniku so: 1. Občina Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina), 2. izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec), 3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj), 4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine. III. Opredelitev pojmov 3. člen (1) Posamezni pojmi uporabljeni v tem Pravilniku imajo naslednji pomen: 1. izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je s strani občine izbran izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo; 2. povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je lahko: fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz dejavnosti); 3. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti; 4. odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči; 5. komunalni odpadek (v nadaljevanju tudi: odpadek) je odpadek iz gospodinjstev (v nadaljevanju: odpadek iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadek iz dejavnosti); 6. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe ločeno od drugih komunalnih odpadkov; 7. nenevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nenevarne frakcije oz. nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki; 8. nevarne frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije oz. nevarni odpadki) so nevarni odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki; 9. mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov; 10. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega sektorja; 11. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v nadaljevanju: biološki odpadki); 12. kosovni odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, ki se zaradi svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane komunalne odpadke; 13. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika; 14. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov; 15. ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave odpadkov; 16. oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom; 17. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov; 18. obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; 19. obdelava mešanih komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov; 20. predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije; 21. recikliranje je postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen; 22. odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije; Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 23. zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke; 24. prevzemno mesto odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski opremi za zbiranje odpadkov; 25. zbiralnica ločenih frakcij (v nadaljevanju: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije prepuščajo; 26. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo; 27. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo ali prepuščajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij; 28. zbirni center pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne službe zbiranja komunalnih odpadkov; 29. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; 30. odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov; 31. oprema za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipske vrečke izvajalca, sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov); 32. javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem Pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. IV. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (1) Osnova tehnologije ravnanja z odpadki predstavljajo storitve: • prevzemanja komunalnih odpadkov, ki omogočajo, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: ločeno zbiranje komunalnih odpadkov), s ciljem, da se dosegajo cilji republiške strategije na področju ravnanja z odpadki; • obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; • odlaganja in/ali odstranjevanja obdelanih komunalnih odpadkov, skladno s predpisom, ki ureja odpadke, s ciljem da se odložijo minimalne količine, varno za okolje in človeka. (2) Navedene storitve se zagotavljajo v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja : • zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. (3) Sestavni del ravnanja z odpadki so tudi storitve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje te dejavnosti. To so: • zagotavljanje opreme za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov, • vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih sredstev, namenjenih ravnanju z odpadki, • poročanje o izvajanju ravnanja z odpadki, v skladu s predpisi, • redno in pravočasno obveščanje uporabnikov s pomembnimi informacijami na področju ravnanja z odpadki, • objavljanje podatkov, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, • komuniciranje z občino, uporabniki, inšpekcijskimi službami, sredstvi javnega obveščanja in drugimi zainteresiranimi javnostmi, • oblikovanje predlogov cen storitev ravnanja z odpadki, • obračunavanje storitev ravnanja z odpadki, • obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov, če so le-ti uvedeni s predpisom ter dogovorjeni s koncesijsko pogodbo, • vodenje evidenc in katastrov v zvezi z ravnanjem z odpadki, • izdelovanje letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki, • obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe, • sklepanje pogodb z uporabniki in drugimi subjekti ravnanja z odpadki, • nemoten nadzor nad izvajanjem ravnanja z odpadki. V. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov 5. člen (1) Na območju občine je obvezno ločeno zbiranje odpadkov, skladno s predpisi Republike Slovenije in Odlokom. (2) Ločeno zbiranje izvajajo povzročitelji odpadkov ob njihovem nastanku (na izvoru nastajanja), tako, da jih ločujejo na posamezne vrste, po navodilih izvajalca (običajno glede na materialno strukturo), za katere se Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 organizira njihovo ločeno prevzemanje s strani izvajalca. Povzročitelji nastale odpadke ločeno prepuščajo ali oddajajo v namensko opremo za zbiranje posameznih vrst odpadkov ali v razsutem stanju (npr. kosovni odpadki). (3) Ločeno zbiranje oz. prevzemanje komunalnih odpadkov se izvaja oz. zagotavlja: - na prevzemnih mestih, kjer se ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: • odpadna embalaža, • ločene frakcije, ( papir, steklo, ....) • biološki odpadki, • kosovni odpadki in • mešani komunalni odpadki; - s premično zbiralnico nevarnih odpadkov, kjer se ločeno zbirajo: • nevarni odpadki iz gospodinjstev; - v zbirnem centru, kjer ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: • odpadna embalaža, • ločene frakcije, • biološki odpadki, • kosovni odpadki, • nevarni odpadki, • mešani komunalni odpadki in • druge vrste odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem. (4) Vse prevzete odpadke izvajalec prepusti in/ali odda v obdelavo, odlaganje in/ali odstranjevanje, v skladu s predpisi. 6. člen Prevzemanje odpadkov in njihov prevoz se zagotavljajo s specialnimi vozili za: praznjenje zabojnikov, volumnov od 120 do 1100 l, t.i. smetarska vozila, nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, manjše količine, kombi vozila. 7. člen (1) Frekvence prevzemanja posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede na materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov.) ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim sredstvom in sicer : • mešani komunalni odpadki - na štiri tedne, oz. 13 - krat letno, • mešana embalaža - na štiri tedne, oz. 13 -krat letno, • papir - na štiri tedne, oz. 13 - krat letno, • steklo - na osem tednov, oz. 6 - krat letno, • biološki odpadki - 32 - krat letno, • kosovni odpadki - enkrat na leto in • nevarni odpadki - enkrat na leto. (2) Navedene frekvence so osnovne oz. izhodiščne frekvence. Za posamezne strukture povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence (na podlagi dogovora med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem). (3) Na podlagi frekvenc odvozov se izdela letni terminski plan oz. koledar odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje koledarsko leto. (4) Obratovanje zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in petkom med 7.00 in 15.00 (en dan v tednu med 7.00 uro in 17.00 uro) ter ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro. 8. člen (1) Povzročitelji odpadkov, kot lastniki, upravljavci ali uporabniki stavb, kjer imajo stalno ali začasno bivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki, morajo biti obvezno vključeni v sistem ločenega zbiranja odpadkov. (2) V ločeno zbiranje odpadkov morajo obvezno biti vključeni tudi lastniki, upravljavci in uporabniki vsake stavbe, ki jo uporabljajo občasno oz. v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča, v stavbi pa nastajajo odpadki. (3) Povzročitelji odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih frakcij odpadkov z drugimi odpadki, zlasti nevarnimi ali mešati posameznih frakcij med seboj tako, da jih ni možno ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja. (4) Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki do njihovega prevzema hranijo varno in neškodljivo za okolje, ne glede na to ali gre za odpadke v zabojniku ali tipski vrečki, ki jo sami po vnaprej določenem terminu namestijo na mesto, ki je primerno za prevzem odpadkov ali pa gre za odpadke v zabojniku ali tipski vrečki na prevzemnem mestu. (5) Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali tipske vrečke z odpadki izvajalcu na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s predpisi in razporedom odvozov. Odpadki v zabojnikih ali tipskih vrečkah morajo biti na prevzemnih mestih na dan prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. (6) Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo nazaj na zbirno mesto ter da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. (7) Povzročitelji odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju določenih vrst odpadkov. (8) Lastniki ali upravljavci stavbe, kjer nastajajo odpadki, morajo izvajalcu zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da je odstranjen sneg do prevzemnega mesta. Sneg ne sme biti okrog zabojnika ter na njihovih pokrovih. (9) Če izpade redno zbiranje odpadkov po razporedu odvozov, v času praznikov ali, če so zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje teh odpadkov polni, morajo povzročitelji teh odpadkov prepuščati te odpadke v tipskih vrečkah, ki so namenjene prepuščanju odpadkov ali pa jih dostaviti v zbirni center, če se ta vrsta odpadkov v zbirnem centru tudi zbira. (10) Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot je razpoložljivi volumen njihove opreme za zbiranje, morajo le - te odložiti v tipskih vrečkah izvajalca in te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje odpadkov ali pa jih dostaviti v zbirni center. VI. Tipizacija predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 9. člen Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j. v tipskih zabojnikih za zbiranje odpadkov ter v tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje posameznih vrst odpadkov. 10. člen Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • vrečke volumna 80 l, • zabojnik volumna 120 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Vrečke so sive, neprozorne barve. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. Zabojniki in pokrovi so črne barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov - individualna gospodinjstva (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali tipski zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Ne glede na določilo v prejšnjem odstavku povzročitelj prejme 120l posodo. Izjema so le povzročitelji z enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto zabojnika uporabljajo vrečko volumna 80l. V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto. V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v velikosti 80 l. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo je 13 na leto. Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, tudi več gospodinjstev, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. - večstanovanjski objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) Objekt za občasno bivanje je objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešanih komunalnih mora biti objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora pri izvajalcu naročiti minimalno 6 kom tipskih vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, v kolikor je omogočena dostopnost do prevzemnega mesta. Nenaseljeni objekti so objekti, v katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za nenaseljene objekte ni obvezno. Opuščeni objekti so objekti na katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni mogoče, nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS evidentirani kot stavba. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za opuščene objekte ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešanih komunalnih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastajajo mešani Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 komunalni odpadki, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je 120l razpoložljivega volumna (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov vključena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). (4) Lastništvo opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov Lastnik opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. 11. člen Zbiranje mešane embalaže (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje mešane embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • vrečke volumna 110 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Vrečke so prozorne. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa rumene barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane embalaže - individualna gospodinjstva Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske vrečke za zbiranje mešane embalaže. Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipsko vrečko odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko prejme minimalno 13 tipskih vrečk na koledarsko leto, 2 člansko minimalno 20 tipskih vrečk na koledarsko leto, gospodinjstva s 3 ali več člani pa minimalno 30 tipskih vrečk na koledarsko leto, vendar maksimalno 36 tipskih vrečk na koledarsko leto. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti Zbiranje mešane embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja mešana embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešane embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje mešane embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja mešana embalaža, lahko uporabljata skupno opremo zabojnik minimalne velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. (4) Lastništvo opreme za zbiranje mešane embalaže Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. 12. člen Zbiranje papirja (1) Predpisani volumni opreme Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Za zbiranje papirja uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • vrečke volumna 50 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Vrečke so prozorne barve. Na njih je napis rdeče barve izvajalca in vrste odpadka: Papir ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. Zabojniki so zelene barve, pokrovi pa rdeče barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir. Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Papir. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje papirja - individualna gospodinjstva Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. V primeru, da je gospodinjstvo 1 člansko, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost tipske vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto. V primeru, da je do gospodinjstva (ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto, z dvema ali več člani pa 20 na leto. Vsa gospodinjstva z 2 ali več člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje papirja, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih uporabljajo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje papirja v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti Zbiranje papirja v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja papir morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje papirja z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje papirja, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje papirja, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastaja papir,lahko uporabljate skupno opremo in sicer zabojnik minimalne velikosti 240l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. (4) Lastništvo opreme za zbiranje papirja Lastnik opreme za zbiranje mešane embalaže je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. 13. člen Zbiranje bioloških odpadkov (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje bioloških odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov, naslednjih volumnov: • zabojnik volumna 120 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3 in • kontejner volumna 11 - 35 m3. (2) Barve in označevanje opreme Zabojniki in pokrovi so rjave barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki odpadki. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste odpadka: Biološki odpadki. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje bioloških odpadkov - individualna gospodinjstva Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje bioloških odpadkov, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje bioloških odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti Zbiranje bioloških odpadkov v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastajajo biološki odpadki morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje bioloških odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in opravljanje dejavnosti, lahko uporabljata skupni zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo biološki odpadki. Dokončno velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza ta objekt. V primeru skupnega zabojnika morata biti v zbiranje bioloških odpadkov prijavljena oba subjekta (gospodinjstvo in pravna oseba). V primeru, da je v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastajajo biološki odpadki, mora pravna oseba uporabljati opremo za zbiranje bioloških odpadkov, gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno kompostira. (4) Lastništvo opreme za zbiranje bioloških odpadkov Lastnik opreme za zbiranje bioloških odpadkov je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. 14. člen Zbiranje steklene embalaže (1) Predpisani volumni opreme Za zbiranje steklene embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: • zabojnik volumna 120 l, • zabojnik volumna 240 l, • zabojnik volumna 660 l, • zabojnik volumna 770 l, • zabojnik volumna 1100 l, • kontejner volumna 5 - 10 m3. (2) Barve in označevanje opreme Zabojniki so zelene barve, pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste odpadka: Steklo. (3) Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene embalaže - individualna gospodinjstva Individualna gospodinjstva uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje steklene embalaže. Minimalna velikost opreme mora biti takšna, da lahko uporabniki v tipski zabojnik odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Če v skupnem individualnem objektu (individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. - večstanovanjski objekti Večstanovanjski objekti uporabljajo samo tipske zabojnike. Minimalna velikost zabojnika mora biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. Za zbiranje steklene embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom objekta. - objekti za občasno bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti Zbiranje steklene embalaže v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih objektih ni obvezno. - objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj iz dejavnosti) Objekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. Lastniki, uporabniki ali upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja steklena embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje steklene embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za zbiranje steklene embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. - uporaba skupnega zabojnika Več gospodinjstev v individualnem ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje steklene embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno opremo vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. V primeru, da sta v objektu gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja steklena embalaža, lahko uporabljata skupno opremo in sicer zabojnik minimalne velikosti 120l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. (4) Lastništvo opreme za zbiranje steklene embalaže Lastnik opreme za zbiranje steklene embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. VII. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih 15. člen (1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna. (2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (3) Prevzemno mesto za individualna gospodinjstva določi izvajalec. (4) Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna vozila za prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z obračališčem. (5) Za uporabnike v večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto določijo predstavniki Občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter izvajalec. (6) Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov, ki so določeni, da se zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici ločenih frakcij. (7) Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. (8) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev opreme za zbiranje odpadkov uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta. (9) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi soglasja lastnika zemljišče. (10) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipske vrečke postavijo na prevzemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov. (11) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali tipske vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske vrečke pa zavezane s trakom. (12) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma naložiti in odpeljati tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. (13) V primeru, da pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja, mora povzročitelj popraviti poškodbe oz. zagotoviti drug zabojnik na stroške povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem Pravilniku. (14) Če pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oz. zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po tem Pravilniku. (15) Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine. (16) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Odloka in tega Pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 16. člen (1) Zbiralnice ločenih frakcij Zbiralnic ločenih frakcij ni, saj se vsi odpadki ločenih frakcij in podobni odpadki odpeljejo neposredno od povzročiteljev odpadkov. (2) Zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov v zbiralnicah ni predvideno. VIII. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih 17. člen (1) V zbirnem centru lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (izvirni povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni povzročitelji iz dejavnosti), na območju občine. (2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec. (3) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje. (4) Vsaka oseba, ki v zbirni center dostavi odpadke, se mora identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa izvajalca ter osebnim dokumentom z lastno fotografijo. V kolikor oseba zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan sprejeti dostavljenih odpadkov. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik oz. kontejner lahko razvrstijo posamezno vrsto odpadka, ob prisotnosti osebe izvajalca. (7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike in/ali kontejnerje. (6) Izvajalec mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov, skladno s predpisi. (8) V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: • papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, • plastika in plastična embalaža, • kovine in kovinska embalaža, • steklo in embalaža iz tekstila, • mešana embalaža, • sestavljena embalaža, • les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, • embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, • izrabljene gume, • biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, • oblačila in tekstil, • topila, • kisline, • alkalije, • fotokemikalije, • pesticide, • fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, • zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, • jedilno olje in maščobe, • barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi, • čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, • zdravila, • baterije in akumulatorji, • odpadna električna in elektronska oprema, • kosovni odpadki, • mešani gradbeni odpadki, • odpadki iz azbesta in bitumna, • mešani komunalni odpadki, • živila s pretečenim rokom uporabe, • gradbeni material do količine 200 kg na leto/ povzročitelja. (9) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz gospodinjstev brezplačno, za določene vrste pa plačljivo (seznam je priloga tega Pravilnika). (10) Prepuščanje in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje iz dejavnosti za vse vrste odpadkov plačljivo. IX. Podrobnejša vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 18. člen (1) Izvajalec vodi register in kataster podatkov, ki obsegata: • register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva, • register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz dejavnosti in • register in kataster zbirnih centrov. (2) Podatki, ki se vodijo, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno. (3) Register prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke: Izvirni povzročitelj iz gospodinjstva: • ime in priimek ter naslov nosilca gospodinjstva (naslovnik), • ime in priimek ter naslov plačnika storitev (plačnik), • število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov gospodinjstva), • vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih • vrst odpadkov, • podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. Izvirni povzročitelj iz dejavnosti: • naziv in naslov povzročitelja (naslovnik), • naziv in naslov plačnika storitev (plačnik), • vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih • vrst odpadkov, • podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. (4) Register in kataster zbirnih centrov vsebujeta naslednje podatke: • lokacije zbirnih centrov (Gauss - Krugerjeve koordinate), • vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za zbiranje posameznih • vrst odpadkov in • podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. X. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe Ravnanje s kosovnimi odpadki 19. člen (1) Prevzemanje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat do vrat«, 1 -krat letno. (2) Prevzemna mesta kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov (velja za individualna gospodinjstva). Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (3) Gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v nastavljenih kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov. (4) Povzročitelji morajo kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali jih odložiti v kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. (5) O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. (6) V primeru, da so na prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec ni dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame odpadkov, ki niso kosovni odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s prevzemnega mesta v 24 urah, po določenem terminu za zbiranje kosovnih odpadkov. (7) Povzročitelji lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in prepustijo v zbirnem centru. Ravnanje z nevarnimi odpadki 20. člen (1) Izvajalec najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. (2) O terminu, načinu in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. (3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v zbirnem centru. (4) Prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na prevzemnih mestih, ki so skupna za več gospodinjstev. Ravnanje z odpadki z javnih prireditev 21. člen (1) Organizatorji javnih prireditev na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 7 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. (2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali tipskih vrečk določi in zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. (3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadkov. (4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke predati izvajalcu. (5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve. Ravnanje z odpadki z očiščevalnih akcij 22. člen Organizatorji očiščevalnih akcij morajo najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem dogovoriti potek akcije, predvidno število opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov, lokacije namestitve kontejnerjev ter čas odvoza kontejnerjev. Izdajanje projektnih pogojev in soglasij 23. člen (1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu in • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in • dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z • datumom izdelave. Pranje zabojnikov 24. člen (1) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov v okviru storitev javne službe zbiranja bioloških odpadkov. (2) Pranje se izvaja 2-krat letno in sicer prvič v prvi polovici in drugič v drugi polovici koledarskega leta. (3) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. (4) O terminu pranja zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov bodo povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred njihovim pranjem. Dobava novih in zamenjava dotrajanih oz. poškodovanih zabojnikov 25. člen (1) Vsak nov uporabnik storitev ravnanja z odpadki prejme opremo za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih. Opremo dostavi izvajalec, brez plačila. Vrednost opreme za zbiranje odpadkov je vključena v ceno izvajanja javne službe. Amortizacijska doba posod je 10 let. (2) Zamenjavo dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov pred potekom amortizacijske dobe opravlja izvajalec, po ceniku. (3) Povzročitelji odpadkov lahko na svoje stroške tipske zabojnike za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev javne službe upošteva v naslednjem mesecu. Prevzem zabojnikov se izvaja na naslovu Saubemacher Slovenija d.o.o., PE Lenart, Sp. Porčič 4a, 2230 Lenart. Dobava tipskih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov 26. člen (1) V tipskih vrečkah izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže ter papirja. Pogoje za zbiranje določata Odlok in ta Pravilnik. (2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja v tipskih vrečkah je lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in izredno (ob povečanih količinah teh odpadkov). (3) V primeru rednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi seznama strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v tipskih vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave povzročitelja odpadkov in ni posebej plačljiva. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (4) V primeru izrednega zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja, si povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da: 1) jih sami dvignejo na sedežu poslovne enote v Lenartu, Sp. Porčič 4 a, 2) dostavo naročijo po telefonu: 02/620 23 00, ali sporočijo po e - pošti :. pisarna@saubermacher.si. Dodatne tipske vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja so plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke, strošek dostave ter odstranjevanje odpadkov). Reklamacije 27. člen (1) Uporabnik se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu, osebno pri pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in pisno po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Vizualna kontrola 28. člen (1) Vizualno kontrolo, z namenom ugotavljanja sestave odpadkov, izvaja izvajalec na prevzemnih mestih in v zbirnem centru. (2) Izvajalec vizualno kontrolo izvaja na podlagi dogovora z občino. (3) Z rezultati vizualne kontrole seznani občino ter se dogovori o nadaljnjih aktivnostih. Letni program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami 29. člen (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki izvaja izvajalec na podlagi letnega programa, ki vsebuje naslednje podatke: • območje izvajanja javne službe, • vrste odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo zbiranje in prevzemanje, • namenska embalaža za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • frekvence in čas prevzemanja posameznih vrst odpadkov, • lokacija zbirnega centra, • prevzemanje kosovnih odpadkov, • prevzemanje nevarnih frakcij,, • drugi pogoji za prevzemanje posameznih vrst odpadkov, • vzdrževanje in čiščenje zabojnikov ter ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, • način dobave in zamenjave dotrajanih oziroma poškodovanih zabojnikov za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • način dobave vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov, • ravnanje s prevzetimi odpadki, • ukrepi za doseganje okoljskih ciljev ločenega zbiranja, • stroški in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa, • druge storitve, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe in • drugi podatki v skladu s predpisi. (2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in tega Pravilnika, do 31. 12. 2017. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani. XI. Prehodne in končne določbe 30. člen Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb tega Pravilnika najkasneje do 1. 7. 2018. 31. člen Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 35408-0001/2015 Datum: 20.12.2017 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 1260. Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij in združenj v Občini Cerkvenjak Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 -odl. US), Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16), Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 20. redni seji, dne 20. 12. 2017, sprejme naslednji PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI IN PROGRAMOV DRUŠTEV, ORGANIZACIJ IN ZDRUŽENJ V OBČINI CERKVENJAK I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določa postopek ter merila in kriteriji za pridobivanje sredstev iz proračuna Občine Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Cerkvenjak za sofinanciranje izvajanja dejavnosti, programov in projektov društev, klubov, združenj, nevladnih, neprofitnih organizacij, oziroma drugih izvajalcev humanitarnih, socialnih, zdravstvenih, mladinskih, turističnih dejavnosti ter stanovskih združenj (v nadaljevanju: društvene dejavnosti). Ta pravilnik ne zadeva dejavnosti javnih zavodov. Sofinanciranje izvajanja rednih dejavnosti na področjih kmetijstva in športa se ureja s posebnim pravilnikom, zato navedene dejavnosti niso predmet tega pravilnika. Prav tako ni predmet tega pravilnika redna dejavnost gasilstva, ki se sofinancira po pogodbi o sofinanciranju gasilske službe in sofinanciranje rednih dejavnosti društev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture. 2. člen Upravičenci do proračunskih sredstev po tem pravilniku so vsi izvajalci, organizirani v eni izmed organizacijskih oblik iz 1. člena tega pravilnika, ki: • so registrirani za izvajanje dejavnosti iz 1. člena, • imajo urejeno evidenco članstva, • imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo načrtovanih programov, • imajo poravnane vse poslovne obveznosti do občine iz preteklih let, • redno letno poročajo o namenski rabi sredstev, • imajo sedež na območju Občine Cerkvenjak ali imajo včlanjene člane, ki so občani Občine Cerkvenjak za tisti del svojega programa, ki ga izvajajo na območju občine Cerkvenjak. 3. člen Predmet sofinanciranja so letni programi izvajanja rednih dejavnosti ter enkratne akcije oziroma projekti upravičencev. Višina sofinanciranja s strani Občine Cerkvenjak je odvisna od razpoložljivih sredstev, obsega in pomembnosti programa oziroma projekta in lahko znaša največ 50% vrednosti programa. Sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje niso predmet tega pravilnika. Prav tako ni predmet tega pravilnika sofinanciranje neposrednih stroškov izvedenih kulturnih in turističnih prireditev, kar je urejeno s pravilnikom o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo Občine Cerkvenjak. II. Pogoji in postopki 4. člen Izvajalci dejavnosti in programov ter projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Cerkvenjak ali da izvajajo programe, namenjene občanom Občine Cerkvenjak, • da so registrirani za izvajanje programov, s katerimi kandidirajo za sofinanciranje, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje predlaganih programov, • da redno izvajajo svojo dejavnost in jo izvajajo kot nepridobitno, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo v skladu z Zakonom o društvih. 5. člen Sredstva za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov ter sofinanciranje izrednih humanitarnih in socialnih programov ter projektov in prireditev enkratnega značaja, se izvajalcem le-teh dodelijo na osnovi javnega razpisa, ki ga po sprejetju proračuna za tekoče leto objavi župan. Sofinancirajo se dejavnosti, programi in projekti izvajalcev izvedeni v proračunskem letu od 1.1. do 31.12. tekočega leta. 6. člen Javni razpis vsebuje: • ime, naziv in sedež naročnika javnega razpisa, • predmet razpisa, • pogoje in kriterije, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, • višino razpoložljivih sredstev, • informacijo o razpisni dokumentaciji in drugi dokumentaciji, ki jo je potrebno predložiti, • rok za oddajo vlog, • rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu, • navedbo pristojnih za dajanje informacij. 7. člen Postopek javnega razpisa vodi 3-članska komisija, ki jo imenuje župan izmed članov delovnih teles Občinskega sveta in izmed zaposlenih v občinski upravi. 8. člen Javni razpis mora biti objavljen praviloma do 15. marca tekočega leta in mora biti odprt najmanj 25 dni. Vsa aktivna društva in organizacije s sedežem v občini Cerkvenjak morajo biti pisno obveščena o objavi in trajanju javnega razpisa. 9. člen Komisija na podlagi meril določenih v tem pravilniku in glede na razpoložljivo višino proračunskih sredstev, pripravi predlog sofinanciranja posameznih prijavljenih programov in ga posreduje županu v potrditev. Občinska uprava na podlagi predloga komisije v roku 30 dni po odpiranju vlog, izda sklep o višini odobrenih sredstev posameznemu izvajalcu. Izvajalec, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa ter da mu razpisana sredstva niso bila dodeljena v skladu z merili, lahko vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev, v roku 15 dni od prejema sklepa. O zahtevku dokončno odloča župan. Financiranje na razpisu izbranih programov se izvede na podlagi pogodbe, sklenjene med Občino Cerkvenjak in izvajalcem programov, v kateri se opredeli višina sredstev, obseg in realizacija programov in nalog ter način nadzora nad porabo sredstev. Pogodba vsebuje tudi določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske porabe sredstev pridobljenih na razpisu. Pogodba se izvajalcu pošlje v podpis v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in stopi v veljavo z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. III. Sofinanciranje izrednih humanitarnih in socialnih programov ter projektov in prireditev enkratnega značaja 10. člen Za izredne programe ali projekte s področja humanitarne in socialne dejavnosti ter njihove prireditve, katerih izvajalci izpolnjujejo pogoje od 1. do 5. alinee iz 2. člena tega pravilnika, se v proračunu namenijo sredstva na ločeni proračunski postavki »Pomoč humanitarnim organizacijam in društvom«. Sredstva se dodelijo na podlagi meril in kriterijev iz 15. člena tega pravilnika. Višina sofinanciranja posameznega programa, projekta oz. prireditve ne more preseči 50% vrednosti sofinanciranega programa, projekta oz. prireditve. Predmet sofinanciranja so lahko programi, projekti in prireditve s področja humanitarne in socialne dejavnosti, Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 ki niso predmet sofinanciranja iz drugih javnih razpisov Občine Cerkvenjak. Posamezni program, projekt ali prireditev s področja humanitarne in socialne dejavnosti je lahko v okviru proračunskega leta sofinanciran le enkrat. 11. člen Prav tako so na posebni proračunski postavki »Sofinanciranje programov ali prireditev enkratnega značaja« zagotovljena sredstva za izvedbo posameznega programa, projekta ali prireditve, katerih izvajalci izpolnjujejo pogoje od 1. do 5. alinee iz 2. člena tega pravilnika in izvajani program, projekt oz. prireditev pomeni promocijo občine Cerkvenjak in predstavlja možnost vključitve oz. sodelovanja občanov iz občine Cerkvenjak. Sredstva se dodelijo na podlagi meril in kriterijev iz 15. člena tega pravilnika. Predmet sofinanciranja so lahko programi, projekti in prireditve, ki niso predmet sofinanciranja drugih javnih razpisov. Višina sofinanciranja posameznega programa oz. projekta ne more preseči 50% vrednosti sofinanciranega programa, projekta oz. prireditve. Posamezni program, projekt ali prireditev je lahko v okviru proračunskega leta sofinanciran le enkrat. IV. Nadzor nad porabo sredstev 12. člen V primeru, da izvajalec programa zaradi prenehanja delovanja, zmanjšanega obsega dela ali podobno ne porabi vseh odobrenih sredstev, župan s sklepom prerazporedi ta sredstva drugim izvajalcem. Prav tako lahko župan s sklepom o prerazporeditvi medsebojno prerazporeja sredstva v okviru 10. in 11. člena tega pravilnika, v kolikor se ugotovi takšna potreba. 13. člen V kolikor se ugotovi nenamenska poraba sredstev posameznega izvajalca programa, projekta ali prireditve, se zahteva vračilo le teh nazaj v proračun. Izvajalec, ki krši določbe o namenskosti porabe sredstev, pa se ne more naslednji dve leti prijaviti na razpis za sofinanciranje svojega programa iz proračuna. V. Merila in kriteriji za sofinanciranje 14. člen Vrednost posameznega programa ali projekta je izražena v točkah. Vrednost točke se določi glede na skupno število točk in višino proračunskih sredstev za tekoče leto. Vrednost točke za dodelitev sredstev za namen financiranja programov in projektov iz 10. in 11. člena tega pravilnika se izračuna ločeno, glede na število prijav izrednih posameznih programov, projektov ali prireditev, točkujejo pa se v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje na osnovi 15. člena tega pravilnika. 