PoStnino plačana v gotovini
Leto LXXIII., št. 4
Ljubljana, petek 5* januarja 1940
Cc^a E2n 1.—
SLOfENS
Iznaja vsaK dan popoldne izvzemsi aedeije in praznike. — inserati do 80 petit vrst d Dtn 2. do 100 vrst a Din 2 50 oo 100 do 300 vrst a Din S. večji tnseratj petit VTSta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm laveK posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPRAVNIATVO LJUBLJANA. Knafljeva ollea ite*. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ta 31-2«
Podružnice:   MARIBOR. Grajski trg st. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva uMca 1. tek fon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon St   190 — JESENICE: Oh kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St   10 351.
Finci se bore na osmih frontah
Amerika ba nudila Finski finančno in drugo pomoč — Poslala bo do konca meseca 403 letal z ameriškimi prostovoljci — Tudi Anglija bo olajšala pošiljanje vrtnega materiala Finski
Kodanj  5  lan  i  (Reuter^ Ameriško poslaništvu  v  Rigi  DOtrju.it   vesti   da hod« Zedinjenc  države  do  konca   teea meseca dobavile l-Jn<ki 40*   letal   Letala  bodo o* lo tirali dmerišk? orosto\oljcL
vVashington 5 lan i (Reuter Predsed n:k >enatnei;a >dbora za zuname r.adevt Pirrm.iji ie iziavij novinarjem da bodo §e pri sedanjem modnem zasedanju Uoneres.* parlamentu predloženi načrti na podlae katerih bo ameriška vlada ooobla«čep? nuditi Fin*>ki finančno in drugo oomoč To
ho popolnoma v skladu s obvezami Zedi-i jenih držav kot nevtralne velike sile Finska bo dobila 100.000.00fl dolarjev po-isjila in kredite za nakup vojnega in dru-cea  materiala « ISA
London 5 lanuana AA fHavas) V po-.ćeniri kroe:h eovore da je britanska vlada t skladu r nedavnim sklepom sveta >\ pripravljena kar najbolj olajšati po i 113 nje ar ožja na Finsko Tod« isti krogi "»oudaria^o da ie treba v orv: vrst' ieiatj za kritje lastmb britanskih potreb
Zastef sovjetske ofenzive
Hrabrost Hnske vojske in hud mraz ovirata sovjetsko prodiranje — Inozemski vojaški stro* kovnjaki o bojih
Belsinki. 5   1an  s  fReuter) Na Daljnem
sever j or Pečene: ^o kakor se ^d\ vse voiaške operacije zaradi hudega mraza v zastoiu
Pri Salli so v teku hudi boj   med finskim   ;"Mmi tn sovjetsko divizno   ki le bila baje ored Jnevi obkoliena  Kakor poročalo   švedsk:   novinarn   odklamaic fin sk   v-'ma>k- kro^i o poteku teh ooiev za enkrat vse informacije ter so cele orepo vedali   vsem   Unirr   oov:nanerr   dostor v bhž:no b.->n£ča   Zdi se Da   da se Finci na deiaio   da bodr rud:  tu  oonovili nedavn uspeh ori Suomusalmilu
Na Kirel'1ski zemeliski ožini ie 90viet-sko topništvo vćera' moćno b -mbardiralr finske oostoianke su-eT Da m oiie ve^iih vo^^Vh ^D^ar!! PoTnuieio da sovjetske čete kopljejo jarke na svojih sedanjih posto jankah.
London, 5   januarja   AA   (Reuters Fin
ski poslanik v Londonu Gr:pyentiere ie dal časnikarjem intervju, v katerem poudarja — tako poroča nformac.jsko mini
str^vn — da se Finci bore na osmih frontah, da pa »sovražnik n kjer ni ničesar dosegel«. Gnppenberg ie dalje pripomnil da ie prcpr.ian. ker maršala Mannerhei-ma dobro in osebno pozna, da so poročila finskega vrhovnega poveljstva skrajno točna.
Poročila angleških dopisnikov
London. 5 lanuana e Po zadnjih ve-•teh dopisn kov angleških listov na finski fronti «?e je vreme nekoliko izboljšalo in -o finsk: ietalci izvršili polet nad Leningrad Finska letala so metala letake z go-*orom predsednika republike Kallia Na >evemi front: v Karelijski ožmi so finska letala metala oropagandne letake, v <aterih pozivajo sovietske vojake da se 'drečeio pokorščini in pobegnejo na Finsko kier iih čaka topla obleka hrana in lobro postoDanie ? njimi s strani vojaških n civilnih oblasti
Sovietska ietala so nadaljevala letalske lapade na finska mesta 12 letal le bom-oardiralo mesto Tornea na severu Botni--kesa zaliva na sami švedsk: meji Tornea ie važno železniško mesto v katero pri-naiaio vlaki i? Švedske čez most nad reko ^emioki Po poročlih dopisnikov angleških listov so sovjetska letala Doruš^a nost tako da ie sedaj pretrgana železnica zveza med Švedsko in Finsko. Finska >e do tei Doti ne bo več mogla oskrbovati e vojnim materialom Pri bombardiranju Tornea so Finci sestrelil dve sovietski le-'ali Kakih 160 km iužneie so sovjetska ietala napadla mesto Ulo drugo važno železniško križišče ki veže Finsko z Botniškim  zalivom   Tudi tu so sovjetska
Važni razgovori v Italiji
ob pril'ki obiska madžarskega zunanjega ministra — V Rimu poudarjajo vlogo Jugoslavije pri konsolidaciji meddržavnih odnosov v južno-vzhodni Evropi
Rim, 5 jan e Prihod madžarskega zunanjega ministra grofa Czakvja je vzbu-dl najživahnejše zan:manje v vseh rimskih političnih krogih Sprva so javili da bo grof Czaky dospel na dopust v San Re-mo in da bo tam imel razgovo.e s političnimi osebnostmi Italije, toda sedaj se izve. da Dr;de grof Czakv opolnoči v Benetke, kjer mu bodo pr:red li slovesen sprejem, ki mu bo po do sedaj še nepo-tr;enih vesteh prisostvoval tudi Italijanski zunanji minister grof Ciano Kakor kaže se bo grof Czakv najprej napotil v Rim. nato pa šele v San Remr«
Ta ^orememba v programu bivanja madžarskega zunanjega ministra v Italiji je izzvala veliko pozornost v Rimu in se tolmači kot dokaz važnosti, ki se tu pripisuje prih du grofa Czakvja v Italijo Da gre za važno izmeno misli grofa Czakvja z grofom Cianom in Mussolinijem če pride madžarski zunanji min ster res v Rim, potrjujejo vsi snočni italijanski listi ki v svorh poročilih iz Budimpešte objavljalo zelo pomembne komentarje V teh komentarj.h se v prvi vrsti poudarja da
vlada v Budimpešti ogromno zanimanje za ootovanje grofa Czakvja v Italijo zaradi nenavadne delikatnosti sedanjih mednarodnih trenutkov Poudarja se kot zelo važno, da ie grof Czakv te dni konferiral z mnogimi madžarskimi diplomatskimi oredstavn ki v inozemstvu
Z zadovoljstvom nadalje poudarjajo, da se manifestacija prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko nadaljuje Po vsem tem smatrajo, da bo razgovor med Czakv jem in Cianom mnogo časa po večen tudi Jugoslaviji in njenemu vplivu na ureditev miru v podunavsko bal! ans em področju. Dosedanje stal'šče Jugoslavije se v Rimu kakor tudi v Bud mpešti mnogo ceni ter se izraža upanje, da se bo moglo na Beograd spet računati kot na funkcionarja nenavadne važnosti za konsolidacijo odnošajev med drugimi državami na Jugovzhodu Evrope
Kakor je bilo že javljeno, bo predmet Czakv jevih razgovorov predstavljal tudi Kinošaie Madžarske z vsemi njenimi so-^ed:. v prvi vrsti z Rumunijo in sovjetsko
Rusijo.
1800 milijonov dolarjev za narodno obrambo
zahteva predsednik Roosevelt — Vsi drugi proračunski izdatki bodo zmanjšani
Washingion. 5 jan s (Reuter) Novi ameriški  proračun   ki ga  je predložil včcai predsednik  Roosevelt kongresu predvideva izdatke za narodno nbranibo do lumja 1941 v znesku 1806 mih ionov dolar lev   za «fco ro 400 mi/nonov delat iev već nego v prei injem  proračunu   Večm*  vsote   re do/oče na za vojno  mornarico   Zed'niene države imajo sedat v gradn)   \2\) votn h ladij od tega dve veliki boim ladii  1 nosilec letal 2 križarki. 8 rušilcev m 6 podmornic Velik de' stroškov odpade nadalje ta nastanitev novih oddelkov vojaštva v blizini Panam-
skega prekopa in na Havajskem otočju.
Glede na povečan ie izdatkov za narod no obrambo so bil' znani-am vsi drugi proračunski izdatki $e vedno pa b«> treba nekaj razlike kriti z davki  n pi>soii1om Gle Je na uvedbo novih davkov naglasa predsednik   Roosevelt  v proračunskem predlo gu.  da so se  narodm  dohodki v zadnjih štirih  letib v  Zedinjcmb državah dvignili za 69*/o ter da pomeni to naivećie poviša nje dohodkov v zgodovjnt države Prav ta ko pa ni bil nikdar kredit vlade na višji stopnji nego je sedaj.
letala porušila železniško progo In most Da bi vsat nekolko popravili neuspeh sovjetske vojske na kopnem je sovjetsko vrhovno poveljstvo izdalo odredbo, naj letalci pogosto napadajo finska mesta Pokazalo pa se je da sta letalski basi v Murmansku in Leningradu preveč oddaljeni od Finske, ker sovjetski letalci ne morejo pravočasno izkoristiti ugodnega vremena. Zato so si sovjeti na zamrznjen'n iezerib na finski meji zdaj uredili več začasnih letališč.
Inozemski vojaški opazovalci pripominjajo, da se finski vojaki naravnost junaško bore za svojo domovino in prezirajoč smrt pogumno napadajo, dasi niso radostno opremljeni z modernim orožjem Finska nima skoraj nobenega topništva a kljub temu so si Finci izvoievali veliko zmago pri Suomusalmiju To zmago so izvedli posamezni oddelki finske vojske z velikimi izgubami Ponoči so s strojnicami napadali tabore sovjetskih čet in v »rvi vrsti uničevali kuhinje in taborske ognje Zaradi velikega mraza, so bile sovjetske čete prisiljene prenehati z borbo in se umakniti v velikem neredu.
Zanimivo je tud: kako Finci izkoriščajo ^oi'i«t^ke tpnke Zakoniiejo jih v sneg in led in si tako napravijo majhne trdnjave, iz tvatwiui streljajo na sovražnika Te male trdnjave, ki jih postavijo na kakih 100 m drugo od druge, so se izkazale kot zelo dobra obramba prvih linij na Kare-lijski ožini
Finski begunci
Oslo, 5 jan. e. Po poročilih norveškega tiska je mnogo finskega prebivalstva ostalo brez streh. Da bi se teh hiš ne posluževali sovjetski vojaki, so Finci vse hiše zažgali Prebivalstvo, ki je bilo prisiljeno zapustiti svoja stanovanja, se sedaj skriva in potika po gozdovih Na desetti-soče ljudi je v šotorih in v kočah, ki so bile na hitro roko zgrajene iz vej. Prebivalstvo beži tudi preko meje na Norveško. Z meje se vidijo dolge procesje ljudi, ki v temnih zimskih nočeh ne glede na mraz in sneg. potujejo preko norveške meje
General Stem ni bil ustreljen
Kodanj, 5 januarja e Tukajšnji listi prinašajo vesti iz Stockholma. na podlagi
katerih se demantirajo glasovi, da je bil glavni poveljnik sovjetskih čet na finski fronti general Stern odpoklican in ustreljen, češ da je vršil sabotažo General Stern je z vsem svojim štabom na fronti in se vozi od severne fronte do skrajne črte Ladoškega jezera Tz svojega vlaka, ki je opremljen za radijsko oddajno postajo, osebno pošilja poročila Stalinu.
Sovjetski tanki
Helsinki, 5 januarja AA (Havas) Finski vojaški strokovniakf mislijo, da je mo-torizacija glavna sila moderne vojske velika slabost v sovjetsko-finski voini Na Finskem so sovjeti vreli v boj mnogo strojev Ce rečemo da je na finski meji tisoč tankov, prav nič ne pretiravamo Znano je da so sovjeti doživeli pomembne izgube in da so tanki skoraj brez koristi nf» ternu kakrSen *e Finski Ti strokovnjaki izjavljajo dalje da je izdelava so-vjeukh tankov slaba Te h be pripisujejo sabotažnf akciji zdi se pa tudi. da so rezultat slabega dela posledice slabe strokovne sposobnosti sovjetskih tehnikov Prodiranje sovjetskih motoriziranih čet na Poljskem se ie sslišalo več kilometrov daleč, tako so tanki šknpali Znano je. da so morali mnogo tankov popravljati, ker niso mogli ne naprej ne nazaj Poznejša popravila pa se niso prav nič obnesla, tako dq cn morali večino teh tankov zavreči Tudi moštvo, ki nai rokuje s temi tanki svoji nalogi ni kos kajt: večina vojakov v sovjetski armadi si v svojem zasebnem življenju ni pridobila znanja glede rokovanja s stroji.
Švedski delavci za Finsko
Stockholm. 5 jan AA (Havas) Švedski delavci kar vidno kažejo svoje simpatije do Finske Tako so delavci 40 največjih švedskih industrij med njimi tudi na vsem svetu znane veletovarne telefonskih aparatov Ericson izjavili, da bodo svoje mezde za januarsk: praznični dan, ki iim gre po švedskem zakonu, odstopili odboru za zbiranje prispevkov za Finsko.
Poljski letalci za Finsko
Pariz, 5 jan. br 50 poljskih letalcev se je. kakor poročajo listi prijavilo za prostovoljske formacije, ki se bodo borile v Finski proti sovjetski Rusiji.
Angleška pomorska trgo
vina pođ kontrolo vlade
Nadzorstvo se prične 1. februarja z namenom za &m uspešnejše nadaljevanje vojne
London. 5 jan. s. (Reuter) Minister za trgovinsko mornarico sir John Guilmore ie sprejel včeraj zastopnike angleških ladijskih družb tei jim sporočil, da prevzame angleška vlada s 1. februarjem kontrolo nad vso angleško trgovinsko mornarico. Vlada bo vsaki ladii odslej predpisala tovor, ki ga mora voziti, in pot, ki se je mora držati. Ze pretekli mesec je vlada rekvirirala nekaj trgov nskih ladij za prevoz žita iz Kanade v Anglijo.
Novi ukrep, ki je imel predhodnika že v sličnem ukrepu v svetovni vojni, ima namen, da zasigura nemoteno in čim bolj enotno dobavo vseh potrebščin za čim uspešnejše nadaljevanje vojne. Lastniki ladij bodo ie nadalje morali nositi stroške za vzdrževanje ladij in za plačilo posadk, angleška vlada pa bo prevzela samo izgubo ali dobiček, ki bo nastal zaradi sprememb v prevozu tovorov in poti
Montevideo. 5 jan s. (Reuter) Pri sprejemu, ki ga ie včeraj priredilo na čast dnvralu Harwoodu društvo prijateljev Anglije in Francije v Montevideu. je bilo nav.oč.h 2000 oseb Admiral Harwo~d je m°l v §nar>$C-:ni govor, v katerem se je zahvalil za navdušen sprejem, k ga je bil ae.ezsn Dejal je dalje, da upa. da so an-^^ke vojne ladje v bitki z nemško oklopnico »Admiral Graf Spee« pripomogle tudi urugvajski trgovinski mornarici da bo odslei lahko mirno vršila svoj posel.
NemSka parnika pobegnila
New Y«»rk 5 jan. s. (Reuter) NemSka 1200 tonska parnika »Quito« in »Bogota«, ki sta b.la od septembra dalje v ekvadorski luki Gvajaquii. sta iz luke pobegnila
Amerika zaplenila nemški parnik
New York. 5 jan a (Reuter) Ameriške oblasti so zaplenile nemški parnik Paulin Friedricn (4700 ton), ki se ie zatekel v luko v Bostonu Parnik je vozil tovor petroleja v vrednosti enega milijona dolarjev Zaplenitev je v zvezi s tožbo za odškodnino, ki jo je vložil proti lastnikom neki bivši ladijski čast-'*.
New York, 5 jan s (Reuter) Angleški 11.000 tonski parnik »Toscan Star«, ki je pr.plul do Panamskega prekopa, je javil da je bil takoj po odhodu iz angleške luke napaden od nemškega bombnika, ki je vrgel nanj 5 bomb in ga obstreljeval s strojnicami. Angleški parnik je odgovarjal s protiletalskimi topovi ter je letalo pregnal.
Poljska vojska v Franciji
Pariz, 5. jan. s. (Havas) Ministrski predsednik Daladier in poljski ministrski predsednik general Sikorski sta včeraj v vojnem ministrstva v Pariza podpisala sporazum glede obnovitve poljske kopne vojske in letalstva v Franciji. Za šefa posebne francoske vojaške misije pri poljski vojski je določen letalski general Denain.
Angleška »Bela knjiga«
London, 5. jan. s. (Havas) Pričakujejo, da bo angleška Bela knjiga o poteku angle-ško-francosko-sovjetskih pogajanj za sklenitev zvezne pogodbe objavljena v 10 do 15 dneh Angleka vlada ima interes, da s to knjigo pokaže, da so se pogajanja razbila po krivdi sovjetske vlade, ki je hotela dobiti od Anglije in Francije proste roke za akcijo v Finski in baltiških državah. Angleška in francoska vlada sta te sovjetske zahteve odklonili, ker bi pomenile kršitev suverenih pravic Finske in baltiških držav.
Angleška letala nad Nemčijo
London, 5 jan s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je v sinoči objavljenem komunikeju sporočilo, da so angleška letala v noči od srede na četrtek izvedla uspešne izvidniške polete nad sever nozapadiio Nemčijo, kakor tudi nad oporišči nemških vodnih letal v Helgolandskem zalivu Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča,
Iz notranfe poliii&e
DU.  MAČEK ZA PRAVOSLAVNI B02IĆ
Podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Vladko Maček obja\lja v »Novi riječi« pod naslovom »Braćo pravoslavni Srbi!« naslednjo čestitko za božič:
»Glejte, zopet prihajajo svetli prazniki rojstva sinu božjega. Letos smo tudi mi Hrvatje katoličani proslavili, pa tudi vi, bratje pravoslavni Srbi, proslavljate te dni v mnogo bolj radostnem in mirnem razpoloženju, kakor je bilo to lansko leto. *»o-slavili smo in proslavili bomo te dm v bolj svečanem In mirnem razpoloženju zato, ker smo pred nekoliko mesci odstranili s prsi težko moro bratskega razdora, ki bi malone postala naša skupna nesreča.
Sporazum, ki smo ga sklenili Hrvati o predstavniki   kraljevine  Jugoslavije,  ne b)
bil mogoč, če ne bi že pred nekoliko leti pred tem sklepom samim tako srbski kakor hrvaški narod ponovno pokazala v najtežjih razmerah najodločnejso voljo, da skrajšata bratomorilno horbo. Sin božji se je rodil zato, da prinese vsemu svetu in vsem ljudem mir. Zato sta tako hrvaški kakor srbski narod pripravila sebi letos najlepše božične praznike, ko sta ustvarila mir v svoji hiši. Ta mir, ki smo ga ustvarili v svoji hiši, nam je najmočnejše jamstvo, da bo, kar se nas tiče, spoštovan naš mir tudi od vsakogar tretjega.
Čestitajoč za božične praznike vsemu srbskemu narodu, predvsem onim. ki so lani pred božičem skupno 7 nami Hrvati šil v volitve ter prvi razširili veliko misel narodnega sporazuma, kakor tudi onim. ki so to misel kasneje sprejeli z iskrenim sreem. želim, da bi bilo veliko delo, ki je bilo započeto, tudi izvršeno za srečnejšo našo skupno bodočnost.«
Čestitka se konča z besedami v cirilici: »Mir božji! Hristos se rodi!«
ZBOROVANJE V DOBOJTJ.
Kakor smo ie poročali, je bilo na Silvestrov dan v Doboju veliko zborovanje delegatov vseh srbskih prosvetnih dnište\ iz Bosne in Hercegovine. Zborovanje je otvo-ril predsednik pravoslavne cerkvene občine Jovo 2akula, nakar je govoril univerzitetni profesor in član uprave Srbskega kulturnega kluba dr. Vlada Corovič. Na zborovanje je bil povabljen tudi episkop Nikolaj Iz žice, ki se je pa brzojavno opravičil ter sporočil, da bo molil v rezidenci «v. Save za uspešno delo sestanka. Zborovalcl so sprejeli resolucijo, v kateri izražajo svoje stališče glede notranjepolitičnih vprašanj.
KLOBČIČ, KI GA BO TREBA KAZI'LESTL
»Hrvatski dnevnik« piše o nastajajoči draginji in pravi, da se gospodarsko vprašanje ne da rešiti ne s povišanjem plač in ne s povišanjem cen. Za konsumenta je docela Indiferentno, koliko ima denarja, kajti glavno je, kakšno in kolikšno protivrednost more dobiti zanj. Preprost človek, ki se ne bavi s studijem narodnega gospodarstva, si misli: V državi imamo dovolj hrane, pa je zato nezdrava vsaka politika, ki ne bi preprečila gladu. V državi imamo dovolj stanovanj in zato mora imeti vsak streho nad svojo glavo. V državi je dovolj posla za vsakega, zato je treba vsakemu najti zaposlitve. V državi imamo tudi dovolj surovin In za naše najnujnejše potrebe tudi dovolj industrije, pa bi zato moral priti vsak do krpe, da se obleče. Tudi zraka in vode Imamo zadosti. Zato bi se pri nas ne smelo čutiti pomanjkanje. Toda pri nas je napravljen cel klobčič, ki ga bo treba razplesti in deloma tudi presekati. V ostalem se v tem pravcu ie dela. Doslej je bilo storjenih že nekaj ukrepov, drugi pa bodo sledili. Država in banovina imata pred seboj velike naloge, toda sama ne zmore-ta vse~a. Treba jima je pomn^ati v socialni misiji, pomagati pa je treba tudi narodu kot celoti, predvrem pa onim, ki so pomoči najbolj potrebni.
soctatt^TI O BANOVINI HRVATSKI
V Petrovgradu je bila te dni konferenca socialistične stranke, na kateri je govoril tudi odposlanec glavnega odbora v Beogradu Nedeljko Diva*%       *  H 1 1
r   T '    ' 1 ^ , / > *-
*   «\« i '      < t -    * ■   k T   v v
, , i A J A 4   N \.
„ 4
v   -» ▼
; ♦ r
! A
ZAHTEVE  NASE MADŽARSKE MANJŠINE.
Bivši senator In bivši predsednik madžarske stranke v Vojvodini dr. Imre Vara-dy je včeraj podal novinarjem v Subotici Izjavo, v kateri je predvsem naglasil potrebo čim tesnejšega sodelovanja Jugosla-1 ife in Madžarske, zatem pa je v treh točkah reasumlral minimalne zahteve Madžarov v Jugoslaviji.
Te zahteve so: 1. Dovoljenje za osnovanje madžarske stranke. 2. Imenovanje madžarskih članov v davčnih odborih. 3. Osnovanje madžarske državne kulturne zveze po zgledu nemškega Kulturbunda.
Dr. Varadv je nadalje poudaril, da ka--ejo vsi znaki, da bo v banovini Hrvatski dovoljeno osnovanje madžarske stranke, zaradi česar bi bilo teleti, da se dovoli tudi v ostali državi. Razen tega zahteva, da se l«~»«Mrajejo tudi Madžari za šolske nadzor-
Bratom pravoslavne vere čestitamo Hrlstovo rođfenfe !
Nemški odgovor Rcoseveltu
je sicer odklonilnega značaja, vendar pa ne vsebuje preostrih izpadov, kakor je bilo to doslej
oLičajLo
Berlin, 5. jan AA. (DNB) Nemka diplomatsko politična korespondenca se bavi z govorom predsednika USA Roosevelta in piše med drugim:
Razni narodi bodo različno komentirali Rooseveltova izvajanja, kakršno je pač njihovo stališče in kakr.-na so njihova izkustva. Kljub temu je treba reči, da smo radikalne metode zavojevanja doživeli ne samo v 17 in 18. stoletju. Ravno 19. m celo 20 stoletje dokazujeta, da se veliki imperiji, ki zdaj radi igrajo vlogo varuhov svobode, niso pomišljali razširiti svoj življenjski prostor na račun malih narodov. Nobena celina ni prosta očitka da mali narodi niso varni pred velikima zapadnima velesilama. To dokazujejo tudi vztrajni poskusi Pariza in Londona, da razširita vojno prizori'če. V svetovni vojni sta igrali svojo igro z Grčijo in tuli dnnes poskušata tako ali drusače zaplesti v vojno nevtralne države. To je resnica, ki se ne da tajiti. Samo en narod je. ki zahteva kontrolo nad svetovno trgovino. To prav dobro vedo tudi v Ameriki. Narod, ki je kršil medna- i rodno pravico   velikih in malih narodov,
zahteva Se danes pravico do kontrole: ta
narod je Anglija.
Predsednik Roosevelt ni sicer nikdar tajil svojega političnega prepričanja in je tudi zdaj brez očitnih motivov orisal položaj in bodočnost USA v mračnih barvah. Obenem misli, da sme pričakovati in celo zahtevati od ostalega dela sveta, naj živi po ameriških načelih. Ali vendarle ne »me pričakovati, da mu bodo vsi drugi narodi sledili na tej noti. ki utegne biti njemu osebno zelo prijetna. Bilo bi zares nevarno, če bi bodoča politika USA bila odvisna od takšnega osebnega stališča spričo važnih problemov, ki jih je sprožila vojna. Roosevelt se ne ravna po svojem velikem prodniku \Vashingtonu, ki se je zmerom izreke' proti zvezam z drugimi državami in ki je zato zastopal poznejša načela Aionroe-jeve teorije Nobenega dvoma ni. da bodo pridržki, ki so v skladu s to tradicijo, odločili, do katere stopnje se bo mogla dejansko izvajati politika ameriške nevtralnosti po »magni chartt«, toda ameriškega naroda naloga je. da pazljivo bere komentarje Pariza in Londona o izjavah svojega predsednika in da jib upošteva.
Koncentracija nemškega vefnsga - gospodarstva
Berlin, 5. januarja i. Da se doseže čim popo'nej^a koncentracija uprave nemškega vojnega gospodarstva, je maršal Gormj? včeraj objavil pomembne sklepe, na podlagi katerih sprejema z današnjim dnem v svoje roke vso upravo vojnega gospodarstva. Novi ukrepi so bili uvedeni na na-sledniih temeljih:
1. Koncentracija najvišje opasti na gospodarske mpolju v rokah ene same osebe, ki nudi jamstvo za strogo avtoritativno upravo vojnega gospodarstva. 2. Najtesnejše sodelovanje vseh oblasti, uradov in ustanov. za:nteresiranih pri vojnem gospodarstvu. 3. Disciplina in sodelovanje vsega naroda.
Berlm. 5. jan. A A. (DNB) Nemški listi prinašajo na uglednem mestu in pod veli-k;nv naslovi poročila in komentarje o zdrvžitvi vFe?a nemškega gospodarstva v rokah glavnih voditeljev. Listi poudariajo, da je ta ukreo zasluga maršala Gorin^a In njegovih gospodarskih sodelavcev, ki bodo gledali, da se ta enotnost v gospodarstvu kar naji č^ikoviteje izvede. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi med dru-gjm, da je združitev vseh nemških gospodarskih sil v rokah maršala Gor in ga dokaz neomajne volje do zmage. »Berliner Borsen Zeitung« piše v istem smislu.
p-tr;s In ps-jlave
Ankara, 5. jan. s. (Reuter) Sedaj je rudi Tigris v južnovzhodni Turčiji prestopil bregove ter povzročil velike poplave. Dol mesta D arbekr je pod vodo. Človeških žrtev doslej ni bilo.
Potre&ni sunki v Anatoliji se še vedno ponavljajo. Po mnenju potresnih strokovnjakov bodo trajali šest mesecev.
Tur-ka vlada je prejela 200 šotorov, ki ji j:h je pisala an<?le:ka vojska iz Egipta.
V Londonu je bil osnovan poseben an-gle:ko-turšik komite za pomoč žrtvam po-
tresa in poplav v Turčiji pod predsedstvom lorda Llovda,
Zakon za zaščito države na Irskem
Dublin, 5. jan. s. (Reuter) Irski senat je včeraj popoldne po govorih ministrskega predsednika de Valere in justičnega ministra brez debate soglasno sprejel zakon o   internaciji    sumljivih    oseb Spodnja
zbornica ie med tem sprejela druši zakon za zaščito države. V provinci Cork je bilo v sredo aretiram h 20 oseb v zvezi z umorom nekega detektiva.
Govor angleškega poslanika v Ameriki
Chicago, 5 jan. s. (Havas) Angleški poslanik v Washingtonu lord Lothian je imel včeraj govor v društvu za zunanjo politiko v Chicacu. Izjavi! je. da pričakujeta Anglija in Francija spomladi nenvki napad na kopnem, na morju in v zraku Ta napad bo gotovo izveden z vso odločnostjo in bruta'nostjo. Anglija in Francija pa sta nanj dobro pripravljeni tako moralno, kakor tudi fizično ter ga bosta gotovo odbili. Odločeni sta, da se borita za ideale in ustanove, ki edine morejo dati človeštvu zagotovilo za mir in napredek.
Prebivalstvo Rima
Rim, 5. jan. AA. (Štefani) Leta 1939 se j ev R:mu rodilo 30.338 otrok aH 23.27 na tisoč. Stevi'o umrlih vseh starosti je znašalo 14.110 ali 10.82 na tisoč. Tako se je prebivalstvo Rima povečalo po zaslugi večje nata^tete za 16.2?8 oseb. Zelo redke so j presto^ice. ki se lahko pohvalijo s tako ugodno demografsko bilanco.
Sorzna poročila
Curlh, 5. januarja. Beograd 10, Pariz 9.92, London 17.50, New York 445.9375. Bruselj 74.87, Milan 22.50, Amsterdam 237.62. Berlin 178.60. Stockholm 106.20. Oslo 10137, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.30, Bukarešta 3.40.
Mastnim občinam kraljevine Jugoslavije
Proglas predsednice akcijskega odbora za zimsko pomoč v Beogradu kneginje Olge
Beograd, 4. januarja Kot predsednica akcijskega odbora za zimsko pomoč v Beogradu sem želela z vso dušo, da tako beograjski kakor tudi reveži ostalih mest naše domovine ne ostanejo v težkih dneh zime brez najpotrebnejših sredstev za življenje. Zaradi tega je moja želja, da se da ta zimska pomoč s prispevki države, občin, podjetij in iroovitejšib meščanov vsakemu siromaku in vsaki rodbini brez sredstev v naši lepi državi. Na ta način bomo pokazali zavest solidarnosti z vsemi našimi sodržavljani v današnjem čnsu. ko je ta solidarnost najpotrebnejša. Pričakujem, da se bodo tomu pozivu odzvali vsi plemen*ti ljudje ter da bodo prispevki za siromake naših mest v vsej državi čim obilnejši in da bo tedaj hvaležnost v srcih naših revežev, ki ne bodo prepuščeni sa-
mi svoji težki usodi, čim toplejša napram vsaki humani in plemeniti gesti v njihovo korist. S tem da dokažemo sočutje ob nesreči svojih bližnjih in ljubezen napram soljudem homo okrepili skupno moralno moč našega naroda v današnjem času ter dobili vedrej-je poglede na bodočnost.
V tej želji je potrebno, da *e akcijski odbor za zimsko pomoč, ki obstoji v Beogradu, razširi in tako razširjen prevzame skrb za reveže v vseh naših mestih. Odboru bo dana ta možnost, ako se v vseh naših mestih ustanove odbori za zimsko pomoč, ki bodo z akcijskim odborom za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Beogradu stopili v zvezo, da bi se ta široka in plemenita akcija za podpiranje siromakov lahko čim boljše in čim širše izvedla. Naj nam pomaga Bog pri tem stremljenju. Olga.
elektriko
Kresnice, 5. januarja
Te dni d okonča vajo monterji Kranjskih deželnih elektrarn zadnja dela v kresniš-k:h hi'ah. Nekatere hiše so dobile električno luč že pred dnevi Naša dolina do biva elektriko iz Velenj. Po daljnovodu jo dobimo preko Morav-ke dolme m Zapodja. vasice nad Vernekom. kjer je znan ttiro-lov kamnolom. V Zap^dju stoji tudi transformator, odkoder je napeljana elektr:ka po Verneku in zdaj tudi k nam v Kresnice. Razpetina preko Save men 200 metrov Tako dolge napeljave brez vsakršnega vmesnega nosilca ni pri nai nikjer drugod
Porast cen v zadnjem času je napel ia ▼o v hiše precej podražil. Nekaj časa je bakrene žice sploh primanjkovalo. Zdaj pa je cena v primeri z Lana kini letom pora-
sla za 50 do 60 odstotkov. Zadnje dni to se monterji KDE zelo potrudili da so napeljavo pospešili. Električno luč dobe zdaj tudi v Zgornjem logu. vasi med Hotičem in Litijo. Litija pa je dobila nov tok ie pred meseci.
Kranjske deželne elektrarne hočejo podaljšati vod se naprej prot Savi. Radi bi dobili elektriko tudi na Ponovičah, kjer je znano banovinsko vek-posestvo in državna konjarna. Transformator za Savo fn Po-novice je že zgrajen Kr bode dokončana dela v na:em koncu v Zgornjem logu, se bo nadaljevalo delo na Savi.
Preden so začeli napeljevat! elektriko v zasavsko dolino so obljubili da bodo dobile elektriko vse vas: in naselja Nekateri gospodar ji so izrazili žel*o da bi svoje kmetijske stroje preuredili na električni pogon. Za tak obrat obljubljajo KDE cenejši tok. Tok za kmetijske stroje se lahko pavšalira ali pa računa na posebne števce.
Film „Od Maverlinga do Sarajeva"
Ljubljana. 5. januarja. Ko ae je pričela sedanja vojna, so vsa filmska podjetja v Franciji ustavila svoje delo. Zdaj se pa delo v njih polagoma zopet nadaljaje. V BHkmcourtu pm Parizu izdeluje ravnatelj Jacgues Feyder z MicneJorn Morganom svoje najnovejše delo »Zakon severa«, scenarist In filmski ravnatelj Andre Paul Anthoine pa nadaljuje snemanje velikega filma »Od Maverlinga do Sarajeva«. Ta film bi moral fcCtl že davno dovršen in bi tudi bil, da nI izbruhnila vojna, čim je bila pa vojna objavljena, je inoral John Lodge, ki je igral v filmu avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda zapustiti Evropo in odpotovati v Ameriko
V filmskem podjetju upajo zdaj, da bo Lodge dobi dovoljenje ameriških oblasti in da se bo lahko vrnil za nekaj tednov v Francijo, da bo odigral svojo vlogo v filmu do konca. Igralec igra v filmu »Od Maverlinga do Sarajeva« atentatorja Principa, Gflbert Gil, se Se ni defnitivno vrnil v filmski atelje. On je namreč mobiliziran kakor večina drugih igralcev, dobil bo pa v kratkem krajši dopust, da bo lahko nastopil v zaključnih prizorih. Ravnatelj Andree Paul je prepričan, da bo film kmalu kenčan, ki se odigrava večinoma v Sarajevu Iz Pariza prihaja vest, da se je John Loč* gre ta čas že vrnil iz Amerike in da bo film v kratkem dovršen. Videli ga bomo tudi v Ljubljani in gotovo bo zbudil splošno zanimanje, saj obravnava snov. ki je nam mnogo bolj bližja kakor drugim narodom.
