8 VELIKI INTERVJU MARKO ŽAGAR, POVELJNIK ŠTABA CZ
10 TEMA MESECA SREDNJA šoLA DOMŽALE 10-LETNICA GIMNAZIJE
16portret
jurij smole, AKADEMSKI KIPAR
SLAMNIK
glasilo občine domžale
22. februar 2013 | letnik liii | številka 2 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale
slamnik@kd-domzale.si
Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
V počastitev Prešernovega ustvarjanja in naše kulture je v sredo, 6. februarja 2013, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga praznujemo 8. februarja.
Občinstvo slavnostne akademije je bilo deležno programa, prepletenega s tremi umetnostnimi zvrstmi, ki so poleg gledališča v marsičem temeljne za program Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, in sicer likovna umetnost, glasba in film.
Slavnostni govornik je bil Domžalčan Jurij Smole, akademski kipar in docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je
eden bolj aktivnih kiparjev našega mesta. Eden od njegovih kipov se nahaja tudi v stalni zbirki Galerije Domžale. Jurij Smole je v svojem govoru med drugim dejal: »Lahko smo zares ponosni na kulturo v Domžalah, ker je odlična, profesionalna ter izjemno dobro organizirana in vodena. Kultura služi nam vsem, nas bodri, bogati in daje upanje. Naša prihodnost je odvisna samo od naše pozitivne naravnanosti in kulture.«
Slavnostne akademije se je udeležila tudi podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc ter častni občani, občinski svetniki in drugi obiskovalci. S koncertnim programom sta se predstavila klarinetist Mate Bekavac, ki je že drugo sezono umetniški vodja klasičnega koncertnega cikla, v katerem z mladimi glasbeniki strastno raziskuje glasbena obdobja od baročne glasbe pa vse do modernih klasikov, in Aco Bišcevic na klavirju.
obiskovalcem sta se predstavila z nekaj skladbami, ki so del programa februarskega abonmajskega koncerta. V nadaljevanju kulturnega programa se je predstavil eden najprepoznavnejših slovenskih filmskih režiserjev produkcijske hiše Triglav film Janez Lapajne, ki s svojo produkcijsko hišo deluje na Rodici. Pred-premierno so si obiskovalci lahko ogledali tudi njegov kratki film »Kdo se boji črnega moža«.
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in krajevna organizacija ZB Ihan
vabita na
Spominsko slovesnost
pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom v soboto, 23. februarja 2013, ob 11. uri.
Skupni odhod na oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj.
Udeležence bo pozdravila Marija Maj-henič, predsednica Združenja borcev za vrednote NoB občine Domžale.
Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan občine Domžale.
V kulturnem programu bodo nastopili: učenci osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje, pevka Silva Kosec, harmonikar Anže Zavrl.
Program bo povezovala Dragica Anžin Jeretina.
Medobčinski otroški parlament
Tudi RAD IMETI se je treba naučiti.
Zveza prijateljev mladine Domžale je letošnji Medobčinski šolski parlament skupaj z osnovno šolo Dragomelj pripravila na temo oDRAŠČANJE in mlade parlamentarce z osnovnih šol Domžale, Venclja Perka, Rodica, Roje, Preserje pri Radomljah, Dob, Mengeš, Trzin in Jurij Vega Moravče prav na valentinovo 2013 povabila, da na omenjeno temo povedo svoja razmišljanja, predloge in pobude, s katerimi se srečujejo v svojem odraščanju. Gostitelji so se na medobčinski parlament zelo dobro pripravili, na kar je kazala imenitno polepšana šola, kjer smo se na vsakem koraku srečali s srčki ter mislimi in reki o ljubezni.
Po pozdravu ravnateljice osnovne šole Dragomelj Metke Murn, predsednice Zveze prijateljev mladine Domžale Eme Škrjanc ogorevc ter podžupanje Andreje Pogačnik Jarc - vse so govorile o lepoti odraščanja pa tudi o njegovih stiskah ter problemih - in kratkem, a prijetnem kulturnem programu šole gostiteljice, smo prisluhnili poročilom parlamentarcev posameznih šol.	> 2
AKTUALNO
INTERVJU
OKOLJE
Podelitev športnih priznanj France Rode, znanstvenik Male uharice sredi Domžal
V polni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika je v četrtek, 24. januarja, potekala podelitev priznanj za najboljše športnice, športnike ter športne delavce občine Domžale v letu 2012, ki jo je organiziral Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Na slavnostni prireditvi se je zbralo večje število športnic, športnikov, športnih delavcev in ostalih, ki jim je šport blizu in je del njihovega življenja. Poleg najboljše športnice leta 2012, Teje Gregorin, in najboljšega športnika leta 2012, Klemna Bauerja, je priznanje za življenjsko delo v športu prejel prof. Metod Klemen.	> 4
France Rode, ki prihaja iz Nožic in za katerega lahko brez dvoma rečemo, da je eden večjih slovenskih znanstvenikov, je pred več kot 50 leti „lačen znanja" odšel v ZDA, kjer je nato v Silicijevi dolini pisal zgodovino računalništva.
Bil je namreč eden ključnih inženirjev, ki so ustvarili prvi žepni kalkulator, predhodnika tabličnih računalnikov in pametnih telefonov, postavil pa je tudi temelje prenosnemu računalniku in elektronski kartici.
Z njim smo se pogovarjali, ko je obiskal svojo rodno domovino.	> 14
Naše Domžale so vsako zimo deležne prav posebnega obiska. Na stari brezi poleg Godbenega doma se že decembra zbere skupina malih uharic, ki preživijo dan tesno druga poleg druge. Lansko zimo smo opazilil štiri, letošnjo pa na brezi živi kar štirinajst sov Zakaj se zbirajo v skupine sredi naselja ? Bolj kot drugi ptiči so mali uharici nevarni napadi kragulja, ki je njihov smrtni sovražnik. Zato pozimi tako rade živijo na drevju v naseljih, parkih ali ob pokopališčih, skratka tam, kjer ni kraguljev. Zimsko zbiranje v velike skupine je namreč posebnost male uharice.	> 24
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. marca 2013. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. marca 2013, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
OB 20. OBLETNICI PODARJAMO SKUTER HONDA NSC50R SPORTY V VREDNOSTI S.1B0 EUR
ZVAtMZZ
TEHNIČNI PREBLEDI TRZIN
Medobčinski otroški parlament o odraščanju
Tudi RAD IMETI se je treba naučiti ...
AKTUALNO
Drage bralke, dragi bralci,
čeprav je februar najkrajši mesec v letu, je bil glede na vsebino dogodkov, ki so se odvijali v tem času v občini Domžale, precej bogat. V počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo 8. februarja, je slavnostna akademija pripravila pester in izviren kulturni program. Poleg dobro sprejetega koncertnega nastopa priznanega slovenskega klarinetista Mateta Bekavca in pianista Aca Biščeviča ter predpremierne uprizoritve kratkega filma »Kdo se boji črnega moža« režiserja Janeza Lapajne je imel zanimiv in sporočilen govor tudi slavnostni govornik, akademski kipar in docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Jurij Smole, čigar portret si lahko preberete v pričujočem Slamniku. Govor z naslovom Vse je v redu smo se odločili v celoti deliti z vami na naslednjih straneh Slamnika.
Kulturnemu vzdušju je sledilo razposajeno in norčavo pustno obdobje, ki so ga zaznamovali številni dogodki: od otroškega pustnega rajanja do že tradicionalnega 23. pustnega karnevala na Viru ter pustne žalne slovesnosti in sežiga pusta na virskem saharskem hribu. Prepletpustno--karnevalskega časa in kulture pa smo lahko doživeli na četrtem koncertu modrega - glasbenega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika z naslovom Domžalski bal.
Konec meseca januarja je potekala podelitev priznanj najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem občine Domžale v letu 2012. Kdo so bili nagrajenci ter kakšna priznanja so dobili, si preberite v rubriki Aktualno.
Ne smemo pa pozabiti niti na dogodek, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Domžale v sodelovanju z Osnovno šolo Dra-gomelj - na letošnji Medobčinski šolski parlament, ki so se ga udeležili številni mladi iz različnih osnovnih šol ter na njem predstavili aktualne poglede na temo odraščanja.
Ker so v mesecu februarju potekali tudi informativni dnevi in ker je pred devetošolci pomembna odločitev, v katero šolo se vpisati za nadaljevanje šolanja, smo za tokratno temo meseca izbrali in predstavili Srednjo šolo Domžale - edino srednjo šolo v občini Domžale, ki pa združuje različne srednješolske programe.
In za konec še zanimiva novica za vse ljubitelje živali. Na naše uredništvo je v zadnjem tednu z večih koncev prišla zanimiva informacija, da v samem centru Domžal domuje štirinajst sov uharic. Ker verjamemo, da bodo tudi vaši otroci z veseljem in zanimanjem obiskali to za naše okolje presenetljivo številčno in nenavadno druščino, smo tokrat v rubriki Okolje namesto izleta opisali ta za mesto precej nenavaden dogodek.
Špela Keber, odgovorna urednica
Zveza prijateljev mladine Domžale je letošnji Medobčinski šolski parlament skupaj z Osnovno šolo Dragomelj pripravila na temo ODRAŠČANJE in mlade parlamentarce z osnovnih šol Domžale, Venclja Perka, Rodica, Roje, Preserje pri Radomljah, Dob, Mengeš, Trzin in Jurij Vega Moravče prav na valentinovo 2013 povabila, da na omenjeno temo povedo svoja razmišljanja, predloge in pobude, s katerimi se srečujejo v svojem odraščanju. Gostitelji so se na medobčinski parlament zelo dobro pripravili, na kar je kazala imenitno polepšana šola, kjer smo se na vsakem koraku srečali s srčki ter mislimi in reki o ljubezni. Po pozdravu ravnateljice OŠ Dragomelj Metke Murn, predsednice Zveze prijateljev mladine Domžale Eme Škrjanc Ogorevc ter podžupanje Andreje Pogačnik Jarc - vse so govorile o lepoti odraščanja pa tudi o njegovih stiskah ter problemih - in kratkem, a prijetnem kulturnem programu
Pust je praznik veselja, ki naj bi odganjal zimo in v deželo privabljal pomlad. To je tudi čas, ki se ga najbolj veselijo otroci, saj se na ta dan lahko našemijo v maškare in se pridružijo številnim pustnim zabavam. Otvoritev pustne dežele na Viru se je letos pričela 25. januarja z okrasitvijo pustne dežele Vir in nadaljevala dan kasneje s postavitvijo Strička in zborom, kjer je župan občine Domžale organizatorjem predal občinski ključ s katerim je Vir postal 14-dnevna pustna dežela. Pustno rajanje za najmlajše na pustno soboto, 9. februarja, je organizirala Občina Domžale in Pustna sekcija Striček v Češminovem parku.Češminov park je v hladnem in snežnem dopoldnevu zaživel s številnimi maškarami različnih barv in oblik - Hrošček Simon, čebelice, pikapolonice, dinozavri, želve, kavboji, rožice in ostale zverinice so se najprej sprehodile po parku ob zvokih Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale, nato pa se zabava-
šole gostiteljice, smo prisluhnili poročilom parlamentarcev posameznih šol. Tako so nam učenci in učenke OŠ Domžale poročali o odmevih na Anjino mladostno negativno izkušnjo, o prijateljstvu in prostem času, o katerih so govorili učenci razredne stopnje, in o puberteti, zaljubljenosti, ljubezni, spolnosti, samopodobi ter potrebah po pravočasnem ukrepanju ob negativnih izkušnjah. OŠ Venclja Perka nam je predstavila kar celotne izkušnje s tega področja ter poudarila, da ima odraščanje več tegob kot radosti, predstavili pa so tudi nekatere konkretne aktivnosti v zvezi s to temo: šolski nabiralnik, knjigo idej, svetovanje ... Parlamentarci z OŠ Rodica so govorili o samostojnosti, o nesporazumih s starši ter njihovimi rešitvami pa tudi o medvrstniških odnosih ter nasilju. Poudarili so pomen strpnosti, skupnega reševanja problemov ter predstavili skeč o tej tematiki. OŠ Roje je povedala, da
le s pevko Andrejo Zupančič. Rajanju so se pridružiil tudi ministrski ter župan Pustne dežele Vir ter kurenti iz Ormoža. Seveda pa niso manjkali tudi slastni krofi, s katerimi so se posladkale majhne in malo večje maškare. Dogodka sta se udeležila tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar in podžupa-nja, Andreja Pogačnik Jarc. V popoldanskem času pa se je v Športnem parku na Viru odvijal veliki otroški živ žav s skupino Chapakabrat, medtem ko so starejši razigrano pustno rajanje doživeli v večernih urah s skupino Modrijani in DJ Bazo. Večerno rajanje je bilo - razprodano! Glavni dogodek - 23. Pustni karneval je letos krenil ob 14. uri in 23 minut skozi množico navdušenih obiskovalcev in se zaključil z veliko zabavo z ansamblom Pajdaši. Na koncu pa je prišel še žalostni trenutek - pustna žalna slovesnost in sežig pusta na virskem saharskem hribu. In za leto dni se je naše mesto ponovno vrnilo v stare kolesnice.
je potrebno probleme reševati skupno, govorili so o osamosvojitvi od staršev v času zrelosti, o odgovornosti za svoja ravnanja ter svojo predstavitev zaključili: »In preprosto - radi se imamo ...« Predstavniki OŠ Dob so menili, da neradi govorijo o odraščanju, pa vendar so v pripravah na medobčinski parlament razpravljali o tem, kaj jih moti, kaj jih skrbi, kaj jih veseli pa tudi, kaj želijo. Pogrešajo otroštvo, nasprotujejo pa nasilju, zasvojenostim, zameram, prepirom, želijo pa si več nasvetov. Parlamentarci iz OŠ Jurij Vega Moravče so predstavili rezultate eksperimentalne priprave na parlament, v katerih so odraščanje preizkušali brez učiteljev. Odločili so se, da bodo pripravili na to temo otroški tabor, temo predstavili na seji občinskega sveta Občine Moravče, postavili so jo tudi na internetno stran in ugotovili: »Zaupajte nam, ustvarite nam priložnosti za odraščanje ...« OŠ Mengeš je ugotovila, da je
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2013 I LETNIK LIII slamnik@kd-domzale.si
odraščanje za vsakogar zelo pomembno, da je to obdobje, ko razvijamo sposobnost za sprejemanje odgovornosti. Obdobje so predstavili s stopnicami, na katere so prilepili svoje ustvarjalne prispevke o tem obdobju, ter izrazili željo, da bi jim odrasli zagotovili dobre pogoje za odraščanje. Veliko o odraščanju nekoč in danes so govorili na OŠ Trzin, kjer so tudi ugotovili, da je prav odraščanje, čeprav za večino težko in polno problemov, najlepše obdobje v človekovem življenju, zato pričakujejo, da bodo skupaj s starši in učitelji zagotovili prijetno odraščanje. Predstavniki gostiteljev so govorili o samostojnosti, ljubezni in odgovornosti, o odraščanju, katerega nadaljevanje - prehajanje v samostojnost mora biti odgovorno. Kot zadnja pa se je predstavila OŠ Preserje pri Radomljah, kjer so odraščanje predstavljali na likovni razstavi, posneli so film, predstavili pa so tudi razmišljanja o odraščanju, ki so bila glede na starost zelo različna; mlajši predvsem o telesnem, starejši parlamentarci pa o duhovnem odraščanju.
Sledila je kratka delavnica, v kateri so se parlamentarci iz vseh šol v skupinah pogovarjali o svojih izkušnjah iz šolskih parlamentov ter nam nato predstavili svoje ugotovitve, ki so v glavnem potrdile delo šolskih parlamentov. Nato je svoje odraščanje predstavila gledališka igralka Alenka Tetičkovič, ki je v razmišljanje o odraščanju vpletla tudi svojo hči Tojo, predvsem pa odgovarjala na številna vprašanja prisotnih, ki so bila povezana s prijateljstvom, zaljubljenostjo in ljubeznijo (pa ne le do partnerja, temveč tudi do poklica, življenja ...) ter z njenimi izkušnjami odraščanja. Posebej je opozorila, da so izjemno pomembna prijateljstva, ki jih je treba ohranjati v vseh obdobjih življenja, pa tudi, da noben ne pride v življenje drugega brez razloga - če je le mogoče, mu nekaj dajmo, saj tako od njega tudi nekaj dobimo. Medobčinski šolski parlament se je zaključil s pesmijo Pevskega zbora OŠ Dragomelj ter glasbenikov Zemlja pleše in z dogovorom, da bodo parlamentarci z našega območja v Državnem otroškem parlamentu za naslednje leto predlagali temo ODVISNOSTI.
Vera Vojska Foto: VIDO REPANŠEK
Pustovanje 2013
Z več kot 15 tisoč obiskovalci in več kot 600 maskami je Pustna sekcija Striček obeležila letošnje pustovanje.
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor milan marinič / Odgovorna urednica: Špela keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Tanja mihelčič / Tajnica: Dna Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Andrej Jemec: svetlobe, barve, poteze ...
Najnovejša februarska otvoritev likovnih del v Galeriji Domžale je zaznamovana s prisotnostjo ene najvidnejših osebnosti v slovenski umetnosti, saj razstavlja akademski slikar Andrej Jemec.
Galerija Domžale Lahko rečemo, da avtor razstave sodi med naše najiz-virnejše ustvarjalne osebnosti, ki so na svojstven način oblikovale slovensko moderno slikarstvo. Akademski slikar in grafik Andrej Jemec namreč velja za enega naših najpomembnejših povojnih likovnih ustvarjalcev. Dobrega četrt stoletja (od leta 1973 do upokojitve leta 1999) je študente likovne akademije učil risanja in slikanja, osrednje praktične predmete za slikarje, štiri leta je bil tudi dekan umetniške akademije, bil pa je tudi vodja pri oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU-ju. Med večje naloge s področja oblikovanja sodijo nekatera svetovanja in barvne rešitve v Cankarjevem domu v Ljubljani in prenova cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem leta 1999. Leta 1963/64 se je študijsko izpopolnjeval v Parizu in Londonu. Leta 1965 je prejel nagrado Prešernovega sklada, devetindvajset let pozneje pa še Prešernovo nagrado za celotni opus. Od leta 1995 je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Za domžalsko razstavišče je Andrej Jemec v sodelovanju s kuratorjem Vasjo Nagyjem pripravil razstavo z naslovom Svetlobe, barve, poteze z izborom abstraktnih slik večjega formata in risb iz zadnjih let. Slike delujejo izrazito ekspresivno, daleč od njegovih prvih poetičnih abstraktnih krajin. Pri Jemčevem slikarstvu je zanimivo prav to, da v svojih slikah narave ne odslikuje, čeprav so zelo povezane z njo. Naravo, njen pomen ter vpliv na človeka beleži intuitivno, kompleksno, tudi gestualno. Vzgib vsake slike se pojavlja tudi v njenem naslovu: npr. Rdeči bik na cesti, Vojna, Kosti - sledi nasilja, kjer s poudarjeno krčevito potezo in razdrobljenimi barvnimi nanosi v gledalcu vzbuja občutje nemira; in nasprotno harmonično skladje barv in oblik preveva platno z naslovom Popoldanski obisk mojih prednikov v ateljeju. Njegova zadnja likovna izražanja se neposredno odzivajo notranjim doživljajskim napetostim v maniri postmodernističnega slikarstva. Razstava je odprta do 1. marca in vsekakor vredna ogleda.
Katarina Rus Krušelj Foto: Andraž Gregorič
V spomin in opomin
Tudi Domžalčani na osrednji prireditvi ob dnevu holokavsta
Letošnja tema dneva holokavsta se je glasila »Pomoč v času holokavsta: s pogumom za sočloveka«. S številnimi spominskimi prireditvami smo se poklonili vsem, ki so tvegali svoja življenja in družine, da bi v času nacistične vladavine rešili Jude in druge pred skoraj gotovo smrtjo. Posebni program Združenih narodov za osveščanje o holokavstu je pripravil izobraževalno gradivo o tovrstnih rešiteljih (http://bit.ly/UMhjAp), ob dnevu holoka-vsta pa so potekali po vsem svetu številni dogodki, ves januar pa so se vrstili tudi v Sloveniji. Ta je kot aktivna članica ZN in Mednarodne zveze za spomin na holoka-vst dejavna pri ohranjanju in varovanju zgodovinske resnice o njem ter zavezana k temu, da o njej seznani bodoče generacije. Tudi člani Območne organizacije za vrednote NOB občine Domžale smo se udeležili osrednje slovenske prireditve, ki je bila 27. januarja 2013 v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani, ter se spomnili na trpljenje vseh slovenskih internirancev. Slavnostni govornik je
bil zgodovinar prof. dr. Dušan Nečak, v kulturnem programu, ki ga je oblikoval režiser Peter Militarev, pa so nastopili učenci Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, violinist Andrej Huterer, vokalna skupina Spomin in dramski igralec Domen Valič. Zgodovinar Dušan Nečak je v govoru spomnil, da živimo v svetu, ki je poln kršitev človekovih pravic, ne glede na to, kakšno je družbeno politično okolje, v katerem se le-te dogajajo, ter s kakšnimi nameni se jih opravičuje. Opominjanje na te kršitve je ne samo nuja in potreba, temveč tudi dolžnost vsakega razmišljujočega človeka, ne glede na to, kakšni politični opciji pripada. Toda vse premalokrat se zavedamo, da so pravzaprav vojna in njene posledice največje kršenje človekovih pravic in največje zlo, ki ga človek lahko stori sočloveku. Med drugim nas je spomnil: »Krvni davek, ki smo ga Slovenci plačali med drugo svetovno vojno in po njej, je eden največjih v Evropi. Današnji spomin velja zato Slovenkam in Slovencem, ki so trpeli in umrli v nacističnih koncentracijskih taboriščih in
okupatorskih zaporih. Od Auschwitza, Dachaua, Ravensbruecka in Mauthausna do Šarvarja ter Raba, Rižarne in Jasenovca, od ljubljanskih zaporov in celjskega Starega piskra do begunjskega in mariborskih zaporov. Številke umrlih in trpečih so vrtoglave in se merijo v nekaj desettisočih. Samo v koncentracijskih taboriščih je umrlo več kot 12.000 naših ljudi, okupator pa je ustrelil skoraj 3000 talcev. Izgnanstvo, begunstvo, konfinacija, prisilno delo in vojno ujetništvo so med vojno doleteli kakih 80.000 ljudi. Od teh je bilo kar 62.500 izgnanih, večina v Nemčijo. Svoj govor je zaključil z nekoliko prilagojeno zgodbo, katere sporočilo, verjamemo, mnogi med vami poznajo: »Ko so prišli po Juda, se nisem oglasil, ko so prišli po soseda, sem tudi molčal, ko so prišli po mene, ni bilo nikogar več, da bi se mogel oglasiti.« Beseda vsakega od nas je pomembna!
Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale
IZ

18:00 I ZVERI JUŽNE DIVJINE 20:00 I NA CESTI
17:00 i 5 LEGEND | sinhronizrano, 6+
SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I NA CESTI
20:00 I Federico FELLINI in Nino ROTA
koncertni večer filmskih kompozicij Nina Rote z abonmajskim ansamblom in projekcija Fellini-jevega filma Vaja orkestra. Za filmske abonente so vstopnice v prodaji s 50% popustom.
18:00 I MISIJA ARGO 20:15 I KRALJEVSKA AFERA
18:00 I KRALJEVSKA AFERA 20:30 I MISIJA ARGO
18:00 I KRALJEVSKA AFERA 20:30 j MISIJA ARGO
17:00 I MALI VOLKODLAK DOLFI
podnapisi, 7+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I KRALJEVSKA AFERA 20:00 I FANT S KOLESOM abonma FILMSKI
18:00 I ANA KARENINA 20:15 I 00:30 TAJNA MISIJA
18:00 I ANA KARENINA 20:15 I 00:30 TAJNA MISIJA
18:00 I 00:30 TAJNA MISIJA 20:45 I ANA KARENINA
10:00 I ERNEST IN CELESTINA
sinhronizirano, 5+ SOBOTNA FILMSKA MATINEJA
18:00 I KUCGORE | GORNIŠKI FILMI 20:00 I NA CESTI
17:00 I ERNEST IN CELESTINA
sinhronizirano, 5+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM 20:00 I NA CESTI
18:00 I FANT S KOLESOM 20:00 I HVALA ZA SUNDERLAND
18:00 I NEMOGOČE
20:00 I HVALA ZA SUNDERLAND
18:00 I NEMOGOČE
20:00 I HVALA ZA SUNDERLAND
18:00 I NEMOGOČE
20:00 I HVALA ZA SUNDERLAND
17:00 I 5 LEGEND | sinhronizrano, 6+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM
skrivnost mesečevega
2
kamna Božičkov vajenec Sapramiška 2
po vsakem filmu kreativne delavnice
MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v KD Franca Bemika, Ljubljanska 61, Domžale t.722 50 50 I www.kd-domzale.si
9
28
SOB
CET
29
PET
13
SRE
23
6
SOB
SRE
7
CET
8
27
PET
SRE
V počastitev Prešernovega ustvarjanja in naše kulture je v sredo, 6. februarja 2013, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga praznujemo 8. februarja. Na tem mestu objavljamo v celoti govor slavnostnega govornika Jurija Smoleta.
VSE JE V REDU
Vse je v redu.
Danes proslavljamo kulturo. Še kakšen dan, pa bo njen rojstni dan - na dan, ko je umrl naš veliki pesnik; pesnik, ki je želel prostost, ker ga je bolela duša in jo je tolažil z vinom, in ki ga hodimo strašit v njegov mir, ker mu nepismeni, kot smo, grizemo in z umazanimi pohlepnimi nohti praskamo njegov sij, njegovo nežno, ža-lobno avreolo ...
V	redu je, da smo pridni in delavni, verjeli ali ne - tudi kulturniki in umetniki; pa ne samo delavni. Moramo biti odprti, inovativni, samostojni; naša človeškost je samoumevna. Vedno podarjamo svoja dela, slike, kipe, svoj glas in gib, perfek-tno zaigramo na dobrodelni prireditvi, za otroško bolnico na primer, ki je naša država ne more postaviti za svoje otroke. Pa ne enkrat, zadnje čase neprestano, ker je čedalje več ubogih, pomoči potrebnih, tistih med nami, ki so jim kruto usodo skrojili vodje vseh vrst; NE umetniki in NE kulturniki. Vse je v redu.
In je v redu, da sploh lahko delamo, pa čeprav zastonj, ker kultura in umetnost sta zastonj -kdo pa to plačuje? Kdo pa plačuje za "nebodijihtreba malarje", ki kar nekaj packajo (ker to zna vsak), pa plesalce, ki se nekaj zvirajo, glasbenike, ki itak delajo s snovjo, ki takoj mine, pesnike, ki kar nekaj po papirju praskajo, pa kiparje, ki nekaj vkup zlagajo, gledališčnike in filmarje, ki nas včasih fino zabavajo, v resnici so pa cel čas prosti (kadar nimajo vaj), zvečer pa itak žurirajo. Ja, vse je v redu.
V	redu je, da so naši otroci v šolah pridni, da garajo in trepetajo pred natrpanimi urniki, spraševanji in kontrolkami; da končajo šolanje in so še naprej radovedni, doštudirajo in se nekateri z veliko truda in znanja, ki so ga prigarali, znajdejo na cesti skupaj z odrinjenimi na rob, opeharjenimi, oropanimi plačila za opravljeno delo, izigranimi s takimi in drugačnimi fintami od ljudi, KI NIKOLI NIČESAR NE PODARIJO, ker so tu samo zato, da si vzamejo. Vse je v redu - TO - SMO - MI, ki smo pridni, delavni, iznajdljivi, ustrežljivi, naivni, zavistni, nevoščljivi in privoščljivi, komolčarski, vritlezniški, skorumpirani in zlobni, da se bomo med sabo požrli, ker rajši crknemo - oprostite, ker je bolje, da sosed crkne, kot da bi se pomenili in razmislili, mogoče enkrat uvideli, kaj je racionalno in kaj emocionalno. Ja, vse je v redu, radi nas imajo, ko ne razmišljamo, saj to oni delajo za nas in seveda zase in za svojo hordo sodobnih kentavrov s kozjimi pogledi, iz katerih leti gnila sapa groženj, laži in nesmislov. Vse je v redu.
V	redu je, ker umetniki in kulturniki radi pomagamo namesto njih; iz sočutja, mogoče tudi iz občutka krivde za to, kar se je zgodilo z nami vsemi; čutimo hudo težo, lepljivo kepo nekje med srcem in pleksu-som. Nekatere to sesuva, druge inspirira, velika večina nas je pa jeznih, ker nekateri naši vodje do nas nimajo nikakršnega spoštovanja in niso vzgojeni; so ignorantski, oholi, samopašni, lažnivi, nesramni, polni sebe in svojih sprijenih misli, ker s tem je vse v redu.
Vse je v redu in mi imamo proslavo, tako-rekoč skoraj rojstnodnevno zabavo, ker se spodobi spomniti se velikega pevca, ki je pred mnogo leti pel o tem, česar nimamo več, pa smo imeli čudovito priložnost, za katero pravijo, da pride enkrat na tisoč let . Ampak to je v redu, ker smo namesto pesnika poslušali pogoltne želodce, ki so pred našimi očmi pohodili najvišje in najžlahtnejše ideje, pregazili spomine na vse, ki so dali svoje življenje deset rodov in še več v preteklost, zato da bi dobili priložnost. Nekateri med nami so nam požrli skoraj vse, kar so zgradili in vkup znosili naši predniki, mi pa smo to dopustili in se delali, da je vse v redu. Ker za nobeno napako NI OPRAVIČILA in za to, kar smo sami po neumnem zafurali, ne moremo na pomoč poklicati niti Boga,
moramo v šole, ker so pamet, znanje, srčnost in modrost najbolj omejene dobrine tega sveta. Pa jih ne znamo ceniti, ker ne morejo biti naprodaj in so edino, kar v življenju premoremo in odnesemo s sabo na ono stran. Šolamo najboljše med nami - s tem je vse v redu - in potem jih z največjo brezbrižnostjo naženemo tujcem, da jih ožamejo in iz njih iztisnejo najžlahtnejše, kar NAM manjka, ker mi trdo delamo, to pa zato, ker so trdo delali tudi okna v Bu-talah. Ne vem, zakaj ne moremo nečesa delati na normalen način, temveč na trd in zariban. Tudi misliti bi bilo mogoče bolj normalno; znamo res samo pretiravati in biti perfektno intenzivni v podalpskih bal-kanizmih? Ker je vse v redu, imamo spet priložnost postati odgovorni zase, drug do drugega in za vse tisto, kar počnemo; naše skupnosti in širše družbe ni več, ker odgovornosti ni več, ker se požvižgamo! Vse je v redu. Tudi zato, ker kot umetnik vedno odgovarjam za vse, kar naredim, ker šteje samo tisto, kar je narejenega. Najboljša vprašanja o umetnosti so otroška in nanje je najtežje odgovoriti, nekatera so celo tako težka, da marsikdo med umetniki dolgo ne najde odgovora. Umetnost je zelo težko presojati in tehtati, še teže pa je delati umetnine in biti na nek način zanje odgovoren. Velikokrat se najde kakšna nedoslednost v ideji ali izpeljavi in zlasti umetniki to takoj opazimo. Ker pa se umetnik načeloma ne spozna na ekonomijo, iz svojega primera sklepa, da ekonomijo ponavadi zafurajo ekonomisti, politiki politiko, vojaki zgubijo vojno, bankirji oropajo banko!? Državljani pa zapravimo državo? Natanko tako, vsak je odgovoren za to, kar naredi ali reče. Tako je vse v redu. In ker je tako vse v redu, še razmislek o kulturi in umetnosti. Kultura je vezivo med ljudmi in je na videz kaotična, a vseeno NAJBOLJ ČLOVEŠKA ureditev odnosov med nami. Če med nami ne bi bilo kulture, bi se požrli že veliko prej, ker pa kulturo ukinjamo, smo to preložili na malo kasneje. Kulture ni več v tistem trenutku, ko se na prizorišču pojavita JAZ s preveliko začetnico in MOJE s še večjo. Kultura je red duhovnih vsebin, ki nas prežema in nam daje možnosti, od katerih je najboljša vstop v umetnost. To je v redu. Umetnost je izražanje novih idej, videnj in slišanj sublimnega skozi popolno obvladovanje umetniškega jezika. Kultura pa je sprejemanje umetnosti; je tudi sprejemanje in spoštovanje različnosti, drugih pogledov, drugačnih načinov, je tolerantnost in zmožnost vživetja v drugo in drugačno, neznano. To ni folklora, ni pop, ni goveja glasba, niso narodne noše in vseh sort domačijske dejavnosti. To ni hobi, prostočasna dejavnost ali morda delovna terapija. Kultura in umetnost smo mi sami, pozitivni drug do drugega, vsi skupaj in vsak posamič, ob umetnosti in v njej, vsak trenutek. Kultura dela civilizacijo, umetnost pa je njena podoba.
Ker smo tako, kot vsako leto ob tem času, spet zbrani v našem kulturnem hramu v spomin na našega pesnika, je prav, da si povemo, da smo kljub vsej mizeriji, ki jo doživljamo s strani države, ostali kulturni in si obljubimo, da bo tako še naprej. Na kulturo v Domžalah smo zares lahko ponosni, ker je odlična, profesionalna, izjemno organizirana in vodena. Tako, kot znamo to v Domžalah - ne znajo daleč naokoli. Naša kultura je brez ideološkega predznaka, v službi nam vsem, da nas bodri, bogati in daje upanje. Tu sta naša vitalna moč in duša, to namreč delamo za nas.
Naša prihodnost je odvisna samo od naše pozitivnosti in kulture. Ker kultura je oplemenitenje človeka. Vlaganja in uporaba naših kulturnih hramov so najpomembnejša podlaga za našo prihodnost. Zmagali bomo lokalno in kulturno, ker je tako v redu.
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale. si
PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNICAM, ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM OBČINE DOMŽALE V LETU 2012
V polni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika je v četrtek, 24. januarja, potekala podelitev priznanj za najboljše športnice, športnike ter športne delavce občine Domžale v letu 2012, ki jo je organiziral Zavod za šport in rekreacijo Domžale.
DOMŽALE Na slavnostni prireditvi, ki sta se je udeležila tudi župan občine Domžale Toni Dragar in podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, se je zbralo večje število športnic, športnikov, športnih delavcev in ostalih, ki jim je šport blizu in je del njihovega življenja. Poleg najboljše športnice leta 2012 Teje Gregorin in najboljšega športnika leta 2012 Klemna Bauerja je priznanje za življenjsko delo v športu prejel prof. Metod Klemenc.
Kot je uvodoma povedal mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, je leto kar prehitro naokrog, če pa ga popestrijo še številni športni uspehi, gre vse le še hitreje. Le-teh v letu 2012 ni manjkalo. S prireditvijo se je ponovno razkrilo, kako veliko uspešnih športnic, športnikov in športnih delavcev prihaja iz naše občine, zato moramo tako športu kot tudi takšnim prireditvam posvetiti še več pozornosti. Zavedati se moramo, da so vsi športniki, tako individualni kot tudi ekipni, največji promotorji lokalnih skupnosti in države ter si kot taki zaslužijo vso pozornost in priznanja. Ni dvoma, da je in da bo takšnih športnikov še več, zato moramo poskrbeti tako za njih kot tudi za športnike in funkcionarje, ki se vse prepogosto zelo neradi izpostavljajo v javnosti, so pa zaslužni za marsikateri športni uspeh. Prireditev se je nadaljevala s podelitvijo priznanj, in sicer: Priznanja v kategoriji mlajše mladinke/mladinci in starejše mladinke in mladinci so prejeli: Hana Mihelčič (Klub borilnih veščin Domžale), mladinska plesna skupina Sovice (Športno društvo Sovice), ekipa kadetov SD Domžale (Strelsko društvo Domžale), Matej Berger (ŠD Energija), Rok Balantič (Atletski klub Domžale), Andrej Repnik (Klub borilnih veščin Domžale), Gregor Dimic (ŠD
Energija), Grega Teršek (KD Atom Shotokan Domžale), Košarkarski klub Domžale, NK Domžale, Primož Pančur (Smučarski klub Ihan) in Anže Lanišek (SK Mengeš). Priznanja v kategoriji mlajše članice/člani in članice ter člani - posamezniki so prejeli: Nataša Aljančič (Atletski klub Domžale), Ana Zupan (ŠD Energija), Timotej Kokalj (KD Atom Shotokan Domžale), Peter Dokl (Smučarski klub Ihan), Anže Povirk (Smučarski klub Ihan), Dejan Petrič (ASC Mustang Domžale), Marko Jerman (Moto društvo Depala vas), Veronika Brešar (Kotalkarski klub Pirueta), Alja Sitar (Atletsko društvo AS - Atletski klub Domžale). Priznanja v kategoriji članice in člani - posamezniki in društva so prejeli: ASC Mustang Domžale, Košarkarski klub Domžale, Smučarski klub Ihan, Jure Šinkovec (Smučarsko skakalni klub Sam Ihan), Lovrenc Kokalj (KD Atom Shotokan Domžale), Igor Jerman (Moto društvo Depala vas), Marjan Bolhar (Klub borilnih veščin Domžale).
Posebna priznanja v kategoriji članice in člani - posamezniki in društva so prejeli: Težkoatlet-ski klub Domžale, Nogometni klub Roltek Dob, Zdenka Katkič (Društvo Šola zdravja), Miha Halzer (ŠD Energija), Saša Golob (ŠD GIB Šiška).
Priznanja za dolgoletno delo v društvih so prejeli: Bronasta priznanja: Breda Le-kan (Smučarski klub Ihan), Janez Poljanšek (Smučarsko društvo Domžale), Gašper Bolhar (Košarkarski klub Lastovka), Vinko Kvartuh (TVD Partizan Domžale), Matjaž Hrovat (Atletski klub Domžale).
Velika plaketa: Smučarsko društvo Domžale.
Zlato priznanje: Ivo Gudlin (Smučarski klub Ihan), Ivan Šraj (TVD Partizan Domžale).
Priznanja v kategoriji mlajše mladinke/mladinci in starejše mladinke in mladinci
Priznanje za življenjsko delo v športu in priznanji najboljši športnici ter najboljšemu športniku v letu 2012
Priznanje za življenjsko delo v športu, ki ga je podelila podžu-panja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, je prejel prof. Metod Klemenc.
Metod Klemenc se je rodil leta 1934 v Ljubljani. Že v otroških letih v Ljubljani mu je k srcu prirasel tenis. Leta 1958 je brez znanja nemščine s trebuhom za kruhom odpotoval v Nemčijo in v manjšem mestu Gaildorf v deželi Baden-Wu-erttenberg pomagal postaviti na noge teniški klub, v katerem je bil leto dni tudi poklicni trener. Na povabilo strica je za leto dni odpotoval v Kanado, kjer je nadgradil znanja s področja izgradnje in vzdrževanja teniških igrišč ter poučevanja tenisa. Po vrnitvi iz Kanade je opravil izpit za teniškega trenerja.
Svoje delo je nato nadaljeval v Celju, kjer je opravljal naloge sekretarja občinske športne zveze, nato pa je dobil mesto učitelja telesne vzgoje na 1. osnovni šoli. Aktivno se je vključil tudi v delo v Atletskem klubu Kladivar, ki je bil takrat med vodilnimi atletskimi klubi v Jugoslaviji. Ker se je zavedal pomena popularizacije športa kot družabne aktivnosti, ki krepi vezi med mladimi in jim daje spodbudo za premagovanje stisk v osebnostnem razvoju, je v duhu olimpizma leta 1968 dal pobudo za organizacijo mednarodnih športnih iger otrok v Celju. Leta 1968 so tako v Celju potekale 1. Mednarodne športne igre otrok, na katerih so poleg slovenskih sodelovali tudi otroci iz italijanskega Vidma, avstrijske-
a 8, Ar
m ?itis
ga Gradca in češkega Brna. Uspeh iger je pripeljal do ustanovitve mednarodnega organizacijskega komiteja, ki je za prvega predsednika izvolil Metoda Klemenca. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so igre stopile pod okrilje Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Gospod Klemenc se je nato preselil v Radomlje in se aktivno vključil v športno življenje v naši občini. Kot učitelj športne vzgoje se je zaposlil na Osnovni šoli Rodica. Bil je zaslužen za izgradnjo teniškega igrišča ob šoli. S prostovoljnim delom in prispevki je skupaj z ostalimi učitelji, učenci in starši zgradil tudi šolski atletski stadion. Bil je tudi pobudnik za izgradnjo prvih teniških igrišč v okviru Športnega parka Domžale. V okviru teniških šol, ki jih je uspešno vodil, je na desetine mladih in starejših Domžalčanov dobilo osnovno teniško znanje. Uspeh je bil seveda spodbuda za nadaljnje širjenje tenisa v občini, najprej v Mengšu, potem pa tudi v Radomljah. Metod Klemenc je napisal tudi več teniških trenerskih priročnikov, skupaj s sinom Andrejem pa sta ob podpori TK Radomlje leta 1996 izdala tudi knjižico »100 let tenisa na Slovenskem«.
Leta 1998 je za svoje vsestransko delo na področju športa prejel tudi najvišje državno priznanje na področju športa - Blo-udkovo nagrado za življenjsko delo, leta 2010 pa tudi priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Župan občine Domžale Toni Dra-gar in direktor Zavoda za šport in
rekreacijo mag. Janez Zupančič sta podelila priznanji najboljši športnici in najboljšemu športniku v letu 2012.
Športnica leta - Tea Gregorin (Športno društvo NIKA Ihan)
Teo Gregorin res ni potrebno posebej predstavljati. Je najboljša slovenska biatlonka. Tokrat imamo srečo, da je tudi med nami in lahko osebno prejme priznanje, ki seveda ni prvo takšno priznanje. Tudi v letu 2012 nas je razveseljevala s svojimi dosežki. Svoje prve stopničke v karieri v svetovnem pokalu je dosegla na tekmi s skupinskim štartom v Oslu, kjer je osvojila bronasto odli-čje. Odlično se je odrezala tudi na Svetovnem prvenstvu v biatlonu, kjer je skupaj z Andrejo Mali, Kle-mnom Bauerjem in Jakovom Fakom osvojila naslov svetovnih podprva-kov v mešani štafeti.
Športnik leta - Klemen Bauer (Smučarski klub Ihan)
Klemen je v lanskem letu s slovensko mešano biatlonsko štafeto dosegel velik uspeh. Na Svetovnem prvenstvu v biatlonu v nemškem Ruhpoldingu je osvojil 2. mesto. Klemen je uspeh dopolnil še z odličnim 5. mestom na posamični 20-kilometrski preizkušnji in tako osvojil svojo najboljšo posamično uvrstitev na Svetovnih prvenstvih v biatlonu. Priznanje za športnika leta je prevzel predsednik Smučarskega kluba Ihan, saj je Klemen na pripravah v tujini. Na prireditvi smo tako lahko spoznali odlične športnike, ki dosegajo uspehe na državni, evropski in svetovni ravni, za kar si zaslužijo vso našo pozornost in naše čestitke.
Občina Domžale, Urad župana
' * »if« i Ibi „ P.. «>