15. člen Komisija bo pri vrednotenju dejavnosti in programov ter projektov izvajalcev upoštevala naslednja merila: A) Materialni stroški delovanja: 1. Predlagatelj programa oziroma projekta ima sedež v Občini Cerkvenjak 20 točk 2. Predlagatelj programa ima v lasti objekt za potrebe svojega delovanja, ki ga sam vzdržuje 100 točk 3. Število članov društva: • na člana iz občine Cerkvenjak 2 točki • na člana iz druge občine (pod pogojem, da je sedež društva v Občini Cerkvenjak) 1 točka 4. Število članov s plačano članarino: • do 50 članov 5 točk • od 51 članov do 100 članov 10 točk • od 101 člana in več 15 točk 5. Raven delovanja društva: • na ravni društva 10 točk • na ravni občine 20 točk • širša raven od lastne občine 30 točk 6. Praznovanje okrogle obletnice (10, 20 itd.) 80 točk 7. Novoustanovljenemu društvu ali organizaciji v preteklem letu, ki v preteklem letu ni sodelovalo na javnem razpisu ali novoustanovljenemu društvu ali org. v tekočem letu 10 točk B) Izvedba prireditve oziroma projekta: 1. Samostojna organizacija prireditve v kraju: • občinskega pomena 50 točk • društvenega pomena 10 točk 2. Nastop: • na ravni društva 7 točk • na občinski ravni 10 točk • na medobčinski in regionalni ravni 30 točk • na državni ravni 60 točk • na mednarodni ravni 100 točk C) Izvajanje programa društva: 1. Sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami v občini 5 točk 2. Organizacija predavanj in izobraževanj (na eno izobraževanje) 20 točk 3. Sodelovanje na prireditvah, ki jih organizira občina 20 točk 4. Ciljne skupine izvedenega programa oziroma projekta: • izvedba programa oziroma projekta za vse občane (vključuje vse občane) 30 točk • izvedba programa oziroma projekta samo za člane (društven interes) 5 točk Pojasnila k točkovanju • točkovanje pod A) in C) se točkuje le enkrat za celotno društvo, točkuje se najvišja raven delovanja društva, • točkovanje pod B) se točkuje za vsako prireditev posebej, • k C) 2. je potrebno predložiti dokazila o izobraževanju, • društva, ki zaradi zakonskih obveznosti, obveznosti do Zvez društev, v katere so vključena, ne smejo zaračunavati članarine svojim članom, se v točkovanju pod A) 4. prav tako prizna ustrezno število točk glede na članstvo. 16. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij in združenj v občini Cerkvenjak (MUV, št. 31/2008) in Sklep o spremembi pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev, organizacij in združenj v občini Cerkvenjak (UGSO, št. 12/2015). Številka: 007-003/2008 Datum: 20.12.2017 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 1261. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine Cerkvenjak Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 -odl. US), 19. in 20. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur.l.RS, št. 2/04, 57/12, 17/15, 52/16 - ZPPreb-1 in 29/17 - ZŠpo-1), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l.RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17), Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 -uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (UGSO, št. 46/16), Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 20. redni seji, dne 20. 12. 2017, sprejme naslednji PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA PRIREDITVE IN AKCIJE, KI POSPEŠUJEJO TURISTIČNI IN KULTURNI RAZVOJ TER PROMOCIJO OBČINE CERKVENJAK 1. člen S tem pravilnikom se spreminja in dopolnjuje Pravilnik o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine Cerkvenjak (Ur.l.RS, št. 39/05). 2. člen 7. člen se nadomesti s: »Postopek odpiranja in ocenjevanja prispelih vlog opravi tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. V primeru, da vloga ni popolna, komisija prijavitelja pozove k dopolnitvi in mu določi rok dopolnitve. V kolikor prijavitelj vloge ne dopolni, jo občinska uprava s sklepom zavrže. Na podlagi opravljenega pregleda in ocene vlog komisija sestavi predlog financiranja. Občinska uprava prijaviteljem izda sklepe o sofinanciranju izvedenih prireditev in akcij. Po pravnomočnosti sklepov občina sklene z izbranimi izvajalci pogodbe, v katerih so podrobneje določene medsebojne pravice in obveznosti.« 3. člen V 8. členu se spremeni prvi stavek: »Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo v roku 15 dni od sprejema sklepa pri županu občine Cerkvenjak«. 4. člen V 11. členu se doda drugi (2) odstavek: »Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje sredstev se določijo v javnem razpisu«. 5. člen 12. člen se izbriše v celoti. 6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 67000-01/2005 Datum: 20.12.2017 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 1262. Odlok o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ((Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 20. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Črna na Koroškem za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v € Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.703.573 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.590.178 70 DAVČNI PRIHODKI 2.760.078 700 Davki na dohodek in dobiček 2.246.618 703 Davki na premoženje 367.060 704 Domači davki na blago in storitve 146.400 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 71 NEDAVČNI PRIHODKI 830.100 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 348.000 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in denarne kazni 1.600 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 325.500 714 Drugi nedavčni prihodki 153.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 457.714 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 249.100 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 208.614 73 PREJETE DONACIJE 60.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 60.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.595.681 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.005.173 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.590.508 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.663.428 40 TEKOČI ODHODKI 1.613.808 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 329.370 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 53.637 402 Izdatki za blago in storitve 1.178.855 403 Plačila domačih obresti 9.946 409 Rezerve 42.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.204.113 410 Subvencije 28.300 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 626.571 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 171.228 413 Drugi tekoči domači transferi 372.414 414 Tekoči transferi v tujino 5.600 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.775.007 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.775.007 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 70.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 41.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 29.500 III. PRORAČUNSKI 40.146 PRESEŽEK (I-II) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v € Skupina / Podskupina kontov Proračun leta 2018 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA v € Skupina / Podskupina kontov Proračun leta 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 127.959 50 ZADOLŽEVANJE 127.959 500 Domače zadolževanje 127.959 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 203.105 55 ODPLAČILA DOLGA 203.105 550 Odplačila domačega dolga 203.105 IX. ZMANJŠANJE STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -35.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -75.146 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII. - VIII. - IX.) -40.146 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016 35.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan ali druga pooblaščena oseba. Odredbodajalec proračuna je župan ali druga pooblaščena oseba. 4. člen (namenski prihodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 80. Člena ZJF, tudi prihodki: 1) požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 - GZ) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika in proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja. Občinski svet pooblasti župana, da v skladu z Zakonom o javnih financah, prerazporeja proračunska sredstva zaradi prilagajanja proračuna okoliščinam, ki jih pri načrtovanju proračuna iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mogoče predvideti. O prerazporeditvah mora župan poročati občinskemu svetu, pri čemer se ta naloga izvede tako, da se v poročilu o izvrševanju proračuna in v zaključnem računu proračuna posebej pojasnijo prerazporeditve. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih projektov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetem proračunu. Neposredni uporabnik lahko v letu 2018 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2018 in ki zapadejo v plačilo v letu 2019, v višini 60 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2018. V letu 2018 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2020, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2018 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna. Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP. Prevzete obveznosti iz drugega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora potrditi občinski svet. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na predlog župana in na podlagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), izdelanega v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) oziroma druge ustrezne dokumentacije. Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan. 8. člen (proračunski skladi) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravljanje posledic naravnih nesreč, množičnih pojavov nalezljivih človeških, živalskih ali rastlinskih bolezni ter odpravo drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 40.000 €. V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije se v letu 2018 oblikujejo v višini 6.000 €. O porabi sredstev proračunske rezerve odloča župan, o porabi pismeno poroča občinskemu svetu. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 9. člen (odpis dolgov) Župan lahko dolžniku do višine 250 € odpiše, oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namene, predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in pod pogoji, ki jih določa ZJF in Zakon o financiranju občin. Občina Črna na Koroškem se lahko zadolži v proračunu države za namen sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine do višine 127.959,00 EUR. Zadolževanje iz prejšnjega odstavka se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občine. Občina lahko izdaja poroštva za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Črna pod pogoji in do višine, ki jo na predlog županje določi občinski svet. V letu 2018 je predvideno izdajanje poroštev javnim zavodom in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Občina Črna na Koroškem, in sicer v maksimalni višini do 10.000 Eur. 11. člen (likvidnostno zadolževanje) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga in izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Črna na Koroškem v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0008/2017 Datum: 21.12.2017 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županJA OBČINA HAJDINA 1263. Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Hajdina Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/07-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji, dne 20. 12. 2017, sprejel ODLOK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI HAJDINA I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Hajdina določa postopek izbire izvajalcev športnih programov in področij letnega programa športa, pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in z gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se: • v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje Letnega programa športa v Občini Hajdina (v nadaljevanju: LPŠ), • načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področij športa. 3. člen (letni program športa) (1) LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe / področja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes. (2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu, se v LPŠ določi: • športne programe / področja, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna, • višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij / programov športa, • obseg in vrsto športnih programov/področij. (3) Pogoji in merila za vrednotenje športnih programov / področij so opredeljeni v tem odloku. (4) Predlog LPŠ pripravijo pristojni organi občinske uprave. Zaradi zagotavljanja avtentičnih interesov civilne športne družbe v postopku priprave predloga LPŠ, poda svoje mnenje tudi Športna zveza Hajdina. (5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga Športna zveza Hajdina ne poda v roku enega meseca. 4. člen (izvajalci letnega programa športa) Izvajalci LPŠ po tem odloku so: • športna društva in športna zveza, ki so registrirani v RS, • Športna zveza Hajdina • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo športne programe določene z LPŠ, • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS, • samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS, • ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in • zasebni športni delavci. 5. člen (pravica do sofinanciranja) (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja na področjih športa, če izpolnjujejo pogoje: • imajo sedež v Občini Hajdina, Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 • so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa (v nadaljevanju: JR) najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova glavna dejavnost pa je izvajanje športnih programov, • izvajajo športne programe / področja športa skladno z odlokom in LPŠ, • se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, • imajo za prijavljene športne programe / področja športa: • zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in / ali • usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, • izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov • izvedbe programov, • urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. (2) Športna društva, kot osnovne športne organizacije, se na lokalni ravni združujejo v športno zvezo. (3) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. II. Vsebinske določbe 6. člen (opredelitev področij športa) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine, lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI: • prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, • obštudijske športne dejavnosti, • športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • kakovostni šport, • vrhunski šport, • šport invalidov, • športna rekreacija, • šport starejših. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU: • usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, • statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov, • založništvo v športu, • znanstveno raziskovalna dejavnost v športu, • informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa. 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA: • športne prireditve, • javno obveščanje o športu, • športna dediščina in muzejska dejavnost v športu. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU. 7. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Župan s sklepom ustanovi komisijo za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija). (2) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. (3) Naloge komisije so: • pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije, • odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog, • ocena vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v tem odloku, • priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programov / področij, • poda predlog izbire in sofinanciranja LPŠ po športnih programih / področjih in po izvajalcih, • vodenje zapisnikov o svojem delu. (4) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojen delavec občinske uprave Občine Hajdina. 8. člen (javni razpis in razpisna dokumentacija) (1) V skladu z veljavno zakonodajo, s tem odlokom, sprejetim LPŠ in na podlagi sklepa župana, občina izvede JR. (2) Objava JR mora vsebovati: • ime in naslov naročnika, • pravno podlago za izvedbo JR, • predmet JR, • navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ), • navedbo pogojev in meril za vrednotenje športnih programov / področij, • višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR, • obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog, • datum in način odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR, • navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR, • informacijo o razpisni dokumentaciji. (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: • razpisne obrazce, • navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, • informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev in meril, • vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 9. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Občina Hajdina objavi JR v občinskem glasilu Hajdinčan ali na spletni strani Občine Hajdina. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR. (2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj - vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji. (3) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. (4) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (popolna vloga). (5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje: • kraj in čas odpiranja prispelih vlog, • imena navzočih članov komisije, • naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja, • ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (6) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. Zapisnik komisije ni javen. 10. člen (poziv za dopolnitev vloge) (1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 11. člen (odločba o izbiri) Na podlagi odločitve komisije, izda pristojni organ občinske uprave odločbo o izbiri. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 12. člen (pritožbeni postopek) (1) Zoper odločbo je možno podati pritožbo v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Predmet pritožbe ne morejo biti pogoji in merila za vrednotenje LPŠ. (2) O pritožbi odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema pritožbe. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi komisijo. (3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. (4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. 13. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) (1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan in predsednik Športne zveze Hajdina, skleneta pogodbo o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli: • naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti, • pravna osnova za sklenitev pogodbe, • vsebino in obseg dejavnosti, • čas realizacije dejavnosti, • višino dodeljenih sredstev, • terminski plan porabe sredstev, • način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo športnih programov/področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja, • način nakazovanja sredstev izvajalcu, • način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev, • način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi, • določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR, • druge medsebojne pravice in obveznosti. (2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 14. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program / področje v skladu z JR. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. (3) Za strokovno pripravo gradiv in vodenje postopkov spremljanja izvajanja LPŠ, lahko župan pooblasti primerno strokovno usposobljeno organizacijo. 15. člen (uporaba javnih športnih objektov in površin) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki. III. Pogoji in merila za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa 1. Merila za vrednotenje športnih programov 16. člen Z merili in pogojih za sofinanciranje programa športa v Občini Hajdina so določeni pogoji in merila za dodeljevanje finančnih sredstev za sofinanciranje programa športa v javnem interesu v Občini Hajdina. 17. člen Višina sofinanciranja letnega programa športa se določi na osnovi pogojev in meril v tem odloku. Vrednost točke se določi po sprejetem proračunu Občine Hajdina in po izvedenem javnem razpisu v skladu s tem odlokom. 18. člen (1) Sistem vrednotenja športnih programov izhaja iz razdelitve športnih panog oziroma programov v naslednje skupine: 1. skupina: v tej skupini so izvajalci, ki izpeljujejo programe v individualnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka; 2. skupina: v tej skupini so izvajalci, ki izpeljujejo programe v kolektivnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez le za naslov ekipnega državnega prvaka; 3. skupina: v tej skupini so izvajalci, ki izpeljujejo različne športno-rekreativne programe; 4. skupina: v tej skupini so izvajalci miselnih iger. (2) V posamezni skupini razvrščamo izvajalce športnih panog oziroma programov v razrede glede na razširjenost in kakovost dosežkov športnikov. (3) Kazalci razširjenosti športne panoge: število članov z dokazilom o članstvu, število registriranih tekmovalcev in število društev, vključenih v nacionalno panožno športno zvezo (nivo države). Sistem točkovanja je v Prilogi 1 tega odloka. (4) Kazalci za kakovost športnih dosežkov: uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih, uvrstitve na državnem prvenstvu, nivo tekmovanja (1., 2., 3. in nižje liga). Sistem točkovanja je v Prilogi 1 tega odloka. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (5) Elementi za opredelitev sofinanciranja letnega programa športa so: obseg programa, vrednost ure strokovnega kadra, vrednost ure najema športnega objekta, materialni stroški za izpeljavo programov in drugi elementi v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa. (6) Delež sofinanciranja posameznih programov se izračuna tako, da se množi obseg posameznega programa (št. ur programa) in maksimalno število sodelujočih v posameznem programu. Rezultat predstavlja maksimalno število točk, ki jih izvajalec letnega programa športa lahko pridobi za določen program. (7) V primeru manjšega števila sodelujočih ali v primeru manjšega obsega ur v posameznem programu se delež sofinanciranja ustrezno zniža. (8) Vrednost točke za posamezne vsebine se izračuna na podlagi višine sredstev, ki je v proračunu Občine Hajdina namenjena programom športa na lokalni ravni in v skladu z Letnim programom športa. Sredstva za izvajanje programov so namenska (plačilo objekta, strokovnega kadra, materialnih stroškov, tekmovanj,..), in se ne smejo koristiti v druge namene. 19. člen Vsebine letnega programa športa v Občini Hajdina so: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov: Športna vzgoja otrok, mladine in študentov je športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ne glede na njegovo pojavno obliko. 