GLASNIH OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 28. junija 195? LETO IV. Štev 50 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta Posledica tega, da za zazidalne "»črte Savskega in Šišenskega nabija, ki so bili vloženi že leta 1955, do danes niso bile izdane odobrila. so bile, da neposredni organi "iso mogli izdelati kompleksa glav-B(;Ka načrta za izgradnjo komunalnih naprav in zunanje ureditve. f|iv zaradi tega, ker so parcialne ?8zidave za samo gradnjo bile dane '" je gradnja zavzemala vse večji °hacg, smo bili prisiljeni iskati par-Cll>lne rešitve tudi za tiste komuual-*e naprave, ki so nujno porebne za delitev že zgrajenih blokov. Prepišen del naselja prihaja že v zaključno fazo gradnje, vendar nabije ne niore biti komunalno ure-je"o toliko časa, dokler ne bo ur-'snistični načrt dokončno potrjen, 6? osnovi tega pa izdelani kom urini-načrti celega naselja. Zazidava središča mesta se danes V|,ši še bolj parcialno, ker se ohrav-Jjttva večina prostih parcel kot šali'"^0! ne, ne glede na kompleksno jLjdtev predelu, kjer tu parcela leži. . ,°rda imajo urbanistični organi l('ejno že rešen tudi širši kompleks, pjidar bi v takem primeru, da pojedino parcelo vključujejo v svojo Idejno rešitev določenega območja, I*1'0 treba prikazati celoto. V koli-k"r i»a ta celota ni obdelano, obstoji ^varnost, da bo nova gradnja onemogočila pravilno rešitev širšega "htnočja. ., Pri razčiščevanju zazidalnih kom-' eksov za potrebe stanovanjske iz-y»dnj(> vlada danes veliko ne-pnosti, kaj in koliko noj se ruši. ferlvsem je treba razčistiti sledeče: », h do kakšne vrednosti oziroma . e vila stanovanj nuj se porušijo nr<‘*iveli objekti zaradi čiščenja "ree|, kj boilo služile za izgradnjo t>v'h objektov; H- kdo naj bo plačnik za ruše-'.kadar se ruši za potrebe stono-|"Jiske izgradnje in kdo takrat. j((< ar gre za potrebe cestnega omrežil, n os no drugih gospodarskih in "'bonih objektov. df,Pri reševanju teh vprašanj se (.ye drugje v glavnem sledečih na-lr ; tam, kjer se zamenjujejo do-y: l?ni stanovanjski objekti z noji'"1,- st> rušijo stari objekti le, če ,-vilo odstranjenih stanovanj ne |ts°S(,ga 7°/o novozgrajenih. Ta pra-il(|l' Kotovo sloni na določenih cko-ITlskih in socialnih elementih. » ^«doknadenje porušenega stanovskega fonda v vrednosti in ko-kien-skem izrazu gre v takem pri-š[\,r" v breme novozgrajenih sta- "ija °r z,,htevn rušenje rekonstrukcij Ces*,,l,8a omrežja, ali novi go-S(. (.arski oziroma družbeni objekti, Sti.Jahko ruši tudi večji odstotek C^anj, 6® je investitor, ki za-rekonstrukcijo gospodarskega za stanovanjske zadeve za leto 1956 (Nadaljevanje) ali družbenega objekta predhodno zagotovil potrebna finančna sredstva za količinsko nadomestitev porušenih stanovanj. Pred pričetkom rušenja oziroma rekonstrukcije pa mora investitor preseliti vse prebivalce, ki bodo zaradi rekonstrukcije prizadeti, v nova stanovanja. Kljub vsem nakazanim problemom in težavam- na katere je Svet za stanovanjske zadeve naletel pri izpolnjevanju nalog za dosego količinske in kvalitetne stanovanjske graditve, pa je ta v letu 1956 dosegla po številu zgrajenih in vseljenih novih stanovanj največji obseg od leta 1918 dalje. Razvoj in struktura stanovanjske graditve v ljubljanskem okraju nam prikazujeta tabeli C in D. Tabela C nam prikazuje stanovanjsko graditev po fazah in vrstah stanovanj na dan 51. decembra 1956, tabela D pa strukturo stanovanjske graditve po posameznih kategorijah investitorjev in vrstah gradnje. Zanimiva je primerjava razvoja stanovanjske graditve med letom 1955 in 1956. V letu 1956 je bilo 515 objektov in 580 stanovanj več v gradnji kot leta 1955, kar nam kaže. da se struktura stanovanjske graditve le počasi izboljšuje. Se vedno slaba struktura sistema gradnje gre na račun zunanjih občin, kjer več kot 90°/e prevladuje gradnja individualnih enodružinskih hiš. To trditev nam dokazuje porast števila objektov v zunanjih občinah, kjer se' je število objektov dvignilo od 699 v letu 1955 na 920 v letu 1956. v mestu Ljubljani pa se je število objektov dvignilo od 789 na 885. Ugodnejši pa je pokazatelj strukture stanovanj. V letu 1956 se je povečalo število dvosobnih stanovanj in dvosobnih s kabinetom. Vpliv novega sistema zbiranja in razdeljevanja sredsiev se nam kaže tudi po stanju