(PAS 28. 8. 1309) Januar - julij. PROIZVODNJA Fizični obseg proizvodnjo a) smuči - lesene smuči - netalne snuci - plastične smuči b} sanke c) hokey palice č) smučarske palice d) čolni e) lestve Vrednost proizvod, do PLC indeks 39/68 120,6 130,0 100,7 88,7 10,1 134,7 173,0 a) smuči 104,8 - lesene 3auči 115,2 - metalne 3r.iuči 97,2 b) - plastične smuči 84,4 ostali zimski šport 20,4 - smučarske palice 20,4 telovadno orodje 129,6 č) rekviziti za šport.igre 244,2 d) - reketi — vodni šport 135,2 - čelni 144,7 e) lestve 186,0 fj zaščitna in rešev.sred. 42,6 g) ostali proizvodi 198,8 h) razno 123,0 Skupaj 110,3 Vrednost proizvodnje po enot. a] t obrat smuči 104,8 b 1 3plosno lesni oddelek 133,3 c] ► kovinski oddelek 110,7 č 1 sedlarski' odde.\ek 132,4 d) ) obrat plastike 145,9 ej 1 ostalo 91,4 Skupaj 111,1 FA33 zmvoimmm se v ii. polletju PCSTOPCLA S3CLJ3UJE. POSEDUJE L-:C ISVuEG^K Zk I;iE3EC JULIJ lIGliULA.-TMO, AVGUSTA PRIČAKUJEMO SE BOLJ GE P3ZULTATS. P3AV TAEO SEPTEI/^L^r KiODAJA Ealr.tnrir.ana prodaja no d le ton a) fak tur ir. pr o daj a DT od tega maloprodajna b) izvoz indeks 68/68 113,8 150,4 95,9 isvoz v US $ OSEBKI DOHODKI i domače kupce iz oele Jugoslavije pa se prične dno 23, septodbra t»l. 0 tem vam bomo pisali no v naslednji številki podrob- Op,ur; gibljivi dei OD IZPLA.CA1I0 laESECA A73USTA 1969 SiJJCABIJA T3L0V7:JiI0 OiiOIkJE "GVIMS;!! 03Iv.T SEJL/LJSI"! uBBAT G 3IA JiJL .!Uli .[) PODJETJE s:'tjpno lesni oaatT 113 jo 123 jo 127 j0 104 jo 121 f, 118 jo 117 % C SAMOUPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA DELA POSH34UO) H3POV3Z&ITG USIHAJ IZVLSfeoVVIZ JO JE IZI&L "KOLSJlIIoT" V LJUaiJjjJI. O .oAiIIZ/,CUA DELA. V DELOVNIH 03.GA1 JIZAC IJAH Razvoj proizvajalnih sil jo torej nujen sestavni del uresničevanja sanoupravljanja in podlaga za razvoj socialističnih proizvodnih odnosov. Razvito delavsko samouprav— 1janje pa bo zaradi lastnih inter£ sov delovnih ljudi najbolj učinkovito in najhitreje razvijalo proi£ vajalne silo dela z uvajanjem sodo bne znanstvene tehnologije in takšne organizacije dola, da bo vloge no delo dajalo čimboljše rezultate. Za uspešno delovanje podjetja so nujno potrebni sposobni strokovnja ki, Zato jo potrebno ustvarjati v delovnih organizacijah takšne medsebojne odnose in raznerja v ustvarjanju tor delitvi dohodka, ki bodo spodbujali interes vsakega delovnega človeka za pridobivanje in razvoj strokovnih kadrov. Le tako bo nogoče razbijati monopole nezmožnih in jih zamenjevati z zmožnej širni in pri vsakem razvijati interes po izpopolnjevanju lastnega znanja. Pri tem morajo biti komunisti kritični predvsem do sebe, in sicer tako, da: KUJIŠICB -J0D ISTIM liAGLOVOM, KI a) nonotoo izpolnjujejo svoje stro .;cvno in družbeno ekonomsko zna nje j b) izgrajuj ojo sistem selekcije ka -'rov, ki bo pospešil umik manj zmožnih ljudi z delovnih mest, ki jim niso kos. Strokovno in družbeno ekononsko izobraževanje zaposlenih mora pos-taxi trajno in sistematično v vseh delovnih organizacijah. Potrebno je hitrejše usposabljanje tistih profilov, ki so nujr.i za razvijanje sodobne organizacije dela, in vzporedno oblikovati možnosti v de lovnih organizacijah takih kadrqvi Zato bi morali komunisti v kolektivih zahtevati, naj se izdelajo Nkadrovski in izobraževalni načrti, ter spodbujati moralni pritisk za izobraževanje. PR0UČ3VAIUE SAkOLl^lAVIJArTJA Samoupravni organi v delovnih or- ; ganizacijah nikakor ne smejo biti | več tako univerzalni in' njihove pristojnosti tako Vseobsegajoče, , , da bi v njih vsi odločali o vsem. To da sta tudi v samoupravnih ofrga nih potrebni smotrna organizacija i in delitev dela, je bila ena izmed j izredno pomembnih ugotovitev, ki jo | j c bilo troba posebej podčrtati na VI. plenunu CK ŽIG. 3ilo bi pravzaprav čudno in nevzJr žno neskladje, če bi se na vseh po dročjih družbenega dela zavzemali” za kar največjo delovno iidbnzivno-st in racionalizacijo, seno v vsakdanji samoupravni praksi i::. ti do puščali ekstenzivne odloča: ij o in primitivno organizacijo dola. SAM0UR1AVLJANJ3 IM 30LC3IL'. OR. GA1IIZAGIJA GELA Napredek v razvitosti proizvajalnih sil, Širitev poslovanja delovnih organizacij ter zlasti drugačen način dela in gospodarjenja, 'ki ga zahtevajo odvisnost od trga in tržnih zakonov in zlasti soočenje z mednarodnim trgom ter vključevanje v mednarodno delitev dolu - vse to je pripeljalo, naš razvoj do tiste točke^ ko ie treba že malo drugače liSsem sanoupravlanju in samoupravnem sistema. Danes jo gospo darstvo precej drugače razvito, ima drugačno tehnologijo dela kot v času, ko smo v naši družbi uveljavili samoupravne odnose pod geslom - tovarne delavcem! 