Št 75.
V Ljubljani, torek dne 17. maja 1910
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, a dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18-—,
I polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravuištvu. NefrankiraM pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Pismo iz Srbije.
(Izvirni dopis „Jutru“).
Belgrad, 15. maja.
V	poslednjem svojem pismu sem govoril o posledicah, ki jih je imela aneksijska kriza na zunanjo politiko Srbije. Ali tudi notranja politika Srbije se razvija sedaj v popolnoma drugi, novi in zdravi smeri. Glavna karakteristika te politike je stiša-vanje nekdaj strastnih strankarskih borb, mesto katerih vidimo zbiranje narodne moči im vseh poljih kulturnega in političnega življenja.
Omejim se danes samo na poslednje in kot dokaz za zgorajšnje trditve navajam poslednje občinske volitve, ki so se izvršile koncem marca t. 1. v celi Srbiji. Povdarjam pri tem, da igrajo v Srbiji občinske volitve zelo važno vlogo, ker se iz njih najložje razvidi razpoloženje najširših ljudskih mas napram vladajočemu režimu in napram posameznim strankam.
Do sedaj so se občinske volitve pri nas vršile vedno pod devizo: Bellum om-nium contra omnes, ker se je navadno celo vsaka posamezna stranka razdelila v dva nasprotna tabora. Letošnje volitve so se pa povsod izvršile v duhu grupiranja in koali-ranja vseh politično-sorodnih elementov in mesto kavtične borbe vseh proti vsem smo videli sedaj v glavnem borbo med dvema strujama: na eni strani so stali demokratični a na drugi konzervativni elementi. Najprej so se združile konzervativne stranke in so šle združene v boj proti radikalizmu. To je dalo povoda obema radikalnima strankama, da — dosledno sedanji državni politiki Srbije — nastopite pri letošnjih občinskih volitvah s skupnimi kandidaturami. Sporazum med obema radikalnima strankama sicer ni bil dosežen v vseh občinah, kot so to želeli voditelji v Belgradu, ali večina radikalnih volilcev je razumela in vpoštevala oklic vjedinjenega odbora obeh radikalnih strank.
In tako so se izvršile občinske volitve brez one dosedanje strankarske ekskluzivnosti, bilo je manje vpitja in več razuma in resnosti. Radikalna koalicija je zmagala na celi črti in posebno je treba omeniti, da so konzerzativci izgubili svoje trdnjave Šabac, Niš itd.
Tak rezultat občinskih volitev je ne samo svečano sankcioniranje splošnega današnjega državnega stanja v Srbiji, nego tudi odobritev vspešne politike sporazuma obeh radikalnih strank, ki sta vstvarili današnjo Srbijo, ki lahko služi za vzor demokratske ustavne in parlamentarne države, kar priznavajo danes tudi oni, za katere se ne more ravno reči, da so prijatelji Srbije.
V	številkah se prikazuje rezultat občinskih volitev v naslednji sliki: Združeni
listek.
v F. JELENC.
beda.
Velikomestna slika.	[6]
»Nikogar ne bo . Bodite brez skrbi 1 A kdo je to, ki se ga bojite?«
„Moj očem! Tri dni se že potikam po mestu, ne upam si domov, ker bi me ubil... Ah, gospod, Vi ne veste, kako sem nesrečna...!“	.
In s tresočimi rokami je zakrila svoje
bledo obličje •
„0, dokler je živela moja dobra mamica, kako dobro mi je bilo takrat — ona me je branila — in trpela rajše sama, kakor da bi pustila, da tepe mene!«
,,Vi ste sirota — nikogar nimate . . .?* »Nikogar, nikogar na vsem svetu! Samo materin grob, samo njen grob ...« „In kaj ste zakrivili, oa S1 ne upate
domov ?“
. »Pred štirimi dnevi mi je dal očem denarja, da naj mu grem po vino. Ko sem a Po ulici, sem se spomnila, da je danes yn° mesec dni, kar je umrla moja ma-ii a’ Nisem se mogla premagati, sto-HCni v Prv0 cvetličarno in kupila. za nar rož! Hitela sem na pokopališče, rj r sem poiskal materin grob in položila nanj cvetice ... Jokala, bridko sem jokala
radikalci so zmagali v 1170 občinah, a združeni konzerzativci samo v 250 občinah!
Ker so občinske volitve povsod, in posebno v Srbiji, nekako merilo za parlamentarne volitve, se danes lahko reče, da dosežejo vjedinjeni radikalci pri prihodnjih volitvah za narodno skupštino impozantno večino, pred katero konzervativci kar zginejo. In ker je radikalna koalicija trdna, ne bo sedaj v skupščini strankarskih bojev, ki so do sedaj onemogočali vsako resno delo. Opozicija ostane, ker je tudi potrebna, ali ona ne bo tako močna, da bi mogla ovirati redno in vspešno funkcioniranje parlamentarnega stroja — radi kakih malenkostnih kapric.
Aneksijska kriza je torej zelo povoljno vplivala tudi na notranje-politične odnošaje v Srbiji. Ti odnošaji se vedno bolj konsolidirajo, v čemur leži garancija za veliko zunanjo poliko, ker samo od znotraj konsolidirana Srbija bo tudi na zunaj močna. In v taki Srbiji bo imel vedno močno zaslombo ves še neoslobojeni slovanski jug.
D. B.
Iz slovenskih krajev.
Šmartno pod Šmarno goro.
Občinske volitve. V teh dneh je potekla doba dosedanjega občinskega zastopa. Stojimo torej pred novimi volitvami. Radovedni smo, kdaj' se bodo razpisale. Kakor čujemo, misli naš župan svojo dobo raztegniti še do jeseni, baje, ker še občinski računi niso vrejeni. Ker pa večina občanov želi, da se to pot pri občinskih volitvah strogo upošteva zakonito določeni rok za razpis novih volitev, se c. kr. deželno vlado opozarja na zakonitim določbam primerni razpis letošnjih občinskih volitev.
Splošni pregled.
Državni zbor.
Predsednik državnega zbora je sklical za 18. maja splošno sejo klubovih načelnikov, ki naj določi dnevni red za plenum in odseke za poletno sezijo, ki naj bi bila končana že 8. julija. V maju naj bi se vršilo kolikor mogoče malo plenarnih sej, ker bo v tem času zboroval proračunski odsek, da more dokončati vladne predloge tekom treh tednov. V plenarni seji se bodo vršila druga čitanja predloge o preureditvi industrije z mineralnim oljem, potem o zakonu glede pravnih praktikantov. Razentega predloži vlada še predlogo o upeljavi monopola na žveplenke oziroma davka na žveplenke.
Finska predloga.
