''WAAAAAAAAAAAAAA/WVAAAAAA/W'A^/WWWVW\AAAAAAAAA/' Prihodnjič: Konferenca samoupravljavcev in posebna izdaja v Ptuju Št. 42, leto XXVI 'r/y''^AWAAAA/»AAAAAAC>AAyWVWv >/WvAAAAAAA/W^AAAAAAAAAAAAZv Tovarna barv In lakov Specializirana ca proizvodnje Qa J sodobnejših taSčitnib sred* •tev ca potrebe Industrije Id ^roke potrošnje ‘Vajnovejše ca pomorstvo — ®vtomobilistiko — les - gradbeništvo in ostale veje lahke te>ke Industrije — antibo-r^fclvna za# N ra - zaščita proti kemik ali taro - atmosferskim razmeram id različnim mehaničnim In kemičnim vplivom Zahtevajte prospekte. ^AVOnil.A. NASVETE IN TE?iN1fNO POMflC! sadje in Zelenjavo r w*j| - 2e obe sosedni občini imata atomski reaktor, zadnji čas je, da ga tudi mi zgradimo, Karikatur« a rsi i, k k. Sindikati dobro spoznavajo probleme Iz pogovora predsednika republike Tita s političnim aktivom Makedonije o nekaterih aktualnih vprašanjih ■■J Predsednik Tito se je v svojem pogovoru s političnim aktivom SR Makedonije dotaknil tudi vloge sindikatov in med drugim rekel: »Čudno je na primer, da imajo sindikati v središču, v Beogradu, velike težave, ko je treba uresničiti tisto, kar so sklenili v republiških organizacijah in potem povzeli v središču. Nekatere izmed teh sklepov težko sprejemajo v posameznih forumih, ker vlada pojmovanje, da POGOVOR Z LOJZETOM FORTUNO, PREDSEDNIKOM RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI VEČNO ODLAŠANJE Najbrž ni naključje, da polnimo časopisne stolpce vse bolj pogosto s problemi storitvenih dejavnosti. Te dejavnosti pomenijo danes že 32 "in narodnega dohodka, pred 1 leti je bil njihov delež v narodnem dohodku še za 4 °/o nižji. Poleg tega pa zaposlujejo storitvene dejavnosti četrtino vsega aktivnega prebivalstva. Podatki kažejo torej na znaten pomen storitvenih dejavnosti v narodnem gospodarstvu, hkrati pa, glede na potrebe in možnosti, še na nezadostno razvitost. Znano je na primer, da zaposlujejo razvite evropske dežele v terciarni dejavnosti približno 43 °to prebivalstva, v ZDA celo preko polovice. Prav zaradi takšnih »rezerv« za dodatno zaposlovanje postajamo glede razvoja storitvenih dejavnosti pri nas nestrpni. Delovnim organizacijam beremo levite o hitrejšem razvoju in modernizaciji, le-te pa se prizadeto branijo, da za veliko težav, ki jih premagujejo, večkrat niso same krive. O teh problemih je stekel pogovor z Lojzetom Fortuno, predsednikom RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. VELETRGOVINA . ‘ 'F 'P- ■, -V' iBercdtbr IftlPORT — EXPORT 1 VEDNO SVEŽE • Na vsa odprta gospodarska in samoupravna vprašanja, ki si jih zastavljajo delovni kolektivi storitvenih dejavnosti in njihov sindikat, najbrž ne bo mogoče hkrati odgovoriti in jih v doglednem času tudi rešiti. Nekatere probleme, ki otežkočajo gospodarjenje v teh dejavnostih, pa je vendarle mogoče bolj pospešeno reševati. Katerim problemom bi dali prednost in vztrajali v imenu sindikata, da se tudi čim-prej rešijo? Razmeroma nagel prehod iz enega načina uravnavanja gospodarstva v drugega nosi v sebi posledice nekdanjih administrativnih odnosov v pogojih gospodarjenja storitvenih dejavnosti, ki jih bo potrebno reševati v obeh smereh — izven delovne organizacije in v delovni organizaciji. Gre za različna vprašanja, ker se vsaka panoga v storitvenih dejavnostih ubada s svojimi problemi. Menim, da je potrebno trgovino predvsem materialno okrepiti, če hočemo, da se bo hitreje, predvsem pa bolj učinkovito vključila kot pomembna gospodarska dejavnost v celotno naše gospodarstvo. Z današnjo vlogo trgovine v posredništvu med industrijo in potrošnjo ne moremo biti zadovoljni. Vemo, da se, industrija ne more znebiti zalog, čeprav hkrati ne moremo govoriti o založenosti trgovine in o zadovoljivi ponudbi blaga. Če želimo to neracionalno in zato negospodarno vrzel zapolniti, je nujno, da prevzame tr- govina zaloge pod svojo streho, tako zaloge končnih izdelkov kot reprodukcijskega materiala. Spo-redno s temi obveznostmi pa mora dobiti tudi del obratnih (Nadaljevanje na 2. strani) so sindikati — čeprav realno pojmujejo stvari — nekakšna opozicija vladi. Mislim, da imajo sindikati prav zato, ker vsak dan spremljajo proces našega razvoja, pravico povedati, kaj je dobro, kaj pa bi bilo treba popraviti ali spremeniti. Res je, so ljudje, ki zabavljajo čez sindikate, ki sodijo, da sindikati enostransko pojmujejo stvari in da njihove zahteve včasih ustvarjajo ovire. Jaz pa ravno mislim, da sindikati dobro spoznavajo probleme v našem gospodarstvu in družbenem življenju. Le naj delajo še naprej tako, mi pa si bomo s svoje strani prizadevali, da jim pomagamo in da se po- . stavimo po robu pojmovanjem, po katerih bi bilo treba dejavnost sindikatov zožiti, jo omejiti samo na okvire podjetij.« Ko je govoril o razgovorih, ki jih je imel med svojim obiskom v Liki, Kordunu in Banji, je med drugim rekel: »Znano vam je, da rad na kraju samem slišim in vidim, kakšen je položaj, kaj mislijo in kako dihajo delavci in naši ljudje sploh. Tako bi tudi sicer bilo treba delati. Kadar tovariši v zveznem izvršnem svetu pripravljajo kak ukrep ali predpis, bi se morali najprej na kraju samem neposredno seznaniti s problematiko in šele nato sprejeti ustrezne instrumente. Veste, da smo v minulih dvajsetih letih sprejeli tudi takšne instrumente, ki so nam hitro "zarjaveli«, zato smo jih morali vreči med staro jelezo. To je bil plod prenagljenega in kabinetnega dela. Več se je namreč delalo v kabinetih, manj pa se je proučeval in analiziral položaj na terenu kot podlaga za realno lotevanje in za solidno pripravo pri sprejemanju posameznih odlokov. Tu in tam je šlo to celo na rovaš ugleda naše vlade. Zato se tako ne sme več delat;« NA POT NOVEMU ZAKONU O OTROŠKEM VARSTVU IN OTROŠKEM DODATKU DA BI VSI OTROCI O ® • Najbrž je odveč vnovič dokazovati, da so naši otroci potrebni urejenega varstva kot kruha. Najbrž je tudi odveč ponavljati, da imamo tako siabo urejeno otroško varstvo, da nas je že nekaj let, odkar vemo, da smo glede tega samo za las boljši od Albancev, pošteno sram. In vendar je v teh dneh, ko razpravljamo o osnutku zakona o otroškem varstvu in otroškem dodatku, spet priložnost, da obudimo nekatere resnice o rezultatih dosedanje skrbi za naš najmlajši naraščaj, da bomo vedeli, kje smo, da bomo to, kar imamo, laže primerjali s tistim, kar nam obeta nov zakon in da bomo prav zaradi tega z večjo zavzetostjo pomagali spraviti zakon čimprej v življenje. Katere so torej- najznačilnejše resnice in podatki o neurejenosti varstva pri nas, ki se hkrati ujemajo z vzgojnimi, zdravstvenimi in drugimi problemi v razvoju mlade generacije in z napori za dvig produktivnosti dela. ■ V varstvenih ustanovah sc le 4 odstotki otrok do 15. leta starosti, medtem ko je med zaposlenimi že skoraj 40 odstotkov žensk, v nekaterih industrijskih središčih pa več kot 60 odstotkov družin. ■ V 7-Ietnem načrtu smo na primer zapisali, da bomo pridobili novih mest v varstvenih ustanovah za 43 tisoč otrok. V prvih dveh letih uresničevanja načrta pa smo zgradili novih zmogljivosti komaj za 997 otrok. e ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL O J ■ M H E-U) • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • Z < J H O a o c, O J M K E- ELEKTRORADIO » > » < tj) X P) TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Te HIX O-MERC »TOR CELJE Gradbeni material • železnina • gradbeni material • železnina 'm Gradbeni material • železnina • gradbeni mater ■ V letu 1964 na primer (novejših podatkov ni na voljo, vendar po vsej verjetnosti niso ugodnejši), smo namenili za investicije in funkcionalna sredstva varstvenih ustanov komaj 0,14 odstotka narodnega dohodka. Zadnja podatka najbolj zgovorno pričata, kako šibko materialno osnovo imamo za razvoj otroškega varstva in da je prav v tem jedro vzrokov, da nismo z otroškim varstvom mogli ujeti koraka z ostalim družbenim razvojem. DO LETA 1970 15 "U OTROK V ORGANIZIRANEM VARSTVU Nov zakon, ki so mu dali predlagatelji naslov zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok SR Slovenije, smo dobili v osnutku pred nekaj dnevi. Preden bi omenili najbistvenejšo vsebinsko stran zakona, izračunajmo, kaj bomo pridobili z novim zakonom- a do 1970. leta bi z zbranimi sredstvi zagotovili varstvo v varstvenih ustanovah za 15 °/o otrok do 15. leta starosti ali bolj nazorno — zgradili bomo novih dodatnih zmogljivosti za 40 ti- (Nadaljevanje na 6. strani) REZERVIRANI STOLPEC llllllllllll llllllllllllll!lllllllllllllll!llllllllll!iilllllillllllll!llllllll.!lllllllll!lll!ll |||||!lllllll!ll!!!!ll!lllllllllllllllll!!llllll*lllllllll!lllllllll!llllllli!illlll!l' Hilli ■ - . .. .■ Aiv^- -V Danes in jutri se bodo zbrali ptujski samoupravljavci na svoji prvi konferenci. Ptujske upravljavce zastopa na konferenci 200 delegatov z vseh delovnih področij ptujske komune. Dobro leto je tega. ko so ptujski sindikati in druge politične organizacije začele pripravljati konferenco samoupravljavcev. 2e na prvih posvetih so se Ptujčan; dogovorili, naj bo konferenca sproščen samoupravni dogovor o gospodarskih in samoupravnih odnosih na vseh področjih družbeno ekonomskega življenja ptujske komune. Za tako delovno razpravo so se zavzemali tudi ptujski kolektivi med letom na svojih konferencah v delovnih organizacijah. Pred dnevi so komisije, ki so pripravile obsežno gradivo za konferenco, opravile svoje delo. Prvi del, ki naj zagotovi uspešnost konference, je tako pripravljen. Delovni pogovori na konferenci pa tečejo v treh komisijah. • Uveljavljanje samoupravljanja v delovnih organizacijah ptujske komune. • Vloga družbeno političnih organizacij in skupščine v sistemu samoupravljanja. • Kadrovska politika, šolstvo in izobraževanje Drugi del, ki naj predvsem upraviči naslov konference, pa bo morala zagotoviti razprava. O tem, kaj pričakujejo ptujski upravljavci od svoje konference, smo povprašali nekatere Ptujčane in njihove odgovore objavljamo že v današnjih dveh »rezerviranih stolpcih«. Martin Učakar direktor Delavske univerze Ptuj • Vaša dejavnost je neposredno povezana z izobraževalno politiko delovnih organizacij. Menite, da bo konferenca samoupravljavcev razpravljala tudi o dopolnilnem izobraževanju ali je potrebno po vašem mnenju na konferenci spregovoriti o bolj bistvenih vprašanjih? Menim, da bo potrebno vso obširno problematiko uokviriti v osnovni odnos — samoupravljanje v novem sistemu gospodarjenja. V ta okvir je potrebno zliti vso razpravo na konferenci. Zato mislim, da bi morali izhajati na konferenci iz osnovne resnice, da samoupravljanje ni več politična aktivnost, 'ki nosi v sebi vse mogoče subjektivne birokratske slabosti, ampak da postaja samoupravljanje vse bolj ekonomska nuja, ki terja strokovno odločanje in gospodarno upravljanje. Tak odnos do samoupravljanja je potrebno presaditi v zavest slehernega proizvajalca, ki mora čimprej spozriatj in občutiti, da ne more nič več pričakovati rešitev zunaj svoje delovne Iorganizacije, ampak da so vsi problemi njegovega standarda vezani na dobro gospodarjenje in poslovanje znotraj delovne organizacije. S tako bistveno spremembo v ekonomskih odnosih pa pridobiva samoupravljanje vse bolj na svoji veljavi. O tej veljavi mora govoriti konferenca samoupravljavcev in vsaj delno ugotoviti, kako se nova kvaliteta samoupravljanja že uveljavlja v gospodarskih organizacijah. Dr. Ante Mileta zdravnik v zdravstvenem domu Ptuj Kateri so osrednji problemi zdravstvene službe, ki zaslužijo pozornost konference samoupravljavcev? Glede na reorganizacijo zdravstvene službe je po mojem mnenju potrebno rešiti troje osnovnih vprašanj, da bi dosegli njen namen. • Razmejiti je potrebno pristojnost samoupravnih organov v združenem zdravstvenem domu rn določiti samoupravne pravice delovnih enot. Menim, da je potrebno dati delovnim enotam, ki bodo več 10 kilometrov oddaljene od centralnega upravljanja, večje pristojnosti in zagotoviti zdravstvenim delavcem po enotah večje samoupravne pravice. Kolikšne naj bodo te pristojnosti, naj pove razprava na konferenci. • Ustrezno bo potrebno rešiti delitev dohodka in poiskati ustrezna merila za nagrajevanje ker sicer integracija ne bo izpolnila pričakovanj zdravstvenih delavcev. • Zdravstveno službo bo potrebno z enako višino sredstev tako urediti, da ne bomo krnili pravic zavarovancev, ampak moramo doseči polno zdravstveno varstvo in urediti zavarovancem hitro in iečinkovito zdravstveno pomoč. To pa terja koncentracijo strokovnega dela> smotrno delitev terena in zmanjšanje upravno režijskih stroškov. Franc Sedič poslovodja in predsednik IO sindikalne podružnice trgovskega podjetja Ptuj • Katero vprašanje boste trgovski delavci načeli na občinski konferenci samoupravljavcev? Trgovino bi morali v pogojih gospodarjenja izenačiti z drugimi vanogami gospodarstva. Iz obilice problemov, ki prizadevajo trase gospodarjenje in upravljanje, bi izdvojili vsaj enega — upravljanje s poslovnimi prostori. Vsa ostala gospodarska podjetja so že davno dobila prostore v upravljanje, le mi smo še vedno najemniki, ki plačujemo za naš delovni prostor velike najemnine. Tak odnos ne pomeni le krnjen ja naših samoupravnih pristojnosti, ampak nam. povzroča velike gospodarske težave in zavira razvoj naše dejavnosti. Na vseh koncih nižamo stroške, najemnine pa kar rastejo in vsa naša prizadevanja za zmanjšanje stroškov so tako le polovična. Če bi dobili lokale v dejansko upravljanje, bi imeli seveda večji interes obnavljati> širiti in modernizirati prodajne zmogljivosti. K takemu prizadevanju nas danes nihče ne spodbuja, kajti za vsak vloženi dinar smo kaznovani, saj moramo odšteti za bolje urejen lokal znatno višje najemnine. ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ I ♦ i l A l X ♦ i t W M Murn L J UBIJ ANA ♦ I A ♦ I ♦ ♦ !lllllll!lll!l!!!!!!lli!l!!i|!ll!l! Pravkar smo odprl specializirano blagovnico za prodajo otroške opreme V I. NADSTROPJU TRGOVSKE HIŠE V TOMŠIČEVI 2 -ADAPTIRANI PODALJŠEK STARE TRGOVINE V ZGRADBI CANKARJEVA 1 VSE ZA OTROKE DO 14. LETA STAROSTI VAM BO ODSLEJ NA VOLJO V NAŠEM NOVEM IN POVEČANEM OTROŠKEM ODDELKU! llllllllllllllllllllll!ll!l!l!llillllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!lll!lll!!ll!!lil!lllllllll!llllllll!lllllllllll!l!l!lllllll!llli!ll!lll!W lili® ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Večno odlašanje (Nadaljevanje s 1. strani) sredstev, ki vežejo danes zaloge v industriji. Obe gospodarski panogi živita v medsebojni odvisnosti, vplivata na gospodarski razvoj in poslovni uspeh ene in druge, torej je v interesu obeh, da se čimprej sporazumeta, da bodo večja sredstva v trgovini najbolj racionalno naložena, ker se bodo tudi najhitreje obračala. Drugo pomembno vprašanje, ki bi ga morali čimprej rešiti v prid boljše poslovnosti trgovine, pa je sproščanje cen. Pri administrativno določenih cenah trgovina namreč ne more kdove kako vplivati na proizvodnjo in potrošnjo blaga. Na področju obrti bi se omejil le na storitveno obrt, ker najbolj zaostaja za našimi potrebami. Vedeti je treba, da je 63 odst. osnovnih delovnih sredstev v storitveni obrti iztrošenih, da bi 42 odst. delavnic ali obratov morali zapreti, ker ne ustrezajo higiensko tehničnim predpisom. Dadlje — v tej panogi storitvene dejavnosti prejemajo delavci najnižje osebne dohodke in do nedavnega niso ustvarjali sredstev za akumulacijo itd. Glede na vse to menim, da je potrebno vpeljati v to dejavnost drugačne ekonomske odnose. Delovnim organizacijam v storitveni obrti je potrebno dopovedati, da si morajo najti same prostor v novem gospodarskem sistemu. Če kje, potem bi morali prav v storitveni obrti najprej sprostiti cene. Tako stališče je zavzel republiški odbor že pred poldrugim letom, predvsem z namenom, da naj odloči trg, kaj potrebujemo, da bi končno enkrat ovrgli administrativno ugotavljanje, kdo ima prihodnost in kdo je nima. Gostinstvo se otepa v glavnem z dvema težavama: s stopnjo in načinom obračunavanja davka od prodaje alkoholnih pijač. Menim, da je stopnja previsoka, saj predstavljajo davki povprečno polovico prodajne cene. Se bolj neustrezen je način obračunavanja davka, ki upošteva prodajno ceno, ne pa količine. • Za storitvene dejavnosti je značilno, da je gospodarjenje delovnih organizacij v veliki meri odvisno od občinske politike. Kaj bi morale storiti občinske skupščine, da bi pospešile razvoj teh dejavnosti na svojem območju? Z izjemo trgovine, uravnava pogoje gospodarjenja občinska skupščina. Tako je v domeni občinskih skupščin politika cen, višina obresti od poslovnega sklada, davčna politika, za obrtne storitve in od prodaje alkoholnih pijač, maloprodajni prometni davek v trgovini, razne takse, v domeni stanovanjskih podjetij pa politika najemnin itd. Občinske skupščine lahko sredstva, ki se natekajo od obresti na poslovni sklad namensko združujejo pri kreditnih bankah za vsako dejavnost posebej in jih potlej tudi vračajo v razvoj posameznih dejavnosti. Vemo, da občinske skupščine po novem zakonu urejajo komunalno gospodarstvo s tem, da dajejo komunalnim organizacijam status delovne organizacije, ali status režijske grupe ali zavoda. Naš sindikat se zavzema, da bi komunalne organizacije morale dobiti status delovne organizacije z vsemi samoupravnimi pristojnostmi. Na probleme komunalnih organizacij se navezuje še cela' vrsta nerešenih vprašanj, ki jih je naš sindikat že posredoval občinskim skupščinam in občinskim sindikalnim svetom. Po vsem tem torej ni nobenega dvoma, da imajo občinske .skupščine velike pristojnosti pri urejanju gospodarjenja v storitvenih dejavnostih, hkrati pa polno moč, da s svojimi programi, odloki, zlasti pa z davčno politiko utirajo ekonomsko pot storitvenim dejavnostim na svojem območju. • Kar naprej ponavljamo iste probleme, ki otežkočajo razvoj terciarne dejavnosti, dočakamo pa malo rešitev. Kaj torej storiti in kdo je v prvi vrsti dolžan prisluhniti delovnim organizacijam in na njihove objektivne zahteve tudi učinkovito ukrepati? Odgovor na to, kdo je dolžan reševati probleme, morajo delovne organizacije najprej nasloviti nase. Delovne organizacije so postale nosilci enostavne in razširjene reprodukcije in se morajo zato veliko bolj konkretno lotiti reševanja vseh tistih problemov, ki jim prinašajo večje uspehe dela. V delovnih organizacijah je še vedno problem boljše organizacije dela, večje produktivnosti, zmanjševanja poslovnih stroškov, racionalnega nalaganja in združevanja sredstev, kvaliteta dela in prodaja izdelkov. Res je še nekaj nerešenih vprašanj, ki jih je potrebno rešiti izven delovne organizacije, vendar zato ne ovirajo kolektivov pri ukrepanju pod domačo streho. Ob vsem tem pa nikakor ne odrekam večje odgovornosti tistim činiteljem, ki usmerjajo politiko razvoja od ožjih do širših teritorialnih skupnosti, zbornice, sindikata. Veliko analiz je izdelanih, zatika se le pri uresničevanju. I. V. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV e NOVA GORICA: V četrtek 12. oktobra je bil v Novi Gorici enodneV* ni seminar za predsednike sindikalnih organizacij na šola®' Seminar je v sodelovanju z D6* lavsko univerzo v Novi Gorici organiziral strokovni odbor sindikata delavcev družben1® dejavnosti za občine Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. seminarju, katerega se je ud^ ležilo 25 članov iz vodstev sindikalnih podružnic na šola*1 s področja odbora, so se pogovarjali o pomenu in vlogi izobraževanja v luči novih predpisov in o nalogah in delovanju sindikalnih organizacij n® šolah. Udeleženci so pohvali® to iniciativo in so poudarili koristnost takih seminarjev. riGAKBTS JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O DRUŽBENEM VARSTVU OTROK -NA KOPRSKEM OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU Izboriti več sredstev V torek je bila v Kopru javna razprava o osnutku zakona o družbenem varstvu otrok. Razpravo je organiziral občinski sindikalni svet, k sodelovanju pa je povabil predstavnike delovnih organizacij gospodarstva in družbenih služb vseh treh obalnih občin. Kot je poudaril predsednik ObSS Pavel Pečar, pomeni ta posvet le uvod v nadaljnje razprave na Koprskem, kajti mimo nekaterih posvetov v ožjih kolektivih in širšega posveta za primorsko regionalno območje bo sklicala posvet n osnutku zakona o družbenem varstvu otrok tudi koprska občinska skupščina. Po razpravi na nedavnem posvetu je videti, da so Koprčani pozdravili zakonsko ureditev otroškega varstva, vendar imajo k osnutku zakona nekatere bistvene vsebinske pripombe. »V osnutku zakona je sicer veliko napisanega in malo povedanega,« je ocenil vsebino osnutka nekdo izmed udeležencev. Največ pripomb so imeli koprski diskutanti k temu delu zakonskega osnutka, ki določa administrativno oziroma samoupravno urejanje potreb otroškega varstva. Čemu trošiti že tako pičla sredstva za nov administrativni aparat, ko pa lahko prevzamejo ta del naloge službe, ki že obstajajo v občini. Najbolj primerno se jim je zdelo, da bi priključili bodočo administracijo za potrebe otroškega varstva k temeljni izobraževalni skupnosti, njene samoupravne organe pa Ustrezno razširili. Za bolj čvrsto povezavo s temeljno izobraževalno skupnostjo se navdušujejo tudi zato, ker menijo, da ne kaže ločevati vzgoje in varstva in da bi bilo najbolj primerno vključiti otroka v enoten vzgojni proces od predšolske dobe dalje do šolske vzgoje. Največ pripomb so imeli Koprčani na neizdelan zakonski predpis o financiranju otroškega varstva. Menijo, da bi bilo potrebno dopolniti zakon tako, da bi ločeval sredstva za otroško varstvo in otroški dodatek iz obveznega 2-odstotnega vira. Zakon, ki bi moral rešiti predvsem finančno stran razvoja finančnega varstva, tega pričakovanja s predloženim osnutkom ni izpolnil, ker bo za varstvo pač toliko sredstev na voljo, kolikor jih bo ostalo od otroškega dodatka. Poleg tega bi morali vztrajati pri tem. so poudarili v Kopru, da se namenijo sredstva iz obveznega 2-odstotnega vira izključno za investicije, torej za nadaljnji razvoj otroškega varstva, medtem ko bi se morale občinske skupščine z zakonom zavezati, da bodo skrbele za osnov- no dejavnost otroškega varstva, oziroma jim dati možnost, da predpišejo za svoje potrebe še dodatni prispevek. Koprčani tudi niso zadovoljni z nejasno delitvijo sredstev med republiko in občino. Strinjajo se s tem, da mora republika sicer razpolagati z določenim delom sredstev z ozirom na nekatere ustanove skupnega pomena, vendar bi morala ostati večina sredstev v občini, kajti tu so potrebe po urejanju varstva največje, jih pa republiški organi ne morejo presoditi »na daleč«. -ka 6 SLOVENSKE KONJICE: Po sicer nepopolnih poda1' kih je v delovnih organizac*' jah na območju občine Slov' Konjice približno ena četrti11® ali okoli 1.000 zaposlenih de' lavcev brez dokončane ost)Cv' ne šole. Od tega števila je 600 do 700 takih, ki so mla)šl od trideset let in praktik0 nimajo nobenih možnosti n®' daljnjega napredovanja Sed8' nji zakonski predpisi namreC določajo, da mora vsak ka® didat, ki se želi vpisati v sr£ , njo ali strokovno šolo, ime 1 končano najmanj osnovno 5cr lo. Pri tem pa .je zanimivo. ° je precej delavcev, ki nim81. končane osnovne šole, ti*d med člani izvršnih odboti^ sindikalnih podružnic in orS® nov upravljanja. Vse to seveda vpliva na k1'® tifikacijsko strukturo zap°si ;i; nih v neposredni proizvodni in v upravnih službah. T® tam je po zbranih podatki, P . «V> še precej delavcev, ki njo1 ustrezne strokovne ali šols izobrazbe. O vseh teh vprašv„ njih so pred kratkim razpr® Ijali sindikati in zbor de>° nih skupnosti občinske »kak ščine. V. L- lHII!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllll||l||ll|!llllllll|||||||||||!l|||||||||||||||||||||||||;i|||[||||i;il|||{|||]|||||||||||||||||||||||||| KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC proizvaja In nudi: KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA ROLETE. IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV, PREOBLEČENIH S PLASTIKO STRUŽENE FOTELJE | IZ MASIVNE | BUKOVINE §j Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. Zahtevajte ponudbe! JIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIllllllllllllllllllllllllllllilllll S PTUJSKEGA POSVETA PREDSEDSTEV OBČINSKIH ODBOROV STORITVENIH DEJAVNOSTI PTUJA, Ormoža, Čakovca in Varaždina_ Z lastnimi močmi, vendar kako? mm Ugoden razvoj združenih gostinskih podjetij — od 13 na 22 obratov @ Krivična odmera davkov ustvarja v$e večje razlike med zasebnim in družbenim sektorjem gostinstva S Neustrezen sistem prometnega davka na alkoholne pijače Po tem, kar so povedali predstavniki ptujskih gostincev na nedavnem posvetu, so dosegli največji razvoj v svoji dejavnosti v zadnjih petih letih. Njihova ugotovitev ni izjemna v razvoju gostinstva pri nas, saj kažemo večji interes za to vejo gospodarstva šele zadnja leta, koRudi vse bolj spoznavamo, da imamo neprecenljive, vendar neizkoriščene možnosti za ekonomski razvoj gostinsko turistične dejavnosti. Del ptujskih gostincev se je prav zaradi bolj načrtnega razvoja in investicijske politike, zaradi širjenja zmogljivosti in modernizacije obratov združil v gostinsko Podjetje Haloški biser. Novo podjetje je razširilo svojo dejavnost v razmeroma kratkem obdobju od 13 na 22 obratov. Med novozgrajenimi obrati je nedvomno najpomembnejši hotel »Poetovio«, ki mu ptujski gostinci pripisujejo osnovno vlogo v gostinski turistični dejavnosti v svojem območju. Poleg združenega gostinskega podjetja sta v občini še gostinski podjetji Bori z 9 in Breg s tremi obrati. Združeno gostinsko podjetje haloški biser je vložilo v zadnjih petih letih v širitev in modernizacijo svojih zmogljivosti Približno 400 milijonov starih dinarjev, od tega so naložili kar 215 milijonov lastnih sredstev. Tolikšnega zneska ne bi zmogli, če ne bi sredstev združili. To je hkrati najbolj pozitivna izkušnja združenega podjetja. Ptujski gostinci se namreč dobro zave- labod V tej srajci boš eleganten dajo, da se ne morejo glede nadaljnjega širjenja in modernizacije gostinske mreže na nikogar Zanašati, ne na občino, ne na banke. Opreti se na lastne moči Pa pomeni hkrati ustvarjati čim višji dohodek. V teh prizadevanjih pa jim čedalje bolj mečejo polena pod noge zasebni gostinci, oziroma sedanji predpisi, ki ustvarjajo razlike med enim in drugim sektorjem. RAZKORAK MED ZASEBNIM IN DRUŽBENIM SEKTORJEM Privatno gostinstvo, tako pravi družbeni dogovor, dopolnjuje družbeni gostinski sektor, kjer je potrebno. Kaže, da so te potrebe na Ptuju precejšnje, saj se je povečalo število zasebnih gostišč na 39. Zasebna gostišča pa se razvijajo še naprej, saj današnji davčni predpisi spodbujajo zasebnike za gostinsko dejavnost. Zanje veljajo skoraj enkrat milejši predpisi kot za družbeni sektor, zanje je tudi dovolj, da imajo za nov poklic 8 razredov osnovne šole brez kvalifikacije. Na posvetu je predstavnik gostinskega podjetja Haloški biser te trditve tudi dokazal. Gostinsko podjetje Haloški biser je prodalo v prvi polovici letošnjega leta alkoholnih pijač za približno 238 milijonov starih dinarjev, zasebni gostinci pa približno za 390 milijonov starih dinarjev. Vendar je Haloški biser plačal prometnega davka približno 48 milijonov, zasebni gostinci pa za svoje količine prodanih pijač skupno približno 40 milijonov. Povprečna obdavčitev alkoholnih pijač znaša potemtakem v družbenem sektorju 20,15 %, v zasebnem pa 10,25 odstotkov. Primerjave so nevzdržne in zelo slabo vplivajo na nadaljnji razvoj družbene gostinske dejavnosti. Za nameček pa prenašajo kolektivi družbenega sektorja še očitke - poglejte gostinci, kaj zmore privatnik! Osnovni vzrok za neizenačene pogoje med družbenim in zasebnim gostinstvom je sedanji sistem plačevanja prometnega davka. Prometni davek od prodaje alkoholnih pijač obračunavajo 1 od prodajne cene. Ker vključuje prodajna cena vse režijske stroške, je s prometnim davkom obdavčena tudi kvaliteta usluge, kar daje prednost obratom z nižjim standardom. Tak sistem seveda zavira prodajo kvalitetnih naravnih alkoholnih pijač, zmanjšuje asortiment in slabo vpliva na turistični promet. Zahteve po reviziji prometnega davka so torej povsem naravne, predlog gostincev, da bi služila za davčno osnovo od prodaje alkoholnih pijač količina in ne prodajna cena, pa povsem umesten. LETOS VEC JE OBVEZNOSTI Poleg razlik v prometnem davku na prodajo alkoholnih pijač pa nastajajo še druge razlike med zasebnim in družbenim • gostinstvom. Družbeno gostinstvo ima vse večje in nove družbene dajatve. V Haloškem biseru so jih izračunali in jih primerjali z lanskimi: ■ Prometni davek se je zvišal letos za 30 milijonov starih dinarjev, ■ članarina Gospodarski zbornici SR Slovenije bo znesla več kot 2 in pol milijona, medtem ko so plačali lani le približno 242 tisoč starih dinarjev, ■ vodni prispevek znaša letos 3,800.000, lani pa le 154.000. soč, itd. Podražitve in visoki poslovni stroški pa se slabo ujemajo z nalogami, ki jih prevzemajo gostinci v, razvoju turizma na. Ptuju. Zato se ptujski gostinci sprašujejo: kdo naj bo glede na večjo strokovnost kadrov, opremljenost obratov, kulturnej-šo postrežbo, investicijska bremena tudi bolj stimuliran za svoja prizadevanja. Odgovor bo prej ko slej morala najti občinska skupščina. Z odločitvijo pa se mudi, kajti v družbenem sektorju promet upada, ker so se cene glede na večje obveznosti zvišale, zaradi tega je tudi ogrožena rentabilnost in omajane možnosti za nadaljnje investiranje. Taka končna resnica pa ni kdove kako spodbudna za ptujske gostince, ki se zavedajo, da je njihov obstoj in nadaljnji razvoj odvisen od njih samih in ki hkrati želijo prispevati v skupno ptujsko gospodarstvo še večji delež, kot so ga zmogli doslej. I. V. ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\V.\ Pravna posvetovalnica *VpRašanje : je Prejel sem. odločbo o prenehanju dela zaradi ukinitve mo-s ga delovnega mesta na podlagi sklepa upravnega odbora ter nato zoper to odločbo v 15-dnevnem roku vložil ugovor. Ujetje mi je na moj ugovor odgovorilo šele po dveh mesecih q Pol z obrazložitvijo, da so moji ugovori neutemeljeni. Ker 0t,'°Ba temeljni zakon o delovnih razmerjih, da mora delovna IjJV^izacija odgovoriti na ugovor v 30 dneh, me zanima, ali 0 vložim sedaj tožbo zoper odločbo o prenehanju dela, ker ^jjateklo od vložitve ugovora že več kot 60 dni, kolikor je 00 R predvidel za vložitev tožbe, če delovna organizacija ni ®°Vorila na ugovor delavca. — V. M., Ljubljana C1 Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa v svojem 124. Oi„ l1-. da lahko . delavec izpodbija dokončno odločbo delovne ša^anizacije v 30 dneh. V vašem primeru, kot ste ^ga v vpra-opisali, se je sodna praksa postavila na stališče, da lahti« vl°žite tožbo v 30 dneh od prejema drugostopne odločbe vlo?>le or8anizacije, ne glede na to, da je od ugovora, ki sle ga Ž6 "j zoper odločbo prve stopnje delovne organizacije, poteklo ri6 'eč kot 60 dni. Sodišča so se namreč postavila na stališče, da *gc,.1T10re trpeti škode delavec zaradi tega, če delovna organi-'1a oz. njeni samoupravni organi niso izpolnili po zakonu do-lo dolžnosti. Kolikor nameravate zp odbij ati odločbe de-e organizacije o prenehanju dela, lahko to storite s tožbo. b6 Sr° morate vložiti v 30 dneh od prejema drugostopne odloč- 1 A. POLJANŠEK * VPRAŠANJE: V0u Podjetju, v katerem sem zaposlen, sem letos ponovno iz-cijg v organe samoupravljanja. Spričo kritične poslovne situa-' v Podjetju bo sledilo občutno zmanjšanje delovne sile, med ho verjetno prišlo tudi do ukinitve mojega delovnega ^elavi!ma me’ ali ie mogoče odpovedati delovno razmerje članu haniu n a sveta in v katerih primerih ter ali je sklep o prcne-tionU ”ela zakonit, če delavec med odpovednim rokom nena-a zboli? T. B., Ljubljana . Po drugem odstavku 107. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih delovna skupnost ne more skleniti, da bi zaradi odprave delovnega mesta oz. zaradi zmanjšanja dela ali poslovanja, proti njegovi volji prenehalo delo v delovni organizaciji delavcu, ki je izvoljen član DS ali UO oz. kakšnega drugega ustreznega organa delovne organizacije, odbornik ali poslanec zbora delovne skupnosti. V tretjem odstavku istega člena pa je določena izjema, da lahko sklene delovna skupnost, da preneha delo v delovni organizaciji delavcu, ki je član delavskega sveta ali upravnega odbora oz. ustreznega drugega organa, če je odpravljena njegova delovna enota in ni možnosti, da bi bil razporejen na drugo ustrezno delovno mesto v delovni organizaciji. Glede na dejstvo, da ste član organa samoupravljanja, vam zaradi ukinitve delovnega mesta vaša delovna organizacija ne bo mogla vročiti sklepa o prenehanju dela. Ta zaščita, ki jo predvideva temeljni zakon o delovnih razmerjih članov organa upravljanja, pa se ne nanaša na primer, kadar naj bi delavcu prenehalo delo zaradi nezadovoljevanja zahtev delovnega mesta. Kadar delavec v »teku odpovednega roka« zboli, mu preneha delo v delovni organizaciji s potekom tega roka in njegov bolniški stalež nima vpliva na zakonitost odločbe, ker temeljni zakon o delovnih razmerjih ščiti delavca le v primeru .bolezni tako, da v tem času delovna organizacija ne more sklepati o njegovem prenehanju dela. Pravice do nadomestila osebnega dohodka po preteku »odpovednega roka« pa lahko delavec uveljavlja pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanj e. X A. POLJANŠEK ■■aaB j Viktor Prelog ^ vodja cestnega prometa v TGA Kidričevo • V vašem delovnem kolektivu ste že } imeli konferenco samoupravljavcev. Kaj J menite o tej konferenci in konferencah i&šMijjfeBSSl samoupravljavcev sploh? / Predvsem menim, da bi morali pripraviti take konference‘j že prej. Naša konferenca je bila v znamenju proizvodnih težav I — naša delovna organizacija ima namreč probleme s prodajo aluminija — po drugi strani pa smo veliko govorili o organizacijskih vprašanjih. Morda bi morali posvetiti več pozornosti | udeležbi in aktivnosti samoupravljavcev v decentraliziranih sa-' moupravnih organih... i Menim, da bo občinska konferenca skupaj z republiško in zvezno pripomogla k dokončni razjasnitvi nekaterih problemov, da se bodo naša mnenja upoštevala, problemi na ta način laže rešili» vse to pa bo pripomoglo k afirmaciji samoupravljanja. 1 I * Danilo Masten i sekretar Strojnih delavnic, Ptuj ter predsednik MO sindikata storitvenih dejavnosti: • Kakšna je vaša ocena konferenc v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti, ali menite, da delovni program omogoča rešitev vseh aktualnih problemov s tega področja? Na osnovi konferenc v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti, ki so že bile v vseh teh organizacijah, lahko trdim, čla je bilo premalo razprav in predlogov, kako rešiti vprašanje samoupravljanja v manjših delovnih kolektivih. Po drugi strani pa so konference ravno v tej dejavnosti pokazale neko pasivizacijo samoupravljavcev, ki ji botruje naša stara praksa, da o problemih preveč govorimo, rešimo jih pa ne. Priprave na občinsko konferenco so bile skrbne in dovolj obširne, tako da bomo na konferenci lahko prišli do skupnih stališč za razvoj in poglabljanje samoupravnega mehanizma. Seveda ne pričakujem, da bomo na konferenci lahko rešili probleme delovnih organizacij storitvenih dejavnosti, saj le v občinskem merilu niso rešljivi. Kljub temu pa upam, da bo konferenca pripomogla k širitvi samoupravne zavesti. Ob tem pa želim, da bi prešla v samoupravljavce, člane delovnih kolektivov zavest, da je treba probleme reševati, se z njimi spopadati znotraj delovnih organizacij, ne pa upati samo na zunanje rešitve. Marjan Župec predsednik DS Tovarne avtoopreme Ptuj • Ali menite, da bo konferenca samoupravljavcev pripomogla k rešitvi najaktualnejših družbenih in ekonomskih problemov? Nekateri naši delovni kolektivi — med njimi je tudi TAP — so se srečali ob reformi z vrsto problemov, ki jih še vedno niso uspeli rešiti. Znašli smo se v čudni situaciji: povečujemo storilnost in zato bomo morali morda celo odpuščati, ker pač ni obratnih sredstev za širitev proizvodnje. To nedvomno vpliva na razpoloženje v kolektivu, ki se vseskozi srečuje s težavami, kjer je bila vrsta bremen prenesena na rame slehernega člana kolektiva. Zato menim, da so najaktualnejši družbeni problemi prav ekonomski problemi in menim, da nam.le razpravljanje ne bo nič pomagale. Pomembnejše je, kako bomo v samih delovnih £ organizacijah uspeli sprejeli ustrezne sklepe ter ukrepe ures-<► ničiti. IfNHNMNK .............................""Trmnilllllin Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR PRODAJNI SERVIS ........it,, „ „,,,,,, S™ S TUJINO iiiiiimi IBI ITAL J JANŠKO-JUGOSLOVANSKI SINDIKALNI RAZGOVORI V LJUBLJANI" ZAKLJUČENI »Za nas so dragocene vaše izkušnje« Ob zaključku razgovorov med delegacijama CO sindikata storitvenih delavcev Jugoslavije in italijanskega sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev (CCGIL -FILCAMPS) smo povabili na kratek pomenek generalnega sekretarja italijanskega sindikata Domenica Banchierija. chierija. »Vaš najgloblji vtis?« »Najvažnejše se mi pač zdi to, da smo od razgovorov o možnostih in sploh o koristnosti sodelovanja prešli h konkretnemu sodelovanju. Izmenjali smo namreč, razen vsega drugega, tudi naše izkušnje in poglede glede razvoja trgovi- ne, položaja delavcev v trgovini in vloge sindikata pri urejanju življenjskih razmer trgovskih delavcev v obeh državah. Drži sicer, da nas ločujejo razlike v družbeni ureditvi obeh držav. Vendar pa so za nas izredno dragocene vaše izkušnje in vloga sindikata pri urejanju ekonomskih vprašanj trgovine. Od tega pa je, končno, odvisna tudi življenjska raven trgovskih delavcev, kar pomeni eno ,od glavnih nalog našega sindikata. No, povedal bi še to, zakaj nas zdaj tolikanj zanimajo izkušnje vaših sindikatov pri urejanju teh zadev. Tudi pri nas, v Italiji, namreč po dolgem času vendar 'spet pripravljamo petletni državni plan razvoja gospodarstva. Sindikati se bomo ob tem morali odločiti za neko stališče. Zato so za nas vaše izkušnje tako dragocene, kajti doslej smo se pri nas ukvarjali predvsem s klasično, zaščitno funkcijo sindikata. Zdaj pa gre za veliko več!« ->S potekom in rezultati razgovorov ste torej zadovoljni?« »Seveda smo! Se toliko bolj pa zato, ker smo obiskali tudi več trgovskih in turističnih podjetij v Ljubljani in na Gorenjskem. Povsod so nam ljudje iz podjetij povedali svoje praktične izkušnje. Tudi napak in spodrsljajev niso zamolčali. Skratka: izmenjava izkušenj je bila tudi z vaše strani zelo odkrita, kar — verjemite ml — znamo ceniti.« -mG Hlllllll — 1111111111111 emona miitim II 41II I t i l i l RAZGOVOR Z MILOVANOM RAKOVIČEM, TAJNIKOM MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV GRAD* BENISTVA V LJUBLJANI__ ___________- IN ©posredni razgovori Tako kot drugi mestni odbori strokovnih sindikatov je tudi ljubljanski mestni odbor gradbeništva za boljši stik s članstvom organiziral razgovore v 11 manjših delovnih organizacijah, predvsem v tistih, kamor so doslej bolj poredko prihajali sindikalni delavci z občinskih, mestnih in republiških forumov, da bi se seznanili s problemi, ki tarejo ta podjetja. Prav omenjeni razgovori pa so pokazali, da je neposreden stik članstva, konkretno v tem primeru z mestnim odborom sindikata delavcev gradbeništva, zelo koristen, ker so se odkritosrčno pogovarjali tudi o težavah, ki sicer ne bi zagledale belega dne, še manj pa da bi jih rešili. »Reformni ukrepi so za nekaj časa prizadeli skoraj vse delovne organizacije, ki smo jih obiskali, med njimi Ljubljanske opekarne, Izolit, GP Bežigrad, GP Grosuplje, Universale itd.,« je v razgovoru povedal Milovan Rakovič, tajnik mestnega odbora sindikata delavcev gradbeništva v Ljubljani. »Toda takoj naj dodam, da se položaj tudi v teh podjetjih izboljšuje in so skoraj povsod, kjer smo se pogovarjali, optimistično razpoloženi glede nadaljnjega razvoja posameznih gradbenih in podobnih podjetij.« »Veliko je bilo govora, da so gradbena podjetja takoj po reformi pa tudi v zadnjem obdobju precej odpuščala delavce. Zavoljo tega bi bilo zanimivo slišati, kaj ste ugotovili v razgovorih s predstavniki teh delovnih organizacij ?« »Ob normalni fluktuaciji v podjetjih, ki smo jih obiskali, zavoljo reformnih ukrepov niso odpuščali delavcev. Trenutno pa so razmere takšne, da nekatera podjetja tudi zdaj ne nameravajo odpuščati delavcev niti sprejemati novih. Dejstvo je tudi, da bi nekatera podjetja rada sprejela nove delavce, pa jih " ne dobijo. Seveda bi sprejela izključno kvalificirane delavce, to je zidarje; tesarje in podobne.« Tovariš Rakovič je nato povedal, da so se v skoraj vseh obiskanih podjetjih precej razburjali zavoljo privatnikov. 1 »Pripovedovali so nam« je nadaljeval tovariš Rakovič, »da so privatniki v priviligiranem položaju, vsaj kar zadeva dajatve in’ da' imajo možnost »fiiišti1 nja«. 'A kljub tem pripombarh nikjer niso naredili poglobljene analize? ki' bi pokazala; v čem se izraža neenakopravnost njihovih podjetij v primerjavi z zasebniki«. Člani mestnega odbora sim dikata delavcev gradbeništva So se v razgovorih s predstavniki 11 delovnih organizacij pozanimali tudi, kakšna je aktivnost sindikalne podružnice.. Tajnik mestnega odbora sindikata delavcev gradbeništva je na vprašanje, kako so v crnenje-ftih podjetjih sprejeli zaključke 5. plenuma Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane, ki je razpravljal o nalogah ljubljanskih sindikatov pri uresničevanju sedanje faze gospodarske reforme, odgovoril takole: »Kljub temu, da smo vsem sindikalnim podružnicam poslali zaključke petega plenuma, potem zaključke ustanovnega občnega zbora in program dela našega odbora ter jih prosili, da dajo nanje pripombe, nismo dobili nobenega predloga. V razgovorih smo ugotovili, da v večini primerov gradiva niso poznali niti prebrali. Predlogi o tem, s čim naj se ukvarja naš odbor sindikata, so se izoblikovali bolj ali manj spontano, glede na trenutne težave v posameznih gradbenih in podobnih podjetjih ... Rad bi še povedal, da se moramo v prihodnje res posluževati več neposrednih razgovorov. Opozoril bi, da je nastop Rudija Bregarja, predsednika ljubljanskih sindikatov, v posameznih sindikalnih podružnicah vzbudil mnogo več zanimanja, kot pa vsa- pisani mate- riali. Spoznali smo tudi, da se bomo morali v prihodnje pri tem več posluževati tudi tiska, tako Delavske enotnosti kot radia in televizije ter s tem omogočiti neposreden stik med vodstvom našega odbora in članst- vom.« »Ali bi lahko za zaključek tega razgovora povedali še, s čim se trenutno največ ukvarjajo sindikalne podružnice v obiskanih podjetjih?« »Njihova dejavnost je v tem razgibanem družbenem in S°" ■ spodarskem življenju zelo P6-stra. Mimo tega, da se na se- ( Stankih izvršnih odborov se zmeraj radi pogovarjajo o nakupu ozimnice ter o organizaciji raznih proslav, smo opazili n* njihovem dnevnem redu tu°! bolj tehtne probleme. Niso redki primeri, ko so se prav sindikalne podružnice zavzele za dobro izoblikovana merila nagrajevanja, dk to, da se uredi topi1 obrok, da imajo samoupravni akti res tisto veljavo, kot jo morajo imeti, skratka, za vse tisto, kar je v prid zaposlenim v gradbeništvu.« M. 2. - ZAPISEK Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA DELAVCEV] PROMETA IN ZVEZ r*r i-v ELEZNICARJI VSEGA SAMI NE ZMOREJO V vrsti posvetovanj o gospodarskih gibanjih v panogi prometa in zvez ter vlogi sin* dikata pri razreševanju nalog gospodarske in družbene reforme je predsedstvo RO sin* dikata delavcev prometa in zvez skupaj s pododborom za železnice tokrat razpravljal0 o gospodarjenju na slovenskih železnicah v prvem polletju letošnjega leta. Podatki kažejo, da udeležba železnice v skupnem javnem prevozu blaga in potni' kov še nadalje pada. Zaradi tega tudi slovenski železničarji niso uresničili vseh predvidevanj za prvo polletje letošnjega leta, v katerem so — razen vsega drugega — zabeležili tudi 140 milijonov S-dinarjev obračunske izgube. Rezultati pa bi bili še velik0 slabši, če slovenski železničarji pri iskanju notranjih rezerv, modernizaciji in uvaja n ju sodobnejših oblik poslovanja ne bi bili iznajdljivejši in vztrajnejši v primerjavi * ostalimi kolegi v državi. V merilu jugoslovanskih železnic namreč ugotavljajo v tem času kar 8 milijard in 670 milijonov dinarjev obračunske izgube. ne načrte za splošno moderni" Vendar slovenski železničarji . ne mislijo, da so storili že vse, kar je v njihovih močeh, da bi gospodarili uspešneje in da bi svoje delo in poslovanje bolj prilagodili potrebam ostalega gospodarstva. Prepričani pa sm da njihova prizadevanja po nepotrebnem ovira vmešavanje državnih organov V čisto njihove,' železniške posle. Če je z novim zakonom o jugoslovanskih železnicah tudi železniški promet postal gospodarska panoga, kot so vse druge, potem mu ne bi smeli predpisovati posebnih pogojev, ki veljajo samo zanj in za nikogar drugega. Nič ni narobe, če katera koli druga delovna organizacija opusti nekatere vrste proizvodov ali storitev. Železnica pa mora vzdrževati prevozne poti in mora opravljati prevoze, tarife pa sporočati najmanj za 90 dni vnaprej. Razen tega transportna podjetja nimajo nobene samostojnosti pri določanju tarif za tranzitne prevoze blaga, ampak ta element poslovnosti ostaja v izključni pristojnosti skupnosti jugoslovanskih železnic. Zaradi vsega tega je bistveno krnjena samostojnost in poslovnost železniško transportnih podjetij. Slovenski železničarji pa zahtevajo, da pristojni organi čimprej dovolijo sprostitev cen v potniškem prometu in uveljavitev relacijskih cen vsaj na magistralnih progah. Če bi bil hkrati zakonsko določen rok, v katerem pristojne družbene skupnosti morajo sporočiti svojo odločitev glede obstoja in financiranja deficitarnih prog, bi železnica brez zvišanja povprečnih sedanjih cen zlahka pokrivala sedanje izgube, ustvarjala tudi večjo akumulacijo, obenem pa bi vsaj približno spet postala konkurenčna javnemu cestnemu prometu. Slovenski železničarji vedo, da s svojimi zahtevami ne bodo zlahka prodrli, ker mnoge občine in tudi republiška vodstva menijo, da železnica pomeni tisto javno službo, ki naj na svojih plečih vzdržuje tudi številna podjetja ali celotne panoge, katerih sedanja akumula-tivnost bi se takoj zmanjšala, če bi železnica začela uveljavljati bolj ekonomske cene prevozov. Navzlic temu pa so prepričani, da do sprememb in premikov v smeri, ki jo zahtevajo, mora priti, če naj reformo uresničujemo dosledno in na vseh področjih. Kakor so poudarili na razširjeni seji predsedstva RO sindikata delavcev prometa in zvez, sindikati podpirajo ta prizadevanja slovenskih železničarjev, vendar pod pogojem, da se bodo razreševanja problemov in nasprotij na jugoslovanskih železnicah lotevali dosledno po samoupravni poti. Hkrati pa predsedstvo meni, da bi družba — poleg odpravljanja naštetih in še drugih problemov — morala zlasti s krediti pod ugodnejšimi pogoji podreti sicer zna- 5 Bi* : ffif v i TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIR-NA-VERITAS« AVTOMATIH, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15 %>. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. ZA VAS TRANSISTOR. ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE Tsobvdževnnje in hultuva OB DOGODKIH NA OSNOVNI ŠOLI SLOVENSKA BISTRICA »Zamudniška«, toda ne prekasna spoznanja • Vrhovno sodišče SRS je izdalo 28. septembra 1967 razsodbo, ® s katero je ugodilo pritožbi tov. L. P., istočasno pa pritožbi, ® ki je bila vložena v imenu delovne skupnosti osnovne šole • Slovenska Bistrica zoper sklep Skupščine občine Slovenska ® Bistrica, s katerim je le-ta razveljavila sklep sveta šole o iz-® volitvi ravnatelja tov. L. P. z dne 21. februarja letos. 6 Dne 3. oktobra je izvoljeni ravnatelj zahteval predajo poslov. ® Večina članov delovne skupnosti se z njegovim prihodom ni ® strinjala, kljub temu, da spoštuje razsodbo Vrhovnega so-® dišča SRS. Prihod novega ravnatelja je bil povod za preki-® nitev dela dne 5. oktobra, ker večina članov delovne skup-® nosti sodi, da so jim bile po 18. marcu letos v vedno večji ® meri kršene samoupravne pravice. Seveda se je po teh dejstvih, Povzetih po poročilu delovne skupnosti, potrebno vprašati, kako in zakaj so bile kršene samoupravne pravice delovne skupnosti? Zakaj le-ta istočasno Poudarja, da spoštuje zakonitost, obenem pa np želi, da se Pvelja\Ii razsodba Vrhovnega sodišča SRS? DELAVSKA ENOTNOST je Poročala o poteku zbora delov-ne skupnosti te šole dne 28. jaguarja letos v članku »Sola stoji direktorja ni«. Kolektiv šole 3e bil takrat ogorčen, ker je bil P° treh razpisih še vedno brez ravnatelja. In oglasila se je javnost, ki ji ni bilo vseeno, kakš-Po razmere vladajo na šoli •IMPOL, osnovna organizacija Zg. Bistrica, občinski svet Za šolstvo), saj je novo moderno s°lsko poslopje bilo že dograje-P°, učiteljski kolektiv pa zapo-Slen predvsem s personalnimi vPrašanji, namesto s svojimi strokovnimi problemi. SVET NI PRISLUHNIL KOLEKTIVU Ko je zbor delovne skupnosti januarja zadolžil razširjeno r3zpisno komisijo, da ponovno Predlaga svetu vse možne kantate, ki so se javili na tretji razpis, so člani razpisne komi-Slie že dobro poznali razpoloženje v kolektivu. Velik del kolektiva je namreč bil naklonjen kandidatu J. N., ki so ga kot pridanega prosvetnega delavca in Predsednika gradbenega odbora d novo hospitacijsko eksperimentalno šolo v Slovenski Bibiči priporočali tudi predstavniki družbenopolitičnih forumov ^ občini in Zavod za prosvetno ^agoško službo Maribor. Ta 3s pa tudi ni bila več skrivat, da se je v svetu šole precej P.krito formirala manjša skujta, ki je sicer zelo občutljivo •;aeirala na vsako priporočilo A* zunaj, manj pa je bila pri-Mavljena prisluhniti kolektivu. Razširjena razpisna komisija se je odločila, da bo izmed dveh kandidatov, L. P. in N. J., predlagala samo kandidata N. J. (imena namenoma označujem le z začetnimi črkami, ker važni so postopki in ravnanje, ne pa priimki ljudi!). Ker pa je na tako odločitev komisije svoj ugovor poslal kandidat L. P. in so tudi nekateri člani sveta vztrajali pri dveh kandidatih, je komisija končno predlagala svetu oba kandidata in svet je izvolil kandidata L. P. Ker pa je svet šole prehitel z izvolitvijo zakoniti osemdnevni rok, v katerem naj bi imel kandidat N. J. možnost ugovora, ker ga komisija ni obvestila, da je dobil sokandidata, se je tovariš N. J. pritožil na Občinsko skupščino, ki je 14. marca izvolitev ravnatelja L. P. razveljavila. Zapletov še ni bilo konec. Osemnajstega marca je svet šole sklenil, da bo tudi on tožil Skupščino občine Slovenska Bistrica zaradi kršenja svojih pravic. Istega dne je sklenil, da bo zadolžitev v. d. direktorja poveril drugi tovarišici, čeprav je zbor delovne skupnosti 28. januarja vztrajal, da ostane na tem mestu do izvolitve ravnatelja tovarišica, ki ji je svet že prej poveril to dolžnost. Dan kasneje je koiektiv z resolucijo opozoril svet, naj nikar ne dela več mimo interesov kolektiva. A že naslednji dan se zopet nekateri člani sveta niso hoteli udeležiti zbora delovne skupnosti vse dotlej, dokler ne bi zborovanje zapustili predstavniki Skupščine in Občinskega sindikalnega sveta. V svoji trmi pa so morali popustiti in so — kot pravijo zdaj člani kolektiva — ponovno obljubili, da bodo spoštovali interese kolektiva. Z anketo v kolektivu so ob tej priložnosti ugotovili, da nobeden od obeh kandidatov za ravnatelja v kolektivu nima več za seboj večine, zato so videli rešitev le v novem razpisu. In razpisna komisija je sklenila, da nobene- ga od dotedanjih dveh kandidatov ne bo več predlagala, kajti razcep, ki je nastal v kolektivu, bi lahko pomagal zgladiti le nov, neprizadet kandidat za ravnatelja. DELOVNA SKUPNOST NIKOLI NI BILA TOŽNICA Tovariš L. P. je kmalu nato obvestil razpisno komisijo, da se je pritožil na Vrhovno sodišče SRS, ker smatra, da je bil zakonito izvoljen. Razpisna komisija je sklenila počakati na rešitev pritožbe, svet šole -pa se je pridružil tov. L. P. in sklenil tudi vložiti pritožbo na Vrhovno sodišče SRS zoper sklep o razveljavitvi izvolitve ravnatelja. Osamljena pa so ostala opozorila posameznikov šolskega sveta, da je ob takem koraku poprej treba vprašati za mnenje tudi kolektiv. V. d. ravnateljica je v skladu z opozorili kolektiva, naj svet samovoljno ne ukrepa, preprečila odpošiljatev tožbe. Tožba pa je bila vseeno vložena, čeprav z njeno vsebino niso bili seznanjeni niti člani sveta niti vodstvo šole niti delovna skupnost. Podpisala jo je predsednica sveta in kolektiv je bil ogorčen nad njeno razlago, da svet lahko vloži tožbo brez soglasja kolektiva. Ob začetku novega šolskega leta tožba še ni bila rešena in komunisti so svetu šole predlagali, da naj tožbo umakne, se odkrito pogovori s tovarišem L. P. ter mu poskuša razložiti, zaradi česa se je razcepil kolektiv. Svet je tudi to odklonil. Ogorčenje kolektiva je doseglo svoj vrh, ko je 12. oktobra izvedel, da je tožba sveta podpisana z »delovna skupnost, zastopana po svetu šole«. Ponovno so terjali, naj svet tožbo umakne. Vodstvo šole pa zadolžili, da obvesti Vrhovno sodišče, da delovna skupnost s tožbo nima nič opraviti. Predsednica ni hotela sklicati sveta šole, da bi sklepal o umiku tožbe. Sklicala ga je podpredsednica in svet je sklenil tožbo umakniti. Toda predsednica sveta je že pred tem tako rekoč privatno podpisala akt v imenu sveta in s tem močno kršila svoje pristojnosti. V razsodbi Vrhovnega sodišča SRS z dne 30. septembra je rečeno, da je delovni skupnosti ugodeno zaradi imenovanja ravnatelja zoper toženo stranko Skupščino občine Slovenska Bistrica. Kolektiv je razsodbo sprejel z ogorčenjem, saj je predsednica sveta zlorabila svoj položaj in tožila v imenu delovne skupnosti. Kako je bilo 5. oktobra ob prihodu izvoljenega direktorja na šolo, smo uvodoma že zapisali. Kolektiv ga je povabil v svojo sredo in mu iz oči v oči povedal, kaj o celotni zadevi sodi. Ne bi na dolgo ponavljali: Svet šole je ves čas deloval mimo kolektiva in mnogi posamezniki v njem so zato izgubili vsak ugled v kolektivu, saj so krivi mnogih razprtij. Žal kolektiv sveta ni pravočasno odpoklical, ker so verjeli njegovim »spokorniškim« obljubam. Smatrajo, da se s prihodom tovariša L. P. kolektiv notranje ne bi konsolidiral in vidijo rešitev le v novem razpisu, v novem človeku, ki v vse dosedanje razprtije ni bil vpleten. Zahtevajo odstop 6 članov sveta, ki so se prekršili zoper 17. člen statuta šole. Izvoljeni ravnatelj je seveda vztrajal pri tem, da je zakonito izvoljen. A kolektiv pravi: tudi v razsodbi Vrhovnega sodišča piše: »Pravica delovnega kolektiva je, da si izbere za direktorja kandidata po svoji presoji.« ZDAJ JE CAS, DA SE KOLEKTIV NOTRANJE UMIRI IN UREDI SVOJE ODNOSE Na željo sindikalne podružnice na osnovni šoli v Slovenski Bistrici so pred dnevi šolo obiskali predstavniki RO sindikata delavcev družbene dejavnosti in Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Kakorkoli so dobro razumeli ogorčenje kolektiva, pa so jih opozorili, da je Vrhovno sodišče »njihov primer« posredovalo skupščini SRS, kot primer kršitve zakonitosti in nespoštovanja avtoritete sodišča. S formalno pravne strani kaže, da ima šola zdaj zakonito izvoljenega ravnatelja. Žal sindikat v času, ko so se kar po vrsti kršile samoupravne pravice delovne skupnosti, ni iskal pravnega nasveta, ki bi ga lahko dobil, če ne drugje, v pravni posvetovalnici pri RS ZSS. Saj je verjetno prav pomanjkljiva interna zakonodaja, ki točno ne opredeljuje pristojnosti sveta, delovne skupnosti, vloge predstavnikov javnosti itd., prispevala svoj delež k celotni zapleteni situaciji. Določena moralna zmaga kolektiva pa je vendarle v tem, da je svet šole pred dnevi moral odstopiti. Težko je v takih trenutkih Zborovanje prosvetnih delavcev je minulo soboto organiziral °bčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Brežice. Brežiški prosvetarji so ob tej priliki prisluhnili zelo zanimivemu predavanju Franca Kimovca-Žige, podpredsednika republiške konference SZDL, ob 50. obletnici oktobrske revolucije, imeli pa so tudi protestno zborovanje ob dnevu solidarnosti * vietnamskim ljudstvom. , Sicer pa so zborovanja prosvetnih delavcev, ki so prišla ze v navado, tolikanj bolj koristna, kolikor skrbneje so pripravljena. Brežiško je po svoji zasnovi gotovo bilo dobro zamišljeno, SaJ so se na njem prosvetni delavci seznanili z informacijo ? delu in problemih temeljne izobraževalne skupnosti, poslušali informacijo o trenutnem finančnem položaju šolstva v Brežicah !er se seznanili z osnutkom srednjeročnega programa razvoja s°Istva, otroškega varstva in kulture v občini do 1970. leta. kolikor je splošni vtis o Hetn°Vah osnutka srednjeroč-i >a Programa za razvoj zlasti fa*7o'a v občini Brežice do le- J •)en0i ugoden, ker je to poglav-Programu zelo konkretno, a), pru lje l-,sko in dinamično zastav-. pa je splošni vtis po HpJ1Hih izvajanjih o proble-temeljne izobraževalne $0] bhosti in finančni situaciji Vpr Ya takšen, da se je treba viče ati" Ali 3€ bilo res upra-tiasm? prosvetnim delavcem o ,'bati samo temno podobo W.lenutni situaciji in jim s čepr Poglabljati malodušje, pa hi r3-v trenutna situacija res ža\-pZnafa? A če so trenutne te-..uavidez še tako nepre-bj J've, ob njih vendarle ne kar • el* zanikati vsega tega, host',e ^ružbeno-politična skup-Storji V Preteklosti že dobrega tanii.3,.za šolstvo, ni mogoče in m i • ze*° konkretnih pobud stv- 3 n'b osnov za razvoj šol-’ *lakršnega očrtuje osnu-Hc i Rrednjeročnega programa^ tneg6 v besedah, temveč tudi v sih, Sel.)0''n*b finančnih odno-*v’tnni mogoče šolstvo in pro-atavne 'Klavce te občine eno-hekat° P°staviti ob rame tistim erim slovenskim občinam, ki so zagotovo v prvi vrsti potrebne materialne pomoči republiške izobraževalne skupnosti. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: DOSLEJ ŽE VEG KOT 300.000 N-DIN IZPADA OD PLANIRANIH SREDSTEV Tov. i Janez Voljčanšek, predsednik temeljne izobraževalne skupnosti, je označil tromesečno delovanje skupnosti le1 kot čas stalne borbe za denar. Ker je razlika med pla- ’ niranimi sredstvi in dotokom le-teh doslej narasla na preko 300.000 N-din, dve šoli še za september nista dobili dohodka, niti dinarja doslej še niso mogli letos dati za regrese za prevoz učencev v šolo, dolgujejo še šolam obljubljeni prispevek za šolske malice. Trenutna situacija temeljne izobraževalne skupnosti je torej resnično težka. OBČINSKA SKUPŠČINA: PLANIRANA SREDSTVA ZA ŠOLSTVO POVEČANA ZA 12% GLEDE NA LANSKO POTROŠNJO Načelnik za družbene službe pri občinski skupščini tov. Miloš Kovačič je podrobno s številkami seznanil prosvetne delavce z viri sredstev za šolstvo in ob koncu ugotovil, da je ob planiranih 2,981.800 N-din za letno šolsko potrošnjo dosedanji dotok sredstev 37,7 %, medtem ko bi moral biti do 1. 10. realiziran v višini 50 %. Ker doslej dohodki občine niso bili v skladu s predvidevanji, to seveda čuti tudi šolstvo. Najobčutnejše je zaostajanje pri priskevku iz osebnega dohodka (39,2 %) in pri prispevku iz prometnega davka na maloprodajo (44,6 %). V razpravi so nekateri pripisovali izpad občinskih dohodkov in s tem dohodka šolstvu likvidaciji dveh podjetij. Žal nihče naglas ni poudaril, da je izpad od prispevka na osebne dohodke prav gotovo tudi rezultat previdnejše politike delitve osebnih dohodkov v poletnih mesecih, saj bodo delovni kolektivi šele zadnje mesece gospodarjenja imeli jasnejšo sliko o svojih gospodarskih uspehih, kar se bo na osebnih dohodkih gotovo poznalo. Žal je bilo tudi premalo naglas poudarjeno, da nas že izkušnje uče, da se prometni davek na maloprodajo v poletnih mesecih zmanjša, narašča pa prav ob koncu leta. Pričakovati je vendarle, da se bo dohodek po planiranih stopnjah prispevkov do konca leta popravil. Ob stoodstotni realizaciji predvidenih dohodkov občine pa bi šolstvo v Brežicah vendarle imelo pravico na 12 % višja sredstva kot lani in v taki situaciji bi imela temeljna izobraževalna skupnost tudi že 110.000 N-din rezervnega sklada za leto 1968, kar je v Sloveniji menda edinstven primer (čeprav so trenut- kolektivu dati nasvet. Pa vendar: že eno leto je šola brez ravnatelja in prizadevanja kolektiva gotovo niso v dovoljni meri usmerjena k problemom šolskega dela, čeprav bi morali na Ati JE MALODUŠJE PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE BREŽICE V CELOTI UPRAVIČENO? ZBOROVANJE PROSVETARJEV no ta namenska rezervna sredstva razporejena zaradi kritične finančne situacije). Za trenutno kritično stanje torej ne more biti kriv pomanjkljiv zakon ali republiška izobraževalna skupnost oziroma občinska skupščina Brežice, pač pa gospodarski rezultati v občini in z njimi v zvezi sedanji slab dotok dohodka občini. S. G. ODSLEJ TEDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT NOVO COLIBRI /Z? 1967 TOMOS KOPER šoli prav v njem iskati glavni smisel samoupravljalskih dogovorov. Na šoli pravijo, da bodo še poskušali najti pot iz sedanje situacije ... SONJA GAŠPERŠIČ BODO OBALNE OBČINE DOBILE NOVO, STROKOVNO MOČNO DELAVSKO UNIVERZO?______________ Razdrobljenost kadra, akcije in denarja V treh obalnih občinah, ki so se spomladi odločile za enotno temeljno izobraževalno skupnost, se počasi oblikuje nadaljnje novo vprašanje: ali je smotrno še vnaprej drobiti prizadevanja, kader in denar, ki ga tako ali drugače tri obalne občine izdvajajo za področje izobraževanja odraslih in doraščajoče mladine? Ali ne bi bila učinkovitejša ena sama strokovno močna tovrstna institucija, ki bi lahko vsestransko razvejala svojo dejavnost v Kopru, izoli in Piranu in če bi bilo to smotrno, tudi izven območja teh treh občin? Predlog za novo delavsko univerzo treh obalnih občin ki na,i b; v spomin na Ivana Regenta nosila nje-govo ime, so doslej podprli predstavniki oblastvenih in druz-beno-poiitičnih forumov treh občin, saj se jim zdi tak korak v skladu z vse večjim povezovanjem obalnih občin. Sicer jia pustimo času čas in počakajmo na to, kako se bodo dokončno odločili. Racionalna in čim bolj kvalitetna organizacija izobraževanja odraslih in doraščajoče mladine je vsekakor vzrok, zaradi katerega se je ideja o novi kadrovsko močni delavski univerzi za obalno področje sploh porodila. Kako nesmiselno bi bilo v bodoče vztrajati pri dosedanji razdrobljenosti, nam že dokazujejo določeni uspehi prizadevanj iz preteklosti. Pri tem ni toliko važno, da v tem konkretnem primeru gre za prizadevanja delavske univerze v Kopru, ker bi v drugačnih okoliščinah taka prizadevanja morda lahko pripisovali delavski univerzi v Izoli ali Piranu. Pomemben je rezultat, ki je pri vsem skupaj najvažnejši, naslov institucije je res drugotnega pomena, pa čeprav s tem nočemo zanikati naporov prav določene sredine. Ze lani je delavska univerza Koper organizirala za prosvetne delavce s svojega območja med počitnicami dvodnevni seminar za funkcionalno usposabljanje teh delavcev. Na željo drugih so letos naredili tak seminar za prosvetne delavce celotnega obalnega področja, se pravi Koper, Izolo in Piran, pa tudi za prosvetne delavce Sežane, Ilirske Bistrice in Postojne. Vse te občine sodijo namreč v območje področnega Zavoda za pro-svetno-pedagoško službo, ki je v tej akciji sodelovala. Obravnavali so štiri teme: samoupravljanje v šolstvu in udeležba učencev v tej samoupravi; šola, religija in cerkev danes; idejnost pouka; novi predpisi v šolstvu. Seminarji so zajeli preko 800 prosvetnih delavcev, kar je izredna številka. Organizator je lahko ob tako celovito zastavljeni izobraževalni nalogi organiziral najboljše predavatelje. Žal pa je za: štiri teme v čl veh dneh zmanjkalo časa za daljšo razpravo. Udeležba prosvetarjev iz osnovnih šol je bila na seminarju izredna, nekoliko slabše so bili obiskani seminarji s strani profesorjev srednjih šol. Anketa med njimi je pokazala, da si takih oblik izobraževanja izredno žele, le če jim jih je kdo pripravljen kvalitetno organizirati. V skladu z njihovimi željami pa bodo za enodnevni seminar v semestralnih počitnicah obravnavali eno samo temo z vseh njenih vidikov. Prosvetarji predlagajo, naj bi ta tema bila: problemi mlade generacije, njihovi različni vidiki od zaposlovanja, delinkventnosti med mladino do vzgojnih in izobraževalnih problemov šole in vloge vzgojiteljev pri tem. Ta primer široko zastavljene izobraževalne akcije ni bil osamljen. Tudi družbeno-eko-nomsko izobraževanje je že doslej na obalnem področju opravljala ena sama institucija, bil je en sam center za pomoč pri izrednem študiju na pedagoški akademiji za 90 slušateljev obalnega področja, iz enega centra so potekali seminarji s področja varnosti pri delu, iz enega centra se je razvijalo izobraževanje za področje turizma itd. Zato resnično ni najpomembnejše, kje bo sedež nove delavske univerze, če se bodo zanjo odločili, pač pa kako bo ta nova institucija enotno delovala za celotno obalno področje. ač Kdor zdravje ljubi ne pije veliko. Če pa pije, pije Hermeliko * Ul I tr «-clik' SclcDlk ir mnegote^11 r 07 po ZCH"-11!1 Hermelin 'j? r.ajimenit^/ Kalen ep zaposleni šolamo? ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE Dileme, ki jih je odprla naša akcija, bo v prihodnji številki komentirala tov. Tilka Biaha, predsednica Zveze delavskih univerz Slovenije • SLOVENSKE KONJICE: SE BODO IZVLEKLI IZ TEŽAV? | Obrtno podjetje mizarstvo »POGLED« v Ločah pri Slaven- g skih Konjicah je bilo na območju konjiške občine po doseženih §§ gospodarskih rezultatih med redkimi, ki je poslovalo z večjo s izgubo, Ta deloma izvira še iz lanskega, delno pa iz letošnjega g leta. Občinska skupščina je zato pred nedavnim razpravljala H že o ukinitvi, vendar so sedaj našli drugačno rešitev, ki je za g to pasivno območje vsekakor ugodnejša. Člani delovnega kolek- g tiva so se odpovedali za okoli 2 milijona dinarjem osebnega g dohodka, prav tak znesek pa so dobili od občinske skupščine g za petletno posojilo. Končno pa se je podjetje še priključilo s mizarskemu podjetju »Dravinja« v Slovenj skih Konjicah kot g njegova obratna enota, tako da bodo lahko vsi zaposleni ostali g na svojih delovnih mestih. V. L. = • HRASTNIK: | IZPOLNJEN LETNI PLAN § »Sijaj evci« v Hrastniku so mlad kolektiv. Mlad po obstoju in g po letih. Začeli so domalega praznih rok. resda s podporo Ste- g klarne, drugače pa navezani na svojo iznajdljivost. g Zadnja leto so bila obdobja vzpona, iznadljivosti in vse več- g jega obsega poslovanja kolektiva, kjer je zaposlenih največ g žensk. Za letos so planirali obseg proizvodnje v višini 780 H milijonov starih dinarjev, znatno več kot lani, pričakujejo pa, s da bodo že 20. decembra dosegli 1 milijardo starih dinarjev rea- H lizacije. Svoje izdelke prodajajo doma in v tujini. Pred dobrim g letom so sklenili prvo kooperacijsko pogodbo z nekim aVštrij- g skim podjetjem. Te dni so podpisali drugo, podobno pogodbo, g Svetlobnih teles podjetja »Sijaj« ne cenijo le na avstrijskem g trgu. Letos so se poskusili na zahodnonemškem trgu meriti s g sorodnimi proizvajalci nekaterih evropskih dežel in deloma že g uspeli. = 20. decembra bo delavski svet sklical posvetovanje vsega M kolektiva. Ob tej priložnosti bodo v podjetju govorili o dose- s danjern in prihodnjem razvoju podjetja. T0 bo hkrati prilož- g nest za pogled nazaj in naprej, trenutek, ko si bodo neposredni g proizvajalci čestitali z željo, da bi iz ene milijarde starih dinar- g jev realizacije kmalu dosegli še lepše rezultate. —m— = «11 KALORIJE i« K LAHKA prebava j ^ENOSTAVNA PRIPRAVA PRIHRANEK NA ČASU mm ■lliiii j:::::::::::::::::::: ::::::::::::::::::::: 1 ■■■■■■■■■■■■MB■■■■■■■■■■■■■■; VELETRGOVSKO PODJETJE IMPORT—EKPORT NANOS POSTOJNA PRAZNUJE LETOS 20-LETNICO OBSTOJA Uspešnost poslovanja in skrb za potrošnika v tem času dokazujejo številne sodobno opremljene in bogato založene poslovalnice naših obratov Postojna, Koper, Portorož, Buje, Čabar, Sadje-zelenjava Koper. Podjetje ima lastno hladilnico v Dekanih in sodobna skladišča v Postojni. Obiščite naše trgovine in se prepričajte o bogati izbiri, solidnih cenah in vljudni postrežbi 1 OB NOVOGORIŠKEM POSVETU O VLOGI OBČINSKE SKUPŠČINE PRI OBLIKOVANJU SPLOŠNIH AKTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ ŠE NI RAZLOGA ZA SAMOZADOVOLJSTVO Minuli teden je bil v novogoriški kinodvorani posvet o vlogi občinske skupščine pri oblikovanju splošnih aktov delovnih organizacij. Za več kot dobro pripravljen posvet so poskrbeli Skupščina občine Nova Gorica, občinski sindikalni svet Nova Gorica in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Posvet pomeni spodbuden korak naprej v proučevanju in obenem posredovanju izkušenj pri sprejemanju in dopolnjevanju splošnih aktov delovnih organizacij. Posvet je slonel skoraj v celoti na izkušnjah občinske skupščine Nova Gorica, ki ima odlično organizirano ustrezno strokovno službo, medtem ko za druge občinske skupščine v Sloveniji kaj takega, kot je znano, seveda ne moremo trditi. Prav zato je bil posvet v Novi Gorici, ki so mu prisostvovali predsedniki, tajniki in vodje splošnih sektorjev slovenskih občinskih skupščin, še toliko bolj zanimiv. Na posvetu v Novi Gorici so obravnavali šest tem: Jožko Humar, podpredsednik občinske skupščine, je v svojem uvodnem referatu govoril o »Razmejitvi vpliva skupščine na oblikovanje interne zakonodaje od njenega vpliva na izvajanje splošnih aktov delovnih organizacij.« Anton Slapernik, načelnik oddelka za analize in načrtovanje v občinski upravi, je razpravljal »O vplivu občinske skupščine na uskladitev vsebine splošnih aktov delovnih organizacij s smerjo in cilji gospodarskega in družbenega razvoja.« Vida Cotič, referentka za delovna razmerja in normativno dejavnost v občinski upravi, je govorila »O vplivu občiriske skupščine na oblikovanje splošnih aktov posebej v delovnih organizacijah, ki niso posebnega družbenega pomena, ter posebej za delovne organizacije posebnega družbenega pomena.« Vršilec dolžnosti načelnika za splošne zadeve občinske skupščine Lovro Kerč je razvil temo »Metode in način dela občinske skupščine ter njenih organov pri vplivu na oblikovanje splošnih aktov delovnih organizacij«. Borut Deisinger, vodja pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu, je govoril »O vplivu občinskega sodišča, tožilstva in službe pravne pomoči- na oblikovanje splošnih aktov v delovnih organizacijah«, medtem ko je podal tajnik občinske skupščine Cvetko Vidmar »Pregled stanja splošnih aktov delovnih organizacij v občini«. RAZLOGI ZA NEZADOVOLJSTVO V Novi Gorici so že od vsega začetka posvečali oblikovanju splošnih aktov delovnih organizacij veliko pozornost, ker jo — po mnenju novogoriških občinskih mož — tuši zaslužijo. S temi akti se namreč ne urejajo le pravice iz delovnega razmerja, čeprav o teh največkrat govorimo, pač pa, tudi druga pomembna vprašanja, kot sp: razpolaganje z družbenim premoženjem, narodnim dohodkom in podobna. Tako na primer samo na območju novogoriške občine urejajo interni akti delovnih organizacij odnose 14.511 delavcev. Po teh aktih so v isti občini v minulem letu razdelili 25 milijard 799,300.000 starih dinarjev, od tega 18.872,500.000 starih dinarjev ali 73,2 % na osebne dohodke in 6.926,800.0Q0 starih dinarjev na sklade. Že ta dva podatka torej dovolj zgovorno ilustrirata pomen omenjenih aktov. Od 187 delovnih organizacij, ki delujejo v občini Nova Gorica, ima tu svoj sedež le 111 delovnih organizacij, zato so bile samo te dolžne predložiti skupščini v obravnavo svoje statute in ostale interne akte. Temeljita analiza vseh teh aktov nikakor ne daje povoda za kakršnokoli samozadovoljstvo, je bilo slišati na posvetu v Novi Goriči. Razlogi so tile: • Vsi splošni akti niso bili sprejeti v predpisanem roku. ® Zlasti v srednjih in manjših delovnih organizacijah ne usklajujemo sproti svojih aktov s spremenjenimi zakoni in predpisi, • V številnih internih aktih delovnih organizacij so praznine, ki kvarijo odnose in povzročajo spore. Omenjene praznine se kažejo predvsem pri odpustih, premeščanjih, materialni odgovornosti, odgovornosti za kršitve delovnih dolžnosti, razpolaganju z družbenim premo- ženjem in drugih podobnih vprašanjih. • V aktih delovnih organizacij je še vedno najti nezakonitosti, kar pogosto ugotavljajo inšpekcijski organi in seveda sodišče. To velja zlasti za tiste splošne akte, ki niso bili predloženi v pregled službi za normativno dejavnost skupščine. ® Pri delu je število poškodb še vedno previsoko. Samo v minulem letu so zabeležile delovne organizacije na tem območju 1500 poškodb, kar je pomenilo 25.547 izgubljenih delovnih dni. ŠTIRJE PREDLOGI Vprašanje internih aktov delovnih organizacij na območju Nove Gorice je torej kljub prizadevanjem občinske skupščine še vedno pereče. Predlogi, ki smo jih slišali na nogovoriškem posvetu, el a bi omilili problem notranje zakonodaje v posameznih delovnih organizacijah, pa so naslednji: ' • Delovne organizacije si morajo prizadevati, da izboljšajo svojo pravno službo; ® Zagotoviti morajo večje sodelovanje delavcev pri sprejemanju splošnih aktov delovnih organizacij, to je vztrajati pri spoštovanju predpisanega postopka pri sprejemanju splošnih aktov; ® Delovne organizacije morajo poskrbeti za zadostno informiranje delavcev o svojih splošnih aktih, to je za njihovo javnost; ® Potrebno bo izpopolniti metode dela službe za normativno dejavnost pri občinski skupščini in uskladiti njeno delo z delom drugih organov v občini, ki imajo pravico in dolžnost vplivati na oblikovanje splošnih aktov delovnih organizacij. -a Novo veliko nagradno žrebanje Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje KB UUBUANA • ;V- ■•$••• v ■>'f ■ •>-. y J DA BI VSI OTROCI... (Nadaljevanje s 1. strani) soč otrok. Pomeni, da bi v naslednjih treh letih zmogljivosti v varstvenih ustanovah povečali skoraj 4-krat. Osnovna značilnost novega zakona so stalni in obvezni viri sredstev za razvoj otroškega varstva. Pri tem velja poudariti, da ne gre za nove dodatne obremenitve iz naših žepov, ampak za enako 2 % prispevno stopnjo, kot jo že plačujemo v drugi polovici letošnjega leta za otroški dodatek. Mimogrede tole pojasnilo: v letošnjem letu je za otroški do-dadetk v veljavi 1,8-odstotna stopnja. Od junija dalje pa plačujemo od bruto OD še poseben prispevek v višini 0,40 ”/• za kritje primanjkljaja iz leta 1966. Primanjkljaj, ki znaša nekaj več kot poldrugo milijardo starih dinarjev, je nastal zato, ker se obseg pravic po zveznih predpisih v letu 1966 ni spremenil. DELAVSKI ^ENOTNOST1 JlasUo RepuolISkega sveta ZSJ ta Slovenijo Izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški Jdbor. Glavni In odgovorni irednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva m uprave, -lubljana. Dalmatinova uL 4. ooštnl predaj 813/VI telefon uredništva 316-872, 816-695. 