1.1. Športna vzgoja predšolskih otrok (obdobje od otrokovega rojstva do sprejema v šolo): Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično pa morajo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok. 1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: Programi na ravni občine: Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci. Sofinancira se propagandno gradivo, materialne stroške programa, strokovni kader in najem 60-ur objekta na skupino, v kateri je največ 20 otrok. 1.2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok (od 6. do 15. leta): 1.2.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. Programi na ravni občine: Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati in drugi 80-urni programi. Sofinancira se propagandno gradivo, materialne stroške programa, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino, v kateri je največ 10 otrok in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok, ter objekt. 1.2.2. Športna vzgoja otrok (od 6. do 15. leta), usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: Športna vzgoja otrok pomeni temeljno pripravo na športno uspešnost. V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti. Programi so razdeljeni v tri stopnje. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: • cicibani in cicibanke (240 ur), • mlajši dečki in deklice (240 do 400 ur) in • starejši dečki in deklice (300 do 800 ur). Iz sredstev občine se sofinancira objekt, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti in nezgodno zavarovanje. Materialni stroški tekmovanj, specialna tehnična sredstva in oprema se financirajo v celoti iz drugih virov. Sredstva bodo morale zagotoviti nacionalne panožne športne zveze in njeni člani. 1.2.3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami. Občina sofinancira strokovni kader za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je 10 otrok, ter objekt. 1.3. Športna vzgoja mladine (od 15. do 20. leta): 1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine: Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe. Programe za mladino lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. Sofinancira se strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih, ter objekt. 1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport: Programi za mladino zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti (400 do 1100 ur). Sofinancira se objekt in strokovni kader ter materialne stroške programa. 1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Oblike dejavnosti so športna vadba, tekmovanje in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir. Na ravni občine se sofinancira strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih, in objekt. 1.4. Interesna športna dejavnost študentov: Programi na lokalni tako kot na državni ravni obsegajo medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah, 80-urne programe v izbranih športnih panogah, odpravljanje plavalne nepismenosti in univerziado. Sofinancira se strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov, objekt, 7 dni realiziranih priprav za univerziado po merilih Ministrstva za šolstvo in šport in udeležba na univerziadi. 2. Športna rekreacija: Športno rekreacijo predstavljajo športni programi odraslih, katerih cilj je ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Na ravni občine se sofinancira najemnina objekta za do 80-urne programe vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic, v različnih športnih panogah, in za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, tudi strokovni kader. 3. Športne prireditve: Občina sofinancira materialne stroške velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so opredeljene v skladu z 52. členom zakona o športu, in pospešujejo motivacijo za šport, športno aktivnost in imajo promocijski učinek za šport, gospodarstvo in turizem. Sofinancirajo se tudi materialni stroški drugih mednarodnih, državnih, medobčinskih, občinskih in ostalih prireditev. Športne prireditve se točkujejo glede na vrsto prireditve, kot izhaja iz Priloge 1. 4. Kakovostni šport: V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez do naslova državnega prvaka. Občina sofinancira predvsem najemnino objekta za 320 ur programa ter materialne stroške programa. 5. Vrhunski šport: Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Na ravni tako občine kot države se sofinancira: • za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah največ 1200 ur programa, • v kolektivnih športnih panogah za ekipe, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki, 1200 ur programa, • pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje in porodniško varstvo, na ravni države skladno z zakonom o športu, • osnovno zdravstveno zavarovanje, na ravni države osnovno in nadstandardno zdravstveno zavarovanje po merilih Ministrstva za šolstvo in šport in • štipendije vrhunskim športnikom - dijakom in študentom. 6. Šport invalidov: Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Sofinancira se uporaba objekta in strokovni kader za do 80-urne programe na skupino z največ 10 invalidov. 7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu: Posebej se podpira usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom. Posebej se podpira usposabljanje in izpopolnjevanje volonterskih strokovnih delavcev, ki prevladujejo v slovenskem športu. Občina sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter njihovo štipendiranje. 8. Znanstveno-raziskovalna dejavnost: Namen znanstveno-raziskovalne dejavnosti v športu je izvajati temeljne, predvsem pa uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašati izsledke v prakso. Projekte, ki jih sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, se lahko sofinancira iz javnih financ lokalne skupnosti in države, če te raziskave zagotavljajo ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v prakso, oziroma če so izbrane raziskave, pri katerih je zagotovljen sorazmerni delež drugih financerjev in prenos znanstvenih izsledkov v prakso. Druge raziskave, pri katerih je zagotovljen sorazmerni delež drugih financerjev, se lahko sofinancira iz javnih financ športa po merilih, ki jih sprejmejo ustrezni organi. 9. Založniška dejavnost: Založniška dejavnost obsega izdajanje strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo. 10. Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga: Ugotavljanje in spremljanje ravni pripravljenosti športnikov in svetovanje pri pripravi treninga pomeni humanizacijo pri delu s športniki, pa tudi temelj uspešnosti v športu. Dejavnosti: svetovanje pri vključevanju otrok v šport, ugotavljanje zdravstvenega statusa športnikov in svetovanje, ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje njihovega razvoja, razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri pripravi treninga, razvijanje tehnologije procesa treniranja in merilnih postopkov, pripravljanje strokovnih informacij in prenos tega znanja v prakso, spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja udeležencev v športni rekreaciji. Nosilci te dejavnosti so: Inštitut za šport pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani v koordinaciji z drugimi ustreznimi institucijami, OKS-ZŠZ, nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami in društvi. Sofinancira se izvedba storitev. 11. Informacijski sistem na področju športa: Informacijski sistem vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o športu. Sofinancirajo se informacijske baze za potrebe lokalnih skupnosti in nakup tehnologije. 12. Delovanje društev in športne zveze: Športna društva kot osnovne športne organizacije se združujejo v občinske športne zveze oziroma zveze na lokalni ravni. Društva in zveze za svoje osnovno delovanje potrebujejo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih. Sofinancira se delovanje društev in občinskih zvez na lokalni ravni. Športna zveza, ki so jo ustanovile njene članice (društva in klubi iz Občine Hajdina), pridobi za svoje delovanje 10 točk za vsako društvo iz Občine Hajdina, včlanjeno v Zvezo. Društva in Športna zveza, ki jim je bil podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, pridobijo za svoje delovanje še dodatnih 10 točk. 20. člen (1) Merila za vrednotenje športnih programov so opredeljena v Prilogi 1 tega odloka. (2) Tabele za vrednotenje športnih programov iz Priloge 1 se smiselno uporabljajo z besedilom 20. člena tega odloka. IV. Prehodne in končne določbe 21. člen (prenehanje veljavnosti pravilnika) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/10, 11/13 in 46/17). Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 22. člen Občina Hajdina (veljavnost odloka) Stanislav Glažar, župan Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Priloga: Številka: 671-3/2017 • Merila za vrednotenje športa v Občini Hajdina Datum: 20. 12. 2017 1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV 1.1. Športna vzgoja predšolskih otrok 1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok Preglednica 1.1.1 Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Materialni stroški Propagandno gradivo Število ur Število ur Število točk Število točk Plavanje 10 20 20 10 Zlati sonček, Ciciban planinec 20 60 60 15 Drugi programi 20 60 60 40 15 1.2. Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok Preglednica 1.2.1. Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Materialni stroški Propagandno gradivo Tekmovanja Število ur Število ur Število točk Število točk Število točk Plavanje 10 20 20 10 Zlati sonček, Ciciban planinec 20 60 60 Drugi programi 20 80 80 40 15 30 1.2.2. Športna vzgoja otrok (od 6. do 15. leta) usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Preglednica 1.2.2 Individualni in kolektivni športi Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Materialni stroški Število ur Število ur Število točk Cicibani, cicibanke Preglednica 9 240 240 Preglednica 10 Mlajši dečki, mlajše deklice Preglednica 9 240 - 400 240 - 400 Preglednica 10 Starejši dečki, starejše deklice Preglednica 9 300 - 800 300 - 800 Preglednica 10 1.2.3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami Preglednica 1.2.3 Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Število ur Število ur Prilagojeni programi 10 80 80 1.3. Športna vzgoja mladine 1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine Preglednica 1.3.1 Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Število ur Število ur Interesna športna vzgoja mladine 20 80 80 1.3.2. Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Preglednica 1.3.2 Individualni in kolektivni športi Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Materialni stroški Število ur Število ur Število točk Kadeti, kadetinje Preglednica 9 400 - 1100 400 - 1100 Preglednica 10 Mladinci, mladinke Preglednica 9 400 - 1100 400 - 1100 Preglednica 10 1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami Preglednica 1.3.3 Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Število ur Število ur Prilagojeni programi 10 80 80 1.4. Interesna športna dejavnost študentov Preglednica 1.4 Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Število ur Število ur Interesna športna dejavnost študentov 20 80 80 2. ŠPORTNA REKREACIJA ODRASLIH Preglednica 2 Naziv programa Velikost skupine Objekt -število ur Strokovni kader -število ur Točkovno ovrednotenje Rekreativni programi 20 80 Tekmovalni programi -nogomet 20 40 Tekmovalni programi -mali nogomet 10 30 Tekmovalni programi -tenis 10 25 Rekreativni programi -starejši od 65 let 20 80 80 3. ŠPORTNE PRIREDITVE Preglednica 3 Število Število Število Število Naziv prireditve udeležencev udeležencev udeležencev udeležencev 20-50 51-100 101-200 nad 201 športne in rekreativne prireditve (lokalni nivo) 10 15 20 30 športne in rekreativne prireditve (državni nivo) 20 30 40 60 Prireditve promocijskega značaja 10 20 30 40 4. KAKOVOSTNI ŠPORT Preglednica 4 Naziv programa Velikost skupine Objekt Materialni stroški Število ur Število točk Individualni športi Preglednica 9 200 - 320 Preglednica 11 Kolektivni športi Preglednica 9 200 - 320 Preglednica 11 5. VRHUNSKI ŠPORT Preglednica 5 Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Število ur Število ur Individualni športi 6 1200 1200 Kolektivni športi 10 1200 1200 St. 6O/27.12.2O17 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2027 a. ŠPORT INVALIDOV Preglednica 6_ Naziv programa Velikost skupine Objekt Strokovni kader Število ur Število ur Vsi programi 10 80 80 7. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Preglednica 7 Naziv programa stopnja 4 stopnja 3 stopnja 2 stopnja 1 Izobraževanje (pridobitev izobrazbe: programi FS) 11O Usposabljanje (pridobitev izobrazbe: programi NPZ) 5O 45 12 1O Izpopolnjevanje (seminarji za pridobitev licence) 1O 6 4 S 8. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Preglednica 8_ Naziv programa Število točk Strokovna literatura 5 Občasne publikacije 2 Propagandno gradivo 1 DODATNE PREGLEDNICE K ŠPORTNIM VSEBINAM OD TOČKE 1 DO 4 Preglednica 9 Število udeležencev v vadbenih skupinah (programi: športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport)______ Športna panoga Cicibani, Cicibanke Ml. dečki, Ml. deklice St. dečki, St. deklice Kadeti, Kadetinje Mladinci, Mladinke Kakovostni šport INDIVIDUALNI ŠPORTI Karate Tenis Twirling 12 1G B a a a Avtomobilize m - karting S S S S S S KOLEKTIVNI ŠPORTI Nogomet 1B 1B 1B 1B 1B 1B Košarka 12 12 12 12 12 12 Mali nogomet 12 12 12 12 12 12 Preglednica 10 Materialni stroški (programi: športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport) Športna panoga Cicibani, Cicibanke Ml. dečki, Ml. deklice St. dečki, St. deklice Kadeti, Kadetinj e Mladinci, Mladinke St. dečki, st. deklice -osnovni rang + 1 rang višje Kadeti, kadetinje - osnovni rang + 1 rang višje Mladinci, Mladinke - osnovni rang + 1 rang višje INDIVIDUALNI ŠPORTI Karate Tenis Twirling Avtomobilize m - karting 1S 1S 1S 2G 2G KOLEKTIVNI ŠPORTI Nogomet 49 49 49 S7 BS BG 12G 12G Mali nogomet 3G 3G 3G Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Preglednica 11 Materialni stroški (programi: kakovostni šport) Športna panoga Člani - osnovni rang + 4 rangi višje Člani - osnovni rang + 3 rangi višje Člani - osnovni rang + 2 ranga višje Člani - osnovni rang + 1 rang višje Člani - osnovni (najnižji) rang INDIVIDUALNI ŠPORTI Karate Tenis Twirling Avtomobilizem - karting 25 KOLEKTIVNI ŠPORTI Nogomet 195 114 85 Košarka 3G Mali nogomet 1GG 4G 12. DELOVANJE DRUŠTEV IN ŠPORTNE ZVEZE Preglednica 12 Naziv programa Društva Športna zveza Število točk / društvo 10 Status delovanja v Javnem interesu 10 10 1264. Odlok o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 16. člena Statuta Občine Hajdina Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo)) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji, dne 20. 12. 2017, sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI HAJDINA SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) Ta odlok določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Hajdina (v nadaljevanju: občina). 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, 4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, 5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 6. vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, 7. način obračunavanja storitev javne službe, 8. javna pooblastila izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: izvajalec javne službe), 9. nadzor nad izvajanjem javne službe, 10. kazenske določbe, 11. druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 4. člen (cilji ravnanja z odpadki) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so: • zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki v Evropski skupnosti (v nadaljevanju: ES) in Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS), • zagotoviti preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, • uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«, Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 • zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, • zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«, • zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje), • zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti izločanje bioloških odpadkov, ter ustrezno ravnanje z njimi, • zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov, • izboljšati dostop do storitev javne službe, • zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, • osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja. 6. člen (opredelitev pojmov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek). 2. Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem odloku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. 3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti. 4. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetniki, družbe, pravne osebe), razen gospodinjstva. 5. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). 7. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. 8. Izvajalec javne službe je oseba, ki je s strani občine izbran izvajalec, ki opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. 9. Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe. 10. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. 11. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. 12. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in nevarne frakcije, skladno s številko odpadka iz predpisa o ravnanju z odpadki, ki se ločeno zbirajo na mestu njihovega nastanka ali na za to določenih lokacijah po programu in urniku iz tehničnega pravilnika ter prepuščajo izvajalcu javne službe ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. 13. Nenevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z odpadki. 14. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Med nevarne frakcije se uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so jim primešani nevarni odpadki. 15. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko 20 03 07 iz seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke. 16. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. 17. Odpadna električna in elektronska oprema (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO, ki prihaja iz gospodinjstev, in OEEO, ki prihaja iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, in je zaradi svoje narave in količine podobna OEEO iz gospodinjstev. OEEO, ki nastane iz EEO, katere uporaba je verjetna v gospodinjstvu, se v vsakem primeru šteje za OEEO iz gospodinjstev, tudi če to EEO uporabljajo uporabniki, ki niso gospodinjstvo. 18. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki. 19. Biološki odpadki so odpadki, ki se uvrščajo na seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. 20. Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine. 21. Odpadna embalaža je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 22. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti. 23. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij, ki so namenjeni vsem uporabnikom javne službe. 24. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezni zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. 25. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. 26. Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. (3) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz druge točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo. (4) Za imetnika odpadkov na javnih površinah, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami, se šteje občina oziroma upravljavec javnih površin, ki ga določi občina. 7. člen (subjekti ravnanja z odpadki) Subjekti ravnanja z odpadki so: 1. občina, 2. izvajalec javne službe, 3. povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine povzroča komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: • biva v svojih ali najetih nepremičninah, • je lastnik počitniške hiše, • opravlja poslovno dejavnost, • upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno), • organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. 4. Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca. 8. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe, • strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe, • opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. (3) Naloge iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 9. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo, v skladu s predpisi. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 10. člen (oblika izvajanja javne službe) Javna služba iz 1. člena tega odloka se izvaja s podelitvijo koncesije na celotnem območju občine, in sicer: • na podlagi javnega razpisa, pri čemer se javni razpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine ali • brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. 11. člen (tehnični pravilnik) (1) Občinski svet sprejme tehnični pravilnik, ki ga pripravi izvajalec javne službe skupaj z občinsko upravo občine. (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 3. Frekvenca prevzemanja odpadkov 4. Tipizacija predpisanih posod za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 9. Javne prireditve in čistilne akcije 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 12. Reklamacijski postopek 13. Izterjava 14. Nadzor na terenu 15. Prehodne in končne določbe (3) Tehnični pravilnik se objavi v uradnem glasilu občine. 12. člen (izvajalec javne službe) (1) Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi RS in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov pod enakimi pogoji. (2) Določene storitve javne službe lahko v imenu in za račun izvajalca javne službe, s soglasjem občine, izvaja podizvajalec, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje pogoje za izvajanje javne službe. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV 13. člen (odpadki, ki so in niso predmet tega odloka) (1) Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. (2) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v seznamu odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. 