Glasilo jugoslovanske socialne demokracije, Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske trnje ra celo leto 14 K, za pol lota 7 K, za ('otrl leta 3 50 K, me«ečno 1 •20 K; za Nemčijo za pol leta 7 90, za četrt leta 4 K; za Ameriko r.n pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K. PoMnaui ilnllka iO «• Reklamacije »o poitsia« pršut*. Nehranfcir&na plima i* >• *pr»-jtntkjt. Eokoptll ta Trasi}*, lusiatL Eiariapaa patii-vntica (iiriaa 88 n) u rabat 10 Tla., Trikrat pa ia|aTan. 35. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 22. aprila 1909. Leto XII. Prvi majnik je delavski praznik! NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnifitvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Prvi majnik. LetošDja delavska manifestacija dne 1. majnika ima v Avstriji poseben pomen. Vsako leto demonstrira delavstvo, ko praznuje svoj praznik, za svetovni mir in zoper vojno. Letos je pa ta demonstracija tako aktualna, kakor še ni bila v naši državi, odkar si je socialistično delavstvo izbralo svoj dan. Zakaj letos je bil mir v nevarnosti in če zdaj na dan prvega majnika povzdignemo svoj glas proti vojni in proti vojnim namenom, hočemo s tem pokazati, da se delavstvo zaveda svoje splošno kulturne naloge in da jo hoče izvrševati. Dobro boj če malo premislimo, kako je bilo v Avstriji pred kratkimi tedni. V Bosni, Hercegovini in v južni Dalmaciji je bilo, kakor da je tam ogromen vojaški tabor in kakor da se je le po naključju zmotilo nekoliko civilistov vanj. Podobno je bilo še v nekaterih krajih ob meji. Vsa vojna mornarica je bila mobilizirana in pripravljena za boj: »Vojna je neizogibna* se je čitalo po vseh časopisih, slišalo po vseh ulicah, gostilnah, uradih. «Prijatelji* miru pa so se kazali v pravi luči. Edini socialni demokratje so odločno in dosledno nastopali z zahtevo, da naj se varuje mir, skoraj od vseh drugih strank pa se je slišalo: »Ohranimo mir, Če je mogoče; ampak ...» In »ampak* je tehtal več kakor ves prejšnji stavek. Bila je doba, ko so oficirji in borzijanci, kristjani in Židje demonstrirali »junaštvo*. Kakor sirup se je v lenem curku pocedila sladkopusta hvala miru, a takoj so zazveneli vojni slavospevi in ponavljala se je vsa tisočletna zofi stika z vsemi svojimi frazami, ki hočejo sugerirati človeštvu, da je vojna nekaj višjega od miru. V takih časih je posebno važno, varovati se opojnosti, ki je prav tako nevarna kakor tista, ki puhti iz žganja. Treba je pa le trezno in stvarno misliti, pa se spozna vsa lažnjivost sabljaških in smodniških gesel. Vo^na ni najvišji vrhunec človeške kreposti, ni vtelešena plemenština, ni jeklena kopelj narodov, temveč jo kratkomalo ostanek barbarščine, ki izpričuje, da se človek še ni rešil nizkih živalskih lastnosti in se ni povzpel na višine resničnega člo veštva. Na vojni se ubijajo ljudje. Treba je čudno perverzne matematike, če se hoče dokazati, da je posamezen umor hudodelstvo, da je pa potisočeren Umor krepost. V tej smeri bi bilo zaman iskati kaj Toda pravijo, da žrtvuje Človek samega sebe *a domovino ali bogve za kakšne ideale in to da je plemenito in vzvišeno. Pa je stvar taka, da večina ljudi, ki gre na vojno, ne ve, zakaj da mar Sira in zakaj bo sekala in streljala; in kar se tiče slavnega žrtvovanja samega sebe, je tudi ta reč bo|j Ucentia poetica kakor pa resnica. Zakaj kdor 8re na vojno, bodisi da ga spremlja želja, bodisi *** gre samo ker mora, ve sicer, da strelja tudi ■ovražnik, vendar pa ima nekje skrito upanje, da a)ega ne bo zadela kroglja. Smrti iskati gre tudi Qa vojno morda posamezen obupnež, ki bi se sicer *ast?upii ali obesil in morda drug posameznik, ki 01(1 je čitanje vsakovrstnih kanonsko-patriotičnih »pUov zmešalo um. Večinoma je pa upanje, da bo sreča vendar mila, edini razlog, da ne dezertirajo cele trume, kadar bi bila prilika. Kje pa ostane plemenitost, če si mislim: Naj zadene druge — da e mene ne? Priznati se ne more nič druzega, kakor da je vojna včasi neizogibno zlo. Pa tudi to priznanje se mora zelo omejiti. Razne bajke o krvoločnosti nekaterih narodov, ki komaj čakajo, da bi naskočili vrcpo in uničili vso civilizacijo, so izmišljene. Niti zamorcev, niti Japoncev se nima bati Evropa. Glavni tovodi moderne vojne tiče v naših družabnih uredbah, v kapitalističnem značaju naše družabne organizacije. Vsakemu zavednemu delavcu, ki je količkaj preučaval družabne razmere, je to znano. Tudi če ne bi bilo praktičnih izkušenj s haškimi konferencami, bi vedeli, da taki diplomatični sestanki ne morejo odpraviti vojne iz sveta. Ne diplomatje, temveč edino delavci so poklicani, da demonstrirajo za svetovni mir. Kdor se hoče bojevati proti vojni, mora poiskati njene vire in te mora zamašiti; spoznati mora njene povode in te mora odpraviti. Boj proti kapitalizmu je samposebi boj proti vojni; in samo z odstranitvijo kapitalističnega zi-stema se da odpraviti sistem organiziranega ubijanja. / Boj je priroden pojav. Ia boj je potreben, kajti brez njega ni napredka. Nikakor pa ni resnično, da bi moral biti boj med