objektov v gradbenih fazah, kjer se je povečalo število gradenj v višjih fazah zlasti V. na račun gradnje od O. do III. faze. Gradnja stanovanj v socialističnem sektorju Socialistični sektor je gradil v letu 1956 118 stanovanjskih objektov z 256 samskimi sobami oziroma garsonjerami in 1426 stanovanji. V močnem sistemu se gradi 1581 stanovanj. v vrstnem 54 in v razprtem individualnem tl stanovanj. V letu 1956 je bilo vseljenih 574 stanovanj, od toga 557 v bločnem, 28 v vrstnem in 9 v individualnem sistemu gradnje. Ti podatki nam kažejo, da so delovni kolektivi pravilno razumeli pomen racionalne in ekonomične gradnje v bločnem sistemu in so skoraj v celoti vlagali svoja sredstva ravno za ta sistem. Zadružna gradnja Zadružna gradnja se je razvijala samo na področju Ljubljane. Gradila sta se dva zadružna bloka, od katerih je eden dograjen, drugi pa je v III. gradbeni fazi, in 217 vrstnih hiš, od katerih je 65 objektov vse! jenih. Dejstvo, da se državljani v vse večjem številu vključujejo v stanovanjske zadruge, nam jasno kaže, kakšen velik družbeni problem predstavlja potreba po stanovanjskem prostoru. V Ljubljani je danes že 256 stanovanj, ki jih grade zadružniki, bodisi v vrstnem ali bločnem sistema. Ta številka pa pove še veliko več, če upoštevamo socialno strukturo zadružnikov. Večina teli graditeljev so delavci in uslužbenci brez primernih stanovanj. Za gradnjo lastnega doma so se odločili kl jub težkim pogojem in so se mnogi od njih zadolžili ne samo za 75°/o gradbenih stroškov pri kreditnem skladu, temveč tudi za višino obveznega lastnega prispevka, ki so si ga pridobili bodisi s posojili pri znancih, s prodajo gospodinjske opreme, koles itd. V želji, da si pridobijo potreben stanovanjski prostor zase in za svoje družine, so se ti ljudje odločili, da bodo za dolgo vrsto let trpeli pomanjkanje, skratka v korist lastnega stanovanja so se odrekli vsemu. Mnogi od teh pa ne bi pričeli ž gradnjo, če ne bi bili prepričani, da bo družba videla njihove napore in rešila to pereče vprašanje z izravnavo nesorazmerja med visokimi gradbenimi stroški in njihovo plačilno zmogljivostjo v obliki določene družbene pomoči. Okrog reševanja tega osnovnega problema, katerega rešitev bi povzročila široko mobilizacijo drobnih individualnih sredstev, se mnogo razpravlja, piše, izdelujejo se predlogi, na posvetovanju stalne konference mest v Ljubljani so se sprejeli konkretni sklepi, toda še do danes vprašanja pravnega položaja zadrug in stimulacije za vložene napore niso rešena. V okviru pravnih in materialnih možnosti je Mestni ljudski odbor skušal vsaj deloma pomagali zadrugam. V odloku o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš (Ur. list LRS št. 15/55) se je predvidelo, da naj se zadrugam daje pomoč v obliki brezplačnih gradbenih načrtov, brezplačne priprave in opreme gradbišča, brezplačne ureditve električne, vodovodne in kanalizacijske zunanje napeljave s priključki vred. Ta odlok je javno pravni akt. ki ga je ljudski odbor sprejel, kateremu so zadružniki verjeli ter tudi zaradi tega tako široko razvili zadružno stanovanjsko gradnjo. Ko pa sc je mesto razdelilo na občine, so razen občine Šiška in Bežigrad, vse ostale občine odklonile poravnati svoje obveznosti, ki so jih po teni predpisu prevzele od Mestnega ljudskega odbora. Prevzem teh obveznosti je bil obrazložen iniciativnim odborom za formiranje komun ob priliki prevzema nalog občin od bivšega Mestnega ljudskega odbora. Tedaj je bilo tudi sprejeto načelo, da prevzemajo obveznosti, ki izvirajo iz odloka o dodatni pomoči tiste občine, na področju katerih so * zadružniki zaposleni. Tak odnos poedinih ljudskih odborov ni pravilen, ker niso upoštevali naporov, ki jih vlagajo zadružniki v reševanje stanovanjskega problema in niso znali ceniti vloge, ki jo imajo pri reševanju tega vprašanja tudi drobna individualna sredstva. Mobilizacija takih drobnih sredstev je zelo pomembna za še večji razmah stanovanjske graditve, ker predstavlja veliko majhnih vlog prav gotovo večja sredstva ko* majho število velikih vlog. Individualna gradnja Od celotnega števila objektov se gradi v razprtem sistemu 1477 hiš, kar predstavlja 81 °/o od vseh stanovanjskih objektov v gradnji. Ta odstotek nikakor ni ugoden za strukturo gradnje. Ljudski odbori bodo morali posvečati