37
l*to 1875,
Državni zakonik
za
^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos Vlil. — Izdan in razposlan dne 10. marcija 1875.
tk
da klad
16*
a* ministrov za trgovino in notranje reëi od 20. febru-
varja 1875,
klad.
ezarski obrt, t. j. obrt tistih, ki delajo kladeze ali kladence (stérne), spada med take obrte, za katere je potreba posebne dopustitve (koncesije).
To §. 30 obrtnijskega reda od 20. decembra 1859 se izrekuje, da je za ezarski obrt potreba dopustila.
Kdor želi dobiti dopustilo za takšen obrt, mora izpolniti vse to, kar je po odstavku 1 obrtnijskega reda potrebno za dosego na dopustilo navezanega ^a> m vrh tega tudi izkazati, da je pri tem obrtu nekaj časa res delal ter s tem °bd si djanjsko zmožnost za-nj.
1. Ta ukaz se nikakor ne dotika dozdanjih postavno dobljenih in še zvrševanih adenČarskih obrtov.
Banhans s.
Lasser
s. r.
Razglas ministerstva za trgovino od 1. inarcija 1875,
bterim se na znanje dajö dodatna določila k meroizkusnemu redn in tarifi meroizkustvenih pristojbin od 19- decembra 1872 (Drž- zak. št-171).
2 . ^ zvrsitev postave od 23. julija 1871, o novem redu za mere in uteži (Drž.
izd' k	16) razglašajo se naslednji, po c. kr. prvomerski komisij-
ai)i dodatki k meroizkusnemu redu in tarifi meroizkustvenili pristojbin od 19. de	*
membra 1872 (Drž. zak. št. 171).
""’•li.ch.j
Namesto ministra za trgovino:
Minister poljedelstva:
Clilumecky s. r.
9

Drugi dodatek k meroizkusnemu redu
od 19. decembra 1872.
K §. 5—9 in 11.
0 pripuščanji kovinskih (metalnih) mer za tekočino po 5, 10, 20 in 50 litrov.
Tekočinske mere, držeče po 5, 10, 20 in 50 litrov, smejo se narejati belega, s čistim činom počrnjenega pleha. Za izdelovanje in preskus merodavoe so naslednje določbe:
Oznamenilo.
Oznamenilo, katero kaže, koliko litrov drži mera, s pristavljeno besed0 „Liter“ ali črko „L“ sme se naudarjati (vtiskovati), ali pa narediti na prilota01 kovinski ploščici, katere zveza s posodo naj bode zavarovana s štempljem °a cinovi kaplji.
Podoba.
Te mere naj bodo, kakor kaže Pod. 1, valji (cilindri) z ožji01 vratom ter imajo naslednje obmere (dimenzije) v milimetrih-
501*
370
371 120 200
Pod. 1.
	5 L.	10 L.	20 L.
Premer posode ab .....	. 170	215	270
Visokost posode a c		. 174	217	273
Visokost koželja ali čunja eg .	. 55	70	90
Premer vratù. ef		. 100	125	160
Visokost gladine tekočinske m n	v		
70-7
vratu pri zgornjih obmerih in pravšno napolnjeni posodi e m..............31*2 40-3 51*1
Da bode ložje izlivati, naj se mere narejajo takö, da pride lice ali gladm3, tekočine m n, kadar je posoda prav napolnjena, niže nego je gornji rob vratù-Mere naj se torej delajo takö, da bodo vrat e h višji od gori postavljene visoko®*1 e vi ter da bode med gladino tekočino in gornjim robom pri merab po 5 in 1 litrov po 10—30 milimetrov, pri merah po 20 in 50 litrov pa po 20—50 m11 metrov praznine vmes.
Da bode ložje narejati te mere, smejo jim premeri do 5 odstotkov odstopati izračunjenih veljav, kakor so gori povedane, takö namreč, da so lahko za tolik0 večji ali pa manjši.
Naprava.
Plehovina (ploča) mora biti zadosti močna, in gornji rob vratù, kakor tu 1 doljnji rob posode bodi podkrepljen z obročem 15—30 milimetrov širokim.
Dna morajo biti ravna ter ležati vsporedno z doljnjim robom; tudi j ib je Podkrepiti pri meri po 5 in 10 litrov z eno, a pri meri po 20 in 50 litrov ^ dvema pravokotno na ozko stran postavljenima prečnicama (letvicama) iz ^eza ali močnega belega pleba. Dopuščeno je te mere še bolje, sosebno ostenek lobočje) z obroči in rebri podkrepovati. Vsaka teh posod lahko ima ročaje ali 2ala, ki pa ne smejo štrleti iznad gornjega roba.
pod. 2.
Cepke ali jezičke, kateri kažejo, kakč visoko stoji tekočina v posodi, kadar je pravično napolnjena, pritrjati je vratu na dveh dijametralno nasproti ležečih, ali tudi na treh na ves obsežaj vratù enako razdeljenih mestih ter narejati iz 10—15 milimetrov široke, dvojno zložene proge belega pleha, katere zgornji na lici tekočine ležeči konec je v dolgosti 3—5 milimetrov pravokotno odvihan od vratù (Pod. 2). Cepki morajo biti prilotani ter tik pod zgibom prinetani in mesta, kjer so neti zabiti, opraviti je od zunaj s cinovimi kapljami, da se oštempljajo.
Meja dopuščenega pogreška.
Pri kovinskih merah za tekočine po 5—50 litrov ne sme odstop od dolžne Čebine na več ali manj iti čez :
Pri merah po 5, 10 in 20 litrov.........Vmo dolžne vsebine,
»	«	Tj 50 litrov.................Vsoo „	„
<1
v
Stempljanj e.
Štempljavajo se te mere na mestih, kjer so čepki ali jezički prinetani, potem cinovih kapljah (očescih), ki naj se pritiskajo — po dve v enem premeru druga )ug'i nasproti — na stikih c, d, e,/(Pod. 1) in na stikih dna s stranico (bokom).
K §. 28 e).
Glede na vage s kembeljnom (rimske, na ètedér).
^ dopolnitev §/* 28 e) določuje se, da bodo k preskusu in štemplju pripu-s ene Še take vage s kembeljnom, pri katerih skupna teža kembeljna in z njim 2vezanega oklopka z obesilom vred znese 0'5 kilograma. Pri takih vagah bodi Pomična utež neločljivo zvezana z oklopkom, ki se po daljši gredeljnični rami Sem ter tje premikuje ter ne sme viseti na priostreni kjuki.
K §. 30.
Glede na zgornjesklediéne vage.
Ni dopuščeno, da bi zgornjeskledične vage ali stajalnice imele tarirnico
Oarovavnico).
Drugi dodatek k tarifi meroizkustvenili pristojbin.
R II. Mere za tekočine.
Pri kovinskih (metalnih) merah za tekočine držečih po 5, 10, 20 in 50 litrov je plačati:
A.	B.
Za preskus	Za preskus
in štempljanje	brez štempljanja
Pri merah po 50 litrov............... 70	35
»	.	»	20	„	  40	20
»	„	»	10	»	  24	12
.	»	»	B	„	  14	7
Na Dunaji, 1. dne marcija meseca 1875.
C. kr. prvomerska komisija: Herr s. r.