m t
Priznanja v kategoriji članice in člani - posamezniki in društva
Priznanja za dolgoletno delo v društvih
Priznanja v kategoriji mlajše članice/člani in članice ter člani - posamezniki
Posebna priznanja v kategoriji članice in člani - posamezniki in društva
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
VEČJE INVESTICIJE V ZAKLJUČNI FAZI
Širitev vrtca Krtek in podružnične šole v Ihanu
Projekt širitve vrtca Krtek in podružnične šole v Ihanu je v zaključni fazi. Več kot 120 otrok bo prvič vstopilo v vrtčevske prostore že s 1. marcem 2013. V nadstropju so urejene štiri igralnice, hodnik z garderobami za otroke, prostor za dejavnost otrok, knjižni prostor, ena šolska učilnica, sanitarije za šolski prostor in garderobe za šolski prostor. Pritličje pa obsega pet igralnic, en večnamenski prostor, hodnik z garderobami, sanitarije za otroke, prostor za individualno delo z otroki, skupne hodnike, kabinete, shrambe, garderobo za zaposlene, pralnico, prostor za čistila in razdelilno kuhinjo. Vsaka igralnica in učilnica ima tudi pripadajočo zunanjo teraso. Poleg tega so v nove prostore dodani trije novi vhodi z vetrolovi. Zunanje površine so predvidene na jugovzhodni strani v atriju, ki ga objema novi prizidek in povezovalni hodnik do telovadnice.
Gradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica
Gradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica je v zaključni fazi. Na šoli so se do
sedaj spopadali s prostorsko stisko, tako pri izvajanju pouka v učilnicah kot tudi v telovadnici.
Kapaciteta šolske telovadnice je komaj pokrila potrebe pouka v drugem in zadnjem triletju. Z izgradnjo prizidka bo veliko bolje poskrbljeno za zagotavljanje optimalnih prostorskih pogojev.
Delo učiteljev pri izvajanju individualnega dela z učenci ter ostalo delo pa bo s pridobitvijo novih učilnic in kabinetov veliko lažje.
Zaključek del je predviden v drugi polovici marca 2013. V kleti so telovadnica in spremljajoči prostori, v pritličju in prvem nadstropju pa po dve učilnici in kabineti.
Izgradnja postajališča na železniški postaji Rodica
Dela potekajo tudi na železniški postaji Rodica, kjer bo urejenih 17 parkirnih mest, javna razsvetljava ter nadstrešnica. Pod nadstrešnico bo informacijska tabla, javno stranišče, zadaj pa bo urejena tudi kolesarnica. Dela bodo zaključena predvidoma do konca marca.
Občina Domžale, Urad župana
Jft
Vrtec Krtek
Osnovna šola Rodica
Obvestilo o rekonstrukciji Pelechove ceste v Preserjah pri Radomljah
Obveščamo vas, da bo Občina Domžale 1. marca 2013 pričela z rekonstrukcijo dela Pelechove ceste v Preserjah pri Radomljah (od mosta pri Lipu Radomlje do Gajeve ulice). Izvajalec bo zaključil z deli predvidoma konec maja 2013. V času gradnje bo cesta popolnoma zaprta za ves promet, obvozi bodo urejeni.
Seznanjamo vas tudi, da se v tem času prestavi avtobusna postaja Radomlje-Jarše-Domžale na drugo lokacijo, kot je razvidno iz skice.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Občina Domžale, Urad župana
Lokacija začasne avtobusne postaje Radomlje-Jarše-Domžale
> O
a
> >CJ
CJ3
O
O
Homec-Domžale-Ljubljana-Zagreb 10.-22. 3. 2013
Nedelja, 10. marec, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Daroval jo bo g. Stefan Babič C. MONTEVERDI: Messa a quattro voci da cappella Zbor Consortium musicum Zborovodja Mirko Cuderman
Nedelja, 10. marec, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
Opera HNK Zagreb Monika Cerovčec, sopran Kristina Andelka Bopar, sopran Stjepan Franetovic, tenor Damir Klačar, tenor
SNG Opera in balet Ljubljana Rebeka Radovan, sopran Branko Robinšak, tenor Marko Kobal, bariton Robert Vrčon, bariton
Četrtek, 14. marec, ob 19.30 SNG Opera in balet Ljubljana A. FOERSTER: GORENJSKI SLAVČEK Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Petek, 22. marec, ob 18.00 Opera HNK Zagreb R. WAGNER: LOHENGRIN Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb
Pokrovitelj Občina Domžale
Organizatorji
Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana, Opera HNK Zagreb
Vstopnice za Slavnostni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika so v prodaji vsak delavnik od 10.00 do 12.00, ob sredah tudi od 15.00 do 17.00, v upravi ter uro in pol pred začetkom prireditev pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Rezervacije vstopnic po telefonu 01 722 50 50 ali preko elektronske pošte blagajna@kd-domzale.si. Nakup je mogoč tudi prek spleta na www.mojekarte.si.
Vstopnice za opero Gorenjski slavček so v prodaji vsak delavnik od 10.00 do 17.00 ter uro pred predstavo pri blagajni SNG Opera in balet Ljubljana. Rezervacije vstopnic po telefonu 01 24 15 959 ali prek elektronske pošte blagajna@ opera.si. Nakup vstopnic je mogoč tudi v spletni trgovini na spletni strani www.opera.si.
Za ogled opere Lohengrin v Operi HNK Zagreb pripravljamo organiziran ogled s prevozom.
Informacije in prijave po telefonu 040 616 627.
www.gosticevi-dnevi.net
Železniška postaja Rodica
WiFi DOMŽALE POSTALO RESNIČNOST
V sredo, 30. januarja 2013, smo se lahko ob 15. uri na ploščadi pred trgovskim centrom Tuš v Domžalah skupaj prepričali, da je brezplačno internetno omrežje v občini Domžale postalo resničnost.
Pokritost centra Domžal z brezplačnim WiFI omrežjem
6 | slamnik
iz URADA ŽUPANA
Spomini ostajajo
v • •
Zivi
Pred več kot šestdesetimi leti so prebivalke in prebivalci naše občine doživeli grozote, ki jih je zanetila druga svetovna vojna. V vasi Oklo nad Ihanom je, 24. februarja 1944, okupator s svojim maščevalnim pohodom za seboj pustil opustošeno vas, neizmerno žalost in gorje. Tu se je namreč bila bitka med močnejšim sovražnikom in partizani, med katerimi je bilo mnogo mladih fantov in deklet. Ugasnilo je veliko življenj, mnoga pa je bitka zaznamovala za vse življenje.
Fantje in dekleta, ki so se tistega usodnega februarskega dne podali v boj, so se zavedali, da ni prostora za sebičnost. Iskreno tovarištvo in izjemna solidarnost sta jih združila v prizadevanjih za skupno dobro, poleg teh dveh vrednot pa še ena zelo pomembna - neizmeren pogum. S svojim pogumom, nesebičnostjo in voljo so naredili velik in pomemben korak tako za našo skupnost, kot tudi za naš narod.
Zato se bomo jutri, 23. februarja ob 11. uri, ponovno srečali pri spomenilcu padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklu nad Ihanom na tradicionalni spominski slovesnosti. Skupaj se bomo poklonili vsem žrtvam v znak priznanja in spoštovanja za njihov upor ter njihovo žrtvovanje.
To je zgodovina, ki je ne smemo pozabiti, saj so jo pisali ljudje, ki so se borili za svobodo in svojo domovino ter so bili za vse to pripravljeni žrtvovati največ, kar so imeli. Svoja življenja in svoje sanje. Zato naj njihove vrednote postanejo tudi naše resnične vrednote, zgodovinski dogodki in dejanja naših prednikov pa naj nas ponovno združijo in povežejo. Naj spomini ostanejo živi in nas vedno znova opominjajo, da bodo tovarištvo, spoštljivost in prizadevanje za skupno dobro vedno v ospredju. Vabljeni.
Župan Toni Dragar
DOMŽALE Od zdaj naprej lahko dostopa-mo do brezplačnega WiFi omrežja tudi, ko nismo doma.
Kot je dejal župan občine Domžale Toni Dragar: »Gre za projekt, s katerim bomo pripomogli k še bolj kakovostnemu bivanju v občini, ostalim obiskovalcem, turistom, popotnikom pa pokazali, da nudimo številne kakovostne storitve, zaradi katerih se bodo z veseljem vrnili v našo občino.« Dogodka so se udeležili tudi podžupanja in podžupan občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc in mag. Lovro Lončar, občinske svetnice in svetniki ter predstavniki podjetja Unistar LC d.o.o.
Župan Toni Dragar je pred obiskovalci «odprl» vstopno stran WiFi omrežja, preko katere je «vstopil» najprej na spletno stran, kasneje pa še na Facebook stran Občine Domžale, kjer je bilo o uradni otvo-
DOMŽALE Kot je uvodoma dejal predsednik uprave Hranilnice LON Teodor Žepič, Hranilnica Lon raste že več kot 20 let, se razvija in plete kakovostno mrežo bančnega poslovanja s svojimi komitenti. »Verjamemo, da lahko tudi v Domžalah in okolici spletemo kvalitetne odnose s tukajšnjimi prebivalci in podjetniki ter ustvarimo zaupanje, ki je temelj bančništva Hranilnice LON - na ljubezniv oseben način,« je še dodal.
Župan Toni Dragar je nadaljeval s spodbudnimi besedami in predstavnikom Hranilnice Lon izrekel dobrodošlico v občini Domžale. »Veseli nas, da ste se odločili za naše mesto in da boste v Domžalah nadaljevali svojo dolgoletno uspešno poslovno pot. Želimo vam, da
ritvi WiFi omrežja že moč podati komentar na prispevek.
Uradno otvoritev brezplačnega WiFi omrežja je pospremila glasbena skupina IMSET, zasedba perspektivnih, mladih domačih glasbenikov. Program je povezovala Draga Anžin. Na dogodku je bil nepogrešljiv tudi Hrošček Simon, ki je obiskovalcem delil letake z vsemi potrebnimi informacijami o uporabi brezplačnega Wi-Fi omrežja.
Projekt vzpostavitve brezplačnega WiFi-ja v občini se je začel v letu 2011 z imenovanjem Projektne skupine za pripravo in spremljanje investicije za postavitev omrežja. V septembru 2012 je Občina Domžale s podjetjem Unistar LC d.o.o. podpisala pogodbo o nakupu, namestitvi in vzdrževanju opreme za izgradnjo brezžičnega omrežja WiFi v občini Domžale. Omrežje je vzpostavljeno v ožjem centru
se boste dobro počutili in da boste z ugodnimi ponudbami pridobili zaupanje občank in občanov,« je še dodal župan. Svečana otvoritev je potekala v znamenju dobrodelnosti, ki je v teh časih še kako pomembna. Predsednik uprave Teodor Že-pič je na predlog župana Tonija Dragarja poklonil sredstva v višini 2000 EUR predstavnici Medobčinskega društva invalidov. Društvo bo sredstva namenilo za nakup dvigala za kombi, ki ga bodo koristili za prevoz invalidnih oseb. Otvoritve so se udeležili tudi podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, župan občine Lukovica Matej Kotnik, občinski svetniki in ostali obiskovalci.
Občina Domžale, Urad župana
mesta, kjer je nameščenih 17 usmerjevalnikov, poleg tega je pokritih tudi 11 okoliških krajev s po enim usmerjevalnikom. Vse točke prostega dostopa do spleta so vidno označene s posebnimi nalepkami. Dostop je brezplačen in je na voljo vsem povezljivim napravam do dve uri na dan s pasovno širino do 256 kbps, neprimerne vsebine bodo blokirane. Občina Domžale je s tem projektom postala prva občina, ki je pri APEK-u registrirana kot operater in ima lastno infrastrukturo, poleg tega je tudi prva, ki uporabnikom omogoča neprekinjen signal v takem obsegu - na spletu bodo uporabniki lahko povezani neprekinjeno, medtem ko se bodo sprehajali po mestu.
WiFi lokacije v centru Domžal:
•	Občina Domžale;
•	Železniška postaja, drog javne razsve-
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2013 I LETNIK LIH slamnik@kd-domzale.si
tljave na začetku železniške postaje;
•	Železniška postaja, drog javne razsvetljave na koncu železniške postaje;
•	Drog javne razsvetljave na križišču Ljubljanske in Kamniške ceste pri policijski postaji;
•	Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta pri Mercatorju;
•	Drog javne razsvetljave na križišču Ljubljanske in Karantanske ceste (Av-toakustika);
•	Drog javne razsvetljave, Karantanska cesta (nasproti Doma upokojencev Domžale);
•	Drog javne razsvetljave na križišču Ka-rantanske in Slamnikarske ceste;
•	Nogometni stadion Domžale (drog razsvetljave stadiona);
•	Gostilna Park, Kopališka cesta 3, 1230 Domžale;
•	Drog javne razsvetljave, Kopališka cesta (TEN-TEN 1);
•	Drog javne razsvetljave, Kopališka cesta (TEN-TEN 2);
•	Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (nasproti gostilne Keber);
•	Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (Češminov park);
•	Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (nasproti NLB Domžale);
•	Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (pri gasilskem domu);
•	Drog javne razsvetljave, Ljubljanska cesta (Radio Hit).
WiFi lokacije v okoliških krajih:
•	Vir pri Domžalah, Vrtec Palček (dosto-povna točka na strehi vrtca);
•	Rodica, Osnovna šola Rodica (dostopov-na točka nad vhodom v šolo);
•	Jarše, PGD Jarše-Rodica (dostopovna točna na strehi gasilskega doma);
•	Homec, PGD Homec-Nožice (dostopov-na točka na strehi gasilskega doma);
•	Preserje, Osnovna šola Preserje pri Radomljah (dostopovna točka na strehi šole nad vhodom);
•	Radomlje, Kulturni dom Radomlje (do-stopovna točka na fasadi kulturnega doma);
•	Vir pri Domžalah, PGD Vir (dostopovna točka na strehi gasilskega doma);
•	Dob, Stari gasilski dom Dob (dostopov-na točka na strehi gasilskega doma);
•	Krtina, Osnovna šola Krtina (dostopov-na točka na strehi šole);
•	Dragomelj, Vrtec Racman Dragomelj (dostopovna točka nad vhodom na strehi vrtca);
•	Ihan, Športno društvo Ihan (dostopovna točka na strehi športnega društva Ihan)
Občina Domžale, Urad župana
Odprta Hranilnica Lon v Domžalah
V torek, 22. januarja 2013, je na Ljubljanski cesti 81 v Domžalah odprla svoja vrata Hranilnica Lon.
Predsednik uprave Hranilnice Lon Teodor Žepič in župan občine Domžale Toni Dragar sta na otvoritvi nove poslovalnice simbolično prerezala trak.
slamnik@kd-domzale.si
iz URADA ŽUPANA
19. seja Občinskega sveta Občine Domžale
V četrtek, 14. februarja 2013, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 19. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan, mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 18. seje z dne 13. decembra 2012. Podan je bil tudi predlog, da se na seji, točka 11. in 12. prestavita v obravnavo pod točko 3 in 4, po naslednjem dnevnem redu:
Vprašanja, pobude, predlogi;
•	Volitve in imenovanja;
•	informacija o izdaji mnenja k imenovanju ravnateljev Srednje šole Domžale,
•	predlog za imenovanje kandidata Občine Domžale v novem razvojnem svetu LUR,
•	Obravnava in sprejem Letnega programa dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2013;
•	Obravnava in sprejem Dokončnih poročil Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2013 - 1 del;
•	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale - skrajšani postopek;
•	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč - druga obravnava;
•	Obravnava in sprejem Odredbe o osnovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v
Občini Domžale - skrajšani postopek;
•	Obravnava in sprejem dopolnitve načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Domžale za leto 2013;
•	Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2013;
•	Obravnava in sprejem Letnega programa športa 2013;
•	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah - skrajšani postopek;
•	Ukinitev statusa javnega dobra.
Vprašanja, pobude, predlogi
Na 19. seji Občinskega sveta so vprašanja, pobude in predloge podali: Cveta Zalo-kar Oražem /Samostojna svetnica/, Anton Preskar /LDS/, Marija Pukl /DeSUS/, mag. Tomaž Deželak /SDS/, mag. Lovro Lončar /SDS/ in Rok Ravnikar /SLS/.
Volitve in imenovanja
Občinski svet Občine Domžale je pod točko volitve in imenovanja sprejel naslednje sklepe:
Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, glede na dosedanje delo, dala pozitivno mnenje Primožu Škoficu, Vodovodna 2, 1230 Domžale, za ravnatelja Gimnazije na Srednji šoli Domžale in Marku Mlakarju, Ilešičeva 15, 1231 Ljubljana - Črnuče, za ravnatelja
Poklicne in strokovne šole na Srednji šoli Domžale.
Kot kandidatka občine Domžale v nov Razvojni svet LUR občina Domžale predlaga: Andrejo Pogačnik Jarc, Prešernova cesta 43, 1230 Domžale.
Obravnava in sprejem Letnega programa dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2013
Občinski svet Občine Domžale se je seznanil z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2013.
Obravnava in sprejem Dokončnih poročil Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2013 - 1. del
Občinski svet Občine Domžale se je seznanil z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad tekočim poslovanjem Občine Domžale za leto 2011, zaključnim računom proračuna Občine Domžale za leto 2010, zakonitostjo cen izvajalcev gospodarskih javnih služb, poslovanjem Krajevne skupnosti Radomlje za leto 2011, poslovanjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za leti 2010 in 2011 in tekočim poslovanjem Občine Domžale za leto 2012.
Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale - skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je prejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale.
Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč - druga obravnava
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč.
Amandma k Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč
Občinska uprava je predlagala naslednji amandma in sicer, spremeni se 6. člen
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč tako, da se glasi:
»Spremeni se 11. člen odloka tako, da se glasi: Pogrebi so vsak dan od ponedeljka do sobote, razen ob nedeljah in praznikih ter dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji in sicer:
•	od 1. aprila do 30. septembra od 10. do 19. ure,
•	od 1. oktobra do 31. marca od 10. do 16. ure.
Na posebno željo naročnika in v soglasju z izvajalcem se lahko pogreb izvede tudi ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.« Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč skupaj s sprejetim amandmajem.
Obravnava in sprejem Odredbe o osnovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v Občini Domžale - skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odredbo o osnovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v občini Domžale.
Amandma k Odredbi o snovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v Občini Domžale
Občinska uprava je predlagala spremembo 2. člena Odredbe o osnovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v občini Domžale tako, da se glasi: »Prevzem in prevoz pokojnika s kraja smrti se v okviru osnovnega pogreba izvaja od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure ter v soboto od 7. do 15. ure. Izven časa iz prvega odstavka tega člena, v nočnem času, ob praznikih ter med dela prostimi dnevi je prevzem in prevoz pokojnika s kraja smrti predmet posebnega dogovora.
Cena prevzema pokojnika izven časa iz prvega odstavka je za 30% višja od cene določene za pripravo pokojnika in prevoz iz 2. točke 3., 4. in 5. člena te odredbe. Cena prevzema pokojnika v nočnem času med 22. in 6. uro, nedeljah in praznikih ter dela prostih dnevih pa je za 50% višja od cene določene za pripravo pokojnika
in prevoz iz 2. točke 3., 4. in 5. člena te odredbe.
Pokop v okviru osnovnega pogreba se izvaja od ponedeljka do sobote:
•	od 1. aprila do 30. septembra od 10. do 19. ure
•	od 1. oktobra do 31. marca od 10. do 16. ure.
Izven tega termina se pogrebi izvajajo po dogovoru z izvajalcem in ceni, ki je za 30% višja od določene skupne cene iz 3., 4. in 5. člena te odredbe.
Pokop je lahko zemeljski pokop umrlega v krsti (osnovni klasični pogreb), pokop žare s pepelom v grob (osnovni žarni pogreb) in raztros pepela.«
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odredbo o osnovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v občini Domžale skupaj s sprejetim amandmajem.
Obravnava in sprejem dopolnitve načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Domžale za leto 2013
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Dopolnitev Načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Domžale za leto 2013, ki ga je Občinski svet sprejel na svoji 18. seji dne 13. decembra 2012.
Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2013
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Letni izvedbeni program kulture občine Domžale za leto 2013.
Obravnava in sprejem Letnega programa športa 2013
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Letni program športa občine Domžale za leto 2013.
Obravnava in sprejem Odloka o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah - skrajšani postopek; Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi uličnega sistema v naselju Preserje pri Radomljah.
Ukinitev statusa javnega dobra
Občinski svet Občine Domžale je sprejel predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra.
Občina Domžale, urad župana
Izumitelj žepnega računalnika France Rode je obiskal Občino Domžale
Županovo srečanje s predstavnikoma Slovenske vojske
V ponedeljek, 21. januarja 2013, je na Uradu župana občine Domžale potekalo srečanje s predstavnikoma Slovenske vojske ter predstavnikoma Civilne zaščite občine Domžale.
V	četrtek, 31. januarja 2013, ob 11. uri je župan občine Domžale Toni Dragar v svoji pisarni sprejel našega občana Franceta Rodeta iz Nožic, ki od leta 1960 dalje živi v Kaliforniji v Združenih državah Amerike in je eden najzaslužnejših za iznajdbo žepnega računalnika.
V	želji po uresničitvi svojih sanj je odplul v Združene države Amerike, kjer si je ustvaril družinsko življenje in kjer je nadaljeval svojo službeno pot. Po sklopu naključij ga je na Northwestern University v zvezni državi Virginiji po vpisu na informacijsko tablo, kjer so podjetja izbirala nove kadre, takrat poklical Bill Hewlett iz znane korporacije za informacijsko tehnologijo Hewlett-Packard (HP) in tako je začel 20-letno kariero v znameniti Silicijevi dolini.
Prvi žepni računalniki so bili zmožni izračunati samo štiri najosnovnejše matematične operacije, v začetku sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je tudi pri nas že dobilo zmogljivejše znanstvene računalnike, tiste z eksponentnimi in trigonometričnimi funkcijami. Med najzaslužnejše za tovrstno iznajdbo prištevajo slovenskega inovatorja Franceta Rodeta. Začelo se je tako, da sta ga Hewlett in Packard vključila v skupino inženirjev za razvoj računalniških naprav čim manjših dimenzij. Bill Hewlett jim je pokazal na okoren, skoraj 20 kilogramov težak namizni kalkulator in dejal, da ga želi videti v takšni velikosti, da ga bo lahko spravil v žep svoje srajce. Skupina inženirjev je najprej izmerila dimenzije šefovega žepa, naredili so maketo, potem pa je bilo potrebno v ohišje spraviti vso elektroniko. Idejo za izdelavo tipkovnice so dobili čisto po naključju. Ko je eden od prijateljev v roki pritiskal na pločevinko piva, se je ta pod
prsti stisnila in se spet vrnila v svoj prvotni položaj. Tako je nastal prvi žepni kalkulator HP-35. Največje zasluge za izdelavo prvega integriranega vezja in zasnovo mikroprocesorja pripisujejo ravno našemu domačinu Francetu Rodetu.
Iznašel je celo vrsto patentov, registriranih ima 25 patentov s področja računalništva, satelitske navigacije in radiofrekvenčne identifikacije, med njegovimi patenti je tudi kartica za registracijo delovnega časa, soustvarjal je prvi notesnik in sodeloval pri razvoju prvega integriranega vezja za GPS. Ukvarjal se je tudi z izdelavo elektronske ključavnice in nekaterih varnostnih naprav. Po 20 letih dela v korporaciji Hewlett-Packard je svojo izumiteljsko žilico širil s svojim podjetjem. Povedal je zgodbo, kako je v stričevi delavnici izdelal svoj »rehenšiber« - logaritemsko računalo, ki ga je potreboval za svoje potre-
be, 20 let kasneje pa je naredil elektronsko računalo. Pravi, da če bi bil mlajši, bi se poglobil v raziskovanje in izdelovanje 3D tiskalnikov. Dodaja še, da trenutno še ni na voljo pravih materialov, a verjame, da bo kmalu možno uporabljati 3D tiskalnike, in verjame, da so take stvari že danes mogoče. Mladim slovenskim raziskovalcem svetuje, naj se podajo po nova znanja v tujino in naj se za razliko od njega vrnejo ustvarjat nazaj v svojo domovino, on si je v tujini ustvaril družino in tako so se stvari odvijale drugače od prvotnih načrtov. Kljub temu se rad vrača nazaj v svoj rodni kraj, kjer ima dva brata in sestro. Kadar pride v Slovenijo na obisk, ga dostikrat povabijo na različne fakultete, kjer predava o svojem soustvarjanju Silicijeve doline. Pogovor z gospodom Francetom Rodetom si lahko preberete na strani 14.
Občina Domžale, Urad župana
Domžale Kot je uvodoma dejal župan Toni Dragar, je občina Domžale v lanskem letu izvedla obsežno zaščitno-reševalno vajo «Domžale 2012», na kateri je prvič sodelovala tudi Slovenska vojska. »Ocenili smo, da je bilo sodelovanje nadvse uspešno, vzpostavili smo stike s predstavniki Slovenske vojske, poleg tega pa omogočili vojski, da svoje znanje in tehnično opremo predstavi občankam in občanom. Njihov odziv je bil zelo dober. Vsi se namreč dobro zavedamo, da bomo morali v primeru večjih naravnih nesreč za pomoč prositi tudi Slovensko vojsko.« Peter Starc, poveljnik 10. MOTB, je predstavil delovanje Slovenske vojske in pri
tem poudaril, da Slovenska vojska veliko skrb namenja tudi sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Na ta način se namreč lahko predstavijo širši javnosti ter jih seznanijo z nalogami, ki jih pripadniki vojske izvajajo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi Marko Žagar, poveljnik CZ občine Domžale, in Peter Gubanc, namestnik poveljnika CZ, sta mnenja, da je sodelovanje s Slovensko vojsko pomembno, saj lahko s svojo opremo in številčnostjo pomembno prispeva pri odpravi posledic naravnih nesreč.
Občina Domžale, Urad župana
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
i. MAREC - SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE
MARKO ŽAGAR, POVELJNIK ŠTABA CiViLNE ZAŠČITE OBČiNE DOMŽALE
V letu 2008 je Marko Žagar od dotedanjega dolgoletnega poveljnika Franca Anžina prevzel funkcijo poveljnika štaba Civilne zaščite v naši občini. Ker je pred nami 1. marec - svetovni dan civilne zaščite, smo se odločili, da to področje in poveljnika štaba Marka Žagarja podrobno predstavimo.
<
Ö l-o b
Vera Vojska
Najbrž je bralcem in bralkam Slamnika področje civilne zaščite v naši občini dobro poznano in bi marsikdo, morda kar malo po domače, znal povedati, da je civilna zaščita varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Res je, ob tem pa velikokrat bolj uradno slišimo, da je to sistem za zaščito, reševanje in pomoč pri varovanju in reševanju ljudi, živali in premoženja -največkrat ob naravnih nesrečah. K sreči se s civilno zaščito v večjem obsegu srečujemo največkrat le ob vajah, v katerih preverjamo organiziranost tega področja, ob posameznih naravnih nesrečah pa le, ko do teh pride, in prav na tem področju je civilna zaščita najpomembnejša. V njenem okviru govorimo o organih vodenja, enotah in službi za zaščito, reševanje in pomoč, o zaščitni in reševalni opremi ter objektih in napravah za zaščito, reševanje
Menim, da je najpomembnejša pripadnost posamezni organizaciji in društvu ali enoti. Ugotavljamo namreč, da če pripadniki z veseljem delajo, če je med njimi tovarištvo in prijateljstvo, še posebej pa pripravljenost na prostovoljno delo in pomoč - vsakomur in ob vsaki priložnosti, ko se za to pokažejo potrebe, so dobri rezultati tukaj.
ter pomoč. Organizirana je na regionalni in državni ravni, še posebej pa v lokalnih skupnostih in prav v občini Domžale se lahko pohvalimo, da smo pri organizaciji korak pred drugimi.
En sam ne naredi veliko, skupaj lahko naredimo vse, je bila vodilna misel najinega pogovora pred petimi leti, ko ste prevzemali to pomembno funkcijo. Se je uresničila v praksi? Seveda se je uresničilo, tako pri načrtovanju aktivnosti kot pri izvedbi različnih vaj v okviru civilne zaščite. Smo odlična ekipa!
Morda nekaj besed o dosedanji življenjski in delovni poti?
Rojen sem v letu 1975, mladost sem preživel na Rodici, sem univerzitetni diplomirani organizator dela, zaposlen v firmi Varnost Ljubljana kot direktor. Na delovnem mestu sem si pridobil vrsto izkušenj s področja fizičnega in tehničnega varovanja, tudi s stiki s policijo in vojsko - po službeni dolžnosti. To mi je prineslo
določene izkušnje, ki jih s pridom uporabljam. Stanujem v Dobovljah.
Kako ste pravzaprav prišli na področje civilne zaščite?
Začel sem kot član tabornikov, kjer sem prehodil pot od medvedov do vodnika in načelnika taborniškega rodu Skalnih taborov. Precej izkušenj s tega področja sem dobil pri civilnem služenju vojske v eni od osnovnih šol, po katerem sem bil razporejen v enote civilne zaščite, kjer sem aktiven dobrih 15 let. Že pred imenovanjem za poveljnika štaba Civilne zaščite Domžale, sem bil aktiven član vodstva CZ in sem si pridobil veliko izkušenj s tega področja. Predlog za imenovanje poveljnika, ki ga je pred petimi leti oblikoval Toni Dragar, župan občine Domžale, sem sprejel po premisleku, predvsem pa zaradi dobrih izkušenj, ki sem jih pridobil v dotedanjem delu CZ. Moram še enkrat poudariti, da je bilo to na zelo dobrih temeljih, ki jih je vrsto let gradil nekdanji poveljnik štaba CZ Franc Anžin, vseskozi pa po strokovni
plati to področje spremlja in tudi usmerja načelnik Peter Gubanc, sicer načelnik Oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale, hkrati pa tudi namestnik poveljnika štaba CZ.
Kaj je posebej pomembno za organiziranost CZ?
Marsikdo bi rekel oprema pa organiziranost, sam pa menim, da je najpomembnejša pripadnost posamezni organizaciji in društvu ali enoti. Ugotavljamo namreč, da če pripadniki z veseljem delajo, če je med njimi tovarištvo in prijateljstvo, še posebej pa pripravljenost na prostovoljno delo in pomoč - vsakomur in ob vsaki priložnosti, ko se za to pokažejo potrebe, potem so dobri rezultati tukaj. Omenil pa bi še odgovornost na vseh področjih, ki jo danes, lahko bi rekel, primanjkuje. Seveda je pomembna tudi strokovnost, še posebej, ker se to področje zelo hitro spreminja in posodablja. Ob tem pa bi posebej izpostavil tudi vlogo Centra požarne varnosti Domžale ter
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
svoje pričakovanje, da bomo tudi v primeru sprememb znali najti poti do enako uspešne organiziranosti na tem področju v občini in državi. Posebno pa moram pri tem poudariti pomen gasilske organizacije, brez katere sistem zaščite in reševanja ne more obstajati.
Katere nevarnosti posebej upoštevate pri načrtovanju razvojne strategije in aktivnosti civilne zaščite?
Kar nekaj jih je, za katere je dobro vedeti, da nas lahko »udarijo«. Tako smo na eni od pomembnih potresnih prelomnic, že večkrat se je pokazalo, da nam nevarnost preti zaradi nekaterih pomanjkljivosti pri urejanju voda, v naši bližini je avtocesta, letališče, imamo napeljave plina, tudi kemično industrijo je treba omeniti. Vse to resnično zahteva vsestransko usposobljenost vseh enot naše civilne zaščite.
Ste zadovoljni z opremljenostjo posameznih ekip?
Pravzaprav, če pogledamo posamezne reševalne enote, ugotavljamo, da so zelo uspešne, dobro opremljene in strokovno podkovane, vse to lahko rečemo tudi za medsebojno sodelovanje. Res pa je, da Občina Domžale to področje skrbno spremlja in se zaveda pomembnosti sodobne opreme. Če ne bi bilo razumevanja tako s strani nekdanje županje Cvete Zalokar - Oražem kot tudi sedanjega župana Tonija Dragar-ja, bi najbrž imeli kakšne probleme, kot jih imajo drugod. Tako pa sta se oba zavedala, da je dobro organiziran sistem civilne zaščite pogoj za varno in tudi prijetno življenje v posamezni lokalni skupnosti. Področje civilne zaščite sta skrbno spremljala, se zavedala pomembnosti njene dobre organiziranosti - tako za preventivno dejavnost kot posebej za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, ter se trudila, da je občina Domžale na tem področju danes ena najuspešnejših lokalnih skupnosti, ki svojim občanom in občankam zagotavlja varno življenje.
Ena izmed večjih nevarnosti na področju naravnih nesreč je v naši občini poplavna ogroženost. Je občina naredila dovolj za zaščito pred poplavami, kar je bila lani sicer v manjši meri, nekaj let prej pa kar grozeča nevarnost za našo občino? Moje mnenje je, da je v okviru pristojnosti Občina Domžale na tem področju naredila celo več, kot je njena dolžnost. Državni organi, predvsem pa pristojno ministrstvo s svojimi službami pa bistveno premalo. Po poplavah pred leti je bil v občini sprejet konkreten načrt za izdelavo protipoplav-nih ukrepov, v okviru katerega so bile postavljene tudi zahteve, ki bi jih mora-
la urediti država. Pa jih ni, čeprav bi se jih dalo, saj ni bilo vprašanje samo pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga velikokrat izpostavljajo kot enega največjih problemov za neureditev teh problemov. Včasih bi bila potrebna le dobra volja. Žal mi je, ker na tem področju z različnimi posegi v naravo pravzaprav sami sebi delamo probleme. Narave ne smemo omejevati, temveč ji moramo dati prostor tudi za razlitje voda. Še vedno pričakujemo dokončno ureditev voda v zvezi z avtocesto in tudi podrobno določitev pristojnosti v zvezi z vodnim režimom Gradiškega jezera.
Leto 2012 bo v zgodovini ostalo kot leto, v katerem je potekala zelo uspešna akcija. Se strinjate z oceno, da je bila vaja uspešna?
Močan potres intenzitete VIII-IX stopnje po EMS je povzročil številne posledice: poškodbe mnogih zgradb; okvare in poškodbe na električnih, plinskih in ostalih instalacijah; poškodbe na javnem hidrantnem omrežju; motnje v oskrbi z električno energijo in v telefonskem omrežju; poškodbe na prometni infrastrukturi; prometne nesreče; požare v industriji in večstanovanjskih objektih ... To je bila zgolj predpostavka, na podlagi katere se je izvedla zaščitno-reševalna vaja »Domžale 2012«, ena največjih občinskih zaščitno-reševalnih vaj doslej, ki bi jo po vseh ocenah lahko razglasili celo za »državno« vajo. Njen namen je bil preveriti odzivnost, pripravljenost in usposobljenost enot, ki sodelujejo v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu, preverjaje sistema obveščanja in aktiviranja pripadnikov zaščitno-reševalnih enot, stanja organiziranosti, opremljenosti ter njihovo usklajenost pri reševanju s Slovensko vojsko.
Z reševalno vajo smo bili zadovoljno vsi, tako tisti, ki smo pri njej sodelovali, posebej pomembna pa je strokovna ocena, ki je bila zelo pozitivna. Vedeti pa je treba, da vaja ne traja le dan ali celo nekaj ur, temveč se nanjo pripravljamo dalj časa. Posebej bi ob vaji omenil veliko vlogo Matjaža Merkužiča, sicer poveljnika Gasilske zveze Domžale, ki je bil vodja akcije, predvsem pa me veseli, da so ljudje akcijo sprejeli z odobravanjem, pravzaprav v njej sodelovali ter si tudi pridobili nekatere praktične izkušnje, najpomembneje pa je tudi to, da ljudje hočejo in želijo pomagati. Zato še enkrat vsa pohvale za izvedbo kompletnemu vodstvu in vsem prostovoljcem. Ne nazadnje, o uspešnosti veliko pove tudi ocena, ki jo je ob vaji podal Toni Dragar, župan naše občine: »Naše sestave skupaj z vojsko lahko rešijo marsikaj. Praktično lahko rečemo, da smo v Domžalah varni in zadovoljni - pa ne samo na vajah.«
Kaj pričakujemo od sodelovanja s Slovensko vojsko?
Pobuda je prišla z njihove strani, pred tem pa smo si ogledali, kako poteka njihova akcija, nato pa smo se dogovorili za skupen scenarij ob predpostavki, da se je zgodil rušilni potres VIII. stopnje. Slovenska vojska nam je v vaji pomagala s helikoptersko enoto, nastavitvenim centrom, bolničarji in pontonskim mostom, ki so ga postavili v Jaršah, mi pa smo aktivirali vse naše službe, celotno sestavo civilne zaščite s štabom ter vsemi prostovoljnimi enotami, ki so naš sestavni del. Po vaji smo se tudi posebej srečali, skupaj ocenili sodelovanje ter se dogovorili za nadaljnje skupno delo. Ob tem naj povem, da smo v naši državi prva lokalna skupnost, ki se je odločila za tovrstno sodelovanje, ki že kaže prve rezultate in pomeni še večjo varnost naših občanov in občank. Ti so ob sodelovanju Slovenske vojske lahko spoznali njeno znanje in tehnično opremo. Ob tem pa se namreč dobro zavedamo, da bomo morali v primeru večjih naravnih nesreč za pomoč prositi tudi Slovensko vojsko.
Morda še o sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine Tolmin?
Tudi to dolgoletno sodelovanje obema stranema prinaša veliko, še posebej, ker so nekatera področja specifična. Mi se ne zapiramo vase, svoje znanje in izkušnje radi posredujemo in izmenjujemo. Tako je sodelovanje z občino Tolmin zanimivo zaradi njihovih izkušenj pri nesrečah alpinistov, padalcev, nesreč povezanih z deročo Sočo, medtem ko jim mi lahko pomagamo z znanji z drugih področij.
Lahko še kaj naredimo za to področje?
Lahko. Kot že rečeno, so najpomembnejši ljudje, ki s prevzemanjem odgovornosti in njenim izpolnjevanjem lahko naredijo največ. Lahko rečem, da smo prav na tem področju na dobri poti in bi se tudi druga področja lahko zgledovala po nas. Pri tem pa bi rad poudaril, da imamo ljudje, pa ne le na področju civilne zaščite, v »možganih« še dovolj prostora za napredek, za nova znanja in spretnosti, s katerimi dopolnjujemo svojo usposobljenost in pripravljenost za sodelovanje pa tudi pripravljenost za prostovoljno delo in pomoč, kjer je ta potrebna. Zato bo v prihodnje moje vodilo še več zagotavljanja medsebojnega sodelovanja, tovarištva in pomoči na vseh področjih.
Smo ljudje seznanjeni z nevarnostmi in se znamo pred njimi zaščititi?
Na kratko bi rekel: premalo. Velikokrat se dogaja, da smo kljub objavam o možnostih nesreč premalo pozorni, premalo pripravljeni, da se sami zaščitimo in si pomagamo. Pa ne da bi strašil, le rad bi, da bi bili bolje pripravljeni, da ne bi le čakali na pomoč, temveč v okviru možnosti sami ukrepali. Vsemu temu je namenjena preventivna dejavnost naših enot, opozarjanje na nevarnosti, predvsem s ciljem, da pravočasno preventivno ukrepamo in tudi na tak način zagotovimo večjo varnost.
Smo ljudje v občini varni v primeru naravnih in drugih nesreč?
Smo. 500 strokovno usposobljenih gasilcev, pripadnikov reševalnih enot v društvih ter delavcev v reševalnih službah in številnih drugih, ki sodelujejo v sistemu zaščite, zagotavlja varnost, še posebej, ker so vsi ti pripravljeni odgovorno sodelovati pri zagotavljanju potrebne pomoči in ukrepov. Prav odgovornost slehernega posameznika v sistemu civilne zaščite je tista, ki zagotavlja pravočasno in primerno ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Se katerega od dogodkov v teh letih še posebej radi spomnite?
Če pogledam malce na smešno stran, mi je v spominu ostala vaja, na kateri smo bili taborniki zadolženi za okrepčilo udeležencev vaje. Ker smo se hoteli posebej potruditi za vse udeležence reševalno zaščitne vaje, smo sodelujočim pripravili puranove zrezke z gobami in pire krompir ter bili kar malce razočarani, ker so posebej pripadniki gasilcev pričakovali tradicionalne klobase. Spomin je še živ in se ob kakšni vaji posebej spomnimo nanj.
Ostane še kaj prostega časa?
Ostane, če si ga človek zna razporediti. Poleg službe in civilne zaščite posebno skrb namenjam družini, prosti čas pa športnim dejavnostim. □
www.citroen.si
CITROEN C-ELYSEE že za 9.490 EUR
v primeru Citroen Financiranja
Dve leti pogodbene garancije, Citroen Financiranje. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Citroen Financiranje za vozilo Citroen C Elysee (Seduction VTi 72 BVM) - stranka ob sklenitvi Citroen Financiranja brezplačno prejme podaljšano garancijo (za dobo treh let oziroma 40.000 km) in navigacijo, mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 9.490 EUR, DDV je obračunan v obrokih, mesečni obrok je 101 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, EOM na dan 20.12.201 2 znaša 7,5% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,2%, financirana vrednost 6.643 EUR, skupni znesek za plačilo 11.104 EUR, pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Citroen Financiranje omogoča do 50% popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroen. Ugodna ponudba velja do 28. februarja 2013 za vozila iz zaloge za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroenovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Slike so simbolične. Več na www.citroen.si.
Slika je simbolna. Emisija CO2: od 112 do 168 g/km.
Poraba goriva: kombinirana vožnja 4,3 do 7,3 1/100 km. Ponudba velja za vozila iz zaloge do konca marca 2013.
AVTO DETR, d.o.o. Mengeš, SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET
V centru Domžal na Slamnikarski cesti oddajamo poslovne prostore od 30 m2 do 110 m2.
Pokličite 041-355-606 ali 041-232-113.
FITNES, BOWLING, BILJARD.
Fit fit, Slamnikarska cesta 1, 1230 Domžale
B DENT, d.o.o. Zdravo in uspešno 2013
KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVICA
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
•	Straumann implantati
•	brezkovinska keramika rt
TELEFONI:	^
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
dent d.o.o.
WWW: b-dent.com
EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
ROT/11
FELLINI I
a.	glasba Nina Rote z abonmajskim orkestrom
b.	film Vaja orkestra Federica Fellinija
TEMA MESECA
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
V letošnjem letu v domžalskem izobraževalnem centru, v Srednji šoli Domžale, praznujejo prvo desetletnico delovanja gimnazije. Gimnazija, katere začetki segajo v leto 2003, je v tem času postala pomemben izobraževalni program v naši občini.
Mateja A. Kegel Foto: Peter Koprivnikar
V letošnjem letu v domžalskem izobraževalnem centru, v Srednji šoli Domžale, praznujejo prvo desetletnico delovanja. Gimnazija, katere začetki segajo v leto 2003, je v tem času postala pomemben izobraževalni program v naši občini. Da je bila pred desetimi leti odločitev, da se vzpostavi gimnazijski program, prava, pa pričajo tudi rezultati; domžalski gimnazijci so pri svojem uspehu ob zaključku šolanja nad slovenskim povprečjem.
V	letošnjem šolskem letu je v izobraževalni program Srednje šole Domžale vključenih 636 dijakov ter dijakinj, in kot pravi direktor in ravnatelj šole mag. Primož Škofic, se število dijakov in dijakinj v vseh programih - tako v poklicni šoli, strokovni šoli in gimnaziji - povečuje. Takega trenda se nadejajo tudi v prihodnje. Po koncu osnovne šole lahko bodoči dijaki ostanejo v Domžalah na izobraževanju v različnih srednješolskih programih. »V gimnaziji delamo po programu splošne gimnazije. Pred tremi leti smo na šoli pridobili še program tehnik računalništva, ki je štiriletni strokovni program. Prav tako pa že ves čas izobražujemo v poklicnih programih za naslednje poklice: trgovec, avtoserviser in inštalater strojnih inštalacij. Seveda pa dijaki in dijakinje, ki zaključijo šolanje za slednja dva programa, nadaljujejo šolanje v programu 3+2 do strojnega tehnika in tisti, ki zaključijo triletni program za poklic trgovca, lahko šolanje nadaljujejo do poklica ekonomski tehnik,« pravi Primož Škofic.
Nadpovprečni učni uspehi dijakov Srednje šole Domžale
Kot omenjeno, se v Domžalah lahko pohvalijo z dobrimi rezultati na področju uspeha dijakov in dijakinj. V programu gimnazije je v desetih letih maturo opravljalo 364 dijakov; od tega je maturo uspešno opravilo kar 94 odstotkov vseh dijakov. Rezultat je nad državnim povprečjem in kot pravi ravnatelj, so tega rezultata maturantov zelo veseli. Še več, v tem obdobju se lahko pohvalijo tudi s tremi zlatimi maturanti. »Vsi zaposleni se pravzaprav že od same ustanovitve gimnazije v Domžalah trudimo, da bi dijakom zagotovili čim bolj kakovostno izvedbo programa. Vključili smo se v številne projekte, ki so potekali in še potekajo na mednarodni in državni ravni.«
V	šoli se lahko pohvalijo tudi z dvema projektoma s področja učenja tujih jezikov - obogateno učenje tujih jezikov, v okviru katerega so zaposleni tuji učitelji, ki sodelujejo pri jezikovnem pouku s slovenskimi učitelji. »Omeniti moramo tudi timsko poučevanje, ki ga uvajamo in pri katerem sta v razredu po dva učitelja, ki vsak s svojega gledišča osvetlita snov,« poudarja ravnatelj. »Prav tako pa smo sodobno opremili šolo, učilnice, kjer izvajamo pouk, pa ne le gimnazijskega, pač pa tudi ostale programe. Vse to zagotovo prispeva k učnemu uspehu naših dijakov. Seveda pa ne smemo izpustiti niti učiteljev. Oprema in prostor, v katerem se učni proces dogaja, je eno, drugo pa so seveda svojemu delu predani in dobro usposobljeni učitelji, ki poučujejo pri nas.«
Z uspehom dijakov ob zaključku izobra-
66 Mislim, da se je v teh desetih letih gimnazija prijela, da je dobila neko mesto v lokalnem okolju, da so nas domačini in tudi v okolici spoznali. Naša konkurenčna prednost je prav gotovo bližina. Zelo pomembno je, da domžalski in okoliški osnovnošolci lahko izberejo gimnazijski program, ki jim je blizu, in šolo, ki jim je blizu, saj na ta način lahko prihranijo kar precej časa pri vožnji pa tudi nekaj denarja. Menim, da je gimnazija v Domžale prinesla novo kvaliteto, tako v šolo kot tudi sam kraj. Pomagala je tudi poklicni in strokovni šoli, da se je postavila na noge, dvignili smo nivo opreme in prostorov.
ževanja pa se lahko pohvalijo tudi na poklicnem izobraževanju. Čeprav prvo generacijo dijakov, ki obiskujejo program tehnik računalništva, poklicna matura čaka šele prihodnje leto, pa pri strojnih in ekonomskih tehnikih dijaki opravljajo poklicno maturo že dlje časa. »Tudi tam smo imeli v preteklih letih zlate maturante na poklicni maturi v obeh programih, uspeh pa je ravno tako primerljiv s slovenskim povprečjem. Kar pa se tiče uspeha na zaključnem izpitu, to pomeni uspeh v triletnem poklicnem izobraževanju, tam pa dosegamo ioo-odstotni uspeh. Uspešni so vsi dijaki,« zavidljive rezultate predstavi direktor in ravnatelja SŠ Domžale. Za te uspehe je zagotovo zelo pomembno tudi dejstvo, da šola dijakom pomaga do praktičnih izkušenj. »Dijaki, ki se izobražujejo v triletnih programih, opravljajo del prakse v šolskih delavnicah, ki so del šole, in tako pridejo do praktičnih spretnosti. V drugem in tretjem letniku pa odidejo tudi na praktično usposabljanje k delodajalcem, podjetnikom, kar seveda organizira in zagotovi šola.«
V	času osipa so v Domžalah oddelki polni
Že dlje časa je slišati o osipu dijakov na poklicnem izobraževanju. Ker večji del programa Srednje šole Domžale sloni prav na tem, je zagotovo vedno znova izziv, kako napolniti programe. A ravnatelj nas je presenetil z informacijo, da so se v zadnjem letu številke presenetljivo popravile v prid polnih razredov. »Mi smo se, tako kot večina šol po Sloveniji, v preteklih letih srečevali z osipom v vseh poklicnih programih. So se pa zadnje leto številke zelo popravile, kar nas iskreno veseli. Polni so vsi prvi letniki triletnih programov: avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij in trgovec. Po nekaj letih imamo popolnoma zapolnjene oddelke prvega letnika.«
V	Domžalah se s to težavo v letošnjem šolskem letu sicer ne srečujejo, so se pa v preteklosti, zato smo prvega moža SŠ Domžale povprašali o razlogih za takšne osipe oz. za nezanimanje šolarjev za vstop v poklicno izobraževanje in tudi, kaj bi lahko storili na tem področju, da do le-teh ne bi prihajalo. »Resorno mi-
nistrstvo že nekaj let vlaga v promocijo strokovnega in poklicnega izobraževanja in če sklepam po njihovih nastopih, naj bi to promocijo še intenzivirali. To je ena zgodba, druga plat te medalje pa je, da bi se po mojem mnenju mladi odločali za takšne poklice, če bi bili ti poklici cenjeni. Službe s poklicem avtoserviserja in še posebej s poklicem inštalaterja strojnih inštalacij ni težko dobiti. Teh kadrov že kar nekaj let primanjkuje na trgu. Ampak zakaj se mladi ne odločijo? Ker s plačo, ki jo dobijo, če opravljajo ta poklic, težko preživijo,« opozarja Škofic. Kot pravi, se bo več mladih odločalo za izučitev in opravljanje nekega poklica takrat, ko bodo ti poklici tako ovrednoteni, da bodo lahko normalno živeli in preživljali tudi svoje družine. »Dokler pa ti poklici ne bodo zagotavljali materialne varnosti, pa je vprašanje, koliko lahko ves denar in vsi napori pripomorejo k povečanju zanimanja za te programe.«
Največ dijakov je iz Domžal in bližnje okolice
Glede na to, da so Domžale zelo blizu glavnega mesta Slovenije, kjer je največ izobraževalnih ustanov v državi, pa je zagotovo na mestu vprašanje, kakšna je geografska struktura dijakov in dijakinj, ki se izobražujejo v naši občini. Kot je potrdil tudi ravnatelj, je večina dijakov v resnici iz Domžal in bližnje okolice, predvsem iz občin, ki so bile nekoč združene z našo. »Imamo približno 10 osnovnih šol, iz katerih prihaja večina naših dijakov: štiri osnovne šole v Domžalah, potem pa še osnovne šole iz Trzina, Mengša, Preserij, Lukovice, Moravč, Doba in celo Črnuč. S programom tehnik računalništva pa smo malo posegli tudi na območje Kamnika in Tuhinjske doline, saj program v osre-dnjeslovenski regiji izvajata samo dve šoli - naša in ljubljanska Vegova. Sicer pa je glavnina dijakov iz Domžal in okolice. Nimamo tipično mestne populacije, pač pa naši dijaki prihajajo bolj iz zaledja.« Velikokrat je slišati, da bi bilo dijakov iz drugih regij lahko še več, če bi bil v Domžalah dijaški dom, ki bi jim omogočal prebivanje. A kot je realen ravnatelj: »Mislim, da ne. Ker so povezave danes tako
pogoste in hitre, da to ne predstavlja kakšnega večjega problema. V Domžalah iz tega naslova, da bi šolo približali dijakom, ne potrebujemo dijaškega doma.«
V samem vrhu Šolske košarkarske lige
Srednja šola Domžale pa dijakom in dijakinjam ne ponuja le formalnega izobraževanja, pač pa tudi številne izvenšolske dejavnosti. »Imamo cel kup krožkov, interesnih dejavnosti in izbirnih vsebin, ki jih ponujamo dijakom. Izpostavil bi gledališki krožek, ki se je javnosti lepo predstavil v šolskem letu 2008/2009 ob 6o-letnici celotne šole, ko smo pripravili tudi dve predstavi. Potem je tukaj krožek ruščine, kjer se dijaki učijo ruskega jezika. Lani smo v sodelovanju s knjižnico Domžale organizirali recital ruske poezije. Omeniti je treba tudi astronomski krožek, priprave na razna tekmovanja iz znanja pa tudi športna tekmovanja. Izpostavil bi ŠKL (Šolsko košarkarsko ligo), v kateri sodelujemo in se redno uvrščamo na zelo visoka mesta,« pravi Škofic. Pri uspehih ŠKL-jevih košarkarjev iz SŠ Domžale ne moremo spregledati dejstva, da so pred dvema letoma odigrali v finalu proti gimnaziji Bežigrad in na koncu osvojili odlično drugo mesto, medtem ko so lansko leto dosegli 3. mesto v državi. Tudi v letošnjem šolskem letu se nadejajo čim boljših rezultatov. In kaj je razlog za tako dobre uspehe na področju športa? »Pozna se seveda, da šolo obiskuje veliko športnikov, ki trenirajo tudi v članskih vrstah Košarkarskega kluba Helios.« Sicer pa Srednja šola Domžale zelo učinkovito sodeluje s športnimi društvi in organizacijami v naši občini. V to se aktivno usmerjajo zadnjih pet let, ko so intenzivno in sistematično začeli sodelovati s športnimi klubi. »Za to je zaslužen predvsem naš pomočnik ravnatelja gospod Marjan Ravnikar, ki je navezal vse stike z domžalskimi športnimi klubi. Nismo športna gimnazija ali športna šola, nimamo športnih oddelkov, vendar se želimo maksimalno prilagoditi dijakom športnikom. Preko statusa športnika ali pa pedagoških pogodb jim tako omogočamo tudi dopoldanske treninge, torej med po-
ukom za tiste, ki so člani raznih državnih selekcij,« pravi ravnatelj in dodaja, da se da vse dogovoriti med klubom, trenerjem, šolo, starši in dijakom. A po drugi strani poudarja, da to ni šola samo za športnike, pač pa želijo biti šola za vsakogar.
V desetih letih gimnazija zavzela svoje mesto
Seveda ob koncu ne moremo mimo jubileja - 10-letnice domžalske gimnazije. Sicer posebnih aktivnosti ob tem ne predvidevajo, saj gre za obletnico uvedbe novega programa Srednje šole Domžale, ki sicer praznuje že 65 let, a kljub temu smo ravnatelja ob koncu povprašali, kaj pravzaprav to pomeni za naše mesto. »Mislim, da se je v teh desetih letih gimnazija prijela, da je dobila neko mesto v lokalnem okolju, da so nas domačini in tudi v okolici spoznali. Naša konkurenčna prednost je prav gotovo bližina. Zelo pomembno je, da domžalski in okoliški osnovnošolci lahko izberejo gimnazijski program, ki jim je blizu, in šolo, ki jim je blizu, saj na ta način lahko prihranijo kar precej časa pri vožnji pa tudi nekaj denarja. Menim, da je gimnazija v Domžale prinesla novo kvaliteto, tako v šolo kot tudi sam kraj. Pomagala je tudi poklicni in strokovni šoli, da se je postavila na noge, dvignili smo nivo opreme in prostorov.« Kot je zaključil ravnatelj, pa se je s prihodom novih, mlajših učiteljev marsikaj spremenilo tudi v zbornici. Srednja šola Domžale torej daje svojevrsten pečat našemu mestu, predvsem pa možnost dijakom in dijakinjam, da po koncu osnovnošolskega izobraževanje ostanejo blizu doma ter se izobražujejo ne le v enem samem programu, ampak imajo možnosti izbire različnih programov. Vsekakor verjamemo, da bo naša srednja šola tudi v prihodnje dajala poseben pridih ter predvsem dvigovala izobraževalni nivo in priložnosti za mlade v naši občini. Vsem tistim osnovnošolcem in osnov-nošolkam, ki so v mesecu februarju že obiskali informativne dneve in so pred njimi odločitve o nadaljnjem izobraževanju, pa želimo pametne odločitve, ki jih bodo lahko s pridom unovčili v nadaljnjem življenju. □