precejšnjo pozornost, da bodo usmerjali v bodoče tudi individualne graditelje v ekonomičnejše sisteme graditve. Iz podatkov je razvidno, da se gradi največ dvosobnih stanovanj (1052), v manjši meri trisobna (186) in dvosobna s kabinetom (92). Zanimiv je podatek, iz katerega je razvidno, da delavci, ki so najmočneje zastopani v tem sistemu gradnje, grade najmanjša in najskromnejša stanovanja, dočim grade nameščenci in obrtniki večja stanovanja. (Glej tabeli C in D na 234. strani) Zavod za stanovanjsko izgradnjo Za pospeševanje načrtne in ekonomske gradnje stanovanjskih hiš, zn zadovoljitev splošnih potreb prebivalstva in za utrjevanje vseh smernic in postavljenih načel, se je Svet za stanovanjske zadeve posluževal Zavoda za stanovanjsko izgradnjo. Ta Zavod je analitično, študijsko in operativno izvajal politiko stanovanjske graditve po postavljenih smernicah in načelih. Svoje študijske in analitične izsledke črva iz vsakodnevnih operativnih izkušeni, na drugi strani pa te svoje izsledke posreduje opera tl vi, ki jih s pridom uporablja. Zavod za stanovanjsko izgradnjo opravlja investitorske posle in pogodbeno prevzema za ljudske odbore, gospodarske organizacije in druge vse posle neposrednega investitorja. S tem je dana možnost, da podjetja, ki razpolagajo tudi z manjšimi sredstvi, ki jim ne dovoljujejo, da bi samostojno pričela z gradnjo, kupujejo stanovanja v blokih, ki jih gradi Zavod, v takem številu, kot jim to dopuščajo njihova sredstva. Prodajna cena je formirana na osnovi efektivnih gradbenih stroškov Zavoda, to se pravi, da Zavod s prodajo stanovanj ne ustvarja no« 4 Pregled stanovanjske izgradnje v letu 1956 po stanju 3t. XII. 1956 v okraju Ljubljana Tabela ( Občina St. objekt. Faza gradnje Število stanovanjskih enot Vseljeno v 1.1956 Nedograjeno I95b 0 I II III IV V sam. sob. gars. 1 sob. 1 sob. kab. 2 sob. 2 sob. kab. 3 sob. 3 sob. kab. 4 sob. 4 sob. kab. 5 in več sob. i sob in gars. i 8 M 2 Skupaj 239 20 22 76 24 97 — — — 6 32 65 87 35 26 — — — — — 251 — 79 — 91 socialist. 11 1 2 8 4 2 6 2 _ — 1 — — — 4 11 — 8 4 9 <0 zadružni •§ delavci 797 189 88 153 161 206 28 16 2 679 22 72 2 3 3 5 — 10 — 28 804 10 204 6 206 2 nameščenci 373 10 36 72 74 181 8 4 — 222 30 68 11 10 14 20 1 12 1 8 379 14 180 3 182 to samost obrt 117 7 19 27 23 41 8 2 1 '41 25 23 4 7 8 6 3 35 6 8 117 44 41 2 41 ■3 kmetje 92 2 14 19 27 30 2 1 — 63 4 14 5 6 — — — — — 2 93 — 30 1 30 2 gospodinje 52 5 2 11 10 24 4 4 1 27 2 5 4 7 1 1 — 2 — 4 52 2 24 3 24 1 prosti poki. 17 1 1 4 4. .7 3 1 — 12 2 2 — — — — — 3 — 3 17 3 7 1 7 S ostali 18 2 2 3 2 9 — — — 8 7 2 2 — — — 2 — — — 19 2 9 — 10 Skupaj 1477 216 163 289 303 506 57 30 4 1058 92 186 30 33 26 33 6 62 7 57 1492 75 503 19 509 Bločna 87 3 10 10 10 54 261 116 51 825 151 222 39 4 2 10 6 32 22 261 1420 59 48 120 566 a Vrstna 239 20 22 76 24 97 — — — 6 32 65 87 35 26 — — — — — 251 — 79 — 91 3 X Indlvidual. 1477 216 163 289 303 506 57 30 4 1058 92 185 30 33 26 33 6 62 7 57 1492 75 603 19 509 Skupaj 1803 239 195 375 337 657 318 146 55 1889 275 473 156 72 54 43 11 94 29 318 3163 134 630 139 1166 20 benegn dobička. S tem se doseže, se sredstva, ki so dana 'Zavodu, hitro in racionalno obračajo, gradijo pa se taka stanovanja, ki ustrezajo dejanskemu ekonomskemu stanju družbe. Komunalne naprave v novozgrajenih stanovanjskiii naseljih pa se skušajo urejati vzporedno z novimi stanovanjskimi hišami. V stremljenju za pocenitev gradnje je Zavod izdelal točna navodila za vse lokalne nadzorne organe glede njihovih nalog in dela pri nadzorstvu in obračunavanju. Vsa dela sc točno obračunavajo, pri poostritvi nadzorstvo pa sc je vsaj delno izlmljšnla kvaliteto del. Samo 8, prehodom na oddajo del z licitacijami je Zavod dosegel v letu 19% Pocenitev objektov za ca. 123 milijonov dinarjev, kar predstavlja znižanje gradbenih stroškov v povprečju za 14,89 V«. , Zavod je v letošnjem letu gradil ■n nadzoroval 33 objektov s preko >000 stanovanji. V cilju tesnejše povezave gradbene operative z industrijo, ki v končni fazi pomeni pocenitev in dvig kvalitete, se je v Zavodu ustanovila tudi gradbena služba z nalogo utrditi vez med proizvajalci gradbenega materiala in opreme, Projektanti in investitorji. Ta po-Veznvn se kaže vedno bolj nujna. Posebno v času, ko prihaja stanovanjska gradnja iz domene