Poitmna plačana v gotovim Leto LVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 3. aprila 1930 St. 77 1. izdaja st. 2 oin
Naročnina
Dnevno Izdajo
u krillnlno Jugoilnljo meseCno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meseCno 40 Din nedel>ako Izdajo celoletno v Jugo slavi)! 120 Din, za Inozemstvo 140 C

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1'SO in 2D,veC|l oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem o
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6,lii Rokopisi se ne vračalo, netranHlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 2030. upravnlStva St. 2328
Uprava le vKoplturlevi ul.Si.ti Čekovni račun: Clubllana Slev. tO.050 ln 10.349 za lnserale, SaralevoSt.7503, Zagreb it. 39.011. Vraga in Uunal St. 24.797
Avstrijske strategične ceste
Glasovanje o zaupnici preloženo
Debata o izjavi nemške vlade — Spregledan manever nemških nacionalcev
Danes odločilno glasovanje
(Od našega rednegu dunajskega dopisnika.)
— Nedeljska »Reichspost« je piuv huda name in »Slovenca« zaradi zadnjega dopisa od pretekle srede. Zamerja mi dvoje: Prvo, da sem vzel (?) iz »Abend« vest o svoti 450 mil. šilingov za investicije. — Ali spoštovani dunajski dnevnik je v zmoti: tisto vest sem eital v vladinem »Extrablattu« pod jako mastnimi naslovi. Ali je tudi »Abend« isto poročal, res ne vem. — Na vludine liste bomo inozemski dopisniki vendar inogli kaj dati?
Druga zamera je tu, da sem govoril o stru-tegiških cestah od Celovco do Gradca in čez Grossglockner, za katere je baje na raz|xv lago italijanski kapital. — Ali tudi tu jc »Reichspost« malce v zmoti. Nujprej sem poročal docela objektivno o zgradbah teh cest, brez trditve o strutegiških cestah in laškem kapitalu. Potem pa sem dostavil, da prepuščam dunajskemu »Abend« odgovornost za trditev, da priskoči za zgradbo teli ccst na pomoč — italijanski kapital in da sta ti cesti strategični. Spoštovana »Reichspost« nam mora že oprostiti, ako citiramo tudi vesti opozicijskih listov, prepustivši njim odgovornost za resničnost, kajti kdo naj se pa spozna v tem konglomeratu, kdo ima prav in kdo ne. Saj 6em v dopisu izrecno naglasil: »Kaj v slučuju, ako ima »Abend« prav? — Ako tako piše list, ki se tudi po novem avstrijskem tiskovnem zakonu tiska na Dunaju, tedaj je to vsekakor pažnje vredno...«
Ako je »Reichspost« tako točno vedela za moj zadnji dopis, vprašani, ali ni vedela za stotine dosedanjih dopisov in člankov, v katerih se jc zrcalila resnično prijateljska skrb m usodo naše sosede Avstrije, in sicer ne li-cemerski, kakor smo često čitali v laških listih? Ali ni čitala naših člankov o Anschlussu in prijateljskih odnošajih Jugoslavije do Avstrije in celo do Velike Nemčije ...?
Naravno pa je, da smo po Schabrovi vrnitvi iz Rima jako nezaupni. Saj ne čitumo samo dunajskega opozicijskega časopisja, marveč tudi rajhovsko, ki je unisono govorilo o tajnem paktu v Rimu. Ako nemško časopisje tako piše, nam mora pač biti dovoljeno, da zasledujemo razvoj dogodkov tudi po poročilih nemških listov in politikov.
Kar se Grossglockncrske ceste, nam je dal pomisliti celo sam kancler dr. Scliober. Priznati moramo, da je sedanji kancelar v Jugoslaviji jako spoštovana in cenjena osebnost in da je vedno užival visoko spoštovanje in zaupanje. Tudi v mojih dopisih je bilo večkrat rečeno, da mu radi zaupamo, ... in da smo prepričani, da ne bo vodil usode Avstrije proti nam. Po vrnitvi iz Rima pa čakamo na razvoj dogodkov, in to ravno vsled poročil nemškega časopisja, tudi takega, ki drugače kadilnico vihti pred njim.
Dr. Sclioiber jc dejal v parlamentu, da bo tu cesta posredovala krasno zvezo Italije z Nemčijo. — Da smo mi registrirali daljne komentarje o dalekosežnosti te zveze, kdo naj nam to zameri?
O pomenu tistih cest jc pisal tudi češki list »Češke Slovo«, ki je glasilo stranke zu-nunjega ministra dr. Beneša. Ali je »Reichs-posta« prezrla ta članek, ki je gotovo uvaže-vanja vreden? Zato naj ga podam v prevodu ne toliko »Reichsposti«, kolikor našemu ljudstvu v razmišljanje. Članek ima kar štiri mastne nadpise in se glasi doslovno tako:
»Avstrijski kancelar je proglasil za najbližjo dobo velik gospodarski program, po katerem je v prvi vrsti zgradba dveh velikih gorskih cest Gradec—Celovec in čez Grossglockner. Zgradba ccst more res preskrbeti tisočem nezaposlenim delo, ali pri tem ne smemo pozabiti, da ceste ne služijo samo mirnemu zbližavanju narodov, marveč mnogokrat strategiškovojnim namenom. Cesta Celovec— Gradec ima oskrbeti neposredno zvezo Vitima v Italiji čez Trbiž, Beljak, Celovec, Gradec do Budimpešte. Od avstrijske meje bi šla ccsta po eni strani do glavnega mesta Ogrske, po drugi do Velike Kaniže na jugoslovanski meji. Ta nova cesta v Avstriji ima služiti enako Kakor njeno nadaljevanje do ogrsko-jugoslo-vanske meje avtomobilskemu prometu. — Ali ta ne bo edina, ki jo hoče Avstrija zgraditi. Namerava se, kakor smo že gori omenili, zgraditi tudi prelepa avtomobilska cesto od nemške meje čez Grossglockner k Adriji, ki bi omogočala zvezo Nemčije z Italijo v 24 Urah. Ne glede na to, da se pojavljajo odločne trditve avstrijskih listov, da bo za zgradbo teh cest večinoma udeležen italijanski kapital, mora biti vsakomur sumljivo, da se je pojavil ta načrt neposredno po posetu kanclerja Schobcrja v Rimu. — Avstrijski listi pišejo, da jc že davna želja Italije taka najhitrejša zveza z Ogrsko.
Italijanska zunanja politika sili danes na dve strani: na zapadu proti Franciji, na jugovzhodu proti Jugoslaviji. Iz poročila o utemeljevanju vojaškega proračuna italijanskega, v katerem se obdolžujetn Francija in Jugoslavija vojaških priprav, vse to kar najjasneje prihaja na svetlo. Avstrijski lisli nnglašujo,
Berlin, 2. apr. n. Seja nemškega državnega zbora ni trajala niti štiri ure in odločitev o tem, ali bo novi kabinet sploh mogel začeti s svojim delom, ali pa, če bo prišlo do razpusta državnega zbora, se je odgodila do jutri, ker bedo nemški nacionalci šele jutri podali svojo izjavo na vladni program.
Danes je zahteval predsednik nemške nacionalne frakcije dr. Oberfohren naj vlada glasovanje o predlogih nezaupnice odgodi do 14. aprila, med tem pa hočejo očividno pri posvetovanju za pospeševanje poljedelstva z demagogičnimi predlogi pritiskati nanjo tako, da bi dobilo Ilugenbergovo krilo ugodno vo-livno geslo, če bi razprava o agrarnih zakonih doživela neuspeh. Na ta predlog pa državni kancler ni nasedel. Možno je, da se bo vlada, če se bo prepričala, da bodo predlogi nezaupnice, stavljeni s strani socialnih demokratov in komunistov, dobili večino, izognila očitnemu porazu s tem, da bo že pred glasovanjem izrekla razpust nemškega državnega zbora. Čim se namreč predlog nezaupnice sprejme, mora kabinet odstopiti in nima nobene možnosti več, razpustiti državni zbor. Danes so bile izjave vseh strank, na katere računa vlada, rezervirane.
Rim, 2. aprila, r. Vodstvo fašistične stranke je določilo program za proslavo praznika dela 23. aprila. 4 leta se na ta dan vrši fašistični nabor za narodno milico za mladeniče, ki so dovršili 18 let. Letos se vrši ta nabor 27. aprila. Kakor zatrjuje »Tribuna«, se bo pazilo v prvi vrsti na to, da pridejo v vrste fašistične milice samo fizično zdravi mladeniči, ki so prožeti fašističnega duha. Ta
Zagreb, 2. aprila, r. Po inicijativi in posredovanju Društva narodov, oziroma njegovega higijenskega oddelka, je dospela v Zagreb de-putacija odličnih kitajskih zdravnikov, ki so bili že dalje časa najavljeni. Prihod zdravnikov, ki jih je poslal vrhovni mednarodni forum, po-menja veliko priznanje higijenskemu zavodu v Zagrebu. V delegaciji se nahajajo dr. L. C. Yen, načelnik ministrstva za narodno zdravje v Nan-kingu, dalje Clten, šef sanitetne provincije Če Ki Jang, dr. Kao Wei, inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Nankingu, ki je sin kitajskega poslanika v Parizu.
S to delegacijo je prispel tudi prof. Grant, profesor higijene na Rockefelerjevi medicinski šoli v Pekingu. Kitajske zdravnike je sprejel dr.
da je Ogrska najnuravnejši zaveznik proti Jugoslaviji. Toda med Italijo leži Avstrija. Da smatrajo Avstrijo za operacijsko bazo, po vzgledu Nemčije na začetku svetovne vojne, o tem so se pojavljali glasovi v evropskem tisku že ob Scliobrovem posetu v Rimu.
Cesta, ki jo je Schobcr postavil v svoj proračunski program, poskrbi za zvezo z Ogrsko. Ta ccsta bo v prvi vrsti avtomobilska. V proračunskem utemeljevanju italijanskega vojnega ministrstva jc bilo nngla.šnno, da je italijanska vojska povsem oskrbljena z motornimi vozili. V slučaju konflikta morejo re-kvirirati vsa motorska vozila in v nekoliko deset tisoč takih avtov morejo spraviti vso armado na poljubno mesto.
Druga cesta nima manjšega pomena. Italija računa naravno s tem, da v slučaju vojne s Francijo najde v Nemčiji svojega zaveznika. Po grossglocknerski cesti morejo italijanski vojaki priti v 24 urah na nemška tla in pasti v bok francoski vojski.
Kancelar Schobcr jc trdil, da se je v Berlinu razgovarja' samo o gospodarskih zadevali, toda del nemškega tiska še danes trdi, da je bilo za posetom Schobrn mi Hindenburgu
Demokrati stoječi na levem krilu, opozarjajo vlado, da se smatra za prehodno vlado in da naj nikar ne poskuša preveč' široko-grudno razlagati ustavne določbe. Nasprotno pa čestitajo nove frakcije, ki so se ločile od nemških nacionalcev, to je od narodnih konservativcev in krščanske socialne narodne kmečke stranke, vladi k temu, da se hoče rešiti tako zvanega »parlamentarizma voditeljev strank«.
Govornik centruma Esser je podal zelo previdno pritrdilno izjavo, s katero je prijazno opominjal socialne demokrate, češ da se lahko misli tudi na drugačno sestavo večine.
Tudi socialnodcmokratski govornik Brcit-scheiil je v svojem opozicionalnem govoru na-glašal možnost takega razvoja in je bolj nastopil proti onim ministrom, na katere socialni demokrati pri sestavi nove koalicije še ne morejo računati. 0 državnem kanclerju Briiningu pa je govoril z največjim spoštovanjem. Nezaupnica socialnih demokratov ima veljati kot politično parlamentarno bojno sredstvo, ki odgovarja taktični potrebi, pa ne izključuje nobenih bodočih možnosti. Njegova izjava je vzbudila splošno pozornost.
izbira se bo izvršila radi tega, ker mora fašistična milica imeti tudi ugled med narodom. Po sklepu velikega fašističnega sveta mora biti fašistična milica, ki se rekrutira iz dobro-voljcev, kakor doslej, izključno dobrovoljska institucija in mora vedno ostati dobrovoljska. Fašistom se bodo naložile trajne obveze, ki jim bodo preprečevale izstop iz fašistične milice brez upravičenega razloga.
Borčič in jih seznanil z našimi sanitetnimi napravami. Zdravniki so si ogledali higijenski zavod in šolo za narodno zdravje, šolo sester pomočnic, ustanove socijalnega zavarovanja in in okrožnega urada, ki jih jim je raztolmačil ravnatelj Glasar.
Prvi utisi kitajskih zdravnikov so bili tako ugodni, da so izrazili svojo radost, ker so mogli priti k nam, da se seznanijo s takimi sodobnimi organizacijami. Nato so pregledali dela za asa-nacijo vasi Mraclin, Novi Marof, Varaždin in Prelog.
Del te skupine odpotuje v Osijek in dalje v Belgrad in Skoplje. Dr. Clten ostane v Zagrebu, kjer bo skozi 14 dni podrobno proučeval organizacijo higijenskega zavoda.
skrito mnogo več nego jc bilo povedano.
Za takih okolnosti mora stavba dveh novih cest preko Avstrije, ki povsem odgovarja željam Italije, izzivati domneve, ki za evropski mir niso preveč prijazne.«
Ta članek v češkem listu je torej vse drugačen poper nego z vso rezervo podana vest iz dunajskega »Abend«. V bistvu se oba lista krijeta, samo da gre češki vladni list mnogo dalje v podrobnosti, ki so jako zanimive in dajo zlasti nam Jugoslovanom mnogo misliti. Posebno nas postavljajo pred alternativno vprašanje: »Kaj, ako je vse to resnica?« — In kje imamo dokaz, da so vse to le prazne marnjc? Zato obljubljamo, da bomo vse te pojave pazno zasledovali, kajti nam je joko tesno pri srcu nemoteno prijateljsko razmerje med Avstrijo in Nemčijo ter Jugoslavijo.
»Rciclispost« nam tudi zamerja, kar smo rekli o tistem javkanju Avstrijcev, ki jc končno rodilo tako dobre sadove v Parizu in Haagu itd. Naj bo dunajski list prepričan, tla privoščimo vse uspehe. Naše sarkastične opazke gredo na nasloV tistih Jugoslovanov, ki so v preteklosti veliko grešili ravno proti prijateljskim stikom obeli sosednjih držav,	x.y.
Kaj pravi Germania7
Berlin, 2. aprila, d. O novem Briiningovem kabinetu orinaša > Germania <:, glavno centru-maško g . r ilo uvodnik, kjer pravi med drugim: Bril-ingov kabinet ni nikak bojni kabinet. Vsaj ni treba, da bi bil, če le stranke hočejo. Razume se, da bo Briiningov kabinet iskal sodelovanja s parlamentom, da izvede reforme, o katerih nujnosti pač nihče ne dvomi. Ta normalna pot je najbolj zaželjena in jo bo mogoče zapustiti le v tem slučaju, ko bi se parlament branil sprejeti dolžne odgovornosti. Ponavljamo še enkrat: Briiningov kabinet ni bojni kabinet. Toda če stranke od leve in desne spravijo vlado v tako stanje, da se bo morala sama z vsemi dovoljenimi sredstvi uveljaviti, ker gospodarske in finančne razmere v Nemčiji ne prenesejo niti najmanjšega odloga več, da se ozdravijo, potem naj bodo povsod na jasnem, da bo ta kabinet boj, ki mu bo vsiljen, sprejel in tudi energično dobojeval. Ali naj mar gleda, kako radi strankarskih prepirov in strankarskega sovraštva propada še zadnji preostanek parlamentarnega ugleda in kako zlasti gospodarsko življenje vedno bolj propada? V resnici bi se jako čudili, ako bi se našle v Nemčiji stranke, ki bi takšen razvoj mirno dopustile.^
Vojni svet
makedonstvujuščih
Sofija, 2. aprila. 1. Vanče M i h a j 1 o v, vodja makedonstvujuščih, se je po desetdnevnem bivanju v Italiji, vrnil v Bolgarsko. Čeprav je precej bolan, je vendar nad vse delaven in zelo aktiven. Zlasti pa se trudi, da prepreči nadaljno delovanje Cankova. Zaradi njegovega zadnjega govora na seji glavnega odbora Demokratičeskega zgovora je protestiral Vanče Mihajlov pri predsedniku vlade L j a p č e v u.
Pred nekaj dnevi se je vršil v Rilskem samostanu vojni svet makedonstvujuščih. Tega sveta se sicer Vanče Mihajlov ni udeležil, zato pa so se ga udeležili tudi zastopniki makedonstvujuščih iz Tracije in Dobrudže. Vojni svet je sklenil, da makedonstvujušči ne prenehajo s svojim delovanjem. Ta posvetovanja so se potem nadaljevala v Melniku, kamor je prišel Mihajlov s svojo ženo Menčo, znano po njenem dunajskem atentatu. Na tej seji so sklenili, da se borba na vsak način nadaljuje in da gredo v boj proti vsakomur, ki bi oviral njih delo. Predvsem pa nameravajo zopet od-poslati več trojk atentatorjev v Jugoslavijo.
Voditelji bivše HSS v Belgradu
Belgrad, 2. aprila, r. Tu se mudi Kari Ko> vačevič, izdajatelj »Seljačkega glasu«, in sicer v zvezi z organizacijo poklonitvene deputacije, v kateri bo nad 1200 kmetskili voditeljev bivše HSS.
V Belgrad je prišel tudi bivši radičevski poslanec Preka, dalje tudi dr. čabrajič. Oba sta obiskala razne belgrajske činiteljc radi kredita za zvezo hrvatskih kmetskili zadrug v Bosni in Hercegovini.
Drzen mparshi napad v Zagreba
Zagreb, 2. apr. r. V Jlici se je danes dopoldne pripetil drzen napad na Roka Bede-koviča, ki ,je v imenu svoje firme inkasiraS denar. Okrog tričetrt na 12 je vstopil v dvoriščno zgradbo ha Ilici štev. 17. Od tam se je zaslišal nakrat velik vik in hrup. Po par trenutkih je priletel iz trgovine Mondial lastnik, ki je imel krvave roke. Nato po očividci stopili v trgovino, kjer so našli inkasanta'Bede-koviča naslonjenega na zid z veliko rano na glavi. Po telefonu so pozvali rešilno društvo, ki je ranjenca odpeljal ov bolnišnico.
Bedekovič je imel s seboj 60.000 Din. Ta denar so našli pri njem. Njega samega ni bilo mogoče zaslišati, ker se nahaja v zelo resnem stanju. Policija je bila takoj obveščena o dogodku in so kriminalni agenti takoj pričeli s preiskavo. Napadalec Franke! jo pobegnil it? ga ni bilo mogoče najti. Očividci so zatrjevali, da je napadeni izjavil, predno so mu nudili pomoč, da mu je hotel napadalec ugrabiti denar, ki ga je imel pri sebi.
Nabor fašistične milice
Kitajski zdravniki v Zagrebu
Obiskali so zdravstvene zavode ter so bili ugodno presenečeni nad dobro ureditvijo naših higienskih in socialnih zavodov
Nižje kaste proti Gandijju
London, 2. aprila, n. V Indiji se je ustano-	ima nastopiti proti Gandijevi akciji proti solnc-
vila nova protirevolucionarna stranka pod vod-	mu monopolu. Oklic stranke izjavlja, da je an-
stvom treh članov nižjih kast v Pooni, ki hoče	gleško gospodstvo v Indiji potrebno, dokler sc
s protivojno paralizirati Gandijevo akcijo s pa-	popolnoma ne odpravijo razlike med kastami, sivno rezistenco in z zborom prostovoljcev, ki
dr. Jeglič
v Savinjski dolini
Mozirje, 2. aprila. Danes je bil v Nazar-
ih slovesno blagoslovljen novi lesni obrat s -iapaciteto 65 k. s. Ravnateljstvo knezoško-fijskih posestev deluje intenzivno na izpopolnitvi svojih obratov ter išče novih možnosti, da izvaža čim bolje obdelane lesne izdelke. V prošlem letu je odstranilo ob Savinji dve stari žagi s pogonom na vodno kolo ler združilo vodno silo z napravo novih betonskih kanalov v eno ter postavilo novo moderno turbino na natego. Tako je doseglo, da ima danes skupno preko 200 k. s. izrabljene vodne moči. Nova turbina služi za pogon novega lesnega obrata, ki bo omogočal najrazličnejšo specijalno obdelavo lesa. V obrat je vključena tudi nova električna centrala z generatorjem 55 k. s. za vrtilni tok.
Savinjska dolina je s temi novimi napravami tudi mnogo pridobila, ker je s tem povečana možnost zaslužka.
Blagoslov je izvršil prevzvišeni g. knezo-škof dr. J e g 1 i č, ki je zarana prispel iz Ljubljane. Prevzvišeni izgleda sedaj zopet čvrst n svež kakor pred boleznijo, ter se mu prav malo pozna, da je bil bolan.
Sporazum o srbskih
predvojnih dolgovih
Pariz, 2. aprila. AA. Po poročilu lista : L' Information ; je bil včeraj podpisan protokol o sporazumu med francoskimi parterji predvojnih srbskih posojil in kraljevino Jugoslavijo. V imenu kraljevine Jugoslavije je podpisal protokol naš poslanik v Londonu g. Gjorgjc Gjurič, v imenu francoskih porterjev pa g. Jonqueur. Protokol vsebuje osnovne odredbe sporazuma. Ena teh odredb pravi, da se morajo obveznice valorizirati prvih 6 let s 50%, nato pa progresivno tako, da doseže valorizacija leta 1958 100%.
