Naj Teč j i slovenski dnevnik t Združenih državah Velja ca vse leto - - -Za pol leta ..... Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto ^HE1 1 IE 1 The larg« List slovenskih .delavcev y .Ameriki* The largest Slovenian Daily in II the United States. b Iwned every day except Sunday's I and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered a s Second Class Matter, September 21, 19S3, at the Pwt Office at New York, N. Y., andcr Act of Congrai of March 3, 1879 TELEFON: CHdsea S—3878 NO. 123. — ŠTEV. 123. • NEW YORK, TUESDAY, MAY 26, 1931. — TOREK, 2«. MAJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK YTXTX TRI MILIJARDE DOLARJEV ZA NEPOSTAVNO PIJAČO SUHAČI ZATRJUJEJO, DA SO ŠTEVILKE, KI SO JIH NAVEDLI MOKRAČI, DOSTI PRETIRANE Največ denarja gre za žganje, nato pa prideta na vrsto pivo in vino. — Statistika družbe, ki nasprotuje osemnajstemu amendmentu. — Izdelovanje vina in piva se je razvilo v domačo industrijo. — Woodcockov odbor bo premotril pro-hibicijo s socijoioškega in narodno gospodarskega stališča. — Suhači pravijo, da ne more nihče dognati, koliko se potroši za pijačo. WASHINGTON, D. C.. 24. maja. — Družba, ki je bila ustanovljena v svrho, da se prohibicijski a-rnendment čimprej opravi, je sestavila statistiko, iz katere je razvidno, koliko popijejo Amerikanci. Statistika je bila baje sestavljena na podlagi dolgotrajnih in natančnih proučevanj. Številke, ki jih izkazuje, so naravnost pošastne. Družba trdi, da so potrošili lansko leto Amerikanci $2,843,000,000 za žganje, pivo in vino. To ni dosti manj kot tri milijarde dolarjev. Oblasti so kolektale v obliki glob, konfiskacij itd., komaj petintrideset milijonov dolarjev. Leta 1914 je pa prinesel vladi davek na žganje, alkohol, vino in pivo nad tristo milijonov dolarjev. Nadalje je ugotovila družba, da gre največ tega denarja za žganje. Za pivo je bilo izdanih skoro štiristo milijonov dolarjev, za vino pa nekaj nad dvesto milijonov dolarjev. Graft se je najbolj razpasel v industriji žganja. Izdelovanje piva in vina je domača industrija. — Izdelovanje vina za domačo uporabo je malo manj kot postavno dovoljeno. V Združenih državah je menda ni hiše, kjer bi ne izdelovali te ali one vrste o-pojne pijače. Ko bila objavljena ta strašna statistika, je nastalo v suhaškem taboru silno razburjenje. Suhači nočejo oziroma ne more poj miti, da bi potrošil ameriški narod za prepovedano pijačo skoro tri milijarde dolarjev na leto. To se jim zdi nemogoče, kajti po njihovem mnenju vlada v Združenih državah že nad deset let popolna prohibicija. S tem problemom se bodo začeli baviti zdaj tudi vseučiliški profesorji. — Prohibicijski ravnatelj Woodcock je namreč imenoval posebno komisijo profesorjev, ki bodo premotrili posledice orphibi-cije s socijološkega in narodno-gospodarskega stališča. Komisija je že dospela v Washington ter bo začela zborovati za zaprtimi vrati. WASHINGTON, D. C., 25. maja. — Dve suha-ški organizaciji sta danes odločno nastopili prOti družbi, ki nasprotuje osemnajstemu amendmentu oziroma njeni trditvi, da popije ameriški narod na leto skoro za tri milijarde dolarjev opojnih pijač. Antisalonska Liga pravi, da to ni nič drugega kot divja špekulacija, ki skuša diskreditiratž prohi- bicijo. Temperenčni odbor metodistovske episkopalne cerkve zatrjuje, da niti Družba f^roti osemnajstemu amendmentu niti nobena druga organizacija oziroma oseba v Ameriki ne ve, koliko popijejo Amerikanci. — Nihče ne ve, koliko se popije, — pravijo odborniki, — vsekakor se pa popije dosti manj kot se je popilo pred uvel javi jen jem prohibicije. Woodcockova komisija, sest o ječa iz vseučiliških profesorjev, je začela danes zboroVati. Priznani u-čenjaki bodo premotrili, posledice prohibicije s socijološkega in narodno-gospdarskega stališča. Za u-^Jj-' ' • . .V!« fe^-sU ODPOR PROTI MACHADI NARAŠČA General Menocal, n a j-bolj trpek sovražnik Machada, pošilja vznemirljiva poročila svojim pristašem. HAVANA, Cuba, 25. maja. — Zopet enkrat so sfe pojavili ob&ki revolucije nad Cubo, kjer je vladal precej časa mir. V političnih krajih so bila vzbujena upanja, da se bo našlo rešitev, ki bo zadovoljili nasprotnike predsednika Matxada. Revolcijonarna kriza je bila do-sedaj preprečena s tem, da je poslal general Mario Menocat, dvakratni predsednik Cube, niatfbolj trpek sovražnik Macteuda, svojim pristašem po vsej deželi navodila, naj ee ne posluaijo niikake sile in naj proizvedejo rešitev brez uporabe sile. Tudi-drugi nasprotniki administra cije so sklenili uvaževati poziv, čeprav niso pristaši Meruacala. Glrjisi se, da ni Machado pripravljen modificirati usrtavo iz leta 1928 ter zadovoljiti nasprotnike. RAZKRITJE NOVEGA IND PLEMENA Doslej neznano indijansko pleme se boji tujcev ter zna ceniti vrednost dragih kovin. MEXICO CITY, Mehik-a, 25. maja. Anita Brenner, znana pisateljica, je sporočila danes, da je našla v zad- ZDRAVNIK USMRČEN V DVOBOJU Zdravnik je zapustil večer pred umorom hišo v družbi osumljenega, katerega je obdolžil, da je opravljal njegovo ženo. E>r. Joseph Lovj^hlin, ugleden brooklynski zdravnik, je bil ustre-njem času indij^^ plernena. ki ^ pre^:^ra;jšniim ^ nekega mo_ ža>, ki je opravljal njegovo ženo. j Morilec; je Howard Bridgett, ki je HP^- ! stanoval na 18. cesti. so bila dosedaj cem. Vprizorila je neznana belokož- raziskovatao Izdan je bil splošen alarm, za i STROJEVODJE NASPROTUJEJO KRČENJU PLAČ Unija strojevodij v tekočem mesecu odobrila devet štrajkov. — Železniške družbe ne drže obljube. WASHINGTON, D. C., 25. maja. Arthur O. WJ&, ki se je začelo širiti po šestih Objava dekreta bo izvršena takoj po sestanku parlamenta, in kraljica Helena bo prisiljena z:vpustita deželo. Uradni krogi so ogorčeni, da Je list Patria prekmalu razkril ves načrt. južnih provincah. Naročite se n* MGJ*s Naroda" — največji slovenski dne-nlk v Zdrn-feenlh državah. POŽAR V INDIJSKEM RUDNIKU MADRAS, Indija, 25. maja. — V nekem zlvjtem rudiniku v tukajšnji bližini je nastala eksplozija, ki je zahtevah deset človeških žrtev. Ostali rudarjii so se pravočasno rešili. svoje delo ne bodo plačani, to pa vsledtega ne, da bi jim ne mogel kdo očitati, da so bili vplivani od te ali one strani. PHILADELPHIA, Pa., 25. maja. — John D. Pennington, prohibicijski administrator za države Pennsylvania, New Jersey in Delaware, je rekel, da so neutemeljene vse govorice, da namerava preo-snovati prohibicijsko službo v svojem okraju. Rečeno je bilo, da namerava odsloviti vse svoje višje uradnike in jih nadomestiti z novimi. Svoje VELIKA STAVKA JAPONSKIH ŽELEZNIČARJEV Japonska vlada namerava dne 1. junija znižati plače vsem svojih u -sluzbencem. — Tudi častniki bodo prizadeti. TOKO, Japonska, 25. maja. — Japonska vlada je sklenila Vsem svojim uH2idnikom, tudi mornariškim in armadnim častnikom, znižati plače. , Protii ■temu iso ®e vsepovsod pojavili odločni protesti, ki se bodo najbrž razvili v veftiko stavko japonskih železnJIvtrjev. Deset odstotno znižanje plač naj bi stopilo v veljavo dne 1. junja Vsi višja unl3Kiniki v železniškem ministrstvu bodo vložili svoje resigna- 210,000 železničarjev v vsej deželi simpatmra z uradniki ter bodo najbrž dne 1. junija zastavkali. Železničarjem plača ne bo znižana, toda vsUed nove odredbe bo prizadetih šestdeset tisoč železniških uradnikov. šaije med Avstrijo in Itraiijo. Posvetovanja o tem pa še niso končana. GANDHIJA PROSIJO ZA NASVETE Indijski nacijonalistični voditelj je moral povečati število svojih tajnikov. — Smešna vprašanja v pismih. NAINOTAL Indija, 25. maja. — Mahatma Gandhl, indijska niacijo-niailistični voditelj, je bil prisiljen po višvjti število svojih uslužbencev v tajništvu. Koreispondenca z Ameriko je trikrat narasla. Nekatera pisma se pričenjajo z napisi "Dragi svetnik" aili pa "Draga duša človeštva". Številna pisma iz Amerike nosijo enostaven naslov: — Mr. Gandhi, Indij*a, —dočim so druga poslana podkralju ali pa angleškemu kmiju, da jih sporoči Gandhlju. Neko pismo je nosilo le sliko Oamdhija in pripombo: Indija. Pisma vsebujejo vse mogd3e stvari, med njimi tudi nasvete kako lahko pridobi neodvisnost Indije. Lijudje prosijo Mahatmo za fotografijo, njegov podpis in zdravniške nasvete. Pred par dnevi je pisal nekdo iz zapadnega dela Združenih držav, naj Gandhii stori vse potrebno da se prepreči število linčnih umorov. V svojem odgovoru je rekel Gandhi: — Jaz ne zahtevam ntkakega