obrtništvu na področje polindustrije in Industrije. V letu 1956 so se zbirale 'zkušnje in utrdil sistem znanstveno Proučevalnega dela ter postopki pri Ovajanju tipizacije in standardizacije. Tej službi so zadane zlasti sledeče naloge: uvajanje lahkih betonov, izdelovanje gradbenih elementov iz lurgi pepela, proučevanje možnosti uvajanja novih podov in ‘•akov v stanovanjih, proučevanje 'n tipizacija sanitarne in kuhinjske opreme, tipizacija vrat, stopnic, °kovja itd. Pri utrjevanju racionalnega in ekonomičnega načina gradnje je Zavod za stanovanjsko izgradnjo miigra! pomembno vlogo zlasti na Področju mesta Ljubljane. Zaradi hitrejše izvedbe deL jci so bila pojavljena pred Za vini, je bila ta Organizacija v mnogih primerih pri-8|ljena, da je opravljala naloge, ki spadajo izključno v pristojnost upravnih organov. Zato je pri da-hjSnji upravni razdelitvi mesta na °bčim- potrebno nekoliko bolj jasno ^Predeliti naloge, ki so jih dolžne •pršiti občine in naloge, ki naj bi l>h opravljal za občinske ljudske dhore in okraj Zavod zn stanovanjsko izgradnjo. To vprašanje zn-/tovn osvetlitve predvsem zato, da razčistijo pojmi o vlogi močne 11 strokovno usposobljene organi-ac'je, ki naj vlaga vse svoje spolnosti za kvalitativen in kvnli-eton razvoj stanovanjske izgradnje, h ^osomezni tovariši na občinah ^o vamreč v preteklem letu nekatera ! jjošanja, ki se tičeio stanovanjske ; jjtoditve. obravnavali preveč lokn-j*hfno, in to morda celo iz bojazni. ta jim Zavod zn stanovanjsko iz-Jjtodnjo jemlje del njihove pristoi-vr>s>'. drugi so pa nasprotno zašli z drugo skrajnost, češ dn je naloga vvoda v tem, da vrši vse naloge. Jih zahtevo stanovanjska izgrnd-Ja' in so skušali prenesti na Zavod e svoje dolžnosti. bi sc pri izvajanju in ures-jB'evanju postavljenih nalog ta ne-''0v’Os? odstranilo, je Svet za sta-Mi ,.'!njRkc zadeve predlagal pri svetu, noj se točno dolo-sl; naloge, ki so jih občinski Ijud-kj 0,]hori dolžni izvršiti, in naloge, °aJ jih opravlja Zavod za stano- vanjsko izgradnjo oziroma drugi Investitorji. Občinski ljudski odbori s svojimi organi naj izvršujejo predvsem sledeče naloge: razčiščujejo naj z urbanističnimi organi nerešene probleme in skrbijo za rešitev o zazidljivosti zemljišč, urejajo lastninske odnose na teh zemljiščih z vsemi potrebnimi formalnostmi ter vprašanje materialne odškodnine. Občinski ljudski odbori so tudi dolžni odstraniti morebitne preživele in provizorične objekte na parcelah, ki so predvidene za zazidavo, izdelati idejne in glavne projekte za komunalno ureditev in zgraditi nujne komunalne naprave praviloma že pred pričetkom same gradnje, oziroma vsaj do dograditve objekta. V onih primerih, kjer v objektih ne bodo predvidena samo stanovanja, temveč tudi obrtni in drugi prostori, naj občine določijo okvirni program za te prostore. Ko občina razčisti vse te probleme, je pravilno, da odda do te faze obdelan elaborat Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, kolikor se poveri njemu vloga investitorja. Ta prevzame izdelavo dokončnega programa, priskrbi idejne programske skice, investicijski program, glavni projekt ter vse formalne odobritve, odda in nadzira gradnjo, objekt obračuna in ga izroči svojemu namenu. Taka delitev je potrebna zato, da občina obdrži in vodi vse upravne naloge in vse komunalne zadeve, ki spadajo izključno v pristojnost upravnih organov. Za izvrševanje ostalih nalog, ki so bile že prej naštete, pa je pravilno, da jih vrši taka organizacija, ki je za to strokovno uposobljena in v kateri so vključeni specializirani strokovni kadri, ki se z vsakokratnim delom še nadalje usposabljajo. Taka organizacija, ki se bnvi izključno z reševanjem in vodenjem stanovanjske graditve, postaja viden družben faktor za utrjevanje organizacije. Studi ia in priprav nadzora nad gradn jo. Upoštevati moramo tudi, da stanovanjska izgradnja zlasti v industrijskih centrih in Ljubljani posebej predstavlja količinsko tako pomemben faktor, dn lahko vpliva na hitrejšo in kvalitetnejšo rast proizvodnje gradbenega materiala in opreme, kolikor jo vodi dobra strokovna organizacija. Taka organizacija je sposobna na podlagi kapacitet gradbene operative in obrtništva pravočasno pripraviti potrebno tehnično dokumentacijo, gradnjo samo na organizirati preko vsega leta. tako dn bo