Pred rešitvijo vzhodnih reparacij
Pariz, 2. apr. n. Predsednik haaške komisije za ureditev vzhod, reparacij Loucheur je imel danes daljši privatni razgovor z zunanjim ministrom dr. Benešem in ministrskim predsednikom Bethlenoin, o katerem se oficiozno samo javlja, da so pogajanja neposredni) pred uspešnim zaključkom.
Oc biči h Drž. hipotekarne banke
Belgrad, 2. marca. r. Danes objavljena bilanca državne hipotekarne banke izkazuje dobička 55,008 229.26 Din. Od tega se je izplačalo na tantijemah 4 950.740.70 Din. V rezervni fond se je dalo 10 011.497.70 Din. V dr-iavno blagajno gre 40,045.995.41 Din.
Uradniki kmet. min. prevedeni
Belgrad, 2. aprila. AA. Z odlokom ministra poljedelstva se je izvršila na osnovi zakona o ureditvi ministrstva za poljedelstvo prevedba vseh uradnikov središnjih kakor ,seh ostalih državnih poljedelskih ustanov.
Učna doba vajencev
Belgrad, 2. aprila. AA. Snoči je imel sejo upravni odbor obrtniške zbornice. Med drugim je odbor sprejel stališče ministrstva za '.rgovino in industrijo, da se smejo pogodbe z vajcnci sklepati preko določenega minimal-iega roka 3 let s tem, da se prvo leto smatra za pripravno.
Zagrebške vesli
Zagreb, 2. aprila, r. Humanitarno društvo »Materinstvo namerava v maju prvo soboto izročiti trem zaslužnim materam tri nagrade in sicer v zneskih po 3000, 2000 in 1000 Din. Nagrade se bodo razdelile v znaku globoke hvaležnosti za največje ženske vrline in dolžnosti, ki jih izvršujejo matere.
Zagreb, 2. aprila, r. Akcijski odbor za zgraditev spomenika kralju Petru je v kratkem času zbral v Savski banovini nad 1 milijon dinarjev. K tej vsoti je največ prispevalo zagrebško mesto. Nabiralna akcija se nadaljuje.
VELIKA
razstava in sejem vina
5,-7.api\la 1930
V ZAGREBU
^Palača Zagrebške borze)
Največja izbira dalmatinskih, hrvatskih, slavonskih in drugih vin, ter žganja — Sodeluje 250 najboliših vinogradnikov in vinogradnih zadrug —
Pred razpustom sejma
Izjava ministrskega predsednika Slatveka na seji vladne stranke
Varšava, 2. apr. AA. Pal poroča: Nn današnji seji parlamentarne skupine za sodelovanje z vlado, je novi predsednik vlade in šef te skupino Sla\vek raztolmačil uspehe, ki so bili doseženi v zadnjih 2 letih. Govornik je naglašal, da je že pri več prilikah prišel do prepričanja, da je sodelovanje s sedanjim parlamentom nemogoče. : Vaše nezaupanje napram ministru dela Prystoru in ministru
prosvete in ver Červinskeimt, pa je upravičeno. ker nasprotuje interesom stranke, je dejal Slavvek. Sedanja rešitev vlade je posledica režima, ki je -bil uveden na Poljskem maja meseca 1. 1026. Dogodki nas vodijo k novim volitvam. Skupina je odobrila poročilo Slaweka, ki je naposled izjavil, da želi obdržati predsedstvo parlamentarne skupine za sodelovanje z vlado.
Konferenca Brianda z MacDonaldom
Kako razlagati čl. 26. statuta DN o akciji proti napadajoči državi
London, 2, aprila. AA. Danes bosta angleški zunanji minister Henderson in francoski zUnanji minister Briand nadaljevala razgovore o formuli, ki naj bi omogočila Franciji, da zniža svoje tonažne številke, ne da bi bile zato potrebne nove obveznosti strani Anglije, ki naj bi ojačile varnost francoske države. Francoski in angleški krogi priznavajo, da se je pri teh razgovorih dosegel bodrilen napredek. Francoski zunanji minister Briand je poslal v Pariz načrt formule, ki ga bo proučila francofka vlada. Splošno priznavajo konferenčni krogi, da konferenca ne more izpremeniti nobenega člena statuta Društva narodov. V tem vprašanju gre le za interpretacijo členov statuta posebno pa člena 16, ki določa skupno akcijo velesil proti državi, ki bi neopravičeno napadla drugo državo.
V zvezi s tem omenja časopisje, da so na zahtevo Nemčije druge države, to je Anglija, Francija, Italija, Belgija, Poljska in Čehoslo-vaška zabeležile svoje interpretacije člena 16 statuta Društva narodov v poseben dodatek k locarnski pogodbi. Časopisi menijo, da je tvoril ta precedent podlago pogajanjem med francoskim in angleškim zunanjim ministrom in da sta državnika razpravljala o mednarodnem političnem razvoju, posebno z ozirom na podpis Kciloggovega pakta. Etaktivnost take deklaracije bi se ocenila po eventualnem znižanju francoskih tonažnih številk in po vplivu, ki bi ga imela ta deklaracija na ugo-
den potek konference za sklenitev pakta med petimi državami.
V zvezi s temi dogodki sta zunanji minister Henderson in ministrski predsednik Mac-Donald informirala italijansko delegacijo o poteku francosko-anglcških pogajanj.
Listi izražajo veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da je japonska vlada v bistvu sprejela te predloge in s tem veliko pripomogla konferenci do uspeha.
Vsebina sporazuma bo v kratkem objavljena.
Plenarna seja odložena
London, 2. aprila. AA. Plenarna seja pomorske razorožitvene konference, ki je bila določena za petek, je bila odložena, da se omogoči nadaljevanje angleško-francoskih razgovorov, ki so se vršili zadnje dni. Danes popoldne sta se angleški zunanji minister Henderson in francoski zunanji minister Briand ponovno sestala. Razgovori med tema državnikoma se bodo jutri nadaljevali.
Sklep, da se odgodi plenarna seja pomorske konference, je bi! sprejet na popoldanski seji vodij delegacij. Pred tem sestankom so se sestali načelniki angleške, ameriške in japonske delegacije, katerim je izročil vodja japonske delegacije Va-katsuki odgovor japonske vlade na predloge Anglije in Zedinjenih držav, ki so bili s popolno odobritvijo angleške vlade poslani pred nekaj časa v Tokio.
Nesoglasja v avstrijski vladni večini
Dunaj, 2. apriia. n. Med kmečkimi pristaši krščanske socialne stranke je nastal spor, ki je dal njihovemu ministru za poljedelstvo in gozdarstvo Foderinayru povod, da hoče izstopiti iz Schobrovega kabineta. Gre za temeljna agrarna pravna vprašanja, ki se ne tičejo samo carinske zaščite, temveč tudi splošnih političnih problemov. Tudi v zadevi prOtiterorskega zakona se je politični položaj zopet nekoliko poostril. Predlagal sc je kompromisni načrt, da bi imeli obratni sveti pravico ugovora-proti kolektivnim pogodbam, s čimer se je hetelo preprečiti, da bi v onih obratih, v katerih delajo delavci raznih strokovnih organizacij, strokovna manjšina do-
segla kolektivno pogodbo, ki se zdi večini nesprejemljiva. Socialni demokrati so zahtevali splošno pravico ugovora, dočim hočejo krščanski socialci samo tedaj piistati i:.a pravico ugovora, če bi bila pogodb;-., sklenjena s kako manjšinsko strokovno organizacijo, neugodnejša, kakor zadnja veljavna pogodba. Socialni demokrati smatrajo, da pomeni ta nastop krščanskih soci-alcev napad na kompromisne dogovore.
Voditelji Heimvehra potujejo sedaj na dopust v Italijo, kar vzbuja posebno pozornost. Tnko se je ravnokar vrnil iz Italije major Pabst, sedaj pa jc odšel na dopust v Italijo tudi dr. Steidle.
amaza ruskih astronomov
Zahteva objavo aktov, ki so bili že davno objavljeni
R:m, 2. apr. d. ; Osservatore Romano« odgovarja na odprto pismo, ki ga je 25 astronomov sovjetske Rusije naslovilo na Sveto sto-lico, v katerem jo pozivajo, naj priobči inkvizicijske akte o Galilejevem, Kopernikovem in Kepplerjevem prccesu. »Osservatore« ugotavlja, da je preganjanje Kepplerja in Kopernika navadna izmišljotina. Kopernika sta pač napadala protestanta Luther in Melanchton, ne pa katoličani. Saj je vendar znano, da je Kopernik svoje znamenito delo posvetil papežu Pavlu III. Splošno je že tudi znano, da je Keppler vžival spoštovanje in posebne
obzire. Ko so bili iz G raza pregnani protestanti, je bil Keppler od tozadevne uredbe posebej izvzet. Kar pa se Galileja tiče. je pa nadvse čudno, da strokovnjaki ne vedo, da je bil kodeks o njegovem prccesu objavljen že pred 50 leti in iiročen strokovnjakom v prosto uporabo. Vse podalke sla obdelala profesor v Padovi Favaro in profesor v Florenci Cioni ter vse dokumente objavila. »Osservatore Romano« začudeno vprašuje, ali ruski astronomi ne vedo, da so vsi papeževi arhivi učenjakom na razpolago in da je zlasti Rus Šmurlov mnogo let v njih delal in izdal ves inventar, ki se nanaša na Rusijo.
Brezposelnost narašča
v Ameriki in Angtiji
London, 2. aprila, n. Število brezposelnih v Angliji je v zadnjem tednu meseca marca narastlo za 17.043 ljudi. Število brezposelnih znaša sedaj 1,638.800 in je za 504.944 večje kakor lansko leto ob istem času.
Newyork, 2. aprila, n. V senatnem odboru je navedel voditelj strokovnih organizacij Grcen, da je v mesecu februarju znašalo število brezposelnih v ameriških Združenih državah 3,7 milj. ljudi.
Orjaška električna centrala na Donavi
Dunaj, 2. apr. n. Krščanskosocialni nižje-avstrijski deželni glavar je na nekem shodu volivcev sprožil idejo, da bi se zgradila velika električna centrala na Donavi v Ybbs-Persen-beugu, ki bi veljala 150 do 200 milj. šilingov. Kapaciteta tovarne bi znašala 800 milj. kilo-vatnih ur. Na Donavi hoče zgraditi velik jez, ki bi se obenem porabljal tudi kot most, s Čimer bi se ustvarila v Nižji Avstriji pomembna kombinacija, tako da bi se železniški promet med Trstom, Gradcem in Hamburgom skrajšal za 200 kilometrov.
Dunajska vremenska napoved: V sploš-i nem bo lepo vrome trajalo dalje, na zapadu se bo morda vreme za nek' liko časa skazilo,
I Na odprtih krajih bo ponoči slana,
Demonstracije brezposelnih v Budapešti
Budimpešta, 2. aprila AA. Včeraj so se vršile pred zgradbo ministrstva za kmetijstvo, ki je nasproti parlamentu, demonstracije brezposelnih. Policija je izvršila več aretacij. Demonstranti so napadli nekega stražnika, ki je potegnil sabljo in več demonstrantov ranil. Komunisti so nosili pri demonstracijah rdečo zastavo, katero je policija zaplenila. Demonstranti so bili razdeljeni v tri oddelke, da bi jih policija težje razpršila.
Volivni poraz Nemcev
v Gornji Sleziji
Varšava, 2. aprila. AA. Pri občinskih volitvah v Gorenji Šleziji so bile premagane nemške stranke, ki so doslej imele večino. Od poljskih strank so zmagale opozicijske skupine. Listi naglašajo, da so izidi teh občinskih volitev poučnega pomena za stanje notranje politike na Poljskem.
Atene, 2. aprila. AA. Zbornica jc ratificirala sporazume o vzhodnih reparacijah.
Madrid, 2. aprila. AA. Bivši ministri diktatorske vlade so objavili manifest, ki v njem zagovarjajo ideal ustavne parlamentarne monarhije.
Pck'ng, 2. aprila. A A. Kuoiningtang jc sestavil vlado v Pekingu,
Veliko zunanje posojilo Romuniji
Bukarait, 2. aprila, r. Iz Pariza se je včeraj vrnil minister Logusianu. V Parizu sc jc pogajal radi najetja večjega posojila zn kmetijski kredit. Kakor poroča Cuventul, je njegova misija popolnoma uspela. Morganova skupina mu je ponudila 2 milijardi lejev, neka angleška finančna skupina pa eno milijardo lejev.
1683 smrtnih obsodb v Ukrajini
Pariz, 2. aprila. 1. Po vesteh iz Moskve so obsodila sovjetska sodišča in GPU (bivša čeka) samo v Ukrajini v mesetm januarju in februarju 1888 oseb na smrt. 60 odstotkov smrtnih obsodb je bilo lakoj izvršenih. Večina od obsojencev uo iiili kmetje, ki so se upirali rekvi-zicijam.
Krvavi izgredi v Kalkuti
Kaikuta, 2. apr. d. Ob priliki manifestacij za pasivni odpor proti angleškemu gospodstvu je bil ustreljen nek Hindu. Množica je s kamenjem ranila štiri evropske podčastnike. Policija je skušala razgnati demonstrante, ker se ji to ni posrečilo, je segla po sabljah in končno je streljala v množico. Vse trgovine so zaprte.
Kaikuta, 2. apr. d. Pri včerajšnjih večernih demonstracijah so bile ubite štiri osebe. Mesto izgleda kakor bojišče. Ceste so zabari-kadirane z vozovi. Množice demonstrantov se s črnimi zastavami sprehajajo po cestah in nosijo revolucionarne napise. Vlada se je odlo-čila, da bo jn-oti terorističnim organizacijam nastopila s prekim sodom.
Kaikuta, 2. aprila. AA. Po včerajšnjih nemirih se je situacija danes pomirila in policija se je umaknila s svojih pozicij na ulicah. Promet z vozovi, ki je bil prepovedan, se vrši danes zopet normalno. Vse trgovine so zopet odprte. Število mrtvih znaša 6.
Statistika fašističnih naraščalskih organizacij
Rim, 2. aprila. AA, Na sedmi seji m. nega zasedanja velike sveta fašistične stranke pod predsedstvom Mussolinija je bila posvečena poročilu ministra prosvete o narodni vzgoji in organizaciji mladine. Ustanova Ba-lilla šteje 955.000 članov in 93.000 mladih Italijank. V tekočem letu bo po mnenju ministra prosvete število avantgardistov naraslo za 90.000 članov, »Balilla« pa za 110.000. Veliki svet je nato odobril dispozicije s svečano proslavo četrtega fašističnega nabora. Te proslave bodo prihodnjo nedeljo. Zatem je minister Bottai podal poročilo o korporativni organizaciji ter o razmerju med strokovnimi organizacijami in upravnim redom.
Kutjepova afera bo pojasnjena
Pariz, 2. aprila, n. »Petit Parisien« napove duje neposredno rešitev Kutjepove afere. Policiji se je posrečilo, najti v Normandiji šoferja onega rdečega avtomobila, ki je skupno s sivim avtomobilom odpeljal Kutjepova. šofer je Rus in trdi, da zadeve ni poznal in izvršil vožnjo samo radi tega, ker se mu je obljubilo visoko plačilo.
Pariz, 2. aprila. AA. Matin poroča, da je policija v prisotnosti glavnih prič izvršila rekonstrukcijo ugrabi Ive generala Kutjepova. Videti je, da je ta rekonstrukcija potrdila podmene, ki jih je izrekla policija o ugrabljenem generalu Kutjepovu.
V Karpatih sneg
Budimpešta. 2. aprila, r. Po vsej Madžarski je zelo padla temperatura. Ponekod se je znižala na —3. Kakor poročajo iz Brašove, jc v Karpatih pričelo snežili.
Seja upravnega sveta IPD
Na današnji bilančni seji upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe, katera se je vršila pod predsedstvom g. predsednika Minha, se je sklenilo, da se predlaga rine 0. maja t. 1. vrse-čemu se občnemu zboru izplačilo iste dividende kot preteklo leto t. j. Din 35,— za delnico in da se po sedanji krizi prizadetemu delavstvu nakloni iz čistega dobička kot podpora znesek od 1 milijoni dinarjev.
Predsednik Priviligirane agrarne banke v I3e1-gradu, minister n. r. g. dr, Bogdan Markovie je bil kooptiran v upravni svet.
Potrtega srca javljamo lužno vest našim sorodnikom in znanccm, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, prastara mama in tela
TEREZI39 ZH60RC
v 76, letu, po dolgem, mučnem trpljenju včeraj ob 8 zvečer Bogu vdano zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo jutri v petek ob 2 popoldne iz hiše žalosti Cerkvena ulica It. 19 na pokopališče k Sv, Križu.
Vsem, ki sle io poznali, jo priporočamo v pobožno molitev in biag spomin.
Globoko žalujoči rodbini MARKIč - AMON.
Žalostna slika
V eni baraki 25 družin in 72 otrok
Ljubljana, 2. aprila.
Čudni smo ljudje. Gremo mimo stvari, ki uriče in jih ne slišimo, mimo takih stvari gremo, ki bi jih moral vsakdo opažati, pa jih med stotimi morda komaj eden in še ta smatra te stvari za same ob sebi umevne — od nekdaj so bile, že dolgo so tu, kdo bi kaj spreminjal na njih? Zvezde gredo svojo pot, strahoite tudi.
V Ljubljani je 65.000 prebivalcev. Le težko pa dobiš med nijiimi človeka, ki ne bi vsaj enkrat nn leto šel na pokopališče k Sv. Križu. In vendar — koliko jih je, ki so se pred Kolinsko tovarno ozrli na desno in pogledali na železniške barake, Mnogo bo, če se je med stotimi en sam zanimal Ta te barake in še ta se je nevoljno ozrl proč. Zakaj pogled tja, v to naselbino nesrečnih ljudi, je vse prej, kakor razveseljiv. V teh barakah ni spravljeno morda staro železje, nerabne vreče, zaboji, v teh barakah žive živi ljudje.
Prav za prav je samo ena baraka, malo daljša, kakor so navadno barake, pa tudi ne bogve kako strašno dolga. Če bi bila malo čednejša, bi bilo v njej morda na videz sodeč ravno prav prostora za troje, četvero družin. V resnici pa prebiva v tej baraki več ljudi, kakor v eni največjih ljubljanskih hiš, recimo v Prelogovi hiši v Gosposki ulici št. 3. V tej baraki živi 25 družin. Otrok obiskovalcu ni mogoče prešteti, pred barako, za njo, na cesti, celo na železniških tirih jih je vse polno. Povedo ti, da ima teh 25 družin 72 otrok. Torej ena sama baraka za 25 družin z 72 otroci.
Nič veselega, nič zadostnega se ne nudi obiskovalcu že pri prvem koraku v to Čudno naselbino. Ob kraju kup pepela z železnice — le kdo In odkod in zakaj ga je stresel tja. Pripeljati ga je moral od precej daleč, iz Zelene jame. Morda je zakril z njim kup gnoija, da se znebi vonja, ampak vonja tod okoli še vedno in zelo neprijetno. Sploh dobiš utis, da je ta prostor pred barako, čeprav slabo ograjen, le smetišče. Smeti, pepel, gnoj povsod. Na oglu barake jc napis »Objekte in številka. Aha, torej kasarna, ampak slaba kasarna, slab objekt za ubogi, majhni subjekt ljudi. To veš, da ljudje v teh barakah ne morejo biti zadovoljni. Tujec je radoveden. Zre skozi neumita okna v notranjščino in se čudi: to da so človeška bivališča!
Tu zveš za družino: deset otrok, samih majhnih, jih spi z roditelji v eni sami sobi, ki je vse obenem: spalnica, kuhinja, shramba, sploh vse.
Ta baraka stoji tukaj že dobro vrsto let. Med vojno so bili v njej vojaki, pozneje pa so se preselili v njo begunci z Goriškega, ki so bili nekaj časa v vagonih na bližnjem tiru Sedaj pa so v njej družine železniških uslužbencev in delavcev.
Baraka je železniška last, vsaka družina plačuje za skromno stanovanje 43 Din mesečne najemnine. Marsikatera družina še tega ne zmore. Pripovedujejo o vdovi, 300 Din mesečne pokojnine je imela in štiri otroke. Morala se je preseliti iz te barake v vlažno klet nekje v Trnovem in tam zdaj hira vsa družinica.
Na travi pred tirom se igrajo otroci. Malčki se vesele aprilskega solnca. Vprašaš koga za ime, umolkne v strahu in neumiti obrazček že sili na jok. Ti otroci niso vajeni prijaznosti. Včasih jih prepode kretniki in premikači z železniškega tira. »Še čudno da se no pripeti nobena nesreča, ko je toliko otrok vedno na progi!« Otroci so bosi, največ jih je neumitih in če se kdaj pokaže na cesti kak majhen nagec brez vsake oblekce tudi ni nič čudnega.
Od Krima sem zapiha jug. Prebivalci te barake ga niso veseli. Na prvem tiru, tik za barakami, dan za dnem nakladajo delavci neprestano kosti za bližnjo tovarno kleja. Smrad je neznosen.
Obupne razmere, v katerih žive prebivalci te barake, so večino prignale že v popolno apatijo, malomarnost, nesnažnost. Kaj zato, če se pomije zlijejo kar pred prag, če se smeli pomečejo kratko-malo na »vrt« pred barako, saj je vseeno, če že ne more biti tod okoli lepo, je pa vsaj grdo. Trcije, četvero strank še pazi na snago v lastnih stanovanjih. Te trpe največ zaradi nesnage drugod. Vsaj oskrbnik bi moral biti v tej baraki, ki bi pazil za najbolj navadno upoštevanje snage, tako pa še tega ni in počne vsakdo, kar se mu zljubi.
Z grozo človek pomisli, kaj bi bilo, če bi naenkrat izbruhnil požar, tako, kakor v torek pri Oražmovih na Kodeljevem: tudi tu bi bilo v par minutah vsega konec.
