ZORA ◦ 154 Pleteršnikova dediščina OB STOLETNICI SMRTI MAKSA PLETERŠNIKA Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra 1840 v Pišecah, tam je 13. septembra 1923 tudi umrl. Pleteršnikova domačija z muzej-sko zbirko v Pišecah je bila leta 1994 obnovljena in razglašena za kulturni spomenik. Društvo Pleteršnikova domačija, ki ga od ustanovitve vodi nekdanji ravnatelj Osnovne šole Maksa Pleteršnika Martin Dušič, ohranja spomin na znamenitega slo- venskega slovaropisca s Pleteršnikovimi dnevi. Pod vodstvom Strokovnega odbora za slovenski jezik Maksa Pleteršnika se v Pleteršnikovi rojstni hiši vsako leto srečujejo domači in tuji jezikoslovci in razpravljajo o aktualnih slovaropisnih vpraša- njih – Pleteršnikove Pišece so postale središče simpozijskega slovaropisnega dogajanja v Sloveniji. Začetki prirejanja simpozijev v Pišecah segajo v leto 1994, ko se je del dogajanj s Slovenskega slavističnega kongresa v Krškem preselil tudi na Pleteršnikovo domačijo. Leta 1995 je predsednik Slavističnega društva Slovenije France Novak organiziral v Pišecah okroglo mizo Vprašanja slovenskega slo- varopisja ob 100-letnici izida Pleteršnikovega Slovensko-nemške-ga slovarja. Na pobudo Marjance Ogorevc, pišeškega župnika Franca Ornika in Martina Dušiča se je Jože Toporišič odločil, da bo na Pleteršnikovih dnevih pripravljal slovaropisne sim- pozije – prvega (1996) in drugega (1999) je organiziral sam, leta 2003 pa je vodenje Strokovnega odbora predal Marku Jesenšku, ki je organiziral še devet simpozijev, zadnjega ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika (2023). Referati, ki so pred- stavljeni na Pleteršnikovh dnevih, so objavljeni v znanstvenih monografijah (od leta 2008 naprej v mariborski univerzitetni mednarodni knjižni zbirki Zora ali mednarodni reviji Slavia Centralis) – doslej je izšlo enajst knjig: Jože TOPRIŠIČ (ur.), 1998: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Zbornik s simpozija ’96 v Pišecah. Uredil Jože Toporišič. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1998. 180 str. Jože TOPRIŠIČ (ur.), 2001: Simpozij Slovenska lastnoimenskost. Zbornik s simpozija ’99 v Pišecah. Uredil Jože Toporišič. Pišece: Komisija Maks Pleteršnik; Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba. 201 str. ZORA 154 Pleteršnikova dediščina Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika Uredil Marko Jesenšek Maribor 2024 ZORA 154 Pleteršnikova dediščina. Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika Mednarodna knjižna zbirka ZORA International Book Series ZORA Urednik zbirke / Editor Marko Jesenšek Mednarodni svetovalni odbor Editorial Advisory Board Jožica Čeh Steger (Maribor) Marc L. Greenberg (Lawrence, Kansas) Alenka Jensterle Doležal (Praha) István Lukács (Budapest) Bernard Rajh (Maribor) Emil Tokarz (Katowice) Knjiga je izšla v sodelovanju in s finančno pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Občine Brežice, Društva Pleteršnikova domačija in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija ZORA 154 Naslov/ Title Pleteršnikova dediščina. Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika Pleteršnik’s Legacy. On the Centenary of the Death of Maks Pleteršnik Uredil / Edited by Marko Jesenšek Recenzenta / Reviewers Prof. dr. Ludvik Karničar Izred. prof. dr. Natalija Ulčnik Jezikovni pregled / Language Editor Nina Zver (slovenščina / Slovene) Nada Šabec (angleščina / English) Slika na naslovnici / Photo on Cover Metka Kavčič, Minoriti 10 (iz cikla Pohabljene sanje), 2020 Oblikovanje in prelom / Design and typesetting Katarina Visočnik Založnik / Published by Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si zalozba@um.si Izdajatelj / Issued by Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija http:/ www.ff.um.si/zalozba‑in‑knjigarna/zora/ ff@um.si Vrsta publikacije / Pulication type E‑knjiga Dostopno na / Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/889 Izdano / Published Maribor, junij 2024 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba University of Maribor, University Press Besedilo / Text © avtorji prispevkov v Jesenšek (ur.), 2024 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno nekomercialno in komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. / This license allows reusers to distribute, remix, adapt, and build upon the material in any medium or format, so long as attribution is given to the creator. The license allows for commercial use. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. / Any third-party material in this book is published under the book’s Creative Commons licence unless indicated otherwise in the credit line to the material. If you would like to reuse any third-party material not covered by the book’s Creative Commons licence, you will need to obtain permission directly from the copyright holder. https:/ creativecommons.org/licenses/by/4.0/ CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 811.163.6(082)(0.034.2) PLETERŠNIKOVA dediščina [Elektronski vir] : ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika / uredil Marko Jesenšek. – E‑knjiga. ‑ Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2024. – (Mednarodna knjižna zbirka Zora = International book series Zora ; 154) Način dostopa (URL): https:/ press.um.si/index.php/ump/catalog/book/889 ISBN 978‑961‑286‑878‑9 (PDF) doi: 10.18690/um.ff.3.2024 COBISS.SI‑ID 199589891 ISBN: 978‑961‑286‑878‑9 (pdf) ISBN: 978‑961‑286‑879‑6 (mehka vezava) DOI: https:/ doi.org/10.18690/um.ff.3.2024 Odgovorna oseba založnika / For publisher: prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru / Rector of University of Maribor Citiranje / Attribution: Marko Jesenšek (ur.), 2024: Pleteršnikova dediščina. Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.ff.3.2024 Vsebina Marko Snoj 9 O priimku Pleteršnik / The Family Name Pleteršnik Metka Furlan 12 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko‑nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih imen / Two Monumental Works from Maks Pleteršnik’s Legacy: His Slovene–German Dictionary and Manuscript Collection of Geographical Names Irena orel 30 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov v Slovensko-nemškem slovarju / Lexicon from the Dictionary Material in Pleteršnik’s Legacy and Other Collections and from his Writings in the Slovene-German Dictionary MItja trojar 58 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju / Linguistic Terminology in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary janez Dular 68 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic / The Macron Legacy of Pleteršnik’s Tonemic Doublets anDrej PerDIh 91 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ / Technical Verification Procedures in eSSKJ anDreja legan ravnIkar 104 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika / Word‑formation Variants in Historical Dictionaries in fran: from eSSKJ16 to Pleteršnik 5 Matej Meterc 120 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila in empirični podatki / Selection of Keywords for the Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions: Goals, Criteria, and Empirical Data DoMen krvIna 136 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 / Growing Dictionary of the Slovene Language in the Period 2014–2023 jožIca ŠkoFIc 152 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa / The Growing Dictionary of Slovene Linguistic Atlas jakob Müller 163 Jezik slovenskega taroka / The Language of Slovene Tarot DavID blažek 187 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? (Ob nastanku novega slovensko‑češkega slovarja na Češkem) / Do We Still Need Bilingual Dictionaries in the 21st Century? anDreja žele 199 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke / Dictionary as a renewable source: Useful unused “Pleteršnik’s” verb formations Irena StraMljIč breznIk 214 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju / Some Characteristics of Feminatives in Pleteršnik’s Dictionary Dejan gabrovŠek 226 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled / Conjunctions and Word Order: Lexicographic and Syntactic Perspectives alenka jelovŠek 240 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar / The Influence of Bohorič’s Grammar on Hyppolitus’s Trilingual Dictionary 6 vera SMole 255 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice / A Dictionary Presentation of Verbal Idioms in the Speech of Pišece and its Surroundings MIhaela koletnIk 287 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju / The Prekmurje Botanical Terminology in Pleteršnik’s Dictionary nIna zver 321 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja / Adverbs in the Folklore Material Collected by Števan Kühar FrancI juSt, ŠteFan karDoŠ 358 Izročilo Števana Küzmiča in njegovih naslednikov za današnji čas ali romanje za Knjigo 362 Zora 1998–2024 7 O priimku Pleteršnik Marko Snoj Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, marko.snoj@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.1 ISBN: 978-961-286-878-9 Priimek Pleteršnik je tvorjen s pripono -nik iz samostalniške podstave * pletrišče ‘kjer je pleter’ ali pridevniške * pletrski ‘nanašajoč se na pleter’, pri čemer da‑ nes pozabljena beseda pletr pomeni ‘iz šib spleten plot’. Ne glede na to, katera motivirajoča beseda je dejansko botrovala priimku, je ugotovljivo, da je bil prvi nosilec obravnavanega priimka poimenovan po tem, da je živel ob ali znotraj nekega spletenega plotu. Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenščina, priimki, onomastika, etimologija The family name Pleteršnik is formed with the suffix -nik from the noun * pletrišče ‘where is a woven fence’ or from the adjective * pletrski ‘referring to a woven fence’, whereby the obsolete word pletr means ‘woven fence’. Regardless of which word exactly the family name has been formed from, its original meaning can be recognized as ‘one who lives by or within a woven fence’. Key words: Maks Pleteršnik, Slovene, Family names, onomastics, Etymology Slovenci imamo mnogovrstne priimke. Eni so domačega izvora, drugi tujega, in sicer so lahko nastali na našem ozemlju ali pa so k nam prišli od drugod. Eni so etimološko tako rekoč prozorni – danes bi rekli transpa‑ rentni –, drugi zagonetni, da je kaj. Priimek Pleteršnik spada med domače in manj zagonetne, čeprav ne ravno prozorne. Kako je narejen, si bomo, kot je v etimološki znanosti ne samo navada, temveč metodološka nujnost, ogledali od zadaj. Priimek ima očitno pripono -nik, ki je pri nas pogosta, celo značilna, med občnimi imeni pa tvori opravkarje, tj. nomina relationis, npr. sapnik, ki je to, kar dovaja sapo, trikotnik je to, kar ima tri kote, močvirnik je prebivalec močvirja, uradnik je prebivalec urada, tako je bil tudi prvotni nosilec priimka Blatnik prebivalec blata, tj. ‘močvirja’, enako Borštnik, ki 9 Marko Snoj je bil prebivalec boršta, tj. gozda. Prvotni Globevnik je prebival v globeli, prvotni Goličnik na neki golici, tj. na strmem in s travo poraslem svetu, pr‑ votni Poličnik pa na polici, tj. na ravnem delu sveta med dvema strminama. Korenski del priimka Pleteršnik ne more biti nič drugega kot samostalnik pletr, ki pomeni ‘iz šib spleten plot’,1 kakršne je mestoma še videti na južnem Balkanu. A med korenskim in priponskim delom besede je š, ki pri razlagi – če ni ravno amaterska – ne sme ostati nepojasnjen. Vemo, da se soglasniška skupina ščn v slovenščini poenostavi v šn, zato se tvorjenka iz leska s to pripono danes glasi lešnik in ne več leščnik. Enako glaseča se beseda Lešnik je tudi priimek, ki je prvotno označeval prebivalca ob leskah, kakor je Breznik označeval prebivalca ob brezah – podobno Hrastnik, Bukovnik, Jelšnik in mnogo drugih. Torej je priimek zelo verjetno nastal iz starejšega * Pleterščnik. Tega pa se da razložiti na dva načina. (1) Ker je podstavna beseda nepremično naglašena na priponi, bi se iz te tvorjeno ime prostora glasilo pletrišče. Po samoglasniškem upadu in poenostavitvi soglasniške skupine bi iz tega nastala današnja oblika Pleteršnik. Tvorba bi bila primerljiva z nastankom priimkov iz imen prostora s pripono -išče, ki je dokazljiva v primerih, v katerih je ta zaradi drugačnih naglasnih lastnosti podstave naglašena. Iz samostalnika kȃl je izpeljano na priponi naglašeno ime prostora kalíšče, iz tega pa priimkovni par * Kališčak, ki se ohranja v Kališek, in * Kališčnik, iz katerega je Ka-lišnik. Podobno je iz selò, kot se je še naglaševalo v srednjem veku, tvorjeno ime prostora selíšče, iz tega pa priimkovni par * Seliščak, ki se ohranja v Selišek, in * Seliščnik, iz katerega je Selišnik. Enako je tudi iz občnega samostalnika grȃd prek gradíšče izpeljan priimek Gradišnik. (2) Druga imenotvorna možnost je domneva, po kateri naj bi bil priimek izpeljan iz pridevniškega Pleterski, ki je prvotno vzdevek nekomu, ki šivi ob ali za kakim pleterjem, plotom. Pridevniški priimki na -ski se dokončno, tudi v sklanjatvi posamostalijo z dodatno pripono -jak ali -nik. Iz pridevniškega vzdevka Kalski, ki je izvorno označeval prebivalca ob kalu, imamo na eni strani tvorjenko * Kalščak in iz te priimke Kalšek, Kavščak, Kavšak in Kavšek, na drugi strani pa tvorjenko * Kalščnik, iz katere je priimek Kalšnik. Tu je ime prostora s pripono -išče izključeno, saj se to uresničuje z naglašeno pripono, ki je osnova priimkoma Kališnik in Kališek, kot je 1 Iz te besede je poleg pogostejšega priimka Pleterski tvorjeno tudi krajevno ime Pleterje, prvič zapisano l. 1368 kot Pletriach. Srednjeveški zapis, ki izkazuje nemško sinkopo nenaglašenega zloga, izvira iz slovenskega mestnika množine Pleterjah ‘pri prebivalcih v pleterju’. 10 O priimku Pleteršnik prikazano pod št. (1). Enako je iz neohranjenega vzdevka * Strmski neko‑ mu, ki prebiva na strmini, tvorjen priimkovni par * Strmščak, iz katerega so Strmšak, Strmšek, Stermšek, in * Strmščnik, iz katerega sta Strmšnik in Stermšnik. Iz pridevniškega prilastka ali že priimka Pleterski imamo na eni strani s posamostaljujočo pripono -jak priimek * Pleterščak > Pleteršek, na drugi pa bi bil lahko s prav tako posamostaljujočo pripono -nik tvorjen priimek Pleteršnik. Dokler ne bomo našli zapisa priimka Pleteršnik iz časa pred samo‑ glasniškim upadom, ne moremo vedeti, ali je nastal iz * Pletriščnik ali Pletrščnik, zato do tedaj ne moremo vedeti, ali je njegova podstava ime prostora pletrišče ali pridevnik pletrski. Tako kot tega ne moremo ve‑ deti tudi za priimek Gaberšnik, ki je zaradi stalnega korenskega naglasa podstavne besede prav tako izpeljiv iz * Gábriščnik ali * Gábrščnik. A ne glede na to sicer pomembno podrobnost je bil prvi nosilec obravnavanega priimka poimenovan po pleterju, tj. iz šibja in protja spletenem plotu, ob katerem ali znotraj katerega je živel. THE FAMILY NAME PLETERŠNIK Summary The family name Pleteršnik is formed with the suffix -nik, which is also the case with many other Slovene family names, where the base denotes some geographi‑ cal or some other space‑related characteristic of the person. Such are examples of family names Blatnik from blato (‘mud’), and Breznik from breza (‘a birch’). The same suffix is used to form family names from secondary bases, e.g. Gradišnik from gradišče (‘a fortified settlement’), and Kalšnik from kalski (referring to kal ‘a wet/swampy area’). The origin of the family name Pleteršnik is thus either * Pletriščnik or * Pletrščnik, the first option from the noun pletrišče meaning ‘where is a woven fence’, and the second one from an adjective pletrski meaning ‘referring to woven fence’. Until we discover written evidence of the family or homestead name from the period before the vowel reduction, it is impossible to determine which of the two vari‑ ants is correct. Regardless of the details, the family name originally denoted the ‘one who lives by or within a woven fence’. The now archaic noun pletr meaning ‘woven fence’ is derived from the verb plésti ‘to weave’. 11 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih imen Metka Furlan Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija, metka.furlan@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.2 ISBN: 978-961-286-878-9 V prispevku sta izpostavljena dva največja in najpomembnejša Pleteršnikova življenjska dosežka, ki sta in nedvomno še bosta krojila usodo naše kulturne in jezikovne zavesti. Medtem ko se je njegov Slovensko‑nemški slovar (1894–1895) že dobro zasidral v našo kulturno in jezikovno zavest, ostaja njegova obsežna rokopisna ostalina zemljepisnih imen, katere količina in bogastvo se poglobljeno odkrivata šele v tem stoletju, še precej neznana. Ključne besede: Maks Pleteršnik, Slovensko‑nemški slovar (1894–1895), leksika, toponim, zemljepisna imena, slovenščina This article discusses Maks Pleteršnik’s two most extensive and important life achievements that have greatly influenced Slovene cultural and language identity, and that will undoubtedly continue to do so in the future. His Slovene–German dictionary (1894–1895) is already well rooted in Slovene cultural and language identity, whereas his extensive manuscript collection of geographical names, the size and wealth of which have only begun to be revealed in detail in the 21st cen‑ tury, remains relatively unknown. Keywords: Maks Pleteršnik, Slovene–German dictionary (1894–1895), vocabulary, toponym, geographical names, Slovene Uvod Maks Pleteršnik, klasični filolog in slavist po izobrazbi, gimnazijski profe‑ sor po poklicu, je vse svoje življenje posvetil skrbi za ohranitev slovenstva in dvigu njegove narodne in jezikovne samozavesti. Čeprav se želja, da bi vsi Slovenci, od Rezije do Porabja, od Bele krajine do Koroške, živeli pod skupno streho, ni uresničila, je Pleteršnik vseskozi stremel prav k temu 12 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … cilju in ga na simbolni ravni tudi udejanjal, ko je že leta 1876 v Slovenski matici dal pobudo, da naj se na terenu zbirajo in objavijo zemljepisna imena z vsega slovenskega etničnega ozemlja, in ko je kasneje leta 1880 sprejel ponudbo, da reši gordijski vozel, in končno, z letom 1883 kot edini urednik izdela leta 1848 v Slovenskem društvu načrtovani slovensko‑nemški slovar. Medtem ko mu je slovar na 1861 straneh in s 102.522 gesli uspelo uresničiti in prvi del nosi letnico 1894, drugi pa 1895, je na terenu in iz različnih pisnih virov zbrano zemljepisno gradivo ostalo v rokopisu. Pleteršnika je pri dokončanju tega dela, ki je zaznamovalo celotno njegovo odraslo življenje, prehitela smrt 13. septembra 1923. Ob Pleteršnikovih različnih udejstvovanjih in obsežnem opusu sta njego‑ va največja življenjska dosežka, ki sta in nedvomno še bosta krojila usodo naše kulturne in jezikovne zavesti, dobro znani Slovensko‑nemški slovar in verjamem, da le za sedaj še precej manj znana rokopisna ostalina zemlje‑ pisnih imen, katere količina in bogastvo se poglobljeno odkrivata šele v tem stoletju. Prav o teh dveh vélikih njegovih dediščinah želim spregovoriti. Slovensko-nemški slovar Zapisov o Slovensko‑nemškem slovarju je bilo od njegovega izida veliko, vsa pa druži čustven ali pa manj čustven hvalospev avtorju in slovarju. Te pozitivne ocene so popolnoma upravičene, ne nazadnje je slovar predstav‑ ljal leksikološki in leksikografski steber, na katerega so se opirali in se še opirajo raziskovalci slovenskega jezika, nanj so se oslanjali slovenski slovarji, najsi prinašajo knjižno ali pa narečno leksiko. Znano je, da je bilo vse besedje iz Pleteršnikovega slovarja konzultirano pri določanju in sprejemanju iztočnic za Slovar slovenskega knjižnega jezika in je bil tudi opora pri naglasnih, oblikoslovnih, pomenskih in drugih obdelavah v njegovih slovarskih sestavkih (Jakopin 1994: 413). Pleteršnikov slovar torej posredno živi vsaj v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Čeprav se je o slovarju vedno govorilo v superlativih, naj mi bo opro‑ ščeno, da bom o njem spregovorila drugače, a brez najmanjšega namena, da bi zmanjšala njegovo neprecenljivo vrednost. Če beremo Pripomnje v uvodnem delu slovarja, v katerih Pleteršnik predstavlja njegovo nastajanje, lahko vidimo, da je pri delu naletel na številne dileme in se tudi dobro zavedal pomanjkljivosti in nedoslednosti raznovrstnega gradiva, ki ga je iz različnih pisnih virov ekscerpiranega do‑ bil v urednikovanje. V takih okoliščinah je moral sam presojati in odločati, 13 Metka Furlan kaj in kako naj v slovar vključi. Naj glede tega izpostavim nekaj mest iz njegovega besedila Pripomnje, ki Pleteršnikove dileme ponazarjajo: Nekateri so celo tako prepisavali, da niti črk Z, M, C niso pristavljali, da bi se ve‑ delo, kaj je Zalokarjevega, kaj Miklošičevega in kaj Cafovega. (Pleteršnik 1894: V) ali pa: To na pole prepisano gradivo je različne vrednosti. Največ vredno, dasi po prepi‑ sovavcih pokvarjeno, je to, kar je Cafovega. (Pleteršnik 1894: VI) pa tudi: Najmanjše vrednosti je Zalokarjevo gradivo. Obširno je sicer zelo, ali ni po vsem zanesljivo /…/ Tudi ni dvojiti, da je Zalokar za slovar besede narejal, pritikajoč znanim osnovam razna obrazila in kujoč tako besede, katerih ni niti v živem jeziku niti v knjigah /…/ Med tem plevelom pa je tudi jeklenega zrnja, med narodom na‑ branih besed in rekov; te je bilo treba s potrebno opreznostjo izbirati in sprejemati. (Pleteršnik 1894 l.c.) Tudi glede onaglaševanja Pleteršnik ni bil popolnoma zadovoljen, kot je zapisal: Naj se torej pomni, da je to prvi poskus po pravilih določiti natančnejše naglaše‑ vanje vsemu slovenskemu besedju. Prihodnje preiskave bodo popravljale, kar je tu še nedostatnega. (Pleteršnik 1894: IX) Zato Pleteršnik sklene: Samo po sebi se umeje, da se iz gradiva, ki je tako različno in nikakor ni po enotnih pravilih zbrano, ne da po gotovem črtežu sestaviti slovar, ampak se mora sestava ravnati po gradivu. (Pleteršnik 1894: VII) Pleteršnik se je torej dobro zavedal, da slovar ne more biti homogena celota, zato ga je pri sestavljanju vodil: pravi namen temu slovarju, ki bode pred vsem za Slovence pisan, vse slovarsko gradivo iz knjig od najstaršega časa do najnovejšega in iz vseh slovenskih krajev in kotov vkup spraviti, da ta slovar ima hramba biti za vse slovensko (jezično) blago; iz njega da bodo že pisatelji za svoje stroke pametno jemali (Pleteršnik 1894 l.c.)1 1 Besedilo tega citata vključuje Cafove besede o temeljnem namenu slovarja, zapisane že leta 1871 in 1872. 14 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … Temeljni namen slovarja je bil torej čim bolj popolno zbrati slovensko besedje, sodobno, zgodovinsko in narečno, npr. »V obče je veljalo vodilo: sprejeti, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori.« (Pleteršnik 1894: VIl) Tega pa Pleteršnik ni mogel uresničiti brez normativnega pristopa, zato slovar pravopisno in pravorečno normira slovenščino konca 19. stoletja in je prvi naš slovar s tonemsko prikazanim besedjem. Ob tem našem tezavru pa smo se uporabniki razvadili in na njegovo normativno vlogo kar pozabili, ko smo se pri svojih raziskavah oslanjali predvsem nanj, na citirane vire v njem, ki bi jih bilo pri takem delu treba preveriti, pa pozabili. Prav zato se lahko dogodi, da obravnavamo besedo, ki dejansko ni taka, kot je bila v primarnem viru, ker je bila v sekundarnem viru = Pleteršnikovem slovarju normirana ali pa je bila iz primarnega vira celo drugače in neustrezno sporočena. Vsaj pri jezikoslovnih raziskavah bi zato Pleteršnikov slovar kot normativni slovar ne smel biti edini vir, ampak le izhodišče, tj. prvi, a ne zadnji vir. Seveda velja to v primerih, kjer slovar navaja primarni vir. Danes imamo na razpolago zelo različne stare in sodobne leksikološke zbirke, ki preverjanje Pleteršnikovega gradiva omogočajo. Ne bi smeli pozabiti, da nam je sam Pleteršnik jasno sporočil, da sam vsega gradiva ni mogel ponovno preverjati. Pri navedbi Pleteršni‑ kovega gradiva je v raziskavah torej potrebna večja previdnost, saj je lahko normirano in ne odraža dejanskega stanja, kot ga je prinašal prvotni vir. Poleg tega je bilo verjetno še vedno premalo uzaveščeno, da je Pleteršnik, ker je sledil Miklošičevi panonski teoriji, da je slovenščina s kajkavščino vred najbližji neposredni razvojni rezultat stare cerkvene slovanščine kot jezika z območja Panonije, v slovar vključil tudi kajkavske besede. Tudi v tem primeru je slovar treba uporabljati previdno. Če se v slovarju kot edini vir za »slovensko besedo« navaja Habdelićev slovar iz leta 1670, je to znak, da beseda ni slovenska, če se zanjo ne najde ustreznice v katerem drugem zanesljivem slovenskem viru (Furlan 2016: 15). Med take besede nedvomno spada Pleteršnikovo ulásica f ʻpodlasica’ z edinim navedenim primerom iz Habdelićevega slovarja: ulaſzicza ʻMuſtella’. Ker je v drugih slovenskih leksikalnih virih ni bilo mogoče potrditi, ni slovenska beseda, čeprav je bila v ESSJ: II, 125 s.v. lásica predstavljena kot slovenska nareč‑ na in je bila iz tega vira ponovno kot slovenska navedena v monografiji etimologinje Havlove (2010: 142). Po večdesetletnem delu na slovenskem leksikalnem fondu se mi Pleter‑ šnikov slovar kaže v dveh diametralno nasprotnih podobah: na eni strani kot zanesljiv vir, po drugi strani pa ravno obratno. 15 Metka Furlan Pleteršnikov slovar med zanesljivostjo in nezanesljivostjo Sodobno gradivo navedbo v Pleteršnikovem slovarju dodatno potrjuje Naj najprej izpostavim le tri primere, ki ponazarjajo, da se navedba v Pleteršnikovem slovarju potrjuje v kasneje zabeleženem narečnem gradivu in da je v slovarju sporočena beseda še danes živa. V takih primerih smo slovarju oziroma Pleteršniku lahko le izjemno hvaležni, da v razponu do‑ brega stoletja sledimo kontinuiteti = nadaljnjemu življenju besede. posanica (Pleteršnik) : prekmursko pósanca (Mukič 2005) Besede posanica v pomenu ‘Trinkglas’ Pleteršnik naglasno ni normiral, kot vir zanjo pa navedel, da je ogrska, tj. prekmurska, in sicer povzeta po gradivu Vatroslava Cafa, v zvezi med posanicami 2 pa iz besedila Božidar‑ ja Raića z naslovom Prekmurski knjižniki pa knjige3 v Letopisu Matice Slovenske za leto 1869 na strani 76.4 Navedba se je izkazala kot povsem verodostojno, saj je bila v tem stoletju v Porabju onaglašeno predstavljena, a že reducirana ustreznica pósanca ‘kozarec’ (Mukič 2005; Furlan 2013: 16, 165). plánina (Pleteršnik po Erjavcu) : obsoško plàːnna (Ivančič Kutin 2007) : nadiško plàːnna (Šekli 2008) Iztočnico planína je Pleteršnik predstavil z dvema pomenoma in na koncu gesla izpostavil naglasno varianto plánina ‘gorski pašnjak, die Weidealpe’, ki jo je po Franu Erjavcu navedel iz Letopisa Matice Slovenske za leto 1882−1883 na strani 223, kjer izvemo, da beseda izvira iz Bovca in Trente, Erjavec pa je še dodal, da je »Tudi blizu Lašč /…/ v necem gozdu mesto, imenovano ″plánina″, pod katerim je nizko pri Ríbniškej cesti mlinček, a o njem govoré, da je ″pod plánino″«. Tak naglasno variantni primorski in dolenjski leksem, ki je posledica osamosvojitve iz predložnih zvez in je bil zato prvotno cirkumflektiran, je bil v tem stoletju ponovno evidentiran v obsoškem in nadiškem narečju, a tokrat z reduciranim i (Furlan 2013: 94 z op. 248). Oba v sodobnosti evidentirana cirkumflektirana primera Pleteršnikov oziroma Erjavčev zapis potrjujeta, žal pa oba sodobna avtorja 2 Predložna zveza je navedena iz tistega dela besedila, v katerem Božidar Raić citira pismo, ki mu ga je poslal Franjo Žbüll, rojen 1825, ki je do 1865. župnikoval v Dolincih. 3 Članek se razteza na straneh od 57 do 84. 4 V Pleteršnikovem slovarju je vir naveden le z okrajšavo Let. 16 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … svojega gradiva nista povezala s Pleteršnikovim oziroma Erjavčevim, kar bi bilo v stroki, ki naj ohranja kontinuiteto znanja, potrebno. Zdi se, da mlajše generacije jezikoslovcev pozabljajo, kako pomembno je vedno naj‑ prej pogledati v »Pleteršnika«. góvọ (Pleteršnik) : istrsko γoˈvẹ (Cossutta 2002) : črnovrško n γw (Tominec 1964) Iztočnica góvọ je v Pleteršnikovem slovarju predstavljena kot srednjega spola z razlago, da se na Krasu pojavlja namesto pomenske ustreznice govedo. Več podatkov o besedi nam Pleteršnik ne sporoča in, kot mi je znano, kasneje v kraškem narečju tudi ni bila evidentirana, posredno pa verodostojnost Pleteršnikovega podatka in širši areal na Slovenskem potrju‑ je istrsko v Koštaboni in Borštu zabeleženo γoˈvẹ n ‘žival’ (Cossutta 2002: 248) in črnovrško n γw, a tu že z rodilnikom ńγḁ γḁwȋədḁ (Tominec 1964). Ker sem o prvih dveh besedah pisala že večkrat (npr. Furlan 2005: 408; Furlan 2010: 220s.; Furlan 2013: 16, 133), tretjo iz Tominčevega vira, ki dodatno širi areal praslovenske besede * goę ‘govedo’, pa dodajam tu, naj samo izpostavim, da so ti trije biseri pomembni arhaizmi, ki predstav‑ ljajo vmesni besedotvorni člen med psl. * godo in praindoevropskim generičnim samostalnikom * go- m/f ‘govedo, tj. krava, bik’. Preverjanje primarnega vira Pleteršnikove navedbe ne potrjuje Lahko se zgodi, da preverjanje primarnega vira navedbe ne potrjuje, ker je Pleteršnik besedo normiral ali pa je v navedenem viru ni in je zato njen obstoj dvomljiv. Oblikotvorno neustrezno predstavljena beseda: črvi namesto črvje V geslu podjd Pleteršnik iz knjige Nauk slovénskim županom, kakó jim je délati, kadar opravljajo domačega in izročênega podróčja dolžnósti (1880) avtorja Antona Globočnika, v prevodu pa Frana Levstika navaja podjedi, podzemeljski beli črvi. Preverjanje pa je pokazalo, da je na strani 184 zapisano podzémeljski béli črv, kateri se poznéje izprevrže v hrósta; der Engerling, torej edninsko, na strani 138 pa množinsko podjédi (podzémeljski béli črvjé). Pleteršnik torej iz originala ni ohranil množinskega imenovalnika črvjé, ampak ga je poknjižil z mlajšo tematsko varianto črvi in tako zabrisal podatek o stari ijevski deklinaciji tega podedovanega samostalnika moškega spola, ki se v slovenščini prav v imenovalniku mno‑ žine še odraža v starem deklinacijskem vzorcu, npr. v 16. st. pri Trubarju 17 Metka Furlan in Dalmatinu (Čepar 2017: 52), v 17. st. zhervje, ali moli v’moki ‘blattae pistrinariae’ (Kastelec‑Vorenc), primor. nad. čarvjè Npl m ‘bachi da seta’ (Špehonja 2012) = ‘gosenice sviloprejke’, ter. čərbi Npl m ‘črvi’ (Breginj − Ježovnik 2022: 471 po gradivu za SLA), dol. kost. ˈčvė in tudi ˈčvjẹː (Gregorič 2014 s.v. črv). Naglasno dvomljivo normirana beseda: purìč (Pleteršnik) namesto pričakovanega * púrič Kot vire za geslo purìč m, g ‑ íča ‘junger Truthahn’ = ‘mlad puran’ Pleter‑ šnik navaja Cigaleta, Cafa in Miklošiča. Ker niti Cafovo niti Miklošičevo gradivo ni ohranjeno, se citat lahko preverja le s Cigaletovim virom, kjer je beseda predstavljena z reducirano varianto purč ‘ puran, purman, ka-vran (?), kavrač, kavrej, indijanski petelin, Trut, Truthahn (Meleagris)’ (Cigale 1860), kar nakazuje, da je Pleteršnikova predstavitev v naglasnem oziru dvomljiva. Dodatno se domneva potrjuje z v 18. st. potrjenih purzh ‘kleiner Hahn, gallus indicus’ (Pohlin), purzh ‘ purman, indianiſcher Hahn’ (Gutsman) in v 19. st. púrzh ‘der Truthahn, der Puter’ (Murko 1833a: 462; Murko 1833b: 679). Kot deminutivna izpeljanka na -ič < * -it’ь (Bajec 1950: 120) iz púra f ‘gallina Indica’ je tvorba prvotno verjetno označevala puranje mladiče, po izgubi jezikovnega občutka, da gre za formalno manjšalnico, ki jo je morda spodbudila redukcija nenaglašenega -i-, pa je kot samo‑ stalnik moškega spola začela označevati tudi purana in pridobila funkcijo maskulinativa na ‑ ič. Ker je ‑ ú- v sln. púra razvit iz staroakutiranega * -ű-, Pleteršnikovo akcentsko normiranje ni upravičeno, na kar ob slovenskih reduciranih refleksih tipa purč kaže tudi hrvaška boljunska manjšalnica pȕrić (Francetić 2015 s.v. pũrman).5 Neobstoječe besede Pri preverjanju primarnega vira iztočnične besede se lahko izkaže, da je v njem ni. Če ni bila evidentirana v katerem drugem viru, jo je najbolje razglasiti kot neobstoječo besedo. Takih primerov je v Pleteršnikovem slovarju več, tu pa se omejujem le na prikaz nekaterih. 5 O tonemizaciji narečnega besedja iz netonemskih območij, kar je opazno v SSKJ, pred tem pa v Pleteršnikovem slovarju, prim. Furlan 2013: 93s. 18 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … zapiriti se (Pleteršnik) Perfektivni glagol zapíriti se -im se v pomenu ‘erröthen’ = ‘zardeti’, ki je v Pleteršnikovem slovarju citiran iz Miklošičevega gradiva, ki naj bi bilo povzeto po Bohoričevih Zimskih uricah (1584), brez navedbe vira pa je naveden tudi v Miklošičevem etimološkem slovarju zapiriti se ‘erubesce‑ re’ (Miklošič 1886: 269), niti v Bohoričevem delu niti v protestantskem korpusu 16. stoletja ni bilo mogoče ponovno potrditi. To pa najverjetneje pomeni, da glagol v slovenščini nikoli ni obstajal (Furlan 2013: 124 op. 241 s pomočjo dr. Jožice Narat). Žal je bil kot Pleteršnikovo verodostojno gradivo uporabljen v ESSJ: III, 39 (s.v. píruh). bazān (Pleteršnik) Za besedo bazān ‘fazan’ Pleteršnik navaja, da je bila povzeta iz Cigale‑ tovega vira, a je ni najti niti v Cigaletu 1860 niti v Cigaletu 1880, zato je najverjetneje neobstoječa beseda, ki je bila brez preverjanja Pleteršnikovega vira sprejeta v monografijo Striedter‑Tempsove (1963: 89) in tudi v ESSJ (I, 13). beluga (Pleteršnik) Iztočnico bẹlúga Pleteršnik navaja v dveh pomenih. V prvem pomenu ‘bela krava’ naj bi bila vzeta iz Murkovega slovarskega vira, češ da je v njem zabeležena z -lj-, vendar se v obeh delih, tj. slovensko‑nemškem in nemško‑ ‑slovenskem, najde le pomensko drugačno beljúga ‘eine weiße Sau’ (Murko 1833a: 12 s.v. bél), ‘ein weißes Schwein’ (Murko 1883b: 788 s.v. Weiβ). bevkavec (Pleteršnik) Za besedo bvkavəc m, g ‑ vca ‘lisjak’ Pleteršnik navaja, da je bila povzeta iz Cigaletovega vira, a je ni bilo mogoče najti niti v Cigaletu 1860 niti v Cigaletu 1880, zato je najverjetneje neobstoječa beseda, saj tudi drugo slovensko zoonimsko gradivo ne nakazuje fonetično vsaj podobne besede v pomenu ‘lisjak’. brinovec (Pleteršnik) Ornitonim brínovəc m, g ‑ vca ‘brinovka, Turdus pilaris’ naj bi bil v Pleter‑ šnikovem slovarju povzet iz Janežičevega slovarja, a ga v nobeni od izdaj ni bilo mogoče najti, zato je verjetno, da je v Pleteršnikov slovar zašel zaradi neustreznega branja Janežičevega vira, saj je v Janežiču (1851) morfemi‑ zirana beseda brín-ovec pomensko predstavljena le z Wachholderwein, tj. ‘brinjevec’ (Furlan 2020: 29) . 19 Metka Furlan guba (Pleteršnik) Drugi pomen v geslu gúba je ihtionimski in kot ‘die Barbe (barbus plebe‑ ius)’ predstavljen iz Erjavčevega vira, češ da je beseda notranjska. Toda Erjavec, LMS 1882/1883: 280 za Notranjsko Bistrico (sodobno Ilirska Bistrica), navaja le gba f ‘Barbus plebejus; die Barbe’. Tudi ta beseda, ki je bila neustrezno prepisana iz Erjavčevega vira, je bila kot zanesljiva uporabljena v ESSJ: I, 185 (s.v. gúba II) in 172 (s.v. grba II). Ob tem je zanimivo, da se ustrezen prepis Erjavčevega ihtionima v Pleteršnikovem slovarju najde kot tretji pomen iztočnice gŕba. Ta ihtionim pa je dobro potrjen tudi v drugih slovenskih virih. Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen = PRZZI Potem ko je bila opravljena prva stopnja digitalizacije Pleteršnikove ro‑ kopisne zbirke zemljepisnih imen in je v letu 2021 zaživelo istoimensko spletišče z akronimom PRZZI, ki nudi vpogled v strukturo, iztočnice in listkovno gradivo zbirke (Furlan, Sušnik 2022), se je delo na njej nada‑ ljevalo. Širšemu krogu precej neznano in tudi do sedaj najmanj raziskano Pleteršnikovo delo v svojih nedrjih skriva bogato onomastično gradivo in zato sodi ob sam bok Pleteršnikovemu slovarju in si zasluži oznako kot druga monumentalna Pleteršnikova zapuščina, ki bi, če bi bila objavljena, kot je načrtoval Pleteršnik, verjetno vplivala na bolj kakovosten razvoj slovenske imenoslovne vede. Analiza 2000 zemljepisnih imen iz zbirke Po zelo grobi oceni rokopis vsebuje najmanj 20.000 različnih slovenskih ze‑ mljepisnih imen, ki pa se v zbirki lahko pojavljajo na več mestih. Do sedaj je bilo prepisanega gradiva − to zahtevno delo opravljajo študentje − več, med njim vsa sicer najmanj obsežna enota C, v kateri je Pleteršnik zemljepisna imena razvrstil po slovničnih značilnostih. Podrobni analizi in obdelavi za spletno objavo je bilo v letu 2023 lahko podvrženo nekaj več kot 2000 imen, saj delo zaradi težavnosti rokopisa, ki se praviloma zadovoljivo lahko razbere šele z večkratno povečavo, zahteva stalno preverjanje, pogosto pa je treba konzultirati še številne druge stare in tudi sodobne vire, da se potrdi ustrezno branje konkretnega zapisa. Z vedno večjim številom natančno evidentiranih imen se odločitev, da se v prihodnosti iz zbirke vendarle izdela načrtovani imenik, potrjuje za povsem upravičeno. Na plano namreč 20 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … prihajajo vsebinsko zelo različni podatki o našem zemljepisnem fondu, ki jih ali najdemo le v tej zbirki ali pa zbirka le potrjuje obstoj imena, ki je že bilo evidentirano v katerem drugem viru. Vrednost takih podatkov zato ni le strogo imenoslovna in jezikoslovna, ampak širše kulturna. Omogoča namreč ugotavljati kontinuiteto tudi manjših zemljepisnih denotatov, kot ponazarjata spodnja dva primera. Pred časom so iz ljubljanskega Krajinskega parka Tivoli spraševali o imenu Za Mošenico, ki danes predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja tega krajinskega parka. To ime je zabeležil že Pleteršnik v svoji zbirki in predstavil, da Za Mošeníco označuje gozd, ki ga locira na Kranj‑ sko, v okraj Ljubljana pa v občino Zgornja Šiška.6 Na vprašanje, ali je na pišečkem območju še znano ime, ki je v Pleter‑ šnikovi zbirki predstavljeno kot Artiček < *rъtt’ьkъ,7 ki da označuje grič na območju Štajerske, v dekaniji Videm pa v fari Pišece ( Artiček (gr.) Št. d. Videm f. Pišece), je g. Martin Dušič po informaciji ge. Justike Omerzel, rojene 1943, iz Pavlove vasi v e‑pismu z dne 30. 7. 2023 prijazno odgo‑ voril, da danes to ime kljub bližnji vasi Artiče pozna le še nekaj starejših krajanov in se skoraj ne uporablja več, območje denotata z imenom Artiček pa opisuje kot majhen breg, s katerega vodijo poti, ki se strmo spuščajo v dolino oziroma globel, ki se razširi v daljšo dolinico.8 Narečni, naglasni in normativni podatki Zbirka vsebuje številne narečne podatke, ki jih ni moč evidentirati v drugih virih ali pa druge, praviloma kasnejše vire potrjujejo. Ob normi‑ ranih imenih so narečni podatki pogosto onaglašeni, kar je pomemben podatek za nadaljnje diahrone raziskave in tudi sodobno normiranje imen. Najdejo pa se tudi primeri, ki jih je Pleteršnik le normiral, v kar se je moč prepričati le, če je primarni vir naveden. Glede rabe velike 6 O razlagi imena Torkar, Furlan 2021. 7 Ime je formalno manjšalnica na -ek < * -ьkъ iz rtìč m, g rtíča ‘vrh, grič’ (Pleter‑ šnik), ki je prav tako manjšalnica iz samostalnika t m, g ŕta ‘vrh’, ki ga je v imenu prepoznal že Pleteršnik. Ime bližnje vasi Artíče f pl vsebuje isti samostalnik rtìč in je izvorno prebivalsko ime na * -ane, kot ga je v zbirki razložil že Pleteršnik. Vzglasje Ar- je v obeh primerih fonetični odraz nenaglašenega praslovenskega zlogotvornega * . 8 G. Martinu Dušiču se za odgovor iskreno zahvaljujem. 21 Metka Furlan začetnice je bil Pleteršnik precej bolj prizanesljiv do pišočih, kot pa je sodobni pravopis, saj je tudi vse neprve sestavine zemljepisnih imen razen predlogov in veznikov pisal z veliko začetnico. Med nekaj nad 2000 do sedaj podrobneje analiziranimi primeri temu vzorcu ne sledita le dva, in sice še vedno nejasno Hujanske polje ob imenu vasi Huje in prebivalskem imenu Hujančan, kar je locirano na Kranjsko, v poltični okraj Kranj in tedanjo občino Predaslje, sodobno Predoslje. Drugi najdeni primer Šmartno v Rož. dol. , kar ustreza sodobnemu naselju Šmartno v Rožni dolini, pa je na drugih mestih po pričakovanju zapisan Šmartno v Rož. Dol. , tudi variantno Šmartin v Rož. Dol. Marezige : Marez(i)je V zbirki se večkrat pojavlja ime Marezige, ki je danes naselje v mestni občini Koper, Pleteršnik pa ga navaja kot faro ali občino, tj. fara Marezige ali občina Marezige. Ko smo prvič naleteli na zapis Marezije, se je zdelo, da se je Pleteršnik v zapisu zmotil, saj taka varianta imena do sedaj ni bila znana. Nadaljnja do sedaj evidentirana primera pa sta bila zapisana enako, le da je Pleteršnik v obeh primerih i naknadno prečrtal, torej Marezje z redukcijo nekacentuiranega i. Poleg tega je Pleteršnik na drugem mestu enoznačno zapisal Marezje. Narečne točke govora kraja Marezige, ki ležijo na območju šavrinskega istrskega narečja, projekt Slovenski lingvistični atlas nima, imamo pa na razpolago narečno gradivo Rade Cossutta in Franca Crevatina, ki narečnega izgovora imena Marezje ne prinaša, za govor Marežganov pa podaja vrsto primerov s sekundarno palatalizacijo velarov, npr. ˈćyšćərcå ‘martinček’ < * kuščerica, ˈćilå ‘kila’, ˈćytnå ‘kutina’ (Cossutta, Crevatin 2005: 214, 353, 432). To gradivo pa utemeljuje vero‑ dostojnost narečne variante Marezje toponima Marezige, ki med ljudmi danes očitno ni več živa. Ob tem narečnem podatku se postavlja vprašanje, ali ga je Pleteršnik pridobil od konkretnega lokalnega informatorja ali iz katerega drugega vira. Ker podatka o informatorju za Marezige v Pleteršnikovem Zapisniku o na‑ biranju krajepisnih imen po slovenskih občinah ni, je pa v njem označeno, da so bili podatki za občino Marezige (in še marsikatero drugo) pridobljeni iz občine same, prim. »Iz občin modro začrtanih je dobila Matica Slovenska zbirke krajepisnih imen.« (Zapisnik) To pa ob variantnosti imena Marezige/ Marezje lahko pomeni, da sta v Pleteršnikovem času varianti na lokalnem nivoju soobstajali, in sicer starejša palatalizirana Marezje ob verjetno ana‑ loški ali že normirani Marezige, ki je kasneje prevladala. Varianto Marezje za sodobno Marezige najdemo namreč zapisano že leta 1852 v Kozlerjevem 22 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … Zemljovidu Slovenske dežele in pokrajin in tudi v kasnejših izdajah iz let 1853, 18649 in 1871. Pleteršnik: Bertosi (selišče) Ist. ob. Dekani : Bertoki (v.) Ist. d. Kop./ Koper f. Rižan in Bertošani ‘prebivalci Bertokov’ Pleteršnik množinsko ime Bertosi na območju tedanje občine Dekani ozna‑ čuje kot selišče, razlaga pa ga iz priimka ali imena Bertos enako, kot ime vasi Bertoki v fari Rižan izvaja iz priimka ali imena Bertok. Ker si prebivalci Bertokov še danes pravijo Bertošani, to prebivalsko ime ni izpeljano iz sodobnega toponima Bertoki, ampak iz variantnega, ki je potrjen v narečnem govoru Bertokov kot ˈBərtəχ in tudi v govorih bližnjih krajev, v Svetem Antonu ˈBərtaχ, v Dekanih ˈBərtəśjə, v Škofijah ˈBərtaś z Gpl pər ˈBərtaχo < * pri ˈBrtoho.10, 11 Ta narečna variantnost kaže, da je bila podstava za množinsko obliko imena * ˈBrtoh, v dekanski varianti imena Bertokov pa se še ohranja stara pričakovana množinska oblika z realizirano drugo praslovansko regresivno palatalizacijo velarov ˈBərtəśjə z enakim rezultatom kot v Npl vərȋəśə in mȗśä iz samostalnikov vrəx ‘oreh’ in mȗxa ‘muha’ (Dekani – SLA). Če bi se Pleteršnikovo zemljepisno ime Bertosi enako kot sodobno de‑ kansko ˈBərtəśjə nanašalo na Bertoke, bi lahko sklepali, da nam Pleteršnik sporoča normirano dekansko narečno varianto toponima Bertoki. Ker pa denotata Pleteršnikovega Bertosi in sodobnega dekanskega ˈBərtəśjə nista enaka, lahko le domnevamo, da je mikrotoponim Bertosi na območju De‑ kanov z množinsko obliko morda označeval selišče, ki so ga naselili po‑ tomci družine romanskega izvora s priimkom Bertocco, ki je bil v narečno istrščino najprej prevzet kot * Brtȍk, nato pa podvržen razvoju v * Brtȍh. Piran : Peran Ob znanem toponimu Piran je Pleteršnik večkrat zapisal Peran. Ta zapis odraža slovensko istrsko varianto imena, saj v zalednih vaseh narečni go‑ vorci toponim še danes izgovarjajo z naglasom na prvem zlogu, v katerem je izvorni i reduciran; v Dragonji ˈPəran (Todorović 2015: 93), v Padni 9 Toda le v imeniku k izdaji zemljevida iz leta 1864 je ob Marezje ime kraja pred‑ stavljeno tudi z varianto Marezeg, ki je na zemljevidu ni, navedena pa je tudi italijanska varianta Maresego (Imenik 1864: 15) [Marezego]. Varianta Marezeg odraža poslovenjeno italijansko. 10 O izvoru prebivalskega imena Bertošani Furlan (2020). 11 V Istri se predlog pri veže z rodilnikom, kot ponazarja ime zaselka Pər stareγa dvora v vasi Sveti Peter (Todorović 2015: 9, 65), tj. ‘pri starem dvoru’. 23 Metka Furlan ˈPərȧn, v Svetem Petru ˈPəran in v Novi vasi ˈPeran (Todorović, Koštiál 2014: 60). Ta istrska varianta kaže, da so Slovenci istrsko romanski toponim z apokopiranim izglasjem za -n Piˈran (Koper, Izola, Piran; v Piranu tudi variantno Piˈram z -m iz prvotnega -n; Todorović 2016: 89) ob prevzemu pričakovano uvrstili v deklinacijski vzorec tipa korak in s kračino v izglasju kot * Pirȁn. Nenaglašeni i je bil v slovenskem okolju reduciran, toponim pa je bil kasneje podvržen naglasnemu umiku. Pleteršnikov zapis Peran torej odraža poknjiženo slovensko istrsko varianto imena, ki je bila ob poknjiženi italijanski Pirano 12 večkrat zabeležena v avstrijskem imeniku iz leta 1894 (Ortsrepertorium 1894: 95, 96, 98, 192, 194, 202, 214), a je bila kasneje v izdaji imenika iz leta 1918 kot neustrezna zamenjana s Piran, prim. »* Peran, richtig Piran« (Ortsrepertorium 1918: 90). Še starejši pa je zapis Peran v Kozlerjevem Zemljovidu Slovenske dežele in pokrajin iz leta 186413 in tudi iz leta 1871. Na končno odločitev izbire za uporabo slovenskega imena kot Piran je morda vplival Cigale, ki je leta 1860 kot slovensko varianto imena navedel le Piran (1860 s.v. Pirano). S to zame‑ njavo pa se je podatek o obstoju slovenske narečne variante imena za več kot 150 let popolnoma izgubil. Pleteršnik: Beneško »Benáško« (pš.) Gor. ok. Grad. ob. Medana Niso redki primeri, ko Pleteršnik ob normirani varianti navaja tudi narečno. Tako je ime pašnika, ki je lociran v tedanjo občino Medana, ob narečni varianti Benáško poknjižil v Beneško. Tako poknjiženje pa napeljuje na povezanost mikrotoponima s pridevnikom benški < * bьnètьčьskъь ← toponim * Bьnètьci ← rom. Venétici (Ramovš 1924: 291), prim. na Cresu Benȅci. 14 Pri takem izvajanju medanskega mikrotoponima Benáško pa težavo predstavlja medanski naglašeni a, ki ne more odražati izvornega ejevskega samoglasnik * e, lahko pa nosniški samoglasnik * ę. Po podatkih iz SLA briški govor Medane namreč ajevski odraz nosnega samoglasnika * ę v dolgem zlogu skoraj večinsko potrjuje. Poleg bolj številnih primerov, kot so Gsg telȃta ‘teleta’ k tlo ‘tele’ < * telę, Npl buxȃ ‘bolhe’ k bxa ‘bolha’ < * blъha, jȃtre ‘jetra’ ← * ętra, prȃst ‘presti’, sə prȃdle ‘so predle’ 12 Trditev o poknjiženem italijanskem imenu Pirano temelji na dejstvu, da se je av‑ tohton istrsko beneški toponim glasil Piran. 13 V imeniku k izdaji zemljevida iz leta 1864 je ime predstavljeno s Piran (Peran), Pirano (Imenik 1864: 18), torej drugače kot na zemljevidu, kjer lahko preberemo le Peran. Ob tem je zanimivo, da se v izdaji Kozlerjevega zemljevida iz let 1853 in 1852 najde zapisano le Piran. 14 Creški primer je po Skoku naveden iz Bezlaj ESSJ: I, 17. 24 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … ← psl. * prsti, krava je napȃta ‘krava je napeta’ ← * pęti, pȃtk ‘petek’ < * pętъkъ, zȃt ‘zet’ ← psl. * zętь po analogiji z Gsg * zȃta, je za govor potrjeno tudi devt < * deętь in dest < * desętь, kar pa je lahko že vpliv knjižnega jezika. Če se v imenu pašnika res ohranja pridevnik benški, kot implicira Pleteršnikova poknjižba, potem medanski primer kaže na njegovo sekundarno nazalizirano varianto * bьntьčьskъь, ki pa v drugem gradivu ni bila prepoznana. Zaključek Ko po izidu Cigaletovega slovarja leta 1860 priprave za realizacijo druge‑ ga dela slovaropisnega načrta Slovenskega društva iz različnih vzrokov, tudi rivalstva, niso stekle, kot se je želelo, se je Maks Pleteršnik, ki je že delal na vseslovenskem imeniku zemljepisnih imen, žrtvoval za višji cilj − za slovenstvo in Slovensko‑nemški slovar tudi kmalu uspešno dokončal. Verjetno je prav zato njegova primarna življenjska želja, ki bi enako kot slovar na simbolni ravni združevala Slovence od Rezije do Porabja, od Bele krajine do Koroške, ostala v ozadju in nedokončana. Zato je skrajni čas, da ta nedokončani Pleteršnikov načrt, čeprav izjemno zahteven in časovno potraten, zagleda luč sveta, da bomo končno na enem mestu lahko zrli nad slovenskim krajepisnim bogastvom s preloma iz 19. v 20. stoletje in ga vključevali v sodobne onomastične raziskave. Viri in literatura Anton BAJEC, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I: Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Matej CIGALE, 1860: Deutsch-slovenisches Wörterbuch I–II. Herausgegeben auf Ko‑ sten des Hochwürdigsten Herrn fürstbischofes von Laibach Anton Alois Wolf. Laibach. Matej CIGALE, 1880: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja uči-lišča. Ljubljana: Založila in na svetlo dala Matica slovenska. Rada COSSUTTA, Franco CREVATIN, 2005: Slovenski dialektološki leksikalni atlas Slovenske Istre I. Koper: Založba Annales. Rada COSSUTTA, 2002: Poljedelsko in vinogradniško izrazje v Slovenski Istri. (Knjiž‑ nica Annales, 26). Koper: Znanstveno‑raziskovalno središče Republike Slovenije. 25 Metka Furlan Metod ČEPAR, 2017: Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. (Linguistica et philologica, 35). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I (1976), II (1982), III (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, IV (2005), avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan, uredila Marko Snoj in Metka Furlan, V (2007) = Kazala, izdelala Marko Snoj in Simona Klemenčič. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba ZRC, 1976–2007. Ivan FRANCETIĆ, 2015: Rječnik boljunskih govora: izvorni rukopis uredila, priredila i popratila etimološkim komentarima Sandra Tamaro. Pula: Sveučilište Jurja Dobrile u Puli. Metka FURLAN, 2005: Iz primorske leksike. Annales: anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia, 15/2, 405–410. Metka FURLAN, 2010: Ešče raz o praslavjanskom * govę m.r., vin. p. * govenь ‘bos’. Ètimologija 2006–2008, 220–226. Metka FURLAN, 2013: Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Metka FURLAN, 2016: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji. (Linguistica et philologica, 32). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Metka FURLAN, 2020: Zakaj se prebivalcem Bertokov pravi Bertošani?. Jezikoslovni zapiski 26/1, 27–42. Metka FURLAN, Miha SUŠNIK, 2022: Digitalizacija Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen. Narečno besedje slovenskega jezika: V spomin na akademikinjo Zinko Zorko. (Zora, 148). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru. Uni‑ verzitetna založba. 216–241. Jože GREGORIČ, 2014: Kostelski slovar. Ur. Sonja Horvat, Ivanka Šircelj‑Žnidaršič in Peter Weiss. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Oswald GUTSMAN, 1789: Deutſch=windiſches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutſchten windiſchen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abſtammenden Wörter. Klagenfurt. Eva HAVLOVÁ, 2010: České názvy savců. Praha: Nakladatelství lidové noviny. Imenik, 1864: Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zemljovidu Slovenske de- žele, kakor priloga istega. Na svetlo dal in založil Peter Kozler. Na Dunaju: Tiskom jermenskega samostana. Barbara IVANČIČ KUTIN, 2007: Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Franc JAKOPIN, 1994: PLETERŠNIK, Maks. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana: Mladinska knjiga. 413. 26 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … Anton JANEŽIČ, 1851: Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika: Slovensko-nemški del. Celovec: V založbi J. Sigmundove knjigarnice. Janoš JEŽOVNIK, 2022: Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja. (Lin‑ guistica et philologica, 43). Ljubljana: Založba ZRC. Matija KASTELEC, Gregor VORENC, 1680–1710: Slovensko-latinski slovar. Po: Ma‑ tija Kastelec‑Gregor Vorenc, Dictionarium Latino‑Carniolicum. Izdelal Jože STABEJ. Ljubljana 1997: Založba ZRC, ZRC SAZU. Franz MIKLOŠIČ, 1886: Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Wien: Wilhelm Braumüller. Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem. Anton Janez MURKO, 1833a:  lovénſko-Némſhki in Némſhko-lovénſki RÓZHNI BEÉDNIK: Kakor ſe ſlovénſhina govorí na htájerſkim, Koròſhkim, Krájnſkim in v’ sahodnih ſtranih na Vógerſkim. lovénſko-Némſhki Dél. V’ Grádzi: V’ salógi in na prodaj per Fránzi Ferſtli. Anton Johann MURKO, 1833b: Deutſch-Sloweniſches und Sloweniſch-Deutſches Handwörterbuch: Nach den Volksſprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarn’s westlichen Diſtrikten. Deutſch-Sloweniſcher Theil. Grätz: Verlag der Franz Ferstl’schen Buchhandlung. Ortsrepertorium, 1894: Special-Orts-Repertorium des Österreichisch-Illyrischen Küstenlandes. Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890. VII. Österreichisch-Illyrisches Küstenland. Wien: K. U. K. Hof‑ und Universitäts‑Buchhändler. Ortsrepertorium, 1918: Specialortsrepertorium der Österreichischen Länder. Bearbei-tet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. VII. Österreichisch-Illyrisches Küstenland. Wien: Verlag der K. K. Hof‑ und Staatsdruckerei. Maks PLETERŠNIK, 1894: Pripomnje. Slovensko-nemški slovar izdan na troške raj-nega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa I. Ur. Maks Pleteršnik. Ljubljana: Založilo in na svetlo dalo Knezoškofijstvo. IV–X. Maks PLETERŠNIK, Slovensko-nemški slovar 1894–1895. Elektronsko izdajo iz leta 2006 uredile Metka Furlan, Helena Dobrovoljc in Helena Jazbec. Ljubljana 2006: Založba ZRC. Marko POHLIN, 1781: Tu malu besedishe treh jesikov. Faksimile prve izdaje. München 1972: Dr. Dr. Rudolf Trofenik. Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika II: Konzonantizem. Ljubljana: Založila Učiteljska tiskarna. SLA = Gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 27 Metka Furlan SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V. Ljubljana 1970–1991: Državna založba Slovenije. Hildegard STRIEDTER‑TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wies‑ baden: Otto Harrassowitz. Matej ŠEKLI, 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Nino ŠPEHONJA, 2012: Vocabolario Italiano-Nediško. Cormons: Poligrafiche San Marco. Suzana TODOROVIĆ, Rožana KOŠTIÁL, 2014: Narečno besedje piranskega pode- želja. Koper: Univerzitetna založba Annales. Suzana TODOROVIĆ, 2015: Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem. Koper: Libris. Suzana TODOROVIĆ, 2016: Narečje v Kopru, Izoli in Piranu. Koper: Libris. Ivan TOMINEC, 1964: Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Silvo TORKAR, Metka FURLAN, 2021: Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«, Jezikovna svetovalnica | Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (zrc‑sazu.si). Zapisnik: Zapisnik o nabiranju krajepisnih imen po slovenskih občinah (rkp.; kot sestavni del Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen). TWO MONUMENTAL WORKS FROM MAKS PLETERŠNIK’S LEGACY: HIS SLOVENE-GERMAN DICTIONARY AND MANUSCRIPT COLLECTION OF GEOGRAPHICAL NAMES Summary This article discusses Maks Pleteršnik’s two most extensive and important life achievements that have greatly influenced Slovene cultural and language identity, and that will undoubtedly continue to do so in the future. His Slovene‑German dictionary (1894–1895) is already well rooted in Slovene cultural and language identity, whereas his extensive manuscript collection of geographical names, the size and wealth of which have only begun to be revealed in detail in the twenty‑ first century, remains relatively unknown. Ever since its publication, Pleteršnik’s Slovene‑German dictionary has rightfully been described in superlatives, even though it also contains certain weaknesses that come to the fore while examining it in greater detail. This article shows that, for example, the dictionary contains a word that is inappropriately presented in terms of inflectional morphology and demonstrates Pleteršnik’s standardization patterns: he standardized črvje ‘worms’, an old nominative masculine plural, to črvi, thereby eliminating any indication of the original i‑declension of this noun. 28 Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko-nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih … Inappropriate accentual standardization is illustrated by his lexeme purìč ‘poult’. When checking the primary sources of his headwords, they sometimes turn out to be non‑existent. There are several such headwords in the dictionary; for example, zapiriti se ‘to blush’, bāzan ‘pheasant’, and beluga ‘white cow’. We estimate roughly that Pleteršnik’s manuscript collection of geographical names contains at least twenty thousand Slovene geographical names with extensive dialect information. For standardized names, the dialect information is often ac‑ centuated, which is an important piece of information for further diachronic re‑ search as well as contemporary name standardization. In terms of capitalization, Pleteršnik significantly simplified things for language users by capitalizing all the non‑initial components of multi‑word geographical names except prepositions and conjunctions. His collection provides rich onomastic material and is, in terms of its significance, comparable to his dictionary, thus deserving to be labeled as the second monumental work in Pleteršnik’s legacy. Had it been published as Pleteršnik planned, it would have probably significantly contributed to a greater quality and development of Slovene onomastics. The great informative value of his collection is illustrated by selected examples: for instance, the modern toponym Marezige used to have a dialectal form Marezje, while the toponym Piran was pronounced in its Istrian dialectal variant with a semivowel reduced from i (recorded in the collection as Peran). 29 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov v Slovensko-nemškem slovarju Irena Orel Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Ljubljana, Slovenija, irena.orel@ff.uni-lj.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.3 ISBN: 978-961-286-878-9 V dvodelnem prispevku je najprej predstavljeno izbrano rokopisno slovarsko gradi‑ vo, besedne zbirke, ohranjene v Pleteršnikovi ostalini in v gradivu Slovenske matice iz Narodne in univerzitetne knjižnice, v drugem delu pa so obravnavani izbrani novejši izrazi iz nekaterih Pleteršnikovih člankov, poročil in prevodov, objavljenih med letoma 1866 in 1888. Oboje je preverjeno s primerjavo slovarskih sestavkov v Slovensko-nemškem slovarju (1894–1895). Ključne besede: slovenska zgodovinska leksikografija, Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (1894–1895), rokopisno slovarsko gradivo, novejša leksika v Pleteršnikovih objavah. The two‑part paper first presents selected manuscript dictionary material and word collections preserved predominantly in Pleteršnik’s legacy and in the material of Slovenska matica at the National and University Library. The second part deals with more recent selected terms from some of Pleteršnik’s articles, reports and translations published between 1866 and 1888. All lexical items are checked against dictionary entries in the Slovene-German dictionary (1894–1895). Keywords: Slovene historical lexicography, Maks Pleteršnik, Slovene-German dictionary (1894–1895), manuscript dictionary material, recent lexis in Pleteršnik’s publications. Uvod Pomen Pleteršnikovega slovaropisnega podviga 13. septembra 2023 je minilo sto let od smrti znamenitega leksikografa 19. stoletja, klasičnega filologa, gimnazijskega profesorja, slavista, prevajalca 30 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … Maksa Pleteršnika, ki se je od vključenja v skupino urednikov (1880), pre‑ vzema uredniškega dela l. 1883 do izdaje prvega snopiča (1892) ter dokonča‑ nja celotnega Wolfovega Slovensko-nemškega slovarja v dveh knjigah (Lju‑ bljana 1894–1895) neizbrisno zapisal v zgodovino slovenskega slovaropisja. Omogočil je trajno vrednost vseslovenskega sočasnega in raznočasnega skupinsko zbranega družbeno‑ in funkcijskozvrstno raznolikega besedja. Po predhodnem nemško‑slovenskem Wolfovem slovarju Deutsch-slowenisches Wörterbuch (Ljubljana 1860) urednika Mateja Cigaleta je postal in ostal nepogrešljiv zimzelen vir za domače in tuje preučevanje slovenske leksike in preverjanje obstoja, oblik in pomenov knjižnega in narečnega besedja, stalnih zvez in frazemov tako v tedanjem knjižnem jeziku druge polovice 19. stoletja z vidnim razmahom strokovne, publicistične, umetnostne zvrsti, izvirnega in prevodnega leposlovja, znanstvenih prispevkov, slovničarstva idr. v slovenščini in v zbranem narečnem gradivu kot z diahronim uvidom z upoštevanjem besedja starejših piscev in del od začetkov knjižnega jezika l. 1550,1 z zanesljivimi, deloma tudi nepopolnimi podatki o pojavitvi manj splošnih leksemov v določenem obdobju, na določenem zemljepisnem po‑ dročju, pri posameznem avtorju, zbiratelju, slovaropiscu.2 Vsebina prispevka Dvodelni prispevek obravnava primerjalno s preverjanjem zastopanosti v Slovensko-nemškem slovarju (1894–1895) (= SNS): a) Pleteršnikovo uredniško delo za slovar glede na izbrano rokopisno slovar‑ sko gradivo v njegovi ostalini, zbirkah Slovenske matice oz. posameznih zapuščinah njegovih sodobnikov iz Narodne in univerzitetne knjižnice (= NUK), b) njegovo rabo novejših izrazov med letoma 1866 in 1888 v izbranih spisih, poročilih v knjigi, periodiki in prevodih. 1 Furlan (2006: ix, op. 25) navaja, da po izpisih iz Miklošičevih in Oblakovih rokopis‑ nih virov sega tudi v 15. stoletje. Prim. seznam Kratice v Pripomnjah na začetku prvega zvezka slovarja (Pleteršnik 1894: [XII]–XVII), za narečne podatke tudi Zemljepisne oznake v Pleteršnikovem slovarju (Furlan, Torkar 2006: [xvii]–xviii). 2 Breznik (1949/2013) je bil kritičen glede Pleteršnikovega navajanja virov: »P. je uredil to, kar so mu nudile zbirke, ni pa imel časa preiskovati, od kod imajo nabiralci gradivo. Tako ni vedel, da poteka velika množina besed, ki so jih imele zbirke, iz istega vira; mnogo izrazov je iz enega vira zapisalo po 5, 6 nabiralcev, zato so oznake, ki jih P. navaja kot vir besedam, brez znanstvene vrednosti.« 31 Irena Orel Pleteršnikova slovaropisna dejavnost Pleteršnikov slovaropisni prispevek v luči predhodnih poskusov dokončanja slovarja Pleteršniku gredo neprecenljive zasluge za dokončanje Wolfovega Slovensko-nemškega slovarja, saj je po 15 letih prizadevanj od l. 1883 v slabem desetletju uspel združiti in urediti mnogoštevilno in raznorodno slovarsko gradivo v celovito in enotno homogeno slovarsko zgradbo dvojezičnega slovarja s slovenskim izhodiščem.3 Pred njim se je od leta 1865 zamenjalo več urednikov in je bilo imenovanih več odborov:4 po neodmevni ponudbi Oroslava Cafa za urejanje slovarja v pismu Bleiweisu leta 1861,5 neuspelem imenovanju odbora škofa Jerneja Vidmarja leta 1865 z uredniki Josipom Marnom, Andrejem Zamejcem in Lukom Jeranom, nato predaji uredništva Franu Levstiku (1866–1868),6 zavrnitvi uredništva Ivanu Navratilu, je deželni glavar 16. julija 1874 sklical »enketo«7 »s povabljenimi deželnimi odborniki: Bleiweis, Costa, Deschmann, Murnik, knezoškof, stolni prošt Pogačar, kanonik Kramar, dr. Razlag, dr. Zarnik, L. Svetec, J. Marn, J. Šolar, J. Vavru, M. Pleteršnik,8 M. Žakelj, J. Tušek, P. Kozler, dr. J. Poklukar in V. Kermavner. […] Knezoškofa dr. Pogačarja, Kramarja, dr. Bleiweisa in Svetca ni bilo k enketi. Naznanili so svoje misli v pismih.« (Vošnjak 1893: 237). Sklenili so, da uredništvo prevzame Janko Pajk (1875), ki je uredil črke A–Č. Janez Pogačar je znova povabil Levstika, ki je naj‑ prej sprejel uredništvo, nato pa se mu je zaradi nesoglasja s knezoškofom glede koncepta odpovedal (Vošnjak 1893: 305, Pleteršnik 1894: IV, Furlan 2006: vii–viii). Pleteršnikovo predhodno slovaropisno delo Pleteršnikovi slovaropisni začetki segajo že v čas njegovega študija klasične filologije in slavistike, ko je bil kot Miklošičev učenec na dunajski slavistiki pomočnik pri korekturah njegovega cerkvenoslovanskega slovarja Lexicon 3 Manjši delež slovarskih sestavkov ne vsebuje nemških ustreznic (prim. Orel 1998 in Furlan 2006: ix). 4 Prim. Vošnjak 1893, Pleteršnik 1894, Pirjevec 1924, Furlan 2006 idr. 5 Prim. Furlan 2006: vii po Štrekelj 1900. 6 Prim. Pirjevec 1924: 364, Furlan 2006: vii. 7 SSKJ2: ankéta […] 2. zastar. posvetovanje izvedencev. 8 Okrepljeno zapisala avtorica prispevka. 32 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … palaeoslovenico-graeco-latinum, emendatum auctum (1862–65). Od leta 1863 je bil gimnazijski profesor v Mariboru, Celju, Gorici, Trstu in nato do upokojitve leta 1900 v Ljubljani, postal je tudi eden od petih soavtorjev pri Latinsko-slovenskem slovniku za tretji in četrti gymnasijski razred, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožek-a (Ljubljana 1882). (Toporišič 1998: 176, Furlan 2006: iii) Pleteršnikovo uredništvo Slovensko-nemškega slovarja Šest let po vključitvi v skupino izvedencev 16. julija 1874 je bil Pleteršnik po neuspelem poskusu J. Pajka na posvetu pri škofovskem kaplanu A. Ko‑ blarju 4. oktobra 1880, ki ga je sklical knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar, sprejet v odbor za izdelavo praktičnega slovarja iz obstoječega gradiva. Odboru je predsedoval dr. Gregor Krek, Pleteršnik pa je bil imenovan za podpredsednika. Poleg temeljnih slovarskih zbirk Frana Miklošiča na 287 polah v štirih zvezkih in Janeza Zalokarja na 1100 polah ter Levstikovega gradiva na 161 polah je tvorilo večinsko ogrodje zbrano gradivo na listkih Oroslava Cafa, razen dveh nemško‑slovenskih slovarjev, Wolfovega Cigale‑ tovega Deutsch-slovenisches Wörterbuch iz leta 1860 in Janežičeve 2. izdaje Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch für Schule und Haus (1867) ter Lesarjevega spisa o Ribniški dolini, na katere je opozoril Caf. Slovarja so po Cafovi smrti pregledovali dijaki in deloma bogoslovci pod nadzorom profesorjev, članov pripravljalnega odbora (Pleteršnik 1894: [III]–IV). V treh letih je bilo »gradivo v Cafovem smislu popolnjeno« in ko bi začeli z delitvijo dela za urejanje, je knezoškof dr. Pogačar sklenil delo izročiti enemu izmed profesorjev in mu omogočiti dopust. Izbral je Pleteršnika, ki je 22. februarja 1883 z njegovim dekretom prevzel uredniško delo, dobil leto in pol dopusta, nato je poučeval v zmanjšanem obsegu 5–8 ur na teden, vse do izdaje prvega snopiča9 decembra 1892 in ostalih 22 do leta 1895, ko je izšel tudi dvozvezkovni slovar (1894–1895) z več kot stotisoč (102.522)10 iztočnicami, ki je še danes najobsežnejši slovenski slovar. Pleteršnikovo uredniško delo je zajemalo: a) pregled predhodnih zbirk, 9 Takrat so ga imenovali sešitek (prim. Valjavec 1893: 106 idr., Furlan 2006: [i], op. 1). 10 Furlan (2006: ix) po podatkih iz transliterirane izdaje brez dodatkov. 33 Irena Orel b) pregled in izpis pomembnejše starejše in novejše literature: izpisovanje novejših objav od leta 1873,11 c) dodatno zbiranje narečnega besedja: prošnja za zbiranje narečnega besed‑ ja na terenu in prejem zbirk z različnih slovenskih področij in krajev;12 č) zbiranje po ustnih virih.13 Pregledal je zbrano slovarsko gradivo ter pomembnejše knjige in spise, ki so izšli med letoma 1873 in 1883 in so jih izpisovali člani odbora in nekaj drugih »gospodov« (Pleteršnik 1894: IV). »Izpisovalci so se držali vodila, vsako besedo, vsako frazo, ki ni sploh znana, zapisati« (prav tam: VI), deloma, ne pa splošno, tudi s celimi stavki. Sam je »ob počitnicah vso važnejšo literaturo starejših dob in najvažnejše spise novejše dobe še enkrat prečital in za slovar izpisal« (prav tam),14 tudi s pomočjo dijakov in bogoslovcev Alojzijevišča. Prva tri leta mu je pomagal prof. kandidat Anton Mikuš. Od 1883 je prejemal tudi »od raznih strani večje in manjše zbirke med narodom nabranih besed« (prav tam: VI). Nekateri gospodje so se sestajali z njim »na razgovor in posvetovanje o slovarskih stvareh: A. Pavlin, M. Petelin, S. Rutar, A. Mikuš, dr. J. Stare, F. Uršič, posebno A. Bartel in A. Tavčar« (prav tam: VI, op. 2). V devetih letih, tj. ob koncu l. 1892, je bil rokopis pripravljen za tisk (prav tam: V). Tudi še med tiskom slovarja so drugi in on sam sproti dopolnjevali besede v najnovejših objavah:15 npr. v pismu neznanemu pošiljatelju »vele‑ častitemu gospodu kolegu« z dne 21/8 1893 se zahvaljuje za poslane listke z natančnimi izpisi iz dunajskega Zvona in Ljubljanskega zvona in meni, da 11 Breznik (1949/2013) je v biografskem prispevku zapisal, da sta po Cafu »nabirala večinoma po istih knjigah Miklošič in Zalokar«, in z obžalovanjem opozoril na primanjkljaj pri izpisovanju iz publicistike: »/C/elo P. sam, dasi je bil ud slovarskega odbora in pozneje urednik, ni časnikov veliko izpisoval; tako je ostalo pozabljenih veliko izrazov, ki so jih časniki imeli.« 12 V opombi 1 (prav tam: VII) so tudi navedeni »pošiljatelji in področja obsežnejših zbirk«. 13 »Mnogo gradiva sem tudi zbral po ustnem občevanju« (prav tam). 14 Breznik (1949/2013) je vsebinsko opredelil Pleteršnikovo izpisovanje besed: »/S/am je prebral, dasi površno, vse važnejše slovstvo protest., katol. in prerodne dobe in tisto svoje dobe: SG, Z, LZ, Zoro itd. ter vse večje pesnike in pisatelje (ker mu ni šlo za zgodovinsko obliko besedn. zaklada, jih je bral v poznejših izdajah, Jurčiča in Erjavca v Levčevi, Vodnika v Wiesthalerjevi izdaji itd.).« 15 Tako ne drži povsem Breznikova trditev (1949/2013): »Liste in knjige je izpisoval do vštetega l. 1892, ko je šel prvi snopič v tisk, med tiskom (1893–5) jih ni več bral.« 34 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … so vsi letniki razen zadnjih, pregledani, sporoča tudi, da je sam pregledal pomembnejše spise iz Ljubljanskega zvona, zlasti Trdinove, in »izpisal iz njih besede, katere so se mi važne zdele«. Med tiskom je primerjal tudi 3. natis Janežičevega slovensko‑nemškega slovarja,16 ki vsebuje že 3. natis Ja‑ nežičevega nemško‑slovenskega (prav tam: VI). Še po izidu je dopolnjeval SNS z novimi besedami, pomeni in slovaropisnimi podatki.17 Pleteršnikova pobuda za zbiranje novega narečnega besedja Pleteršnik je v enem letu uredil slovar do črke h in se v poročilu opravičeval, da delo počasi napreduje, a se je zavedal, da še veliko gradiva ni zbranega, ker »je tako obilno, tako različno po vrednosti in tako nepripravno zbrano, da ga ni moči hitreje urejevati« (Pleteršnik 1884: 509). Zato je pozval v Ljubljanskem zvonu (Pleteršnik 1884: 509) svoje rojake k zbiranju poseb‑ nega besedja po slovenskih krajih, da bi se gradivo pomnožilo: Komur je torej kaj do tega, da bode slovnik imel v sebi ves besedni zaklad narodni, prošen je, naj nabere v svojem kraji, kolikor more, menj navadnih besed, ter jih pošlje uredniku. Nabranega je sicer zeló veliko gradiva, ali urednik je uverjen, da še nikakor ni vse zapisano, kar bi moralo v slovnik; zlasti iz središča Slovenije ni tako bogatih zbirk, kakor na. pr. iz Belokranjskega, Štajerskega, Ogerskega, Primorskega. Mnogo tega, kar je zapisano, pa je nezanesljivo blago in se ne more porabiti, dokler mu ne pride potrdbe od drugod. Poziv se nanaša na vse med narodom živeče, posebej še na dijaštvo, saj je to dolžnost vsakega, da prispeva, kar more, kar bi že med enimi počit‑ nicami prineslo ogromno gradiva. Določi tudi, kakšen naj bo zapis.18 V Domu in svetu (Pleteršnik 1888: 46) je o poteku dela sporočil, da bo konec marca dokončano »prvo delo«, tj. urejeno gradivo, ki ga je dobil, ki pa še ni primerno za tisk, saj zahteva pregled in dopolnitev.19 16 Anton Janežič-ev slovensko-nemški slovar, 3. natis, predelal in pomnožil France Hubad. V Celovci: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1893. 17 O Pleteršniku po »Pleteršniku« prim. Glonar 1924: 169–171, Keber 1998: 97–104, Furlan 2006: ix–x. 18 »Pa kdor kaj zapiše, naj pomni, da je zapisovanje le koristno, ako se vsaka beseda zvesto zapiše, z akcentom, kakor se govori, in v kakem reku v zvezi z drugimi besedami, tako je najlaže natančno ji določiti pomen.« (Pleteršnik 1884: 509) 19 »Treba je, da prirodopisna imena temeljito pregleda strokovnjak. Tega dela se je bil lotil pokojni Fr. Erjavec, toda nemila smrt mu je ustavila delo, komaj začeto. Tudi ostalo gradivo, ki je zelÓ nedostatno, je treba dopolniti, nekaj z ispiski iz boljših, zlasti starejših knjig, nekaj z zbirkami med narodom nabranih besed, katere 35 Irena Orel K domačemu počitniškemu zbiranju pojmovno in strokovno specifičnega besedja je z navodili nagovoril tudi svoje dijake – v NUK je pod Ms 650 ohranjena njegova beležnica z naslovom Poziv dijakom ljubljanske gimnazije za zbiranje slovarskega gradiva (20. marca 1888).20 Poziv tudi poudarja nujnost dopolnjevanja kljub urejenosti doslej zbranega gradiva, predlaga izbor le ene tematske skupine, izčrpno zapisane, iz seznama ali po svoji presoji, zapis nesplošno znanih izrazov, podaja način izpisa z naglasom in v stavčni obliki, da se lažje določi pomen. V celoti se glasi takole: Obračam se do dijakov ljubljanske gimnazije, izlasti višjih razredov s prošnjo, da mi tudi oni pomorejo po svoji moči pri mojem slovarskem delu. Do zdaj nabrano gradivo je urejeno. Toda ni ga niti toliko niti takšnega, da bi dosedanji izdelek se mogel že dati natisniti. Treba ga je dopolniti. V ta namen pa bodo poleg druzega najbolj služile zbirke nabranih besed. Za tako nabiranje nihče nima lepše prilike, nego dijaki, kadar o počitnicah na kmetih bivajo. Da bo pa nabiranje uspešno pomniti je to‑le. 1) Naj se tega posla loti le, kdor ima kaj veselja zanj, kdor je prepričan, da se koristne stvari loti. 2) Vsako besedo je treba zapisati z akcentnim znamenjem prav tako, kakor jo na‑ rod izgovarja, ter zadostno raztolmačiti, bodisi slovensko ali nemško, včasih pa bode rek ali stavek z dotično besedo več razjasnil, nego vsako tolmačenje. 3) Naj si vsak nabiratelj izbere le jedno skupino besed, za tisto pa poizve in poišče, kolikor moči, vse izraze, ki so v navadi v kakem kraju. Umeje se samo ob sebi, da takih besed, ki so sploh znane in imajo povsod jednak pomen, ni treba zapisovati. Izbrati si je moči ali jedno pozneje tu zapisanih skupin, ali pa se lahko kdo domisli po tem zgledu kake druge skupine. Naj vsak nabiratelj podpiše svoje ime in zapiše kraj, kjer so besede nabrane. V Ljubljani 20. dne marcija 1888 M Pleteršnik V beležnici za navodili sledi razpredelnica z rubrikami Št. , Skupine, Nabiranje prevzel, skupine so razporejene v 47 točkah glede na 23 področij in pokrajino (največkrat Dolenjska, Gorenjska in Notranjska za skupino, ponekod le ena (npr. čevljarstvo, žebljarstvo le na Gorenjskem), a ne vedno (npr. usnjarstvo ni opredeljeno pokrajinsko), glede na dejavnost je upošte‑ vana tudi Vipavska), kraj je naveden samo za čipkarstvo (Idrija). V tretjem stolpcu so večinoma zapisani (ime in) priimek, gimnazijski letnik, ponekod rodoljubi uredniku že zdaj pošiljajo in, kakor upa, še bodo pošiljali. Na zadnje bode treba temeljitega pregleda vsega dela in potem se bode začelo tiskati.« (prav tam) 20 »Janko Glazer v Mariboru. Dar 21. 1. 1947.« (NUK, Ms 650) 36 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … tudi paralelka, in kraj zapisovalca, nekatera mesta so ostala prazna, ker verjetno dela ni nihče prevzel, drugod sta lahko tudi po dve imeni: 1. Sorodstvo na Dolenjskem, 2. Gorenjskem, 3. Notranjskem, 4. Svatovščina na Dolenjskem (Ivan Kromar, VII a Dolenja vas pri Ribnici),21 5. Na Gorenjskem (Čop VII Moste pri Breznici), 6. na Notranjskem (Rožnik VII. Horjul), 7. Otročje in pastirske igre, 10. Navade in šege ob raznih praznikih, 13. Hiša, 16. Gospodar‑ ska poslopja, 19. Poljsko delo, 22. Vinogradsko delo na Dolenjskem, 23. Ipavskem, 24. Kletarstvo 26. Živinoreja, 29. Mlinarstvo, 32. Žagarstvo na Gorenjskem (Ant. Medved osmošolec), 33. Notranjskem, 34. Usnjarstvo, 35. Tesarstvo na Dolenjskem (Jaklič VIIb, Višnja Gora), 36. Gorenjskem (G. Porenta, Sv. Duh pri Škofji Loki), 37. Notranjskem (Levičnik VIII Logatec); 38. Črevljarstvo na Gorenjskem (Toporiš I. VIII. Tržič), 39. Žebljarstvo na Gorenjskem (Žvan Kamenja Gorica VIII.), 40. Sodarstvo na Gorenjskem, 41. Štacunarstvo na Gorenjskem (Juvan iz Škofje Loke VII.), 42. Izrazi pri muzičnem orodji (Rihar VIIb, Polhov Gradec), 43. Čipkarija v Idriji (Fran Tauses, VIII, Idrija), 44. Rešetarstvo in lončarstvo (Ivan Cvar Rib‑ nica VII.b), 45. Pregovori narodni (F. Dostal VII.b), 46. Tkalstvo na Dolenjskem (K. Schweiger iz Črnomlja v Belej Krajini), 47. Tesarstvo na Notranjskem (Josip Gruden iz Blok). Pleteršnik, Maks, Ostalina (Ms 1447) Pleteršnikova ostalina v Narodni in univerzitetni knjižnici razkriva nje‑ gove stike in stike različnih avtorjev z njim, slovarsko gradivo in njegovo dopolnjevanje zbranega gradiva. Vsebuje naslednje dele:22 I. Pisma (3),23 II. Korespondenca (42),24 III. Gradivo za Wolfov slovar: III. 1. Uredniška in ostala dokumentacija o slovarju (68),25 III. 2. Slovarsko in jezikoslovno gradivo različnih avtorjev (107), III. 3. Prepisi raznih zgodovinskih dokumentov (3), 21 Navajam vse panoge, ne pa vseh pokrajin ob njih, imena zbiralcev pa le ponekod ponazarjalno. 22 Po NUK 2022: Katalog rokopisov. 23 Josip Skrbinšek (1914), neugotovljenima naslovnikoma (1889). 24 Po eno pismo Jana Lega (1889), Ivana Prijatelja (1911), Konrada Stazinskega (1900), telegram od doma, Franca Zmazka (1909), Turnerja (1909) in 36 Davorina Trste‑ njaka (1872–1888). 25 Vsebuje liste različnih velikosti z računi, potrdili (npr. 27–36: da je prejel po 200 goldinarjev od knezoškofijske uprave kot uredniško nagrado za 1. do 10. sešitek med 23. 12. 1892 do 16. aprila 1893) idr. (zadnji dokument (229) je Lexicon Fond v nemščini). 37 Irena Orel IV. Gradivo v zvezi z nabiranjem krajevnih imen (53), V. Slovarsko in drugo jezikovno gradivo, zbrano na kartotečnih listkih (5 škatel, cca 14000 listkov),26 VI. Študijsko gradivo Marije Janežič o Pleteršnikovem slovarju.27 Pleteršnikovo mnenje o Cigaletovih pripisih v nemško-slovenski slovar Med tremi Pismi je vsebinsko pomenljivo pismo neugotovljenemu na‑ slovniku (v Ljubljani 10. junija 1889) z napisom na prazni kuvertici Prof. Pleteršnikovo mnenje o Cigaletovem slovarju, ki govori o vrednosti Ciga‑ letovih lastnoročnih opomb, popravkov in dodatkov v njegovem slovarju. Pleteršnik meni, da so Cigaletovi pripisi uporabni tudi za slovensko‑nemški slovar, saj je Cigale zajel, »kar je pri dobrih pisateljih (Levstiku, Erjavcu), med narodom ali po časnikih takega našel, da je bilo v popolnilo slovarja«, pripisal je tudi vir, »iz katerega je beseda zajeta, torej je vse to zanesljivo blago«. Ugotavlja, da je »za pravoznansko terminologijo dosti novih izrazov pripisanih, ki bi se deloma tudi dali porabiti«. Poudarja, da je »/d/odatek zemljepisnih imen znatno pomnožen in popravljen, kar bode menda tudi slovensko‑nemškemu slovarju jednak dodatek na koncu pridejati moral«, toda zemljepisnih imen v SNS niso dodali.28 Izbor besed za izpisovanje Iz ohranjenih prejetih zbirk in dopisov v ostalini je razvidno, da se je držal svojih načel, opisanih v Pripomnjah, da bo upošteval posebne izraze, ne pa sicer splošno rabljenih prevzetih besed, ki imajo na Slovenskem ustreznejše slovanske besede. Npr. na listku s 26 žargonskimi izrazi za orodje, predmete in drugo te‑ matsko leksiko ( zajla, šponar, cug (vlak), zaug – špric, lajšta, raubar, šlepar, hobl ( mašina), cirkular, graben, raufnk, ror – cev, rolcange, šraufštok, cegu/ 26 Gradivo je bilo zajeto v SNS. 27 V njem je tudi bibliografski seznam člankov v kakršni koli zvezi s Pleteršnikom (npr. iz Ljubljanskega zvona, Doma in sveta, Slovana), omemb slovarja, izpiski iz teh člankov in drugo gradivo. 28 Deutsch-slovenisches Wörterbuch v drugem delu od M – Z na koncu vsebuje tudi Verzeichnis einiger geographischer Namen – Spisek nekterih zemljepisnih imen (1860: 1989–2012). Kot je znano, je Pleteršnik zbiral krajevna imena in organiziral zbiranje v okviru Slovenske matice že v 70‑ih letih 19. stoletja (o ohranjeni zbirki prim. Šivic Dular 1989, 2004, Furlan 2006: iv–v). 38 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … opeka, kripa – ciza, bicikl, bremza, pumpa, frgazar, auspuf?, filijala – po-družnica, turn, furman – fijaker, ajnšpanig), ki so prečrtani, tj. pregledani, je zapisanih v SNS le pet splošno znanih prevzetih izrazov: npr. cegel iz nemščine z vodilko k nadrejeni ustreznici opeka, kripa z vzporedno pod‑ pomenko ciza,29 pumpa, ki ima v slovarju domačo sopomenko sesaljka, ror v drugačnem pomenu ‘cev’,30 turen in graben iz nemščine. Gradivo za Wolfov slovar: III.2 Slovarsko in jezikoslovno gradivo različnih avtorjev (107) V njem se nahaja več zbirk besedja, razporejenih v več map. V mapi 2 z naslovom Slovarsko in jezikoslovno gradivo je na 245 polah A5 formata sive barve navedenih po abecedi s svetlo rjavim črnilom z drobno pisavo veliko naravoslovnih izrazov z nemškimi, pri botaničnih tudi latinskimi ustreznicami, tudi s sopomenskimi poimenovanji in glasovnimi ter besedo‑ tvornimi različicami in podvrstami, redke ima SNS, več pa Pohlinov slovar. Npr. na prvi strani le zgoraj, na sredi in spodaj Abarat, Stabwurz (artemisia abrotanum);31 Abiga, Ablak (SNS –, Fran –), na 2. strani: Abrada, Stabwurz kakor abarat, abrašica, abrat, abratica; Abratič kakor vratič;32 Abred (SNS –) kakor abarat […]; Adruška tudi babuška;33 Agat (SNS = ahat), agava (= SNS), Admiralj (vanessa atalanta),34 2. pola: aglar (Fran –); agnje (SNS = s kazalko k jagnje), agres (SNS = kosmulja); ahat (=SNS); ajda tudi dreslja, dresljica (SNS –): sibirska, divja, turška tudi turška dreslja; Amazonski kamen, Ambor (Fran –), Ametister (SNS ametist), Amjanter, Amonjak (SNS amonijak), Akacija (acacia mimosa, robinia) (= SNS z vodilko k robinija) z vrstami: arabljanska, čista, sramožljiva, Ehrenbergova, gumijasta, kaleča, občutljiva, prava, neprava, rudeča, sejaljeva, senegalska, sibirska, zakriv-ljena; Alabaster (= SNS), Alcen (samo Pohlin ‘žival los’) idr. 29 SNS: 1. krīpa, f. 1) = koš, die Wagenkrippe, Mur., Cig., C. ; (iz nem. Krippe); 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M. ; prim. lat. cisium, št.‑nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15. 30 SNS: ror, m. = dimnik (nem. »Rohr«), vzhŠt. 31 SNS s kazalko k aborat (Snoj: Pohlinov slovar ‘abrašica’) in ábrotica, f. = aborat, Cig. , Mik. (Et.). 32 SNS: vratìč, ‑íča, m. […] 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.-Cig. , Mur. , Jan. , Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič. Pohlin: prim. abrača, abrata, abratič, amarak, režimbaba. 33 Oba izraza najdemo poleg še treh sopomenk samo v Pohlinovem slovarju (‘žival navadni prašiček’ ( Porcellio scaber)). 34 SNS: admirāl, m […] 2) neki metulj po Erjavčevem Živalstvu. 39 Irena Orel V Mapi 3 je Jezikoslovno gradivo neznanega avtorja (štirje različno debeli snopiči): Sammlung: Slov. Wörter und Redensarten: 1. snopič (10 listov) v bohoričici, ima slovenske iztočnice, za navpičnico s svinčnikom pa nemške ustreznice, čez liste od leve proti desni gre rdeča črta (npr. Klepetiz, za; Bol, Kloniza, Dremelj, Hlod, Gajſnati (vsi = SNS), ostali snopiči so v gajici po abecedi od črke b: v 2. snopiču z malo pisavo s črnim črnilom: npr. benečan, bokal, bedenj, blagarnica, bandero, belilo, breg, berdo, burja, brodišče, brest, brod, brezen, bontač – šterbonek, božja brada, blagaj ipd. ( benečan, blagarnica, bontač, blagaj niso v SNS). Vmes je 9 prepognjenih listov in na koncu pismo Vojteha Kurnika Kolarja (26. Aprila 1857), ki sporoča, da ima še več zbranega besedja.35 4. snopič ima besede: biser, bižuterija (SNS –), bakle, bečka, burčen (SNS –, Pohlin: 1. jantar, 2. turmalin), bras (SNS –), berilj (SNS –), bombaž, bata (SNS –), barhant, bažant (SNS –, Pohlin : basant ‘fazan’), bečiti (SNS –), bečva idr. V Mapi 4 je Jezikoslovno gradivo različnih avtorjev (16), Slovarsko gradivo na 7 polah neznanega avtorja (nemško‑slovensko) in Slovarsko gradivo na listkih, zadaj označenih z velikimi številkami z rdečim svinčnikom (npr. 1. otlina = votlina, 4735: pogan […] ti pogan ti, psovka umazanemu otroku, ki ga SNS nima, zadnji (4737): 1 . pogánica = gubanica, kranjska potica, Plužna‑Erj. (Torb.) (= SNS), 2 . poganíca = mrena,36 3. poganíca, das Heidekorn, C., kjer ima SNS še pomen za feminativ ob pogan.37 Posamezne pošiljke strokovnih poimenovanj niso bile vedno upoštevane, bodisi da ga niso dosegle pravočasno ali so bili izrazi preveč specifični oz. nove slovanske tvorjenke ob mednarodnih izrazih nepotrjene v rabi. Tako med slaščičarskimi izrazi, ki jih je navedel France Šumi na dveh listih formata A4 v 173 točkah v nedatiranem pismu (na kuverti je zapisano »Ne‑ koliko imenoslovja za Slovenski slovar izroča France Šumi«),38 ki se nahaja med Jezikoslovnim gradivom različnih avtorjev, SNS navaja le tri splošne iz drugih virov: sladičar, sladčičar (in podrejen izraz slaščičar), sladčica in suhár (der Zwieback ‘prepečenec’), pri Šumiju Zwiebwerk Biscott. Ostalih slovanskih enkratnic, ki v knjižni slovenščini ne izkazujejo kontinuitete, in 35 Nahaja se v NUK pod sig. Ms 1314. 36 2. poganíca, f. = mrena, der Star (eine Augenkrankheit); poganica mu raste, jvzhŠt. ; tudi pl. póganice, BlKr. 37 3. poganíca, f. 1) die Heidin, (pag‑) Mur. ; — 2) = poganka 2), das Heidekorn, C. 38 Na zadnji strani za črto dodaja še nekaj drugih (čeških) izrazov: miesto, grad, varoš – mesto; ostrov – otok, červeno – rudeče, zamok ‘grad’, globotinke, plitvinke ‘globoki, plitvi krožniki’ ipd. 40 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … internacionalizmov pa slovar nima: npr. 1. Crembonbon‑Konfect, smetanč- nice; Sulz, Gelle, ledína, gellée; garniren, opisati, okrasiti (SNS v drugem pomenu), dekorirati; Glasur (la glace giacia), leda; Dragée, sladikanci; 31. Bonbon, sladica, sladčica, 32. Confect vsladka i sladica;39 34. Confiture, vsladina, Marmelade, plodína, sadlína;40 Praliné, žgalčinke; Sorbet, turška ohladka; Pastillen, testilje; Kipfel (fr. croissant), krestanc; Kandirte Früch‑ te, kandirani, vledenčeni, vkristalizirani plodi; Schaumbäckerei, peniljke; Schneebäckerei, snegiljke; Schneemasse, snegulja itd. Pod 92 . Branntwein navaja različne slovanske ustreznice: gorelka, palenka, žganje, vodka rusko (SNS ima palinka s kazalko k paljenka,41 gorelka mu je izraz za premog, tudi vodka nima tega pomena). Avtor je dodal opombo, »v sedanji večji češki slovar pogledati«, ker ni povsod zapisal prvotnega imena in so to novi, še neznani »tehnični izrazi«, ki morajo biti natančno razloženi. V Mapi 5 se pod III.242 nahaja Jezikoslovno gradivo neznanega avtorja (38 listov, 32 A4 in od 33–38 manjši odrezani listki in še en snopič) z na‑ slovom Auszug aus den Deutsch-Slow. Wörterbüchern – za Slov.-nemški slovnik, z drobno pisavo s črnim črnilom. Listi imajo na prvi strani zapis črke, na notranji pa slovensko‑nemške besede, npr. 2. list B: resnico beliti komu ( = SNS); biza, bizati ‘bezati, bosti’ (SNS –); bevskati; drevje se bije (SNS –), božak, nejmam božaka (SNS božjak); bobek sveče (SNS –); […] to mi je bela vrana (SNS–), brodnina, brodovina (Überfuhrgebühr) (= SNS); brezdavščn, brezdavsk (SNS –); 3. list C: cerknenina, cerknina (SNS –), c af ‘birič, sodni sluga’ (= SNS); cander ‘cunja’, candrati ‘raztrgati’ (= SNS). Med navedki iz različnih besedil, tudi iz starejših virov (npr. Dalma‑ tina, Pohlinovega slovarja), pa zasledimo posamezne posebne pomene, izpeljanke ali besede, ki jih SNS nima, saj jih je Pleteršnik prejel 10. februarja 1894: npr. Baba – krstna knjiga III, str. 164, 27/2 1618; baraba – kdo je baraba? (Jeran, ZD 87, 314), str. 125 (SNS –); baſſen – inu more biti de ſo Judje tako baſſen ygrali kakor ſe per nas Paſſion ygra (Dalm. Predg. Just.);43 berač – vinſki berazhi (Dalm.), der Leſer, bravec (Dalm. Predg.) – SNS ima prvi pomen in tri druge, ne pa ‘bralec’;44 biba ‘polž’ 39 SNS ima: izraz sladína, f. die Süße, M. in po Zalokarju različico slajína; naslada (c oll. süße Sachen) za sladko stvar, sladkarija pa le kazalko k sladčica in cukrenina. 40 V SNS ta denotat ni poimenovan, podoben in pomensko širši izraz je le ukuhanje. 41 páljenka, f. der Brantwein, Jan., ogr.-C. 42 Pod III.3 so Prepisi različnih zgodovinskih dokumentov. 43 SNS ima pomene ‘izmišljena pripoved, izmišljotina’ in basen kot literarna vrsta. 44 SNS: beráč, m. 1) der Weinleser, Jan. , BlKr. , Št.; — 2) der Sammler, Dol.-Cig. ; der Collecturant, C., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der 41 Irena Orel (= SNS, navaja tudi znano uganko); biber, bra = šarkelj (Rog. Slatna 22. 9. 28) (str. 25) (SNS –); bistroúmnica – duhovita šala, s svojimi naravnimi bistroumnicami zabavali so ne malokrat celo družbo, Zg. Danica (str. 28), SNS –; bizina, f. neka riba (str. 30), Pohlin ‘beluga’ (SNS –);45 bolečnost, f. Schmerz: dovoli meni to gnado, de jaſt vſa moja bolezhnoſt poterpeti preneſſem, Varia pietatis excercitia, 1772, 384 (SNS –); borštnina, 1622: Worſtnina, Ordnung Sclauonice, Urbarum cerkve na Rožniku, ž. arh. Sv. Petra (SNS –), ima pa izpeljanko iz domače sopomenske podstave gozdnina (str. 46); boljšak, veljak (SNS –); božati svojega bližnjega = škodovati mu tako, da bližnji postane ubog (Past. list šk. Jos. Rabatta iz l. 1665, šk. arh. (str. 47)), SNS pomena nima. Druge slovarske zbirke za Pleteršnikov slovar iz Slovenske matice v rokopisni zbirki NUK V različnih zapuščinah se hrani korespondenca s Pleteršnikom in različno slovarsko gradivo, ki ga je posedovala Slovenska matica.46 Na kratko bodo predstavljene le nekatere izmed njih.47 Ostalina Oroslava Cafa (NUK, Ms 1303) Vsebuje štiri mape: v prvi je I. Korespondenca in II. Jezikoslovno gradivo v sedmih snopičih (na ovoju piše Slovarsko gradivo) z 287 stranmi na daljših A4 listih, slovenske besede brez abecednega reda imajo obširne razlage v nemščini, v 1. snopiču (1841–1843) iz Frama in v 4. iz prosenca 1842 z naslovom Mila domača slovenščina; v 2. snopiču iz 1. sečnja 1842, v 5. Wasserast, Cig. ; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem-Erj. (Torb.). Pomen ‘bralec’ pa je zabeležen že od 16. stoletja v eSSKJ16 pri Dalmatinu (DB 1584, II,59b), v Vorenčevem in Hipolitovem slovarju. 45 SNS ima variante viza, der Hausen (accipenser huso), bizen, m. (V.‑Cig.), vizena (Frey. (F.) Različico bizena pozna tudi Vodnik v Kuharskih bukvah (1799: 157). 46 Za podatke o rokopisih in signaturah, nanašajočih se na Pleteršnika in njegov slovar, se najlepše zahvaljujem skrbniku rokopisne zbirke v NUK, mag. Marijanu Rupertu, ki mi je prijazno posredoval zbirni seznam rokopisnih virov. 47 V poštev bi prišle še zbirke Slovenske matice: Slovarsko gradivo: Arbores (6), Slovarsko gradivo za črki H in O (16) (Ms 1312), Slovensko-nemški slovar [slovarsko gradivo] (1) (Ms 1315), pa tudi zapuščina Luke Pintarja z več zbirkami slovarskega gradiva idr. (Ms 1417), Janeza Šolarja (Ms 1112), Luke Svetca s slovarskim gradi‑ vom (Ms 1601) idr. 42 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … iz 20. serpnjaka 1843 in v 6. v Framu 10. prosenca 1844 (Cafov Jurko) je imenovana Naša premila domača slovenščina ses Rozeanštjinŭ, v 3. sno‑ piču Domača slovenščina iz raznih izvorov (npr. iz Dalmatinovega svetega pisma). V 1. snopiču so besede iz različnih virov, Jambrešiča, Cigaleta, Janežiča (2. Auflage), npr.: čeljuga = čeljust, srt, srtež, bali, balite, bahorin (= SNS), bariš, barklec, barjuša, bismo, behemol (vse SNS –); na zadnji strani npr. žuža (= SNS), žužika, v Framu = kuka, po zemlji leze. 48 Sledi Register z abecednim seznamom izpisanih slovenskih besed iz zbirke O. Cafa in z navedbo strani: npr. abiga 121, abora 61, aborat 64, abota 81, 41, III. b, abotavljati se 265; žviglja 112b; žvigla 251, žviplja 108, žvižgec 52. Nekatere besede so izpričane samo v Pohlinovem slovarju (Snoj 2020), ki jih SNS nima: npr. abora ‘grušč’, arba ‘vulva’, ardak ‘pokrit hodnik tik ob hiši’, arpa ‘kup, grmada, skladovnica’, arga ‘strahopeten človek’, argan ‘vitel, škripec’, arati ‘1. zastavljati, 2. drgniti, drobiti’ idr. Druge so uveljavljene (= SNS): npr. aras (srvn.) ‘raševina’, ardrati se (hadern) ‘prepirati se’, barigla ‘lesen ročni sodček za vino’. V mapi 2 so različni snopiči in listi pod naslovom Jezikoslovno gradivo (104–167), napis Heinrich Freyer, Slavischer Pflanzen=Namen ima natisnjeni seznam s Cafovimi pripisi. Mapa 3 ima pod II. Jezikoslovno gradivo 19 snopičev z besedjem v dveh stolpcih (V Marburze, LXX, 8. nov. 1860): npr. skrada (= SNS), skvrada (SNS –); ladija, lagy, lata, lava; madeži; mara, smagno, mazga (SNS –), maza (= SNS) . Mapa 4 vsebuje Jezikoslovno gradivo v 103 enotah. Spisek mnogih besedi, ktere je pri raznih prilikah nabral Andrej Likar,49 bogoslovec II. leta (NUK, Ms 1305 (226)) Vsebuje slovensko‑nemški seznam besed od a do ž v dveh stolpcih, ki so večinoma zajete v SNS (na desni strani listov je narejen abecedni kazalnik): npr. na 1. listu: besede, ki so v SNS: abota, artič (SNS rtič), anati; 2. list: basnoslovje, baršun, bat, batati, beba, budalo, beg, begun, berdo, berleti, brešno (Lebensmittel) (SNS = brašno), bratomor; brunda ‘drumljica’; 48 SNS: žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn. ; — der Holzwurm, C. kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt. 49 Bil je »rodoljub in nabožen pisatelj, r. 17. nov. 1826 v Spodnji Idriji, u. 20. maja 1865 v Polomu na Kočevskem. […] Metelkova predavanja o staroslovenščini (1850/1) so mu poostrila čut za jezik, da je pozneje zbiral lepe ljudske izraze (N 1852, št. 61, 62; 1856, št. 4, 6, 32)« (Lukman 1832: Slovenski biografski leksikon). 43 Irena Orel brodovje, brodiše; ki jih ni v SNS: brenkica, briv; bringla, buretin, brez-vlada, brezumstvo. Slovarsko gradivo: Nabira slovenskih besed in Nekteri navadni slovenski izreki (NUK, Ms 1306) Na šestih neoštevilčenih straneh vsebuje slovensko‑nemški neabecedni se‑ znam besed in besednih zvez oz. frazeoloških enot v treh stolpcih. Deli se na dva dela glede na vrsto leksike, prvi je poimenovan Nabira slovénskih beséd, ki so večinoma zajete v SNS (npr. bat, butec, napeti, štrbunkniti, šterlinkati, škerniti, omela […], polakniti se, zabaviti otroka, zarinek, napi-vek, gumb, pivnica, dibla,50 vertorep, čuvstvo; čut; nekdajnost; kajati; karati […], globél, krepél, verzel […], lev kačji, lapor, lopta, lepar, prilipniti,51 lat, letenina (SNS nadrejeno letečina ‘perutnina, ptiči’), lestvica, ost, plast, obist, steržen, zmes, peč, derezi (SNS dereze), spešiti se, melina, melin, mavc,52 morak (SNS: 1. konjska kumara, 2. puran) ipd. V SNS ni nekaterih prevzetih izrazov: duhan, ki je zapisan v Pohlinovem slovarju (1781), pa tudi domačih tvorjenk: obdušje ‘duševnost’, ki je tudi Pohlinov, izsuniti (meč), ki ga ima Hipolitov slovar, željár, ploholadja (Floß), ki ju ni na Franu. Drugi del Nekteri navadni slovenski izreki se omejuje na tri četrtine zadnje strani: npr. obkoréj – dokoréj, obsoréj – dosoréj, veno méro, v’en pot, do dobriga, ni čuda, polakniti se kake reči, v navado priti, sovražni-ka razkropiti, oči pobesiti, koga na nič spraviti, v glavo si vtepsti, oginj gnetiti, koga na sumi imeti, Ni sluha ne duha več od njega, Prosó zasliši mlatiče in skoči v latiče, Matika kmeta in kralja v eno jamo spravlja; pa ne – o pa ne – ja ne! Jernej Medved: Slovarsko gradivo (NUK, Ms 1307) Jernej Medved (Logatec, 1799–1857, Ljubljana) je bil leksikograf in nabožni pisatelj, ki je nabiral slovenska rastlinska imena za Cafov slovar, jih poslal Novicam l. 1845, Cigale pa jih je vključil v svoj slovar z oznako Medv.53 50 V SNS je navedena po Metelku kot kazalka k dipla, ki ne obstaja. 51 Le SNS: ‘prilepiti’, – se ‘prilegati se’ po Miklošičevem etimološkem slovarju. 52 SNS: 1. mȃvəc, ‑vca, m., pogl. malec. 53 Prim. Lukman ( Slovenska biografija 2013), ki omenja, da je pred smrtjo končal Seznam na Kranjskem najdenih divjih in kultiviranih rastlin z latinskimi, nemškimi in slovanskimi poimenovanji, abecedni seznam slovenskih pa je ostal nedokončan (do imena »divičnik« (7 str.)). 44 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … Slovarsko gradivo je razporejeno od I. do III., dalje se deli v več zvezkov, ti pa so v več ovojih. Vsebina je navedena v Katalogu rokopisov NUK: Sammlung der da und dort in Krain gebräuchlichen slawischen [?] Wörter zum Behufe des Wörterbuches (8), Slowenische Botanik (1), Botanik (1), Slowenische Pflanzennamen (3), Slowenische Namen der Voegel und Fische, der Saugethiere und Insecten (1), Slowenische Namen der Insecten und Würmer (1), Slowenische Namen der in Krain lebenden Saugethiere, der Vögel und der Amphibien (1), Sammlung slow. Wörter und Redensarten (6), Slowenische Wörter und Phrasen‑ sammlung (2). V prvi zbirki so slovensko‑nemški slovarski sestavki razvrščeni po abecedi in v dva stolpca z vmesno črto, tudi z zgledi. Večinoma so leksemi zajeti v SNS, razen nekaterih izpeljank: aržik (le Pohlin) ob aržet (= SNS), ársati – ta otrok vedno arsa po riti in ársniti (SNS ima pod arsati kazalko k rsati, ta iztočnica pa ne obstaja); bajtarski, bankica, baravic ob barati (glagol je v SNS), bercal, bercalo ob v SNS prisotnih berc, berca ( brc(a)) . Vse glagolske sestavljenke navaja skupaj: basati, iz, per-/ pri-, z-, na-, pre-, preo-, za-, raz-: SNS nima edino preobasati ( konj je preobasan, ne bo vozil skus), preobasati se ( s kruhom). V 3. ovoju ( Botanik) so vpisani latinsko‑nemško‑slovenski botanični izrazi: npr . jel, jelka, jela, jelva, hoja, hojka, smreka, brina (bei Veldes ‘pri Bledu’), ki jih ima SNS, v 4.‑5. ovoju so pod II. slovensko‑nemško‑latinske Slovenische Pflanznamen, v 6. ovoju Slovenische namen der Insecten: npr. SNS nima živadnice, merčesi, Insectum, le v ednini mrčes. Med II. Besede v Istri in Čičariji (naslovnik Jan. Zalokar v pismu Lovra Rakouicsa) ni v SNS izraza zbabnica – mladovna žena pri porodu. Woertersammlung (mit der Metelčica) (NUK, Ms 1316) Zbirka neznanega zbiratelja, po opisu v Katalogu rokopisov NUK verjetno teologa, z abecedno urejeno zbirko slovenskih besed in raznimi izpiski, ima v metelčici zapisane nekatere lekseme iz Pohlinovega slovarja, ki jih SNS nima, npr.: epatka, anacardium (Pohlin); encjan (Megiser 1592, 1603, Pohlin), SNS pa ima druge izraze za nemški Enzian: lecijan, gorečica, svišč, zvišč ipd.; fajtati, fajtač ‘blebetati, blebetač, čvekač, opravljivec’ (Pohlin). 45 Irena Orel Tomo Zupan – Delo za Pleteršnikov slovar (NUK, Ms 1390, II. 2.4.7) Tomo Zupan (Smokuč, 1839–1937, Okroglo), »prešernoslovec, literarni zgo‑ dovinar in narodni delavec« (Suhadolnik, Lisac, SB), je bil v letih 1881–1893 vodja Alojzijevišča in je organiziral dijake za zbiranje besed, tako so leta 1889 »alojzniki osmošolci« Meršolj, Pečjak, Plantarič, Pretnar, Stroj, Trpin »za urejevanje besed za Wolfov slovar« prejeli skupno 30 forintov. Pregled starejših literarnih del od 17. stoletja je opravil Alojzij Stroj:54 za iskanje oziroma izpisovanje in urejanje besedi za Wolfov slovar 1890 in 1891 iz niže imenovanih pisateljev bi bila v primeri s prejšnimi leti taka‑le nagrada: Jurčič 7. in 8. zvezek po 1. gld. – 2 gld., Erjavec 2. zvezek 1 gld., Koroške narodne pesmi 1 gld., Danjko (pesmi) 3 gld., Vodnik (izbrani spisi) 4 gld., Basar (C. I.) 3 gld., Janez od Sv. Križa pet knjig po 3 gld. – 15 gld. 32 gld.«. Sklep prvega dela Predstavljenih je le nekaj poudarkov iz obsežnega rokopisnega slovarskega gradiva, ki bi si zaslužilo podrobno nadaljnjo obravnavo. Ostalina, ki je v prispevku zgolj opisana, in druge zbirke, ki še čakajo na obsežno raziskavo, kažejo, da se je Pleteršnik lotil zbiranja besedja na različne načine sam in s pomočjo drugih, se spopadal z neizmerno količino raznovrstnega in ne‑ urejenega besedja v različnih (nečitljivih) pisavah, pregledal mnoge zbirke v snopičih, na polah, listih, listkih, v pismih, hkrati izpisoval iz starejših in tedanjih tiskanih besedil, jih odbiral55 ter opravil ogromno slovaropisno delo, ki ga po 130 letih lahko le občudujemo. Pleteršnikovo besedje v izbranih člankih, spisih, poročilih in prevodih med letoma 1866 in 1888 ter v SNS V tridesetletju pred izidom Slovensko-nemškega slovarja in tudi kasneje je bil Pleteršnik kot gimnazijski profesor in od leta 1871 sodelavec Slovenske 54 Organizator in nabožni pisec (1868, Lipnica pri Kropi–1957, Ljubljana) (Slovenska biografija 2013). 