n Največji slovenski dnevnik V Združenih državah jjj Vetja za vse leto • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list: slovenskih iflelavcevv AmmH, TELEFON: CHelsea 3—3878 TKe largest Slovenian Daily In the United States. lamed every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered ai Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Office at Kcw Vork, N. Y., under Act of Ccngress of March 3, 1870 :Sundays ' — mamS KO. 83. — ŠTEV. 83 TELEFON: CHelsea 3—8978 NEVT YORK, MONDAY, APRIL 10, 1933. — PONEDELJEK, 10. APRILA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZT.L MUSSOLINI ZA REVIZIJO MIROVNIH POGODB mm™™~mm™■ > Gospodarska konferenca v Washingtonu MALA ANTANTA NE PREDSTAVLJA PETE VELESILE V EVROPI," PRAVI LAŠKI MIN. PREDSEDNIK Fo Mussolinijevem mnenju se Mala antanta ne more obnesti. — To je zveza vseh mogočih elementov, kojih vsak vleče v svojo stran. — Jugoslavija, Romunska in Čehoslovaška ne pomenijo do-si v vojaškem oziru. — Skupaj lahko spravijo do šest milijonov mož, toda v tej armadi bi ne bilo sčoge. RIM, Italija, 8. aprila. — Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je pojasnil danes svoje nazore, ki jih ima o Mali antanti oziroma o državah, ki jo tvorijo. Malo antanto imenujejo nekateri "peto evropsko velesilo", toda po Mussolinijevem mnenju ne zasluži tega imena. Čehoslovaška, Romunska in Jugoslavija so sicer zvezane z nekaterimi pogodbami, nikakor pa ni med njimi potrebne edinosti. Po razsulu Avstroogrske je vsaka teh držav popadla, kolikor je pač mogla po-pasti in zato je tako v Cehoslovaški in Romunski kakor tudi v Jugoslaviji mešano prebivalstvo. Te tri države nimajo ničesar skupnega — niti po plemenu — (njihovo prebivalstvo je namreč slovansko in romansko) — niti po jeziku, zgodovini, veri ali gospodarskih interesih. V vsaki teh držav so precejšnje plemenske in verske manjšine. V Cehoslovaški je le 50 odstotkov Cehov: Slovakov je I 5 odstotkov, Nemcev 23, Madžarov 5, Ukraj incev 3, Zidov 2 in Poljakov 6 odstotkov. Romunska je s plemenskega stališča malo bolj kompaktna. Romunov je 75 odstotkov, poleg njih so pa Madžari, Nemci, Ukrajinci, Zidje, Bolgari, Turki in cigani. 69 odstotkov prebivalstva je grško-pravoslavne vere, drugi so pa katoličani, protestan-!"i, židje in mohamedanci. Jugoslavija nam nudi še bolj pestro sliko. Srbov je samo 52 odstotkov. Ostalih 48 odstotkov se deli medi Hrvate, Slovence, Nemce, Madžare, Albance, Romune, Italijane in Zide. Po veroizpovedi so pravoslavni, katoličani, moslimani, pro-testantje in Židi. Ako se mala antanta imenuje peta evropska velesila, naj se podvrže preiskavi, in preiskava bo dognala zgoraj navedena dejstva. Niti z vojaškega stališča se ne sme precenjevati sile Male antante. V skrajnem slučaju lahko spravi skupaj pet do šest milijonov vojakov, toda to nikakor ne pomeni enotne armade, ki bi se borila in izvojevala zmago. Kakorhitro se bo pojavilo kako važno politično vprašanje, bomo opazili v Mali antanti veliko ne-edinost. Med Romunsko in Sovjetsko Unijo ni še rešeno vrašanje glede Besarabije. Ali se Romunska zamore zanesti na Jugoslavijo, ko se bo to vprašanje znova načelo? Jugoslavija ne zre na Italijo s pcfeebno prijaznimi pogledi. Vprašanje nastane, če se bo Romunska pridružila jugoslovanski politiki napram Italiji. V Cehoslovaški je precej močna nemška manjšina, katero je treba vpoštevati vseh odnošajih z nem-štvom, dočim Romunska nima z Nemci nobenega opravka. Vsaka posamezna država Male antante ima s sosedi svoje posebne probleme. O skupnosti teh problemov ni nobenega govora. Nekaj sličnega je v gospodarskem oziru. Carinska unija med državami Male antante se mi :di nekaj nemogočega. Po mnenju nekaterih so določbe mirovnih po-!b večno veljavne. Ta domneva je pa v vseh ozi-Le poglejmo, koliko pogodb je bilo MLEKARSKA STAVKA VN.Y. Spopad med farmer ji in prevažalci mleka. — En farmer je bil težko po škodovan. Rochester, N. Y., 9. aprila. — Stavkajoči farmer ji so vstavili truck z m lokom in so ml-eko zlili v obcestni jarek. Pri tem je prišlo do pretepa, tekom katerega je bil en farmer težko, dvanajst pa lahko ranjenih. Že zgodaj zjutraj so farmer ji r 1'Jili dva trueka mleka. Farmerji zahtevajo, da vlada kontrolira ee-lio mleka. Hlizu West Bloomfielda je 200 farmerjev prežalo na truok, katerega je spremljalo 30 mlekarjev, ki .so zvezani z Dairymen's League. Po pretepu je bilo do gnano, da so bili ranjeni samo farmerji. dasi je bilo mlekarjem razlito vse mleko. lllizu Webster Crossing je prišlo do drugega .spopada, v katerem sta bila ranjena en truper in šofer. Do spopada je prišlo, ko je 300 farmerjev ustavilo trnek, katerega je spremljalo 20 truperjev. Traperji so rabili policijske palice, farmerji pa so se posluževali vsakega predmeta, ki so ga mogli dobiti v roke. Ko so se vršili ti spopadi, se je po telefonu posvetoval z governer-jem Lehmanom predsednik Western New York Milk Producers*As-j sociation. Governer mu je obljubil. | da bo prihodnji legislaturi stavil j predlogo za državno kontrolo mleka. Sedaj so farmerji zastavkaii. ker legLslatura ni .sprejela Pitcher- j jeve 'predloge, ki je izahtevala: državno kontrolo nad ceno mleka. Stavki se je pridružilo nad 500 farmerjev iz Newport a. Holland Patent. Ca&sville in Clinton. Ti kraji so zelo daleč od Roches terja in iz tega je razvidno, kako se je razširila mlekarska stavka. Člani legislature so naznanili, da bodo v kratkem sprejeli Pitcher je -vo predlogo glede kontrole mleka. Zadušen v majni. Towanda, Pa., 7. aprila. — Fr. Subutieines. .star 37 let, je bil zasut v osem kubičijj' .čevljev velikem prostoru. Iz Sv ma prosto-j ra je dajal rešileem nh nutila, dokler se ni (zadušil. Nad njim se je vsul o kamenje i in je ostal zaprt v majhnem pro-J štoru. Neka j ur se je razgovarjal i s svojimi tovariši, ki so neumorno kopali, da bi ga rešili, in katere J je vodil predsednik premogarsk" družbe William Monahan. Naito je drugi plaz umolknil vsak njejrov jrlas. Rešilei so podvojili svoje delo in so odstranili več ton kafmenja in prsti, tekom P2 ur rešilnega dela. Toda. ko so prišli do Subuticinesa, je ležal mrtev pod 400 futov težko .skalo. Zdravniki so izjavili, da se je zadušil, kaijti nobena njegova kost ni bila strta. ŽIDJE NIMAJO V NEMČIJI PRAV NOBENIH PRAVIC Hitler ne dovoli nobene-mu Zidu državne službe. Zid je so državljani druge vrste. Berlin, Nemčija, 9. aprila. — Nemška Hitlerjeva vlada je postavila postavo, po kateri morejo biti v nemški vladi samo možje azijskega plemena in ki določa, da .je vsakdo, čegar stari oče je bil Žid ali pa stara mati Židinja. To je bilo objavljeno s Hitlerjevo novo postavo, ki obtinem postavlja Žide v drugi razred drža »*-1 ja.nst va. Vsi židovski uradniki, ki so prišli do svoje službe po letu 1I»18 n i podlagi članstva kake političn * stranke in breiz potrebne usposobljenosti. bodo dobili trimesečno plačo in bodo odpuščeni iz službe. Tudi uradniki, ki so usposobljeni za svojo službo, pa ne marajo podpirati sedanje vlade, bodo odpuščeni. Edina izjema so Židje. ki so bili v državni službi 1. avgusta 191-4 in ki so bili v svetovni vojni, ali pa. katerih očetje ali sinovi so padli za Nemčijo. Po smrti ali pc upokojitvi teh ne bedo v nemške urade pripuščeaii Židje. Postava; tudi določa za nekatere uradnike, da bodo premeščeni v druge službe in če je mesto tudi nižje vrste bodo obdržali svoje naslove in svojo plačo. Po tej določbi bodo židovski sodniki prestavljeni v razne urade. 2500 židovskih odvetnikov v Berlinu čaka. da izvedo, kateremu izmed njih bo dovol.iemo opravljati odvetniško službo. Po nazijski odredbi bo dovoljeno samo 35 odvetnikom v Berlinu imeti svoje pisarne. V Monako vem je bila obla vi jena odredba, da .se židovski dijaki ne smejo vpisovati v izdrav.niški oddelek vseučilišča, v Lipskem pi bodo Židje za deset .semestrov izključeni iz vseučilišč. Spor za mesto ministrskega predsednika Prusije je kancler Hitler rešil s tem. da je na to mesto imenoval kapitana Ilermanna Goe-ringa. ki je bil do sedaj zvezni minister na razpoloženju. Podkaneler Franz von Pa. p en je odstopil kot kandidat za mesto ministrskega predsednika,ker postava podrejuje ministrskega predsednika pod guvernerja1. katero mesto zavzema kancler Hitler. Listi poročajo, da bo kancler Hitler prihodnje dni najbrže odpotoval v Rim. da razpravlja o politiki z Mussolinijem. CHEVROLET MOTOR CO.. JE OBNOVILA OBRATOVANJE Tovarna Chevrolet Motor Company v Tarryto\vn. je začela včeraj zopet obratovati. Obratovanje je bilo ustavljeno, ker je pfejšnji teden pogorela elektrarna. MOSKVA SE JE OČISTILA" NEZAŽELJENIH Vsled novih odredb glede potnih listov je odpotovalo 200,000 oseb. — V mestu ni več taka gnjeca. Moskva, Rusija, f). aprili.