Leto XXII., št« 8. Ljubljana, petek io. januarja mi Zena t Din Upravnistvo. Ljubljana, tinafljeva 6 — releton Ste*. 3122, 3123, 3121, 3120. 3126. Lnserat.ni oddelek: Ljubljana, Selen* burgovs tli. — Iel 3492 In 3392. Fouiuzmca Maribor: OrajslO trg ŠL 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon St. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-liana §t 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Marioor, Grajski trg St i. telefon št 2455. Celje, Strossmaverjeva ulica štev 1, telefon št 65 Rokopisi se oe vračajo Politični barometer Daljnega vzhoda Zadnji dan preteklega leta je potekla začasna pogodba med Rusijo in Japonsko, ki je urejala japonsko ribolovstvo v ruskih vodah na Daljnem vzhodu. Že nekaj dni se ponavljajo vesti, prihajajoče bodisi iz Moskve kakor iz Tokia, ki napovedujejo podaljšanje dosedanje pogodbe, odnosno sklenitev novega dogovora, vendar ni še konkretnih poročil o tem. Med obema državama je zavladalo sedaj izvenpogodbeno stanje. Za sedaj niso s tem dejstvom združene rikake znatnejše težave, zakaj ribolov se začenja ob vzhodno sibirski obali šele na spomlad. Pogodba potem takem dotlej ni aktualna, pa zato ni pričakovati nestrpnosti v napovedih. Toda kljub tem na splošno pomirljivim dejstvom je res. da je prav z riba rsko pogodbo bilo vedno združenih jako mnogo neprilik med obema državama Mogli bi reči še več: stanje ri-barskih pogodbenih odnosov ali pogajanj med obema državama ie pomenilo vselej nekak barometer za splošno razmerje med niima. Kadar so bile razmere med niima napete, je stala fudi ribarska pogodba na slabih nogah in so si morali d'plomati silno prizadevati da so io spravili v red V sedaniem mednarodnem položaju bi se moglo zgoditi, da bi čez noč jele spet prihajati alarmantne vesti ki bi pripovedovale o novih težavah v pogledu ureditve ribolovskih odnošajev. Kritična vsebina pogodbe o ribištvu je namreč v tem. da imaio japonski ri-b'či pravico izvrševati ribolov v moriu. k1' obliva trko ruski del Sahalma ka-kcr tudi obrežie vzhodne Sibirije Ri-barienie iaponsk'h ribičev v ruskih vo-d"h ie bilo seveda v Moskvi že od nek-dai i?ko nes^mpatično. Toda Rusi so morali pristati na to japonsko želio v dobi. ko ie bil položaj države na Daljnem vzhodu še zelo slab. Kolikor bolj pa se ie zadnia leta iačala sovjetska poz;eiia na Dalinem vzhodu, toliko bolj se ie kazal ruski odpor in že ponovno se je zgodilo, da ie nastalo neurejeno stanie ko je pogodbi veljavnost potekla. Glavni sovjetski razlog zoper japonske zahteve ie bil v sumnji, da se za ianonskimi ribiči skriva vohunstvo. V Moskvi so trdili, da imajo podatke o sumljivih osebnostih med ribiči, da so japonski oficirji, preoblečeni v preproste ribiče pomešani med posadke sk romnih nbiških ladij. Ti možje so se seveda mnogo manj brigali za uspeva-nie ribolova nego za naravo obale, za globinske in druge razmere v obrežnih del'h morja. Bili so poslani na delo, da pregledajo ona malo znana obrežna področja, v katerih bi se v primeru vojnega konflikta odigravali jako važni dogodki, ki bi v njih za uporabo modernega orožja podrobno poznavanje ozemlja pomenilo silno važno okolnost. To so bili seveda sovjetski očitki, ki jih v kočljivi pogodbeni situaciji ni bilo » mogoče na zunaj objektivno razčistiti. Ruska politika je šla za tem. da pride stvari v okom na najbolj preprost način: da kratkomalo ne dovoli Japoncem pogodbe v starem obsegu. In tako se ie res zgodilo, da so se pred dvema letoma, ko je pogodba potekla, pogajanja med obema delegacijama vlekla izredno dolgo in nikakor niso mogla dovesti do soglasja. Rusi so vztrajno odklanjali sprejetje dotedanjega stanja kot osnovo za bodočo pogodbo. Nasprotno pa je bilo za Japonce silno važno, da zaščitijo svoje ribiče. Na Japonskem pomeni ribolov silno važno panogo narodnega gospodarstva in riba predstavlja izredno važen in obsežen del narodne prehrane. Za Japonce bi se reklo, da jim vendarle bolj kaže odnehati od vojaškega izrabljanja ribolova kakor pa odreči se dejanskim koristim. ki jih zanje ima. V tem smislu so končno morali pristati na kompromis ter popustiti. Nova pogodba je sicer še dopuščala japonskim ribičem ribarjenje v rusk;h vodah, toda nekaterim morskim področjem so se japonski ribiči morali odreči pač tistim, ki so jih Rusi smatrali za najbolj kočljive predele obrežnega morja. Bilo je to v dobi ko se ie sovietska moč v vzhodni Aziji že krepko utrdila in so morali v Tokiu računati z novim razmerjem sil. Od+lei se ie stanje še nadalje spre-nvnialo Nihče na svetu ne smatra japonske pozicije za zelo močno, saj io kompromitira nedovršena vojna na Kitajskem. a še posebej ii dela neprilike napeto razmerje do Amerike. Obenem se je ta čas ruski položaj na Daljnem vzhodu še boli oiačil. V takih pogojih je ob zaključku leta potekla ribiška pogodba. ki ie bila provizorično podaljšana za dobo lanskega leta Sedai se bo ob vprašanju nove pogodbe ali podaljšanju dosedsnie znova pokazalo, kako kaže politični barometer v vzhodni Aziji. Ob pril'"ki priznania Vangčingveieve vlade so Japonci naglas;1i potrebo borbe zop^r kommterno. V Tokiu so obenem zagotovili, da s t^m pogodba ni nar>°riena zoper sovjetsko vlado kar so Rusi vzeli na znance s pripombo da se tudi z m"hove s+^ni prav nič ne omenja razmerje do Kitajske, ali z dru- Angleške operacije v Ubili Angleži se pripravljajo za odločilni napad na trdnjavo Tobruk, obenem pa prodirajo zapadno od nje in so zasedli 64 km oddaljeno letališče Gazala Kairo, 9. jan. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Libija: Medtem ko se priprave za ob-kolitev Tobruka nadaljujejo, operirajo naše mehanizirane edinice sedaj zapadno od mesta. Sudan: Kot rezultat aktivnosti naših izvidnic je sovražnik na meji Sudana izpraznil neko svojo postojanko severovzhodno od Kasale ter so to postojanko zasedle naše čete. Abesinija: Abesinski patrioti, vzpodbujeni od angleškega letalstva, so prisilili italijanske čete. da so izpraznile postojanko Guba v Abesiniji. Abesinski patrioti sedaj zasledujejo umikajočo se italijansko posadko. (Guba leži 80 km od sudanske meje v Abesiniji). Kenija: Ničesar važnega poročati. Kairo, 9 jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Bombniki vojnega letalstva so včeraj nadaljevali z intenzivnimi napadi na italijanska letališč? in vzletišča v Libiji Bombardirana so bila letališča Gazala, Martuba Mini in Benina. Močni napadi so bili izvedeni tudi na Tobruk in Bengazi. V Tobruku so bile bombardirane obrambne naprave in drugi vojaški objekti. V Bengaziju je bilo štiri ali pet sovražnih ladij direktno zadetih od bomb. V skladiščih je nastalo več požarov. V Martubi so angleški bombniki v nizkem poletu obstreljevali sovražna letala 11 sovražnih bombnikov tipa Savoja 79 je bilo zažganih, več pa poškodovanih. V Ga zali sta bili napadeni dve leta?! tipa Sa-voia 79. Eno je bilo uničeno, eno pa težje poškodovano, tako da je neuporabno. V Benini je bilo bombardiranih na letališču okoli 100 letal. V teku močnega napada je bilo več letal uničenih in več poškodovanih. V Miniju je bilo poškodovanih 7 bombnikov tipa Savoia 79. V teku uspešnih izvidniških poletov s<-naša letala napadla sovražne konvoje ob libijski obali ter povzročila na njih znatno škodo. V noči na torek so angleški bombniki napadli tudi Massauo v Eritreji. Bombardirana sta bila električna centrala in podmorniško oporišče, kjer so nastali požari. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh poletov. SSa letališču v Gazali uničenih 35 letal Kairo, 9. jan. s. (Reuter). Sedaj je ugotovljeno, kolikšno škodo so povzročili angleški letalski napadi na Bardio. Skoro vse italijanske utrjene postojanke so bile razdejane. Pri napadih angleška letala niso naletela skoro na noben odpor italijanskih letal. Edino v nedeljo, tik pred padcem Bardie, so stopila v akcijo italijanska letala. Ob tej priliki so Angleži sestrelili 19 italijanskih letal, sami pa so izgubili 1 bombnik in 1 lovsko letalo. Zadnje čase so angleški bombniki uničili tudi večje število sovraž !h letal na letališčih. Poleg 40 letal, ki so jih našli uničena na letališču El Aden, je sedaj ugotovljeno, da je bilo tudi na letališču Gazala v strmoglavnem poletu uničenih 35 sovražnih letal. Kairo, 9. jan. s. (Ass. Press.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so izvidnice angleške kopne vojske prodrle do italijanskega letališča Gazale, ki leži 64 km zapadno od Tobruka. Angleži so letališče zasedli. Italijansko poročilo Rim, 9. jan. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo naslednje 216. službeno vojno poročilo: V Cirenajki ni bilo na kopnem nikakih posebnih dogodkov Formacije naših lovcev in napadalnih letal so bombardirale skupine sovražnih motoriziranih sil. Več oklopnih avtomobilov je bilo uničenih. Pri sovražnih letalskih napadih na Bengazi in Tripolis je bila povzročena le neznatna materialna škoda. 3 civilisti so bili v Tri-polisu ubiti. V vzhodni Afriki ni bilo nikakih posebnih dogodkov Sovražna letala so napadla nekaj naših oporišč v Eritreji in Somaliji, ne da bi povzročila kako škodo. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. V noči med 8. in 9. januarjem so sovražna letala v več valovih napadla Nea- gimi besedami, da bodo še nadalje podpirali Čangkajškov režim. Te deklaracije seveda niso prinesle prisrčnosti v odnošaje med obema državama. Nasprotno, dasi se na zunaj ni zgodilo nič hudega, so odtlej vendarle naglašali raznovrstni komentarji dopisnikov, da ni pričakovati sklepa nenapadalnega pakta, ki so ga poprej že dokaj zgovorno napovedovali. Zbližanje med Moskvo in Tokiom, ki se je nekaj^ časa močno napovedovalo, je obtičalo že takoj na izhodišču in ostalo je staro razmerje. V tem stadiju sovjetsko-iaponskih odnošajev smo sedaj. Usoda ribolovske-ga dogovora, odnosno pogajanj zanj bo pokazala s precejšnjo točnostjo, kakšno je dejansko razmerje sil na Daljnem vzhodu in kako kaže resnični politični barometer. pelj in Palermo. Mnogo bomb, ki so bile odvržene na Neapelj, je treščilo v morje. V luki je bila zadeta neka bolničarska ladja, v mestu pa okrog 15 poslopij, med njimi neka cerkev. 5 ljudi je bilo ubitih, okrog 30 ranjenih. V Palermu ni bilo niti večje gmotne škode niti žrtev. Neki naš rušilec pod poveljstvom poročnika Nikolaja Nicolinija je, torpediral in potopil neko sovražno podmornico. Neka naša podmornica pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Franka Tosoni-Pittonia je na Atlantskem oceanu potopila neko sovražno 3600 tonsko trgovinsko ladjo in neko pomožno ladjo. O silovitosti napadov na Bardio Kairo. 9. jan. s. (Reuter) Dva italijanska generala ki sta bila ujeta v Bardii, sta izjavila o angleških letalskih napadih na Bardio da nobena sila na svetu ne bi bila mogla kljubovati tem napadom Angleška letala so napadala s točnostjo kakor udar ci bardijske ure Italijanska generala tud pravita da so angleški bombniki bombar dirali predvsem vojaške objekte v Bardi-in da so si prizadevali, da ne uničijo mesta. (zjava avstralskega vojnega ministra Bombay, 9. jan. s. (Reuter) Avstraisk vojni minister Spender. ki se z letalom vrača iz Egipta v Avstralijo, je med potjo v Karachiju Reuterjevemu dopisniku izjavil, da smatra, da bo vojna z Italijo v 6 mescih odločena. Angleži imajo v Keniji že loo ooo vojakov New ¥ork, 9. jan. s. (Tass) United Press poroča, da so po informacijah iz Južne Afrike Angleži zbrali sedaj ob abesinski meji v Keniji že okoli 100.000 vojakov. Singapur, 9. jan. s. (Reuter) Uradno poročajo, da so prispele v Malajo nove pošiljke vojnega materiala za angleško voj- sko, in sicer predvsem lahki tovorni avtomobili in vozila za prevoz Bremovih pušk. Vsa angleška vojska v Malaji je tako oborožena, da je vsak trenutek pripravljena za akcijo. Italijanski narod zbira svoje energije Italijanska meja. 9. jan. i. (Havas.) Neuspehi ki so iih italijanske armade doživele zadnji čas v Albaniii in v Libiji, so napravili na italijansko prebivalstvo zelo močan vtis Poorei se ie v italiian~kem iavnem mneniu opazila tendenca, podce-nievati svojega nasprotnika ter ga predstavi iati kot gmoto brez do suma in brez sredstev za uspešne voiaške akciie Dei-stvo ie da Italiia v zadniih letih ni doživljala drugega kot zgoli usp-he in to vse od vcjne v Abesiniii oa do zasedbe ">ritan*kp Somaliie Po prvem preokretu voine sreče ie zaradi tega morala na 'o-oiti v Italiji nekakšna desorientacija kajti TtaVia dol<*o časa ni naštela na resnega nasprotnika Zaradi tega iavno mnenje dane? povsem drugače motri pologi kot še pred kratkim Kot posebno značilnost ie v tei zvezi omeniti oisanie oficiozne^a ita'i^a"sk^ea 'ista »Vie deH'aria«. Ta list ie objavil članek ki ie vzbudil v Italiji mnogo hru-oa V niem se namreč obtož";eio grto*e instance italiianskega iavnega živlie-^a češ da so varale italijansko liudstvo. ori-kazuioč mu sovražnika v naso-otni luč;. Danes že gledajo italiianski listi na angleškega voiaka vse drugače Naala"aio S"'cer da ga ie še zmerom mogoče Premagati toda ne brpz velikih Srtev r-> trd^> borbe Britanski imoerii se zdai predstavlja kot tvorba ki ratK^aga z zr>at-i-mi viri na tiudeh in materialu Z vseh delov sveta orihaiaio angleškemu imoe-riju oiačenja Zaradi te^a mora vsak Tali ian razumeti da ie danes bodočnost na- roda v igri in zaradi tega ie treba v to igro vreči vse. da se izvojuie zma«a. Javno mnenje, ki mu vodstvo ni prikrivalo voiaških porazov, se zdai pripravlja. da zbere vse svoje energije za obrambo imperija in tako se lahko reče. da je italiiansko liudstvo prav za prav šele zdai resnično stopilo v vojno. Dve podmornici potopljeni London, 9. jan. j. (Reuter). Admiraliteta z obžalovanjem sporoča, da se podmornica »Regulus« tako dolgo pogreša, da se mora smatrati za izgubljeno. London, 9. jan. s. (Reuter.) Agencija generala de Gaullea AFI javlja, da je bila francoska podmornica »Nabau«, ki je bila v službi generala de Gaullea, potopljena, ko ie sodelovala pri operacijah angleške vojne mornarice. Rim, 8. jan. br. (Štefani) O potopitvi angleške podmornice na Sredozemskem morju je bilo danes popoldne objavljenih nekaj podrobnosti. Italijanski rušilec, ki ie dosegel ta uspeh, je ščitil neki italijanski konvoj. Morje je bilo zelo nemirno. Včerai okrog 10. so z rušilca opazili sledove neke ladie. Pognali so se z vso naglico za njo in kmalu našli neko podmornico ki ]e plula le napol pod vodo. ker je bila očitno poškodovana. Rušilec je skušal podmornico z vso naglico dohiteti in se zagnati proti njej, da bi io preklal. Podmornica se mu je nekaj časa izmikala na ta način, da je zmerom zaplula naravno .-b "iem. Na^adnie je rušilec podmornico dohitel. In ko je bil 200 m pred njo. se ie v naglici obrnil in se pognal proti niej. Uspelo mu je podmornico poškodovati s k^unom. tako da je obstala Z rv"*ca so odvrgli nanio 4 bcmhe. Podmornica ie bila tedai napol raztrgala in se ie nr'čo1a naglo pc+ao!iati. Z rušilca so odvrni ra nio še 7 bomb. Na^adnie so veliki madeži olia pričali, da je podmornico doletela njena usoda. SILNI NAPADI NA NEMŠKO ZAPADNO OBALNO POD D a čim so se v noči na četrtek pojavljala nad Anglijo le nemška letala, pa so angleški bombniki srdito nemške pomorske baze WiUi2mshaven, Entden in zlasti B&rkmn London, 9. jan. j. (Reuter) Današnji jutrnji komunike letalskega ministrstva pravi, da že tretjo zaporedno noč sovražno letalstvo ni bilo aktivno nad angleškim ozemljem. O akcijah angleškega letalstva v pretekli noči pa ugotavlja komunike letalskega ministrstva, da so skupine angleških bombnikov v noči od srede na četrtek ponovno napadle štiri pomorske baze v državah osi kakor tudi posamezna pristanišča. V severozapadni Nemčiji so bila med drugim napadena oporišča Wilhelmsha-ven, Emden in Borkum. Angleške bombe so zanetile razsežne požare. Kakor je nadalje razvidno iz današnjega poročila italijanskega vrhovnega vojnega poveljstva, so angleška letala v več skupinah napadla Neapelj in Palermo na Siciliji. V Neaplju je bilo hudo poškodovanih 15 poslopij in neka cerkev. Navzlic temu, da je tudi v pretekli noči vladalo nad Nemčijo zelo slabo vreme, je angleškim letalom uspelo doseči Wilhelms-haven, Emden in Borkum na otoku Bor-kumu, kjer je bila njihova vztrajnost poplačana z nekoliko boljšim vremenom, tako da so angleška letala pri razmeroma dobri vidljivosti lahko vrgla bombe na razne vojaške cilje. K napadu na Borkum pripominjajo v merodajnih angleških krogih, da je bil v razdobju od junija do novembra lanskega leta Borkum večkrat izpostavljen silnemu angleškemu bombardiranju, ker je bila tamkaj baza nemškega pomorskega letalstva za polaganje mag-netičnih min. Ta baza je bila ponoči zmerom v varstvu nemških letalskih patrulj. Navzlic temu pa so angleška letala neke novembrske noči izvršila na otok silovit napad, pri čemer so povzročila veliko razdejanje. Od tedaj je užival Borkum razdobje relativnega miru in so Nemci v tem času povzročeno škodo do neke mere popravili. V Londonu sodijo, da je zadnji napad angleškega letalstva na to točko ne samo uničil končana popravila, marveč tudi povzročil škodo, ki bo ovirala nadaljnje nemške operacije s te točke. V merodajnih krogih v Londonu nagla-šajo, da so bili angleški letalski napadi na pomorska oporišča v severozapadni Nemčiji v pretekli noči največja napadalna akcija na Nemčijo od minulega petka dalje, ko je Bremen doživel svoj tretji siloviti letalski napad, in ko so bile nadalje zadete tudi mnoge druge industrijske naprave v Nemčiji. Medtem je bil le še minulo soboto ob slabem vremenu izvršen napad na Hamburg, nato pa je vreme britanske bombnike ponoči zadrževalo doma, tako da so lahko izvršili le nekaj dnevnih napadov na blokadno pristanišče Brest v zasedenem delu Francije, kakor tudi nekaj napadov na ladjevje vzdolž vse zapadne obalne črte Anglija je bila v minuli noči že v tretje zaporedoma brez letalskega napada, torej je imela mir že ves ta teden, če se odšteje nedeljski poskus nemškega letalstva, da bi ponovilo »požig« Londona iz preteklega tedna. Nemškemu letalstvu brani nočne polete slabo vreme, tako da se mora omejevati zgolj na dnevne napade posamičnih letal, ker je riziko pri pristajanju podnevi mnogo manjši. London, 9. jan. j. (Reuter* Po angleški oficielni objavi so bili o priliki zadni;h nemških letalskih napadov ra London poškodovani tudi vvestminstrska katedrala, magistrat in neki tempelj. Nemško službeno vojno psročilo Berlin, 9. jan. br (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Nemške letalske sile so bile včeraj podnevi kljub neugodnemu vremenu v akciji ter so izvedle posamič vrsto pogumnih poletov. Neko bojno letalo je kljub hudi protiletalski topniški in strojnični obrambi napadlo z zapornimi baloni zaščiteno tovarno motorjev v bližini Coventryja ter jo iz višine 100 m dvakrat zadelo v sredo. Težko bojno letalo pod vodstvom nadpo-ročnika Monsa je napadlo 480 km severno-zapadno od Donegalskega zaliva neko oboroženo okrog 10.000 tonsko trgovinsko ladjo. Ladjo sta zadeli dve težki bombi in ji pretrgali stransko steno. Parnik se je vnel in je obležal na vodi. Ob južnovzhodni angleški obali so bila nadalje učinkovito bombardirana razna taborišča čet. Sovražnik je v noči na 9. januar bombardiral severnozapadno nemško obalno področje. Sovražna letala so odvrgla vrsto zažigainih in eksplozivnih bomb na razne kraje, v katerih so bili v glavnem zadeti stanovanjski okraji. Samo v enem mestu je neka bomba povzročila neznatno škodo v neki industrijski tovarni. Med civilisti je bilo 11 mrtvih in 14 ranjenih. Pri napadu na motorno tovarno blizu Co-ventryja se je posebno odlikovala posadka bojnega letala, ki jo sestavljajo poveljnik poročnik Hoflinger, bombarder narednik-vodnik Vogelhuber, radiotelegrafist Odelga in letalski strelec narednik Herfort. Nemčija hoče izsiliti odločitev Bern, 9. jan. j. (Havas). V zvezi z Roo-seveltovo ugotovitvijo pred kongresom, da Velika Britanija nuino potrebuje ameriške pomoči, objavlja curiški list »Die Tat« nekaj svojih pripomb in sodi, da je baš ta Rooseveltova ugotovitev obrnila nase največjo pozornost držav osi. List meni, da se bo zdaj Nemčija morda odločila za na- glo odločitev na bojnem polju, da bi prehitela sodelovanje med Anglijo in Zedinieni-mi državami. Dejansko prihajajo od povsod vesti o transportih čet kakor tudi o obširnih vojaških pripravah, ki se dokončujejo v pospešenem tempu. Razen tega je značilno, da je kane si ar Hitler v svoji novoletni poslanici sam namignil na »bližnje vojaške dogodke«. Vse kaže, kakor da naj bi jugovzhod postal tista točka, kjer naj bi izbruhnil vihar. Vojaška skupnost držav osi postaja od dneva do dneva strožja realnost. Toda na drugi strani še zmerom obstoja nemška ideja, udariti angleški imperij nrav v srce, torej na samem angleškem otočju, ki se mora še zmerom smatrati kot poglavitni predmet nemške ofenzive. Vojaški sotrudnik lista »Bund« pa sodi, da bosta v bodočem razpletu vojaškega položaja na Sredozemskem morju igrali poglavitno vlogo letalstvi obeh nasprotnih taborov. Avstralci snujefo oklopno divizijo New York, 9. jan. j. (Ass. Press.) Po informacijah iz Melboumea se snuje v Avstraliji posebna avstralska oklopna divizija. Za nieno formaciio ie na razpolago več milijonov avstralskih funtov. Potrebno orožje, v prvi vrsti tanki, bodo zgrajeni v Avstraliji. Razširjenje vojaške obveznosti v Angliji London. 9. jan. j. (AFI.) Današnji »News Chronicle« objavlja informacije, da se angleška vlada bavi z vprašanjem razširienia dobe vojaške obveznosti za vse angleške državljane. V bodoče naj bi se vojaška obveznost pričela že z 18. letom in trajala do 45. leta. Kakor reč?no. pa se to vprašanje zaenkrat šele proučuje in še nista določena nova spodnia in zgornja starostna meia voiaške obveznosti. Varnostni ukrepi na Irskem Dublin, 9. jan. p. Irska vlada je glede na nevarnost napada na Irsko izdala obsežne varnostne ukrepe. Na obalah so postavljene stalne straže in razmeščene številne protiletalske baterije. Odstranjeni so vsi kažipoti in druge orientacijske naprave. Povsod naglo grade zaklonišča, pa tudi utrdbe za primer, da bi se s katerekoli strani poskušal vpad na Iirsko. Lt^abona. 