zadostno število objektov v posameznih gradbenih fazah in bo tako možno popolnoma izkoristiti gradbene in obrtniške kapacitete enakomerno preko vsega leta. S takim načinom dela se odpravljajo ozka grla pri gradnjah. Na ta način se poveča tudi obseg mehanizacije, ker se njena uporaba in obračunavanje amortizacije porazdeli no vse leto. Delo Sveta zn stanovanjske zadeve Zn študijske in analitske potrebe Stalne konference mest je Svet zn stanovanjske zadeve preko svojih komisij v letu 4956 pripravil in izdelal anketo o stanovanjskem zadružništvu na področju ljubljanskega okrnin, izdelal študije o vprašanjih družbenega upravljanja stanovanjskih hiš v FLRJ, o finansiranju stanovanjske izgradnje, nadalje so sc izdelale kritične pripombe k zakonom iz področja stanovanjc zakonodaje (zakon o stanovanjskih zadrugah, zakon o etažni lastnini, o finansiranju stanovanjske izgradnje, o razdeljevanju stanovanj, o oddajanju poslovnih pro- storov v najem, o gradbenih podjetjih za stanovanjsko izgradnjo). Pripravila se je tudi obširna študija pripomb in predlogov in dopolnitev k referatu o principih za stanovanjsko graditev, izdelan je bil predlog statuta stanovanjske komunalne skupnosti z obrazložitvijo. Vse navedene študije in osnutki so bili razposlani okrajnim in republiškim forumom LRS in Stalni konferenci mest. Vsi predlogi in pripombe, ki jih je izdelal Svet za stanovanjske zadeve po svojih komisijah, so bili kritično obravnavani tudi v zveznem merilu in ugodno ocenjeni. Nekatera načela in principi, ki jih je postavil in predlagal Svet, pa so že našla svoj odraz v zveznem družbenem planu zn leto 1957. Pri vsem svojem obširnem in težkem delu. kot je to reševanje sta novunjsko komunalnega problema, pa Svet zn stanovanjske zadeve ni našel popolne opore v tisku, ki naj bi javnost seznanjal in obveščal o kompleksnosti pojavov in problemov, ki jih to vprašanje vsebuje. Svet za stanovanjske zadeve je stremel zn tem. da sc najširšemu krogu ljudi približa ta problematika v celoti z vsemi težavami, da jo bodo spoznali, razumeli in jo skušali reševati v okviru socialistične zveze, zborov volivcev itd. Dnevno časopisje pa ni razumelo te želje Sveta in je prikazovalo reševanje stanovanjskega problema v veiSini primerov površno in objavljalo podatke, ki so bili le del problema, tako da je bila celota tega vprašanja zameglena. Pisci posameznih člankov, ki so obravnavali stanovanjsko vprašanje, so v večini primerov prikazovali samo površinske rezultate. Zato niso bili redki primeri, da so se objavljali podatki, ki ne samo da niso ustrezali dejanskemu stanju, temveč so celotni problem prikazali v napačni luči. Na ta način se je na podlagi takega neodgovornega pisanja, ki je izviralo iz netočnega obveščanja javnosti, ustvarjalo javno mnenje, ki ni poznalo in znalo oceniti kritično vseh problemov, ki jih zajema kompleksno reševanje stanovnnjsko-komunalne graditve. Prav tako pa tudi odborniki bodisi okraja ali občin niso dovolj proučevali celote teh problemov in zaradi tega niso znali izkoriščati obsežnega in bogatega materiala, ki ga nudi problematika stnnovnnisko-komunnlne graditve, kai šele. da bi ta vprašan in obravnavali na občinskem ljudskem odboru ali na zborih volivcev. Za vse leto 1956 ne poznamo nobenega primera, da bi zbor volivcev razpravljal o stanovanjskem vprašanju in gn obravnaval kot zbir problemov. Nikakor se ne sme dopustiti, dn volivci ne bi bili pravilno seznanjeni z ogromnimi napori, ki jih danes družba vlaga v izgradnjo zdravega stanovanjskega prostora. Dn bi vse te napake in nedostnt-ke odpravili, si je Svet zn stanovanjske zadevo OLG zadal nalogo, da bo v tekočem letu v še večji meri posredoval zlasti zunanjim občinam svoje izkušnje in jim nudil čim večjo pomoč. Prav gotovo pa je, da pričakuje Svet tudi od tisku in ljudskih odbornikov vsestransko podporo. Smernice in perspektive gradnje za leto 1957 Da se bo stanovanjska graditev v letu 1957 in dalje razvijala v vse večjem obsegu in da sc bodo upoštevala načelo, prikazana v tem poročilu, je Svet za stanovanjske za- devc izdelal predlog plana za stanovanjsko graditev v Ljubljani. Iz tega plana je razvidno, kako se stanovanjska graditev mora količinsko razvijati v skladu s predvidenim dotokom in pravočasnim trošenjem finančnih sredstev. Načelno