- -Pot-ni listi pomenijo za prebivalstvo Moskve največjo važnost. Do sedaj je bilo dovoljenih okoli 1.500.000 potnih listov in še leži v uradih za nje do 750.000 prošenj Moskva ima okoli 4.000.000 prebivalcev. Potni listi se izdajaijo osebam, ki so stare nad 16 let in katerih je okoli 2.250.000. Po zadnjih poročilih je prostovoljno zapustilo Moskvo 150.000 oseb, 50.000 pa jih je bilo izgnanih. Moskva je bila do sedaj pre-obljudena in število neizaželjenih v mestu je doseglo nevrjetno višino. Potni listi imaijo v prvi vrsti namen očistiti mesto nezaže-1 jenih oseb. vključno precejšnje število kmetov, ki so pričeli prihajati v mesto, ker niso mogli dobiti dela na kolektivnih kmetijah, ali pa so bili ž njih pregnani. Potni listi so dobili an a čaj natančnega popisa vsake osebe in v Moskvi je 250 uradov za izdajanje potnih listov. Posebni nadzorniki hodijo po stanovanjih in iaprašu-jejo stanovalce in tudi hišni oskrbniki dajejo svoja pojasnila o stanovalcih. Pri izdajanju potnih listov pride v mnogem oziru v pošte v delovanje posameznika pred boljševi-ško revolucijo in po revoluciji. Pri tem s« uradniki tudi ozirajo na to, koliko časa je kdo v kaki službi in kako opravlja svoje delo. Nadzorniki "posebno preiskujejo prenočišča in železniške postaje, kjer se vedno shaja mnogo beračev in tudi zločincev. V posebno žalostnem položaju se nahajajo bivši majhni trgovci, ki nimaijo sedaj nikakega stalnega dela in žive samo od obresti od denarja, ki so ga posodili državi. Država pa jim dovoljuje, da se smejo naseliti v manjših mestih ali pa na deželi, kjer je življenje mnogo cenejšo kot pa v velikih mestih. Pod sedanjimi razmerami ni ni-j kdo gotov, ako bo še dolgo smel i ostati na svojem domu, kajti lahko se primeri, da pride povelje, da se tekom desetih dni izseli v drug kraj. Proti tej odredbi je vsakemu dana pravica pritožiti se in v mnogih slučajih vlada prekliče odredbo. razun v slučaju posebno neza-željenih ljudi. - HITLER JE UVEDEL ODLIKOVANJA D0SEDAJ JE PRIGLASILO 11 VLAD SVOJE ZASTOPNIKE WASHINGTON, D. C., 9. aprila. — Roosevelto-va administracija je potom državnega tajnika Hulla naznanila svojo odločno voljo za izboljšanje gospodarskega položaja. — Tajnik Hull obdolžuje Združene države, da so bile voditeljica v izolacijskem gibanju, kar je imelo za posledico, da so Združene države zadnjih deest let izgubile na svetovni trgovini 6 do 8 biljonov dolarjev. Državni department je do sedaj prejel sporočilo enajst vodilnih svetovnih držav, da. se vdeleže skupnega posvetovanja, ki ima namen vgladiti med državami pot do sporazuma še predno se prične mednarodna gospodarska konferenca. Združene Države hočejo pri teh razpravah pridobiti ostale države za svoj načrt. Povabilo predsednika Rooscvel-ta za konferenco so sprejele štiri velike evropske države: Anglija. Francija. Nemčija in Italija; zatem Japonska in Kitajska tor južnoameriške države Argentina, Brazilija in Čile. Državni department je naznanil, da bodo Združene države vesele, ako morejo v tej zadevi razpravljati tudi z drugimi državami. Državni department je naiznanil, da Združene rdžave ne mislijo s tem imeti gospodarske konference z drugimi državami same za sebe, temveč, da se vgladi pot do boljšega sporazuma med posameznimi državami, predno se prične mednarodna gospodarska konferenca 15. julija v Londonu. Hull pratvi. da je poglavitni cilj wash i n gt onski h razprav odprava carine, ki je škodovala vsem državam sveta do G0 biljonov dolarjev na leto. Po Ilullovem mnenju naj bi vse države izja vile, da je samomorilna politika, ako se države obdajajo s carinskimi omejitvami. Za. sedanji čas je potrebna moderna gospodarska politika, ki mora odstraniti povojne gospodarske zapreke. sklenjenih v devetnajstem stoletju in koliko izmed njih jih je danes se veljavnih. Pogodbe, ki so bile sklenjene po svetovni vojni, je treba temeljito revidirati in sicer v soglasju z za htevanii ~ GAZ0L1N ZDRAVILO ZA JET1K0 Tokio, Japonska, 9. aprila. — Profesor Keio vseučilišča preiskuje ozdravljenje jetike neke deklice, ki je pila gasolin. Neka deklica se je hotela usmrtiti in je .pila gasolin. Po dveh mesecih pa je deklica, ki je bila: bolna za jetiko. popolnoma ozdravela. Vsled tega so jatpon.sk i zdravniki pričeli zdraviti jetiko z gasoli-n<»m hi pri (»sinih bolnikih so dosegli velike uspehe. Jetičniiu bolnikom «Ujo vsak dan popiti desetino jralona gaaolina. Državni tajnik Hull je načelnikom raznih vlad priporočal, da naj razlože svojim državljanom. d \ je neobhodno potrebno, da se go- j spodarski položaj povsod izboljša in da pride prosperiteta v vsako deželo. Hull upa. da bodo ta posvetovanja imela uspeh. ker bodo vsi zastopniki raznih držav skušali rešiti probleme na način, da bodo najbolj primerni za posamezne države. Toda ni dovolj, da vsaka država sama zase reši svoj gospodarski problem, temveč, ker trpe vse države sveta vsled gospodarskega položaja, je treba, da'se gospodarski problem reši na skupni podlagi za ves svet. Po tem posvetovanju bo predsednik Roosevelt takoj prosil kongres. da mu dovoli, da razpravlja glede znižanja carine z vsako državo posebej. Weimerska ustava je odpravila vsa od!ikovanja in podeljevanja plemstva. — Ustanovljenih bo nekaj noVih odliko« vanj. Berlin, Nemčija, 0. aprila. — Hitlerjev kabinet je zopet vpeljal odlikovanja, katera, je odpravila Ayei-merska revolucija. Odlikovanja bo podeljeval nemški predsednik, kakor tudi glavarji raiznih držav. V Prusiji bo nove plemiče imenoval v imenu kanclerja ministrski predsednik. Kazne rede in odlikovanja pa more deliti samo predsednik. Ivot pravi dr. Alfred Hugenberg v listu "Berliner Nachtausgabe", namerava vlada vstanoviti red za delovanje za narodno revolucijo in red za umetnost in znanost. Ta red ima namen, da. bo vlada "n i-redila" nove umetnike in znanstvenike, ker je mnogo teh oseb pobegnilo iz Nemčije. Hitlerjeva vlada je tudi sklenila. da bo tudi Nemčija 1. maja o!> hatjala *"dan narodnega dela'': kot obhaja ta dan vsa Evropa svoj d -lavski praznik. Potrebne predpriprave za ta. praznik je Hitler prepustil ministru za propagando "m javno izobrazbo -J<»sipu Goebbelsn. WASHINGTON PIJE PIVO Washington, D. C., H. aprila. — Miljon kazaerev piva je prvi dau prepričalo glavno mesto, da 3.2 odstotno pivo ni opojno. Po cenitvi pivovarnarjev so v Washingtonu popili prvi dan en miljon kozarcev pivai in nikdo ni bil niti najmanj pijan. Vsi, ki so bili aretirani zaradi pijanosti, so priznali, da so pili žganje. Vsi, ki so pili pivo po raznih restavrau-tih in hotelih, so šli pokonci domov. BELI RUSI SO BILI OPROŠČENI Hartford, Coirn., 9. aprila.—Delavski department je odredil deport a ei j o rpetih "belih" Rusov. Ker pa so pri preiskavi dokazali, da pomeni za nje deportaeija v Rusiji smrt ali pa izgnanstvo v kak rudnik v Sibiriji, so bili oproščeni de-portacije in smejo ostati v Združenih državah. STAVKA IRSKIH ŽELEZNIČARJEV Dublin, Irska, 10. aprila. — Danes opolnoči so zastavkali železničarji Great Southern Kailw-ay. Tekom noči ni zapustil noben vlak: dublinskega pristanišča). StavkarjJ zahtevajo višje plače. TIHOTAPCI OPIJA ARETIRANI Istanbul, Turčija, 9. aprila. — Policija je izsledila danes tri tovarne za izdelovanje mamil, predvsem opija. Zaplenila je -VK) funtov mamil in aretirala 27 t »se o. Med njimi j« več uglednih turški^ trgovcev. ODI" raw YOftK, MOID1T, APRIL 10, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY te U. B. JL Owned and Published bj ILOVKNIC PDBIJHHIKG COMPANY (A Oocpmtkn) L Beocdlk, Tim Place of buslaeea of tbe corporation and addn ef ManfaaHaa, of above officers: New Yerk City, N. Y. "O L A 8 NARODA" CVeice ef the People) leaned livery Day Except Sundays and Holidays fla celo leto velja aa Ameriko la Kanado......................$6.00 fe pel leta..........-..........93.00 la fletrt lete..................$1.50 Za Nevr York za celo leto...... $7.0C Za pol leta....................