9. ian i. (A°s. Press) N-wo imenovani angleški podanik pri nort -gal-ski vladi sir Ro-iald Campbell ie danes izročil predsedniku porfugal"ke re^ub ike. i generalu Carmoni. akred tivna o sma. i Sprejemni avdienci ie prisostvoval tudi • predsednik portugalske vlade Salazar. ZAKON O AMERIŠKI POMOČI DEMOKRATSKIM DRŽAVAM Zakonski načrt o posaditvi ladij, topov in drugega vojnega materiala Angliji, Grčiji in Kitajski bo že danes predložen parlamentu v razpravo Washington, 9. jan. AA. (Reuter) Strokovnjaki ameriške državne uprave so pripravili zakonski osnutek, ki daje široke pravice vladi, da posoja Angliji ladje in topove. Zakon se nanaša tudi na druge demokratične države. Predlog bo verjetno jutri predložen kongresu. Vplivne osebnosti kongresa so danes povedale, da ta ukrep ne bo imel za posledico spremembe obstoječih zakonov. Zakonski osnutek je sestavljen tako, da ne predvideva potrebe po izglasovanju novih posebnih kreditov, pač pa omogoča dajanje posojil v vsakem konkretnem primeru, kadar se bo za to pojavila potreba. Predsednik zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma bo predlagal, naj bi se o tem predlogu vršila razprava istočasno v senatnem in reprezentančnem zunanjepolitičnem odboru, da bi na ta način čimprej padla odločitev kongresa. Washington, 9. jan. j. (DNB) Predlog novega ameriškega proračuna je v gotovih krogih senata vzbudil veliko nezadovoljstvo. Posamezne važne ameriške politične osebnosti proračun ostro kritizirajo. Tako je na primer republikanec Knutson izjavil, da Roosevelt ne bo prej miroval, preden ne bo dosegel največjega primanjkljaja in najvišje mogoče zadolžitve Zedinjenih držav. Ve kaže, je dejal Knutson, kakor da je Roosevelt svoj cilj že dosegel. Siiuoki za načrt ameriške pomoči Angliji tvorijo vobče predmet živahnih špekulacij v kongresu. Navajajo se vse mogoče številke o bodočih kreditih, ki jih bo vlada morda še zahtevala od kongresa. Barkley, vod., demokratske skupine v senatu sodi, da bodo celokupni stroški za pomoč Angliji v letu 1941 znašali nekako 2 do 5 milijard dolarjev. Te milijarde pa je treba seveda dodatno prišteti k 17 milijardam rednega proračuna. Po cenitvah nekaterih drugih osebnosti pa bodo stroški za ameriško pomoč Angliji v tem letu dosegli morda celo vsoto do 10 milijard dolarjev. Newyorški župan bo stopil v vlado New York, 9. jan. A A (Štefani) V svoji novoletni poslanici, naslovljeni na občinski odbor mesta New Yorka, je župan La Guardia poudaril, da želi, da bi v primeru, če ne bi ostal več na svojem mestu, clo poteka mandata »zapustil hišo v redu«. To izjavo župana La Guardie tolmačijo kot dokaz, da bo stopil v Rooseveltovo vlado verjetno kot minister za narodno obrambo. Sestanek Umanskega s Sumner Wellesom \Vashington, 9. jan. AA. (DNB) Namestnik državnega tajnika v zunanjem ministrstvu Sumner Welles je imel včeraj konferenco s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu Umanskim. Razgovori so se nanašali na ameriško-sovjetske odnošaje. Uradno ne objavljajo podrobnosti o njunem razgovoru. Rooseveltov odposlanec prispel v London London, 9. jan. s. (Reuter.) Z letalom je prispel danes iz Lizbone v Anglijo posebni Rooseveltov opolnomočenec pri angleški vladi Harr Hopkins. Kemični oddelki v ameriški vojski \Vashingt*»n, 9. jan. s. (Tass.) United Press poroča, da bodo v ameriški vojski uvedeni posebni kemični oddelki, ki bodo morali opraviti tudi krajše vežbe za kemično vojno. Za obrambo pred kemičnimi napadi bo dovoljenih ameriški vojski 50 milijonov dolarjev. Fordova tvomica letalskih motorjev New York, 9. jan. s. (Tass.) Revija slron Age« poroča, da gradi Ford v mestu Rouge v državi Michigan ogromno novo tovarno letalskih motorjev, ki bo pričela obratovati že 1. marca. V tovarni bo zaposlenih 10.000 delavcev. V teku enega leta bo izdelala tvornica 4000 18-eilindr-skih letalskih motorjev. Gradnja 2SO novih ameriških letališč Washington, 9. jan. j. (Ass. Press.) Kot posebno zanimiva postavka iz novega ameriškega proračunskega predloga je zahtevana vsota 33.5 milijonov dolarjev za izgradnjo 250 novih ameriških letališč. Gradnjo teh letališč je v principu odobril ameriški kongres že na svojem prejšnjem zasedanju. Prezident Roosevelt je zdaj zahteval denarna sredstva za realizacijo tega načrta. Mehika dovolila preleto-vanje svojega ozemlja MexieO, 9- jan. j (Havas) Zunanje ministrstvo mehiške republike objavlja: Da se poudari volja po sodelovanju med Mehiko in Zedinjenimi državami pri reševanju obrambnih problemov ameriške celine, se je mehikanska vlada odločila, da v bodoče dovoli vsem ameriškim vojaškim letalom svobodno premetavanje mehiškega ozemlja brez kakega posebnega dovoljenja. Amerika in Francija New YOrk, 9. jan. j. (Ass. Press.) Prisrčen sprejem, ki so ga francoska oblastva priredila novemu ameriškemu poslaniku v Vichyju admiralu Leahyju, je vzbudil v ameriškem tisku tople komentarje. Tako na primer piše »Newyork Sun«, da dokaza spoštovanja, ki jih je bil deležen admiral Leahy v Franciji, ne morejo roditi boljših sadov, kakor je še tesnejše zbliža-nje med obema narodoma. Nato se list spominja, da je tudi sam maršal Petain nekoč v slični misiji kakor zdaj admiral Leahy obiskal Zedinjene države in se je tedaj lahko na 'astne oči prepričal da besede o prijateljstvu med ameriškim in francoskim narodom niso le gole fraze. V listu »Newyark World Telegram« piše Pto- llpp Sinns, da predstavlja navzočnost admirala Leahyja v Vichyju v sedanjem času močan element za okrepitev Francije ter izraz simpatij do maršala Petaina. V današnjem času je zelo velike važnosti, da se vladi Francije in Zedinjenih držav medsebojno razumeta. Prav s tem namenom je Amerika poslala v Vichy baš admirala Leahyja, ld bo lahko popolnoma doumel vse, kar je danes važno za bodočo usodo Francije. Vichy, 9. jan. s. (Ass. Press.) Maršal Petain je danes ponovno sprejel novega ameriškega veleposlanlkaadmirala Leahy-ja Kakor se je izvedelo, sta Petain in Lea-hy konferirala o splošnih vprašanjih mednarodnega položaja. Položaj na Gronlandu VVashington, 9 jan. i. (DNB) Amerišk1 zunanji minister Hull ie včerai ponovno in z veliko odločnostjo demantiral poro- čilo londonske agencije Reuter. da bi se na Gronlandu nahajale ameriške čete. Stockholm. 9. jan. i. (TOP.) Dasi ie bila vest o navzočnosti ameriških čet na Grenlandiji že ponovno demantirana. na objavlja današnji švedski list »Stcckholms Tidningen« poročilo svojega berlinskega poročevalca, v katerem nodaia ta nekatere podrobnosti o položaiu na Gronlan-diji. Co trditvah iz merodajnih angleških krogov so Nemci v Doletiu Dreteklega leta poizkušali Dre vzeti meteorološko postajo na Gronlandu. Zaradi orotivlienja norveških oatrulinih ladii pa ta nemški poskus tedai ni uspel Vsaka možnost, da bi Nemčiia mogla osvoiiti GrSnland oa je bila dokončno Izkliučena v novembru, ker od tedaj vzdolž gronland^kih obal oatruliiraio ladie ameriške vojne mornarice Kasneje so bile te patrulje še znatno ojačene. Halif axovo slovo Churchill o misiji Lothianovega naslednika v Washingtonu London, 9. ian. s. (Reuter.) Društvo Pilgrim Society je priredilo danes opoldne banket na čast odhajajočemu angleškemu veleposlaniku v Washingtonu. bivšemu zunanjemu ministru lordu Halifa-xu. Pri banketu so bili navzoči skoro vsi člani angleške vlade z ministrskim predsednikom Churchillom na čelu. Churchill ie imel ob tei priliki govor, v katerem ie med drugim dejal: Prav nič pretirano ni reči da bodočnost vsega sveta in razvoi civilizaciie na krščanski podlagi zavisita od odnošajev med angleškim imperijem in Z linjeni-mi državami Ce se to sodelovanje ponesreči. bi se morda moral angleški imperij po težkem oremiriu boriti sam dalie za svoj obstoj. V takem primeru pa bi bil vsekakor ogrožen napredek človeštva __ ki ga mogoče nikdar več ne bi bilo možno obnoviti. Posebna sreča ie. da v tako težkih in važnih trenutkih stoii na čelu Zedinjenih držav tako znamenita osebnost, kakršna ie Roosevelt. ki ie naivečii 00-bornik svobode in pravice. Lothianova smrt ie povzročila angleškemu narodu in državi težko popravljivo izgubo. Da ^nastalo vrzel izpopolni, se ie vlada odločila, da pošlie zaposlanika v Washmgton svojega najbolišesa moža. Lord Halifax ie vodilna osebnost, čigar prijateljstvo uživati ie častno. Kakor vsi člani angleške , vlade ie tudi on odločen, da ie treba voj-I no za vsako ceno nadaljevati Halifa* bo naiboliši tolmač angleške politike ker prihaja iz srede članov vlade ter oozna vse vladne tajnosti Nato ie govoril tudi novi veleposlanik lord Halifax Deial ie da čuti da ne odhaja v Zedinjene države k tuicem temveč k pravim prijateljem. Njegova naloga bo. da tolmači Zedinjenim državam stališče angleškega naroda in vlade ter obratno stališče Zedinjenih držav Angliii Govoreč o sedaniem položaiu ie de^a1 lord Halifax. da Sleda z zauoaniem v bodočnost. čeravno si ne dela nobenih ilu-zii glede moči sovražnika Anglije. Tri stvari so ki ga navdaiaio z zanoapjem' predvsem se Angliia bori za dobre in visoke cilje, ki jih je pravkar označil predsednik Roosevelt v svoiem govoru. Na-dalie razpolaga Anglija z zadostno materialno močjo, da te cilje uresniči. Ne samo. da narašča stalno orrdukciia v Angliji sami. temveč ie Anglija deležna tudi vedno večje industrijske moči Zedinjenih držav. Končno oa tudi angleški narod ni nevreden visokih ciljev, ki si i:h ie postavil. Nemci so le še utrdili odločnost Angležev, da ie treba storiti vse. kar ie potrebno, da preneha biti vojna orodje mednarodne politike. >•. Nova ugibanja o Bolgariji Znani francoski publicist izjavlja, da se bo Nemčija v pomoč Italiji poslužila bolgarskih letališč New York, 9. jan. j. (AFI). Znani publicist Pertinax poroča: Po informacijah, ki so prispele semkaj iz diplomatskih virov, se je baje nemška vlada že odločila, da se bo poslužila letališč v Bolgariji. Prepustitev bolgarskih letališč za potrebe nemške armade je bil najbrže predmet zadnjih razgovorov med Berlinom m Sofijo. Premikanje nemških čet preko Bolgarije, bodisi z bolgarskim pristankom, bodisi proti njemu, bo na ta način doseglo svoj namen: pomagati Italiji, katere vojaški neuspeh v Albaniji se lahko sprevrže v katastrofo. Prehod preko Bolgarije pa najbrže ne zasleduje še v jeseni aktualnega nemškega cilja, namreč doseči britanski imperij v Palestini, Irakij in Egiptu. Proti temu načrtu namreč še zmerom odločno stoji angleška zaveznica Turčija, ki doslej iz Moskve ni dobila nobenega ukaza, naj bi popustila v svoji doslednosti. Proti uresničenju tega širšega nemškega načrta pa sc trenutne upirajo tudi vremenske neprilike, ki bi že same po sebi ta načrt onemogočile, tudi ako bi se nemški diplomaciji posrečilo odpreti pot na vzhod. Trenutna naloga Nemčije na jugovzhodu je torej edinole rešiti italijansko vojsko v Albaniji, dasi navzočnost nemških čet v Bolgariji ne izključuje tudi udejstvitve širšega nemškega načrta, seveda ob ugodnem trenutku. V New Yorku so mnenja, da se bolgarske čete ne bi mogle upirati nemškemu prehodu, tudi če bi bollgarska vlada to hotela, kar pa je vsekakor zelo dvomljivo. Ako kralj Boris na povabilo nemškega kancelar-ja ni podpisal pristopa k berlinskemu paktu, pomeni to sicer precej, vendar nikakor še ne bolgarske odločnosti, nastopiti z orožjem v roki pro*i Nemčiji. Tako bolgarski suveren kakor bolgarski ministri po tukajšnjem mnenju nikoli ne bi tvegali oborožene obrambe svoje nevtralnosti proti nemškim armadam. Vprašanje je še zmerom odprto, kaj bi se zgodilo na jugovzhodu v primeru, da bi Nemčija zasedla vzhodno Tracijo in pri-čella pohod proti zapadu v smeri na Solun. V merodajnih nemških krogih pa se nadejajo, da se bodo tej nevarnosti lahko izognili, ako bodo nemško pomoč Italiji omejili na eno ali dve navadni letalski intervenciji. Nadejajo se, da takega nastopa tudi Turčija ne bi istovetila z masivnim vdorom nemške armade v Bolgarijo, odnosno v Grčijo in bi dovolila, da se izvrši. Madžarska mnenja Budimpešta, 9 jan. o. Madžarski tisk razpravlja danes zelo živahno o razvoju političnih prilik v Bolgariji. »Magyar Nem-zeti« objavlja na prvem mestu demanti raznih govoric, ki so se v zvezi z razpletom mednarodnih dogodkov na Balkanu razširile v tujini. V diplomatskem pogledu je ta demanti učinkoval zelo pomenljivo. Pri vsem tem pa bo Sofija še nadalje ostala središče zanimanja mednarodne diplomacije. Veliko pozornost je izzvalo zlasti imenovanje Aleksandrovskega za novega ruskega poslaniškega svetnika v Sofiji. To imenovanje je bilo dokaz, da se Rusija do najvišje mere zanima za Balkan. »Pesti Ujsag« beleži, da se je Sofija znašla na križišču interesov Rusije, Nemčije in Anglije. »Magyar Orszag« pravi, da gre pot Nemčije, ki si je zavarovala svojo oblast v severni Evropi, sedaj na evropski jug. Brez tega si ni mogoče zamisliti pravega sodelovanja med Nemčijo in Italijo, Nemčija ne more dovoliti, da se med področji njenih interesov v severni Evropi in italijanskimi na jugu vrine Velika Britanija 9 svojimi prijatelji. Glede na to napoveduje lisrt, da bo Bagrjanov bržkone kmalu sestavil nove bolgarsko vlado. V Sofiji sami se še nadalje čuti močan vpliv Rusije. Bolgarija tudi noče prekiniti svojih stikov z Rusijo in bo spričo tega, kakor list naglasa, moglo proti do spremembe bolgarske politike šele na osnovi nemško-ruskega sporazuma. V svojih komentarjih o potovanju Filova na Dunaj ugotavljajo madžarski listi, da po njem v Bolgariji ni bilo nikakega novega pomembnejšega dogodka. Zelo verjetne je, da se bo Bolgarija jačje oslonila na os. Verjetne so tudi vesti, da bo Filov prepustil svoje mesto Bagrjanu. Nobeni znaki pa ne kažejo, da bi si Bolgari hoteli, nakopati rusko nepnjateljstvo. Posvetovalna skupščina v Vichyju Ženeva, 9. jan. AA (DNB) Po poročilih iz Vichyja bo v kratkem objavljena sestava posvetovalne skupščine prehodnega parlamenta do uvedbe nove ustave. Skupščina bo imela 150 članov in sicer 50 bivših senatorjev in narodnih poslancev, 50 ljudi iz vrst vojske, znanstvenega in intelektualnega življenja, 50 pa bo zastopnikov s področja kmetijstva, trgovine, industrije in obrtništva. Blago za Turčijo na poti skozi Italijo Carigrad. 9 januarja. AA. (DNB.) Razni transporti, poslani v Turč jo. ki so jih italijanske vojne ladje zadržale na Sredozemskem morju, so osvobojene in so jih poslali v Turčijo — kakor poročaio turški časopisi. Istočasno sporočajo tudi, da bodo na podlagi sporazuma med Turčijo in Italijo transporti iz Amerike poslani v Turčijo cd Italije naprej po suhem. Nov direktor agencije Štefani Berlin, 9. jan. j. (DNB.) Dosedanji zastopnik italijanske poročevalske agencije Štefani v Berlinu. Roberto Schuster. ie snoči zapustil nemško prestolnico in odpotoval v Rim kjer nastopi svoje novo službeno mesto kot direktor agencije Štefani. Za slovo mu je italijanski poslanik v Berlinu Alfieri priredil Svečano recepcijo. Albansko bojišče Močnejše vojaške akcije samo pri Podgradcu, sicer pa le spopadi krajevnega značaja Rim, 9. jan. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske beleži v svojem današnjem 216. služoenem vojnem poročilu o bojih na grški fronti: Na grški fronti delovanje patrol in akcije krajevnega značaja. Številne skupine naših letalskih eskader so uspešno razganjale zbirajoče se čete ter bombardirale vojaške naprave. Strmoglavcl so napadli baterije sovražnega topništva in mostove. Eskadrilje naših lovcev so s strojnicami obstreljevale oddelke sovražne vojske na pohodu. Z vidnimi učinki je bil bombardiran včeraj Solun. V raznih spopadih so naša letala sestrelila 5 sovražnih lovcev, ki so se vsi še v zraku vneli. Grška Atene, 9. jan. j. (AR). Na albanski fronti so bile včeraj, posebno pa v noči od torka na sredo, močnejše vojaške akcije samo na severnem frontnem odseku na postojankah okrog Podgradca. Italijanske čete so tam izvršile s svojih postojank več zaporednih napadov na grško bojno črt'*. Zaradi zelo težavnega ozemlja pa so italijanske čete večinoma že med napadanjem postale žrtev grškega obrambnega ognja. Pri vseh teh napadih so bili Italijani slednjič odbiti. V bojih je Igralo veliko vlogo tudi topništvo, ki je na obeh straneh z dolgotrajnim pripravljalnim ognjem rušilo na-sprotniške postojanke. Letalstvo pri napadih pehote ni sodelovalo, kakor je bilo to doslej običajno. Na osrednjem frontnem odseku severo-zapadno od Klisure so bili včeraj le manjši spopadi v okviru patruljnih akcij. Položaj je ostal v glavnem neizpremenjen. Tudi se- verno od Himare včeraj ni bilo niti z grške niti z italijanske strani nikakih večjih napadov in so imele vojaške akcije zgolj obseg patruljnih operacij. Pač pa je bilo v južnem delu albanske fronte včeraj zelo aktivno letalstvo, ki je svoje napade osre-dotočevalo večinoma le na frontno zaledje. Italijanska letala so razen Soluna bombardirala še razne vojaške objekte, prometne naprave in mostove v grškem zaledju, do-čim so grška in angleška letala motila italijanske koncentracije za bojnimi črtami. V okviru teh akcij je prišlo na mnogih mestih do letalskih borb, ki so oba tabora veljale več sestreljenih borbenih letal. Atene, 9. jan. j. (At. ag.) Komunike grškega vrhovnega vojnega poveljstva štev. 74 od srede zvečer pravi, da so grške čete uspešno izvršile nekaj krajevno omejenih vojaških akcij. Pri tem so ujele nad 300 sovražnih vojakov in veliko množino vojnega materiala, med katerim je mnogo avtomatičnega orožja. Nadalje je bil ujet oddelek metalcev min z vsem orožjem. Grško letalstvo je uničilo tri italijanska letala, dočim samo ni utrpelo nikakih izgub. Bombardiranje Soluna Atene, 9. jan. j. (At. ag.) Uradni komunike ministrstva za notranjo varnost od srede zvečer pravi, da so sovražne letalske sile v sredo bombardirale Solun, da pa bombardiranje ni zahtevalo človeških žrtev. Bombe so napravile le neznatno gmotno škodo. Nadalje so sovražna letala rret la bombe na vasi na področju Arte. Tudi tam ni bilo človeških žrtev, niti znatnejše gmotne škode. Siamci prodirajo v In Francoske čete se umikajo v notranjost dežele na pripravljeno obrambno črto Hanoi, 9. jan. s. (Ass. Press.) Uradno porod-jo, da so francoske čete izpraznile mesto Poipet ob siamski meji in se umaknile 8 do 16 km od meje v notranjost Indokine. na pripravljeno obrambno črto. Ako tudi te črte ne bi bilo mogoče držati, pa se hočejo Francozi umakniti še za 50 km. do mesta Sisofon, ki pa ga nameravajo na vsak način braniti. V francoskih uradnih krogih so mnenja, da razpolaga Siam z izredno mnogo letali, ki jih pošilja neka azijska sila preko letališč, ki jih ima na — indokitajskem ozemlju. Bangkok, 9. jan. & (Ass Press) Siamsko vrhovno poveljstvo javlja v svojem današnjem komunikeju, da so siamska letala v ponedeljek bombardirala francoske vojaške transportne kolone na cesti pri Sisofanu. Mnogo francoskih vojakov je bilo ub tih :n ranjenih Siamske čete so prodrle na nekem mestu 20 milj daleč v ozemlje Indokine. / Siamska letala so bombardirala tudi mesto Pailin v Indokini Telefonske in brzojavne postaje so bile poškodovane in zadete so bile tudi vojašnice. Hanoj, 9. jan. 9. (Tass). Associated Press poroča, da so se v Hanoju zbrali predstavniki vseh indokifrajskih provinc in kneževin. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki so nastala zaradi napetosti s Siamom in zaradi japonske ekspanzije v severnem delu Indokine. Glede razmerja do Indokine prevladuje vtis, da se francoske oblasti pripravljajo na pričetek oboroženega odpora proti siamski vojski. Med francoskim uredništvom in civilnim prebivalstvom je zaradi tega nastalo precejšnje vznemirjenje. Resno je tudi vprašanje japonsko-indo-kitajskih odnošajev. V Hancju in Hoifon-gu, kjer se nahajajo lapcnske vojaške posadke, prihaja stalno do spopadov in ;nci-dentov med Japonci in Francozi. V Hai- Prodava rojstnega dne N]. Vel. kraljice Beograd, 9 jan. p. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice je bil proslavljen po vsej državi. Tudi pri tej priliki se je povsod manifestirala ljubezen, ki jo goji ves narod do Nj. Vel. kraljice. V Beogradu so svečani službi božji v dvorni kapeli na Dedinju prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo, kneževiči Aleksandrom in Nikolom in knežnjo Jeli-saveto, nadalje dvorne dame ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. V saboa:i.'ču na Pofcrežju pogreb čvrstega predstavnika predvojnega borbenega redu. upokojenega šolskega upravitelja Radosla-va Knafliča. Mnežica pogrcbcev ga je spremna na njegovi zadnji peti, med njimi za-st''pn"ki najrazMčncjših s-tanov in poklicev, Stevrni odlični predstavniki, biv*a župana dr. Lipold :n Viktor Crčar, višja sodna svetnika dr. Senjcr in Srncc, bivši sreski naee'n:k dr. Scnekcvič, stolni kanonik dr. Ž gar in upravnik Vrabl. Polnoštevil-nr. so se zbrali ob njegovem gre-bu člani S ko'a Maribor I in pokojnikovi stanovski tovariši. Podoba idealista je vstajala pred nami, ko so se v tcp'o ( bčutenih besedah pojavljali cd njega posamezni govorniki, predstavite!ji tiste sredine, v kateri je na-r :lni b< rec Rade Knaflič deloval in se bo-r;i. Predsednik g. dr Franjo Lipold. ki je s tajnikom novinarjem Spindlerjem zastopa! na prgrebu JXS, je v toplih poslovilni besedah očrta! lik vztrajnega, doslednega brrca, vnetega narodnjaka, Jugoslovana in Slovana, zavednega naprednjaka in zvestega somišljenika, ki jc zaradi svoje neustrašenosrti zasflovel že pred vojno kot občinski tajnik Kokarja. Zatem je spregovoril učitelj Mirko Vauda od Sv. Marjete ob Pesnici, ki se je poslovil od blagega pokojnika v imenu obmejnega učiteljstva, organiziranega v sireskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg. Naglašal je zgledno tovariško zvestobo in silno pokojnikovo požrtvovalnost v vzgojiteljskem poklicu. Končno je pristopil h grobu starosta Sokola Maribor I. br. Mohorko, ki je naglašal, da je bil br. R. Knaflič skupno z nepozabnim carzanskim junakom pok. dr., L. Pivkom in drugimi sodelavci soustanovitelj Sokola Maribor I. Pivkova sokolska družina mnogo dolguje br. R. Knafliču, ki se je še kot starček redno udeleževal sokolske telovadbe. Sokoli mu bod.^ ohranili hvaležnost za vse, kar je storil dobrega za društvo in splošno v narodno korist. Rodna zemlja, ki jo je pokojni Knaflič res goreče ljubil, je sprejela vase dragocene telesne ostanke. Vzela je Mariboru največjega idealista. Časten in trajen mu bodi spomin! f* JL Italijanskih vojakov v Dubrovniku &£iri žžftve moirja pokopane z vojaškimi častmi Dubrovnik, 9. januarja Včeraj popoldne sc v Dubrovniku pokopali štiri italijanski vojake, ki jih jc morje naplavilo nedaleč od Dubrovnika. Italijanska oblastva je zastopal konzul Giorgio Tiberi v uniformi italijanskega polkovni-ka. Prsrtni so bili predstavniki naših vojaških in civilnih oblastev, italijanska kolonija s krajevno organizacijo fašistov v črnih srajcah in oddelek naše vojne mornarice s puškami. Krsti so bile pokrite z ita-ilijansko vojno zastavo. Po zadušnih molitvah v kapelici na Boninovu so krste po-Ikržili na kamion, pred katerim so naši vojni mornarji nesli štiri križe z imeni pokojnih. Za krstami je prvi stopa! italijanski konzul Tiberi v spremstvu sreskega načelnika Ca revi da, nato ostali predstavniki. V sprevodu so nesli več vencev, ki so jih posla i italijanski poslanik iz Beograda ter razne italijanske pa rop lovne agenture, organizacije in ladje, ki stoje v Dubrovniku. Pred pokopom na Lanadu je italijanski konzul v spominskem govoru naglašal, da so pokojniki častno in junaško padli za slavo in veličino Italije m Duceja, zato jih italijanski narod ne smatra za mrtve, marveč za živ zgled pri nadaljnji borbi do zmage. Naši mornarji so nato oddali častno salvo. Kakor smo poročali, je na Silvestrovo neznana podmornica pod Barom potopila neko trgovsko ladjo, ki je plula proti Albaniji s tovorom železnih sodov, polnih bencina. Podmornica je napadla ladjo ob 7.30 zjutraj in se je ladja po 10 minutah potopila. Čula s« je močna eksplozija in 9 kopnega se je videlo, kako so mornarji po-skakali z ladje v morje. Preden so prišli naši reševalci na pomoč, so nesrečni mornarji že izginili v valovih. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kako se je imenovala torpedirana ladja Samo po grškem vojnem poročilu bi se dalo sklepati, da je to bila »Genua«, ki jo je potopila neka grška podmornica. ga fe potegnila s seboj nevarne poškodbe progovnega delavca Maribor, 9. januarja Ob zimskih dneh, ko sneži in ko imajo drugi svoje zimsko veselje po snežnih poljanah in rebreh, s*> ogrožena življenja naših železniških progovnih delavcev, ki so zaposleni v bližmi proge. Ob snegu vozijo namreč železniški stroji skoraj neslišno, Operna pevka gdč. Tea Laboševa bo sodelovala pri koncertnem delu jubilejnega XX. Slovanskega večera. kar je nemalokrat usodno za življenje naših železničarjev, ki vršijo zlasti v današnjih časih svojo naporno službo z nenavadno požrtvovalnostjo in nadčloveško vzdržnostjo. Tudi v Mariboru je vsako leto ob snežnem vremenu nekaj žrtev. Prva letošnja žrtev je postal 32-letni pro-govni delavec Ferdo Vrečko, ki je uslužben pri tukajšnji progovni sekciji. Bil je zaposlen pri čiščenju tračnic pri kretnici, s katere je skupno z drugimi tovariši spravljal sneg. Okoli 11. dopoldne pa se je vračal iz glavnega kolodvora v kurilnico železniški stroj. Neslišno se je bližal kraju, kjer je čistil tračnice Vrečko. Stroj ga je zajel in nekaj metrov potegnil za seboj. Nesrečni Vrečko je obležal z zlomljeno desnico in drugimi hudimi poškodbami zlasti na hrbtu. Takoj so bili poklicani reševalci ki so vsega krvavega in nezavestnega Vrečka prepeljali v splošno bolnišnico, kjer si zdravniki na vso moč trudijo, da bi mu rešili življenje. Njegovo stanje je kritično. Zlasti trepečejo za njegovo usodo dragi svojcu Le posebno srečno naključje bi ga moglo ohraniti pri življenju v usodni borbi med življenjem in smrtjo. Smrt pri štedilniku Zgornji Log pri Litiji, 8. januarja. Letošnja zima terja mnogo več življenj, kakor druga leta. Poslednje dneve stalno zvonklja navček in naznanja nove preselitve v večnost. Nenadoma je umrla tudi 60-letna Marija Kresova, ki je gospodinjila svojemu bratu vdovcu, znanemu banovinskemu cestarju in ribiču g. Nacetu Kresu. Pred leti mu je umrla žena in je teta Marija prevzela skrb za vzgojo in gospodinjstvo. Včeraj zjutraj je gospodar odšel že z doma, teta Marija pa je pripravljala zajtrk za otroke, ki so zaradi počitnic, nekaj dalj poležali kakor običajno. Ker tete nekaj časa ni bilo v sobo, je šla najstarejša nečakinja pogledat, če ji je treba v kuhinji kaj pomagati. Tedaj pa je ugledala prizor, ki jo je močno prestrašil. Teta Marija je ležala poleg štedilnika negibna in brez vsakega življenjskega znaka. Dekle je priklicalo ostale otroke, da bi teto dvignili. Nagla smrt ljube tete je malčke tako prestrašila, da so preplašeni zbežali do soseda in obvestili nato tudi očeta, da mu je sestra-gospodinja nenadoma preminula. Pokojna žena je bila skrbna namestnica za umrlo Kresovo mamo. Njena nenadna smrt poleg štedilnika je vzbudila pri nas mnogo iskrenega sočutja. Skrbni ženi bomo ohranili blag spomin. Badnjak v Ribnici Na posebno svečan način je letos praznoval badnji dan polk v Ribnici na Dolenjskem. Prisrčna svečanost v duhu narodnih običajev je privabila predstavnike vseh drušrtev in mnogo ostalega prebivalstva. Ob 14. uri je krenil badnji sprevod z godbo na čelu pod poveljstvom majorja Drago- miTa Grujičiča proti Gorenji vasi m Bregu, kjer je brl že pripravljen okrašen badnjak. Sprevod je bil dolg, saj se je vanj uvrstilo mnogo konjenikov m sani, na katerih so se peljali badnjačari z družinami in prijatelji. Ko se je sprevod vrnil v vojašnico, so tam že bili zbrani vojaki in oficirji s prebivalstvom, ki ni moglo sodelovati v sprevodu. Mestni poveljnik polkovnik Vladimir Bankovič, ki ga kaže naša slika, je sprejel od majorja Grujičiča badnjak in ga poleži! na ogenj. Pri tem prizoru je vod vojakov izstrelil salvo Nato je spregovoril mestni poveljnik četam nekaj prigodnih besed, spominja joč jih na dolžnosti službe, ki jo od njih zahteva kralj in domovina. Govorniku so se ob zaključku pridružil' vsi prisotni z vzkliki: Živel kralj, živeli kraljevski dom! Godba je odigrala državno himno. Nato so bili vojaki in gostje pogoščeni in se je razvila vojaška veselica V Oficirskem domu, kjer je bil izročen poseben badnjak. pa so se zbrali k zakuski gg. oficirji in njihove družine. V celoti je badnja svečanost zapusti-• la med prebivalstvom Ribnice prav prisrčen vtis. Zidanice po Dolenjskem obiskujejo tatovi Sv. Duh pri Krškem, 9. januarja še nikdar ni bilo v tukajšnji okolici toliko vlomov in tatvin kakor poslednji čas. Res je, da revščina in draginja vplivata demoralizujoče na siromašne ljudi, vendar so se zlikovci najbolj Specializirali na vlome v vinske hrame in zidanice. Ker je bilo minulo leto malo vina in Ima dobro ceno, so prišli tatovi najprej na svoj račun. Dišale co jim seveda tudi kokošje in svinjske pečenke, ki so si jih privoščili sem ter tja. Samo v okolici Sv. Duha je bilo pred kratkim izvršenih 11 vlomov v vrednosti okrog 17.000 din. Po zaslugi ra-ških orožnikov, zlasti pod vodstvom komandirja stanice g. Kirigina, njegovega pred par dnevi došlega namestnika narednika Mirtiča in podnarednika Grudna, je uspelo poloviti petčlansko tolpo, med katero je bila tudi ženska, ki je bila strah in trepet vsej okolici. Bili so to trije bratje Vajdiči, Franc, Martin in Justin ter Ce-rovšek Franc in Ce rov še k Milka, vsi doma iz Nove gore pri Sv. Duhu. Orožniki so jih odpremili v sodne zapore v Krško. Ljudstvo okrog Sv. Duha se je sedaj malo oddahnilo. Toda niže Sv. Duha, okrog znanih vinskih goric Drenovec, Senuš in Straže pri Leskovcu, pa še straši druga vlomilska tolpa in skoro vsako noč vlamlja v zidance in vinske hrame, da so vinogradniki v stalnem strahu. Nekateri vlomilci so tako predrzni, da so vino v okolici prodajali za polovično ceno tihotapcem, ki so ga nosili ob izplačilnih dnevih v Trbovlje na prodaj. Upati je, da bo tudi ta druga tolpa prišla kmalu v roke pravici, ker so ji že na sledu, Cuje se, da nekateri posestniki dosti vedo pa r.e ne upajo izdati, ker se bojijo maščevanja tatinske tolpe, želeti je, da gredo pošteni Zima j* zt Vi kenF Aspirin lahko sme! velik učinek,"^ali mal5^ izdatek oiui f t»«(*t>ic>« »m i. *«• im>'h •» aa jumu '•**. prebivalci brez strahu na roke orožnikom, da bodo strahovalci in nočni vinski »tovorniki« kmalu za zapahi. Roparski umor v Trnovem Na zverinski način je bila v baraka mestne vrtnarije umorjena 611etna mestna delavka Marija Podpečanova Trnovo, ki je gotovo eden najbolj mirnih ljubljanskih okrajev, je danes zjutraj močno vznemirila novica o zverinskem roparskem umoru, ki je bil odkrit v mali stanovanjski baraki mestne vrtnarije ob Zeleni poti. V baraki centralnega šolskega vita je že del j časa stanovala 61 letna mestna delavka Marija Podpečanova, po rodu iz Galicije pri Celju, pristojna v Ljubljano. Pred dobrim tednom je Podpečanova obolela in ie zato ostala skoraj vse dni v baraki. Zadnja dva dneva se pa sploh ni več prikazala med ljudi. Sosedom se zaradi njene bolezni to pač ni zdelo nič čudnega, dokler niso v sredo zvečer izvedeli strašno novico, katero ie prinesla lastnica bližnje mlekarne Milka Vovkova, ki je staro ženico zalagala z mlekom. Okrog 17. je kakor vsak dan prišla s posodo z mlekom ter potrkala na vrata barake Podpečanove. Na njeno začudenje se nihče ni oglasil. Poskušala je vrata odpreti, pa se ji ni posrečilo, ker so bila očividno zaslonjena. Ker se tudi na njene ponovne pozive podpečanova ni oglasila, je Vovkova v slutnji, da se je nekaj hudega zgodilo, hitela javit vso zadevo nekemu nastavljencu mestne vrtnarije. To oa ie do tlej nemudoma opozoril najbližjega stražnika, ki je takoj prihitel k baraki, s silo odprl vrata in našel Podpečanovo na tleh takoj za vratmi negibno, umorjeno. Stražnik je takoj sporočil na stražnico in na kraj krvavega dogodka ie še zvečer orišla komisija, ki je ugotovila, da je postala Fodpečanova žrtev roparskega napada. Komisija je ugotovila, da ima Podpečanova prebito lobanjo na več mestih in da se je roparski morilec pri tem posluž'l topega predmeta, ki ga pa komisija ni našla na mestu zločina. Tudi se ni moglo na prvi pogled ugotoviti, kakšen je bil ta predmet. Ko so pa truplo prepeljali na Žale in je bila danes popoldne izvršena sodna obdukcija, so zdravniki konstatirali, da je bila Podpečanova slej ko prej umorjena z bajonetom. Morilec ji je najprej zadal nekaj smrtonosnih sunkov v glavo, nato pa jo je še zadavil. Policija je takoj uvedla vsestransko preiskavo in že v kratkem času zbrala vrsto važnih podatkov. Nobenega dvoma ni, da je bila Podpečanova umorjena zaradi ko-ristoljubja. saj je morilec po storjenem zločinu barako vso premetal, pregledal vse predale in razkril tudi posteljo ter očividno odnesel prihranke v gotovini, ki jih je pokojnica gotovo imela nekje skrite. Po izpovedbah sosedov je imela namreč pokojna Podpečanova nedvomno nekaj tisočakov, nemara deset, ali pa tudi več. Tudi so izpovedali sosedje, da jo je zadnje dni po praznikih večkrat obiskal neznan tuj človek in ostajal pri nji po več ur. Sicer je Podpečanova živela zelo samotarsko in navadno nikoli ni sprejemala obiskov. V smeri tega neznanega obiskovalca se je osredotočila policijska preiskava, saj je dejanski stan v baraki izpričal, da so bile razmere morilcu prav dobro znane. Tako je vestna policijska preiskava že danes zjutraj našla prve sledove za storilcem. Zločina je namreč z vso verjetnostjo osumljen neki pokojničin sorodnik, ki je zadnje čase prebil na orožnih vajah in je pred nekaj dnevi odšel na dopust, toda ne na svoj dom, marveč v smeri proti Ljubljani. Najbrž je bil on tisti neznani obiskovalec, ki je čez pramike poseča! Podpečanovo in ki so 2a opazili sosed e Osumljenec je tudi že zabeležen v kriminalni rzvidnici ljubljanske policijske uprave, ki je takoj uvedla vsestransko preiskavo v tej smeri in osumljenca zdaj zasleduje. — Umor je močno vznemiril mirne prebivalce trnovskega okraja, kakor tudi vse mesto, saj se v okolišu Ljubljane že dolgo ni zgodil podoben zločin. Nemnra bo prav zanimivo omeniti, da se ie zadnji umor v ljubljanskem policijskem okolišu zgodi) skoraj natanko pred letom dni. Dn« 3. januarja 1940 je bil namreč umorien tihotapec Anton Hribernik. katerega truplo so nažli nato šele 23. marca v nek; za-sipnici pri Klečah. Umoril ga je znar>i S'ot>-šek iz Kleč. ki je bil nedavno tega obsojen pred ljubljanskim okrožnim sodiščem na dosmrtno ječo. Desetake je ponarejal, da je kvartžl Kratka kariera ponarejevalca Alojza Plestenjaka Kranj. 9. ianuaria. Pred tremi tedni so se pojavili v prometu v Kranju in okolici lOdinarski kovanci, ki so na prvi pogled bili videti pristni, toda pri natančnejšem pogledu jih je bilo zlahka spoznati za ponarejene. Ker so bili kovanci spravljeni v promet večinoma po gostilnah, je policija uvedla preiskavo v to smer. Tako je izsledila večjo družbo, ki ie pred dnevi vneto kvartopiri-la v neki gostilni v Zgornjem Bituju. V igri je eden izmed kvartopircev priigral 14 ponarejenih kovancev, katere je potem seveda skušal spraviti v promet. Njemu je policija prišla brž na sled in naslednji dan so bili prijeti vsi člani kvartaške družbe. Na podlagi njihovih izpovedi se je posrečilo razkrinkati ponarejevalca Alojzija Plestenjaka. Pri preiskavi na njegovem stanovanju je policija našla razbit model in samo še en ponarejen kovanec. Pri nadaljnjem zaslišanju je Ple- stenjak priznal, da je ponaredil 25 kovancev po 10 din, katere pa je že vse razpečal po gostilnah v Kranju in Stražišču. Verjetno nekaj ponarejenih kovancev še kroži med ljudstvom, zato naj bodo ljudje previdni in naj vsak ponarejeni kovanec oddajo na policiji. FRAN7J0IEF GRENCIGA . P£u 5. 6». 22365 cd 18--i x 19"O c Najboljši velefilm sezone: žena s trojnim življenjem BETTE DAVIŠ — CHARLES BOYER KINO MATICA, tel. 22-41. — Predstave danes ob 16., 19. in 21.15 uri Kulturni pregled loMfve! V okviru naše kulturne kronike smo že opozorili na »Filozofsko knjižnico«, ki jo je pravkar ustanovila Slovenska matica kot svojo izredno izdajo. Z njo je dana v času ene najhujših kriz, kar jih je kdaj človešvo doživelo, tudi za slovenslci kulturni krog prepotrebna parola: Več poglobitve! Pri nas izhaja sorazmerno mnogo knjig bežnega pomena in ponekod cc!o brez pomena za naš resnični kulturni napredek. Filozofsko knjižnico bo marsikdo sprejel z nezaupanjem, češ, ali ni filozofija prazno besedovanje ali življenju odtujeno modrovanje? »Filozofska knjižnica S. M.« pa hoče pokazati prav življenjsko vsebino starih zakladov filozofske Literature. Obrnili srno se na enega izmed urednikov nove zbirke, g. univ. prof. dr. Borisa F u r 1 a n a, ki nam je ljubeznivo dal za-žoljena pojasnila o tem kulturno važnem programu. Duhovna simplifikacija — če gledamo danes, kaj tvori duševno hrano našega iz brnžensHa, — je dejal g. profesor — vidimo, da pri nas — prav kakor po vsej Evropi — vedno bolj pada kulturna raven. Ljudje se čedalje bolj zadovoljujejo z nekimi gesli in formulami, ki iim začudo po vsem zadoščajo in katerih se dostikrat trdovratno drže. Povsod opažamo nazadovanje smisla za fino analizo, za miselne odtenke, za prehode in za na- ravno različnost človeških nazorov; ljudje hočejo imeti na vsa vprašanja odgovor: da ali ne, videti samo luč ali temo in se pogosto zadovoljujejo s kaj cenenimi rešitvami vprašanj, ki že tisočletja mučijo najboljše duhove človeštva. Ta duhovna simplifikacija spremlja povsod upadanje kulture. Tudi današnje politično življenje je le preveč podvrženo potrebi simplifikacije in čedalje manj dopušča možnost uveljavljanja drugih nazorov, izvzemši vladajoče, ter hoče urediti svet po enem samem kopitu. Tako je torej postalo vprašanje simplifikacije eno izmed središčnih vprašanj našega časa. V očeh vsakega resnično kulturnega človeka je ta pojav zlo, ki bi ga bilo treba premagati. Eno izmed sredstev, s katerim bi bilo mogoče odpomoči naraščajočemu duhovnemu osiromašenju kulturnega človeštva, prav za prav edino možno sredstvo za pre-potrebno poglobitev kulture je proučevanje virov. Nobena zgodovina filozofije ali drugačna sinteza ne more nadomestiti originalnih stvaritev filozofsko snujočega duha. Treba je torej posegati po delih filozofov, zakaj vsaka zgodovina nujno simplificira njihovo mišljenje in obenem uvaja tudi druge poglede. Ce se moramo vrniti nazaj k virom, tedaj je treba iti tja do začetkov naše zapadnoevropske kultu re. Grška kultura in sodobnost Odgovor na vprašanje, kje so ti začetki, je lahko za zapadno človeštvo samo eden-v stari Grčiji in v prvem tisočletju p-ed našim čas..- tim štetjem. Doba 't-h zadetkov se pravi, od sedmega d-j tretjega stoletja pred Krlstom je bila po moj-mi občutku sploh najbolj čudovita doba človeštva, prava zarja človeškega duha, v kateri so se prvič pojavljale misli, ki se bodo poslej skozi dva tisoč let in še več ponavljale vedno znova v človeški zgodovini. Takrat, ko so se pojavile prvič, so imele tisti neizrekljivi čar mladosti, svežosti in neke polnosti, ki ga bo čedalje bolj zrelo človeštvo vedno bolj pogrešalo. V tej Heladi so bili oblikovani osnovni problemi dobrega in slabega, lepega in grdega za »večne« čase, večne v pomenu, ki ga ima za človeško doumevanje zelo dolgo trajanje. Hočem reči, da so vsa merila vrednotenja in vzorci našega ravnanja v dobrem in slabem, lepem in grdem izoblikovani že v delih grških mislecev. V teku zadnjih dveh tisočletij se ni ne stopnjevala človeška zloba, ne povečala človeška dobrota, takisto se niso spremenili kriteriji tega, kar smatramo za lepo ali za grdo. Spinoza je dejal, da si na področju državnih oblik ne more človeški duh zamisliti nič novega in da so iznajdene že vse mogoče oblike človeškega sožitja. Gre samo za to, da se presodi, katera teh oblik je najboljša. Toda Spinoza je živel v sedemnajstem stoletju, a tudi mi lahko dandanes potrdimo, da so vse oblike človeškega sožitja, kar jih poznamo ln danes doživljamo, obstajale ie zdavnaj pred nami ln da so našle tudi popolnoma adekvaten teoretski izraz v stari Grčiji. Tako je n. pr. I Protagoras prvi teoretik demokracije. Toda atenska demokracija, ki je bila prav posebno vtelešena v impozantnem liku Pe-rikleja, je produkt dolgega, približno enakega razvoja v vseh grških mestnih državah, razvoja, ki gre od patriarhalnega kraljestva preko oligarhije in tiranije do prosvetljene demokracije. Dovolj je, da pregledamo prvih stopetdeset strani Sovre-tove knjige »Stari Grki«, pa vidimo, kako so nekateri režimi starogrških mestnih di-žav sedmega in šestega stoletja skoraj do podrobnosti podobni današnjim totalitarnim režimom. Zahteva po avtarkiji držav se prvič pojavlja prav v teh majhnih človeških enotah. Tu že vidimo stranko revnih, obubožanih, ki imenuje samo sebe »stranka pesti«, kako nastopa zoper tedanje mogočnike. To je samo drobec bogastva, ki nam ga je izročila Helada. že iz tega vidite, da »Filozofska knjižnica«, kakor jo je zasnovala Slovenska matica, ne bo zakladnica neke suhe in preživele učenosti, marveč vir živega in izpodbudnega spoznavanja in mišljenja. Antična serija Filozofske knjižnice, ki jo ureja prof. Anton S o v r e, ima namen, da poda vso bogastvo idej in pogledov, kakor ga srečujemo zlasti pri starih Grkih. Filozofija in politika — Kakor vidite, je bila ves čas beseda o političnem življenju stare Grčije ln o njenem nakopičenem izkustvu, ki ga lahko danes uporabljamo sebi v prid. Za našo »Filozofsko knjižnico« ta poudarek politike ni slučajen, ker mislim, da prihaja ravno v političnih vprašanjih najbolj ostro in najbolj živo do izraza formulacija osnovne problematike človeškega življenja. Ni samo naklučje, da so se največji grški misle- ci: sofisti Platon, Aristotel, stojiki bavili tudi s politično problematiko. Ena izmed napak naše vzgoje, ki je že na srednj šoli postavljena na napačne osnove, je v tem, da vidimo v filozofih predvsem raziskovalce spoznavno teoretskih problemov in šele v drugi vrsti moraliste in politike. Kdor pa količkaj pozna grško življenje, lahko ugotovi zlasti pri sofistih primat politične problematike. To lahko ugotovimo tudi pri Platonu in Aristotelu. Ce pravi slednji, da je država najvišji smoter človeškega življenja, ker doseže človek v nji popolnost, je to obenem tudi kriterij vrednotenja. V prevažnem grškem izročilu so najpomembnejši prav politični in šele v drugi vrsti spoznavno teoretski spisi. Časovna in večna vprašanja —Toda spustil sem se na področje, ki spada v kompetenco urednika antične serije »Filozofske knjižnice« g. A. S o v r e -ta. Mislim, da njegovi pogledi glede redakcije antične filozofije ne bodo znatno oddaljeni od pogledov, ki so vodilni zame pri urejevanju serije iz novejše filozofije. S svojim ekskurzom v antično filozofijo sem samo hotel poudariti primat politične problematike, ki obsega tudi vprašanja naravnosti, prava itd. ter tako utemeljiti važnost takega filozofskega gradiva tudi za novejšo dobo. V celoti bi lahko dejal za vso »Filozofsko knjižnico«, da se bo v podajanju izb wcv iz del najprominentnejših filozofov vseh narodov predvsem uvaževal vidik človeka in vpraSanje smisla njegovega življenja; Drugi vidik tako DomaČe vesti * Poroka dr. Rudolfa Bičaiuča. V sredo dopoldne se je poročil v Zagrebu g. dr. Rudolf Bičanič, glavni ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino v Beogradu in ustanovitelj zavoda za raziskovanje km^t-skega in narodnega gospodarstva. Njegova nevesta je Zagrebčanka gdč. Štefka Vatja-kova, bivša uradnica Gospodarske Sloge. Za priči sta bila podpredsednika vlade dr. Vladko Maček in zdravnik Merkurovega sanatorija dr. Anton Valačič. Cerkev Marije Lurčske je bila polna prijateljev in prijateljic uglednega para. Po poroki sta se zakonca odpeljala v Beograd. * Tudi v Novem Sadu, v prestolnici naše žitnice, se bavijo z vprašanjem, ali naj čimprej uvedejo krušne karte ali ne. Splošne težave v preskrbi mest so pač zajele tudi Novi Sad, kjer mora občinska uprava predvsem razmišljati, kako bo zagotovila prebivalstvu zadostno množino moke, masti in kuriva. Zlasti s kurivom so v Novem Sadu velike težave in ga je za drag denar težko dobiti. Mestna uprava se bo morala potrud ti, da nabavi zadostne količine vseh potrebnih rezerv za bližnjo bodočnost in bo v ta namen najbrž tudi uvedla nakaznice kakor druga mesta. * V Sarajevu uvajajo živilske karte zaenkrat za naslednjih pet živil: za moko, sladkor, riž, olje in kavo. Tiskali so 20.000 kart. kolikor je sarajevskih družin. Nakaznice bodo razdeljene prihodnji teden. Za plesne toalete krasni vzorci in barve Taft svila changeant moi rš Svileni organdi tul čipke Velour transparent Manufaktura F. _KsL S_0_U_ V A N Mestni trg ' iiako »i številni deželam služijo kruli v prestolnici. Pečalba je star izraz, ki ima zlasti za Južnosrhijance tehten pomen. Vsako zimo, še prav posebno pa letos, lahko srečujete na beograjskih ulicah številne mladeniče, ki so prišli v pečalbo, to se pravi: kakorkoli zaslužit nekaj prihrankov. Lotijo se vsakršnega dela, žagajo in cepijo drva, prodajajo cvetje, peko kostanj in podobno Navaditi se morajo mnogih grobosti. Razveselijo se samo, kadar so sami v družbi. Mučijo se po snegu, mrazu in dežju. S težavo zaslužijo svoje di-narčke in se pozno ponoči vračajo v svoja bivališča bogve kje na periferiji velikega mesta. V eni sami sobi prebiva po 10 in več takih kmečkih fantov, ki jim je življenje namenilo mnogo napora in grobosti. Po 3 din plačujejo za prenočišče. Vsako paro skrbno shranijo, da se na pomlad lahko vrnejo s prihrankom domov. »Cvetje na asfaltu« imenuje neki beograjski list to mladino, ki se mora pehati za skromnim zaslužkom po prestolnici. ve po izredno nizki ceni, po 45 dSn kg. Ko je Anka odprla vreči, je seveda našla v njih le nekaj zrn kave, vse drugo je bila turščica, za katero je bila dala Puškariču 1325 din. Puškarič se bo za svoje originalno trgovanje seveda pokoril v zaporu. HOVOVggl S^OPi« t»M 1A 0»«» - B-oced I O A Anc * čudne navade čudnega pisatelja. V neki veliki trgovski hiši v Osijeku so že dolgo časa opažali, da iz trgovine ali skladišča izginjajo najraličnejši predmeti Tatu kljub g ParSumerija Venus POSLUJE SEDAJ v palači Bata g SAMO SE DANES zanimiv detektivski film tajinstvenih dogodkov in napetih rokotoorakih scen. Mr. Moto — Rumena maska Kot dodatek kulturni film: »IZLET V HOLANDSKO«, deželo tulipanov in starinskih narodnih običajev. — KINO SLOGA, tel. 27-30. — Danes ob 16., 19. in 21. uri Jutri: SHIRLEY TEMPLE v filmu »NASMEH SREČE«. 