5. 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (Uradni list EU, št. L 226 z dne 6. 9. 2000), zadnjič spremenjene s Sklepom komisije z dne 18. 12. 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU, št. L 370 z dne 30. 12. 2014). VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV Vrsta in obseg storitev javne službe 14. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer: • storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih; • storitve prevoza določenih vrst prevzetih komunalnih odpadkov do regijskega centra za ravnanje z odpadki; • storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; • storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na odlagališče za nenevarne odpadke. (2) Izvajalec javne službe mora vse prevzete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (3) Storitve iz prejšnjih odstavkov so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 15. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj: • pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb • pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost; • pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih (8) dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz prvega odstavka tega člena več, imajo skupaj solidarno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodnja dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Povzročitelji odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. Zbiranje komunalnih odpadkov Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 16. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: • ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • kosovni odpadki, • odpadki z vrtov, parkov in pokopališč, • odpadki iz tržnic, • odpadki iz čiščenja cest, • mešani komunalni odpadki, • biološki odpadki, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (3) Izvajalec javne službe mora na podlagi prvega odstavka tega člena zagotoviti naslednje naloge: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. (4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali vreče, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in tehničnim pravilnikom. 17. člen (prevzemanje ločeno zbranih frakcij) (1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06) zbrane po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, • redno prevzemanje ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • redno prevzemanje odpadkov v zbirnih centrih, • redno prevzemanje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • redno prevzemanje odpadkov iz tržnic, • redno prevzemanje odpadkov iz čiščenja cest, • redno prevzemanje ločenih frakcij zelenega vrtnega odpada v zbirnih centrih, • redno prevzemanje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami v zbirnih centrih, • redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih. (2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo: • redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. (3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s tehničnim pravilnikom in z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu. 18. člen (biološki odpadki) (1) Biološki odpadki, ki nastaja pri povzročiteljih odpadkov, se mora zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. (2) Za biološke odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelji biološke odpadke odlagajo v vodotesni tipski zabojnik zavite v papir ali v razgradljivi vrečki. (4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnem kompostniku v kolikor jim ta možnost dopušča. (5) Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v Prilogi 1, Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (6) Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. (7) Storitve zbiranja, prevzemanja in ravnanja z biološkimi odpadki ter hišnega kompostiranja se podrobneje opredeli s tehničnim pravilnikom. 19. člen (zbiralnice ločenih frakcij) (1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: • odpadni papir in karton, • odpadno embalažo iz papirja in kartona, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter • odpadno embalažo iz stekla. (2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat. (3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (4) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (7) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. 20. člen (urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij) (1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino. (2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico ločenih frakcij z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom. (3) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (4) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prvega ostavka 19. člena na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (5) Zabojniki na zbiralnici ločenih frakcij morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni. (6) Izvajalec javne službe prazni zabojnike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 19. člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena pa tudi pogosteje. (7) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 19. člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 21. člen (premična zbiralnica) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. 22. člen (urejanje in vzdrževanje premične zbiralnice) (1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 21. člena tega odloka. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 23. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, za prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) se uporabljata dva sistema: • Zbiralni sistem - povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike ali vreče, ki so locirane v neposredni bližini pri povzročiteljih. • Prenašalni sistem - zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike. (2) Sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, • gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, • obrt, industrijo, poslovne prostore, javne zavode in druge osebe javnega/zasebnega prava, • pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (3) Prenašalni sistem zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) je namenjen za: • povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila (npr. redko poseljena območja, počitniške hiše, delo na cestah ). 24. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih, vrečah. (2) Druge zabojnike ali vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov, ki jih ne določa tehnični pravilnik, ni dovoljeno uporabljati. (3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) od uporabnikov skladno z razporedom in urnikom iz tehničnega pravilnika. Urnik prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec javne službe zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s tehničnim pravilnikom. (4) V primeru, da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, v nasprotju z 17. členom tega odloka ali tehničnim pravilnikom, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvesti pristojni občinski inšpekcijski organ. 25. člen (velikost in število obveznih zabojnikov za odpadke) (1) Velikost in število obveznih zabojnikov ali vreč za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih zabojnikov in njihova velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročiteljih odpadkov na območju večstanovanjskih objektov redno presega prostornino zabojnikov za odpadke, določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika izvajalec javne službe. Dodatne zabojnike z oznako izvajalca za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotovi izvajalec javne službe. (4) Če izvajalec ugotovi, da količina prepuščenih odpadkov pri povzročitelju odpadkov na območju individualnih gospodinjstev redno presega prostornino zabojnikov ali predpisanih vrečk za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), lahko določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika oziroma si je povzročitelj dolžan zagotoviti dodatne predpisane vreče z oznako izvajalca za ločene frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). 26. člen (zbirno mesto) (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v vrečah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih (npr. blokovskih naseljih) na pripadajočem zemljišču k stavbi. Povzročitelji morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnih mest na zasebnih površinah, ob večstanovanjskih objektih na pripadajočih zemljiščih k stavbi, skrbijo povzročitelji odpadkov ali zanje upravljavci večstanovanjskih objektov. (3) Povzročitelj mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) zagotoviti, da zaprt zabojnik ali vreče prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto ob transportni poti, po prevzemu odpadkov pa prazne zabojnike takoj vrne na zbirno mesto. (4) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta, če s tem ni motena uporaba javne površine. 27. člen (prevzemna mesta in transportne poti) (1) Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec javne službe redno prevzema odpadke. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe praviloma ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Če povzročitelj ne soglaša z lokacijo prevzemnega mesta, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. (2) Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varnostne predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 (3) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ tri (3) metre metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. Prometne/transportne poti smetarskih vozil, usklajene s cestno prometnimi predpisi in tehničnimi lastnostmi vozil, so opredeljene v tehničnem pravilniku. (4) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajočem zemljišču k stavbi. 28. člen (relacija zbirno - prevzemno mesto) Povsod kjer je možno, mora biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji komunalnih odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto do šeste ure zjutraj na dan odvoza. 29. člen (načrtovanje zbirnih/prevzemnih mest) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. 30. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V tem primeru je izvajalec javne službe dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu. 31. člen (vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/prevzemnih mestih) (1) Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest. (2) Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži okolice ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer se opravlja dejavnost. V primeru, da izvajalec onesnaži zbirno/prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. (3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest. Povzročitelji so dožni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu. 32. člen (skupna zbirna/prevzemna mesta) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in prevzemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 33. člen (zbirni center) (1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke, • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (manjše količine) in, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca. (2) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno z 15. členom tega odloka, kar dokazujejo s potrdilom (položnico) o plačilu storitve. (3) Pogoji prepuščanja odpadkov na zbirnih centrih so določeni v tehničnem pravilniku. 34. člen (ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) (1) Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. (2) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. (3) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (4) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (5) Izvajalec javne službe mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (6) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. 35. člen (prevzemanje kosovnih odpadkov) (1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 določenih prevzemnih mestih ali najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov. (3) Izvajalec javne službe mora v primeru zbiralne akcije iz prvega odstavka tega člena najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje. (4) Prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnikov »na poziv« več kot enkrat letno ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. (5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 36. člen (javne prireditve in čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število posod, zabojnikov ali vrečk se določi glede na število udeležencev javne prireditve. Kriterije določi izvajalec v tehničnem pravilniku. (4) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (5) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (6) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. 37. člen (ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov) (1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. (2) Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina ali država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. (3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. 38. člen (prevzemanje komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov) (1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov poteka skladno s področno zakonodajo, z določili tega odloka, s tehničnim pravilnikom in pogodbo s posameznim uporabnikom, glede na značilnosti in potrebe dejavnosti, ki jo uporabnik izvaja. Predajanje mešanih komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe je obvezno. (2) Minimalni obseg storitve, za katero je izvajalec dolžan nuditi storitve, uporabnik pa je dolžan plačati zanje, je določen z merili iz tehničnega pravilnika. (3) Način in pogostost prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov uporabnik in izvajalec opredelita v pogodbi glede na kategorijo, v katero se uvršča uporabnik, skladno z merili iz tehničnega pravilnika. (4) Uporabnik iz dejavnosti je zavezan v celoti spoštovati določila tega odloka. (5) Za prevzemanje ločeno zbranih frakcij odpadkov iz dejavnosti od drugih uporabnikov, ki niso komunalni odpadki, se uporabnik in izvajalec lahko dogovorita s pogodbo. Uporabnik plačuje stroške na podlagi cenika izvajalca, ki ga sprejme pristojni organ izvajalca. (6) V primeru, da uporabnik iz dejavnosti ne predaja ločeno zbrane frakcije odpadkov izvajalcu javne službe, mora zagotoviti predpisano ravnanje s posameznimi vrstami frakcij. Obdelava komunalnih odpadkov 39. člen (obdelava komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov v skladu s vsakokratnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki. 40. člen (razvrščanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) • biološke odpadke, • kosovne odpadke, • nevarne odpadke. 41. člen (tehtanje komunalnih odpadkov) V okviru javne službe obdelave odpadkov se zagotavljajo storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu in ob oddaji obdelanih odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi oziroma ob prenosu ostanka po obdelavi na odlagališče. Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 42. člen (odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane mešane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so bili obdelani s postopkom mehansko-biološke obdelave odpadkov (po postopkih z oznakama D8 in D9), pred odlaganjem na odlagališču v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE 43. člen (splošne obveznosti izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti: • nabavo in vzdrževanje opreme iz 52. člena tega odloka, • redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem, • urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov, • zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki, • evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov, • druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju, ter da ravnanje zlasti: • ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, • ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, • ne povzroča škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode in • ne predstavlja škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki ureja varstvo kulturne dediščine. 44. člen (register zbirnih mest, prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij) (1) Izvajalec gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register zbirnih in prevzemnih mest za vse uporabnike, register zbiralnic ločenih frakcij in register zbirnih centrov. Podrobnejše bo vsebina posameznih registrov opredeljena v tehničnem pravilniku. (2) Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati. (3) Občinski organ pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, mora na poziv izvajalca gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, po pridobitvi podatkov iz uradnih evidenc (ECRP-ja) posredovati le tiste podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje predmetne gospodarske javne službe. 45. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje bioloških odpadkov, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 46. člen (redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: • prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 47. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico: • do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, • do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke, • do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno s predvideno frekvenco odvoza in volumnom zabojnika pri imetniku odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za mešane komunalne odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da: • nova zahtevana prostornina zabojnikov ni manjša od določene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov za mešane komunalne odpadke, določene na podlagi tehničnega pravilnika, • ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih. (3) Pritožbeni (reklamacijski) postopek, ki se nanaša na pravice uporabnikov po tem odloku, je opredeljen v tehničnem pravilniku. 48. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost: • obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe, • redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe, • zagotoviti, da so posode ali zabojniki in vreče na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu, • zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti, • vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto, • zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta, • uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. 49. člen (prepovedi) (1) Povzročiteljem oziroma imetnikom odpadkov je prepovedano: • prepuščati posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnike ali vrečke za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom, • mešati nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj, • mešati kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov, • postavljati zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), biološke odpadke na javno površino, • prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek, • prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek, • sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov, • nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta, • odlagati odpadke ob zabojnikih, • odlaganje pepela, toplih ogorkov, zdravstvenih odpadkov, gradbenega materiala in kamenja ter odpadkov v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije, • prepuščati odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine, • prepuščati kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode, • prepuščati in odlagati kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • prepuščati in odlagati zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnicah ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom, • brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov, • pisati na posode ali zabojnike ter lepiti plakate nanje, • opustiti uporabo storitev javne službe, Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 • ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 50. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so: • plačila uporabnikov za storitev javne službe, • sredstev od prodaje ločenih frakcij, • drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu, • občinski proračun v delu, ki se nanaša na morebitno subvencioniranje javne službe. 51. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe, • iz proračuna občine, • iz dotacij, donacij in subvencij, • iz kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 52. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine sestavljajo: • zemljišča in objekti zbiralnic, • zemljišča in objekti zbirnih centrov, • zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah, • zemljišča in objekti za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, • zemljišča in objekti za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • druga oprema in delovni stroji za izvajanje gospodarske javne službe. (2) Objekte iz prve, druge in tretje alineje tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo, z njimi pa upravlja izključno izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (3) Objekte iz tretje, pete in šeste alineje tega člena lahko upravlja le izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (4) Uporaba objektov in naprav iz tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 53. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo: • vozila za prevoz vseh vrst odpadkov (specializirana tovorna vozila), • delovni stroji, • premične zbiralnice nevarnih frakcij, • posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) po metodi »od vrat do vrat« in ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) v zbiralnicah ločenih frakcij, • tipske namenske vreče za zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06), • vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov, • druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE 54. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Povzročitelji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih (8) dni od nastanka spremembe. (3) Na območju večstanovanjskih objektov se storitve uporabnikom zaračunavajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Obračun storitev se med gospodinjstva porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. Enak sistem obračunavanja storitev na območju večstanovanjskih objektov se uporablja tudi za obračunavanje biološko-razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (4) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (5) Način obračunavanja storitev javne službe bo podrobneje opredelil Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina. NADZOR 55. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organ in uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi skladno s predpisi. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 56. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov določenih s tem odlokom. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. KAZENSKE DOLOČBE 57. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: • v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 15. člena), • na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji in četrti odstavek 25. člena), • ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaževanje okolice (prvi odstavek 26. člena), • ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 26. člena), • če organizator prireditve ne obvesti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst (14) dni pred datumom izvedbe prireditve (peti odstavek 36. člena), • če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ne ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja 48. člena), • ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja 48. člena), • prepušča posamezne ločene frakcije in mešane komunalne odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja 49. člena), • meša nevarne frakcije z ločeno zbranimi frakcijami ali mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja 49. člena), • meša kosovne odpadke z mešanimi komunalnimi odpadki in s preostalimi vrstami odpadkov (tretja alineja 49. člena), • postavlja zabojnike za mešane komunalne odpadke, ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), biološke odpadke na javno površino (četrta alineja 49. člena), • prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (peta alineja 49. člena), • prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (šesta alineja 49. člena), • sežiga ali odlaga odpadke v objektih in ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (sedma alineja 49. člena), • namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (osma alineja 49. člena), • odlaga odpadke ob zabojnikih (deveta alineja 49. člena), • odlaga pepel, tople ogorke, zdravstvene odpadke, gradbeni material in kamenje, odpadke v tekočem stanju v zabojnike za mešane komunalne odpadke ali ločeno zbrane frakcije (deseta alineja 49. člena), • prepušča odpadke v vrečah, ki nimajo oznake izvajalca in niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov na območju občine (enajsta alineja 49. člena), • prepušča kuhinjske biološko razgradljive vrečke na prevzemnem mestu izven namenske posode (dvanajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga kosovne odpadke zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (trinajsta alineja 49. člena), • prepušča in odlaga zeleni vrtni odpad zunaj prevzemnega mesta, na zbiralnici ločenih frakcij ter v nasprotju s tehničnim pravilnikom (štirinajsta alineja 49. člena), • brska po zabojnikih ter razmetava odpadke (petnajsta alineja 49. člena), • piše na posode ali zabojnike ter lepi plakate nanje (šestnajsta alineja 49. člena), • opusti uporabo storitev javne službe (sedemnajsta alineja 49. člena), • ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (osemnajsta alineja 49. člena), • ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 54. člena). (2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen (rok za pripravo pravilnikov po tem odloku) Izvajalec javne službe in občinska uprava najkasneje v roku šestdeset (60) dni od uveljavitve tega odloka pripravita Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina in Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina in ju na predlog župana predložita v sprejem občinskemu svetu. 59. člen (rok za zagotavljanje storitev po tem odloku) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega odloka uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, ki še niso bile uvedene. 60. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 15/12). 61. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Številka: 35402-1/2017 Datum: 20. 12. 2017 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 1265. Sklep o ceni programov za OŠ Hajdina - enota vrtec Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 in 36/10) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel naslednji SKLEP O CENI PROGRAMOV ZA OŠ HAJDINA -VRTEC ENOTA 1. člen Cene programov vrtca Hajdina znašajo od 1. 1. 2018 dalje mesečno: • za otroke prve starostne skupine (otroci stari od 1-3 let): 425,75 EUR • - za otroke druge starostne skupine (otroci od 3 let do vstopa v šolo): 332,43 EUR • - Kombinirana skupina: / 2. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep št. 6025/2013-1. z dne 28. 11. 2013. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje. Številka: 602-2/2017-2 Datum: 20. 12. 2017 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 1266. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 18. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel SKLEP O VIŠINI NAJEMNINE IN VIŠINI ENKRATNEGA NADOMESTILA O NAJEMU GROBA, TER KUPNINE ZA ŽARNI GROB NA POKOPALIŠČU HAJDINA 1. člen Za občane občine Hajdina znaša letna najemnina: • na starem delu za enojni grob 17,18 EUR • na starem delu za družinski grob 26,94 EUR • na novem delu za družinski grob 35,58 EUR • za žarni grob • grobnica Višina o enkratnem pokopališču • enojni grob • družinski grob • žarni grob 10,26 EUR 45,45 EUR nadomestilu o najemu groba na 116,30 EUR 190,93 EUR 69,74 EUR Uporaba mrliške vežice 19,47 EUR/dan Čiščenje mrliške veže 21,45 EUR Uporaba hladilne komore 9,68 EUR/dan 2. člen Za občane ostalih občin znaša letna najemnina: • na starem delu za enojni grob 21,14 EUR • na starem delu za družinski grob 33,95 EUR • na novem delu za družinski grob 44,42 EUR • za žarni grob 12,70 EUR • grobnica 56,62 EUR Višina o enkratnem nadomestilu pokopališču Hajdina znaša za: • enojni grob • družinski grob • žarni grob Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore o najemu groba na 141,92 EUR 227,53 EUR 85,30 EUR 24,42 EUR/dan 23,18 EUR 12,21 EUR/dan 3. člen Višina kupnine za temelje žarnega groba na pokopališču Hajdina znaša za grob, katerega mere so: • dolžine 1,60 m in širine 0,80 m 537,91 EUR. 4. člen Cene so z davkom na dodano vrednost. 5. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka 357-1/2014, z dne 4. 12. 2014. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2018 dalje. Številka: 602-2/2017-2 Datum: 20. 12. 2017 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 1267. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 18. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN KOMUNALNE TAKSE V OBČINI HAJDINA Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 1. člen Vrednost točke, za izračun komunalne takse v Občini Hajdina, znaša 2,85 EUR. 2. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka 423-1/2014, z dne 4. 12. 2014. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2018. Številka: 423-1/2017 Datum: 20. 12. 2017 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan 1268. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 135/2003, 69/04, 136/04, 111/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/09, 38/10 in 38/12) je občinski svet občine Hajdina na svoji 18. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Hajdina, znaša 0,0052 EUR. 2. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa, preneha veljati Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, številka 4224-10/2014, z dne 4. 12. 2014. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2018. Številka: 4224-31/2017 Datum: 20. 12. 2017 Občina Hajdina Stanislav Glažar, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 1269. Sklep o določitvi cen programov vrtca za leto 2018 Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 -ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 -ZUUJFO, 57/15 in 90/15), 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 - ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 65/2016 in 46/2017), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 20. redni seji, dne 21.12.2017, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VRTCA ZA LETO 2018 1. Cena dnevnega programa, za prvo starostno obdobje otrok (1-3 let) v vrtcu pri OŠ Lovrenc na Pohorju znaša mesečno 484,53 EUR na otroka. 2. Cena dnevnega programa, za drugo starostno obdobje otrok (3-6 let), v vrtcu pri OŠ Lovrenc na Pohorju znaša mesečno 346,31 EUR na otroka. 3. Staršem s stalnim prebivališčem v občini Lovrenc na Pohorju se za otroke, vpisane v Enoto vrtca Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, cena dodatno zniža za 10 % in znaša za prvo starostno obdobje 436,08 EUR, za drugo starostno obdobje pa 311,77 EUR. Razliko do dejanske cene programov iz 1. in 2. člena (v višini 48,45 EUR za prvo starostno obdobje ter 34,54 EUR za drugo starostno obdobje) bo pokrivala Občina Lovrenc na Pohorju iz sredstev občinskega proračuna za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Za otroke, ki imajo skupaj s starši stalno prebivališče v drugi občini, je osnova za določitev plačil staršev cena programov iz 1. in 2. točke tega sklepa. Staršem s stalnim prebivališčem v občini Lovrenc na Pohorju se za otroke, vpisane v Enoto vrtca Osnovne šole Lovrenc na Pohorju, na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, cena prvega starostnega obdobja dodatno zniža za 25 % in znaša 363,40 EUR, drugega starostnega obdobja pa za 17,5 % in znaša 285,70 EUR. Razliko do dejanske cene programov iz 1. in 2. člena (v višini 121,13 EUR za prvo starostno obdobje ter 60,61 EUR za drugo starostno obdobje) bo pokrivala Občina Lovrenc na Pohorju iz sredstev občinskega proračuna za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Za otroke, ki imajo skupaj s starši stalno prebivališče v drugi občini, je osnova za določitev plačil staršev cena programov iz 1. in 2. točke tega sklepa. Drugi odstavek tretje točke velja za mesec Januar 2018 4. Občina Lovrenc na Pohorju bo, v primeru potreb, zagotavljala tudi sredstva za dodatne stroške za otroke s posebnimi potrebami v skladu z 11. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. 5. Plačila staršev se določijo na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. 6. Dnevni strošek živil v ceni programa je 1,55 EUR. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se ob predhodno najavljeni odsotnosti cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. 7. Starši otrok, za katere je Občina Lovrenc na Pohorju po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa v Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 javnem vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. O vlogi za koriščenje rezervacije izven termina iz prejšnjega odstavka, v primeru daljše bolezenske odsotnosti otroka, na osnovi pisne vloge staršev in predložitve zdravniškega potrdila, odloči pristojni organ občinske uprave občine Lovrenc na Pohorju. Starši lahko koristijo rezervacijo za namen iz prvega in drugega odstavka v skupnem trajanju največ tri mesece letno. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za otroka, za katerega se ne sofinancira plačilo staršev za otroka iz državnega proračuna. Za rezervacijo starši plačajo 30 % od njihovega, z odločbo določenega plačilnega razreda. 8. Občina Lovrenc na Pohorju bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane zaradi dodatnega znižanja in rezervacij po tem sklepu. 9. Račune za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah, izstavlja tem občinam Osnovna šola Lovrenc na Pohorju. 10. Zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, vrtec staršem zaračuna zamudo v višini 6 EUR/uro. 11. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov vrtca, št. 0075-0006/2016, z dne 19.04.2016 (UGSO, št. 19/2016). 12. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2018 dalje. Številka: 0075-0022/2017 Datum: 21.12.2107 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 1270. Sklep o izdaji soglasja k cenam storitve pomoči na domu v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB2, 23/07, 41/07, 122/07, 61/10, 62/10, 40/11, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17 in 54/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS št. 52/95, 2/98, 61/98, 19/99, 127/03, 125/04, (60/05), (120/05), 2/06 - popr., (140/06), 120/07, 90/08, 121/08, (53/09) in 45/10) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO št. 65/2016 in 46/2018), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 20. redni seji, dne 21.12.2017, sprejel SKLEP O IZDAJI SOGLASJA K CENAM STORITVE POMOČI NA DOMU V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1. člen Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju daje soglasje k cenam storitve pomoči na domu, ki jih je na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev v letu 2018 predlagal izvajalec storitve - Zavod za patronažo in dolgotrajno oskrbo na domu, Hriberšek Danica, Lovrenc na Pohorju. 2. člen Cena storitve pomoči na domu, izračunana na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, znaša na delovni dan 16,54 EUR/uro, popoldan 17,26 EUR/uro, ob nedeljah 17,98 EUR/uro in ob praznikih 18,35 EUR/uro. 3. člen Navedena cena se zniža za subvencijo iz sredstev proračuna Občine Lovrenc na Pohorju v višini 12,93 EUR/uro tako da znaša končna cena za uporabnika na delovni dan 3,61 EUR/uro, popoldan 4,33 EUR/uro, ob nedeljah 5,05 EUR/uro in ob praznikih 5,42 EUR/uro. 4. člen Izvajalcu se dodatno odobri mesečni strošek kilometrine zaradi specifičnosti terena v višini 300,00 EUR. 5. člen Priznan obseg socialno varstvenih storitev Pomoč na domu v letu 2018 je do 400,00 ur mesečno. 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 01.01.2018 dalje. 7. člen Z dnem začetka veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep Občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju o soglasju cen k ceni socialno varstvene storitve pomoč na domu v Občini Lovrenc na Pohorju št. 0075-0027/2016, z dne 22.12.2016. Številka: 0075-0020/2017 Datum: 21.12.2107 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan 1271. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 20/99, 7/00, 31/03, 6/04, 30/04, 19/07) in 30/09) ter 6. ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/16 in 46/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 20. redni seji, dne 21.12.2017, sprejel Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2018 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lovrenc na Pohorju znaša 0,000323 € za m2 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2018. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2018 dalje. Številka: 0075-0021/2017 Datum: 21.12.2107 Občina Lovrenc na Pohorju Joško Manfreda, župan OBČINA PODLEHNIK 1272. Sklep o začasnem financiranju Občine Podlehnik v obdobju januar - marec 2018 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 110/2002 - ZDT-B, 56/2002 - ZJU, 127/2006 - ZJZP, 14/2007 - ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010 -ZUKN, 107/2010, 110/2011 - ZDIU12, 46/2013 -ZIPRS1314-A) in 96. člena Statuta Občine Podlehnik(Uradni list RS, št. 96/2009) je Župan Občine Podlehnik, dne 21. 12. 2017 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE PODLEHNIK V OBDOBJU JANUAR -MAREC 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Podlehnik(v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na realizaciji proračunu občine za leto 2017 v obdobju 1-3. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 110/2002 - ZDT-B, 56/2002 - ZJU, 127/2006 - ZJZP, 14/2007 - ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010 -ZUKN, 107/2010, 110/2011 - ZDIU12, 46/2013 -ZIPRS1314-A); v nadaljevanju: ZJF) in Odlok o spremembah o proračunu Občine Podlehnik za leto 2017 - 2 rebalans (Uradno glasilo slovenskih občin št. 56/2017; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Sprejeto ZF: 2018/1 [1] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 486.463 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 461.588 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 367.274 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 352.584 7000 Dohodnina 352.584 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 3.665 7030 Davki na nepremičnine 415 7031 Davki na premičnine 20 7032 Davki na dediščine in darila 1.510 7033 Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 1.720 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 10.225 7044 Davki na posebne storitve 10 7047 Drugi davki na uporabo blaga in storitev 10.215 706 DRUGI DAVKI 800 7060 Drugi davki 800 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 94.314 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 31.160 7103 Prihodki od premoženja 31.160 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 600 7111 Upravne takse in pristojbine 600 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 610 7120 Globe in druge denarne kazni 610 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 61.944 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 7141 Drugi nedavčni prihodki 61.944 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 1.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 1.000 7221 Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč 1.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 23.875 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 23.875 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 21.475 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 1.200 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja 1.200 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA 0 EVROPSKE UNIJE 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 598.436 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 249.182 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 42.425 4000 Plače in dodatki 39.275 4002 Povračila in nadomestila 2.710 4004 Sredstva za nadurno delo 390 4009 Drugi izdatki zaposlenim 50 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 5.090 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2.630 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 2.095 4012 Prispevek za zaposlovanje 19 4013 Prispevek za starševsko varstvo 31 4015 Premije kolektivnega dodatnega in pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 315 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 159.217 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 19.010 4021 Posebni material in storitve 4.689 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 16.103 4023 Prevozni stroški in storitve 4.340 4024 Izdatki za službena potovanja 24 4025 Tekoče vzdrževanje 98.154 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 375 4029 Drugi operativni odhodki 16.523 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 12.450 4031 Plačila obresti od kreditov - poslovnim bankam 12.450 409 REZERVE 30.000 4091 Proračunska rezerva 30.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 195.789 410 SUBVENCIJE 18.100 4100 Subvencije javnim podjetjem 18.100 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 118.614 4111 Družinski prejemki in starševska nadomestila 600 4117 štipendije 4.320 4119 Drugi transferi posameznikom 113.694 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 225 4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 225 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 58.849 4130 Tekoči transferi občinam 7.800 4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 6.000 4133 Tekoči transferi v javne zavode 43.614 4136 Tekoči transferi v javne agencije 1.435 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 153.466 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 153.466 4202 Nakup opreme 3.473 4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 500 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 133.234 4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 4.500 4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 1.475 4208 študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring 10.284 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 0 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 0 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -111.974 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 30.722 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 30.722 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 30.722 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -142.696 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -30.722 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 111.974 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 3. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk in štirimestnih kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani Občine Podlehnik. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 4. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu 2017-2. 5. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 6. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine_0,00_eurov. 6. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2018. Številka: 032-2/2015-56 Datum: 21.12.2017 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan 1273. Sklep o višini letne najemnine za najetje grobov za leto 2018 Na podlagi 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Podlehnik (Uradni list RS, št. 4/00) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 19. redni seji, dne 21. 12. 2017, sprejel naslednji SKLEP O VIŠINI LETNE NAJEMNINE ZA NAJETJE GROBOV ZA LETO 2018 I. Višina najemnine za leto 2018 je za posamezne vrste grobov naslednja: • za enojni grob 18,36 EUR z DDV • za družinski grob 30,24 EUR z DDV. II. Najemnina se poravna po položnici v enkratnem znesku. III. Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2018. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Številka: 032-2/20105 -55 Datum: 21.12.2017 Občina Podlehnik Marko Maučič, župan OBČINA RADENCI 1274. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »zavoda za turizem in šport Radenci« Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 3. člena Zakona o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12/1991, 8/1996, 36/2000-ZPZDC, 127/2006-ZJZP), 19. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma /ZSRT/ (Uradni list RS, št. 2/04 in 57/12) in 16. člen Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 ter 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 21. redni seji, dne 21.12.2017 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA »ZAVODA ZA TURIZEM IN ŠPORT RADENCI« 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda »Zavoda za turizem in šport Radenci« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/14; v nadaljevanju: Odlok) se v 1. odstavku 6. člena doda naslednja klasifikacija dejavnosti: • G 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili • G 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah • R 90.010 Umetniško uprizarjanje • R 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje • R 90.030 Umetniško ustvarjanje 2. člen (objava in začetek veljavnosti) Spremembe in dopolnitve Odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0140-0001/2016-5 Datum: 22.12.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 1275. Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju januar - marec 2018 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB4, 101/13 in 55/15 ZFisP) in 30. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin 2/11, 67/15) je župan Občine Radenci dne 18.12.2017 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE RADENCI V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2018 1. Splošna določba 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2017. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah in Odlokom o proračunu Občine Radenci za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/17, 36/17 in 45/17). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen V obdobju začasnega financiranja se sofinanciranje funkcij občine, njenih nalog ter drugih, s predpisi določenih namenov, nadaljuje na podlagi proračuna občine Radenci za leto 2017 in za iste programe kot v letu 2017. V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine porabljenih sredstev (tj. realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna občine) v enakem obdobju leta 2017. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun občine za leto 2018. 4. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 5. člen Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk -kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 6. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 7. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 8. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine 180.925 evrov, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 5. Končna določba Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2018 dalje. Številka: 4101-0007/2017 Datum: 18.12.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 1276. Sklep o prenosu premoženja v upravljanje Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14 in 90/14 - ZDU-11, ZSPDPO), Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za turizem in šport Radenci - UPB1« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 67/15) je Občinski svet občine Radenci na svoji 21. redni seji, dne 21.12.2017 sprejel SKLEP O PRENOSU PREMOŽENJA V UPRAVLJANJE 1. točka Občina Radenci daje Zavodu za turizem in šport Radenci, Radgonska cesta 10, 9252 Radenci, v upravljanje naslednja osnovna sredstva: Športni semafor Elan TIP 600S. 2. točka Medsebojna razmerja v zvezi s prenosom premoženja v upravljanje, se med Občino Radenci in Zavodom za turizem in šport Radenci uredijo s podpisom aneksa k pogodbi o upravljanju. 3. točka Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0010/2017-8 Datum: 22.12.2017 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan OBČINA RUŠE 1277. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, številka 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 14. člena Statuta Občine Ruše (UGSO, številka 25/11 in 34/12), je Občinski svet Občine Ruše na 18. redni seji, dne 20. decembra 2017, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE RUŠE ZA LETO 2018 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za proračun Občine Ruše za leto 2018 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja občine. S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakoni opravljajo občine. II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna Občine Ruše na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.869.791,30 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.122.083,00 70 DAVČNI PRIHODKI 5.088.246,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.891.996,00 703 Davki na premoženje 1.001.550,00 704 Domači davki na blago in storitve 194.700,00 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.033.837,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 869.537,00 711 Takse in pristojbine 6.500,00 712 Globe in druge denarne kazni 9.200,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 147.600,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 228.583,70 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 193.583,70 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 35.000,00 73 PREJETE DONACIJE 35.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 35.000,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 484.124,60 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 227.000,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 257.124,60 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.038.680,30 40 TEKOČI ODHODKI 2.327.871,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 782.000,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 125.995,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.359.876,00 403 Plačila domačih obresti 27.000,00 409 Rezerve 33.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 2.799.542,30 410 Subvencije 82.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.541.900,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 298.543,00 413 Drugi tekoči domači transferi 877.099,30 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.761.250,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.761.250,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 150.017,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 93.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 57.017,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) (I.-II.) -168.889,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 330.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 330.000,00 500 Domače zadolževanje 330.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 361.111,00 55 ODPLAČILA DOLGA 361.111,00 550 Odplačila domačega dolga 361.111,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -200.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -31.111,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 168.889,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA 200.000,00 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ruše: ruse.si Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Sprememba stanja sredstev na računih oziroma zmanjšanje sredstev na računih se pokrije iz stanja sredstev na računih, prenesenih iz preteklega leta. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Ruše. Odredbodajalec za sredstva proračuna je župan ali druga oseba, ki jo pooblasti župan. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so: 1. taksa za obremenjevanje voda, 2. požarna taksa, 3. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. prihodki iz naslova podeljene koncesije na področju plinifikacije, 5. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 6. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za gozdove, 7. prihodki iz naslova prispevkov in doplačil občanov za izvajanje nalog investicijskega značaja, 8. prihodki od prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, 9. prejete donacije, 10. prihodki iz naslova sofinanciranja projektov in 11. ostali namenski prihodki. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov proračuna in proračun. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. 5. člen (proračunski sklad) V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo občine, ki deluje kot proračunski sklad. Med odhodki proračuna se v sredstva rezerv za naravne in druge nesreče izloči 0,5 % prihodkov. Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta, dokončno pa po zaključnem računu za preteklo leto. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve 1,5 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. Župan odloča o uporabi sredstev rezerv za naravne nesreče, za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere se sredstva zagotavljajo v proračunu, kot so zlasti: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, požar, toča, pozeba, suša in druge naravne nesreče, epidemije, oziroma preprečevanje epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinske škodljivce. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Župan je pooblaščen, da zaradi prožnosti izvrševanja proračuna odloča o prerazporeditvah sredstev znotraj bilance prihodkov in odhodkov v višini 5 % primerne porabe Občine Ruše. Po uveljavitvi rebalansa proračuna je podlaga za prerazporejanje sredstev sprejeti rebalans proračuna in evidentiranje obsega prerazporejanja se šteje na novo. Župan poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Vrednost projektov lahko spreminja v okviru prerazporejanja pravic porabe. Vse ostale spremembe mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (potrjevanje dokumentacije za projekte) Župan je pooblaščen za potrjevanje dokumentacije skladno z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, številka 60/06, 54/10 in 27/16) za vse projekte, uvrščene v veljavni proračun ali načrt razvojnih programov. Župan je dolžan o potrditvi takšne dokumentacije obvestiti občinski svet na redni seji občinskega sveta. 9. člen (dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) V proračunu se lahko v tekočem letu za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v proračun oziroma načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. V proračunu se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, za tekoče odhodke in tekoče transfere ter investicijske odhodke in investicijske transfere, če je tako opredeljeno v sprejetem proračunu in načrtu razvojnih programov. 10. člen (ukrepi za uravnoteženje proračuna) Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti. Župan je pooblaščen, da v primeru, če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko za začasno kritje odhodkov uporabi sredstva rezerv občine, ki pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta, ali pa najame likvidnostno posojilo, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Župan uvede po potrebi ukrepe za uravnoteženje občinskega proračuna, o čemer takoj obvesti občinski svet in po potrebi predlaga rebalans občinskega proračuna. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 11. člen (odpis dolgov do občine po ZJF) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 330.000,00 evrov. Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna) Občinski svet odloča o dajanju soglasij k zadolževanju javnih zavodov ter o dajanju poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Ruše, se v letu 2018 ne bodo zadolževali. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Ruše v letu 2019, če bo začasno financiranja potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2018 dalje. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Ruše: www.ruse.si Številka: 410-0022/2017 Datum: 20. 12. 2017 Občina Ruše Uroš Razpet, župan 1278. Pravilnik o zagotavljanju proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov Na podlagi 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/11 in 34/12) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 18. redni seji, dne 20. decembra 2017, sprejel PRAVILNIK O ZAGOTAVLJANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA DELO SVETNIŠKIH SKUPIN IN SAMOSTOJNIH SVETNIKOV 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji za zagotavljanje proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov Občinskega sveta Občine Ruše (v nadaljevanju OSOR), ki jih zagotavlja Občina Ruše (v nadaljevanju: občina), ter njihove pravice in obveznosti. 2. člen Svetniško skupino v smislu določb tega pravilnika sestavljajo dva ali več svetnikov OSOR. Vsak občinski svetnik je lahko član le ene svetniške skupine. Svetniška skupina določi svojega vodjo. Vodja svetniške skupine v roku 3 dni po ustanovitvi svetniške skupine ali spremembi njene sestave pisno obvesti Komisijo za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja in ji predloži veljavni seznam članov svetniške skupine z njihovimi podpisi. Samostojni svetniki niso vključeni v nobeno svetniško skupino. 3. člen OSOR določi višino finančnih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. Posameznemu svetniku (članu svetniške skupine ali samostojnemu svetniku) pripada 1/18 proračunskih sredstev, določenih v prejšnjem odstavku tega člena. Komisija za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja ugotovi in potrdi višino finančnih sredstev za vsako svetniško skupino in posameznega svetnika po sprejemu proračuna in v primeru spremembe članov svetniške skupine v roku 15 dni. 4. člen V primeru sprememb števila članov svetniške skupine med proračunskim letom se znesek pripadajočih sredstev sorazmerno poveča oziroma zmanjša glede na že porabljena sredstva. Osnovna sredstva ostanejo v uporabi pri svetniški skupini, za katere potrebe je bila naročena, razen če se člani svetniških skupin ne dogovorijo drugače. O osnovnih sredstvih, ki so v uporabi samostojnih svetnikov, o prenosu v primeru vključevanja v svetniško skupino, odločajo samostojni svetniki sami. Vse morebitne prevzete obveznosti in preostala sredstva svetniških skupin in samostojnih svetnikov se v ustrezni višini poračunajo s prvim dnem naslednjega meseca, ko Komisija za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja prejme pisno obvestilo, navedeno v 2. členu tega pravilnika. 5. člen Svetniške skupine in samostojni svetniki imajo pravico do porabe proračunskih sredstev iz 3. člena tega pravilnika za svoje delo in delovanje, povezano z delom v OSOR. Svetniške skupine in samostojni svetniki so upravičeni do porabe proračunskih sredstev na podlagi tega pravilnika, ugotovitvenega sklepa Komisije za mandatna Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 vprašanje, volitve in imenovanja in po sprejemu proračuna za tekoče leto. Svetniške skupine in samostojni svetniki so dolžni s tako dodeljenimi proračunskimi sredstvi ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati v skladu z določbami tega pravilnika. 6. člen Svetniške skupine in samostojni svetniki lahko dodeljena finančna sredstva iz 3. člena tega pravilnika porabijo le za svoje delo oz. delovanje, in sicer za naslednje namene: • nakup pisarniškega materiala, • plačilo poštnih storitev, • plačilo stroškov fotokopiranja in tiskarskih storitev, • plačilo naročnin časopisov, revij, knjig in druge strokovne literature, • plačilo najema prostora za delovanje svetniške skupine ali samostojnega svetnika in s tem povezanimi obratovalnimi ter drugimi stroški (elektrika, voda, ogrevanje, komunalne storitve, telefon, internet), • plačilo udeležbe na seminarjih, konferencah, izobraževanjih, ki so neposredno povezana z delom OSOR oz. svetnikov (potni stroški, kotizacija), • nakup osnovnih sredstev (računalniki, tiskalniki, telefoni, faksi, programska oprema), • plačilo stroškov reprezentance za namene, ki so neposredno povezani z delom svetniške skupine ali samostojnega svetnika. 7. člen Za osnovna sredstva, nabavljena v skladu s 6. členom tega pravilnika, občinska uprava vodi evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: nahajališče osnovnega sredstva, inventarna številka, datum nabave in vrednost osnovnega sredstva za vsako svetniško skupino in samostojnega svetnika posebej. Svetniške skupine in samostojni svetniki občinskega sveta morajo z osnovnimi sredstvi, za katera so zadolženi, ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so materialno odgovorni za izgubo oziroma nepooblaščeno izposojo osnovnega sredstva. Ravno tako so dolžni sami kriti stroške popravila v primeru poškodovanja osnovnega sredstva, ki nastane zaradi malomarnega ravnanja z njim. Svetniška skupina in samostojni svetniki morajo inventurni komisiji občine omogočiti vsakoletni pregled in popis osnovnih sredstev. Osnovna sredstva, nabavljena skladno s tem pravilnikom so last občine in jih svetniške skupine in samostojni svetniki le uporabljajo v času trajanja mandata njihovih članov. Najkasneje v 15 dneh po prenehanju mandata jih morajo vrniti občinski upravi. Za vračilo osnovnih sredstev so odgovorni vodje svetniških skupin oziroma samostojni svetniki. Svetnik ima po koncu mandata možnost odkupa osnovnega sredstva za katerega je zadolžen v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti. Osnovna sredstva, ki jih ima na razpolago svetniška skupina ali samostojni svetnik, se lahko po koncu mandata prenesejo na novo izvoljene svetnike iste svetniške skupine ali samostojnega svetnika iste stranke ali neodvisne liste. Prenos osnovnih sredstev se opravi zapisniško v soglasju s skrbnikom proračunske postavke. 8. člen Proračunska sredstva za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov se vodijo ločeno za vsako svetniško skupino in samostojnega svetnika po proračunskih postavkah. 9. člen Naročilnice za uporabo proračunskih sredstev v skladu s tem pravilnikom, veljavnimi predpisi in ob upoštevanju internih predpisov izdaja na predlog vodij svetniških skupin in samostojnih svetnikov župan občine, ki za izdajanje odredb za uporabo proračunskih sredstev lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno v občinski upravi. 10. člen Predlog vodij svetniških skupin in samostojnih svetnikov za porabo dodeljenih proračunskih sredstev iz 3. člena tega pravilnika mora biti oddan na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. K obrazcu predlagatelj priloži tudi morebitne ponudbe. Skrbnik proračunske postavke iz 8. člen tega pravilnika lahko predloženo ponudbo tudi zavrne in poišče drugega dobavitelja. Prav tako skrbnik proračunske postavke zavrne izdajo naročilnice v volilnem letu, ki bi pomenila preobremenitev za naslednje proračunsko leto. Dobava naročenega blaga se izvrši na naslov občine. Potna poročila in poročila o porabi sredstev za reprezentanco oddajo vodje svetniških skupin in samostojni svetniki na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika v roku 8 dni od potovanja oziroma reprezentančnega dogodka skrbniku proračunske postavke. 11. člen Pristojni oddelek za finance občinske uprave občine je dolžan vodji svetniške skupine ali samostojnemu svetniku na njegovo pisno zahtevo omogočiti vpogled v finančno dokumentacijo o porabi sredstev svetniške skupine oziroma samostojnega svetnika. 12. člen Sredstva iz 3. člena tega pravilnika se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s tem pravilnikom in proračunom. Če se ugotovi, da svetniške skupine ali samostojni svetniki niso porabili proračunskih sredstev za namene, določene s tem pravilnikom, morajo nepravilno porabljena sredstva povrniti v proračun občine v roku 15 dni od poziva. Za zakonito in pravilno porabo sredstev je materialno in kazensko odgovoren vodja svetniške skupine oziroma samostojni svetnik. 13. člen Ob zaključku proračunskega leta se neporabljena finančna sredstva, namenjena za delovanje svetniških skupin in samostojnih svetnikov, ne prenašajo v proračun naslednjega leta. Pravica do pridobitve in porabe finančnih sredstev iz tega pravilnika preneha z dnem poteka mandata OSOR. 14. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov (UGSO, št. 28/11) in Pravilnik o spremembi Pravilnika o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov (UGSO, št. 20/13). 15. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Številka: 032-0022/2017 Datum: 20. 12. 2017 Občina Ruše Uroš Razpet, župan OBČINA VIDEM 1279. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov ( Ur.l. RS št. 110/02, 47/04, 126/07,108/09, 61/2010 ZRud1, (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34, 101/13 - ZDavNepr in 110/13, 19/2015, 61/17-GZ) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2) je Občinski svet Občine Videm na svoji 26. redni seji dne 19.12.2017 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra • parc. št. 407/2, k.o. 449 - Ljubstava in se pri navedeni parceli vknjiži izbris zaznambe javnega dobra. 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-04/2017-010 Datum: 19. 12. 