$8.00 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $8.00 Advertisement on Agreement "Olas Naroda" lzbaja vsaki dan izvzemfti nedelj In praznikov, brez podpisa In osebnosti se ne prlobdnjejo. Denar naj se blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl prejfinje blvaII5£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street, New York. N. Y* Telephone: CHetsea 3—3878 MESEC REKORDOV Prvi mesec administracije predsednika Franklina I>. Roosevelta je vse presenetil. »Se nikdar v zgodovini Združenih držav, ni bilo v pičlih štirih tednih napravljenega toliko konstruktivnega dela, kot ga je opravil Roosevelt izza 4. marca. Dvomljivci so govorili: — Is ova metla, dobro pomete. Preveč radikahio je začel, s preveliko vnemo tse je })odal na delo; kmalu se Ibo unesel. Prerokovali so, da bo njegove priljubljenosti in popularnosti kmalu kome, danes pa morajo priznati, da so se motili. Možak, ki se je pogumno in razsodno lotil ogromnih problemov, uživa fteomajno zaupanje. Vse mu gre gladke izpod rok. Z lahkoto je dosegel o čemer se je splošno domnevalo, da ni mogoče doseči. Mogočno skupino politikov, ki je ilosi daj ugodila vsem zahtevam veteranov, je palmil iz sedla; nadvlado finančnih sil je stri iter zadal suliaškemu gibanju smrtonosen u-darec. Izpolnil je celo vrsto obljub, katere ji zadal v teku svoje volilne kampanje. V ameriški zgodovini še ni bilo takega mož;;. Zadni štirje tedni so bili tedni rekordov. Najprej je dal zapreti vse banke }><> deželi. Veliko jili je zopet odprtih in sicer pod pogoji, ki morajo vzbujati zaupanje javnosti. Bančne postave je postni ter temeljit<> skrčil izdatke sveznega gospodarstva. Veteranom je skrčil podporo za HH) milijonov dolarjev, vsem zveznim uradnikom je znižal plače za približno petnajst odstotkov. Nadal j na pridobitev je bila legalizacija izdelovanja in prodaje dobrega piva. i? tdn je napravil konec vladi fanatikov, ki so v dolgih trinajst let terorizirali deželo, ter odprl vladi nove vire dohodkov. Kadaljni korak k reformi oredstavj ,|a reorganizacija farmskih oblasti, in kongres je odobril predlogo, potom Katere bo dobilo dvestope^deset tisoč mož zaposlenje pri pogozdovanju in drugih javnih delih. Posebna predloga je odstranila omejitve, ki niso dovoljevale zdravnikom predpisati poljubne množine alkohola. Tudi od pomoč za farmer je je v teku. Morgiči, ki so na farmah bodo nanovo financirani in izdane bodo strožje dolocfbe za prodajo vredostnih papirjev. To ogromno delo je bilo storjeno v teku enega meseca. ,V delavnosti predhodnika ni opažati nobenega popuščanja. To ali ono njegovo odredbo bodo sicer kritizirali, toda dejstvo je, da se je po dolgoletnem zastoju nekaj zgodilo, kar vzbuja v narodu zaupanj-« v boljšo bodočnost. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM ▼ JUGOSLAVIJO Din 200 Din 400 $ 3 50 $ 5.— $ 6 55 .$ 8.— • $15.50 .$76 — V ITALIJO Lir 100 ..........................$ 5.85 Lir 200 ________________—..... $11.35 Ur 300................... $1630 Lir 400 _________________________.$22.— Lir 500 ....................... $27.50 Ur 1000 ________________ $54 — kjlfc »Mkn Ut tooraj ntvtdtn*. bodisi v dinarji* «|| Mr«h #*v*ljuj«m« «• bolj« pogoj«. VSTLA&LA V AMERI&KJKI DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati......$ 5.75 " » $10.00 »» - .......*10.85 •• » " " . .. $16 — »* " $2000 " " $21 — *• »» »t $41.25 $51.50 ▼ turam kraja Mtaio * tolarjih, towrtujemo po CaMe Letter za pristojbino $L— METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AKBEB) 91$ WEST 18th STREET^ NEW[ YORK, N. K. If ulna V ODPOMOČ POLJEDELCEM Ako senat odobri poljedelski zakon (Farm Bill), ki jo je House of Representative« že sprejel, bo federalna vlada opolnomočena izvesti značilen eksperiment na polju poljedelske produkcije. Federalne oblasti bodo določale, koliko akrov naj se vsako leto obdeluj« za letino pšenice, bombaža m drufrili poljedelskih pridelkov, vključenih v zakonu. Res je sicer, da ta kontrola poljedelske pro dukcije bo osnovno prostovoljna. Ali ako se premisli, v kakem težkem položaju se nahaja ameriški farmer in. ako pomislimo, da ves načrt je fbil izdelan v direktno korist poljedelcev samih, ni dvome da se bo pretežna večina ameriških farmerjev pljedelskirni produkti v meddržavni ali inostranski trgovini. 4. Da naloži davke na predelovanje poljskih pridelkov, pri čemur pa davek naj ne too višji, kot je potrebno, da se tržna cena povzdigne na ono višino, kot je bila pred vojno. Zadnja točka je morda najslavnejša. v kolikor se tiče vprašanja, da se poviša kupovalna sila farmerjev. Da se zna oceniti Vso njeno važnost, treba razumeti vso težkočo sedanje poljedelske krize. Farmer namreč dobiva po 80 centov za bušel pšenice, po G centov za funt bombaža in po 3 cente za funt svinjine. V predvojnih letih. 1 JK>f> do 1914, je pšenica pr i naša !a po SS do «M) centov za bnšel na farmi, borribaž čez 12 centov funt in svinjina več kot 7 centov za funt. Istočasno so bile •cene reči, ki jih farmer mora kupovati — jrnojil. poljedelskih strojev in sličnih — nekoliko nižje, kot so prinašal koristi farmer ju. ki bo iz prihoda teh davkov dobival odškodnino za znižano produkcijo, marveč v.sa dežela sploh, kajti večja kupovna sila farmerja bo pomenjala izboljšanje v mnogih industrijah. Davek 'bo zares prinašal višje cene nra poljedelske produkte, ali i«ti bo avtomatično odpravljen, čim se doseže višina cen v predvojni dobi. Xa tak način. ako se pšenica prodaja za 50 centov bušel. dočim. predvojna cena je bila 88 centov, imamo razliko 38 centov za bušel. Davek na moko sme torej biti. ako zaračunamo ceno moke nat bušel, ne več kot 38 centov za bušel. More pa biti manj. Bržkone bo stvar tako izpeljana, da bo davek začel ob razmemo nizki postavki, toda-da se ne zniža prodaja na drobno in tako izmanjša kosumpcija. Farm Bili ima odkriti namen zmanjšati produkcijo poljedelskih pridelkov. To se bo mnogim zdelo čudno, ko je svet poln lačnih ljudi in bi se ogromni prebitek hrane prav dobro uporabil za njihovo prehrano. Ali, kakor je naglasa! poljedelski tajnik, "naš gospodarski sistem očividno deluje tako. da čim večji je prebitek pšenice na farmah v Nebraski, tem daljše sr. ".bread lines" v Xew Yorku. Xaši prebitki hranil imajo. kakor se zdi. ravno tak uničevalen vpliv, na narodno blagostanje, kot pomanjkanje pridelkov je imelo na posamezne pokrajine v .prejšnjih bolj enostavnih dobah". Konsumpcija poljedel. produktov v tej deželi utegne narasti, ko bodo časi boljši ali ni mnogo lipa nja za takojšnje naraščanje izvoza ameriških poljedelskih produktov. Ameriški izvoz iz pšenice in moke je bil tekom poluletja do 31. januarja 1033 le 25 milijonov buči je v napram CG v isti dobi pred enim letom, lil tudi ta znesek je bil razmeroma majhen, ako pomislimo. da je Amerika produei-rala 250 milijonov bušljev čez svojo potrebo. Ogromne prebitke izkazujejo tudi drugi glavni pridelki: pribitek bombaža je bil 7 milijonov "bal", tobaka 150 milijonov funtov itd. Iz tega prihaja potreba, da se produkcija in kon-sumpetja spravi v ravnotežje. Po oceni poljedelskega tajnika Wallace, Farni Bili teži po ravnotežnem socijalnem stanju. Skuša odpraviti navadno anarhijo poglavitne ameriške industrije in uvesti socijalno kontrolo na le v korist farmerja. marveč vsakocar Vsa dežela bo brezvomuo pazila dandanes. Ali cene. ki jih je far-1 z največjim zanimanjem na ta ve-mer dobival za svojo pšenico, i likanski eksperiment v proraču- bombaž ali svinjino, so bile v teli predvojnih letih več kot dvakrat višje kot dandanes. Ob sedanjih cenah farmer ne more plačevati davkov, kamo-li obresti na hipoteke, aH kupovati potrebščine. Surovi dohodek poljedelca je med letoma 1929 in 1932 padel za 57 odsto, torej, več kot dvojno. Moral je odpustiti nakup stvari, ki jih navadno kupuje, oblačil, barvil, novih oprem itd. Ceni se. da šest do sedem milijonov mestnih delavcev je sedaj nezaposlenih direktno ali indirektno vsled zmanjšane kupo vile sile farmerja. V kongresu se je pojavila zuai-na opozicija, proti onemu dela Farni BiM-a, ki določa davek na pridelovanje (processing)) usnov- njeni produkciji ameriškega polje deUstva. Gre. kot je izjavil predsednik Roosevelt, za "novo in neizkušeno pot". Ako uspe. nastane logično vprašanje: Zakaj naj se ne uporabi isto načelo tudi na druge ameriške industrije? RLLS. TRAGIČNA SMRT STAREGA GOSPODARJA Pri iPremzetovlli pri Liliji, kakor se po domače pravi domačiji na {Jornem Logu. so pred kratkim pogrešaili 80-1 et nega gospodarja ORIENTACIJSKI ČUT MED PRIPROSTIMI NARODI CIani znanstvenih ekšpedicij vedo veliko povedati o čudoviti natančnosti v orientaciji pri vodnikih znanstvenih potovanj. Ti vodniki so vzeti iz domače pokrajine, ki se preiskuje. W. J. H. King, ki je potoval Teta 1931 po Libijski