24 * Siromašen klesar je postal premožen dedič. Sarajevska policija išče Štefana Dragutina Cindriea, klesarja nagrobnih spomenikov, ki je zaposlen nekje v Jugoslaviji. Njegova mati je bila obveščena, da je Štefan dedoval po očetu Pavlu, ki je umrl v Ameriki, več sto tisoč dinarjev. Mati že ima potrebne dokumente, s katerimi bo sin lahko prevzel dediščino. * P°gIbelj Sadovnjakov. V naselju Kozarcu v prijedroskem s rezu .v Bosni, ki je na glasu zaradi izvrstnih sliv, je posledica lanske hude zime posebno občutna- Letos so se v tetm kraju posušili prav vsi šl %viki, da je uničenih več ko 50.000 dreves. Kakovost sliv te pokrajine je bila že dolgo na glasu, pred vojno so jih izvažali aa Dunaj in v Prago. Prebivalci Kozarca so precej siromašni ljudje, ki se mučijo z načrti, kako bodo sadovnjake obnovili. Pomagati jim bosta morali država in bano-\dna. * Dober nauk navijalcem cen. O božičnih pravnikih je bilo v Dubrovniku veliko povpraševanje po mleku, toda zgodilo se je tisto, česar prodajalci niso pričakovali. Zaradi previsokih cen meščani niso hoteli več kupovati mleka in je mnogo bele tekočine ostalo na tržnici nep.odane. Prodajalci so ponujali mleko po 4 din liter, to je pod maksimirano ceno. Toda meščani so rajši omejili svoje potrebe, s čimer prodajalci niso računali. To je bil dober nauk in Dubrovčani pravijo, da bi kazalo na enak način složno nastopati v vseh primerih, kadar se prodajalci ne držijo vsaj kolikor toliko nosnih cen. * Med zagrebškimi delavci razdaja hrlpa. Od božiča do danes je zbolelo v Zagrebu okoli 1.500 delavcev za hripo. Okrožni urad daje za hranarino bolnikov do 300.000 dinarjev na teden. Kljub tako številni obolelosti pa je bilo zabebeleženih le nekaj smrtnih primerov za pljučnico. * Bencinski tank neke tuje države, o katerem smo poročali, da ga je viharno morje pred dnevi vrglo na otok Murter, je zdaj popolnoma propadel. Vihar je treščil tank ob skalo in ga razbil. Sklepajo, da je bil tank že čisto prazen. Po konstrukciji potopljenega tanka sodijo, da so bili na njem tudj topovi ali kako drugo orodje, ki pa se je ob orkanski burji in valovih že prej odtrgalo in se potopilo, še dalje nanaša morje različne vojaške predmete na našo obalo. Ali tudi naši pomorščaki so po letošnjih burjah na morju močno prizadeti, o čemer pričajo vedno nova poročila o nesrečah parnikov in jadrnic. * Samotarsko življenje v pečini. Kakih 150 km daleč od Beograda živi nenavaden samotar če se pelješ iz Petrovca na Mlavi proti Gornjaku, po pokrajini, ki jo je opeval Gjura Jakšič, in vstopiš v gornjaško sotesko, ugledaš na desni strani ceste nad šumečo Mlavo veliko špiljo v steni. Vhod v špiljo je zaprt s trnjem Tu prebiva že dolga leta samotar s čredo ovac. Izdeluje sir, ki je odlične kakovosti, ga prodaja in živi od te^ra. Vsa okolica rada kupuje njegov sir, ki je baje izredno dober. Tako se samotarju ni treba oddaljevati iz skalovja, ker kupci radi sami prihajajo k njemu. B □ O □ □ □ □ □ IV gorenjski akademski ples 11. I. 1941 BLED SOEOLSKI DOM * Dva otroka sta pobegnila od mačehe k očetu. Orožniki iz Pazariča v Bosni so našli sredi zasneženega polja dva dečka, ki sta se grela pri ognju. Povedala sta, da sta iz Sarajeva. Starejši Miros'av, ki mu je 13 let, hodi v prvi razred gimnazije njegov mlajši brat Boris pa v četrti razred ljudske šole. Njun oče je zaposlen v Metkoviču Prihranke pošilja v S Ta evo svoji drugi ženi Ani. Toda mačeha zapravi vse sama, oba otroka pa muči z lakoto in žejo. Dečka nista mogla več prenašati trpljenja in sta sklenila sredi zime peš cd't v Metkovič, da poiščeta očeta in ga pre-prosita, naj ju pridrži pri sebi. Lačna in slabo oblečena sta težko zmagovala pot Nekateri kmetje so ju prijazno sprejeli, drugi so ju odgnali in tako sta si morala na zasneženi poljani zakuriti, da se ogre-jeta. Orožništvo je uvedlo poizvedbe in bc neusmiljena mačeha izročena sodišču. ♦ Mokro turščico je prodajaj ^ Kavo. Josip Puškarič iz Ogulina je lani kupil od nekega trgovca 24 kg koruze po dva dinarja, in zraven tričrtet kilograma kave za 58 din. Obenem je za 16 din kupil dve vreči. V manjšo vrečo je spravil koruzo, ki jo je bil pred tem namočil v vodi nato pa je vse skupaj spravil v večjo vrečo. Na vrh te vreče je vsul malo kave, prav tako med obe vreči. Nato je obe vreči prodal trgovki Anki županovi s katero se je že prej dogovoril da ji bo nabavil 25 kg ka- vsej opreznosti niso mogli Izslediti. V torek zvečer pa se je čudni tat sam ujel v past. Bil je stanovalec te hiše Tugomir Knop. V njegovem stanovanju so našli vso zalogo, ki je bila izginila iz trgovskih lokalov in skladišč. Posebno zanimanje pa je vzbudila velika knjižnica Knopovih pisateljskih umotvorov, ki doslej še nikjer niso bili objavljeni. Vsa dela so skrbno vezana in pisana na finem papirju Avtor se je najbrže posvečal tatvini samo zaradi tega, da je lahko skrbel za čim lepšo opremo svojih knjig. Vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 50.000 din. « Samom°r pod ledom. Na praaiik Treh kraljev je na nenavaden način izvršil samomor 531etni Blaž Kušen iz Ivanca na Hrvaškem. Na zamrzli, precej globoki mlaki je s palico napravil v led luknjo, skozi katero se je potem spustil v vodo. Pod ledom je seveda utonil in ga še do danes niso mogli spraviti iz vode. • 396 kok°ši je pokradel, v Križevcih je policija ujela cigana Gjurgjeviča, ki se je že nekaj let bavil s tatvino koitoši. Doslej je ukradel 396 kljunov različne perutnine. Iz LifiMi^ne u— Ljubljanskim hišnim posestnikom. Kr. banska uprava je izdala posebna »Navodila za defla in ponašanje prebivalstva pred zračnimi napadi«, ki morajo biti nabite na vidnem mestu v vsaki hišni veži Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani je oskrbel večjo naklado teh navodil ter jih proti odškodnini 1 din dostavljal po svojih uslužbencih hišnim posestnikom. Tisti hišni posestniki, ki navodil še niso prejeli, jih morajo do 15. t. m. dvigniti proti odškodnini 1 din v odpravništvu mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 27-111. Vabimo vse hišne posestnike, da si čim prej oskrbe navodila in jih v lastnem interesu pritrdijo na vidnem mestu v vežah svojih hiš, da se moTeqo z njihovo vsebino seznaniti vsi hišni stanovalci. Ta navodila vsebujejo v glavnem vse podatke, ki jih mora poznati in se po njih ravnati sleherni občan Poznavanje in upoštevanje teh navodil bo korist lo tako posamezniku, kakor tudi vsemu prebivalstvu ter onemogočalo nered in druge neprilike Pripominjamo še, da bo mestno poglavarstvo p«) nalogu kr. banske uprave pregledalo, v koliko so se hišni posestniki gornjemu pozivu odzvali. u— Avtomobil na železniški progi. Po razburljivi nesreči na Trše vi cesti se je naslednji dan Dripetila podobna nesreča ki na vso srečo tudi ni imela hujših posledic. Ravnateli tovarne »Sa'urnus« g. Loser se ie s svojim sinom okoli pol 10 zvečer vračal iz mesta na svoie stanovanje. Pri železniškem prelazu na Erjavčevi cesti ni opazil, da so spuščene zapornice. Sunek ie bil tako močan, da ie avtomobil prišel do zapornice na nasprotni strani in obstal na progi. Prav v tem času se ie bližal brzi vlak proti Ljubljani Čuvaj ie najprej opozoril avtomobilista. nai izstopita, potem pa ie dajal znamenja strojevodji, nai vlak ustavi Zaradi krat- ke razdalje oa te bilo to nemogoče. Lokomotiva ie zajela avtomobil in ga vlekla nekai metrov oo progi. Ko so železničarji odstranili avtomobil s proge, iih je ravnatelj Loser z veseljem obdaroval. u— Nova lranivaj?>ka č^kainiCii pred glavnim kolodvorom je končno ie dobila potrebno razsvetljavo. Oni dan so namestili še moderne električne žarnice in tako je dobila Ljubljana že takoj pred kolodvorom malo sodobnejše lice. kar bo gotovo ugodno vplivalo na vse. ki pesečajo naše mesto. Uganko pa predstavljajo vsekakor baje zelo moderna stranišča v podzemlju, ki so še vedno v temi in trdno zaklenjena. Kljub temu sc stopnice že shojene, toliko ljudi jih je že brezuspešno poskusilo uporabiti. — Na pločniku, kjer stoji nova čakalnica so končno označili tudi, kje smejo in kje ne smejo vozila .'iez Masarykovo cesto ki je na odseku od r>e-sljeve do Tyrševe ceste gotovo najmodernejša v Ljubljani. Take karu eni te stebre, pobarvane s črno-belimi progami, so postavili tudi pri električni uri na koncu Miklošičeve ceste. zvane »philosophiae perennis«, obsegajoče to, kar naj bi bilo večno v filozofiji, namreč napor teh mislecev, da rešijo uganke življenja, je bolj zanimiv kot prizadevanje po takih rešitvah, nego po doseženih rezultatih. Vsi ti filozofi so skušali na svojski način odgovoriti na večna vprašanja. Prav ta raznolikost načinov rešitve in potov do zasanjane resnice nam utegne pomagati, da sami zase bolj pravično rešimo probleme, ki jih ne more nihče drug rešiti za nas in da s svojo rešitvijo opravičimo svoje ravnanje, kakor tudi svoje stališče do sodobnih vprašanj. Jasnost v filozofskih spisih Pripomnil sem da je v programu Filozofske knjižnice največ Francozov. Je v tem kakšen poudarek? — V programu smo navedli samo nekaj imen filozofov, ki prihajajo v poštev, niso pa seveda izključeni tudi drugi, če so tako obilno zastopani Francozi, je pač vzrok v tem, da so njihovi filozofi najbolj vplivali na oblikovanje zapadno evropskega duha v smislu ideala humanitete. Poleg tega je odločevala tudi jainost izražanja in lepota v podajanju misli, vrline, ki sem jo doslej našel v največji meri prav pri Francozih in Angležih, pri Nemcih pa samo pri tistih filozofih, ki so bili sprejeti v zbirko. Morda je to moj predsodek, menim pa: Kdor se ne zna tako jasno izražati, da ga vsak razume, ne zna tudi jasno misliti; tema izraza se napak smatra za globokost. G. prof. dr. Furlan je končal: _ »Filozofska knjižnica« Slovenske matice naj bi bila eno izmed sredstev, ki naj pripomorejo, da bomo tudi Slovenci med dediči in nosilci zapadnoevropskih kulturnih izročil. ★ Vsekako se nam je zdelo potrebno, dati ustanovitvi te pomenljive knjižnice poseben poudarek, saj vidimo v nji važno pot k miselni poglobitvi slovenske kulture. Slovenska matica je sprejela z njo veliko nalogo in tudi dolžnost, da vztraja na začrtani poti. Če sama knjižnica kot izredna izdaja ne bi uspela, kar bi bilo vredno naivečjega obžalovanja in obtožbe našega izobraženstva, pa naj izda vsako leto po eno filozofsko knjigo med rednimi izdajami. ZAPISKI »Modra ptica« prinaša v pravkar izišli januarski številki prvi del daljše študije iz peresa Branka Rudolfa »Psihologija Odčaranega sveta«. Gre za pesniško zbirko Boža Voduška »Odčarani svet«, ki jo pisec te študije uvršča med naiboli zanimive knjige zadnjih desetletij, široko zasnovana študija se bo nadaljevala. Dr. Dragotin Cvetko je prispeval glasbeni esej »Osebnost in delo Petra Iljiča čajkov-skega«, ki v njem karakterizira osebno dragocenost in življenjsko tragiko velikega ruskega umetnika, pa tudi njegov izredni glasbeni pomen. Asta Z n i d a r š i č je prispevala pripovedno prozo »Pomlad stare device Fate«. Pisateljičino življenje in opazovanje muslimanskega sveta v Bosni je dalo snov za zanimivo in mikavno obdelan pripovedni motiv. Miško Kranjec se oglaša s krajšo novelo »O deklici, ki je odšla v mesto«. Vida T a u f e r je zastopana z novoletnim motivom »Voščilo«. Med Zapiski opozarja nase zlasti *Glosa k Prešernovemu sonetu An eine junge Dirhte-rin«, ki jo je spisala pisateljica Milena Mohoriče va. Do'fe Schaner, Naša prva zadruga. Kot ponatis iz »Zadružnega vestnika« je pravkar izšla zanimiva razprava o naši prvi zadrugi, namreč o obrtniškem pomožnem društvu v Liubljani. To društvo, ki ga je ustanovil češki rojak Jan Horak leta 1856 v Ljubljani, si je postavilo za namen, z vzajemno pomočjo članov omogočiti dajanje posojil ter pospeševati varčevanje. Društvo se je v kratkem času povzpelo do pomembne moči, tako da je doseglo v svojem poslovanju na primer lefca 1908 za takratne razmere velik promet preko dva milijona kron Po vomi je društvo, ki se je po uveljavl-ienju zadružnega z?k^na l°ta 1873 preosnovlo v zadrugo, v izprem-m^e-i nih razmerah likvidiralo P 922). — A^or je na ood1a°i ohse^ega a*hivf>1n°ga pts-1 diva opisal nastanek, poslovanje in celotni gospodarski pomen te domače gospodarske ustanove, ki jo označuje kot dejansko slovensko zadrugo, ne samo glede na sestavo članstva, marveč tudi po svojem pomembnem podpiranju slovenskih narodnih in kulturnih potreb. Kratko je predstavil tudi sodelavce zadruge tako dr. V. Kluna, dr E. Costo in dr Janeza Bleiweisa. nje zvestega pobornika Neposredni gospodarski pomen zadruge vidi avtor v tem, da je bila — poleg Kran^ke hranilnice v Ljubljani — več desetletij edini denarni zavod prj nas Zadruga je imela »na eni strani kot zbii-ateli maihnega raztresenega narodno p-a kapi'a'a in na drugi strani kot posojilodajalec nedvomno veliko za-slugo za ugoden razvoj in dvig našega obrtništva, a s tem hkrati tudi za celokupno naše gospodarsko življenje«. — Razprava ni samo tehten prispevek k zgodovini zadružne misli pri nas, marveč tudi k malo raziskani naši gospodarski zgodovini. Pred izidom prve slovenske knjige o letalstvu. Banovinska zaloga šolskih knjig namerava izdati knjigo o letalstvu, katere avtor je prof. Leopold Andree, pisec poljudnoznanstvenih knjig: »Radio aparat«. »Sedaj vem. kaj je radio«, »Elektrika« itd. Prof. Andree je pripravil obširen rokopis za bogato ilustrirano knjigo, ki bo gotovo dobro rabila, saj je pri nas zanimanje za letalstvo precej veliko, zlasti med mladino. Mnogi so že pogrešali knjigo, ki bi jih preprosto in nazorno, vendar pa vsestransko poučila o tej panogi. Ime avtorja nam jamči, da bo knjiga res ustrezala svojemu namenu. Pisec knjige je vodil Podmladek Aerokluba na I. drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Tam je predaval podmlad-karjem o letalski fiziki. Z zanimivimi poskusi in opirajoč se na najnujnejše in najlaže razumljive osnove mehanike je obrazložil vse fizikalne probleme letalstva. In vse, kar je obdelal na široko zasnovanih predavanjih, je zdaj strnil v obliki knjige .V Vabilu na naročbo ie zapisano, da bo knjiga izšla le tedaj, če se bo prijavilo vsaj 500 naročnikov. Res bi bilo škoda, če se ne bi do določenega roka priiavi'o dovolj naočnikov za to koristno in aktualno publikacijo. Najsl^urnefe In nafrentabilne je naložen denar je nakup stavbišča zapadno od Zagreba na področju Kustošije, Vrapča, Stenjevca in Podsuseda, torej porajajočega se bodočega Zagreba. Brezplačne informacije pri Dra M. Surine, v Kustošiji, tel. 54-26. u— Slovanski večer. Cenjeno občinstvo ponovno opozarja JNAD »Jugoslavija«, da bo pričetek sprejema gostov ob pol 20. in pričetek sporeda točno ob 20. (zaradi na-redbe banske uprave). Dvorana bo za čas sporeda zaprta. Letos se bodo rezervirale mize m lože. Naročila se sprejemajo danes od 9. do 18. in jutri od 9. do 16. na naslov: JNAD »JugoslaviJa«, Tomanova ulica 3, ali tel. 29-74 Na isti naslov se prosijo tudi reklamacije vabil. Slovanske narodne noše so v podkrepitev slovanskega značaja prireditve zaželene. Zanimiv šaljiv sejem, bodo imeli obrtniki na 17* ObrtniSkem plesu v Kazini. Odeon Jazz orkester in prijetna zabava, to bo za Vas! — V soboto 11. t. m. vsi v Kazino! u— Vanja Leventova, znamenita bolgarski umetnica in pri.jubijena gostja naše opere, bo iz prijaznosti sodelovala na Akademiji za zimsko pomoč, ki bo nocoj ob 20. uri v operi. Zapela bo arijo iz Delibcsove opere L a k m 6. — »Gospo ministrico« zabavno in duhovito Nušičevo veseloigro bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču sedmič v soboto 11 in nedelio 12. t m ob 20.15 Pri sobotni predstavi bo proslavil svoi stoti nastop eden najboljših in najsposobnejših igralcev odra g. Ernest Evpper V teku svojega oarletnega udeistvovanja na Šentjakobskem odru ie postavil Evpper na oder zrele, umetniško dngnane like. ki so ostali vsem. ki so iih videli v živem spominu. Omenimo le njegovega Ba antača v Golarjevi »Vdovi Roš inki«, berača Andraža Hudopiska v Murn kovi igri »Ma-tajev Matija« Tudi vlogo ujca Va?e ki si jo ie izbral za svoj stoti nastop, je izibli-koval do potankosti in predstavlja ta vloga doslej višek njegove ustvarialne moči. Vabimo občinstvo, nai s številnim obiskom počasti delo mladeea oriliublionega igralca. Ker so bile vse dosedanje p-erlstave popolnoma razorodane in v sel e i mnogo iu-di ni dobilo več vstopnic jih kuoite že v naprej od danes dalje v Mestnem domu. Pianistka Branka MusuUn, ki uživa v naši državi in tudi izven njenih meja sloves izredno nadarjene m tehnično dovršene prianistke, si je za svoj ponedeljkov koncert izbrala cela naslednjih skladateljev. Najprvo nam bo zaigrala iz klasične literature dela Scarlattija, Bacha in Beethovna- Drugi del njenega koncerta je posvečen moderni smeri in v tem delu Domo slišali najprvo dela skladatelja Tajčeviča, nato Ravela in Debussyja_ Tretji del con-certa nam bo prinesel pet del slavnega Chopina ki je ljubljenec vseh pianistov in tudi vseh prijateljev glasbe, že po sestavi sporeda bo koncert pianistke Branke Mu-sulinove izredno zanimiv. Tem večjo pozornost pa zasluži, ker je v resnici odlična umetnica. Koncert bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjl#jarni Glasbene Matice. (—) u— Atlet cika Sava v Ljubljani. Včeraj se je oglasil v naš~m uredništvu g Sava Pengačevič. znan pod imenom čii^a Sava. Živo srebro sicer ni dosti pod ničlo. vendar hodi simpatični čika Sava še vedno ooravlien le v sraici. čeprav ie s svojimi predstavami do našem podeželju oblekel že mnogo revne dece. Ob srm\i našega blaeoookoineea kralja se ie zaobljubil. da bo vztrajal v tem svojem oblačilu do smrti. Pravi, da ie star voiščak, po veri Srbin. a po čustvih velik Juposlo-ven. V soboto zvečer ob 20. bo nastoo 1 v dvorani pri Levu. kjer bo med drugim razbijal kamenje na glavi, trgal verige in krivil železo. Povedal .ie. da ie nj egova moč tolika, da ie pred dnevi zadržal ljubljanski tramvaj, da ni mcgel kreniti z mesta. Cika Sava je doslej pri vseh predstavah naklonil del dobička v dobrodelne namene in bo tudi polovico izkrplč-ka sobotne predstave podaril Rdečemu križu in Sokolu. Vstopnina bo maihna. po 5 in 2 din. u_ Gregorčič - Grun^jeva knjižnica sporoča, da je nakupila najnovejše knjige svetovne književnosti, kakor tudi znatno izpopolnila mladinsko knjižnico. Pridite! Knjižnica posluje vsak torek, četrtek in soboto od 16. do 20. in v nedeljo od 9. do IV n— v smrtnem naznanilu po pokojnem g. Franju Jedretiču, policijskem nadstraž-niku v p., je bila pomotoma navedana med žalujočimi družina Kostel namesto Koch. u— Sokoiska mladina na Viču je v nedeljo 5. in na praznik 6. t. m. z velikim uspehom uprizorila pravljično igrico s ta Kemperla in s sodelovanjem s. Olge Ka-ta Kerperla in s sodelovanjem a Olge Ka-lingerjeve in br. Rika Paternosta. Občinstvo je živahno ploskalo mladim igranem, ki so pokazali, da se znajo tudi na gledališkem odru spretno sukati. Scenerija je bila na višku, prav tako tudi razsvetljava, kostumi primerni, le odmori so bili nekoliko predolgi. u— Prijava velike tatvine. Lesni trgovec Vojko B. ie prijavil policiji, da je bilo v noči na 1. t. m vkinlieno s conare-jenim ključem v njegovo stanovanje z Knafljevi ulici št 4 in je neznan stor lec odnesel s skritega kraja 30.0 0 din v gotovini. dalje 2 fotcaoarata. eden r.am':e »Voigtlander« z lečo 1X5X5, fo mat 5X8, drugi pa znamke »Do ly« 1X3X5, format 41/2X5, eno zlato nali-no p ro znamke Waterman. srebrn svinčnik samokres znamke Steyer kalibra 6 35 rrm s 6 ostrimi naboji, orožni l'st in čr^o n~-njato listnico, v kateri ie b'la tudi šo r-ska legitimacija na ime oškodovan a F >-toaparata sta škorai še nova. poleg t- ga pa ie bilo naknadno ugotovMeno. da ie vlomilec odnesel še footaoarat r""mke »Welta« 1X3X8. vreden 1°00 din. Sk p-na vrednost vseh t-eh u'--rd "n'h f toa-a-ratov znaša 4700 din. samokres oa je bil vreden 500 din Ok-.1n~s<-- v'-rai so zagonetne in jih zdaj policija temel'ito preiskuje. Dšbrofielaa prireditev ljubljanskih obrtnikov V sebe ta zvečer bo obrtniški sejem v Kazini Ljubljana, 8 januarja. Eno ' "med najmarljivejših stanovskih društev v Ljubljani je vsekakor Obrtniško druStvo. Iz njegove srede opažamo pogostokrat izredna stremljenja, ki vodijo do izboljšanja gospodarskih prilik. Pred vsem pa imamo v mislih napore, ki jih zastavlja to društvo pri dobrodelnem in socialnem delovanju. Mnogo je namreč obrtnikov, ki j:h je usoda življenja na njihova starostna leta pripeljala v težak socialen položaj, tako da mnogokrat nimajo niti skromnih sredstev za stanu primerno življenje. Dokler so bili zdravi in sposobni za opravljanje svojega poklica, so posvečali premalo pažnje na svojo starost. Hudo je revežem, ki žive danes v pomanjkanju in to večidel niti ne po lastni krvidi. Pripadniki velike obrtniške družine, ki so včlanjeni v Obrtniškem društvu, se čutijo poklicane, da tem najpotrebnejšim iz svojih vrst po skromnih močeh pomagajo in jim olajšajo poslednjo dobo njihovega življenja. Vsako leto se Obrtniško društvo v Ljubljani spominja teh revnih, starih in onemoglih obrtnikov ter jim s skromn!mi podporami nudijo malenkosten prboljš-k. V ta namen se stekajo pribitki vsakoletne družabne prireditve, ki jo prireja pod naslovom »Obrtniški ples.