Poštnina plačana ? gotovini.
Leto XIV., štev. 226
Ljubljana, sreda 27. septembra 193?
l&aročnina znaša mesečno Din 25.— ga inozemstvo Din 40.—
""Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8138, 8124, 8125, 8126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon ftt 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica ttev. 1. Telefon flt. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon fit. 8122, 8123, 8124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, 8e!en-burgova ul. 8. — Tel. 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon fit. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga «slo 78.180, VVien fit. 105.241.
trole in enakopravnosti v oboroževanju v razoroiitveni konvenciji sami jasno formulira.
Diplomatske konference
Pariz, 36. septembra. AA. Včerajšnji dan je potekel v zasebnih diplomatskih pogajanjih. Zlasti opaženi so bili razgovori med italijanskima predstavnikoma Suvichem in baronom Aloisijem ter francoskim zunanjim ministrom Boncourjem, ki so trajali nad 2 uri. Po zatrjevanju dobro poučenih krogov je šlo za avstrijsko vprašanje in za gospodarski podvigf Srednje Evrope.
Po sestanku z Boncourjem sta Suvich in Aloisi o istem vprašanju govorila z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom, ki je snoči večerjal z ameriškim delegatom Normanom Davsom. Ženevski poročevalci pariških listov ugotavljajo, da je bil Paul Boncour po sestanku s Suvichem in Aloisijem zelo optimistično razpoložen.
Važno ie poudariti tudi to, da se je avstrijski kancelar dr. Dollfuss včeraj sestal z belgijskim in nizozemskim zunanjim ministrom.
London, 26. septembra. AA. Reuter poroča: Včeraj so se v Ženevi nadaljevala pogajanja v razorožitvenem vprašanju. Sir Simon je imel posvete z italijanskimi, nemškimi in ameriškimi delegati. Razen teh so bili še drugi sestanki informacijskega značaja.
V Ženevi prevladuje optimistično razpoloženje, kar je posledica želje, ki jo kažejo na vseh straneh, naj bi se že sedaj odstranila vsa nesoglasja in pripravila podlaga za novo zasedanje razorožltvene konference, ki bo prihodnji mesec. Konferenca bo nadaljevala razpravo o načrtu razoro-žitvene konvencije, ki ga ie predložila angleška vlada.
POGAJANJA V ŽENEVI
Zunanja politika Bolgarije
kar so si Grki in T-.irki med seboi garantirali; v vsakem slučaju pa je za trdno res, da Italija ni imela ah ne volje ali ne moči, ali pa niti enega niti drugega, da bi ono klavzulo v grsko-tur-ški pogodbi preprečila. Reviziomzem ]e tedaj tudi s te, tako pomembne strani pustil bolgarske aspiracije temeljito na cedilu.
Vse to je bilo očividno vzrok, da so se v Sofiji zamislili in začeli naenkrat razmišljati, če niso navsezadnje s svoio vnanjo politiko zares pošteno na napačni poti. Kakšen bo sad 'ega razmišljanja, se bo moralo pokazati v najkrajšem času.
Poset bolgarskih svečenikov
Beograd, 26. septembra p. Bolgarski nacionalni odbor zveze krščanskih cerkva je sklenil prirediti večji poset bolgarske pravoslavne duhovščine v Jugoslavijo. Večja skupina bolgarskih duhovnikov bo pod vodstvom epi skopa Stevana dne 12. oktobra odpotovala v Beograd. Ostala bo 14 dni v Jugoslaviji ter posetila vse večje kraje.
Pomožna akcija
Ustanovitev centralnega pomožnega odbora v pomoč poplavljencem — Prva pomoč iz banovinsklh sredstev
Ljubljana, 26. septembra. AA. Radi najnujnejših ukrepov v pomoč poplavljencem se jc vršila pri banski upravi ▼ Ljubljani dne 25. t m. pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča konferenca načelnikov, kateri so prisostvovali g. pomočnik bana dr. Pirkmajer in načelniki resornih oddelkov.
Na konferenci se je na osnovi do sedaj dospelih uradnih poročil sklenilo:
Predsedstvu ministrskega sveta in resornim ministrstvom se takoj sporoči dosedaj ugotovljeni obseg škode, ki jo je poplava povzročila na komunikacijah in mostovih, s prošnjo za čimprejšnje nakazilo primerne podpore iz državnih sredstev.
Centralni odbor društva Rdečega kriza se opozori na katastrofalne poplave v dravski banovini s prošnjo za pomoč in za organizacijo pomožne akcije potom svojih odborov v pomoč prizadetim krajem.
Da se k pomožni akciji pritegne tudi najširša javnost, se sestavi centralni pomožni odbor v Ljubljani, kateremu predseduje g. ban dr. Marušič in kojega člani so: pomočnik bana dr. Pirkmajer kot namestnik predsednika, načelnik tehničnega oddelka inž. Matija Kraje, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Dolšak, načelnik kmetijskega oddelka inž. Josip Zidanšek, mestni načelni v Ljubljani dr. Dinko Puc, mestni načelnik v Celju in član banovinskega sveta dr. Alojzij Goričan, župan v Laškem in član banovinskega sveta dr. Fran Roš, narodna poslanca Ivan Prekoršek v Celju in Ivan Urek v Globokem pri Brežicah, člani banovinskega sveta Ivan Arko ml. v Ribnici, Alojzij Kurent, dekan v Leskov-cu pri Krškem in Ivan Remžgar v Žirovnici pri Logatcu ter predsednik oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani dr. Viliem Krejči.
Sreski načelniki morajo v srezih, ki so po poplavah prizadeti, nemudoma sestaviti sreske pomožne odbore, v prizadetih občinah poleg tega pa še občinske pomožne odbore.
Upravni odbor Privilegirane agrarne banke se naprosi, da nakloni primeren znesek za omiljenje bede poplavljencev.
Kot prva pomoč se nakažejo sledeče podpore iz banovinskih sredstev: srezu Brežice lO.COO Din, srezu Celje 30.000 Din. mestu Celje 10.000. srezu Kamnik 10.000, srezu Kočevje 25.000, srezu Konjice 5000, srezu Krško 10.000, srezu .Laško 5000, srezu Ljubi irna-okolica 10.000, mestu Ljub-iiana (za Bariane) 10.000, srezu Novo mesto 10.000.
Pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani se ustanovi začasno posebna sekcija za obnovo cest in mostov, katere so poplave poškodovale ali porušile.
Sklenilo se je nadalje izdanje odredbe o uporabi narodne sile za popravila na občinskih cestah in mostovih ter komisional-ra ugotovitev po poplavah povzročene škode potom sreskih načelnikov.
Končno se ie Higijenski zavod poveril, d a v svrho preprečitve nalezljivih bolezni izvede preventivne mere.
Za prebivalce Strug, ki so še odrezani od svojih bivališč, je odrejena posebna prehranjevalna akcija potom sreskega načelnika v Kočevju.
isa
In
Novo mesto, 26. septembra.
Po hudih nalivih in velikih poplavah, po katerih je bila vsa dolina ob Krki hudo prizadeta, so začele vode sedaj naglo vpa-dati. Tehnični oddelek novomeškega sre-ekega načelstva je začel z zasilnimi in reševalni deli pri onih javnih napravah, ki so v na]ve£;i nevarnosti pred uničenjem in razdejanjem in jim je voda vsaj kolikor toliko še prizanesla. Glavnim poplavam izpostavljeni deli cest so še vedno pod vodo, tako na več mestih državne in banovinske ceste Novo mesto-Zagreb, Novo mesto-Po-nikva-Nemška vas ter Novo mesto-Krško. škoda, povzročena na teh krajih na cestišču in na odnesenem gramozu, znaša, kolikor se je dalo do sedaj ugotoviti, nad 20.000 Din.
Ogromna škoda pa je nastala na mostovih, zlasti na onem v Krški vasi, kjer je izredno narastla Sava zajezila Krko. V nedeljo okrog 4. zjutraj je katastrofalno visoka voda ob siloviti detonaciji, ki jo je bilo
slišati več kilometrov daleč, _ slišali so
jo celo v Brežicah, — razbila in odnesla vso mostovno konstrukcijo tega velikega mostu. Vodno stanje Krke v Kostanjevici, dasiravno voda naglo pada, je še vedno visoko. Oba mostova čez Krko v Kostanjevici, ki sta sicer zelo ogrožena, sta ostala doslej nepoškodovana. Največ zaslug, da sta mostova rešena, sta si pridobila cestni nadzornik g. Ivan Troha in komandir orož-niške postaje v Kostanjevici narednik g. Gregorinčič. ki je bil z orožniki vedno tam, kjer je 'bila sila najhujša. Do vratu v vodi sta gg. Troha in Gregorinčič z ostalimi orožniki reševala naprave pri mostovih, rta jih ni okoli pilotov nagrmadeni les razbil in odnesel. S svojo požrtvovalnostjo in neustrašenostjo sta rešila ljudem tudi okrog 100 prešičev, ki bi bili sicer gotovo •poginili v vodi. Cestni nadzornik g. Troha je z isto vnemo in požrtvovalnostjo vodil reševalno akcijo skupno z orožniki in svojim osobjem tudi v Krški vasi.
Na mostu čez Kolpo pri Metliki je voda odnesla ostanke dveh ledolomilcev in ves materijal od starega mostu, ki je bil pripravljen za uporabo pri napravi provizo-ričnega mostu in za zgraditev novega mostu. Celotna škoda na državnih cestah v novomeškem srezu se ceni na 200.000 Din Ves promet iz Brežic do Novega mesta se bo moral tako dolgo, dokler ne bo popravljen most v Krški vasi, vršiti od Velikih Malenc po banovinski cesti do Dolnjih Pi-rošic in od tu naprej po nepoškodovanem mostu čez Krko pri Cerkljah.
V Soteski je banovinska cesta, ki pelje preko žužemberka in Grosuplja v Ljubljano, na več krajih poškodovana, prav tako pa' tudi v teh krajih čez Krko izpeljani mostovi. Ti objekti so popravljeni toliko, da je vsaj za silo mogoč promet.
Od banovinskega mostu v Dragi so ostali samo piloti. Nekaj lesa od tega mostu so ljudje polovili in spravili na suho. Pri vasi Občiee je banovinska cesta, ki pelje skozi žužemberk in Črnomelj na Vinico, v dolžini 500 m v tako slabem stanju, da
je vsak promet Se vedno nemogoč. Voda Je izkopala neStete kotanje, ki »o globoke nad 1 meter. Ljudje, ki so pretrpeli v dneh poplavne katastrofe grozne trenutke in so sedaj ostali zaradi porušenih mostov brez zvez z bližnjimi kraji, so mnenja, da naj se ne grade več leseni mostovi, ki jih voda pri vsakem večjem nalivu poruši, marveč močni železobetonski mostovi, ki bodo sicer stali nekoliko več, ki pa bodo zato kljubovali vsakemu pritisku in tako prihranili obilo stroškov za popravila.
T©ca v Beli Krajini
Metlika, 26. septembra.
Kolpa le redko kdaj poplavi kraje v Beli Krajini, vndar pa je zadnje dni narasla do višine, kakršne ne pomnijo ljudje že dolgo vrsto let. Pri Metliki je bila 7 m visoka, dočim proti Karlovcu še višja. Najvišja je bila Kolpa seveda pri Ozlju in to nad jezom blizu 12 metrov, pod jezom pa stanje sploh ni bilo mogoče ugotoviti, ker je Kolpa preplavila merilo. Tudi pr« Karlovcu je bil porast občutnejši in J# voda poplavila mnoga polja in livade, kakor tudi nekatere nižje ležeče ulice v mestu. Pri Metliki je korito Kolpe precej globoko in ie lahko zmagovalo ogromne množine vode. In vendar je Kolpa poplavila niže ležeče livade in je tudi delno preplavila novo metliško kopališče, kjer je v kabinah dosegla višino pol metra, čeprav je kopališče zgrajeno na precej vzvišenem bregu, kabine pa še posebej na meter visokih stebrih. Posebna nevarnost je pretila staremu mostu, ki ga podirajo, in novemu provizoričnemu. ki ga grade tik poleg starega, ker je voda skoraj dosegla cestišče, ki je sicer normalno skoraj 7 metrov nad vodo. Škoda pa ni bila občutna, ker sta oba mosta uspešno kljubovala navalu vode in je odneslo le precejšnje ko ličine lesa, pripravljenega za gradbo.
Tudi v višje ležečih krajih ob Kolpi niso poplave naredile večje škode. Pač pa je na področju občine Vinica med silnim vetrom in grmenjem v vaseh Pristava, Ma-jišče, Belkovci, Spodnje Zilje, Srednje Zi-lj in Zgornje Zilje padala kakor oreh debela toča, ki je storila veliko škodo v tem že itak siromašnem kraju Bele Krajine. Koruza, ajda in proso so delno popolnoma uničene, mnogo pa so pretrpele tudi druge kulture. Posebno občutna je škoda v vinogradih, kjer je grozdje pravkar dozorevalo in so marsikod ostale le okleščene trte. Preostalo grozdje pa je večinoma tako razpokano, da bo jedva še uporabno.
Prebivalci teh vasi so potrti. Naj bi komisija ugotovila škodo. Vprašanje prehrane v zimskih mesecih postaja zopet silno resno.
Tudi šoštanj je trpel
Šoštanj, 26. septembra
Neusmiljena Paka pred svojim velikim ovinkom proti izlivu v Savinjo tudi tokrat mestu Šoštanju ni prizanesla. Mnogo meščanov je pregnala iz pritličja v prvo nadstropje ali v podstrešje, živino pa iz domačih hlevov daleč od paške struge pod tuji krov. Pri Šoštanju se izlivata v Pako dva zelo nagajiva hudournika, zato je ob vsaki poplavi ogrožena tudi železniška proga, zlasti pa še naselje. Paka je tokrat zrastla skoraj za 3 m nad normalo in je hudo poškodovala polja in lepo obdelane vrtove. Že mnogokrat se je govorilo o regulaciji Pake, toda k temu vecrno primanjkuje kapitala, še bolj pa složnosti prebivalstva šaleške doline.
Sožalje francoskega zunanjega ministra
Ženeva, 26. septembra. AA. Francoski zunanji minister Paul Boncour je poslal iugoslovenskemu zunanjemu ministru Jef-tiču brzojavko, v kateri mu izraža svoje sožalje za velike poplave, ki so divjale v Sloveniji.
Lujo Lovrič v Ljubljani
V Ljubljani se mudi te dni g. podpolkovnik Lujo Lovrič, predsednik Udruženja dobrovoljcev in nal popularni javni delavec. Prispel je iz francoskega Maroka, kjer je na mednarodnem kongresu Fidaka zastopal jugosiovenske bojevnike. V Ljubljani bo ostal do konca tedna in bo imel danes in jutri predavanja šolski mladini, v petek zvečer pa v Unionu javno predavanje, združeno z akademijo, pri kateri bodo sodelovali ga. Gjungjenac, g. Gostič, oktet Ljubljanskega Zvona in priljubljena godba Sloge. Vstopnine za akademijo ne bo, temveč se bodo pobirali le prostovoljni prispevki za prehrano rudarskih otrok.
Lujo Lovrič je doma s Sušaka, kjer je bil njegov oče mornariški kapetan. Rojen je bil 1. 1895. in je torej zrastel v dobi, ko je ▼ slovenski, hrvatski in srbski mladini bivše monarhije z vso silo vzplam-tela ideja narodnega edinstva in nacionalne svobode. Prav hitro je bil v krogu jugosiovenske revolucionarne omladine in eden njenih voditeljev. Tesno prijateljstvo ga je vezalo na Ivana Endliherja. Zlasti na Sušaku in Reki je bit duša nacionalnega mladinskega pokreta. Organizacija je bi la 1. 1914. seveda razpuščena, toda izvršila je že svoje delo in njeni člani so že vedeli, kaj jim je storiti, £a naj so ostali doma ali bili poslani na /ronto.
Na fronto je odšel tudi takrat IVIetni Lovrid, ko je bil poprej že par mesecev zaprt. Par tednov po prihodu na fronto se je Lovrič že pojavil v Odesi v uniformi jugoslovenskega dobrovoljca. Udeležil se je vseh bojev, ki so jih bile dobrovoljske legije, in kmalu zaslovel med tovariši po svojem naravnost legendarnem junaštvu. V dobruški bitki je bil s svojo četo na Kokardži, kjer so zlasti v noči od 4. na 5. september 1916 sovražniki navalili z vso besnostjo in veliko premočjo. Četa je odbila naval, a plačala je svoj uspeh s tem, da je več kot polovica vojakov in oficirjev padlo ali bilo ranjenih, med njimi prav vsi oficirji. Lovrič je dobil strel v glavo in je cele mesece visel med življenjem in smrtjo. Zmagali sta njegova krepka narava in enako krepka volja, oslepel pa je ca ob* očesi.
Mladi Lovrič pa kljub tej grozni nesreči ni klonil. Z obvezo na očeh je šel nazaj med dobrovoljce, obiskoval oddelek za oddelkom in povsod bodril in navduševal jugosiovenske dobrovoljce. Njegov vzgled je delal čudeže in pregnal vsako maloduš-je, če se je kje pojavilo. L. 1918. je bil v Angliji, kjer je priredil dolgo serijo propagandnih predavanj za Jugoslavijo, po sklepu miru pa se je vrnil v domovino Usodni strel mu je sicer ugasnil telesni vid, ni mu pa zamoril duševnega. Herojsko je obvladal vse muke in postal eden naj-agilnejših nacionalnih delavcev. Ustanovil ie Savez dobrovoljcev, ki šteje danes več tisoč članov, in bil med ustanovitelji Jugosiovenske Matice in Jadranske Straže. Plodno in vztrajno je tudi njegovo udej-stvovanje v Sokolstvu.
Kolikor njegovih sil ni absorbiralo nacionalno delo, jih Lovrid posveča socialnemu, pri čemer so mu predvsem pri srcu lijegovi sotrpini, slepi invalidi, in slepa deca. Da se je v Jugoslaviji v tem pogledu storilo toliko lepega, je v veliki meri tudi Lovričeva zasluga.
V preteklih 14 letih je slep« junak obšel skoro vse kraje Jugoslavije in priredil nad 500 predavanj in zborovanj, povsod pro-povedujoč požrtvovalno ljubezen do jugoslovenskega naroda in naš narodne države. Pri tem se udejstvuje tudi kot publicist in pisatelj, povsod pa kot neumoren delavec. Najvišja jugoslovenska, ruska, češkoslovaška in rumunska odlikovanja si je priboril naš Lovrid s svojim junaštvom v vojni in s svojim enako heroičnim delom po vojni. A najlepše odlikovanje zanj je, da ga vsaj po imenu in delu pozna vsa država, pozna, ceni in spoštuje kot svetel
vzgled vsem jugoslovenskim pokolenjem.
-
Kakor skromnost poveliča lepoto, tako se poveliča nasmeh z lepimi belimi zobmi, kateri so negovani z divno osvežujočo Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—.
Reševanje Stružanov
Začel se je širiti smrad, grozi epidemija, ljudem poleg hrane primanjkuje tudi pitne vode
Vsedržavne strelske tekme v Beogradu
Mariborčan prof. Pero Cestnik - državni prvak
Beograd, 26. septembra.
Od 7. do 23. t m. so bile v Beogradu vsedržavne strelske tekme za državno prvenstvo ter za naslov najboljšega strelca v državi. Ta ponosni naslov si ie po pravici priboril prof. Pero Cestnik iz Maribora, ki je danes nedvomno res najboljši strelec v kraljevini. Kako ogromna je bila udeležba, je najbolje razvidno iz dejstva, da ie tekmovalo nad tisoč strelcev iz vse države in da je bilo oddanih 50.000 strelov. Za kraljevi pokal je tekmovalo 22 družin, med njimi so se Mariborčani plasirali na tretje mesto, dočim Ljubljana letos ni tekmovala. Mariborsko ekipo so zastopali naslednji strelci: prof. Pero Cestnik, rrima-rij dr. Hugon Robič, knjigovešk: mojster Robert Vukmanič, puškar Dušan Ninič in visokošolec Anton Majer. Rezultati so bili:
Na zmagovalni tarči: Tu si je pribori največ točk pref. Pero Cestnik, in sicer 452 od 500 mogočih ter postal s tem tudi državni prvak. Omenimo naj, da je v stoječem stavu dosegel prvo mesto in 151 točk, dočim so jih drugi tekmovalci običajno po 100 Drugi na tarči je bil Milovanovič Dra-gutin iz Kragujevca s 446 točkami, tretji pa lanski prvak kapetan Ivan Markovič iz Beograda, kj je dosegel 437 točk.
Splošna tarča: Prvo mesto si je priboril Dragutin Perovič iz Kragujevca, drugi je bil kapetan Markovič iz Beograda. Na tei tarči so se Mariborčani držali zelo dobro.
Brzostrelna tekma: Pri tem tekmovanju je moral vsak strelec oddati v en! minuti 10 strelov. Prvo mesto si .ie priboril Perovič iz Kragujevca. prof. Pero Cestnik je bil pa 9.
Torča z malokalibersko precizno puško:
1. inž. Jocič iz Beograda. 2. primarii dr. Robič iz Maribora. Prvi je dosege! 284, drugi 278 točk. Oba sta napravila tudi re-
Struge, 26. septembra Voda ▼ ubogi stružanski dolinici je začela včeraj ponoči vidneje upadati. Požiralniki okrog Potiskavca in Kolenče vasi neprestano požirajo ogromne množine vode. Vendar ni dvoma, da bo vsa kotlina najmanj še dokaj dni pod vodo. šele, ko bo voda docela izginila iz kotline, se t>o mogla točno ugotoviti škoda. In ta bo velika.
Ljudje se bojijo, da bo takrat strašen polom. Voda bo namreč dotlej izpodjedla temelje hiš in razrahljala zidov je, kar bo imelo za posledico, da se bodo rušile hiše in gospodarska poslopja.
Prebivalstvo se je danes že malo pomirilo od prestanega smrtnega strahu. En sam pogled na poplavljene domove pa jim izvabi v oči solze grenkega obupa. Danes je mogel poročevalec »Jutra« izvedeti Še nekaj podrobnosti, ki dokazujejo nesrečo v še žalostnejši luči. Voda jih je zatekla v soboto zvečer. Mnoge družine so posedle ravno k topli večerji, ko je nanadno prihrumela voda. Slišati je bilo strašno bu-čanje naraščajoče vode.
Vstali so od mize, zagrabili, kar jim je prišlo slučajno pod roke in pobegnili taki, kakršni so bili, na visoka mesta po hribih.
»Jaz sem pograbil,« je pripovedoval krepak kmet iz Podtabora, »skledo žgancev na mizi in z njo zbežal. Tako sem bi! zmešan. V sobi sem imel še nekaj sto dinarjev od izkupička za prodano kravo, pa se nisem nanje spomnil.«... — Nekateri niso verjeli, da bo voda tako hitro in tako visoko narastla. Zanašali so se, da bo poplavila kakor že tolikokrat, samo del polja. Šele, ko jim je drla od vseh strani v hiše, skednje in hleve, so kakor brez uma poskakali iz hiš v vodo in jo pre-bredli do suhega, vsi skoraj v smrtni nevarnosti. Voda je sproti podirala svinjake in kozolce in jih odnašala s seboj. Iz Kolenče vasi je voda valila s seboj nekatere gospodarske objekte prav do Podtabora, kjer jih je pokopala na dno.