puščavi, je delal poizkuse pri vodnikih svoje karavane. V sredi puščave je dal u-smeriti različnim vodnikom puške v smer sever — jug. ali zahod — vzhod, ali proti kakemu kraju, kjer je karavana pred dnevi počivala, ki pa nikakor ni več bil zaznate:i v brezbrežni puščavi. Pri teh poizkusih je zaznal, da so nekateri vodniki njegove karavane zadeti smer natančno. Največja napaka, katero je mogel registrirati, je bila komaj 2 stopinje. A to možnost t" čudovito natančne orijentacije je zaznal samo pri nekaterih voditeljih, in sicer vedno pri istih. Ti voditelji so imeli tako zaupanje v svojo orientacijo, da so vselej odklenili kompas. Ivo je enkrat King po kompasu določil meridijan, tra je vodnik, sodeč po svojem čutu, opozoril, da je zgrešil. In imel je prav. Evropec s kompasom. King, je napravil napako, an je bil pozabil na deklinaeijo. ki je merila v tem kraju 4 stopinj. Domačin je to napako po svojem čutu korigiral tako, je ležala eev puške natančno v me-ridijann. Ta njegov čut je šel tak.) daleč, da je enkrat izjavil, da tečajnica ne stoji vedno v meridij-i-iru. To se pravi: Ta domačin je doznal brez aparatov, samo s svojim čutom, to malenkostno cirkum-polarno gibanje tečajnice. Po mnenju King-a si morejo tudi Evropei osvojiti to lastnost do ne ke mere. a vedno zaostajajo daleč za prirodci. Vid tukaj ne igra posebne uloge. zakaj imenovani vod-rik je bil zelo kratkoviden. Da. e?-lo slepci imajo ta čut. Čudno je bilo nekaj. Pri vodnikih, pri katerih jo deloval ta čut v brezmejni puščavi tako natančno, je popolnoma od povedal v mestih in vaseh in v bližini Xila. V hribovitih krajinah so postali v orientaciji negotovi, ko so bili veijdar tak > sigurni v puščavi. kjer je manjkal vsak relief. Pa tudi trenotno je včasih ta čut odpovedal. Tako je doživel King to-le: bilo je zelo vroče, brezvetrno dopoldne. fatamorgane so se že prikazovale na razdaljo 200 metrov. Vodnik jc jezdil vedno v kolobarju. k«v ga je bil čut popolnoma za pust »1. Kr m pasu tudi zda j ni zaupal, ampak je prosil odmora in počitka, da se mu čut zopet vrne. kar se j® popoldne tudi zgodilo. Odkod ta čudili čut * Keeves tri. da obdaja zemljo elektrostatično polje, katerega silnice pečejo v resničnem meridijauu. Po i: pa rati h. ki jih je sam sestavil. .> dokazal usmerjujoči učinek teh silnic. Ta učinek je zelo slab in pod- vržen izprcniembf. Da ^o se poizkusi posrečili, je bilo to-le potrebno; Visok aerostatični pritisk, torej stalno vreme; suha vreme (poletje ali mrzla zima) ; lep, miren, brez-vetrn dan. čisto nebo; postavitev a parata na visoki oil p rti točki, ravna pokrajina brez hribov, dreves ali poslopij, zakaj taki predmet i motijo smer silnic. Usmerjajoča si!» je bila največja dopoldne oil (i do 10 in popoldne o 4 do 10 zvečer. Pri vlažnem vremenu, pri padajočem areostatičnem pritisku, pri nh.ko visečih oblakih je aparat odpovedal. Naelektreni oblaki so motili elektrostatično polje in so silili kazalce v svojo smer. Tudi solnčui mrki so motili aparat. SHAW NAD KITAJSKIM ZIDOM Angl. pisatelj Bernard Shaw, ki se je pred kratkim mudil na Japonskem, .se je na svoji poti o-krog svet:n tudi ustavil v Pekingu. odkoder se je z avijonom vozi! nad kitajskim zidom. Pekinški študentje in časnikarji so jra vprašali, kaj misli o njihovih bojih z Japonci. Sliatv jim je odgovoril, da se bodo morali držati metode Ircev v borbi za narodne ideale. RR1LANTVG0LTANCU Znano poljsko pevko Janino Win a rs k o je te dni med predstavo v nekem varšavskem gledališču doletela čudna nezgoda. S prstana ji je padel dragocen bri-lant, ki ga je pobrala in hotela prit ril it i na prstan z zobmi. Pri Predsednik Roosevelt je dal deželi dobro pivo. Oštirji računajo za čašo dobreg-t piva pet centov, preste pa dajo zastonj. Do tukaj je vse lepo in vse v redu. Treba je le še dobrotnika, ki bi žejnim ljudem nikelne delil. Predsednik lioosevelt j" povabil v Washington Mussolinija in Hitlerja. Dvomljivo je. če bosta prišla, kajti Hitler je edinole v Nemčiji j in Mussolini edinole v Italiji mo. goč. Ozračja ameriške demokracije bi ti dve nežni cvetki najbrž ne — prenesli. * Iz Jugoslavije ni nobenih posebnih poročil. Hrvatje se še vedno .puntajo, pa tudi Slovenci niso zadovoljni s svojo usodo. To ni nič hudega, to je povsem normalno. Pa mi pokažite danes človeka, ki bi bil s svojo usodo zadovoljen. * Hitler lioč" ustanoviti pristno ■nemško državno vero. Vse. kar se nanaša na stari testament oziroma na Žide, hoče odpraviti. I Tudi novi testament bo moral na nekak način reformirati. Vse s« da storiti, vse je mogoče na svetu. Edinole. da je bil Kristus nemškega. ne pa židovskega rodu. bo Hitler s težavo dokazil. liojak je pripovedoval: — Pet let- se nama je izborilo godilo — meni in moji ženi. Jaz se tem ji je dragulj zdrknil v usta nisem brigal za njena pota. ona pa in ji obtičal v goltancu. Malo je zai moja ne. Rečem vam. to je bilo manjkalo, da se ni zadušila. Ne- življenje, kakor v raju. Po p^tih ka zdravnica iz občinstva ji j"* nu- letih se je pa zopet pekel pričel, dila- prvo pomoč, a brilanta ni nio-j — Zakaj ' — so ga vprašali. — gla izvleči. Umetnica je tudi bruh-. Kaj se je zgodilo.' nila kri. Po vsej priliki so ji astri vogli dragulja ranili požiralnik. OTROCI ZMRZNILI Po vesteh iz Londona ni bilo na Angleškem take zime. kot je letos, že od 1. 1K81. Ne le. da. so neprestani zameti napravili premnogo materijaIne škode, marveč se je zgodil tudi ta tragičen slučaj: Iz Trecvnona st» je odpeljalo 80 IjudskošoLskih otrok v \eyland, kjer so se nameravali udeležiti neke dobrodelno prireditve. Toda med potjo je avtobus zastal in vsi otroci so zmrznili. nih poljedelskih prouktov. To je t Jožeta Kresa. Menili so pač. da se davek na produkte mlinov, klavnic itd. Naglasa se, da to bi bil dejanski davek na konsumente poljedelskih produktov, milijoni izmed katerih so sedaj nezaposleni ali pa le deloma zaposleni in, v kolikor delajo, dobivajo nižje plače. (Nadalje, tako umetno povišanje cen poljedelskih produktov utefjne imeti za nujno posledico liadaljno povišanje carin na poljedelske produkte in škodovati ameriškemu izvozu teh pridelkov. Nasproti temu se naglaša. da davek na pridelovanje nekaterih poljedelskih produktov ne bo le jo popoldne podal na sejem, ki s» je vršil v Litiji. Te dni pa je nekdo od domaičih šel po opravku h kozorcu in našel na tleh očeta negibnega. mrtvega. V hiši so «ra nato položili na mrtvaški oder in so ga pokopali na VaeaJi. Domnevajo, da je skrbni stari gospodar šeil na polje pogleda«, kako so m sinovi razorali, nai po-vratku pa se je po lestvi povzpel na kozalec, da bi videl koliko je Še krme. Na podu pa se mu je zlomila deska in je padel ▼ globino. Našli «o gai na •zlomiejni deski in s klobukom na glavi. CE NAMERAVATE V DOMOVINO? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar, namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpise spodnjo izjavo in naj nam jo jjo.slje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No............................. is sent by me for the purpose of--------- and ts not intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. I certify that this transaction In no way contravenes the act of March 9th, 1033, the executive order of March 10th. 1933 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda se vedno je čas, da razveselite svoje v domovini 8 kakim denarnim darilom. KI BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠUJ VSAKO POSlLJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU OTRANK SAKBBR) i tU WE8T iftth 8TB BET i NEW XORK N. V. — No. po pet ill. let ill je zopet prišla k meni nazaj. * In tlriifri rojak j«1 pripovedoval: — Moja žena no .spregovori /. menoj nobene besede, dasi ti-new moj rojstni dan. — Iz .srca-ti čestitamo — so mu rekli prijatelji. * Najbolj »Vinh stvar na svetu j« ženska moda. (V bi se lani prijavila kaka ženska na ulici v taki obleki, kakor-šno letos nosijo, bi >e ji v.io .