« Kako dobro dč izčrpanemu človeku, ki se na svoja stara leta pač ne more kori- stiti s prihranjenim premoženjem in M je ostal navezan na javno in zasebno podpo ro. Mnogi, ki jim je usoda naklonila boljši položaj v obrtniških vrstah, dokler so mladi in zdravi, pač še ne čutijo potrebe, vendar tudi njim nalaga srčna dolžnost da se iz svojega dobrega položaja spomnijo onih bednih, ki jim je usoda na^onila težave in neprilike. In prav Obrtniško društvo s svojim številnim članstvom čuti prvenstveno potrebo in dolžnost, da zastavi tudi za te svojo pomoč. Za izvedbo te naloge So potrebne žrtve in sredstva. . Da si pridobe sredstva, si iščejo naši obrtniki možnosti na vse shrani. Eno izmed njih je vsakoletna prireditev, ki jo tudi letos priredijo v soboto, 11. januarja, zvečer v Kazini. Letošnja prireditev obeta biti kar najbolj zanimiva. Priprave se bližajo koncu in obrtn'ki nas hočejo pri tej priliki presenetiti s s^ojo iznajdljivostjo. V okviru tega plesa bodo priredili šaljivi obrtniški sejem. Ta zanimivi sejem pa bo lahko videl sa>-mo tisti, ki bo prišel na prireditev in s tem, kar je najvažnejše, podprl p!eme->ito stremljenje naših obrtnikov. Zato priporočamo vsakomur, ki mu je do neorisiHene zabave, da s svojo udeležbo na XVTI. obrtniškem plesu v soboto ob 20. v Kazini podpre težnje ljubljanskega obrtnika. Obrtniki, vsi na obrtniški ples! ■emscine. Francoščine ■e boste lahko tn naglo naučili doma po dopisovanja s pomočjo nove originalne metode (po zakona zaščitene), Id je zasnovana na mnemotehnik-(umetnosti pomnjenja) io psibodlnamlkl. ki jo je izdelal g. Petar B. Petrovič, pisec knjige »Praktični tečaj umetnosti pomnjenja« ln urednik Okultistične biblioteke. Tečaj traja 6 mescev. Mesečno predplačilo znata 30 din. Vsakomnr pošljemo brezplačno poskusno lekcijo. Okultistična biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998. Poštni predal 87C. U. I. 1941. na TABORU Zaradi naredbe ban. uprave: sprejem gostov ob 19.30. Začetek programa točno ob 20. Začetek programa točno 00 zu. Vi/ JUBIILEJMI XX. SLOVANSKI VEČER Reklamacije vabil Rezerviranje miz in lož Predprodaja vstopnic petek od 9. — 18. ure sobota od 9. — 16. ure JNAD. »JUGOSLAVIJA«, Tomanova 3, tel. 29-74. Iz Maribora a— Obiskovalce Sokoiskega plesa, ki 00 11. januarja v Sokolskem domu. vljuJno opozarjamo, da se mora ples po nareobi banske uprave zaključiti ob 2. uri zjutraj. Zato bo pričetek plesa točno ob 20.30 uri. kar naj občinstvo up°števa. (—) a— Smučarski avtobus bo vozil 11. t. m ob 15. uri v Ribnico na Pohorje in sdoer za obiskovalce Senjorjevega doma. Smučanj na plan! a— 80.000 dinarjev šk^e ima posestnik Jakob Novak iz Dražencev, ki mu je zgorelo gospodarsko poslopje z vso zalogo poljskih pridelkov in krme. Ogeaj je na stal zaradi slabega dimnika. • mm** <13 M VjPoMfM/tk? S030TA 11. JAN. 1941 V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ. VEL. KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRUŠTVA VMARIBORUVVSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA a— Socialna akcija Zveze Maistrovih b°rcev. Za božič in novo ieto je obdarovala Zveza Maistrovih borcev svoje nai-revnejše člane, ki so v bednem stanju tei vdove po člsruh z darili, katerih skupna vrednost je okoli 15.000 dinarjev. Hvalevredna akcija zasluži priznanje in pohvalo. a— 210.000 dinarjev za mariborsko dališče. Prosvetno ministrstvo je predlagalo finančnemu ministru, da se vstavi v novi državni proračun vsota 210 000 dinarjev kot izredni prispevek za mariborsko gledališče V. SOKOLSKI PLES SOBOTA 11. JANUARJA 1941. a— Vsem somišljenikom in prijateljem JNS v Mariboru! KckoT je bilo v listih objavljeno se bode c«d 12. t m. do 5. februarja na mestnem popisovalnem uradu popravljali stalni voliln. imeniki Da ne bo ob priliki morebitnih volitev zopet nepotrebnih razburjanj, nai se vsakdo sedaj po briga, ali je vpisan v volilnem imeniku ali ne Imeniki so tudi v strankinem tajništvu, Cankarjeva ul 1, dvorišče, na vpogled vsak dan od 9 do 11. ure Tam se do be tudi navodila glede ev potrebnih reklamacij. Sreski odbor JNS v Mariboru. a— Za deco rezerv nih in aktivnih oficirjev iz Maribora priredi mariborski pod-* odbor mla inski smučarski tečaj, ki bo brezplačen in ki se prične 13 t. m. Vodja tečaja je smučarski učitelj SZSZ. Zbirališče tečajnikov ob 14. uri pn godbenem paviljonu v mestnem parku. a— Krvav dog°dek v gozdu. V nekem gozdu v Radvanju sta pobirala odpadlo suho vejevje bivši ekonom Jože Petičkovič in brezposelni delavec Rupert Rotman. Srečal ju je lastnik gozda S puško je poškodoval Petičkoviča, ki ima ranjeno glavo, in Rotmana, ki ima poškodbe na ••oki in rebrih. drugo roko pa zlomljeno. Poškodo vanca zatrjujeta, da sta bila brez vzroka napadena cočim se lastnik gozda zagovarja s silobranom- Zadevo bo razčistilo sodišče. Iz Celja e— Preskrba Celja z moko in kruhom. V Celju že nekai časa pr.manikuie moke Trgovci nimaio zalog. a tudi neki so morali omeiiti peko kruha Včerai so Deki prejeli spet enotno moko Pomanjkanje moke ie do nepotrebnem povzročilo med prebivalstvom upravičeno nevoljo Potrebno ie čim orei uvesti karte za moko da bo redna preskrba prebivalstva zagotovljena. e— Strogi pasji kontumae še ne bo omiljen. V Celju ie bil že ored nekai meseci uveden strog pasji kontumae Na številna vprašanja sporočamo lastnikom psov da strogi kontumae zaenkrat še ne bo omilien. ker se ie v zadniem času spet ooiavilo nekai primerov pasie stekline Ce bodo ljudje pazili na svoje živali in se točno ravnali 00 oredoisih o strogem kontumacu bodo eotovo orino-mosli da bo steklina prenehala in da bo mogoče nepriietni strai kontumae omi^ti. Zdai ie omosrrčeno tudi zaščitno cepljenje psov Droti steklini, ki ea epravlia mes'ni veterinar v mestni klavnici e— Oddajte vnrašalne P°le v prehranjevalnem uradu! Mes+no ooglavastvo v Celju razglaša. Mestni prehranjevalni urad ie v preteklem tednu ra^d^lil med prebivalstvo celjske občine vp ašalne pole V mnogih primerih raznašalei niso našli doma niti hišne?a lastnika niti stanovalcev Isto se ie često dogajalo pri zbiranju izpolnjenih pol Zato podiva mestno poglavarstvo vse one. ki so vpra-šalne pole že dobili, da iih takoi odJaio v sobi prehranjevalnega u^ada na mestnem poglavarstvu v srbi št. 6. Kdor vpra-šalne pole še ni preiel. nai si io Motam nabavi Tudi oni ki so nre;eli lito?'afi-rar>o r>o'e brer napodil na hrbtni st*-ani in i'h ne znaio iz^oln:ti nai si nabaviio takoi druge vnrašalne pole z navodili. Opozarjamo prebivalstvo, da ie zadnji dan za oddajanje odnosno sprejemanje vprašalnih pol v soboto 11 t m Roka se ie treba brezpogojno držati Vsakdo ki vprašalne pole ne bo oddal, se bo smatral da ne reflektira na izkaznico za živila, odnosno na oskrbovanje 00 prehranjevalnem uradu e— Šahovski klub Gaberje je imel v torek 6 redni občni zbor Vodil ea ie klubov ustanoviteli in predsednik g Fra-njo Mirnik V preteklem letu ie klub dosegel lepe uspehe predvsem v tekmova-niu za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. v katerem si ie priboril pot do finala celjske skupine Poleg raznih klubovih prireditev (glavni turnir, tekme za klu-bovo prvenstvo dvoboji in brzi tumirii1 ie priredil v septembru suominski turnir dr Antona Schwaba z 18 udeleženci Klubov nrvak ie g Mirnik Blagainik e Jakob Raišek ie ocročal da le klubovo imetie naraslo na 4 464 din. od tega 1e 983 din gotovine, ostalo oa vrednost klu-bovega inventarja Odbor ie prejel raz-rešnico V novi odbor so bili izvoren' naslednij gg: predsednik Emil Csor^o pridoredsednik Anton Holcinger tainik Franio Mimik, blagainik Takofc Raišek odborniki Anton Golja. Mirko Fais in Štefan Domaniko V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. Ludvik Gajšek in Josip Schneider Pri slučajnostih so bili sprejeti razni predlogi za poživljenje šahovske igre. V kratkem bo razpisan klubov splošni turnir Predviden je tudi turnir za prvenstvo Celja s sodelovanjem Celjskega šahovskega kluba in ostalih šahovskih sekcij v Celju Jeseni bo III Schwa-bov spominski turnir, ki bo prirejen še v večiem obsegu nego preišnii Ko je bil občni zbor zaključen, so se udeleženi takoi razdelili v dve skupini in zaigrali brzi dvoboj Gabrski šahisti so trdno odločeni. da bodo vztraino nadaljevali' svoie delo. ki ie v industrijskem predelu Celja še oosebno važno e— Obupana družina. Na hribu nad Košnici ai ie Dred leti ztrradil kroiašlc mojster Josip Skrubei kočioo. v kateri orebiva z ženo in 6 ali 7 otroki Škmbel. k: le duševno bolan zapira svoio dr^žmo v kočico il tudi ne daie red"e hrane otrok oa ne oošilia v šolo češ da iim nudi sam dovoli izobrazbe Iz mesta nosi domov star črviv kruh ki ga mora 5ena prekuhati da ?a lahko uživaio Organi celjske policije so se sami prepričal1 o vsem tem Mestni socialni o ^lek na" ==e zavzame za ubogo družino in io reši trpljenja. ospodarstvo Monopolski dohodki Uprava državnih monopolov je te dni objavila v »Službenih novinah« svojo bilanco z računom izgube in dobička, in sicer za leto 1939/1940. Čeprav prihajajo ti podatki nekoliko zakasnelo, vendar nam nudijo zanimivo sliko o poslih monopolske uprave in o njenem pomenu kot najiz-datnejšega vira državnih dohodkov. Celotni dohodki monopolske uprave so bili v letu 1939/1940 nekoliko manjši nego v letu 1938/1939. to pa predvsem zaradi nazadovanja dohodkov od soli in petroleja, medtem ko so dohodki od tobaka, vžigalic in cigaretnega papirja narasli. V tekočem proračunskem letu so spričo povišanja cen zlasti za tobačne izdelke tudi dohodki monopolske uprave znatno narasli V letu 1939'1940 so znašali skupni monopolski dohodki 2140 milijonov nasproti 2166 milijonom v prejšnjem letu in 2070 milijonom v letu 1937/1938. V tekočem proračunskem letu pa so spričo povišanih cen narasli. V prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta (od začetka aprila do konca oktobra 1940) so namreč dosegli 1563 milijonov din, t j. za 266 milijonov več nego v istem razdobju prejšnjega leta. Največjo postavko zavzemajo dohodki tobačnega monopola, ki so dosegli 1631 milijonov (prejšnje leto 1568) medtem ko so izdatki tobačnega monopola zaradi višjih odkupnih cen za tobak narasli na 324 milijonov (274) Presežek dohodkov nad izdatki tobačnega monopola je znašal v tem letu 1307 milijonov nasproti 1294 milijonom v prejšnjem letu. Navzlic večjim izdatkom se je torej čisti dohodek tobačnega monopola nekoliko dvignil. Dohodek od soli se je kakor rečeno zmanjšal, in sicer v zvezi z znižanjem prodajne cene za sol; znašal je namreč 210 milijonov nasproti 278 milijonom v prejšnjem letu Znižanje prodajne cene je povzročilo izpadek na dohodkih v višini 68 milijonov din. Ker pa so se obenem povečali izdatki monopola za sol na 87 milijonov (prejšnje leto 51.6), se je čisti donos monopola soli še občutneje skrčil, namreč od 226 milijonov din v letu 1938/39 na 123 milijonov v letu 1939/1940. Ta okolnost je dala povod, da je ob koncu lanskega leta monopolska uprava znova povišala prodajno ceno soli od 1.50 na 2.50 din. Kakor rečeno so tudi dohodki od takse na petrolej nazadovali in so znašali v letu 1939/1940 88.6 milijona din nasproti 132.4 milijona din v prejšnjem letu. To nazadovanje dohodkov je očitno v zvezi s težkočami pri oskrbi prebivalstva s petrolejem. Vžisralični monopol je prinesel državi v tem letu 91.5 milijona din, kajti dohodki so znašali 92.1 milijona din (prejšnje leto 89.4), izdatki v zvezi s tem monopolom pa 0.6 milijonov din. Monopol cigaretnega papirja pa je dal državi čist', prebitek v višini 71.6 milijona din, kajt celotni dohodki od prodaje cigaretnega papirja so znašali 94.9 milijona din (prejšnje 80.1), izdatki pa 23.3 milijona din (19.9). Potrošnja cigaretnega papirja je v zadnjih letih precej narasla deloma v zvezi s povečano prodajo rezanega tobaka, gotovo pa igra važno vlogo pri tem tudi večja potrošnja cigaretnega papirja v zvezi s potrošnjo tihotapljenega tobaka. Račun izgube in dobička izkazuje še 22.9 milijona din raznih dohodkov, temu pa stoje nasproti splošni izdatki v višini 42.1 milijona din in izdatki za kolke in vrednotnice v višini 6.9 milijona din. Ce od skupnih dohodkov 2140 milijonov odbijemo izdatke v višini 442 milijonov, tedaj vidimo, da je monopolska uprava imela v letu 1939/1940 čisti prebitek v višini 1698 milijonov din, medtem ko je v prejšnjem letu znašal čisti prebitek 1813 milijonov. Znesek 6.9 milijona din za izdatke monopola, kolkov in vrednotnic prav za prav ne bi spadal v gornji račun, ker bi moral iti na breme dohodkov od prodaje kolkov in vrednotnic. Dohodki od prodaje kolkov in vrednotnic so lani znašali 560.7 milijona din, to je prav toliko kakor v prejšnjem letu. Od celotnih monopolskih dohodkov in dohodkov od prodaje kolkov in vrednotnic v višini 2701 milijon din, je monopolska uprava porabila za izdatke monopolske uprave kakor rečeno 442 milijonov, za plačilo anuitet državnih dolgov, za katere so zastavljeni monopolski dohodki, pa 373 milijonov, tako da je ostalo v korist državne blagajne 1886 milijonov nasproti 1970 milijonom v prejšnjem letu. g,gn/eni rdgov en rdgovc en rdgovc c v Gospodarske vesti = N^črt za am°rtizacijo s•/, obveznic za likvidacijo Kmečkih dolgov. Finančni minister je v »Službenih novinah« objavil načrt za amortizacijo 3«/« obveznic za amortizacijo kmečkih dolgov v proračunskem letu 1940/41. Ker skupna vsota dolga po teh obveznicah, ki jih prejemajo denarni zavodi v smislu čl. 10. in 11. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov še ni končno določena, ker emisija še ni zaključena, je oddelek za državne dolgove pri finančnem ministrstvu pripravil teh obveznic za 600 milijonov din nominalne vrednosti Do 15. novembra 1. 1939 je bilo izdanih teh obveznic za nominalnih 408 milijonov, do 30. novembra 1940 pa je bilo izdanih za 532.5 milijona din obveznic. V teku enega leta je bilo torej izdanih ko-ristnikom za 124.5 milijona din obveznic. Za tretjo amortizacijo v proračunskem letu 1939/40 je bila predvidena amortizacija za nominalnih 15.3 milijona din, vendar je znašala po sklepu od 31. oktobra 1940 celotna amortizacija z uničenjem obveznic, ki jih je država prejela za odplačilo davčnih zaostankov. 25 milijonov. V prvem, drugem in tretjem amortizacijskem letu je bilo na ta način amortiziranib 75 milijonov din, ki jih je treba odbiti od celotne vsote do 30. novembra lanskega leta izdanih obveznic, tako da je bilo 1 decembra v obtoku še za 457.5 milijona din tel obveznic. Ker končna višina emisije še ni znana obveznice pa se morajo amortizirati v 20 letih. t. j. do 1 marca 1957, znaSa kvota amortizacije za leto 1940/41 glede na sedanje stanje državnega dolga po teh obveznicah 21.1 milijona din Glede na to. da se za amortizacijo prvenstveno uporabijo one obveznice, ki jih prejme drtava za plačilo davčnih zaostankov, je finančni minister določil za amortizacijo v letu 1940/41 nominalnih 21.1 miliiona din in eventualno več. če bi znesek obveznic k< jih dobi država za nlačilo davčnih zaortankov presegal to vsoto Za plačilo obresti je predvidena za leto 1940/41 vsota 21.75 milijona din. = pregled knjižic uslužbenskega davka. Davčna uprava Ljubljana objavlja: Vsi delodajalci ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah se vabijo, da v smislu določil razpisa ministrstva financ z dne 10 sept 1929 (št 83.390) predlože v teku januarja 1941 pristojni davčni upravi Ljubljana-mesto v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1940. Ce ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139 odnosno v primeru davčne utaje po čl. 142 zakona o neposr. iavkih. = Cene sta rim kovinam. Strokovni Ust za železarsko stroko »Jugoslavenski gvoždar" objavlja v svoji zadnji številki naslednje cene za stare kovine (v večjih količinah): strojni liv v kompletnih vagonih 2.80 din, komerčnj liv 2 din, v kompletnih vagonih 2.40 din težko kovaško železo 2 din novi pločevinasti odpadki preko 1 mm debeline 1.70 din, črna pločevina 1.55 din, baker 22 din krom 16 din. težka medenina 10 din, liti aluminij 18 din pločevina iz aluminija 12 din, mehk svinec 8 din, trdi svinec 5 din cink 5 50 vse za kilogram t= Generalna lista izžrebanih 21/»%nib obveznic vOjne škode je te dni izšla v samozaložbi Avgusta Pertota, uradnika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vse potrebne podatke o vseh do sedaj izžrebanih 4498 obvezn.cah Vojne škode, tega pri nas najbolj popularnega papirja: urejena ie po dosedanjih izdajateljevih skušnjah v aritmetičnem redu, tako da je vsem interesentom prihranjeno nepotrebno in zamudno iskanje po malo preglednih žrebnih listah, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana in overovljena od ljubljanske borze, je s tem podano jamstvo za absolutno točnost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listami. Knjižica, ki jo toplo priporočamo, stane 25 din in se naroča pri založniku: Ljubljana, Gledališka ulica 13. = Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V času od 1. marca do 30 novembra 1941 bo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina Radenci devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju bo teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene z ba-novinskim kolkom 10 din, je poslati najkasneje do 1. februarja 1941 upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: 1) krstni list, 2) zadnje šolsko spričevalo, 3) zdravniško spričevalo. 4) nravstveno spričevalo, 5) izjavo staršev ali varuha, da dovoljuje prosilcu obisk tečaja in da bodo krili vse zaradi poškodbe nastale škode kakor tudi stroške prehrane, ako bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka. Prilega pod 5) se mora kolkovati s kolkom za 4 din. = Delniška družba za izkoriščanje zemeljskega plina. V Zagrebu je bila ustanovljena družba Motormetan d. d. za izkoriščanje, uporabo in predelavo zemeljskega plina-metana. Družba, ki ima 4.5 milijona din osnovne glavnice, bo izvrševala tudi vse posle, ki so v zvezi s prodajo zemeljskega plina. Med ustanovitelji nove družbe so dr. Cekuš, predsednik zagrebške Industrijske zbornice in dr. Plive-rič. generalni direktor Praštedione. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, prometno-komercialni oddelek, sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo lesenih podložkov za sode, stroini 00-delek pa do 15. t. m. za dobavo 25 ton ne-gašenega apna. — 2. hidroponska komanda v Divuliah sprejema do 15. jan. ponudbe za dobavo orodja, do 16. jan. pa za dobavo manila-vrvi in jeklene vrvi. — Direkcija drž. rudnika v Velenju spre'ema do 13. jan. ponudbe za dobavo železnine in orodja, osi za vitlje. zakovic, matic, lito-železnih omaric in varovalnih elenr^ov, do 20 jan, za dobavo tropolmh sk'er>al z varovalkami, puš iz brona, komp'etnih le-žajev, aparata za kopi ran ie. kopirnega papirja, raznega stekla in mlina za barve, do 23 ian. za dobavo gasilskih cevi. srvoik in tesnil, do 27. jan. za dobavo transportne gurte iz gumija, do 30. ian. pa za dobavo železne pločevine. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 25. jan. ponudbe za dobavo železnine. = Licitacije. Dne 15. jan. bo pri štaba dravske divizijske oblasti v Liubliani licitacija za dobavo petroleja. Dne 11. jan. bo pri zavodu za izdelavo vojne onreme v Beogradu licitacija za dobavo karbi^sMh svetilk in škatel za karbid. 13. jan. za dobavo zastavic v raznih barvah in tr kov, 28. jan pa za dobavo materiala in ootreb-ščin za izdelavo obleke in obutve. Dne 15. jan. bo pri upravi 1. oddelka vojnotehn'č-nega zavoda v Skoplju licitacija za dobavo vijakov, 18. jan. pa za dobavo 800 kg sviniske dlake. Dne 23. jan. bo nri up*"*vi smodnisnice v Kamniku licitacija dobavo parnega kotla lokomobilnega tipa. Bme DEVIZE. Ljubljana. Oficielni tečaji, London ""74.57 — 177.77, New York 4425 — 44*5 Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 -• 219.10, New Y~rk 5480 — 5520, CttTfll 1.271.10 — 1281.10. Privatni kliring; Bertii 1772 — 1792, grški boni 40 den. Curih. Beograd 10. Pariz 8.7250, T.on-don 16.1250 New York 431, Bruse'-Milan 21.75 Madrid 40 Amsterdam "29, Berlin 172.50 Steckhoim 102 75 Os'o 50. Kobenhavn 83.50, Sofija 4 25. Lis~*ona 17.24, Budimpešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.3750. Bukarešta 2 15 KFERTI Zagreb. Državne vrednote: Vo*na 464—465 (464), 4% severne agrarne 55 den.. 6"'. begluške 83 bi . 6% da'm 79 bi.. 6% šumske 79 bi.. 7% stnb^iz. 95 den. 7°'« invest 99—100. 7'/« Selknvr, 03 den., 77c Blair 97 den.. 8% Blsir 106 'len.: delnice: Narodna banka 7000 den.. P*B 197 den. Trboveliska 360- 3^5 (369—36^). Beograd. Vojna škoda 463 den , V- he-gluške 83.50—84 50 (83 50). 6"'. da^t. agrarne 77.75— 79 (77.75). 6". šumske 76 den. (76). 7% invest. 101—102 7^ B^ir 99 den.. Narodna banka — (7050—7100), PAB 201 den. Blagovi*« tržišča «rro 4- Chicago, 9. jan Začetni tečaji: Pšenica za maj 87.375, za julij 82.25 z -ept. 82.75: "oruza: za maj 82.625. za julij 82.625. 