ljudmi tako divjaško surov kakor med kačo in tičem, med lisico in kokošjo. Beseda o človečnosti bo šele tedaj opravičena, kadar bo v boju med ljudmi duševna moč popolnoma nadomestila brutalno silo. Za tako povzdigo hočemo demonstrirati tudi letos dne prvega majnika. Krasna je ta demonstracija in ž njo dokazujejo delavci, da drže v svojih žuljavih rokah, da nosijo na svojih izmučenih plečih bodočo kulturo sveta. Slovenski delavci, skrbite, da bo ta demonstracija sijajna l Osramotite ž njo slaboumne nasprotnike, ki Vam očitajo, da ne poznate druzih interesov kakor želodčne. Dokažite, da se zavedate svojega velikega zgodovinskega poklical S Štajerskega. Celje, sredi aprila. Volilni boj se je razvil na celi črti. Tudi meščanske stranke so že postavile svoje kandidate. V slovenskih okrajih bodo kandidirali na svojo roko poleg socialno-demokratične, ki kandidira v 9. in 10. razredu splošne kurije, narodna, klerikalna, konservativna in štajercijanska. Volilni shodi so še precej mirni. Klerikalci operirajo z »verskimi* čutili, narodnjakarji pa z narodnostjo. Naia socialno-demokratična stranka je izdala poučen letak, v katerem jasno pove: čemu je potreba, da pridejo socialno*demokratični kandidati kot poslanci v deželni zbor. Kandidatje: Ignacij Sitter, Josip Kittek in (deloma) Albert Horvatek pa na shodih razmotrivajo pomen pričujočih volitev ca »tiste, ki nič nimajo*. (Splošna kurija na Štajerskem, je samo za Nemaniče. Volilno reformo so gospodje pač tako skovali, kot jim je najbolj kazalo. 200 veleposestnikov voli 12 poslancev, 180.000 volilcev splošne kurije, ki so delavci, mali posestniki in kmetjd? pa — delat poslancev.) Do 7. maja nas ne loči več mnogo dnij. Kakšne upe imamo? Kakor kaže položaj in v kolikor se more presoditi velikanski teren, ti ga obsega deveti ali deseti volilni okraj, rečemo lahko, da je upanja dovolj na dober vspeh. Seve: zanemariti se ne sme nobene priložnosti, in noben delavski glas se izgubiti ne sme. Sodruga Ignacija Sitterja, ki ga bodo volili od Pohorja doli do Bizeljskega, poznajo volilci kot neustrašenega zagovornika interesov delavskega stanu; sodrug Kittek, ki je železnični adjunkt na Pragerskem, je poznat Ib od poprej, ko je bil učitelj; glede sodruga Al-oerta Horvateka je sodba povsod enaka: mož je v vsakem oziru izboren kandidat in bo tudi brez dvombe izvoljen za poslanca. Proti sodrugu Ignaciju Sitterju so postavili narodnjakarji protikandidata nekega učitelja Brinarja, seve bolj za števnega kandidata. Na zboru t Celju, ko se je Narodna stranka odločila sploh kandidirati, so važni in resni glasovi predlagali: naj se v splošni kuriji sploh ne umdidra, kajti jasno je, da proti socialno-demokratičnemu kandidatu Ignaciju Sitterju, ki je rudarski tajnik in občinski odbornik v največji štajerski občini, kandidat Narodne stranke ne pride niti v poštev. Klerikalci so pa državnega poslanca Piška postavili, da preštejejo: koliko je v kuriji nemaničev, takšnih, ki jih omračuje vpliv klerikalizma. Tudi proti sodrngu Kiteku stojita dva protikandidata. Tu bo boj precej težji, ker pridejo v poštev bolj agrarni kraji. Kljub temu pa je so-cialno-demokratična stranka tudi v teh krajih zelo močna in pa nad vse agilna. Sodrug Albert Horvatek, učitelj v pokoju, iz Maribora, ki kandidira za Maribor, Celje, Šoštanj, Brežice Sevnico, Laško, Velenje, Ljutomer, Ormož, Ljubno, St. Jurij na juž. žel. i. t. d., skupno za 35 mest in trgov, ima tudi že dva protikandidata, in sicer: nekega brivca Kralla v Mariboru in slovenskega števnega kandidata Rebeka iz Celja. Krall je »Durchfalls-kandidat*; prav tako Rebek. Slovenski socialisti po teh krajih bodo seve povsod takoj glasovali za sodruga Alberta Horvateka, ker so mnenja, da bo najboljši zastopnik tudi slovenskih interesov v deželnem zboru, kar je aeveda tudi res. Radovedni pa smo na izid volitev sploh, ker bomo imeli pred seboj jasno sliko dejanskega položaja. In sedaj pa naj bodi parola: Na delol Izrabimo vae moči, da bo 7. maj svetla točka v zgodovini slovenskega proletariata na Štajerskem. —r—. Ruska strahovlada. Varšava, 13.- aprila. Poljska socialistična stranka je te dni izdala knjigo, ti opisuje delovanje ruske vlade in njenih organov na Ruskem Poljskem, odkar je potlačena revolucija. O strahotah, ki jih počenjajo ondotni veliki in mali tirani, je prihajalo marsikaj v javnost, priznati se pa mora, da je večina resnih ljudi smatrala poročila kot pretirana. To pravzaprav ni čndno. Občutek človečnosti se kaj rad upira veri, da bi mogla biti — ne v posameznih človeških dnšah, marveč v celih slojih vkoreninjena taka bestialnost, kakršno slikajo vesti o ravnanja ruske policije in ruskih vojnih sodišč. In človečnost se tedaj tolaži, da vidijo direktno prizadeti ljudje vsako reč hujšo kakor je v resnici. To milejše pojmovanje se je moralo večkrat majati, če je obstal civilizirani svet pred nenavadnimi dogodki, o katerih je Ml izključen vaak dvom, n. pr. pred Gaponovim izdajstvom ali pa pred presenetljivo afero Azova. Tudi krakovski proces proti sodrugu Hekerju zaradi imenika ruskih špionov in špionk, na katerem so absolutno verodostojne priče opisovale strahote, ki se gode na Ruskem, je moral utrditi pesimizem. In zdaj tukaj knjiga, ki govori s številkami in z imeni, ki našteva neskončno vrsto dejstev in dogodkov ter daje sliko take groze, da se strne kri v človeških žilah. Knjiga se bavi samo z razmerami na Poljskem, kjer deluje stranka, ki jo je izdala. Na tesnem prostoru ne moremo podajati obširnega pregleda; omejiti se moramo torej na nekoliko primerov in na kratek resume. Zadostovalo bo pa tudi to za karakteristiko divjaštva, ki gospodiče nad ubogo Rusijo. Glavno vlogo v boju despotizma zoper ljudsko hrepenenje po svobodi igrajo vojna sodišča. Obtoženec je takemu sodišču izročen na milost in »milost. Proces je prava karikatura vsakega pravnega naziranja. Zasliševanje obtožencev in prič se vrti le za pretvezo. Vojno sodišče smatra za svojo glavno nalogo, obsoditi vsakega obtoženca. Ker so pa za to vendar potrebne nekakšne formalnosti, bodisi »priznanje* obtoženca ali pa »dokaz* s pomočjo prič, mora policija pomagati sodišču. Njena glavna naloga je, fabricirati «priznanje* in »do-kaze». In tu se vidi, kaj pomeni vaja v človeškem življenju. Dolgotrajna praksa je izurila policijo tako popolnoma, da najde skoraj v vsakem slučaju z absolutno gotovostjo sredstva, s katerimi doseže svoj plemeniti cilj. Glavna policijska inštrumenta za to delo sta mučenje in žganje. Na velikih policijskih postajah imajo sedaj posebne «preiskovalne sobe*, ki se v ničemer ne razlikujejo od srednjeveških mučilnic. Knjiga opisige tako sobo, ki jo ima višji policijski načelnik v Lodzu. Tesna, temna izba služi za čakalnico preiskovancem. Na malem prostoru se tu stiskajo in drenjajo moški in ženske, zločinci in revolucionarci, lopovi in junaki in čakajo na svojo usodo. Po petkrat, šestkrat, včasih ves teden zaporedoma vsak dan pripeljejo obdolženca tja. V sosedni sobi jih pa zaslišavajo. Včasi se zasliši od tam grozen, obupen klic, ropot, ki ga po-vzročujejo pomagači uradnika in groza prešine tiste, Id imajo le priti na vrsto. Včasi se odpro vrata in iz preiskovalnice pahnejo •zaslišano« žrtev, zbito, obnemoglo, nezavestno, v čakalnico, pa odvedejo drugo tja. Sredi preiskovalnice je miza, kateri se natančno pozna, da. so neUeti nesrečneži ležali ne njej. Po stenah vise •preiskovalni* inštrumenti: Biči, nagajke, železne šibe, kavčukove cevi L t. d. Tortura je prva metoda preiskovanja. Od obdolženca se ne zahteva le priznanje zločina, ampak tudi denunciacija »sokrivcev*. Kdor ne prizna prostovoljno, občuti lahko po vrsti vse inštrumente in vse stopnje mučenja. Če ne prizna prvi dan, se ponovi procedura drugi dan, pa tretji, četrti — in če je končno tako oslabljen in moralno uničen, da prizna vse, kar se zahteva od njega, se takoj sestavi protokol, ki ga mora podpisati preden bi se mu utegnila vrniti moč in vest. Včasi se porabi druga metoda: Za priznanje se obljubi na gr a da v obliki vodke (žganja). Vodka se rabi tudi kot vaba. Prineso se velikanske steklenice in vse loče; tako so se iztlačili iz marsikaterega nad vsako mero alkoholiziranega reveža opisi nemogočih činov, priznanja dogodkov, ki jih ni bilo nikdar in imenovanja »sokrivcev«, ki so bilt bolj nedolžni kakor preiskovalci in sodniki. Tudi tako priznanje se takoj protokolira in podpiše Tn je potem pred vojnim sodiščem absoluten dokaz. Kaj pomaga, če obtoženec prekliče in pove, da je bilo priznale izsiljeno? Sodišče dobi prič kolikor hoče, ki prisežejo desetkrat, da je priznal prostovoljno in da je bilo vse v redu. Načelnik »Obrane* v Lodzu, neti Zojev, je neštetokrat prisegel v lem zmislu, čeprav je imel obtoženec na obrazu le sveže sledove živinskega mučenja. Kogar denuncira obdolženec pod aajhujiim pritiskom, v moralni nezavesti ali v neprostovoljni pijanosti kot «sokrivca», je izgubljen. Noben protest, noben dokas mu ne pomaga. Knjiga pripoveduje — na podlagi dokumentov — o nekem Wloscianskem, ki je bil (»le tedne dannadan po sili upijanjen, da so se končno na njem pokazala vsa znamenja delirija. V tem stanju je podpisal zapisnik, v katerem se je naštevala cela vrsta političnih zločincev in vsakovrstnih hudodelstev, Vsi denuncirani so priili pred sodišče, vsi so bili ob- sojeni na smrt in obešeni, dasi so zatrjevali svojo nedolžnost, dasi je Wloscianski sam trdil, da so nedolžni in da jih je obdolžil vsled mučenja in trajne pijanosti. Med njimi je bil neki Gajewski, ki je prebil vse stopnje torture in ni priznal ničesar. Dokaza ni bilo proti njemu nobenega, izvzemši tisti krivi zapisnik. Nič ni pomagalo; obesili so ga. Takih slučajev našteva knjiga toliko, da je očiten hudobni zistem tega preganjanja. V Sosnovicah so zaprli med mnogimi drugimi delavci tudi nekega Strassaka, češ, da je pred devetimi meseei izvršil atentat na policijsko patruljo. Gela vrsta prič je izjavila, da je bil Strassak takrat na delu v tovarni; policisti so dejali, da je bila taka tema, da ni bilo mogoče nikogar spoznati. Zaman; bil je obsojen in obešen. Lanskega leta je prišlo v prvih devetih mesecih po statistiki, ki jo daje knjiga, 236 navadnih hudodelstev, poleg njih ^»431 političnih zločinov pred sodišče I 213 jih je bilo obtoženih zaradi članstva pri revolucionarni stranki ali pa zaradi kolportaže, 208 pa zaradi oboroženih napadov. Obsodbe se izrekajo kar po stalnem pravilu; v prvem slučaju je navadna katorga (jetništvo s prisilnim delom), v drugem pa smrt. Izmed vseh dbtožencev jih je bilo obsojenih 22'5 odstotkov na katorgo, 37-5 odstotkov na smrt. Oproščenih je bilo 23 3 odstotkov. A taka oprostitev je samo maškarada. Človeka preganja potem policija tako dolgo, da ga spravi na podlagi krivih obdolžitev vnovič pred sodišče in tedaj je obsodba gotova. V Varšavi je bila lani meseca junija obravnava proti članom bojne organizacije v Sedlecu. Obtožili so 32 oseb; > nekatere so morale prebiti po 17 procesov zaporedoma. Na prvih obravnavah so bili nekateri oproščeni; tedaj so prišli na podlagi nove obdolžitve zopet pred sodišče in konec je bil ta, da je bilo izmed vseh 32 obsojenih 28 na smrt, 3 na katorgo, eden, ki se je izkazal za izdajalca, je dobil neznatno kazen. Meseca decembra je bilo 14 ljudi v Lodzu pred sodiščem, uradne vesti so javljale, da je bilo mnogo oproščenih, s ponovnimi procesi se je doseglo, da jih je bilo 13 obešenih. Med obsojenci nahajamo 14 letne dečke in deklice, ki dobe katorgo, petnajstletne, ki so obsojene na vislice; na drugi strani umirajo šestdeset- in sedemdesetletni starci kot mučeniki od rabljeve roke. Proti smrtni obsodbi ni nobenega pravnega sredstva, odločitev je v rokah generalnega gubernatorja, ki ima pravico, potrditi vsako smrtno sodbo. Avtorjem knjige lahko verjamemo, da vničuje ta zistem vse moralne, čute; na eni strani vzgaja popolno zaničevanje življenja, na drugi izdajstvo in špiouažo in nihče ne ugane, koliko časa bo treba, da izginejo iz javnega življenja zadnji sledovi tiranskega in barbarskega zistema, ki vzdržuje z najgnusnejšimi hudodelstvi vlado absolutizma in do dna korumpirane militaristične birokracije. Politični odsevi. 41 Z avstrijskim državnim zborom je včasi kakor z aprilom. Po štirikrat se izpreminja termin za sklicanje. Zdaj je vendar določeno, da bo prva seja dne 27. aprila in kot prva točka pride na dnevni red zakon o delavnem času v trgovini. * Aneksijsko vprašanje je zdaj definitivno rešeno. Vse signatarne sile so podale izjavo, da se strinjajo ■ črtanjem članka 25. iz berlinske pogodbe. Aehrentalova dqša ima zdaj mir. * ¥ Srbiji je začel izhajati list »Republikam, ki agitira, da se kraljestvo izpremeni v republiko. V svojem programnem članku pravi novi list, da mora biti monarhičnega zistema v Srbiji konec. Samo republika more biti vspeina za domovino. * Zapisnik rusko-bolgarska pogodbe o likvidaciji znane denarne zadeve med Bolgarsko in Turčijo, so v pondeljek podpisali Izvoljski in bolgarski zastopniki. Pritrditi morate še obe vladi. * Anglija namerava anektirati Egipt, kjer se že dlje časa opaža revolucionarno gibanje med mo-bamedanci. Kedive Ima dobiti denarno odškodnino. Baje sta Francija in Rusija pritrdili anekiiji, zato pa bi se Rusiji odprle Dardanele, Francija pa bi smela anektirati Tunis. * Med Turčijo In Bolgariko se je dosegel sporazum ter sta v torek podpisala Ljapčev za Bolgarsko, Rifaat pala pa za Turčijo zapisnik o pogodbi. * Haiprava proti BIČInskenm caradi umora gallikega namestnika grofa P otočke ga se je končala v soboto večer. Sodišče je porotnikom predložilo glavno vprašanje zaradi umora, na predlog zagovornika pa tudi dodatna vprašanja uradi uboja in zaradi neodporne sile. Porotniki so z vsemi glasovi pritrdili, da je Sičinskij namestnika umoril, z vsemi glasovi pa zanikali, da bi bil to storil pod neizbežnim pritiskom. Sodišče je Sičinskega obsodilo na smrt na vislicah. Porotniki so prosili, naj sodišče priporoči obsojenega v pomiloščenje. Zagovornik je vlož I ničnostno pritožbo. 41 Proti blviemn ruskemu policijskemu ravnatelju Lopuhlnu je državno pravdništvo sestavilo obtožbo, ki obsega 24 pol. Lopuhin je tožen, da je sodeloval v tajnem revolucionarnem društvu in da je podpiral njegovo delovanje z odstranjevanjem uradnih zaprek. Najvišja kazen za ta zločin je dosmrtno, najnižja pa osemletno prisilno delo. Državno pravdništvo predlaga za priče žandarskega ritmojstra Andrejeva, ki da je »razkrinkal* Azeva in s tem tudi Lopuhina; nadalje so pozvani Gera-zimov, Zubatov, Ratajev, Račkovskij, gospa Lopu-hinova, knez S. D. Urusov, Anglež Wilson in gospa Russelova. Lopuhin pa predlaga za priči advokata Goldovskega in kapitalista Poljakova, ki naj bi potrdila, da se ni peljal v London na sestanek z ruskimi revolucionarji, temveč zaradi ustanovitve nove banke. * Knez na otokn Samoi, kjer je bila že lani ustaja, je umorjen. Otok Samos je pod turško su-vereniteto, uživa pa obsežno avtonomijo. Zadnji knez je bil Ko p asi. ^.Socializem na Japonskem. Japonska vlada je zatrla edini socialistični list, ki je doslej izhajal in preganja strogo vse socialistične organizacije v deželi. Umetnost in književnost. : Majski list, ki ga je izdala jugoslovanska socialno-demokratičaa stranka, je pravkar izšel v založbi »Delavske Tiikovne Družbe* v Ljubljani. Izdaja je letos izredno lepa ter je v literarnem in v ilustrativnem delu krasno uspela. Novo je, da ima »Majski List* ovitek; tudi je znatno povečan ter ima brez ovitka 12 strani. Na prvi strani je lepa in zanimiva Vaupotičeva slika, katero tolmači kratka pesem. Potem sledi: Etbin Kristan: Zakaj tako ... ? (Pesem), — Lev Nikolajevič Tolstoj. — Ivan Cankar: »Lepa naša domovina*. — V. Doroševič: Gosarjevo dobro srce (Kitajska bajka). — Dr. Henrik Tuma: Darwin-Marx.— Amicus: Prijatelj, ali si socialist? — Bojan: Sveta last. — Na planine! (Pesem.) Poleg prve velike slike ima majski list še sledeče ilustracije: Skupina ljudstva v Šidu, ki pozdravlja po volitvi novega oslanca sodruga Vitomira Korsda; otroški zbor v idu, ki poje socialistične pesmi; portret Leva Nikolajeviča Tolstega; skupina hrvatskih socialistov, ki so bili pod Khuenom preganjani; planinska vinjeta. Tudi papir, na katerem je tiskan majski list, je letos finejši. Uredil ga je Etbin Kristan. Izdaja-teljstvo se je torej na vsak način potrudilo, da dobe sodrugi za delavski praznik tradicionalni list čim lepši in kljub raznim težavam se je to posrečilo. Kdor ga še ni naročil, naj to stori nemudoma, zakaj pričakovati je, da bodo delavci željno posegli po tej krasni izdaji in ker je natisnjena omejena naklada z ozirom na velike stroške, ga ne bi mogel dobiti, kdor bi se prepozno oglasil. Cena posameznemu listu je 40 vinarjev; organizacije, ki naroči večje število, dobe primeren rabat. Naroča se pri »Delavski Tiskovni Družbi* v Ljubljani, Dunajska cesta 20. Domače vesti. Nemške deske pred sodiščem, V ponedeljek se je začela pred ljubljanskim deželnim sodiščem glavna razprava proti 22 obtožencem zaradi snemanja nemških napisnih desk v lanskih septemberskih dneh. V senatu, kateremu predseduje deželni sodni svetnik Vedrnjak, ao votanti deželni sodni svetnik Einspieler, deželni sodni svetnik Hauffen in okrajni sodnik dr. G ras-selli. Obtožbo zastopa dr. Neuperger, zagovorniki so dr. Hribar, dr. Kokalj, dr. Novak, dr. Pegan, dr. Švigelj in dr. Tominšek. Obtoženi so: Odvetniški koncipist Ziga Vodušek, dijak Leopold Tratnik, tehnik Vladimir Rohrman, trg. pomočnik Ernest Windischer,' France Miklavec, užitninski preglednik Josip Lotrič, učiteljiščnik France Kozinc, brivec France Podržaj, dijak Rudolf E st, inseratni agent Albin Orehek, tesar Martin Suinik, tiskarski vajenec Jožef Bukovnik, ključavničarska pomočnika Ciril Kranjec in France Fatur, kavarnar France Krapež, postrešček Jožef Štravs, vajenec Anton Meglič, vajenec Danilo Cerar, delavca Ludvik Lovšin in France Škof, ter vajenca Viljem Leben in Valentin Lučin. Obtožnica opisuje tedanje dogodke tako: Slovenski časopisi in pa oklici, ki so poživljali na obilno udeležbo pri protestnem shodu 18. septembra 1908, so opozarjali osobito tudi na okol-nost, da v Ljubljani ni trpeti javnih nemlkih napisov, čel, da mora na zunaj kazati samo slovensko lice. 2e v noči od 18. septembra do 19. septembra 1908 so izgredniki razbili s kamenjem več napisnih desk nemških tvrdk, vendar se je šele 21. sep* tembra 1908 nastopalo vobče zoper vsak nemški napis, zoper vsako nemško pisano ime. Razburjenost slovenskega prebivalstva v Ljubljani je vsled dogodkov v nočeh od 18. do 19. septembra in SO. do 21. septembra 1908 prikipela do vrhunca in sovraštvo do someščanov, v katerih Ijauslvo domneva, da pripadajo po narodnem mišljenju nemški manjšini, je bilo največje. Nasproti pa so nemški obrtniki in trgovci izgubili popoln pogum in po pravici so se bali, da se vtegnejo ponavljati ne le dejanske silovitosti, temveč da se proti njim vpri-zori gospodarski bojkot. Ker je s takim činom združeno nekako prostovoljno in precej sramotno zanikanje dosedanjega političnega prepričanja, ne bi bil sam nihče nemškega napisa pri svoji trgovini itd. odstranil. Tekom 21. septembra 1908 in deloma tudi 22. septembra 1908 pa so v Ljubljani izginili malodane vsi nemški napisi in celo v nemškem pravopisu pisana imena so se premenila v slovenskem smislu. Tekom dneva 21. septembra 1908 po Ljubljani razun običajnih mestnih redarjev ni bilo nobenih drugih varnostnih organov, kakor n. pr. orožniških in vojaških patrulj. Ta čas je precej izgrednikov porabilo v odpravo nevšečnih nemških napisov. Njih delovanje se je zvršilo s tako točnostjo, da ni dvomiti, da je bilo celo postopanje v naprej do pičice dogovorjeno. Precejšna množica večinoma mladih ljudi vseh stanov — bilo jih je do 300 in še vtč ponekod — je hodila okoli po trgih in ulicah. Nekateri so se podali v trgovine in zahtevali od lastnikov ali uslužbencev takojšnjo odstranitev nemških napisov. Vsikdar se je izrecno pretilo, ali pa vsaj namiga-valo, da utegne razburjena množica trgovino napasti in napraviti obilo škode. Opozarjali so storilci tudi na druge slabe nasledke, ki bi jih imelo vsako obotavljanje: rekli so posredno, da bodo trgovci z nemškimi napisi trpeli gmotno škodo, vsled tega ker se jih bo slovensko občinstvo iz* ogibalo. V tem je pa množica zunaj kričala: «dol z nemškimi tablami, če tabla v 5 minutah ne zgine, pa vse razbijemo* in podobno. Pri nekaterih trgovinah, kjer se želji izgrednikov ni takoj ugodilo, je množica kar šiloma napise odstranila in napravila tudi precej škode. Tako je množica nastopala že dopoldne pri Lastnikovi trgovini na Marijinem trgu. Kmalu dopoldne se je premikalo od škofije naprej po Meitaem trgu in Starem trgu več sto ljudi. Posebno burni prizori so se vršili tudi na Starem trgu pred Backovim bazarjem in Gdtzlovo trgovino. Nič bolje niso postopali izgredniki z Goldsteinom pod Trančo, posebno pa pred Kastnerjevo trgovino na Kongresnem trgu. Pri drugih prilikah že ni bilo več treba nastopati s toliko množico in tudi ne tako silovito. Vse je že vedelo, kako silovito ravnajo izgredniki in že vsled njih nastopa se je zahtevi po odstranitvi nemških napisov brez odpora ugodilo. Obtoženci se zagovarjajo vobče, da so le v prijaznem smislu agitirali ali nagovarjali one, ki so imeli nemške napise, naj jih zlepa odstranijo, da se ljudstvo ne bode razburjalo. Skoro vsi pa priznajo, da so hodili po mestu okoli z množico ter delovali za odstranitev nemških napisov. Najmanjše ugovarjanje od strani trgovcev, katerim se je sila delala, je že provzročilo silovitosti. S temi razmerami so pa vsi storilci računali in za to se je že po samem nastopu množice v mnogih slučajih dosegla odstranitev nemških napisov. Storilci so prav dobro vedeli, da bodo le v skupnosti kaj dosegli, zato so se združili ter so glede hudodelstva izsiljevanja vsi v enaki meri odgovorni. Nasproti so se pa zlobne poškodbe tuje lastnine le tuintam vršile, dasiravno je bilo povsodi dovolj prilike tudi za take silovitosti. Te zlobne poškodbe staviti je na račun hipne razburjenosti pojedincev ali tudi več storilcev. — Ubogi volk, ki mu hudobno jagnje kali vodo, je usmiljenja vredna liberalna stranka na Kranjskem. Dr. Žerjav je to povedal na nekem volilnem shodu, kjer je bridko tarnal, da «meče socialno • demokratična stranka narodno - napredni Povsod polena pod noge». VČasi so liberalci peli drago pesem. Socialna demokracija jih ni nič že-nirala, pa so jo kratkomalo prezirali. Kolikokrat je •Slovenski Narod* pripovedoval, da socialnih demokratov pri nas itak nič ni ? Zdaj naenkrat opaža dr. Žerjav »polena*, kijih socialisti mečejo liberalcem pod noge. In dr Žerjav menda želi, da bi socialisti opustili svoje delo, ali pa se vdinjali liberalni stranki, v zahvalo za to, da jo liberalna puhloglava ošabnost žali, kjer le more, da jih •Narod* obrekuje, da se »napredna* stranka, ki se je po Tavčarjevi izjavi »izpokorila* pred klerikalci, v boju zoper socialno demokracijo poslužuje najbolj nelojalnih sredstev, in očitno kažejo, da bi n n^r®jSe “topili v žlici vode, če bi bilo mogoče. Ur. Žerjav, nekdaj vodja radikalnega dijaštva, hoče peljati za tistega, ki zanaša modernejše nazore v liberalno stranko. Vidi se pa, da ima sam popolnoma zastarele nazore o politiki. Sicer bi se že «WJ> pričakovati od njega, da bi vsaj deloma vedel, zakaj je socialna demokracija delavska samostalna stranka in zakaj ne sme in ne b,t' rep nobene meščanske stranke. Ce bi to »ni?!-« *® ne ki hodil na javne shode blamirat a n*»veti, katerih socialna demokracija prav ukL ? ■ Potrebuje. Izza vseh porfldnosti, ki so jih ,tor‘H socialnim demokratom, je sploh Ce se zahteva, da bi imela socialna demokracija ie kakšne posebne ozire na liberalce. — Ce pridejo v Ljubljani klerikalci na vrh, se bo tudi socialnim demokratom slabo godilo; tudi nas bodo klerikalci zatirali. Tako nas poučuje modrost drja. Žerjava. Prav po nepotrebnem. Toliko imajo slovenski socialisti že še oči odprte, kolikor liberalci, ter vedo, da nimajo od klerikalcev pričakovati nič drugega kakor boj. Ampak da bi bila to velika izprememba, pa menda dr. Žerjav sam ne misli. Kaj pa imajo socialni demokratje od liberalcev? Včasi je položaj nanesel, da so liberalci potrebovali socialno-demokratično pomoč in večkrat so jim socialisti res prišli pomagat. Dr. Žerjav sluti, da utegne bodočnost še večkrat prinesti take slučaje, ko bi bila socialistična pomoč prijetna. Toda nekdaj je bilo upati, da se ijo liberalna stranka vendar še spomnila svojih nalog in jih izvrševala saj v svojem ozkem delokrogu. A kaj nam kaže zgodovina te klike? Povsod išče človek lahko nekoliko doslednosti in politične značajnosti, samo pri liberalni koteriji bi bilo to najbolj neumno delo. Socialisti naj pomagajo liberalcem proti klerikalcem? Menda zato, ker še ni minulo pol leta, kar so »značajni* liberalci združeni s klerikalci nastopali proti socialnim demokratom?, Ce bi človek vsaj vedel, kje je kaj bistvene razlike med liberalci in klerikalci 1 Ce bi bilo kaj take razlike! Pa ni druge, kakor te, da je nekoliko oseb na eni strani, nekoliko pa na drugi. Na eni strani se pulijo za moč, za sinekure, za časti, na drugi pa tudi. Naj torej vlada ena ali pa druga stranka, je vseeno. Mi nimamo povoda, pomagati klerikalcem, pa tudi ne liberalcem. Ce hoče dr. Žerjav koga poučevati, naj poučuje liberalone, ki bi bili tega zelo potrebni. Da bo dosegel kaj vspeha, pa tudi ne verjamemo; česar se Janezek ni naučil, se tudi Janez ne navadi. ; — Otroka in lebe umoril. V Gradcu je prerezal bivši urar v Eisenercu na Zg. Štajerskem A r o n na velikonočno nedeljo zjutraj z britvo vrat najprej 5 letni hčerici, potem pa še sebi. Oba sta mrtva. Vzrok temu dejanju so bili prepiri z ženo, katera se je od Arona ločila, dasi jo je imel zelo rad. Zadnje vesti. \ Državni zbor. Dunaj, 21. aprila. Parlamentarni odsek za socialno zavarovanje ima v petek, 23. t. m. sejo. Ogrska kriza. Dunaj, 21. aprila. Dočim se je govorilo, da pojde vladar proti koncu meseca v Budimpešto, se zatrjuje, da ostane tukaj in se ogrska kriza reši na Dunaju. Budimpeita, 21. aprila. Včeraj je imelo 70 članov neodvisne stranke zaupno sejo, da bi organizirali manifestacijo za samostalno ogrsko banko. Minister Košut je pa naprosil svoje zaupnike, da naj ne vprizore nobene demonstracije, ker bi to stvari le škodovalo. Poslanec Hollo je zatrjeval, da stojita Košut in Apponyi še vedno odločno na stališču, da se mora ustanaviti samostalna ogrska banka. Turški dogodki. Da so Mladoturki popolnoma zmagali, je gotovo. O posameznostih so c61e šume vesti, ki pa skoro bolj zamegljujejo pregled, kakor da bi pojasnjevale položaj. Poročilo o odstopu sultana Abdul Hamida se je dvakrat ponovilo in dvakrat dementiralo. Končna se pa zdaj razširja vest, da sultan po šeriatskem zakonu sploh ne more sam odstopiti, temveč bi ga moral odstaviti lejh ul islam. Saj doslej še ni noben sultaa, ki je obenem kalif, sam odstopil. Zatrjuje se pa tudi, da se hoče Abdul Hamid po vsej šili držati na prestolu. Drugo vprašanje pa je, če bodo Mladoturki, ki so že lani pokazali, da mu nič ne zaupajo, trpeli njegovo vlado še izza zadnjih dogodkov. V vsakem drugem oziru si hočejo Mladoturki popolnoma zavarovati zmago in so tudi mnogo strožji nego so bili lani; da bi, ko zahtevajo za druge hujskača smrtno kazen, popolnoma prizanesli glavnemu krivcu, ja težko verjeti. Doslej predleže sledeče važnejše vesti. Carigrad, 21. aprila. General Husejn Huzni, ki poveljuje proti Carigradu prodirajoči armadi, je izdal proklamacfjd carigrajskemu prebivalstvu, v kateri se pravi: «Naloga armade je, tako utrditi našo ustavno vlado, da je ne more omajati nobena moč, v dokaz, da ne stoji in ne more stati noben zakon in nobena moč nad ustavo, ki je utrjena v Šeriatu, ter izdajalcem, ki so nezadovoljni z ustavo, podeliti zadnjo in trajno lekcijo. Prebivalstvo in vojaki, ki so ostali nevtralni, bodo uživali varstvo, le hujskači, začetniki izdajstva in njih pomagati ne bodo mogli uiti zasluženi zakoniti kazni...» V drugi, upornikom namenjeni proklamadji, so izražene sledeče zahteve: 1. Nastaviti se morajo vsi poveljniki in častniki, ki so bili 13 aprila in preja odstavljeni. Vsi častniki in podčastniki v Carigradu bodo v navzočnosti šejh ul islama in dveh dostojanstvenikov islamskega urada prisegli na koran, da se ne bodo več mešali v politiko, ampak se popolnoma posvetili svojim vojaškim dolžnostim. 2. Koraki, ki so potrebni za kaznovanje izdajalcev, se ne smejo na noben način ovirati, vojaki morajo izročiti tiste, ki so jih zapeljali, govorečima zahtevajo lerlat, pa so s tem spravili domovino v nevarnost. Carigrad, 22. aprila. Mladoturki so že popolnoma zmagali. Doslej so koncentrirali 30 do 35.000 mož pred carigrajskimi vrati in dobivajo vedno nove rezerve. Sedanja vlada se je že podvrgla; prebivalstvo in posadka se izjavljajo za Mladoturke. Snuje se stranka, ki hoče dokazati, da sultan ni imel prstov v kontrarevoluciji. (To bo težak dokazi) Iz zanesljivega vira se poroča, da je bil sultanov adjutant v vseh vojašnicah pozival vojake, naj ostanejo zvesti sultanu. Vlada se pogaja z armado, ki stoji pred mestnimi vrati in je pripravljena na marš v mesto. V Jildizu se dela mrzlično. Veliki vezir je imel dolge konference z Abdul Hamidom in mu je naznanil svojo demisijo, sultan ga pa pregovarja, naj ostane na svojem mestu. Tajni? palače zagotavlja zastopnikom velesil, da je sultan nedolžen (!) in da ni dal upornikom denarja. Solan, 22. aprila. Med mladoturškimi prostovoljci je 300 krščanskih žensk. Solunski lovci, ki so igrali v protirevoluciji čudno vlogo, so naznanili svojim sorodnikom, da jim lahko pošljejo denarja, pa so dobili odgovor: Ne maramo denarja iz Jildiza. Carigrad, 22. aprila. Solunski lovci ter solunski kavalerijski in artelirijski polki v Carigradu so poslali k mladoturški armadi deputa-cije z naznanilom, da se podvržejo; mnogo častnikov in vojakov se jim je pridružilo. Iz Čataldže so odposlani parlamenterji k vsem carigrajskim vratom. Carigrajske čete jim odgovarjajo: Le marširajte! Mi smo z vami! Neki častnik je imel govor, v katerem je dejal: *Če ne bi bilo popov, bi imeli še danes Bosno, Vzhodno Rumelijo in Egipt Rusija je bila le zato od Japoncevna križ pribita, ker so vojake vodili popi s križem/ Neki zofta se je hotel zoperstaviti temu govoru, pa so ga zgrabili in vrgli v vodo. Pri armadi je več kakor 60 poslancev. — Sultanu je 6000 mož zvestih, vsi drugi pa so Mladoturki. Carigrad, 22, aprila. Med Mladoturki in vlado se je baje dosegel sledeči sporazum: 1. Mladoturki opuste zahtevo, da bi sultan odstopil. 2. Večji del carigrajske posadke se nadomesti s solunskimi četami. 3. Za red v Carigradu bo skrbelo 600 ma-cedonskih žandarjev. 4. Solunske čete zazdaj ne marširajo v mesto. 5. Vlada izda proklamacijo. 6. Vse čete prisežejo vnovič. 7. Vlada je gotova, da se podvržejo carigrajski vojaki, samo za 500 mož ni gotova, proti katerim se eventualno store strogi koraki. 8. Mornarica zapusti Carigrad pod vodstvom angleškega admirala Campleja. Carigrad, 22. aprila. Iz pokrajin prihajajo še vedno vesti o nemirih in umorih. * Položaj v Perziji. Tab ris, 21. aprila. Med strankami v Tabrisu je nastalo premirje. Ustaši so žugali, da naskočijo tuje konzulate in tako izsilijo posredovanje zunanjih držav. V mestu je zavladala nepopisna lakota. Zdaj sta odšla angleški vicekonzul in neki ruski trgovec v Ain e dalah, pogajat se zaradi uvoza živil. Ruske čete, ki so bile že določene, da odkorakajo v Tabris, so ustavile svoj marš. Tabrii, 22. aprila. V predmestju Šangaran je • bil včeraj hud boj, ustaši so izgubili 60 mrtvih in 100 ranjenih. Premirje poteče v pondeljek. Mnogo se ne pričakuje od njega. London, 22. aprila. Tukaj se misli, da je čas za oborožen nastop Anglije in Rusije v Perziji. Društvene vesti. Zyeza avstrijskih zidarjev, podružnica Ljubljana vabi na društven shod, ki se vrši v nedeljo, dne 25, t. m. točno ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne g. Petriča na Resljevi cesti št. 22. — Dnevni red: 1.) Razmere zidarjev, 2.) Pomen praznovanja 1. maja. Zidarji j udeležite se polnoštevilno tega shoda, pokažite, da ste solidarni in or. ganizirani delavci! Odbor. Strokovni pregled. - Strokovne organizacije v Ljubljani, pozor! 87. aprile zvečer naj pridejo v sobo združenih organizacij zastopniki ljubljanskih strokovnih organizacij na važno žejo. Anton Kristan, strokovni tajnik. “ Strokovno organizirane eodruge v Ljub-ani in okolici opozarjamo, da otvori «Konsumno ruštvo za Ljubljano in okolico* v mesecu maju drugo prodajalno v Ljubljani. Zato nu vsi oni, ki le niso člani, pristopijo v društvo. Vpisnina znaša 1 krono, delež 20 kron. Priglasi se lahko v strokovnem tajništvu na Dunajski cesti it. 20. "I Steklarji v Gdstingu pri Gradcu so bili 1. aprila precej iznenadeni. 72 je vodstvo tovarne odpovedalo službo; vzrok je v tem, da se bo podjetje skrčilo, ker ni dela. Konec aprila bi okrog 100 ljudi ne imelo zaslužka ne dela, ker poleg teh 72 steklarjev bi bilo ob delo tudi 80—40 odna-•alcev, ali organizacija ni mirovala poprej, dokler ■e ni v tovarni nallo načina, po katerem bo sedaj odpuščenih le ena tretjina. — Tudi v Kfiflachu je tovarnar Hart odpustil iz dela znatno število stek* larjev. Po intervenciji organizacije (štajerskega dež. tajnika sodruga Ausobskega) pa jih je zopet vzel vse v delo. — V Ribnici na Pohorju (Jožefov do!) se je r steklarni pokvarila peč tako, da bodo ta* mošnji steklarji dalje časa ob delo. Tudi tu je posegla organizacija ter poskrbela, da je delavstvo dobilo znatno odškodnino. Iz stranke. o Z zbora francoske socialne demokracije. O Veliki noči je imela stranka zedinjenih socialistov francoskih svoj glavni redni zbor 'v Saint Etiemmu. Na prvi seji se je zbor bavil s proti militaristično agitacijo znanega Hervčja in z njegovim časopisom aU /aotari * rSiinon^dih Z&a/hvnjhuiApe&uiaAijbi 35 letni velik ospebi 58—21 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja rnno-===== gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Picoolla Ljubljana, Danajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. 11 GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove nlice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—15 obleke za gospode, obfeke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. J • Grobelnik:, Ivj ubij ana Ker sem oddal trgovino na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal tvojo mannfaktnrno trgovino na drobno, pred Škofijo štev. 1. Lepe novosti za damske obleke in bluze. Schrollovi Sifoni. Cisto platno. Namizno perilo in robci. 10—7 Nakupil sem osebno na Dunaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah ■okno za molke obleke la po* vrinlke 2e od K 2’— naprej do naj* finejših vrst. Velika zaloga preprog, zaves, garnitur in odej. Predno nakupite letnega blaga, blagovolite il ogledati mojo veliko, na novo založeno zalooo in pa zahtevajte nzorce. — Prepričali se boste, da kupite ceno in dobro 1 T*l«fon itev. 108« Delniška družba združenih plvovaren Žalec In Laški trg v Cjubljani Telefon itev. 108. priporoč« ivoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. ==- == ZALOGA V SPODNJI SlŠKI. isdajatelj la edfevenl Andnik fiis Savli. 6Z-1* Tilka Iv. Pi, U«prrt v Kranj*