mmeinja, vendar pa ne dvomim niti malo, da' je prebivalstvo tega kontinenta spoznalo slaboto llnčanj, in da bo storilo vse, da izbriše ta sramotni znak s svoje časti. STAVBARSKA RAZSTAVA V BERLINU BERLIN, Nemicja, 25. maja. — Tu so otvorili stavbarsko razstavo. Zastopanih je 22 držav. Med temi je »tudi Kitajska. Razstava kaže, kako ogromno zanimanje vlada tudi v razmeroma nerazvitih državah za vprašanje zdravih stanovanj in mestnih regulacijskih načrtov. Na razstavi je mneteo zanimivih vzorcev rajznih poslopij in gradbenega materij ala l H0RTHY ODLIKOVAL ZOGA TIRAINA, 25. m&fla. — Kralj Ahmed Zogu je sprejel madžarskega poslanika, ki mu je pri tej priliki iz-lastnoročndm pismom državnega u-ročil visoko madžarsko odlikovanje upravitelji^ Horthyja. USODA KAPITANA JOGGIJA Med drugim se vidi hiša, ki zgrajena .popolnoma iz medenih pločevin. | HEIiSINGFORS, Finska, 25. maja. j Kapitan znanega ruskega rušilca i ledu "Krasina", ki je sodeloval pri rešilni akciji za ponesrečeno italijansko ekspedicijo na severni te-č&lj leta 1928, je bil v Arhangelsku obsojen na smrt in kmalu po razglasitvi obsodbe ustreljen. Po ru-ruskem uradnem poročilu je kapi-je | tan Joggi postal žrtev cestne železnice, privajfcna poročila po; Zanikajo to vest. CHAPLIN OBDOLŽEN PLACIJATSTYA PARIZ, Fraincija 25. maja. —* Francoski pisatelj Jean Sairment je obtožili znanega filmskega igralca Chaplina plagijatstva. Pravi, da je uradnike je zelo pohvalil ter rekel, da vrSe svojo ^ srazbo v aplosno zadovoljstvo. j "City lights " po ["Najlepše oči na svetu' ! lis ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas} ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poitah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo tormj denar doma, kras itn »daljnih' potov in stroSkoV. Posebne vrednosti so tudi povratnice, U so opremljene • naslovi] encev ln iigom zadnjih pošt, katero dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne ta posimesnike v elačajtf Hi« sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih Ah čajih tudi na sodni j i v stari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T, --Telephone BArclay 7—0380 aU 0381 »i- Hi fM __ -h; _ _ iiKiir * NSW TORE, TUESDAY, MAY 26, 1931 Ibl TAM—T SLOVEN! DAILY t& U. ft. X. Owned and PnblWied by ■LOYKNIC FUBLISBZNQ CA Corporation.). nc w. gl tbe corporation ° iir^fT" of nfrorf ofPc^rr' 1Mb Street, Boroach off MinhttUn, New York City, N. Y. "GLAS NAHODA (Veiee of the People) lamed Bvery Day Except Sundays and Holidays E* odo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado_________.$8.00 Ca pol leta ...-----------$3.00 Ba četrt leta Za New York aa celo leto Za pol leta I Dopisi. Clarendon, Pa. Prosim gospoda urednika, da ne završe teh. par vrtic, ker se malokdo oglasi iz -tega kraja posebno sedaj, ko so slabi časi. Vsi hitimo delati, da veti zaishramo in ni časa za pisaqje. Vseeno se pa> ta ali oni odtrže od -'dela za en dan ah dva, da pohiti J*-®® mulo v mesto pogledat. Jaz sem bil par -dni v Fairpotru v Ohio. Tam se KOLONIJALNA RAZSTAVA V PARIZU ■p Peter Zgaga Za inozemstvo za celo leto .—.$7.00, * Za pol leta____________________.$3.50 Je vršila birma 15. maja. Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glee Naroda* lahaja vaakt dan lzvzemil nedelj In praznikov. podpisa In osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se bla-■ovoU poMTJaitl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se* nam tudi prej in je blvaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. NARODA", Sli W. I8th Street, New York, N. Y. H» SOVJETSKE NAROČBE V NEMČIJI Pariška kolonijalna razstava v Vinoennensu je v pravem pomenu besede mednarodna prireditev. Na ozemlju vincenneškega gozdiča stoje poleg drugega paviljoni nastopnih držav: Belgije, Brazilije, Danske, Združenih držav, Italije, Pcr-tuigalske in Holandije. Posebna razstavišča pa imata tudi Hindustan in Palestina, v ločenem oddelku, ki nosi ponosen naslov "Cite des In- formations", pa so zastopane: Veli vala lepa fairportčanom za po- ^ Britanija, Grška, Przaja, Argentina, Kanada, Južna Afrika, Haiti in drugi kraji. Splošno se pariška kolonij alna razstava deli na tri sekcije. Prva nudi posestniku kolonijalni muzej, franc, oddelek in formacijsko me- strežbo in za.travo, posebno pa, Lovrencu in Josefini Baje, Tony in Angeli Sunka, Louisu in Ani Švigelj v Fairportu, Ohio ter Johnu in Mary Zalar, Johnu in Josephini Drob-nič v Painesville. Hvala Tcmyu in pozabil sporočiti ime. Op. ur.). j umetnostne predmete, ki segaij o da-Pokopali smo ga na Chatolic leč nazaj v čase križarskih vojn. Cemetery v Fort Smith. ; Francozi pa, tudi kažejo, kaj je sto- Pokojnik (je bil rojen v Logatcu rila francoska koloniEacija v pogle- ki J« P red leti umoril svojega znan- na Notranjskem leta 1860, toraj 71 du higijene, socijalnega skrbstva in ca, da bi ztathteval visoko zir----- let star. V Ameriki je bival 27 let prosvete. nmo 2a dosdevni vlom. ter večino »asa tu v Arkansas. j Sekcija Pranci-je obsega vrsto pa- "Metorina" je umrl na možganski Zapušča že priletno ženo in hčer viljonov ki pokrivajo površino 82.000 kapi v zičetku lanskega, aprila", je ter dva sinova. .kvadratnih metrov. Tu stoji pala- odgovoril ravnatelj. "Videl sem ga Vsi so že odra-ščeni. |ča» industrijskih skupin, ki kaže zadnjič nekoliko dni poprej v bol- Zelim mu mir in pokoj! Vreme imamo krasno, kajti april,' lj®delstva hi kemične industrije, maj in junij so to najlepši meseci v S Posebni oddelek prikazuje gosdo- dopisnik, — "podrobnosti bodo za-spore, ki hi liastai pri izvršitvi naročil. Spori letu za državo Arkansas. t v« v kolonijah, tisk, knjižnice in nima le Parižane. Mestorinv zločin Delamo en dan v tednu, toraj publlciteto. Ne manjka niti tobak in jih je svojeosno hudo razburil", pkero nič. Čakamo na boljše, če bo še kdaj prišlo. Pozdravljam vse čitalce Glas Narodi! Mike Pike. Nedavno potovanje nemških industrijeev po sovjetski Rusiji, ki je vzbudilo toliko pozornosti v Nemčiji sami in v ostalem svetu, je obetalo nemški industriji znat ne naroebe, kojili izvršitev pa je zadela na nenadne ovire. Sicer je predstavnik najvišega sovjetskega gospodarskega urada Pjatakov sredi prošlega meseca podpisal v Berlinu sporazum o sovjetskih narofbali v Nemčiji za vsoto 300 milijonov mark, vendar je izvršitev naročil postala iluzoma zaradi odpora mednarodnih finančnih krogov. Med podrobnimi določili je ena izmed najvažnejših ona točka, kjer sovjeti priznajo koinpeteneo berlinskega sodišča za tedaj podleže jo nemškemu in ne sovjetskemu sodstvu. Kakor pa pravijo dobro jKmčeni činitelji, obsega objavljeni dogovor še druge točke, ki niso za javnost. Predvsem so se sovjeti obvezali prenehati s svojo aktivno komunistično xu'opagando iu obljubili, da je ne bodo več podpirali. Pred zaključkom tega dogovora so se vodila dolgotrajna pogajanja tako med sovjeti in nemškimi industrij-ci kakor med slednjimi in nemško vlado. Nemški industrijski in finančni krogi niso hoteli sain prevzeti rizika, zato je dogovor postal defi niti ven šele, ko je nemška vlada prevzela jamstvo za plačilo ruskih naročil. Toda kljub temu jamstvu je diskontiranje sovjetskih menic in finansiranje ruskih naročil naletelo v Nemčiji na velike ovire. Nemške "banke so se obrnile na banko za mednarodna plačila v Baslil ter jo vprašale, da li bi hotela reeskonti-rati sovjetske menice, izdane za naročila. Banka v Baslu pa je to odločno odklonila. Tudi drugi koraki, ki so jih podvzele nemške banke za reeskont sovjetskih menic, so se izjalovili. Zapadni gospodarski in denarni krogi so namreč spoznali, da je Rusija le zato oddala ogromna naročila Nemčiji ker so sovjeti v sporu z Ameriko in Francijo. Sovjetska vlada je ukazala svojim agentom v Zedinjenih drža vali in v Franciji, naj zmanjšajo naročila v teh dveh državah, kolikor se le da, da bi s tem izvajala nekake re-presalije zoper korake ki sta jih ti dve državi podvzeli proti ruskemu dumpingu. Po tem ukazu so bile res stornirane skoro vse naroebe v Franciji in v Belgiji, one v Zedinjenih državah pa so bile skrčene na 40%, vendar se bodo postopoma še znatno znižale. Sovjeti so bili zadnji dve leti izvrsten odjemalec ameriškega blaga, saj so 1. 