JUGOSLOVENSKI SOKOL PRILOGA SOKOLSKEGA GLASNIKA I. LETNIK UREDIL MIROSLAV AMBROŽIČ 1924 IZDAL IN ZALOŽIL JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ TISKALA DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI Vsebina: Članki in razprave. Stran Načrt za tridesetdnevni savezni prednjaški tečaj. Miroslav Ambrožič 1 Sokolska vaspitna metodika. Miroslav Ambrožič. 8. 0 vaspitanju volje..................................................... 6 9. Svestranost......................................................................................................................33 10. Raznovrsnost.............................. . . . •..............................................................................34 11. Postepenost............................................................35 12. Udržavaj disciplinu na ispravan način..................................35 Zdrava deca — zdrav narod. Dr. Tone Jamar..................................... 9 Bedrich Smetana. E. G angl .....................................................17 Naraščajski znak. Fr. Ahčin...................................................19 O potrebi stručne spreme za prednjaka. S. Vrdoljak............................23 Kolera. Dr. Мауег...............................................................26 Sokolski domovi. V. Švajgar 37, 57, 72 Visoka šola za telesno vzgojo. I. B a j ž e 1 j...............................49 Pregledni obris telesnega razvoja mladine za potrebo vaditelja. Mudr. Stanislav B u k o v s k y, prevaja dr. Lj. K u š č e r . 50, 65, 87, 109, 125 Društvena strokovna knjižnica. I. Bajželj.....................................54 Srž telesnog vaspitanja dece. S. V r d o 1 j a k..............................69 8. VIII. 1884................................'..........................................................................................81 Slavnostni govor na II. sokolskem saboru. E. G a n g 1........................82 Sokolske akademije sa telmičkog i estetskog gliedišta. S. V r d o 1 j a k 105 Šport i Sokolstvo. George Hebert..................................................................................................... 109 Načelnici i načelnice — njih zadače i odgovornost. E. G angl . . . 121 Slovanska sokolska zveza......................................................123 Pregled. Iz delovanja češkoslovaškega Sokolstva. Antonin Benda . 26, 40, 61, 76 97. 98, 115, 130 0 češkoslovaškem Sokolstvu......................................... 11, 28, 77, 116 0 poljskem Sokolstvu........................................... 12, 29, 78, 101, 118 0 ruskem Sokolstvu.......................................................12, 29, 117 0 lužiškosrbskem Sokolstvu 13, 101, 119 0 Francozih ........................................... 13, 29, 44. 62, 78, 118, 131 0 Italijanih ............................................15, 31, 64, 100 O Belgijcih........................................................................................29, 45 Zimska olimpijada. Zdenko Švigelj.......................................................................................................42 0 Švicarjih........................................................................................................................... gg Olimpijada. Josip Jeras......................... %..................... 79, 89, 118 Književnost. Strokovna . . Za naše knjižnice 15, 31, 46, 64, 79, 102, 119, 120, 131 ......................... 16, 32, 64, 80, 104 - * Ан m' JUGOSLOVENSKI SOKOL Načrt za tridesetdnevni savezni prednjaški tečaj 1. Tridesetdnevni savezni prednjački tečaj naj odgovarja po svoji sestavi sedanjim notranjim razmeram našega Sokolstva s posebnim ozirom na sedanjo izvežbanost in usposobljenost prednjaštva v sa-vezu in s posebnim ozirom na vzgojo prednjakov za naraščaj in deco. Tečaj naj poda čim obširnejšo teoretično podlago za nadaljnjo samoizobrazbo in izčrpenpraktičen primer za vodstvo društev, oddelkov in vrst. Obenem naj da gojeneem temeljit vpogled v vse organizačno delovanje, da bodo v bodoče prednjaki tudi v upravnem pogledu lahko izvajali na upravne društvene organe * blagodejen vpliv. 2. Tečaja se udeležijo člani in članice. Teoretična predavanja se vrše za vse udeležence skupno, istotako praktična razlaga telovadnega sestava (v prvih 80 urah); praktična vadba v vodstvu vrst itd. (drugih 94 ur) pa se vrši ločeno po spolu. 3. Tečaj se vrši trideset zaporedoma si sledečih dni neprekinjeno. Prvi dan je namenjen: a) da zdravnik preišče vse udeležence, če so popolnoma zdravi in dovolj krepki; b) da se spiše o vsakem udeležencu matični list, ki obsegaj poleg osebnih podatkov njihovo telesno težo in dimenzije. V matični list vpisujejo predavatelji, oziroma vodniki posameznih oddelkov v tečaju udeležbo vsak dan, razen tega pa tudi po potrebi zaznamke o napredkih in hibah posameznikov. Poslednji dan tečaja zopet preišče zdravnik vse udeležence ter vpiše v matico telesno težo z zaznamki eventualnega telesnega napredka. Ta dan se tudi priredi skupen javen nastop z udeleženci tečaja, če je bil poprej projektiran. 4. V ostalih 28 dneh se vrši pouk po posebnem urniku, oziroma pri praktični vadbi po posebnih vadbenih načrtih, in sicer vsaki dan po osem ur, štiri ure dopoldne, štiri ure popoldne, to je skupaj 224 ur. Gradivo in razdelitev. 5. Gradivo delimo na a) teoretično, b) praktično. 