>ine-jalo. In vs«» bi se ji smejalo. «"*e l»i s«> leto.s pojavila v taki obleki, kakor- ?no so lani nosile. * Xa neki zabavi je nahruliln mlado dekle postaniega kavalirja: — Oeniu me tako zijate? Kaj pa mislit«*, da .n^iu jaz.' — Zdi se mi. da ste 1<»jm» in prijazno dekle. — Meni se pa zdi — j»* odvrnila — da ste vi star osel. • Kavalir je nekoliko pomislil in odvrnil : — Potem pa' oprostite, jrospo- dična — oba sva se motila. * Modrijan je rekel: — Dosti lažje je tisočerim ženskam zmešati frlavo kot pa eno samo k pameti pripraviti. * Pomlad s«* ne oeitu.ie samo v naravi in v človeških srcih, ampak tudi dopisi jo razodevajo. Petmosemdeset odstotkov vseh dopisov se bo namreč začenjalo z besedami: — Ker se je zope! približala ljuba pomlad, je naše društvo sklenilo prirediti piknik itd. Ta doba traja do komca septembra. Tedaj se pričenjajo dopisi z besedami : — Doba piknikov je minilai in zato je naše društvo .sklenilo prirediti vewelieo v društveni dvorani itd. Tako jjre leto za letom: iz za-duh le dvorane v prosto naravo, iz proste narave v zaduhlo dvorano. Piknik je sličen pikniku, veselica, veselici. In tako nam teč«* v življenj® mirno in etia-kouM»r»o. Občudovanja smo vredni, ke^-smo tako iz malini zadovoljni. _______ ____________________________________________„.........* "O L A 8 NAHODA" NEW MONDAY, ▲ran. 1988 THE LARGEST SLOVENE DAILY tn U. 8. Jfc LlKOYir JOŽA: Zvonovi mi vrnili i/ Riiua. veliki in muli. Svoje bronaste ustni-«•«• s<« zojwt /ganili, lila^o^lovLiena ■<• bila roiiiar*ka pot. Sv. Marjeta m- j.1 ra/.vil. Tinli po prisojnih bnfrovih so sr pokazali drobni /'. Htit-ki. veter pri/\a-n ja / njimi, •'•ista blt*»ti i jih»'. še trrliave vr- ALELUJA i'Ika jo| morajo nanesti, za človeka in žival. Do železnice bodo poči- Ali imate9 Koledar za 1.1933 Za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEP1S-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TE-GA SPISOV DVEH NA SI H PISATELJEV TROHE I N RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! Iv ob jaških so se pomladile. Iz hiš zatvornieo. Mlinar zadovoljno pre-se \ i jejo tanki, svilenčast i dimčki, žteva prLsknparjene merice. Kmeji-pusiirji ho se vrnili od fare in prince i>: strme paške rebri .so prišle nesli blajro^lovl jenejfa o^nja. Sen-. poslednjikrat po vodo. Za Uva praz- r«' bežijo, sol lice -e dviira izza Vih:*- ce. rakiške koden i i h* se bleščijo v . -------- — ---------- - veliki rosi. Vse se pripravlja, da j vale dvakrat, naprej pa za \>ako za|n,je tdavospev: Aleluja ! Zveličal- hkale. Škafi so težki, pot ]>ostaja i?;»š ji vstal.... Tako je doma. na de-. neznansko strma! Za vsak požirek ,'eli. kjer se še vedno poraja Velika j vode kane potna kaplja s čela.... m»e tako odrešujoče in )-»*oo, kakor j Anica vneto misli, urno pomiva po-/ . j«* ustvarila za človeška sama . sodo. krožniki ji kar letijo iz rok. I ožja roka. ki je pretrpela jrrozne j Kolikokrat se je tudi ona pehala b< lečine na križu. Deželo še ni do-, po rebri s škafom vode na jrlavi. a!i celo zajelo umetno veseljačenje. tu-d? di»l«ročasne«ru postajanja ni v [•raznikih. Zvonovi in m«m utripajo i in sanjajo. Anica služi že tretjo pomlad pri n.i stni družini, kjer opravlja težja j irottprslitijska dela. (io^jmh! je ni«- I «_- •."•«-n ravnatelj, jrospa je tudi si'uo vi.s<»ka. Anica m1 |»okorava sta-r j>i. debelušni kuharici Marički. ' ta občuje z «ro.spo preko brhke his-I ne Slavke. Razlika mora biti tudi pit posilil. Anica je pri pomijah. Marieka se vrti v svetli kuhinji. Slavka pa v s>U-tli in pri sprej--iiMTiju postov. Ob petih odpravlja • udi berače.....\nica spi v vlažni j" priletela pomladanska .sapa preko mahu in razpljnskala jiolovieo \ode v škafu! Se enkrat je morala mi lzvirk. v rabe i so se ii smejali * robidnici.... Visoko v rebri, sredi skaloviteira brega stoji rodim hišica. Domek je boren in premajhen za vse. Skozi nizko okence vi i mogla | os i jat i sreča za troje mladih ljudi. komaj da se jim je nasmehnilo KRALJ VOHUNOV JP J J ! Spisal EMILE GABORIAU M N V Varšavi je jKwlovala ae nedavno izredno dobro organizirana tolpa sleparjev. Tihotapila je čez mejo klobuke, ki jih je prinasada deloma eelo 2 letali. Država je imelo pri tem občutno škodo na carini, kajti tolpa je obratovala z milijoni. Končno se je posrečilo napraviti tihotapstvu kone.c. Ti- hot^ce je ovadil neki Josip Herz. Urof je prijazno zamahnil z roko. ki je dobil za to lo.OUu izlotov na- T , .... . , grade. Del nagrade *o mu izpla- . ~ ^ gospod, — je dejal. — da zagle-čali takoj, drugo bi bil pa moral dain kabmin portret; kar odvrnite ga. pro-dobiti, ko bi postala obsodba pra- Silil. vomočna tudi proti poglavarji! Mladi slikar je ubogal in grof je nekaj tihotapske tolpe nekemu Terkel- časa strmel nad krasnim delom. tanbu. llerz je pa postal nervozen t\.. v • „„„ • * ' ' ' . ... . — Ua 'to je res ona, — je mrmral. — to m je neprestano nadlegoval ti- - . '. . . . *. naučno ministrstvo, naj mu izpla- f nJMl čebljaj, izraz njenih oei... to je ča vso nagrado. Nekega dne je g VELEMESTA !! , sva bila vendar srečna, ca si! to so l»ili srečni krasno. Potem je izgovoril nekaj besed sr tis.*, končno je pa sedel v slikarjev naslanjač in celo razžalil višjega uradnika v ministrstvu in obsojen je bil na tri mesece zapora. I zdelo se je. da nekaj razmišlja. In tedaj je prišla na dan nje-J t>.„,, " ' 1 In-eprn-aii n svojem gova pretek I oh t. Mož je bil do i vojn« v ruski vohunski službi in odlikoval se je tako. da s" jra je prijelo ime kralj vohunov. V začetku svetovne vojne je ustanovila ruska vlada v Varšavi vohunsko šolo. ki jo je vkrilo 7.a božjo guado ouoKtran barja. Tako je šel starejši brat Joželj v liške šume. kjer je pred davnimi leti str-h. očeta. Na železnici ni našel de-|kor »'• mogel ugotoviti, kdo jih j. la. kramparjev je itak preveč. Pojiztlal. L. 15»!«» je pa na.stopiJ Hm. tem je morala tudi ona zapustiti li v Stockholm kot šef h ruske volumske pisarne. Kmalu so Nemci polovili vse Herz«»ve učence na bojišču. Ku.ski generalni štab nika- eiinuiati jKjleg kopalnice- kuharica | tesni d-»mek. liilo ji je sicer težko, in hišna iuiati l«*|»š-. .s-«'«lnico uajko so je ]k>s1 avljala «k1 matere. — »tu. Nič več ne bo begala za na- \ rt. Danes je velika sobota. Mali j ljudje se potijo, tudi gospoda o- kratico, nič več se ne bo po j bedII ie bolj pozno. Anica mora ,,r-|tika,a v vročini med skalovjem m j no popravljati ostanke j«>di. po- i-abirala brinje, nič vce ne bo ho-i j ii vat i krožnike i„ eistiti žliee in \ Žemado k PlistaVCU za »drugo j.Hlilno drobnari jo, ki se na- j "»a''' denarje m (hlštrekov krop. \ i iMTe in umaže |>ri jedi. Gospa in i oiestn bo hčeri irred«» tako j po drugi uri t. doma. Malo ImmIo (»ogledale procesije. I nunsko, morda tudi stolno, pri ka- Vendar jo je mikalo življenje v me- t»t>inški vohun in je izdal nemške- I ^^ j. | liri se naWrejo mladi uradniki. — " I'od večer pa se snidejo v kavarni J 1'mona. kjer so dogovorjene s pri-Jjetne. družbo...; Gospod ostane do i štirih doma; prebiral bo čaanike in ka«iil »iišeee smodk«>. Nato ale važne, neodložljive zade-j Večer.j a bo t'>rej |k>ziio. inordi komaj ob desetih. Toda pohiteti j.* ! tr« ba z obilno |M*ko in raznimi pra/ ničnimi jedili. Pripraviti je i treba mrzlo omako za jutrišnje ko-tsilo iu bogve. kaj š<*. Tudi Anica hiti: krožniki se ko-; pičijo, poleg njih pa sladkobne mi--li na doni nad Ilregom. V mestu s<. .»»♦• razmajali zvonovi, radosten in s\«-ean je njih sjm>v. Ljudje se nabirajo i»» ulicah, brezskrbni pogovori in vesela voščila se čujejj. i Zei:*ke hitijo od blagoslova. Anica s«- živo .spomni doina, kjer pripravljajo sedaj žegen. Ni in^-1 l: sen in l*ogat! Kožirev.i potica, oomaec meso. malo pirhov. vse je skromno, a znešeiio z ljubeznijo in sivibjo. Kako lepo je sedaj doma! Nebo se sveti, barje se pari v lahni prigrevici, sobice se ne zmeni za drobne oblačke, ki so zaostali za Srbc»tnikoin. Popoldansko tišino tiiamijo |mh1 rn/nieni zvonovi. Za-l»ozn« le gos|H>dinje hitijo s poslednjimi pripravami. Morda je treba >e jerhas okrasiti s svilenim papirjem. morda manjka nepogr««šljiva dišava! Mrkunov komi stoji pred ! pr«»«lajaluo, lepo žvižga in ])Onuj.i I | ražiljko. Švigelj je ustovil žago, j hlapci se zbirajo na dvorišču in «"a-kajo, «la jim izphn-a dnino. Nekateri š»' odmetavajo žaganje, ižanski voznik se žuri domov. Pri Ltorov-jiišeici pomivajo dekleta javorjev o posodo. svetila v kuhinji, kakor bi bila. prevlečena s snebno-jbelo peno. Danes mora biti vse po-! čed« no, človek, žival, dom, dvori- Vse se pripravlja na Vstajenje. S«* Kožnianov* ko\ae je vrgel kladivo }>od naklo obrisal sajaste brke in j oli! žrjavico. Tudi mlin na Izvirku se je ustavil, počasno klokota-«> nerodnih ko4es je zamrlo, voda prosto odteka skozi dvignjeno nosila ozke čeveljčke in svileno ruto. Doma je ostala starejša sestra l*rša ; malo nerodna je in pegastega obraza, takih ne ma-rajo pri mestni gospodi. Anica se je nehote zdrznila in se ožila na kuharico, ki se je briga- v Varšavi kot ravnavi in šele (dan. da