4- Novo-sadska blagovna b°rza (9- t. m.) Tendenca nespremenjena Ječmen: ha-ški in sremski 62/63 kg 380 — 385. Oves: baški, sremski in slavonski 327.50 — 330. Moka; (franko mlin odn. vagon, brez prom-davka in vreč): »Ogg« in »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25: presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14"/n vlage, 321, iz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom. davka in vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70. Fižol; baški in sremski brez vreč 510 — 520. Glassmann Jr., diplomirani ekonom: Kuha je nastala naše pletilstvo i Gorske čipke in čipke za perilo Gotovo je značilen pojav, da se je umetnost izdelovanja čipk pričela razvijati skoro povsod v goratih pokrajinah. St. Gallen v Švici, v Saških in Čeških pogorjih in v Sloveniji. Sledovi čipkarskih izdelkov v Jugoslaviji segajo prav v deseto stoletje nazaj. Desetletja m stoletja so romale v širni svet jugoslovenske čipke pod zvenečimi tujimi imeni, n. pr. Punto Tirato, Point de Milan. Point de Bologna. Narod, ki je znal izdelovati tako nežne in občutljive umetnostne izdelke čipk. kvačk in vezenin s tako popolnostjo mora biti sposoben tudi v sorodnih panogah tekstilne produkcije ustvarjati kaj lepega in dragocenega. Zato je °koro samo ob sebi razumljivo, da se je vezenje in tkal-stvo povzpelo do izredne višine prav v Švici, v Saških in Čeških pogorjih in v Sloveniji Prav tako, kakor Saksonci, delajo tudi Slovenci ne le z roko, ampak tudi s srcem. Pletilec je pri Saksoncih čisto drugače navezan na svoj stroj, kakor pri severnih narodih ali v Ameriki. Na Švedskem je ! n. pr. težko dobiti delavca za Cottonov j stroj, pri katerem je 48, 57 in celo 66 igel j zaporedoma v razmahu 3.75 cm. Med Slovenci pa je dovolj ljudi, ki so dovolj spretni za najfinejše pletilstvo in za tkalske stroje, ki se spoznajo tudi na Cotto-nove stroje in se ne ustraSijo niti 66 ali 69 igel. II Tradicija je potrebna Pri Saksoncih se je v 'etih med 1860. — 1880 sprevedlo domače tkaistvo v tvorni-ško izdelovanje. Istočasno se je razvilo tudi ročno izdelovanje strojev v veliko industrijo tekstilnih strojev. Skoro vse tvornice, ki so v poznejših letih dobavljale za slovensko tekstilno industrijo svoje tkalske in Cottonove stroje, pa naj bodo to Lieberknecht, Roscher, Saupe, Wirth, Diamant, Walter & Co., so nastale v tem razdobju. V istem času je bila ustanovljena tudi prva tovarna za pletilne stroje v nekdanji Avstriji, in sicer tvrdka Popp na Dunaju. Pri tej je bil udeležen Alfred Franzl iz Ljubljane. V letu 1885 je pričel Henrik Franzl se-nior, brat omenjenega izdelovati ženske nogavice na najnovejšem pletilnem rav-nostnem stroju firme Popp, in sicer »pre-jaste izdelke« prav tako, kakor je bila takrat navada v goratih krajih, kar je bilo za delavce najboljša šola, saj je zahtevala barvasta preja posebno pozornost pri delu. Velepodjetja, kakor so ROGI in Elbeo v saškem Oberlungwitzu, še danes žanjejo svoje uspehe, ker izdelujejo take prejaste izdelke, ki so za delavce težka preizkušnja. Henrika Franzla načelo je bilo — v vsakem kraju imeti po enega detajlista. Na ta način je bilo povpraševanja zmerom več, kakor pa je bila ponudba in v dobrih konjunkturah so se naročila celo podvojila. Cena je bila za ducat stalno 8 kron 88 vinarjev. Ce je cena bombažu nazadovala, se je povečal skonto ali rabat, toda kalkulacija in osnovna cena sta ostali v ravnovesju. Tudi število delavcev je bilo razmeroma stalno, v sezoni 44, izven te pa nekaj manj. Henrik Franzl je bil s svojim tkalstvom dolgo let edini v Slo- veniji V miru je lahko pokadil svojih 20 Hgar na dan, ne da bi se mu bilo treba bati konkurence. Se to, dovolil si je lahko, da pri konkurzih in poravnavah ni niti navajal svojih zahtevkov. Marsikak dolžnik mu je bil za to hvaležen in mu je kasneje izplačal celotni znesek. Do vojne je bil klopkovni stroj edini stroj na motorni pogon v Franzlovi tovarni. Leta 1922 je pričel postavljati večje stroje, leta 1926 pa je bil ves obrat motoriziran. V tem letu je bilo zaposlenih 50 do 55 delavcev in pred nastopom najtežje krize leta 1930. so delali skoro noč in dan. III Samoniklež (self-made man) Za tvrdko Franzl se je pojavilo prvo konkurenčno podjetje leta 1899 na Tržaški cesti, torej istega leta, ko so v Nemčiji in v Franciji pričeli z izdelovanjem umetne svile. Ustanovitelj tega podjetja je bil Dragotin Hribar, v pravem smislu besede »samoniklež«. Bil je s svojim 24. letom urednik »Slovenskega Naroda«, imel je tiskarno v Celju, svojo tvornico za sladkorne izdelke, udeležen je bil pri neki banki in kot delničar pri številnih industrijskih podjetjih. Tako razborit duh se nikakor ni zadovoljil, da bi enostavno izdeloval prav tako blago kakor Franzl. Takoj je pričel z novimi stroji, namreč z ročnim Viktoria-strojem z okroglim sestavom. Leto pozneje, 3. marca 1900 je prišel v podjetje mojster Sindelar iz Ji-hlave. Ta še živi. Star je 65 let in uživa svojo pokojnino v bližini nove Hribarjeve tovarne. Prav dobro se spominja stare tovarne, selitve na Zaloško cesto v takratno tkalnico za odeje, prvih Jacquard-ple-tilnih strojev tvrdke G. F. Grosser in prvih starih Standard avtomatov v 8h in lOh predelih. Kasneje se je pridružilo še nekaj Styria pletilnih strojev na ploščati način, in sicer iz Gradca. Čudno naključje je, da je tudi sedanji mojster Solček doma iz Jihlave. V času svoje selitve 1903 je zaposlovalo podjetje 11 ljudi, odtlej pa se je število leto za letom večalo. Nabavilo je tudi več ameriških Invincible Standard-strojev. Marsikaj skupnega ima Hribarjevo podjetje s tovarnami za nogavice v saških pogorjih. Tako je n. pr. podjetje izkoriščalo vodno silo na Ljubljanici, ki teče pod tvorniško stavbo. Tudi Hribarjeva tovarna je pričela izdelovati ne le »prejaste« izdelke, temveč tudi surove, ki so jih še le kasneje barvali. To je ceneje in dostopno najrevnejšim slojem. V Hribarjevem podjetju je neumorno pomagala tudi gospa Evgenija, kajti mož je bil zaposlen pri banki in pri industrijskih podjetjih. To spominja na film »Ti in jaz«, ki obravnava ženo pletilskega podjetnika, le s tem razločkom, da je gospa Evgenija Hribarjeva poleg dela v podjetju in v pisarni dala narodu in vzgojila 13 otrok, in od katerih jih živi še 12. Mojster Sindelar jih je videl doraščati, najprej je bilo sedem sinov, najmlajši Peter je danes lastnik podjetja. Cisto v bližini Hribarjeve tovarne v nekdanji cukrarni je ustanovil po svetovni vojni svojo tekstilno tovarno Josip Kune. Prenesel jo je z Dunaja, kjer je obstajala sto let Kune je bil tudi lastnik manufakturne trgovine na Miklošičevi cesti, njegov nečak pa ima pletilsko tovarno v Grosupljem, ki je prav sedaj patentirala zelo interesanten primerek pletenine. Tvrdkina znamka je »Olimpic Šport«. V ostalem pa je Kune ustanovitelj Društva indus+rijcev in veletrgovcev v Ljubljani, ki mu sedaj predseduje Stane Vidmar, o katerem bomo še spregovorili. (Dalje.) Luna — problem za računarje P st m brzina Meseca v okviru ž ivalskega kroga — Komplicirana fcrmula — Rešitev na podlagi letošnjega opazovanja? Da je bil mesec že od nekoč in je še vedno astronomom velika zagonetka, širša javnost ne ve prav dobro. Ta skrb pa se ne nanaša na mesečeva »ognjeniška žrela« in na druge skrivnosti njegove površine, ki so sicer še vedno prave skrivnosti, temveč na njegov tir in na spremenljivo brzino našega nebesnega spremljevalca v okviru živalskega kroga. Na zadnje se vsa teorija vrti okrog stvarnega vprašanja, na katerem mestu med zvezdami, koliko stopinj, ločnih minut in ločnih sekund bo mesec ob določeni uri oddaljen od Izhodišča vseh nebesnih meritev, od tako zvane Bikove točke. Težava vsega izračunavanja je v tem, da se mesec ne vrti v krogu ali v elipsi okrog zemlje ali okrog težiščne točke med zemljo in mescem. Njegova proga zavisi od vplivov sploščene zemlje, od vplivov sonca planetov in dolge vrste drugih činiteljev, tako da obsega neka trigonometrična formula v temeljnem tabelarnem delu za luno, ki ga je L 1857. izdal Peter Andreas Hansen, nič manj nego 202 vrsti. Dvanajst let po izidu tega dela pa je francoski zvezdoslo-vec Delaunay izračunal za vsakokratno oddaljenost mesca od Bikove točke sistem formul, ki obsega celih 172 strani! Navzlic vsem nadaljnjim naporom, da bi mesec z računom obvladali, pa je razlika med teorijo in prakso L 1923. znašala celih 7 ločnih sekund, to je kakšne 4 od tisoče mesečevega premera. Do danes se je ta napaka »avtomatično« znižala na manj nego eno ločno sekundo — vzroka za to pa doslej še niso razkrili. Teoretiki si obetajo, da bo mogoče to razliko dognati iz opazovanja dne 7. t. m., ko je bil mesec zvečer tesno ob kopjunkciji Jupitra s Saturnom. i m „ ... . »u. " r ........ mm ■ ... • T;'" Taborišče italijanske vojske v Libiji ;• o.-: ■•'i- ■&*:.: , >•• > V. Italijanski vojaški oddelki na libijskem bojišču taborijo na prostem, za prevoz pa jim rabijo številni kamioni in avtomobili R *ae:: živila v Franciji Za mesec januar je francoska vlada ra-cionirala živila na sledeči način: Mesa dobi vsaka oseba na teden po 360 g (brez kosti 260 g), kruha vsak dan 300 g, dalje na mesec 250 g mešanice iz kave ia ječmena, želoda ali kakšnega drugega nadomestka (kave je v tej mešanici ena četrtina. Riža odpade na vsako osebo na rnesec 100 g, makaronov 500 g, posušene zelenjave pa 250 g. Na novo so razširili racioniranje na posušeno zelenjavo, mezgo in pecivo, prav tako bodo sedaj racicnirali tudi milo. V trgovinah že od septembra niso smeli prodajati mila- Priprave za vpad na brftskf otok Nemški načrti in angleški protinačrti F&S&ovni& Ganev — general Med najnovejšimi imenovanji v bolgarski vojski se nahaja tudi ime polkovnika Ganeva, ki je lansko leto hodil po Nemčiji ter proučeval ondotna taborišča. Ga-nev je bil povišan v generala. Ranjen©! v Atenah Prihod ambulanc z ranjenci z albanskega bojišča v grško prestolnico Rimski »Giornale d'Italia« piše o nemških pripravah za napad na britanski otok in sodi, da se Nemčija pripravlja na akcijo od Severnega morja do Biskajskega zaliva. Prva točka nemškega programa je uničenje angleških industrijskih centrov, da se na ta način oslabi proizvodnja Velike Britanije. Ko bo »trdnjava« Anglija dovolj izčrpana, bo šele prišel dejanski napad. Anglija se zaveda, kaj jo čaka, zato se z vsemi silami možne obrambe pripravlja na najavljeno invazijo. Po sodbi citiranega lista razpolaga Anglija danes s približno 50 divizijami vojaštva, t. j. enim in pol milijonom ljudi. Med temi je precej Kanadcev, pa tudi nekaj vojaštva bivših zaveznikov v sedanji vojni. Poleg tega imajo Angleži na razpolago najmanj pol milijona mož, ki so namenjeni za borbo proti padalcem. Seveda razpolagajo Angleži tudi s primernimi rezervami, toda te rezerve še niso vojaško izvežbane. Dve tretjini angleških ladij plovejo na Sredozemskemu morju in na oceanih, tretja tretjina pa je v pripravljenosti za obrambo domovine. O topništvu, municiji in motorizirani vojski, ki je Angliji na razpolago, ni mogoče dobiti točnih podatkov. Značilno pa je, da so Angleži vrgli velike množine tankov za sedanjo ofenzivo v Afriko. V toliko je obramba matične dežele oslabljena. Angleži se poleg drugega zanašajo tudi na teren, ki je vse prej nego prikladen za vpad. Obala je zavarovana, točke, kjer bi se utegnil sovražnik izkrcati, so še posebno ojačene. Toda Chur-chillova linija, pravi italijanski list, je ko- Če še ne veš, Mm izve! da je guverner Gibraltara, sir Oliver Lid-deli odpotoval z letalom v London; da se je delegacija nemške omladine vrnila s trimesečnega obiska na Japonskem v domovino; da so v češko-moravskem protektoratu uvedli obvezno dela za čiščenje zasneženih železniških prog in cest; da ima Švica enega samega državljana črne polti; da se vrše manevri rdeče vojske tudi v najhujšem zimskem mrazu; da so v Turčiji prijeli večje število oseb, ki so razpečevale ponarejene funtne nov-čanice. maj senca Maginotove črte. Vzdolž britanskega otoka so Angleži zgradili vt.iko število obrambnih utrdb, izkopali so jarke, prepregli ozemlje z bodečo žico, namestili strojnice in topove. Vse to naj bi Nemcem preprečilo izkrcanje. Ta obrambni pas sega mestoma 30 km globoko v notranjost dežele, kjer se nahajajo velika skladišča vojnega materiala, rezerve moštva in protiletalsko topništvo. Čeprav je ta sistem dobro zgrajen, se ne bo mogel upirati nemški vojski, kajti sila Nemčije je ogromna in sovražnika, ki bo vdrl v to ozemlje, ne bo mogel nihče zlahka vreči v morje. ANEKDOTA Sloviti francoski igralec Boyron, ki ga je kralj imenoval »Barona« in si je to ime potem izbral kot odrsko ime, v Comeilleo-vem delu »Tit in Berenika« ni razumel štirih verzov. Prosil je pesnika, naj mu jih pojasni. Corneille je odgovoril: »Jaz jih tudi ne razumem, a izrecite jih vse eno. Mnogi jih ne bodo razumeli, občudovali pa jih bodo vse eno.« VSAK DAN ENA »Vidiš, umetnik je najbrže hotel naslikati sončni zahod, ker pa je škilil, je naslikal moža, ki je stal poleg njega in gledal, kako dela « (»Marc Aurelio«) Stari maršal Francije Petain v svojem delovnem kabinetu v Vichyju. Poleg njega njegov tajnik general Laure »Zgodovina diplomacija" Pomembna knjiga Rusa Potemkina Moskovska »Izvestja« poročajo, da bo v kratkem izšla »Zgodovina diplomacije«, delo znanega ruskega diplomata Potemkina, bivšega pomočnika sovjetskega zunanjega ministra Litvinova. Knjiga bo izšla v založbi moskovske biblioteke za zunanjo politiko. Temelj Potemkinovega dela tvorijo originalne diplomatske listine in zgodovinski zaznamki. V uvodu Hfljige govori Potem-kin o diplomaciji v najstarejših časih. Tam obravnava diplomacijo Egipta, Perzije, Asirije, Babilonije in Indije. Navaja tudi diplomatske dokumente klasične Grčije. V nadaljnjem poglavju govori o diplomaciji v državah zgodnjega srednjega veka. Upošteva r .sebno diplomacijo Bizanca, rim- skega cesarstva in katoliških papežev. Tretji del knjige govori o diplomatski zgodovini Španije, Francije in Anglije ter diplomaciji Moskve od 16. do 18. stoletja, četrti del je posvečen dokumentom o mladi diplomaciji ameriških Zedinjenih držav, ko je bila v teku borba za neodvisnost Amerike in njenih narodov. Zelo temeljito obravnava pisatelj diplomatsko zgodovino v dobi francoske revolucije, pa od Napoleona do Bismarcka. V zaključju osvetljuje knjiga diplomatske dogodke od 1. 1871. do današnjih dni. Za Rusijo, pa tudi za ostali svet pomeni Potemkinova knjiga novost, kajti to delo je prvo svoje vrste, ki bo postalo dostopno širšim množicam sedanje ruske države. reševalec Jzhmzmv® utz:fA IESUH«* Traglessa smrt groresnika Fletcfeerfa v vafcvlii Tssne Angleška admiraliteta javlja v posebnem sporočilu, da je smrt letaike Amv Jchnso-neve potegnila za scboi v pogubo tudi poročnika linijskega broda Fletcherja bivšega poslanca laburistične stranke Flctcher. ki jc poveljeval oboroženemu kuterju «Hazlemere«, jc v soboto, ko je videl, da je skočila Johnsemove ;> padalom iz letala, plani! za njo v mrzle valove Temze. Toda kakor niso našli Johnsonove navzlic skrbnemu iskanju, niso mogli tudi Fletcherja rešiti živega. Potegnili so ga pozneje mrtvega iz vode. S kuterja na katerem je imol službo Flctcher. so mornarji videli, kako je najprej Prababica z 51 leti Neka ženska v kalifornijskem mes:tu Grovillcu jc nemara najmlajša prababica Zedinjenih držav. Nekobko dni po njenem 51. rojstnem dnevu se jc rodil nje prvi pravnuk. 2cna se jc poročila v svojem 17. ■letu in je imela v zakonu 6 sinov ter 6 hčera. Ena izmed hčera se je omožila s 16. letom, njena hči se je spet zelo zgodaj poročila, namreč s 15 letom in je sedaj v svojem 16. letu dobila prvega otroka. skoči! človek s pada'om, takoj za njim na . je v spirali slediio leta o, ki je bilo ne-j d vc-m no letalo Amy John senove Z ladje | so spustili v morje reševalni čoln, toda nje-' gevo moštvo ni moglo re iti pi'otke, ki je ; bi'a medtem izgini'a v va'ov:h. Zato je r a-j nil Fletcher v vodo menoč, da bo s p a a-. njem odkril in dosegel letak i ter jo re-. šil. Ta stvar pa je postaja u:odna .še zanj. j Nekaj ča.-u je plaval na vodi, ko pa se mu je približal rešilni čo'n. so ga oči vid n" zapustile moči in ni imel več dovo'j sile. raia je imeti v nečem oporo. Luku. ki jo je videl tako malo podobno nedolžni ženski, je upadel pogum Ozrl se je na Diano. Ta jim je vsem obračala hrbet in pobešala ramena. Telefon je pozvonil in gospa Morvenova je stopila k aparatu. Ko je poslušala, se je izraz njenega obličja presenetljivo izprenienil. »Veliko čast mi bo sprejeti njegovo eksclen^o « je rekla s kar najljubeznivejšim glasom. »Prosite njegovo ekselenco, naj pride gor.« Ko je odložila slušalo, se je obrnila k podpo! kovniku. Ves strah jo je bil očitno minil. »Njegova ekselenca anglešk* poslanik me žeF pozdraviti. On naju bo varoval. Angl ž nie se hvala bogu lahko povsod na svetu čutijo varne pa najsi bodo oropane naravnih zavetnikov.« Lee je pomenljivo ošinil Luka z očmi. Oba sta dobro vedela, da je po rodu Američanka. Gospa Morvenova je stopila k Diani. »Pojdi v svojo sobo in se obleci, dete. Prebleda si videti. Vzemi nekoliko rdečila. In pusti me, da najprej govorim z njim nekaj minut, preden vstopiš.« Nato se je spet obrnila h gospodom. »Ako ne morem storiti za vas nič drugega, gospodje, tedaj pač razumete, da bi zdaj rada ostala sama. Ob vsakem drugem času sem vam na voljo.« »Seveda,« je Lee odvrnil in krenil naprej. Zapustili so sobo. Podpolkovnik je bil besen, a Lee se je le tiho muzal sam pri sebi. Luke je bil nad tem novim obratom ves poparjen. Podpolkovnik in Lee sta imela namen, z" slišati Vasinto. Newyorška policija je bila poslala na-daljne podrobnosti o ljudeh, ki jih je bil tam najel, ter priložila več fotografij. Princ je stanoval v istem nadstropju. Ko pa so prišli v njegove prostore, so se morali pre ričati, d" ga ni več tam, ne njega ne njegove prtljage. Od hotelske uprave so zvedeli, da je princ nekako nred pol ure zapustil hotel. Odzval se je bil vabilu francoskega poslanika, naj stanuie pri n em. Ravnatelj je nato omenil tudi še d-rni. »Zelo reprijetno nam je, da stanujeta tu. a seveda če vi želite, da ostaneta, in če se to v javnosti ne ~azve...« »Obdržite ju še zdai,« je po^p-^kovnik zago-'rnjal. »Če boste vi molčali proti časnikarjem, jim jaz prav gotovo nič ne povem.« štiri Francije za maršalom Petainom Pod tem naslovom objavlja vichyjski dopisnik švicarskega francoskega lista »Ga-zctte de Lausanne« daljši dopis iz Francije, v katerem čitamo med drugim: »Danes, šest mescev po premirju, ima maršal Petain za seboj štiri Francije: 1) Zasedeno Francijo, katere časopisje mu je bilo najprej sovražno, sedaj pa kaže vedno več razumevanja zanj. Tako sem ugotovil dan po novem letu, da so vsi pariški listi, ki izhajajo pod nemškim nadzorstvom, posvetili od ene do štirih kolon poslanici, ki jo je maršal naslovil na mladino, in da iz vse zasedene Francije prihajajo dnevno — navzlic oviri demarkaciiske linije — vedno novi pristanki na politiko državnega šefa, zlasti odkar so vsi prepričani, da se nihče ne more pohvaliti, da bi vplival na njegove odločitve. 2. Nezasedeno Francijo, ki je izka?'-državnemu šefu na njegovih potovanjih po državi svojo ljubezen in svoje spoštovanje. To je še bolj prišlo do Izraza za božične praznike, ko je maršal prejel voščila od dveh milijonov francoskih otrok. 3) Ujetniško Francijo, ki šteje nad dva milijona ljudi ,ki dnevno sporočajo maršalu svoja zagotovila zaupanja in veselja, ki ga bodo občutili, ko bodo spet smeli posvetiti svoje sile prenovljeni Franciji pod njegovim vodstvom. 4) Imperialno Francijo, katere najlepši biseri, kakor Maroko, Alžir, Tunis, zapadna Afrika, dežele Levanta in Indokina, so mu pravkar izrekli svojo zvestobo in zaupanje v bodočnost matične zemlje. Spričo te francoske edinosti je objektivnemu opazovalcu težko spoznati, kakšne naj bi bile nemške prednosti v primeru zasedbe ne? sedene Francije, kakor to mnogi neupravičeno mislijo, kajti nezasedeno matično ozemlje predstavlja le zelo majhen del pre-komorskih dežel, v katerih vihra francoska zastava.« j tako zvani »železniški fronti«, ki naj bi v ' primeru uspešnega prevrata skrbela za var-| nost na železniških postajah Pri mnogih obtožencih so našli granate in revolverje. Glede na število obtožencev in prič je verjetno, da se bo proces zavlekel in trajal še kaka dva tedna. I ELEŽKE Fmančna stiska hrvatskih mestnih občin Predsednik Kluba mestnih svetnikov HSS v Zagrebu dr. Benovič je sklical nujno sejo kluba zaradi razprave o finančnem položaju zagrebške mestne občine po odpravi mestnih doklad na neposredne davke. Po tej odredbi je postal finančni položaj Zagreba in z njim tudi vseh ostalih hrvatskih mest obupen- Med zagrebškimi mestnimi svetniki je, kakor pišejo listi, zavladalo zaradi tega veliko razburjenje. Splošno mnenje je. da bi morala banska oblast vsaj pol leta prej obvestiti vsa hrvatska mesta, da misli ukiniti mestne doklade, tako da bi se lahko mestne občine na to pripravile. Banska oblast je priporočila mestnim občinam uvedbo posebnega zemljiškega davka v nadomestilo za dosedanje doklade. Izvedba tega nasveta pa je združena z velikimi tehničnimi težavami. Zagrebška občina bi morala n. pr. zaposliti sedaj najmanj 30 do 40 ljudi, ki bi vsaj pol leta sestavljali kataster za novi zemljiški davek in izvedli cenitev v poštev prihajajočih zemljišč. Po ukinjen ju mestnih doklad bodo ostale hrvatske mestne občine do uvedbe novih finančnih virov brez dohodkov. Tako se je znašlo zagrebško mestno zastopstvo preko noči pred nerešljivim vprašanjem, kje nai vzame denar za financiranje občinskih potreb v toku prihodnjih šestih mescev. Banska oblast pa utemeljuje ukinitev mestrvh doklad z že!jo pospešiti razvoj hrvatskih mest in potrebo preprečenja na-daljne selitve industrij iz hrvatskih mest. Med drugim navaja primer tvrdke Shell, ki je zapustila Zagreb zakadi previsokih mestnih doklad. Končno pa sporoča banska oblast, da je podaljšala veljavnost vseh proračunov hrvatskih mestnih občin do 1. aprila in da bodo imele do takrat hr-vptr-ke mestne občine dovolj prilike orga-r>irati odmero in pobiranje novega zemljiškega davka. Sence nad sporazumom V beograjskem tedniku »Napred«, ki ga i;-daj a vscueili-ki profesor dr. Mihajlo Ilič, razpravlja Lj. Radcvanovič o »sencah«, ki p ■ ii jo na sporazum, sklenjen 26. avgusta lu39. V članku beremo med drugim: ■ Predvsem mečejo na sporazum senco g to vi hrvatski krogi, ki so nasprotniki .-p vrazuma s Srbi Ti krr.'gi so tudi protiv-n ki hrvatskega narodnega pokreta in nje-« ve kmetske miselnosti. Zato pa so no s: tel ji tuje miselnosti in plačanci tujih propagand. Pripisati moramo samo sporazumu. da so se ti ljudje pokazali sedaj v pravi luči in sc sami izločili iz hrvatskega občestva. Zaradi tega morajo Srbi podpirati nosi tel je misli sporazuma med Hrvati v njihovi borbi proti intrigan. Hrvatska seljačka stranka danes ni samo nositeljica >eb!asti v banovini Hrvatski, temveč tudi nosite it,-! i Ijica misli državne zajednice Srbov, Hrvatov in Slovencev. Drugo senco meče na sporazum nezadovoljstvo srbskih opozicijskih skupin z načinom sklenitve sporazuma, in pa dosedanjim vodenjem notranje politike. Načina sklenitve sporazuma danes ne moremo več revidirati. Lahko pa se menja način vodenja notranje politike, zaradi katerega so danes Srbi nezadovoljni. Kakor je bilo potrebno svoj čas odstraniti vzroke hrvatskega nezadovoljstva, tako je treba odstraniti v interesu države tudi vzroke srbskega nezadovoljstva. To je tem lažje, ker so vzroki srbskega nezadovoljstva dosti bolj enostavni. Tretja senca, ki pada na sporazum, pa je način, kako se tolmači v Zagrebu na hans-ki r.b'asti formalna stran sporazuma. Razna znamenja kažejo, da skuša banska oblast vse bolj posegati v posle, ki so bili s sporazumom izrecno pridržani državi. To je s stališča Zagreba povsem razumljivo. Zato moramo čini prej ustanoviti predvideno ustavno sodišče, ki bo razsojalo v k' nipetenčnih sporih med osrednjimi in avtonomnimi oblastmi.« Narodna banka in kmeti V tedniku »Selo«, glasilu zemljoradni-ko-v. ki so zastopani po ministru dr Branku čubriloviču v vladi g. Cvetkoviča, objavlja pomočnik kmeti iskega ministra inž. Jovan Popovi č članek o kreditni politiki Narodne banke Inž. Jovanovič očita Narodni banki, da ne posveča pri svoji kreditni politiki potrebne pažnje kmetu in poljedelstvu. ter pravi med drugim: »Narodna banka b' m-vrala dajati po svojih statutih kredite tudi za kmetijsko produkcijo. Temu pa se dosledno izogiblje. Kredite Narodne banke izkoriščajo le trgovci in industrijci, zaman pa čakajo na nje kmetje in celo tiste ustanove, ki se ba-vijo s trgovino s poljedelskimi pridelki. Po zgledu Narodne banke se ravnajo tudi drugi denarni zavodi tako da kmetje v današnjih časih s.p!oh ne morejo dobiti kredita. EnzMŠčone socialistične strokovne organizacije Poročali smo že, da so bile z odlokom ministra notranjih del razpuščene vse strokovne delavske organizacije, ki sc bile včlanjene v »Zodinjeni delavski sindikalni zvez- Jugoslavije« (URSSJ) v Beogradu. Takoj po objavi dekreta o razpustu 31. decembra so bili zapečateni vsi lokali organizacij, ki so pripadale URSSJ. V Slove- niji je bila članica URSSJ tako zvana »Strokovna komisija«, ki so jo tvorile sledeče organizacije Zveza kovinarjev. Splošna delavska zveza Zveza živilskih dellavcev. Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok, Zveza rudarjev. Osrednje društvo oblačilnih delavcev Zveza m^nopolskih delavcev. Zveza stavbinskih delavcev katere delovanje je bilo že pred časom oblastveno ustavljeno. Zveza zasebnih nameščencev Zveza brivskih pomočnikov in končno še Organizacija hišnih poslov Vse te organizacije skupaj so štele okoli 3000 plačujočih članov. Pomanjkanje zdravnikov v Črni gori Podgoriška »Zeta« objavija sledečo beležko- »V občin; Gusinje, ki šteje nad 4000 prebivalcev ni niti enega zdravnika. Pojavile so se razne nalezljive bolezni, med njimi tifus in difterija. Bolnike morajo voziti k zdravniku v Berane, ki so oddaljene 70 km od Gusinj« Društvo narodov pod vodstvom mater Madžarski pisatelj Zoltan Szabo, ki je živel v Franciji in se je lansko jesen vrnil v domovino, je spisal za božično številko madžarskega lista za inozemstvo »La Na-tion Hongroise« razmišljanje o »Otrocih Evrope«, ki ga pretresljivo povezuje s sedanjo vojno. V tem razmišljanju, ki razglablja usodo evropskih mater in mnogih, premnogih otrok po sedanji vojni, piše med drugim: »Razpravljalo se je že o vprašanju, ali ne bi mogle matere vseh dežel zahtevati usmiljenja za svoje otroke in ustanoviti nekakšno Društvo narodov, ki bi ga sestavljale izključno le matere... Me žene in matere smo namreč navzlic vsemu ostale nekoliko internacionalne. Društvo narodov, ki bi ga sestavljale izključno le družinske matere, bi gotovo doseglo boljše rezultate kakor ono, ki sedaj umira v Ženevi. Vem, da so to otročarije, vendar pa bi bilo to navzlic vsemu lepo! Morda bo prišel dan, ko bodo vprašali tudi nas za svet. Vsaj upati smemo tako! Vsekakor pa bi bilo treba že sedaj nekaj storiti za evropske otroke, da ne bi občutili, da postaja svet okrog njih hladen in da daje ljubezen manj toplote od peči, za katero ni premoga ...« O prirastku nemškega prebivalstva O tem vprašanju je te dni pisal glavni narodno socialistični organ »Volkischer Beobachter«, ki navaja med drugim, da je od izbruha vojne dalje zaradi preselitve nemškega prebivalstva iz vzhodnih, jugovzhodnih in baltiških držav nemško prebivalstvo v tretjem rajhu naraslo približno v razmerju 10 : 1 nasproti vojakom, ki so v dosedanjih bitkah izgubili svoje življenje. Razen Nemcev, ki jih je tretji rajh pridobil s priključitvami ozemelj na vzhodu in zapadu, se je preselilo v Nemčijo iz Letonske 51.000 Nemcev, iz Estonske 12.000, iz Volinije in Galicije 130.000, iz severne Bukovine 45.000, iz lublinskega okrožja na Poljskem 31.000, iz južne Bukovine 35.000, iz Besarabije 90.000 in iz južne Dobrudže 14.000, skupno torej 408 tisoč Nemcev. List pripominja, da zgodovina narodov ne pozna primera za tolikšen prirastek prebivalstva vojujoče se države med samimi vojnimi operacijami, kakor ga izkazuje gornji račun. Angleški vojni izdatki Ko se te dni objavljajo podatki o novem ameriškem proračunu, ki po ameriških ugotovitvah predvideva v vojaške namene pribl. 65% izdatkov, ki jih v iste zanimalo, ako jih opozorimo na nedavne podatke iz Londona, po katerih izda Anglija od konca lanskega leta dalje približno 80 milijonov funtov tedensko v zgolj vojaške namene. V našem denarju predstavlja to na teden ogromno vsoto 20 milijard dinarjev ali skoro dva naša državna proračuna. Političen proces na Madžarskem Čitateljem je gotovo še v spominu, da so na Madžarskem proti koncu preteklega leta pozaprli nekatere desničarske voditelje, ki so jih obtoževali prevratnega poskusa. Pred dnevi se je proti njim začel proces pred budimpeštanskim kazenskim senatom, pred katerim se zagovarja 25 članov stranke tako zvanih »puščičastih križev«, med njimi tudi poslanec in bivši major Emil Kovacz. Obtožnica jim razen prevratnega poskusa očita pripravljanje umorov in nasilja proti predstavnikom oblasti poleti in jeseni lanskega leta. Tedaj je bila ustanovljena organizacija ki naj bi gibanju majorja Szalassija in njegovi stranki puščičastih križev pripomogla do zmage. Člani te organizacije so med drugim pripravljali atentat na notranjega ministra in več drugih terorističnih dejanj. Obtoženci, kolikor so bili doslej zaslišani, zanikajo vsako krivdo. Med drugim os-poravajo tudi pravilnost nekaterih protokolov. Iz nj;hovih izjav izhaja, da gre za člane pred več mesci razpuščene hungari-stične stranke, ki so se pri zadnjih parlamentarnih volitvah pridružili stranki puščičastih križev, večina izmed njih pa pripada. Novice iz Radeč Novo leto ie prineslo poleg vseh negotovosti in novih skrbi tudi vremenske izpremembe. Zmehčane ceste so se čez noč strdile. dobili smo nevarno poledico, da človek ni varen stopil koraka na zaie-deneli cesti. V petek zjutraj je začel na-ltavati droben suh sng. ki ie vztrajno padal do nedelje. Medtem ko ie mladi sv<*t sprejel novi sneg z navdušenjem so ea revni sloji, ki najboli občutijo težo današnjega časa. žalostnih obrazov. Cene rastejo kakor za stavo iz dneva v dan. poviški pri plačah pa capljajo daleč za vsakdani imi potrebami Kako nai preživi v zimi in današnji draginji delavec ženo in štiri nedorasle otročiče s povprečno plačo 950 din na mesec! Za povišek si ne upa prositi, kajti lahko se zgodi, da se znajde zaradi teea na cesti. Na zadnii živinski in kramarski seiem v letu 1940 so pripeljali kmetje okoli 140 glav živine. Na živinskem sejmu ie bila kupčija slaba Nekoliko več življenia ie bilo okoli kramarskih stojnic. Na radeško občino ie prispel že drugi vagon koruze. Vendar so io sedai razprodali za 10 oar draži e pri kg kakor ori prvi oošiliki ko so io prodaiali kg po 3 lin. Papirnica na Njivicah pri Radečah ie letos obdarovala oolep otrok napirnišlcih uslužbencev tudi onemogle delavce. Vsakemu ie podarila za praznike 4 kg masti. Za današnji čas res najprimernejše darilo. Pokojni Anton Polanec lastnik valjčnega mlina v Radečah, se ie v svoii oooroki spomnil tudi radeških mestnih revežev. Naioriietneiše ie bilo silvestrovanie v dvorani sokolskega doma ki ie bila ta večer domala prenapolniena. Ob šaljivih prizorih, ki so se vrstili do polnoči smo pozabili za kratek čas na vse moreče skrbi in se nasmeiali do solz Med odmori je skrbel sokolski iazz za veselo razpoloženje Po dvanaisti uri oa ie prišel na svoi račun plesa želini svet ki se 1e zavrtel ob poskočnih zvokih iazza oo gladkem parketu. N- Svete tri kralle pa ie priredil nara-ščajski odsek prvo čaianko v novem letu za vse članstvo naše sOkolske postojanke Bil je lep popoldan, kakršnih bi si želeli še mnogo. Prvo tatvino v kroniko novega leta smo » zabeležili pred dnevi na Jagnenci pri Radečah. »Lisica na dveh nogah« se ie spla-j žila v nočnih urah v kurnik g. Samca ter mu odnesla pol ducata kokoši. Bolgarski akademiki v Ptuju Bolgarski akademiki nam pišejo: Na Silvestrovo smi/ skupina 16 bolgarskih akademikov pod vodstvom tajnika jugoslovansko-bolgarske lige v Ljubljani g Veko-slava Bučarja obiskali zgodovinsko mesto Ptuj in smo tam silvestrovaii. Prisrčen sprejem na postaji od strani ptujske mladine. lepo pripravljen in izvajan spored Silvestrovega večera ter bratska družabnost, ki so nam jo izkazali Ptujčani, nam nalagajo dolžnost,, da se javno zahvalimo vsemu ptujskemu prebivalstvu. Zlasti nas je presenetila ptujska mladina, ki je bila z nami od začetka do konca ter nas je povsod spremljaila, kar nam je dalo možnost, da smo mogli med seboj pobliže izmenjati misli, ki zanimajo bolgarsko m jugoslovansko mladino pri vprašanju zbliža-nja obeh bratskih narodov. Zelo nas je razveselilo dejstvo, da smo bili v tem vprašanju vsi enakih misli. Po našem prepričanju mora biti Ptuj ponosen na svojo kulturno delavno mladino. Ker smo ostah ves naslednji dan še v Ptuju, nam je bila dana možnost obiskati ptujske znamenitosti: muzej, ptujski grad. samostan in pa cerkev. Povsod smo bili zelo zadovoljni, saj smo se prepričali, da ie Ptuj pomembno, znamenito mesto, ki zasluži, da ga vsak obišče. Na večer novega leta smo cb navdušenih klicih na kolodvoru »Živeli bratje Slo-| venci! Živeli bratje Bolgari!« zapustili Ptuj I z željo, da bi mogli obiskati še več takih pomembnih krajev ter spoznali njihov pomen za Slovence, kar bi nam koristilo pri našem spoznavanju Slovenije in njene zgodovine. Da b? se pa še bolj med seboj spoznali, želimo, da bi bila dana čim večjemu številu slovenske mladine črni prej možnost spoznati pomembnejše bolgarske kraje in da bi to naše spoznavanje med seboj bilo v korist obeh bratskih narodov. Ob koncu se vsem Ptujčanom še enkrat najprisrčnejše zahvaljujemo. Zimska pomoč za šolske otroke na Vranskem Vransko, 6. januarja Pomladek Rdečega križa na naši osnovni šoli je za Božič obdaroval 109 otrok siromašnih družin s čevlji, perilom ali obleko v skupni vrednosti 8.000 din. — Razmeroma bogato obdaritev so omogočili številni dobrotniki izmed katerih si dovoljujemo imenovati trgovino Šket ns Vranskem ki ie prispevala blaga za 1000 ' din. kr. banska uprava za 565 din. trgo-i vina Hoffbauer v Celju za 450 din. Pra-! protnik na Vranskem za 200 din, Stermecki ! v Celju za 100 din. V denarju so prispe-' vali: volilo M. Pirš 1.000 din. občina Vran-sflco 700 din. kraj. šol. odbor 500 din. Posojilnica 500 din. župan Pečovnik 350 din, M. Sevnik 150 din. Hranilnica in posojilnica Vransko 100 din. Sadnik v Ptuju 50 din. Lenart v Ptuju 50 din. Polak 20 din, pomladek RK 500 din ter dolga vrsta neimenovanih. ki so darovali za okrog 2000 din v blagu ali denarju. V šolski kuhinji je v zimskih mesecih oskrbovanih s toplim mlekom in kruhom do 80 otrok siromašnih družin, zlasti onih iz oddaljenejših krajev. Tudi sredstva za to oskrbo se črpajo iz prostovoljnih prispevkov tukajšnjih občanov, ki so po svojih močeh prispevali bodisi v denarju ali naravi za ta plemeniti namen. Bodi vsem dobrotnikom izrečena topla zahvala v imenu obdarovanih in oskrbovanih otrok. MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR! Zima je nasola novega pršiča Ljubljana, 9. januarja Milo južno vreme, ki ga je prineslo novo leto, se še vedno drži. Edini mrziejši dan je bil 5. t. m. Takrat je kazal toplomer —5. Vendar mraza skoraj nismo občutili. Ker srno pač vajeni hujšega. Takoj nato pa je spet zmagal na celi vrsti jug in stoji živo srebro podnevi nekaj stopinj nad ničlo, ponoči pa nekaj stopinj pod ničlo. Revnejši se milega vremena zelo veselijo in vsak dan štejejo, koliko časa bo še trajala ta ue-srečna zima. Dejstvo je, da se je podaljšal dan skoraj za cele poi ure, kar se posebno zjutraj pozna in kar bo dalo novih moči soncu, ki ga Ljubljana že precej časa ni videla na jasnem nebu. Razočarane in potrte prijatelje smuke pa je razveselil včeraj zjutraj sneg, ki je začel zelo na gosto naletavati. Najprej je padal nekakšen leden dež. kmalu potem pa je začeio snežiti kakor za stavo. Snega se je že precej nabralo, ker je padel na že zamrzla tla. Motorni plugi so stopili v akcijo, in čistijo važnejše ulice in tramvajske proge, živo srebro stoji še vedno nad ničlo vendar ni mogoče ničesar točnega napovedati za prihodnje dni. — Sneg, kakršen nas je obiskal sedaj, močno nagaja tudi tramvajskim voznikom. Na sprednjem oknu se ga nabere skoraj neprodirna plast. Avtomobili imajo v to svrho moderne električne pahljače, ki avtomatično sproti osnažijo steklo neprijetnih snežink Na ljubljanskih tramvajih so tudi poskusih namestiti to praktično in potrebno napravo, kakor pravijo, pa ne deluje, ker je tramvajski motor prešibak. Litija, 9 januarja Letošnja zima je napravila s svojim mrazom — saj je ob poslednjem zimskem valu padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo — mnogo skrbi. Ljudje niso mogli uporabljati hišnih vodovodov. Pa tudi kme te je spravila v zadrego, ker zaradi po- manjkanja vode zaleden el i mlini niso gli več mleti. Davi je začelo znova naletavati. Temperatura je padla na 1 stopinjo pod ničlo. Vremenski preroki trdijo, da se začenja zima v tretji izdaji. V dokaz svojih navedb se opirajo na jate divjih rac m divjih gosi. ki so se spet zatekle k reki Savi. Priletele so iz zasneženih in zamrzlih severnih pokrajin in so se ustalile za nekaj časa pri nas. Zanimivo je, da je jata divjih gosi priletela danes okrog poldne tik do hiš na Grbinu le nekaj korakov od banovinske ceste. Veličastno so posedle na sneg k malemu izviru vode in stegovale svoje dolge vratove. Takega prizora pri nas sredi strnjenega stanovanjskega naselja nismo vajeni, zato je imela jata precej občudovalcev. Ptice pa se niso zmenile za radovedneže. Maribor. 9. januarja Današnja najnižja temperatura ie bila 4.2 pod ničlo. Spet je snežilo. Višina snega v ravnini ie 16 cm. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska vremenska postaja oblačno in megleno vreme. Ponekod bo še snežilo. V splošnem se naooveduie izboljšanie vremenskih prilik. Novo mesto. 9. januarja Snežni vihar ie divial danes dopoldne po Dolenjskem in Kočevskem. Snežilo je od 10. do 14. ure in je zlasti po hribih oblegalo precei snega. Zametena so oo*a čez Gorjance in večiidel po Kočevskem. Ko ie popoldne snežna buria ponehala, ie obležalo po dolinskih krajih kakih 20 cm novega snega na stari podlagi, po hribovitih predelih pa ga bo najbrž čez 60 cm. Popoldne se ie ozračje umirilo, a zvečer spet sneži. Zaradi snega imajo vla!;i že nekaj zamud. SOKOL Zaključek tečaja naraščaj-nikov zapadnih žup Ljubljana, 8. januarja Kakor smo že poročali, se je pričel 2. t. m. v telovadnici Ljubljanskega Sokola 7-dnevni telovadni tečaj, ki se ga je udeležilo 12 zapadnih sokolskih žup. Vodstvo in organizacijo tečaja je poveril SSKJ Ljubljanskemu Sokolu. V telovadnici so bili zbrani naši elitni tekmovalci iz zapadnega dela naše države. Najmočneje je bila zastopana sokolska župa Ljubljana, ki ima prav gotovo najboljše vrhunske telovadce iz vse države. V tečaju so bili naraščajni-ki zaposleni 6 do 7 ur. Tečajniki so vež-bali izbrane tekmovalne vaje. Dnevno telovadbo v tečaju so vadili br. prof. Wild-mann, Edo Slanina in Janovsky Lado. Poleg teh pa so sodelovali še mednarodni telovadci Ljubljanskega Sokola- Po končanem tečaju so bile prirejene zaključne telovadne tekme tečajnikov. Tekmovali so v dveh vajah na vsakem orodju. O higieni telovadbe in telovadnice je predaval br. dr. Franta Mis, o zgodovini telovadbe ln mednarodnih tekem papred-njak Ljubljanskega Sokola ln znani mednarodni telovadec br. Gregorka. Nadalje je predaval še starosta Ljubljanskega Sokola br. Jazbec o slovanstvu in sokolski ideji. Zadnji dan je tečaj posetil tudi br. dr. Muraik in govoril o pomenu vrhunske telovadbe. V sredo je br. Gregorka zaključil tečaj in imel ob tej priliki primeren nagovor, v katerem je pozval vse naraščajnike k vztrajnemu sokolskemu delu. V prostem času so si tečajniki ogledali vse sokolske in pa moderne šolske telovadnice. Poleg tega pa so posetili našo dramo in opero ter si ogledali vse znamenitosti naše bele Ljubljane. Tečajne tekme so res zadovoljivo izpadle. Podrobni izid tekem je naslednji: 1. Kostnapfl (Ljubljana) 80 točk, 2. Per-man (Ljubljana) 76.50, 3. Gubijan (Bjelo-var) 76, 4. Masle (Ljubljana) 75.50. 6. 2u-tič (Zagreb) 75, 7. Petač (Kranj) 73.50. 8. Sušnik 69.25, 9. Rakuš (Maribor) 68.50. 10. Medvešek (Maribor) 59.50, 11. Rajaši (Karlovac) 58.50, 12. šešič (Bjelovar) 57.50, 13- Pakiž (Novo mesto) 56.25, 14. Lubej (Ljubljana) 55.25, 15. Burianek (Sušak) 54.5, 16. Bernini (Varaždin) 51, 17. Kenk (Sušak) 50.25, 18. Thuma (Kranj) 46, 19. Pavlovič 45, 20. Skoberne (Celje) 43.75 21. Reisner (Ljubljana) 42.25, 22. šarič (Zagreb) 39.75, 23. Pleško (Kranj) 37.50, 24. Ratej (Varaždin) 2975, 25. Grom (Novi Sad) 24.50 točk. Zvečer je bila na čast tečajnikov prirejena večerja, nakar se bodo danes in jutri zjutraj odpeljali domov. 2el'mo, da bi jim iz bele Ljubljane ostali prijetni spomini. Zdravo! Sokol I Ljubljana-Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminil njegov dolgoletni Član brat Josip Bevc, dimnikarski mojster. Poziva obenem članstvo, da spremi pok. br. na zadnji poti v čim večjem številu v ci-vilu z znakom. Pogreb bo v petek ob pol 16. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Zdravo! Uprava. Iz Trbovelj —t Praznik uglednega obrtnika. Te dni je praznoval 501etnico znani trboveljski urar g. Ivan Zavolovšek. Po rodu je iz Braslovč in se je po prevratu naselil v Trbovljah, kjer si je tudi izbral družico gospo Antonijo iz Jaimškove družine. Zgledno vzgajata štiri otroke. Zavednemu narodnjaku, ki vneto sodeluje pri vseh narodnih društvih in je zvest naročnik »Jutra«, želimo še mnogo srečnih in zdravih let. t— Namesto venca na grob pokojnega Haucka Josipa so darovali v počastitev spomina gradbeno podjetje Božič Anton iz Trbovelj občini Trbovlje za občinske ubožce 300 din, Plevčak Jožef, mesar v Trbovljah 100 din za revno deco na I. deški ljudski šoli na Vodah. Darovalcem v imenu obdarovanih najlepša hvala. t— Opozarjamo trboveljsko prebivalstvo, da je sankanje in drsanje po cestah in peš-potih, zlasti po onih, kjer je živahen promet, strogo prepovedano. Trboveljska občina je v smislu uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih izdala še posebno prepoved, ker je sankanje po naših cestah in javnih pešpotth zavzelo že tak obseg da ogroža varnost pasantov m moti redni promet. Starši naj mladini za-branijo sankanje po oestah, ker bodo ▼ nasprotnem slučaju somi kazensko odgovor-2il Iz Litije i—' Maks Lajovic na poslednji p°ti. Z avtofurgonom so prepeljali truplo pokojnega iz Dupelj na Gorenjskem v Litijo. Položili so ga na mrtvaški ooer v litijskem Sokolskem domu. Blagi pokojnik je ležal sredi vencev, obdan od častne sokolske straže. Ob 15. uri so dvignili br. Maksa na poslednjo pot. Na čelu sprevoda so bili Sokoli v krojih in s prapori. Dolga vrsta pogrebcev je šla za njegovo krsto, med njimi tudi njegovi prijatelji in znanci od drugod. Od dolgoletnega zvestega pevskega tovariša so se poslovili združeni pevci z žalostinkami. Petem ko se je množica zbrala okrog njegovega poslednjega doma, se je poslovil od pokojnika upokojeni šolski nadzornik br. Ivan Bezeljak. Izrekel ?e br. Maksu zahvalo za vse, kar je nu Jil L--tiji in njenim društvom. Maksu Lajovicu bodi ohranjen hvaležen spomin! Iz Zagorja z— Odlikovanje. Red sv. Save V. stopnje je prejel šolski upravitelj zagorske šole in bivši sokolski prosvetar Viktor Guna. Velike so njegove zasluge za razvoj zagorske prosvete in blaginje kraja. Tudi preureditev šolskega poslopja in vrta nam priča, da Zagorje vidno napreduje in se trudi, da bi privabilo čim več letoviščarjev in drugih gostov, ki jim je všeč lepota kraja. z— Prestop v novo leto ni potekel v tako veselem razpoloženju kakor druge krati. Vsi gostilničarji so pričakovali več gostov. Kljub plačilnemu dnevu je bil obisk pičel. Ljudje so pričeli zdaj, ko so si več ali manj nakupili zalog za zimo, spet bolj štediti. Ze na starega leta dan, ki je sicer na glasu enega najboljših sejmov v Zagorju, ni bilo posebnega prometa in tudi po gostilnah ni bilo vrvenja služinčadi, ki menja ta dan službo. Prejšnje čase je na starega leta dan vse plesalo, pelo in se zabavalo. Silvestrovanje v Sokolskem domu pa je bilo prav dobro obiskano. Saj pa je tudi bil vabljiv spored. Naš bivši sokolski delavec br. Vinko Košmerl je nastopil s kroniko zagorske doline in napovedal dogodke v bodočnosti. Največ je občinstvo užilo smeha ob nastopu četvorice s harmoniko. Alegoriji je sledilo voščilo sokolske uprave. V celoti prav lepa prireditev. Objave — Za »SWad P^t dr. P. OroSljft« so razen že imenovanih darovali: F. Heinri-har, d. d. 50 din, dr. Jos. A. Tomšič, odvetnik, 1,00, Josip Javomik, žalna, 100, dr. Ciril Čirman rentgenolog, 100, Jos. Pogačnik, gen. tajnik TPD, 100, dr. Muoda Avgust 100, Profesorski zbor in učenke Mestne ženske realne gimnazije 1.000. dr. Jedlišek Viktor, Ptuj 25, dr. Tone Ovetko, advokat v Dclnji Lendavi, 50, prof. ing. Hrovat Alojz 100, dr. Hubert Pefaani 100, inž. Roglič Stanislav, svetnik drž. železnic, 10, dr. M. Slavič 100, inž. Ivan Ferluga, Maribor, 50, Mestno poglavarstvo ▼ Ljubljani 2.500, Zbornica za TOI, dr. Furlan Tone, Novo mesto, 50, A. K. v Ljubljani 100, Drago Zupan, operni pevec, 50. Teodor Pire 200, Jakob Vilhar, urar, 100. Satu rnus d. d. 100, dr. Metod Dolenc, univ. prof. 50, dr. J. Leopold Poljanec, Petrovo selo-Maribor, 100, Fran Upadi, režiser Nar. gledališča, 50 din. Petek, io. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih wo-kov (plošče). — 12: Iz naših logov in gajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 1410: Tujskoprometna poročila. — 17.30: Salonski kvartet. — 18.10: ženska ura: Zimska pomoč (ga. Vera AdleSič). — 18.30: Plošče. — 18.40: Franoodčina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Za planince: Planinec ljubi živali (Pavel Kuna ver). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 19.40: Muslimanske pesmi. — 20.25: Baletna muzika. — 21: Reportaža iz Sarajeva. — 22.50: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Narodne pesmi. — 20: Orkestralni koncert. — 21.30: Komorna glasba. — Praga 18.25: Koncertni večer. — Sofija 19: Mali orkester. — 19.50: Prenos opere »Seviljski brivec«. — Berlin 19.15: Orkester in solisti. — 21.15: Drobne melodije. — 23.15: Nočna oddaje--R*m 19.30: Orkestralni koncert. — 20.15: Zvočna igra. — 20.50; Moderna glasba. ŠPORT pa le pojdejo na led! Prireditev na drsališču Ilirije se začne ob 18.30 še enkrat je morala biti preložena drsalna prireditev v korist zimske pomoči, toda drevi ob 18.30 bodo drsalci in hokejisti vendarle šli na oni led na drsališče Ilirije pod Celdnovim gradom. Drsalna sekcija Ilirije je bogati spored prireditve zaradi večje privlačnosti še bolj proučila in deloma izpopolnila, tako da bodo gledalci v dobri uri videli res vse najboljše, kar zmorejo naši umetniki na ledu. V drsalni produkciji bodo nastopili po večini sami državni prvaki: Silva Palme, Emanuel Thuma, Jože Biber in Janez Be-tetto, razen tega pa še kopica najmlajših, ki jih za veliko bodočnost na drsalkah pripravlja mojster Bloudek. Posebej je treba opozoriti, da bosta nastopili tudi novi dve dvojici, in sicer par Sernečeva — dr. Schvvab in Bogatajeva— Betetto, razen tega pa še Vlasta Sernečeva v posebni drsalni revijski točld. Hohejski spored bo glede na več drsalnili točk primerno skrajšan, tako da bodo gledalci pri hokeju dobili vpogled v odlomek te igre, ki bo najbolj napet in najbolj zanimiv. Občinstvo vabimo, naj v čim večjem številu obišče to dobrodelno prireditev! Prva hokejska tekma — v popoldanskih urah V nedeljo ob 14.30 KAC (Celovec)-Ilirija Ilirija je pridobila za nedeljo popoldne moštvo evropskega formata — celovški KAC, ki naj nudi našim fantom — hokejistom zadnji, toda odlični trening pred nastopi v tujini, našemu občinstvu pa športni užitek, kakršnega zlepa že dolgo ni imelo, saj bodo vsi tisti, ki bodo prišli, videli klub igralcev, ki v hokejskem športu res nekaj pomneijo. Ker je moštvo KAC po kvaliteti četrto v današnji Nemčiji, je v letošnji sezoni igralo že nekaj tekem s samimi svetovno znanimi klubi, da pred kratkim celo z italijansko reprezentanco. Rezultati vseh teh tekem so tako odlični, da si vsak lahko predstavi kvaliteto tega moštva in ne bo nikomur žal. če si bo ogledal njegov nastop v Ljubljani. Kljub temu, da je tekma zvezana z ogromnimi stroški, so cene vstopnicam dejansko propagandno nizko. Ilirija ima predvsem interes, da pokaže vsej ljubljanski športni publiki vrednost in višino našega hokeja, ki je v državi zaenkrat še čisto ljubljanska zadeva. Vstopnina bo po din 12.