J nedeljo od 10. ure dalje v pisarni Sokolske-ga doma na Viču in od 16. ure dalje pri dnevni blagajni. Vse p. n. posetnike vljudno prosimo, naj pridejo k predstavi točno, da ne bodo potem med izvajanjem motili* tako igralce kakor občinstvo.
Iz Trbovelj
— Zadnje mesece je Trbovlje zajelo v pogledu kulturcvh manifestacij nekako mrtvilo. Naša javnost je druga leta bila vajena v zimsk h mesecih raznih prireditev gledaliških iger, sokolske drame, zanimiv h predavanj iz vseh nacionalno kulturnih področij, pevskih koncertov domačih pevskih zborov i. t. d. Letos pa se je ne vemo po čigavi krivdi naša dol na odela v nekako kulturno tišino, ki je sicer deloma opravičljiva z izrednimi časi, pa vendar tembolj neprijetno občutljiva V trboveljskih krogih, dovzetnih tudi za kulturne izživljanje. V tem pr reditvenem zastoju nas prav prijetno preseneča baletni večer, ki sta ga pri nas najavila umetnika svetovnega slovesa Max Klirbos in Irena Litvinova. Baletni večer se bo vršil 6. t. n>. ob osm h zvečer v dvorani tukajšnjega Sokolskega doma pod pokroviteljstvom Sokola. Prav je da bosta znamenita baletna mojstra predočila tudi Trbovljam svolo priznano umetnost, o kateri smo čuli že toliko laskavih kritik pri nas In v inozemstvu. Baletni večer je menda prva prireditev te vrste v Trbovljah ter bo brez dvoma prizvala Številno občinstvo. Opozarjamo, da sta plesalca člana In sol sta znamenitega ruskega baleta v Monte ~'ar-lu ter sta z lepim uspehom nastopala kot gosta tud. v newyorški Metropolitan operi. Na sporedu so klasični karakterni m plastični ples po glasbi Beethovna. Clu>-pina. Straussa. Debussija ln drugih svetovnih komponistov. Baletni ples bo spremljal na klavirju g. D. Zupančič. Vljudno vabimo trboveljsko občinstvo, da se ude-lež. prireditve, ki bo nudila Trbovljam enkratno priliko spoznati baletno umetnost interpretirano od predstavnikov svetovnega slovesa.
— No>'e uradne ure v občinskem uralu Trbovlje je odredil občinski odbor za leto 1040. TJradovalo se bo ob delavnikih razen sobote od 8. do 12. in od 15. do 18. Ob sobotah od pol osm h do pol 14. neprekinjeno. Za stranke se uraduje sau.o ob ponedeljkih, sredah in petkih. Predsednik občine uraduje za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.30 do 11., popoldne pa od 15. do 16. — Blagajna izplačuje ob ponedeljkih sredah ln petkih samo dopoldne od 9. do 12.
Uboj
Ljubljana, 5. januarja
V splošno bolnico so včeraj popoldne prepeljali 291etnega delavca Jakoba Potočnika, doma iz Železnikov. Potočnik je bil zaposlen kot gozdni delavec v Kokri nad Kranjem. Predsnočnjim je sedel z drugimi delavci v neki gostilni, kjer pa je nastal prepir. Iz prepira se je kmalu razvil pretep in sicer zunaj pred gostilno. V temi je nenadoma nekdo skočil pred Potočnika in ga na vso moč udaril s sekiro po glavi. Potočnik se je zgrudil in so ga šele čez nekaj časa prenesli nazaj ▼ gostilno. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da ima prebito lobanjo.
V bolnici so se zdravniki takoj zavzeli za ranjenca, vendar so bile njegove poškodbe prehude in je Potočnik davi malo pred 7. umrl. Orožniki so uvedli strogo preiskavo.
»Pogumni krejaček« na sdcolskem odru
Vič. 5. januarja
Po daljšem odmora uprizori sokolski gledališki oder na Viču jutri na praznik in v nedeljo 7. t, m. obakrat ob 17. v Sokoi-skem domu pravljično igrico v štirih dejanjih »Pogumni kroja ček«, v režiji br. Viktorja Ambroža. Igrica je jako zabavna in bo nudila vsem posetmkom lep užitek. Pri igri nastopa sokolska deca naraščaj m članstvo. Brat režiaer se je potrudil, da bodo vse vloge dobro naitudirane rn smo zato prepričani, da bodo vsi. ki bodo posetili predstavo, odšli zadovoljni domov m priporočali tudi drugim, da pose ti jo predstavo.
Premiera je namenjena Vičanom ln viški mladini, repriza pa, ki bo v nedeljo ob 17., mladini ljubljanskih sokolskih društev, ki jo bratsko vabimo, da v spremstvu svojih vodnikov poseti to lepo igrico. Krasna scen eri ja, primerni kostumi itd nam jamčijo za popoln uspeh predstave. Pokažimo z veliko udeležbo oba dneva, da cenimo trud naše mladine ne samo v telovadnici, marveč tudi na sokolskem odru. ki je prav tako potreben za pravilno sokolsko vzgojo, kakor telovadba, o telovadbo si orimo milice, s sokolsko prosveto pa bistrimo duha in um. Oboje združeno je najlepša harmonična celota Ker je zanimanje za predstavo veliko, vabimo sokolsko Članstvo in vse prijatelje naše mladine, naj si nabavijo vstopnice že v predprodaji, ki bo jutri in x
Iz Kranja
JUTRI
veliki gasilski
ples
v Kranju
NOVOST:
H
„ MALA TOMBOLA RADIO „RADIONE "
— Dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu januarju bo razdeljena siledeče: 6. t. m. dr. Bežek Josip. 7. t. m. dr. Herfort Joža, 14. t. m. dr. Fance Pavel, 21. t. m. dtr. Vrbnjak Vinko, 28. t. m. dr. BeaziČ Josip. Ker bo dr. Herfort Joža v tem mes-o-
cu odsoten, ga bo dne 7. januarja, nadomestil drugi zdravnik.
— I. gorenjski motoklub bo priredil danes zvečer ob 20. uri v velik, dvorani hotela »Stara poš-ta< družabni večer s plesom, na katerega vabi vse prijatelje kluba. Po ustanovitvi motokluba je ta s krasnimi prtreditvamj upravčil svoj obstoj in Je dolžnost vseh prijateljev, da obiščejo prvi družabni večer kluba in ga s tem podprejo v njegovih težnjah.
— S K Poljana sporoča članstvu, da se bodo sestanki ob aredan do klubokh tekem vršili redno. Da bodo tekme organi-zatorično čim bolje izvedene, se članstvo opozarja, da so sestanki strogo obvezni. Sestanki se vrše v posebni sobi gostlne Ručigaj ob 20 uri.
— Izredni občni zbor Narodne čitalnice bo v četrtek 11. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici Narodnega doma s 9ledečvm dnevnm redom: nagovor predsednika, poročila odbornikov, volitev novega odbora, samostojni predlogi (pismeni predlogi se morajo .zročitJ 7 dni pred občnim zborom upravi), slučajnosti. Odbor vljudno vabi članstvo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži.
— Vabila za V elitni akademski ples so razposlana. Kdor vabila po pomoti ne b»: prejel, naj reklamira na Jug. akad. društvo v Kranju, Jenkova 33.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url
Petek, 5. januarja: Ob 15 url Antigona Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol.
Sobota, 6. januarja: ob 15. url: Petrčkovi poslednje sanje. Mladinska predstava pc znižanih cenah od 20 din navzdol, ob 20. url: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene od 20 dni navzdol.
Nedelja, 7. januarja: ob 15 uri: Neopra vičena ura. Izven. Znižane cene od 20 dir. navzdol;
ob 20. uri: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Torek, 10. januarja: Zaprto.
•
OPERA
Začetek ob 20 url Petek, 5. januarja: Frasquita. Izven. Go stuje Zlata Gjungjenac.
Sobota, 6. januarja: ob 15. uri: Gorenjski Blavček. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20 uri: Sabska kraljica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Nedelja, 7. januarja: ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; od 20. uri: Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 8. januarja: Zaprto.
Torek, 10. januarja: Zaprto.
SPORT
— JZSS opozarja vse smučarje na poseben ubrzani turistovski vlak, ki vozi danes ob 14.30 iz Ljubljane in se ustavi samo na glavnih postajah. V Ratečah-Planici bo ob 17.09 v Bohinju pa ob 17.04. Vozna karta v-lja za povratek v soboto zvečer s turistom, v nedeljo z vsemi vlaki in v ponedeljek dopoldne z vsemi rednimi vlaki.
— Zimsko športne prireditve, ki se bodo Izvedle v prihodnjem tednu: 6. In 7. klubski dan, ki je obvezen za vse klube na teritoriju JZSS. 0. in 7. tekma za prvenstvo Medvednice v kombinaciji, skokih in smuku na Sljemenu — Izvede HPD. Zagreb. 7. do 14. tečaj za skoke v Planici — izvede SK Ilirija. 8, do 18. tečaj v tekih v Eohi-nju, ki ga priredi MFVN. 8. do 18. savezni tečaj za skoke v Planici — priredi JZSS. 13. do 14. tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo Zagrebškega podsaveza, priredi ZZSP na Sljemenu. 13. do 14. medklubska tekma v klasični kombinaciji na Jesenicah — SK Bratstvo. 14. tekma v smuku na Zelenici; priredi SK Tržič. 14. medklubski tek na 18 km v Kranju; priredi SK Poljana, Kranj. 14. medklubske tekme v teku in skokih v Ljubljani; priredi LZSP. 14. pod-aavezno prvenstvo v klasični kombinaciji; priredi MZSP. 14. mladinski dan pri Celj-
Iz Novega mesta
— Posnemanja vredno. Spričo nastalih razmer, ko so se vsem življenjskim potrebščinam cene zvišale in je iz dneva v dan draginja občutnejša. so novomeški podjetniki in trgovci vsem avedtm uslužbencem, dosedanje prejemke zvišali za 10V&, nekateri celo za 20. Med vsemi se je zlasti izkazalo napram svojim uslužbencem mlado predilniško podjetje ki je last marljivega novomeškega podjetn ka g. J. Penca. Podjetje ni samo osebju zvišalo plač, pač pa je delavstvo za novo leto tudi primemo obdarovalo in vsem pripravilo v Sokolskem domu prijetno silvestrovanje. Bil je to v resnici edinstven primer vsaj pri nas, da je sef podjetja praznoval pomemben dan v družbi svojih delavcev. K temu redkemu dogodku moramo podjetju samo čestitati, ker je očividno, da se tu dela po starem slovanskem načelu eden za vse — vsi za enega. Poleg te ugledne tvrdke moramo pohvalno omeniti Se tvrdke J. Povh^ J. Klemončič, Novobor, Dolop itd. ter našo
trgovce. Pri tem pa moramo na žalost pr.biti,  da tem zgledom niso sledili vsi.
Nekateri so se izkazali zelo ozkosrčne in za vsako plemenito delo nedostopne. Te izjeme nočejo slišati o nobenih draginjskih dokladah, dasiravno se jim je celoten promet od septembra dv gnil za celih 50 odstotkov. Naše občinstvo ki z vso pazljivostjo zasleduje vsak najmanjši, vendar pomembnejši dogodek v naši javnost;, zlasti še v poslovnih zadevah, komentira tudi to zadevo po svoje.
— Planinski pie« podružnice SPD v Novem mestu je zaradi nepričakovanih ovir preložen od 5. na 6. januar.
KOLEDAR
Danes: petek, 5. januarja: Telesfor. Emilij ana.
Jutri: Sobota,   6.   januarja:   Sv. Trije
kralji, Darinka.
Pojutrišnjem: Nedelja 7. januarja: Valentin.
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Večni zakon.
KINO LNION: Bel AmL
KINO SLOGA: Potepuhi.
KINO MOSTE: »Ječa brez rešetke in Grace Moore v »Sisi«.
L Ciril-Metodov družabni večer ob 20. V veliki dvorani Trgovskega doma.
ŠPORTNI PLES SK Ljubljane ob 20. url v Kazini.
PU1KEDITVE NA PRAZNIK
KINEMATOGRAFI: NESPREMENJENO KINO 6ISKA: Župnikov križev pot. Sokol Ljubljana II. predpustnl ples ob 20. v Kazini.
Šentjakobski oderi »Ujež«, ob 20.15. Jtvoritev razstave del Karle Dulovčevc ob
11. uri v Jakopičevem paviljonu. Pred pust na  zabava  poštarjev   v Delavski
zbornici ob 20. uri.
Sokol Vič »Pogumni krojaček« mladinska predstava ob 17. v Sokolskem domu.
PRIREDITVE V NEDULlO
KINEMATOGRAFI: NESPREMENJENO Šentjakobski oder »Ujež* ob 20.15.
Sokol Vič »Pogumni krojacek« ob :7. v
Sokolskem domu.
DE2URNE LEKARNE
Potek: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Sobota, nedelja: Mr. Sušnik. Marijin trg — Kuralt, Gosposvetska cesta 4, — Bo-hlnec ded.. Rimska cesta 31.
Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od petka od 8. zvečer do nedelje do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak. Tvrševa cesta 62, telefon 27-29 Od nedelje od 8. zjutraj do ponedeljka do 8. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ulica 34, telefon 41-52.
Nekega ljubijanskega mesarja ie treba pt vse jati skozi sito Saj nam menda ne ho> zameril, ker je drugače vse časti vreden mož Samo malo čudne manire ln nazore ima Misli namreč do mraz ne tire vsakemu človeku do kože. Njegovi uslužbenci naj bi bili tudi pred strupenim mrazom za\-aro\'ani    Ali   pa   tako  skibi   za njiho\'a
pljuča da ima na vrafih mreže namestil šip Tako lahko neprestano puha svež zrak tja, kjer uslužbenci delajo, da jim ni tre-ba v potu obraza služiti vsakdanjega kruha.
Pa Se eno čudno početje našega časff vrednega mesarja je padlo skozi sito. T rije njegovi uslužbenci so dobili oni dan brezplačne gledališke vstopnice in drgnili so si istočasno v Tal i ji n hram. To je zadostovalo, da je bila enemu služba tuko j odpovedana. Ni nam znan ie noben primer, da bi postavili uslužbenca kje na cesto zato, ker je šef v gledališče. Ta specialiteta bo menda ostala pridržana našemu vse časti vrednemu mesarju.
Morda se bo tieba ie kdaj pomuditi pri njem ter prese jat i njegove manire in nazore. Veselilo bi nas pa, če bi nam ne dal nikoli več povoda za to, če bi se kar takoj poboljšal in spreobrnil.
Sasžne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS
5. januarja 1940. Erjavčeva koca na Vrš'čo,  1515 m: —6,
oblačno, 5 cm p:šiča na 50 podlage. Dnvje-3Iojstrana, 650 m: —5, pooblačena,
35 cm snega, pršič. Jesenice, 584 m: —4, 5 cm pršića na 15
podlage.
Sv. Križ nad Je.c«m!caml, 7000 m: —7, megleno, 12 cm prSča, 30 podlage.
Bled, 501 cm: —4. pooblačono, 2 cm pršl-ča na 25 podlage.
Pokljuka, 13JO m: —i, lahna meglica, 10 cm pršiča na 70 pocJage,
Bohinj-ZlatOrog. 530 m: —4, oblačno, 5 cm pršiča na 35 podlage.
D°in na K<>mni, 1520 m: —5, oblačno, 5 cm pršiča na 115 podlage,
Dom na Kofeah, 1500 m: —6, oblačno, 10 cm pršiča na 50 podlage.
Tržič: —5. oblačno, 40 cm snega, pršič.
DCra na Krvavcu, 1700 m: —6, drobno mode, 5 cm pršeča na 65 podlage,
Radovljica, 470 m: —5, megleno, 3 cm pršiča na 25 podžge.
Valvazorjev dom, 1180 m: —3, 30 cm snega, pršič.
Jezersk« 800 m: —3, megleno, 10 cm pršiča na 25 po-lage.
Menina planina Biba. 1508: —4, oblačno, 25 cm pršča na 50 po^g«.
Polževo, 630 m: —7, oblačno, 12 cm snega p:-š5č.
Kurešček 833 m: —7, oblačno, 8 cm snega pršič
Velika planina 1558 m: —5f drobno mede, 5 cm pršiča na 55 podlage
Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —9, oblačno, 7 cm pršiča na 9 podlage
Ribnica na PohorJu 715 m: oblačno, mirno, 6 cm pršiča na 10 podlage, skakalni ca uporabna
Rimski vrelec 530 m: —7, visoka megla, 7 cm pršiča na 12 podlage
Peca 1654 m: —4, visoka megla, 10 cm pršiča na 50 podlage.
4. januarja 1940
Mozirska koča na Golte h 1344 m: —6, oblačno, mirno, 10 cm pršiča na 50 podlage
Celjska koča 700 m: —4, oblačno, mirno,
5 cm pršiča na 20 podlage Logarska dolina: —13, oblačno, 10 em p*-
fiiča na 25 om podlage* ,,r,_      , ,
Danes premiera in krstna predstava v Jugoslaviji
Prekrasna, najnovejša francoska filmska umetnina Film na najučinkovitejši način obravnava enega Sjl   naj važnejših današnjih problemov: ločitev zakonov
VEČNI ZAKON
(LE LOI SACREE)
PO ROMAM' SLAVNEGA PISCA  TBISTANA BERNARDA
Marcelle Chantal Jaqueline Delubac
KINO MATICA
TELEFON Z1-Z4
Danes ob 16., 19. In 21. on. Oba praznika: ob 10-30, 15-, 17., 19. In 21. url.
\BmTm				
m				1
¥ Ljubljani odjavljenih nad polovico
motornih vozil
Oil 19. do 31* decembra je bilo odjavljenih 440 motornih vozil, med njimi 250 osebnih avtomobilov
Ljubljana   5 januarja Ko je bila obiav!fena uredba o omejitm motornega  prometa.  s<   na^c  strokovne in gospodarske organvaiiic opozorile na Škod ! i:\ost ukrepa zlasti za Slovenko .Med last n:k* avtomobilov in motocik'ov  ie nastala prava panika, kaiti med lastniki avtom »bi k>v jih  ie bilo prav  za  prav  malo   ki so uporabljali    vozilo samo v zabavo, većina njih ie notrebova'a avto v poslovne name ne   Med temi je hilc z'asti  mnogo tr2'>v skin potnikov in trgo\cev     Sloven;ia ma eno četrtino vozil v vsej državi, kar ie že zadosten    dokaz, da  ie  bila    Slovenija 2 uredbo o omejitvi motornega prometa naj bolj prizadeta    Slovenija ima tudi naibolj gosto železniško omrežie  in  je bil zarad' teza medkrajevni promet z motornimi vozili pn na* skoraj popolnoma onemogočen 7 določili  uredbe   Trgovski potniki so potovali v svoiih avtomobilih od kraia do kra ja. svoje posle so lahke opravil- razmeroma poceni in hitro C-as je pn takih poslih res  zlato.  Odkar  velja  uredba  o omejitvi motornega prometa, ki  ie bu za poslovne ljudi   predvsem  medkrajevni     proi «et. so poslovni  ljudje prisiljeni  uporabljati železnico. Železniško omrežje je pa pri nas do-
volj gosto, da je z določili uredbe onemogočen  medkrajevni  promet  poslovnim ju-dem   in vendar ni takr gosto  da bi želez mca  lahko nadomestila poslovnim ljudem
motorno vozilo.
Oddelek za prijavljanje rn odjavljanje motornih vozil pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu je imel pred 19 decembrom, torej preden je izšla uredba o omejitvi motornega prometa v evidenci okoli 1100 motornih vozil osebnih avtomobilov motociklov in tovorr-h avtomobilov Dobra tretjina vseh potniških avtomobilov v ^'oveniji je prijavljena v Ljubljani. Tovornih avtomobilov je bilo prijavljenih okoli 200 državnih in samoupravnih avtomobilov pa okoli 100. Potniških a\tomobilov m motociklov. čijih lastniki so večinoma poslovni ljudje, je bilo prijavljenih v Ljubljani torej okoli 800.
Kako je učinkovala uredba o omejitvi motornega prometa, kaže število odjav motornih vozil Takoj v prvih dneh po uve-Ijavljenju uredbe so začeli lastniki motornih vozil odjavljati vozila Na oddelku za odiavo vozil še nikoli prej niso imeli toliko dela  V prejšnjih letih so lastniki mo-
tornih vozil odjavili povprečno 100 vozil v teku leta. večinoma proti koncu vsakega leta, ker morajo lastniki odjaviti vozilo do zadnjega dneva v starem letu. ako hočejo, da so oproščeni plačevanja taks v sledečem četrtletju. Od 1° decembra do konca decembra pa je bilo odjavljenih 440 motornih vozil. Najmanj je bilo odjavljenih tovornih avtomobilov in sicer 12, največ pa osebnih avtomobilov, in sicer 250. Lastniki teh so večinoma trgovski potniki.
Mnogi bodo še odjavili svoja vozila, ker upajo, da se bo uredba spremenil. Mnogi zaradi tega niso odiavili do 31. decembra, kakor je predpisano, ker so mislili, da lahko odjavijo vozilo še v teku januarja, toda odjavo so zamudili, ker se morajo vozila odjaviti do zadnjega dne v prej:njem letu. Vsi ti, ki bodo odjavili vozila šele zdaj, bodo morali plačati vse takse za prvo četrtletje v novem letu. Nekateri so vložili prošnje na pristojno ministrstvo, da bi jim bilo dovoljeno uporabljati vozilo v medkrajevnem prometu, ker od tega zavisi njih življenjski obstoj. Saj je med njimi mnogo družinskih očetov, ki so bili navezani na potovanje z avtomobilom sirom Slovenije in so od tega živeli-
Po 10 letih Bulovčeva spet razstavlja
Jutri bo otvor jena v Jakopičevem paviljonu nj druga razstava kipov in risb
Ljubljana, 5. januarja.
Deset let je že od prve kolektivne razstave kiparice Karle Bulovčeve. Mnogi se bodo še spominjali, da je njena razstava pred 10 leti vzbudila veliko pozornost in kakor je pri nas že navada, kadar se predstavi javnosti človek z deli, ki jih ni mogoče spravit: v običajni kalup in ne ustrezajo uveljavljenemu okusu, nastala sta dva tabora, prvi je Bu lovce vo popolnoma odklonil, drugi jo je povzdignil do neba.
Karla Bulovčeva: Ivan Mrak.
Od tega časa naprej Karla Bulovčeva ni izgubila poguma, saj ni bila veo začetnik, ko se je prvič s kolektivno razstavo predstavila v Ljubljani, temveč že dozorel človek, ki ga mnenje in ocenjevanje tako nenaklonjenih kakor tudi naklonjenih ne more uničiti ali prevzeti. Prav vera v njeno delo, da še več. v njeno umetniško poslanstvo, je bilo tisto, kar je vse, ki so spoznali Karlo Bulovčevo pobliže, najbolj presenetila
Po prvi razstavi v Ljubljani je Karla Bulovčeva živela nekaj časa v Parizu, L-or.dDnu, Pragi in Zagrebu. V vseh teh kulturnih centrih je delala in tudi razstavljaj, udeležila pa se je z naš mi umetniki tudi razstav v Rimu. Mariboru in Celju
Kako je javnost sprejela Bulovčevo doma, smo že povedali. V dveh skrajnostih se je gibalo vrednotenje njenega kiparskega in risarskega dela. Inozemska kritika je sprejela njeno umetnost, v kolkor so nam znane recenzije, z občudovanjem. Umetnostni kritiki so v svojih poročilih izrazili svoje začudenje spričo izrazite umetnosti Karle Bulovčeve. prav posebno pa so podcrtavali, da je ustvarjalec žena. Pozornost je vzbudila njena svojevrstna risarska tehnika, zaradi katere nekateri delo Karle Bulovčeve niso sprejeli z navdušenjem, toda tehnika v umetnosti, kadar nas preseneti s svojo izvirnostjo in svojo novo izraznostjo, ni nekaj, česar bi
se človek mogel naučiti na akademiji, temveč izvira iz naj osebne j sega doživetja človeka v določenem svetu ter kaže na samostojno umetniško individualnost.
Znano je, da Karla Bulovčeva, čeprav je nastopila v dobi, ko so bili Številni izmi že kar v modi, ni sledila nobenemu izmed znanih in priznanih izmov in tudi ne nobeni izraziti šoli. Nikdar se ni lovila za različnimi modnimi in modernimi načini izražanja. Da je šla pri iskanju svojega izraza docela svojo pot, to so ji morali priznati tudi tisti, ki je niso mogli iz kakršnegakoli razloga priznati. Ne da bi človek imel kakšne posebne strokovne Sole, lahko ugotovi, da je njena umetniška pot enotna in presenetljivo dosledna. Prav to je marsikoga prepričalo, da je nekaj vrednega v njenem delu, da je Karla Bulovčeva umetniška osebnost, saj ni mogoče pokazati niti na eno njeno delo, s katerim ni bilo očito, da je skočila na stran-pota in da se je prizadevala biti za vsako ceno moderna in sodobna. Zaradi tega ostane samo ta zaključek, ko presojamo v celoti njeno delo, da se zaveda svoje moči ter se pri tej zavesti razvija v svoji umetnosti le v eni smeri, to je v njej lastni smeri.
V soboto dne C. t. m. ob 11. url bo otvor-jena druga velika kolektivna razstava Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu. Razstavljena dela, ki bodo razdeljena po dobah glede na središča, kjer so plastike in risbe nastale, bodo živ dokaz o njeni nepopustljivosti, doslednosti in moški vztrajnosti. Lahko se bo tudi prepričati, da umetnost Karle Bulovčeve ni takozvana »ženska umetnost«. Umetnost je samo ena. Lahko bo kdo po tem ali onem sklepal, da je avtor ženska, morda po nekaterih motivih ali nekaterih detajlih, ki bi jih moški ne opazil, itd., toda po este-tični vrednosti se bo ta ali oni prepričal, da to ni v zanič i ji vem pomenu »ženska« umetnost.
Clement Morro je v pariški »La Revne Moderne« poročal o delu Karle Bulovčeve, ko je razstavljala v Parizu, takole: V dei h Karle Bulovčeve je veliko inspiracije, moči in dinamike, to je stvariteljska moč, kakršne nismo več vajeni.
Ameriška umetnostna zgodovinarka Marta Sils je napisala: Izživljanje umetniške osebnosti Karle Bulovčeve je eksplozivno, elementarno in človeka privleče. Njena umetnost je v pravem sro.slu besede osvajajoča in premagujoča
Praški umetnostni zgodovinar dr Rudolf Fuchs je poročal med drugim, da so portreti Karle Bulovčeve močno občuteni in samozavestno risani.
Razstava Karle Bulovčeve bo odprta samo do 17 t. m. Ob otvoritvi bo govoril o njenem   delu  njen   mož  dramatik Ivan
Mrak.
Holandska naročila 6 lahkih vojnih ladij
Amsterdam, 3. Januarja, AA (Štefani) Nizozemsko mornariško ministrstvo je naročilo pri rotterdamskih ladjedelnicah 6 lahkih vojnih ladij posebno vrste za borbe proti podmornicam.
Ova jubileja zakoncev Blažanovih
Ljubljana, 5. januarja Tam na Karlovski cesti slavita dvojni jubilej dva člana naše najstarejše rodoljubne garde: višji železniški revident v p. Fran Blažo-n svojo 90letnico in obenem z ženo Pepeo 601etnico zakona. Dne 3. januarja 1850 je bil rojen v Planini pri Rakeku v znani Blažonovi hiši Fran kot sin tesnega trgovca Ln gostilničarja. Narodno zavedna rodbina je poslala Frana na goriško gimnazijo. Po absolviranju osme šole je stopil Fran v službo južne železnice, bil je uradnik v Logatcu, na Nabrežini in končno v Gorici, kjer je šel v pokoj. Sodeloval je pri pevskem društvu goriške čitalnice, bil povsod, kjerkoli je živel, član naprednih društev, zvest naročnik in bralec naprednih dnevnikov m mesečnikov, zbiralec slovenskih knjig in zvest soborec goriških rojakov.
Vojna je strašno prizadela tudi njega: ugrabila mu je ne le vse imetje, temveč tudi sina Milana, ki je kot častnik poginil in izginil na gališki fronti. Praznih rok je pri bežal ▼ Velikovec. kjer pa so ga zgrabili in konfinirali v Celovcu. Rešila ga je žena, s katero se je zatekel najprej v Ptuj, nato v Mariboi in se končno za stalno preselil ▼ Ljubljano.
Pred šestdesetimi leti se je oženil 2 Jo-sipino Kasteličevo. hčerjo takratnega uglednega ljubljanskega hotelirja in restavrater-ja »Bavarski dvor« (na današnji Tyrševi c). Imela sta štiri otroke: hčerka jima je umrla kot dojenček. Fran živi kot postajni načelnik v p v Ljubljani. Davorin kot višji davčni nadzornik v Logatcu, sin Milan pa je padel kot vojna žrtev.
Čeprav sama brez obilja sta se tudi ob svojem dvojnem življenjskem jubileju spomnila revežev. slepcev, gluhonemih in pa narodnih društev v Ljubljani in v Planini ter jim naklonila podporo 2000 din. Čast njima!
Dcvetdesetletnega jubilarja in dvainosemdeset l etno jubdarko sem posetil. da jima želim zdravja in miru. Sprejela sta me živahna, vedre volje in mi pripovedovala
da še citata »Jutro«, »Slov. Narod« in »Domovino«. Poredno je »stric« Fran mežikal in se smejal, ko sem ga dražil, kako je lazil za Pepeo, a dr. Lj. Vasic za starejšo
Marijo, mojo današnjo 89letno taščo. Ej, iepo je bilo včasih! Pa je »teta« Pepca takoj sedla za pianino ter mi zabrcnkala veselo polko in nato še star dunajski va!ček. L*rčave in solnčne sorte sta in se še ne vdasta. Bog ju živi! n. r.
Obrtniški ples
Ljubljana.,   3. januarja. Skrb za onemogle.    revne in ostarele obrtnike si je načelo Obrtniško društvo v
Ljubljani. Beda nekdanjih spretrTh rokodelskih mojstrov, ki so radi starosti onemogli in opešali, je v mnosrh primerih zelo velika, tako da morajo nekdanji ponosni davkoplačevalci deliti najtežje gorje v siromaštvu in revščini. Vsako leto obdari Obrtniško društvo v Ljubljani iz zbianh sredstev najpotrebnejše. Sicer skromne podpore, vendar mnogo lajšajo in omilijo težko gorje ter tudi s:cer bude srčno kulturo med ostalimi pripadnik loga >tanu. Res, da je težko v današnjih časih, ko je že vse polno drugih nabiralnih akcij, zbirati prispevke v kr.tje takih humanih izdatkov. Kljub temu se isti morajo dob'ti, zato prirede naši obrtniki tudi letos dne 13.  januarja ob 8.  uri  zvečer v prostorih
Kazne svoj XVI. tradicionalni obrtniški
ples, čigar čisti dohodek gre v korist zgoraj omenjenih podpor.
Znane so te prireditve naši Mrsi javnosti in vemo da obrtnik; ob takih prilikah prav radi presenetijo s svojimi iznajdljivostmi. Po mestu se sicer že na tihem šms-lja in pripoveduje, da bo letošnji obitniški ples imel še posebne originalne zamisli. Tako smo čuli, da nameravajo prirediti V okviru tudi nekak salTvi obrtniški sejem. Tu se bodo dobile neverjetne stvari za borih 10 din. Tako je oni dan pomotoma in nevede, s kom ima opravka, zaupal nek naš obrtnik našemu novinarju, da bo nudil za ta denar trajno onetalacijo. Njegov prjatelj, ki je knjgovez, pa mu je zaupal, da bo poslal kar 10 albumov, od katerih vsaki stane okrog 100 din. Polrobnosti tega sejma pa so seveda zaenkrat še tajne. Za dame pa, ki bodo imele največ cvetlic, so pripravljena prav lepa darila. Obrtniki prav pridno tekmujejo med seboj v poklanjanju svojih izdelkov in daril v namen" obrtniške dobrodelnosti. Tudi trgovci so z globokim razumevanjem podprli to obrtniško prireditev. Priporočamo vam. da posetite v soboto 13. januarja obrtniški ples v Kacini in s tem podsprete plemenito  stremljenje  ljubljanskih obrtnikov.
Torej obrtniki in prijatelji obrtnštva,
Guy de Mattpassantova komedija v Silinu
Film »Bel ami" bo enako navdušil ženski in moški svet
Ljubljana, 5. januarja Sloviti francoski književnik Guy de Maupassant je najpisal izvrstno komedijo >Bei ami«, ki je pred vojno izšla tudi v O. 2upanč cevem prevodu pod naslovom »Lepi striček«. To izvrstno knjižno delo je lani vzel v roke najboljši nemški režiser umetnik Willy Forst, ki je to sijajno Maupassantovo delo predelal v f lm. \Villy Forst je imel tudi topot veliko srečo, kajti delo je uspelo tako odlično, da je film imel ogromen, fenomenalen uspeh! Film je navdušil staro in mlado moške in ženske, vsepovsod, kjer koli so ga vrtel ! Willy Forst je pač umetnik najfinejšega okusa, kar je pokazal pri vseh svojih fil-fiimskih umetninah od »Mazurke« naprej do »Serenade«. Lahki, šarmantni slog pa mu lež. še prav posebno dobro in zato je
ta film prava naslada za vsakega človeka, še tako razvajenega »sladokusca«. Prvo in glavno vlogo v filmu igra sam VVilly Forst, ki podaja vlogo »Bel amija« 2 lahko eleganco  in njemu  prirojenim šarmom.
Ves damski svet, ki bo gledal f lm »Bel ami« in Willy Forsta bo navdušen očaran, moški pa bodo seveda ponosni na svojo moškost in vsak možakar bo uver-jen o samem sebi, da je prav tako očarljiv kot »Bel ami«. Skratka film »B2I ami«, ki se odlikuje prav tako z imenitnim in že danes popularnim šlagerjem istega imena bo vplival kot bomba po Ljubljani.O njem se bo govorilo po vsej Ljubljani, moški in ženske, vse bo z navdušenjem govorilo le o veseli, zabavni komediji »Bel ami« v kinu Unionu. 270
Film proti ločitvi zakona
Večni zakon (la loi sacree) francoska filmska umetnina
Ljubljana, 5. januarja I>anes je v kino Matici premiera in krstna predstava v Jugoslaviji, tega najnovejšega francoskega filma, ki je po vsej Franciji vzbud 1 pravo družabno revolucijo. Saj pa ni čudno, ker film »Večni zakon« obravnava enega najvažnejših današnjih problemov ki ograža tako družinsko kakor družabno življenje, — »ločitev z a k o n o v«.
■Zakonci se nepremišljeno in nepreudar-no ločujejo, ne da bi pri tem v prvi vrsti mislili na svoje otroke in posledice, katere morajo po nedolžnem preživljati taki otroci. Zagrenjena imajo tako otroška kakor mladostna leta.
V filmu »Večni zakon«, ki je po romana slavnega Tristana Bernarda so se mlada dekleta v nekem odličnem francoskem penzionatu. ki so po večini otroci ločenih staršev, na pretresljiv način organ ziraia, da v bodočnosti prei-iečijc ločitve in razdore v družinskem življenju.
Na vsak način izredno pretresljivo in uč nkovito dejanje in snov ki jo bomo z navdušenjem pozdravili v filmu tudi pri nas.