GLASMLADIH
slamospev
Študentsko Vseslovensko
Spremembe pri davčni olajšavi v letu 2013
Državni zbor je 29. novembra 2012 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki med drugim spreminja višino študentske oziroma dijaške olajšave za leto 2013.
Pozor! Dohodnina, ki jo bomo dobili letos spomladi, je v celoti obravnavana po normah za leto 2012, vseeno pa opozarjamo, da so študenti in dijaki, ki so državljani Republike Slovenije, pozorni na višino davčnih olajšav, ki bodo veljale v letu 2013. Olajšave za leto 2013 torej znašajo: • Splošna olajšava - do nje ste v znesku 3.302,70 € upravičeni tisti študenti in dijaki, za katere starši NE uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Splošno olajšavo torej izgubiš, če te starši v svoji napovedi uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.
•	Dodatna splošna olajšava - do nje
ste v znesku 3.217,12 € upravičeni tisti študenti in dijaki, ki vas starši NE uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana in vaši skupni obdavčljivi prihodki niso višji od 10.866,37 € oziroma v znesku 1.115,94 €, če vaši skupni obdavčljivi prihodki niso višji od 12.570,89 €. Če presežete znesek 12.570,89 € do dodatne splošne olajšave niste upravičeni.
•	Posebna osebna olajšava - do nje ste v znesku 2.477,03 € upravičeni tisti študenti in dijaki, ki se izobražujete in delate na podlagi napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje del dijakom in študentom. Izpolnjena morata biti naslednja dva pogoja: imeti morate status študenta ali dijaka in biti stari do 26 let oziroma starejši od 26 let, če ste se
vpisali na študij pred 26 letom in ste na dodiplomski študij vpisani manj kot 6 let, oziroma manj kot štiri leta na podiplomski študij. Prav tako velja doba 6 let za študente enovitih magistrskih programov. Tisti, ki boste v koledarskem letu 2013 dopolnili 27 let in ste se na dodiplomski študij vpisali pred več kot 6 leti ali več kot 4 leti na podiplomski študij oziroma pred več kot 6 leti na enoviti magistrski program, do posebne osebne olajšave torej niste upravičeni. Za tiste, ki presegate dane časovne omejitve prav tako velja, da se vam po 26 letu, v primeru, da presežete 88,88 € na enotno nakazilo, sproti odvede 25 % akontacija dohodnine, zato vam priporočamo, da ko dopolnite 26 let, na matičnem študentskem servisu preverite, do katerih olajšav ste še upravičeni ter kdaj se vam začne sproti odvajati akontacija dohodnine za zneske višje od 88,88 €. Posebna osebna olajšava se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini znižala iz 100 % zneska splošne olajšave (kar je veljalo še v letu 2012) na 75 % zneska splošne olajšave v letu 2013. Posebna osebna olajšava je priznana v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuješ pogoje zanjo, kar pomeni, da se študentu, ki tekom leta dopolni 26 let, ne odvaja akontacija dohodnine do konca koledarskega leta.
• Poleg vseh olajšav pa ne pozabite tudi na normirane stroške, ki se vam za delo preko študentskega servisa avtomatsko priznajo kot 10-odstotna olajšava.
Foto: www.MoRGuEFILE.coM
Aktualno
Eko delavnice za boljši jutri
V Študentskem klubu Domžale že nekaj časa pripravljamo najrazličnejše eko delavnice, kjer smo si naredili že lepo število okolju prijaznih in nasploh uporabnih zadev. Od etuia za mobitel do mila in penečih kopalnih kroglic, ki smo jih delali nazadnje in kjer so nastale res lepe in dišeče mojstrovine, ki bodo polepšale prijetne urice v domači kopeli. Zabavali smo se tudi z osnovami štrikanja in moram povedati, da imamo še vedno izredno spretne ročice. Mojstrica Eva nam je svoje znanje z nasmehom podala naprej in povedala, da bi morali večkrat uporabiti svoje roke. To namreč pomeni eko. To je način življenja. In to nam prinaša boljši jutri.
V drugi polovici februarja nas tako čaka tudi učenje še ene zanimive veščine - izdelovanje svečnikov. Tisti, ki že veste, kako se stvari streže, boste lahko povečali svojo zbirko del, tisti, ki jim radovednost v življenju ne daje miru, jo boste lahko hitro in verjamem, da uspešno, potešili, vsi skupaj pa boste v vsakem primeru bogatejši za še eno izkušnjo in s prikupnim darilom v torbi.
Še veliko več o vsem, kar za vas pripravlja Študentski klub Domžale, pa najdete na spletni strani www.studentski-klub.si. Se vidimo,
Ana Strnad Foto: Maša Debevc
Posebej za člane Študentskega kluba Domžale