predvideva predlog plana gradnjo povsod tam. kjer je možno rešiti komunalne probleme z najmanjšimi stroški. V primeru, da predvideni plan ne bo stekel po začrtani poti na predvidenih zazidalnih površinah, se bodo morali že pripravljeni elaborati uporabiti na tistih zazidalnih področjih, na katerih bo možno takoj pričeti z gradnjo. Predlog plana je bil predložen v razpravo Mestnemu svetu, ki ga je v celoti odobril. Svet za stanovanjske zadeve priporoča vsem ljudskim odborom na področju okraja, da si sestavijo podobne plane za stanovanjsko graditev in upoštevajo pri sestavi plana smernice in načela. ki so zajeto v tem poročilu. Izvleček zaključkov in smernic za razvoj stanovanjske graditve 1. Za mesto Ljubljana naj Mestni svet vsake tri' mesece na svoji seji pregleda, kako se razvijajo priprave za gradnjo in kako potekajo gradnje po odobrenem planu. Enako naj po potrebi storijo tudi organi, ki so odgovorni za stanovanjsko graditev v zunanjih občinah. 2. Pri razdeljevanju kreditnih sredstev se je treba ravnati po načelu, da dobijo sredstva le tisti koristniki. ki pristanejo na pogoje racionalne gradnje. 3. Upravni odbori kreditnih skladov skrbe za izkoriščanje vseh možnosti za finančno povečanje fonda stanovanjske izgradnje in so dolžni dati kredite vsem kreditno sposobnim prosilcem, ne spuščajo pa naj se v urbanistična vprašanja, kje in kaj sc bo zidalo, ker o teh vprašanjih odloča za področje mesta Ljubljana Mestni svet, za ostale občinske ljudske odbore pa pristojni organi zn stanovanjsko komunalno graditev. 4. Zazidati je treba tiste površine. kjer so urbanistične osnove razčiščene, ne pa takih površin, kjer v času gradenj ni možno z najmanjšimi sredstvi zgraditi komunalnih naprav, kot so kanalizacija in podobno. 5. Urbanistični organi so dolžni najkasneje do junija tega leta pripraviti konkretne urbanistične rešitve za gradnjo stanovanj v letu 1958, 1959 in 1960. da bi se kvaliteta priprav za izdelavo programov in načrtov zboljšala. 6. Gospodarske organizacije in proračunske ustanove morajo skrbeti za gradnjo stanovanj zn svoje delavce in uslužbence. Proračunske ustanove na j se potrudi jo, da s šted-njo dobijo potrebna finančna sredstva. ki naj jih vnesejo v proračun. Treba je postaviti načelo, da skrbi vsaka gospodarska organizacija in ustanova soma zn stanovanja svojih delavcev in uslužbencev, občinski ljudski odbori pa naj zagotove potrebna denarna sredstvn za zgraditev določenega števila stnnovnni za tiste ljudi, ki niso nikjer v delovnem razmerju, kot n. pr. invalidi, upokolenci itd. 7. Gospodarskim organizneimm in ustanovam je treba priznati izključno razpolagalno pravico v novozgrajenih stanovanjih, ki so jih te organizacije gradile iz svoiih sredstev ter enkratno razpolagalno pravico s tistimi stanovnnii. ki so jih izpraznili niihovi uslužbenci, razen v primerih, kjer to ne posega v zakonite pravice državljanov (pravo- močne odpovedi, pravica izbiranja enega izmed prvih desctili upravičenih pričakovalcev v smislu čl. 17 Uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj). Na ta način bo podana stimulacija za mobilizacijo sredstev teh organizacij za zidanje stanovanjskih stavb. Delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice naj pod vzamejo ukrepe, da se bodo stanovanja tudi pravilno razdeljevala. 8. Občinski ljudski odbori naj upoštevajo določila odloka o dodatni pomoči pri zidanju stanovanjskih hiš (Ur. list LRS št. 13/55), ki go je sprejel bivši Mestni ljudski odb.or in v katerem je predvideno, da se da pomoč zadrugam v obliki brezplačnih gradbenih načrtov, brezplačne priprave in opreme gradbišč, brezplačne ureditve električne, vodovodne in kanalizacijske zunanje napeljave s priključki vred. Obveznosti. ki izvirajo iz tega odloka, so prevzele tiste občine, na katerih območju so zadružniki zaposleni. 