125. številka
Ljubljana, t soboto 31. maja.
XVII. leto, 1884.
i
Izhaja vsak dan »v««er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij Bko-oge rske dežele za v"so,. h£o tT> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeh mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be m vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Zaradi Binkostnih praznikov izide prihodnji Ust v torek 3. junija 1884.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
a četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
u pol leta........ 8   „   — „
„ Četrt leta........ 4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „  40 „
Upraimištvo ,,Slov. Naroda*'.
In hoc signo vinces!
—o.— Letošnji bi »kostni prazniki usuli bodo na lepe slovanske kraje ob Savinji cel rožnik prelepega in nadobudnega domorodnega cvetja! »Savinjskemu Sokolu", temu novemu polku vojskujočega se slovenstva, se bode jutri blagoslovilo prisežno znamenje, trobojni prapor, in iz te navdušujoče prilike praznične ure, posvečene narodni zavesti, domovinski ljubezni, setvi za bodočo sloveu-sko-naroduo žertev! V uzornem Mozirji bodo jutri in pojutranjem množice našega naroda obnovile in pomladile svoje rodoljubne čute in globoko v srca jim bodo zakalile narodne kreposti, katere jim bode ogreval pogled na belo-modro-rudečo blagoslovljeno zastavo! Ali te množice ne bodo vkupe prihitele Bamo iz najbližjih meBt, trgov in sel, — nego narod, ki je tukaj zbran, zbral se je od vseh stranij slovenske zemlje in, dasi neznani si v lica, pozdravljajo se brat brata, sestra sestro 1 In nadalje bode nam živa naša narodna zavest le prerado odplula
našega duba čez hrib in dol, da bode prisoten vzvišenim trenotjern na slavnostnih tleh spodnje-štajer-ske naše domovine! In tako pa smemo ponosno poudarjati, da bosta ta praznika z novim ognjem pod netila vseslovensko našo zavest, da nam sijajno osvedočita razkropljenega slovenskega rodii jednodušnost in solidarnost!
Ali tudi brez teh veselih pričakovanj mogli bi danes pred Duhovim, pred praznikom svobodne in svete ideje, kazati na zmago narodne naše ideje, na prodirajoči vpliv slovenskega duha. Bodi drugo, kakor hoče, sladka zavest in veselo zadostilo nam je za žalostno našo prošlost in maloveselo našo sedanjost to, da so slovenski udje, nekdaj ločeni, sedaj zopet zbrani, da so ti otrpeli udje znova oživeli in da se mi Slovenci sedaj Čutimo jedno telo z jedno svestjd in z isto voljo! Ogromne ka mene je za mejnike navalila zgodovina na Slovencev lastnino, po slovenski naši domovini; viharnih in smrtonosnih časov more ležale so slovenskemu narodu na prsih, na nogah in rokah, da se je jedva dihati dalo in bi se kmalu ustavila krv življenja: ali duh narodni se je zmagovito prebil skozi vse zapreke in narodno mrtvilo je oživil v delujoči, v vsej Bvoji celoti zavedajoči se organizem! Moč narodne ideje nas je obudila in prerodila je narod, z njeno pomočjo ostanemo aamsvoj narod in nje se oprimši pridemo tudi do samosvoje narodne bodočnosti. Tu je vir našemu življenju, in tudi dokler bodemu zajemali moči svojemu telesu iz zlate posode svoje slovenske naroduosti, tako dolgo ostanemo čvrsti in v vednem napredujočem presoavlja-nji! Če pa nam po naši malomarnosti ugasne zubelj narodnega ognja, tedaj se tudi življenje Slovencev spremeni v življenje pepela, kateremu je bil ogenj pošel!
Sicer, hvala Bogu, nam neso še prišli dnevi narodne samomoritve, šibe usodinega prokletstva! Še smo zvesti duhu, ki nam je življenje dal, po katerem se čutimo narod v veselji in žalosti, kjer koli nas zadeneta v naših stiskanih pokrajinah! Še vemo, da smo si b trdimi boji in v velikih nevarnostih rešili svoje bojno znamenje, svojo zastavo, jedino pridobitev: zavest o dušni celokupno s t i sloven ske ga raztresenega naroda!
In s tem rešenim imetjem vemo, da si pridobimo še druzega blaga, dokler smo zbrani okrog te zastave, tudi upati smemo, da naše narodno slovensko teženje, katero nam je dano iz nebes, iz kraljestva najvišjih idej&lov človeških, da to naše teženje ne bodo zastonj, temveč obdano s slavo in zmago!
Naša nedavna prošlost, naša dušna dela, ki so nam pognala iz domačih, narodnih vrtov, daj6 nam poroštva za našo bodočnost. Iz zadnjega in slehernega stanovišča in stališča ozirajmo se Slovenci vsi na to zastavo, ker nam vsem je jedna prošlost, ista sedanjost in ista bodočnost. Kakšna bode ta naša skupna bodočnost, to je največjidel v naših rokah!
V grobove ne poležemo, ako sami nečemo, bodočnost nam bode dobra, če si jo sami pripravimo, a si je pripraviti ne damo od naših sovražnikov, očitnih in skritih! Na žalost, izgubljenih sinov imamo veliko, a veliko je tudi tacib, ki križemrok opazujejo narodove usode razvoj, in si neso v svesti dolžnosti, katera jim veleva po svoji moči pomagati pri narodnem delu! Napredovali bi, če bi hoteli, — če bi hoteli resno in pošteno delati, če bi bili složni. Da, složni, — to je napredku prvi uvet! Vsi mi delamo narodno vojsko, a vsi ne moremo biti v prvi vrsti, — da bi to človeška slabost jemala v poštev! Lahko bi nam bilo zdruščiti zadnji ostavek zavirajočega tujstva, da bi ves narod pogumno in složno delal svojemu konečnemu namenu primerno, da bi zlasti slovenski razumniki vsak pošteno, požrtvovalno in brez zavisti vršili svojo delo na mestu, ki jim je tisti čas dano, in ne bi iz golega in bosega samo-ljubja ftrtili avtoritete v voditeljski vrsti!
Strašno ima glavo germanizacija in predrzno jo vzdiguje po konci: in vender bi je mi ne hoteli opaziti? In tudi ne na jugu italijanstva v istih prizorih ? Kaj se mislimo rešiti sebe na Kranjskem in pomagati drugim, ali bolje sebi, proti meji slovenski s tem, da zagazimo po kalužah stare slovanske pregrehe — nesloge, sovraštva mej brati?
In konečno! Ne bodimo Slovenci v politiki, kar so mobamedanci v veri, ne zanašajrao se namreč na vladni fatalizem! Volja, opravičene želje narodov neso zmirom jedne in iste, z namerami in težnjami
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. E. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXVI. Poglavje. Pobratimstvo. (Dalje.)
In Maksim je odprl svoje kalne oči in pomolil mu je roki:
— Z Bogom, pobratim moj! Ni bilo sojeno nama vkupe živeti na svetu. Delaj sam, kar sva hotela vkupe delati.
— Maksim, — rekel je Serebrjani, pritisnivši ustna na vroče čelo umirajočega, — ali mi imaš morda kaj naročiti?
— Sporoči materi moj poslednji pozdrav, povej jej, da Bem umrl, nje se spominjajoč . . .
— Povedal bodem že, Maksim, povedal, — odgovoril je Serebrjani, komaj premagujoč Bolze.
— A križ, — nadaljeval je Maksim, — ta, ki je na turni, oddaj njej ... a mojega nosi za spomin na svojega pobratima . . .
— Pobratim moj, — rekel je Serebrjani, — ali nemaš še kaj na svojej duši?   Ali ni še kake
druge ljubezni v tvojem srci ? Ne sramuj se, Maksim, po kom ti je še žal razen po materi.
— Žal mi je po domovini, žal mi je po svetej Rusiji! Ljubil je nesem nič manj, kakor mater, a druge ljubezni ni bilo v meni!
Maksim je zakril oči. Obraz mu je gorel, dihal je vedno bolj po goBtem.
Čez nekoliko trenotkov je zopet pogledal Se-rebrjanega.
— Pobratim, — rekel je, — rad bi pil mrzle
vode!
Reka je bila blizu, knez je ustal, zajel vode v Čelado in podal jo Maksimu.
— Zdaj mi je bolje, — rekel je umirajoči, — priuzdigni me, pomagaj mi, prekrižati se!
Knez je priuzdignil Maksima. Ta je pogledal okrog z ugasujočim pogledom, zagledal bežeče Tatar je in zasmejal se.
— Saj sem rekel, Nikita Romanovič, da bo Bog poteguje za nas . . . Glej, kako so se razkropili ... a meni se že dela tema pred očmi ... oh, kako nerad sedaj umrjem!
Kri mu je bruhnila iz ust.
— Gospod Bog, sprejmi mojo dušo! — iz-pregovoril je Maksim in pal mrtev.
