Poštnina plačana v gotovini. številka Din 1.— LETO IV. NARODNI DNEVNIK Izhaja vtak dan opoldne, izvzestii nedelje la praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismeni* vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu itev. 18.933. Predstraža Jugoslavije. Nobena stvar ni za nesposobnost po vrsti vseh našili vlad tako značilna, ko ta, da ni znala uiti ena vpoštevati velikega pomena, ki ga ima Slovenija za Jugoslavijo kot njena prva in najpomembnejša predstraža. Vsled tega tudi Srbi-janci, ki so bili v vseli vladah edino merodajni, niso mogli doumeti italijanske politike, in še danes, po strahovitih izkušnjah v Albaniji, Romuniji in Madjar-ski, se najdejo v Beogradu politiki, ki zidajo na italijansko prijateljstvo. Vse svoje težke zmole pa bi si naša diplomacija sigurno prihranila, če bi se zavedala! da je Slovenija najpomembnejša predstraža Jugoslavije. Ampak tudi v notranji politiki bi bila danes čisto drugačna slika, če bi Beograd Im cd ';!eSa početka prav ceniti po- v. ^ °^enije. Vse kaže, da so videJi nam bratje, ko so prišli prvič v Slovenijo, K“ •> so Videli povsod sa “ ‘-“mete, - , „ ., , «mo bogastvo. Zlasti se, ko so videli V Sloveniji tako razvito industrijo, kakršne rnma niti ena druga pokrajina. Niso znali, da je vse to le posledica gotove kulturne stopnje, ne pa nekega posebnega bogastva. Zato pa tudi niso razumeli, da ima vsaka kulturna dežela vse drugačne potrebe, ko pa za-°"‘aia- K.'er J'e 'izvita industrija, morajo r* pro!ne|li.e razmere idealne, aji pa a. industrija hirati, ker je prevoz bla-»a prepočasen in predrag. Enako potre- i,Vf industrijska pokrajina mnogo ^pitala, ker drugače industrijska podjetja ne morejo delati. Vsega tega pa Beograd ni razumel in je videl .pred seboj samo bogato pokrajino, ki je primeren objekt za davčni vijak. Pa je bil privit te vijafc ko nikjer drugje in če so Slovenci še tako povdarjali, da je davčno breme previsoko, ni to Beograda iz-modrilo. Ni in ni lic tel Beograd spoznati, da treba v industrijske pokrajine več ip- b^|UatiT Ce se‘ ho£e’ da daJe.i° večje do-. e- Iz lokalnega patriotizma iz duševne lenobe je Beograd videl pred seboj sam o trenuten davčni efekt, ni pa hotel videti gospodarskega nazadovanja pokrajine, ki ga je njegov pretirani davčni vijak povzročil. Posledice tega nepojmovanja slovenskih potreb pa so se pokazale še na drugem polju. Preprosti ljudje, ki ne morejo lazumeii vseh vzrokov slabih strani naših vlad, so začeli primerjati prejšnje (;ase s sedanjimi. In ugotovili so, da sicer avstrijska vlada nikakor m skrbela v zadostni meri za Slovenijo, a da je vsai ne kaj vendarle storila za gospodarski napredek dežele. Ljudje pa so nadalje vi deli, da je Beograd mnogo bolj pridno pobiral davke, zato pa mnogo manj dal ko Avstrija. Je vse zastonj, enkrat je treba tudi to resnico povedati, ker drugače ne pridemo do zboljšanja. Ta paralela preprostih ljudi pa je naravno silno škodovala jugcslovenski narodni misli in odporna sila slovenske predstraže je padla. Zlasti še, ko so s pomočjo gotovih posrednikov v Beogradu prišla, skoraj vsa nacionalizirana podjetja zopet v tuje roke. In kak utis je moralo narediti na preprostega človeka, če je bral, da so se z akcijami Trboveljske plačevala razna posredovanja! Vse te in slične napake se morajo nehati iu Beograd mora razumeti, da jo njegova dolžnost slovensko p red st raž o krepiti, ne pa jo stalno slabiti. Zakaj dokler je krepka slovenska predstraža, tako dolgo je tudi miren razvoj ostale države zasiguran, če pa je oslabljena predstraža, je oslabljena vsa država. Z vstopom SLS v vlado se mora pričeti nova orientacija Beograda do Slo- Prva seja vlade. Beograd, 4. februarja. Sinoči ob 8. jc bila seja ministrskega sveta. To je bila hkrati prva seja nove vlade. Na seji so govorili o političnih vprašanjih. Predsednik vlade Uzunovič je imel obširen političen govor, v katerem je opisal v celoti sedanje slabo stanje, v katerem se nahaja današnja vlada. Uzunovič je bil na seji ministrskega sveta mnogo bolj odkrit, kakor pa takrat, ko je pred novinarji govoril za javnost. Poudarjal je, da vladne skupine še nimajo zagotovljene večine. Treba bo uporabiti vse moči za to, da se nekatere stranke v parlamentu pripravijo de tega, da iz-previdijo resnost situacije in vstopijo v vlado. Geslo, s katerim se mora delati, je potreba sodelovanja v imenu državnega interesa. Vprašanje pa je, kakšen uspeh bo redilo to geslo v narodni skupščini. Uzunovič je v svojem obširnem poročilu popisal vse poskuse, ki jih je zadnje dneve napravil, da vlado stabilizira. Vsi ministri so v glavnem poudarjali, da se je na seji govorilo večinoma le o političnih vprašanjih. Podrobnosti seveda niso povedali. Dejali so, da se vpira-šanja spcpclnitve vlade niso dotaknili, ker je bila diskusija izpolnjena z vprašanji o politični situaciji. Samo novi minister dr. Kulovec je na seji povedal, kakšne stanje je našel v svojem resoru. Govoril je o kmetijski krizi in o vprašanjih, ki se nanašajo na razredno loterijo. Slednjič so bili na seji dovoljeni nekateri krediti. Uzunovič še ni mogel izpopolniti vlade Beograd, 4. februarja. Včeraj popoldne do 6. se Uzunovič, Korošec in Marko Ti ifkovdč še niso odločili, ali se narodna skupščina sestane danes k seji ali ne. Ministrski svet se je sestal ob 6. popoldne, da se posvetuje. Še pozno v noč pa se ni izvedelo, kaj je bilo na seji sklenjeno. Uzunovič je v prizadevanju, da utrdi svojo vlado, preko predsednika radikalnega kluba skušal pridobiti Andro Sta- : niča, Ranka Trifunoviča, Ante Radojeviča in dr. Debro Geza-Pcpoviča. To če-tvorico je povabil, da vstopi v vlado. Dal jim je na razpolago, da si izberejo eden ‘ministrstvo za vere, drugi ministrstvo za po&to. Uzunovič je konzultiral najprej ' n,.