Komisija ruske dume za finsko predlogo je sprejela v polnem obsegu od ruske
in molila . . . Želela sem si, da bi umrla tu na grobu nje, ki me je edina na svetu ljubila ... a smrti ni bilo, dasi sem si je tako želela: stemnilo se je med tem .. . Tako težko sem se ločila od groba in se napotila v mesto! Bila je že popolna noč, ko sem prišla domov — a tu sem se naenkrat spomnila, kaj sem storila z denarjem. — Nisem si upala vstopiti . . . dolgo sem hodila okrog hiše . . . predno sem se ojunačila in vstopila . . . Prisluškavala sem v kuhinji — v sobi sem čula očmov pijani glas in glas še nekoga, ki se je pijano smejal. .. Poslušala sem, kar se odpro vrata in v kuhinjo stopi moj očem; ko me zagleda se hripavo zadere:
„A, tu si, vlačuga, kje imaš vino ali pa denar!“
S surovo roko me zagrabi in kriči, da naj mu dam denar; v prvem hipu nisem mogla ničesar odgovoriti — zlagati se nisem hotela . .. povedala sem mu, kaj sem storila ... a on me prime za lase in me začne tepsti . . . nisem se branila ... želela sem samo, da me ubije — saj potem bi me zagrebli tja, kjer počiva moja zlata mamica! In kako bi bila ta vesela, ko bi vedela, da je njena Anka rešena vsega trpljenja!"
Prenehala je za hip ... blaženo je zrla predse — kakor da vidi svojo mamico . .. svoje združenje ž njo . . . Sever jo je gledal, in slika za sliko se je vrstela v nje-
vlade predloženi zak. načrt, ki so ga 1. 1909 največji sovražniki sestavili finske svobode Tapovcev, Korevo in Borodkin. Ta zak. osnova pomenja konec finske avtonomije. Finski deželni zbor, ki je svoječasno to predlogo enoglasno odklonil, je sestavil memorandum, kjer predlog točko za točko pobija in izjavlja, da ta predloga krati pravice in osnovne zakone Finske. Svete ustavne pravice, ki jih je dobila Finska od petih avtokratskih carjev je tretja duma mirne duše uničila.
Dnevne vesti.
Atentat na Ciril - Metodovo družbo in „Jutro“. Klerikalci so hoteli zvaliti odgovornost radi Lenarčičevega postopanja v zadevi Kotnikove zapuščine na vso napredno slovensko javnost. Pa so se zmotili, ker je proti »naprednjaku" Lenarčiču nastopilo najodločnejše ravno napredno »Jutro". »Slovenski Narod" je pred Lenarčičevim imenom kapituliral in ga celo zagovarja, ali »Jutro" protinarodnih dejanj ne odpušča nikomur. Veselo dejstvo je, da vsi naprednjaki, izvzemši par ljubljanskih magnatov, odobravajo edino »pravo" stališče, na katerega se je v tem slučaju postavilo »Jutro. To je dokaz, da je naprednim Slovencem več do narodnosti kot do kakega posameznega člana narodno-napredne stranke in dokaz, da si slovenski naprednjaki ne dajo dintirati od strankinega vodstva svojega stališča v vsakem posameznem slučaju. Klerikalci za sebe tega ne morejo trditi, ker oni svojim voditeljem slepo verujejo in jih v vsakem slučaju ubogajo kot ovce, ker ne znajo, ali si pa ne upajo samostalno misliti.
Izredna občinska seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši jutri 18. t. m. ob 6. uri popoldne. Na vrsto pride tudi odločitev oddaje mizarskih del pri obrtni šoli.
Šolski sveti in nemščina. Ker se
S.	L. S. toliko ponaša s svojo narodno edinovzveličalnostjo moramo enkrat pokazati na čudno stvar, ki obstaja kljubu slovenske večine v deželnem šolskem svetu. Poslovni jezik naših šolskih oblastij je namreč skozi in skozi nemški. Nemško posluje okrajni šolski svet, enako deželni, prošnje se vlagajo vsled nezavedne boječ-nosti v nemškem jeziku in ravno take so vse razne rešitve. Da se ovrže vse izgovore kažemo samo na deželni šolski svet gori-ški, ki je na zahtevo po okrajnih učiteljskih konferencah prisiljenih okrajnih šolskih svetov upeljal za slovenske občine slovenski, za italijanske pa italijanski poslovni jezik. Ker mora biti vsakega neumestnega nemškutarjenja konec, naj se vzdramijo učitelji, oziroma »Jugoslovanska zveza učiteljskih društev" in naj s pomočjo okrajnih in deželnih učiteljskih konferenc vplivajo na
govi duši . . . čutil je z nesrečnim bitjem, ki mu je tako naivno pripovedovalo svojo nesrečo in nehote se mu je izvil vzdih:
»Zakaj je toliko bede na svetu! Zakaj ne morejo biti, zakaj ne smejo biti vsi srečni ?“
In dekle je uprlo vanj svoje kalne oči, njene blede ustne so šepetale:
»Ko bi bili vsi ljudje tako dobri kakor ste Vi, kako lepo bi bilo življenje !"
»Nikar ne govorite, govor Vas preveč izmuči."
»Ne, dovolj sem močna, da govorim, slišati morate vse, da vsaj veste, kdo sem, ki ste me sprejeli v svoje varstvo!"
»Jutri, jutri, mi to poveste!"
»Ne, ne, sedaj, danes! — Čujte dalje! Omahnila sem pod silo njegovih udarcev in padla na tla . .. Čula sem ga, kako je kričal: zapravila je vlačuga denar, a udarcev in suvajev nisem več čutila ... Ko sem se zavedla sem ležala na pragu pred kuhinjo.
—	Vsa pobita in utrujena od udarcev sem se komaj dvignila, potrkala — a nikdo se mi ni oglasil, vse temno je bilo naokoli,., trkala in trkala sem, dokler se ni oglasil očem:
»Ne prikaži se mi več pred oči, dokler mi ne prineseš denarja, ker te na mestu ubijem!“
In odšla sem v temno noč!
Blodila sem po mestnih ulicah — dokler nisem prišla ven iz mesta . . . kre-
zgoraj, da se doseže enkrat pravica v na rodnem oziru.
Premeten klerikalec je ljubljanski škof. Zadnjič je obhajal znani Robi, najemnik »Uniona", kapitalist in dež. poslanec, svojo srebrno poroko. Škof Jeglič, ki je povsod, kjer voha tisočake, takoj zraven kakor mačka pri klobasi, se je brž peljal v Borovnico h Robiju osebno častitat. Ali si morete misliti bolj prefriganega človeka, kot je ta naš bosniški škof? Zdaj pa smo izvedeli, da je Kobi škofa za to »počaščenj e* odškodoval — s par stotakil Lep »trinkgeld"!