Opozarjamo na današnjo premiero tega izvenzakonskega, odličnega filma v kinu Matici. 268
Iz Krškega
— Davčna uprava razglaša. Opozarjamo vse davkoplačevalce, da vložc prijave za znižanje odnosno zvišanje stopnje doprinosa k fondu narodne obrambe, katere morajo v.ožiti najkasneje do 31. januarja. Po tem foku dospele prijave se ne bodo upo-ševale. irijavc. ki so letos takse proste, morajo potrditi kot pravilne občinski urari,1 nakar jih je oddati neposredno pri davčni upravi v Kr:kem. Potrebne tisKovine dobite na občinah ali pa na davčni upravi v Krškem. In sicer se bo znižai doprinos vsem onim davčnim zavezancem, ki imajo 3 do 4 zakonske žive otroke izpod 21. leta za eno stopnjo, onim pa, ki imajo pet ali več zakonskin m'adoletnih otrok za dve stopnji. V i&tc»r roku morajo predložiti davčni upravi v Krškem prijave tudi vsi preko 30 let stari d* včni zavezanci, ki so samci, ali pa so oženfeni ab vdovci brez otrok, rad. odmere višje sn-pnje doprinosa. Opo-zariamo da imajo vetočne prijave za posledico kazen radi iraje
— Silvestrovanje krškega Sokola. Silve-sttovanje je v Krškem že nekaj tradicionalnega in si kar ne moremo misliti, da bi mogli stopiti v novo leto brez silvestrovanja v Sokolskem domu. Tudi letos je bil Sokolski dom nabite poln članstva in somišljenikov. Ob zvokih društvenega orkestra se je vršila zabava, katero so še poživljali zabavni nastopi nerazdružljive dvojice Viz-iak-Istinič. Pozabiti pa ne smemo tudi s&. Lokovškove, ki nam je zapela par krasnih pesmic v naše veliko zadovoljstvo. Tik pred vstopom v novo leto je še spregovoril starosta Sokola br. dr. Jan. ki je podal kratek pregled starega leta. želeč članstvu obilo sre^e v novem letu, podal je pa tudi nekaj tako potrebnih smernic. Med udarci gonga, je nastopil še prinašalec sreće, naš dimnikar, ki je v imenu odbora vsemu čianstvu izrekel čestitke. Ob veselih in po-
skočnih zvokih domačega orkestra, ki je odlično pr:pr*val spored pod taktirko br. i feiferja, se je razvila prisrčna domača zabava, ki je trajala do ranih ur. Vsi brez izjeme smo bili zadovoljni s program jm, * ^ndar pa bi želeli v bodoče malo ve' pestrosti.. Obisk je bil rekorden. Več sličnih prireditev bi lahko mnogo koristilo društveni blagajni. Zdravo!
— Fse kradejo Ludviku Lokatu iz Drage so te dni zmanjkale čez noč kar na lepem 4 vreče oglja Tatvino je prijavil orožnikom, ki so kaj hitro izsledili tatu. Gre za komaj 16!ctnega Baniča Franca, ki je zaposlen pri kovaču Baniču Alojzu v St Rupertu. Sled raztresenega oglja je kazala naravnost proti kovačnici. Orožniki so napravili hišno preiskavo, ker so domači v začetku tajili, da nimajo pri hiši nikakega oglja, orožniki so pa našli še dve vreči oglja. Osumljeni Banič France ie krivdo priznal z motivacijo, da je oglje ukradel le zato, ker ga pri hiši ni bilo.
Iz Metlike
— N"Ova razdelitev delovnih ur v Zdravstvenem domu. Po novem delovniku so v Zdravstvenem domu predpisane sledeče ure za obisk: šolska poliklinika ob torkih in četrtkih od 10. do 11.. otroška poliklinika (za bolne otroke) ob torkih in četrtkih od 11. do 12., splošni ambulatorij ob torkih in četrtkih od 12. do 13. In petek in soboto od 11. do 12 ure, protituberku-lozni dispanzer ob sredah od 10. do 12., posvetovalnica za zdrave otroke pa bo odprta vsak petek od 14. do 16. ure. Občinstvo se naproša, da se v primerih potrebe drži navedenega razporeda.
— Hud mrat. v zadnjih dneh. ko je mraz dosegel —17 stopinj C je na nekaterih mestih ob bregovih zamrznila celo Kolpa, kar ^e bolj redko primeri. Meščani sa> se pod v zali in so že dobro založeni z ledom za letno aeaono.
Stran 4
Ženski svet bo navdušen — vsak moški pa bo v srbi videl drugega »Bel Amija«
Poleg WLLLYJA FORSTA igrajo v filma te:
Olga cehova, lise VVerner, H21de HUdebrandt, Lizzi WaldmiUlerf Joh. Riemann
▼eaelem, razigranem filmu opojnega larma, erotike In zabavne romantike Igra
Predstave ob 16.. 19   m 21. uri. na prazni* in v nedeljo ob 10.30 dop. (znižane cene) tet ob 15.. 17., 19 in 21. uri.
KINO UNION — tel. 22-21
WILLY FOGST.
ki vodi tudi režijo v filmu samem.
Pri tem filmu bo naval tako ogromen, da priporočamo cenjenim posetnikom našega kina, da si vstopnice nabavijo v predprodaji!
BEL AMI
DANES PREMIERA najsljjajnejše, najduhovUeJše ln zabavne filmske komedije sedanjosti po slovitem romanu GUY DE MAUPASSANTA, ki Je Izšel v O. Župančičevem prevodu pod imenom »Lepi stričekc
DNEVNE VESTI
— Pokojnine bodo zvišane? V finančnem
ministrstvu proučujejo vprašanje zvišanja pokojnin. Položaj upokojencev se je zadnjt čase zaradi draginje zelo poslabšal Vprašanje zvišanja pokojnin onim upokojencem ki so bili upokojeni od 1918. do leto« t>c posvetilo finančno ministrstvo vso pozornost.
— I-a ni je bilo ustanovlejnih 58 delniških
družb. Skupni kapital lam ustanovljenih delniških družb znaša 136.1 milijona din
Med njimi sta bila ustanovljena dva denarna zavoda s kapitalom il milijonov din
ena zavarovalnica s 5 mili ionov din. dve družbi za plovbo (11.5 min i   18 trgovin skih podjetij (20 mil.)  3 družbe za stavbno industrijo (3- mil ), 9 rudarskih iružt (35 5 mil.), enno založniško podjetje »milijon din).   6   tekstilnih   podjetij   (100 000 din). 5 podjetij živilske stroke «75 mil.), 8 podejtij kovinske stroke 117 mil.) in pc eno podjetje za predelavo gumija (6 mil.) in lesne  Industrije   t5OO000)    —   Lani se je povečal delniški  kapital v naš! držav) pri 31 družbah. Id sicer za 114.1 milijona din. Zmanjšal se le kapital prt 22 družbah za  36 5   milijona   din   Skupno povečanje delniškega  kapitala  pri starih  družbah ? odbitkom zmamšanja pri 22 družbah. Ua 2 ustanovitvijo novih družb znaša 213.7 mi-liiona din. ali 2 87<7r vseea delniškega kapitala   ki   znaša   7 447 000 000  din Pred lanskim se le delniški kapital povečal za 210 ono 000 din
Planinski ples SPD
v četrtek L februarja 1940 od 20. url v Ljubljani na Taboru!
— Pred odločitvijo, alt oodo uCiteljatvu j zvHanr plače. Nase učiteljstvo je poslajc v Beograd spomenico ter v cjl razložile svoj položaj v zvezi z naraščanjem draginje Zdai je prejelo odgovor, da je bila spo menica izročena predsedniku vladv ln da bo vlada te dni razpravljala o njihovih zahtevah
— Pomorska plovba omejena zaradi pomanjkanja premoga »Jadranska plovidba« je morala omejiti promet na važnih prometnih progah Ker ne dobiva redno do vol;, premoga Doslej ie bil promet ustavljen na lokalnih progah, kjer plovbi konkurirajo avtobusi, odnosno železnica. Kljub temu pa je omejitev velika ovira za gospodarsko življenje Plovba je omejena med Splitom in bližnjimi obalnimi Kraji ter otoki »Jadranska plovidba« prejema premog iz pre-mogokopmka rMonte Promina«. glavni vzrok sedanjih težav pa je ker država zdaj prevzema ves premog iz premogokopnika v Siveriču.
let Zvezda
ima od danes naprej vsak večer
koncertno glasbo
Vsak četrtek in petek
morske ribe
Točijo se najboljša domača, dalmatinska in sioska vina. — Priporoča se
M. Silović
— Potniški promet narašča. Po podatkih železniške uprave so prevozile naše železnice lani v oktobru 4.988.723 potnikov, dočim so jih prevozile predlanskim v oktobru 4,863.113. Normalno voznino je plačalo
0.OOO.oo6     potnikov.    znižano    voznino pa 1.988.517   al?   15.62CĆ   več  kakor predlanskim. V tem številu pa niso všteti potniki ki so kupili karte pri Putniku.
— Skladbe slovenskih in hrvatskih skladateljev v pariškem radiu. Naš skladatelj
Lucijan Marija škerjanc priredi drevi v pariškem radiu koncert, na katerem bodo zastopana dela Borisa Papandopola, Božidarja Kunca. Antona Lajovića. Ravnika in nekaj Skerjančevih. Koncert bodo prenašale skoraj vse francoske radijske postaje.
- Kaj vse bemo izvažali v Francijo. Po
novi trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena te dni, bomo izvažali v Francijo naslednje vrste blaga: po 280 q ribjih konzerv v trimesečju, očiščenega metilnega alkohola 11.000 kg. 180 q konzerviranega sočivja. 702.5 q acetona, 25.040 ton cementa na leto, usnja, govejega ln telečjega 500 kg, kozjih in ovčjih kož 855 kg, gospodinjskih predmetov 150 q, pohištva iz upognjenega lesa 60 q v trimesečju itd. Razen tega pa bodo povečani še nekateri kontingenti. Naša država je zahtevala predvsem povečanje kontingenta za izvoz cementa, a to vprašanje Še zdaj ni rešeno.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V — Telefon 41-79
Najboljši češki velefilm
Župnikov
križev pot
V gl   vlogah: Hana Vitova, Zdenek Stepanek Itd.
Predstave: jutri ob 3., 5., 7. In 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob pol 9. uri.
Na oba praznika ob 11. dopoldne in v ponedeljek ob 5. uri popoldne predvajamo matinejo po enotnih cenah a din 3 50 velefilm
AZIJATI
Prihodnji spored:
KONCERT V TIROLU Pozor! Obnovljena zvočna aparatura!
— Proračun beograjske občine za prihodnje leto /naša 409.700.000 din. Povečanje proračuna beograjske občine za proračunsko leto 1940-41 za 37 milijonov din v primeri s cedanjim proračunom nam kaže, •%akc napi o se razvija naša prestolnica. Proračun beograjske občine je skoraj štiri-Krat večji od ljubljanskega proračuna. Na jsebne Izdatke odpade celo 117.006.213 din. na materialne pa 167 milijonov. Zanimivo je, da računajo med dohodki celo znesek
naa 193.000 000 din na račun cestne zelez-aice (v Ljubljani dohodki tramvaja ne znašajo niti 10 mlliojnov din J.
— Zdaj 5o pa smuka ugodna tudi na
Dolenjskem. Nebc je letos dolge skoparilo •< snegom in že smo mislili da bodo minile šolske počitnice, ne la bi zapadlo tudi po nižinah za smuko dovolj snega Kon čno se ie aebf mlad ne usmililo in nasulo ie toliko suhega snega, da bo vsaj za zadnje dni šolskih počitnic smuka povsod agodna omucarji upajo da jim južno vreme ne bo Se tako kmalu pokvarilo veselja. Snega je zapadlo seda, tudi po dolenjskih -ti čih za smuko dovolj .o tako bo Jutri m v nedeljo oživela tudi Dolenjska ka-Tior zelo radi bodi jo smučarji ce je le količkaj ugodna smuka Na Polževem je rMla amuka za silo dobra že ot novem letu zdaj le pa zapadlo na staro podlago jrerej pršića tako da bo smuka zdaj prav lobra
— Predavanje SPD bo v petek 12. t. m.
ob 20 v dvoiani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo prof. dr. Bobneč Valtei »O svetih gorah n svet h jezerih« Zanimivo bc poslušati, kako posa-rreznl narodi obožujejo gore ln jezera m jim pripisujejo posebne lastnosti Predavanje bodo pojasnjevale številne sk J optične slike. Vstopn ce bodo na razpolago ob ponedeljka dne 9 t. m. v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti.
— Turistovskj večerni avtobus na kamniški progi od ponedeljka naprej ne bo več vozil Po ukinitvi večernega kamniškega vlaka so imeli turisti in izletniki ielo ugodno zvezo z večernim kamniškm avtobusom »Peregrinovesa« podietja ki je odhajal iz Kamnika ob 19. iz Ljubljane pa se je spet vračal v Kamnik ob 23 30 Zdai 1e soet kamniški progi vrniena izgubljena večerna vlakovna zveza z odhodom iz Kamnika ob 20 in s povratkom iz LJubljane ob 21.20. zato je avtobusna zveza v zimskem času na tei progi odveč zla-st: med tednom medtem ko ie ob sobotah in nedeljah zaradi poseta predstav v drami in operi prav potrebna Od ponedeljka 8 t m bo večerni avtobus na kamniški progi izostal med tednom in bo vozil !e ob sobotah in nedeljah
— Izletniški vlak) dne 5. m 6. Januarja. Danes vozi na prog. Ljubljana — Bistrica Bohinjsko jezero odnosno Rateče Planica izletniški vlak štev 934 8634 z odhodom iz Ljubljane ob 14.35 in s prihodom v Bistrico Bohinjsko jezero ob 17 04, od-aosr s pr hodom v Rateče Planico ob 17.08 Nadalje vozita jutri na progi Ljubljana — Bistrica Bohinjsko jezero odnosno Rateče Planica vlaka štev 920 919 odnosno 8620 8619 kot Izletniška vlaka Odhod iz Ljubljane ob 5.40. prihod v Bistrice Boh jezero ob 8.36, odnosno v Rateče Plan co ob 8.39. Odhod iz Bistrice Bob jezero ob 19. uri odnosno Lz Rateč Planice ob 19.15; prihod v Ljubljano ob 22.10.
— Pr| žrebanju srečk Narodne čitalnice v Dravi js h dne 31. KOL 1939 so bile izžrebane naslednje številke: 2374. 43. 528, 2564, 3703, 2031 1695, 1341, 2004, 2663, 2930. 2666 2020, 3710, 2328, 3881 446, 2200, 373 2956. 985 2471, 3709. 160, 174, 1500, 1549, 3757, 1301, 1698, 1147. 752, 3936. 3776. 1182, 159 3954, 460, 2456. 2518. 2896! 569. 91. 3753, 1390. 2953 2558. 599. 561 369 in srečka 2900, ki je zadela glavni dobitek: moško kolo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno zmerno mrzlo vreme. Vče.. j je nekoliko snež lo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Kum-boru 6, na Rabu 5, v Dubrovniku Visu in Splitu 4, v Ljubljani 0.0, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu —1, v Mariboru —6.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.5. temperatura je znašala —4.0, na aerodromu —5 2 C.
— Nesreč« ne počiva. Včeraj popoldne in davi so  prepeljali v bolnico spet več
poškodovancev. Na Vrhniki se je ponesrečila pri drsanju 15Ietna železnicarjeva hčei ka Nada Podsten čnik, ki Je padla ln si zlomila desno nogo, poškodovala pa se je tudi na levi nogi. — Na strojnika Antona Leskovška iz Zagorja Je pri delu ▼ gozdu padel težak hlod in mu zlomil levo nogo. — Vpokojeni rudar France Ceglar je padel na cesti v Trbovljah in se hudo poškodoval na hrbtu. — Posestn k Andrej Burgar lz Kamnika je padel na gozdni poti in si nalomil več reber ua desni strani. — Pri podiranju dreves v gozdu Je oplazila težka veja 35letne ga delavca Franceta Fran ta rja iz Cerkelj ln ga poškodovala na roki. — Enako nesrećo je doživela služkinja Ljudmila Jerič lz Stične na Dolenjskem, ki jo Je udarila veja padajočega drevesa po levi nogi in Ji Jo
zlomila. — Na smučanju v Rožniku pa se je ponesrečil 171etni dijak Viktor Medve-šček. Padel je in al nalomil obe nojri.
— Z dvema bratoma Je vodila Puberen, p°roc:la «e je na s nO«edom. V vasi fikro-bučanih blizu Travnka je imela ftaha Motika ljubavno razmerje z bratoma Avdom in Osmanom SeJimoviĆem. Naenkrat mm je pa premisi la in se poroĆ'la % njunim sosedom Arifom Selimovičem. Zato Je nastalo med Obema hišama sovraštvo in končno Je prišlo do obračunavanja Arif la Avdo sta se spoprijela s sekirama. Arif je A vda ubil. tedaj je pa planil U hiše A vdov brat Osrnan tudi s sekiro m ubil Arif a.
— Težka nesreča, v vasi Galovcu biten Zemun'ka v Dalmaciji se Je pripetila v sredo težka nesreča. Poru* la se je terasa novega poslopja m pokopala pod seboj upokojenega orozniskga narednika Krsto Bucolo ln vdovo Marto Bucolo. Obe sta bila takoj mrtva. Neka ženska ln vse da- ( lavcev ^e bilo pa ranjenih,     -     u _ . ,
Iz LJubljane
—Ij Umrli so v Ljubljani od 29. decembra 1939 do 4. januarja 1940: Krašovic Antonija, roj. Breskvar, 66 let. zasebnica, Smogavec Katarina roj GabrSček, 66 let. zasebnica Brankovič Avguštin, 4 mesece, sin zidarskega delavca. S tepanja vas Košir Marjeta JI let. služkinja, Hirsch Ma-r.ja. roj. Blamor. 78 let. vdova nadspre-vodn:ka drž. žel. Gomišček Anton 83 let. mizarski mojster, Petrt/včič Jurij. 70 let, mizarski mojster, Hoffrnan Roža, roj Ur-bae. 73 let, vdova urarja. Knez Marija Ana. roj. Janković. 64 let, ivpokojena tob. tov.,  Urh   Maj-ija,  roj.  Sesmrnjc,  72 *et,
vdova železničarja, Cu kija ti Mar.ja roj. Koželj. 74 let .vdova trgovca m posestnika Bartol Marica, roj. Nadlišek, 73 let. žena upok poštnega tajnika, Kavčič Avgust, 49 let mestni učitelj. Kovač Martin, 71 let oblastni inspektor fn. kontr. v p.. Kovač Matevž. 77 let delavec. Žargi Frančiška. 48 let. tobačna delavka v p. V ljubljanski bolnici so umrli: Hešik Alojzija roj Seljak. 18 let žena brivca. Stari trg. Jeraša Anton 56 let, zvan čn i k drž. zel v p.. Celje Kapelj Terezija. 50 let. posestnioa Javomik Oblak AJojzija. 27 let. Zaklane, obč Horjul. Komg Franc. 32 let. sin posestnika. Klec Stari log pri Kočevju Grandovec Ana. 68 let preuž tkari-ca. Blagovca Pezdič Rozalija 75 let zasebnica Kelc Ludvik, osemnajst let, jetnik Rogoznica srez Ptuj. Dečman Jož?f. 72 let. orožnik v p., inž Babnik Viljem, svetnik sreskega načelstva. Kranj. Kl?nec Zalar Franc 28 let. delavec drž žel., Vrhnika. Godec AmalPa. 14 let, hči hišnice, žnidarš č Janez 74 let tesarski pomoteSc, Cerknica. Mavc Franc. 64 let, vlakovod-ja drž. žel. v p„ Gostiša MIlan, 35 let, akademik.
SAMO DANES ob 16., 19. in 21. url ter jutri v soboto in nedeljo kot matineja
P-^ FW» w-» w% S? ¥ «JjT w     (po znižanih cenah 1  vesela ln zabavna filmska \dw   K  mSš m    %J II m   komedija  po istoimeni  Ziehrerjevl opereti V tem filmu nastopa prvikrat naša rojakinja Erika Druzovič, v ostalih vlogah pa poznani filmski umetniki: Paul Horbiger, Rudolf Carl, Lucle EngUsch ln drugI Režija: K. lunine. KINO SLOGA, tel. 27-30
Danes ob 20. url In na oba praznika ob 14.S0. 17.30, 20.30
KINO MOSTE
»JEČA BREZ REŠETK«
in
Grace Moore poje opereto „Sisi"
JNAD JUGOSLAVIJA
SLOVANSKI VEČER
TABOR — ZO. januarja
—lj FotoKiiib Ljubljana prirodi v soboto Izlet k Sv. Jofcjtu in s smučmi v škotf-jo Lcko. Odhod ie Ljubljane z vlakom ob 7.05, zb palice v časnici H. razreda. Udeležite se iakta v čim večjem Številu. Vabljeni prijatelji smuke ln fotografije.
—lj Plesne vaje Ljubljanskega So^oia bodo v nedeljo 7. t. m. ob pol 5. popoldne. Vljudno vabljeni. 10-n,
—lj Plona šola. na Taboru ima svojo zaključno plesno vajo (venček) v aobeto dne   6.  t.  m.   ob  20.  uri.   Vabljeni!  7—n.
—lj Sadjarsko in vitnar^ko društvo na Viicu ima v soboto one 6. januarja ob 10. dopoldne v ljudski Soli redni letni občni zbor. Vabmo vse Člane.
—lj Ribji trg je bil slabo založen z morskimi ribami, pač pa je bilo precej sarde-lic, ki so bile približno 4 din cenejše kakor pred tednom, in sicer po 14 din kg. Nekaj je bilo še pasar, ki so podobne morskemu listu. Prodajali so jih po 30 din kg. Po 36 din je bil sekan tun. Med rečnimi ribami so bile naprodaj donavske postrvi po 24 do 28 din kg, krapi po 16, ščuke po 24 hi belice po 10 do 14 din. V trgovinah je bilo naprodaj nekaj dražjih morskih rib, lubina, cipljev, zlatobrova itd. po nespremenjenih cenah.
OBIŠČITE
ekspres restavracijo
»Sls««.
V petek, soboto in nedeljo bo v kletnem prostoru godba s plesom. Vsi prostori odprti do S. zjutraj.
—Ij Športni ples SK Ljubljane. Danes v Zvezdi pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo g. Jevrema Tomiča. Na plesu sodelujeta gospodična Waly Hevbalova in gospod Friderik Lupša. Člana narodnega gledališča, katere spremlja na klavirju g. dr. Danilo Svara- V baletni točki nastopi
renomirani par ga. Moharjeva ln Ing. Go-lovln. Podprite SK Ljubljano. 12-n
SPORT
—lj Družbo, ki je ■Uvestrovala v Sokol-skem <K>mu v fti*kL ln oddala svejo garderobo na številke 45 ln 46 prosimo, da pomotoma preveč tedani ženski pla5c vrne
hišniku v Sokolski dom v Šiški <I>renlko-va ur ca), ker bo uprava sicer neljubo zadevo primorana  prijaviti oblastem.
—lj Plesni venček. Jutri zvečer zaključna plesna vaja na Taboru.
—lj Rezervne oficirje in hišne posestnike, ki se zanimajo za predavanje o protiletalski zaščiti z organizacijskega, pravnega in finančnega vid ka. ki ga ?o Imel g. dr. Fr. Ogrin višji svetnik banske upr. vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Predavanje bo drevi ob 20. v dvorani Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov.   »Zvezda«   H. nadstropje.
Uprava pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani.
u— Rezervni oficirji pesađlje. artiljerije, konjenice in inženjerlje. ki stanujejo v Ljubljani in bližnji okolic: se pozivajo da se zglase danes 5. t- m. od 17. do 19. In 8. 9. 10. od 18. do 19. v društven; sobi pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. »Zvezda« H nadstropje — Kongresni trg. kjer se jim bc sporočila važna naredba Komande dravske divizijske oblasti. Pododbor Ljubljana.
—lj Silvestrovanje podoficirJev ljubljanske gamizlje. Pravoslavni Silvestrov večer, ki bo v soboto. 13 t. m. bodo aktivu podoficir ji proslavili z družabnim večerom v Sokoiskem domu na Viču. Spored bo izredno pester in zabaven, saj bodo nastopili na tem večeru član Narodnega gledalaca Milan Skrbinaek Mohorlč operni pevec Rus, konservatorist Lukman m člani vitkega Sokola s zabavnimi točkami Iz aokolakega allvestrovanja. Za plea bo akr-
I
dolgčas ?! ?! Dolgčas V.V
V nedeljo 7. t. m. vsi na plesne vaje v sokolski dom Ljubljana — Zg. &i&ka!
bela prvovrstna godba. Aktivm podoficirji vljudno vabijo svoje rezervne tovariše, da se Silvestrovega večera udeležijo v polnem štev lu s svojimi družinami prav tako pa je vabljena vsa narodna javnost. Podrobnosti pravoslavnega Silvestrovega večera bomo pravočasno javili
Kavarna »Stritar«
danes v petek, soboto in nedeljo vso noč. odprta! Dospela je nova damska kapela z odlično pevko Barko ter 5 mladimi glasbenicami! Začetek ob 8. uri zvečer.
—lj Filmski dogodek v kinu »Moste«. Prvo nagrajena filmska umetnina na bt-enaii v Benetkah »Ječa brez rešetk« ta velefilm teče te dni v k nu j-Moste«. — V drugem filmu poje Ho]ly\voodski slavček lespa Grace Moore v veseli opereti »Sisi«. Kako se je ženil mladi cesar Franc Jožef I. in cesarica El zabeta.
—lj Opozarjamo na prihodnji klavirski koncert, ki bo v ponedeljek, dne 8. t. m. V letošnji koncertni sezoni smo slišali že dva znamen ta pianista, in sicer Friedma-na in mladega Rusa Magalova V ponedeljek bo koncertirala ital janska pianistka Pina Pitini in nam bo zaigrala dela. k **o jih napisali Bkladatelji: Bach Durante. Galoppi. Scarlatti, Brahms, Petrassi, Nor-I dio, Debussv in Chopin. Koncert bo v mali j filbarmonični dvorani Preprodaja vstopnic v knjigarn Glasbene Matice. Prav tam se dobi tudi podrobni spored
—lj »Gledališče mlad h«. Ker se je po premieri Buhnerjeve tragedije »Vojček« od mnog h strani izrazila želja, da tragedijo ponovimo, posebno ker jih mnogo ni moglo prisostvovati premieri bo »Gledal šče mladih 9. januarja ob ?0. uri. tragedijo >Vojček« ponovilo Novi prevod tragedije je oskrbel dr. Fr. B.. zrežiral pa jo je Zvonimir Sintič, ki je delu preskrbel originalen scenski okvir. Vstopnice za repr zo bodo v predprodaji v ponedeljek in torek od 10. do 12. n od 15 do 13. Predstava bo v frančiškanski dvorani.
Velild pred pustni ples
SOKOLA II V KAZINI 6. januarja oh 20. nrL .Vojaški orkester.
—lj Svetosavska proslava se bo tudi letos vršila na praznik sv. Save. 27. t. m., in sicer bo dopoldne običajna šolska proslava, zvečer pa svečana beseda. Svetosavski odbor Srbske pravoslavne cerkvene občine prosi vsa društva in organizacije, da ta datum blagovolijo upoštevati.
—lj Sokol Ljubljana-Vič vabi svoje Članstvo na poslovilni večer, ki bo jutri (na praznik) ob 20. v dvorani sokolskega doma bratom ki odhajajo v aktivno vojaško  službovanje.    Vstop    dovoljen samo
članstvu. Vsi člani in član ce bratsko vabljene. Vaditeljski zbor.
-lj   Gostilna   Martine   Zg.   šska. Jutri
in v nedeljo prijetna zabava! Samo prvovrstna vina! Pečeni purani in druge spe-cialitete! 8—n
—lj Lutkovni odsek Sokola I na Taboru uprizori v soboto 6. t. m. n v nedeljo 7. t. m. obakrat ob pol štirih (Vs>4.) vele-krasno lutkovno igro: »Jurček na Marsu«. Je zelo težka, pa zato Izredno zanimiva igra v kateri se Jurček vtihotapi v raketo, k; je bila pripravljena za odposlance na Mars. Srečno pride na Mars in od tam
pripelje Marsovce na Zemljo. Predproda-ja Od 11. dO 12. v pisarni. Ob tej uri lahko telefonično naročite vstopnice.  11—n
— Zborovanje poklicn'h šoferjev. V nedeljo ob 9. dopoldne bo v dvorani hotela Lloyd v Ljubljani prvo zborovanje poklicnih Šoferjev. Dnevni red je zelo obširen, fioferjd bodo razpravljali o vseh njihov stan zadevajočih vprašanjih, med drug m tudi o pomanjkanju tekočega goriva za avtomobile. Na zborovanju bo sprejeta resolucija,  ki jo pošljejo Šoferji banski
upravi ter ministrstvu za soc.alno politiko in naiodno zdravje.
—lj Jutrit na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo 7. t. m se boste najbolje zabavali pri šentjakobčanih, ki ponove ob 20.15 zabavno Nušičevo veselo gro »Uježc (Udruženje jugosl emancipiranih žena). Nasmejali se bo3tc prof. Laziču (Lavriču), ki mora sam šivati gumbe, njegovi ženi (Bučarjevi) k. leta od seje na sejo, uradniku Sušicu tlevelju). ki leta z otrokom v otroškem vozičku po ulicah in išče svojo ženo da bi nadojila dete. zapuščenemu Markoviču (Moserju) ki ves obupan išče svojo ženo. Igra je dosegla vel k uspeh. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, se je nasmejalo do solz. Ker sta bili obe predstavi popolnoma razprodani ln Je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite te že v predprodaji Smeh in spet samo smeh. Oglejte si v izložbah razstavljene slike.
—lj Samo še teden dni nas loči od letošnje prireditve Jadranske straže Letošnji ples Jadranske atraže ki bo v soboto 13. t. m. na Taboru bo Imel v primer z drugimi leti nekoliko drugačen program. Kolu Jadranske straže bo sledil slavnosten sprejem narodnih noš. potem pa slikoviti istrsk ples z originalno lastno glasbo zabavna izvolitev kraljice Jadrana in natrradovanje najlepših narodnih noš ter končno pester spored modernir plesov Narodne noše dobe pri blagajni številko in zbero se v zgornji desni dvorani. Lože se lahko rezerviralo v pipnm' JS
—lj Prijet »lepar. V neki gostilni je snočl izsledil policijsk agent že dolgo zasledovanega sleparja Mirka M laka r i.-1 je doma iz Rake na Dolenjskem a je svoj čas živel tudi v Hrastniku Mlakar je po poklicu trgovski potn k vendar se je že od nekdai raje pečal s sleparijami. *ako po deželi kakor tudi v mestu Obiskoval je razne stranke ln ilm pod najrazličnejšimi pretvezami zvabi jal denar Obljubljenega blaga stranke seveda niso nikoli prejele zato so sleparij prijavile Mlakar-ia bo policija po zaslišanju izročila sodišču.
—IJ V snegn je obležal. Sriočl se je pri-majal po Poljanski cesti na Ambrožev trg delavec Jože P., ki Je nameraval domov proti Hrušici, je pa zarad preveč zaužitega žganja naenkrat padel ln obležal na hodniku na Ambroževem trgu v snegu. Ljudje so ga skušali spraviti pokonci kar pa se jim ni posrečilo Moral je prit stražnik, ki Je le s težavo dvignil premraže-nega Jožeta ln ga spravil na deske v po-liciiske zapore v bližnj, šentpetrski vojašnici.
—lj Obcnl zbor Društva stanovanjskih
najemn'kov v Ljubljani bo dne 20 Januarja 1940 ob pol 19. uri ( to je ob pol sedmih) v prostorih JUU v Frančiškanski ulici. štev. 6. v Ljubljani z ob.čajnim dnevnim redom.
—lj Razburljiv prizor pred tri mostov-
jem. V sredo dopoldne se je nudil ljudem na trmostovju razburljiv prizor Stražnik
je hotel aretirati nekega moškega Ker se ni dal. je prišel na pomoč še drugi stražnik Mož pa se ni dal odgnati na stražnico Legel ie na sredo ceste ter vpiL da pojde na stražnico same z »Marico«. Mislil je pri tem na policijski avtomob'1 Na trimostovju se je zbrala precejšnja množica ljudstva in opazovala razburljiv dogodek. Medtem pa je dospel »Zeleni Henrik«, s katerim se ie mož odpeljal na stražnico. Ljudje pa so se razšli.
SOKOL
_ Clan*tvo župnega jezdnega odseka
poziva, da se pcinoštevimo udeleži donošenja badnjaka v soboto dne 6 .t, m. Zbor točno ob  12.  v kasarni  16. artllj&rjskega
polka. Kroj, manšete. bele rokavice, brez pelerine. Vsak naj se pod krojem tople obleče. Jezdni odsek Ljubljanske sokolske župe.
Ustanovljeno 1. 1879
TELEFON 25-53
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana. Cesta 29* oktobra 14
(prej Rimska cesta)
Najstarejše podjetje v Sloveniji za napravo novih jeklenih valjčnih zastorov in popravo
starih.
Vse blago, spadajoče k temu, Ima stalno v zalogi
Izdeluje sončne plahte, vsakovrstna okriž-ja od preproste do najrazkošnejše izvedbe, škarjasta omrežja, železje za štedilnike, ventilacije vseh vrst, razno okovje, železna vrata, okna in okrogla stopnišča, železne in bakrene predpečnike itd. Za naročila se toplo priporoča
Avtogensko ln električno varjenje in rezanje
Stalna zaloga 5terlHn8kov. l7*Mnn!h priznano vestno in solidno
Največ n'že organiziranih ljudskih šol je v pasivnih krajih, kjer poučuje en učitelj p-vprečno so otrok,
v Ljubljani pa 23
Ljubljana. 4. januarja V krogih nas'h pedagogov so vzbudili precejšnjo pozornost izsledki g. Josipa Ju-rančiča o organizaciji naših nižj h šol in o socialnem položaju učiteljstva na deželi, katere je objavi v * Popotniku« Ker gre za važno kulturno in sociMno vprašanje, ta se tiče vsega naroda m ne 32mo včiteljstva. je potrebno, da se z njim seznani naša najširša javnost.
K niže organiziranim šolam prištevamo šole z enim. dvorna ali tremi oddelk:. Te šole so že od nekdaj težak prohiem. Navadno so v krajih, k. so odmaknjeni od prometn:h gospodarskih in kulturnih središč in v krajih kjer b je naš človek oster boj za obstanek, učitelju pa jih stavijo za srtrašilo. ako ni spric'cn«.
Po statistiki ie bilo v Slovenji v šolskem ietu 1937-38 847 državnih In 13 zasebnih šol, skupaj 860 šol. Od teh je bilo
100 z enim oddelkom. 167 z dvema oddelkoma m 127 s tremi oddelki. Ostale *ole so bile všje organzirane šole. Tako je bilo v Sloveniji skupno 3P4 niže organiziranih šol. to je 45.8 odstotka.
Na šolah z enim oidelkom je poučeval
101 učitelj 54 02 otroka, na šolah z dvema oddelkoma je poučevalo 330 učiteljev 15 tisoč 879 otrok m na šolah s trem, oddelka 355 učiteljev IS.008 otrek skupaj na ■fitte organiziranih £olah je poučevalo 786 učiteljev, to je 20.9 odstotka. *9 2S9 otrok to je 22.3 odstotki Na šoli z entm oddelkom na Razbor ju v slovenjcraškem okraju je en učiteij poučeval 104 otrobe, na šoli z dvema oddelkoma v TelcaJo v krškem okraju sta dva uč telja pouo^vaia v eni učilnici 256 otmk Naiveč niže organiziranih šol je v obmejnih kra lih. v notranjosti Slovenije pa v tist h okrajih ki leže po naših gozdnih oredei'h Nadalje dobimo niže organizirano šole do hribovskih krajih zjema je le Prekmurie kie? so šole zelo goste in ima vsaka večja vas svoi<r šolo.