2al jo bila samouprava v delovnih organizacijah v tem obdobju vse preveč obrnjena k delitvi in splch delitvenim problemom - premalo pa 30 3e samoupravni orgr. ni ukvarjali z vprašanjem ustvarjalnosti, učinkovitejšega dela in po-sbvanja, napreza tehnologije, poslovnega sodelovanja, modernizacijo, it‘d. To je tudi eden od razlogov, njabrž zelo pomemben, da je ostala ta funkcija samoupravljanja pri nas manj razvita in \:anj pro^Sena. Prvo spoznanje, ki jo tudi izhodišče naših razmišljanj, jo, da raz- vito sai-.oupravljanje no le ne moro 1 biti ovira sodobni in učinke viti ' rganizaciji dela, ampak je naspr£ tno dejavnik, ki mora organizacijo lola spodbujati in pospeševati. V vseh razvitih ekonomijah, tudi v kapitalističnih, opažamo v zadnjem času zelo zanimiva dogajanja. Tež- j »jr. -;o ••ir. vodjih posl vnih učinkih in interes za Či- . vočjo pro'« dv.ktivnost, ekonomičnost in ronta-ilnost pre-i^vednje sta ravno v razmerah najsodobnejšo tehnologije ir. organizacijo poslovanja začela izpodrivati nekatere stare tehne-birokratske ideje, češ da je treba v proizvodnji deliti ljudi na tisto ki iislijo, in tiste, ki slepo in disciplinirano izvršujejo ukazn. V najbolj naprednih industrija* v svetu spoznavajo, da povzročata "red..in disciplina" v smislu popolno odrinjenosti delavcev od vsakršnega soodločanja v upravljanju delovnih procesov nezainteresiranost oziroma odsotnost vsakršnega zanimanja za ustvarjali!: nt. K3/.TK0i'iCČMI IN DOLGO .OdiTI CILJI Kakor smo že rekli, delitev dohodka lahko temelji na kratkoročnih in dolgoročnih interisih delovnih ljudi in kolektivov. To por oni, da se delitov lahke prilagojeva trenutnemu intr ’ .j, motiviranemu h kratkoročnimi cilji, ali daljnosežnejšemu interesu, ki zahteva dolgoročnejše cilje. V prvem primeru se delitev omeji na dolitov na osebno dohodke in na sklade. Ilazmorje med ono in drugo komponento je; v večini primerov tako, da poudarja osobne dohodke in zanemarja sklade. Posledica takega načina delitve se kaže kot osiromašenje delovne organizacije, ki postane sčasoma nesposobna za re- 4 ,\ . , , I produkcijo. Oziroma na to, da bi poslovala po načelih razširjene re produkcije. Njene sledove spoznano tudi na področju družbenega- standa rda, ker se znanj suj e jo in neogibno odpadejo potrebna sredstva za stanovanja, rekreacijo in tenu podobno, kajti sredstva, ki se črpajo za to področje, 30 zbirajo v enen izned skladov delovne organizacijo. Taka delitev bolj vpliva tudi na potrošnjo, stabilnost valute, gibanje cen itd. Skratka, de litev, sloneča na kratkoročnih ciljih, povzroča znedo na v s en gospo_ darsken torišču tako na ožjem podjetniškem kakor tudi v 3ir2en slovenskem gospodarstvu. REPRODUKCIJA | Predvsem si norano biti na jasnen, l da je reprodukcija stvar delovnih I kolektivov, da so dolžni skrbeti ! za reprodukcijo. A kaj to' poneni? l To poneni, da so odgovorni za de-J litev dohodka. Slabi so torej tis-; ti delovni kolektivi, ki vos doho-i dek "pojedo", in' dobri so tisti de l lovni kolektivi, ki si prizadevajo l svoje podjetje čimbolj razviti in ! ki v ta namen vlagajo čedalje več . I lastnih sredstev. Takih podjetij j inano mnogo. Inano seve tudi \:ruga. 1 Od kolektiva delovne organizacije 1 je torej odvisno, koliko bo vlagala | v reprodukcijo (poznano dve vrsti -1 preprosto in razširjeno; preprosta j, jo j kadar 3 e proizvaja, da bi se za I dovoljevale sano osebne'potrebe, ' razširjena pa, kadar se proizvaja, | da bi se zadovoljevale osebne potre I I be in razširjala proizvodnja). I^3EAJEVAi]JE PO DELU Zelo važno je, kakšen je odnos sar.i£ upravljanja in družbeno političnih organizacij v podjetjih do delitve osebnega dohodka, Nj in nora biti . nanreč jasno, da nagrajevanja po de lu ne doseženo z enim ali več pravilniki, narveč z.dosledno politiko nagrajevanja, ki nora izvirati iz stvarnega položaja delovne organiza cije. NAGRAJEVANJE EOT INSTRUMENT ZA INT3NZIFIKACIJ 0 DEL'. V sosednjih državah, v Avstriji in Italiji, kjer se nacionalni dohodek giblje približno na enaki ravni kot v Sloveniji, norda ng^ialo višji, je bil leta 1966 povprečni osebni dohodek, industrijskega delavca 3560 šilingov (približno 170.000 Sdin) v Avstriji in okrog 90.000 Lit (okrog 196.000 Sdin) dohodka v Italiji. ¥ ten letu jo bil v Sloveniji povprečni osebni dohodek industrijskega delavca 82,400 starih dinarjev. Pri ten je treba upoštevati še to, da so v povprečju osebnih dohodkov pri nas računani preje nki vseh zaposlenih, nodten ko statistike v zahodnih gospodarstvih v povprečju ne računajo osebnih dohod kov vodilnega osebja, Te razlike so vidne tudi v kupni noči našega delavca v pr in o rjavi 3 kupno nočjo d_e 1'avcev v sosednih državah. Za kilogram kruha dela industrijski delavec v Italiji in Avstriji 15 minut, v Jugoslaviji 23 minut. Za kilogran riža dela delavec v Italiji 33 ni-nut, v Avstriji.27 ninut, v