Sedaj je železnica poslala sem dva zidarja. Baraka je že precej trhla in zidarja popravljata, kar se z malto sploh še da napraviti. Dobro, naravnost potrebno pa bi bilo, da bi železnica ali pa mestna občina dala napraviti ob cesti pred barako primerno ograjo. Saj kazi pogled na ta kup revščine in zanemarjenosti vso cesto
In končno: baraka je tudi eden spominov na svetovno vojno. Take »spomine« so povsod že likvidirali in naj se še tega najbolj žalostnega. Ti barakanji so vendar tudi ljudje in ne morejo bili vse življenje v stanovanjih, slabših, kakor so jih imeli ljudje v predzgodovinskih dobah. Ali ne bi mogla železniška uprava za svoje uslužbence zgraditi primernih in poceni stanovanj, recimo kje na svojem zemljišču na Vodovodni cesti! Prav lepo človečansko delo bi storila s tem, zakaj potem bi cd tu, z roba mesta Ljubljane, izginila žalostna socialna slika.
Od Soče in Jadrana
Tržaški škof odlikovan.
Sv. oče ije podelil tržaškemu škofu mons. Alojziju Fogarju red »Naše gospe rešiteljice jetnikov«. V Trstu in v vsej tržaško-koprski škofiji, kjer je človekoljubni škof zelo priljubljen, so sprejeli vest • odlikovanju z velikim zadoščenjem.
Italijanski tisk o dr. Laginji.
»Corriere Istriano«, glasilo fašistične stranke T Istri, in tržaški »Piccolo« se spoštljivo sponi uija-ta pokojnega Laginje. Tako piše »Corriere Istriano«: Italijani so imeli v pokojnikovi osebi lojalnega nasprotnika, v resnici kavalirja, moža velikega genija in odkritega značaja, ki je užival pri njih spoštovanje radi svoje značaijnosti in je živel z njimi v prijateljskih odnošajih. »Popolo di Tri-este« p» se ni ustavil niti pred smrtjo in je pod naslovom »En sovr'"nik je umrl« postavil pokojnega med »tolpo Mandiča, Spinčiča in Laginje, zloglasen trinom, ki je v Istri vžgal narodno sovraštvo, nekulturen boj in povročil nered«.
Črni inramor na Krasu.
V Kobjeglavi so nedavno odkrili črn kamen, ki da brušen krasen mramor. Laški kapitalisti so si takoj zagotovili izkoriščanje kamnolomov po smešno nizkih cenah. Eno podjetje bo plačevalo lastnikom kamnoloma komaj 10 lir od kubičnega metra rezanega kamna, drugo 201 Podjetnik pa iz-kupi za kubičen meter okoli 4000 lir! Res da gredo produkcijski stroški na račun podjetnika, toda od 20 do 4000 je že lepa razlika! Kmetje so bili prav grdo opeharjeni. Pogodbe so bile sestavljene v italijanskem jeziku in reveži sploh niso vedeli, k.uj podpišejo. Poleg vsega pogodbe niti nimajo odpovednega roka in kmetje so si zavezali roke za vedno. V nekdanjih razmerah bi si kmetje lahko ohranili izkoriščanje kamnolomov in se zadružno organizirali, danes pa so na milost in nemilost izročeni laškim kapitalistom.
Revmatizem, bolečine vsled ozebline, hripa
Vse je bilo brezuspešno, samo Togal je pomagal.
Gosp. Rad. Markovič, zasebni uradnik iz Beograda, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako je njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo Togal-tablet po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojim je brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno je zelo pomagal Togal pri ozeblini, da ga morem iz lastne skušnje vsakomur priporočati. Podobno sodi tisoče ljudi, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, išiasu, bodljajem bolečinam v sklepih in udih, glavobolu in nervoznih boleznih. Togal se je pokazal kot odlično sredstvo posebno proti razširjanju nevarne hripe in bolezni vsled ozeblin. Hripa zopet razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečite to s Togalom! Jemljite 1—2 tableti od časa do časa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne rabite drugih slabih sredstev! Kakovost Togala je priznalo nad 6000 zdravnikov. Togal se dobi v vseh lekarnah. Če slučajno niso v zalogi, se moreio Totfal-tabletc hitro naročiti. Cena Din 21—.
Hotelski industriji v časi in ponos
Ob kolavdaciji Zcmljičevega hotela.
Maribor, 'i. aprila.
Hotelska industrija v Mariboru in okolici je v poslednjih letih v razmahu. V podjetnosti sta ga. in g. Žemljic brez dvojbe prekosila vse. Na staroslavncm Grajskem trgu je vzniknila impozant-na stavba, ki se markantno odraža iz okvirja sosednjih stavb. V čast in ponos naši hotelski industriji je ter glasno priznanje požrtvovalne in hvalevredne podjetnosti zakoncev Zemljič.
Že zunanja oblika nove zgradbe nam prav živo predočuje orientacijo v umetniškem oziru. Opuščeno je iz arhitektonskih razlogov vsako posnemanje kateregakoli sloga; tudi se niso uporabljala običajna ndekoracijska sredstva, ampak sc je dala prednost zgradbi učinkovite preprostosti, ki se na eni strani harmonično uvršča v stari mestni del, na drugi strani pa s svojimi odstopnimi balkoni proti trgu in strešno terasnim prostori učinkuje kot prijetna arhitektonična izprememba.
Po vseh modernih hotelsko industrijskih pridobitvah ter najnovodobnejšem komfortu, ki je strogo zamišljen v duhu zahtev higijene in udobnosti, se odlikuje omenjeni hotel: centralna kurjava, v vseh sobah tekoča hladna in segreta voda, telefon v večjih sobah, kopalnice, avtogaraža, hladilnica i. t. d.
Posamezni restavracijski in hotelski prostori so urejeni po enotnem oblikovnem načelu ter z ozirotn na prometno tehniko pravilno grupirani. Vhod v holel in restavracijo je iz Slovenske ulice. Naravnost odlična je oprema prostorov. Velika dvorana, zamišljena v velikomestnem slogu, je poslikana oranžno, rdeče, belo in rumeno: ob stenah oblazinjene lože, efektni lahki lestenci iz kovine in svile, okusna nastenska razsvetljava. S pomočjo ogromne ventilacijske naprave se dovaja vsem gostilniškim prostorom svež in po potrebi vladni ali segreti zrak. Kapaciteta znaša na uro 5000 kub. m.
Tujcem je v hotelskem delu poslopja na razpolago 56 sob. Vsaka soba ima drugačno slikarijo, ki je v skladu s slogom opreme. V vseh sobah je električna razsvetljava, centralna kurjava in tekoča hladna ter topla voda. Rpzen tega se nahajajo v nekaterih sobah telefoni. Nekaj posebnega in za Jugoslavijo čisto novega je s »pergolo« okrašena terasa, ki nudi v svojem odprtem in pokritem delu prostora za 500 oseb. Iz kuhinje v parterju je na teraso napeljano dvigalo za jedila in pijače; tudi je v pokritem terasnem prostoru posebna kuhinja za oddajališče jedil.
Iz celotne zgradbe diha stremljenje, da se z odlično preprostostjo ustreže zahtevam razvajene mednarodne potujoče publike, pa tudi da se Mariborčanom ustvari prijetno zbirališče in družabno shajališče.
Sijajno izvedena prezidava je delo priznanega strokovnjaka in slovitega arhitekta profesorja R. Hoferja; z bogatimi izkušnjami je stal ob strani gradbeni nadsvetnik inž. B a ii m e 1, pomagal je pri gradnji tudi arhitekt Medved. Vsa dela so izvršile na odličen način domače tvrdke.
Bodočnost Maribora in okolice je v tujskem prometu; eden izmed prvenstvenih njegovih pogojev pa je visoko razvita hotelska industrija. Zato moramo najtopleje in iskreno pozdraviti spodbudnost ge. in g. Zcmljiča, zakaj prvovrstno ter najinoder-neje urejeni hotel »Orel<< ie iz približnih ttijsko-prometnih in drugih razlogov velika, velika pridobitev za obdravsko prestolico, naš jugoslovanski »Meran«.
Kaj je Odol?
Odol ni nikaka voda za usta v navadnem pomenu besede, temveč je prijeten antiseptikum, čigar vsakdanja uporaba nam vedno, pripomore do čiste in zdrave sape v ustih. Njegov močno desinficirajoči učinek zavre razvoj povzročevalcev vrenja in gnitja, ki delajo naše zobe bolne in grde. Odol ustvarja zobe lepe in zdrave, kar poveča življensko uživanje in radost.
Vzor krščanske žene in matere
Oh SO letnici Antonije Hohnječeve.
Maribor. 2. aprila.
Pač redek jubilej. Težki so bili dnevi, ki so bili prišli nad vdovelo posestnico pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Pa je z breprimerno vztrajnostjo matere mučenice, ki je težo let preživljala v delu in uslišani molitvi za troje pridnih, zglednih in hvaležnih sinov, vzdržala domače gospodarstvo ter jih izštudirala. Vsi triije uživajo danes ugleden družabni položaj; najstarejši Josip je postal profesor mariborskega bogoslovja in pozneje drž. poslanec, Tone je ravnatelj jetnišnice tukajšnjega okrožnega sodišča, Franc pa je sledil poklicu najstarejšega brata in župnikuje danes v vzorni ča-dramski fari. V sinovih ima mati-starlca svoje največje zadoščenje; vzor skrbne slovensko gospodinje je slavljenka in plemenite žene ter skrbne matere. Navzlic osmim križem še vedno čili in neumorno delavni ji kličemo: da bi še mnogo lel uživala v krogu hvaležnih sinov in ljubečih jo sorodnikov sadove pridnih rok, trpljenja in zaupanja v volijo Vsemogočnega v sreči in notranjem zadovoljstvu. Čast in slava vzor materi in ženi!
Uničeno mlado življenje
Tat bakrene žice.
Ljubljana, 31. marca.
Enaindvajsetletni fant iz Most, že večkrat kaznovan, je obdolžen, da je ponoči 27. februarja t. 1. s silo odstranil deske v skladišču mestne elektrarne in skozi nastalo odprtino odnesel 19 kg bakrene žice, 42 kg žice pa je imel pripravljene, da jo odnese. Pri tem je bil zasaČen in predan sodišču. Danes se je moral zaradi prestopka nameravane tatvine zagovarjati pred malim senatom.
»Ste nepoboljšljiv tat, kakr se vidi iz vašo sodne fotografije,« je uvodoma naglašal predsednik senata.
»Priznam, da sem nameraval odnesti onih 19 kg žice, gospod sodnik, za ostalih 42 kg pa nisem prav nič kriv.«
Izpoved zaslišane priče F. Indofa, vodilnega monterja mestne elektrarne, se sklada z obtožnico, ki navaja, da je obdolženi imel pri svojem tatinskem poslu pomagača.
Obdolženec sprva odločno taji, da onega fanta ne pozna, pozneje pa nehote prizna, da ve odkod je doma in kaj je po poklicu, Ie imena njegovega da ne ve.
»Aha! Prej ste pa deijali, da-ga ne poznate. Taki tiči se poznajo med seboj kot ponarejen denar!«
Pri nadaljnih izpovedbah priče sc obdolženec razburi in mu zabrusi v obraz:
»Vi lažete, lo vam povem v obraz!«
Zagovornik pledira za milostno sodbo in jo utemeljuje s tem, dn je obdolženec živel vseskozi v težkih gmotnih razmerah, da mu je mati že pri porodu umrla in da fant ni imel nikoli prave vzgoje. Omenja tudi njegovo telesno pohabljenost, ki jo je svoj čas povzročila nesreča v elektrarni v Mostah. Fant ima poškodbo na nogi. v križu in na levem ušesu.
Po razglasitvi sodbe — 10 mesecev strogega zapora — bruhne obdolženec v silovit jok: »Zdaj sle me čisto uničili k in odide ves strt In zagrenjen iz razpravne dvorane.
Državni tožitelj si je pridržal pravico revizije in priziva zaradi nedostojnega obdolženčevega ob-našanija v teku razprave.
Vabimo Mode
na izbiro novih modernih pomladanskih
oblek, površnikov, treneheoulov, — Samo
elitni kroji. — Cene najnižje!
F. LUKIČ. STRITARJEVA ULICA
Nočni čuvaj
Tat bencina in petroleja.
Ljubljana, 31. marca.
Pri neki petrolejski družbi, ki je imela tiste
dni svcija skladišča še tam nekje v Zeleni jami. je bi! nameščen za čuvaja človek, ki se je le s težavo rinil skozi življenje. In so ga v nočeh polnih yaino!e obšle pregrešne misli: skomine po prepovedanem sadu, onem sadu, ki mu je bil postavljen za čuvaja. Sad, ki ga je čuval, je bil sicer trpek in neužiten, a vendarle greha vreden: nekaj malega se je dalo stisnili iz njega — takole za priboljšek ... Nekaj mesecev je čuvaj nemoteno in brezskrbno zatiskal oko pred samim seboj in natakal iz sodov žlahtno kapljico — petrolej in bencin — v manjše posode ter jo »pod roko« prodajal raznim trgovcem »pod laslno ceno«. Tvrdka je tu pa t am sicer ugotovila primanjkljaj v zalogi, ker pa kupčuje samo na veliko, je sklepala, da ji je petrolej in bencin izhlapel in si zato ni kdo-vekaj delala težkega srca. Vse bi šlo nemoteno in brez posledic svojo pot naprej, ko bi ne bil vonj te žlahtne, plodonosne kapljice, nekam sumljivo udaril našim budnim orožnikom v nos. Šli so za vonjem in glej, čim bliže so bili cilju — tembolj je smrdelo jki tatvini. In je težka uradna roka padla čuvaju, ki ima, mimogrede rečeno, najbrž mnogo smisla za humor, na ramo in v strogem uradnem tonu so izpregovorila usta gospoda orožnika: »V imenu zakona...c čuva je prebledel in zajecljal: ..Kako, ali nisem vestno čuval...?« »Vsa čast ti in priznanje, ga je pohvalil gospoo orožnik, »vestno si čuval v čuvanje ti poverjeno skladišče. Samo na eno si pri tem pozabil, bratec: čuvali bi ga bil moral tudi pred samim seboj...«
In danes stoji ta vzgledni čuvaj pred malim senatom tukajšnjega deželnega sodišča in se krčevito izgovarja, češ, da je petroleij in bencin pridobival na tak način, da je zbiral ostanke iz že izpraznjenih sodov. Da je tako nabrani petrolej in bencin prodajal raznim trgovcem, odkrito prizna, poudarja pa:
Nobenemu nisem rekel: Toliko in toliko mi boš dal! Vsakemu sem rekel: Daj mi kolikor hočeš!
Da bi iz polnih sodov jemal je čisto izključeno, jiravi, ker — kako bi mogel kdo točiti bencin in petrolej iz zaprtih sodov? Nemogoče!
Zaslišana priča, skladiščnik pri isti tvrdki, izpove, da ostane na dnu praznega soda kvečjemu četrt litra bencina ali petroleja in da je obdolženec prav lahko kradel iz polnih sodov, ker je imel večkrat na razpolago »klainfo« od sodov.
V nadaljnem obdolženec prizna, da je tvrdki vzel tudi tri nerabne sode, v katerih je nabrani petrolej in bencin prodajal naprej.
Priča: »V nerabne sode bencina ne bi mogel ločiti! Sodi so bili še povsem uporabni in dobri.«
Predsednik senata: »Koliko sodov je dobila tvrdka nazaj?«
»Samo enega. A ta ni bil naš. Poznam dobre vso naše sode/
Obdolženec ogorčeno: »Bil je vaš, bil! 5e prav dobro se spominjam: tam nekje na konci' skladišča sem ga vzel in zelo okrogel je bil.«
Tvrdka (je bila v celoti oškodovana za 312 ks petroleja in 120 kg bencina.
Sodba: 2 meseca strogega zapora
Vlomilci na Kočevskem
Kočevje, 2. aprila.
Kočevska in ribniška dolina stoji pod utisom drznih vlomov, ki so se izvršili v zadnjem tednu v Ribnici, v Kočevju in v vasi Cvišlarji. Najdrznejši vlom se je izvršil v noči od poudeljka na torek pri trgovcu Ivanu Lovšinu v Ribnici. Vlomilci so vlomili najprej v gostilniški lokal, odtod pa v trgovske lokale. S ponarejenimi ključi so odprli vrata, ki vodijo v trgovino. Tu so najprej odprli dva predala v pultu, kjer so pobrali drobiža za okrog 500 Din. Cigarete so pobrali okrog 10 škatelj. Vzeli so več škatelj sardin in sladkarij. Potem so šli v gostilniški lokal, kjer jim jc prav prišla čisto nova suknja in dežnik učitelja Kadunca, ki stanuje v isti hiši, in par novih čevljev. Nato so v kuhinj: napravili gostijo in po končani gostiji izginili. Odšli so nato do trgovine Ivana Kljuna. Tu so s ponarejenimi ključi odprli vežna vrata in skušali vdreti iz vežne slrani v trgovino. Vsled velikega ropota, ki je nastal pri tem. ko so odpirali vrata v trgovino, so vlomilci v strahu pobegnili. Oba vloma sta bila javljena orož. postaji v Ribnici, ki je začela z zasledovanjem.
Pred par dnevi so vlomilci v vasi Cvišlarji pri posestniku Janezu Jakliču. V isti noči pa tudi poskušali vdreti v trgovino g. Perhaja v Kočevju. Ker stoji trgovina sredi mesta in je tudi po noči veliko prometa, so bili najbrže vlomilci od lam prepodeni ko se jim je posrečilo odtrgati vrata izložbe.
Najbrže je to drzna vlomilska ioipa. ki poskuša svojo srečo v kočevski in ribniški dolini. Orožniki vseh postaj kočevskega okraja so dobili navodila za zasledovanje drznih vlomilcev in upati je, da jim padejo kmalu v roko.
Stran 4,
»SLOVENEC«, dne 3. aprila 1930.
Stev. 77.
iili še ne veste
da bolečine v želodcu in črevih, heraeroidi, glavo-jol, nervoznost, nemirno spanje in slab apetit nastanejo zaradi neurejene prebave, ki jo pa gotovo in zanesljivo zdravi povsod znano Figol - čistilo. Prepričajte se čimprej, da preizkušena zdravilna specialista Figol - čistilo uredi Vašo prebavo in Vas s tem pripravi v ugodno razpoloženje.
Figol proizvaja in ga z navodilom o uporabi pošilja po povzetju lekarna
Dr. Semelič, Dubrovnik 2/44.
Originalni zabojček s 3 steklenicami stane z ravojnino in poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din.
Vsak dan došla zahvalna pisma potr|uje|o uspešno delovanje Figola.
Javna zahvala. P. n. Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2 44.
Pred štirimi meseci me je pričel boleti že-odec in izgubil sem vsak apetit. Po uporabi Figola pa so izginile želodčne bolečine in po štirih mesecih sem dobil zopet pravi apetit
Zahvaljujem se Vam zaradi Vašega dobrega zdravila Figol, ki je najboljše sredstvo zoper bo-ečine želodca. Vašega zdravila pa ne bom več pozabil. — Z odličnim spoštovanjem
Hamid Muitič, trgovec.
Foča, 14. IX. 1928.
Predavanje bogoslovne akademije za inteligenco
Danes, v četrtek, dne 3. aprila, predava prof. Lambert Ehrlich o »Čudežu in njegovih potvor-bah . Predavanje bo v prostorih bogoslovne fakul-pte v Alojzijevišču . I., 2(5 (Poljanska cesta 4). Pričetek točno ob 20 (brez tako zvane akademske vetrti). Vstop prost!
Koledar
Četrtek, 3. aprila: Rihard, škof; Hionija; Abun-iij, škof.
Osebne e?esli
^ Francoski konzul g. Neuville na dopustu. Z
včerajšnjim dnem je odšel g. Neuville, francoski ■onzul v Ljubljani, na dopust; posle na francoskem konzulatu je prevzel g. Oabriel Richard, vicekonzul Francije v Splitu, ki je bil svoj čas v Ljubljani.
Novi grobovi
-J- Umrli so v Ljubljani v času od 22. do 31 marca t. k Marija Irileferro, SI let, mest. uboga, Cesta v mestni log 21; Karol Gorše, zelezuiški vpokojenec, 83 let, Vošnjakova ulica 2; Rihard Fries, tovarniški delovodja, 63 let, Kette-Murnova ul. 50; Marija Rebolj, bivša kuharica, 74 let, Stre-liška ul. 21; Agata Gall, uršulinka, 85 let, Kongresni rg is- Neža Belak, žena trafikanta, 49 let, Du-aaiska' 17; Mihael Marinčič, kmetovalec, 78 let, Gledališka ul 8; Edvard Richter, mestni revež, b6 let, lapljeva ul. 1; Ana Voje, žena železničarja in posestnika, 6S let, Bohoričeva u hca 8; Avgust Jeršek. železniški upokojenec, 74 let, Karlovska 'esta 7; Janko Tome, bivši prevoznik, 35 let, Sva-bičeva 15; Marija Jazbec, delavka, 69 let, Hradec-ke<ra vas 20; Marija Verderber, gospodinja, 76 let, Vidovdanska c. 9; Neža Voje, žena železniškega čuvaja, 66 let, Hranilnična c. 8. — V bolnišnici so v istem času umrli: Ivan Setina, čevljarski mojster, 50 let Križevniška ul. 7; Helena Babmk, tobačna delavka v p., 71 let. Tržaška c. 11; Janez Žagar, sin zidarskega pomočnika, 1 dni, Jeza 2d; Tomaž Kržan, sin bančnega ravnatelja, 14 dni. Miklošičeva - 6• Jelica Kavčič, uradnica 32 let. Kohzejska 12; Mirko Lapajne, zasebnik. 33 let, Aleksandrova 10; 1 Josip Makovec, učitelj, 34 let, Jeranovo 1; Lovro Hribar, užitkar, 72 let, Blagovica; Ivan Dolar, sin delavke, 10 mes., Mlino; Janez Petrič, sin delavca, 1 in pol leta, Zalokarjeva 9; Martin Šavs, 5 mes., sin dninarice, Ižanska 9; Ivan Špenko, zidar 45 let Kot pri Vodicah; Miha Šekinc, delavec, 621et, riglerjeva ul. 16; Janez Dimnik, občinski revež, )6 let, Kolovrat; Franc Kožuh, sin hišarja, 1 in pol leta, Zminec; Franc Eržen ,sin kajžarja, 3 leta, Gradišče pri Trebnjem.