Ljubljanski obrtniki in trgovci se imajo le škofu Bonaventuri zahvaliti, da o Binkoštnih praznikih v Ljubljani nič ne skupijo. Škof birmuje po deželi že pri vsaki kuraciji, da požre tiste petdesetake cerkvenim fondom in se zastonj po farovžih masti, Ljubljana je pa o Binkoštih prazna, in prazne so trgovine in gostilne tujih zunanjih ljudi z dežele! — Klerikalna teorija in — rimska dogma, to je v praksi vse ena in ista — vrv!
Kako intervenira poslanec Gostinčar za lačne delavce. Eden delavcev — tako nam poroča naš sotrudnik — mi je v ponedeljek navedel pri Gruberjevem kanalu glede postopanja židovske tvrdke Czeczo-wiczka naslednji slučaj: Tvrdka nas je lani slabo plačala in zahtevala v poletnem času čez uro delati brez odškodovanja. Pa smo se uprli. Nekdo naprosi v našem imenu poslanca Jožeta Gostinčarja, da bi posredoval. Pride in gremo k podjetniku. Tam pa je mesto z nami, držal z Židom in mu pritrjeval h zahtevi, rekoč: »Vidite, gospod ima prav: Vi ste po zimi, ko je kratek dan, ravno tako plačani kot po letu, torej se zgliha in ste lahko zadovoljni s plačo!"
—	Nato smo bili odslovljeni. A zdaj se ne obrnemo nikdar več na tega Gostinčarja, ki celo z judi drži, temveč bomo šli kar h Kristanu s pritožbo!“
Tako preganjajo ubogega delavca. Poroča se nam: Že opetovano smo imeli opraviti s pritožbami glede postopanja užit-ninskih paznikov napram občinstvu. Nastopni kričeči slučaj pa tudi kaže, da užit-ninski uradi v Ljubljani sploh ne vedo, do kje segajo užitninske meje in da so oni sami tisti, ki občinstvo zapeljujejo na nedovoljena pota. Pred kratkim se je neka uboga delavska dvojica selila iz Udmata v Šiško. Peljali sta svojo ropotijo na vozičku čez Slomškovo ulico. Naloženo je bilo nekaj posteljne oprave in slame. Kar ju paznik zaloti, ustavi, vrne nazaj na urad na Radeckega cesto, kjer so ju občutno kaznovali. (Zakaj, tega menda sami ne vedo.) Nato pa so jima ukazali peljati po Metelkovi ulici, od tam po cesti mimo železniškega skladišča naprej. Revčka sta ubogala. Sedaj pa pride še lepše: Ako bi železniška uprava hotela, bi ju zopet ona kaznovala,
nila sem proti pokopališču, ki pa je bilo zaprto . .. Sesedla sem se ob ozidju in tam v bližini svoje mamice prebila noč . ..
Zjutraj sem se vrnila v mesto . . . domov se nisem upala . . . mučil me je glad, a prositi me je bilo sram ... Videla sem, kako so hodila dekleta v neko cvetličarno in sa zopet vračala s koški cvetlic ... vstopila sem tudi jaz in se ponudila stari ženi, ki me je začetkoma nezaupno gledala ... a mi slednjič vedar izročila košek cvetic ... Par krajcarjev, ki sem jih tako zaslužila, sem porabila za kruh, spala sem v parku po klopeh. — In gospod, koliko sem prestala v teh dnevih . . . kako zlobni so ljudje, kako zlobni!"
Zakašljala je, da je votlo zadonelo po sobi... mlada prsa so se burno dvigala ...
»Vidite, zakaj toliko- govorite! Popijte to čašo, potem Vam odleže .. .“
Zaprla je oči in ležala nepremično ... Sever jo je opazoval in v duši se mu je rodilo čustvo, ki ga doslej ni poznal . . . ali je bilo to usmiljenje, sočutje .. . ali ... ali pa ljubezen do umirajoče deklice. Nekaj težkega je ležalo v zraku in se vlegalo na njegove prsi... Vstal je in šel po prstih do okna, kjer je naslonil glavo na zmrznene šipe! Dobro mu je del ta hlad, kajti glava mu je bila vroča in razgreta. — Vsak hip se je obrnil proti postelji, kjer je ležalo umirajoče dekle. — Zaspala je ...
_____________________ (Dalj«.)
ker sta se poslužila poti, ki je za take vožnje prepovedana. Dotična cesta se sme namreč uporabljati le za prevoz namenjen v skladišče južne železnice. Pa ne samo to. Kaj pa bi bilo, če bi se bilo to zgodilo po
6.	uri zvečer, ali pred 8. uro zjutraj ali pa kako nedeljo? V tem času je tu cesta južne železnice pri vhodu iz Metelkove ulice sploh za vsak prevoz zaprta. Kje naj bi v tem slučaju peljala? Da kaj takega užitninski organi ne le ne vedo, ampak ljudi še sami zapeljujejo do uporabe prepovedanih potov, to je že malovpreveč za »moderno* mesto Ljubljano! (Če je res to, potem je tako postopanje res naravnost žalostno za našo Ljubljano. (Op. ured.)
Izkušen jurist je g. policijski svetnik Johann Lauter. Mož je potreboval na Dunaju' 22 let, da je prišel v VIII. činovni razred. To doseže na Kranjskem vsak kon-ceptni uradnik v 15 letih, če je količkaj kaj jurista! Čudno nad vse je to, da je naša napredna magistratna stranka morala iti iskat še le na Dunaj po tako juridično kapaciteto, ko je vendar doma na Kranjskem dovolj juristov, kapacitet za to. ljubljansko policijsko službo, kjer figurira g. Lauter itak le kot vladni »konfident!*
Kdo prodaja poceni salato? »Ljubljančanka* pripoveduje v eni zadnjih številk, da se dobi na tukajšnjem trgu salata v glavicah po 2 v glavica. Ali ne bi hotel do-tični „G.“ pojasniti, kateri vrtnar prodaja tako ceno salato, da si jo tudi mi privoščimo?	Več	Ljubijančanov.
Iz obrtniških krogov smo prejeli: Po mestu se širi govorica, da namerava mestna občina oddati mizarska dela na državni obrtni šoli nemški tvrdki Tčnnies. Ako je to resnica, prepuščamo vso odgovornost poklicanim faktorjem; to bi bil pač zopet »čudež” septemberskih dogodkov. Mislimo pač, da je mestna občina dolžna podpirati domače obrtnike, da se javna dela oddajo našim slovenskim obrtnikom, ne glede na malenkostno, vsoto par sto kron dražjo slov. ponudbo. Čeravno je konzorcij zabredel v proračun, imate še vedno eno ponudbo v rokah, ki je za malenkostno vsoto višja od Tonniesove, a pomisliti se pa mora, da dela prvoimenovane daleč nadkriljujejo Tonniesov izdelek! Ako ostane naš klic brezuspešen, smatrali bomo, da je poklicanim faktorjem narodnost in geslo »Svoji k svojim* nekaj popolnoma nejasnega! Več slov. obrtnikov.