Brezplačni pravni nasveti
Ignorantia iuris nocet ali nepoznavanje prava škoduje, zato smo se na Študentskem klubu Domžale odločili, da bomo za vas, dragi člani/članice, v Mesečniku, mesečnem glasilu Študentskega klub Domžale, odprli rubriko Brezplačni pravni nasveti, kjer se bo absolvent Pravne fakultete v Ljubljani potrudil, da vam pomaga v vaši pravni zagati. Vprašanja lahko pošljete na e-naslov in-fo@studentski-klub.si, odgovori pa bodo kasneje objavljeni v naslednjem izvodu Mesečnika. Vaša identiteta bo na vašo željo lahko ostala anonimna.
Natečaj za naslovno fotografijo Mesečnik
V Študentskem klubu Domžale želimo naše članice/člane nežno prebuditi iz zimskega spanja in podrezati žilico kreative, zato ponujamo naslovno stran Mesečnika. Najboljša fotografija bo objavljena kot naslovna fotografija aktualne številke brezplačnika članic in članov ŠKD-ja. Tema fotografije bo odražala trenutni in aktualni položaj študentov/ dijakov v Sloveniji, ali bo časovno temat-
ska ali pa preprosto tako dobra, da mora priti na naslovnico.
Članice in člani, vašo fotografijo pošljite s svojimi osebnimi podatki na info@ studentski-klub.si do 10. dne v mesecu, objavljena pa bo v naslednjem mesecu.
Natečaj za izdelavo stripa za Mesečnik
Draga članica ŠKD-ja in cenjeni član ŠKD-ja, pozor! Rad/a rišeš stripe? Želiš svoj strip pokazati tudi drugim? Prijavi se na natečaj in pokaži, kaj znaš! Tema: Položaj študentov/dijakov v Sloveniji
Najboljši strip bo objavljen v Mesečniku! Rok za odajo stripa je 10. dan v mesecu. Strip s svojimi osebnimi podatki pošlji na e-naslov info@studentski-klub.si ali po navadni pošti na ŠKD, Ljubljanska 70, 1230 Domžale.
* če še nisi član/ica, lahko to brez težav postaneš. S svojo fotografijo in potrdilom o vpisu prideš v klubske prostore in dobiš člansko izkaznico, s katero imaš toliko ugodnost, da jih ne moreš prešteti na prste obeh rok. In nog. © In ja, članstvo je brezplačno. ©
Sam' tvoj mojster
3D Sketchup delavnica
Včasih je dobro biti tudi sam svoj mojster.
Medtem ko pridno pošiljate skice, tlorise svojih brlogov in jih s pomočjo naših dveh absolventov arhitekture, Mane in Aljaža, v sklopu projekta Sam' tvoj mojster spreminjate v topla gnezda in lične sobe, pa vam v Študentskem klubu Domžale ponujamo tudi možnost, da se veščine obvladovanja brezplačnega Googlovega računalniškega programa za oblikovanje prostora 3D Sketchup naučite tudi sami in neodvisno od kogarkoli postanete sam svoj mojster in čarovnik svojih idej. Trikrat do štirikrat na leto se na 3D Sketc-hup delavnici dobimo v klubskih prostorih in s strokovnjakom, ki na uporabniku zelo prijazen način razloži dinamiko in delo-
vanje programa za oblikovanje prostora, osvajamo možnosti, ki jih ponuja program. Osnove vsakokrat ponovimo in se spoznavamo z novimi orodji. Naša želja je, da bi po koncu tečaja vsak posameznik lahko narisal elemente, ki jih srečamo v naravi, jih pobarval v naravni barvi in iz končnih 3D izrisov izdeloval 3D stanovanjske hiše, notranje prostore, kot so kuhinja, dnevna soba, spalnica, hodniki, zunanja okolica. Saj veste, računalnik prenese vse, denarnica pa marsikdaj ne. Se vidimo na 3D Sketchup delavnici v klubskih prostorih. Še več informacij dobite na spletni strani www.studentski-klub.si.
Ana Strnad
Kdor išče, naj najde
Zaposlitvena delavnica
Delavnica za mlade o iskanju zaposlitve
Mladi so po končanem študiju nemalokrat vrženi v surovi svet ponudbe in povpraševanja visoko konkurečnega delovnega trga in marsikdaj se v situaciji ne znajdejo. Sploh ne po svoji krivdi. Praktična znanja o iskanju zaposlitve in predstavitev realnega stanja trenutne družbene situacije tako lahko še kako pomagata mlademu človeku pri organizaciji njegovega časa in postavitvi kariernih ciljev. Zato tokrat nikakor ne predstavljamo enega zanimivega prostega delovnega mesta, kot bi to naredili sicer, pač pa vas vabimo v klubske prostore na kar 4-urno delavnico o iskanju zaposlitve, saj se zavedamo, da je le to izjemno kompleksen proces, ki ga ne moremo omejiti le na pisanje življenjepisa in pridobivanje izobrazbe. Posebej se bomo osredotočili na cilje
posameznika in razpoložljivost tovrstnih delovnih mest na trgu, poglobili se bomo v pripravo kariernega profila, s praktično vajo bomo na drugačen način predstavili izkušnje in znanja, na koncu pa se bomo še ustavili pri samem pristopu, neverbalni komunikaciji in razvoju odnosa s potencialnim delodajalcem. Vsi udeleženci delavnice pa bodo imeli po predavanju tudi možnost strokovnega pregleda življenjepisa.
Delavnica za mlade o iskanju zaposlitve se bo v domžalski knjižnici nad Mercator centrom v Domžalah zgodila v soboto, 23. februarja. Toplo vabljeni! In še to, simbolna cena delavnice je nična v primerjavi z neprecenljivo vrednostjo, ki jo delavnica že sama po sebi ima. Vse dodatne informacije te čakajo na spletni strani www.studentski-klub.si! Se vidimo!
Ana Strnad
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
123. občni zbor v novih prostorih
V letu 2012 opravljenih najmanj 3457 ur prostovoljnega dela
V spomin umrlim članom in članicam
Strune milo se glasite, milo pesmica žaluj...
PGD Dob Prostovoljno gasilsko društvo Dob, za katerega so vsi govorniki na 123. občnem zboru konec januarja priznali, da spada med najuspešnejša tovrstna društva ne le v občini Domžale, temveč tudi širše, je letos prvič občni zbor pripravilo v prostorih novega gasilskega doma. Vzdušje na zboru je bilo delovno in hkrati veselo, saj je v poročilu Luka Prušnik predstavil vrsto aktivnosti, ki so bile v letu 2012 opravljene predvsem v cilju reševanja ljudi in imetja: gašenje požarov (med njimi šest večjih); preventivne aktivnosti; strokovno izobraževanje in usposabljanje; sodelovanja med društvi, občinsko gasilsko zvezo ter v okviru KS; organizacija in uspešno sodelovanje na vajah in tekmovanjih; varovanje prireditev; ukrepi ob nevarnosti
poplav; požarne straže; čistilne akcije; redno tedensko društveno usposabljanje skozi vse leto; številne ure pa so bile opravljene pri gradnji in urejanju doma, ki je pridobil svojo zunanjo podobo. Zelo je odmevala slovesnost ob predaji novega vozila. Uspehi 262-članskega društva so bili vidni iz poročil vseh uvodničarjev, posebej je bil dobro sprejet podatek vključevanju mladih v društvo. Tako je bilo v letu 2012 evidentiranega najmanj 3457 ur prostovoljnega dela, še bistveno več pa bi se nabralo vseh ur prostovoljnega dela, saj skoraj ni bilo dneva, ko se ne bi kaj dogajalo. Posebej je bilo poudarjeno odlično sodelovanje s krajani in krajan-kami, pomoč občine, krajevne skupnosti in gasilske zveze, ki bo dobrodošla tudi v
Od leve: Jure Rogelj, novi poveljnik PGD Dob, Pavle Vojska (dosedanji poveljnik) ter Luka Prušnik (stari in novi predsednik)
prihodnje. Izjemno uspešno delo, ki tudi glede na število mladih kaže, da je v Dobu zanimanje za gasilstvo še vedno izjemno veliko ter da znamo vedno stopiti skupaj, ko je to potrebno, so pozdravili tudi vsi gostje, med njimi Rajko Novak, predsednik GZ Domžale, poslanec v Državnem zboru Robert Hrovat pa sosednja gasilska in domača društva, prijatelji iz Borovnice, pohvalo pa sta gasilcem izrazila domači župnik Jure Ferlež ter predsednik KS Jurij Milanovič.
Prisotni, bilo jih je več kot 100, so opravili tudi volitve. Za predsednika je bil tako ponovno izvoljen Luka Pušnik, za namestnika Robert Hrovat, za poveljnika pa Jure Rogelj. Dosedanji predsednik Pavel Vojska ml., ki je bil poveljnik več kot 15 let, je za svoje požrtvovalno in odlično delo, tako v društvu kot občinski gasilski zvezi, prejel iskreno zahvalo in nagrado predsednika društva. Sprejet je bil tudi program za leto 2013.
Ob koncu so podelili priznanja vsem, ki so uspešno opravili strokovne tečaje ter za dolgoletno predano delo. Tako so za 40-le-tno delo priznanja prejeli Tomaž Breznik, Marko Grčar, Bojan Limoni, Edo Šimenc in Darko Tkalec, za 50 let Lado Kušar, plaketo veterana Andrej Videmšek, Lado Kaplja in Franc Zavrl, PGD Dob je prejelo zahvalo za pomoč v poplavah . PGD Dob, v katerem so člani in članice vseh generacij ob pomoči že naštetih vse leto častno, predvsem pa v veliko veselje opravljali vse naloge in dolžnosti, tudi v letu 2013 nadaljuje z uspešnim delom in komaj čaka na dokončno ureditev gasilskega doma, kar bo zanesljivo prispevalo še k bogatejšemu delu vse KS Dob.
Vera Vojska
Po poti slovenskih literarnih velikanov
Slovenski kulturni praznik 8. februar smo obeležili na prav poseben način.
Društvo Lipa Domžale Že zarana smo se odpravili na obisk gorenjskih literarnih velikanov. Najprej smo obiskali Kranj. Z recitacijo Ive Ogorevc Memento mori smo se poklonili spominu na našega pesniškega velikana dr. Franceta Prešerna. Obiskali smo še zadnji dom Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek, pesnika Simona Jenka in spominsko obeležje bazoviškim žrtvam. Jožica Polanec nam je na poti po starem delu Kranja izredno zanimivo predstavila zgodovinske, kulturne in etnološke lepote tega starega mesta. Sledil je ogled po 1300 m dolgi poti po kranjskem podzemlju. Nekdanje zavetišče so spremenili v zanimivo pot spoznavanja bogastva rudnin in nazadnje smo doživeli še »bombni napad«. Pot nas je naprej vodila v Žirovnico mimo rojstne hiše Prešernove mame do domačije Matija Čopa. Naša naslednja postaja je bila v Doslovčah na skromnem domu Frana
Saleškega Finžgarja. V rojstni hiši Janeza Jalna na Rodinah nam je bilo ob zanimivem klepetu z njegovim nečakom nadvse prijetno. Za konec izleta smo prihranili obisk rojstne hiše našega literarnega velikana v Vrbi. Od dr. France Prešerna smo se poslovili pri cerkvici sv. Marka z njegovo pesmijo Vrba.
Našo pot po Poti slovenskih literarnih velikanov smo zaključili s čudovito kulturno prireditvijo, ki so jo pripravile in izvajale Zlatka Levstek, Janka Jerman in Iva Ogorevc. Njihove predstavitve literatov in recitacije njihovih del je popestril naš pevski zbor pod vodstvom Marine Apar-nik, ki ga je s harmoniko spremljala Milka Živulovic. Domov smo se vrnili v večernih urah z dogovorom: Drugo leto gremo v Belo Krajino.
Tekst: Metka Züpanek
Foto: Marjan Levstek
Vabilo ob materinskem dnevu 2013
Leto je naokoli in spet se bliža 25. marec, ko paznujemo materinski dan in se zahvalimo našim mamam in očetom, da so nam podarili življenje in s tem možnost spoznati lepoto življenja in bivanja. Staršem, še posebej mamam, se zahvaljujemo za ves njihov trud in potrpežljivost ter vztrajnost, ki je potrebna, da iz majhnega dojenčka zraste velik otrok. Življenje je veliki dar, za katerega se bi morali vsi zahvaljevati, kajti da nam možnost bivanja in uresničevanja samega sebe. Na nas pa je, kako bomo ta dar udejanili. Rojeni smo v deželi, ki je lepa in darežljiva z darovi zemlje, če jo le hočemo obdelati. Imamo čudovito domovino, sposobne in delovne ljudi, ki so pripravljeni v sobivanju z naravo in s svojim znanjem ustvarjati pogoje za urejeno, mirno in človeka vredno življenje. So pa tudi takšni, ki bi radi lagodno živeli na tuj račun in za vse težave najraje okrivijo druge, ne da bi pomislili in razmišljali, kaj in
kako bi prispevali svoj delež napredku in višjemu standardu ter večji socialni pravičnosti vsem državljankam in državljanom. Slednji s svojim egoizmom in prepiri ovirajo in otežujejo vsa prizadevanja poštenih in iskrenih, da bi prišli iz finančno-gospo-darske in moralne krize, ki ni samo naša in ni samo posledica preteklega zanemaranja vzgoje za vrednote, ampak ima svetovne razsežnosti. Zato je še kako pomembno, da matere in tudi očetje svojim otrokom privzgajajo pozitivne vrednote, jih navajajo na sodelovanje in delavnost, za dobro in pravično, ker le tako bomo dosegali višji standard in zadovoljstvo vseh. Vsak se mora potruditi, da doprinese svoj delež k dobrobiti družine in družbe. Vprašajmo se, ali tako delamo. Zahvalimo se vsem, ki delajo in delujejo v tem duhu in smislu. Zahvalimo se svojim roditeljem za življenje, ki nam omogoča, da živimo srečno, če spoštujemo naravne principe sobivanja.
KD Miran Jarc Skocjan V počastitev kulturnega praznika in v spomin na vse pokojne, ki so sodelovali v okviru Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan vse od leta 1949 do 2012 ter nam vsak po svojih močeh prinašali luč veselja, je bila 9. februarja v škocjanski cerkvi maša, ki jo je daroval g. Jure Ferlež, župnik v Dobu, o pomenu praznika je spregovorila zgodovinarka, novinarka in publicistka dr. Rosvita Pesek, nastopili pa so še baritonist Domen Križaj, sopranistka Marjeta Cerar, citrar Tomaž Plahutnik in povezovalkaTadeja Capuder Flegar.
Pri maši je dobski župnik Jure Ferlež razmišljal o kulturi in krščanstvu, o poslanstvu, ki naj bi ga slišali vsi, v sebi našli odmev in ga posredovali generacijam naprej. Vsak naj bo ustvarjalen, kreativen, v sebi naj najde mir in ustvarjalnost. Poudaril je, naj naprej posredujemo vse, kar imamo, ter tako bogatimo sebe in druge,
posebej je ob pohvali za dosedanje delo zaželel veliko uspeha v letošnji kulturni sezoni vsem članom in članicam Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. O glasbenem programu na kratko: bil je lep in tak, da je zanj župnik Jure Ferlež menil, da bi se bilo lepo navaditi, da bi pri maši pela oba pevca in igral citrar. Vsi trije so nam z izbranimi domačimi skladbami polepšali prijeten večer, v katerem je. dr. Rosvita Pesek govorila o zgodovini naše mlade države, pomenu kulture in kulturnega praznika, ki je posebej v teh dneh priložnost za premislek, pa tudi o aktualnih zadevah, ki od nas zahtevajo, da ob posameznih odločitvah dobro premislimo, kako se bomo obnašali in kako odločali v prihodnje. Svoj nagovor je zaključila s Prešernovimi verzi, katerim premalokrat prisluhnemo.
Vera Vojska
Sopranistka Marjeta Cerar in citrar Tomaž Plahutnik
PGD Domžale - Mesto
Leto se je začelo zelo pestro.
PGD Domžale Mesto Povabljeni smo bili na snemanje oddaje Moja Slovenija in ker smo gasilci vztrajni, smo s skupnimi močmi prišli do zmage. Za vse nas je bila to nova izkušnja, ki je še dolgo ne bomo pozabili. Konec meseca januarja pa smo imeli redni letni občni zbor društva. Ozrli smo se v preteklo leto in preleteli dobre in tudi tiste malo manj dobre stvari. V glavnem smo plan realizirali: obnovljena fasada, pokriti turn, kakšno manjšo stvar pa bomo postorili letos.
Ker je leto 2013 volilno leto, smo na občnem zboru izvolili novega poveljnika
društva, Kovač Marka. V svoje vrste smo sprejeli sedem novih gasilcev in podelili priznanja zaslužnim članom. Najbolj svečan trenutek pa je bila podelitev naziva Častni predsednik društva, ki ga je prejel Miha Lenček za vse njegovo dobro delo v našem gasilskem društvu. Večer je minil v prijetnem klepetu s prijatelji gasilci iz sektorja, pobratenima društvoma PGD Dekani in DVD Koprivnica ter vsemi našimi gosti. Z željo, da bi se večkrat srečali ob klepetu kot pa na intervencijah, smo se prijetno utrujeni razšli.
Sonja Pavlišič
Želimo si čim več takšnih mater, ki so pripravljene žrtvovati tudi del sebe za dobro svojih otrok. Hvala vsem, ki so dobrohotno naklonjeni pozitivnemu, ki delujejo za preprečevanje zlorab, za mir med ljudmi, za strpnost in toleranco, ki so sposobni preseči lastni egoizem in se žrtvovati za druge, kot to počnejo matere in očetje za dobro vzgojo svojih otrok.
Pridite, prisluhnite in poglejte, kako so otroci skupaj z njihovimi mentorji v organizaciji Župnijske Karitas Domžale pripravili prireditev ob materinskem dnevu, ki bo 25. marca ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah.
Brezplačne vstopnice si zagotovite pri blagajni kulturnega doma.
V imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale Dr. Marija Bizjak -Schwarzbartl, dr. med.
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
na kratko
Ob 7. rojstnem dnevu nastopili v Domu počitka Trzin
Za pevskim zborom Turističnega društva Turnše Češenik je sedem srečnih in uspešnih let.
Domžalski BS Petrol s sredstvi za otroška igrala
Pevski zbor V teh letih so peli na vrsti prireditev v naši občini, predvsem pa so s svojo narodno ter ljudsko pesmijo lepšali življenje in delo v Krajevni skupnosti Dob. Ob svojem sedmem rojstnem dnevu, 1. februarja 2013, so peli varovancem Doma počitka v Trzinu ter jim s koncertom narodnih in ljudskim pesmi, v katerih je kot solist nastopil Miro Perušek, zbor pa vodi pevovodkinja Polona Hribar, pripravili čudovito popoldne, ki sta ga z recitacijami popestrila Maks Jeran in Jelka Petrič. Nekoč v starih časih, Kje so tiste stezice, Kje so moje rožice, Sijaj, sijaj sončece, Sinoči sem na vasi bil, Pleničke je prala, Adamček, Žabe so le nekateri od naslovov pesmi, ki smo jim prisluhnili dvorani doma počitka. Prepričana sem, da se je marsikdo od prisotnih varovancev v mislih preselil v svojo mladost, mnogi pa
so pevcem tudi pritegnili, posebej v pesmi Rastejo v strmi gori, pevski zbor pa je na željo jubilantke gospe Bože Lenič še enkrat zapel Tam v dolu ... , ki se je je sama še dobro spominjala kot ene najbolj priljubljenih pesmi glasbenika Slavka Mi-helčiča. »Vi kar pojte,« so na vprašanje, ali bi s koncertom nadaljevali, odgovarjali varovanci, ki so jim ob koncu koncerta pevci in pevke Pevskega zbora Turnše-Češenik zapeli še pesem Tri tičice ... ter jim prinesli zdravja in veselja.
Koncert v Domu počitka v Trzinu je le
eden od številnih nastopov zbora, ki se je v zadnjem času okrepil, tako da lahko pričakujemo še več in še bolj kvalitetnih pesmi zbora, ki ima svojo himno in tudi svoje geslo »Kdor poje, slabo ne misli«.
Vera Vojska
Nastop v Domu počitka Trzin
Invalide je obiskala sreča
V	hranilnici LON se vseskozi zavedajo, da so ljudje tisti, zaradi katerih lahko uspešno poslujejo, in se razvijajo, zato se trudijo, da vedno delujejo tudi družbeno odgovorno in pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. Prav zaradi te svoje naravnanosti so navezali stike z Medobčinskim društvom invalidov Domžale.
V	kratki predstavitvi društva upravi Hranilnice LON smo izpostavili, da društvo pokriva pet občin in sicer občino Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, da deluje že 38 let in vključuje delovne invalide, ki imajo po zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju status delovnega invalida. V društvo je včlanjenih preko 138o delovnih invalidov in 600 podpornih članov, vsa dela v društvu pa opravljajo prostovoljci in poverjeniki na terenu in da je uresničitev programa odvisna od sredstev donator-jev, lokalne skupnosti in javnih razpisov ter članarine. Medobčinsko društvo invalidov Domžale izvaja kar 8 posebnih socialnih programov. Nekateri se izvajajo na društvu, nekateri na terenu, v toplicah, telovadnicah, športnih parkih in na prostem. Za lažjo dostopnost in uresničevanje teh programov, pa je društvu potreben kombi, saj bomo z njim prevažali težke in ostarele invalide, ki zaradi osebnih težav niso sposobni upravljati lastnega vozila. Posebni socialni programi MDI Domžale so prepoznavni in vpeti v delovanje širše lokalne skupnosti in pomagajo pri preprečevanju in blaženju socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti v dobro invalidov. Po predstavitvi dejavnosti in rezultatov našega društva se je uprava Hranilnice LON odločila, da nam ob odprtju svoje poslovalnice v Domžalah donira 2.000 evrov. Hranilnica LON je s to donacijo naredila plemenito dejanje, saj bomo ta sredstva
Optik- Škcfic žc cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Podjetje Petrol, d.d., ki je pobudnik humanitarne dejavnosti svojih zaposlenih, je tudi v lanskem letu dodelil del sredstev domžalskima bencinskima servisoma, ki sta sredstva namenila za donacije. Če so leto pred tem sredstva namenili društvu Sožitje - društvu za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju, pa sta se letos obe podružnici združili
in sredstva v višini 400 evrov skupaj namenili za nakup igral za otroški vrtec - enoto v Ihanu. Projekta, ki je bil izveden v mesecu decembru, so bili zelo veseli tudi v vrtcu, ki so ob tej priložnostni z najmlajšimi pripravili presenečenje za oba predstavnika podjetja.
Mateja A. Kegel Foto: Peter Koprivnikar
KRI REŠUJE ŽIVLJENJA!
V OZ RK DOMŽALE se vsem krvodajalcem iskreno zahvaljuje za njihovo plemenito dejanje. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali, da je januarska krvodajalska akcija v Domžalskem domu uspela (oddaja prostorov: ZPM, SDS, NSi, Centru za mlade Domžale ter Občini Domžale). Veliko dela so opravile tudi krajevne organizacije Rdečega križa, ki so poskrbele za dobro obveščenost krajanov tudi v odročnih krajih.
Krvodajalske akcije v Domžalskem domu se je udeležilo preko 450 krvodajalk in krvodajalcev, ki se zavedajo, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsak krvodajalec tudi potencialni prejemnik krvi. Pomagamo si lahko ljudje med seboj in s tem, ko darujemo kri, storimo nekaj zase in za drugega. Obveščamo vas, da bo naslednja KRVODAJALSKA AKCIJA potekala 16. in 17. maja 2013 v Domžalskem domu.
OZ RK Domžale
Tudi z rekreacijo lahko pomagamo
namenili za nakup dvigala za invalide, ki bo nameščeno v kombi, ki ga bomo v letošnjem letu, če bo sreča mila, prejeli tudi v obliki donatorstva.
Veseli smo bili tudi tega, da je naše društvo za donacijo upravi Hranilnice LON, predlagal župan občine Domžale g. Toni Dragar, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Za prejeto donacijo se lepo zahvaljujemo g. Teodoru Žepiču predsedniku uprave in celotnemu kolektivu Hranilnice LON.
MDI Domžale
■ — -t MOTIM
Predsednica MDI Domžale, Vida Perne in podpredsednica Helena Weith sta prevzeli darilni bon.
Prvi dobrodelni pohod, ki ga je v nedeljo, 17. 2. organiziral Miran Lovšin, lastnik Restavracije Pristan na Viru pri Domžalah pod geslom »Tudi z rekracijo lahko pomagamo«, je za nami. Tega, da v sedanjih težkih časih, ko mnogo ljudi okoli nas tarejo težke življenjske stiske, ne mislijo le nase, je dokazalo blizu 300 pohodnikov, katerih prijavnina je bila eden od virov vseh zbranih sredstev, ki so bila na koncu podarjena Društvu za pomoč žrtvam nasilja Beli obroč za potrebe ogroženih družin in posameznikov iz Domžal in okolice. S prijavnino in donacijami, ki so jih prispevali številni donatorji, so bila zbrana sredstva v višini 4.415 eur, kar lahko štejemo za neverjeten dosežek v okviru organizacije pohoda, ki je potekala na povsem zasebno iniciativo in s pomočjo nekaterih posameznikov, ki so prispevali nekaj dobre volje in svojega časa. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem donatorjem in sponzorjem, ki so prispevali sredstva za pomoči potrebne ali so prispevali dobrine, da tudi pohodniki niso bili lačni in žejni. To so bili: Občina Domžale, Helios TBLUS, Domžale, ALTUS consulting, Ljubljana, Inštitut za javno-finančno pravo, Ljubljana, Hranilnica Lon, Kranj, Mod Art, Domžale, Foto studio Majhenič, Domžale, Opel servis Kosec, Domžale, Cosmos, Domžale, Odvetnik Bojan Makovec, Domžale, Odvetniška družba Čeferin, Grosuplje, Veit Team, Domžale, Erdani Šport, Domžale, Mizarstvo Piskar Henrik, s.p., Domžale, Avtoservis Boh, Grosuplje, R.M.T., Domžale, Branko Durič-Duro, Ljubljana, Ure Mihelič, Bojan Mihelič, s.p., Domžale, En-zo grafika, Domžale, SAZAS, Ljubljana, Pekarna Grosuplje, Grosuplje, Mesnine, Grosuplje, Vaški boysi, Domžale, Napellus band Grosuplje, Tomaž Glivar s.p. Trebnje in Miha Korenčan, Črnuče.
Simbolični ček je prevzela ga. Vlasta Nussdorfer, predsednica društva Beli obroč, ki ji ob tej priliki tudi izrekamo čestitke in podporo pri njenem imenovanju na funkcijo varuhinje človekovih pravic. Na koncu med pohodniki nismo našli nikogar, ki ne bi izrekel pohvale na račun projekta in podpore, da bi se podobne akcije lotili tudi v bodoče. Če je bil to 1. dobrodelni pohod, si lahko le še obetamo, da mu bo sledil tudi drugi, tretji ... in kot so mnogi rekli, tudi vsak naslednji »tradicionalen«.
Društvo Lipa Domžale LIPA na kolesih
V lanskem letu smo kolesarji Društva LIPE, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pridno nabirali kilometre. Od aprila do oktobra smo se ob četrtkih - če je bilo vreme (in ni deževalo) - zbrali pri brvi ob Bistrici in odkolesarili do določenega cilja. Tako se nam je nabralo 27 kolesarskih dni. Prevozili smo 1193 km; povprečno 43,4 km na dan. Povprečna udeležba je bila 8 kolesarjev; največ 14 in najmanj 4. Udeležili smo se tudi domžalskega maratona, nekateri bolj trenirani pa tudi ostalih maratonov v Sloveniji. Sezono smo zaključili konec oktobra, srečno -brez poškodb ali nesreč; imeli smo le en »gumi defekt«. Pred nami je nova pomlad in vabimo vas, da se nam tokrat pridružite!
MGC Bistrica
Prva maša v MGC Bistrica
V petek, 25. januarja 2013, na praznik spreobrnitve apostola Pavla, je bila v novem domu MGC Bistrica, ki se nahaja za Mercator centrom Domžale, prva sveta maša, tako za domske oskrbovance kakor za zunanje obiskovalce. Mašo je daroval domžalski župnik gospod Janez Šimenc v za to namenjeni kapeli. Vsem domskim stanovalcem želimo prijetno bivanje in veliko svetlobe v novem domu. Medgeneracijski center Bistrica pa naj služi svojemu namenu in imenu. Prisrčna hvala Župnijski Karitas Domžale za pomoč pri duhovni oskrbi domskih stanovalcev. Ivan Kepic
Foto: Miha Ulčar
Cerkev Marijinega Vnebovzetja Koledniške pesmi
Na nedeljo Jezusovega krsta, 13. januarja, se v Cerkvi na Slovenskem spomnimo tudi svojih krstov in krstnih obljub. Na to nedeljo so vsi, ki so napolnili župnijsko cerkev v Domžalah, poleg besedam domačega župnika Janeza Šimenca prisluhnili še ubranemu petju članov moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice s solistkama Urško Pavli in Marto Zabret. Za orglami je bil kar njihov zborovodja Igor Vele-pič, ki je zboru dirigiral tudi na koncu svete maše, ko so pripravili še krajši koncert slovenskih in čeških koledni-ških pesmi. Za njihovo petje pri sveti maši in krajši koncert se jim je z besedami zahval zahvalil župnik Janez Šimenc, deležni pa so bili tudi močnega aplavza.
djd
Intervju
slamnik@kd-domzale. si
NAS ROJAK, KI JE PISAL ZGODOVINO RAČUNALNIŠTVA
FRANCE RODE, ZNANSTVENiK
France Rode, ki prihaja iz Nožic in za katerega lahko brez dvoma rečemo, da je eden večjih slovenskih znanstvenikov, je pred več kot 50 leti "lačen znanja" odšel v ZDA, kjer je nato v Silicijevi dolini pisal zgodovino računalništva.
Miha Ulčar Foto: Miha Ulčar
Bil je namreč eden ključnih inženirjev, ki so ustvarili prvi žepni kalkulator, predhodnika tablič-nih računalnikov in pametnih telefonov, postavil pa je tudi temelje prenosnemu računalniku in elektronski kartici. Z njim smo se pogovarjali, ko je obiskal svojo rodno domovino.
Vaš rojstni kraj so Nožice. Nam poveste kaj o vaši mladosti?
Spomine na mladost imam zelo lepe. Zrasel sem na kmetiji v Nožicah. Osnovno šolo sem začel obiskovati na Homcu, za časa vojne. A so kmalu partizani šolo požgali in otroci smo bili zelo veseli, da ni bilo treba več hoditi v šolo. Tako je moja generacija zaradi vojnih razmer dejansko začela hoditi v prvi razred z desetim letom. Moja mama me je doma malo učila črke in številke. Šolo sem nato začel spet redno obiskovati v tretjem razredu. Organizirana je bila v salonu gostilne pri Kriškarju v Preserjah. Spomnim se, da smo dopoldne imeli pouk, popoldne pa smo hodili pomagat graditi šolo. Po osnovni šoli sem šel v gimnazijo v Kamnik. V drugem letniku gimnazije sem naredil nekaj izpitov, da sem ujel svojo generacijo, saj sem zaradi vojne zaostajal.
Že od nekdaj vas je zanimala matematika. Kako to, da se niste odločili za študij matematike?
Matematika mi je šla zelo dobro, zato sem mislil, da bom študiral matematiko. Malo pred koncem gimnazije pa me je moj bratranec Franci Jereb, ki je študiral «jaki tok», peljal na Fakulteto za elektrotehniko in mi pokazal njihove laboratorije. Takrat sem se odločil, da grem študirat elektrotehniko. Poleg matematike sem imel namreč tudi sposobnost delati z rokami. In videl sem, da bo ta študij zame boljša izbira kot matematika. Zadovoljen sem, da sem se tako odločil. V mladosti sem namreč veliko zahajal v mizarsko delavnico mojega strica Franceta, kjer sem se naučil veliko stvari. V tisti delavnici sem preživel najlepše čase svoje mladosti, ki se jih spomnim. Tam sem naredil loparje za namizni tenis, smuče, mehanski svinčnik itd. Najbolj važna stvar pa je bil «rehenšiber» oziroma logaritmično računalo. Takšno računalo je moral takrat imeti vsak inženir, če je hotel kaj izračunati. To računalo je sedaj razstavljeno v tovarniškem muzeju Hewlett-Packard v Ameriki.
Je bilo pri odločitvi za odhod v tujino odločilno to, da ste v času študija obiskali nekaj zahodnih evropskih držav?
Med študijem sem bil dvakrat na praksi v Nemčiji. Največje navdušenje za odhod v tujino pa me je prevzelo na našem absolventskem izletu, ko smo šli na Švedsko, Nizozemsko in Nemčijo, kjer smo obiskali razna podjetja z napredno tehnologijo. Takrat sem videl, kaj se da delati v tujini in kaj doma. In to je bil eden izmed razlogov, da sem se odpravil v ZDA. Takrat je bilo kar težko dobiti izhodno vizo.
Kakšni so bili začetki po vašem prihodu v Ameriko?
Največ težav sem imel na začetku z jezikom, saj nisem dobro znal angleško. Zato so mi svetovali, naj grem v šolo za angleščino, kamor sem tudi šel za tri mesece.
Nato pa sem se vpisal na oddelek za bio-medicino na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ewenstonu, kjer sem leta 1962 magistriral. Za magistrsko nalogo sem naredil stroj za hipnotiziranje.
Kako ste prišli v podjetje Hewlett-Packard v Kaliforniji?
Princip v ZDA je takšen, da podjetja pridejo na univerzo in iščejo nove uslužbence. Na oglasno desko napišejo, kdaj imajo razgovore. Tam se vpišeš in imaš nato dvajset minut časa za razgovor. Prijavil sem se na veliko povpraševanj. Dobil sem deset odgovorov. Vsi so bili negativni, z istim stavkom, da na žalost nimajo dela zame.
V	prošnjah za delo sem prosil za razvojno delo. Za takšno delo v teh podjetjih pa opravijo preverbo tvoje zgodovine, da ti nato izdajo določeno stopnjo dovoljenja, kaj lahko delaš in v katerem podjetju ali vojski. Zame je bilo toliko težje, ker sem prišel iz komunistične Jugoslavije. Rekli so mi, da bo trajalo dve do tri leta, da bom dobil dovoljenje in da medtem ne vedo, kaj naj z mano. Nato sem srečal nekega študenta, ki mi je pomagal in mi predstavil podjetje Hewlett-Packard, ki je imelo sedež v San Franciscu. Princip v tem podjetju je bil namreč takšen, da preden so te vzeli v službo, so te morali videti na licu mesta. Vpisal sem se na oglasno desko in kmalu sem dobil vabilo ter karto, da pridem v San Francisco na razgovor, kjer so mi nato ponudili službo.
Nam malo poveste o tem, kako se je začelo z razvojem žepnega kalkulatorja HP-35?
V	Hewlett-Packardu sem najprej delal na električnih frekvenčnih števcih. Pričel sem z novim principom za izdelavo inštrumentov, tako da smo računske sposobnosti vgradili v inštrument, da so bili izračuni bolj natančni. V laboratoriju Hewlett-Pac-karda pa so takrat istočasno izdelovali namizni kalkulator. Nato sem prišel v ta laboratorij, kjer nas je bilo pet, ko smo začeli delati žepni računalnik. Začelo se je tako, da je enkrat k nam v laboratorij prišel Bill Hewlett in nam rekel, da želi, da okorni skoraj 2o-kilogramski namizni kalkulator spravimo v takšno obliko, da bo šel v njegov žep. Takrat smo dejansko izmerili njegov žep in naredili maketo. Potem pa smo morali izdelati veliko novega, saj se pravzaprav ni dalo nič kupiti. Pa tudi vse stvari, ki so tedaj obstajale, so bile prevelike za našo maketo. Prav tako ni bilo primernega materiala. Že tipke pri namiznem računalniku so bile debelejše kot naša maketa. Vendar se nam je porodila ideja, ko smo šli s sodelavci na petkovo popoldansko druženje s hamburgerji in pivom. To so bila druženja, ki so se zgodila enkrat na dva meseca, in lahko rečem, da so bili nekakšni predhodniki današnjih team buildingov. Kolega se je igral s pločevinko piva. Pritisnil je na odpiralo, ki je nato odletelo nazaj. In prišla je ideja, da smo na ta način naredili stikalo. Zaradi zelo drobnih rdečih številk so morali LED zaslon oblikovati tako, da je nad vsako številko vseboval še miniaturno povečevalno steklo. Moja glavna naloga je bila izdelava mikroprocesorja za ta kalkulator. To je bil prvi mikroprocesor sploh. Takrat smo ga imenovali aritmetična enota. To je bila zelo pomembna stopnja v razvoju v mikro-elektroniki. To je bil začetek računalnika. Danes brez mikroprocesorja ni nič.
Kako je bilo s prodajo prvih žepnih računalnikov?
Prvih žepnih kalkulatorjev smo prodali desetkrat več, kot smo sprva pričakovali, da jih bomo. To je povzročilo revolucijo v računanju. Ko je takrat šel predsednik Nixon na Kitajsko, je ta žepni računalnik vzel s
Slovenci smo zunaj zelo cenjeni. Slovenci nismo neumni. Smo pa malo preveč nevoščljivi. In porabimo vso svojo energijo za to, da tiste, ki so uspeli, zatiramo, namesto da bi sami skrbeli za svojo rast.
seboj kot dosežek ameriške tehnologije. Drugi računalnik, ki sem ga naredil, je bil HP-80, ki je bil verzija prejšnjega. Vendar je bil prejšnji namenjen inženirjem, ta pa je bil namenjen poslovnežem. Na tem kalkulatorju imam tudi dva patenta.
Po dvajsetih letih dela v Hewlett-Packardu ste odšli na svoje. Kakšen je bil razlog?
Nekega dne sem predlagal Hewlettu, da bi izdelovali elektronske ključavnice, vendar ni bil zainteresiran za to področje. Zato sem najprej pridobil patent, potem pa te elektronske ključavnice začel razvijati v svojem podjetju, ki se je imenovalo SIELOX. Kmalu smo dobili patent za radio-frekvenčno identifikacijsko kartico. Danes so vse elektronske kartice narejene na tej bazi in ta prenos je brezžičen. Seveda se
sedaj preko teh elektronskih kartic prenaša veliko več informacij kot takrat, ko smo imeli samo eno kodo, ki je šla v čitalec. Je bila pa to osnova. Pozneje smo razvili žepni sprejemnik signala GPS in nato še prvi čip, na katerem je bil v integriranem vezju vgrajen tudi sprejemnik GPS, ki ni več potreboval vidnega stika s satelitom in je deloval povsod, tudi v gozdu in med visokimi stavbami. Takšno tehnologijo danes uporabljajo v mobilnikih in avtomobilskih navigacijskih napravah. Nekje sem ujel, da je bil v času, ko ste službovali v družbi Hewlett-Packard, posameznik za vsako novo pogruntavščino nagrajen le z enim dolarjem. Res je. Ti si bil namreč tam v službi in si bil plačan za to, da boš nekaj izumil. Res je tudi, da sem znal marsikaj pogruntati, nisem pa znal tega spraviti v denar. Tako je bilo to. Recimo, ravno s to elektronsko kartico je pozneje precej ljudi naredilo veliko denarja.
S svojimi dognanji ste postavili temelje tudi prenosnemu računalniku.
Po žepnem računalniku sem postal vodja oddelka za računalnike in tam smo začeli delati nekaj prenosnega. Naredili smo en poslovni kovček, ampak nismo imeli nobenega pravega zaslona, ker takrat še niso obstajali zasloni. Imeli smo velike elektronske cevi in to ni šlo v tisto škatlo. Tista stvar je čakala, da so iznašli zaslon. To se je zgodilo pet let pozneje, ko mene ni bilo več v tem podjetju.
Kot nam je znano, niste nameravali ostati vse življenje v Ameriki. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste le ostali tam?
Eden izmed glavnih razlogov, da sem šel v ZDA, je bila moja punca Mija Gaber, ki je tja odšla z družino tri leta pred mano. Ona mi je tam tudi vse uredila. Leta 1961 sva se poročila in imava dve hčerki. Dolgo časa sem mislil, da se bomo vrnili nazaj v domovino, vendar je splet okoli-
ščin pripeljal do tega, da smo ostali v ZDA. Med delom sem se vpisal tudi na doktorat na univerzi na Standfordu, ki sem ga pa zagovarjal v Ljubljani. Moj doktorat z naslovom Uporaba mikroprocesorja v merilnih inštrumentih je bil kasneje narejen kot inštrument. Se pa vračam pogosto v domovino.
Kaj svetujete mladim?
Mislim, da bi morali v principu podpirati to, da gredo mladi ljudje ven. Tako namreč dobiš drugačen pogled, ne samo za svojo stroko, ampak tudi na življenje. Kako in kdaj te mlade ljudi privabiti nazaj, je pa drugo vprašanje. Mislim, da mora človek imeti izkušnjo več. To je moje mišljenje. Na ta način lahko veliko več doprineš domovini. Recimo, jaz nisem nikoli delal v Sloveniji. Sem bil pa zato vzrok, da se je v Slovenijo prenesla industrija integriranih vezij. Preko mene je to prišlo v Iskro: jaz sem bil katalizator, da se je naredila ta izmenjava. Ljudje lahko vplivajo tudi od zunaj. Slovenci so zunaj zelo upoštevani. Slovenci nismo neumni. Smo pa malo preveč nevoščljivi. In porabimo vso svojo energijo za to, da tiste, ki so uspeli, tiščimo dol, namesto da bi sami skrbeli za svojo rast.
Na katera pomembna odkritja stavite v prihodnje?
Prej ali slej bomo pogruntali živ tranzistor. Stavim pa na tridimenzionalne tiskalnike. Predstavljajte si, da s posebnim skenerjem izjemno natančno odčitamo nek predmet. Podatke pošljemo računalniku, ki izdela natančen trirazsežen model. To digitalno informacijo lahko poljubno spreminjamo in preoblikujemo, popravljamo ali popačimo, nato pa jo pošljemo posebni napravi -trirazsežnemu tiskalniku, recimo -, ki ne izdela samo njene dvorazsežne podobe, ampak dejanski fizični predmet, ki je natanko takšen, kakršnega imamo v računalniku. □
slamnik@kd-domzale.si
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
Plesale so snežinke, plesala je generacija 2012/13 Hudomušno na Prešernov dan
Spet napočil je čas, ko so deveti razredi zaplesali za nas.	Že dol§° nazaj je en Pesnik živel,ki Slovence je ljubil in
Slovenkam pel.
OŠ Preserje pri Radomljah Melodije nežne so ovile snežinke bežne in zimski plesni korak udarjal je ritem mehak. Čarobni in zasneženi petkov večer, 18. 1. 2013,
je pričaral plesno pravljico generacije de-vetošolcev 2012/13.
Neutrudno tiktakanje ure je nas, gledalce, popeljalo na odisejado iz 17. stoletja,
ko je kraljeval nekoč prepovedan dunajski valček, v 19. stoletje s standardnim angleškim valčkom ter urbanim in družabnim tangom, vse do 20. stoletja, ki so ga zaznamovali pikantna salsa, disco swing, razgibani čačača.
Presenečenje večera so devetošolci zavili v trenutni plesni hit 21. stoletja - Gangnam Style.
Žareči obrazi učencev so se stapljali s ponosom staršev, ki so svoje otroke opazovali, jim navdušeno ploskali, marsikdo od njih pa je prišel do spoznanja, da so nekoč zvedavi malčki postali najstniki, ki se bodo kmalu odpravili na novo življenjsko preizkušnjo. Koktejl plesa, glasbe, zabave in humorja sta pretresla še voditelja Žan Tone Urbanija in Manca Golob, ki sta skupaj s plesalci in gledalci ugotovila, da je vsebina kar prehitro »izpuhtela«. Misel, da se vse lepe stvari prehitro končajo, jih bo gotovo spremljala vse življenje, medtem ko bo spomin na ta čudovit večer ostal večen.
Vsi na šoli jim želimo še veliko takih poslastic, ki sladkajo življenjska leta, ter jim kličemo: »Srečno!«
mag. Jasmina Pogačnik
OŠ Preserje pri Radomljah Njegove pesmi, polne ljubezni do domovine, ženske in pesniškega poklica, so izoblikovale slovensko pesništvo v času romantike in ga dvignile na evropsko raven. Osmi februar, datum njegove smrti, praznujemo kot slovenski kulturni praznik. Ta dan je namenjen proslavam in prireditvam, zloženim Prešernu v čast. Ker je bil France Prešeren duhovit in hudomušen človek, so učenci OŠ Preserje pri Radomljah ta dan obeležili hudomušno, in sicer kar dvakrat. Člani gledališke skupine so pod vodstvom Jasmine Pogačnik in Tanje Kastelic pripravili znano slovensko komedijo Antona Tomaža Linharta Županovo Micko, ki so jo najprej zaigrali za učence predmetne stopnje. Vzdušje je bilo kot v pravem gledališču in topel odziv sošolcev, učencev in učiteljev se je gledališčnikom vtisnil globoko v srce. Gledališko predstavo je dopolnil še mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom Karmen Logar slovesno otvoril proslavo z Zdravljico in zaključil s Prešernovo serenado Pod oknom.
V večernih urah so učenci že drugič zable-steli v Kulturnem domu Radomlje, kjer so na osrednji kulturni prireditvi, na predve-
čer kulturnega praznika, nasmejali zbrano občinstvo in dokazali, da se roke Krajevne skupnosti Radomlje, Kulturnega društva Mlin in OŠ Preserje pri Radomljah prepletajo. Skupaj smo začeli graditi mostove, ki bodo povezali šolo in učence s krajani ter okolico, kulturo z vsakdanjim utripom življenja krajanov in generacije ljudi, brez katerih vsega tega ne bi mogli početi.
mag. Jasmina Pogačnik
Tudi v domu upokojencev se igrajo
Sončnega januarskega dne smo se z učenci prvih razredov naše šole odpravili na obisk Doma upokojencev Domžale.
OŠ Venclja Perka Domžale V veliko vrečo smo naložili različne družabne igrice - Štiri v vrsto; Človek, ne jezi se; domine; Spomin idr. ter se odpravili proti domu v velikem vznemirjenju, saj večina otrok še nima izkušnje o tem, kako starostniki preživljajo vsakdan v takšni hiši. Gospa Silva nas je sprejela nasmejanega obraza in nas popeljala na oddelek, kjer prebivajo starostniki, ki so precej samostojni. Ti so nas že čakali pripravljeni za igro. Drug drugemu smo se predstavili in se vsi skupaj nasmejali, kako različna so si imena iz starih in modernih časov. Še zapeli smo skupaj in starejši so nas pohvalili, ker znamo tudi ljudske pesmi.
Led smo prebili, zdaj pa igra! Starejši moški so se odločili za domine in medse vzeli skupinico otrok. Gospe so se z veliko vnemo pomerile z deklicami v igri Spomin. Najprej smo mislili, da bomo priča tekmovalni igri, a kaj kmalu je bilo jasno, da je bolj zanimivo, če si eni in drugi med seboj pomagajo, sodelujejo. Na koncu so bili zmagovalci vsi, čeprav je vsak zase trdil, da je bil boljši.
OŠ Roje Tako kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu na stežaj odprli vrata naše šole in vse radovedne povabili na ogled šole in dejavnosti v njej. Za tokratni naslov smo izbrali kar Gledališki maraton,
saj so se skozi celo dopoldne razvrščale skupine otrok, ki so predstavljale različne dramatizacije. Eni so blesteli v vlogi dedka iz zgodbe o Debeli repi, drugi v vlogi Muce Copatarice ali v vlogi stonoge in kr-
ta iz zgodbe o Stonogi, ki išče moža, pa tudi v vlogi peka in mišk iz zgodbe Pekarna Miš maš ali pa v vlogi Lune iz zgodbe Luna in shujševalna kura. Po vseh teh različnih predstavah in likih je sledil kratek premor, tako kot v pravem gledališču. Takrat so bili obiskovalci prijazno povabljeni na kavo in domače pecivo. Tisti najbolj željni novih veščin pa so se lahko preizkusili v izdelovanju ročnih lutk in polstenju volne. Po odmoru so se v telovadnici zvrstile skupine otrok, ki so se izražale bolj na gibalnem področju. Učenci so bili skoraj pravi baletniki, ki so sledili zvočni, vokalni in brani zgodbi. Da je bila posamezna dramatizacija obiskovalcem še bolj razumljiva, so učenci in učitelji poskrbeli z lično izdelanimi kulisami in kostumi. Po koncu vseh predstav je bilo lepo opazovati zadovoljne obraze in poslušati dobre komentarje staršev in drugih obiskovalcev. Enako zadovoljni so ta dan šolo zapuščali učenci, saj so dan doživljali kot nagrado za trdo delo, ki so ga vložili v vse omenjene vloge.
Učiteljica Nada Grčar
OŠ Domžale V 1. in 2. krogu smo debatirali na debatno trditev: V osnovni šolah bi ličenje morali prepovedati vsem učenkam in učencem. Na to debatno trditev smo se vsi dobro pripravljali s svojimi skupinami že dva tedna prej. V šoli smo imeli tudi poskusno debato, pri kateri smo dobili še dodatna navodila od naše mentorice Mire Marinšek.
Po 1. in 2. krogu je sledil odmor za kosilo, klepet in malo pogovora o debati. Bil je tudi čas za druženje in zabavo. Po kosilu smo izvedeli impromptu debatno trditev. Za pripravo argumentov in podporo smo imeli eno uro časa. Morali smo biti zelo aktivni in učinkoviti. Trudili smo se in poskušali najti čim boljši cilj in argumente. Impromptu trditev je bila: Slovenija bi morala bolj podpirati vrhunske športnike. Po tretji debatni trditvi je sledila še zaključna slovesnost, finalna debata in podelitev priznanj desetim najboljšim govorcem in trem najboljšim skupinam. Skupina naše šole Happy 3 friends je bila ponovno v finalu. V zelo dobri finalni debati, kjer sta afirmacijska in negacijska stran odlično branili svoje argumente, je na koncu zma-
Opazovanje ptic
OŠ Dragomelj Tako kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu na stežaj odprli vrata naše šole in vse radovedne povabili na ogled šole in dejavnosti v njej. Za tokratni naslov smo izbrali kar Gledališki maraton, saj so se skozi celo dopoldne razvrščale skupine otrok, ki so predstavljale različne dramatizacije. Eni so blesteli v vlogi dedka iz zgodbe o Debeli repi, drugi v vlogi Muce Copatarice ali v vlogi stonoge in krta iz zgodbe o Stonogi, ki išče moža, pa tudi v vlogi peka in mišk iz zgodbe Pekarna Miš maš ali pa v vlogi Lune iz zgodbe Luna in shujševalna kura. Po vseh teh različnih predstavah in likih je sledil kratek premor, tako kot v pravem gledališču. Takrat so bili obiskovalci prijazno povabljeni na kavo in domače
gala skupina iz naše šole, in sicer Happy 3 friends, in tako še enkrat dokazala, da je naša šola v debati dosegla visok nivo. Med desetimi najboljšimi govorci sva bila Gal Romšak na 2. mestu in Ruby Rea Lange Babič na 7. mestu. Skupina Happy 3 friends, ki so jo sestavljale Hana Jerak, Urša Grošelj in Ruby Rea Lange Babič, je zasedla 1. mesto, skupina Psiha Fanclub, ki smo jo sestavljali Gal Romšak, Leon Hribar in Nika Mazej, je zasedla 8. mesto, skupina Smokie, ki so jo sestavljali Aljaž Žiberna, Jaka Deželak in Gašper Poljanšek, je zasedla 10. mesto, skupina Drevo, ki so jo sestavljali Filip Gavranovič, Jaka Šivavec in Jakob Zmrzlikar, je zasedla 24. mesto in skupina Kebab, ki so jo sestavljali Žiga Ma-zej, Veronika Stojova in Marko Latinčič, pa je zasedla 34. mesto. Na turnirju je sodelovalo 43 ekip iz vse Slovenije. Zadovoljni z rezultati in potekom debate smo se vrnili domov. Zahvala pa gre tudi naši mentorici Miri Marinšek, ki nas je pri pripravi na debato spremljala, vodila in nam tudi strokovno svetovala.
Učenec: Gal Romšak Mentorica: Mira Marinšek
pecivo. Tisti najbolj željni novih veščin pa so se lahko preizkusili v izdelovanju ročnih lutk in polstenju volne. Po odmoru so se v telovadnici zvrstile skupine otrok, ki so se izražale bolj na gibalnem področju. Učenci so bili skoraj pravi baletniki, ki so sledili zvočni, vokalni in brani zgodbi. Da je bila posamezna dramatizacija obiskovalcem še bolj razumljiva, so učenci in učitelji poskrbeli z lično izdelanimi kulisami in kostumi. Po koncu vseh predstav je bilo lepo opazovati zadovoljne obraze in poslušati dobre komentarje staršev in drugih obiskovalcev. Enako zadovoljni so ta dan šolo zapuščali učenci, saj so dan doživljali kot nagrado za trdo delo, ki so ga vložili v vse omenjene vloge.
mentorica Gabrijela Visenjak
Najlepše pa je dogodek zaključila naša prvošolka Maša, ki je po obisku povedala: »Ko bom jaz stara, bi tudi rada živela
v domu upokojencev, da bi me obiskovali prvošolci.«
Vzgojiteljici Petra in Janja
Velik uspeh debaterjev na turnirju v Mariboru
V soboto, 26.1.2013, smo se člani debatnega kluba v zasedbi petih skupin odpeljali v Maribor. Na dan športne prireditve Zlata lisica, ki je potekala v Mariboru, smo se udeležili debatnega turnirja na Osnovni šoli Toneta Čufarja v Mariboru.
Gledališki maraton
V soboto, 2.2.2013, se je na OŠ Roje veliko pelo, igralo in plesalo.
Pri naravoslovnem krožku smo se odzvali vabilu članov društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in uro namenili opazovanju in spoznavanju ptic, ki se pojavljajo v našem okolju.
PORTRET
slamnik@kd-domzale.si
JAZ SEM TISTI, KI MORA VEDETI IN VODITI
JURIJ SMOLE, AKADEMSKI KIPAR, LIKOVNI PEDAGOG IN RESTAVRATOR
Njegova življenjska pot je polna iskanj, a jasno usmerjena v tisto, kar ga bo notranje izpolnjevalo.
Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc
Kiparjenje: kot umetnost, najbližja rokodelstvu, ki ga ima v genih. Pedagoško delo, saj je docent za kiparjenje in materiale na Akademiji za likovno umetnost, kjer z navdušenjem in zavedanjem poslanstva prenaša znanje in veselje do likovne umetnosti na mlade. Kiparstvo, ki je sicer tudi fizično delo, a obenem temelj za nekatere filozofske premisleke. Jurij z družino, z ženo Tanjo in dvojčkoma Samom in Živo, živi v centru Domžal. Družina mu pomeni največ, saj so otroci, če jih lahko imaš, edina resnična človeška izkušnja. Vtkan si vanje, oni so «ti». A obenem, kot pravi, tudi veliko zahtevajo, ni odpustka ... Prav ob otrocih, igri in rajanju z njimi so se mu začeli vračati spomini: »Dogodki z mojimi otroki so bili ključi za dogodke iz mojega otroštva.« Domžale že od rane mladosti doživlja in vidi na poseben način. Bil je tudi slavnostni govornik na letošnji akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku.
Sem rokodelec in na to sem zelo ponosen.
Jure to odločno pove in doda, da je njegova družina zaznamovana z rokodelstvom - od očeta, ki je rezbaril in se ukvarjal z bakrom, mame Cvetke, ki izhaja iz kovaške družine, do dedka, enega zadnjih domžalskih čevljarjev. »A najpomembnejša in najvplivnejša oseba moje mladosti je bila babica Marjeta, deset let je pazila name in je bila moj varuh. Ta odnos me je najbolj določil v življenju. Po poklicu je bila šivilja v Toku, obenem pa se je lotila prav vsakega dela. Bila je „vseznalec" in ničesar v življenju se ni bala, vsega se je lotila z veliko volje. Sama je pridelovala vse, tudi tobak, pivo, vino, imela je prašiče, kure - bila je človek samoumevne in logične oskrbe. Naučila me je, da se moraš v življenju znajti in se opreti najprej na svoje sile, zaupati sebi, biti radoveden, stvari narediti sam in se poslušati. To se me je prijelo, tudi sam rad delam, uživam, ko nekaj naredim za dom, svoje bližnje. Celo naši sprehodi niso kar tako, so doživljanje narave skozi njene darove, vedno kaj nabiramo, od čajev, brinovih jagod do raznih drevesnih smol, iz katerih delam preparate za restavrator-stvo.« Babica Marjeta je bila tudi ljudska pevka, imela je stik in poseben odnos z drugačnimi; take so bile včasih «potovke». »Starejši se bodo spomnili legendarne Cen-ke. Bila je edina prosta oseba med nami, bila je sinonim za svobodo, kot bi rekel Ježek, simbol ceste, ki diši . Ko makadam po dežju zadiši na poseben način,« nam obudi spomin na ljudi iz preteklosti.
Svetloba in slike iz mladosti.
V Domžalah se počuti zares doma. Zanj sta najvrednejša dela Domžal knjižnica in Kulturni dom Franca Bernika. »Tu so vrata, skozi katera bomo šli ali pa ne. Vrata so črke, knjige, filmi, gledališče in glasba.Več ko bomo brali, lažje bomo šli skozi. Veliko berem; trenutno na primer zgodovino Bosne, saj me izjemno zanimata zgodovina in Balkan. V kulturni dom skočim lahko kar v copatih. Resnično darilo, privilegij, neskončno sem temu hvaležen.« Ko ga vprašam o spominih na mladost, ki jo je preživljal v Domžalah in okolici osnov-
Ko Jure govori o svojem odnosu do sveta, pravi, da je naš obstoj najprej odvisen od tega, kaj mislimo, in potem od tega, kaj počnemo.»V sebi moramo najti ravnotežje, naš vzor so lahko starejši in modri ljudje.«
ne šole Venclja Perka, izstreli - svetloba. »Sem vizualen človek in spominjam se večinoma slik, nekakšnih filmov, manj pa besed in ljudi. To so ambienti na moji poti v šolo, kamor sem hodil z obrobja Domžal po takratni Šolski ulici, saj sem živel na drugi strani magistralke. Tako sem doživljal nepojasnljive in nenavadne prostore, povezane z barvo svetlobe, gostoto zraka . Tak je bil trikotnik med Bolharje-vim sadovnjakom za staro šolo, pekarijo in odpadom Dinos, ko si nenadoma iz „civili-ziranega" prostora stopil v prepovedane in nekako „odljudne" kraje. Mehak, človeški prostor, kot popek mesta. Podobno se spominjam starih Domžal, malih nanizanih hiš na sedanjem prostoru SPB do Majhe-ničevega foto studia. Občutim jih kot malo zanemarjene, vnemar vržene prostore, a obenem fino človeško obrabljene. Tega danes ni, novo se očitno ne bo zlepa usedlo v nas,« pojasnjuje svoje doživljanje našega mesta. So pa imeli nanj velik vpliv učitelji, kot občutljivega mladega človeka so se ga dotaknili: »Različni karakterji in pojave. Od profesorja telovadbe Končine, geografi-nje Grabnarjeve pa razredničarke Šantlove, profesorice Petacijeve, ki jo večkrat srečujem na sprehodih po Mengeškem polju. Profesorico Kvedrovo sem si najbolj zapomnil po nalivnem peresu in pedantnem zapisovanju. Zavedam se njihove vloge, intenzivno jih občutim tudi pri svojem sedanjem pedagoškem delu.«
Mengeško polje je magično.
Večkrat ga omeni, o njem mu je govorila babica Marjeta: »Polje je bilo zame vedno več kot njiva, je magični prostor. Pogledi na Dobeno, planine. Ali pa spomin na
Joškotovo Polono, trafikantko Marjeto in še nekaj žensk iz Stoba, ki so se na kresni večer zbrale pri kužnemu znamenju na polju, kjer so pokopani Domžalci, ki jih je pokončala velika kuga. Prijele so se in krožile okoli, levo in desno ter zraven govorile uroke, najbrž poganske, za dobro letino, zdravje, proti toči. Mi, otroci, smo to opazovali in poslušali skriti v ječmenu in pošteno nas je bilo strah. To je bil zame prvi stik z magičnim.« Poseben dogodek se je celotni družini zgodil leta 1976 tudi v Rovinju, kjer jih je zadela strela. »Božji prst za našo družino, Bog nam je osebno nekaj sporočil. To je bila moja prva vizija, to je bil naddogo-dek.« Vse to je močno vplivalo nanj.
Od strojnika do umetnika.
Oče je bil pri svojem delu inovativen, stalno si je delal pomagala za obdelavo bakra. Ko je neko stvar videl, jo je znal narediti po svojem spominu. To ga je fasciniralo, ker je bral stvar iz njenega izvora, analiziral skozi vso njeno pot. »Vse to je imelo vpliv na to, da me je izobraževalna pot zanesla na vajeniško šolo Litostroj, čeprav sem bil odličnjak in bi šel lahko tudi drugam. A ta šola je bila na kožo pisana rokodelcu v meni, naučil sem se dela z materiali, kako jih začutiti, analizirati. Starejši profesorji so bili moji vzorniki in pred leti sem jih ponovno obiskal. Potem sem delal v Iskri, spet sem imel srečo, ker sem delal pri mojstru, ki je bil neverjeten, strokovno genialen. Takšnih danes manjka .« Jure nadaljuje: »Ob tem pa sem se vse pogosteje ukvarjal tudi z duhovnostjo, umetnostjo, glasbo, ki jo imam izjemno rad. Posebna izkušnja je bilo tudi služenje vojaškega roka v Ilirski Bistrici, ki ga nisem odslužil do konca, saj sem tam doživel hude dogodke, z nesrečnim streljanjem na straži, zaporom . Takoj po vrnitvi pa sem se vpisal na Strojno fakulteto. Bilo je krasno, nivo dela na visoki ravni, veliko učiteljev je bilo prav prosvetljenih. Z nekaterimi sem še v stalnih stikih. Delal sem v laboratoriju za termodinamiko. A to ni bilo vse ... V tistih časih sem se zagledal v dekle s sosednjega «filofaksa» in skupaj z njo sem obiskoval predavanja pri prof. Janku Kosu, hodil na tečaje tujih jezikov. Potem pa me je dobesedno pogoltnila umetnost.« Odločil se je med sprehodom z ženo po Mengeškem polju. Začel je slediti tistemu, kar ga je veselilo: »Najprej sem barval kozarce, steklo.
Začel sem kipariti, kar je bil direkten vstop v mojo življenjsko rdečo nit. Takoj sem se lotil kamenja. Pozna se mi tudi družinska tradicija najditeljev stvari. Zgodi se mi, da me predmet kar pokliče; zadnji tak dogodek se je zgodil lani na Hvaru, kjer sem našel stari zobnik. Zdaj je iz njega že nastal čudovit kip.« Juriju na sprejemnem izpitu na Likovni akademiji najprej ni uspelo, a je vztrajal. Trikrat je delal sprejemne izpite. »Ko mi je uspelo, je sledil pravi izbruh. In študij umetnosti ni nobeno tavanje in zabušavanje, to je garanje, delaš vsak dan do noči, na koncu letnika si dobesedno iz-žet. Vse sem hotel spoznati, pregledal in prebral sem kupe knjig - vse, kar vidiš, se nalaga vate. Še danes se mi to sproži med predavanji in vre iz mene,« govori o svojem času študija.
Destrukcija je naše bistvo.
Juretov glavni material je bil vedno kamen, z njim se lepo pogovarjata, ker je tiho. Njegova vloga se zanj ni spremenila, spreminjal pa se je sam. »Zadnje čase pa je moja velika tema destrukcija. To je moj „material", ta aktivnost je prava stvar. Vse življenje jo na nek način zatiramo, se ji nevede prepuščamo, a brez nje ni novega. Ločujem pozitivno in negativno destruk-cijo; pozitivna nas očisti, negativna pa je povezana s hudobo, pritlehnostjo, nagajanjem, nizkimi strastmi. Zametek tega spoznanja je bil že na razstavi v Galeriji Domžale, kip z imenom Imre. To je portret človeka, večkrat zlomljen in ponovno sestavljen in zlepljen. Njegov pomen sem prvič začutil v muzeju v Olimpiji na Pelo-ponezu, kjer so skušali ponovno sestaviti ostanke antičnih kipov s timpanona Ze-vsovega templja. Dojel sem jalovost in simboličnost njihovega dela - sestaviti so hoteli nekaj, kar se ne more več vrniti v prvotno stanje, ker manjka polovica delov razbitih kipov. Moj uvid je torej primerjava z našo civilizacijo, ki se trudi zgraditi, v fazah destrukcije vse uniči, nato pa ostanke skuša sestaviti nazaj v celoto. Temelj tega početja je v odločitvi , da je naš čas linearen, kar pomeni, da je odnos do časa in vse, kar je v povezavi z njim, odvisno od koncepta in ne materiala. Destrukcija je prava podoba naše civilizacije,« zaokroži filozofsko razmišljanje. Nato zaključi : »To je v globokem nasprotju z mojim delom re-stavratorja, se pa odlično dopolnjuje.«
Za restavriranje primanjkuje denarja.
Zdaj ni več toliko dela, kot ga je bilo v preteklosti in vedno je bilo krasna izkušnja. »Večinoma sem delal s kamnitimi oltarji, teh je zaradi italijanskega vpliva pri nas kar precej. Kamen je v vsakem primeru potrebno najprej očistiti in kasneje popraviti lome, razpoke itn. ... Tako sem obnovil oltar v Vipavskem križu, se srečeval z brati kapucini, ki tam bivajo v vzorni skupnosti; še zlasti je bila zanimiva izkušnja z oltarjem v Dobravljah. Pod stropom je bilo 160 let odprto okno, skozi katero je veter prinašal cvetni prah akacijevih gozdov iz okolice, ta se je zmešal s sajami iz sveč in se prilepil na kamen. Usedlina je bila tako trda, da jo je bilo potrebno odklesati. Še težje pa je bilo restavrirati kipe, mnoge brez manjkajočih delov, ki smo jih iskali vsepovsod, da bi jih prilepili nazaj. Marsikaj je treba narediti na novo, ob tem pa še vse popisati, poslikati, opisati delo, postopke. Veliko je bilo dela zaradi posledic potresov, ki so pošteno prestavili tudi najtežje kamne. Vse to je kot odprta knjiga, le prebrati jo moraš znati,« nam pojasni in doda, da tako išče ob tem tudi stik z ljudmi, ki je ponavadi zelo pristen.
Vse je odvisno od tega, kako smo naravnani.
Ko Jure govori o svojem odnosu do sveta, pravi, da je naš obstoj najprej odvisen od tega, kaj mislimo, in potem od tega, kaj počnemo. »V sebi moramo najti ravnotežje, naš vzor so lahko starejši in modri ljudje; eden tako lucidnih je zame France Bučar. Prevzela me je njegova misel o propadu stare države zaradi napačnega koncepta in ne nekih materialnih težav. Tudi v tem trenutku se dogaja podobno. Z otroki smo se udeležili protestov, saj hočemo nazaj le tisto, kar smo že dobili s svojo državo; vse imamo: zakone, demokratične standarde, institucije, ampak mi sami smo vse zapravili in pokvarili. Pravzaprav dobro vemo, kdo v našem imenu, a ker smo to dovolili, smo za to sami odgovorni. Ni mi vseeno, predvsem zaradi mojih otrok, ker si želim, da bi ostali tu, da jim ne bi bilo treba bežati iz Slovenije, pa tudi zaradi starejših, ki so zaradi veliko nasilja in zlasti nesmiselnega sovraštva že marsikaj preživeli. Pravkar so skozi velika vrata vstopile izjemno nevarne ideje o primernih in neprimernih članih družbe. Moja mama je bila v taborišču, posledice so ostale za vedno, na nekaterih še živečih so tam delali poskuse. To se ne sme vrniti, sploh ne sme obstajati. S protesti mogoče to lahko še preprečimo . Tu lahko nastopi destrukcija, h kateri se počasi in neizbežno bližamo, ker smo premalo kritični in neodgovorni. Glede odgovornosti mi je blizu esej Alojza Ihana, ki je še pred krizo povedal, da Slovenija propada zaradi neodgovornosti. Odgovornost je naša dolžnost povsod in vedno. Na primer: kot profesor sem dolžan in odgovoren do študentov kot nekakšen vodnik preko reke, ki je v megli; na drugo stran moram varno, s čim več empatije in znanja pripeljati moje študente. Pokazati jim moram pot in jih čim več naučiti - opremiti jih moram z vsem, kar vem. Moj vzornik je Stalker iz istoimenskega filma Andreja Tarkovskega, ki pravi: «Jaz sem tisti, ki mora videti in vo-diti»,« nam o svoji odgovornosti v življenju, delu in vzgoji govori Jurij Smole. □
slamnik@kd-domzale. si
KULTURA
marec
koledar
^ prireditev
W Kulturni dom franca Bemlln
Domiale
_	V	v
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMZALE
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
od 18. do 21. marca 20h	___
Evald Flisar: VZEMI ME V ROKE
Slovensko komorno gledališče/režija: Evald Flisar/igrata: Mojca Funkl, Iztok Jereb / tragikomedlja o življenju In učenju, o ljubezni in žrtvovanju Zgodba se dogaja v kletnem antikvariatu, ki je tik pred bankrotom. Ostareli in na smrt bolni lastnik prek oglasa skuša najti občasno pomoč. Na začetku ni odziva, nato se mu po stopnicah dobesedno prikotali Mojca. Sam je sicer že obupal, vendar ona v antikvariat prinese svežo energijo in ideje, ki se mu sicer zdijo iz trte zvite. Ima mladostno zanesenost in voljo, ker je življenje še ni potolklo, hkrati se zaveda, da mora nekako preživeti. Med njima se razvije globok čustven odnos, v katerem pa ona vodi igro.
ponedeljek, 4. marec 20h NINO ROTA IN FEDERICO FELLINI »Glasba v filmu«
nastopajo: abonmajski orkester / umetniško vodstvo: Mate Bekavac / projekcija filma Vaja orkestra, režija: Federico Fellini
V prav posebenem večeru, razdeljenem v dva dela, boste imeli priložnost prisluhniti glasbi Nina Rote, ki jo bo pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca izvedel abonmajski orkester Kulturnega doma Franca Bernika, v drugem delu pa si boste lahko ogledali Fellinijev film Vaja orkestra, ki je hkrati tudi zadnje sodelovanje Fellinija in Rote.
sobota, 9. marec 10h ZAJČKA IN ZVITOREPKA
lutkovna predstava KD Jožef Virk Dob/35 min, 3+ Zima je prišla in sneg je močno pobelil hribe in doline. Prezebla in sestradana zajčka si z zadnjimi močmi postavita skromno, a njunima kožuščkoma prijetno toplo hišico. Ko se odpravita v gozd nabirat dračja, se v njuno hišico pritihotapi prebrisana lisička Zvitorepka, ki jima vrata pred nosom zaklene. Uboga zajčka ostaneta na milost in nemilost prepuščena snegu in mrazu ... V nesreči pa jima na pomoč priskočijo njuni dobri gozdni prijatelji.
sobota, 23. marec 10h Brata Grimm: RDEČA KAPICA
lutkovna predstava / Mestno gled. Ptuj in Lutkovno gledališče Labirint/40 min, 3+
Nekoč je živela ljubka deklica, ki so jo imeli vsi radi, še posebej njena mati in babica, ki ji je podarila rdečo kapico. Deklica je bila nad kapico tako navdušena, da jo je nosila vedno in povsod, zato sojo vsi klicali le še Rdeča kapica. Nekoč je deklica nesla hrano svoji babici, ki je živela v hiški sredi gozda. Ker se ni držala gozdne stezica, jo je požrl volk. Na srečo je mimo prišel lovec in Rdeča kapica je dobila drugo priložnost.
četrtek, 7. marec 19h URŠULA BERLOT "Vanitas"
odprtje razstave / kustos: Vasja Nagy / odprto do 23. 3./vstop prost
Uršula Berlot (1973) je najprej študirala filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in na Ecole Nationale Superieure des Beaux-Arts v Parizu. Na ALUO je leta 2002 magistrirala in leta 2010 doktorirala, danes pa je tam zaposlena kot docentka. Deluje kot vizualna umetnica, umetnostna teoretičarka in predavateljica.
SLAMNIKARSKI MUZEJ
sreda, 20. marec 18h Srečanja pod slamniki BELOKRANJSKO PRELO
Prelo je star belokranjski običaj, na katerem se ob zimskih večerih s pesmijo in smehom zberejo pri ročnih delih. Člani Kulturnega društva Božo Račič iz Adlešičev in Krajinskega parka Kolpa bodo ob belokranjski pesmi in glasbi prikazali tradicionalna domača dela (pletenje, vezenje, polstenje iz ovčje volne, preja, barvanje pisanic...) in nam s sliko, filmom in besedo predstavili in približali lepote Krajinskega parka Kolpa. Vstop prost.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMZALE
Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50
www.kd-domzale.si
el
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
knjige za odrasle
Paul Rizzoli
Rešitev za migreno
GNOSTICA, 2012
Včasih ti življenje na pot prinese točno tisto knjigo, ki jo potrebuješ, in pomaga pri težavi, ki jo sicer morda ne bi reševal s pomočjo knjige. Knjiga Rešitev za migreno obravnava problem, ki pesti občuten odstotek ljudi in katerega vzrok ter rešitev še vedno nista dovolj znana. Knjiga ponudi predvsem veliko namigov in predlogov za odkrivanje vzrokov glavobolov pri vsakemu posamezniku, če že ne more biti ravno čudežna pri odpravljanju posledic. Vsak, ki se z glavoboli srečuje, bo ob branju knjige tudi lahko bolje razumel, za kakšno vrsto glavobola pravzaprav trpi. Seveda ta knjiga ni in ne sme biti nadomestek za resno zdravljenje in tudi ne potuha, da ne bi obiskali zdravnika, če je težava prehuda.
Jo Nesb0
Brezskrbno
Didakta, 2011

urno
BUBsnmo
Kriminalka Brezskrbno je dobila svoj naslov po ulici, kjer živi glavni junak kriminalist Harry Hole. Zaplet je klasičen, smrt (umor) ob bančnem ropu v banki v Oslu. Napetost se stopnjuje, ker izgleda, da je on sam vpleten kot glavni krivec. Zapleteno in zanimivo, dodobra spoznamo Harryjev samosvoj karakter, ki navkljub alkoholizmu in zavračanju avtoritet ostane zvest svojim visokim moralnim standardom in tenkočutnemu smislu za pravičnost. Prav zato velja za enega najboljših detektivov, kot pristen, simpatičen antijunak pa je pisatelju neskončen vir zanimivega pisanja.
Luca Caioli
Messi: resnična zgodba o fantu, ki je postal legenda
Učila International, 2012
Luca Caioli, italijanski športni novinar, je avtor biografij o nogometnih zvezdnikih kot so Torres, Ronaldinho, Zidan ... Tokrat se je lotil biografije o nogometni legendi Lionelu Messiju, najbolj nadarjenemu nogometašu na svetu. Pričevanja o njegovem življenju so podali Messijevi starši, mati Celia in oče Jorge, njegova brata Matias in Ro-drigo, sestra Maria Sol, sorodniki, trenerji, dodan pa je tudi intervju z igralcem. Pri prebiranju biografije spoznamo nogometaševo trdo delo, ki ga je pripeljalo do tega, da ga ima tudi Maradona za naslednika njegove majice, ki nosi številko 10. Spoznamo tudi, kako je z ljubeznijo do nogometa premagoval težave z rastjo. Njegova nadarjenost ga je že pri 13 letih pripeljala v nogometni klub Barcelona in od takrat gre njegova pot samo navzgor. Mnogi pravijo, da spominja na legendarnega Maradono. Kljub temu pa ga najlepši spomini vežejo na njegov najljubši nogometni klub Newll's Old Boys, katerega še danes obožuje. Na koncu knjige, v zadnjem poglavju, svoje življenje predstavi kar sam Messi. Knjiga je izšla letos pri založbi Učila.
Beti Žerovc
Slovenski Impresionisti
Mladinska knjiga, 2012
Avtorica, umetnostna zgodovinarka, svojo pripoved o slovenskih impresionistih začne v Munchnu, ki je bil v času njihovega formiranja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja svetovni center likovne umetnosti, potem pa jo prek tedaj pomembne Ažbetove slikarske šole (pri kateri je bil tudi Vasilij Kandinski) potegne do večplastne predstavitve štirih izjemnih slikarjev: Groharja, Jakopiča, Sternena in Jame, o njihovem življenju, slikah in o tem, kako so nastajale. Razkošna monografija prikazuje najlepše obdobje slovenskega slikarstva. Gre za skupino štirih umetnikov, ki so ustvarili izjemna dela in dvignili likovno umetnost na Slovenskem na raven zahodnoevropskih velikanov. Čudovite krajine intenzivnih barv in čutne poteze s čopiči na umetninah, kot so: Sejalec, Breze, Sava v megli, Ženski akt in druge. Vrhunsko oblikovana in tiskana monografija je eden od estetskih presežkov letošnjega slovenskega založništva, ki zagotovo sodi v vsak slovenski dom. Knjigo je oblikovala in tehnično uredila Suzana Duhovnik.
knjige za otroke in mladino
Alessandro D'Avenia
Stvari, ki jih nihče ne ve
Družina, 2012
Mladi slovenski bralci so že imeli priložnost spoznati pisateljev prvenec Bela kot mleko, rdeča kot kri. Sedaj imamo preveden že drugi roman italijanskega avtorja, ki govori 0 svetu mladih. Glavna junakinja Margerita je štirinajstletno dekle, ki se ji začne podirati svet, ko družino nenadoma zapusti oče. Margerita išče svoje mesto pod soncem, pomaga ji prijateljica Marta, skrivnostni Giulio, babica s svojo modrostjo ter profesor italijanščine in latinščine, ki jim skozi Homerjevo Odisejo odstira svet. Profesor pravi: »Edini način, s katerim lahko odkrijemo svojo zgodbo, je ta, da poznamo zgodbe drugih: resnične in izmišljene. Samo tisti, ki bere in posluša zgodbe, najde svojo.« Bo Margareti uspelo najti svojo zgodbo?
Andrej Rozman Roza Gospod Filodendron
Miš, 2011
P1UTCVTC1 v-.
rac? mi
VftA