Statist čni preeled slo\'ensk°ga šolstva glede na okraje *teviio šol oovor••AiPEra šrev'la otrok na učitelja šolskega obiska in odstotka <nv-čkega prebivalstva kaže da mamo Slovrnc* največ n:že organiziranih šol v pasivafti kravh Tudi povprečno število otrok la enega učitelja kaže da je učite!lstvo v okra-ih kiet so težke socialne prilike m n že orsrnnizi rane v>ie mnogo bolj obremenipno kakor Da v c:-;ra jih tn krajih z ugodnejšimi socialnimi prilikami
Tako ie no statistik1 [z 1 1P38 na ljubljanskih mestnih šolah nouoeva) ej\ uči-teli povprečno 28 otrok, v okrajih Kr^ko Lendava Ljt'fcoroer Murskn sobota Novo mesto Ptu; ^lovpnisradec sn Slovenske Konjic pa ie prišlo na en^sra učitelja Dovpre^no na--1 r»0 otrok Naiv^čje povprečje ;zkazuje okraj Slovenj Gradec, n sicer  oride v tem okraju  kar  57 šolskih
otrok na enega učitelja. Toliko pride otrok v Ljubljani na 2 učitelja.
Ko preiskujemo posamezne kraje po okrajih, spoznamo, da je obmejno povprečje 50 otrok na enega učitelja manjše po mestih, trg h ui večjih razvitejših krajih, a večje na vaseh posebno pa po manj razvitih krajih V Brežicah poućuje učitelj 40 otrok, v Celju 26 do 33 otrok, v Kamniku od 30 do 40 otrok, v Krannj 31. v Litiji 30. v Mar toru 20 do 30 otrok.
Z navajanjem teh dejstev hočemo ?amo naglasit.. da so lepšega in primerne'šega razvoja šolstva ."»otrebne tudi vasi m kraji s težkimi vyia!nimi prltkaml. Mesto ima poleg ljudske šole še mnogo drugih či-mtehev, ki pospešujejo vzgojo In izobrazbo mestneea otroka Mestni otrok Živi res samo v šr>ji Starši imajo povečini več časa sposobnosti n tudi več smisla za to ia otroka navadaio k učenju V mestu delujejo vrtci pomožne šole. srednje šole mehanske šole Na vasi deli učenost edino skromna prenatrpana, en ora zre dni ca. Ivorazrednica aH trirazreclnica.
Naše podeželje pa ni pastorek s*mo v prosvetnem pog'edu Zato se ne smemo ^udHi da se I Kdstvo. kr se težko prebija skozi ž'vljen-'e čuti za.nostavii«mo tz-eruhlia stik z nnpr°dnim širnim cvetom tr. ea je v vsako akcijo ia^mee-a živčen ia težko pr tesniti Ne zavidamo mes*om in večrm krT-irrn n-ih mzvnia. mimo do ^e. da se tudi km^tu in podežeMu SD-loh organiziralo ustanove ki bodo zbol'šale njegove živlieniske nogcie. ter šole ki bodo v poln men skrbel** za vzgojo in izobrazbo kmečke mladine Samo tako bo vas zopet rezervoar narodnega zdravja, kulture in izobrazbe.
Učitelj v krajih z niže organiziranimi šolami ima težko nalogo. Opravljati mora pouk v skup nah v prenaoonienih od-ielkih biti mor3 ne samo učitelj, temveč tudi padar živinozdravnik. pravni svetovalec, tzospodarski svetovalec. psihiater samnritan ekonom arh tekt ter edini delavec pri vseh gospodarskih in kul*irnih podAigih v svojem kraju Večina učitelj-stva se težko znajde v svoje lahko rečemo mesjansko poslanstvo v takih krajih, navadno po krvdi vse javnosti ki nima pravilnega stališča do zaostalih krajev Že ko se učitelj izobražuje mu žugajo s hribi in rovtami. V Sloveniji Imamo prede'e k~ jih učiteJistvo imenuje med seboj »Sibirija« in »Mieodonija« Pasivni kraji 2 niže organiziranimi šolami ne smejo biti več kazenska službena mesta za učiteljstvo Označiti <e morajo kot težja mesta, v katerih naj učiteHstvo dobiva posebne do-klade Novinci naj se uvedejo v prakso na všje organiziranih šolah Vsak ičitelj ali učiteljca 'ti morala nekaj let službovati na težkih službenih mestih, preden prideta na bo!;še mesto.
Iz Celja
—c Celjska kriminalna kronika Larv 1e bil v Celiu izvršen dvojen roparsk-umor v Med logu. čigar žrtvi sta postala gostilničar Anton Ocvirk in njegova žena Rozalija V letu 1938 ni bi'o v Celju nobenega ronorskega umora Medtem ko je bila predlanskim izvršena v Celiu 301 tanina s skupno škodo 151 212 din ie število tatvin lani padlo na 283 škoda pa se
ie poveca'a na 220.889 din Celjska policija ie lani uspešno obravnavala 228 tatvin s skupno višino škode v znesku 183.052 din Med Tatvinami ie bilo lani 19 vlom-n:h 6 žepnih 73 tatvin koles in 121 manjših tatvin Število prevar ie znašalo lani
36 z 18.343 din škode na?proti 43 prevaram z 20 99S din škode v letu 1938 Izmed
36 prevar iih ie Dolic ia uspešno raziskala 33 s skupno škodo 21 112 din leta 1938 Uspešno raziskanih ie bilo lani 22 poneverb s skupno škodo 11 171 din Pole« tes»a je policija obravnavala lani Še 352 različnih kazenskih prestopkov V Celju ie bilo lani 8 požarov, ki so povzročil. 218 400 din -k^e Življenje ie izeubilo lani v Celju po lastni ali tuji krivdi 19 oseb m sicer 10 v>led nesreče. 7 zaradi samomora in 2 zaradi umora Predlansk m ie bilo v Celju izvršenih 5 samomorov Pri p liciii je bilo prijavljenih 136 izgub v vrednosti 43,851 din Sedem strank ie izgub jene predmete vrnilo, ostali pa so bili izročeni najditeljem.
—c Živahno društveno Življenje. V Celju deluje sedaj 131 društev Lani je bilo ustanovljenih 10 novih društev in sicer 6 prosvetno-kulturnih. 2 stanovski in 1 zabavno V Celju je 33 prosvetno-kulturnih. 38 stanovsko. 11 humanitarnih. 8 narodno obrambnih   8 telesno vzgojnih. 8
gospodarskih 8 miađ'nskm. 5 športnih organizacij 4 zabavna 1 kolesarsko ter 4 prostovoljne gasilske in reševalne čete.
—c Celjski frizerski saloni bodo na iraznik Treh kraljev odprti dopoldne do 12. v nedeljo 7. t m pa bodo ves dan naprti
—c O    organizaciji    pasivne obrambe
pred sovražnimi napadi iz zraka bo predaval na praznik Treh kraljev 6 t m ob pol 9 dopoldne kapetan I razreda g Fra-nio  Toš   iz  Celja   v  Sokolskem   domu v
Žalcu K predavanju ie vabljeno gasilstvo m ostalo civilno prebivalstvo.
—c Pri predstojništvu mestne policije v Celju zastopa komisar g Ivan Velkavrh začasno predstojnika g Antona Uršiča k" nadomestuje  začasno  sreskega podnaČel-
nika g. dr. Oirina.
—c Podaljšanje kanalizacije pri cinkarni. Mestna občina je razpisala dobavo 135 betonskih cevi s premerom 70 cm za podaljšanje glavnega kanala pri cinkarni Ponudbe je treba vložiti do 17 t m do 11 dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva
—c Umrl je v četrtek v Medlogu pri
Celju  sinček  trgovskega   sluge Marijan
Krajne.
—c Zdravniško dežurno službo za elane
OIZD bo imel na praznik 6 t m zdravnik dr Josip Cerin v Prešernovi ulici, v nedeljo 7  t  m  pa zdravnik dr. Drago
Hočevar v Kolenčevi ulici.
.—c Uradno popravljanje volilnih imenikov v letu 1940. Mestno poglavarstvo v
Celju razglaša: Po § 5 zakona o volilnih imenikih, SI list z dne 12 IX. 1931 štev 347-34. mora mestno poglavarstvo v dobi od 1 do vštetega 31 januarja vsakega leta izvršiti uradne popravke stalnih volilnih imenikov Pr~. tem vpiše v volilne ime-
Bijavec Vladimir:
F-3g!e:3 nazaj
Mrak Motijo ga le živahni odsevi iz peči, ki se igrajo in plešejo po poc.u. Za čudo tesno mi je pri srcu. Tako rad bi, da bi mama spregovorila. Naj prižge luč, sem jo poprosil — pa n'č! S komolci se je naslonila na mizo in si podprla glavo: tudi vzdihnila je že par-krat. In ka dar mama vzdihne takrat je vedno zamišljena.  Bogve,  kaj je spet narobe!
Cisto v kot sem se st snil. v temo. Slišim smreke. Ah. ta veter! Ves sneg bo stresel z njih. ki so tako lepe. kadar so ga polne! Tiho. prav tiho. .. same sebi si pojo.
Močno me skrbi, če je E!di polil Snež-ka. S:cer je obljubil, a rad pozab:. Popoldne sme ga zgradili Lep je: velik tuai. Na prsih ima ogromne črne gumbe, z rdečim trakom smo ga opasali in mu dali metlo v roke. . Sploh je lep le kar se glave tiče, sem malo razočaran. Prav n č človeškega ni! Edi mu jo je napravil popolnoma okroglo .. in se kako se je trudil z njo! Brez nosa. . Brez cči in ust ... brez ušes. ! Le obrvi s*em mu smel naslikati a 5e te Čisto nalshko, da se jih komaj vdi Tak Snežko! ph! Glava kakor nogometna žoga! Smešno!... Ce že več ne, vsaj toliko umetnškega čuta. kolikor je za nohto-n črnega!... Ne, ne! Snržka sem si zamislil čisto drugače! Se v 6: ško-
da bi ga bilo kljub temu! In če ga Edi ni polil? No, upam. da n: tako lahkomiseln!... Bo Snežko zmrznil in se ga bomo veselili tja do poletja, kajti je led hudo odporen!. .. Prav za prav je mama kriva, da sem v skrbeh. Trdi. da je se mnogo prezgodaj za sneg m da ga bo. tega prvega, kmalu pobralo. In mama — na žalost! — vedno ugane, ker ima v nogi barometer... vsa; rekla je, da ga ona.
Ciuuu Na peči je racvrcalo jabolko. Rad jih imam s črno, ožgano lupino... pa se bojim stopiti ponjo... Kot da se še nekdo skriva v tej temi ... se nekdo razen mame in mene! ... Ciuuuu. Kar nekam živahnejše veselejše je v kuhinji! In spet tišina. Dolgo, dolgo .. .
»Mama, nekdo je prišel!«
Da ni. Vendar se je zdramila!
»Motiš se! Dežne kaplje sliši*, ki trkajo na okno... Vreme se je sprevrglo.«
Dežne kaplje, hm! Moram pogledati!... Pa zares trkajo!
»Imajo dežne kaplje prste, mama?«
> Pri srn od a! čemu bi J m prsti?... Zadnjič o Smrti, danes o dežju... kaj je a tabo?«
Kaj naj bi bilo! Nič ni!... Ko pa Tat tako čudno govore! Dežne kaplje »trkajo* . .   S čim »trkajo«, ako ne a prati?
»Mama...«
Spet je vzdihnila in se zamislila. Smreke Veter jih ie gotovo te pošteno skuštral. Saj nič ne rečem, ali smilijo se
nike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane. Vojaki, ki so odslužili, odnosno v letu 1940.
služijo svoj rok, se vpišejo uradno. Volilno pravico za volitve v narodno skupščino imajo vsi moški državljani kraljevine ^ igoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, ko so dovršili 21. leto starosti in vsaj ie leto dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v volilne imenike Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se enoletno bivanje ne zahteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih ie niso vpisane, naj se zglasijo
v času od 10. do vključno 30 t m. med 9. in 12. dopoldne v sobi št 2 mestnega poglavarstva S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini Celje. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zglasijo tudi oni. katerih imena, poklici, službeni in dnigi nazivi ter bivališča niso vpisani.
—c V celjski bolnici je umrla v sredo 291etna služkinja Terezija Klepejeva iz Celja. Na Cesti na grad 17 v Celju je umrla v torek lOletna kovačeva hčerka Ivanka Osekova.
Žalost in veselje pozimi
Stanovalci barak težko prenašajo zima, smučarji se ie
vesele
Ljubljana. 5. januarja Mraz je Še vedno, vendar nas tolažijo, da je najhujše menda že za nami. Včeraj je res temperatura že precei poskočila in snežilo je. Stanovalci v mestu, ki imajo zadosti kurjave, spričo hude zime niso prizadeti in jo hvalijo, da je zdrava, ćeš raje mrzlo in suho zimo, kakor pa brozgo po cestah in ulicah. Bolj so prizadeti stanovalci barak v Mestnem logu in drugod na periferiji Le redki so med njimi, ki so imeli denar, da so si nabav Hi zadostno količino drv in premoga, da zakurijo svoje »ga-sperčke«. ob katerih si lahko ogrejejo premrle ude Večina ie ostala brez potrebne kurjave ali pa ima samo majhno zalogo, da si more zakuriti peč;co. kadar se kuh3 skromno kosilo ali še skromnejša večerja V barakah prezeba vse. staro m mlado saj primanjkuje tudi tople obleke in v barake piha da je ioj Sicer so včasih prav široke reže med deskami zadelane 9 papirjem in starimi cunjami, vendar to le malo pomaga in sili mraz v barake skozi vsako špranjico. pri vratih, kakor tudi pri oknih, od zgoraj in od tal. Prebivalci barak v Mestnem lopu. ob Cesti dveh cesarjev, ob Malem grabnu in ob Curnovcu. so najboli srečni na opoldanskem solncu, ka dar se otročad vsaj lahko dodobra naskače. da se pošteno ogreje, starši pa si pomagajo
kako drugače, največ z delom v in okrog barak. Pravijo, da drevje v Mestnem logu še nikdar ni bilo tako temeljito okleščeno suhih vej kakor letos
Prijetnejša je zima za meščansko mladino, ki jo mraz menda najmanj moti. Zapadlo je tudi baš zadosti snega za zimski sport, zato so tudi vsi brcžiči in griči blizu in bolj daleč od mesta polni športnikov in športnic. Ze v bregu nad velcseimi-ščem. pod Kozlerjevim zidom se nagledaš direndaja Tam popoldne kar mrgoli smučarjev in malih sankačev, po bregu pa se z njimi vred prav radi spuste na sankah tudi starejši, ki jim seve tudi ne škodi nekoliko gibanja Se več smučarjev je sedaj na Golovcu, kjer je precei gole brezine, pripravne za smuko. Spretne iši smučarji se spuščajo po bregu celo med sadnim drevjem m nič za to. če pnde včasih do bolj nesrečnega padca, pri katerem ne odnese poškodbe le drevo, marveč često tudi preveč navdušeni, a premalo previdni smučar Mnogo smučariev odhaia tudi za Rož-l nik proti Dolmcam in pod Toško čelo. Vi-j čam in Rožnodolci pa »ribaio« po snegu v Brdu in pod Vrhovci Veselega živžava tudi ne manjka dru«od. saj je mladi svet, dokler trajajo počitnice vse dn? na nogab :n na »dilcah«.
Interni razpis Lajovčeve nagrade
Ljubljana 5. januarja Glasbena Matica ljubljanska razpisuje za leti 1939-40 Lajovčevo nagrado v skupnem znesku 2.000 din. Nagrada je bila ustanovljena ob f-01etn;ci skladatelja Antona Lajovca leta 1938.
Oblika skladb je določena in sicer a) stavek za godalni orkester, b) mešani zbor Rok za vlaganje skladb je določen do 1. maja. t. L m skladbe sunejo predložiti le gojenci državne glasbene akademije, odnosno srednje glasbene 3ole v Ljubljani, ki so v šolskem letu 1939-40 redni gojenci enega ali drugega zavoda. Dela. ki se bodo predložila za ti nagradi, se morajo izročiti v pisarni Glasbene Matice v zaprti kuverti pod naslovom »Lajovčeva nagrada 1939-40« ln s podnaslovom — geslom, katerega določi vlagatelj sam. Avtorjevo ime mora biti vloženo pod posebno kuverto pod istim naslovom in geslom kakor delo.
Pred7ožena dela oceni ocenjevalna komisija, ki jo Imenuje Glasbena Matica in katere Član': so- g. skladatelj Anton Lajo-vic ter 4 člani, ki jih določi odbor Glasbene Matice, med njimi dva Izmed profesorjev glssbene akademije ali srednje glasbene šole.
Ocenjevalna fcorrrisija "'xna prav'co, da predlaga namesto dveh. več manjših nagrad do visine razkisanega zneska, ako pride do zaključka, da nI bilo predloženo primerno delo, ki bi zaslužilo celotno razpisano nagrado. Tekmuje se posebej za godalni stavek, za orkester in posebej za mešani zfcor. Nagradi se bosta podelili na Vidov dan dne 28. junija t 1. Vse pravice do  nagrajenih,  skladb   si pridružuje
Glasben«.  Matica   v Ljubljani.
Zagonetna smrt
še ni pojasnjena
Gornja Radgona, 4. januarja.
V sredo, 3. t. m. je bila pri Negovi izvršena obdukcija trupla pok. Konrada Ketl-ša Truplo je bilo namreč v torek popolnoma trdo tako, da je bilo raztelešen je nemogoče ter se je moralo preložiti na drugi dan. Ugotovljeno je bilo, da je dobil Ketiš strel iz neposredne bližine, ker je bila leva spodnja Čeljust oziroma zunanje lice precej močno ožgano, prestreljena pa tudi gornja čeljust, v možganih pa so bili najdeni drobci izstrelka, zlasti papirne krpice. Smrt je nastopila takoj ter bi bila vsaka zdravniška pomoč tudi takoj po zadobljeni poškodbi zaman.
V zvezi s tem je bil 30. decembra aretiran neki H. Janez iz Negove, ki pa vsako
krivdo zanika, Čeravno je dosedanja preiskava dognala, da je bil isti nazadnje skupaj s pokojnim Kelišem ter da je razen tega izročil svojo puško Ketišu za divji lov, istega celo spremljal pri pohodu na fazane. Noč je bila svetla in pripravna za nočni lov. Ketiš, ki je imel obute škornje, jo je baje mahnil sam s puško v roki v gozd, njegov spremljevalec pa ga je čakal na cesti; ko pa je začul strel, je stopil za Keti-šem ter ga našel v mlaki krvi v gozdu, kjer ga je pustil vzel pa mu je baje puško in jo odnesel domov. O tem pa nI nikomur ničesar omenil, čeravno so pokojnega Ketiša vsi vaščan! že več dni iskali zaman, pač pa je mirno hodil s svojimi tovariši tamburaši od Negove Igrat za novo leto ves teden, dokler ga ni 30. decembra zajela orožniška patrulja ter ga aretirala, da je moral slednjič pokazati sled za pogrešanim Ketišem. čigar truplo je bilo že zmrznilo v gozdu pod debelo plastjo snega.
Smrtna nesreča
Litija. 5. januarja. Včeraj je pri vozil v Litijo ljubljanski reševalni avto in se ustavil pred znano Trškanovo gostilno poleg litijskega mosta Prispel ie po naročilu tukajšnjega zdravnika dr Ukmarja po 39-letnega Kopriv-nikarja Pavleta, ki se je težko ponesrečil ko je padel s šupe.
Koprvnikar. po vsem našem okolišu znan kot bivši ugledni gostilničar in lastnik Kamni carjeve gostilne na Frtici, je bil še pred leti bogat mož Pa so dobrodušnega moža zadevale nesreče In je prišel ob premoženje. Zadnje leto je bil uslužben kot voznik pri tukaišnji 'esni industriji in je prevažal les iz gozdov na našo postajo Na novega leta dan pa 1e nekdanji  ugledni gospodar stopil v službo
pri Trškanovih kot hlapec Včeraj ie ves dan vozil led in ga spravljal v Menico. Zvečer se je vrnil domov in ie hotel nakrmiti konje Stopil ie na šupo po mrvo Ker ga le ni bilo nazaj v h!ev, so šil pogledat, kaj ie z njim Kammčarjev Pavle je ležal nepremično na tleh. Padel je s 4 m visoke šupe in se tako močno pebil na poledenelih tleh. da je bil ves krvav in nezavesten Trškanovi 90 poklicali zdravnika dr Ukmarja, ki je ugotovit da si je nesrečnež pretresel možgane in prebil lobanjo.
Ko je lezel na šupo. je imel led na podplatih. Kakor vse kaže mu je na lestvi spodrsnilo, da je omahnil in padc»l z glavo naprej. Obležal je na trdih tleh. Zdravnik si je prizadeval na vso moč, da bi ponesrečencu olajšal bolečine. Zaradi tež-k h poškodb je odredil, naj ponesrečenega moža prepeljejo v ljubljansko bolnico. Te-lefonično smo zaprosili za reševalni avto. I ki je ponesrečenca prepeljal v boinico. Še preden so ga na sprejeli v bolnico. *e iz-
^rpomnim nanje. Zebe
mi!  Dostikrat 1 jih...
V nedeljo sem ga videl pred cerkvijo. Bos je bi, a je se mene v volnenih nogavicah stresalo. Jtevček, je rekla mama in mu poklonila dinar. Revček . .. Cisto bled je bil v obraz, le noge je imel vijoličaste. Bdi se mi je seveda smejal, ko sem mu to povedal... Revček — toda zakaj revček? Papa hodi vsak večer 003 po ka-hinji. pa mu ni mama se nikoli rekla, da je revček. Tudi dinarja mu se ni darovala!... Najbrž ker nima vijoličastih nog, ampak čisto bele... Naj si misli Edi, kar hoče!
»Mama, komu se sploh reče revček?«
Nobenega odgovora
>In zakaj so revčki na svetu ?<
Da je ie tako.
»Ali zakaj je tako?«
Tako je pac* In naj rajal mole m, da je ne spravim v slabo voljo!
Bos je biL revček, in ga je gotovo hudo sebi o. Smrekam ni danes nič lepše! Najrajši bi ukazal vetru, naj utihne... morda bi me le poslušal. Saj podnevi ga mam rad. Neznansko mi je všeč. kadar trte tiste velike bele Oblake, jih podi in preganja... vleče izza hribov vedno nove in nore... kadar se igra s snežinkami kot ae y predvčerajšnjim! Sploh jim ni pustil, da bi se kam vsedle, se odpočile! Ali zvečer, ponoči ga ne maram. Bojim se pogledati skozi okno, da tau ne bi vi-
del obraza... Dobro vem, da ga nima... pa mi je vendar ves čas pred očmi! Temen, koščen z g-J obok o vdrtimi, a Živahnimi očmi, z ozkimi ustnicami, ki se piska-joče smejejo, zamolklo tulijo ah jetično pokašljujejo... s škrbastimi zobmi, s Šiljastim nosom in bradico ... s koničastim banditskim klobukom na glavi... In na klobuku ima pripet čuden svetel znak... Burja bi ml bila bolj simpatična! Tako približno bi izgledala kakor naša gospodinja. Debeluška... s kratko pikčasto jopico ter do tli segajoč m, široko nagubanim krilom... snežnobeli lasje bi ji uhajali izpod svilene rute ... na licu prijazen nasmeh .. Burja že, burja i.. toda veter! Reci mu, reci ljubi Bogec. naj utihne!
Tema se je zgostila, de vedno begajo po podu živordeči odsevi iz peči in dežne kaplje >trkajo« vse glasneje m pogosteje. Ah. ta veter! Prepričan sem, da jih nalašč podi k oknu!
»Mama, smem prižgati luč?« >Pa prizgi... Le glej. da je ne razbiješ!«  —  Njen  gias zveni  mirno, vdano, božajoče — mehko kot snežinke, ki se čutil nisem, kdaj se me je katera dotaknila.
... Bom kdaj zadovoljen ? .. Sedaj ko je v kuhnjl svetlo, si spet Želim teme, teme! Poprej sem si šal smreke — svetloba je zadušila njih pesem; imel asm lepe misli — pobegnile so. Nič več ml 7*i tesno pri srcu... pa vendar! Bom kdaj zadovoljen t (Se nadaljnje)
Stran 5
dihnil. Truplo so prepeljali reševalci * mrtvašnico.
Nesreča Pavleta Kamničarja — pod tem imenom ga poznamo v dolini — je izzvala sp os^o sočutje. Zanimivo je da se je na istem kraju pred leti smrtno ponesrečil njegov sorodnik, ko je prav taKo šel po krmo za konje.
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. Vrsta stavbe, 4. sveženj slame, 7. predlog. 8. podoba. 9. veznik, 10. žensko ime, 12. rusko moško Une, 14., žensko ime, 16. vrsta športa (tujka), 17. predlog, ia. predlog. 20. kem. znak za prvino, 21. svetopisemska oseba, 23. mesto na Hrvaškem,
25. umeten človek, 27. sitnrska reka, 29. ruska tiskovna agencija, 30. veznik, 31. divja jeza, 33. nadnaravno bitje, 34. levi pritok Urala, 36. mlinarska potrebščina, 37. vprašalni veznik, 38. trije enaki soglas-ntki, 39. predlog. 40. južnoameriško pogorje, 41. štajerska reka.
Navpično:
1. Del noge. 2. obrežje, 3. mesto v severni Italiji, 4. del glave. 5. vrsta pesništva, 6. ptica, 11. trdilnica, 13. dva enaka so-glasnika. 15. srbsko obdonavsko mesto, 18. srbsko mesto. 19 zdravilišče v Švici, 21. dvojica, 22. nepoštenjak. 24. domača žival,
26. indijsko svetišče. 28. vrsta metulja. 30. tekoča voda, 32 povratni zaimek. 33. pogojna členica. 35. dragocena tekočina, 3ft. kmetsko orodje.
Rešitev križanke9 objavljene v soboto
Vodoravno:
1. Tolstoj, 6. moj, 7. mok. 9. ep, 10. fes, 12. do, 13. nečak, 14 tt, 16 nnn, 17. pp, 18. Oka. 20 ura, 21. Apenlni, 24. lesorez, 25. sel, 26. car. 28. L C. (Ivan Cankar), 29. rog, 31. da, 32. Maleš. 33. as. 35. kes, 36. ko, 37. Rim, 39. ter, 40. nikoder.
Navpično:
1. top, 2. oj, 3. srečno novo leto, 4. om, 5. jod, 6. mesto, 8. Kolpa, 10. fen. 11. San, 15. tkalec, 17. Prizad. 19. Apel. 20. Unec, 22. es. 23. Ir (IridijK 25. sitar, 27. Razor, 29. rak, 30. ges. 34. sin, 36. ker, 38. mi, 39 te.
Iz Kranja
— V petek 5 jan. ob 20. vas vabimo na ples Prvega Gorenjskega motoKiuba v Kranju na Stari pofti    —n
— Drsališče za Narodnim d*>mom je zopet pripravljeno. Drsališče je letos mnogo večje kot pa je bdo v lanskem letu. Kogar veseli drsanje, naj se ga posluži, saj
je odškodnina minimalna.
— LiHud mraz povzročila š»*odo. Pred novim letom je nenadoma počilo steklo velikega izložbenega okna tigovine Kra-šcvec. Nihče si nt mogel razložiti nenadnega poka. Pozneje so ugotovili da je izreden mraz povzročil, da je steklo počilo. Izložba ima namreč le na zunanji strani steklo v notranjosti pa je odprta in razumljivo, zaradi kurjenja v trgovini je bila notranja stran mnogo toplejša od zunanje, kar je povzročilo razbitje tekla. Izložbeno okno je bilo zavarovano in bo lastnik odškodovan.
— Novi slovenski grobovi v Ameriki, v Iowi je umrla Frančiška Ceglar stara 50 let. Kot dekle se je pisala Trtnik in doma je bila iz Most, od koder je prišla v Ameriko pred 38 leti. V Clevelandu so umrli Franc Bambič, star 31 let, doma iz vasi Mali potok na Notranjskem, Marija 2lni-daršič rojena KInkov. stara 50 let, doma Iz Uutenberga pri Kočevju, Jože Vitgoj, Btar 81 let, doma Iz Kromenika pri Prim-skovem na Dolenjskem. Mar.ja Čepek rojena Prelc, stara 44 let, doma iz Bovč. fara Košana, in Jože Koprivec, star 61 let, doma iz Horjula. V Trinidadu je umrl Jože Saftič. star 49 let. doma iz Jelšan pri Voloskem, v Warrenu je umrl Martin Mestnik, star 33 let. rojen v Ameriki, v Homev lle je umrla Marija Bajuk, stara 47 let. V Milhvaukee je avtomobil do smrti povozil Marijo Witowsko, roj. Prek. Stara je bila 27 let. V VVaukeganu je umrla Ivanka eTgel, stara 50 let. doma iz Ho-tedrščice pri Logatcu. V Wenoni je umrl Janez Kovač doma iz prevalj pri Preser-ju.
Iz Lf utotnera
— Odjave motornih vozil. Radi nov? naredbe, s katero je omejena vožnja z motornimi vozili, je bilo v zadnjem času odjavljenih nekaj motornih voz.l. Sliši se, da bo tem sledilo še več odjav.
— Hud mraz povzroča bedo. Zima pritiska vedno bolj da je zunaj skoraj vsak j delo nemogoče. Včasih so pozimi regolali vinograde, sekali in cepili drva, kjer si rc mogel vlničar in poljski delavec kaj amslu-žlti. Zaradi hude zime so letos ta dela zaenkrat odpadla. Zato so viničarji in *'• lavci brez zaslužka in vlada v njihuvi.' i družinah že občutna beda. Po okolici j 3 več takih družin, katerih očetje so zafe'i že prositi miloščine pri dobrih ljudeh. Na primanjkuje jim samo hrana In oblek., tudi drv nimajo.
Stran 6
»SLOVENSKI NAROD«
sreda 4. Januarja 1940.
fttcT.
Kaj vse naša banovina gradi
Na leto po 18,ooo.ooo za ceste in mostove
Ljubljana. 5. januarja. Zelo težko je nuditi popoln piegled nad Stavbno delavnostjo na področju vse banov me; nihče o tem ne zbira podatkov Lahko sicer ugotovimo kakšen znesek je bil n vesti ran za javna in zasebna dela v posameznih mestih, n. pr. v Ljubljani predlanskim 45.37U 000 din. l*nj 36.168.465 in letos do oktobra 40.70 milijona din med tem ko ne moremo zračunati skupne vrednosti vseh stavbn h del. zasebnih, državnih občinskih in samoupravnih na področju banovine Važen je pa tudi že pregled samih banovinskih stavbnih del, pri cestah in mostovih, zato bomo navedli, kaj vse gradi in kaj je zgradila banovina v zaanjih letih (od leta 1936.) ter koliko znašajo stroški za posamezna dela.
Predvsem nas pa zanima kako je razpredeno cestno omrežje v naši banovini. Cestno omrežje je pri nas že precej gosto, vsekakor pa najgostejše izmed vseh pokrajin v državi. Na 100 kv. km odpade 3.8 km državnih in 25.8 km banovinskih cest Dokler nista L 1929 Izšla zakona o državnih in samoupravn h cestah, so se ceste v Sloveniji del:le na državne, deželne, okrajne komita tske, vicinaJne. dovozne, subvencionirane občinske, vaške in eospo-darske ceste. Tedaj smo meli v S niji 674.3 km državnih cest. 2471.43 d nh na Kranjskem in KoroPkem, 1862.:;i km okramih na štajerskem in 122.07 komi-tatskih v Prekmurju. L. 1928 je bilo izločenih precej cestnih prog iz kategorije državnh cest. tako da je znašala dolžina državnih cest v naši banovini le
Se 196.5 km
(prej 674.3 km). L. 1929 je pa zopet prišlo do prevrščanja in tudi v finančnem zakonu za sedanje proračunsko leto je določeno, da preidejo med državne ceste številne proge. Tako je dolžina državnih cest po uveljavitv. novega zakona narasla naiprej na 615 56 km, pozneje pa celo na 915 km. To omenjamo predvsem iz razloga, ker banske uprave streme, da pride čim več cest pod državno upravo. To je potrebno zlasti pri nas kjer imamo izredno dolgo omrežje banovinskih cest. Zdai je v Sloveniji 9.3% državn h cest. če prištejemo še 50 km zgolj projektirane Jadranke ceste (Ljubljana- Sušak). V Sloveniji je še vedno 13 36% banovinskih cest v državi ali 4090.51 km.
Po teh številkah lahko sprevidimo. da vzdrževanje banov nskih cest ni lahko Vzdrževanje banovinskih cest stane na leto okrog 20 milijonov din.
Začetek večjih del na samoupravnih cestah sega v leto 1928 ko so bili prvič odobreni proračuni oblastnih samouprav Posle oblastnih samouprav je prevzela banska  uprava 1.  decembra 1.  1929. Nadaljevala je začeta cestna dela: omeniti je trebil zlasti banovinsko cesto Begunje- -Sveti Vid v logaškem okraju, dalje cesto Ljubljana—Litija—Radeče.    Med    večja dela spada tudi pohorska cesta Reka   Sv. Areh Kmalu  potem  je gospodarska  kriza zavrla skoraj vsa dela, dokler n  bil ustanovljen  banovinski  bednostnj  fond. Sredstva banovinskeera sklada za javna dela in bednostnega fonda
xrtS»jo na leto okrog 18 milijonov đ'n.
Toliko torej banovina lahko porabi za tako imenovana javna dela, kar je pa malo, ker je tieba zne.sek deliti na 200 do 250 javnih del. tako da na poamezno delo odpade povprečno le 72.000 do 90.000 din. Pripomniti je treba, da je bilo na račun bednostnega fonda začetih mnogo del, ker so se morali ozirati predvsem na nezaposlenost v posameznih krajih, ne pa tol ko na to kje je katero delo potrebnejše Če bi hoteli končati vsa začeta dela. bi banovina po'robovala najmanj 200.000 din.
Oglejmo si glavna dela banovine na cestah in mostovih zadnja leta!
Največ stroškov bo zahtevala banovinska cesta I. reda Pod vin--Lesce, ki je 6 3 km doTga. To je naša najboljša banovinska cesta, in sicer asfltirana z betonsko podlago in s posebno kolesarsko potjo čeprav je cesta že odprta za promet bodo vsa dela kon^mi (po po^o-'bi) prihodnje leto  1. junija. Vse  stroške,  in sicer
11.500.00 din krije banovina.
Če  računamo, da je cesta dolga 6.3 km tedaj znašajo stioški  na  kilometer okoli 1,825.398 din,  kar knže. da gre v resnici za moderno cestno delo.
Med večja dela moramo pršte vati tudi preložitev banovnske ceste zgraditev nadvoza čez železnico in mostu čez Savo v Mokrem logu v Bohinju. Tc delo je bilo končano letos in stroški so znašali 1 milijon 850.000 d n. Precej je prispeval ra-dov.j ški cestni oibor. 490.000 din in 270 tisoč din so dobili iz državnega fonda za javna dela. Na banovino je kljub temu še odpadlo nad m lijon din stroškov.
Nad mili on din (1.192.000) so znašali stroški tudi za most čez Savo v Soteski (Bohinj) in za preložitev 665 m odseka ceste. Most je precej velik, saj razpetina
znaša 36 m; konstrukc ja je železobetonski vpet lok. To delo je bilo končano predlanskim poleti. Skoraj polovico stroškov je kril okrajni cestni odbor v Radovljici, 570.000 Hin
banovina pa 622.000 dm.
Ko že naštevamo dela v Bohinju, naj omenimo, da je bil predlanskim oktobra zgrajen tudi most čez Bistiico v Bohinjski Bistric. Delo je zahtevalo 202.000 din stroškov ki so bili razdeljeni na polovico, na banovino in cestni odbor v Radovljici.
Približno ob istem času, septembra predlanskim, je bil zgrajen precej vedk most čez Bistrico. Most je dolg 46 m. S t ros k. so znašali 766.000 din m jih je polovico prevzela banovina, polovico pa ljubljanski cestni odbor. — Lesen most čez Radovno v Krnici na banovinski cesti Sp. Gorje—Krnica so zgradil. 1. 1936 poleti. Most je dolg nad 27 m. Stroški so znašali 156.000 din in jih je polovico kril cestni odbor v Radovljici.
Vsa našteta dela so bila na Gorenjskem na Dolenjskem so pa zgradili v Ivanjt vasi, občina Murna peč, lani oktobra most čez Temenico in prelož li pol km ceste (Mirna peč- Dobrmče). Konstrukcija mostu je okvirni nosilec z razpetino 12.6.