™ rpan.i\» 4. februarja 1S27. Štev. 27. noraMtv*- Akutna kriza zdravstva v Sloveniji, Našim zdravstvenim institucijam, predvsem bolnicam in blaznicam se bližajo zopet hudi časi. Vzrok je v povsem nezadostnem kreditu v letu 1926-27 kakor tudi v pomanjkanju denarnih sredstev pri tukajšnji delegaciji finančnega ministrstva, ki niti s proračunom odobrenih kreditov ne more ali ne anie dati na razpolago. Posledica tega nevzdržnega stanja se čuti že danes, ko dobavitelji zdravstvsenih zavodov odklanjajo na-daljne dobave, ker ne dobivajo pravočasno plačila, vsled česar so uprave zavodov v nemali zadregi. Kje vzeti denar za prehrano bolnikov in druge potrebščine zavodov? Vse tozadevne intervencije pri predpostavljenih oblastih, velikih županih in inšpektorju ministrstva narodnega zdravja so zaman iz enostavnega razlega, ker ni zadostnega kredita in denarja in ker se ministrstvo narodnega zdravja na upravičene potrebe Slovenije prav nič ne ozira. V hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani se oskrbuje tudi okoli 250 umobolnih hiralcev; ministrstvo narodnega zdravja se je zavezalo, da poravna vsaki mesec narasle stroške. Toda hiralnica ni dobila že od 1. oktobra 1928 nobenega plačila, in bo morala prositi ako ministrstvo ne poravna svoje dolžnosti in jih tudi v bodoče ne izpolnuje, za deložacijo, ker vendar nobeden ne more zahtevati od zavoda, da bi se radi netočnosti ministrstva zadolžil, plačeval obresti in moledoval za svoje pravice. Poprej tega ni bilo. Uprava deželnega odbora je točno funkcionirala. Zakaj ni to tudi sedaj v državni upravi mogoče, ko država vendar pobira v tako izdatni meri vse bivše davščine dežele Kranjske in Štajerske. Pregled proračuna za leto 1926-27 docela potrjuje našo trditev. Ta proračun je tako skrpucalo, da bi bilo uradništvo, ki je ta proračun sestavljalo, v vsaki drugi upravi klicano na odgovor, odnosno bi bilo sploh nemogoče. Bistvenih pogreškov simo zasledili toliko, da se nam zdi skoraj nemogoče, kako je mogel priti tak elaborat pred finančni odbor in pred Narodno skupščino. Posledice teh pogreškov pa bodo občutili ravno naši zdravstveni zavodi! 1. Cl. 107 finančnega zakona določa, da se vzdržujejo bolnice v območju inšpektorata v Ljubljani iz lastnih dohodkov, na partiji 176 je pa unesena postavka 3,900600 Din kot dohodek humanitarnih zavodov v Sloveniji. Ker je ta postavka le aproksimativna in vpoštevana previdno z manjšim zneskom, ibodo morali humanitarni zavodi (bolnice, blaznice) odvajati vse svoje dohodke državnim blagajnam in je naravno, da sc* potemtakem ne morejo same vzdrževati. Ne motimo se, ako trdimo, da se je zgodila pogreška vsled slepega prepisovanja iz prejšnjih budžetov, vendar bi bila dolžnost ministrstva narodnega zdravja, da to pogreško popravi, posebno ker mu mora biti znano stališče glavne odnosno mestne kontrole, ki bo sigurno z vsemi sredstvi delala na to, da se točno izvršuje proračun za leto 1926-27 tudi glede dohodkov in bo humanitarne zavode prisilila, da odvajajo svoje dohodke državnim blagajnam. 2.’ Pa tudi na partiji 542 proračuna za 1926-27 za pomoč bolnicam v Sloveniji v oibliki povračila bolno-oskrbnih stroškov za siromake, nalezljive bblezni itd. predvideni znesek 10,000.000 Din nikakor ne mere zadostovati, ‘ker znaša tozadevna potrebščina po dosedanjih izkušnjah na leto najmanj 19,000.000 Din. K temu pa še pridejo stroški bolnicam izven Slovenije za oskrbovance iz Slovenije v približnem iznosu 3,000.000 Din, tako, da znaša celotna potrebščina v računskem letu 1926-27 najmanj 22,OOO.COO dinarjev. Dovoljeni kredit 10.000.000 Din bo po vsej priliki izčrpan koncem leta 1926, ter si lahko že danes predstavljamo položaj, v katerem bodo naši humanitarni zavodi. Denarnih sredstev ne bo od nikoder, bolnice ne bodo imele denarja za plačilo življenskih potrebščin ter drugih obveznosti in bo naravna posledica odpust neprevedenega osobja, s čimer bo na stotine državljanov prizadetih, ter zatvoritev bolnic in blaznic, Pamoč v oibliki naknadnih zadostnih kreditov je tedaj nujno potrebna, in kakor smo izvedeli je že ministrstvo na to pristalo, a do danes še nič izplačalo. Priznati moramo, da gre za to v prvi vrsti zasluga načelniku liigijenskega ode-Ijenja, ki objektivno in marljivo deluje, dr. A. Štamparju. Zavzel se je za bolnice in njemu gre zahvala, da se je za enkrat in za prvo nujno silo izposloval naknadni kredit. Srečen slučaj je, da dr-Štampar sedaj nadomestuje ministra narodnega zdravja in njegovega pomočnika. Sedaj gre, dočim je bil poprej ves trud in vsako prizadevanje zaman, Te žalostne razmere nam dokazujejo, da se bo kriza vsako leto ponavljala, ako se od 1. IV. 1927 naprej ne poviša kredit od 9.5 imil. na 20,000.000 Din. 3. Kako je centralna zdravstvena upra va skrbela za naše zdravstvene zavode, se vidi tudi iz dejstvia. da morajo bolnice, blaznice itd. od 1. IV. 1926 dalje plačevati strokovno nižje osobje iz lastnih dohodkov, med tem ko je dosedaj to osobje vedno plačevala država. Kakšne sile so bile merodajne, da so se naši humanitarni zavodi obremenili še s temi izdatki, nam ni znano. Domnevamo pa, da se je namenoma ali nenamenoma tudi tukaj napravila usedepolna pogreška v škodo Slovenije. V predlogu proračuna, ki ga je dalo ministrstvo na razpolago finančnemu odboru je bilo sicer navedeno, da je prejšnja partija 651 >Stručni nižji personal itd.