Jugosl£ viji 1 uro 7 ninut. Za kilogran 5 ktonpirja delo delavec v-Italiji 10 ninut, v Avstriji 7 ninut, v Jugoslaviji 17 ninut. Za kilogram govejega ne so. brez kosti jo treba delati industrijskemu delavcu v Italiji 3 ure 49 ninut, v Avstriji 1 uro 53 ninut, v Jugoslaviji pa 4 ure 22 ninut. Za par čevljev nora delati industrijski delavec v Avstriji 11 ur 53 ninut, v Jugo- VPLIV HA DOGAJAMJ3 V POLETJU slaviji pa 17 ur 26 ninut. To sev£ da vpliva na količino potrošnik do brin, ki jih delavec porabi. Delavec v Avstriji porabi letno '97 kilogramov, v Italiji 132 kg in v Jugoslaviji 180 kg kruha. Zato pa porabi delavec v Avstriji na leto 65 kg, v Italiji 37, v Jugoslaviji pa 28,5 kg nesa; v Avstriji 37 kg, v Italiji ir Jugoslaviji pa 24 kg sladkorja. O november .1967 Kolegij (direktor in šefi sektorjev) Upravni odbor Delavski svet Sefi (vodje) ekonciiruih enot, noj stri itd. Vodstvo Zveze konunistov Visoko kvalificirani in kval. delavci Vodstvo sindikata Polkvalificirani in nekvalif. delavci 3,27 2,97 2,91 2,75 2,65 2,29 2,19 1,04 november 1968 3,36 3,06 2,98 2,76 2,61 2,27 2,19 1,86 (1,0 majhen vpliv; 2,0 - večji vpliv; 3,0 velik in 4,0 selo velik vpliv) Iz navedenega sledi, da samoupravne pravice in dolžnosti, ki naj bi bij.le za vse enake, niso navedene skupine dosledno sprejele in izvajale, da so dopuščale in 'prepuščale odgovornosti in odločanje,drugim, največkrat direktorju in šefom sektorjev ali po/ža to niso M le dovolj zainteresirane in uspos£ bij ene ter so jih drugi v ukrepanju in odločanju prerasli in obšli. Konkretno v tem primeru inajo poli tične organizacije, ki jih predsta vi jata vodstvo 'ZK in vodstvo sindT katov, majhen vpliv.na odločanje v delovnem kolektivu. Zakaj? Del odgovora najdeno že v začetku našega raznišljanja, del odgovora pa je v ton, da politične organizacije v delovni organizaciji tudi danes, v samoupravnem, procesu niso našle tiste vloge in mesta, ki bi ga morale ineti, da bi odločneje vplivale na določene ukrepe in da bi konkretno in učinkovito posredova- lo tan, kjer je njihovo posredovanje potrebno. DELEŽ ZAPOSLENIH ?0 VELIKOSTNIH ilAZREDIH GL33IEO/. DOHODKA. {interne infomacije Republiškega sveto sindikatov Slovenije št. 34/8) Najveeja koncentraciji? zaposlenih, v velikostnem razredu z '300 ;lo 1000 din OD, kakršna velja za oelo-tni družbeni sektor v Sloveniji, je v pr one tu (27 . V ter; veliko- stnem razredu je skoncentriranih največ delavcev tudi v industriji, trgovini in 'družbenih službah, V Imetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu. gostinstvu, obrti in konuna- li je največ zaposlenih z osebnin dohodkon ned 600 in 800 din, v kulturno-socialni nejavnosti pa s 1000 do 1200 din osebnega dohodka. Vendar nas to ne zanina najbolj, saj so poprečni osebni dohodki posameznih področij znani« Bolj nas zanina, koliko zaposlenih prejerja manjše osebne dohodke, ki so včasih na robu živijenskega ni-ninuna ali celo pod njin. Zanina nas tudi, koliko je zaposlenih z največjini osebnini dohodki, ki pr£ hajajo včasih v ekstrenne pojave. Največ zaposlenih z najnanj šini osebnini dohodki, ki sno jih še ločili, t.j. do 400 din, je v kmetij- D NAR stvu {k,4 f~>) j gozdarstvu (l,5 $) in1 obrti (l,4 /c). V drugih področjih dejavnosti se delež zaposlenih v ten razredu giblje ned 0,1 v pronetu do 0,7 v gradbeništvu. Tudi z osebnin dohodkom ned 400 in 600. din. je največ zaposlenih v kne tijstvu (ift,7 *&), slede pa gradbeništvo (IS, 3 /o), gozdarstvo (l2,3 fo) in obrt (12,5 jo) ter komunala, gostinstvo in industrija. Najnanj-ši delež zaposlenih v ten razredu je v družbenih in državnih službah (2,0 $). LTdd 2000 din osebnega dohodka ina 5 fo zaposlenih, kanor štej eno tudi 0,9 fo, ki so prejeli več kot 3000 lin. Delež zaposlenih z več kot 2000 din osebnega dohodka je znašal v gospodarstvu 4,3 i<> in v negospodarstvu 8,9 Največji (13,C i>) jo bil v dejavnosti družbenih in državnih služb, ki ji slede trgovina z 9,5 kulturno-socialna dejavnost s 7,2 $ in gradbeniStvo s 6,2- Najmanj zaposlenih v ton razredu (2 f>) jo j v kmetijstvu, gozdarstvu in obrti. Več kot 300C din je prejelo 2,p f> zaposlenih v družbenih službah, 1,4 *jb zaposlenih v kuitv.rno-3ocialni dejavnosti in 1,8 ^zaposlenih v uboga para 7 gradbeništvu, V industriji, prometu, gostinstvu in obrti prej ono, tolikšno osebne dohodke le pol odstotka zaposlenih, v drugih področjih dejavnoati pa se nanj. Ob teh podatkih ne snomo prezreti, da v letu 1967 in 1969 niso razvrščeni po velikostnih razredih oso-• bnih dohodkov vsi zaposleni, ten-več sano tisti, ki no delali polni delovni čas. Praktično je to omejeno z liniton 180 do 230 plačanih ur v delovnih organizacijah z 40-urnin delovnim tednom oziroma s 160 do 200 plačanimi urani v delovnih