Stroški  so znašali 396.000 din.
Polovico je prispeval novomeško cestni odbor. Podoben most so zgradili predlanskim poleti na cesti škocijan—šmarjeta čez Radtiljo pri Zalojru. Stroški so znašali 252.000 din in polovico je pr.speval novomeški cestni odbor.
Večja dela so bila v zvezi s preureditvijo ceste Kianj Jezersko. L. 1936 so 7-g-radili tako zvani Celarjev most < pr km 18 250). ki je veljal 340.000 din. Istega leta je bil zgrajen »Taborski most« (pri Km 20.750 ki je zahteval 287.000 din stroškov. Lani so pa ogradili še dva mostova: Cundrov  most   (pri km 22.370);
veljal je 880.000 din   |n Mocesnovskl most, ki je velja] 395.000 din.
Vsi mostovi so železobetonski. Razen tega so še preložil cesto pri Dolgih njivah, za kar so izdali 566.000 din. Polovico stroškov je kril kranjski okrajni cestni tdbor.
Na štajerski strani je bilo največje cestno delo pieiož tev banovinske cesLe Trbovlje    Sv    Pavel   v   odseku   Trbovlje—
Marija Reka Delo je bilo končano 1.1936. Nova cesta je dolga 5115 m. 5 m široka
in ima 12 serpentin. Stroški so znašali 2,136.000 din. Pt ispe vali so: banovina 998.000 din. celjk cestni odbor 425.000 din  trboveljska občina 60 000  in država
998.000 din. celjski cestni odbor 425 000 banovinsko cesto Trbovlje—Sv. Pavel v odseku pri spancu v Trbovl;ah. Novi odsek je sicer samo 400 m dolg, a delo je zahtevalo precej stroškov, 214.000 din. Cestn odbor v Laškem je prispevaj 67.000 din, ostalo pa banovina.
Lani je bil zgrajen železobetonski most čez Mislinjo v Slovenigridcu. (Konstrukcija dvočlenski okvir z razpetino 23.4 m.)
Sf roškj  so znašali
102.000 din.
Slovenjgradcu
Oki-ajni cestni odbor prispevaj polovico.
Precej del je bilo v Prekmurju, a največje most čez Muro v Petarvjcih. bo gotovo šele prihodnje leto. L. 1936 so z betonirali most žez Lendavo v Murski Soboti (razpet na 19 8 m). Stroški so znašal: 184.000 din in polovico jih je kril okrajni cestni odbor v Murki Sobota. Lani so zbe-t oni rali most čez Kob ljski potok pri D Lendavi. Sfoški so znašali 285.000 din Polovico jih je plačal lendavski cestni odbor. Manjši most so zbetonirajj tud. čez Bukovico pri Dobiovniku v lendavskem okraju. Stroški so znašali 97 000 din in je polovico prispeval lendavski cestn. odbor V Petanicih bo skupna dolžina mostov glavnega ki bo premošča.1 Muro in drugih 6 nad poplavnim terenom znašala skoraj 100 m, s cesto vred pa 1228 m. Stroški bodo visoki pi oiH^in^ni so na 6.400 000 d n. Računajo, da bo delo Končano spomladi.
Na področju škofjeloškega cestnega odbora so lam zbetomrali železobetonski most (konstrukcija tričlenski lok s peresnimi tečaji, razpetina 26 mj čez Selško Soro v Prapretnem.
Stroški so zn»salj 171.000 din.
Polovico je prispeval cestni odbor. — Na področju kamniškega cestnega odbora je bil lani zgrajen železobetonski most (okvir na dveh tečajih z razpetino 18 m) čez Nevliico pri Vrhpolju Strošk so znašala 303 000 din. Cestni odbor je prispeval polovico.
Eden  največjih mostov, zgrajenih zad nja leta na področju banovine  je bil go tov predlanskim v Podpeči. kjer premo šča Ljubljan co. Stroški so znašali 1 mi-
lijon 363.000 din. Banovina in ljubljanski cestni odbor sta si razdelila stroške na polovico Konstrukcija je železobetonski dvočlenski lok z natezno vezjo in razpe-t.no 42.5 m.
Precej velik most je bil zbetoniran letos tudi čez Polskavo pri Tržcu v ptujskem okraju. Konstrukcija je Gerberjev nosilec čez dve polji po 17 m. Stroški so znašali 542.000 din.
Skoraj poldrug mil jon din (1,450 000) din so znašali stroški za velika dela v Na-zarjih. Tam so preložili cesto v dolžini 478 m, zgradili 55 m dolg most čez Savinjo in 3 mostove po 8 m dolge čez jarke. Konstrukcija je železobetonski kontinuirni nosilec. Dela so bila končana nedavno. Vse stroške je krila banovina.
V mariborskem okraju je bilo precej veliko delo grad tev ceste Sv. Peter—Lo-žane. L. 1936 je bdi gotov drugi del v dolžini 3.1 km.
Stroški so znašali 1,100.000 din.
Cestni odbor je prispeval 700.000 din. država 40.000. ostanek pa banovina. Precej večje delo je pa cesta Reka—Sv. Areh v dolžin 14 km in 5 m široka. Gotova je bila leto. Stroški so znašali 4.8000.000 din. Precej je prispevala banovina, 1.500.000 din. 300.000 država, najvočj pa okrajni cestni odbor v Mariboru, 3 milijone d n.
Stroški vseh naštetih del zriašajo 39 milijonov 44 2.000 din. Seveda se pa razdele na več let. Toda pri tem moramo u pošte- {
vati, da je se mnogo del nekončanih in da se n. mogoče napovedati točno, koliko bodo veljala. Naj naštejemo najpomembnejša sedanja cestna dela in gradit ov mostov:
Preložitev   ceste v železnem, brežiški okraj, cesta Vojnik—Šmartno (Celje); cesta Vransko—Lipa (Celje);  cesta Sv. Jurij—Rebre  (Celje);    preložitev  ceste čez Tančo goro (Črnomelj); cesta Sv. Ožbolt —Kaplja   (Dravograd);   cesta  Jamnik — Kropa   (Radovljica);   cesta Jereka — Kopri vnik   (Radovljica);    cesta   Vršič (Radovljica);   cesta   Srednja vas—Uskovnica (Radovljica);   cesta   Trbovlje — Zagorje (Litija);  cesta Ljubljana— Litija^-Radeče (Litija); cesta Kraljeve!—Sv. Jurij (Ljutomer);  cesta I vanje- — Negova (Ljutomer); cesta Cajnarje—Ravnik (Logatec); cesta Drašiči—Krmačina (Metlika); cesta Žužemberk—Selo—Radohova    vas    (Novo mesto); četa Sv. Barbara—Za vrč (Ptuj); cesta   Šoštanj—Sv.   Vid—Crna (Slovenj Gradec in Dravograd);   cesta Podrošt — Sorica—Danje   (škofja  Loka):   most žez Selško goro v Dolenji vasi (skofja Loka); Lesično—Virštanj—Golobinjek (Šmarje); prelož tev ceste v  Skopečnem (Šmarje); preložitev ceste v Guštanju (Dravograd): cesta Drtija—Kan drse   (Kamn;k): Struge —Vrbovec  (Kočevje);  cesta Gora—Golek (Krško);  cesta    Slov. Bistrica—Oplotnica (Konjice); cesta Rob-Krvava peč (Kočevje) ; cesta Nova Štifta—Travna gora (Kočevje) itd.
Banska uprava investira v podobna dela na leto povprečno po 18 milijonov d n. Sredstva se stekajo lz banovinskega bednostnega fonda, banovinskega fonda za ia-ima dela in iz ružnih investicijskih posojil.
Trboveljske občinske
zadeve
Važni socialni in upravni sklepi, storjeni na zadnji seji
občinskega odbora
Trbovlje, 5. januarja
Trboveljski  občinski odbor se je ned.iv no sestal k prvi redni »ej' v novem občinskem domu. na kateri jc sklepal o celi vrsti vprašanj socialno političnega značaja, občinsko upravnih m obrtnih zadevah. Seje se je udeležilo 26 odbornikov s član' uprave   in   predsedstvom.      Predsednik g Kleno všdc   je   v   uvodu       izrekel zahva'o vsem. ki so s podporo, uvid^ .nostjo in sodelovanjem pripomogli k zgraditvi novega občinskega doma.    Sporočil je ob'astveno odobritev  prodaje občinskega  zemljišča v površini 13.540 kv. m za skupno ceno 54 200 din  osebam,  s katerimi  so  bile sklenjene kupne pogodbe v svrho zgraditve pnvat nih stanovanjskih hiš. Glede nabave pred pisane enomesečne zaloge hrane za trboveljsko prebivalstvo v primeru potrebe je župan    opozoril, da  je občina zaradi pomanjkanja primernih skladišč odločda sporazumno s tukajšnjimi zadrugami in trgovci, da bodo oni nabavili potrebne količine živeža ter jih hranili v to svrho v lastnih skladi-čih   Pri  organizaciji  krajevnega od bora Jug- slovenske unije za zaščito dece bo občina 3 sodelovanjem učiteljstva skr bela za potrebni popis dece od hiše do hiše.  G.  Klenovšek  je podrobneje obrazložil delovno območje novo imenovanega odbora za pobijanje draginje in brezvestne spekulacije ter ugotovil, da so kritike časo pisja neutemeljene, kajti odbor je samo po svetovalni organ in nima prav nobene izvršne kompetence   Odbor do danes n;ma točnejših navodil glede stvarnega poslova nja, ki bo kot tako uspešno šele takrat ko
mu bo to omogoć'1 novi pravilnik, uredba o  kontroli  cen  ter   zakonito maksimiranje cen  najnujnejšim     življenjskim potrebšči nam.
V nadaljnjih izvajanjih je predsednic po ročai o novembrskem sestanku županov in dustnjskih občin Trb^lje, Hrastnik, Dol. Senovo, Sv. Krištof in Zagorje, ki se je vršil na pobudo tukajšnje občme. z namenom. Ja se banski upravi predložijo ukrepi za izboljšanje neszdržnega materia'nega položaja staroupokojencev, njihovih vdov in sirot ter brezposelnih delavcev, ki zaradi starosti niso več zmožni za ročno delo. Za imeno\ane naj bi banovina nakazala podpore iz sredstev sanacijskega fonda, Bra-tovska skladnica naj bi zvišala pokojnine novoup« ►kojencem, brezposelnim delavcem pa naj se nudi pomoč iz banovinskega bed nohtnega fonda Občine so sklenile, da bodo glede na naraščajočo dragmjo na novo uredile tudi prejemke svoj:h us'n/bencev ter sku:ale doseči maksimiranje cen najnujnejših življenjskih potreb-čin. Župani imenovanih mdustrijskih občin bodo g. banu predložili osebno prošnje, za čimprejšnjo in učinkovitejšo podporo v vseh imenovanih vprašanjih.
Zupan se je dotaknil tudi nedavnega mezdnega gibanja delavcev ter apeliral na treznost ter preudarnost delavcev, ki naj v teh izrednih časih ne tratijo svojih sil brez potrebe. Odbornik Pliberšek se je za-hvalil predsedniku za vzpodbudne besede v prid delavstva ter naprosil župana m podžupana    da   po  potreb'  posredujeta  v prid
JiLzinam ki bi bile pnzadete Zupan je obljubil p«»sredovati seveda le tedaj, čc ni
spoznal, da je to upravičeno m res potreb no
V nadaljnjih izvajanim se Je pon>čalo o blagajni:kem poslovanju v septembru, oktobru in novembru 1939 Predsednik g Piavšak pa je da1 poročilo o pregledu Blagajniškega poslovan ia od 1. 7. do 11. 10. 1939.  Poročila  so  bila  soglasno odobrena.
Iz poročila člana uprave g. Filipa Murna je razvidno da je občinski odbor tudi v zadnjem času posvetil posebno pozornost lajšanju bede socialno šibkejšemu sloju, ki je v na^em indu^trM^kem okraju še vedno številno zastopan Obema je izplačala na enkratnih izrednih ubožnih podporah 46 občanom preko tr- tisoč dinarjev, na rednih mesečnih ubožnih podporah od 20 do 150 din preko 80 občanom okrog 4000 din. Vsi ubožci, staroupokojenci in novoupoko-jenci, ki prejemajo redne mesečne ubožne podpore, so dobdi na predlog občinske uprave polovico enomesečne podpore kot božično podporo oskrbovancem v občin skem zavetišču in bolnici je bila prirejena občajna božičnica, v mladinski kuhinji pa se je poskrbelo za pnboljšek. Poleg tega so dobili brezposelni oženjeni delavci, ki so že dva meseca brez dela. izredno de narno pomoč za božič, ter se bo v zimskem času družinam brezposelnih nudila brezpo sclna podpora, samskim brezposelnim delavcem pa dajala pomoč individualno. Zaposlenim obemskim delavcem se je zviša-pr'čcnši s 1. decembrom 1939 urna mezda za 50 par.
Občma jc v dosVdnem izvajanju svojega socialnega dela sklenila, da bo oddala brezplačno v najem prazna neobdelana občinska zem'jišča revnim slojem za pridelovanje zelenjave, v skupnem obsegu 13.492 kv. m za dobo treh let.
Na predlog člana uprave g. Ivana Ver-tačnika je bilo razdeljeno dvajsetim trboveljskim revnim dijakom po 200 din študijske podpore. Po poročilu člana uprave g. Bergerja je bil sprejet v članstvo občine Guna Milan, s pogojem pridobitve našega državljanstva pa Cičigoj Alfonz.
Občinski odbor je priznal društvu za varstvo otrok podporo 1500 din, voden»ki šoli za snaženje prostorov 3277.75 din, krajevnemu šolskemu odboru Sv. Katarina pa 500 din.
Sejna dvorana v Ptari občinski hiši se stavlja na razpolago Krajevnemu obramb-
nemu odboru za shrambo zaščitnega obrambnega materiala.
Za občinske nabavke, potnine in podpore so bile odobrene večje vsote, istotako za razne podpore, izredne kredite in uboz-ni sklad.
V stražniški službi je nastopila po sklopu obč. odbora izprejincmba s tem. da smo dobili novega nadstražnika, ki bo vodil policijsko 9lužbo v Trbovljah ter bodo občinski stražniki v bodoče nosili samo revolverje in pendreke. Po našem mnenju je števvlo občinskih stražnikov še vedno nedostatno, saj bomo imeli sedaj za terensko službo le dva stražnika, medtem ko je tretji kvalificiran samo za pisarniško službo.
Od drugih važnejših ukrepov zadnje občinske seje so še nova določitev uradnih ur, hišni pravilnik občinskega doma in zvišanje plač občinskim uslužbencem Le-tem se zaradi naraščajoče draginje prizna prispevek 10% do 1000 din neto prejemkov in 89c tistim, ki prejemajo nad 1000 din mesečno. Prispevek se prizna s 1. aprilom 1939.
Sil vestrska senzacija v Trbovljah
Tudi mraz *ma svoje ljubitelje in občudovalce, vendar m o:-amo reči. da je med nami malo takih junakov, ki bi se odkrito veselili in uživali čimbolj b: jih rezalo v ušesa in zeblo. Pa se je seveda moral najti tud>i občudovalec mraza, ki je iz stoičnega prem Sanja strupenega mraza poskusil skovati novo športno disciplino — kopanje v debelo zamrznjeni ledenici. Naj Nace Anžur si je bas Silvestrov dan izbral za svoje junaštvo, ki ga je pokazal že lan- samo pri mnogo višji temperaturi, že lani je imel pri svoji svojevrstni zimski kopeli lopo število gledalcev Letos je s skromno propagando privabil k Pi a v lice vi ledenici stotino radovednežev, ki so zav!ti v zimske plašče zmrzujoe pričakovali ed:nstvcn prizor Anžurjeve kopeli. Kako tudi ne. saj je bilo —15 stopinj mraza n nih<V ni mogel verjeti, da se bo naSel kdo, ki bo nag stopil iz h se, kaj še
da bi tvegal tudi na prostem ledeno kopel. O takih sen7.ioijon smo sicer Culi, da so se dogajale na Dunnju in drugod, vendar so bili t sti ljubitelji zime zmožni kopeli pri višjih tempera ♦mrak. Trbovlje so tokrat v tem »Sportu gotovo odnesle jugooloven-ski rekord.
Naš Nace 1e točno ob desetih prikorakal po cesti v kopalnih hlačkah odet v kopalno ruto —- ki mu je bila gotovo pre-
vToća, pa se je je poshižll menda iz — sramežlj vosti. Mimo je stopi1 nag na debeli led, se nnlo potrlial in že je bil v ledeno mrzli vodi Nas gle 'nlce je gotovo bolj zazeblo kakor njega, ki je ostal v vodi celih osem minut ter plavajoč lomil ledeno skorjo, ki se je sproti delala okoli   njeg-a_   Nace   je   prvlrr»zaJ   bra vuroznost
svoje »malokrvnost < žal le zaradi zaslužka, na katorsjji je dolgoletni brezposelni fant upal pft svoje vrst nem delu Prijatelji so med gtoflblci res nabrali par kovačev, pač skromna odškr^nlna za drzen podvig take ledene kopeli, ki bi kopalca lahko stala življenje Ed'na sreča, da je nas edinstven artist menda dobro utrjen proti mrazu in vsem drugim življenjskim nevšeonosrtim. Raj pravi, da se po Lakih ledenih kopel h vleže v postelj, popije nekoliko toplih čajev pa je zopet brez vsake škode za zdravje dober za — novo kopanje v ledeno mrzli vodi. Fant je bil tokrat res silno kora;žen in prav bi bilo da bi njegova volja za delom, poštenost in pridnost naši a odmeva tucTi pri kak**m delodajalcu. Lepo je sicer, da je s svojo zimsko kopel jo oboga ti Trbovlje za nov rekord, ki je vreden odmeva tudi .zven nase domovine, še lepše pa bo, če bo mladi Anžur, zaposlen s pravim delom, lahko pozabil na vse svoje nevarne artistične zmožnosti ki bi celo v cirkusu Izzvale občudovanje.
800 let Portugalske
Uzbona, f\ januarja. AA. (Havas) Angleški kralj je poslal predsedniku portugalske republike naslednjo brzojavko: V začetku novega leta, v katerem bo Portugalska, naša stara in junaška zaveznica, proslavila 800 letnico svoje neodvisnosti, izražam z najprisrčnejšimi občutki željo za vaše zdravje ter blagostanje in napredek portugalskega naroda, ki je tesno združen z mojim narodom z zvezami in medsebojnim spoštovanjem. Predsednik Carmona je odgovoril angleškemu kralju z naslednjo brzojavko: PrisrCno se zahvaljujem vašemu veličanstvu za želje, ki jih je Izrazilo za moje zdravje in srečo portugalskega naroda ob začetku novega leta, v toku katerega bo Portugalska proslavila 800 letnico svoje neodvisnosti. Posebno ganjen sem, da je vaše veličanstvo omenilo ob tej priliki tesne zveze, ki družijo naša dva naroda že toliko stoletij.
E. C. Bentlev:
18
.Skok ?'fčz* okno'
ROMAN
— Da se vrneva k temu, ite mi pravkar pripovedovali, — je dejal Trent, - ali se je Manderson bal za življenje. Od katere strani bi mu mogla pretiti nevarnost? Tavam v temi.
— Ne mislim, da bi se bil bal, — je odgovoril Bun-ner zamišljeno. — Prej bi dejal, da je bil to samo strah ali pa sumničenje, kar bo še najbolj verjetno. Starega bi bilo težko kaj prestrašilo. Za svojo obrambo ni ukrenil ničesar, prej nasprotno. Zdelo se je celo, kakor da goji željo, da bi čim prej prišel konec — če se je sploh kaj takega pripravljalo. Sedel je pred oknom knjižnice ponoči, zrl je v temo in s svojo belo srajco bi bil imenitna tarča tistemu, ki mu je stregel po življenju. Vi niste živeli v Ameriki. Vzemimo za primer pennsvlvanske rudnike: tu je bilo trideset tisoč mož z ženami in otroci, ki bi bili porabili prvo ugodno priliko, da bi pognali kroglo skozi telo človeku, ki jih je silil h gladovanju in popuščanju. Trideset tisoč najpogurnnejših izseljencev, gospod Trent. Saj so na svetu drzni ljudje, ki ubijejo človeka recimo šele čez leto dni, ko je že davno pozabil, kaj je prav za prav storil. V Idaho so pognali v zrak človeka, ki jim je bil pred desetimi leti v New Yerseyu nekaj storil. Kaj mislite, da bi se taki ljudje ustavili pred Atlantskim oce-
anom? Biti pri nas velik trgovec je ve^no združeno z nevarnostjo Stari je to dobro vedel in vedno mu je bilo jasno, da ga ima na piki cela vrsta nevarnih tipov. Prepričan sem, da je nekako zvedel, da so mu nekateri od teh že za petami. Preseneča me pa to, da se jim je kar sam predal. Zakaj ni poskusil rešiti se, temveč je šel na vrt, da so ga včeraj zjutraj uPtrelilL
Bunner je obmolknil. In nekaj časa sta sedela zatopljena v svoje misli pod tenkimi modrimi oblački dima. Potem je pa Trent vstal.
— Vaša kombinacija mi je čisto nova, — je dejal.
— Povsem logična je in vprašanje je samo, da-li se vsa dejstva ujemajo z njo. Ne smem izdati, kaj pripravljam za svoj list. povem vam pa tole, gospod Bunner. Prepričal sem se. da je bil zločin pripravljen in sicer izredno spretno. Vendar sem vam pa globoko hvaležen. O tem bova še govorila. — Pogledal je na uro, — pričakuje me prijatelj. Ali greste z menoj ?
— Ura je dve, — je deial Bunner, ko je vstal.
— Ob desetih zvečer v Nevv Yorku. Ne poznate Woll-streeta, gospod Trent. Upajva, da ne bova videla nič hujšega, nego se godi zdaj v tisti ulici.
V.
Morje je bučalo ob vznožju otočka. Solnce je zalivalo zemljo z žarki izpod sinjega neba, posutega z redkimi oblački Trent, ki je slabo spal, je krenil že pred osmo k morju in v zalivčku je skočil v čisto vodo. Med visokimi sivimi skalami je odplaval na morje, nekaj časa se je boril i valovi, potem se je
pa vrnil osvežen na obalo. Čez deset minut se je znova povzpel na pečino, nekaj časa rešen težkih misli o Manderson _wem umoru.
Tistega dne se je obravnaval umor pred sodiščem. Niti za korak ni bil prišel naprej v vsej stvari od trenutka, ko se je poslovil na cesti v Bishopsbridge od Američana. Popoldne je šel s Cupplesom v mesto in nakupil tam vsakojakih stvari, potem se je nekaj časa posvetoval s fotografom, slednjič je pa odposlal brzojavko z odgovorom in zaprosil v telefonski centrali za informacije. S Cupplesom, ki ni kazal velikega zanimanja, ni govoril mnogo o tej stvari. O uspehih svoje preiskave in o načrtih, ki jih je snoval, sploh ni govoril. Po povratku v Bishopsbridge je napisal Trent dolgo poročilo za »Rekord« in ga izročil ondotnemu dopisniku, da bi ga telefonično sporočil uredništvu. Zvečer je malo posedel s Cupplesom, ostanek časa pa je porabil za razmišljanje.
Tistega jutra, ko se je povzpel na otoček, si je priznal, da ni še nikoli naletel na tako zamotan in težak zločin. Čim več je razmišljal o tem v solnčnih žarkih novega dne, tem težja in tem bolj izzivajoča se mu je kazala ta zadeva. Po cele ure se je ponoči ukvarjal s svojimi domnevami in opazovanji, ne da bi mogel zaspati V prekrasnem jutru, osvežen na telesu in duši po čistem morju, je videl mnogo jasneje zločinsko krivdo in presenetil ga je nagib, ki ga je že slutil. Njegova vnema je bila zopet pod-žgana. Upal je, da se bodo še tistega dne mreže zadrgnile. Dopoldne ga je čakalo mnogo dela in nestrpno je pričakoval odgovor na brzojavko, ki jo je bil prejšnji dan izstrelil v oblaka,__
Pot nazaj proti hotelu je zavijala ob grebenu čeri in se bližala kraju, ki ga je bil opazil, ko je že plaval v morju. Prišel je do ovinka ob strani in pogledal doli v pričakovanju, da bo od tod najlepši pogled na peneče se valove. Toda tam ni bilo skal. Nekaj čevljev pod njim je bil prostorček velik kakor soba, gosto zaraščen s travo in od treh strani zaprt s stmimi pečinami. Tik ob eni pečini je sedela žena. Z rokami je objemala kolena in njene oči so sledile dimu parnika tam daleč na morju. Sanjala je.
Ta žena se je zdela Trentu kot najkrasnejša slika, kar jih je kdaj videl. Profil njenega obraza, Čigar lica Je bil veter pobarval z lahno rdečico, je bil izredno čist. Samo Črne, nad nosom malone strnjene obrvi, so mu dajale nekoliko resnejši izraz, ki ga je pa zopet blažila zaokroženost njenih ust. Nos je imela raven in izredno lepo oblikovan. Klobuk je ležal na travi kraj nje in veter se je poigraval z njenimi gostimi temnimi kodri. 2ena je imela na sebi črno obleko, lepo in okusno. Bilo je jasno, da se je d^bro spoznala na najstarejšo med vsemi umetnostmi, na umetnost oblačiti se.
Trent, ki se je bil presenečen za hip ustavil, je nadaljeval svojo not nad njenim kotičkom. Vprav, ko je stopal nad travnikom, se je žena naenkrat zganila. Izprožila je roke, pretegnila ude z mačjo gracioznostjo, dvignila počasi glavo in razprostrla roke, kakor da hoče objeti vso krasoto solnčnega jutra. Ni bilo dvoma, kaj je ta kretnja pomenila: to je bila kretnja osvobojenja, kretnja duše, ki lphko stopa naprej, uživa življenje in se morda veseli j
Štev.
»SLOVENSKI NAROD« pet* 5. jranrja im
Stran T
Ko bi se odprlo skladišče Rdečega križa
Mnogi Ljubljančani sploh ne vedo zanj — V njem mm kmpiči bla«o
izreune prilike
Lji bljana 23 decembra. Vrata velikega .-K.au.sća banuvui^L or-gan.^acije Rdečega križa v Ljuu^ani se šiTuKu odpirajo, ko dOieti deželo vel.ka nesreča Najbolje bi bilo. da b. se odpiraia samo. ko v »kiad.šče .1 ..a. a jo blago, da izpopoinijo ia.orfo. da bi nas n kdar ne ob^kuvaie velike nesreče Toda izkušnje in razum nam veievajo računati z nepti-
čakovan.mi. nevesekm, dogodki, zavedati se moramo, da se velik del življenja posameznikov m naroduv sestoji iz žalostnih dni. trpljenja in nesreč. In trpljenje je najhujše, če nismo bili priprav.jeni nanj. če n.smo računali z njim ter ea nismo mofeii ublažiti, ko nas je doletelo. Misel na trpljenje, na mračne pnhr*inje dni je sicer nepr.jetna, vsi Ljudje smo v tem pogledu več aH manj enak., vs; ?i slikamo bodočnost navadno vselej lepšo kakišna bo, izogb.jemo se mračnih skrbi in misli
ter se tolaž.mo. saj ne bo tak. hudo! Takšen opt m;7.cni ie pa t>rav za prav malomarnost, ki se lahko kruto maščuje Ko nastopijo nenadno slabi časi, ljudje sele začno .skati krivce, zvraea/o krvdo po vrsti na vse. samo sam Je nihče noče prevzeti Človeku s« zdi. da bi nas moralo nekaj neprestano opozarjati, naj bi bili
budni, naj bi skrbeli za priho inje dni. mislili na to. da mora biti Človek vedno pripravljen na najhujše, če hoče. da ne postane žrtev najhujšega. Morda bi bilo prav če bi na pr na vsakem koraku na to opozarjal embiem Rdečega križa ali karkoli drugega S tem ni rečeno da mo: amo postati vsi mračnjaki, temveč, naj bi ne bili vsi lahkomiseln^ . brezsk bneži, ki jim je svet naprej od lastnega nosu deveta briga.
Da. na:bolje bi biln. če bi nam n'Vdsr ne bilo treba mislit] na to. da časi niso nikdar tako slabi, da bi ne mogli postat: še slabSi: da je človek še vedno £rač?> naravnih sil ter da mora biti vedn^ pripravljen na elementarne n**srtče: da se človeštvo 5e ni spametovalo ter so v< jne -e vedno mog-če. Prav v teh časih imamo pogosto dovolj povoda razm'.* jati s skrbjo o bodočnosti Zato je naibrž potrebno opozoriti tudi na to, kako so n pr potrebna taksna sk!ad!>ča. kakršno ima na? Rdeči krž. Iz nekaterih razlogov ne moremo natančno opisovati, kaj vse vsebuje sklad *če Rdečega križa na Ljub janskem polju, lahko pa naelasimo. kako a;lno potrebno bi bilo. da bi bila ta\*5na skladišča čim Številnejša, večja in črn b >lj polna Da bi res vsebovala dovolj vseea. kar bi potrebovali, če bi nas doletela kakršna koli velika nesreča, ko bi bilo treba pomagati množicam, — bi morali pomagati vsi. Vsi smo tudi dolžni pomagat1. Javnost ie treba pač opozoriti, da se taksna sklad Sča ne n-^ln jo sama cd sebe ter organizacija,   ki   mora   prevvmati i/'odno
le na svojega bližnjega in marsikdo, ki ga je Jagodic s svojim posredovanjem rešil smrt. v prvih strelskih jarkih, se ca hvaležno spominja. Nad 70 let je star. a zdi
se, da se v zadnjem četrtletju po vojn; Se ni postaral in da se tudi m mnogo spremenilo v skladišču; še vedno vlada tako vzoren red, vse Je zloženo tako. da zavzema č m manj prostora, a da je brez vsakega  Iskanja  takoj  pri  rokah   Skladišče j«
pač v rokah človeka, ki ie med svetovno
vojno organiziral po Sloveniji 21 bolnic. Naj j.h naštejmo samo nekaj: Kočevie. Novo mesto (2>. Dolenjske Toplice. Sv. Peter na Krasu. Ilirska Bistrica. Zagorje, Ponoviče. L tija, Ljubijana (5). Bled, Jesenice. Planina itd RK ima srečo, da deluje pri njem tako izkušen ć'ovek. ki se tudi kljub svoji starosti ne brani n kdar nobenega dela pr; neštetih socialn h akcijah Izprosil sem si dovoljenje, da si smem ogledati   skladšče.   Kakor   vsak.  k! «topi
vanj prvič, sem bil presenečen nad velikimi za^osami sanitetnega in drugoga bla-:ra. kompletno opremo treh bolnic in zlasti nad vzornim redom V sklad trti *e tudi nov sanitetni avtomobil, zelo praktičen  izdelan po »odnbnih izku'niah Kljub
.■spretnosti upravnika bi sk??> -i'3 5-» naibrž •;e moglo prevzeti mnogo več blagi, razen
drobnarij, ki ne zavzamelo mn^o prostora. Vendar s tem ni rečeno, da je časa preveč. Zaloga ae izpopolnjuje in delno obnavlja stalno od leta do eta Material pošilja glavni odbor Rdečega k ila lz Beograda. Kolikor mogoče ga nabav ja tuli banovinski odbor, a arelsivj sd skromna. Včasih nanese prilika, da ie to ali ono naprodaj »pod roko«. Skrben upravnik ne zamudi nobene prilike, ko zve za dober priložnostn: nakup.
Morda je indiskretno*!, kl pa ne bo nikomur Škodovala, če izdam, da so bili ljudje prejšnje čase mnogo radodamejil. Zdaj so mno4i brtz razumevanja za plemenite smotre Rdečega kriza, zato je težko napolniti  večje skladišče, ki bi 3« odprlo
v primeru potrebe vsem. Tedal bi ^e obrnili pogledi marsikoga proti nlemu, mro-gi bi pričakovali pomoč. n?jbrž iudi nekateri, ki zdaj žive v izob!lru Pri nas so zdaj silno redki ljudje, ki se spomnijo sami od sebe na to. kaj so dolžni skupnosti.
ter da bi b lo umestno od časa do Časa kaj darovati socialnim organizacijam.
V skladišču se blago ne kuoičl le za izredne potrebe Skoraj vsako leto Je treba marsikaj posoditi, n  pr za p cfUrške
kolonije,   ki   jih  prirejalo odbori Rd^ega
krila, za razne prireditve krajevnega od-
bora, dalje pomagajo pogosto z marsičem ob povodnjih in podobnih elementarnih nesrečah prebivalstvu itd Samo skladišče pa ne aluži vedno le zbiranju zalog, tako ga je n. pr. ljubljanski krajevn odbor začasno uporabljal l 1932 za shram bo oblek, perla in obutve za nezaposlene Dovolj tuđi nI, da Je blago zbrano in zloženo v skladišč; v*e je treba dvakrat na leto preložiti,, osnažiti ter prezračiti ln zopet urediti, kar nedvomno ni mahne delo.
Zelo priporočljivo bi bilo, da bi marsikdo mislil na to, kako hitro se lahko takšno skladišče izprazni v času. ko bi se morala njegova vrata odpreti na stežaj Dolgo je treba zbirati, da se nabere vsaj toliko, v primeru potrebe bi pa bilo vsega malo. premalo Zato bi morali vsi misliti z mnogo večjo skrbjo na prihodnost, ki je ne poznamo. Zdai bi lahko storili marsikaj, vsak po svoj h močeh Nihče ne ve, kdo bo potreboval pomoč, a verjetno, da jo bo potrebovala večina, če že ne sleherni.. Da, samo pomislite na čas, ko bi se odprlo  skladišče Rdečega kri/a!
Nekako tesno postane Človeku sred; vseh teh mrtvih reči v skladišču Rdečega križa, reči, ki ne tako zgovorno govore s svojim posebnim jezikom Nekaj je v vsem tem — pretečega, neizprosnega k rde r sama stvarnost Upravnik skrbno za k epa široka vrata, potem pa še enkrat poskusi
kljuko. Za temi vrati ie zaklenjenega nekaj tako dragocenega kakor ie samo človeško življenje.
Blagoslovljeni
kraji v Sloveniji
kjer ne more biti jetike
LjuhMnna. W decembra Ali veste, da so v Sloveniji kraji, kjer n hče nc oboli za jetiko? To presenetljivo odkritje, ki je največjega pomena za zati ranje jetike zasluži največjo pozornost, zla sti še. ker nam odkriva hkrati najcenejše zdravljenje jetičnih bolnikov.
JFTIKA SOCIALNA BOLEZEN?