■+■ Smrt rojaka v Gradcu. Dne 26. marca je imrl v bolnišnici v Gradcu g. Andrej Mulek. Pokojnik je bil donm iz šentviške fare pri Ptuju. Naj mu sveti večna luč!
N. p. v m.!
Mala kronika
★ Za poplavljence na Francoskem. Culi tn čitali smo o strahovitih poplavah na Francoskem, izredno težke človeške žrtve so zahtevale, nedogledno stvarno škodo povzročile. Culi smo in čitali in sočustvovali. Toda nam sega sočutje lo pot daleč preko običajne mere. Kajti čutimo se dolžnike. Poznamo poplave in njih grozote, sami smo jih v trepetu doživljali. Pa smo hkratu doživljali nad vse blagodejno tolažbo, da so nam usmiljeno in z radodarno roko priskočila na pomoč tudi srca onkraj mej, med njimi v bogati meri Francoska. Zato se čutimo dolžnike. Veže nas pa s Francosko tudi še tesno prijateljstvo, — živo so nam v spominu obilni dokazi tega prijateljstva, ki smo jih doživljali s strani Francoske. Zato se dvojno ču-limo dolžnike. Prijatelj se spozna v nesreči. Vse nas je pretresla strahovita nesreča na Francoskem. Ze se je kar iz potrebe srca in brez slehernega javnega poziva pričela oglašati pri nas pomoč. Zato ustreza le vsesplošni iskreni želji, ko se naj pomoč bednim poplavljencem na Francoskem še javno organizira 111 tako olajSa in razširi. Gospod ban Dravske banovine je odredil Francoski dan -, ki se naj vrši po vsej banovini dne 8. t. 111. Ta dan bodi posvečen pomoči za poplavljence na Francoskem. Rdeči križ ne bi bil zvest svoji plemeniti nalogi, ako se ne bi že od vsega kraja z živo vnemo udeleževal te plemenite akcije. Še tem potom kliče vsem in vsakomur: Bratje in sestre, na pomoč bednim bratom in sestram na Francoskem! Darove sprejemajo tudi vsi krajevni odbori 111 ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa. — Ljubljana, dne 2. aprila 1930. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa.
if Kraljevo kolo. Kraljevska banska uprava dravske banovine uradno objavlja: Po razpisu kabineta ministrstva za notranje posle z dne 28. februarja 1930, K. Br. 317, se ima odslej ob priliki oficijelnih plesov, zabav in drugih prireditev
otvoriti ples s »Kraljevim kolom«. »Kraljevsko kolo« je komponiral g. Binički Staša, komponist iz Belgrada. Ministrstvo je dostavilo banski upravi tudi partituro zu godala in pihala ter klavirski izvleček. Društva si lahko proti kavciji izposodijo orkestralni ali klavirski part radi prepisa pri banski upravi. Kavcija znaša za orkestralni part Din 50.—, za klavirski part Din 10.—.
*	šestmesečni iečaj za privatne otroške negovalke v »Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece; v Ljubljani se bo radi tehničnih ovir pričel 23. aprila in ne 7. t. 111. kot je bilo razpisano v »Uradnem listu; štev. 40 z dne 15. marca t. 1. Cas za vlaganje prošenj je do 12. aprila.
*	Poskus izsiljevanja. V ponedeljek je dobil Nikola Borota, večkratni milijonar iz Srem-sko Mitrovice anonimno pismo, v katerem zahteva podpisani 3 klub petorice«, da bogataš položi do 8 zvečer na določeno mesto pred njegovo hišo pod neki kamen 25.000 Din. Borota je izročil pismo policiji, ki je odredila več svojim ljudem, da se po-skrijejo v bližino Borotove hiše, da bi tako ujeli izsiljevalca. Borota je zavil kup papirja v ovoj in ga položil na določeno mesto. In res je ob 9 zvečer prišel neki neznanec, ki se je sumljivo obnašal. Ko je mislil, da ga nihče ne vidi, se je brž sklonil k tlom, dvignil kamen, pobral zavitek ler jo hotel odkuriti. Toda že mu je položil policist roko na rame in ga z revolverjem prisilil, da mu je sledil na policijo. Aretirani je trgovski agent Milan Ciga-novič, ki je uslužben v tiskarni in knjigoveznici
bratov Jankovič.
+ Saiiioumor vojakove žene. Iz Belgrada poročajo: Vojak Mirko Milkovič je prijavil policiji, da je njegova žena Mileva že od 27. marca po-grešaua. Preiskava policije je dognala, da se jo ta žena navedenega dne vrgla s savskega mostu v Savo in da je utonila. Na krai.u svojega nesrečnega dejanja je pustila svojo fotografijo in legitimacijo. Straža na mostu je prijavila dogodek šele po uvedbi preiskave. Policija skuša ugotoviti motiv njenega dejanja.
Okrajni kmetijski referent v Kranju ura-duje za stranke iz kranjskega in radovljiškega okraja v vseh kmetijskih strokovnih zadevah vsak ponedeljek pri okr. načelstvu v Kranju soba st. 11. kmetovalci, kmet. organizacije in drugi interesenti iz obeh okrajev se naj obračajo v strokovnih zadevah predvsem na okr. kmet. referenta, zlasti če so zadeve lokalnega značaja. Na ta način se pospeši in olajša poslovanje v vseh ozirih.
4- V državni gozdni drevesnici v Kočevju se odda 50.000 kom. 2 letnih dobro razvitih sadik črnega bora, po Din 70.- za 1000 kom. Naročila sprejema okr. šumarski referent v Kočevju.
*	Točenje alkoholnih pijač: Vsi, ki nameravajo otvoriti kak točilni obrat: gostilno, krčmo, restavracijo, delikatesno trgovino, vinotoč pod vejo, priložnostno točenje itd. naj vložijo od sedaj naprej svojo prošnjo, opremljeno z vsemi listinami in drugimi potrdili, ki jih za otvoritev takega obrata določa pravilnik o gostilnah (Uradni list št. 11 iz leta 1928), pri onem oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu naj se točenje vrši. Oddelek finančne kontrole bo jirošnjo pregledal in jo nemudoma predložil finančni direkciji v Ljubljani v odločitev, ako bo opremljena z vsemi zahtevanimi potrdili, t-inančna direkcija bo še na dan dospelosti tako prošnjo rešila in rešitev odpravila. Glede pomanjkljivih prošenj, bo oddelek finančne kontrole, predno iih bo predložil finančni direkciji, zahteval njihovo 'izpopolnitev. Vsakdo, ki si ni bil na jasnem, kako se pridobi najhitreje točilna pravica, naj se dokaj pravočasno obrne po informacije med dopoldanskimi urami na finančno direkcijo ali pa na vsako davčno upravo oziroma na vsak oddelek finančne kontrole. Začasnih točilnih dovolil brez vseh potrebnih potrdil iz pravilnika za gostilne finančna direkcija v bodoče ne bo več izdajala, in sploh ne bo delala več nobenih izjem, ker se namera za vršenje kakega točenja vobče ne porodi kar zadnji hip pred otvoritvijo. Kdor bo pa brez točilnega dovolila točil, bo kaznovan. — Iz pisarne finančne direkcije v Ljubljani.
+ Za šoferje in tiste, ki hočejo to postati je izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani knjiga: Šofer in sainovozač, priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Cena vezani knjigi Din 140.— . Knjiga podaja splošno razumljiv popis sestavnih delov modernega avtomobila in njih pomen, poleg tega pa ima v posebni prilogi koncem knjige dodatek slik 300 po številu za lažje razumevanje spredaj opisanih sestavnih delov. Tudi vsak motociklist bo našel v tej knjigi marsikaj, kar se nanaša na delovanje eno- in dvovaljnega ter štiri- in dvotaktnega motorja, ki se uporablja pri motornih kolesih. Knjiga upošteva najnovejšo slovensko avtomobilsko tehnično terminologijo kar je spričo obveznih šoferskih izpitov jako važno. Vsakemu šoferju, samovozaču, pripravniku in lastniku avtomobila knjigo nujno priporočamo.
•k Bolne žene dosežejo z rabo naravne :>Frnnz-Josei« grenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobrodelno vpliva lia obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Jose!« vode tudi potom njihovih raziskovanj. »Franz-.Tosefc-grenčica se dobiva v lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgoviuah.
TOX
UNIČEVALEC MRČESA I
D03/SC PD/SOO v or/g/na/m modri fwicos/t/ oprtm/
I
ALBUS Terpentlnovo MILO se dobiva v vseh trgovinah.
ALBUS terpehtihopo milo
pere temeljito ln ne vsebuje škodljivih sestavin.
Albus Tcrpentinovo milo je blago milo. izdelano iz čistih masti in nima nikahih jedkih dodatkov. Z divno belo milnico pere perilo lahko in brez muke ter čuva tudi riajneznejSo tkanino. Z Albus Terpentlnovo milom lahko operete vse, kar prenese vodo, 04-najfinejše svile do najdebelejšega sukna. Gospodinja, ki uporablja Albus Terpentlnovo Milo, ve, da jo vedno in enako dobro.
Albus Ternentlnovo Milo
proizvaja: Albus tvornica mila d. d. NOVI SAD
Ljubljana
Gospodarski klab ljubljanskih občinskih svetnikov
Senzacionalna ustanovitev novega kiuba
Zastopstvo za Slovenijo: Dr A. Kansky kemična tovarna, llubllana Gledališka ul.
TTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTTrTTTVTTTTTTTTTTTTT
Ljubljana, 2. aprila.
V ljublj. občinskem svetu se je dne 31. marca konstituiral »Gospodarski klub ljubljanskih občinskih svetnikov«. Člen 1. kiubovih pravil se glasi: »Člani občinskega sveta ljubljanskega, ki žele, da zavlada v mestni upravi strogo zakonita vestnost in varčnost, da se davkoplačevalci ob primerni zaščiti socialno šibkejšega dela mestnega prebivalstva obvarujejo preobčutnih bremen, občina pa prekomernega zadolževanja, ustanavljajo medsebojno zvezo pod imenom »Gospodarski klub ljubljanskih občinskih svetnikov«. Na prvi seji dne 31. marca so pristopili v ta klub ti občinski svetniki: Bahovec, Ceč, dr. Gregorič, Ivan Hribar, Rado Hribar, Jeglič, Jenko, Knez, Krviua, Malenšek, Meden, Mu-sar, dr. Ravnihar in Šarabon. Klub se je konstituiral tako: predsednik, bivši minister Ivan Hribar, podpredsednik dr. Ravnihar, tajnik Rado Hribar in
Kot bo danes?
Drama: Ljubezen ni vse. Gostovanje članov praškega Narodnega gledališča. Izven.
Opera: Netopir. Red C.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Ljubljanske ustanove
Mestni socialno-jiolitični urad upravlja v svojem delokrogu tudi večje število ustanov. Nekatere teh ustanov obstoje iz hiš. ki jih upravlja mestni gospodarski urad, njihov čisti donos pa služi v kritje stroškov občinske socialne politike. Te ustanovne hiše so v Ljubljani: hiša Franje Studenbergove v Gradišču 11; hiša Antona Cerneta v Gradaški ulici 16; dve hiši Marije Pohl-Planinškove v Gradaški ulici, ki sta bili po j>otresu podrti ter je bila na njihovem mestu zgrajena nova Iriša z i«tim namenom: hiša meščanske imovine v Stritarjevi ulici. K tem hišam spadati tudi mestna ubož-nica na kar lovski cesti 7 in 9 in pa mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici 2. Raznih denarnih ustanov pa ima mestni socialno-poli-tičui urad 81 v evidenči. Te ustanove so imele pred vojno velik pomen in so bile dobra pomoč mestni občini pri izvrševanju njenih socialno-političnih dolžnosti in ki šc danes pričajo, da so imeli naši predniki za najrazličnejše prilike in potrebe svojih someščanov velik zmisel.
Znamenita in znana je bila ustanova Franca Metelka za obrtne vajence. Marsikateremu današnjemu ljubljanskemu obrtniku je pomagala ta ustanova v preteklih letih do skromne obleke, obutve in perila v vsej dobi njegovega vajeništva. Danes jc tn prepotrebna ustanova mrtva, ker je bil ves njen kapital porabljen za vojno posojilo.
Nič manj cenjene niso bile ustanove: Bernardi jeva, Kraschkovitzcva in Tollmayerjeva za dekliško balo. Druge ustanove so bile zopet namenjene za mestne uboge, za meščanske vdove in sirote, za revne dijake, za onemogle obrtnike itd. Vse tc ustanove so po svetovni vojni postale brez vrednosti, ker se jih zaradi deva-lorizacije ne izplača več razpisovati.
Izmed 8) ustanov se sedaj redno izplačujejo le tri in sicer: Dr. Košmerlova ustanova za dijake višjega oddelka tehnične srednje šole in zu dijake humanistične in realne gimnazije v Ljubljani. Kapital znaša 100.000 Din. Dalje so ustanove ljubljanskega mesta za dijake srednje tehnične šole v Ljubljani. Ustanov je 15, vsaka jjo 1000 Din letno. Tretja jc dr. Krekova ustanova za dijake srednje tehnične šole v Ljubljani. Kapital znaša 21.454 Din. Vse ostale ustanove bi kazalo čez čas, ko kiftital narase, strniti v manjše število ustanov, ki bi v glavnem
odgovarjale namenom ustanoviteljev.
*
O Opozarjamo na jutrajšnji koncert ge. Pavle Lovšetove, ki se vrši ob 20 v Filharmonični dvorani. Na programu ima celo vrsto samospevov iz slovenske in svetovne glasbene literature. Zastopana je tudi slovaška narodna pesetn v priredbi mojstra Vi-tezslava Novaka. Ker je ga. Lovšetova brez dvoma najodličnejša slovenska koncertna pevka in nam obe-
blagajnik Saša Knez. Včeraj, v sredo sta odšla klubov predsednik g. Ivan Hribar in podpredsednik g. dr. Ravnihar li g. mestnemu žuj?anu iil mu ofi-cielno naznanila ustanovitev kluba. Poudarjala sta klubov program in da klub ni naperjen proti nobeni osebi ali celo proti gospodu županu, marveč namerava stremeti za lojalno, a strogo kontrolo mestnega gospodarstva. G. župan je sprejel ustanovitev kluba na znanje in izrazil željo, da bi bilo njegovo delo v korist občini. Prihodnje dni odide zastopstvo kluba tudi g. banu in mu oficielno naznani ustanovitev kluba, obenem pa razloži program in s tem tudi, da klub ni osnovan na ilegalni podlagi in ne s tendencami, ki bi nasprotovale zakonu.
Nocoj odpotujeta v Belgrad finančni referent ljubljanske občine g. Z up a n in g. R a 111, da predložita pred kratkim izglasovani obč. proračun fin. ministvu v odobritev.
Pomladne
novosti
kakor plašče od 350 Din naprej. Obleke, bluze, priporoča po priznano nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka IGN. ŽARGI, SV. PETRA C. 3 in 11,
ta večer izreden umetniški užitek, vabimo občinstvo, da se mnogoštevilno odzove vabilu in poseli koncert. Vstopnice od 30 Din navzdol v Matični knjigarni.
O Vreme v Ljubljani je bilo včeraj: zjutraj megla, potem večinoma jasno in toplo. Jutranja temperatura 5.2° C, čez dan 16" C. Barometer 763.4.
O Poziv. Gospa, ki je predsnočjim po 6. vzela v trgovini Merhar na Sv. Petra cesti damski dežnik, se poziva, da ga takoj vrne istotam, ozirom? na policiji, ker je dobro znana. V nasprotnem pri« meru bo ovadena policiji.
Q Tatvina šip. V torek se je pripetila na Miklošičevi cesti nevavadna tatvina. Publicistu Vinku Safarju iz Zagreba je iz veže šl. 5 nekdo odnesel zavoj, v katerem je bilo 200 šipic za jjovečanje slik. šipice so bile vredne 2000 Din. Tat je mislil, da bo našel v zavoju kako bolj ujx>rabno stvar, tako p:> so bile v njem le šipice, ki jih bo le težko spravil v denar.
Škofja Loka
Gradba novih poslopij. V preteklem letu s? je naše mesto precej razširilo proti severovzhodu. Nastalo je več novih hiš med Kamnikom in »Plevno-<, med katerimi je največja nova delavnica g Schneitcrja, v kateri se bo v kratkem začelo obratovanje. Letos pa bo šlo razširjenje v vzhodno smer, tja doli proti Suhi, kjer bosta zgradila novi hiši g. Jože Okorn in g. Valentin Kobar. Prvi je že začel graditi, drugi ima pa že kupl en svet — Največ zanimanja pa vzbuja gradba uradnega poslopja. Občinski odbor je na zadnji seji v preteklem tednu sklenil kupiti hišo g. Matevža Hafnerja na Spodnjem trgu pod Grabnom. Če ja sklep občinskega odbora končnoveljaven, pntrm bodo seveda to hišo podali in zgradili novo veliko stavbo. Ker so proti tej rešitvi mnogi ugovori, naj bi se pereča zadeva čim najbolj pospešila. — Ubožni odsek je soglasno sklenil, da razširi stanovanja v mestni ubožnici, a je občinski odbor to odklonil.
Birma, Po preteku petih let bo v na?l far' letos zepet birma, in sicer zadnjo nedeljo v ma'u-Birmancev in birmank bo zelo veliko, Naj starš' porabijo priliko, da kar največ njihovih otrok prejme sv. zakrament v domači župni cerkvi.
AlIFftff CB bogato zalogo vseli vrst ku-W1c*1jH1j »IS hinjske posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko
spadajoče blago pri tvrdki
Stanko riorioncic Uublfana
Sv. Petra cesta 35 HT Točna In solidna poslreibal
Maribor
Ptu\
□	Spomenica mariborskih gostilničarjev. Da te gospodarska kriza, ki jo Maribor po odpravi oziroma ukinitvi posameznih uradov zelo občuti, so mariborski gostilničarji naslovili posebno spomenico na bansko upravo, mestno občino, Zbornico za TOI, okrožni inšpektorat, finančno ravnateljstvo, Zavod za pospeševanje obrti, Tujsko-prometno zvezo, in Zvezo trg. gremijev, v kateri se zavzemajo za to, da dobi Maribor divizijsko komando, srednjo gostilničarsko in hotelirsko ter gozdarsko šolo; da se Maribor priključi mednarodnemu zračnemu prometu, da se začne z gradnjo poslopja za carinarnico in okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se čimprej izvede avtomobilska cesta in vzpenjača na Pohorje, da zgradi Pokojninski zavod v Mariboru še eno stanovanjsko poslopje in da se takoj namesti ldetarski nadzornik. Razen tega se v predmetni spomenici zavzemajo mariborski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji za odpravo vseh točilnic, da se industriji dajo brezplačna skladišča nu razpolago, da se go-stilničarski obrti znižajo cene električnega toka, da se odpravi pavšalna točilna taksa ter da se ukinejo vse privatne kuhinje in uradniške menze,
□	Otvoritev nove carinske ceste je iz gospodarskih interesov našega obmejnega prebivalstva nujno potrebna. Dokaz: na prvoaprilski sejem v Zgornji Kungoti je bilo prignanih 193 komadov živine le je bilo na sejmu obilo kupcev iz Avstrije. S kupčijo je šlo dobro; ko so pa kupci izvedeli, da se bo moralo carinjenje izvršiti v Mariboru, odkoder se bo morala kupljena živina v železniških vagonih prepeljati v Avstrijo, se je veliko kupčij razdrlo lako, da je bilo prodanih jedva 33 komadov. V prvi vrsti so oškodovani naši posestniki ob meji ter je otvoritev omenjene carinske ceste zares nujna.
□	Združenja nižjih državnih uslužbencev redni letni občni zbor bo v nedeljo, dne 6. t. m. ob pol 10 dopoldne v Aljaževi sobi pri Orlu.
□	Kontrolna komisija za pregled piistno-sli draguljev, zlatnine in srebrnine bo v nedeljo 6. t, m. od 10 do U na mestnem magistratu, ioba št. 5. Pregled oskrbi tukajšnja urarska zadruga brezplačno,
□	VseučiliSki prolesor dr. K, Ozwald predava na nocojšnjem prosvetnem večeru, ki je po- _ slednji v letošnji sezoni, o aktualnem problem* ki je v osredju zanimanja sodobne pedagogike. ' Predavatelj, ki je prvak med našimi sodobnimi pedagogi, bo podal poizkus zaključne sodbe o novodobni šoli. Spričo aktualnosti problema in odličnega predavateljevega slovesa je pričakovati na nocojšnjem prosvetnem večeru polnoštevilne udeležbe zlasti od strani vseli, ki imajo v svojem poklicu posla z vzgojo mladine.
□	V studenški Ljudski univerzi predava drevi ob 19.30 dr. Pavlič o pravilni prehrani.