2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan 1280. Potrditev Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki Na podlagi petega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in16. člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB2 in 45/2017), je Občinski svet občine Videm, na svoj 26. redni seji, dne 19.12.2017, sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) na območju Občine Videm za leto 2018, ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb Čisto mesto Ptuj d.o.o. 2. Potrdijo se cene storitev naslednjih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm: 1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 1.1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (vsebuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže, zbiranje bioloških odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov), ki vključuje: 1.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0023 EUR/kg zbranih odpadkov 1.1.2. Cena storitve: 0,1257 EUR/kg zbranih odpadkov 2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov 2.1. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje: 2.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg obdelanih odpadkov 2.1.2. Cena storitve: 0,0833 EUR/kg obdelanih odpadkov 3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 3.1. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki vključuje: 3.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg odloženih odpadkov 3.1.2. Cena storitve: 0,1010 EUR/kg odloženih odpadkov 3. Ta sklep začne veljati takoj. 4. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati od 01.01.2018 dalje. Številka: 007-4/2017-11 Datum: 19. 12. 2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan OBČINA VOJNIK 1281. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrt Spremembe in dopolnitve OLN obrtno -poslovno cono Arclin Na podlagi 57. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP(106/10 POPR.), 43/11- ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in na podlagi 20. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016 je Občinski svet Občine Vojnik na 21. redni seji dne 13.12.2017 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRT SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OLN OBRTNO - POSLOVNO CONO ARCLIN 1. člen S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt Spremembe in dopolnitve OLN za obrtno -poslovno cono Arclin (Ur.l. RS, št. 106/06, 9/07, 115/07, Uradno glasilo slovenskih občin5/11 in 54/14). Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 2. člen V 5. členu, v prvem odstavku, se za stanovanjske dejavnosti doda nova alineja, ki se glasi: » - dovoljene so terciarne dejavnosti (obrt in ostale poslovne dejavnosti za mirno obrt)« 3. člen V 8. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: » stanovanjski objekt A3 na parceli št. 774/30 k.o. Vojnik trg se lahko spremeni v poslovno stanovanjski objekt - zobotehnična dejavnost.« 4. člen V 18. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje. Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda LZ-N 100 preko obstoječega vodovodnega priključka. V primeru povečanega odvzema oz. porabe vode je potrebno priključek povečati na stroške investitorja.« 5. člen V 19. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Fekalna kanalizacija: Komunalne odpadne vode se speljejo preko obstoječega kanalizacijskega priključka komunalnih odpadnih vod v javni fekalni kanal. Kanalizacija na obravnavanem območju je del kanalizacijskega sistema ČN Škofja vas 10015. Meteorna kanalizacija: Padavinske vode s strehe in manipulativnih površin so speljane preko obstoječega meteornega kanalizacijskega priključka v javno meteorno kanalizacijo. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in javno kanalizacijo (U.l. RS št. 64/12, 64/14, 98/15).« 6. člen V 20. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Obstoječi stanovanjski objekt je že priključen na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 8005682 z zakupljeno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25A v odjemni skupini »Gospodinjski odjem« in se napaja na NN izvodu Gradbišče v TP OPC ARCLIN 2. z ozirom na to, da se objekt spreminja iz stanovanjskega v poslovno stanovanjski objekt je potrebno za poslovni del objekta predvideti dodatno merilno mesto v odjemni skupini »Ostali odjem na NN« za kar si je potrebno pridobiti od Elektra Celja d.d. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. Dodatno merilno mesto se lahko namesti v obstoječo priključno merilno omarico, ki je locirana ob robu parcele s tem, da je pred priključitvijo potrebno z Elektrom Celje d.d. skleniti pogodbo o prevzemu in predaji NN priključnega voda od R2 do obstoječe PMO v osnovna sredstva Elektra Celje d.d.. V kolikor investitor NN priključka voda ne preda v osnovna sredstva elektra Celje d.d. Je potrebno predvideti nov NN priključni vod iz R2 do nove priključno merilne omarice v katero se namesti dodatno merilno mesto.« 7. člen V 21. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Priključitev na TK omrežje Na območju urejanja je evidentirano TK omrežje. Objekt je že priključen na obstoječe TK omrežje. Priključitev na CATV omrežje Na območju urejanja je že izgrajen razvod kabelsko razdelilnega sistema KRS. V soglasju z upravljvcem Telemach d.o.o. je možnost priključitve objekta na kabelski komunikacijski sistem. » 8. člen V 22. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Na obravnavanem območju OPPN , na območju stanovanjske hiše na zemljišču parc št. 774/30 k.o. Vojnik trg je na Celjski cesti in Ulici Žige Popoviča že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, odsek V2-PE125 in V3-PE125, delovnega tlaka 4 bar. Na predmetnem zemljišču je zgrajen tudi odcep za priključek. Priključitev objekta na plinovodno omrežje bo možno po pridobitvi soglasja za priključitev.« 9. člen V 23. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Za vsak stanovanjski ali poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju občine Vojnik.« 10. člen V 30. členu se spremenijo poglavja požar, potres, obramba in zaščita in se glasijo: Požar; Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje v območju OLN obrtno poslovne cone Arclin. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. Potres; Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2013 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega - geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu. Zaščitni ukrepi; Skladno s predpisi s področja graditve zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni polavno ogroženo in ne leži v neposredni bližini vodotokov. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0002/2008-42 Datum: 13.12.2017 Občina Vojnik Branko Petre, župan OBČINA ZAVRČ 1282. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl.US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZfisP in 80/16, 33/17, 59/17 - ZIPRS1718), 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na 20. redni seji, dne, 21.12.2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Zavrč za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov (varianta: podkontov). Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.675.940,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.330.170,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.184.860,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.074.930,00 703 Davki na premoženje 87.270,00 704 Domači davki na blago in storitve 22.660,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 145.310,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 74.100,00 711 Takse in pristojbine 1.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 2.500,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 66.910,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 345.770,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 239.910,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 105.860,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.806.230,00 40 TEKOČI ODHODKI 931.976,43 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 218.259,76 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 32.190,24 402 Izdatki za blago in storitve 514.108,06 403 Plačila domačih obresti 16.450,00 409 Rezerve 150.968,37 41 TEKOČI TRANSFERI 576.888,00 410 Subvencije 55.760,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 308.070,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 78.650,00 413 Drugi tekoči domači transferi 134.408,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 250.115,57 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 250.115,57 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 47.250,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 29.640,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 17.610,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -130.290,00 B. RAČUN FINANČIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALKSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 40.000,00 50 Zadolževanje 40.000,00 500 Domače zadolževanje 40.000,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 89.710,00 55 Odplačilo dolga 89.710,00 550 Odplačila domačega dolga 89.710,00 IX. SPREMEMBA STANJA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -180.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -49.710,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. - IX.) 130.290,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 180.000,00 9009 Splošni sklad za drugo 180.000,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zavrč. (www.zavrc.si ) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta na ravni proračunske postavke - podkonta). Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Zavrč je odgovoren župan. Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom, 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 5. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 6. drugi prihodki, ki jih določi občina, 7. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 8. koncesijska dajatev za gozdove. • Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar - junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika -župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom, Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Proračunska rezerva oblikovana po ZJF V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva za naravne nesreče se v letu 2018 oblikuje v višini 17.000,00 EUR in Proračunska rezerva iz rezerv države v višini 123.754,00 eur. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, se v proračunu oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 10.214,37 EUR. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 300,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 3.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 40.000,00 EUR. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2018 zadolžijo le s soglasjem ustanovitelja in do zakonsko dovoljenih obsegov. O dajanju soglasij odloča občinski svet Občine Zavrč. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2018 izdajo poroštva le s soglasjem ustanovitelja. O dajanju poroštev odloča občinski svet Občine Zavrč. 13. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2018 ne zadolži. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Zavrč v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2018. Številka: 410-01/2017-002 Datum: 21.12.2017 Občina Zavrč Miran Vuk, župan Na podlagi 4.člena sklepa o imenovanju podžupana št. 032-2/2014-002 podžupan Janko Lorbek l.r. 1283. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl.US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZfisP in 80/16, 33/17, 59/17 - ZIPRS1718), 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na_. redni seji, dne, 21.12.2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2019 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Zavrč za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov (varianta: podkontov). Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.894.000,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.311.900,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.167.020,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.077.088,00 703 Davki na premoženje 67.272,00 704 Domači davki na blago in storitve 22.660,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 144.880,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 74.100,00 711 Takse in pristojbine 1.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 2.500,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 66.480,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 582.100,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 234.930,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 347.170,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.019.970,00 40 TEKOČI ODHODKI 838.047,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 245.044,64 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.335,36 402 Izdatki za blago in storitve 383.866,37 403 Plačila domačih obresti 15.650,00 409 Rezerve 157.150,63 41 TEKOČI TRANSFERI 579.388,00 410 Subvencije 55.760,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 310.070,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 80.150,00 413 Drugi tekoči domači transferi 133.408,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 524.140,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 524.140,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 78.395,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 67.285,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 11.110,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (1. - II.) -125.970,00 B. RAČUN FINANČIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALKSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 60.000,00 50 Zadolževanje 60.000,00 500 Domače zadolževanje 60.000,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 78.030,00 55 Odplačilo dolga 78.030,00 550 Odplačila domačega dolga 78.030,00 IX. SPREMEMBA STANJA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -144.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -18.030,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. - IX.) 125.970,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 144.000,00 9009 Splošni sklad za drugo 144.000,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zavrč. (www.zavrc.si ) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta na ravni proračunske postavke - podkonta). Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Zavrč je odgovoren župan. Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom, 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 5. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 6. drugi prihodki, ki jih določi občina, 7. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 8. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar - junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika -župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom, Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Proračunska rezerva oblikovana po ZJF V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva za naravne nesreče se v letu 2019 oblikuje v višini 17.000,00 EUR in Proračunska rezerva iz rezerv države v višini 123.754,00 eur. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, se v proračunu oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 16.396,63 EUR. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF. Sredstva splošne proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 10. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 300,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 3.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 60.000,00 EUR. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 12. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2019 zadolžijo le s soglasjem ustanovitelja in do zakonsko dovoljenih obsegov. O dajanju soglasij odloča občinski svet Občine Zavrč. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2019 izdajo poroštva le s soglasjem ustanovitelja. O dajanju poroštev odloča občinski svet Občine Zavrč. 13. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2019 ne zadolži. 6. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Zavrč v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2019. Številka: 410-01/2017-003 Datum: Občina Zavrč Miran Vuk, župan Na podlagi 4.člena sklepa o imenovanju podžupana št. 032-2/2014-002 podžupan Janko Lorbek l.r. 1284. Sklep o subvenciji stroškov uporabe javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb v Občini Zavrč Na podlagi četrtega odstavka 59. Člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l .RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPP0, 127/2006-ZIZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 63/2009, 87/2012 0dl.US:U-I-88/10-11), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012, 109/2012) in Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 20. redni seji dne, 21.12.2017 sprejel naslednji SKLEP O SUBVENCIJI STROŠKOV UPORABE JAVNE INFRASTRUKTURE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI ZAVRČ 1. člen Občina Zavrč bo subvencionirala ceno storitve obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v delu, ki se nanaša na strošek uporabe javne infrastrukture v obdobju od 01.01.2018 do sprejetja cene storitve obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode po naslednji metodologiji: • Subvencionira se 100 % neto obračunane amortizacije gospodarske javne infrastrukture za dejavnost oskrbe »odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode« za leto 2018 brez obračuna DDV od subvencije oz. 91,32 % obračunane amortizacije gospodarske javne infrastrukture za dejavnost odvajanje in čiščenje Št. 58/21.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2018 v primeru obračuna DDV od subvencije; 2. člen Subvencija v višini 91,32 % je predlagana z namenom, da njena višina po obračunu in plačilu davka (9,5% pri subvenciji) ne preseže višine zaračunane najemnine brez DDV. V kolikor je subvencija brez obračuna DDV se subvencionira v 100 % višini. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati začne naslednji dan po objavi, uporablja se od 01.01.2018, ter velja do sprejetja cene storitve obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Številka: 410-45/2013-009 Datum: 21.12.2017 Občina Zavrč Miran Vuk, župan Na podlagi 4.člena sklepa o imenovanju podžupana št. 032-2/2014-002 podžupan Janko Lorbek l.r. OBČINA BENEDIKT Stran 1249. Odlok o proračunu Občine Benedikt 1977 za leto 2018 1250. Tehnični pravilnik o ravnanju s 1980 komunalnimi odpadki v Občini Benedikt 1251. Sklep o potrditvi Elaborata 1992 gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za občino Benedikt za leto 2017 1252. Sklep o določitvi vrednosti točke za 1992 odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2018 1253. Sklep o potrditvi elaborata in cenika 1993 1254. Sklep o začetku postopka priprave 1994 sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Terme Benedikt OBČINA BLED Stran 1255. Odlok o drugih spremembah in 1995 dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta »ožje središče Bleda« 1256. Obvezna razlaga Odloka o 1997 občinskem prostorskem načrtu Občine Bled OBČINA CERKVENJAK Stran 1257. Odlok o proračunu Občine 1997 Cerkvenjak za leto 2018 1258. Odlok o nadomestilu za uporabo 2000 stavbnega zemljišča na območju Občine Cerkvenjak 1259. Tehnični pravilnik o ravnanju s 2003 komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak 1260. Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti 2014 in programov društev, organizacij in združenj v Občini Cerkvenjak 1261. Pravilnik o spremembah in 2017 dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine Cerkvenjak OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Stran 1262. Odlok o proračunu Občine Črna na 2017 Koroškem za leto 2018 OBČINA HAJDINA Stran 1263. Odlok o postopku in merilih za 2020 sofinanciranje letnega programa športa v Občini Hajdina 1264. Odlok o načinu opravljanja 2028 obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina 1265. Sklep o ceni programov za OŠ 2041 Hajdina - enota vrtec 1266. Sklep o višini najemnine in višini 2041 enkratnega nadomestila o najemu groba, ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina Št. 60/27.12.2017 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2063 1267. 1268. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v Občini Hajdina Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 2041 2042 služb v Občini Zavrč OBČINA LOVRENC 1269. Sklep o določitvi cen programov vrtca za leto 2018 1270. Sklep o izdaji soglasja k cenam storitve pomoči na domu v Občini Lovrenc na Pohorju 1271. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2018 OBČINA PODLEHNIK 1272. Sklep o začasnem financiranju Občine Podlehnik v obdobju januar - marec 2018 1273. Sklep o višini letne najemnine za najetje grobov za leto 2018 OBČINA RADENCI 1274. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »zavoda za turizem in šport Radenci« 1275. Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci v obdobju januar -marec 2018 1276. Sklep o prenosu premoženja v upravljanje OBČINA RUŠE 1277. 1278. Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2018 Pravilnik o zagotavljanju proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov Stran 2042 2043 2043 Stran 2044 2046 Stran 2047 2047 2048 Stran 2048 2051 OBČINA VIDEM 1279. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1280. Potrditev Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki OBČINA VOJNIK 1281. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrt Spremembe in dopolnitve OLN obrtno - poslovno cono Arclin Stran 2053 2053 Stran 2053 OBČINA ZAVRC 1282. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2018 1283. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2019 1284. Sklep o subvenciji stroškov uporabe javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih Stran 2055 2058 2061