Nečuvena zloraba trgovskih uslužbencev. Poroča se nam: Kar presenečen sem bil, ko grem v soboto ponoči mitn6 lokala uradniškega konsumnega društva. Slišalo se je, da se v lokalu še dela. V nedeljo zjutraj pa sem izvedel, da so bili uslužbenci (izmed katerih je največ žensk) od sobote zjutraj pa nepretrgoma do nedelje dopoldne do 10. ure v trgovini, oziroma skladišču zaposleni. Napravili so torej rekord 26 ur delavnega časa. Na ta vnebovpijoč slučaj se opozarja pristojne oblasti, in se zahteva pojasnila, ali je tako zlorabljenje trgovskih uslužbencev uspeh novega zakona o trgovskih uslužbencih, ali pa je to ... . Tajnik Bradaška pa se kot c. kr, državni uradnik poziva, naj javnosti pove, če on kot c. kr. uradnik tudi v svojem uradu dela nepretrgoma 26 ur. Pa če bi on to tudi storil, trgovski uslužbenci tega ne bodo storili. Za to bo skrbljeno g. Bradaška!
Upokojen je Karel Novak pl. Gift-berg, glavni odgonski sprevodnik v Ljubljani zaradi neozdravljive bolezni.
Posojilnica v Radovljici je imenovala svojim knjigovodjem mesto umrlega P. Praprotnika domačina g. Viktorja Rabiča obsolventa trgovske šole.
Nesramno Iz vabljenje kmetskih kupcev. Tvrdka R. Miklavc — tako nam piše očividec — ima v Medeni ulici trgovino z manufakturnim blagom „pri Miklavžu*, koje uslužbenke preže vsako jutro na pragu na mimo idoče kmetske ženske in jih prav usiljivo izvabljajo kupovat v štacuno. To je nezaslišano izvajanje konkurence, kateri naj napravi obrtna oblast že enkrat konec!
Predrznost vojaških oblasti. Prejeli smo: Kolikor pomnimo poveljnikov-generalov v ljubljanski garniziji, še nikdar niso vladale take razmere, kakor pod vodstvom sedanjega vrhovnega poveljnika naše garnizije. Vojaki počenjajo kar se jim zljubi. Nimamo v mislih le vojaštvo 27. pešpolka ter skoro vsakdanjih izgredov napram civilnemu občinstvu; ampak mi mislimo tu na vojaštvo sploh ter na predrznosti, ki si jih dovoljujejo' nasproti civilnemu občinstvu celo v tem, kar je vsakemu avstrijskemu državljanu najbolj sveto, to je gotovo: last naše zemlje, tistega koščka zemlje, na katero je celo vsak kočar ničmanj ponosen kot kralj na svoje kraljestvo. V mislih imamo v prvi vrsti naš idilični Golovec. Go-loyec je razdeljen na več posestnikov, med njimi je mnogo Ljubljančanov. Mislili smo doslej, da je vsak posestnik neomejen in edin gospodar na svoji parceli, na svoji zemlji. Pa ni, vojaške oblasti, pa bodisi tega ali onega polka, so prišle v svoji domišljiji že tako daleč, da si laste pravico razpolagati z našimi posesti, ka-
ko r j i m d r a g o. Ne le podnevi, zdaj so že začeli ponoči naganjati svoje vojake po gozdnih in travniških parcelah našega Golovca. Tudi že obdelana zemlja jim ni več sveta. Koder se jim zdi, pa prirejajo svoje, vaje, napode svoje vojake, zdaj po gozdu, zdaj po senožetih, zdaj po njivah. Največ pa trpi mlado drevje po godznatem delu Golovca. To se posebno sedaj kratkomalo vničuje. Nikogar ne vprašajo, ali smejo v tujo last, kar ukažejo, pa gredo. In postavi se jim po robu kot gospodar, pa znaš doživeti, da te ali zasmehujejo, ali če se v sveti jezi pravičnega preveč razgreješ, zna se ti še kaj drugega pripetiti. Golovec jim je postal kot ofici-jelno vežbališče, kot posest, čez katero razpolagajo po svoji volji. Ker nam je znano, . da je enkratna tozadevna pritožba naslovljena na vojaško oblast, ostala brezvspešna, ker vemo, da vojaške oblasti prezirajo civilne državljane, gospodarje svojega posestva, se obračamo do tistih naših oblasti, ki nas priznavajo kot lastnike posestev na Golovcu, ki nas poznajo kot davkoplačevalce od svojega zemljišča in zahtevamo od njih, da nas pred vojaškimi oblasti dokumentirajo kot lastnike, gospodarje naših posestev na Golovcu. Ker, kakor se vidi, vojaške oblasti niso poučene o lastninskih pravicah civilnih avstrijskih državljanov, naj jih civilne oblasti pouče, da vojaške oblasti nikakor nimajo pravice brez izrecnega dovoljenja dotič-nega posestnika, si lastiti vporabo zemljišč za poljudne svoje namene. Mi ne prosimo, mi zahtevamo, da se v najkrajšem času odloči vprašanje: „Kdoje gospodar Golovca, ali mi lastniki, mi davkoplačevalci, ali vojaške oblasti? — Več prizadetih.
Kavalirska fara je šentjakobska v Ljubljani. Piše se nam: Pomislite: Dočim ima v šenklavški cerkvi prvi Cerkvenik Jurij Avbelj le 370 gld.ali 740 K ter prosto stanovanje, je razpisana zdaj služba II. Cerkvenika pri Sv. Jakobu s 760 K, prostim stanovanjem in dobi še kaj daril povrh, a ima le zvonenje in snaženje po cerkvi in razsvetljavo opravljati. Tu se vidi, kaka umazanost vlada pri šenklavški cerkvi.
Pred Trubarjevim spomenikom so napravili lično žično ograjo, odstranili pa prejšnjo leseno.
Vojni kor ljubljanski, ki šteje dozdaj nekaj nad 60 članov si omisli novo uniformo, ki mu pa še ni oblastveno dovoljena. Poveljevalni jezik bo nemški. Pa pravijo, da v Ljubljani nismo patrjotični.