Pisatelj Andrej Rozman Roza nam v štirih zgodbah predstavi hudomušnega, pozabljivega, rahlo zmedenega gospoda Filodendrona. Nekega dne je stal pred jablano in pozabil, kaj je nameraval tisti dan početi. Še sreča, da je muha sedla na jablano ... Tudi pri delu z elektriko je imel malo smole. Močno ga je streslo, ko je v vtičnico zabijal žeblje. Za najdeno zrcalce je v dar prejel pleteno čepico. Gospod Filodendron marsičesa ni razumel. Dobro, da je sreča vedno na njegovi strani. Pisatelj zgodbe začini s humorjem, ilustratorka Ana Košir pa knjigo dopolni z imenitnimi ilustracijami.
Svetlana Makarovič
Sapramiška
Mladinska knjiga, 1998
Ob obisku Svetlane Makarovič v naši knjižnici sem ponovno prebral nekatera njena dela in se spomnil, zakaj je avtorica danes to, kar je. Saprami-ška je postala klasično delo, ki ga pozna skoraj vsak otrok, in zdi se,
da je ta njen lik večen in legendaren. Preprosta, a iskreno in življenjsko napisana zgodba o tegobah miške Sapre, ki ji življenje ponagaja z zlomljenim zobom ravno, ko bi si rada privoščila tri slastne lešnike, nam vzbuja empatijo in otroke uči vztrajnosti ter empatije. Sapramiška najde pomoč, kjer jo je najmanj pričakovala, njena še pravkar nezavidljiva situacija pa se spremeni v nekaj novega in boljšega.
mediateka
ŽENSKA, KI POJE (Incendies) DVD, Cinemania group, 2010
Bližnjevzhodna vojna je z nasiljem nad človekom (toliko bolj nad ženskami in otroki) prignana na raven, ko ni nič več sveto. Ljudje prizadane na najintimnejši osebni ravni, tako da nihče ni le žrtev ali le krvnik. Že desetletja onemogoča normalno življenje, tepta vsakršno ljubezen, mladim ljudem pa krati osnovne pogoje nasploh. Kanadsko-francoska drama je tragična zgodba treh generacij iste družine, razdejane in razčlovečene zaradi grozot vojne. Le neverjetna želja po preživetju ostaja - pa ne glede na ceno.
EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD (Exotic Marigold hotel) DVD, Continental film, 2012
Sedem upokojencev iz Britanije, vsak predvsem zaradi svojih finančnih težav, se odpravi v letovišče za upokojence v Indijo. Že na letališču v Indiji so primorani komunicirati med sabo, ker naletijo na težave glede prevoza do letovišča. Vsak ima svojo zgodbo in vsak se na svoj način poskuša vživeti v ritem življenja v Indiji, ne glede na to, da letovišče sploh ne zgleda tako kot v reklamni brošuri, pa še lastnik je fant star okrog 20 let. Vsak se skuša vključiti v družbo, nekateri bolj uspešno, nekateri manj. Ampak ugotovijo, da je vedno čas za početi, čutiti, živeti nove stvari in ne živeti v preteklosti. Odlična romantična komedija z izvrstno igralsko zasedbo, ki nas opominja, da je vedno nekaj novega v življenju, za kar je vredno uživati v vsakdanjem življenju.
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Domžalski bal ali karnevalski koncert
Ta norčavi pustni čas
Četrti koncert 15. sezone modrega - glasbenega abonmaja v KDFB
KDFB Na 4. koncertu v domžalski Tomče-vi dvorani KDFB smo v okviru letošnjega, zdaj že 15. ciklusa modrega oz. glasbenega abonmaja spet prisluhnili njegovemu »spiritus agens« Mateju Bekavcu; kot umetniškemu vodji, solistu - klarinetistu, morda nazadnje še skladatelju - improvi-zatorju!? Z dovolj pomenljivim naslovom Domžalski bal ali kar Karnevalski koncert so z deli skladateljev J. Straussa ml., E. W. Korngolda, R. Schumanna, D. Lovreglia, D. Milhauda, G. Lighetija, A. Capleta in F. Poulenca nastopili solisti, (komorni) ansambli, domžalski abonmajski, pustno in karnevalsko razposajeni glasbeniki in kameleonski godci.
Z M. Bekavcem se zdaj z različno, skoraj neponovljivo glasbeno literaturo in izvajalci v takih ali drugačnih zasedbah, v glavnem pa v dokaj nenavadnih kombinacijah srečujemo v Domžalah že drugo sezono. Vsakič mu tudi kakšen izvenglas-beni izziv predstavlja poanto, s katero nadgradi svoje (umetniško) poslanstvo:
kot izvajalec - izvrsten klarinetist, dirigent, član prenekatere izvajalske oz. ansambelske zasedbe in tudi kot skladatelj. Tudi tokrat je bilo tako, ko smo ga lahko poslušali v uvodnih Straussovih Valčkih, op. 165, z eno ali kar prvo zasedbo godalnega kvarteta. Potem je bila na vrsti odlična violinistka Božena Angelova in izvedla s pianistom Korngoldovo Ma-škarado; seveda v maskah, v katerih je nastopila večina izvajalcev: eni bolj, drugi manj. Vizažistka Daša Tišler je dokaj muzi-kalno poskrbela za tovrstno opremo, tako da lahko že na začetku zapišem, da se je tale odlična domžalska maškarada prav s pomočjo glasbe (in literature) sprevrgla v pravo glasbeno-scensko poslastico. Glasba je seveda pri tem prednjačila. Koliko sposobnosti je v vseh teh mladih, da je lahko svoje tokratno pustno poslanstvo samo nadgradila nad odlično prebrano, izbrano in odigrano glasbo!? Sledil je eden bolj resnih (glasbenih) ciklusov: Schumanno-vi Metulji, op. 2. Nadvse nenadkriljiv pa je
Foto: Andraž Gregorič
bil uvod v Lovreglijevo Fantazijo iz Verdijeve opere Ples v maskah, op. 46, ki sta ga odigrala klarinetist Bekavac in pianist Aco Biščevic: slednji tokrat izjemno teatralno navdahnjen, ali kar spet glavna oseba tega teatralnegada večera. Kajti trobentač Franci Kosem je uvedel s sprevodom razposajenih glasbenikov le-to s popularno koračnico iz Verdijeve Aide. Tako je bil tole in pomp in predstava odlične glasbe in zelo okusnih izvenglasbenih posegov, scenografije in celo režije večera. Sledila je pianistova (Jure Goručan) interpretacije Schumannove Iz dunajske pustne burke, op. 26, in za konec prvega dela Milhau-dov Scaramousche za dva klavirja, spet z Goručanom in ... Drugi del je bil spet posrečen, več kot nadgradnja prvega dela z Ligetijevo Musico ricercato 2, mesto e rigi-do ceremoniale za klavir, v interpretaciji dramskega igralca Roka Viharja pa smo potem slišali celotno Masko rdeče smrti A. E. Poeja, še predno se je s tovrstno glasbo za godalni kvartet in harfo spet oglasila glasba; tokrat v Capletovi Maski rdeče smrti. Z zaključnim Maškaradnim plesom, posvetno kantato za bariton, violino, oboo, klarinet, fagot, trobento, violončelo, klavir in tolkala pa omenjeni večer še zdaleč ni bil končan: po skoraj triurnih variacijah na karnevalsko temo sta sledila še dva dodatka, kjer se je različna in bolj ali ne ad hoc sestavljena skupinica pustno drznih, pogumnih in nagajivih karnevalsko razpoloženih pevcev, plesalcev in glasbenikov podala z variacijami v finale ali kar codo le-tega: »A 'mate kaj za pusta hrusta?«
Poleg navedenih pa so nastopili še Markus Volpet, Tamara Inbar, Paolo Caligaris, Jo-št Kosmač, Jože Bogolin, Giorgos Fragos, Mojca Menoni, Martin Sikur, Gea Pantner, Sofia Ristic, Mateja Ratajc, Vanja Bizjak Podlesek in še kdo. Morda zabrisan ali nepoznan izza maske, kostuma, nenadno zamenjan, odsoten ali dodan .
Dr. Franc Križnar
Februarska razstava v Menačenkovi domačiji se je posvetila pustnim radostim, saj se je svojimi deli predstavil fotograf in publicist Primož Hieng.
Prvi koncert ob 20-letnici MePZ Klas Groblje
Missa brevis v b-duru
CERKEV SV. JOŽEFA NA VIRU Nedeljski večer, cerkev se polni in poslušalstvo pozdravi člane Komornega godalnega orkestra ter okoli 40 članov MePZ Klas iz Grobelj. Koncert, s katerimi je MePZ Klas Groblje obogatil božični čas, so programsko zapolnili Missa Brevis v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, himnič-ni in psalmski spevi ter božične pesmi. Najpomembnejši razlog za koncert je jubilejnih 20 let prepevanja zbora. V zelo akustični cerkvi najprej zadoni Mozartov Ave verum (Pozdravljeno, Rešnje telo), sledi Missa brevis v B-duru s šestimi mašnimi deli (Kyrie, Gloria, Credo, Sanc-tus, Benedictus, Agnus Dei). Missa brevis v B-duru je napisna za zbor in štiri soliste. To so ubrano opravili Marija Prebil - sopran, Špela Kink - alt, Matej Avbelj - tenor in Andrej Emanuel Cotman - bas, pri čemer je treba povedati, da so vsi člani zbora. To je ena izmed devetnajstih maš W. A. Mozarta, ki se je rodil prav 27. januarja leta 1756. Pevce je spremljal Komorni godalni orkester, sestavljen iz članov Orkestra slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV, študentk violine AG in diplomantk konzervatorija za glasbo, orglal je Rok Rakar.
Drugi del koncerta nas je ponovno spomnil, da se po tradiciji božični čas končuje. Poslušali smo psalm Povzdigni svoje oči Mendelssohna Bartholdyja, nato adventno antifono O, modrost, navdušila pa je tudi izvirna izvedba gregorijanskega korala Deček je rojen v Betlehemu, med katerim so se pevci ob spremljavi tolkal sprehodili na kor. Sledile so Rutterjevi Božična uspavanka in Božična luč, Sat-
tnerjeva Počivaj, milo detece ter Stanka Premrla Angelsko petje. Za zaključek so nekoliko nostalgično izbrali Raduj, človek moj, pesem z njihovega prvega koncerta pred dvajsetimi leti, tokrat spet pred občinstvom v cerkvi. Uživali smo v ubranem petju odlično izbranega in tudi koreograf-sko izdelanega programa.
SHkarska razstava Ma rinke Pogačar v Kroni
Slikarka iz Prevoj pri Lukovici ima p Domžalah v hotelu Krona samostojno razstavo svojih slikarskih del. Odprtje razstave je bilo na lanski božič. Slike, ki jih je avtorica ustvarjaln po svojem notranj em navdihu, si lahko ogledate do 5. marca letos.
Menačenkova domačija V fotografski razstavi Ta norčavi pustni čas, s katero je prvič gostoval v Domžalah, je bil razstavljen izbor slovenskih pustnih mask,
ki jih je avtor zvesto beležil v zadnjih desetih letih. V fotografski objektiv je ujel številne skrite obraze ter njihovo raznoliko in pisano podobo. Za svoj prispevek k ohranjanju žive kulturne dediščine, ki jo je predstavil v letu 2011 izdani monografiji, je prejel Murkovo listino. Na otvoritvi razstave, ki je bila 5. februarja, so se okrog fotografa Primoža Hienga zbrali vsi, ki so tako ali drugače prispevali k avtorjevemu projektu in prijetnemu vzdušju v domačiji: soorganizator razstave JSKD OI Domžale, predstavniki Občine Domžale, člani Pustne sekcije Striček z Vira, avtorjeva spremljevalna Glasbena skupina Kontrabant in obiskovalci.
Primož Hieng v fotografijah pustnih mask poskuša na čim bolj iskren in objektiven način prikazati tovrstno tematiko. Njegovo direktno razmerje do stvarnosti je opredelilo dokumentaren način fotografskega zapisa, utelešenega v zvestih in formalno preprostih fotografijah brez prikrojevanja končne podobe. Zato so njegovi fotografski zapisi pustnih mask postavljeni v realni prostor in čas, z resničnimi ljudmi, ki kdaj pa kdaj izstopijo iz objektivnega okvirja.
Namreč, v marsikateremu izoliranemu portretu mask opazimo močnejšo sled subjektivne pripovednosti portretiranca, ki presega zgolj dokumentarno pričevanje vizualnega zapisa. Hkrati se Hiengovo terensko fotografsko dokumentiranje številnih tradicionalnih in sodobnih pustnih dogodkov po celotni Sloveniji že samo po sebi izpostavlja kot pomemben prispevek k ohranitvi neprecenljivih dokumentov žive kulturne dediščine. Po njegovi zaslugi pustne maske živijo in bodo živele še za naslednje rodove Slovencev.
Katarina Rus Krušelj Foto: V. Repanšek
Fotografski kulturni praznik
Pregledna razstava FKVK Mavrica v Radomljah
Matevža Kinka, akademskega glasbenika in glasbenega pedagoga, ki si je tudi idejno zamislil koncert.
Zbor se udeležuje različnih festivalov, tekmovanj in zborovskih srečanj doma in v tujini, na katerih se potrjujejo in dosegajo odlične rezultate.
Marta Keržan
Kulturni dom Radomlje V počastitev slovenskega kulturnega praznika je radomeljsko društvo, ki ustvarja na fotografskem, filmskem in video področju, pripravilo 4. februarja pregledno klubsko razstavo. Svojo najboljšo lansko bero fotografij je prispevalo 22 fotografov. Ocenjevalna komisija je izbrala 56 najuspešnejših fotografij, ki bodo obiskovalcem v Kodrovi dvorani na ogled do konca meseca. V kulturnem programu ob odprtju so najprej prikazali projekcijo o času, življenju in delu pesnika Franceta Prešerna. S filmom Cekin bi dal so se spomnili kamniškega slikarja Poldeta Miheliča. Glasbeno-ritmični posladek je prispeval tolkalec Klemen Kogovšek s skladbama Čardaš in Cik-cak. Podelili so tudi priznanja ustvarjalcem najboljših fotografij, ki so bile razdeljene v dva tematska sklopa: voda in prosta tema. V prvi so diplome prejeli: Cveta Bor-štnar, Milan Jazbec, Vlasta Valenti in Erna Kraševec; 3. nagrado Janez Popelar, 2. nagrado Peter Rojc in 1. nagrado Lili Jazbec. V prosti temi so diplome prejeli: Mateja Absec, Urban Popelar, Špela Prašnikar in Lojze Popelar; 3. nagrado Nuša Potrpin Hojnik, 2. nagrado Lili Jazbec in 1. nagrado Tinkara Koleša.
Tudi sicer so bili fotografi Mavrice uspešni na lanskoletnih fotografskih razstavah v slovenskem in mednarodnem prostoru. Za svoje uspele stvaritve, ki so na tekmovalnih razstavah ovrednotene s točkami, so prejeli mednarodne nazive. Mateja Absec, Milan Jazbec in Tinkara Koleša so postali nosilci naslova AFIAP (mednarodni fotografski umetnik), Lili Jazbec pa še za stopnjo višjega EFIAP (ekscelenca fotografske umetnosti).
Igor Lipovšek Foto: Milan Jazbec
Mlada fotografinja Špela Prašnikar je diplomo prejela za fotografijo Babica pripoveduje.
Moč mitov
V sredinem večeru, ki nam ga je pripravila Miomira Šegina, dramatičarka, pisateljica in fotografinja, smo skušali odgovoriti na zanimivo vprašanje o moči mitov na sodobni čas in življenje.
Menačenkova domačija Za izhodišče pogovora ji je služila legenda o potopljenem blejskem zvonu. Ta mit Miomira Šegina posebej dobro pozna, saj je bila nagrajena za radijsko igro, v kateri je uporabila omenjeni mit, napisala pa je tudi dramo Blejski otok želja. Tako smo najprej prisluhnili skoraj strokovni pripovedi o tem, kaj je mit, ki nam ga je Miomira predstavila kot domišljijsko izročilo, vse pa je ilustrirala z vsebino posameznih mitov, ki se je skozi zgodovino spreminjala. Opozorjeni smo bili, da se moramo ob posameznih mitih pov-
sem sami odločiti, kako in zakaj jih bomo (njihove dobre ali slabe strani) uporabili, predvsem pa tudi, ali se bomo po njihovih junakih in delih zgledovali. Večer je avtorica popestrila z odlomki iz radijske igre, pa tudi z branjem teksta iz izdane knjige, pri čemer ji je pomagala hči Ela, tako da smo bili priča tudi igranega prizora. Prijeten večer se je zaključil s pogovorom o junakih in vsebini mitov, kot jih vidimo obiskovalci. Izkazalo se je, da junake in mite kar poznamo, da pa smo včasih v zadregi, kako bi jih »uporabili« v vsakdanjem življenju.
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
SPORT
PRI TRINAJSTIH LETIH VEČKRATNA PLESNA DRŽAVNA PRVAKA
Jaka Podgoršek, učenec 8. razreda Osnovne šole Dob, in njegova soplesalka Katarina Matuš, učenka 8. razreda Osnovne šole Komenda Moste, sta pri svojih trinajstih letih že doživela okus zmage.
JAKA PODGORŠEK IN KATARINA MATUŠ, PK MIKI
Sašo Kozlevčar in Mateja A. Kegel Foto: Anton Podgoršek
In to kar večkrat (štirikrat), saj sta dvakratna državna prvaka med pionirji v standardnih in latinsko-ameriških plesih ter dvakratna prvaka med mlajšimi mladinci v la-tinskoameriških plesih in kombinaciji desetih plesov. Soplesalca, ki celo rojstni dan praznujeta na isti dan, v Plesnem klubu Miki plešeta standardne in latinskoameriške plese in sta plesni par že od leta 2005. Jaka se je s plesnimi koraki prvič spoznal že pri treh letih, med plesne pare pa je prestopil pri svojih petih letih, prav tako se je s plesom v parih pri petih letih prvič srečala tudi Katarina. Na tekmovalnem plesnem zemljevidu pa sta mlada plesalca prisotna zadnjih pet let. Jaka in Katarina sta velika plesna navdušenca, ki se udeležujeta tudi mednarodnih tekmovanj v sosednjih državah. Med drugim sta sodelovala tudi v veliki show skupini PK Miki, s katero sta novembra 2008 nastopila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji s točko Preplešimo svet, s katero so tekmovalci osvojili 9. mesto. Z Jakom in Katarino smo še pred prihajajočim državnim prvenstvo spregovorili tudi mi.
Sta dvakratna državna prvaka med mlajšimi mladinci v latinskoameriških plesih in kombinaciji desetih plesov, za kar vama iskreno čestitamo. Kaj vama pomeni tak dosežek?
Pomeni nama veliko, služi nama tudi kot dokaz, da sva veliko trenirala, s čimer sva si priplesala uspehe in veliko pridobila tudi z naslovom državnih prvakov.
Kaj pa vaju je sploh pripeljalo do tega, da sta se začela ukvarjati s plesom?
{Jaka} Jaz sem začel plesati pri treh letih v skupini Ringa raja, leta 2005 pa sva začela plesati skupaj v parih. Do tega pa je prišlo tako, da me je na enem od nastopu, ki sem ga spremljal, mami vprašala, če bi plesal v paru s punco, in sem rekel, da bom. {Katarina} Tudi jaz sem začela plesati v paru leta 2005 z Jakom. Pri meni pa je bilo tako, da je pred tem plesal že moj brat in me je povabil, če bi se s plesanjem ukvarjala tudi jaz. Poskusila sem in tako začela.
Kako pa je prišlo do tega, da sta prav vidva postala plesni par?
{Katarina} Ko smo se prvič zbrali vsi, ki smo želeli plesati v paru, smo izbirale punce. V plesalnici, kjer smo bili, sem izbrala Jako kot najboljšega in tako sva začela.
Kaj pa imata rajši: ples kot šport ali ples kot umetnost?
Oboje nama je enako pomembno.
Na kakšen način skozi ples pripovedujeta zgodbe in kako usklajujeta „harmonijo" znotraj plesa?
{Katarina} Običajno ima vsak ples svoj način, svoj izgled. Tako tudi poskušava vsak ples odplesati, da bi bil čim bolj podoben temu, kakor naj bi izgledal. Recimo, primer je pasodoble, kjer naj bi plesalec predstavljal matadorja, jaz pa sem rutka, s katero on preganja bika. {Jaka} Tako je, vsak ples ima svojo zgodbo.
Ali sta poleg omenjenega dvakratnega naslova državnih prvakov osvojila še kakšne dosežke - uspehe na plesnem področju?
{Katarina} Se strinjam tudi jaz, predvsem je klub bližje od ostalih, saj bi nama vožnja drugam vzela preveč časa.
Jaka, ali drži, da kot plesalec v plesu prevzameš veliko odgovornost za to, kako bo nastop na koncu uspel?
{Jaka} Ja, po mojem mnenju kar veliko, ampak brez Katarine pa ne bi bilo nič.
Koliko pa mora plesalka zaupati plesalcu, da bo ples kar najbolje uspel?
{Katarina} Zelo veliko zaupanja mora biti, saj drugače posameznih plesov in figur ni mogoče izvesti.
Kako pa na vajine uspehe in obveznosti gledajo vajini starši in ali kdaj zaplešeta tudi s kom drugim in izven plesnih dvoran?
{Jaka} Starši so zelo ponosni in res zaplešem tudi kdaj z njimi izven plesnih dvoran. Katarina: Tudi moji starši me pri plesu zelo spodbujajo in so ponosni name. Prav tako pa tudi rada plešem s sorodniki na kakšnih drugih prireditvah.
Bliža se državno prvenstvo v Domžalah. Se veselita tekme in pričakujeta kaj treme?
{Jaka} Jaz treme nimam, midva pridno vadiva, res pa je do začetka samo še dva tedna.
{Katarina} Tudi jaz nimam treme, imava pa pred tekmovanjem zelo natrpan urnik s treningi.
Kakšni pa so vajini obeti na državnem prvenstvu?
{Jaka} Letos sva prestopila v kategorijo mladincev, kljub temu pa pričakujeva finale in samozavesten nastop. □
Ko smo se prvič zbrali vsi, ki smo želeli plesati v paru, smo izbirale punce. V plesalnici, kjer smo bili, sem izbrala Jako kot najboljšega in tako sva začela.
Že leta 2008 sva postala državna podpr-vaka v kombinaciji desetih plesov med mlajšimi pionirji. Leta 2010 sva nato postala državna prvaka na državnem prvenstvu v standardnih plesih, prav tako sva isto leto postala še državna prvaka med pionirji v latinskoameriških plesih ter državna podprvaka v kombinaciji desetih plesov. Leta 2011 sva prestopila v višji starostni razred mlajših mladincev, kjer sva na državnem prvenstvu v standardnih plesih osvojila 4. mesto ter tudi sicer večkrat v tem letu stala na stopničkah. V letu 2012 sva med mlajšimi mladinci v standardnih plesih osvojila 2. mesto, nato pa postala
državna prvaka v latinskoameriških plesih in državna prvaka v kombinaciji desetih standardnih in latinskoameriških plesov. Leta 2012 sva postala tudi zmagovalca Slovenske plesne lige v kategoriji mlajših mladincev. V letošnjem letu sva prestopila v višjo starostno kategorijo mladincev, kjer sva na državnem prvenstvu v standardnih plesih že osvojila 4. mesto.
Kakšni pa so vajini cilji na področju plesa?
{Jaka} V prihodnosti se dolgoročno vidim v vlogi učitelja plesa. {Katarina} Tudi jaz se nekoč vidim v vlogi učiteljice šole plesa.
Kaj pa sicer počneta v prostem času, kolikor vama ga sploh ostane ob šolskih in plesnih obveznostih?
{Jaka} Jaz rad poslušam glasbo, gledam filme, rišem, zanima me moda. Sem ljubitelj kreativnih športov, igram košarko, kolesarim, drsam in sestavljam Rubiko-vo kocko.
{Katarina} Tudi jaz se običajno ukvarjam s športom, tečem, kolesarim, smučam, hodim v hribe in grem včasih rada s prijateljicami v kino. Prostega časa običajno res ni tako veliko in tisto, kar mi ga ostane, ga običajno vložim kar v učenje. Če pa mi vseeno ostane še kaj časa, se najraje posvetim rekreaciji.
Zakaj ravno PK Miki? Kako sta zadovoljna z učitelji, izvedbo plesnih ur?
{Jaka} Učitelji so res dobri pa tudi klub mi je najbližje. In kot rečeno, trenerji so tukaj veliko boljši. Tudi odnosi med nami so res dobri, tako med plesalci kot tudi s trenerjema.
PK Miki v pričakovanju DP v latinskoameriških plesih v Domžalah
Plesni uspehi mladih plesalcev, kot sta Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, so zagotovo ponos naše občine, vsekakor pa tudi plesne šole PK Miki, kjer plešeta od svojega začetka. »Njuni uspehi so krasna motivacija za mlade plesalce, predvsem pa je njuno delo tisto, ki daje pravi vtis in ambicioznost ostalim plesalcem. Jaka in Katarina sta zelo delovna, ambiciozna in napredujeta, že odkar sta bila v vrstah pionirjev,« je o mladima tekmovalcema povedala predsednica PK Miki Saša Eminič Cimperman. Ker se mladi plesalci pripravljajo tudi na prihajajoče državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki bo 3. marca 2013 v Hali Komunalnega centra v Domžalah, smo s predsednico spregovorili tudi o tem, koga pričakujejo na tekmovanju v Domžalah. »Pričakujemo, da se bodo tekme udeležili znani slovenski plesni pari, kot je par Miha Vodičar in Nadiya Bychkova, potrjeno je, da bo tekmo sodila štirikratna svetovna prvakinja Katarina Venturini. Večer pa bodo z nastopom popestrili tudi drugi plesalci PK Miki, in sicer plesalca electric boogieja in vrhunska športnika Andraž Mrak in Dejan Djurovič ter na evropskem prvenstvu četrtouvrščena mladinska formacija Moč vilinov,« pravi Saša Eminič Cimperman. Na tekmovanju, kjer pričakujejo 130 plesalcev iz vse Slovenije, pričakujejo tudi dober obisk s strani gledalcev, ki bodo spodbujali svoje favorite. Tam bodo ple-
salci plesne šole in plesnega kluba Miki prisotni tudi na tribunah. »Organizacija takšnega tekmovanja ne predstavlja zgolj prednosti domačega terena, a kljub temu je zelo pomembna, saj cele Domžale, vsi plesalci, starši in spremljevalci dihajo s to tekmo. Zagotovo pričakujemo največ domačih gostov. Sicer pa tovrstna tekmovanja, tako kot pri ostalih športih, plesalcem vlijejo ogromno energije, da postanejo bolj samozavestni, in prav to je tisto, kar daje prednost domačega terena,« pravi o pomenu tekmovanja v našem kraju predsednica plesne šole, ki ne pričakuje nepredvidenih dogodkov pri organizaciji prihajajočega državnega prvenstva, kjer pričakujejo tudi preko tisoč obiskovalcev. In kakšna so pričakovanja od domačih tekmovalcev? »Pri Jaku in Katarini pričakujemo finale, čeprav je letos res močna konkurenca v mladinski kategoriji, zato bi bilo morda nekoliko nerealno pričakovati uvrstitev med prve tri pare. Bi pa na tem mestu omenila še en par med mlajšimi mladinci - Jana Hafnerja in Žano Jereb, pri njima dvema prav tako pričakujemo uvrstitev v finale, medtem ko bosta med seniorji Marko in Nastja Orehek naj -brž edini par v svoji kategoriji in bosta zagotovo kvalitetno odplesala program. Verjamemo, da bodo vsi naši pari pokazali vse, kar znajo, in se močno borili s svojo konkurenco,« je o pričakovanjih spregovorila Saša Eminič Cimperman.
SPORT
slamnik@kd-domzale. si
Domžalski košarkarji prvaki Mini pokala Spar
V velikem finalu letošnjega pokalnega tekmovanja za starejše pionirje je KK Helios Domžale A premagal Krko A z 79:62! Domžalčani so tako postali letošnji pokalni prvaki Slovenije!
KK Helios Domžale Med vikendom, 9. in 10. februarja 2013, se je v celjski dvorani Golovec ob zaključku članskega Pokala Spar odvijal tudi zaključni turnir Mini pokala Spar, ki je kopija „starejšega brata", namenjen pa je starejšim pionirjem U14. Odlično sezono, v kateri so zasedli končno 6. mesto v državnem prvenstvu, z malce več sreče pa bi lahko bili tudi višje, so z neverjetnima dvema tekmama kronali mladi domžalski košarkarji, ki so v polfinalu najprej ugnali Elektro gorenjsko prodajo oz. Triglav, v finalu pa so bili po vrhunski košarkarski predstavi boljši še od novomeške Krke z 79:62 in se tako veselili prve klubske pionirske lovorike po 13 letih! Tekmovanje, v katerem je letos sodelovalo kar 87 klubov, poteka pa po sistemu izločanja, se je končalo s predstavo, ki bi jo fantom lahko zavidal marsikateri članski klub. Finale so bolje začeli Domžalčani, ki so povedli z 8:2, a je Krkašem že do konca prve četrtine uspelo napraviti preobrat (17:20), predvsem po zaslugi osmih točk Bora Šteblaja in Jake Šmajdka. V drugi četrtini so Novomeščani z začetnih 0:5 hitro prišli do devetih točk prednosti (17:25), minuto pred koncem polčasa pa so imeli po trojki kapetana Matica Šiške celo +10, 28:38. Zaključek polčasa je pripadel našemu Maticu Juhantu, ki je s petimi zaporednimi točkami poskrbel, da zaostanek po 20 minutah igre vseeno ni bil previsok (33:40). V prvem polčasu so imeli Domžalčani ogromno težav z napadalnim skokom Krke, ob tem da so prepoceni zapravili tudi kar nekaj žog. Še dobro, da so imeli v svojih vrstah razpoloženega Aljaža Bratca (15
točk v prvem polčasu), ki je Helios s svojimi napadalnimi akrobacijami še vedno držal blizu Krke.
Dogovor ob polčasu je bil preprost: popraviti skok in zmanjšati prelahko izgubljene žoge. Lažje reči, kot narediti. Le da so tokrat fantje to tudi super izpeljali. Polčas je, tako kot začetek tekme, z odličnim prodorom odprl Matic Vesel, nato pa je v naslednjih petih minutah sledil delni rezultat 11:4, kar je pomenilo, da smo spet povsem na začetku. V tem delu igre se je napadalno razigral še Juhant (9 točk v 3. četrtini), tako da je bilo pred zadnjimi desetimi minutami izenačeno, 52:52. Potem pa še „grande finale" letošnje sezone starejših pionirjev! Verjetno najboljša četrtina, kar so jo Domžalčani letos prikazali. Obrambi sta poveljevala Luka Sitar in Mi-
Senzacionalni razplet: Helios v finalu Pokala Spar
Vse bolj je vidno, da se vztrajno delo trenerja Sagadina pozna pri rezultatih njegovih varovancev.
KK HELIOS V klubu so najprej zapolnili mesto, ki je ostalo prazno po odhodu Luke Drezge. Na njegovo mesto je stopil še en občasni reprezentant Hrvaške Damir Ran-čic, ki pa trenutno še ne izstopa, v ekipi pa bo ostal do konca sezone. Poleg njega pa sta tu na preizkušnji še dva igralca, Dorde Lelic in Mirza Ahmetbašic, ki sta dobila nekaj minutaže na trening tekmi proti Krki, ki je slavila proti Heliosu. Tako je Helios v zadnjem obdobju odigral 7 tekem od tega 3 v ligi Telemach, ostale pa v okviru Pokala Spar.
Najprej so se Domžalčani pomerili doma proti ekipi Grosuplje, ki nikakor ni ugoden nasprotnik, vendar Helios ni dopuščal lahkega razpleta za goste in je suvereno zmagal z rezultatom 85:60. Do tega rezultata je za domače največ prispeval Gezim Morina z 18 točkami. Takoj naslednjo so-
boto je Helios gostil ekipo Rogaške Crystal, ki je dve četrtini še držala korak s Helio-som, potem pa ji je začelo zmanjkovati moči in so na koncu morali priznati premoč domačih, ki so tekmo dobili s 74:60. Najučinkovitejši je bil tokrat Dorde Maj-storovic z 20 točkami in 11 skoki. Na tej tekmi je tudi prvič zaigral novi igralec Damir Rančic in malenkostno opozoril nase (4 točke). Z zmago so Domžalčani ohranili prvo mesto na lestvici lige. Nekaj smole so imeli košarkarji Heliosa na gostovanju pri Elektri iz Šoštanja, saj jih je dodobra stresla in visoko premagala z rezultatom 65:48. Ekipa Heliosa nekako ni bila dovolj razpoložena in niti z vstopom Damirja Rančica niso uspeli bistveno prevesiti poteka igre v svojo korist. Tako so večji del tekme vodili domači in z zmago preprečili kraljevanje Heliosa na vrhu lestvice. S
Državni rekord kot krona na vse tri barve odličij s prvenstev Slovenije
Fantastičnemu začetku z zlato medaljo in naslovom državne prvakinje so sledila odličja in državni rekord!
ha Belšak, napadu pa je odlično dirigiral Nejc Klavžar in Helios je zadnjo četrtino dobil s kar 27:10 (Bratec 12 točk), kar je pomenilo, da naslov pokalnih zmagovalcev oz. prvakov v Mini pokalu Spar roma v Domžale!
Za Helios je kapetan Aljaž Bratec dosegel 29 točk in imel ob tem še 4 skoke in 4 podaje ter bil tako izbran tudi za najbolj borbenega košarkarja zaključnega turnirja, Matic Juhant pa je prispeval 19 točk in 8 skokov. Oba sta bila izbrana tudi v najboljšo peterko „final foura" Mini pokala Spar. Pohvale pa si zaslužijo tudi vsi ostali, ki so prispevali svoj del v končnem zmagovalnem mozaiku, pa naj bo to na klopi ali pa na igrišču.
Gašper Papež
FOTO: KZS/ALESFEVZER.COM
Domžalska atletika Razen prvega januarskega vikenda, ko je bil čas za špi-čenje forme, so bili vsi vikendi v znamenju atletskih mitingov in prvenstev Slovenije v dvorani. Prvi naslov državne članske prvakinje za leto 2013 je domžalski atletiki 19. januarja pritekla Eva Aljančič, ki je bila v dresu Atletskega kluba Domžale v dunajski dvorani (slovenski atleti na krožno dvorano še čakamo) najhitrejša na 3000 m (11:11,77 min). Med člani je bil s četrtim mestom na enaki razdalji najvišje uvrščen Domžalčan Jakob Vodnjov (AK Domžale), v mladinski konkurenci pa sta najboljši uvrstitvi zabeležila 800-metraša iz novoustanovljenega Atletskega društva AS, Gregor Lazar in Sofia Kokot (5. in 10. mesto). Srebrno medaljo si je z odličnim skokom v daljino med kar 34 pionirkami, mlajšimi od 16 let, 26. januarja v Ljubljani priskočila AS-inja Tea Podbevšek. 530 cm v drugem poskusu je tako Tejin osebni rekord kot tudi absolutni rekord AD AS. Izmed četverice pionirjev je bil najuspešnejši na petem mestu višinaš Juš Smole s preskočenimi 163 cm. Tea je odlično nastopila še na prvenstvu za mlajše mladince 2. februarja 2013
v Ljubljani, kjer se je z osebnim rekordom 539 cm uvrstila na visoko šesto mesto. V močni konkurenci pionirjev, mlajših od 14 let, se je 20. januarja v Ljubljani pomerila četverica AS-ovcev. Izmed dveh deklet je bila uspešnejša Ana Strmčnik, izmed fantov pa se je izkazal Tilen Ulčar, ki je bil 11. v daljini. A je bila to zanj šele generalka pred Prvenstvom Slovenije za pionirje, mlajše od 12 let, kjer je šlo zares! »Nov državni rekord!« bi odmevalo 27. januarja v dvorani v Slovenski Bistrici, če bi si šest domžalskih atletov in njihovi navijači upali na glas veseliti odličnega dosežka AS-ovca Tilna Ulčarja. Sprinter, ki mu je za las ušlo še bronasto odličje v teku na 60 m, je z daljinaško konkurenco opravil v petem poskusu, ko je pristal kar pri 470 cm in za en centimeter popravil državni rekord za pionirje, mlajše od 12 let. Da je bil uspeh ekipe AS-ovcev popoln, je s srebrno medaljo v skoku v višino poskrbel še Jure Hribar (128 cm), z malce športne sreče pa bi se med nosilce odličij zapisala še dva četrtouvrščena, Maks Ulčar v daljini in Žan Vrhovnik v skoku v višino.
BOIANA VOjSKA
Člani AD AS v dunajski dvorani za krožne teke
strelskim izkupičkom je pri Heliosu izstopal le Jure Močnik s skromnimi 12 točkami. Sledil je tridnevni (7.-10. februar 2013) turnir Pokal Spar, kjer so košarkarji Heliosa že takoj v četrtfinalu naleteli na dokaj enakovrednega tekmeca z vodilnega mesta 2. SKL - Splošno Plovbo Portorož, ki je dobršno polovico tekme narekoval ritem in vodil. Šele v tretji četrtini so se domžalski košarkarji postavili na noge in naredili preobrat ter na koncu zmagali z 91:82. Za Helios je največ prispeval Gezim Morina: 21 točk in 5 skokov, na drugi strani pa je blestel Sašo Ožbolt s 23 točkami. Največje presenečenje je Helios prikazal proti polfinalistu novomeški Krki, ki je bila v očeh mnogih z eno nogo že v finalu. Vendar, kot pravijo: žoga je okrogla in čudeži se dogajajo. Tako je tudi Heliosu posijalo sonce v najpomembnejšem trenutku in s trdo obrambo ter garaško igro so si priigrali finalni obračun. Rezultat je tako kazal ob koncu 66:71 za Helios, junak tekme pri Domžalčanih pa je bil Gezim Morina, ki je 23 sekund pred koncem s trojko prevesil tehtnico in zabeležil skupnih 15 točk. Omeniti je potrebno tudi posledice tega grenkega poraza za novomeško Krko, in sicer so v glavnem štabu omenjenega kluba dokaj hitro prišli do situacije, ko so odpustili trenerja Aleksandra Sekulica, saj ni dosegal zastavljenih ciljev. Domžalčani so imeli nato še veliko dela, saj so nasproti dobili neugodno Union Olimpijo, ki je v polfinalu komaj ugnala ekipo Tajfuna z razliko dveh točk. Dasirav-no so Domžalčani še tako hrabro poskušali presenetiti zmaje, pa jim kljub temu to na koncu ni uspelo. Tako so Ljubljančani še devetnajstič zapored slavili naslov Spar pokalnega prvaka. Rezultat je ob zadnjem zvoku sirene kazal 61:73.
Sašo Kozlevčar
Plesni par Matej in Špela Kralj
Plesali pari iz Slovenije so cele...
Ples A boljšega od domžalskega bilo ni nobenega - lahko z verzi čestitamo plesnemu paru Kralj, ki je že četrtič zapored osvojil naslov državnega prvaka Slovenije v standardnih plesih. Matej in Špela, člana Plesnega kluba Urška, sta se 26. januarja 2013 na parketu dvorane v Račah pri Mariboru kot eden izmed 52 parov vrtela v petih plesih. V bleščeči dvorani so odmevali ritmi angleškega in dunajskega valčka, tanga, slowfoxa in quickstepa. Domžalčana sta nastopila v konkurenci osmih parov članske kategorije in v vseh petih plesih z izdelanimi in vrhunsko izvedenimi plesnimi slikami in figurami s strani sodnikov dobila najvišje ocene. Ko so na parket prinesli stopničke, sta na najvišjo stopila nasmejana Domžalčana Matej
in Špela. Čestitke za zlati medalji in zlat pokal, ki so lepo pristali črni plesni garderobi.
Boiana Voiska
Vabilo
Vabimo vas na Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za leto 2013, ki bo v nedeljo, 3. 3. 2013, v Dvorani komunalnega centra Domžale.
Organizator: Plesni klub Miki v soorganizaciji z Občino Domžale. Tekmovanja se bodo udeležili najboljši slovenski plesni pari (pričakujemo nastop trenutno najboljšega para na rating lestvici Miha Vodičar in Nadiya Bychkova). Potrjeno je, da bo na tekmi parom sodila štirikratna svetovna prvakinja v LA plesih Katarina Venturini. Iz PK Miki se bo tekmovanja udeležilo 6 parov, med njimi lanskoletna državna prvaka v kategoriji mlajših mladincev Jaka Podgoršek in Katarina Matuš. Na tekmovanju pričakujemo 65 plesnih parov (130 plesalcev) iz vse Slovenije, ki se bodo potegovali za najvišje uvrstitve, ter predvidoma 970 gledalcev, ki bodo vzpodbujali svoje favorite. Vsi plesalci Plesnega kluba Miki ter Plesne šole Miki, skupaj 1300, bodo na tekmovanje vabljeni s prostim vstopom. Vabljeni!
slamnik@kd-domzale.si
SPORT
na kratko
Andrej in Aljoša - zmagovalca mednarodne tekme Zlata rokavica
Mednarodni turnir Zlata rokavica je bil letos prvič priložnost za tekmovalce, da se borijo za evropski pokal WAKO, hkrati pa je pomenil tudi tradicionalno odprtje tekmovalne sezone v kickboxingu.
Jan Hafner in Žana Jereb osvojila stopničke
V soboto, 26.1.2013, je v športni dvorani v Račah potekalo Državno prvenstvo v standardnih plesih za leto 2013.
Klub borilnih veščin Domžale Med
1000 tekmovalci iz 17 držav in 115 klubov je borbe v point fightingu, light contac-tu in kick lightu organizirala Svetovna organizacija Wako World Association of Kickboxing.
»Med 1000 udeleženci je bila tudi majhna skupinica tekmovalcev Kluba borilnih veščin Domžale in dosegla zgodovinski uspeh na tem prestižnem tekmovanju,« nam je na prisrčnem sprejemu sodelujočih tekmovalcev ob njihovi uspešni vrnitvi iz Italije pred Osnovno šolo Dob povedal Marjan Bolhar, predsednik kluba, ki je svojim zmagovalcem kljub slabemu vremenu pripravil prijeten sprejem s šampanjcem, harmoniko ter prijaznimi besedami.
Posebej so bili zbrani na sprejemu ponosni na Andreja Repnika in Aljošo Šlebirja, saj sta v svojih kategorijah osvojila prvi mesti v članski kategoriji: Andrej -65 kg in Aljoša Šlebir -75 kg. Čestitke za imeniten uspeh je prejel tudi Jaka Selan Vidergar za drugo mesto v kadetski kategoriji +47 kg, odličen bronast pa je bil v članski kategoriji +80 kg Blaž Leben. Vsem iskrene čestitke, ki pa jih lahko izrečemo tudi Teji Mihelčič v kadetski kategoriji -50 kg, Hani Mihelčič v kadetski kategoriji -46 kg in Janu Kresniku v kadetski kategoriji -37 kg za osvojena peta mesta.
Vera Vojska Foto:JR
Plesni klub MIKI V kategoriji mlajših mladincev sta Jan Hafner in Žana Jereb prvič na svoji plesni poti na državnem prvenstvu stala na stopničkah in osvojila odlično 3. mesto. Njuna plesna učitelja Nina Medja Černivec in Matevž Ogorelec sta o njiju povedala: »Jan in Žana sta se za to državno prvenstvo zelo intenzivno pripravljala. Prvič na tekmi sta odplesala neomejene programe, jih odlično izvedla in s tem pokazala njun neverjetni talent. Sta zelo pridna, delovna in perspektivna mlada plesalca, ki lahko s svojo vztrajnostjo tudi v prihodnje posegata po najvišjih stopničkah. Zelo sva vesela in ponosna na njun uspeh in prepričana sva, da se je njuna pot šele dobro začela.« Njuna klubska konkurenta Filip Savic in Kaja Podgoršek,
ki sta skupaj pričela plesati šele v letošnji plesni sezoni, sta za las zgrešila finale in na koncu osvojila solidno 7. mesto. V kategoriji mladincev sta se v letošnjem letu prvič spopadla s konkurenco starejših naša večkratna državna prvaka v kategoriji pionirjev in mlajših mladincev in državna reprezentanta - Jaka Podgoršek in Katarina Matuš. Tudi tokrat sta se že v starejši konkurenci uvrstila v finale in na koncu pristala na uspešnem 4. mestu. V kategoriji starejših mladincev sta nastopila Žan Grm in Ana Pestotnik ter v kategoriji članov Andraž Koritnik in Neža Škofljanc, vendar je bila žal konkurenca premočna, da bi se para uvrstila v finale. Čestitke vsem parom in učiteljema.
www.mikiples.com
Skupinska slika sodelujočih
Osnovnošolci so se pomerili za zelenimi mizami
V februarju je v telovadnici OŠ Dragomelj potekalo dvodnevno tekmovanje osnovnošolcev v namiznem tenisu.
Namizni tenis Prvi dan so se med seboj pomerili starejši (od 6. do 9. razreda), v svoji kategoriji so tekmovali tudi tisti, ki imajo točke Namiznoteniške zveze Slovenije (absolutna kategorija), potekalo pa je tudi ekipno tekmovanje (ekipo posamezne osnovne šole so sestavljali 4 udeleženci -dva učenca in dve učenki). Drugi dan pa so se pomerili še najmlajši (od 2. do 5. razreda). Na področno tekmovanje, se pravi en nivo višje, se je uvrstilo najboljših šest igralcev in igralk v posamezni kategoriji
ter prvo- in drugouvrščena ekipa v tekmovanju osnovnošolskih ekip. Prvo mesto v absolutni kategoriji si je priboril Bor Rutar (OŠ Mengeš), drugo mesto je osvojil Tim Pavli (OŠ Venclja Perka Domžale), tretji je bil Martin Peterlin (OŠ Preserje pri Radomljah), na področno tekmovanje sta se uvrstila še četrti Tilen Šalja (OŠ Mengeš) ter Peter Topič (OŠ Rodica), ki je dosegel peto mesto. V kategoriji dečkov od 6. do 9. razreda je prvo mesto osvojil Tine Zajc (OŠ Preser-
Najboljši pri najmlajših udeležencih tokratnega prvenstva domžalske regije v namiznem tenisu za osnovnošolce
je pri Radomljah), drugi je bil Jure Topič (OŠ Rodica), tretje do četrto mesto sta si razdelila Blaž Lipar in Jure Reven (oba OŠ Mengeš). Peto in šesto mesto, ki še vodi na področno tekmovanje, pa sta si razdelila Marko Kos (OŠ Dragomelj) in David Pečenko (OŠ Mengeš).
Pri deklicah od 6. do 9. razreda je prvo mesto osvojila Nika Kobetič (OŠ Rodica), druga je bila Sara Stražar (OŠ Trzin), tretje do četrto mesto sta si razdelili Škrjanc Veronika (OŠ Domžale) in Nina Agapito (OŠ Mengeš). Na področno tekmovanje sta se uvrstili še Taja Cetin (OŠ Preserje pri Radomljah) ter Ema Čeman (OŠ Mengeš), ki sta si razdelili peto do šesto mesto. Pri najmlajših (2. do 5. razred) je pri dečkih zmagal Janez Popelar, drugi je bil Matej Kržičnik, tretje do četrto mesto sta si razdelila Jan Čirič in Stražar Andrej (vsi OŠ Preserje pri Radomljah). Na področno tekmovanje sta se uvrstila še Wang Hang (OŠ Dob) ter Mitja Zavec (OŠ Trzin), ki sta si delila peto do šesto mesto. Pri deklicah je bila v tej starostni skupini prva Tara Ko-betič, druga Vita Kobetič (obe OŠ Rodica), tretje do četrto mesto sta si razdelili Pia Lovrič (OŠ Domžale) ter Gaja Kobetič (OŠ Rodica). Na področno tekmovanje sta se uvrstili še Eva Goropečnik ter Daša Kranjc (obe OŠ Dragomelj), ki sta si razdeli peto do šesto mesto.
V ekipnem delu je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Preserje pri Radomljah, drugo mesto ekipa OŠ Rodica - obe gresta na področno tekmovanje, tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Mengeš, četrto pa ekipa OŠ Domžale.
Tekst in foto: Janez Stibrič
Gremo naprej, uspešno v jubilejnem 35. letu
Gregor Golja, predsednik: »Funkcijo sprejemam z veseljem in jo bom tako tudi opravljal.«
AK Domžale Atletski klub Domžale je bil ustanovljen leta 1978 in je v svoji 35-letni zgodovini doživel vrsto uspehov, ki ga uvrščajo med najboljše atletske kolektive v naši državi, hkrati pa je bil vsa ta leta v občini nosilec kraljice športa -atletike.
Naši tekmovalci in tekmovalke so se udeležili številnih državnih, mednarodnih tekem, evropskih in svetovnih prvenstev ter dosegali lepe uspehe. V zadnjih letih je bilo v klubu kar nekaj pretresov, ki pa smo jih uspešno prebrodili ter se zbrali na občnem zboru, kjer smo govorili predvsem o prihodnosti kluba.
Atletski klub bo v prihodnje vodil predsednik Gregor Golja. Predstavil je bogat in raznovrsten program dela v letu 2013 ter poudaril pomen večje prepoznavnosti kluba, kar bo pomagalo tudi pri mar-ketinški dejavnosti, nadaljevanje dela pri vključevanju mladih, organizaciji tekmovanj in srečanj ter krepitvi kluba navzven.
Podpredsednik bo Tomaž Hrovat, tajnica Ana Kovač, blagajničarka Urška Lavrač, člani upravnega obora pa: Jana Strahi-nič, Tomaž Jarc, Simon Kumek, Jože Pirnat in Aleš Sazonov, nadzorni odbor bo vodil Marjan Gorza, častno razsodišče pa Matjaž Hrovat.
AKD
Atletsko duštvo AS
Premaguje sama sebe
Alja Sitar je 16. februarja nastopila na mitingu v Ljubljani in z rezultatom 7,44s le za štiri stotinke sekunde zaostala za normo za nastop na 32. evropskem prvenstvu v dvorani od 1. do 3. marca 2013. Članica domžalskega Atletskega duštva AS je takoj komentirala, da je s šele drugim tekom v 2013 zelo zadovoljna, saj je bila celotna zimska sezona zaradi poškodb še pred kratkim pod vprašajem. »Moj cilj je, da premagujem samo sebe in ne drugih. Upam, da bodo prihodnji teden v Sloveniji organizirali še kakšno tekmo, da bomo lahko ponovno merile na normo za EP."
Smučarski kros
Saša Farič je nazaj!
Kuclji in skoki, smučarska proga z ovinki in preprekami ter tekmovanje na izpadanje - prvine smučarskega krosa, ki jih je zaradi poškodbe roke več kot leto dni pogrešala Saša Farič. A se ji je vztrajnost obrestovala in smučarka se je že na prvih tekmovanjih vrnila med najboljše. Sramežljivemu januarskemu začetku s 14. mestom na tekmi evropskega pokala sta sledila zmaga in tretje mesto na tekmah FIS na Češkem, 3. februarja 2013 pa je uspešno nastopila tudi na tekmi svetovnega pokala v nemškem Grasgehrenu, kjer se je uvrstila na deseto mesto. »Z nastopi in še posebej desetim mestom sem zelo zadovoljna, v bistvu nihče ni pričakoval, da se bom kvalificirala, saj je poleg telesne pripravljenosti pomembna tudi psihološka priprava. Trenutno sem se osredotočila na treninge in tehniko smučanja, ki sem ga zanemarjala, pred mano pa so tudi že nove tekme.«
Bojana Vojska
Savate Klub Kamnik »Titis Parisiens«
Predzadnji vikend v januarju je v Parizu potekala prva letošnja velika mednarodna tekma v športni borbi s palico Canne de Combat. Tradicionalno tekmovanje z imenom »Titis Parisiens« ki se odvije vsako leto, je skupinsko kar pomeni, da se med seboj spopa dejo ekipe treh ali štirih tekmovalcev Udeležilo se ga je 14 ekip iz Francije. Nemčije, Velike Britanije, Madžarske in Slovenije. Slovenske ekipe so bile tri dve iz Savate Kluba Kamnik in ena iz Savate kluba Rival v Ljubljani, odrezale pa so se naravnost sijajno. Kamničani smo dosegli drugo in tretje mesto, Ljubljančani pa šesto. Tako bo Slovenija konec leta, ko se bo odvijalo evropsko prvenstvo, gotovo ena izmed velesil.
Meta Osredkar
Primož Spruk (desno) ter njegova ekipa med eno izmed borb
LTD / KAMAL IZIDOR SHAKER
LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije
£
SD / Uroš Breznik
Socialni demokrati smo za čimprejšnje volitve v DZ
POLITIČNE STRANKE
Vse premalo se govori o delu političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, morda tudi zato, ker delo le-teh vse prevečkrat ostane za zaprtimi vrati različnih sejnih sob. Če nekako povzamem nastanek in delo liste, katero zastopamo: LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije je bila ustanovljena na pobudo župana in nosilca le-te, g. Tonija Dragarja, in sicer nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami leta 2010. Registrirana je bila kot politična stranka z namenom nadaljnega izpolnjevanja zastavljenih ciljev župana ter služenja, zadovoljevanja potreb lokalne skupnosti. Lista kot taka deluje pretežno na lokalnem nivoju z naslednjimi cilji, zapisanimi v programu, ki je bil pripravljen pred lokalnimi volitvami leta 2010 in mu zvesto sledimo tudi svetnice in svetniki LTD. Ti cilji so naslednji:
•	tehnološki park, podjetniški inkubator, center za nova podjetja;
•	razvojna agencija, obrtne cone Želodnik, Ihan, Količevo, Študa ...;
•	kulturno-informacijski center (postopek za prizidek Kulturnega doma);
•	telovadnica pri srednji šoli;
•	dnevni center za vse generacije, dom upokojencev in oskrbovana stanovanja;
•	vrtec na vzhodnem delu občine;
•	visoka ali višja šola v Domžalah;
•	oživitev aktivnosti Mladinskega kulturnega centra Domžale;
•	urejen Češminov park in otroška igrišča po vsej občini;
•	mestno jedro (pešcem namenjeno območje, skupni prireditveni prostor);
•	prometna infrastruktura (kolesarske steze, pločniki, AC priključek, obvoznice);
•	širokopasovni brezžični internet in novi telekomunikacijski ponudniki;
•	projekt Kamniška Bistrica s premostitvenimi objekti (mostovi, brvi);
•	revitalizacija gradu Krumperk z okolico;
•	pomestitev Slamnikarske, Ljubljanske in Rojske ceste;
•	dokončanje projektov HKC Domžale in Športni park Domžale;
•	ureditev postajališč Rodica in Jarše;
•	ustanovitev javnega zavoda za starostnike;
•	izvedba dodatnih protipoplavnih ukrepov;
•	pričetek zatiranja škodljivih rastlin (ambrozija ...);
•	zagotoviti pogoje za delo čebelarjem, ribičem, lovcem ... ;
•	nadomestiti vsako drevo z desetimi novimi.
(4 Po pregledu naših zastavljenih ciljev lahko vidimo, da se projekti počasi, ampak vztrajno izvajajo ter postajajo realnost.
Po pregledu naših zastavljenih ciljev lahko vidimo, da se projekti počasi, ampak vztrajno izvajajo ter postajajo realnost. Skratka, svetniki in svetnice na čelu z županom sledimo našim predhodnim usmeritvam in se po najboljših močeh trudimo delati v skupno dobro občank in občanov občine Domžale. Če se osredotočim na predstavitev in delo same liste, kot sem uvodoma obljubil, lahko povem, da v mandatu 2010-2014 LTD v občinskem svetu zastopa 7 svetnic in svetnikov, in sicer Andreja Pogačnik Jarc, Joško Korošec, Stane Kovač, Damjana Korošec, Maksimiljan Karba, Marjetka Kristan in moja malenkost. Svetniška skupina se sestaja na rednih mesečnih sestankih, ki jih imamo praviloma pred vsako sejo občinskega sveta, kjer predebatiramo dnevni red prihajajoče seje in uskladimo stališča. Poleg tega pa smo svetnice in svetniki tudi člani odborov in delovnih teles občinskega sveta, v katerih aktivno sodelujemo in podajamo različne predloge ter sledimo zastavljenim ciljem, kar bomo počeli tudi v nadalje. Zagotovo je delo svetniških skupin premalo prepoznano, pa vendar so rezultati vidni, kar je tudi bistvo in smisel dela političnih predstavnikov občank in občanov.
Slovenija še vedno tiči v globoki gospodarski, socialni in tudi moralni krizi. Za slednjo je simp-tomatično zlasti dejstvo, da predsednik vlade in Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša ter ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Jankovic nočeta odstopiti s svojih položajev kljub zanju zelo obremenjuj oče-mu poročilu Komisije za preprečevanje korupcije. Jankovic je zgolj »zamrznil« svoj predsedniški položaj v PS. Slovenski socialni demokrati smo mnenja, da se mora naše politično prizorišče prečistiti, na njem pa naj zavladajo najvišji etični standardi. V SD verjamemo, da je to mogoče doseči zgolj s čimprejšnjimi predčasnimi volitvami v državni zbor.
(4 V naši stranki zelo resno jemljemo zahteve, ki jih na slovensko politično elito že več mesecev naslavljajo protestniki po vsej državi.
V naši stranki zelo resno jemljemo zahteve, ki jih na slovensko politično elito že več mesecev naslavljajo protestniki po vsej državi - odstop politikov (tako na državni kot lokalni ravni), ki jih bremenijo razna kazniva dejanja (zlasti nepoštenost, prisvajanje javnih sredstev, nepotizem in korupcija), učinkovita pravna država, kaznovanje tistih, ki so odgovorni za bankrote številnih nekdaj uspešnih podjetij, več neposredne demokracije, dosledna ločitev države in verskih skupnosti itd. Socialni demokrati odločno podpiramo te zahteve in se obvezujemo, da jih bomo - še posebej, če bomo po volitvah spet vodilna stranka v državi - v največji mogoči meri tudi uresničili. »V politiki nismo vsi isti. Očiščevanje ne bo možno, če ne bomo ljudi prepričali, da so med nami razlike,« je nedavno poudaril predsednik SD dr. Igor Lukšič.
Predvsem pa je treba upoštevati, da vse jav-nomnenjske raziskave kažejo, da velika večina državljanov odločno zavrača negativno kombinacijo gospodarskega neoliberalizma, družbene
slamnik@kd-domzale.si
V i
konservativnosti in avtoritarnega načina vodenja države, ki nam jo vsiljuje razpadajoča Janševa vlada pod vodstvom trdega jedra SDS in Nove Slovenije. Socialni demokrati smo za zdaj edina stranka v državi, ki je neomajno privržena socialni državi, odločno pa nasprotujemo kakršni koli avtoritarnosti in klientelizmu. Socialni demokrati menimo, da se s pogajanji o t. i. prehodni oziroma projektni vladi v bistvu podaljšujeta sedanja negotovost in mrtvi tek na političnem prizorišču, obstaja pa tudi resna nevarnost, da bi preko takšne vlade do vzvodov oblasti prišle politične skupine in posamezniki brez demokratične legitimnosti, ki jo zagotavlja izključno volilni preizkus.
Jasno je, da vzpostavitvi projektne vlade ne nasprotujemo brezpogojno, četudi menimo, da to v sedanjih težkih razmerah ni optimalna opcija. Vanjo bi privolili le pod pogojem, da bo ta vzpostavljena za strogo omejen čas in bo imela točno določene naloge, predvsem glede oživitve gospodarske rasti, ki je vitalnega pomena, če naj se Slovenija izkoplje iz recesije. Kot je splošno znano, je desničarska vlada na tem ključnem področju žalostno odpovedala, saj je krivulja rasti BDP še vedno negativna, število brezposelnih pa kar vztrajno narašča. Če želimo zagnati gospodarsko rast, se bo nujno posloviti od neoliberalnega koncepta javnofinančnega varčevanja za vsako ceno, ki ga sedanja vlada hlapčevsko udejanja po navodilih iz Berlina in Bruslja. Začeti bo treba izvajati nekatere večje infrastrukturne projekte, predvsem pa v polnosti izkoristiti vse geografske, sociokul-turne in demografske danosti naše države. Le tako si bomo zagotovili dolgoročno, okolju prijazno rast in posledično blaginjo in družbeno stabilnost.
PS / SAŠA kos
Zaradi napačnih vladnih ukrepov vse več mladih strokovnjakov zapušča državo
Brez vlaganja v znanje, izobraževanje in razvoj ne bomo izšli iz krize, ki nas pesti, in je, kot kažejo ekonomski kazalci in opozarjajo številni strokovnjaki, še ne bo kmalu konec. A v Sloveniji kljub temu znižujemo sredstva, namenjena za visoko šolstvo in znanost. Ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka sem na januarskem zasedanju državnega zbora zato vprašala, kako zategovanje pasu in krčenje sredstev na področjih znanosti in visokega šolstva vpliva na "beg možganov" oz. izseljevanje mladih izobražencev v tujino.
Resda je trenutna stopnja brezposelnosti pri nas nekoliko nižja kot v nekaterih drugih državah Evropske unije, vendar pa je med mladimi ta stopnja zelo visoka. Ob vztrajnem krčenju sredstev za visoko šolstvo in znanost lahko objektivno pričakujemo, da bodo Slovenijo začeli množično zapuščati mladi, sposobni, izobraženi ljudje. Če ne bo na voljo novih delovnih mest, je "beg možganov" zagotovo neizogiben in ga ne bo mogoče preprečiti.
T. i. beg možganov v države z boljšimi pogoji za raziskovalno delo bo imel dolgoročne negativne posledice, saj se na ta način odpovedujemo tistim posameznikom, ki predstavljajo napredek in razvoj naše družbe. Poleg tega pa bodo posledice nižanja sredstev za raziskave (temeljne in aplikativne) vidne tudi v manjšem gospodarskem razvoju oz. v njegovi nekonkurenčnosti.
Strokovnjaki opozarjajo, da če se število zaposlenih magistrov in doktorjev znanosti poveča za odstotek, se realni BDP poveča za več kot 0,2 odstotka. Samo s povečevanjem njihovega števila lahko pojasnimo več kot en odstotek letne rasti slovenskega BDP v zadnjih 30 letih.
Morebitno odpuščanje mladih asistentov kot posledica krčenja sredstev pomeni tudi krhanje kakovosti javnih univerz, s tem pa tudi slabše možnosti za zaposlitev po končanem študiju.
Prepričana sem, da bi prav z dodatnim vlaganjem v univerze in znanost lahko ustvarili takšne okoliščine, s katerimi bi mlade strokovnjake obdržali doma in obenem pritegnili k nam tudi večje število tujih študentov. S čim se lahko Slovenija (poleg velikih uspehov naših športnikov) uveljavi v svetu, če ne prav z znanjem, z mladimi uveljavljenimi strokovnjaki?
44 T. i. beg možganov v države z boljšimi pogoji za raziskovalno delo bo imel dolgoročne negativne posledice, saj se na ta način odpovedujemo tistim posameznikom, ki predstavljajo napredek in razvoj naše družbe.
Sprašujem se, zakaj so potrebni takšni rezi na področju visokega šolstva in znanosti in zakaj vlada oziroma resorno ministrstvo ne upošteva mnogih uglednih mednarodnih strokovnjakov, ki opozarjajo da je krčenje sredstev na področju visokega šolstva in znanosti povsem zgrešen in celo škodljiv protikrizni ukrep. Številne druge države so omenjena opozorila upoštevale in so zato že na dobri poti k "okrevanju". Za Slovenijo tega žal ne moremo trditi.
Lds / Vera Vojska
Iz domačih logov
Prijetno sem bila presenečena, ko sem prejela gradivo za 19. sejo občinskega sveta Občine Domžale, saj sem med 12 točkami dnevnega reda zasledila tudi predloga letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale ter letnega programa športa za letošnje leto; prijetno zato, ker smo oba programa lani obravnavali v drugi polovici leta, ko sta bila več ali manj že realizirana. Svetnika LDS bova oba oz. sva oba letna programa podprla in zaželela njunim nosilcem veliko uspeha, predvsem pa zadovoljnih sodelavcev ter obiskovalcev.
Tudi letos sem prepričana, da bodo nosilci obeh programov vse leto - tako na področju kulture kot športa ter rekreacije - bogatili življenja vseh nas in da kriza ne bo preveč zmanjšala ur prostovoljnega dela članov in članic različnih društev, saj je od le-tega čedalje bolj odvisno delo na posameznem področju. Upam tudi, da še dolgo ne bo takšno stanje, da bomo morali vsi, ki delamo v različnih društvih, zato da bomo lahko delali, poleg članarine plačati še dodatna finančna sredstva. Bogati so tudi letni plani profesionalnih zavodov na obeh področjih, kjer z uvajanjem različnih novih oblik skušajo privabiti čim več zainteresiranih obiskovalcev. Ob tem morda ne bo odveč prošnja, da so prireditve terminsko bolj usklajene in da imamo zainteresirani obiskovalci možnosti in priložnosti, da obiščemo vse prireditve, ki si jih želimo.
Na seji bomo (smo, ker bo Slamnik izšel po seji) med drugim obravnavali tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. Pri tem pa bi rada opozorila na eno zelo pomembnih zadev, ki v odlok sicer ne spada, je pa po mojem mnenju in po pogovorih z drugimi zelo pomembna. Gre namreč za to, da bi prav vsakomur, ki ga pospremimo na zadnjo pot, zagotovili nekaj prijaznih besed v slovo. Prevečkrat se namreč dogaja,
da se od umrlega ne poslovimo, pa čeprav je bil morda član različnih organizacij in društev ali pa le dober sosed in iskren prijatelj. V nekaterih naših društvih in organizacijah so na tem področju zelo dobro organizirani, ponekod še ne, zato moje povabilo, da povsod zagotovimo par prijaznih besed v slovo.
44 Ker je pred vrati marec, v katerem praznujemo dekleta, žene, matere, babice - pravzaprav vse predstavnice lepšega spola, naj nam zaželim veliko prijetnih trenutkov, našim moškim pa sporočam, da smo vesele, ker vemo, da se nas bodo spomnili, pa ne samo v marcu.
Pa še nisem pri koncu dela občinskega sveta Občine Domžale. Skupaj s kolegom Antonom Preskarjem se lahko pohvaliva, da "najina" stranka najbrž (štela nisem) postavlja občinski upravi največ svetniških vprašanj, bilo pa je tudi nekaj pobud in predlogov. Posebej g. Anton Preskar je pravi izvedenec v postavljanju konkretnih vprašanj s področja komunalne dejavnosti in investicij, medtem ko sama največkrat sprašujem o problemih okolice, iz katere izhajam, lotevam pa se tudi problemov s področja družbenih dejavnosti. Z odgovori vedno nisva zadovoljna, pa vendar je res, da se uprava navadno zelo potrudi in jo je treba pohvaliti.
LDS se še vedno postavlja "na noge", je pa razveseljivo dejstvo, da kandidate za novo vodstvo imamo in da je, tako je videti, pri pripravi dokumentov upoštevanih kar precej naših predlogov, več pa v eni od prihodnjih številk.
slamnik@kd-domzale.si
POLITIČNE STRANKE
SDS / DR. ROMANA JORDAN, SLOVENSKA POSLANKA V EP
Za nova delovna mesta s konkretnimi ukrepi
Vsak teden se iz Evropskega parlamenta vračam v Slovenijo. In že nekaj let vedno naletim na vzdušje z enim skupnim dejavnikom: vse je narobe, vsi proti vsem. Občutek imam, da se iščejo le negativne stvari, za slabo voljo se krivi reforme. Ni pa razprave o tem, kaj bi želeli. Kakšna pravila igre bi želeli oblikovati, kakšne politike bi želeli, kakšno verodostojnost informacij pričakujemo od medijev, kako želimo, da nas zastopajo sindikati? Naj se zavzemajo za še več pravic zaposlenim ali bi bilo bolj modro, da se zavzemajo za čim manj nezaposlenih? Kje je pravo ravnotežje med temi vrednotami? Ali imamo dovolj poguma, da končno izstopimo iz obdobja politične tranzicije ter se preobrazimo v odgovorno, zrelo demokratično državo, ki bo spoštovana doma in v tujini? Bomo uspeli obdržati verodostojnost, ki smo si jo ustvarili v EU?
Ü Medtem ko v Sloveniji bijemo notranje bitke, pozabljamo, da se svet ni ustavil.
Medtem ko v Sloveniji bijemo notranje bitke, pozabljamo, da se svet ni ustavil. Koliko sploh poznamo evropske razvojne politike tega trenutka, ki so pomembne, saj neposredno vplivajo tako na delovna mesta kot tudi na dolgoročno gospodarsko rast naše države? In čeprav imamo formalno pravico in dolžnost sodelovati v tovrstnih razpravah in to funkcijo tudi opravljamo, nam širše družbene razprave enostavno uidejo. Tako na primer ne med
državljani niti v slovenskem javnem prostoru ne poteka razprava o eni najbolj "vročih" tem, ki se trenutno obravnavajo v Ep. To je predlog Evropske komisije (EK) o umetnem dvigovanju cen ogljičnih kuponov v shemi za trgovanje z emisijami. Shema je bila vzpostavljena kot tržni mehanizem, ki bo za 20 % zmanjšal emisije CO2 do leta 2020. Namen sheme torej ni bil zbiranje denarja v nacionalne proračune, temveč boj proti podnebnim spremembam. EK pa želi sedaj z umetnim poseganjem na ogljični trg dvigniti cene ogljika.
Kaj bi poseganje v ogljični trg pomenilo za nas in naša podjetja? Zaradi višje cene ogljika bi se zvišala cena električne energije, ki jo plačujemo gospodinjstva in naša podjetja, dodatno pa bi se zvišala tudi cena proizvodnih procesov, ki povzročajo izpuste. Vse to bi zmanjšalo konkurenčnost slovenskega in evropskega gospodarstva, saj imajo države izven EU nižje okoljske standarde.
Zato je zame ključno vprašanje, kako iti naprej. Primer, ki sem ga omenila, kaže na popolno odsotnost razprav o tem, kakšno podnebno in gospodarsko politiko želimo, čeprav to neposredno vpliva na zdravo življenje, okolje in gospodarstvo. Vesela bom, če boste na tovrstna vprašanja podajali svoja stališča, poglede in mnenja tudi državljani, sindikati, gospodarstvo, mediji, raziskovalci, nevladne organizacije in ostala civilna družba.
Dnevi usposabljanj za NVO bodo potekali v marcu
3. Dnevi usposabljanj za NVO se bodo letos odvijali med 8. in 10. 3. 2013 v Družbenem domu Grosuplje. V okviru izobraževalnega vikenda bodo na voljo brezplačna predavanja na katerih bomo organizacije seznanili z aktualnimi temami s področja vodenja in dela v nevladnih organizacijah. Udeleženci bodo pridobili ključna znanja s področja priprav prireditev, vodenja organizacije, povezovanja in pridobivanja sredstev.
Udeležba na dogodku, ki ga organizira Stičišče NVO osrednje Slovenije, je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slovenije. Dodatne informacije o programu bodo objavljene na spletni strani www.srce-me-povezuje.si.
Klara Kržišnik, Društvo Geoss-Stičišče NVO osrednje Slovenije
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE
vabi na ogled komedije
DAMSKI KROJAČ v izvedbi Športno kulturnega društva Mekinje
V SOBOTO 23.2.2013 ob 19. uri v KULTURNI DOM GROBLJE
Prodaja vstopnic uro pred predstavo Lepo vabljeni
zares / marjan mirai
Tonemo čedalje niže ...