1929. izvozili raznih •strojev za 153 milijonov nibljev proti ntfvozu v vrednosti 37 milijonov rublje v. Lani je pasivna bilanca ruske trgovine z Ameriko še znatno porasla hi je bilo razmerje med izvozom in u-vozom 280 proti 44 milijonom rabljev. Ani KoLenc v Johnsonburg, Pa. Hva-.sto- Druga sekcija razkazuje razne 1-a lepa -tudi farmarju Frank Grlici,, francoske kolonije, ozemlja s fran-pri katerem smo napravili veselico.! coskim mandatom in pokrovitelj -Mr. Grlica, jako dober je bil vaš (stvom» tretja pa nefrancoske kolo-janec. Po kožo bomo prišli pa dru- Kolonijalni muzej je tako bogat, da bo nedvomno preživel kolonij al-no razstavo. PalaJša muzeja je 88 m dolga iaa asavzemia 6000 kvadrat-1 niti metrov prostora. Spodaj je pri- družim indokitajska, severno-afriška in spahijska sla vnosi, atletski praizinik armade in ciklistični dan. Razstavni prostori so vsak dan razkošno razsvetljeni, vsak petek pa se vrši na vodnem gledališču velika eluminaciii(2u Predvidene so tudi nav Učne veaamosti, kambodžanske in beneške noči. V- zoološkem vrtu so zbrani najlepši primeri eksotične favne, rastlinjaki pa raekazujeijo vzhodno floro. Pcseibni kinematografi predvajajo eksotične filme. Menda ni treba omenjati, da posluje na razstavišču nešteto ljudskih in boljših restav-rantov, ki postrežejo na željo tudi z eksotičnimi jedrni. Ne manjka seveda tudi glasbe. Svirajo pa evrop- j ski in alžirski godci, ki nastopajo skupni z godbo francoske garde in z godbami francoskih kolonij akiih čet. to pogibelno za obtanek države! — se je govorilo v zbornici Jotedov. — Anglijo hočejo izbrisati z otali-fcja zemlje! — se je krasnoslovilo v dolni zbornici. In Angleži so se Odločili, naj velja karkoli, zgraditi namesto šest Kakor hitro so Angleži "zvedeli, da oklopnic osem, da bi imeli eno gi-grade Nemci eno oklopnico več ka- jgantsko križarko več, kakor jih mo-kor jih imajo Angleži, in da bodo rejo imeti Nemci, imeli torej sedem gigantskih kri- TEKMECI. žark proti šesterim angleškim, se je iptzlegnil krik nevolje po vsej brit-ski državi — od škodskih hladnih vod .pa tja1 do ognjene Kalkute. — To je narodna sramota! — so klicali sdglasno časopisi vseh strank in vseh barv. —■ To je pogin stare, dobre Anglije! — so grmeli na javnih shodih govorniki vseh smeri in vseh nijans prepričanja. — Tega ne smemo trpeti! Saj je gic. Louis Grželj. Jenny Lind, Arks. 17. maja je smrt pograla rojaka, tličje, nad njim pa dve nadstropji. "ZAJTRKOVALNICA" GuayaWa, francosk^ Sibirija, je tnalo poznana dežela. Zločinci, ki ki je bil naročen na Glas Naroda V odelkud 23a slike vidiš razne spo- 1 pridejo tja, so za vselej izgubljeni mnogo let. (Dopisnik je pomotoma minke, sT-ke in portrete kakor tudi aa domovino. Dopisnik "Paris-Mi-daja" 'je slučajno srečal enega od ravnateljev velike ječe v Caynet in g-a vprašal o zlatarju Mestorinu, Iz Jugoslavije. Ubegli blagajnik kaznilnice v Sremskii MitrovLzi Radjenovij ni poneveril samo iz blagajne 400,000 Din, temveč je zagrešil tudi razne sleparije pri nabavah za kaznilnico in si je prilastil tudi nekaj denarja, KJalkor hitro so Nemci zvedeli, da so sklenili Angleži zgraditi osem o-klopnic, se j-ih je lotila besnost. Škandal! — so kričali vsi častniki od junkerskih tja do socijalno-demokratskih. TO je naklep proti materi Germaniji! — se je vpilo po gostilnah in viaaamah. —Germani j o hočejo razbiti na kosce! — se je govonančilo v Reichs-tagu. — Germaniji so stopili na kurje oko! — je kratko izjavil cesar Viljem. In dobri Nemci so se odločili, naj velja kolikorkoli, zgraditi namesto sedem oklopnic devet, da bi imeli eno gigantsko križarko več, kakor jih bodo imeli Angleži. Kakorhitro so Angleži zvedeli, da so sklenili Nemci zgraditi devet o-klopnic.... K|3ikohi'tro so zvedeli Nemci, da so sklenili Angleži zgrad.td deset o-klopnio.... Kakorhitro so Angleži zvedeli, da so se Nemci odločili zgraditi enajst j razvoj avtomobilizma, elektrike, po- nišmici Kraljevskega otoka '. — "Kje pa je ■bil pokopan?" — je vprašal ŠVICARJI V TUJINI Število tujcev v Švici je prav znatno, skoro 10 odstotkov vsega švicarskega prebivalstva, ki znaša tri :n pol milijone oseb. Tbda tudi število na tujem ivečih Švicarjev je prav lepo: pri švicarskih konzulatih v inozemstvu je prijavljenih nad 350,000 švicarskih državljanov. Več kot dve tretjini na tujem biva-jočih Švicarjev živi v evropskih državah (izven Švice), od teh dveh tretjin pa jih je zopet polovica v Franciji. V Nemčiji živi 50,000 Švicarjev, na Angleškem 18,000, v Italiji 15,000, v Belgiji 5700, v Avstriji 4900, na Španskem pa jih je 3200. V Rusiji, Rumuniji in na Ho-lanskem jih živi okoli 1000, v Albaniji pa žive samo 4 Švica rsk h državljani. V Amiriki živi 83,000 Švicarjev, od teh 49,000 v Zedinjenih državah, 25,000 v Argentiniji, 8000 v Kanadi in 4000 v Braziliji; v Afriki pa je 7000 Švicarjev, veči-nima v Alžiru in v Maroku. seveda ne Sueški prekop. Ravnatelj je poalal redkobeseden in V "Cite des Information" vidimo šele po daljšem molku nerad odgo-ogromno dvoraino. kjer so razstav- ^ voril, da mu sploh niso znane no-ljene vsakovrstne informacije, ze- bene pedrobnsti. mljevidi, načrti, brošure, fotografi- j Pomilcščeni obsojenci, ki dobijo je in plakati. V posebnem salonu = kmetijo ali ribarijo, se pokopljejo na dobimo vpogled v mednarodne pot-; Kraljevskem otoku. A oni. ki so ob-ne pisarne, v železniški in poštni (soj eni rr?i dcživljensko prisilno delo, promet. Na koncu velike kolonijalne niso deležni pogreba. Po stari nava-ulice topji 82 metrov visoka, pirami- ( di spustijo pazniki v vreče zašite da, stolp iz brona, ki Je posvečen žr- ' mrliče v morje v ®ailivu, ki je dobil tvam v francoski kolonijalni zgodo- • pomembno ime "Zajtrkcrvalnica". vinL j Tako je bilo tudi z Mestorinom. Čim Oddelek za francosek kolonije ob-' je odvrgel (čoln vrečo sredi zaliva sega po eno plačo iz Alžira, Tunisa,1 in se odstranil, so se že prikazala Maroka, Francoske zapadne Afrike, pite morskih psov. V Guayani so Maroka, Francoske zapadne Afrike, Francoske Ekvartwrtailne Afrike, Ka-meruua in Tofea, Somalije, Madagaskarja. Francoske Indije, Indckine, Guadelupe, Reuniona Martinique a, Sirije in 'Libanona, daJje kolonij v Tihem ocean, na Tahitskih otokih, St. Pierre in Miquelom. nakazanega po pošti. Pred begom je pobral tudi svoji ženi vso zlatnino J in dragocenosti. Oblastva mu še niso nu sledu. Ženo je obesil. Orožnikom v vasi Srn-čiri blizu Ne-vesinja je ja'vil kmet Risto Sajič, da je našel doma svofjo ženo obešeno. Sadna komisija, ki je bila že od sosedov opozorjena', da jc R-isto ze-do ravnal z ženo, je v hiši ugotovila,- da se žena ni sama obesila. Na vratu so se poznali znaki davljenja. Kmeta in njegovega 16-letne-ga sina so zaprli, ker sta najbrž o-ba usmrtila nesrečno ženo. ' vajeni člaveškejga mesa.. IZREDNA SREČA „ i Doktor za 600 mark. V Dueseldorfu se je vršil proces, ki je pokaral bolestno manijo nekih ljudi za visoke naslove v najbolj groteskni luči. Obtoženci Frie-drlch Kirschenfauth, ravnatelj za-Mfane šok*, zavarovalni uradnik Jo~ hum Kohler ln trgovec Weidner Is Berlina so z inserati v številnih listih Iskali Interesentov za doktorski nsslov. Ta naslov se Je dal dobiti po 14-meaečnem tečaju za ceno «00 mark. Eden izmed prvih, ki si Je na ta prltfoMl doktorsko diplomo 1» shear fear jpiil—Hiiu *a *e )• < m* Jt kmalu nato glavni propagandni vodja pretkanega podjetja, ki je sporočalo vsem reflektantom 70 dosego doktorskih klobukov, da je v zvezi z vseučiliščem Voltaire de France v Marseilles, ki da mu Je dalo pravico podeljevati doktorske naslove za soenstvene uspehe in seveda za ceno 6J0 mark. Tega vseučilišča pa sploh ni na svetu. Tako so delovali sleparji in spravili v svoje tepe težke stotisočake. Končno je eden izmed doktorskih kandidatov nekaj vssnmll in Je vlo-«U mdfeo, ki se Je končala sedaj. • tem, tri ttftespnnri&ie Naročite se aa "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Belgija je ima 3 paviljone kolonije Konlgi, Italija je postavila re-konstrucijo bazilike Septima Severa v Tripoliisu in Viteško cesto z o-toka Roda, Portugalska dva paviljona iz svojih kolonij, Holandija kaže vel5 znamenitih zgradb v svojih kolonijah, Združene države pa so reproduciuaie rojstno Iršo Wash-ingtona v Mount Vernonu in nekaj tipičnih krajev z Ateske, Porto Rica, H a vaja. in Filipinov. Danska je razstavila paviljon Grftnlanda. Seveda se bodo vršile ob priliki kolonijalne razstave tudi razne velike "veselice". Predvidene so med Special Interest Accounts Vsak» kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnostil Vloge obrestujem# po 4% iu obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej iu se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank BIVOUTUtV «f THK HAf( -MS HEW YORK, M. T. Mf « C «'■!