55 Po kakšnem ključu je izločal neprevzete lekseme, pa težko opredelimo, saj je lahko posamezne tudi spregledal. 46 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … matice 56 ustvarjalen tudi kot pisec strokovnih prispevkov57 s področja klasične filologije in slavistike ter prevajalec (Pirjevec 1924: 240–243, 304–311, Breznik 2013, Toporišič 1998: [175], Furlan 2006: iv–v). Javnost je v periodiki obveščal tudi o poteku priprav za Slovensko-nemški slovar. Nekateri novejši prevzeti in domači leksemi, ki jih starejši viri predvidoma nimajo, iz izbranih Pleteršnikovih objavljenih prispevkov s slovansko in slovensko tematiko, objavljenih med letoma 1866 in 1888, ter dveh pre‑ vodov pred izidom slovarja so bili preverjeni glede na (ne)zastopanost v SNS in drugih slovarjih s portala Fran. Upoštevana so naslednja besedila: Pleteršnikov del v knjigi Slovanstvo (J. Majciger, M. Pleteršnik, B. Raić, 1873–1874) o Slovencih, Hrvatih in Srbih, posamezni članki v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, letopisu ljubljanske gimnazije ter dve izbrani prevo‑ dni deli: staroruski junaški ep Slovo o polku Igorjevĕ, v prevodu Pesem o vojski Igorjevi (1866) in Kalifornske povesti Breta Harteja (1876). Splošno besedje s področja družboslovja in šolstva domačega in tujega izvora s prvo pojavitvijo na portalu Fran prav v SNS je v njem pogosto označeno kot novoknjižno. Slovanstvo, 1. del (1873–1874) V Slovanstvu so takšni opaženi novoknjižni primeri slovanskega izvora npr.: ljudovladna uprava – ljudovladen ‘republikanski; demokratičen’;58 čin 1) ‘dejanje’ (SNS po Murku, Cigaletu, Janežiču); izobraževalnica za učitelje, SNS po Levstikovem Nauku slovenskim županom (1880); nasilstvo (ob nasilje), oboje po slovanskih jezikih itd. Nekatere tvorjenke se v slo‑ varju razločujejo samo glasovno: npr. najdenišnica (SNS: najdeniščnica), bolnišnica (SNS: bolniščnica). Pogosteje pa je razlika le v besedotvornih morfemih: npr. spisovatelj,59 preroditelj,60 izpeljanke prerojstvo (narodne 56 L. 1871 je prišel v odsek za izdajanje šolskih knjig, 1872 je postal odbornik za izdajanje knjig in narodno blago, 1875 II. podpredsednik, 1885 je bil imenovan za predsednika, a je zaradi uredništva slovarja ponudbo odklonil (Pirjevec 1924: 306–311). 57 L. 1868 je objavil v Slovenskem narodu tudi politični članek Naša prihodnost (Pirjevec 1924: 304–305). 58 SNS: ljudovládən, ‑dna, adj. republikanisch, Cig. , Jan. , nk. ; demokratisch, Cig. (T.). 59 SNS: spisovȃtelj, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, der Literat, Jan. , nk. SSKJ2: zastarelo pisatelj, pisec. 60 SNS: prerodȋtelj, m. der Regenerator, Jan. (= SSKJ2) – v SNS je prerod nadrejenka tudi pri preporod, oboje označeno kot novoknjižno. 47 Irena Orel literature) pa ni v SNS,61 ljudnat,62 gozdnarski (le SNS ima po Cigaletovem in Janežičevem slovarju izpridevniško izpeljanko poleg izsamostalniške gozdarski), boritelj (SNS po Cigaletovem slovarju ‘borec, bojevnik’). Še v enem primeru se priponsko obrazilo razlikuje tudi glede na SNS: severski ( rod) (ni na Franu, SNS: sverən). Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije (Jahresbericht des kais. konigl. Obergymnasiums zu Laibach an Schlusse des Schuljahres 1875, 27–33) V članku so navedeni nekateri prevzeti leksemi, ki v slovarju niso za‑ stopani: npr. konkurent, konduita (ob nadrejeni sopomenki izpričba);63 organizujoča ( pridvorna komisija) – v SNS ni niti glagola organizovati/ organizirati; definitivno (v SNS ni niti pridevnika niti glagola definirati); sekularen ( duhovnik) . Manjkajo tudi neprevzete izpeljanke: npr. virnike ( domače zgodovine) ‘vire?’ (27); besedna zveza učni red, so pa v SNS druge zveze z red ( dnevni, vozni, opravilni = poslovni red). Druge besede iz prevzete pa tudi domače podstave so v slovarju označe‑ ne kot novoknjižne: npr. kirurški, umetnijski, elementarna ( šola), klasik,64 poetika,65 kolega;66 prirodoznanstvo ‘naravoslovje’ (poleg sopomenke v SNS prirodoslovje), zemljepisje (v SNS poleg neoznačene mednarodne sopomenke geografija), učiteljstvo, šolstvo, odgojevanje, določba, izpri- čevalo, pravosloven ‘pravniški’, vodilo 3) ‘pravilo’, bogosloven, nadzorni- štvo (Janežič, Caf), občevati, pokojnina, učilo ‘učno sredstvo’ (SNS: das Lehrmittel), učni načrt, smatrati za kaj (SNS – hs. po Murku, Cigaletu, Janežiču), svota (hs.) ‘vsota’ idr. V prispevku je navedena oblikovna in pisna različica glede na SNS ( mosaik je moškega spola, v SNS mozaika ženskega spola) in besedotvorna različica gramatikalni (oddelek), v SNS gramatičen, slovničen. 61 Potrjeno je v Besedju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja le pri Krelju v Otročji bibliji in v Hipolitovem slovarju ob prerojenje, ki ga ima SNS. 62 SNS: ljudnàt, ‑áta, adj. bevölkert, volkreich, Janežič, Caf, nk. ; SSKJ2: starinsko zelo naseljen, obljuden. 63 SNS: izprȋčba, f. der Erweis, die Nachweisung, Mur. , Cig. , Jan. […]. 64 SNS: klāsik, m. zgleden pisatelj (posebno starih Grkov in Rimljanov), der Classiker, Cig. , Jan. , Cig. (T.), nk. 65 SNS: poētika, f. nauk o pesništvu, die Poetik, Cig. , Jan. , Cig. (T.), nk. 66 SNS: kolēga, * m. tovariš v šoli, uradu itd., der College, nk. 48 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … O Wolfovem slov.-nemškem slovniku (LZ 1884, 509) Poročilo vsebuje le malo besedotvornih posebnosti: za slovar, ki ga po Vod‑ niku uporabi že Janežič,67 ima zahodnoslovanski leksem s lovnik,68 novejša je izpeljanka dijaštvo,69 nekaj besedotvornih različic je danes zastarelih: potrdba (na Franu jo navaja le SNS) ob potrditev, ki se prav tako prvič pojavi v SNS in je v 2. pomenu novoknjižna,70 za razliko od potrdba, ki jo ima že Murkov slovar (1832); odpust (nk.) ob dopust (der Urlaub),71 v zvezi viseti o čem ‘biti odvisen od česa’ je viden južnoslovanski vpliv.72 Slovenščina na ljubljanskem liceju (Po listinah shranjenih v gimnazijskem arhivu) iz Poročila ljubljanske gimnazije za leto 1875) V prispevku zasledimo prevzeto leksiko in izpeljanke iz njih, ki jih SNS ne vsebuje: npr. gubernij, gubernijski, humanistika, humaniteten (razred), obligaten (uk, nauk ‘pouk’, predmet) ‘obvezen’, konkurent, normalci ‘dijaki normalke’. V SNS so odsotne nekatere domače tvorjenke: nedijaki, modro-slovski ( zavod), pa tudi frazem na srce govoriti, ki ga kot ekspresivnega navaja SSKJ2 v pomenu ‘prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa’. Vrsta danes splošno uveljavljenih leksemov tujega in domačega izvora z družboslovnega in pedagoškega področja je v slovar zajetih z oznako novoknjižno: npr. gimnazija, gimnazijski, konkurs,73 nadlajtnant s tudi v SNS domačo sopomenko nadporočnik,74 v socijalnem (življenji), v SNS s 67 Popólni ročni slovár slovénskega in nĕmškega jezika (Celovec 1850, 1851). 68 SNS: slvnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwör‑ terbuch, Cig. ; — češ. 69 SNS: dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk. 70 SNS: potrdȋtəv, ‑tve, f. […] 2) die Bestätigung, die Beglaubigung, Cig. , Jan. , M. , nk. 71 V SSKJ je navedena kot zastarela za dopust. 72 SNS pri iztočnici viseti po Cigaletovi Terminologiji navaja zvezo v. o čem, ki je izvorno opredeljena kot hrvaško‑srbska. 73 SNS: konkūrs, m. natečaj, stečaj, der Concurs (der gläubiger, der bewerber), Cig., Jan., nk. ; tudi: konkurz, nk. 74 SNS: nàdlājtnant m. der Oberlieutenant, Cig. , nk. ; nàdporčnik, m. der Ober‑ lieutenant, C. , nk. 49 Irena Orel sopomenko družaben,75 izobraževanje, neznaten,76 odgoja, podčastnik,77 pouk 78 ( ob uk, poduk), poučne (ure),79 ravnateljstvo, tečaj 80 idr. Večina strokovnih izrazov je v SNS brez oznake in so splošno sprejeti: npr. ko-misar, ordinarijat – SNS s pisno razliko: ordinariat, praktikant – v SNS s sopomenko vajenec, ravnatelj, rektor, rektorstvo, semester; čitati (knjige) – v SNS izvorno označena kot hrvaško‑srbska beseda. Slovo o polku Igorjevĕ, Pesem o vojski Igorjevi (Celovec 1866) Prevod81 staroruskega epa iz 12. stoletja, pri katerem se je Pleteršnik, kot sam piše v Predgovoru, oziral na češke prevode (M. Hatalla Slovo o polku Igoreve (Praga 1858), pa tudi Hanka (1821) in Boltz (Berlin 1854)), vsebuje redke posebne lekseme, ki jih ni niti v SNS niti na portalu Fran: takšen je historizem šerešir za tedanje orožje ( z živimi šereširi), s prevajalčevo razlago: »Orodja, iz kterih so z živim ognjem streljali« (1866: 16, op. 40), priložnostna pridevniška zloženka zlatostrešnat iz samostalniške besedne zveze. Več je po SNS novoknjižnih besed: npr. izdava ‘izdaja’,82 sobana,83 robstvo ‘suženjstvo’.84 Nekatere besede danes niso del slovenskega besednjaka: razbotati ( srake),85 ljut ‘hud, divji’ ( ljuta zver).86 Nekatere dvojnice se v slovarju oblikovno ali besedotvorno razlikujejo: npr. tulica ( za puščice), SNS tulec; 75 SNS: sociālən, ‑lna, adj. družaben, social, Jan., nk. ‘družben’; SNS: družábən, ‑bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts‑, social, Jan. , nk. ; 76 neznátən, ‑tna, adj. unkenntlich, unmerklich, unbedeutend, unbeträchtlich, Cig. , Jan. , C. , nk. 77 pòdčȃstnik, m. der Unterofficier, Jan. , nk. 78 SNS: poȗk, m. die Anleitung, Cig. (T.); der Unterricht, Cig. ( T. ), nk. ; šolski p., nk. 79 SNS: poúčən, ‑čna, adj. belehrend, didaktisch, Cig. ( T. ), nk. 80 SNS: tečȃj, m. […] 6) der Curs, Jan., nk. ; učni t. der Lehrcurs, DZ, nk. 81 Prevod je bil objavljen v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov (Celovec 1866, zv. 19), nato pa še v knjižni obliki, ki je upoštevana v obravnavi. 82 SNS: izdȃva, f. die Herausgabe, Jan. ; die Ausgabe, die Auflage, nk. […] poleg izdaja, ki je tudi označena kot novoknjižna, in z vodilko k izdava. 83 SNS: sobána, f. der Saal, Jan., Cig. ( T.), nk.; — hs.; SSKJ2: nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači. 84 SNS: rbstvọ, n. die Sclaverei, Jan., ogr.-C., nk.; robstvò ̣, Valj. (Rad). 85 SNS: razbtati, ‑am, vb. impf. lärmen, poltern, V.-Cig., Jan. ‘ropotati’. 86 SNS: ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C. , Mik. ; zornig, Cig. , Jan. ; lj. na koga, C. ; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.-C. ; — grausam, Mur. , Jan. ; SSKJ2 zastarelo. 50 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … predded (ima le Pohlinov slovar), SNS ima le novoknjižno praded. 87 Gla‑ golske sestavljenke imajo značilno postopno končnodovršno predpono po‑: veselje je pozginilo, le v SNS je glasovna različica poizginiti;88 ponapojiti (le v SNS);89 le v prevodu še z nedovršno glagolsko osnovo pobrenketati ( z zlatom in srebrom) ‘pobrenkavati’, SNS le pobrenkati (dovršno). Kalifornske povesti (1876) V prevodu Breta Harteja so v SNS in v drugih zgodovinskih slovarjih na Franu odsotni mednarodni izrazi ali izpeljanke iz njihovih podstav, npr. tujke po nemščini: shawl ‘šal’, der Shawl – SNS ima v tem pomenu z enako nemško ustreznico domači izglagolski izpeljanki ovijalo in pahavka (2. pomen); veranda;90 lineal ‘ravnilo’ ima le Kastelec‑Vorenčev slovar (1680–1710),91 SNS pa ima za nemško ustreznico das Lineal slovenski iztočnici ravnilo in smugavnik. Med izpeljankami iz tuje podstave ob no‑ voknjižnih koketa, koketen v SNS ni v prevodu rabljenega samostalnika za lastnost koketnost ‘spogledljivost’, ni niti glagola graduirati ( graduiran na Harwardu),92 glagolnika kritikovanje;93 ob samostalniku karakteristika v SNS ni pridevnika karakterističen. V SNS ni niti naslednjih tvorjenk iz domače podstave: malček ( za svoje malčike); peklenšček (ima ga Slovar stare knjižne prekmurščine v pomenu ‘hudič’); prislova treskoma (le SSKJ ‘s treskom’); zloženk (kalkov) iz samo‑ stalniške zveze z desnim rodilniškim prilastkom zlatorudnik, zlatoprališče; 87 SNS ima le praded, navaja pa še druge starejše glasovne različice od Dalmatina dalje: prádè ̣d, ‑dda, m. der Urgroßvater, nk. ; (»predid«, Meg. , Dalm. ; »predet«, Alas. ; preded, Habd. , Mur. , Cig. , Jan. , Jsvkr. , BlKr. ); prádẹd, Cv. 88 SNS: poizgíniti, ‑gȋnem, vb. pf. nach einander verschwinden. SSKJ2: poizgíniti ‑em tudi pozgíniti ‑em dov. (í ȋ) drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila. 89 SNS: ponapojíti, ‑ím, vb. pf. nach einander tränken; — nach einander berauschen. 90 Navaja jo šele SSKJ2 v pomenu ‘navadno pokrit, odprt ali zastekljen prostor ob zunanji steni hiše’, v SLA2 pa je narečna enkratnica za ‘veža’ v Prekmurju v Cankovi (T 387). 91 Kastelec‑Vorenc (1680–1710): lineal m, libella, ‑ae, ena laiṡhta, en linéal, en ſhaitel, zimermanṡka ṡhnora. 92 Glagol graduirati je v 2. pomenu ‘dati, podeliti akademski naslov’ kot zastarel naveden v SSKJ2 in Slovenskem pravopisu. 93 SNS pa ima: krītika, f. posodba, die Kritik, Cig. , Jan. , Cig. ( T. ), nk. 51 Irena Orel pridevniške izpeljanke zlatokopski. 94 Samo v besedilu je naveden nov pomen glagolnika položenje,95 ki je starinska besedotvorna različica za ‘razpoloženje’. Nekateri izrazi se razlikujejo le po glasovni, oblikovni ali besedotvorni posebnosti: tabakira (SNS: tobakira = tobakera (prim. it. tabacchiera)); trenotje ‘trenutek, tren’;96 v prevodu uporabi podrejeno različico iz SNS dvoranstvo namesto nadrejene dvorjanstvo;97 zveza dušek dati ( svoji razka- čenosti dušek dali) ima v SNS in SSKJ2 samostalnik v (delnem) rodilniku in ne v tožilniku.98 Med ujemalnimi novoknjižnimi leksemi, prevzetimi iz južnoslovanskih jezikov, ki so zastopani v prevodu in prvič v SNS ter ne izkazujejo konti‑ nuitete (v SSKJ2 so označeni kot zastareli oz. starinski), se pojavi glagol s prevzeto podstavo iz madžarščine kinčati 99 in feminativ čitateljica, ki ima v SNS tudi iztočnico bravka s kazalko k čitateljica.100 Samo v SNS in v sodobnih knjižnih virih opazimo naslednje v prevodu uporabljene tvorjenke iz domačih osnov: vonjava, sanjarski, brezzakonje;101 nabornice ‘ovratnik’,102 vsakojak ‘raznolik’, narečni belokranjski pridev‑ nik;103 pa tudi mednarodne izraze: npr. piknik,104 sarkazem. 105 94 SNS pa ima samostalnik zlatokòp (der Goldgräber) ‘zlatokopec’, kar ima tudi SSKJ2 v 2 pomenu. 95 SNS: položénje, n. 1) die Hinlegung; — die Niederlegung, Cig. ; — 2) die Lagerung, Cig. ; die Lage (po rus.), Cig. (T.). SSKJ2 tega glagolnika nima. 96 SNS: trentje, n. der Augenblick, nk. ; — prim. hs. trenuć; trenȗtje, n. = trenotje: v enem trenutju oka, Krelj; SSKJ2: trenútje ‑a s (ȗ) star. trenutek, hip1. 97 SNS: dvorȃnstvọ, n. , C ig. (T.), DZ, pogl. dvorjanstvo. 98 V SNS: duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk. SSKJ2: ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje. 99 SNS: kȋnčati, -am, vb. impf. schmücken, zieren, Cig., Jan., nk. , SSKJ2: kínčati ‑am nedov. (ȋ) zastar. krasiti, lepšati. 100 SNS: čitȃteljica, f. die Leserin, Jan., nk. 101 Razlika je v naglasnem mestu: SNS: brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig. , Jan. , Cig. (T.), C. ; — prim. glede naglasa hs. bezákonje; SSKJ2: brezzakónje ‑a s () knjiž. stanje brez zakonov, postav. 102 SNS: nabrnica, f. die Halskrause, Jan. (H.). 103 SNS: vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr. […]; SSKJ2 nar. belokranjsko ‘ves mogoči, najrazličnejši’. 104 SNS: piknīk, m. skladne gosti, das Picknick. 105 SNS: sarkāzəm, ‑zma, m. zbadljivi III, Cig., Jan. 52 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … Sklep drugega dela Bežni prikaz novejšega oz. posebnega besedja v Pleteršnikovih spisih potrjuje aktualno rabo družboslovnega, pedagoškega izrazja in splošno‑ poimenovalne leksike, zajetih v slovar, v manjši meri besedotvorno razši‑ ritev z dvojnicami v besedilih in prevodih, pa tudi leksikalno obogatitev z nekaterimi v slovar nesprejetimi leksemi ali tvorjenkami zaradi izločanja prevzetih besed, besednih zvez in nekaterih izpeljank po različnih krite‑ rijih (npr. izvorna neavtohtonost, specifična leksika, značilna za določeno obdobje in okolje, samoumevna besedotvorna izpeljivost) ali tudi naključno spregledanimi ( gubernij) ali namerno izpuščenimi leksemi ( konkurent z zamenljivo novoknjižno sopomenko tekmec). Da ima v svojih spisih ne‑ kaj več uveljavljenih mednarodnih in besedotvorno variantnih izrazov, je predvidljivo. Zaključek Pleteršnik je v devetih letih opravil v tedanjih družbeno‑kulturnih razmerah zgledno uredniško poslanstvo, saj je v skladu s slovaropisnimi načeli uspel uslovariti glavnino zgodovinskega in aktualnega knjižnega ter prejetega in lastnega narečnega besednega zaklada. Številne ocene in misli pomembnih slovenskih jezikoslovnih in literarnih osebnosti pomenljivo pričajo nadaljnjim rodovom o veličini in trajni vre‑ dnosti Pleteršnikovega slovaropisnega dosežka skupinskega dela: » Dovršil je stavbo, katero so gradile generacije slovenskega rodu in kronal delo neštetih slovenskih rok«. (Pirjevec, 1924: 371, Furlan, 2006 II: [i]) Ob njegovi osemdesetletnici je M. Hočevar (1921: 1) zapisal v Zvončku: »[…] sestavil tako obsežno, temeljito in znanstveno delo, da nas zavidajo za njega vsi Slovani. Pleteršnikov slovar je za nas Slovence velik, neizčrpen zaklad čistega in pravilnega jezika in dokaz njegovega ogromnega bogastva. […] Slika nam kaže tega za slovenski narod prezaslužnega moža, ki ga moramo zaradi njegovega plodonosnega delovanja vsi poznati in spoštovati.« Pomen njegovega podviga je bil prepoznan že za časa življenja s strani oblasti, znanstvenih, in kulturnih krogov. Za svoj prispevek k slovenskemu slovaropisju je bil ob upokojitvi leta 1900 odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, leta 1922 tik pred iztekom življenja z redom sv. Save 3. stopnje, prejel je častno članstvo mesta Ljubljane, Slovenske matice, dopisno članstvo Jugoslovenske akademije v Zagrebu leta 1899. 53 Irena Orel Obenem je povzdignil svoj rodni kraj Pišece, majhno naselje na prisojnih obronkih Orlice, ki se ponaša s plemiškim izročilom, tudi s pomočjo seda‑ njih prizadevnih sorojakov, učiteljev, duhovnikov in požrtvovalnih krajank in krajanov, v živahno kulturno središče slovenske besedoslovne misli. Literatura Anton BREZNIK, 1949/2013: Pleteršnik, Maks (1840–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http:/ www.slovenska‑biografija.si/oseba/sbi435041/#slovenski‑biografski‑lek‑ sikon Oroslav CAF: Ostalina. Slovenska matica. Narodna in univerzitetna knjižnica, Roko‑ pisna zbirka, sig. Ms 1303. FRAN, SLOVARJI INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU, 2014–, različica 8.0, www.fran.si, dostop junij 2023–januar 2024. Metka FURLAN, 2006: K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja, O Pleteršni‑ kovem slovarju skozi čas. Slovensko-nemški slovar. Transliterirana izdaja, Drugi del P–Ž. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. [i]‑viii. Joža GLONAR, 1924: Pleteršnikov »Pleteršnik«, Časopis za slovenski jezik, kulturo in zgodovino IV, 169–171. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑QIYINFN1 Bret HARTE, Maks PLETERŠNIK, 1876: Kalifornske povesti. Ljubljana: Samozaložba Josip Jurčič. http:/ www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑R4SWM0AO M. HOČEVAR, 1921: K osemdesetletnici profesorja Maksa Pleteršnika, Zvonček 22/1– 2 (februar 1921), 33–34. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑74KJ4HRD Katalog rokopisov, 2022. Narodna in univerzitetna knjižnica. Katalog_rokopisov_2022. pdf (uni‑lj.si) Valentin KERMAVNER, Maks PLETERŠNIK, Matej VODUŠEK, Fran WIESTHA‑ LER, Friderik ŽAKELJ, 1882: Latinsko-slovenski slovnik za tretji in četrti gymnasijski razred, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožek-a. Ljubljana: Ignacij A. Kleinmayr, Fedor Bamberg. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑AHK3SYHM Andrej LIKAR: Spisek mnogih besedi, ktere je pri raznih prilikah nabral Andrej Likar, bogoslovec II. leta. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1305. Franc Ksaver LUKMAN, 1932/2013: Likar, Andrej (1826–1865). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http:/ www.slovenska‑biografija.si/oseba/sbi329645/#slovenski‑biografski‑lek‑ sikon (12. januar 2024). 54 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … Franc Ksaver LUKMAN, 1933/2013: Medved, Jernej (1799–1857), Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http:/ www.slovenska‑biografija.si/oseba/sbi329645/#slovenski‑biograf‑ ski‑leksikon Janez MAJCIGER, Maks PLETERŠNIK, Božidar RAIĆ, 1873–1874: Slovanstvo. Del 1: Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Bolgari. Ljubljana: Matica Slovenska. Jernej MEDVED: Slovarsko gradivo. Slovenska matica. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1307. Irena OREL, 1998: Prvine enojezičnega slovaropisja v Pleteršnikovem slovarju. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, zbornik s simpozija ’96 v Pišecah. Ur. Jože Toporišič. Novo mesto: Dolenjska založba. 113–125. Avgust PIRJEVEC, 1924: Maks Pleteršnik, Ljubljanski zvon 44/4, 240–244, 304–311, 361–371. Maks PLETERŠNIK, 1866: Slovo o polku Igorjevě. Celovec: vredništvo slovenskega Glasnika. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑DOLFNRFC Maks PLETERŠNIK, 1875: Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije , Jahresbericht des kais. konigl. Obergymnasiums zu Laibach an Schlusse des Schuljahres 1875. Laibach: Verlag des k. k. Ober‑Gymnasiums, 27–33. Maks PLETERŠNIK, (M. P.), 1884: O Wolfovem slov.‑nemškem slovniku (Slovenski glasnik), Ljubljanski zvon 4/8, 509. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑ ‑47R21XSP Maks PLETERŠNIK, 1887: Slovenščina na ljubljanskem liceju (Po listinah shranjenih v gimnazijskem arhivu), Jahresbericht des k. k. Ober Gymnasiums zu Laibach veröf-fentlicht am Schlusse des Schuljahres 1887 durch den Director Josef Šuman. Laibach: Verlag des k. k. Ober‑Gymnasiums, [3]–5. Maks PLETERŠNIK, 1888: O »Wolfovem slovarju« (Slovstvo), Dom in svet 1/3, 46. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑7A235YQY Maks PLETERŠNIK, 1894: Slovensko-nemški slovar. Pripomnje. IV–XVII. Maks PLETERŠNIK, Ostalina. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1447. Poziv dijakom ljubljanske gimnazije za zbiranje slovarskega gradiva, 1888. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 650. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR [slovarsko gradivo]. Slovenska matica. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1315. SLOVARSKO GRADIVO: Nabira slovenskih besed, Nekteri navadni slovenski izreki. Slovenska matica. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1306. SLOVARSKO GRADIVO: Arbores, Slovarsko gradivo za črki H in O. Slovenska matica. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1312. 55 Irena Orel Stane SUHADOLNIK, Ljubomir Andrej LISAC, 1991/2013: Zupan, Tomo (1839– 1937). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znan‑ stvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http:/ www.slovenska‑biografija.si/oseba/ sbi881750/#slovenski‑biografski‑leksikon (30. januar 2024). Alenka ŠIVIC DULAR, 1989: Slovenska matica in akcija za zbiranje zemljepisnih imen. XXV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, zbornik predavanj. Ur. Franc Zadravec. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 83–101. Alenka ŠIVIC DULAR, 2004: Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen pri Slovenski matici. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Zemljepisna imena (Zbornik s simpozija ’02 v Pišecah). Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Društvo Pleteršnikova do‑ mačija Pišece, Slavistično društvo Slovenije. 18–34. Jože TOPORIŠIČ, 1998: Življenje, delo in pomen Maksa Pleteršnika. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (Zbornik s simpozija ’96 v Pišecah). Ur. Jože Toporišič. Novo mesto: Dolenjska založba. [175]–180. UREDNIŠTVO, 1971/2013: Stroj, Alojzij (1868–1957). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. http://www. slovenska‑biografija.si/oseba/sbi623938/#slovenski‑biografski‑leksikon (6. januar 2024). Matija VALJAVEC, 1893: K prvemu sešitku slovensko‑nemškega slovarja Wolfovega, Ljubljanski zvon 13/2, 106–107 itd. Josip VOŠNJAK, 1893: K zgodovini Wolfovega slovensko‑nemškega slovarja, Ljubljanski zvon XIII/4, 234–237, 303–306. http:/ www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC‑ ‑I4554F9H WOERTERSAMMLUNG (mit der Metelčica). Slovenska matica. Narodna in univerzi‑ tetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1316. Tomo ZUPAN, Zapuščina. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, sig. Ms 1390. LEXICON FROM THE DICTIONARY MATERIAL IN PLETERŠNIK’S LEGACY AND OTHER COLLECTIONS AND FROM HIS WRITINGS IN THE SLOVENE-GERMAN DICTIONARY Summary The introduction presents the history of Maks Pleteršnik’s editing of Wolf’s Slovene-German dictionary from 1880, when he became a member of the preparatory committee, to 1883, when he was appointed a sole editor, until its publication in two volumes (1894–1895). In nine years, he managed to prepare it for printing with the help of students and theologians, relying on dictionary collections of O. Caf, F. Miklošič, written words from published works and on newly received individual word collections. The preserved collections and letters in his legacy confirm that he adhered to the principles which he described in the Pripomnje (Notes) to the 56 Leksika iz slovarskega gradiva v Pleteršnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov … Dictionary. He was thus willing to consider special expressions, but not otherwise commonly used borrowed words. He accepted most of the terms from the dictionary material, but not rare word‑formation variants (e.g. mlinštvo, dictionary mlinarstvo, mlinarija ‘millinery’; bolečnost ‘painfulness’, dictionary bol, bolečina ‘pain’), older word meanings (e.g. J. Dalmatin: berač, der Leser ‘reader’) and Pohlin’s terms in Metelko’s script (e.g. epatka ‘cashew nut’, fajdirek ‘anemone plant’, bizina, bisina ‘beluga fish’). In his Call to the students of the Ljubljana high school for the collection of dictionary material dated March 20, 1888, he also encouraged his students to collect specific professional words while at home during the holidays. The second part focuses on more recent lexemes, atypical for the older literary lan‑ guage. They are selected from some of Pleteršnik’s published contributions dealing with Slavic and Slovene themes: Pleteršnik’s work on Slovenes, Croats and Serbs in the book Slovanstvo (1873–1874), his articles in the journals Ljubljanski zvon, and Dom in svet, high school yearbooks and the like. These were all published by the year 1888. His translations of Slovo o polku Igorjevĕ–Pesem o Igorjevi vojski (The Story of Igor’s Army) (1866) and B. Harte’s Kalifornske povesti (Tales of California) (1876) are also analyzed and checked against lexical items from the dictionaries on the Fran portal. Especially terms relating to social sciences, both of domestic and foreign origin, are marked as new and as first appearing on Fran, while some other specific words do not feature in the dictionary. Pleteršnik’s dictionary remains the most extensive and useful source of Slovene historical and dialect lexicon, and its editor was the recipient of several important awards for it. 57 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Mitja Trojar Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, mitja.trojar@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.4 ISBN: 978-961-286-878-9 V prispevku so analizirani izbrani jezikoslovni termini, vključeni v Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/1895). V raziskavo je bilo zajetih 50 pogostih jezikoslovnih pojmov. Poimenovanja za te pojme, sprejeta v Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, so primerjana s termini, uporabljenimi v izbranih slovenskih slovnicah, in sicer v Janežičevi Slovenski slovnici s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) in Slovenski slovnici za domačo in šolsko rabo (1863) ter v Brezni‑ kovi Slovenski slovnici za srednje šole (1916). Ključne besede: terminologija, jezikoslovna terminologija, zgodovina jezikoslovja, Maks Pleteršnik, slovenske slovnice The paper analyzes selected linguistic terms included in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary (1894/1895). 50 frequently used linguistic concepts were included in the study. The terms for these concepts, included in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary, are compared with the terms used in selected Slovene grammars: Anton Janežič’s Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854), and Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863), as well as Anton Breznik’s Slovenska slovnica za srednje šole (1916). Keywords: terminology, linguistic terminology, history of linguistics, Maks Pleterš‑ nik, Slovene grammar books Uvod Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/1895)1 je neizčrpen vir drago‑ cenih podatkov o različnih plasteh slovenskega jezika do konca 19. stoletja. 1 Za podrobnejše podatke o Pleteršnikovem slovarju (1894–1895) gl. Breznik (2013), Pripomnje (uvod) k slovarju Maksa Pleteršnika (v Furlan 2015) in uvod v transli‑ terirano izdajo Pleteršnikovega slovarja (Furlan 2015). Za opis splošnejših vidikov 58 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Če v splošnem velja, da ga je tipološko mogoče označiti za splošni (dvo‑ jezični) slovar, ker v prvi vrsti opisuje neterminološko (nespecializirano, tj. splošno) leksiko, je to oznako vendarle treba relativizirati, ker je vanj vključene tudi veliko terminologije z različnih področij. Pleteršnikov slovar namreč vsebuje 23 področnih kvalifikatorjev, in sicer: anat. (anatomia (anatomija)), arch. (architectura (umetelno staviteljstvo)), astr. (astronomija (zvezdoslovje)), bot. (botanica (rastlinstvo)), chem. (chemia, (ločba)), geogr. (geographia, (zemljepis)), geol. (geologia (zemljeslovje)), geom. (geometria, (geometrija)), gramm. (grammatica (slovnica)), hist. (historia (zgodovina)), math. (mathematica (računoslovje)), mech. (mechanica (mehanika)), merc. (mercatura (trgovinstvo)), mil. (militaria (vojaštvo)), min. (mineralogija (rudstvo)), mont. (montanisticum (rudokopstvo)), mus. (musica (glasba)), phil. (philosophia (modroslovje)), phys. (physica (fizika)), stat. (statistica (državopis)), stil. (stilistica (stilistika)), typ. (typografia (tiskarstvo)), zool. (zoologia (živalstvo)). Veliko število zajetih področij dokazuje izjemno široko zasnovo Pleteršnikovega slovarja tudi na področju terminologije. Pleteršnik je pri vključevanju terminologije v svoj slovar sodeloval s po‑ dročnimi strokovnjaki: prirodoslovno gradivo je npr. urejal botanik Alfonz Paulin (1853–1942), prim. Trojar (2023). Za preučevanje razvoja jezikoslovne terminologije je posebej zanimivo vprašanje, kako je Pleteršnik upošteval terminološko normo, ki se je prav v tistem času še vzpostavljala, kar je mogoče opazovati v jeziko(slo)vnih priročnikih, zlasti v slovenskih slovnicah. Primerjava terminov za izbrane pojme v Janežičevih slovnicah, Pleteršnikovem slovarju in Breznikovi slovnici Za ugotavljanje, v kolikšni meri je Pleteršnik pri vključevanju jezikoslovne terminologije upošteval uveljavljeno jezikoslovno terminologijo, je bila slovarja gl. Toporišič (1995), Vidovič Muha (1995), Hajnšek‑Holz (1997), Orel (2007), za opis specifičnih vidikov, ki zadevajo terminologijo v tem slovarju, pa gl. Legan Ravnikar (2004), Ditmajer (2014) in Trojar (2023). O širši problematiki starejših slovenskih slovarjev, konkretno npr. Dictionarium trilingue Hipolita No‑ vomeškega (Hipolit 1711–1712), gl. Čepar (2022), Jelovšek (2022), Legan Ravnikar (2022). O obravnavi terminologije v zgodovinskih slovarjih gl. Legan Ravnikar (2023), o problematiki diahronega raziskovanja frazemov, ki je v marsičem pri‑ merljivo z diahronim raziskovanjem razvoja terminologije, gl. Trivunović (2022). O problematiki jezikoslovne terminologije gl. tudi Trojar (2017, 2021, 2024). 59 Mitja Trojar izvedena primerjava terminov, ki označujejo 50 pojmov, in sicer v Slovenski slovnici s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) in Slovenski slovnici za domačo in šolsko rabo (1863) Antona Janežiča. Za primerjavo s poznejšim obdobjem (20. stoletje) oz. z namenom umestitve v širši časovni kontekst je dodana tudi kasnejša slovnica, in sicer Slovenska slovnica za srednje šole Antona Breznika (1916). V preglednici 1 so primerjalno prika‑ zani termini, ki v različnih slovnicah označujejo (bolj ali manj) iste pojme. Preglednica 1: Primerjava izbranih terminov v Janežičevi Slovenski slovnici s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) in Slovenski slovnici za domačo in šolsko rabo (1863), v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/1895) (v oklepajih so navedeni nemški ustrezniki, ohranjene pa so tudi druge Janežičeve oznake, npr. »Levst.« za »Levstik«) in v Breznikovi Slovenski slovnici za srednje šole (1916) Janežič 1854 Janežič 1863 Pleteršnik 1894/1895 Breznik 1916 del govora govorni besedno pleme (Redetheil); besedna razpol govorni razpol (Redetheil) vrsta, govorni (Jan.) razpol samostavno samostavnik, samostalno ime (Hauptwort) samostalnik ime samostavno Cig., Jan., nk; samostalnik ime (Substantiv) Jan., Levst., nk.; substantiv (Substantiv) vlastno ime lastno ime lastno ime (Eigenname) lastno ime občno ime občno ime / občno ime moški spol moški spol / moški spol ženski spol ženski spol / ženski spol srednji spol srednji spol srednji spol (das sächliche srednji spol Geschlecht) imenovavnik imenovavnik imenovalnik (Nominativ) imenovalnik Cig., Jan., Levst.; nominativ (Nominativ); prvi sklon rodivnik rodivnik rodilnik (Genetiv) Cig., rodilnik Jan., nk. dajavnik dajavnik dajalnik (Dativ) Levst.; dajalni dajalnik sklon/padež toživnik kazavnik kazalnik (Accusativ) Cig., Jan.; tožilnik tožilnik (Accusativ) Cig., Jan., Levst., nk. 60 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Janežič 1854 Janežič 1863 Pleteršnik 1894/1895 Breznik 1916 mestnik mestnik mestnik (Local) Cig., Jan.; mestnik lokal (Ortsfall, Local, Locativus) druživnik druživnik družilnik (Instrumental), Jan., orodnik Levst.; instrumental; orodnik prilog prilog, prilog (Beiwort, Adjectiv) pridevnik pridavnik Mur., Cig., Jan., nk.; pridevnik (Adjectiv) Jan., nk. perva stopnja nasebna nasebnik (Positiv) Jan.; pozitiv temeljna stopnja, (Positiv) stopnja nasebnik druga stopnja primerna komparativ (Comparativ); primerjalna stopnja, primerjalna stopnja (die stopnja, primernik Vergleichungsstufe); primernik primerjalnik tretja stopnja presežna presežnik (Superlativ) Jan. presežna stopnja, stopnja presežnik številnica, števnik, števnik; številnik (Zahlwort); števnik številno ime brojnik števno ime temeljna glavni osnovni številnik glavni števnik številnica števnik, (Hauptzahlwort) Cig. števec redovna vrstivni redni številnik vrstilni številnica števnik, (Ordnungszahlwort); vrstilni števnik vrstivec številnik (Ordnungs zahl) Jan., Cig., Levst.; vrstni števnik (Ordnungszahl) Jan. plemenivna ločivni / ločilni številnica števnik, števnik, vrstni ločivec števnik množivna množivni / množilni številnica števnik, števnik množivec zaime zaimek, zaime Mur., Cig. gl. zaimek; zaimek zaime zaimek (Fürwort, Pronomen) 61 Mitja Trojar Janežič 1854 Janežič 1863 Pleteršnik 1894/1895 Breznik 1916 osebno zaime osebni / osebni zaimek zaimek, personalni zaimek prisvojivno svojivni zueignend (gramm.), Cig., Jan., svojilni zaime zaimek nk.; svojȋłni zaimki, Jan. zaimek, posesivni zaimek kazavno kazavni kazalni zaimek (das kazalni zaime zaimek anzeigende Fürwort, das zaimek, de‑ Demonstrativpronomen) Levst. monstrativni zaimek vprašavno vprašavni / vprašalni zaime zaimek zaimek, interrogativni zaimek oziravno oziravni / oziralni zaime zaimek zaimek, relativni zaimek nedoločno nedoločni / nedoločni zaime zaimek zaimek glagol glagol glagol (Zeitwort, Verbum) glagol sedanji čas sedanji čas, sedanji čas (Präsens); sedanjik sedanji čas, sedanjik Jan., nk; sedanjak (Präsens) sedanjik Erj. pretekli čas pretekli čas pretekli čas pretekli čas predpretekli predpretekli predpretekli čas predpretekli čas čas (Plusquamperfectum) Jan., nk. čas prihodnji čas prihodnji čas, prihodnji čas (die künftige prihodnji čas, prihodnjik Zeit, das Futurum), prihodnjik prihodnjik (Futurum) Jan.; bodočnik (Futurum) Raič oseba oseba / oseba znanivni določni določni naklon, (Indicativ), določni naklon, naklon, Jan.; določnik (Indicativ), Cig., naklon določivni določnik Jan.; naznanilni način (Indica‑ naklon, tiv), naznanilnik Cig.; znanilni določivnik naklon Cig.; znanilnik Cig. 62 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Janežič 1854 Janežič 1863 Pleteršnik 1894/1895 Breznik 1916 velivni velevni velełni naklon (die velelni naklon, naklon, Befehlsart, der Imperativ); naklon, velivnik velevnik velelnik (die Befehlsart, der velelnik Imperativ) pogojivni pogojni pogojni naklon (Conditional) pogojni naklon, naklon, Jan.; pogojnik (Conditional) naklon, pogojivnik pogojnik Jan.; uvetni način, naklon pogojnik (Conditional) nedoločivni nedoločni nedoločni naklon (die nedoločnik naklon, naklon, unbestimmte Art, der Infinitiv) nedoločivnik nedoločnik Jan. namenivni namenivni namenilnik (Supinum) Cig., namenilnik naklon, naklon, Jan. (Slovn.), Levst.; supin namenivnik namenivnik (Supinum) Jan. glagolno ime glagolni glagolnik (Verbalsubstantiv) glagolnik, samostavnik, Cig. glagolski glagolnik samostalnik prirečje prislov prislov (Adverb) Jan., nk; prislov prirečje (Adverb) Cig., Jan., C. prirečje kraja krajevni / krajevni prislov prislov prirečje časa časovni / časovni prislov prislov / prislovi, ki / načinovni znanijo način prislov predlog predlog predlog (Präposition), Mur., predlog Cig., Jan., nk.; razmernik (Verhältniswort, Präposition), Jan., Levst. vez veznik veznik (Bindewort) Mur., Cig., veznik Levst. vezavna vez vezavni / vezalni veznik veznik pogojivna pogojni / pogojni vez veznik veznik medmet medmet medmet (Empfindungswort) medmet (»interjectio«), Jan., Levst. 63 Mitja Trojar S pregledom zgornje table, v kateri so načeloma zbrani vsi termini, ki se za označevanje izbranega pojma pojavijo v vsakem od navedenih priročnikov, je mogoče izluščiti naslednje ugotovitve: 1. V 15 primerih (30 % celotnega vzorca) pri pregledanih 50 jezikoslov‑ nih pojmih Pleteršnik ne navaja termina. Pri teh terminih gre ponavadi za termine, ki označujejo podredne pojme glede na splošnejše pojme (npr. Pleteršnik vključuje nadredni pojem zaime ‘zaimek’, ne pa tudi vseh po‑ drednih pojmov, npr. poimenovanj za svojilni zaimek, osebni zaimek).2 To je najverjetneje posledica pretežno semaziološkega pristopa k obravnavi terminologije v tem slovarju (oz. v dvojezičnih slovarjih nasploh): v tem pristopu se izhaja iz poimenovanj (izrazne plati leksemov), praviloma pa se manj pozornosti posveča izčrpnemu opisu (popisu) leksike (terminologije) po posameznih pojmovnih skupinah, kot je to običajno v bolj onomazio‑ loško usmerjenih pristopih (npr. v sodobni terminografiji). Poleg tega je možno tudi, da je Pleteršnik presodil, da so nekatere terminološke zveze dovolj pomensko prosojne, da jih na podlagi izbranih slovarskih sestavkov uporabnik sestavi sam, npr. s pomočjo slovarskega sestavka vprašáłən (ki sicer vsebuje zvezo vprašȃłni stavek) in sestavka zaȋmək je mogoče sestaviti zvezo vprašalni zaimek.3 2. Pri 33 pojmih od 50 pregledanih pojmov (66 %) je Pleteršnik v svoj slovar vključil vsaj en termin, ki ga je Janežič navedel v eni od svojih slovnic (1854, 1863). Pri tem je treba opozoriti, da je Janežič v slovnicah lahko uporabil več terminov za označevanje istega pojma, hkrati pa ni nujno, da jih je vse uporabljal enako pogosto.4 Visok delež terminov, ki se iz Janežičevih slovnic ponovijo v Pleteršnikovem slovarju, kaže na to, da je Pleteršnik v veliki meri upošteval Janežičevo jezikoslovno terminologijo. 2 Prav tako niso bile kot terminološke upoštevane zveze, pri katerih iz slovarskega sestavka ni povsem jasno, da gre za jezikoslovni termin, prim. npr. moški spol (izt. móški) in srednji spol (izt. srdnji): navedena je zveza moški spol, vendar nič ne označuje, da gre za terminološko zvezo (v nasprotju z zvezo srednji spol, ki je označena s področnim kvalifikatorjem gramm. ). 3 Tako »sestavljanje« od uporabnika zahteva že nezanemarljivo raven predznanja na določenem področju. 4 Pleteršnik večkrat navaja več terminov za označevanje istega pojma. Kot Pleter‑ šnikova ponovitev Janežičevega termina se torej upošteva, da je Pleteršnik navedel termin iz ene ali druge Janežičeve slovnice (ali iz obeh, če se termin pojavi v obeh); hkrati pa je Pleteršnik lahko poleg ponovljenega Janežičevega termina navedel še druge termine za isti pojem (sinonime). 64 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju 3. Pleteršnik je v 21 primerih (od 50 pojmov; 42 %) navajal več kot 1 termin za označevanje istega pojma. Pogosto je v primeru več terminov za isti pojem Pleteršnik navajal tudi avtorja, pri katerem se določen termin pojavi (gl. tabelo, npr. Cig. = M. Cigale). Relativno visok delež sinonimov, ki jih za isti pojem beleži Pleteršnik, kaže na to, da se je jezikoslovna ter‑ minologija ob koncu 19. stoletja še ustaljevala (prim. npr. z jezikoslovno terminologijo v Breznikovi slovnici (1916), ki se v veliki meri prekriva s terminologijo s konca 20. stoletja). Raziskave jezikoslovne terminologije tega obdobja (Trojar 2017, 2024) so pokazale, da so bile v 2. polovici 19. stoletja prav Janežičeve slovnice od‑ ločilni dejavnik ustaljevanja slovenske jezikoslovne terminologije. V času nastanka Pleteršnikovega slovarja je bilo ustaljevanje še vedno v teku; to med drugim nakazuje prav Pleteršnikovo navajanje različnih sinonimov oziroma sklicevanje na različne avtorje oz. vire (če bi Pleteršnik enega izmed navedenih virov dojemal kot absolutno avtoriteto za področje je‑ zikoslovne terminologije, potem bi verjetneje navajal zgolj en sam vir). Breznikova slovnica (1916) z začetka 20. stoletja pa prva pokaže rezultat procesa ustaljevanja jezikoslovne terminologije, saj je Breznik ohranil dobro polovico (54 %) terminov, ki jih je v svojih dveh slovnicah uvedel Janežič (gl. Trojar 2017). Prav Pleteršnikov slovar kaže na to, da je pri razi‑ skovanju ustaljevanja terminologije koristno kombinirati sinhrone raziskave (pričujoča študija, ki prikazuje stanje pri določenem avtorju na določeni časovni točki) ter diahrone raziskave, ki omogočajo določanje časovnega okvira ustaljevanja in tudi rezultat tega procesa. Zaključek Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar je z vidika preučevanja jezikoslovne terminologije zelo zanimiv zlasti zaradi obsega vključene jezikoslovne terminologije ter časovne umeščenosti na konec 19. stoletja. Pregled poi‑ menovanj za izbrane pojme razkriva prevladujoč semaziološki pristop pri izdelavi slovarja (manj pozornosti je posvečene popolnemu popisu celotnih pojmovnih skupin na področju jezikoslovja). Pleteršnik je v veliki meri upošteval termine, vključene v Janžičevi slovnici (1854, 1863): pri dveh tretjinah (66 %) pregledanih pojmov je registriral termin, ki ga je v vsaj eni od slovnic uporabil že Janežič. Dejstvo, da Pleteršnik v 42 % pregledanih pojmov navaja vsaj 2 termina, ki označujeta isti pojem (sinonima), kaže 65 Mitja Trojar na to, da jezikoslovna terminologija konec 19. stoletja še ni bila povsem ustaljena oziroma je kot take ni dojemal Pleteršnik sam. Literatura Anton BREZNIK, 1916: Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Anton BREZNIK, 2013: Pleteršnik, Maks (1840–1923), Slovenska biografija. Metod ČEPAR, 2022: Sklanjatev samostalnikov srednjega spola v Hipolitovem slo‑ varju: gradivo, Jezikoslovni zapiski 28/2, 217–236. Nina DITMAJER, 2014: Prispevek Murkovega in Pleteršnikovega slovarja k razvoju slovenskega botaničnega izrazja, Jezikoslovni zapiski 20/2, 125–141. Metka FURLAN, 2015: K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja, Slovensko- -nemški slovar, I‑XV. Milena HAJNŠEK‑HOLZ, 1997: Pleteršnikov Slovensko‑nemški slovar kot vir za Slovar slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski letnik 3/1, 105–112. Hipolit NOVOMEŠKI, 1711–1712: Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja. Anton JANEŽIČ, 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence. Celovec: Eduard Liegel. Anton JANEŽIČ, 1863: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Celovec: E. Liegel. Alenka JELOVŠEK, 2022: Samostalniške tvorjenke in določanje iztočnic v obrnjenem Hipolitovem slovarju, Jezikoslovni zapiski 28/2, 205–216. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2004: Krščanska terminologija v Pleteršnikovem slovarju. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ur. Marko Jesenšek. Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija; Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 133–146. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2022: Besedotvorje v rokopisnem Hipolitovem slovarju (1711–1712): slovarsko izročilo in novosti, Jezikoslovni zapiski 28/2, 185–204. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2023: Med termini in determinologiziranimi leksemi v splošnem razlagalnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (SSKJ16), Slavistična revija 71/4, 519–531. Irena OREL, 2007: Nemške izposojenke v Pleteršnikovem Slovensko‑nemškem slo‑ varju (1894–1895), Slavistična revija 55/1–2, 357–368. Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. 66 Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju Jože TOPORIŠIČ, 1995: Pleteršnikov Slovensko‑nemški slovar. Slavistična revija 43/3. 277–291. Eva TRIVUNOVIĆ, 2022: Primerjava izvora in razvoja frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njunih variant, Jezikoslovni zapiski 28/2, 33–51. Mitja TROJAR, 2017: Development of Slovenian Linguistic Terminology in Slovenian Grammars in the 18th and 19th Centuries, doktorska disertacija. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici. Mitja TROJAR, 2021. A Diachronic Database of Slovenian Linguistic Terminology, Philological studies 19/2, 183–237. Mitja TROJAR, 2023: Prepoznavanje terminov in determinologizirane leksike v iz‑ branih starejših slovenskih slovarjih, Slavistična revija 71/4, 505–518. Mitja TROJAR, 2024: Ustaljevanje slovenske jezikoslovne terminologije v slovenskih slovnicah 1768–2017, Jezikoslovni zapiski 30/1, 131–151. Ada VIDOVIČ MUHA, 1995: Temeljne prvine zasnove Pleteršnikovega slovarja, Slavistična revija 43/4, 459–468. LINGUISTIC TERMINOLOGY IN MAKS PLETERŠNIK’S SLOVENE-GERMAN DICTIONARY Summary The paper analyzes the linguistic terminology included in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary (1894/1895). The study included 50 linguistic concepts that appear in Anton Janežič’s Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854), and in his Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863) as well as in Anton Breznik’s Slovenska slovnica za srednje šole (1916). The terms for these 50 concepts in the above‑mentioned grammar books are compared with the terms included in Pleteršnik’s dictionary. A comparison of the terms included in the grammar books and the dictionary shows that Pleteršnik has largely regis‑ tered terms that already appear in at least one of Janežič’s grammars (1854, 1863). The missing terms for the selected concepts point to the predominant use of the semasiological approach, whereas the non‑negligible number of synonymous terms point to the fact that linguistic terminology at the end of the 19th century was not yet definitively established. 67 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic Janez Dular Ljubljana, Slovenija, janez_dular2@t-2.net DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.5 ISBN: 978-961-286-878-9 V Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika je 3140 iztočnic z makronom (npr. arkāda, bazīlika, kōkos). V prispevku iščem pravila Pleteršnikove rabe ma‑ krona, v nadaljevanju pa spremljam obravnavanje njegovih primerov pri poznejših slovenskih slovaropiscih (ohranjanje, opuščanje, spreminjanje ali dodajanje makron‑ skih iztočnic), predvsem pri Antonu Brezniku in Jakobu Riglerju. Ključne besede: Maks Pleteršnik, tonem, dvojnica, makron, naglasna tipologija Maks Pleteršnik’s Slovensko-nemški slovar ( Slovene–German Dictionary) contains 3,140 headwords with a macron (e.g., arkāda, bazīlika, kōkos). This article focuses on identifying Pleteršnik’s rules for using the macron, followed by the examination of its usage by later Slovene lexicographers (i.e., preserving, omitting, altering, or adding macrons in headwords), especially Anton Breznik and Jakob Rigler. Keywords: Maks Pleteršnik, toneme, doublet, macron, accentual typology Beseda in pojem makron V Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (Pleteršnik 2006) je 3140 iztočnic z makronom (npr. arkāda, bazīlika, kōkos), tj. približno 3 % od celotnega števila iztočnic (102.522). Vendar Pleteršnik besede makron ni uporabljal in v njegovem slovarju te iztočnice ni, v uvodnem poglavju (str. XI) pa podaja takle opis in vlogo tega pisnega znamenja: »Horizon‑ talna črtica nad samoglasnikom kaže (skoro le v tujih besedah knjižnega jezika) samo dolgost zloga«.1 Tudi v SSKJ (1970) iztočnice makron še ni 1 Tudi v Velikem slovarju tujk najdemo razlago, da je makron »črtica nad samoglas‑ nikom, ki nakazuje podaljšan izgovor glasu«. Po Wikipediji pa je makron »ravna črta <ˉ> nad črko, običajno samoglasnikom. Njegovo ime izhaja iz starogrške 68 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic bilo, v njegovih (Riglerjevih) uvodnih shemah za tonemsko naglaševanje v oblikoslovju pa najdemo takle opis rabe: »Namesto navajanja dvojnic s cir‑ kumflektirano in akutirano intonacijo je pri osnovnih oblikah uporabljena oznaka s črtico« (§ 180) ter »Črtica se razreši v dva različna intonacijska tipa« (§ 200). Beseda makron je bila prezrta še v Toporišičevi Enciklo-pediji slovenskega jezika (1992) in Slovenski slovnici (2000) pa tudi v SP 2001 in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SNBSJ 2012). V Besedišču slovenskega jezika (1998) je bila samo seznamsko evidentira‑ na, redno leksikografsko predstavljena pa šele v SSKJ2 (2014) – tu celo z dvema geselskima iztočnicama (makron1 in makron2) –, pri čemer gre v prvem primeru za »grafično znamenje za označevanje tonemskih dvojnic«, v drugem pa za »krhko okroglo pecivo […] napolnjeno z nadevom«. V SSKJ2 je beseda makron tudi uporabljena v uvodnih shemah za tonemsko naglaševanje (§177 in 197), Wikipedija pa navaja še njeno rabo v nekaterih drugih strokah (npr. zdravstvo, logika, glasba, atomska fizika). Pri nasta‑ janju eSSKJ do leta 2023 »še ni prišla na vrsto«. Tudi če odmislimo pomen ‘pecivo’, nam sam pregled jezikoslovnega obravnavanja odkriva dve zelo različni razlagi pomena in rabe »horizon‑ talne črtice nad samoglasnikom«: to znamenje kaže po Pleteršniku »samo dolgost zloga« ter pri ē in ō »čisti glas kakor v tujih jezikih« (nič o tonih, intonaciji ipd.),2 po SSKJ pa gre »za označevanje tonemskih dvojnic« (nič o njihovi kolikosti in barvi).3 Ker gre v resnici za različno dojemanje in razlaganje istega izseka jezikovne pojavnosti, skušam v nadaljevanju pri‑ spevka: a) predstaviti sistem (načela) Pleteršnikove rabe makrona, kadar ni pri posamezni iztočnici neposredno določen ali samo akut (A) ali samo cirkumfleks (C); b) spremljati rabo makrona pri poznejših slovaropiscih (ohranjanje, opuščanje ali spreminjanje Pleteršnikovih makronskih iztoč‑ nic). besede makrón ‘dolg’, saj se je prvotno uporabljal za označevanje dolgih in težkih zlogov v grško‑rimski metriki. /…/ V mednarodni fonetični abecedi makron nad samoglasnikom označuje srednji ton.