je bil priča na neki ob-tedaj je prišlo ni mož obsnem tudi — Da. zmagali homo, — je uejal. — rutini to, vem to slišim ulas, ki mi to pravi. He dolgo sta proueevala položaj in konrno sta prišla rda sam zapustil. Xekomu ji* liilu mnogo Iržerr na tem. da naju razdvoji. To je hil sosed v našem h oh rlu *I Peruami" na rue d • la Iln-ehettr. stareek po imenu Tantainr. upokojeni sodni eksrkutor. Pri tem imenu m> je Andre zdrznil. Tantainr. .. starček.. . sodni eksekutor. .. Bil j • sirr]* zrlo pi*esrnrren. vendar >e je pa premagal in ostal na zunaj brezbrižen. — K! — je ilejai. — kakšen interes hi pa mogel imeti Ta človek, da bi vaju razdvejil/ — Xr vem. — je odgovorila Koza. — prr-prieana sem pa. d:i ga je imel. Saj ne dajemo ljudem bankovrrv kar tako za prazen nir. jaz sem pa vi Irla. ko je dal Paulu hankovee za petsto frankov. Poleg trga mu jr oliljubil. da um prrskrhi s pnmočjn svojega prijatelja Masrarota zrlo doh; r zaslužek. To jiot Andre ni bil vrč presenečen, ker j" pričakoval to ime. Paula je podpirala tajna organizarija. knr jr pričalo, da ji je hil potreben, da ji je služil. Kozo so preganjali, kar je priralo, da jr bila organizaciji trn v peti. To si je mislil Andrej, ni pa imel ra-n raz- UDAV Z JELENJO GLAVO Dunajski potovale« Bgon Sehott iz«lal knjigo, v kateri opisuje ne-Ktete doživljaje, ki jih je imel v brazilskem pragozdu. P«x-»ebm» za- Inimivo je poglavje, v katerem opisuje brazilske kače in zlasti svoje srečanje r. ogromnim udavom. Nekoč je napravil lovski izlet v družbi nekega polutana. Izbrala sta si v goščavi primeren prostor, da lieKod. ulica ,|e zivanuejae zavaio- bi ustrelila tapirja (neko vrsto divjega prašiča ). Hipoma je Scliort vida.... Prazniki v mestu so uekam puščabi. brez o naselil v slehernemu sr-' ce. Pastirji vi jejo vrbo ve piščalka 1 živina je odpravljena. Stari očar. opazil, da ga polutan. ki je prežal malo txltlaljen od njega, z znamenji zove k sebi. Schott je previdno stopil bližje in je na polu ta nov poziv obrnil pogled a* smer njegove iztegnjene roke. Tam, v zmešnjavi vej in lian. >e je dogajalo nekaj, če- ei s<- zbirajo pri železniškem mostu (sar si raziskovalec sp«»četka ni ino-ter modrujejo, kilo bo letos nosil » gel razlagati. Zagledal je glavo bandero. Znova se oglašajo zvon o-j mladega jelena iz vrste beadov. ki vi. vedno Indj silno, vedno bolj u-, se je 7 rogovjem proti tlom počasi bil v nemo občudovanje portreta svoje heer-j mišljati o svojih domnevah, kajti zunaj stke. potem se je pa vrnil k mlademu slikarju.' je zarili pišreei glas mladega Gastoiia. ki s,? ga prijel za roko iu Uiu dejal z drhterim glasom: — Gospod Andre, mojo besedo imate, l e se sreeno od križava teh lopovov, ki so nama nastavili no>: na grlo... j>o«t*ane Sabina vaisa žena. Po tej obljubi je grof odšel, Andre je pa omahnil v našla u jar. — Sabina je moja! — je vzkliknil ves sre-een. — Sabina je moja! Toda to navdušenje iu ta optimizem nista trajala dolgo. Čarobni privid se je razblinil in njegovo mesto je zavzela mraena vsakdanjost. , Da. Sabina bo njegova, toda samo re se mu posreči priboriti si jo. Med njo in njega silijo Croisenois in njegovi pajdaši. Čutil je v sebi dovolj mori .-popri jr t i se z njimi, tola v ta namen jih je bilo treba razkrinkati. — Xa delo! — je vzkliknil in vstal. — Na delo! Kar je nepremično obetal. S stopnie sr je ranjenimi rokami svet» velike ialjGlsva je tičala na vratu, ki *e je , ■ ' ' • -> ..... • - .1 - 1----- ------ 1 ----J w . brano. Vstali Zveličar bo objel zJjin čudno nihaje pomikala naprej.* zaeul nervozni smeh, vrata njegovega a- teljeja so se v nasledujeni hipu odprla na stežaj in v atelje je prišimiela eebi izložba svile, žameta in čipk. Presenečeni slikar je spoznal Kozo — Zo-j nrale Odsvit njegovega po\vličanja bo obsijal tudi revna iu pozabljena srca. ki se 1 rudija po tujih službah, proč od Ijutiega doma, pro«"- od ognjišča, ki razpada. Tudi v ujiho-v iU d uši h bo odjeknil slavosp-\*: — Aleluja! Kristus je vstal! LETEČE BOLNICE. Kanada se lahko-ponaša. vsak trenutek pripravljena na start kamorkoli. Pri roki ho tudi zdravniki in bolničarji. Leteče bolnice vzdržuje pos«*bno društvo, ki j«-; doslej že več osebam rešilo življenj«*. OOLAfll MAJ BE Frank Prime- žich, doma iz Beguljaka. št. 41 svoji rfestii, Ann* Posavec, 1 1911 E. 30. St., Lmin. Ohio, ker mu imam za poro«-a.ti zelo važne stvari. Prosim, da »c o-gLaxi takoj! (6x 6—12) CENA DR. KERNOVEtiA BERILA JE ZN1ZANA Anglesko-slovensko Berilo (BMQU8H SLOVENE KUHI) Naftill« mm, pri KNJIGARNI GLAS NAROUA* ti« llth i:epreuehoma daljšal In mu ni bilo videti konca. Schott je najprvo mi-sln. da stoji pred kakšno predno-tO]>no živaljo, ki j«* ni še niliče vi del. Opazil je. da mestica njeg«>vj j resenečenje sili v smeli in je začel iskati druge razloge. Vrat je postajal čedalje daljši in v.se skupaj je bilo videti naravnost strahotno, kajti l»eadova glava. kak«n- j«» sedaj s 1 >0znal po zaprtih «h'-.c1i in j«*ziku, ki j«' molel iz g«»hca. sploh ni hi!a živa. In vendar s«' jr pomikala naprej iu se je začela končno plaziti okoli «ir«'V«'Miega debla celo navzgor. Vrat je meril že kakšna dva metro. telesa i»a še ni bilo videti. — Schott je že hotel vprašati, kaj je to, ko se mu je hipoma posvetilo: boa constrictor, udav. ogromna kača braziljskih pragozdov, a jelen j a glava jt* bila del plena, ki ji je fnolel iz gobca! Ostali del plena, so njeni 0*1 r i želodčni šoki že prebavi jal i ! Glave z rogovjem kača ni mogla požreti in niti ne pregriz-čiha s seboj in čakala, da zgnije in odpade potem sama od sebe.... Ta proces traja navzlic želodčnim stikom, ki jjnitje silno pospešijo. 10 do 14 dni, a kača. že sama ua sebi grozotna, je bila v tem ča-su podobna še bolj grozotni predpotopni zveri. Ta prizor je bil tako oatu-deu. da je Schott dvignil puško in raztreščil neokretno plazečemu s? reptilu z enim strHom glavo. ADVERTISE in "GLAS NARODA' je kmalu pojavil 11a pra^u in zakliraJ navdušen« 1: — Sla vnnsj se ]>rirenja! Sledila sta inn dva natakarja ix restavracije. nesoea bogato zalogo jestvin. V dru-^ariiih razmerah hi hil Andre vzrojil pri misli na pojedino, ki hi trajala najmanj dve uri. toda ta hip je bil v dnini hvaležni Oasto-novi ideji in z največjim veseljem jr pomagal Zori pogrniti mizo. fiaston je pa samo neprestano govoril. — Ah, dra^a moja. važno novieo vama moram povedati. Pomislita, marki/ dr Cmi-^enois. moj dober prijatelj, ustanavlja industrijsko družbo. Andre je kar zazijal od presrnerenja in malo jr manjkalo, da ni izpustil iz rok steklenice z vodo. — Kdo jr vam to povedal? — Kdo neki, re ne velik plakat, ki bije v oči vsem mimoidočim. Rudnik v Tifili, ko-manditna družba. Ne, človeku >e kar v ^lavi vzi-eti. Kapital: štiri milijoiir. Ta markiz jjfa pa pihne, a i Natakarja sta bila ta ras odšla 111 < »aston je zaklieal na ves g;las: — K obedu! ro de <'hanteiiiille, za njo ]»a mlamo povabljeni na večerjo h gospej Wernerjevi. Profilu. pridi z nami tudi ti. stric. — o .»trie. kakšno je vendar tvoje krstno iine! — vpraša J udi ta. — Moje ime je flotko. Judita. — Torej »trie Botho. kaj ne. da na* spremiš v hotel Bruning. Takoj bom to telefonično sporočila gospej Wernerjevi. da prideš z nami t> —- pa saj je gotovo vedela, tla si bil tukaj? Rekla mi je. da moram na vsak način točno ob petih biti doma. češ. da bom izvedela nekaj posebno lepega. — Da. vedela je o tem. Toda ne vem, »ludita. ako morem z vami, kajti tako malo pridem med ljudi. Judita ga objame iti ga pogleda s črnimi očmi. ki »o ga tako /elo spominjale na sestrine oči. — To se mora sedaj v.»e predrugačiti. stric Botho in ni se I i treba bati. kajti za nas je naročena soba in videl boš samo iznaue obraze. Ilazun na* in družine komereijalnega svetnika s sinom bosta navzoča samo grof Krlau in komtesa FWire. To .so vsi naši dobri prijatelji. Felice hoeeš eelo rzeti na Borau in jrrof Erlait se ti bo »del zelo prijeten. Zato prosim, slrie Botho. da obljubiš in nato bom pripravila raj. ker za to je že poslednji čas, kajti drugače pride tela Ana popolnoma iz tira. Tu se stari baron popolnoma vda in prisilili .so »a v globok naslonjač in je prijemalo okoli *»-ea. ker se je vedela, da ima poleg sobe človeka, ki je njene krvi. rmela je Iskreno željo, da bi mU mogla po svoji moči olepšati večer njejrovejra iivljenja. — Tejra ne bomo tnpeli. atrie Botho. To samotarstvo bomo pregnalL Za uaa boi ljub in ljubljen »tar gospod in čeludLiioš riLiL-ih slabe volj«, toda ne dolpo. za to bomo že