□	Caiitas christiana. Stolna Vincencijeva konferenca ima jutri ob 20 v bogoslovju redni mesečni sestanek. Člani ločno!
□	Mariborski Ljudski oder deluje v letošnji sezoni zelo živahno. Prihodnjo nedeljo ponovi sloviti mirakel »Trosila bom rože«, ki je že pri prvi uprizoritvi doživel popolen uspeh in znova izpričal odlična oderska stremljenja agilne ljudsko-oderske diletantske družine,
□	Smrtna kosa. Umrl jc v starosti 57 let višji davčni nadupravileij v pokoju Anion Stepic. Pokojnikov pogreb bo jutii ob 16 iz hiše žalosti v Cvetlični ulici 13 na kolodvor, odkoder se pokojnikovo truplo prepelje v Laško, kjer bo v soboto ob 16 pogreb na laško farno pokopališče.
□	Gozdni požar je nastal v torek zvečer v gozdnih kompleksih grofa Zaliea na Fdi. Na mestu požara so prispele mariborska, studenska, po-breška in ruška požarna bramba, ki se jim je posrečilo požar lokalizirati.
□	Konec naborniškega pijančevanja. V smislu tozadevne oblastne odredbe ne bodo snieli mariborski gostilničarji točiti nabornikom pijače, s čimer naj bi se preprečili vsakoletni naborniški pretepi.
□	Usodepoln bi bil kmalu postal včeraj dopoldne na Tržaški cesti karambol mestnega valjarja s kmečkim vozom, na katerem sta sedeli Ivana Dervenšek in Marija Pukšič. Pri tem se je voz prevrnil ter se deloma razbil. Dervenškova in Pukšičeva sta zadobili občutne poškodbe po te-lecu. Dervenškovo so prepeljala v ptujsko bolnico, Pukšičevo pa v tukajšnjo.
□	Otroka jc hotel ugrabiti v pijanosti na Tržaški cesti 29letni Tone Ž. Zgrabil ga je iz gruče igrajočih se otrok ter ga vrgel na ramena in pričel bežati. Otroci so dvignili hrup ter se je na licu mesta takoj zbralo obilo občinstva, ki mu je ugrabitelj grozil z nožem, češ, da so njegovemu prijatelju tudi otroka ugrabili. Aretaciji se je upi-
! ral, radi česar ga je moral stražnik uklenjenega i odvesti v policijske zapore.
□	Iz gledališča. Drevi gostuje miljenka bel-| grajske, zagrebške in mariborske publike, subreta
zagrebške operete Marica Lubejeva, poslednjič v
IStolzovi opereti »Takrat v starih časih« za ab. C.
—	V soboto 5, t. m. koncertira znameniti Brandl-trio, ki se je pravkar povrnil iz uspešne turneje, popoldne ob 16 za dijaštvo s sledečim sporedom: Haydn, G-dur trio; Mozart, B-dur trio; Smetana, G-mol trio, — Zvečer se vrši koncert za ostalo občinstvo s povsem drugim sporedom. Pri popoldanskem koncertu veljajo najnižje cene V nedeljo 6. t. m. se vrši po daljšem presledku otroška predstava » rudica« pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20 pa se vprizori satirična francoska veseloigra »Naš gospod župnik«. Zadnjič v sezoni.
—	Novačanov »Herman celjski« doživi svojo pre-tnijero začetkom prihodnjega tedna.
Jesenice
Društveno življenje v novem Krekovem Prosvetnem domu na Jesenicah je nad vse živahno. Prosvetni večeri n. pr. se niti zvrstiti ne morejo in dekliški odsek kar ne more na vrsto s »Kaznovano nečimernostjo«, katero v kratkem priredi. Prošli teden je bilo v društvu nekaj nenavadnega. Salonski orkester, pod vodstvom neumornega g. Vebra, s sodelovanjem soprana in alta, je priredil zanimiv glasbeni večer, na katerem so se v večini proizvajale skladbe Viktorja Parme. Vsaka posamezna točka je poslušalstvo na novo užgala.
V nedeljo je dramatski odsek priredil prelepo dramo »Materinsko srce«, ki je splošno ugajala. To je bila prva vprizorltev, pri kateri so bile 'ostavljene nove kulise, katere sla naslikala de-Koracijska slikarja gg, Topoljevič in Jerom. Vsem, ki iz kateregakoli vzroka niso dobili vstopnic, sporočamo, da se bo drama ponovila, in sicer v kratkem. Režiserje okoliških prosvetnih društev pa vabimo, da si vprizoritev ogledajo,
Dvorana je dooila te dni nove gledališke stole, katere je izdelal domači obrtnik g. Čutar. Sloli so v resnici v kias veliki dvorani.
Hranilnica in posojilnica na Jesenicah je v hiši hotela Triglav otvorila svojo filijalko. v kateri se bo uradovalo vsak delavnik ob običajnih urah.
Ukinitev državne policije. Na podlagi svoje-časne naredbe, po kateri ostane v službi državna policija le na sedežu banske uprave, je s 1. aprilom ukinjeno delovanje državne policije tudi tu v Ptuju in varnostna straža preide v občinske roke. Tozadevne premestitvene dekrete so stražniki prejeli v ponedeljek in deloma so premeščeni v Ljubljano, deloma v Maribor. Dosedanji policijski šef polic, komisar g. Knez ni ie prejel preme-stitvenega dekreta, domneva se pa njegova premestitev v Ljubljano, medtem ko polic, uradnik g. Makole ostane tu in je kot polic, referent dodeljen okrajnemu načelstvu. — Ker mestna občina prevzame varnostno stražo šele s 15. t. m., ostanejo štirje stražniki nadalje v službi do tega dne. Ravno tako do konca tega meseca ostaneta dva polic, nadzornika, da upeljetn v poslovanje mestne stražnike, katerim na čelo je mestna občina postavila g. Mladena Cabijana, bivšega aktivnega častnika. — Dolžnost nam je pripomniti, da je dosedanja drž. policija svojo težko in odgovorno službo izvrševala kar najbolje. Posebno je imela policija naporno službovanje takoj ob prevratu radi takratnih dobro znanih narodnih in državnih zadev. Ptuj, kot skrajno severno mesto, je bil nekdaj točka renegatstva. V teh razburkanih časih je pretežna večina dosedanje policije tukaj službovala in kakor v državnih tako tudi v drugih zadevah ie bila v službovanju na višku in je svojo nalogo častno izvršila. — Zato želimo vsem na novem službenem mestu vse najbolje.
Lov na lisico. Preteklo nedeljo je Športni klub priredil motociklistični lov na lisico preko Maribora, Hoč, Frama, Slivnice in spet v Fram. Za lisjaka je bil izžreban g. Edvard Rasleiger, Točno ob dveh popoldne je pred kavarno »Evropa« startalo 62 oseb. nekateri z avtomobili, drugi z motocikli. Lisjaka, čeravno je svoj motor odmontiral na tri dele in ga skril pod vodo pri r.skem viaduktu v bližini Frama in se tudi sam vpogreznil« v zemljo, je našel deset minut pred koncem prireditve zobotehnik g. Reich, ki je bil za to obdarovan s srebrnim bokalom.
Novo mesto
Ljudsko gibanje. Meseca marca so umrli v mestu in sicer: 2. marca Kržišnik Hermina, soproga poslovodje tvrdke Singer, Planine Ivan, upok železničar,'7. marca Košak Gustav, gostilničarja sin, Travizan Maks. slikarski pomočnik, 1.0. marca Marija Brunskule. udovela zasebnica. V ženski javni bolnišnici pa so umrle: 1. marca Ketl Jožefa, pos. hči iz Planine, 2. marca Besal Ana, pos. žena iz Hudega pri Prečni, 7. marca Pekolj Vera, zelezn. hčerka, 12. marca Povše Ana, pos. žena iz Zagra-da pri Škocjanu, IS. marca Lužar Marija, hči zel. čuvaja iz Mirne peči, 20. marca Potočar Marija, pos. hči iz Potočarske vasi, Planko Ana, delavčeva zena iz Jordan Kala pri Mirni peči, 25. marca Stangelj Marta, beračicu, Gotna vas, 20. marca Vidmar lran-čiška, kočarjeva hči iz Guniberka pri Brusnicah, 30. marca Draginc Alojzija iu Drugiuc Marija, kočarjeva hči in žena iz Suhorja pri Metliki. Rojenih je bilo v mestu 0, v bolnišnici pa 11 oseb.
Higijenski zavod v Ljubljani je priredil v dvorani Prosvetnega društva v simihelu potujočo higijensko razstavo. Razstavo je otvoril v nedeljo ob pol 8 zjutraj župan Sniihel-Stopiške občine g. Brulc ob navzočnosti gg. okrajnega sanitetnega referenta dr. Gregoriča. novomeškega prosta K. Če-rina, prvega javnega ložitelja G. Barleta. šolskega voditelja v pok. Janka Barleta, poštnega uradnika Nadraga, bivšega oblastnega poslanca dr. Česnika lil domače duhovščine ter obilo občinstva iz Smili elske župnije. Nato jo razložil ravnatelj higijen-skega zavoda g. dr. Pire pomen in vsebino razstave. Nato se je vršilo takoj 1 uro trajajoč« poučno in nazorno predavanje g. dr. Pirca o epidemični griži. Isti dan sta se vršili še dve filmski predavanji o jetiki. Razstava vsebuje nazorno, v slikah, statistiki in napisih, kakšno ne bi smelo biti in kakšno Iti moralo biti higijensko stanovanje, vasi in šole. Dalje so nazorno razkazane epidemične bolezni in alkoholizem ter prenašalci bacilov Vsa predavanja v nedeljo so bila zelo dobro obiskana, tako da je bila dvorana zlasti ob pol 11 in popoldne po litani-jah, nabito polna. Filmska predavanja se vršijo še v četrtek iu soboto ob pol. 8 in pol 11 ter ob 3 popoldne.
SI. Peter pri Mariboru
Preteklo nedeljo se je vršila zaključna slovesnost drugega gospodinjskega tečaja pri tukajšnjih šolskih sestrah. Ljubki in domači prireditvi, ki je bila združena z razstavo ročni h tlel in kuharskih umetnosti, so prisostvovati zastopniki občine, cerkve in šole, ter zastopnik okr. načelnika kmetijski referent g. Zupane. Udeleženke tečaju so javno skušnjo, kateri st) prisostvovali tudi starši gojenk dobro prestale, tako da so žele splošno polivalo. Z ljubkimi igrami in prizori so pa zbrano družbo pripravile v najboljše razpoloženje. Velik pomen takšnih tečajev za naše kmetsko ljudstvo so poudarjali vsi govorniki, ter gre ua tem polju tukajšnjim šolskim sestram zares vse priznanje, ker znajo s takimi tečaji dekleta v kratkem času naučiti mnogo potrebnega in koristnega, ter jim tudi vcepiti prave ljubezni za domači dom in kmetijstvo.
Kralj, bunsku uprava je dala dovoljenje za lcončna dela za cesto Št. Peter—Nebovn—Ložane. S tem bo znatno skrajšana zveza med Mariborom in Slovenskimi goricami. S tem se bo ' uresničila stara želja nele šentpeterskega prebivalstva, temveč cele spodnje Pesniške doline. Novo cesto bo gradil mariborski okrajni cestni odbor v lastni režiji.
Vinska kriza. Navzlic Izborili kakovosti in nizki ceni ni vinskih kupcev. Vinogradniki si pomagajo z v i no toč i, knterih je doseda j prijavljenih že osem.
Prilike za delo in zaslužek
(Iz govora predsednika dr. Fruna Windischcrja na občnem zboru »Merkurja«.)
Prilik za delo in zaslužek je tudi dandanes pri nas odločno premalo. Dežela je gorata. Kmetijstvo in kar je z njim v zvezi, vedno težje preživlja narod. Mnogo ljudi študira. Dotok v mesta narašča in se morda temu pojavu, ki ga imenujejo Italijani urbanesimo, pri nas polaga premalo pozornosti zlasti tudi raz zrelišče stanovanjskega vprašanja, kajti tisti, ki pride v mesto tn želi dela in zaslužita, je kmalu tudi interesent za stanovanje. Tako pa v breme mest, kjer je vobče življenska stopnja neprimerno višja nego na deželi, kažejo izkazi rastoče število brezposelnih, in jo tudi stanovanjsko vprašanje kakor vrv brez konca. Od kmetijstva se nagibajo ljudje v mesta ter v trgovino in Industrijo, pa je samo v tistih krajih boljše, kjer nastajajo industrije, ki posnemajo višek prebivalstva v svojem privlačnem ozemlju, pa dado življenju in načinu življenja sploh drugo obeležje. Drug pereči problem je dan v tem, da presega število tistih, ki službe in mesta iščejo, v močni številki razpoložne prilike za službe in mesta. Tako nastaja nesorazmerje, in je v takih razmerah jako poželjno, da se razvija podjetniški duh in da dobimo širši krog lakih ljudi, ki ne Iščejo sami dela, ampak ustvarjajo delovne prilike in nudijo drugim zaslužek. Pri nas je gospodarstvo v resnici zaokroženo, dejanske priliko so si same skrojile obod okoli nas. Kdor je dobre volje, ne bo prerekal potrebe gospodarskega splidarizma. Naša kmetijsko premalo donosna zemlja mora dobiti dopolnilo v industriji in trgovini. Tam, kjer je industrija in kjer je živahen promet in trgovina, ni izseljevanja, pa tudi pridelki gredo gladko v denar. V takih krajih se vrši brez težav in trenja izmenjava blaga, ne da bi bilo treba delati si takih skrbi za prodajo, kakor jih imajo kmetovalci v takih pokrajinah, ki so daleč od trgovskih in industrijskih središč . Kdor tega ne vidi pri nas, je ž njim težko razgovarjati. Kakor je težko dopovedovati tistim, da nimajo prav, ki izhajajoč iz raznih teoretsko pravilnih vidikov, zahtevajo tudi pri nas odpravo zaščitnih carin, pa ne pomislilo, da naša industrialna podjetja, ki so tolike važnosti za prehrano in ohranitev prebivalstva doma, ne bi mogle brez zaščite kljubovati ti3tim iudustrialiiim velikanom, ki so jim naše tudi največje tabrlke samo talca igračica, kakor je bil v znani pripovedki orjaški deklici igrača kmetič s plugom. Za službe in mesta je trda. Stiska je ve-
.luliilej Ilraiiiluke in posojilnice in ustanovitev Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Slo-venjgradcu. V soboto, dne 25). t. m. so se zbrali v Zadružnem domu stari preizkušeni gospodarski iu narodni bojevniki, neustrašeni kmečki očaki in gospodarji i/, cele slovenjgraške okolice. Mala dvorana Zadružnega doma je bila nabito polna. Iu z neobičajno napetostjo so poslušali ljudje poročilo nadrevizorja g. Vlad. Pušenjaka o zgodovini našega kmečkega zavoda. Težak je bil začetek pred 25 leti na nezavedni severni meji, toliko večja je zasluga mož, ki so pripeljali v razburkanih valovili gospodarskih iii narodnih bojev čoln našega zavoda v varen pristan sedanjega gospodarskega razmaha in procvita. — G. župniku Pečniku in županu L. Pogaču, prvemu slovenskemu kmetu v dravski banovini, ki je bil odlikovan z redom sv. Save, gre pred vsem zasluga ohranitve naše hranilnice. Hranilnica je bila ustanovljena 0. junija 1905 ter je sodeloval v nji kot član nadzorstva od I. 1908 tudi mestni župnik g. Čižek. Po izčrpnem poročilu g. nadrevizorja je podal kaplan g. Kotnik, izza 1. 1924 agilni tajnik hranilnice zelo jasno sliko o gospodarskih odnošajih slovenjgraške okolice ter njihovem vplivu na razvoj zavoda. Pri volitvi odbora so se ponovno izbrali stari preizkušeni člani s predsednikom Gamsom Antonom na čelu. II koncu to tihe, v mestu skoraj neopažene slavnosti se je vršil tudi ustanovni občni zbor kmetijske nabavne in prodajne zadruge.
Občili zbori: Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi d. <1. v Šoštanju 13. aprila ob 10; Arbor lesna trg. in ind., d. d. v Ljubljani 23. aprila ob 11 v Kred. zavodu; Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani 28. aprila ob IG v Kred. zavodu; Pra-žarna in kemična tovarna v Celju, d. d., 28. aprila ob 12 v Prom. zavodu za premog; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 2. maja ob pol IG v svoiih prostorih.
i
Slovenj gradeč
Osebna vest. Marljiva, tiha in vzgledno vestna uradnica na okrajnem glavarstvu, Karlina Ro-tovnikova, hčerka znanega veljaka mislinjske doline in veleposestnika Rotovnika v Legenu je podala ostavko in je s t, IV. zapustila službo, Okr. glavarstvo je izgubilo s tem odlično pisarniško moč.
Obravnava agrarnega referenta iz Ljubljane glede odprodaje agrarne zemlje v k. o. Legen okoliškim zakupnikom bo danes, dne 3, aprila pri županstvu občine Legen.
Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih: volov 60, od teh prodanih 22 po ceni 7—10 Din; krav 52, od teh prodanih 6 po ceni 4—8 Din; in junic 8, od katerih se je prodalo 4 po ceni 7—9 Din,
Pojasnilo glede letoinjega licencovonja. Da
se pojasni vse govorice in ev. kritiko glede letošnjega lieenenvanja bikov, se je uradno doznalo in se sporoča: O priliki lanskega licencovanja priznane, od bivših okr. zastopnikov podelejene nagrade niso izplačevali do zdaj samo v sloveni-graškem pol. okraju, ampak jih niso izplačevali
Borza
Dne 2. aprila 1930.
DENAR
V današnjem deviznem prometu ni prišlo tlo znatnejših izprememb. Promet je bil srednji, znatnejši v devizah Curili in Berlin.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2272.50 bi., Berlin 1350-1853 (1351.50), Bruselj 789.70 bi., Budimpešta 988.94 bi., Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 275.40 bl„ Newyork 56.40-56 00 (56.50), Pariz 220.62-222.02 (221.62), Praga 107.39-168.19 (167.79), Trst 296.72 bi.
Zagrub. Amsterdam 2272 bl„ Berlin 1350 do 1353, Bruselj 789.70, Budimpešta 987.44—990.44, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.59—799.59, London 275—275.80, Newyork 56.40-56.60, Pariz 220.62—222.62, Praga 107,39—108.19, Trst 295.674 do 297.674, Varšava 628—632.
Promet je znašal brez kompenzacij 0.25 milj. dinarjev.
Belgrad. Amsterdam 2269.50—2275.50, Berlin 1350—1353, Bruselj 788.20 -791.20, Budimpešta 987.44 — 000.44, Curih 1001.40 — 1097.40, Dunaj 790.59—799.59, London 275—275.80, Newyork 56.40 do 56.60, Pariz 220.62-222.62, Praga 167.38 tlo 168.19, Milan 295.40-297.40,
Curih. Belgrad 0.1275, Amsterdam 207.30, Atene 6.70, Berlin 123.30, Bruselj 72.00, Budimpešta 00,225, Bukarest 3.075, Carigrad 2.45, Dunaj 72.82, London 25.13. Madrid 04.50, Ne\vyork 516.50, Pariz 20,32, Praga 15.30. Sofija 3.745, Trst 27.0(5875, Varšava 57,90, Kopenhitgen 138.35, Oslo 138.85, Stockholm 138.90, Helsingfor3 18.
do zdaj tudi v vseh drugih okrajih bivše Štajerske, Rejcem, ki so redili plemenjake v smislu zaveze eno leto, se bo nakazala nagrada bivših okr. zastopov po preteku enega meseca! Rejcem pa, katerih plemenjaki so bih letos dobro ocenjeni, se bo nakazala že letos, meseca junija alt julija proti primerni zavezi odpadajoča banovin-ska nagrada in ne bo treba čakati —- kakor druga leta — eno celo leto na denar. Sicer pa naj bi veljalo glede podpor tudi pri nas, kar je poudaril kmetovalec O—k. v neki letošnji številki »Do-moljubovega Gospodarja«, v članku »Sami sebi«. Povzdiga živinoreje se bo pri nas šele tedaj odmaknila iz mrtve točke, ko se bomo glede vsega dela postavili na lastne noge in bomo po vsestransko organiziranih živinorejskih zadrugah — ne takih na papirjul — odbire in rs«e začeli napredovati.
lika. To revo in to zadrego skušamo pri svoji posredovalnici za službe iu mesta v vsej živi bridkosti, kadar se nehajo šole in pride toliko in toliko novih absolventov različnih šol in tečajev trkat na vrata za službe in mesta. Ob takih časih bi se človek najraje zaprl v trdnjavo. Vso pezo tega vprašanja praktično čutijo tisti ljudje, ki so na mestih, ki so bolj očitna in vidna, pa se v sili in stiski vse obrača do njih, da so priprošnjiki, besedniki in posredovalci za službe. Ta gneča je pa vsakemu razumljiva, kakor je obžalovanja vredna, kdor malo pozna razvoj in potek stvari. Med vojno je na vseh koncih in oglih manjkalo moških sil, pa pa so v lakih razmerah prišle ženske do vse večje veljave. Prva leta po vojni je znana zabuhlost in nabreklost vladala v gospodarskem življenju. Službe in mesta je bilo lahko dobiti. Vzgajalo se je mnogo tako zvanega strokovnega naraščaja po raznih javnih in privatnih učiliščih. Tako je ženski element naraščal začetkoma iz potrebe po uslužbencih, pozneje pa je to prišlo v navado, to tembolj, ker je nagibauost v ženskem svetu, da postane samostojnejši in ne čaka na slepo na moža, na drugi strani pa tudi okolnost, da so se po končani inflacijski dobi življenjske prilike tako poslabšale, da mora mnogokateri in mnogokatera iskati službe in mesta, ki je prej lahko živela pri svojih starših in čakala, da bo kdaj na lahko potrkano. Na trgu za službe in mesta je pritisk tem občutnejši, ker so uradniške razmere tako silno' slabše postale. To ima za posledico, da celo aktivni uradniki iščejo skoraj po redu postranski zaslužek, na drugi strani pa osobito vpokojenci in sicer vojaški kakor civilni prihajajo kot mogočen element v konkurenci za službe in mesta v poštev. Včasih je vpokojen častnik ali vpokojen uradnik zložno živel od svojo, penzije ter v resnici počival po trideset- ali štiridesetletnem delu doma ali v kakem mestu, ki jo veljalo za penzionopolis. Od velike vojne sem je pa položaj ves drugačen. Penzije zlasti starovpokojen-cev so skromne, na drugi strani je mnogo ljudi prišlo v penzijo po sili razmer, zlasti po redukcijah, pa ti ob svojih pokojninskih prejemkih dandanes, ko je izdatek za obleko in za stanovanje tako mogočen faktor, nikakor ne morejo živeti od penzije same, pa si iščejo primernega postranskega zaslužka.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za drž. papirje je čvrsta pri skoro neizpremenjenih tečajih. Zaključevani pa so bili agrari po višjem tečaju. Včerajšnja oslabitev tendence na tržišču bančnih papirjev se je javila tudi v oslabitvi tečajev. Industrijski papirji v glavnem brez izprememb.