6. Pod teoretično gradivo spadajo naslednji predmeti: 1. Sokolska misel 6 ur 2. Telovadni sestav 4 ure PRILOGA „SOKOLSKEGA GLASNIKA“ 1924. I. Miroslav Ambrožič: Načelo in cilj. Potek. Prenos 10 ur / Prenos 10 ur 3. Vzgojna metoda (splošna) 8 > 4. Anatomija 8 » 5. Fiziologija 6 » 6. Prva pomoč pri nezgodah in domače lekarne 1 uro 7. Prosvetno delo in propaganda 10 ur 8. Zgodovina in slovstvo (strokovno) 2 uri 9. Statistika 1 uro 10. Sokolska organizacija 2 uri 11. O sodelovanju zdravniških odsekov 1 uro 12. O orodju 1 » Skupaj 50 ur 7. Pod praktično gradivo spadajo naslednji predmeti: I. a) Praktična predelava sestava (s posebnimi metodičnimi navodili) 76 ur b) Pomoč ob nezgodah s praktičnimi primeri 4 ure II. a) Vodstvo vrst vseh oddelkov, b) Izleti in vadba na prostem z uporabo vsakega prostora (tudi plavanje), c) Nagovor pred vrsto, č) Varstvo, skupaj [pod II. a) do č)] 94 ur Skupaj 174 ur Vsebina predmetov in način poučevanja. 8. Sokolska misel (6 ur); predavanja: Tyrševa sokolska misel. — Sokolska disciplina. — Nravstvena vzgoja. — Umstvena vzgoja. — Pomen sokolske vzgoje za narod. — Pomen in upravičenost narodnostne misli. — Sokolska načela: demokratizem, bratstvo, stališče napram državi, veri in politiki. — Vprašanje telovadnega gradiva glede na vsestranost telesne vzgoje, glede na različne sloje naroda in različno starost in spol udeležencev. — Primera z drugimi telovadnimi sestavi. — Sokolski sestav v estetičnem pogledu. — Sokolstvo v etičnem pogledu. Pripomočki za gojence:1 Tvrš: Naša naloga, smer in cilj. — Dr. B. Vinko-vić: Bit misli sokolske. — Vanicek-Pestotnik: Sokolski evangelij I., II. — Miroslav Ambrožič: Sokolska vaspitna metodika (Sokolski Glasnik 1923. št. I,—VIII.). — Vaniček-dr. Murnik: Predavanja. — M. Gradojevič: O Sokolstvu. 9. Telovadni sestav (4 ure); predavanja: Splošna razdelitev: a) pomen sistematične delitve vadbenega gradiva, b) logičen način deljenja, c) razdelitev v stroke, razrede, panoge, glavne in podrejene vrste, č) kaj so načini, d) nazivoslovje. Pripomočki za gojence: Slovenski Sokol, letniki I.—XI.2 — Vestnik tehničnega odbora JSS. 1923. — Dragutin Šulce: Sokolski sustav tjelovježbe. — Dr. V. Murnik: Enotna povelja za redovne vaje. (Jugoslovenski sokolski koledar 1924.) — Dr. V. Murnik: Redovne vaje. 1 Pod pripomočki navajam povsod samo ono, kar imamo na razpolago v slovenskem ali srbohrvalskem jeziku in je obenem lahko dobiti, tako da si vsak gojenec navedena dela lahko kupi. ■ Nekateri letniki se dobijo samo še antikvarično. 10. Vzgojila metoda (8 ur); predavanja: Nauk o metodi (metodika) se naslanja: a) na gradivo, razloženo pod točkama 8. in 9., b) na pedagoška (psihološka) načela, c) na pravila higiene.— Posebno poglavje o vlogi in vzgoji volje. — Teorija utrujenja. — Počitek. — Zaključki na tej podlagi: 1.) glede od-deljevanja gojencev v posebne oddelke in vrste a) po spolu, b) po starosti, c) po izvežbanosti; 2.) glede upoštevanja individualne razlike tudi v posameznih vrstah; 3.) glede na primernost vaj za posameznike; 4.) glede na postopnost pri učenju; 5.) glede na raznovrstnost vaj; 6.) glede na občevanje z gojenci. — Posebno vzgajanje v nravstvenem in umstvenem pogledu. — Vadbeni načrti. Pripomočki za gojence: Miroslav Ambrožič: Sokolska vaspitna metodika (Sokolski Glasnik 1923, št. IX.—XII. in 1.1924.). — Bezjak-Pribil: Vzgoje-slovje. 11. Anatomija (8 ur); predavanja z modeli, preparati in slikami: Splošni pojmi; okostje z vezmi in mišičevjem; živčevje; krvni obtok; pljuča; srce; prebavje. Pripomočki za gojence: Dr. Dragutin Mašek: Mala anatomija i fiziologija. — Dr. Alojzij Homan: Somatologija in higiena. I.in II. 12. Fiziologija (6 ur); predavanja s potrebnimi podatki tudi iz biologije in o evgenetiki: Funkcije organov; vpliv vaje na posamezne organe s posebnim ozirom na različno starost, različno utrjenost in spol. Pripomočki za gojence: Dr. Dragutin Mašek: Mala anatomija i fiziologija. — Dr. Tichy-Hanuš: Iligijena tjelovježbe. — Weigner - Hanuš: Telesno obrazovanje. 13. Prva pomoč pri nezgodah in domače lekarne (1 uro); predavanje, ki naj razjasni gojencem: kaj jim je storiti v primeru kakršnekoli nezgode pri vadbi in kako je uporabljati domačo lekarno. Pripomočki za gojence: Dr. A. Homan: Higiena. — France Šlajpah: Domače lekarne (Sokolski Glasnik 1923). 14. Prosvetno delo in propaganda (10 ur); predavanja: Pomen in naloge prosvetnih odsekov v savezu, župi in društvu. Sredstva za poglobitev sokolske zavesti (1 uro). Sredstva za pridobitev in izpopolnjevanje splošne naobrazbe (3 ure): a) knjižnice: strokovne in društvene. — Kaj spada v sokolske knjižnice, kako je upravljati knjižnice. — b) Pomen strokovnega, znanstvenega in drugega čtiva ter izrabljanje njegove koristi v sokolskih društvih: 1. izposojevanje knjig; 2. debatni večeri; 3. skupno čitanje. — c) Sokolski tisk in sodelovanje pri sokolskem tisku. Govorniška šola (4 ure): 1. nagovor pred vrsto; 2. predavanje; 3- govor ob slavnostnih prilikah. Obris zgodovine jugoslovenskega naroda (2 uri). Pripomočki za gojence: Dr. Viktor Murnik: Prosvetni rad u Sokolstvu (Sokolski Glasnik 1923, str. 89). — Vaniček-dr. Murnik: Predavanja. — Ant. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. 15. Z g o d o v ina in slovstvo (strokovno, 2 uri); predavanje, ki naj poda obris sokolske zgodovine in zgodovino telesne vzgoje vobče; zgodovino j ugoslo venskega Sokolstva. — Domače in češko sokolsko slovstvo. 16. Statistika (1 uro); predavanje, kakšen pomen ima statistika in kako je voditi statistiko telovadcev, članstva. 17. Sokolska organizacija in način poslovanja vseh n j e,n ih organov (2 uri); predavanja: Savezni organi, župni organi, društveni organi. Njihove dolžnosti in kompetenca v zmislu pravil in sokolskih načel. Pripomočki za gojence: Dr. P. Pestotnik: Kako voditi in upravljati sokolska društva. 