« 2 Glede na to je izraz »Pleteršnikovih tonemskih dvojnic« v naslovu tega prispevka rabljen nekoliko ohlapno. 3 Ker je Pleteršnik makron na črkah e in o vedno zapisoval brez pike ali kljukice pod črko, sklepam, da mu je »čisti glas kakor v tujih jezikih« pomenil široki e oziroma o (danes v izposojenkah ožina, npr. mẹter, ọpera). 69 Janez Dular Načela Pleteršnikove rabe makrona Odkrivanje načel za uvrščanje iztočnic v makronsko (tonemsko nedoločeno, nerazcepljeno) ali nemakronsko (tonemsko določeno) skupino je težavno, pri besedotvorno nemotiviranih (izoliranih) iztočnicah na ravni tveganega ugibanja od primera do primera (npr. pingvin, vaza, harfa). Po katerem načelu (po katerih sistemskih lastnostih) je Pleteršnik tujim besedam ángel, endívija, sféra in tujim besedam balêstra, bombȃž, gutapêrča pripisal A oziroma C, tujim besedam ananās, apetīt, dilēma, grām, klavīr, mēter, tēkst, tenōr, tōrta, vāza pa makron? Poskus rekonstrukcije njegovega sistema najprej potrjuje veljavnost de‑ litve besedja na domače in tuje, čeprav je izjava, da »horizontalno črtico« zapisuje »skoro le v tujih besedah knjižnega jezika«, ohlapna (našel sem nekaj primerov makrona na domačih besedah, npr. tīpen, vēl), po drugi strani pa je že Rigler opazil, da je Pleteršnik navajal »dubletne intonacije« tudi pri domačih besedah (vendar redko in normativno neenakovredno, brez zapisovanja makrona, npr. bîček, tudi bíček Dol., gȃber, tudi gáber Dol.). Ker makron ni napovedan za »čisto vse« tuje besede, ohlapnost ostaja tudi v nasprotni smeri: (ne)raba makrona ni zanesljivo merilo (ne)tujosti, v slovarju je na stotine tujk brez makrona, npr. armáda, figûra, advokȃt, pêrla, rapír, konduktér. Nekaj primerov popolnega prekrivanja razmerja domače / tuje z razmerjem makronsko / nemakronsko najdemo v redkih homogramskih parih, npr. dóga ‘deščica’ – dōga ‘pes’, kolár ‘poklic’, kolār ‘ovratnik’, bazílika ‘rastlina’ – bazīlika ‘stavba’, metálen ‘od glag. metati’ – metālen ‘kovinski’, téka ‘tekanje’ – tēka ‘zvezek, zbirka’, pȃša ‘pasenje’ – pāša ‘ turški oblastnik’).4 Pri iskanju meril za potrjevanje »pričakovane« distribucije makrona ter za pojasnjevanje odmikov od tega se na hitro ponuja več hipotez, vendar se zaradi številnih izjem pri preverjanju s konkretnimi primeri izkazujejo za negotove ali sploh zmotne, npr. po naglasnem mestu (makron najrajši na predzadnjem zlogu?), po dolžini besede (število zlogov?), po barvi na‑ glašenega samoglasnika (makron pokriva vseh petih samoglasniških črk: ajevskih primerov je 1078, ijevskih 757, ejevskih 601, ojevskih 506, ujevskih 198), po besednih vrstah (res ni tujih makronskih primerov za prislov), po spolu (ni primerov za samostalnike srednjega spola), po pomenu (konkretno, 4 Pleteršnik ločuje med domačim in prevzetim tudi v priponah: končaj -ina ima v domačih besedah akut ( korenína, domovína), kot homonim v tujkah pa makron ( krinolīna, violīna). Gre za pomensko in izrazno različni priponi. 70 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic abstraktno, živo, čustveno, človeško – deluje redko in nezanesljivo, npr. pripona -ar z makronom zaznamuje predmete, brez makrona pa osebe: eksemplār, inventār – arhivár, aktuár), po zvrstnosti (morda »izobražen‑ sko« nasproti »ljudsko«), po etimologiji (lat., gr., nem., it., angl., tur. …?). Močno pa nam kot merilo za napovedljivost izbire makrona pomaga bese‑ dotvorna razčlemba, čeprav tudi ta marsikdaj odpove. Pri tvorbno prosojnih tujkah je predvidljivost Pleteršnikove odločitve za makron velika (odlična pri zloženkah in sestavljenkah, delna pri izpeljankah s tipičnimi priponami). Zloženke in sestavljenke se praviloma ravnajo po podstavi, npr. mēter – kilomēter, termomēter, kronomēter; grām – kilogrām, miligrām; podobno astātičen po stātičen, internūncij po nūncij, superoksīd po oksīd, prokurātor po kurātor, prộtikrītika po krītika, parafrāza po frāza, prộtiminīstrski po minīstrski, nadpionīr in podpionīr po pionīr, práfāktor po fāktor, pàkristāl po kristāl (po istem načelu tudi nemakronsko prộtireformácija po reformácija, opozícija po pozícija ipd . ); izjeme so v tem redke in nepredvidljive, npr. tēka – bibliotēka, hipotēka, vendar apotệka; bȃs, vendar kontrabās; cènt, vendar procēnt. 5 Navadno velja: če naglas v besedni družini ostaja na istem zlogu, ostaja tudi makron: brigāda – brigāden, brigādnik; diktātor – diktātorski, diktātorstvo; klavīr – klavīrar, klavīrnik, klavīrski; minīster – minīstrski, minīstrstvo; sanitēta – sanitēten. To ne drži v tvorjenkah s priponami, ki niso enotno makronske, npr. realīzem – realîst, integrāl – integrácija, dirēktor – dirékcija. Pri izpeljankah je za nekatere naglašene pripone jasna Pleteršnikova odločitev samo za makronsko ali samo za nemakronsko izbiro; makron je dosledno uporabljen npr. pri priponah -īzem ( absolutizem, realizem …, 74 primerov), -ātor ( aligator, diktator …, 20 primerov), -īd ( jodid, oksid …, 20 primerov), -āl ( instrumental, kapital…, 51 primerov,6 ‑ ālen ( aktualen, centralen …, 82 primerov), -ātika ( dramātika, dogmātika, numizmātika … 11 primerov), -ātičen ( dramātičen, stātičen …, 10 primerov), -ānten ( pregnānten, pikānten …, 7 primerov); dosledno nemakronski pa sta pri‑ poni -êr (cirkumfleks: režisêr, transportêr …, 13 primerov) in ‑ ícija (akut: inkvizícija, petícija, pozícija …, 6 prim.). Pri številnih drugih naglašenih priponah pa je odločanje o rabi ma‑ krona zelo neenotno. Tako ima -acija v 17 primerih pripisan makron 5 Za neskladnost v paru antikrîst – prộtikrīst nimam ustreznega pojasnila, ker Ple‑ teršnik nima iztočnice * krist). 6 Ljudske izposojenke tipa bokal, špital so popolnoma prilagojene slovenskemu sis‑ temu (npr. [bokáṷ]) in jih Pleteršnik ni štel za tujke in jim ni pripisoval makrona. 71 Janez Dular ( administrācija, afektācija), v 81 primerih pa akut ( amortizácija, civilizáci-ja …). Primerjava med skupinama kaže, da bi marsikatera akutska beseda po svojih izraznih, slovničnih, pomenskih, stilskih, etimoloških idr. lastno‑ stih lahko stala v makronski skupini in marsikatera makronska v akutski skupini. Podobno so zastrta odločevalna merila v razmerjih med tujkami cirkumfleksnih in makronskih skupin pri priponah -eta, -ela, -ist, -ar, -ura, -jon, -irati idr . , le pri priponi -ar se čuti pomensko, pri končaju -ela pa slogovno merilo: makronski primeri končaja -ar so poimenovanja za pred‑ mete ( eksemplār, inventār, talār, glosār), nemakronski (akutski) primeri pa za osebe ( aktuár, antikvár, komisár, notár, milijonár);7 makronski primeri pripone -ela so zvrstno nevtralni ( tabēla, novēla, parcēla), cirkumfleksni pa nekako »ljudsko slabšalni« ( kamệla, marệla, babệla). Številčna razmerja med skupinami so različna, včasih prevladuje ma‑ kron, včasih cirkumfleks oziroma akut, npr.: -ist ( flavtīst, kapitalīst, nihilīst, trapīst…, 60 primerov – toda antikrîst, batîst, penzijonîst, realîst, 4 primeri); -ela ( tabēla, mirabēla, novēla, izabēla…, 11 primerov, toda kamệla, marệla, babệla, devetkệla, rezgetệla); -eta ( burēta, etikēta, fakultēta – nasproti frệta, karệta, paštệta, šklafệta); -jon ( legijōn, paviljōn, medaljōn, kvintilijōn nasproti milijộn, bilijộn, trilijộn, bataljộn); ‑ ura ( brošūra, cenzūra, kultūra, kvestūra – nasproti cezûra, figûra, natûra) . 8 V slovarju se 26 tujih glagol‑ skih iztočnic končuje s pripono -irati 9 – 10 je makronskih ( intabulīrati, ordinīrati), 16 pa nemakronskih (cirkumfleksnih: licitîrati, legîrati, li-kvidîrati, magnetizîrati). Pri besedah s pripono -ent je večina primerov z makronom ( agēnt, docēnt, elemēnt, pergamēnt, sedimēnt…), opazno nemakronsko skupino pa sestavljajo primeri s krativcem v imenovalniku, npr. advènt, cemènt, cènt, testamènt);10 skrajno nesorazmerje je pri priponi 7 Pripono -ar v tujkah je seveda treba ločiti od homonimne domače pripone v tipu gospodar. 8 Cirkumflektirani končaj -ura ima pri izpeljavi iz tuje podstave vrednost nevtralnega ali abstraktnega ( kultūra), pri hibridni izpeljavi iz domače podstave pa slabšalnega in konkretnega ( glavûra, babûra, knjižûra). 9 V številnih drugih primerih pa končaj -irati ni priponski, saj obsega dele domačih korenskih morfemov, katerih glasovna sestava se po naključju prekriva s sestavo prevzete pripone, njihov tonem pa je C ali A: izdîrati, izpodvîrati, izvîrati, izžîrati, nadîrati…, (81); usírati se, ubírati, umírati, zbírati…, (44). 10 Pleteršnikov slovar nima navodil o naglasnih premenah pri pregibanju besed, lahko pa bi tu ugibali o neprikazanih sistemskih možnostih. 72 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic ‑ant: ob 33 primerih z makronom ( jubilānt, ministrānt, protestānt…) samo en pravi primer11 s krativcem ( muzikànt). Neenotnost je v nekaterih primerih osupljiva, npr. cenzūra – cezûra, ordinīrati – operîrati, afektācija – senzácija. Včasih so izkazane celo po tri možnosti, npr. -ada z makronom ( arkāda, balāda, brigāda, olimpiāda …, 17), s cirkumfleksom ( baklȃda, barikȃda, čokolȃda, 3), z akutom ( armáda, čeláda, škráda, 3); -ir z makronom ( juvelīr, klavīr, klistīr), z akutom ( brevír, grenadír, inženír), s cirkumfleksom ( bankîr, papîr, špalîr).12 Makron praviloma nastopa na edinem naglašenem zlogu v besedi, dvo‑ naglasnost (v kombinaciji z nemakronom) je redka, in sicer pri sestavljen‑ kah z naglašeno predpono prộti- ( prộtikrīst, prộtikrītika, prộtiminīstrski, prộtireformātor) ali prá- ( práfāktor); dvomakronska dvonaglasnost pa je izjema, edini opaženi primer je pridevnik magīstrāten (najbrž lapsus). Pri razkrivanju načel Pleteršnikovega makronske ureditve sta potrebni omembe še dve posebnosti: poleg naglašenih pripon so pomembne tudi tiste nenaglašene, ki signalizirajo tonemskost zloga pred seboj (Dular 2021: 140), npr. -ij ( silīcij, prelūdij), -ik (mīstik, prāktik, mehānik) ipd.; glede izjave o rabi makrona »skoro le v tujih besedah knjižnega jezika« pa je potrebno dopolnilo, da nekaterih hibridnih tvorjenk iz tuje podstave in domače pri‑ pone Pleteršnik ni štel med tujke in jim ni pripisoval makrona ( advokatūra je »popolna« tujka z makronom, advokátiti je akutiran, advokȃtski pa cirkumflektiran), včasih pa vendarle, npr. akadēmičen, akadēmiški. Makron v Pleteršnikovem »slovarskem krožku« Ne bi bilo prav, če bi spričo razkritih posebnosti, nedoslednosti in omahova‑ nja – kakor ironično namiguje Rigler – skoraj začeli »dvomiti o pravilnosti Pleteršnikovih intonacij nasploh, tudi tistih, ki niso pogojene s sistemom, ki si ga je ustvaril« (Rigler 1976: 285). Poskus rekonstrukcije makronskega sis‑ tema nam poleg veljavne delitve besed na domače in tuje in poleg zanesljive vezanosti naglasa zloženk in sestavljenk na naglas podstave razkriva nekaj naborov tipičnih pripon v izpeljankah – dosledno makronskih, nedosledno makronskih in dosledno nemakronskih. Omahljivost pri uveljavljanju tega 11 V drugih primerih s krativcem ne gre za priponski končaj, temveč za koren, npr. fànt, kànt, štànt. 12 Primeri s homonimno domačo pripono -ir: z akutom hudír, osír, skovír, netopír, drobir, pastír, s cirkumfleksnim končajem: pezdîr, okvîr. 73 Janez Dular sistema si lahko razlagamo deloma z burnimi razmerami, v katerih je – po štirih desetletjih zbiranja in prekladanja gradiva ter spreminjanja slovarske‑ ga koncepta od urednika do urednika13 – nastajal slovar, deloma pa tudi z domnevo, da se je Pleteršnik na tem področju čutil negotovega, ker sam ni bil naravni tonemski govorec. Pri upoštevanju tonemskosti se je opiral na svoje teoretično znanje ter na ugotovitve in mnenja drugih slovenskih jezikoslovcev (posebno Škrabca in Valjavca), v veliko pomoč pa mu je bil »krožek« svetovalcev, posebno Anton Bartel, filološko izobraženi govorec s tonemskega narečnega območja (Mirna Peč).14 Vendar pri številnih mlajših ali manj znanih tujih besedah knjižne slovenščine naglasa ni bilo mogoče določati niti po rekonstruiranem sistemu zgodovinskega razvoja slovenske‑ ga naglasa (predvidljivih rezultatov po načelih zgodovinske akcentologije) niti po izpričanem stanju v Bartlovem narečju, ki večine obravnavanih tujk sploh ni poznalo. Ker je bilo 20 let po izidu Škrabčevega spisa O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi (Škrabec 1998: 11–50) še precej nestanovitnosti, je bilo v Pleteršnikovem »krožku« pri uravnavanju in uveljavljanju naglasne norme najbrž dosti zadreg. Velik delež makronskih iztočnic v slovarju pa tudi omahovanje v njihovi distribuciji si je mogoče razlagati prav kot iskanje oziroma odlaganje odločitve v teh zadregah; raz‑ kriva, da so imeli svetovalci pri nekaterih besedah jasen in enoten občutek za akut (npr. akácija) oziroma za cirkumfleks (npr. barikȃda), pri drugih pa so bili neenotni ali v negotovosti. In kadar se niso mogli (znali/želeli) odločiti med določenima možnostma,15 na preverjanje s širše zasnovanim anketiranjem pa v takratnih razmerah v Ljubljani ni bilo misliti, se je Pleteršnik odločal za makron (npr. administrācija, krīza), pri tem pa je imel oporo tudi v odločni Škrabčevi sugestiji iz pisma 30. 6. 1892: »Kjer ne bi za gotovo vedel, ali se govori potisnjeni (padajoči) ali pa potegnjeni (kipeči – ta beseda je jako nesrečno izbrana!) naglas, bi jaz zaznamenjeval izreko le z dolžino samoglasnika z ¯; kar bi torej ob enem pomenilo dolgi 13 O tem prim. Furlan (2006: i–xiii). 14 Pleteršnik (2006) v Pripomnjah, str. VII, omenja gospode, ki »so se redoma ob določenih večerih z menoj shajali na razgovor in posvetovanje o slovarskih stva‑ reh.« Na str. X pa še posebej: »Naposled mi je še prijetna dolžnost svojo iskreno zahvalo izreči gospodu kolegu A. Bartelu, ki mi ni samo ves čas pomagal popravljati tiskovne pole, ampak me je tudi izdatno podpiral pri določevanju naglasa in izreke posameznih besed.« 15 Pleteršnik (2006: IX): »Kjer niti po pravilih niti po analogiji ni bilo moči vsaj do nekake stopnje verjetnosti določiti besedi naglas, pustila se je brez naglasnih znamenj.« 74 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic naglas, bodisi potisnjen ali potegnjen. Vam bi ostalo za tak primer morebiti znamenje ¯, ki bi se pa moralo vmekniti ali cirkumfleksu ali akutu, berž ko izveste pravo.« (Škrabec 1998: 333.) Pleteršnikov makron torej ne pomeni, da take besede tedaj niso bile tonemsko naglašene ali da so bile naglašene »nekako vmes«; ne pomeni možnosti izbire akuta ali cirkumfleksa (torej kodifikacije dvojnic), pomeni samo začasno odpoved izbiri, ker/če se (še) ne ve, katera je prava. Ko se je Pleteršnik spričo negotovosti odpovedoval izrecnemu kodificiranju določenega tonema, pa je v slovarskem uvodu s pitijsko formulacijo, da »Horizontalna črtica nad samoglasnikom kaže (skoro le v tujih besedah knjižnega jezika) samo dolgost zloga«, puščal možnost različnih poznejših razlag16 o tonskosti te kodificirane dolžine. Breznikovo razvezovanje makrona Štiri desetletja po izidu Pleteršnikovega slovarja sta Adolf Gröbming in Ivan Lesica pridobila Antona Breznika za sodelovanje pri pripravi Slovensko-srbohrvatskega slovarja. Okoliščine, način in obseg tega projekta do danes niso povsem pojasnjeni, zanesljivo pa vemo dvoje: da je Breznik ob spoprijemu s Pleteršnikovo pitijsko formulacijo zasnoval in uveljavil svoj 16 Kolarič (1974) v spremni besedi k reprintu Pleteršnikovega slovarja razume Pleter‑ šnikovo formulacijo dobesedno in meni, da »le novejše tujke imajo samo znamenje dolžine na poudarjenem vokalu«, do »tonemizacije« pa da je prišlo šele pozneje, s postopnim podomačevanjem besede. »Danes je mnogo takih besed že toliko udo‑ mačenih, da je tudi poudarek na njih postal padajoč.« Ta Kolaričeva domneva ne upošteva dejstva, da je cela vrsta Pleteršnikovih makronskih primerov zdaj akuti‑ ranih (»rastočih«), oziroma meša vprašanje, kdaj se tonemizacija v jeziku zgodi, z vprašanjem, kdaj je jezikoslovno spoznana in kodificirana: npr. restavrácija že v Pleteršnikovem slovarju (Pleteršnik 1895); oksidācija > oksidácija šele v SSKJ III (1979); panteīzem > panteízem šele v SP 2001. Rigler (1976: 283) Kolaričevemu pojmovanju ostro nasprotuje: beseda je ali »izgovorjena kot citatna s tujo barvo vokala, s tujo melodijo, se pravi popolnoma v tujem jeziku, ali pa se izgovori po slovensko in takoj vključi v določeno akcentsko kategorijo z eno ali drugo intona‑ cijo […]. Gotovo že v Pleteršnikovem času niso izgovarjali besed, ki jih Pleteršnik označuje s črtico, kot popolnoma citatne besede s popolnoma tujim izgovorom – vsaj vseh ne.« V podobnem smislu je razumeti tudi Snojevo rabo makrona v Slovarju Pohlinovega jezika (2020: 15–17), konkretno npr. pri IV. glagolski vrsti (tip delīti delím): »Makron torej ne pomeni, da tako označene besede niso imele tonemskega naglasa, pomeni le, da ga ni bilo mogoče opredeliti.« 75 Janez Dular sistem tonemske akcentuacije slovarskega gradiva ter da je bilo besedilo za prvi zvezek (A–O) natisnjeno še pred izidom tako imenovanega Brez‑ nik‑Ramovševega pravopisa (1935), potem pa je v obliki 35 tiskarskih pol obležalo v skladišču in šele leta 1950 izšlo kot klasično vezana knjiga brez avtorskih imen (Toporišič 1982: 20). V skopi spremni besedi je Državna založba Slovenije zatrdila: »Tisk, ki je med osvobodilno vojno zaradi kul‑ turnega molka počival, se sedaj nadaljuje, tako da bo slovar v kratkem dotiskan […]. Natančnejša navodila za izreko, vzorci sklanjatve in spregatve (paradigme) ter dodatki s popravki in novejšim izrazjem izidejo hkrati z drugim zvezkom slovarja.« Ta napoved nadaljevanja se iz nepojasnjenih vzrokov ni uresničila in slovar je ostal omejeno uporaben ter večinoma prezrt antikvarni torzo, hkrati pa odprta naloga za raziskovalce zgodovine slovenskega jezikoslovja, kajti z neizdanimi (neobstoječimi, izginulimi?) navodili za izreko in paradigme je onemogočen celovit pregled nad Brez‑ nikovo »oblikoslovno naglasno tipologijo, zelo izčrpno in obsežno, ki jo je s številkami zaznamoval pri glavah posameznih gesel. Prav bi bilo, da bi jo razvozlali in predstavili jezikoslovni javnosti, saj je to eden redkih primerov, ko je ob tonemski naglas v Pleteršniku in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika mogoče postaviti še kak tip.« (Toporišič, 1982: 20) Ker je razvozlavanje alfanumeričnih šifer Breznikove oblikoslovnona‑ glasne tipologije v prvem zvezku slovarja (npr. glavič 1b, adresa 5a, gibanje 12c) šele na stopnji poskušanja (in izziv za slovenistično rabo umetne inteligence?), za zdaj ostajam pri primerjavi Pleteršnikove in Breznikove postavitve vzporednih iztočnic: Plet. diktātor elēktrika f anomālen intabulīrati ‑rja m ‑lna adj ‑am vb Brez. diktator elektrika anomalen intabulirati ( -tá-) ‑rja 2a ( -l-) 5a ( -mȃlən) ‑lna 15f ( -lî-) ‑ram 12d Breznikova oblikonaglasna tipologija Najočitnejša Breznikova odmika od Pleteršnikovega sistema sta popolna odprava oziroma razvezava vseh makronov (namesto tega je v vsakem primeru določil ali A ali C – ne dvojnic!) in razvita oblikoslovnonagla‑ sna paradigmatika (šifre pregibnostnih vzorcev, povezanih s premenami v tonemskih tipih, npr. 5a – ženski a‑jevski samostalniki s C, tip âlga; 5b – ženski a‑jevski samostalniki z A, tip ákcija; 6a – ženski i‑jevski 76 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic samostalniki s C, tip jesện). Pri akutskih in cirkumfleksnih e‑jih in o‑jih iz razvezanega makrona ni sledil Pleteršnikovemu opisu »čisti glas kakor v tujih jezikih«, temveč je posebej zaznamoval ožino (s piko spodaj, npr. akadmik, gazệla, kpija, kartộn). Breznik Pleteršnikove kodifikacije tonemov v nemakronskih primerih ni spreminjal (ostaja A oziroma C: advokȃt, bȃnka, akácija, fltən), zato v nadaljevanju tega prispevka predstavljam le njegovo obravnavanje ma‑ kronskih primerov: a) Pleteršnikovim besedotvorno neprosojnim (izoliranim) makronskim primerom je po pričakovanju večinoma prisojal sistemsko nezaznamovani tonem C (Dular 2021: 137, 139), npr. adjūnkt –> adjûnkt, bazār –> bazȃr, hārfa –> hȃrfa; redko A, npr. vāza –> váza. b) Zloženke in sestavljenke povzemajo tonem iz svoje podstave: Plet. fīzik –> Brez. fízik, metafízik; Plet . grām –> Brez . grȃm, kilogrȃm, miligrȃm; Plet. mēter –> Brez . méter, deciméter, miliméter, izjema je kilomêter (lapsus?).17 c) Izpeljanke z dosledno uveljavljanim makronom pri tipičnih priponah so razvezane ali dosledno s C, npr. pri priponah -āl ( generȃl, duȃl, kanȃl, lokȃl, misȃl), -ālen ( aktuȃlen, instrumentȃlen, materiȃlen, originȃlen), ali dosledno z A, npr. pri priponah -īzem ( absolutízem, magnetízem, optimízem – z nepričakovano izjemo barbarîzem), -ātika ( dramátika, gramátika, matemátika), -ōrij ( laboratórij, moratórij, konservatórij). č) Izpeljanke z nedosledno uveljavljanim makronom pri tipični priponi (npr. apel-ācija : ak-ácija) je Breznik razvezoval s posploševanjem vzorca Pleteršnikovih nemakronskih primerov iste pripone. To je npr. za pripono -acija (pri Pleteršniku 17 makronskih in 81 akutskih nemakronskih prime‑ rov) pomenilo posplošitev A (‑ācija → ‑ácija): administrácija, oksidácija, ordinácija – po vzorcu že Pleteršnikovega A pri amortizácija, civilizácija, deklamácija itd.); za pripono -ist (pri Pleteršniku 59 makronskih in 5 cir‑ kumfleksnih nemakronskih primerov) pa je Breznik posplošil C (‑īst ‑îst): anarhîst, flavtîst, kapitalîst po vzorcu že Pleteršnikovega C pri penzijonîst, realîst, trapîst). Tako je C posplošil tudi pri 60 makronskih primerih pri‑ pone -eta (npr. fakultệta, kokệta, operệta, palệta – po vzorcu 4 že Pleter‑ šnikovih C: frệta, karệta, paštệta, šklafệta – ob nepojasnjeni akutski izjemi muškēta → muškta); pri 31 makronskih primerih pripone -ura (‑ūra → 17 Če bi obstajal tudi drugi zvezek tega slovarja (iztočnice z začetnicami od P do Ž), bi v tej kategoriji najbrž našli tudi primere tipa Plet. oksīd –> Brez. oksîd, *superoksîd; Plet. krītika –> Brez. krítika, *protikrítika ipd. 77 Janez Dular ‑ûra: advokatûra, arhitektûra, kultûra – po vzorcu 3 že Pleteršnikovih: cezûra, figûra, natûra); pri 10 primerih pripone -irati (‑īrati –> îrati: intabulîrati, klistîrati, ordinîrati po vzorcu 17 že Pleteršnikovih C: dotîrati, oktroîrati, operîrati). Pri večini besed s pripono -ent je Breznik makron razvezal s posplošitvijo krativca iz Pleteršnikove nemakronske skupinice besed s to pripono (‑ēnt → ‑ènt): agènt, docènt, elemènt, momènt po vzorcu že Pleteršnikovih primerov advènt, cemènt, cènt ipd.).18 d) Pri priponah s Pleteršnikovo trojo izbiro (makron – C – A) je Breznik neenotnost zmanjšal ali odpravil: pri priponi -ada je posplošil C ( balȃda, barikȃda, armȃda – le čeláda je obdržala Pleteršnikov A); pri priponi -ir je makron po nejasnem merilu razvezal ali v C ( juvelîr, oficîr) ali v A ( klavír, kurír), Pleteršnikov A pa večinoma ohranjal ( brevír, grenadír, inženír, mušketír), prav tako Pleteršnikov edini ugotovljeni primer s C ( bankîr).19 e) Pleteršnikov edini primer makronske dvonaglasnosti je razvezan (po‑ pravljen) v enonaglasni C: magīstrāten → magistrȃten. Breznikovo razvezovanje makronov v C ali A je pomenilo odpravo nedo‑ rečenosti glede tisočev potencialnih naglasnih dvojnic in s tem odločno usmeritev v ustaljeno pravorečno normo, oprto tudi na oblikoslovno pa‑ radigmatiko. Zaradi nejasnega statusa in okrnjenosti slovarja (avtorska anonimnost, izid samo 1. zvezka, brez zadostnih pravorečnih navodil) pa je ta korak ostal v slovenistiki skoraj popolnoma prezrt in brez vpliva na nadaljnji razvoj in status tonemskosti v knjižnem naglaševanju ( SSKJ 1970 v poglavju o svojih gradivskih virih (§ 11 in 16) Slovensko-srbohrvatskega slovarja iz leta 1950 sploh ni omenil). Riglerjevo vrednotenje in prevrednotenje Pleteršnikovih makronov Med dozorevanjem zasnove SSKJ v leksikološki sekciji Inštituta za sloven‑ ski jezik SAZU sredi šestdesetih let 20. stoletja (poskusni snopič 1964) je 18 Pleteršnikov slovar ni imel navodil o naglasnih premenah pri pregibanju besed, po Breznikovem sistemu pa je za vse primere s kračino enotno določeno, da se v nezadnjem zlogu pregibnostnih oblik uveljavi akutska dolžina, npr. izmakronski sedimènt sedimnta po nemakronskem testamènt testaménta. 19 V nenatisnjenem drugem zvezku slovarja bi bilo cirkumfleksnih primerov najbrž več, npr. * papîr, *špalîr. Na primere s homonimno domačo pripono ( pezdîr, okvîr) se seveda ne oziramo. 78 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic imel pri nelahkem prizadevanju za upoštevanje tonemskega naglaševanja nosilno vlogo Jakob Rigler (v sodelovanju z Antonom Bajcem, Tinetom Logarjem, Stanetom Suhadolnikom in Jožetom Toporišičem), izkušen dialektolog in raziskovalec zgodovinskega razvoja slovenščine. Odlično je poznal Pleteršnikov slovar in se zavedal njegove nesporne vrednosti pa tudi potrebe, da se, upoštevaje tričetrt stoletja jezikovnega razvoja po nje‑ govem izidu, kodifikacija prenovi in se pojasni razmerje med Pleteršnikom in SSKJ, posebno podobnosti in razločki v naglaševanju. Zato je v oceni reproducirane izdaje Pleteršnika (s Kolaričevo spremno besedo) poudaril: Kolaričevo mnenje, da bo Pleteršnikova kodifikacija slovenskega akcenta najbrž dokončna, je popolnoma zgrešeno. Pleteršnikova akcentuacija lahko predstavlja samo eno obdobje v razvoju slovenskega jezika in poleg tega tudi še določen po‑ gled na slovenski jezik, kajti Pleteršnikova akcentuacija ni akcentuacija določenega narečja, ampak je prilagojena določenim nazorom in pravilom. Za Pleteršnikom bo kodifikacija akcenta drugačna, če bi bila opravljena pred njim, bi bila tudi drugačna. […] Že bežna primerjava Pleteršnika in SSKJ pokaže precejšnje razlike in precejšnje oddaljevanje današnje intonacije od Pleteršnikove. (Rigler 1976: 288.) Vse to bistveno zadeva spremembe v rabi makrona, tj. prevrednotenje njegove vloge in drugačno distribucijo.20 Podatki o tem so v SSKJ pri vsaki iztočnici posebej navedeni v okroglih oklepajih na koncu zaglavja, npr. deléžen ‑žna ‑o prid. ( ), ter po tipih povzeti in deloma ovrednoteni v naglasnih shemah Uvoda (§ 180, 200–201, 205–212): »[…] v shemah za tonemski naglas pa je za neosnovne oblike povedano, katera intonacija ima prednost.«) Prevrednotenje makrona pomeni odmik od treh postavk Pleteršnikove definicije: da »črtica nad samoglasnikom (¯) kaže samo dolgost zloga« (ob nedoločenosti njegove tonemskosti), da e in o pod makronom zaznamujeta »čisti glas kakor v tujih jezikih« in da se črtica uporablja »skoro le v tujih besedah knjižnega jezika«. Pri makronu v SSKJ nikakor ne gre »samo za dolgost zloga« niti za »čisti glas kakor v tujih jezikih«, temveč se kodi‑ ficirajo tonemske dvojnice kot realne, sočasno veljavne slogovne variante (cirkumfleksne ali akutske) v sodobni knjižni slovenščini,21 pri čemer sta 20 V tem prispevku ne obravnavam tistih odmikov od Pleteršnikove kodifikacije tonemov, v katerih SSKJ prinaša samo neposredno menjavo tonemov – akuta s cirkumfleksom (A > C, npr. vdja > vộdja, kavárna – kavȃrna) ali cirkumfleksa z akutom (C > A, npr. lisîčka > lisíčka, vȃrčen > várčen) – brez makrona kot izhodiščne ali ciljne postavke operacije. 21 Prim. Nartnik (1989: 79). 79 Janez Dular »ozka e in o pri tonemskem naglaševanju označena s piko pod črko, široka e in o pa sta brez oznake«, ter se vse to v slovarju potrjuje tudi z domačimi primeri ( bahāt, kupīti, dirktor, lkəv).22 Riglerjeva naglasna tipologija se zdi pri nenatančni primerjavi manj od‑ daljena od Pleteršnika kakor Breznikova: medtem ko je Breznik popolnoma odpravil oziroma razvezal vse Pleteršnikove makrone (namesto njih pa v vsakem primeru določil ali A ali C – ne dvojnic!), je Rigler kljub odločnemu izpodbijanju Kolaričeve teze o »dokončnosti« Pleteršnikove kodifikacije akcenta v marsikaterem primeru ohranil makron (npr. absolutīzem, žirānt, protestānt, hajdūk) ter njegovo rabo celo razširil na nove primere, tj. na nekatere besede – ne samo tujke –, ki so bile v Pleteršnikovem slovarju natisnjene brez makrona (npr. dínja, žêlva, bskati, vȃški > dīnja, žlva, bskati, vāški), ali pa jih tam sploh še ni bilo (npr. diplomānt, diplomāntka). Po drugi strani je vendarle tudi on z razvezovanjem makrona odpravljal ne‑ katere primere kodifikacijske nedorečenosti. Treba je natančneje pojasniti, kaj se je pri tej prenovi kodifikacije dogajalo s Pleteršnikovimi makron‑ skimi iztočnicami in kako se je odločalo o makronih na novih primerih. V alfabetarij za SSKJ je bilo iz okvira 3140 Pleteršnikovih makronskih iztočnic (M) uvrščenih 2.355 primerov, pri njihovem obravnavanju pa so se uveljavljali štirje tipi »makronskih operacij«: a) M>M (ohranjanje makrona ob njegovem hkratnem prevrednotenju): zapis komentār po SSKJ dejansko zastopa realni tonemski dvojnici komentár/ komentȃr (podobno pri drugih makronskih priponah in makronskih podstavah, npr. almanāh (almanáh/ almanȃh), barōka, bōsman, tīgrica, vezīr, ūrna, mter, zbra, prta ipd . ; b) M>A/C+c (dvojnicama iz prevrednotenega makrona se pridružuje tretja, nemakronska varianta s cirkumfleksno kračino v im. ed. moškega spola): kontrabānt = kontrabȃnt/ kontrabánt// kontrabȁnt; podobno vēl = vệl/ vl// vȅl [vệṷ…]; 22 SSKJ je bil v začetku izhajanja terminološko konservativen in je ostajal pri izrazih črtica, rastoča intonacija, padajoča intonacija ipd. To se je do druge izdaje SSKJ (2014) izčistilo in § 177 (nekdanji § 180) se v tej zdaj glasi: Pri tonemskem naglasu je nizki ton označen z akutom ali ostrivcem (′) na dolgih samoglasnikih in na r ter z gravisom ali krativcem (‵) na kratkih samoglasnikih in na polglasniku. Namesto navajanja tonemskih dvojnic je pri osnovnih oblikah uporabljen makron (–). Pri tem označevanju prednost enega ali drugega tonema ni izkazana, v shemah za tonemski naglas pa je za neosnovne oblike povedano, kateri ton ima prednost. 80 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic c) M>C ali M>A (demakronizacija, tj. razvezovanje Pleteršnikovega makrona v nedvojnični C ali v nedvojnični A: ideāl –> ideȃl, matemātika >matemátika; č) A > M ali C >M (makronizacija, tj. določanje novih makronov pri Pleteršnikovih nemakronskih iztočnicah, npr. bagrện > bagrn, notár > notār, mitnína > mitnīna, ali privzemanje makrona pri čisto novih tvor‑ jenkah z isto tipično pripono (npr. ekspresionīzem, kubīzem, urbanīzem, revizionīzem po Pleteršnikovem realīzem, nihilīzem ipd.). Tipi operacij so pri nekaterih priponah uveljavljeni dosledno, pri dru‑ gih nedosledno. Tako je npr. M > M dosledno izpeljan pri vseh prime‑ rih pripone -izem ( realīzem, liberalīzem) ter dosledno razvezan v A pri vseh primerih pripon -atika ( matemátika) in -atičen ( dramátičen, státičen) oziroma razvezan v C pri vseh primerih pripon -id ( jodîd, oksîd), -al ( instrumentȃl, kapitȃl), -alen ( aktuȃlen, centrȃlen), -ātor ( aligȃtor, diktȃtor), -anten ( pregnȃnten, pikȃnten). Nasprotno pa gre pri priponi -ar v nekaterih primerih za operacijo M > M (npr. inventār), pri drugih za operacijo A > M (npr. notār). Temeljno merilo za prepoznavanje pripon z enotnim ali neenotnim ohranjanjem ali razvezavo makrona ali z novim makronom ni neposredno razvidno, iz pojasnil v Uvodu SSKJ, iz poročanja o projektu in iz rezultatov kodifikacije pa je očitno omahovanje med tremi vplivi – Pleteršnikove kodifikacije,23 upoštevanja naglasnih vzorcev v besedotvorju (analogije, posploševanje) in rezultatov anketiranja.24 Makronizacija se je najbolj razmahnila s posploševanjem ohranjenega M pri novih tvorjenkah z isto pripono (nM ( M: andrga > andrga, kamílica > kamīlica, lúna > lūna; C > M: lộrber > lrber, fîrkelj > fīrkelj, šlabệder > šlabder; M > 25 Tudi tonemskost pri homonimni domači priponi -ir je neenotna: akutska (npr. hudír, osír, skovír, netopír, drobir, pastír) ali cirkumfleksna (npr. pezdîr, okvîr). 82 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic C: hīdra > hîdra, līra > lîra, hārfa > hȃrfa, adjūnkt > adjûnkt, instīnkt > instînkt, atōm > atộm, grām > grȃm, pingvīn > pingvîn; M > A: frāza > fráza, parābola > parábola. Makronizacija tonemskih dvojnic v domačih besedah Poglavitni vzrok, da se makron v SSKJ kljub pogostni demakronizaciji po‑ dedovanih Pleteršnikovih iztočnic pojavlja v tisočih primerov, pa je odprava omejitve rabe makrona na tujke. Prevrednoten je ekstenzivno uveljavljen na številnih podstavah, priponah in slovničnih oblikah Pleteršnikovih doma‑ čih besed in na čisto novih domačih besedah. Makronizirane so iztočnice iz podedovanih domačih cirkumfleksnih in akutskih podstav, npr. vīdra, bīstrica, vāški, čūk; lādja, līce, vnūk, večīnoma, dteljen, umīrati,26 ter iz novejše domače tvorbe, npr. grādnja, blagočūten, skūpnosten, vpjen, dišāviti. Pri tem se makron lahko znajde tudi na črki r, npr. bŕskati ( ), dŕn (), in na polglasniku, npr. kès ( , ȁ), dèskast (). Domače pripone so makronizirane nekatere dosledno, npr. -ovec ( trgvec, bezgvec), -ovka ( trgvka, borvka), -uh ( ovadūh, bledūh), -enec ( mladnec, peščnec), -enka ( mladnka, plastnka), -oven ( slikven, svetven), -iv ( črvīv, igrīv), -ljiv ( pozabljīv, milostljīv), -iti ( zvonīti, redīti), -niti ( zategnīti, prevrnīti); nekatere nedosledno, npr. -ina ( povrtnīna – mladína), -ir ( netopīr – skovír), -ičica ( ptīčica – siníčica), -ovski ( stanvski – grofvski), -en ( bakrn – svinčện), nekatere pa signalizirajo makron na prejšnjem zlogu, npr. dosledno -ast ( lūskast, gomīlast), -ce ( zrcālce, mstece); nedosledno -ek ( lāsek – glȃsek), -ček ( metūljček – hríbček), -iček ( hudīček – čolnîček), -oma ( večīnoma – polȃgoma). Odločevalno merilo pri nedoslednem uveljavljanju makrona na priponah je večinoma zastrto (zakaj npr. ptīčica – siníčica, stanvski – grofvski, pāroma – bộkoma? ). Vsiljuje se vtis, podoben vtisu ob ugotavljanju Pleteršnikovega omahova‑ nja pri neenotnem odločanju o ureditvi makrona pri tujih priponah -acija ( administrācija – amortizácija), ‑ eta, -ela, -jon, -irati ipd. Pleteršnik ni imel možnosti preverjanja odločitev z anketiranjem, ob razmahu eksten‑ zivne rabe makrona pri nastajanju SSKJ pa je imelo prav anketiranje med ljubljanskimi izobraženci poudarjeno veljavo, tako da je odvisnost od bolj ali manj omahljivih anketnih rezultatov utegnila kdaj pretehtati prvotni 26 V besedah umirati, izvirati, požirati ipd. je naglas na korenskem zlogu, ne na priponi kakor v tujkah tipa operirati. 83 Janez Dular občutek za preglednost in sistemskost v besedotvorju (prim. Nartnik 1989: 79–80). Vzporejanje anketnih odločitev za makron ali nemakron z domnevno kategorizacijo na pomenski ali slovnični ravni se včasih izide (npr. nenaglašena pripona -ce dokaj zanesljivo signalizira makron na manj‑ šalnicah srednjega spola – tip darīlce), večkrat pa nas pušča v slepi ulici: pri priponi -ir so »anketno odločeni« makronski primeri pezdīr, krompīr, netopīr med seboj pomensko popolnoma nepovezljivi, iz nemakronskih (akutskih) primerov pastír, hudír, kurbír bi sicer lahko skonstruirali po‑ mensko zaokroženo družinico ‘osebe’, večina primerov ( drobír, vodír, kosír, osír, okvír) pa ostaja v pomensko raznorodni skupini ‘predmetov’. Pripona -en je pri tvorbi pridevnikov iz snovnih imen v nekaterih primerih makronska, v pomensko podobnih primerih pa nemakronska, npr. bakrn : svinčện, žvepln : voščện, strupn : lečện, apnn : kamện. Obravnavo dodatno zapleta različna sistemska členitev končajev navidezno istega tipa: medtem ko je -ovstvo v primerih sinvstvo, trgvstvo, oslvstvo, duhvstvo ipd. nedosledno makronska pripona, so v primerih podkvstvo, krvstvo, pikolộvstvo zajeti različno naglašeni korenski morfemi. Delna makronizacija v okviru samostalniške pripone -ina v zvezi z domnev‑ nim pomenskim razločevanjem pomeni nepričakovan odmik od enotne akutske prepoznavnosti iz Valjavca, Pleteršnika,27 Breznika in SP 2001, in sicer na podlagi domnevnega zbiranja makronskih primerov brodnīna, preživnīna, ležarīna ipd. v konstituirano pomensko družino ‘plačilo, pri‑ stojbina’ (Nartnik, prav tam); vendar je domneva neprepričljiva, ker je večje ali manjše omahovanje v anketiranju navrglo dosti makronskih primerov iz drugih pomenskih krogov, npr. v smeri snovnosti ( usnjīna, želatīna, kamnīna, sečnīna), zbirnosti ( povrtnīna, perutnīna, zlatnīna, posteljnīna), večalnosti ( vodīna, praznīna, ritīna), abstraktnosti ( vročīna, bolečīna, umetnīna, premičnīna) idr., na drugi strani pa je prav beseda pristojbina nemakronska . Oblikonaglasni makron v SSKJ Določanje makrona za tonemske dvojnice v oblikoslovju je za pomembne kategorije pojasnjeno v Riglerjevih razpravah (Rigler 1966, 1970, 1971 in 1978). Tam so tudi podatki o informatorjih, ki so bili upoštevani pri 27 Pleteršnik je imel makron samo na tujih priponah, npr. krinolīna : korenína; prim. op. 4. 84 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic anketiranju o dvojnicah, in o narečni razširjenosti premen. Zaradi jezikov‑ nega razvoja po narečjih (različno daleč izpeljana samoglasniška krnitev, metatonija, analogije v pregibnostnih vzorcih idr.), novih jezikoslovnih pogledov, napredovanja raziskav in metodologije (akustične meritve, širše anketiranje), upoštevanja Ljubljane kot demografskega težišča in sreče‑ vališča prebivalstva iz gorenjskega in dolenjskega tonemskega ozadja je bila močna potreba po kodifikaciji najbolj razširjenih tonemskih dvojnic v oblikoslovju – neredko mimo skopih podatkov slovaropisnega izročila (Pleteršnikova akcentuacija je bila omejena na imenovalnik in rodilnik pri samostalniku, moški in ženski spol pri pridevniku, nedoločnik in sedanjik pri glagolu) – in »je bilo težko najti pravo mero, kdaj naj se dvojnice upo‑ števajo in kdaj ne več« (Rigler 1968: 198–199). V Uvodu SSKJ (§ 180, 200–212) so navedene premene in dvojnice z makronom za množinski rodilnik, mestnik in orodnik moških in srednjih ( o‑jevskih) samostalnikov (npr. pet brātov, petero ūst), za množinski rodil‑ nik nekaterih ženskih a‑jevskih samostalnikov (npr. pet ovāc), za nekatere sklone ženskih i‑jevskih samostalnikov ( s stārostjo, pet lūči) in za množino številnih samostalnikov srednjega spola ( rešta, ōkna), za nedoločniški pri‑ poni II. in IV. glagolske vrste (npr. utrnīti, kupīti), žensko edninsko obliko opisnega deležnika (npr. je kupīla), deležje na ‑e (npr. ved) idr. Naglasne premene v pregibnostnih vzorcih so urejene po razčlenjeni tipologiji, ki nekoliko spominja na Breznikove alfanumerične šifre. Moški samostalniki s cirkumfleksnim imenovalnikom in akutskim rodilnikom ( brȁt bráta) spa‑ dajo pri Riglerju v tip »I A 1 c« ter imajo makronske dvojnice v mestniku ednine ( pri brātu) ter rodilniku, mestniku in orodniku množine ( brātov, brātih, brāti); v tip »II B 2 a« pa spadajo ženski samostalniki s končnico ‑i v rodilniku in cirkumfleksom v imenovalniku ednine ( stvȃr stvarî) ter z makroni v rodilniku in dajalniku množine ( stvarī stvarēm) in dajalniku in orodniku dvojine ( stvarēma s stvarēma) ipd. S tako zasnovano tipologi‑ jo se uveljavi veliko število makronov – že samo v zaglavjih iztočnic jih je čez deset tisoč v raznih kombinacijah28 (Hajnšek‑Holz, Jakopin 1996: 845–851). Tolikšna razširjenost se je lahko čutila kot simptom nedorečenosti ali nestanovitnosti knjižnojezikovne norme in je bil Rigler sam ob izhajanju 28 Npr. (ā á) za tip adjutant -a, (é ē) za tip babjeveren -rna, (ō) za tip čokec -kca, (ȃ‑ā) za tip dvakraten idr. 85 Janez Dular SSKJ 29 trezno zadržan: »Vse gotovo ne bo šlo v to smer, ki je nakazana v SSKJ.« (Rigler 1976: 140). Veljava in perspektiva makrona v sodobni slovenistiki Raba makrona kot znamenja tonemskih dvojnic se je tako dobro obnesla (preglednost, gospodarnost), da so ga povzeli avtorji Slovenske slovnice (Toporišič 1976), Odzadnjega slovarja (Hajnšek‑Holz, Jakopin 1996), Slovarja novejšega slovenskega besedja (SNBSJ 2012), Slovarja Pohlinovega jezika (Snoj 2020) idr. Napoveduje ga tudi pripravljajoči se Pravopis 8.0: »Kadar se pri neki besedi ali besedni obliki lahko pojavljata oba tonema, ju označujemo z makronom ali črtico < –> nad naglašenim samoglasnikom, npr. skuter [skūter] […]« (Pravopis 8.0: § 193).30 Vendar iz konteksta te napovedi grozi namen pravopiscev, da naj bi bil slovarski del osrednjega normativnega priročnika samo netonemski.31 Rabi makrona pa so se odpovedali avtorji SP 2001 in nastajajočega eSSKJ. Pravopis dvojnice nakazuje s podpičjem ali poševnico, npr. go‑ voránčiti ‑im (ā ȃ) → (á ȃ; ȃ); grúčema nač. prisl. (ū) → (ú/û). Kot razlog za ta odmik od preglednejše in gospodarnejše možnosti z makronom sta bili navedeni nevarnost navzkrižja z mednarodno fonetično abecedo in polemika s trditvijo, da gre v slovenski tonemskosti za »ravno« intona‑ cijo ali »srednji ton« ( Wikipedija). SP 2001 se kljub odpovedi makronu kot grafičnemu znaku ni odpovedal vsebinskemu povzemanju tonemskih dvojnic iz SSKJ, vendar je pri tem naredil nekaj korakov po svoje: poleg otonemljanja množice besed, ki jih SSKJ še ni bil zajel (nove izposojenke, 29 Za prve štiri zvezke SSKJ; pri petem zvezku (črke T do Ž) je za tonemskost in drugo naglasno problematiko po Riglerjevi smrti skrbel Vlado Nartnik. 30 VII. Slovnični oris za pravopis – Glasoslovni oris. 31 Tonemski naglas v Pravopisu 8.0 »zaenkrat zgolj opisujemo v pravilih {192–193}, a ne apliciramo na slovarske iztočnice« (Komentar 2023: 14). Tako se nadaljuje ten‑ denca izrivanja tonemskega naglaševanja iz knjižne norme (Dular 2021: 141–145). Med neupravičenimi izgovori za tako usmeritev se navajajo težave pri otonemlja‑ nju prevzetega besedja in tujih lastnih imen (kakor da se to ne bi bilo razmeroma uspešno reševalo že v SSKJ in SP 2001) ter odmiki od sistemsko predvidljivih oblik pri nekaterih skupinah govorcev, četudi prav iz majhne predvidljivosti in odmikov (dvojničnosti) izhaja potreba, da se tonemskost (tudi z makronom) posebej »aplicira« pri posameznih iztočnicah v slovarju (Dular 2021: 140). 86 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic feminativi), je posegel v ureditev ali odpravo številnih tonemskih dvojnic, npr. z zmago akuta v izpeljankah na -izem in -ina. eSSKJ makrona ne uporablja, ker ga za natančno in pregledno predstavi‑ tev besed ne potrebuje, tehnično‑organizacijska zasnova elektronske izdaje namreč omogoča predstavitev brez prostorske utesnjenosti in omejitev na papirju tiskanih izdaj. Tonemske (in druge pravorečne) dvojnice se lahko izpisujejo v celoti, brez krajšanja z makronom, npr. pri vzorčni iztočnici invalidnína se v razdelku TONEMSKI NAGLAS namesto makronske kraj‑ šave (ī) izpiše: [invalidnína] in [invalidnîna]. Ker je tako izdelanih slovar‑ skih sestavkov leta 2023 še zelo malo, za zdaj ni mogoče zapisati splošne ugotovitve, v katero smer in kako daleč bo šel eSSKJ pri sistemski prenovi tonemske dvojničnosti. Navesti je mogoče samo nekaj pomenljivih potez, npr.: dvojnice pri izpeljankah s pripono ‑ izem so popolnoma odpravljene (ostaja akut, npr. alpinízem, pesimízem), dvojnice pri priponi -(n)i (II. in IV. glagolska vrsta) zanesljivo ostajajo (npr. [upepelíti] in [upepelîti]). Vztrajanje z dvojnicami na samostalniški priponi -ina pa izziva k reviziji kodifikacije, posredno oprte na pol stoletja stare podatke bolj ali manj omahljivih anket za SSKJ in povezane s poskusom konstituiranja domnevne leksikalne kategorije ‘plačilo, pristojbina’ (primer invalidnina). Na izteku obravnavanja Pleteršnikove makronske dediščine ostaja vpra‑ šanje, kako se bo v eSSKJ uresničevala napovedana zvočna predstavitev tonemskih dvojnic. Zdaj na zvočnem posnetku vzorčnega primera invalidnína sploh ni dvojničnosti, temveč le cirkumfleks (podobno v klavrni govorni sintezi robotov na portalu Franček). Literatura Anton BREZNIK, Adolf GRÖBMING, Ivan LESICA, 1950: Slovensko-srbohrvatski slovar. Ljubljana: DZS. BESEDIŠČE, 1998 = Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Ur. Ivanka Šircelj‑Žnidaršič. Ljubljana: ZRC SAZU. Janez DULAR, 1990: O slogovnih razsežnostih tonemskega naglaševanja v sloven‑ ščini. Razprave SAZU XIII. Ljubljana: SAZU. 143–151. Janez DULAR, 2021: Sodobne tendence tonemskega naglaševanja v knjižni slovenšči‑ ni. Razprave SAZU XXV (1. slovenski pravorečni posvet). Ljubljana: SAZU. 135–155. eSSKJ, 2023 = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU . Ljubljana: Založba ZRC (Spletni portal Fran). 87 Janez Dular Metka FURLAN, 2006: K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja. Slovensko- -nemški slovar II. Ljubljana: Založba ZRC. i – xiii. GIGAFIDA 2.0: Elektronski referenčni korpus pisne slovenščine. info@cjvt.si Milena HAJNŠEK‑HOLZ, Primož JAKOPIN, 1996: Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Franc JAKOPIN, 1994: Pleteršnik, Maks. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana: Mla‑ dinska knjiga. 413. Rudolf KOLARIČ, 1974: Pleteršnikov slovar. Slovensko-nemški slovar II ( Reproducirani ponatis). Ljubljana: Cankarjeva založba. KOMENTAR 2023 = Pravopis 8.0. Komentar k poglavju »Slovnični oris za pravopis«, 1. del: Glasoslovni oris (komentar je pripravil Hotimir Tivadar). Ur. Manca Černivec Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; Pravopisna komi‑ sija pri SAZU in ZRC SAZU. https://pravopisna‑komisija.zrc‑sazu.si/Portals/21/PDF/ Glasoslovni‑oris.pdf KONCEPT, 2019 = Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. https://fran.si/179/novi‑slovar‑slovenskega‑knjiznega‑ ‑jezika/datoteke/Potrjeni_koncept_NoviSSKJ.pdf Vlado NARTNIK, 1989: Problemi določanja tonemskih naglasov v Slovarju slo‑ venskega knjižnega jezika. Deseta konferencija međunarodne komisije za fonetiku in fonoogiju slovenskih jezika. Ur. Asim Peco. Sarajevo: ANUBiH (Posebna izdanja LXXXVII, Odjelenje društvenih nauka 22). 77–82. Maks PLETERŠNIK, 1895: Slovensko-nemški slovar. Drugi del. P–Ž. V Ljubljani: Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar I–II, transliterirana izdaja, Uredila Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC. PRAVOPIS 8.0 = Pravopis 8.0predlog Pravila novega slovenskega pravopisa. Slovnični oris za pravopis. Glasoslovni oris. Ur. Manca Černivec. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. https://www.fran.si/pravopis8/Podpoglavje/7‑2 Jakob RIGLER, 1966: Premene tonemov v oblikoslovnih vzorcih slovenskega knjiž‑ nega jezika. Jezik in slovstvo 11/1–2, 24–35. Jakob RIGLER, 1968: Problematika naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku. Jezik in slovstvo 13/6, 192–199. Jakob RIGLER, 1970: Akcentske variante. Slavistična revija 18/1, 4–15. Jakob RIGLER, 1971: Akcentske variante II. Slavistična revija 19/1, 1–12. Jakob RIGLER, 1976: Reproducirani ponatis Pleteršnika. Slavistična revija 24/2–3, 279–289. Jakob RIGLER, 1978: Akcentske variante III. Slavistična revija 26/4, 365–374. 88 Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic SNBSJ 2012 = Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, 2012: Ur. Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Ljubljana: Založba ZRC. SP 2001 = Slovenski pravopis. I Pravila, II Slovar. Ljubljana: Založba ZRC SSKJ, 1970 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I – V (1970, 1975, 1979, 1985, 1991). Ljubljana: Izdala SAZU, Založila Državna založba Slovenije. SSKJ2, 2014 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–II. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: Izdala SAZU in ZRC SAZU (ISJ). Založila Cankarjeva založba Marko SNOJ, 2020: Slovar Pohlinovega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. Stanislav ŠKRABEC, 1998: Jezikoslovna dela 4. Ur. Jože Toporišič. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja. Jože TOPORIŠIČ, 1982: Delo Antona Breznika. Anton Breznik. Jezikoslovne razprave. Izbral in uredil Jože Toporišič. Ljubljana: Slovenska matica. 5–24. Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Matija VALJAVEC, 1897: Glavne točke o naglasu književne slovenštine. Rad JAZU 132. Zagreb: Dionička Tiskara. THE MACRON LEGACY OF PLETERŠNIK’S TONEMIC DOUBLETS Summary Maks Pleteršnik provided the following description of the form and role of the ma‑ cron as a diacritic: “A straight bar above a vowel indicates (predominantly only in foreign words in the standard language) a long syllable” and, with ē and ō, “a pure sound as in foreign languages” (without mentioning tones, intonation, and so on). However, Anton Breznik and Jakob Rigler (SSKJ) redefined the role of the macron. According to them, this is “a graphic sign used to mark tonemic doublets” (they do not mention vowel quantity or color). The main criterion in Pleteršnik’s system for using a macron is the word‑formation type of a foreign word (a compound, prefixed derivative, or suffixed derivative), but it is often applied inconsistently; for example, cenzūra–cezûra, administrācija–amortizácija. Pleteršnik’s macrons do not imply that the words borrowed at the time did not have an acute or circumflex accent, but only that he had temporarily avoided making the decision on which one to use because (or if) he could not (yet) reliably establish which one was correct. In compiling his Slovensko‑srbohrvatski slovar (Slovene–Serbo‑Croatian Diction‑ ary), Breznik devised his own accentual typology system, completely reworking Pleteršnik’s macrons; for example, intabulīrati ‑am vb. → intabulirati (‑lȋ‑) ‑ram 12d; diktātor ‑rja m. → diktator (‑tá‑) 2a. However, his material languished at the 89 Janez Dular printshop, and it was not until 1950 that it was published in truncated form as the first volume of his dictionary. As an unfinished outdated work, it remained without influence on the further development of tonemic accentuation in Slovene lexicography. In deciding how to design SSKJ in the mid‑1960s, Rigler offered the following comment on Pleteršnik: “The view that Pleteršnik’s codification of Slovene accents will probably be the final one is completely mistaken… Accentual codification will be different after Pleteršnik, and it would also have been different if it had been made before him.” Due to language development, more recent research, consider‑ ing Ljubljana as a demographic center, and the overlap between the Upper Car‑ niolan and Lower Carniolan tonemic areas, it was difficult to decide when to still take the tonemic doublets into account and when not. By reworking the macrons, Rigler removed many ambiguities in the case of foreign words (e.g., ideāl → ideȃl; matemātika → matemátika). On the other hand, he codified the macron in certain native Slovene words (npr. umírati → umīrati). He also placed it above r (bskati → bskati) and the semi‑vowel: dȇskast → dēskast () but, first and foremost, he used it abundantly in morphology (e.g., pet brātov, petero ūst). However, there was certain inconsistency in these “operations” due to mixing Pleteršnik’s codification influences (e.g., in the suffix ‑izem: anahronīzem), the observation of accentual patterns in new coinages (e.g., šofîrati equal to operîrati), and unreliable survey results (e.g., brodnīna, perutnīna, vročīna vs. sedmína, opeklína, gladína). The direction in which eSSKJ will develop in terms of restructuring its macron legacy can be inferred from certain informative changes (2023): doublets in deriva‑ tives with the suffix ‑izem have been completely removed (the acute has won; e.g., alpinízem), doublets with the verbal suffix ‑(n)i are being definitely retained (e.g., [upepelíti] and [upepelîti]), whereas the partial retention of doublets with the suffix ‑ina (e.g., brodnīna) calls for revising the disputable survey‑based codification. The question remains how the planned audio presentation of tonemic doublets will be realized in eSSKJ because, currently, the audio recordings of model examples (e.g., invalidnína) contain no doublets, but only versions with the circumflex. 90 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ Andrej Perdih Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, andrej.perdih@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.6 ISBN: 978-961-286-878-9 Za zagotavljanje čim večje usklajenosti slovarske vsebine in za zmanjšanje števila napak v slovarju je poleg ročnega vsebinskega pregleda mogoče uporabiti tudi različne avtomatizirane postopke preverjanja slovarske vsebine. Na primeru slo‑ varja eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika prikazujemo splošno uporabne postopke in specifične postopke, pripravljene namensko za ta slovar. S temi postopki poleg tehničnih napak odkrivamo tudi vsebinske neskladnosti. Ključne besede: eSSKJ, slovar, tehnično preverjanje, leksikografija, slovenščina In addition to manual content checking, various automated dictionary checking procedures can be used to ensure maximum consistency of dictionary content and to reduce the number of errors in the dictionary. Dictionary of the Slovene Standard Language (eSSKJ) is used to illustrate the general and specific procedures developed specifically for this dictionary. These procedures help detect not only technical errors, but also inconsistencies in content. Keywords: eSSKJ, dictionary, technical verification, lexicography, Slovene Uvod1 Razlagalne slovarje srednjega obsega navadno izdeluje skupina leksi‑ kografov skozi daljše časovno obdobje, zaradi česar obstaja potreba po usklajevanju in odpravljanju neusklajenosti znotraj slovarja ali neskladnosti z dogovorjenimi pravili, po katerih slovar nastaja. Usklajevanje znotraj slovarja med drugim pomeni tudi zagotavljanje, da se podatki, ki se pojav‑ ljajo na različnih mestih v slovarju, med seboj ujemajo. Usklajevanje in 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6‑0038, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 91 Andrej Perdih odpravljanje napak lahko poteka tako ročno kot z različnimi avtomatizira‑ nimi tehničnimi postopki, ki bodisi neposredno odpravljajo napake ali pa opozarjajo na tiste dele slovarske vsebine, za katere je treba ročno preveriti, ali v resnici predstavljajo napake ali ne. Nekatera pravila namreč veljajo v vseh primerih, druga pa so sicer veljavna v večini okoliščin, vendar ne vedno. Nekaterih odstopanj od pravil tako ni mogoče predvideti vnaprej ali pa jih ni mogoče enostavno algoritmično opredeliti, zato tudi pravila za avtomatizirano preverjanje dosegajo različno stopnjo zanesljivosti. Možnost, da bi vse z avtomatiziranimi tehničnimi postopki prepozna‑ ne napake popravljali samodejno, je, razen v najbolj preprostih primerih (dvojni presledki, presledek pred vejico ipd.), tvegana. Prvič zato, ker lahko obstaja več različnih vzrokov za neko napako, drugič zato, ker napake niso le površinske, ampak so posledica bolj zapletenih notranjih razmerij med različnimi deli slovarja, tretjič zato, ker napaka lahko pokaže na nujnost temeljitejšega posega v vsebino, kar pa je treba reševati pri vsakem primeru posebej. Priprava avtomatiziranih postopkov preverjanja sicer zahteva nekaj časa, prav tako dodajanje novih in izboljševanje obstoječih postopkov, vendar je to pri večjih slovarjih tudi z vidika prihranka časa upravičeno, saj je manj časa treba nameniti preverjanju tistih medsebojnih odnosov znotraj slovar‑ ja, ki jih je mogoče algoritmično opisati. Prav tako se poveča zanesljivost preverjanja, saj gre pri tem tudi za enote, ki jih pregledovalci ne opazijo tudi pri večkratnem pregledu. Pomemben vidik preverjanja na podlagi tehničnih kriterijev je tudi, da nekatere napake izvirajo iz vsebinskih nedoslednosti. Namreč, preverjanje slovarja z vsebinskega vidika je še vedno prepuščeno človeški presoji in ga z običajnimi algoritmičnimi postopki ni mogoče neposredno preverjati. Z razvojem umetne inteligence bo v prihodnje verjetno mogoče preverjati tudi vsebinske neustreznosti, trenutno pa to poteka zlasti posredno prek pre‑ verjanja tehnične ustreznosti in medsebojne povezanosti slovarskih vsebin. eSSKJ eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na osnovi koncepta iz leta 2015 (Gliha Komac idr. 2015; Bizjak Končar idr. 2016; Gliha Komac idr. 2016). Gre za splošni razlagalni slovar z načrtovanim obsegom 100.000 slovarskih sestavkov sodobnega knjižnega jezika. Opisuje sodobno jezikovno rabo, ki 92 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ se kaže v besedilnih korpusih, zlasti korpusu Gigafida (Logar idr. 2012; Krek idr. 2020), dodatno pa so upoštevani tudi drugi besedilni viri. Slovar opisuje jezikovne enote, ki izkazujejo dovolj pogosto in uveljavljeno rabo v knjižnih besedilih. Pri tem prinaša tako glasovne (Mirtič 2018; Mirtič 2020), pisne in slovnične lastnosti jezikovnih enot (Ledinek in Perdih 2022; Mirtič in Snoj 2022; Snoj 2022; Snoj in Žele 2022) kot tudi njihov pomen (Krvina in Petric 2022; Ledinek in Michelizza 2023), skladenjsko okolico, ki je ponazorjena s tipičnimi kolokacijami in rabo v stavkih (Michelizza 2021), mesto v jezikovnem sistemu (Gliha Komac in Divjak Race 2022; Divjak Race 2023), besednodružinsko povezanost z drugimi enotami, nefrazeološke in frazeološke stalne zveze, v katerih te jezikovne enote nastopajo (Meterc 2019; Perdih in Ledinek 2019; Meterc 2022; Petric 2022), oblike, normativna obvestila, etimološke osvetlitve, slovar pa prinaša tudi povezave do Slovarja slovenskega znakovnega jezika (Klemenčič in Kern 2022). Slovar je objavljen na portalu Fran2 (Ahačič idr. 2015a; Ahačič idr. 2015b; Perdih 2018; Perdih 2020). Splošne tehnične možnosti preverjanja Slovar eSSKJ nastaja v programu iLex (Erlandsen 2010), kjer so podatki zapisani v formatu XML (Ledinek in Perdih 2012). Formalna struktura slovarja je določena v XSD shemi, ki poleg hierarhije in položaja različnih tipov podatkov po tehnični strani omejuje tudi njihovo vsebino, npr. zgolj na omejen seznam možnosti, kot so spustni seznami poimenovanj bese‑ dnih vrst ipd., ali pa dovoljuje povsem prost zapis. Program iLex preverja skladnost vnosov s splošnimi pravili XML, hkrati pa stalno preverja tudi skladnost strukture in vsebine z XSD shemo. Pri tem gre zlasti za preverja‑ nje ustreznosti hierarhije in umestitve elementov v slovarskem sestavku. V nekaterih primerih je dovoljeno izbirati med vnaprej določenimi možnostmi (na spustnem seznamu), program pa opozarja na morebitna odstopanja. Na primer, če je v etimološkem razdelku vneseno poimenovanje jezika, ki v shemi ni predviden, sta na voljo dve možnosti – ali se napako popravi ali pa se po uredniškem dogovoru ta jezik doda na seznam veljavnih možnosti. Program omogoča tudi preverjanje unikatnosti identifikacijskih številk, npr. za označevanje pomenov in podpomenov. 2 https://fran.si/201/esskj‑slovar‑slovenskega‑knjiznega‑jezika/ 93 Andrej Perdih Specifični tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ Preverjanja, nevezana na vsebino Poleg splošnih preverjanj se pri eSSKJ uporabljajo tudi dodatna prever‑ janja, za katere se odloči uredniška ekipa in jih postopoma dopolnjuje. Nekatera med njimi so enaka tudi pri drugih nastajajočih slovarjih, druga pa so prilagojena ali pa se drugje ne uporabljajo. Preverjanja, ki načeloma niso vezana na vsebino, zajemajo preverjanje znakov, uporabo črkovalnika, podvojenih presledkov, urejanje presledkov pred vejico in podobno. Preverjanje znakov Pri preverjanju znakov gre lahko za primere, ko v naboru znakov Unicode na videz enaki ali podobni znaki niso identični, saj je njihova koda različna. Tak primer je polglasnik in njemu podobni znaki: Ə, ə in ə s šestnajstiškimi kodami 018F, 0259 in 04D9. Prvi znak označuje veliki latinični polglasnik, drugi mali latinični polglasnik, tretji znak pa polglasnik iz ciriličnega pod‑ nabora znakov. Pri zapisu v slovarski bazi je predvidena le uporaba malega latiničnega polglasnika, zato je uporaba drugih dveh znakov načeloma napačna – le v izjemnih primerih bi bila raba drugih znakov lahko upravi‑ čena (do zdaj še nimamo takega primera, vendar to možnost dopuščamo). Zadrega se ravno tako pojavlja pri uporabi različnih vodoravnih »črtic« (vezaji, pomišljaji, minus ipd.) in narekovajev, kjer lahko uredniška ekipa natančneje opredeljuje dovoljene rabe posameznih znakov in s tem omogoči strojno preverjanje nepredvidenih znakov. Zaradi uporabe pisave ZRCola3 (Weiss 2004) s specifičnimi kodami znakov, ki vsebujejo diakritična znamenja (te kode nastopajo v nestandar‑ dizirani podmnožici Unicode: Območje zasebne uporabe, ang. Private use area), se preverja tudi uporaba načeloma nedovoljenih posamičnih diakri‑ tičnih znamenj iz podmnožice »sestavljiva ločevalna znamenja«. Odsotnost povezave Nekatera preverjanja, ki niso vezana na vsebino, potekajo z orodji, vgra‑ jenimi v program iLex, druga preverjanja pa se izvajajo s pomočjo XSL transformacije, ki potencialne napake prikaže kot spletno stran (HTML). 3 https:/ zrcola.zrc‑sazu.si/ 94 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ Med preverjanja, ki so bolj ali manj tehnične narave, spadajo tudi pre‑ verjanje odsotnosti povezave pri razvezavah simbolov/kratic, povezav v etimološkem razdelku ipd., saj je v dinamičnem delovnem procesu mogoče, da vzpostavitev povezave v določenem trenutku še ni mogoča, ker ciljni slovarski sestavek še ne obstaja, zato je treba povezave dodati naknadno. Skladenjski vzorci Vzorci, ki opredeljujejo tipično skladenjsko okolje, npr. pridevnik + samo‑ stalnik, samostalnik + samostalnik v rodilniku itd., vsebujejo tudi podatek o tem, katera izmed enot v vzorcu ustreza iztočnici. V samostalniški zve‑ zi je torej opredeljeno, ali je iztočnica jedro ali prilastek. Strojno lahko preverjamo neskladja, kjer je v skladenjskem vzorcu opredeljeno, da je iztočnica ene besedne vrste (npr. pridevnik), čeprav je iztočnica dejansko samostalnik. Preverjanja, vezana na vsebino Pri opredeljevanju možnosti, kaj vse je mogoče znotraj slovarja preverjati, uredniki slovarja pri pregledovanju ugotavljajo, da se nekateri tipi napak pojavljajo večkrat, temu pa sledi razmislek o tem, ali in kako bi bilo mogoče tak tip napake algoritmično opredeliti. Temu sledi priprava namenske XSL transformacije in preverjanje, ali je rezultat transformacije skladen s priča‑ kovanji. Zlasti je treba preveriti, ali je algoritem res našel vse podtipe iska‑ nega problema, pa tudi, ali je kot napake identificiral tudi pravilne primere. Postopke preverjanja zato po potrebi izboljšamo in ponovno preizkusimo. Za preverjanja, ki so neposredno povezana z vsebino, npr. preverjanje sinonimov, taksonomskih imen in dvojnic, se uporablja namenska XSL transformacija, ki potencialne napake prikaže kot spletno stran. V resnici gre še vedno za preverjanje na podlagi tehničnih kriterijev (tj. enakost zapisa na različnih mestih v slovarju), vendar te napake pogosto izhajajo iz vsebinske neusklajenosti. Gre namreč za tiste podatke, ki bi morali biti na različnih mestih v slovarju sistemsko povezani med seboj in usklajeni. Na ta način se torej preverja in zagotavlja notranja konsistentnost nekaterih mikrostrukturnih delov slovarja. V nadaljevanju prikazujemo različne tipe napak, podajamo njihov opis in jih ponazarjamo s konkretnimi primeri, ki smo jih pri dosedanjem preverjanju našli. Podajamo tudi ugotovitev, ali je najdena težava v resnici napaka ali ne, in kako smo napako odpravili. 95 Andrej Perdih Sinonimija Sinonimija ima v eSSKJ tezavrsko, razlagalno in normativno vlogo (Gliha Komac idr. 2015: 48), za tehnično preverjanje pa je relevantna zlasti tezavr‑ ska in normativna vloga sinonimov, saj so sinonimi v teh primerih navedeni ob razlagi. Sinonimija je urejena z medsebojno povezavo enakih pomenov v različnih slovarskih sestavkih. Razen izjemoma, npr. iz besedotvornih ali pisnodvojničnih razlogov, morajo imeti sinonimi enake razlage. Preverjanje vključuje iskanje razlik med razlagami sinonimov: morda je katera od razlag pomotoma neusklajena z drugimi, morda je sinonim naveden po pomoti ali pa so razlage namerno zapisane drugače. Napake ročno popravimo, namerna odstopanja pa shranimo na seznam izjem, ki jih nato strojno ne pregledujemo več. Sinonimi: uskladitev razlag Pri sinonimih boksar : bokser sta bili zapisani naslednji razlagi: • orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo • hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo Druga razlaga ima glede na prvo razlago na začetku dodano besedo »hla‑ dno«. Rešitev je poenotenje obeh razlag. Sinonimi: pravilna neskladnost ubeseditve razlag Pri sinonimnem paru dateljnov : datljev sta zapisani naslednji razlagi: • ki je v zvezi z dateljnovimi palmami • ki je v zvezi z datljevimi palmami Razlika v razlagah ima besedotvorni izvor ( dateljnovimi pri dateljnov in datljevimi pri datljev). Tak tip izrazne neenakosti razlag pri sinonimih je v eSSKJ ustrezen, zato je bil ta sinonimni par dodan na seznam izjem in se pri naslednjih strojnih preverjanjih ne preverja več. Sinonimi: napačno povezani pomeni Pri sinonimnem paru top : otopel sta bili navedeni naslednji razlagi: • ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost • ki ne reže, ne seka več dobro 96 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ Ta pomena nista v medsebojnem sinonimnem razmerju, zato je bila navedba sinonimov izločena, ob tem pa je bilo preverjeno, ali so sinonimna razmerja pri vseh ostalih pomenih obeh iztočnic ustrezno urejena. Sinonimi: navedeni, a nepovezani Preverja se tudi, ali so v slovarju sinonimi naveden, a niso tehnično ustrezno povezani. Pri najdenih primerih se ročno vzpostavijo povezave na ustrezen pomen sinonima. V zaključenem slovarju bi se to sicer lahko preverjalo že v postopku validacije, ker bi bile povezave obvezne. Pri nastajajočem slovarju pa to ni mogoče, saj ciljni slovarskih sestavek pogosto še ni izdelan. Sinonimi: navedeni, a še neobjavljeni Ker eSSKJ objavljamo v enoletnih intervalih, ni neobičajno, da slovarski sestavki nekaterih sinonimov še niso pripravljeni za objavo. Pri objavljenih slovarskih sestavkih zato teh sinonimov ne prikazujemo ne glede na to, ali so v slovarski bazi že navedeni. Izjemo predstavljajo nevtralni sinonimi pri močno zaznamovanih pomenih, saj pri teh nevtralni sinonim praviloma ni vprašljiv, prav tako predstavlja pomembno slogovno in normativno informa‑ cijo za uporabnika slovarja. Pri avtomatskem preverjanju izdelamo seznam vseh sinonimov, ki ne bodo objavljeni, in izbrane ustrezno označimo, da naj se kljub temu prikažejo v slovarju. Primeri parov iztočnica – še neobjavljeni sinonim, pri katerih je sinonim že naveden v slovarju: bremza – zavora, britof – pokopališče, lojtra – lestev. Prav tako se preverja, ali sinonimi niso navedeni pri tistih pomenih, kjer obstaja enaka razlaga tudi kje drugje v slovarju. V tem primeru skupaj zberemo vse pomene z enako razlago in preverjamo, ali pri katerem od pomenov manjka navedba katerega od sinonimov. Sinonimi: enake razlage, manjkajoča navedba sinonimov Identificirali smo iztočnici ornitolog in ptičar, pri obeh je bila v enem od pomenov zapisana naslednja razlaga: • kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice V tem primeru smo dodali manjkajoči podatek, da sta to sinonima. 97 Andrej Perdih Sinonimi: enake razlage, a sinonimi niso upravičeni Pri iztočnicah kvartet in sekstet smo prav tako našli enaki razlagi brez sinonimne povezave: • skladba za to zasedbo Kljub enaki razlagi pa to nista sinonima, saj gre pri kvartetu za zasedbo s štirimi, pri sekstetu pa s šestimi instrumentalisti ali pevci. Dejstvo, da sta razlagi kljub temu zapisani enako, izhaja iz sistematične ubeseditve metoni‑ mičnih razlag (v tem primeru gre za tip metonimije ‘zasedba’ → ‘skladba’). Tovrstne razlage shranjujemo na seznam izjem, ki jih pri nadaljnjih strojnih preverjanjih ne upoštevamo. Na ravni podatkovne zbirke bi bila še boljša rešitev ta, da bi bili takšni podpomeni označeni kot metonimični in bi jih zato avtomatično izločali iz postopka preverjanja, obenem pa bi imeli v slovarski bazi označene vse metonimične podpomene. Označevanje teh podpomenov v slovarski bazi pa se lahko enostavno naredi tudi naknadno prav na podlagi filtra, ki nastaja po trenutnem pristopu. Podobni postopki preverjanja se uporabljajo tudi pri preverjanju sistema‑ tičnosti navajanja taksonomskih imen pri sinonimih in pisnih dvojnicah. Taksonomska imena: enake razlage, manjkajoča navedba taksonomskega imena V paru plahtica : planinska resa, kjer imata obe enako razlago, je prva imela navedeno taksonomsko ime, druga pa ne: • Alchemilla xanthochlora Ker pričakujemo navedbo na obeh mestih, je bilo taksonomsko ime dodano tudi pri planinska resa. Pisne dvojnice Podobne zadrege kot pri sinonimih in taksonomskih imenih preverjamo tudi pri pisnih dvojnicah, od katerih vsaka tvori svoj slovarski sestavek. Ker je že samih pisnih dvojnic razmeroma malo, le nekatere med njimi pa vstopajo v sinonimno razmerje z drugimi leksemi, v tem trenutku ne razpolagamo s primeri napak. 98 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ Smer prihodnjega razvoja Nove postopke preverjanja dodajamo, ko zaznamo potrebo po njih in ko ugotovimo, ali je mogoče algoritmično opredeliti postopek, po katerem je mogoče odkriti potencialne napake. Poleg prepoznavanja napak je mogoče razmišljati tudi o možnostih preverjanja, ki bi pri razlagah nakazovala šibke točke v ubeseditvah. Za izboljšanje razlag bi lahko uporabili metodo preverjanja korpusne frekvence vseh besed v razlagah in ročnega preverjanja možnosti zame‑ njave ali izbrisa redkih besed v razlagi ali preoblikovanja celotne razlage. Ta metoda, uporabljena pri nastajajočem Akademskem slovarju sodobne češčine, je preprosta in jo je mogoče nadgraditi z dodatnimi kriteriji – za češčino avtorji predlagajo uporabo t. i. »jedrnega besedišča« na podlagi češkega frekvenčnega slovarja, s čimer bi preverjali prekrivnost razlagalnih besed z jedrnim besediščem (Škrabal idr. 2022). Zaključek Pomembno fazo pri nastajanju slovarju predstavlja preverjanje vsebine in odpravljanje tehničnih in vsebinskih napak. Poleg ročnih pregledov se pri nastajanju slovarja eSSKJ uporabljajo tudi avtomatizirani tehnični postopki, ki pomagajo pri hitrejšem in doslednejšem odpravljanju različnih vrst napak in vsebinskih neusklajenosti. Razlikujemo lahko med preverjanji, ki jih omogoča že sam program za slovarsko delo in splošne vgrajene tehnologi‑ je, ter med specifičnimi pravili, ki smo jih opredelili v programu za XSL transformacijo. Rezultate preverjanja za boljšo preglednost prikazujemo kot spletno stran. Ko na ta način dobimo seznam potencialnih napak, je še vedno mogoče, da nekatere med njimi v resnici niso napake. Take primere dodajamo na seznam izjem: mednje sodijo npr. sinonimi, pri katerih se razlage razlikujejo, npr. iz besedotvornih ali pisnodvojničnih razlogov, iz‑ jemo predstavljajo tudi enake razlage pri metonimičnih podpomenih, kjer je enakost razlage le površinska, vsebinsko pa gre za drugačno pomensko vse‑ bino. Postopke preverjanja postopoma širimo glede na ugotovljene potrebe. Čeprav tehnični postopki temeljijo na algoritmičnih opredelitvah, poleg tehničnih nedoslednosti odkrivajo tudi napake, ki izvirajo iz vsebinskih nedoslednosti, zlasti pri ugotavljanju neskladnih odnosov med vsebinami na različnih mestih v slovarju. Tako se izboljšuje tudi vsebina slovarja, zlasti njegova notranja usklajenost. 99 Andrej Perdih Literatura Kozma AHAČIČ, Nina LEDINEK in Andrej PERDIH, 2015a: Portal Fran – nastanek in trenutno stanje. Simpozij Obdobja 34, Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 57–66. Kozma AHAČIČ, Nina LEDINEK in Andrej PERDIH, 2015b: Fran: Next Generation Slovenian Dictionary Portal. Natural language processing, corpus linguistics, lexicography / Eighth International Conference, Bratislava, Slovakia, 21–22 October 2015: proceedings. Ur. Katarína Gajdošová, Adriána Žáková. Bratislava: RAM‑Verlag. 9–16. Aleksandra BIZJAK KONČAR, Duša DIVJAK RACE, Manca ČERNIVEC, Dejan GABROVŠEK, Nataša GLIHA KOMAC, Nataša JAKOP, Janoš JEŽOVNIK, idr., 2016: eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Duša DIVJAK RACE, 2023: Teoretična izhodišča za kvalificiranje v eSSKJ. Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti. Ur. Jožica Jožef‑Beg, Mia Hočevar, Neža Kočnik. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 33). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 219–229. Jens ERLANDSEN, 2010: Ilex, a General System for Traditional Dictionaries on Paper and Adaptive Electronic Lexical Resources. Proceedings of the 14th EURALEX International Congress. Ur. Anne Dykstra, Tanneke Schoonheim. Leeuwarden/Ljouwert: Fryske Akademy. 306–306. Nataša GLIHA KOMAC in Duša DIVJAK RACE, 2022: Tipologija slovarskih oznak za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ), Slavistična revija 70, 611–625. https:/ doi.org/10.57589/srl.v70i4.4086 Nataša GLIHA KOMAC, idr., 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Nataša GLIHA KOMAC idr., 2016: Novi slovar slovenskega knjižnega jezika – pred‑ stavitev temeljnih konceptualnih izhodišč. Škrabčevi dnevi 9. Zbornik prispevkov s simpozija 2015. Ur. Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici. 19–33. Simona KLEMENČIČ in Boris KERN, 2022: Povezljivost Slovarja slovenskega znakovnega jezika in Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slavistična revija 70, 655–664. Simon KREK idr., 2020: Gigafida 2.0: the reference corpus of written standard Slovene. Proceedings of the 12th Conference on Language Resources and Evalua-tion (LREC 2020). Ur. Nicoletta Calzolari. ELRA – European Language Resources Association. 3340–3345. Domen KRVINA in Špela PETRIC, 2022: Vrstni pridevniki: teoretična obravnava in razlagalne strategije v eSSKJ glede na SSKJ, predhodne in sodobne slovarje, Slavistična revija 70, 525–543. https:/ doi.org/10.57589/srl.v70i4.4080. 100 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ Nina LEDINEK in Mija MICHELIZZA, 2023: Issues in treating determinologized lexemes in the eSSKJ general explanatory dictionary of Slovenian, Collegium antro-pologicum 47, 110. https://doi.org/10.5671/ca.47.2.2 Nina LEDINEK, Andrej PERDIH, 2012: Izdelava XML‑shem za slovarske projekte na primeru nastajajočih tipološko raznovrstnih slovarjev, Zbornik Osme konference Jezikovne tehnologije, 8. do 12. oktober 2012, [Ljubljana, Slovenia], 123–128. Nina LEDINEK, Andrej PERDIH, 2022: Enobesedne in večbesedne leksikalne eno‑ te v slovenščini: opredelitev meje za potrebe izdelave eSSKJ, Slavistična revija 70, 475–488. https://doi.org/10.57589/srl.v70i4.4074. Nataša LOGAR idr., 2012: Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba. (Zbirka Sporazumevanje). Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; Fakulteta za družbene vede. Matej METERC, 2019: Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ‑ju in SPP‑ju, Jezikoslovni zapiski 25, 33–45. https:/ doi.org/10.3986/JZ.25.2.2 Matej METERC, 2022: Explanations of meaning for paremiological genres in the eSSKJ and SPP dictionaries: what is expressed with a proverb, saying, superstition, weather proverb, antiproverb, wellerism, slogan and unconventional reply?, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 48, 524. https://doi.org/10.31724/rihjj.48.2.5 Mija MICHELIZZA, 2021: Med tipičnim in stereotipnim: družbena občutljivost pri pripravi ilustrativnega gradiva v eSSKJ, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 47, 631–653. https://doi.org/10.31724/rihjj.47.2.13 Tanja MIRTIČ, 2018: Pravorečna problematika s splošnoslovaropisnega vidika, Slavia Centralis 11, 172–184. Tanja MIRTIČ, 2020: Odpiranje pravorečnih vprašanj pri pripravi rastočega slovarja eSSKJ. 1. slovenski pravorečni posvet: zbornik povzetkov. Ljubljana. 17. Tanja MIRTIČ, Marko SNOJ, 2022: Merila za razlikovanje med dvojnicami in sino‑ nimi v eSSKJ, Slavistična revija 70, 459–473. https://doi.org/10.57589/srl.v70i4.4073 Andrej PERDIH, 2018: Dictionary Portal Fran: Current State and Future Deve‑ lopments. Slovanská lexikografie počátkem 21. století: sborník příspěvků z mezináro-dní konference, Praha 20.–22. 4. 2016. Ur. B. Niševa, D. Blažek, I. Krejčířová, K. Skwarska, E. Šlaufová, M. Vašíček. Praha: Slovanský ústav AV ČR, v. v. i. 57–65. Andrej PERDIH, 2020: Portal Fran: od začetkov do danes, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 46, 997–1018. https://doi.org/10.31724/rihjj.46.2.28 Andrej PERDIH, Nina LEDINEK, 2019: Multi‑word Lexical Units in General Mo‑ nolingual Explanatory Dictionaries of Slavic languages, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 12, 113–134. Špela PETRIC, 2022: Besedne zveze z vidika slovaropisja na primeru sestavkov eSSKJ, Slavistična revija 70, 489–502. https://doi.org/10.57589/srl.v70i4.4077 101 Andrej Perdih Marko SNOJ, 2022: Prispevki k slovnici slovenskih medmetov, Slavistična revija 70, 237–253. https://doi.org/10.57589/srl.v70i3.4047 Marko SNOJ in Andreja ŽELE, 2022: Merila za razločevanje med medmeti in členki, Slavistična revija 70, 557–572. Michal ŠKRABAL, Michaelá LIŠKOVÁ in Martin ŠEMELÍK, 2022: On defining vocabulary in a monolingual online dictionary: Some remarks from the lexicographi‑ cal practice on the Academic Dictionary of Contemporary Czech. Dictionaries and Society. Book of Abstracts of the XX EURALEX International Congress. Ur. Annete Klosa‑Kückelhaus, Stefan Engelberg, Christine Möhrs, Petra Storjohann. Mannheim: IDS‑Verlag. 71–74. Peter WEISS, 2004: Vnašalni sistem ZRCola. Jezikovne tehnologije: zbornik B 7. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 2004. Ur. Tomaž Erjavec, Jerneja Žganec Gros. Institut »Jožef Stefan«. 124–125. TECHNICAL VERIFICATION PROCEDURES IN eSSKJ Summary The paper presents automated procedures for the technical verification of the structure and content of the eSSKJ ( Dictionary of the Slovene Standard Language, 3rd Edition), which is being compiled at the Fran Ramovš Institute of the Slovene Language at ZRC SAZU. The technical verification procedures are applied during the compiling of entries as well as in the word‑processing software and in the final phase of preparing the dictionary for publication. The procedures help to identify potential errors reflecting inconsistencies in the content. The eSSKJ dictionary is compiled by using the iLex software with the built‑in func‑ tions to prevent violation of basic XML rules (well‑formedness) and by checking entries against an XSD schema designed for each dictionary. The software also allows for checking the uniqueness of identification numbers, e.g. for senses and sub‑senses. In addition to the general checking, further verification procedures are determined by the editorial team. The majority of these procedures are performed by means of an XSL transformation, resulting in a web page displaying potential errors. The verification process includes checking the use of appropriate characters, the number and order of quotation marks, brackets and other characters. For the senses with the same explanation, the indication of synonyms is checked to ensure that they are not accidentally omitted. Allowable exceptions are metonymic meanings that superficially have the same explanation, although the meanings themselves are different. All synonyms are checked to ensure that they have the same explanation. Permitted exceptions are explanations that differ among themselves due to word‑ formation or spelling reasons. Synonyms are also checked for their collocating with words with potentially inadequate meaning. For the senses that enter into a synony‑ mous relationship and have taxonomic names attached to them, the correspondence of these taxonomic names is checked. In addition, the semantic links in the case 102 Tehnični postopki preverjanja pri eSSKJ of variants, the consistency of the structural patterns used in relation to the part of speech of the headword, the absence of a link in the case of symbols and ab‑ breviations, the adequacy of the links in the etymological section, etc. are checked. The automated checking of the structure and content of the eSSKJ dictionary helps to ensure high quality and consistency of the data while saving time on the content checking and proofreading. 103 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika Andreja Legan Ravnikar Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, andreja.legan-ravnikar@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.7 ISBN: 978-961-286-878-9 V prispevku so obravnavane samostalniške besedotvorne variante, ki imajo enako besedotvorno podstavo in različni priponski obrazili, domače ‑ stvo in prevzeto ‑ ija. Na podlagi slovarskih opisov teh izpeljank (z enakim besedotvornim pomenom) v zgodovinskih slovarjih slovenskega jezika za obdobje od 16. do konca 19. stoletja na spletnem portalu Fran (www.fran.si) sem ugotavljala njihovo pogostost in okoliščine rabe ter konkurenčna razmerja med njima. Besedotvorni postopek izpeljave po teh dveh besedotvornih modelih sem preverjala tudi po slovničnih opisih v (večinoma nemško pisanih) slovnicah slovenskega jezika do konca 19. stoletja. Ključne besede: slovenski jezik, zgodovinski slovarji, starejše slovnice slovenskega jezika, samostalnik, izpeljanke na ‑ stvo in ‑ ija The article deals with noun derivatives, i.e. word‑formation variants that have the same word‑formation base and different suffix forms, the native ‑ stvo and the borrowed ‑ ija. Dictionary descriptions of these derivatives (with the same word‑for‑ mation meaning) in historical dictionaries of Slovene describing the language in the period from the 16th to the end of 19th century published on the online portal Fran (www.fran.si) were examined in order to carry out the analysis. Their frequency as well as circumstances of their use and competitive relationships between them were determined. In addition, the word‑formation process of derivation according to these two models was compared with grammatical descriptions in Slovene gram‑ mar books (mostly written in German) published by the end of the 19th century. Keywords: Slovene, historical dictionaries, older grammars of the Slovene language, nouns, derivatives with the suffixes -stvo and -ija 104 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika Uvod1 Na spletnem jezikovnem portalu Fran je po najnovejših podatkih (Fran 11.0, www.fran.si) dostopnih devet zgodovinskih slovarjev slovenskega jezika. Za jezik 16. stoletja so na voljo Besedje 2011, eSSKJ16 2022– in Megiser 2023. Jezikovno gradivo iz 17. stoletja in začetka 18. stoletja vsebujejo naslednji zgodovinski slovarji: Slovar jezika Janeza Svetokriškega 2006, Kastelec‑Vorenčev slovar 1997 in Hipolitov slovar 2022. Kranjski knjižni jezik 18. stoletja predstavlja Slovar Pohlinovega jezika 2020, prekmurski knjižni jezik 18. in 19. stoletja pa Slovar stare knjižne prekmurščine 2006. Najobsežnejši slovar, ki vsebuje gradivo iz obdobja od srednjeveških roko‑ pisov do konca 19. stoletja, je Pleteršnikov slovar (1894–95). (Gl. razvezavo okrajšanih navedb slovarjev v Virih.) Zgodovinskim slovarjem je ne glede na tipološko opredelitev (obrnjeni zgodovinski slovarji, splošni razlagalni, avtorski, pokrajinskoknjižni) skup‑ no, da je nastavitev iztočnic zaradi številnih pisnih, glasovnih in besedotvornih različic zahtevna naloga. Zaradi sodobnega uporabnika in iz praktičnih razlogov so glasovne in pisne različice v zgodovinskih slovarjih največkrat obravnavane v enem slo‑ varskem sestavku s skupno iztočnico, ki je glasovno in pisno posodobljena (če ni enaka sodobni pojavitveni obliki besede). Pričakovana visoka stopnja pisne neusklajenosti je povezana z začetki normiranja knjižnega jezika v 16. stoletju, nedoslednostjo zapisa istih in različnih avtorjev, kakor tudi zaradi različnih konceptov zapisovanja posameznih glasov. Največ težav se pojavlja pri prevzetih besedah, kjer se občasno prepletata domača in tuja pisna norma, še posebej, če tuja pisna norma ne odraža izgovora glasov v slovenščini. V takem primeru glasovne podobe besede ni mogoče natančno določiti, saj lahko različice iztočnice bolj kot izgovorno predstavljajo pisno variantnost, npr. ceiſliza (< nem. zeysel), kjer ni jasno, ali glasovno podobo rekonstruirati kot cejzlica (po slovenskem pisnem sistemu) ali cajzlica (po nemškem izgovoru ) (Jelovšek 2020: 302–303).2 Tudi primer obrnje‑ 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6‑0038, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 2 Za SSKJ16 je bil sprejet dogovor, da se tovrstni zgledi posodabljajo glede na slo‑ venske glasovne ustreznice (npr. cejzlica°), tovrstna iztočnica pa se označi z votlim krožcem (°), kar pomeni, da gre za iztočnico ali različico iztočnice, rekonstruirano na podlagi zapisa. Podrobneje o posameznih dilemah, kadar tuja pisna norma ne odraža natančno glasov slovenščine na podlagi zapisov prevzetih besed iz nemščine: , , , , in izposojenk iz latinščine gl. Jelovšek 2019: 214–219. 105 Andreja Legan Ravnikar nega slovarja Hipolita Novomeškega (1811–1812) kaže na obilico glasovnih različic, ki so popisane v oklepaju za iztočnico, kot iztočnica pa je nave‑ dena tista, ki je najbližja sodobni obliki besede, npr. kamrica (kamberca, kamerca), kolmež (kalmiž, kalmuž, kolmež). Za besedotvorne variante je značilno, da imajo tvorjenke enako bese‑ dotvorno podstavo in različne (največkrat priponske) obrazilne morfeme, ki se (večinoma) ujemajo v besedotvornem pomenu. Tvorjenk z enakim besedotvornim pomenom, ki se dodatno ujemajo tudi v leksikalnem (slo‑ varskem) pomenu, je v zgodovinskem gradivu dosti več kot v sodobnem jeziku, npr. pri samostalniških izpeljankah sta tipična morfema ‑ ar in ‑ er z besedotvornim pomen vršilec dejanja ali nosilec povezave: ajfrer (1 poja‑ vitev v TC 1550) in ajfrar (16 pojavitev v 8 delih), antverhar (38 pojavitev v 15 delih) in antverher (1 pojavitev v TPo 1595), apotekar (8 pojavitev v 4 delih) in apoteker (1 pojavitev v JPo 1578), bidertaufar (8 pojavitev v 3 delih) in biderteufer (62 pojavitev v 10 delih) ipd. Iz frekvence pojavitev posameznih izpeljank je razvidno, katero priponsko obrazilo je bilo v knjiž‑ nem jeziku prednostno. V SSKJ16 so besedotvorne različice prikazane v dveh ali več ločenih slovarskih sestavkih. Med besedjem knjižne slovenščine 16. stoletja so tudi različice kot amoritarski (1 pojavitev) in amoriterski (48 pojavitev v slovarju), ki so na podlagi konceptualnega dogovora v SSKJ16 ločeno predstavljene v dveh slovarskih sestavkih. Konkretna primera imata enako priponsko obrazilo, le da je njun besedotvorni predhodnik v prvem primeru izpeljanka z domačim pripon‑ skim obrazilom ‑ ar (besedotvorni vzorec, podedovan iz praslovanščine), v drugem primeru pa s tujejezičnim ‑ er. Med raziskovalci besedotvorja je splošno sprejeto, da je treba večstopenjske tvorjenke obravnavati in raz‑ vrščati glede na zadnji besedotvorni postopek. Pri drugostopenjski tvorbi konkretnih primerov je izkazana glasovna, ne besedotvorna variantnost; ta se kaže v besedotvornih podstavah amoritar‑ in amoriter‑, na kateri se pripenja enako priponsko obrazilo ‑ ski. Konceptualno enotnost bi dosegli, če bi upoštevali, da sta amoritarski in amoriterski glasovni različici skupne iztočnice, ki je najbližja sodobni pojavitveni obliki besede, torej amoritarski (amoriterski, amoritarski); razvrstitev v oklepaju sledi frekvenci pojavitev. Če gre za enako število zgledov, se glasovne različice razvrščajo kronolo‑ ško, npr. ciganarski (ciganerski, ciganarski).3 Na podlagi slovarskih samostalniških izpeljank z zgodovinsko gleda‑ no produktivnima priponskima obraziloma ‑ stvo (domače obrazilo) ‑ ija 3 Podobno tudi: egiptarski in egipterski, kavklarija in kavklerija ipd. 106 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika (prevzeto obrazilo) v zgodovinskih slovarjih na Franu za obdobje od 16. do konca 19. stoletja, ki (vsaj deloma) odražajo stanje v knjižni slovenščini v obravnavanem času, v pričujoči razpravi ugotavljam njihovo pogostost in okoliščine rabe. Besedotvorna vzorca izpeljave sem spremljala tudi po slovničnih opisih v (večinoma nemško pisanih) slovnicah slovenskega jezika od 16. do konca 19. stoletja. Pričakujem, da se bodo razkrila konkurenčna razmerja med njima v tristoletnem razvojnem loku. Priponsko obrazilo ‑ stvo se je oblikovalo v pozni praslovanščini (< *‑ǝstvo). Pripenjalo se je na samostalniško (devica > devištvo), pridev‑ niško (bogat > bogastvo) ali glagolsko besedotvorno podstavo (varovati > varstvo). Zanj je značilno, da je nosilec več besedotvornih pomenov: a) lastnost ( bogastvo), b) nosilec povezave ( možstvo ‘kar je v zvezi z možem’), c) dejanje ( varstvo ‘to, da se varuje, pazi’), č) abstraktni pomen v smislu označevanja lastnosti ( devištvo, ‘čistost’), d) dejanje ( gospodstvo ‘vlada, moč’), e) ‘skupnost’ ( človeštvo, ljudstvo), f) ‘zbirnost’ ( očanstvo ‘domovina’, pohištvo ‘zbirno poimenovanje za vse predmete po hiši’) (Šekli 2021: 144). Tipološko podoben besedotvorni vzorec, kot je v slovanskih jezikih ‑ ar-stvo, je v nemščini ‑ er-ei. Prevzeto priponsko obrazilo je bilo sprejeto z nemškim posredovanjem: - ija < srvn. - ie < roman. - ia. Izpeljanke na ‑ ija so se pojavile zgodaj, najprej s prevzemom tujejezičnih tvorjenk, pozneje pa so se močno razširile s pripenjanjem na domače besedotvorne podstave (Bajec 1950: 18–19). Besedotvorni predhodnik samostalnikov na er‑ei, ki imajo prvotni besedotvorni pomen nosilec povezave, ter drugotna besedo‑ tvorna pomena dejanje ali mesto, je lahko: a) izsamostalniški samostalnik na ‑ar v pomenu nosilec povezave ( vrtnarija), b) izglagolski samostalnik s pomenom vršilec dejanja ( pekarija) ali c) pa samostalnik na ‑ar, za kate‑ rega ni mogoče nedvoumno določiti, ali gre za samostalniško ali glagolsko besedotvorno podstavo4 (gre za t. i. vzporedno besedotvorno motivacijo) (Šekli 2021: 148). Konkurenčna razmerja med parom tvorjenk s priponskima obraziloma ‑ stvo in ‑ ija je mogoče objektivno primerjati le, kadar imata obe obrazili prekrivne besedotvorne pomene. Če se njuna besedotvorna pomena raz‑ likujeta, si besedotvorni varianti ne konkurirata, npr. izpeljanka kovačija ‘kovačnica’ (vsi slovarji od Kast.‑Vor. dalje) ni par tvorjenki kovaštvo 4 Ugotavljanje izhodiščnih oz. motivirajočih besed, da bi določili smer motivacije tvorbe in stopenjskost tvorbe, je težavno prav pri izsamostalniških tvorjenkah (Legan Ravnikar 2008: 140). O problematiki vzporedne besedotvorne motivacije prim. tudi Tafra 2022: 16–17. 107 Andreja Legan Ravnikar ‘kovaška obrt, kovaški ceh’ (Hip. kovastvo, Plet.). Podobno velja za pare: kmetija ‘zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji’ (Hip., Poh., Plet.) in kmetstvo ‘družbeni sloj kmetov’ (v slovarjih 16. st., Plet.) si ne konkurirata, prav tako ne mesarija ‘mesnica kot prostor za prodajo mesa’ (Kast.‑Vor., Hip., Plet.) in mesarstvo ‘mesarska obrt’ (Poh., Plet.), sodnija ‘sodišče’ (Kast.‑Vor., Hip., Plet.) in sodstvo ‘sodišče kot pisarna’ (Plet.), tudi v po‑ menu ‘sodni sistem, pravosodje’ (Plet.) ipd. Izpeljanke s priponskima obraziloma - stvo/- štvo in - ija v zgodovinskih slovarjih na Franu Obrazilni morfem -stvo/-štvo Značilnost knjižnega jezika 16. stoletja so številne besedotvorne različice, ki so posledica sopomenskosti besedotvornih obrazil (prim. besedotvorne pomene priponskih obrazil ‑ stvo in ‑ ija), razlogi pa so različni.5 Besedotvor‑ ne različice (znotraj njih pa tudi morebitne glasovne različice) prikazujem na primeru poknjiženega priponskega obrazila ‑ stvo (z glasovno različico ‑ štvo) ter dveh sopomenskih priponskih obrazil: ‑ ctvo (z glasovno različico ‑ čtvo) ter ‑ astvo, ki se kasneje v knjigah in slovarjih ne pojavljajo več.6 V knjižnem jeziku 16. stoletja so bile v originalni izrazni podobi ustaljene besedotvorne različice z glasovnima variantama ‑ stvu/‑ štvu in ‑ ctvu/‑ čtvu (gl. zglede spodaj z navedbami vseh glasovnih različic v oklepaju) ter ‑ astvo. Izglasni etimološki o, ki je v osrednjih dialektih prešel v u – tako ga je pisal tudi Trubar – je pri Krelju nedosledno pisan z ali : v opisnem deležniku srednjega spola je zapisoval , pri samostalnikih in pridevnikih kot , v prislovu pa kot <ò> (Rigler 1968: 136). V knjižni slovenščini 16. stoletja so pri besedi človeštvo izpričani naslednji glasovni odrazi: 5 Podrobneje o vzrokih, kot so: skromna tradicija pisnega jezika in govorjenega jezika v javni rabi, jezikovno znanje in zmožnosti tvorbe (novega) besedja posameznega protestantskega pisca, narečna in etnična pripadnost avtorjev, besedilnovrstna raznolikosti knjižnih del, gl. Legan Ravnikar 2021: 255–257. 6 Prim. človečastvo (le Plet., sklicujoč se napačno na Krelja), človeštvo (samo Poh. in Plet.), človestvo (Hip., Kast.‑Vor.). M. Merše je podrobno razčlenila vključenost besed iz Kreljeve (zimski del, 1567) in Juričičeve postile (tridelna postila iz 1578) v Pleteršnikovem slovarju, pri čemer je odkrila, da se kar 773 pojavitev z oznako Krelj nanaša na Juričičevo postilo (Merše 2028: 308). 108 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika človeštvo (človestvu, človejstvu, človeštvu, človeštvo) ‑a sam. s [čloˈveːštvo ‑a] človečtvo (človečtvu, človejčtvu, človečstvu, človejčstvu, človejcstvu, človec-stvu*) ‑a sam. s [čloˈveːčtvo ‑a] človečastvo ‑a sam. s [čloˈveːčastvo ‑a[?]] Zgledov za ta besedotvorni vzorec izpeljave je v 16. stoletju bistveno več kot »kakih deset primerov« (Šekli 2021: 149). Priponsko obrazilo ‑ stvo se lahko pripenja na prevzeto besedotvorno podstavo, npr. antverharstvo (v enem protestantskem delu), farstvo/ farštvo (18 del), predigarstvo/ pridigarstvo (27 del), rihtarstvo (1 delo), žolnerstvo (1 delo), v večini primerov pa imajo tovrstne izpeljanke besedotvorno podstavo slovanskega izvora. Posamični primeri so izpričani že v srednjeveškem rokopisnem obdobju, večina od njih pa je prvikrat zapisana v 16. stoletju in se kontinuirano pojavlja po slovarjih iz 17., 18. in 19. stoletja, npr. bogastvo 1 [bog] in bogastvo 2 [bogat], cesarstvo (prvikrat Brižinski spomeniki), dečelstvo (in deklištvo pri Kast.‑ ‑Vor., Hip., Plet.), gospostvo/ gospodstvo (Svet., Poh., Plet.), gospodarstvo (Kast.‑Vor., Hip., Nprekm., Plet.), ključarstvo (Plet., Cig., Jan.), kmetstvo (Plet.), kraljestvo/ kraljevstvo (Kast.‑Vor., Svet., Hip., Poh.), krščanstvo (od Kast.‑Vor. tudi kristjanstvo), ljudstvo (vsi zgodovinski slovarji), meni- štvo (Kast.‑Vor., Hip., Poh., Plet. in varianta menihstvo pri protestantih), očanstvo (Hip., Poh., Plet.), pijanstvo (Kast.‑Vor., Hip., Svet., Nprekm.), pohištvo (v pomenu ‘posestvo, domačija, poslopje’ tudi pri: Kast.‑Vor., Hip.), prešustvo/ prešuštvo (vsi zgodovinski slovarji), ribištvo (Kast.‑Vor., Svet., Hip., Poh., Plet.), rojstvo (vsi zgodovinski slovarji), selstvo ‘sporočilo, glasniki’ (Kast.‑Vor., Hip., Poh., Plet.), šustvo/ šuštvo (od protestantov dalje ni kontinuitete), veličastvo (Poh. idr.), vboštvo (Hip.: vbostvo, vboštvo°), vdevičtvo (ni kontinuitete), vdovstvo/ vdovštvo (vdovstvo tudi po vseh drugih slovarjih), vevodstvo (vivodstvo v Kast.‑Vor. in Hip.). Pri Kastelec‑Vorencu in/ali Hipolitu se prvikrat pojavijo naslednje iz‑ peljanke s priponskim obrazilom ‑ stvo (z dolenjskim odrazom ‑stvu), ki večinoma ohranjajo kontinuiteto še v 19. stoletju: duhovstvo (Hip., Poh., Nprekm., prim. Plet.: konkurira z duhovščino), konjstvo (ima le še Cigale v Plet.), korarstvo (Kast.‑Vor. in kasneje Cigale, Janežič in Caf v Plet.), kovastvo (Hip., kovaštvo v Plet.), maštvo (Kast.‑Vor., Svet.), moštvo (Kast.‑Vor., Hip., Plet. NPrekm.), mrtvaštvo (mrtvastvo°, mrtvaštvo) (Kast.‑Vor., Hip.), očastvo (Kast.‑Vor., Hip., Plet.), vojvodstvo/ vajvodstvo (Kast.‑Vor., Hip., Poh.), zidarstvo (Hip., Poh., Plet. iz Cigaleta in Janežiča). Kot Hipolitove novotvorjenke so zabeležene tudi izpeljanke, ki se niso prijele: kobilstvo, lotrstvo, možastvo, napadstvo, nedopadstvo, prestvo. Na drugi strani imamo 109 Andreja Legan Ravnikar v Hipolitovem slovarju izpričane novotvorjenke – mestoma v Pleteršniko‑ vem slovarju označene kot novoknjižne (nk.) –, od katerih so se nekatere ohranile do sodobnosti, npr. mašništvo, meščanstvo, mladenstvo (mladen‑ stvo, mladenštvo), posestvo, predstvo ‘prednost, prioriteta’, tkalstvo. Največjo produktivnost besedotvornega vzorca s priponskim obrazilom ‑ stvo izkazujejo gradivski in slovarski viri sredi 19. stoletja in v 2. polovici 19. stoletja, in sicer Cafovo, Miklošičevo in Zalokarjevo rokopisno gradivo, Murkov slovar (1832–1833), Janežičev (1867, 1893), Cigaletov slovar (1860). Te izpeljanke so pri Pleteršniku večinoma kvalificirane kot nk. Veliko teh tvorjenk se je v stilno nezaznamovani ali zaznamovani rabi ohranilo tudi v 21. stoletju (prim. SSKJ2, eSSKJ), npr. barvarstvo, duhovništvo, glavarstvo, gozdarstvo, jeklarstvo (nk.), kaplanstvo, kiparstvo (nk.), knjigarstvo (nk.), kolarstvo, konjarstvo, kramarstvo, krčmarstvo, lakomstvo, medičarstvo, mornarstvo (nk.), o glarstvo, ovčarstvo, pekarstvo, pleskarstvo, poganstvo (nk.), poljedelstvo (nk.), poveljništvo, pregnanstvo (nk.), sinovstvo, slikar-stvo (nk.), stavbarstvo, strojarstvo, svojstvo, škafarstvo, tesarstvo, učiteljstvo (nk.), vinstvo (nk.), vinarstvo in vinogradstvo (vinogradništvo šele v 20. stol.), vladarstvo (nk.), vojaštvo, vrtnarstvo, žitarstvo.7 Obrazilni morfem - ija Pisne različice priponskega obrazila ‑ ija v 16. stoletju so sistematično predstavljene pri tovrstnih izpeljankah v oblikoslovnem zaglavju SSKJ16. Določeni variantni zapisi so zaradi preglednosti posodobljeni glede na predvideno glasovno vrednost, ker npr. zaradi latinske tradicije še dolgo niso pisno ločevali med /i/ in /j/. Izpričana je namreč tudi pisna varianta priponskega obrazila, tj. ‑ ja ( cupernja, vuhernja), za katero ni jasno, ali je prišlo do umika naglasa in do redukcije priponskega /i/ ali gre zgolj za zapis za sklop , kot npr. prjeti, trje (Jelovšek 2020: 303). V celot‑ nem gradivu 16. stoletja (Besedje 2011) so bile sistematično pregledane izpeljanke na ‑ ija pri črkah s pričakovanim večjim številom prevzetih besed in tvorjenk iz njih: e, f, š in ž, ostale pa paberkovalno. Večina zgledov ima besedotvorno podstavo sprejeto iz nemščine, priponski obrazilni morfem ‑ ija pa je posnet po nemščini. Večji prirast tega tvorbenega vzorca je viden od 16. do 18. stoletja, med‑ tem ko se predvsem pod vplivom purističnega jezikovnega nazora v 19. stoletju umikajo iz knjižnega jezika. Na primer Pleteršnik se je prevzetih 7 Pojavitve samo v slovnicah so: glavarijstvo, rojenstvo, veličestvo. 110 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika besed iz nemščine, tudi če so spadale med t. i. ljudske izposojenke in so še danes prisotne v narečjih, izogibal, npr. coprnija, fehtarija (Kast.‑Vor., Hip.), feraterija (Svet.), fratarija (Svet., Hip.), falšija (Kast.‑Vor., Hip.), farmoštrija (samo v 16. st.)/ fajmoštrija (Hip.), flegarija (Kast.‑Vor., Hip.), fraškarija (16. st.), likarija (Hip., Poh.), špecarija/ špecerija (Kast.‑Vor., Hip.), špendija (Kast.‑Vor., Svet., Hip., Poh.), špotlerija (v 16. st.), zoprnija (le ekspr. v SSKJ2). Izjema so izpeljanke, ki jih lahko spremljamo v slo‑ varjih do konca 19. stoletja in še dlje: filozofija (Hip., Poh., Svet., Nprekm., Plet.), kaplanija (Poh., Nprekm., Plet.), korarija, kramarija (Hip., Poh., Plet.), kupčija, morija (Kast.‑Vor., Hip., Svet., Plet.), pekarija (Hip., Plet.), škofija, tiranija (Hip., Plet.) Konkurenčna raba besedotvornih variant z obema priponskima obraziloma Od Kastelec‑Vorenčevega ali/in od Hipolitovega slovarja dalje je zaradi enakih besedotvornih podstav, ki imajo besedotvornopomensko enake obra‑ zilne morfeme, izpričana konkurenca besedotvornih variant s priponskima obraziloma ‑s tvo in ‑ ija.8 Obrazilo ‑ ija se pripenja na prevzeto besedotvor‑ no podstavo, npr. kecarija (< Ketzerei, v 16. st., Kast.