Strokovnjaki so dolgo mislili — in še vcJno so nekateri tena mncnia — da je je tika predvsem socialna botezen: to se pravi, obo'enfa zavise od socia'nih razmer: čim nižji jc življcn'ski standard ljudi, tem bolj so podvrženi jetiki. Po tem takem bi moralo biti največ jetičnih tam, kjer ljudje žive v najbolj prinvtivnih splo'nih m zdravstvenih razmerah. Toda pri tem je zelo zanimivo, da nomadski narodi sp!< h ne poznajo jetike in da za jetiko umirajo tudi mnogi borjati ljudje, k1 stanujejo v lep:h stanovanjih Zdaj strokovnjaki poznajo že ft\( b'je vzroke jetike Tajiti sicer ne morejo, da zavise obolenja za 'etiko tudi od socialnih   razmer    Marsikdo   bi   najbrž ne
težke in od.>..\o:ne naloge v nrrn   i bi in 1 pod'egel jetiki. če bi ne živel v bedi. Ven-
med vojno, n'ma nikdar preveč denarja in ne m?*nr tla,
Ze zato le potrebno ma-slk^ga "pomniti na ljub'j unsko skln.i šče Rd~č?.ia kr ža saj zanj ne vedo celo mnogi Ljubljančani Srer bi kakšna posebna popu'.arn st ne bila umetna, toda ljudje bi se vs^en^ naj za-nmnli. kaj tnkšn osttladtt&e l^.bko nudi v primeri potrebe in kai bi Rdeči križ potreboval. Dovoli znane so razne manjše socialne akcije krajevnih odbor v Rde*e?a kr 7n. akcije, ki že samp na sebi dovo'i dokazujejo, da ima ta miro,; hna sočasna organizacija vedno mno^o de'a. ki posro^to preseea njone sile. Njena nai-pomembn?:?a nalocra je pa nedvon^n^. da se pripravlja neprespano na na*hw15e čase. da skrbi, kako bo pomagal« ljudem ko bolo potrebovali naibolj nieno o^moč
Ze<<lovina ak'adiSča na^r*-, Riečrrrn kr'ra je zelo zan'rr'va. Mars;kd nafbrl ne ve. da je bilo po«dor^» sezidano že za namene av-trjskeea Rd če^a krž.a v predzadnjem de-et'etMi prejšnj-ira sto'ctja Tisti kraj na IJrb^ansknm polju le budH med mcsčnni do'go več ali manj upravičen strah; silno so se bal: smo'^'Šnice in nekateri so celo trdili da b bila TJubija-na vsa v razvaVnah. če bi k^i eksplodiralo . . Se pred°n so d^1 <"ili dni Ta skladišča za nevarni smodn:k. je bil strah Dri mnog:h m°šxanih premagan in 'Hal B'%tfn}o najnov^i^e ulfre Je sko^-ai tik do v -l:k h pu?t;h sk'ad'^č. Med numi se zdi skladišče Pdočega križa skromno noslorj«*. vendar je precej ve'iko. 4$ m d^leo in 11 m Široko Samo rd^ci kr:?. na kontnem pro-Če'iu nad vrati Izdala, ka'-'i^mn ^am^nu služi po^ooie. Avsirijsk' Rdeči križ ie im*»l za s^'ad 5če ra^en tega preelopfa j5p tri barake Dokeri^vega tin« F.na teh ba rak sttrfH zadnia 1<ata otroški poč.lniški kc lo^'ji v M" T^ m.
Po vujni je na'a đ Javna uprava nv«l: la   da ji pripada tudi sk'a ! šče R«'(č fia križa kot vojni plen. Toda pri nas je tedaj deloval Rdeči križ kot na^edrrk organizacije  Rd^če^a   križa  na   Kran ckem in si je tudi lastil poslopje na Ljubljanskem polju. Razno blago le imel RK med tem spravljeno v treh s^'~d:šč h. v građu v ba-ak: na le*al'šču v S ški ln v starem vojaškem sk^ad^ču ob  N r dnem domu Predjed n k dr  KreiČi si je mnogo p iza-deval. da je bilo skladšče na Ljub jan-skern polju kontno izrečeno Rd°čemu križu. L. 1926 so tja preorali m^ter:al kolikor j;m  ga  je pač še ostalo t>o vojn; in pomožnih akenah v tistih hud h let h Inventar je bil nekaj časa ra?klonlien po mestu tudi še v druCTh prostorih Star^«? avstrijskega  mater'-la so Drpvz«1' toliko da so z njim  ftapnlmn  vel;kT p^s'on^e AJojz'šča   Takrat  Alojzišča  n so uporabljali semen;šAniki.
Ena največj'h pomo^th aVrM 1^*^?»^» Rdečega križa po Drevra^i \e b:la nedvomno ko so 1 1919 poseli za sr^<ke otroke v Beograd 9 vagonov raznega b a-*a-
Ko §0 rl^riiV primerno ivA^He 7% ck^a-dišče na Ljub'ian^kem polju, ^e b'la za-losa kaj smalu lepo urejena Posl-nle je 5e vedno dobro ohranjeno, čeprav je zastarelo in v marsikaterem pogledu n kakor ne vzorno. Da se mat«Hal ne kvari ne rjavi in da m:5: ne im:č -j°1o posteljnine in raznega drugega Vaga. Ima orirv-nik Antnn Jagodic vedno dovolj pos'a. No svoje skladišče le pa lahko tod! upravičeno po^o^en Da ga le tako dobro uredil, je treba Drnsovati v vel'k< m*»r* njegovi vei:k: nraksl. »al ie upr^^'l^ai fe orl 1 1891 skladišče avptM'eV^ga Fd^č-^a kr^-la. to se pravi, da že 47 let brV na i zalogami miroljubne orean<?ac:je Mno^o ve povedati iz svojih bogatih izkušenj izza svetovne vojne. Nikdar ni mogel zatajiti anacaja socialnega delavca ki misli vedno
dar s tem še nismo odgovctiM na vprašanje, zakaj umirajo za jetiko tudi ljudje, ki žive sicer v urejenih razmerah.
Z:ito  je še posebno zan'miva razpravn dr. Z   Lapajneta »Poizkus nove teorije o vzrokih  tuberkuloze in opis  nove met<xk za najcenejše zdravljenje  tuberkuloze«, izšla v G'asniku centralnega Higienskega za voda  in  kot  posebni  odtis   Separat  pa ni napredaj v knjigarnah   zato je treba šir.šo javnost posebej opozoriti na izredno zani mive ugotovitve nagega strokovnjaka, zla sti, ktr se tičejo Slovenije.
TEORIJA O NAGNJENOSTI K
JETIKI ZGREŠENA
Pisec ugotavlja d« je jetika v na^i dr?a\i dva do trikrat bolj razš'rjena kakor v naj ku^turnejših  državah,  a  tolažimo se vsaj lahko   da se  jim  je ni posrečilo povsem iztrebiti niti najbogfltcjš;rn državam Ven lar Število jetičnih bolnikov  tudi v naV držav; postopno nazaduje. Za jetiko unrt na leto okrog 40.000 ljudi v naši državi. To nam  nalaga   da  iSćetno  reSitcv. kako bi cim bolj uspešno zatirah bolezen Zmotne teorije, ki »o prevladovale prejnje čase o tuberkulozi  so ovirale boj proti tej nevar ni bolezni Dokler Koch n odkni baci'a ie tike.  je v'aflalo v medem-kem svetu pre pričanje, da ie tuberkuloza dedna bo!ezen to «e pravi   da ie ncozdra\l|iva   Ko ie bi' >dkrit  povzroć telj  bo'rzni. so «ele zaćel-iskat* načine zdravi jen ia   Pogrebna teorija je pa zakrvila, da doslei ^e nimamo prave ga zdravila proti icnki  Prav tako škodlji vs  je ^eonia o nagnjenosti k oboleniu za ietiko   Zagovarjajo   jo  še  vedno nekater-ftize»»l«»g- (strr»k'vniak'   ki «r pcćaio tt\at\ stveno  z  raz'cknvanioni   ietke>      Pisec v svoji razprav   za\rača teorijo o dispozicij-k tub?rkiilozi.
INrhk'IOZN^ ROTFZFN Or   Lapaine «loWfi7uje  da nc drži tr<l;te\ lr     Kamz-na v razprav u amrljivoati \ Beogradu da ie otubc kuNiza p« ^voi^m sna ćaju »ocia'na bo'ezen nar excr"rncc ter da njeno ^ifien»r zavs  v znatn* men od vpli va soca'n'h razmer »r splo^nh z<l-avstve ath nn^f jev ž'v'i^nia«   M'mr.^rede na« ome i;mo  da ie v Reog-adu umr'iivoc 7$ jeti ko se vedn-^ na prv*m me«tu — D' Lanni ne pravi  da bi v Z IftfJtefHlI državah ne b' lo več treba zidati tako ve'ikih b^'n c će bi zdravstvene ured'tve fbigieiitzaciifl a«a nacija)   ime'e  tako   ve'ik     vp'iv Sn'o'ni zdravstveni    ukrep1 za  izboTnnio zdravstvenih ter i^oc^a'nih  rarmer lanko s'urljo zatiramu   jet'ke  toliko   ko^k^r se  z njfmi pn*reč; zajeziti okužen ia s K ehovim ha čilom. Upoštevati ie torej treb** rredve-rn. Ha je tuberkuloza infekciozna (na'ez'jival bolezen.
HTGTFNA TN 1ETfK\ V na^i državi umre na leto 11.^000 otmfc v starost' do 10 let. V*roki tako visoke umrljivrsti otrok so predvsem soc;a'ni — pomanjkanje strokovne pomoči pri porodih, nepoučenoat mater kako je treba otroke negovati, nepravilna prehrana, pomanjkanje zdravm'ke pomoči ob pravem ćasu itd. To bi lahko preprečili s soc-aimmi sredstvi, kar nam n. pr. dokazuje že to. da
racija? Tudi ker preprečuje le^fl mrče«,
muh, ki širijo Kochov bacil. Da!je boljše ceste ki niso več tako pralne? Stanovanjska higiena, večja prostornina stanovanjskih proetorov in več solnca? Higiena v delavnicah in trgovinah, ki omogoča da uživamo neokuženo hrano? Higiena v šolah, ki preprečuje razna;anie bolezenskih kali po učencih in učitelju? Na vse to je težko odgovoriti, kajti doslei še ni nihče pojasnil piavega vzroka jetike.
ZAKAJ OBOLEVAJO TUDT
BOGATI?
Dr. Lapaine se dalje sklicuje prav na podatke dr. Ramzma o veliki umrljivosti za tuberkulozo med beograjskim grafičnim delavstvom, češ da jih ne moremo prištevati med najrevnejše, saj je znano, da so kvalificirani delavci sorazmerno dobro plačani. Če je jetika socialna bolezen, bi morala b'ti največja umrljivost med najrevnejšimi plastmi prebivalstva. Zanimivo je tudi, da po razpravi Mančevića vladajo vprav obupne zdravstvene razmere, kar se tiče higiene ter snage, v dveh občinah v okolici Sk p!ja. Umrljivost otrok je izredno velika, vendar je zelo malo obolenj za jetiko med otroki Dalje je značilno, da nomadski narodi ne poznajo tuberkuloze, a ko se stalno naselijo in bivajo v primitivnih ko-•h, začno naglo izumirati prav za jetiko.
PREPOVEDATI TE TRERA
KLETNA STANOVANJA Po vsem tern prihaja pisec do sklepa, da je stanovanjska kultura nedvomno eden pomembnih činiteljev pri obolenjih za jetiko. Zato nag'aša, da bi bilo treba zakon <ko prepovedati kletna stanovania Zaridi velikega števila obolenj za tuberkulozo, ki je marskje endenvčna, bi v naši državi ae ^meli   posnemati     zdravstvenih predpisov
lrug;h držav, kjer je mnogo mani jetičnih.
NtoraIi bi tem str< žje izvajati zakonske zdravstvene odredbe (Mimogrede naj omenimo, da pn nas že dolgo zahtevamo uve '■avitev zakona za zatiranje jetike, a n* niti znano če je bil kdaj izdelan vsaj osnutek tako potrebnega zakona). D;i'ie avtor sk'epa, da obolenja za jetiko lahko prepre čuje bivanje na čistem zraku ter da se vsako oddaljevanje od narave maščuje 3 Hiberku'ozno degene?a». 1 jo S tem sicer ni rečeno, naj postanemo nomadi, pač na ie važno spoznanje, kaj lahko preprečuje obo
enja za ietiko; za*o je treba oronagirafi =rn»rte na  nro«=tem   ifT-iCća,  ljudska letova
,:ča. gozdne šole itd.
DOBRA HRANA NE
PREPRECI JETIKE Da   00  npoVn;j»   7a   jetdeo  predvsem v
-. ezi c «'<i^:m znakom ka/e rudi jet'ka pn Govedi   D^Ver   tnh   govedo  v  naravi, ne
"b^'eva za ic*:kn. Čim na ga rr»<*n -mo sapi* nati v hVve. se nniav'ja jetika kot stalna V tem nortVdu se nam z'a^ti nnd'io no»i'"r.- nr:mrri iz ljubljanske ok'»l:ce. Pi-^cc trd1, da postane tam v oVeh o*o freri tih vsaka Krava ietčn;?. .»dkar so m!"'-a t-j, onusti'; pašo -n krmno k^av« 'e v b levih S>ave se «:;c"r zclr zre-l° kar na »?re todi v rav'-un m'"kn-v?m   ker j-h t^ni Ia2fe nro
?ai^ mesarjem   ver lar d^Hra, krma ne pre-nreč   nho'enin za  iet ko   Po trm snrevidi-mo  da sama h-ana nc odloča   D- Lapaine navaja  rr:m^re   da n   pr   tud   d"bro reje m bankir   >boli za  je^ k<>. će ga zanro da-
le, da s
redovn'ce včas h ze'o obolevala 'a jetrk'i ko b'c št pofi zanrte med zi-lo\ j^m KCtco« dnn^« na tud- mnogo urno Hn'n^ -imre z-1 rnhi rku'f»zo ker so s*a'no za^rt' Prav tako lal»ko ^r^/amo med nti-camv ki so z--r*e v k'^kah v sobah da pogosto p-'gnejo za jet ko.
PODNEBJE   KT ODVRAČA
JETIKO
K^n*nn n:«»»c n'V^ia 'lo jed^p vpr« ania: ugntnV'a. dn obrtmaj(- krai1 k. jih imenuje k':ma tuberkuv.sim avertens, fetikn odvračajoče n^w'nebje. Sani je ie I. 1920 odkril vas Rak:tno kot kra, kier k1 juh velik« revami in s'abim higienskim razmeram ni jet:kc in kjer letični ahko zane^Tji-vo ozdrave Predlanskim je pa odkri' še drug tako zdrav kra». Sen ž^ti ob Savi. Rakitno ie odkril po stoletm župnijski stati-stik;, Sennzfte pa na pod'aqi povsem nega-
se je umrljivost otrok r ljubljanski okolici 1 tivne rubcrlvi^^MVzac ,e pri 40 i^'arjih. Po-
kjer so bili ustanovljeni zdravstveni otroški domovi, zmanj'a'a skoraj na najmanjše stevikx Dr Lapa jne priznava, da izbo'jša-nje splošnih adravstvenih razmer vp'iva na nazadovanje umrlj'vosti a da ne vemo. kateri zdravstveno socia'ni ukrepi so pravca prav pripomogli, d« je nazadoval umrljivost n jetiko n. pr. v Beogradu. Obilica dobre vode? Nekoliko nedvomno, saj se jc % njo izboljšala osebna higiena. Kanali-
zneje je na dokaza' da te podnebje v obeh teh kra;:h v rern"c: adiavi'no, s sanv'nv je-t;čn*m: b^'n:,-i   Nhčc t^rej ne more trditi da na pr. v Rak:tm n» jet:ke zato ker so 'Judje odr?zan; od premeta ip se n;sf> no gli n k 'ar okvž'ti z b^'ezen^kn kaMo V Ra kitno in S*noiete so že prišli jetični bolniki in tam bivaM. vendar se domačini niso okužili. Pisec navaia da'j*. t!a glavno mesto « sami prelivijali z laljim delom. Za Ženske republike Ecuadot Quito, ki leti na ravni- 1 bi pa bik) treba ustanoviti ▼ gozdovih po-
ku približno tako visoko kakor vrh THgla va in šteje 80.000 prebivalcev, nima nobe neca jetiČnega prebivalca.
Zelo zanimivi so tudi rezultati zdravni ških preiskav šolarjev v ljub^anskem okoliškem okraju pred?anskim Na|\eč otrok je bilo okuženih z jetično bolezensko ka'}r> (okuž'tev sama na sebi ne pomeni vselej tudi obolenja) na Vrhmk\ in sicer 05.1%. medtem ko v Senožetih ni bil okužen noben otrok' Povprečno znaša okuženost v ljubljanskem okolišu 21 4*^ in je torej precej velika. Najmanj otrok je okuženih z bolezensko kaljo tetile vzdolž Save. kakor rečeno, v Senožetih sploh ni jetike, v Zg. Pirničah je bilo le 1 Wt otrok okuženih, v Črnučah 2.2, v Dolskem 5 3. pri 5t. Jakobu 7. Grosupljem 7.5, v §t Vidu nad Ljubljano 7.8 odstotka, a največ v nižinskih, barjanskih legah (meg'af) na Vrhniki, v Notranjih Goricah. Dobrovi in na nizkem gričevju ob Barju.
ČIM ČISTEJŠI ZRAK TEM
MANJ JETIČNIH
Pisec prihaja do prepričanja, da je glob lJ i vzrok jetike umazanost zraka. V dokaz navaja več primerov Predvsem da so ne kateri industrijski obrati, tobačne, tekstilne in kovinske industrije, posebno nevarni zdravju delavcev m prejšnje čase so v njih delavci še mnogo bolj obolevali za jetiko ker prostori niso bili še tako higienično urejeni. Tedaj je bila jetika imenovana kot poklicna bolezen, n. pr tiskarska, krojaška, kamnoseška, učiteljska itd. Dalje umrljivost za jetiko upada vzporedno z asanacijami naselij in razvojem športnega gibanja. Toda pri tem je treba opozoriti, da je telovadba v zaprtih prostorih škodiji\'a in da je mnogo telovadcev jetičnih ali jih je pa že podleglo v rani mladosti jetiki. Zato bi bilo treba telovadbo v zaprtih prostorih prepovedati Jetika je torej infekciozna bolezen ter bolezen, ki jo povzroča nečist zrak. Zdravilo pa je- osamitev bolmkov in čist zrak Da umrljivost za tuberkulozo upada, je treba pripisovati predvsem temu, da se splošne higienske ra/mere v krajih po pravljajo, to se pravi da ljudje vedno bolj žive v čistejšem zraku. Umrljivost za jetiko je b'la v ljubljanski okolici: I. 1900 508. 1. 1935 112. in leta 1930 06 V Beogradu ie upada'a v istih letda tako: 867. 230 in 225. Da je v ljub'janski okolici umrljivost za jetiko toliko manija kakor v Beogradu, pisec nr;pisuje bolezen odvračajočemu podnebju.
METODA JUGOSLOVENSKTH
PASTIRJEV
Pisec končno   priporoča    novo metodo
zdravljenja jetičnih in jo imenuje metodo iugoslovcn«k:h pastirjev, kar se vam pa ne sme zdeti nič čudnega. Pred leti je češki zdravnik, ki je pr'haja! vsako leto v Južno Srbiio, razg'ab'jal o skrivnosti dolgega življenja macedonsk'h partirjev. Ni mogel ug toviti, ali je treba nj:hovo trdno zdravje pripisovati prehrani ali nač;nu življenja. Ugotovil je. da žive vsi zelo skromno, nekateri ce'o ob samem mleku in siru ter nimajo n:t; kruha, ki jim ga ruilomcšča vča-*h nroja Posebno zanmivo je, da stalno kale. ter da se ne branijo tudi žganja Pravi vzrok njihove trdoživosti je pa odkril poročevalec beograjskega dnevnika. V reporterskem slogu je izpraša! starcem vest ter odkril, česar ni m^gel zdravnik. Starec mu je povedal, da nikdar ne spi v hiši, temveč vedno le v sen:ku. To se pravi, ti nHnvtivni ljudje žive stalno na svežem z*-ri Vu.
Dr. T.arvaine ie krstil svojo metodo 1e-čenia t<-*rej po pastirjih, ki žive stalno v p'anm^kem podnebju na svežem zraku. Je-t:čnera br»m:ka je torej treba pos'ati v kraj s čistem zrakom, v podnebje, ki ga pisec imenuje k''"ma avertens. BoTnik mora ostati v novem kraiu, dok'er povsem ne ozdravi. Ko nima več vročine, se mora krepiti s sportom ali tur^stiko. da se lahko vrne domov čvrst. T' da. ko se zopet vrne k svojemu poklicu, mora OvStati zvest naravi ter izrabiti čim več prostega časa za gibanje na prostem.
KAKO BI NOVO ZDRAVLJENJE
UVEDLI
To metodo zdravljenja, ki v resnici ni nova. temveč zapostavljena, aaj je n. pr. že Hipokrat pošiljal jetičmke na Olimp, v Nemčiji je pa uvedel zdravljenje na prostem pred desetletji Brehmer. bi po dr. La-pajnet^vem pred'ogu lahko začeli pri na« uvajati tako da bi gozdne uprave sprejemale gezdne de'avce v posebne kolonije v gozdovih, kjer bi bili bolniki pod zdravniškim nadzorstvom. Ti bolniki bi ae lahko
sebne ustanove, kjer bi se tudi bolnice preživljale s kak-nim  lažjim delom n. pr. z zdeiovanjcm perila. Vse te ustanove bi >©-morale biti pod zdravniškim nadzor->tvom.
Razprava dr. Lapajneta odkriva toliko presenetljivega ter novega, da bo nedvomno zbudila primemo pozornost med strokovnjaki. Vsekakor zaslužno pi>čeve ugotovitve pozorno proučitev, kajti če drže, je v resnici odkrito najcenejše in najuspešnejše zdravljenje jetičmh bonikov m kraji, ki so bodisi že odkriti ali ki i^e bodo kot prosti jetike, bodo pridobili posebno vrednost ter postali znamenitu
Sobota, 6. januarja.
9: Napovedi, p^iočila. — 9.15. .».«.ester P. \Vh:temana (plošče) — 9.45: Knoole-} Lar j ovo lcu.lt u i ii o rrujs-jonsko delo v osrednji Afriki (p. Stanko Do.ovAck). — 10: Ilenos iz ljubljanske stc»ln'ce. — 11: Pevski in orkeaLialnJ koncert. Sodelujejo: Milica Polajnar jeva, A. Jarc ln raUijsk orkester. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: TambuiaJki orkester (votli A.  Karmelj). — 14: Oiro&ka ura
(Man ca Komanova). — 17: Kmot. ura. Gospo«.!arskl ruu?veti in tržna poročila, (g. Lai ivik Pus). — 17.30: SLajre bož čne pesmi ob sprem] je van j vi harmonija pojo sestre Stiitaj-jeve vmes igra Cirnermanov kvartet.  —  19:   Xapovodi,  poročila. 19.20:
Mac. um. — 10 40: Objave. — 20: Masso-net: VValhar. n. dej. (plašče). 20.40: Akadon^sk pevski kvtntet. — 21.20: Koncert ra<'ijske£ra orkestra. — 22: Najpovevtl, poroč;la. 22 15: Zn k^nec pn-a-znika (plošče). Konec ob 23. uri.
Ncrtoljiv, 7. Jammrjn.
8: Jutrnji poc&drav. 3.15: Sraniel-kvrtr-Let >fetirje fantje«. — 9: N\pove*h. — 9.15: Prenos cerkvene gflasbe lz frančiškanske cerkve. — 9.45: Versk: govor (g. dr. Ignacij I^enček). — 10: Veselje na deželi (plošče). — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Najl napovi (plošče). — 12 30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Aka-Joniski pevski kvintet.
— 17: Kmet. ura: Gnojile, ti-avnik in njva. — 17.30: Adamičevi fantje i^ri-ajo (vmes balalajke in man 7oline — ploske).
— 19: Napovedi, poiočila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Operetni na-pevi. Sodelujejo: Ado P*nrian (tenor) — prof. P. šivic (k'avirska spremljava) in radijski orkester. — 21 30: Znani plesni orkestri (plošče). — 22: Napovedi poročila. — 22 15: Trio Mtar (St. Prek Jos. PrivSek,  M.   Slovnik).  Konec  ob  23. url.
Ponodcppk 8. »o m n rji,
7: Jut m ji pozdrav. — 7.05. Napovedi, poročila. — 7.15: Psnn vence k veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Na.povedl. — 13 02: Opoldanski poncert radijskegn orkestra, — 14: Port*5ila. — 18: Zrtrav-st\ ena ura: Mladost in opoinine (dr Anton Brecelj). — 18 20: F. Saljap'n poje balade (plošče). — 18.40: Staničeva šola in leto 1848 (dr. Jože Lov-renčič). — 19: Nr.pove h, poroč H. 19 20: Nac. ura, — 19 40: Objave. — 19.45: Več manire  —  brez  zamere!   (Fr. 'iovekar).
— 20: Sjubljonski godalni Zkvnrtete. — 20.45: Koncert operne glasbe (radijski orkester). — 22: Na.povedl. porodila. 22 15: Kvartet Fantje na vasi. Konec ob 23. uri.
ToreK, 9. januarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05- Napovedi, poročila. — 7.15: P san venček *cselih zrvokov (plošče) do 7 45. — 12: Mojstri harmonike (p?o-će). — 12.30: Poroč La. objave. — 13: Na.povedi. — 13.02: Opol-danslu koncert radijskega orkestra. — 14: Poiočila, — 18: Vesele češke po:»evke (plošče). — IS 40: Pos'anstvo mladine v na?em času (dr. Stan-:o Gegala). — 19: Napove<li, poročila. — 19 20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: A Dvor?k: Rusalka f plošče).
— 20.20: F. S. Finžgar: Dekla Ančka — zvočna igTa (izvajajo člani radjske Lgr. družine). — 22: Napovedi, pnro/ t.t. — 22.15: V oddih igra. radijski orkester. Konec ob 23. uri.
Sreda, 10. januarja.
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P san venček veselih zvokov (pVoSče) do 7.45. — 12: Zukaj veseli bi ne pe* (pkTjče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Naipovedi. — 13.02: Za od-d'h (ploSče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Smuaka tehnika (Janko Siherl), b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. Adlešič). — 18.40: Razvoj slovenske n^rolne zavesti (prof. E. Kocbek). — 19: Napoved, poročila. — 19 20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Zim-sfld pofttok narave (dr. Maks Vraber). — 20: VolLnrtci koncert Fanike Brandl-Jev-djeni^cv^ (pri klavirju prof. Pavel SI vic).
— 20 45: Operetni venčkl (plošče). 2115: Pevski zbor >Orafike«. — 22: Nr..povedl, ooro^Pa. — 22 15: Kitaro igra g Stanko Preflc Konec ob 23. url
Četrte*,  11. jPnuarja.
7: Jutrnji poadraar. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P sen venček veselih zvokov (ploSče) do 7.45. — 12: Slovanska orkestrcilna glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Harmoniko igra g. Edvard Kovač. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (da*. Rudolf Kolarč). — 19: Na.povedl porodila, — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reprodriclran koncert simfonične glasbe. — 21.15: Somosrpevi ge. Zorke Devic-n*kove. pri klavirju prof. P. šivic. — 22: Napovedi, porocla. — 22.15: Veseli zvoki f radijski orkester). Konec ob 23. url
Petek, 12. jaauarto* 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P san venček veselih zvokov (pJoftče) do 7.45. 11: ftedska ura: KrafmJjanje z mladino (Miroslav Zor). — 12: Slovenska pesem in glasba iploSče).
— 12.30: Poročila. ot>>ave. — 13: Napovedi. — 13.02: OpokJansCd koncert rad1 j s koga orkestra. — 14: Poročila, — 18: Ženska ura: Gospodinjsko go^rpolarst\x) (ga. VMa PerSuh). — 18.20: Valčki (^looce).
— 18 40: Francodččna (dr. Stanko I^e-ben). — 19: Napovedi, poročDa, — 19.20: Nae. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: O nrogramu aikademske »kupine SPD (Karel Tartor). — 20: K! avl rak. koncert ge, Jadvige Str*ukelj-Fožene>ove. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za tiste pete ki m rada vrta (ploace). Konec ob 23. uit
»SLOVENSKI NAROD« petek. a. Januarja 1*40.
6tev, 4
Tuđi pred 130 leti
je tekla
Kakor zdaj, so se Finci hrabro borili tudi v rtasko**vedskl
ko je bila Finska ie Švedska
Finskem kri
vojni v začetku 18. stoletja,
Kralj Gustav Adolf
Vojna med Finsko in Sovjeti Je obud'la aponi.ne na vojno na Finskem pred 130 leti. Finska je b:la takrat stara Švedska provinca in sicer že od pričetka 13. stoletja Na njenem ozemlju je izbruhnila pred 130 leti rusko-švedska vojna Rusija si je bila že pod Petrom Velikim priborila dostop do Baltiškega morja, z vojno proti Švedski je pa hotela utrd ti svoj vpliv na vzhodni obali te.^a morja Pobuda za vojno je izšla iz položaja, kakršen je nastal v Evropi po porazu Prusije leta 1807. Napoleon si je bil razdelil z ruskim carjem Aleksandrom I. oblast nad Evropo in ruskemu vladarju je naravnost naznačil naj razširi Rusijo na račun Švedske in Turčije Za to velikodušnost se je Aleksander I. zatekel k gospodarski vojni proti Angliji ali k *akozvanemu kontinentalnemu siste-
mu. K njemu naj bi prisilil tudi Švedsko, kjer je vladal takrat Gustav Adolf IV, Aleksandrov svak, smrten Napoleonov ao-
vražnik.
Ko je Švedska po daljših pogajanjih to
odklonila in sklenila nasprotno tesno prijateljstvo z Anglijo, je ruska vojska brez vojne napovedi vdrla L 1808 na finsko ozemlje. Cim je Gustav IV. to zvedel, je dal aretirati ruskega poslanika v Stock-holmu Alopea z vsem njegovim ura društvom. Sele po tem koraku je Rus ja Švedski tudi formalno napovedala vojno ln sicer 28. marca 1808.
Položaj Švedske je bil takrat zelo neugoden, kajti boriti ae je morala i proti Rusiji i proti Danski, kateri je pripadala tudi sedanja Norveška. Danska je bila ogorčena na Švedsko zato. ker je švedski kralj po bombardiranju Kodama po angleškem b rodov j u v septembru 1807 svečano sprejel in pogostil poveljnika angleške eskadre. Zato se je morala Švedska boriti na dveh frontah proti močnemu sovražniku, a sama je bila na vojno skoraj nepripravljena. Anglija je poslala svojemu zavezniku na pomoč 12.000 mož. kar pa tudi ni moglo izpremeniti težkega položaja. Sicer so pa morali Angleži svoje čete čez nekaj mesecev odpoklica ti iz Švedske. Ker je bil osredotočil švedski kralj glavno poz< r-nost na vojno proti Dancem, je bi.a Finska takorekoč prepuščena svoji usodi.
Boji na Finskem so takoj v začetku pokazali znatno rusko premoč. Ruska vojska je štela 60.000 mož in pod poveljstvom generala Buxhoevdcna je prekoračila na reki Kymeni finsko mejo. Spočetka skoraj sploh ni naletela na odpor. Maloštevi ne finske čete so se hitro umikale iz obmejnih krajev proti severu. Sele ko je naraslo njihovo število z dotokom dobrovolj-cev na 12.000 mož, so Finci zavzeli utrjene položaje pri mestu Uleabo: d L Ta čas so pa padli v roke Rusov Helsinki, takratna prestol i ca Abo in važna trdnjava na otoku Sveaborg, nazvana severni Gibraltar. Sveaborg so dobili Rusi samo zato, ker
laKSnc ao delavski hišice na Finskem
Ka2ia uvor energije
m mednarodnih sporov
Kitajci so pridobivali nafto Ze okrog leta looo pr. Kr.
Splošno je znano, da je med najvažnej-I mi pogonskimi sredstvi našega časa nafta. Vrelci nafte so raztreseni malone po vsem svetu, samo da niso povsod enako močni. In ker je postala nafta z naglim razvojem avtomoblskega in zračnega prometa ena najvažnejših pogonskih snovi, je razumljivo, da je posest ali vsaj vpliv na pr dobivanje nafte že večkrat povzročil težke mednarodne spore ali celo oborožene spopade. In vendar so bili naravni viri nafte znani že v starem veku ln deloma •o jih  takrat  tudi že izkoriščali.
Izraz nafta je perz ;skega izvora. V Perziji so že v pradavnih časih puhte'i iz zemlje gorljivi plini in od tod izvira tud kult ognja. Toda najprej so pridobivali nafto na Kitajskem in sicer že leta 1.000 pred Kr stusom. Kitajci so že takrat vrtali globoko v zemljo in iz nje puhteče pline so uporabljali za segrevanje umetnega jezera, v katerem je izhlapevaia morska voda, da so tako pridobivali s jI. Tudi v galLkih Karpatih je kmečko Itudstvo že pred več sto leti pridobivalo nafto iz naravnih vrelcev ali izkopan.U jam. Ljudje so uporabljali nafto za mazanje vozov, za razsvetljavo ali celo za zdravilo pri kožnih hi drugih človeških ter živalskin bolezn h. V Ameriki so uporaMjali Se pred prihodom
Evropcev v sedanji Pensilvaniji in Kanadi Indijanci nafto v zdravstvene svrhe, Sele
okrog leta 1850 so Jeli pridobivati nafto v večjem obsegu, zlasti ko so odkrili tudi način njene destilacije.
Takrat je Ivovski lekarnar Lukas'ewivz neodvisno od ameriških poskusov prvič destiliral v Borislavi ob vznožju Karpatov pridobljeno nafto in od tistega dne se je pričel razvoj naftne in petrolejske industrije ter kemične predelave teh dveh zelo važnih sirovin. Zdaj slišimo pogosto vprašanje iz česa prav za prav izvira nafta. Kako je nafta nastala Se zdaj ni točno znano. Ukrajinski naftolog Roman Zalo-zecky pojasnjuje postanek nafte tako. da je nastala v dolgih stoletjih po razkroju in kemičnih Lzpremembah rastlin in živah. ki so se bile nakup;čile ob obalah prastarih morij. Med gnitjem hi razkrajanjem naj bi bile izginile iz teh organičnih snovi nalprej beljakovine ln ostale v prvi vrst maščobe. Razkrojene beljakovine so -*e pa izpremenile v mastne ksline.
Silen pritisk, ki je nastal pozneje na teh ostankih organčnih snovi, kakor tudi vpliv okoliških rudnin, verjetno pa tuo"i večja toplota, je povzročila izpreminlanje sestava globoko v zemlji ležečih snovi tako dolgo, da se je jela pojavljati na površju mastna snov in to je bila nafta. Tako se glasi ena razlaga o postanku nafte. Imamo sicer Se več drugih, toda ta ae zdi najbolj verjetna in tudi najbolj naravna.
Zakaj dobi Ksdanj nove telcS^nske
avtomate
Kaj lahko nastati* če dama predolgo govori v Javni
telefonski
Kdo Izmed prebivalcev velikih mest se
ie ni jezil na svojega b ižnjega v telefonski celic ? Vsak človek bi moral upoštevati, da telefonska celica ni samo zanj. temveč mora služiti vsem. Namesto tega je pa navadno zasedena, kadar ae človeku najbolj mudi telefonirati in navadno stoji v telefonski cel ci fant ali dekle, ki ga ni spiaviti zlepa iz nje. ker se pomenkuje o sestanku s svoje izvoljenko al dekle s svojim izvoljenem Ali pa stoji v telefonski celici človek k hoče po telefonu nekomu pripovedovati dolgo zgodbo svojega življenja.
To se je pr'petfiV tudi mla*»mu kodanj-Skemn trgovskemu potniku Aniersemi Moral bi bil nujno telefonirati, toda ed na
telefonska celica je bila zasedena Hch*c* nočeš je moral počakati, da pride na vrsto Čakal je pet minut in sele potem se mu je zazdelo, da mlada dam v telefonski celici že dolgo govor. Bila je zelo lepa. Kaj čuda, da je Andersen potrpel se pet minut, da bi je ne motil. Pa tudi potem njen telefonski pogovor se m bil končan Andersen je postajal čim dalje bolj nervozen. Tekal je okrog telefonske celice, pogledoval radovedno skozi okence ln ogledoval lepo damo. Njegov pogledi so pa postajali čim dalje srdi te jat.
Cez pol ure čakanja se je odločil odpreti vratca. Odprl jih je ln vprašal damo. Ae misli končati svoj pogovor ie istega dne. Namesto odgovora M mu Je pa lepa
ga je izdal švedski poveljnik Kronitadta. V njihove roke je padlo tudi 130 švedskih lad^j. ki so j h Rusi porabili proti Švedom. Pod vtisom tega poraza in zaradi epi-meo mornarji se je švedsko vojno brodovje umaknilo v vojno pristanišče Kariskrone in pozneje ni več poseglo v vojno.