K meni se je preril mož pri petdesetih. Na sebi je imel samo hlače in srajco in je neprestano jokal. Oče peterih otrok je, pa mu je voda zrušila hišo in skedenj, svinjak odtrgala in ga odnesla s seboj. Videl je, da sem si zapisoval nekatere podatke, pa me je med jokom prosil, naj bi pre-skrbel njegovim otrokom hrane. »Pomagajte!«, je rotil nesrečni oče, »na kolenih vas prosim, rešite mi otroke strašne smrti!«
Z materami ni mogoče govoriti. Samo jočejo in ne morejo iz sebe izdaviti niti besede. Na njihovih gru-dih počivajo dojenčki in malčki do dveh let. Debela lička jim oblivajo solzice, ker jih matere ne morejo nahraniti.
Najbolj žalosten pa je pogled na starčke in starice. Spravili so jih na višja mesta. Kamor so jih posadili, tam sedijo. Nič ne jokajo, samo topo, z izgubljenimi očmi gledajo na to svojo ubogo stružansko kot lino, sedaj spremenjeno v jezero. Mogoče išče kdd izmed njih, da bi zagledal krov svoje drage rojstne hišice. Toda, kdo bi jo uzrl, ko je streha podobna strehi in samo to gleda iz vode.
»Najbolje bi bilo, da bi nas vse skupaj zagrnila ta voda,« je zamrmral eden izmed njih.
Po strehah potopljenih hiš še danes čepijo mačke in z glasnim cvilenjem prosijo:
kordno število centrov, prvi 24, »drugI 23 od 40 dosegljivih.
Malokaliberska puška: 1. Pero Cestnik 253 točk. 2. kapetan Markovič 249, 3. inž. Jocič 247 točk.
Precizni samokres: 1. General Todoro-vič iz Beograda, 2. polkovnik Miličevič iz Beograda, 3. prof. Cestnik.
Tarča Šumadiia (kmečka tarča): Na tej tarči je bilo treba oddati 21 strelov iz vsakega stava: 1. Mehanik Rozman iz Kranja.
Damska tarča: Tu je odnesla prvenstvo gospa Vukmaničeva iz Maribora, 2. je bila Jocičeva iz Beograda, 3. Kuharjeva iz Maribora.	__
Inozemski arheoloei v Jugoslaviji
Osijek, 26. septembra č. Davi je prispela semkaj skupina 30 arheologov iz Danske, Nizozemske, Francije, Nemčije, Anglije, Italije, Avstrije, Švice in Madžarske. Podrobno so si ogledali muzej in druge zgodovinske znamenitosti. Posetili bodo tudi vse druge, večje kraje in razgledali muzeje, da prouče predvsem zgodovino Jugoslavije.
Iz sodne službe
Beograd, 26. septembra p. S kraljevim ukazom je na predlog ministra pravde pre meščen k sreskemu sodišču v Radovljici Leopold Smalc, dosedaj sreski sodnik v Konjicah.
Nove telefonske zveze z Avstriio
Beograd, 26. septembra AA. Z odlokom prometnega ministra se otvori telefonski promet med Jugoslavijo in Avstrijo, in sicer med temi-ie kraji: Varaždin—Kalten-leuthgeben; taksa za običajni razgovor 3 minut je 3.45 zl. fr.; Črnomelj—Gradec: taksa je 3.45 zl. fr.: Crikvenica— MUrz zusrhlagg in Ogulin—Dunaj; taksa 4.20 zl. fr.
rešite nas! Na splavih prevažajo iz podstrešij skednjev, kolikor jih je še nad vodo, seno, da pokrmijo sestradano živino.
Najžalostnejše je ob večerih in nočeh. Kadar tema zagrne stružansko kotlino, se pošastno odraža gladina jezera. Po gorah gorijo ognji, znamenje, da tam nočujejo ubogi poplavi jenci.
Kolikor je hiš na bregovih, ki jih ni zajela nesrečna voda, so polne stanovalcev. V eni sami majhni kmečki izbici spi po dvajset, celo trideset ljudi. Telo ob telesu, na tleh, na golih tleh. Stružanski župan g. Hočevar sam in bivši župan g. Po-gorelec, oba poplavljenca in najbolj ugledna domačina, sta se zatekla pod tujo streho. Ko pa zagrne naravo gluha noč, je dolina kakor izumrla.
V teku današnjega dne je dobrepoljski pomožni odbor odposlal na Struge nekaj tisoč kilogramov koruzne moke in krompirja, kar je potem stružanski odbor razdelil med poplavljence. Ljudem delijo hrano na prostem. En del jo razdelijo na enem bregu, drugi del pa prepeljejo na vojaških pontonih na drugi breg. Prebivalstvo, ki lačno in premraženo moleduje za hrano, ima edino željo, da bi se pogrelo in za silo nasitilo. Ponekod nimajo niti pitne vode in morajo prenašati pri vsej ogromni množini vode žejo. Obstoja resna nevarnost kake epidemije.
Stružanska fara šteje okrog 1000 duš. Po splošni cenitvi pa je od teh okrog 800 duš brez vsakega krova in doma.
Tudi ostali, ki jim ni voda poplavila domačije, so zaradi nesreče zelo prizadeti Dali so namreč na razpolago poplavljencem ves živež, tako da ni njim ničesar ostalo. — Kakor pri vsaki taki nesreči pa trpijo največ najbednejši: bajtarji in mali kmetje. Ti niso imeli svojih domov zavarovanih, voda pa jim jih je docela uničila. Kolikor je trdnejših, so bili vsaj zavarovani, ostali jim pa bodo tudi domovi, ki so solidnejše zgrajeni.
Smrad grozi z epidemijo
Dobrepolje, 26. septembra
Do nocoj je voda v teku zadnjih 24 ur padla v celoti za 15 cm. Sicer še stalno pp.da, vendar je ljudstvo razočarano nad tako počasnim izginevanjem poplave. Porušil se je neki kozolec. Najopasneje pa je, da se je vse na okrog začel širiti smrad, kar povzroča resne skrbi, da se ne bi razširila bolezen. Treba bo ogrožene družine kakor tudi prestradano živino spraviti proti Dobrepoljam. Napori so z aprovizacijo, ki pa vendar deluje, le sredstva ne zadostujejo, saj je treba preskrbovati nad 700 ljudi.
Prošnja akcijskega odbora
Pomožna akcijska odbora, ki sta se osnovala za pomoč nesrečnim poplavljencem v Strugah in Dobrepoljah se obračata 3 prošnjo na slovensko javnost, da pomore z materijalnimi sredstvi poplavljencem. Osem sto ljudi je brez strehe. Lačni so, zebe jih. Treba jih je nasititi in za silo obleči. Prosimo slovensko ljudstvo, da jim pomaga! Vsa darila v denarju, živežu, v obleki in krmi naj bi poslala dobra srca na Akcijski pomožni odbor v Dobrepoljah. Dobrepolje, 26. septembra 1933. — Za pomožni odbor: Ivan Šteh, načelnik, župnik Anton Mrkun, podnačelnik.
Konfinacija političnih osumljencev v Avstriji
0 konfinaciji bodo odločali varnostni direktorji posameznih dežel
Dunaj, 26. septembra s. Kakor doznava večerni list, ki je v zvezah z vlado, je izvršilna naredba glede konfmacije političnih osumljencev že izdelana in čaka samo še na podpis pristojnega ministra. Glavna točka te izvršilne naredbe je v ugotovitvi, da je odločitev, kdo je politično sumljen, prepuščena v glavnem varnostnim direktorjem v posameznih zveznih deželah. Njim pristoja tudi pravica izbire krajev konfi-nacije. Na Tirolskem in na Predarlskem bo to vprašanje težko rešiti, ker določa izvršilna naredba, da se konfinacijski kraji ne smejo odrediti v bližini državne meje.
Dunaj, 26. septembra AA. Tukaj v splo-
šnem ugodno komentirajo uvedbo koncentracijskih taborišč, kamor bi pošiljali vse politično osumljene ljudi. V tem vidijo odgovor na uvedbo nemških koncentracijskih taborišč. Vendar je pričakovati, da se bodo avstrijske ohlasti obnašale bolj člove-čansko nasproti jetnikom, ker bi ugled Avstrije v inozemstvu trpel, če bi v tem posnemali Nemce. V zvezi s tem naglaša-jo, da se ima Avstrija zahvaliti za svoj ugled v inozemstvu v glavnem ravno temu, da ni uvedla hitlerjevskih metod. Tako vsaj piše večina listov razen socialističnih, ki vidijo v uvedbi teh taborišč kršitev ustave.
Občinske volitve
Danes ie zadnji dan za reklamacije v volilnih imenikih. Kdor se še ni prepričal, ali je vpisan, naj to nemudoma stori. Ako ni vpisan, naj -zahteva od županstva, da pride tudi on v volilni imenik. Predložiti mora domovtiico ali delavsko knjižico v dokaz, da je ju-goslovenski državljan, in rojstni Ust v dokaz, da je bil do 12. t. m. star 21 let; ob enem mora od zupanstva za-htevati potrdilo, da stanuje v občim
že 6 mesecev.	...
Od jutri naprej se volilni imeniki ne
bodo mogli več spremeniti. Kdor ne do
vpisan, ne bo mogel voliti m "e kot
predlagatelj podpisati kandidatne liste. •
Kandidature notarjev. (V. D j S.) Notarji niso uradniki v smislu zakona o ob-£h in torej lahko neovirano Jandidi«. in tudi na nrvih šestih mestih. Seveda so a°hko tudi župani. Poročilo v nedeljskem Isioveneu«, da notarji ne morejo kandidirati na prvih šestih mestih, je bilo na-
pačno.
Ukinitev konzulata v Liegu
Beograd, 26 septembra p. S kraljevim lkazom je na predlog zunanjega ministra •kinjen generalni konzulat v Liegu.
Bivši pruski minister aretiran
Besen. 26. septembra. AA. Bivšega pru-keea ministra in člana centruma Hirtsis-feria. ki ie zapleten v korupcijsko afero, 90 odpeljali v koncentracijsko taborišče.
Čsl. vlada proti rovarjenju separatistov
Praga, 26. septembra, č. Podpredsednik
vlade Bechvne je imel danes v Olomoucu govor, v katerem je ostro obsodil proti-državno rovarjenje in naglasil, da je vlada trdno odločena zapreti vse one elemente, ki propagirajo separatizem in razkosanje države. Vlada je trdno prepričana, da jo bodo podpirali v tem vsi, ki so za svobodo in demokratsko sodelovanje. Prosvetni minister dr. Derer pa je v svojem govoru ostro nastopil proti madžarski revizionistični kampanji in proti hitlerjevstvu in naglasil, da za slovaško klerikalno stranko patra Hlinke ni mesta v češkoslovaški vladi, dokler se ne odreče svojemu separatističnemu in protidr-žavnemu programu.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Pretežno vedro, lokalno oblačno, stalno in toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-metrski maksimum pokriva Vzhodno Evropo in Sredozemsko morje. Visoki pritisk je zajel vse področje Balkana in vzhodne srednje Evrope. Samo na eeverozapadu kontinenta leži ciklon, ki povzroča v Južni Evropi vzhodne etraje z visoko temperaturo. Pritisk je v splošnem narasel za 2 do 5 mm, najbolj na severovzhodu, manje na zapadu. Temperature so v zaledju padle na 1 do 3 stopinje, drugod pa so ostale brez sprememb ali pa celo nekoliko narasle.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Lepo vreme bo trajalo najbrž dalj časa.
Za\on>čeno
sode in Vc
| Anton Mikuž |
Ljubljana, 26. septembra
Iz Senkovega turna je došla danes proti večeru vest, da je tam v lepi starosti 76 let umrl računski svetnik v p. g. Anton Mikuž, ki je bil splošno znan v krogu naših starejših nacionalnih delavcev, zlasti pa književnikov, dočim je mlajša generacija nanj že precej pozabila. Pokojnik je bil eden od onih naših nacionalnih revolucionarjev, ki so se izkazali že v dobi, ko se naš narod še ni zavedal svojih pra-
S HAM PO O
Maši kraji in ljudje
Prva dva posnetka iz globoko potopljenih Strug
Tudi ▼ Cerknici se |e voda odtekla
Kočevje: pogled na Kralja Petra trg iz zavoda za slepe v ponedeljek 25. t. m.
Na levi: Poplava v Mežiški dolini: pogled na Guštanj
Na Mlaki pri Ribnici: vsa vas globoko v vodi Na levi: Široko razlito vodovje v Ribnici
vic. Tuji teroristi pa so dobro poznali ljudi, ki bi mogli s svojo zavednostjo vplivati tudi na druge, in ko se je Anton Mikuž, ki je bil tedaj suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani, pred nekimi pričami na ulici izrazil proti oboroženi sili. ki je razganjala nedolžne demonstrante ob priliki proslave Anastazija Griina v Ljubljani, je bilo dovolj, da so ga zaprli in vrgli iz službe.
Ko so ustavili proti njemu preiskave, je sodeloval pri urejevanju Pleteršnikovega slovarja, pozneje pa je bil sprejet v službo deželnega odbora Filologa in slavista so dodelili računskemu oddelku, kjer pa je Mikuš vendarle vztrajal in vkljub vsem sovražnostim dosegel stopnjo računskega nadsvetnika. Vmes je vršil važno delo pri »Ljubljanskem Zvonu«, kjer je korigiral rokopi»e in opravljal korektorsko službo tudi v tiskarni. Kot temeljit slovničar je imel mnogo dela, ki je bilo često zvezano tudi z raznimi neprijetnostmi. Bil je tudi prvi urednik »Planinskega Vestnika«, katerega je urejeval polnih 14 let ter odlično sodeloval pri ustvarjanju naše turistov-ske terminologije. Njegove velike zasluge za SPD in njegovo glasilo v najtežji dobi, ko je naše planinsko društvo začelo s svojim vzgojnim delom, so z zahvalo obeležene tudi v slavnostni številki »Planinskega Vestnika«, ki je izšel letos ob 401etnici SPD. Kot slovničar se je udejstvoval tudi pri raznih drugih književnih delih in je sploh porabil vsako priliko za uveljavlje-iije slovenskega jezika in za njegovo če-ščenje.
Kakor je bil trd in neizprosen kot sla-
ka in izborna pevka. Humrova hiša je bila zbirališče in prava narodna šola predvojne nacionalne omladine. Tu so se vzgajali borci za jugosJovenstvo.
Pred tednom še čila in zdrava je padla kot žrtev tujega pohlepa: v temni noči se je prestrašila vlomilca, zadela jo je kap, kateri je v dveh dneh podlegla. Za njo žalujejo štirje odrasli otroci, ki so vsi preskrbljeni. Sin Lovro je uradnik pri KID ter agilen Sokol in tajnik sreske organizacije JNS, hčerka Marica je poročena s kape tanom Jovanovič em, Milena pa s Stankom Reboljem iz Kranja, a najmlajši sin Dušan gospodari doma v Podtaboru pri Podbrezjah, kjer je kupila pokojna gospa hišo s trgovino in gostilno. Zemske ostanke blage žene so prepeljali danes dopoldne z avtomobilom na Jesenice, odkoder se je vršil izpred pokopališčne kapelice veličasten pogrebni sprevod. S Sokolskega doma še plapola črna zastava, udeležba pri pogrebu pa je najvidneje dokazala, kako žalujejo Jesenice za blago pokojnico. Ohranili ji bomo najčastnejši spomin.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pri cerkvi v Strugah sega voda do vrha vrat. Poročali smo že, kako je voda tudi notranjost cerkve uničila.
Ugotavljanje škode po povodnji
... 1	i___I	4 X—! nrleoV v..
Nad dravsko banovino sije jesensko solnce. Blag mir po neurju. Na bansko upravo prihajajo kratka, katastrofo mar-kantno označujoča poročila o obsegu povodnji. Tehničnih razdelkov ima dravska banovina pet: v Ljubljani, Celju, Kranju, Novem mestu, Mariboru. Ti in vsi cestni odbori so dobili nalog, da do 5. oktobra poročajo o povodnjih in škodah. Porušenih je 22 banovinskih večjih in manjših mostov ter samo en državni most (pri Krški vasi). Celotno lahko računajo na približnih 30 milijonov dinarjev, ali zaenkrat je še vsako ugibanje preuranjeno.
Cestni odbori so prejeli od banske uprave tudi nalog, da odrede vse potrebno, da #e promet čez porušene mostove čimprej
vzpostavi. Tehnični odsek banske uprave odpošlje danes in prihodnje dni inženjerje strokovnjake v poplavljene kraje, da pregledajo položaj in poročajo o š/todah. Šele nato dobimo jasno sliko o povodnji m točen pregled škode.
Položaj na Barju se od ure do ure boljša. Voda polagoma ali stalno pada. Ižanska cesta je prosta in se sedaj promet vrši po njej redno. Pod vodo so bile opoldne še ceste v Črno vas, na Havptmanco Peruzzijeva cesta. Organizirana je po-
in
možna akcija, ki preskrbuje najbolj pri-živili. Ljubljanski mesarji in pe-
zadete z ------------
ki so dali Barju večje množine mesa kruha za najpotrebnejše.
m
Struge dobesedno pod vodo. Na desni je videti le streho hiše, Ki še deloma moli iz vode. Na splavu hite reševalci, da pomagajo
za novi most, doseže Izdelavo projekta po banski upravi in preskrbi denarna sredstva, kolikor jih mora po zakonu delno nositi. Mestna občina lahko glede na svoje izredno težko finančno stanje in na nedo-gledne posledice katastrofalne poplave poskrbi le za promet pešcev iz mestne v okoliško občino, in to le z lahko brvjo, za katero ima materijal na razpolago, ali pa s čolni. Nikakor pa ne more prevzeti tudi delnih stroškov za provizoren most za vozovni promet. Potreba je, da se zgradi čim prej definitiven železobetonski most s prispevki prizadetih činiteljev v smislu zakonskih določil. Prispevajo naj obe občini, sreski cestni odbor in banska uprava.
Zaenkrat naj se zgradi začasen enostaven lesen most v pravokotni smeri čez strugo Savinje tik nad odnesenim kapucinskim mostom.
Začasni most bo na prediog banske uprave širok 4 metre. Od te širine odpadejo 3 metri na vozišče, po katerem bo mogoč prehod enega vozila v eni smeri, 1 meter pa se oddeli za pešce. Stroške za začasni most naj nosita banska uprava in sreski cestni odbor. Ta most je treba iz tujsko prometnih in gospodarskih ozirov in zaradi važnosti zveze po banovinski cesti med Celjem in Zidanim mostom zgraditi čim prej. Mestna občina naj tudi obnovi porušeno brv čez Savinjo pri mestnem parku.
Po komisijskem ogledu je imel mestni finančni in gospodarski odsek sejo, na kateri je sklenil uvesti promet s čolni med bivšim kapucinskim in prvim železniškim mostom.
Z nujno rešitvijo vseh teh važnih vprašanj se bo bavil celjski občinski svet na zadnji seji v četrtek 28. t. m. ob 18.
Lujo Lovrič
Masarykovo nabrežje v nedeljo zarana
(Foto Pelikan)
Upostavitev zveze čez Savinjo v Celju
Celje, 26. septembra
V ponedeljek ob 14.30 se je na telefonsko odredbo direkcije drž. železnic pričel v Celju komisijski ogled glede nadaljnje uporabe železniških mostov preko Savinje za pešce, nato pa je bil komisijski ogled in komisijska razprava glede gradnje zasilnega mostu čez Savinjo, gradnje definitiv-nega mostu in upostavitev drugih zvez med levim in desnim bregom Savinje. Vodja komisije je bil magistratni direktor gospod Š-ubic. Komisije so se udeležili gg. tehnični inšpektor Rudolf Zaje, višji tehnični svetnik Karol Šturm in banski tajnik Franc Mramor kot zastopniki banske uprave, mestni župan dr. Goričan kot načelnik sreskega cestnega odbora, okoliški župaii Kukovec, sreski načelnik dr. Vidmar, v:š-ji tehnični svetnik inž. Marek, mestni finančni referent dr. Vrečko, gospodarski referent direktor Mravljak, tujsko-promet-ni referent Voglar, predsednik gradbenega odbora dr. Skoberne, občinska odbornika Lečnik in Leskovšek, inž. Ozvaid kot zastopnik progovne sekcije, inž. Štefani za tehnični razdelek sreskega načelstva in
inž. Pristovšek kot tehnični izvedenec mestne občine celjske.
Glede nadaljnje uporabe železniških mostov za pešce je bilo ugotovljeno: Uporaba drugega železniškega mostu za pešce se takoj prepove, uporaba prvega železniškega mostu pa se dovoli le še nekaj dni. Progovna sekcija v Celju je pripravljena napraviti lesen hodnik za pešce na vzhodni strani prvega železniškega mostu. Hodnik bi bil zgrajen v štirih dneh in bi stal okrog 20.000 Din. Občinski svet se bo na izredni seji v četrtek 28. t. m. odločil, ali se bo poslužil dovoljenja za napravo tega hodnika. Začasna uporaba prvega železniškega mostu za pešce je dovoljena le, če bo most stalno zastražen po dveh policistih. Mestna občina bo morala trpeti vse stroške za železniško osobje, ki je potrebno za uporabo tega mostu za pešce.
Komisija si je nato ogledala desni breg Savinje od prvega železniškega mostu do damskega kopališča. Sklenjeno je bilo tole: Mestna občina naj z vsemi sredstvi kar najbolj pospeši gradnjo definitivnega mostu čez Savinjo. Zato naj določi mesto
Tako je potok Cerknišca drl po glavni cesti mimo žumrovega hotela proti sadovnjakom
Voda na obeh bregovih Cerknišce Je upadla. Zapustila je žalostne posledice. Strahovito je razdejanje. Kjer so bili nekoč lepi sadovnjaki, je danes polomljeno drevje, vse vprek razmetano. Pri Jagen-škovih je voda napl&*ii«i cgromno množino hlodov. Samo Rutarju jih je odnesla oko-
li 50. Ogromno škodo je napravila v kleteh in hišah, odnesla je mostove itd. V ponedeljek popoldne si je ogledal cerkniško katastrofo g. ban, ki ga je spremljal logaški sreski podnačelnik g. Dev. Bano-vinsko podporo 10.000 Din bodo prejeli najbolj pri/adc-ti poplavljenci.
nas popularni vojni dobrovoljec-invalki, predsednik udruženja vojnih dobrovoljcev, je prispel v Ljubljano in ostane tu več dm. Podrobneje o njem pišemo na 2. strani.
BRUNETAFLOR
vist in narodnjak, tako je bil vseskozi blagega in mirnega značaja. Kot tovariš Lev-ca, Pleteršnika in Režka si je s svojim požrtvovalnim delom pridobil velike zasluge za našo literaturo. K vešnemu počitku ga bodo položili jutri ob 17., na pokopališče pri Sv. Križu. Zaslužnega jezikoslovca in požrtvovalnega narodnjaka bomo ohranili v častnem spominu.
Ugledna narodna žena žrtev strahu zaradi vloma
Jesenice, 26. septembra.