Podjetniku osuševalnih del v Gruberjevem Kanalu — I. Czeczowlczka & sin je te dni ušlo nad 50 delavcev, ker niso imeli ne zaslužka ne hrane. Ostalo jih je še 300, od teh so samo štirje Kranjci, ostali pa se rekrutirajo iz Macedoncev, Slovakov in Madžarov.
Škoda vsled vodovja. Na Barju je pretekle dni voda nekatere dele polja in travnikov pri Črni vasi preplavila. Tvrdki Czezcowiczka je odnesla v Gruberjevem kanalu več lesa, nanesla po strugi v iz-globljene jarke šute in peska ter razen tega zalila in zasula pri jamah za betonske stene globine z vodo in blatom. Vse to delo bo vzelo zopet cel teden časa, da se struga spravi v prejšnji stan, kar stane precej truda in denarja.
Krasote narave. Zlati majnik je prišel; vse cvete in dehti, in za naravne krasote vneti Ljubljančani hite pod Tivoli gledat sveže zelenje in poslušat ptičje petje — ali mesto ptičkov slišijo samo »najnovejše* cvetke z dunajskih in berolinskih livad, ki jih tam poleg dirkališča izvabljajo iz cirkuških lajn. Ob nedeljah, kadar se Ljubljančani in Ljubljančanke šopirijo po drevoredu, lahko občudujejo te simfonije, proti katerim niso Wagner, Beethoven, Puccini in Rikard Štraus — prav nič. Če pa stopiš malo bližje, izpopolniš lahko svoje znanje slovenskega pravopisa, si ogledaš abnor-malitete zadnje iznajdbe, poslušaš gramofone najnovejših konstrukcij in znanstvena predavanja o zoologiji in hipnotizmu — čisto zastonj; in če si lačen, potrudi se v »Plastikon* tam te bo minilo veselje do jedi. — Modri mestni očetje trdijo, da jim tisti prostor ob dirkališču precej »nese*. Že mogoče; ali kaj si pa mislijo tujci, če vidijo, kako pusti mestna uprava najlepše nasade, kar jih ima kako večje avstrijsko mesto, skvariti s tistimi peklenskimi inštrumenti. Zakaj neki izpreminjajo travnik pri »komedijah* v park? Saj bodo morali pri vhodih nastaviti ljudi, ki bodo dajali groš vsakemu, kdor bo šel v park in si pustil tam omenjene prelestne skladbe na ušesa trobiti.
Člani slov. dež. gledališča prično prihodnji teden nova gostovanja po zeleni Štajerski. V soboto 21. majnika se odpeljejo direktno v Maribor, kjer gostujejo in uprizore še isti dan v dvorani »Narodnega doma* duhovito satirično komedijo »Sebastijan veliki knez Georgijski*, v nedeljo 22. majnika se vrši »Dramski, operni in operetni večer", s kolosal-nim programom. Ta večer je obenem tudi zaključek mariborske gledališke sezone. —
V pondeljek, 23. majnika gostujejo v Ljutomeru v dvorani ge. Kukovčeve. Aran-gement gostovanja je prevzel »Murski Sokol*. V sredo 25. majnika gostujejo to pot prvikrat v Slovenski Bistrici.v »Narodnem domu* na prijazno vabilo »Čitalnice* v Sl. Bistrici. V četrtek (na Te-lovo) 26. majnika gostujejo v Ptuju v »Narodnem domu* pod protektoratom »Ptujske narodne čitalnice*. V petek 27. majnika gostujejo tudi to pot prvič v Št. Juriju ob južni železnici v dvorani g. Al. Nendla. Arangement gostovanja je prevzela ondotna »Knjižnica*. — Uljudno opozarjamo slavno občinstvo v vseh omenjenih krajih, da počaste naše domače umetnike z mnogobrojnim posetom. Dalje gostujejo 28. 29. in 31. majnika v Celju v Narodnem domu pod pokroviteljstvom »Celjskega pevskega društva*. — V pondeljek 30. majnika gostujejo v Žalcu in v sredo 1. junija v Trbovljah.
Železniški tir polože od vevške papirnice do postaje Zalog. Ta teden prične dunajska firma »Union* s pripravljalnimi deli v Vevčah za položitev tira od papirniške tovarne do Zaloga. Lastniki papirnice Leykam-Josefstal so dobili dovoljenje položiti tak tir za prevoz v tovarniške svrhe. Najprej napravijo na tej progi, ki bo imela dolžine kake 3 klm, nasip, zatem napeljejo gramoz, gori polože švelarje in na to pritrdijo relse. Delo bo končano v dveh mesecih.
Železniška nesreča. Ko je na bin-koštno nedeljo zvečer privozil dolenjski vlak proti Radohovi vasi, so se nekemu vozniku najbrže splašili konji, vsled česar je prišel voz v dotiko z vlakom, ki je voz popolnoma strl. Voznik je bil vržen ali pa je sam skočil z voza ter se je vsled padca onesvestil. Konjem pa se ni ničesar zgodilo.
„Union“ Ima nemške natakarje. Ravnateljstvo hotela »Union* naj se pripravi, da bo na nečuveno žaljenje slovenskih gostov dobilo odgovor, kakor ga zasluži. Za danes smo ta odgovor iz gotovih ozirov •še odložili. Naglašamo pa: Slovenci zahtevajte dosledno, da se z Vami v »Unionu* slovensko občuje!
Halleyev komet je čakala celo noč na drevesu dne 14. maja 1910 Zora Ku-šter, Novomesto. Brez komentarja.
Velike izredne predstave lluzijonista in čitalca misli Carmellinija. V nedeljo in pondeljek večer sta se vršili v veliki dvorani »Uniona* dve predstavi slovečega zgoraj omenjenega umetnika. Te predstave so res nekaj tako izrednega in s takimi finimi nastopi opremljene, da jih občinstvu najtopleje priporočamo. Smemo reči, da kaj takega morda sploh še ni bilo v Ljubljani.
V podrobnosti se danes sploh ne moremo spuščati. To si mora vsak sam ogledati. Najbrže bo jutri večer zadnja predstava.
Iz šale resnica. Včeraj popoldne so imeli vojaki ki so prideljeni k tukajšnim pijonirskim vajam ob obrežju Ljubljanice kratek odmor. To priliko pa sta porabila dva četovodja 47 pešpolka, da sta se za šalo nekoliko spoprijela. Ruvala sta se toliko časa da je enemu zmanjkalo tal in je telebnil v vodo. Le tovarišem se ima zahvaliti ki so ga premočenega izvlekli iz neprijetne mrzle kopelji. Čepica pa je plavala dalje proti Selu.