organizacijah, ki delajo 42 ur na ' i teden (skupaj z deIon nad polnim delovnim časom).'Med 499.107 zaposlenimi v družbenem sektorju v marcu je navedenim pogojen ustrezalo 419,235 zaposlonih ali 04 jo. Vsi z_a posleni z manj opruvlj oni ni urami, ki jih je bilo 7,9 c]o, in, več oprav-1 jt'niv i urami (3,1 %) so izločeni, kor bi /,i nnjšnli realnost podatkov. Nadalje moramo upoštevati pri pr imet rjavi ned posameznimi dejavnostmi, da gre tu ža enkraten prerez, ki je zaradi izplačil po periodičnem obr£ čunu in drugih vzrokov nočno odvisen od oscilacij osebnih dohodkov v posameznih delovnih organizacijah ali panogah v danem trenutku, ki v našem sistemu obračunavanja osebnih dohodkov niso majhne. ZAHVAL A Ob težki izgubi dragega očeta FRiiiJCA POTOČNIKA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem iz kontrole in metalne delavnice ter sindikatu za podajr Jo: .o r v Žalujoči sin Janez in ostalo sorodstvo upokojena jo bila tov. Vogelnik Marija, delavka zaposlene. v skladišču gotovih izdelkov. Plodila se je 2. 5. 191c na Dunaju. V našo delovno organizacijo je stopila 3. 10. 1955* Delala je* v telovadnem orodju na različnih delovnih mestih, nazadnje prod upo kojitvijo pa je bila z ozirom na zdravstveno razmere premeščena na lažja dela v skladišču gotovih izdelkov. Ker tudi teh del ni zmogla več, je bila na invalidski komisiji dne 10, 7. 1969 priznana za invalida I. kategorije in s tem invalidsko upokojena. Z ozirom na to ji je delovno razmerje prenehalo v našem podjetju in to po j sporaaunu z 18. 8, 1969, po koriščenju rednega letnega dopusta. Ob odhodu v pokoj ji želimo, da bi zasluženi pokoj uživala vrsto let pri boljšem zdravju in zadovoljstvu v krogu njenih domačih. 0 FLUKTUACI JA STROKOVNIH KADROV? . Ing. Dobi da Franci, že odšel, 2, Ing, Kavčič Janez, v odpovednem roku, 3. Tehnik Ilebferle Zdravko, prišel in takoj odšel. ' Kaj je vzrok? 'Zaslužek? ! \ Pri vseh pažarnovarnosinih pregledih j c bilo ugotovljeni, da so skoraj na v&ek delovnih mestih velike količine najrazličnejših vnet ljivih tekočihs saol in vnetljivih lepil;, čeprav je v s er. znano, da je po požarnovarnostnem pravilniJ.ru d£ voljeno hraniti v priročnih skla-• diščih zaprto v kovinskih omarah le toliko vnetljivih tekočih, koli_ kor znaša dnevna poraba. Na delovnem no s tu pa samo toliko, kolikor oe trenutno uporablja. Vn9&a ... odvečna zaloga predstavlja povečano nevarnost požara na posameznih delovnih mestih, kajti prav vnetljive tekočine so požarno najbolj nevarne, zlasti še če ne znamo z njimi pravilno ravnati. Od nar. je odvisno, da sani to stvar uredimo in da bo v bodoče na delov nih mestih in priročnih skladiščih ostalo res samo tisto, kar nanpra-vilnik doptcj^a« S /tem ukrepom bono doprinesli ve- li v H£j>: mmummk Andrej Resman lik delež požarom. saŠčiti podjetja t>red Zdaj pa poglejmo na kratko stanje vnetljivih tekočih, vnetljivih lepil in smol po obratih, ki je bilo ob zadnjem požarnovarnostnem pregledu cine 25, 8» 1939 5 Prototipna Strojna Skladišče materiala Hala B 29 kg 80 kg 25 kg 76 kg Lakirnioa hale B 1.338 kg Lakirnica kovin.obrata 42 kg Skladišče kovin.obrata 77 kg Sitotisk 152 kg Splošno lesni obrat 300 kg Razrez lesa 30 kg Komunala 3 kg Lakirnica reketarne 109 kg Popravljalnica Čolnov 177 kg Hodnik temperirnice 100 kg Ročna delavnica hale A (metalne smuči) 345 kg Ročna delavnica (lesene smuči) 125 kg Remont 81 kg 0kupno stanje zalog v delavnicah 3.175 kg, kar je ponekod dosti več, kot dopu Sca pravilnik. 9 i • ' ELAN< TRI LIMFI RAL 13E2j\V1\tO FSVSHSTVO V VODNEM ShOJČAHJU 6. in 7. 9. 1069 itf. S3KJ32M JSS3-HU! Sodelovali so: 1. LBD Ljubljana 2. Elan Begunje 3. S i dr o Mar ifoor 4. Klub za vodno, akijanje Skopje 5. Vodni smučarski klub Reka Disciplino: Sidon a/ b) Skoki c) Figure d) Konb inac i j a Eesul.tati: n Sidon mladinke; 1. Zvari Marjeta, Ljubljana 2. Zvan Tea, Ljubljana Elan ni nastopal Slaic::.'. mladinci s 1. Potočnik Marko, "Slan” (nov državni mladinski orvak) 2. Finžgar Primež, "Elan" 8« Staut Tino, Ljubljana Figure mladinci; 1. Finžgar Primož, "Elan" (nov državni prvak) 2. Potočnik Marko, "Tilan” Skoki mladinc i: 1. Finžgar Primož, "Elan” (nov državni rekord 26 m) 2. Potočnik Marko, "Elan" 22 m Slalom članice: 1. Žlindra Majda, Ljubljana 2. Pristavec Nataša, "Elan" 3. Rodica Vanjka, Seka Slalom članis 1. 2. O C o L. 6. Detieek Fric, "Sil in", 57,5 točk (nov državni rekord v hitrosti) Gornik Elaž, Ljubljena, 29 toč!?: Janc Mica, Ljubljana, 21,5 točk Valant Janez, "Slan", 12,5 točk Dežman Joža, "Elan", 3 točke asite na rasliko hitrosti med prvim i:: drugo plasiranim. Ifctopalo j c 10 tekmovalcev. Skoki člani: 1. Gornik Dlaž, Ljubljana, 29 m (nov državni rekord) 2. Detiček Fric, "Elan", 22 m 3. Janc Milan, Ljubljana, 21 m 6. Dežman Jože, "Elan", 30 m padec '('Poškodba ,noge. Opravil je dva skoka po 29 m in dva po 30 n, pa je žal vedno slabo doskočil in padel. Imel je nesrečen dan.) Tekmovalo je 9 tekmovalcev. 