*? ' M t ____ M __-_ • • Rudar Radcliff, ki je popravljal dvigalo v Habfielsdkem premogoko-pu na Angleškem, je izgubil ravnotežje, strmoglavil v rov in obležal mrtev s prelomljenimi okočinami in prebito lobanjo- Pri padcu je podrl zraven zaposlenega tovariša Dunha-ma, ki je tudi padel v breadno. A v globini desetih metrov se je posrečilo Duhhamu z rokami ujeti jeklen kotnopec, ki 'je držal dvigalo. Zdrsnil Je po nljem s tako naglico, da si je odrt in ožgal obe dlani preden se mu je posrečilo vete. deset metrov globlje konopec oviiti e nogami. S tem o-prijemom je zajezil bezino in se po-latenua spustit na dno jame ter ušel sicer neizogibni smrti. Rudnik je bil 200 m globok! Predrzni roparji so se pojavili v okolici Sremske Mi-trovice. Kc'se je gozdar kneza Odes-calchifp zgodaj zjutraj peljal v gozd pri iLeižirairu, da bi izplačal delavcem zaslužek, sta v gozdu naenkrat skočila pred voz dva maski-rana razbojnika z naperjenima puškama. Ko sta zavpila: "Stoj in denar!" so se konji splašili in zdirjali po gozdu. Razbojnika sta takoj začela za voeom streljati ter sta enega konja ustrelila, drugega nila. Gozdarju Francu Smolki ni preostalo n?5 drugega, kakor da je izročil ves denar, 18,000 Din napadalcema. Orožniki So uvedli preiskavo. Z roparji je gotovo v zveei kak gozdni delavec ali pa kak kmet iz okolice, ker je bilo le tem znano kdaj bo gozdar šel izplačat delavce. ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 43 let. dva otroka, fant 12 in dekle pa 17 let stara, želi dobro gospodinjo, ki zn-a kuhati in peči ter ima nekaj prihrankov, od 25 do 35 let stara, katero veseli delati na farmi sadja an imeti izvrsten dom; tudi lahko vdova z enim otrokom. Pišite in pošljite sliko na: "Ženin", c o Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York, N. Y. (3x 23,25&26) Mali Oglasi t » • » . imajo velik uspeh H oklopnic..... Kakor hitro so zvedeli Nemci, da ] naJmeravajo Angleži zgraditi 101 i oklepni.co proti 10 nemškim Igdgant-Ikim križar kam, se je razlegnilo po vsej Germaniji stokanje: — T3 'je nemogoče! — so kričale no vine. — Nemcem ne ostane že niti dvajsetica za časopise, cig'aro m vrček piva. — Zadušimo se pod pezo davkov! — se je vpilo po gostilnah in na sliodih. ■Denarja ni niti za najpotrebnejše državne stvari! — se je govorilo v Reichstagu. Vzlic temu so se Nemcd konično vendarle odločili, zgraditi 102 oklop-nici, da bi imeli vsaj eno gigantsko križarko več, kakor jih bodo imeli Angleži. Kakorhitro so Angleži zvedeli o sklepu Nemcev, zgraditi 102 oklop-nici, se jih je že polotila besnost. — To je pogibelj naroda! — se je rjulo po časopisih. — -Narod ostane brez grižljaja gnjMti in brez koščka puddinga! — Rajši vojno, nego glad! — se je hrupelo na meetingih. - Pametneje bi bilo dati milijardo za vojno, nego izmetati dve milijardi za zbirko oklopnic! — se je uvaževalo na borzi. Vzlic temu so se stežkim srcem odločili, nabaviti si še eno oklopnico, da bi imeli tudi 102 proti 102 nemškim oklopnicam. Na prigovarjanje držav, ki jim je bilo na tem, da se ohrani mir, se je odigrala vojna med Anglijo in Nemčijo, a nikakor ne na morju, nego na papirju, in odločili so jo, a nikakor ne pomorske eskadre, nego generalni štabi. Angleški generalni štab je brzo-javil nemškemu: — Pcišilj amo iz Londona1 proti Hamburgu 102 oklopnici najnovejšega) tipa. Nemški generalni štab je odgovoril: — Nasproti pride rta nekaj milj pred Hamburg isto število oklopnic istega tipa. Nemški generalni štab je brzoja-vil angleškemu: — Pošiljamo iz Klela 102 oklopnici najnovejšega tipa k South-amptonu. Angleški generalni šbab je odgovoril: — Nasproti jim pride niai nekaj milj pred Southampton isto število oklopnic istega tipa. Po tej izmeni brzojavk je bil an-gleško-nemški konflikt proglašen za 'poravnan.. Ko je bala dogovorjena pogodba' podpisana, so se Angleži nem udom/a lotili zgradbe nove dvojne ofklopnifee najnovejšega tipa z 44 tonami, in Nemci, kakor hitro so zvedeli o tem sklepu Angležev, so mahoma začeli graditi kar dve tatki oklopnici. Kakorhitro so Angleži zvedeli o sklepu Nemcev, zgraditi dve oklopnici dvojnega na j moderne jšga tipa.... Na mostu med Hamburgom in Dcmdosnom, zgrajenem, iz sto hi sto ■angleških in nemških oklopnic, je BgfcMHffMi: kipelo življenje.... t* NEW ¥6U, TUESDAY, MAT 26, mi AZOV: STAVKA SOFUE IVANOVNE Ivan Ivanič Pererepenko je star moj prijatelj. Tudi Zofijo Ivanov-no .njegovo ženo, poznam prav dobro. Izfcorna iena je. In gospodinja — naravnost Idealna. Te različne gobice pri njih, kumarice, marmelade — človeku se kar skomina. In povsod sami prtički, trakovi, petlje — skratka, vse domačo sladkosti. K Pererepenkovim hodim kakor domov. Z Ivanom Ivaničem se poljubljava, Zofij.1 Ivanovni poljubljam ročko, deco objemam. No, popolnoma kakor doma. In takole naše prijateljstvo traja že nekaj let. Morete si predstavljati: pridem k njim predvčerajšnjim, in — godi se nekaj, kar mi ne pre v glavo. Jedva sem stopil skozi vrata, sem že opazil. da se godi v domu nekaj Čudnega. Duri mi odpre Maši. Vprašam: — Gospoda doma? in hočem že korakati dalje, — kar vidim, da je rbegana in vsa zardela. — Kaj pa je s tabo. Maša? — pravim. — Ali te je koklja brcnila? In odlagam sam. Toda Maša jeclja nekaj nerazumljivega ter zardeva še temneje. — Kaj se je vendar zgo- | dilo? — razm šljam in stopam da- ! Ije brez oglašenja. V pisarni prazno. Za durmi, kjer imajo ob?dnico, sli-j šini šepetanje. Poslušam. Ivan Ivanič nujno pro- J si nečesa Zofijo Ivanovno, — ta ga pikro odbija. Za kaj gre — ne slišim. Vzamem v roko časopis in ležem na divan. Ivan Ivanič ima občudovanja vreden divan. Širina — kakor Črno morje... Mehak je — kakor puh. ležiš na njem, kakor bi se kopal v večni blaženosti. Tako ležim pet minut, ležim deset minut — Ivan Ivanič se ne pojavi. Začenjam postajati nemiren. — Kaj, vraga, se godi tukaj? — si mislim. — Ali se niso primerile kakšne neprijetnosti, kakor v romanu? Kakšna ljubosumnost ali kaj takega podobnega?.... Končno se pojavi Ivan Ivanič. Pogledam ga — videti je nekam čuden. Prvič, v nočni suknji je. čeprav je že dosti po?na ura. Drugič na obličju mu trepeče nekam žalosten nasmehijaj. Kakor popolnoma zbegan človek. Poskočim. — Pozdravljen. Ivan Ivanič! — Pozdravljen, — odgovarja s kislim usmevom in začenja takoj lagati, kakor bi se mu mudilo. — Ti si?! — pravi, — jaz pa sem mislil, da je prišel cigaretar (Po ruskih mestih hodijo ljudje, ki se žive s tem, da delajo gespodi cigarete). Maša, ta neumnica, mi ni nič povedala. Nimam rad takih laži in zato ga urno prekinem: — Kaj čenčaš? Zdi se mi, da čaka tvoj cigaretar vselej v kuhinji in ne v pisarni. Govori naravnost: morda ti nisem dobrodošel? Torej lehko grem. ZMAGOSLAVJE FOTOGRAFIJE — Kaj, ti, ti? — se je vznemiril, — ti da bi mi ne bil dobrodošel? Naravnost zelo veseli me, da si prišel.... Takoj si skupaj zapallva.... A naenkrat je zardel kakor rak. Tega mi je bilo že dovolj. — Ivan Ivaniq, — rečem, — povej mi odkrito, kaj se godi! Saj vendar nisem mlad osel. Vidim, da pri vas ni nekaj v redu. Maša se ne -kam sumljivo pači, a ti še bolj. Ali mi torej sam odkrito poveš ali pa grem k Zofiji Ivanovni ter jo vprašam. — Ne. ne, — pravi in me zgrabi za roko. — Povem ti sam vse. — No, torej govori, a brez okolišev! — Razumeš, — je jecljal, — razumeš.... Skratka, Zofija Ivanovna je začela stavkati. In smejal se je. Toda to je bii smeh med solrami. — Kako to — začela stavkati? — Tako — začela je stavkati.... Predložila ir: je svoje zahteve — nisem jih izpolnil — in začela je stavkati. Zdaj stavka že tretji dan. Zato moraš že odpustiti: ne morem te z nič mer pogostiti. Smodke mi je pobrala in zaklenila. Niti čaja ti ne morem ponuditi. Petelinca na samovaru je odvila in ga spravila. — Ampak kakšne pa so zahteve? — vprašam. — In sploh, kako se je vse to pripetilo? Ivan Ivanič si je 7apel nočno suknjo, sedel in začel pripovedovati: — Začelo se je v ponedeljek. — Zjutraj sr prebudim in pozvon m, naj mi prineso časopis. Maša mi izroči časopis in ovojček. — Od koga, — vprašam, — je ta ovojček? — Od Zofije Ivanovne, — pravi. — Od katere Zofije Ivanovne? — Od milostive, — pravi. — Kaj. vraga, je pa to? — si mislim. Odtrgam o-voj. No, bilo bi dolgo pripovedovanje.... Tam so naštete raznovrstne moje pregrehe, — klub, seveda, v prvi vrsti — razni neizpolnjeni o-beti, tudi glede konjaka nezadovoljnost, z eno besedo: vse možno. Niti tega ni po?abila, da mečem, v raztresenosti, čike na cvetlične lončke. No, in pod vsem tem obračunom takale resolucija.... Sicer pa, rajši ti to prečitam! Ivan Ivanič je potegnil iz žepa svoie suknje polo papirja in začel brati: — Temeljem gori navedenega se smatram za upravičeno, predložiti vam sledeče svoje zahteve: 1.) Z današnjim dnem začenši mi zvišate svoto, ki mi jo dajete mesečno za gospodinjstvo, od 300 rubljev na 450 (reci: štiristoinpet-deset) rubljev. 