Kmetijstvo naj bo prednostna naloga
8. decembra 1982 je imela or-ganizacija OOZKVKZ Stična pomemben obisk iz Ljubljane. Našo sredino je namreč obiskala delovna skupina CK ZKS skupaj s predstavniki občine Grosuplje, zadruge Ljubljana oz. TZO Gro-suplje in zadruge Dobrepolje. Razgovoru so poleg omenjenih pristostvovali predstavniki kme-tov in mladih zadružnikov KZ Stična. Aktualnega pogovora o kmetijstvu se je udeležil tudi predsednik republiškega komi-teja za kmetijstvo Milan Kneže-vič.
Predstavniki vseh treh zadrug so podali obsežna poročila o de-lovanju, uspehih in težavah svo-jih organizacij. Direktor Nema-nič je v predstavitvi naše zadruge poudaril naslednje:
Glavna dejavnost zadruge je, živinoreja, to je proizvodnja j mesa in mleka, nadalje proi-, zvodnja semenskega in jediinega I- krompirja in v zadnjih letih tudi [ merkantilne pšenice in kumaric. [ Kmetje kooperantje svoje po-l godbe izpolnjujejo dokaj do-I       sledno, odnosi se rušijo v zad-
njem letu predvsem pri proi-zvodnji govejega mesa. Krivda za to je v neurejenih cenovnih razmerah med reprodukcijskim materialom in odkupnimi ce-nami v SR Sloveniji in SR Hrvat-ski.
Zadruga ima možnosti za raz-širitev te proizvodnje brez večjih vlaganj v osnovna sredstva v za-sebnem sektorju. Obratna sred-stva, ki jih potrebujemo za na-bavo telet, krmil, gnojil in semen lahko zagotovimo iz sredstev Hranilno kreditne službe, klav-niške industrije in SOZD. Vendar nam to ne uspeva, ker kmetovalec ne vidi ekonom-skega interesa. Za povečanje tržne kmetijske proizvodnje bi bilo .potrebno posvetiti vso po-zornost stalnemu financiranju ( kmetijsko pospeševalne službe, tako iz sredstev občinskega SIS za pospeševanje kmetijstva, kakor iz SIS za oskrbo mesta Ljubljane, kamor gre večina naših izdelkov.
Hitreje moramo poglabljati dohodkovne povezave znotraj SOZD  KIT.  Pri  tem  mislimo
predvsem na rcprodukcijsko ve-rigo.
Odpravljati moramo nega-tivne odnose med zadrugo in ŽITOM Ljubljana v zvezi z družbeno akcijo za čimvečjo proizvodnjo pšenice iz koopera-cijske proizvodnje. Zadruga Stična je v te j akciji na stranskem tiru.
Večjo skrb moramo posvetiti tudi izvozu govejega mesa, konj ter gozdnih sadežev.
Čimveč sredstev je potrebno vložiti v zimskem obdobju v izo-braževanje kmetovalcev, kmeč-kih žena in mladih zadružnikov.
Iz ust drugih razpravljalcev je bilo med drugim slišati, da imamo veliko zemljišč neobde-lanih oz. slabo obdelanih, da je temu vprašanju treba posvetiti veliko pozornost. Sicer se je v akcijo obdelave teh zemljišč že vključila Zemljiška skupnost Grosuplje.
Mladi zadružniki so izpostavili problem dedovanja, nadalje sta-novanjski problem (krediti). Razprava je tekla tudi o pro-blemu porodniškega varstva za
kmečke žene. Pri nas je takih žensk, ki bi koristile porodniško varstvo izredno malo, zato so imeli kmetje pomisleke o plače-vanju prispevne stopnje. Vendar upamo, da bomo uspeli tudi na tem področju.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je čedalje manj mladih fantov in deklet, ki bi bili pripravljeni delati na kmetiji. Nasledniki se zaposlijo, največkrat odselijo in se potem težko vračajo nazaj na kmetije. Sicer pa, če bi mladi na kmetiji videli ekonomsko var-nost, bi zagotovo raje ostali doma in kmetovali.
Izpostavljen je bil tudi predlog o uvedbi ure kmetijskega pouka v osnovne šole. S tetn bi mlade ljudi bolj motivirali za delo na kmetijah.
To je le nekaj predlogov iz ob-širne razprave. Na koncu je tov. Kneževič med drugim poudaril, da se je družbeni odnos do kme-tijstva spremenil in, da je treba v kmetijstvo še več vlagati. Velike rezerve so v izkoriščanju zemlji-ških potencialov, pri tem pa imajo veliko vlogo zemljiške skupnosti. Izhod iz problemov ktnetijstva je v družbeno organi-zirani proizvodnji.
OO ZK KZ Stična