‑Vor., Hip., Svet.) in kecarstvo (samo Hip.), kapitanija (Hip., Nprekm.) in kapitanstvo (Plet.), kurbarija (< die Hurerei, v 16. st., Kast.‑Vor., Poh., Plet.) in kurbarstvo/ kurbirstvo/ kurberstvo (Kast.‑Vor., Hip.), lotrija (< srvn. loterie, v 16. st., Kast.‑Vor., Hip., Svet., Nprekm., Plet., prim. tudi ‑n‑ija: lotrnija ‘prešuštvo, nečistovanje, prostitucija’ (MTh 1603, Kast.‑Vor., Svet.)) in lotrstvo (Hip.), majerija (Hip.) in majerstvo (Kast.‑Vor., Hip.), mešetarija (Hip., Plet.) in mešetarstvo (Plet.), mojstrija (Kast.‑Vor., Hip., Poh., Plet.) in mojstrstvo (Hip., Plet.), purgarija (v 16. st., Kast.‑Vor., Hip.) in purgarstvo (v 16. st., Kast.‑Vor., Hip.), šafarija (v 16. st, Hip.) in šafarstvo (v 16. st., Nprekm., Plet.). Največ izpeljank na ‑ ija je po nemščini oblikoval prav Hipolit, toda med njimi je kar nekaj le priložnostnih tvorjenk, ki se niso uveljavile, npr. korporalija, kuplerija, ledrarija, markezija, merčunarija, mrcvarija. 8 Tvorjenke na ‑ ija brez besedotvornih variant na ‑ stvo so redke. Pri Hipolitu se brez besedotvorne variantnosti pojavi le par tvorjenk s priponskim obrazilom ‑ ija, npr. čebelarija (prim. čebeloreja v Plet.), gostarija (< Gasterei, Kast.‑Vor., Svet., Hip., Poh., Plet.), kompanija (Kast.‑Vor., Hip., Poh., Plet.). Prim. poimenovanja različnih dejavnosti, obrti v Hipolitovem prevodu Orbis pictus v Orel 2022: 175. 111 Andreja Legan Ravnikar Izpeljanke na - stvo in - ija v starejših slovnicah slovenskega jezika od Bohoričevih Zimskih uric (1584) do Janežičeve Slovenske slovnice za domačo in šolsko rabo (1863)9 Ob jezikovni analizi izbranih izpeljank, tvorjenih po za slovenščino soraz‑ merno pogostih besedotvornih vzorcih, je logično vprašanje, kako, če sploh, sta besedotvorna vzorca izpeljave obravnavana v slovenskih slovnicah do 2. polovice 19. stoletja. Slovnični opis slovenskega jezika se je začel v latinsko pisani Bohoričevi slovnici (1584), nadaljeval se je v slovnicah pretežno v nemškem jeziku, npr. v slovnicah Pohlina (1768, 1783), Metelka (1825) in Zagajška (1791), od Vodnika (1811) dalje se slovenska slovnica pojavlja tudi v slovenskem metajeziku vzporedno z nemško pisanimi (za analizo Janežičeva slovnica 1854, 1863). V Bohoričevih Zimskih uricah ( Arcticae horulae succisivae, 1584) je besedotvorna problematika v današnjem pomenu besede obravnavana skopo. V enoti Figura avtor obravnava tri stopnje tvorjenosti: enostavno ( pravičen), zloženo ( nepravičen) in izzložensko ( nepravičnost). Navaja izpeljanke za različne besedotvorne pomene, npr. očetna imena, svojilna imena, pomanjševalnice idr., samostalniških izpeljank na ‑ stvo in ‑ ija pa tudi mlajše izdaje Bohoričeve slovnice ne omenjajo.10 Prvikrat se izpeljanke na ‑ stvo (‑stvu) v teoretični obravnavi pojavijo v Pohlinovi slovnici Kraynska Grammatika (1768) v poglavju Wortfügung/ Skupskladanje teh beſſedy (str. 126–149), prvikrat pa je obrazilni morfem izpričan v izpeljanki gospostvu (131), enkrat pa v zloženki samoderstvu (nem. Monarhie) (134). Za drugo izdajo Pohlinove slovnice (1783) je K. Ahačič posebej izpostavil: »Opozorilo si zasluži še zelo dobro poglavje o besedotvorju, ki se sicer v prvi in drugi izdaji bistveno ločuje v pristopu«. Ta izdaja je res bolj natančna, npr. na strani 122 so navedeni dodatni pri‑ meri izpeljank, avtor pa prvikrat določi njihovo besedotvorno podstavo: kristijan – kristijanstvu (Christenthum), duhovstvu (Kleresey), cesarstvu, krajlestvu, človestvu; bogat – bogastvu. Za besedotvorni pomen ‘večja količina istovrstnega’ Pohlin navaja »podobno kot smrečje« zgled ljudstvo. 9 Podroben prikaz besedotvorne problematike po slovnicah slovenskega jezika od začetkov (Vodnik 1811) do sodobnosti je v monografiji Iz zgodovine slovenskega besedotvorja prispevala A. Vidovič Muha (2019: 13–45). 10 Prim. Hipolit Novomeški, Grammatica Latino-Germanico-Slavonica (1715), ce‑ lovška jezuitska slovnica Grammatica Oder Windiſches Sprach-Buch (1758). 112 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika Vzorec tvorbe izpeljank s priponskim obrazilom ‑ ija (zapis: ) je prvikrat izpričan v 2. izdaji Pohlinove slovnice (1783), ne v okviru osrednje obravnave tvorjenk, ampak ga Pohlin uvršča na obrobje rabe. Navaja primere: hudobya, knizya, gostya, oštarya, volarya, buklarya, kolarya (123). Zagajškova dvojezična nemško‑slovenska slovnica Slovenska grammatika (1791) v 4. poglavju obravnava skladnjo Von der Wortfügung/ Od te besedeſhloſhnosti (268–331), toda besedotvorne problematike praktično ne zajema. Navaja le primere samostalniških izpeljank na ‑ stvo, za katere pravi, da je zanje značilno, da jim ne moremo pripisati ženskega ali moške‑ ga spola: gospodstvu, gospodarstvu, meštvu, duhovstvu (279). Tvorbenega vzorca izpeljave s priponskim obrazilom ‑ ija ne registrira. Prvikrat je izpeljankam na ‑ stvo posvečena posebna enota v Vodnikovi slovnici Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole (Vodnik 1811). Navaja besedotvorne vzorce z obema priponskima obraziloma: ‑ stvo, (ločeno) ‑ štvo in ‑ ija. Pripisuje jim naslednje besedotvorne pomene: »ota, ost, stvo, štvo pomenio poseban stan, kakor: služnost, rojenstvo, devištvo […] stvo, štvo pomenita posebane vumetnosti in stanove, kakor: zidarstvo, kralestvo, kovaštvo, človeštvo« (149). Vodnik (1811) obrazilnemu morfemu ‑ ija (zapis: <ía>) pripisuje bese‑ dotvorni pomen opravilo in dejanje: zidaria, kolaria, hudobia, slepotia, moria (153). Metelko se je v slovnici Lehrgebäude der slowenischen Sprache prvi na‑ tančneje posvetil slovenskemu besedotvorju – kar na 146 straneh (Metelko 1825). V poglavju Bildung der Wörter (22–168) pri izpeljavi s priponskim obrazilom ‑ stvo navaja zglede: ludstvo, duhovstvo, selstvo, cesarstvo, zidarstvo, gospostvo, bogastvo, devištvo, človeštvo, kovaštvo, očastvo in ugotav‑ lja njihovo besedotvorno podstavo: devica, človek, kovač, oča. Izpostavlja tudi priponski obrazili ‑ astvo: veličastvo in ‑ estvo: kralestvo (53). Prvi je ugotovil, da je izbira priponskih obrazil pri izpeljavi odvisna od pomena besedotvorne podstave, ki jo za posamezne primere tudi navaja. Metelko (1825: 42) je izpeljankam na ‑ ija posvetil do tedaj posvetil največ pozornosti. Navaja primere, katerih tvorbo utemeljuje iz glagolske besedo‑ tvorne podstave: podrtija (Zerstörung), razprtija (Uneinigkeit), prekucija, sleparija, skoparija, kodrnija, odmrtija, hudobija, kolarija, zidarija, gor-nija (Berggericht ‘gorsko sodišče’), kmetija, solarija, kresija (Kreissamt), škofija (Bisthum). Janežičeva slovenska slovnica je bila najbolj razširjena in ponatiskovana slovnica v 2. polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja, vse do izida 113 Andreja Legan Ravnikar Breznikove slovnice leta 1916.11 Čeprav gre v osnovi za šolsko slovnico, je to ena od najvplivnejših slovenskih slovnic, saj je (podobno kot slovnica Jožeta Toporišiča za čas od leta 1976) v 2. polovici 19. stoletja veljala za temeljno referenčno in normativno slovnico slovenskega jezika (Ahačič 2015b). Sodobnejšo predstavitev besedotvornega vzorca izpeljave s ‑ stvo ima Janežič v prvi izdaji z naslovom Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagolskim berilom za Slovence (Janežič 1854). Pripisuje mu besedotvorne pomene »kako ljudstvo, stan ali čast«: človeštvo, junaštvo, povelništvo, glavarijstvo, vladarstvo, vojvodstvo, devištvo (15). Natančneje je problematiko razdelal v drugi izdaji Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863). Priponsko obrazilo ‑ stvo avtor navaja v poglavju Besedoslovje (116–155). Pravi, da ima obrazilni morfem ‑ stvo (ki ima enak besedotvorni pomen kot v stari slovenščini ‑ost) naslednje pomene: a) na samostalniško besedotvorno podstavo pripeto priponsko obrazilo ima pomen ‘stan, skupnost’, npr. cesarstvo, človeštvo, duhovništvo, gospostvo, kršanstvo, ljudstvo, maštvo, paganstvo, poljedelstvo, učiteljstvo, vinstvo, vojaštvo, lahko s podaljšavo ‑ov‑: duhovstvo, kraljestvo, sinovstvo; b) iz izpeljanke z obrazilom ‑ar tvorjeno drugostopenjsko izpeljanko na ‑ stvo, ki ima besedotvorni pomen ‘urad ali umetnost’: glavarstvo, mornarstvo, vrtnarstvo; c) izpeljanke na ‑ stvo z besedotvornim pomenom lastnost ali stanje se pripenjajo na pridev‑ niško besedotvorno podstavo: bogastvo, lakomstvo, pijanstvo, pregnanstvo, svojstvo, veličestvo (125). Janežičeva prva izdaja Slovenske slovnice (1854) vsebuje poglavje Zlaganje samostavnih im en, v kateri priponsko obrazilo ‑ ija izraža besedotvorne pomene stan, rokodelstvo, uradi: ropotija, sleparija, vrtnarija, kovačija, zapovednija, namestnija, povelnija (in povelništvo), dačovnija, poglavarija (in glavarijstvo) (14). Najbolj izčrpna je obravnava v 2. izdaji. V poglavju Besedotvorje (116–155) avtor obravnava tvorbo po izpeljavi, »ki tvori bese‑ de po natiki posameznih glasov (obrazil) na koreniko ali deblo, npr. brod, brodnik, brodnina, brodišče, in sicer v enoti »II Djanja z ozirom ali brez ozira na način in učinek«. Priponsko obrazilo ‑ ija se pripenja na glagole 11 Prvič je bila izdana leta 1854, največ sprememb in dopolnitev pa je doživela z drugo izdajo leta 1863. Tretja izdaja (1864) prinaša jasnejšo razdelitev celotnega besedila na poglavji o »besedoslovju« (glasoslovje, oblikoslovje in besedotvorje) ter skladnji. Četrta (1869) in peta izdaja (1876) sta ponatisa z malenkostnimi popravki. Z manjšimi dodatki in popravki Jakoba Sketa je bila nato izdana še leta 1889, 1894, 1900, 1906 in 1911 (Ahačič 2015b). 114 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika ali »imena« in pomeni: a) dodana trpnemu deležniku zaznamuje učinek dejanja, npr. odmrtija, podrtija, prevzetija, razprtija; b) »samostalnikom na ‑ar pritaknjena ‑ ija ima besedotvorni pomen rokodelstvo ali meštrija z ozirom na delavnost«, npr. kolarija, bednarija, zidarija, žitarija; c) s pri‑ penjanjem na samostalnike in pridevnike izražajo pomene uradi in razna stanja: dačovnija, namestnija, oblastnija, sodnija, škofija, kmetija, hudobija, prekucija; č) ‑ ija se pripenja na samostalniško besedotvorno podstavo in izraža pomen množica živih bitij: beračija (< berači), dečarija (< dečaki), fantija (< fantje), kovačija, kozarija, otročija (< otroci). Zaključek Zgodovinskim slovarjem je ne glede na tipološko opredelitev skupno, da imajo slovarske besede številne pisne, glasovne in besedotvorne različice. Na primerih dveh besedotvornih vzorcev izpeljave je diahrono prikazana di‑ namika rabe besedotvornih različic z domačim priponskim obrazilom ‑ stvo in prevzetim ‑ ija, ki imata enake besedotvorne pomene in se pripenjata na enako besedotvorno podstavo. Večji prirast obeh tvorbenih vzorcev izpeljave je viden do konca 18. stoletja, ko se število zgledov povečuje, tekmovalno razmerje med njima pa je precej enakovredno. Pod vplivom purističnega jezikovnega nazora v 19. stoletju se izpeljanke na ‑ ija, z izjemo mlajših, ki se pripenjajo na domačo besedotvorno podstavo (tip goljufija), umikajo iz knjižnega jezika in slovarjev. Na primer Pleteršnik se je prevzetih besed iz nemščine ali besed, tvorjenih po nemškem vzoru, tudi če so spadale med t. i. ljudske izposojenke in so še danes prisotne v narečjih, deklarativno izogi‑ bal . Največjo produktivnost besedotvornega vzorca s priponskim obrazilom ‑ stvo, ki povsem prevlada, izkazujejo slovarski viri od srede 19. stoletja dalje, kar se nadaljuje tudi v sodobnem jeziku. Vodnikova slovnica Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole (1811) prvikrat navaja besedotvorna vzorca z obema priponskima obraziloma: ‑ stvo/‑ štvo (obravnava ju ločeno) in ‑ ija, in jima določa besedotvorne po‑ mene. Fran Metelko se je v slovnici Lehrgebäude der slowenischen Sprache (1825) prvi natančneje posvetil slovenskemu besedotvorju. Prvi je ugotovil, da je raba priponskih obrazil pri izpeljavi odvisna od pomena besedotvorne podstave, ki jo za posamezne primere tudi navaja. Sodobna predstavitev besedotvornega vzorca izpeljave s ‑ stvo in ‑ ija je potrjena v drugi izdaji Janežičeve slovenske slovnice Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863). 115 Andreja Legan Ravnikar Viri BESEDJE 2011 = Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi na spletu. eSSKJ16 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, 2022–, www.fran.si Hipolit 1711–1712 (Hip.) = Hipolit NOVOMEŠKI, 1711–1712: Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja. Spletni slovar na www.fran.si JANEŽIČ 1854 = Anton JANEŽIČ, 1854: Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagolskim berilom za Slovence. V Celovcu. https:/ www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC‑8IZLTXUH/?query=%27ke ywords%3dJane%c5%bei%c4%8d%2c+Anton%3a+Slovenska+slovnica%27&pageSi ze=25&fyear=1854 JANEŽIČ 1863 = Anton JANEŽIČ, 1863: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. V Celovcu. https:/ www.fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/26/18631854‑janezic KASTELEC‑VORENC 1997 (Kast.‑Vor.) = Jože STABEJ, 1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710). Tudi na spletu. MEGISER 2023 = Jože STABEJ, 1977: Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko- -nemški slovar po Thesaurus polyglottus (1603). Dopolnjena in popravljena izdaja. Spletni slovar na www.fran.si METELKO 1825 = Franc Serafin METELKO, 1825: Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. https:/ www. fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/15/1825‑metelko NOVAK 2006 (Nprekm.) = Vilko NOVAK 2006: Slovar stare knjižne prekmurščine. Tudi na spletu. POHLIN 1768 = Marko POHLIN, 1768: Kraynska Grammatika. Laibach. https:/ www. fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/7/1768‑pohlin POHLIN 1783 = Marko POHLIN, 1783: Kraynska Grammatika, das ist: Die krayne‑ rische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben. Laibach. https:/ www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC‑S0QKWPHP POHLIN 2020 (Poh.) = Marko SNOJ, 2020: Slovar Pohlinovega jezika. Tudi na spletu. PLETERŠNIK 1894–1895 (Plet.) = Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko- -nemški slovar. Tudi na spletu. SSKJ16 = Kozma AHAČIČ, Metod ČEPAR, Alenka JELOVŠEK, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, Francka PREMK, 2021: Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A– D. (Zbirka Slovarji). Lju‑ bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 116 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika SVETOKRIŠKI 2006 (Svet.) = Marko SNOJ, 2006: Slovar jezika Janeza Svetokri- škega. Tudi na spletu. VODNIK 1811 = Valentin VODNIK, 1811: Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole. https:/ www.fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/11/1811‑vodnik ZAGAJŠEK 1791 = Mihael ZAGAJŠEK, 1791: Slovenska grammatika oder Georg Sellenko’s Wendische Sprachlehre in deutsch und wendischen Vortrag. https:/ fran.si/ slovnice‑in‑pravopisi/9/1791‑zagajsek Literatura Kozma AHAČIČ, 2015: Adam Bohorič. Arcticae horulae succisivae de Latinocarnio-lana literatura. 1584. Ur. Kozma Ahačič. (Zbirka Fran). Ljubljana: Založba ZRC. https:/ www.fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/1/1584‑bohoric Kozma AHAČIČ, 2015a (ur.): Slovenske slovnice in pravopisi, različica 1.0. Elektron‑ ska knjiga. www.fran.si/slovnice‑in‑pravopisi Kozma AHAČIČ, 2015b: Anton Janežič. Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. 1863. Ur. Kozma Ahačič. (Zbirka Fran). Ljubljana: Založba ZRC. https:/ www.fran.si/ slovnice‑in‑pravopisi/26/18631854‑janezic Kozma AHAČIČ, 2015c: Marko Pohlin. Kraynska Grammatika. 1768. Ur. Kozma Ahačič. (Zbirka Fran). Ljubljana: Založba ZRC. https://www.fran.si/slovnice‑in‑ ‑pravopisi/7/1768‑pohlin Anton BAJEC, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I: izpeljava samostalnikov. Ljubljana. Alenka JELOVŠEK, 2019: Vpliv tujejezičnih pravopisnih norm na ugotavljanje gla‑ sovne podobe besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest. Ur. Hotimir Tivadar. (Obdobja, 38). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 213–220. Tudi na spletu. Alenka JELOVŠEK, 2020: Prikaz pisne in glasovne variantnosti iztočnic v SSKJ16. Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine; Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja; Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 135). Maribor: Univerzitetna založba. 287–308. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2008: Slovenska krščanska terminologija: od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja. (Zbirka Lingua Slovenica, 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi na spletu. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2015: Valentin Vodnik. Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole. 1811. Ur. Kozma Ahačič. (Zbirka Fran). Ljubljana: Založba ZRC. https:/ www.fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/11/1811‑vodnik 117 Andreja Legan Ravnikar Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2021: Besedotvorne značilnosti knjižne slovenščine 16. stoletja v primerjavi s sodobno (knjižno) rabo. Slovenski jezik med slovanskimi jeziki. Ur. Matej Šekli in Lidija Rezoničnik. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 31). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 253–262. Majda MERŠE, 2008: Gradivska problematika zgodovinskega slovaropisja (ob Krelje‑ vem in Juričičevem besedju v Pleteršnikovem slovarju). Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Ur. Marko Jesenšek. (Zora, 56). Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 307–325. Irena OREL, 2022: Leksika Hipolitovega slovenskega prevoda Orbis pictus (1712) primerjalno s kasnejšimi delnimi slovenskimi prevodi, Jezikoslovni zapiski 28/2, 171–183. Tudi na spletu. Hildegard STRIEDTER‑TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin, Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika. II. Konzonantizem. V Ljubljani: Učiteljska tiskarna. Jakob RIGLER, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. (Dela, 22). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Matej ŠEKLI, 2021: Besedotvorni vzorec tipa vinar – vinarstvo oz. strojar – strojarstvo v slovenščini v kontekstu srednjeevropskega jezikovnega areala, Slavistična revija 69/1, 141–155. Tudi na spletu. Branka TAFRA, 2022: Jezikoslovna razlikost. Zagreb: Matica hrvatska. Mitja TROJAR, 2015: Franc Serafin Metelko. Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. 1825. Ur. Kozma Ahačič. (Zbirka Fran). Ljubljana: Založba ZRC. https://www.fran.si/slovnice‑in‑ ‑pravopisi/15/1825‑metelko Mitja TROJAR, 2015a: Mihael Zagajšek. Slovenska grammatika oder Georg Sellenko’s Wendische Sprachlehre in deutsch und wendischen Vortrag. 1791. Slovenske slovnice in pravopisi. Ur. Kozma Ahačič. (Zbirka Fran). Ljubljana: Založba ZRC. https:/ www. fran.si/slovnice‑in‑pravopisi/9/1791‑zagajsek Ada VIDOVIČ‑MUHA, 2019: Iz zgodovine slovenskega besedotvorja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. WORD-FORMATION VARIANTS IN HISTORICAL DICTIONARIES IN FRAN: FROM ESSKJ16 TO PLETERŠNIK Summary A common challenge shared by historical dictionaries, regardless of their typology (inverted historical dictionaries, general explanatory historical dictionaries, author’s dictionary, regional literary language dictionary) is the selection of headwords 118 Besedotvorne variante v zgodovinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika due to their many spelling, phonological and word‑formation variants. There are currently nine historical dictionaries available on the online language portal Fran (www.fran.si) which cover the Slovene language in books and manuscripts dating from the 16th to the end of the 19th century. Based mainly on dictionary sources, the paper presents noun derivatives formed with the suffixes ‑ stvo/‑ štvo (in the 16th century also ‑ ctvo/‑ čtvo) and ‑ ija, which have the same word formation meanings. I analyzed the prevalence of the use of the two word‑formation patterns and their competitive advantages and limitations. Their comparison showed the develop‑ mental tendencies in the use of these formations in the Slovene (literary) language from the 16th to the end of the 19th century, with the preferential use of the deriva‑ tion with the native suffix ‑ stvo from the middle of the 19th century on up until modern times. I also presented the description of both word‑formation patterns in older grammars of Slovene dating to the period from the 16th to the middle of the 19th century, which are mostly written in the German metalanguage. In Vodnik’s grammar ( Piſmenoſt ali Gramatika sa Perve Shole, 1811), the two patterns of derivation with suffixed forms ‑ stvo, ‑ štvo (treated separately, even though we are dealing withe a phonological variant) and ‑ ija and their word‑formation meanings were described for the first time. 119 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila in empirični podatki Matej Meterc Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, matej.meterc@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.8 ISBN: 978-961-286-878-9 Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), ki na portalu Fran izha‑ ja od leta 2020, je prvi slovenski paremiološki slovar. Zanima nas: Katere paremije so z vidika rabe v sodobni slovenščini najbolj relevantne za slovarski prikaz? Na katere empirične podatke je mogoče opreti izbor iztočnic? Kako na izbor iztočnic vplivajo pomenske povezave med njimi? Kakšna naj bo sestava slovarja z vidika paremioloških žanrov? Ključne besede: slovar, paremiologija, pregovor, frazeologija, paremiološki mini‑ mum The Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions (SPP), pub‑ lished on the Fran portal since 2020, is the first Slovene paremiological dictionary. We will ask ourselves the following questions: Which paremias are the most rele‑ vant for display in the dictionary from the point of view of modern Slovene usage? What empirical data do we rely on when selecting keywords? How is the selection of keywords influenced by the semantic connections between them? Which pare‑ miological genres should be presented in the dictionary? Keywords: dictionary, paremiology, proverb, phraseology, paremiological minimum Uvod1 Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP) je prvi spe‑ cializirani paremiološki slovar za slovenščino. Gre za tip frazeološkega 1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6‑0038 ter projekta J6‑ 2579. Sofinanciranje je omogočila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) 120 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … slovarja, ki prikazuje pregovore in izraze pregovorom sorodnih (pare‑ mioloških) žanrov – paremije – kot samostojne iztočnice. SPP prikazuje v sodobni slovenščini prisotne paremije, za kar je poskrbljeno z analizo pisnega gradiva slovenskih jezikovnih korpusov, anketiranjem in dodatnimi viri. Slovar predstavlja pripomoček za večanje in poglabljanje paremiološke kompetence tako govorcev slovenščine kot materinščine kot tudi govorcev slovenščine kot drugega jezika. SPP je rastoči slovar. Od leta 2020 so vsako leto na portalu Fran objavljene nove paremiološke iztočnice. Od decembra 2023 je v slovarju predstavljenih skupaj 520 pregovorov in sorodnih izrazov. V vlogi nadiztočnic v slovarju nastopajo leksikalne sestavine paremioloških iztočnic: vsako paremiološko iztočnico lahko najdemo ne le pri vsaki polnopomenski sestavini njene osnovne oblike, temveč tudi pri polnopomenskih sestavinah njenih variant. Vsaka iztočnica je opremljena s podatki o pomenskih in oblikovnih lastno‑ stih: osnovna slovarska oblika (najbolj reprezentativna, pogosta oblika v sodobni rabi); tip izraza oz. paremiološki žanr (pregovor, rek, velerizem, antipregovor, replika itd.); variante s potrjeno ustaljenostjo v sodobni rabi – prikazane so s posebno izbirno shemo; pomenska razlaga (iz analize sodobne rabe). Za razlikovanje med pregovorom in rekom uporabljam Mlackovo merilo (1983: 131), po katerem je pregovor enota z zaključenim (pogosto moralističnim) sporočilom, rek pa izraz, ki opisuje določeno vrsto situacije. Pri določanju in analizi velerizmov in antipregovorov se opiram na definicije teh paremioloških žanrov v mednarodni paremiološki terminologiji (Meterc 2017: 35–37). Slovar prikazuje tudi pomensko povezane izraze (sopomenke, nadpomenke, podpomenke, antipregovore, velerizme in drugo). Upoštevanje pogostnosti in poznanosti paremij Paremiološki izrazi, ki so med slovenskimi govorci dobro poznani, pred‑ stavljajo glavno izmed skupin izrazov, ki jih v slovar uvrščam prednostno. Smiselno je, da slovar poleg manj znanih in pogostih, a z drugih vidikov zanimivih paremij, predstavi tudi čim bolj celostno in empirično določeno jedro slovenske paremiologije. To je potrebno, ker (1) se vsak slovenski govorec slej ko prej sreča z izrazi iz jedra slovenske paremiologije; (2) mlajšim govorcem to omogoča lažje pridobivanje in utrjevanje paremiološke in frazeološke kompetence in (3) ker govorcem slovenščine kot drugega jezika to omogoča lažjo seznanitev z izrazi, ki so v slovenščini močno poznani in razmeroma pogosti. 121 Matej Meterc Pojem priljubljenosti pregovorov in sorodnih izrazov je v preteklosti služil kot površen krovni označevalec za dva bistveno različna fenomena – poznanost in pogostnost enot: s primerjavo empirično zbranih podatkov ugotavljata, da gre med poznanostjo in pogostnostjo teh izrazov za krožno medsebojno vplivanje: Pogosti pregovori so ponavadi poznani, obenem pa poznani pregovori lahko so, niso pa nujno pogosti. Z (jakobsonskim) izrazjem lahko rečemo, da fond znanih pregovorov predstavlja neke vrste paradigmatski nabor orodij, iz katere se te enote lahko (ali pa tudi ne) preslikajo na sintagmatsko os konkretne (bolj ali manj pogoste) pregovorne rabe. (Grzybek in Chlosta 2008: 102–104) Idejo paremiološkega minimuma kot lestvice najbolj poznanih paremij v določenem jeziku, ustvarjene s pomočjo anketiranja govorcev, je razvil Permjakov (1988: 151), čez nekaj desetletij pa so frazeologi in paremiologi ta koncept postavili ob bok določanju pogostnosti paremij s pomočjo jezi‑ kovnih korpusov (Čermák 2003: 15–16, Ďurčo, Steyer, Hein 2015: 43–45) in ustvarjanjem paremioloških optimumov (Ďurčo 2014: 201, Meterc 2017: 107) s pomočjo obeh podatkov. Najbolj poznani pregovori in sorodni izrazi – slovenski paremiološki minimum Določitev slovenskega paremiološkega minimuma s pomočjo spletne ankete o 918 izrazih (Meterc 2014, 2015, 2017) je prinesla podatke, s pomočjo katerih bom v slovar lahko vključil vsaj 300 najbolj poznanih slovenskih paremij. Anketiranci so odgovarjali ali izraz (1) poznajo in uporabljajo; (2) poznajo, ampak ne uporabljajo; (3) ne poznajo, a razumejo ali (4) ne poznajo in ne razumejo. Spodbudil sem jih tudi, da navedejo drugačno obliko paremije od prikazane – navedke variant prav tako upoštevam pri izdelavi SPP (Meterc 2019: 41–43). Paremiološki minimum obsega 300 naj‑ bolj poznanih paremioloških izrazov, ki so poznani več kot trem četrtinam slovenskih govorcev. Prvič sem ga objavil, ko je anketo v celoti izpolnilo 316 anketirancev (Meterc 2014). V posodobljenem paremiološkem minimumu, za katerega sem uporabil odgovore 527 anketirancev z različnih delov slovenskega govornega ob‑ močja, zamejstva in izseljenstva, se nahajajo izrazi, ki so poznani od 99,2 ( Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri) do 78,2 ( Bolje drži ga, kot lovi ga) odstotkom teh govorcev. Navajam prvih 100 izrazov paremiološkega minimuma (do 96,2‑odstotne poznanosti): 122 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … 99,2 % Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. 99,1 % Kdor išče, ta najde. 98,9 % Jabolko ne pade daleč od drevesa. 98,8 % Skozi eno uho noter, skozi drugo ven. 98,7 % Ljubo doma, kdor ga ima. Lepa beseda lepo mesto najde. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Klin se s klinom izbija. 98,6 % Počasi se daleč pride. 98,5 % Vsi za enega, eden za vse. Iz te moke ne bo kruha. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Več glav več ve. Zarečenega kruha se največ poje. 98,4 % Enkrat ni nobenkrat. Po toči zvoniti je prepozno. 98,3 % Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Pes, ki laja, ne grize. Kdor čaka, dočaka. 98,2 % Čas celi rane. Bolje pozno kot nikoli. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi slepa kura zrno najde. 98,1 % Kar je res, je res. Kdor visoko leta, nizko pade. Pustimo času čas. Nisva krav skupaj pasla. 97,9 % Nesreča nikoli ne počiva. Rana ura, zlata ura. Vaja dela mojstra. Zdrav duh v zdravem telesu. Kdor prej pride, prej melje. Ko mačke ni doma, miši plešejo. Prijatelja spoznaš v nesreči. Malo denarja malo muzike. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Brez muje se še čevelj ne obuje. 97,8 % Brez dela ni jela. Dober glas seže v deveto vas. Tiha voda bregove dere. 97,7 % Ljubezen gre skozi želodec. Najprej pometi pred svojim pragom. Noč ima svojo moč. Motiti se je človeško. 97,6 % Laž ima kratke noge. Ne hvali dneva pred večerom. Kuj železo, dokler je vroče. ; 97,5 % Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni. V tretje gre rado. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Dobrota je sirota. Vsak je svoje sreče kovač. Vse ob svojem času. Nikoli ni prepozno. Ura teče, nič ne reče. Kakor si boš postlal, tako boš ležal. Osel gre samo enkrat na led. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Ljubezen je slepa. 97,4 % Važno je sodelovati, ne zmagati. Vsi smo krvavi pod kožo. Videz vara. 97,3 % Mladost je norost. Ni vse zlato, kar se sveti. Za dežjem vedno posije sonce. Pomagaj si, kakor veš in znaš. 97,2 % Na napakah se učimo. Konec dober, vse dobro. Oko za oko. Rečeno, stor-jeno. Kocka je padla. Hiti počasi. 97,1 % Najprej štalca, potem pa kravca. Maščevanje je sladko. Kri ni voda. Mi o volku, volk iz gozda. ; 96,8 % Vsak začetek je težak. Zmeraj ista pesem. V slogi je moč. Le čevlje sodi naj kopitar. Sreča je opoteča. 123 Matej Meterc 96,5 % Iz malega raste veliko. Obleka naredi človeka. Dobro blago se samo hvali. Kjer osel leži, dlako pusti. Nasprotja se privlačijo. Vsake oči imajo svojega malarja. V sili hudič še muhe žre. Poskusiti še ni greh. 96,4 % Zdravje je največje bogastvo. Kdor molči, desetim odgovori. Roka roko umiva. Kdor zna, pa zna. Navada je železna srajca. Kdor riskira, profitira. Napad je najboljša obramba. 96,3 % V vinu je resnica. Ena lastovka še ne prinese pomladi. 96,2 % Čas je denar. Večina izmed navedenih 100 najbolj poznanih pregovorov in sorodnih pa‑ remioloških izrazov je v slovarju že predstavljena, peščica preostalih (npr. Tudi slepa kura zrno najde) pa bo prednostno predstavljena v naslednjih letnih prirastkih. Poudarjam, da se v paremiološki minimum niso uvrstile mnoge precej poznane paremije, npr. Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež (poznana 69,3 % anketirancev). Menim, da tudi pregovor, ki je poznan vsakemu drugemu govorcu (npr. Mrzle roke, vroče srce s 50,2 %), lahko prištejemo med izraze, ki jih je treba prednostno vključiti v paremiološki slovar. Izra‑ zov, ki sem jim z anketo določil od 99,2 do 50‑odstotno poznanost, je 494. Izvajam tudi dodatne kratke ankete o poznanosti izrazov, ki v raziskavo za določitev minimuma niso bili vključeni. Zelo pogosti pregovori in sorodni izrazi Pogostnost paremij (in njihovih variant) v sodobni slovenščini lahko pre‑ verjamo z jezikovnimi korpusi in dodatnimi viri. SPP nastaja s pomočjo korpusne analize pomenskih in oblikovnih lastnosti paremioloških izrazov. Za analizo uporabljam korpuse, ki so zbrani v zbirnem korpusu metaFida 1.0. Ta združuje več kot 30 različnih jezikovnih korpusov, v katere je skupno vključenih okoli 4,7 milijarde besed. V analizo so tako na primer vključena novinarska besedila, leposlovje, besedila spletnih objav (tudi z družbenih omrežij in forumov), besedila akademskih zaključnih del in prepisi poslanskih govorov. V metaFidi ne upoštevam zgledov iz historič‑ nega korpusa IMP. Prav tako ne upoštevam zgledov, ki so po Čermákovih (2007: 572–573) merilih neprototipni, na primer naslovi filmov, rešitve križank in podobno. Pred objavo korpusa metaFida sem za analizo pogostnosti uporabljal zlasti korpuse Gigafida 2.0, slWaC in Janes. Za izdelavo paremiološkega op‑ timuma iz minimuma (Meterc 2014, 2017) sem uporabil korpus FidaPLUS. 124 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … Seznam 300 najbolj poznanih paremij (paremiološki minimum) je bil z upo‑ števanjem njihove pogostnosti v besedilih tega korpusa urejen v paremio‑ loški optimum: na vrstni red izraza v paremiološkem optimumu vplivata tako poznanost kot pogostnost izraza (Ďurčo 2014: 201, Meterc 2017: 107). V času nastanka optimuma je bila izmed 300 najbolj poznanih paremij v korpusu FidaPLUS najbolj pogosta Časi se spreminjajo s 691 zgledi, v pov‑ prečju pa se je izraz iz minimuma v korpusu FidaPLUS pojavljal v približno stotih zgledih (Meterc 2017: 104). V korpusu Gigafida 2.0 že z enostavnima iskalnima pogojema »časi se spreminjajo« in »časi spreminjajo« danes naštejemo okoli 862 konkordanc, v metaFidi 2.0 pa 2037 konkordanc za ta pregovor. Števili najdenih zgledov bi se še občutno povečali s podrobnejšim iskanjem, ki bi npr. vključevalo tudi najrazličnejše prenovitve in prilagodit‑ ve sobesedilu, npr. možnost vrinjenih sestavin, kakršno sem uporabil v korpusu FidaPLUS za potrebe določanja paremiološkega optimuma: rabo pregovora z vrinjenim leksemom pač ( Časi se pač spreminjajo) na primer potrdimo v 60 zgledih korpusa metaFida. Pester nabor iskalnih pogojev in kombinacij med njimi (Meterc 2017: 74, 2019: 43) moram uporabljati pri manj pogostih paremijah, vendar tudi zaradi manj pogostih variant sicer dokaj pogostih paremij. Za primer navajam rezultate poizvedbe za posamez‑ na variante pregovora Osel gre samo enkrat na led, ki sta mu bili v času nastanka paremiološkega optimuma določeni poznanost 98,1 % (trenutno ob upoštevanju 527 anketirancev 97,5 %) in pogostnost 106 pojavitev (bli‑ zu povprečni pogostnosti med 300 izrazi optimuma). Variante naštevam razvrščene po pogostnosti v korpusu metaFida, tiste z enako pogostnostjo pa po abecednem redu: osnovna slovarska oblika (ničta varianta): Osel gre samo enkrat na led (253); ostale variante: Osel gre enkrat na led. (76) Osel gre le enkrat na led. (67) Osel ne gre dvakrat na led. (22) Samo osel gre dvakrat na led. (17) Noben osel ne gre dvakrat na led. (3) Še osel gre le enkrat na led. (3) Še osel ne gre dvakrat na led. (3) Tudi osel gre samo enkrat na led. (3) Enkrat gre osel na led. (2) Le osel gre dvakrat na led. (2) Še osel gre samo enkrat na led. (2) Tudi osel gre le enkrat na led. (2). Paremija se v naštetih variantah (vključno z ničto) v korpusu metaFida pojavi v 458 zgledih, od katerih osnovna oblika predstavlja nekoliko več kot polovico zgledov. Pri najnižjih pogostnostih (2 ali 3 zgledi v metaFidi), potrditve iščem še drugod po spletu in med navedki v anketah. Pogostnosti osnovne oblike in variant se v marsikaterih primerih ne razlikujejo v taki meri. 125 Matej Meterc Manj poznani in pogosti, vendar v sodobni slovenščini prisotni paremiološki izrazi V slovar vključujem tudi manj pogoste in poznane slovenske paremije, če njihovo rabo vendarle lahko potrdim v sodobnih besedilih in s pomočjo anketiranja, npr.: Čič ne da nič, ki je poznan približno 30 % anketirancev. V korpusu metaFida sem našel 25 potrditev rabe njegove osnovne oblike, ustaljenost variant pa sem potrdil z anketo. Manj pogoste in poznane pare‑ mije vključujem zlasti iz razlogov, ki jih opisujem v nadaljevanju članka. V primeru Čič ne da nič gre za paremijo, ki je pomensko povezana z nizom (delnih) sinonimov, med katerimi so tudi bolj poznani in pogosti pregovori Brez dela ni jela, Brez muje se še čevelj ne obuje in Kdor ne dela, naj ne jé. Tako za redke in manj poznane paremije, ki jih vključujem v SPP, kot tudi za v današnji rabi odsotne oz. (še) nepotrjene, ki jih vanj ne vključujem, se odpirajo nove možnosti za kakovostno historično obravnavo, saj je na voljo vedno več digitaliziranih besedil in historičnih jezikovnih korpusov (npr. IMP). Leta 2022 je bilo v zbirki Pregovori (Babič 2022, Babič, Erjavec 2022) objavljeno bogato digitalizirano in javno dostopno paremiološko gra‑ divo Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Obsega več kot 36.000 zapisov pregovorov in njihovih variant iz številnih starih zbirk, terenskega zbiranja, časopisnih zbiralnih akcij idr. in je urejena kot jezikovni korpus, kar edinstveno tudi v svetovnem merilu. Korpus Pregovori uporabljam kot vir, ki nam ponuja dodatne oblike pregovorov, ki so v današnji slovenščini lahko prisotne kot ustaljene variante ali pa tudi ne (preverjam jih v sodobnih korpusih metaFide in drugod). Za primerjavo navajam variante najbolj poznanega pregovora v pare‑ miološkem minimumu, ki so se uvrstile v paremiološki slovar (vključno z osnovno slovarsko obliko oziroma ničto varianto), in oblike, ki jih najdemo v zbirki Pregovori: Variante iz slovarja SPP: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri (osnovna slo‑ varska oblika) Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. Kar lahko danes narediš, ne odlašaj na jutri. Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri. Kar lahko narediš danes, ne odlagaj na jutri. Kar lahko narediš danes, ne odlašaj na jutri. Kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri. Kar lahko storiš danes, ne odlašaj do jutri. Kar lahko storiš danes, ne odlašaj za jutri. Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Ne odlagaj na jutri, kar lahko narediš danes. Ne odlagaj na jutri, kar lahko storiš danes. Ne odlašaj na jutri, kar lahko narediš danes. Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes. Ne prelagaj na jutri, kar lahko storiš danes. Oblike, najdene v zbirki Pregovori: Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. Kar danes lahko storiš, ne odlašaj do jutri. Kar danes lahko storiš, ne 126 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … odlašaj na jutri. Kar danes zamoreš, ne odlagaj na jutre. Kar imaš storiti danes, ne odlašaj na jutri. Kar lahko danes postoriš, na jutri ne čakaj, kar svet stoji, se zavrtel nikoli ni nazaj. Kar lahko danes storiš, ne odlagaj na jutre. Kar lahko narediš danes, ne odlašaj na jutri. Kar lahko narediš danes, ne odlašaj za jutri. Kar lahko postoriš danes, ne odlašaj na jutri. Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Kar moraš danes storiti, ne odlagaj na jutri. Kar moreš storiti danes, ne odlašaj do jutri. Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri. Le danes si pomagaj, na jutri ne odlagaj, ne veš če doživiš, kar danes zamudiš. Ne odlašaj do jutri, kar danas sturiti samoreš. Ne odlašaj nič za juter, kar zamoreš danas storiti. Variantnost tega pregovora je močna, kar se kaže tako v variantah, ki so se izkazale za ustaljene v sodobnih v besedilih jezikovnih korpusov, kot tudi v oblikah, ki jih je zajela zbirka Pregovori. Presečišče med tema naboroma je pravzaprav zelo majhno – samo tri oblike (označil sem ga tako, da sem podčrtal oblike, ki se pojavljajo v obeh virih). Prisotnost ali odsotnost paremije v splošnih slovarjih in omejene možnosti prikaza paremij v eSSKJ Pri izbiri iztočnic za paremiološki slovar upoštevam tudi, ali je bil posa‑ mezen izraz že prikazan v slovarjih (npr. v prvi izdaji SSKJ‑ja ali Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra) in ali se bo uvrstil v novi splošni raz‑ lagalni slovar eSSKJ ( Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja). V preteklosti so bili nekateri paremiološki izrazi predstavljeni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (vsega skupaj okoli 600). Marsikateri prego‑ vori so vključeni tudi v Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar – z oznako, da gre za pregovor, jih je 179 (Kneževič 2016: 20), precej pa tudi brez oznake (npr. rek Iz te moke ne bo kruha). V Slovar slovenskih frazemov so bili vključeni le izjemoma, npr. Tiha voda bregove dere ob frazemu tiha voda. Izrazi, ki so bili v SSKJ‑ju prikazani, so v sodobni rabi večinoma prisotni. V anketo za določitev slovenskega paremiološkega minimuma in optimuma je bilo vključenih 599 paremij iz tega slovarja. Iz korpusnih raziskav vemo, da so med izrazi, ki so bili vključeni v SSKJ, tudi zelo redke ali celo povsem zastarele paremije, pri katerih ustaljenosti nobene izmed oblik ne moremo potrditi z vsaj dvema zgledoma rabe ali pa izraza v rabi sploh ne najdemo, in zato v paremiološki slovar sodobne slovenščine ne sodijo, npr. Krpež in trpež pol sveta držita. V SPP prikazujem tudi tradicionalne, klasične paremije, ki do sedaj v slovenskih slovarjih niso bile prikazane (npr. Po jutru se dan pozna, Med 127 Matej Meterc vojno muze molčijo in Vem, da nič ne vem), in paremije novejšega nastanka (npr. Operacija uspela, pacient umrl in Ni zime za Eskime), ki niso bile zabeležene niti v slovarjih niti v zbirkah. Redaktorsko delo pri eSSKJ‑ju je potrdilo, da je v slovenščini še veliko neuslovarjene paremiologije. To oceno potrjujejo tudi korpusne in anketne raziskave. Med 520 iztočnicami je kar 280 takih, ki v SSKJ‑ju niso bile predstavljene. Del teh izrazov lahko najdemo v zbirkah pregovorov in sorodnih izrazov (npr. Po jutru se dan pozna), določen del pa iz različnih razlogov ni bil predstavljen niti v zbirkah – lahko gre za izraze, ki so se v slovenščini ustalili v zadnjem času (npr. Operacija uspela, pacient umrl). S korpusno raziskavo, ki je bila predstavljena v monografiji (Meterc 2017: 204) sem take izraze našel s pomočjo iskanja uvajalnega sredstva rek, v anketi za določitev slovenskega paremiološkega minimuma pa sem take izraze zasledil med dodatnimi navedki anketirancev. Navajam nekaj do‑ datnih primerov slovarskih iztočnic, ki v SSKJ‑ju niso bile predstavljene: Cesar je nag, Čas je najboljši zdravnik, Če ne z leti, pa s tableti, Dan ima samo štiriindvajset ur, Elizabeta na belem konju prijezdi, Glava ni žoga, Jutro je pa-metnejše od večera, Kakršno vprašanje, takšen odgovor, Kjer je volja, je tudi pot, Kupec je kralj, Noč je še mlada, Nikoli ne reci nikoli, Nismo vsi za vse, Oči so ogledalo duše, Od jeze rit raste. Ker delo v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov poteka vzporedno z delom za slovar eSSKJ, nabor iztočnic za splošni slovar do določene mere vpliva na izbor iztočnic za paremiološki slovar. eSSKJ fra‑ zeološke in paremiološke izraze sicer natančno opisuje (Gliha Komac idr. 2016: 26), vendar morajo doseči razmeroma visok frekvenčni prag, da bi slovar predstavil v sodobni knjižni rabi najbolj reprezentativne frazeološke in paremiološke izraze, in zato lahko prikaže manj paremioloških izrazov in njihovih variant kot specializirani (paremiološki) slovar. V paremiološki slovar pogosto vključujem paremije, ki jih vključujem tudi v splošni slovar, po drugi strani pa vanj prednostno vključujem take, ki pragu za splošni slovar ne dosežejo, so pa v rabi vseeno dovolj pogoste. Nezanemarljiv del slovenske paremiologije v splošni razlagalni slovar ne bo mogel biti uvrščen, zato je odločitev za specializirani paremiološki slovar toliko bolj utemeljena in za uporabnika dobrodošla. 155 izmed 520 izrazov, ki so se uvrstili v paremiološki slovar, za prikaz v splošnem slovarju (eSSKJ) ni dovolj pogostih, npr.: 128 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … Če hočeš izgubiti prijatelja, mu posodi denar, Kdor je božji, je sit, Laskava beseda je rada zaseda, Med vojno muze molčijo, Nad tisoč metri ni greha, Narava je največji umetnik, Politika je kurba, Prazen klas stoji pokonci, Za ta denar je to to, Začetek je polovica dela. Paremiološki slovar (SPP) se od splošnega (eSSKJ) razlikuje tudi po tem, da lahko zaradi večje množice virov gradiva in nižjega slovarskega pragu prikaže tudi več variant posameznega paremiološkega izraza. Navajam nabor variant pregovora Vsak izgovor je dober v obeh slovarjih: eSSKJ: Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. SPP: Izgovor je dober, četudi ga pes na repu prinese. Izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. Izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese. Vsak izgovor je dober, četudi ga mačka na repu prinese. Vsak izgovor je dober, četudi ga mačka prinese na repu. Vsak izgovor je dober, četudi ga pes na repu prinese. Vsak izgovor je dober, pa če ga krava na repu prinese. Vsak izgovor je dober, pa če ga mačka na repu prinese. Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. Vsak izgovor je dober, pa četudi ga pes na repu prinese. Vsak izgovor je dober, pa tudi če ga pes na repu prinese. Vsak izgovor je dober, tudi če ga mačka na repu prinese. Vsak izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese. Vsak razlog je dober. Vključevanje pomensko povezanih paremij v slovar Ker želim pri posamezni paremiološki iztočnici prikazati čim več pomen‑ sko povezanih iztočnic, potrjenih v rabi, tudi to vpliva na prednostno vklju‑ čevanje določenih paremij v slovar (Meterc 2022: 142–143). Med pomensko povezanimi izrazi navajam sopomenke, delne sopomenke, nadpomenke in podpomenke ter izraze, iz katerih so (večinoma z dopolnitvijo ali pa zamenjavo sestavin) nastali drugi izrazi. V spletnem prikazu slovarja SPP uporabnik lahko pomen iztočnice primerja s pomenom pomensko povezane paremije že v okviru enega gesla, saj se pomen primerjanega izraza prikaže, če se s kurzorjem sprehodi po njej, s klikom nanjo pa ga slovar preusmeri na njeno lastno slovarsko geslo. Malo več kot polovica od leta 2000 do 2023 objavljenih paremioloških iztočnic (316 od 520) ima naveden vsaj en pomensko povezan izraz. Predstavljam nekaj primerov paremioloških iztočnic in pomensko povezanih izrazov, ki so navedeni ob njih: Pregovor Za vsako rit se šiba najde je pomensko povezan s kar 14 izrazi, ki so že vključeni v paremio‑ loški slovar: 129 Matej Meterc Za vsako rit se šiba najde. POMEN: izraža, da je kdo zaradi svojega škodljivega, spornega delovanja prej ali slej ustrezno kaznovan, mora zanj odgovarjati POMENSKO POVEZANI IZRAZI: Bog ima dolgo šibo. Bog ne plačuje vsako soboto. Karma je prasica. Kar seješ, to žanješ. Kdor drugemu jamo koplje, je grobar. Kdor drugemu jamo koplje, potrebuje kramp in lopato. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Kdor seje veter, žanje vihar. Pravica je skazica. Vsaka palica ima dva konca. Vsaka rit pride na svoj sekret. Vse se vrača, vse se plača. Za vsako rit raste palica. Če sem v sodobni rabi zasledil dovolj pogost in ustaljen antipregovor, ki izhaja iz že uslovarjenega pregovora, je tak antipregovor prednostno uvr‑ ščen v slovar: Kdor visoko leta, daleč vidi. POMEN: izraža šaljiv komentar na prepričanje, da prevzetnost in previsoki cilji vodijo v neuspeh; izraža, da so visoki cilji in želja po preseganju pričakovanega, povprečnega, koristni POMENSKO POVEZANI IZRAZI: Kdor visoko leta, nizko pade. Kdor visoko leta, je pilot. Pomenska razlaga posreduje uporabniku dva pomena: prvi (»izraža šaljiv komentar na prepričanje, da prevzetnost in previsoki cilji vodijo v neu‑ speh«) je parodičen in tipičen za antipregovore, poleg njega pa se je v rabi potrdil tudi nov pomen (»izraža, da so visoki cilji in želja po preseganju pričakovanega, povprečnega, koristni«), kar priča o potencialu nekaterih antipregovorov, da iz njih nastanejo novi pregovori. Tudi v primeru velerizmov, ki nastajajo s prestavitvijo pregovora (ali drugačne izjave) v premi govor in dodajanjem presenetljive, parodične do‑ polnitve (Grzybek 1994: 286, Meterc 2017: 35–36), navajam kot pomensko povezan izraz tudi izhodiščni pregovor in njegove sopomenke ter delne sopomenke: Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla. POMEN: šaljiv komentar na situacijo, v kateri se okusi glede česa pri različnih ljudeh bistveno razlikujejo POMENSKO POVEZANI IZRAZI: Kakor komu paše. Lepota je v očeh opazovalca. Okusi so različni. O okusih se ne razpravlja. Sto ljudi, sto čudi. Stvar okusa. Vsakemu svoje. Vsake oči imajo svojega malarja. Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla. Vsak ima svoj okus. Vsak po svoje, Bohinjec pa s svedrom. Vsak po svoje. Vsak po svoje boga moli. Vsak po svoje pesmi poje. 130 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … Vključevanje paremij glede na paremiološki žanr Žanrska sestava paremiološkega slovarja je pestra: čeprav v njem močno prevladujejo pregovori (trenutno 353 od 520), vanj vključujem tudi v so‑ dobni slovenščini prisotne reke, frazeologizirane slogane, antipregovore, velerizme in druge žanre. Če na primer ugotovim, da v rabi obstaja dovolj pogost in ustaljen antipregovor, ki izhaja iz že uslovarjenega pregovora, bo tak antipregovor prednostno uvrščen v slovar. Taki so naslednji izrazi (navajam jih v paru z njihovimi izhodiščnimi paremijami): Kdor ne dela, naj vsaj jé (antipregovor iz pregovora Kdor ne dela, naj ne jé). Pa da vidimo, je rekel slepec (velerizem iz pragmatičnega frazema Pa da vidimo). Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla (velerizem iz reka Stvar okusa). Vsi za enega, eden zase (antislogan iz slogana Vsi za enega, eden za vse). Iz te moke ne bo kruha (antirek iz reka Iz te moke ne bo kruha). Izraza antirek in antislogan sta delovna termina, ker pri parodiranju neka‑ terih žanrov prihaja do poimenovalne praznine, za katero v paremiologiji ustaljen termin antipregovor ni povsem ustrezen. Uporaben bi bil tudi ter‑ min antiparemija, ki ga je predlagal Mlacek (2009: 139). Med navedenimi antiparemijami so izrazi, ki se zaradi višjega slovarskega pragu v splošni slovar eSSKJ večinoma ne bojo mogli uvrstiti. V slovar načrtno vključujem tudi nekatere do sedaj v slovenski in sve‑ tovni frazeologiji manj raziskane paremiološke žanre. Take so na primer frazeološke replike, s katerimi se odzivamo na točno določen tip dogodka (npr. Do poroke bo dobro s pomenom: »izraža tolažeč odziv na poškodbo koga, zlasti otroka; izraža, da čas omili kaj negativnega«), ali pa predstav‑ ljajo namerno neustrezen, šaljiv odziv na konkretno izjavo drugega govor‑ ca – ta podtip replik smo raziskali s pilotno anketo med 209 slovenskimi dijaki in študenti (Meterc, Pallay, 2020: 219; Meterc 2023: 73) in obširno spletno anketo (Meterc 2023: 73–74) z 250 takimi izrazi, ki jo je do konca leta 2023 v celoti izpolnilo več kot 1.500 anketirancev. V slovar uvrščam samo preverjeno ustaljene in dokaj poznane nekon‑ vencionalne frazeološke replike in njihove (ustaljene) variante, na primer: A: Kakšna je voda? B: Mokra (poznana 86,8 % anketirancev). A: A gre? B: Če ne gre, pa porinemo (poznana 55 % anketirancev). A: Aja? B: Aja se ponoči (poznana 68,7 % anketirancev). A: Kaj? B: Mačka ima rep nazaj (poznana 63,8 % anketirancev). A: Hvala. B: Hvala ni za v žep (poznana 26,7 % anketirancev). 