10 Sor.ibinacija mladinci: 1. Finžgar Primož, "Elan"5 2172,5 točli ' (nov državni rekord) 2. Potočnik Marko, "Elan", 1842 točk Velika razlika ned prvt in drugo plasiranim. Ilomb inac i .j a c 1 ani: 1. Gornik Blas, Ljubljana, 1830 točk 2. Sos Nikolaj, Ljubljana, 1610 točk 3. Janc Milan, Ljubljana, 1598 točk 4. Betiček Fric, "Slan", 13G3,5 točk I Uspeh! I Najboljši je bil mladinec Finžgar I Primož, ki je zmagal v kombinaciji in dveh disciplinah. I Mod člani pa Potočnik Marko, . in Finžgar Primož v skokih, 1 posebno pa Deti8ek v slalomu 57 kr.;/ S uro, ! i j Pristavec Nataša : i I sila z dvema snučkana, ostale pa le j z eno smučko. V prihodnja je favorit v skokih Bo-I tiček Fric. Gledalcev je bilo cca 4.000. j Slan je osvojil kar 6 pokalov! 5 prvih nest I 6 drugih nest I 1 četrto mesto l 1 peto mesto I 1 šesto nesto '"'•tj1} , neato5 vo- Novi, pomlajeni klub je pokazal velik napredek od prejšnjega leta. Atrakcija v.vodi« Codelovali so vsi nastopajoči. Kot gost pa gospod Dalbergiz ovedske, svetovni rekorder v maratonu na vodnem smučanju -954 lan je vozil neprekinjeno 20 ur -ir. /4 minuto. Obljubil je, da bo dru ge leto. sodeloval izven konlairence u _ nebi . . , v v . v jix cijskih vožnjah. Vožnja po podplatih, itd. Ing. Osterman, direktor ki je poh-. valil naše tein:iovalcc in obljubil tudi v bodoče vsestransko pomoč za ta šport. Voda ned tekmovanjem je imela le 11°. Uspehu Elanove ekipe je pripomogel ned dopustom trening pri Poreču. Predsedniku vodnega kluba "Elan" tov. Lazarju, ki je "duša" naših vodnih smučarjev, gre V3a zasluga za -tal.!: uspeh. Čestitamo! // V nekaj vrstah želim epi ar:, ti vtise is Selc v'času nojema dopusta 17. S. do 26. 8. 1939. Hišice, ki sno jih postavili v lotu 196C so dovolj sodobne in lepo o premi ione. V vsaki hišici je popis inventarja. V zvezek bi ooral vsak stanovalec, ki pride, *-aroditi prevzet; po stanju, ki ja dobil. -V hišici st, C je lani lo on stanovalec napravil prevzeta. Tudi letos pred nsnoj žal samo eden. Kaj pa o_s tali? Salo je bilo potrebno, da se jo napravilo nadstrešje pred vhodom Prav lotos sen to lahko ugotovil, ker jo Ji! 3 dni skupaj dež. G hrano seru bil zadovoljen, ker je bila izredno okusno pripravljena. Nadalje bi opozoril sindikat, prodno se Cacip odpre, da bi bilo vso pospravljeno in da bi vsaj do nagih hišic nasuli ozke stezice s peskon, če niso tudi ostali kolektivi zainteresirani. laan ?a pripombo, :i je rolo važna sa V3ak Čamp. To so sanitarije, ki so zelo slabo. Skupaj 5 stranišč. Nekaj od njih ,ie brez raz sveti jr,ve. V enoti so bila vrata odtrganail%ar prislonjena. kislin - ker' je v Canpu26 podjetij - če bi dali vsi pc 1000 Mdin,. bi lahke ineli sanitarije za vzor csta lin, pa četudi le za dve leti. -.s. Letni dopust je za nani. Vsak po svoje je preživel te dni. Mnogo nas je bilo na norju. Is Selc ano dobili gornje pisno, upano pa, da nan boste pisali tudi drugi, kako ste letovali in kje, ker za vse v Selcah za čas kolektivnega dopusta ni bilo prostora. S voseljen bouo priobčili Vaš članek. Korajža velja! (Op/Jr.) avgusta Franc Valjavec O STANJE DELOVNE 3ILE DNE 31.8.1969 V podjetju z obratom družbdne prehrane je bilo skupno zaposlenih 634 delavcev, od tega: moških 346 žensk p, 88 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 28 delavcev, od tega: moških 24 žensk 4 GIBANJE DELOVI® SILE V podjetje smo tekom meseca sprejeli sledeče nove delavce: BIZJAK Janez - pripravnik SS, na delovno mesto pripravnika komercialista v prodajnem * oddelku komerc, sektorja, 3E3AT Janez - delavec, na delovno mesto montažna dela v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, OJLEJ Anton - delavec, na delovno mesto montažna dela v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, VALJAVEC Janez - delavec, .na delovno mesto montažna dela v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, RESNIK Stanc - delavec, na delovno mesto montažna dela v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, ADAM Stanislav - delavec, na delovno mesto montažna dela v skladišču gotovih izdelkov, za do-ločon čas, \ DEŽMAN Anton - delavec, na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči, vrnitev iz JLA, v ŠUNKO Ivan - delavec. PK, na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči,- vrnitev iz JLA, LAPUH Andrej - ključavničar, na delovno mesto monter telovadnic v kovinskem oddelku, montaža, PEIMKICIL2R Alojz - delavec, na delovno mesto ročna mizarska dela v obratu smuči, AlUi Francka - delavka, na delovno mesto skladiščne delavke v skla dišču gotovih izdelkov, za določen čas, VILMAM Terezija - delavka, na delovno mesto lepljenje v obratu smuči, 13 BULOVEC Tinea - delavka, na delovno me.