XXVII. Poglavje. Basmanov.
Ljudje Basmanova in razbojniki so okrožili Serebrjanega.
Tatarji so bili popolnem nnt^'* I, mnog" jih je bilo ujetih, drugi so bežali. Maksimu bo izkopali gomilo in pokopali ga častno V tom jc Basmanov raztegnil na bregu reku svoj perzijski šotor, a njegov dvornik, jedeu načelnik njegove 5ete, objavil je Serebrjanem da ga prosi Basmanov, ne odreči priti na obed v njegov šotor.
Ležeč na svilnatih blazinah, 3 razčesaa in z dišavami namazan, gle<! . ,o v zrcalo, katero je držal pred njiii. meče mlad konjar. Obraz Basmanova kazal je čudno zmes hinavščine, prevzetnosti, razva-jenosti, razvrata in brezskrbne predrznosti, zkoz to zmes videla seje nedobroželjnost, katera nikdar ne zapusti opričnika pri pogledu zemskega bojarja. Ker se mu je dozdevalo, da ga Serebrjani mora prezirati, je že poprej preudaril, izpolnujoč celo dolžnost gostoljubnosti, kuko se bode maščeval nad gostom, ko bi ta naravnoht pokazal svoje preziranje. Pri prihodu Serebrjanega, pozdravil ga je s prikloneujem glave, pa ni se ganil z mesta.
(Dalje prihO '
njihovih vlad. Če bi ne bilo tako, ne bi zgodovina poznala narodnih prevratov in v parlamentu ne bi opozicije bilo! Slovenci imamo vlado nam „prijazno", podpirano in vzdrževano od naših poslancev, ali pa se nam da jednakopravnost, ali se skoro ne zahteva, da se, kakor priplazivši se tujci, na stari svoji zemlji skrivamo in s črno tančico zagrinjamo naše odkritosrčne obraze? In tisti Slovenci, ki se v dobi Bedanji štejejo srečne, „utrjene in zagotovljene", naj bi pač pomislili na stanje naših rodnih ljudij na Koroškem, Štajerskem, v Istri, na Primorskem »n Goriškem, naj bi uvaževali, kako mirno vlada naša gleda menj oficijalno, a še hujšo neoficijalno germanizacijo v nas Slovencih. In kdor se čuti del, člana slovenskega naroda, ta tudi mora čutiti vsak še tako oddaljeni napad na svoj narod; — zadovoljil se tudi ne bo, da mu na glavo pokladajo mrzle ohlapke, roke in noge pa mu se v žrjavico tlači, in sedaj tem rajši, ker mu lahko povedo, de mu pač zato po glavi delajo hlad! Koliko so sploh narodne pridobitve vredne, če sj jih pridobi z jeduakotehtnimi narodnimi žrtvami?
V zmislu narodnega duha, kateri uas je prerodi!, bodimo složni v malem in velikem, glejmo, da se nam vzpolnjuje narodno voljo, ki je tudi ta, da se nam ne posuši nijeden ud na narodnem našem životu! In jutri, ko se osobno ali v duhu udeležimo lepe in vesele slavnosti na Spodnjem Štajerskem, spomnimo se tudi, da nam je žalost, trpljenje vzajemno, da je nam vzajemen boj iu da s to mislijo, s to zastavo Slovenci tudi zmagamo!
Zares: Ju hoc signo vince s!"
Bistrica — Reka pa Trst.
Z nad Reke.
Ne sr.mo to, drugi rojaci ob Reci! da sem meso vašega mesa, kri vaše krvi, da mi torej žarno srce bije za vsak del našega naroda in blagost njegovo, nego tudi to, da živim več ali manj dolgo Število let mej vami ali blizu vas, me opravičuje, da napišem naslednje prej, ko se uradno določi osoda Bistrice in Reke s Trstom.
Deset let ali več je, ko sem prešel cesto za vodo od Vrem do Bistrice z nečim zemljemercem, ki je mnogo videl iu skusil na tem širnem svetu. Izrekel se je jako laskavo o Reskej dolini: o nje legi, lepoti, rodovitnosti in blu gostu uji v njej, Češ, da takšno krasno pot se redko kje hodi.
„In komu se je zahvaliti za te gosto obrastene griče, te gorice z zdravo trto, z bogatim sadjem, komu za plodne njive in zelene travnike? Vse jedino Hrebro-peni vodi! In kje bili bi mlini pri mlinu in žage v blagem stanu, kot drugje gradiči, brez mirne Reke ? . . .
Jedina voda plodi in vlaži direktno ali indirektno po zraku gozd, vinograd, travnik, polje in vrt in daje blagoslov prebivalcem ob sebi" . . .
Mej potom sedeva pri znanci h kozarcu domače vreraštine: on je ipuk mlinar pa Žagar. Nadaljujemo in ponavljamo prejšnje govore in hvalo o tej lepej dolini: „„Meni bi počilo srce, če bi se kedaj zjutraj probudil in ne našel vode za svojo hišo, če bi ne slišal pile pa ropota v mlinu", veli naš gospodar. Ali ne samo za nas je ta-le Reka največji zaklad in dar božji, nego tudi za naše sosede na levo in desno tja v tretjo faro. Kako bi se živel Pivčan, Nadanjec, Košanec itd. brez Reke? Kaj bi počel Kraševec brez nje? Nam vsem je voda naše prvo in naše zadnje!""
Iu tega mnenja, tega glasu bilo je te čas VBe, ko se ni še mešetarilo s Trstom, bodi mlinar, bodi kmet ali delavec. Pa časi se spreminjajo in ž njimi tudi možje, kedar jim blesti nasproti denar pa čast!
To omami in zapelje marsikoga, da misli le na sebe, na svoj Jaz", da zanemari občno korist ali celo pozabi, da ima kot ud srenje, dežele in naroda občne dolžnosti po zmožnosti in razmerah svojih!
Pred nekaj dnevi bil sem za veselje spet za vodo in v Bistrici. In našel sem marsikaterega Pavla za Savla! Ali v občno tolažbo le marsikaterega. Gospodar, katerega sem omenjal zgoraj, ostal je previdno in možato stari. Ko besedim tako domače ž njim o prodaji vode in nasledkih tega, me zavrne odločno: „Poznate me leta in leta. Vi veste, da poznam delo in praznik. Srečen je bil moj oča, in očetov oča, in srečen sem jaz kot mlinar in kmetovalec, srečen bode lehko pozni moj rod, če bode priden, trezen in delaven v naših razmerah. Recite, da poberem tiste tisoče, Bog zna, kako bi hotel moj sin živeti in izrejati svoje otroke. Jaz se ne bodem
premenil; ali sin bode najbrže pol gospoda, sinov sin gospod in sinovega sina sin pa sigurno — brez doma. Kup denarja bi odprl nepoznanim potrebam in mehkužnostim na tečaj vrata. In ali nam zdaj kaj manjka — hvala Bogu!?" — nsAli očka vsaj bi jemal Trst jedva 40.000 kub. metrov vode na dan, in drugo bi ostalo — in to po noči."u
„E hodite, prijatelj, lisica je zvita, in vender jo je jež iz lastne hiše — luknje izrinil. Kedar je vode odveč ali vsaj dosti, Bog jo blagoslovi slednjemu in tudi Trstu, vsaj smo ljudje . . .
Ali mi očetje, gospodarji in zavedni narodnjaci imamo po vrsti ljubezen iu dolžnosti v hiši in zunaj nje ... .
Časi pridejo v letu in to cele mesece, ko niti 40.000 kub. ne izore. Izgovor s hranilnimi jamami je veliko vprašanje! Tukaj, kjer zdaj šviga bistra riba, kvakale bodo nadležne žabe, kolo bode stalo, živahna cesta bode prazna — vse bode mrtvo in žalostno in to od roda do roda.
In kaj pa porekć naši bližnji in daljni sosedje v tem slučaji, ko bode komaj vode ali še ne za kontrakt in naše struge prazne? To se godi navadno mesece julija, avgusta itd., ko se še v Bistrici mlinarji vrste* zaradi male vode pri mletvi in žaganji. Ubogi kmetic na Pivki, Krasu in drugod komaj čaka prvega zrna. Kam bode šel, kam nesel v mlin? Še zdaj čaka celi dan na moko; in kaj bodo potem? „Moko kupi !u „„No, pa zakaj!"" In kam bode gonil napajat, kje bode jemal pitne vode? „V touiunili !•' Ali kakšna bode voda tamo? Si bode sam kalil v groznem trudu smrtne bolezni?! In kakšne bodo klimatične, vremenske premembe?! —In tudi po zimi so veliki ugovori! — Glejte, bodi suha zima, — v domačih kalib ne niti kaplje. Prebivalci okolu Vrema, Rodika, Lokve, Divačo itd. žive" cele tedne jedino t izpeljevanjem ledii. Pa kam naj gredo ponj, kje naj išče kos kruha in to črnega, žuljavega, če je še Reka suha !? Trst se je pečal z Rižano in je pred leti kupil izliv pri Škocijanu — in to gotovo zadostuje.