Ljubljana. Bler. pos. 98 b!„ Tli, Bler. pos. 87 bi., Tob. srečke 55 bi., Celjska pos. 160 den.. Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 900 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj. ind. zaklj. 261, Ruše 230-250.
Zagreb. Drž. nap.: 7% inv. pos. 86.50—86.75, agrari 53— 53.50 (53.50). vojna škoda ar. 415 do 415 25 (415.50—415), kassa 415-415.25 (415.50 do 415), 4. 414 den., 12. 421, 425-422 (422), srečke Rdeč. križa 40 den., 8% Bler. pos. 86.25-86.5C (86, 80.25—80.50). — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 33 den., Polje 59 — 69.25, Kreditna 101—105 (101). Union 198 dc 200 (200), Jugo 82—84, L j. kred. 120 den., Medju-narodna 60 den. brez k., Narodna 8700—8775, Obrtna 36 den., Praštediona 890—900. Etno 169 den., Srbska 158—160. Zemaljska 141—145. — Industrijske delnice: Nar. šum. 15—22. Nihag 1600 1)1., Guttmann 178-188, Slaveks 72.75-73.25 (72.75), Slavonija 200 den., Danica 100—110 brez k., Pi vara sar. 180 den., Drava 270—320, Šeeerana Osi-jek 370-385, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 170 bi., Brod. vag. 110 den., Union 130—140, Vevče 125 den., Isis 20—25, Ragusea 430 den., Oceania 200 den., Jadr. plov. 490 den., Trboveljska 468—475. Beč. seč. 100 den.
Belgrad. Narodna banka 8770, vojna škode 418—419, uit. 4. 412, 7% inv. pos. 80.50—87. agr. 54—55.
Dunaj. Don. sav. jadr. 88.60, Wiener Bank-vereiu 20.25, Creditanstalt 51. Escompteges. 170.50, Union 24 50. Guttmann 23 50, Alpine 34.60. Trbo-veljska 58.60, Kranj. ind. 37, Lovkam 5.35. Rima Mtirany 102.05.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vagon oglja (prahu), 1 vagon bukovih plohov in 1 vagon tramov. Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Povpraševanje je za jelove remeljne in letve. Ponujajo se pa: 25 m3 borovih plohov 30, 50 mm 4 m, 70 m3 borovih moralov v raznih dimenzijah, za borov jamski les, nekaj 100 nr.
Žito
Nepreglednost položaja na žitnem trgu je danes taka, da ni moči postaviti nobene domneve glede na bližnjo bodočnost. Dočim se v Čikagi položaj poboljšuje in se tečaji dvigajo za pšenico kakor za koruzo, vlada na našem domačem žitnem trgu neka letarglja, ki jo je povzročilo v glavnem pomanjkanje ponudb v pšenici in nesigumost radi koruze, ki prihaja po zelo neenakih cenah na trg. Ponudba je torej skrajno slaba. Cena boljši bački pšenici je 210—215 Din nakl. postaja, koruzi pa 102.50 Din.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključeni so bili 3 vagoni koruze. Tendenca trdno čvrsta.
Novi Sail. Pšenica bč. 77 kg, ban. Bega šlep
77	kg 197.5-202.5, bč. 78 kg, gor. bč. 78 kg 202.5 do 207.5, ban. Tisa šlep 78 kg 205—207.5, gor. bn.
78	kg 200-205, sr. 77 kg 180-185, 76 kg 175-180; koruza bč., sr. gar. 97.5—102.5, bč„ sr., ladja Du-nav, bau. ladja Bega, Dunav 100—105, bč., sr. april 100—102.5, maj' 102.5—105. Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 26, ječmen 1, moka 2, otrobi 2 vagona. Tendenca prijazna.
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica maj 20.87-21.20, zaklj. 20.99-21, okt. 20.20—20.23. zaklj. 20.25—20.27; rž maj 11.70 do 11.85. zaklj. 11.70-11.72, okt. 13-13.15, zaklj. 13.10—13.12; koruza maj 12.20—12 54, zaklj. 12.45 do 12.46. julij 12.35-12.64, zaklj. 12.50-12.52. transil maj 11.61-11.75, zaklj. 11.70-11.72.
Živino
Ljubljanski nejein 2. aprila. Prignanih je bilo (v oklep, število prodanih glav): 227 (78) konj, 56 (30) volov, 56 (27) krav, 12 (10) telet in 269
(257) prašičkov.
E
Sejem je bil prvi v mesecu in
recej živahen. Zlasti velik je bil dogon, pa tudi ipčija s prašički za rejo. Cene so bile sledeče: volt I. 10.25, II .0.50. III. 8.50; krave tlebele 5-7. klobnsarice 4—5: teleta 14—15 Din (vse za lig žive teže); konji po kakovosti in starosti 400—5000 Din, prašički za rejo pu po kakovosti in velikosti 200 do 400 Din za komad. Tendenca cen je čvrsta.
Usoda ruskih beguncev v Parizu
Podnevi jurist, ponoči natakar — Mirša Petrovna se pokori
za svoj greh
Odstop irske vlade
ltue La .cepede v latinski četrti Pariza Ozke ulice, velike tristoletne hiše. Mala prodajalna, predeljena z zastorom, za zastorom stanovanje brez vsakega okna. Tako ozko, da se trije ljudje notri komaj premikajo. In vendar stanuje tam pet ljudi, ki spe na tleh, eden tik drugega. Postelje ali zofe seveda ni. Zrak je gost, da bi ga lahko rezal. Spredaj v prodajalni se prodajajo najrazličnejša živila, ki razširjajo neznosen duh. Ti ljudje so bili za časa
Polkovnik Slavek, ki je sestavil novo poljsko vlado.
neko norišnico. To je sin. — Hčerka, prikup-ljiva mlada žena, od vseh v baraki največ zasluži. Pozimi dela v neki tvornici, poleti pa pomaga kmetom nositi gnoj. Svoj čas je poročila nekega armenskega milijonarja iz Egipta. In če jo vprašate, kako se je z njim seznanila, vam bo odgovorila, da se je to zgodilo, ko je bila še na Krimu tik po smrti očeta in brata. In tu se pokaže pretresljiva žaloigra družine Mirše Petrovne. Soprog je bil profesor v Pe-terburgu. Čeprav sam revolucijobar in socija-list, so ga kljub temu boljševiki zaprli kot talca in kasneje brez vsakega povoda ustrelili. Vdova je s svojci po silnem trpljenju pribe-žala na Krim. Samo najstarejšega sina ni bilo več z njo. Prisegel je, da bo očeta maščeval, in zbežal v Markov k beli armadi. Po triletnih bojih je Umrl za pegastim legarjem.
Pri Vranglovi armadi na Krimu se je hčerka seznanila z nekim armenskim milijonarjem iu tudi poročila. Pripravljala sta se že na potovanje v Egipt, domovino moža, ko so boljševiki osvojili polotok in Armencu uropali vse njegovo premoženje. Kaj sedaj? Armenec si je kratkomalo pognal kroglo v glavo in pustil mlado ženo v največji bedi. Leta in leta je vsa družina stradala na Krimu, dokler je ni rešila neka ameriška ladja. Tako je prišla v Pariz.
Ali Mirša Petrovna se takrat ni več brigala za posvetne reči. Bila je socijalistinja kakor njen soprog, zavzemala se je za revolucijo,
Irska vlada z ministrskim predsednikom Cosgrave (na levi) na čelu, ki je bila 8 let na krmilu in je torej najstarejša vlada na svetu, je bila nenadoma prisiljena, da odstopi. Za novega predsednika bo izvoljen mogoče zopet Cosgrave ali pa vodja republikancev de Valera (na desni).
govorila na ljudskih zborovanjih, ustanavljala ■arja bogati, izobraženi, delavni in fini držav- ženska društva, verovala je v marksistične Ijani. Posedovali so parne mline, velika po- nauke. Zato kleči sedaj neprestano pred Bo-sestva na jugu, hiše v Peterburgu. Družina je gom: to je veliki greh, za katerega prosi odbila znana po svoji dobrodelnosti. Tu ne naj- puščanja, deš nobene sledi tihe apatije, ki je znana iz drugih gnezd ruskih emigrantov. Vse se giblje in pridno dela. Na vprašanja odgovarjajo glasno, temperamentno. Pet ust govori naenkrat.
Končno se polasti besede mati, glavarica družine, močna žena, ki je kljub capam, v katere je oblečena, dostojanstvena. Ob izbruhu revolucije so pijani vojaki napadli njeno hišo in jo popolnoma izropali; česar niso mogli odnesti, so razbili. Soproga so pobili s puškinimi kopiti. Naslednji dan je oče predal vse, kar je le mogel, in zakopal dragocenosti, denar in lepotičje! Tretji dan ga je čeka aretirala in neverjetno mučila, da bi povedal, kje je zakopal imetje. Umrl je v mučilnici, ne da bi izdal, kje je denar. Žena, ki je postala vdova in sirota, je pobegnila s svojimi otroci v Vilno, svoj rojstni kraj. Ko so rdeči zasedli Vilno, je bežala dalje in se leta 1920., ko so Poljaki pregnali rdeče, vrnila nazaj. Pa tudi Poljaki so jo pregnali. Romala je iz dežele v deželo, dokler ni prišla v Pariz.
In značilno je, da svojih otrok ni samo ohranila, marveč tudi vzgojila. Njena hčerka je sedaj tipkarica v neki banki. Zasluži 900 frankov na mesec. Odrasli sin je napravil zrelostni izpit in je sedaj jurist, bolje rečeno podnevi jurist. Ponoči je natakar v neki predmestni gostilni.
»Prej ali slej bo vendar nastal red,« pravi žena. Nato bom šla nazaj in bom v Peterburgu izkopala denar in dragocenosti, ki jih je oče skril in tudi na mučilnici ni izdal.«
teh Italijanov in skrbi radi tega, da bodo ti v svojih srcih ostali italijanski državljani. Razen kardinala-odposlanca bo tudi več drugih rimskih kardinalov prišlo na kongres v Kartagi-no. Gotovo je, du se ga bosta udeležila kardinala Sincero in Cerretti.
Novovrstna mhnjonska propaganda
Frančiškanski misijonarji na Japonskem (vikarijat Sapporo) se poslužujejo novega načina propagande, ki vzbuja splošno zanimanje. Nastavili so brezposelne pogane kol raz-
Edgar Wallace
o zločincih
Edgar Wallace, znani angleški pisatelj detektivskih in kriminalnih romanov, je imel te dni predavanje o zločincih in je med drugim izjavil: »Zločinci in ženske, to sta dve stvari, o katerih jaz največ vem. Toda o ženskah nikoli ne govorim, ker smatram to za nedostojno. Jaz namreč vem o njih toliko, da bi to pomenilo grobo žalitev zaupanja, ki mi ga poklanjajo. Toda z zločinci je drugače. Živel sem dolgo časa med zločinci in sem v teku svoje 30-letne pisateljske karijere prišel do zaključka, da je v življenju zločinca zelo malo romantike. Zločinci so bedaki in prostaki. O onih, ki so kolikor toliko vredni pažnje, bi mogel pripovedovati iz svojih knjig. Mislim, da je nemogoče spreobrniti zločinca. Za zločince je samo eno sredstvo, da se jih poboljša in pripelje na pravo pot: vse je treba pobesiti ali obsoditi na dosmrtno ječo.«
Mirša Petrovna je stara žena. Prebiva v aeki temni luknji v Montrouge, ki jo deli s kopo žen in otrok, ki so deloma njeni, deloma pa sorodniki. Kdaj, kako in zakaj je semkaj prišla, se zdi Mirši Petrovni vseeno, najbrže je že zdavnaj pozabila. Od solnčnega vzhoda do pozne noči kleči precl sliko Boga in moli ter prosi odpuščanja za svoj veliki greh. Drugi mrgole po temni baraki kakor mravlje, vsi enako lačni, prepadeni in raztrgani. Po tleli
Nova nemška vlada. Od leve na desno sede: dr. Wirth (notranje zadeve), Dietrich (podkancler in gospodarstvo), državni kancler dr. Briining, dr. Curtius (zunanje zadeve), dr. Schatzel (posta); zadaj stoje: Treviranus (zasedeno ozemlje); dr. Bredt (pravosodje), dr. Stegenvald (delo), dr. Moldenhauer
(finance), v. Guerard (promet).
Evharistični kongres v Kartagini
V Rimu so že ponovno razpravljali o imenovanju legata za predstoječi evharistični kongres v Kartagini. Ker se bo ta vršil na francoskem kolonijalnem ozemlju in bo največ udeležencev Francozov, bo sv. oče najbrže poslal kot legata francoskega kardinala A. H. Lepi-ciera. Francoska vlada je dala odboru za mednarodni evharistični kongres na razpolago 1000 prostih voznih kart. Ravno tako je tudi 1000 francoskih duhovnikov dobilo listke za
leže umazani, rahitični, smrti zapisani otroci. Najstarejši deček šteje šestnajst let. Obiskoval prosto vožnjo do Kartagine. Tudi italijanski je neki pariški licej in je dobro napredoval. listi ne kažejo samo velikega zanimanja za ta
Je
Svoj prvi živčni napad je dobil, ko je moral nenadoma izostati iz šole, ker vsi skupaj niso zmogli čevljev. Od tedaj je šlo rapidno navzdol in nedavno ga je ruski Rdeči križ spravil v
kongres, ampak tudi pišejo, da se mora odzvati tudi večje število Italijanov radi številnih rojakov, ki prebivajo v Tunisu in okolici. Kakor znano, se fašizem zelo zanima za usodo
Programi Siadio-Ljubljanat
Čeirtek, 3. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Fr. Kotnik: Severnoslovenske narodne noše. — 19.00 Dr. Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Prenos ljubljanske opere — med odmori poročila.
Petek, 4. aprila: 12.30 Reproducirana glasba (Pevske točke). — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio-orkestra: Wald-leufel: La Plus Belle, Binder: Savojardi, Fetras: Spomini na Mendelsohna, Translateuer: Kdor hrepenenje pozna, Rebikoff: Romance sans Paroles, t-uhrammel: Umetnost in narava. — 18.30 G. Iler-kov: Esperanto. — 10.00 Gospodinjska ura, ga. Černetova. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. — 20.00 Prenos iz Dunaja: Hfindl: »Jefte«
—	oratorij. — 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Drugi programi t
Petek, 4. aprila:
Belgrad: 20.00 Koncert zagrebškega godalnega kvarteta. — 21.00 Pevski koncert. — 22.15 Koncert radio-kvarleta. — Budapest: 12.05 Koncert vojaške glasbe. — 16.00 Mladinska ura. — 17.10 Koncert orkestra. — 19.30 Pevski koncert.
—	20.40 Koncert akademskega pevskega zbora, nato koncert zabavne glasbe. — Dunaj: »Jefte«, oratorij za soli, mešani zbor in orkester. — Milan: 12.00 Koncert radio orkestra. — 19.15 Koncert orkestra. — 20.30 Simfonični koncert. — Praga: 20.30 Violinski koncert. — 21.00 Fibichov koncert. — 21.30 Klavirski koncert. — Langen-berg: 20.15 »Šlager«, igra, nato plesna glasba. — Rini: 13.30 Koncert radio-kvinteta. — 21.02 »Bam-buc, opereta. — Berlin: 20.00 Orgeljski koncert. -21.15 Orkestralni koncert. — Katovice: 17.45 Koncert zabavne glasbe. 20.05 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Toulouse: 13.00 K011-cerl orkestra. — 19.00 Pesmi. — 19.30 Šlagerji. — 20.25 Koncert opernih arij. — Stuttgart: 16.00
prodajalce letakov in brešur. V mestu Sapporo, ki šteje 160.000 prebivalcev, so brezposelni trajno prosili v frančiškanskem samostanu za miloščino. Ker ni bilo denarja, je katoliški tednik »Komyo« dal brezposelnim zastonj veliko število katoliških brošur in letakov, ki so namenjeni za propagando med pogani. Brezposelni prodajajo sedaj te letake za svoj račun po vsem mestu. So tako pridni, da so prodali že 8000 letakov in brošur. Ljudje iz usmiljenja kupujejo tiskovine in jih prebirajo z večjim zanimanjem, kakor če bi jih dobili zastonj. Brezposelni sami so ves materijal temeljito preštudirali in jih je že več prosilo za sprejem v katoliško vero. Če pomislimo, da
je v vikarijatu Sapporo, ki šteje 2,600.000 duš, koncert'orkestra.' — 10.30 Narodne"pesmi" — 20.00 samo 2195 katoličanov, moramo občudovati Avstrijski večer. — M. Ostrava: 12.35 Koncert mnogostransko, moderno propagandno delo- i orkestra. - 20.80 Ljudski koncert. - 21.30 Repro-vanje misijona, ki šteje 19 duhovnikov, 30 re- j d"(,irana «,asba' dovnic in 3 katehiste.
Telefonska zveza med Vatikanom in Anglijo
Pred kratkim je bila vzpostavljena telefonska zveza med Vatikansko državo in Anglijo. List »Daily Nevvs« se je tega poslužil, da bi iz Vatikana izvedel, kaj misli sv. oče o izjavah metropolita Sergija. List piše o tem: »Zvezo s kardinalom Pacellijem, papeževim državnim tajnikom, je bilo lahko dobiti; ravno tako lahko pa je bilo žalibog kardinalu odgovoriti, da o tem ne more dati nobene izjave.«
Mussolini kot tast. Ta mesec se bo poročila Eda Mussolini (na sredi), hčerka italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija (na desni), s poslaniškim tajnikom Gabeazzom Ciano (na levi), sinom
italijanskega prometnega ministra.
Masaryk in petek
Masaryk je v svoji Svetovni revoluciji« ugotovil, da vsi srečni dogodki njegovega življenja padejo na petek. Na petek se 11111 je jjosrečilo uiti čez mejo, na petek je bila konstituirana češkoslovaška vojska v tujini, na petek se je osvoboditelj svojega naroda vrnil v domovino. Na petek je bil drugič izvoljen za predsednika republike in njegov 80.-rojstni dan je padel na petek. Končno je iz Masary-kovega zasebnega življenja znano, da je včasih posečal neko književno društvo, ki se je sestajalo vsak potek pri znanem književniku Karlu Capkit
Praktična novosl. Na kolodvoru v Napolju so za udobnost jx>tnikov napravili prenosljivo telefonsko službo. Uradnik čaka s telefonskim aparatom ob progi in nudi možnost, da potniki kar na hodniku vagona lahko telefonirajo v mesto.
Shakespeare: Vihar
Poslovenil Oton Župančič.
S Shakespe'«rewiin »Viharjem« je dosegla naša drama uspeh, ki ne obstoja samo v učinkoviti tea-tralični igri, ampak veliko bolj v globokem dojeti in vzvišeno tolmačeni pesniški vsebini, tedaj prav v tem, kar srno že včasih pri našem Shakespeareu pogrešili. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da je »Vihar« nekaka kvintesenca Shakespeareovega pogleda na lastno umetnost, v simbole odeta zadnja izpoved o sebi in je zato to delo radi tega osebnega pisateljevega razmerja težje umljiva gledavcu.
AH je »Vihar« prav zadnje Shakespeareovo delo, uc vemo, ampak zaključek njegove umetnosti, obračun z njo je vsekakor. Saj to ponavljanje podob iz prejšnjih dram ni morda motivna izčrpanost, ne manira samega sebe preplsujočega poeta, to je pesniška igra s prejšnjimi podobami, snov za zadnjo izpoved o njih. Hamlet. Brut, Othello, Macbcth m drugi veliki morivci so delali j)o svoji temi notranji zapovedi, boreč se z lastnim in tujim razjjadom — nič jih ni bilo treba prekjicevati ali popravljati. Tudi komedije življenja, ki jo je igrala vrsta smešnih zaljubljencev, pijancev in klovnov, je imela svojo nujno nalogo, da pokaže človeku njegov obraz; tedaj tudi komedije ne bilo treba popravljati. Toda treba je bilo povedati, da te podobe pesnika samega niso odrešile — zato jih je zadnjič obrnil z dobroto in odpuščanjem, pokazal ideal sveta, nato pa je z molčanjem pritisnil pečat na svoje delo. Prospero Shakespeare je več sežnjev globoko zakopal svojo čarovno palico in knjigo, — in konec je čarovnij; odpustil je Ariela, svojega genija, ki mu je zvesto, toda le nevoljno služil in kaj zdaj ostane? »Za-ntiščen sem, — duh ne služi mi noben, — umetnosti je čar zgubljen. — V obup se mi pogreza vse, — če me molitev ne otrne, — ki trka Milosti na dver, — izsili ji odvezo in mir. — Ce vam zveličanja je mar, — prostost mi naklonite v dar.« To je grozno slovo od umetnosti in krik strahu polnega srca.