^to skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, RIBNIKAR Ida - delavka, na delovno mesto skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov, za določan čas, GROS Leopold - pleskar, na delovno mesto lepljenje v obratu smu-či, v v- PERiTUS Franc - delavec, na delovno mesto lepljenje v obratu smuč i, ŠLIBAR Marijan - delavec, na delovno mesto lepljenje v obratu smuči, PESI® Jože - delavec, na delovno mesto skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas, GRALM3R Drago - delavec, na delovno mesto skladiščnega dela vca v skladišču gotovih iz delkov, za določen čas, LEGAT Marjan - delavec, na delovno mesto skladiščnega delavca v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas. Iz podjetja pa so odšli: O ZUPAIT Mortirs - tesar KV, zaposlen na ročnih mizarskih delih v obratu smuči, po sporazumu, LEBAR Roman - ključavničar KV, zaposlen na delih remontnega ključavničarje v pomožnem obratu, po sporazumu, V VOGELNIK Marija - delavka, zaposlena v skladišču gotovih izdelkov, po sporazumu zaradi invalidske upokojitve, LANGUS Slavko - mizar KV, zaposlen na mizarskih delih v telovadnem orodju, v JLA, HE31/AN Fari jan. - delavec ?K, zaposlen na ročnih mizarskih de lik v obratu 3muči, v JLA, GO DIMA Ana - delavka PII, zaposlena ,na mizarskih delih v telova i dnom orodju, po sporazumu, Iz inštituta pa je odšel riOHORČ Janez - mizar KV j zaposlen na delovnem mestu izdelovalca prototipov, po sporazumu. ROJSTVA O Rodili so sej IIIRCI Mariji deček ŠOŠTARIČ Jožici deklica P 0 R 0 K E O Poročili so se; v GRAČNER Peter - zaposlen raft ročnih radarskih delih v obratu smuč i, 1.SRTELJ Marijan - zaposlen na delo_ vnem mestu programerja vzdrževanja strojne opreme v tehničnem sektorju, OPALK Pavla - zaposlena na delovnem mestu skladiščne delavke v skladišču gotovih izdelkov. Vsem iskreno čestitamo in želimo veliko sreče na novi živijenski poti! K J =) u) J ^ č£> F. V. V AVGUSTU GO P3AZNDVALI 3VCJ JUBILEJ SnJB-IE DEL0VH3 OOHS V I-JAGEM PODJETJU 3L5 SKUPHOSTIs 1. Novak Alojz st 22 let 2. Cvenkelj Franc. 18 let 3. Pohar Alojz 18 let 4. Kosmač Milan IS let 5. Rabič Ivanka 15 let 6. ICovac Milka 14 let 7. Legat Janez ml. 14 lot 8. Rakovec Minica 14 let V Zupan Ana 14 let 10. Bulovec Marta 13 let 11. Kovač Jožefa 13 let 12. N/ Sivec Bogomil 13 let 13. Ranko Franc 12 let 14. Jerala Vinico 11 let 15. Osterman ing, Jože 11 let 18. v/ Časar Kristina 10 let. 17. Erman Alojz 10 let 18. Korbar Emilija 10 let 19. Legat Marijan 10 let 20. Maček Tončiča 10 let 21. Polajnar- Vinko 10 let 22. Lindič Ivan 9 let 23, Pene Vida 9 let 24. Petrovčič Ivaniča 9 let 25. Bulovec Ivaniča 8 let 26. {Jurevnin Miroslava 8 let 27. Jerala Marija 8 let 28. EajJi3 Marija 8 let 29. Kos Milka 8 let 30. Ko solj Marta 8 let 31. Kralj Stanislava 8 let 32. Lebar Vladimir 8 let 33. Legat Rozalija 8 let 34. Pangerc Pavel O O let 35. Skof Marija 8 let 36. Sturm Tončka 8 let 37. Vidic Marija 8 let 38. Vidic Matevž 8 let 39. Zoran Ivanka 8 let 40. Hribar Albina 7 let 41. Jan Draga 7 let 42. Bizjak 'jjudmila 8 let 43. Gašperin Janez 6 let 4-4. Polončič Vincencij 6 let 45. J enico Z aonlca 5 let 4-6. Jesenik Franc 5 let 47. Komar Štefan 5 let 48. Velikonja Franc 5 let 49. Vogrinec Marija 5 let 50. Zavrl Dragica 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo l in Selimo mnogo uspehov pri njiho-' vem nadaljnen delu! 75 v bodoče krajše smuči? NOV POL73T lit. KRATKE! 3MJČIE (časopisni članek) Naslov "Nov polet na kratkih snu— 2eh" nosi pred ned#.in izdana Icnji. ga avtorjev Ecinza Hae.^erltina, Fridla Sista ir. Martina uohtlc-rja. Ta knjiga nadrobno opisuje novo no metodo na kratkih smuč eh '.n gle-da s_račarski Šport 3 popolno: .a novega zornega kota. Nova učna leto-la napoveduje boj srnicen v dosedanjih dolžinah okrog dveh netrev in propagira za začetnike in izkušene smučarje nove dolžine, ki se jrične jo pri 65 cn in se z vsakin aaore-dkon znanja smučarja stopnjujejo preko 10C in 130 cn do nove uporabne dolžino snuči 160 do 180 cn. Prve poskuse s poukon na kratkih ' 3nučeh 30 neosebojno neodvisno izvedli v Ameriki, Avstriji in Henči— ji. Zlasti popularna jo postala neto da Martina Puchtlorja, ki vedi bavarsko smučarsko šolo Bischofs-griin; on dela z dolžinami s: uči 65, 100, 130 in 160 cn. V Švici je pr- vi uvedel nini smučarsko točaje vo-dja s’ncars'ce šolo 3rwin lloningor v Sila Corvatchu. Njoau sta, nekoliko oklevajoč sicer, sledili ned drugimi tudi smučarski soli v Davosu in St. Moritzu. Da trditev "kratka smučka znanjša trud ne polgvico in podvoji veselje do smučanja", popolnoma drži, nam je dokazal obi3k v smučarski šoli .Valterja