Vsaj se dade umetno sicer zdrava voda stu-denčiti! In mi bi osiromaščili in opustošili cele pokrajine iz same sebičnosti posameznih in ljubezni do „prebogatih" bližnjih. Prvi rod bi še nekaj vedel o prodaji in dobičku, reci tudi drugi: ali kaj bode v l prihodnje?!"
Rojaci moji to ho poštene in istinite besede l In tacih mislij so še tudi nekateri drugi naravnost prizadeti mlinarji pa Žagarji, ki ima glavo in srce za občno blagost. Se ve, da je večina posestnikov mlinov in žag za prodaj in za „dobri kup" denarja. Nekaj tih-le, ki so že zdaj jako imoviti, postali bi za vse čase pri dobrem gospodarstvu „gospodje-obrestniki" in najbrže svojemu rojstnemu domu obrnili hrbet in legli na mehke, brezskrbne blazine „v lepše kraje, lepša mesta" .... Drugi spet, katerim so nezgode ali slabo gospodarstvo zadele skeleče rane, upajo se s prodajo ozdraviti. To oboje j6 z ozkega, sebičnega stališča umevno !
Ali zdaj pa imajo tisoči besedo, cele fare, cele sodnije po treh pokrajinah, ki v velikem vefiem potu in težjih razmerah žive sebe in plačujejo ogromne davke — dalje stotine delavcev, ki so potem ob kruh — vsaj deloma — in pa na beraškej palici. In teh dveh zadnjih vrst zbralo se jih je na stotine 18. maja. t. 1. v Trnovem vkup. Vsi so jednoglasno, razburjeno trdili in oporekali: „Voda ostane našim krajem kot jo je dal stvarnik — vode pa zraka ne boš prodajal principijalno — vsako živo bitje ima naravno pravo do tega v obče in nam gre za „biti" in ne „biti" na račun malega števila — to se ne more kupovati, odškodovati — groš ima kratke noge itd. itd."
Ali od srca govoreč, na mene je to zborovanje napravilo utis iz nekdanjih žalostnih časov, ko se je vprek kričalo: „le vkup, le vkup uboga gmajna . . .!" Jedini g. V., pošteno naš, dal je shodu pravno obliko, da se napravi prošnja, da vlada ne da koncesije itd.
Bratci, bolj važni bodo dnevi od petega junija naprej ! In bojim se, da bi iz navidezne, občne ne-rednosti ne okoristila se naša nasprotna stranka. Glasno hoče in brani narod jedno in isto: „Kakor je dal Bog nam, tako ostane"! Ali ta bi prišel rad do cilja po suhem, ta po vodi, ta z vozom in ta z lesom v roci! Res, da imajo razne vasi razne občine na videz večje ali manje interese, a na zadnje se vkupljajo vender vse vkup!
Potrebno je, da vsak posamezen, vsaka občina premišljeno formulira  svoje  težnje.   Ali treba je
tukaj v principu nekega jedra iz vsega. In zakaj ? Pravice gre braniti! In Če hodiš na bran, vprašaj, kakšen je nasprotnik, kakšno orožje nosi seboj ?
S palico ali pestjo ne pojdeš na risa ali medveda in s kanonom ne pojdeš na vrabce! „Uboga gmajna" prihrumiš vkup; res, da imaš Boga in večno natorno pravo za sebe. Tržaško mesto ti pošlje v boj pretuhtane in premetene, postave vešče može, in Ž njimi bode večina navideznih posestnikov vode, mlinarji in pilarji. Vlada ima tukaj svoje in celo težavno stališče. (Bog varuj, da bi tukaj sumničili, kajti predobro poznamo posebe g. okrajnega glavarja v Postojini in njega ogromne zaslugo za „ubogo gmajno".)
Zatorej je jako pameten Bklep vrlih Pivčanov, da so povabili za zdaj tudi na svoje troške za vse mogoče shiraje, da imajo pomoč pri rokah, postavo-uka, moža našega, ki ima vest, src«) in glavo za slovensko ljudstvo. In vsi drugi se jim o pravem času pridružite, kajti povsod je treba glave in jedinosti !
In tako vam Bog daj pamet in srečo!
Ali nesem še na konci. Ti obračaš, in drugi ti obrne, da ne veš kako in kedaj! Mi smo preverjeni, da nam mora ostati „status quo(l, kakor je bilo ustvarjeno!
Recimo le, da navstane prodaj, no, recimo le, da jo imovitejši popišejo s kapitalom in zaslužkom od nas, kaj bode s stotinami služečih, z njihovimi ženami in otroci. Zadnja leta bila je bolj slaba kupčija z žaganim lesom: in vse je jadikovalo in stradalo. A ostal nam je vender lep up, in zdaj je boljše! No, kaj pa potem, ko bi ne biio vode na mesece dolgo, niti upa več. P ros j tki in razcapani narasto in bodo nadlegovali z davki preobložene in pridne kmete, ki ao že tako dosti pri vodi kaznovani. In če ne daš, ti vzamem, kajti sila kola lomi in živ ne morem pod mater zemljo . . .!
Da se mi ne očita komunizma, zapišem nekakšno predrzno, a vender premisleka vredno misel, da bi morala vlada odločno govoriti in skrbeti za vse slučaje posredno ali neposredno za delo. Morebiti bi pomagala velika prejnica ali tovarna za sladkor? (Škodila bi tudi zdaj ne na vse strani.) Ali kupnine in odškodnine naj se toliko procentov kapi tal i zuje !
No, s tem bi se deloma pomagalo težakom. In kaj pa bode s kmetom, s tem pravim faktorjem dežele in države!? Sami si ne morejo uspraviti mlinov na par (suhe mline) ali kakor bodi. In kdo jim povrne škode pri zaslužku, kdo da vire za življenje, kdo bode za nje plačeval davke itd. itd.?! — Č!e ni vode, ni mletve, če je malo vode, je dražja mletev in dražje žaganje in to ostane brez upa in nehanja. „Uboga gmajna . . . 1"
Pri teh razmerah je, ne le vsacega prizadetega ali tistega, ki pozna stvar na mestu, sveta dolžnost in gorka želja, da odgovori na vsako vprašanje o tej reči: ne, ne in ne, nego tudi vsacega pravega rodoljuba sploh, kajti če trpi del našega naroda na narodnun blagostanji trpimo vsi. In mi smo že tako na vse strani prekanjeni in trpini! Potem, po izgubljenem raji so zaman solze!
Zdaz le še par besedic o tej zadevi v dopisu št. 121 „Slov. Naroda", katerega pa itak ne smatram za resnega in to „sine irra studioque", prijatelj H., ti brate moj iz naroda, kako prideš ti mej takšne preroke ?
Dixi! Jaz ne odgovarjam, če mi pride Peter ali Pavel z rokovicami ali cepcem. Narod bode govoril in sodil! D oran.
Za zboljšanje delavskega stanja.
(Dalje.)
§. 96 b (v 6. poglavji obrtnega  reda) slove :
„Otro k pred v/.polnjenim štirinajstim letom se v fabriških obrtovanjih ne sme porabljati za pravilna obrtna dela."
„Mlad os tn i h pomoćnih delavcev mej vzpolnjenim štirinajstim in vzpolnjenim šestnajstim letom sme se porabljati le na lahka dela, katera zdravju teh pomočnih delavcev neso kvarljiva in ki ne zavirajo njih telesnega razvoja."
„Razun mladostnih pomočnih delavcev se tudi žensk za ponočna opravila (§. 95) v fabriških obrtovanjih sploh porabljati ne sme."
„Vender more trgovBki minister, sporazumevši se z notranjim ministrom in zaslišavši trgovske in obrtne zbornice, potom naredbe oznaraeniti tista raz-
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Naroda" št. 125. 31. maja 1884.
rede fabriških obrtovauj, pri katerih se obrtovanje z ozirom na njega Bvojatvo pretrgati ne da, ali kjer je z oiirom na potrebe teh obrtnih strok neprestano delo posebno potrebno in pri katerih se iz teh razlogov mladostnih pomoćnih delavcev mej vzpolnjenim Štirnajstim ter vspolneuim šestnajstim letom, 'tako tudi žensk sploh porabljati sme za  ponoćno delo."
„Skupna delavska doba teh osob pa ne sme v 24-ih urah prevrniti postavne delovske dobe (§. 96 a, odstavka l)tt.
Tudi ta določila svetila so bodo kakor biseri v razvijajočem se delavskem pravu in   v avstrijskih naših zakonih sploh! Postava jemlje le-tu v varno svoje krilo dve šibo stvari, otroka  in Žensko. Država, človeška družba grešila bi zoper samo sebe, ako ne bi negovala in z materinim srcem Čuvala seme in zrno svoje bodočnosti.   Če je urejena in dobra družina podstava urejeni državi dobremu človeštvu, in to je tudi v resnici, tedaj je tudi istina, da je žena družinskemu življenju srce in duša. Prevažna ta istina bodi zakonodavcem vedno pred očmi, kadar jim je žene in ženske upletati v postavna določila.   Ženski  naj  se  priliko daje in usiljuje, da vzpolni svojega življenja sveti namen,  da je vestna in blaga matt človeškemu rOdu  v  družinskem svetišči in izven njega. Ali za to je pa tudi potrebno, da se zlasti deco ne posadi prezgodaj izročene sami sebi ven na ostri piš časove burje, na življenja nevarne ceste!  Na  obe strani  približala se je uaša socijalna  politika   do  te   državne  in družbinske trdnjave.   Otroško   delo   po  tvornicah   je izklju čeuo   s  §-om   96  b  uovega   obrtnega   reda. Po starem,  še  sedaj  veljavuem zakonu se ju večji-del že desetletni otrok  postaviti smel pred stroj, v  tvorniško   ozračje,   kužno   dušnemu   in t>les nemu zdravju itak zanemarjenega otroka.   V istini, tesuosrčna in  mrzlodušna družba  človeška, ki to pripušča, ki svojo obrtuost zavisuo dela od taci h delavcev, ona zasluži, da prej ali slej tak delavec položi maščevalno svojo roko na njo, in jej da okusiti sad, ki si ga je bila sama sezorila! Vsaj toliko naj se počaka, preduo se človeka pahno v brezobzirni fabriški materijaluem, da otrok dobi  nekoliko užaljenih  fizičnih   inočij,  da ravnopravnem  z drugimi sovrstniki svojimi užije najpotrebnših  naukov v šoli in pri svojih stariših, da mu je razvit značaj, ki mu daje vsaj ločiti dobro od slabega. To in drugo uva-žuje, določil je državni zbor po predlogu odsekovem, da se mladine pred 14 tim letom  ne sme tirati k fabriškemu delu.   Ali tudi pozueje, do vzpolojenega šestnajstega  leta je  iz zdravstvenih ozirov mladeniču potreba, da mu se po postavi sme nalagati le menj težavnih o, : avil pri fabriskem podjetji in tudi to le po dnevi.   Jednako pravični in ljudomili oziri vodili so zakonodavca, da skuša odstraniti grdi običaj, ki se je ženskega dela polakomnil tudi za pouočne ure.  Prepoved ponočnega ženskega dela je prelepo načelo, katero bode uživotvorjeno varovalo človeško družbo najhujše demoralizacije, ženske demoralizacije, dosedaj u< n  masse"  dozorevajoče po tvornicah v ponočnih  urah.   Vsaj v mraku naj se mati povrne k svojim otrokom, vsaj zvečer privošimo delavčevi družinici materinih blagih vplivov; če ne  bi imeli usmiljenja s šibko žensko stvarjo, imejmo je vsaj z njenim zarodom, ki je Človeški zarod, poklican srečnejšim ljudem pomagati pri nalogah človeškega življenja! Ali našim fabrikuutom je  bilo  tudi tu človekoljubnost narekovati in madež sile pritisniti jim na čelo! In njihovi Nemci  na državnozborski naši levici so tudi pri teh določilih zvesti bili svoji taktiki, glasovati  v  prid  delavcev  za  uačelo,  a podjedno vrtati v načelo goste upropastujoče luknjice. Pobijali so določbo, ho ter. i, da naj se otroke mej dvunajstim in štirinajstim letom izimoma dopušča k fabriškemu delu, da naj ženske kakor dosihdob  delajo tudi v ponočnih urah po tvornicah, in tako  dalje jednake „zboljške". Nesreča, da bi bila tako določilo za našo obrtnost, za delovke, katerim bode s tem po krivici odtegneu dosedanji zuslužek! ,Počasi, gospCda, kjer bode sila največja, tam bode ministerska pomoč v podobi naredbe hitro pri roki, saj bode — na žalost — izim prelahko doseči tudi za le-to pravilo.  In v pogledu ua delavke, češ da so jim  delo ne bode dajalo po dnevi,  ker ne bodo delale po noči, izročamo  brez skrbi ta določila  življenju iu njegovi praksi! Ako  tudi  bi ženski bila vsled tega zaprta tvornica, vero imamo v reulue okolnosti, da bode tudi po tem imela kruha na ostajanje vsaj toliko, kolikor ga jej je za fabriško delo. Človek se preživi, a pri tem mu ni baš tratiti neumno svojih močij in gubiti nuravBtveno-človeški svoj značaj, kar  pravi zakoni
v >voji državi zabraujevati morajo! Morebiti bode uprav ta razlog, ki se navaja za ponočno žensko delo, v praktičnem življenji deloval za spoznanje, dl h-nska, mati tudi brez tvorniškega dela, poleg pridnega moža pošteno more preživeti sebe in svoje. In tako se morebiti opravičena želja, da bi se ženski, poklicam za vse kaj druzega, sploh prepovedalo delo v zatuhlih fabrikah, kmalu vzpolni, morebiti še v tem veku, kateremu tako dobro deje, če se ga imenuje razsvetljenin in liberalnim | (Konec prih.)
Politični razgled.
\oi raiij«' dežele.
V Ljubljani 31. maja.
Zd j ko so dela državnega zbora končana pričakuje se cesarski patent, ki bode razpustil de« želne zbore, katerim letos volilna doba poteče, Ti deželni zbori so: Zgornje-in spodnjeavstrijski, koroški, solnograški, moravski, šlezijski, predareljski, bukovinski in štirski. Za nas Slovane imajo največ važnosti šti'ski, moravski in šlezijski. Na Štuskem utegnejo konservativci pridobiti nekoliko sedežev, a dosti upanja ni, da bi dobili večino, če se pomisli na veliko zagrizenost vseh štirskih meščanov. Na Moravskem je vse zavisno od izpada volitev v veli kem posestvu in od tega, kako se bodo pri volitvah obnašali vladni organi. V Šleziji utegnejo pa tudi Slovani pridob;ti nekoliko sedežev.
Volilni shod privržencev BeČkerečkega programa, ki je bd v četrtek v Novem sadu skenil je jodnoglasno, da pri prihodnjih volitvah za ogerskl državni zbor za to mesto ne postavi nobenega svojega kandidata, a izjavil je svoje obžalovanje zaradi Kikindakih sklepov. Ta volilni shnd bil je obilo obiskovan.
ViiaiUe <lržave.
Crnogorski knez neki res namerava dati ustavo svojemu narodu. Prvi črnogorski parlameut snide se jeseni v Cetinji. N«črt ustave je naročeno izdelat* ruskemu državnemu svetniku Baltazarju Bogišiču, ki je rojen Srb. Ta ravno sedaj v Parizu izdeluje kazenski in državljanski zakonik za Črno goro. Po novej ustavi štelo bode narodno sobranje 60 članov, katerih 20 imenuje knez, druge pa voli narod. Pravico voliti imel bode vsak Črnogorec, ki je spoluil 24. leto; izvoljeni bode pa smel bifei oni, ki je že spolnil 30 leto.
Sedanje zasedanje francoskih zbornic obeta biti jaUo plodovito. Bliža se konec volilne dobe se danjim poslancem, zato se hočejo energično poprijeti parlamentarnega dela, da bodo imeli kaj pokazati svojim volilcem Cela vrsta zakonov se ima re siti, tako zakon o novačenji, ločitvi zakonov, kazenski red, zakon o prisegi pri Bodišči, o cestnih demonstracijah, prenešenje budgeta Pariške prefekture na državo, socijalni politični zakoni, ki bodo nekoliko podobni tem, kakeršne namerava Bismarck dati Nemčiji. Vse te predloge bodo vzbudile žive debate, vender se sme povsod pričakovati za vlado dobrega uspeha. Največ interesa se ve da pa ima revizija ustave, ki bodo proti bonopartistom zagotovila obstoj republike. — Največji uspeh pa vlada more pokazati zbornicama v svojej vnanjej politiki. S Kitaj em je sklenila jako ugodno mirovno pogodbo, ka-terej bode Še trgovska sledila. V egiptovski zadevi sme upati, da bode od sedanje angleške vlade dosti dosegla, in s svojim previdnim zahtevanjem pa še ne bode omajala liberalne vlade in spravila konservativcev na krmilo, kateri škilijo v Berolin. S tem pa še Ferry je\a prizadevanja v kolonijalnej politiki neso pri kraji. Jedva se je sklenil mir s Kitajem, že je vlada začela energično akcijo proti Madaga-soin, in kmalu bode tam pridobila nove trge svojej industriji in trgovini. V tem so si Francozi tudi prisvojili morsko pristanišče Obok ob morski*j ožini Bubel-M.iudeb, in z abisinskiin kraljem so tako v prijateljstvu, da ni nič protestoval proti temu. Pa tudi ob tnarokauskej meji utrjuje Francija svoj upliv vedno bolj v veliko nevoljo Španjcev in Angležev. — Kakor Agence Havas poroča, hoče vlada stoletnico 1789 leta slovesno obhajati in 1889 prirediti v Parizu v to svrho veliko svetovno razstavo.
Francoski ministerski predsednik odgovoril je v zbornici na dotično interpelacijo o konferenci za urejenje egiptovskih financ, da o tej stvari še zdaj ne more nič gotovega povedati. Od druge strani pa zvemo, da so poglavitne stvari Že dognane. Anglija je akceptirala evropsko kontrolo, in Francija je privolila Augležem triletno okupacijsko dobo Ssino o tem se še uisti sporazumeli Anglija in Francija, kdaj da naj se začne evropska kontrola. Fran cija želi takoj, Anglija pa še le potem, ko neha angleška okupacija.
V Egiptu raste nevolja proti angleškemu vladanju. „Standard" ve povedati o nekej skrivnej družbi, ki sestoji iz Arabov, Ircev in Francozov, ter na skrivnem ruje proti Angležem Nek arabski bst naravnoHt pridiguje ustajo proti Angležem. nTimesu svari pred intimnim prijateljstvom, katero neki ob stoji mej Nubarjem, Barrerom in Ziber pašo.
Dopisi.
■z Gorice 29. maji. [Izv. dop.] (Str os 8-mayer v Goriški Čitalnici.)  Veselica, katero
je priredila včeraj slov. Goriška Čitalnica vladiki Strossmaveiju in knezo-uadškofu Zoruu na Ča»t, bila je sijajna. Že ob osmi Url je v dvorani gospode kar mergolelo; kmalu pot m prišla sta pr--vzvišena gospoda škofa in častna udat naše Čitalnice k veso 1'Ci, spremljevana od kanonikov iu dru ih dostojau stvenikov. Trije udje Čitalničnega odbora pričakovali so visoka gosta na stopuicjh ter spre n;li ju v dvorano. Prostori Goriške Čitalnice bili so pretesui, da b bli mogli objeti vse došle rodoljube, ki so od vseh stranij priromali, da bi videli in pozdravili naj-odličuejšega Jugoslovana iu visokega gosta Goriškega knezo-nadikofa. Duhovščina iz vseh stranij naše slov. ožje domovine udeležila se je v velikem številu, Goriška duhovščina skoraj polnošteviloo, nad 70 naših vrlih narodnih učiteljev blo je navzočnih, dalje odlični narodnjaki iz Vipavske doline, iz Brd, Tominskega in okolice in skoraj vsa Goriška slov. inteligenc*.
Vse točke veseličuega programa vršile so se izvrstno, precizuo, kakor še nikdar poprej; navdušenje bilo je nepopisljivo.   Precej po prvi  točki je neki gospod zakl cal ,živin biskup Juraj1' in iz stotin grl razlegali so se po dvorani tako gromoviti živioklici, da se |e dvorana tresla.   Iu take neprisiljene, spontanne ovacije ponavljalo so se mej veselico večkrat, do vrhunca pa je dospela navdušenost, ko je presvitli vladika jugoslovanski zapustil dvorano. Oba prevzvišena gospoda ostala sta pri veselici od začetka prve točke, dokler se ni program popolnem izvršil.   Posebno je baje ugajal vladiki StrossiiiAverju zbor „Jadransko morje", katerega je pelo okoli 50 pevcev <n igra „Srce je odkrila". O besedi samej pa prihodnjič kaj več.   Po besedi je bila prosta veselica v postranskih prostor.b poleg velike dvorane Goriške Čitalnice. Ni mi treba posebe omeniti, da so bili vsi prostori natlačeno polni, še le okolo polunoči so se pričeli rodoljubi  in gostje razhajat'.   Mej različnimi napitnicauii in petjem minule so u'im ure hitro, prehitro in  prišel je čas odhoda.
Toliko za danes v naglici, prihodnjič kaj več
0 veselici, ki ostane z zlatimi Črkami zapisana v kroniki Goriške Čitalnice.
Od Drave 29. maja. [Izv. dop.] Hectora quis nossćt, felix si Troia fuisset. — Komu bil bi znan častivredni g. Nagele, če bi ne bilo famoznoga bauern-in Bchulvereiua" ? Velik genie bi splesnil skrit na kvaro človeštva. Zdaj pa slovi kakor pravi nemški Hektor, kateri je povsod in povsod hrabro govori. Vrhu tega ima tudi naslov c.kr. prof so rja geografije na realki ? Nemara zaradi tega vedno naš okraj uznemirja, da se praktično v svojej stroki vadi. Hektorja je poslal Abilej v Hades. Mi pa želimo novodobnemu junaku Olimp.
Naš kmet se je naučil mnogo v zadnjih letih. Narodna zavednost ni več prazna fraza. Naši narodni prijatelji so nam vendar toliko koristili, da ni slep, kakor ob Seidelnovih in Seederjevih časih. Mariborskim ljudomilom prevstaja samo še lov na uboge viničarje. Posestnika je sram, da bi ž njim komandovali tujci. Če ked»j jednega preslepijo, je ta zmota navadno kratka, in zapeljani se s tem večini studom obrne proč ud svojih nadlegovalcev. Naravnost pa si itak ne upajo, temveč po krivih potih in posredno. Kakor nam kaže slučaj pri sv. Lovrencu v Puščavi, kjer tak tihotapski posel opravlja nek učitelj. S povabili k pristopu k bauernvereinu so nas obsipali, toda naši ljudje so to ljubeznivost cenili toliko, kolikor ju sploh takeršni p; pir vreden.
O schulvereinu bi ne bilo nikdar ne duha ne sluha, ako bi bili učitelji omikani, to je značajni. Pa ravno to je tisto prokletstvo, ki naš narod tare, da imamo ljudi samo oblizane iu pobeljene; ob najmanjšem neugodnem vrememu še ta mrvica firneža
gre k v..... S temi veternjaki lehko dela vsak
postopač, kar le hoče.
Drugačni pa so, če gre, za kakšno narodno reč. V Rušah prijaznih se snuje naiodno kmet sko bralno društvo    Razumno je,   da ima društvo
1 jedin namen mej prostim narodom omiko širiti. Vsakdo bi torej mislil, da bodo v prvi vrsti to vele-koristno podjetje obrazovulci naroda podpirali. Kaj še! Kar kmetje z veseljem pozdravljajo, to je g. učiteljem nepovoljno. Celo petja se branijo, orgaui-stova služba jim je pa po godu. Sicer pa bode društvo rast lo in cvetelo tudi brez njih. Sedaj šteje Že okolu 80 udov. 14 pevcev se pridno vadi, da bo otvorenj« prav slovesno.
Domače stvari.
— (Z Ljubljanskega magistrata.) Po novi na mestnega magistrata hiSi viseči tabli h ve danes prvokrat naSe slovensko meščanstvo v domačem slovenskem jeziku, da se stavijo koze. Tako je prav! — UvtTJeni, da izvrševalna oblast starašin-stva naše stolice — mestni magistrat — radovoljno ustreza opravičenim zahtevam našega meščanstva in ker vemo, da je mestni odbor votiral primerno svoto, da se omislijo raznim uradom mestnega magistrata plošče s slovenskimi napisi, z Ji se nam umestno, da opozarjamo mestni magistrat na to potrebno na* pravo ter izrekamo za jedno željo, da se napravijo v vežah obeh hiš mestnega magistrata plošče, na katerih naj bi se označilo, v katerem nadstropji na desno ali levo se nahajajo posamični uradi in določilo, kdaj bo uradne ure.
— („Prvi narodni dom v Rudolfo-vem".) Glavni zbor delničarjev bil je 18 t. m., pri katerem je bil osobno prisotuih 17 delničarjev, po pooblastilih zastopanih pa 18, vkupe 53 delnic. Pravila premenila so se po predlogu g. Jagodica v toliko, da se sme temeljna glavnica povišati na 15.000 gld. le tedaj, ako v to privoli občni zbor. V začasni upravni odbor bili so izvoljeni gg.: Karol Rudež s 50, Rajko Perušek s 47, dr. Pozuik, s 35, Ivan Krajec a 34, A. Pauser, Fr. K a ste le c st. in Viktor Rohrman z 32 glasovi.
— (Umrl) je včeraj zjutraj gosp. grof. Karol Pace na svojej graščini na Dolenjskem.
— („Ljubljauskega Zvona1*) 6. številka izšla je danes. Vsebina: 1. J. Stritar: Spomladi le nikar! Pesen. 2. Dr. I.Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Dalje.) 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 20 Zagovorniki. 4. S. Kut ar; Akvileja III. 5. J. K.: Ladija. Pesen. 6. J. K.: O mraku. Pesen. 7. J. Gm-perman: Osehlo cvetje. Soneti. 8. A. Fekonja : Josi pinaTurnogradska slovenska pisateljica. 9 J. Trdina.: Vinska modrost (1 — 7). 10. J. Kersnik: Gospod Janez. Novela. 11. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. II. Ivan Sergejevič Turgćnev. (Dalje ) 12. J. Ž.: Litanije Napoleonove. 13. Danilo: Nekoliko o slovenski dramatiki. 14. Slovenski glasnik.
— (Zrelostni izpiti) na Ljubljanski gimnaziji bodo: pismeni bodoči teden, ustni pa po-Čenši od 7. dne julija. Na realki 4. in 5. dan julija.
— (Iz Brežic.) Dne 28. in 29. t. m. se je mudil v Piše ca h načelnik zveze slovenskih posojilnic g. M. Vošnjak zaradi ustanovitve „Pišečke posojilnice4. Vzpreje!a so se vabila ter volilo na-Čelstvo. Navzočni so bili gg.: notar Vršeč, veleposestnik Fran Lenček, Tuušek, Kavčič (Biežice), tajnik Maks Veršec (Celji) itd. To je prva „kmetska slovenska pcsojilmca0 na dolenjem Štajerskem. Natančnejše poročilo pričakujemo.
— (Književnost.) „Duhovno pastir-st vou se imenuje nova slovenska knjiga, ki jo jo „slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal Anton Zupančič, profesor pastirstva" na bogoslovji Ljubljanskem. Knjige, dobrodošle dotičnim krogom, prvi na svetlo dani del govori o osobi in lastnostih dušnega pastirja in nadalje razpravlja homitetiko ter katehetiko- Cena je knjigi, ki jo na prodaji ima „Katoliška Bukvama v Ljubljani", 1 gld. 20 kr. za poštnino 10 novcev v.rV
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 31. maja. „Wiener Zeitung": S cesarskim patentom z dne 29. maja razpuščeni so deželni zbori dolenjo-avstrijski, gorenjo-av-strijski, solnogradski, štajerski, koroški, buko-vinski, moravski, šlezijski, predarelski ter od-redjene nove volitve.
London 31. maja. Zvečer po 9. uri bili ste na Saint-James-square dve eksploziji dinamita, malo pozneje še tretja. Okna v okolici zdrobljena, baje nihče poškodovan. Ob Vi 10. uri zopet eksplozija dinamita v Scot-landvard. V glavnem policijskem uradu več oken zdrobljenih, nekoliko osob ranjenih. Malo potem našla se je vrečica s sedemnajst dina-mitnimi patronami, prislonjena na Nelsonovo soho na Trafalgar-square. Policija vzela je vrečico.
Budimpešta. (Ponarejanje Moll-ovega Seid-litz-praška.)' V maji prošlega leta seje na ovadbo tvrdke A. Moli z Dunaja preiskalo več hiš nesolidnih prodajalcev z droguami in pobralo se je več Škatljic ponarejenega Moli ovega Seidlitz-praSka. Preiskava je pokazala, da so to bili izdelki neke Peštanske tvrdke, katere lastnika, Morit/,
Ktern in Arnold Steinbach, sta v velikej meri izdelovala Moli ov Seidlitz-prašek. Proces, ki se je začel vsled tegm. se je končal s tem, da je bil Moritz Stern na predlog kr. državnega nravdništva v Budimpešti obsojen na dva meseca zapora iu 700 gld. globe, in ako bi se ta globa ne mogla iztirjati, de na 70 dnij zapora. Proti Arnoldu Sreinbach-u, ki je pobegnil, se je zaukazalo sodnijsko zasledovanju ter se je izdalo iskalno pismo.
Prodajalcev, ki so se s prodajanjem tega falsifikata zakriviti pregreška, ki se po §. 413 oger. drž. zik. kaznuje z zaporom do treh mesecev ali z globo do 1000 gld., tvrdka A. Moli vsled njih silnih prošenj izjemno ni sodnijsko zasledovala.
l*revldno»t proti draatičulm iredstvom. Ne
da bi dražil slizno kožo v želodci in črevah ima pristni „ Moli-o v Seidlitz-prašek" najsigurnejši uspeh pri vsakšnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Skatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tiuhlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—6)
Poslano.
Neugodnost prt kadenji cigaret je največ slaba kvaliteta papirja, papir se zmoči, prime se usten in radi neprijetnega duha tlečega papirja se je nazadnje cigareta popolnem izrinila iz salona. Tej neprijetnosti se je pa moč izogniti z zares dobrim cigaretnim papirjem. Tak je vse-kako Pariški izdelek „LE IIOUBLON" Cawley-jev & Henry-jev. Ta papir jo bel, brez primesi VBakih kemičnih sredstev, se ne zmoči in popolnem brez duha gori. „LE IIOUBLON" se tedaj jako lahko prodaja, zato se pogostem ponareja. — Kupovalci se zato opozarjajo, dobro paziti na varstveno znamko. — Sicer se pa vsi ponarejale! strogo zasledujejo, da kupovalci dobo jedini dober in zdrav cigaretni papir.
Javne dražbe.
3. junija: Eks. držb. pos. Neže Žele iz Slavine 1200 gld., v Postoj ini.
4. junija: 1. eks. držb. pos. Janeza Gorenjca iz Malkovea, 200 gld., v Mokronogu. Eks. držb. pos. Antona Žlindre iz Novih Lazov, 600 gld., v Kočevji. 1. eks. držb. pos. Matijo Mandla iz Sotle, 2670 gld., v Mokronogu. 1. eks. držb. pos. Janeza Puclja iz Dolenjih Lazov, 1630 gld., v Ribnici. 3. eks. držb pos. Antona Bulca iz Prelog, 3180 gld., v Mokronogu. 3. eks. držb. pos. Markota Orvoda iz Bojanje vasi v Metliki. 2. eks. držb. pos. Markota Pašića iz Drašič, v Metliki.
Meteorologično poročilo.
a Q	ČaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti« v mm.
30. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73668 mm. 786 42 u. 73620 mm.	+ 10-6 C -f-1310C -f 11-6-C	si. Bzh. hI. svz. si. svz.	obl. obl. obl.	0 00 mm.
Poslano.
(15—14)
Srednja temperatura -f 11-8°, za 50° pod normalom.
Tržne cene v IJ uhlja nI
dne 31. maja t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Bež, „ ...
Ječmen „ Oves, „ ...
Ajda, i ...
Proso, B ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol , ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „     . .
n povojen, „ . . Surovo maslo,      r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     , „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   * „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
»    mehka, ,  , „
gld.	kr.
7	80
5	53
5	3
3	9
6	53
6	69
5	60
8	50
8	50
9	—
2	32
—	94
—	86
—	64
_	74
_	85
_	2
—	8
—	64
—	66
—	70
—	40
—	42
—	18
2	05
1	78
7	—
4	50
dne 31. maja t. 1.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Papirna ren a  .   . . Srebrna renta ... . .
Zlata ren........ -
5°/„ marčna renta.........
Akcije narodne bankr .....
Kreditne akcije...... . .
London   . ..... . .
Srebro       . . .........
Napol.. ...........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marko ..... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld. Državne Brečke iz 1. 1864.        100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/,.....■
„    papirna renta 5°/«.....
5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/l°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-dmšt volj. 170 gld. a. v.
80 gld. 60		
81	•	35
102		—
95	■	90
862		—
307	■	70
122	n	25
—	n	—
y	S	71
5	ti	75
59	M	75
124	9	—
171	9	25
102	l	—
122	1	70
92	0	05
88	■	70
104		60
115	n	50
122		25
108	ti	50
107	■	—
176		—
19	n	—
114	■	50
222	■	50
GLAVNO SKLADIŠTE
JPJTOJIUKV^
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ieludca bolesti grkljana I proti mehi.rnlm kataru,
III Mi K >1 .V T TO V l.l V
Karlovi vari i VVidn.
Trgovski pomočnik
za prodajalnico ■ mešanim blagom, z najboljšimi spričevali, vsprejroe se takoj z ugodnimi pogoji. Prednost imajo oni, ki so popolnem vajeni prodaje u snu. Ponudbe pošiljajo naj Be na upravništvo „Slovenskega Naroda". (365—2)
MIHA KRAMARSIC,
eoTon.i slilsiatr, v LJubljani, Sv. Florijana ulice s*. 3»,
priporoča se čast. občinstvu
za slikanje sob in tabel
po najnižjej ceni in po različnih uzorcih. — Tudi nareja
cerkvene zastave. (367-i)
vsprejme se takoj v špecerijsko in vinsko prodajalnico gospoda Frana Zjsung-g-er-ja v Oelji. Ta
mora biti že 15 let star in zmožen nemškega in slovenskega jezika. (370)
I
Uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da sem prevzel
kremo „pri Guzjji" ¥ Šiški, j
Za okusna jedila, dobro vino in izvrši no Koider I jevo pivo, vse po najnižjej ceni, bodem vedno skrbel, o Obilnemu obiskovanju priporoča se
z odličnim spoštovanjem
(361—3) Iv. Kavčič.
fStJSs-CM ^---Tt^^-^a,--*m-aCMja-BMt
V c. kr. sinodu i sk i tovarni v Kamniku
je
mrva na travnikih
v obsegu od 15 V* hektarov (goveja mrva) z dvojno košnjo za leto 1884
ri-si ;prođ.ao-
(361—3)
JOSIP RADNICHAR,
v Hi)ut>ljaiii, ŽiilovHke ulice dt. «3,
priporoča svojo bogato zalogo   (178—11)
za gospode, dame in otroke, ♦
dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. ■
T četrtek v 5. dan junija
dopoludne ob 9. uri odda se
košnja trave
na travnikih pri baron Codelli-jevem gradu na Spodnjih Poljanah v najem.
(364-2) Podkraišek.
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vBakatero šivanje, (lis—17) 6letna garancija! 1'oduk brezplačno. Nu megočne obroke po 4-5 gl.
D/C
24
Št. 9201.
(357—3)
Košnja v najem!
X torek 3. <!«» Junija t. I. dopolu-
dnc ob f>. url se bode ko-nj i mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri ko-n.jar u v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1884 po očitnej  dražbi  kosoma v najem oddajala.
Obljubljene najemnine dve tretjini vplačati je takoj pri dražbi, ostala tretjina pa do 15. julija t. I. pri mestnej blagajni.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se vabijo najemniki, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih.
Mestni Magistrat v Ljubljani,
v 23. dan maja 1884.
a stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec v J slikanih napisov. Lakirnik.
a LuHtua f abrikaolja ^
< oljnatih bary, lakov in flrnežev. ►
A Prodaja na debelo in drobno.
4 JliJbl JH.I1M,, (301—5) ►
4    Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. ►
4\ Cenilniki se pošiljajo na vse Btrani, kdor jih želi. ^
5000 1 (788-43)
ostankov »uetKna
(po 3—4 metre), v vsoh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poStnem povzetji, ostanek po5 gl.
Storcli v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Mejnaroto linija.
IiTnta 7 lovi-Jorl: naravnost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in t najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „East -A-aagrlia.", 3400 ton, v   5. dan julija. „     „0-eram.o.ra.ISL",        4200    „   v 20. „ Potniki naj so obrnejo na
T- TERKZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta za potnike 20o golu. — Vmesni krov 60 golil.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na r.miliuno d' Aut. Poglayen, genera'ni agent. (291—15)
Železna
3ro6rxa nosila,
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & Comp-
Tovarna strojev za plinske vodne in trombne naprave. (298—5)
Wieu, Fiiufliaut«, GasgaNBe 6.
Za sladčičarje!
Da ustreženi pogostim povpraševanjem, dal sein tiskati
nove slovenske
pole s kiticami
dvoje vrste in so na pdli A pobožni reki, na puli li pa zaljubljene in prijateljske kitice na belem in rudečem papirji, in velja 10 pol velikega formata prvih to kr., poslednjih pa 55 Ur.
(3B8-1) J. Giontini v Ljubljani.
MOKA
iz najboljše prave banaske pšenice, popolnem suha, v lastuem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaje po najnižjih centih na debelo in drobno
M. J. GVARDIA, (279-l0)
v Ljubljani, v Slonovih ulicah št. 50.
USTetjcen-eje cLoTolti.
neposredno is Hamburga
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v vrečah po 43/4 kg. netto, nezacarovano, vender brez poštnine, z zavitkom vred, nemudoma po poštnem povzetji.     43/4 kg. av. v. gld.
n ■ 6-30 n „5-40 n „5.40
n ■ 5-30 n    n B.—
n „4.70
n .4-40
n n 390
n ,4.-
„ . 3.60
Moooa, pristno arabska, plemenita ..
Monado, izvrstnega okusa .   .   . „ „
Ferl-Ceylon, jako lina in mila  . „ „
Melango (zmes), posebno priporočati „ „
Cevlon Plantation. jako slastna „ „
Java, zlatorumena, jako fina   .   . „ n
Cuba, inodrozelena, briljantna .   . „ n
Afrik. Moooa, lina in zdatna .   . „ „
Santos, fina in močna..... m
Rio, okusna........ „ „
Caj v izvrstnej izberi, */« kilo od av. v. gld. 1
(828—2) do gld. G.—
Iščejo se tudi dobri agenti.
l<ek,  pripravljen po Komanu Vlnliov-u v f&lbenlku <y Dalmaciji).
Poddružuica: T Trstu, Via della pesa št. 8.
Ta lek jo z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan.
Patentovala ga je vlada zdraženih držav Severo-Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!!
Kako se je priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumitelju.
Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-ljenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prchajalncj mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morskoj bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje.
Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti.
Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku iu v brošuri ime Romano Vlahov zaznamovano iu ravno tako užgano na zainasku. (340 — 3)
Zalogo imajo: v Ljubljani: H. L. Wenzel, M Kirbisch, Ant. Stapan, Fran Erfelt, Gr. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. Konig, restavrater južne železnice; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hotel Flosser; v Celji: Tom. Schuch, hotel Rlefant, A. Bareck, lekarnar Pautnbach, Karol Potricek ; v Mariboru : M. Bcrdajs, Vilhelmiua Irstitsch, Ivan PobeBchin, Jos. Schibert, sladčičar A. Keichioan; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novskv; v Trbižu: A. Fiebinger, hotel de la Gar.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince,  prealćko, ptlčne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
Ji. AHȣL-u,
„j>ri ernem jasii." 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Slldarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—3)
Parmova
slavnostna koračnica (Jubelmarsch)
Kit g i a n » v 1 r * dvema i" n lr sajm n mesto 75 kr. samo 50 kr., po poŠti 55 kr.
(369—d J. Giontini v Ljubljani.
Pristna slivi*vk«$8
1883 leta »llvutku . gl. 89 | 1888. teta bela vina gl. 10 1878.   „ .        .   ,  50   1879.   „ „ ,18
1883.   -.    tropine« .  „  80 | Pristni viimUi \vhUx   , 9 prodaja po hl. (224—9)
Joi. 14 rii v»liit.-i v l»< n |i. Štajersko.
NAJBOLJŠI
kp\R ZA eiG4r?^
* Je pristni C
LE HOUBLOH
0 itin« iirk faltriteat
Cawley-|ev & Henry-lev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!!
Pravi jo ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo.
^ r> o O ifFEUILLEJj	
i FORMAT/	
	
rAM hicantS.
m
Fac-Gimile r!c ITtiqi!ctte   17 Roi lifranjcr A PARI8
Zaradi prehajajoče cezonc
dobč se
ina »Dunajskem bazarji"
solnčniki
po jako ugodnih cenah.
Solnčnike iz kretona ali satina po 90 kr., 1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr.
SoLnćniki iz kakor svila finega satina po 1 gld. 75 kr., 2 gld. kr., z modernimi palicami in čipkami po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld. 25 kr.. *J gld. 60 kr., 3 gld.
Elegantni solnčniki iz atlasa z mednimi votlimi žicami 3 gld. 30 kr., jako veliki po 4 gld. 25 kr., s čipkami po 4 gld. 15 kr., 5 gld. 50 kr., 6 gld., 6 gld. 50 kr.
Solnčniki iz surove svile, brokata in polsvile
po S gld. 80 kr., 3 gld. 80 kr., 4 gld. 50 kr., 4 gld. 85 kr.
Otročji solnčniki po 45 kr., 50 kr., M) kr , 70 kr.,
70 kr., 1 gld. 30 kr. Senčniki za gospode iz dvoj nitko po  1 gld.,
1 gld. 2> kr.
Senčniki iz podloženega dvojnega blage po
1 gld. 35 kr., 1 gld. 50 kr.
Senčniki iz nepremočljive jadro vine s potnimi palicami samo 1 g.d. 50 kr.
Dežniki, jako reelni izdelek.
Iz kretona po 85 kr., 1 gld. 50 kr. jako veliki. Iz angleškega klota po 1 gld. 25 kr., 1 gld. 40 kr.,
2 gld.
Iz nepromočljivega kiipper-blaga po 2 gld.
15 kr., 2 gld. 40 kr., 2 gld. 70 kr. Iz konjske žime trdnejši kakor svilnati po 2 gld. 85 kr., 3 gld. 10 kr., ii gld. 60 kr. (343—5)
i
VIZITNICE
v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni
„Narodna Tiskarna"
V Ljubljani.
V „Narodnoj Tiskarni" in pri Jan. Giontini-ju v Ljubljani
se dobiva:
Časnikarstvo in naši
Spisal t*# Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 6 kr. več.
R
BUDIMSKA
Akoczy
grerioio aT
katero so aualizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stol zel v Monakovem, profesor dr. Ilardv v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (Jebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr.
tlokitanskv v Imunostu, profesor dr. ZeisseJ na ^ Dunsji in
profesor «fr.