2.) Zavežete se s prisego, ki jo položite vpričo moje matere, svoje tašče, da ne boste posečali kluba večkrat kakor dvakrat na teden in da se iz kluba ne boste vračali kasneje kot ob poldveh ponoči. -L DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE T "GLAS NARODA". iw «ta umo wmim čluutfa^ pm p* Tli Skiwad ▼ nii oko liti, CEHE ZA OGLASE SO ZUBUB 3.) Odpoveste se piti vino popolnoma ter omejite popivanje o-stalih alkoholnih pijač na sledeče norme: eno čašico vodke na dan, eno steklenico piva in dve. največ tri čašiče konjaka. 4. Pušenje smodk omejite na tri komade na dan in za pogoščenje prijateljev se preskrbite s smodka-mi slabše sorte, ne z dražjimi kot sto komadov za tri rublje. 5.) Nehate popolnoma igrati makao in domino, a k vintu sedete le takrat, če ni višji kot na dva udarca ter pri tem ne igrate več kot osem rubberov zapored. 6. Nehate spati po obedu ter se zavežete, da se beste vsak dan od štirih do petih igrali z otroki. 7.) Zavežete se, da boste hodili v pisarno in se vračali iz pisarne, brez ozira na vreme, peš. 8.) Zavežete se, da preskrbite vsak ponedeljek z-ame ter .za mojo mater, svojo taščo, ložo na opereto v predprodaji. 9.) Zavežete se, da brez odlašanja opustite navado požvižgavati, kadar govoriva z vami jaz ter moja mati — vaša tašča — in prenehate zmigavati z rameni ter se i-diotski smejati. 10.) Zavežete se, da brez odlašanja pretrgate znanje s svojim prijateljem Nikolajem Petrovičem Za-poroškim, *ki itak vpliva na was najškodljiveje in najslabše. 11.) Zavežete se, da boste skrbno^ ravnali s svojimi oblekami ter da boste nosili sakovo obleko najmanj leto dni, salonsko obleko naj-manje dve leti. 12. Zavežete se, da ne boste pri tbedu delali nobenih grlmas, da boste brez opazk jedli to, kar se vam predloži, in da ne boste delali nikakršnih kritičnih opomb glede menija, niti glede okusnosti predlaganih vam jedil. ( 13.) Zavežete se, da poskrbite za to, da vam nihče več ne zamenja vaših galoš. 14.) Zavežete se končno, da v nobenem slučaju ne boste kritiko -vali mojih gospodinjskih odredb. 15. V slučaju, da ne pritrdite, četudi le eni sami zgoraj navede-pih mojih zahtev, pretrgam nemudoma izpolnjevanje svojih dolžnosti kot žena, mati in gospodinja ter začnem stavkati. Zofija Ivanovna Pererepenkova. Ivan Ivanič je zaključil svoje branje ter se vprašujove zazrl vame. — No, in kako si se vedel ti? — sem ga vprašal. — Šel sem se k nji pogajat. A kakor kamen. Ničesar noče slišati. No, sodi sam, kako pa se morem zadovoljiti le s tremi smodkami na dan? Ali s pogojem, da ne bom več spal po obedu? I>eset let že spim po obedu in pušim šeset do sedem cigar na dan. Ali, n. pr. da hodim v pisarno peš! To je čisto nemožno Morda že od tiste dobe, ko sem dospel z univerze, nisem šel niti enkrat peš.... Ali pretrgati zveze z Zaporoškim? Moj vrstnik je! In ta nesmisel, da me on kvari! — No, vse sem ji razložil, toda ničesar noče slišati in ničesar noče uvideti •Ali', — mi pravi, — 'pritrdite vsem tem pogojem, ali pa takoj začnem strajkatL' Bil sem celo tako nepreviden, da sem se ji posmehoval: — No, le štrajkajte! — sem se ji posmehoval: — No, le štrajkajte! — sem ji dejal; — to bo zelo zabavno. — Ah, tako! — ona na to. — Pa dobro. — No, in —? _No, začela je resnično stavkati. _In v fcem se izraža njena stavka? — Hm, izraža se v tem, da že tretji dan ne živim, nego le še životarim... Prvi njen čin je bil, da je s ključem zaklenila vse omare, predale, kovčge — skratka vse, celo predalnik moje lastne pisalne mize. Lahko si predstavlja — niti čaše ni ▼ domu, vse je pod ključem. Vodo pijem iz perišca na vodovodu. Vse moje oibleke so zaklenjene, da, tudi čevlji in seveda takisto kožuh in kučma. Tako sedim doma ▼ nočni suknji in v copatah. Kuharico je odslovila, petelinca od samovara je (Nadaljevanje as i. atranL) Ploskovno obrazovanjc oseb in predmetov je bilo naim prednikom mogoče le s pomočjo slikanja in risanja, kar jc pa čestokrat nasprotovalo .podobnost in je bilo vrhu tega za širše kroge predrago. Zato so se v teh krajih kaj kmalu priljubile senčne slike, tako zvane silhuete, ki so jih izumlii v 18. stoletju. Ker so bile te vrste slike zelo poceni, so jim dali hudemuni ljudje ime pa tedanjem francoskem finančnem ministru Silhuetteu, ki je bil velik stiskač in štedljivec. Danes je prvotno silhuete popolnoma irrinila fotografija. Fotografija ni nastala čez noč, temveč je bilo trebo mnogo stole tij naj raznovrstne jših izumov i n odkritij v fizikalnem in kemičnem področju, da se je razvila do današnje ipolnosti. Že slavni slikar Lio-nardo du Vinci je opisal cam^ro obscuro, ki je temelj naših fotografskih ji projekcijskih aparatov. Napolitanec Gimbattista dela Porta pa je ob koncu 17. st. odkril, da se dado slike v cameri c-bscuri ^ lečo še bolj ustanoviti. Takrat pa ni poznala kemije še nobenega postopka, da bi te slike fiksirala na plošče, šele profesor medicine na vseučilišču v Halleju Johann Hein-rich Schulz je 1732 cdkril, da povzroča svetloba potemnitev in pre-barvanje nekih srebrnih soli. ciranje neživih enobarvnih in večbarvnih silk z lučjo na steno so poznali že v začetku novega veka, prve žive slike, naravno jelo enostavne in kratke je predvajal šele avstrij. feldmaršal - lajtnant Ucha-tius, mnogostranski izumitelj, 1. 1852. Te slike ozir. prizori so bili slikani z roko. Šele 30 let pozneje je razvil Nemec Auschuetz trenutno fotografijo tako daleč, da je postala uporabna kinematografska snet j a in predavanja s pomočjo njegovega "hitrogleda". Nadaljnji razvoj kinematografije je znan. V zadnjih letih se je posrečilo poleg snemanja scen tudi kinematografsko snemanje in reproducira-nje zvoka, kar pomeni gotovo krono večstoletnemu žilavemu delu. TRISTOKRAT SLAJŠI OD SLADKORJA "JAZ, ANA CZILLAG..." Starejša, generacija se gotovo še dobro spominja neštetih časopisnih oglasov, ki so se začenjali z besedami: "Jaz, Ana Czillag, s svojimi 180 centimetrov dolgimi lasmi....". Poleg besedila je bila slika ženske, ki so ji segali bujni lasje do tal, bujno raSt las pa je povzročilo mazilo m-lase, ki ga je izdelovala in priporočala gospa Ana Czillag. Dokler so nosile ženske dolge lase, je tudi Ana CzillaJ? dobro zaslužila. Nesre'>jt pa je hotela, da je prišla svetovna vojna, ki je uničila tudi dotedanjo modo dolgih ženskih "las in napravila mesto "frizuri na »fanta**. Odkar so si začele ženske striči svoje lase na "fanta" .tudi niso več potrebovale nekdaj tako slo-večega mazila za bujno rast in gospa Ana Czill-aig je s svojimi dolgimi lasmi vred propadla. Te dni je dunajsko sodišče razglasilo nad premoženjem Ane Czillag konkurz.... Trije francoski učenjaki, Bridel,: Laville in Malgin, so te dni sporo- j čili Akademiji znamosti, da so odkrili j v neki rastlini, ki raste v Pairagva- j ju in se imenuje kaabe, tristokrat j vež sladkorja kot v trsu. Preden pa se I začne rastlina predelovati v slad- j kor, so svetovali, naj se preišče uči- i nek tes^i sladkerja na človeški or- j Na i ganizem. URBANOVA IZPOVED SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STKEET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke. DOBRO SE ZNA NORČEVATI oknu je imel steklenico z raztopino takšne soli in je opazil, da je snov ipotemnevala na strani, ki je bila obrnjena proti svetJlotoi. Potem je poskušal ta pojav izkoristi za kopiranje neprozornih šablon, črk itd. na to maso. Tako kopirane silke so bile seveda zelo nestanovitne. NOVI JERUZALEMSKI PATRIARH Patrijarh Daminjanev, ki je že dalj čas?