« v tem predlogu predvidena na partiji 642, poz. 4, toda partija v predlogu zadeva redno stanarino uradnikov, zvaničnikov in slug, tedaj vse kaj drugega, kar trdi ministrstvo v svojem predlogu. In res potem finančni odbor ni nikjer predvidel izdatkov za nižje strokovno osobje pri bolnicah v Sloveniji, med tem ko je v proračunu za 1926-27 predviden izdatek za to osobje v Srbiji, Črni gori, Bosni itd. Ker je tega osobja v Sloveniji približno 600, znaša obremenitev naših zavodov za plače in draginjske doklade za to osobje na leto najmanj 3,000.000 Din, kar jc le na škodo bolnikov. (Dalje prih.) KRATKE VESTI. Ker ni britanska vlada dala Čangsoli-. i nu zahtevanega posojila, je prišlo do : težkega nasprotja med njim in Anglijo. 1 Mehiška vojska je zavzela mesto San Miguel El Grande, kjer so uporniki postrelili 40 iederacijskih vojakov. Sedaj je bilo usteljenih 27 voditeljev upornikov. Politične vesti. rr Po demisiji ministrov Tribunoviča in Vujičiča. Ne da je tajiti, da je prišla vlada vsled demisije dveh radikalnih ministrov v zelo težaven položaj-, ker je še bolj omajana vera v njeno večino v skupščini. Že itak je ta večina tako minimalna, da mere tudi samo nesrečen slučaj povzročiti padec vlade. Če pa vidi javnost, da vlada nesoglasje celo v radikalnem klubu — in de mi sija dveh ministrov to jasno dokazuje — potem mora javnost dvomiti v vladno večino. Pri tem pa ni niti mogoče zanikati, da sta oba ministra svojo demisijo prav tehtno utemeljila. Nemogoče je ;vendar vsako redno delo v vladi, če je vsak dan drug minister na čelu ministrstva. Komaj se minister uži-v.i v svoj resor, pa mora že narediti mesto drugemu. Na ta način mora nered v ministrstvih samo narasti. Zato ni ravno v dokaz državniške sposobnosti g. Uzu-n o vica, če ta vedno izpreminja šefe ministrstev. Želeti bi zato bilo, da bi demonstracija obeh odstopivših ministrov zalegla in da bi se nehalo vedno menjavanje ministrov. - Pogajanja za razširjenje vladne koalicijo. Vse kaže, da ni vstopil dr. Korošec brez vednosti Ljube Davidovdča in dr. Spahe v vlado. Zato ni čudno, če so se zopet pojavile vesti o zaupnih sestankih med zastopniki vlade in Demokratske zajednice ža razširjenje sedanje vladne koalicije. Kakor pa se zatrjuje,, so vsa ta pogajanja dosedaj še brezuspešna in tudi ni upati, da hi prišlo v kratkem do pozitivnega sporazuma. Pač pa je verjetno, da opozicija Demokratske zajed-nice ne bo preostra in da bo morala vlada v glavni vrsti računati le z nasprotjem Radiča in Svetozarja Pribičeviča. . — Jovanovičev klub za vlado. V klubu Ljube Jovanoviča je bilo odločno povedano novinarjem, da bo ves klub podpiral Vel jo Vukičeviča in da ni računati na to, da bi le eden od njih delal vladi težave. Tudi g. Trbič je za politiko Vukičeviča. Kasneje je to g. Trbič na katerega je opozicija še najbolj računala, to potrdil. S tem ima vlada brez Nemcev za sebe 161 poslancev. '= HSS in nova vlada, člani HSS kluba so v sredo dospeli v Beograd na sejo, ki se je začela ob 9. Navzoči so bili predsednik HSS Štefan Radič in vsi člani vodstva stranke. Seja je trajala do 1. ure popoldne. Potem so pripravili še vse, kar je bilo potrebno zaradi pogreba poslanca dr. Vandekarja. Po pogrebu se je seja nadaljevala. Razpravljali so o stališču, ki naj ga zavzamejo napram Uzuno-vičevj vladi. Vesti, k*i so včeraj dospele v Zagreb o nekih pretnjah g. Uzunovioa, so HSS klub še bolj utrdile v prepričanju, da je na pravi poti. HSS klub bo, brž ko zbere gradivo, naperil tožbo proti Boži Maksimoviču. Včeraj so se razpravljala tudi razna važna politična vprašanja, ki so prejudicirala važnosti za daljnjo politiko HSS kluba. Za tem je imel Štefan Radič daljši govor: Proglasili smo, da nimamo zaupanja v radikalni del vlade in da ne moremo iti z Božo Maksimovičem. To je približno prav tako, kakor je bila v aprilu lanskega leta stvar s Pašičem. Takrat sem rekel, da anketni odbor ne more razpravljati o vprašanju korupcijo, če ostane Pašič na vladi. Tisti, ki je česa obdolžen, ne more biti v vladi. To vprašanje je treba najprej rešiti. Po zgodo- Viiii radikalne stranke sodeč smatramo, da r.-di!iali po svoji večini niso za volilna nasilja. Sedanja vlada nima niti enega glasu večine, temveč je celo za en glas v manjšini. Radie je še dalje govoril za poštenje in proti koirupciji. Vlado naj bi sestavil Marko Trifkovič kot pravi šef radikalne stranke. = Prve obsodbe po italijanski obzna- ni. V Rimu je 1. februarja prvič zasedalo posebno sodišče za obrambo države. Prva seja je bila izviršena z velikim pom-pom .in je končala, da bo pomp popoten, t z drakoničmmi obsodbami. Najprej sta se morala zagovarjati dva stavbinska delavca, ker sta izrekla svoje obžalovanje,# da se ni posrečil atentat proti Mussoliniju. Ovaduh ni prišel k seji, vseeno sta bila oba delavca obsojena in sicer vsak na devet mesecev ječe, 500 lir globe in pa na enoletno st rego policijsko nadzorstvo. Zaradi istega delikta sta se morala nato zagovarjati še dva druga delavca, ki sta dobila vsak tri leta ječe, 1000 lir globe in dve leti policijskega nadzorstva. Silno na slabih nogah mora biti j| Mussolinijev režim, da se zateka k tako drakoničniin kaznim. = Angleške koncesije Kitajski. 1. februarja je objavilo angleško zunanje ministrstvo besedilo predlogov, ki jih je stavila angleška vlada kantonski vladi. Med drugim je Anglija pristala na sledeče koncesije: 1. Modema kitajska 'sodišča so pristojna tudi aa angleške državljane in Anglija se odreka pravici angleških prisednikov. 2. Priznava pravičen kitajski nacionalitetni zakon. 3. Pri svojih sodiščih na Kitajskem bo Anglija uvedla modemi kitajski državljanski in trgovinski zakon. 4. Angleški državljani na Kitajskem smejo biti čisto enako obdavčeni ko kitajski. 5. Kakor hitro bo reformirana kitajska justica, bo Anglija uvaževala uvedbo tudi kitajskega kazenskega zakonika na angleških sodiščih na Kitajskem. 6. Tudi je angle^ ška vlada pripravljena razpravljati o tem, da se v njenih koncesijah izpreme-ni občinska uprava, ki se prilagodi kitajskim razmeram. Predvsem pa hi se razširila kitajs'ka policijska kontrola tudi na britanske koncesije. 7. Končno pristaja britanska vlada na to, da misijonarji no bodo smeli več kupovati zemlje na Kitajskem in da veljajo za Kitajce, ki so postali kristjani, samo kitajski zakoni. V posebnem dodatku pa obljublja britanski delegat, da bo Velika Britanija uva- | zevala še druge kitajske zahteve, če bo dosežen zadovoljiv sporazum glede brt- i tanskih koncesij v Hankovu in Kiuhian- s°- ... — Razkol v angleški delavski stranki. Vsled kitajskih dogodkov je prišlo do ostrega nasprotja v angleški delavski stranki in je dvomljivo, če bo sploh še ohranjeno edinstvo delavske stranke. Zmerna voditelja Macdonald in Thomas zagovarjata politiko Chamberlaina ha Kitajskem, dočim zahteva radikalni del, da se stranka izjavi v prilog kamionske vlade. Prihodnji teden bo sklepal o sporu občni zbor stranke in ni izključeno, da pride tedaj do razkola. Ker agitirajo zlasti v prilog kantonske vlade razni komunistični agitatorji, zahtevajo angleški meščanski listi, da izžene vlada vse ruske komunistične agente s sovjetskimi diplomatičnimi zastopniki vred. Ch. Lucieto: 47 Spomini francoskega vojnega detektiva. Ne tako, milostiva, sem dejal, vsekakor^ mora veljati vaš poljub najmlajšemu in najbolj junaškemu med nami, letalskemu poročniku G-u, ki ga vam imam čast predstaviti. Znova se je nasmehnila, rekoč: — Naj bo! . In z ljubko kretnjo je vzela v svoje roke G-jevo glavo ter ga poljubila na čelo, medtem ko so vsi prisotni navdušeno ploskali. Mene je pri tem kar mraz spreletaval. Lahko si predstavljate kako lepo bi to bilo, če poljublja Irma Staub mene, ki sem imel misijo, da jo aretiram. Kot vidite, je bila ta ženska res neverjetno spretna v prvem trenutku si je znala pridobiti srca vseh teh mladih ljudi. Igrala je svojo vlogo nara^ost ime-nitno Jaz pa sem bil vsekakor za svojo osebo zadovoljen s sledečima dvema točkama: 1. Bil sem tako preoblečen in maskiran, da Sla2^e?sem yse !rancoske otidrie’ nastanjene v Luganu, sem lahko natančno opazoval, katerega bo skušala ujeti v svoje mreže. Na podlagi tega sem lahko mimo pričakoval nadaljnji razvoj degedkov. 30. poglavje. Zelo važne listine izginejo. Irma Staub je morala pričakovati zelo važnih uspehov, kajti .igrala je svojo vlogo tako premišljeno in spretno, da tega kar nisem mogel verjeti. V svoji vlogi vojne vdove je sprejemala z vzvišeno resnostjo poklone, katere so ji delali vsak dan mladi oficirji, ki so kot metulji frfotali okoli nje. Toda vse je držala v gotovi razdalji. Med onimi, ki so ji dan na dan stalno dvorili, »e je nahajal tudi letalski poročnik G., ki je kar norel za njo in ji je sledil kot senca, medtem ko se je ona navidez zelo malo zanimala zanj. Nekega lepega dne je prišel v Lugano možak, ki ga nam je predstavila kot svojega svaka, grofa de Tir-lemonta, belgijsJkega diplomata, atašeja belgijskega poslaništva pri Vatikanu. Ta grof Tirlemont je bil krepka športna postava in kljub svojim 50_ letom še mladenič. Čeprav je bil v žalni obleki — »žalujem za svojo domovino!« mi je zaupal neki dan — se je ven- dar udeleževal vseh zabav, ki so jih organizirali naši mladi oficirji. V tenisu in v golfu jih je neprestano tepel, iradi česar so bili divji. Čeprav nisem nič dvomil o osebnosti tega grofa Tirlemcnta, sem takoj pri «4^ ecvem prihodu brzojavil svojim uradnim kolegom Rim in v Le Ha vre, naj mi‘pošljejo natančnejših podatkov o tem človeku. Iz Rima sem dobil vest, da ga tam prav nic ne poznajo, kar se mi je zdelo nekoliko čudno, toda iz Le Havra so pa prišle čisto druge vesti. Od tam so me informirali, da je nahajal v špi-jomskem uradu generalnega štaba generaia von BiN-singa* možak z imenom von Richter, ibivsi letalsk oficir, ki so ga iz neznanih vzrokov premestili ter g. uporabljali za posefbne misije. Poročilo je dodalo še sledeče: _ »Von Riohiber je tembolj nevaren, ker perfektno govori več jezikov, med temi francoščino na podlagi česar se mu je posrečilo prodreti parkra^na različne načine maskiranemu, v nase trdnjavsko jemlje, za kar je dobil pruski red Rdečega orla prvega razreda. * "Generalni guverner od Nemcev med vojno zasedene Belgije. (Op. prev.) Dnevne vesti. ŽRTEV. lug. Ignacij Šega je podlegel svoji duševni boiesii, ki mu jo je leta 1926 prizadela nasilna upokojitev. Strokovnjak je bil v vsa Kem pogledu na svojem mestu. Nekaj časa je samostojno vodil ljubljansko železniško direkcijo in to v najbolj kritičnih časih. Postal bi bil tudi lahko — direktor, ako bi bil hotel prodati svoje prepričanje. Ni se udal niti vabljivim glasovom, niti pritisku. Bil je cel mož — značaj, kakršnih je malo. Padel je kot žrtev PP-režima, oziroma režima SDS, ki je imela takrat odločilno besedo v Sloveniji in ki jej je radikalna stranka prepustila vso politično moč glede Slovenije. Do kakih absurdnosti je .Prišlo, kaže prav slučaj Šega, ko je radikalni železniški minister upokojil radikala Šego — na povelje esdeesarekega generalnega štaiba iz. Ljubljane. Nič ni pomagala njegova izborna kvalififkacija, nič njegovo požrtvovalno delo na na-rodno-obrambnem polju (Ciril-Metodova družba), nič njegov izgledni patriotizem, ki se je udejstvoval v pozitivnem delu za narod in državo, partizanstvo je zahtevalo svojo žrtev. In ko je že ležal smrtno bolan, ko ni mogel več biti opasen na nobeno stran, pa so še vrgli kamen vanj. Na dan volitev v oblastne skupščine so oklevetali v »Jutru« ing. Šego, da je prejel kot radiikal od Slavenske banke znesek 98.000 Din. Njemu, ki je bil v vsaikem pogledu čist 'ko kristal, so očitali 'korupcijo oni, ki niso vredni, da bi mu evelj odvezali. Ta sramotni čin ostane kakor večni žig na SDS. Mnogo grdih crnov ima na vesti SDS, -toda slučaj Še-do neba. Pa še verujemo v pra- sr^ — Oblastne skupščine. Kot poročajo beograjski listi, je naročilo notranje ministrstvo vsem velikim županom, da ukrenejo vse potrebno za sestanek oblastnih skupščin. Na prvih sejah se bodo oblastne skupščine samo konstituirale ter se bodo izvolili stalni oblastni od-roari. Pomoč vodnim zadrugam. Ministrovo poljoprivrede in voda je določilo v načrtu proračuna za leto 1927/28 za podpore vodnim zadrugam v melioracijske svrhe kredit 1,900.000 Din. — Subvencija narodnim .gledališčem. Prosvetno ministrstvo je uneslo v sVttj proračunski načrt za budžetno leto 1927-1928 kredit 4,600.000 Din za subvencijo narodnim gledališčem. Iz tega kredita naj dobe gledališča v Novem Sadu, Sa-rajevu, Splitu, Osijeku in Mariboru po 120.000 Din, gledališča v Skoplju in Bi-tolJu Pa 1,000.000 Din. — Stoletnica rojstva Božidara Raiča, n&%v»1*e!>ru®Tia P«teče sto let, kar se je i:ir: ? Sv. Tomaža pri Ve- li ir; v j ,7 —1pn ve- l i. Nedelji 9- februarja 1827 narodil Božidar Raič, poznejši goreči buditelj in voditelj naroda, izboren ljudski govornik m iskren rodoljub slovenski. Zaslužnemu mozu želi ^Zgodovinsko društvo« v Manboru postaviti ob stoletnici skromno -po m insko plosco na njegovi rojstni hi-ftih ^ Pfl društvo samo v slabih gmot- ^TzaRaKg?nShne Panoga okraja. nekdanjega volil- — Slovensko zdravnigk« drugtv« ,. no vabi svoje člane na redni oW,vJj^*d-se vrši due 5. februarja 1927 ob 8 r’ zvečer v prostorih restavracije »Ljub! ljanskega Dvora«. — Odbor. — Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — Sekcija Ljubljana Prosi člane, da se udeleže pogreba bla-Kopokojnega ing. Ignacija Šege, odličnega člana in mnogozaslužnega bivšega I. Podpredsednika Sekcije. Pogreb se bo vršil v petek, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Škofji ulici št. 12. Direktni telefonski promet Sarajevo—Dunaj. S 5. februarjem se otvori direktni telefonski promet Sarajevo Dunaj. S tem bo ustreženo zlasti sarajevskim trgovskim krogom in listom, ki so mies Jugoslavije«, je odpotovala te dni v Budimpešto, kjer se predstavi skupno s kolegicami iz Madžarske, Rumunije in Bolgarije madžarski publiki, nakar odpotujejo dekleta na Dunaj h končni konkurenci vseh »evropskih lepotic«. (Izraz smo navedli v narekovaju, ker smo skeptiki in ker se dosti pravih lepotic te konkurence sploh ni udeležilo.) — Iz državne službe. Jan Osojnik je imenovan za tajnika pri okrožnem uradu v Mariboru. — Uspeh liktorskega posojila v Istri, Trstu in na Goriškem. Italijanske oblasti sicer niso zadovoljne z uspehom liktorskega posojila v Istri, Trstu in na Goriškem, kljub temu pa je bil uspeh mnogo 'boljši, kot bi bilo pričakovati od siromašnega naroda. Po službeni statistiki je bilo podpisanih v Istri 8,200.000 lir, v Trstu okoli 45,000.000, na Goriškem pa 6,200000 lir, skupaj torej okoli 60 milijonov lir. — Pred novo komitsko akcijo v Mace-doniji? Kot poročajo iz Skoplja, se širijo v Južni Snbiji vesti, da nameravajo začeti r1"* * 'ko?nita5i na spomlad zopet z vpadi na nase ozemlje. V Kavadar so privedli orožniki dijaka pedagoške fakultete v Beogradu, ki je imel v neki kavarni v Kavardaru predavanje o voditeljih macedonskih komitašev ter hvalil pri tej priliki ubitega Protogerova. Dečko je bil aretiran v Beogradu. Prignali so ga v Kavadar uklenjenega. Tudi v Skoiplju je bilo aretiranih več oseb, ki so osumljene, da so v zvezi z bolgarskimi komitaši in njihovo nameravano akcijo. — Dva komunista obsojena po zakonu o zaščiti države. Predvčerajšnjim je bil končan v Beogradu proces zoper novinarja Vladimira Milenkoviča in Zlatka šnajderja, ki sta bila obtožena radi komunistične propagande po zakonu o zaščiti države. Milenkovič je bil obsojen na 1 leto, šnajder pa na 5 let ječe. Malo prismojen je moral biti. V Bacsbodrogu se je pripetil te dni nena vaden samomor. 231etni poštni podurad-mk Štefan Szakopa se je obesil v svojem stanovanju prišedši s plesa. Zapustil je su^ar0’ v katerem pravi, da je bil na ple vsi drujrr' Ko so vo^e dame, s0 plesali To je vpliva^00 P°nj ni prišla nt>bena' no, da se mu je^ “10Žakarja tako Poraz* duše ter je sfclemflfi0 živlJenie v v . , ‘^vršiti samomor. — Nova sled v zadevi sena. Pred dvema letoma"!^1 pr°*' ®°' pisalo o umoru profesorja Rejena110®’0 stvari smo poročali tudi mi. Te • bila zadeva deloma pojasnjena. kaznjenec Jalrn v Wohlau-u je priznal iz lastne iniciative, da je umoril profesorja Rosena in hišnika Stocka on skupno z nekim Straussom. Naščuvala in plačala ju je profesorjeva gospodinja, gospa Neu- man, ki je hotela preprečiti, da bi bil izjpremenil profesor testament, ki ga je bil izstavil njej v prilog. — Trikraten poizkus požiga v godnem poslopju v Potsdamu. V sodnih poslopjih v Potsdamu je bil dne 1.1 m. podtaknjen trikrat ogenj. Prvič je začelo goreti v kleti. Komaj so ogenj pogasili, je švignil plamen iz strešnih OKen. Ko so se vrnili gasilci v gasilski dom, so bili tretjič alarmirani. Topot so goreli leseni oboji in zavesa v razpravni dvorani. Domneva se, da je skušal zanetiti požar kak kaznjenec, ki ga uporabljajo za domača dela, da bi bil povzročil zmešnjavo ter omogočil s tem sebi in drugim beg. — Usodepolna zaušnica. Te dni se je vračal izletni učenec mesčanske šuie na Dunaju Otto Krbeceti z ne^im tovarišem h šole domov. Nenadoma jima je pritekel nasproti razipusajen paglavec, ki je priložil Krbeceivovemu tovarišu kioiuto. lubecek se je za svojega tovariša zavzel ter napadalcu kloiuto vrnil. V tem hipu je prišel mimo neki pasant, ki m vedel, za Kaj gre, ter je priložil nato Krbecesu tako zaušnico, da je odletel deček s tro-toarja na cesto in padel baš v trenutku, ko je pridrvel mimo neki avtomobil, ki je dečka povozil in mu strl lobanjo. Pasant je odpeljal umirajočega dee&a v avtomobilu v bolnico, oaKoder jo je pa od-kuril, ne da bi navedel svoje trne, Kljub temu ga je pa policija eruirala v osebi 471etnega vrtnarja Jouanna Podceknica. Dasi so ga priče z absolutno gotovostjo spoznale, mož taji. Policija ga je ovadila državnemu pravdnistvu. — S petega nadstropja skočila ter obležala — nepoškodovana. Te dni se je vigia v Rimu vročekrvna devojha Hedvi-ga Neri, ker se je nekoliko sporekla s svojim ljubimcem, v samomorilnem namenu skozi okno petega nadstropja. Dasi je padla ž višine 20 metrov na cestni tlak, se ji ni zgodilo nič hudega, tako da so jo odpustili iz bolnice, kamor je bila ptepeljana z rešilnim vozom, že čez par ur, kakor hitro so se ji rzaburjeni živci pomirili. — Ob odprtem grobu svoje žene si je prerezal žile na vratu. Na centralnem pokopališču v Budimpešti se je odigral te dni ginljiv prizor. Ko so spuščali v grob za gripo umrlo 241etno soprogo uradnika Georga Monkovicsa, je potegnil njen soprog iz žepa britev ter si je prerezal žile na vratu. Prepeljali so ga v bolnico. Njegova poškodba je smrtnonevarna. — Nasilen zločinec. Na kazenskem sodišču ,v Budimpešti se je odigral te dni nenavaden prizor. Ko je prečital predsednik sodnega dvora razsodbo proti štirim zločincem, se je eden od obsojencev, očividno močan človek, tako razburil, da je odlomil od palisade debel kos lesa ter skočil proti predsedniku sodnega dvora, da bi ga udaril po glavi. Ko je zgrabil zločinca eden od orožnikov za rokav, je pograbil zločine stol in pričel z njim udrihati na levo in desno. Občinstvo je prestrašeno zbežalo. Tudi sodniki so takoj zapustili dvorano. Orožniki so imeli mnogo opraviti, predno so pobesnelega možakarja uklenili in spravili na varno. Listi se nad tem sicer zgražajo, kdor pa razmere pozna, ve, da utegnejo sodniki tuintam storiti tudi kakemu zločincu krivico, tako da ni izključeno, da je imel možakar za svoje nasilno ravnanje opravičen vzrok. — Protestna demonstracija avtomobilov. Pred poslopjem poslanske zbornice v Atenah je bila prirejena te dni originalna demonstracija. Zbrali so se vsi mestni avtomobili in avtobusi, opremljeni s črnimi zastavami. S tem so hoteli dati šoferji duška svojemu ogorčenju nad dejstvom, da je vlada sklenila z neko angleško transportno družbo konvencijo, na podlagi katere bo smela odslej samo ta družiba oskrbovati avtomobilni promet v Atenah. Demonstracija je potekla brez incidentov. — Boj za model. Med dijaki splošnega oddelka na umetniški akademiji v Benetkah je vladalo že dalje časa nesoglasje, ker so smatrali nekateri, da se jih glede razdelitve materijala zapostavlja. Te dni so udrli v sobo svojih kolegov ter 4C jim hoteli ugrabiti gol model. Vsled tega se je razvil med sinovi muz tak pretep, da so morali intervenirati kara-binijerji. Akademija je bila do nadaljnje odredbe zatvorjena. — Iz plesne dvorane v policijski zapor. Te dni je obiskala milanska policija nekatere lokale, v katerih so se vršili plesi brez dovoljenja pristojnih oblasti. V neki veliki dvorani je bilo zbranih nad 500 oseb, ko se je pojavila policija. Policija je aretirala 27 mladoletnih de-vojk, ker so prišle na ples brea spremstva sorodnikov. Pridržane so bile v zaporu, dokler niso prišli ponje sorodniki. Ljubljana. 1— Ljubljana se zabava. V torek zvečer so bile vse predpustne prireditve v Ljubljani zelo dobro obiskane. Vse plesne zabave, vse gostilne in vse kleti so bila polna. Pravijo, da so izdali ta večer Ljubljančani za svojo zabavo okoli 300.000 Din. No, to je kljub vsemu nekoliko pretirano. Predpust traja sicer že mesec dni, toda Ljubljančani so si prvič privoščili nekoliko veselja. Zdi se, da so si tisti, ki fantazirajo o 300.000 dinarjih, sami privoščili toliko dobrega, da so izgubili smisel za aproksimativno pravilno računanje, ali pa hočejo delati samo senzacijo. — Odvetniška pisarna dr. I v o Benkovič v Ljubljani se je preselila s 1. februarjem t. 1. v nove lokale na Aleksandrovi cesti št. 2, I. nadstropje, palača Ljubljanske Kreditne banke (prejšnja telefon štev. 2). 1— Opozarjamo na delavsko predstavo v ljubljanski drami, ki se vrši v soboto, dne 5. t. m. ob 20. uri. Vprizord se An-zengruberjeva narodna igra »Slaba ve3t->. Cene za to sobotno predstavo so izredno nizke, tako, da se omogoči tudi najširšim plastem ljubljanskega prebivalstva dostop k dramskim predstavam. 1— »Bajtar« stavbena in kreditna zadruga železniških uslužbencev ima svoj tretji redni občnii zbor v nedeljo, dne 6. februarja t. 1. ob pol 10. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije (Glavni kolodvor). Le nikakega strahu pred gripo špb8”Ska in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pijačami! Čistost, desinlekcijo in moč kljubovanja, to je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo mešanico pravega Fellerjevega Elsaflujda z mlačno vodo. Denite k vodi za umivanje nekoliko kapljic desinficirajočega Elsaflujda. Umivajte si s tem posebno roke pogostokrat. Uporabljajte nerazredčen Elsaflujd za drgnenje in masaže celega telesa. Nekoliko kapljic Elsaflujda na sladkorju ali v mleku Vas čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa z Elsaflujdom prinaša moč kljubovanja, čistost, svežino in s tem varstvo pred gripo. Zahtevajte v lekarnah ali v odgovarjajočih prodajalnicah tudi v najmaniSem kraia eno stekleni110 »Elsafluida« za 6 Dii, Tel dvojko steklenk*, za 9 D,n ah eno TOalno .teklenico za 26 dinarjev. Inače pišite dinLo lekarnarju: E. V. Feller-Ju v Doljnl Stublct, Elsatrg 357, Hrvataka. na3man^° ko,ičino (9 poizkusnih ali 6 dvojnatih steklenic) za 62 Din, z zavojmno m poštnino. Pri večjih količinah cenejSe, ker se prihrani na poStniui. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 4. februarja: »Pegica mojega srca«. — Red B. Sobota, 5. februarja: »Slaba vest«. Delavska predstava po znižanih cenah. —Izven. t Nedelja, 6. februarja ob 15. uri popoldne: »Triglavska bajka«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 6. februarja ob 20. uri zvečer: »Gobsek«. Premijera. — Izven. Ponedeljek, 7. februarja: »Pahljača iady \Vindermere. — Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 4. februarja: »Sevilski brivecr. — Red C. Sobota, 5. februarja: »Carmen . — Red D. Nedelja, 6. februarja ob 15. uri popoldne: »Ples v maskah«. Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 6. februarja ob pol 20. uri zve- i čer: »Terezina«. Danes v petek se' poje v ljubljanski operi »Sevilski brivec« z g. Jankom v naslovni vlogi. Ostala zasedba kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah tega dela. Predstava se vprizori za red C. Abonenti reda E pa imajo v drami »Pegico mojega srca«. Šport. Velike nedeljske tekme v umetnem drsanju v Ljubljani. SK Ilirija razpisuje za nedeljo 6. februarja 1927 sledeče tekme v umetnem drsanju: I. Tekma za prehodno darilo dr. Gilbcrta Fuchsa, dostopna seniorskim drsalcem vseh klubov v Jugoslaviji. Prehodno darilo postane last dotičnega zmagovalca, ki doseže prvo mesto v treh zaporednih tekmah. Dosegljivo število tc-čk za obvezne like 108, za prosto drsanje 72, skupaj 180. Prosto drsanje 4 minute. — II. Tekma dam za prehodno darilo JZSS, dostopno verificiranim članicam vseli saveznih klubov. Darilo postane last tekmovalke, ki si ga pribori v dveh zaporednih tekmah. Dosegljivo število točk za obvezne like 96, za prosto drsanje 60, skupaj 156. Prosto drsanje 2 minuti. — III. Tekma junior-jev. Dosegljive točke kakor ad II. Prosto drsanje 3 minute. — Vse-tekme se vrše na športnem drsališču SK Ilirije v Ljubljani in se prično ob 8. uri zjutraj s sledečim programom: ob 8. uri obvezno drsanje juniorjev, nato cbvezno drsanje dam, nato obvezno drsanje za darilo dr. Fuchsa in slednjič ob 10.30 prosto drsanje vseh treh skupin. Smuške tekme na Pohorju dne 80. januarja 1927 so se ob številni udeležbi ugodno zvršile>, ker je bilo ugodno vreme in dober sneg. Ob 10.30 je bil start pri Ruški koči za hitrostno dirko od te koče do Mariborske. Teka se je vdeležilo 45 tekmovalcev, od katerih jih je starta-Io 13 izven konkurence. Rezultat: 1. Ko-Pinšek (»Ojstrica«, Celje) 22.36, 2. Jeglič (Rapid, Maribor) 23.56, 3. Žigart (ISK Maribor). Prvi pa je prišel na cilj dr. Stane Kmet v 20.24 min. (izven konkurence). V skoku pa je zasedel 1. mesto dr. Stane Kmet s 16 m, 2. mesto Kukovec s 13 m in 3. Gračner z 11.5 m. Najboljši australski plavač Charlton, ki je zmagal tudi v olimpijskih igrah 1924 na 1500 m, je postavil v Sidneyu j nov svetovni rekord na 800 y. Preplaval j je to progo v 10:32 sek. Gospodarstvo. Ljubljana, 3. februarja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) V rednote: investicijsko 82.50—83.50, Vojna škoda 334—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna banka 150—150 (150), Me-rkantilna banka 98—100, Pra-štediona 940—0, Kreditni zavod 170 do 180, Strojne 80—0, Trbovlje 380—0, Vevče 120—0, Stavbna 55—65, Šešir 104—0. — Blago: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca za bukovino čvrsta in za deželne pridelke nespremenjeno čvrsta. Zagreb, 3. februarja. Devize: Ne\vyork ček 56.74—56.94, Švica izplačilo 1094 do 1097, Praga izplačilo 168.25—169.05, Pa-: riz izplačilo 224.5—0, London izplačilo 275.95—276.75, Dunaj izplačilo 801—804, Berlin izplačilo 1348.5—1351.5, Italija iz-plaičlo 143.44—245.44, Budimpešta 995.5 do 998.5. Curih, 3. februarja. Beograd 9.135, Dunaj 73.2875, Berlin 123.20, Ne.wyonk 519.75, London 25.21 in sedem osmink. Pariz 20.455, Bukarešta 2.825, Sofija 3.75. Budimpešta 90.8625, Praga 15.40, Pariz 20.455, Milan 22.20. T. Schlieben: Halina. Balina se je izognila vasi in je poskušala priti od zadaj, skozi park, v grad. Stranski vhod so stražili trije kmetje. Niso bili ravno neprijazni do nje, ker so je poznali še kot malo deklico. Toda, da bi jo spustili v grad. ne, tega niso mogli. Mehanično so ponavljali, kar so jim ukazali Jan in agitatorji: Nihče ne sme v grad in nihče ne sme živ iz njega. Toda strah, brezmejni strah, je razvezal Ha-lini jezik. Saj hoče le pregovoriti mater, na.i popusti, ker imajo kmetje prav in da naj jim izroči Jurija. Za božjo voljo naj jo puste v grad; nikakega orožja nima pri sebi in jo lahko preiščejo. Končno se Halina spomni: z vratu si strže biserno verižico, za katero je plačal knez v Parizu celo premoženje in jo da lakomnim kmetom. Pustili so jo mimo. Stopala je po obširnem parku, med lepimi rožami in drevjem. Zdaj pa zdaj se je vsa prestrašena obrnila, da vidi, če ji kdo sledi, da jo ustreli. Prišla je pred grad. Pozvonila je pri vratih, na gradu pa se je odprlo okno, iz katerega je pomolila puškina cev. Jurij Lučik je pogledal ven. Spoznal je Halino, prišel doli in ji odprl ter skrbno zaklenil za njo železna vrata. Lučiku je prijazno dala roko, nato pa Stekla k veliki ženi v temni obleki — k materi. Padla je na kolena in ji objela nege, nato pa kot otrok položila glavo v njeno naročje. Njene rake so drhtele, ustnice so šepetale sladke otroške besede. »Ljuba, draga, saj sem jaz pri tebi, jaz te ne zapustim.« In baronica je pobožala lase svojega deteta. Prišla je zadnja noč. Halina je odšla v kuhinjo in pripravila večerjo, ker ni bilo nika-lce služkinje več v gradu. Popoldne je tudi Gabor skrivaj zapustil gospodinjo, oni Gabor, na katerega zvestobo bi baronica prisegla. Ker se ni odzval, ko ga je klicala z zvoncem, ga je šla iskat in je našla le listek z napisom: »Odpustite mi!« Tudi Gabor je podlegel bojazni za življenje. Da sta jo ravno on in Beti zapustila, je bolelo gospodinjo huje, kakor je to pokazala. Vsi, vsi so jo zapustili, pri njej je ostal le njen otrok in pa Jurij. Baronica je prigovarjala Halini, naj se vrne k možu, toda ta je ni hotela zapustiti in se ni dala pregovoriti k temu. Baronica je pogrnita slavnostno okrašeno mizo. Vsaj danes naj bo življenje še lepo. Mogoče ho jutri že vsega konec, mogoče prinese jutrišnji dan že smrt. Halina je še vedno upala, da bodo poslale oblasti vojaško pomoč in jo v to verjela kot v skalo. Baronica pa je to nado že opustila. Njej so bili vsi ničvredneži, vsi so jo zapustili. Toda danes, danes je hotela še živeti. Jurij je prinesel iz kleti najboljšega v;na, starega tokajca, šampanjca in sherrya. Baronica je pila kozarec za kozarcem. Poznalo se ji to ni nič, prenašala je alkohol, kakor kak mož. Govorila je mnogo in se sem ter tja zasmejala s svojim raskavim, prezirljivim smehom. Halina je nosila na mizo priljubljena jedila, ki jih je skuhala za mater. Trudila se je. da se opogumi, čeprav ji je bilo neskončno težko pri srcu. Pripovedovala je dogod-bice izza dni, ko je bila še v penzionatu, kjer je zadnjikrat kuhala. Male skromne dogod-bice, ki so brezupno in bolestno trepetale v zraku. lialdna se je trudila, da bi razveselila mater. Če se je ta včasih zasmejala, je bila Halina vsa srečna. Jurij je gledal ves čas mračno pred se. Pil je mnogo in mogoče si je v svojih omejenih možganih že predstavljal grozote, ki ga čakajo. Mogoče pa je napenjal misli, kako bi našel kak rešilni izhod. Ob eni uri zjutraj so se odpravili spat. Zunaj je uilo vse mirno. Vendar pa se je videlo, da stražijo ob cestah kmetje in da so prižgali ognje. Baronica se je vlegla v posteljo. Vle-gla se je le vsled Halinine prošnje. Halina se je veedla na stol in jo čuvala. Zavila se je v šal. Dasi ni bilo mrzlo, vendar se je od časa do časa tresla po telesu ter se pri najmanjšem šumu preplačeno dvignila. Baronica je dihala mirno in globoko. Kdor bi jo videl, bi rekel: Tako spi le srečen človek. Vsled neke neznane, skrivne bojazni se Halina id upala pustiti goreti luči. Čutila se je bolj varno v temi. Ni občutila niikake utrujenost], misli so P delovale neprestano. Mislila je na svoje življenje. Njeno življenje je bilo urejeno, polno : lepote, veselja in sijaja. Spomnila se je na ' moža,s katerim se je vedno dobro razumela. Spomnila se je na svoje otroke, na Edmonda, i ki jo je oboževal, na mnoge svoje prijatelje, j na služničad. Spomnila se je lepega, sijajnega gradu, spomnila se je na lepo modro ' morje in na žareče nebo riviere. V mislih je videla Long-champs in konje, ki so dirjali čreiz tarvni-ke, vide-la je modne -■> Ione in opei - ne predstave, luksurijozne hotele in parlorce-love. Vsega se je spomnila, kar je videla )•* užila v življenju lepega in čudovitega. In sedaj, v uri, ko je to enkrat za vselej izgubila, je šlo v mislih vse mimo nje. (Konec prihodnji* ) tl tovarna tinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi n«|ttnejll In najokusnejši namizni Ris las vinskega Risa. rAHTIVAJTO PONUDBO I SC Tehnično In hlgljenlčno nejmodet-nej« urejena kicarna -v Jugoslaviji. Mmumi I|wam—. ■■a«« M. 1«, IL Odvetniška pisarna drja. IVO BENKOVIČ V LJUBLJANI se je preše ila s 1 februarjem 1.1. v nove loka e na Aleksandrovi c. 2.1 nadst. pelala Ljubljanske kreditne banke (P’ejšna telefon Št. 2) : -Mvltf iliiliiiiillllllillllllllllllllit. MALI OGLASI. Za vsako besedo «e pilača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. ELEKTRA D. D V LJUBLJANI iovtja tužno vest, dn je preminul dne 2. februarja član upravnega sveta, gospod ING. IGNACIJ ŠEGA direktorja južne železnice v pokoju. Pokojnika, ki se je stekel za družbo nevrn-ljivih zaslug, ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 4. februarja 1927. Kupujem motorje samohodne Mi prevozne, z ali brez dreš, sesalni plin, »urovo olje ali bencin. Prednost imajo Lancovi »Buldog«. Ponudbe je poslati z navedbo cene. starosti in tovarne na naslov: Mijo Kovačič, Kla ster, protina«-. 7 / S A A R N A MERKUR LJUBLJANA •OMOP OHEOOKČIČEVA UL. sp se priporoča ir za naročila o tiskarsko stroko spadaiočih del Proda kompletni se ceno nemško-angle-ški slovar in nekaj angleških knjig. — Naslov pove uprava Nar. Dnevnik*. Absolvent trg. šole .-prejme vsako pisarniško delo. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra Koks > Čebin Wol!ova l/II. - Telet. 56 s« dom, obrt In Industrtto V VMh opi»*i«lt teto tam platMn* strel DUM««* m*pa k, Peteline ||||||||||||||||IHIIIIII!IIIIIUII1IIIW’ MINIMUMIH I»d«j*teJj: ft«lc*nfctr. - Urejuj. Vladimir Sretek. - Z* »Krekvr« odfovarjs Andrej S*v«r. Vsi v LJsMjanl.