V nedeljo zjutraj je nepričakovano umrla v 54. letu gospa Marica Humerjeva, vdova po narodnem voditelju na Jesenicah Lovru Humru st. Pokojni soprog je bil ustanovitelj in prvi starešina Sokola na Jesenicah, gerent in župan občine Jesenice. Pokojna Marica pa je bila soustanovi teljica Sokola. Mlada, lepa in simpatična žena je bila nekoč marljiva sokolska igral-
Nalašč za brinetke.. ?
Kako dolgo ie čakajo bftnetke no tvoj Special-Shompool Zda) imaio Brjnetaflor, ki povzdigne lepoto kostanjevih las. Učinkuje naravno tn edinstveno zaradi hequila» ki go ima v sebi. Kostanjasta barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena. Lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo re k od rajo.
Domače vesti
♦	Vpisovanje na univerzi. Kakor nam javlja rektorat univerze kralja Aleksandra v Ljubljani, bo vpisovanje slušateljev, ki se prvič vpišejo na univerzo od 25. t. m. do 5. oktobra 1933; za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa do 10. oktobra 1933.
♦	Odstop glavne uprave Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Na skupni seji izvršnega in nadzornega odbora JUU, ki se je vršila v ponedeljek v Učiteljskem domu v Beogradu, je bilo ugotovljeno po vsestranski diskusiji, da so razmere v učiteljski organizaciji postale nemogoče za nadaljnje delo. Zaradi tega stavljajo vsi člani izvršnega in nadzornega odbora svoja mesta na razpoloženje. Sklenjeno pa je tudi naj se skliče seja glavnega odibora 19. oktobra. Na tej seji pa ne bo sodeloval izvršni odbor, četudi ima za soudeležbo pravico po pravilniku. Glavni odbor sam naj sprejme sklepe za razčiščenje situacije.
♦	Koroški pevci med škofjeločani. Člani pevskega društva iz Borovelj, ki so bili povabljeni od mestnega načelstva tudi v škof jo Loko, so bili deležni v nedeljo prisrčnega sprejema od strani zastopnikov mnogih društev in vseh škofjeloških meščanov. Drage goste so sprejeli s petjem in godbo. Mladina osnovnih sol, ki je bi a zbrana z učiteljstvom, jih je obsipala s cvetjem. Koroškim bratom so bile priree-ne najprisrčnejše ovacije in se je navdušenje za drage goste izkazalo v največji meri tudi pri koncertu, ki so ga priredili v Sokolskem domu. Pred koncertom so pozdravili pevce v imenu oblasti sreski načelnik, nadalje pa zastopniki mestne občine in raznih društev. Ko so pevci odpeli Treiberjevo večno lepo pesem >Nmav čriez jizaro«, je stopil na oder tajnik kluba.Koroških Slovencev v Ljubljani g. Uršič, Ki je v svojem govoru lepo orisal prosvetno stremljenje koroških Slovencev. Po koncertu se je razvila v lepo okrašeni dvorani prisrčna domača zabava in je bilo vsem žal, da so morali dragi gostje in pevci tako zgodaj vzeti slovo in odhiteti preko Ljubelja.	________
Krznarstvo KENK
LJUBLJANA, Židovska ulica štev. S
Izdelovanje in moderniziranje plaščev, jopic, kapov itd. Popravila hitro in poceni.
♦	češki gostje na Rabu. 14 dni se je nedavno mudila na Rabu in okolici skupina 320 Cehoslovakov. Večinoma so bivali v hotelu »Praha«, kjer so se dnevno vršile večerne češke zabave. Ustrezajoč želji bratov Cehoslovakov se je v hotelu »Praha« priredila tudi sokolska akademija, ki je pod vodstvom društvenega načelnika Ba-čiča izredno dobro uspela. Ob slovesu je meščanstvo Raba spremilo češke goste do ladje z vso prisrčnostjo.
♦	Tečaj brezposelnih učiteljskih abiturl-entov. Odbor razglaša Zaradi prevelikega števila priglašencev za tečaj so narasli stroški preko meje. Ker pa je vsota, ki je namenjena za režijo, premajhna, smo morali tečaj preložiti na 16. in 17. oktobra, da se dobi pravočasno znižana vožnja, s čemer bo omogočen poset vsem, ki so se prijavili do 25. t. m. V primeru, da bi se tečaja kdo ne udeležil, naj to sporoči. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU za dravsko banovino, ki bo priredil ta tečaj, tvorijo izključno brezposelni učiteljski abiturienti.____
ALI STE TUDI VI PESIMIST?
Postali boste optimist če se boste kopali v vodi, ki ste ji dodali znano ISLA KONI-FEREN kopalno sol. Ta kopel Vas bo osvežila, ojačila in Vam dala novih sil za srečno in uspešno življenje. 247
♦	Prva žrtev našega brezmotornega letalstva. Na letališču beograjske šole za brezmotorno letalstvo se je v ponedeljek popoldne ponesrečil zaslužni propagator fcrezmotornega letalstva akademik-tehnik Živko Jozanov. Naslednji dan je ponesrečeni letalec v beograjski bolnišnici podlegel svojim poškodbam. Ko se je njegovo letalo zrušilo, si je pri padcu zlomil noge ter zdrobil in utrl prsni koš. Vodja šole za brezmotorno letalstvo naglaša v svoji izjavi, da se je v tej šoli brez vsake nezgode izvršilo okrog 3700 letov in da pri tej tragični nesreči ne more biti govora o kaki krivdi ali pokvarjenosti materiala ali o kaki neopreznosti letalca. Prva žrte* brezmotornega letalstva, živko Jozanov je z največjim uspehom dovršil letalske kur-ze te svrhe v Nemčiji in je bil tudi med ustanovitelji šole za brezmotorno letalstvo v Beogradu. Njegovi starti so bili vedno in tudi zadnjič brezhibni. Pokojni Jozanov se je mnogo udejstvoval tudi v splošnih akademskih organizacijah. Bil je eden od glavnih pobornikov za ustanovitev Male antante akademikov, ki se je oživotvorila leta 1929. Na kongresu jugoslovenskih, češkoslovaških in rumunskih akademikov, je hil izvoljen za predsednika Male antante akademikov. že tedaj, ko je začel svoje tehnične študije na univerzi, se je v največji meri zanimal za letalstvo in je med svojimi tovariši organiziral posebno sekcijo aerokluba.
♦	Telefonski razgovor z Buenoa Airesom.
Neki zagrebški odvetnik sc je predvčerajšnji® razgovarjal direktno z Buenos Airesom v Južni Ameriki. Razgovor je trajal šest minut in se je slišal tako dobro kakor v lokalnem telefonskem prometu. Zveza je bila upostavljena na liniji Zagreb-Berlin in dalje po radio-telefonu.
♦	XI. redna letna skupščina Dravske župe skavtov in planink se bo vršila v nedeljo 1. oktobra ob 10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Vabljeni vsi prijatelji skavtizma.
♦	Stopetnajstletna starka člta brez očal. V Slunju živi starka, ki je te dni stopila v 115. leto. Dobro se spominja Jelačiča in Kvaternika. Ko je bila stara 90 let je zelo izgubila vid, ki pa se ji je po desetih letih zopet vrnil. Sedaj lahko čita brez očal.
♦	Sejem r»a Vranskem. Običajni letni Mihelov sejem na Vranskem bo letos v
petek 29. t. m.
♦	Silr.a nevihta v Splitu. V Splitu Je predvčerajšnjim popoldne divjala silna nevihta Južni veter je pihal z neznansko močjo in dež je ob groznem grmenju lil kakor iz škafa. Po ulicah so tekli silni potoki zlasti po strmih ulicah in predmestjih, lako da je v nekaterih ulicah bil ustavljen
p3 promet. V okolici Splita je toča nabavila mnogo škode po vinogradih.
♦	Obilen dc.ž tudi v Dalmaciji. Po dolgotrajnem lepem vremenu je predvčerajšnjim tudi v Dalmaeiji začelo deževati. Dež bo
vplival, da se bo grozdje po vinogradih bolje razvijalo, dočim je dotlej suša nepo-voljno vplivala. Dež bo koristil tudi po-vrtnini.
♦	Obesil se je lz žalosti za ženo. V okolici Gospiča se je v nedeljo dopoldne na paši obesil 62 letni Jovan Podkonjak, ugleden posestnik. Nedavno mu je umrla žena, s katero je živel v najlepšem sporazumu.
♦	Nenavaden vlom. V Vinkovcih se raz-govarja vse prebivalstvo o predrznem vlomu, ki je bil izvršen sredi dneva v poslovalnico tvrdke Bat'e. Opoldne, ko so uslužbenci odšli h kosilu, in je bila poslovalnica zaprta, je neznan vlvmilec spretno odprl vrata v poslovalnico, jih za seboj spet zaprl, da ne bi vzbudil kakega suma pri pa-santih, ter potem izpraznil najprej dnevno blagajno in še razne predale. Iz blagajne je odnesel ves izkupiček blizu 5000 Din, potem pa je lokal spet zapustil po isti poti. Vhodna vrata je samo priprl in ko so se uslužbenci vrnili na delo, so takoj ugotovili izvršeni vlom. Poslovalnica je na prometnem kraju in je moral biti vlomilec dobro pripravljen na svoje delo, ker ni vzbujal pri pasantih nobene pozornosti.
♦	Smel beg kaznenca v Mitrovlcl. Iz ba-novinske bolnišnice v Sremski Mitrovici je utekel kazmenec mitroviške kaznilnice Mi-livoj Marlčevič, ki je bil že večkrat obsojen in je že pobegel iz zapora. Prvič je utekel v Bolgarijo, pa se je spet vrnil. V Kragujevcu so ga pred Štirimi let; zaradi razbojništva obsodili na 16 letno ječo in je bil pred dvema letoma poslaD v mitrovi-ško kaznilnico. V bolnišnico .ie prišel, ker mu je bila potrebna operacija zaradi kile. Pred nekaj dnevi so ga operirali na levi strani, dan pred begom pa so mu odstranili šive in dali purgativ, ker so ga nameravali naslednji dan op^irati še na desni strani. Mož je to izkoristil ter je neprestano hodil na stranišče iz svoje bolniške sobe. Naposled je smuknil v nasprotni bolnišnični oddelek in se tam Izgubil na vrt in preko nizkega obzidja v prostost. Utekel je v bolniški obleki in, ker je Izginil brez sledu, je imel gotovo pomočnike, ki so mu pomagali pri begu.
♦	Usodno popivanje savinjskih splavar-jev. Pred sodiščem v Zagrebu je bil epilog veseljačenja savinjskih splavarjev, ki se je vršilo pred dvema letoma neke majske noči v Podsusedu. 10 mladih savinjskih splavarjev iz Ljuibnega je razsipalo svoj tako težko prisluženi denar najprej v gostilni Josipa Mesojedca, potem pa Se v gostilni Marka Suhine. Tam je nastal prepir, ker je eden splavarjev razbil kozarec, pa'ga ni hotel plačati. Njegovi tovariši so v prepiru z gostilničarjem pozvali na pomoč še rojake iz Mesojedčeve gostilne, ko pa so se vsi zbrali, je bila Suhinova gostilna že zaprta. Vrata so vlomili in prišlo je do hudega pretepa. Gostilničarja Marka Suhina je neki splaval ranih z nožem, nakar je gostilničarjev sin oddal proti napadalcem nekaj revolverskih strelov. Splavar Nikolaj Juvan je bil zadet smrtno, eden od njegovih tovarišev pa lažje ranjen v ramo. Zaradi tega. krvavega dogodka so se vršile dolgotrajne in težavne poizvedbe, sedaj pa je vendarle prišlo do razprave, ki je mladega Suhina, ker je rabil orožje v pravem silobranu, rešila vsake krivde, šest bojevitih splavarjev pa obso-dila samo pogojno. Ker so bili z razsodbo vsi zadovoljni, je postala tudi pravomočna.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u_ Volitve v Delavsko zbornico so preložene na 21. in 22. oktobra. 21. oktobra se bodo vršile volitve na obratnih voliščih In 22. oktobra na krajevnih. — Ostali roki so neizpremenjeni; le oni upravičenci, ki smejo glasovati pismeno, morajo zahtevati glasovnice do vštetega 14. oktobra. Zahtevati morejo te glasovnice od glavnega vo-lilnega odbora za volitve v Delavsko zbor nico v Lubljanl, Stari trg 34, kateremu jih bodo potem tudi dostavili. — Za glavni volilni odbor Narodno strokovna zveza.
u_ Volitve v Delavsko zbornico. Opozarjamo vse delavske in nameščenske zaupnike, da se bo vršila drevi ob 20. na običajnem kraju seja glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico. Za glavni volilni odbor: Narodno strokovna zveza.
u— Intelektualcem vseh stanov javlja Strokovna zveza intelektualcev, da posluje vsak ponedeljek in četrtek od pol 17. do pol 20. v lokalu Dopisne trgovske šole v Pražakovi ulici 8-11.
u_ Dobrodelna prireditev v korist bedni
rudarski decl, ki jo priredi Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani i društvom vojnih invalidov ln s sodelovanjem ljubljanskih narodnih društev v petek, 29. sept. v veliki Unionski dvorani, bo nudila obiskovalcem mnogo lepega užitka. Predaval bo predsednik Združenja dobrovoljcev, slepi invalid, podpolkovnik Lujo Lovrič, največji junak iz naših osvobodilnih bojev in izvrsten govornik, nadalje nas bo zadivila s svojm srebrnočistim sopranom operna pevka ga. Zlata Gjungijenac-Gavella, kateri se bo pridružil naš priljubljeni operni tenor g. Josip Gostič. Priznani oktet »Ljubljanskega zvona«, ki je ravno letos ahsol-viral uspešno turnejo po slovenski Koroški, nam bo zapel naše najlepše pesmi in orkester narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« nam bo pod umetniškim vodstvom svojega dirigenta g. He-riberta Svetla zaigral nekaj prav lepih točk. Vsak obiskovalec bo prišel na svoj račun. Vstopnine ni, Rdeči križ bo pobiral le skromne prostovoljne prispevke. Začetek točno ob 20. uri.
u_ Ustanovni občni zbor druStva ljubiteljev Slovenskih goric se bo vrSil drevi ob 20. v kletni dvorani hotela Miklič. Vabljen vsak, ki se zanima za Slovenske gorice.
Kako dosežete normalno težo t
Ravnatelj neke tovarne, gospod L., je imel sledeče izkušnje. Kot posledica težke bolezni je znašala njegova teža samo 51 kg. Njegov zdravnik mu je predpisal Ovomaltine. Pil jo je vsak dan in že po nekoliko tednih je tehtal 4 kg več. Pil je dalje Ovomaltine ter je dosegel 69 kg, torej normalno težo zdravega moža.
To je samo eden mnogih primerov, v katerem je Ovomaltine pomogla oslabljenim ljudem, da so naglo zbrali izgubljeno moč. Ovomaltine ima odličen okus, a se uživa za predjužnik ali med glavnima obedoma v mleku, kavi ali čaju. Pridobiva se iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakaoa. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome, ne zaradi hranilne vrednosti. _
u— Lep aimskosporten film »Alpska simfonija« na programa ZKD. Prijatelje zimskega športa in narave bo nedvomno razveselila ve6t, da bo predvajala ZKD od petka dalje krasen film belega športa »Alpsko simfonijo« ali »Bob 13«. Vse panoge športa so predočene v tem krasnem filmskem delu: drsanje, smučanje in sankanje. Jasno ie, da kažejo v filmu svojo tehnično izvežbanost najboljSi svetovni športniki. Tudi dejanje filma samega je zelo zanimivo in zabavno. V glavnih vlogah filma se bodo predstavili Greti Theimer, Wer-ner Fiitterer, Willy Stettner, Hanne Jun-kermann in drugi.
Vsa Ljubljana je očarana in zopet govori o nam že znani
Frančiški Gaal
in njenem izvrstnem filmu prisrčne zabave, smeha in petja:
Pozdravlja in poljublja Te -VERONIKA
Hitite, da ne zamudite si ogledati ta res sijajni film!
Kot dopolnilo »Paramountov zvočni tednik«
Danes ob 4., in %10. zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
u_ Cene kruhu v LJubljani. Dne 15. t.
m. se je znižala cena kruhu takole: 1 kg 'belega kruha od 4.25 Din na 4 Din, 1 kg polbelega od 3.75 Din na 3.50 Din, 1 kg črnega od 3.25 Din na 3 Din. Občinstvo se opozarja, da morajo imeti peki v prodajal. nicah na vidnem kraju obešen cenik, na katerem so označene cene, teža in kakovost kruha. _ Mestno tržno nadzorstvo v
Ljubljani.
u— Novi telefonski Imenik, ki je pravkar izšel, se dobi v trafiki v Prešernovi ulici, nasproti glavne pošte za ceno 20 dinarjev.
u_ Dobrovoljcl! V Ljubljano Je prispel
naš tovariš ln predsednik Zveze dobrovoljcev Lujo Lovrič. Njemu na čast sklicujemo prijateljski sestanek ob 20. pri Slamiču v kmečki sobi. Pridite vsi ter s tem počastite našega neumornega voditelja. — Dolžnost dobrovoljev je, da se vsi udeležite dobrodelne akademije v Unionu, ki bo 29. t m. ob 20. na kateri bo govoril tudi naš predsednik zveze Ludo Lovrlfi, podpolkovnik, invalid. Vstopnine ne bo, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki.
u_ Poziv narodnim društvom. Rezervni oficirjt, udeležite se polnoštevilno dobrodelne akademije v Unionu 29. t m. ob 20. Dalje vabita oblastni odbor Narodne odbrane in oblastni odbor strelske družine član stvo k dobrodelni akademiji. Pridite vsi!
Danes poje, pleie, flirta in ljubi dražestna MARTHA EGGERTH v krasnem filmu
Vsemu je ljubezen kriva
Sodelujejo: Hermann Thimlg, E.
Verebes in Hans Junkermann. Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Zvočni kino Ideal
ZAKAJ JE LEPO VREME? Ker gremo v nedeljo v deželico
sonca in grozdja v BELO KRAJINO. — Hitite a prijavnino v manufakturni trgovini F. Novak v Ljubljani, Kongresni trg št. 15. — Vožnja z vso oskrbo le 78 Dm.
OPOROKA DR. MABUSA
__AII bi as radi zvočno fllmall? Prav
gotovo. In zastonj še stokrat rajši kakor sicer, zakaj tako boste lahko trdili, da korakate na višku mode vsaj v Ljubljani, če je to tako, potem vam ne preostane drugega, kakor da se čim prej prijavite za fo-toizlet v Rogaško Slatino, ki ga v nedeljo 1. oktobra priredi fototrgovina Jožko Smuč. Na tem izletu bodo vsi udeleženci posneti za zvočni film. Kako in od koga, Je še tajnost, ki je g. šmuc še noče Izdati. Pa ni samo to velika privlačnost tega izleta. Poleg kraja, svetovnoznanega letovišča in zdravilišča čakajo tam vinogradi, polni grozdja, zidanice nas vabijo, naj pri. demo pokušat Štajerca vseh let in vseh vrst, obeta pa se tudi prvovrstna zabava v dvorani Zdraviliškega doma, da naštejemo samo največje zanimivosti tega izleta, ki bo po vsem sodeč, čisto svoje vrste ln svoje lepote. Za vnete fotografe še nekaj posebno vabljivega: Nagrade v znesku 1000 Din, ki jih je razpisala Zdraviliška uprava, in nagrade v materialu. Morda vas išče sreča, da si iboste z eno samo fotografijo lahko nabavili nov, najmodernejši aparat, če nagrade vabijo morda tudi koga, ki še ni amater, naj se ne boji: med voftnjo v vlaku bo firma Gevaert imela foto šolo Da čim bolj zabaven in čim bolj Izčrpen način, saj bo časa dovolj. Rogaška Slatina, zvočni film, vino, nagrade, vesela družba — kaj Vam torej preostane drugega, kakor da zaključite izletno sezono s šmucovim fotoizletom v Rogaško Slatino, ki stane samo 40 Din. Zato gotovo čimprej: Na svidenje v Wolfovi ulici 12 na dvorišču.
u_ Natakarji! Izrabite ugodno priliko,
ter se prijavite za (jezikovni tečaj. Vrnite nam razposlane prijavnice Izpolnjene do 29. t. m. v našo pisarno Kolodvorska ulica 12-H, da se bodo razdelile ure, ki bodo dopoldne, popoldne in zvečer izjemoma. Kdor se ne udeleži, naj vrne prazno. Strokovna organizacija natakarjev in kuharjev za dravsko banovino.
u_ Smrt stare dobrotnlce Janezov. V zavetišču sv. Jožefa je predsinočnjim umrla v 76. letu gospa Marija Ozimičeva. Bila je pred svetovno vozno in med njo lastnica kantine v stari cukrarni, posebno priljubljena med vojaki avstrijskega 17. peš-polka. V najrazličnejših zadregah jim je znala pomagati in nuditi marsikak košček kruha s priboljškom tudi zastonj. Pogreb priljubljene gospe, ki zapušča sina Leona, ravnatelja Društva industrijcev in veletr-govcev, in pa gospo Lizo, poročeno Goga-lovo bo danes ob 16. iz zavetišča sv. Jožefa. Blagi materi bodi ohranjen svetal spomin.
u_ Huda nesreča s plinom. V kemični
tovarni v Mostah je imel 44 letni delavec Jože Peric, stanujoč na Cesti na Brdo opravka v oddelku za sušenje rud. Tu se je nabralo veliko ogljikovega plina. Nenadno se je zrušil nezavesten. Z reševalnim avtom so ga odpeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo težko. _ Boris Pogačnik, dobro leto star sinček frizerke iz Zg. šiške, je pa padel z okna prvega nadstropja in dobil hude notranje poškodbe. — V D. M. v Polju so včeraj napadli neznanci 27 letnega Avgusta Grada iz Zg. Kašlja in ga poškodovali po glavi in životu.
u_ Izletniški vlak na progi Ljubljana-Karlovac v nedeljo dne 1. oktobra ne bo vozil, pač pa bo vozil posebni brzovlak, s katerim priredi društvo »Bela krajina« izlet na grozdje v metliške vinograde. Prijave za ta vlak sprejema manufakturna trgovina F. Novak na Kongresnem trgu, kjer se dobe tudi vozovnice in vse ostalo potrebno.
u_ Pouk Jezikov (francoščine, angleščine, nemščine) za posameznike in v skupinah. Prijave v Beethovnovi ulici 7, pritličje od 18. do 19. ure.
u_ Tečaj ruskega Jezika. Ruska Matica je podaljšala vpisovanje v tečaj ruskega jezika za Slovence do 6. oktobra. Tečaj se deli v tri skupine: I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene tudi vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Ev-genij Onegin« in Lermontova »Junak našega časa«. Za III. skupino pa iz literarne dobe po Puškinu, zlasti Turgenjev. Uko-vina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Potrebnejše informacije Ljudska šola na Cojzovem grabnu, torek, četrtek in petek od 18.30 do 20.M.
u_ Klub esperantlstov v Ljubljani bo otvoril tečaj za začetnike v četrtek dne 28. t. m. ob 19. v svojem lokalu v Delavski zbornici. Priglasi in vpiše se lahko vsakdo. Mesečna učnina 10 Din, brezposelni prosti.
u_ Sokolsko društvo Ljubljana III. zn
Bežigradom bo priredilo dne 15. oktobra veliko javno tomibolo na Kongresnem trgu, njen čisti dobiček je namenjen v socialno skrbstvene in vzgojne svrhe naše dece. Opozarjamo bratska društva in Sokolatvu naklonjeno občinstvo na to našo dobrodelno prireditev ln prosimo, da naše delo po mogočnosti podpro._Uprava Sokola IK.