18. O sodelovanju zdravniških odsekov (1 uro); predavanje: Kako je ustanoviti zdravniške odseke; kako naj sodelujejo v sokolskih društvih, župah in pri savezu; kako naj sokolski prednjaki sodelujejo v zdravniških odsekih. Pripomočki za gojence: Miroslav Ambrožič: Načrt za zdravniške odseke v društvih, župah in savezu (Sokolski Glasnik 1923, str. 332). 19. O orodju (1 uro));-nazorno predavanje: Kakšno mora biti orodje; kako se ravna z njim; oprema telovadišča. 20. Gradivo, ki je moramo obdelati pretežno praktično, razdelimo, kakor je podano pod točko 7. na dva dela: Prvi del [I. a) in b)] obsega prvih 80 ur: praktično predelavo sestava (s posebnimi metodičnimi navodili, 76 ur) ter praktične primere in pouk o prvi pomoči ob nezgodah (4 ure). Drugi del [II. a), b), c) in č)] obsega drugih 94 ur praktične vadbe, to je vodstvo vrst z vsem, kar spada v praksi zraven. 21. Prvi del tega praktičnega pouka ima namen, da da gojencu točen pregled o sestavu in nazivoslovju. Pouk se vrši skupno za člane in članice; predavatelj, oziroma učitelj, je lahko eden, ali jih je več; skrbeti je samo za to, da je tvarina podana popolnoma in enotno. Drugi del pa je resnična praktična vadba, ki služi gojencem za zgled in primer, kako je vaditi v posameznih društvih, oddelkih in vrstah. Oba dela morata biti podana tako, da gojenec dobi iz pouka pregled sestava telesnih vaj; da se nauči nazivoslovja in da vidi v praksi vzgojno metodo. 22. Za načelo vzgojne metode velja: Pečaj se s posameznikom podrobno, individualno; vzgajaj ga telesno, nravstveno in umstveno; v tem zmislu se pečaj z zaupanim telovadcem v rednih telovadnih urah in tudi izven njih. V zmislu tega načela morajo biti tečajniki tudi izven določenih šolskih ur vedno v družbi za to določenih predavateljev, ki jih spremljajo na izprehode in jim pomagajo pri učenju. 23. Za drugih 94 ur praktičnega pouka je postopek naslednji: Predvsem se oddelijo članice od članov. Člani dobijo potrebne učitelje, istotako članice potrebne učiteljice. — Potem oddelimo člane in članice v vrste po šest ali tudi manj, in sicer po načelu dveh stopenj. Za dobo 94 ur se izdelajo posebni vadbeni načrti, in sicer: za dve stopnji članov; za dve stopnji članic; za eno stopnjo moškega naraščaja, eno stopnjo moške dece, eno stopnjo ženskega naraščaja in eno stopnjo ženske dece. Članski (moški posebej, ženski posebej) vadbeni načrt obsega v dveh stopnjah tri mesece s tedensko trikratno vadbo, to je 36 ur za vsaki oddelek. Moške, oziroma ženske, razdelimo vsake na dva oddelka (stopnji) po njihovi uspelosti. Vsak oddelek predeluje vaje svojega načrta. Obenem napravimo načrte za naraščajsko in dečjo vadbo, in sicer: za vsak oddelek (2 moška in 2 ženska) po en načrt, ki se razteza na tri mesece po dve vadbi tedensko, to je dvakrat po 24 ur, skupaj 48 ur (se razume: moški dvakrat, ženske dvakrat, toda vsaki vadijo zase). 24. Načrte izdela vodstvo tečaja pred pričetkom in jih takoj ob pričetku razglasi. Načrti morajo v vsakem oddelku, oziroma stopnji, obsegati popoln sistem. 25. Praktična vadba v vodstvu vrst je mišljena na ta način, da vadbo po zgoraj označenih vadbenih načrtih vodijo tečajevi učitelji, posamezne vrste pa vodijo menoma vsi udelež-niki tečaja. Vodniki tečaja naprej razdelijo vodstvo posameznih vrst; tečajniki se za to vodstvo pripravijo; vodniki tečaja pa to vodstvo točno in podrobno nadzorujejo, popravljajo ter izpopolnjujejo s poukom in utemeljitvijo. 26. Praktične vadbe morajo biti opremljene z vsem, kar pride tu v poštev: odgovarjati morajo splošni in posebni vzgojni metodi; izvesti se morajo nagovori pred vrsto; skrbljeno mora biti za pravilnost varstva. 27. Najmanj enkrat se mora izvršiti skupen pešizlet s praktičnim poukom, kako je vaditi zunaj telovadnice brez orodja. Obenem se praktično poskusi vadba v plavanju, oziroma plavanje vobče. 28. Kolikor nam pešizlet, oziroma taka vadba na prostem, vzame preveč časa, ga pridobimo s tem, da skrajšamo ono vadbo, ki je za vse oddelke enaka, n. pr. pri skoku, redovnih vajah, dviganju bremen in podobno, kar je bilo zadostno že razlagano v prvih 80 urah (točki 19. in 20.) in kar se hitrejše razume in obvlada. Organizacija tečaja. 29. Udeleženci tečaja morajo imeti vsaj župni tečaj; želeti pa je, da imajo dobro prestan župni prednjački izpit. — Zahteva se telovad-slca praktična usposobljenost druge vrste. — Zupe naj priporočajo samo telovadce z lepšimi telesi ter gojence z večjo inteligenco, pri-kupljivim nastopom in utrjenim značajem. — Predvsem je priporočati člane in članice, ki so v kraju društev stalno nastanjeni. 30. Vsaka župa mora skrbeti za dovoljno kvalifikacijo kandidatov za savezni prednjaški tečaj ter poslati v tečaj vsaj po enega člana in eno članico. 31. Udeleženci morajo biti pravilno priglašeni. Prijavnica naj obsega naslednje podatke: a) ime in priimek; b) kraj, dan, mesec, leto rojstva; c) od kdaj je priglašenec član Sokola; č) od kdaj telovadi (redno); d) ali je član prednjaškega zbora, od kdaj; e) kake prednjaške tečaje je obiskoval in s kakim uspehom; f) ima li kak izpit; g) stan priglašenca; h) njegova šolska in splošna izobrazba; i) priporočilo društvenega prednjaškega zbora in j) priporočilo župnega tehničnega odbora. 32. Prednjaški tečaj vodi savezni načelnik ali njegov namestnik; predavatelji naj bodo člani saveznega tehničnega odbora, saveznega prosvetnega odseka in saveznega zdravniškega odseka ter od teh organov sporazumno določeni drugi bratje in sestre. Vsi predavatelji naj bodo iz centrale, kjer se tečaj vrši. Pred početkom tečaja si predavatelji razdelijo gradivo, za katero se temeljito pripravijo. Svoje izdelke predloži vsak predavatelj skupnemu posvetovanju, pri katerem naj se vsa tvarina predela ter ustanovi tako, da bo pri tečaju podana gojencem enotno in brez protislovij. 