131 Matej Meterc Z anketami sem zbral še veliko več nekonvencionalnih frazeoloških replik, med katerimi pa so nekatere zelo omejene samo na določeno narečno sku‑ pino, za del gradiva pa tudi nimam potrjene ustaljenosti ‒ tako gradivo je smiselno objaviti ločeno v specializiranem slovarju, kakršen je do sedaj v svetovnem merilu le Bondarenkov slovar ruskih replik (2013). Zaključek V prispevku sem predstavil več dejavnikov, ki vplivajo na prednostno uvrščanje izrazov v Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Ključno merilo za uvrstitev v slovar ostaja potrditev: (1) rabe izraza v be‑ sedilih sodobne slovenščine, (2) ustaljenosti njenih oblik in (3) določljivosti njenega pomena. Slovar želi v prihodnosti uporabniku posredovati čim bolj celostno sliko jedra slovenske paremiologije, poleg izrazov, ki so najbolj poznani in pogosti v sodobni slovenščini pa tudi nekatere manj znane in pogoste. Za prikaz jedra slovenske paremiologije je bila ključna določitev slovenskega paremiološkega minimuma – seznama 300 najbolj poznanih pregovorov in sorodnih paremij v sodobni slovenščini. V članku predsta‑ vljam vrh seznama, ki je nastal z anketiranjem 527 govorcev slovenščine. Empirični podatki, ki sem jih pridobili z anketiranjem in korpusnimi ana‑ lizami, pomagajo tako pri izbiri gradiva, ki ga želim prikazati v slovarju, kot tudi pri slovaropisni obravnavi in slovarskem opisu posameznega izmed teh izrazov. Poseben poudarek je tudi na izrazih, ki do sedaj v slovenskih slovarjih še niso bili predstavljeni, ter na vključevanju ustaljenih izrazov nekoliko obrobnih a v slovenščini vendarle tvornih paremioloških žanrov (npr. an‑ tipregovorov, velerizmov in nekonvencionalnih replik). Viri in literatura Saša BABIČ, 2022: Raziskovanje paremioloških enot in nastajanje znanstvene zbirke pregovorov v okviru Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Slavistična revija 70/3, 289–298. Saša BABIČ idr., 2023: Collection of Slovenian paremiological units Pregovori 1.1, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, ISSN 2820‑4042, http://hdl. handle.net/11356/1853 132 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … Saša BABIČ, Tomaž ERJAVEC, 2022: Izdelava in analiza digitalizirane zbirke pare‑ mioloških enot. Izdelava in analiza digitalizirane zbirke paremioloških enot. Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Ur. Darja Fišer, Tomaž Erjavec. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. 17–22. Viktor BONDARENKO, 2013: Otvetnye repliki v russkoj dialogičeskoj reči: slovarʹ. Tula: Izdatel’stvo Tul’skogo pedagogičeskogo universiteta imeni Leva Nikolaeva Tolstoja. František ČERMÁK, 2003: Paremiological Minimum of Czech: The Corpus Evi‑ dence. Flut von Texten – Vielvalt der Kulturen. Ascona 2001 zur Methodologie und Kulturspezifik der Phraseologie. Ur. Harald Burger, Annelies Häcki Buhofer, Gertrud Greciano. Hohengehren: Schneider Verlag. 15–31. František ČERMÁK, 2007: Frazeologie a idiomatika česká a obecná. Praga: Univer‑ zita Karlova v Praze, Karolinum. Peter ĎURČO, Kathrin STEYER, Katrin HEIN, 2015: Sprichwörter im Gebrauch. Trnava: Univerzita Sv. Cyrila a Metoda v Trnave. Peter ĎURČO, 2014: Empirical research and paremiological minimum. Introduction to Paremiology: A Comprehensive Guide to Proverb Studies. Ur. Hrisztalina Hrisztova‑ ‑Gotthardt, Aleksa Melita Varga Varga. Varšava: Versita. 183–205. Tomaž ERJAVEC, 2023: Corpus of combined Slovenian corpora metaFida 1.0, Slo‑ venian language resource repository CLARIN.SI, ISSN 2820‑4042, http://hdl.handle. net/11356/1775. FRAN = Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014– GIGAFIDA = Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenščine, viri.cjvt.si/gigafida Peter GRZYBEK, 1994: Wellerism. Simple Forms. An Encyclopaedia of Simple Text-Types in Lore and Literature. (Bochum Publications in Evolutionary Cultural Semiotics, 4) . Ur. Walter A. Koch. Bochum: Brockmeyer. 286–292. Nataša GLIHA KOMAC idr. 2015: Novi slovar slovenskega knjižnega jezika – pred‑ stavitev temeljnih konceptualnih izhodišč. Zbornik prispevkov s simpozija 2015 (Škrabčevi dnevi, 9). Ur. Franc Marušič, Petra Mišmaš, Rok Žaucer. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici. 16–33. Peter GRZYBEK, Christoph CHLOSTA, 2008: Some Essentials on the Popularity of (American) Proverbs. Festschrift on the Occasion of Wolfgang Mieder’s 65th Birthday. Ur. Kevin J. McKenna. Burlington: University of Vermont. 95–110. Petra KNEŽEVIČ, 2016: Pregovori v Pleteršnikovem slovarju. Diplomsko delo. Ma‑ ribor: Filozofska fakulteta. Matej METERC, 2014: Primerjava paremiologije v slovenskem in slovaškem jeziku na osnovi paremiološkega optimuma: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 133 Matej Meterc Matej METERC, 2015: Online questionnaire providing information on most well‑ ‑known and well‑understood proverbs in Slovene language. Phraseologie im Wörterbuch und Korpus. Phraseology in Dictionaries and Corpora. (Zora, 97). Ur. a Vida Jesenšek in Peter Grzybek. Maribor: Univerza v Mariboru. 205–216. Matej METERC, 2017: Paremiološki optimum: najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Matej METERC, 2019: Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ‑ ‑ju in SPP‑ju, Jezikoslovni zapiski 25/2, 33–45. Matej METERC, Jozef PALLAY2020: Nekonvencionalne replike v slovenščini z an‑ ketno raziskavo med slovenskimi govorci, Slavistična revija 68/2, 211–227. Matej METERC, 2022: Prikaz pomensko povezanih iztočnic v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Leksikologija i leksikografija I: zbornik radova sa međunarodnog naučnog skupa »Leksikografski postupak u različitim tipovima referentnih djela«. Ur. Senahid Halilović. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 140–153. Matej METERC, 2023: Raziskave nekonvencionalnih replik za prikaz v zbirki ter Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, Svetovi 1/1, 69–81. Jozef MLACEK, 1983: Problémy komplexného rozboru prísloví a porekadiel, Slovenská reč 48/2, 129–140. Jozef MLACEK, 2009: Antipríslovie a príbuzné útvary: k niektorým súčasným pre‑ menám v paremiológii a jej pojmosloví, Slovenská reč 74/3, 135–148. Grigorij Ljvovič PERMJAKOV, 1988: Osnovy strukturnoj paremiologii. Moskva: Nauka. SELECTION OF KEYWORDS FOR THE DICTIONARY OF PROVERBS AND SIMILAR PAREMIOLOGICAL EXPRESSIONS: GOALS, CRITERIA, AND EMPIRICAL DATA Summary The Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions, published on the Fran portal since 2020, is the first Slovene paremiological dcitionary. One group of paremiological expressions that is given priority in as far as the inclusion in the dictionary goes are those expressions from contemporary Slovene whose use is the most frequent and/or familiar to language users. The frequency of paremias (and their variants) in contemporary Slovene is determined on the basis of language corpora and other sources, whereas the speakers’ familiarity with them is verified by means of surveys. The paper presents 100 best known proverbs and similar ex‑ pressions provided by over 500 survey respondents. Our primary goal is to present not only traditional paremias, but also those of more recent origin which are not yet included in dictionaries. Since work on the Dictionary of Proverbs is being carried out simultaneously with work on eSSKJ, the selection of keywords for the general 134 Izbiranje iztočnic za Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila … dictionary to some extent influences the selection of keywords for paremiological dictionary. While paremiological dictionary frequently contains paremias that are also part of the general dictionary, we aim to also include those that are not in the general dictionary yet, but have a fairly high frequency of use. Our goal is also to show as many semantically related variants of a particular paremiological key‑ word as possible. If such a use is confirmed by practice, this is one of our criteria for their prioritized inclusion in the dictionary. Of the paremias included in the dictionary between 2020 and 2023, more than half represents semantically related expressions. The genre structure of the paremiological dictionary is very diverse: the predominant genre are proverbs, but we also include sayings, phraseological slogans, anti‑proverbs, and other genres present in contemporary Slovene. If we, for instance, come across an anti‑proverb originating form a proverb that is part of the general dictionary, but see that it is used with sufficient frequency to be considered established, we include it in our dictionary. 135 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 Domen Krvina Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, domen.krvina@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.9 ISBN: 978-961-286-878-9 Sprotni slovar slovenskega jezika je začel nastajati kot spletni slovar rastočega tipa skupaj s portalom Fran leta 2014; letos torej praznuje že 10. obletnico. Gre za splošni razlagalni slovar, ki želi uporabnikom na informativen in pregleden način približati zlasti v rabi aktualno, novejše besedje (in nove pomene), ki še ni opisano v drugih splošnih razlagalnih slovarjih, zlasti SSKJ2. Pri izbiranju kandidatov za geslovnik se od leta 2016 dalje naslanja zlasti na predloge uporabnikov, ki jih ti oddajajo neposredno na portalu Fran; predlogi se preverjajo v dostopnih korpusih – glede na aktualnost gradiva je najprimernejši korpus Trendi –, zaradi razmeroma velike ažurnosti predlogov pa tudi na spletu. Ključne besede: Sprotni slovar slovenskega jezika, novejše besedje, predlogi upo‑ rabnikov, korpusi, spletni viri, prevzemanje, pomenotvorje, besedotvorje The Growing Dictionary of the Slovene Language was launched in 2014 as an evolving online resource, in conjunction with the Fran portal. In 2024, it commem‑ orates its 10th anniversary. This comprehensive explanatory dictionary is dedicated to providing users with up‑to‑date information, focusing on current and emerging words (as well as new meanings of existing words) that are not yet documented in other general explanatory dictionaries, notably the SSKJ2. Since 2016, the entry selection process has primarily relied on user submissions directly through the Fran portal. These suggestions undergo scrutiny against various corpora, with the Trendi corpus being the most pertinent due to the material’s currency. Additional‑ ly, users’ suggestions are cross‑verified on the web, leveraging the relatively high contemporaneity of the proposed lexis. Keywords: Growing Dictionary of the Slovene Language, recent lexis, users’ sugges‑ tions, corpora, web sources, loanwords, formation of new meanings, word formation 136 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 Uvod1 Neologizmi so v jeziku stalnica: odražajo razvoj življenjskega sloga, okolja, dojemanja sveta (ten Hacken 2020). V slovenščini je bila novejša leksika za obdobje 1991–2009 obdelana v monografiji Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (Gložančev idr. 2009), in sicer predvsem z leksikološkega vidika, leksikografsko pa v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) (2012). Tedanji neologizmi, vključeni v ta slovar, segajo v obdobje od leta 1991 pa do 2012; seznam iztočnic je bil sestavljen na podlagi korpusa Nova beseda v povezavi z iztočnicami takrat edinega – sistematično sestavljenega po enotnih načelih – enojezičnega splošnega razlagalnega slovarja SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991). Sprotni slovar slovenskega jezika (v nadaljevanju Sprotni slovar), ki mu je po nekaj letih sledil, je poslanstvo Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika nadaljeval, hkrati pa je kot eden od »ustanovnih slovarjev« izkoristil možnosti, ki jih od leta 2014 dalje nudi v slovenskem prostoru in širše dobro znan portal Fran. Glavna naloga portala Fran v letu 2014 je bila združiti obstoječe slovarje, jih vključiti v uporabniku prijazno in odzivno spletišče in zagotoviti nji‑ hov prehod v e‑obliko s povezovanjem podatkov iz različnih virov, ki jih je mogoče iskati z enotnim iskalnikom (in prikazati rezultate iz različnih virov naenkrat). Portal omogoča splošna, pa tudi napredna, ciljno usmer‑ jena iskanja. Tudi kadar uporabnik pri iskanju izbere le določen priročnik, se iskanje vedno izvede po celotni bazi podatkov v ozadju – ti rezultati so prikazani ločeno od glavnega iskanja (Ahačič idr. 2015, Perdih 2018, 2020). Druga pomembna funkcija portala je bila, da je služil kot mesto, na katerem je bilo mogoče redno objavljati pakete iztočnic novega tipa e‑slovarjev – obenem z nekaterimi (manjšimi) spremembami teh slovarjev na ravni mikrostrukture, kadar je bilo to potrebno. Pri teh slovarjih gre za t. i. rastoče slovarje. Oktobra 2015 je portal Fran začel uporabnike spodbujati, naj predlaga‑ jo »manjkajoče« besede in pomene ter iz domačih (ali zgodaj prevzetih) jezikovnih sestavin tvorjene domače ustreznice izposojenk kot kandidate za leksikalni opis. Predvsem pri domačih ustreznicah izposojenk naj bi predvidoma imele ključno vlogo besedotvorne značilnosti slovenščine (npr. za sup: stojeska, plovček). Ta spodbuda, ki je bila sprva razumljena kot del 1 Prispevek je nastal v okviru programa P6‑0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira ARIS. 137 Domen Krvina vključevanja uporabnikov, se je hitro izkazala za izjemno pomemben vir predlogov za uslovarjanje neologizmov. Izhajala je namreč neposredno iz opažanj uporabnikov in – če se izrazimo nekoliko tržno – odgovarjala na njihovo povpraševanje. To perspektivo bi lahko imenovali »neologizmi z vidika uporabnikov«. Sprotni slovar je bil prvi slovar novega tipa na portalu Fran – od tod tudi njegovo ime. Od samega začetka zasnovan kot spletni slovar je bil eden prvih, ki je dobro izkoristil prilagodljivo okolje portala Fran. Ker naj bi odgovarjal na potrebe uporabnikov po temeljnem jezikovnem opisu novejšega besedja, je bila sprejeta odločitev, da morajo biti vsi podatki predstavljeni kar se da pregledno in uporabniku prijazno: brez kratic (ki so za jezikoslovce zlahka prepoznavne, za večino drugih uporabnikov slovarja pa ne nujno), z namigi na vsebino in strukturo slovarja v majhnih okvirčkih na desni strani; za dostop do celotnega seznama vseh besednih oblik naj bi zadostoval preprost klik. Kot prvi slovar rastočega tipa je Sprotni slovar začel nastajati po metodi, ki se je – vsaj v posameznih segmentih – zares sproti tudi dopolnjevala oz. nadgrajevala: pri temeljnih načelih redakcije se je lahko naslonil na SSKJ in po tematiki predhodni SNB, sicer pa je bila večina njegovih redakcijskih načel, zlasti v prvih letih nastajanja, bolj dinamičnih kot statičnih. To je bilo povezano tudi z razpoložljivostjo ustreznih (korpusnih) virov in nji‑ hovih (redkih, navadno pa odsotnih) posodobitev. Zato bi lahko nastajanje slovarja razumeli kot določen eksperiment, zlasti v letih 2014–2017. Dina‑ mična narava velja tudi za slovarsko opredelitev »neologizma«, ki je bila prej vključujoča kot izključujoča, je pa temeljila na treh komplementarnih pristopih (primerjava korpusnih in slovarskih podatkov; korpusni časovni vidik; uporabniški vidik – gl. spodaj) v spreminjajočih se razmerjih. Slovarsko gradivo in opredelitev neologizma2 Namen Sprotnega slovarja je bil nadaljevati pot odkrivanja in opisovanja neologizmov, ki jo je začel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ta je neologizem opredelil na razmeroma preprost način: besede (če je beseda že obstajala, tudi pomeni, kar pa je bilo redkeje), ki jih ni bilo v SSKJ, so se pa pojavljale v enem prvih slovenskih korpusov Nova beseda, so se 2 Za podrobnejši opis postopkov pridobivanja gradiva, s tem povezanih dilem in tipologijo gradiva (skupaj z grafičnim prikazom) po posameznih letih nastajanja Sprotnega slovarja gl. Krvina 2022. 138 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 uvrstile med kandidate za slovarski opis. Njihova frekvenca je bila manj pomembna, čeprav je bila glede na obseg korpusa Nova beseda lahko tudi razmeroma nizka. Slovarsko je bilo opisanih 6000 takšnih neologizmov (nekateri so vsebovali po več večbesednih enot), ki so bili v knjižni izdaji objavljeni leta 2012. Kar se tiče trenutnega stanja, je treba poudariti, da se razen korpusa Trendi (spremljevalni korpus in spremljajoči podatkovni viri (ijs.si); trenut‑ no delujoča povezava je: https:/ sled.ijs.si/korpus‑trendi/) drugi korpusi ne posodabljajo redno. Obstajajo še specializirani korpusi besedil družbenih omrežij (Twitter, forumi, blogi), npr. Janes, nastal v okviru istoimenskega projekta v letih 2014–2018 (http:/ nl.ijs.si/janes; prim. Fišer idr. 2018), in pa korpusi spletnih besedil, kot je SlWaC, zgrajen leta 2011 in posodobljen leta 2014 (v. 2.1) z uporabo spletnega pajka SpiderLing (Erjavec, Ljubešić 2014). Najobsežnejši korpus Gigafida, objavljen leta 2013, je leta 2019 doživel skromno posodobitev z besedili do leta 2018 (Gigafida 2.0), zaradi izrazite prevlade publicistke (Gigafida O viru (cjvt.si)) pa je razmeroma problema‑ tična tudi njegova zvrstna sestava – čeprav nekoliko manj za slovarje, kot je Sprotni slovar (Krvina, Petric Žižić 2024). Preteklo – in glede na to, da se redno posodablja le korpus Trendi, vsaj delno tudi sedanje – stanje je torej predstavljalo in še vedno predstavlja znatno (ali vsaj težje premostljivo) oviro za pridobitev v celoti korpusno podprtega seznama neologizmov, kar bi načeloma prispevalo k objektivnosti slovarja. Ker je bil cilj Sprotnega slovarja odkrivanje in analiza potencialnih neologizmov (za presojo o njihovem uslovarjenju), je za to uporabljal vse dostopne vire. Sprva se je zdel zadosten korpus Gigafida 1.0, vendar ob odsotnosti temeljnih raziskav novejše leksike, ki bi temeljile na širšem novejšem gradivu, po letu 2014 njegove vloge ni bilo mogoče ustrezno ovrednotiti – vsaj ne tako, da bi ostal edini (glavni) vir. S porastom predlo‑ gov uporabnikov se je poudarek preusmeril nanje, medtem ko so Gigafida in drugi dostopni korpusi ohranili vlogo virov za preverjanje predlogov. Zaradi redkih (ali neobstoječih) posodobitev korpusov – z izjemo korpusa Trendi v zadnjem letu – je kot zadnja možnost preverjanja uporabniških predlogov ostajal svetovni splet. Za slovenščino ni razširjenih in lahko do‑ stopnih orodij za pregledovanje spletnih vsebin (pri projektu SlWac je bilo uporabljeno enako orodje kot za češčino); slovar tudi ni poskušal razviti lastnih – delno zato, ker bi bilo to za precej majhen slovar zunaj okvirov splošne analize nove leksike po letu 2013 zamudno. Zato je možnost, ki jo je treba še raziskati, (pol)avtomatski način odkrivanja neologizmov s 139 Domen Krvina primerjavo vsebine razpoložljivih korpusov s spletnimi vsebinami, in sicer za besede, ki jih v obstoječih korpusih ni. Leta 2014 je bila prva različica (1.0) korpusa Gigafida (2013) še vedno razmeroma nova. Zato se je zdelo smiselno ohraniti opredelitev neologizma iz SNB: med kandidate za slovarski opis se uvrstijo besede (ali redkeje pomeni), ki jih ni niti v SNB niti v posodobljenem in delno prenovljenem SSKJ2, se pa pojavljajo v Gigafidi 1.0. Ob upoštevanju milijardnega obsega korpusa Gigafida 1.0 so bile uvedene še omejitve glede frekvence in časa pojavljanja: frekvenca korpusnih pojavnic je morala biti od 1000 do 500, vrh pojavitev pa v letih 2009–2012 – torej zadnja tri leta, ki jih korpus Gigafida 1.0 še pokrival. Tovrstna korpusna analiza je zagotovila frekvenč‑ no‑časovno razsežnost (prim. Slána 2017: 41), ki bi jo lahko poimenovali »neologizmi s časovnega vidika«. Opisani postopek je dal približno 500 kandidatov, od katerih jih je bilo za nadaljnji slovarski opis izbranih 224 (večina s korpusno frekvenco 700– 500). Med različnimi tematskimi področji so še posebej izstopala nekatera, za katera je to večinoma obveljalo tudi v naslednjih letih (prim. še Slána 2017: 42–43):3 1. računalništvo in tehnologija nasploh (npr. android, driftati, inoks, karbon, kevlar, multifunkcijski, večigralski, vtičnik); 2. finance in ekonomija (npr. depozitarni, fiskalno, konsolidacija, prociklični, refinanci-rati, volatilnost) 3. medicina (npr. artroskopija, epiduralni, fibromialgija, kandidiaza, mirkocirkulacija, obstruktiven, paradontalni). Nekateri uporabniki, vajeni slovarskega opisa v SSKJ, ki je imel sicer najprej deskriptivno, a (vsaj glede na dojemanje uporabnikov) delno tudi normativno funkcijo, bi od (vsakega) slovarja morda pričakovali, da bo pri nekaterih besedah označil »tuji izvor«. Vsekakor je to veljalo za predhodni SNB, kadar je beseda pri prevzemanju ohranila prvotno pisno obliko – v teh primerih se je uporabljala oznaka cit. V Sprotnem slovarju je po nje‑ govi naravi takih besed veliko, zato te tradicije ne nadaljuje. Oznake se uporabljajo razmeroma skopo (gl. razdelek o temeljni desetletni statistiki slovarja) in izposojenka ne pomeni avtomatsko pogovornosti oz. znižane stopnje formalnosti – kar v prejšnjih slovarjih, v SSKJ denimo zlasti pri 3 Večine v nadaljevanju naštetih besed danes (torej po 10 letih od njihovega uslo‑ varjenja) verjetno ne bi več dojemali kot neologizme. To tudi kaže, da je pridevnik »sprotni« v imenu slovarja izbran razmeroma posrečeno in vsekakor bolje kot npr. »neologizem« ali pri predhodniku obravnavanega slovarja (SNB) »novejše besedje«. Pravzaprav celo tovrstno »novejše besedje« kmalu po svojem uslovarjenju ni več zares novejše – razmeroma verjetno pa je to okvirno bilo v času uslovarjenja. 140 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 izposojenkah iz nemščine, ni bila redkost. Temeljni cilj Sprotnega slovarja je torej čim bolj odzivna, sprotna (gl. opombo 3) deskriptivnost; elementi, ki posredno ali neposredno kažejo na normativnost, pa so – kot je opo‑ zorjeno v uvodu v slovar – prisotni do te mere, da prevladujoča opisnost ne bi bila zavajajoča. Pregled pristopov k zbiranju slovarskih kandidatov Kot že omenjeno zgoraj, so se v Sprotnem slovarju za zbiranje potencialnih neologizmov razvili in komplementarno – glede na razpoložljive vire in kot odziv nanje – uporabljali trije glavni pristopi: 1. Neposredna primerjava podatkov: če besed (ali pomenov) ni v zadnjih izdajah razlagalnih slovarjev – če obstajajo, zlasti tistih, ki opisujejo novejše besedje –, so pa prisotne v zadnji različici korpusov, ni majhna verjetnost, da gre za neologizme. Ta pristop je bil uporabljen v SNB, zlasti v prvih letih (2014–2016) pa ga je ohranjal tudi Sprotni slovar. 2. Časovna analiza zlasti korpusnih virov: besede s porastom pojavitev v zadnjih letih (brez podatkovnega šuma) v vsaki različici korpusa so potencialni neologizmi za časovno obdobje, ki je zajeto v korpusu. 3. Neologizmi z vidika uporabnikov: besede, ki jih uporabniki sami obču‑ tijo kot »nove« – glede na svojo vsakdanjo rabo in opažanja. Ta pristop je od vseh treh morda najbolj subjektiven, vendar njegovo subjektivnost nekoliko ublaži veliko število predlogov različnih uporabnikov, ki jih zanimajo različna tematska področja. Spodbujanje uporabnikov, naj predlagajo »manjkajoče« besede in pomene (pa tudi ustreznike izposojenk) kot kandidate za leksikalni opis, se je, kot že rečeno, najprej obravnavalo kot del politike vključevanja uporabnikov – takrat nihče ni predvideval, kako pomemben vir zbiranja potencialnih neologizmov bo postalo. Poudariti je treba, da so imeli uporabniki zaradi vsebine portala Fran na voljo močno orodje za primerjavo: vse, kar se občuti kot »novo«, a je v kakem od slovarjev ali drugih priročnikov na portalu Fran že opisano (sčasoma to velja celo za Sprotni slovar), je malo verjetno neologizem. Česar pa na portalu Fran ni in je prepoznano kot novo – pogo‑ sto pa ni prisotno niti v zadnji (2.0), kaj šele v prvi (1.0) različici korpusa Gigafida –, precej verjetno je neologizem. Kombinirana uporaba treh pristopov vsekakor omogoča več prilagodlji‑ vosti. Našteti pristopi se dopolnjujejo in blažijo omejitve, ki bi nastale, če bi se nesorazmerno držali le enega od njih (recimo le korpusnih podatkov 141 Domen Krvina brez upoštevanja opažanj uporabnikov ali pa teh ne bi temeljito preverili v korpusnih in drugih razpoložljivih virih). Vpliv pandemije koronavirusne bolezni na besedje v slovarju Bliskovito širjenje koronavirusa SARS‑CoV‑2 in z njim povezane epidemije bolezni covid‑19 se je zlasti spomladi 2020 razmeroma izrazito odrazilo tudi pri pojavljanju z njim tako širše kot ožje povezanega besedja. Ob iz‑ bruhu pandemije se je dotok uporabniških predlogov po eni strani znatno zmanjšal, po drugi strani pa je ob porastu dnevnih novic močno narasla raba s koronavirusno boleznijo povezanega besedja: tako pretežno medi‑ cinskega (npr. asimptomatski, pridružena bolezen, prekuževanje) kot tudi širše ekonomskega (npr. helikopterski denar, koronaobveznica). Nastalo je mnogo novih tvorjenk s prvim delom korona… in samo… (npr. samoizo-lacija, samoosamitev), pri katerih se pojavlja tudi vprašanje zapisa skupaj ali narazen. Nastanek zelo podobnih ali celo istih tvorjenk izkazujejo mnogi slovanski jeziki, kar odpira tudi primerjalni vidik. Sprotni slovar in celotni portal Fran sta se na vse naštete pojave odzvala, prim. https:/ fran. si/o‑portalu?page=Covid_19_2020 (za več gl. Krvina 2021). Kriteriji za vključitev v slovar Katera merila mora ali bi moral izpolnjevati kandidat za uvrstitev v Sprotni slovar? Zanašanje zlasti na korpusne podatke je leta 2014, ko je bil korpus Gigafida 1.0 še nov, zadostovalo, pozneje pa vse manj (kot odzivni korpus je to šele v zadnjem letu nekoliko spremenil korpus Trendi). Po letu 2015, ki je bilo prehodno in glede meril za vključevanje nekoliko »negotovo«, se je nato leta 2016 močno povečalo število uporabniških predlogov. Zato je bilo treba razmisliti, katere predloge obravnavati takoj in katere odložiti za morebitno poznejšo vključitev. Po eni strani bi lahko rekli, da je že samo veliko število predlogov dovolj, da se njihova subjektivnost zmanjša. Vendarle je bila sprejeta odločitev, da jih je treba vse brez izjeme preveriti v vseh razpoložljivih korpusih (ne le v Gigafidi) – in če iskanje ni prineslo rezultatov, tudi v spletnih besedilih. Od let 2016–2017 se je za preverjanje pogosteje kot prej uporabljal tudi korpus spletnih besedil slWaC in (pri determinologizaciji) korpus zaključnih visokošolskih nalog KAS, od leta 2018 dalje delno korpus Janes, v zadnjih letih pa korpus Trendi. Prednostno so bili za uslovarjenje obravnavani kandidati, ki so dosegali frekvenco ≥ 10 v katerem koli od naštetih korpusov. Če kandidata ni bilo v 142 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 nobenem od njih, so spletna besedila še vedno predstavljala zadostno zadnjo možnost za uvrstitev v slovar – čeprav spletna besedila za sistematično iska‑ nje in preverjanje podatkov niso opremljena v tolikšni meri (segmentiranost in označenost segmentov besedil ipd.), kot to velja za besedilne korpuse. Neuslovarjeni predlogi so običajno tisti, ki jih ni v nobenem od korpu‑ sov Gigafida, Janes, slWaC ali zlasti Trendi, hkrati pa so komaj (ali sploh ne) zaznavni v spletnih besedilih. Samo neprisotnost v korpusih, zlasti v Gigafidi (1.0) od leta 2017 naprej, uslovarjenja ne preprečuje. Neuslovarjeni predlogi so shranjeni v podatkovni bazi in se jih vsako leto znova preverja – ko postanejo zaznavni v različnih virih (najmanj pa v spletnih besedilih), hkrati pa je njihova (z možno izjemo determinologiziranih izrazov) pojav‑ nost zvrstno dovolj pestra, se lahko o njihovi vključitvi ponovno premisli. Pri iskanju kandidatov za uslovarjenje se upošteva tudi besedna družina predlaganega kandidata (tudi če ni predlagana neposredno), pri čemer so besedotvorni kandidati podvrženi zgoraj opisanemu postopku preverjanja v korpusnem in spletnem gradivu. Temeljne značilnosti besedja v Sprotnem slovarju slovenskega jezika V zadnjem desetletju je bilo raziskovanje novejšega besedja osredotočeno zlasti na posamezne jezikovne pojave na različnih jezikovnih ravneh – npr. besedotvorje (Gložančev 2012, Voršič 2015, Štumberger 2015); pomen (Štumberger 2015a, Zatorska 2016, Fišer in Ljubešić 2018) in zvrstnost (Michelizza 2015, Michelizza, Žagar Karer 2018, Zwitter Vitez, Fišer 2018). Kot že omenjeno, večina raziskav – razen tistih, ki proučujejo spletni jezik in temeljijo predvsem na primerjavi korpusa Janes z drugimi korpusi – temelji na gradivu SNB, medtem ko na gradivu Sprotnega slovarja še ni bila opravljena nobena obsežnejša raziskava (je pa predlagana v okviru projektnega financiranja). Zato v nadaljevanju podajamo le osnovni pregled temeljnih opažanj po posameznih jezikovnih ravneh: 1. Fonetične značilnosti novejšega besedja – predvsem ker je večina be‑ sedja prevzetega iz ali preko angleščine: 1a) različne stopnje podomačenosti v izgovoru in zapisu ter razmerje med pisnimi/izgovornimi dvojnicami, npr. doula : dula, dred : dread, selfi : selfie; zero waste [zíro êjst]/[zéro vêjst]; 1b) tipi dvojničnosti, poleg pisne denimo zapis skupaj/narazen, npr. beachvolley : beach volley, flash mob : flashmob; obstajajo tudi pisno‑izgovorne dvojnice, npr. snorkljati: šnorkljati. 143 Domen Krvina 2. Oblikovne oz. morfološke značilnosti novejšega besedja: 2a) regularnost pregibnostnih paradigem glede na že uveljavljene para‑ digme, npr. sklanjanje s podaljšavo s -t ali brez nje: pliško, -ota/ -a, smejko, -ota/ -a; nastanek neobstojnega polglasnika zaradi inter‑ pretacije, da gre za pripono, ne polnopomenski del zloženke: body check : bodiček, -čka; pretežno oz. samo edninski ali množinski samostalniki, npr. ghee : filpflopke; 2b) samostalniki moškega spola, pri katerih se v tožilniku pojavljajo (tudi) živostne oblike, npr. narediti selfi/ selfija, dobiti všeček/ všeč- ka, in njihova pogostnost; 2c) nastopanje (zlasti prevzetih) besed tudi v pridevniški rabi oz. kot prvi del zloženk, npr. backpacker turist, beachvolley igrišče, coworking prostori, influencer marketing; razmerje do morebitne soob‑ stoječe pridevniške tvorjenke oz. do desnega prilastka – kot pri tipu badminton igrišče : badmintonsko igrišče : igrišče badmintona/ igrišče za badminton. 3. Besedotvorne značilnosti novejšega besedja: 3a) različni tipi tvorjenk (zlasti izpeljank) iz prevzetega besedja: glagoli, npr. skrolati, supati, tekstati ter njihovi glagolniki, npr. skrolanje, supanje, tekstanje, in vršilci dejanja, npr. supar; (ne)obstoj bese‑ dotvornega izhodišča kot prevzetega leksema, npr. *skrol; skrolati, skrolanje; 3b) razmerje med prevzetimi leksemi (s pripono -er) in domačimi tvor‑ jenkami (s pripono -ar) iz glagolov s prevzeto osnovo, npr. vejper : [sup‑a‑ti] supar; obstoj dvojnic pri istem izhodišču, npr. youtuber : [youtub‑a‑ti] youtubar; 3c) besedotvorje glagolov iz prevzetih osnov: razmerje med pripono -a-, npr. kruz‑a‑ti, rent‑a‑ti, retvit‑a‑ti, snorklj‑a‑ti, stream‑a‑ti, vlog‑ ‑a‑ti, youtub‑a‑ti, in -(iz)ira-, npr. anonim‑izira‑ti, memor‑izira‑ti, mentor‑ira‑ti; 3č) predponska obrazila v glagolskih sestavljenkah, pri katerih prihaja (v posameznih pomenih) glede na nesestavljeni glagol do pomenske spremembe, na kar lahko opozarja tudi prisotnost izpeljanke, npr. dopeči : dopekati, odljubiti se : odljubljati se, vmasirati, pri drugih pa zlasti do vidske, npr. nabildati : bildati, natrenirati : trenirati, okurcati : kurcati; 3d) tip, pogostnost in način tvorbe feminativov, npr. backpackerka, chefinja, influencerka, klasikinja, suparka, vlogerka, vplivnica; 144 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 razmerje med priponami -ka (kot kaže, pri prevzetem besedju naj‑ pogostejša), -ica, -inja; dvojničnost oz. sinonimnost pri istem bese‑ dotvornem izhodišču, npr. bestička : bestica; način tvorbe samostal‑ nikov ženskega slovničnega spola sploh – npr. dopeka, flipflopka, invazivka, minimalka, plažnica, (po)tipanka, vstavljanka, zvočnica; 3e) tip in pogostnost tvorjenk iz neprevzetih oz. že dalj časa prevzetih osnov, kar kaže na določeno stopnjo jezikovne kreativnosti, npr. brezpilotnik (< brez pilota), brezstični (< brez stika), ključnik (< klju‑ čen ali ključni izraz), knjigobežnica (< knjiga, bežati), nizkodozni (z nizko dozo), paketomat (< [avto]mat za pakete), plažnica (< plaža), sebek (< sebe), smejko (< smej[ati se]), vstavljanka (< vstavljati), všeček (< všeč), zvočnica (< zvočna knjiga). 4. Skladenjske značilnosti novejšega besedja: tip in pogostnost zvez dveh samostalnikov, od katerih prvi v nastopa (tudi) kot pridevnik, ki se pregiba z ničtimi končnicami (npr. glamping hišica, nocebo učinek, overland kamp, slackline tekmovanje); regularnost takih zvez in možnost njihovega obravnavanja kot zloženk, zlasti ko se pojavlja dvojnični zapis skupaj – tudi kot osnova za predloge sprememb pravopisnih pravil. 5. Pomenske značilnosti novejšega besedja: 5a) kot že omenjeno, so pomenska polja oz. področja, s katerih pretež‑ no prihaja zlasti prevzeto novejše besedje, predvsem ekonomija, npr. prociklični, start up ( zagonsko podjetje), volatilen; medicina, npr. artroskopija, asimptomatski, dismorfofobija, kandid(i)aza, komorbidnost; (zdrava) prehrana, npr. acerola, camu camu, durian, ghee, goji; prosti čas in življenjski slog, npr. backpacker, fotolov, glamping, slackline, sup; računalništvo, tehnologija in družbena omrežja, npr. androidni, emodži, hashtag, kiberkriminal, mem/ meme, retvit, selfi, streamati, vloger, youtuber; 5b) tipi in pogostnost motivacije za pomenske prenose, ki nastajajo pri že obstoječem besedju, navadno po metonimični ali metaforični poti ali s širitvijo/oženjem/zamenjavo področja, npr. ambasador [države] : ambasador [določenega področja], dopeči [do konca] : dopeči [živilo, ki je že predpripravljeno], grizalo [pri žuželkah] : grizalo [za otroke], sledilec [fizično po sledi] : sledilec [nazorom, ideologiji; objavam na spletu], sodelo [sodelovanje sploh] : sodelo [poseben tip sodelovanja: coworking], vplivnež [sploh] : vplivnež [na družbenih omrežjih]; 145 Domen Krvina 5c) tipi in pogostnost novih (nefrazeoloških in frazeoloških) stalnih besednih zvez,4 pri katerih najmanj ena sestavina pripada že ob‑ stoječemu besedju, npr. baterijska reja, ne imeti (niti) za burek, helikopterski starši, mobilna/ premična hišica, hotel mama, čredna imunost, kohortna izolacija, novi koronavirus, socialna kapica, spletni pajek, točka zvestobe, nabirati/ pridobivati politične točke, začeti s točke nič, zagonsko podjetje, zelena zima; 5č) prisotnost in pogostnost sinonimov, še posebej v razmerju prevzeto besedje : tvorjenke iz domačega besedja, npr. hashtag : ključnik, influencer : vplivnež, selfi : sebek, webinar : spletinar. Temeljna desetletna statistika V zadnjem razdelku naj navedemo nekaj desetletne statistike Sprotnega slovarja: 1508 iztočnic, torej povprečno dobrih 150 letno (dejanske letne vrednosti so nihale v razponu 100–200, prim. Krvina 2022: 130–135). Od teh iztočnic jih je 190 že v SSKJ2, a so pridobile nove pomene. 176 je stalnih besednih zvez (od tega 25 frazeoloških) – nekatere so naštete zgoraj. Znotraj iztočnic je 1705 pomenov in 461 podpomenov (povprečno torej 1.4 pomena na iztočnico, kar kaže, da ni prisotno le sicer pogosto prevzemanje, pač vzporedno potekajo tudi pomenotvorni procesi, zlasti v okviru metonimije in metafore). – 317 (14,6 %) pomenskih enot od celote pomenov in podpomenov (tj. 2166) je označenih s kvalifikatorjem pogovorno,5 npr. antivakser, bajk, bildanje, depresirati, čorav, detoks, folovati, fulzati se : sfuzlati se, gho-stanje, kenslati : skenslati, kick off, komp, kontrolfrik, kruzati, lajkati : polajkati, psihirati : napsihirati, provakser, psihič, skrolati, vejpati, zaciklati se ipd.; – 47 (2,1 %) slengovsko, npr. bestič, fejmič, gaser, hejtati, hengati/ hangati, nadkul, zahinaviti ipd.; – 161 (7,4 %) ekspresivno, npr. asica, avanturica, bejbika, bralček, grel- ček, hrčkanje, nosečka, pivičko, rimoklepač, sonček (‘otrok’), stručko, uspešek, vozičkati ipd.; 4 Glede obravnave stalnih besednih zvez oz. večbesednih pomenskih enot v splošnih razlagalnih slovarjih gl. Perdih, Ledinek 2019. 5 Ta lahko označuje tudi t. i. splošno slengovsko rabo, ki jo je zaradi večgeneracijske poznanosti bolje označiti kot pogovorno oz. neformalno kot pa ožje slengovsko (prim. Krvina, Žele, 2023), kar potrjujejo tudi nekateri našteti primeri. 146 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 – 43 (2 %) slabšalno, npr. bankster, brezhrbteničar, glupača, krivosodje, papagajščina ipd.; – 31 (1,4 %) vulgarno, npr. brezjajčnik, fakič, fuknjen, kurčiti se, pizdakati, popizditis ipd.; – 4 (0,2 %) ljubkovalno, npr. krtek, kužika; Pri področnih kvalifikatorjih, ki s strukturo »iz vede/področja« želijo opo‑ zoriti, da gre za proces determinologizacije, jih je (razmeroma primerljivo s tipičnimi pomenskimi polji/področji, s katerih največkrat prihaja novejše besedje, gl. zgoraj): – 68 (3,1 %) iz medicine, npr. artroskopija, asimptomatičen/ asimptomatski, aterom, pridružena bolezen, covid-19, fibromialgija, čredna imunost, kohortna izolacija, komorbidnost, nocebo, prebojna okužba, imunski pobeg, poživitveni, saturacija, spazmofilija, večorganski ipd.; – 20 (0,9 %) iz športa, npr. apneja, ipon, izmah, kronometrist, odbijališče, skiatlon, tatami ipd.; – 17 (0,8 %) iz računalništva, npr. blokchain, halucinacija, plavajoča licenca, pajkanje, render, skalabilnost, vtičnik ipd.; – 16 (0,7 %) iz zoologije, npr. aguti, degu, netopirnica, počasnik, troglo-biont ipd.; – 15 (0,7 %) iz botanike, npr. acerola, čajota, galanga/ galangal, karite, makadamija, momordika, monstera, tamarind ipd.; – 12 (0,6 %) iz kemije, npr. homocistein, tavrin, termoluminiscenca ipd.; – 12 (0,6 %) iz gastronomije, npr. bardirati, čepnina, ekler, kruton, lardo, posteljica ipd.; – 11 (0,5 %) iz biologije, npr. arheogenetika, avtofagija, inkluzivna sposobnost, paleogenetika ipd. Vsota preostalih označenih pomenskih enot znaša približno 120 (5,5 % celote vseh pomenov in podpomenov). Če seštejemo vse kakorkoli (tudi področno) označene pomenske enote, lahko rečemo, da je stilno bolj ali manj nevtralnih – slovar je pri označevanju razmeroma zadržan, na kar je opozorjeno tudi v uvodu v slovar, a izrazite zaznamovanosti nikdar ne pušča neoznačene – okoli 60 % pomenskih enot. To pa pomeni, da je je‑ dro pomenskega opisa v Sprotnem slovarju stilno nezaznamovano besedje pretežno osrednje, knjižne plasti jezika, čeprav na to v svojem imenu izrecno ne opozarja – podobno kot to velja za Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (SNB). 147 Domen Krvina Zaključek Sprotni slovar slovenskega jezika je kot eden tako rekoč ustanovnih slovar‑ jev v slovenskem in širšem prostoru dobro znanega portala Fran na svoji desetletni poti dobro izkoristil raznolike možnosti, ki jih ponuja premišljeno in prilagodljivo zasnovano spletno okolje tega portala: začetno zanašanje na pristop primerjave dostopnih slovarskih in korpusnih virov pri iskanju potencialnih neologizmov je v letih 2016–2018 razširil s pogledom »od spodaj« – tj. s predlogi uporabnikov, ki jih ti oddajajo neposredno na por‑ talu Fran s pomočjo opcije »Predlagaj novo besedo«. Ta pristop se je tako kvantitativno kot kvalitativno izkazal za zelo pomembnega: če uporabniki besede ob iskanju po Franu kljub njegovi pestrosti ne najdejo, pa ne gre za arhaizem, je verjetnost, da gre za novejšo besedo, znatna. Predlogi se sicer vedno preverjajo v korpusnih virih Gigafida, Janes, slWaC, v zadnjem letu tudi v posodabljajočem se korpusu Trendi, ki se je pri delu s Sprotnim slovarjem izkazal kot koristen. Za uvrstitev v slovar zadostuje tudi dovolj pestra pojavnost v nekorpusnih spletnih virih, saj se večina korpusov vendarle ne posodablja pogosto, zato omejevanje zgolj nanje za odzivni priročnik, kot je Sprotni slovar, ne pride v poštev. Odzivnost Sprotnega slovarja se kaže že v njegovem imenu, vsakoletno posodabljanje z novimi besedami ali novimi pomeni že obstoječih pa je v spletnem okolju dobro izvedljivo in – tudi z uporabniškega vidika – pričakovano. V tej sprotnosti, ki zagotavlja, da so objavljene iztočnice vsaj za tekoče leto ali dve s precej‑ šnjo gotovostjo bolj ali manj »novo besedje« (po tem času pa z datumom svoje objave pričujejo o novostih v vsakokratnem časovnem intervalu), se Sprotni slovar razlikuje od SNB, tj. svojega predhodnika za celoto obdobja 1991–2012. Vsekakor pa njegovo poslanstvo nadaljuje in ga bo še nadaljeval. Literatura Kozma AHAČIČ, Nina LEDINEK, Andrej PERDIH, 2015: Fran: The next generation Slovenian dictionary portal. Natural language processing, corpus linguistics, lexicography: proceedings. Ur. K. izpisati ime Gajdošová, A. Žáková. Bratislava: Založnik. Eighth International Conference. 21–22. Tomaž ERJAVEC, Nikola LJUBEŠIĆ, 2014: The slWaC 2.0 corpus of the Slovene web. Jezikovne tehnologije: zbornik 17. mednarodne multikonference Informacijska družba. Ur. T. Erjavec. J. Žganec Gros. Ljubljana: Institut Jožef Stefan. 19–24. 148 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 Darja FIŠER (ur.), 2018: Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Lju‑ bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://doi.org/10.4312/9789610600701 Darja FIŠER, Nikola LJUBEŠIĆ, 2018: Tviti kot leksikografski vir za analizo pomen‑ skih premikov v slovenščini. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 198–226. Alenka GLOŽANČEV, Primož JAKOPIN, Mija MICHELIZA, Lučka URŠIČ, Andre‑ ja ŽELE, 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Alenka GLOŽANČEV, 2012: Novejša slovenska leksika v luči obravnave samo‑ stalniških zloženk v Slovenskem pravopisu 2001. Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. 125–139. Pius TEN HACKEN, 2020: Norms, New Words, and Empirical Reality, International Journal of Lexicography 33/2, 135–149. https://doi.org/10.1093/ijl/ecaa005 Domen KRVINA, 2021: Sprotni slovar slovenskega jezika, covid‑19 in z njim povezano (novejše) besedje. Lexicography and lexicology in the light of current issues. Ur. S. Ristić, I. Lazić Konjik, N. Ivanović. Beograd: Inštitut za srbski jezik SANU. 669–680. Domen KRVINA, 2022: The Growing Dictionary of the Slovenian Language (2014‑) and Slovenian Neologisms: Study on Types of Data and Their Use, Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies 14, 116–151. https:/ doi.org/10.3986/sjsls.14.1.05 Domen KRVINA, Špela Petric ŽIŽIĆ, 2024: The Relation Between the Composition of Corpora (Genre Balance and Representativeness) and Their Reliability in Compi‑ ling General Explanatory Dictionary, Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 16 [v tisku]. Domen KRVINA, Andreja ŽELE, 2023: O neologizmih v slovenščini: splošna je‑ zikovna raba s poudarkom na rabi mladih. Novorečje 5/9, 59–71. https://reci.org.rs/ images/krvina‑zele‑09‑59.pdf. Mija MICHELIZZA, 2015: Spletna besedila in jezik na spletu. Primer blogov in Wikipedije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Mija MICHELIZZA, Mojca ŽAGAR KARER, 2018: Internetna leksika v slovenščini: Analiza novejših slovarskih virov, Jezikoslovni zapiski 24/1, 79–92. Andrej PERDIH, 2018: Dictionary portal Fran: current state and future developments. Slovanská lexikografie počátkem 21. století: sborník příspěvků z mezinárodní konference. Ur. B. Niševa. Praha: Slovanský ústav AV ČR, 57–65. Andrej PERDIH, 2020: Portal Fran: od začetkov do danes, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 46/2, 997–1018. Andrej PERDIH, Nina LEDINEK, 2019: Multi‑word Lexical Units in General Mo‑ nolingual Explanatory Dictionaries of Slavic languages, Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 12, 113–134. https://doi.org/10.3986/sjsls.12.1.07 149 Domen Krvina Jakub SLÁNA, 2017: K (polo)automatické excerpci neologismů, Jazykovědné aktuality 54/3–4, 34–46. SNB = Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. 2013. https://www.fran.si/131/ snb‑slovar‑novejsega‑besedja SSSJ = Domen KRVINA, 2014–: Sprotni slovar slovenskega jezika. https:/ www.fran. si/132/sprotni‑sprotni‑slovar‑slovenskega‑jezika SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika. https://www.fran.si/130/sskj‑slovar‑slo‑ venskega‑knjiznega‑jezika 2SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. 2014. https:/ www.fran.si/133/sskj2‑slovar‑slovenskega‑knjiznega‑jezika‑2 Saška ŠTUMBERGER, 2015a: Besedotvorje novejše slovenske leksike: medponskoo‑ brazilne zloženke. Zbornik prispevkov s simpozija Škrabčevi dnevi 8. Ur. Ime priimek. Nova Gorica: Založba Univerze. 155–163. Saška ŠTUMBERGER, 2015b: Leksikološka opredelitev novejše leksike in termino‑ loška raba v slovenskem jezikoslovju, Slavistična revija 63/2. 249–259, Na spletu. Ines VORŠIČ, 2015: Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju, Slavia Centralis 8/1, 119–134. https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/ issue/view/121 Agnieszka ZATORSKA, 2016: Czasowniki w nowszej leksyce słoweńskiej. Rozprawy komisji językowej 62. 229–239. Ana ZWITTER VITEZ, Darja FIŠER, 2018: Govorne prvine v nestandardni spletni slovenščini. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ljubljana: Znan‑ stvena založba Filozofske fakultete. 254–272. Korpusi Gigafida 1.0. http:/ ssj.slovenscina.eu/korpusi/gigafida Gigafida 2.0. https:/ viri.cjvt.si/gigafida/ Janes. https://nl.ijs.si/janes/o‑projektu/korpus‑janes/ slWaC. https:/ www.clarin.si/noske/wacs.cgi/corp_info?corpname=slwac&struct_at‑ tr_stats=1&subcorpora=1 Kas. https://nl.ijs.si/kas/ Trendi. https://sled.ijs.si/korpus‑trendi/ 150 Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023 GROWING DICTIONARY OF THE SLOVENE LANGUAGE IN THE PERIOD 2014–2023 Summary The inception of the Growing Dictionary of the Slovene Language occurred in 2014, concomitantly with the establishment of the Fran portal, marking a decade of its existence in the year 2024. Positioned as a general explanatory dictionary, its primary objective is to present contemporary, recent lexis, including emergent meanings that have not been previously documented in other general explanatory dictionaries, notably the Dictionary of the Slovene Standard Language, 2nd Edition (SSKJ2). In addition to elucidating meanings, the dictionary affords users the op‑ portunity to access all forms of entries with a simple click. Initially, the lexis was sourced from the relatively new Gigafida 1.0 corpus in 2014, which was aligned with SSKJ2. However, from 2016–2018 onwards, the predominant source shifted to user suggestions, submitted directly through the Fran portal’s “Suggest a new word” feature. If a word is not found on Fran despite its extensive range, barring archaic terms, the likelihood of it being a neologism is substantial. User‑generated suggestions undergo scrutiny in corpora Gigafida, Janes, slWaC, and, more recently, Trendi. The inclusion of words in the dictionary is not solely contingent on corpus frequency, as many corpora are infrequently updated. A diverse occurrence in non‑corpora online sources also suffices for inclusion, recognizing the limitations of relying exclusively on corpora for a dynamic resource like the Growing Dictionary of the Slovene Language. In terms of stylistic markedness, approximately 60% of meanings exhibit a more or less neutral style. The dictionary, as articulated in its preface, maintains a relatively restrained approach to labelling, ensuring that distinct markedness is never left unacknowledged. Despite its nomenclature not explicitly conveying this, most lexical items within the Growing Dictionary of the Slovene Language are stylistically unmarked. This characteristic aligns with its predecessor, the Dictionary of New Slovene Words (SNB), covering the period from 1991 to 2012, the mission of which is perpetuated by the Growing Dictionary of the Slovene Language in its current manifestation. 151 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa Jožica Škofic Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija; Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper, Slovenija DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.10 ISBN: 978-961-286-878-9 Slovenski lingvistični atlas (SLA) prinaša izredno leksično bogastvo slovenskih narečij – na doslej objavljenih kartah za 354 vprašanj, ki so v vprašalnici za SLA večinoma zastavljena kot enobesedni knjižni leksemi, je bilo zbranih več kot 7000 eno‑ in večbesednih narečnih leksemov (v še več fonetičnih realizacijah). V članku je predstavljena zasnova rastočega vseslovenskega narečnega slovarja, v katerem bo narečno besedje opremljeno z morfološkimi analizami in preko njih besedno‑ družinsko povezano, s spletno dostopnimi jezikovnimi kartami pa bo iz e‑slovarja mogoč tudi vpogled v geografsko razporejenost narečne leksike. Ključne besede: Slovenski lingvistični atlas (SLA), podatkovna baza DIAtlas, iSLA, narečna leksikografija, rastoči narečni slovar The Slovene Linguistic Atlas (SLA) represents an exceptionally rich lexical treasure of Slovene dialects – for the 354 questions published so far (in the SLA question‑ naire mostly designed as one‑word literary lexemes), more than 7000 one‑ and multi‑word dialectal lexemes (in various phonetic realizations) have been recorded. The article introduces the concept of an on‑going all‑Slovene dialect dictionary, in which dialectal words will be analyzed morphologically and in terms of word fam‑ ilies. Links to online language maps will provide an insight into the geographical distribution of dialectal lexis. Keywords: Slovene Linguistic Atlas (SLA), database DIAtlas, iSLA, dialect lexico‑ graphy, on‑going dialect dictionary Uvod Fran Ramovš je Slovenski lingvistični atlas (SLA) zasnoval leta 1934, v svoji idejni zasnovi pa je med drugim zapisal: »Tu ne smemo misliti na zbirko barvastih kart, ki bi nam predočevale obseg tega ali onega dialekta, 152 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa to ni lingvistični atlas, marveč dialektološka karta […]. Pri lingvističnem atlasu pa gre za večje število kart; vsaka karta bo pokazala samo en pojav, eno besedo, kako se govori /približno/ istočasno na vsem slovenskem jezi‑ kovnem ozemlju: atlas je torej nekakšen slovar, ki pa ni alfabetno, marveč geografsko urejen.