Iz ogrsko-hrvatsk^ga državnega zbora. Že zadnjič smo poročali, da so Madžari postali v svojem državnem zboru zelo glasni, odkar so Rumuni vdrli v iSedmograškb, dofiim poslanci drugih ogrskih narodnosti, kakor Slovaki; Rusini, Hrvati in celo Rumuni, ki so od vojske mnogo bolj prizadeti, moško in tiho kakor njih ljudstva prenašaio vojskine težave. V seji dne 6. septembra se j© zopet znašal nad našo zunanjo politiko stari groi Aiirdrassy, o katerem je znano, da bi sam rad postal zunanji minister «a raesto sedajnega ministra Buriana. ZaMevai jo delegacije, katerim je zunanji minister po irstavi dclžen odgovarjati za svoje delovanje. Rekel je, da je skrajni čas, da naredi Avstro-Ogrska konec seda.ini politiki skriva,nja in vendar že spozna, da so ludi sovražniku znana dejstva, ki jih ni. spoznati. iz uraclnih i-oročil in spisov. Pravnega zadržka za sklicanje delegacij ni. Morda se avstrijski vladi ne zdi primerno sklicanje delegacij, a to ne sme zadržati o* grske vlade, da izpolni svojo ustavno dolžnost. Sklicanje delegacij je toliko bolj potrebno, ker so se ža zgodile hude napake in zamude, za katere je treba dotične osebe poklicati na odgovor iri sicer na inesto, ki Ima moč, da dotične osebe, ki so storile to napake, če treba tudi odstrani,. Očitno je, da vodstvo naše zunanje politike ne more ostati brez ustavuega naclzorstva. Govornik je potem navedel dokaze, da naša dijjlomacija ni na višku sedajnega časa in razpravljaje o vojni z Italijo reLjl, da bi bila mcrala iiOdpirati tiste v Italiji, ki so bili proti vojni, četudi zo ceno žrtev. Vlada je imela tudi dolžnost vplivati, eetudi za ceno žrtev, ua Rumunskem. Bila je velika napaka, da se ni z grožnjami in žrtvami poskusilo pridobiti Rumunsko za nas. Upa trdno, ,da bode Rumunska premagana, a napaika je bila, da se w vse prirravilo za, slučaj presenetljivega napada. Od nas se lahko zahteva vsaka žrtev, ne more pa hq zahtevali, naj molče odobrujemo način vladanja, ti ga sma(j*amo za nevarnega. ¦Ministrski predsednik grof Tisza je najpopre} po;asnil določbe ogrske ustave glede delegacij in se postavil na stališče, da je nedopustno vsalco poscganje v avstrijske notranje zadeve. Glede Rumunbke in Italije je rekel, da sta obe tako lakomni tujega imetja, da je bila vsaka poravnava nemogoča. (Opozicija je tako hrupno ugovarjala, da je moral Tisza isvoj govor prekiniti.. Zbornica je sklenila, da je opustiti razpravo o sklicanju delegacij, Opozicija torej ni dosegla svojegn namena. Kakor se govori, bo ta teden madžarska opozicija v državnem zboru zopet hudo prijemala ogrsko vlado. Ako dobimo še pravogasno poročila v roke, bomo o tem poročali v.a eni naslednjih straneli lista.