Plesni odsek 8oko|a I. na Taboru otvorl v nedeljo dne 1. oktobra svojo plesno šolo pod vodstvom plesnega mojstra g. Jožeta Košička. Sodeluje The Falctone jazz Vstop samo proti vabilu. Kdor pomotoma ne bi prejel vabila, naj blagovoli reklamirati v društveni pisarni Sokola I. na Taboru od 18. do 19. ure.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šume: nju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
u_ So že pričeli. S tatvinami po šolskih poslopjih namreč. Kakor vsako leto so se tudi letos, takoj ob pričetku šolskega leta odločili drzni tatovi za priložnostne obiske po šolah. Tatvine oblek so jim lahko izvršljive in se jim povrhu še dobro izplačajo. Pred nekaj dnevi sta dva tata obiskala žensko realno gimnazijo in odnesla iz omaric na hodniku trem dijakinjam par rjavih gumijastih čevljev, volneno ruto zelene barve in pa svilen dežnik.
u_ Trgatev grozdja bo priredilo društvo Tabor v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice.
u_ Uboga, že več let tuberkulozno bolna mati šestih nepreskrbljenih otrok, ki je brez vsakih sredstev in v največji bedi, prosi usmiljena srca, da ji s kakršnimikoli darovi priskočijo na pomoč. Darila sprejema ur»rava »Jutra«, ali pa se naj pošljejo Frančiški Borštnarjevi, vdovi, Brezovica 34., pri Ljubljani.
Iz Celja
e_ Mestni svet bo imel jutri, v četrtek
ob 18. izredno sejo z dnevnim redom: katastrofalna poplava v Celju in okolici.
e_ Alojzij Knez t. Včeraj okrog pol 11. se je podal višji davčni upravitelj v p. Alojz Knez iz svojega stanovanja na Glavnem trgu št. 5 na izprehod. Na Masaryko-vem nabrežju mu je nenadno pozlilo. Spravili so ga domov in poklicali zdravnika, ki pa je našel z. Kneza že umirajočega. Podlegel je srčni kapi. Truplo so popoldne prepeljali v mrtvašnico na okoliškem pokopališču, kjer bo jutri ob 15. položeno k zadnjemu počitku. Pokojnik se je rodil 22. aprila 1863 v Lahovniku pri Marija Gradcu in je bil torej v 71. letu. Zadnja leta do upokojitve 1925 je bil vodja davčne upra ve v Čelju, prej pa je služboval v Gornjem gradu, Mariboru in Vorauu, med vojno pa v Voitsb&rgu, kjer ie bil kot nacionalist
M

?;woiswdoh
< >

Tel. 33-87
Danes in jutri ob %7. ln %9. uri Gustav Frtihlich, Hans Brausevvetter v filmu
Pred preiskavo
Kriminalni velefilm veleme-
ste prostitucije! Pride!	Pride*
»NEPOZABNO DEKLE« Krasna vel »opereta!
denunciran, nakar je bil v Gradcu upokojen. Do konca vojne je služboval v občinskem uradu celjske okolice, po prevratu pa je bil od jugoslovenske vlade reaktivi-ran. Vseskozi narodnega moža, ki je bil kremenit značaj, odličen uradnik in zelo prijeten družabnik, bodo vsi znanci ohranili v častnem spominu. Rodbini iskreno sožalje!
e_ Ugotovitev škode po poplavi. Mestno
načelstvo poziva prebivalce, da najpozneje do 5. oktobra pismeno prijavijo mestnemu načelstvu škodo, ki jo je napravila poplava 23. ln 24. t m. na objektih, poljskih pridelkih, obleki, živežu, pohištvu itd. Prijave naj obsegajo točno navedbo načina in obsega poškodb ter škodo v denarju.
e_ Poplava je med drugim tudi porušila
zunanji del železne ograje na mostu čez Voglajno v Zavodni in plot okrog nogometnega igrišča pri »Skalni kleti«, dočim je plot na Glaziji kljuboval navalu vodnih mas. Zelo je poškodovano tudi damsko kopališče v mestnem parku in na nasprotnem bregu svoječasno zasebno kopališče. Nad moškim kopališčem je plaz delno zasul cesto. Gosp. Lovro šah iz Lise je v petek zvečer nalovil iz Savinje 16 smrekovih desk, dolgih 4 metre, kopalni mojster g. Maks Radoš, ki je z izrednim pogumom pritrdil in rešil splav pri mestnem kopališču, pa 8 novih desk. Trgovcu g. Fricu Con-fidentiju je voda odnesla iz skladišča pri Zanggerjevih rezervoarjih okrog 200 polnih in praznih bencinskih sodov.
e_ žrtve nesreč. V ponedeljek zvečer je
opazil 26 letni brezposelni čevljarski pomočnik Franc Valenci v Velenju v svojem stanovanju, da nekdo zunaj v vrtu krade breskve. Vzel je staro puško, ki se je basala spredaj in ustrelil, da prestraši tatu. Naboj pa je raznesel puško ter razmesaril Valenciju levo roko in mu poškodoval obraz. V nedeljo je padel 18 letni trgovski pomočnik Karol špička iz Braslovč s kolesa in si zlomil desni prstanec. V ponedeljek je padel 17 letni ključavničarski vajenec Martin Kovač iz Pečovnika pri Celju, ko je šel z dela domov, na polzki poti tako nesrečno, da si je zlomil desno roko pod komolcem. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e_ Najdba lesa In odplavljenl sodi. Lovro Šah lz Lise je nalovil v petek zvečer lz Savinje 16 štiri metre dolgih smrekovih desk, kopalni mojster g. Maks Radoš pa v soboto 8 novih desk. Trgovcu je g. Confi-dentiju je voda odnesla iz skladišča pri Janggerjevih rezervoarjih bencina okrog 200 polnih in praznih bencinskih sodov.
e_ Kino Union. Danes ob 20.30 zvočna veseloigra »Ljubezen je treba razumeti, in dve zvočni predigri.
cejne.
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalni«! ,,TFaIOLAV4-
Iz Marl&ora
a— Seja mestnega občinskega sveta bo
v četrtek 5. oktobra ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so županovo poročilo, poročilo posameznih odsekov in druge važne zadeve iz občinske politike.
a— Važna seia župr.ega TO. Drevi ob 19. bo v župni pisarni važna seia župnega tehničnega odbora. Udeležba za člane TO je nujno obvezna.
a— »Trboveljski slavček«, ki nastopi v Mariboru na večernem koncertu 7. oktobra, si je izmed vseh slovenskih pevsk:h zborov, ki so nastopali do danes v inozemstvu, priboril gotovo največji uspeh. Češki glasbeni kritiki postavljajo ta zbor na prvo mesto med svetovnimi mladinskimi zbori. Dajejo mu prednost celo pred dunajskim zborom »Sangerknaben«. Iz tega lahko razvidimo na kakšni umetniški višini stoji danes ta zbor, ki izhaja iz našega najrevnejšega okraja.
a— Težave našega šolstva je naslov predavanju, ki ga priredi drevi ob 20. v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu mariborsko društvo »Šola in dom«. Predaval bo upokojeni šolski inšpektor g. dr. Leopold Poljanec. Starši, učitelji in prijatelji šole naj se predavanja udeleže v čim večjem številu. Oni starši in učitelji, ki imajo eventuelne predloge, naj jih napišejo in izroče predavatelju pred ali po predavanju, da bo o njih razpravljal.
a— Iz gledališča. Se je čas, da se lahko abonirate v mariborskem gledališču. Prijave sprejema dnevna blagajna dnevno od 9. do 13. ter od 15. do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. Prvi obrok se lahko vplača šele prvega oktobra. — Otvoritvena predstava bo v nedeljo. 1. oktobra. Uprizorili bodo v režiji našega najboljšega režiserja dr. Branka Gavelle »Gospodo Glembajeve«, izredno učinkovito dramo zagrebškega pisatelja Miroslava Krleže. — Otvoritev dramatične šole bo v nedeljo, 1. oktobra ob 10. dopoldne. Priglase sprejema dnevna gledališka blagajna ali pa g. Jože Kovič, Gregorčičeva 26. Prijavljenci se lahko oglase tudi na dan otvoritve. Sola bo ob nedeljah od 9. do 13. ure. da se je lahko udeleže tudi okoličani,
a— Dve nezgodi V Draženvrhu pri Mariji Snežni je padel predvčerajšnjem 35-letni viničar France Vakaj tako nesrečno s skednja, da si je zlomil levo roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tam se zdravi tudi 561etna v Žičah stanujoča poljska delavka Frančiška Ozmečeva, ki i« že v marcu padla in si hudo poškodovala desno roko. Ker pa ie pričela roka ponovno otekati ln so se ji nekatere odrgnine nevarno osnojile, jc morala po pomot x bolnišnico.
Gospodarstvo
avg.	razlika nasproti		
1933		avg.	1932
1.383	+	294	+ 21.2»/o
10.662	+	1.864	+ 17.&J'»
1.838	+	228	+ 12.4°
2.802	+	305	+ 10.9°/o
1.599	+	163	+ 10.2» «
1.565	+	67	+ 4.3°/t
1.771	+	50	+ 2.8®/o
3.511	+	84	+ 2.4",'o
6.288	+	90	+ 1.4"'o
8.042	+	88	+ l.l-Vo
6.207	+	9	+ 0.1°
3.559	+	4	+ 0.1"/»
1.107	_	23	— 2.1®'®
. 1.102	_	97	— 8.8?/»
2.946	—.	302	— 10.3"/o
4.197	___	529	— 12.6"/»
3.797	_	517	— lt.8>/»
3.465	_	679	—19.6°/»
3 372	_	860	— 25.5°.'e
5.260	—	1.704	— 32.4°/»
rnjega	pregleda		razvidno,
Stanje zaposlenosti v dravski banovini
Kakor smo že pred tedni poročali, je bilo v avgustu v dravski banovini povprečno zancslenih 78.999 delavcev in delavk (1509 manj nego lani v avgustu) nasproti 78.432 v juliju. Sedaj je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani izdelal tudi še običajno statistiko zaposlenosti po panogah. V tek i avgusta je število zavarovanih čla: nov nadalje naraslo, predvsem v tekstilni stroki, in ' sicer za 401. Enak prirastek je zabeležiti tudi pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb. Povečanje za 126 članov je zabeleženo še v gostilniških in kavarniških obratih Boljše je tudi v papirni in usnjarski industriji. Nazadovanje pa opažamo predvsem pri gradnjah nad zemljo (za 187), v oblačilni industriji (za 328). v gozdni in žagarski industriji (za 184) in v kemični industriji (za 103).
V primeri z lanskim avgustom se je stanje zaposlenosti v posameznih panogah
občinski obrati tekstilna ind. papirna ind. gradja železnic, cest
usnjarska ind. kemična ind. higiena
častil., kavarne kovinska ind. hišna služinčad pozdno-žag. ind. prehramb. ind. srafična ind. gledal., svob. po čevljarska ind. ind'istri ja
kamenja, zeml oblačilna ind. predelava lesa trgovina gradbena ind.
stilni industriji (od lanskega avgusta za 1S64), v manjši meri tudi v papirni, usnjarski, kemični, kovinski industriji ter končno pri gradnji cesit, železnic in vodnih zgradb (regulacija Ljublianice, cestna dela za olajšanje brezposelnosti itd.).
Nazadovanje pa opažamo predvsem v gradbeni stroki, kjer je leto? za eno tretjino manj zaposlenih nego lani. Tudi v strokah za predelavo lesa, v oblačilni indistri-ji, v industriji kamenja in zemlje (v zvezi z gradbeno industrijo) ter v čevljarski industriji je zaposlenost letos slabša. Prav občutno pa je tudi nazadovanje zaposlenosti v trgovini, kjer se je število letos zmanjšalo za 8S0 ali 25.5 •/«. kar dokazuje, da se trgovina bori z znatnimi teškočami.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje znatnejše povečanje zlate in devizne podlage, in sicer za 31.17 na 1896.9 milijona Din. Kovani denar v srebru in niklju se je povečal za 14.6 na 208.8 milijona Din, devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so se skrčile za 29.0, na 62.0 milijona Din.
Menična in lombardna posojila so nazadovala za 10.1 na 2217.9 milijona Din, in sicer menična za 9.0, lombardna pa za 1.1 milijona Din.
Obtok bankovcev se je v tretji četrtini septembra znova skrčil za 27.2 milijona Din in znaša sedaj 4275.2 milijona Din, to je za 453 milijonov manj nego lani ob tem času, za 605 milijonov manj nego pred dvema letoma in za 1099 milijonov manj nego pred tremi leti.
Znatne spremembe beleži zonova postavka »obveznosti na pokaz<, ki se je povečala za 139.5 na 990.2 milijona Din (pri teni so žirovne obveznosti narasle za 31, obveznosti na pokaz po raznih računih pa za 105 milijonov). Očividno je to povečanje v zvezi tudi s tem, da so bili v večji meri vnovčeni blagajniški boni pri istočasnem prenosu ustrezajočih vsot na žirovne račune. Obveznosti z rokom (kjer so vknjižene obveznosti) so se že v prejšnjem izkazu zmanjšale za 33 milijonov sedaj za za nadaljnjih 63 milijonov.
Razmerje kritja se ni bistveno spremenilo; kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša sedaj 36.02 odst. (po zadnjem izkazu 36.19 odst.) kritje v samem zlatu na 34.13 odst. (34.88 odst.)
Stanje na dan 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju na dan 15. t. m.):aktiva: podlaga 1896.9 (+31.7), od tega v zlatu 1797.5 (—), v valutah 0.6 ( + 0.4), v devizah 98.8, ( + 31.2); devize, ki se ne vštejejo v podlago 62.0, (_29.0); kovani denar 208.8, ( + 14.6); posojila na menice 1902.7 (_9.0); lombard 315.1 (,.,1-1); stari državni dolg 1717.6 ( + 0.2); začasni državni dolg 600.0 (_); pasiva: obtok bankovcev 4275.2 (—27.2); obveznosti na pokaz 990.1 ( + 139.5), od tega nasproti državi 6.4 t + 1.9), po žirovnih računih 660.8 ( + 81.4), po raznih računih 322.9 ( + 106.2); obveznosti z rokom 1239.0, ( + 63.0).
Gospodarske vesti
= Odpor proti agrarno zaščitni trgovinski politiki v Češkoslovaški. Te dni se je vršila v Pragi skupna seja predsedstev vseh češkoslovaških trgovskih in obrtnih zbornic, na kateri je bila soglasno sprejeta daljša resolucija o trgovinski politiki. Ta resolucija pravi, da uresničenje agrarnih zahtev, ki v številnih primerih sploh niso dosegljive, ne sme Iti tako daleč, da bi se s tem iz pod k op a val a eksistenca industrije, trgovine in obrti in da bi se spra~ vila v nevarnost vsa zunanja trgovina. Zbornice so mnenja, da splošna ' avtarkija ni mogoča in ni dosegljiva. Popolna zapora proti uvozu iz inozemstva po programu agrarnih krogov bi onemogočila vsak izvoz, ki je že zaradi tega potreben, da se plačajo uvozne sirovine; onemogočila pa bi zlasti tudi zaposlenje industrije v dosedanjem obsegu. Avtarkična stremljenja pa so tudi v nasprotju s prizadevanji kmetijstva po primernih cenah. Ce Češkoslovaška poveča svojo produkcijo žita in živine tako daleč, da lahko doma brije vso svojo potrebo, odnosno da nastopijo celo presežki za izvoz, tedaj postane vsa zaščita ilu-zorna, kajti potem nI več mogoče držati
visokih cen za kmetijske proizvode niti s carinami, niti z uvoznimi omejitvami, ker bi cene zaradi prevelike ponudbe padle ne glede na carine in uvozne omejitve. Resolucija še poudarja kot glavno napako dosedanje trgovinske politike, da se zaradi zaščitnih zahtev agrarnih krogov doslej še nI doseglo količkaj primerno trgovinsko -politično razmerje z državami Male antan-te, ki tvorijo važno tržišče za češkoslovaški izvoz in so tudi politično za češkoslovaško velikega pomena.
„ Izravnava klirinškega salda v prometu s Švico. Zadnje tedne se je klirinški saldo na korist Švice znova zmanjšal, tako da je v kratkem pričakovati popolne izravnave. Ob koncu letošnjega maja je znašal ta saldo (naš dolg Švici) še 1,840.000 frankov (okrog 26 milijonov Din); do začetka pret. meseca se je skrčil že na 818.000 frankov, po izkazu švicarske Narodne banke od 20. t. m. pa znaša le še 390.000 frankov (5.6 milijona Din). Doslej je bilo v naši državi vplačanih v tem kliringu 10.2 milijona frankov (146 milij. Din, vrvici pa 9.8 milj. frankov (140 milij. Din). Prijavljene, toda še ne dospele terjatve ter dospele,^ toda od strani jugoslovenskega dolžnika še ne plačane švicarske terjatve, znašajo na izkazu od 20. t. m. 3.1 milijona frankov (44 milij. Din). — Trgovinska bilanea s Švico se razvija nadalje ugodno za nas. V avgustu je Švica uvozila iz Jugoslavije za 946.000 frankov blaga (v juliju za 1,067.000), izvozila pa je v Jugoslavijo za 419.000 frankov (v juliju za 532.000), tako da je bila ta mesec trgovinska bilanca za Jugoslavijo aktivna za 536.000 frankov (za 7.5 milij. Din), dočim je znašala v juliju aktivnost 535.000 frankov (za 7.6 milj. Din). — Kakor smo nedavno poročali, je bil ob koncu avgusta sklenjen s Švico nov klirinški sporazum, ki je stopil v veljavo 1. septembra. Po novem sporazumu, ki bo zaenkrat veljal 4 mesece, nam bo Švica slično kakor Italija plačala 20% našega izvoza v devizah, 80% pa bo nadalje obračunanih v kliringu. Tako se bo aktivnost našega trgovinskega prometa s Švico izrazila tudi v dotoku deviz v pašo državo.
335 Preferenca za avstrijski les v Franciji. Kakor smo že poročali, je preferenč-na pogodba med Avstrijo in Francijo glede uvoza avstrijskega lesa v francoskem senatu prodrla. Kakor pa sedaj poročajo iz Pariza, bo vendar prišlo do preferenč-nega postopanja v drugi obliki. Med obema vladama je bil sklenjen nov začasni dogovor, po katerem Francija pri uvozu avstrijskega lesa ne bo pobirala uvozne takse od 500 fr. frankov na vagon (kar znaša 25 frankov na kub. meter). Za ta dogovor ni potreben pristanek zbornice in senata. Vrhu tega se je Avstrija sporazumela s švicarskimi zveznimi železnicami glede znižanja tranzitne tovornine (preko Švice v Francijo) za 15 do 18 odstotkov dosedanjih tovornin, in sicer od 1. oktobra naprej.
== Zgradarina na nove hiše. Finančno ministrstvo je izdalo sledeče pojasnilo glede pravilnega tolmačenja § 9. zakona o naknadnih in izrednih kreditih v proračunu za leto 1932-33, ki je z njimi izpreme-njena stopnja zgradarine za zgradbe z davčno olajšavo. Za vprašanje, ali se plača 6 ali 12°/o zgradarine, ni merodajen dan, od katerega teče davčna olajšava, temveč dan postanka davčne obveznosti. Ce je v zakonu rečeno, da je plačevati 6°/o zgradarine od poslopij, ki so postala podvržena zgradarini do 31. dec. 1931, sledi iz tega, da se mora po tej stopnji plačevati davek tudi od onih poslopij, glede katerih je bila zaprošena davčna oprostitev šele lani ali pozneje, če je davčna obveznost nastala pred 1. Ja nuarjem 1932. Primer: Poslopje je postalo podvrženo davku 1. avgusta 1931, a za davčno olajšavo je bilo zaprošeno 1. avgusta 1932. Od tega poslopja se plača splošni davek kakor za staro hišo, in sicer do 31. julija 1932., od 1. avgusta 1932 do kjnea tega leta se pa plača 3°/e, od 1. januarja 1933 do konca oprostitve pa 6®'o. Poslopja, ki jim je davčna obveznost nastopila i. januarja 1932 ali pozneje ne glede na to. kdaj se je zidanje začelo in zaključilo, če so dobila davčne olajšave, pa plačajo 12°/o začenši od 1. jantarja 1933.
= Visoko aktivna trgovinska bilanca t Avstrijo. Po pravkar objavljenih avstrijskih podatkih je znašal v prvih 8 mesecih t. 1, uvoz iz jjgoslavije 63.2 milijona šilingov (lani v isdem razdobju 62.9), dočim je dosegel izvoz v Jugoslavijo le 34.9 milijona šilingov (lani 36.2). Ker ee je navzlic znani aferi zaradi uvoza svinj na eni strani uvoz iz Jugoslavije za malenkost dvignil, dočim je izvoz v Jugoslavijo nekoliko nazadoval, je bila v prvih 8 mesecih trgovinska bilanca Avstrije z Jugoslavijo pasivna (za nas torej aktivna) za 28.3 milijona šilingov, dočim je lani znašala pasivnost v istem razdobju 26.7 milijona šilingov.
= Slovaški vinogradi slabo kažejo. Iz
Bratislave poročajo: zaradi neprestanega deževnega vremena bo kakovost letošnjih slovaških vin zelo trpela. Ce se vreme v naslednjih dneh ne izboljša, ho kakovost tako slaba, kakor že ni bila celo vrsto let. Nasproti letinam od 1938 do 1932 je vsebina sladkorja v grozdju okoli Bratislave za 2,9 odstotkov manjša, vsebina kisline pa za 9.2 promjle večja. Pri modrem grozdju je povprečna vsebina sladkorja 1.8 odstot. manjša, a vsebina kisline za 6.3 promila večja. Pa ne samo slabši nego tudi manjši bo letošnji pridelek slovaških vin.
— Izvoz ?iva It češkoslovaške nazaduje.
Iz Prage poročajo, da je Izvoz piva iz Češkoslovaške spet zaostal za tretjino na sproti lanskemu avgustu. Dosegel je okrog 6400 hI (v lanskem avgustu okrog 9300hI); od te količine se je izvozilo v Nemčijo okrog 2900 hI (okrog 4100 hi). Nasproti 1. 1929. je izvoz piva padel za 70 odstotkov.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 0. oktobra ponudbe glede dobave 2000 m jeklenih vrvi. Dne 3 oktobra bo pri komandi" bosanske divizij-ske oblasti v Sarajevu ustna lieitaoija glede dobave živil (fižol, testenine, riž, zdrob, mast, olje, kis i© drugo). Dne 16. oktobra bo pri skladišču 1. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 80 jeklenih steklenic za kisik
Hmelj
Žalec, 36. septembra. Nakupovanje se Je danes nadaljevalo po nespremenjenih cenah od 65 do 70 Din. Sklenjenih je bilo
nekaj kupčij po 70 Din in deloma več. — Hmeljarji se držijo trdno tn ne prodajajo blaga pod dnevno ceno.
žatec, 26. septembra. Nadaljujoče povpraševanje po nespremenjenih cenah. — Prijaznejše razpoloženje.