« bolehal je odstopil in za ■ zmešan osti ali vsaj zmedenosti ob njegovega namestnika v Jeruzale- času, ko je izvrš:l umor. Državni Francoz Nicephor Niepce, ki se jej mu je bU izvcijen mitropolit Male- pravdnik Trautmann. ki zastopa, ob-dil 1765, je že izdeloval takšne slike tio_ ^ Aleksandrije. Dosedanje me- tožbo, jc nato predlagal 2» Urbana s camero K>bscuro. Louis Jacques to m,UrcpaHta v Aleksandriji pa je mrtno kazen. Artist Karel Urban je moral pred sodniki ponoviti prizor v pisarni, kjer je ustrelil kinematografskega i podjetnika Schmollerja. Pri tem se je pokazalo, da se njegov opis dejanja ne ujema s prostorom, kjer je bil čin izvršen. Pri poznejšem nada-ljevtsinju pretresa j2 psihiater izjavil, da je Urban pač podvržen vplivom 1 alkchcl-a in nagnjen k romantiki,! da pa ni mogotče govoriti o kakšni i Mane Daguere (1789—1351» jc našel čisto slučajno .prvi postepok za* razvijanje osvetljenih plošč. Shranil je nekaj takšnih plošč:, ki niso kazale nobenega sledu slike v cmaro, v kateri je bila skledica z živini srebrom. Pare izhlapevajočega živega srebra so vplivale na plast na ploščah in ko je Daguerre čez nekoliko tednov odprl omaro, je s presenečenjem ugotovil, da so se na ploščah pojavile pozitivne slike. Tako je našel princip za izdelovanje potografij, ki nosijo pc njem ime "dagerotipije". Seveda se je držalo teh fotografij vse polno pomanj-ljlvosti, zahtevale so osvetlitve po 10 minut in vec na solncu in se niso dale razmnoževati.' Postopek za razmnoževanje oziroma kopiranje na papir je našel ele angleški ple-menitaš Tailbot -v drugi četrt ni prejšnjega stoletja. V zadnji četrtini 19. stoletja se je začela doba vsakovrstnih podrobnih izumov, ki so spravili fotografijo na današnjo stopnjo. Predvsem se je neprestano izpopolnjevala fotografska optika, angleški zdravnik Maddox je izumil "suho" želatinsko ploščo, neki drugi Anglež celuloidni film, neprestano so stopnjevali občutljivost ■plošč za belo svetlobo in njene barvne sestavine, brata Lumiera sta izumila že plošče ,ki so podajale predmete v naravni barvi, izumila sta 1895 tudi kinematografski fPin in primeren projekcijski aparat, s čimer šele je nastopila kinematografija svoje zmagovito pot. Seveda je imela tudi kinematografija dolgo pot za seboj, preden je postala to, kar je danes. Proje- zasedcl atenski stem. patrijarh Hrizo- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." PRVI AVTOMOBIL V TIBETU. Duhovni in svetski vladar v Tibe- j Im. Dalailama, si je naročil avtomo- 1 bil, ki bo lahko vozil tudi po precej' visokih krajih Himalajskega pogorja. Kjer ne bo mogoče napredovati z avtomofbilom, bo prenašalo vozila izmenoma po 30 kulijev. POZOR, ROJAKI KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMER1KANSK1 KOLEDAR ZA LETO 19 3 X CENA SOc Po zanimivem etivu presega vse dosedanje. BLAZNKOVE PRATIKE za leto. 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino a!i direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Ch.cago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK # Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Made OHIO ' Barberton, John Balant, Joe EHU Cleveland, Anton Bobek, Cbo. K*i linger, Jacob ffiftjti'k Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakŠe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack > Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogač a r Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan • Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koresi Sheboygan, John Zorman WEST ALT.TS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich Pisatelj Karol Polaček je napisal v "Prager Tagblatt-u" sijajno satiro na moderne filme. Med drugim pravi: — Nedavno sem videl dva filma, ki kažeta, kako tudi tipkarica ali strojepiska lahko napravi svojo srečo. Na svetu je ni bolj čudne stvari kakor je oprava pisarne, kakršno vidimo na odru ali pa v filmu. V teh pisarnah nihče ne dela. Strojepiske med uradnim: urami nimajo drugega .posla, kakor da se lepo-tičijo in prašijo ipudrajo). Pravkar došle pošte ne pregledujejo, pač pa sede na mbah in '"zvonijo psom" s svojimi dolgimi nogami. Pri tem pačijo obraze, uganjajo vsakovrstne burke ali ipa pojejo ali žvižgajo razne poulične pesmice. — Kljub vsemu temu pa podjetje dobro uspeva; to dokazuje razkošna pisarniška oprava.... Vse osebje takr filmske pisarne nič ne misli na zvišanje ah na znižanje plač, tudi ne na socialno ali pa na bolniško zavarovanje, ampak samo na ljubezen — kdo pa se bo brigal dandanes za poslovne stvari? S pogovori o ljubimkanju, z zavijanjem oči in z globokimi vzdihi iz prs zapravljajo čas, ki je namenjen za "saldo-konte", za "kon-tokorente" in 7a "korespondenco". Strojepiske sanjarijo o idealni ljubezni, to 'e o taki, ki pripelje do zakona. To ljubezen opevajo v po-sebn.h pesmicah. Dekleta so navadno precej dolgih nog, na glavi pa nosijo lepo, ovalno trajno ko-d ran je. Vse, kar živi. je podvrženo ljubezni. Pripomniti je pa treba, da prokuristi aja "idealno" ljubezen navadno niso sposobni. To so v filmu — ljudje pomečkane postave, nosijo velikanske pleše in imajo "pekovske" noge. Pri vsem tem pa so surovine, ki se ne marajo nikoli sprehajati s "trajnimi kodranjem". Zato pa se strojepiske iz njih — v filmu — samo norčujejo.... Gospod generalni ravnatelj je pa že vse kaj drugega. Ta stoji visoko nad prokurtistom. Vsi so vitki in imajo silno duhovite (reci: bedaste obraze — v filmu, kajpada. Vsi imajo tudi krasne zob in vsi so sami tenoristi. Njihovo znanje ni posebno obsežno; če ™ajo telefonirati, je to že mnogo; pisma pa že ne znajo več narekovati. Včasih so tudi hudi, toda kmalu se dajo pogovoriti in se s "trajnim kodranjem" kmalu tako sprijaznijo, da gresta oba kar naravnost iz pisarne pred oltar. Tako se godi na platnu. Ljudje pa te bedarije gledajo in poslušajo.... Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Miri mesece $2.; za Četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo i« it. za celo Isto. . A CENA DR. KERKOYEGA BERILA JC ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo 10QUBH SLOYKNI MAD**) KNJIGARNI 'GLAS NARODA m w«i i» !f«w I«k L A • ■ A I O D A' NEW YORK, TUESDAY, MAY 26, 1931 MKOHIT BLOTEN1 DAILY *m U. 0. JL Frieda Sorrensen ■OMAN IZ ŽIVLJENJA. Z« Glas Naroda priredil G. P. iiBiiiiiiiimimimmmiimiHiimimiiii 34 (Nadaljevanje.) — To pismo vsebuje tvojo zaročno naznanilo? — Da, rekla sem ti že to! — Zakaj pa nisi dodala svojega stanovanja, da bo sprejel tiskano povabilo? — Tega nisem hotela. Zakaj to zaslišanje? Zahtevam sedaj resno, da mi vrneš pismo! Frieda jo je ostro pokledala. — Po.em mi dovoli, da ga prečita m! Ellen je postala rdeča, kot plamen ter vstala. — N« tega ti ne dovolim! Teta Frieda, jaz ti moram reiii, da smatram tvoje vedenje skrajno nenežno! Frieda je mirno pokimala. To se tudi meni zdi. Zaenkrat pa bom ostala pri tem nečednem obnašanju! — S kakšno pravico zaplenjaš moja pisma? — O, mogoče z nikako pravico! To se bo šele izkazalo. Ce mi ne dovohš tltati pismo, Iga bo čital Jurij. On ima izbiro! Ellen je uvidcda, da ima pred seboj odlOino nasprotaico. Pričela je prositi. Strah ji je pognal v cOi resnične solze. — Zakaj si tako trda z menoj, teta? Jaz te imam rada in ti me mučiš tako! Prosim, daj sem pismo! — Ne. — Ah, moj Dog, mala neumncst je, a vendar dobra. — Jaz bom vse povedala! — Stori to! Ellen ee je obotavljala nekaj časa. Konečno pa je rekla pritajeno: — Gcspod von Sa lte n — mi je — dvoril, — povsem nedolžno — in sedaj nisem hotela da bi izvedel iz tiskanega naznanila, da sem zaročena. Srce Friede je udarjalo težko. Za nič na svetu bi sedaj ne izročila, pisma! Sama si je rekla da je bila Ellen nasproti nekoliko premah velikodušna. Čeprav bi r-da prizanesla Ellcn, je stalo tukaj preveč na igri. Sre:a Ruth jI je stala višje. Za to bi storila večjo krivico. — Dcbro, če so stvari take, potem lahko čitam pismo — ali pa naj ga dam Juriju? Ellen je nervezno vlekla svoj robec. — Obljubi mi, da boš varovala največjo molčečnost glede td*a, kar stoji v pismu? — je rekla konečno. — Če ni ni kak a krivica, katero vsebuje, bom molčala! Ellen si je pritisnila roki pred oči. — Kako morem vedeti, kaj smatraš ti za krivico? — Kaj sir/atram j-afc? Ali ni nobene razlike? — Ah. ti si prestroga! — Ali se zavedaš kake krivice? — O Beg. jaz sama ne vem, povsem si me zmešala! — Pusti me torej odločiti o tem. Pusti mi čitati pismo! — Teta Frieda, — bodi vendar dobra z menoj! Vrni mi pismo nepre-citano, ratztrga>a ga bom takoj! — Ne! Ta "ne" je zvenel tako ostro in jasno, da se je Ellen udala. Njena omotica pa jo je napravila bedno. — Jaz vem zelo dcbro, za kuj postopaš z menoj tako trdo! Ti si jezna da se je Jurij zaročil z menoj ne pa z Ruth! Meni ga ne privoščiš. Ti me sedaj hočeš ld:iti od Jurija, — da bi se poročil z Ruth! To je slabo od tebe, zelo slabo! .Frieda ni izgubila svojega miru. Veliko in resno se je ozrla v hudobni obraz Ellen. — Imenuj me sh.bo. Jaz ne zanikujem tega. Storila bom vse v upanju da oprostim Jurija tebe! Če ga ljubiš to jaz tega ne vme, a vem zelo dobro, da ga ljubi Ruth. Hladnokarvno pa si splezala preko sreče tvoje sestre, — da napraviš s'jaijno poroko. Eujem ti evojo besedo: — Če vsebuje to pismo to, kar domnevam, naj izve Jurij! Ellen se je vrgla na stol ter si pokrila obraz z rokama. — Ti hočeš mojo nesrečo! — Ne, j'3tz hočem le storiti vse, da preprečim hujšo nesrečo! _ Ali smem čitati? — Radi mene. Storita boš vse, da mi pokvariš veselje! Kaj sem storila? — Ti? Vso našo srečo si uničila, — je rekla Frieda resno ter potegnila pismo ven. Razgrnila je pismo ter ga pričela čitati: Moj iskreno ljubljeni Kurt! , Z bolnim srcem ti moram danes sporočiti nekaj, kar te bo napravilo zelo nesrečnim. Ne mere pa -se ničesar izpremeniti, moj dragi, najdražji! Kot sem se že bala, ni maju teta tako bogata, da bi nama lahko pomagala pripadati drug drtfgemu. Vidiš, dragi Kurt, midva sva oba revna in ne bova nikdar mogla priti skupaj. In tukaj je bogat mož, ki me hoče poročiti in pametna bom, čeprav me boli. Jaz se mu že dala svojo besedo. Ah, Kurt, najrajše bi zbežala k tebi. Moram vzeti slovo. Kakorhitro se bom vrnila v Berlin, ti bom že pisala in irato se bova zpet sestala na znanem mestu v Tierparku. Moj, dragi Kurt, midva sva tako revna! Ti me gotovo še ljubiš, moj Kurt! Ne bodi žalosten, moj'dragi Kurt! Enkrat se morava ločiti, posebno Sedaj, ko je izginile v n£č naše upanje rta bogato teto! Kako težko tfe življenje! Zelo sem nesrečna! Če bi mogla vaj biti pri tebi, vsaj aa/ kratek trenutek! Ne jezi se name! Do takrat pa bom štela ure! Tvoja nesrečna Ellen. Ko je Frieda prečitala pismo do konca, je zrla dolgo in resno v o-braz skesane mlade deklice. Nato se je sklonila preko ter rekla usi-IJtvo: * — Ellen aili hočeš biti vsaj enkrat poštena in odkrita z menoj? Ti laiiko popraviš vse, kar si zakrivila in sama boš lahko postala srečna bolj srečna kot si sedaij! Povej nri odkrito: — Koga ljubiš pravzaprav, Georga ali pa tega poročnika Saltena ah pa nobenega teh? Ellen je dvignila gkjvo z roko ter vzkliknila naglas: — Mučiš me strašno! — — Otrok nisi gotovo več. Nasprotno jaz bi ti rada pomagala postati •rethsa z onim drugim. Bodi poštena in odkrita, ne boš obžalovala moja beseda na to! (Dalje prihodnjič.) STAVKA SOFIJE IVANOVNE (Nadaljevanje s 3. strani.) zaklenila s ključavnico. Nimam niti cigarete, ne tobaka, ne denarja. Glavnika nimam, da bi si lase počesal, mila nimam, da bi se umil, niti brisače ni. Vse je zaklenjeno. — Ali kaj ješ? — Iz gostilne mi prinašajo neko godljo, a žlice, vilic, noža ni. In tako jem kakor pujsek. — In kaj otroci? — Otroke je odpravila k svoji materi. — In sama? — Sama je tukaj. Zaklenila se je v spalnico in ne gre nikamor, pogajam se ž njo iz jedilnice skoz: ključavnico. — Moral boš odnehati. — Saj sem odnehal že skoraj v vsem, le glede cigar ne odneham in potom glede tega, da bi ne smel hoditi po obedu spat. Toda ona me noče niti poslušati. — Ali vse, — mi pravi, — ali nič! Ivan Ivanič je odtrgal košček časopisa, ga zvil v škrnicelj in nasui vanj nekaj mahorke (Najcenejši tobak) iz vrečice, ki jo je potegnil izpod blazine na divanu. — Takole pušim mahorko. Dobil sem jo od hišnika s posredovanjem Mašinim. — Ne razumem, — sem dejal.— Kaj me nisi mogel obvestiti po telefonu? Prinesel bi ti bil tobaka in končno tudi denarja. — Prerezala mi je vse žice — telefon ne zvoni. Stavka je popolna. Na vse je mislila že vnaprej. — Pa vlomi v omaro za obleko in pojdi, kamor hočeš! — A kako naj pridem do omare? Omara stoji v spalnici, in tam sedi POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. ona. Duri so na ključ in zataknjen je še zapah. — Hm, in kaj uživa ona sama? — Tam ima kuhalnik na petrolej in zalogo raznovrtstnih konserv. Prav danes mi je naznanila, da i-ma zalogo živil za dva meseca, a ob ekonomičnem varčevanju da bo zadoščala tudi za štiri mesece. Čuješ, ali vsaj listek bi mi lahko poslal po Maši! — Ne šla bi. Strašno je sterorizi-rana! — Potem nimaš nobenega izhoda, Ivan Ivanič. Moraš se podati. — Da, načeloma sem se za kapitulacijo že odločil. Ničesar ne o-pravim — duh časa je že takšen — povsod sam štrajk. Samo to spanje po obedu si hočem pogoditi. Saj mora tudi ona v čem odnehati! Tudi zanjo ni nikak med, če mora sedeti tam zaprta s svojo petrolejko. V tem so se razlegnili zvoki cho-pinovskega valčka. — Kaj je to? — Ona! Tudi pianino si je zavlekla v spalnico. — Uda j se, Ivan Ivanič! — sem rekel odločno. — Rajši se kasneje po malem vračaj zopet k svojemu. Odšel sem podvečer, pustil Ivanu Ivaniču pet rubljev in se napil namesto čaja vode iz dlani. Včeraj sem mu poslal pismo, zaboj ček smodk, mila, glavnik In nekaj škat-ljic mesnih konserv. Postrešček pa mi je prinesel stvari nazaj ter povedal, da jih služkinja ni sprejela, in na moje pismo mi je Ivan Ivanič poslal sledeči odgovor: — Stvar se obrača na bolje. Vr-še se že končna pogajanja med nama. Izgovoril sem si že četrto smodko, četrt ure spanja po obe-d uin vint do sto. Izbiti hočem še vsaj izvo?čka za pot iz pisarne. Zgodilo se je namreč, da se ji je petrolejka pokazila in tudi konser-ve so ji začele smrdeti. Mislim, da že začenja strkdati. — Tvoj Ivan. Davi me je zbudilo zvonjenje te-lefonovo. Ivan Ivanič me je klical. — Stavka je končana, — je zakričal, ko sem položil slušalko k ušesu.—Včerajšnji pogoji sprejeti danes podpisujemo pogodbo v prisotnosti tašče, in potem je pojedina. Pridi!.... Nisem šel tja. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Vsakovrstne KNJIGE x POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. s —— RAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) Robinzon .............................................jjQ Robinzon Crusoe Revolucija na F Rdeča in bela Rdeča megla Rdeča kokarda .. Slovenski ftaljlvec opvest .60 JI M .70 .......1.25 trd. vem. _____7» Sue&kl invalid ................. .15 Solne« in aenee................. .88 Skrivnost najdenke ....:.................35 Skozi tirno Indijo ............. JO Sanjska knjig*. malm .......... .00 Sanjska knjiga, največja----------- .90 Sanjska knjiga, Arabska ___________1.50 Bpwid JoKOTloviMhep veljea 1*14.18........ Sredorimel« trd. ves. brni. .......... 1J» M .40 Strahote vojno ................................M Štiri narti, 4. sv..............................iS Smrt pred htto ................................M Stanley ▼ Afriki ............................M Spomin znanega potovalea .... 1.59 Stritarjeva Antbolegija brc* .. JB* Sisto Šesto, povest ls Abrneev .. JS» Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- Študent naj ko. V. zv........... M Sveta Notborga ................ .88 Spi8je, male povesti ............ .35 Stezosledec ..................... J8 Šopek SaaMtarke ............... JU Sveta not ..................... JO Svetlobe In sence.............. 1.39 Slike (Mefiko) .................. JO Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................ JO Spake, humoreske, trda ves .... JO HAKES. »SAREVA DELA: Sfaehbet, trdo ves. ............ Jt broSlrano................... .79 Othelo ........... Sen Kresne neti .79 .7* SPLOŠNA KNJIŽICA: št. 1. (Ivsr Albrecbt) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str., brofilrano .................... .86 St. 2. (Rado Murnlk) Na Bledu, Izvirna povest. 181 str., brofi... JO St 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani _.................. J Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., brofiirano..................... Jt Št. 5. (Pran Miitinskl) Gospod Fridulin Žoiu in njegova družina veselomodre črtice I„ 72 strani. bro&lrano ................ iS Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO Št. 7. Andersonove pripovedke* Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str.. broS........... J5 Štev. 8. Akt. itev. 11».......... .75 Št. B. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broi. .......70 .Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura ln minulosti, 55 str., broi. ....... JS Št 11. (Povel Golla) Peterfkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str.. broS. ...1.. J5 Št. 12. (Fran Milčinsk!) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 01 str., broS.......... JO Št. 13. (V. M. Garfiln) Nadeida Nlkolajevna. roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broS......... Jfl Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospo^arskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrla. 230 str„ broS. ......................... M Sl 15. Edmond In Jules de Gen- court, Renee Mauperin, .........41 št. 10. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broi. ........ .49 ŠL 17. (Prosper Marlmee) Temo duše v vieah. povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. .81 Št. 18. (Jarosl. Vrchlickj) Oporoka lukovškega graj&čaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradat 47 atr.. broi. .. J« Št. 10. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajlčk v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 stnu broi. ...... J8 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompačl In Komura8aki. japonski roman, ls Ceifilne prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broi. ............ .41 Št. 21. (Fridolln žolna) Dvanajst kratkotasnOa sgodMe, IL. 73 str. broi. ................v....... M ■ 8t 22— (Tolstoj) Št 23. (Sophokles) Antigone, ialna igra, poslov. C. Golar, 00 str., broil rano ................„„ J| St. 24. (B. L. Bulwer) Poolednji dnevi Pompejev. L del. 855 str, broi. ........................ Ji Vi ^ Kretanje Parnikov r— Shipping Nowl ■— Z7. maja: Leviathan, Cherbourg President Itoosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 28. maja: General von Steuben, Mer, Bremen Boulogne Sui 29. maja: France, Havre Majestic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen NVw Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Belgenland. Cherbourg, Antwerpen Augustus, N a poll Genova 3D. maja: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Rochambeau, Havre AJinnekahda, Boulogne Sur Mer 1. Junija: Columlius. Cherbourg. Bremen Berengaria, Cherbourg 3. junija: George Washington, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherltourg. Bremen Republic, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 4. Junija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. junija: • lie ur»i. Hamburg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 16. junija: * Aquitania, Cherbourg 17. Junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg St. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... -8« 18. junija: . Dresden, Cherbourg, Bremen 19. JuniJa: Europa. Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napol). Genova 20. Junja: ♦Berengaria. Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute. Cherbourg. Ilambure 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. JuniJa: lie de France, Havre Vulrania. Trst President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg L>eutscbland, Cherbourg. Hamburg 25. Junija: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Roterdam 27. junija: Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg Hamburg 29. JuniJa: Bi imen, Cherbourg, Bremen PARNIKI Z ZNAKOM O, označi skupni izlet v Jugoslavijo. St. 20. (L. Andrejev) Črne ■ke, p&slov. Josip Vidmar, ts& str. bro& ........................ M Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost In problemi skrbstva ta brezposelne. 80 sir., brad....... .85 Št 2». Tarzan Hin ople ....... J« Tarzan sin opice, tr. ves. -. .1.2(1 At. 31. Roka roko.............. iS Št. 32. Živeti _................ Jtb Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp), Voj- -na i Jugurto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, broft. .......... £8 Št 36. (Rsaver Mefiko) Listki, 144 strani .................. 15 Št. 37. Domače živali .......... Ji0 Št. 38. Tarzan In svet ........1.- Štev. 39. La Bobetne .......... JO Št. 46. Magda .40 Št. 47. JMisterij dafie............ Štev. 48. Tarzanove ilvall .... JO Štev. 49. Tarianov sin ........ .9« st. 49. Tarzanov sin. trd vea ....1.20 Št. 60. Slika De Graye..........1.23 ftt «L Slov. balade In romance JU Št. 54. V metežu................1.— Št. 55. Namišljen ibolnlk ...... JC Št. 56. To in onaraj Botle .... .S« Št. 57. Tarzanova mladost. trd. vez. ................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun\ .... M Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtveca doma, L del ..........Lr- Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma. IL del ........L- Št. 61. (Golar) Bratje In sestre .75 Št. 62. ldljot, I. del. (Dostojevski) .90 Št. 63. Idijot, II. del .......... JM Št. 64. Idijot. III. del.......... M Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25 Št. 66. Kamela, skozi ubo 61 van-ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji n. sv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, Črtico ........................2.3» Tigrovi zobje..................................1.— Tik za fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. vea..........75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, soc. roman ................LS6 Trenutki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. ves. .65 Tri rože ............................................ .80 Tiso« in ena no« (Rape) ves. mala izdaja............$L— liso« in ena no« I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 m..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V krempljih inkvizicije ................1.30 V robstvu (MatlCl«) .............1.25 V iwikcB ttkotjo o*oooooooooo >35 V oklopnjakn okrog sveta. 1. del JH) 2. del ............................................JO Ve«erna pisma. Marija Kmetova . .75 Veliki Inkvlzitor ................1.— Vara (Waldova), br6A ..........JS& Vojska na Ba&ann. s slikami .. Vrtnar, (Babindraaatb Tagore), trdo vezano ,.............._ .75 brotirano .....................JO 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot ca potovanj* na ogromnih oarnilcih: FRANCE 29. maja; 17. junija (6 P. M.) (6 P. M.) Ile de France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.) PARIS 12. junija; 1. julija (6 P. M.) (6 P. M.) Najhrajfta pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Ptja^a tn plstvna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSaJt« katereicakoll pooblaščenega agenta •11 FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. NARAVNOST^v JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA VELIKANA SATURNIA ia YULCANIA sta odlii-na mod največjimi in najhitrejšimi parniki na svetu. Čaka vas u-zorna služba. T'ljudni in pozorni služabniki. ki govore slovensko, so vam na razpolago. tako kuhinjo je pa mogoče dobiti le v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotova'i SATURNIA 5. junija, 9. julija, 22. avgusta VULCANIA 24. junija, 30. julija, 9. sept. Katerikoli agent vam bo reserviraj kabino C O S U L I C II L I N E 17 Battery Place New York h0LLand-america,1Ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARN1KA TB DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-su**-Mer Potovanje a parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vprašajte avojega lokalnega agenta aH — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo Tesano ...................1.25 VlSnjega repatlea, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L sv... .35 V pustiv je Ala, III. sv .............35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu .................25 Vodnikova pratika L 1927.............50 Vodnikova pratika L 1928 .............50 Vodniki in preporoki .....................<0 Zmisel smrti ............;......f»0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .69 Za kruhom, povest .........................35 Zadnja kmečka vojska.....................75 Zadnja pravda. bro& ....................£0 Zgodovina o nevidnem Boveku .. .35 Zmaj ls Bobu .................................79 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec. S. sv. skupaj ........1,50 Zvesti sin, povem .............. .25 Zlatokopl ........................ J» Ženini nafte Koprnele ...........45 Zmote In konec Rdi. Pavle.......45 Zl»t» vm ...................... M Zbirka narodnih pripovedk: I. del......................... .49 Zbirka narodnih pripovedk: H- del ....,...,,.,,,,.,..,,,, .49 Znamenje Mrtt (Doyle) ....... j99