skrbeli, teta Ana in jaz. In komtfwa, — o. stric Botho. ko bi -vedel, kako si se ji vedno smilil. ker ai vedno tagrledal tako nesrečen. Tudi komtesa bo pomagala napraviti ti prijetno iivljenje, ker je tako sladka stvarica. Baron je preživel nekaj veaelih ur in vedno je bil ve«elejši in zadovoljtiejai * vsem. Komte*a Felice jr. rwtala pri gospej Wernerjevi, ki je Judito udlocno poslaJa domov. Felice je hotela iti ž njo, toda goftpa jo jc zadržala — N>, ne, cwtati morate še eno uro. komtesa, kajti danes je zadnji dan, ko *e morem veseliti vaše družbe. Jutri dopoldne odpotujem s svojim možem in potem pridem samo še k posvečenju zdraviliška za nekaj dni. Judita je morala iti domov. Pričakuje jo namreč veliko presenečenje, katerega seveda nočem izdati. Tam bi med ve bili odveč in to si izkoristim ter bova če nekoliko pokra m-Ijali. In tako j«- Felice (»stala. sicer nekoliko začudena, toda brez vsake slutnje, kako zelo u*?odno je padla kocka za Judito. Felice se je gospe Wernerjevi zelo priljubila in se je ž njo ^izgovarjala zelo živahno. Pripoveduje ji o svojem bodočem pokli-II. Ker pa v teh načrtih ni omenila Lutza Wemerja in nobenega drugega moškega, kot samo svojega brata, si gospa pri sebi misli, da se bo pri tem tekom časa še marsikaj izpremenilo. Toda to je prihranila za sebe. Ffliee ni pustila iti. dokler ni prišel ti jen mož o pol sedmih. V Jsclnvartzonbergu je imel dovršiti še mnogo posla. Tako najde komteso Felice pri svoji ženi in se nekaj časa z obema razgovarja. Njegova žena je znala tako spretno voditi razgovor da j«- njen mož dobil pogled v Felicin značaj. In ko se nato Felice poslovi, pravi svoji ženi: — Mala kom trsa je pa zelo mikavno dekletce. Kdor je natančnejše pozna, jo mora imeti rad. Žena si misli, da je bil pravi čas. da le priložnosti ne izpusti iz rok. Kot jo poznam, je izvanredno pametno dekle. Xiti najmanj ni podobna svoji nuiteri. Priznati moram, da imam obe ti mladi dami zelo rada; to bi bili lepi sinahi po mojem srcu. Toda gospiea Fal-kova je že drugje oddana, komtesa pa je še premlada. Ko je tako diplomat if-nn razprostrla svoje tipalke, nestrpno čaka ua odgovor svojega moža. Gospod Werner pa skomigne z rameni, ne sluteč, da mu je bila postavljena past. — To bi bila tudi napaka, ki hi bila z vsakim dnem večja, kaj-1i Lutz za sedaj ua ženite v še ne more misliti. Seveda bi rajši imel sinaho, ki bila v premoženjskih razmerah saj približno na isti stopinji kot. Tiutz. Gospa zmaje z glavo. — Ve5 kaj. jez ne bi bila v tem tako izagrizena. Bogate neveste so navadno ošabne in neznosne. Starišein samo odtujijo sina. in ker mnogo zahtevajo za sebe, pripravijo pogosto moža v velike zadrege in mu potem pri vsaki priložnosti očitajo, da so prinesle v zakon doto. Pri tem mislim na sinaho našega prijatelja Ilelmeringa. Kaj Imajo od tejra. da je njejrov sin poročil bogato nevesto* — Seveda, to je posebno očiten slučaj. — Tn takih slučajev je več. oče. Sinaha je s svojimi muham! razdražila eelo družino in ko je to enkrat dosegla, hodi svoja potu in si privošči eno ljubi rokovanje iza drugim. Zato je tudi pognala moža iz hiše in vsak dan so novi prepiri. Zato pa si želim ponižno, revno dekle, kakor je na pr. ma3a komtesa, ki ima tako zdrve nazore o-življenju, je trdna v svoji volji, da se sama preživi in ima v svojem histvn nekaj tako jubwmjivega in prikupljivega. Saj veš. da ljudi dobro poznam in mlado komteso poznam tudi dobro. - - - .(PfU? PD^pdpjič.) _ . ORGANZACUA ATENTATOR JEV NA JAPONSKEM KRALJ DEBELUHOV THE LARGEST 8L0VENT DAILY hi U. B. A Najboljši detektivi tokijske policije so napenjali več mesecev vse sile, da se jim je posrečilo izsledili in aretirati člane organizacije zloglasnih atentatorjev Keteumeidan, kar pomeni Krvava bratovščina. Detektivi so našli mnogo niti. Ki so -» ezale to organizacijo s častniki z namenom, da bi bili umorjeni vsi vodilni državniki Japonske. Prve podrobnosti o zaroti so bile objavljene nedavno po prehodni preiskavi proti budliističnemu svečeniku in vodji organizacije NLsšo Inoue in njegovim trinajstim tovarišem. ! Vseh 14 članov Krvave bratovščine je obtoženih deloma posredne, deloma neposredne udeležbe pri u-inoru finančnega ministra in bivšega predsednika japonske bank** ter predsednika koncema Mitsui baronu Dana. Obtoženi priznavajo udeležbo pri atentatih in priznavajo, da so lio-| teli pomoriti skoraj v.»e vodilne ja-j (Krnske državnike. Na njihovi črni I listi so bili med drugimi princ Sa-ijondži. najodličnejši državnik sta- Irega kova. «rrof Makino. stražar ve likepa pečata, ministrski predsetl-jnik Inukaj. ki so ga umorili drugi j zarotniki lani 15. maja. predsednik j večinske stranke v parlamentu dr. Suzuki, predsednik druge najve-"-j je japonske stranke baron - Vaka-«etiki, bivši notranji minister Toko-I nami. bivši zunanji minister baron jSidehara. član tajnega sveta gro! , I to. predsednik gornje zbornice ! princ Tokugava in več drugih vodilnih mož v politiki in gospodarstvu. Odkar s<> atentatorji to pri i znali. .«*o vsi odličnejši državniki in j politiki na Japonskem skrbn » zastraženi. Preiskava je dokazala, da je organiziral Inoue posebno teroristično skupino iz mladih učiteljev, pol.»j: tega je bil pa v tesnih stikih s teroristi v armadi. Ni še znano. a'i je Inoue sam organiziral svojo teroristično skupino, ali pa je ravnal po navodilih z višjega mesta, kajti cilji atentata je bil odstraniti V3" treznejše ljudi z vodstva države iu spraviti državno krmilo v roke ek-stremnih militaristov. Mnogi visoki častniki so bili v na i tesnejši h stikih z Inouom. ki so ga klicali na V Angliji je umrl te dni v sta -rosti 6.1 let George Lowat. ki j«.1 veljal iza najtežjega Angleža. TiW pred smrtjo je tehtal okrog 25lJ kg. Debelost je podedoval po ma«r teri. ki je tehtala nad 150 kg, do«-čim je bil njegov oče docela nor" malen. Lowat je bil izredno do-r brodušen in vesel mož. Rad se j< šalil in smejal sam svojim dovti pom. Njegov konjiček so bili go lobi in na razstavah je odnesel ; njimi mnogo nagrad. Rad je pra vil o svojem potovanju v Don don. V gledališču ni mogel nikje sesti, ker so bili vsi sedeži preoz ki. Zavalil se je torej kar prelioi med sedeži. Občinstvo je protesti ralo. toda gledališki uslužbenc so zaman napenjali vse sile. da b ga spravili na noge. Končno s< » j potisnili od strani pod debeluh;1 j divan in tako je lahko ostal gledališču, pa tudi občinstvo se j pomirilo. Iz gledališča se je odpeljal z i; vozščkoni. toda med potjo se j kočija polomila. Sedež pod njii se je udri tako temeljito, da je ot sedel debeluh na cesti. Zadnjih 1 let Lowat ni več hodil z dom«, k t' se ni mogel več premikati. To g pa ni motilo, da bi ne ostal d zadujega duhovit šaljivec. Bil j samec.Jcer je vse življenje samafi re anje sladk »rja. Da eksistira iskal primerno nevesto. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE DESET LET INZUUNA Pred desetimi leti je Šla skozi 1 ves svet vesela vest. da je uspelo nekemu kanadskemu raziskovalen v Torontu pridelati dolgo i-kano -mistvo zoper sladkorno bolezen \ čisti obliki. To je inzulin. tista snov. * j ki si jo prideluje v trebušni slina j ki organizem sam. da omogoči zgo- ta ZLATI ZAKLAD V OSRČJU VELEMESTA snov oziroma hormon v telesu, je dokazal že prej neki nemški raziskovalce. z epohalnimi poskusi p-i so ngotvili delovanje te snovi. J Poskusne mu psu so odstranili ve- ' • liki* dele trebušne slinavke. Kmalu ; 3- maja: j | otem so m* pokazala na živali vsa Hamburg tipična znamenja sladkorne bu- ta. aprila: Beutsciiland v Hamburg M.aprifa: Stateiidum v Boulogne Sat urn ia v Trst 15. aprila: Bremen v Bremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg I'a ris v Havre 19. aprila: Manhattan v Havre New York v Hamburg 21. aprila: Olympic v Cherbouarg Mauritania v Cherbourg 22. aprila: Chanipiain v Havre Roma v Genoa 25. aprila: Z-«-via than v Cherb-.urg K u ropa v Bremen 26. aprj'a: Bereng:iria v Cherbourg Albert Itallin v Hamburg Veendatn v Boulogne 2. maja: Bremen v Brem«*n Cherliourg Cherbourg lezni. Njegovo telo in imelo več za ! 