9. Opredelijo naj se naloge, ki so jih dolžni izvršiti občinski ljudski' odbori, in naloge, ki noj jih opravi v Ljubljani Zavod za stanovanjsko izgradnjo. Občinski ljudski odbori naj iz-vrše predvsem sledeče naloge: — Razčiščujejo naj z urbanističnimi organi nerešene probleme in skrbe za rešitev glede zazidljivosti zemljišč. — Urejajo nuj lastninske odnose na teh zemljiščih z vsemi potrebnimi formalnostmi in vprašanje materialne odškodnine. — Odstranjujejo naj morebitne preživele in provizorične objekte na parcelah, ki so predvidene za zazidavo. — Izdelajo naj idejne in glavne projekte za komunalno graditev. — Zgradijo naj nujne komunalne naprave praviloma že pred pričetkom same gradnje stanovanjske zgradbe, oziroma vsaj pred dograditvijo objekta. Ko občinski ljudski odbori razčistijo vse te probleme, oddajo izdelani elaborat Zavodu za stanovanjsko izgradnjo, kolikor se poveri njemu vloga investitorja. Zavod za stanovanjsko izgradnjo prevzame izdelavo dokončnega programa, priskrbi idejne programske skice, investicijski program, glavni projekt, odda in nadzira gradnjo, obračuna objekt in ga izroči koristnikom. 10. Tam, kjer se zamen jujejo dotrajani stanovanjski objekti z novimi, se smejo rušiti stari objekti le, če število odstranjenih stanovanj ne presega 7,/o novozgrajenih. Na-doknadenje porušenega stanovanjskega fonda v vrednostnih in koli- činskih izrazih gre v teh primerih v breme novozgrajenih stanovanj. Kjer zahteva rušenje rekonstrukcija cestnega omrežja ali novi gospodarski oziroma družbeni objekti, se lahko ruši tudi večji odstotek stanovanj, če je investitor, ki zahteva rekonstrukcijo gospodarskega ali družbenega objekta predhodno zagotovil potrebna finančna sredstva za količinsko nadomestitev porušenih stanovanj. Pred pričetkom rušenja oziroma rekonstrukcije pa mora investitor preseliti vse prebivalce, ki bodo zaradi rekonstrukcije prizadeti. Objava javne dražbe Tajništvo za finance Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana bo v torek, dne 2. julija 1957, razprodalo na javni dražbi razne najdene predmete, in sicer: kolesa, uekompletno razstavljeno motorno kolo, aktovke, dežnike, ročne ure itd., katerih lastnike ni bilo možno ugotoviti in so postali last Splošnega ljudskega premoženja. Javna družba bo na dvorišču rna-gistratnega poslopja s pričetkom ob 8.30. Ljubljana, 24. junija 1957. Tajništvo za finance OLO Ljubljana Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA UUBUANA-BEZIGRAD 128 Na temelju 1. odstavka 12. in 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), v zvezi s 3. členom zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26/55), je občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad na 21. redni seji dne 27. maja 1957 sprejel naslednji ODLOK o stanovanjskih provizorijlh 1. člen Stanovanjski provizoriji, zgrajeni na gradbiščih za pripravljalna dela, se morajo odstraniti, ko so radbena dela na glavnem objektu ončana in je glavni objekt sposoben za uporabo. 2. člen Organizacije, katerih delavci in uslužbenci so nastanjeni v stanovanjskih provizorijlh. morajo vzdrževati stanovanjske provizorije v takem stanju, ki ustreza higienskim, sanitarnim in gradbenim zahtevam. 3. člen Stanovanjski provizoriji so samski domovi, v katerih smejo bivati samo delavci in uslužbenci, ki so zaposleni pri tem podjetju. Stanovanjske provizorije je treba ločiti na provizorije za moške in provizorije za ženske. Družine se v stanovanjske provizorije ne smejo vseljevati. 4. člen Organizacija mora določiti za vsak provizorij osebo, ki bo skrbela za red in mir v provizoriju po določilih hišnega reda in tega odloka. Za te provizorije velja splošni hišni red, katerega je izdal ObLO Ljub- ljana-Bežigrad na 10. redni seji dne 17. maja 1956 in kateri je bil objavljen v »Glasniku« Št. 46/56. Dopolnitve hišnega reda lahko izda po potrebi organizacija sama. 5. člen Organizacija, ki ima stanovanjske provizorije, mora voditi pismen razvid oseb, ki so nastanjene v stanovanjskem provizoriju, s sledečimi podatki: 1. priimek in ime stanovalca; 2. dan, mesec In leto rojstva ter kraj rojstva; 3. ime očeta in matere z dekliškim priimkom; 4. ali je oženjen, ali samski, ali vdovec In koliko otrok ima; 5. serijsko in- registrsko Številko osebne izkaznice z navedbo urada, ki jo je izdal; 6. datum priselitve in odselitve; 7. označbo sobe in ležišče; 8. delo, ki ga priseljenec opravlja pri podjetju; 9. delovno mesto, na katerem dela. 6. člen Organizacija mora vsakega stanovalca prijaviti po predpisih o prijavljanju in odjavljanju prebivalstva. 