Ponesrečil. Josip Merkun 15 letni pastir v Besnici je v soboto v vrtu kosil travo, ko pa je končal je vrgel koso v travo. Pozneje pa koje travo naložil v koš ter hotel oditi je z neprevidnosti zadel z boso desno nogo ob koso ter sijo močno poškodoval. Poklicali so zdravnika.
Samomor. V svojem stanovanju v Cerkveni ulici št. 21 se je s karbolovo kislino zastrupil bivši dimnikarski mojster Viljem Dopfer. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Vzrok samomora je menda beda.	»
Aretacije. Aretovan je bil zidar Stefan Pregel rodom iz Renč, ker je tekel z dolgim kuhinjskim nožem za nekim zasebnim uradnikom, katerega bi, ako bi ga bil dohitel, gotovo nevarno poškodoval. — Tudi Ivan Keršič iz Rakeka je prišel pod ključ, ker je po Marije Terezije cesti tako razgrajal, da je moral nastopiti stražnik. Mož se pa ni dal potolažiti, marveč je postal pri opominu še hujši in se slednjič dejansko lotil še stražnika. Le-ta ga je obvladal, uklenil in odvedel v zapor.
jako priporočljiv boter. Tovarniški delavec Jakob Dobrin je bil v nedeljo popoldne nekemu dečku boterček. Ob tej priliki pa se ga je precej »navlekel*. Ko pa mu je njegov birmanec prigovarjal, da bi šla domov, je botra to tako razjezilo, da mu je odvzel nagrado 10 K, ki mu jo je malo prej podaril. Na to pa mu je zadal še par zaušnic in ga spodil domov. Deček je baje na ušesu lahko poškodovan. Ker pa birmančeva mati ni s tem zadovoljna, bo boterčku prisodilo sodišče »nagrado* za njegov surov čin.
Senzačna aretacija. Dne 15. t. m. ob polu 6. zjutraj je pritekel neki civilist in za njim dva orožnika od južnega kolodvora proti cerkvi srca Jezuvega. Pri cerkvi je
civilist padel in sta ga orožnika uklenila ter odpeljala menda v zapor. O natančnejših podrobnostih nam ni nič znanega.
Preprečena tatvina. Pri gospe Schif-fer, skladišče premoga na Dovozni cesti, je zasačil v soboto ponoči kontrolor društva za straženje in zaklepanje na dvorišču dva individua, ki sta zasačena od kontrolorja zbežala čez ograjo. Pozneje so našli na dvorišču pripravljeno vrečo premoga in vozno piegrinjalo, kar sta tata v begu pustila.
Znaki viharjev. Sinoči so se opazili značilni znaki daljnih večjih viharjev ozir. elementarnih izgredov. Ni izključeno, da so to vplivi bližine Halleyega kometa,
Društvene vesti.
»Slovensko Sokolstvo". Odsek gori-škega Sokola se je ustanovil v Kojskem pri Gorici na skrajni laški meji.
»Slovenska Sokolska Zveza* se udeleži po deputaciji zleta maloruskih telovadnih društevj kateri se bode vršil 29. t. m. v Stanislavu. Deputacijo vodi zvezni pod-starosta dr. Otokar Rybar iz Trsta. Kdor se namerava tej deputaciji pridružiti, blagovoli naj se nemudoma prijaviti pismeno ali ustmeno pri zveznem predsedstvu. Nadalje se udeleži slovensko Sokolstvo v tekočem letu po odposlanstvu vsesokolskega zleta v Sofiji ter zleta poljskih Sokolov v Krakovu. Želeti je, da se tem deputacijam pridruži čim več slovenskih Sokolov. Vozne cene za vse navedene zlete, kakor vse podrobnosti radi potnih listov v Sofijo ter za event. nadaljno potovanje posameznikov v Carigrad se bodo objavili po časopisih.
Telovadno društvo »Sokol II.* opozarja vse one člane, kateri se bodo vdele-ževali sokolskih izletov, na redovne vaje, ki bodo vsak četrtek od 8. do 10. ure zvečer. Nadalje vabi vse brate, ki žele pristopiti k pevskemu odseku, na sestanek, ki se vrši v torek 17. t. m. v društveni sobi pred Igriščem št. 3. (Rimska cesta).
Dramatično društvo v Trstu ima svoj VII. redni občni zbor v četrtek, dne 19. majnika 1910. ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani.
»Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju* so darovali: 100 K: Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Centralna posojilnica v Gorici in Hranilnica in posojilnica v Šmarju; 40 K: Posojilnica v Radgoni; po 20 K: Ravnateljstvo zastavljavnice in z njo združene hranilnice, Gorica, posojilnica v Konjicah in Savinjska posojilnica v Žalcu; po 10 K: Matija Zamida, ravn. drž. uradov in Fran Žužek, višji inženir v Ljubljani; po 5 K: Juri Detiček, c. kr. notar v Celju, Peter Novak, c. kr. prefekt v p., Kamna gorica, Štefan Podboj, c. kr. prof., Celovec, Alfonz Vales, c. kr. prof., Maribor, Hranilnica in posojilnca, Izlake in neimenovan duhoven ; 3 K: Mat. Ražun, župnik, Št Jakob v Rožu ; po 2 K: Viktor Engelman, Šmartno v Tuhinju in G. Vidic, Lukovica. Skupaj 357 K. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. juž. žel. v. p., Dunaj, III. Reisner-strasse 29.
Rflpenik na Šmarni gori.
Ali hočete vedeti, kako je lisjak »poteg--nil* Mačka na Šmarno goro, čitajte tale zanimiv dogodek:
Nek v priprost možakar, ampak navihanec iz Črnih Pirnič je imel za neko delo pri županstvu v Šmartnem pod Šmarno goro tirjati plačilo. Dvakrat ga je župan povabil naj le pride, bo že dobil, kar je zaslužil. Dvakrat je možakar tudi prišel k g. županu, a dvakrat je zopet prazen odšel.
Čakaj ti mrcina ti mačja, je dejal sam pri sebi, jaz ti že še pokažem, kaj se pravi mene starega lisjaka, imeti za »Pepčka*. Kuhal je in kuhal kako bi tudi on Mačka potegnil. Da veste, Maček je hišno ime g. župana v Šmartnu pod Šmarno goro.
Čakal je le ugodne prilike. In glej ta se mu je ponudila, ko je nekdo v Tacnu vidro ustrelil. Iz tega slučaja je skoval imenitem načrt.