112-402 tn 310-033. uprave 310-033 Račun pri Narodni banki » '.jubilant »t NB 601-1-991, devizni račun pri Kreditni ban la tn hranilnici Ljubljana, št 101-620-7-32000-10-3204-486 — PO- lamevna številka stane 50 N-nat - 50 S-dln. — Naročnina j« 'etrtletna 8.50 N-dln — 650 S-dln - polletna 13 N-dln — 1300 S-dln n letna 26 N-dln — 2600 s-dln - Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini Tisk In kllšell C7,P »Ljudska orai'1''a* T .lilhMUTtA znižala pa se je prispevna stopnja za socialno zavarovanje. Po dvoodstotni prispevni stopnji bi zbrali, po izračunih in po predvidevanjih o gibanju osebnih dohodkov, prihodnje leto skupno 18 in pol milijarde starih dinarjev za otroški dodatek in za razvoj otroškega varstva. Ta znesek bi tako razdelili, da bi ostalo, po poravnavi obveznosti za otrdški dodatek, 4 milijarde starih dinarjev za razvoj nekaterih oblik otroškega varstva. Osnutek zakona pa zajema poleg obveznih virov—po 2-od-stotni prispevni stopnji, še vse tiste vire, ki so doslej edini omogočali razvoj varstva: sredstva občinskih skupščin, delovnih organizacij, samoprispevke občanov, sredstva izobraževalnih skupnosti, skupščine zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, raznih družbenih skladov itd. POZITIVNE SPREMEMBE V OTROŠKEM DODATKU V kompleksno skrb za otroško varstvo sodi tudi otroški dodatek. Tudi za to zvrst skrbi za otroke bo poskrbel novi zakon. 5 spremembo zakona, ki je še trenutno v veljavi o otroškem dodatku, zakonodajalec ni imel srečne roke. Upravičenci do otroškega dodatka so tisti, ki imajo 50.000 S-dinarjev dohodka na družinskega člana oziroma 40.000, če ima gospodinjstvo dohodek od kmetijstva. Značilno za sedanji sistem otroškega dodatka je tudi načelo degresdje ne število otrok, kar pomeni, da se je višina dodatka za drugega in vsakega nadaljnjega otroka v družini mani šal a Po tem se v sistemu otroškega dodatka najbolj razlikujemo od vseh evropskih dežel. Mnoge evropske dežele z nizko rodnostjo so uvedle celo progresivni sistem na število otrok ali so ga kombinirale z linearnim sistemom. Novi zakon pri nas uvaja glede tega korenite spremembe. ■ Višina otroškega dodatka bi bila ne glede na število otrok enaka, in sicer predvidoma 5.000 starih dinarjev na otroka, ■ Od sedanjih 50.000 bi po- ZA MOČ ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE FRUCTAL DOMAČI BRANDV d' mahnili mejo povprečnih d° ^ kov na člana gospodinjstvu 55.000 starih dinarjev, ip ■ Otroški dodatek bi Pr -ti mali otroci do 15. leta oziroma dlje, če se šolajo- ■ Analize kažejo, da .‘(og novem zakonu spet razširil* i0 upravičencev, ker bi dob otroški dodatek še Pr‘1rpje' 12.000 otrok in bi poslej PrAn malo otroškj dodatek 62 */» otrok, starih do 15. leta. NAJ ODLOČIJO OBCA>* Ni naključje, da je tel zakona posvetil P° nančnih virov za otroško vvj-3' vo največ pozornosti uPra tgii* nju z zbranimi sredstvi. Prl sicer ne vsiljuje ena same 3 n osti in poti za upravi J611 sredstvi, amp-k daje P^n0jjfSe ljavo odločitvam ožje in. te[t* teritorialne skupnosti. ^cr ni nobenega dvoma, da bod ,ev ristniki pretežnega dela sre 9 občinske skupščine in ?^eio0' sredstvi nalagajo tudi °b 0jei** st; za razvoj varstva na * vjjS' območju, Za kakšno UP 0pči' nje s sredstvi se bodo P° x$l' na h odločili, na j povedo ^0 prave. Prav tako bo P° o# prisluhniti mnenju obča tg-vsa ostala določila novez,r; iF kona. kajti le tako bo d zatf<> kon našel življenjsko pd^oV-z željami in potrebami 0^ kaze ’ ^ Pri vsem tem pa ilednje:ff darle opozoriti na našli otroško varstvo bomo daj p» liko več kot doslej. bomo toliko, kolikor , d9 zmoremo. To pa P®mna>' Za zdaj si bomo morau šiiti normative, ki b° jati * naših potreb in ne Pres J nam normativov iz * razvitih dežel. I. VB ne pre^:;0K<* ? OTBOV^ S kladivom. S PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Pri nas doma smo Si orni- g slili električni štMilniik Nič 1 kaj takega, kajne, v današnji g atomski dobi... Pač: zaradi g Uvajanja strogega varčevanja 1 srno se soglasno odločili odpo- i vedati se desetim dnem počit- 1 ka ob morju. Poletno žejo sem 1 moral gasiti z vedo, žena pa 1 mp je kupila ustnik za 25 ND, | s čimer sem zmanjšal potroš- gj •tj o tobaka točno na polovico, jg Ko smo zbrali dovolj zaje- g ten kupček »j ur jev«, smo za vi- g ti v našo trgovino z električ- 1 °imi in sorodnimi gospodinj- R skimi pripomočki. Jaz sem na- E Vijal za tistega, cenenega. 1 Boljša polovica pa ni hotela | biti slišati, niti videti. Kot vsi 1 moški tega sveta, sem se mod- g to uklonil ženski logiki in pri- g toaknil še pet somov (tistih g Mavih), pa nekaj stotakov za | Prevoz in že je prišel v hišo g eden tistih v kombinezonu, g Kot bj trenil, je zvezal tiste g žice, momljal nekaj o ozemljit- j Vi, zavrtel gumb in štedilnik g je zagorel, da je kolešček v | števcu na zidu kar zdirjal, g ‘bojda iz čistega veselja, da se J hiu je končno ponudila prilož- g bost pokazati, kaj zna. g Hčerka nas je pocukala za J rokav, rekoč: »Poglejte no, ka- 1 {o se številke na števcu naglo g obračajo.« Zaman smo ji dopo- g Vedovali, da se bo režija sun- g ko vi to dvignila. Punca pa nič: | skakala je kot obsedena od | štedilnika k števcu, pa nazaj, | v-se dotlej, dokler ni tisti v | Plavem kombinezonu pokazal | °dprto dlan in blagozvočno re- | k el, da bo zahteval za priklju- 1 č-tev samo štiri »jurčke«. Po- p tem je naša hči kar hitro ra- | Grmela. Ko bb prišel inkasant, | bo hotel imeti trikrat več, kot | doslej — za režijo ... Tri dni smo namesto ob l 5.30, vstajali ob 6.20. Potem je g v štedilniku nekaj počilo. Kot | en mož smo se'pognali poiskat | "■garancijsko izjavo«, kjer je i črno na belem pisalo, kako naj ravnamo, koga pokličemo. Od | tistih dob je minilo že več ko i tri tedne, ko spet vstajamo ctb | 5.30, dežuramo tja do polnoči, s Servisne službe pa ni in ni. . Kaj bi našteval. Samo mimogrede naj omenim, da se l ie nekaj dni za tem pokvaril | sosedovim hladilnik, znancem 1 v. zgornjem nadstropju sesalec f ri tako po vrsti. Delegacija za | delegacijo pridno obiskujejo j 5aš Radio-center, kjer samo i ^ajujejo z rameni Nikar te misliti, da se šali- i •bo. Vse je do pičice res, sa-•bo s to razliko, da gre v deže- j že november, torej skoraj j dva meseca, kar smo kupili j električni štedilnik, ko se je i Pr j sosedovih pokvaril hladil- j bik, pa pri znancih sesalec in likalnik. Domujemo v Z asa v- j ib. Kjer koli: lahko v Hrast-biku, Zagorju ali v Trbovljah j Ps celo lahko v Radečah ali Hitiji, Elektro Ljubljana, po- ! slovainica Trbovlje, ki se je j Ze pred nekaj leti obvezalo i upravljati vse te usluge, ki jim j Pravimo po domače servisna j služba, noče ničesar več sli- | “bti o tej vrsti dela. Bojda se bolj splača razdeljevati elek- i trično energijo, kar je zelo do- j n°sen posel (to občutimo vsi Potrošniki na Slovenskem), kot Ps se ukvarjati s takimi ma-tenkostmi. Zdaj se ukvarja s servisno službo en sam samcat človek, ki ima na skrbi, bolje Povedano, naj bi imel v šahu j-akohj, 18.000 gospodinjstev, k°t jih je, če smemo verjeti statistiki, v Zasavju. Včasih s° bili vsaj trije. Imeli so opremljen avto, orodje, zdaj je menda vse po zlu. « Res smo strašno neresni in sp bolj nebogljeni. Imamo yvsto tovarn za omenjene stro-“®- Pravimo, da postajamo Potrošniška družba (o tem ni-®bi čisto zatrdno prepričan), Propagiramo gospodinjske ‘boje, govoričimo o razbreme-levanju žensk (tu in tam kaj-Pak tudi moških), pa v teh letih •srao znali urediti najosnov-relših uslug. V isti sapi pa čklamiramo kar osem vrst Pralnih strojev, električnih , ad 11 ni kov, sesalcev, hladilni-• •. Ali ni več kot žalostno, va človek ne more in ne sme črjeti celo garancijskim, re-in-o raje jamstvenim listkom, v-d katerih vam tovarna ob-jjbblja takojšnje po-sredovanje Primeru okvar. Ljudje v Za-l smo potrpežljivi, mahsi- -i Prenesemo, smešno in ne-Var °®e hkrati pa je pričako-u bo en sam človek lah- 5non« P°dročju. kjer živi nad b ljudi, opravljal te usluge. SVEŽENJ NALOG ZA NOVO VSEBINO Pred nami je izredno razsežna problematika družbenih služb. Njihovo dejansko stanje, težnje delavcev v njih, imperativ reforme — to je osnovni trikot, v okviru katerega bo potrebna naša aktivnost v nadaljnji izgradnji samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenih služb. V okviru tega trikota, ki ga je v uvodnem referatu orisal Slavko Bohanec, predsednik RO sindikata delavcev družbenih služb na nedavni seji plenuma, je tekla tudi razprava o osrednji točki dnevnega reda — o sindikatu kot organizirani družbeni sili in njegovi programski usmeritvi v prihodnjem enoletnem obdobju. Dve osnovni izhodišči sta značilni za nadaljnjo organizacijsko in vsebinsko usmeritev sindikata delavcev družbenih služb: na eni strani dosedanje neskladje med interesi članstva iil delom sindikalnih podružnic, kar je tudi zrahljalo vezi med organizacijo in članstvom, na drugi pa prizadevanje za novo kvaliteto odnosov, ki bi na osnovi demokratičnega dogovora medsebojnih vezi in vplivov omogočili večjo učinkovitost sindikalnega dela pri razreševanju tistih družbenih protislovij, ki najbolj prizadevajo kolektive družbenih služb. Na teh izhodiščih je republiški odbor sindikata družbenih služb pripravil tudi program svojega dela za prihodnje leto, njegovo razmeroma obsežno vsebinsko usmeritev pa strnil na tri delovne naloge: e družbeni dogovor o osnovah in merilih za vrednotenje dela zdravstvene službe, šolstva, kulturne dejavnosti, državne uprave in pravosodja, samoupravljanje v družbenih službah in zaščitna vloga sindikata. DRUŽBENI DOGOVOR, SAMOUPRAVLJANJE IN ZAŠČITNA VLOGA SINDIKATA SO TEMELJNA VPRAŠANJA ORGANIZACIJE ■ Med osrednjimi nalogami, ki si jih zastavlja RO v svojem programu, so najbolj konkretna, najpomembnejša, hkrati pa najtežja vprašanja tako imenovanega družbenega dogovora. Podružnice, občinska sindikalna vodstva in organi samoupravljanja terjajo čedalje bolj rešitev tega vprašanja, ki mora določiti osnove in merila za formiranje dohodka in metode za sklepanje pogodb. Že vse predolgo govorimo o programu in njegovih sestavinah kot izhodi- šču za vrednotenje dela in o pogodbenih odnosih med izvajalci in finanserji. Pomembnejšega koraka naprej od proračunskega načina nismo storili. Hkrati s temi ugotovitvami plenuma pa kaže opozoriti na odnos skupnosti do družbenih služb, ki ni urejen niti programsko niti finančno. Pri nas še nismo odgovorili na vprašanje, kateri deli družbenih služb so preveč ali premalo razviti in ali je delitev narodnega dohodka med gospodarstvom in negospodarstvom ustrezna. Sindikatom prav gotovo ne more biti vseeno, so poudarili na plenumu, kako se rešujejo ta vprašanja, ker gre za neposredno prizadetost delavcev v družbenih službah, za ugled teh služb in končno za učinek njihovega dela v prizadevanjih družbene in gospodarske reforme. V delovnih organizacijah občutijo vse bolj vrzel, ki je nastala potem, ko smo podrli proračunski sistem, nismo pa našli zanj ustreznega nadomestila. V razpravi so se člani plenuma vedno znova vračali k izvoru teh vprašanj, ki najbolj razjedajo delovne kolektive in slabijo zaupanje v samoupravne organe. Razlike v dohodkih med delovnimi organizacijami tudi istovrstnih družbenih služb, so večkrat rezultat »sposobnosti« računovodij, ki spretno ali nespretno napihujejo programe, in ne odraz objektivne ocene vsebine in kvalitete programov. Posledice tako oblikovanih dohodkov se zrcalijo tudi v delitvi osebnih dohodkov. Skoraj brez razlike, še največ pozitivnih premikov je videti v šolstvu, osebni dohodki niso odraz kvalitete dela. Sindikati se že dlje časa spotikajo ob take odnose, bblikovali so tudi stališče in postavili zahteve, da jih nekdo upošteva in tudi izvede. Ta »nekdo«, so poudarili člani plenuma, pa so tudi sindikati. Prejkoslej bodo morali sindikati ugrizniti v sam sistem oblikovanja dohodka in se dogovoriti, kako na osnovi ovrednotenega programa sklepati družbene dogovore s financerji, oziroma družbenimi organi, in kakšni naj bodo ti sporazumi. Dogovoriti bi se morali tudi o normativih za osebne dohodke delavcev v družbenih službah. Družbeni dogovor so člani plenuma povezovali z drugo nalogo v programu — s samoupravljanjem v družbenih službah. O samoupravni praksi družbenih služb in delovnih skupnosti državnih organov veliko manj razpravljamo kot o samoupravljanju v gospodarstvu. Vendar gre v družbenih službah za vrsto nerešenih teoretičnih in praktičnih vprašanj. Radi poudarjamo na primer, da je razvoj družbenih služb odvisen od splošne gospodarske rasti, nismo pa hkrati proučili, kakšna je povezanost med negospodarstvom in gospodarstvom. Navzlic temu pa se ne da ogniti resnici, da živi samouprava v delovnih organizacijah, v novoustanovljenih izobraževalnih skupnostih, v skupnostih socialnega zavarovanja, upravnih odborih skladov, kjer bi se mogli najbolj konkretno pogovoriti o samoupravni praksi in v tej praksi tudi marsikaj izboljšati. Zato bo potrebno odgovoriti, kakšna je vsebina dela samoupravnih organov v teh institucijah, kakšne so njihove oblike in metode dela, kako je z interno zakonodajo, reelekcijo itd. SE TAKO DOSLEDNA STALIŠČA BODO OSTALA NA PAPIRJU, ČE JIH NE BO PODPRLO CELOTNO ČLANSTVO Spričo zahtevnih nalog, ki si jih je postavil sindikat delavcev družbenih služb in ki posta- jajo njegova osnovna delovna obveznost, so člani plenuma posvetili največji del razprave vprašanju, kako vsebino programa uresničiti. Program je postavljen tako, da je uresničenje odvisno od aktivnosti vseh sindikalnih organov in sindikalnih vodstev, v največji meri pa od aktivnosti v sindikalnih podružnicah. Za takšno uresničitev programa pa sindikat, kakor kažejo dosedanje izkušnje in mnenjska raziskava, ni najbolje organiziran. Trije medobčinski odbori, 17 občinskih odborov, 13 komisij, medtem ko v 19 občinah sindikat družbenih služb ni posebej organiziran, ne kaže najugodnejše organizacijske strukture v občini, čeprav bi moral sindikat na tem nivoju največ storiti za povezavo s članstvom preko IO sindikalnih podružnic. Vzporedno z drugačno, boljšo organiziranostjo na vseh nivo- KAKO JE Z ZAPOSLOVANJEM MLADIH, PREDVSEM STROKOVNJAKOV: VSE MOŽNOSTI ŠE NISO IZKORIŠČENE ne? .. -m po prstih O nezaposlenosti je čedalje več razprav tudi v Revirjih. Čeprav ni podrobnejših podatkov o tem, koliko oseb dejansko išče zaposlitev oz. koliko jih ima na kakršen koli način zagotovljeno sprejemljivo življenje, je mogoče ugotoviti, da se pojavljajo problemi še posebej v zvezi z zaposlovanjem mladih. V zadnjih letih so delovne organizacije modernizirale proizvodnjo, gradile so nove obrate, kupovale so nove stroje, izboljševale tehnološke postopke itd. Vendar hkrati z investicijskimi programi niso v delovnih organizacijah poskrbeli tudi za načrte potreb po kadrih, v več primerih pa tudi za načrte za sodobno organizacijo proizvodnje. Tako se zdaj dogaja, da bi v delovnih organizacijah — kar zadeva delo, rabili še precej mladih strokovnjakov, iz obstoječih organizacijskih shem posameznih delovnih organizacij pa izhaja, da je strokovnjakov dovolj. Vendar pa je nesprejemljivo, da npr. upravlja stroj, ki je veljal recimo tudi do 100 milijonov S-din, oseba, ki j0 zgolj priučena oziroma je pol-kvalificirana. Verjetno še nihče ni ugotavljal, kako je sploh mogoče, da za zahtevnejšimi stroji niso strokovnjaki, tudi tehniki, in koliko škode imajo v delovnih organizacijah zaradi takšnih kadrovskih »rešitev«. Če bi se v delovnih organizacijah lotili izdelave novih organizacijskih shem, in sicer na osnovi potreb modernizirane proizvodnje in vpeljane sodobne tehnologije, če jo že imajo, bi bilo tudi mladih strokovnjakov premalo, ne preveč. Pa še na nekaj ne gre pozabiti: kljub zmanjšanim možnostim za zaposlovanje je v zadnjem času opaziti še vedno dovolj razpisov delovnih mest. Vendar pa je v teh razpisih skorajda dosledno eden od pogojev — praksa. Vprašanje pa je, kako naj sploh pride mlad strokovnjak v delovno organi- V zadnjem času ni več redkost. da iščejo zaposlitev tudi že mladi, ki so dokončali srednjo ali višjo šolo. Verjetno je treba iskati kanček krivde za to, da morajo mladi strokovnjaki iskati zaposlitev, tudi v nepravilni poklicni usmeritvi, vendar problem zaposlitve leteti je kot na dlani. V občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi so v zadnjem času prešli od ugotavljanj problemov v zvezi z zaposlovanjem mladih tudi do vrste konkretnih ugotovitev in predlogov. V Hrastniku je mogoče, na primer, v zadnjem času slišati mnenje, da problemov v zvezi z nezaposlenostjo mladih ne bo mogoče reševati le s hitrejšim naraščanjem proizvodnje in z njeno modernizacijo. V Hrastniku prevladuje mnenje, da bi bilo treba vsaj v tej prvi fazi akcije za zaposlovanje mlade delovne sile doseči, da bi v delovnih organizacijah hitreje prehajali na 42-urni delovni teden, da bi kar najbolj omejili nadurno in honorarno delo in da bi kazalo tesno razmisliti o predlogu za znižanje pokojninskega staža. Vendar pa je vprašanje, če zagotavljajo takšni predlogi tudi ustrezne dolgoročne rešitve tega problema oziroma če bi problematiko sploh omilili. Verjetno bo kazalo iskati izhod iz te, zaenkrat še »slepe ulice« kje drugje. Pa poglejmo, kje so po mnenju nekaterih možnosti za hitrejše razreševanje problemov v zvezi z zaposlovanjem mladih strokovnjakov. jih pa so pomembne za izvedbo programa oblike in metode dela. Pri tem so člani plenuma največ razpravljali o bolj čvrstem povezovanju znotraj organizacije in o povezavi organizacije z javnostjo in njenimi predstavniškimi organi. Za uresničevanje vseh teh nalog pa je pogoj drugačna kadrovska struktura sindikalnih vodstev in vse drugačna skrb za kadre. »Ni namreč akcije, če ni ljudi, ki bi jo bili pripravljeni zasnovati, jo popeljati, vztrajati v