33. Predavanja in razlage morajo biti točne in jedernate, čas se mora izrabiti do skrajnosti. 34. Gojencem naj se da v glavnih potezah spisano gradivo, da po tečaju doma ponavljajo in utrjujejo svoje znanje. 35. Prednjaški izpiti naj se ne vršijo neposredno po tečaju, temveč šele kesneje. Med tečajem pa si predavatelji že beležijo svoje vtiske o posameznih gojencih, in sicer: glede sposobnosti o fizičnem, moralnem in umstvenem oziru, marljivosti, napredka, dalje o hibah, zaradi katerih bi ne mogli biti vzorni prednjaki, tudi če so dobri učenci. Te beležke se vpiše v matični list, ki ostane pri saveznem tehničnem odboru. Miroslav Ambrožič: (Nastavek.) Sokolska vaspitna metodika 8. O vaspitarfju volje. Ako i ne potpunoma slobodno a ono bar delomično svaki sam svojom voljom odlučuje o tome, što će i što neče uraditi. Istina je, da njegova volja ovisi donekle od afekata, ali ipak na odluku, na akt hotenja utiče i mišljenje. Kod čoveka, kod kojega za njegove čine više odlučuje njegovo mišljenje, razum, nego njegovo osečajno ras-položenje, govorimo o jačoj volji; kod čoveka, koji nije u stanju da svoje čine izvrši tako, kako misli da bi bilo pravo, govorimo o slaboj volji. U tom je pogledu moguće čoveka učvrstiti: čovek može putem vaspitanja postiči jaču volju. Za nas je to od neizmerne važnosti. Jaka volja je uvet za dobro fizično, moralno i intelektualno vaspitanje; bez jake volje ne možemo si predstavljati fizičnih napora, koje moramo izvesti i kod svog vaspitanja, a i u smislu sokolske ideje u korist narodnog napretka; ne možemo si predstavljati moralno jakih značaja, ne možemo si predstavljati intelektualnog napretka. Radi toga obračamo največu pažnju na učvršćenje volje. Utvrđivanje volje ide uporedo s jačanjem našeg zdravlja, jer od zdravlja mnogo zavisi čvrstoča volje. Živci sa svojim središtima su organi volje za izvršenje čina; stoga moraju biti zdravi. Poznato nam je, da volja popusta sa rastućom fizičkom umornošću, kao ito znamo, da je uopče zdrav čovek najbolje raspoložen za fizičke i duševne napore. U izvesnoin slučaju možemo govoriti o utvrdivanju volje kao takve i to onda, kad je čoveku dana slobodna odluka, a on se odluči za ono što je neugodni je, naporni je, te se trudi da to izvrši usprkos trenutnom raspoloženju. U tom slučaju možemo govoriti o naporu volje a naporom volju jačamo. Da rastumačimo ovo primerima. Uzmimo dete, koje roditelji pu-štaju da čini što mu drago. Kod toga uistinu odlučuje njegova volja, koja ne mora biti jaka. Ali odjednom dete dospe u položaj, da to, što bi htelo, n e s m e učiniti. Ako ne poznaje kazni ili drugih loših posledica, učiniče; ako pak zna, da ga čeka teška kazna. promisliće i možda če učiniti onako, kako če uvideti da je za njega bolje. Ako če tako učiniti, onda možemo govoriti o jačoj volji, usprkos tomu, što je odlučivala bojazan kazne, jer u toj s p o z 11 a j i našla je volja potrebnu odlučujuču snagu. — Drugi primer: «Strogo> vaspitano dete, koje još nikada nije ništa činilo prema vlastitoj spo-znaji. Od prvog trenutka, otkad je dobilo svest, stoji pod takvim uticajem roditelja, da nikad nije imalo prilike razmišljati o svojim činima. Svako naredenje izvrši slepo, a i bez napora volje. Kada bi došlo do napora volje, ne može izvršiti dotični čin. Tu nema govora o jakoj volji; i takvim ljudima često do smrti ostaje ona ne-šamostalnost. Napor volje je tim veči, čim manje su lične koristi, koje čovek očekuje od dotičnog čina. Tako n. pr. u gornjem primeru detetu ne pada tako teško da se odluči, ako zna, da če biti u protivnom slučaju strogo kažnjeno, kao što čoveku, koji ima i malo čvrste volje, nije teško odlučiti se za veliki napor, o kojem zna, da če mu doneti lepe koristi, kraj kojih če se posle moči odmoriti od prijašnjih napora, i još više. Ako dakle polazimo sa stanovišta sokolskog vaspitanja, moramo tražiti tako silnu volju, da joj je za čin dovoljna več sama spoznaja trenutne potrebe bez obzira na vlastitu korist. Za ovakve čine potrebna je najjaea volja. U svagdašnjem životu vidimo najizrazitiju čvrstu volju kod ljudi, koji se nalaze od prve svoje mladosti neprestano u teškoj borbi za opstanak. Njihova volja je neprestano u naporima, odluka uvek samostalna. Svakog trenutka mora se takav čovek nečega odreči, što bi mu trenutno godilo; toga se odriče u spoznaji, što je pravo i što nije pravo. Ponovni pak napori jačaju volju. Imamo li takovih napora u sokolskom vaspitanju? Ako uzmemo sokolsko društvo samo kao gimnastičko društvo, imamo takovih napora dosta. Več početak je težak i ako dodeš na vežbanje pun zdravog života i bujne snage. Jer čim si stupio u vežbaonicu, več stojiš u odelenju, gde moraš izvadati one vežbe, koje ti propišu drugi, a ne to, što bi se tebi svidilo. Izvadati moraš vežbe svih razreda i grana, premda su ti nekoje vanredno neprijatne. Po- četi smeš ouda, kada drugi, a svršiti opet prema uputama. A sve to: ako hočeš, dobro; ako nećeš, ne treba da dodeš. Na svaku vežbu moraš doči! Ako ne dolaziš, ne smatraju te ozbilj-nim vežbačem, drugi te prestignu, imaš da čuješ, kako nisi ispunio društvene dužnosti. — Sokolska disciplina podvrgne te opče-nitosti te zahteva život u vežbaonici i van nje prema posebnim strogim pravilima. Koliko samozataje je potrebno, dok se dobro uživiš u sokolski život! Onda pak, kad si se uživio, dolaze posebne zadaće, koje dobivaš; naporne pripreme za natecanja, sletove. Neprestano te vode k novim naporima; ustrajati treba i žrtvovati a sve to sasvim nesebično. Sve je to d o b i' o v o 1 j n o. U svakom trenutku mogao bi se oprostiti i otiči, a toga ne činiš, jer je sokolsko društvo privlačivo, pojediuci uzorni, a svrha plemenita. Stoga