Kalina v Einsiedeen. ■I./.alin vodi za klubsko šolo Migroš Ziirioh tečaje s kratkimi snučni, ki obetajo veli): uspeh že pri enen tečaju z 18 učenci. Dejansko: učenci (v starosti od 15 do 70 let) pridejo v svoji zadnji lekciji na upora- Milica Kapus bo smuči .1 Ižine 16C cn, pri čemer elegantno ir. sigurno pripeljejo nav z.ol p rfcmen pobočju, tako kot je bi.io pri tradicionalnem učenju prej : so go c o le po ;istver.o unij Sem času# .Tukaj a ovc da poslavljajo nasprotniki vato&e učenja s kratkimi smučmi [naslednjo vprašanje: kako bodo prestali prehod k normalni smučki. Prc I hod na smuči dolžine cca 2 n bi gotovo prinesel k ali e težave - vendar pa, kje je zapisano, da morajo biti smuči za normalnega smučarja (to roj ne z c. tekmovalce) dva metra doT ge? Z učno metodo s kratkimi smučmi jo povezana tendenca, da smučka za normalno uporabo ne sne biti daljša od 180 cm. Skrivnost nove učne metode, ali bol je rečeno, skrivnost njenega uspe--ha, tiči prav gotovo v napredku . .od prvini ura :i šolanja. Kratke snučke Čl vok komaj kaj občuti na nogah i: lo-te z lahkoto sprc-r.lja-jo 73ak teloaii gib, 3 nučars e palico ne ov:rajo svobodnega 'gibanja in brez strahu in krčevit ,sti se učenci kmalu apučoajo po precej otr j nih pobočjih vozeč v zavojih ali i pa Se celo v pravih kratkih zavo-j jih. Psihološki trik nove učne me-I tode obstoji v tem, da noben uče-I nec nima 3trahu -;/red pade en. Pri i prevalu (s snučni na nogah) se še i celo poveča gibčnost, ki san padec j (preval) spremeni v malenkost. Nik-| dar se namreč ne zvije gleženj in • i vstajanje nikdar ne postane akroba-j tski problem. V sneg pademo kot da I bi bili pešci in se tudi takoj zla-f hka poberemo. l I Da se to psihično reakcije da tudi j dejansko dokazati, ilustrirajo, be~ i sede nekega zdravnikas"Mini smučka i zaradi svojega nizkega upora pri j obratu,ki sc ga dokazali fiziki, v I nasprotju z dolgini smučmi skoraj j 100 j> sodeluje z vsakim telesnim j gibom pri frontalnih padcih in na-l dcih vstran. Gibanje noge vstran 1 se pri padcu zaradi te kratko šmu-I čke sploh ne prekine v sklepih spo ' I dnjih udov. Zaradi tega skore niko j li ne pride do tega, da bi ae vez-l 110 tkivo nategalo, nategnilo ali j pretrgalo, še manj pa je pričako-! vati zlome kosti, j Kot sta poudarila direktorja klub-: ske šole Migros g. H. Triimpi in_Hc [ Subberstedt naj 3e nove učne neto-j de ne poslužujejo le pravi začet-! niki, torej talci, ki si nikdar ni- 30 nadeli smuči, Ta tečaj ustreza tudi "ciljem" razočaranih, ki s konvencionalno metodo niso nikdar dosegli svojega cilja, prav tako pa je namenjen tudi rutiniranim smučarjem, ki hočejo izboljšati svoj stil. jja bi to somi preizkusi- li, so sc nato ob nedavnem obisku smučarske šole 'J. Kalin v Einsic-de.ln nošLi in ženske vseh kategorij omučarskega znanja udeležili slaloma asa novinar j e; Llezultat je ovrgel vse dvome, Vni .(tudi dejanski začetniki) so prišli na cilj in mehki okrogli padci 30 pripomogli bolj k zabavi kot pa k strahu pred vožnjo* Nasprotno, nekateri izmed nevajenih smučarjev so razvili "pogum", ki ga sicer nimajo in so 3e na ta načih približali skoro tisiftim, ki so že znali sTiučati. Pripis! Zaenkrat kupci 3egajo še vedno po normalnih snučeh na vseh kontinen— I tih. To kar je ukoreninjeno, se ne 1 da zlahka spodriniti. Ce pa imajo kratke srnici re-r. bodočnost, se bo pač pokazale. Za zdaj vzemimo to le kot novinarsko raco. I Op, Ur. o ! REKLA MA-I N-RE P REZE N T. To nujno sl,', brez česar danes ni prodaje, zajema, že dobršna sredstva, Prav na zadnj om.zasedanju DS se je obravnaval plan reklame, ki zajema za tc leto 1,500,000 IJdin. I I Za reprezentanco pa je namenjenih 180.000 Ndin, V obeh zneskih so zajete najnujnej— 1 še postavke v duhu varčevanja. Toda 1 kar mora biti, pač mora biti! 17 NOVEJŠI PROMETNI ZNAKI Bližine, obe.le Kanonj e na cesti Bočni voter Najmanjsa razdalja ned vozili Snežne verige Prepovedano ustavljanje in parkiranje Iznenično parkiranj e Najnanj ša dovo ena hitrost X/ - okvir rdeč - polje belo ali živoruneno okvir rdeč polje belo ali živorumeno okvir rdeč polje bolo ali živorumeno - okvir rdeč - polje krem - okvir moder okvir in križ rdeč polja (4) modra okvir in prečnik rdeč levo. polje belo desno polje modro številka bela polje modro /6 N A S E A D N A K It I Ž A H K A ! 11 14. 1 ^ 19 22 90 El 39 40 45 48 47 oo VODORAVNO s * 1. kita, 6. usmiljenje, 12. kavboj, 14« igra s kartami, 15tf vrata v plotu, 13. srbsko noŠko ime, 10. cb močje, 19. Zrcrtica, 20. sirup cclic, 22. zračni vrtinec, 23. zacotnici našega elektrotehnika, ki je deloval v V3L, 24. prispevek za puuče-vanje, 26. vzklik negodovanja, 27. ! vrtna c«tlica, 2S. nasmešek, 32, | ine rimskega cesarja, ki jo poru-I šil Jeruzalem, 3S, komična oznaka j za galij, 34. turško pokrivalo, I 36. poljedelska ali zidarsko oro-i dje, 37. srbski naziv za lastavi-l co, 39, kemična oznaka s a barij, I 40, orodje risarjev, 42. avtomobiJL | ! 