Borze
26. september V skladu z zunanjimi notacijami st* se devizi New York in London tudi pri »as nekoliko okrepili. Avstrijski šilingi so biK zaključeni po 8.80 (v Zagrebu po 8.6150, v Beogradu po 8.61260), grški boni pa po 39 (v Zagrebu 38.50).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala nespremenjeno za kaso po 246, za december pa po 247. Promet Je bil samo Se v 7% Blairovem posojilu po 30 in v delnicah PAB po 226. Deviae.
Ljubljana. Amsterdam2 307.63 — 2318.99, Berlin 1363.47—1374.27, BruseJsJ 798.62 do 801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 177.19—178.79. Newyork 3708.27—,3736.53. Pariz 223.93—225.05, Praga 169.56_170.42. Trst 300.74_303.14 (premija 28 5«). Avstrijski šiling v privatnem kliringu -8 80.
Zagreb. Amsterdam 2307.63 — 231&99, Berlin 1363.47 — 1374.27, Bruselj 798.02 do 801.96, London 177.19—178.79, Milan 900.74 do 303.14, Newvork kabel 3730.27—5758.53, ček 3708.27 — 3736.53, Pariz 223.93—225.05, Praga 169.56 — 170.42, Curih 1108.25 do 1113.85.
Curih Pariz 20.205, London 16.02, New-york 337, Briselj 72, Milan 27.175, Madrid 43.225, Amsterdam 208.275, Berlin 123.20, Dunaj 56.50, Stockholm 82.60, Oslo 80.50, Kobenhavn 71.60. Praga 15.30, Varšava 57.50, Bukarešte 3.00.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.58. London 28.24, Milan 47.80, Newy©rk 592.12, Pariz 35.55, Praga 25.42, Curih 175.94, 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 246 den., 7% in-
vest. 51—54, 8% Blair 33—34, 7% Blair 29—30, 7% Drž. hip. banka 47.50—49, 4% agrarne 27.50—29, 6% begluške 37—38.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 245.50 — 247, za december 247 — 248, 7"'» investicijsko 50 — 52, 4°/o agrarne 27.50 do 30.50, 7% Blair 29.50 — 30-50, 7+ Drž. hipotekama banka 47.50 — 49. 6°/» begluške 37 _ 38; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 227 — 230; industrijske vrednote:. Šečerana Osijek 165 bi., Trbovlje 120 bi., Isis 30 bi.
Beograd. Vojna škoda 246, 245 zaklj., za december 248.50, 247.50 zaklj., 7°/e investicijsko 51 — 52, 6°/» begluške 38, 87 20 zaklj., 7®/o Blair 30.25 zaklj., 7+ Pri bip>
tefearna bsnka 48.50 bi., Narodna banka 3660 bi., Priv. agrarna banka 829, 227
zaključek-
Dunaj. Dunav-Sar«-Jadran 12.75, Drža*-
ne železnice 15.50, Trboveljska 10.55, Al-pine - Montan. 9.45.
Blagovna triitta
2ITO
+ Chicago, 26. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za september 88.50, za december 92, za maj 95.75; koruza: za december 52.50, za maj 58.75; oves: za december 50-25, za maj 53.875; rž: za december 73.
+ Wlnnipeg, 26. septembra. Začetni tečaji; pšenica za oktober 66.125, za december 67, za marc 72.
+ Ljubljanska boria (26. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenira (po mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 155 — 157.50; nova sremska, 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po mlevski tarifi); baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115; moka: baška. »0« ia nove pšenice 270 — 275; banatska 305-310.
+ Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 77 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sred-ojebaška, gornjebanatska 101 — 103; baška, okolica Sombor in slavonska 100 — 102.50; gornjebaška. baška potiska in baška ladja Tisa 1C5—107; grednjebanat. 98—100: baška L Dunav, Begej 100—102; južnobanat. 91—94. Oves: baški, slavonski in sremski 52.50—55. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 62.50 do 65. Koruza: baška 68 — 65; baška, okolica Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; banatska 59 — 61; baška bela 77.50 — 80: baška ladja Sava ali Begej 66 do« 67; ladja Tisa ali Dunav 67 do 68. — Moka; baška in banatska >0g< in »Ogur« 202 — 220; »2« 180 _ 200; »5« 160 — 180; >6< 120 — 130; »7< 90 — 100; »8< 52.50—55; banatska, sremska »Og« in »0gg< 140—205; »2« 170 — 185; >5c 150—165; >61 115—125; >7< 85 — 95; >8« 52.50 — 55. Otrobi: baški »remski in banatski 41 — 44. Fižol: baški, 6remski beli 135 — 140.
+ Sombor sk a blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 78 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 100 do 102; gornjebaška 104 — 106; sremska 98 _ 100, slavonska 97.50 — 100; banatska 102 — 104; banatska potiska 104 — 106-baška potiska 106 _ 108. — Koruza; baška 63—65; baška bela 78—80; baška ladja Dunav in Tisa 66 — 68. _ Moka: baška »Ogc in »Ogg« 200 — 220; >2« 180 200; »0< 160 — 180; ,6« 130 — 150; >7.90-100; >8« 55 _ 60. Otrobi: baški 42 — 44. Fižol: baški uzančni 135 — 140.
+• Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za oktober 7.46—7.47, za marc 8.62 do 8.63; rž: za oktober 5.01.—5.02, za marc 5.93—5.94; koruza: za maj 7.78—7.80.
Sokol
Iz delovanja Sokola I« na Taboru
Malo se prav za prav sliši o delu enega največjih ljubljanskih sokolskih društev. Imelo je sicer svoj javni nastop v maju, nato so društveni člani sodelovali pri delih za pokrajinski zlet v Ljubljani, marsikje pa smo srečali lepo število Ta-borjanov na javnih nastopih bližnjih io oddaljenejših sokolskih društev. Na Taboru pa je vsak dan živahno. Telovadnica je vedno polna, saj je celo v poletnih mese-cih, ko je toliko ljudi bilo na oddihu izven Ljubljane, telovadni obisk bil vseskozi ugoden in večji ko pretekla leta. Sedaj pa. ko nastopa jesenska doba, se je povrnilo v telovadnico mnogo »dopustni-kav« pa tudi novi telovadci so se prigla* sili.
Prav tako je z mladinskimi oddelki. Kar težko bodo zmagovali posamezni vodniki in vodnice veliko število poverjenih jim naraščajnikov, naraščajnic, dečkov in deklic. Toda marljivi vaditeljski zbor je tudi v tem oziru pridno na delu. Skrbno motri gibanje v telovadnici in skuša vedno in povsod doseči kolikor mogoče ugodne pogoje za temeljito vežbanje vseh oddelkov. že telovadnica, sama na sebi tako prostorna in krasna, vabi množico telovadbe željnih, gotovo pa je, da bodo vsi telovadeči vedeli ceniti napore svojega va-diteljskega zbora in se oklenili z vso ljubeznijo dela, da bo čim več pozitivnega uspeha.
Tudi ostali društveni odseki ne drž« križem rok. Pripravlja se že lutkarska sezija, a v oktobru bodo že redne predstave. Prav radovedni smo, kaj nam bodo letos marljivi bratje in sestre postavili na oder ter z izbranim repertoarjem razveselili mnogoštevilni naš sokolski drobiž. Na drugem koncu Tabora pa vežba neumorno društveni godbeni odsek. Brez odmora se vrše vaje pihalne godbe, marljivo vežba tudi salonski orkester, javlja se že jazz-band in v oktobru, ko bodo pričele društvene plesne vaje, bo poleg resnega dela vladalo na Taboru tudi veselo družabno življenje. In prav je tako. Kakor skrbe društveni vaditeljski zbor s prosvetnim odsekom, godbeni, lutkarski in mladinski za resno zaposlitev članstva, naj vlada med Taborjani vedno tudi pravo veselje in bratska družabnost. Mogoče bo letos uspelo prirediti vsaj nekaj društvenih družabnih večerov ob sodelovanju nekaterih odsekov, tako da bo tudi prireditveni in zabavni odsek pokazal, kaj zmore. Društvena uprava, ki vodi vse, bo gotovo zadovoljna. Sploh je letos ves Tabor na delu, da svoje vrste čimbolj strne, društveno delo še bolj ojači in poglobi. Vaditeljski zbor resno razmišlja pripraviti prihodnje leto društveni javni nastop na povsem drugačen način, kakor je bilo doslej. In prav je tako.
Sokol I., LJubljana - Tabor. Za nedeljo 24. septembra je vaditeljski zbor razpisal društvene lahkoatletske tekme za oboje članstvo in naraščaj. Tekme članic in ženskega naraščaja eo zaradi slabega vremena preložene, tekme članov in moškega naraščaja so s« vršile v najlepšem redu. Udeležba tekmovalcev v primeri s številom telovadečega članstva ni povsem zadovoljiva. Prav gotovo je temu krivo dejstvo, da je marsikagar zadržalo doma slabo vreme, nekateri bratje, odlični lahkoatleti bo se opravičili ln se tekmovanj niso udeležili, ker so bili zadržani zaradi posebnega treninga za predstoječe balkanske igre. Gotovo je, da bi bili že itak dobri uspe-
hi v gotovih panogah vidno boljši. -Tekmovanje je bilo razpisano tako, da je moral vsakdo tekmovali v četverobojni skupini, ki je morala obsegati en tek, en met, en skok in kot četrto panogo plezanje ali plavanje 50 m prosto. — Po tekmoval nih pogojih ni bil dosegljiv naziv društvenega prvaka v lahki atletiki, temveč so se bratje borili le za naslov prvaka v posameznih panogah. Tekmovalo se je dopoldne na društvenem telovadišču v metih in skokih, v telovadnici v plezanju; popoldne pa na telovadišču Ljubljanskega Sokola v tekih. V naslednjem navajamo najboljše uspehe zmagovalcev v posameznih panogah: Skok v daljino z zaletom: (15 tekm.) 1. br. Curda H., 602 cm; skok v višino z zaletom: (4 tekm.), 1. br. Grtinfeld J., 160 centimetrov; skok v višino ob palici: (5

Gd h&a/nJL,
& ugodju.
Za uspehe v življenju nam je treba zdravja >n optimizma. Trpljenje in depresrja sta oviri vsakega oapredka. Aspirin tablete odpravijo bolečine in vračajo zdravje.
ASPIRIN
.....-c^r-.*




V «. logefa k. 4. z*v<h. Gajrva 12. OgU. k t«**. r°i S 1k. 5407 oi I. m. 1931-
tekm.), 1. br. Gašperšič St., 320 cm. — Spričo močno razmočenega in zrahljanega terena so doseženi uspehi zelo dobri. — Met krogle 7 kg, oberoč.: (14 tekm.), 1. br. Klemenčdč SI., 17.40 m; met kopja: (3 tekm.), 1. br. Pečan M., 34.72 m; 2. br. Griinfeld J., 34.65 m; Met diska: (6 tekmovalcev), 1. br. Serše Vi., 36.90 m; 2. br. Curda H., 36.65 m. — Pripominjamo, da je uspeh v metu diska enakovreden najboljšim rezultatom v slovenski lahki atletiki. — Tek 100 m: (18 tekm.), 1. br. Cerar VI., 12.3 sek; 2. br. Sket B. (za prša); tek 400 m: (10 tekm.), 1. br. Curda H., 56.3 sek. — Pri tekih se je posebno opazil izostanek naših najboljših tekačev. — Plezanje po vrvi 7 m, iz seda; (23 tekm.), 1. br. Sket B., 9.9 sek., 2. br. Preskar H., 10 sek. Plavanje 50 m prosto je zaradi slabega in hladnega vremena odpadlo. Poročilo o tekmovanju ženskih oddelkov sledi. — M. M.
Lahkoatletske tekme ljubljanskega sokolskega okrožja. Vse edinice, ki se udeleže te tekme, obveščamo, da se prično iste 1. oktobra, in sicer v mnogobojih ob 8. uri zjutraj, v gozdnem teku pa ob 15. uri. — Tekmovalci (ke) morajo biti ob navedeni uri že pripravljeni. Slačilnice bodo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola.
Sokolska četa v Loki pri Zidanem mostu. Lepo slavje smo imeli v nedeljo 17. t. m. Naša mlada sokolska četa je priredila krstni javni nastop. Mnogo požrtvovalnega dela je treba za tak nastop, posebno v društvu, kt je komaj začelo živeti. Vse pohvale je vreden idealizem kmečkih fantov in deklet, ki po dnevnem delu žrtvujejo večerne ure telovadbi in izobrazbi. K uspelemu prvemu nastopu moramo mladi četi le čestitati.
Dve tragični smrti
LJubljana, 26. septembra.
V Vodmatu se je pripetila davi zarana strahovita nesreča, katere žrtev je postala še ne 23-letna služkinja Jožefa Jordauova, dcuna z Bučke nad Rako, uslužbenka pri trgovcu Jezeršku na Zaloški cesti. Odšla je okrog 6. kakor navadno v Trohovo trgovino šez most na Ljubljanici in čez železniško progo po kruh ta mleko. Tedaj je ležala nad mestom ta okolico gosta megla, zato Jordanova pri prehodu čez progo ni opazila prihajajočega vlaka. Cula je brez-dvomno njegov ropot, a se ni zanesla, da je vlak |e tako blizu. Skušala ga je torej prehiteti. Sklonila se je in prešla pod zaprtimi zaporami na progo. Najbrže pa se je na progi zataknila s peto in ni mogla čevlja pravočasno potegniti izmed tirnic. V tistem trenutku je že privršal vlak, ki je nesrečnico razmesaril. Odrezal je revi obe nogi in ji razbil glavo. Nesrečna mladenka je bila na mestu mrtva.
Za nesrečo so navzlic zgodnji uri hitro zvedeli stanovalci v sosednjih hišah ta so se jele kmalu zbirati velike množice ljudstva. Stražnica je takoj syoročlla trage-
dijo policijski upravi, ki Je kmalu po 7. uri poslala komisijo: namestnika policijskega zdravnika dr. živka Lapaineta in službujočega uradnika g. Florjana. Sestavljen je bil zapasnik, nakar so truplo mlade ponesrečenke prepeljali v mrtvašnico
Tja so kmalu po 11. prepeljali tudi truplo nesrečnega mladega moža, ki si je v navalu obupa sam vzel življenje. Na vogalu Kobaridske in Pleteršnikove ulice se je ob 11. pojavil mlajši moški, ki je pričel piti iz večje steklenice. Njegovo početje je opazilo več ljudi, ki so videli moškega kmalu nato opoteči se h kraju ceste. Neznanec se je slednjič zgrudil in obležal. Neka gospa je prijela za steklenico in ugotovila, da je v njej še nekaj ostankov goste lizolove tekočine. Telefonirali so na reševalno postajo in prepeljali obupanca v bolnico. A že med prevozom je neznanec umrl, zato so truplo po zdravniškem ogledu prepeljali k Sv. Krištofu. Na podlagi dokumentov, ki jih je imel pri sebi, so ugotovili, da jo mrtvec 34-letni brezposelni mizarski pomočnik Anton Peteriin, ki je stanoval v Hranilniški ulici 7.
Usodna sobota v Rimskih Toplicah
Rimske Toplice, 26. septembra V soboto ob 11.20 je silni tok Savinje, ki je prinesel s seboj visoko, izruvano drevo, treščil ob leseni šniarjetsk' most in ga odtrgal na desni strani, ob 12.40 so valovi raztrgali srednji del, a ob 14.15 je padel levi del mostu. Voda je ves les odplavila«	_
Bolj in bol naraščajoča je Savinja dosegala naselbine v nižje ležečih delih Šmar-jete, zalila je Purgovo žago in segla še višje. Le sreča, da je pritok Ična, ki je v jutranjih urah prestopil bregove in pljuskal na ce»to ter se :azlival preko ravni, znatno upadel, ko mu je potem Savinja dopoldne in popoldne zaprla iztok. Sicer bi bila vsa Šmarjeta zalita. Z vrhov so drle vodne množine v dolino, pustošile so polja in travnike, jih zasipale s kamenjem podirale betonirane nasipe in razdirale ceste. Glavna cesta od Šmarjete proti Oge-*am je ob desni strani razjedena 1.5 m globoko. Ogromne mase zemlje so zasule cesto na poti proti Gračnici. Prehod je bil nemogoč in je bil tudi vozni promet ustav-Ijen. Ceste so bile preplavljene na več mestih tako, da je bila Šmarjeta popolnoma odrezana ud levega brega.
Pritlični del postajnega poslopja je bil zalit, hotel »Novo pošto« fu poštni urad je zajela voda preko vi&ne visokih oken in le a čelnbm je bil močen prehod c/o postaje- Voda je vzdigavala tla. jih trgala in razdejala vse, kar je dosegla. Odnašala je les in krmo. Ljudje so se iz pritličnih stanovanj morali izseliti. Z neverjetno naglico je vdirala voda v poslopja
in ljudje so reševali v zbeganosti, kar so pač še mogli rešiti. Poštni urad je bil pod vodo. Najvažnejše so iz njega še rešili. Reševali so vsepovsod vrli gasilci in to v naglici, ko je že voda drla v stanovanja. Falska elektrarna je tok zaprla do večera. Okrog 21. ure je divji tok Savinje pri kopališkem betoniranem mostu podrl visoko debelo lipo preko električnega voda na most in le spretnosti očividcev je pripisati, da so rešili vod in preprečili, da nista ostali Šmarjeta in Rimske Toplice brez razsvetljave.
V zgodnjih dopoldanskih urah v soboto se je pri mostu, ki ga je potem odplavila Savinja, pripetil razburljiv prizor. Ko je že Savinja dosegala višino mosta, je hotel, čeprav je bil most že z ob^h strani zaprt, prevoziti pot, ki jo je mestoma zalivala voda, mesarski vajenec g. Igričnika iz Laškega. Ker ni točno videl ceste, je zavozil predaleč na rob in zdrknil pod vodo. Kolo, dežnik in košaro je pogoltnila voda, prestrašenega vajenca pa je močan tok pobesnele reke zanašal čedalje nižje. V poslednjem trenutku so mu še pomolili drog ter ga rešili gotove smrti, kolo in drugo pa je prepustil valovom.
Poplava v soboto je segla 85 cm višje, kakor leta 1926. Enake ni zabeležene v naši kroniki. Polja ob bregovih so opustoše-na. Niti videti se ne da, da so bila tamkaj kdaj polja. Vse je zasuto s peskom. Sadno drevje je upognjeno do tal, mnogo je izruvanega, polomljenega. Bregovi so raz j eden i in udrti — sploh škoda tolikšna, da sega preko stotisoeev.
Iz življenja in sveta
SttUpI V duševnih bolnikov možganih D°gnat|ia PražkeSa psihiatra
Praški psihiater dr. Gamper je odkril nekaj pomembnega v možganih duševnih bolnikov Snovi, ki jih sicer m bilo mogoče analizirati po nobeni izmed znanih tehničnih metod in ki jim ta čas še ne ve sestave, pa so nedvomno strupene ln gotovo v zvezi z duševno boleznijo.
Njih učinke naravno je mogel opazovati le z živalskimi poskusi.
Gamper je vbrizgnil kuncem malenkost tekočine iz možganov in hrbteničnega mozga norcev in je ugotovil na živalih znake težkega in celo smrtnega zastrup-ljenja. To zastrupljenje se je pokazalo v hudih poškodbah možganske mase in vsega osrednjega živčnega sistema, ki je zapadel v stanje pravega razkroja; spreminjal se je v tekočino. Ganglijske stanice, ki jih smatrajo za sedež višjih duševnih sposobnosti, so bile videti pod mikrosko-
pom v stanju okrnitve. Tudi jetra so ote-kala. Pri teh poskusih je bila važna ugotovitev, da učinkuje tako samo tekočina iz možganov duševno bolnih, dočim ni imela tekočina iz zdravih oseb nobenega slabega vpliva.
To kaže najočitneje, da so tudi pri tako zvanih »čistih duševnih boleznih« soudeleženi organski, telesni činitelji, če ne v samih možganih, pa v njihovih šokih. Zanimivo je, da je moderna psihoterapija že pred časom začela zdraviti razne duševne bolezni s sredstvi, s katerimi se zdravijo »pokvarjeni soki« v smislu stare medicine. Raziskovanja dr. Gamperja in praške psihiatrične klinike so dala empiričnim uspehom tega zdravljenja teoretično podlago, obenem pa so dokazala, da stara medicina ni bila vsa od miuh, kakor je menil do danes prosvetljeni vek.
Zopet cesarske uniforme
Vsakih sto let enkrat
cvete to čudežno drevo v newyorškem botaničnem vrtu
Dobro in slabo dihanje
Svež, dober zrak je telesu neobhodno potreben, žal, pa tega premnogo ljudi še vedno ne ve. Slabotni ljudje, ki večino življenja presedijo, vdihavajo često tako malo zraka, da se mora zdravnik pri pregledu pošteno potruditi, če hoče doznati kakšen dihalni šum. Posledica slabotnega dihanja je ta, da se kri ne more nasrkati kisika in da se pojavi malokrvnost. Neporabljeni deli pljuč, ki jih zrak ne more prečistiti, padejo skupaj in postanejo dobra tla za vse škodljive klice. Slabim di-halcem preti vedno tuberkuloza. Odpomoč more nuditi le večkratno globoko dihanje na dan, in sicer po pet do osem globokih, počasnih dihljajev na prostem ali vsaj pri odprtem oknu.
Gnezdo iz žice
Varuh nekega južnoafriškega muzeja Ernest Warren poroča o čudnem gnezdu, ki so ga našli na kakšnih deset metrov visokem drogu električnega voda. Zgradil ga je parček vran in je tehtalo svojih 10 kg. To ni čudno, kajti gnezdo je bilo znotraj iz sena in mehkega materiala, zunaj pa iz kratkih kosov žice in kovine; viselo je s pomočjo žic na prečnem delu droga in je bilo vrhu tega z večjo žico pritrjeno k samemu drogu.
Ta žica se je ovijala droga in njena dva konca sta bila zvita tako skupaj, kakor bi to človek napravil z močnimi kleščami. Warren ne občuduje samo inteligence in spretnosti, s katero sta ptici tehnično rešili ta za njiju vsekakor novo-vrsten gradbeni problem, temveč tudi silo njunih kljunov, ki sta zmogla žico zvijati na takšen način.
Jesenska moda
Rastlina, ki žre otroke
Ameriški botanik prot. vandering, je na svoji nedavni ekspediciji v Mehiki skušal razjasniti skrivnost velike, agavi podobne rastline, o kateri trdi tamošnje prebivalstvo, da se hrani z živalskim in tudi človeškim mesom. Na rastlini sami ni raziskovalec našel nič posebnega, kvečjemu to, da ima z dolgimi, ostrimi trni posajene liste, ki se ponoči zaprejo in zjutraj znova odvijejo, tako da ima rastlina ponoči obliko ogromnega ananasa.
V takšni rastlini so našli nekje skoraj do kosti shujšano truplo otroka, sinčka nekega farmarja in po tem primeru se je razširila med ljudstvom govorica, da požira rastlina meso. Prof. Vandering pa se Je zaman trudil, da bi jo pripravil do tega. Tako je ostala otrokova smrt nepojasnjena. Mogoče je to, da je otrok pred nočjo v svoji neprevidnosti zlezel med liste »meso je dne rastline«, kjer se je na trnih tako ranil, da je izgubil zavest. Listi so se v temi zvili okoli njega in se je v njih zadušil ali izkrvavel. Truplo so našli šele nekoliko tednov oozneje in od tedaj je šla po deželi govorica o agavi, ki požira ljudi.