7. člen Organizacije morajo že obstoječe stanovanjske provizorije, ki stoje izven območja gradbišča in ne služijo gradnji konkretnega objekta, odstraniti. Rok odstranitve določi Svet za komunalne zadeve v sporazumu s stanovanjsko upravo in organizacijo, tako da organizacija ugotovi najkrajši možni rok odstranitve provizorija, nakar izda oddelek za komunalne zadeve upravno odločbo, do kdaj morajo biti provizoriji odstranjeni. Dokler se ti stanovanjski provizoriji ne odstranijo, veljajo tudi zanje predpisi 2., 3., 4., 5. in 6. člena tega odloka. 8. člen Ce uslužbenec podjetja, ki je za to določen, sprejme v provizorij družino, ali nastani v moškem provizoriju ženske osebe, ali v ženskem provizoriju moške osebe, dalje uslužbenec, ki je dolžan poskrbeti za postavitev osebe za vzdrževanje reda in miru v provizoriju po 4. čl. odloka, potem uslužbenec, ki je dolžan skrbeti za prijavljanje in odjavljanje stanovalcev v provizoriju po predpisih o prijavljanju in odjavljanju, pa teh dolžnosti ne vrši ali jih ne vrši pravilno in pravočasno, se kaznuje z denarno kaznijo 500 do 3000 dinarjev. Oseba, ki ji je poverjena skrb za red in mir v provizoriju, pa dovoli, da se vselijo ali prenočujejo v moškem provizoriju ženske osebe ali v ženskem provizoriju moške osebe, ali ki zanemari svojo službo, tako da stanovalci provizorijev ali njihovi obiskovalci kršijo predpise hišnega reda, potem ako dopusti svojevoljno vselitev v provizoriju ali prenočevanji' osebam, ki nimajo nakazila za vselitev ali prenočevanje od organizacije, ali ako svojevoljno vselitve ali prenočevanju ne more preprečiti, pa je ne prijavi neposredno po predpisih nišnega reda, se kaznuje z denarno kaznijo od tOO do 3001) dinarjev. Osebo, ki je dolžna voditi nismen razvid po 5. členu tega odloka, pa ga ne vodi. ali pa ga vodi pomanjkljivo, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 2000 dinarjev, 9. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OT.O Ljubljana. Ljubljana, 27. maja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Drohež 1. r. OBČINA LOGATEC 129. Na podlagi I. in 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Te- meljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ 19/37), XXII. poglavje 1. in 2. točke zveznega družbenega plana za leto 1957 (Uradni list FLRJ st. 54/56), XVIII. poglavju družbenega planu Ljudsko republike Slovenije (Ur. list LRS št. 3/57) in 24. Čl-Statuta občine Logatec je občinsk; ljudski odbor Logatec na svoji 14. redni seji dne 8. junija 19” , sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke <•<* kmetijstva, samostojnih poklicev l® od premoženj za leto 1957 1. člen Na območju občine Logatec se pobira v letu t957 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Občinska doklada po tem odloka ie proračunski dohodek občine ** kritje komunalnih, gospodarskih zdravstvenih, socialnih, k u 1 rn i b-prosvetnih in drugih potreb, predvidenih za leto 1957. 3. člen Osnova za občinsko doklado dohodkov od kmetijstva tvori z* leto 1957 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa ae , odmeri po enotni stopnji 10°/». 4. člen Zavezanci dohodnine od sam0" stojnih poklicov in premoženj, ■*' vzemši zavezance za davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela plačujejo občinsko doklado P® davčni osnovi, ki je podlaga za od' mero dohodnine od samostojnih p®' klicev in premoženj. Občinska doklada se odmeri P° sledečih stopnjah: a) zavezancem obrtnikom, ki pretežno ukvarjajo z iislužnostnin*1 opravili zasebnikom 3“/o; b) vsem ostalim zavezancem sfl' mostojnih poklicev in zavezance*® od premoženj 8*/o. 5. člen Občinska doklada se odmerja 'n plačuje v gotovini istočasno in "" isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina. 6. člen . . Uredba o dohodnini (Ur. 1. Fj-R' St. 18/56) z vsemi spremembami 1 dopolnitvami, odlok o stopnjah d?j hodnine za leto 1957 (Ur. list Fl-1'1 št. 13/57) ter uredba o prisilni javi davkov in drugih nroračiinsk1 dohodkov se uporabljajo tudi * odmero in pobiranje občinske doklade. 7 člen Davčne olajšave, ki so doloČ*'®® za dohodnino, veljajo tudi za 0 činsko doklado. 8. člen Ta odlok začne veljati z objave v »Glasniku«, uradnem v°' niku OLO Ljubljana, Logatec. t7. junija 1937. Predsednik Občinskega ljudskega o d m* Anton Petkovšek L r- Vsebina Poročila Svetu za »tnnovanjuk® 7. It It'to 19%. Obiuvtt o javni dražbi. ...h 12R Odlok o stanovanjskih provizorij* čine I.jtild jima-Bežigrad. ikf ^t 129 Odlok o občinski dokladi na <*<>'“>