3ka oznaka mesta Split, 44, A isker— I 58 Janez Legat čeva socialna.pesen, 47. krilo pou-| lopja, 40. dolge pripovedne pesnit-j vc, 49., visok gorski vrh, 51* poz- ! j .drav starih TlimIjenov, '62. konec l molitve, 53, sc: ©stojna drsava, se- i ■ dež papeža., 55, ostanek, preostanek, ; l '57. razteleševalec, 58, vstopnica, \ I vezni listek, | NAVPIČNO:' * I* slovnični pojem, 2, vrsta peciva, , I 3».imetje, 4, žensko ime, 5. kazal- l [•ni zaimek, S. primorski medmet, 7, , kratica naše industrije naftnih de- i rivatov, 8. skandinavsko moško ime, 9, glavni števnik, IG, zaničljiv izraz za starca, 11. ženska ki jamči /5 za kaj, 13. preklja, fižolovka, 14. predelana ruda, 17. kosite*, 20. izdelovalec slaščic, 21. osebni zaimek, 34. nesto v Makedoniji, 25. zemeljska smola, 28. troštevilčno število, 30. važno živilo, 31. pripadnik balkajskoga naroda, 33. krokar, 35. kemični element iz 3liupine redkih zemelj, 36. kradljivec, 37. sladka alkoholna pijača, 38. pogled lncnjc, 39. • snov za barvanje, 41, duh umrlega pri starih Slovanih, 43. črnilo, 45. tkivo ki pripenja mišice h kostem, 46, sakrotov tožilec, 48. arabski knez, 50. če, 52. oddelek rimsko legije, 54. kemična oznaka za americij, 56. začetnici slovenskega pesnika sedanjosti, U33ITJV KRIŽANKE IS ?REJSNJE ŠTSVIfe 103; VODORAVNO: lo KROŠNJA, 8. KRMAR, 13. ROBATOST, 15. AORTA, 16. ZVER, 17. KIHURG, 19. EV, 20. NAD, 21. SARTRE, 22. S LA, 23.. AČ, 24. BEN, 25. Iui, 26. KAJN, 27. RACAH JE, 30. BOLE, 31. INTERESENT, 34. ALKA, 35. STRT03T, 38. CRKA, 39. BO, 41. OTO, 42. LO, 43. ONA, 44. DEBATA, 46. MIG, 47. Pl, 48. ZAGONI, 49. TOKO, 50. IKONA, 52. KANDIDAT, 54. ČATEŽ,‘55, MAŠKARA. Prejeli oma 15 rešitev, od tega: pravilnih 9 nepravilnih 6 IZŽREBANI 30 BILI: 1. nagrada POTOČNIK Vinko, 30 din 2. nagrada BIZJAK Milica, 20 din 3. nagrada RAVNIK Janez, 10 din NEZGODE V I/EGECU AVGU3TU 3 OBRATNE NE3AEČE O Hribar Janez, KV mizar, zaposlen v ročni delavnici smučarskega obrata, jo dne 12, 8. 1969 podlagal model na rozkalni krožni žagi, čeprav se rezilo stroja še ni popolnoma ustavilo* Pri tem delu si je poškodoval tri prste deone roke. Vzrok; Neprimeren način dela. Je še v bolniškem staležu, O J el en Adslf, PIC delavec, zaposlen pri komunali, je dne 15, 8, 1969 na Železniški postaji Lesce razkladal gotovo izdelke. Zaradi dežja mu je pri izstopu iz tovornjaka spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval lovo stran prsnega koša, Viirok: Nevaren način dela. Izgubljeni 4 delovni i.nvi, O Laivcus Dušan, skladiščni delavec, zaposlen v skladišču gotovih izdelkom je pri montaži obojev stopil z levo nogo na žebelj. Zaradi zastrupitve je moral k zdravniku. Vzrok: Neprevidnost. Izgubljenih 7 delovnih dni, O 20 ! KINO RADOVI^ICA I I NASE DOBRE SOPROGE — italjanski I barvni zabavni film 15, 9. 1969 ob 20 uri I 17, 9, 1969 ob 10 uri 20, 9, 1969 ob 18 uri i PROPAD HI GE USHER - ameriški barv-I ni kriminalni CS film I 16, 9, 1969 ob 20 uri 20, 9, 1969 ob 20 uri 21, 9, 1969 ob 13 uri SODOMA IN GOMORA - ameriški barvni I film 17, 9, 1969 ob 20 uri 19, 9, 1969 ob 2C uri j 21, 9, 1969 ob 15 in 20 uri VINČESTER 73 - ameriški vestern film I 22, 9, 1969 ob 20 uri | USODNA GOSPODIČI K - angleški CS’ I film j 23, 9, 1969 ob 20 uri I 24, 9, 1969 ob 10 in 20 uri j iJOČ GENERALOV - angleški barvni l vojni film j 25, 9, 1969 ob 20 uri I 27, 9, 1969 ob 17 uri I 28, 9, 1969 »b 15 in 20 uri I NENAVADlIA IZHAJA - ameriški barvni j kriminalni zabavni film | 26. 9, 1969 ob 20 uri 27, 9. 1969 ob 20 uri 28, 9, 1969 ob 18 uri SOKOLOV PLEN - italijanski barvni vestern film 29, 9. 1969 ob 20 uri 1, 10, 1969 ob 10 uri 2, 1C« 1969 ob 20 uri v v V I.I3A NAJE MATERE - ameriški barvni film 3C. 9, 1969 ob 20 uri 1, 10, 1969 ob 20 uri 5, 10, 1969 ob 14 uri VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN -švedski barvni film 3, 10, 1969 ob 20 uri 4, 10, 1969 ob 20 uri ^ 5, 10, 1969 ob 18 uri MAŠČEVALEC IZ RIMR0KA — ameriški barvni vestern film 9, 10, 1969 ob 18 uri 5, 10, 1969 ob 16 in 20 uri MESTO POD SONCEM — ameriški film 6, 10, 1969 ob 20 uri IZGU3LJ2IIA KOMAJDA - ameriški barvni vojni film 7, 10, 1969 ob 20 uri 10, 10. 1969 ob 20 uri II, 10, 1969 ob 17,45 uri 12, 10, 1969 ob 15,45 uri ZGODBA 0 DJESI DZEMSU — ameriški barvni vestern film 8, 10, 1C69 ob 18 uri 9, 10, 1969 ob -20 uri> 12, 10, 1969 ob 14 uri NASVIDENJE 3A3Y - ameriški barvni zabavni film 8. 10. 1969 ob 20 uri 11. 10. 1969 ob 20 uri 12, 10, 1969 ob 18 uri V ZENITU SONCA - francoski film 12. 10, 1969 ob 20 uri 13, 10, 1969 ob 20 uri 15, 10, 1969 ob 18 uri