Zaklad v smeteh
Varšavska policija skuša razjasniti čudno najdbo. Neki hišnik je našel pri izpraz-njevanju zaboja s smetmi v časnik zavit šop vrednostnih papirjev, ki predstavljajo vrednost 150.00G zlotov. Najdbo je takoj odnesel na policijo, ki meni, da gre za ukradeno blago, ki ga je moral neznan tat iz tega ali onega vzroka odvreči.
Mreža iz človeških teles
Zanimiva prireditev društva plavačev v Hollywoodu
Nemška Reichswehr je dobila obleko nekdanje Viljemove vojske
Zanimivosti iz sodobne Nemčije
Kakor nam Bog pomagaj...
Hitlerjevski režim hoče dodobra »po-nemčiti« tudi bogoslužje. Tako n. pr. predlaga evangelijski tiskovni urad iz Kraljevca, naj se odpravita hebrejski besedi »aleluja« in »amen«. Beseda »amen« naj se nadomesti s stavkom »Tako nam Bog pomagaj«, za »alelujo« pa še nimajo adekvatnega izraza. Morda bodo uvedli stavek »Hvalite Gospoda«.
Pisemska tajna
Posebno sodišče v Berlinu je obsodilo nekega 20 letnega brivskega pomočnika na devet mesecev ječe, ker je pisal pismo svojemu znancu, danskemu vicekonzulu v New Yorku ter mu je opisoval brezposelnost v Nemčiji. Pismo so odprli na carinskem uradu, ga prebrali in zaplenili v interesu napredka nemške domovine.
Največji diamant
Dragulj, ki tehta 2000 karatov
Dvanajst mejnikov v življenju ženske
Bila Je ponosna, ko so ji prvič rekli »gospodična«.
Bila je srečna, da so jo smatrali za starejšo nego njene tovarišice enake starosti.
Želela si je, ko je doživela svoje prvo razočaranje v ljubezni, da bi bila stara, popolnoma stara ženska in da bi ne čutila več svoje muke.
V zatišju svoje mlade zakonske sreče je pozabila na vso nečimernost in se je smejala ženskam, ki se niso znale starati z ravnodušjem in častjo.
Na svoj 30. rojstni dan je dejala, da čuti, kako njena prava mladost šele sedaj prihaja.
Pretreslo jo je, ko je odkrila prvi sivi las.
Bila Je presenečena, ko 1o je mlado dekle pozdravilo s spoštljivim priklonom.
Padla je iz oblakov, ko Je odkrila, da zanimanje mičnega mladega moža ne velja njej, temveč njeni hčeri.
Bilo Ji je silno prijetno, ko ji Je zakli-cal šofer »Pozor, mala gospodična!«
Bila Je ogorčena, ko ji je prodajalka hvalila »primeren klobuk za zrele ženske«.
Jokala je, ko je dejal starejši gospod »V naših mladih letih, milostiva ...«
Popolnoma se je sprijaznila s svojo usodo, ko ji je mali vnuček prvič dejal »stara mamica«.
Manevri proti kobilicam
V Bolgariji se vrše te dni veliki manevri proti kobilicam. Vojaških vaj se udeležujejo vse vrste vojske ter tudi tru-dovaki, oddelki, ki morajo biti armadi na razpolago s svojim delom.
Ameriška prosveta v znamenju krize
Deset milijonov otrok brez pouka, učiteljski stan pa
brez plače
go štiridesetimi leti. Istočasno je vlada odredila, da se morajo učiteljske plače skrčiti za eno tretjino. Zaostanki, ki jih
Popoldanska obleka s Širokimi rameni in fterpo. Desno: jutranja obleka z mladostno Unijo
Človek bi mislil, da je v državi kakor je Amerika, vsaj prosveta v teh časih ostala neokrnjena. A temu ni tako. Letos so samo v državi New York črtali 20 milijonov dolarjev iz prosvetnega proračuna. Največjo pozornost pa so zbudile razmere v enem največjih in najnaprednejših mest — v Chicagu. Tam so morali
zapreti vse šole druge stopnje in skoro tudi polovico osnovnih šol.
Mestna uprava, ki je plačevala učite!j-stvo, je namreč ostala lani dolžna učnim močem dvanajst milijonov dolarjev. V minuli zimi je dosegla beda učiteljskega stanu takšen višek, da so mu pošla sredstva za plačevanje najemnine. Tako je prišlo do tega. da so začeli učitelji v obupu naskakovati banke. S tem je bila upravna oblast primorana, da ie začela iskati posoiilo pri bančnih zavo^:h. Dobila ie vsaj toliko denarja, da je lahko poravnala zaostanke v plačah. Letos pa je nastala v prosvetnem računu Chica^a takšna finančna vrzel, da ni prejel noben učitelj
niti dolarja plače.
To se je zgodilo v času, ko se ponaša Chicago pred vsem svetom s svojo razstavo »Stoletje naperdka«. Niti ena večerna šola ne posluje, ker ne posodijo bančniki niti pare za učno .osobje. Toda ne samo v Chicagu, tudi drugod v Ameriki so podobne razmere V Alabami So morali zapreti 85% vseh osnovnih šol in šol višje stopnje. Za osnovne šole so uvedli
trimesečno leto, kakor se je to prakticiralo pred dalj ne-
država dolguje učiteljstvu v Alabami, znašajo sedem milijonov dolarjev. Tudi v drugih državah niso razmere dosti boljše.
Društvo za nadzorstvo ljudske vzgoje je priobčilo statistiko, ki veli, da je 170 ameriških mest v prošlem šolskem letu zaprlo otroške vrtce in zavode za zaostalo deco. V 120 mestih so morali zaradi ne-dostajanja denarja
ukiniti večerne tečaje, v 160 mestih pa telovadna učilišča. Tako je bila nad 10 milijonom otrok odvzeta možnost, da nasiti svojo dušo z znanjem. Znani obzornik »The Nation« razpravlja o tem nenavadnem pojavu propadanja in pravi: »Vsi ti ukrepi na račun štedenja v prosvetnem resoru bodo okrepili banditi-zem in demoralizacijo v ameriškem življenju.« Te besede so resnične in zadevajo v živo.
Poročila, ki prihajajo dnevno iz Amerike, učinkujejo v resnici alarmantno. Za Evropo pomenijo zgled, kje se ne sme štediti, če nočemo zapraviti bodočnosti ter izročiti mladine pogubnim vplivom strašnega časa, v katerem živimo. Kajti statistično je dokazano, da se iz takšnega
analfabetstva poraja kriminaliteta s posledicami, ki se ne dajo lahko izkoreniniti.
Ce torej hoče Evropa ostati ognjišče kulture in civilizacije, ne sme za nobeno ceno slediti Ameriki v tem kvarnem zgledu. Nasprotno, dvigniti mora svoje šolstvo in še bolj skrbeti za naraščaj kakor je skrbela doslej.
Pri Campu de Patos v brazilski krajini Mlnas Geraes so našli te dni ogromen diamant, ki ga lahko označimo za največjega na'svetu. Tehta nič manj nego 2000 karatov ln torej več nego največji, doslej odkriti diamanti. Kakšnih 40 milijonov dinarjev bo njegova vrednost in je dvomljivo, da bo njegov sedanji lastnik, eden izmed lastnikov rudnika, v katerem so ka-ien našli, dobil kupca, ki bi mu mogel toliko nuditi.
Ce pomislimo, da tehta eden izmed najznamenitejših velikih diamantov, Orlov, »komaj« 195 karatov in da ga j6 pred kakšnimi 150 leti neki ruski car kupil za svoje žezlo za »bagatelo« 450.000 rubljev in 4000 rubljev letne rente prejšnjemu imetniku, si lahko predstavimo, kolikšno vrednost mora imeti novi diamant že zaradi svoje velikosti. Se manjši je slavni diamant Kohinoor, ki tehta 106 karatov. »Florentinec«, ki ga je izgubil Karel Drzni v bitki pri Gransonu in je bil pozneje last avstrijske zakladnice, tehta okrog 140 karatov, slovita »Južna zvezda« tehta po iz-brušenju komaj 125 karatov (prej Je tehtala 254 karatov), »šah«, drugi diamant
ruske kronske zakladnice, ki ima na avojih obrušenih ploščinah umetniško vrezan« perzijske napise, tehta še manj, namreč 86 karatov.
Pravi orjak proti tem kamnom je »Ex-celsior«, ki so ga našli v Oranju. Tehta namreč 972 karatov; med burskiml vojnami pa so našli v Transvaalu še večjega orjaka, diamant Cullinan, ki je sedaj last angleške krone in katerega natančna teža ni znana. Tehta pa baje le malo manj nego 2000 karatov. A celo ta velikan zaostaja tedaj za novim brazilskim diamantom.
V prejšnjih časih so vrednost diamantov do 20 karatov računali po indijskem kvadratnem pravilu: vrednost enega karata so pomnožili s kvadri ranim karatnim številom. Tega pravila niso v vsakem primeru upoštevali, ker ima poleg teže svojo odločilno besedo tudi kupčevo, oz. prodajalčevo finančno stanje, a pred vsem čistost diamantove barve. Tako je avstrijski »Florentinec« navzlic svojim 140 ka-ratom zaradi čistosti svoje barve in posebnega žara veljal preko 2 milijona zlatih kron, dočim je marsikateri težji kamen imel manjšo vrednost.
Poljedelstvo se motorizira
Francoski minister za poljedelstvo otvarja mednarodno razstavo za motorizaeijo
kmetijstva v Arpajonu
Strašen doživljaj v kotlu
Delavec v oblasti vode in pare
V tekstilni tvornici Ferbar & Co v Lodžu na Poljskem so minuli teden čistili velik parni kotel, ki rabi za pogon podjetja in za centralno kurjavo poslovnih prostorov. Ker se vsako leto nabere v kotlu
apnena plast,
je običajno, da vsako jesen očistijo stene z dleti in kladivi. Tudi te dni so poslali na to delo šest mož. Med njimi je bil tudi 24 letni Jan Januszewsky.
Može so spustili skozi odprtino v trebuh kotla. Vsak je delal v svojem koncu in ko je delo dovršil, je zlezel po lestvah ven. Tako je zapustilo kotel pet mož, dočim je ostal šesti, Januszewsky, v kotlu in ni tega niti sam opazil, ker je bil zaposlen v posebnem koncu. Ko je petorica zlezla iz posode,
so zaprli grlo in začeli v kotel spuščati vodo, da ga preizkusijo.
Sele zdaj je Januszewsky opazil, kaj se je zgodilo. Začel je trkati po stenah kotla in klicati ljudi, toda nihče ga ni slišal, ker so poleg kotla razbijali zidarji, da ni bilo slišati glasu ▼ bližini. Kmalu je Januszewskemu začela voda zalivati noge, potem je začela pritiskati sopara in siromak je že videl pred seboj strašno smrt,
ki mu jo je naklonila usoda. Spoznal j«, da se bo v sopari
skuhal pri živem telesa,
če si ne bo pomagal sam, kajti pomoč od zunaj ni prišla.
V skrajni sili se je zdaj Januszewsky odločil za rešitev z lastnimi močmi. Sredi cvrčanja v ceveh in razbijanja po zidovih v obližju kotla je nastavil svoje dleto na steno posode, v kateri je bila voda stopila že precej visoko. Tolkel je z vso silo in dleto je slednjič napravilo to, kar je Januszewsky želel od njega:
prebilo je steno in voda je začela brizgati iz kotla. V tistem tienutku so se pri odprtini znašli delavci, ki so hoteli zamašiti luknjo, toda Januszewski je pomolil skozi odprtino prst svoje roke in tedaj so videli, kaj se je zgodilo. Dotlej namreč ni Januszew-skega nihče pogrešil. Odprli so kotel na vrhu in potegnili Januszewskega iz posode
bolj mrtvega kakor živega, bledega v obraz in belega v lase, ki so mu od strahu v kotlu poslveli.
Mož se je tresel po vsem životu in je dobil živčni šok, tako da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da bo okreval.
DOBRO JE, ČE VEŠ..-
da pobija ameriška vlada brezposelnost s tem, da gradi nove vojašnice in strateške ceste;
da bo predlagala holandska vlada v Ženevi Nansenove potne liste za nemške emigrante;
da je začela neka tvornica izdelovati konjske podkve iz gume;
da je postal francoski duhovnik Le Cam svetilničar na otočiču Le Hostu blizu bretonske obale;
da so začeli angleški listi gonjo proti kukavici zaradi pobude ptičeslovcev, da je treba to »zajedalko« med pticami korenito iztrebiti;
da je neki delavec v Samarkandu skonstruiral sončno ognjišče, na katerem se skuha juha v dveh urah, meso pa v 50 minutah;
da so sklenili trije zdravniki v Mtssou-riju žrtvovati svoja življenja za pojasnitev spalne bolezni;
da so v Stolnem Beligradu odkrili 97 zapečatenih oporok iz let 1740—1760. testamenti pripadajo ondotnim plemenita-
škim rodbinam;	. .
da namerava ameriška vlada ustanoviti koncentracijska taborišča za brezposelne, da jim bo lažje preživeti zimo in jih
oskrbovati;	, . . .
da je preminul znani švedski kemik prof. Henric Soderbaum, predsednik Nobelove ustanove za kemijo;
da se bo v najkrajšem času razšel dunajski PEN klub, ker so zaradi medsebojnih sporov in nesporazumov izstopili skoro vsi njegovi člani;
da se v inozemstvu resno širijo vesti, da je dozdevni požigalec Reichstaga van der Lubbe zastrupljen, da ne bi s svojim nadaljnjim vedenjem prizadeval težav režimu, ki ga je postavil pred sodišče.
Pristopajte k »Jadranski straži"!
IVERI
Življenje je dolg, ki so ga naredili drugi, plačati pa ga moramo mi.
Ljubezen nosi nagrado sama v sebi. Kdor pričakuje nagrade izven te, ne ljubi in vara samega sebe.
Starost gleda z vedrim očesom v preteklost, s tožnim v prihodnost Nič čudnega torej, da je za sedanjost brez vsakega smisla.
ANEKDOTA
V neki umetniški družbi v Parizu je nekdo omenil, da je imel Pascal kot šolarček navado preganjati si glavobol z geometričnimi nalogami.
»Pri meni je bilo narobe,« je menil Tri-stan Bernard, ki je bil tudi navzoč, »jaa sem imel navado, da sem geometrične naloge preganjal z glavobolom.«
VSAK DAN ENA
»Gospod notar, prosim, napišite mojo oporoko: Jera dobi po meni 80.000 Din, Društvo prijateljev živali 1500 Din, teta Mina moje posestvo v Poplavah, nečak Jurij pa zlato uro.«
»Kaj toliko imate, prijatelj?«
»Kaj imam, je vseeno. Rad bi le, da bi ljudje po moji smrti spoznali mojo dobro voljo.«
Kulturni pregled
Ob premieri Shaivove 1 „Svete Ivane"
Nocoj bo v dramskem gledališču premiera slovitega Shavovega dela »Sveta Ivana« dramske kronike v 6 slikah z epilogom To delo le šlo v zadnjih desetih letih preko vseh večjih svetovnih odrov m je te ,ob svojem početku vzbudilo največji interes tako občinstva, kakor tudi literarne kritike. Krstna predstava je bila 28. decembra 19^8 leta v Garrick - Theatru v Nevryorku, n* Angleškem so io prvič igrali 26. marca 1924. leta v Londonu. Poleg teh uprizoritev omenjamo znamenito Reinhardtovo režijo *Svete Ivane«, pri kateri je igrala glavno ulo^o znana gledališka in filmska igralka Eli?abeth Bergner. nadalje svojevrstno, zelo uspelo uprizoritev Komornega gledališča v režiji gledališkega revolucionarja Tairova (Ivano je kreirala Alice Koonen) in kotlino uspelo pariško uprizoritev v režiji Pitoe-va. Dunajsko Reinhardtovo gledališče v Jo-aephstadtu je za letošnji repertoar napovedalo to delo v Reinhardtovi režiji. Literarna kritika je to Shawovo delo ocenila po večini kot eno izmed njegovih najboljših, mogoče sploh celo kot najboljše. Shaw, satirični dramatik, ki v vseh svojih delih Sr iha se posmehuje in obenem analizira raz-„nere v clovC.ri družbi, je v tej dramski kroniki nanizal najznačilnejše trenutke it iivlienja pri Francozih zelo popularne svetnice Device Orleanske. Z veščo roko je v šestih slikah prikazal ves njen razvoj na pol kmečkega, na pol meščanskega, v svojem srcu zelo preprostega in nepokvarjenega dekleta, preko njenih velikih bajnih uspehov in tragične smrti v plamenih grmade. V svojem delu je priklical na oder veo takratno dobo. z vsemi njenimi zablodami, zmotami, neumnostmi in jo na mn>-gih mestih pomešal z našo sodobnostjo.
Življenje sv. Ivane je uporabilo precej ■pisateljev svetovne literature kot motiv za svoje delo. Voltaire ee je v svoji »La Pucel-le«' posmehoval njej, kakor cerkvi, katere zastopniki so jo takrat obsodili na smrt, a so jo pozneje (seveda nekoliko stoletij pi>t-ne£e) rehabilitirali. Schiller jo je postavil v sfere romantike, pred Shavom pa se ji je mogoče še najbolj približal Anatole France v delu »Življenje sv. Ivane«. Zanimivo je, da je napisal delo o njej tudi ameriški humorist Mark Twain. Shaw je pa kljub vsej tej ogromni literaturi o sv. Ivani našel neko novo pot, preštudiral je vse zgodovinsko gradivo in priključil drami nad 80 strani dolg uvod, v katerem polemizira z zgodovinarji. pisatelji in politiki.
Priznati je treba, da gre Shavovi »Sveti Ivani« prvenstvo med vsemi dramskimi deli. ki so bila do danes o njej napisana. V omenjenem uvodu pravi pod poglavjem »Tragedija, ne melodrama«, da v njegovem "delu ni nobenih tako zvanih intrigantov, ki so postali tako običajni zlasti v dramah Shakespearejevih epigonov. Zato noče. kakor pravi sam obsoditi niti škofa Coucho-jia, niti inkvizitorja. »Oba sem prikazal kot zmožna in zgovorna zastopnika bojevite in "boja željne cerkve, ker sem edino tako mogel ohraniti svojo dramo na nivoju visoke tragedije in jo obvarovati pred navadno policijsko sodno senzacijo. Intrigant more
biti v drami samo »diabolus ex machinac
premiera Shavove zgodovinske drame »Sveta Ivana«. V tem delu nam slika slavni angleški pisatelj vso zgodovinsko dobo, v kateri je živela neustrašena Devica Orleanska z vsemi zablodami, zmotami in neumnostmi, v katerih je živel takratni svet; vse to nam pokaže t.»di na odru. Na mnogih mestih je pomešal te dogodke z sodobnostjo. Brez dvoma je Sveta Ivana najboljše Sha-wovo odersko delo. Pri naši uprizoritvi je zaposlen ves moški dramski ansambel, Sveto Ivano igra ga. Mira Danilova. Delo je naštudiraJ režiser Bratko Kreft, lnsce-nacija je napravljena po načrtih inž. arh. Franza. Premiera bo nocoj za red B
Na novo razpisani abonma C Ima svojo prvo predstavo v soboto, dne 30. t. m. V agoniji. Opozarjamo, da se priglasi za ta abonma še vedno sprejemajo. Na razpolago so sedeži vseh vrst in cen. Prva »pritoritev najboljše francoske
vanskih filologov v Pragi leta 1929. I sezoni
bruhu nemške revolucije so ga aaprli. Ko k> ga izpustili, eo mu odvzeli službo. Juri- Sio-denk je tudi samosvoj dramatik. L, 1921. je napisal dramo »Napoleon«, v kateri je iotel pokazati, da junaka niso uničili njegovi sovražniki, marveč usoda.. 28. aprila je bil tudi Slodenk aretiran ter v družbi petih kultirnih delavcev taprv v Budvšinu. Današnje vladne Serbske Nowine »o molče prešle njegov jubilej.
Proslavili pa tudi niso šestdesetletnice dolnjelužičkega filologa Bogu mila Šwjele. Slavist Šwjela ima mnogo zaslug ia lužič-ko vedo. Leta 1903. je izdal »Dolnosrbski pšawopis«. Napisal je več lužičkih slovnic in čitank, leta 1926. pa je izdal »Primerja 1-
Vera Dostaieva
____ ko drevi. Naslovno ulogo poje
ga. Zlata Gjnngjenae - Gavella. Njeno mater ga Španova in očeta g. Betetto, veliko tenorsko partijo Juliena g. Gostič. V ostalih ulogah so zaposleni: ge. Poličeva, Ber-not - Golobova, g. Zupan ter skoro ves naš izvrstni zbor. Opero dirigira kapelnik Pnef-fat, režija je dr. Gavellova. Važno ulogo ima tudi baletni zbor, plese je naštudiral g. Golovin. Predstava je xa red Sredo.
Šport
Nogometna tekma med poštnimi in tramvajskimi uslužbenci
Cisti dobiček pojde v korist poplavljencev na Barju
Prihodnjo nedeljo se nam obeta zopet športna senzacija. Po novinariih in častnikih ter stražnikih in uslužbencih mestnega dohodarstvenega urada so se sedaj odločili tudi poštni in tramvajski uslužbenci, da podprejo s svojim športnim nastopom akcijo, ki se je uvedla v pomoč
______t_______	naših poplavljencev. Tudi oni hočejo, če-
J^rižTpriobčuje izpod peres cele vrste naj- I prav sami ne živijo ravno v rožnatih raz-boljših francoskih publicistov zanimive po- I merah, doprinesti svoj obulus k temu, da
>Čeek6 Sove«, osrednji organ češkoslovaške narodno - socialne stranke, priobčuje v zadnji nedeljski številki članek našega uredniškega tovariša in kulturnega referenta g. B. Borka o književnih novostih v Jugoslaviji.
Drebne vesti. Na Dunaju priredijo v začetku februarja jazzovski koncert, na katerem ba sodelovalo pod vodstvom najbolj znanih skladateljev moderne šlagerske mu-zike 200 izbranih godbenikov s 60 godali, 30 saksofoni, 20 trobentami, po 10 pozavn, kitar in ban jo v, dalje e 90 harmonikami, 4 klavirji in preko 40 tolkal. — Znana filmska igralka Tony van Eyck, ki se je ,v zadnjih letih vdala morfinizmu, je zblaznela in so jo oddali v blaznico, katere po vsej priliki ne bo več ostavila. — Dirigent dunajske Državne opere Kari Alwin je predal tajništvu Društva narodov skladbo, ki naj bi postala mednarodna himna te ustanove. _ V Kuskovu pri Moskvi so otvorili državni porcelanski muzej, ki obsega poleg mnogih znamenitih inostranih kosov ruske porcelanske izdelke od i 1748. do danes. — Praška glasbena matica bo izdala glasbeno in literarno ostalino Leoša Janačka, med drugim tudi njegovo korespondenco.
»Bulletin du Comitč des Amitičs Fran-co-Yougoslaves, 3. 6t. (avgust-september)
ln francoskimi teniškimi profesionali je končan. Zmagala sta Američana Tilden in Barnes nad Cochetom in Plaajem s 4 : 1. Podrobni izidi se glase: Barnes je potolkel Francoza Plaaja s 2 : 6, 6 : 4, 6 : 2 in 6 : 1, Tilden pa Cocheta s 6 : 3, 6 : 4 in 6 : 2. V doublu sta Tilden in Barnes premagala Cocheta in Paaja s 6 : 2, 4 : 6, 6 : 1 in 6 : 4. Tilden je namah osvojil 10 tisoč gledalcev, ki so ugotovili, da veliki ameriški igralec ni izgubil svoje nekdinje virtuoznosti in da je še vedno najboljši teniški igralec sveta.
Službeno iz LHP. Redna seja uprav, odbora danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona. Zaradi važnosti dnevnega reda je polnoštevilna udeležba obvezna.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 16.30 strogo obvezen trening. Priti morajo Stare, Hasl, Bertoncelj I in II, Zemljak, Slamič, Boncelj, Pišek I in II, Šlamberger, Svetic III, Jež, Terček, Baum, Petelin, Svetic III, Hvastja, Petrič, Lego-vič, Boncelj II.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Lahko-atletski in hazenski trening danes ob 17. Po dve sliki naj prineseta Jurman Poldi in Zajec Amalija. Lahkoatletski trening je važen zaradi nedeljskega nastopa v Kranju in prvenstva Ljubljane.
SK Ilirija (Smučarska sekcija). Danes ob 18. seja načelstva v kavarni Evropi. — Vsi in točno!
Mariborski zimskosportnl podsavez. Prva seja upravnega odbora bo v četrtek 28. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela »Orel«.
SKP ln športni klub »Drava«. V nedeljo se je vršila v Ptuju prva nogometna tekma med SKP in slovenskim športnim klubom Drava. Slovenski športni klub Drava se je šele pred meseci ustanovil in se kljub temu ni strašil nastopiti proti staremu društvu z dobro izvežbanim moštvom. Drava je pa kljub temu častno od-
rezala z rezultatom 5:0 v korist SKP, s čimer je dokazano, da je moštvo »Drave« že dobro trenirano.	_
Iz Trbovelj
t_ Veliko zanimanje za šah. V ponedeljek zvečer je igral v dvorani Delavskega doma g. Ivan Kosi, visokošolec iz Trbovelj, simultanko z 11 šahisti, ki imso včlanjeni v Šahovskem klubu Trbovlje. Kako zanimanje vlada med delavci za kraljevsko igro, je razvidno iz tega, da se je udeležilo simultanke še nad 50 drugih ša-histov, med njimi tudi najmočnejii členi Šahovskega kluba Trbovlje, ki so pridno pomagali z nasveti igralcem simultanke. Zato je rezultat 3 zgubljene, 2 remizirane in 6 dobljenih iger zelo laskavo priznanje za g. Kosija. Klub je dosegel že prav razveseljive rezultate ter se rekrutira po večini iz delavskih vrst.
Vremensko poročilo
Številke z« označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, X. temperatura, 4. relativna vlaga v */% S. ■mer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10.
7. padavine t mm, 6. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo na}-višjo, druge oajnlfcjo temperaturo.
2«. septembra Ljubljana 7, 766.7, 12.8, 96, mirno, 1«, megla, 0.2 megla, dež; Ljubljana 13, 766.5, 17.6 78, mirno, 1, _, Maribor 7, 766,6, U.5, 92, mirno, 10, megla,	Zagreb l, 766.4
13.0, 90, mirno, 1«, megla, _, —; Beograd 7, 767.5, 14.0, 75, ESE4, 0, —, Sarajevo 7, 768.3, 9.0, 90, mirno, 10, megla, —, Skoplje 7, 766.7, 15.0, 85, imirno, 9, _ —J Split 7, 764.6, 18.0, 84, NE4, 0, _ —; Kumbor 7, 763.1, 17.0, 90, mirno, 0, —, —;
Temperatura: Ljuoljana —, 12.3; 19.C, — Maribor 19.0, 10.8; Zagreb 22.0, 12.S; Beograd 25.0, 13.0; Sarajevo 25.0, 7.0; Skoplje 28.0, 9.0; Split 22.0, 16.0; Kumibor —, 16.0;

GUMM
dokazano v milijonih po vsem svetu razširjen
litične, gospodarske in kulturne prispevke, ki se nanašajo na franoosko-jugoslo-venske odnošaje ln seznanjajo francosko javnost z najvažnejšimi pojavi v naši državi.	j J .
Jugoslovenski rotar, 3. št., urejuje dr. Milan Stojadinovič v Beogradu. Poročila o delovanju rotarskih klubov v Jugoslaviji in izven nje, o lozanski konferenci rota-ryjcev, o mednarodnem jeziku itd.
»Modra ptica«, leposlovna revija, 10. št.: Megla nad Verdunom (M. Javornik), Ka-ti Kustecova (Miško Kranjec), Zaklete noči (VL Bartol), Konec ljubosumja (M. Proust), poročila, razno.
Prva slovanska tiskana knjiga. K notici s tem naslovom v 220. St. »Jutra« nas opozarja gdč. Elza Kostialova 1« Novega mesta, da glagolski misal lz 1. 1483. ni prva slovanska tiskana knjiga, žie 1. 1459. se je natisnila Husova poslanica magistru Jakoubku ze Stfibra, 1468. v Plznji »Kro-
Is češkoslovaške kulture
Založba Sfinx v Pragi ima v jesenskem programu izdajo romana Karla Fiale »Jazz«, delo T. Svatopluka >Botostroj< ter sedmi zvezek »Ceskoslovenske vlastiv«!*« (»Češkoslovaško domoznanstvo«), ki obsega nastopne razprave: »Zgodovina češke literj-tare«, Arne Novak; >Zgodovina slovaške literature«, Albert Pražak; »Zgodovina kar patekoruske literature«. Ant. Hartl; »Zgodovina poljske literature«, V. Martinek; >Zgodovina nemške literature do 1848«, Paul Eisner ter »Zgodovina madžarske literature«, Pavel Bujnak. Sedmi zvezek »Če-skoslovenske vlastivede« obsega še nastopne razprave: »Zgodovina časopisja«, J. Volf in K. Hoch; >Grafika«, E. Paeovsky; ^Knjižna vezava«. K Herain; »Exlibris in Bibliophilie«. Mit. NovotnV; Čekošlovaška zgodovina založb«. J. Volf ter »češkoslovaške organizacije pisateljev, žurnalistov in založnikov«. J. Lo^enbach.
V redakciji Slovanskega seminarja fil. fakultete Karlove univerze v Pragi je izšel pod uredništvom dr. Karla Krejčija ter v založbi kulturne Zveze čs. šludentstva priročnik pod naslovom »Slovanska «polu-praee« (»Slovanska sodelavnost«), V tem delu se stvarno pretresajo nove naloge na polju slovanske sodelavnosti. Članke so prispevali univ. prof. dr. Horak, dr. Murko, dr Chotek. dr. Krofta ter dr. K. Krejči In M. Smolarovft - Capkova. Vsi avtorji člankov se izjavliajo za praktično delo pod geslom »Spoznajmo slovansdvo«. Propagirajo tudi delo v slovanskem smislu v vseh kulturnih in gospodarskih panogah^ počenši s šolo. univerzo, umetnostjo in časopisi. V priročniku je podan bog^t pregled slovanskih institjcij. s Slovanskim u6tavom na 5e,u	Vera Dostalova.
Iz lužičkosrbske kulture
Stoletnico rojstva velikega Lužičana in Slovana Michžla Hornika je proslavila samo katoliška Lužica. Neopatno pa sta minila jubileja Gornielužičp.na Jurija Sloden-ka ter Dolnieluž>'čana Bogumila Swjele. Oba sta v septembru dopolnila šestdeseto
1ftJ°nrii Slodenk je po poklicrj učitelj. Udej-stvuje se zelo mnogostransko. kot Izboren organizator, publicist in pisatelj, skladat«!! ter dirigent. Od mladosti se ie neutrudno boieval za pravice svojega naroda. Javno je zahteval pouk • materinščine v lužičkih šolah. Zato so ga Nemci zasledovali. Ob iz-
nika« trojanska« Gvida z Kolonny in leta ;x macmii" 1475. >NoVy z&kon«.
— pripomoček kakor deis ex machina, to-da oba sta v isti tneri mehanična in zato zanimiva samo kot mehanizma. Ponavljam. Samo delovanje vsakdanjih nedolžnih ^ljudi nas briga; in če bi Ivana ne bila eežg-ana od vsakdanjih, nedolžnih ljudi zaradi njih pravnega čuta. bi njena smrt nič več ne pomenila nego potres v Tokiju, pri katerem je zgorela cela množica devic. To je tragedija umora, ki ga niso izvršili morilci. To sodni umori, pobožni umori, in to nasprotje prinaša obenem komejiijantski element v tragedijo: angeli mogoče jočejo nad umorom, toda bogovi se nad morilci smejejo.«
Pri naši uprizoritvi je zaposlen ves mrr ški dramski ansambel. Sveto Ivano igra Mira Danilova. Načrte za povsem novo in originalno inscenacijo je napravil inž. arh. Franz. Režira Bratko Kreft.
Radio
Sreda. 27. septembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12 45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. —
—	18: Komorna glasba, radio - kvartet. — 19: Vera v čarovništvo. — 19.30: Uvod v sledeči prenos. — 20: Prenos opere »Luiza« iz gledališča. — 22.30: Čas, poročila.
Četrtek, 28. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1245: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otrok v predšolski dobi: M. Kmetova.
—	18.30: Pogovor s poslušalci. — 19: Radio - orkester. — 19.30: Plošče po želji poslušalcev. — 20: Prenos it Beograda. — 22: Čas, poročila, radio jazz.
PlteDSVEn
trioIRON-UVI!


BEOGRAD 19.30: Regerjeva sonata za klarinet in klavir. — 20: Plošče. — 20-30: Večer poljske glasbe. — 22: Slušna igra. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plo-šfe. — 20.30: Prenos koncertnega večera iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.50: Vedra zivočna montaža. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 19.50: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18.36: Klavirski koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. _ 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 17.25: Pevski ln klavirski koncert. _ 19; Pesmi. — 21.35: Simfoničen koncert. _ 22.55: Plesna glasba. — BERLIN 20.05: Praznik žetve. — 21: Plesni večer. — Muzika s ceste. - KONIGSBERG 20.05: Zabaven program. — MOHLACKER 21: Večer Respighijeve glasbe. — 22.40: Plesna glasba iz Berlina. — 0.15: Moderna lahka in plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 19^0: Klavirski koncert. — 20.50: Lahka glasba. — 22.15: Orkester. — RIM 17.15. Vokalen in instrimentalen koncert. — 20 40: Operni večer.
Repertoar
NAB0DNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DBA H A.
Za5Jtek ob 20. Sreda, 27.: Sveta Ivana, premiera. B. četrtek, 28.: PohujSanje v dolini Sentflor-
janski. Četrtek. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: V agoniji. C OPERA. ZaSitek ob 20. Sreda. 27.: Luiza. Sreda. Četrtek, 28.: Pikova dama. A Petek, 29.: Zaprto.
Sobota, 30.: Jim in Jill. Opereta. Izven Znižane cene.
*
B. Shaw: »Svet« Ivana« (Devica Oceanska) v ljubljanski drami. Drevi bo v drami
se olajša gorje onih, ki so zaradi zadnje katastrofe utrpeli toliko škode. Ze socialna stran te nogometne tekme, ki se bo vršila v nedeljo ob 16. uri na igrišču ASK Primorja na Tyrševi cesti, bo gotovo privabila mnogobrojno občinstvo. Baš v teh težkih časih je dolžnost vsakega, da podpira plemenite akcije trpečega bližnjega.
Pa tudi športna stran prireditve je omembe vredna. Tekma bo resna, borbena in napeta, ker so v moštvih razna znana imena nogometašev, ki smo jih videli že na prvorazrednih tekmah naših vodilnih klubov.
Pokroviteljstvo nad to prireditvijo sta prevzela predsednik Maloželezniške družbe g. dr. Fettich in poštni direktor dr. Janko Tavzes.
Občinstvo prosimo, da pridno seže po vstopnicah, ki jih prodajajo naši vrli pi-smonoše, zlasti ker so cene zelo nizke« sedeži po 8 Din, stojišča po 5. za vojake in dijake pa po 3 Din.
SK Ilirija : ASK Gorenje 14:1 (4:1)
V	tretjem kolu jesenskega hazenskega prvenstva sta se srečala v nedeljo na Jesenicah podsavezni prvak Ilirija in jeseniški Gorenje. Tekma je kljub slabemu vremenu privabila na igrišče lepo število publike, ki je zadovoljna odšla z igrišča, čeprav so domačinke doživele težak poraz; kajti videla je po daljšem času zopet res lepo igro, katero so predvedle dobro razpoložene Ilirijanke.
Ilirija je nastopila s tremi rezervami, brez Ruše, Omanove in Vide, bila pa je za Gorenjke še vedno dovolj jaka in je izvojevala visoko in lepo zmago. Glavno zaslugo na tako visoki zmagi imata v napadu Nika in Nada, ki sta bili zlasti v drugem polčasu sijajno razpoloženi, ter Darinka in Ela v obrambi. Ivica v golu je bila malo zaposlena, opravila pa je svoj posel zadovoljivo, čeprav je za dobljeni gol samo ona odgovorna. Jako slabo je zamenjala Omanovo v krilski vrsti Joža. Pravilno kritje ji dela 5e vedno silne težkoče. Absolutno nemogoča pa je bila v tej igri Mica na levem krilu. Napravila je vtis popolne začetnice.
Tekmo je dobro in objektivno vodil sodnik g. Volčini.
V	nekaj vrstah. JLAS je sedaj, ko je dospel rekordni zapisnik nemškega lahko-atletskega saveza, verificiral rezultat Branka Kallaya (Marathon, Zagreb) v skoku v daljavi s 6.96 kot novi jugoslovenski rekord. Dosedanji rekord je imel s 6.87 No-vakovič od BSK. Kallay je dosegel ta lep uspeh nedavno v Berlinu, kjer študira. Njegovemu bratu Levinu Kallav se je priznal rekord v petoboju s 2755.45 točke. — Nurmi poražen, se glasi zanimiva vest. V Wyborgu sta startala na 15 km Nurmi in Iso Holo. Prvi je dospel na cilj Iso Holo v času 47:47.4, dočim je Nurmi dosegel čas 47:48. — Italijan Beccali je atlet velikih zmožnosti. Pred dnevi smo poročali o njegovem novem rekordu v teku na 1500 m. Sedaj je z 1:50.6 postavil nov italijanski rekord na 800 m. — Letošnji avstrijski amaterski prvak v nogometu je postal GAK. ki ie v finalu porazil Lu-stenau s 4 : 2. — Dvoboj med ameriškimi
Pred začetkom slabega vremena.
se priporoča za izvršitev vseh strešnih popravil staro znana tvrdka
TEODOR KORN
kleparstvo, krovstvo, vodovodne Inštalacije ln centralne kurjave 10298
LJUBLJANA, Poljanska cesta Stev. 8.
Strokovnjaško delo — solidne eene.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Specijelni entel oblek, ažuriranje, p red ti »k, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, LJubljana
poleg hotela StruKel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, Izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
Suhe gobe, divji kostanj, želod,
smrekove storže
kupuje
po najvišjih cenah
V. H. ROHRMANN
LJUBLJANA Sv. Petra nasip 21
| ZAHVALA]
Ker nam je nemogoče se vsakemu- posamezno osebno zahvaliti za premnoge dokaze Iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli povodom krutega udarca, prizadetega nam stragično izgubo našega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, oziroma sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
IVANA ŽURAJA
Industrijalca v Slovenski Bistrici
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Osobito se zahvaljujemo preCastiti duhovščini, g. dr. Pučniku, ki je kot starosta Sokola v tako ganljivih besedah očrtal pokojnikove zasluge m se prisrčno poslovil od njega; lekarnarju g. Mondiniju, ki je izpregovoril v slovo v imenu vseh nacionalnih in stanovskih društev; kakor tudi v imenu SPD in Rdečega križa g. dr. TominSku, predsedniku mariborskega Aerokluba za lepi poslovilni govor; tajniku g. Pečeju za iskreno slovo v imenu lovcev; gornje-bistriškim in slovenjebistriškim pevcem za v srce segajoče žalostmke na domu in ob odprtem grobu; slovenjebistriškemu Sokolskemu društvu, vsem gasilskim društvom, gg. oficirjem slovenjebistriške garnizije; vsem deputacijam raznih ustanov in oblasti, osobito Bodnemu predstojniku g. Vodušku ter gg. narodnemu poslancu Krejčiju in sreskemu načelniku Makarju.
Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja in končno vsem ki so v teh težkih urah z nami sočustvovali in nam lajšali tužno bol, m vsem! ki so spremili našega najdražjega v tako častnem številu do prera-
n pp*o STOuJl
Gornja Bistrica—Slovenska Bistrica, dne 22. septembra 1933. 20347	GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Keatnl pogrebni »-rod OMim Lj<uW>i»
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je nafi nad vse ljubljeni soprog, stric ln svak, gospod
Anton Mikaž
računski svetnik v pokoju
dne 26. t. m. po kratkem trpljenju mirno preminil.
Truplo blagega pokojnika bo prepeljano s SenkoVega turna v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 28. septembra 1933, ob 5. uri popoldne izpred mrtvaJSke veže, Vidovdanska ceste 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. septembra 1933.
ELIZA MIKUŽ, soproga, in ostalo sorodstvo.
TEHNIČNI BIRO
Arh. IVAN ZUPAN
se je preselil
IZ GRADIŠČA štev. 13
V NUNSKO ULICO ŠTEV. 17
4\
pritličje desno
OPOZARJAMO NA TO VSE CENJENE INTERESENTE, ZLASTI ONE, KI ŽELIJO STROKOVNIH NASVETOV, NAČRTOV IN DRUGIH INFORMACIJ, TIČOCIH SE KAKRŠNIHKOLI ZGRADB.	I0350
't1
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas Je naš predobri brat in stric, gospod	,
ALOJZ KNEZ
davčni upravitelj v pokoju
dne 26. t. m. nenadoma zapustil.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 28. t. m., ob 15. uri iz mrtvafinice okoliškega pokopališča v Celju.
Sv. maSa zadušnica se bo brala v petek, dne 29. t. m., ob %7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju.	10354
Celje—Laško, dne 26. septembra 1933.
Žalujoča sestra MARIJA PETAN in ostalo sorodstvo.
t
J.H.S
33
Jezero ljubezni
Roman
»Prav ničesar ne, gospod generalni ravnatelj, tn zelo bi vas prosil, da ji nikar ne omenite mojega imena, če je mogoče. Vam samemu sem pripravljen podati dokaz za svojo trditev. Ako me hočete spremiti k draguljarju, vam bo rade volje pokazal prstan in izjavo s podpisom tistega Vilharja. Misel, da naj bi stal pred očmi gospodične Blackove kot tisti, ki je sprožil kamen, mi je pa silno mučna. Ako ji more kdo prizanesljivo povedati vso neveselo reč, tedaj ste to gotovo vi, gospod generalni ravnatelj.«
Ta razodetja so padala na Milana Gntreta kakor udaroi s kijem. Mladostna prožnost, ki je drugače odlikovala njegove kretnje, je bila kakor izbrisana. Njegova roka je težko ležala na hrbtu naslanjača, ko je vstal.
»To ni prijetna naloga,« je zamrmral.
Benedetti je z izrazom vljudnega sočutja na obličju stopil ob njegovo stran. »Upam, da mi ne zamerite, gospod Orne,« je rekel z glasom polnim skrbi. »Bog ve, da bi bil naiirajši molčal v vsej tej reči. A da bi miss Ellen —« Premolknil je in tiho nadaljeval: »Na tihem sem upal, da bo vaša nečakinja opazila moje češčenje in moja čuvstva do nje. Pa ni bilo usojeno. In s tem sem se sprijaznil. Da bi pa tak nevrednež... Saj razumete, gospod Črne, v tem primeru nisem mogel molčati.«
»Seveda ste morali govoriti, gospod Bemedetti. Hvaležen sem vam za to. Oprostite mi mojo molčečnost, a vsa ta reč mi gre do
živega. Uboga Ellen! In razen tega mi ždi doma še Jela in se kisa. Sam ne vem, kaj je z njo.«
Benedetti se je zdrznil, a Miilam Orne tega ni opazil. Njegove misli so imele preveč opravka z Elleno.
»Nu da« — Milan Orne se je šiloma zbral — »gledal bom, da spravim Elleno nekako k -pameti. Vaših uslug bom pa še potreboval, gospod Benedetti. Zadevo s prstanom je treba razjasniti do konca.«
16. poglavje
Razgovor z Benedettijem je bil spravil Milana Crneta ob vse duševno ravnotežje. Ves njegov spored, vse seje, obravnave in dogovori so morali stopiti v ozadje — naljprej je hotel dobiti jasnost o tem!
Cuvstvo studa ga je obhajalo: tatvuna, sleparstvo, lov na doto — kako daleč je bilo njemu do takih reči. Ali so bile sploh na svetu? Doslej bi bil Milan Črne najrajši proglasil zlooiine te vrste za izrodike prebujne domišljije, izmišljene od romanopiscev za stare ženske, da bi jih polivala kur.ia polt. V časopisih je prebiral samo trgovski del in politične novice, škandale, senzacije in pravde je vselej preskočil. In zdaj je bila njegova nečakinja zapletena v takšno istorijo!
Milan Orne se je najprej napotil v zasebni detektivski zavod, ki so mu ga bili priporočili v hotelu. Tenkočutnost, s katero so mu tam olajšali zadrego, ga je prijetno iznenadila. Vendar si je moral s tiho jezo priznati, da ni bil še nikoli v svofcm življenju v taki zadregi kakor tu. Plavolas mlad človek, ki je bil videti zelo samozavesten, ga je poprosil za natančnejše podatke.
»Za zdaj nam izvolite povedati toliko, kolikor se vam zdi neogibno potreba, gospod generalni ravnatelj,« je rekel, da bi ga
pomiril. »Naše poslovanje bo šlo samo do tiste meje, ki nam jo sami naznačite. Mi delamo v korist svojih naročnikov, ne pa tako kakor policija, ki mora zasledovati vsako reč do popolne razjasnitve.«
Milanu Crnetu je odleglo. Njegova želja je bila, da se doženo enakost podpisa na izjavi s podpisom Krištofa Vilharja.
Mladi plavolasec si je napravil nekaj stenografskih zapomb.
»In kje naj vas iščem, gospod generalni ravnatelj? V hotelu? Ali ostanete še toliko časa tu?«
»Izprva sem imel namen, da bi se drevi odpeljal. Vaše dekj majbrže ne bo tako hitro opravljeno.«
»Do drevi bo ta zadeva popolnoma izvršena,« je smehljaje so zatrdil mladi človek.
Ko je plačal pri blagajni detektivske pisarne predjem, je Milan Črne odšel. Detektiv mu je poprej še svetoval, naj nečakinji za zdaj ničesar ne omeni. Človek nikoli ne ve, kako utegne tak dogodek vplivati na žensko. Prehitra poučitev bi mogla izpodbM vse ukrepe, če bi miss Black iz zgolj čuvstvenih raziozov poizkusila ščititi tistega Krištofa Vilharja.
Milan črne je mislil, da bo svoje trenutno razpoloženje najhitreje premagal, če se strmoglavi v delo. S tem namenom je odšel iz detektivske pisarne.
Uro po tem razgovoru je pozvonil pri gospe Vujadinovičevl plavolas mlad človek ki povedal, da bi rad govoril z gospodom Vilharjem.
Gospodinja je odgovorila, da Krištofa Vilharja ni doma.
»Skoda, prinesel sem mu naročilo za neko delo. Ali bi mu mogel v njegovi sobi napisati pet vrstic?«
Cene molim oglasom
ženitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglati trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din /.— ta besedo M zaračunajo nadalje vn oglati, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »KapitaU, »V najem,, »Poeest*, »Lokali* »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote«, formacije*, »Obrt« in »Les« ter pod rdbnkama »Trgovski potniki* In »Zaslu-iek* če te z oglasom nudi tasluiek, oziroma, če te išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali thtibe, plača ra
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Lrm l.— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. V« ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse prlstojbtne ta male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pisma obenem z naročilom.
Potniki
Kftor *6e mesto pot sika, piača m reško besed« SO par; M dajanj« našlo*« aii ia ltfr» S Din. — Kdor ■prejem* potnike, pla-ia besedo po 1 Din; ia dajanje i*»lova ali u Šifro pa 5 Din. (S)
Potnik
ki le potuje v kakini stroki po gostilnah in delika-tesah, lahko dobi prodajo dobro idočih slasti«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3*X>2-5
Potnik
dobro vpeljan pri trgovcih, k; potuje « svojim avtomobilom, »prejme zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Upe.jan«.	37005-5
Zaslužek
Kdor * i i t tMfettn, plača *a vasice besede 50 par; ta bmAot" s« ittra S Din. — Kdor B a d i tasiuiek. pa ta vsake besedo 1 Din. ta dajanj« nastov« alt ta Jifro pa ft Din.
Potujem po Srbiji
s perilom, ter prevzamem le zastopstvo s l i 6 n e g a predmeta proti proviziji. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »1. oktober«.
36891-3
Denar sigurno naložen
pri rentabilnem podjetju. Oseb« s 40—60.000 Din gotovine se sprejmejo v stalno ftluibo. — Vložek proti ladostnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni od d el ek »Jutra« pod šifro »Plača in obrestovanje«. 36892-3
Službo dobi
V«ak* beseda SO par; ta dajanje melona aH ca Iifro pa 8 Din. ft)
Boljšo gospodično
veščo perfekt.no nemšSine, liče boljSi pension sa aor-viranje. Lahko tudi začetnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36845-1
Mo}stra za bonbone
samostojnega delujočega sprejmem. Kuhanje na »Kankell«. Nastopi lahko takoj. — Plevna, tvornica bOt>»ona. Novi Sad.	36734-1
Kroj. pomočnika
za damske plalče, samostojnega, ali is v roke, sprejmem takoj na Glincab — Tržaška cesta 15, dvorišč*.	369624
Uradniško vdovo
zaupno, zdravo, preprosto, ne>kaj izobraženo, samo ali i enim večjim otrokioan. kateremu je osnovni im srednješolski obisk mogoč, iščem, da bi kuhala za mene in sebe, pomagala pri gospodinjstvu in na vrtu, ter bila tudi v posvetovanj« zmožna. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36954-1
Prodaialko
za pomoč v irogeriji, iščem
_ Prednost ima tavežbana
moč, predvsem speoijalistka ta kozmetiko in parfume-rijo. Znanj« oemSčin« obvezno. Pismene ponudbe t sliko in znamkami ta vrnitev iste, j« poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Simpatična«.
86949-1
Gospodična
dobra računarica, perfekt-na v slov. in nemški korespondenci, event. tudi v italijanščini, dobi name-ščenje v večjem kraju na deželi ob železnici. — Ponudbe i navedbo zahtevkov pof'«ti na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nastopim takoj«. 36922-1
Gospodično
sprejmem k trem otrokom proti celi oskrbi hi 200 Din mesečne plače. Ponudbe na ogla«, oddelek Jutra pod »Nastop 8 prvim«._
Trg. poslovodjo
mlajšega, t znanjem jtaU-janš&ine, ki ima S—10.000 Din. in ki bi lahko dobil proti garanciji do 10.000 Din posojila, iščem. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen voditi 25«.	369634
Za kranjske klobase
iSSeim specialista, ki Ima pravico do samostojno obrti. Ponudbe z zahtevkom plače na naslov: Vlada Kreculovič, Beograd. Her-ceg Stepana 4. 36952-1
Prvovrstne pletilje
sprejme Mela, Erjavčev« 9 36972-1
Raznašalca kruha
ki i m* svoje strank« (odjemalce) sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	36990-1
Brivski pomočnik
dober bubi strfiec dobi mesto pri Preiernu v Radovljici.	37011-4
VajenciJe e)
fanta aH deklico
v starosti 14 let, rovnih st»riev, sprejmem takoj v trgovino. — Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštenost«,
37004-44
G Th Romani
Nove prigode gospoda
KftTJimnrnflfa
Učenko
s predpisano Sol. izobrazbo sprejme trgovina Titrk v Prešernovi uilici št. 48.
37016-44
Pouk
Besed* 1 Dia; ta dajan}« naslova tU m
fttoo • Dia. Dijaki, ki iščejo fastrokeije, pta-8ajo veaks besed« 80 par; ta iifro aH ta janje M4»n 8 Dia. (4)
V klavirski pouk
sprejme učiteljica t večletno prakso nekaj novih učencev — tudi začetnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36618-4
Gostiln, hčerka
želi mesto natakarice v hotelu ali restavraciji, kjer bi se učila tudi kuhati. Najraje v Mariboru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37002-2
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; t« dajanje naslova aii ta iifro pa 5 Din. (10)
Krojaški tečaji
m privatmiee. Oblastveno dovoljeno nčiliSče — atelje Sare, Gajev* UL Priikro-jeraoje oJ>lek. 36907-4
Francoščina
Za večerne ure iščem učiteljico za francosko kon-verzadjo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Temeljitost«.	36932-4
Prodam
Ogla* tog. anafiaja p« 1 Din besed*; ta da Janj« naskmt sil ta itfr« (Dia. — Oglasi Melaloega tnaiaja vaa ka beseda 90 par; ta dajanj« aaslova ali ta ftifro p« 8 Dia. (6)
Bele pločice
ta oblaganje kuhinj, kopalnic in štedilnikov, v prvovrstni kakovosti se dobe najoeneje pri »Material« trg. dr. s O. t., Tyršera e. St. 9$.	263-6
Starinsko peč
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Trgovsko opravo
za mešano trgovino, različno e-telale in več pulit-ov ugodno prod« skupno ali posamezno tvrdka Peter Setina, Sen?niča. 36921-6
Čebelnjak
12 žrideifiičevih in 9 Kraii-
Jpvih panjev, * orodjem prodam — tudi proti hranilnim knjižicam. Vpraža.ti v .brivskem salonu na Tyr-ševi cesti 34 — Ljubljana.
36978-6
Službe išče
V«ak* be*s<	Sa 00 par: 1 naslova ah 1
ia da jen je	
■a tVr« pa	S DH. (!) I
S samozavestnim glasom je gospod Ko-iamurnik terjal odškodnino, a kmet ga ]e zavrnil z besedami, ki &iso bile ba8 spodobne nasproti takemn gospoda. »V uho me pišite!« je dejal. »Saj vas nisem vabil na travnik. Figo mi je mar vašega motor-oega kolesa! <
UčiteUica-
abiturijentka
tmo«na slov., »srbohrvaščine in nemščio«, želi mesto vzgojiteljice. Naslov pi»ve oglasni oddelek »Jutra«.
36904-2
Natakarica
išče kjerkoli mesto za takoj. Ponudbe na naslov: J. Polak, Brod — Bohinjska Bistri ea.	36933-2
Sobarica
pridna ta poštena, perfekt-na, z dobrimi »pričevali, iiče mesto za takoj. — J. Langerholc, Medvode št. 9.
36934-2
Službo kletarja
ali kaj sličnega Jžče mladenič, ki event. pristopi ti»di h gostilni. Ponudbe na og'«enj oddelek Jutra pod »10.000 Din.« 3S965-2
Pletenje
sprejmem na dom Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
36877-2
Brivski pomočnik
prvorazreden, dober pedi-ker, z znanjem nemščine, madjaržčine in hrvaščine, ršče mesto e 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	36957-2
Dobra kuharica
vajena vseh hišnih del. t dobrimi spričevali — išče slnžbo čerz dan. Breg 2/1.
37014-2
Avtotaksi koncesijo
za Ljubljano, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3G&47-10
TricikelJ
dobro ohranjen, takoj kupim. Naslov pove oglaaii oddelek »Jutra«. 36993-10
Kolesa
a besedo. Oglasi M-oijalraeg* enačaj* po SO nar besed*. Za da janje naslov* aii ta šifro 8 Din, oziroma S Dia.	(lil)
Kolo
z« 400 Din proda Gražek, Masarykova 18. 36969-11
Kupim
Oglasi trg. enačaja po 1 Dia beseda; t* dajanj« naslova atf ta šifro S Dim. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda 90 par; dajanje naslova aU xa iifrs pa 8 Din. (7)
Smrekove storže
kupim. Nudijo nai se fran ko vagon Daklan*lna postaja. Potrebna je navedba nabiralnega kraja. — Saša Stare. Menge«. 36493 7
Svetiljko
»Hanau Hbheneonne« kupim. Pismene ponudbe na ■vgls«. od d e' ek »Jutra« pod značko »Sonce«. 36950-7
Železen štedilnik
kupi Maver, Jegličeva 5/1, Ljubljana. '	36980-7
Vrednote
> -^ka beseda 1 Din; ta dajanj« naslov* ali u tffro m 5 Din.
Srebrne krone
staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vbod iz Vidovdanske ceste — pri gostilni Možina.	70
mm	32	m
Vsaka beseda 1 Din; m dajanje naslova »b u Šifro p* 5 Din. (191		
Dva lokala
s pritiklinami takoj oddam v sredini mesta, primerna za trgovino, pisarno ali delavnico. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«.	86588-19
Do 300.000 Din posojila
išiem proti bančnim kondi-cijam ia dobo enega leta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Absolutna var nost«.	36663-16
Hranilne knjižice
kupuje im prodaja
M. J a n k o 1 e
komand, družba, Ljubljana,
Aleksandrova c. 4/11
(palača »Viktorija«). Tele f >D 3052.	26921 -16
Za vložne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske, katerih polno vrednost priznam, prodam dvonadstropno hišo v Ljubljani, v neposredni bližini kolodvora. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slučajno ugodna cena«.
36960-16
Parcele
tik tramvaja poceni, tudi ta knjižice proda Realitet-na pisarna Grožek, Masa-rjkova 12.	36970-20
Stavbne parcele
v poljubni velikosti, v lepi soIn6n.i legi, pod ugodnimi pogoji proda Andrej Kregar, Vižmarje. 36984-20
n
Vea£« beseda SO par: aa dajanj« naslov« ab ia šifro 8 Din.
(22)
Naš bančni oddelek
kupuj« in prodaja
hranilne knjižice
Strogo solidno poslovanje. — Na5 zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	36986-16
Pridelki
Vsak* beseda 1 Din: ta dajanje naslov« al ta iifro pe 6 Din. (83)
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sar-mo, v sodčih, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. LJubljana. Kodeljevo 10, telefon 25-91._236-33
Prima kislo zelje
'.■mam v zalogi v »»dih od 25. 50 in 100 kg, po najnižjih cenah. L Oražem Moste.	86514-33
Vina
prvovrstna kvalitetna — rizling, sauvignon, ru'a.n-dec, traminec, portucizec, franko-vka — dobavlja v večjih in manjših količinah Daruvarska vinogradarska zadruga, Daru var. 36085-33
Prav dobro vino
po primerni ceni prodaja v v«flki količini Malus .Tanet. ekonom, Bi-z-eljsko. 36999-33
Dijaka (injo)
(nlžješolca) v fino oskrbo z vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje e klavirjem skrbna rodbina poleg dramskega gledališča. Pomoč pri študiju. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 36723-22
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam. Naslov po v« oglasni oddelek »Jutra«.	36961-21
Stanovanje
sobe in kuhinje odda.m ne Kosovem polju štev. 157.
37995-žl
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in kabinetom takoj -oddam za 750 Din v Podmilščttkov.i ulici št. 14/1 36994-31
Sobo odda
Vsaka beseda 60 par; ta dajanje naslova ali n šifre 8 Dia. (33)
Dijaka
eprejinem na stanovanje — evetituelno tudi na hrano. Električna ratsvetl ja va jo zračna eoba. Grudnovo nabrežje 13.	36942-22
2 boljša akademika
sprejmem poleg »Evrope« v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36931-22
Dva akademija
sprejmem blizu tehnike in univerze po zmerni ceni v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
36926 22
Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam dvema dijakoma blizu tehn. šole — Verstovškova u ;ca št. 25.	36988 22
Dijaka
sprejmem po nizki cetii na stanovanje v veliko tračno sobo na Miklošičevi c. 6/II leve stopnjice, desno.
37008-22
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov* ali
ta šifro p* 5 Din. (20)
Brivnico
moderno urejeno za dame in gospode, dobro idočo, brez konkurence, prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez konkurence«.	36996-19
Kapital
Vssik* beseda 1 Din: ta lajanje naslov* ali i* Šifro pa s Dim. (161
10.000 Din posojila
išče stalna uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujna sila«.
36982-16
Vilo v LJubljani
Sefeitanovanjsko. prodom — 'islov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	36914-20
Parcele
poleg kolodvora v De<v. M. v Polju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36913-20
Na Bregu pri Celju
prodam eno na d str opno hišo s pa>mo pekarno. Kupnina do polovice lahko tud* v hranilnih knjižicah, osalo v gotovini, po žel/! hi po teka. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36535 20
Gostilna in trgovina
na prometni točki pri Mariboru naprodaj z majhnim posestvom in vsem inventarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Potrebno samo 30.000 Dii< 369i7-20
Parcelo 1400 m'
tik Maribora
primerno za industr. stav-bišče, vrtnarijo itd., prodam. Naslov po<ve oglasno oddelek »Jutra«. 37003-20
Vsaka beneda 50 par, a* dajanj« naslova ali ta Šifro 8 Dia. (21 -a)
Gospodična
ižč« suho sobo in kuhinjo v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna eena«.
36925-21/a
Stanovanje
dve. ali trisobno, solnčno, event. s kopalnico, išče solidna stalna stranka. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Najraje Podrožnik«. 36971-21/a
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v centru mesta iščeta s 1. oktobrom zakonca bre>z otnok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Brez otrok«.
37006-2.1/a
Stanovanje
Vsaka besed« 1 Din; sa dajanj« naslov* ali z* šifro pa 5 Din. (31)
2 krasni parceli
naprodaj pod Rožnikom — cesta X. Naslov, velikost in ceno pove ogl. oddelek -Jutra«.	36946-20
2 stanovanji
komfortni, petsobno in dvosobno, takoj oddam. Na ♦lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36912 21
Dvosob. stanovanje
no>vo, lepo, z elektriko,
parketom in	plinom oddam
takoj boljši	stranki brez otrok. Ocsta v Rožno dolino 9. 36869-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj v Linhartovi ulici št. 14.	36965-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami odri a m pod Rožnikom, cesta XII št. U 37007-31
Stanovanje
3 sob itd., uporabljivo tudi ze pisarno, event. takoj oddam v Dalmatinovi ulici Naslov v og asnem oddelku •Jutra«.	36951-21
Opremljeno sobo
veliko, mirno in čisto, s posebnim vhodom in elek triko. 1« par sto korakov oddaljeno od Zvezde, oddam stalnemu boljšemu go-
!>odu s 1. oktobrom Na ov pove oglasni 'idtelek »Jutra«.	36890-23
Sobo
veliko, lepo, svetlo, se pa rirano, e stekleno verando ta 325 Din; drugo srednjeveško ta 275 Din oddam opremljeno ali prazno. So uporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
36858-23
Sobo
s posebnim vhodom, parketom, elektriko in souporabo kopalnice oddam zraven nebotičnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
36938-23
Zračno sobico
z elektriko in souporabo ko-palnice poceni oddam. Naslov pove ogl. oddelek ■Jutra«.	36939-23
2 gospoda ali gdč.
sprejme boljša rodbina v lepo sobo. s fino domačo hrano, po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36945-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam boljšemu, mirnemu in solidnemu gospodu na Sv. Petra cesti štev. 40/1.
36948-23
Sobo
lepo opremljeno, s strogo separiranim vhodom, oddam 2 gospodoma, v centru — na željo tudi s hrano. Nas'ov pove og'asni oddelek »Jutra«. 37943-33
Separirano sobo
lepo. n« željo « klavirjem oddam v vili pod Rožnikom — Večna pot št. 14. Telefon v hiši. 36941-23
Lepo sobo
prazno ali opremljeno, s souporabo kopalnice, ev. tudi klavirja, in vso, res dobro oskrbo oddam nasproti sv. Krištofa. Poizve se: Bežigrad 3, podpritličje 36968-23
Gospodično
kot sostanovalko sprejmem i vso oskrbo. — Istotam sprejmem na domačo hrano
abonente
Stari trg štev. 28/IIT, le<vo 36958-23
Na Taboru
št. 6/1 desno, oddam opremi Ijeno sobo s posebnim vhodom.	36959-23
Opremljeno sobico
oddam preprostemu gospodu ali gr-spodični za 130 Din mesečno. Sprejmem pa
sostanovalca
za 80 Din mesečno. — Cegnarjeva 4, dvorišče — blizu bolnice. 36955-23
Opremljeno sobo
o d d a m s 1. oktobrom v Ilirski ulioi štev. 29/1.
36983-23
Sobo
oddam 2 boljšima gospodoma s hrano ali brez. — Istotam pa tudi sprejmem
sostanovalca
Židovska ulica štev. 6.
36964-23
Elegantno sobo
Sisto, mirno in separirano, s kopalnico, v centru mesta oddam gospodu. Na-slor pove og asni oddelek »Jutra«.	36966-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, parketom in elektriko, oddam za 225 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	36981-23
Sostanovalca
sprejmem v čisto sobo — event. dijaka, ki bi poučeval 2 srednješolki. — Janševa ulica štev. 15.
36977-23
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično, ev. z vso oskrbo. Naslov po<ve oglasni oddelek »Jutra«.
3G979-23
Sobeišce
Vsaka beseda 50 parj I n dajanj« naslova ali ' ta šifro 3 Din. (2J-a)
Mirna gospodična
išče čedno in zračno, majhno sobico. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lahko tudi eiostanovalika«.
36998-H3 a
Dopisi
Vaaka bt*©da 2 Din: xa dajanj« naslov* aii šifre pa 5 Din. (34)
Karakter
Dvignite pismo. Se motite. Nekriv.	36953-24
Gospodoma
takoj oddam 2 opremljeni sobi z vhodom s 6topnjic, s predsobo in kopalnico, v centru mesta. Naslov pove asni oddelek »Jutra«.
36976-23
Sobico
s posebnim vhod'om. oddam po nizki ceni z dobro hrano in vso oskrbo v bližini univerze. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 969Č9-23
Opremljen kabinet
poceni oddam v Pražakovi ulici St. 10/IU — desno.
37009-23
Sobo
lepo opremljeno oddam po zmerni ceni v Sv. Florija-na ulici 11.	37010-23
Lepo sobo
oddam. Naslov nove ogla«, oddelek »Jutra«. 37012-23
Separirano sobo
v strogem cenlru mesta oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
37013-23
Sobo
s hrano ali brez takoj oddam v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Aleksandrova«.	36997-23
/J
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova »ii sa šifro tn 5 Din. (29)
Plinski stroj
za pogon, od 3—4 konjskih sil, kupim. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Gassge-nerator«.	36929-29
Mizarski stroj
kombiniran ic dobro ohra njen kupim. — Ponudbe 6 točnim opisom in označbo cene je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kombiniran stroj«.
36928-29
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 p»*r: ia dajanje naslova afi
ta Mfro pa 3 Din. (26)
Ključke
TT-etane v vo^al robra, sem izgubila od Grablovi-
čeve ulice do S'arega trga — Polten najditelj naj jih proti nagradi odd? v trgovini Mikuš, Mestni trg.
36936-28
Vsaka baaeda 1 Din: za dajanje naslova a£ ta šifro pa 5 Din. (37)
Vsak* besed* 2 Din; za ilu.jan je naslova ali šifre pa 5 Din. (35)
Vdovec
50 let star, v dobri poziciji, e pravico do pokojnine in majhnim premoženjem, išče znanja s starejšo dostojno osebo, v svrho ženitve. Dopise po motnosti v nemščini. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. Za odgovor priložite znam-6	36937-25
Gospod
išče simpatično kuharico, ki ima do 30.000 Din gotovine. Piomudbe na og.ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Jesen«.	37015 2o
m	)h	*rt
1 Vsaka	beseda 1 Din; j	
I za dajanje		naslova an
| Šifro	pa	5 Din. (30) |
Moderniziranje damskih klobukov
po najnovejših modelih. — Preoblikovanje 25 Din. Sa-l<ra »La femme Chic«, 5e-lenburgova 6, I. nadstropje 36987-30
Jnfprmaiije
Vsaka beseda 1 Dim ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Naznanjam
da nisem plačnik dolgoy, ki bi jih napravila moja žena herezija. B. Bogo-vac, Ljubljana. Gledališka ulica 12.	36944-31
Pravkar so nam dospeli gomolji
hijacint, tulipanov,
narcis, krokusov, anemon
hi trlsov
ter jih nudimo najceneje
SEVER & Komp., Ljubljana
10284
1 kupuje^-/Sever 8 f^
L LjubijanaT iuosposvefskac.5/
JABOLKA
prodaja po ugodnih cenah
GOSPODARSKA ZVEZA
LJUBLJANA
10344
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
bermet-vinom
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
čitajte tedensko revijo ,,ŽIVLJENJE IN SVET"
Mestni pogrebni tavod
Občina Ljubljana
Gospod
boljSi uradnik, ki želi elegantno, strogo separirano in mirno sobo. v vili blizu banovine, po nizki c»m. naj se iavi na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Sporazum«.	86954-23
bi
cjujt "Davorin Kavi jen Izdaja £8 Konzorcij »Jutra«
Vloge Jadransko-podunavske banke
kupi St. Praznik. Zagreb,
Samostanska 6. 36920-16 --------------------------------------—--
Adoll tiibmkai. Za Na.oono tiskarno d. d. kot uakaruarja Franc Jezersek. &a inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani
V	76. letu starosti je prenehalo utripati v neprestani skrbi za usodo svojcev razboleno srce najine mame, oziroma stare mame in tašče, gospe
Mariie Ozimič
roj. Rončar
Pogreb bo v sredo, dne 27. t. m., ob 16. uri iz zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 28. t. m., ob y28. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V	Ljubljani, dne 26. septembra 1933.
Leon Ozimič in Lizi Gogala.
10353