ustraješ i vaspita-vaš se. Vaspitanje volje u Sokolu nije naročito opredeljena graua, jer to ne može biti. U liarmoničnoj vezi vaspitava se volja sa telom, mo-ralom i razumom. Ako bismo ovo hteli nazvati granama, morali bismo ujedno reči, da su te stvari nerazdvojive te da tvore celinu, koja se medusobno popunjuje i u kojoj ne sme biti zapostavljena nijedua «grana», a o volji inožemo čak reči i to, da ne može biti zapostavljena. Vaspitač mora ipak imati volju svojih pitomaca toliko u evidenci, da ispravno udešava svoj postupak te da kod pojedinaca ne čini pogrešaka. Procena jakosti volje potrebna je, inače možeš bez potrebe oterati i najboljeg pitomca. Nemoj dakle nikad stavljati pre-teranih zahteva. Zahtevaj toliko, koliko si uveren, da če pitomac moči izvršiti. Svaka stvar, koja ide preko trenutne moči pojedinca, pre štetu nanosi, nego što koristi. A kad koga oteraš, veliko je pitanje, hoče li se ikad vratiti. Ali opet je teško znati, koliko može koji pojedinac i kad su iscrp-ljene njegove sile hotenja. Iz raspoloženja vaspitač ipak može mnogo razabrati. A to neka mu služi kao merilo. Dok je raspoloženje dobro, toliko vremena ne treba se bojati nesreče; kada pak opaziš loše raspoloženje, budi oprezan i strpljiv. Ujedno u poverljivom opčenju kušaj doznati, koliko daleko ide dobra namera pojedinca. Do tamo možeš napinjati svakoga, čim si pak stigao do ranije postavljene namere, pomaknula se ona sigurno medutim več prilično na više. Prema tome ne smeš zahtevati više, nego što je u nameri pojedinca. Radi se dakle o tome, da što više podigneš tu namera. Probudi dakle u pitomcu primerenu samosvest i opravdani ponos. Onda če pitomac sam napinjati svoju volju do skrajnosti, i biče mu takoder data ona nezadovoljnost sa trenutnim uspesima, koja čoveka tera k novim naporima i novim činima. Vaspitanje jake volje, kao uopče svo vaspitavanje u Sokolu, nije samo imutrašnja stvar organizacije. To naglašujemo kod vaspitanja volje tim više, što baš od jake volje zavisi, da li čemo moči vrline, koje stičemo u Sokolu, preneti i na život van Sokola. Jaka volja pak pomaže i u privatnom životu postiči uspehe, koji daju unutarnju zadovoljštinu i nete volju za nove napore. Ovi uspesi pokazuju se u napredovanju rada, što ga izvršuješ u svom zvanju, pa i u poro-dičnom životu i u tvom vlastitom unutarnjem životu. Loše sklonosti i strasti lakše obuzdavaš, odvikavaš se od loših na vika; svaka po-beda nad svom slabošću daje ti novu pobudu. Savladivati češ na-p rasi to st i razdražljivost; premišljenost postaće tvoje lepo svojstvo. — Ne plašiš se fizičkih i duševnih napora; pa ako su ti ovi napori neugodni, laćaš ih se usprkos torne. Poslove izvršavaš tako, kako mora j u biti izvršeni. — Tvoja jača volja dode ti do svesti i nov svet se otvori pred tobom: spreman si savladati sve napore i teškoće, tvoj korak kroz život više nije nestalan nego je siguran. Neprilike u životu, koje susreće svako na svakom koraku, više nisu teškoće, koje bi te mogle naterati u očaj, več su očekivana, sama po sebi razumljiva stvar, koju treba savladati i hrabro prekoračiti. Covek čvrste volje dolazi do uverenja, da si sam stvara svoju sudbinu. Ovo stvaranje vlastite sudbine pak je večita borba, u kojoj pobeđuješ tako dugo, dok se uzdaš u samoga sebe te imaš dovoljno snage, da svoje nastojanje udejstvuješ na pošten način. I takove borce hoče da vaspitava Sokolstvo u dobrobit naroda i ljudskog roda, iz kojih iinaju da proizlaze dobrine za svakog po-jedinca. ““ ------------- Dr. Tone Jamar: Zdrava deca — zdrav narod Prestana so težka leta vojne, za nami so hudi povojni časi; minulo je stradanje, ni več toliko skrbi za življenje in obstanek in upa polno se ozirajo naše oči v lepšo bodočnost. Zasigurana je nam in našim potomcem. Vendar ne smemo čakati križem rok, da nam bo zasijalo solnce sreče in blagostanja v svobodi, ampak dolžnost naša je, da odstranimo vse zle posledice, ki nam jih je zapustila vojna, in da zacelimo rane, ki nam jih je prizadejalo svetovno gorje. Prvo in najbolj potrebno v tem pogledu je, skrbeti za našo deco, da bo stopila v življenje v polni moči svojega zdravja, kot polnovreden član človeške družbe v dobrobit sebi in procvit naše domovine. — In gotovo je to ena naših najbolj važnih dolžnosti, ki smo jih dolžni spolniti po svoji najboljši moči in vesti. Naša mladina, ki se je rodila in ki je rastla v nežni mladosti v splošnem pomanjkanju, v času skrbi in bede, še danes trpi na posledicah stradanja in se ni mogla telesno, kakor tudi duševno tako razviti, kakor je to zahteval mlad organizem. In v resnici opazujemo že na ulici vobče našo deco, da je medla, bleda, občutljiva proti vsaki vremenski izpremembi. Kaj pa šele opazimo, če si jo natančneje ogledamo. In kaj vidimo? Vse znake prestane rahitis ali angleške bolezni. — Čelna kost (na glavi) je izbočena, zobje so nazobčani, Prcai koš je. ozek, stisnjen, in navadno se opaža, da ima pogosto podobo gosjih prs ali pa ni simetričen. — Hrbtenica je ukrivljena ZDRAVSTVO J? na eno stran. Kosti za členki na rokah so odebeljene in mnogo otrok ima več ali manj skrivljene noge. Kakor vidimo, se vsi znaki v glavnem kažejo na kosteh telesa. Znak, da je takrat, ko je rastel otrok, primanjkovalo važne snovi za kosti, to je fosforja. Zato se niso mogle kosti razviti, ostale so še takrat, ko je otrok shodil in že hodil, mehke in nerazvite. Težko telo je ukrivilo noge pri hoji pri otroku, ki je že itak pozno shodil. Prsni koš se je zožil na obeh straneh in se vdal pri legi in pestovanju pritisku od zunaj in tudi hrbtenica se je skrivila. Ravno tu tiči glavna nevarnost za te otroke. V teh zoženih prsih se nahajajo pljuča, ki bi se lahko povoljno razvijala v normalnih prsih. Tu so pa stisnjena in se ne razširijo že pri navadnem dihanju. V teh stisnjenih pljučih je zaradi tega preslabo zračenje, tudi pritok in odtod krvi je močno oviran in so ravno zaradi tega pljuča tudi slabo hranjena. Taka pljuča seveda nimajo tiste odporne sile, ki jo potrebujejo napram raznim boleznim, posebno pa proti jetiki. Kajti pri tej bolezni opazujemo, da ima prsni koš pri pretežni večini na jetiki obolelih ljudi vse te znake, ki smo jih opisali, in čisto gotovo je, da je le ta kriv njihovega obolenja. Naša naloga je pa sedaj, da vse te napake popravimo, kolikor se še dajo, ih zabranimo nadaljnja obolenja. Dolžnost naša je, da skrbimo, da se od sedaj naprej razvija telo naše mladine krepko, močno že v zgodnji mladosti. To pa dosežemo, če damo telesu dovolj hrane, zraka, solnca in gibanja. To in edino to je potrebno za zdrav in pravilen razvoj naše dece. Vse premalo peljemo otroke že v najzgodnejši dobi na zrak, vse preveč zavijamo njegove nežne prsi v povoje, navadno ga preveč varujemo pred mrazom in ga že v prvih mesecih pomehkužimo. In tak pride potem v šolo, kjer mora sedeti ure in ure v večkrat prav neprikladnih in zdravju škodljivih klopeh. To se godi dolgo vrsto let in v tem času se vse napake prej še poslabšajo, kakor pa zboljšajo. In zopet sedaj moramo nuditi otroku dovolj gibanja na zraku in solncu. Kolikor toliko so že prodrli ti nazori, ki so čisto naravni in umevni. Dvigati so se začele telovadnice, povzdignila se je turistika, osnovala se je tudi pri nas organizacija skavtov, ki hrepeni po naravi itd. A vse to se uporablja še vedno premalo. Vsi še niso prevzeti s to idejo, in dokler ne bo slehernemu otroku dana prilika zadostnega gibanja, toliko časa bo še kosila naše vrste jetika-smrt in nam ugrabljala mlade, nadepolne moči. Ali je potreba, da umre pri nas povprečno 14 % vseh ljudi na tej zavratni bolezni? Ne! Nudimo otroku, kar potrebuje njegovo telo, dajmo mu zraka, solnca, gibanja, in otrok bo manj sprejemljiv za bolezni, utrdil se bo že v mladosti in dozorel bo v krepkega, zdravega moža. Katere organizacije pa nudijo najboljše naši deci, katerim naj dam prednost, bo marsikdo povpraševal. Izmed naštetih društev in skupin so prav gotovo vse dobre, ker nudijo vse to, kar smo ravno prej obravnavali. Vse se morajo priporočati, se ne izključujejo in si ne nasprotujejo. Vendar pa potrebuje organizem stalne vežbe, stalnega gibanja in to mu nudi samo telovadba, kjer ima priložnost nepretrganega dnevnega vežbanja. Medtem, ko druge organizacije popeljejo svoje člane le v prostih dnevih, to je nedeljah in praznikih, v naravo, se vrši telovadba vsaki dan; dnevno moraš dovolj razgibati svoje otopele ude od dolgotrajnega sedenja in enostranskega dela. Pošlji pa tudi svojega otroka v telovadnico in opazuj, kako se bo izpremenil duševno in telesno. Poprej tih, plah in boječ, bo postal vesel, zanimal se bo za vse, kar poprej še pogledal ni. Oči bodo gledale živahno v svet in rad bo hodil v šolo, učenje mu bo šlo gladko. Vse te izpremembe bo povzročila telovadba, pri kateri mu bo dana prilika, da uporablja vse svoje mišičevje. Prej slaboten prsni koš se bo začel širiti in tudi pljuča bodo imela sedaj dovolj prostora za uspešen razvitek in delovanje. S tem, da si poslal svojega slabotnega otroka v telovadnico, kjer si pod nadzorstvom in smotreno telovadbo vežba in krepi svoje telo, si naredil veliko uslugo njegovemu zdravju in mu pripomogel k pridobivanju odporne sile proti boleznim, posebno pa proti jetiki. PREGLED 'V- Seja sokolskih urednikov, ki so zastopali 39 sokolskih listov, se je vršila v Pragi meseca novembra. Medtem ko je bila do sedaj med sokolskimi uredniki le rahla vez, se je na tej seji ustanovil odsek sokolskih urednikov pri COS., ki ga tvorijo bratje: K. Vaniček, Liska, Pelikan in Taborsky. Na sestanku je kritično predaval o «Vestniku sokolskemu br. E. Navratil, br. K. Va-nitek o župnih vestnikih in br. O. Pospišil o sokolskem tisku sploh. Kot nekake glavne misli glede «Vestnika> se je ugotovilo, da bodi ta organ za informacije in obenem tudi za vzgojo ter naj o vsaki važni zadevi hitro informira članstvo, naj pa vedno tudi v pravem sokolskem zmislu vzgoje-valno vpliva na široke članske vrste. Na novo se vpeljeta rubriki «Disku-sije» in «Drobiž». Župni vestniki, ki so zelo razširjeni po župah, morajo imeti mnogo drobnega gradiva, ki ga članstvo zelo rado čita, kar je pokazala izkušnja. Dalje se je izrekla želja, naj se po zgledu športnih listov prinaša mnogo več slik iz sokolskega življenja, manj člankov, več praktičnega vzgojnega gradiva tudi po župskih listih. Šv. Prosvetno delo COS. Na seji prosvetnega odbora COS. v novembru 1923. v Pragi je podal br. Mraz statistiko prosvetnega dela v COS. leta 1922. Na tozadevne vprašalne pole je poslalo poročilo 2954 društev, ki so priredila 32.113 nagovorov, 17.760 predavanj, 3770 besed, 4477 razprav, 8438 gledaliških predstav, 812 koncertov, 4335 poučnih izletov, 4582 zabavnih prireditev, 721 akademij, 136 razstav in 1482 šol. Knjižnice vseh sokolskih društev štejejo 382.744 knjig in 88.467 čitateljev. Društvenih čitalnic je 108. Zaupniki sokolskega manjšinskega dela v COS. so imeli koncem leta svoj tretji letni sestanek, da se posvetujejo o enotnem manjšinskem delu za sokolska društva v manjšinskem ozemlju. Udeležba na tem zboru je bila zelo številna, mak, da je zanimanje za to panogo sokolskega, predvsem gospodarskega in socialnega dela, med češkoslovaškim Sokolstvom zelo živahno. Med drugimi sklepi se je n. pr. razgovarjalo in sklepalo o skupnem Obdarovanju naraščaja in dece v manjšinah na dan 21. oktobra ob proslavi ustanovitve Češkoslovaške republike. Nadalje so izdelali predlog za skupščino COS., da se dvigne letni prispevek za manjšine za vsakega člana od -0 na 50 stotink letno. Že uvedeni manjšinski kolek se je obnesel, se hitro razprodaja in ga bodo skušali polagoma uvesti kot obvezni kolek za vse sokolske dopise. Zavzelo se je stališče, da je dovoljeno v gotovih zadevah skupno postopanje manjšinskih društev s sorodnimi manjšinskimi organizacijami drugih telovadnih zvez, misleč pri tem v prvi vrsti delavske telovadne enote. Knjižnica sokolske mladine. ČOS. je začela izdajati za naraščaj in deco , postoji i u Francuskoj žestoka borba između pristaša športa i pristaša t. zv. čiste gimnastike, a i u Francuskoj se smatra danas gimnastika sa Strane pristaša športa, koji izgleda da su mnogobrojniji, kao zastareo način telo-vežbe, koji če morati podleči u borbi sa športom, koji privlači mladež sa igrama i vežbama na čistom vazduhu i sa svojim duhom natecanja. Gimnasti se brane protiv toga time, što kažu, da im športnici predbacuju zastarelost ledino radi toga, što su oni, gimnasti, ostali kod svojih starih tradicijonalnih sprava. Naglašuju, da su sprave neophodno potrebne za vežbanje mišične snage, te da jedino vežbe na spravama u največoj meri davaju osećaj napora, osečaj volje i spretnosti; uz to vežbe na spravama — u kojima dakako ne valja preteravati — nikako ne sprečavaju ili smanjuju sposobnost za ostale telesne vežbe (skakanje, trčanje i t. d.), baš naprotiv! A racijonalna gimnastika ne ograničuje se na sprave, i u tom je baš onaj momenat, koji je odlikuje od športa. Glavna karakteristika športa je: natecanje do krajnosti, borba za rekord, a glavna i jedina karakteristika prave gimnastike: sistematsko, svestrano telesno vaspitanje. «Sporti su zdrava i korisna zabava; o njima se ne smije zlo govoriti, ali jedino gimnastika je vaspitanj e.» (Greard, vice-rektor pariške akademije.) Ipak gimnasti osečaju, da prema športu gube na terenu, zato, što je šport kod mladeži u modi, te da moraju nešto učit)iti, da si očuvaju naraštaj. U «Gymnastu» vidimo uspelu fotograf iju veleskoka preko konja uzduž, ispod koje nalazimo reči: «Kad gimnastika dode do onog stupnja, kojeg pokazuje naša slika, postaje prvo-razrednom telesnom vežbom, kojom se mogu baviti samo pravi atlete i koja se mnogo približuje našim modernim sportima.» Gimnastici se je dakle takoder predbacivalo, da ne dozvoljava, kao što to čini šport, pojedincu pmiog razmaha, da bi mogao postizavati rekorde, jer da poznaje samo pro-pisane vežbe, a gimnaste naproliv tomu dokazuju, da i u gimnastici postoji onaj najviši stupanj, kojeg u športu predstavlja rekord. Simptomatično je također, da «Le Gymnaste» najavljuje za g. 1924 — natecanje za šampijonat Francuske u gimnastici, koje če prirediti Unija francuskih gimnasta. Ovo natecanje, koje bi po prilici odgovaralo našim natecanjima za prvenstvo, a koje je za Francuze obzirom na njegovu sličnost sa sportskim utakmicama takva novotarija, da je «Le Gymnaste» nazivi j e pravom revolucijom, obuhva-tati če sledeče grane: preča, ruče, karike, konj s hvataljkama, konj uzduž, penjanje po konopu na 8 metara, proste vežbe; skok u visinu, trčanje na 100 metara, bacanje utega, plivanje na 50 metara. Šampijonat Francuske postiči če onaj, koji če imati u svim granama, skupa uzeto, najviše tačaka. Francuski gimnaste i t. z. nemačka telovežbena .škola, koju oni zastupaju, i koja je slična sokolskoj, ima ju drugog žestokog proti vnika u pristašama švedske gimnastike. Na toj strani imamo udruženja cLigue Frangaise de 1’ Education Physique»1 i «Union des Societes d’ Education Physique et de Preparat ion au Service Militaire»-. Prvi pobornik za švedsku gimnastiku u Francuskoj je dr. P h i 1 i p p e Ti s s i 6, koji zastupa gledište, da je ispravno telesno vaspitanje samo ono, koje temelji na švedskoj metodi Lingovoj, a glede javnih nastupa kaže, da su opravdani jedino kao fiziologične demonstracije a nikako kao atletske kompeticije, te da moraju imati svrhu podražavanja u dobrom, a jedina nagrada učesnika da smije biti svest dobro ispunjene dužnosti. Značajan je ovaj pasus iz neke objave, koju je potpisao dr. Tissie obzirom na predstoječe olimpijske igre, kao predsednik gore spomenute lige: «Škola i domače ognjište, kojima služi «Liga», ne mogu imati nikakve koristi od sajamskih utakmica, koje dejstvuju na masu, uzbuđenu razvikanim produkcijama sajma mišica i žestokih utakmica, koje idu čak do smrti, kao što na primer maratonski beg, koji nema korisne vrednosti nego jedino za grobokopa». — Kako razabiremo iz «Gymnasta», osnovan je nedavno pod imenom «Federation Internationale de Gymnastique Educative» (Medunarodni savez za vaspitnu telovežbu) savez telovežbenih udruženja, koja se baziraju na švedskom sistemu. Savez sdružuje, glasom prvog člana pravila, telovežbene organizacije raznih naroda, koje osnivaju razvitak mladeži na vaspitnoj telovežbi pro-izlazečoj iz znanstvenih principa, kojih glavni promicatelj je bio P. H. Ling. «Le Gymnaste» obrača se protiv osuivanja medunarodne federacije na temelju stanovitog sistema, sa posvema ispravnom argumentacijom, da je jedna jedinstvena internacijonalna organizacija dovoljna, buduči, da danas gotovo nema zemlje, u kojoj bi se vršilo telesno vaspitanje na temelju samo jedne metode, a još veču različitost vidimo, ako usporedimo pojedine zemlje medu sobom, te da moramo, ako prijazno primimo novo osnovanu medu-narodnu federaciju za švedsku gimnastiku, isto tako učiniti i sa medu- 1 Francuska liga za telesno vaspitanje. 2 Savez društava za telesno vaspitanje i pripremu ai vojničku službu. flarođnom federacijom, koja bi se mogla osnovati na temelju Joinville-ske škole, na temelju Demenyjeve škole i t. d. bez кгаја, što ne bi imalo drugog uspeha, nego cepati/; i dezorganizaciju sila, koje idu za istim ciljem. — U vezi s tim napominjemo, da je izglasao kongres francuskih gimnasta, koji je bio održan prigodom 50-godišnjice Unije u novembru prosi e godine, rezoluciju, koja traži od članova i funkcijonara Unije, da ne sudeluju kod istoj sličnih, da tako rečemo konku rentnih organizacija. XII. slet talijanske gimnastičke federacije (Federazione Ginnastica Nazio-nale Italiana) održače se, kako smo več javili, u danima od ‘24. maja do 3. juna o. g. Visoko pokroviteljstvo sleta primio je sam kralj Viktor Emanuel III., a u počasnom predsedništvu priredivačkog odbora nalazi se i predsednik vlade Mussolini. Slet če biti spojen sa raznim utakmicama — utakmice su zapravo bitni deo sleta —, od kojih su najvažnije: XII. federalna medunarodna1 gimnastička utakmica, za odrasle muške (odobrena od Medunarodne gimnastičke federacije), V. ženska gimnastička utakmica, utakmice za naraštaj, utakmice u uzornom prikazivanju slobodnog sistema te istotako švedskog sistema telovežbe, utakmice u igrama i lakoj atletici, utakmice za vojnike, za nacijonalnu milicu, za skaute, za vatro-gasce i t. d. Raspisana je čak i utakmica za fanfare. — Slelski prostor meri u dužinu 800 m, a u širinu 300 m, okružen je svenaokolo krasnim parkom i spojen sa gradom dvema tramvajskim prugama. Sletski odbor izdaje u svrhu izveštavanja šire javnosti za vreme priprema za slet mesečno poseban sletski glasnik («Bollettino»), koji je počeo izlaziti u julu 1923. g. Pred sobom imamo dvostruki broj za oktobar i novembar 1923, koji donosi opise i slike obvezatnih vežaba, koje su večinom dobivene putem raspisa natečaja u slet-skom glasniku. Obavljene su proste vežbe za muške, proste za ženske, vežbe na karikama i vežbe na konju (sve sa slikama) i ostale propisane vežbe. — Medutim je izašao i program sleta u posebnoj brošuri, koja na 150 stranica sadržava sve upute i propisane vežbe za slet sa 4 tabela slika. Priredivači računaj u. prema do sada došlim prijavama, na od prilike 30.000 aktivnih učesnika. KNJIŽEVNOST S? Strokovna. Sokolič. 1923. 12. številka, ki zaključuje peto leto, ima naslednjo vsebino: 1- december. J. B. — Naša skupna vez — sokolska ideja. Brat Bato. — Ljubav prema Narodu i Domovini. Dušan M. Bogunovič. — Zgodovina telovadbe-Josip Jeras. — Zbor! III. — Glasnik. — Ta številka prinaša tudi dve sliki: Starešinstvo JSS. na glavni skupščini v Beogradu 1923. in kraljico Marijo s Prestolonaslednikom Petrom. — Listu je pridan naslov z vsebino V. letnika. Sokolski Vjesnik župe zagrebačke. 1923. Izšla je 3. številka ter je s tem zaključen drugi letnik, ki je bil vse leto prekinjen. List oglaša pokrajinski zlet v Zagrebu ter navaja spored sabora in zleta; govori o pripravah za sabor ter ima naslednje članke: Velimir Popovič: Sokolska letovanja. — Ante Brozovič: Sokolska pozornica. — Janko Ljuština: Prednjak. — D. M. Bogunovič: Osnovi znanja kod odgoja deteta. — Razen člankov ima obširne mbrike: Zupski glasnik, Jugoslovensko Sokolstvo, Slavensko Sokolstvo, Razno, Sokolska štampa in Sokolska kronika. — Največji del lista pa zavzemajo Šulcejeva navodila za tekmo in proste vaje istega avtorja. ^ ježbe na konju za učenice, naraštajke i Sokolice ter Vježbo na konju za dake. naraštaj i Sokolove. Po češkim vrelima sakupili dr. J. Bedekovič 1 Zove se «medunarodna», jer je pristupačna ne samo članovima talijanske tederacije, več i prijavljenim gostima iz gimnastičkih organizacija, udruženih u niedunarodnom gimnastičkom savezu. i D. Š u 1 c e. — Zagreb. Vlastita naklada. — Dve priročni knjižici, ki obsegata precejšnje število vaj na konju, sta pisani hrvatski in imata kratek hrvatskoslovenski slovarček, da jih uporabljajo lahko tudi Slovenci. Knjižici sta praktični pripomoček za prednjake. Zbor! III. 1924. Koledarček za sokolski naraščaj, ki ga izdaja sokolska župa Maribor. Letos vsebuje poleg koledarja naslednje sestavke: Pozdravljamo Te, kraljevič Peter! — Kako je telovadba koristna. — Zavedni mi smo Sokoliči... (Ganglova pesem.) — Kaj je Sokol? — Čemu telovadimo? — Naše vaje. — Ob petletnici osvobojenja. — Zakaj smo Sokoliči? — Dr. Vladimir Semec. — Zdravo, brat Gangl! (S sliko.) — Stane 3Din. Sokolski katekizam. Sastavio Ciril Hočevar, sa slovenčkog ргетео dr. Maks Kovačič. Maribor 1923. Izdala sokolska župa Maribor. Dr- M. O b e r s n e 1: Prosvetno delo Gorenjske sokolske župe- Izdala in založila Gorenjska sokolska župa. Majhna brošurica, ki podaja poročilo za ustanovni sestanek župnega prosvetnega odseka, toda zanimiva in zelo lepo pisana. Gorenjski župi lahko čestitamo, da si je pridobila takega voditelja prosvetnega dela. Poročilo navaja podrobno in točno statistiko (kolikor je je poročevalec pač prejel), ki je vsebinsko, lahko rečemo, zaenkrat popolna. Nato podaja smer in program prosvetnega dela. Knjižico priporočamo vsem župnim prosvetnim odsekom, ki naj jim služi za zgled glede načina poročanja in glede delovne metode. Československa Obec Sokolska je izdala zopet tri zvezke iz zbirke «Sokolska cvičeni pri hudbes, in sicer: X. zvezek: Jarka Šoltys: Prostna cvičeni se s»ty (proste vaje s siti). Vaje je sestavil Jenda Planička, načelnik Sokola v Libercah. Primerne so predvsem za akademije (na odru). — XI. zvezek: Karel Matejovec: I)cvetice žaku Sokola Pražskeho. Sestavil K. Šeda. Tudi ta «devetka» je za oder. Vsak zvezek (sestave in godba) stane 12 Kč. — XII. zvezek: Fr. Vojtechovsky: Radosti mladi. Proste vaje na slovaške pesmi za narašča jnice. Sestavil Jan Hruboš. Vaje so primerne za oder in za javni nastop zunaj. Cena 10 Kč. Sokolsl