Ta čas se i« pa pripravljal v severnem delu Finske žilav odpor Na čelo Fincev, ki je bilo v nj novi vojski tudi mnogo kmetov, oblečenih v ovčje kožuhe, sta stopila general Adelkreuz in guverner Klings-port. Pod njunim poveljstvom se je posrećilo Fincem, boreči m se kakor zdaj tudi na smučeh zadati Rusom več hudih udarcev. V bitki pri Revularu konec aprila so Finci ujel: ruskega generala Bulatova in 400 vojakov, v Savolaxu so 12. maja iztrgali Rusom 32 topov in mnogo drugega vojnega plena. Med finskimi junaki je zaslovel takrat zlasti polkovnik Sangelo. ki ie prizadejal Rusom z drznimi napadi težke izgube. Polkovnik Bergen sstra len je zasedel mesto Vaso. kjer je bil pa kmalu obkoljen in ujet. Potem so zmagali Finci se pri Lappo, Kauhajaki in Alavo. Pozneje *o bile pa njihove bitke v Rusiji ie združene z velikimi izgubami. Najbolj krvava b tka te bila 14. septembra pr vasi Orovaisu. Sele v jeseni Je prihitela Fincem na pomoč švedska vojska, ki so jo pa Rusi potisnili k morju in ii zadali težke izgube. Ko je zooet Drit'snil mnz. je sklenil general Adelkreuz 30. novembra z Rusi premirje.
Takrat so se Rusi pečali z načrtom prenesti vojno na Šved ka tla. Ker je poleti krizarilo po Baltskem morju angleško brodovje. so počakali s svojim načr om do jeseni, ko Botniški zaliv zamrzne tako. da lahko koraka čezenj vojska. Ek-pedicija. ki so jo vodili generali Kulnjev. Bagration in Barc!ay de Tolly. spada med najslavnejša dela v zgodovini ruske vojske. Rusi so zasedli Aalandske otoke in porazili ne posebno močno švedsko vojsko. Tako so dospeli do švedske obale in pričel se je pohod na Stockholm. Ta čas je pa nas*al na Švedskem državni prevrat. Osov ažen Gustav IV. je bil 13. marca 1809. strmoglavljen m na prestol Je posadila upoma vojska pod vodstvom podpolkovnika Adelspaara njegovega strica Karla Siider-mannlandskega. V začetku je bil samo državni upravitelj, pozneje je pa postal kralj pod imenom Karel XIII.
Novi vladar Švedske je že dva dni po državnem prevratu začel z Rusijo pogajanja glede premirja Da bi se ohranila sa-: mostojnost Švedske, je bilo treba žrtvo-; vati Finsko. Tako je pač na svetu, da ve-i lika riba vedno požre majhno in ne naro-■ be. To vidimo v Evropi tudi zdaj. Pogajanja so se zavlekla, da je bil sklenjen mir z Rusijo šele 17. septembra v mestu Frederichshamu. Poprej so še zadnje finske čete položile orožje v Torneo. ki ga je izročil Rusom švedski general Grippen berg. Med vojno sd je car Aleksander prizadeval pridobiti F nce na svojo stran in že spomladi 1809 je sklical v Borgo zastopnike deželnih stanov. Deželni zbor je otvori 1 z manifestom in prestol no besedo, v kateri Je zagotavljal kneževini Finski enakopravnost, versko svobodo, stare pravice in privilegije. Z mirom v Frederirhhamo je pridobila Rusija vso Finsko tja do reke i Tornei in ludi A^landdke otoke.
samo rda^kc nasmehni« Wlo ie Jasno, da se je dobro zabavala. Toda Andersenova potrpežljivost je bila že pri kraju. Počaka je ie deset minut, potem je pa vdrl v telefonsko celico in pahnil lepo damo od aparata. Potisnil jo je iz celice in pozvo-n 1. Toda mlada dama se ni dala kar tako odpraviti. Poklicala je redarja in zadeva je prišla pred sodišče, ki je pa razsodile pametno. Oprostilo je Andersena. ki je bil obtožen nasilja, tožitelj co je pa pou čilo, da telefonske celice niso samo za u ste. ki prej pridejo, da bi lahko stali v njih dokler se Jim zljubl.
Konflikt med Andersenom ln lepo damo bo pa imel za Kodanj ugodne posledice Družba javnih telefonov hoče namreč uvesti take javne telefonske avtomate, v katerih bo mogoče govoriti samo pet minut. Ce to ne bo zadostovalo, bo lahko človek •"»roti dvojn taksi podaljšal pogovor Se za deset minut. Po 15 minutah mu bo avtomat sam izključil zvezo da ne bo mogel več govoriti. Nova zveza bo mogoča samo z izstopom in zopetnim vstopom v celico
Čistokrvni Indijanci
izumirajo
Najbolj znani ameriški tolmač lndfjan skega jezika F. B. Zahn, ki je njegovo pravo ime »leteč oblak«, je prepričan, da Cez pet let ne bo na svetu nobenega čistokrvnega Indijanca več. Zakc-nske zveze z belokožci so krive, da bo čita indijanska kri kmalu izginila. Po Zahnovem mnenju Ind janec ni rdeči ali medeninasti mož ker je mongolskega porekla. Ce Kitajec ali Japonec  obleče  indijanski  kroj.  je podoben
Indjancu in nasprotno, če obleče Indijanec kitijski ali japonski kroj, je podoben Kitajcu ali Japoncu.
Zahn Je prepričan da so prišli Indijanci v Ameriko iz Azije pred tisoč leti, ko sta bila ta dva kontinenta se zvezana, Čeprav je Indijanec opisan v zgodovini kot krvoločen divjak, je v resnici miroljuben pogan, ki ga v krutost'* daleč prekaša belo-kožec Kar se pa tiče skilpiranja, ni bilo srednjeveško mučenje nič boljše.
V b jlaziil 32 ust.; t'a .11
Izredne duševne sposobnosti so že od 'kdaj prisojal1 deo anju mož^'nov. Učenjaki so celo trdili da dokazuje obsog možganov in torej tud: velikost gave izredne duševne sposobnosti odnosno gen' alnost človeka. Mod-* na veda je pitšla pogosto do dognanj, ob katerh moramo strmeti in tako se je tu "i spre- ?n*lo na-ziranje g'ede genirlncsti. Tvorno duševno delo omogoča baje gotova raz -raženos* živčnega sistema, to draženje pa povzroča zelo pogosto motnje v izmenjavi snovi Tem motnjam se po*rosto pr" ' *:jo tudi ttiodćat in led v čne bolezni. Te nejrrijet
nosti so imeli mnogi veliki možje in tako lahko domnevamo, da so nekatera svoja slavna dela ustvaril, po već ji ali man £4 zaslugi svoje bolezni. Cim večji so bili znaki bolezni, tem boljše je bilo baje delo.
Izmed pisateljev ao znani taki pr men pri Zolaju, Turgenjevu, Miltomi in La Ro-chefoucaultu. Med filozofi in verskimi re-
formatorji so bil. tako bolni Sermnata* Calvin   Luther in  Erazmu*, med slika-ji
Rubens. med raziskovalci Kolumb. Zolčne kamne sta Imela pesnik Herder in raziskovalec Scott, bolezen ledvic je pa mučila Ignaca Lovola d Albeita Montaigna ter Luthra in Cal v ina.
100 let umetnih draguljev
Po dolgem prizadevanju se ie kemikom posrečilo izdelati celo umeten dconant
Ce so al alkimisti prizadevali izpremeniti običajne kovine v zlato, je obračala pozornost kemikov novejšega časa nase možnost izdelovati umetne dragulje. Nekatere izmed njih se je posrečilo izdelati razmeroma hitro in lahko. Umetne ametiste, ci-trine, granate, hlacinte, hrizolite, smaragde, akvamarine, hrizoberile ln splnele so Izdelali že i. 1839. kemiki Gaudin, Ebeh-men, Daubree ln drugi. Toda to niso tako redki dragulji kakor rubin ln safir in kralj vseh draguljev demant
Izdelovanja umetnih rubinov in saflrjev se je lotil z uspehom prvič Gaudin 1. 1839., torej pred dobrimi 100 leti. Kemičnim potom Je dobil kroglico rubina ln sicer različne barve od rdečkaste do temnoškrlatne. Tudi trdota ln druge lastnosti so odgovarjale naravnemu rubinu. Toda to ni bil kristal, temveč neznatna kroglica in povrhu se slabo prozorna. Da bi bil dobil kristal rubina Je uporabil pozneje druge kemikalije. Toda tako Izdelani kristalčki rubina so bili tako neznatni in izdelovanje tako naporno ln drago, da ta uspeh ni Imel praktičnega pomena. Gaudin. Senar-mont, Daubree, Saint Clalre. Deville ln Ca-ron ao sicer tako dokazali, da se da umetno Izdelovati rubin, toda gmotnega dobička od svojega dela niso Imeli.
SrečnejSi je bil kemik Frensv. ki je delal Istočasne poskuse z lastnikom steklarne Feilom. Za temeljno snov mu je služIla glina. Zmešal je v enaki količini čisto glino z mlnljem ln žgal to zmes v steklarski peči v posodah iz ocrniavarne mine dva do tri tedne, tako da je bila zmes ves ta čas tekoča. Končno se je jela glina tz zmesi Izločati v kristalčkih. ki so rasli Ko Je ohla-iene posodice razbil, je našel v njih dve •-.lasti: zgornjo steklenasto, spodnjo pa kristalno. V spodnji so bili krasni kristalčki rubinov. Ko no jih preizkusili, se ie Izkazalo, da povsem odgovarjajo naravnim.
S pomočjo raznih kemik« 111 so lahko Izdelovali modre kristale, safire aH pa rdeče kristale rubina. Tako izdelani umetni rubin je do najmanjših podrobnosti odgovarjal naravnemu Močno segret ie iznremenP barvo v zeleno, ko se je pa ohladil, je do-
bil zopet svojo prvotno barvo. Izumitelji so predložili 3. januarja 1877 pariški akademiji znanosti več kilogramov tako Izdelanih draguljev ln svoje odkritje so dali na razpolago javnosti.
Treba je bilo izdelati še umeten demant, kar je bila mnogo težja naloga. Sredi preteklega stoletja so jeli delati na tem polju poskuse kemiki Desprets, Salx ln dru^l, toda posrečilo se jim je Izdelati kvečjemu nekaj robatih koščkov, ki so sjcer imeli trdoto demanta, bili so pa črni in tako so jih lahko uporabljali samo za vrtanje skal. Proti koncu 1. 1879. se Je razširila vest, da se je kemiku Matctearu iz Glu.sgowa res posrečilo izdelati demant. Lastniki de-mantnih rudnikov ao si oddahnili, ko se Je izkazalo, da Matctearovt kamni v resnici niso demanti. Toda že 24. februarja 1880 je predložil profesor Stokes kraljevskemu znanstvenemu društvu v Londonu rezultate poskusov mladih bostonskih kemikov Balantvna. Hannave ln Hogartha, katerima se je bilo res posrečilo Izdelati umeten demant.
Pri svojih poskusih sta ta dva kemika
upoštevala to. da je demant čist ogljik čistejši od antracita aH grafita. Vsi poskusi raztopiti ali razkrojiti premog, da bi se mogel lzkristnl;zirati Iz njega demant. so se Izjalovili. Treba Je bilo za poskuse porabiti tekočo spojino oerljika. ki bi se pod visokim pritiskom strdlla ln ko bi pritisk naglo pojenjal, bi se morda Izločil Iz nje demant. Na seji Londonskega znnnstvone-ga društva sta poročala o svojih pripravah. V železnih zelo debelih ceveh sta segrevala pri visoki temperaturi zmes pnra-flnovega olja. 10r/r olja Iz parkljev s kalijem aH natrijem. Olja so ogljikovodiki, ki sta jim prt silni vročini kalH ah natrij jemala vodik, tako da se Je ogljik izločal. Ko je visoki notranji pritisk v ceveh nenadoma popustil, so se Izločili na stenah cevi demanti v obliki drobnih. Ivju podobnih krlstalčkov. Tako se Je posrečilo Izdelati prve umetne demante. Moderna kemija je dosegla uspeh, ki se Je zdel dolgo nemogoč, da je namreč Izdelala ne samo mnnlvredne umetne kamne, temveč tudi najdragocenejšega Izmed njih, demant.
Greta G-^bo Američanka
Gr~ta G<»rno se je zdaj definitivne po-oovila od Evrope Slavna Svedlnja je za-orosila za amei iSko drža ljnnstvo in izjavila, da se za sedaj sploh ne namerava več vrniti v Evropo AH je ta odločitev \ ".vezi z dosego izves*n'h davčnih olajšav ili pa gre za druge razloge, ni znano.
slabokrvnost' Po dolgih poskusih so prišli na to, da sta najboljše ziravtlo kmh ln sirup ki je v njem največ železa. Kruh ln sirup sta mnogo boljša od špinače ki je veljala doslej za najboljše sredstvo proti slabokrvnosti. Telo baje niti ne more porab ti vsega železa iz sirupa kar Je zopet dokaz, kako hitro kri ozdravi.
Vladar z neštetimi ženami
ICnogoženstvo v muslimanskih deželah vedno bolj pojema. Mohamed, ki je bil kot dober Arabec zelo vnet za nežni spol, je ; dovolil svojim privržencem, da Imajo lah-i ko štiri žene. Mohamedani naših dni pa menda niso posebno navdušeni za to velikodušnost, ker Imajo svoje gospodarske razloge, da si ne privoščijo štirih zen. V Egiptu so priredili anketo, ki je pokazala, da zakonske žene moža navadno ne žive v haremih, temveč v ločenih stanovanjih in v istem mestu kolikor mogoče oddaljeno druga od druge. Tako se preprečijo prepiri, mučni prizori ljubosumnosti ali spopadi med Ženami.
švedska Izgubi s tem drugega slavnega
lržavljana in velikega davkoplačevalca. Zadnji veliki d ved, ki se mu je san te rila lomo ina je bil mul imi'ijonar VVennegren, ki je nekaj dni po izbruhu vojne odplul s s^ojo razkošno Jahto Southern Cross v toplejše kraje. VVennegrenova jahta se Je udeležila reševanja potnikov s potopljenega narnika »Athenie« in del brodolomcev Je prep lj .la na Škotsko. Tudi VVennegren -o namerava vrniti tako kmalu v Evropo.
čuden vzrok zamude vlaka
Na progi Denver — Santa Fe v Severni
Ameriki ie |w»wnn strojevodja nekega hr* -laka po nesrečnem naključju umetno zobovje. Ko ae je siuouil iz lokomotive, mu ie prišel v nos premogovni prah in jel Je tako kihati. da so mu padli Iz ust umetni zobje v travo ob železniški progi. Strojevodja si je pa znal pomagati. Ustavil Je vlak ln jel Iskati svoje zobe. Potniki so mu pomanrali. Tako se je zgodilo, da Je prispel brzovlak v Denver z dveurno zamudo, strojevodja je pa le našel svoje umetne sobe.
... -• ,v ■1 ^•---?
Krn?- slmti
proti slabokrvnosti
Na univerz*  drSave Msasachussetts •© oto/ili, da je 40 odet. otrok in 70 odst. .Tisk slabokrvnih zaradi slabe prehrane. To je mnogo več nego se navadno misli, 'dravniki na un verzi se pa niso zadovoljil samo s to ugotovitvijo, temveč s»o jeli . iskati sredstva, kako bi m borili prott
Ibn Saud
Eden Izmed muslimanskih vladarjev, ki Je imel največ ten. Je Ibn Saud, kralj saudske Arabije. Zaradi svoje bojevltostl ln odpornosti na velikem Arabskem polotoku se ga je prijelo Ime Napoleon pustinje. Ibn Saud je Izredno pobožen mož ln hraber vojačak. Stanuje navadno v krasnem svilenem šotoru in svojih žen niti prešteti ne more, toliko jih je imel. Pa niti on nI hotel več imeti harema. Oženil In ločil se je že neštetokrat. Njegove zakonske zveze so trajale skoraj vedno samo nekaj mescev sli celo samo nekaj tednov, potem je pa prišla ločitev. Te neprestane Ibn Saudove ženi t ve pa so Imele tudi svoj politični cilj. Ibn Saudu se Je posrečilo navezati sorod-nlike vezi z vsemi šejki, poglavarji puščavskih p'emen. A za muslimane je zakonska zveza nekaj tako važnega ln svetega, da so sorodnlske vezi zelo trdne. Po zakonski zvezi navezane zveze med dvema rodbinama ostanejo svete In trajne. Tudi po ločitvi ostanejo sorodnlske vezi nedotaknjs-
Stran
»SLOVENSKI NAROD« petek, 6.
Ster* 4
Muzej slovenskega ljudskega šolstva
Obsegal bo 16 zbirk — Banska uprava podpira stretnl}ea]a vodje muzeja prof«
Rudolfa Kobilice
Ljubljana. 5. januarja. Težnja po poznanju priprav za muzej slovenskega ljudskega Šolstva me ie vodila ko sem se oni dan odločil da osebno pregledam vse delo ki bo služilo za bodoči muzej slovenskega ljudskega šolstva v Ljubljani.
Misei ustanovitve šolskega muzeja za Ljubljano je izrazil univerzitetni profesor g. dr Karel Ozvald. Didaktični vodja bežigrajske poskusne šole v Ljubljan: g prof Rudolf Kobilica pa je 7 marca 1938 predlaga] pn seji učiteljskega sveta banski uprav: da bi se ustanovil muzej vsega slovenskega ljudskega šolstva.
Na poskusno šolo pr haja namreč vsako leto hospitirat učiteljstvo skoraj iz vse dravske banovine Tu bo imelo naj£yoljšo prii ko se seznaniti z vsem zgodovinskim razvojem slovenskega šolstva. Ker ima g. prof Kobilica v osnutku k muzeju tudi revijo sedanjosti, bo dob.10 učiteljstvo marsikatero pobudo za svoje šolsko delo. Vrhu tega se bo seznanijo z vso mladinsko literaturo, kjer bodo določene tud; knjige, ki bodo odgovarjate določeni razvojni duševni stopnji otrok (kulturna primernost).
Načelnik   prosvetnega   oddelka banske
uprave g. dr Sušnik je takoj razumel ne-seb.Čni  predlog.  g_  prof. Kobilice, V nje-
1
govem stremljenju pri  organizaciji dela
mu je šel vsestransko na roko. Na vse šole v dravski banovini je razposlal znano okrožnico, v kateri je naprosil šolska upraviteljeva za poročilo o zgodovini njihovih šol. za stare učne knjige, mladinsko slovstvo, zbirko otročkih izdelkov itd Uspeh ni izostal Dosedaj je poslalo svoje prispevke od 870 že nad 500 šol! Vsaka šola ima urejeno svojo kartoteko. Nekateri prispevki so zelo lični in naravnost vzorni. Tako se v tem oziru zlasti odlikuje dekliška ljudska šola pri Sv. Jak_bu v Ljubljani i dr.
K pripravam za bodoči muzej je banska uprava 1. leto votirala dn 5000 kred*a. ki Se uporablja ori organizaciji dela. Zaenkrat ie poklala na delo tudi dva učitelja,
ki sta z vso vnemo pri stvari in se trudita za   čim   bo! iso   in   brezhibno organizacijo
vseh poslov
Delo. ki ea vodi sedal g. prof Kobilica je epohalnoga pomena in brez dvoma važna kulturna in narodna potreba, s katero bomo Slovenc: stopili na raven drugih evropskih narodov, ki so nas v tem že rjre-hiteli Z muzejem bo podana možnost zasledovanja borbe slovenskega naroda za svojo    las*no    ljudsko   šolo.    Or;ianizaci ja
prestavlja Ogromno delo ki bo zahtevalo
za kolikor toliko temeljito Izvršitev več let
dela Na pom<y bod"> morali priskočiti vsi sloven-ki šoln ki. oblasti in ustanove ter ostale osebnosti, k" imaio kakorkoli opravka s slovensko Mudsko šolo in vzgojo mladine na teh šo'ah.
Muzej bo predstavi 1al verno !n originalno sliko zgodovine slovenskega ljudskega šolstva, katero smo občutno pogrešali do do današnjih dni Do sedaj imamo Slovenci razven dr. Be^jnkovega orisa samo nekaj raztresenih tozadevnih člankov po razn:h revijah.
Vodja bodlega slovenskega ljudskosol-skega muzeja g. prof. Kobilica je izdelal načrt zbirk, ki jih misli ureievati Ker ie lz tega načrta najlepše razvidna zamisel, obseg in važnost njegovega dela. ga podajam samo v glavnem.
L Zbirka šnl^kih učnih knjig bo obsegala vse učne knjige (abecednike, berila, računice, katekizme itd ). ki so se kdaik^li uporabljale v slovenskih ljudskih šolah Večina teh knjig bo vsekako slovenskih Som pa spadajo tudi nemške, italiianske in madžarske knjice. ki jih ie uporabljala slovenska mladina pri pouku. K tej zbirki bo izdelal muzej tudi posebno bibliografijo vseh učnih knjig, ki so bile izdane za ljudsko šolo. Pripomniti oa moram, da je imenovana zbirka že sedaj precejšnja Videl sem prva berila iz leta 1810 . enako tudi katekizme in drugo, ki so iih uporabljali naš: duhovniki in šolmoštri pri svojem šolskem delu. Zbirka je zelo zanimiva in
je vredno, da si jo ogleda sleherni slovenski učitelj.
II. Zbirka mladinskega slovstva. Semkaj
bodo uvrščene vse leposlovne in poučne knjige in revije pisane za slovensko mladino (šolarska knjižnica). Urejena je 1. do leta 1918 :n 2 po letu 1918 Iz nje je razvidno, da je s prihodom Mladinske matice mladinsko slovstvo na prelomnici, s katero se orjaško dviga njeno število po vseh šo-larskih knj žnicah. K tej zbirki se bo izdelal tudi točen popis vseh iziSlih knjig. Namen te zbirke je pregledati zgodovino slovenskega mladinskega slovstva in zasledovati njegov napredek. Vsak učitelj pa bo spoznal omenjene knjige, ki bodo uvrščene po razvojni stopnji otrok.
III. Zbirka otroških izdelkov obsega domače in šolske zvezke, risbe in ročna dela itd. Vsak izdelek bo po možnosti opremljen s sledečimi podatki: ime učenca, oddelek, šola. leto izvršitve in ime učitelja, ki je poučeval oddelek oziroma predmet. Namen te zbirke je dvojen: zbrati dela slovenske mladine in zasledovati razvoj pouka v posameznih predmetih. Zbirka je že danes zelo obsežna, materijal ie izbran iz raznih šol dravske banovine, in ie zanimiva zlasti zaradi tega. ker ie lz nje podana možnost zasledovati razvoj pouka, metodiko in učno pot raznih predmetov v ljudski šoli.
IV. Mladinska zaščita ln zdravstvo. V to zbirko se bo uvrstilo vse gradivo, ki kaže življenje, zdravje in zaščito naše ljudsko-šolske mladine. To so statistike o prehrani in stanovanjskih razmerah otrok, higienske naprave, odlok: za zaščito, slike ln statistike otroških kuhinj, zavetišč itd.
V. Mladinske organizacije, V to zbirko spadajo statistike in knjige, iz katerih je razvidno delo in življenje organizacij, k: zajemajo svoje članstvo na ljudskih šolah Take organizacije so: Podmladek Jadranske straže. Podmladek Rdečega križa, skavti, križarji, Marijini vrtci itd.
VL Pomožne učne knjige za učence in učitelje. Sem se uvrščajo kni ge. ki so bile izdane kot priročniki za učitelje ali učence pri pouku posameznih Dreti metov Take priročnike so izdajale razne knjigarne, pa tudi oblasti, samo za uporabo na liudskih šolah. Mnogo knjig se je v viši h razredih ljudske šole uporabiialo tud; takih ki sc bile sicer namenjene meščanskim ali kakim drugim srednjim šolah. Tudi te se uvrščajo sem.
VIL Učila In samotrffla. Namen te zbirke je zbrati najkarakterističnejša učila ln samoučila. ki so se in se še uporabljajo na slovenskih ljudskih šolah pri posameznih predmetih.
VIII. Šolska zakonodaja In administracija. Ta zbirka ima velik obseg Pododdelki so sledeči: 1. šolsk: zakoni in odredbe (samostojne izdaje, uradni in službeni Listi, odloki in razni važni dopisi predvsem iz časov pred letom 1918). 2 Uradne tiskovine (vse uradne tiskov:ne. ki so se rabile v slovenskih ljudskih šolah bodisi slovenske, nemške, madžarske in dvojezične* 3 učni načrti: okvirni, ki so lih izdelale oblasti in podrobni ki jih 1e izdelalo učiteljstvo, okrajni učiteljski sveti ali nadzorniki 4. poročila in letopisi, ki so iih izdajale posamezne šole ali okrajno glavarstvo ter razne brošure, ki razpravljalo o ljudskih šolah, 5. stare in današnje statistike 6. arhivi: zapisniki učiteljskih konferenc, dnevniki, tedniki in katalogi, kronike, važni akti, zlate in črne knjige V te knjige so se kakor je znano zabeleževale v starih šolskih časih vse največje pohvale in odlike nekdanjih učencev. Tu žal nisem opazil zlate knjige, kjer ie vpisan naš Prešeren med odličnimi učenci. Hrani io še nadalie ljudska šola v Ribnic: na Doleniskem. V črnih knjicah so zabeleženi razni Drestop-
ki. kakor tatvine učencev, kar so morah nekdaj sami podpisovati
IX. Pomožno šolstvo. V tO zbirko spadajo učne knjige, učila in samoučna ki so namenjena gluhonemi, slepi in mani nadarjeni deci. Poleg tega se tu zbira 10 tudi orisi takratnih slovenskih zavodov in otroški izdelki.
X. Izobrazba učiteljev Zbirka obsega zgodovinski razvoi naših učiteljsk h šol. zgodovinski orisi zavodov učni načrti, učne knjige, statistike, izdelki učiteljiščnikov
td.
XI. Pedagoška literatura. K tel zbirki spadajo knjige in revije ki *o služile slovenskim učiteljem in slovenskim družinam za pedagoško izobraževanje K tei zbirki se bo izdelala tudi bibliografija slovenskih del te stroke Ker pa smo se Slovenci pod težo ra?mer večkrat posluževali tuie predvsem nemške literature, bo treba tudi zbrati najvažnejšo in iz zgodovinskih virov važno nemško in sploh tuio literaturo.
XII. Slovenski pedagoeri in šolniki. To 1e zbirka življenjepisov in slik slovenskh pedagogov in šolnikov ter Stadija o njihovem delu in razvoju njihovega dela, rokopisa in korespondence.
XIII. Stanovske in strokovne organizacije učitcljstva. Namen te zbirke ie prikazati stanovsko in strokovno delo učiteljstva ter pomen njegovega dela za napredek in razvoj ljudske šole
XIV. Arhitektura slovenskih lhidsk^h Sol. Zbirka obsega dvoje: 1 karakteristične stare in moderne zgradbe za slovenske ljud-
ske iole (načrti, slike, zunanje in notranje opreme itd.) X Vzorno urejeni in krajevnim potrebam prilagođeni šolski vrtovi (načrti in slike).
XV. Razni propagandni Usti. Sem spadajo propagandni spisi, ki govore o pomenu in potrebah ljudske vzgoje in slovenskega šolstva v obče ali posameznih Sol. Nadalje tudi propagandni spisi. Id se nanašajo na propagando med učenci ljudskih šol, kolikor ni to uvrščeno v zbirki proti-alkoholne propagande.
XVL Naredna piluli. V neposredni zvezi z delom in poukom na ljudskih šolah je tudi narodna prosveta. Zato Je uvrščena v muzej tudi zbirka vsega onega slovstva, ki je služilo in ie služi širokim plastem slovenskega naroda za pouk in vzgojo. (Izdaja Vodnikove in Mohorjeve družbe. Sadjar in vrtnar. Čebelar. Rejec malih živali itd.)
Da bo Imel muzej točen pregled razvoja in stanja vsake ljudske Sole in vseh nadzornih oblasti. Je tudi vpeljana kartoteka in sicer: 1. kartoteka nadzornih oblasti. Vsaka nadzorna oblast ima v kartotek: svojo mapo. kamor je vložen zgodovinsk- oris organizacije in dela Šolskih nadzornikov.
& kartoteka slovenskih ljudskih šol. Vsaka ljudska šola ima v kartoteki svojo mapo, kamor se vlagajo zgodovinski orisi organizacije razvoja in dela tiste ljudske šole, beleži poslano gradivo in vpisuje vsa korespondenca z muzejem
Pri tej priliki naj omenim, da se nudi našim prosvetnim delavcem na srednjih, strokovnih in visokih šolah enaka priložnost za čim prejšnjo organizacijo tudi na teh šolah, ki bi bila slična in analogna delu, ki ga ima iniciator in organizator muzeja slovenskega ljudskega šolstva. Le tako bo muzej slovenskega Šolstva popoln, ki bo potreboval, čim bo izveden, tudi primerne stavbe s Številnimi sobami v Ljubljani
Muzej slovenskega ljudskega Šolstva ima dva smotra. Predstavljal bo torej zgodovinsko sliko preteklosti in revijo sedanjosti. Nudil bo sliko vsega slovenskega ljud-skošolskega dela, kar znači prednji pogoj proučavanja sodobne ljudske Sole.
H koncu bi bilo želeti, da bi vsi Šolniki in oblasti, društva in privatniki pravilno razumeli pomen te nove institucije ter jo podprli. Načelniku prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave g. dr. Sušniku, univerz, prof. dr. Ozvaldu in didaktičnemu vodji g. prof. Kobilici in končno vsem številnim ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k prvim pripravam za ustanovitev muzeja v Ljubljani, s čimer bo priSlo slovensko ljudsko šolstvo zopet za korak dalje, gre javna pohvala in priznanj*
*   j  * Bratok.
Trgovina, obrt in industrija
v Novem mestu pred 100 leti in zda]
Novo mesto, 4. januarja
Pred leti. ko Dolenjska Se ni bila povezana s sedanjimi železniškimi progami, je po ustnem izročilu naših dedov vladalo po naših krajih večje biagostsnje kakor zdaj.
V mestu je bila trgovina na višku, predvsem še. ker se je ravno v našem mestu vršila izmenjav* kranjskega in hrvatskega blaga zlasti še žita, k* se je v velikih količinah mielo v naših številnih mlinih ob Krki in njenih pritokih Izmenjava blaga je bila tedaj zelo živahna m zaslužek po-edincev dober Ve* promet se ie vršil s konji. Stan ljudje i velikim veseljem pripovedujejo o zlatih »furmanskih« časih NaJ-nrcmetnejšs cests je bila vsekakor ona preko Gorjancev v Ljubljano. Na vsej tej nrogi so Še dane* vidna več is poslopja, kjer so našli vozniki oddih To svojo zunanjost so vsa poslopja ohranila do danes Kjer danes stoji prijazni in obsežni dom MuMČevih, tu je bils ▼ starih časih naj-nrometnejša gostilna in izmenjevalnica raznovrstnega hrvaškega  in kranjskega blaga
V slovečih Pogancah pod gradom, kjer stoji še danes ob levi stran^ drž ceste veliko
ooslopie, ps je bila postavljena mitnica n krtvačnica. kjer so kovali furmanske konje Tu je bi-lo v glavnem vinsko skladišče. Kupčija sc je razvijala v velikem obsegu.
Živahno kupčijslco življenje v Pogancah je spominjalo na današnje sejme. Potnike in pošto »o vozili v zaprtih visokih vozovih Postiljoni ps so imeli rog, s katerim so med vožnjo skozi naselja trobili. Glavno izhodišče vseh poštnih zvez je bilo pač naše mesto. Zakupnik vseh po*t je bil znani grajale fjL Fichtman katerega sorodniki danes žive na gradu Strugi, a v mestu majo veliko dvonadstropno hišo, odkoder se je pošta tudi prevažala. Za veliko stavbo pa so bili zgrajeni hlev; za poštne konje Hlevi so danes izpremenieni ▼ trgovska skladišča. Kot rečeno je bila trgovina zelo razvita z mlevskimi izdelki. Omeniti ie treba, da je Dolenjska v prejšnjih časih veliko bolj trpela na pomanjkanju žita kakor pa danes, ko se vsak kos zemlje temeljito obdela. Zelo razvita je bils rud: usnjarska tn kožna obrt Ob Krki so bile zgrajene kar tri tovarne, ki so strojile kože tudi na belo. Zaradi številnih mlinov oz jezov Krka ni bila nikoli plovna in se v nobeno smer ni mogla razviti. Eno rz-Tdnn lastnost pa je imela Krka. ki ie dru ge reke niso imele Bila je zelo bogata na rečnih rakih ki so Hh izvažali ▼ vse evropske prestolnice. (O tem smo že obširno poročali v božični številki) Drugače ▼ mestu ni bilo večjih obratov V okolici so bile opekarne ki so jih zgradili laški zidarji Ti so imeli v predvom h časih nekak nrivilegij v tem pogledu Ti izdelk' so bili znani širom bivše Krani*ke Razvita je bila tudi lončarska obrt Znameniti izdelki iz železa so prihajali iz Fužin pri Dvoru, kjer so bile postav'jene za vlivanje in topljenje visoke peči Izdelki so se izvažali v razne evropske države Danes so znamenite  Fužine v razvalinah
V Pogancah je obratovala velika tovar na za špirit Od nekdanje tovarne stoji ponosno še sedaj visok dimnik Prav dobro je uspevala mala obrt. katero pa so sedaj izpodrinili tovarni "ki izdelki Lesna industrija v prej:njih čas-h ni uspevala Bilo jc med ljudmi tudi malo zanimanja zs to stroko Po zgraditvi d'»Hnh cest in železnice se je pričela ta panoga uspešneje razvijati Velike žage so b'!e postavljene v Rogu m na Gorjancih   Obstojale ps so
poleg teb vodne žage-venectamVe, ki so rezale les izključno zs domačo rabo. Po vojni se je lesna industrija močno razvila rn je črpala svoje bogastvo iz še nedotaknjenih gozdov, ki pa so zdaj že močno izsekani. V tem pogledu kažejo zlasti žalostno sliko kočevski gozdovi, kjer se ne vrši pogozdovanje v oni meri kakor bi sc moralo. Ogromna količina našega trdega lesa se predela v Železniške prage ln ti se izvažajo v razne države, ki svoie gozdove skrbno čuvajo V najnovejšem času se je ▼ mestu močno dvignila mizarska obrt ki prednjači vsem ostalim. Imamo solidna oodjetia kakor Tevšćrk OJazvoda Mirttč Bevc. Udovič. Malovič Barbič itd Izredno močna je Čevltarsk« m ključavničarska obrt Znani §o me*ni traVTki na*m mesarskih podjetij kakor W*wd*scfier KotlCftlfa in Do'enc Glede Vr»e«a Vrol« na so na glasu naši krojaški mofstri Večia podjetia. ki stalno obratujejo z večllm Številom delavcev »o* Keramična tovarna J Klemen-čič Tovarna izdeluje prvovrstne keramične izdelke, ki se rarpošiMajo no vse! državi Slove pa tudi v !nr»?pm«tvu Vier *n b'li na raznih razstavah odlikovani rn nacraienl Znana je tovarna nerila Medic Veliko predilnico poseduje Toško P^vh ki zaposluje lepo število delavcev Tei tovarni «e je pridružila nova mogočna nr^dnJca 'ast mladega. imh'C^?n^ Tn?Va Ppnca Velika dvonadstropna tnv***ni1ca stavba stoji ob desnem bregu Krke Podietle obratu ie z na imodeme j«imi tovrstnimi strofi, ki so zabrneli lani. Ce bodo oHnr«vli*»ne težkoČe
glede dobave potrebnih stirovn se bo ka-pac;teta obrata podvojila, če ne potroji-la. Predilnico za volno in bombaž, ki jo 'e th dietni lastnik postavil lani bo v letu 1040 še povečal na dva V ratno Število vre-ten. Poleg te tovarne po«*dme tudi pletil-nico. barvarno in anrrp+nro za 'zd^lo-i-anje žimnate preje Letos namerava postaviti še večjo tkalmco z veči;rr Itevilom *t*tev za izde'avo vo'nen^a rn bom n^n^a blaga Vse to in tudi tka'n?co ima ?e odobreno po trgovinskem m;ni«t*stvu V novem ob ratu bo zaposlenih večje število delavcev, kar bo v korist samega mesta V obratu je tudi več avtomehaničnih delavnic Jože Ferlič. Skede'i in Aloi? M um. Vsi so znani po svojem preciznem delu.