... in izgleda, da moramo Slovenci na lastni koži preizkusiti vse svoje in tuje pregovore, ker modrosti naših prednikov preprosto ne upoštevamo. Na tujih izkušnjah se nočemo učiti, lastne zgodovine ne upoštevamo, potem pa se nam ponavlja kot slaba farsa, zgodovina namreč.
Ponovno so nam vzeli državo in z njo delajo kot svinja z mehom. Obstoječa oblast samo gleda, kje bi kaj prodala našega, skupnega premoženja in kje bi lahko še kaj vzela državljanom. Pa ne vsem. Najlaže je seveda jemati navadnim državljanom, ki dandanes pogosto še za osnovne dobrine, za preživetje nimajo več. Bogatejšim pa je treba prizanašati, da ne bi slučajno odšli drugam, kar je samo izgovor za omogočanje bogatenja privilegiranim slojem. Običajnim državljanom pa tako ostane samo stalna vladna mantra: varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje. Kljub temu, da je jasno, da je tako drastična varčevalna politika brez razvojne vizije gospodarstva samo spremenila razmerja moči v korist kapitala in na škodo dela. Je to nesposobnost vladajoče garniture ali namera? Posledice? Lani se je revščina skokovito povečala. V Sloveniji je bilo že 386 tisoč ali skoraj 20 odstotkov revnih ali socialno izključenih prebivalcev. Statistika kaže, da s svojim razpoložljivim mesečnim dohodkom težko ali zelo težko shaja tretjina slovenskih gospodinjstev.
Država naj bi bila okvir, ki bi moral zagotavljati pravno in socialno varnost državljanom in enakost za vse. Morala bi skrbeti za ljudi tudi in predvsem, ko jim ne gre dobro. Omogočiti bi morala vsaj osnovno in dostojno preživetje prav vsem. Zato tudi plačujemo davke. Ne za bogatenje privilegiranega sloja in ne zato, da bi imela lahko podjetja
visoke dobičke. S pobranimi davki in upravljanjem, ne prodajanjem državnega premoženja bi morala zagotavljati pogoje tako za uspešno gospodarjenje kot za prijetno in človeka vredno bivanje
(i Statistika kaže, da s svojim razpoložljivim mesečnim dohodkom težko ali zelo težko shaja tretjina slovenskih gospodinjstev.
njenih prebivalcev.
Vlada pa zopet pripravlja spiske za prodajo, še tistega malo, kar nam je ostalo od državnega premoženja. Ekonomist dr. Jože Mencinger opozarja: »Teoretično je seveda možno privatizirati skoraj vse, kar danes spada med javne storitve. Toda treba se je zavedati, da privatizacija storitve skoraj vedno podraži.« Ne pa poceni, kot nas vsak dan sproti prepričuje vlada, saj po njenem s privatizacijo državne lastnine omogoča večjo konkurenčnost na trgu. In še: »Privatizacija ni rešiteljica krize. Številne težave se s privatizacijo nadaljujejo ali celo poglabljajo,« opozarja ekonomist dr. Bogomir Kovač. Nihče pa nam ne pove, kaj bo potem, ko bo premoženja zmanjkalo.
Kar se tiče pregovorov, pa bomo očitno preizkusili na lastni koži tudi tega: Ko padeš, se moraš najprej usesti, predno se lahko začneš pobirati. Padamo že zelo dolgo in padli smo prav na dno. Na nas je, da se ponovno poberemo. Vsak zase se bomo težko, a ob poštenem sodelovanju drug z drugim se bomo pobrali veliko lažje, predvsem pa hitreje.
KONCERT POSTNIH PESMI
rr it j-
j ^jfr jr
duja
Domžalski komorni zbor
zborovodja: Fernando Mejias orgle: prof. Janez Osredkar
sezona 2012/2013
MARCEVSKI DOGODKI

Torek, 5. marec 2013, ob 19. uri
ANGELA DOVŽAN: Krajina, portret, tihožitje
Z izborom slik se bo predstavila ljubiteljska slikarka Angela Dovžan iz Ljubljane, nagrajena izbranka zadnjega likovnega natečaja Zeleno, ki te ljubim zeleno v Menačenkovi domačiji. S slikarstvom se ukvarja zadnjih deset let v Društvu LIPA Domžale. odprto do 29.3. / vstop prost
©
MENAČENKOVA DOMAČIJA, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzale. si
Odprto ▼ času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si
OKOLJE
slamnik@kd-domzale.si
FEBRUAR / SVEČAN 2013 MAREC / SUŠEC
NENAVADNE ZIMSKE OBISKOVALKE DOMŽAL
Naše Domžale so vsako zimo deležne prav posebnega obiska. Na stari brezi poleg godbenega doma se že decembra zbere skupina malih uharic, ki preživijo dan tesno druga poleg druge.
Anton Komat Foto: Hieronim Vilar
Lansko zimo sem opazil štiri, letošnjo zimo pa na brezi "predanjuje" kar štirinajst sov. Uporabil sem izraz predanjuje, ki so ga domislili ornitologi. Zdi se mi sila izvirna domislica - če ponoči prenočujemo, potem podnevi predanjujemo. No, in sove, ki so dejavne ponoči, podnevi spijo. Zakaj se zbirajo v skupine sredi naselja, boste izvedeli v nadaljevanju; zakaj pa so si za predanjevanje izbrale prav staro brezo, pa ostaja ena izmed številnih sovjih skrivnosti.
Skrivnostni nočni ptiči
Sove so skrivnostni nočni ptiči. Glava sov je nesorazmerno velika zaradi velikih oči in obširnega koščenega ušesnega labirinta v notranjem ušesu. Oči ne morejo premikati levo in desno, zato pa lahko glavo obrnejo kar do 270 stopinj, torej lahko gledajo nazaj. Sove so na videz čokate ptice, toda njihovo telo je majhno in zbito, le našopirjeno perje in velika glava dajeta vtis velike ptice. Mnoge imajo na glavi pernata ušesca, ki niso somerno nameščena in z njimi usmerjajo zvočne valove na uho. Obraz jim obdaja pernat venec, ki tvori vdolbino obraza, obrazno masko, imenovano tudi pajčolan, ki lovi zvoke kot konkavno zrcalo. Na ta način s pomočjo zvoka izjemno natančno določajo lego plena ponoči. Izredno oster vid, pretanjen sluh in mehko perje so odlike odličnega nočnega lovca. Sove letijo tako tiho, da med letom slišijo voluharico, ko se premika ali hrani skrita pod snežno odejo. Kljun je močan in že ob korenu ukrivljen, še močnejši pa so kremplji na nogah, kajti z njimi zgrabijo in pokončajo plen. Večji plen razkosajo, manjšega pa pogoltnejo kar celega. Neprebavljene dele plena, kosti, dlake in zobe izbljujejo. Po izbljuvkih lahko ugotavljamo, s čim se posamezna vrsta sov hrani. Tudi ujede, ki so dnevne ptice, imajo izbljuvke, toda v njih ni kosti, ker jih pre-
bavijo. Na svetu je znanih 168 vrst sov, ki pripadajo 28 rodovom.
Mala uharica - ogrožena in zaščitena vrsta
Mala uharica (Asio otus) je podobna veliki uharici, le da je manjša in bolj iztegnjena, ima pa daljše peruti. Njena višina je 35 do 38 cm, razpon peruti 85 do 90 cm, tehta pa okrog 300 g. Živi do 30 let. Samec in samica sta enako obarvana, pretežno rjavo rumeno sive barve z vzdolžnimi temnejšimi lisami. Po trebuhu je svetlejša in barvni vzorec perja me nenavadno spominja na brezovo lubje. Na glavi ima izrazit obraz - pajčolan iz drobnih peresc in dve razmeroma dolgi ušesci. Noge so porasle do krempljev, kljun je sivkast, v glavnem skrit v perju, oči pa so velike in oranžno rumene. Klic male uharice je stokajoč in zamolkel "u-u-u" ali "hu-hu-hu", vznemirjene pa se oglašajo z vreščavimi ali hripavimi glasovi. Hrani se z majhnimi sesalci, kot so miši, rovke, voluharji in krti, in s pticami do velikosti kosa, lovi tudi žuželke, predvsem majske hrošče. Ne odreče se niti žabam in kuščarjem. Za gnezdišča si izbira manjše gozdičke, robove gozdov na osamelcih pa tudi osamela drevesa. Pomemben krajinski element, ki v okolici gnezdišča ne sme manjkati, je velika travniška površina, kjer lovi svoj priljubljen plen - voluharice. Mala uharica ima značilen svatovski ples, pri katerem glasno udarja s perutmi pod trebuhom.
Ker ni duplarica, ji gnezda ni treba braniti. Zasede gnezda vran, srak ali veveric, ki so brez kritja, in zato je zarod bolj izpostavljen vremenskim razmeram. Na leto ima eno leglo, če je veliko razpoložljivega plena tudi dva. Samica od sredine marca do junija izleže 3 do 8 belih, skoraj okroglih jajc, katerih valjenje traja 27 do 30 dni. Mladiči se izvalijo drug za drugim, kar je pri sovah splošen pojav. Ko se zadnji mladič šele izleže, je prvi že kar velik. Mladiči so puhasti gnezdomci. Samec valeči samici prinaša hrano, samica sprva le hrani mladiče, ko
so mladiči večji, se pridruži samcu pri lovu. Mladiči zapustijo gnezdo po 23 do 28 dneh, takrat že letajo, vendar jih starša še nekaj časa krmita. Številčnost male uharice se iz leta v leto zelo spreminja, ker je odvisna od številčnosti razpoložljivega plena. Ko je voluharic mnogo, temu rečemo ob "mišjih letih", sove izpeljejo mnogo mladičev in obratno. Zato številčnost malih uharic skozi leta lahko niha tudi s faktorjem deset. V Sloveniji gnezdi povprečno do 2200 parov, prezimuje pa do 8000 osebkov. Višek zimske populacije izvira iz selitev malih uharic iz severnih krajev proti jugu. Ogrožena je predvsem zaradi uničevanja življenjskega prostora in virov prehrane. Velike izgube utrpi v dolgih in hudih zimah, izpodriva pa jo močnejša lesna sova. V Sloveniji spada med ogrožene in zavarovane vrste. V hudih zimskih razmerah se male uharice združijo v jate na skupinskih zimskih počivališčih.
Predanjujejo skrite v goščavi in med vejevjem. Dnevna počivališča so izpostavljena napadom ptic pevk, predvsem vran, ki poskušajo na vsak način pregnati vsako sovo. Ko ji ptice dovolj načnejo živce, se najraje umakne. Bolj pa so mali uharici nevarni napadi kragulja, ki je njihov smrtni sovražnik. Zato pozimi tako rade preda-njujejo na drevju v naseljih, parkih ali ob pokopališčih, skratka tam, kjer ni kraguljev. Zimsko zbiranje v velike skupine je posebnost male uharice. V središču vojvodinskega mesta Kikinda prezimuje kar okrog 700 malih uharic, kar je svetovna posebnost. Zato je občina sprejela odlok, po katerem je prepovedano vznemirjati sove z javnimi prireditvami, svetlobnimi napisi, hrupom ali sekanjem dreves. Zagrožene so kazni od 30 do 2000 €. Tega nam v Domžalah ni potrebno storiti, kajti meščani imajo izjemno spoštljiv odnos do nenavadnih zimskih obiskovalk. Starejši so navdušeni nad njimi in pravijo: »Ali niso lepe!« Videl sem večjo skupino otrok na poti iz šole, ki so po prstih stopali pod brezo z uharicami, in deklica je rekla: »Psst, bodimo tiho, da ne zbudimo sovic!« □
22
PE
23	so
	NE
25	PO
26	TO
27	SR
28	ČE
01 PE Dan civilne zaščite	
LEV OGENJ • TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
PLOD

DEVICA ZEMLJA • HLADNO
KORENINA
prebavila, vranica, trebušna slinavka
sol, korenina, gomolji

TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur
= m
maščoba, olje
ŠKORPIJON VODA • MOKRO
LIST
spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati
04	po n
05	TO
STRELEC OGENJ • TOPLO
PLOD
11	PO
12	TO
13	SR
14	ČE
15	PE
S. d. potrošnikov 1	
16
18
SO
PO
19
d. pripove
20	SR
TO
S. d. pripovedništva I
- - ČE
S. d. poezije S. d. boja pro. ras. dis.l
PE
Svetovni dan voda I
23
25 po
Materinski dan 26to
27 s«
M. dan gledališča
28
ČE
29 PE
Izzid Slamnika
stegna, vene beljakovine
KOZOROG ZEMLJA • HLADNO sklepi, kolena, kosti, koža
KORENINA
sol, korenina, gomolji
VODNAR ZRAK • SVEŽE SVETLO CVET goleni, vene
maščoba, olje
*
RIBI
VODA • MOKRO stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati
LIST
OVEN
OGENJ • TOPLO
glava, možgani, oči beljakovine_
PLOD

BIK
ZEMLJA ■ HLADNO
vrat, tilnik,
ušesa, zobje_
sol, korenina, gomolji
KORENINA

DVOJČKA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET
dihala, ramena, roke, dlani_
maščoba, olje

RAK	VODA • MOKRO LIST
®	pljuča, prsi, želodec, jetra ' i ogljikovi hidrati
	
LEV	OGENJ • TOPLO PLOD
&	srce, krvni obtok, . arterije, hrbet beljakovine
	
DEVICA	ZEMLJA • HLADNO KORENINA
©	prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji
TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO kolki, ledvice, mehur maščoba, olje_
CVET

17
slamnik@kd-domzale.si
OKOLJE
Kakovost reke Kamniške Bistrice in optimizacija CČN
Izmerjeni biološki učinki vodnih vzorcev sovpadajo v zvezo s kemijskimi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi. Zato je potrebno biološke (citotoksične/mutagene) teste vključevati skupno s komercialnimi fiz.-kem. analizami v vodnih programih spremljanja kakovosti okolja. Njihova uporaba omogoča morebitno mutageno in/ali genotoksično zaznavnost v odpadnih vodah in površinskih vodah.
kolümna • kam greš, človek?
Anton Komat
NOVA ŽIVA SOLA
Sprehodimo se do današnje šole, ki jo iz ozadja nadzira vsemogočni državni kurikulum. Pri tem se moramo zavedati, da je šolski kurikulum zgolj v prosveto zamaskirana ekonomska elita.
Sodobne raziskave okoljskih vzorcev zaobjemajo fi-zikalno-kemijske analize in biološke teste. Povsem je znano, da določanje koncentracij ne zadošča več, pomembno je, ali ugotovljene koncentracije različnih onesnaževal povzročajo škodljive učinke v organizmih oz. bioloških sistemih. Zato je potrebno poznati poti sprejema, prenosa in pretvorb škodljivih snovi in mehanizme delovanja oz. učinkov delovanja v bioloških sistemih. O tem nas poučujeta toksikodinamika in toksikokinetika. S fizikalno-kemijskimi analizami ugotavljamo koncentracijo posameznih in tudi skupin kemikalij. Kemijske analize okoljskih vzorcev podajajo kvantitativna stanja in so lahko napoved (predikcija) obremenitve okolja. Biotesti pa podajajo morebitne negativne posledice na organizme in tudi oceno tveganja zdravstvene varnosti. Okoljski vzorci imajo značilnost kompleksnih mešanic (complex mixtures), ki stimulirajo kompleksne sinergistične in aditivne učinke, ki jih posamične kemikalije ne izražajo. Višje rastline (npr. navadna čebula - Allium cepa L.) so odlični genetski modeli za odkrivanje citoto-ksičnih in/ali mutagenih snovi v okolju in se pogosto uporabljajo za biomonitoring oz. spremljanje kakovosti okolja v različnih ekosistemih. ALLIUM metoda tako razkriva celosten vpliv na rast in razvoj meristem-skih celic korenin testne rastline oziroma kako dolge korenine sploh zrastejo. Pogled na celično raven, še bolj pa na celično jedro v njej in morebitne poškodbe genetskega materiala v njej pa daje že zelo natančno sliko o kakovosti okolja oziroma kako zdrava je voda.
Kakovost reke Kamniške Bistrice od Štude do kraja Bišče - rezultati raziskav
Podatki za fizikalno-kemijske količine so podani v preglednici 1 in za biološki poskus v preglednici 2. V preglednici so po vrstnem redu vpisane tudi lokacije vzorčenj. Ekološko stanje reke Kamniške Bistrice je podano le na osnovi splošno nekaterih fizikalno--kemijskih parametrov (BPK5 - biokemijska poraba kisika, N - NO3 - nitrat) ter Allium testa na dan vzorčenja 25. 10. 2012.
Predstavljena študija podaja kakovost reke Kamniške Bistrice pred in za iztokom čiščenih vod CČN, učinek čiščenja odpadnih vod in posledični vpliv iztoka čiščenih vod iz CČN Domžale - Kamnik. Vrednotena je z metodo Allium in nekaterimi splošnimi fizikalno--kemijskimi količinami (parametri). Za vrednotenje kakovosti reke Kamniške Bistrice s posledičnim vplivom iztoka čiščenih odpadnih vod iz CČN sta v tem primeru pomembni dve relevantni lokaciji. To sta Studa (900 m gorvodno pred CČN) in Bišče (1750 m dolvodno za CČN).
Stanje reke Kamniške Bistrice v Studi (lokacija pod mostom), za mestom Domžale je dobro - D (BPK5 je manjši od 5,4 mgO2/l, nitrat ne presega 9,5mg/l). Kamniška Bistrica ima na lokaciji Bišče dobro - D stanje (BPK5 je manjši od 5,4 mgO2/l, nitrat ne presega 9,5mg/l). To potrjujejo tudi biološki poskusi, kjer raven mutagenosti v Studi dosega 8,5 odst. t.; po iztoku iz CČN se poveča ter nato dolvodno do kraja Bišče ponovno upade na 8,5 odst. t. (Preglednica 2).
Na osnovi primerjave z rezultati preteklih testiranj je bila Kamniška Bistrica na lokaciji Bišče v letu 2008 v zmernem - Z do slabem - S stanju (povišane vrednosti BPK5 na 13 O2 mg/l); v letu 2009, 2010, 2011 pa v dobrem - D stanju (BPK5 je manjši od 5,4 mgO2/l, nitrat ne presega 9,5mg/l). Na osnovi primerjave z rezultati preteklih testiranj se je na lokaciji 50 m za CČN v primerjavi z letom 2010 raven genotoksično-sti zmanjšala iz 13,5 na 11,5 odst. t. Na lokaciji 50 m za Bioplinarno PETROL se je v primerjavi z letom 2010 raven genotoksičnosti zmanjšala iz 17,5 na 11,0 odst. t.
Zaključek in cilji raziskav
Fizikalno-kemijske in biološke (citotoksične in muta-gene) raziskave reke Kamniške Bistrice se v letu 2012 potekale na lokalitetah v sekturju: Studa - Bišče. V sektorju med krajem Studa in Bišče reko Kamniško Bistrico obremenjuje iztok čiščene odpadne vode iz CČN Domžale - Kamnik. Iztok CČN je stalen. Po kriterijih OES (ocena ekološkega stanja) je kakovost vode pred iztokom čiščenih vod iz CČN v kraju Studa v ZD - zelo dobrem stanju. V kraju Bišče za iztokom čiščenih vod iz CČN pa v D - dobrem stanju. Kamniška Bistrica se do lokacije v Biščah samočistilno regeneri-ra v dobro stanje, ocenjeno na osnovi BPK5, nitrata in mutagenosti. Zmanjša pa se tudi ocena tveganja ravni mutagenosti za organizme, ki ostaja na enaki ravni z primerjavo lokacije Studa. CČN s svojim iztokom čiščene odpadne vode še vedno vpliva na stanje Kamniške Bistrice glede na rezultate analiz BPK5, nitrata in mutagenosti, vendar bistveno manj kot v preteklih letih. Do konca leta 2015 se bo z načrtovano rekonstrukcijo in uvedenim terciarnim čiščenjem vpliv CČN še dodatno zmanjšal.
Po spektru raziskav splošne strupenosti in ravni genotoksičnosti rečnih vzorcev in primerjava med negativno in pozitivno kontrolo je kakovost reke Kamniške Bistrice do lokacije Studa in v Biščah vrednotena z nizko oceno tveganja ravni mutagenosti (RM). Onesnaženost z citotoksičnimi in mutageni-mi snovmi, dokazana z biološkimi poskusi, je prvi pokazatelj (biomarker) za kromosomske poškodbe. Dokazano je, da kemikalije, ki povzročajo kromosomske poškodbe, znane kot mutagene snovi, izkazujejo tudi lastnosti rakotvornosti, kakor tudi učinke hormonskih motenj.
Enkrat letni biomonitoring reke Kamniške Bistrice omogoča nadzor kakovosti in brez dvoma sodi v širši pokrajinski pomen kakovosti okolja. Cilj raziskav je nedvomno ta, da nam rezultati raziskav pokažejo stanje onesnaženosti na osnovi BPK5, nitrata in geno-toksičnosti. Omenjeni Allium test pa nam tudi pokaže, kaj je vzrok onesnaževanja oziroma kje je njegov vir. Sele z znanimi izvori lahko preidemo k ukrepom in tako prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega okolja. Od novembra 2010 je zaprt iztok iz Bioplinarne Petrol (bivši ČN Farme Ihan) v reko Kamniško Bistrico in se nečiščene odpadne vode vodijo v CČN.
Sodobni učitelj mora biti šolski strežnik, ki ponuja v dnevne obroke zapakiran racionalizem.
Kot tak je zgolj krotilec divje mularije ali pa dreser apatičnih otrok, bi pa moral biti animator, človek z dušo, ki goji ustvarjalnost otrok. Tako so žrtve vsi: učitelji, učenci in zmedeni starši. Ustvarjalnost je temelj človeškega duha v vseh različnostih, ki so si enakovredne: od spoznavnih dejavnosti, kot so znanost, tehnika in lingvistika, pa vse do likovne, igralske, glasbene ter čustvenih, etičnih in moralnih dejavnosti. Nobena izmed naštetih ni mišljena kot manj vredna oz. le kot razvedrilo ali nujno zlo. V šoli ne bi smelo biti nobene hierarhije predmetov, ampak en sam predmet, resničnost. Resničnost, ki jo je potrebno obravnavati iz vseh vidikov. Začeti je potrebno pri najbližji resničnosti: pri šolski skupnosti, obravnavati skupno delo, sožitje in skupinsko ustvarjanje. Sledi lokalna skupnost z vso svojo zgodovino, tradicijo in zgodbami ljudmi, ki jo sestavljajo. Taka šola ne bo več produci-rala davkoplačevalcev in potrošnikov, uporabnikov umetnosti in reproducentov vsiljenih vrednot, pač pa ustvarjalce vrednot nove etike in morale ter kreativne osebnosti in inženirski duh za spremembe. Nova živa šola je posvečena življenju, ne pa zastoju in ponavljanju obstoječega.
Če primerjamo umirajočo šolo, ki životari, in novo živo šolo, ki ji usoda namenja razcvet, lahko hitro ugotovimo, da je stara šola le še bolnik v komi, ki vegetira. Vsako pretvarjanje je torej odveč, kajti jasno je, da za ustvarjanje sveta s človeškim obrazom potrebujemo predvsem veliko domišljije. Danes, v svetu smrti, je moderna apokalipsa in nič čudnega, da je tako. Vladajoči finančni razred, ki sluti svoj poraz, nenehno trobi o krizah: o gospodarski krizi, o finančni krizi, o krizi zaposlovanja, o krizi v kulturi, o krizi v umetnosti, o ekološki krizi, o krizi posameznika, družine, celotne družbe. Povsod same krize, vendar nobenih sprememb!
Za spremembe pa ljudje, predvsem mladi, potrebujemo domišljijo in ustvarjalni um. Ustvarjalen je um, ki je nenehno v pogonu, ki se nenehno sprašuje, ki odkriva probleme tam, kjer drugi najdejo lažne pomirjujoče odgovore. Ustvarjalen človek se odlično počuti tudi v dvoumnih situacijah, kjer drugi vohajo nevarnost in tveganje; ustvarjalen um zavrača razglašene dogme in premetava pojme, ne da bi ga pri tem ovirala konformizem ali pa karierizem; njegove presoje so neodvisne, ker nanje ne vplivajo niti še tako močni pritiski družbe. Vse to so lastnosti ustvarjalnosti, ki ima igriv značaj, tako kot otroška igra. Toda če ljudje živijo v represivni družbi, represivni družini in represivni šoli, kot se to dogaja danes in tudi pri nas, potem to v kali zatira vsako njihovo ustvarjalnost.
Ključ problema je torej, da družba preneha zatirati ustvarjalnost ljudi oz. da posamezniki najdejo dovolj poguma, da se ustvarjalnosti predajo in se ji pustijo voditi. Ob tem postaja neprijetno dejstvo, da tudi ljudje, ki so sicer naklonjeni spremembam, ne pripisujejo ustvarjalnosti dovolj velike teže. Ali pa trdijo, da bi za poln razmah domišljije morali žrtvovati strogo logično misel. To je še en dokaz, da je poglavitni cilj nečloveškega sistema, v katerem živimo, zatiranje ustvarjalnih sposobnosti ljudi, s tem pa perspektive družbe.
Vse, kar je ostalo od ustvarjalnosti, je zbanalizi-rano v marketinški slogan kapitala o "družbi znanja za razvoj konkurenčnosti". Lepo vas prosim, kakšna neki pa je povezava znanja in konkurenčnosti? Na zavodih za zaposlovanje se drenja kup ljudi z diplomami. Elita, ki je ustvarila svet kriz, svet regresije, svet razkroja, svet smrti, ne stori popolnoma ničesar, da bi vzroke teh kriz odpravila. Nasprotno, vse bolj jih poglablja! Starci so sebični in sebičneži se hitro postarajo. Zato potrebujemo mladost, obogateno ne s konkurenčnostjo, sebičnostjo in denarjem, ampak z ustvarjalno domišljijo.
Človeštvo lahko premosti umetno vsiljen prepad med vizijo in tehnologijo, med ljubeznijo in strahom, med življenjem in smrtjo. Če bi otroci zaznali v svojih srcih bližino življenja in sprejeli vase odgovornost za življenje, potem se jim ni bati za prihodnost. Verjemite, da bi iz teh generacij dozoreli
posamezniki, ki bi poustvarili svet, bolj prijazen naravi človeške duše.
V tej smeri gre tudi sedanji razcvet "ekološkega opismenjevanja" (Ecological Literacy) v šolah po celem svetu. Temelji na nekaj načelih, ki so:
1. Narava je naša učiteljica / otroci se učijo spoznavati temeljne lastnosti življenja: na majhen prostor (lokalizirano) kroženje snovi in energije, pomen pestrosti za zagotavljanje večje odpornosti
ü V šoli ne bi smelo biti nobene hierarhije predmetov, ampak en sam predmet, resničnost.
mreže življenja, pomen sobivanja v živem svetu nasproti tekmovalnosti, iščejo vzorce v naravi in jih primerjajo z rešitvami v človeški družbi, primerjajo celovit (holističen) pogled na življenje z opisovanjem zgolj posameznosti. To je le nekaj vodil, iz katerih otroci spoznajo, da je človeška družba organizirana v popolnoma nasprotni smeri kot narava in s tem spoznajo, kako se lotevati odpravljanja velikih problemov, ki se kopičijo v sodobni družbi.
2.	Vsaka živa skupnost je trajnostno naravnana / noben organizem ne more preživeti v izolaciji, zato živa bitja ustvarjajo skupnosti v podporo življenju. V naravi poteka popolna reciklaža, v kateri ni odpadkov. Vsak odpadek neke vrste je hrana druge vrste. V mreži življenja vrste podpirajo druga drugo v skupnosti, ki utrjuje dolgoročno sposobnost preživetja vseh. V človeški družbi se maksimira pozicija majhnega dela populacije na račun preživetja vseh. Če neka majhna družbena skupina hoče maksimirati zgolj svojo pozicijo, s tem uniči celotno skupnost. Ta nauk narave moramo vgraditi v reševanje civilizacije, ki ji grozi kolaps.
3.	Realni svet nudi najboljši učni program / otroci so vse bolj zasvojeni s televizijo, računalniki in mobilnimi telefoni. Zato se utapljajo v virtualnih umišljenih svetovih in izgubljajo stik z resničnim svetom. Analogni računalniški modeli ne morejo nadomestiti resničnosti, pogosto jo celo potvarjajo. Zato so praktična znanja otrok v tem času rastoče opravilne nesposobnosti izjemno pomembna. Eno izmed načel ekološkega opismenjevanja je tudi:Naj otroci naredijo kaj praktičnega, ne pa da se učijo o tem! Hkrati pa z opazovanjem ritmov narave in njenih cikličnosti ugledajo vzorce narave, urijo svojo pozornost in s tem doživijo izkušnje narave ter se pričnejo zavedati, da so del nje.
4.	Spoznavanje realnega sveta se začne s spoznavanjem kraja bivanja / otroci več vedo o neki filmski zvezdi ali pevskem idolu kot pa o lokalnem prebivalstvu in njegovi zgodovini. Vsako izobraževanje se začne s spoznavanjem kraja bivanje, njegove zgodovine, tradicionalne kulture ljudi in duhovnih izročil prednikov. Ko spoznamo kraj bivanja, z njim vzpostavimo duhovni stik in postanemo sestavni del lokalne skupnosti. Močna socialna mreža lokalne skupnosti pa je ključ do preživetja v dramatičnih časih, ki so pred nami.
Človeka, ki prvi vidi nekatere stvari, imajo drugi za sanjača, drugi za prevratnika.
Zgodovinski čas ni vedno tudi čas posameznika in nekatere stvari ne dozorijo ob določenih letnih časih kot hruške. Veliki ljudje preteklosti niso bili sanjači, imeli pa so bujno domišljijo. Tudi niso bili prevratniki, ampak svojevoljni posamezniki, ki so imeli svojo voljo. Sledili so svojim notranjim duhovnim zakonom, ki jih je družba sodobnikov obsojala in na vse načine zatirala. »Stevilne je tudi ubila, vendar nikoli premagala!« je zapisal Ernest Hemingway. In prav o teh junakih človeštva se danes naši otroci učijo v šolah. Nekdaj najbolj neprilagojeni, najbolj problematični in izstopajoči otroci, danes poosebljajo mejnike razvoja človeštva. Zato ne zatirajte svojevoljnosti in posebnosti svojih otrok, ne uničujte biserov njihovih naravnih talentov! »Ne mečite biserov svinjam!« □
Kemijski parameter	100	107	110	161	220	270	272	292	295	915
		Temp.	Pre-	TSS	BPK	N-	N-Kjel.	N-NO3	FOS-	KISIK
	pH	°C	vod.	mg/L	5 mg	-NH4	mg	mg	FOR	mg/L
			MS/	filter	O2/L	mg	N/L	N/L	mg	
Merilno mesto [/A ri .1 M 1Č [/ A DTCTDIP A .V-. > .,-1 Čl 11,1 - L			cm	1x1^m		N/L			P/L	
KAMNISKA BISTRICA - most Studa KAMNISKA BISTRICA - 50 m za iztokom	7>95 7,5	11,1 10,8	348 758	4 18,2	2 14	0,04 0,24	1,8 13	1.06 6.7	0,17 5,3	10,27 8,6
CČN*										
KAMNISKA BISTRICA - most Bišče	7,8	10,8	425	5,8	3	0,03	1,6	2,4	0,3	9,83
DOTOK CČN					500	40,3		0,47		
IZTOK CČN	7,3	16,1	1061	10,9	10	0,15	36	11,9	2,88	7,7
*- pri vzorčenju je bil deloma zajet še rečni sediment
PREGLEDNICA 1. Fizikalno-kemijski parametri vzorcev (vzorčenje: 25. 10. 2012)
Biološki parameter Merilno mesto	Mitozni indeks (odst. t - %)	Metafazni indeks (promil. t. - 0/oo)	Razmerje pregledanih celic in celic s poškodovanimi kromosomi	Raven Mutagenosti (odst. t.)	Povprečna ol-žina korenin (mm)
Studa (pod mostom)	6,3	95	200/17	8,5	41
Dotok v CČN	1	21	200/58	29,0	8
Iztok iz CČN	3,1	72	200/31	15,5	31
50 m za CČN	3,6	82	200/23	11,0	36
BISČE (pod mostom)	6,1	87	200/17	8,5	39
Neg .kontrola	7,5	95	200/6	3,0	42
Pozit. kontrola	3,1	31	200/41	21,0	21
Preglednica 2. Povprečna dolžina korenin testne rastline Allium cepa L. - raziskava splošne strupenosti in citološki učinki raziskanih vzorcev - raziskava ravni mutagenosti
STAREJŠI
slamnik@kd-domzale.si
80. rojstni dan Agice Križnar iz Doba Iskrene čestitke
Presenečenja so vedno dobrodošla in lepšajo dneve mojega življenja.	Zlatoporočenca Nada in Franc Erbežnik iz Krtine
Uvod je skupek misli gospe Agice Križnar iz Doba. Izrekla jih je ob številnih presenečenjih, katera so ji ob življenjskem jubileju pripravili domači, sosedje in prijatelji ter člani društev, v katerih deluje. Začelo se je s presenečenjem ob postavitvi velike vrtnice ter obisku sosedov, nadaljevalo s prisrčnim družinskim srečanjem, obiskom Društva upokojencev Naš dom Dob, v imenu katerega je čestitke in najboljše želje posredoval predsednik Feliks Lampret, prišli so prijatelji iz Likovnega društva Petra Loboda iz Domžal, veselo je bilo na srečanju s predstavnicami Rdečega križa, vmes pa bilo še veliko dobrih želja ter voščil sorodnikov in prijateljev. Jubilantka se je rodila 27. januarja 1933 v
Pilštajnu na Kozjanskem. V kmečki družini je bilo sedem otrok ter več odraslih, tako da jih ob mizi nikoli ni bilo manj kot 14. Posebej ji je v spominu ostala tetka Mina - branjevka, njena mentorica in vzornica. Že zelo zgodaj, menda že pri petih, je povedala, da bo učiteljica, rada bi tudi slikala. Vendar je bilo do izpolnitve gorečih želja še daleč. Vmes je bila namreč druga svetovna vojna, ki je družini prinesla veliko trpljenja in gorja, požgani dom in veliko strahu, Agici pa med drugim srečanje z nemško učiteljico Herto, s katero sta druga drugi pomagali pri učenju tujega jezika. Po vojni so zgradili nov dom, jubilantka je po osnovni šoli obiskovala gimnazijo v Rogaški Slatini, v Šmarjah pri Jelšah, po maturi
pa še učiteljišče v Celju. Postala je učiteljica in po krajšem učiteljevanju v Svetini nad Štorami in na Vranskem v šolskem letu 1956/57 začela poučevati na OŠ Dob, kjer je dočakala tudi upokojitev. Kar 24 let je učila prvi razred, se navezala na številne generacije otrok ter jim ob znanju skušala vcepljati ljubezen do dela. Jesen življenja ji lepšajo tri hčerke, šest vnukinj in pet pravnukov; vsi so našli mesto na sliki hčerke Lee. Z njimi je srčno rada, pomaga jim in jih navdušuje za stvari, ki jih ima rada. To je slikanje, druga želja. Uresničila jo je z vključitvijo v Likovno društvo Petra Lobode Domžale pred skoraj dvema desetletjema. Veliko slik je naslikala - ilustracije, akvarele, oljne slike in še ... Srečanj v društvu vsakih štirinajst dni v OŠ Domžale se posebej veseli. Razstavljala je na skupinskih in samostojnih razstavah, prava umetniška galerija pa je njeno stanovanje, ki odraža njeno umetniško dušo. Tudi pesmi ji predstavljajo ustvarjalno strast in morda bo njena tretja želja uresničena, ko jih bo, mogoče, izdala v pesniški zbirki. Privoščim ji jo. Pa to še ni vse: gospa Agica izdeluje cvetje, kvač-ka, plete, izdeluje raznovrstne spominke, izdelke iz slame, ličkovja, verjetno pa sem še kaj pozabila. Ne zna biti brez dela in najbrž bo tako do konca njenega pestrega življenja. Od prihoda v Dob dela tudi v krajevni organizaciji Rdečega križa, pisala je za Slamnik ...
Naj bo življenje tudi v prihodnje prijazno do vas, spoštovana jubilantka Agica Križnar, ter vam naj prinese veliko prijetnih trenutkov v družbi domačih, znancev ter prijateljev, ki vam vsi skupaj ob 80. rojstnem dnevu privoščimo predvsem zdravja.
Vera Vojska
V poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je 9. februarja 2013 župan Toni Dragar opravil obred zlate poroke, po katerem sta Nada in Franc Er-bežnik iz Krtine postala zlatoporočenca, svojo obljubo pa sta potrdila tudi v cerkvi na Krtini.
Zlatoporočenka Nada je rojena 22. oktobra 1941 v Leskovcu pri Krškem. Doma so imeli nekaj zemlje, da so lahko preživeli, življenje je bilo trdo in skromno. Komaj tri tedne staro Nado so v novembru 1941 Nemci z mamo in petletnim bratom odpeljali v izgnanstvo v Nemčijo, kjer je družina delila usodo številnih slovenskih izgnancev. Oče je med vojno umrl, in ko so se sredi julija 1945 vrnili v rodni kraj, je bil dom požgan. Končala je osnovno šolo, nato pa jo je v letu 1959 brat, ki si je medtem našel boljše življenje v naših krajih, povabil, naj tudi ona pride v tedanjo občino Domžale. Na Škrjančevem je našla stanovanje, zaposlitev pa v Toko. Zlatoporočenec prihaja iz znane rodbine Erbežnikov iz Krtine. Rodil se je 14. februarja 1938 na prijetni kmetiji, kjer je bilo vedno dovolj dela. Po osnovni šoli v Krtini se je zaposlil pri Cestnem podjetju v Ljubljani, kjer je ostal vse do upokojitve. Mama mu je umrla zelo zgodaj in otroci so ob pridnem očetu vsak po svoje skušali najti boljši kruh.
Franc sprva ni mislil postati mladi gospodar na kmetiji, pa je ostal in nikoli mu ni bilo žal. V mladih letih je imel motor -nekdanjo lambreto in bil tudi zaradi nje nekaj posebnega.
Prvo srečanje je bilo naključno. Francev prijatelj je na Škerjančevo, kjer je živela gospa Nada, prišel k svojemu dekletu, ki pa ga domači niso pustili s fantom v kino. Ampak če gre v kino Nada, potem gre lah-
ko tudi naša, in sta se srečala, si bila všeč in se 16. februarja 1963 poročila v Domžalah, cerkveno v Dobu. Skromna poroka je bila pri Erbežnikovih, kamor se je Nada preselila in kjer je oba čakalo veliko dela. Od tu dalje sta živela drug z drugim, včasih je bilo zelo hudo, saj je zlatoporočenec delal cele dneve, včasih zelo lepo, posebej rojstev petih otrok se rada spominjata: Brigite, Francija, Milene, Borisa in Milana. Ponosna sta nanje, na njune družine, na dvanajst vnukov, ki jih kar ne moreta prehvaliti, in na tri pravnuke.
Življenje je teklo in ker bi želela, da bi bilo za njune otroke lepše kot zanju, se je Nada odločila, da se znova zaposli. Delo je našla v Tosami in si tam, kot sama pravi, prislužila tudi pokojnino. Iskrene čestitke ob zlati poroki, spoštovana zlatoporočenca.
Vera Vojska
O
Spominska fotografija ob obisku Društva upokojencev Naš dom Dob
Društvo upokojencev Naš dom Dob v Čestitke ob 80. rojstnem jubilejnem letu	dnevu
Iščemo vedno nove oblike, da bi nam bilo še lepše.	Vse najboljše, spoštovani Tine Marinček iz Češenika
Skoraj 200 članov in članic že šteje Društvo upokojencev Naš dom Dob, ki z devetim občnim zborom stopa v jubilejno deseto leto uspešnega dela in iskanja vedno novih oblik dela, ki bi polepšale življenje upokojencev. Preteklo leto je bilo zanje še posebej pomembno, saj so svojemu namenu predali nov prapor, uspešno sodelovanje ter skupne aktivnosti pa potrjuje tudi prisotnost vseh vodstev sosednjih društev upokojencev, delo pa so pohvalili tudi predsedniki tovrstnih društev iz sosednjih občin. Veliko prijaznih besed so našla tudi domača društva, podžupan občine Domžale mag. Lovro Lončar, predsednik Sveta KS Dob Jurij Milanovič ter podpredsednik zveze društev gorenjske regije Drago Todorovič in domači župnik Jure Ferlež. Več kot 100 prisotnih članov in članic je na
devetem občnem zboru, ki ga je vodil Maks Jeran, prisluhnilo poročilu vodstva društva, ki ga vodi Feliks Lampret. »Ni, da ni,« so ob naštevanju aktivnosti pohvalili delo prisotni ter se radi spominjali srečanj ob različnih praznikih (pustovanje, silvestrovanje), izobraževanj, pohodov, društvenega piknika, izletov, čistilne akcije, pohodov, spoznavanj zanimivosti in znamenitosti tudi v domači občini, slovesnosti ob krajevnem prazniku, ko so predali prapor, nastopov na sejmih in drugih srečanjih. Društvo pa skrb namenja tudi jubilantom ter obiskom ob koncu leta. Veliko privržencev imata Šola zdravja Dob in telovadba v OŠ Dob, zlasti sodelujoča društva pa so izpostavila odlično sodelovanje in prijateljevanje z dobskim društvom. Vselej je odprta tudi pisarna društva.
»Tudi v letu 2013 nam ne bo dolgčas,« so ob predstavitvi programa za leto 2013 modrovali udeleženci ter posebej skrbno prisluhnili novim predlogom. Vse tradicionalne aktivnosti namreč ostanejo: tako naj bi v programu našlo mesto vodeno kolesarjenje; radi bi ustanovili manjšo gledališko skupino, bolje organizirali balinarje, izrazili pa so tudi pripravljenost prisluhniti vedno novim idejam, zato lahko pričakujemo še pestrejše dogajanje v letu 2013. Soglasno je bilo izvoljeno novo vodstvo: predsednik Feliks Lampret, podpredsednik Janez Orehek, tajnica Tatjana Novak, blagaj-ničarka Lidija Jovič, za prapor pa je zadolžen Boris Jovič. Ob koncu uradnega dela so se posebej zahvalili dosedanjima članoma vodstva Ladu Kušarju in Vidi Juteršek.
Vera Vojska
Okoli 8. februarja 2013 in prav nanj je bilo v prijaznih vaseh Češenik in Turnše zelo veselo. Prav na 8. februar je bil namreč rojen jubilant Tine Marinček, po domače Psagov Tine iz Češenika. In ker imata z ženo Danico, s katero sta v letu 2010 praznovala zlato poroko, veliko domačih, prijateljev in znancev, prijetnih rojstnodnevnih srečanj ni manjkalo. Ni šlo tudi brez postavljanja mlaja, brez voščilnice, s katero je presenetil sosed Tone, brez srečanja številnih domačih, prijateljev in znancev, pa tudi brez obiska članov vodstev Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob Krtina in Društva upokojencev Naš dom Dob. Ni manjkalo spominov na prehojeno življenjsko pot pa tudi pogovora o sodelovanju in pomoči jubilanta in žene Danice pri številnih društvih, saj sta poleg obeh že imenovanih društev tudi pri Rdečem križu, Društvu izgnancev, pomagata Turističnemu društvu Turnše Češenik in najbrž bi še kje našli sadove njunega dela. Pri Psagovih v Češeniku, kot se še danes reče pri hiši v začetku vasi Češenik, se je jubilant rodil očetu Jožetu in mami Barbari, ki sta skrbela za tri sinove ter hčerko. Ni jim bilo lahko, saj očetov zaslužek »na cegunci« ni bil prav velik, manjša kmetija pa tudi ni dajala veliko za preživetje družine. Skromno so živeli, posebej hudo je bilo med drugo
svetovno vojna, saj ni bilo skoraj nobene stvari in so morali ob otroški igri velikokrat pozabiti na lakoto. Pred vojno je hodil v OŠ Dob, med vojno so otroke priganjali v nemško šolo. Zanj se je življenje obrnilo tako, da je moral zaradi zastrupitve dalj časa v tedaj splošno bolnišnico na Golniku. Po končani šoli se je izučil za mizarja, služboval v Toku, Stolu na Duplici, tudi Mlinostroju in Novo-opremi. Vmes je služil vojsko, s katero so povezani spomini na dolge pohode, ki so jih v mrazu okoli minus trideset premagovali brez potrebne obutve in opreme. Posebej hudo je bilo na služenju v Vukovarju. Rad se je vrnil domov, kjer ga je čakala bodoča žena Danica, s katero sta se poročila leta 1960. Zaposlil se je na pošti in izdeloval opremo. V letu 1989 se je upokojil. Ob službi sta z ženo skrbela tudi za manjšo kmetijo, tako da dela ni nikoli zmanjkalo, tudi danes ne, saj imajo še vedno ne le velik vrt, temveč kar celo njivo, jubilant pa skrbi za koze, tako da dela res ne zmanjka.
Imata hči Almo in sina Aleša, ki imata vsak svojo družino, stari ata in mama pa tri vnukinje in vnuka. Radi so skupaj in se imajo lepo.
Kljub visoki starosti je jubilant še vitalen in želimo mu, da bi tak ostal še v prihodnje.
Vera Vojska
Novo vodstvo
slamnik@kd-domzale.si
ZAHVALE
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin
V SPOMIN
Dve leti je minilo, odkar te več ni med nami, a spomin nate še živi.
Klara Završnik
Hvala vsem, ki se je spominjate. Sin Roman z družino
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer zdaj počivaš ti.
V SPOMIN
25. februarja bo minilo leto, odkar si odšel s tega sveta dragi mož, oče, dedek ...
Drago Ivankovic
iz Depale vasi
Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi
Kako pozabilo bi gomilo, ki predrago spi srce, ki brezmejno je ljubilo vse do zadnjega dne.
V SPOMIN
28. februarja bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil predragi mož
Ivo Krošelj
Hvala vsem, ki nanj ohranjate lepe spomine. Žena Fani z družino
Na svetu mnogo je poti a le ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo vsi.
ZAHVALA
V 94. letu starosti je zaspala naša draga mama, babica in prababica
Marija Feher
Iskrena hvala vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov. Hvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Draga naša mama,
bila si nam sonce,
bila si nam vse,
zdaj v Bogu naj mirno počiva
tvoje zlato srce.
ZAHVALA
V 93. letu se je poslovila naša draga mama
Helena Kepa
iz Hudega pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za sočustvovanje z nami v teh težkih trenutkih, za čudovito cvetje, sveče in vse darove. Hvala dr. Plavčevi, posebno pa patronažni sestri Romani za njeno skrb, g. župniku Janezu Jarcu, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič. Res iskrena hvala prav vsem.
Pogrešali jo bomo vsi, ki smo jo imeli radi.
Zdaj dom je prazen ves hladan -na te spomin hiti vsak dan, zaman zdaj išče te oko, ker tebe več nazaj ne bo.
ZAHVALA
24. januarja nas je v 72. letu starosti nepričakovano zapustil naš brat, stric in bratranec
Franci Stele
iz Sp. Jarš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sočustvovanje, darovano cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku iz Jarš za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici Mojci Zajc Kraševec, praporščakom, kolektivu Količevo Karton d.o.o., pogrebni službi Vrbančič in njihovim pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
V 85. letu je po hudi bolezni preminil
dr. Ivo Pevec,
zdravnik specialist
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in napisana sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste našega nepozabnega moža, očeta, dedka, pradedka in brata pospremili na zadnji poti.
Posebno bi se za zdravstveno pomoč radi zahvalili Bolnišnici Golnik in gospe primarij doktorici Remškarjevi, dr. Petru Keclju, dr. Janezu Svoljšku in dipl. med. sestri Tanji Kralj.
Hvala gospe podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, gospodu Franciju Gerbcu, gospodu župniku Janezu Šimencu, gospodu Tomažu Habetu, Domžalskemu trobilnemu kvartetu, Kvartetu Grm in podjetju Vrbančič za opravljeno pogrebno slovesnost.
Vsi njegovi
Je čas ki da, je čas ki mine, je čas ki. celi rane, in je čas ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
9
Zahvala
V 79 .letu se je pridružil svoji dragi ženi naš ljubi očka, ata, pradedek, brat, stric, svak in tast
Jožef Jeretina,
17. 2. 1934-19. 1. 2013, iz Radomelj, Triglavska ul. 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče.
Zahvaljujemo se tudi dr. Banko Milanu, osebju Bolnišnice Golnik, dr. Zupanovi iz UKC, osebju doma Sv. Katarine iz Mengša, podjetju Količevo Karton d.o.o., župniku Janezu Jarcu za lep obred in pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: otroci Jože, Helena in Igor z družinami
ZAHVALA
Še vedno ne moremo verjeti, da nas je zapustil naš dragi
Luka Rode,
Žiče 1
Dnevi, ko se je boril za svoje življenje in smo vsi upali, da bo zmagal, so bili pretresljivo žalostni. Zadnjo bitko v svojem kratkem življenju je izgubil. Onemeli smo ob spoznanju, da je odšel za vedno. Imel je samo 22 let. V težkih dneh nas je mnogo ljudi tolažilo in z nami sočustvovalo.
Vsem se zahvaljujemo za besede tolažbe in za to, da so bili v mislih z nami. Vsem vaščanom iz Žič in okoliških vasi, vsem sorodnikom in prijateljem, Lukovim prijateljem iskrena hvala. Gasilcem iz Rov za častno stražo, za zadnji pozdrav ob grobu in hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pa je namenjena gospem Idi Prelovšek , Jelki Šarc in Bredi Saksida ter Špeli in Klavdiji za pomoč.
Hvala vsem, ki ste darovali za maše in župniku za opravljen pogreb. Sveče, ki ste jih prinesli Luku v slovo bodo še dolgo gorele na njegovem prezgodnjem grobu. V naših srcih pa bo za vedno z nami in hvaležni smo za čas, ki smo ga preživeli z njim. Hvala vsem.
Kobršinovi
Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo s tabo! Zdaj pa, ko poslavljaš se od nas, delček nas odnašaš s sabo!
ZAHVALA
Tiho in mirno, kakor je živela, se je v 91. letu poslovila od zemeljskega življenja draga mama, tašča, sestra in teta
Marija Klopčič,
rojena Ručigaj, iz Srednjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja duhovniku Andreju Jemcu in ministrantom za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala tudi praporščakom Turističnega društva Jarše - Rodica in PGD Jarše -Rodica za spremstvo na zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za svete maše, za cerkev ter cvetje in sveče. Vsem in vsakomur, ki nam je v teh težkih trenutkih stal ob strani, se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Moj Bog, daj, govori,
da v Tvojem govorjenju duša vstala
bo ozdravljena za večno prebujenje.
Mitja Šarabon
V SPOMIN
Jože Oberwalder iz Domžal
Dvanajstega januarja smo na domžalskem pokopališču še zadnjič počastili spomin na pokojnega Jožeta Oberwalderja, ko smo mu zaželeli večni mir in pokoj pri Bogu, njegovim žalujočim domačim pa izrekli sožalje. Zapustil nas je v 82. letu starosti. Našega dragega pokojnika blagega spomina sem spoznal na Občini Domžale, kamor je prihajal po opravkih. Večkrat sva tudi kratko, toda prisrčno kaj spregovorila kakor dva stara znanca. Bil sem naravnost začuden ali pa vsaj prijetno presenečen ob spoznanju, kako dobro je poznal zgodovino Dragomlja, mojega kraja. Vedel je celo, da je v že odmaknjeni preteklosti v Dragomlju na Urbančevem vrtu stal grad, imenovan Drogembl, in da ima od tod naša vas ime Dragomelj, kar je bilo zame prav posebno odkritje. Skratka: zanimala ga je zgodovina, sploh pa zgodovina Domžal, kar je tudi dokazoval z objavo raznih prispevkov. Njegov stari oče je kot slamnikar prišel v Domžale iz Vzhodne Tirolske in se v Domžalah tudi poročil, kajpak s Slovenko - Marijo Hribar, zgradil je tudi mestno tovarno slamnikov, ki še danes stoji. Okrog leta 1930 je nastopila gospodarska kriza in so prenehali s šivanjem oziroma izdelovanjem slamnikov, mnogo ljudi se je izseljevalo, preostali pa so se odtlej preživljali s kmetijstvom. Pokojni Jože Oberwalder je bil dober družinski mož in oče dveh sinov: Andreja in Jožeta, z ženo Maro sta poskrbela za topel dom. Bil je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in kot tak tudi konstrukter v Mlinostroju; nekaj naprav po njegovih načrtih po štiridesetih letih še vedno obratuje. Kasneje pa je postal projektant strojnih instalacij, kot so ogrevanje, prezračevanje ipd. Nasploh je reči, da je bil Oberwalder v naših krajih pravi pojem, kakor pravimo. Z znamenjem na zelenici ob križišču ulice Matije Tomca s Slamnikarsko ulico pa si je postavil spomenik - na mestu, kjer je bilo kužno znamenje, ki je bilo podrto, ko se je gradila cesta ob ograji njegove hiše na Slamnikarski 14. Ker je imel ohranjeno sliko kužnega znamenja ob visokem drevesu v neposredni bližini svoje hiše, je po njej, torej po ohranjeni sliki, za enako znamenje izdelal načrt Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, ker se je on pač toliko zanimal za zgodovino. Na postavljenem znamenju so podobe slik kot so bile na kužnem znamenju; slike je financirala Občina Domžale, sam pa je poleg vsega ostalega celo izkopal za temelje tega znamenja.S pokojnikovo ženo Maro, ki ima naravnost fotografski spomin, sta bila poročena celih 54 let.
Naj še posebej zapišem, da je bil velik ljubitelj narave, domovine, Cerkve in Boga, zato mu toliko bolj želimo oziroma kar upamo, da ga je Bog velikodušno sprejel v svoj mir, nam pa ostaja prijetna dolžnost, da se ga hvaležno spominjamo v svojih molitvah, zavedajoč se, da , kadar molimo za drugega, molimo tudi zase.
Ivan Kepic
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS
ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale načrtuje Občina Domžale v letu 2013 subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških posojilih v višini 45.000 EUR.
Proračunska sredstva v višini 45.000 EUR bodo namenjena kot neposredna subvencija k plačilu obresti pri posojilih, ki jih bodo posojilojemalci najeli pri izbrani banki po pogojih in na način, določen v medsebojni pogodbi o sodelovanju med občino in banko. Posojila se bodo dodeljevala za naložbe v gospodarstvo, in sicer samostojnim podjetnikom, mikro in malim podjetjem, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Domžale.
Občina Domžale bi rada proračunska sredstva oplemenitila tudi z bančnimi sredstvi, da bi bila razpisana vsota posojil čim večja. Zato vabimo banke, da pošljejo ponudbe za poslovno sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil z Občino Domžale. Dokumentacija in navodilo za pripravo ponudbe sta objavljena na spletni strani Občine Domžale: www.domzale.si pod rubriko Vložišče občine/Razpisi, dvignete pa jo lahko tudi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale. Ponudnike vabimo, da svoje ponudbe za poslovno sodelovanje oddajo v zaprti ovojnici, s pripisom »PONUDBA BANKE ZA POSOJILA ZA PODJETNIŠTVO«, kot priporočeno pošiljko najpozneje do 18. 3. 2013 do 24. ure (datum poštnega žiga) na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje do 2. 4. 2013.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 07 42 ali 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Župan Toni Dragar
MALI OGLASI	
	
Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 119.500,00 €. Hiša nepremičnin RE d.o.o., soseska Bistra, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. t: 040 414 141	Prodam vikend v Trnovčah in oddam delno opremljeno manjšo garsonjero na Viru (2. nadstropje). t: 040 396 095
	
	Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si.
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikar-ska 3b, Domžale. t: 041 920 149	
	
OBVESTILO
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v v petek, 29. marca 2013.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. marca 2013, do 12. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov:
urednistvo.slamnik@gmail.com
V SPOMIN
Zdravniku dr. Ivu Pevcu v slovo
Z žalostjo v srcih smo se v januarskem popoldnevu zbrali, da se poslednjič poslovimo od sorodnika, soseda, prijatelja, vzornika, nekdanjega sodelavca in predvsem poklicu zdravnika predanega doktorja Iva Pevca.
Dobršen del svojega življenja je preživel tu, v Domžalah, kamor se je družina priselila sredi 50. let prejšnjega stoletja, predan vrednotam poštenja, lepote in dobrote, zavezan poklicu zdravnika in poklicanosti pomagati ljudem.
Takoj po opravljeni diplomi in stažu se je kot prvi zdravnik domačin zaposlil v tedanjem zdravstvenem domu v Domžalah. V tistem času, leta 1958, je zdravstveni dom premogel dve ordinaciji, poleg ordinacije za zaščito matere in otroka še splošno, kjer se je mlad zdravnik takrat pridružil še dvema kolegoma. Zato je njihov delovnik trajal po 16 ur in več, njihovo delo pa ni bilo le zdravljenje, ampak mnogo več: od socialnega dela, psihološke pomoči in podpore do, danes bi rekli, mediatorstva v družinskih nesoglasjih.
Z rastjo prebivalstva in razvojem medicine so se potrebe po sodobnejši organiziranosti in boljših delovnih pogojih povečevale. Razseljene ambulante splošne medicine in zobozdravstva so terjale gradnjo sodobnega zdravstvenega doma. Ni naključje, da je decembra 1966 prav Ivo Pevec kot predsednik delavskega sveta zavoda od tedanjega predsednika Skupščine občine Domžale prevzel ključe novega modernega in sodobno urejenega objekta Zdravstvenega doma Domžale.
Ob reorganizaciji zdravstva je doktor Pevec postal vodja TOZD-a osnovnega zdravstvenega varstva.
Dva mandata je bil odbornik v občinski skupščini, kar mu je razširilo vpogled in možnosti tudi soodločujoče politike seznaniti s pomenom in potrebami zdravstva. Prepričan v pravilnost svoje vizije razvoja zdravstvene dejavnosti je uspel uresničiti mnoge utemeljene potrebe in pričeti uresničevati zastavljene cilje.
Ustvarjanje dobrih pogojev za delo je prineslo prizidke in novogradnje ter adaptacije v zdravstvenih domovih po vsej tedanji občini.
Prizadeval si je za razvoj stroke, dvig strokovne ravni zaposlenih in vpeljavo, posodobitev ali uveljavitev služb urgence, ambulante za starostnike in borce, laboratorija, otroškega zobozdravstva, pulmologije, fizioterapije in patronažne službe. Tesno sodelovanje z delovnimi organizacijami v občini - vsa leta je bil zdravnik delavcem Heliosa - je pomagalo tudi pri opremljanju nekaterih specialističnih ordinacij. Domžalski zdravstveni dom je tako postal sodoben zdravstveni zavod z visoko usposobljenimi specialisti. Mnogi specializanti tistega časa so danes ugledni vrhunski zdravniki v bolnišnicah in profesorji na medicinski fakulteti, saj je zdravstveni dom bil takrat nekakšna učna baza bodočih strokovnjakov.
Doktor Pevec je posebno skrb namenjal tudi t. i. družbenemu standardu, prehrani, rekreacijskim objektom. Dobro je vedel, da ni prepričljivejšega pozivanja občanov k zdravemu načinu življenja kot zgled zdravnikov.
Tudi po upokojitvi pred skoraj 18 leti je z znanjem in izkušnjami pomagal na področju zdravstvene preventive in pri skrbi za zdravje delavcev Heliosa, za katere je skrbel več kot 30 let. Ko smo se poslavljali od cenjenega in spoštovanega zdravnika, smo mu izrazili hvaležnost za to, kar je Domžalam dal. Moto njegovega življenja je bil pridnost in poštenost, vse v dobro pacientov. Po njegovih zaslugah je Zdravstveni dom Domžale postal pojem sodobne in visoko profesinalne zdravstvene institucije.
Od zdravnika smo se poslovili z žalostjo v srcih. Ohranili ga bomo v prijaznem kotičku svojih spominov.
Andreja Pogačnik Jarc
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Ihanska cesta 19 a, Zaboršt 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Domžale.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
Dne: TOREK, 19. 3. 2013
9.00-9.30 Vir pri krajevni skupnosti 9.45-10.15 Količevo pri Centru požarne varnosti 10.30-10.45 Češenik pri Janezu Gaberšku 11.15-12.15 Dob pri krajevni skupnosti 12.30-13.15 Žeje - Sv. Trojica pri gasilskem domu Dne: SREDA, 20. 3. 2013
9.00-9.30 Nožice pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28
9.45-10.15 Homec pri gasilskem domu
10.25-11.00 Preserje pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36
11.15-12.00 Radomlje pri krajevni skupnosti
12.15-12.45 Rova pri gasilskem domu
13.00-13.30 Dolenje pri Marku Zalazniku, Dolenje 4
13.50-14.45 Jarše pri gasilskem domu
Dne: ČETRTEK, 21. 3. 2013
9.00-9.45 Dragomelj pri Lukanovih, Dragomelj
10.00-10.45 Pšata pri Luku Mivšku, Pšata 36
11.00-11.45 Selo pri Ihanu pri Mihaeli Flerin, Selo pri Ihanu 1
12.00-12.45 Ihan pri gasilskem domu
Dne: PETEK, 22. 3. 2013
8.00-8.45 Krtina pri Francu Simonu, Krtina 37
9.00-9.30 Zalog pod Sv. Trojico pri Vinku Kepcu, Zalog 5
9.50-10.45 Študa pri gasilskem domu
11.00-11.30 Depala vas pri Pavovcu, Depala vas 16
11.45-12.30 Domžale Veterinarski dom Domžale, Ihanska cesta 19
a, Zaboršt
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju.
Dne: PONEDELJEK, 25. 3. 2013
13.30 Nožice 15.30 Količevo 14.00 Homec 16.00 Dob 14.30 Rova	16.30 Jarše
15.00 Radomlje 17.00 Domžale Dne: TOREK, 26. 3. 2013 12.00 Krtina	13.00 Selo pri Ihanu
12.30 Ihan	13.15 Pšata
13.30 Dragomelj
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov »POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA«.
Ob cepljenju na terenu bo možno kupiti ampule proti bolham in klopom.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE enotno matično številko (EMŠO) LaSTNIKA PSA. Stroški cepljenja znašajo 31,42 EUR. Ob prvem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 EUR.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro.
Ob cepljenju vašega psa proti steklini boste pridobili kupon za 13-od-stotni popust na enkratni nakup v naši TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI v Veterinarskem domu Domžale. Popust velja tudi na dietno prehrano, ampule in izdelke v akciji.
Steklina - Rabies
Steklina je bolezen, ki prizadane osrednji živčni sistem. Bolezen povzroča Lyssa virus iz družine Rhabdoviridae. Živali in ljudje se okužijo, če pridejo v stik s slino okužene živali preko poškodovane kože ali sluznice zaradi ugriza ali praske, ki jo povzroči okužena žival. Najpogostejši prenašalci bolezni so lisice in druge divje živali, psi, mačke, netopirji in tudi ostale živalske vrste. Bolezen je neozdravljiva in smrtna, zato se živali in ljudje lahko zaščitimo pred steklino le s cepljenjem, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni.
Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali, okužene s steklino, in posledično se šteje celotno območje Republike Slovenije za območje, okuženo s steklino, zato morajo biti vsi psi v Republiki Sloveniji cepljeni proti steklini, in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (Ur.l. RS, št. 139/06)). Vsako leto in tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si.
slamnik@kd-domzale. si
OBJAVE
OBČINA DOMZALE
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 14/11 - uradno prečiščeno besedilo), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE NALOŽB V KMETIJSKA GOSPODARSTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2013
PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA SREDSTEV
Občina Domžale za leto 2013 razpisuje državne pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale, in sicer za:
•	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: 1.a) v višini do 10.000 €;
•	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov (v nadaljevanju: 1.b) v višini do 8000 €;
•	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah (v nadaljevanju: 1.c) v višini do 5000 €.
UPRAVIČENCI
Pri namenih 1.a in 1.b so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Domžale in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Pri namenu 1.c pa so upravičenci mikropodjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu ter imajo sedež in kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Domžale.
SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
•	kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;
•	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
•	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah;
•	pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali;
•	pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev;
•	pomoč se ne odobri za naložbe, za katere je vlagatelj v tekočem letu prejel sredstva iz državnih ali mednarodnih virov;
•	pomoč se ne odobri za že izvedene naložbe, razen za izdelavo projektne dokumentacije.
»Naložba za nadomestitev« pomeni naložbo, ki preprosto nadomesti obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25 % ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Za nadomestitev se ne štejeta popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50 % vrednosti nove stavbe.
UPRAVIČENI STROŠKI:
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. Subvencionirajo se naslednji sklopi naložb:
a.	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo.
Upravičeni stroški:
•	stroški projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov;
•	stroški gradnje ali adaptacije hlevov in ureditve izpustov ter stroški nakupa materiala;
•	v sklopu novogradnje hleva so upravičeni stroški tudi: stroški za nakup materiala za novogradnjo gnojne jame ali gnojišča ter stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo senika ali silosa;
•	stroški za nakup opreme hlevov (oprema za krmljenje, molžo in izločke);
•	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme;
•	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;
•	stroški postavitve sadnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo.
b.	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov
Upravičenci morajo imeti izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše oziroma izdelan načrt ureditve zemljišča ali dostopnih poljskih poti. Za isti pašnik, zemljišče ali dostopno poljsko pot lahko upravičenec v obdobju od leta 2007 do leta 2013 pridobi sredstva samo enkrat.
Upravičeni stroški:
•	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat);
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
•	v okviru celovite ureditve zemljišča:
•	stroški izdelave načrta za ureditev zemljišča;
•	stroški strojnih storitev pri odstranjevanju skal, ravnanja zemljišča, nasipanja;
•	stroški materiala in strojnih storitev pri apnenju;
•	stroški sejanja večletne travne ruše s travno-deteljnimi mešanicami;
•	stroški strojnih storitev pri rekonstrukciji in izgradnji dostopne poljske poti, ki po definiciji veljavnih predpisov sodi med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.
Med upravičene stroške se ne upoštevajo stroški, povezani z drenažnimi deli ali namakanjem kmetijskih zemljišč ter stroški rekonstrukcije in izgradnje gozdnih poti in gozdnih vlak.
c. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah
Ukrep je namenjen za naložbe, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Dejavnost mora biti prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu in se mora izvajati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. V primeru predelave ali neposredne prodaje ni potrebno, da ima upravičenec registrirano dopolnilno dejavnost.
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	predelava kmetijskih proizvodov;
•	neposredna prodaja oz. trženje kmetijskih proizvodov kmetije;
•	turizem na kmetiji;
•	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji.
Definicije izrazov:
•	»kmetijski proizvodi « pomenijo proizvode iz seznama v Prilogi I pogodbe es, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribo-gojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proizvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe EGS št. 1898/87;
•	»predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
•	»trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih.
Upravičeni stroški:
•	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta;
•	nakup nove opreme;
•	promocija.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog, prispelih na javni razpis, ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: Pri naložbah pod 1a. in 1b. - največ do 40 % upravičenih stroškov, razen na OMD (območja z omejenimi dejavniki, in sicer so to v občini Domžale v celoti katastrske občine Brdo, Rova ter Trojica in delno katastrski občini Brezovica te Ihan), kjer lahko znaša največ do 50 % upravičenih stroškov; najmanjši znesek dodeljene pomoči pod točkama 1.a in 1.b je 200 €, najvišji znesek pa 5000 € na kmetijsko gospodarstvo;
Pri naložbah pod 1c. - največ do 50 % upravičenih stroškov, pri čemer največji znesek dodeljene pomoči lahko znaša 5000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto; pomoč se dodeljuje po pravilu »de minimis« in zato skupna pomoč dodeljena posameznemu kmetijskemu gospodarstvu po tem pravilu ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pomoč:
•	za »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« na obrazcu št. 1a;
•	za »Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov« na obrazcu št. 1b;
•	za »Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah« na obrazcu št. 1c.
Obrazci se dobijo v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale: http://www.domzale.si/ pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega ustreznega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
Za vse naložbe:
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba) in ga pridobi prosilec;
•	veljavna ponudba oziroma veljaven predračun za nameravano naložbo; za projektno dokumentacijo: veljaven predračun ali veljaven račun o izdelavi; po izvedeni naložbi, vendar najkasneje do 30. 11. 2013 prosilec predloži tudi račun za izvedeno naložbo ter ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, pri čemer se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva;
•	zemljiško knjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma drugo veljavno dokazilo o lastništvu zemljišča, na katerem se bo izvajala investicija.
Ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje - fotokopijo že izdanega GD pridobi občina iz uradnih evidenc oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije - pridobi občina) se zahteva za tiste naložbe, za katere je to na podlagi veljavnih predpisov potrebno.
c.) V primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov dodatno še:
•	kopija katastrskega načrta (pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	če gre za zakupljena zemljišča veljavna zakupna pogodba ter izjava lastnika zemljišča o soglašanju z naložbo;
•	krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko -pridobi ga prosilec;
•	program del, ki ga pripravi pristojna institucija (npr. kmetijsko svetovalna služba) - pridobi ga prosilec.
č.) V primeru naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti (razen v primeru predelave ali neposredne prodaje) dodatno še:
dokazilo, da je dejavnost prijavljena ali registrirana na kmetijskem gospodarstvu.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
OBRAVNAVA VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi, pred odločitvijo pa bo lahko posamezno vlogo poslal v pregled Komisiji za kmetijstvo, ki bo podala svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
Če vloga ne bo popolna, bo prosilec pisno pozvan na dopolnitev vloge. Vlagatelji, ki bodo oddali vloge do 15. marca 2013 do 24. ure, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni do 15. 5. 2013, vlagatelji, ki bodo oddali vloge po tem roku, pa bodo obveščeni v roku 60 dni od oddaje popolne vloge.
Pravnomočen sklep o odobrenih sredstvih bo podlaga za sklenitev pogodbe o subvencioniranju. V pogodbi se bodo podrobneje uredili način in pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Subvencija bo izplačana po že izvedeni naložbi. Podlaga za izplačilo subvencije bodo poleg sklenjene pogodbe tudi predložen račun za izvedeno naložbo, ustrezno dokazilo o plačilu računa za naložbo, ki jih bo upravičenec predložil po končani naložbi, ter zapisnik Komisije za kmetijstvo o opravljenem ogledu realizirane naložbe.
ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG
Rok za vložitev vloge je do vključno 27. marca 2013 do 24. ure oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do predhodno navedenega roka ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 15. 9. 2013 do 24. ure. Vloga se lahko vloži osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošlje kot priporočena pošiljka (datum poštnega žiga) po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 07 42 ali 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale
Ž U P A N Toni Dragar
naslov:
telefon staršev:
Morebitne posebnosti (alergije, bolezni, ...) otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja:
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v februarju in marcu 2013
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah.
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI DNEVI ARTIKLI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata 24 ur na dan
Abram Marjan, Brestanica	klobase, salame, ocvirki, mast, * tlačenka, panceta, slanina, šink, krače, sv. parklji, jetrna pašteta
Vrabec Rikardo, Dutovlje	vino, likerji, žganje, sadni sokovi *
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati in mesni izdelki *
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče *
Svetlin Bernarda, Domžale	ekološki med in medeni izdelki *
Domes d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati domači izdelki in * polizdelki
Anžič Branka, Bišče, Domžale	mlevski izdelki (žita, izdelki * in polizdelki), različne vrste zelenjave, orehi in fižol
Srček d.o.o., Lukovica	kruh in peciva, drobtine, sla- * ščičarski izdelki, slaščičarsko pecivo, testeninarski izdelki in vse vrste testenin
Boštjan Plešec s.p., Depala vas, Domžale	izdelki iz čokolade (lizike, prali- * neji, figure), keksi in krofi
Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana	mleko, maslo, skuta, smetana, * kajmak, kislo mleko, jogurti, različne vrste sirov in jajca
Kmetija - sirarna Bogataj,siri, namazi, sveži siri, skuta, * Gorenja vas smetana, surovo maslo, mleko, sirotka, fermentirani izdelki in ostali mlečni izdelki	
Globočnik Dušan, Radomlje	mesnine iz svinjskega mesa * (klobase, salame, hamburška slanina, panceta, bržola, krušna slanina, ocvirki in zaseka, šobelj) in iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut)
Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani	sadike zelenjave, sadike lončnic * za grede in balkone, krizante-me v skledah, loncih in rezano cvetje
Svete Tomaž, Veliko Trebeljevo, Ljubljana	čebelji med in čebelji proizvodi četrtki, petki in sobote do 28. 2. 2013
Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike vsi dnevi obratovanja od 1. 3. 2013 dalje
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	zelenjava ter kislo zelje in repa sobote
Alič Antonija, Ljubljana - Dobrunje	velikonočne butarice od 20. 3. do 23. 3. 2013
Sašo Žaljec s.p., Domžale nagrobne sveče, nagrobne petki, sobote elektronske sveče ter dekorativne sveče	
Svetek Franc, Dobrunjskarazlične vrste zelenjave, torki, srede, cesta, Ljubljana kislo zelje, kisle zeljne glave in petki, sobote kisla repa, sadje in jabolčni sok	
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave, torki, srede, sadje in jajca petki, sobote
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave sobote
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja petki in dolenjsko belo vino
Ostanek Jože, Male Pece,zelenjava, kislo zelje in repa, sobote Šentvid pri Stični domači ajvar, domača vegeta, vložena paprika, vložene kumarice, vložen stročji fižol, vloženi pekoči feferoni, sušeni in mleti: paprika, peteršilj ter zelena	
JDJ - Avrikelj d.o.o., Sp. Brnik	sadike: zelenjave, balkonskega 22. 2. 2013, vsi cvetja, za gredice in grobove, petki v marcu zelišč in dišavnic; rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, zelenjava, sokovi, konzervirano sadje in zelenjava, žgane pijače, naravna mila ter eterična olja
Miko Tamara, Senovo	sveče, okrašene z voščeno fo- 2. 3., 23. 3., lijo; vizitke - ročno delo; nakit 30. 3. 2013 ter spominki - ročno delo; drugi dekorativni predmeti
Goršek Hilda,	različni sokovi, domače sušeno torki, petki,
Frankolovo	sadje in zelišča, različne vrste sobote
kruha in potic, pecivo, rezanci, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budjola, pašteta)
Kopač Janez, Podgorica, različne vrste zelenjave	četrtki, petki,
Ljubljana Črnuče	sobote
Fric Klavdija, Župečja vas, suhomesnati izdelki	petki, sobote
Lovrenc na Dravskem polju
Alija Škeric, Rožno,	različne vrste sadja, zelenjave, petki, sobote
Blanca	jabolčni sok in kis
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dni obratovanja tržnega prostora.
Za urejenost tržnega prostora skrbi podjetje MAZUR, upravljanje, d.o.o., Vir, Domžale, ki opravlja naloge upravnika tega prostora.
OBVESTILO
Lovska družina Domžale obvešča vse občane, da lahko škodo po divjadi sporočijo osebno ali po telefonu Andreju Štiftarju, Volčji Potok 32, 1235 Radomlje, tel.: 01 831 57 95 oziroma 031 508 971.
OBČINA DOMŽALE
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št.03/04), objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2013
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2013.
2.	Upravičenci
Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za leto 2013.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
3.	Višina sredstev
Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 12.000 EUR na proračunski postavki 143201 - Turistična društva.
Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij, in sicer prva po podpisu pogodbe, druga pa najkasneje v decembru 2013 po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 10. 2013, ki ga morajo društva predložiti do 15. 11. 2013.
4.	Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev
Programi prosilcev se točkujejo. Za posamezne vrste aktivnosti lahko dosežejo naslednje najvišje možno število točk:
a)	Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk
b)	Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk
c)	Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č) Promocija kraja do 15 točk
d)	Urejanje turistične infrastrukture do 20 točk
e)	Širitev članstva do 10 točk
Posamezno društvo lahko doseže skupaj maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva, predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev.
Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu.
5.	Vloga
Društvo zaprosi za sredstva z vlogo, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale: http://www.domzale.si/pod rubriko Vložišče občine/Razpisi.
O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
6.	Rok in način oddaje vloge
Rok za vložitev vloge je do vključno 15. marca 2013 do 24. ure. Vloga se lahko vloži osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošlje kot priporočena pošiljka (datum poštnega žiga) po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 07 42 ali 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo.
Občina Domžale	Župan
Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 14/11 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Domžale v letu 2013
RAZPISANA SREDSTVA
Občina Domžale za leto 2013 razpisuje sredstva v višini 3000 EUR za državne pomoči v obliki sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja kmetovalcev, ki imajo sedež v občini Domžale, v okviru društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
UPRAVIČENCI
Izvajalci usposabljanja in izobraževanja v okviru društvene dejavnosti so društva s področja kmetijstva in razvoja podeželja s sedežem na območju občine Domžale kot tudi društva in organizacije, ki sicer nimajo sedeža na območju občine Domžale, če je aktivnost društva usmerjena na območje občine Domžale, vendar pa imajo prednost društva, ki so registrirana v občini Domžale. Pomoč mora biti dostopna vsem kmetovalcem na območju občine Domžale. Članstvo v društvih ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
UPRAVIČENI STROŠKI DRUŠTEV
•	stroški organiziranja in izvedbe programa za usposabljanje (stroški predavatelja in najemnine za prostor za predavanje);
•	stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, stroški organizacije tekmovanj, razstav in sejmov (pogostitev ni upravičen strošek) ter sodelovanja na njih (strošek vstopnine);
•	stroški najemnin in opremljanja razstavnih prostorov;
•	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca;
•	stroški izdajanja strokovne literature, publikacij (razen glasil društev), katalogov, spletišč, ki predstavljajo podatke o proizvajalcih za območje občine ali danega proizvoda;
•	materialni stroški poslovanja.
•	Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitve ipd.) ter stroškov izletov oziroma ekskurzij.
BRUTO INTENZIVNOST POMOČI
Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev v višini do 100 % stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog, prispelih na javni razpis, ter razpoložljiva sredstva. Najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno društvo znaša do 1700 €/letni program. Za delovanje društva občina lahko društvu dodeli tudi dotacijo v višini do 30 % materialnih stroškov poslovanja, vendar največ do 200 €/letni program, ki pa ne prestavlja državne pomoči. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to, ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti.
DINAMIKA SUBVENCIONIRANJA
Sredstva se društvom nakažejo v dveh enakih delih. Prvi del se nakaže po podpisu pogodbe med Občino Domžale in društvom, drugi del pa v decembru 2013 na podlagi dejanske realizacije programa, in sicer na osnovi predloženega finančnega in vsebinskega poročila realizacije programa društva za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. oktobra 2013, ki ga društvo predloži najkasneje do 15. novembra 2013.
VLOGA
Društvo zaprosi za sredstva z vlogo, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale: http://www.domzale.si/ pod rubriko Vložišče občine/Razpisi.
O dodelitvi sredstev odloči pristojni oddelek občinske uprave Občine Domžale (v nadaljevanju: pristojni oddelek). Pri postopku dodeljevanja sredstev se upoštevajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov ter določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Pristojni oddelek pred odločitvijo o posamezni vlogi le-to lahko pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev.
ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGE
Rok za vložitev vloge je do vključno 15. marca 2013 do 24. ure. Vloga se lahko vloži osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošlje kot priporočena pošiljka (datum poštnega žiga) po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 07 42 ali 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo.
Občina Domžale	Župan
Toni Dragar
slamnik@kd-domzale. si
VAŠA RAZMIŠLJANJA IN POBUDE
Društvo arhitektov Domžale
Razmišljanje o novi stavbi Medgeneracijskega centra Bistrica
Osnovni podatki o objektu
Naziv objekta: Medgeneracijski center Bistrica Leto izvedbe: 2012 Neto površina objekta: 16.960 m2 Investitor: IMP d.d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana
Projektant: AG biro 55 d.o.o., Blatnica 1, 1236 Trzin
Odgovorni vodja projekta: Andrej Girandon, u. d. i. a., i. g.
Projektanti sodelavci: Jasna Ariana Starc, u. d. i. a., Meta Polh, u. d. i. a., Natalija Koran-ter, u. d. i. a.
Vrednost investicije: 13.442.930 EUR
Pred kratkim je uporabno dovoljenje dobil dolgo pričakovani Medgeneracijski center Bistrica, ki se je bolj ali manj opazno gradil že nekaj let. Dejstvo je, da bo ta stavba s svojim volumnom kot tudi s programom pomembno vplivala na razvoj in družabno življenje v neposredni in posredni okolici, zato se z Društvom arhitektov na tem mestu oglašamo in opozarjamo na pomembno pridobitev Domžal. Opažamo tudi, da se je do sedaj o objektu komuniciralo predvsem na dva načina; z odbijajočimi nagnjenji politikantstva ter z oglasnimi sporočili investitorja, pogrešamo pa konstruktivne kritike in pozitivne aspekte tega pomembnega prostorskega dogodka. V tem zapisu, ki je nastal na podlagi dvakratnega ogleda objekta, bomo to skušali nadoknaditi.
Nedolgo nazaj smo z Društvom arhitektov obiskali dograjeno in opremljeno stavbo Medgeneracijskega centra, ki čaka samo še na vselitev, po objektu nas je vodil naš društveni kolega Andrej Girandon, ki je tudi arhitekt te stavbe. Naj mimogrede spomnimo, da g. Girandon že dolgo časa pomembno sooblikuje lokalni prostor, saj je zasnoval kar nekaj kultnih in ikoničnih stavb v širši okolici, kot so Piramida v Trzinski coni, kompleks Breza center, poslovna stavba Jerovšek itd., okoli katerih se je prostor resnično prebudil in kjer vitalnosti še vedno ne zmanjka. Lahko trdimo, da so te stavbe uspešno prestale preizkus časa ali celo presegle pričakovanja,
pravzaprav je dobra tista arhitektura, ki postane s časom nekakšen arhetip in orientir v kolektivni zavesti in ki odpre ter prebudi družbene tokove v prostoru. Menim da je realno, če s takšnimi pričakovanji zremo tudi na nov Medgeneracijski center, ki ima vse objektivne predispozicije za uspeh: lokacijo, preplet programov, odprto - javno pritličje, dostopnost z vseh strani itd., o kapaciteti likovnega nagovora in »ikoničnega potenciala« pa naj presodi čas.
Programsko je stavba MGC izrazito pestra, kar se vedno izkaže za izjemno učinkovito. Pritličje je zasnovano kot odprto - javno z raznolikim programom, kot so restavracija, slaščičarna, kavarna s teraso, trgovine, fnzer-ski salon ter salon za manikuro in pedikuro, wellness, savne z jacuzzijem itd., potem je tu še lokalni javni program: splošno izobraževanje, jezikovno izobraževanje, kulturna dejavnost, prostori društev, samopomoč-ne skupine, storitve in oskrba na domu itd., skratka mesto v malem, ki se odpira na tri strani; proti obrežju Bistrice, proti jugu in proti dovoznemu delu. Prvo nadstropje je v celoti namenjeno institucionalnemu varstvu za starejše, poleg sob za pokretne, nepokre-tne in dementne je tu še celoten zdravniški in zobozdravniški program z lekarno ter vse skupaj povezano s skupnimi prostori, knjižnico in teraso. Od drugega nadstropja dalje se objekt deli na dve lameli, kjer se v nižji -južni nadaljuje še ostali institucionalni del, v višji - severni lameli pa so v delu drugega nadstropja še pisarne uprave, vse ostalo v tej lameli pa zavzema 82 oskrbovanih stanovanj, ki so velika od 28,76 m2 do 57,35 m2. Vsa stanovanja in sobe imajo tudi ložo ali balkon, kamor se odpirajo velike steklene površine z odličnimi razgledi, stavba pa je zasnovana kot nizko energetska.
Urbanistično nova stavba MGC tvori neposreden odnos z Mercator centrom (vključujoč knjižnico), Športnim parkom, nabrežjem Bistrice, srednjimi šolami ter posredno s kompleksom Univerzala, ki trenutno vsi funkcionirajo vsak zase precej izolirano, vendar če pomislimo, za kakšen konglomerat in po-
tencial pravzaprav gre, vidimo, da bo prav MGC s svojim odprtim pritličjem in ponudbo tvoril tisto vozlišče, ki bo začelo vzpostavljati povezave med temi stavbami in programi. Pravzaprav Medgeneracijski center lahko upraviči svoj naziv le s takšnim ciljem. MGC bo drastično spremenil svojo okolico; v družabno platformo bo povezal starostnike, dijake, sprehajalce, rekreativce ter dnevne obiskovalce Mercatorja in knjižnice, vzpodbudil bo urbanistični razvoj in ureditev okolice ter vzpostavil novo intenzivnost in novo socialno vozlišče v širšem centru Domžal. Kar se tiče zloglasne bližine stadiona, osebno vidim v tem eno prednost in eno slabost; in sicer je prednost ta, da bo dogajanje na stadionu še ena od stvari, ki bo poživljala bolj ali manj monotone dneve starostnikov. Ti bodo lahko direktno iz svojih sob ali iz dveh dvignjenih skupnih teras opazovali dnevne zanimivosti na športnem parku. Slabost pozidave tega območja pa vidim predvsem v blokiranem razvoju športnega parka in stadiona, ki se predvsem nima več kam širiti. Arhitekt stavbe MGC Bistrica Andrej Giran-don je s svojo ekipo sodelavcev stal pred zelo
kompleksno in obsežno nalogo, tako programsko in tehnično kot urbanistično, ter jo je na koncu brezhibno izpeljal, arhitektura je izjemno funkcionalno domišljena ter estetsko suvereno minimalistična in elegantna, kar je korektno in tudi v skladu s trenutno prevladujočo akademsko paradigmo v Sloveniji, tako da formalno arhitekturi ni kaj očitati. Glede na dosedanji avtorjev opus pa menim, da to ni njegov največji domet. Ko gledam na primer njegove stavbe kot sta INCE Mengeš v Grobljah ali kompleks Breza center v Domžalah, pri arhitekturi MGC-ja osebno pogrešam več avtorjeve osebne izraznosti in emocionalne potence, tako pri zunanjem izgledu stavbe kot pri notranji opremi; pri tej pogrešam predvsem več poživljajočih barv in razgibanosti. Če arhitekturo namreč še vedno umeščamo med umetnosti, je izražanje avtorjeve osebne perspektive sveta skozi arhitekturo povsem legitimno oziroma celo njegova dolžnost. Pri arhitekturi MGC-ja pa se zdi, kot da je avtor pred obsežno kompleksnostjo naloge emocionalno komponento raje potlačil v ozadje ter se odločil za bolj preverjeno pot nevtralnosti. Čeprav moramo priznati, da je takšen
trenutno duh časa, ki pritiska na protagoniste z moralističnim imperativom, da je v pluralnosti in dezorientiranosti družbe vseeno bolje trpeti praznino abstrakcije kot pa samoljubje izražanja oz. bolje biti izgubljen v svetu kot pa koprneti v njem. Vsak naj sicer izbere sam svojo stran, vendar osebno trdim, da se je ravno v takšnih časih potrebno truditi za razpoznavno in izvirno arhitekturo, ki predstavlja oporno točko, da se ne izgubimo v vsej tej anonimnosti. Skratka, če potegnemo sklep, bi rekel, da je arhitektura MGC-ja izjemno delo, profesionalno izpeljano, končna kulturna in družbena bilanca projekta pa upam trditi, da bo več kot pozitivna. Kot sem že rekel, bo čas edini pravi razsodnik, koliko ima stavba tudi kulturne substance, karizme in likovnega nagovora, ki se bo trajnostno zapisal v kolektivno zavest kot še ena ikona. Namen tega zapisa je bil med drugim tudi malo spodbuditi zaspane Domžale k proslavljanju prostora, k veselju ob novih stavbah in grajenih dosežkih, ki bodo porajale nove aktivnosti in druženja ter stimulirale življenjsko vitalnost svoje okolice. Zato srečno pot MGC Bistrica!
Miha Völgemüt, u. d. i. a., M. Sc.
nagradna križanka 2
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
nagrade pa so:3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave
nagradna križanka
2
•	brezplačni najem vozila Honda Civic,
•	plastična ročka 4 l olja Supreme SLX,
•	plastična ročka 4 l olja Supreme GTX,
•	preventivni pregled vozila z meritvami.
Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale
nagradna križanka 1
NAGRAJENCI, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik, št. 1-2013
Maja Osolnik, Šaranovičeva 29, 1230 Domžale prejme brezplačni vikend najem vozil Honda Civic, Breda Martinčič, Murnova 14, 1234 Mengeš prejme plastično ročko 4 l olja Supreme SLX,
Nejc Borovnik, Preserje VII/9, 1235 Radomlje prejme plastično ročko 4 l olja Supreme GTX,
Slavka Janežič, Litijska cesta 250, 1261 Ljubljana - Dobrunje prejme preventivni pregled vozila z meritvami Nagrade podarja:
NOVI AVTO CENTER, d.o.o., RADOMLJE Rešitev križanke: VARNO NA CESTI V NOVEM LETU
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 3. 2013, na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
www.kd-domzale.si
MLADA AMERIŠKA	GRŠKI
ALPSKA SMUČARKA,	LADJAR
ODLIČNA SLALOMISTKA	(ARISTO-
SHIFFRIN	TELES)
NEKDANJI AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR
[TOMMY)___
ANGLEŠKA IGRALKA WINSLET
TUM
NEMŠKI AVTOR: CRUISE
ORGANIST GREGA -
(KASPAR) RIHTAR DRAGO
___IBLER
DIHUAJ
MAn GRŠKIH BOGOV
NANNI MORETTI
ORGAN KI SKRBI ZA	JEZERO V	L™	SARDELA,	ZASTAREL
DEUVANJEINORGfc	OSREDNJI	PIHT0K	™0SIV	K0NZE*-	™A	ERAZ» n,CA
v onn lETm raii,	PADA V	BENETKAH	VIRANA	TURNER	TANČICO, UJEDA
HIZACUO v ruujtuu 1K5IU	ITALUI	V OLJU	PAJČOLAN
ZGORNJA OKONČINA
URARSKA OBRT
ZDRAVNIK
ZA OTROŠKE BOLEZNI
PAZNIK, KI SKRBI ZA RED PISANA PAPIGA
HČI KADMOSA IN HARMONIJE V GRŠKI MITOLOGIJI p0KLON
SISTEM IDEJ
PREJEMNIK NAGRADE PONESREČENA REČ, SPAKA
SUKA, VREZANA V LES SLOVENSKI GEOGRAF (LUDVIK)
VRHUNSKI ŠPORTNIK
REKA NA
JUGU ŠKOTSKE
LIRSKI PESNIK
VRTNA CVETLICA RAZNIH BARV
MAJHNA POVRŠINA, RAVNINA PODZEMNI ŽUŽKOJED
IT. POU-TIK MORO VOJ.-MADŽ. PESNIK (KAROLY)
LADKO KOROŠEC
LUČAJ
LAT. IZRAZ ZA POT MESTO HA JV ETIOPIJE
PODLAGA, TEMELJ
PAS ZA UČENJE VZRAVNANE DRŽE
MCA KOSTEUČ
IVAN MINATTI
NERACIO-NALNOST
XENAKIS IANNIS
SREČKO KATANEC
LETOVIŠKO MESTO OB PRESPAN-SKEM JEZERU
ARGENTINSKI KOŠARKAR GINOBIU
VODITELJICE ODDAJE PREVERJENO NA POP TV ARKO
ŠVED. ALP. SMUČAR MYHRER
SOPROGA ALASADA
REKA NA DOLENJSKEM
AMERIŠKI IGRALEC PACINO
NAŠA PESNICA (MAJDA)
PANIČNO DVIGOVANJE BANČNIH VLOG
NAŠ NEKDANJI HOGO-METAŠ (MATJAŽ)
KRILO RIMSKE LEGUE
POMOČ: AMIENS-glavno mesto francoskega departmaja Somme, ASAMATI-letoviško mesto ob Prespanskem jezeru, LORI-pisana papiga, OJA-ameriška igralka (Kimberiy), RIALTO-most v Benetkah, RUN-panično dvigovanje bančnih vlog, VEL-pajčolan
Koledar dogodkov
Pripravila: Maša Rener
SOBOTA, 23. FEBRUAR 2013
KONCERT POSTNIH PESMI
Cerkev sv. Martina v Dobu pri Domžalah
Pesem žalno poje duša moja
Domžalski komorni zbor vas v soboto, 23. februarja, po maši ob 18. uri vabi na koncert postnih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Martina v Dobu pri Domžalah. Zborovodja koncerta z naslovom Pesem žalno poje duša moja bo g. Fernando Mejias, orgle pa bo igral g. prof. Janez Osredkar.
NEDELJA, 24. FEBRUAR 2013
ZA OTROKE
Kulturni dom na Močilniku v Dobu
Otroška predstava Zajčka in zvitorepka
Zimskemu vzdušju sledi domača gledališka skupina KD Jožef Virk iz Doba, ki se bo na odru predstavila s povsem zimsko igrico. Gledalcem se bosta predstavila prezebla in sestradana zajčka, ki se znajdeta med pobeljenimi hribi in dolinami in jima uspe z zadnjimi močmi postaviti toplo hišico. A glej nesrečo! Ko se odpravita v gozd nabirat dračje, se v njuno hišico pritihotapi prebrisana lisička Zvitorepka in jima pred nosom zaklene vrata. Vas zanima, kako se bosta snegu in mrazu prepuščena zajčka znašla s pomočjo dobrih gozdnih prijateljev? Vabljeni ob 16. uri, predstava je za izven. Informacije in rezervacije: 041 420 610.
PETEK, 1. MAREC 2013
zA OTROKE
Knjižnica Domžale
Družabne igre
Knjižnica Domžale vabi otroke od 6. leta dalje na TIK TAK BUUM. Druženje ob družabnih igrah je zabavna popestritev počitniških dni. Pridružite se nam v petek, 1. marca 2013, od 10. do 12. ure. Zaželena je predhodna prijava! Vstop prost!
PONEDELJEK, 4. MAREC 2013
predstavitev knjige in video projekcija
Knjižnica Domžale
Zvone Šeruga: Popotnik
Zvone Šeruga bo s fotografijo in video odlomki predstavil novo knjigo Popotnik ter zadnja štiri leta svojih potovanj med plemenska področja Afrike in Azije: ekspedicija v kameno dobo Zahodne Papue, nomadska plemena nami-bijskega severa ter potovanje z motorjem prek osrednje in južne Afrike. Komentar v živo. Na predstavitvi, ki se bo pričela ob 19. uri, bo knjigo mogoče tudi kupiti. Vstop prost! Vabljeni!
torek, 5. marec 2013
za otroke
Knjižnica Domžale
Igralne urice
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri vKnjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava!
pogovor
Knjižnica Domžale
Gorniški večer
Ob 19. uri bo v Knjižnici Domžale pogovor s Petrom Mikša, ki ga bo vodil Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale. Tema pogovora bodo neznana obdobja in področja v razvoju slovenskega gorništva. Pogovor bo odstrl nekatere poglede na 120. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Peter Mi-kša je zgodovinar in soavtor knjige Slovensko planinstvo (2010). Vstop prost.
1
sreda, 6. marec 2013
odprtje razstave
Knjižnica Domžale
Plakat miru
Knjižnica Domžale in Lions klub Domžale vas vabita na odprtje razstave Plakat miru z naslovom Predstava o miru. Razstavo so pripravili učenci pod mentorstvom akademske slikarke Vere Terstenjak. Odprtje razstave, ki jo bo spremljal kulturno-umetniški program, bo v sredo, 6. marca 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Razstava bo na ogled do 16. marca 2013. Vabljeni!
ČETRTEK, 7. MAREc 2013
pogovor o knjigi
Knjižnica Domžale
UTD v Sloveniji
Vabljeni na pogovor o knjigi UTD v Sloveniji, ki bo v četrtek, 7. marca 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Pisatelj Lenart Zajc se bo pogovarjal z dr. Valerijo Korošec, sourednico zbornika o univerzalnem temeljnem dohodku, in Nino Šošterič, avtorico enega izmed prispevkov v zborniku, ki je UTD povezala z ekologijo. V predstavitvi knjige se bodo pogovarjali o prihodnosti socialnih politik in o socialni pravičnosti v Sloveniji. Danes lahko na predlog uvedbe UTD gledamo kot na enega najobe-tavnejših odgovorov na izzive sodobnosti, saj ekonomske, socialne in moralne argumente združuje v predlog novega načina delovanja socialne države. Vstop prost!
dobrodelni dogodek
Center za mlade Domžale
Dobrodelni bolšjak starih knjig
Vsak prvi četrtek v mesecu ste od 9. do 19. ure vabljeni v Domžalski dom, Ljubljanska 58, na dobrodelni bolšjak starih knjig - Za Dejanov objem. Informacije dobite na telefonski številki 01 722 66 00 ali na e-naslovu: info@czm-dom-zale.si. Cena knjige od 0,50 € do 1,00 €.
nedelja, 10. marec 2013
ZA OTROKE
Kulturni dom na Močilniku v Dobu
Otroška predstava Kosmata žaba
Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi na otroško predstavo v izvedbi KD Bohinjska Bela. V gozdne vile in živali se bodo za kratek čas spremenili mladi igralci in igralke, ki bodo ob živahni glasbeni spremljavi otrokom pričarali zanimivo žabjo dogodivščino. Vabljeni ob 16. uri, predstava je za abonma ŽIV-ŽIV in izven. Informacije in rezervacije: 041 420 610.
ponedeljek, 11. marec 2013
PREDSTAVITEV KNJIGE
Knjižnica Domžale
Petra Škarja: Česar nas niso naučili v šolah
Vabimo vas na predstavitev knjige z naslovom Česar nas niso naučili v šolah, ki bo v ponedeljek, 11. marca 2013, ob 19. uri. Avtorica Petra Škarja v knjigi predstavi znanja in lastnosti, ki jih nujno potrebujemo, da smo vsaj povprečni na trgu dela ali kot podjetniki. Ker nas šola ni naučila prevzemanja odgovornosti nase, samoiniciativnosti, trdnih prepričanj in močne osebnosti, karizme, samozavesti, zapisovanja ciljev, prodaje, organizacije časa ..., se moramo tega naučiti sami. Vstop prost!
torek, 12. marec 2013
FILOZOFSKI VEČER
Knjižnica Domžale
Večer za odrasle
Knjižnica Domžale vas vabi na Filozofski večer z dr. Dušanom Rutarjem, ki bo v torek, 12. marca 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Naslov tokratnega večera bo Freudov gon smrti - o človekovem zasledovanju nesreče in nezadovoljstva. Vstop prost. Vabljeni!
ToREK, 12. marec 2013
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Igralne urice
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri vKnjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava!
SREDA, 13. MAREc 2013
POGOVOR O KNJIGI
Knjižnica Domžale
Izpovedi ekonomskega morilca
Vabimo vas na pogovor o knjigi Izpovedi ekonomskega morilca, ki bo v sredo, 13. marca 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Doktor sociologije in kulturolog Nikola Janovic se bo pogovarjal z ekonomistom in aktivistom Luko Mesecem, ki je trenutni koordinator Delavsko-punkerske univerze. Predstavila bosta knjigo avtorja Johna Perkinsa, ki v vznemirljivi osebni izpovedi opisuje svoj osebnostni premik od ustrežljivega služabnika imperija do izpostavljenega zagovornika pravic zatiranih. Vstop prost!
ČETRTEK, 14. MARcA 2013
POTOPISNO PREDAVANJE
Knjižnica Domžale
Indonezija - od Balija preko Lomboka in Floresa do skrivnostnega Sulavesija
Vabljeni na potopisno predavanje popotnika Mateja Koširja, ki bo v četrtek, 14. marca 2013, ob 19. uri. V svojem predavanju bo opisal vrhunce potovanja po Indoneziji: 9 milijonsko prestolnico Jakarto, hindujski Bali, nepozabni otok Gili Air in podvodni ribolov z domačinom, vzpon na vulkan Rinjani na otoku Lombok, iskanje strupenih varanov v nacionalnem parku Komodo, tradicionalni in skrivnostni Sulavesi, nepozabni podvodni svet otokov Togians in še kaj. Vstop prost!
PETEK, 15. MAREc 2013
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Zaplešimo v pravljico
V petek, 15. marca 2013, ob 17. uri vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno-gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Plesna animacija v povezavi s knjigo pa otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev Zaplešimo v pravljico poteka pod vodstvom animatorke Lidije Smerkolj Turšič, v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Animatorka: Lidija Smerkolj Turšič. Vstop je prost!
sobota, 16. marec 2013
PREDAVANJE
Knjižnica Domžale
Bodi, kar si!
Vabimo vas na predavanje z naslovom Bodi, kar si!, ki bo v soboto, 16. marca 2013, ob 10. uri v Knjižnici Domžale. Ko razmišljate o svoji poklicni usmeritvi, morate pomisliti na vsa svoja znanja in sposobnosti. Na predavanju boste izvedeli, kako v petih korakih pridete nazaj do svoje ustvarjalne moči. Sedaj so prišli časi, ko
moramo vedeti, katere so naše prednosti in lastnosti, da jih lahko prodamo na trgu oziroma delodajalcu. Naredite prvi korak! Predava Florence Maria Bratuž. Vstop prost!
PoNEDELJEK, 18. marec 2013
PROGRAM ZA ODGOVORNO STARŠEVSTVO
Center za mlade Domžale
Sodobna družba, družina in vzgoja
Center za mlade Domžale znotraj programa za odgovorno starševstvo organizira brezplačno predavanje na temo Sodobna družba, družina in vzgoja, ki bo v prostorih centra za mlade, Ljubljanska c. 58, Domžale (Domžalski dom), ob 19. uri. Predavala bo Pavla Klinar, univ. dipl. soc. pedag. Več informacij dobite na telefonski številki 01 722 66 00 ali na e-naslovu: info@ czm-domzale.si.
ponedeljek, 18. marec 2013
SREČANJA Z USTVARJALCI
Knjižnica Domžale
Dr. Aleš Debeljak
Vabimo vas na Srečanje z ustvarjalci, ki bo v ponedeljek, 18. marca 2013, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Tokratni gost bo dr. Aleš Debeljak, pesnik, pisatelj, prevajalec in esejist, redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede, judoist in aktivni član civilne družbe. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar - Ora-žem. Vstop prost! Vabljeni!
TOREK, 19. MAREC 2013
POGOVOR
Knjižnica Domžale
Zakaj smo si priborili lastno državo?
Vabimo vas na pogovor z novinarjem, piscem, kraljem družabne kronike Aleksandrom Lu-cujem, ki bo v torek, 19. marca 2013, ob 19. uri. Pogovor bo vodil Janez Gregorič. Večer organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Vstop prost! Vabljeni!
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Igralne urice
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava!
SREDA, 20. MAREc 2013
VEČER ZA STARŠE
Knjižnica Domžale
Ali mi moj otrok zaupa?
Prisrčno vabljeni na naslednji »Večer za starše« v Knjižnici Domžale, ki bo v sredo, 20. marca 2013, ob 18. uri. Naslov tokratnega predavanja bo »Ali mi moj otrok zaupa?«. Če se tega zavedamo ali ne, smo starši gradniki in graditelji naše družbe! Zato se moramo ves čas spraševati, kako naša osebna in naše skupno življenje graditi tako, da bo vse lepše in lepše. Večer bo vodila Nataša Bider Humar, mamica, žena ter zakonska in družinska tera-pevtka. Vstop je prost.
SREČANJE POD SLAMNIKI
Slamnikarski muzej Belokranjsko prelo
Prelo je star belokranjski običaj, na katerem se ob zimskih večerih s pesmijo in smehom zberejo pri ročnih delih. Člani Kulturnega društva Božo Rožič iz Adlešičev in Krajinskega parka Kolpa bodo ob belokranjski pesmi in glasbi prikazali tradicionalna domača dela (pletenje, vezenje, preja, filcanje, barvanje pisanic ...) in nam s sliko, filmom in besedo predstavili in približali lepote Krajinskega parka Kolpa. Srečanje pod slamniki se bo pričelo ob 18.uri.
ČETRTEK, 21. MAREc 2013
LITERARNA KAVARNA
Knjižnica Domžale
Srečanje z Erico Johnson Debeljak
Knjižnica Domžale vabi na literarno kavarno, kjer bo gostja slovensko-ameriška pisateljica
in prevajalka, pozorna opazovalka slovenskega vsakdanjika, naših navad in običajev, Erica Johnson Debeljak. Z eno najbolj znanih tujk pri nas se bo pogovarjala Mirjam Štih. Vabljeni v četrtek, 21. marca 2013, ob 19. uri v Knjižnico Domžale. Vstop prost!
BREZPLAČEN VODEN OGLED RAZSTAVE
Knjižnica Domžale
Marijan Vodnik: Prebujenje
Marijan Vodnik vedno kleše unikatno in se ne ponavlja, saj je tudi vsak del drevesnega debla neponovljiv. Na razstavi bodo predstavljene avtorjeve izpovedi v lesu, ki nam bodo pričarale pomladno prebujenje. Razstava bo na ogled od 18. marca do 6. aprila 2013. Vabljeni tudi na brezplačni vodeni ogled razstave: 21. in 28. marca ter 4. aprila 2013 ob 10.uri. Vljudno vabljeni!
PETEK, 22. MAREc 2013
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Družinska lutkovno-ustvarjalna delavnica: Pisana ribica
Knjižnica Domžale vas vabi na družinsko lut-kovno-ustvarjalno delavnica z naslovom Pisana ribica, ki bo v petek, 22. marca 2013, ob 17. uri. Delavnica je primerna za otroke od 4. leta dalje. Delavnico vodita Mirjam Štih in Nives Podmilj -šak. Zaželena je predhodna prijava. Vstop prost!
ponedeljek, 25. MARcA 2013
POMLADNI IZVIR
Knjižnica Domžale
Poezija in citre
V počastitev materinskega dne vas vabimo na prijetno druženje ob poeziji in citrah z naslovom Pomladni izvir. Prireditev je toplo, iskreno in globoko sporočilo, da ljubezen vsebuje moč, ki premaga vse težave. Svojo poezijo bo prebiral Nikita Xever. Vabljeni, da se nam pridružite v ponedeljek, 25. marca 2013, ob 19. uri. Vstop prost! Vabljeni!
torek, 26. marec 2013
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Igralne urice
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/ skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na Igralne urice, ki so vsak torek ob 9.30 uri v Knjižnici Domžale. Zaželena je predhodna prijava!
SREDA, 27. MAREc 2013
PRAVLJICE ZA ODRASLE
Knjižnica Domžale
Kitajska ljudska pravljica o rumenem žerjavu
Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vabljeni!
ČETRTEK, 28. MARcA 2013
ALZHEIMER CAFFE
Knjižnica Domžale
Pogovori o demenci
Vabimo vas v Knjižnico Domžale, kjer v sodelovanju z Domom upokojencev Domžale poteka nova oblika pogovorov o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Na tretjem srečanju, namenjenemu vsem, ki se srečujejo z boleznijo demence, bo naša gostja mag. zdravstvene nege Marta Berčan. Tema tokratnega druženja nosi naslov Demenca v domačem okolju. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar- Ora-žem. Vstop prost!
Pošiljajte nam obvestila!
Organizatorje kulturnih, športnih in ostalih dogodkov prosimo, da nam informacije o dogodkih pošljejo do srede, 20. marca 2013 na naš e-naslov.