Prijavil se je k županu Mačku z grozno novico, da se je nekdo v takozvanem Zg. Zatrepu na Šmarni gori ustrelil. Oče župan Maček so hiteli storiti svojo dolžnost kot vrhovna policijska oblast občine, pozvali so še 3 občinske odbornike (med njimi se imenujejo imena Teršanov in Stenovčev) in komisija se je podala z vso, za take slučaje dostojno uradno resnobo. In če smo prav slišali, se je ta komisijski ogled vršil po noči, kar je pa za dejanski položaj vseeno, če se je to godilo tudi pri najjasnejem belem dnevu. Pa recimo, da se je to vršuo
po noči.	i	,
Navihanec iz Pirnič je služil kot kažipot in je torej šel naprej. K° Je komisija začela puhati že precej vkreber, se je kažipotu naenkrat baje nekaj človeškega pripetilo, ali vsaj namignil je komisiji, da bi se mu znalo kaj takega prigoditi, skratka, zaostal je malo odzadej. Rekel je komisiji, naj le gre malo naprej, on pa da pride kmalu za njimi. In tako se je zgodilo, da je šla sicer komisija vedno višje in višje
po strmih rebrih Šmarne gore, a kažipota pa le ni bilo za njimi. Že je komisijo začelo skrbeti, da se ni li morda kažipotu tudi kaj »nečloveškega" pripetilo, kar začu-jejo globoko pod njimi porogljivi glas, ki je dal slavni komisiji tole važnost na znanje :v
»Župan Maček je mene dvakrat potegnil v Šmartno, jaz pa sem njega samo enkrat pa na Šmarno goro“, je izrekel in izginil doli ob bregovih bistre Save. Nekje si je za ta »špas* privoščil še en frakeljček, morda tudi dva ali še več in vsem, ki so bili z njim vred dobre volje, povedal zgodovino, kako je Mačka potegnil na Šmarno goro.
Kaj pa je slavna komisija na Šmarni gori o »dejanskem položaju” sklenila, o tem pa je morda bolje, če zgodovina nič natančnejšega ne izda.
Zagoneten slučaj zastrupljena.
(Dalje.)
Oteklina je trajala cele tri tedne, v katerem času sem prestala velike bolečine. Hvaležna sem za prvo pomoč nekemu trgovskemu sotrudniku tvrdke Lassnik v Ljub: Ijani. Dotična ostrina se po mojem mnenju še vedno nahaja na istem mestu. Pripomnim, da on nič ne ve o tej stvari. Svoje sobe nisem zaklepala, to pa zato ne, ker se je on hudoval nad menoj, če sem katerikrat poskusila sobo zakleniti. Sobe so bile enake, vzdržema ena od druge.
»Ubij me, potem pa pojdi“.
Po teh in drugih dogodkih, ki jih iz gotovih ozirov še zamolčim, popolnoma oplašena, sem večkrat sklenila, da zapustim službo in to nesrečno razmerje.
Toda on me je pri vsakem takem poskusu prosil in prosil, naj ostanem. Večkrat me je celo s povzdignjenimi rokami in jokom prosil, naj se ga usmilim. V takih slučajih je rekel: „Ubij me, potem pa pojdi!“ In je še pripomnil: »Saj veš kako je: Ako mi ti to narediš, sem jaz ubit“.
Kaj sem hotela? Njegove prošnje in obljube so me ganile, in vselej sem ga uslišala ter ostala. Dobila sem vtis, da on sam ni tega trpinčenja kriv, marveč da to počenja le pod pritiskom njegovih hčera in sicer z namenom, da se me z mojo smrtjo znebi in da na ta način ostane cela stvar in razmere v hiši prikrite.
Največja nevarnost pa me je še le čakala.	(Dalje.)
SenzaCen preobrat v slučaju zastrupljenja Logatec.
Kakor čujemo, je bil v slučaju poskusa zastrupljenja gospe Hamerlitz v Logatcu, pretečeno soboto kot dejanja osumljen zaslišan soprog prizadete gospe Hamerlitz.
S tem je prešla ta cela zadeva v popolnoma drugi tir, vsaj začasno, dokler se to novo osumljenje dosledno ne pojasni.
Za brate Srbe.
n ..Vredništvo »Jutra* izkazuje: JJ- Milan Plut, glavni urednik »Jutra* .F,ed0r Gradišnik, farmacevt na V^iki 10 K; g. Vit. Fe o d. Jelenc, urednik .Jutra- 5 K; g. Lovro Humer, hotelijer na Jesenicah 5 K; gdč. Albina Marinkova na Vrhniki 2 K; g. Josip
Miletič, brivski mojster na Vrhniki 2 K; Neimenovan na Vrhniki 2 K. Skupaj
46 K. Prosimo nadaljnih prispevkov za
ponesrečence v Srbiji.
Najnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Cesar v Budimpešti.
B u d i m p e š t a , 16. maja. Cesarje sprejel v privatni avdijenci avstro-ogrskega poslanika v Petrogradu, justičnega ministra Szekelynja in poljedelskega ministra grofa Serenyija.
..	Budimpešta,	16. maja.	Cesar	je
°°iskal včeraj popoldne tukaj, umetniško ra*stavo.
. .	Budimpešta,	16. maja.	Cesar	se
m* •	*i tekme letalnih	strojev, za	katero	je
, P>sano kot prvo darilo takozv^ano ogrsko a ievsko darilo.
® «di m pešta, 16. maja. Na čast „-851	• došle nadvojrodinje Gizele se	je
sinoči pri cesarju dvorni diner, kate-
rega se udeleži tudi bavarski prestolonaslednik.
Volilno gibanje na Ogrskem.
Budimpešta, 16. maja. Predsednik neodvisne stranke Justh je neprestano na agitacijskem potovanju. V soboto je govoril v Mezeturu za strankinega kandidata Azbotha, včeraj je v daljšem govoru razvijal program svoje stranke v Sarvasu, danes pa govori v Halasu.
Ara d, 16. maja. Grof Tisza pride dne 19. t. m. semkaj in bode govoril dne 22. t. m. v Halasu. Socijalno-demokratska stranka razglaša v posebnih oglasih, da bode glasovala za kandidata neodvisne stranke, ako se postavi namesto Barabasa kak drug kandidat.
Budimpešta, 16. maja. Predsednik neodvisne stranke Justh priredi od 20. t. m. naprej agitacijski turne v volilnih okrajih onkraj Donave.
Budimpešta, 16. maja. Narodna delavska stranka v Nagyenedu je postavila za svojega kandidata finančnega ministra dr. Lukacsa.
Srbski kralj Peter na letovišču.
Bel gr a d, 16. maja. Kralj Peter se poda v juliju s princezinjo Heleno v Ri-barsko banjo na letovišče.
Poljaki se ne udeleže vseslovanskega kongresa v Sofiji.
Petrograd, 16. maja. Poljaki so definitivno odklonili udeležbo na vseslovanskem kongresu v Sofiji, ki se vrši — kakor znano — tamkaj meseca julija. Vse posredovanje dr. Kramara in prof. Bobčeva, da odvrnejo Poljake od tega sklepa, je bilo torej brezuspešno.