—, za dijake in člane pa din 8.— Ilirija pričakuje k tej tekmi rekorden obisk in upa, da je občinstvo ne bo razočaralo. Zagrebški hokejisti, ki so se te dni pripravljali za gostovanje v Beljaku in Celovcu, zaradi težav s potnimi listi še niso mogli odpotovati v Nemčijo. Kdaj in kako bodo lahko odigrali dogovorjene tekme, je za zdaj čisto negotovo. Velika zimska prireditev na Jesenicah Jutri in v nedeljo bo nastopilo na stotine nameščencev ter njihovih svojcev na III. zimskosportnih igrah KID Jutri in v nedeljo bodo na Jesenicah, na planini Rožci in na črnem vrhu že tretjič zaporedoma velike zimskosportne igre KID, pri katerih bo nastopilo na stotine smučarjev, sankačev in drsalcev. Te velike zimske prireditve se bodo udeležili vsi smučarji, ki so zaposleni pri KID, kakor tudi svojci pri tem podjetju zaposlenih nameščencev in delavcev. Kot posebnost letošnjih iger bodo še medmestna tekmovanja med najboljšimi smučarji iz Ljubljane, Maribora, Celja, Tržiča in Jesenic ter verjetno tudi gostov iz sc-sednih držav. Letošnje zimskosportne igre KID bodo po pripravah in sporedu sodeč verjetno še prekosile udeležbo iz leta 1939 Ln 1940. Zanimanje za to dvodnevno športno svečanost na Jesenicah je po vsej Gorenjski zelo veliko, kar je čisto razumljivo, ker bodo to pot nastopili najboljši smučarji iz vseh delov Gorenjske, ki so skoraj vsi zaposleni pri KID. Zelo zanimiva bo med ostalimi točkami sporeda že tekma v teku na 18 km. če se je maratonec Srnolej ne bo mogel udeležiti, se bodo za prva mesta borili Jože Knific, Tone Razinger in Lovro žemva. V alpskih disciplinah sta Ciril Praček in dr. Hubert Heim še vedno razred zase, potem pa jirna sledi dolga vrsta odličnih smukačev z žva-nom, Koblarjem, Kleinom in drugimi, še hujša bo v teh disciplinah borba za prva mesta med juniorji, med katerimi je veliko število skoraj enakovrednih kakor so Ravnikar, špec, Bukvič, Pirš, Stare, Sušnik in drugi. Tudi pri skakalnih tekmah bo konkurenca med najboljšimi zelo huda. Pri seniorjih se bosta ločila od ostalih Pribo-šek in Bukovnik, pri juniorjih pa bodo imeli glavno besedo Brun, Hutar in Lojze Razinger. Posebno točko sporeda tvorijo sankaške tekme na cesti od Planine- Sv. Križa do Jesenic, katerih se bo udeležilo rekordno število sankačev. Privlačnost letošnjih iger bodo nazadnje dvignile še hokejske tekme, ki bodo v soboto zvečer na drsališču Bratstva med Ilirijo in celovškim KAC in pa drsalna produkcija gostov in domačih drsalcev, ki bo za zaključek iger še v nedeljo zvečer na Jesenicah. Zimskosportna reprezentanca Maribora bo na povabilo sodelovala pri zimskosport-nih tekmah, ki jih prireja KID na Jesenicah. V smislu sklepa mariborske zimskosportne podzveze bodo zastopali mariborski zimski šport na teh tekmah Fanedl in Legvart od ISSK Maribora (smuški tek), škofič od SPD in K. Vele od ISSK Maribora (za smuške skoke) in Cizelj, čop Franci, Gajšefe in Detiček (vsi štirje SPD Maribor) za veleslalom. Z reprezentanco potujeta na Jesenice tudi predsednik podzveze L. Zorzut in Drago Senica. 4 V nekaj vrstah K: k® so tremrali „Ljub-Ijančam* na Dolenjskem Za božične praznike, ko so na Gorenjskem škropili prašne ceste, se je ponašala Dolenjska z debelo snežno odejo. Sklep je bil pri SmK Ljubljani hitro storjen. Že pred prazniki je odšla komisija v Sodraži-co na Dolenjsko in ugotovila, da so tereni izredno primerni za trening v smuškem teku kakor tudi zelo lepi za kratke smuke in slalom. Pri »Fajdigi'< smo se lahko dogovorili za prenočišče in prehrano 20 tečajnikov. Cena nas je ugodno presenetila, saj oteku smo poročali v včerajšnji številki našega lista. Op. ur.) Ker ima letos Dolenjska po dolgih letih zopet sneg je SmK Ljubljana sklenil, da razširi svoje delovanje tudi v te kraje, še ta mesec bo tekma v teku za domačine v Sodražici. Upamo, da se bodo te tekme udeležili smučarji iz Ribnice, Vel. Lašč in drugih bližnjih krajev ter morda ni izključeno, da bomo tudi med Dolenjci našli talent za to smuško disciplino, če se bo sneg držal, namerava klub organizirati brezplačen tekmovalni tečaj za domačine na Dolenjskem. Za turno smučanje pa so kraji na Dolenjskem izredno lepi in privlačni in tudi denarnica tako smuko laže prenese. B. Z. Jezerska nedelja in praznik V nedeljo so imeli jezerski »fantje« dobro uspelo tekmo v teku na 12 km, Smučarski klub Jezersko pa je priredil na praznik svojo vsakoletno tekmo v smuku z Jezerskega vrha. Startalo je lepo število seniorjev in mladine ter so bili doseženi prav lepi re- zultati. Lanski prvak je zboljšai Majnikov rekord in ga potisnil na 3,49, pozornosti vreden pa je čas komaj 17-letnega Ivana Smrtnika, ki je progo presmučal v 4,25 minute ter zasedel častno drugo mesto pred nekaterimi »boljšimi«. Jezerjane, predvsem pa odbor SmK Jezerskega, je s svojo udeležbo in odličnim nastopom izredno razveselila mladina. Presenetil je mali, skromni ln tihi Roblekov Izidor, ki sicer ni zasedel prvega mesta, vendar pa je po sigurni vožnji in lepem stilu prednjačil pred ostalimi, ki pa so se prav tako pokazali dobre smučarje in prave športnike. Idr. Po vzorcu Beograda bo v kratkem dobil dveletno višjo šolo za telesno vzgojo tudi Zagreb. Ta šola bo v rangu višje strokovne šole in se bo v Zagrebu začela 1. marca z letnim semestrom ter trajala za enkrat dve leti. Kolikor je znano, bo število slušateljev za zdaj omejeno na 25 moških med 18. in 28. letom, ki bodo morali imeti dovršeno srednjo šolo, razen tega pa opraviti še poseben sprejemni izpit. Gojenci prvi čas ne bodo živeli v internatu, šolo bo vodil ravnateljskl svet z ravnateljem na čelu, ki bo bržkone eden od zdravnikov šole narodnega zdravja. Učenci te šole bodo deležni popolne izobrazbe o telesni vzgoji in športu. Razen biološko-zdravstvene in pedagoško-metodične skupine predmetov bodo v učnem načrtu tudi praktični nauki. Za Srbi in Hrvati bomo morali nekoč in nekje zahtevati in dobiti svojo višjo šolo za telesno vzgojo tudi mi Slovenci, ki smo na športnem in telesno-vzgojnem polju pokazali sorazmerno še mnogo več zrelosti in uspehov kakor vsi ostali! Na zadnji seji upravnega odbora HNS so sklenili, da bodo začeli prvenstvene tekme v hrvatski ligi spet v nedeljo dne 26. t. m. Zgodnji začetek spomladanske sezone v hrvatski ligi je potreben zaradi tega, ker morajo najboljša moštva že zgodaj spomladi vstopiti v ožje tekmovanje za državno prvenstvo skupno s srbskimi in slovenskimi klubi. (!) V Somboru so pred kratkim nemški športni klubi iz vse Bačke ustanovili svoj posebni nemški nogometni podsavez — kot sekcijo Kulturbunda. Kakor se zatrjuje, bodo podobne športne forume dobili Nemci tudi v Sremu in Banatu. Vsi klubi iz nemških krajev Bačke ter Baaata in Srema nameravajo še pred začetkom prvenstvenega tekmovanja izstopiti iz subotiškega pod-saveza, kar bo pomenilo občutno izgubo za to organizacijo. Nedavno so pri hrvatski tableteniški zvezi sestavili vrstni red desetoriee najboljših hrvatskih tablete niških Igralcev iz leta 1940, in sicer kakor sledi: 1. Tibor Haran-gozo (STTC, Subotica), 2. Sarko Dolinar (Hašk, Zagreb), 3. Vilim Harangozo (STTC Subotica), 4. Ladislav Heksner (Hašk, Zagreb), 5. Franjo Blaži (Urania, Zagreb), 6. Adolf Herškovič (Makahi, Zagreb), na naslednjih mestih do 10. pa ao: Crnič, Dja-čič, Konc in Stein. Razpis mladinske smučarske tekme v Šiški SmiKurski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo dne 12. t. m. propagandne mladinske tekme v smuškem teku, in sicer za mladino do 14 let na 2 km, od 14 do 16 let na 3 km in od 16 do 18 let na 5 kiti. Start ln cilj ob cesti v Kosezah ob 10. Prijave do 9. dopoldne v gostilni Martine v Zgor. šiški. Istotam po tekmi razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Prijavnim' ni. Tekmuje se po pravilniku SZSZ. Kateri so najboljši športniki v Sloveniji? Tudi Peternelj, Mavsar, Košir, Knific, Starič in še dragi spadajo med nje! K poglavju o desetih najboljših športnikih v državi, ki smo se ga pred kratkim dotaknili v zvezi z neko značilno in deloma tudi zabavno razvrstitvijo te desetoriee v beograjskem »Vremena«, smo zdaj — kot izpopolnitev našega dodatka glede znane plavalne rekorderke in članicc SK Ilirije Draguše Fin če ve — prejeli še naslednji prispevek: »Nedavno je neznani pisec vzrojil, zakaj ni v seznamu najboljših tudi Draguše Fin čeve. Res Je, da je med našimi športnicami — ld pa jih je bore malo — ena izmed najboljših. Ni pa pravilno, da bi jo postavljali med tiste nekatere športnike Slovence ki bi bili ponesli sloves našega športa v minuli sezoni daleč v širni svet. Njeni re zultati le še niso takšni! Kje pa je potem Peternelj, ki je postal ljubljenec srbskega naroda, ko je dirkal okrog Srbije. Kako bi bilo, recimo, s športniki kakor so Mavsar Košir, Knific, Starič in še drugI, ki so sf borili z zastopniki drugih narodov in odnesli nešteto trofej, ter dosegli rezultat« svetovnih znamk. Če M uvrstili Finčevi med desetorico najboljših športnikov Jugo-slovenov, bi storili krivico že naštetim tn še mnogim. Naj navedem samo nekatere izmed njih: 21žek, Clganovič, Klančnik Heim, Glaser, Kotnik ln morda še kateri če hočemo sestavljati vrstni red najboljših ne sme biti govora o osebni simpatiji. Treba je objektivnosti in pa spoštovati načelo: Vsakemu svoje, ne pa enemu vse! L. J. V družbo najboljših športnikov v državi je torej g. L. uvrstil še precej drugih novih, pri čemer pa tudi ni povedal, po katerem ključa je najboljše ločil od boljših in množice dobrih, ki so tudi vsak po svoje — in morda celo z večjimi žrtvami — pripomogli, da je šel sloves našega športa lani spet po svetu. Sicer pa to ni bistveno! To poglavje, ki je prav za prav proti naši volji dobilo drugačno obliko kakor smo želeli, je samo zgovoren dokaz, koliko najboljših lahko Slovenci naštejemo samo iz minule sezone in kako krivično postopajo z nami oni, ld nam delijo ali še bolje krajšajo podpore za šport. Vsa ta imena so samo najbolj znana izmed dolge vrste onih neznanih, ld vsak na svojem mesto z velikim idealizmom in neomajno vztrajnostjo krčijo pot slovenskemu ln vsemu jugoslo-venskemu športu — pa čeprav le redkokje in redkokdaj zadenejo na razumevanje ali priznanje. Kaj pa, če niso baš ti zadnji pravi la najboljši športniki med vsemi? Ljubljanska zimskosportna podzvera. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v pisarni JZSS. SK Jadran. Seja upravnega in prireditvenega odbora, ki bi morala biti drevi, bo v ponedeljek ob 20. v posebni sobi gostilne Lovšin. 2SK Hermes. Drevi ob pol 20. v palači Grafike seja centralnega odbora z običajnim dnevnim redom. Vsi načelniki sekcij naj brezpogojno prinesejo sezname članstva zaradi pobiranja članarine. Boks. Redki trening, se bodo zopet pričeli v ponedeljek 13. t- m. v telovadnici realne gimnazije na Poljanski cesti. Sprejmejo se novi člani. Odbor. Dajte na razpolago prenočišča! V dneh 24., 25. in 26. t. m. bo v Celju. I. zlet slovenskih smučarjev. Takrat se bodo zbrali v našem mestu številni gostje in vse Slovenije in tudi iz Hrvatske. Ker se je bati primanjkovanja prenočišč, prosi stanovanjski odsek zletnega odbora vse, ki imajo na razpolago spremljene sobe za prenočišča, da bi jih za omenjene dni dali odseku na razpolago. Vse prosimo, da blagovolijo sobe prijaviti čimprej v zletni pisarni SPD na Kralja Petra cesti (hotel »Beli vol«, L nadstropje) z navedbo zahtevkov. Nase gledališče DRAMA Petek, 10.: zaprto. Sobota, 11.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Visoka pesem materinske ljubezni in zmage pravice nad krivico je Li-H»ing-tao Klabnnd »Krog s kredo«. V vlogi Haitange bo nastopila šaričeva, kot princ Pao Jan. Ta predstava spada med posebno dognane uprizoritve v zadnjih dvasetih letih in jo Ima občinstvo še v dobrem spominu. Predstava v soboto zvečer bo izven abonmaja pri znižanih cenah od 20 din navzdol. OPERA Petek 10.: Akademija v korist zimske pomoči. Prireditev Združenja gledaliških igralcev in Ljubljanske filharmonije. Izven. Sobota, 11.: Vesele žene windsorske Izven. Nedelja, 12. ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta. Znižane cene od 30 oin navzdol. Ob 20.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje bolgarske soprani-stinje Vanje Leventove. Op°zarjam<>, da bodo uprizorili v soboto zvečer kot predstavo izven abonmaja Ni-colaljevo opero »Vesele žene wind-sorske« pod muzikalnim vodstvom ka-pelnika A. Nneffata in v režiji Draga Zupana. Koreografija inž. Golovin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 11.: Gospa ministrica, stoti nastop g. E. Eyppra. Nedelja, 12.: Gospa ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 10.: zaprto. Sobota, 11.: Ples v maskah. Red C. Gostovanje gd. Vere Majdečeve in žana Francla, prvega tenorja ljubljanske opere. Nedelja, 12. ob 15.: Habakuk. Ob 20 : Lepa Vida. _ .«¥5 * M W CENE R« A L I M OGLASOM Po 50 par za. besedo, L>in 3. davna vshk o^ias in enaiatuo pri Btojbino l>in 3.— za šifro aJi lajanje naslovov plačajo oni, ki iščeji si ižbo. Najmanjši znesek /.a enkratno objavo oglasa Din 15. —. Dopisi te ženit ve se zaračunajo po Din 2 - za vsako besedo. Din 3.— davka ta vsak oglas lil enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje a;u3lovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostidi oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oy!ai in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje siovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oeiasa Din 20 — Od Vas je visno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno Kemično čistiti ali oarvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-0 Pralnic ivrtiolitainic* 'saka beseda 2 aln: da ek 3 dm za dajanje aslova 5 dm. najnran' §1 znesek 20 din Hlapca pridnega ln poltenega, sprejmem h konjem. — Marinšek. prečna ul. 6. Ljubljana. 550-1 Pretepač Kot orejšnjo soooto ob 3 Ljubo._553-24 Barvarna in tiskarna tekstilij prejme za takoj Kem: arko. ki Ima po možno ,tl že nekaj prakse v ne j stroki ponudbe ns >gl odd Jutra poa »Ke ničarka« 541 1 Tekstilna tovarna Slovenlti Išče za takoj eu nastop Izprašanega uirjača stabilnemu :otlu. Ponudbe z na-edbo plače na oql. odd 'utra Dod »Kurjač«. 542-1 Postrežnico 'A popoldne od 13 ure ■aprej Strojno pletenje \nge!a Kregar. Nun«ka illca 3._554-1 Restavracijska blagajničark? zmožna, zanesljiva. s spričevali dobi službo ootuobe pod »Restavra ■tja« na ogl odd Jutra 555 i Mlada postrežnica -nažna. se spre j ne tako' Naslov v vseh posl. Jutra 569 1 Natakarico pridno pošteno, mlajšo takoj sprejmem Naslov v vseh posl. Jutra. 575-1 Mlinski delavec in mlinar dobi takoj službo. Ponudbe na Dominik Be zenšek. Ljubljana Go sposvetska cesta 5. 577-1 Samsko postrežnico za ves dan išče tričlanska družina v Slomško vi ulici. Po?oJ- pridna ln poltena. Pismene po nudbe na oel oad Jutra pod »Tričlanska« 462 1 II* V Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din Naprodaj dvovprežni voz, polpari zar. en dvovprežni voz lahek in en vprežni voz na lestve. 1 luksuzne sanke, ena prsna konjska vprega, ter en par težke konjske vprege za dva konia. — Trgovina Schauperl. Dobrna pri Celju. Pisalno mizo veliko in dve mizi za pisalni stroj in stole, pro da ABC. Ljubljana. Med vedova 8, poleg kolodvora šiška 574 6 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš1 znesek 20 din Kupim avto limuzino Merceaes aH Wanderer, novejši tip. dobro ohranjen. ponud-be poslati pod »Dobro ohranjen 88« na oglas, odd. Jutra. 552 10 Podjetniki in trgovci imam naprodaj malo rabljen enotonski avto b skoraj novimi gumami. Takoj prodam. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika«. 562-10 Br^eda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje našlo- 5 din Najmanjši znesek 20 din Prazen prostor poraben za pisarno, ae-lavnico ali skladišče, se odda. Smartlnska c 10. 565-19 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din Posojilo -lajemo našim članom m •arčevalcem Ugodni po *oJl Vloee obrestuienu or 5 r»dstotkov Vsi varčevalci brezplačna zava--ovanl Zadruga »Moj ""»om« LJublJna Dvor 'akova 8 Iščemo oover "nike 199-lb Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Rezkalni stroj za ies z motorjem in kompletnim oroajem — ugodno prodam Elhoma S. Sleiko Sv. Petra c 3. Tel 25-31 576 29 Parcela za najmanj trinadstrop no hišo ugodno napro-aaj ponudbe na o^las. odd. Jutra pod »Tramvajska proga*. 570-20 Posestvo ob glavni cesti Ljubljana — Vransko, 33 johov, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod ;>Hipoteka 100.(XX) 571-20 Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Zračno sobo lepo oddam s 15. t. m. z vso oskrbo in souporabo kopalnice, -ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji«. 361-23 Sobe išče Vsaka beseda 50 par. da vek 3 dm za šifro in dajanje naslova 5 din uaj manjši znesek 17 din Gospodična išče opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru mesta. Ponudbe pod šifro »Točna plačnica« na ogl. odo. Jutra. 543-23a f bi P7svelrari puški PreseriefU va iznsjidba psriskesga fccrsu&.a za kozmetiko Puder desetkrat finejši in lažji kakor i« bilo doslej sploh mogoče misliti Samo puder, ki je lahak kakoT pero. je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja. ki ga je iznašel neki pariški kemik in ki ga sedaj izvaja Tokalon. Opremljeno sobo čisto, iščem v centru odnosno nedaleč od centra mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo št. »333«. 508 23a Dijaike sobe Beseda i Din davek j Din za šifre ali daianje aaslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Dijakinjo sprejmem takoj v vso oskrbo. Kopalnica, k'a-vir, pisalni stroj. Cena zmerna. Ogled vsak dan pri Novak. Zrinj6kega c. 7-ni. 559-22 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din Vino, žganje, domač, prvovrsten pride lek najugodneje pri — Franc žabot. Ljubljana, Tvrševa c. 69a, III. — Mikec. 567-33 lakec Skok In Sfcsiksc Ijamlr Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. TRETJE POGLAVJE 37. »Za goste bo ta kapljica premočna, ne bo čutila voda se potočna!« Za škafom škaf poteče vinske sode, o, birt Anže je mojster take mode. Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprane lica pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote Rezultat tega ie popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov ki *« dajali samo videz olepšanja Poleg tega vsebuje puder Tokalon tud' smetanovo peno. zaradi katere se obdrži na licti osem ur. Tudi v naitoplejš- restavraciji se ni treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša Delt Se vedno sveža in brez vsakega b'esk&. K A U Č E aovi modeli po nizkih cenah dobite pri £> Zrk?3jše!i, tapetništvo Miklošičeva 34. Agiien sposoben. Auto-m°bar.lk. Dobrn naložen denar 777, D^k!e, Delavnica. Dra-ro, Dobro ohranjena, Dobro plačilo. Delavnica. Dobrcsr-'°n. Dolgčas 44. F. K., Gostilniška kuharica, Hrl-bovi, Hiier. Hvaležna — milno. Inteligentna, Is-reuna prilika. Jo-ko. Kapital. Kuharica. Kranj, Ljubljana, Ljubljana — mesto. Lepa prilika, Lep značaj, Lep zaslužek, Lepa bodočnost 106. Lo-icai 1C0, Le.s. Mirna. Motor. Mehanika, Mizar.-ki stroji. Mlada in marljiva. Nada Kouak, Nartop takoi. Novo leto. Nesrečna, Najem. Novčana pomoč, Ohranjen, Osebni uspehi. Prijeten smuk. Prijeten dom, perfekten 66, Prometno 666, -pino. Poste restante, prometna tačka. Prilika, prometna točka. Plačam takoj 214, prijetno svidenje, Pečar, Besno 20. Rosen kompan.ion. Sporazum, Sigurna eksistenca, Strojni tehnik. Srečen in pri j sten dom. Stalna služba. Srečno novo leto, Sposobna 30, Stara cena. Strogi center, Sedemstotisoo dinarjev. Srečen. Stalno mesto, Stalna, služba 38, Slora, Tovarna usnja. Tričlanska, Takojšnje plačilo, Tudi na aeželo. Točno, uradnica. Urna, Uspešno, Vrtalni stroj, Vesten sluga. Varčna Kuharica. V mestu ali bližnji okolici. Velika bodočnost. Varno naloženo, Vestna moč v Ljubljani. Varno in res vredno, Zmožen Ljubljana, Zaupanja vredno, irelim pisati, želja poznanstva, 1150 10.000, 150.000, 725.000. Išče se damska češka narodna no a. Po nudbe na ogl. oda. Jutra pod »Praga-. 546 7 Steklenice vseh vrst kup; Fr. Kbam Kongresni trg 3. 45.6-7 lpO^f&fe Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Konje za klanje kupujem. Plačam po najvišji dnevni ceni. — Mesar Marinšek Ivan, Prei"na 6 (tik Kolodvorske), Ljubljana. 549 27 Kraškega ovčarja starega pol leta. ostrega, prodam. Vladimir Kanu s. Kamna gorica. 572 27 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Stroj za rezan i e . uKe in narezkov, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Restavracija na ogl. odd. Jutra. 556-29 Beseda 1 din davek 3 din, za šifre ali dajanje naslov 5 din Najmanlš: znesek 20 din Ne pozabite da Vam je za razne usluge, postrežbo in pomoč v najrazličnejših vprašani ih na razp0'a50 »SERVIS BIRO postrež-na pisarna, Ljubljana. Sv. Petra c. 27-1. Telefon 2109 Za pismen odgovor priložite znamke za 10 aln. 480-31 Gospodično v črnini z rožami, ki je dne 8. t. m. ob 13. popoldne prestopila iz tramvaja št. 4 na št. 2, prosi gospod, ki je vstopil pri koloavoru, da se javi na ogl. odd. Jutra pod »Svidenj et. 511-24 Zastonj zavojček Dostaiove-ia toaietnega bisera na pokušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Koža obra?n lr. telesa ostane čista. zarava, sveža in mlada. Mozolji. sojedci, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za strošek 4 dinarje v znamkah. Kemikalija, Novi Sad 144. V lekarnah, drogerijah originalni karton din 48. 50 37 NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMEI-VINO C K > I N A IZ FRl SK£ UOUK Sremskl Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijallteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej za razpošilja B. M A R I N R O V, Sremski Karlovci — Fruška gora. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. 4. kot tiakaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.