Prosperova zgodba in vse drugo okoli nje gre dosledno pot prvotne Shakespearcove komedije: vsak resen in težak zapletek se srečno odmota; toda zmisel te zadnje komedije je še globlji, kajti vsak srečni konec je pričaran z zavestno človeško dobroto, s premagovanjem, s službo, vse je samo z odpuščanjem preprečene tragedije; Ariel, Prosperov genij, ureja vse dogodke, uprizori vihar, da pridejo izdajavci kraljestva kraljevemu trpinu v roke, nato prepreči dvojni umor, zlasti ko se nizkotni stvor Kaliban hoče maščevati nad Prosperotn — in nazadnje ko je zlo v kraju, se vojvoda razodene svojim sovražnikom — ne kot maščevavec ampak kot vse odjniščajoč, velikodušen prijatelj. In še eno: dvoje čistih bitij, Miranda in Ferdinand se najde, boginje jima prerokujejo vso srečo, ki jo preinoreta Juno in Ceres, zadnji vzklik Mirandin je: »Kako je človek lep!«
Preveč bi bilo razglabljati simboliko posameznih oseb, zakaj mnogo jiodob iz prejšnjih dram bi bilo treba obnoviti Poudarimo samo nasprotje Ariela in Kalibana. Prvi je princip mislečega, vse-vidnega duha, vdanega in poslušnega, ki si pa nazadnje vendarle želi odrešitve, drugi stvor mesene nizke nature, ki sovraži delo, misli na pohoto in v uživanju ne pozna nobene mere. — Najhujša ironija je, ko Ariel nastavi Kalibanu, vinskemu bratcu Štefanu (drugi Falstatf) in šaležu Trinkulu kraljevske obleke, da se našemijo in — kraljujejo. Ali se nam dalje ne zdi, da je blagi državnik Gonzalo, ki deklamira o utopistični idealni državi, flravo nasprotje suženjsko vdanega Polonija v Hamletu, zlasti ko govori pol za šalo pol zares, kako bi za-gojil samotni otok: »V državi bi uredil vse nasprotno — kot je sedaj; vso trgovino bi — zabranil; o [uradih niti sluha; — nič izobrazbe, revščine, bogastva, — in službe nič; pogodb, nasledništva, — meja, pregraj, kmetijstva, vinstva nič; — rabe kovin, ne žita, vina. olja, — poklica nič; brez dela
Franc Hertvig
(Ob petdesetletnici.)
Dne 20. marca je znani nemški katoliški pisatelj Franc Herwig praznoval svojo petdeset-jetnico. Ker njegovo ime tudi Slovencem ni po-| pelnema neznano — saj je njegova legenda »Sankt ' Sebastian von Wedding« pred dvemi leti izhajala kot podlistek v »Pravici« in so tudi ostali njegovi romani pri nas precej znani, je umestno, če ob tej priliki pogledamo njegovo delo.
Snov mu jc za prve romane nudila nemška Zgodovina in pereče manjšinsko vprašanje v vzhodni Pruski, v poznejših delih pa nam slika strašni položaj, v katerem se nahaja po mestih proletarijat in izobraženstvo, ki se je odtujilo veri.
V	svojih prvih romanih: »Die letzten Zie-linski«, »Das Schlachtfeld« in »Das Begrabnis des jtlasses«, nam kaže, da pri delu ni glavna zmaga,
ki se prevečkrat opira le na slučaj, ampak da je dločilen namen doseči nekaj velikega in dobrega, ,r prvih dveh romanih razmotriva vprašanje, kako odstraniti stari prepir med Poljaki in Nemci. Ta apel na obojno javnost pa je prevpila vojna in med obema narodoma napravila še hujši razdor, ki ga je 1. 1921. hotel ublažiti s tretjim romanom »Das Begrabnis des Hasses«, v katerem izraža up na skorajšnjo ublažitev medsebojnih odnošajev.
Svoje prepričanje, da je junak vsak, kdor se resno bori za izpolnitev svojega hrepenenja, nam jasneje predoči v romanu »Wunder der Welt« in v zbirki novel »Die Stunde kommt«. V romanu nastopa cesar Oton III., ki je imel s Hervvigovim rojstnim mestom Magdeburgom mnogo zvez in je to mesto postalo tudi izhodišče njegovih bojev za veliko rimsko cesarstvo. Zbirka novel pa nam kaže rast, višek in propad palače rodu Gonzaga ob Gardskem jezeru. Usoda posega v načrte ljudi in končno, komaj jim je dala okusiti sad njihovega dela, sledi propad, ker je prišla o.d višje modrosti določena ura: Die Stunde kommt.
V	letih njegovega bogatega umetniškega ustvarjanja, kc je spisal svoj najboljši zgodovinski roman »Dunkel iiber PreuBen«, viteški roman iz tridesetletne vojne »Jan von Werth«, roman iz dobe Hohenzollerjev »Das Markische Herz«, sta-rofrankovsko povesi »Das Sextett im Himmel-reich«, polno svežega humorja in domačnosti, povesti »Die feinc Ingeborg«, »Jabusch«, »Der Pfarrer zu Plerd« in zbirko novel »Sterne tallen und steigen«, je bil obenem tudi literarni kritik pri najboljši nemški katoliški reviji »Hochland« in to mesto zavzema še danes.
Prišla jc vojna, revolucija, razmere zlasti moralne in verske so se posebno v mestih strahovito poslabšale. Kako popraviti to razdejanje? Napolnjen z ljubeznijo svetega Frančiška Asiškega nam jc Hcrwig ustvaril literaturo katoliške akcije. Vse te romane preveva hrepenenje po neki novi, posebni luči in vsem je lastna skoro ista osnovna misel, da pride svet vsled stika z ljudmi, ki jih res preveva prava krščanska ljubezen do bližnjega, do spoznanja svoiih zablod. Ta misel preveva štiri njegova dela, ki predvsem zaslužijo omembo: »Sankt Sebastian von Wedding«, »Die
Spori
moški vsi — in ženske ludi, a nedolžne in čiste;
—	nič vlade: narava bi rodila vse za splošnost — brez meja in truda: varanje, izdajstvo, — meč, kopje, nož, top, vsakršno orožje — odpravljeno; narava bi dajala — iz sebe zarod ves in vse obilje,
—	da bi se hranil moj nedolžni rod. —- Tako odlično vladal bi gospod, — da preblestel bi zlato dobo.«
Naša uprizoritev, ki jo je izdelal g. O. Šest, sloni na Huinperdinckovi glasbi, ki delo uvaja, ga veže in spremlja v vseh lirskih mestih tako skladno, da si ujjrizoritve brez te godbe ni misliti. Zato je uprizoritev »Viharja« s to glasbo čudovita melodrama, novo zajeti Shakespeare, ves odet v melodiie, ki so se rodile naravnost iz doživetja pesnikovih bolečin In Sladkosti. Prav radi tega le osnova uprizoritve j)redvsein ritmična ubranost in uglasitev v idealno harmonijo z muziko; za velik del oseb je o tem že podana tudi osnova njihove igre — pri njih dobivajo dramatični razmahi ali zadržano lirsko enostavnost kot pri Prosperu, Ferdinandu, Mirandi, ali pa skrajno dionizijsko razbohotenost kot so bur-kaste orgije trojice Kalibana, Štefana in Trinkula. Ta melodramatična igra ima kot uprizoritev dvoje močnih dogodkov. Eden je uvodni prizor na ladji, kjer je groza dogodka dobila izraza v strahotni besedi in divje obupni telesni ritmiki mornarjev, ki jih meče ladja semintja; tu je režiser s prav genialno spretnostjo obvladal ves ladijski prostor, tla in zrak. Drugi tak vrh je Ferdinandova in Mirandina zaroka, ko v vzvišeni, himnični lepoti prinašajo Iris, Ceres in Juno, zaročencema svoje darove in se razgrinja sreča mladega življenja. Scena, ki nosi to igro, je realistično zmerna eksotičnost samotnega otoka, tako da si beseda, barva in zvok harmonično drugujejo.
Med igravci je osnovo igre močno držal g. Levar kot Prospero. Bistvo svojega lika je pojmoval v njegovi simboliki in je zato tudi s posebnim uspehom zlil bridkost nad lastno nesrečo in vdanost do zakonskega življenja v nemirno bolečino, ki ureja ves svet v dobro in se bori samo s temnimi slepimi silami in si jih uklanja. Prosperov epilog govori Levar z enostavno pretreslji-vostjo, ki je zadnji krik s samim seboj se borečega svečenika. Pri tej zdržnosti Levar ni pustil v ne-mar mnogoterih dramatičnih peripetji, ki je vse podrejal enoti svoje igre. Enostavno lepo je igral Fernanda g. Jan, gdč. Boltarjeva je Mirando tolmačila z zelo ljubeznivo igro, ki se ji sicer še po-znajo prehudi mimični poudarki, a kot zelo mlada igravka nam obuja vero, da postane kdaj močna igravka; pri njej je človek vesel pristnosti, ki se pro-seva skozi ovire začetništva. V skupino zločinskih kraljev in vojvodov so prav izrazito predstavljali g. Kralj (Alfonzo), g. Zeleznik (Sebastian) in g. Oregorin (Antonio) in prav močno označili zločinski kes (g. Kralj) in nemirnost vesti, ki snuje vedno nov zločin (g. Železnik in Gregorin). Med njimi je gospodoval z idealno dobroto Gonzalo ga Lipaha, ki se je odlikoval z izrazito jasnostjo in dobrosrčno humornostjo. G. Skrbinšek je bodisi po maski bodisi po igri odličen Kaliban — tudi on je simboliko igre tolmačil deloma z enostavnim lir-skim realizmom in se varno ohranil nad grotesko, ki je tu zelo nevarna. Prav tako odličen je Stefano g. Cesarja — to je podoba, ki je že zrela za Fal-staffa. Ariel ge. Saričevc je virtuozna in graciozna jx)doba. Splošno je treba ugotoviti, da je igravska celota zlasti v malih vjogali prav dobro poudarjena
—	Veličastna je n. pr. Juno ge. Marije Vere, tudi vsi drugi kot ga. M. Danilova, gg. Sanciu, Jerman, g. Potokar so storili svoje najobljše.*-
Kakor smo že takoj po prvi uprizoritvi ugotovili, tnoremo tudi po ponovitvah potrditi, da je »Vihar« velik korak v naši celotni dramski igri m smo ga lahko veseli.	F. K.
Eingeengten«, »Hoflnung auf Licht« in' »Flucht-versuehe«. V delu »Sankt Sebastian vom Wedding« obrača vso svojo pozornost na sodobne religiozne in socialne probleme. Menih Sebastian zapusti tihi samostan, gre v mesto in tam s svojo besedo in požrtvovalnim delem oznanja starokrščansko ljubezen ter doprinaša junaške žrtve za one, ki jih stiska velemesto in njegovo življenje. Njegova mučeniška smrt obrodi v ljudeh dober sad, novo mišljenje in obnovitev nravnosti. Nič ne pomagajo pridige brez dejanj, treba nam je katoličanov, ki delajo, se žrtvujejo, znajo druge prepričati in jih pritegniti, to je vodilni motiv »Sebastijana«.
—	»Če bi bil mutast in ne bi mogel govoriti,« pravi Sebastian, »samo da bi delati mogel!« Ta motiv jc Hervvig izvedel v svojih nadaljnjih romanih: »Die Eingeengten«, »Hoffnung auf Licht« in »Fluchtversuche«, V prvem romanu nam slika delavce, pri katerih pridejo do veljave le še roke in noge, brezposelne, ki so to že izgubili, vlačuge, matere, ki jih jezi klic lačnih otrok, vojake, ki jih je dolga vojska ponižala in napravila iz n'ih morilce, invalide, bedne in raztrgane, bolj po-kveke ko ljudi, a vsi ječe pod oblastjo močnejših. V takih okoliščinah je preje deloval Sebastian. Njegova smrt je mnoge ganila in jim zopet pokazala pot k cerkvi nazaj. Toda Sebastian ni umrl brez naslednikov; mala četa vernih učencev dela s plemenito samozatajo in ustvarja novo harmonijo duš, novo zavest življenja po veri. V »Hoffnung auf Licht« nam pisatelj pokaže one, ki jih je utesnilo bogastvo, razkošje in razbrzdano seksualno življenje. Med hinavci in zločinci, moralno pokvarjenimi in razbrzdanimi si pojavi apostol, ki ga sicer splošno imenujejo »norca«, Pavel, laični apostol po božji volji, ki najde tu bogato polje za svoje delo. V zadnjem delu »Fluchtversuche« nas Henvig popelje med »višje sloje«, med katerimi deluje mlada deklica, ki skuša ogreti njih mrzla, otopela srca. Po zasnovi je roman podoben prejšnjemu, le da posega tudi «ia deželo.
V slovenščino je preveden le »Sankt Sebastian vom Wedding«, ki je v letih 1927.-28. izhajal kot podlistek v »Pravici«. Ali bi ne bilo mogoče, da bi delo izšlo v ponatisku, morda v Krekovi knjižnici?	_u_
Pevska zveza
Pevca 3. in 4. številka bosta razposlani začetkom prihodnjega tedna. Opozarjamo zbore, ki nameravajo naročiti priloge (po 10 Din za vse leto), da jih naroče takoj, da jim jih dopošljemo obenem s Pevcem . Preoisovanje pesmi je po zakonu prepovedano. Zato ne odlašajte z naročilom, ker tiskamo samo omejeno število prilog in jih ne bomo pozneje več ponatisnili.
Naročnike prosimo, naj nam naročnino, če še niso, čimprej nakažejo.
Cerkveni vestnih
Duhovniki imajo danes popoldne ob treh v Domu običajno mesečno duhovno obnovo.
Jugoslavija s Bolgarska
Pravila tekmovanj za balkanski pokal so laka, da leh tekem ne prirejajo posamezne zveze sodelujočih držav, temveč posebni komite, ki je precej neodvisen od zvez. Tajnik lega komiteja je dr. Ri-boli, ki je bil upravičen odrediti v smislu pravil balkanskega pokala, da se tekma z Bolgarsko odigra v Zagrebu. Zato tudi .INZ ne more odrejati, kje naj se odigra reprezentančna tekma. Ne kaže drugega, kakor da se JNZ sporazume z dr. Riboli-jem, kajti funkcija tajnika kakor tudi drugih funkcionarjev komiteja traja dve leti. Radi tega je bolgarska nogometna zveza odklonila tekmo z Jugoslavijo, dokler se ta spor med JNZ in dr. Ribolijem ne reši.
Novi tajnik JNZ dr. Audrejevič je odšel v So. fijo, čim se je zvedelo, da Bolgari ne nastopijo. Z osebnim posredovanjem mu je uspelo, da je bolgarska nogometna zveza sklenila nastopiti s svojo reprezentanco proti Jugoslaviji, vendar le v prijateljski tekmi. Prvotno se jo določil za to srečanje 6. april, na prošnjo Bolgarov se bo pa ta tekma ■vršila 13. aprila. To bo prvo srečanje obeh reprezentanc. Ob tej priliki sta bili sklenjeni tudi dve medmestni tekmi Belgrad-Sofija in sicer 4. in 6. maja v Sofiji.
Prvi mednarodni uspeh JNZ
Spor z Madjari je star in vkljub raznim konferencam še ni prišlo do sporazuma. Novi mednarodni tajnik J. N. Z. dr. Andrijevič, je takoj po prevzemu poslov stopil v stike z Madjari, predvsem z dr, Fodoronr, tajnikom profesijonaine zveze. Pogajanja so uspela in kakor je razvidno iz brzojava dr. Fodora na dr. Andrejeviča (po Vremenu ). Prvo oficijelno srečanje bo reprezentančna tekma z Madjarsko. Neoficijelno se bodo pa že popreje vršila gostovanja madjarskih klubov. Za velikonočne praznike bo gostovalo prvo madjarsko moštvo iz Segodina v Belgradu. Gotovo bomo imeli priliko tudi v Ljubljani pozdraviti kakšno madjarsko moštvo.
Kakor doznavamo, se vrše tudi pogajanja z Italijansko nogometno zvezo. Ta sporazum bi bil zelo velikega pomena tudi za naše domače športne prilike. Saj smo imeli prejšnja letu vedno nekaj italijanskih klubov v gostih.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
V Gradcu se vrši 13. aprila običajna medmestna tekma Zagreb:Gradec. Zagreb bodo zastopali naslednji Igralci: Mihelčič-Pavelič, Rajkovič-Rabič, Premrl, Kunst-Babič, Hi Irec, Leinert, Šim-šir, Žarkovič.
Tudi medmestne tekme Zagreb:l)unaj in predvidoma Zagreb:Krakov so sklenjene za 30 maj in 1. junij.
Leto« se bodo vršile veslaške tekme za prvenstvo države na Bledu. Ob tej priliki bo tudi velika mednarodna regata.
RAZPIS PROPAGANDNEGA TABLE-TENIS TEKMOVANIA ZA PRVENSTVO LJUBLJANE
Dne 4., 5. in 6. t. m. priredi inedklubski pripravljalni odbor propagandno tekmovanje v table-lenisu za prvenstvo Ljubljane i naslednjimi pro-pozicijami:
t. Turnir se vrši za moštva in poedinee (gospode in dame posamezno, gospode v dvoje ter djune in gospode v dvoje).
* '2. Pričelek je 4. t. m. ob 20, o. t. m. in v ne-dttjo, 6. t. m. od 9 daljo v dvorni arene Narodnega doma, Tomanova ul. 3.
3.	Pravico do tekmovanja ima vsakdo, luči i neorganizirani (izven klubov). Moštvo sestoji i/. 0 tekmovalcev.
4.	Način tekmovanja:
Moštva tekmujejo po sistemu za ločke, po-edinci in pari pa po cup sistemu (besi ol' three), finale pri gospodih posamezno in v dvoje pa po (best of five). 4. t. m. tekmujejo moštva, 5. in 6. t. ni. pa posamezniki.
5.	Pismene prijave s priloženo prijavnino, ki znaša za moštvo 50 l)iii, za poedinee 10 Din in za double '20 Din, je poslali Vaso Zajcu, Gledališka ul. 7 ali Marko Bleivveisu, Dalmatinova 1 do 4. t. m. do 12. ure. Prijave brez prijavnine in ustiuene prijave se ne bodo upoštevale. Prijavljeni se mora podvreči saveznim pravilom in je obvezen soditi ter se tudi podvreči odločbam sodnika in turnir-skega odbora. Zoper določbe sodnika je dopuščena pritožba nav rhovnega sodnika.
6.	Igra se z Slazenger's žogami.
Tenis-sekcija SK Ilirije obvešča vse svoje prijavljene igralce, da bode od sobote, 5. t. m. nadalje razobešen na tenis prostorih pri garderobi urnik z razdelitvijo ur in partij. Prostori za igranje bodo najbrže že uporabljivi pred 10. t. iu. ter se bode otvoritev pravočasno naznanila. — Članarina za sezijo znaša za nečlane 400 Din, za člane 300 Din, dijake 12B Din. Prispevek je plačljiv v dveh obrokih i. s. pred početkom igranja polovico, ostanek naslednji mesec. — Kot nečlane smatra se tudi člane, ki do danes še niso poravnali članarino kluba. — Ugodnost katero nudi sekcija v letošnji sezoni obstoja v tem, da se vrši dnevno dežurna služba iz tekmovalne vrste, v svrho treniranja začetnikov kakor tudi vseh ostalih. — Vse ostale informacije, dobe se na prostorih dnevno od pol 17 nadalje.
Nogomet v tuUni
»Pokal narodov«. Od 28. junija pa do 6. julija bo v Genfn prava nogometna manifestacija. V teh dneh se bo vršil tu internacionalni turnir prvega reda, na katerem bodo sodelovali prvaki Nemške Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Velike Britanije, lioiandske, Italije, Španije, Češkoslovške in moštvo kluba Servette, kot zastopnik Švice. Teh 10 najboljših evropskih moštev bo tekmovalo med seboj za pokal narodov. ( v vrednosti 3000 švicarskih frankov). Za ta turnir vlada veliko zanimanje in cela prireditev nehote pomeni protiutež amerikanskemu turnirju v Montevideu. Ob priliki le mednarodne prireditve v Genfu bo istočasno otvorjen najlepši stadion v Švici, t. j. stadion F. C. Scrvelte.
Koln-Diisseldorf 2:1 (1:0). Veliko zanimanje. je vladalo za to medmestno tekmo, ki sc je vršila v Kolnu. posebno še radi tega, ker ni bilo že 5 let med obema mestoma nobene tekme. Kiiln-ski team je nezasluženo zmagal. Gledalcev je bilo 10.000.
Ceneni teden!
Damski klobuki zelo čedni in moderni kakor tudi
najelegantnejši klobuki
v velik! Izbir.1 v zalogi. — Popravila se izvršs Ispo in hitro pri
A. STAUBER - MARIBOR - Ulica X. oktobra
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 3. aprila: LJUBEZEN NI VSE Gosto.
vanje članov praškega narodnega divadla. Izven.
Petek, 4. aprila: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Red A.
Sobota, 5. aprila: GLAVNI DOBITEK. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 0. aprila: VDOVA ROŠL1NKA. Izven Ponedeljek, 7. aprila: VIHAR. Red C.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Četrtek, 3. aprila NETOPIR, Red C.
Petek, 4. aprila: Zaprto.
Sobota, 5. aprila: ČRNE MASKE. Red li.
Nedelja, (j aprila: NETOPIR. Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izven. Ponedljek, 7. aprila: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 3. aprila ob 20: TAKRAT V STARIH ČASI IL ab. C. Kuponi, Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Zadnjikrat. Petek, 4. aprila: Zaprto.
Sobota, 5. aprila ob 10: KONCERT BRANDL-TR1A Za dijaštvo.
Ob 20: KONCERT BKANDL-TRIA. Ab. A.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 6. aprila ob 4: A1ARIJA V NEBO VZETA. Verska igra s petjetn iu godbo v 10 slikah.
Začetek popoldanske predstave je v nedeljo ob pol 4 in ne kakor je bilo dosedaj objavljene ob 4. Ta sprememba se nanaša predvsem radi podeželskega občinstva, da ima ugodnejšo zvezo z večernimi vlaki. 0|3ozarjamo na predprodajo vstop ndte, ki se vrši od danes dalje vsak dan v Ljudskem domu I. nadstropje.
Iz društvenega življenja
»Ljubljana «. Danes važua j)evska vaja. Ude* ležba obvezna. Točno ob 8 zvečer.
Društvo za varsivo ptic pevk v Ljubljun ima svoj redni letni občni zbor v soboto, 5. aprila ob 8 zvečer v gostilni Lovšin, Gradišče. Vabimo vsi članslvo in ljubitelje ptic pevk, da se istega v čim-večjem številu udeleže.
Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani se vrši danes ob 16.30 v predaval-nici Narodnega muzeja. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. LTstanovitev sekcij. 4. Določitev članarine za 1.1930. 5. Slučaj nosti.
Konservatoi isi Marijan Lipovšek je eden najboljših naših mladih pianistov, ki se kaj pridno in uspešno udejstvuje v vseh strokah glasbe, predvsem pa kol izredno spreten, zanesljiv in tehnično dovršen spremljevalec nastopajočih solistov. To je dokazal v polni meri na raznih naših koncertih tekom zadnjih dveh lel. V petek, dne 4. aprila spremlja go. Pavlo Lovšetovo na njenem koncertu, ki se vrši v Filharmomčni dvorani. Začetek točno ob 20.
Kantata o poslednjih slvareli človeka. To veliko delo Vladislava Vycpaleka se je pretekli mesec izvajalo v koncertu Češke Filharmonije v Pragi. - Ob priliki te izvedbe piše s.Prager Tag-blatt o tem delu: Edinstvena je izrazna sila tega glasbenega jezika, katera pozna tudi višine Maliler-jeve frenezije. Predvsem pa je edinstvena klasična zaključenost trodelne ustvaritve, kateri so podlaga zamišljeno preprosti narodni moravski teksti o brezvrednosti življenja in o neizogibnosti umiranja To je mojstrsko delo, ki bi odločno zaslužilo, da postane splošna evropska koncertna last. — To delo izvaja pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske na svojem koncertu v petek, dne 11 t. ni. v Unionsk' dvorani. — Vstopnice v Matični knjigarni.
Naše dijaštvo
J. K. A. D »Danica« - Zagreb. Na rednem semestralnem občnem zboru, dne 29. marca je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Karlin Franc, cand. vet., podpredsednik in blagajnik: Koren J., cand. vet., tajnik: Grapar Stane, caiid. med., gospodar in knjižničar: Vraničar Martin, stud. for„ revizorja: Podpečan Ivan, cand. med., Rozman Marjan, cand. med.
Tovorni avto
z 1000 kg nosilno močjo, v stanju za takojšnjo vožnjo, je poceni naprodaj. — Vprašati: A.iekarna Bernhard, Maribor, Aleksandrovo 51
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od naipriprostejšega modela. Izdeluieio se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorii poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, nainižjj
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRitsUNA F B. t. tovarna dvokoles in otrnških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št.4.
Drugi namestnik obrafovodje
se išče za Električno centralo Fala. Reflektanti preko 30 let s srednjo tehniško šolo aii slično izobrazbo, z večletno prakso, naj naslove ponudbe na »Elektrarna Fala d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 14.
aBBilZIB (Opatija)
Če hočete preživeti velikonočni teden v svetovnem kopališču ob Kvarneru, pišite po informacije penziji
..PENSIONE VICTORir
Pavšalne cene za sobo s popolno oskrbo, s prevozom oseb in prtljage od in do kolodvora, z zdraviliško takso. napitninami itd torej celokupni stroški od Lit. 315-— dalje za osebo in teden; za dva tedna Lit. 590-—, za tri tedne Lit. 860-— itd. :: Pišite nam še danes! :: Prospekli na razpoladol
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par.i
Najmanjši ogla«	5 Din. Oglasi nad devet vrsti« so računajo više.
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Mladenič
dn kršč. staršev želi kot ačencc vstopiti pri kakšni rgovini z mešanim blatom. Naslov: Tome, Nova vas pri Rakeku.
Potnika
-:a prodajo čevljev sprej-nem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3558
Dva potnika
po možnosti raanufaktu-rista — za poset privatnih strank — sprejmem v stalno nameščenje. Dobra eksistcnca. - Ponudbe na upravo »Slov.« / Mariboru pod značko »Agilen«.
Krajevni zastopnik
za prodajo avtomobilov se išče za takoj. Jugo-steyr, Ljubljana, Franko-panska ulica 21.
Perfektno kuharico
se sprejme takoj. Plača do dogovoru. - M. Junc, Miklošičeva 7/III.
Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem z oskrbo v hiši — starega 15—17 let. Ivan Kovačič, slikar in pleskar v Metliki.	Vajenec slikarski in pleskarski, sc takoj sprejme, Vprašati pri Juterschnig, Maribor, Magdalenska ulica 34.
	Dva dobra krojaška pomočnika sprejme takoj v trajno delo Ivan Kovič, Moste, Zaloška cesta 14.
Krepkega učenca okrog 16 let starega, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, prejme takoj Stanko Lenarčič, Nova vas p. Rakeku.	
	Iščem strokovnjaka ki sc razume na vsa dela in montažo pri vcnecijan. jarmeniku premera 85—90 cm. — Ponudbe na Ivan Račič, Trnovac, Gospič.
Mizarsk. pomočnika mlajšega, za splošna dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. - Logar Franc, mizar, Železniki štev. 137 nad Škofjo Loko.	
	IEBB053I
	Takojšnji zaslužek in dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na švedskem krožnem pletilnem stroju »Are«. Pouk brezplačen. - Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Kontoristinja s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika in strojepisja se išče. Pismene ponudbe na Bur-roughs Adding Maschine Company, Ljubljana, Pražakova ulica 3.	
	Pouk
Modistov. pomočnico katera zna samostojno in okusno delati, sprejme Salon >-Chic«, Ljubljana, Wolfova ulica 3/1. Isto-tam se išče učenka za modistovsko obrt.	
	Šoferska šola L oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje
J.Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši.
Stanovavija
Moderno stanovanje
4 sobe, kopalnice in pri-tikline, se takoj odda v Kamniku. V hiši je vodovod, elektrika in je na razpolago velik vrt. Posamezne sobe se lahko oddajo letoviščarjem. Najemnina nizka. Vprašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6.
2 mizar, pomočnika
in enega vajenca sprejme takoj Štefan Marcijan — Dob pri Domžalah.
Prodajo Murznep blaga.
V četrtek, dne 24. aprila 1930, ob 11 dopoldne se bo vršila v pisarni notarja FRANA TAVZESA v Logatcu - kot konkurznega upravitelja — ofertna prodaja celotne preostale trgovinske zaloge iz konkurzne mase zapuščine PETRA PIRCA, trgovca z mešanim blagom v Dol. Logatcu št. 41/a.
Vsak ponudnik mora položiti pred dražbo 10% kavcijo v gotovini ali hranilni knjižici. — Kupec blago takoj plača in prevzame.
Zaloga je bila sodno cenjena na Din 117.605-51.
Večji del pokvarljivih predmetov se je že prodal na sodni javni dražbi za Din 13.864-48. — Vsa pojasnila daje konkurzni upravitelj
Notar FRAN TAVZES.


Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljem soprog oziroma oče, tast, stari oče, brat in stric, gospod
Anton Stepic
višji davčni nadupravitelj v pokoju
v sredo, dne 2. aprila 1930 ob 6 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 58. letu svoje dobe, boguvdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Mariboru v petek, dne 4. aprila 1930 ob 16 iz hiše žalosti, Cvetlična ulica št. 13, na glavni kolodvor in na Laškem v soboto, dne 5. aprila ob 16 od kolodvora na tamkajšnjo pokopališče.
Sv. maše zadušnice bodo darovane dne 7. aprila 1930 ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru in v župni cerkvi na Laškem.
Maribor, Laško, Celje, dne 2. aprila 1930.
Josipina Stepic roj. Pinter, soproga. Milko Stepic, sin. Fini Kenda roj. Stepic, Mia Stepic, hčerki. Stane Iienda, zet. Bogdan Kenda, vnuk, Robert in Oto Stepic, brata. Vsi ost. sorodniki.
Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor.
Meblovano sobo
oddam takoj za 250 Din. Bolgarska ulica, tretja hiša za gostilno Pavškovo
Posestvo v najem
večje, se odda v Kozjanskem okraju. Martin Če-šek, gostilničar, Remeško št. 12, Rajhenburg.
USE3SS&
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe pod: »Inženjer arhitekt« na upravo »Slovenca«.
Valjčni mlin in žaga
na Dolenjskem ob želez.,
s šestimi krožnimi žagami, polnojarmenik, lastna elektrarna na vodo, turbina 8 PS, lokomobila na paro (z žaganjem) 65 HP, električni dinamo 12 Kvv
—	vse naimoderneje urejeno, sc proda ali odda za daljšo dobo v najem.
-	Ponudbe upravi »Slovenca« pod »M. P.«.
Stavbišče
vogalno, ca. 900 m;, na- , prodaj v Sp. Šiški poleg ! nove cerkvc ob Černc-tovi ulici. Naslov pove j uprava »Slovenca« pod št. 3824.
Hiša z vrtom
naprodaj v Pobrežju, cesta na Brezje. Vpraša sc v gostilni Štok.
Enonadstropna hiša
v sredini Ljubljane, z dobro vpeljano mesarijo in stanovanjem 4 sob, verande, pralnice, sušilnice, delavnice na električni pogon, hlevom ter šupo za vozove, se radi bolezni ugodno proda. — Vprašati v Realitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6.
Nova zidana hiša
s 3 sobami, vrtom in njivo se proda z gospodarskim poslopjem v mestu Laškem 146. Proda lastnica Jožefa Škodič, Laško. Cena 65.000 Din.
Lepa zidana hiša
z opeko krita, primerna za rokodelca ali upokojenca, z gozdom, njivo in vrtom, se zaradi smrti proda. Hiša je 3 km od trga, v sredi vasi. Cena 35.000 Din. Več pri Cizel, Vransko pri Celju.
Hiša
dvodružinska, z vrtom, v Ljubljani, sc proda za 96 tisoč Din. V hiši povsod elektrika, vodovod ter izpeljana kanalizacija. Lepo stanovanje t. maja prosto. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na upravo št. 3814.
Hiša na deželi
sc proda. 200 m oddaljena od farne cerkve in šole, s šestimi sobami, kuhinjo, dvema kletema in hlevom, sadnim vrtom poleg pol orala njive. Naslov: Rezika Šeme, Polica 46, p. Višnja gora.
Šivalne stroje
pod najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke! prodaja Avgust Pcčnik, Sto-žice, p. Jezica pri Ljubli.
Semenski oves
češki, in grahorico, nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5
PROTI ALKOHOLU
A V I
N A L
izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je c ino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njiv morete odvadili pijance, ne da bi sami kaj vede, za Ra Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 22 —: to.zpošilja generalni zastopnik za Jugosla ijo. N. POPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7
Lipov med
fruškogorski iz čebelnjaka A. Mudroha, Novi Sad, Vodnikova 8, v dozah po 5 kg — 120 Din franko.
Odlikovani kanarčki
prvaka za leto 1929. in še nekaj krasnih pevcev in samic ugodno proda J. Kelnarič, tajnik Društva za varstvo ptic pevk, Ljubljana, Poljanska cesta 15, stopnišče VI/I.
Objave
Kleparska dela
za kritje dveh zvonikov se oddajo. Načrti in pogoji na vpogled pri žup-nem uradu v Tunicah, p. Kamnik.
Klavirje
in pianine prodaja, izpo-sojujc, popravlja in čisto uglašuje najceneje - tudi na obroke - tovarna klavirjev WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2,
Kupimo
Diesel - motor
za 8—10 KS, nov ali že rabljen, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe: »Kmetijska zadruga Ambrus«, Dolenjsko.
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Stupica Franc, želez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Vsakovrstno
Kiitiiiie
po naivlšjih ccnah ČERNE, )uvelir, Ljubljana. Wolfova ulica šl. 3.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-kcš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — fintlanje. ažuriranie. predtiskanje takoi
Entlanje Din 1-50 m
Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, najcenejc M. Sedov-nik, Florjanska 6, Ljubljana.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Pravkar prispeli novi moderni vzorci okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata.
TOinuriSi
112, proso, ajdo in ječmen kopito najccneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Rcslievu cesta 24. VclelrRovina žita in moke.
Kolesarji pozor!
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi letos na prvem mestu
„AIGLON"
Odlikujejo se po pricizni izdelavi, trpežnosti in lahkem teku. — Radi nizkih cen BREZKONKU-RENČNA. Plačilne olajšave. Ceniki na razpolago.
Glavno zastopstvo:
Uktor Bohlnec - Dunajska cesta it. 21 - Ljubljana
TiMBURICE
najboljše — priporoča tvornica tamburic:
I. VARDIAN, Sisak Hrv. br.3
Novi cenik pošljem na zahtevo vsakomur. - Odlikovan z zlato svetinjo in diplomo
Iščemo
za prodajo naših STROJEV ZA SEŠTEVANJE, KNJIŽENJE IN RAČUNANJE v področju Dravske banovine pri naši FILIALI v LJUBLJANI, Pogoji: Znanje dvojnega knjigovodstva, volja za akvizicijsko delo, okretnost in pripravnost. - Meja starosti od 25 do 35 let. - Perfektno znanje sle
venskega jezika. Gospodje, ki odgovarjajo gornjim pogojem, nai pošljejo pismene ponudbe s kratkim životopisom, označenimi dosedanjimi namestitvami, obenem s prepisi spričeval in fotografijo na spodnji naslov, Namestitev jc stalna, s fiksno mesečno plačo in provizijo.
Borroughs fldding Mochine Co.'
LJUBLJANA, Pražakova ulica 5,
Ne iščite drugod
ker že vsakdo dobro ve, da se dobijo najlepši najtrpežnejši čevlji za dame, gospode in otroke v vseh modernih barvah — najcenejše pr
»DGSCO", Iv. Čarman
Prešernova ulica št. 9 - dvorišče.
VSAK DESETI KUPEC DOBI PAR ČEVLJEV PO LASTNI IZBERI ZASTONJ.
ki ima zelo velik krog odjemalcev in je na zelo dobrem glasu, je naprodaj — ali pa se sprejme kompanjon s 4—500.000 dinarji. Ponudbe resnih interesentov pod šifro »Rentable« odpremlja anon-čni biro »Kardos« v Novem Sadu.
I »"o
se«s>
cm« NO;
•jj* S! «o
.2. "d . — < ~ u. CPlN
■O ™ ^r 3 «JQ I _-
•J n o u ".s E -UjD.S u o»U o a c N —: •5.QS,-3
S 00 ^
- 'S5
S
cj r-
fri
O <1> u-J ~ M •(/)*>
S" a -
-ct .
it/> k
ra
cZ
.O c ŽH
S^ajg
bo:
. KI /.*
*0 V -T
5 -mc .— 01
-J x o r-o
r C« rM "1 —
D £H
o
„ . 2 s-s-S"? ■ . So «> -T >0. > o
o™
— < c
3<Rz5 u
Leo Gerville-Reache:	H
S Zeppetinom okrog sveta
V	času zadnjih nemirov v Mehiki (sicer pa nikdar ne vemo natančno, kateri nemiri so v Mehiki zadnji) je nagrmadila washingtonska vlada močne vojaške oddelke na E1 Paso. Pravijo, da je bilo dvem tisoč vojakom prava zabava gledati, kako vladine in vstaške čete po dolgem iskanju in kroženju po gorovju trčijo druge ob druge.
Ponoči so sc pa vsi pobratili, ko so Mehikanci vtihotapili različne alkoholne pijače preko mejne reke, kjer so jih nestrpno pričakovali suhi Ame-rikanci.
Novica kroži med nami: Spremenili bomo smer Dosedanja proti jugu, nam res ni bila naklonjena. Zavili bomo proti severovzhodu, kjer upamo na ugodnejši veter.
V	tej veseli nadi se vrnem v svojo kabino spat.
Zjutraj, še ob zori, se zbudim in ugotovim, da
manjka seveda ravnotako vode kol snoči. Pa tudi moja brada postaja že kar cel ovratnik.
Pa sem vseeno dobre volje. Mogoče je vidno zboljšanje posledica mirnejšega gibanja Grofa Zeppe-lina ;.
Ko vstanem, se kar tako iz navade, napotim v umivalnico, ki je sedaj seveda odveč.
V	tem trenutku mi pride naproti naš vrli Kubisk, s prstom na ustih, če«, molči,
Z mnogimi slovesnostmi mi ponudi kozarec mineralne vode, da bi se umil.
Zahvaljujem se mu na vse načine.
Kdor ve, s kako ceno smo nn krovu plačevali to
vodo, bo brž razumel, zakaj sem jo rajši izpil, kakor da bi se z njo umil.
Nad nebotičniki.
Vedno močnejša svetloba nam razganja meglo in odkriva pravilno razdeljena polja v Kansasu. Vse je v ravni črti: Ceste, železnice, vrtovi in med njimi simetrično razpostavljene skupine poslopij.
Prikaže se nam Kansas-City.
Geometrija je vseskozi točna in zato nespremenljiva veda. Čudim se krasno urejenim četverokotnim parkom. Čudim se matematični eleganci, s katero premostijo mostovi tega mesta reki Kansas in Mis-sissipi. Ves sem prevzet od logike načrtov, po katerih so urejevali mestne ulice in naravnali nedogledne ceste, v ravni črti od enega obzorja pa do dragega, in še dalje. Ko pa je izginil izpred širokega okna zadnji delček modre Missouri, zaprem za trenutek oči, da bi zasanjal o vas, drage mi ceste v Franciji.ofAa.ip ououag vas obdaja in, kdor hoče priti od ene do drage bližnje točke, mora napraviti ne vem več, koliko ovinkov. Toda vprav to vam daje poseben čar. In ve vasi in mesta moje domovine, ali morem ob tem silnem redu in pravilnosti v Ameriki grajati vašo neurejeno fantazijo? Ne, nikakor ne! Saj zre moja misel vaše stare hiše v lepi harmoniji drugo ob drugi okrog potrpežljive cerkve, katere zvonik se dviga kakor v molitev med njimi in zanje proti ažurnemu nebu.
Daleč so žc za nami kanzaška polja. Leteli smo potem še nad missourskimi in nad deželo Iowa.
Pred nami se razprostira Davenport in razbohotena Mississipi. Sijajna reka s svojimi naravnimi krivuljami je vendar vsaj nekoliko zmagala nad človeškimi ravnimi črtami.
Rezek klic sirene nas odtrga od pisalnih strojev in vsi hitimo radovedni k oknom.
Pod nami: Chicago!
Komaj sem se bil nekoliko zamislil v ljubkost domače dežele, že mi nudi to velemesto največji primer človeške sile. Za ogromnimi predmestji in bogatimi vilami leži pred nami ošabna domišljija v vsej svoji moči: Podjetno se dvigajo nebotičniki v zračne višave, odkoder so zbežali oplašeni ptiči. Z zadovoljstvom ogledujejo svojo visokost v ogromnem jezeru. Postavite v duhu, kar je bila resnica v trenutkih, ko smo pluli nad mestom: tisoče in tisoče avtomobilov po tri v eni vrsti, na mestne ulice! Posejte krasne vrtove z živopisanimi skupinami drhtečih množic! Obljudite ravne strehe vseh hiš in nebotičnikov z ne-številnimi ljudmi, katerih veselje se dviga k nam v belem oblaku neštetih robcev! Začutite, da prihaja I? vam brezmejno navdušenje dvignjenih rok — saj udejstvujete pod nebom njihove tisočletne sanje. Dajte se vplivati od duše tega naroda, ki je otroška ali odkrita, navdušena ali velikodušna: Če imate le kaj srca, morate ob vsem tem tudi vi jokati.
Sirene vseh tovarn sipajo sikajočo paro; piščali vseh lokomotiv ovija zvočna meglica; tudi vsi parniki na jezeru tulijo preko svojih moči in nam prinašajo divje-navdušen pozdrav mladega naroda, ki je svojo moč in zadovoljstvo vedno izražal s hrupnim sijajem
Polet preko bledih voda michiganskcga jezerfi nas je nekoliko umiril.
Včerajšnji veter in težave so nemalo zakasnile Zeppeiinovo pot. V Lakeliurst ne bomo mogli dospeti pred jutršnjim dnem. Prispeli bomo okrog 6. do 7. ure zjutraj in tako porabili več kot 51 ur za pot 4700 in šc nekaj kilometrov, od Los Angelesa do New-Yorka.
la Juuosluvunsku Uska/uu « Ljubljani, kurcl čet.
Izdaiatelt; ivao Bakovee-
Uredniki Franc Krem žar.