stiskah, razlagati, dokazovati, navduševati,« tako je označil pomen sindikalhega delavca v uresničevanju programskih nalog sindikata Slavko Bohanec. Prav zaradi tega so sindikatu potrebna dobra vodstva, z avtoriteto med članstvom, naprednimi stališči, skladnimi z enotno akcijo sindikata in z veliko i voljo do dela. I. VRHOVČAK j j zacijo. V Revirjih je na primer v zadnjem času slišati vse več mnenj v prid predlogu, da bi kazalo uveljaviti obliko obveznega staža. Mladi bi Si na ta način pridobili prakso in pogoje za vključitev v delo. V Revirjih pa tudi poudarjajo, da še niso bile doslej izkoriščene vse možnosti za razvoj terciarnih dejavnosti; na tem področju bi bilo mogoče odpreti še precej novih delovnih mest, s tem pa bi seveda močno omilili probleme, ki se porajajo v zvezi z zaposlovanjem. In še na nekaj ne gre pozabiti ob obravnavi problemov okrog zaposlovanja! Delovne organizacije v zadnjem času pospešeno modernizirajo proizvodnjo in tehnologijo. To pogojuje zmanjšanje števila zaposlenih in seveda odpuste. Mnogi spričo tega predlagajo, da bi morale tiste delovne organizacije, ki modernizirajo proizvodnjo in ki bodo zmanjšale število zaposlenih, prispevati del denarja v poseben sklad za odpiranje novih delovnih mest. Tudi na ta način bi bilo mogoče uspešneje razreševati probleme v zvezi z zaposlenostjo. Sicer pa v Revirjih poudarjajo, da zadnje izkušnje kažejo, da je mogoče kolikor toliko zadovoljivo reševati tudi probleme v zvezi z zaposlovanjem, če jd akcija načrtna. Ob koncu šolskega leta 1966/1967 je bila v vseh treh občinah prisotna precejšnja bojazen, kam z mladino PO končanem osemletnem šolanju, ker ni ustreznih mest v delovnih organizacijah oziroma ni možnosti za šolanje. Predvsem v Hrastniku in v Trbovljah so z velikim razumevanjem delovnih organizacij dodatno odprli večje število učnih mest P°d posebnimi pogoji. Ce že drugega ne, si bo ta del mladine pridobil vsaj ustrezno strokovno izobrazbo, prišel bo do poklica, in potem bo tudi !aže poiskati zaposlitev. -vš- Odslej bo naš znanec -jrr o so malčki še prav kratkohlačni in še ne hodijo v 14 šolo, vsi sanjajo o tem, da bodo nekoč dimnikarji, ki so vedno lahko umazani in imajo zlate gumbe, da bodo peki, ki pečejo žemlje, pa tudi smetarji so med njimi, ko pa se je gotovo tako prijetno voziti s smetarskim avtomobilom! Ko otroci prvič namočijo prste v črnilo, takrat bodo vsi učitelji. Deklice bodo učiteljice ali pa mame. Nobenega otroka pa še nisem slišal, da bi si želel postati meteorolog. Mogoče zato, ker je to besedo pretežko izgovoriti, bolj gotovo pa je, da še niso nikoli slišali za ljudi, ki si z vremenom služijo kruh. Vsi vemo, da poleti sije sonce in hodimo bosi, pozimi pa je sneg in se sankamo. Le stara mama včasih potoži. »Jutri bo pa dež, prav vse kosti me bole!« »Na deželi pa vsi napovedujejo vreme. Pri nas doma so rekli tako: Kakršno vreme na 40 mučencev kane, tako 40 dni tudi ostane.« Janko Pristov, diplomirani meteorolog Hidrometeorološkega zavoda SRS, se je zasmejal: »Pa v luno gledajo radi ljudje in napovedujejo dež in sonce. Ko sem se vpisal na univerzo, nisem veliko premišljeval. Na meteorologijo seitl šel. Nikoli mi ni bilo žal! Prvi sem bil, ki je po vojni diplomiral iz meteorologije pri naš. Ljudskemu napovedovanju vremena pa ne verjamem. Veliko so že proučevali to zvrst ljudske modrosti, pa SQ ugotovili samo to, da takšno napovedovanje ne drži. Ce me ni dva dni v službo, me boste zaman spraševali, kakšno bo vreme jutri. Tega vam brez kart ne morem povedati« Tu na zidu vise zemljevidi. Nekateri so popisani s številkami, drugi so zopet prebarvani, na nekaterih pa je vse polno črt. Zakaj? »Vreme napovedujemo z njihovo pomočjo! Iz vseh dežel sveta pošiljamo meteorologi podatke v zbirne centre, trije takšni veliki centri so na svetu: po en v Ameriki, Rusiji in Avstraliji, več manjših pa je še v Evropi. Tam šifrirane podatke obdelajo z zamotanimi elektronskimi računskimi stroji, rezultate p« nato posredujejo nazaj vsem meteorološkim zavodom, ki jim pošiljajo podatke — torej tudi nam. Mi nato te podatke vrišemo na karte, ker pač še nimamo strojev, ki bi opravljali to delo, in nato s primerjanjem kart napovedujemo vreme.« Kakšna pa je takšna karta? Močno poenostavljen model takšne karte visi v vremenski hišici v Ljubljani, še bolj poenostavljene slike prikazujejo na televiziji, najbolj enostavne skice pa obiavljain časopisi. Meteorolog Janko Pristov mi je dejal, da si s takšnimi kartami meteorologi nimajo kaj pomagati, so preenostavne, čeprav že na njih številk in črt kar mrgoli! »Pa tudi ob lajbolj točnih kartah ne more nihče vremena z gotovostjo napovedati. Neki nemški filozof je dejal: Enako nemogoče je pred rojstvom napovedati otrokov značaj, kot prognozirati vreme! Pa ga vseeno ■ ljubljanski meteorologi napovedujemo z 80-od-stotno zanesljivostjo. To pa je že boljše od svetovnega povprečja.« Komu vse posredujete svoje napovedi? »Osem, vsakič že popravljenih napovedi Radioteleviziji Ljubljana, 2 radiu Koper in 1 dnevno radiu Maribor. Za napoved nas sprašujejo z Viba-filma, kadar nameravajo snemati, cestna podjetja, podjetja za distribucijo električnega toka, gradbena podjetja in tudi do 200 posameznikov iz vse Slovenije na dan! Vreme pa napovedujemo le za 1 dan vnaprej, za 3 do 4 dni vnaprej pa povemo le iz-glefie. Za daljše obdobje pa ne more vremena napovedati nihče!« Kaj pa dolgoletna povprečja? »Ta nam povedo le, da je poleti toplo, pozimi pa mraz. Tudi si ne izdelam nobene .vremenske študije’, preden grem na dopust. Kdaj bomo šli na morje, odločajo otroci, ki še hodijo v šolo, in predpisi našega Zavoda. Malo nas je meteorologov v Sloveniji, v meteorološki službi pa nas je še manj — samo 8! Slovenija bi rabila, če že ne 40 meteorologov, 30 pa prav gotovo. Pa ni denarja. Večni refren« Kako ste še meteorologi po svetu povezani med seboj? »Tu v Sloveniji imamo svoje društvo, kadar pa imamo denar, gremo tudi na razna posvetovanja v tujino. Bil sem že v Nemčiji in drugod po Evropi./Izmenjave o nujne, sicer bi ne mogli spremljati naglega razvoja naše znanosti v svetu. Da bi pa na lastne stroške hodil okoli, pa ne gre. Ali veste, koliko zaslužim? Toliko kot povprečen trgovski pomočnik — pa še honorarno ne morem nikjer delan!« Ob zaključku najinega razgovora mi, prosim, zaupajte, kakšno bo še letos vreme: »Jutri pričakujem izboljšanje vremena, pa tudi v naslednjih dneh ni pričakovati poslabšanja. Kakšno bo pa vreme jeseni in pozimi, ne vem. Lahko bi se vam malo zlagal, tega pa nočem. Povem vam lahko, da je letošnja temperatura pri nas nad dolgoletnim povprečjem, to pa tako že veste. Morda vam bom lahko kdaj drugič dal dolgoročno napoved vremena, potem ko bodo prvi ljudje že stopili na luno. Časa je torej še dovolj!« MATJAŽ VIZJAK POSVETOVANJE V POSTOJNI: ZAKAJ SO NEKATERE DELAVKE V NOVOGORIŠKEM IDEALU NEZADOVOLJNE Vloge in pritožbe občanov Občinski pritožbeni organi še vedno niso pridobili polnega zaupanja občanov @ Kako okrepiti vlogo in dejavnost teh organov? — Na maršalat se bom pritožil! Tako večkrat pravijo občani, ko v islzanju svojih pravic zaidejo v slepo ulico, ali pa vsaj mislijo, da je tako. Potem je kabinet predsednika republike tista instanca, ki naj bi razrešila zadevo, v kateri se posamezni občan čuti prikrajšanega ali pa ogoljufanega ... Tudi kabinet predsednika republike seveda sprejema vloge in pritožbe, toda to isto nalogo imajo tudi drugi organi na nižjih ravneh, začenši z občinskimi pritožbenimi or-gani-komisijami za prošnje in pritožbe, ki so bile ustanovljene že pred dvanajstimi leti na osnovi občinskih statutov. In vendar se občani manj obračajo na te komisije, kot pa na podobne republiške komisije, ali pa na maršalat. Število pritožb na te organe je v obratnem razmerju z njihovo ravnijo: najmanj jih je naslovljenih na občinske pritožbene organe, največ pa na maršalat... Zakaj tako in kako okrepiti vlogo in dejavnost občinskih pritožbenih organov? To vprašanje proučujeta te dni republiški komisiji za vloge in pritožbe (skupščinska komisija in komisija pri Izvršnem svetu) na regionalnih posvetovanjih s predsedniki in tajniki občinskih pritožbenih organov, katerih se udeležujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Takšni posvetovanji sta že bili v Kranju in Celju, minulo sredo pa so ga organizirali tudi v Postojni. Postojnskega posvetovanja so se udeležili zainteresirani predstavniki iz Cerknice, Ilirske Bistrice, Izole, Kopra, Logatca, Pirana, Postojne in Sežane. Problematika, ki so jo obravnavali, je bila podobna kot drugod na Slovenskem in podobne so bile tudi težave, ki jih imajo pritožbeni organi teh občin pri svojem delu. Zakaj se torej občani s svojimi vlogami in pritožbami ne obračajo predvsem na občinske komisije za prošnje in pritožbe? Na to vprašanje je težko popolnoma jasno odgovoriti — saj vzroki za ta pojav segajo od tega, da občani — vsaj mnogi med njimi — še vedno sploh ne vedo, da imajo pritožbene organe v lastni občini, pa do tega, da ne zaupajo v objektivnost in sposobnost teh organov pri obravnavanju njihovih problemov, med katerimi so najpogostejši problemi s področja stanovanjskih pravic, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, premoženjsko-pravnih zadev, v zadnjem času pa vedno pogosteje tudi s področja delovnih razmerij. Gre torej za javnost dela teh komisij, oziroma za seznanjanje občanov z njihovim delom, z druge strani pa za avtoriteto, strokovnost in aktivnost občinskih pritožbenih organov. To pa pomeni, da je prvenstvene važnosti ustrezna sestava teh komisij in pa njihova povezanost z vsemi tistimi dejavniki v občinah, ki na en ali drug način lahko pomagajo občanom, da pridejo do svojih pravic. Vloga občinskih pritožbenih organov je predvsem političnega značaja, saj ne odločajo o spornih zadevah, temveč sam,o svetujejo in sugerirajo rešitve teh problemov tistim organom, ki so zanje pristojni. Tu pa se da marsikaj storiti, še posebno, če dobro sodelujejo z občinsko skupščino in z političnimi organizacijami v občini. Tako sodelovanje je zelo koristno tudi s komisijami za prošnje in pritožbe, ki že delujejo v nekaterih delovnih organizacijah — saj takšno sodelovanje večkrat sploh prepreči da bi prišlo do nezaželenih sporov. Seveda pa niti občinski pritožbeni organi niti druge ustanove ne morejo pomagati občanom, če jih le-ti sploh ne obvestijo o svojih težavah. Tako, kot na primer v primeru tistega vajenca pri privatnem gostilničarju v Piranu, ki je moral poleti delati od sedmih zjutraj do dveh ponoči — za kar je od svojega delodajalca dobil deset tisoč starih dinarjev mesečno... Če namreč ni pritožbe, potem, tudi ni ukrepanja — še posebno zato ne, ker smo na žalost v zadnjem času zelo oslabili vlogo in pristojnosti raznih inšpekcij, ki bi po svoji službeni dolžnosti, tudi brez pritožbe občanov, morale preganjati razne kršitve naše zakonodaje. M. P. Bolje vrabec kot pa nič! Nekateri se v Idealu sklicujejo na samoupravne pravice in pozabljajo na dejstvo, da so vse pravice nekdanjih samoupravnih organov danes združene v eni sami osebi, ki se imenuje Alojz Mušič oziroma prisilni upravitelj Delavkam v novogoriškem podjetju Oblačila Ideal je te dni zavrela kri. Svojim predstojnikom očitajo, da so »brez srca«. Delati morajo namreč 10 ur dnevno, osebni dohodki pa so ostali prav taki kot poprej. Skratka, jamranja, očitkov in pritoževanja delavk novogoriškega Ideala je bilo v teh dneh toliko kot morda še nikoli. Zanimivo ob vsem tem je, da teče v samem podjetju delo razmeroma normalno, da nihče ni potrkal na vrata prisilnega upravitelja Alojzija Mušiča ali pa na primer zahteval sestanek, kjer bi lahko povedal svoje težave in obenem seveda tudi predloge za rešitev problemov. »Prisilni upravitelj nima posluha za naš kolektiv,« se pritožujejo delavke Ideala. »Imamo najnižje osebne dohodke v občini, trdo pa moramo delati celih 10 ur dnevno. Je mar to človeško ...?« NI BILO IZBIRE! Na skupščini občine Nova Gorica odgovorni menijo, da situacija delavcev v Idealu res ni najbolj rožnata, toda v tej stiski še vedno zadovoljiva. Dejstvo namreč je, so mi dejali na občini v Novi Gorici, da je kolektivu preostalo danes le eno: ali krepko zavihati rokave in napraviti vse, da se spet postavili na lastne noge. ali pa razpustiti delovno organizacijo. Ker pa bi se ob tej drugi varianti znašlo na cesti 120 ljudi — da o neporavnanih dolgovih niti ne govorimo — so se v Idealu seveda odločili za prvo varianto, ki pa danes, kot je slišati, ni vsem najbolj všeč. Pa čeprav je v tej situaciji za vse še vedno najbolj ugodna. Tako so mi vsaj zatrjevali na skupščina občine Nova Gorica. Seveda se nisem zadovoljil le s temi informacijami oziroma signali prizadetih, zato sem stopil tudi v Ideal, da izvem kaj več o tem, zakaj je nekaterim delavkam zavrela kri in na čem gradi prisilna uprava svoje upe za svetlejše perspektive. »2e od julija imamo v podjetju prisilno upravo,« mi je povedal Albert Gregorič, član prisilne uprave v Idealu. »Obrat v Kopru smo ukinili, prav tako smo se odpovedali kooperaciji s Tolminom. Vse svoje sile smo usmerili v urejevanje obrata v Novi Gorici. Uspelo nam je, da se že danes odvija ves proizvodni proces v eni sami stavbi, medtem ko smo bili še nedavno raztreseni kar v šestih objektih. Istočasno smo seveda izboljšali tudi organizacijo .dela, kar se že odraža v večji storilnosti...« Kljub reorganizaciji v Idealu pa so morali tudi v Novi Gorici skrčiti število zaposlenih in odpustiti blizu 50 delavcev. »Drugače ni šlo. Morali smo se posiužiti tega bolečega ukrepa ...« je nadalje razlagal Gregorič. »Obdržali smo le najsposobnejše ljudi, tako v proizvodnji kot v upravi. Organizacijsko prenovljeni smo sklenili z Modnimi oblačili iz Ljubljane pogodbo za izdelavo 3000 plaščev. Mislim, da je bil ta korak, pameten, pa čeprav smo morali trdo poprijeti za delo, saj so dobavni roki zelo kratki. Zima je namreč pred vrati, dogovorjeno serijo pa moramo izdelati še ta mesec. Zaradi nič kaj rožnatega poslovanja v preteklosti in pa omenjene pogodbe smo danes zares v hudih škripcih. Ves mesec bo treba delati 10 ur dnevno, če hočemo, da se bomo držali dogovorjenega roka . ..« V Idealu sem zvedel, da večina ni proti ukrepom prisilne uprave, temveč le posamezniki,' ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da jim pač drugega ne preostane, kot stis-sniti zobe in krepko zavihati rokave, da bo čez čas bolje. Nekateri se ob vsem tem celo sklicujejo na samoupravljanje in pozabljajo na dejstvo, da so vse pravice nekdanjih samoupravnih organov trenutno združene v eni sami osebi, ki se imenuje Alojz. Mušič, oziroma prisilni upravitelj. »Vsekakor je treba povedati, da so se ljudje sami odločili za 10-urno delo«, mi je -povedala Danica Ščuka, računovodkinja v Idealu. Dodala je še, da so poravnali v oktobru že precejšnje število dolgov, ker že prihaja denar od razprodanih zalog. Podatek, da imajo v Idealu le še za blizu 20 milijonov starih din v starih zalogah, je dokaj razveseljiv, glede na zaskrbljujoče velike zaloge pred nekaj meseci. Tudi dolgovi Ideala so iz dneva v dan manjši. Medtem ko so znašali še meseca julija skoraj 180 milijonov S-din, jih imajo danes le še za blizu 50 milijonov. NIC VEG NA ZALOGO! Marjan Golob, vodja komerciale. je ob koncu mojega pfoiska povedal naslednje: »Ko se bomo znebili starih, danes za trg povsem nezanimivih zalog, se bomo preusmerili na žensko modno konfekcijo. Računamo, da je v tem naša perspektiva. Po izbiri bo asortiment sicer širši, tiraža pa bo bistveno manjša kot doslej. Proizvajati bomo pričeli tudi unikate,* ki bodo za naše kupce vsekakor na moč zanimivi. V vsakem primeru pa se bomo j potrudili, da ne bomo več de- : lali na zaloge in da ne bomo. napolnili naših skladišč z blagom, ki čez leto ali dve ne bo šlo več v promet...« Seveda nisem tu zapisal vsega razgovora, ki sem ga imel v novogoriškem Idealu. Ostal pa je v moji beležnici, kjer med drugim večkrat piše: »le kaj nam je drugega preostalo ...?,« in »nerazumljivo in krivično je, da nekateri nočejo ničesar žrtvovati, hočejo pa splavati na zeleno vejo .« Verjetno je bil korak prisilne uprave v Idealu edini izhod v sili. V omenjenem primeru namreč ni šlo za »bolje vrabec v roki, kot golob na strehi«, temveč za preprosto dejstvo: vrabec ali nič! A. ULAGA trdPnova 4 WvVWW\AAAAACy^WWV\AAAr7\AA/W\AAAAAAAAAAAA/WVNAAAAA/WW\AAAAAAAACyWW\AAAAAAAAA'^ VCA>X>N\\\>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXX\XV«XXX>XXXX v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ REORGANIZACIJA OSNOVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V LUCI PRAVNIH PREDPISOV Neskladju V zadnjem času veliko govorimo o reorganizaciji zdravstvene službe, bolj malo pa ie bilo do sedaj napisanega o tistih pravnih temeljih, ki predstavljajo gibalo te reorganizacije. Zakon o organizaciji zdravstvene službe v Sloveniji določa, da zdravstveni zavodi, ki po določilih novega zakona nimajo več pogojev za nadaljnje delo kot samostojni zavodi, v obliki pripojitve oziroma spojitve preidejo v nove organizacijske oblike najpozneje do konca tega leta. Omenjeni zakon tudi določa pogoje, ki jih mora na primer izpolniti bodoči zdravstveni dom, če hoče po novem letu še obstajati. Tako se območje, za katero se ustanovi zdravstveni dom, določi ob upoštevanju patologije prebivalstva, geografskih razmer in prometnih zvez ter demografske in urbanistične zaokroženosti. V nobenem primeru pa ne moremo več imeti zdravstvenega doma za področje, ki bi štelo manj kot 40 tisoč prebivalcev. V mestu pa, ki šteje več kot 40 tisoč prebivalcev, je lahko le en zdravstveni dom. Zakon je torej konkreten in nalaga osnovni zdravstveni službi dolžnost, da do konca leta izpolni zahteve njegovih določil. Torej v danem primeru ne moremo govoriti, da bi šlo za oblike prostovoljnega združevanja, kot ga srečujemo na primer v gospodarstvu. ALI JE MOŽNA SPOJITEV OZIROMA PRIPOJITEV PO SILI ZAKONA? Zakon o organizaciji zdravstvene službe — 65. člen — določa, da mora biti reorganizacija osnovne zdravstvene službe končana do konca leta. Res je. da zakon ničesar ne pove, kaj bi bilo, če se ta reorganizacija v določenem roku ne bi izvršila. Vendar pa tekst omenjenega člena pravi, da takšni zavodi ne bodo imeli več nadaljnjih pogojev za svoje delo. To misel lahko zaključimo samo tako. da bi v tem primeru prišlo do likvidacije zavoda, ter bi bile občinske skupščine oziroma ustanovitelji prisiljeni, da tak zavod ukinejo, ter na njegovem področju ustanove drugega, ki bi ustrezal zahtevam in pogojem zakona. Do tedaj pa lahko zdravstveni delavci sami v obliki spojitve oziroma pripojitve odločajo o svoji nadaljnji usodi, namreč o tem, h komu se naj pripojijo oziroma spojijo. Ostale pogoje že tako določa zakon. v Ravno to določilo zakonodajalca pa s pravnega stališča povzroča vrsto nejasnosti in različnih tolmačenj Zato bi bilo bolje, da bi zakonodajalec določil — kot je bilo to izvedeno ob reorganizaciji zavodov za zaposlovanje — da zdravstveni zavodi. ki nimajo pogojev za nadaljnje delo, prenehajo s svojim delom, istočasno pa se ustanove novi zdravstveni zavodi, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom. Na ta način bj se rešili vrste nejasnosti, ki jih sedaj vsebuje 65. člen omenjenega zakona. Ko je zakonodajalec rekel, da se zdravstveni zavodi spojijo oziroma pripojijo, je pravno vezal delovno skupnost zdravstvenih zavodov na vsa tista določila, ki jih pozna naša zakonodaja in ustava o spojitvah in pripojitvah. Spojitve in pripojitve pa so po naši zakonodaji oblika prostovoljne odločitve delovnih skupnosti. Torej elementa prostovoljnosti in demokratične odločitve, kar je v pravno tehnični obliki zagotovljeno z referendumom, je potrebno podpreti še z elementom ekonomičnosti in primernosti takšne rešitve, tako da se izdela finančno ekonomska analiza. Tako torej pridemo do neskladja med zveznimi predpisi (Temeljnim zakonom o zavodih 37. člen), ki določajo, da je potrebno ob spojitvah in pripojitvah izvesti referendum, in da gre v primeru združevanja za prostovoljno odločitev delovnih skupnosti, ter republiškim zakonom o organizaciji zdravstvene službe. Ta sicer pravi, da se delovni kolektivi o združitvi odločajo v obliki spojitve in pripojitve, vendar pa obenem predpisuje način, obseg ter rok. kako naj se zdravstveni zavodi združujejo. Ta določila nasprotujejo določilom zvezne zakonodaje. kajti na podlagi teh predpisov mora biti spojitev in pripojitev izvedena le v obliki prostovoljne odločitve. Tako mora sedaj delovna skupnost na primer zdravstvenega doma na podlagi 65. člena Zakona o organizaciji zdravstvene službe odločiti o spojitvi oziroma pripojitvi v okviru zakonskih določil, ter ima za svojo odločitev samo možnost, da izbere drugi zdravstveni zavod, s katerim se bo spojila oziroma pripojila. Kot vidimo, imamo opraviti z neko povsem novo obliko združevanja, ki ie naša zakonodaja še ne pozna. Lahko bi jo imenovali spojitev oziroma pripojitev ex lege — po sili zakona. REFERENDUM — DA ALI NE Iz naštetega neskladja med zveznimi (Temeljni zakon o zavodih) in republiškimi predpisi (Zakon o organizacij; zdravstvene službe), izhaja zadrega ob vprašanju: ali izvesti referendum ali ne. Na eni strani zakonodajalec v republiškem zakonu določa pogoje, način ter celo rok, do kdaj ie potrebno izvesti reorganizacijo. na drugi strani pa ostala zakonodaja pravi, da je potrebno ob vsaki spojitvi oziroma pripojitvi izvesti referendum-Referendum pa je prostovoljna odločitev delovnih skupnosti, ki se odločajo o nadaljnji usodi svoje delovne organizacije. v našem primeru pa delovna skupnost lahko odloči o primernosti spojitve oziroma pripojitve samo v enem primeru npr. reševalne postaje ali k zdravstvenemu domu ali k bolnišnici. Tako se naenkrat pojavi referendum v popolnoma drug1 obliki, kot ga je imel v mislih zakonodajalec takrat, ko ga ie sprejel. Pojavi se v obliki ozkega administrativnega določila, ki naj bo gola formalnost, zadovoljitev določil zakona ter Je popolnoma ločen od tiste vsebine in pomena, ki ga daje nas® družba v sistemu samoupravljanja. Spremeni se celo v obratni 'učinek od tistega, ki mu ga je dala naša zakonodaja, sai negira pojem samoupravne odločitve ter v taki luči meče negativno podobo na sam pojem referenduma. . Ce torej sledimo določilu Temeljnega zakona o zavodih. morali izvesti referendum v vseh zdravstvenih zavodih, ki s združujejo. Na tisoče in tisoče zdravstvenih delavcev bi glasovnicami odločalo o tem, kar je že skoraj v celoti odločen^ Zaradi tega se mi zdi potrebno, da izluščimo iz vsebine zakona tisto bistvo in cilj, ki ga naša družba zasleduje ob rele rendumu, ter da se izvede referendum samo tam in v tistern primeru, kjer bi lahko imel kakšen pomen kot instrumei^ samoupravne opredelitve delovne skupnosti zdravstvenih zavodov. Zato je popolnoma neprimerno, da bi se izvedel referendum v tistih zdravstvenih zavodih, kjer je zakonodajalec zakonom že izčrpal vse odločitve in delovni skupnosti zdravstvenega zavoda ne preostane nič drugega, kot da to njegovo odločitev izvede. Tak je npr. primer spojitve oziroma pripon1' zdravstvenih zavodov v mestih, ki štejejo več kot 40 tisoč Pr® bivalcev. Na ostalih področjih zdravstvenih zavodov pa se 'fT • izvede referendum samo o tem, h komu naj se zdravstvu zavodi spojijo oziroma pripojijo, da bodo tako zadostili pogojen1 zakona. V povedanem nikakor nisem hotel zanikati vloge zakona, jo lahko odigra ob reorganizaciji osnovne zdravstvene s*uZ ' saj gre v danem primeru za javno službo, ki mora biti or”n_ nižirana po enotnem konceptu. Zakon ie torej lahko edini 1 strument, ki ima moč in sposobnost, da uskladi in orgam^1 po enotnih kriterijih osnovno zdravstveno službo. Hotel le opozoriti na neskladja v zakonu, ki bi po mojem moral vsak način upoštevati določila ustave ter ostale zvezne za nodaje, ter ne bi smel iskati rešitev izven nje. ALEKSANDER ZALA« Kaho gospodarimo KOMBINAT ZA PREDELAVO IN PROMET ŽITARIC • */ jajčne testenine m tortelini POLHJENA TESTENINA Predeluje vse vrste žitaric, proizvaja testenine, torteline, vatel proizvode, kruh, vse vrste peciva in močna krmila. SKUPEN NASTOP SLOVENSKIH TRGOVCEV V OSIJEKU Šola mladih samoupravljavcev Prehrana in Modna hiša iz Ljubljane odprli v Osijeku Supermarket ® Enaka izbira in nižje cene kot v Ljubljani so domačini © Tudi trgovina šola samoupravljanja Vsi zaposleni Franc Nebec generalni direktor veletrgovine Prehrana Sami bi se le stežka odločili za gradnjo tako reprezentativnega objekta, kot je osiješki supermarket, zato smo ga tudi zgradili skupaj s poslovnim združenjem Modna hiša, prav tako iz Ljubljane. Takšen skupen nastop dveh poslovnih partnerjev je svojevrsten poizkus integracije brez fizičnega spajanja dveh podjetij. Zanj smo se odločili z namenom, da pocenimo stroške poslovanja raznih skupnih služb in da v kar največji meri zadovoljimo potrebe svojega kupca z veliko izbiro blaga v istem prostoru. In kaj bo z drugimi osiješkimi trgovinami? Na osnovi izkušenj vem, da bo supermarket, kot infiltrira-na organizacija sprva odtegnil drugim trgovinam velik del kupcev, kasneje Pa se bo stanje normaliziralo. Seveda pa bodo morale osiješke trgovine modernizirati način svojega Poslovanja, kar pa je končno zopet v prid osiješkemu Potrošniku. h hotel obiščite rakov Škocjan: V hotelu odlična hrana in dobra kapljica. Bar »rak« bo odprt letos samo Se tri dni: panes, v soboto, 28. 10., jutri, v nedeljo, 29. 10. in v torek, 31. 10. 1967. Bar je odprt od 22. do 05. ure. Mednarodni artistični program. Strip-tease integral. Veliko kilometrov je med Ljubljano in Osijekom. Ko smo se vozili iz Ljubljane proti Slavoniji, se nam je zdelo, kot bi nekdo rezal že prevožene kilometre in pot zopet polagal pred nami. Tovornjaki ljubljanske Prehrane in poslovnega združenja Modna hiša pa jo bodo morali vseeno prevoziti po nekajkrat na teden. Ljubljanski trgovci hočejo, da bo Supermarket v Osijeku vsaj tako založen, kot so ljubljanski P-marketi in Modna hiša, da bo izbira ostala takšna, kot je bila na dan otvoritve. mislim, da bodo Osiječani, pa tudi drugi, pri nas najbolj povpraševali Po steklenini in konfekciji, Še posebej, ker vidim, da so cene v Supermarketu nižje kot drugod v Osijeku, pa tudi v Ljubljani.« MATJAŽ VIZJAK Na tiskovni konferenci v Osijeku, udeležilo se je je 43 novinarjev iz Slovenije. Hrvat-ske in Srbije, je bilo vse. kar smo slišali o novi trgovini, v superlativih. Najboljša je lokacija objekta — novi Supermarket je lociran v strogem centru, kjer nastaja novo moderno središče Osijeka, najboljša je konstrukcija in izvedba fasade — opremo je dobavila nizozemska tvrdka Hunter-Dou-glas, najboljša je tehnična oprema zgradbe in instalacije — vsi prostori imajo urejene klimatske naprave, montiran pa je tudi lastni agregat, ki bo priskočil na pomoč, kadar bo zmanjkalo elektrike. Na 5161 kvadratnih metrih prodajne površine je na voljo več kot 24.000 kosov različnega blaga. V hiši pa so še otroška soba, informacijski urad, oddelek Komunalne banke in hranilnice iz Osijeka ter menjalnica in pošta, v posebnem pddelku pa bodo stalne brezplačne degustacije prehrambenega blaga in demonstracije različnih tehničnih predmetov. V pritličju, v' A etaži, so prodajni prostori Prehrane, v prvem in drugem nastropju pa prodaja Modna hiša. Sami smo se prepričali, da je trgovina lepa, da je izbira blaga velika, motilo Pa nas je. da so v Osijeku ponovili ljubljanske napake: tla v pritličju so marmornata — marmor je drag in ga je vrhu tega tudi težko čistiti, v prvem in drugem nadstropju pa so po tleh celo položili preprogo! Ima pa Modna hiša v Osijeku okna, ki jih v Ljubljani ni, tako da si morejo potrošniki ogledati blago tudi pri dnevni svetlobi. Pa to ni naša stvar, našo pozornost je bolj pritegnil podatek, da so vsi zaposleni domačini, da je približno polovici zaposlenih to prva zaposlitev in da je za 180 prostih mest prosilo kar 1200 Osiječanov! Nekatere mlade prodajalce smo zaprosili za razgovor. An-drija Gerber, zaposlen v A etaži. nam je dejal: • »Eno leto sem bil brezposeln. Sem visokokvalificiran prodajalec in sem poročen. Imam ženo in otroka. Oba čakata, da jima prvega prinesem denar. Podpora Zavoda za zaposlovanje pa je bila nizka. Vesel sem. da sem dobil zaposlitev Vem. da bomo zaslužili samo toliko, kolikor bomo sami ustvarili, zato se bomo vsi prodajalci potrudili, da kupcem ustrežemo!« • »Jaz pa sem bil brez zaposlitve že dve leti,« nam je povedal Zoltan Bocka, prodajalec v Supermarketu. »Velika je bila konkurenca in prav je tako. Samoupravnih organov in predstavnikov sindikata pa še nismo volili. Premalo se še poznamo med seboj. Z volitvami bomo počakali do novega leta.« • Slavica Jurkovič pa je še pripomnila: »Takrat bomo volili tudi predstavnike v Zvezo mladine. Pomembno je. koga bomo izvolili, zato je bolje, da z volitvami še počakamo. Sicer pa ■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Kadar potujete skozi Ravne, vas bo gostoljubno sprejel Dom železarjev na Čečovju Zadovoljni boste odšli in se zopet vračali POČITNIŠKA SKUPNOST alpe adria SINDIKALNIM organizacijam Dolgoletna želja, da bi tudi v Ljubljani Imeli drsalno revijo, se nam tokrat uresničuje. V zadnjem mesecu letošnjega leta boste Imeli priliko spoznati svetovnoznano ameriško drsalno revijo »HOLIl)AY ON ICE 1967«. V dvournem programu boste v športni hali Tivoli spoznali mojstrovine večkratnih svetovnih prvakov. SJOUKE DIJKSTRA, EVE in PAVLA ROMANOVA in še vrsto prvakov v UMETNOSTNEM DRSANJU. Prireditve, ki bodo v času od 12. do 26. decembra, sovpadajo s prireditvijo novoletnega sejma na Gospodarskem razstavišču, kar je posebna ugodnost za obiskovalce izven Ljubljane, ki bodo ob enkratnem prihodu v Ljubljano lahko obiskali novoletni sejem ln revijo. Zanimanje za drsalno revijo izven naših meja nam narekuje, da čim bolj e organiziramo obisk našim delovnim ljudem. Predsednikom sindikalnih organizacij priporočamo, da napravijo za to primerno reklamo in seznanijo svoje članstvo o naslednjih možnostih: — da Počitniška skupnost ALPE-ADRIA, organizacija za domači turizem, oddih in rekreacijo, sprejema kolektivne prijave — naročilnice za obisk revije; — prodaja vstopnice posameznikom in — kolektivom iz oddaljenih krajev omogoči prevoz s posebnimi avtobusi. Zaradi pravočasne oskrbe vstopnic priporočamo vsem, M boste prevzeli skrb za rezervacijo potreb, da javite vaše želje naši. recepciji pismeno na naslov: Počitniška skupnost »AIpc-Adria«, Ljubljana. Ma-sarykova 44. ali po tel. št. 311-S72, 310-264. PRIREDITEV BO NASLEDNJE DNEVE: 12. 12. — torek ob 19.30 13. 12. — sreda ob 19.30 14. 12. — četrtek ob 17. 15. 12. — petek ob 17. 16. 12. — sobota ob 19.30 17. 12. — nedelja ob 16.30 19. 12. — torek ob 17. 20. 12. — sreda ob 19.30 21. 12. — četrtek ob 17. 22. 12. — petek ob 19.30 23. 12. — sobota ob 19.30 24. 12. — nedelja ob 16.30 25. 12. — ponedeljek ob 17. 26. 12. — torek ob 17. aiiiiiiiiiiiiitiiiffliiiuinniiiiiiioiiniiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiuiHiiiiioiiiiiiiiHiiHiiiiiniiiiiiiiiiiBiniiBiiiiiiiiiiBUiraiiniBi||,|||||,,|W|IIIMI,raninu®IIIIB,MB,|Ht,ra™||IB|H.lfl111111 Številni Osiječani so se že pred otvoritvijo Supermarketa zbirali pred trgovino, ogledovali razstavljene izdelke in v skupinah komentirali. — (Foto služba DE) na osiješkem tržišču narekoval ekonomski račun. Kupec hoče danes kupiti vse na enem prostoru. Prehrambene proizvode potrebuje vsakdo vsak dan. In kdor bo že v trgovini, se bo povzpel še v prvo in drugo nadstropje, kjer pa prodajamo mi. Ravno sedaj resno razmišljamo, da bi preuredili tudi Modno hišo v Mariboru, in sicer tako, da "vadbo dvignili za eno nadstropje, pritlične prostore pa odstopili Prehrani. Osiješko tržišče je za nas zanimivo. Kupci slovenskega blaga še ne poznajo, imajo pa vanj zaupanje. Drugič: v novem super- marketu ne bodo kupovali samo Osiječani, veletrgovina bo pokrivala potrebe vse Slavonije, dela Bosne, pa tudi bližnje Madžarske po tekstilnem blagu. Mi gledamo zato na prihodnost osiješkega supermarketa z optimizmom. Pavle Žerovnik komercialni direktor poslovnega združenja Modna hiša Ne delajmo si utvar: za sodelovanje s Prehrano smo se odločili samo zato, ker nam je skupen nastop wujinnauninffliiiuiHDiuiui[iiiD]iioiiiiiiiHiiiwiimiHiniiiitiBwin}niifl|iKUHioiiHiiniiiinnunniuiHnu^miraiiiiiiniibuin4|Humwiiiifiu#flBanuiuiwa|» CENE VSTOPNIC SO NASLEDNJE: I. parter — fotelji 28 N-din II. parter — stoli 25 N-din III. parter — stoli 20 N-din III. tribuna — sedeži 20 N-din IV. tribuna — sedeži 15 N-din PRIČAKUJEMO VAŠA NAROČILA IN SE PRIPOROČAMO! Strojne delavnice Ptuj PTUJ, Rajšpova 13 • proizvajajo listnate in navoj ne vzmeti* tehnično gumo ter drobno kmetijsko mehanizacijo — traktorje in motorne kosilnice do 9 KM. • Popravila motornih vozil • Servis za vozila TAM* TOMOS in PRETIŠ. Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine ta sedlarje, čevljarje, tapetnike, gumijeve cevi, gumo v ploSčah lo palicah, gumijeve profile, klinasta in pogonska jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve Izdelke, .ehnlčnl tekstil, klobučevino, •uto. vrvarske Izdelke, polirne liske, dekorativne tkanine in /rvire. zaščitne obleke, predla sni ke. pokrivala, čelade, maske. očala, rokavice, obuvala, ičitnike. plastične mase za predelavo, iuvidur. vinil, vinaz, ultra pa s. itragulo, plastične nase. gumo In usnje, barve in ake. usnjeno tekstilno, plastično In kovinsko galanterijo, risalne. računske. frankirne. kako se razvija naše gospodarstvo, po-I V I trošnia> akumulacija, so precej raznolika. Žal še ni -L ▼ JL tehtnih, široko zasnovanih analiz, ki bi dajale razvid-nejšo sliko, kakšni premiki, kvalitete in slabosti so bili storjeni. Te pomanjkljivosti ali tudi zamuda je še toliko bolj očita, kajti kot piše direktor jugoslovanskega ekonomskega instituta dr. Branko Horvat (»Ekonomska znanost in naše gospodarstvo«, »Vjesnik«, 15.—22. IX. 1967) ni bilo takšnih analiz niti ob sami uvedbi reforme, česar mu tuji ekonomisti, ki prihajajo študirat izhodišča in uspehe naše reforme, ne verjamejo in sumijo, da take analize pred njimi preprosto skriva. Ena od zelo pogostih tem različnih razprav in opredelitev je, ali je družbena akumulacija zagotovljena, ali je v nevarnosti? Večina opozoril kaže na to, da prepočasi raste, nekatera, da je v nevarnosti Tako je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov ob svojem zadnjem obisku v Ljubljani opozoril, da je prešlo v potrošnjo leta 1966 500 milijard starih dinarjev, ki naj bi bili ob reformi sproščeni za modernizacijo industrije. Tudi če ta trditev ni povsem točna, je pretirana v številkah, ker smo ob rejormi tudi želeli spodbuditi in povečati potrošnjo, del sredstev je v povečanih zalogah, večji stopnji amortizacije itd., je vseeno zaskrbljujoča. V časnikih so bili objavljeni podatki, da so v posamičnih regionih porasli osebni dohodki za 10, 15, celo za 20 % nad produktivnostjo. Takšna delitev je prav gotovo velik problem. Razlogov za to je več. Oglejmo si nekatere najbolj zna-čilne. Po dohodkovni teoriji je cilj proizvajalcev — maksima-lizacija dohodka. Po svojem skopem, splošnem modelu je zelo sprejemljiva. Več čistega dohodka pomeni več osebnih dohodkov in več skladov. Če pa ti dve postavki posto.vimo drugo proti drugi, pa opazimo, da se izključujeta. Povečevanje osebnih dohodkov pomeni zmanjševanje skladov, ali obratno. Edino v primeru, da bi bila razmerja konstantna, določena, v tem primeru bi dobili obojno rast. Kadar pa proizvajalci namenijo več za Družbena •j o H to > H K O Eh < H Z M S O M o H & ►J O Eh n K o H < Eh 55 W S o id o H 0. J O E- to > H H 05 O Eh < t- z H S o id S POTROŠNIŠKIH POLIC BB S POTROŠNIŠKIH POLIC 0 S POTROŠNIŠKIH POLIC H S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKO*, Peči na olje niso modna muha, takšne peči so ekonomične, varne, olje pa izgoreva v njih brez smradu. Marsikdo bi se že odločil za nakup tovrstne peči, pa že ima v stanovanju keramično peč, ki sicer greje dobro, je pa z njo vsak dan veliko dela. Te dni se bo na našem tržišču pojavil nov izdelek zagrebškega kombinata ventilacijskih, toplotnih, mlinskih in silosnih naprav »Ventilator«, peč na olje »DOMI«. To pečico je mogoče priključiti na vse vrste in velikosti keramičnih sobnih peči, peči v kopalnicah, na kuhinjske štedilnike, manjše kotle za etažno ali centralno gretje, sušilnike in druge manjše industrijske toplotne naprave. i Pečica »DOMI« ima široko področje toplotnega učinka in sicer od 2.000 do 34.000 kcal/h, pri tem pa porabi od 0,2 do 4 I plinskega olja na uro. Sodobne keramične peči, za katere je značilna velika akumulacija toplote, je dovolj zakuriti dvakrat dnevno po pol ure, da zbrano toploto peč oddaja še nekaj ur. Protipožarna varnost je popolna, to zagotavlja atest št. 502 zagrebškega Zavoda za zaščito pri delu. Osnovna značilnost peči je enostavno in varno reguliranje toplotnega učinka. To pa je zasluga popolnoma nove konstrukcije regulatorja, ki ga je tovarna že patentirala doma in tudi v tujini. Pečico »Domi«, ki jo vidite na sliki, smo fotogra- firali v ljubljanski Metalki, prodajale pa jih bodo tudi druge trgovine z železnino pri nas. Predvidena cena 130.009 starih dinarjev je visoka, ker pa je »DOMI« zelo ekonomičen, se bo kaj kmalu amortiziral. m ODGOVOR ZVEZNE UPRAVE CARIN NA ČLANEK: akiimnla^iia 5 Gor in dol po carinskih paragrafih Ufi/Jfi.iL hvm. .H B M iLflL.fi.fllfi> JE. tl fifi; O v avgustu je bil v vašem tedniku v številkah 30, 31 in 32 objavljen v nadaljeva- mejnih prehodih in n. m njih članek Mariole Kobal »Gor in dol po carinskih paragrafih«. Delovni ljudje SR. Slo- ščiti je bilo odprtih min osebne dohodke, delijo več, kot so ustvarili, pa lahko to storijo le tako, da od nekod razlike vzamejo, v tem, primeru iz skladov. Zato lahko pomeni večati osebne dohodke brez ustreznih uspehov zajedati sklade in nič drugega. Ob tem se seveda tudi ponuja v premislek: »AH ne bi naposled le pustili, da si delavci odrežejo malo večji kos kruha?« Namera je lahko zelo plemenita. Opozoril bi pri tem na zelo prozaično dejstvo. Kje smo v produktivnosti in drugo, kako je rasla produktivnost v desetletnem obdobju. Nivo in stopnja rasti produktivnosti v nekaterih državah Država Nivo produktivnosti je višji v odnosu na povprečje industrije Jugoslavije leta 1966 Povprečna stopnja rasti produktivnosti v razdobju 1950. do 1960. leta ZDA Švedska Velika Britanija Zahodna Nemčija Francija Sovjetska zveza Čehoslovaška Belgija Nizozemska Jugoslavija 6-krat 4-krat 2,8-krat 2,5-krat 2,3-krat 2,2-krat 2,2-krat 2,1-krat 2,1-krat 1,0-krat 2,8 2.7 2.3 4.7 5.9 7,0 6.8 3.4 4,6 3.9 (Po podatkih Jugoslovanskega zavoda za produktivnost dela. »Produktivnost dela in uspehi poslovanja v jugoslovanskem gospodarstvu 1960—1964«, stran 22.) Lahko bi podvomili v popolno natančnost podatkov in primerjav, toda tudi precejšnja popustljivost še vedno kaže, da smo v občutnem zaostanku. Jasno je, da razlike niso posledica lenobe naših delavcev, so bolj davek na slabo organizacijo, delno tudi na razdrobljenost, neintegriranost, prav zanesljivo pa tudi na tehnično opremljenost. Rast proizvodnje je bila v Jugoslaviji pred reformo visoka, žal pa ne tudi produktivnost. Če smo se z reformo odločili, da preidemo iz inflacije v stabilnost, v večjo intenzivnost, je to tudi pomenilo, da bodo proizvajalci več vlagali, bolj smotrno skrbeli za razširjeno reprodukcijo. Če tega ne delajo, ali to večina premalo upošteva, potem je to nujno opozorilo, da je treba o tem razmišljati in ukrepati. To pa je mogoče zlasti na dveh področjih: v delitvi med družbo in podjetjem, med materialno in nematerialno sfero in v okviru podjetja v delitvi na osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo. Pri delitvi med materialno in nematerialno sfero se ponujata dve dilemi: ali naj bo ta prerazdelitev samo sistemska, globalna, naj o tem odločajo samo najvišji predstavniški organi, ali pa so primerni, nujni tudi konkretnejši posegi, ki naj zavarujejo splošne družbene interese. Če pristanemo tudi na drugo možnost, se takoj pojavi vprašanje: kako, v kakšni obliki, da ne bi porušili samoupravnega sistema? Hkrati pa tudi pomislek, ali bo samo v okvirih dosedanjih samoupravnih pristojnosti in prakse mogoče najti bolj ustrezne rešitve? Na primer: ali lahko stvarno pričakujemo, da bi se kolektivi nekaterih ustanov, za katere ni sredstev, ali so preobsežni, morebiti celo že odvečni, ali se bodo ti kolektivi sami ukinili? Če se ne bodo, kdo, kako to napraviti, da ta potrošnja ne bo prehudo rasla? Drugo, ali lahko družba tudi vpliva na delitev znotraj podjetij s tem. da zavaruje svojo akumulacijo? Kakšne ukrepe, instrumente uporabiti, da bo najmanj prizadet naš samoupravni sistem, a vendar zavarovana družbena akumulacija. VINKO TRINKAUS o H CU J 0 Eh 01 > w K 0 U < Eh 55 1 O M O w Oh J O E- to > 6 05 o Eh < Ei 55 H S o bi O H CU J 0 Ei 01 > H h K O Eh < Eh 2 a S O bi O (d Oh 0 E* 01 ▻ H *-3 05 O Eh < Ei 55 a S o bi O H O. a 0 Ei 01 ▻ a 1-3 05 O E< < Ei Z a S o M V avgustu je bil v vašem tedniku v številkah 30, 31 in 32 objavljen v nadaljevanjih članek Mariole Kobal »Gor in dol po carinskih paragrafih«. Delovni ljudje SR Slovenije se upravičeno zanimajo za vprašanja carinske politike; menimo pa, da je važno, da so o teh vprašanjih pravilno obveščeni in zato tudi odgovarjamo na omenjeni članek. Mariola Kobal je okarakte-rizirala carinsko tarifo kot »neurejeno in neprilagojeno gospodarski reformi«, kar »diši po gospodarski sabotaži«. Navedla je tudi. da Uprava carin »vedri in oblači« in da diktira celotno carinsko politiko. * Z obtoževanjem Zvezne uprave carin za »neurejeno in reformi neprilagojeno« carinsko tarifo je avtorica članka pokazala, da ne pozna organizacije in pristojnosti zvezne uprave. Zvezna uprava carin namreč ni organ, ki »diktira« carinsko politiko. Temeljne carinske predpise — zakon o carinski tarifi in carinski zakon, ki urejata carinsko politiko — je namreč sprejela zvezna skupščina. Zvezni izvršni svet ima omejene pravice, da lahko predpiše posamezne ukrepe carinske politike, vendar samo v tistih primerih. k;i jih navajata omenjena dva zakona; zvezni sekretariat za finance je pooblaščen za izdelavo navodil o uporabljanju zakona o carinski tarifi in carinskega zakona — Zvezna uprava carin pa nima prav nobenih pooblastil glede predpisovanja ukrepov carinske politike. CARINSKE STOPNJE - NE MOREJO USTREZATI VSAKI GOSPODARSKI ORGANIZACIJI Mariola Kobal je v svojem članku večkrat okaraktevizirala sedanjo carinsko politiko kot izrazito fiskalno politiko, usmerjeno k stekanju dohodkov v zvezni proračun, na enem mestu pa omenja, da se na ta način »nateče« v zvezni proračun 300 milijard starih dinarjev. Drži pa le to, da je bilo lani na račun carin vplačanih 194 milijard starih dinarjev, ne pa 300 milijard. Sedaj veljavna carinska tarifa je bila sprejeta leta 1965. V njenem načrtu je bila dotedanja carinska tarifa, sprejeta leta 1961. ocenjena kot fiskalna. Iz obrazložitve za sedanjo carinsko tarifo pa izhaja, da je usmerjena k postavljanju racionalne carinske zaščite, kar je dolgoročen proces. Racionalha carinska zaščita ne postavlja na prvo mesto fiskalnih Interesov, temveč zaščito domače proizvodnje — vendar pa ne vsake proizvodnje. Najvažnejše je, da carinska zaščita spodbudi moderno tehnologijo in določeno domačo proizvodnjo, v nobenem primeru pa ne sme . konzervirati neracionalne proizvodnje in pomagati pri vzdrževanju visokih ceh tistih izdelkov, ki ne najdejo kupcev niti na domačem trgu. še manj pa seveda na inozemskem trgu. Ne trdimo, da so vse carinske stopnje pravilne in da ustrezajo interesom vseh gospodarskih organizacij — saj to tudi ni možno. O sedanjih carinskih stopnjah morajo povedati svoje mnenje tako proizvajalci, kakor tudi potrošniki posameznih vrst blaga — ne pa samo eden od njih. Po letu 1965. ko je bila sprejeta sedanja carinska tarifa skupaj z ostalimi ukrepi gospodarske reforme, je prišlo do določenih sprememb tega. kam jih vgrajujejo (izjema so motorji, ki jih vgrajujejo v ladje). Kavčuk ni »preobremenjen« s carino. Na surovi kavčuk ni carine, za izdelke iz nevulkaniziranega kavčuka pa veljajo carinske stopnje od 5 do 8 c/c. Ni točno, da v Jugoslaviji ne proizvajamo cinkovega oksida; po podatkih Zveznega statističnega zavoda smo ga lani proizvedli 4246 ton, uvozili pa 721 ton itd. ORGANIZACIJA CARINSKE SLUŽBE IN NJENI KADRI Mariola Kobal je v svojih člankih posvetila precej prostora carinskemu postopku in med drugim navaja, da carina pušča popoldne na kamionih hitro pokvarljivo blago, ki tam potem ostaja v poletni vročini vse do naslednjega jutra, ko se za carinika začne nov delovni dan — na področju cen. liberalizirali smo uvoz posameznih izdelkov itd. Zaradi tega je sedanjo carinsko tarifo potrebno prilagoditi tem spremembam, -kar je tudi v teku -— in v tem smislu je potrebno slišati pripombe in predlog^ vseh zainteresiranih dejavnikov. Naj opozorimo še na posamezne netočnosti glede carinskih stopenj, ki jih je navedla Mariola Kobal v svojem- članku: Carinska stophja za elektronske cevi znaša 10, ne pa 24%; na naftensko kislino ni carine (carinski kontingent) in torej zanjo ne velja carinska stopnja od 10 do 15 %. Diesel-motorji niso prosti carine, temveč se nanje plača carina po stopnji od 10 do 15 %. odvisno od NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih in to samo zato, ker jim je delovni dan potekel v iskanju dlake v jajcu To trditev izpodbija dejstvo, da večina carinarnic v SR Sloveniji carini blago neprekinjeno. le manjši del carinarnic pa od 7. do 19. ure. Naj poudarimo, da naši izvozniki zelo pogosto ne morejo transportirati briga ki smo ga že ocarinili za izvoz zato, ker v sosednih državah obmejne carinarnice nimajo neprekinjenega delovnega časa. Avtorica članka ocenjuje organizacijo carinske službe, stopnjo njene modernizacije, kadrovsko zasedenost itd. z namenom. da dokaže, da je vse, kar se nanaša' na delo carinske službe, postavljeno narobe. Ro njenem mnenju sta carina in gospodarstvo dva bregova, od katerih se je eden — gospodarstvo — moderniziral, drugi pa ne. Naj s tem v zvezi navedemo, da je bila v zadnjih letih mreža organov carinske službe znatno razširjena na ozemlju cele Jugoslavije. V večjih industrijskih središčih, na pomembnejših železniških križiščih, na mednarodnih cestnih mejnih prehodih in na letališčih je bilo odprtih mimo že tedaj obstoječih 31 carinarnic s® pet novih carinarnic in 21 carinskih izpostav, od katerih navajamo samo nekaj važnejših-Si sak, Kranj. Murska Sobota. Tuzla, Svetozarevo. Kragujevac-Slavonski Brod. Varaždin, Kosovska Mitroviča, Pančevo. Zre* njanin. Priština in Kraljevo, če k terma dodamo, da je carinska služba modernizirala svoje objekte, predvsem na mednarodnih cestnih prehodih, da je razvila mrežo carinskih laboratorijev (osem), zgradila 14 avtomatskih tehtnic za tehtanje blaga na najprometnejših mednarodnih cestnih prehodih in da je storila še vrsto drugih ukrepov za modernizacijo svojega dela. potem' je jasno, kako samovoljna je ocena Marici® Kobal o organizacije carinske službe. Upamo, da se bo razsojena in modernizirana mrež3-organov carinske službe lahk0 postavila nasproti gospodarstvu na način, ki bo ustrezal sedanji stopnji našega ekonomskega razvoja in da bo tako lahk0 s svojim skromnim deležem pF' spevala k izvajanju gospodarske reforme. Kar pa zadeva oceno Mari°7 le Kobal o kadrih v carinsk1 službi. naj navedemo dejstva, ki navajajo na nasprotne zaključke, kot so njeni. Zvezna uprava carin se zaveda pomena kadrov za pravilno delo carine, pa je zato podvzela vrst° ukrepov za zboljšanje nacicna-' ne in kvalifikacijske struktur® delavcev v carinski službi. ' zadnjih petih letih smo v ta na' men štipendirali 500 dijakov in študentov ter odprli carinsk8 oddelke na srednjih ekonomski” šolah v Beogradu in Ljubljah1, kakor tudi na višjih šolah z3 zunanjo trgovino v Beogradu m Zagrebu. Samo lani je bilo nf izrednem šolanju 536 delavcev-ali 27,3 % vseh zaposlenih carinski službi — in to 124 h fakultetah. 226 na višjih in l* na srednjih šo-lah. Rezultati te-prizadeva-ni so na ib olj očitni. c ^ primerjamo sedanjo kvalifU3 čilsko strukturo carinskih delav cev z njihovo strukturo Pre petimi leti: 1963 1957 PUC«! visoka izobrazba 120 217 1°“. višja izobrazba 46 349 7c°- srednja izobrazba 703 851 I-1’ nižja izobrazba in tehnično osebje Naj na koncu poudarimo, niti najmanj ne nasprotujem, javni razpravi o carinski slu2 in carinski politiki, ki ima cilj boljše funkcioniranje c tinske službe in carinskega s sloma. Menimo pa, da je n jen pogoj za takšno raziPr% poznavanje problemov in Pa ° t„ govornost za objavljene P°d ke in ocene. -< ZVEZNA UPRAVA CARIJN 908 541 59-5 da NOVOST! NOVOST! Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA 600, 750, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v tr govinah z avtomobilskimi re zervnimi deli Kako gospodarimo SEDANJE RAZMERE TERJAJO DRUGAČNO UREDTTEV elektrogospodarstva______________ DOVOLJ ALI PREVEC (PREDRAGE) ELEKTRIKE? Še do nedavnega smo bili prepričani, da pomanjkanje električne energije pomeni €no poglavitnih ovir za razvoj ostalega gospodarstva. Tudi zaradi tega je bilo z zakonom določeno obvezno oročevanje dveh odstotkov vseh investicij za financiranje razširjene reprodukcije v elektrogospodarstvu, ki pa je samo le malo storilo, da bi se razčistili ekonomski odnosi znotraj te gospodarske dejavnosti. Tako zdaj na vsem lepem elektrogospodarstveniki sami ugotavljajo, da se —■ razen v septembru — na jugoslovanskem omrežju že pojavljajo znatni presežki energije, ki ne najde vselej poti do potrošnika. Še več: utemeljena je bojazen, da bo ob preusmerjanju industrije in ostalih potrošnikov na druge energetske vire presežkov električne energije vedno več, saj k temu — poleg drugega — prispevata tako vključevanje novih elektrarn, ki jih že gradimo, kot tudi počasnejša rast industrijske proizvodnje v času po reformi. i :: : : : ; 1 1............-A ZA SPODBUDNEJŠO TARIFNO POLITIKO Z boljšo, od sedanje bistveno drugačno tarifno politiko bi nedvomno elektrogospodarstvo jtihko zadržalo in še razširilo krog sedanjih potrošnikov. Takega mnenja so bili tudi člani odbora za elektrogospodarstvo Dri svetu za energetiko Gospodarske zbornice SR Slovenije, ki so minuli teden razpravljati o ekonomskih odnosih znotraj elektrogospodarstva in o stališču elektrogospodarstva do našega premogovništva. Vendar pa ob sedanji razdrobljenosti elektrogospodarstva na tri Proizvodno prenosna' podjetja ni tri samostojne termo elektrarne ta panoga ne more sprejeti takšne tarifne politike, ki “i bila spodbudna za potrošnike in obenem takšna, da bi elektrogospodarstvo vendarle '■ahko samo ustvarjalo pretežni del sredstev za reprodukcijo. 2e slovenski gospodarski pro-ftor je namreč tako majhen, da bi v njem komaj komaj lahko Poskrbeli za optimalne pogoje gospodarjenja. Znotraj šestih samostojnih elektrogospodarskih podjetij pa tega enostavno ni mogoče storiti, čeprav so °b sedanji organizaciji elektrogospodarstva podjetja enostavno prisiljena tudi k takšnim načunicam. Posledica tega so nenormalno visoki poslovni stroški, zaradi tega pa tudi draga Sergija in pritiski na zvišanje Cen električne energije. OD KOD PRITISK NA ZVIŠANJE CEN? , Opozoriti pa velja še na ne-Uj, na kar navadno pozabimo. Gre za to, da so bile e,ektrame zgrajene s skupnimi $1edstvi in da sredstva za gradnjo elektrarn v tej ali oni °bliki združujemo že ves po-v"ojni čas. Pri vseh odločitvah ?° imeli prednost tisti objekti, ki so — vsaj na papirju — zagotavljali najcenejšo električno energijo. Zaradi tega se namensko zbrana sredstva ne prehitijo samo znotraj republik, am-pk tudi med republikami. Do :°d je vse v redu in prav. Ni p prav, da po dograditvi no-/p elektrarn njihovi kolektivi Poudarjajo zgolj lastne zasluge n nizko ceno energije, ki jo Proizvajajo. Zaradi tega namreč phaj a do številnih sporov, ki •tiso v prid ne potrošnikom in ,uhi ne prizadetim elektrogospo-Ptirskim kolektivom. . Občasno se namreč vedno pgaja, da na posameznih podlih v republiki ali v državi Primanjkuje elektrike. Terito-plno pristojno proizvodno-Prenosno podjetje jo tedaj mora pPiti drugje. Kupi jo tam, kjer dobi ceneje, pa čeprav za-tidi tega stoji neizkoriščena pTnoelektrarna v naj bližji so-psčini. Skratka: pristojno pro-2vodno-prenosno podjetje išče Predvsem lastno računico, mediti! ho prizadeta termo-elek-rarna ob prvi priložnosti vrne d tinako mero, saj elektriko proti8 tistemu, ki jo najdraže plača. °sledica tega je stalen »pre-trr jabolka, gre za davke. Bolje, so otroke oblekli, kot pa, da ljudem razdelili denar. Ne bi a vsi porabili v ta namen. Men so oblekli dva otroka. Bund 0 moja dva ne dobila to zimo, P novih hlač tudi ne. Jaz se Veletekstilu za to hvaleze • Tudi če bi mi dali samo en Pf nogavic, bi jim bil. Dobro vol. so pokazali in Belokranjci znamo ceniti!« M. VIZJAK Letos sem že dvakrat obiskal tovariše, ki delajo v Tovarni vijakoi: »TOVI« v Sta-rem mestu in obakrat sem se z njimi pogovarjal o dejavnosti njihove sindikalne podružnice. Ob prvem obisku — bilo je sredi januarja — mi je predsednik izvršnega odbora dejal: »Ne morem reči, da je naša sindikalna podružnica kdove kako aktivna.« »Sicer pa tudi nujno ni, da bi bila,« je pripomnil predsednik delavskega sveta. »Veste, pri nas nimamo takšnih težav, ki bi jih moral reševati sindikat.« Direktor je pojasnil: »Reforma nas ni občutno prizadela, kupci so nam ostali »Samo to vam zvesti, čeprav smo izdelke ne- vedali, da razmišljamo, kako g koliko podražili, odpuščali ni- bi aktivirali sindikalno orga- t smo, res pa je tudi, da spre- nizacijo, vendar doslej še ni' I jeli nismo nikogar. Proizvod- smo našli takšnih organizacij- g nja je večja in plače so višje, skih oblik in delovnih nači- 0 Naši ljudje so zadovoljni in nov, s pomočjo katerih bi oži- j odnosi so dobri. Kaj naj bi vili sindikalno delo tudi v de- g potlej delal sindikat?« lovni organizaciji, ki je ref or- I »Temeljito smo razmišljali ma ni prizadela.« o naši zdajšnji dejavnosti in Predsednik izvršnega odbo- g o njenih perspektivah,« je de- ra je zavzdihnil: jal predsednik izvršnega od- »Včasih si kar želim, da j bora. »Ko smo razpravljali o bi tudi k nam prišla kakšna j tem, smo na sestanek izvršne- težava. Sicer ne velika, vendar g ga odbora povabili vse, ki jih tolikšna, da bi nas zdramila \ zanima sindikalno delo.. Ana- Bojim se, da se to kaj lah- g lizirali smo razmere v tovarni kc zgodi. Govorim pa gluhih g in ugotovili, da naši dejavno- ljudem. Nihče ne vzam.e resno t sti ne. koristijo. Debro plačan mojih opozoril. Živimo iz rok s \ M ti S Premalo ie preveč težav j delavec nima tolikšne družbe- v usta in vsak misli, da bo ta- g ne zavesti kot tisti delavec, ki ko kot danes tudi jutri, dobiva le 80 °lo plače. Ne za- »Daj no,« je rekel direk- 1 nimajo ga sestanki, ne hodi na tor, »ne bodi tako črnogled " g predavanja in še na izlet ga nikakršne možnosti ni, da bi A težko spravimo.« reforma prizadela tudi nas.« I »Kje dobro dela sindikat?« Potem smo se poslovili, i se je vprašal predsednik de- Minilo je osem mesecev in • | lavskega sveta in koj odgovo- pred dnevi sem jih spet obi' 8 H ril: »Tam, kjer je večji druž- skal. I beni interes. In kje ■ je večji Medtem so v naši deželi za' J g družbeni interes? Tam, kjer čele obratovati še tri tovarne g B človeka problemi prisilijo, da vijakov, katerih temelje so n