Zelo razveseljivo ps fe g;banje naSih zidarskih podjetnikov Tvrdke Okroglič. Vrhovnik. Rataj. Hočevar itd so dokazale že ponovno da so kos še tako težki nalogi ▼ pogledu nizkih in visokih zgradb. Po večini obratujejo ti obr*n;k: in podjetniki več ali manj s stroji na električni pogon Ravno lani je praznovala naša prva elektrarna Novobnr 20letnico svojega obstoja. Dvajset let je minilo, ko je v našem mestu prvič zasvetila električna luč. Do leta 1919 je namreč imelo elektr razsvetljavo poleg bolnišnice usmiljenih bratov le nekaj privatnikov, drugod so svetile petrolejke Tudi iavna razsvet'java je bils na petrolej Tvrdka ki imi avojo elektrarno v Luknji pri Prečni kjer še danes stoje mogočne razvaline znamenitega gradu Frazma Pred jamskega, le pod gradom zgradila nov betoniran jez, visok 5 m s tremi kenstantnimi kub. m vode. Na jezu je postavljena elektrarna s Francis turbino 150 ks in generatorjem 100 kw. Napetost je 3000 voltov Daljnovod je izpeljan do mesta in v bližnjo okolico. Tok dobavlja tvrdka konzumentom po najnižji ceni. Poleg hidrocentrale poseduje podjetje na kolodvoru kalorično centralo, ki dela paralelno s hidrocentralo v Luknji.
Hjlamn.r Soderberg:
Kazen za greh
To je zgodba o mladem dekletu ln farmacevtu z behm telovnikom.
Ona je bila mlada tn sloka. Dišala je po smrekovem gozdu ln resi ln njena koža je bila po solncu ožgana, nekoliko hrapava. Taka je bila. ko sem jo spznal. Toda tisti farmacevt je bil čisto navaden lekarniški pomoćnik. Ob nedeljah je nosil bel telovnik in naša zgodba se je pripetila v nedeljo. Pripetila se je na kmetih, tako daleč od velikega sveta, da nihče v vsem kraju ni prišel na to, da je mogoče ob nedeljah nositi bel telovnik.
Nekega nedeljskega jutra je potrkal nekdo na moja vrata in ko sem jih odprl, je stal na pragu farmacevt z belim telovnikom in se večkrat priklonil. Bil je zelo vljuden in zelo raztresen.
— Oprostite prosim, da vas nadlegujem — je dejal farmacevt, toda snoči je bila tu gospodična Erika s svojimi sestrami v času, ko je bil gospod kandidt odsoten. Pri odhodu je pa pustila tu svojo spominsko knjigo s prošnjo, da bi gospod kandidat ln jaz kaj napisala v njo. Jaz pa sploh ne vem, kaj bi napisal. Morda bi mogel go-apod kandidat...
In zopet se je jel klanjati.
Odgovoril sem mu prijazno: Razmisliti hočem to.
Vzel sem spominsko knjigo ln napisal v njo prevod pesmi: Du bist wie eine Blu-me .... ki sem jo bil prevedel sam, in ki njen prevod ob takih prilikah vedno porabim. Potem sem jel iskati po svojih papirjih, dali bi se ne našli v njih stari stihi lz časov, ko sem se hodil v Solo, da bi bili prikladni za tega farmacevta.
Slednjič sem našel slabo pesmico petih kitic. Prva se Je glasila: Tvoj sem z vso dušo ln tvoj pogled Ima tako moč. da sanjam o tebi vso noč, čez dan pa znam svojo ljubezen v sebi zatajiti. — Zadnja kitica je pa tožila, da so se sanje hitro razblinile in da je neskončna noč objela zaljubljenca, ki je preplakal težke ure, ko se je zavedel, da ga usta, po katerih hrepeni, še nikoli niso osrečila.
Pokazal sem to pesmico farmacevtu in mu jo ponudil, naj jo porabi. F*rečital jo je dvakrat zelo pazljivo bi ves je zardel od navdušenja,
— Ali je gospod kandidat to res sam zložil? — je vprašal v nedolžnosti svojega srca.
— Salfbog da, — sem odgovoril.
Zahvalil se mi je zelo toplo za dovoljenje, da sme porabiti mojo pesmico v omenjeno svrho In ko ja odhajal, sva imela
menda oba občutek, da se bova morala ob prvi priliki pobratiti.
Zvečer je bita povabljena k rodbini dra-žestne Erike družba mladeničev. Pili smo malinov sok na verandi, zaraščeni s hmeljem. Opazova! sem Eriko. Bila je čisto drugačna kakor sicer Njene oči so bile večje in nemirnejše, kakor navadno in njene ustne so oile bolj rdeče. In na enem stolu kar ni mogla mirno sedeti.
Zdaj pa zdaj se je skrivaj ozrla name. Pogosteje se je ustavil njen pogled na farmacevtu z belim telovnikom.
A farmacevt je bil podoben tistega večera petelinu.
Ko so prinesli na mizo punč, sva pila bratovščino.
Ml, kar nas je bilo mladih, smo se šli potem igrat doli na travnik. Metali smo al obročke ta igrali druge igre. Potlej Je pa zatonilo solnce za hrib in p očasl Je legel mrak na zemljo. Zložili smo obročke in palice na kup. Ie ta ftas, ko se Je mračilo smo se v skupinah pomenkovali in smejali.
Kar Je stopilo k meni mlado dekle, me prijelo pod roko tn me odvedlo za skedenj.
— Po pravici mi morate odgovoriti na eno vprašanje. — Je dejalo dekls. — Ali je gospod provizor iz lekarne res sam zložil te stihe I
Glas se jI je tresel ta ko je govorila, Je skušala gledati v drugo stran.
— Da, sem odgovoril. — to pesem Je napisal danes ponoči Slišal sem, kako dolgo je hodil po sobi in kako Je večkrat snova sedel k mizi.
— Ko sem pa Izgovoril te besede, sem čutil, kako me je zbodlo v srcu, kajti videl sem. da je Erika krasno to dražestno dete in da jc ne gre varati Jo tako.
Kdo ve, sem pomislil, kdo ve, morda Je to tisti greh, ki je o njem pisano v svetem pismu, da ne more biti odpuščen.
Mrak se je zgostil, nastala Je nofi, ln zvezde so zamigljale med drevjem gozda, kamor smo odšli po dva ta dva na izpre-hod. Toda jaz sem šel sam.
Ne vem več, katera pota sem ubiral tistega večera. Ločil sem m od drugih in odšel daleč v gozd.
In tam prav daleč v gozdu sem zagledal brezo, ki se je njeno deblo belo svetlikalo. In pri tej beli brezi sta stala dvo človeška otroka in se poljubljala.
In videl sem, da Je tisto mlado dekle, ki je dišalo po smrekovem gozdu in resi. Toda oni drugI je bil farmacevt ln to je bil čisto navaden lekarniški pomočnik z belim telovnikom.
TvTdka Dolop je sicer Se mlado opekar-niško podjetje, ki pa ie sedaj oadkriljujo vsa sorodna podjetja daleč naokrog, kapaciteta obrata je prav močna, tovarna 'Z-dela dnevno preko 2o.000 komadov razno-vrtne opeke. Izdelki so zaradi prvovrstnega materiala izvrstni in zelo Učni To renomirano podjetje izdeluje vsakovrstno fasadno opeko, votlo in vse vrste strešne opeke (bobrovca), enozarezno strešno in dvozarezno prešano stavbno opeko. V sezoni zaposluje do 50 delavcev Če imenujemo še naše solidne trgovce in ostale obratovalnice, bi bil splošen pregled trgovskega, obrtniškega in industrijskega življa v glavnem končan Dolenjski, zlasti pa Novemu mestu, manjka, kot je bilo že večkrat omenjeno, vsaj nekaj večjih obratov, da bi se mogle zaposliti vse naše delovne sile, ki so danes brez dela in zaslu/ka ter so posamezniki navezam zgolj na priložnostni zaslužek. K. P.
Revija naših krajev
Ljubljana. 4. januarja.
T% dni Je fczffla zaključna številka VIL letnika »Jugoslovenske revije«, ki se bo odslej imenovala >Turzem< tn bo skrbela samo za propagando banovine Hrvatske in Slovenije S tem ji bo omogočeno, da bo tema dvema, po turizmu najvažnejšima pokrajinama, posvetila največjo pozornost, ki pa jo je posvečala že tudi vseh dosedanjih sedem  let njenega izhajanja,
Nova, posebno okusno urejena številka objavlja tele zanimive članke ozdroma razprave: »Zagreb ln nieprova okolica v zimskih mesecih«, Regalivjevo reportažo »99 malo bi rad povasovaJ po našem Gorenjskem«, prof. Violičeve >Smotre kmečke kulture in turizem«, članek >Največjl del biserov Gorskega Kotara je Se v školjki«, Regallvjev pregled >Turist ona Slovenija V lanskem letu«, prof Violičevo razglabUa-nje »Sušak v turističnem pogledu naglo napreduje«, članek »Slovenski turizem v prvih dveh mesecih vojne«. Zorzutovo reportažo »V Mariboru je zmerom lepo ta veselo« zanimiv, članek >Rogn5ka Slatina Je tudi pozimi vir novega zdravjac. poročilo o zahtevah gostinski podjetnikov du-brovniSkega okraja in naposled poročilo »O delu Turstične zveze za Hrvatsko Primorje ln Gorski Kotar«.
Kakor vse prejšnje, krasi tudi to številko vrsta res izbranih fotografij, ki predstavlja Slijeme nad Zagrebom, dva na^a zimska motiva, Triglav pod sneg->m zasneženo Tr glavsko pogorje, hrvatsko kolo, slavonskega gajdaša. zimski motiv ia Gorskega Kotara. Maribor lz zraka motiv lz splitskega Peristila, Aljažev dom v Vratih, novi hotel >Jutroslovensk" kmlj« v Rosraski Slatini. Sušnk. Dubrovnik ta hrvatsko narodno nošo te LupotrJava Posebno pozornost zaslužijo štiri umetniške, večbarvne slike. Id preistnvlialo Ljubljano z njenim muzejem. Prešernovim spomenikom   in   Napoleonovim obeliskom.
Revdja >Tu*izem«. Id jo vsa leta njenega izhajanja urejuje novinar Vladtrmr Regal-
lv. zasluZi res največjo poz^moart n&A& javnosti saj nima nobenega tekmeca, ki bi se »priče njene bogate opreme mogel z njo primerjati Tiska Jo res vzorno Narodna tiskarna, tako da je tudi v tehničnem pogledu na v-lSkti Naroča se pri upravi v Ljubljani. Kr.afljeva ulica 5. letna naročnina pa je samo 100 dinarjev.
Tatovi in berači
Ljubljana. 4. januarja.
Iz zaloge MediČeve trgovine z barvami na Resljevt cesti je izginjalo že dclj časa blago Čeprav so prežali na tatu, ga dolgo časa mso mogli izslediti, včeraj pa se je le ujel Sef sam ga je zalotil, in sicer v osebi delavca Franceta N., ki je pravkar spravljal za obleko več zavitkov barve, France je moral oditi S stražnikom, na njegovem domu pa so izvršili hižno preiskavo, ki je pokazala, da al je mož napravil precejšnjo zalogo Vse blago je bilo seveda zaplenjeno, France pa se bo moral zagovarjati na aodlsču.
Snočl Je neki detektiv naletel v zakotni gostilnicl na 381etnega Ivana strumblja iz Iške Loke, kl Je znan vagabund, vlomilec in tat Detektiv Je Strumblja, ki so ga sedaj zopet iskali zaradi raznih vlomov, takoj aretiral. Na stražnici so ugotovili, da je dtrumbelj, ki Je bil že 17krat kaznovan, izgnan iz LJubljane, a Je navzlic temu prišel nazaj v mesto.
Včeraj Je policija aretirala tudi tri mlade berače. Komaj 371etnl hrust Gašper Mi-helčlč. doma lz Dolskega, je beračil na ulici in nadlegoval mimoidoče. Ko pa je videl, da to beračenje ne gre, je pričel prosjačiti od trgovine do trgovine. Nabral je že precej drobiža, slednjič pa se je ki spomnil neki trgovec v Prešernovi ulld in pozval stražnika, ki je krepkega ta zdravega berača aretiral in ga odvedel V zapor.
ge bolj sta pa bila nadležna 171etni Silvester Kralj ln lSletni Ivan Huter, oba doma iz Ljubljane. Ves dan sta beračila od hiše do hiše ln od stanovanja do stanovanja, nakar sta si oddahnila v neki gostilni. Zvečer pa sta se spet dvignila ta odšla naravnost v operno gledališče, kjer sta počakala na pavzo in stopila na hodnik. Tam sta pričela nadlegovati občinstvo ln sta naravnost nasilno zahtevala milo-darov. Ljudje so se seveda pričeli razburjati, nakar so Ju odstranili uslužbenci ln ju izročili policiji.
Pred upravno poslopje splošne bolnice Je včeraj popoldne prišla komaj 181etna Marija K., doma iz Velikih Lašč, ln zahtevala, da Jo sprejmejo na dermatološki oddelek. Marija je poprej služila v Ljubljani, a se Je kmalu čisto zapustila ta propadla. Za*-radi bolezni se Je že zdravila v bolnici, potem pa Je bila ozdravljena odpuščena. Sedaj se jI Je naenkrat zazdelo, da bi bila Se najbolje spravljena v bolnici ta je zahtevala, da jo na vsak način sprejmejo nazaj. Uradnik se Je Je precej časa otepal, ko pa zlepa nI nič opravil, Je bil prisiljen, pozvati stražnika, ki je nasilno dekle odvedel s seboj in jo Izročil policijski upravi, j kjer so Jo zaslišali. Pokvarjenko bodo po» slall po prestani kazni v njeno domovinsko občino.
Preiskava zaradi požarov v Vatikanu
Vatikan, 3. jan br. Vatikanske ln Italijanske policijske oblasti so tudi danes intenzivno nadaljevale preiskavo zaradi požara v kacelarski palači in v cerkvi San Lorenzo Damaso Aretiranih je bilo nekaj delavcev, ki so bili zadnje dni zaposleni v palači, kjer so popravljali neke naprave. Sodijo, da so ti delavci povzročili požar bg
rTLalprTL^ rnOffti.
Stran 10
»SLOVENSKI NAROD« petek, 5. Januar)* 1S40.
•ter. 4
Največja izbira nalivnih peres, albumov, neceserjev. etuiiev in numeracorjev, registratorjev,      vseh modernih pisarniških po-
ARAGA
trrbščin • Posebnost: pisemski papir vseh vrst  in vseh mane
TI CINIK U VODI SE VEDNO
NOVO MESTO
Telefon št. 45
JOSIP PENCA
Predilnica za volno in bombaž in tovarna za izdelovanje trakov
LASTNA BARVARNA
Apretnra za Izdelovanje žimnate preje
Veleblagovnice po novem letu dovoljene
Kakšne utemeljene pomisleke proti njim bi bilo treba
upoštevati
Ljubljana. 5 Januarja Veleblagovnice ali trgovske hiše so velik: trgovski obrati, kjer lahko kupite najrazličnejše blago nenavadno »poceni« To so neke vrste velike trgovine z mešanim blagom s stalno razprodalo blaea kaiti na prvi pogled se zdi. da ie vse naprodai po posebnih priložnostnih cenah Pn nas večina ljudi še ne pozna pravih veleblagovnic, ker doslej še niso b.le dovoliene Vendar pa imamo že nekai trgovskih hiš. ki so se razvile postopno do precej podobnega trgovskega obrata
Doslej pri nas m bilo dovoljeno ustanavljanje veleblagovnic do uredbi, ki je veljala do novega leta Ker v državi že posluje nekaj »magazinov«. ki so bih ustanovljen: pred orepovedjo. ie bila nevarnost, da bi družbe začele ustanavljati podružnice tudi v manjših mestih Zdai obratujejo veleblagovnice samo v Beogradu in Zagrebu Kljub vsemu prizadevanju trgovcev so v Beogradu prodrli lastn ki veleblagovnic da zdai oosluieio nemoteno Trgovci so si prizadevali da bi bila veljavnost uredbe c veleblagovnicah podaljšana po novem letu. a brez uspeha Zdai zavisi samo od bana ki lahko dovoli ustanovitev veleblagovnic ali bo ustreženo trgovcem ali ne Konzumenti   ki niso primerno poučeni
se seveda vprašujejo zakai so trgovci iako   hudi   nasprotniki   veleblagovnic Pra-
v:jo celo da trgovci ne privoščijo konzumentom nai bi kupovali nekoliko cenei-še Vendar ie treba zahteve trgovstva presojati stvarneiše Trgovci se o red vsem sklicujejo na to da veleblagovnice privabljajo konzumente z nizkimi cenami ker imajo le slabše blago Konzumenti ki ne poznaio dobro blaga obračajo zaradi tega trgovcem hrbet in kupuieio v svo^o škodo v veleblagovnicah, ki so na-vadr.c v  rokah veiekapitala
Tx-govci  teh  trditev   pač  niso  izvili lz
trte Blago v veleblagovnicah je v resnici t\»reno Vora^nje je. če je vredno v>aj te cene Konzumenti ne morejo atrpeti velike škode če veleblagovnic ni. ako se že oziramo zgolj na nterese konzumen-tov Upoštevati pa moramo da ie trgovstvo precei številen stan dober davkoplačevalec ki bi bil z veleblagovnicami zelo
Dnzader Vsekakor le treba braniti :n?e-rese trgovcev predvsem Četudi bi bili nekoliko prizadet: v*m' konzumenti — a idi se. da bi v tem primeru ne bili —. potem se šele zavzemati za dvomljive veleblagovnice Ne smemc tudi nikdar pozabiti, da ie treovstvo vedno pripravljeno r»o-magari pri vseh rlemenitih nac.onalnih ir» socialnih akr lah Nai mimogrede omenimo, da te slovensko trgovstvo obralo nad 100 000 din za slovensko obmejno šolstvo Trgovstvo ie konstruktiven element, ki se dobro zaveda dolžnosti do iavnosti Ce bi trgovstvo odreklo vselej ko naslavljamo apele na javnost bi večina apelov o^talf,  glas vp:jočega  v puščavi
Verjetno je da so renski stroški v veleblagovnicah nekoliko nižji kakor v maniših trgovinah in da je mogoča prodala nekoliko ceneje že ^at" ker 7eieb/*a govnice kupujejo blago v večjih količinah Verietno ie oa 'udi da ie mul grmadami kolikor tol ko solidnega blaaa skritega tudi mnogo slabega, ki nikakor ni vredno toliko kakor ie ocenjeno Najbrž 't bil oškodovan že marsikateri ku-pej v vr.ebiagovnici. ker ga ;e gr~co?a nizka cena Sicer pa to vedo sami kon-zior.ent naibolje Menda ni treoa več raz skovati razlogov, ali so veleblagovnice potrebne ali ne Oblasti ;n konzumenti imajo menda že dovoli skušenj in bedo že presodili, ali ie umestno pospeševati ustanavljanje veleblagovnic ali omejevanje Naglasiti je pa treba da ie treba pri odločanju o veleblagovnicah upoštevati vselej tud: predloge in interese trgovstva.
Ljubljanski šahovski klub zopet državni
prvak
V finalu za državno klubsko prvenstvo je premagal Novosadski šahovski klub v razmerju 4 in pol: 2 in pol
Ljubljana, 5. januarja.
Ves prejšnji teden je v »Ljubljanskem Šahovskem klubu« vladala velika živahnost — znamenje, da stoji klub pred težko preizkušnjo, finalom za državno prvenstvo. Odborniki so imeli tudi brige s postavo tekmovalnega moštva in kakor povsod v precejšnji meri tudi glede finančnih vprašanj, tekmovalci pa so svojo skrb za klub kazali z intenzivnejšim treningom. Eni kot drugI pa so vedeli, da ne grepri tekmi samo za prestiž kluba, temveč tudi za prestiž Ljubljane kot enega od šahovskih središč in v širšem pogledu tudi za prestiž slovenskega šaha. Tekma je končana. Mirne vesti lahko rečemo, da ni nikomur žal za vložen trud, za prestane skrbi, saj je »Ljubljanski šahovski klub« nad svojim zadnjim konkurentom »Novosadskim Šahovskim klubom« zmagal v razmerju 4*£ : 2^ pri eni nedokončani partiji. Klubsko državno prvenstvo je tako prišlo iz BeogTada, ki ga je lansko leto Iztrgal Ljubljani, nazaj v Slovenijo, nazaj v »Ljubljanski šahovski klub«, v klub, ki je Imel mnogo let ta naslov.
Ekskurzijo v Novi Sad je vodil predsednik klu.ba prof. dr. ing. Kasal. Na starega leta dan so odpotovali šahisti v Novi Sad. Mnogo upanja so nosili s seboj, popolnega zaupanja v zmago pa niso mogli imeti.
kajti, malo pred odhodom je moral odpovedati udeležbo velemojster Vasja Pire. Pred dvemi leti je z njegovo zmago nad Broder-jem »Ljubljanski šahovski klub« nad istim klubskim nasprotnikom odločil tekmo v svojo korist v tesnem razmerju 4^ : 3 H-Brez Firca, smo «i mislili, so izgledi na zmago kar izenačeni. Utrudljiva vožnja z obligatnim! zimskimi zamudami je pri tekmovalcih še povečala spoštovanje pred nasprotnikom. Gostoljuben in širokogruden sprejem v Novem Sadu je pa zopet povrnil moštvu samozavest, saj so se počutili vsi od prvega do zadnjega kakor da so na domačih tleh.
Na novega leta dan sta po kratkih uvodnih besedah tajnika J. S. S. Mirka Magdi-ča predala kapetana moštev vodji tekme sledeči postavi: za N. S. K.: Broder. Kul-žinski, Čajni, doktor Ilić, Zivanović, Po-pović, FLajtar, Atanacković; za L. S. K.: Milan Vidmar junior, Preinfalk. profesor Gabrovšek. Sikošek. dr. Gabrovšek, Gerzinič, Mlinar, Slokan Vlado. Gledalci in teK-movalci so s skrbjo zasledovali potek igre Ljubljančani so mogli po kakih dveh uian igre z zadovoljstvom ugotoviti, da nobeden od njih ne stoji slabo, pač "ta sta dve partiji že odločeni v njihovo korist. Milan Vidmar je na prvi deski imel krneti vet. Broe-der pa zato malo svobodnejše pozicijo. Mojster Preinfalk na drugI deski je kot
NAJLEPŠE BOŽIČNO DARE* O
Ravlfen? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR KASPUT1N Ravljen? ČRNA VOJNA Thompson? SIVKO Mafer'eva: RUDARSKA BALADA
I
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
ljubljana   —   rnafljeva (tu ft
črni v damskem gambitu ve« kot Izenačil igro. Stal je zelo ugodno. Na tretji deski je prof. Gabrovšek izkoristil majhno otvoritveno napako Oanjija, osvojil kvaliteto in samo se čakal na realizacijo materialne prednosti. Na četrti deski je Sikošek v italijanski partiji kot črni a solidno igro onemogočil dr. Iliču, znanem kot zelo ostrem igralcu, vsak napad. Za impulzivnega igral-ca kot je dr. Ilić pomeni taka ugotovitev prav za prav že poraz. Dr. Gabrovšek je edini imel zaradi majhne napake v otvoritvi malo neugodnejšo pozicijo. Računajoč na njegovo odpornost pa smo le vedno upali, da bo končala partija vsaj neodločeno. Gerzinič si je kot črni v damskem gambitu Izgradil lepo končnico stolpov, nasprotnik mu je ponovno ponujal remi, toda ponudbe ni  kazalo sprejeti, dokler
ostale   partije  ne  pridejo  v  zrelejšo fazo.
Novinca v medmestnih tekmovanjih sta Mlinar in Slokan ugodno presenetila z odlično igro. Mlinar si je v francoski otvoritvi priboril kvaliteto, tako da za njegovo partijo nismo imeli skrbi; Slokan je v Indijski otvoritvi kot črni močno prelgral Atanackoviča in z maUiiml pretnjaml pridobil dva kmeta.
Po tako stoječih partijah sodeč smo že pričakovali zmago vsaj v razmerju 5 : 3. Toda ne hvali dneva pred večerom. Po preteku dveh naslednjih ur se je bajna sreča obrnila k nasprotniku. Milan Vidmar je po vsej sili igral na zmago. Polagal je na prostega kmeta, zanemaril ostalo pozicijo. Prišel je v končnico z dvema kmetoma manj, toda z raznobarvnimi tekači. Partija se do kraja ni premaknila z mrtve točke. Morala bo v oceno J. S. S. V najugodnejšem slučaju bo Vidmar dosegel remis. Prof. Gabrovšek je po treh urah dobil prvi partijo, toda kmalu zatem je moral predati
Gerzinič, ki je v remis poziciji prenasilno igral za zmago. Preinfalk ni svoje ugodne
pozicije mogel dovesti do zmage in sprejel remis. Poraz dr. Gabrovška je našo skrb še povečal, dasi je Sikošek kmalu za tem v zelo lepem stilu prisilil dr. Iliča na predajo. Pri stanju 2*4   :  1 V*  za nas je bila
tekma prekinjena. Ocenitev nedokončanih partij je obetala rezultat 4% : 3V2. če se seveda ne pripeti kakšna nesreča. Partije so pa naši v nadaljevanju igrali kot je treba, s si°rurnostjo ln preciznostjo. Mlinar je dobil. Slokan po prekinitvi svojo premoč kmetov izoeljal do zmage in s to zmago je bil mateh že dobljen. Globoko smo se oddahnili in čakali le še izida nar-tije Vidmar-Broder. Kot smo že omenili, do
rezultata nI prišlo. Je pa izid glede zmage nebistven.
Zmaga v tej tekmi je morda zadnja v tej obliki. J. 6. S. bo reorganiziral izvedbo klubskih tekmovanj. Verjetno se bodo tekmovanja vršila v ožjem obsegu. S te atra-ni je treba L. S. K. še posebej čestitati. Sam savezni tajnik g. Mirko Magdič je poudarjajoč to dejstvo predsedniku prof. dr. ing. Kasalu Se posebej nazdravil k zmagi.--
Iz Zafforfa
— KoleSarjj In vOznlld morajo prijaviti svoja vozila na predp'sanih tiskovinah do konca tega meseca. Kolesarjev je v naši občni okrog 700, stroški prijave znašajo 16 dinarjev. r>a ne bo zastoja, naj prizadeti podajo prijave takoj in naj ne čakajo zadnega dne.
— P res tane k državljanstva. Ker se v našo občino pristojni rudar Knez Vincenc, rojen 1851 iz Potoške vasi in njegova žena Jožefa roj. Hočevar, že nad 30 let nahajata v Essenu v Nemci j. jima je po § 28. prestalo državljanstvo.
— S*Mikanse po cestah je menda povsod jako priljubljen šport in tako tudi pri nas nI izjeme v tem pogledu. Večina klancev je zdrgnjenih do živega in drstne predstavljajo stalno nevarnost solic'n^js^m pešcem. Občina je zdaj prepovedala vsako drsanje, mladina pa se je preselila v svobodno cono na položne travnike in rebri, kjer gre ž'vžav vd jutra do poznega mraka, da je veselje gledati. Prav je. ia ima naša mladina, ki trna za seboj težke dneve prestane krze. tovrstno zabavo, ki krepi in razveseljuje.
— Sveti trije kralil, mah* kolecuvki potujejo tudi po naši dolini v številn h izdajah. Ogmjeni v papirnate plašče, z Imenitnimi papirnat mi vrečicami na glavi, sajastih obrazov m Snrnkan! z rdečilom barvastega, papirja, moTedujejo m prepevajo, ali pa zgovorno molčijo in ponujajo ve-1 ke šparovce žrtvam, ki si jih izberejo. Letos se je cprijela te malo donosne, pa tem bolj zabavne obrti zgolj mlad'na. do-čim so prešn a leta prihajali tradicionalni modri celo z železnico iz širnega Zasavja, od nas pa so odhajali dokaj nasekani, posvakliani in je le prav, če so to pot na nas pozabili ter oh tej priliki izražamo želio, da bi jih ne bilo nikoli več na spregled.
— Krmite ptice! V zarnj'h letih smo po naših vrtovih opazili vedno več krmilnic. vendar pa jih je bila vsaj polovica Laradl
lepšega, in vanje razen prvih dni, ko so J h postavili z dobrim najnencen pozneje nihče več ni redno polagal krmila, '^cloa je zima izredno ostra in naše pti-Mce morajo prestati mnogo mraza ln pomanjkanja. Pozivamo v&$, ki imajo vsaj košček vrtčka, posebej pa Se sadjarje, aa postavijo krmiibiice. v kolLkor jih že niso in naj redno vsaj enkrat dnovno krmijo. Nilcjer pa naj bi ne bila postavljena krmilnica samo zarad, lepšega in n..arda celo zoiadl dobrega vtisa.
Novomeški smučarji na Gačah
Novo mesto, 4. Januarja. NovomeSka sokolska župa je priredila t
praznikih dvodnevni smuški tečaj na Gačah pri Crnomošnjicah. Na teren je lz mesta odkorakalo nad 40 Sokolov. Mlado ponosno planinsko četo, opremljeno s popolno smučarsko opremo, je vodil naš priljubljeni dolgoletni načelnik br. L. Papež.
kan mladega spretnega trenerja br. F. Dvo*
se je vadila na prijaznih Gačah oba dni. Na terenu se je pokazalo, da vlada med mladimi smučarji vzorna disciplina Izkazalo se je tudi. da Imamo v svoji sredi izvrstne smučarje. Smučarji so preživeli Silvestrov večer v prelepi tujski postojanki v Crnomošnjicah pri Pečaverju. Posamezniki kar niso mogli dovolj prehvalltl krasnih ln udobnih, z vsem komfortom opremljenih tujskih sob. ki so v teh prelepih gorskih krajih na razpolago tujcem ln izletnikom. Pečaverjeva tujska postojanka ima 26 lepo opremljenih sob Poslopje je na zunaj podobno velikemu planinskemu hotelu. V sobah, ki so vse dobro kurjene, je topla
ln mrzla voda. V kopalnicah pa so moderne priprave tudi za prsne kopeli Cene pa so kljub sedanjim razmeram povsem nizke.
Med našimi smučarji sta bila oba dneva v gosteh tudi dva zdravnika-smučarja iz Karlovca, ki sta bila našim Sokolom-smu-
čarjem za vsak slučaj na razpolago. Kljub hudemu mrazu, ki je pritiskal v tamošnjih krajih na starega ln novega leta dan so naši Sokoli prebili oba dneva v kar najboljšem razpoloženju. Vrnili so se domov na novega leta zvečer, vsi zdravi in veseli s trdno vero. da bodo dobljena Izkustva in znanje nekoč še prav dobro služIla njim samim, zlasti pa naši lepi domovini.
M
LI OGLASI
cieseda 50 par. davek posebei  Pr^khci iz}ave oeseda Din 1.—
davek posebej.
pismene odgo\ore glede matih  agiasov  }e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
za hodnike in stopnišča v vseh barvan  v zalogi
pri SEVER RUDOLF, - LJUBLJANA — MARLfDM TRG 2.
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12.
4. L.
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
P R E S K E R
Sv. Petra cesta 14.
Beseda 50 par    laveh posebej Najmanjši £ne*eK 5.— Din
PRVOVRSTNA VINA
ter pustno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah
Namizno belo	liter	din	8.—
srbski prokupac			8.—
rizling	»	>	9.—
dolenjski cviček		»	10.—
portugalka		>	10.—
jaoolčnik sladki	B	>	5—
traminec	>	>	12.—
dingač	»	9	12.—
žgan	ja:		
tropinovec	liter	din	24.—
slivov ka	>	»	24.—
brinjevec	>	>	34.—
rum			36.—
borovničar		>	36.—
Mrzla jedila! Se pripoj jča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L.
ZAMRZNJENE VODOVODE
tali brez razkopavanja zidu z električnim aparatom Avgust Cokert, klepar, vodovodni Instalater — Gregorčičeva 5 —
tel. 24-70.
6 L.
POHIŠTVO
si nabavite najceneje pri ZORMAN — Breg 14. Vsakovrstni stoli, vsa popravila — politirara oprave najceneje.
272
PEN SION z gostilno v lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni Dližini Bleda oddamo v najem 6 1. majem 1940. Ponudbe poslati pod šifro »Pension« na upravo tega Usta. 3542
VSAKOVRSTNO POHMTVO še vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni Izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo aa naročila.
6. L.
DOPISI
.Najtuaniši zne^es 9. Din deseci*  W oar   imvpu noseoej
KATERA DAMA nI v svojem zakonu zadovoljna, naj pošlje svoj naslov in če je mogoče s sliko, ki se vrne. Biti mora čedne postave — lahko je tudi vdova, če je prijazna. Tajnost strogo zajamčena. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro »Nezadovoljstvo zakona 1940«. 265
POSEST
Seseda 50 par 1avek posebej Napnaniši Krte*** •* Din
PRODAMO LEPO VILO
takoj, ali pension na Gorenjskem (eno uro do Radovljica in dve uri peš do Bleda). 11 sob. garaže, gospodarsko poslopje, elektrika in vodovod. — Ponudbe na upravo SI. Naroda pod šifro »Pension«. 3557
POUK
Beseda dO par   daveK poseDej Najmaniši znesek o.— Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od Vfe7. do 8. ln od ^8. do 9. zvečer. Pouk  tudi  po diktatu. Tečaji od 1 do 4. mesece.
Novi tečaji se prično 8. januarja. Šolnina zelo nizka Moderna in največja strojepisnica! Vpisovanje dnevno do 8 ure zvečer Christofov učni zavod. Ljubljana. Domobranska c 15. tel št. 48-43. 3044
i3eseda 50 pa/  davek posebej Naimanjši znesek    — mn
FRIZERKA
Išče službo. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 264
PRVOVRSTNEGA
GRAVERJA
sprejme zlatarska delavnica »čajkaš i Juhasc v Subotici.
271
HALO!
NOVO!
Na praznik Sv. treh kraljev ln pravoslavni božič otvoritev novo renovirane gostilne v Strell-ški ulici št. 22. Vabljeni vsi prijatelji dobre pijače in domačih kolin — Za solidno postrežbo jamči gostllničarka. 273
KAPITAL
Beseda 50 par. davek posebej. Naiman'S' znesek »4 Din.
POSOJILA NA HIŠE
v mestih, kmečka posestva na dolgoročno odplačilo po 6% obrestih nabavimo Prodajamo hiše. posestva, gostilne, trgovine itd Več pove Realitet — Zagreb, Vlaška ul. 2. Tel. 46-07
261
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej).
Najmaniši tneheh H. Din
OREHOVA JEDRCA
nova, sortiran cvetlični med m medico dobite najceneje v
MEDARN1 Ljubljana. Židovska ul. 6  2. L.
BOLJŠO OPRAVO rabljeno, sobno in kuhinjsko, prodam proti takojšnjemu plačilu radi odpotovanja. Interesenti naj se zglase najkasneje od 1. do 6. januarja 1940 — Peter Gradišak, trgovec, Sta-hovcl pri Mariboru. 260
mSEJE
I t no ; ; . vecbabvne JUGOG&AflKA SV P[TIM NASIP/J
SIV. STROJI
najnovejši otr. vozički
o t o b j i
t e i o i k l i -
ss
siv. stroji n
lgračnl vozički, sklrojl, avtomobilčki, kolesni deli
TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA
iarlovska c 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26
Ceni ki  f r s a k o I
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran  // Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani