Leto XXII., št. 28 Upravmstvu. i-juDijana, tinalijeva b — relefoE štev 3122, 3123, 3124, 2125. 31Zb Lnserattu oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 ln 3392. Podi užnica Man bor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 17 74» Ljubljana, nedelja 2. februarja I94I Cena t Din Izhaja *wk dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din Uredništvo: ujuMjana, Knafljev« ulica b, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126: Maribor, Grajski trg št 2, telefon št 2455, Celje, 8tro8smayerjeva ulica štev L, telefon St 65 Rokoptst ae ne rračajo Nasa zemlja r premalo rodi Kakor v prednji svetovni vojru je tudi danes zanimanje javnosti osredotočeno na našo kmetijsko proizvodnjo. Obžalovati moramo, da smo po vojni prekmalu pozabili pravilno ceniti pomen kmetijstva. Naša kmetijska pospeševalna služba se je izvajala vse preveč na papirju, brez smotrnosti in veli-kopoleznosti. Razmeroma znatna sredstva so se uporabljala za podpore po-edincem, ki pa niso rodile pravega učinka. Že v zadnjih letih svetovne vojne sc se pojavile pobude za dvig poljedelske proizvodnje, po vojni pa smo na to kaj hitro pozabili. Danes se nam kruto maščuje, da smo s tem zgubili več ko dvajset let, ki so jih mnoge druge države zelo koristno porabile za razvoj svojega kmetijstva. Tudi mi bi mogli danes že uživati bogate sadove. Sedaj res ne hasnejo mnogo take ugotovitve, potrebne pa so, da ne bomc vnovič ponavljali starih grehov. Mnoge smo zamudili zlasti v poslednjih letih, tako da se zdi škoda skoraj nepopravljiva. Kljub temu ne kaže obupavati. temveč je treba zavihati rokave in krepko prijeti za delo, prav tako kakoi zna to naš kmet, če je sila. Ne zanašaj-mo se na čudeže in ne prepuščajme se brezbrižno usodi. Združiti moramc vse sile in izrabiti razpoložljivi čas, da dosežemo kar največ uspeha. Mislim tu predvsem na naše domače slovenske področje. Priti moramo že enkrat preko anket in ugotavljanja statističnih podaLkov, preko obžalovanja obstoječih nedostatkov do stvainega preudarnega dela. Te dni je kmetijski minister objavil v beograjskih dnevnikih nekak minimalen program za pospeševanje kmetijstva v naši državi. Dasi je od besed še daleč do dejanj, je treba vendar pozdraviti mnoge njegove točne ugotovitve ki nujno kličejo po smotrnem delu. Najti moramo potrebna sredstva, da bo napovedana akcija uspela. Treba bo tudi poskrbeti, da se v današnji težki dobi ne bodo delali eksperimenti, temveč se bodo ob vpoštevanju naših razmer porabile bogate skušnje, ki jih imajo po svetu s pospeševanjem kmetijske proizvodnje. Kliub tem napovedim pristojnega ministra pa mi doma ne moremo držati kr;žem rok in čakati, kako bo uspela šole napovedana akcija osrednje vlade £olj ko kdaj je danes potrebno, da vsi m povsod mislimo in delamo. Ravno v kmetijsko pospeševalni službi je banovinam dana dovoljna avtonomija, da se morejo izživljati in dosezati uspehe. Nas v Sloveniji zanima kmetijska proizvodnja ne le zato, ker moramo kmetijstvo napraviti rentabilno tei ohraniti kmečkemu stanu veselje za obdelovanje njegove grude, temveč tudi zato, ker je kmetijska proizvodnja življenjsko vprašanje vsega prebivalstva naše banovine in zlasti danes tudi v interesu celokupne države in njene odporne sposobnosti. Ne gre tedaj za vprašanje, ki bi zanimalo le našega kmeta, njegovo zbornico in druge kmetijske organizacije, temveč gre za problem vsega našega prebivalstva. Zato je razumljivo, da postaja naša javnost nervozna in zaskrbljena, ali je res storjeno vse, da v bodoče ne pridemo v še težje stiske. In če gre za življenje, moramo priznati, da je prav, da ne prepuščamo vse skrbi njim, ki so poklicani, da se brigajo za vprašanje prehrane. Na drugi strani pa je ravno tako treba, da odgovorni činitelji store vse, kar je le mogoče, da pritegnejo čim širši krog k sodelovanju ter tako prenesejo težko odgovornost na čim številnejša ramena. V težkih časih ne vprašujemo, ali je Peter ali je Pavel, ki hoče pomagati in delati, temveč edino, ali in kako more koristiti po svojem znanju, po sposobnosti in volji in s poštenim namenom. Pred tedni je bila na banski upravi anketa o kmetijskih perečih vprašanjih. Kolikor moremo soditi po objavljenih zaključkih, se nam zde na anketi določene smernice delovanja nezadostne, presplošne, premalo določne. Ni videti pravega sistema v načrtu in še manj v izvajanju. Bojimo se, da nas utegne učinek razočarati. Položaj pa je tak, da do razočaranja ne sme priti, ker potem ne bo časa za popravljanje. Gotovo je treba skrbeti, da bo vsaka za poljsko proizvodnjo sposobna ploskev zemlje izrabljena, vendar tega ni mogoče prepustiti dobri volji krajevnih či-mteljev in slučajnemu razpoloženju kmetovalca Treba je poskrbeti, da bo v resnici vsa zemlja pravilno izkoriščena, tako na deželi kakor v mestih, kjer bi tudi prazne stavbne parcele lahko olajšale prehrano. Uvideti moramo, da živimo v času, ko se ne moremo zadovoljiti s tem. da prepustimo samo kmetovalcu in vremenu, kaj in koliko naj zemlja rodi Prav tako ne moremo prepustiti bremen za potrebno izboljšanje edino kemtovalcu, ki se zlasti pri nas skoraj brez izjeme bori z velikimi tež- Rooseveltov zakon pred kongresom Splošno pričakujejo, da bo Rooseveltov zakon o ameriški pomoči Veliki Britaniji, ki prične o njem v ponedeljek razpravljati reprezentančna zbornica že v kratkem sprejet VVashington, 1. febr. j. (Ass. Press). Kongres je Rooseveltovemu zakonskemu osnutku o ameriški pomoči Veliki Britaniji priznal značaj nujnosti. V ponedeljek dopoldne se prične v plcnumu reprezentančne zbornice splošna razprava o zakonu, ki bo, kakor sodijo v političnih krogih, do konca tedna najbrže že sprejet. New York, 1. febr. j. (AFI). Znani francoski poslanik Pertinax sodi, da se bo poglavitni del razprave o Rooseveltovem zakonu za pomoč Angliji sukal okrog dodatne določbe, ki prepoveduje sodelovanje ameriškega brodovja v angleških konvojih. Nedvomno je ta dodatek življenjskega pomena za moč Rooseveltovega zakona. Nihče v poučenih ameriških krogih ne dvomi, da se bo našla pota in sredstva, kakor je to naglasil tudi vojni minister Stimson, da bo Amerika proizvode svoje vojne industrije lahko spravila varno v Anglijo, tudi če zakon ne dovoljuje, da bi skrbelo za varnost prevozov ameriško vojno brodovje. Amerika na noben način ne bo tvegala, da bi z velikimi žrtvami ustvarjeno pomoč Angliji potapljali sredi morja. Edino, česar se v merodajnih ameriških krogih boje, je, da v razpravi pred reprezentančno zbornico ne bi Hoover ln njegovi tovariši vodili obstrukcije, s čemer bi se utegnilo izglasovanje predloženega zakonskega načrta zavleči celo do srede marca. Ker je treha pričakovati, da bo Nemčija najkasneje konec februarja ali začetek marca tvegala napad na Anglijo, bo treba doseči, da bo Roosevelt najkasneje do tedaj v posesti potrebnih polnomočij, neglede na to, ali bo zakon o pomoči Angliji dotlej izglasovan ali ne. V skrajnem primeru se bo predsednik Roosevelt lahko poslužil diskrecijskega prava, ki mu je priznan po ustavi. Pošiljanje pomoči z vojnim spremstvom New York, 1. februarja, p. Po ponovnem razgovoru z angleškim veleposlanikom lordom Halifaxom je Roosevelt izjavil novinarjem: Še enkrat želim poudariti, da je Zunanja politika Zed<*njenih držav usmerjena izključno na to, da nudimo Angliji čim večjo pomoč in podporo z orožjem in z vsemi drugimi vojnimi potrebščinami Naša vojna industrija z vsakim dnem stopnjuje svojo zmogljivost in prepričan sem, da bo igrala v tej vojni odločilno vlogo. Nič ne more omajati naše odločnosti in odločno bomo nadaljevali svojo dosedanjo politiko. Kmalu za tem je senator Charter Glas objavil novinarjem naslednje senzacionalno sporočilo: V načelu je že sklenjeno, da začnemo takoj dobavljati Angliji vse vojne potrebščine. ki jih bomo pošiljali v Anglijo s konvoji, katerih glavno spremstvo bodo tvorili ameriški mšilci. Naša vojna mornarica je za popolno izvedbo tega načrta najboljše jamtsvo. Nemški odgovor Stimsonu Berlin, 1. februarja. AA. (DNB) »Nemška diplomatična in politična korespoden-ca komentira izjavo ameriškega vojnega ministra Stimsona pred zunanjepolitičnim odborom senata, v kateri je rekel, da bi Amerika napravila veliko napako, če bi dovolila, da bi ji kdo vezal roke v vprašanju podpore Angliji. Tako je Stimson govoril o staromodnih »pogojih«, ki države osi označujejo kot »napadalce«. List piše, da si Stimson privzema avtoriteto, s katero se hoče postaviti za sodnika v vprašanju odgovornosti za sedanjo vojno, v istem času pa ugotavlja, kaj naj še ostane od celega sklopa mednarodnega prava. Ameriški vojni minister ni v svoji izjavi ničesar pvcdal o izzivalni, napadalni vlogi Poljske, kar je Nemčijo prisililo, da je morala reagirati, prav tako ni ničesar povedal o sistematičnem delu Anglije, da popolnoma obkoli Nemčijo in sproži vojno proti Nemčiji. Tudi ni povedal, kakšno vlogo so v vsej tej igri igrale nekatere ameriške države. Po neugodnih izkušnjah v preteklosti čutijo sedanji upravitelji v Washingtonu posebno potrebo, da bi opra-viičli svoje popuščanje v vprašanjih mednarodnega prava. Korespodenca pravi, da Je to najboljši dokaz za to. da mednarodno pravo ni več nobeno pravilo, ki bi vezalo severnoame- riške kroge, zlasti pa ne sedanje stališče v raznih vprašanjih evropske vojne, kakor je n. pr. vprašanje nezakonite ln nečloveške uporabe angleške zapore, ko se grozi z lakoto nemškemu prebivalstvu. »Staromc* ne« določbe, kakor so n. pr. pravila za vojno na morju, sprejeta na haaški konferenci, so polnomočna za Ameriko samo tedaj, kadar to zahtevajo ameriške koristi. Prav tako se to nanaša na razne odločbe vse-ameriške konference, predvsem pa na stalne kršitve ameriškega varnostnega pasu. ki jih povzroča Anglija. Za Rooseveltovc politiko je v prvi vrsti važno, da se ohrar.i zunanji videz zlasti tam, kjer se odklanja mednarodno pravo. Angleški finančni strokovnjak v Ameriki New York 1. febr s. (Reuter) Semkaj je prispel angleški finančni strokovn ak Peacock ki bo kot zastopnik angleške vlade skušal vnovčiti angleške naložbe kapitala in dobroimetia v Zedinienih državah Aneliia bi nato s temi sredstvi ola-čala nova naročila voine*»a materiala v Zedinienih držvah V ameriških finančnih kroeih ceniio da razpolaga anple^lc zasebni kapital v Zedinjenih d^ravah še s približno 2000 milijoni dolarjev. Filipini na strani Zedinjenih držav SanghaJ, 1. febr. i. (Ass. Press) Predsednik Filipinskih otokov Guezcn. ie izjavil pred filipinsko reprezentančno zbornico. da stoie Filipini v sedanji svetovni krizi z vsemi svojimi ljudskimi silami in materialom ob strani Zedmjen h držav. Predsednik ie izrazil svoie zadovoljst o da vključuje obrambni program Zedinjenih držav tudi Filipinsko otočie Dok er ie Filipinsko otočie še pod zastavo Zeii-njenih držav, ie naglasil Guezon. ie rudi naloga Zedinjenih držav da braniio Filipine z vsemi svojimi vojaškimi silami Angleži pred Apolonijo Maršal Graziani hoče za vsako ceno preprečiti vdor Angležev iz Cirenajke v Tripolitanijo - Italijanski odpor stalno narašča Rim, 1. febr. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi v 239. službenem vojnem poročilu o borbah v Afriki V Cirenajki so naši oklopni oddelki južno od Džebela napadli in odbili sovražne motorizirane čete, ki so jih nato naša letala še bombardirala. V Vzhodni Afriki se je nadaljevala bitka na severni fronti. V hudih spopadih so naše hrabre nacionalne in kolonialne čete prizadejale sovražniku mnogo izgub. Tudi naše izgube so bile znatne. Letala so še nadalje v neprestanih akcijah učinkovito in na svojstven način prispevale b uspešni borbi. Skupina naših torpedovk je bila na Egejskem morju na križarenju. Torpedovka pod vodstvom kapitana Francesca Mimbellia je opazila in napadla konvoj sovražnih trgovinskih ladij, ki jih je spremljale nekaj vojnih ladij. Eden izmed parnikov z najmanj 10.000 tonami je bil zadet in se je takoj potopil. Kljub besnemu ognju konvoj spremljajočih ladij so se naše ladje nepoškodovane vrnile na svoja oporišča. Dogovor med Anglijo in Transjordanijo Bejrut, 1. ferbuarja. AA. (DNB) V arabskih nacionalističnih krogih sporočajo, da je bil med transjordanskim emirom Ab-dulahom in Anglijo podpisan tajni sporazum, po katerem se Abdulah obvezuje, da bo dal Angliji na razpolago 50.000 mož, Anglija pa bo v zamenjavo plačala 500.000 zlatih funtov, torej 10 zL funtov za vsakega Arabca. Do konca decembra je dal Abdulah Angliji na razpolago 5000 mož in zato dobil 50.000 zlatih funtov. Te vojake je Anglija uporabila v vojaški službi za razna gradbena dela. Angleška poročila Boji zapadno od Derne, naraščanje pritiska pri Agor- dartu Iai Barentu v Eritreji Kairo, 1. febr. s. (Reuter) Poveljstvo an gleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Libija: Boji s sovražnikom zapadno od Derne se nadaljujejo. Eritreja: Pritisk na italijanske čete, ki branijo Agordat in Barentu, narašča. Druge fronte Nobene izpremembe v položaju. Glavni stan generala Wavella, 1. febr. o. (U. P.) Predstraže močnih angleških čet so prodrle neposredno pred Apolonijo, okoli 65 km zapadno od Derne. V tem gorskem predelu so italijanske čete zasedle močne obrambne postojanke in so od davi v teku veliki boji. V odseku pri Meke-liju napadajo angleške čete iz vzhodne in južne smeri. Italijanske čete razpolagajo z večjim številom baterij lahkega topništva ter se močno upirajo. Bombniki in lovske eskadrilje angleškega letalstva napadajo neprestano že celih 24 ur. Ni nobenega dvoma, da brani maršal Graz'"ani področje pri Bengaziju z več divizijam' in da namerava ustaviti angleško prodi -an,ie morda na črti Apolonija — Fa?dia — Mekcli — Tem-geder. kjer je ozemlje ugodnejše za hranilce. Kairo, 1. febr. s. (Reuter) Nocoj poročajo, da so angleški mo*or:z'rani oddelki v Eritreji znova napredovali in pre,e1"'i; cestno zvezo med Affordatom in R centom. Oholi obeh teh mest nudijo Itai;ian' močan odnor in v teku so hud* boji. Posadki v Aeordatu in Barentu štejeta po er>o divizijo. Ka:ro. 1. febr. j (Un Press> Razvoj vojaškega Po1ožain •anadno od D^rne potrjuje že včeraj obiavMene informaciie do se odpor italijanskih čet proti angiešk' ofenzivi zmerom boli stopniuie. Popolno, ma očitno je. da bodo Italijani z vsem' silam* skušali zavreti nadaiinie prodirani? ang'eških čet v smeri proti Be^aziju. Moč it.aMiapsVe armadp r?. cda^ii bo;nj črti kočami, da ohrani finančno ravnovesje v svojem kmetijskem gospodarstvu Če se naš kmet sam v strahu pred neuspehom ne more odločiti na primer za večjo uporacc umetn;h gnojil ter raznih modernih naprav, bo treba najti sredstva in način, da se riziko za morebitni neuspeh prenese na širši krog interesentov Če je v Sloveniji proizvodnja žita na 1 ha za polovico manjša kakor v Nemčiji, če se je pri nas Kani porabilo namesto 15.000 le 400 vagonov umetnih gnojil, če imamo pri nas še vedno 130.000 neurejenih in samo 10 tisoč urejenih gnojišč, se moramo zavedati. da gredo ta žalostna dejstva, ki pomenijo letno izgubo do 80 milijonov dinarjev, v glavnem na račun naše kmetijske politike v zadnjih dvajsetih letih. Naj navedemo samo. da pride v Sloveniji ena kmetijska šola na 14.000 v Švici in Nemčiii pa že na 5000 kmetijskih gospodarstev. fe ugotovitve kažeio r>ot kam je tre-! ba usmeriti p~re hod-"e rlelo Pr;pom-n ma naj še da čak? pr nas na melioracijo okoli 100 000 ha zemlje, da je treba komasirati te: s iem usposobit t.s umno gospodarstvo ool rrvliiona hektarjev in da bi nam silosi omogočili sko-ai rodvojitev dohodkov iz živinoreje Glavni tr:*e činitelji ki vplivajo na lono^nost porodništva in no odviPTii >0 kmetovalca, so srp ' no obd^ovanip zemlje pravilno "noier e n dobro seme Znanstveno ;e ugotovljeno da vpliva na povečanje in izbolišanie pridel kov obdelovanie zemlie do 20 gnojenje do 50 in izbira semena do 40 odsto4kov Vsa ta dejstva in vse te okoliščine ie treba upoštevati in potem ne bo te? ko napraviti uč;nkovit na^-rt za zboljšanje in povečanie kmetijske proizvodnje za nainumpiSi nrvi čas "a tudi za bodočih pet ali deset let. — rr. za Demo kakor tudi na posameznih postojankah proti notranjosti Afrike cenijo na približno 60.000 mož. Italijanske čete se uspešno poslužujejo naravnih ovir in terenskih branikov, ki jih v obilici nudi pokrajina, na kateri se zdaj razvijajo boji. Zlasti so se Italijani utrdili v neki, približno 180 m globoki grapi, ki teče v veliki dolžini pravokotno na obalo. Tu je prišlo do ponovnih zelo hudih spopadov med italijanskimi in angleškimi motoriziranimi oddelki ter pehoto. Na obeh straneh grape je zelo aktivno topništvo. Italijansko topništvo pa polagoma prihaja v vse bolj težaven položaj, ker ima popolnoma nezadostne zveze z zaledjem, odkoder ne more več prejemati dovolj municije. 65 km globoko v Italijanski Somaliji Nairobi, 1. februarja. AA. (Reuter) Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, rH so ans'eške patrole prodrle 65 km globoko v Italijansko Somalijo. Italijanski ujetniki v Indiji Bombay, 1. febr. s. (Reuter) Semkaj je prispel nov transport s 3000 italijanskimi vojnimi ujetniki iz Libije, ki bodo internirani v ujetniških taboriščih v Indiji. Med došllmi ujetniki je 1200 častnikov, med njimi 4 generali. , Letalski napad m Trfpolis in Barco Kairo, l. febr. s. (Reuteri Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: Pretekle noč so angleški bombniki izvedli močan napad na doke in ladje v Tripo-lisu. Vrženih je bilo več ton bomb, pri čemer so bile zadete ladje in vodna letala v luki. Na neki 8000 tonski trgovski ladji je nastal požar, neka 4000 tonska ladja je bila prav tako zadeta, neka 8000 tonska ladja pa je bila močno poškodovana. Bombe 50 en italijanski hidroplan uničile, več pa ooškodova'e. Tsadalje so zadele južni pomol v pristanišču in hangar za hidropla-ne, v katerem je nastala eksplozija in se je pričel dvigati iz njega črn dim. Končno so bombe zadele še med carinamiške objekte v pristanišču ter med železniške naprave Ves napad je bil uspešno izveden ■'liub močnemu ognju protiletalskega topništva Včeraj so angleški bombniki in lovska etala izvedli nov močan napad na letališče v Barci. Vrženih le bilo več sto eksplozivnih in zažigalnih bomb. ki so zadele med hangarje, zgradbe na letališču ln med 'etala. Neka vojašnica je bila direktno zadeta od bombe. Dve sovražni letali na letališču sta pričeli goreti. Angleška lovska 'etala so obstreljevala s strojnicami leta-'išče. nato pa so napadla še skupino motornih transportnih vozil v bližini. ItalHan-sko lovsko letalo tipa CR-42, ld se je zapletlo nad letališčem v Barci v borbo z angleškimi lovskimi letali, je bilo zasledo- vano do Bengazija in tam v plamenih sestreljeno. V Vzhodni Afriki so angleška lovska letala napadla štiri italijanske bombnike tipa Savoya-79 na letališču v Teraniju, juž-novzhodno od Asmare ter so tri od njih uriičila. Pri Asabu je bila bombardirana skupina sovražnih motornih vozil. »Times« o položaju London, 1. febr. s. (Reuter) »Times« se bavi danes v uvodniku s sedanjim vojnim položajem List pravi, da je sedanja vojna res že prav svetovna vojna. Njene odmeve je čutiti v Ameriki in na Daljnem vzhodu, vojne operacije pa so v teku tudi že na Balkanu in v Afriki, povrh pa še obstoji velika možnost, da se bodo še razširile V Vzhodni Afriki segajo operacije že skoro do ravnika. Na vseh vojnih področjih je opaziti, kako se Anglija in njen imperij s pomočjo svoje premoči na morju skušata zoperstavljati sovražnim kopnim vojskam. Anglija se pri tem poslužuje starih strateških načrtov, ki računajo z zmago šele po daljšem času. Na teh načrtih tudi ni mnogo spremenil novi moment, ki ga je prineslo vojno letalstvo. Glede položaja v Sredozemlju pravi »Times«, da se sicer Angležem morda ne bo posrečilo popolnoma urediti vprašanje obrambe pred nemškimi strmoglavci, lahko pa bodo to nevarnost močno omejili in vsekakor nemška letala Angležev iz Sredozemlja ne bodo mogla pregnati. Angleži imajo prednost, da tudi v Sredozemlju angleško letalstvo lahko sodeluje z vojnim brodvjem, medtem ko sovražnik te možnosti nima. Bojišča na sudanski meji (§)DEBRA ar aj ( ^ I ' Dff O t* OflDan. Go*.™, , nateos . M • o oa . . UoleqaU» AOiS-ABEBA \Jn ! I pojafeTtf- 1 (bela ploskev) — Angleške kolonije. 2 (črtkasta ploskev) — Italijanska vzhodna Afrika (Eritreja, Abesinija in Somalija). 3) Rdeče morje. 4) Ozemlje, ki so ga Italijani zavzeli do novembra 1940. 5) Ozemlje, kl so ga Angleži zavzeli do konca januarja 1941. 6) železnice. Puščice označujejo smer prodiranja angleških čet v Eritrejo, Abeslnljo in Italijansko Somalija Resen položaj Francije Hitler izraža baje v svojem odgovoru na Petain o vo poslanico, da naj bi Francija sodelovala tudi pri razpletu položaja v Sredozemlju London, 1. febr. j. (Ass Press) Po zadnjih infoma.ijah ki so dospele iz Francije. se potrjuje da je vsebina Hiti rjeve poslanice ki io ie francoski pariški poslanik Brin on izročil maršalu Petainu. zelo »pretečega« značaja D s: bese i o poslanice pota ko ni znani, vendar zatrjujejo v krosih, ki so blizu vladi v VicLyju, da Nemčija v niei vzdrž je ne samo vse svoie stare zahteve oo pooo'nem scd ;o-vanju Francije z Nemč io. marveč razen tecra tudi zahteva da stooiio v vlado novi aktivni sotrudniki Spomenica nada'ie obravnava tudi strateški položaj na S edo-zem kem morju, dokazujoč potrebo francoskega sodelovanja v razpletu ooložaia v Sredozemlju. Potreba Bizerte kot nemškega oporišča na afriški obali se sicer dobesedno ne navaja. toda na splošno ie rečeno. da bi se moralo francosko-n^mško sodelovanje pc^užiti vseh v Sredozemlju razpoložliivh ooorišč. Curih. 1. febr. j. (Un Press). V švicarskih političnih krofih zatrju4e;o da ie na podlagi informacii. ki iih imaio na razpolago iz Frandie oo^tal Doložai F-a^ci-je zaradi Hitlerjeve poslanice Petainu skrajn resen Po mnenju teh Švicar-kih krogov ie vsebina Poslanice takega zna-čaia. da Petain na nemške zahteve ne bo mogel pristati Iz tega Da sledi za Nemčijo nuina potreba oo zasedbi celokupnega francoskega ozemlja. Curih, 1. febr. o. Kakor poročajo dopisniki švicarskih listov iz Vichyja, izjavljajo na dobro poučenih mestih, da se bodo pogajanja z Nemčijo nadaljevala. V kak-Sni obliki, službeno še ni bilo objavljeno, zdi pa se, da bo pri novih pogajanjih, ki se pripravljajo, poslanik de Brinon zamenjan z neko visoko osebnostjo iz vladnih krogov v VichyjtL Mislijo, da gre za admirala Darlana. Smatrajo kot zelo važno, da Hitlerjev odgovor na pismo maršala Petaina od 25. decembra ni preprečil nadaljnjih pogajanj. Glede na to menijo, da so se Hitlerjeve pripombe omejile samo na notranjepolitična in gospodarska vprašanja, glede katerih se ni mogoče izogniti pogaianjem. da pa ni Hitler postavil nobenih vojaških zahtev, o katerih bi se 1 Francija ne mogla pogajati. V popolni negotovosti je samo to. kakšne kompenzacije je pripravljena NemčHa nuditi za kakšno splošno ustrežljivost Francije. Rovarjenje komunistov Vichy. 1. februarja. AA (Havas). List »Temps« obiavlja uvodnik, v katerem oi-« še o stališču kom"n!stov do strokovnih zvez in pravi med drugim: Tajnim organizacijam bivše komunistične strank? so poslali navodila, v katerih jim ukazuiieo da nai s svoiim delom ovirajo in pobijajo sleherno del~va->je za socialno pomirienie in za sodelovanje med razredi, kakor ie to nasvetoval maršal Petain. Osrednji odbor izjavila, da lahko komunisti svoio revolucionarno nalogo opravljajo samo tedaj, če bodo v st lnem stiku z organizacijami delavstva Zato le p~i-šel čas. da se komunisti vč anijo v f trakovne zveze in Drevzameio njih vodst .'O. Razmere so ugodne za novo in us" ešno delo komunistov. Marši!'a i se da izrabiti proti sedanjemu režimu, zlasti pa rosro-darsko in socialno stanje, brezoo-el-ost in ogromno pomanikanie raznih potrebščin itd. Clermont Fernand. 1. febr. AA. (Havas) Vojaško sodišče ie ob~odilo na 20 let ro-bije nekega mladeea komunista ki 1» v aprilu 1940 v tovarnah za vojno g-adivo pozival delavce, da nai ustavijo delo Cb-soieni komunist se ie moral tudi zagovarjati zarad' komunistične p-o»oaga->de. Pet članov mla^imke konrmišične organi a-cije se 1e moralo zagovarjat' zarad' :stih zločinov in so bi1! obscen1 na 4 leta ie?e in na 10 let izgube državljanskih pravic. Prijava imetja v tniini V'chy, 3. februarja AA. (DNB). Francoska vlada ie obiavila ukaz. da bodo morali vsi Francozi, ki imaio ka'-r*n k li imetje v tujini, pod r»risenega žarka svetlobe ali u^ania za boicčn*st. Vem ra. da gledaio Angl ži nevarno"ti v oči s ponosnim nasmehom na ustnih. Zato bodo vsi sovražni napori zaman. Svet. ki bo nastal po sedanji volni, bo zelo različen cd starega sveta. Zangur ti bo moral narodom orocvit in srečno bo-dočnrst brez nasprotii na zunai in na znotraj: Angleška delavka stranka ni v no-benom oziru spremnila svoiega s'a išči do vladne poetike, odkar je o bink štih pretečo leto na svoiem kongresu z ogromno večino cd"bri'a popolno rod ~oro vladi. Ce se je tem programu kai rp-emm;-lo. notem samo v toHko. da ie d lovska stra-ka še boli odločena, da na"aljj.'.e vojno do zmage. Z-ipat miren dan London. 1. febr. j. (Ass. Press). Pretek'a noč je nad Anglijo potekla zopet prilič-no mirno. Razen posameznih nemških letal, ki so s>e pojavilla v zgodnjih večernih urah v bližini južne obale, ne da bi metalo bombe, nikjer nad ostalim delom Anglije niso bili čez noč opaženi nemški bombniki. K včerajšnjemu dnevnemu napadu se dodatno doznava da je bi'a škoda, povzročena od nemških zažigalnih in eksplo zivn h bomb dokaj večja, nego se je prvo no cenilo Bombe so napravile posebno mnogo škode v 12 londonskih okrajih. Po izjavah nevtralnih opazovciicev je bil včeraj nji napad na London morda najhujši dnevni napad, kar jih je doslej pretrpela angleška prestolnica Pn napadu je bil voja-jki opazovalec ameriškega letalstva v Londonu, major Robert WiMiams, hudo poškodovan od razbitega stekla, ki je zletelo naokoli ob neki bombni eksrllo-ziji. Bati se je da bo major Wiiliams zaradi poškodb oslepel. Tekom včerajšnjega dneva, ko je streljalo nemško dal jnostrelno topništvo preko Rokavskega preliva na Dover in okolico, je bilo tudi prvikrat ugtrtovljeno da se je dailjnosežnost nemškega topništva znatno povečala Nemške granate so padale nekaj mil) globlje na angleško ozemlje kakor pa ob prejšniih obstreljevanjih. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 1. febr. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poroČ!lo: Skupine bojnih letal so včeraj bombardirale več vojaško važnih objektov v Londonu in vzhodni Angrji. Pri tem je bilo ponovno hudo zadeto veliko sk'ad š*e v South imptonu, kjer so na'o izbr hn li požari Neka sovražna trgovin-ka ladja je bila ob vzhodni obali Anglije hudo po- škodovana. Letala z velikim akcijskim radijem so na morju zapadno od Irske potopila dve trgovinski ladji s skupno 10.100 tonami. Po načrtu je bila minirana neka nadaljnja angleška luka. Sovražna letala se včeraj niso pojavila niti nad nemškim, niti nad zasedenim ozemljem. Raederjeva zahvala graditeljem podmornic Berlin, 1. febr. AA. (DNB) Vrhovni poveljnik vojne mornarice, veliki admiral dr. Raeder, je Izrazil v svojem dnevnem povelju zahvalo in priznanje vsem sode-1 lavcem pri gradnji podmornic za njihovo odlično delo. V dnevnem povelju poudarja, da so službeni organi vojne mornarice, ki jim je bilo poverjeno izdelovanje podmornic, v sodelovanju z ladjedelnicami in tvrd-kami za oboroževanje v neprimerno kratkem času ustvarili najboljše podmornice na svetu, ki jih bodo vodili nemški mornarji v novo zmago. Obstreljevanje Dovera London, 1. febr. s. (Reuter) Davi ob 3. so nemški težki topovi zopet pričeli obstreljevati Dover in okolico. Topovi so v presledkih oddajali posamezne strele proti angleški obali tri ure. Obstreljevanje ni povzročilo nobenih človeških žrtev. V času obstreljevanja je ležala nad Kanalom doka gosta megla. London, 1. febr. s. (Tass) United Press pOroča, da obstreljujejo Nemci sedaj južno obalo grofije Kent s težkimi topovi, ki nesejo Se 16 km od obale v notranjost dežele. Računajo, da streljajo ti nemški topovi približno 48 km daleč. Nov madžarski zunanji minister Budimpešta, 1. febr. p. Kot naslednik umrlega grofa Csakyja je bil danes ime-no za madžarskega zunanjega ministra dr. Bardossy, dosedaj poslanik v Bukarešti. Novi zunanji minister je bil delegat Madžarske na mirovni konferenci, pozneje pa odpravnik poslov v Londonu. Od tamT e bil imenovan m poslanika v Bukarešti, odkoder prihaja sedaj na položaj zunanjega ministra. Willk!e nujno pozvan naj se vrne v Ameriko da bo pred senatnim zunanjepolitičiifim odborom podal strokovno mnenje o Rooseveltovem zakonit London, 1. febr. j. (Rerter). Ameriški odposlanec Wendell Willkie je prejel preko zunanjega ministra Cordella Hulla povabilo predsednika zunanjepolitičnega odbora senata Georcea naj se nemud.ma vrne v Zedinjene države, da bo P~d 1 pred odborom svoje strokovno mnerie k Rooseveltovemu zakon k;mu os iutku o ameriški pemoči Angliji. Willkie ie pos:bnemu Rsute-jovenvi dopisniku danes izjavil, da S3 bo temi povabilu kolikor mogoče naglo odzva'; in da se bo že sredi prihodrrega todna P eko Lizbone vrnil v Amerko P.ioomn''1 ie, da bo senatni odbor proučevanje z kon-ske^a osnutka dov š'l najbrže do 10. februarja Zaradi te^a mora >-a;k sn°ie v sredo odpotovati, ako se hoč a šs o o n-vem času javiti odboru s sv j:m po-oč'1 m Na^li Wirklejevi povr-te'- v Zedin e e države je seveda v mno »"i -m rtre^rža' njegove načrte: z'as'i mu bo on m^ff' č l ob'sk na Irskem, kifr se ie "am^ra'"!1 sestati z de Valero P~av t" k o bo m o-al znatno skraišnt5 svojo ♦u tiei-v rx> an^l^-ških pr^vi^cah t«r zlasti on stiti n-m">-ravani obisk na Škotskem D^ia' j° s? navzlic tem" nadr^a dn b- TaV:- t>o" i1 glavna angleška industrijska mes a k so bila od nemških letalskih napadov posebno hudo prizadeta. Na vsak nrčin bo obiskal še Coventry. Birmingham in Manchester. Doslej ie Willkie dobro porabil ves čas, da se ie porazgovarial s Dreor"istim an-glešk m liudstvom. ker se je hotil ba^ z mnenjem te^a ljudstva čim temeliiteie seznaniti. Willk'e je na^lasil. da ima voj~a predvsem dve strani, in sicer moralno in materialno in da ho*e dognati kako baš preprosto ljuds vo na ti dve strani v Angliji reag:ra. Danes 1e W!llkie nan-.a il »krožno potovanje« po Londonu z a^ tobu-^om ter se ie ves čas razgovarial s oa-a-žirjl. Na^asil ie da ie p-;,iko vi^e^i ^dobrš*n« del škede. ki so io v T/v-d nu povzročili nemški letalski nar>"d: Nani ie naoravi^a D^s^no m'čan a s kn'oro se vre stvar sorav jalo v nor al-ri tir. Po rv">TT-r-)?V'- VT:''V;p "tov- r. kom t!cl*a da bnd.">. •'mp" N^mci 7e1r< žavno drlo. nko b^^o ''ot^l' r>rit: t:akii odk^rlpr on m*nvka~ D^i-l ''a rm b' b 'o' 'n- n i v oren ivi proti ang'eik'm ob -rib im črtam. Odstop Flliova ©Sklonjen Izjalovljeni nser^ bolgarsldh dssstitifr-rov Ir levičarjev Sofija, 1. febi. p. NotranjepoMfčm položaj v Bolgariji se je snoči doce'a nepričakovano tako poo&tril. da je že izgledalo, da bo prišlo do vladne krize. Snoči se je pričela namreč v sobranju razprava o proračunu kmetijskega ministrstva Kmetijski minister Bagrjanov je pn tej priliki podal svoj eksipoze, ki pa je izzval splošno presenečenje V svoiem govoru je namreč izredno ostro kritiziral celokupno gospodarsko politiko vlade ter se zavzemali za strogo izvajanje načrtnega gospodar stva. O Bagrjanovu se je že večkrat govorilo, da je pristaš m zagovornik ideologije narodnega socializma in označevali so ga v tej zvezi celo že kot bodečega vodilnega državnika Bolgarije. Po njegovem govoru je billa seja sobranja, kateri so prisostvovali vsn člani vla de, takoj prekinjena, vlada pa se je umaknila k posvetovanju. Pri tej prfliki je podal trgovinski minister Zagorov v znak protesta proti nastopu kmetijskega ministra Bagrjanova ostavko. Seja sobranja se je nato nadaljevala pozno v noč, v političnih krogih pa so se razširile vesti da je kriza vlade neizbežna. Predsednik vlade Filov je danes dopefl-dne prosil za avdienco pri kralju Borisu, kateremu je poroča) o položaju ki je nastal v zvezi t govorom Bagrjanova. Kakor ti. da Ali so pljnčne bolezni ozdravljive? ro oad vse važno vprašanje zanima očitno vse. ki trpe na astmi, katarju HH pljučnih vrhov, zastarelem kaftlju, zasluzenosti, dolgotrajni nripavostl In ^B ^H hript, a doslej še niso našli zdravila Vst taki bolniki dobe pri nas ■| POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO 8 SLIKAMI |H BB izpod peresa gosp. drja med Gutmanna. — Preba je pisati samo karto HM fBm (franklrano z 2 din) s točnim naslovom na: Mm ■B PUHLMANN & Co.. BerUn 614. MUggelstrasse Nr. 25-25a. ^^^^^^ Odobrena od min. »oc pol uaiteako oddelteoic S.w. /416 od 12 XII 1916 ^A^^M Teden zimske pomoči Začne se danes in traja do sobote — Banov poziv Ljubljana, 1. febr -bojno veže in združuje vse v eno skupno narodno družino!« V Cortini so začeli Včeraj so se začele letošnje tekme za svetovno smučarsko prvenstvo ob udeležbi najboljših smučarjev iz 11 držav Cort!na d* Ampezzo, 1. februarja. AA. DNB: Danes so se tukaj začele FLs tekme za svetovno smučarsko prvenstvo. V smu-škem stadionu je bil razvrščen oddelek ber-saljerov, ki je izkazal časti. V slikoviti dolini se je k otvoritvi zbralo več tisoč gledalcev. Svečana otvoritev se je začela s pozdravom vseh športnih zvez, ki s svojimi tekmovalci sodelujejo pri tekmah in s pozdravom Mussoliniju, nakar so začela korakati moštva po olimpijskem ceremonielu, razvrščena p*o italijanskem abecednem redu. Prvo je vkorakalo bolgarsko moštvo, nato finsko, nemško, japonsko, jugoslovansko, norveško, slovaško, špansko, švedsko, švicarsko in italijansko. Ko so se moštva razvrstila sredi stadiona, so nositelji zastav dvignili svoje zastave, godba pa je odigrala narodno himno. Nato je povzel besedo svetnik Mangagnello in med drugim rekel: Danes so se tukaj zbrali najboljši smučarji 11 narodov, kar govori za pomemben razvoj športa v življenju narodov. Poudariti je treba tudi podporo, ki so jo tej stvari nudile narodne zveze. Prvikrat v zgodovini našega časa se odigrava ta ve'iki dogodek med vojno in ob udeležbi vojaških moštev. To dejstvo ne dela čas+i samo Italiji kot narodu, ki nudi gostoljubje. temveč tudi vsem državam, ki so se odzva'e vabilu ter si v svesti svoje m^-či rrvrno in z zaupanjem gledajo v svojo b^dočno^t. Nato je govornik proglasil tekme za otvorjene. V imenu svetovne smučarske rvere je zahvalil podpredsednik Fhe Šved Hnmilton za gostoljuben snreiem Z defiie^em ie bila ta kratka ofi-ciptr,a sveč-^nst zaključena. .T\itri 7/qfnpio nrva tekmovanja, in si-for cmvk z^ nofhe in ženske. V moškem cr"-'1-" bo vr^pfHa mr"v*o močnejša kakor pri ženskah, saj so med prvimi prijavlje- nimi zastopniki Bolgarije, Finske, Nemči- , je, Japonske, Slovaške. Švedske,. Sjrice, Madžarske in Italije,, medtem ko bode, med. ,v ženskami tekmovale samo Nemke,. .Švicar-ke, Švedinja Nilsonova in pa Italijanke. ' Vsaka država lahko postavi v to tekmova-nje največ po štiri konkurente. Otveritev hokejskega turnirja Ljubljana, 1. februarja Nocoj se je na drsališču Ilirije začel fi-nalni turnir za. državno prvenstvo v hokeju na ledu, v katerem sta v otvoritve- • ni tekmi nastopila prvaka hrvatske in srbske zveze, Varaždinski ŠD in SK Palič. Obe moštvi sta se pokazali predvsem zc-lo borbeni, nadvse požrtvovalno pa so še posebej zaigrali Subotičani Igra sama ni bila na posebni višini, ker sta ekipi veči- • -nema poskušali priti do uspeha iz solo ak- « eij in je bilo videti le malo skupnega dela med posameznimi linijami. Tempo je bil >. kliub temu dovolj hiter, kar je vredno tem- , bel j občudovanja in priznanja, ker nobeno izmed moštev nima s seboj rezervnih igral- K cev. Subotičani so kot slabši morali izgu-, biti, vendar gre nekaj golov čisto na račun ... vratarja, ki je bil v izredno slabi formL Tekmo je rodil ljubljanski sodnik g. Koe. ~ Obisk občinstva ni bil velik. Turnir se bo nadaljeval Jutri ob 10. * tekmo med Ilirijo in VSD lx Varaždina ta e končal popoldne ob 15. s srečanjem med Ilirijo in SK Paličem. če bi »e vreme ojn-žilo, bo Ilirija obe tekmi odpravila v skup- ^ nem dopoldanskem sporedu od 10. dalje. (Glej tudi športno rubriko. Op. ur.) zatrjuje; < v po tičn h kroj-h je Filo\ pri tej pr": i k i p- • dil ot a v k" o vlade da bi omoC>eil v"a iirju razči čbnje položaja. Km » n rv-> av»iT nci Fv!oya pa se je zvedelo, !o t-ne v v'adi morda le nekatere manjše osebne spremembe V ' g!avnem br> v:a 'a nada\ievai!a stojo dosedanjo p-o Iz tega bi sc dalo sklepa- . 'ovili na."-ti levičarjev in desničar i o v. ki «c zadnje dni s snv>rcdn'mi akcijami pokušali omajati položaj vlade in jo prisiliti k odstopu. S°f-.ia, 1. febr. o. Da-es p p line ie imela b >lgar ka vlada že dr.120 saio 00 nap tesii. ki ie nas ala v bo gars'em m-tra oepo itičnem živ j mju spr čj včer jš-nje^a aov -ra kmoti!skeaa ministra Bagrjanova ki ie V7b dil v v^ei Eol°a :j; toliko P07omost Sp ošno se 1e priča'tali. da bo po današnji avdiend miri trsk ga predsednika prof Filova or kraliu p Lšlo vsaj takol do preosnove vlade, a kakor kaže. se bolgarska vlada tudi za tako spremembo še ni odločila O današnji seji vlade ni bilo Izdano služ' eno por čil ), v službenih kro"ih oa se ie izvedelo, da o kaki krizi vlad-- ne nw~ bit! n't' ^o oa ln da so se o njei razširi e ls iamo ol ne govorice. Vsjaa z Grčijo Atene, 1. febr. j. (AR). Na albanski fronti so gr-ke čečte včeraj uspe"no zavr-n e nekaj moččnih itaiijanskih napadov na osrednjem frontnem odseku severno od K: Mire. Ita ij-mi so tu napadli s podporo lcras>:\a gr^e višinske postojanke. Prišlo je do krvavih bojev na nož, v katerih so bili Italijani s'ednjič z velikimi izgubami odbit, in vrženi celo onkraj izhodi ča postojank. Tudi severozapadno od Tepe-lenija je prišlo na višinskih postojankah do močnej ih spopadov, ki pa so se končali ne»'Joccno. Na severnem frontnem odseku 90 borbe b vstopu v doi'ino Skumbe ter v dolini reke Devo.i nekoliko zastale, poživilo pa se je patrolno delovanje pri Podgradcu, kjer je prišlo na več točkah do spopada med grikimi m italijanskimi izvidnicama. Topniški dvoboj je bil včeraj dokaj močan med italijanskimi postojankami na Mokri p'anini in nasprotnimi grškimi pozicijami. Letalstvo se na tem fiantnem odseku ni mnogo udejstvovalo Na južnem bojišču so izvršili Italijani napad s svojimi motoriziranimi oddeflki. Napad je grška artilerija uspešno odbila. V protinapadu so ti Grki na tem frontnem odseku ponovno nekoliko popravili položaj. Zelo aktivno je bilo na jugu lo-talstvc in so Zlasti italijanska letala sodelovala pri napadih motoriziranih odddlkov. Italijani so nadalje bombardirali več točk v gr kem frontnem zaledju. Grško letalstvo je obstreljevalo v glavnem le italijansko bojno črta Bim, 1. febr. bl (Štefani) V danainjnn službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Na grški fronti redno delovanje topništva in patrol Naša letala so v nizkih poletih napadla ln uspešno razpršila zbirajo, če se sovražne čete. sokolske smučarske tekme Jesenice, 1. februarja. Ob prav lepem vremenu so se začele danes smučarske tekme za prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije. Tekmovalce in tekmovalke so poslale župe Kranj 325, Celje 45, Ljubljana 30, Maribor 23, Beograd 20, Novo mesto 16, Zagreb .14, Sušak, Sarajevo in Varaždin po 3 ter. Skoplje enega. Skupaj je torej prijavljenih 483 udeležencev, od tega 206 članov in 37 članic ter 202 naraščajnika in 38 naraščajnic. Tekme vodita savezni načelnik Kovač in načelnica Skalarjeva, navzoč pa je tudi prvi podstarešina SKJ dr. Vladimir Be-lajčič. Ministra vojske in mornarice zastopa poveljnik I. planinskega polka polkovnik Milan Kocič, zimsko športno zvezo mag. Zabkar, gorenjsko podzvezo predsednik Vovk, kranjsko sokolsko župo njen starešina Spicar itd. Tekme so se začele ob 16. Pri patrol nem teku na 12 km s streljanjem je zmagala župa Kranj v času 48:21, pri patrol-nem teku starejšega naraščaja je zmagala Bohinjska Bistrica, pri onem mlajšega naraščaja pa Mojstrana, ki je zasedla vsa tri prva mesta. V Izmenskem teku ženskega naraščaja so zmagale Blejčanke, pri onem Članic pa Sokolice iz Radovljice. Jutri se bodo tekme nadaljevala. * Njegov vzpon sličastno se dvigajo zasnežene pla-I nine v okolici Bogatina. Ostra, dražeča svetloba slepi in ne dovoljuje g!edanja brez ttecčnrkov. Medtem ko se je v koči pričela večerna zabava, sva zlezla midva na najino ležišče: inženir iz Francije in jaz. Oba •va molčala in 1* pritajeni glasovi harmonike h jedilnice so motili tišino. O čem jc neki razmiSjail Francoz poleg mene? Nemirno se j© obračal na trdem ležišču, zaželeni sen ni hotel na njegove cči. Poznal sem ga samo bežno. Zvečer sc mi je predstav?) in prosil za skupno smučarsko turo za naslednji dan — kamorkoli. Ker sem bil sam, sem se prav rad odzval. .Mimogrede mi je omenil, da je prišel iz Rumu-nije, kjer je bS v neki tovarni zaposlen kot obrat ovca! je. Sedaj pa potuje v Francijo, da se odzove vojaškemu pozivu, kajti njegova domovina j« že šest mesecev v vojni. Zadnje proste dneve je hotel brž izkoristiti za nekaj zimskih tur v naših Alpah. Več nisem vedel Bila je še trda noč, ko sva sc odpravila. Nema je stala koča v beli samoti. V kuhinji sva popila nekaj čaja in še lovila malo toplote. Oskrbnica nama je dala nekaj prigrizka v nahrbtnike ter nama neto, napol zaspana, želela srečno pot. Enakomerno se je vila najina pot navkreber. Tu in tam sva uživala v kratkih spustih. Mesec je lil svojo srebrnomodro svetlobe, od zasnežnih bokov gara v belo vijugasto smučino, ki je ostajala za nama in se kopala v tej mehki svetlobi tja doli, prav do koče. Pnav nič ai motilo božanske tišine tam gori na višini dvatisoč metrov. Niti besedice nisva spregovorila. S kakšnimi mislimi se je le ukvarjal moj spremljevalec? Drsel je v degantnih vi juga h pred menoj. Bkl jc dober smučar. To sem opazil že po prvi uri, ko sem prevzel vodstvo gori na aedte. Vzhajajoče sonce je poljubljalo skrajne ■»rhove in kmalu nato razlilo svojo rožnato loč v dolino. Najina okolica je žarela v tnsh barvah — v beli, modri in rožnati. Pokrajina je izglede!* kot pastelna slika. Pogled se nama je odpiral tja daleč v Italijo. Sedela srva na najvišjem vrhu. Dve majhni bitji, obdani od snega, nebesnega svoda, vat«, časa in večnosti. Počasi sva odstranila koče raz smuči ter razprostrla nekaj mokrih stvari na soncu. Mladi mož je pričel prvi govoriti: »Menda me ne boste po-pednoma razumeli, če vam sedaj povem, da je najbrže — morda celo gotovo — to zadnjo smučarska tura v mojem življenju. Zadnja, ki bo zaključila vrsto tolikih v domovini, v Švici, v Pirenejih m na Tirolskem!« »Ne — nikakor ne!« sem odgovoril. »Morate namreč vedoti, da potujem Se jutri domov k svoji materi v Dijon in nato takoj dalje na fronto. Po preteku enega tedna bam že nekje v kakem bunkerju aaše prve bojne Hnije.« »Vi ste nekoliko črnogled, m on inge-niesrr!« Izpraznil je svojo pipo na kandaharskem stremenu ter pccasi ra zrna zal po zarjavelem čelu belo kremo. »Da, samo mater še imam. Edini sin. Mej oče je padel v svetovni vojni.« Molčal sem. Sko-zi črna očala sem opazoval, kako }e veter trgal snežne zastave na grebenih. »Sčasoma«, je nadaljevaJ Francoz, »postane človek kljub vsem idealom, mladosti in zdravju jn celo kljub ljubezni in dobri službi pesimist! Ko je moj oče podel, sem bS še dijak — 17 let star. Takrat je moja mama od tuge skoraj zblaznela. Če izgubimo onega, Jri nam je bil najbližji — tako je dejala vsa obupana — se nam zdi vse, kar je bBo do sedaj, kar je in kar bo še sledilo, popolnoma brezpomembno. Za vsakega človeka ima življenje določen smisel; ženi ga predstavlja njen mož! To so bile aepot in zopet njene besede. Tolažil sem jo 9 tem, da je bila pač vojna. Vsakdo ima in če bi vsak radi tega ostal doma, nikdar ne bi dosegli zmage in miru. Oče je padel za mir. Žrtvoval je svoje življenje za domovino, da bi zagotovil bodočemu Todu obstoj, ali jasneje povedano: padel je za večni mir. Na to nisem našel odgovora. »Danes ne mislim več teko. Danes vidim, da sva izgubila takrat naenkrat vse: moja mati svojega moža, jaz svojega očeta — za prazen nič. Kajti ako on svojega življenja ni žrtvoval za to, da bi nam prinesel mir in svobodo, potem njegova smrt ni imela smisla. Moja mati je bila prevarana ter za njo sedaj ni nobene utehe več — kakorkoli ji stvari predstavljam.« Molčal je par trenutkov. »Bilo je julija 1919 Jeta. Nad razrvani-mi polji o«b Sommi in Mami je pripekalo sonce — bleščeče sonce miru. Ta mir je b9 tisti, ki je brezkončnim vrstam lesenih križev dajal globok smisel. Smisel, ki je blaži] in sušrrl so»tze. Z materjo sva takrat stala ob očetovem grobu. Drhtel sem, kajti nisem se čutiS dovolj močnega, da bi umiril bol svoje osivele matere. Toda, saj nisem imel koga tolažiti, kajti stala je s strogo odločnostjo pred gomilico. ki je krila v sebi njeno vse ter občutHa, da to njeno vse se ne bo nikoli več povrnilo. Sklonila se je nad to rjavo zemljo, uravnala jo s svojo bledo roko, kakor bi hotela bolniku popraviti blazine. da bi mu bilo udobnejše. To je tista g e sita milijon žen, milijon mater ob grobovih njihovih najdražjih. Poljubila me je zadržanih solz. Razumel jo in bil sem globoko hvaležen ta toliko hrabrost. Zopet je mofičal. Nekje v daHjavi se je eprcržH plaz. »Leto za letom sva hodila to težko pot k lesenemu križu, pod katerim je ležal on, poleg neštetih, ki jih je doletela iste smrt. In sedajffse vračam domov, pa ne vem, kako ji naj obrazložim moj odhod na fronto — ne da bi lagal. Bojim se tega svidenja, a se mnogo bolj slovesa.« Utihnil je. PogledaS je na uro ter pokazal proti koči. Razumel sem ga. »Leica« je se hitro lovila nekaj spominov, potem sva si pritrdila smučke. In ie sva rezala smučine v krasni, neprekinjeni vožnji kar v enem v dolino do koče. Svetnica no Slovenskem oleda za svečnico, ki je bita v prejšnjih časih v navadi, je na Slovenskem skoraj že popolnoma opuščena. V Prekmurju so oni, ki »svečnico spevajo«, že redki. Najbolj ohranjena je §e v Ljubnem. Tam še »svečnico pojejo« in sicer kar teden dni. 2e ves teden pred svečnico hodijo otroci in tudi siromašne ženske v gručah od hiše do hiše in pojejo posebne Marijine pesmi. Ljudje jih obdare z jestvina-mi in denarjem. Plamen in dim blagoslovljenih sveč tega dne sta zanesljiva preroka. V Beli Krajini stopi družinski član, ko so se vsi vrnili od maše, za vrata, prižge svečo in jo zopet ugasne. Oni. proti kateremu se vije dim, bo še v tem letu umrl. Ponekod prižge svečo mati in jo potem s prsti utrne in ugotovi, proti komu se nagne dim. Prekmurci narede preizkušnjo s svečo za vsakogar posebej. Prvi pride na vrsto najstarejši pri hiši: če se dim vzdiguje, je to znamenje, da bo še dolgo živel, če se nagne proti tlom, ga bo kmalu pobrala smrt. Za najstarejši človekom naredijo to po-izkušnjo po starosti še za druge tako, da pride najmlajši zadnji na vrsto. V lendavski okolici vedo samo to. da bo pri hiši nekdo umrl, če se nagne plamen navzdol. Prt Veliki Nedelji je ta poizkus še bolj svojevrsten. S prižgano svečo krožijo zelo naglo okoli posameznih delov telesa, oni, na katerem delajo preizkušnjo, pa stoji mirno in šteje; kolikor daleč prišteje, dokler sveča zaradi nastalega vetra ne ugasne, toliko let življenja mu je 8e usojeno. V okolici Ljutomera pa si ovijejo tanko, gorečo svečo še okoli glave, rok in nog, in komur pri tem opravilu sveča ugasne, bo umrl. Temu opravilu pravijo »čučkanje«. Ni ga kraja, kjer ne bi bilo znano tudi vremensko prerokovanje na svečnico. Ce vzhaja na svečnico .sonce na jasnem, si medved še globlje izkoplje Jamo. Glede te medvedove jame pa sta si Koroška in Kranjska v laseh. Prekmurcem je namesto medveda jazbee za preroka, če na svečnico sonce na vedrini vzhaja, tedaj koplje jazbec globlje. Kolikor piiči pred svečnico pojo, toliko po svečnici molče. Glede verovanja, če na svečnico prej od strehe kane kakor od sveče, pa ni razlike v vsej Sloveniji. Belokranjci pa še dodajo, da bo slaba letina, če zapiha na svečnico jug, če se pa oglasi sever, bo dobro. Zaradi tega sme na južno svečnico postaviti gospodinja na mizo le malo kruha, če pa piha sever, položi na mizo cel hlebec. HniR!iRwnnMsnniiimi:- poteojnlica General Metaxas Ugled, ki ga uživa današnja Grčija v mednarodnem svetu, je skoro izključna zasluga izredne delavnosti nedavno umrlega generala Metaxasa. Če upoštevamo, da je bil pokojnik na krmilu države komaj štiri leta m pol ter je v tem kratkem ča*u neurejene grške razmere izpremenil iz temelja in drža\'o usposobil za velike naloge, moramo njegovo delo oceniti kot pravi čudež. To dokazuje, da je bila država v jedru zdrava in je trpela le na straho\'i-ti strankarski razdrapanosti. Prevrat je sledil prevratu, ena stavka je nadomestila drugo in ni je bilo avtoritete, ki bi napravila konec žalostnim notranjim razmeram, dokler ni krmila države dobil v svoje krepke roke general Metaxas, dinamičen in im-pulziven mož, ki je rad imel oblast, toda samo za ceno discipline. Ta pozni rojak prepredenega Odiseja — rojen je namreč na Itaki — ima z omenjenim junakom davne dobe skupno le to, da je po mnogih blodnjah v tujini, po mnogih težavah in nevšečnostih naposled le prišel na mesto, ki mu je pripadalo in ki je na njem razvil lahko vse svoje sposobnosti do najvišje mere. Metaxas je bil po svoji vzgoji vojak, zato je tem zanimive je, da je tudi na drugih popriščih, ki imajo prav malo skupnega z vojsko, zarezal globoke brazde, česar niso bili zmožni njegovi predniki m tem mestu. Ko je sredi l. 1936 dobil od kralja mandat za sestavo vlade in se mu namen spričo silne strankarske razr\'anosti nikakor ni posrečil, je v $e tisti večer sva se poslovila. Dobil sem naslov njegove matere in obljubil, da bom posnetke naše skupne ture poslal njej. Dolgo sem gledal za njim, ko se je od-smučal. Spodaj pred gozdom jc šc enkrat za vriskal in mahal v slovo. »Bon voyage!« sem zavpiL Petem ga ni bilo več. * Prišel je maj, potem junij m julij 1940. Velika ofenziva na zapadu se je končavala. Julija je dosegla zmeda v Franciji svoj višek. Ogromne vojske so bile že razbite. Prestrašene in obupane so iskale žene svoje može in sinove. Otroci so iskali starše, roditelji so povpraševali po svojih otrok ih. A malokdo je vedel dati komu kako pojasnilo. Uradni aparat je odpovedal v tem obupnem preseljevanju narodov. Jeli mož še živ? Otrok ranjen? Brat ubit? Oče na varnem? Ne gori morda hiša? Se stoji hlev? Do kod sc prodrli Nemci? Je bil to zadnji letalski napad? Vse je tavalo brez pravega cilja, brez vednosti in brez smisla. Brezdomci, tujci v lastni domovini! Moderni pekel v deželi vzorne civiflizacije. Inferno v dvajsetem stoletju. Avgusta sera prejel pišimo iz Marseillea. Na kratko mi je pisal neki pater v imenu tja pobegle, bolne inženirjeve matere. Zahvaljevala se je za lepe posnetke naših zasneženih planin, kateri bi njenega sina bili gotovo zelo razveselili. Henri (tako mu je bilo ime) je padel 8. ali 10. junija 1940 ob isti reki kakor pred leti njegov oče. To je bilo vse. Za dodatek je prosil pater, naj ne odgovorim na pismo, češ da gospa itak nima stalnega bivališča ali naslova. Potem pa, ker dvomi, da bo stara gospa še dolgo živela... Nise mod govoril. Kdo neki bi našel odgovor na tako pismo? Vprašam: kdo?... Andrino Kopinick , globokem pozna\'anju položaja predlagal j vladarju, naj uvede izjemno stanje ter j zmeren avtoritaren režim. Kralj Jurij fe \ poslušal nasvet in poverit genereta Meta-! xasa s predsedstvom vlade, izročivši mu ' izredna pooblastila. General je postopal čisto po vojaško. Razpustit je dela nezmož-n zbornico ter u\"edel obsedno stanje, da je lahko zlomil množico političnih stavk, naperjenih ne toliko na izboljšanje delavskega položaja, kolikor proti uvedenemu režimu. Ko je ukrotil stavkovno gibanje. pa se je energično lotil delavskega vprašanja ter delavstvu temeljito izboljšal položaj. Njegova vlada je sodelovala pri sklepanju neštetih kolektivnih pogodb, kojih socialne in mezdne določbe so prišle v prid poldrugemu milijonu dela\xev Kakor med delavci, tako je izkoreninil že prvo leto vsako nezadovoljstvo tudi med kmeti. Lotil se je raz dol žit ve kmetov, na katerih posestvih je ležalo breme devetih milijard drahem dolga. Po štirih letih se je ta dolg skrčil na 2 milijardi. General st je s tem pridobil ljudstvo, za katerim so morali kreniti tudi meščanski sloji. Njegov ljudski režim se je takoj posvetil reorganizaciji vojske, ki je bila dotlej zapostavijana in zanemerjana Kot poklicni vojak je general dobro pozna vse hibe in pomenjkljivosti tei se je kot odličen strokovnjak MU korenite preosnove. Dal je upokojiti nezmožne in politikujoče častnike, iz inozemstvu je poklical svoje prijatelje, katerih sposobnost' je poznal. Vsakomur je odkazal primeren delokrog, mnogo krivično upokojenih je reaktiviral, skrbel za moderno oborožitev in izvežbanje. Uspeh njegovega dela se je pokazal že takoj v začetku vojne, ko se je mobilizacija izvršita tečno in v najkrajšem času in ko se je tudi takoj pokarala izvežbanost in organizacija grške vojske. Z namenom, da ojači kmetski stan, ki daje državi najzanesljivejše vojake, je Metaxasova vlada izvedla zboljšanje mnogih zapuščenih zemljišč ter osušila mnogo moč viri t 'er je izboljšano zemljo razdelila med potrebne kmete. Pos\~eiila je svojo veliko skrb tudi ljudskemu zdravju, ustanovila mnoge bolnišnic in dispanzerjev ter s terr. znatno zmanjšala veliko umrljivost med grškim narodom. V sredi tega plodnega dela. ra katero ie zn~rl general Metaxes ne samo najti stro-k(r.'nj;-ko\>. marveč navdušiti zani vso javnost, je drža\"o zadela nesreča, da te je zapleta v \xrino. No^.n položaj je t •rdi od genera'? Metrxasa zahteval še večj:h nape. •cv in gotovo ni pretirano poiorito grških novin, ki pišejo, da is predsednik vlade delal vse te mesece skoro neprekinjeno noč in dan. To je priletnemu možu spodkopalo zdravje, da je za svoj narod prera-no pctdlegel v smrtnem boju ter s tem užalostil vse grško ljudstvo General Metaksas je b:l velik prijatelj naše dr/a\>e, balkanske zveze in gesla »Balkan Balkancem*. Grof Csohy Nedavno umrli zunanji minister grof Štefan Csaky je bil član ene zmed najod-ličnejših madžarskih plemiških rodbin, ki je dala bivši monarhiji mnogo odličnih državnikov in vojakov. Ko je bila usoda nekaterih delov naše drža\e šc tesno pen-e-zana z Dunajem in Budimpešto, so tudi C;akyji imeli često vidno besedo na našem jugu. Eden izmed teh je v davnih ča- Ali vaša koža prenese britje dvakrat na dan? Pomislite, kaj pomeni to za vašo kožo! Je mar čudno potem, da se Vam koža vname, se napne in dela britje mučno? ta**: tu pomaga / Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar ln napetost kože popustita ln neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka ln mehka. 2e naslednji dan boste opazili, koliko laže in kako brez bolečine se brijete. sih ustanovil tudi mesto Čakovec in v nazivu mesta bo živelo njihovo ime še potem. ko bo morda na Madžarskem zato-nila tisočletna slava fevdalnega plemstva. Po tradiciji družine se Je tudi Csaky posvetil državni službi ter se odločil za diplomatsko kariero. Zelo mlad še, se je odlikoval, ko je izvršil več važnih in zaupnih nalog. Pridobil si je velik ugled in je komaj 44-leten za starim Kanyo prevzel listnico zunanjih zadev. Poslej beleži Madžarska celo vrsto pomembnih političnih uspehov v uresničenju starega madžarskega re-vizionističnega programa. Z brezpogojno naslonitvijo na osni velesili Je Madžarska napravila dobro politično potezo, ki ji je prinesla dragoceno nagrado pri razbitju Češkoslovaške in pri okleščenju Rumunije. Ti \>elikl uspehi so silno povečali obseg trianonske Madžarske, saj so ji bile pri-klopljene celo pokrajine, ki po svojem se-sfavu prebivalstva nikakor ne spadajo v madžarsko narodno državo Pre\'idni politik Csaky je smatral, da je za sedaj mera madžarskih pridobitev polna, zato je program reiizionizma odstavil z dnevnega reda ter svojo politično linijo približal Jugoslaviji, hoteč s tem razločno potrditi, da njegova držsn'a do naše kraljevine nima nikakršnih revizionističnih zahtev. Posledica prizadevanj je bila sklenitev prijateljskega pakta med Madžarsko in Jugoslavijo, ki je v domovini ministra grofa Csakyja izzvala silno zado\ Skal a« knjigo ^Naš alpinizem«, prvovrstni vodič po naših gorah, in knjigo dr.Tume »Pomen !n razvoj alpinizma«. V organizatomem in moralnem pogledu je naivečji uspeh Skalašev idejni prevrat v SPD, ki se je. izvršil 1. 1931, ko je bi! na občnem zboru Izvoljen odbor, za katerega se je zavzemala »Skala«. S tem činom je prejšnje nasprotstvo med obema društvoma izginilo. V to dobo spada tudi gradnja znanega SkalaSkega doma na Voglu, ki Je Dr. Element Jug po svoji legi, okolici in razgledu med najboljšimi postojankami v naših Alpah. Po vseh teh dogodkih se je delo >Skaie« usmerilo v vzgojno stran: Klub je začel prirejati alpinistične tečaje, ki so bili deležni velikega obiska. Na predsedniškem mestu je zamenjal prof. Ravnika dr. M. Kajzelj, njegov naslednik Fr. Vllhar s tovariši pa je moral okusiti, kaj sc pravi, voditi klub skozi finančne težkoče. Vendar so Skalaši dokazali, da so ko* tudi takšnim težavam, dari je moralo društvo pod predsednikom doc. dr. žumrom odpovedati svoj lokal, s čimer je bilo sestajanje članov zelo ovirano. -Skala« je tedaj preživljala hudo krizo, ki je dosegla vrhunec 1. 1939. Da ni društvo tedaj imelo med svojimi vodniki ing. žumra. Dušana Klopca in Edija Keržana, bi bil klub z-ošel v zastoj, ki bi mu lahko postal usoden. Ob začetku sedanje vojne sc je v klubu ustvarila skupina starejših in rniajših članov. ki so se organizirali v alpinističnem odseku. N.iče'stvo je prevzel j-ertoni podpredsednik kluba dr. Vladimir Tke: lak. Ta odsek jo v enem letu prekvasil klub tako, da je dan*s vzgon v Skalt« tak. kakor še nikda: poprej. Za novo Mo 1940 je bil objavljen novi program kluba, ki ie postavil vse delo izključno na alpinistične podlago, tujsko-prometni motivi pn so bili potisnjeni v stran. Klub se ic v t?V.u hudih let-* otiesel vsoh t lotili ki so vstonili .• klub zaradi mode. Sledili so novi prvenst vi -nI vzponi, novi sestanki, priglašali so s? novi člani in »Sknlac Je v teku enega let« postala organizacija s trdno povezanim članstvom in odlično disciplino Tudi pravila »Skale* so se spremenila. Iz turistov-skega kluba je postal alpinističen klub čigar svrha je le vzgojno in kulturno delo. t. j. vzgoja dobrih alpinistov ter znanstveno in umetniško obdelovanje slovenskih Alp. Na i važnejši odsek kluba je oddelek za alpinistično šolo, ki je odslej stalna. Udeležba pri njej je cbvezna za vse mlajše člane. Ker jc moral dr. ing. žumer zaradi bolezni odstopiti, je prevzel predsedstvo »Skale« zopet prof. Janko Ravnik. *Skala ima dve podružnici. Savinjska je Imela spočetka svoj sedež v Lučah. članek ga ima v Celju. Podružnica na Gorenjskem je imel n v začetku svoj sed®5 v Bn-hlnju, danes ga ima na Jcscnlcah. Jese- niška podružnica je po številu članstva najmočnejša ediniea Skalašev. ki je dala »Skali« tudi odlične plezalce, fotografe ln smučarje. Iz nje so izšli poleg drugih: Cop. dr. Potočnik, Slavko Smolej, dr. Heim, Praček itd. Svojo dvajsetletnico bo »Skala« proslavila« z vrsto internih tn javnih prireditev, o katerih bo javnost še obveščena. Najpomembnejše dejanje v proslavo jubileja bo izdaja knjige, ki bo imela najbrž naslov »Brez steza t in bo v njej opisana borba tega rodu, nastanek slovenskega alpinizma. poročila o dr. Jugu, dr. Tuml itd. Knjiga bo zelo zanimiva tudi za neplanlnce. Izven dvajsetletnice bodo Skalaši še doprinesli k slovenski kulturi marsikak prispevek. Napovedi tu niso potrebne, saj Skalaši niso ljudje obljub, temveč dejanj. Ob 20 letnici vstopa klub v svojo »moško dobo«, v dobo zrelosti. Nauki in eksperimenti v preteklosti so jih naučili, kako mora in kako ne sme biti. In kakor so ne- Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri preobilni želodčni kislini je treba štirikrat na dan piti po 100—200 g vrelca Styria. Voda se najreje segreje, da izhlapi ogljikova kislina. — Piti polagoma! kdaj mladi alpinisti ustvarili »Skalo«, tako je danes »Skala vseskozi zmožna, da ustvari in vzgoji nov rod alpinistov, pozitivnih, za dejanja in žrtve sposobnih ljudi. MMBUMaaHfr- m Diplomati v zadregi ashington ie danes diplomatska i prestolnica sveta. V tem mestu so zastopane še vse evropske dežele. s čimer se ne more cona'.a ti n. pr Moskva, druga prestolnica velesile, ki še ni v vojn:. Washington ima n. pr še češkoslovaško in oo!isko poslaništvo ker obstoj teh dveh držav še priznava VVashington oa ie še v drugem pogledu diplomatska prestolnica sveta. Vsakdo veda ie vstop Zedimenih držav v prvo svetovno vojno odločil nje izid in da imajo tudi v tei voini veliko ulogo V Washington> zveš več nego v vsakem drugem mestu sveta V Washingtonu se odloča politika Zedinjenih držav in zato ie za marsikatero deželo zelo važno, da oo--kusi vplivati na može ki delajo to politiko. Zato ie tudi morda res. kar ie pisal ored kratkim velik ameriški dnevnik, to namreč, da ie v Washingtonu več vohunov in agentov tujih sil nego v kakršnemkoli drugem mestu na svetu Do začetka voine ie bila ameriška prestolnica odlično, mirno vladno mesto, z lepimi poslopji m širokimi cestami. s črešnjami ki cvete jo lepše nego v Tokiu in brez vsakega sledu »uradnega konjička«. V Washingtonu ie do začetka vojne lahko vsakdo prišel do kakšnega mesta, treba se mu ie bilo le prijaviti in če m delal ie preveč razcapanega vtisa, ea niso odklonili. Toda sedaj se skriva za mirnim pročeljem Washingtona vneto, često skrivnostno in včasih tudi sumljivo delo Washington je bil znamenit po svojih družabnih dogodkih Najbogatejše žene Amerike ta tu prirejale svoie »partiie« ki so se iih udeleževali veliki možje ameriške politike poleg vrhov diplomatskih misij Danes na je s tem težko, kaiti prav lahko bi se zgodila tekšna smola kakor ored nedavn m neki dami. ki le priredila takšen večer baš tedai. ko se ie zgodil v Evropi neki preobrat, ki ie diplomata dveh držav spravil avtomatsko v največje nasprostvo. Dama. ki ii je bila dobra jed važnejša od politike, pa je to spregledala in nesreča je hotela, da ie obema diplomatoma ob mizi odredila mesto drugemu pri drusem. Lahko si mislimo zadrego obeh mož. a tudi zadrego gostiteljice, ko 1e opazila svojo napako in tiho razburjenost med vsemi ostalimi, ki so čakali z napetostjo, kaj se bo zgodilo. Zgodilo se ni sicer nič. kajti oba moža sta bila diplomata, ki sta zna a skrivati svoje Občutke, vendar oa ie ta lekcija učinkovala, da se takšnih možnosti sedaj izogibajo. Drug znak časa je strah pred vohuni. Neki ljudje pravijo, da ima v Wa=hing-tonu vsak človek kakšno skrivno misijo in živi dvojno življenje To je pret rano. vsekako pa kaže. kako napeto in nezaupljivo ie vvasfoingtonsko ozračje. Dva moža politika, zlasti če ie eden iz druge dežele, se v družbi sploh ne moreta p:eovari3ti po tihem, da bi to med drueimi zbujalo vsakovrstna sumničenja. Običajno je stvar nedolžna, včasih oa se le zffcdi kaleor v tistem primeru, ko se ie v neki družbi žena visokega evropsketra diplomata raz-govarjala dali čas z mladim oriljubljenim moškim, kakršne ie dobiti v vsakem m»-stu na svetu in ki imajo le ta namen da pri večerji izpolnijo število gostov na H če bi iih bilo drugače samo 13 Gostiteljica je pregovor gledaia z neugodnimi občutki in ti so bili upravičeni, kajti dve uri pozneje sta imela dva vvashingtonska urada poročilo o razgov oru m a lesa moža z cii-plomatovo ženo Prvo ie napisal on sam m ga ie poslal nekemu prijatelju v vojnam ministrstvu. Drugo ie pcslal neki natakar poslaništvu tuie države, za katero ie delal. Do začetka vojne je bil naisijamejši vvashingtonski družabni dogodek vsakoletni soreiem ki sta ga prireja g so d in gospa Rooseveltova v Beli h ši. Do 500 osebnosti le prihajalo k tem sprejem om Vse ie bleščalo od pisanih uniform red'v in nakita Diplomatski protokol ie u-eial vsak gib in njegova zasluga, ne pa kakšna hudobija ie bila. če ie moral stati iaron-ski veleposlanik poleg kitajskega in ruski pole? poljskega. Pri zadnjem sprejemu in že prej ie strmelo več sto ljudi v t?kšie položaje in čakalo. aH se bodo zastopniki sovražnih si držav izdali s kakšno kretnjo. Niso se izdali ker so b'Ii pač diplomati, toda v takšnih oko'iš"inah do pravega, »neprisiljenega« razpoloženja gotovo ni mo?lo priti. Zato so občutili vsi kot olajšanje da predsednik Roosevclt v tei sezoni ne misli na takšen sprejem Preveč diplomatov bi blo prisiljenih, da bi dr g drugega prezrli. A ne samo »prizadeti« diplomati. temveč tudi zastonniki nevtralnih držav moralo imeti mnogo takta če hoče o dobro krmariti mimo nevarnih čeri Zato je umliivo. da ie družabno in o*talo življenje v vvashingtcnskem dip"o-nat'kern zboru, ki ie predstavljal v nekdanjih mirnih časih pravo ^srečno družino*, dan s popolnoma razdrapano. Ljudje, ki morajo to dobro vedeti, kakor n. pr. vodja slovitih g-menov. Ed^ar J Hoover. z ogorčenjem zavračaio trditev da ima vsakdo v Washing1onu dve no življenje Po drugi strani ca ni mogoče t" it', da so tu rodovitna tfa za tuie agente Pr d nekoliko meseci je b lo m~>rgo 5"' ora o bogatem inostrancu. ki je prišel v W> shington brez posebne misre. samo s tem namenom, da bi sebe in d lige zabav jI. Sprejemi v njegovi hiši so bili siiaini. v*ak se ie čutil zelo počaščenega, če so ga dosegli in presegli brzino 200 km. Kje smo pa danes ob začetku leta 1941., ko je letalsko orožje tako mogočna in odločujoča sila, kakor še nikoli ? Vsakdo bo lahko razumel, da v tej vojni ne gre tako za izpopolnitev letalskh tipov kakor v prejšnji vojni, že v začetku današnje vojne so razpolagali z lovci, ki so brzeli z več ko 500 km na uro, celo z brzino 600 km. Bombniki so v 60 minutah preleteli 400 do 800 km. Nadaljnji razvoj ni bil posebno nujen, in to tem boli ker je že tako krvava španska državljanska vojna igrala vlogo »laboratorija za poskuse« Nujnejša je bila čim hitrejša in čim obilnejša prolzvodnia letal, poleg tega pa tudi pomnožltev p^otskih šol Treba je pomisliti, kako silovito fizično preizkušnjo mora prebiti današnji letalec pri poletih s takšnimi brzinami in še posebno v strašnem strmoglavem letu. človeški material šteje več ko strojni. Ker je Francija po svojem zlomu odpadla se glavni zračni dvoboji odigravajo med britskim otočjem in Nemčijo po eni strani ter v sredozemski kotlini, od Severne .Afrike do Kenje po drueri strani Lani v septembru ie Nemči;a organizirala svoje prve množestvene polete proti Angliji Istočasno je brltska leta'ska sila zancčela z nočnimi poleti, ki so j:h bili predhodno pripravili neumljivi »izvidni poleti« brez odmetavanja borr.b. Končno se je razvila ^zračno-mornariška« vojna in italijanski »picchistelli« so se pridružili podvigom nemških strmoglavcev Od skrainega severnega konca Norveške do rta Finistere so Nemcj uredil} silno vrsto letališč. Bližina nasprotnikovih objektov je nemškim letalcem olajšala de'0, britska letalska sila pa je imela tem težjo nalogo, če je hotela napadati oddaljene cilie v Poruhrju. na Saškem ali v Prusiji. Tako letala in ljudi kakor napadalno taktiko je bilo treba prilagoditi tem različnim zahtevam. Nemci so začeli z množestvenimj napadi ra London, na ozemlje ob Temzi, na Ports-meuth. Toda niihove izgube letal in moštva so bile tudi množestvene Skušali so dob'ti primernejšo taktiko. Napade v zaporednih valih z velikimi letalsk;mi skupinami so nadomestili s poleti posameznih letal. Lovci, ki so spremliali bombna letala so se umaknili aparatom, kakršaii Zimski dnevi v Milanu Milan v januarju i je hladnejše stvari od milanske megle. Toplomer je pod ničlo, zahajajoče sonce daje slavni milanski katedrali čudno neresničen videz v bledi in vlažni rdečini zime. Avtomobili skoraj ne motijo prometa. Tisto malo, kar jih vidiš, so pobarvani belo in so opremljeni s pripro,-vami za proizvajanje metana. Scala je še vedno središče mondenega in umetniškega zanimanja v Milanu. Njena velika novost je, da pričenja svoje predstave ob 19. in da ne zahteva večerne obleke. Na koncertnih programih ni angleških in francoskih skladb. Edino Emma Giammatica uprizarja v Manzonijevem gledališču neko delo Oscarja Wildea. V izložbah knjigarn je videti mnoge nemške knjige. Ljudje jih tudi mnogo kupujejo. Kadar se v gostilnah iz radia oglasijo vojna poročila, se mora vsakdo molče dvigniti. Plesati je prepovedano in to celo v družinskem krogu. Kave primanjkuje povsod. Namestu nje ponujajo likerje, čaj ali kakšno nadomestilo. Kruh je rumenkast, pomešan s koruzno moko, vendar dober. Testenine imajo sivo barvo. Gospodinje se pritožujejo zavoljo pomanjkanja sladkorja in miio ima svojevrsten duh. Zbi ranje zalog je prepovedano z najstrožjimi kaznimi, toda od časa do časa gre kakšna govorica naokrog in zaskrbljene gospodinje pohite, da nakupijo tega ali onega blaga, ki bi ga lahko zmanjkalo. Čeprav so letalski napadi redki, je zvečer vse nanje pripravljeno. Kadar zatulijo sirene, pohite eni takoj z odejami, blazinami in živežem v kleti, drugi se počasi oblačijo in ne gredo dol, dokler ne zagr-mijo streli, tretji se v postelji obrnejo m nadaljujejo svoje spanje. Ob vsakem alarmu prekinejo dovod vode in plina ter ustavijo dvigala v hišah. Na trgu pred katedralo se grmadijo barikade z vrečami peska, vreče peska zakrivajo tudi prižnico in altar častitljive cerkve. Vojakov ni dosti videti, človek bi jih sploh ne opazil, če bi ne vedel, da je dežela v vojni. Kavarne in elegantni bari so polni živahnega ljudstva. Kapele Igrajo strastne in sentimentalne ljubezenske pesmi, ženske so močno našminkane, njihovi klobuki kažejo najbolj nepričakovane oblike. Ne-srečnica v žalnem oblačilu je na cesti nenadno pritegnila moj pogled. Jokala je, ječala in kričala, moški je držal njene roke v svojih rokah in skušal utolažiti njeno divjo žalost. Nemirna senca je šla preko vseh obrazov in Izginila. Ljudje nočejo postati šibki, izogibajo se strahu in izrazov sočutja. Po cestah vozijo mnoge konjske vprege premog. Sobe so toplo zakurjene. Zjutraj lahko po mili volji prižgeš luč. Ker so cestno razsvetljavo ukinili, je treba v jutranji temi na delo in po poslih s svetilko v roki. Ljudje zavoljo zatemnitve ne vabijo v goste po 10. zvečer. Taksiji ne vozijo več, kar je zelo neprijetno za ljudstvo, ki ie navajeno zvečer dolgo bdeti. Toda ljudje se upirajo težavam, »če tega blasra ne dobimo, si kupimo pač drugo podobno. Človek se vsega dooro privadi« Tako govorijo. Lepe železne vrtne ograje so izginile, vojna proizvodnja jih rabi. Nadomestili so jih z lesenimi ograjami ali začasno z bodečo žico. so Messerschmitti 110 z dvema motorjema, ki predstavljajo drzno kombinacijo med bombnikom in lovcem. Dejansko je že nekaj časa sistematsko uničevanje angleških industrijskih središč za napadalca zvezano z razmeroma majhnimi izgubami. Navzlic živahni delavnosti so Nemci v marsikakšnem tednu izgubili samo po šest do osem letal. Po drugi strani pa spreminja tudi angleška aviacija, ki je tako rada omalovaževala težave in sovražnikovo odpornost, svoje navade S silovito proizvodnio letal, ki je nemški napadi po vsem videzu niso mnogo prizadeli, in z dobavami letal iz Amerike je mogla izboljšati svoje delovanje. Niene napadalne formacije so danes mogočnejše, cilji, ki si jih izbira, so bližji. Njeni udarci po tako imenovanih invazijskih lukah, po frizijskih otokih po Porenju. po tovarnah ob Menu 3o postali prav občutni. Glavno silo nemških letalskih krdel predstavljajo še vedno bombniki tipov Heinkel. Fokke-Wulf. Dornier in strmo-glavci Junkersovega tipa. Te tipe so pa izpopolnili, in sicer kar se tiče vizirnih priprav in gibčnosti Tudi nemška lovska letala so postala močnejša. Po drugi strani gradijo Nemci danes že v seriji letalo tipa Fokke-VVuif »Kurier«, kj predstavlja s trdnostjo svoje konstrukcije, velikim akcijskim radiiem, s svojimi štirimi motorji in mogočno oborožitvijo pravo letečo trdnjavo. To letalo bodo uporabljali zlasti v zračno-mornariški vojni. Njegova posebna najoga je, napadati konvoje, ki bodo prihajali iz Amerike v Anglijo. Tudi Velika Britanija je pokazala izredno ustvarjalno energijo. Ve, da ji preti silna nevarnost in zaveda se, da je ameriška aviacija, če spregledamo proslulo letečo trdnjavo tipa »Boeing«, prilično zastarela in da ji trenutno more nuditi le manjšo pomoč. Razen tega pa mora upoštevati čedalje večjo potrebo domače in kolonijalnih vojsk po najmodernejših letalih. Zato pripravlja celo vrsto novih letal, ki naj nadomestijo dosedanje Hurricane, Spitfire in Whitleye. Tu je omeniti na primer novega enosedežnega lovca »Haw-ker-Tornado« z brzino 700 km na uro, dvo-motorno lovsko letalo »Westland-Whirl-wind« z brzino 640 km. bombnik »Avro-Manchester« z dvema motorjema in brzino 520 km na uro. štirimotorni bombnik »Short Stirling« in druge. Razne tipe svojih dosedanjih letal pa je Anglija opremila z močnejšimi motorji. Italija je videti v tej tekmi, ki jo nalaga nova faza zračne vojne, še najmanj delavna. Zaupa še nadalje svojim letalom, ki so veljala nekoč za res izvrstna, svojim bombnikom tipa Caproni aH Savoia. pvo-iemu lovcu Fiat G. 50 in ostalim. Ustvarila pa je vendarle svoje »piccMa*elli1e«, tip strmoglavcev, s katerimi nvsli s pomočjo nemškeg° ekspedicijskesra zbora nastopiti z vso silo protj britskim pomorskim silam v Sredozemlju. Skeadatdj 9. QW! Ves kulturni svet se spominja v teh dneh enega največjih italijanskih skladateljev Giuseppa Verdija, ki je umrl pred štiridesetimi leti (27 januarja 1901). Kdo še ni slišal čarobnih melodij iz Verdijevih najbolj priljubljenih oper »Rigoletto«, »Trubadur«, »Traviata«? Težko si je misliti operno gledališče, ki ne bi imelo v svojem »železnem repertoarju« vsaj teh Verdijevih oper. Znane so po vsem svetu: na daljnem Vzhodu prav tako kakor na skrajnem zapadu Novega sveta; igrajo jih v sedanji Rusiji prav kakor v metropolitanski operi v New Yorku. Tudi pri nas ne mine gledališka sezona, da ne bi slišali vsaj eno Verdijevo opero. Kako bi sploh mogli pogrešati te sladke, vendar pa ne sladkobne zvoke, ki nam polnijo srce zdaj z vese-lostjo, zdaj z otožnostjo, vsekdar pa s čustvom lepote, zaradi katere zahrepenimo vedno znova po glasbi tega velikega lolaž-nika in nesmrtnega umetnika harmonično ubranih zvokov V drugi polovici devetnajstega stoletja ni bilo večjih opernih skladateljev, kakoi sta bila Wagner in Verdi. Prvi je izražal v svoji muziki romantično sanjo o germanski veličini, drugi pa je zajemal v svoje skladbe lepotno občutje, vedrino in življenjsko opojnost sredozemskega človeka. Verdi je postal skladatelj Tretje Italije, glasbeni glasnik njenega zedinjenja, njene liberalne dobe, njenega nacionalnega preroda. Živel je zelo dolgo, tako dolgo, da je zbral v sebi izkušenost celega stoletja, kar je dano le redkokateremu človeku Verdi se je rodil 10. oktobra 1813 v Ran-colu (Parma), torej v času, ko je jela zahajati Napoleonova zvezda, umrl pa je v začetku nm-ega stoletja v tistem Milanu, kjer je doživljal največje uspehe Kdor je imel priliko obiskati gledališki muzej znamenitega opernega gledališča Scala v Milanu, je lahko videl, kako tesno je prav Verdi združen s tem s\'etovno znanim gledališčem. Rodil se je kot sin siromašnih staršev. Ko je kol 12-letm deček ministri-ral domačemu župniku, ga je ta z nogo spodil iz cerkve, ker mu je pri maši napačno odgovarjal Nekateri življenjepise! menijo. da je na sunek z nogo odloči Verdijevo usodo: medtem ko je prej hotel postati duhovnik, se je zdaj zaklel, da se ne bo nikdar oprijel tega poklica. Pri mladem Verdiju se je vedno bolj razvijala glasbena nadarjenost Z vsem ognjem nemirne duše se je posvetil glasbi Začel ie prav skromno: bil je najprej dirigent godbe na pihala v svojem rojstnem kraju. Značilno je, da je bil prav za prav samouk. saj ga niti niso hoteli sprejeti na konservaiorij, češ da ni glasbeno nadarjeni) Zopet dokaz več da vidijo šolski strokovnjaki samo kos življenja in da ne znajo prodreti v človeško dušo: dokaz več, da si resničen talent sam. brez šolskih kasarn, pridobi znanje in se z lastno močjo pretolče k uspehu in slavi. L. 1839 so vprizorili s skromnim uspehom Verdijevo opero »Oberto, conte di san Bonifazio« Prvi večji uspeh je dosegel l 1841 z opero »Nobucco«, ki je bila njegova tretja operna skladba Zdaj je začel njegov pomen rasti, čeprav so se mu nasprotniki delno iz zavisti, delno pa zaradi pretirane zaverovanosti v stare opere ali v Wagnerja. radi posmeho\'ali, češ da je »vergl — muzikant« L. 1851 je dovršil »Rigoletto«, l 1853 »Trubadurjam m istega leta »Traviato«, net let pozneje »Ples v maskah«, / 1862 »Moč usode« L 1870 je pripravil za slavnost> ob otvoritvi sueškega prekopa opero »Aidol. 1887 je uglas-bil »Othella« in l. 1893 — ko mu je bilo žave Adolf Hitler in italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini. Nekateri listi so poudarjali, da te znamke, ki naj izpričujejo tesno povezanost med Nemčijo in Italijo, predstavljajo v filatelistiki precejšnjo redkost, sai se zgodi le redko kdaj. da bi bila na isti znamki uocdobljena dva državna poglavaija oziroma dva najvidnejša predstavnika dveh držav. ' c« o TuRKiY£ POSTALARt UMU Filatelisti vedo. da so takšne znamke sicer precej redke, vendar oa ne preds'av-ljajo nobene izredne posebnosti. Precej boli zanimive so znamke, ki iih ie pred tremi leti izdala Turčija in ki je z njimi hotela poudariti povezanost in prisrčnost C* tm&i pesTAUf« O 1 h m I »x»\«*>. . I *x«x«*v» - L M £ ABHttij* orvuETum UMI upodobljena zdaj že pokorni voditelj sodobne Turčije Kemal Ataturk in prvi pre-zident Zedinjenih držav George VVashing-ton. na drugi znamki sta upodobljena Izmet Ineni in Roosevelt na tretji pa na istem drogu zastavi Zedinjenih držav in Turčije. Te znamke predstavljajo v krogu filatelistov nray posebno redkost in iih imaio le redki zbiratelji znamk, pri nas v Ljubljani pa so tudi med boljšimi filatelisti skoraj neznane. I Mrovljakovi Mirici v spomin! lir 80 let — je dosegel velik uspeh z drugo po Shakespearu posneto opero — s »Fal-staffoma Slednje opera ie izzvala presenečenje Ne samo zaradi skladateljeve visoke starosti: predvsem zato. ker je v nji dosegel nov glasbeni stil nov muzikalni izraz Izmed ostalih del je znamenita L 1874 nastala skladba »Messa di Requiem«, ki jo prav jutri izvajalo v Ljubljani Celo morje očarljivih zvokov živi in polje v Verdijevih skladbah Z njimi je premagal vse predsodke in vsa nasprotja, postal je še pred smrtjo zmagovalec, mož uspeha in slave Pridobil si je premoženje, tako da je lahko v Milanu ustanovil v spomin svoje druge žene, pevke Giuseppine Streppom zavetišče za onemogle muzike. Ko je pred štiridesetimi leti kot 88-letni starček odhajal v večnost, je lahko sklenil račun svojega življenja z ugotovitvijo, da bo umrl samo telesno, ne pa tudi duševno. Njegovo ogromno delo je ostalo in v njem bo živel v neznane vekove, neugna-no lep, zanimiv in vznemirljiv, tisti ča-robnik melodije, ki je ustvaril ne le Italiji, marveč vsemu človeštvu »Rigoletta, »Traviato»Aido« in tolike druge korenito muzikalne opere Verdijevo osebno življenje pa se še sedaj prikazuje v romanih, kjer se resniea meša z domišljijo in z legendo. Nekdanji skromni dirigent iz Ran-cola sedaj nevidno diiigira tisoče orkestrov in milijoni src odkrivajo tolažbo v zvokih njegovih skladb. Mrzel veter je pihal, Mtrica. ko si odhajala od nas, in mračno fe bilo v naših srcih Sen življenja je ostal nedosanjan, za bežen hip je vzcvetela cvetna in v bolesti omahnila Kratko, mnogo prekratko je bilo tvoje romanje pc tei bedni zemlji Mi smo pa ostah tukaj tn ne razumemo Tvoje poti Skrušeni zremo nazaj v tiste tepe dni, ko si bila še med nami. vsa nasrreiana, ko ' so Ti lička rdela tn se je sonček noigravai s Tvojimi zlatem• kotlički in si raiala med , sokolsko deco Ah je bito to res nekoč m ; ne bo nikdar več? Kakor pravljica, sanja-' na v davnini? Ob Tvojem grobu smo stah Vsi Tvoji prijatelji so r~'šli vsi ki so te poznali in ljubili Koliko žalosti m ljubezni je bilo s Teboj Vsa si bila v cvetju, rdeči in beli nageljčki so Te zasmili v slovo Danes pa je snežna odeja zagrnit n ves svet v bel pajčolan in Ti spiš ood nfim sladko in mirno Mi pa. ki smo ostali, mis"mo nate in težko nam je Zbogom, Mirical C. V. Po Budi in Pešti... Budimpešta, v januarju, idimpešti ne pravijo zastonj »biser Donave«. Milijonsko velemesto, ki ima izredno slikovito lego ob Donavi, je namreč obdarovano s tolikimi lepotami in za- B Zanimive znamke Ljubljana 2. februarja Te dni je večina jugoslovenskih in tudi tujih listov obiavila zanimive znamke, ki sta na njih upodobljena vodja nemške dr- odnošaiev med Zedinjenimi državami Severne Amerike in seboj. Na eni izmed teh znamk; čijih slike danes objavljamo, sta nimivostmi, da si jih človek vseh skoroda ne more ogledati. Pozornost slehernega obiskovalca, ki stopi na tla madžarske prestolnice in od daleč uzre orjaške mostove na Donavi, slej ko prej pritegne nase starodavna Buda Iznad streh budimskih palač se — v čisto zimskem ornatu — dviga na prijaznem obdonavskem griču baročni kraljevi grad iz 18. stoletja; nedaleč od tod se vrstijo: tako zvana Ribiška trdnjava, znamenita Matjaževa cerkev ter minoritske palače. V bližini zapira pogled Gerhardov hrib, raz katerega se razgleduje budimpeštan-ska Citadella in katerega ime se omenja že v Goethejevem »Faustu«. Ob obeh straneh hriba se proti kelenfoldski strani kakor tudi proti tabdnskemu parku spuščajo lepo speljana stopnišča, steze in tihe ulice s premnogimi vilami. V meglenih zimskih dneh se zdi kot da bi se poulično vrvenje velikega mesta tod ustavilo, umirilo; znamenita budimska termalna kopališča (v Budimpešti je namreč več kot 400 grenčič-nih vrelcev itd.) so zvečine zaprta in ob delavnikih se ves poulični direndaj usmerja proti Pešti (beseda je slovanskega izvora !), to se pravi, »mlajšemu«, modernejšemu delu mesta. Donavska nabrežja, ki jih ob drugih letnih časih polni ščebet sprehajalcev in šumenje vode so kot izumrla. Donavsko strugo zdaj pa zdaj prekrijejo debeli kosi ledu, ki v ostrih zimskih nočeh nemalokrat »prevažajo« kaj čudne potnike — divje račje mladiče; tudi galebi, ki te ob lepem vremenu tako rekoč spremljajo prek mostu in se te drže »za rokav« — so kaj redki. Preko Verižnega, Elizabeti-nega in Marjetinega mostu drči sleherno uro na stotine avtobusov in tramvajev; na peštanski strani se potem silovit ulični hrup, ki ga usmerjajo rdeče-zelene signalne luči, utesni v Muzejsko, Rakoczi-jevo, Andrassyjevo ulico... V Muzejski ulici, ulici knjigarn in ankvarijatov vzbuja pozornost mogočna, v zgodnje klasicističnem slogu zgrajena stavba Narodnega muzeja, katerega vrt krasijo spomeniki ve likega madžarskega lirika Petofija (Petroviča), epika Aranvpa in drugih slavnih mož; tod stoji tudi steber iz rimskega Foruma, daven spomenik, ki ga je Mussolini podaril madžarskemu narodu. Med stoletnimi stenami velikih muzejskih dvoran so nagrmadeni spomeniki vseh dob in kultur. V bližini Muzeja se dviga starodavna Pazmanyijeva univerza s številnimi instituti, posebnimi zgradbami ter staro univerzitetno tiskarno. Med instituti je treba omeniti tudi slovanski institut, ki ga vodi dr. Melich. Na bližnji, edinstveni srednjeevropski gimnaziji se akademiki-filozofi praktično pripravljajo za profesorski poklic Ob lepi, v klasičnem renesančnem stilu zgrajeni cerkvi Sv. Štefana se odcepi ena izmed najslikovitejših budim peš tanskih ulic — dva in pol kilometrska Andržssy-jeva avenija Le-tu je slavni arhitekt Nikolaj Ybl zgradil pred mnogimi desetletji mogočno budimpeštansko opero, za katere predstave tako rekoč vedno zmanjka vstopnic. Zgornji, manj prometnejši, v zimskem I času skoroda samotni del ulice s starin-i skimi vilami, se končuje ob Trgu junakov. Tu je mogočen polkrožni mi leni j ski spomenik; pred visokim stebrom, na katerem je upodobljen arhangel Gabrijel (legenda PETROLEJA NI pa rcodai Krasne m po yccna (vetioba I •UL1PU1« SVETILKO ' «0 SVfcCAM) I litei ipirita K ori 12 ar Svetilka cehnifnt popolno M! Ura kompliciranih o lakov kot pri podobnih svetilkah Dokler enia zaloga ie ceoa dm 29).— s kom pletnim priborom. Varujte ie zablodi Ni podoboega tabrikata ta to cenc te s to rakoctic svetlobe. PE1RU-lUX K. D., L*. GRfcB. RAD1SINA UL 9- Prospekti brezplačno io franko I Tel. 72-60. Učerno agilne zastopnike u> preprodajalce! namreč pripoveduje, da se je arhangel Gabrijel v snu prikazal sv. Štefanu in mu izročil krono) stoji spomenik Neznanega junaka Levo od spomenika je Muzej lepih umetnosti, katerega galerije krasijo mojstrska dela Goye, Rembrandta, Van Dyka, Tiziana in dr. Na desni strani se dviga Umetnostni dom v katerem točasno — v 21 dvoranah — razstavlja 453 sodobnih madžarskih slikarjev in kiparjev; med razstavljalci je zastopan tudi prekmurski rojak Vrečič Ludvik. V Mestnem gaju, ki ga loči od Trga junakov majhen most, stoji rekonstruiran svetovno znani Vajda Hunjadijev grad (grad je zgrajen v miniaturi — po vzorcu istoimenovanega gradu na Erdeljskem) z romansko kapelo, gotskim dvoriščem z Loggio in Szechenyijevo zdravilno kopališče. Krasen park, poln toplih vrelcev, je v teh dneh pogreznjen v mir. Zimsko tišino tu in tam pretrga le vrišč in godba s prostranega drsališča v bližini milenijskega spomenika. Življenje po obdonavskih nabrežjih, ob razkošnih hotelih in kavarnah, je zamrlo. Poti, ki se stekajo na donavsko obalo z vseh delov mesta in vodijo na sprehajališča na Petofijevem trgu, mimo parlamenta — so zapuščene. Budimpeštanča-nov, ki ob nedeljah in praznikih ne naložijo na avto smuči, zaposlujejo najrazličnejši koncerti, gledališke in filmske predstave ter ne navsezadnje — zabavni večeri s čardašem ali cigansko muziko. — Zdi se, da Budimpeštančani v veliki meri obiskujejo kulturne, pa tudi zabavne prireditve! F. Sebjanič zlati pari Kolarjevi v Ši£ki V krogu svoje družine praznujeta danes zlato poroko g. Ivan Kolar, železniški uradnik v p., in njegova zvesta družica ga. Marija, rojena Cukova, v Spodnji SiškL Slavljenca, ki sta oba po rodn lz Postojne, sta vse svoje življenje ostale tiha in skromna, a sta še danes zmerom zdrava in vedra, zvesta pripadnika napredne ln nacionalne misli. Jubilantu, staremu naročniku našega lista, in njegovi gospe, želimo še mnogo let zadovoljstva In sreče! Drajtkovi v Bizovika Na svojem domu v Bizoviku štev. 76 pri Ljubljani praznujeta dane® v krogu svoje družine zlato poroko zakonca Janez in Marija Loboda, po domače Drajtkova. Jubilant se je leta 1912 ponesrečil pri padcu s drevesa in je kljub temu še vedno marljiv in delaven. S svojo ženo, kl je bila že od svojih mladih nog znana perica, sedaj skromno služita svoj kruh s tem, da v po« letnem času e svojim konjičkom prevažata razno sadje in drugo. Zakoncem se je rodilo sedem otrok. Od teh živita sin Tone ia Rude, oba zidarja, ter dve hčerki, Ivana ia Frančiška, ki sta pa že obe vdovi Jubilantoma želimo še mnogo zdravih in srečnih dni. Drofenikovi v Rogaški Slatini V Rogaški Slatini obhajata danes posestnik g. Vinko Drofenik in njegova žena Antonija, roj. Kepnlkova, zlato poroko. Zlatoporočenca sta med prebivalstvom splošno spoštovana ln priljubljena. Dlči ju odločna narodna zavest, izredna marljivost in trdna značajnost. Oba sta še prav krepka in čila. Vinko Drofenik je 19. januarja dopolnil 81. leto, njegova žena pa pred enim mescem 68. leto. V srečnem zakonu se jima je rodilo 10 otrok, izmed katerih jih. živi 8 in sicer 5 sinov ln 3 hčerke, kl sta jih vzgojila strogo v narodnem duhu. Zlatoporočencema iskreno čestitamo ta jima želimo še dolgo vrsto let srečnega in sadovoljnega zakonskega življenja! Stabilizacija notranje vrednosti dinarja Ko je lani sredi leta postalo aktualno vprašanje podržavljenja Narodne banke in se je o tem vprašanju razvila živahna polemika, so nasp:otniki p d.žavljenja ki so bili po večini Iz vrst sam h delničarjev in interesentov, postavil, kot najvažnejši argument proti podržavljenju nevarnost da se bo d.ža\a prek msrno posluževala možnosti zadolži ve pri Narodni bank. kar lahko izzove inflaci o. Ta argument so imašal; na p-ot- k- p^-drž;ivijenja v času ko se je država navzlic zasebnemu u-troju no č~n'čn3 banke v znatnem obsegu z:dolže>aa pri Na-rodni banki zaradi kredn h potreb za narodno obrambo. Na pod'agi ured' ? o podržavl en u N rod-e banke, ki je bila objavljena lani v sep bru je bil" p:ed d obr m tadnom s kraljevim ukazom imenovan za novega guvernerja Narodne b^nke dr Mll^n Ra-dosavljevič obenem po bili z drugim ukazom kialjevih names nikov imenovani člani upravnega odbora Ze na prvi s'Ji novega upravnega odbora. ki je bila v petek je novi guverner dr. Radosa/ljevič v nasp otju s pričakovan em onih ki so slikali nevarnost inflacije v primeru podržavljenja, podal važno izjavo ki se tiče valutne poMtike Narodne bsnke Finančni m n"ter dr šu-tej je imel še v četrtek daljše pos;e ova-nje z guvernerjem dr Radosavljevičem in vim vice u verne jem dr. Be! n m o bodočih osnovnih smernicah kreditne tn valutne politike naše no- čan čne b"nke zlasti v zvezi z namera\ano akcijo novega guvernerja za stabilizacijo notranje vrednosti odnosno kupne močj denarja. Na prvi se;i upravnega odbora je nato guverner dr. RdosavMe lč v svoji izj .vi najprej pouda il. da je treba račun ti z današnjimi de stvi in problemi, ki se vsiljujejo tudi naši denarni ustavi in da je treba v soglas-u s poklicanimi činitelji najti primerne solucije. Ko je z zadovoljstvom ugotovil uTOdno stanje zlate pod-la~e. je izjavil. da bo vedstvo Nsr~dne banke pričelo proučevati in iskti vse k-ed'tno-po"t:čne možnosti za razbremenite'/ Narodne banke z n->mnom da se zavaruje kritje izrednih državnih izdatkov za narodno obrambo na denarnem trgu. Na koncu je izrazil upanje, da bodo ta pvizade anja prines'a p~z't'ven u~peh ter ie vre člane upravnega odbora pozval k sode'ovanju prj tem delu. Taka je novi guverner na prvi upravni seji Narodne banke, odkar ima država v njej odočilni vpliv, sprožil vprašanje, ki je v sedanjih razmerah odločilnega pomena za stabilnost naše valute. S tem je manifestiral odločno voljo, da skrbi predvsem za stabilnost našega denarji in je dzmantiral vse one nasprotn ke podržavljen a, ki so hoteli nasiikati veliko nevarnost inflacije, ki naj bi nam grozila, če prid* do podržavljenja Narodne banke. Naloga, ki si jo je zastavil novi guverner, gotovo ni lahka, kajti irredne potrebe naše države za narodno obrambo so znane in jih tudi pri ponovnem povišanju davčnih stopenj ali pri uvedbi novih davkov ni mogoče kriti iz rednih dohodkov. Odkar je izbruhnila vojna v Evropi, se je država do 22. januarja t. 1. v zvezi s kritjem izcednih potreb z?, narodno obrambo zado'žila pri Narodni banki za 78S2 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade 339 milijonov na es(kont blagajnikih zapisov za narodno obrambo, ki se bodo krili iz deleža države pri valorizaciji zlate podlage Narodne banke. Država je v naprej eokentirala onj dohodek, ki ji že danes pripada, če se izvrši valorizacija zlate pod"age Narodne banke). Ce danes iz-vedrmo to valorizacijo, se gornja postavka 839 milijonov dinarjev t" ko j krije in se lz'oči iz bilance Narodne banke kot zadolžitev države. Nadaljnjih 7043 milijo- nov pa je država najela pri Narodni banki v ob iki eskonta bonov za narodno obrambo Ti boni so b!li izdani na račun kamor ao steka občuten do '.atek na n~po-- edne davke kot prispevek za navo no-br^mbni sklad. Jasno je. da se država ne more v dosedanjem obsegu svano zadolž:vati pri Na-rodii banki, za i redne potrebe na o"ne obrambe ker bi rrr a'a takemu zadr ževan^ si ti prava inflacija denarnega otteiira z v-e.T.l posl'd cami Kakor v mno-g h drug h državah so tudi pri na** spremenjene razmere v denarnem prometu do ustile povišanje denarnega obtokn figo o ve meje ker so potrebe po novč^n'-cah v z^ez z držanjem povečanih g to-vi"ok'h sredstev v blagajnah ln v z ez: s *o-a riranjam denarja občutno narasle Gl-de na številne mompnte ki vplivajo na večjo al mon'šo potr°bo denaria v obtoku je danes težko presoditi. v kakšn* meri vpliva <*danji denarni obtok na razvoj cen Vsekakor pa 1» čas da pričnemo nr o tem. kako naj se izcedne r trebe države za narodno obrambo krHe^r na drug n?čin. predvsem na denarnem trgu kakor si to zamišlja guverner dr. Ra-dosavijevič Pričakovati je. da bodo v bl!*nii bo-doč-ost) zn^m vsai ob"iri nan-e^a-anlh ukrepov med katerimi ;e gotovo t"d načrt o mrieriu notranjega no~ojila Motnosti za na >t e takega ooso^la so se v *ad njih mes-rih 7b"l'?a'e. Na na*ih hor^ab ce opaža stalno pomanjkanje ponudbe državnih p"pirjev kar je povzročilo prc>šn dvig tečajev posamezn h vrst državn h obveznic Tako so 7% psp rji deloma že prekoračuj nominalno vredno3t m tudi tečaj) 6''» papirjev se vedno bol- prlbl žu:ejo nominalni vrednosti S tem je olaišan položaj za najetje notranjega poso i a obenem pa se vedno bolj zmanjšuje potreba predalekorežnih predpisov, ki bi dajali temu notranJemu posoiilu pris lni značaj. Pri tem je treba še upoštevati, da bi se z vzporednimi ukrepi na denarnem trgu še znatno povečalo zanimanje za državne papirje, zlasti če uspe razbremenitev Narodne banke, kar bi ugodno vplivalo na zaupanje prebivalstva v stabilnost naše valute. Kar je uspelo celo vojskujočim se državam, da z dirigiranjem denarnega trga potisnejo navzdol obrestno mero, to mora uspeti tudi naši državi, ki je ostala nevtralna (Nemčija in Anglija sta sredi vojne znižali obrestne mere za nova notranja posojila). V nasprotju z najvišjimi interesi naše države so zaradi tega prizadevanja, ki prihajajo zlasti od vojvodinskega združenja bank, da bi se maksimalna aktivna in pasivna obrestna mera pri denarnih zavodih zvišali. 2e iz gori označenih razlogov mora iti danes naše stremljenje za tem, da se obrestna mera zniža, ne glede na to, da bi bilo zvišanje obrestne mere denarnih zavodov tudi v nasprotju z izrazito čvrsto tendenco na tržišču državnih papirjev. ; ' ■ •' Nove valutno^polltlčne poglede odkriva tudi najnovejša vest iz Beograda, po kateri bo Narodna banka za prvo četrtletje dala na razpolago za eno milijardo din svobodnih deviz za uvoz surovin In ostalih predmetov, ki jih moramo plačati v svobodnih devizah. S tem bo na eni strani olalfiana oskrba s surovina in se bo povečala ponudba blaga, kar bo ugodno vplivalo na razvoj cen, na drugi strani pa se moramo zavedati, da Ima prodaja deviz deflaeljski značaj, ker se novčanice s tem vračajo v Narodno banko. Glede na okol-nost. da se pretežni del naše zunanle trgovine razvija v kliringu. nam v sedanjem času ni treba več držati toliko zlata ln deviz v rezervi, zato tudi eventualno zmanjšanje teh rezerv v zvezi z oprtalo deviz ne more kvarno upllvati na stabilnost valute. Nove naredbe o kontroli zunanje trgovine Na osnovi čl. 1. uredbe o kontroli zunanje trgovine in po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino je trgovinski minister predpisal štiri nadaljnje naredbe o kontroli uvoza odnosno izvoza posameznih vrst blaga, ki so objavljene v »Službenih novinah od 31. januarja«. Kontrola Izvoza premoga Naredba o kontroli Izvoza premoga določa, da se pod premogom v smislu te naredbe štejejo vse vrste trdih in mineralnih goriv, in sicer: antracit, črni in rjavi premog, lignit, koks in premogovni briketi vsake vrste, vse iz carinske tarifne številke 169. carinske tarife. Premog se sme izvažati samo na osnovi izvoznega potrdila. ki ga izda direkcija za zunanjo trgovino. Potrdilo lahko vsebuje tudi pogoje, pod katerimi se izda izvozno dovoljenje. Izvozniki se morajo registrirati pri direkciji, ki vodi poseben register za premogovnike in oseben register za trgovce izvoznike. V pričetku vsakega polletja bo direkcija registrirala nove tvrdke. Izvoznik mora položiti pri direkciji kavcijo v višini 25.000 din. Razdelitev kontingenta za izvoz se vrši pa sklepu sveta za zunanjo trgovino. Proti odloku o dodelitvi kontigenta ima Izvoznik pravico pritožbe na trgovinskega ministra. Direkcija lahko za posamezne vrste premoga ali za posamezne države organizira centralno kontrahiranje za določane količine po naprej določeni ceni. V tem primeru imajo izvozna potrdila značaj zaključnice. Izvoznik, ki se ne drži predpisov naredbe ali predpisov izdanih od dirckcije se kaznuje z delno ali popolno izgubo kavcije ali z izključenjem od Izvoza za 3 mesce do enega leta ln končno s črtanjem iz registra Proti odločbi o kazni, ki jo izda direkcija. Ima izvoznik pravico pritožbe na trgovinskega ministra, proti njegovi odločbi pa na državni svet. Naredba se bo pričela izvajati 15. februarja Dotlej pa velja'o predpisi odloka od 22. novembra 1940. Kontrola uvoza kavčuka ln avtomobilskih grm Po tej naredbi se uvoz nepredelanega kavčuka iz tarifne številke 100/1 carinske tarife, prečiščenega kavčuka iz tarifne številke 386 gum za avtomobilska kolesa iz tarifne številke 389 ter cevi, plaščev za pnevmatike iz tarifne številke 393/l.c iz vseh držav stavi pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Uvozna potrdila Izdaja samo registriranim uvoznikom direkcija za zunanjo trgovino odnosno od nje pooblaščeni organ. Uvozniki morajo v 15 dneh od uveljavljenja naredbe vložiti prošnjo za registracijo, ki ji morajo med drugim priložiti seznam uvoženih količin v zadnjih dveh letih (1938 in 1939 ali pa 1939 in 1940) ter priložiti originalne uvozne carinske deklaracije, če pa jim to ni mogoče, overjeni izvleček iz kontrolnika uvoza finančnega ministrstva. Po izvršeni registraciji mora uvoznik deponirati pri direkciji kavcijo 20.000 din, za zadruge pa znaša kavcija 5.000 din. Direkciia bo začasno ustavila izdajanje uvoznih potrdil uvozniku, ki bi ne postopal po predpisanih pogojih, ki ne bi uvozil določene vrste blaga, ki bi ne kupil bla^a po določenih cenah, ali bi ne dostavil pravočasno podatkov o zalogah in nakupnih cenah odnosno podatkov o proizvodih, ki jih Izdeluje iz uvoženega blaga. Uvoznik, ki bo v teku dveh let trikrat kazn-van z začasno ustavitviic Izdajanja uvoznih potrdil se črta iz registra, ob izgubi kavcije. Določbe o izdsjaniu uvoznih potrdil in o kontroli uvoza drbo obvezno moč 30 dni po objavi v službenih novinah. Kontrola uvoza surovih kož, usnja, krzna in materiala za strojenje Z gornjo naredbo je uvedena kontrola uvoza surovih in suhih kož iz tarifne številke 76 carinske tarife, usnja in izdelkov iz usnja iz tarifnih številk 370 do 381, krzna ln krznarskih izdelkov iz tarifnih številk 382 in 383, lubja za strojenje iz tarifne številke 97 ter ekstraktov in materiala za strojenje iz tarifne številke 230. Gori označene predmete smejo uvažati samo uvozniki, registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino ali njenih organih. Uvozna potrdila sei bodo izdajala samo v okviru določenega načrta izmenjave. Uvozniki morajo 15 dni po objavi naredbe predložit« direkciji prošnje za registracijo, ki jim morajo med drugim priložiti seznam o uvoženih količinah v zadnjih dveh letih (1938 ln 1939 ali 1939 ln 1940) ter originalne uvozne carinske deklaracije ali pa overjen izvleček iz kontrolnika uvoza finančnega ministrstva. Po Izvršeni registraciji mora uvoznik položili kavcijo 20.000 din, zadruga pa kavcijo 5.000 din. Direkcija odredi začasno ustavitev Izdajanja uvoz nih potrdil uvozniku, ako ne postopa pe predpisanih pogojih, ako ne nabavi določe ne vrste blaga ali blaga določenega Izvori ako ne kupi blaga po določenih cenah, ako ne dostavi pravočasno podatkov o zalogah blaga ln o nakupnih cenah ln ako ne dostavi podatkov o proizvodnji lz uvoženega olaga. Uvoznik ki bo v teku dveh let trikrat kaznovan z začasno ustavitvijo izdajanja potrdil se črta iz registra ob izgubi kavcije. Določbe o kontroli izvoza se pri-čno izvajati 30 dni po objavi naredbe. Kontrola izvoza živinske krme Naredba o kontroli izvoza živinske krme se nanaša na oves in ječmen lz tarifne številke 2 carinske tarife, na seme grašice in kokolja iz tarifne številke 33, na suho živinsko krmo (seno, slamo, plevel, koruzna slama, krmilni bob, grašica, rezanci sladkorne pese itd) iz tarifne številke 37 na žitni zdrob iz tarifne številke 103/3, na otrobe, krmilno moko in ostale ostanke pri predelavi žita iz tarifne številke 127 ter na oljnate pogače, oljnati zdrob kakor tudi vse ostale ostanki od predelave kmetijski proizvodov iz tarifne številke 128'2 ln 4. Izvoz gornjega blaga se stavi pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Izvozna potrdila se bodo dajala v okviru splošnega načrta izmenjave registriranim Izvoznikom. Izvozno potrdilo lahko vsebuje tudi druge pogoje v smislu uredbe o kontroli za zunanjo trgovino. Direkcija bo do nadaljnje naredbe Izdajala izvozna potrdila za izvoz otrobov, rezancev od sladkorne pese In oljnatih pogač v mejah pogodbenih kontingentov. Pogoji. po katerih bo direkcija Izdajala izvozna potrdila za oves, grašico, slamo, seno in koruzno slamo bodo naknadno predpisani. Izvozniki se morajo registrirati pri direkciji ali pri njenih pooblaščenih organih ter morajo predložiti overjen predpis obrtnega dobavljenja aH pravil registrirane zadruge, potrdilo zbornice o članstvu pri strokovnem prisilnem združeniu (zadruga nredlnžl potrdilo o članstvu pri zadružni zveri in potrdilo o nločanih davkih za zadnjih šest mescev. Dokaz o dosedanjem izvozu ni predpisan. Prošnje za registracijo se morajo predložiti najkasneje v 15 dneh od objave te naredbe, pozneje pa vsako leto od 1. do 31. marca ln od 1 do 30. septembra. Proizvajalcem, ki želijo izvoziti oves. ječmen, grašico. seno, plevel, koruzno slamo in bob. bo direkcija izdajala Izvozno dovoljenja na podlagi skupnega potrdila pristojne kmetijske In trgovinske zbornici, da proizvajalec izvozi lastne proizvode in ne proizvode, kupljene od drugih oseb. To potrdilo bo proizvajalec predložil direkciji s prošnjo za izvozno dovoljenje skupaj a potrdilom o plačanem davku za zadnjih šest mescev. Izvozne kontingente za proizvode, na katere se nanaša ta naredbe. razdeli med posamezne izvoznike direkcija, odnosno od nje pooblaščeni organ. Direkcija lahko določi odstotno udeležbo posameznih registriranih izvoznikov, odnosno skupin izvoznikov v skupnem izvozu. Za izvoz lahko direkcija predpiše posebne pogoje glede kakovosti blaga namenjenega izvozu, glede nabavne In prodajne cene, nadalje glede oskrbe državnih in banovinsklh ustanov, glede zalog in slično. Registrirane zadruge smejo izvoziti le proizvode svojih zadružnikov. Registrirani trgovinski in industrijski obrati moraio položiti pri direkciji kavcijo v višini 20.000 din, zadruge in obrtni obrati pa kavcijo v višini 10.000 din. Ta naredbe ne vsebuje predpisov glede dopolnila kavcije ob spremembi borzne vredne«ti za kavcijo položenih vrednostnih papirjev. Izvoznik, ki ne postopa po tej uredbi ali po pogojih,ki jih predpiše direkcija, se kaznuje z začasno ustavitvijo izdajanja izvoznih potrdil, z delno ali popolno izgubo kavcije ali s črtanjem iz registra. Kontrola izvoza se bo pričela Izvajati 30 dni po objavi te naredbe. Gospodarske vesti = Pooblastilo za ureditev prometa s surovimi kožami v dravski banovini. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da bo ban dravske banovine dobil pooblastilo, da na področju banovine uredi promet s surovimi kožami, da se prepreči nelegalna trgovina in špekulacija. Obenem poročajo, da bodo določbe o prometu s surovimi kožami razširjene tudi na svinjske kože, ki so se v zadnjem občutno podražile = OUobritvc za povišanje oen se z^časn« ne b°do izdajale. Kraljevska batiska uprava objavlja, ca se po odredbi gospoda ministra za eskrbo in prehrano, začasno ne bodo izdajala nobene odobritve povišanih cen po čl. 2. zakona o kontroli cen. Ker ostane prepoved samolastnega višanja cen nadalje v veljavi in se ho tozadevna kontrola še poostrila, je treba računati pri vseh nakupih s tem stanjem. Kdor se noče izpostavljati Izgubam in škodi, naj ne kupuje blaga ln slrovin po cenah, ki onemogočajo prodajo po dosedanjih cenah. — pr°dajne cene za olje. Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen — opozarja vse trgovce, ki prodajajo jedilna olje na debelo, da je v smislu odločbe urada za kontrolo cen v Beogradu z dne 31. decembra dopustno na nabavno ceno olja pribiti največ din 0.70 kot bruto zaslužek na 1 kg jedilnega olja. V maloprodaji je dovoljen pribitek največ 15®/» na nabavno ceno. Prodajne cene na malo ne morejo določevati trgovci sami, temveč določi prodajno ceno upravno oblastvo I stopnje, m sicer na osnovi nabavne cene olja v sodih po 200 kg. Tako določena prodajna cena velja za olje v vseh vrstah embalaže. S tem izgube veljavo vsa prejšnja navodila. Glede bučnega olja ostanejo prodajne cene v trgovini na debelo neispremenjene. Vse po-viške kakor na primer po višek na davku na poslovni promet, morajo nositi tvornice same. — Tvrdka Prah Adolf, tovarna volnenih tn bombažnih tkanin v Kranju—Prlmsko-vem bo na svojem tovarniškem zemljišču uredila predilnico, čistilnico in tnikalnico. Na prošnjo za obrtno-pravno odobritev je banska uprava odredila komisijski ogled in obravnavo na kraju samem, ki bo v torek 11. februarja ob 9. url. = Tvrdka »Hed« hmeljarska eksportna družba s. o. z. v Žalcu se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta Franc Piki, posestnik, ln Vinko Vabič, podjetnik v Žalcu. = Občinski hranilnici za konjiški okraj v Slovenskih Konjicah je trgovinsko ministrstvo dovolilo v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov podaljšanje odloga plačil do 26. avgusta 1941. ob znižani obrestni meri 2% letna ELE2KE Dolžnosti našega rezervnega oSicirja »•Glasnik rezervnih oficirjev«, ki Izhaja v Beogradu kot glasilo Ud. uženja rezervnih oficirjev, objavlja slovenski članek direktorja dr. Vinka Vrhunca o movih nalogah In novih pojmovanjih« organizacije rezervnih oficirjev. Dr. Vrhunec opozarja, da je Udruienje rez. oficirjev prav tako vojaška kakor hac onalna organizacija, katere delo je vključeno v splošne napore za krepitev narodne zavesti in vojaških vrlin med ljudstvom. Nato izvaja plaec med drugim: »Nacionalna in vojaška dolžnost sta neločljiva celota. Rezervni oficir nosi svoje častno obeležje vedno in povsod, ne samo v vojaški suknji. Kakor rezervni oficir vodi, poučuje in navdušuje svojo vojaško četo, tako mora to svojo dolžnost izvajati na drug no čin tudi v svojem poklicu, v domačem krogu, v krogu svojih znancev in prijateljev. Povsod mora biti glasnik optimizma in vere v srečno bodočnost našega naroda ter nosi'ec in raz-širjevalec zaupanja v moč in s^vo naša-ga orožja. Kakor pobija m3loaušje pri svojih vojakih in v svoji voj"škj ediriri, tako mora tudi izven vo-'a"ke službe z tirati deret!zem vsakrTna vrs e. Provi rezervni oficir ie g1os:lfc narodne sloge, bratske ljubezni medsabojne strnno t.; in razumevanja. Pri vsaki p 'liki mora p^u-dariati povsod, da moramo v sedanjih usodnih tren"tklh za-ootaviti vse našo malenkostna rpore t^r podredi'i v^e n~š^ m's'i de'u z-1 svo^o^no in neod rm Ju-goslavro T?ko pojmovrn^e povezanosti of'ciiri--h in necionrlrih do'žnostl daje našemu Uiružcn-u rezervnh ofVrjev znača-" n jboli pomembne org n z*>ci e v orinravi nnšfga naroda za borbo za svoboden prostor na rncu« -vura v raiiu Maš in obenem radijski narečnik nam piee: Skrajni čas ie c'a opozorite na način kak">r n~m radio sarvira n?,c:onolno uro Vsr.k fcin sc -godi da poslušalci na izvemo niti kaj se nam p: edava, niti kdo nam prc.ava. Dosfkrat se p;'čne pren-s nac:o-nolnc ure kar s:edj predavanja. Zelo redko vemo naprej, kaj nam prinese tako zvana racion?l"a ura Ljub'ianski radio se ne potrudi da bi izvedel iz Beograda ali iz Zagrebo ime predavatelja in predmet njegovega predavanja, vsaj do istega dne opol ne ko nam naznanja večerni spored. Najhujše pa Je kadar se prenaša preda-. vanje iz Beograda. To se zgodi navadno s posredovanjem Zagreva, k' • ». Resnici na ljubo meram tu re*i. da je ljubljanska postaja v teh primerih brez lastne krivde, ker je pričetek in konec prenosa v rokah zagrebškega napovedovalca, ki po svojem lastnem preudarku odpre, odnosno zapre posredovalni telefon. Samo par primerov: Dne 22. p. m. je v nacionalni uri predaval vejaški strokovnjak iz Beograda o vojnih letalih In letalskih napadih. Pre avanje je bilo zelo zanimivo toda ko ie bil predavatelj rovno prj navajanju najbolj zanimivih, primerov 1e Zagreb prekinil in poslušalci so ime1! čast poslušati nato na ploščah neke valčke lz raznih operet. Enako je bilo 24. p- m., ko je beograjski profesor Ivšlč zelo zanimivo govoril o zagonetnem caru Jovanu, nasprotniku maožarskega kralja Ivana Zapelje v Vojvodini. Tudi tu je bilo predavanje nasilno prekinjeno in imeli smo čast poslušati razne plošče. 25. p. m. je bilo v nacionalni uri predavanje o zaslugah pravoslavne duhovščine za narodno osvoboditev. Zagreb je predavanje pred koncem prekinil. Nadaljevanje je sledilo v fokstrotih. To malomarnost, ki je očividno namerna, je treba Javno ožigosati. Mimcgrede: kakšna je razlika med nacionalno in slovensko uro? Ali je slovenska ura v nekem nasprotstvu z nacionalno? In ali ni nacionalno, kar je slovensko, odnosno ali ni slovensko kar je nacionalno? Več avtonomnih mest? Včeraj so se v Ljubljani zbrali zastopniki naših avtonomnih mest ter jeseniške, kranjske in nevemeške občine. Razpravljali so o tem, da bi tudi ta mesta, ki po sedanjih zakonih ne spadajo med mestne občine, prišla pno zakon o mestnih občinah, 4-a bi to:ej postala avtonomna mesta. Po daljši razpravi, ki je obravnavala zlasti finančna stran, so navzočni sklenili začeti z akcijo, da se pioglasijo za mestne občine po- leg Ljubljane Maribora, Celja tn Ptuja to- ^ • dl ostala večja mesta, ki imajo za to po-trebne pogoje. Seveda se bodo morali o tem izjaviti še občinski odhpri. prizadetih mest, t nakar bodo storjeni koraki, da se z zako-nom uredi njihova prevedba v položaj avtonomnih mest. Dubrovnik in Hrvatska j Danes se začenjajo v Dubrovniku veH- ' ' V. ke svečanosti v Čast dubrovniškega patro-na sv. Vlaha. Proslave se bo udeležila močna delegacija Zagreb anov.' med nji- • -mi ban dr. Ivo Subašič. nadškof dr. Alojzij Stepinac in zagrebški župan Mile Star- " čevič. Ban dr. Subašič bo ob tei p ilfid prvič uradno Obiskal starodavni Dubrov-nik. >• •- »Hrvatski dnevnik« posveča banovemu . • obisku v Dubrovn ku uvodnik, v katerem — piše: »S kakim ponosom in veseljem l*odo -sprejeli Dubrovčani oo do'g:h st~le j h prvega hrvatskega bana. si ni težko predstavljati Treba ie samo pomisl ti kol;ko -težkih borb smo morali izvojevati preden smo odstranili vse ovire za orikl:u?it3v Dubrovnvka k banovini Hrvatski. Pri tej priliki moramo s posebnim priznanjem opozoriti na uvidevnost in naklonjenost knera namestnika ki ie rešil in likvidiral vpra^anie Dubrovnika tako. k^ko*- ie želela večina Dubrovčanov. Knez namestnik Pavle se ie zavedal da si n* mogoče misliti obnovliene Hrvatske brez Dubrovnika. Zaradi te«»a ie presekal vse intrige, ki so stremele za tem da se na voraša-iu Dub-ovnika onemopoč' poli'iva s-o a u-ma. ki b'la za državno zajednico tako nujno potrebna* Ukor dvema ameriškima novinarjema v Beogradu Novosadski »Deutsches VolksVatt«, glavno glasilo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, poroča iz Beograda: . Jugosloven^ka vlada je izreka oster ukor beograjskemu dopisniku »New-York Timesa« Ravu Blokeju in pa beograjskemu poročevalcu ameriške radijske družbe 5Columb'a* V,r!nstonu Burdettu zaradi izrabljanja gostoljubja in razširjania izmišljenih poročil, datiranih iz Beograda. Obema ameriškima novinarjema je p~e-povedana uporaba telefona za tedan dni. Burdettu pa je po^g tega prepovedano za tri tedne uporabijo ti beograjsko kr~t-kovalovno poctajo za p'šilJanje rad j3kih reportaž v Zed'n-'ene države. »Blocke je bil tisti, ki je poslal kot ko-respondent *Nevv-York Timesa«: v svet izmišljena poročila o nemirih v MIlanu in Turinu, ki jih je prejel od anglešk:h krogov v Beogradu. Blocke je izroči te vesti tudi Burdettu, da. jih je sporočil preko J kratkovalovne postaje v Zedinjene države.« Fašizem na {Nizozemskem Pod tem naslovom sta r.eiavno priobčila . t italijanska lista »Gazetta del Popolo« in .. »Resto del Carlino« poročilo svojega sJcup-nega dopisnika Sandra Volte iz Utrcchta o napredovanju totalitarnega pokreta na Nizozemskem. Dopisnik je imel sestanek z v iitoljem nizozemskega narodnega so- , ciolizma Mussertom, ki je navedel, da ima . 1 njegova organizacija sedaj, okoli 70 000 pristašev, med katerimi je 10.000 člane,v .nj«*-gove osebne oborožene garde Mussert iz-javlja, da ni razvil nikakršne nove ideologije, marveč je enostavne prevzel nemški narodno-socialistični nauk V zunanjepolitičnem pogledu .Mussert odobrava boj nem "kega naroda preti svetovni »buržua-ziji«, razen tega pa poudarja da je nastopila ura obračune med Angleži m Nizozemci za Južno A in ko. Nizozemcem ne pre za to, da bi si pomnožili kolonialno posest, marveč hočejo pripomoči svojim rojakom (Burom) do samostojne države, ki naj ji vladajo potomci davnih nizozemskih naseljencev. Zdaj je prilika za ta obračun, ko Anglija omaguje pod udarci nemškega r.rcžja. kar ne tiče notranjih nizozemskih zadev, je Mussert poudarjal da narodni sociali- ^ sti ne bodo nikoli dovolili povratka kraljice Viljemine. Pinastiia Orange ima si-, . cer velike zasluge za Nizozemsko, tocia kraljica Viljemina je prekinila to slavno ^ tradicijo. _ .. ... Najtežji problem sedanje Nizozemske^je židovsko vprašanje. Zidje tvorijo 2.5% ; vsega prebivalstva Drugače bi sc ne dalo rešiti tega problema kakor s preselitvijo židovskega življa v angleško, francosko in- ' nizozemsko Gvajano. Vse tri kolonije,^ ki leže druga ob drugi, merijo približno 500.000 kv. kilometrov, kar bi bilo dovod j prostore za Zide. če o svobodnjaški misli med Slovenci G. Fran Smodej je v i Samoupravi« razlagal, kako sc bile svobodnjaške struje, k; so piouirale z evropskega zapada v slovenske kiaje, na.večja opasnost za naš narod. Grozilo 3o vreči Slovence z njihovih nerednih tcme.jev, odvzeti jim življenjsko silo ter jih pahniti v plen tujcu kot narodno o. iinico, ki je zgubila sposobnost za svojo obrambo. Proglasil je slovenske napredna ljudi vseh struj in časov ket izkoreninjene. ki so z narodom povezani le še po jeziku. Na srečo pa je po zatrjevanju g. S m odeja bivša Slovenska ljudska stranka režila narod ... Mi smo napram tej znameniti razlagi v nekdanjem glasilu srbske radikalne stranke. ki je kakor znano, nastala iz zelo »nazornih « ideologij ter imela v začetku celo precej moino socialistično obeležje ug-etovili zgodovinska dejstva in navedli nekatera vrhunska imena našega naiodnega napredka od protestantske dobe preko narodne obnove v Oojzovem času, Mahnlčevega boja proti poganskem nacionalizmu. do najnovejšega časa in pokazali, da je naš narod izgradil svojo kulturo, obnovil svojo naredno samozavest, organiziral svojo obrambno moč ln uveljavil svojo voljo po svobedi pod vodstvom in vplivom onega svobodnjaškega duha, ki ga g-Smcdej proglaša za največjo narodno nesrečo. Zanimivo je Citati, kaj pravi »Slovenec« o trditvah g. Smodeja in naših ugotovitvah. Kar je g. Smodej napisal, je sicer dobro za nepoučene srbske pristaše JRZ, pri nas se pa to vendarle ne da javno reči. Zato ae je »Slovenec« skrbno izognil objavi Smodejevega članka in tudi obžaluje, da sn.o ga ml citirali, češ, da naj bi bili »v intereru strankarskega premirja raje o njem molčali.« Ker pa je »Slovenec« smatral, da mora vendarle nekaj reči v obrambo g. Smodeja, je najprej potvoril smisel njegovih izvajanj, češ, da je g. Smodej na- padel »liberalizem« kot rušiJca krščanstva, la. je med Slovence zanesel borbo zaradi vere ter tako skušal spodkopati nravstveni temelj narodne zavesti. Borbo zaradi vere je, če se sme tako reči, zanesel v slovenski narod Primož Trubar, oče slovenskega jezika in slovenske knjige. Seveda tudi ne manjkajo framasonske klešče. Gospodje iz Kopitarjeve ulice trde, da je slovensko naprednjaštvo predstavljalo od nekdaj le framasonsko puhlost in framasonski fanatizem. Toda enkrat sam- ^ krat je framasonstvo imelo nekaj vpliva na naš razvoj. To je bil Cojzov preporodi tel jskl krog. Cojz Ravno Cojzov krog pa je obnovil slovenski jezik iz težke agonije, ki je trajala vse od dobe protire-formacije. Liberalne ideje so pri nas obudile borbeni nacionalizem, ki Je na srečo premagal notranje ovire Mahnlčeve ideologije, kateri je bila narodna samozavest in bo-jevitost poganska zabloda. »Slovenec« se je potrudil, da poda kar najbolj sveže dokaze razornega »liberalnega« duha in je citiral lz »Jutra« neki član-čič, ki vsebuje poskus zgodovinske razlag ge svetopisemske zgodbe o jerihovskih trobentah. »Slovenec« trdi, da podira ta razlaga av- -toriteto sv. pisma., ki pravi, da so Judje -podrli zidovje Jeriha z glasom svojih trobent. Toda res " se nam ni treba razburjati! Saj Imamo ~ sedaj ob strani že celo samo Mohorjevo družbo, ki je kakor znano cerkvena bratovščina, pa je oni dan izdala Pirjevčevo -delo o knjižničarstvu. Ko tako gledamo, kako je »liberalni duh poplitvil vse naše življenje« in se je v gnezdil 2e celo v cerkvene bratovščine, potem res ne razumemo, zakaj meni »Slovenec«, da mora govoriti o »rajnem« liberalizmu^... Pomagajmo si sami! LJubljana, I. februarja Prehcd od dosedanjega — lahko se odkrito pohvalimo — krušnega izobilja k nakaznic* m za moko, kruh tn testenine pomeni občutljiv prevrat, ki zlasti našim gospodinjam in materam zadaje največ skrbi. In kadar naše gospodinje in matere slutijo še marsikaj hujšega kakor bo v ▼ resnici, tedaj pač marsikatera izmed njih želi dati duška svojemu čustvovanju z dopisom na »Jutro«. Tako simo zadnji čas prejeli večje število dopisov. Nekatere izmed njih smo objavili, žai pa ne moremo ustreči onim sotrudnicam, ki se ni-fco podpisale. Je staro načelo uredništev, da nepodpisanih dopisov ne objavijo. Razlog je na dlani in potrjen tudi v naših dopisih, ki smo jih v današnjih razmerah prejeli: je mnogo osebnih tožba, ki so prav gotovo upravičene in utemeljene. Toda še več jc izpadov proti drugim. Ljudje, s samim jadifcovanjem m obtožbami ne pridemo nikamor! Človek se izkaže junaka, najsi je še tako šibak, ka- dar v usodnih trenutkih ohrani duševno j ravnotežje. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal! — se glasri naS stan pregcvcr. ki ga pa — priznajmo! v prirojeni mlahavosti vse premalo spoštujemo in upoštevamo. Težki so časn in trdo je življenje, še hujše se obeta — toda iz vseh zagat bomo dovolj čvrsti izsili samo tedaj, če se bomo strnili in če si bomo znali skupno pomagati. Ne toliko jadikovanja, več vzajemne pomoči! bi moralo biti naše geslo. Vsri ljudje vse vedo, zato je prav gotovo, da se bo tudi v našem slovenskem krogu uga-nillo marsikaj koristnega in pametnega kar bo v prid splošnosti Če pogledate danes v dnevnike večjih narodov, lahko vidite, kako gospodinje voljno sporočajo tovari-šicam po domovini svoje izkušnje, svoje izsledke, svoje majhne gospodinjske in kuhinjske izume Razodevajo svoje recepte, ki so jim doslej bile gospodinjska skrivnost. In mnogokateri nasveti izpričujejo. ko>liko domiselnosti ie doma v glavah umnih gospodinj — ne tistih, ki razpolagajo z vsem, kar si morajo želeti, marveč ti- J stih ki se morajo trdo pehati za skromni obstanek svoje družine. Kako pripraviš dandanes ceneno kosilo in večerjo? Kako urediš z majhnimi sredstvi svoje majhno sitanovanje? Kakšne kuhinjske nasvete si pridobila od svoje primorske ali dalmatinske znanke? Kako sama pripraviš kvas? Kako popravljaš obleko sebi in otrokom? Kako iz starega napraviš vse novo? Kako urediš v današnjih razmerah dietetično kuhinjo? Kaj vse boš na pomlad storila na svojem vrtičku? — Na tisoče je takih zadev m za-devic. ki pa so danes vse kruto resne in postajajo del najvažnejšega dnevnega šti-va. Uredništvo »Jutra« bo rade volje odprlo predale posameznim gospodinjam, ki bodo voljne sporočiti kakšno svojo posebno koristno izkušnjo ali nasvet. Prosimo, naj bedo prispevki kolikor mogoče kratki, jedrnati. Priznanje čitateljic in prav tako gotovo tudi čitateljev bodo sotrudnicam najlepša zahvala Krušne karte - danes in pred 25 let! Zdaj, ko smo po 25 letih vnovič doživeli krnšne karte, smo naprosili g. Rikarda Tavčarja, nekdanjega šefa oddelka za živilske nakaznice na mestnem magistrata, da nam kaj malega pove iz svojih izkušenj Ljubljana, 1. februarja Živilske nakaznice so v izredr h razmerah nujno zflo. ki pa ima dober namen, zagotoviti državljanu minimum najpotrebnejših življenjskih potrebščin na ta način, da prepreči kupičenje živil in onemogoči poedincu. da bi nakupoval na desetih krajih. pri tem pa bi njegov sosed ostal brez vsega. Da je brla uvedba krušnih kart resnično potrebna, človek lahko razbere tudi iz objave mestne občine, da se je prihra-njcvalnemu uradu priglasilo doslej že znat-nct. večje število reflektantov kakor Ljubljana zmore prebivalcev. Iz tega se da raz-videti, da še zdaj, ko je s popisom tn s kartami uvedena stroga kontrola nakupa in k on mm a, poskušajo posamezniki srečo * zlorabami. Dobršen delež prebitka konzumentov, ki ga izkazuje prehranjevalni urad, pa gre naibrž tudi na rovaš zbeganosti m nereda, ki sta nujne zvezana s pričetkom načrtne aprovizacije. Ob'as rt. 0»4 a. kr. 7J9T m a. »n i št-Jerneju, ki je umrl leta 1929; Franca, šolskega upravitelja v št Jerneju, ki je odšel v večnost leta 1938, in Jožeta, davčnega inšpektorja v pok., ki so ga ponesli k večnemu počitku lani zgodaj spomladi. Narodno zavedi ženi želimo ob njenem življenjskem prazniku še mnogo prijetnih let. Tri smrtne žrtve rudniške nesreče v Baroievcu v šumodtji — Med ponesrečenci \e obraUfvodja Josip šparkakl iz Celja Celje, 1. februarja V pretekli noči se je pripetila v gli-nokopu v Rudovicah pri Baroševcu v Šumadiji, ki je last družbe za izdelovanje ognjavarnih predmetov v Celju, huda obratna nesreča, ki je zahtevala tri človeška življenja Med delom sc je nenadno odtrgala plast gline in zasula 32-letnega obratovodjo Josipa Šparhakla in dva delavca. Reševalna dela so pričeli takoj. Ko pa so ponesrečence odkopali, so biti že vsi trije mrtvi. Josip Šparhakl je bil doma iz Celja ter je služboval v Rudovcih šele od 1. junija lanskega leta. Bil je odločno nacionalen, značajen in marljiv mož. V Celju se je pred leti z veliko vnemo udejstvoval v sokolskem življenju kot telovadec in vaditelj. Bil je tudi soustanovitelj in večletni načelnik Sokolskega društva Celje 1. Pred leti je služboval pri sreskem cestnem odboru v Celju in Murski Soboti. Imel je zelo mnogo prijateljev, ki jih je vest o njegovi žalostni smrti globoko pretresla. Truplo bodo prepeljali iz Šumadije v Celje. Josipu Špar-haklu in njegovima tovarišema v nesrečni smrti bodi ohranjen časten spomin, hudo prizadetim svojcem naše sožalje! Obletnica smrti dr. Pavla Groslja Grošljev sklad pospešuje znanstvena prizadevanja Nedavno smo obhajali prvo obletnico smrti prof. dr Pavla Grofija, biologa ljubljanske univerze, poznanega prirodo-slovnega pisatelja, urednika naših znanstvenih in poljudno znanstvenih prirodo-slovnih časopisov (»Prirodoslovne ra7pra-ve«. »Zbornik Prirodoslovneaa društva«. »Proteus«) in priznanega kulturnega delavca. Prezgodnja smrt prof. Grošlia pomeni nenadomestljivo izgubo v. slovenskem znanstvenem in kulturnem življenju, ki ga ie blaei pokoinik tako nesebično oplaial s svoiim genialnim duhom in bogatil z izrednimi zakladi svoiega univerzalnega znania. Na i več io hvaležnost dolguje svo-iemu neutrudl jivemu posDeševalcu in odiič nemu znanstvenemu delavcu Prirodoslov-no društvo v Ljubljani, matica organiziranega erirodoznanskega delovanja med Slovenci. Da se oddolži soomiou velikega pokojnika in mu postavi dostojen spomenik. je Prlrodoslovno društvo s sodelovanjem kroga Grošljevih osebnih prijate-teliev kmalu po niegovi smrti ustanovilo »Sklad pr«f. dr. P. Grošlia za pospeševanje raziskovalnega in publicističnega de'a na področju prirodoznanstva med Slovenci«. Slovenska iavnost se ie odzval to-zivu za prispevanje v Grošljev sklad, ki ima namen, da pospešuje znanstveno in poijudno znanstveno prizadevanje na vseh popriščih prirodoznanstva. posebno pa. da podpira nadarjene in marljive akademike prirodoslovce. ki jim je bil pokojnik tako iskren prijatelj in vzgojitelj in iih vz>ocd-buja k znanstvenemu prizadevanju. »Sklad prof. dr. P. Grogija« upravlja poseben odbor, ki ga sestavljajo gg-: uni\\ prof. dr. J. Hadži. prof. dr. P. Kariin. univ. prof. dr. A. Košir. s. a. s. v pokoju dr. E. Pajnič. prof. dr. J. Pretnar in univ. prof. dr. R. Sajovic. Njih imena jamčijo za resne namene GrošIieve?a sklada in ga obenem najbolje priporočajo. Ob obletnici mnogo prerane smrti odličnega kulturnega delavca in znastvenika. vzgojitelja akademskega znanstvenega naraščaja. vnetega borca za ustanovitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljublia-ni in nienega aktivnega sodelavca, se Pri-rodoslovno društvo ponovno obrača na slovensko iavnost z vljudno orošnio. naj blagohotno prisoeva v Groš'jev sklad, da bi mogel uresničiti svoje visoke znanstvene in kulturne nam°ne. Prispevki nai se poSiliajo na poštni čekovni račun št 12391. Kakor doslei. bodo tudi v bodoče imena darovalcev objavljena v dnevnem časopisju. i I VOZ A !> VUKOSAVLJEVIC PILOT- PODPOROCMtlC BEOCRAh TRETJE POGLAVJE To je bila Knapova prva ljubezen, česa močnejšega pred tem še ni bil občutil. Obnašal se je nenavadno. Če je le pomislil na Belo. bi se bil lahko razjokal in se obenem raznežil do petja, tako so v njem menjaje se vihrala nasprotna čustvovanja. Često se je zalotil, ko je zamišljeno žvižgal in mislil na njo, in naenkrat se je zdrznil, nakar se je tista lepa podoba, misel, privid ali kaj izgubljal naglo in je stala le še praznota. Misel se je izgubljala nekam v globino in on jo je zaman klical nazaj: »Bela«! Tako-živo je živela v njem Kako rožnate so bile z njenim imenom ozarjene vse stvari okoli njega! Glava mu je bila polna njene podobe, njenih oči. stasa in kretenj; redki nasmeški, ki mu jih je poklanjala v posebnem razpoloženju — drugače je bila vedno resna in ponosna — so se mu vrezali v spomin kakor vklesani Lebdeli so pred njim podnevi in ponoči in vzdramili ste prijetne, nedoločene in tanke misli, kakor da drhti eter Razneževa! se je Kaj vse bi storil zanjo, če bi le mogel, kadar bi ona zahtevala! Nebo bi osvojil Dovolj moči bi čutil. Toda ostajal je miren in tih Posebno v njeni navzočnosti je samo molčal Sele ko sta se ločila in je ni bilo več, je podoživljal trenutke in mu je postalo vse jasno, vse: kako bi se bil moral držati in kaj bi ji bil moral reči Tedaj se je hudo jezil nase. Samo v zraku se je kazal v pravi luči, izpovedoval je. kaj mu leži na srcu tam gori, kjer je on gospodar. Tu se je kazal v polni vrednosti. To je vedel njegov stroj, najzvestejši tovariš, ki ga je ubogal, se uklanjal njegovi roki in njegovim mislim, sleherni dan je s hrumenjem paral nebo in je po zraku s črkami zapisoval njeno ime: B-e-l-a. Štiri črke njenega imena, napisane s šumom in z ognjenim trakom so plavala nad zemljo, ostale so v prostornini in so sc polagoma dvigale v vsemir. Bela! — tega še nihče ni doživel. Potem pa je naenkrat dal stroju poln plin in, pretvarjajoč se sam v krilatega viteza, ki blodi po nebu, je jezdil omotično hrumeč med preplašenimi oblaki. To mu je godilo, ker ga je tudi ona čula, in to ga je pomirjevalo. Knap je spoznal, da je življenje lepo in da tako nastaja sreča. Bela je bila lepotica, najlepša v mestu, njegova. Vse mu je pričelo biti lahkotno, prijetno, milo, rana jutra kakor večeri, služba in nebo, še posebno nebo. Toda tu in tam se je približal oblaček: Knap se je ovedal, da je narednik in mnogo neprijetnega je bilo zvezanega s tem občutkom. Dovolj je bilo že to, da je čutil, kako se tu in tam tudi Bela bori. Bil Ji je brezmejno hvaležen. Kaj bi brez nje? Postal bo oficir, zavrgel bo tisto »podoficirščino«, oblekel bo uniformo z epo-letami in tedaj — dalje ni smel misliti. Tako so se rodili njegovi krasni dnevi, prvič tako jasni, odkar je bil stopil v vojsko. Sleherno jutro se je vesel prebudil. Vstajal je čil, z žarkom sreče kakor z ostankom sanj iz pretekle noči Zdirjal je k poletu in je zviška gledal na njen dom in na njuno skupno večerno alejo. Jutra so bila krasna, nebo prosojno, prečisto, on se je veder s strojem metal v osvežujočo božjo sinjino Ze so tam nekje na vzhodu trepetali prvi sončni žarki ko se je vzpenjal, in so ga prijetno greli Greli so z njim tudi misli na njo. greli so upanje, da jo bo zvečer spet videl. Tako je to trajalo nekaj mescev. Potem pa se je zgodila nepričakovana nesreča Knap se je bil nekega jutra pravkar vrnil s poleta in je zamišljen slačil obleko, misleč še na svoje preobrate v zraku. kar ni se mogel ubraniti vtiskov Tedajci prihiti k njemu poveljnikov ordonans ves zasopljen in mu — komaj napol izgovarjajoč besede, kakor da se je pravkar preklala zemlja — reče: — Komandant vas kliče... Hitro! Poveljnik je bil strog. Ordonans bi se zlomil, samo da čimprej izvrši njegovo naročilo. Vedno je bil poveljnik resen in hud. za vsako reč neusmiljen. Zaslug ni niti opazil niti cenil, toda pogreške! Bila je njegova strast, iskati napake, in potem je vpil. brskal okrog malenkosti, da je kar treskalo, zraven pa je po svoje užival. V polku je poznal samo sebe, vse drugo mu je bilo podrejeno, neznatno, vse njegovo in tu šarilo zaradi njega. Če je kdo storil kaj veljavnega, je poveljnik to pripisoval sebi, polku. Če se je zgodilo kaj slabega, je moral grešnik trpeti posledice, bežati iz polka, da ne okuži vsega. Tak grešnik je osebno užalil polkovnika! Knapa dotlej še ni klical k sebi, zato je Knap zdaj pohitel, razmišljajoč spotoma, zakaj ga neki kliče. Morda je videl njegove loopinge pa so mu bili všeč. Morda ga bo pohvalil in ga poslal kam na letalski miting, nemara celo v tujino? Knap je zbiral same prijetne misli Poveljnik še nikogar ni bil javno pohvalil zaradi letenja, čeprav so piloti njegovega polka sloveli. Morda mu zdajle poreče: »Knap, motril sem vaše polete, to je pravcata akrobacija, kako ti vse to napraviš!*... Knap mu prične pojasnjevati... »'Ajde, 'ajde, te bomo pa poslali na aeromitig v Curih. pa pazi, kako boš«... Knap vzdrh-ti. To bi bilol Čulo bi se, toda on bi tudi kaj napravil, čudesa bi napravil. In Bela! Ona bi rekla, — ne, ničesar ne bi rekla, samo molčala bi, smehljaj bi ji lebdel na ustnah, in on dobro ve. kaj bi to pomenilo. To bi se prevračal vse tja do švicarske dežele! Poveljnik ga je sprejel osorno: — Narednik Knap! Ti si narednik petnajste eskadrile? — Da, — je ogovoril Knap polglasno in že se je pretrga« la nit prijetnih misli. — Si pa tudi nisi! Rečem ti. da nisi. Kak narednik, če je v tvoji edinici nered?! — Poveljnik je dvigni! glas Nikoli dotlej še ni Knapu nihče opomnil reda in dela v edinici. Poveljnik pa je nadaljeval: — Praviš, da si narednik, a kdo naj ogleda skladišče in stranišče in opazi tisto pajčevino, jaz ali ti? Čigava dolžnost je to? Si zjutraj vse ogledal? Knap se je spomnil, da je to dolžnost njegovega dežurnega kaplarja, spomnil pa se je brž, da je to posebno poveljni-kova strast: obiskovati stranišče in iskati pajčevino po stropu Pomislil je: pač kaplar zjutraj ni vsega ogledal. Smola! Odgovoril je kakor je vedel: — Zgodaj sem moral na polet, naročil pa sem bil kaplar* ju, naj vse ogleda. — Ne izgovarjaj se, ne izgovarjaj se. razumeš?! — je kliknil poveljnik. — Kakšno letenje? Letenje je eno, to pa je drugo. Mene se tvoje letenje ne tiče, ali... tole mi boš pa plačal; — a, — je zategnil glas — nisem vedel, da mi ne držiš snage kakor je treba. Brate, ti meni napravljaš nered! Kaj, če bi nas kar takole obiskal kak starešina pa bi to videl? Brate, ne bom se opravičeval nikomur.., Kremelj, jedro Moskve prestolnici — Sedež Ivam in Stalina Kremelj pozimi v snegu Moskovski Kreme!i m običajen grad. kakor mnogi mislijo, temveč celo mesto v mestu. To je utrjeno jedro moskovskega mesta. Stari moskovski carji so si tu na gričih gradili svoje sijajne palače in cerkve. Spomini na Ivana Groznega. Borisa Go-dunova in na stoletia staro zgodovino so se ohranili tu do današnjega dne. Peter Veliki, pa. ki i e gledal v nove čase. si je svoi sedež postavil druffam. Ob bregovih Neve si je zgradil zapadhjaško prestolnico. Seie po boljševiški revoluciji je postal Kremeli spet sedež vlade. Skorai vse vodilne sovjetske osebnosti so orebivale spočetka v njem. Kremelj so ljudstvu zaprli. Cerkveni zvonovi so utihnili, carski orli so izginili s kremeljskih stolpov, nadomestili so jih z zlatimi sovjetskimi zvezdami. A tudi te zvezde se odločilnim možem niso videle dovolj lepe. Ob dvajsetletnici boljše viške revolucije so iih nadomestili z rdečimi ogromnimi zvezdami iz ticočsv uralskih poldraguljev. ki jih. ponoči od znotraj razsvetljuje elektrika. Da bi se od vročine ne razpočile so jih opremili s posebnimi hladilnimi napravami. Veliko, belo Odrešenikovo cerkev ob vznožju Kremlja so. kakor znano, razstrelili. Kjer ie stala nekoč ponosna katedrala. je videti danes le gradbeno zemljišče Tu se bo dvigala nekoč ogromna palača sovjetov. Njene temelje so že položili, velik žerjavi ln železni nosilci opozarjajo, da se pričenja sedal delo nad zemljo. j Kremeljsko mesto obdaia dva ki'ometra dolg opečni zid z veroneškim vencem kakor si ga 1e izmisli! gradbenik carice Katarine. Italijan RastelH. Kremeljsko ob-j zldje gre deloma ob bregu reke Moskve ln j ima višino štirinadstropne hiše. ka>šnh i dvajset metrov. Pet velikih vrat orelcnia j rdeči pas zidu. toda dvoje vrat ie danes stalno zaprtih. le tri vežejo notranjost Kramlja z zunanjim mestom. Če greš okoli Kremlja boš opazil, da ga obdajajo razmeroma tihe ulice. Na obali Moskve so odstranili cestno železnico, ki je drdrala nekoč tod mimo. Onkraj reke se dvi-Ta sivo. visoko poslopje. To je stanovanjsko posl on i r sovjetske vlade, kajti ljudske poveri en ;k° so md tem preselili vre iz Kren-fja kjer ima samo Stalin med vladnimi pisarnami, cerkvenimi muzeji in vojašnicami GPU svoje stanovanje. Glavni vhod v Kremelj je danes na ogromnem Rdečem trgu To so b?v*a Odrešenlkova vrat? Neko* ni nihče sko7i tn vrata, ne da bi se odkril kai H nad vhodom ie bil-1 Kn-stusovn podoba, ki so ii nrip;sovaii čudežne moč-' Danes te podobe seveda n; več Če hrčr kakšen avto sovjetske vlade ali l-nkr-S^nko!; drusri skfo-riično številko avtomobila. Stalinove 1'muzi ne pa ob teh vratih nikoli ni videti. Stalin uporabila drugi, zanadneiši vhod. oi katerega vodi tako zvar,a S+aMnova pro»a do letovišča Kn^atsfo" "> kW ima ruski diktator svojo podeželske. hišo. Gledališko življenje v Londonu 25 tisoč gledaSških in filmskih igralcev, tehnikov in delavcev brez zaposlitve Po poročilu londonskega poročevalca agencije United Press je v britski prestolnici zavoljo nemških letalskih napadov izgubilo delo kakšnih 25 000 cdrskih in filmskih igralcev, tehnikov in delavcev. Znani odrski umetniki West Enda, ki so prej zaslužili do tisoč funtov šterlingov na teden, nastopajo danes za 10 funtov na teden. V Lcndonu so odprta samo še tri gledališča, ki dajejo Ic matlnejslce predstave. Eno največjih kinematografskih podjetij, ki Ima več kinematografov, bo odpustilo sedaj skoTaj vse svoje nameščence in bo nekoliko svojih dvoran zaprlo. Kako težko je življenje londonskih gledaliških ljudi, je dobro razvidno iz tega, da izplačuje ena sama njihova strokovna organizacija po 1800 funtov šterlingov podpore na tečen. Strokovne organizacije imajo londonski gledal iščniki tri in te skušajo vlado pregovoriti. da bi omogočila nezaposlenemu osebju predstave za člane civilne letalske zaščite, za javna zaklonišča, šole itd. Dalje naj bi vlada dovolila gledališke predstave tudi ob nedeljah. Na Angleškem ob nedeljah namreč ne poznajo gledaliških predstav tn drugih takšnih zabav. Znane gledališke skuralne si prmagajo tako. <"a gostujejo po deželi, n. pr. v industrijskih mestih La.ncash-;rea, kjer so dramo in opero doslej poznali le bolj po imenu. Ta gestovanja s stalno razprodanimi dvoranami so v ostalem ena izmed dr>brih posledic londonske gledališke krize, ker kažejo, da je bila provinca res potrebna kvalitetnih gledaliških predstav. ■UIMlilHMIMMB« Detektivski romani so jima zmešali glavo »Roke kvišku, ali pa ustrelim!" — brez samokresa ... Bombardiranje Londona Da se angleška prestolnica Izbriše s površja zemlje, bi bilo treba sto milijonov bomb, l,SOO.ooo letal in Štiri milijone letalcev • •. Privadili smo se že. da vsak dan poslu- j jih bilo potrebno, če bi vsaka zadela svoj samo in čitamo vesti o letalskih napadih, i cilj, kar pa je praktično popolnoma iz-Danes se biie najstrašnejša bitka vseh i kij učeno in se zato število najmanj po- časov. najstrašnejša v zgodovini vojn. najhitrejša in najdaljša obenem. Nikoli še ni bilo toliko letal v zraku, nikou se nista dva sovražnika spoprijela s strašnejšim orožjem, nikoli ni imeio letalstvo tako velike. grozne, a tudi veličastne vloge. Danes ne zavisi izid vojne o J nekaj milijonov suhozemne vojske, dane.; odloča o tem nekaj tisoč hrabrih in neustrašenih letalcev, ki so pripravljeni vsak trenutek, da vzlete ter izvrše svojo težko in odgovorno nalogo. Dan za dnem beremo poročila o letalskih napadih in v teh se največkrat cme-nja London, ki je med vsemi mesti na svetu najbolj občutil vse strahote sodobne letalske vojne. Skorai ne mine noč da ne bi bil London napaden. Naravnost čudež j. da London še stoji in ni že davno ves v razvalinah. Površina Londona meri približno 2100 km2. Za uničenje 1 km2 je teoretično potrebno najmanj 160 bomb po 500 kg, za ves London torej 336.000 bomb. Toliko bi troji. Dobimo torej okroglo število 100 milijonov bomb Stvar postane še zanimivejša, če izračunamo število letal, ki bi bila potrebna, na enem samem poletu za tako akcijo. Sodoben srednji bombnik nosi približno 1 tono bomb. torej 2 bombi po 50J kg. Za ves tovor bi bilo torej potrebno 500.000. bombnikov. Računati pa moramo, da spremljata vsak bombnik navadno 2 borbena aeroplana Tako pa dobimo ogromno število 1,500.000 letal. Koliko letalcev bi bilo potrebno za tolikšno število letal? Sodoben srednji bombnik ima navadno 4. borbeno letalo pa 2. včasih 3 može posadke. Število letalcev bi znašalo tare i 4,000.000. Toiiko pa jih nima zaenkrat nobena država na svetu. Pri vsem tem pa nismo niti upoštevali protiletalskega topništva, ki bi sestrelilo najmanj 10°/o letal, zato bi morale biti te številke še večje. O strošk!h tega podjetja se da razprav- ljati v nedogled. Br. Hobojd in trampi Življenje ameriških potepuhov V »Ameriški sociološki reviji« objavlja prof. Theodore Caplow, docent minnesot-skega vseučilišča, obsežno razpravo o »ho-bojcih«, ameriških potepuhih, ki jih evropski avtorji večinama napačno imenujejo »trampe«. Prof. Caplow Je samo pol leta romal po ameriških deželnih cestah, da bi spoznal življenje in razmere teh ljudi ter na ta način prišel v stik s kakšnimi 1200 med njimi. Po njegovih izvajanjih potujejo po ameriških cestah stalno milijoni teh brezdo-movincev. Le redki so pa, ki ostanejo več Čisto volneno — «a obleke, mr ... ._ . . površnike, Kvalitetno Dlago Zimske suknje itd. — dobite še vedno pri tvrdkt Drago Schwab LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. Saj sem vedr.o pravila, da naša Karla preveč temperamentno prevrača kozolce na ledu ...« (»U Settebello«) nego tri leta nepretrgano na cesti. Povprečna doba romanja traja poldrugo leto. Večina hobojcev šteje 20 do 35 let. Caplow je spoznal enega samega, ki je bil mlajši nego 18 let, tip otrokov potepuhov, ki je okrog L 1932. obljudoval ameriške ceste, pa je k sreči popolnoma Izginil. Hobojd so skoraj brez izjeme moški, ženske štejejo med njimi kvečjemu 1 odstotek. Delavci na hoduljah Neka gradbena tvrdka v Torontu v Kanadi si je izmislila poseben pripomoček, da bi prihranila postavljanje gradbenih ogrodij ali pa da bi jI vsaj ne bilo treba postavljati tako visoka ogrodja. Svoje delavce je opremila z 2 m visokimi hoduljami. Zopet nova repatica? Iz Buenos Alresa poročajo, da so argentinski astronomi Dartayet, Bobone in Cecilio pri opazovanju Cunnighamove repatice v ozvezdju Altarja odkrili novo re-patico, kl W bila že tretja v letošnjem letu. Ta repatica Je po Skjellerupovi leta 1927. baje največja. Nazvali so jo po njenih odkriteljih. 21-letni Mihael Gyurcsanyi iz Budimpešte je po poklicu železostrugar, v »prostem času« pa še kaj drugega. Po nočni bitki s kartami je napadel obrtnika Karla Beresa na cesti in mu zaklicaJ z dvignjeno roko: »Roke kvišku ali pa ustrelim!« Beres je v temi mislil, da ima napadalec samokres v roki, dvignil je roki in si dal odvzeti denarnico. V njej je bilo samo 17 pengd. vendar dovolj, da je prišel Gyur-csanyi pred stroge sodnike. Na glavni razpravi je navedel, da je bil ves dan bral detektivske romane in se je pri tem odločil, da bo gangsterski si- stem preizkusil v praksi. Imel pa ni nobenega samokresa, temveč je v temi iztegnil samo kazalec, da je bilo videt! k£b-kor cev strelnega orožja. Predsednik sodnega dvora je sedaj Be-resa vprašal, zakaj je potem dvignil roke ln se dal opleniti, ko je vendar dosti močnejši od napadalca. Beres je odgovoril. da je tudi on bral detektivske romane ln ti pravijo da je treba v takšnem primeru roke dvigniti, če nočeš dobiti krogle v telo. Čeprav je bila vsa stvar torej prilično nedolžna, je sodišče Gyurcsanyja obsodilo na šest mesecev ječe. Nenavadna usoda oporoke žuželke so napravile luknje v testament L. 1916 je italijanski vojak Federtco Piccone iz mesta Alessandrije napisal oporoko, v kateri je določil za dediča svojega znatnega imetja svojo sestro Gugliel-mino. kl pa naj bi dvema ostalima bratoma izplačala določene vsote. Ko se Je vojna končala, se je Piccone vrnil živ ln zdrav domov, o oporoki, ki jo je sestra hranita doma. nI bilo nobenega nadaljnega govora. Pred šestimi leti so našli Piccone- Francija brez zlata in deviz še h 1940. jo imela 11S zlatSh milijard »Kaj se ie zgodilo s 100 milijardami francoskega denarja?« vprašuje korespondenca »Inter-France« v nekem članku in omenja uvodoma izjavo maršala Petana dopisniku newyorskih »Timesov-, da je Francija ta čas brez zlata in deviz. Se L 1940. je imela Francija 115 milijard v zlatu. Nemogoče je. da bi bila ta vs ta med vojnimi dogodki od maja do junija izginila brez sledu. A k3m je šlo potem vse to zlato? V Franciji sicer vsi vedo. da so zlato odpeljali in da ie neki del p-išel bržkone v Dakar. nadaljnja niegova usoda pa ie neznana. Drugi del zlata, ki je odšel v Zed njem države, bi bil moral ostati last Fraacje Tu, pravi korespondenca, se dotikamo francosko-angleških rdnošajev in obve'-nosti. ki iih ie sprejel nasp-oti Ang iji bivši ministrski predsednik R2ynaud. ko je bil še Daladierov finančni mini-ter. Ali je ta. vprašuje korespondenca, oddal francosko zlato Zcdinjenim državam pod pogojem da more Analila sedai svofc nakupe v Ameriki opravljati s fransskim zlatom? Glede pogodbe med Reynaudom in Veliko Britanijo z dne 12. dec. 193,3 še ni vse iasno. isto tako ne glede oosodbe 28. maja 1940. Revnaud je bil pred i 'el skupno uporabo gospodar k h in finančn h virov obeh dežel V oficielnam delu pa pogodbi ne omenjata fran oske-a zlata. Moeoče ie. da so bile v teh posodbah kakšne tajne določbe, o katorh franco ka javnost še nič ne ve. Lahko bi se tudi vprašali, nadaljuje korespondenca. da-M si ni Velika Britanija v ce-oti ali pa deloma zavarovala pravico do raT>^lagan1a s tem zlatem. V tem primeru so Petainove besede da F-ancija nima ne zlata ne deviz. zelo umljive. ja, kl je ostal samec, umorjenega. Tega umora še do danes niso pojasnili, vendar pa na sestro in oba brata ni padel sum. Guglielmina je oporoko predložila sodišču, a listina je zbujala pomisleke, kajti v sredini je impla tri široke, luknje, spodaj pa je bila spraskana, tako da je del podpisa manjkal. Se preden se je sodišče odločilo, je Guglielmina. osem dni po svojem bratu, umrla. Dediči njenih zahtev so postali nje mož ln njeni otroci. Proti tem pa sta vložila tožbo oba Picco-nejeva brata. Navajala sta. da predložena listina zavoljo svojih poškodb ne more veljati za polnovredno oporoko, razen tega pa je gotovo brat sam dokument tako poškodoval. Morda mu je postalo žai, da je sestro določil za glavnega dediča, oba brata pa odpravil z manjšima vsotama. Pravda o tej stvari se je vlekla pet let. Sedaj pa so sodni izvedenci ugotovili nekaj nepričakovanega: poškodbe v oporoki so povzročile žuželke, kl rade .grizejo papir. To mnenje s! je osvojilo tudi sodišče in je oporoko proglasilo za veljavno. »Majhna lekcija" novoporocene zene če se artistka omoži z električar jem • • • Artistka Helen Rrvantova lz Ncw Yor-ka se je poročila z električarjeon Johnom McCorrtom. Po poročnem Izletu sta se mlada poročenca vrnila v svoje mično stanovanje na Drugi cesti, kjer sta nameravala preživeti medene tedne. 2c naslednje jutro so začuli aesedje iz stanovanja strahovit hrup, ki mu je sir 'ila vznemirljiva tišina. Odšli so tja, da pogledajo, kaj 600krat odpuščena iz službe Komedije v ameriških prodajalnah V velikih ameriških blagovnicah skušajo kupovalcem ustreči tudi tedaj, če ti nimajo prav. Držijo se pač načela, da ima samo kupec vedno prav, vsaj on mora imeti ta občutek, da tako mislijo. V mnogih primerih ima takšno postopanje kaj čudne posledice. V največji chicaški blagovnici zaigrajo kupovalcu v tem znamenju nenavadno komedijo. Ce se kupec ali kupovalka hoče pritožiti nad kakšno prodajalko in pozove gospoda, ki Ima nadzorstvo nad osebjem, tedaj ve ta mož, eleganten gospod v zrelih letih takoj, kaj mu je storiti. »Prestopek«, ki ga je zagrešila prodajalka je tako »težak«, da obstoji ena sama odločitev: »Takojšen odpust brez odpovednega roka!« Mična prodajalka po imenu Luiza Mil-lerjeva je morala pri tej komediji sodelovati nič manj nego 600-krat. Toda ko jo Je nadzornik odpustil v 600-ič in je Sla kakor običajno skozi ena vrata ven. da se je vrnila skozi druga vrata, je v svoje presenečenje zvedela, da 00 jo tokrat zares odpustili, denar, ki ji gre, naj dvigne kar pri blagajni. "Nadzornik je bil namreč mnenja, da človek, ki daje tolikokrat povod za pritožbe, vendar ne more biti brez vsakega greha in je zadnji prestopek preveč brezskrbne prodajalke sporočil ravnateljstvu, kl je potem odločilo, naj se mična Luiza res odpusti. Prodajalka se Je čutila v svojih pravicah opeharjeno in je stekla na sodni jo. Postavila se je na stališče, da je imela z veleblagovnico tiho pogodbo, kl Jo je uzakonil običaj, po kateri bi je ne smel nikoli odpustiti. Tudi sodnik se je poetavil na to stališče, vendar pa s pridržkom, da bi bilo treba pogledati, če se nI prodajalka vendarle kdaj pregrešila proti kupcem, kajti ▼ tem primeru bi jo podjetje lahko mirno odpustilo ln to še celo brez odškodnine. Tu pa je prišlo podjetje v zadrego, kajti nemogoče mu je, da bi sklicalo vse kupovalce, ki so se kdaj pritožili nad mladim dekletom. In jim priznalo, da so bili vsi tisti odpust) samo komedija. Ce pa tako ne stori, bo moralo bodisi prodajalko vzeti ponovno v službo ali pa jo pošteno odSkodovati za odpust. Kako se bo stvar zaključila, Se nI znano. se je zgodilo Našli so mladega moža nezavestnega na tleh, mlado ženo pa vso v s~lzah. Z bolniškim vozom so morali moža odpeljati v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili na njem celo vrsto bolj ali manj težkih poškodb, razbit nos ln lobanjo, skoraj odtrgano uho, dva izbita zoba, skoraj iz/Irto oko in drugo oko, ki je bilo potlačeno v svojo jamo, razen tega pa je nesrečnež Imel še poškodovane rame in komolce. Ker žrtev ni bila spesobna povedati. kaj se je zgodilo, so obupano ženo vprašali, kako je bilo. Najprvo si je obrisala oči. petem je pripovedovala: »Jaz sem to storila, hotela pa sem mu dati samo majhno lekcijo. Postavil se je v bran in tedaj sem izgubila pamet od, besa. Kaj se je potem zgodilo, ne vem več ... VPela sem nesrečnika šele potem, ko je ležal na tleh, in mislila sem, da bom od bolečine umrla ...« Ni umrla in tudi še ne bo tako kmalu. Brva r.tova je sltoraj 2 m visoka in tehta 103 kg. Ima pest kakor kladivo- Tudi če se bo vse doV.ro izteklo ln nje mož ne bo umrl. bo preživela medene tedne v ječi. ANEKDOTE V starorimskem pledališ^u ie nek~č neki vitez med predstavo izvekel svojo večerjo in začel z vidnim už tkom jesti Cesarju Avgustu se ie zdelo to n p i-merno in je poslal listek z besedami: »Jaz grem domov, če hočem obedovati.« »To ti verjamem.« mu ie odpisal vtez. »Tebi se tudi ni treba bati. da boš izgubil svoj prostor.« V Parmi so prvič uprizorili Verdijevo »Aidc«. Izvedba je bila dobra, delo je doživelo velik uspeh. Samo mlad moški iz Reggia d'Emilia je bil razočaran. Na'ašč se je bil pr ipeljal v Parmo, d"* bi soomal opero, pa mu ni ugaja'a. Tako pisal Verdiju samemu in je zahtoval od njega, nai mu povrne vse stroške, ki jih je imel s tem potovanjem Gospodarsko še ni neodvisen. ie pisal, in si ne more privoš" ti takšnih stvari, ne da bi imel kaj oi n' h. Račun zna "a toTiko in toliko za vozni listek. za vstopnico in za večerjo. Skladatelj ie ime1 dovoli humorja, da ie naročil svojemu založniku Ricordiju. naj mladeniču plača odškodnino, samo večerjo naj mu odbije, kajti »lahko bi v:če:j^l doma«. Razen tega pa se je m-ral nezadovoljni mladi mož pismeno obvezati, da ne bo nikoli več potoval k uprizoritve m Verdijevih del. Prej Herta, zda] Heribert Neko 16-letno dekle lz vzhodnega Har-za se je obrnilo do nekega zdravnika, ker jc čutilo, da z njo nekaj ni v redu. Zdravnik jo je poslal takoj na žensko kliniko, kjer so z njenim pristankom izvršili operacijo, kl Jo je spremenilo v mladega moškega. Prejšnja Herta se Je prekrstila v Heriberta. Pos'edlca t« spremembe spola je bilo mnogo tolcanja sem in tja. ker je bUo treba spremeniti številne listine tn zapiske v registrih, ki so se glasili na prejšnje ime ;n spol. VSAK DAN ENA »Nu, zdaj mi pa pokaži tisti dlven razgled o katerem vedno toliko čvekaš po mestnih kavarnah!« (»Passing Showc) Žagar Marija — dijakinja: Tičistan Rožne grme, vitke breze, vse pokril je sneg in led; nič ni videt bele steze; Tičistan je kot zaklet Drobni ptički hrepeneče čakajo, da zgine mraz, mislijo na čašo sreče, ki jo prinese vesne glas. Da ko zlata vesna pride, Tičistan bo oživel; pesem s pesmijo se snide, vsak bo svojo si zapel. D. R. — dijak: Uitamin X4 Učitelj je počasi obračal liste kataloga. Razred je z napetostjo pričakoval, kdo bo poklican. »Zoreč!« Dijak v zadnji klopi se je počasi dvignil. V naglici si je na desni in levi zasigural nekaj suflerjev. Učitelj je dvignil glavo. »Aha!« se je dijaka na moč razveselil. Nato je pogledal vstran in obrnil več listov dnevnika naenkrat. Če je bilo poglavje na odprti strani težko ali lahko, to ni bila njegova stvar. »Prehrana živalskega telesa!« je dejal. Dijak je nekaj pomencal med prsti, se nagnil naprej in že ga je razsvetlil sveti Duh. Med vsakim stavkom je bilo nekoliko odmora in takrat se je v naneto tišino začul šepet. To je bil tovariš sufler. Zato je učitelj vstal in se počasnih korakov napotil po razredu. Poleg dijaka v zadnji klopi se je naslonil na steno. »No le naprej!« mu je dejal tovari- ško. Na srečo je dijak še iz osnovne šote vedel nekaj o vampu in kapici ter o podobnih stvareh pa mu je vse prehitro zmanikalo. Zagledal se je v klopi nred seHoj in kdai pa kdaj je pred seboi no klopi narisal s prstom nekaj nevidnih črt. Tovariš v klopi je kakor zase odprl svoi zvezek in ga porinil malo više. Torla bilo je zaman. Učitelj je stegnil svo;n roVo in ga zaprl. »Ti bi bil pa dober za ministranta!« je dejal. Dijak je pogledoval sem in tja, ker je imel ta in oni dijak pred seboj odprt zvezek. Učitelju ni ušlo ničesar, čenrav se je delal brezbrižnega. Nenadoma ga je vprašal: »Ali poznaš vitamin C.« Dijak ni odgovori! ničesar. Bil je že siguren, da bo na vsak način dobil trojko, pri takem podrobnem spraševanju bo pa iztaknil še cvek. Toda na njegovo veliko veselje ga je učitelj spraševal o vitaminih iz vse drugih razlogov. Gledal je v nasprotno steno in dejal z mirnim glasom, kakor da bi pogovarjal sam s seboj: »Ta vitamin je dober za oči.« Nato je dijaka pogledal in mu še pojasnil, da ga je mnogo v orehih. Po nekaj trenutkih, ki so minili brez MUadoAuho vsakega glasu, mu je nasvetoval, naj poje drugič nekaj orehov, da bo bolje videl. Za katedrom je nato nekaj časa gledal v katalog — zaradi poman j kanja vitamina C je enkrat prinesel glavo tik h katalogu — dejal dijaku, da je itak tič in mu zapisal red. oaoacDioaoBoacsBoioac 5 cenenim čolnom po ledu Za čoln, s katerim boste imenitno drseli po ledu, potrebujete le dve 4 cm debeli in 13 cm široki deski ter dva metlina ročaja ali štirioglati letvi; k temu še tri drsalke in jadro. Za drsalke vzemite svoje, ki ste jih zavrgli, ker se je pokvarila naprava za pritrditev. Na čoln pritrdite namreč drsalke na drug način, z vijaki ali z za-tiko. Jadro naj bo veliko približno 125 x 225 cm. Če nimate primernega kosa starega in ne preveč preperele-ga platna, kakršnega rabimo za šotore, vam bo morda mati dala staro, zakrpano rjuho ali namizni prt Desko št 1 postavite pokonci in iz-žagate na spodnji strani zarezo, v katero se bo na tesno vlegla deska št 2. Prednji konec deske št 1 ošpičite od Sva Iba Miki Miške Prelepa princeska je imela poševne črne oči. majcena usta, črne lase in zlato lesketajočo se kožo. Takšno kožo imajo samo ljudje na Kitajskem, ker tam so vsi rumeni in temnopolti. Lica in roke Prelepe Tiki-Tiki so bile kakor da so posute z zlatim prahom. Zaradi tega so jo imenovali tudi Zlata princeska. A tudi to ni najvažnejše. Važno pride zdaj. V tistih časih je razsajal na Kitajskem zmaj Hu-Hu-Hu. Grozna pošast je vsakih štirinajst dni pojedla mlado deklico, ki jo je bila ugrabila v širnem kitajskem cesarstvu. Prišla je na vrsto tudi Prelepa princeska Tiki-Tiki. Tedaj je njen oče, mogočen kitajski vladar, znan po svojih ze o zelo dolgih nohtih, razposlal širom Prvo poglavje Kdo je princeska Tik i-T i k i i n kakšno je bilo njeno navadno ime. Dve besedici ozmaju H u- H u-H u in besedica o tem, zakaj se princeska Tiki T i-ki ni o m o ž i 1 a. Nekoč, pred tisoč in tisoč leti je za devetimi deželami, v desetem cesarstvu živeli kitajska princeska Tiki-Tiki. Na vsem Kitajskem ni bilo večje lepotice in ljudje so jo imenovali prelepa princeska Tiki-Tiki. Ta ali oni jo je imenoval samo »prelepa« in vsakdo je vedel, da govori o princeski Tiki-Tiki. Zaradi tega bomo »Prelepa« pisali z veliko črko »p« — in nič se ne čudite, — tako pišemo vsa osebna imena. Ali ni to najvažnejše. spodaj navzgor. Dve napeti žici (— 3 —) vežeta ta osnovni križ v trdno celoto. Žica bodi navadna gladka, kakršno razpenjamo po plotovih Pod konca deske št 2 pritrdite z vijaki ali zatikami za nogo široki deščici in nanju dve drsalki (— 4 — in — 5 —) Če nimate primernih drsalk, se zadovoljite pač s približno enako dolgim, pokončno pritrjenim kosom lesa, katerega spodnji rob ste obili s pločevinastimi trakovi (— 6 — in — 7 —) Na krmilo zadaj — 8 — je prav tako pritrjena drsalka, ki jo najprej pritrdite na enako ozko desko, nato pa jo z dolg. močnim svornikom —9— privi-jete trdno na ročico krmila. Svornik potegnete skozi izvrtano in z dvema ploščicama zavarovano luknjo. Najboljšo obliko krmilne ročice kaže — 10 —. Sedež za krmarja — 11 — je močna zabojna deska, ki jo pribijete z žeblji na desko št 1 in podprete še z dvema trikotnima letvama — 12 —. Zavora — 13 — je močna letev, ki je vrtljiva okoli zatike — 14 —. Na zavoro je spodaj od strani pritrjen kos železa. Pri potegu zavore se železo zaje v ledno ploskev in na ta način zavira. Majhen vijak — 16 — preprečuje, da bi zavora zdrknila naprej Obe okrogli palici ali letvi, ki sestavljata jambor, vtaknete v desko št 2. in sicer v dve luknji, ki ju na obeh koncih izvrtate v odgovarjaioči poševni smeri — 17 —. Spodai ju trdpo zagozdite, zgoraj pa pritrdite z vijakom, ki ima ušesce. pa morda iu zvežete še preko križa z žico — 18 — V ušesce obesite drugo, katerega vijak je zavr- cesarstva hitre sle s sporočilom, da bo dal svojo hčer junaku za ženo, ki bo posekal strašnega zmaja. Iz vseh strani sveta so prihajali princi in stopali pred svetli cesarjev prestol. Prosili so za roko Prelepe princeske, a le malokateri je bil pripravljen na boj z zmajem. Ta ali oni neustrašeni prekomorski princ se je poslovil, čim je izvedel, kakšna naloga ga čaka. a drugi so se odpravljali na pot, da poiščejo zmaja. A nobeden se ni vrnil. In princeska je ostajala sama. S solzami v svojih lepih očeh je pričakovala dne, ko se bo nad cesarskim dvorom prikazal zmaj Hu-Hu-Hu, da jo u bi in ponese v svoje mračne sobane Drugo poglavje Junaški princ Ve j-Ha j-Vej iz pokrajine Tun g-T i n g-T o n g prosi za roko princeske Tiki-Tiki. Dva ogijena zoba zmaja H u-H u-H u. Kaj je rekla princeska, In glej, v prestolno mesto kitajskega cesarstva je prišel pogumni princ Vej- Naloga je v tem, da vlečeš s svinčnikom po črtah narisanega lika. ne da bi dvignil svinčnik s papirja. Naloga je mnogo težja, nego se zdi na prvi pogled, kajti črte se med seboj ne smejo križati in s svinčnikom ne smeš priti dvakrat na isto mesto. V prihodnji številki objavimo rešitev. Haj-Vej iz pokrajine Tung-Ting-Tong. Stopil je naravnost pred cesarjev prestol in izjavil, da bi se rad oženil s Prelepo princesko. A če mu je ne dajo, je izjavil dalje, si bo posipal glavo s cestnim prahom in se odpravil na daljno pot, objokovaje svojo žalostno usodo. To so besede, ki so vredne pogumnega junaka. Ugajale so cesarju. Dvignil je desnico in rekel: — Mladenič, ti si mi všeč. A vedi, da mora junak, ki mu bom dal hčer za ženo, najprej ubiti groznega zmaja Hu-Hu-Hu. Pošta zahteva od nas vsakih štirinaj dni mlado deklico in kmalu bo na vrsti tudi moja hčer.— | Mara J. Tavčarjeva: Biba pri čevljarju »No, dober dan, gospod Vagaja copatka leva mi nagaja, na desno se mi je zvrnila, preveč že danes sem hodila.« tan v sredino prečne lestve (— 19 — in — 20 —). Okoli te letve je prišit en konec jadra. Močna žica veže vršiček jamborja z zadnjim koncem čolna in tako izenačuje pritisk. Da jadro ne zapira razgleda, ga spodaj izrežete v obliki polmesca. V stranska robova jadra zašijete dve močni vrvici, ki ju zgoraj pritr na prečno letev spodaj pa sta pritrjeni na ušesci vijakov — 22 —, odtod pa okoli vodoravno ležečega kolesca — 23 —, ki je vrtljivo, pritr-ieno na desko št 1, okoli svornika. Primerno je kakršno koli kolesce, dostopno vam bo morda še naiorej kakšno kolesce otroškega vozička Okoli kolesca napnete vrvico in tako poljubno vrtite jadro, medtem ko usmerjate čoln s krmilno ročico v zaželeno smer. Marijana Željeznova-Kokalj: Hualežna žiuai Pajek je predel mrežo v kotu nad razpelom. Gospodinja je ometala strop in metla se je približala pajče-vini. »Mama, pusti pajka.« je zavpil sinček Milko »Tako je lep in rad živi!« Mati je posnela z metlo pajčevino in pajka ter jo postavila pred Milka rekoč: »Odnesi iz sobe!« Milko je skrbno potisnil pajka na papir in ga odnesel na vrt. Spustil ga je v utico. »Tu si bolj varen,« mu je deial in odšel skakat Pozabil je na pajka. Sončno popoldne se je zatekel v utico. starši s Mapeem in deklo so bili na polju. Milko je čital. Zaslišal je korake. Ozrl se je. Skozi listje je videl dva čudna moža. ki sta se oprezno ozirala. Milko se je hudo prestrašil. »Razbojniki,« ga je prešinilo. Zbežati ni mogel, manjši razbojnik se je bližal utici. Milko se je stisnil pod klop. Pajek, ki je opazil nevarnost, je jel presti mrežo s tako naglico, da je bila gotova, ko je razbojnik stopil k utici. Zagledal je pajčevino in zavpil tovarišu: »Tu ni nikogar,, pajek je za-predel vhod « Milko je zlezel iz skrivališča in opazoval razbojnika, dokler nista izginila v hiši. Milko je tedaj stekel po orožnike, ki so kaj hitro ujeli presenečena razbojnika. Labirintna risba (Dalje prihodnjič) ČEVLJAR.) — Copatko dol in na kopito, takoj s par cveki bo zabito in kapljo kleja, drete malo, da trdno skupaj bo držalo. — »Zdaj vas pa še moj košek prosi, sa; vidite, da luknjo nosi in tudi tole moje krilo šivanko z nitko bi rabilo.« — Fiu, fiu, fiu, fiu in tramtaram. za krilce moraš kam drugam in Ribničan za počen groš zakrpal bo raztrgan koš. — »In zdaj plačilo, mojster Šila?« — Oh, kaj bi dala, reva mala in ker je sila, mojškra Mila, ti krilce bo zastonj zašila. — Zdaj vstopi Ribničan Urban, »Oj- mojster Dreta, dober dan!« kar hitro vitro zavrti in luknjice več v košku ni. Vodoravno: 3. ujeda, 5. glavni del pokore, 6. listnato drevo, 8. stan, 9. sredstvo nekaterih žensk" za družabno »uveljavljanje«, 10. poganjalno krotil-ni pripomoček, 11. del dneva. Navpično: 1. gozdna cvetka, 2. tekoča voda, 4. hrošč, 5. mesto v dunavski banovini, 7. plinski udar. Rešitue iz zadnje šteu. „mladega lutra" Rli imate dobre oči (Rešitev: 1. Zobje žage stoje napačno. — 2. Naramnice so napačno pritrjene. 3. Mož sedi v čolnu obrnjen v nepravo smer. — 4. Gladina tekočine v U1e-nici bi morala biti vodoravna.) ir Za mlade detektive Tisti, ki je na levi, ker je levičar. Ropar je z levico držal samokres, kc je napadel bančnega blagajnika, in na spodnji sliki z levico napiva tovarišu. Kraljestvo mode Iz toarraste volne Kakšne čudeže dela letos moda iz volne: tenke večerne bluze, ki jih okrasimo z ogrlico iz velikih biserov, popoldanske pul (overje, pošite z zlato bleščico, športne jopice, okrašene z b"-.-vas tirni lesenimi ko-ravdami — in vsa te novotarije so tako poceni! Seveda, saj moramo vse štediti in sam> cene reči nas smejo zanimati. Zato tudi ,x. xii ni pr- ostalo drugo, kakor da je omejil- ">jo ur tradicionalno potratni" se f ;žlv5.;a v znamenju šted-Ijivosi. '.':vi i-nikl ega novega reda v modi so - .avljene obleke iz dveh. da eelo iz tr- ir,/.rčvih kosov ali ostankov blag™. Sedaj se moda trudi, da bi dala nekoliko pra nega bleska skromnosti volnenih pletenih izdelkov, ki si jih lahko f omisli vsaka ženska, ker so pač poceni in preprosti. Nj2J^&dna OJ-OJU&L upiiva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijefen olais, je zimi je v ms&i Moda živi vedno za .prihodnost. DaSi še vedno naietava sneg, jo v tem času kajpada zanimajo že pomladne novosti, že sedaj je videti, da se bo vnemaia za pomladne kostume z dolgimi jopicami, pri tem pa bo po svoji stari navadi omahljiva, oklevala mi o imi, moško krojenimi jopicami in me širokimi, kratkimi p« 'etoji. Morda so takšni paletoji manj lepi, pa so zato bolj praktični in saj veste, kako je: letos bomo še bolj kakor druga leta iskali koristne, preproste reči! Popolnoma v skladu z novo štedljivostjo je skrb, da ne bi pustile v nemar niti najmanjšega koščka blaga, prav kakor znamo sedaj uporabiti vsak še tako skromen ostanek volre, da si olepšamo to ali ono staro obleko. ' Nu, iz različnih ostankov volne si napletemo slikovito progasto šer-po z dolgimi resami, s katero opašemo preprosto volneno obleko, da je videti povsem drugačna in čudovito originalna. Gotovo ste že sestavljale volnene odeje iz majhnih štirikotnikov, ki ste. jih naple-le iz različne volne? To je hitro in zabavno delo in vrhu tega vas nič ne stane, če imate doma kaj ostankov volne od različnih pulloverjev, ki ste jih sčasoma spletle. Seveda bi moralo biti takšnih ostankov strašno mnogo, če bi hotele iz njih sestaviti celo odejo! Dosti manj tvoriva potrebujete, če spletete samo toliko štirikotnikov, da jih je dovolj za sprednji del mič-nega telovnika. Hrbet tega telovnika napravite iz kakšne stare obleke, sprednji del pa sest rite tako, da tvorijo štirikot-niki živahen karirast vzorec, Sešljte jih skupaj z barvasto nitjo ali pa jih na robovih skvačkajte, pri tem pa sledite kroju. ki ste si ga izrezale iz papirja. Povsem gladek pullover iz temne volne je na mah videti nekaj posebnega, če ga tu in tam pošljete z okroglimi lesenimi korav iami v kaki živi barvi. In kaj pravite k tanko pletenemu belemu ali svetlo-modremu pulloverju, ki ga okoli vratnega izreza obšijete z lesketajoče se orno bleščico? Takšen pullover je pač bolj eleganten in učinkovitejši od vsake čipkaste ali brokatne bluze, nosite pa ga lahko v gledališče, h koncertom ali zvečer v kavarno. In še tale modna novotarija: široko karirasto večerno krilo iz tafta, ki ga kombiniramo s preprosto športno bluzo iz bele svile ali s tankim črnim pullover] em. Poceni -— in verjemite — zelo učinkovito! Staro obliko prenovim <■> zelo svojevrstno, če ji sestavimo moderen dolg život in širokih pletenih prog. Vsaka izmed teh prog ie pletena v drugačni barvi in £'.var vašega okusa je, da izberete h&v v okusnih kontrastih ali v posebno prefinjerin barvnih odtenkih. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Barb. Carilartd. Telefonistka hotela Superb si je počasi in skrbno pudrala nosek; ne morda zato, ker ie bil njen nosek tega potreben, temveč zaradi tega. ker je imela v zrcalu majhno fotografijo mladega moža. Cez štiri mesce bova mož in žena. si je mislila, potem ie hitro zaprla pudrnico in klicala v telefon: »Halo. tu hotel Superb«. Od strani ie videla, kako je rdeče ob-e-čena dama hitro stopila v restavracijo. Številka 568. je pomislila. Obed s številko 71 ie bil nekako hitro končan. Telefonistka je pozrQla vsakega hotelskega gosta po številki. Številih 5CP. ki ie pravkar hitela £kozi vežo, je bila dama. katero je imelo vse hotelsko osebje rado zaradi ni ene prijetne narave, čeprav ie imela samo majhno sobo v najvišjem nadstrooju. Vsi v hotelu so bili čudno vznem:rj°ni. ko je m'a-di bogataš št. 71 prvič povabil številko 568 na večerjo. Telefonistka ie večkrat posl" šala pogovore in ie z zadoščenjem ugotovila, da je številka 568. oroti št. 71 plaha, boječa in zdržna. »Z nj'ma ie tako. kakor z me^oi in Geraldom « ie pravila telefonistka bla-»ajničarki. »Več ko leto dni me ie snuvi\ in zdai bo to t-ajalo le še štiri mesce pa bodno mei njima ic premišljala telefonistka. ko je št. 568 stopila v dvigalo. Gotovo sta se sprla. „ . Cez dve minuti je stopila st. 71 iz restavracije. Mladi mož je bil zamracen m je jezno šel proti stopnicam. Kmalu je zamigljala njegova številka na telefonski deščici. »Halo!« Njegov glas je zvenel nepmaz-no. »Recite nočnemu vratarju, na i m preskrbi vozni listek za nočni vlak v ■ ver-pool. Moja prtljaga poide v Ne\v Votk. In pošljite mi semkai slugo da mi bo ' ikoj pripravil moje reči za odh-d.« Torej sta se vendarle sprla. si e iiaSi-ia telefonistka. škoda! O.ia ie vani eofco-vo zaljubljena. Saj vid'm. nisem bi a zastonj tako dolgo zaljubljena v Geraldalln on io ima tudi rad. čeprav h«če 7d ežimi vtisi razburljivega postopka ... (prečrtano). Ko sem se vozili skozi to postajo, me je do globin duše pretresel naslednji prizoT ... (prečrtano). Pred mojimi očmi s© je pripetil naslednji nemili slučaj, ki s Svetlimi črtami slika red na naših železnicah ... (dalje prečrtano vse razen podpisa). Dijak sedmega razreda Kur-ske gimnazije Aleksej Zudjev.« »Prod odhodom vlaka sem opazoval fi-ziognomijo po&tajcnačelnika. in bil sem z njo zelo nezadovoljen. Obveščam o tem po liniji.« »Vem. kdo je to pisal To je pisal M. D.« »Orožnikova žena sc je včeraj popoldne peljala s prodajalcem v bufetu na sprehod k reki Vse najboljše! Ne bodi žalc-sga bo letos dovršena. Dela na unski progi stalno napredujejo. Sicer sta sneg in mraz nekoliko zavrla gradnjo mostov in podobnih objektov, na prostem, SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI V ZAGREBU, ZELENGAJ 37, telefon štev. 96-44 in 96-45 Zdravi vsa organska in funkcijonalna živčna obolenja in mirne psihoze. Insu-linske in kardiazolske kure, malarija, trajno spanje, elektro- in hidroterapija, kure odvajanja od alkoholizma iu narkomanije, psihoterapija San 'torij vodi dr. Djuro Vranešič. PobLžja pojasnila v prospektu- va«, »Sloboda« in »Kolo«.. Vsa štiri društva so si pridobila pravico do tekmovanja za saveznega prvaka. * Nemška stenografija strojepisje, pri- četek tečaja 3 fet uarja. Trgovsko učili-šče iiobkia, Ljubljana, Trnovska ulica 15. »Strojepisni tečaji — n°vi (dnevni in večerni) prične, 3. febi-uarja. Prijave sprejema »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. Največja strojepisnica 80 pisalnih strejev! Prospekt na razpolago! * Tis°č skrbi ima današnja gospodinja Marsikatero skib ji olajša in vse polno nasvetov za gospodinjstvo ji nudi »ženski Svet«, Tu..i pri šivanju zast Ln za vse družino ji bo v veliko pomoč. Zahtevajte list na ogled Naslov: ženski Sve1«, Ljubljana. Aleksandrova c. 16. * izlet v Budimpešto od 22. do 26. februarja. Prijave v obeh biietarnicah Put- «■ Od doma je pobegnil llletni Franom Sonc iz "rt.nja. Prišei je k nekemu gostilničarju v t'? ..odah, kjer se je nalagal, da nima staršev Trdil je. oa se piše šume in da je doma iz Kresnic Ko je medvociska občina ugotovila, da v Kresnicah sploh ne veco za to ime, je fant iz Medvod pobegnil in je za njim izginila vsaka sled. Fant je za zimski čas lahno oblečen, m je brez suknje. Na glavi ima spjrtno čepico, obut pa je v nizke rjave čevlje. Lase ima kostanjeve in nekoliko skodrane, oči pa sive Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi najbližji orožniški postaji ali policiji v Kranju + Gozdar je uslrelil kmeta, v bolnišnici v Glini je umrl za nevarno rano siromašni kmet Milan Fereic, žrtev gozdarja Nikolaja Bakiča, katerega so me. tem že zaprli Ferenac si je v gozdu banske imovne od-čine nasekal voziček drv in pognal konjička proti domu Pred gozdom ga je prestregel gozdar Bakič in zahteval, da drva vrne. Kmet se je uprl Ln pognal konjička. Gozdar je za kmetom ustrelil in ga zadel v dolnji del života in v noge. Ferenac je izgubil mnogo krvi. Nastopile sc še komplikacije in je izdihnil. Podobne žaloigre se prav pogosto dogajajo po gozdovih Banije. kjer se nikakor ne morejo sprijazniti siromašni kmetje in strogi gozdar Ji. • Treba bo novih ukrepov, da se ne bo za suha črva prelivala človeška kii. Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvmah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg S or 15 484 35 ♦ žalostna smrt ▼ 'ivjCm zakonu. Iz vasi Gornjih Mostov pri' Bielovaru poročajo o nenava nem uboju posestnika Lovra lika. Lovro je že nekaj let živel v divjem zakonu z Marijo Blaškovičevo. ki ima že odraslo hčer. S hčerko se pa Lovro n: razumel in sta se zlasti zadnji Čas p.epirala zaradi nekih davščin. V jezi je dekle pograbilo Lovra. ga vrglo na tla in ga nekajkrat tako udarilo z nogo v trebuh, da je izdihnil. + Po 40 dneh s0 našli tri mrLiče. 2e 14. decembra so zginili Meho ščukan, njegova žena Fata in neki Adem Jaganec, ki so bi- li na poti iz svoje vasi v Nevesinje. Takrat je razsajalo straSno zimsko neurje. Za vsemi tremi ni bilo več sledu- šele te dni so pastirji v bližini vasi Trebesnja odkrili vse tri mrtve. Pri njih so našli precej denarja in 20 kg tobaka. Očitno gre za tihotapsko žaloigro. ♦ Od izpita k porodu. V Zakla:ni bolnici v Zagrebu se je primeril v petek redek dogodek. Zasedala je kemisija za zdravniške izpite. Neki zdravnik je opravljal izpit. Predsednik komisije je bil odposlanec banske oblasti dr. Vladimir Bazala, specialist za porodništvo. V teku izipita je bilo treba neki mladi bolnici nujno pomagati pri porodu. Ker pa v Zokladni bolnici ni oddelka za poro: niče, je moral dr. Bazala brž prekiniti izpraševanje in hiteti mladi porodnici na pomoč. 181etna mati je srečno povila zdravega otroka. Dogodek je ponovno opozoril na potrebo, da dobi tudi Zakladna bolnica oddelek za porodnice. ♦ Huda avtomobilska nesreča. V bližini Nemile v Bosni se je zgodila nesreča tovornemu avtomobilu industrije VVercste, ki se je vračal iz Begovega bana v Zenico. Na ostrem ovinku je avto spodrsnil in udaril ob steber. Šoferju se je zdrobila lobanja in zlomila noga, sopotniku ©ohadžiču, uradniku gozdne uprave pa se je močno poškodoval prsni koš in lobanja, samo šoferju pomočnik je ostal nepoškodovan. Tudi avto je močno polomljen. Dvomijo, da bosta ponesrečenca ostala živa. + Trope volkov so se zaradi novega mraza pojavile v raznih predelih Bosne. Pri vasi Ljubačevem je, kakor poročajo iz Ba-njaluke, tropa gladnih volkov napadla stajo kmeta Aleksa Maglova- Raztrgali so 50 ovc in koz. Ker se kmetje boje, da utegnejo volkovi napasti tudi ljudi po hišah, so prosili oblastvo, naj priredi obsežen pogon. + Zavezniki razbojnika Sabo t i ja. Močno zastraženega razbojnika Frana Sabotija so orožniki v petek odvedli v vas VugriSinec, kjer je ustrelil podnarednika Nikolaja Radkoviča. Tam so ugotovili podrobnosti uboja, nakar so ga tudi soočili z onimi ljudmi, ki so mu nudili pomoč v VugriSin-cu in Dragoslavcu. Doslej so aretirali 7 zaveznikov, ki so po:pirali Sobotija in ga obveščali o kretanju orožniških patrol. Nadalje so Sabotija odgnali v vas Maruševac, kjer si je bil Saboti prepilil okove. V vasj KurSancu so orožniki prejeli še 271etnega delavca Štefana Crnčeca, ki je zadnja dva dneva pred zajetjem dajal Sabotiju hrano in stanovanje. Obtožnico proti Sabotiju in pajdašem bo sestavilo državno tožilstvo v Varaždinu V ondotnem okrožnem sodišču ostane Saboti v okovih ln stalno zastražen. Potrjujejo, da je Sabotija spravil orožni- j kom v roke pogumni 251etni gozdarjev sin Štefan Herman iz Malega fttefanea, ki je na zvit način poskrbel za aretacijo. Ker je torej njegova zasluga, da je bil prijet nevaren zločinec proden je mogel IzvriHti kak nov zločin,'prejme Štefan Herman pet tisočakov nagrade. Sabctijeva pajdafta Udoroviča in Bizoviča, ki se že 12 dni skri-vata po gozdovih, Se vedno lovijo oroini-ške patrulje. iji i ^ 'rt H po* ^UUIlMM NAMIgO* Iz Ltiibl|aiie Zbiralna dneva za zimsko pomoč Nabiralci prispevkov za zimsko pomoč v ponedeljek in torek S. in 4. februarja, ki se Se niso prijavili, naj se gotovo prijavijo v poslovnih lokalih nabiralne akcije Ljubljana je za zbiralna dneva razdeljena v devet okrajev, ki so enaki cijskim okrajem — Okraji so naslednji I. mestno središče b poslovnim lokalom v pisarni mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici 7. tel 41-28. H. Bežigrad z lokalom v Soli za Bežigradom, tel 48-49; in. Trnovo z lokalom v Soli na Grabnu. Zo sova cesta, tel. 45-35; IV. Vlč-GUnee z lokalom v ljudski ioli na Viču. Tržaška c.. tel. 45-33; V. šiška z lokalom v šoli v Sp. Sliki, tel. 45-36; VI. Moste z lokalom v Soli na ZaJoSki cesti tel. 45-39: VII pni ane z lokalom v socialnem uradu na Ambroževem trgu št. 7; VIII. kolodvor-Sv. Peter z lokalom v mestni plinarni na Resljevi, tel. 43-27; IX. Barje-Doienjska ersta z lokalom na mitnici na Dolenjski cesti, tel 45 20. Vsi. ki žele sod°lovatj nri velikem dobrem delu za mestne reveže l^ub'jinske z zbiranjem prispevkov v ponedeljek in torek, naj se javijo vodji v tem ali onem poElovnem lokalu, k4er dobe vsa navodila in bloke s potrdili, seveda so p*ko pomoč naf «voJ prispevek odda v poslovnem lokalu. i X JUBfLEJNI REPREZENTANČNI PLES slušateljev tehniške fakultete UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA! * 1ABJR, 15 ll 1941 u— Zahvala. Sentpetiski podružnici CMD v Ljubljani sta priredili 5. januarja svoj U. družabni večer, katerega čisti dobiček Je namenjen za temeljni kamen novi CM Soli za našo obmejno mladino. Da izpolnita podružnici svojo prijetno in častno colžnost, se najprlsrčneje zahvaljujeta spoštovanemu občinstvu in prijateljem CMD za obilni poset prireditve same. ki je b|la zares nad pričakovanje lepa in prijetna. Zahvaljujeta se dalje za poklonitev krasnega cvetja ln peciva, posebno Se vsem onijn dobrotnikom, ki so prizadevanje obeh podružnic po položnicah podprli. Zahvala velja vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako krasnega uspeha in da Je bila prireditev zares pravi družabni večer. Odbora se hočeta potruditi, da vse vsako leto aiidemo na takem večeru in skupno preživimo nekaj lepih ur v veselju in v zadovoljstvu Vodstvu CMD je brilo za temeljni kamen odcanlh 14 tisočakov, na kar smo vrt lahko ponosni. Torej Se enkrat vsem in za vse iskrena hvala! — Odbor. Za vse, ki ljubifo fotografijo — naše najboljše spričevalo — odlična amaterska dela V edini specijalnl fototrgovlni JANlcO POGACOIIK Ljubljana — TyrSev» eeata 29. u— Poročila ae bosta danes v trnovrld župni cerkvi inž. Vjekoslav Arite iz Splita in učiteljica gdč. Zorica Lampretova iz Ljubljane Priči bosta dr. Vinko Vrhunec ravnatelj TPD iz Ljubljane. In Z- Anton Adamič sen., veieindustrijec iz Kranja. Mladima novoporočencema obilo čel__ PO BILANCI . . . • • All-right-kniigovodstTo! Idealno — pregledno — hitro ka Oton S t I g I I C, urgBuuoMn, Aleksandrova 4/11. tel. 39-0». n— PoviSaaJe een v kavarnah. Z včerajšnjim dnem so ljubljanske kavarne povijale cene za kavo, čaj in druge tople pijače za 50 par pri porciji. Cene za vino ta mrzle pijače, ld se po večini Itak sproti reoalira-jo pri novih nabavkah, bo cstale nespremenjene. Dosedanje cene v kavarnah so bil« v veljavi približno leto dni. ______________, aabavno NuSiče- vo veseloigro, bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču drevi ob 20.19. Igra Je imela Uk uspeh, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Kdor se hoče od srea nasmejati, naj ne zamudi prilike ogledati al to izvrstno veseloigro. Ker je ra vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite že v predprodaji. Pnhoinjo soboto S. t. m., na obletnico smrti pemika dr. Franceta PreSeraa bodo imeli fieotjakobčani krstno predstavo domačega dela Hke VaStetove, drame iz pesnikovega življenja »Visoka pesem*. Za doma kuhano milo prodaja Ivini kamen te ostale dodatke drogorli« Kane LJablJana — židovska oL L PretzfcuAeno navodilo na razpolago o— Angleške druStvo v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže Čajanke v ponedeljek 3. t. m. cto 17. Tiri v društvenih prostorih. Čajanke se bo udeležil tudi angleški poslanik v Beogradu g. Ronald Campbell. o— V Ljudski univerzi, mala dvorana Filharmonija, bo v sredo 5. t. m. ob 20. url predaval arhivar Mestne občine ljubljanske g. Vladimir Fabljančlč o ljubljanskih krvnikih. Vstop prost- rrtnaraid tečaj ss lastnike malih ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA V ŠIŠKI, teleion 11-79 Podmornica D I V gl. vi.: Pat 0'brien, George Brent, Wayne Morris, I) o ris Weston. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob 7. in 9. uri. Prihodnji spored: v nedeljo 9. n. GOSPA JUDITA vrtov pri Sadjarski ln vrtnarski podružnici LJubljana I. se bo nadaljeval v torek 4. t. m. ob 19 s predavanjem ravnatelja mestnih vrtov g. Josipa Lapa o vzgoji raznih vrst jagodiCja (ribezlja. kosmulj. malin ln lagod) na malem vrtu. Predavanje bo v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. pOZOR prireditelji oredpnstnfh zabav! Novo doSlc oad 300 najnovejših vzorcev mask — KonfetL ierpentine. bombice. DaJonCkl. kot 11 jo m lampijonfiki Klobučki. Aeptce nosovi r vseh oblikah ln velikostih, v veliki tzbirl; tudi v komisijo! Uhogrelr! dospeli! - 8e priporoča: BAZAR FOTO TOLRI8T, Lojze Šmuc, LJubljana. PreSernova ul. 9. poleg glavne poŠte. u— V^tvo a» razstavi Frana Klemen-čiča. Kolektivna razstava izbranih umetnin Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu je zbudila veliko zanimanje občinstva in splošno priznanje umetnostne kritike. Danes ob 11. bo mojster sam vodil po razstavi. Obisk toplo priporočamo. u— Vstopnice za Verdijev Reqnlem so vse razprodane razen nekaj dražjih sedežev, ki jih reflektantl dobe v ponedeljek v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu; zvečer pri blagajni v hotelu Union jih najbrž več ne bo. Besedilo in razlago Requiema se dob! po 3 dtn. a— LntKOvni cAr t Sokola I na Tab°ru uprizori Jan .s t-u po! 16. knia nalivna penAs dobite v papir-mci U. Tlčar. Ljubljana, šelenburgova t!l'ca 1 ta Sv. Petra cesta 2«. (—) O_ v nMnlthl plesni tečaj Jenkove (.oie v Kaijnl «e samo Se ta ponedeljek ob 20. url »prejemajo novinci-fl^e in go-sp petreb: celega telesa ali obraza, hrbta, rok, nog itd. Za nego telesa in masažo je urejen nov oddelek s posebnim vbodom ln kopalnico, knr ho zanimalo zlasti naSe ženstvo. Pojasnila sc dobe istotam dnevno od 15. do pol 18. ure. Ob tej priliki vabimo spoštovano občinstvo, da se udeleži otvoritvenega predavanja, ki bo istotam v sredo, 5. februar a ob 17. uri. Predavali bodo: vodja zavoda primarlj dr. Mlnaf o zgodovinskem razvoju telesne vzgoje, dr. Lelja Novak-Rejc o vplivu masaže na kožo in notranje organe ter strokovnjakinja irozmetike o kozmetiki. Blagovolite dvigniti v omejenem številu izdane brezplačne vstopnice za predavanje do 4. t. m. od 15. do pol 18. ure v Gosposki ulici 3/n. NSERIRAJTE V „JUTRU"! UŽIVAJTE V NAS t H ZIMSKIH KRASOTAH RATt ČS -PLAN CA S70-1108 m Žinukorportat centei mutke prag* •rnuikt tole. •kakalatee. DOM iLIRUA V PLANICI Idealne a aantkt šport. Komfort Prvovrstna amrtareka fctta DraallKc i skakalnic BJektrlčn« sani sa slalom na veStoallM« teleti ta anučarake tura PODKOREN 854 m Hotel VITRANBC tO VB« penrlj. BfiO-Ska ftota __ SV. KRIŽ — PLANINA 1000 m i. p Jesenice, odlične smučtKa tnf.: Tu t.fcn-prometno drattTO. wmm n i »n ■ •■** KOČNA PRI JESENICAH r. p Kotrn ah > o» »»ornfk. Oorfht« Rozman. pcimi« «0-«Q din, lena «wmč»^a JEZERSKO 900—1200 m priznan stmako-aportal kraj. Sobar _»neg, avtobua ta Kranja. VBUKA PLANINA tSM NajMUla «n nai«t»rtto alema »eka Kra«ia stm>a«ca n zacetnnte i« igvtlbeae 1 zborna oekrba v p'an vrstai uspehi v adravljeuju is ima tkana rseb vrst tudi poalml. Pojaaol-la ta prutMkf daja oprava. POHORJE (910—1548): Idealen smuSkt svet, prijetno zimsto bivanje: Številni planinski hoteli ln domovi, dobra oskrba, polni dnevni pension din 45—70. Nova pohorske avtocesta. PLANINSKI DOM P«l SV. TREH KRALJIH na Pahorju, 1200 m; idea na smučarska postojanka, ri*seina smuika teri«sa Hrvovrs oskrba IrhodiMe Slov Bistr' a mesto KOČa N« PESKU, <382111 centra na ega na Po horju, krasni smuški tereni, solidna oskrba Do topne postaje: SI Konjice, Zreče. On'o< niča. Sv Lovrenc n/P., MisUtiia. SV. LOVRENC NA POHORJU vabi turiste ln smučarje na 6voJe dlvne snežne poljane. _ HOTEL »JELEN« (Geratič) v Sv. Lovrencu ra Pohorju nudi svojim po _stom udi po zim; v>e, kar si požele Obiščite lepe zimske turistične predele v severni Sloveniji! Pohorje, Savinjske Alpe. Logarska dolina. Mozlrska planina. 8mrekoveo. Rimski vrelec itd. 8mu6arskl tečaji, dobra oskrba, polni dnevni penzlon din 50—70. ROGAŠKA SI ATINA Vsa motnosti ndravljenja v najmodernejšem hotelu »JUGOSLOVENSKI KRALJ.« Indikacij«: bolezni želodca ln Jeter: bolezni v Izmeni snovi t Diabetes); bolezni krvnega obtoka, bolezni ledvic ln mehur'«: bolezni perifernih Mvoev Itd. - Znana strogo dletlč-na kuhinja. — Informacije brezplačno, zdravilišče v RogaSkl Slatini je odprta v omejenem obsegu tudi pozimi. Zahtevajteprospekte! rOLlEVO M notM. ^ndefon1 VHnJa krasnih 1. KUREAČEK 838 m — plaalnsld 6tm naftepia mmtk* uosaoiantu bliža Livbi an« Cnoonevn* irMv^reMjejcMMgoie^^^ infui msdK >n prospekti: Krm - uunu AN A, RIMR '«• va« na« MraH PUT*IK-a I BLED •IRAN« HOTEL TOPLICE aranžmaa — T dal dia 875.—. vse vračunano. PARK HOTEL BLED Ugodni aranfana.nl za Božič la zimsko sezono. 080408040600080408040609081008040810060002100810060202090802010208000100 / A Iz Celja e— Celjanom! Celjski župan razglaša: Na seji odbora za zimsko pomoč je bilo sklenjeno, da zbirajo določeni zastopniki posameznih stanov prispevke za zimsko pomoč v krogu stanov samih v času od 2. do vključno 9. t. m. Zastopniki posameznih stanov bodo nato nabrano vsoto denarja ali blago siumarično spjročili in oddali pri mestnem poglavarstvu na dan 10. t. m. Naj ne bo nikogar, ki bi v dnevih zimskega tedna ne izkazal ljubezni do siromaSnih in nujno pomoči potrebnih družin. Vsak naj po svojih gmotnih razmerah prispeva, da bo naša pomoč revežem v tej zimi čim izdatnejša. Naša plemenita akcija bo izpolnila svojo nalogo le tedaj, kadar se ji bo vsak Celjan pridružil. Ce bi se primerilo, da bi v teh dneh kateri koli Celjan ne bil obiskan, ga s tem naprošam, da odda svoj prispevek pri blagajni mestnega poglavarstva. Poznavajoč plemenita čustva Celjanov, globoko verujem. da bo moj poziv našel odziv in da bodo vsi Celjani izkazali pomoč ubogim našega mesta. e— Krušne ^arte bedo jutri na razpolago. Ker ie moral mestni prehranjevalni urad izvršiti mnogo popravkov, ni bilo mogoče do sobote napisati vseh izkaznic za kruh in moko. Pač oa bodo prejeli trgovci te izkaznice jutri in jih bodo začeli deliti svojim strankam ter jim bodo tudi pojasnili njih uporabo. Prebivalstvu mesta Celja ie zaenkrat zagotovljena tudi dobava bele moke brez zdravniških spričeval. Prehranjevalni urad ie dobil za mesec februar od vse količine moke dve petini bele moke. ki jo bo razdelil med vse trgovce. PLANINSKI PLES 8. FEBRUARJA OB 20. — CELJE. Narodni dom — Jazz vojaške godbe. e— Otvoritev umetniške razstave članov kluba Needvisnih iz Ljubljane bo danes ob 11. v mali dvorani Celjskega dema. Svoja najboljša dela razstavljajo slikarja prof. Stane Kregar in Maksim Sedej ter kiparja Karel Putrich in Zdenko Kalin. Otvoritveno besedo bo govoril danes umetnostni zgodovinar prof. dr. Franjo Šija-nec. Razstava bo odprta do nedelje 16. t. m in je velik umetniški dogodek za C°.-lje. e— Na ljudskem vseučilišču se prične jutri ciklus zanimivih in aktualnih zdravstvenih predavanj, ki bodo ob ponedeljkih. sredah in petkih ob 20. v meščanski šoli. Jutri ob 20. bo predaval primarij dr. Val. Meršol iz Ljubljane o »Otroški paralizi in menin.gitidi«. Predavanje bodo spremljale skicptične slike. e— Uprizoritev »Habakuka« preložena. Uprizoritev burke s petiem »Habakuk«, ki jo je spisal dr Rudolf Dobovišek in uglasbil Radovan Gobec, je preložena od 7. na torek 11. t. m. ob 20 Druga predstava pa bo v sredo 12. t. m. ob 20.. če bo za to oredstavo prodanih dovoli vstopnic. Obe predstavi bosta v celiskem gledališču. Gostovalo bo mariborsko Narodno gleda1 išče. e— Zmanjšana debava petroleja. Uprava državnih monopolov ie sret zmanjšala količine petroleja in sicer za polovico. Ooczarjamo celjsko prebivalstvo, da dobi na kupone petroleiskih izkaznic za februar in marec skupaj samo toliko petroleja. kakor ga ie dobilo doslej v enem mescu. Družine z 1 do 3 člani dobiio za dva mesca samo 1 liter, družine s 4 do 6 člani 1.50 1. družine s 7 do 10 člani 2 1 in dr.ižine z več kot 10 člani 2.50 1. e— Legija kor<>§kih b°rcev, krajevna organizacija v Olju vabi svoje člane na redni občni zbor, ld bo 9. t- m. ob 9. dopoldne v hotelu Evropi. (—) e— Samo jutri do 18. je še čas, da si nabavite srečke za glavno kolo drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— V gostilni ga je okradla. Ko je bila brezposelna delavka Marija R. iz Celja v petek zvečer z nekim moškim v gostilni, je izkoristila priliko in izmaknila moškemu denarnico, v kateri je imel 400 din. Stopila je za nekaj minut iz gostilne, vzela denar iz denarnice in ga skrila pod nogavico, nato pa se je vrnila v gostilno in neopazno vtaknila izpraznjeno denarnico svoji žrtvi v žep. Mož je kmalu opazil tatvino in je pozval stražnika, ki je kmalu našel pri ženski skriti denar. Marijo K., ki je nevarna prijateljica tuje lastnine, so izročili sodišču. Iz M&r3hma a— Mestni preskrb°valni nrad razglaša: Reklamacije, prijave in odjave sprejema mestni preskrbovaini urad od srede 5. februarja »alje v šoli v Miklošičevi ulici 2. a— Vinarska potlružrica v Maribora priredi v februarju naslednje tečaje o trs-ni rezi v vinogradu: 4. t. m. na Meljskem hribu pri g. dr. Scherbaumu ln v Pekraih na posestvu benediktinskega samostana, 6. t. m. v Kaufmanovem vinogradu v Po-čehovi in pri upravi samostanskih vinogradov v Limbušu 9. t. m. na Paraci pri g. Grahorniku, 11, t. m. pa v dr. Marino-vem vincgiadu v Peklu. Vsak vinogradnik naj se ude'eži tečaja, pošlje naj tudi ; s-o ega viničarja. Vsi tečaji se piičnejo • ob 14. uri, a— Občinski preskrbovaini urad v Rad- ; vanju sporoča sledečo vrstitev razdelitve \ živilskih nakaznic: Zgornje Radvanje 3. fe- < bruarja. Spodnje Radvanje in Burova vas 4 februarja, Nova vas 5. februarja. Dne 5. februarja bodo prejeli nakaznice vsi oni, ki iz upravičenih razlogov niso mogli dvigniti nakaznic ob določenih dneh. Nahavljalna zadruga drž. uslužbencev i Člani, ki želijo kupovati v zadrugi luksuzno pecivo (bige) brez krušnih kart. morajo vložiti pismene prijave z navedbo čl. štev. in številom družinskih članov v Reherjevi sobi med 15. in 17. uro. Na podlagi prijav se bodo izdale nakaznice, brez katerih je dobava peciva izključena Prijave vložene po 4. februarju se ne upoštevajo. . " ... i . i , i | a— Slare Marib°rčanke izumi1*jo. v Kettejevi 3 je umrla vdova po nadučitelju Ana Peste vSek, stara 71 let, v splošni bolnišnici zasebni ca Marija Kaiser, stara 62 let, na Koroški cesti 81 trgovka Marija Kraser. stara 67 let, v Slovenski 40 pa zasebni ca Marija Gselman, stara 72 let. žalujočim svojcem naše sožalje! a— življenjski jubilej »očeta š^jerske kokoši«. Upokojeni višji veterinarski svetnik g- Franjo Pimat praznuje 701etnico rojstva v korgu dragih svojcev in avqj« j ljubeznive soproge gospe Milke, ki Je bila | po pričetku svetovne vojne leta 1914 zaprta j v grafikih zaporih zaradi svoje narodne j zavednosti. Slavljenec je znan kot ljubitelj | živali. Znane so njegove zasluge za rejo štajerske kokoši. Na mnoga leta! a— Gostovanja članov ljubljanske dramo. v torek 4. t. m- se uprizori ob gostovanju Zagrebčanov zelo simpatično sprejeta komedija »Ljubim te«. Tokrat gostujeta j prvaka ljubljanske drame ga. Vida Juvano-va in g■ Slavko Jan. Ta predstava velja tudi za abonente reda C, cene so dramske. Dr. JOSIP FURLAN specialist za ušesa, nos in grlo ZOPET REDNO OEDINIRA- a— Zastopnika mariborskih gledaliških igralcev gg. Rado Nakrst in Pavle Kovič odpotujeta v Beograd, kjer se bosta zavzela za zboljšanje gmotnega stanja Narodnega gledališča v Mariboru- a— »Gašp©rčkov junaškj gin« je naslov lutkovni igri, ki jo uprizori danes popoldan ob treh sokolsko lutkovno gledališče v matičnem Sokolskem domu. a— Za Idealističen humanizem. Predsnoč-njim je predaval v Ljudski univerzi univ. docent dr. V. Filipovič iz Zagreba o kulturi in nj nem pomenu v življenju naroda. Predavatelj se je zavzemal za idealističen humanizem. Posebno številno so bili zbrani pri predavanju člani tuk. podružnice »Napredka«. a— V Ljudski univerzi predava jutri zvečer univ. prof. dr. Fran Štele o temi: Mariborska stolnica, priča naše preteklosti. a— čim so postrelili pse, so se pojavili vlomilci. Skoraj v vseh naselbinah Mislinj-ske doline so zaradi pojava stekline postrelili pse in mačke Cim se je to zgodilo, so se pojavili vlomilci in tatovi, ki so odnesli razne predmete posestnikoma Radšlu in Kacu v šmartnem. a— Konja strmoglavila v prepad. Konja posestnilca Alojzija Karničnilta iz Trobelj sta na nekem ostrem ovinku strmoglavila v globok prepad, kjer so potem oba konja zaradi poškodb zaklali. Karničnik ima precejšnjo škodo. Iz Litije 1— »Vse za novi dom« bo geslo zabave prostovoljne gasilske čete v Litiji 2. t. m. v dvorani na Stavbah s pričetkom ob 18. uri. Nagrada mask, bar, ples. Za jedila in zabavo preskrbljeno. Vljudno vabljeni! (—) Iz Hrastnika h— Zvočni kino Sokol preovaja danes in jutri v ponedeljek dva fiima: kvartet in Ploha ljubezni. h— Smrtna k°sa. Na Skopnem nad Hrastnikom je preminul v 83. letu starosti preužitkar Franc Mokotar- Lansko leto je zaman čakal svojega sina Ivana, rudarja iz Francije, ki mu je obljubil, da bo finansi-ral njegovo zlato poioko. Zal je to preprečila vojna v Franciji. Pokojnika so pokopali pretekli ponedeljek pri podružni cerkvi sv. Jurija. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Iz Soitania š— Legija koroških borcev. Preteklo nedeljo so se zbrali koroški borci, včlanjeni v šoštanjski LKB, k svoji redni skupščini. O delu krajevnega odbora so poročali vsi funkcionarji. Legija šteje 136 članov. V zadnjem času so se šoštanjski organizaciji pridružili številni koroški bojevniki iz šmartna ob Paki. Lani je legija izvedla lepo dobrodelno akcijo, z večjimi in manjšimi zneski je podprla najrevnejše družine svojih članov. Največ cela pa je odbor vložil v borbo za pravice, ki koroškim brocem še danes niso v celoti priznane. O tem prizadevanju Legije je seznanjal zboroval ce delegat g. France Kristan. Odbor, ki v tekočem letu vodi krajevno LKB, je naslednji: predsednik Kozlevčar Jože, tajnik Majer Srečko, blagajnik Pevcin Franc, odborniki: Čebul Anton, Praznik Anton, dr. Korun Ferdo, Naraločnik Ivan, Melan-šek Franc, Koradej Anton. Tamše Alojzij, Acnr>n Rudolf in Resnik Alojz Iz Slovenjega Gradca sg— Poroka, v Mislinju sta se porcčila v sredo slušatelj višje pedagoške šole g. Z o r k o Anton, dolgoletni načelnik Sokola v Vojniku in gdč. P r e v o 1 n 1 k Hilda. Vzornemu sokolskemu paru želimo mnogo sreče! Z NOVIM TEKOČIM ROMANOM H. ADAMSA DAISV IN R0SEMARY Majhna sleparija utegne povzročiti obilo veselih, konec koncev pa tudi zelo nerodnih zapletljajev. Te mora spoznati zala Daisy, ko se je vtihotapila v Carterjevo milijonarsko rodbino in jo razmere spet in spet ovirajo, da ne more odložiti krinke. Nazadnje pade nanjo celo sum, da je prekanjena goljufica . . . Bralke ln bralci bodo z napetostjo spremljali vrtoglavi razvoj dogodkov, ki nazadnje pokažejo Daisyji rešilni izhod, onkraj katerega jo čaka odveza in uresničenje njenih srčnih želja. — H. Adams pripoveduje to zgodbo z dobro-dejnim humorjem ln bistrim darom za opazovanje ljudi. ZAČETEK V NEDELJO 9. FEBRUARJA SOKOL Občni zbor Sokolskega društva v Novem mesto Občnega zbora sokolskega eruštva Novo J mesto se je udeležilo 150 članov in članic. I Društveni starosta je pozdravil starosto ; novomeške sokolske župe br. dr. Ivana Va-: siča in vse članstvo. Zbrane je opomnil na j dva velika dogodka tekočega in prihodnjega leta. Letos 6. septembra bo zavladal naš mladi kralj Peter II., starosta SKJ. Za ta veliki dan se moramo pripraviti duhovno, telesno in gmotno, ko bomo romali v Beograd na H. vsesokolski zlet, da se poklonimo mlademu kralju. Prihodnje leto bo slavilo naše društvo 551etnico. Tudi to nam bodi že sedaj na skrbi. Zvrstila so se poročila društvenih funkcionarjev. K vsem poročilom je navedel br. Vadnjal umestne opazke in pripombe, ki bodo dobro služile novi društveni upravi pri vedstvu društva. Nato je pozdravil občni zbor v imenu sokolske župe Novo mesto njen starosta br. dr. Ivan Vasič. ki je menil, da so podana poročila o društvenem delu zadovoljiva, da bi pa želel, da bi se telovadba poživila, saj je prav po nji slovelo naše društvo nekdaj daleč naokoli. Predlog, da ostaneta vpisnina in članarina kakor lansko leto in predlog proračuna za tekoče leto sta bila soglasno sprejeta. Tudi predlog sokoiski župi Novo mesto radi imenovanja nove društvene uprave je bil soglasno odobren. Z zahvalo dosedanjim članom uprave in s pozivom nove uprave na delo je sklenil starosta občni zbr. a— Kdo je izgubil 400 din v vrečici? šolski upravitelj g. Humar je našel na dr žavnem mostu papirno vrečico, v kateri je bilo 400 din. Lastnik, ki je izgubil gotovo svoj tedenski zaslužek, dobi denar na policiji. živela poštenost! a— Volka je usTeiii vrj, p^horja. Med Mariborsko kočo in Ruško kočo je ustrelil volka trgovčev sin Franc Marine, že ustreljenega volka so morali s hlodom mlatiti po glavi, da je poginil. 2e delj časa so bili sledovi za volkom, ki je pri zasledovanju divjadi, predvsem srn, prišel do Glažute, kjer je prežal nanj g. Marine in mu slednjič uplhnfl življenje. Iz žfvlfenja m delali SV. PAVEL PRI PREBOLDU Podružnica Narodne strokovne zveze priredi danes ob 3 v Zadružnem domu delavsko akademijo, na kateri brdo napodi pevski oktet, dramatični cd^ek in tamb iraški orkester NSZ iz Liubljane pod vodstvom tov. Alojzija Karme'ja. Prijatelji lene kulturne prireditve kupite vst pnice pravočasno Dri odboru podružnice NSZ. Iz Tržiča č— Zimska pomoč. Pre'eklo sre lo je sklical predsednik občine e. Majeršič med-društveno sejo v svrho zbiranja sredstev za zimsko pomoč. Na sei: ie bilo sklenjeno, da priredita Sokol in Prosvefro dr .št o po eno predstavo v korist zimske o^m č;. g. Majeršič in ea Anka Pollak na sta prevzela nabiranie prispevkov pri ind s iii č— Tatvina. AvtopodjetnikM Tožotu Kovaču so bile ukradene prstek1-' teden tri nove avtogume v vrednosti 52.000 din Našim orožnikom ie usoelo. da so v kratkem času našli ukradeno b^go ori ne'-em mehaniku na Jezici. Preiskavo vodi oožni-štvo še naprej, ker osumljenci tajijo vsako krivdo. Z Jesenic ODVETNIŠKA PISARNA dr. štemplhar ja NA JESENICAH vkljub vpoklicu šefa posluje dalje. Nadomestnje ga dr. Sever. sg— Osebna ves1. Te dni zapusti Slovenj Gradec šef železniške postaje g. Debevc Franc, ki je premeščen k železniški direkciji v Ljubljano. Na njegovo mesto je imenovan g. Majhen Martin, dosedanji šef postaje v Hrastniku, želimo odhajajočemu g. šefu mnogo sreče na novem službenem mestu. Iz Ptuja j— Umrla je, zadeta od kapi, ga. Ana Krakerjeva, soproga veletrgovca. Pokojnl-ca je bila stara 62 let Bjla je splošno znana kot zelo dobrosrčna gospa. Blag ji spomin! j— Proslava praznika sv. Save se je vršila na ptujski gimnaziji močno svečano. Ob tej priliki so bili nagrajeni v priznanje za predložene slovstvene izdelke štirje dijaki: - šestošolka Urbasova Marija, sedmo-šolec Klan.";nik, osmošolec D. Vošnjak in osmošolec Fr. Majcen Na slavnosti je o pomenu proslave govoril prof. Anton šif-rer. j— §ih°vsk! klub. V ponedeljek se igra drugo kolo II. turnirja. Pred turnirjem teorija. j— Zvočni kino bo pre vajal drevi ob 20. in jutri ob pol 16 rel 19 m p:l 21 uri ruski velefil .i »PeLer Veliki« Za dodatek zvočni tednik. Skupščina Sok®la Ljubljana-Vič. Po soglasnem sklepu seje z dne 20. januarja sklicuje uprava glavno skupščino društva za ponedeljek 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma na Viču. V svrho razgovora o sestavi kandidatne liste za bodočo upravo bo članski sestanek v petek. 8. t. m. ob 20 v sejni sobi. Pravico glasovanja na skupščini bodo imeli samo oni člani in članice, ki bodo imeli vse svoje obveznosti do društva poravnane do 31. decembra 1940. Vabimo članstvo, naj se članskega sestanka in skupščine udeleži v polnem številu. Zdravo! Uprava. Jezdni odsek Sokolske župe Ljubljana vabi članstvo na redni letni sestanek, ki bo v torek 4. t. m. ob 19.30 v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Vabimo vse brate, naj se letnega sestanka udeležijo v polnem številu. Zdravo! Tajnik ŽJO. Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu da ie bil včeraj razposlan društveni vestnik št. 5/6, ki vsebuje vsa poročila za društveni občni zbor, ki bo v ponedeljek 3. t. m. Uprava prosi, da naj vsakdo temeljito prouči bilanco o delu preteklega leta in vsa ostala navodila, zlasti glede članarine. Obisk občnega zbora naj bo polnoštevilen. — Društvena uprava se zahvaljuje po tem potu bratu, ki je izročil v društveni pisarni 200 din za bodoči društveni dom. ne hoteč imenovati svojega imena. Nadalje iskrena hvala za 1000 din v isti namen, ki jih je dal br. dr. Ivko Pustišek na račun svojega sinka Janezka. Skromni javni nameščenec je prispeval 100 din, nevšečen, ker je prestopil v območje petega križa. Vsem bratska hvala! Posnemajte! »Navaden človek« na pabreike>m sokolskem odru. V nabito polni dvorani je uprizoril dramski odsek burko v 3 dejanjih »Navaden človek«, ki je želo obilen uspeh. V režiji ter seeneriji br. Milkoviča je nudd-la igra obilo smehe ter zabave. Na željo občinstva bo v nedeljo popoldan ponovitev predstave- Točno — značaj je usoda Cisto naš jc pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Seveda pa tega pregovora ne smemo razumeti tako, da bi bil človek vedno sam odgovoren za svojo srečo. Cesto človek svojega značaja sam dobro ne pozna, in iz tega izvirajo napake, ki jih je K i n e m a f o g r a S i Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem d mu predvaja danes ob 16., 18. in 20.15 kralja in kraljico filma Clark Gablea in Myino Lov v velefil-nu »Tajna Amazone«. Predigra: Foxov najnovejši žurnal V torek 4. in v s edo 5 t m obakrat ob 20.15 zvočni fiim »Čakala te bom« fDezerter) Predstava za mladino v srcic 5 februarja ob 16. Vstopnina 3 in 4 din. (—) Ribnica. Sokoiski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer film »Pesem vetru«. Za dodatek Foxov zvočnj tedn;k. Itranj. Kino Narodni dom prjkazuic danes ob 16.. pol 17. in 21 uri neustrašljive-ga Harry Piela v avanturističnem filmu »Njegov najožji slučaj«. (—) Jesenice. Zvočni kino »Radio« predvaja danes ob 15. in 20. velefilm »Pod pariškimi mostovi«. Med dodatki tudi Alfa Kamera in vojni tednik- — Sledi »Otrok ljubezni«. (—) v zagrešil česito pa značaj tudi pozna vsaj p :vrHno pa nima moči. da bi ga popraviL Na'seže vsaj tisto mero sreče, ld mu je dosegljiva. To pa je največja dragocenost, nainopo'nei?a pomoč n naj'ažia resnica č'ovcka in njegove življenjske usode. Spoznaj samega sebe m našel boš svojo pravo roffije, v njej ne bo manjkalo ime Slovenca F. T. Karmaha. Grafolog F T Karmah je do sedaj spi- . sai dve poučni knjigi, ki bosta koristili | vsakemu, kdor ju bo temeljito proučfl. Knjiga »Naš život i okultne tajne« je edina strokovna knjiga išče nameščenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2251-2 Krojaška pomočnica vešča le moške delavnice, išče stalne zaposlitve. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 2276-2 Gospodična pridna in poštena, išče službo v trgovini. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu in gostilni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2378-2 Natakarica stara 23 let, trgovsko na-obražena, želi primerne namestitve v trgovini ali gostilni s 15. februariem. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Simpatična«. 2375-2 Dekle ~~ vajeno vsakega dela, s 3 meščanskimi šolami, gospodinjskim tečaiem, izučena trgovine, vaiena gostilne, išče nameščenia kierkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2372-2 Pos+rpžnica pridna, poštena išče zaposlitve popoldne. Popravlja in krt>a tudi staro perilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Urna«. 2245-2 M«»sto oroda^a'!«? iščem v trgovini s sadiem. slaščičarni, pekariii. trafiki ali slično. Večletna praksa Naslov v sveh poslovalnicah Jutra. 2237-2 "»incifke) Učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Tome. Moravče. 193144 Dekle ~~~ pridno in poiteno, staro 17 let se želi izučiti kuhe v boliši restavraciji ali hotelu kierkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1959-44 Sin železničarja star 15 let, priden in marljiv se želi izučiti za kuharja ali natakana. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod iifro »Učenec 15«. 2011-44 Vajenko v trgovino > mešanim blagom ▼ večjem trgu na Dolenjskem, sprejmem. Hrana, stanovanje r hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: •Dobra računarica«. 2028-44 Za vajenko brhrsko-frizersko gre 16-letni, pridna, poltena deklica, ki je že nekoliko delala v molki stroki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3J02 Učenka za trgovino z mešanim blagom se sprejme. Na slov v vseh poslov. Jutra. 2175-44 Frizerska vajenka katera se je že nekai časa učila, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2078-44 Strugarskega vajenca sprejmem. Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 2138-44 Vajencafko) za foto-trgovino, spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto«. 2292-44 Vajenca za krojaško obrt spreimem. Eriavec, Igriška 3. 2295-44 Vajenka pridna ln poštena, 6 tre ml razredi m šole. se v«ll Izučiti v manufak-arai trgovini. Najraje Ljubljani. Naslov n vseh posl lutra. 2325 44 Zlatarskega vajenca sprejmem Srečko Zupančič. Ljubljana, Celovška c. 44. 2171-44 Brivskega vaienca začetnika ali pa takega, ki se ie že učil spreimem takoj. Doleniska cesta 20. — Prime Jakob. 2207-44 Učenca za artotapetniško obrt, — spreime Lenarčič Josip. — Trstenjakova 1, Bežierad. 2198-44 Vajenca močnega, za mehanično tkalnico, sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2351-44 Sprejmem frizersko vajenko ln brivskega vajenca. Pred nost s nekej učne dobe Ztegler dmartlnska 26. Ljubljana. 2350-44 16 letna deklica se želi izučiti za ftlvlljo, po možnosti hrana in stanovanje v h 151. — Lojzka Dovč. Mala vas 53. Ježlca. 2348 44 Zaslužek 600 din mesečne proviziie dam osebi, katera mi vloži v vpeljano trgovino din 10.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa nagrada«. 2077-3 Pozor! Popravljam gumijasto obutev. Imam v srvlogl gumijaste ženske škornje. Kupim rabljene čevlje I V zB'orl gu~lp°te vseh številk. Klavžir, Vošnjakova 4. 2323-3 MTT.O Drvovrstno. skuha na Vašem domu veščak. Interesenti javite se na ogl. odd. Jutra pod »Milo«. 2273-3 Potnika po možnosti verzi ranega v čevljarski stroki, sprej--rem Nastop takoj. — Predstaviti se osebno. — Prešern. tovarna čevljev, Kranl. 196"-5 Pouk Nemško konverzaciio in pouk nudi izobražena gospa Konver?aciia v skupinah 3—6 oseh. zelo maihen honorar Pouk glaso-virja, prvovrstna metoda, poceni. Kongresni trg štev. 15/11. 1098-4 Dekletu soosobnerru. 12 dO 17-letnemu, želi uglajati študijsko pot tr. eksi stenčno podpirati starejši oltkanec — Podat ke, stremljenla lavite oglasnemu oddelku Jutra pod »Mentor 150«. 1951-4 Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposeln) profesorski kandldatle - strokovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12? urad ae ure od 10. do 12 219-4 Akademik instrv.ira takoj vse orivi mete tudi Italijanščino. Ponudbe na ogl. oddel. Jurre pod St. »22«. 9TM Nemščino, francošči no klavir redno poučuje osnovno in srednješolsko mladino in privatiste. in pripravljam za razne izpite in mature. Nove prijave spreimem: Groharjeva 2, vhod Tržaška cesta l/I. Aneta Potočnik, spee. dipL 2157*4 Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa damska oblačila s« bo vršil od 10. febr. do 1. marca 1941. — Vsa zadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni šoli Teodor Kune Liubljana, Aleksandrova C. 5/II. Za pismen odgovor priložite znamko 2130-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, fran coščino klavir Cena zmerna. — Dollar Ana, Mestni trg 5-H. ^ Matematiko ln druge predmete poučuje akademik tehnik eventualno tudi za hrano ali stanovanje Ponudbe na ogl. odd Jutra doo šifro »Mat»^a tik«. 2140-4 V privatno gimnazijo sprejmem one, ki se žele pripraviti za privatne in razredne izpite do 9 februarja. Informacije Zrlnjskega c. 7-II. 2216 4 Poučujem francofeino matematiko ir. vse predmete 1.. II. ln m realne gimnazije. Cena zmerna Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uspeh zajamčen«. 2229 4 Učiteljica poučuje nemščino po uspešni metodi (10 din za uro). Informacije o uspehih so na razpolago. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Uspešna metoda«. 2220-4 Bežigrad — Šiška! Pouk. Instrukcije ali konverzacijo nudim po--amezno ali v maniših skupinah po nizki ceni. Baragova 9, vlsokooritl. 2309 4 Vse »cveke« v nižji realni, v nemščini v vsej gimnaziji zanesljivo odpravim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Filozofka«. 2200-4 Inštruktorja sprejmem za četrto-o!ca oroti stanovanju in zajtrk aH večerji Istotam sprejmem sostanovalca. Naslov v vseh posl Jutra. 2360 4 Prodani Trgovci! kvarčnl pesek za snaže nje rok. kuhinjske po sode, lzllvalnikov, kopal nic, pribora, štednlakov Itd. od 100 kg naprej. M. Detiček, Karlovac. 1969 6 Biljard mali ruski, dobro ohranjen. poceni prodam. — Gostilna »Pavšek«. šmar tlnska cesta. 2164-6 Damske jopice volnene, manjša prima partija, poceni prodam. Ponudbe na ogl. CK'd Ju tra pod »Podlesek-. 2159 6 Pozor mizarji! Furnirje, panel in špar-plošče v vel ;ki izbiri poceni pri »OBNOVA«, Maribor, Jurčičeva 6. 2089-6 Pohištvo rulavo. lestenci, stenski svečniki, dva ženska plašča, vse aobro ohranjeno, prodam Osledati od torka dalje od 14.-17. ure Ključenko, Novi trg I I, sno. 21496 Z zakonom zaščiteno Ime »EMONA« ln gornji žig nam jamčita za kvaliteto našega zdravega, resnično pravega »Emona« cvetličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) v vsakem pogledu nadkriljuje. Seno goveje, konjsko ln še nekaj voz gno.la naspro-daj. Gostilna, Vegova ul št. 10.___2270-6 Prodam tri barake 2X3 m, pripravne za kokoši ali čebele, 200 m mreže, železen štedilnik in les za barako 6X7 m s strešno opeko, — Ponudbe pod »Ugodno prodam« na ogl. oa.d Jutra. 2255 G Lep briljanten križec poceni naprodaj Naslov v vseh posl. Jutra 2266 6 Suha bukova drva proaaja Ivana Šiška, Metelkova ul. 4, tel. 22 41 2310 6 Radi opustitve trgovine razprodajam sledeče: tr-go-.-ske stelaže, vitrine, zidne steklene omarice, železne napisnetable, železna polna okna, 2 soda po 500 1, veliko množino pletenih kožar, 4 velika okna s šipami, stoječo pisalno mizo, velik trgovski solnčnik, 1 kombinirali mlinski stroj-ček na nožni pogon (cir cular) vrtilnico, sveder, smlrkovo ploščo. — Vse razproaam v ponedeljek in torek za vsako spre Jemljivo ceno. Metelko va 17. 2331-6 Na Akra jermenu , naostrite tudi najbolj topo 1 britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko AKRA. Prospekte pošl'e brezplačno Schnur, Zagreb, Blažekova ulica 8. 1993-6 Inventar za slaščičarno dobro ohranicn, prodam. Morela, Igriška ul. 10. 2250-6 Kompletne smučke prodam prav po ceni. — Tyrševa cesta 69 a pri hišnici. 2240-6 Blagajno železno, ornjavarno, višina približno 1.50 ra kupirr.o. Ponudbe pol označko »Kasa« na ogl. oda. Jutra. 198S-7 200 novih stolov navadnih ali pa rabljene, pripravne za kino, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 2016-7 Prodam 2 stroja (šusšpul in kreiz^pul) kakor tudi 8 motorjev 0.5 in 0.35 ln 6 vklopa-čev (žalter) za tkan.ie stroje in druge stvari za tkalnice. Naslov v vseh ogl. odd. Jutra. 2016-7 Stare pletenine volnene, kupujem ,sa-ko množino po najvišjih cenah. Gliha Jo. ipi-na, Ka,-kova 26 ši a. 2161-7 Peč večjo za dvorano kupimo Ponudoe na ©glasni odd. Jutra poa »Peč«. 2150-7 Kupim pisalno mizo rabljeno in dobro obran en pisalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Rabljen«. 2103-7 Trgovske predrle za špecerijo, rabljene dobro ohranjene, kupim Ponudbe : Nadeisberger, Sv. Lovrenc, Dravsko polje 2113-7 Prodam nov, dolg, usnjen kožuh. Vič, Cesta na Brdo 141. 2187 6 Prodam belo posteljico od zdravega otroka, prodam. Na«'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 2191-6 Prodam sani - koleselj ln biljard s kroglami. Naslov v vseh posl. Jutra. 2226-6 Prodam oopoln zdravniški to-=trumentarlj, izvrstno ohranjen, najboljše kakovosti ln dnige korade za ordinacijo. Ogledati od 11.—12. Kersnikova ul. 5 (za restavracijo Sla-mlč) 6X. Hočevar. 2227-6 Proda se 1 črna moška suknja, 1 črn ženski plašč za vitko linijo tn 1 starinska velika ruta (plet) za k narodni noši Vse dobro ohranjeno. Naslov v vseh posl. Jutra. 2221-6 Avtomatski razmnoževalni aparat z registrirnim itevcem Se popolnoma nov, poceni prodam. Naslov ▼ vseh posL Jutra. 3328-6 Vagon črnega gabra in več vagonov kostanjevega taninskega lesa, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takošnja dobava«. 2247-6 Peč mizni štedilnik, gašperček, ugodno proda »Metalia«, Gosposvetska 16. 2355-6 Pozor! Prodam več rabljenih radio aparatov ln kitaro. Klvžer, Vošnjakova 4. 2324 6 Votkov navijalni stroj v odličnem stanju na 13 vreten, za volno, bombaž in Ze!lwolle, enostranski z motorjem aH brez naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2352-6 Kupujem krojaške in volnene odpadke, vse po najviš'ih cenah R. Višnjevec, Ljubljana, Stari trg 15. 1973-7 Tračnice (Eisenbahnschienen) rabl;e-ne 100 m z drobnim materialom. kupim. Ponudbe I anončnemu zavodu SAX, Maribor, Prešernova 31. 2081-7 Avtomatsko tehtnico v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna«. 2298-7 Kupil bi tračnice za ozkotirno progo, teže 7—9 kg cca 1000 m in 6 vagonetov šir. koloseka 50 cm, ter eno lokomobilo 60 do 80 HP, nadalje 1 jarme-nik 60—80 cm. Ceni. ponudbe z navedeno ceno ro-slati na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod »Takojšnje plačilo«. 1992-7 SREBRO - PLATINO BRIL3PMTE 5MRRBCDE snnuiianin bisere itd stdrhujcf-'. hflkite tir uhithihe PO NaJViiJlH CEHfiH st prm tvrckb Jos EBERLE ijubuanp TYRŠEVA 2 HOTEL vf slon Leico z vsem prioorom. takoj kupim Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Leloa in pribor«. 1994-7 Staro gumo vsakovrstno, kupim. Večje količine prevzamem tudi na domu prodajalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stara guma«. 2116-7 Denar dobite če prodaste staro gnmo, Železje, kovine, steklenice in dr Pridemo tudi na aom. Najboljše pla^-a Metalia'. Gosposvet-ka 16, tel 32 83. 2356 7 Radio aparat znamke Philips, 5 p'"5 1 cevni, v dobrem stan-u. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2252-9 Radio novejši tip, dobro ohra-n;en, kupim. Ceno in opis na ogl. odd. Jutra pod »Trgovci izključeni«. 1946-9 Radio »Eumig«, štiricevni, super, zelo dober sprejemnik ugodno naprodaj v Rožni dolini. Predjamska 36. 2146-9 Oblatila Prodam črno obleko lz prvovrstnega ha^a. zelo dobro ohranjeno, malo rabljeno, za srednjo postavo. Cena zelo ugodna. Bolgarska ulica 17-1. levo. 2234-13 Krznen plašč dobro ohranjen, poceni prodam, tudi na hranilne knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2209-13 Pczor! Pohištvo »SAVA« Nvvečia izbira žičnih vloi kov peresnih modrocev. modroci. otomane kauči. ležalni stoli, okviru. Se priporoča »SAVA«, mizar ctvo. Miklošičeva. 2345-12 Svello spalnico Jeculnioo temr-eišo ku plm Ponudbe na ogl. ood. Jutra pod »Gotova ali v Izdelavi«. 2167-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Ma-večia izbira pohištva palni< ir. kubmskih oprav Sprcmemc rudi vsa naro •Jila po konkurenčnih ce 3ah Se priporoča »SAVA«. Mizarstvo. Miklošičeva 2343-12 Jedilnico popolno-r.a novo, orehovo korenino, prodam. — Naslov v vseh posl. Ju tra. 2151-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Naivečta izbira posameznih Komadov. omar posteli, ku dinisKih kredenc, stolov, otročkih posteltc it Se pri poročj »SAVA«, mizarstvo Miklošičeva. 2344-12 j Gospodarji kalkulirajte Vaš 3 in pol toi.ski Opel Blitz porabi bencina na 100 km za 270 din Z na Sim generator em porabi ■za 70 din ojlja. P-inud be m reference: Genea "or - delavnica pri Pi jovcu. LJubljana 2321 10 Avtomotor Fiat 521 za takoj injo uporabo ugodno naprodaj Ger.p rator delavnica pri Fi -ovcu. Tyr3eva 13, Lirb Uana. 2322-10 Av*o tovorni. 4-tonski. najboljše ohranien, dobra puma, več kakor poceni naprodai. F Bevc, Bistrica, Mokronog. 2361-1C Limuzina 1 gumi. pooolr.ome nov. 3 dobro nhraniene. 6 cll.. 4 vrata, vse v do brem stanju, pripravna ?a prer.olavo na lesni »Un se zamenja za manjši avto ali proda. Ponudbe na orrl. oddel Jutra pod »Adier«. 2353 10 Spalnico kompletno, zelo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2293-12 Spalnico dobro ohranjeno. Iz trdega lesa, proda ABC Ljubljana, Medvedova c. 8, (poleg kolodvora Si ška) 3313-12 Spalnico moderno, orehovo, pleska no, prodam Josip žužek, mizar, Streliška 5. 2359-12 Jedilnica kompletna, popolnoma modema. iz kombiniranega orehovega m lavorovega iesa. Kobandska 41/1.. levo 2384-12 Spalnice lz oreh v.n korenin proda mizarstvo Jo6lp Go-ljar. Gerbičeva ul Ko lezMa. 2335-15 Prodam dobro vpc-Ijani trgovino z živili. M. Kregar. Bohoričeva ul. 28. 2345-12 Ugodna prilika Dve motom; kolesi Tor nax. 200 ecm. skoraj no vi motorno kolo »Mile/. 97 ecm prodam po zelo ugodni ceni. Emil Czer netz. generalno za top -tvo Tornax Maribor Aleksandrova cesta 14-a 2364-K r-rclrn dobro N slov oddati v ogl odd. Jutra. ' 2385-11 m Bukovino 2 do 4DC0 kub. m na panju za hlode ln drva ipredaj v bližini Polj-San. Ponudbe na oglasili podel. Jutra pod »Bu-kovina«. 2330 15 Avii>,maib Sedaj je čas 23. pregled, čiščenje in popravilo Vašega motornega iolesa. Vse to Vam izvrši strokovno in po zmerni ce •ni tvrdka J. Praprotnik, Domžale, telefon 22. Generalno zastopstvo »Ardie« in »Horex« motornih koles in vseh nadomestnih delov. 1575-10 motorna kolesa od 125 ccm naprei, samo da so obroči in gume v dobrem staniu. J. Praprotnik, Domžale. 1574-1C DKW 4 seaežen. dobro ohra njen. ugodno prodam. Naslov v vseh posl Ju tra. 1945-10 Opel 01ympia v odličnem stanju, ta lesa za 1. 1941 pladana. sia 18.000 din naproaaj Naslov v vseh posl. Ju tra 1921-10 Lokomobila 25—40 Ks 12 atm., mo elerne konstrukcije. v popolnoma dobrem stanju, kupimo Obširne ponudbe z naznako ce ne na ogl. odd. Jutra poa »Lokomobila«. 1996-10 Opel-Blitz tovorni preurejen na pogon z metanom. dobro ohranien. po ugodni ceni naproda). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1991-10 Motorno kolo mamice 2 L. 500 ccm, gu rne skoraj nove. prodam za 2500 din. Borovnica gostilna Mivec. 2012-1C Motoristi — pozor Dospela jo po'11 tka no vlh ' motornih koles 125 ecm in 250 ccm zr.amke »Tomax po st.are ce ni. Izkoristite ugodno priliko ln Jih nabavite pri generalnem z-3.ct>d->gp lubl.iaT-ke kreditne banke Prve hrv štf-dio nlce. Prekrmirske banke, kupimo takoj po naj Hoi5*r>-i ->->= -'11 kn^spivois ''o bila: ne .ka'kuarij° splon se trgovsko ob-i. ;e zaricv«= •am diskretno uredi konce-lontraua ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ulica 7. Posojilo .ajemr; na=irri isnom ir arfevalcem CJizodni p<> iojl Vloee -^brestu iem. rx 5 idst^itkov tfn »ar *evalci hrezma^n« ^avs •ovanl Zadruss »Mo Tom« Llubl.lna Dvor akova 8 ISčemr t?ovei f-n:ke 199 u Družabnika-co k dobro \-peljanemu in idočemu podjetju lA^-em Popolno kriti e. Visoke obresti. Ponudbe na ogl. ocd. Jutra pod »200 takoj«. 1922-16 Gospodična prosi starejšega dobrosrčnega gospoda denarne pomoči. Dopise na ogL ood. Jutra pod »Hvaležna, značajna prijateljica«. 2025-16 Posojila različna preskrbim hitro in brez kakega oredpla- •Mla RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ulica 12 Znan-.ka 3 din 2260-16 Oglas pod »Strokovnjak« z dne 24. decembra naj se javi pod »Pomlaa« na ogl. odd. Jutra. 2160 16 Katera mlajša gospodična pomaga simpatičnemu de-vetnajstletnemu fantu ter mu posodi 2500 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večno prijateljstvo«. 2107-16 Vrednostne papirje Ratno šteto in druge tudi posamezne komade kupi naiugodneie Menjalnica Fr. Ramovš. Liubliana, Miklo šičeva 17. Telefon 41-20. 2205-16 Posojila različna, preskrbim hitro in brez kakšnega predplačila RUDOLF ZORE Ljubliana Gledališka 12. Znamko dinariev 3. 2259 16 Kupim hranilne knj:ž'c° Liubl;anske Kreditne banke do zneska din 100.000 ali mani, proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe ie poslati na ogl. odd. Jutra pnd »Denar«. 2120-16 Družabnika tihega sli Javneea se sprejme z večjim zne-riom za b.-ezkonkuren-Sr.o podjetje, proti vknjižbi na prvo me^to Ponudbe na o^l. oddel Jutra pod »Dobre obre Kdor hoče v vpeljano trgovino s šivalnimi stroii vložiti din 10.000 nai piše na ogl. odd. Jutra pod ^Polovičen zaslužek«. 2076-16 Vojno škodo in vst- c.ruge Iržavue '■rednostne papivt- t.ud* r»o«amP7nf- nomade cunujemc r. -r^anni' .irr rl* -PT"! RUDOLF ZORE Ljubljana Gleaaiiska ulica 12 2261 -16 Velika bencinska postaja se odpre pri Zagrebu na zelo prometnem kr;žt "ču Zaradi preobloženo ti z dru-ro tr-rovino IVem poltenega ln ft>o ■obne a. v i=ti »trok!, eščera cop^da. P~tr"K na kavcila din 50 000 dc 70 000 din Dobiček bi delila po dogovoru. Ponudbe je poslati pts-<~m na osrlasni oddel. Jutra o^d »Lepa bodoinost 20-2223 16 Zemljiški kompleks industrijski in stavbni skupno 15 000 k v m ali 1e'no. cb koloavoru v Sevnici tn banovlnski -esti. z eektrov-dorn k ran'skih deželnih elek f-aren — blizu Save. z idealno lego. prodam najugodnejcemu por.ua niku Remi. neanonl-" -,i. flnan^r.o laki reflek 'antt nai pišejo na ogl Kld. Jutra nod »Po«re -iovalci izključeni 2213 16 Kdor lioče Imeti varno nalo ?,en denar nai mi po rvo me to na 50 000 din vrrd no pose t-.'o. Odnlačeva nje dveletno obrestmi Vaslov v vseh posl Ju tra. 2180 16 Zagrebško sirarno i 5-stanovanjska hiša I 2-sobno etanovanj« i Trisobno n mlečno delikateso, v naj- j nova. oa lepi točki, čet/t > oddam t kopalnico it» pri-1 strožiem centru, vogal nai-prometneiših ulic, izvrstno-idočo, renomirano in dovršeno opremlieno, s komfortnimi portalnimi izložbami, telefonom, prodamo s celokupnim mventanem z ogromnim prometom za din 32.000. Poslovnica Pavleko-vič, Zagreb. Ilica 144. 2183-19 Mlekarno na prom-tni točki ugodno prodam. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 2308-19 Vinotoč v Ljubljani ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2302-19 Buffet ala gostilna, izvrstno idoč, na'prometneiši zagrebški vogal, krasno ureien, prodamo s celokupnim inventar-iem v dvosobnem lokalu, kuhinji, letnem vrtu, kleti, skunno s stanovnniem, za 28.000 din. — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 141. 2185 19 Industrijski prostor velikosti ca 30 m2 iščemo. Ceni. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Tkalnica« 2197-19 Prvovrstno traf;Uf in papirnico zagrebškega centra, dokazano izvrstno 'dočo r ngromnm letnim prometom, prodamo s celo kopnim inventar-em in ce lotno 'ilogo parirniškrpa pisarniškega in kadilsko ga lanterjskeea blaga, za ceno 8V000 d>n Prvovrstna vo 'iciia. Odlična eks s^enca. Poslovnica Pa'-lekovič. Zagreb. Ilica 144. 218? 19 ure od kolodvora v Celju »e proda. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra. 2003-20 Hišo v Kranju ali okolici, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 100.000«. 2000-20 Rentabilno hišo od 500 do 600 tisoč din, iščem v nakup v središča Liubltane, ali vložim gornjo vsoto v zdravo pod-jetie pod solidnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina priprav-Ijena«. 2002-20 Hišo v Ljubljani kupim za 400.000 Ponudbe na ogl. ood Jutra pod »Zelo au bo«. 1799 20 i n po- tiklinami t. marca. Beien-ikova 23. Liubliana d rutini z odrastlimi draiintkuni člani. 2290-2! Zemljišče prodam, po poljuhcu velikosti, na natlcpšeta razgledu Toško čelo, ob. St. Vid nad Uobliano m2 5—7 din. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stavbišče«. 2296-20 V bližini Ljubljane kupim manjše posestvo z hlilco aJl dobro ido':o mlekarno Traven Fani. Dolenj Logatec 43 1482-20 Parcefa ugodno naprodaj pri lcof>a-liŠču t Radovljici. Ribič. Jesenice, Pitfcnwn 7. 227»-» Enodružinska hiša enonadstropna. aa periferij« Linbtiane. naproda*. Poizre se v mlina, Vič 26. 2274-20 Kttnim posestvo (graščino) z gozdom, njivami in travniki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj 4M5«. 2284-20 , . Donosno posestvo Vcgalna parcela ^ Vodnikovi e«ti, obsto bližini Tyrševe ceste se ieče dveh hiš in dveh takoj proda v izmeri 1.033 stavbnih parcel, prodam, kv m. Pojasnila: TvrSeva : Ponudbe na ogl odd. Jo-c. 99. 2041-2C tia pod »Ugodno 9"«. 2242-20 Parcele v Ljub jani se zameniaio za kmetske posestvo ali se tako kupi. Ponudbe na ogl. odd ,'ut ra pod »Resnost«. 2102 2( Posestvo v iznosu 15 oralov ot> cesti in želez, postati z hišo in novim gospodar skim roslopiem. prodam Anton Mlakar, Sp. Laže, pri Poljčanah. 2112-2C V Celju ali bližnji okolici Itupltr 'epo stanov»n1«*c> hlfto alt vilo » M0100 500 000 d'n?r«p- P.>nu<1 be na podr Jutra v O 'tu pod »p:9C»t 237« 30 stanovanje komfortoo. woiiw, v aort hlil. tik «r. Krttto-fa, otfdam a 1. marčen. Na«lov t ntb poni. Ju tn. zas?t Trisobne stanovanje komfortno, s kopalnico. t I. aadstr. se odtte Ko-MJevo, MimJe)*v ul • NmIov v vseh poel. Ju tra._ 23H-21 Z stanovanji po 2 coM s prltlkl!nMBt in kapaJnioo m oda». — Vselitev v ec.ee* takoj, v drama 1. mira Polni naslov postati o* ogl. Jutra pod »Mirna Ml«. 2257 JI I Dvoaob. stanovanje | Opremljeno sobo 1 Tračna žaga •» kopalnico m tri odrasle I s ponebnlm vhooom ln ' z vdelanim elektromotof- .... — )em malo rabljena, ter vec Trisobno stanovanje n kopaleloo se odda 1. marca VpraSatt PnOna ulica 4._12g« 21 Dvosobno stanovanje '.uho ta Bračno se ortda »olidnl stranki aa 1 ma ree. Idrijska ul. 6. 2336 21 kopalnico osebe iUm a marec, april ali maj. Ponodbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren«. ' " Am. 212S-2U plačnik Trisobno moderno stanovanje kamlortoo. tVsm Ba čim prej« v centru Ponudbe na ogl. odael Ju tra pod »Solidna sta! ca stranka«. 2222 21a 1—2 sebro stanovanje išče mirna stranka za takoi ali t. marec. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 208S-2U Dvosobno stanovanje aomfartao, tUra t& te Nruar alt irarec Ine. Lujo Suklje. 2318 21» Dvosobno stanovanje ifte IfrlManfka dnižlna ^lra^Mb oe^b m. april al' pprmeje. Ponudb« pod r>«m-» odrasli« na »vrl. odb Jutra 2271 V. a Enosobno Stanovanje fr mi pre- prltlkVnaml ln i-!ek . «rr,,» *>' T.1 tr.io. oddam na Br<3 At. 43. p. St. luftliano Via aec ?340? Parcelo Družabn:'ka-(co) katrrii-a) ima interes za dobro vpe jano tehnično trgovino s so-.elovaniem n vlo~o din 5 J 000 sp-ej rem tako; Ponudbe p id >Dober zaslužek« na po -irumico Jutra v Mari ioru. 2365 lf V centrumu mesta oddam pisarno z inventar em v naiem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1977-17 Proda se ali se odda v najerr; avtobusna proga na Gorenjskem z dvema avtobu sim.a Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 2111-17 Dve parne pekarne oddaje Liubliani v naiem. Po-izve se pri »TeKna«, Mestni trg 25. 2129-17 V najem ..d&am vso hišo z dobro -'peljano gostilno pod ugodnimi pogoji v Kra nju. Naslov v vseh p"sl. Jutra. 2232-17 ca 3500 kv m nrodam Odda'»ena od Rndovtjtoe 2 km ln lato od Lesc tn Ferunt. krasna ^'nčna 'eqa Oo tnroel' vodovoo In e!e'"t"lka. Ponunbe Sneceriia dobro vpeltana, v centru, n • .. in eie-ramow tako- naprodaj. Ponudbe HOdOVltnO pO^CStVO pod »Po 10. podnitolcl na ogl. odd. lutra pod 1 z 26 oralov odd-l eno fi- T'ltra Maribor, šifro »25.000 din«. ! četrt "re od postve Vi- ! 22-13-19 j dem- Krško, rrodirn Ob- ————— stoii iz n iv. t"!vr.ik">v, I gozdov, sado"ps-»il-nv in ' rrr 2 Medna trgovina v centru Ltubl-ane, napro-dai z inventariem. Ponvdbe na ogl. odd. Jutra pod »Pioti gotovini«. 2358-K Brivci — pozor! frizerski salon za damr in goprds, moderno ipremlien, dobro vpeljan aa pro etni torki Mar! >ora takoi urodaj. Naslov v vseh osi Jutra. 2367-19 E ragocenosti Vsakovrstno zlito Kupuje po najvišjih cenah ERNE — juvelir. Ljubljana. IVoltuva ulica 8-3" Supc 14 X 12 za par konj, majhno sobo, dam v najem. Ve'iko dvorišče, telefon v hiši. Pripravna za skladišče. Koiize;ska ulica 19 Telefon 39-34. 2357-17 Parcelo :vuplm v Ljubljani. — 'onudoe na oei t>dd 'utra poi »Brc? &-i.sre :ovalca 170« 1617 2C Hišo s trgovskim lokalom in sta- vinogr-ida na leni so'rčni legi. Nidal-e dam v naiem ali tudi prodam eno-nadstropno hišo z vpe'*ano trgovino in gostilno pri firni ce-kvi v trou ^ri C c-l'u. vse novo zMino davka prosto. Ponn-"'e f" o«', odd. lutra pod »Prodam takoj«. 1968-20 Kupim posestvo ali biiO me-i Ljubi, anfl in Eledom Pro-: ajn go st' no s posp. tvom pr. Ptuju za 145.000 din Oo plal na »Bv>to- Mari ' or. Go poeka 28 23S8 2r ^tiristanovanjska hiša novopr->dn'j z vrtom za 190.000 din ugodno na- nrodai. Ponudbe n« i>o-družnico Jutra, Maribor pod »Ugodno«. 2088-20 Izrecna nriTi'va 2 lepa vinograda, v lenem kra;u Dolenjske, 2 n'ivi, prinravni za narcelir^nje in več'i kompleks gozda, se u»odno proda. N->s'ov v vseh poslovalnicah !"tra. 2110-20 D"' i lrin- s'"1 v letiviš':en in ko'-a!i!'"rn k>-a-u Slovcnii; se prodi. Naslov v vseh po« f -alnicah T'itra. 7119-20 Gozdna parcela . ?udam ii po parcno go 2aa na Pohorju. Ca 30 do 40 oralov, veijl del Cm goad Dopise podruž niči Jutra. Maribor pod »Gczd«. 2306 20 10 oralov semlje tozoa, njive, travnik » jablanami, naprodaj se ri'n 70 000 v Precetlnclh, . Mala Neaelja Vpra atl p 1 I«*n'k. Maribor. S'oven j ska 38. 23S3 2v Realitetna pisarna Jager - Celju proda sel o ugocino: veft-tanovanjsko vilo s parkom, gosp. poslopjem, ve l!Xim sadoaoBnlkom, — stavbnimi parcelami v Ce'.Ju 1.000.000. — Dva krasna gosrocka zelo donosna posestra 30 ln 50 or?:->v (n'lve, travniki, c-ozn, vinograd) a vrem živim ln mrtvl-n in-en-tartem. Ceiia 6"« 000 ln 850.000. — Irven tega nad 20 lepih rabi nih Stanovanja novaniem. oddam v naiem »I.epa lega«, v Vidu nad Liubbano. Vprašati: Cirman, Medno. 1442-20 v le^ovi.-Hcem kraiu na Co-ren:skem, Potvi^be kmetsklh posestev BA ce- nt ogl. o^d. Jotra pod: Pralnico v centru LcuMiane, staro. dobro vpeliano, — tako; ugodno prodam radi selitve. Posredovalec izkliučen. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Predznanje nepo-trebno«. 1669 iS Trgovsko-obrtni lokal t priključenim enosobnim stanovanjem. .-»ddam s 1-marcem. Tržaška c. 42. 1956-19 Trgovino pisalnih strojev z veliko zalogo, dobro vpeljano, na prometni cesti ter mali luksuzni AVTO. dobro ohranjen, prodam. — Naslov v '-»»h posl. Jutra. 1957 19 Prostoren lokal v trgovske svrhe ali sll-čno takoj odaam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 2180-19 Renomiran briv. frizerski salor ugodno prodsm Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Salon Ljub'lana« 2131 19 Mlečno restavracijo in kavarno, etablirano v fi nih in velikih prvovrstnih prostorih, naiprometneiša zagrebška pozicija, brez konkurence, prodamo s celokupnim inventariem v polnem obratu, s prostranimi higienskimi sfmskimi prostori za 90.000 din. Poslovnica Pavlekovič. Ilica 144, Zagreb. 2184-19 sU«. 2147-16 Jutra. Tik Celja cddan loka1 za treovino ali obrt s stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hudinia« 2040-19 Gostilno dobro idočo na debeli, v bližini farne cerkve cd rlam za takoj ali ka neje na račun Predpogoj rio bra kuharica. Ponudbe e poslati na oglasni oddelek Jutra pod šifro >:BolJ*a gostilna«. 2215 19 Mesnica v sredini me^ta. oprem ljena, ki že 40 let ob~to-ja in ki nrdt dobro eksistenco agllnemu mesarju. se takoj odaa. Na slov v oglasnem oddelku Dve lepi parceli v Celju ?ikoj naproda!. Cesta na Dobravo 65.000 za eno ali dvonadstropno lušo. Ena Polule 30.000. — Vprašati Vozlič, brivec Vodnkova, ali Frailr. Kralja Petra ce-=ta 21. Ce!:e. 1424-2C 2134-20 Dve hiši ma prit ična aru^a eno nadstropna v dobrem stanju, v t:-gu tik ob že-Icznlci, ugodno napro daj. Naslov v vseh posl. -Jutra. 1010-20 Hiša s gostilniškim obratom — ser.^nat vrt — napro aa.J v LJubljani. Naslov v vseh posl. Jutra. 1940 20 Parcele naproda; v Slški med remizo tn staro mitnico ob tramvaju Ponunbe na ogl odd Jutra pod ^Ugodr.a cena«. 1904 2C Parcele naprodaj v VižmarJih. št Vidu, in v Mednem ob Savi. Pojasnila Viž marje 78, nasproti Mi zarske zaaruge. 1903-20 »Posest« realitetna p sarna LJubljana. Miklošičeva c .-. ta 4 II izdata lastno glasilo »Posest«, ki izhata vsakega prvega v mesecu V niem te na ponudbo veliko šte vilo hiš, vil in parcel v mestu in na deželi, kmetsklh in veleposestev s točnimi opisi in cenami Kdor kupuie ali prodaia nepremičnine, nai list naroči na gornti naslov. Zadostuje dopisnica. 74-20 Zavoi ,—v tsv Mc -tab *"<> 11T1 "tn. t?—»V-i r centru za 7vi O'0 ri-n. dvost^n^" an'-Ito v za 135 '' v"s'i -no-r>iisko v Si?.ki za T35 0T0 h I "o s Tv=ka"Mo 320 000 in hi "o s tr--nvim ln gO"t'.!PO E3 *i"0 000 ter parr"?'a ra 'ost p»!a> v strogem "entru. Ponurt*^ na o^l. -dd. .I-itra pod iP"'7"m hipoteke«. 2337 20 Parcela '412 kv. m v industrijskem kraju *t. Vida na-nrodaj, na želto tnal polovico Naslov v veh nosi. Jutra. 2232 20 no oi '4) 000 do 400 <**>. Dazmna stavblVa, privatne ln trgovsSce hl>, Ca<»e, mlini 2331-20 Dvorec 50 ha travništva, blizu Maribora. prodamo. Ponudbe podružnici Jutra, Maribor pod »Siguren kapital«. 1911-20 Kmečko posestvo 22 ha travništva. blizu Maribora, prodam. Ponudbe podružnici Jutra, Maribor pod »Siguren kapital 2«. 1910-20 Kupim hišo pripravno za mesarno. 2230-19 prednost imaio v predmestju Ljubljane. Jakič Anton, Tur-ak 27. 1898-20 Stavbna parcela naprodaj v Stražišču pri Kranju. Informacije- St'a-žišče 277 1883-20 Vila s krasnim vrto-n se proda. Cena din 56i.OiO Posredovalci izključeni. — Ponudbe pcs'atl na og!. odd Jutra pod »Gotovina 565.000«. 2258 20 Enenadstropno hišo novo. v Ljubi lani pro-d&m. Hi^a Je dobro' zi-nana ln 1e treba prevzeti hipoteko Naslov v vseh posl. Jutra. 2186-20 D\'e mali posestvi v bližini Laškega, s 3 in 4 orali zemlie in h;?ami poceni naprodai. Pisma na ogl. odd. Jutra pod »Lepo posestvo«. 2142-2C Pr^da se vrsokonritMčna hiša, 3 sta novanijka v Šiški ali se zamenja manišo. Informacije: Podlimbarskega 39. 2192-2C Hišo enonadstronno, tristanovani-sko prodam v t.'ubl«anl. Naslov v ogl odd. Jutra le resnim ponudnikom io brez posredovalca. 2291-20 V<»č len'h nj»rcel ugodno proda poslovalnica za nakup in nrodaio nepremičnin. — Ljubljana, Emonska 2V 2306-20 Prodamo VILO novo, tristanovan;sko 5 minut od gbvne»< ko-Cena 3^0.000. H1SO. ennoadstronno, tri-stanovan:sko. 3 delavnice. Kompleks 2.103 m2. — Cena ^sn.000. Zahodni del L'ub!iane. HifiO, novo. dvostanovanj-sko ter trRo«-ski 1ok»! — r»n« ion 000 St. Vid P* E ter dnine nen>-e-rričnine prodi rf*i*»t»il pisarn ADAM*«?, Liubliana. Gospo«ve(ska 7, vis-a-vis Slamiia. 22(9-20 Tristanovanjska hiša no%-a. as vrtom, pol ur« od St. Vida nad Ljubljano. se proda Naslov v vseh posl. Jutra. 2341 20 Stavbno parcelo 7. načrtom in proračunom za 4-nadstropno hišo v centru Ljubljane prodam. Zajamčen 4 odstot. donos. — Ponudbe na otI. odd. Jutra pod »Rentabilno«. 2334-2« Dvosobno stanovanje « kabinetom, vodovodom ln elektriko, oddam v bližini postaje D. M. v Polju. Po izve se Zg Hru-Sica 19. 1S97-21 Stiriscb. stanovanje krasno, ceneno- novo pre slikane s kopalnico se odda. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 2179-21 !sf*to » ■stroarin centru 3—«• soba« aocr.lortnr »tan vanje ? centralne« kur ,avo — Ponudbe 3ech> no*t pred 240 t847 2U< Dvosobno stanova nje s kabinetom :.e vi-kot Cetrturr.1 razda Ji od u itelji4:a Ji em za tri člansko rodbino VssU tev vsa. za 1 -aprl; a. 1 maj Poniabe p. »Profc-orica« na op a* odd. Jutra. 2100 2U Stirisobno stanovanje s vsemi pr.tiKllnam b. l ^e za maj. Kavrada dir 500. Ponudbe na o.lasv odd Jutra pod tlfrc »Stalno m maj« 9060-21s Dvosobno stanovanje subo, {isto s pritiklinami, po možnosti z vrtom na severa Ljubljane, isce upo koienec — tričlanska d«u-iina za april ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad« 1937-21a Stanovanje ali garsontero, dvosobno v pritličja ali prvem nad-stroptn v sredini mesta išče t« marec ali kasneie jamostotna starejša gospa brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod fifro: »Za, :><■« no staoovace na l'i riti Nislov v vseb pos*o ^»Ir.trafc Totra. 223^ 21 j Oddam » rent m o«ieml »nc čis tr «obo s posebnem vhodom .'pozimi zel r 'opisi s Ciri1 *f»todo«i ultri 19'l -le«f»o Otled od nedel«« porvoldne nap»e«. 20-»- Prazna soba pofteiinitri Tida talrol. NajraV 79 V OTfrmn. P r na " -r?- k r. T . 20 2034 23 Opremljeno sobo < po-ei,nlm vt dom nd-^am s 15 Xebr boljfie u, stalr^-rni Kospr-lu. Naslov v vseh no 1 Ju-'.r«. 2009 23 Dve opremljeni job?, rent j knhin-o. od--'.m solidnemu zakonskemu pa ro brez otr^k ali d' »-na »rspodiČp*«Tir». Og'r l ti * »Geriina«, Gosposka 6'It. 20 J 2? Oprevr»T^cno sobo oddsm dvema gospodoma Poseben vhod. Krakov-ka II. 2096-23 souporabo kopalnice odda. Naslov v vseh po slov. Jutra 2254-23 Lepo sobico s kopalnico oddam. — Preradcrviieva 14. Bežl-rad. 2237-23 Elegantno sobo s souporabo kopain.ee. dvigalom v hl5i. center. xlaam boljSi osebi s 15. febns-rjttrv. Ogled ca mo od 15. ure naprej •Jaslov v vseh poel Ju -ra. 2320 23 Sostanovalko -prejmem, evtnt t^di z /so oskrbo Naslov v vseh posl. Jutra. 231223 Lepo sončno sobo opremlieno parketirano, — oddam takoi ali 1VII Po ljanska cesta 17/1.. levo. zadnja vrata. 2239-23 sebn opremljeno ali prazno, z dvema posteljama oddam tako«. Malgaieva 12. vrata 2. Eventuelno tudi s hrano. 2362-23 Opremljeno sobo -.m ;«azno po-ebnim ho<2om in souporab ourfam gospo ciu .:a 1. marec. Plig r-v)eva ® !II, levo spatalnih aparatov za tračne žage na razpolago IV. DOVŽAN. trgovina stro-»ev, Ljubliana, Frančiškanska 4. Telefon 45-42. 2030-2» Pisalni stroj nane za*, k plm. Ponudbe pod »Portab.e« na ogl. oda. Jutra 203*23 Pisalni stroj dobro Oiir»n,ea, ;..ar.J?t kov*e2). kupim. Ponul be na ogl. ood. Jutra pod »Mali pisalni stroj« 217229 Univerzalni mi^ar. stroj kupim. Ponudbe z opisom na: Boris Preželi. Grosup lje 4. 2189 29 Gospodinje, pozorl -51 val m stroj dobite v posojilo proti mali malini od:koc'n'n pri »PROMET« lacprot. Kr:žansk.* cerkve. Tel 43 90 Istot^m - a tuai poceni na pro-iaj 2217 29 Trarno ^asro in stro' za vareme it", v dobrem stanju, kurirn„ Prodam pa avtomat za stružen e lesenih izdelkov Dr«go Višnar. le-senice, Goremsko. 2231 25 Arker pfvaln* ^'r-ii so znani kot na'bnl f Prazno suho sc.bico ?'vi!:e kro-ače. gospod-je. '"r iS® ma .gt/ma Več r'ab' erih .■"in Ponu "be na -■dd Jutra p d •a ** « , 0.1» 23a Prazno seb^ ili de!;vniro pr-.nr^vno za kroia?«o ob:t, i ?s*cm za rake F< n-idbr na -gl od-del. lutra pod iK' 20?i 23a agreb«. 1948 2!a Trisobno stanovanje v meetu l&iem aa maj. Ponudbe p^d »Modemtx na o«L odd. Jutra. 20Q4-21a Komfortno Itanovanje Stirisobno, P6e za 1 maj tričlanska ro.lbina. Po-nuK.be ca ogl. odd. Jutra pod »Mimo Jnsor.-čnot. 2TO3 21» Dvo ali trisobno stanovanje Iščemo t-jti sa po-.neje. Ponudbe ca ogl. c<5d. Ju tra pod »Kcnfort in vit« 2168-21a 100 din nagr.^de dobi. kc"»r preskrbi aa mesec marf eno a! t dvo sobno kenfortnu stanovanje. Naslov F. Slivni-ker, LJubljana. Prisojna ul. 7. 2136 21» Zakonski par brez otrok, riče sobo in kabin o v c.estn za 1. marec. Po«i"dbe na ogl. od-.' Jutra r-od »Točna in red na plačnika«. 2104-21» Enoj' h. « kabinetom. Hf'~i. Ponudbe na <•■»!. c-JJ. Jutra pod »Gospa«. 2P-2-21 a Stanovanje a eno sobo ln kuhinjo se Enos' b. stanovan je ooda 1. marca eni ali t pritiklinarii. po možr.o- OpremlVno so^o takoj od-iam stainomv "oepoau TYSs."ka cesta 14, pritličje, desno. 2148 23 Opremljeno s' bo lepo. s posebnim rho dr>m od^am takoi boljši stalni osebi. T r^eva c. 43-1. 2194 23 Sobo 7 T*so rekrbo ■ r. 4ve gos- Po- r,.j "-.r ni* oct odd. lutra r-.d šifro ..Ce-t-r 2o. 2121-23= Altad^mP'8 -.s»ta sobo. Por udbe na r.-l. odd Jutra >*od »Po •rr-.žr., sti z vso osk-l^o« 2152-23a Pramn <;rho ^garsonierol 'iče mirna gospodična Ceni. ponudb- na o-l. odd. Jutra pod šifro •Mirna«. 2141-23a Srbo 1 souporabo kopalni-e, išče gospodična za 1 . februar. P.smene ponudbe z oznako cene poslati na Publicitas, Zagreb pod »58037«. 2I81-23a ig'; nkroclim čoln čkorr. id 300 din naprei -rodai* Triglav, Resi eva li^ 2301 29 Izrcdn.'1 priliknl Pisa n'. ?vo-, p. rt • ->> v k; " rpopc-iHO.^.L. 11 "V .ajiiOve.ii.i rnr-de'. lo -o:;no pr «da-v. Na-iov -.-9ev no 1. Jutra 2.--T2 29 Šivaln! s^rnj -iobro o..rar.J-: \BC. Ljubljana " ova c 8 fpoleg k-Vo dvora 5'5ka) 33' ; 29 ^^nter šivalni stroj rabi en kupim. Ponučbt na ogl. odd. lutra pod »Plačam takoi 22« 2238 ^9 "it al ni slrcji zna"nkr i A '« so že skozi 60 let rn-.ni knr na'bo"jši Rab! eni «t-o-ti vedno na zalogi. Ivan IAX in sin, Tyrševa c. 36. 2349 29 m jp ii vatm Sobo lepo. r« 7 osebi, z nporaSo kopalnice in vso oskrbo v centrj, oddam. Naslov v vaeh posloralnicah Tutra. '2125-23 i — Oprrmlj^na soba lepa, blizn Tabora, s souporabo kopalnice, s po-seb. vbodom, se odda gospodu s 15. ali 1. februarjem. PoeleHafi: Ilirska 20rl i nasproti Pičmana. Izgubljena Zgubljrno od »Triumpf«, Miklo/iče va cesta 12 do Za'ošk.t mitnice 2 posamezna kosa čevl;ev. Na'd teli naj vrne proti nagradi pri ogl. odd Jutra. 2042-28 V internat Učiteljskega doma Mubljana. Zibertova ul. 27 sorelmo- a še neka) dtjakorv v popolno oio s kopalnico, blizn centra. Tričlanska dmlina. Za mesec marec aH apfil. Ponudbe na o«l. odd. Jutra pod »A. M.« 20)4-21« staw»van^ evmtuelno s kabinetom, iščem t 1. marcem nairate okoli gormnkega kolodvora. Ponudbe aa Ogl. odd. Jutra pod šifre »2«. 2208-21« oddam dvema oseb* m« t dobro domačo hrano bliža Pollanske gtmn»H»e s 11. februarjem, folmeti. Ciril-Metodov« ul. 1», pritlli;e. 2206-23 Gospodični! oddam robo. KariovSka c. 20. desno. 2219 23 Odda se '•ro opremi lena ' p V p ca dvor® boltSima gospodičnama ali zarofenc« ma. Slomikova 5. r>r! tllčje !ero. 2218 23 BoljSa soba t dvema postelJftTa ln •*iporrabo kopalnice sc takoj odda. Naslov r -seh posl. Jutra. 2231-23 2176 26 I«epo sobico p-tmo. s posebnim vhodom. ugodno oddam. Pod1 milščakora 22, Bežigrad. _ 2289-23 Sobico opremlieno v eentro, t!če za takoj gospodična. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod li/ro »Solidna«. 2287-2)« Kabinet s hrano 'plinska kopa'ntca> oddan mirni gospodični takoj. — lamšek, VrUča VII. »top., prid., desno. 2300-» Pričamo sobico oddam 1—2 osebama z rao oskrbo event dijakoma. — Stari trg 28/111., Stnrm. 2503-23 Dve veliki s^bi odda Vokač. Krekov ttg 10, ogled r pooedeHek. 2305-2) Sobo odttam 3 gospodičnama tastov v veeb posl. Ja-tra. 2315 23 Sobo s posebnim vbodom oddam d vama aospodoma Naslov v vaeh posl. Jutra. 2317 21 Lepo prašno sob« oddam takoj. Jenkova 19. f. nadstr., levo. Diatorifno harm"n:k" a'i klavirsko fkromatično). dobro ohranjeno. Ponudbe na Flis Domžale. kupim. Rudolf. 2121-26 Zbirko znamk in material za zamenjavo prodam. Ozledatl od 11. do 12. ln od 5. do 6. p-»poldne Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2177-39 Ne pozabite da Vam Je aa razne ufiluce ln pomoi v nal-rozli*-ne««h vprašanjih r.a raspo4a*ro postrežna pisarna »Servis biro«. LJubljana. Sv. Petra c. 27-1. Poslovanje je solidno ln diskretno. Te-'efon 21-09. 1871-31 Poizvedba naslova. Gabeat: MIlan, trgovec, 'e prebival do pred kratkim v Ljubljani, v Igri-'ki ulici it. 3. Ker se je octeelU neznanokam. se naproša, keor ve za na slov. snoro^lti »a tvrdici H. Suttner, Ljub'lana. Aleksandrova c. 6. proti poTratUu stroškov. 2234 31 »Havana« kunce dve samici, čiste pasme ir» priporočl'ivi za reio. ena je stara 18 mesecev, ena 12 mesecev, prodam radi "<>• mn-kanin prostora. Ceni obeh 240 din Kifnar I^-r-ac Litija 82. 1962-27 Mladega psa "i-obre^a čuvaja ku^im. °onu-dbe z navedbo ene iCuvaJ« tla o^asnl oda. Jutra. 2253 27 Slivovko staro, 40*/«. prodam s plaiano trošarino po 34 din liter Franko postala Zagreb, v sodih kupca. — M. Bojanlč. Pa-greb. Pa^moticeva 22, telefon 92-75 1423 33 Fige ra igamekuho po natnižii ceni ptodaja7 tvrdka Ivan elač:n. Liubliana. Teieton 26-07. 58-3) Vosek in med ima »ečjo količino po ugodni ceni naprodai. Me-darna, Ljubliana, Židovska ul. 6. 81-33 Vino star muškat silvanec ter renski rizling cca. 60 hI iz 1. 1939 v večji posodi, lastni pridelek, prodam. — Vprašati pri I. Heler, Brer — Ptuj. 2106-3» Namočenih sliv za iaanjekuho caa 31 dc 40 hI. prodam. Cena pc dogovoru. Franc Selak — Bučka, Dolenjsko. 2059 3! Suhe slive bosanske razpošiljamo po povzetju II din kg franko Lukavac, Bra^a Papo. 2282-33 T!7 Stroj lzdetavo cementne opeke, Gaspary. s 300 plo*čami. najnovejši mo del, proaam po ugodni cem. wortowa, £agreo. Bauerova ul. 11 1883-29 Mizarji Zalojrte se z noži za skobeljne stroje marke »Stein-stosser Dauerschnitt«. dokler trata zaloga DOVŽAN IVAN. trgovina strojev, Ljubljana, Frančiškanska 4 Telefon 43-42. 2029-29 Jabolka lepe me"anke < gambov-ci) ln druge, bela in ru-defia kg po din 7 razpošilja po povzetju — furman, BIov. Bistrica. 2015 34 Jabolka Se nekai lepih zimskih jabolk ima na zalogi po ugodni ceni »Ekonom«. Kolodvorska 7. 2201-34 Jabolka Vsi, kateri želite jabolka, poceni, štular, Tyrševa 37. 2354-34 Dopisi Prijateljico ločenko ali vdovo, stasrto, črnko, sredniib let, samostojno in neodvisno, išče 39 let tir akad. naobra-ieo trgovec, ki ie v svojem dolgoletnem zakona popolnoma razočaran. Samo neanonimne dopise t sliko, ki se takoi vrne. poslati na ogl. odd. Jutra pod »Diskrecija io značaj«. 2080-Jf Iščem sebi primerno gospodinjo, čedne zunanjosti, staro 20 do 35 let. Ker sem razočaran v zakonu, imajo ločenke prednost. Dopise s sliko poslati na ogl. oddel. Jutra pod »Skupni dom«. Diskretnost zajamčena. 1967-34 Gospodična inteligentna in simpatična, želi spoznati radi pomanjkanja znanja sebi enako prijateljico vesele narave i? bolj?e rodbine, radi skupnih izprehodov. Starost od 18 do 25 let. Slika zaželjena. Ponudbe posuti na ogl. odd. Jutra pod »Nemška konverzacija«. 2013-24 Čedna dama želi prijateljstvo s sta rejštm aobro situiranim inteligentno. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod — »Prijateljstvo«. 2165 24 Diskretno poznanstv« dam« tridesetih let išče mlad gospod tujec. Neano-nimne dopise na osi. odd. Jutra pod šifro »Jadran«. 2211-24 Vdovec t01. invalid, posestnik, išče izobraženo pri'.ite''ico oz. ženo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srednjih let«. 2132-24 Ločenec srednii let. išče samostojna, simpatično, izobraženo ženo. Dorrse na ogl. odd. Jutra pod »Upokojen drž. uradnik«. 2133-24 Gospa ločena, mlada, y zakonu nesrečna ,išče znanja s sta-rejšim, boljšim, dobro situiranim gospodom zaradi trainega prijateljstva. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Iskrenost«. 2155-25 Gospodična izobražena, plemenitega srca, poštena želi resnega znanja z višjim državnim uradnikom,- nairaie železniškim ali učiteljem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro •>Oboiestranska harmonija«. 2272-25 Višj drž. uradnik v pokoju želi poročiti po- sestnico ,ili damo z nekaj premoženja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesel značaj 65«. 2382-25 Poznanstvo s simpatično, intelirtentko. okrog 30 let, želi prav tak gospod, (^eni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inžener«. ČO-25 »Glavna pošta« Prosim ceni. gospodično, da se še enkrat oglasi pismeno in mi not3sni sestanek 22'12. Diskreciia. 2297-24 Gospod srednjih let. trgovec, ločen, žeii spoznati neodvisno živahno gospodično ali ločenko. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Živahna«. 2199 24 Kateri gospod starejši, zelo diskreten, bi podpiral denarno mlado damo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 2244-24 Vdova popolnoma sama, 37 let stara, dota v gotovini din 501).000, išče zakonskega tovariša. — Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite" 10 din. 2066-25 Vdovec s premoženjem din 1*0 tisoč z vpeljano trgovino in gostilno na prometnem kra-;u predmestja Ljubliane. Žeti spoznati radi pomanjkanja časa gospodično ali vdovo, ki je sama v starosti 30—42 let, s pravo krščansko podlaeo. plemenitost srca, sposobnost go-spodimstva, gostilne, trgovine s primerno gotovino odnosno nremoženjem. Katera si želi srečen zakon ali sebi zvestega moža. dobro naložiti svojo gotovino odnosno premoženje, naj ne zamudi prilike. Dopise z lasnimi naslovi in po možnosti s sliko s strogim jamstvom proti vrnitvi na ogl. odd. lutra pod »Že-lim srečen zakon št. 3347«. 2038-25 Fant trgovsko naobražen, želi poznanstva z gospodično. Tajnost zajamčena. Dopise na podružnico Jutr3 v Cc-11 u pod značko »Poml-d«. 2377-24 Vdova 32 'et stara, izraelitske vere dota v gotovini din 150.000' išče trsrovca uradnika ali stično. Poia-srnla daie Nadi. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila posilite 10 dm. 2064-25 Absolviran pravnik 24 leten, značajen, temperamenten, lepe zunanjosti. želi zaradi osamosvojitve takoi poročiti temperamentno izobraženo gospodično aH vdovo do 30 let 5 premoženjem, veliko trgo \i.io ali stično. Slika in točne navedbe na ogl. odd. Juf? pod »Primavera«. — Dskrecija častna! 1334-25 Starešina pošte 33 let >tur, mesečna plača 2.400 din, išče zakonsko tov.: "išlco. Prednost uradnice, šivilje ali slično. Po jasnila da;e »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2065-25 Vdovec st?r 31 let samostojen obrtnik v lepem letoviškem kraju, prikupljive zunanjosti in priden, želi poročiti dekle ali vdovo iste starosti neoporečene preteklosti, čedna, plemenitega srca z znanjem kuhe, ter 30 tisoč din ali več gotovine za povečanje obrata naj pošliejo ponudbe s sliko, ki ie častna stvar, ter se vrne na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubi ženo«. 1893-25 Lep dom si žeti ustvariti neoporečna. re«na, dobro situirana uradnic? s plemenitim, resnim, 39 do 49 letnim, po možnosti akademsko mobraže-nim višjim uradnikom ali slično. Iskrene dopise na ogl. odd. Jutra pod »Značaj in srce«. 2347-25 Gospodična 25 'et stara, z doto v gotovini 50.000 din, išče trgovca. obrtnika ali slično. Pojasnila daie »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2062-25 Starejši gospod vdovec si želi poznaDja z dobrosrčno in pridno sta rejšo gospo za skupno gospodinjstvo. — Dopisi pod »Dobra gospodinj a« na ogl. oad. Jutra 1965 23 Vdovec 42 let star, z imovino din 500.000, mesečni dohodek 8.000 din, išče zakonsko to-variSico. — Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2(563-25 Premožna gospodična inteligentna, želi spoznati istotakega prikupnega gospoda visoke postave. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvaindvajsetletna«. 2333-25 MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidne in po nizki ceni R. BADOVAN tapetnih Mestni trg IS. Opozarjamo! Dospeli so edinstveni amplifonično ln ero-dinamično dovršeni najnovejši modeli »Miniatur« klavirske harmonike. Lucciola, Midget-Grand. Rialto, Petite in Lido. Oglejte si Jih! ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Aleksandrova c. 7. Senzacijonelen izum mazilo za lase AURORA oplodi vsako plešo kožo na glavi, pospešuje nov porast las na vsaki pleši in je bilo kronano zaradi krasnih uspehov z pečatom dokazov. Prodaja za Ljubljano: Cesta 29. oktobra 19. Prodaja za Maribor: Slovenska ulica št. 16. Cena din 68.—. mo- išče go- Gospodična mlada, lepa, uradnica, mentano b'ez službe, boljšega dobrosrčnega spoda. kateri bi ji prmo-mope! do kake službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večno hvaležna« ^ 2156-25 Preklicujem in? obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekla 7. oktobra 1940 v šoli v Račah o gospej Lut-man Mariji, učiteljici v Račah in se jI zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Rače pri Mariboru, 28. jan. 1941. Koban Uršula 1- r- Veterinar 44 let star, z nepremičninami od ".00.000 din, mesečni dohodek 6.000 din, išče zakonsko tovarišico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2067-25 Učiteljica 28 let stara, dota v gotovini 250.000 din, išče zakonskega tovariša. Pojasnila daie »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2068-25 Razočaran v ljubezni 30 let star mladenič, čedne zunanjosti, dobrosrčen, zdrav in brez premoženja, želi poročiti gospodično ali vdovo od 25 do 40 let. ne glede na lepoto in po možnosti z nekai gotovine. — Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Abstinent«. 1980-2S Pomorski kapetan 39 let star, z nepremičninami 800.000 din, in mesečnim dohodkom od 1000 do 10 000, ilče zakonsko tovarišico. Po'asnil» daie »Nada«, Zaereb, Telač'čev trg 10. Za pojasnila pošlii te 10 din. 2069-25 Gospodična z nekaj premoženja, se želi zaradi pomanjkanja znanstva seznaniti v svr ho ženitve. z gospodom v stalni službi, drž. urad nlkom, upokojencem ali trgovcem v starosti 35 do 55 let. Le resne po nudbe na opl. odd. Jutra pod t Dobra in skrb na gospoalnja«. 2170-25 Mlad posestnik obrtnik, želi poročiti aekle, dota zaželjena 30.000 din. Ponudbe pod »Srečen ln idealen za kon« na ogl. odd. Jutra. 2021-25 Osamljena vdova dobro situirana, poroči znaiajnega starejšega višjega upokojenca, drž. uradnika brez otrok. Dopise ln sliko na ogl. oddelek Jutra pod šifro — »Tiha sreča«. 1675-25 Inozemka dražestna, 21 let stara, z imetjem 270.000 din, išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2070-25 Večji posestnik m trgovec poroči gospodično ali vdovo, staro do 35 let s primerno naob-razbo in gotovino. Resne dopise prosim na podružnico Jutra, Maribor pod: »Pomlad«. 2090-25 Vdovec 52 let star. s pokojnino 3.400 din, išče radi samote zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za poiasnila pošljite 10 din. 2071-25 Kateri dobrosituiram in izobraženi gospod — kavalir, bi takoj poročil mlado uradnico brez premoženia, ki bi mu biia dobra žena in tovariši ca. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad 41« 2108-25 Starejši gospod v zakonu nesrečen, 2 dobro eksistenco na deželi, išče dobrosrčno gospodinjo za skupno življenje. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Tiha sreča«. 2085-25 Živim brez ljubezni, rada bi bila srečna. Ponudbe g06podov srednjih let na ogl. odd. Jutra pod »Dom 30«. 2123-25 VECSAčVNE JUGO.G^AIIKA Mm NASIP/3 20 letna trgovsko izobražena gospodična. čiste preteklosti s so.000 din gotovine, želi znama z gospodoia do 50 let, ki bi imel dušo in srce. Samo resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Zaželjena ljubezen«. 2154-25 Plavolaska 19 let stara, dota v gotovini 250.000 din, išče zakonskega tovariša. Pojasnila dale »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 2060-25 Zdravnik 37 let star, izraelitske vere. mesečni dohodek 3000 din, išče zakonsko družico. Pojasnila daie »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite din 10. 2061-25 osmm uaSiviK? pmr Nogavice {rajne p» »itImola« kapeli ■ 1n j »MIMELA« prapraCvJ« • luiianjo patalj (zank) 1 Din 30 - >N!IV!ELA< SMMODUI CELJE, postni prodal 2 Dobi se v drogerijah in trgovinah! ODSTOPAM PRODAJO TOALETNIH MIL tvrdki, ki ni kupovala blago za svoj lastpi račun. — Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra* pod »Sapunc. Večja množina makuSaturnega časopisnega papirja SE P E d D A pri podružnici Jutra" - Maribor Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, ki so v pogledu izdelave in trpežnosti najpopolnejše kar jih je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega zastopnika. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV PONTOS CENTRALA d. z o. z. Maribor, MELJSKA CESTA 55 in 55/a 1 STRUŽNICO (Priizisions-Drehbank) 200 mm stružne višine, 1000 mm stružne dolžine, z norton prestavami in vdelanim elektromotorjem 380 Volt ter 1 VRTALNI moderni, s stikalno omaro in vdelanim elektromotorjem, ki vrta do 30 mm v jeklo PRODA od tukajšnjega skladišča LUDVIK ILEIiSlč — Ljubljana, CESTA 29. OKTOBRA — Telefon 37-54. strojno tehnična pisarna in zastopstvo nemških strojnih tovarn. Glavno zastopstvo patentnega aparata, potrebnega vsaki ženski, za LJUBLJANO ali vso SLOVENIJO, PRODAMO Potreben kapital c°a 10.000.—. Strokovno znanje nepotrebno. — Nujne ponudbe pod 413/A-53 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. Inserirajte v »Jutru«? Iz Krškega k— Ponovna koiru^ja za ^kup zemlJL šča za Krški most. Kakor smo že poročali, je pred kratkim naletela komisija za odkup zemljišča za novi most med Krškim in Vidmom na zapreke, ker se ni mogla sporazumeti glede cene. Bali smo se že, da bo vsa stvar zaspala Zdaj pa sporočajo, da se bo komisija spet sestala s strankami v terek 4. t. m. ob 9. na starem mostu. Da bo kljub visokim cenam zemljišča mogoče pričeti postavljati most. bo moralo pač, kakor izjavljajo, izostati marsikatero delo, posebno pri graenji nadvoza. Kdor le preveč navija ceno, naj v korist vsega okraja popusti, da se bo mogel načrt v celoti izvesti. k— Po svoji smrli odlikovan. Pred mesecem je umrl v Krškem g. Franc 2abkar. služitelj na meščanski in ljudski šoli. Doma s Krškega polja se je posvetil orožni-šlu službi in je nekaj časa služboval v Bosni in Hercegovini. Naporno službo je pustil in nastopil leta 1900. mesto služit e-lja pri šoli v Krškem. To službo je vršil polnih 40 let v zadovoljstvo šolske uprav«. Lansko jesen je bil upokojen. Za vesta« 401etno službo je bil zdaj odlikovan z zl^ to kolajno- Naj bo blagemu g. 2abkarju, ki je užival splošno priljubljenost, lahka žemljica! ČUDO moderne tehnike Najboljša do4*otrajr.» žepna svettlka z letnim električnim pogonom! — Daje zanesljivo In Jako svetlo luč, brez vsakžnth baterij. Dlnamo žepna svetlika »MANULUX« —brez baterije. Samopro-daja; »Logosc, Beograd, predal 336, telef 25 459. Iščemo povsod preprodajalce al! zastopnike. Preselifeu r ealitetne pisarne KUNAVER LUDVIK gradbeno strokovno izobraženi posredovalec pri knpo-prodajah NEPREMIČNIN. Miklošičeva cesta št. 34 Tel. 20-37. Vhod iz vež«. Trgovski lokal SE ODDA TAKOJ v Fugnerjevi ulici. — Informacije Slograd, Vrtača 9 Zalivala Ob priliki, ko je naša nenadomestljiva hčerkica, oziroma KLAVIRJI pianlni. harmoniji: Steinway & Sons, BMithner, Bosendorfer, Forstpr Hnlzf, Bechstein, *o nespuitic najboljši fabrikati na svetu Dobite jih le prt tvrdki \LFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 vlajhni obroku nizka zposojevalnlna rudi oreigrani klavirji na zalogi Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzika-Uj ln strun ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih ob nenadomestljivi izgubi naše predobre mamice, babice, tašče, sestre, tete, gospe TEREZIJE ZUPAN prejeli, kakor tudi za poklonjene vence in krasno cvetje, se vsem in vsakemu najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo prečastiti gg. oo. frančiškanom farne cerkve v šiški, gosp. dr. Novaku za večkratni obisk in tolažilne besede, pevcem šišenske čitalnice, primariju docentu dr. Matku za ves trud in skrb pri lajšanju bolečin za časa njene težke bolezni, č. s. Bogomiri za njeno požrtvovalnost ob težkih nočeh. Prisrčna zahvala gospej Fani Svetic iz Kamnika za njene obiske in tolažilne besede. Posebno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so jo ▼ času njene bolezni in v tako velikem številu obiskali in ji lajšali njeno trpljenje. Naša najtoplejša zahvala vsem, posebno pa dragim Kamničanom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in vsem onim, ki so ob tej priliki na kakršenkoli način izrekli sožalje ob tej težki izgubL Ljubljana, Škofja Loka, 1. februarja 1941. sestrica DRAGICA gojenka II. L zas. učiteljske šole šolskih sester v Mariboru dokončno doumela pojem o »Božjem bistvu«, izrekamo vsem, ki so jo ljubili, jo obsipali z nežnim cvetjem m spremljali do njenega zadnjega bivališča, za njo molili in nas ustmeno ah pismeno tolažili, našo prisrčno zahvalo Posebej pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, zlasti gosp. kanoniku dr. J. Mirtu, g. duh. sv. Fr. Hohnjecu za vodstvo pogreba in prisrčne poslednje besede, g. prof F. Potokarju za njegovo izredno ljubezen in tolažbo v govorih ob za/levmh komemoracijah, globoko čutečemu šefu mariborske izohrnlce, specijalistu za notranje bolezni gosp. dr. M. Bedjaniču in č s. Edburgi-usmiljenki, za njiju neizmerno požrtvovalnost, skrb in nego v težki pokojničini bolezni, hišnemu zdravniku g. dr. T. Ravnikarju za nad vse skrbno prvo pomoč, srčno dobri č. s. prefekti Konzolati za velikodušno plemenitost m premnoga pota k naši bolni punčki, celokupnemu profesorskemu zboru zas. učiteljske šole za vso ljubeznivo naklonjenost in zadnje slovo, vsem sošolkam in sogojenkam za iskreno prijateljtvo, za krasno cvetje in ganljivo petje pod vodstvom č. s. Dulcissime, oplotniškemu in ostalemu učiteljstvu domačinom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so čutili v naši srčni bolesti z nami ' Maribor, Oplotnica, dne 31. januarja 1941. Žalujoči BRGLEZ-ovi in ostalo sorodstvo Zahvala Ker smo prejeli ob težki izgubi, ki nas je doletela, ko nas je za vedno zapustil gospod Ifikfor Goli toliko izrazov sočustvovanja in prijateljstva, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posamezniku, storimo to tem potom. Naša posebna zahvala gre g. primariju dr. Strnadu 2a vso požrtvovalnost, čč. sestram usmiljenkam v slovenjgraSki bolnici za skrb in ljubezen, katero so nudile pokojnemu. Prisrčna hvala čč. duhovščini za spremstvo in tolažilne besede. Nadalje se zahvaljujemo gasilski četi v Crnečah in okoliškim četam, črneškim pevcem ter vsem prijateljem in znancem, ki so darovali krasne vence in cvetje ter prihiteli od blizu in daleč, da spremljajo pokojnega na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčni Bog plačaj! Dravograd, dne 2. februarja 1941. Žalujoč ostali ; . r "• '.'■ .'' t-■ ■ £ w . . ' i 1 "* • * - •-.. ; v :- ■ • \ *>' ;... ^ • ' ZAHVALA Vsakemu in vsem, ki so nam ob bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, gospoda Srečka Pečarja šolskega upravitelja v pokoju in posestnika stali ob strani, in vsem, kl so z darovanjem vencev, govori tn udeležbo pioveličali njegov pogreb in nam bodisi pismeno ali ustno izrazili sožalje, prisrčna hvala. 6t. Pavel pri Preboldu, Novo mesto, 1. februarja 1941. STANKO in MIRKO, sinova „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Nekaj pojasnil o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj Davčno-kazensko postopanje je urejeno s posebno uredbo, ki je bila objavljena v Ur. L št. 8 iz leta 1929. Po tej uredbi mora vsaka davčna uprava, ki zve za davčno kaznivo dejanje ali če je po njegovem mnenju osnovan sum, da gre za davčno kaznivo dejanje, o tem obvestiti pristojno davčno oblastvo, ako ni sama pristojna uvesti kazenskega postopanja. Vsa ostala državna, pa tudi samoupravna oblastva morajo, če zvedo ali zapazijo v izvrševanju svoje službe, da ni davčni objekt ali njegov dohodek deloma ali čeloma prijavljen davčnemu oblastvu za odmero davka, to takoj priobčiti pristojnemu davčnemu oblastvu. Zaradi vsakega dejanja, ki se nanaša na utajo davka, mora davčna uprava pozvati obdolženo ali osumljeno osebo na zaslišanje. Poziv se vroči pozvani osebi proti potrdilu o prejemu v zaprtem ovoju. V potrdilu o prejemu mora navesti pozvana oseba dan in uro prejema. V pozivu samem pa se mora navesti: a) kaznivo dejanje; b) dan, ura in kraj, kdaj in kamor naj pride pozvana oseba; c) da se izvede, če vabljena oseba ne pride, zoper rajo kazensko postopanje tudi brez zaslišanja; č) poziv obdolžencu, naj imenuje, če se zaradi odsotnosti ali bolezni za daljši čas ne more odzvati vabilu, svojega zastopnika, s katerim se izvede namesto z njim kazensko postopanje. Ce obdolženec ali osumljenec ne imenuje zastopnika ali če ta ne pride, se smatra, da obdolženec pozivu ni ugodil. Ce obdolžena oseba ni zadržana s trajno odsotnostjo ali z boleznijo, marveč z drugim tehtnim povodom, da bi na določeni dan ugodila pozivu, mora pravočasno priobčiti preiskovalnemu oblastvu razloge ter ga zaprositi, naj ;;e odredi zaslišanje na drug dan. Kdor jamči poleg obdolženca za kazen in stroške kazenskega postopanja, se mora prav tako pozvati na zaslišanje. Ce bi ne kazalo zaslišali poroka iz kakršnega koli razloga osebno, mu je treba priobčiti prekršek zakona in ime obdolžene osebe ter zahtevati od njega izjavo, ali priznava obdolženčevo kaznivo dejanje in svoje jamstvo in ali ima čemu ugovarjati. Ce ne pride na zaslišanje in če ne poda izjave, se s tem ne prepreči nadaljevanje postopanja tudi zoper poroka. Ko se obdolženec zaslišuje, ugotovi davčno oblastvo na zapisnik njegove osebne odnošaje in razmere in ali in zakaj je bil morda že prej davčno kaznovan. Pokaže mu točno vsebino kaznivega dejanja Ln vse razloge za sum, izvzemši ime tajnega ovaditeljar; priobči mu tudi kazen, ki ga čaka zaradi kaznivega dejanja, in mu da priliko, ovreči navedbe, ki ga obremenjujejo, ter predložiti okoliščine, ki vplivajo na opustitev kazenskega postopanja. Če obdolženec prizna kaznivo dejanje, izda davčno blastvo, ako je pristojno, takoj tudi razsodbo, ki jo prisotnemu obdolžencu prečita in mu jo da v podpis. Ta način priobčitve se smatra kakor-bi se bila izvršila tudi sama vročitev razsodbe. * R. — St. L. — Ste posestnik - kmetovalec ter imate za mlačev svojega žita in žaganje drv mali motor, ki se lahko poljubno preuredi za žaganje drv ia mlačev žita. Do 1. 1939. ste razen sebi tudi drugim z motorjem žagali drva m mlatili žito popolnoma prosto in brez vsakih ugovorov s strani oblastev. Lani pa ste si morali nabaviti pri sreskem načelstvu po-siebno dovolilo za izvrševanje obrta brez stalne poslovalnic?. 2e od leta 1933 dalje, ko ste pričeli izvrševat: to obrt, vas je davčna uprava vsako leto obdavčila z zgradarino in pridobnino, kar se vam pa ne sdi v zakonu utemeljeno. Prosite nas pojasnila, da-li »e vam sme kot kmetovalcu odmeriti pridobnina in zgraostranski poklic. — Po našem mnenju je postopanje davčne uprave pravilno. Po čl. 42. zak. o neposr. davkih je namreč zavezano pridobnini vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma radi dosezanja dobička in sicer ne glede na to, ali se izvršuje obrt v večjem jdi manjšem obsegu. Zgradarine po čl. 38. zak. vas davčna uprava ne more in ne sme oprostiti, ker se, dokler izvršujete kakršno koli obrt, ne morete smatrati za kmetovalca. Takšno je samo naše mnenje, ki !* opira na zakonske določbe, lahko pa poskusite, čim prejmete plačilni nalog odnosno obvestilo o odmeri zgradarine in pridobnine za leto 1941, s pritožbo do zadnje instance. A. Č. — C. — V zmoti ste. Popravek k odmeri davka v korist davčnega zavezanca se sme izvršiti samo na njegovo pritožbo in ne uradoma — po službeni dolžnosti. Ako je davek odmerjen v manjšem znesku, nego je po zakonu potrebno, odredi popravo finančni direkcija odnosno ministrstvo T postopku cenzure. Isti. — Po čl. 149. zak, se všteje preveč plačani davek davčnemu zavezancu v odplačilo še ne dospelega davka, če je ves tekoči davčni dolg poravnan, se plačani presežek na izražene prošnjo povrne. F. K. — R- — 15. II. t. 1. nameravate odpovedati službo tvoji služkinji. Ker boste od 1. III. dalje »poslovali postrežnico, ki bo prihajala k vam samo «>d časa do Časa. Davčno karto za tekoče leto pa ste si že nabavili. Ali morete zahtevati povračilo plačanega davka? — Povračilo davka je po zakonu nedopustno, ker velja davčna karta za leto dni za eno služabniško osebo, ne glede na osebo in ne glede na čas zaposlitve ter višino dohodka. V ostalem pa si mora nabaviti davčno karto tudi vsaka oseba, ki zaposluje tako zvjno postrežnico. Pravna Delovni šas- hisnih ali gospodinjskih poslov Službeno razmerje hišnih poslov ureja naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo od dne 18. junija 1921. Uredba velja za- službeno razmerje oseb, ki opravljajo gospodinjska dela proti plačilu v gospodinjstvu gospodarjevem in so sprejete v njegovo družino. Način in obseg gospodinjskih opravil se ravna po krajev-, nem običaju, ako se stranki nista pogodili kako drugače. Gospodar mora dovoliti poslu za oddih in razvedrilo vsako drugo nedeljo in vsak drugi praznik prost popoldan v skupnem času petih ur. Ce cb ostalih nedeljah in praznikih gospodar poslu ne dovoli navedenega prostega časa. se nadomesti ta popoldan s peturnim počitkom med tednom, na delovni dan popoldne, ki ga določita posel in gospodar sporazumno. Vrstni , red nedelj in praznikov s peturnim popoldanskim počil kom se sme predru-gačiti le. če posel privoli Za čas popoldanskega počitka sme posel svobodno oditi od doma. Poleg tega prostega časa mora imeti posel zadostno priliko, da ob nedeljah in praznikih opravlja svoje verske dolžnosti; te dni mora nastopiti službo redoma ob sedmi uri. Poslu gre dnevno nerazdeljen deveturni nočni počitek in sicer praviloma v času med 21. in 6. uro. Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopusta se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na poslove osebne razmere, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini pol-mesečne plače v gotovini, ki se mora v popolnem znesku odšteti poslu ob nastopu dopusta v naprej. Pravica do dopusta mine, če posel odpove službo, ali če je iz tehtnih razlogov (o tem prihodnjič!) odpuščen iz nje. Ce je iz okolnosti razvidno, da je odpovedal gospodar poslu službo zato, da bi preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel opravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi ga bil moral plačati gospodar za dobo preprečenega dopusta. Vsa ta določila uredbe so za obe stranki prisilnega značaja in se s pogodbo nikakor ne morejo spremeniti ali ukiniti v škodo posla. — Druga važnejša določila uredbe — v prihodnji nedeljski številki! M. M. B. Sporočite rum točen naslov, ker moramo predvsem ugotoviti, če ste naš naročnik 1 J. O. Pred meseci ste prodali vrečo moke še po nizki ceni. Mesto plačila v denarju vam je ponudil kupec drva po določeni ceni. Ali sme drva, ki so se pred dobavo tudi podražila, zaračunati višje. — Kot ne bi smeli vi, kot prodajalec moke samovoljno zvišati prodajne cene moke, tako ne sme kupec zahtevati poračunanja z višjo ceno, kot je bila pa med vama prvotno dogovorjena. Le, če se nanovo dogovorita in sporazumeta, smeta obračunati medsebojne dobave po sedaniih zvišanih cenah. M. F. »Izgon iz sreza*. Zahtevajte od upravnega oblastva, če je izdalo odločbo o vašem izgonu, pismeno odločbo in pravni poduk glede pritožbe. Zgolj ustmeno priobčeno izjavo uradnika, da se ne smett več prikazati v dotičnem srezu, ni še smatrati za odločbo o izgonu iz sreza. Olga. Na čigave stroške se bo izbrisala vknjižba terjatve na zemljišču. — Ker so upniki dosegli vkntižbo terjatve na zemljišče, po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo dolžniku naloženo plačilo, in na poseben izvršilni predlog, potom prisilne osnove zastavne pravice, bo do'žnik, lastnik zemljišča, moral na svoje stroške predlagati izbris vknjiženih terjatev. Predlogu na izbris zastavnih pravic za dotične terjatve, bo potrebno predložiti pobotnice upaikov, katerih podpisi bodo pa morali biti sodno overovljeni. T. O. Ali so starši plačniki za dolg svoje mladoletne hčerke, ki ga ima na kupnini za svoje čevlje. — Ker je mladoletna nabavila čevlje, za primerno vsoto, v času, ko je bila že v plačani službi in obljubila plačilo iz svojih dohodkov, ae boste mogli uspešno terjati plačilo od njenih staršev. Tožbo tu plačilo terjatve morate vložiti le proti pravi dolžnici. C. S. C. Ali je še v veljavi pogodba o proviziji, ki ste jo sklenili že pred led. Kako bi prisil do plačila provizije, ki vam gre iz te pogodbe. — Če niste nikoli ne.»ustno ne pismeno ukinili .veljavnosti po godbe, niti ni pretekla morda-" dota, za katero je bila sklenjena, je pogodba še vedno v veljavi. Zahtevajte od tvrdke obračun v roku, v katerem »te obračunavali provizijo že v prejšnjih časih. Če obračuna tvrdka noče položiti, jo • morete zato prisiliti S tožbo. Kmečka zaščita. Bi li mogli doseči zaščito po uredbi o likvidaciji kmetskib dolgov. — Ker ie bila zaSčita za dolg, ki ga ie napravila vaša mati. ie pravomočno odrečena, bi nikakor ne mogli doseči te ugodnosti, če bi sedaj prevzeli njero posestvo, četud: ste v slabih premoženjskih razmerah kot dolinica. katere dolg hočete prevzeti. V. D. Meža: LTredbo. s katero se omeiuje rabopro-davčevi pravica odpovedati naiem stanovanj in poslovnih prostorov, smo objavili svniečasno v celoti. Nabavite si v Službeni list od 26. X. 15H0 št. R*. ki je uredbo objavil. Kmetijska LAN R. B. K.: Zasejati hočete večjo površino z lanom in bi radi vedeli podatke o zemlji, gnojenju, setvi itd. Z ozirom na današnjo konjunkturo lanu je vaša misel prav dobra. Cene semena kakor tudi prediva so dobre in vložen kapital vam bo dal lepe obresti. Najboljšo kvaliteto daje lan v vlažni klimi na peščeni in ilnato peščeni zemlji; na močvirni, glinasti ali apneni zemlji pa vam ga ne priporočamo sejati. Najbolje bo. da ga sejete na preoranem deteijišču, lahko pa tudi za žitaricami in krompirjem. Na isto zemljo lahko pride šele po sedmih letih. Gnojenje s svežim hlevskim gnojem ni priporočljivo, dobra pa je gnojnica s pepelom ali kompostom od lanenih odpadkov. Lan potrebuje veliko kalija, ki ga dodaste s kainitom ali 40% kalijevo soljo, ter nekaj fosforja, malo pa dušika, ki povzroča poleganje in daje slabšo kvaliteto. Zemljo je treba pripraviti zelo dobro, pre-orati jeseni, spomladi pa dobro pobranati. Seje se v marcu ali aprilu, pozne sorte pa v maju, juniju. Ce boste gojili lan za seme, ga sejte bolj redko in porabite okrog 100 kg na ha, za predivo pa ga je treba sejati bolj gosto in porabite približno 180 kg na ha. Pridelka je v ugodnih razmerah na ha 500 do 700 kg prediva in kakih 10 q semena, če pa ga sejete za seme, dobite tudi 15 q semena. Zimski lan daje večji pridelek semena. SLABO VINO J. P. D. K.: Ali naj pustite še na drožju vino, ki nima nobene »jakosti«, ali pa naj ga pretočite? Da je vino slabo, je kriva najbrž slaba kvaliteta mošta in nepravilno vrenje. Da bi z ležanjem na drožeh še kaj pridobilo na jakosti, je izključeno, tudi če ga premešate. Verjetno nima vino dovolj alkohola ali kisline, ali pa obeh in tega iz dro-ži ne more dobiti. Vino kar pretočite, kadar bo vreme suho in hladno, potem pa mu dodajte: če je premalo kislo citronske ali vinske kisline, ali pa mu alkohol zviša ite za kak odstotek z dodatkom čistega alkohola. Količino dodatka določite s po-kušanjem v kozarcih. GNOJENJE KORUZE S, T. M.: Kdaj in s čim naj pognojite zemljo za koruzo da boste dobili čim večji pridelek? Z dobrim in pravilnim gnojenjem se lahko pridelek koruze zelo poveča. Po navadi se gnoji koruzi s hlevskim gnojem med jesenskim, »ranjeni ker koruza, zelo dobro uspeva v zemlji, ki je bogata na dušiku. Ce ni ste preorali zemlje jeseni, loJ.ko opravite to tudi pozimi ali zgodaj spomladi. Dobro gnojilo za koruzo, kot dodatek hlevskemu gnoju je nitrofoskal, ki ga sipate spomladi. Uspeh pa ni seveda odvisen 'samo od gnojenja, pač pa tudi od semena, obdelave med rastjo itd. Zemlja za setev koruze mora biti globoko zrahljana in dobro zmrvljena. SILOS K. L V.: Nameravate zgraditi silos za govejo krmo, pa nimate potrebnih podatkov o njegovi velikosti za vaše potrebe, kakor tudi o stroških. Za velikost silosa je merodajno število živine, ki jo hočete krmiti, kakor tudi pridelek krme, ki jo boste v silos spravili. Ker je potrebno te stvari proučiti na mestu, vam točnejšlh navodil ne moremo dati, pač pa vam svetujemo, da si v to svr-ho nabavite knjižico »Kisanje krme ln kmečki silos« od ing. Sadarja, dalje da prečltate sestavke o silosu v lanskem letniku »Kmetovalca«. Glede vseh potrebnih navodil, proračuna stroškoV itd. pa se obrnite na sreskega kmetijskega referenta. Zdravniška Skrb 27: Pojav, ki ga opažate, gotovo ni normalen. Verjetno gre za obolenje žleze prostate, ki st nahaja pod mehurjem. Na ta način si lahko razlagam izcedek.- Svetujem, da se obrnete na vašega zdravnika v svrho pregleda. »Julija« iz Loga: Bel iztok opažamo pri ženah pogosto. Na ta način se med drugim javlja spolna bolezen, kapavica. V tem primera je seveda okuženje mogoče, sicer pa ne. Proti slabokrvnosti priporočam, da jeste 2—3 tedne jetra. Dobro sredstvo je tudi špinača. Ako se vaše stanje ne bi izboljšalo, se obrnite na zdravnika, ki vam bo dal posebne injekcije proti slabokrvnosti. Sava. Izgleda, da gre za okuženje s posebnimi glivicami. Svetujem, da se takoj obrnete na Specialista za kožne bolezni, ki bo odredil nadaljnje. Domačih zdravil proti tej bolezni ni. »Sirota, Sv. Petere: Dckler boste opravljali svoj poklic, dvomim, da bi »e mogli uspešno zdraviti. Poskusite in prosite zdravnika bolniške blagajne, da vas napoti v kopališče Laško, kar bi bilo za vas najboljše. Bolečine v križu so verjetno samo odsev obolenja jajčnikov, odnosno maternice. Tudi v tem pogledu bi vam zdravljenje v Laškem samo koristilo. Poskusite torej r omenjenem pravcu. Ako ne uspete, vam preostane edino še bolnica. Jelisava: Najbrie je va* nedostatek odsev splošne slabosti. Svetujem krepko hrano, v kateri naj bo dosti zelenjave. V drugi vrsti glejte, da boste dosti na svežem zraku ia soncu. Pozimi vam svetujem obsevanje glave z umetnim višinskim soncem. K. M. Ljubljana: S tem, ko ste povedali, da se nahajate v dobi mene, si je lahko deloma pojasniti vaše nekako nenavadne želje. Vendar to ie ne znači, da bi bili bolni. Nasprotno uživanje čebule vam celo priporočam, ker je 2elo dobero sredstvo proti poapnenju žil. M. V. Lj.: Samo dejstvo, da ima nekdo nekoliko povečan pritisk. Se ne 2nafi, da bi bil dotični bolan, zlasti ako - nima nikakih težav (glavobol itd.) V tem primeru torej oi treba nobenih protiukrepov. Glede ostalega se obrnite na zdravnika, da vam predpiše bol ublažujoče sredstvo. R. S., steklarna: Verjetno je, da je ciganka, ki so običajno dobre poznavalke ljudi, pogodila vsaj deloma vaše stenje. Vendar a tenv .ni rečeno, da bi bili bbini. V mladih letih se ihaisikomu slično dogaja, ker ni povsem r oblasti trojih živcev. Zdravila ram niso potrebna, ker se bo sčasoma vaie stanje sigurno popravilo. A. K. S. Potrebna bi bila natančna preiskava, ki je pa ni mogoče izvesti doma, temveč edino le v bolnici. Dejstvo, da se nahajate v meni, ne more pojasniti valegs stanja. Pojdite torej v bolnico! S A H Redni letni občni zbor Slovenske šahovske zveze se bo vršil v nedeljo, dne, 2 marca v Šoštanju, v smisilu sklepa lanskega občnega zbora. Lirti poročajo, da finalne tekme za klubsko državno prvenstvo med Ljubljanskim š k.-oro, Amaterskim š. k.-om (Zagreb) in Zcmunskim š. k.-om sploh ne bodo odigrane, »radi zastoja v reorganizaciji F. š. sa-veza.« Vsekakor je obžalovanja vredno, če savez ne more izvesti niti ene izmed itak zelo redkih prireditev, ki jih ima sdcer na svojem programu. Vprašanja upravne reorganizacije pa tudi ne bi smela vplivati na izvedbo prireditev, ki nimajo s to reorganizacijo prav nobenega opravka. Med Leningradom in Moskvo j t bi! pravkar odigran mateh po radiu na 10 deskah. Zmagal je Leningrad s 7:3 Na prvi deski je Botvinnik remiziral z Lilienthalom, na drugi je Levenfiš porazil Kctova. Pravkar je bil končan XVII. memorial-ni turnir. V. Kantskega za prvenstvo Prage. Zmagal je z 10Vs točkami izmed 15 mojster Opečensky. Druge in tretje mesto delita Katjotov in dr. TreybaH z 10. Dr. Treybal je imel najbodjše izglede na zmago v turnirju, pa je potem po nesreči izgubil neko že dobljeno partijo. Slede na tabeli: III.—V. Hromadka, Kotnauer in Žita z 9, Lonma, Theien in dr. V otoček 7'/i, dr. Bartošek m Pokorny 6%, Runza, Kolaf in Podgorny 6, Rejdal 5%, Dobiaš 2Vt. Turnir je bil slabše zaseden nego druga leta. Naslednja partija je iz turnirja. Igra z damsktm kmetom. Beli : Kolaf Črni : Opočensky 1. d2—d4, Sg8—f6, 2. Lcl—f4, (Nenavadno, čeravno poteza sama na sebi seveda še ni slaba). 2____ e7—e6. (V poštev prihaja tudi g6. d6 aib b6). 3. Sbl—d2, d7—d5, 4. Sgl—f3, c7—c5, 5. c2—c3. Sb8—c6, 2 —e3. Lf8-*6, 7. Sf3— e5?!, (Z enostavnim 7. Ld6: bi bil im&l beli seveda zelo lahko igro: Dd6:. 8. Ld3 itd. Poteza v partiji pa se izkaže kot riskant-na). 7____Dd8—c7, 8. Sd2—f3, Sf6—e4, (Solidneje je morda Sd7. vendar potem bela lahko z 9 Sd7: zopet izenači. Tdco pa grozi o priliki f6) 9. Lfl—d3, 0-0. 10 h2—h4? (To pa je seveda uprav začetniSka napaka. Beli pričenja »napad« brez vsake osnove in slabi na tn način samo svojo lastno pozicijo. Z 10. Sc6:, Lf4:, 11. SceS bi bil imel beli še vedno dobro pozicijo. 10.... f7—f6I, 11. Se5 : c6, Ld6 : f4, 12. e3 : f4, (Tudd 12. Se7+ ne spremeni več položaja). 12.... b7 : c6, 13. g2—g3, (Nadaljnja siabitev pozicije, ki pa je 2o neobhodno potrebna). 13.... c5 : 0. Thl—h2, ©4—e3! 21. f2—f3, Ta8—d8!, 22. Dc2—e4, Lgi : f3. 23. D©4 : e3, Lf3—g2!, boli se vda. (Mat na fl je mogoče braniti samo šc z žrtvijo figure). Vasja Pire. Aspirin ». lahko sme velik učinek,"aii maf^ izdatek o.T« j. ...uum« t« • 'i •«"»• * ŠPORT bo prvak v hokeja? še dve finalni tekmi za državno prvenstvo hokejistov na ledu, in s?cer ob 10. in 15. uri Nekoliko zakasnela se je letos glavna sezona v hokeju na ledu, zato pa so njene zaključne tekme zelo pridobile na privlačnosti, ker nastopajo to pot v njih kar tri dobra moštva, novi prvaki vseh treh narodnih drsalnih zvez — Ilirija, VSD in SK Palič. Iz finančnih razlogov je tehnični odbor spored razdelil tako, da bodo v enem dnevu in pol odigrane vse tri finalne tekme in bomo tako v treh zaporednih srečanjih — zaključni dve bosta danes dopoldne in popoldne, medtem ko poročamo o sinočnji prvi tekmi že med brzojavnimi vestmi — videli res vse najboljše, kar danes premoremo v tej športni disciplini. Kako so bili izžrebani posamezni pari, ob uri, ko to pišemo, še ni znano, ker prireditelji dosedaj še niso pričakali zastopnika tretjih udeležencev turnirja — iz Varaždina. Op. ur.) Toda ne glede na to, kar stopite danes na drsališče Ilirije in imeli boste po eno uro dopoldne in popoldne športnega užitka, obenem pa boste tudi moralno podprli naše hokejiste, ki jih čaka za tretjo osvojitev naslova državnega prvaka v tej panogi dozdaj najtežja naloga ... Med ostalimi dogodki bi lahko po zadhjem blagoslovu bele mane pričakovali za danes bogat spored med smučarji, ki pa jih je prihod novega snega očitno tako presenetil, da Se nikjer niso utegnili organizirati prireditev. Razen tega je zdaj pozornost vseh prijateljev belega športa obrnjena na mednarodno smučarsko prireditev, LETOŠNJE FIS TEKME V COKTINI D' AMPEZZO. Nam so te tekme vsaj doma prinesle bridko razočaranje in grenko zavest, da je bilo to pot gostovanje naših smučarjev ▼ tujini odvisno samo od dobre ali slabe volje onih, ki upravljajo javna sredstva. Na srečo kljub vsemu temu tudi letošnje prireditve pri FISi ne bodo minile brez našega zastopstva. Del naših smučarjev je namreč že odpotoval v Italijo v vojaških suknjah, nekaj posameznikov pa bo lahko videlo letošnjo največjo smučarsko prireditev na prijazno povabilo italijanske smučarske zveze. Kakor že, nekako bomo pač tudi letos nastopili v tej konkurenci elite smučarskih tekmovalcev — kolikor jih ni vojna zadržala doma ali drugod — toda škoda je, da nismo šli tja pripravljeni kakor treba in v takšnem številu, kakor bi ga naše smučarstvo zaslužilo po svojih dosedanjih uspehih in po neumornem delu, s katerim se trudi in žrtvuje za razmah tega našega narodnega športa. V Cortini je bila včeraj svečana otvoritev letošnjih tekem, danes pa so na vrsti že prve tekme, in sicer v smuku /.a moške in ženske. V ostalem sporedu moramo zabeležiti še nekaj nogometnih tekem, ki jih bodo igrali za n. poletno kolo v hrvatski ligi. V Zagrebu se bodo srečali Concordia in Hašk ter Železničar in Split, v Splitu Hajduk in Bačka, v Sarajevu Sašk in Slavija iz Osi-jeka, v Varaždinu pa domača Slavija in zagrebški Gradjanski. Slednjič moramo zabeležiti še dva občna zbora današnje nedelje, ki bosta oba v Zagrebu, in sicer vrhovne nogometne zveze in pa ustanovni občni zbor tableteniške zveze kr. Jugoslavije. Naslednjem bodo položeni temelji za glavni del reorganizacije v tej športni panogi. Poslovilni nastop gdč. Gillardove K prvemu poročila o zadnjem gostovanju Fritzi Gillardove in prav tako odličnem nastopu vseh najboljših ilirijanskih drsalcev, ki smo ga objavili včeraj, dodajamo v naslednjem še nekaj strokovne sodbe o posameznih nastopajočih v okviru tega lepega drsalnega večera: Fritzi Gillardova je tudi na petkovem nastopu presenetila številne gledalce s tremi točkami samih efektov. Njenih drsalnih prikazov ne kaže ocenjevati s športne strani, ker se je njeno drsanje odcepilo od strogo športnega drsanja, gledati moramo v njenem predvajanju že revialno znanje, ki je brez dvoma ogromno. Kako tudi ne bi, saj ima Gillardova v svojih izvajanjih mednarodno rutino in so vse njene res kvalitetno Izgrajeno sposobnosti odlično izpiljene in namenjene poklicnemu opravku. Glavni cilj revialnega drsanja je pač izvajati finese, ki vzbujajo in povzročajo efekte, kar smo zlasti videli v njeni zadnji točki. Bila je to za nas novost samih momentov, ki vžgajo in nudijo nepozabno, četudi le bežno sliko. Eleganca, harmonija gibov in muzike, sproščena lahkotnost in vzorno obvladanje tehničnih zahtev so odlomki, ki so lepo zliti v prikupne točke tudi to pot lepo uspeli in spet navduševali... Vmesne točke so izpolnili domači drsalci, ki so redoma vsi precej prispevali k temu večernemu nastopu in prikazali so lepe uspehe resnega dela. Tercet deklic — MZM — nam pokaže v vsakem nastopu prisrčnost drsalliega športa in viden napredek, želimo le, da bi se tercet skoraj podvojil ali potrojil, saj nam mladih talentov ne manjka kot kažejo vsi letošnji nastopi. S. Palmetova je ta večer pokazala še več kakor smo vajeni od nje. Očividno je bila še posebno razpoložena in je za svoje točke, pretkane z odlično izvedenimi fine-sami, delila vse simpatije občinstva s svojo renomlrano znanko iz tujine. Mislim, da je bil to njen letošnji najboljši nastop doma. Zlasti moramo povdariti, da je bilo težišče njenega izvajanja (v nasprotju z Gillardovo!) v pretežni meri športno. Izpopolnjuje pa se naša prvakinja iz dneva v dan. Palme-BIber je par, ki je opravičil svoj naslov z drž. prvenstva. Njuna sestava programa ln Izpiljenost sta bila na višku. Njuna mladost, sposobnosti in pridnost so nam zagotovilo, da bo to naš prvi par, ki bo sčasoma lahko računal na mednarodne nastope in uspehe na njih. Le nadaljevati morata z enako resnostjo! Njuno sigurno podajanje je bilo medsebojno to skladno z godbo v toliki meri, da je bila to ena najlepših točk večera. Bogataj—Betetto sta tudi skladen par, ki pa mu manjka dovoljnega zamaha, učinkuje pa dokaj prijetno s sestavo ljubkega sporeda in všečnim izvajanjem. Par Serneo—dr. Srhvvab je vnel. zlasti zaradi temperamentnosti, naglasiti pa moramo, da čutimo v njunem izvajanju vse preveč presledkov, ki trgajo zaključeno celoto. Lajovte je nastopil prvič ln se mu je najbrž zato tako silno mudilo. Bil pa je njegov nastop dober, presenetil je ln le nI kazal začetnika Klopčič Ima vse temelje za prvovrstnega drsalca, najbolj pa ugaja njegova prožnost. Olm bo uglajen, ln vprav v tem ga čaka glavno ln težko delo, se nam ni bati za solidno moško drsalno nasledstva Betettov nastop je bila lepo kombinirana in muzikalno harmonična enota, pogrešamo pa pri njem večjih tehničnih povdar-kov, ki jih je v svojem znanju vsekakor zmožen in Jih bo moral vpletati v prihodnje nastope. Biber je vidno nadoknadil dvoletno pavzo, ki mu je zlasti v početku sezone onemogočala večji uspeh. Z marljivostjo je doprinesel zaostanek in toliko napredoval, da je s sigurno izvedbo vsega pokazanega dokazal, da res zasluži, da je v tabeli najboljših takoj za prvakom. Thuma je oddrsal svoj program s sigurnostjo, ki smo je vajeni od vseh naših samo pri njem. Vsak nastop izpričuje njegovo obširno znanje in veliko rutino ter prikupnost. Umirjen je, elastičen in ubran, drsa zares športni spored in mu nI za po-vdarjene efekte kakor pač gre sigurnem državnemu prvaku ... Večer je spet pokazal, da nam zori dober drsalni naraščaj ln je v Ljubljani med športnim občinstvom veliko razumevanja za vse, kar je lepo in koristno... čr. Slovan v Naklem lepo napreduje A glini SK Slovan iz Naklega pri Kranju je te dni podal letni obračun svojega dela na zelenem polju. Ta neumorni vaški kluo je bil ustanovljen že pred tremi leti, vendar je zaradi finančnih težkoč deloval kot »divji« klub, ker pač ni zmogel stroškov za včlanjenje v zvezi in verifikacijo igralcev. Pri malokaterean klubu je danes opaziti med članstvom tolike požrtvovalnosti in nesebične ljubezni, kakor jo je pokazalo ravno članstvo nakelškega Slovana, ki se zbira po večini iz vrst delavstva in kmetskega sloja. V teku dveh let je klub zbral potrebna sredstva in nabavil kompletno opremo za dvoje moštev, na kar se je lansko leto včlanil v SNZ. Takoj v prvem letu prvenstvenega tekmovanja je dokazal, da spada med najboljša drugorazredna moštva na Gorenjskem. V jesenskem delu tekmovat nja je dosegel častno drugo mesto ln je razen Savice lz Stražlšča najresnejši kandidat za prvo mesto. Lani je odigralo prvo moštvo 32 tekem, od katerih jih je 18 dobila, 7 izgubila, 7 pa je ostalo neodločenih. Rezervno moštvo je odigralo 9 tekem in juniorji dve. Klub je sklenil, da bo odslej posvetil vso pozornost vzgoji nogometnega naraščaja. Med drugim si je prvo moštvo priborilo dva pokala, in sicer v Tržiču in doma. člani so se udejstvovali tudi na belem polju in je klub priredil zanje smučarske in skakalne tekme. Za člane nogometne sekcije pa se je med letom vršil cross-country. Delo odbora je med letom slonelo le na nekaj možeh, ker so mnogi odšli v vojake. Toda kljub temu so tudi ti zadovoljivo rešili svojo nalogo, saj je bilanca slednjič izkazala, da je klub brez dolgov. Nekateri sicer delajo mlademu klubu mnoge ovire, ker pač ne poznajo velike koristi zdrave športne vzgoje. Ali bi rajši videli, da bi se vaška mladina še nadalje izživljala pri cvičku in hazardnih igrah? Veliko smolo je Imel klub z Igriščem, ki ga je moral kar trikrat menjati. Ce se bo sedaj to vprašanje ugodno rešilo, bo klub v bodoče gotovo dosegel še večje uspehe od dosedanjih. Pri volitvah na zadnjem občnem zboru je bil Izvoljen stari odbor s nekaterimi novimi močmi. DOBRO OBUTI SE NE BOil 9937—68022 Trpežni moški nizki čevlji iz močnega gove-vejega boksa, z gumastimi podplati in petami. 7225—44 Tople ženske hišne copate iz mehkega kari ranega dubla, z usnjenimi podplati in notranjild iz klobučevine. 7252—54 Visoke hišne copate za otroke. Izdelane so iz toplega volnenega dubla. 4444—64624 Močni dekliški čevlji na zaponko, z usnjenimi podplati in petami. Prikladni za vsak štrapac. €5^ 82G2—68002 Visoki otroški čeveljčki iz močnega boksa, z močnimi gumastimi podplati. Od številke 27 do 30 din 79.— Od številke 30.5 do 34 din 99.— Od številke 34.5 do 39 din 119.-r- 4267—68004 Močni, visoki moški čevlji iz prešanega usnja, pripravni za vsako, tudi najtežje delo, z debelimi in trpežnimi gumastimi podplati. 2806—66149 Novi model iz ameriške kolekcije. Odprti čevlji iz semiša, kombinirani z lakom. Izde-delujemo jih v črni in modri barvi L epota Vaše kože je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja notranjih organov. Pri dobrem krvnem Obtoku in kadar so telesne funkcije ojačane, živci pa inirni, se zdravo notranje občutje kaže na koži. Redna Sračenja z višinskim soncem, ki trajajo samo 3—5 minut, prinašajo novo življenje v cirkulacijo krvi, povspešijo izmenjavo tvarin ter skrbijo za globoko, zdravo spanje, ki je neobhodno potrebno za nego lepote. 2e po kratkem času lahko ugotovite boljše občutje. Sveža barva kože, dobro razpoloženje in večje veselje do dela 80 zunanji znaki delovanja zdravilnih ultravioletnih žarkov višinskega solnca. Presodite to sami! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro št. 843/6, ki ima 40 strani, od: Javna zahvala Gospodu primariju VLADIMIRJTI GUZELJU se prav iskreno zahvaljujem, ker me je s svojo spretno operacijo rešil težke in dolgotrajne bolezni na želodcu, za katero sem bolehal 18 let. Vladimir Lešnjak [MiMIEf Jngenieur- • ScRule.:,-.; . ,„(Deutsch|iindl I STROJNIŠTVO ELEKTROTEHNIKA PROSPEKT ZASTONJ. I Seem Ra lia ^ se vrši spomladi 1941 od 2. do 7- marca 60% popusta na nemSkih državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimpreje. najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku, v Ljubljani: ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, telefon 27-62, v Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, telefon 25-97 v Beogradu: Zvanični biro sajma rajha u Lajpcigu, Knez Miliajlova 33. Znani SALVAT CAJ proti žo lčilim kamenom m oolez-nlm žoiCnega menurja se dobJ pn glavnem zastopnika Lfkarna pri 8v. Ivanu. Zagreb. Raptol 17. - Zastonj i posl lemo prospekte o zdravljenju. O- c. S ta. 27870-19* Ra *W7 ZAGBEB. NIK0LICEVAI_0 Boljše brije in dalje traja . •• t« Reg. 17816/35. oi« pin Apoteka BAHOVEC, Ljubljana. » MANUFAKTURIST vojaSčine prost, lzvežbana moč, z večletno prakso želi namestitve za tak°j aIi s februarjem. — Cenjene ponudbe na podružnico >Jutra« v Celju pod značko: »AGILEN«. ima v zalogi JŠi SEVER RUDOLF Marijin trg 2. #ugoslovensko 81emens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogoviče-va ulica Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje. Jugosiovensko AEG BeogTad Brankova ulica 30 AEG Union, Jugoslavensko d. d. lagreb. Karadžlče-va ulica 1 i^jaDijana Livarska ulica 6 «85 B Zahtev« *te ►•»•'tvico A L C O S O Cena kompletnih aparatov od din 1.800.— naprej P r e i z k u š e n e avtoma tehft Domač i z J e i e k! Zastop ik: R K O D E B K I AK Lj u b lj a n a, Tyrše\a cesta 67 iz najboljšega materijala —-ležaii izahatov. Gara? c ja 2 eti. Priporočamo rudi najnovejše velike elektromline za kavo — Fino mletje Urejuje Davorin Ravijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskarnarja Pran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.