4"cl!n!e*«ii savoia v Genoa Listi s» te dni poro.'ali. da i sred; Kima. nedaleč od trga Ven zia. našli velik zaklad, ki je v rede11 rasta iti žival najmanj milijon lir. ^ 'dosti inzulina. sladkorna količina krvi in seči je hitro narasla, poj-i , 5. maja: ' Majfstlr v Ch»r»»rjiirjr . -i _ ] it* a ' Wi-.siern'and v Havre vile so se usodne posledice tega po- VoU-ndum 1 'fulsi nlaiit! f'hi'i limirg (.'li«iliuurg Letnica na časopisih je kazala 18: En.. nje se je vsul kup zlatnikov. I iavei so obvestili vodja izkopav pomoč vedno, kadar je bilo treba "J" P*0^ K*«cija, ki je že po opraviti važno tajno delo. [vršnem pregledu ugotovil, da g za dragoeeno zbirko zlatnikov Boulogne je v kratkem času , . . . . ; S. maja: ; poginila. Tako so dokazali, da je p,>- j I^iiay^tle v Havre Na tem mestu podirajo skupi,- ^njkanje inzulina tudi pri človeku j ^ I ^ lopi j. ki SO na poti obnovitvi ^ok smrtonosnega olmlenja. Žeja. | ;Mai^t:)l>ir starih cesarskih forov. Pri tem de-is^!"*» »benje. slaba celit, v l,t o«lkriIi delavci nenadoma vol- rH!l 111 vs0- kar S(' tpI>mei bolnika s 12. maja: lino v zidov j 11 in ko so segli vanjo, Okorno boleznijo, do najtežje sa- so našli v njej štiri usnjene vreče, ^»zastrupitve, je le posledica tega ki so bile zavite v časopisni papXsj Že takrat so začeli poskušati, d 1 bi pridobivali to prevažno snov iz rebušnih slinavk zaklanih živali, ajti slutili so. da bi potem s pre-^ prostimi injekcijami lahko ndprn- ■ "j^e/ij-aria vili bolezen in \*se n;ene jjoslcd-c*. Toda pot do metode, ki je omogočila lyuplc v Havre itliiii«-vv.iska v llavr« Uulterdam v Boulogn«* 13. maja: Champlain v Havre v Cenoa Europ* v Bremen 16. maja: Leviathan v Cherbourg Inoue je bil tudi v zvezi s tako d<)bo rimAill cesarjev do Napole^ to pridobivanje, je bila še.zelo tež-animi kitajskimi ronim z ianon-1 . , . , , »1. . 01-_____1 __: ,, zvanimi kitajskimi ronini z japon-«na razeQ tega M zbirk() ^^ |ka Sele pred desetinii ]eti je to u Kitaj- . -__ . ... . ^ 1___ai.-.. i--,11—:i *--.»t^l.. sko tajno organizacijo na skem. ki že 23 let deluje na to. da hi Japonska zasedla Mandžurijo. Daje je bila ta organizacije tista, ki ie zakrivila zloglasno "prigodo*' z dne 18. septembra 1931. kar je da'o Japoncem povod, da so vdr'i Iv Mandžurijo in ustanovili samo- stanov, krasno izrezanih kamen j fri drugih dragocenosti, ki bi del:i|<' čast vsakemu muzeju. Vsega skupaj je l.ilo za kakšnih l.> kg zlata. Jc i pa ima doslej št1 ne točno ocen Seno vrednost po staroeti in redkojf j najdenih predmetov. stojno manžursko državo. Inouev-' Ui,,lski listi in oblasti so se zveze z velikimi političnimi dogod-i£ele NOVeda tak°j 7aniniati za izvur ki na Kitajskem pa segajo še dalie nenadejanega zaklada. Njeg»,v nazaj. Sedanja preiskava sicer r.i i last">k j'4 nioral biti po dosedanjih dokazala, da je bil udeležen leta j Izvedbah n«"ki antikvar i>o imeiiu 1923. pri antentatu na maršala j Franceiic0 Martinetti. čigar last je Cansolina blizu Mukdena, vendar jbl,a v tistih ('asih ta jc pa vse kaže. da je imel tudi tu t»r-iblt znajl izredni vrednosti svojfh ste vmes. Inoue je bil dolgo na Ki-!M»rilWikih zbirk- kak<"- 1"» . "^'^JiT'vi^W^nXwn "in »11 tajskem kot vohun in gotovo je po- ^ ^edni skoposti. Kaj je moža ^Ta ch t"a da b znal ljudi, ki so organizirali bomini ll^Uo d. d« .L-ri. J , 4 telo samo pnpnmla do tega, da atentat na Cansolina. spelo. Možu, ki je odkril to metodo, je prineslo odkritje Nobelovo m-grado. neštetim bolnikom pa r«-ši-tev eelo v najtežjih primerih. kj» r «0 bili prej zdra\*niki brez pomoči. Injekcirani inzulin nedomešča. oedostojanje naravnega inzulina v telesu, žal, samo za kratek čas. na kar je treba nove injekcije, kajti drugače bi se bolezni vrnila. T11 t • neprestane injekcije niso nič prijetnega, ne glede na to. da sr> zn-radi težkega pridelovanja po umetnem potu tudi precej drage. Z;iln j je zdravilna znanost Iskala in še iš« • j novih načinov, po katerih bi od- Cherbourg New York v Cherbourg 1*. maja: Sta.tenožrešni .-orodnikom, ki so samo na to č kali, da mož umre in da poller* njegova bogastva. Po smrti svoJe žene je živel Martinetti. čeprav u je bilo žc 60 let, z neko 241et» žensko, zaradi katere so mu soro \ niki delali še posebne težave. 1 dama še danes živi in je poroeev; lil ne samo splošno znan učenjak.I]z M«tiiiettUa pisuje kot tutdaskega, a ' ' HI bil temveč tudi dober novinar. V %l Vest 11 i k češkoslovaških novinarjev" so najuglednejši domači novi- 1 skopega človeka. nikak Ta zgodba je vzbudila v Rimu s, a k jnarji napisali s^je spomine o sre-jveda velikanko senzacijo. čanju z Masarvkom, opisali so tudi]*™. 80 86 °*\a*1 1 ^otomt,i Mart"»-njegovo življenje in njegovo delo. T^':1 z zahtevo, «[a Prvi članek je napisal dr. Edvard bl 3™ z,.atl sklati. Iz tej ra llenež, zunanji minister. -PreJ. 1 a bo kaJti mesto je !>0 VS. sedn i k Masar>'k," piše dr. E. BenešJ Pravilih razlastilo hišo, ki so jo "je bil dolgo let v naši republiki podrli, zemljišče pripada nie- | najboljši učitelj politikov in dr-/™"1 ^ las,tl.tudl l,ravico do j žavnikov, ni nehal biti tudi duhov-*^klada. Za zdaj ga ima tudi me. to ri-»ji smrti priredil veliko žalost in je; v svojih shrambah. Tako je sta nar svoji žlahti še 50 let po svt ni pomočnik in vodja novinarjev. Pc*tavil je češkoslovaškemu časnikarstvu veliko in odgovorno nalogo, da bi postalo Šola demokracije in stvarnosti. Opozoril je novinar-j je posebno, naj gledajo na to. da našnji časi ne zahtevajo samo dol dvignejo svoje liste iz provincija- politične voditelje, ki morajo lizma in jim dajo svetovno obzor- podkovani v notranjih in zunanje " i Dr. Beneš pripominjaj da |političih zadevah, temveč tudi zida- , novinarje. »___L _ proizvajalo potrebni inzulin v /a-dr#tni količini. Teh načinov je danes legijon in marsikateri so me l njimi zelo uspešni, čeprav prvotnih inzulinskih injekcij ne morejo p->-\sem nadomestiti. Te so se izkazale tudi proti različnim drugim boleznim, kakor proti mršavosti, brez-tečnosti, oteklinam, morfinizmu itd. V JUGOSLAVIJO Praku Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniko PARIS 18. APRILA 19. Maja — 10. Ju v i a CHAMPLAIN 22. Aprila — /V. Maju ILE DE FRANCE 29. APRILA — 27. MAJA NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAV1JE Za pojisnila in potne nate vpra-talte naš* p^obiaUene «b«nta cfrcaeK JSne ]» STATE STREET, N EW YORK 25. m.ija: Come Ui Savoia v Genoa 26. maja: .M a jest n- v Cherbourg Minnetoiika v ilavre Veendam v Boulogne 27. maja: lie de France v Ilavre S.iturnia v Trat 30 maja: Euru|ia v Bremen 31. maja: M.iuretania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg I'res. Itoo.se vel t v Havre Koma v Gmoa 2. Jun Ja: Olympic v Cherbourg Westernlaiid v Havre 'k'ojendaiii v Boulogne 3. Junija: Chump:ain v Havre Kex v Genoa Britannic v Cobh 6. junija: Leviathan v Cherbourg 7. junija: t'eutschland v Cherbourg Berengaria v Cherbourg 8. Junija: l^i!a.\ette v ilavre Augustus v t»enoa Biemen v Bremen 9. Junija: Statendam v Boulogn« Minn« waska v Cht-rbourg ^ 10. junija: Paris v Ha\re 14. junija: I'res ll.crdlrg v Ilavre Majestic v Cherbourg Xew York v Cherbourg A (j tiita iiia v Cherbourg 15. junija: C»>nt»- di Savoia v Genoa 16. junija: Burni« v r.rcm'n IViinlanil v Ilavre Rotterdam v Buulogne 17. junija: Itritani« v C»bh lie de K; aru e v Havre 20. Junija: l»e <;rasse v Havre 21. Junija: Vul«-an:a v Trat M au retan la v Chert^.urn Albert K.ij'in v Cherbourg Manhattan v Havre 23. junija: Olimjiir v Cherbourg Minfti.nkri v Havre Ve^nd:im v l:oul"gne 24. junija: Champlain v Havre Kex v n»nna Kri mi n v Bremen 27. Junija: L.evia.than v Cherbourg 28 junija: Beren^aria v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 29. Junija: Conte Crand« v Genua 30. junija: Majestic v Cherbourg BtHtendam v Boulogne 1. julija: I'»tis v IU IT« Lafajctt« v Havre 3. julija- Kurcpa v Bremen 5. Julija: falurnia v Tri«t Aquitana v Cherltourg Oeutschland v Cherbourg 7. julija: lie d«- Fran«-«, v Havre Volendarn v Boulogne 8. julija: * Conte di Savoia v Genoa 11. julija: Bremen v Bremen 12. julija: Maxiretanin v Cherbourg NVw York v t'herbouig Cvmplc v Cherbourg 15. Julija: Cliamplaln v Ha\"re R< * v Genoa 18. julija: Leviathan v Cherbourg 19. Ju'ija: Berengaria v Cberl»ourg Manhattan v Havre Albert l'.a!lin v Cherbourg 20. julija: Ma'«•■«» i<* v Cherbourg 21. julija r 1'rirls v Ilavre Kuri>r»a v Itremen Statendam v Itoulogne 26. juliia: I«ifavett«" v Havre .A«|iiitania v Cher|»ourg Hamhur? v Cherbourg Pr«-s. Roosevelt v Ha vre ! 27. julija: Iirem.-n v Bremen 28. Juliia: Vi^nlam v Bniilnrnf lie d»> Fran'e v Ha\re 29. julija: Vulcania v Trst I Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava 'H3k N.M 7 Dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN-EUROPA POSEBNIVLAKob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta aH NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY - NEW YORK