Cesarjevo potovanje v Bosno.
Budimpešta, 16. maja. Budimpe-štanski korespondent brzojavlja: Kakor so poročali nekateri listi, so se izjavili zdravniki proti nameravanemu potovanju kralja v Bosno, češ, da ne prevzamejo nobene odgovornosti za kraljevo zdravje, ki bi vsled obilega napora lahko mnogo trpelo. Sedaj se povdarja, da se zdravniki niso nikdar protivili temu potovanju in da tudi nikdar niso potovanja odsvetovali.
Budimpešta, 16. maja. Cesar odpotuje iz Budimpešte v Bosno. Natančni in definitivni vzpored potovanja se določi še ta teden in sicer sporazumno s skupnimi ministri in obema ministrskima predsednikoma, ki se tudi vsi potovanja udeleže.
<
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
)
Kuč
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Ku6najboljše sredstvo.
Br. Novakovič, Ljubjana.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka.
Sprejme se dva nfienca poštenih staršev, v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Kje, pove inse-ratni biro .Jutra*.
Kontorlstlnja vešča slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso, želi vstopiti v trgovino ali pisarno M. K. na upravništvo .Jutra*.
Gospodična vešča slovenske in nemške korespondence z lepo pisavo Išče primerno službo. Ponudbe upravništvu »Jutra* pod št. 100.
Zanesljiva blagajničarka želi vstopiti v večjo trgovino. Dopisi na upravništvo pod S. M.
Električni klavir jako dober, v tovarni je stal 2400 K, se proda za 1100 K. Vpraša se v kinematografu .Ideal*.
Krasna meblovana soba, klavir na razpolago, se takoj odda. Bleiweisova cesta št. 20, II. nad. desno.
Knplm manjšo špecerijsko polico In pult. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.
Išče se vzgojiteljica k štirim otrokom, ki je zmožna slovenskega In nemškega jezika ter vešča igrati na glasovir. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
Dvokolo se iz druge roke po nizki ceni proda. Dragotin Petelin, Gorjansko pri Komnu.
Sprejme se gospodična na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi kopalna soba. Vpraša se na Elizabetni cesti št. 7. II. nad.
Ivan Mihelčič inštalater v Rožni dolini št. 233 se priporoča slavnemu občinstvu v mestu kakor na deželi za izdelovanje hišnih brzojavov, telefonov in strelovodov.
1	*e	dobro	ohranjeni	gramofon	s 20 do 25
ploščami. Kje, pove upravništvo .Jutra*.
Elegantno stauovauje obstoječe iz treh sob kopalno sobo, velika predsoba, vpeljana elektrika se odda za avgust-termin. Poizve se v upravništvu .Jutra*.
KORESPONDENCA.
Senzacljonalna lepota. Gospodično, ki jo je večkrat spremljal in pozdravil na poti od Poljanske ceste do Škofije gospod, ki večkrat jaše črnega konja, prosim, ako je še svobodna, pisati kar na naslov: Aristokrat, poste-restante Ljubljana.
Katera gospodična želi zabavno korespondenco o Halleyevem kometu? Ponudbe .Mikula*, kavarna Balkan Trst.
Mlada dama želi menjati poštne znamke. Naslov G. Marie Louise D. na upravništvo .Jutra*.
Kipar
išče šibek
ženski model.
Honorar po dogovoru.
Zglasiti se je na gradu v ateljeju kiparja Zajca.
ra
Vsak dan svež
G\
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
40-2.
a
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih ~ valjčnih zastorov.	~*
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki : :	in	vzorci	na	poljubno razpolago. : :
■jfej
Koncert
,Slov. filharmonije*
je od danes naprej
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
vsak dan
od 3. do 7. ure zvečer. Vstop prost.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
w
Vsi vešči strojepisci se strinjajo 8 tem, daje UNDERW00D pisalni stroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato naj ved priznanj.
Uverite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosuo z nakupom ■CTader^rood-a.
12-6
Ivan Perko
Tjj-va.Tsljaaa.a,
Turjaški trg 4., II.
išče se najemnik
za posestvo in kovačnico K3 v Radovljici. SfC
Ravno tam se odda tudi
stanovanje za letoviščarje.
Povpraša se v prometni pisarni !*etra Mateliča v Ljubljani, Skoija ulica 10 .-. Telefon št. 155.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
IC-Oiiblj a.n.a,
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Yelika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se iz vrše točno. Cene zmerne.
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah, in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
DC 31 J7IVT strojno ključavničarstvo in • 1	podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
I ekar telirano !
(preje tvrdka J. C. Juvančič)
priporoča svojo bogato zalogo
Uff ekarteltr ano !
kakor tudi bogato zalogo izbornih namiznih vin.
Tsak gostilničar lahko pristopi kot odjemalec brea ozirov na prejšnjo pivovarno!
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni zaklad K 400.000.
Posojuje n» zemljišča po 51/4®/0 z l1/2®/0 na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ijubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je Imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510*59
obrestuje hranilne vloge M- po 4V|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katereg-a plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
metom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
11 „ Kolodvorska ul. 22
je vsak dan n_10
eele eec odprta
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond	K	400.000.
Podružnice v Spljeiu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav. dobitka
o zem. srečke I. emisije a	5'50...................17.	maja	K	90000
^ o ogrske hipotečne srečke	a K 4'— .	.	. .	•	•	»	»	»	40 000
„	ogrske premijske srečke cele	d K 14'—,	polovice	a K	8 „	„	n	200000
Sprejema, vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
4 II O  __________________________________
ptomese na 3 4
ED. SMARDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
SfllTIft fi ritij f Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
" linije čez Ilavre v Yew-York in nazaj.
Največja zaloga najflnejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
i= Firneži, olja in retnše za slikarstvo = = Slikarsko platno	—
Zahtevajte cenik.	z	oljnrttim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A H ni f TTfln ntm O Tl n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iLU.Ui.1 ILCI U.JJ UlLlali 11 j flrnežev, lakov in steklarskega kleja.
Velika biukoštna
okasion prodaja
od torka do sobote,
izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice.
Velika iskra slamnikov za gospode in dečke.
30 do 3O°j0 ceneje kakor dosedaj
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovie
.v Ijubljani, na Mestnem trgu št. 5
ze imate
nove koračnice?
Usi so Izšle T7" zeilogpl
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI.
Parma: ZHiegujcinarji;
: :MTLa,cLi -vojansri;
: 3STa,šim rojalcoa^i;
: FozčLt&v z ZDolenoefee; : Pozdrav z ZBled-a,-
Kdor pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.