Sigi v Stuttgartn In druge medicinske kapaci-
tete zaradi njegovo bogate vsebine lithiona; posebno u«pošno se uporablja pri trdovratnih boleznih preLav-'J^in organov In zapretji vodo ter se pred vsemi Znanimi grenčicami posebno izredno priporoča.
Dobiva so po v»eh lekarnah i:i prodalalnicab mineralnih voda, vedno na novo nato'Vna. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6ozy. (240—15)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
70
+
Pivovarna in gostilna v Žavci.
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem poMentvo in pivovarno od g. ŽuAc, vnlgo Kolem-a, kupil in vse na novo priredil. — V m«>jej pivovarni se dobiva izvrstni) pivo, ravno na ta način izdelano, kakor IMznttko. Pivo se toči v lastnej gostilnici, dobiva se pa tudi v »odtfkik in butelijah. Preskrbljeno je sploh za dobro pijaco in okusno kuhinjo. Tu so tudi lepo opravljene »obe za tujce, potem konJHki hlevi Itd, itd., ravno tako se lahko vsako uro, bodi-si po dnevi ali po noči, voznik dobi. Sploh je vse storjeno, da se ustreže p. n. gostom. S spoštovanjem
Simon Kukec,
(338—3) pivovar iu gostilničar v Žavci.
it
Gostilnica „pri Tirantu",
(Stem.T*7-a,rte), Sv. Jakoba trg v l\jubljanl.
Odpretje vrta.
Svojim p. n. gospodom gostom in slav. občinstvu zahvaljujem se za dosedanje mnogobrojno obiskovanje moje gostilnice in naznaujam, da z jutršnjim dnem otvorim popolnem na novo opravljeni senčnati
vrt gostilnice „pri Virantu".
Točil bodem dobro znano izvrstno marčno pivo Mengiško, prava Bizeljska vina, ter služil z mojimi vseobče kot izvrstnimi priznanimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Kegljišče, kije na novo urejeno, da se posameznim društvom za jeden ali več večerov po dogovoru v najem.
Skrbel sem za hitro in prijazno postrežbo in vabim slav. občinstvo na mnogobrojni obisk.
V Ljubljani, v 16. dan maja 1884.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Miculinic, po domače Tone,
(337—3) erostilnič&r.
AZIENDA"
avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slacajem lisi XD-u.DQ.aoi-
Čast nam je naznaniti, da vsprejemamo zavarovanja
škode po toči
na Štirskcin, Koroškem in Kranjskem,
po ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejših doplačevanj. Škode se kulantno likvidirajo in takoj izplačajo. .
Ponudbe za zastopanje v okrajih, kjer društvo Še ni zastopano, vspre-jema in daje potrebna pojasnila
glavno zastopstvo v Graici za Štirsto, Koroško in Kranjsko
in glavna agentura pri gospodu Jarneji Hren-u,
c. kr. davkarji v p., Xjj1a.~bl3a.nl, Strelišče -vilice žit- 3,
(292—2)
Glavna zaloga
naravnih rudninskih voda in studencic:
Adeluidin itariuauu, Bilinska kisla voda, Carinthia-studenec. Krnski Viktorin-studenec, Km-ki hrenčeki, Frane Josipov grenki vir, Friedriehs-hallna grenka voda, (tleiehenbergdU Konstantinov vir, Sv. Iv.m.i vir, Emin vir, Klausenski jekleni vir, Uiesslriiblerska kisla voda, Hallska jodna voda, llunjadi-jeva grenka voda, Kurlshadska mlinšica, Oradska voda in vrelec. Murienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron-dorfska kisla voda, Bilnaska in Saids< hiidska grenka voda, Rodanjska kisla voda, Rakoesj grenka voda, Rogatska kisla voda, Rimski studenec, Ofenski Viktoria-stndenec, Selters voda, Sv. Ijovrenea jeklena kislina. Karlsbadska vrelska sol, Marienbadska in Hallska jodna sol, Emske pustile, Itilinske pastile itd.
Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenico napolnene s pravimi friš-nirni imenovanimi vodami.   S spoštovanjem
Peter Lassnik v Ljubljani. (8n-4)
voćlala. in "br©j&-u.re zastonj.)
Velika, od Ham barske državo garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki se bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-rije!no pa:
1 premija
1 dobitek a
2 dobitka a 1 dobitek a
1 . i
2 dobitka a
1 dobitek a
2 dobitka a 1 dobitek a 5 dobitkov a
3 dobitki a
a mark 300.000
200.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 30.000 20.000 15.000
26 dobitkov a mark 10.000
56 106 253 6 515 1036 24020
5.000 3.000 2.000 1.500 1.000 500 145
19463 dobitkov a mark 200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Od teh dobitkov se jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark.   Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v šestem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500.000, specijelno pa na mark 300.000, 200 000 itd. itd.   Za prvo žrebanje velja eela   originalna erečka gld. 3.SO, pol    originalne srećke 1.75, četrt originalne sreeke   99 —.90.
Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, no postnej nakaznici aH v poštnih markah Be nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno poil državno garant ijo. Na zahtevanje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, katere ne ugajajo, na/, .j vzamemo, ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je mogoče, vsekako pa prod II. Junijem 1994
direktno naročiti se.
<M7-6>_Valentin & Co. v Hamburga,
Žrebanje I. razreda "bode po načrtu 11. in 12. junija 1884.
Sreča in slačuj igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj.
Našu glavno kulekto je že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev.
Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalno Brečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne srečke vselej po v načrta nastavljenih cenah brez vsakega povišanja.
FU50*\
šaljiv list s podobami, izhaja v Trsta dvakrat na mesec ter stane do konca leta 1 g-ld- 50 kr.
Naročnina naj se pošilja (366—1)
Ivail I>ollliar-jU, tiskarna Amati, Trst.
Takoj deluj ode.
Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleAab, izpalik in osivelih la»eh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 00 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
tT. Cjri*olieli v Brnu.
V mjmhVmmi se do«?« P" ff- MMva.<tu Mah,-u, v
Trstu I'eter Slocovich, via Samta 13; v Gonct \ekaj C. Cr,*-toffoletti; v Seli lekar C, Silhav,/; v Celji FdPelU; v Ma-riboru J. Martinz; v liovmji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi; •r* 1     tj/. u /.    orijentalsko lepotilno sredstvo, ki
jiiftll u C llCDt , nareda nežnost, belino in obilnost, telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr.
NI sleparija! -^G (888—8)
Od sveže napolnitve 1884:. leta došla.
Radenska slatina (štajerski Vichy).
Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, znabiti celo najboljša iz vseh.
Nema samo jako mnogo ogljenčevo kisline v sebi (ter je zaradi svojega prijetnega kiselnastoga okusa priljubljena in mnogo zahtevana luxus pijača*, nego se nahajajo v njej tudi naj izvrstnej še snovi slatinske, posebno alkalije, v veliko večjej meri, kakor pa se dobč pri večini drugih mineralnih vodi.
Z ozirom na obilnost njenih stalnih in izhlapljivih osnovnih del moro se jej samo Bilin staviti v spored, pa tudi ta „kralj vseh natronovih kislic" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega lithionajota slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, Biightijevem spridenji obistij, pri želodčnem iu črevesnem kataru, zlatenici, zagnjetenemu drobu, naduhi, sušici, pri otečenih bezgalkah, krofu, trganji in protinu.
Ker je ogljenčeva kislina njena glavna snov in topilo Ostalih, priporoča se tudi kot hladilni pitek H svojim prijetno kiselnastiiu okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdržuje svoje plinu, tako da ima, če prav se razpošilja v steklenicah, se pretresa in dolgo časa hrani, več takih izhlapljivih snovij v sebi, ko druge mineralne vode. Celo otroci jo radi pij6, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citro-novim sokom in sladkorom pomešana daje zelo prijetno, jako penečo se pijačo, katerej pravijo ,,niineralski šampanjec".
Radenska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po večletnej shrambi popolnem dobra in pitna.
Glavna zaloga za vso Kranjsko
je pri
Ferdinandu JPlautse-ui,
trg-o-ve-va. -v Xjj-a.Tolja.ELl ».a Starem trgru..
Nadalje imajo še zaloge: V Rudoll'ovem Adolf Puuser, v Ribnici Ivan Luftln, v Žužemperku Dereani, v Litiji Ivan Wakouigg. na Vrhniki «. Ciolob A C, v Postojlnl A. I^avrenčle, v Loki Ivan tfep'. 1» I auta sen., v Zagorji Andrej  itlikeleič, v Višnjoj (i ori Autou Stepe*« v A. Omcrsa, v Tržiči F. Ouiertta, v Vipavi A. »itrlck, V Kočevji Edvard Hol man, v Toplicah zdravilni ln kopalni zavod. (260 — 3)
Dom.
Škofjej K i-.i ii i i
i
t
Izdatelj in odgovorni urodnik: Ivan Železni
Nurouue Tiskarni".