« (Ramovš 1934: 1–2) Zamislil si je vprašalnico, ki naj bi zajela pomemben del besednega zaklada slovenskega narečnega govorca, odgovori pa na bi hkrati prinesli čimveč informacij o glasovni, naglasni, oblikovni, skladenjski, besedotvorni podobi slovenskih narečij. Zamislil si je vprašalnico, ki bi najprej zajela besede, ki »so nekako vsem Slovencem znane« (pribl. 3000 besed), tj. besede za »del[e] telesa […], funkcije, bolez‑ ni, oblek[o], barve itd., števnik[e], dnev[e], praznik[e], mesec[e], besede za rodbinske člane, sorodstvo, vaško življenje, gospodarstvo, živali, rastline itd. […]« (Ramovš 1934: 3) V posebnem delu pa naj bi bili zajeti naslednji tematski sklopi: poljedelstvo, živinoreja, planšarstvo, sirarstvo, lončarstvo, sitarstvo, suhorobarstvo, lov, obrti ter terminologija hiše, voza, pluga, orodja; ob tem naj bi z vprašalnico zajeli tudi toponomastično narečno gradivo vsakega kraja. SLA na slovarskih portalih Fran in Franček1 Sodelavci Oddelka za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ra‑ movša (ISJFR) ZRC SAZU so v sodelovanju z zunanjimi sodelavci doslej analizirali in objavili (ter s terenskim delom dopolnili) besedje iz tematskih sklopov človek (telo, bolezni, družina) v SLA 1 (Škofic et al., 2011a, 2011b), kmetija v SLA 2 (Škofic et al., 2016a, 2016b) in kmetovanje (kmečko orodje in opravila) v SLA 3 (Škofic et al., 2023a, 2023b). V jezikovnem atlasu so tako z jezikovnimi kartami, seznami fonetično transkribiranega narečnega besedja in komentarji h kartam predstavili narečne odgovore na 354 vpra‑ šanj iz Vprašalnice za SLA. Vsi trije deli SLA so v obliki pdf dostopni na spletni strani Oddelka za dialektologijo (https:/ sla.zrc‑sazu.si/#v) in Za‑ ložbe ZRC (https:/ omp.zrc‑sazu.si/zalozba/catalog /view/1407/5916/1626 in https:/ omp.zrc‑sazu.si/zalozba/catalog/view/1121/4763/1628). Vsa narečna 1 Prispevek je nastal v okviru programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6‑0038, 1. 1. 2004–31. 12. 2021), ki ga financira ARIS, in projekta i-SLA: interaktivni atlas slovenskih narečij (L6‑2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2024), ki sta ga sofinancirala ARRS (ARIS) in SAZU. 153 Jožica Škofic leksika iz SLA je sproti v obliki html uvrščena tudi v narečni razdelek slovarskih portalov Fran (www.fran.si, od 2014) in Franček (www.franček. si, od 2021), od koder ima uporabnik možnost dostopati do pdf‑ov kart, komentarjev in indeksov, na katerih je predstavljen posamezni leksem, in hkrati primerjati pomene in rabo izbranih besed v normativnih priročnikih sodobnega slovenskega knjižnega jezika ter njegove pojavitve v izbranih zgodovinskih, narečnih in etimoloških slovarjih. Tako je npr. beseda bajta na doslej objavljenih jezikovnih kartah SLA zabeležena v pomenih ‘hiša’ (V129A.01, karta 2/2), ‘slaba hiša’ (V129B.01, karta 2/3), ‘kmetija’ (V180.01, karta 2/1) in ‘stan – tamar’ (V453.01, karta 3/094). Isto besedo slovarski portal Fran predstavlja tudi v slovarju sloven‑ skega knjižnega jezika (tu v pomenih ‘majhna, preprosta hiša’, ‘zelo majhno posestvo’, ‘zasilno, občasno prebivališče’, tudi ‘hiša’), v pravopisnem in sinonimnem slovarju, slovarju frazemov in etimološkem slovarju, v Ple‑ teršnikovem in Pohlinovem slovarju, v terminoloških slovarjih s področja geografije in smučanja ter v narečnih slovarjih (črnovškega, zadrečkega, bovškega in kostelskega govora). Za zavihek SLA na www.fran.si je bese‑ da bajta iz oblike xml (torej iz Wordove datoteke, v kateri so nastali tako 1) komentarji h kartam, del njih pa so tudi morfološke analize narečnih besed, ki so v poknjiženi obliki pripravljene kot slovarske iztočnice SLA, kot 2) seznam morfološko analiziranih besed s podatki o številki vprašanja, številki zvezka in karte oz. komentarja SLA in pomenu, kot je izražen s samim vprašanjem v vprašalnici SLA) prevedena v obliko html. Beseda je tako v vseh svojih doslej raziskanih narečnih pomenih predstavljena kot slovarska narečna iztočnica, ki je povezana s pdf‑i komentarjev, jezikovnih kart in seznamov narečnega besedja k posamezni karti. Za slovarski portal www.franček.si (prim. Ježovnik–Kenda‑Jež–Škofic 2020) je razlaga besede bajta v pomenu ‘slaba hiša’ poenostavljeno povzeta iz komentarja SLA, v onomaziološkem razdelku so predstavljeni njeni najpogostejši narečni sinonimi, v semaziološkem razdelku pa še najpogostejši drugi pomen, kot je izkazan v doslej objavljenih delih SLA, tj. ‘hiša’. Omogočena je še po‑ vezava do jezikovne karte iz SLA in do Frana ter s povabilom »Posnemi se in nam pošlji svoj posnetek« dodana možnost za množičenje. SLA na obeh slovarskih portalih spada med t. i. rastoče slovarje, ki z vsakokrat‑ nim izidom novega dela SLA prinaša nov prirastek narečnega besedja in njegovih novih pomenov. 154 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa Projekt i-SLA – interaktivni atlas slovenskih narečij Eden izmed ciljev projekta i-SLA je tudi oblikovanje modela interaktivnega jezikovnega atlasa (prim. Škofic 2013) s prenovljeno podatkovno zbirko (DIAtlas), novim programskim orodjem za pripravo jezikovnih kart (iSLA) na osnovi odprto dostopnega goegrafskega informacijskega sistema QGIS, ki bo omogočal tudi vizualizacijo (arhivskega) narečnega gradiva na e‑karti ter množičenje narečnih podatkov in z njimi povezanega dokumentarnega slikovnega in zvočnega gradiva (digitalna humanistika). Nova aplikacija naj bi bila uporabna tako za nacionalni, kot za mednarodne ali regionalne geolingvistične projekte (prim. Koletnik 2015). Vizija ustvarjalcev rastoče zbirke glasoslovno in oblikoslovno (sinhrono‑ ‑diahrono) analiziranega narečnega besedja, zbranega za SLA (z georeferen‑ ciranimi podatki), je tudi oblikovanje rastočega vseslovenskega narečnega e‑slovarja na tej osnovi. V rastočem slovarju bodo leksikografsko urejena gesla opremljena z morfološkimi analizami in preko njih besednodružinsko povezana. S spletno dostopnimi jezikovnimi kartami bo iz slovarja mogoč vpogled v geografsko razporejenost narečne leksike. Tako podatkovno zbirko DIAtlas kot orodje za izdelavo in prikaz jezikovnih kart iSLA v sodelovanju z Dialektološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ra‑ movša ZRC SAZU pripravljata Jure Grahor in Nataša Kolega iz podjetja Rubin Geoinformatika d. o. o. Orodje DIAtlas (delovna različica je za sodelavce projekta dostopna na https:/ diatlas.zrc‑sazu.si/) »[…] je jezikovnogeografska zbirka podatkov in spletni vmesnik (aplikacija) za delo z dialektološkimi podatki. Gre za PostgreSQL podatkovno bazo z razširitvijo PostGIS v objektno relacijsko bazo, ki omogoča shranjevanje prostorskih podatkov in delo [z njimi]« (Ko‑ lega–Grahor 2024: 5). Orodje je torej zasnovano kot zbirka različnih med seboj smiselno povezanih podzbirk: od izpisov narečnega gradiva z vsemi metapodatki o posameznih zapisih ter podatkov o zajetih krajevnih govo‑ rih in zapisovalcih narečnega gradiva do zapisovalnega sistema ZRCola in zbirke simbolov za kartiranje (SIMBola) ter zbirk slovničnih in drugih kvalifikatorjev pa tudi rastoče zbirke pomenov in podpomenov zbranih narečnih leksemov. V DIAtlasu je mogoče oblikovanje legende k posamezni jezikovni karti, povezava z geografskim informacijskim sistemom QGIS pa omogoča prenos izbranih podatkov na jezikovno karto. 155 Jožica Škofic Rastoči besednjak SLA Posebna podzbirka DIAtlasa je rastoča zbirka morfoloških analiz narečnih leksemov, ki je povezana s seznami besed za vsak posamezni del SLA. Ti seznami besed so nastali »ročno« z izpisovanjem leksemov iz Wordovih datotek (iz poglavja Morfološka analiza vseh komentarjev) v Excelove da‑ toteke, kjer so bili ustrezno urejeni in kot besedna kazala/besedni seznami ponovno pretvorjeni v Wordovo datoteko. V SLA 1 beseda bajta ni bila zabeležena, v SLA 2 pa ima v Bese‑ dnem kazalu (Škofic, 2016b: 371) zabeležene naslednje pomene: bajta 2/1 (V180.01 ‘kmetija’), 2/2 (V129A.01 ‘hiša’) in 2/3 (V129B.01 ‘slaba hiša’) ter besedni zvezi: borna bajta 2/3 (V129B.01 ‘slaba hiša’) in pograd v bajti 2/34 (V466.01 ‘pograd v koči’). V tem kazalu sta zabeležena še dva leksema z istim korenom, tj. bajtica 2/3 (V129B.01 ‘slaba hiša’) in bajtrga 2/1 (V180.01 ‘kmetija’). Beseda je zabeležena tudi v SLA 3: bajta 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) z večbesednima leksemoma pastirjeva bajta 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) in pastirska bajta 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) ter tvorjenke z istim korenom v naslednjih pomenih: bajt 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’), bajtar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) in 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’), bajten 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), bajter 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), bajtljar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), bajtljer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), bajtnar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), bajtner 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (o priponah -ar, -ljar in -nar glej v Šekli 2023). Z združitvijo besednih kazal vseh objavljenih delov SLA in vseh pripa‑ dajočih morfoloških analiz posameznih eno‑ in večbesednih leksemov je mogoče lekseme s korenom bajt-, ki je glavna geselska iztočnica tako za‑ snovanega sinhrono‑diahronega besedotvornega slovarja slovenske narečne leksike, urediti v naslednji seznam potencialnih iztočnic s pripadajočimi podatki, povzetimi iz SLA: bajt ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * (bajt)-ъ bajta ‘kmetija’ (V180.01, 2/001), ‘hiša’ (V129A.01, 2/002), ‘slaba hiša’ (V129B.01, 2/003), ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * (bajt)-a ← ben. it. baita, Friul. baite ‘koča, bajta’ pastirjeva bajta ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * pas-t-yŕ-ev-a-j-a (bajt)-a ← * pas-t-yŕ-ev-ъ (← * pas-t-yŕ-ь) + * (bajt)-a pastirska bajta ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * pas-t-yŕ-ьsk-a-j-a (bajt)-a ← * pas-t-yŕ-ьsk-ъ + * (bajt)-a borna bajta ‘slaba hiša’ (V129B.01, 2/003) MA < * ubož-ьn-a (bajt)-a ← * u-bog-ъ ‘reven, ubog’ + * (bajt)-a 156 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa pograd v bajti ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) MA < * po-gord-ъ vъ(n) (bajt)-i ← * po-gord-ъ (← * po-gord-i-ti ← * po- ‘po’ + * gord-i-ti ‘zagrajevati, delati ogrado’) + * vъ(n) ‘v’ + * (bajt)-a bajtar ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’ (V271(b).01, 3/080) MA < * (bajt)-aŕ-ь bajten ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-ьn-ь bajter ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-(er)-j-ь bajtica ‘slaba hiša’ (V129B.01, 2/003) MA < * (bajt)-ic-a bajtljar ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < *(bajt)-(ĺ-ar)-j-ь bajtljer ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < *(bajt)-(ĺ-er)-j-ь bajtnar ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-(n-ar)-j-ь bajtner ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-(n-er)-j-ь Za pripravo leksikografsko urejenih gesel rastočega vseslovenskega nareč‑ nega slovarja je treba lekseme opremiti vsaj še z ustreznimi slovničnimi podatki, leksikografsko urediti pomene, dodati morebitne stilne (npr. slab‑ šalno, ljubkovalno, knjižno) in časovne kvalifikatorje (starejše, novejše ipd.) ter opombe zapisovalcev narečnega gradiva, ki jih je mogoče najti v arhivu SLA. Seznam slovničnih oznak in različnih kvalifikatorjev v slo‑ venščini, angleščini, latinščini in sistemu JOS je bil zasnovan v Excelovi tabeli in je del podatkovne zbirke DIAtlas ter omogoča opremljanje gesel z besednovrstnimi podatki (večbesedni leksemi so tu označeni z znakom ⮞ in zapisani v manjši pisavi), npr.: bajt- < * (bajt)- bajt bajta m 1. ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * (bajt)-ъ bajta bajte ž 1. ‘kmetija’ (V180.01, 2/001) 2. ‘hiša’ (V129A.01, 2/002) 3. ‘slaba hiša’ (V129B.01, 2/003) 4. ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * (bajt)-a ← ben. it. baita, Friul. baite ‘koča, bajta’ ⮞ pastirjeva bajta ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * pas-t-yŕ-ev-a-j-a (bajt)-a ← * pas-t-yŕ-ev-ъ (← * pas-t-yŕ-ь) + * (bajt)-a ⮞ pastirska bajta ‘stan – tamar’ (V453.01, 3/094) MA < * pas-t-yŕ-ьsk-a-j-a (bajt)-a ← * pas-t-yŕ-ьsk-ъ + * (bajt)-a ⮞ borna bajta ‘slaba hiša’ (V129B.01, 2/003) MA < * ubož-ьn-a (bajt)-a ← * u-bog-ъ ‘reven, ubog’ + * (bajt)-a ⮞ pograd v bajti ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) MA < * po-gord-ъ vъ(n) (bajt)-i ← * po-gord-ъ (← * po-gord-i-ti ← * po- ‘po’ + * gord-i-ti ‘zagrajevati, delati ogrado’) + * vъ(n) ‘v’ + * (bajt)-a bajtar bajtarja m 1. ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) 2. ‘ročni voziček s štirimi kolesi’ (V271(b).01, 3/080) MA < * (bajt)-aŕ-ь ← bajten bajtna bajtno prid. ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-ьn-ь ← * (bajt)-a 157 Jožica Škofic bajter bajterja m ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-(er)-j-ь ← * (bajt)-a bajtica bajtice ž ‘slaba hiša’ (V129B.01, 2/003) MA < * (bajt)-ic-a ← * (bajt)-a bajtljar bajtljarja m ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < *(bajt)-(ĺ-ar)-j-ь ← * (bajt)-a bajtljer bajtljerja m ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < *(bajt)-(ĺ-er)-j-ь ← * (bajt)-a bajtnar bajtnarja m ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-(n-ar)-j-ь ← * (bajt)-a bajtner bajtnerja m ‘bajtar’ (V186.01, 3/003) MA < * (bajt)-(n-er)-j-ь ← * (bajt)-a Tako označevanje je lahko problematično, saj zbrano gradivo v arhivski zbirki SLA ponavadi ni ustrezno označeno in je o slovničnih lastnostih narečne leksike mogoče sklepati le iz dobrih opisov posameznih krajev‑ nih govorov in dobrega poznavanja jezikovnega sistema na vseh ravninah posameznega narečja. Iz tako zasnovanih gesel je mogoče leksikografski prikaz narečnega besedja razširiti s povezanimi (pod)iztočnicami, ki so se v navedenem primeru za lekseme s korenom bajt- pojavile v večbesednih leksemih (ka‑ zalka k jedrni besedi večbesednega leksema je tu označena z znakom ⯁ in zapisana v manjši pisavi), npr.: bog- < * bog- * ubog- boren borna borno prid. ‘ubog’ MA < * u-bož-ьn-ъ ← * u-bog-ъ ‘reven, ubog’ ← * u- ‘proč, dol’ + bog-ъ ‘delež’ ⯁ borna bajta (V129B.01, 2/003) grad- < * gord- pograd pograda m ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) MA < * po-gord-ъ ← * po-gord-i-ti ← * po- ‘po’ + * gord-i-ti ‘zagrajevati, delati ogrado’ ⯁ pograd v bajti ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) ⯁ pograd v koči ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) v < * v v predl. ‘v’ MA < * vъ(n) ‘v’ ⯁ pograd v bajti ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) ⯁ pograd v koči ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) 158 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa koč- < * kǫ- koča koče ž MA < * kǫ-a ‘koča’ ⯁ pograd v koči ‘pograd v koči’ (V466.01, 2/034) pas- < * pas- pastirjev pastirjeva pastirjevo prid. ‘nanašajoč se na pastirja’ MA < * pas-t-yŕ-ev-ъ pas-t-yŕ-ev-ъ (← * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’) ⯁ pastirjeva bajta (V453.01, 3/094) pastirski pastirska pastirsko prid. ‘nanašajoč se na pastirja’ MA < * pas-t-yŕ-ьsk-ъ pas-t-yŕ-ev-ъ (← * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’) ⯁ pastirska bajta (V453.01, 3/094) ⯁ pastirska koča (V453.01, 3/094) Od tod se seveda slovarski geslovnik širi z leksemi z istim/že prikaza‑ nim korenom. S tako razširjenim naborom iztočnic pa se slovar ponovno »preuredi« glede na stopnjo tvorjenosti leksikografsko urejenih besed iz zbirke SLA, npr.: pas- < * pas- pasovnik pasovnika m ‘planina’ (V455.01, 3/093) MA < * pas-ov-ьn-ik-ъ ← * pas-ti ‘pasti’ pastir pastirja m 1. ‘pastir – splošno’ (V454A.01, 3/100), 2. ‘pastir, ki pase za celo vas’ (V454A(a).01, 3/101), 3. ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’ (V454A(b).01, 3/102) 4. planšar (V454B(a).01, 3/103) MA * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’ ⮞ vaški pastir ‘pastir, ki pase za celo vas’ (V454A(a).01, 3/101) MA ≤ * vьs-ьsk-ъ-j-ь pas-t-yŕ-ь ← * vьs-ьsk-ъ (← * vьs-ь ‘vas’) + * pas-t-yŕ-ь ⮞ mestni pastir ‘pastir, ki pase za celo vas’ (V454A(a).01, 3/101) MA < * měst-ьn-ъ-j-ь pas-t-yŕ-ь ← * měst-ьn-ъ (← * měst-o ‘kraj, opredeljen prostor’) + * pas-t-yŕ-ь ⮞ srenjski pastir ‘pastir, ki pase za celo vas’ (V454A(a).01, 3/101) MA ≤ * serd-ьń-ьsk-ъ-j-ь pas-t-yŕ-ь ← * serd-ьń-ьsk-ъ (← * serd-ьń-a (< * serd-ьn-j-a) ‘srenja’ ← * serd-a ‘sredina’) + * pas-t-yŕ-ь pastirček pastirčka m 1. ‘pastir – splošno’ (V454A.01, 3/100), 2. ‘pastir, ki pase za celo vas’ (V454A(a).01, 3/101), 3. ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’ (V454A(b).01, 3/102) MA < * pas-t-yr-ьč-ьk-ъ pastirica pastirice ž ‘planšarica’ (V454B(b).01, 3/104) MA < * pas-t-yr-ic-a pastirjev pastirjeva pastirjevo prid. ‘nanašajoč se na pastirja’ MA < * pas-t-yŕ-ev-ъ ⯁ pastirjeva bajta (V453.01, 3/094) pastirka pastirke ž ‘planšarica’ (V454B(b).01, 3/104) MA < * pas-t-yr-ъk-a 159 Jožica Škofic pastirski pastirska pastirsko prid. ‘nanašajoč se na pastirja’ MA < * pas-t-yŕ-ьsk-ъ ⯁ pastirska bajta (V453.01, 3/094) ⯁ pastirska koča (V453.01, 3/094) pastirskica pastirskice ž ‘planšarica’ (V454B(b).01 3/104) MA < * pas-t-yr-ьsk-ic-a paša paše ž 1. ‘travnik’ (V549.01, 3/029), 2. ‘laz’ (V551.01, 3/031) MA < * paš-a (< * pas-j-a) ← * pas-ti ‘pasti’ pašnik pašnika m 1. ‘travnik’ (V549.01, 3/029), 2. ‘senožet’ (V550.01, 3/030), 3. ‘planina’ (V455.01, 3/093) MA < * paš-ьn-ik-ъ ← * paš-ьn-ъ ← * paš-a spašnik spašnika m ‘senožet’ (V550.01, 3/030) MA < * sъ(n)-paš-ьn-ik-ъ / * jьz-paš-ьn-ik-ъ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ / * jьz- ‘iz’ + * paš-ьn-ik-ъ pašnjak pašnjaka m 1. ‘travnik’ (V549.01, 3/029), 2. ‘planina’ (V455.01, 3/093) MA < * paš-ьń-ak-ъ (< * paš-ьn-j-ak-ъ) ← * paš-ьn-ъ ← * paš-a spašnjak spašnjaka m ‘planina’ (V455.01, 3/093) MA < * sъ(n)-paš-ьń-ak-ъ ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * paš-ьń-ak-ъ Hkrati z geslovnikom in leksikografskim prikazom leksemov ter njihovo sinhrono‑diahrono besedotvorno (morfološko) analizo raste tudi zbirka na‑ rečnih morfemov – ne le korenov, ampak tudi predpon in pripon različnih besednih vrst (predvsem samostalnikov, pa tudi pridevnikov in glagolov), s čimer bo olajšana in poenotena tudi nadaljnja morfološka analiza narečnih leksemov v SLA, geolingvistično pa bo sčasoma mogoče še bolj komplek‑ sno predstaviti tudi slovenske narečne besedotvorne načine (prim. Kumin Horvat 2018). Zaključek Z novo aplikacijo in podatkovno zbirko DIAtlas, ki nastaja v okviru projekta i‑SLA, se uresničuje tudi možnost za pripravo rastočega vseslovenskega narečnega slovarja na osnovi podatkov iz gradiva, zbranega za SLA. V njem bodo gesla leksikografsko urejena, opremljena z morfološkimi analizami in preko njih besednodružinsko povezana, s spletno dostopnimi jezikovnimi kartami pa bo iz slovarja mogoč tudi vpogled v geografsko razporeje‑ nost narečne leksike. A to bo mogoče le s takó pripravljeno podatkovno zbirko, ki bo vsebovala čimveč za slovarski prikaz potrebnih podatkov 160 Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa o značilnostih zbrane narečne leksike in ki bo čimbolje povezana tudi z drugimi spletno dostop nimi zbirkami/slovarji narečnega besedja. Marsikaj od tega zaenkrat v narečni zbirki še manjka – pomanjkljivi so zlasti pregibnostni vzorci zapisanih besed, kar je razlog za včasih težavno slovnično označevanje besed. Zato bo treba upoštevati tudi čimveč opomb zapisovalcev k podpomenom besed, njihovi stilistični vrednosti, posebno‑ stim pregibanja ipd. Tudi za slovarski prikaz pomembno sobesedilo oz. ponazarjalno gradivo v arhivu SLA zaradi narave vprašalnice in načina zbiranja besedja po njej največkrat ni zabeleženo in ga niti ni mogoče kako »rekonstruirati«, saj za večino zapisanega gradiva posnetki »s terena« ne obstajajo. Nova podatkovna zbirka DIAtlas bo v veliko pomoč pri nastajanju vse‑ slovenskega narečnega slovarja, kljub strojni (programski) pomoči pa bo rastoči slovar slovenskih narečij potreboval še precej »ročnega« dela in veliko strokovnega razmisleka. Literatura Fran RAMOVŠ, 1934: SLA. Slovenski lingvistični atlas. Tipkopis. Biblioteka SAZU, R46/V‑10:1, 1934. Janoš JEŽOVNIK, Karmen KENDA‑JEŽ, Jožica ŠKOFIC, 2020: Reduce, Reuse, Re‑ cycle: Adaptation of Scientific Dialect Data for Use in a Language Portal for School children, Proceedings of XIX EURALEX Congress: Lexicography for Inclusion, Vol. I. Democritus University of Thrace. 31–37. https://euralex2020.gr. Nataša KOLEGA, Jure GRAHOR, 2024: DIAtlas – uporabniška navodila, Delovna verzija 1.7. Interno gradivo, tipkopis. Portorož: Rubin Geoinformatika d. o. o. Mihaela KOLETNIK, 2015: Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju. (Zora 109). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Mojca KUMIN HORVAT, 2018: Besedotvorni atlas slovenskih narečij: kulturne rastline. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. Matej ŠEKLI, 2023: Izvor pripon ‑ar, ‑lj‑ar in ‑n‑ar v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 29/2, 149–162. https://ojs.zrc‑sazu.si/jz/article/view/12167 in http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc‑733H6AVZ. Jožica ŠKOFIC, 2013: Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa. Dialektološki razgledi. Jezikoslovni zapiski, 19/2, Ljubljana: Založba ZRC, 95–111. Jožica ŠKOFIC idr., 2011a: Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina) 1: Atlas. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 161 Jožica Škofic Jožica ŠKOFIC idr., 2011b: Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina) 2: Komentarji. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jožica ŠKOFIC idr., 2016a: Slovenski lingvistični atlas 2: Kmetija 1: Atlas. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jožica ŠKOFIC idr., 2016b: Slovenski lingvistični atlas 2: Kmetija 2: Komentarji. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jožica ŠKOFIC idr., 2023a: Slovenski lingvistični atlas 3: Kmetovanje (orodja, opravila), 1: Atlas. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jožica ŠKOFIC idr., 2023b: Slovenski lingvistični atlas 3: Kmetovanje (orodja, opravila), 2: Komentarji. (Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. THE GROWING DICTIONARY OF SLOVENE LINGUISTIC ATLAS Summary Fran Ramovš designed the Slovene Linguistic Atlas as “a kind of dictionary, which is not arranged alphabetically, but geographically”. The third part of SLA with lexis from the thematic field “farming” was published at the end of 2023. So far the SLA explains more than 7000 single‑ and multi‑word dialectal lexemes (written in various phonetic realizations) recorded for 354 questions. The dialectal lexis from the SLA is currently listed in html format in the dialect section of the Fran and Franček dictionary portals, from where the user can access maps, commentaries and indexes of SLA in the form of pdf. One can also compare the meanings and usage of the selected dialectal words in normative dictionaries of the modern Slovene Standard language as well as its occurrence in selected historical, dialectological and etymological dictionaries. The new DIAtlas application and database, which is developed as part of the i‑SLA project, has given rise to the possibility of preparing an on‑going all‑Slovene dialect dictionary based on the SLA data. There dialectal lexis will be arranged lexico‑ graphically, and analyzed morphologically as well as in terms of word families. Online language maps will enable the user to see the geographical distribution of the dialectal lexis presented in the dictionary. 162 Jezik slovenskega taroka Jakob Müller Grosuplje, Slovenija, jmuel ergrs@gmail.com DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.11 ISBN: 978-961-286-878-9 Članek obravnava izraze, ki se uporabljajo pri slovenski varianti taroka, analizira spol glavnega števnika v vlogi osebka, tipe povedi, žargonizme in slengizme ter prinaša nekaj novih etimologij. Ključne besede: tarok, glavni števnik, poved, žargon, sleng, etimologija. The paper addresses terms used in the Slovene variant of tarot. It analyzes the gender of nominal numbers, types of sentences, jargon and slang terms. In addition, it introduces some new etymologies. Keywords: tarot, nominal number, sentence, jargon, slang, etymology. Zgodovina taroka Zgodba o taroku, posebni igri s kartami, se začenja v Milanu: med letoma 1418 in 1425 je vojvoda Fellipo Maria Visconti svojemu tajniku, humani‑ stičnemu učenjaku Marzianu da Tortona, naročil, naj pripravi alegorično igro s kartami, ki bo temeljila na krepostih in skušnjavah, znanemu slikarju pa je naročil razkošno okrasitev podob na teh kartah. Učenjak je igro s kartami opisal v Razpravi o pobožanstvenju šestnajstih herojev ( Tractatus de deificatione sexdecim heroum). Iz razprave izvemo, da je igralni komplet obsegal 60 kart, in sicer po pticah poimenovane štiri barve s po desetimi kartami, štiri barvne kralje in 16 kart s podobami grško‑rimskih bogov. Eno od pravil igre se je glasilo: Vsak izmed bogov je višji od vseh vrst ptic in tudi višji od kraljev vseh vrst. To je prvi zapis o posebni in stalni vrsti kart, ki morejo prevzeti vse druge karte, pravilo, po katerem se tarok ločuje od vseh drugih iger s kartami. S temi kartami so igrali po plemiških dvorih, ročno poslikane pa so uporabljali tudi kot dragocena darila, zato se pojavljajo v notarskih zapisih in računskih knjigah. Ime novih kart je prvič zapisano leta 1440: firenški 163 Jakob Müller notar je gospodu Riminija izročil dva kompleta naibi a trionfi, ‘kart s trionfi’ (Giusti 1440). Leta 1442 je v računski knjigi ferrarskega vojvoda Este zabeleženo plačilo za štiri mazzi di trionfi, ‘komplete kart s trionfi’ (Sagramoro 1442). Da je bilo sredi 15. stoletja na dvorih severne Italije igranje s temi kartami razširjeno, potrjuje freska igralcev s trionfi v gradu družine Borromeo v Milanu. Leta 1484 se v arhivskih virih prvič pojavi izraz taroki. Uporabi ga Asci‑ ano Maria Sforza, vnuk Felippa Viscontija, ko pravi, » da je videl čudovit paket kart, imenovanih taroki: 1484.– In quest’ anno il nostro Antonio de Cicognara eccellente pittore de’ quadri et bravo miniatore minio et dipinsi uno magnifica mazzo de carte dette de’ Tarocchi, da me veduto, et ne fece presente all’ 1110, et R°. Mons. Ascanio Ma. Sforza. « (Steele 1900). Izraz tarocchi je bil nato zapisan še leta 1502 v Brescii (pri Gardskem jezeru) in sredi leta 1505 v Ferrari, francoski izraz taraux pa konec istega leta v papeški enklavi Avignon v Provansi. To ime ali francoska različica tarot sta do konca 16. stoletja prevladali v vseh deželah, kjer se je igra razširila. Prvotno poimenovanje trionfi se je v germanskih in v večini romanskih jezikov ohranilo v širšem pomenu: ‘karte, ki prevzemajo vse barve, določi pa jih glavni igralec’, tako nem. Trumpf, ang. trump; it. trionfo, špan. triunfo: Tudi Čehi imajo trumf in Slovaki triumf, Slovenci pa rečemo takim kartam adut, kar je nastalo iz avstrijsko nemškega Adutt, prevzeto po francoskem atout, db. ‘za vse, k vsem’, iz katerega je tudi polj. karta atutowa, medtem ko Rusi rečejo kózyr’, ki ima nejasen, morda turški izvor (Vasmer 1964–1973). Iz severne Italije se je tarok razširil po srednji in južni Italiji, na zahod v Piemont in francosko Provanso, na sever v Švico. Iz Francije se je razširil v Belgijo in na Dansko ter južno Nemčijo, od tam pa po Avstriji. Ob koncu 18., v začetku 19. stoletja se je od tod razširil po vseh habsburških deželah: današnji Sloveniji, Češki, južni Poljski, v Ukrajini, Romuniji, Madžarski in Slovaški. Ni se uveljavil na Iberskem polotoku ne na britanskem otočju ne v Grčiji ter drugih balkanskih državah. V vsaki deželi in celo v posa‑ meznih mestih je dobival drugačne, nove značilnosti, tako da poznamo veliko variant taroka, samo za Avstrijo jih je kakšnih deset. Razlikujejo se v najrazličnejših elementih: številu kart, barvi kart, postopkih deljenja, vlogi talona, vrstah napovedi, načinu štetja, vsem pa je skupna vrsta kart, ki lahko prevzame katero koli barvno karto, ter štiri igralna pravila: dati na barvo isto barvo; če te ni, dati tarok; dati tarok na tarok; vzetek dobi najvišja karta barve oziroma najvišji tarok. 164 Jezik slovenskega taroka Kratek pregled nekaterih zgodovinskih in sodobnih variant taroka1 Tarok, imenovan minchiate, nastal v 16. stol. v Firencah, je ohranil nekaj značilnosti iz začetnega obdobja taroka, se razširil v Rim, po južni Italiji in Siciliji ter se nehal igrati okoli leta 1930. Navadno so ga igrali štirje, pri čemer sta nasproti sedeča stalna partnerja. Komplet je obsegal 97 kart, poleg štirih italijanskih barv po 14 kart namreč še 40 tarokov in posebno karto, imenovano matto ‘norec’. Vsak od tarokov je imel svoje ime: naj‑ nižjim petim so rekli papež 1, papež 2 itd., najvišjim petim trobenta, svet, sonce, luna in zvezda. Taroki od 35 do 24 so nosili imena ozvezdij od Dvojčka do Tehtnice, od 23 do 20 so bili poimenovani po prvinah: zrak, zemlja, voda in ogenj, od 19 do 16 po krepostih: dobrodelnost, vera, preu‑ darnost, upanje, od 15 do 6 pa različnih likih, od hudiča, zmernosti, smrti do čarovnika. Pol izbranih tarokov je imelo vrednost 10 ali 5 točk, poleg njih so imeli vrednost še štirje kralji in matto, vse ostale karte so bile brez števne vrednosti. Matta je bilo mogoče dati tako rekoč kadar koli, nobena karta ga ni mogla prevzeti pa tudi sam ni prevzel nobenega vzetka. Cilj igre je bil priigrati čim več vrednostnih kart, zelo pomembni pa so bili tudi določeni nizi treh ali več kart. Poleg navedenega taroka so (bile) v Italiji znane tudi različne variante sicilijanskega taroka, dve obliki bolonjskega in tri vrste piemontskega ta‑ roka, vse igrane z 62 kartami in po pravilih, ki se močno razlikujejo od opisanega taroka. Drugo pomembno stopnjo v razvoju taroka kaže francoski tarok, kot ga je leta 1637 v svojih spominih opisal abbé Michel de Marolles in pred‑ stavlja vez med nekaj desetletij starejšim italijanskim tarokom ter sredi naslednjega stoletja zapisanimi nemškimi pravili taroka. Igrali so ga trije igralci, in sicer vsak zase, s 66 kartami: štirikrat po 11 italijanskih barv‑ nih kart od kralja prek desetke do sedmice (pri mečih in palicah) oziroma prek asa do sedmice (pri kupah in kovancih), dalje z 22 taroki z mondom kot najvišjim, bagatom kot najnižjim ter mathom, ki je lahko nadomeščal karto v določenem nizu in se dal kadar koli, razen v zadnjem krogu, zato pa se je moral njegov imetnik v predzadnjem krogu opravičiti ( s’excuser), sicer je plačal kazen. Opisani francoski zgodovinski tarok je ohranil vrsto posebej nagrajenih nizov v roki, in sicer niz treh ali štirih kraljev samih ali skupaj z mathom, 1 Pregled povzemam po McLead (1995‒2024) https://www.pagat.com/tarot/ 165 Jakob Müller niz štirih figur iste barve ali istega ranga, nepretrgan niz štirih, petih ali šestih najnižjih ali najvišjih tarokov, niz monda, bagata in matha, skupino desetih, petnajstih ali dvajsetih tarokov ter posebno nagrado (ali kazen) za zadnji vzetek, dobljen z asom barve kovanec, s kraljem ali bagatom. Vrednost vzetkov so šteli po tri karte skupaj, od katerih so odšteli 2 točki, pri ostanku dveh ali ene same karte pa 1 točko. Podobni sistemi štetja in uresničitev se omenjajo tudi v nekaterih petdeset let starejših italijanskih virih. Z opisanim francoskim tarokom je povezan nemški tarok, igran v Tübin‑ genu v jugozahodni Nemčiji konec 18. stoletja, ki je v naslednjem stoletju iz španske igre s kartami, imenovane l’ombre, prevzel licitiranje za pravico igranja, razvil nove napovedi in uresničitve, v igranju štirih igralcev pa uvedel klicanje kralja za partnerja. Igralni komplet je obsegal 78 kart, na tarokih so se namesto nekdanjih figur uveljavili žanrski prizori. V prvem krogu licitiranja se je lahko najavila ena od štirih vrst igre. Če ni želel igrati nobeden proti ostalim trem igralcem, se je v drugem krogu klicalo kralja, katerega imetnik je bil igralčev partner. Če je imel igralec v roki tri kralje, je klical četrtega, če pa je sam imel vse štiri, je lahko klical monda. Če nobeden od igralcev ni želel igrati, so vsi položil svoje najvišje taroke in karte najvišje vrednosti s hrbtom navzgor na kup, ki se je brez mešanja enkrat prevzdignil in nato razdelil, čemur je praviloma sledila zelo močna igra. Posebno karto, imenovano ski, je bilo mogoče dati na kateri koli vze‑ tek. Če je tega dobil nasprotnik, ga je igralec, ki je ski izgubil, vzel nazaj, oškodovanemu pa dal svojo prazno karto. Skija je igralec lahko dal tudi namesto kralja ali dame, da ga/je ne bi izgubil. Posebej se je nagradil niz tarokov 21, 1 in ski, nepretrgani niz treh ali več visokih ali nizkih tarokov, štirje kralji, tri kralji s skijem, figure iste barve ali nepopolne figure skupaj s skijem ter poslednji vzetek, dobljen s tarokom 1. Iz tübingenskega taroka se je razvilo klicanje kralja ( Königrufen), druža‑ ben, živahen in pester avstrijski tarok (igran zlasti na Dunaju), ki je vplival na več drugih variant taroka. Navadno ga igrajo štirje igralci, lahko tudi pet, od katerih zaporedoma eden samo meša in deli karte. Komplet obsega 54 kart: 21 tarokov, škisa, ki je najvišja karta, ima pa enake lastnosti kot taroki, ter štiri francoske barve (srce, kara, pik, križ) s po štirimi figurami in štirimi praznimi kartami: pri obeh črnih od desetke do sedmice, pri obeh rdečih od asa do štirice. Kaj se bo igralo, določi najvišja licitacija. O treh možnostih odloča prvi igralec: da se iz talona vzamejo tri karte; da se dobi čim manj vzetkov (kar se imenuje trišaken in ustreza slovenskemu klopu) ali da se iz talona vzame za menjavo vseh šest kart. O ostalih 11 vrstah 166 Jezik slovenskega taroka igre lahko odloča vsak igralec, pravila pa temeljijo na naslednjih načelih: da eden igra proti trem igralcem ali da igra s klicanim partnerjem proti ostalima dvema igralcema; da se zaveže dobiti določeno število vzetkov: enega, dva, vse ali nobenega; da se vzamejo iz talona za menjavo tri karte ali nobena; da taroki veljajo ali da je njihova moč razveljavljena. Poleg teh je mogoče dobiti (ali izgubiti) še dodatne točke, in sicer za trulo, štiri kralje, kralja ultimo, pagata ultimo in še za tri druge ptičje ultime: za uhu, tj. s tarokom II dobljeni predzadnji vzetek; za kakadu, s tarokom III dobljeni predpredzadnji vzetek, in za marabu, s tarokom IV dobljeni četrti vzetek pred zadnjim vzetkom. Kadar napovedane zaveze niso uresničene, dobi igralec negativne točke, ki jih dobi tudi, kadar mu kdo ujame monda ali škisa. V slovenskem taroku, nastalem iz klicanja kralja, so ohranjeni vsi na‑ vedeni bonusi, razen dodatnih ptičjih ultimov, iger pa je na izbiro kar tri‑ najst: tri s polovico, tretjino ali šestino talona in partnerjem, tri s polovico, tretjino ali šestino talona brez partnerja, ena brez partnerja in brez talona, ena z zakritimi in ena z odkritimi kartami, pri katerih glavni igralec ne sme dobiti nobenega vzetka, ena, pri kateri mora dobiti en vzetek, dve, pri katerih mora dobiti vse vzetke, moč tarokov pa je pri tem suspendirana ali ohranjena, in ena igra, pri kateri je vrednost vsakega dobljenega vzetka negativna. Dodatne točke se dobijo za trulo, štiri kralje, klicanega kralja ultimo, pagata ultimo, samo negativne točke pa dobi igralec, ki so mu ujeli monda ali škisa. Kadar ima igralec od tarokov dodeljenega edino pagata, so nekdaj razglasili fogelfraj, kar pomeni, da za pagata ni veljalo osnovno pravilo tarokiranja: ne glede na izigrano karto ga je lahko dal kadar koli in tega vzetka mu ni mogel nihče odvzeti, vendar pri poizvedovanju nisem odkril tarokista, ki bi to igral ali vsaj vedel, kje se je tako igralo. Vrednost vseh iger in bonusov se s štirimi stopnjami nasprotovanja poveča do šest‑ najstkrat, po klopu, beračih in obeh valatih pa se prva naslednja igra in bonusi vsakega igralca še dvakratno povečajo. Poleg opisane igre v štirih se igra tudi v petih, kjer vsakokratni delivec počiva, ali v treh, kjer je iger na vrednost dobljenih vzetkov manj, igranje enega proti dvema nasprotnikoma pa zahteva večjo premišljenost in večje znanje. V Selcih (pri Škofji Loki) igrajo posebno varianto slovenskega taroka, navadno v treh. Za zmago v štirih različnih igrah in za posebne dosežke se dobijo poeni; priigrani seštevek vzetkov se spremeni v poene tako, da se deli s 5, preostanek pa zaokroži navzgor ali navzdol, nakar se poeni vseh dosežkov seštejejo, seštevek pa pomnoži s poeni za stopnjo igre (od 10 za 167 Jakob Müller igro tri do 60 za igro solo brez). Pri klopu in nasprotovanjih se končna vrednost še podvoji oz. podvaja. Klicanje kralja poznajo tudi na jugu Poljske (Galicija), v Ukrajini (Gali‑ cija, Bukovina), v Romuniji (Bukovina, Sedmograško), torej v deželah, ki so od konca 18. stoletja pripadale habsburški monarhiji. Avstrijsko klicanje dvajsetke ( Zwanzigerrufen) je prevzela madžarska varianta taroka, imenovana tudi paskevič. Igrajo jo štirje igralci z 42 kar‑ tami, in sicer z 22 taroki in 4 barvami po pet kart, od kralja do desetke pri črnih oziroma do asa pri rdečih. Vsak od trule in kraljev je vreden po 5 točk, vrednost nižjih barvnih kart se na vsaki stopnji zmanjša za 1 točko; navadni taroki ter desetke in asi so vredni po 1 točko. Ker se sešteva vre‑ dnost posameznih kart (brez odštevanja), je skupna vrednost vseh vzetkov 94. Zmaga stran, ki zbere vsaj 48 točk, nasprotna stran pa, če dobi vsaj 47 točk. Za vrednost vzetkov se nato dobijo od 1 do 3 pozitivne ali negativne točke. Igrajo se štirje tipi iger, določeni s številom kart, ki si jih glavni igralec lahko vzame iz talona, tj. 3, 2, 1 ali 0. Če nobeden ne želi igrati, se karte znova zmešajo in razdelijo, vrednost igre pa je podvojena. Posebne točke se dobijo za trulo, 4 kralje ali pagat ultimo. Kadar ena stran priigra več kot tri četrtine skupne vrednosti vzetkov (vsaj 71 točk), se vse druge točke podvojijo, ob valatu pa potrojijo. Navadno se igra za denar in plača ob koncu vsake igre, kadar pa kdo pove, da ima v roki osem ali devet tarokov, mu vsi takoj, še pred igro, plačajo dogovorjeno vsoto. Posebnost opisane madžarske variante je tudi, da so talona deležni vsi igralci: če npr. glavni igralec vzame iz talona tri karte, dobijo ostali trije vsak po eno karto, če vzame dve karti, dobi prvi naslednji igralec dve karti talona, ostala dva pa po eno itd. Slovenska zgodba Prvi omenja tarok Fran Malavašič v vojaški biografiji grofa Radetzkega, kjer ob koncu beremo: Ob sedmih zvečer pije čaj (té), igra s povabljenimi tarok in gre ob desetih spat. (Malavašič 1852: 61). Radetzkemu je cesar leta 1852 v dosmrtno uporabo podaril Tivolski grad, nakar ga je Radetzky skupaj s parkom močno preuredil, kot vrhovni vojaški poveljnik pa je sicer bival v Milanu oziroma severni Italiji, zato se ne more z gotovostjo reči, kje se je citirano dogajalo. Drugič se tarok pojavi v Cigaletu 1860, in sicer pri iztočnicah Tarock, tarockieren in Skis, pri slednjem poleg skisa navaja tri sopomenke: glavan, 168 Jezik slovenskega taroka možák, kec, pri čemer citira Ravnikarja. Ravnikarjevo zbirko besed navaja Slovenski biografski leksikon, in sicer, da jo je uporabil Miklošič. Ali je ohranjena v Miklošičevi zapuščini? Kdaj je nastala, ni znano. Ravnikarjevo prevajalsko in jezikoslovno delo je bilo najintenzivnejše med letoma 1810 in 1820, s tarokom pa bi se lahko seznanil že v letih 1797–1799, ko je bil domači učitelj pri deželnem glavarju Hohenwartu v Ljubljani. Ravnikarja kot vir navaja tudi Pleteršnik 1894, in sicer pri iztočnici glavan, skisa na‑ mreč ni sprejel, čeprav ga omenja v razlagi ne samo pri glavanu, ampak tudi pri kecù. Od 70. let 19. stoletja dalje se pojavlja tarok in nekateri z njim povezani izrazi v delih številnih slovenskih pisateljev. Iz objav, zbranih v Digi, inter‑ netni zbirki gradiva za SSKJ 1970–1991, dostopni na Inštitutu za slovenski jezik, so zbrana besedila, v katerih se pojavljajo osrednji izrazi, povezani s tarokom: tarok, pagat, ultimo, kontra ipd. Iz njih je razvidno, da so tarokirali v štirih ali treh. Igrali so plemiči, zemljiški gospodje in veliki posestniki, njihovi nasledniki, dalje vojaški in žandarmerijski častniki pa odvetniki, zdravniki, umetniki, inženirji, skratka izobraženci, tudi domači učitelji, tj. študenti, ne pojavljajo pa se vaški učitelji. Igrale so tudi ženske: soproge, sestre ali hčere navedenih, zlasti plemičev in častnikov. Duhovniki se po‑ javijo šele pri Izidorju Cankarju 1911, absolutno prvenstvo pa ima seveda Ravnikar. Večina zgodb je iz sodobnega časa, ena pa se dogaja pred letom 1800. Navadno so igrali za denar, tudi za velike denarje. Po letu 1950 so ga začeli igrati tudi srednješolci in delavci. Jezik slovenskega taroka Gradivo za jezikoslovno raziskavo je zbrano in obdelano v še ne objavlje‑ nem slovarju slovenskega taroka. To je strokovni (specialni) slovar, v kate‑ rem so izrazi, ki se uporabljajo pri taroku, razloženi in zvrstno opredeljeni, najbolj specialni izrazi in izrazi, sprejeti iz novejše avstrijske nemščine, ki ne sodijo v kultiviran strokovni jezik, imajo tudi etimološko razlago, pomensko enaki ali sistemsko povezani izrazi pa so zbrani v dveh posebnih gnezdih. Slovar obsega okoli 950 iztočnic. Kakšnih 500 jih je več desetletij uporabljala družba petih tarokistov, zapisani pa so bili v letih 1998–2002, ostali so bili pridobljeni v letih 2022–2023 iz tiskanih in internetnih virov ter od informatorjev. V slovarju je vsak izraz samostojna iztočnica, izjema so izrazi za ženske, ki so skupaj z oblikami za moške: 169 Jakob Müller igrálec ‑lca m, igrálka ‑e ž; bíti ênobárven, ênobárvna sem –, – glg.; klícani ‑ega m, klícana ‑e ž; Sám, Sáma; tríje, trí igrájo, êden, êna méša. Zaporedje moški, ženska popolne enakosti seveda ne prezentira, jo pa kaže. Izraz ženítelj ‑a m ima žensko vzporednico nevésta ‑e ž, navedeno seveda na svojem abecednem mestu. V razlagah se zaradi enostavnosti uporabljajo moške oblike. Enobesedne iztočnice tarók ‑a m, sŕčev ‑a, ‑o prid., igráti ‑ám glg., sólo prisl. Pridevniških iztočnic je malo, ker je veliko pridevnikov v stalnih zvezah s samostalnikom. Medmeti so prikazani kot izjave, torej povedi in zato brez besednovrstne oznake: Kóntra – kadar igralec glavnemu igralcu reče Kontra, pomeni, da napoveduje, da bo določeno igro, napoved izgubil, njena vrednost pa se dvakratno poveča. Seveda pa so prikazani tudi v samostalniški vlogi: kóntra ‑e ž ‘izjava, napoved’. Večbesedne iztočnice (besednovrstno so označene po jedru) dólga bárva ‑e ‑e ž; dáti čéz dám – glg., obvézno čéz prisl. Predikativi so prikazani pri glagolu: bíti nabít, nabíta s taróki sem –, – – – glg. Podatki o besedni vrsti so standardni. Pri samostalnikih, označenih po spolu m, ž, s, je pri množinskih iztočnicah oznaka mn. Oblikoslovna ži‑ vost, to je enakost tožilnika z rodilnikom, je označena pri iztočnicah, kot so kaval, škis, mond, pagat, vse v pomenu ‘karta’, ter pri klop ‘igra’, ker se klop povezuje z ‘žival’, čeprav brez zavestne asociacije. Pri iztočnicah z izhodiščnim pomenom ‘moški’, tako npr. pri kralj, fant, predsednik, vse v pomenu ‘karta’, na živost ni opozorjeno, ker se slovnična živost dosledno prenaša tudi na neprvi pomen. Pri tarók se poleg neživosti: dati tarok, uporablja tudi živost: dati taroka. Redkeje je tako tudi pri plateljc ‘karta’. Števnik se uporablja v treh skladenjskih položajih: kot levi prilastek, kot desni prilastek ali samostojno. Prvi tip: druga igra. Števnik semantično 170 Jezik slovenskega taroka (vrstno) določa samostalniško jedro, le‑to pa ga določa slovnično. Dru‑ gi tip: igra tri ‘igra, pri kateri se iz talona vzame prva ali druga trojica kart’. Števnik identitetno (razlikovalno) določa jedro, sam pa od jedra ni podrobneje določen. Tretji tip: samostoječi števnik ima dve rabi: a) igrali so trije. Števnik ima status subjekta, torej je samostalnik, konkretno po‑ meni trije ljudje, lahko samo moški ali mešana družba. Če bi igrale tri ženske, bi rekli Igrale so tri. Drugačna pa je raba: tri je izgubljena ‘igra tri’. Zaradi semantike ima števnik površinsko status samostalnika. Pravopis 2014 navaja, da je srednjega spola. Zakaj ravno srednjega, pri iztočnici tri ni razvidno, pač pa pri nekaterih drugih, npr. pri dve, kjer je zgled: dve deljeno z dve je ena. Podobno še pri štiri, devet, deset, tisoč. Vendar velja to le površinsko. Globinsko pa gre za redukcijo besedne zveze. Spol števnika določa potopljena odnosnica. Pri našem zgledu je globinska zveza igra tri, pri pravopisnih zgledih je število dve, število štiri. Desni prilastek je v bistvu značka, oznaka, enostavni ali sestavljeni znak, ki opredeljuje, točneje določa jedro, sam pa ima lastnost (videz) katere koli besede, v našem primeru števnika, lahko pa tudi katerega koli znakovnega sestava, npr. avto MB 12 CXR, za katerega lahko rečemo: MB 12 CXR se je razbil. ali komplicirani desni prilastek naslova internetne strani, sestavljen iz črk, števk, vezajev, enačajev, vprašajev, poševnic itd. Razen frazemov so iztočnice tudi povedi. Kadar se jim dá določiti jedro z vso paradigmo, so besednovrstno določene: delíti v sméri, kot se dájejo klofúte ím – – – – – – glg. – žarg. deliti karte prvemu igralcu desno od delivca in nato zapovrstjo vsakemu naslednjemu prvemu desno iméti ólje v lámpi imám – – – – glg. – sleng. imeti karte, ki omogočajo zmago, dosežek vréči se pod kolésa, vržem se – – glg. – sleng. zaigrati visoko igro z namenom onemogočiti igralcu z zelo dobrimi kartami, da bi igral svojo Njihovo jedro je glagol, in sicer v obsegu paradigme, zato so označene kot glg. in pisane z malo začetnico. góbec koštá – sleng. zaradi previsoke, drzne igre, napovedi se lahko veliko izgubi Fraza je gnomična, ne povedek ne osebek v njej nimata vloge jedra, zato besednovrstno ni označena. Druga skupina so povedi, ki so izrečene in o čem obveščajo, izražajo odnos: 171 Jakob Müller Rábim soldáta. – sleng. kadar igralec, ki v talonu vzame nižji tarok ali fanta, ker boljše karte ni, reče Rabim soldata, pomeni, da je z dobljenim zadovoljen ali se vsaj dela, da je. Nísi ga v glávo – sleng. kadar igralec partnerju reče Nisi ga v glavo, pomeni, da mu očita, da ni izigral karte, ki bi nasprotno stran najbolj prizadela Posebna vrsta so učinkovalne povedi, performativi: Igrám – žarg. kadar glavni igralec reče Igram, pomeni, da je založil in napovedal, kar je želel, igranje se lahko začne S káro – kadar eden od štirih igralcev po dobljeni licitaciji tri, dve ali ena v naslednjem napovedovalnem krogu reče S karo, pomeni, da si je za partnerja izbral igralca, ki ima karovega kralja; če je ta v talonu, igra sam proti ostalim trem, vendar je preostanek talona njegov, če z njim dobi vzetek Ré – kadar glavni igralec reče Re, pomeni, da napoveduje, da bo kontra izgubljena, vrednost prvotno napovedanega pa se štirikratno poveča Tólčem – kadar igralec, ki mora prevzdigniti, reče Tolčem, pomeni, da se karte razdelijo brez prevzdignjenja, in sicer vsakemu v celoti in v zaporedju, kot ga s svojo odločitvijo določi prvi igralec: če si izbere prve, se dalje delijo po vrsti; če pa si izbere neprve, si prosto izbirajo tudi ostali, delivcu pa ostanejo karte, ki si jih ni izbral noben drug Kárta je pádla – kadar igralec reče Karta je padla, pomeni, da se sklicuje na pravilo: ven dane karte, ki se je s celo ploskvijo dotaknila podlage, ni dovoljeno vzeti nazaj Poslednja poved bi se lahko obravnavala tudi kot pravilo in se pisala z malo. Pri enobesednih povedih je besedna vrsta sicer razvidna, gre za glagol‑ ske, samostalniške, predikativne, prislovne ali medmetne izraze, ki nimajo paradigme ali pa samo v zelo omejenem obsegu, izraz je »okamenel«. Performativi, opravilne povedi, povedi z ilokucijsko namero in perloku‑ cijskim učinkom, izražajo sporočilo, ki spremeni igralno stanje. Jezikovna zvrstnost Vsi izrazi, ki se uporabljajo pri igranju taroka, pripadajo specialni vrsti knjižnega, deloma tudi nižjega, nekultiviranega pogovornega jezika, ime‑ novanega jezik taroka ali nekoliko širše jezik kartanja, zato jih posebej ne označujemo. Pač pa označujemo podvrste tega igralnega jezika. Daleč najbolj razviti sta žargonska in slengovska. 172 Jezik slovenskega taroka Žargonizmi so strokovni izrazi in frazemi, uporabljani predvsem v govorni komunikaciji, zato niso sistematizirani niti vsi kultivirani. Krog uporabnikov je določen z dejavnostjo, torej s tarokiranjem, in ni omejen na manjšo, konkretno družbo, čeprav se izrazje konkretnih skupin deloma medsebojno razlikuje. Rabljeni so v kontekstu kartanja, zato so pogosto rezultat redukcije, razumljivi iz stvarnega konteksta, povezani s stvarjo in dejanjem. Izrazi so prevzeti iz splošnega jezika in pomensko specificirani, sorazmerno po‑ gosto so prevzeti tudi iz drugega jezika, zlasti iz avstrijske nemščine, in spadajo v nižje pogovorni jezik, včasih imajo nevtralno, za knjižni jezik primerno sopomenko. Žargonizmi poimenujejo tudi stvari, ki sicer niso terminologizirane. Žargon je strokovni pogovorni sociolekt, ki je s stališča zbornosti pogosto nekultiviran. Iz splošnega jezika prevzeti žargonizmi: čákati ‑am glg. – žarg. 1. ne priti ven s kakšno karto, računajoč na boljšo, varnejšo možnost: čakati s kraljem 2. z določeno karto ne priti ven z namenom dobiti, vzeti želeno karto: s škisom čakati monda, na monda 3. kljub sorazmerno dobrim, močnim kartam ne napovedati, prevzeti igre, računajoč na še boljše karte 4. kljub sorazmerno dobrim, močnim kartam ne napovedati, prevzeti igre z namenom čim bolj škoditi igralcu, ki si bo upal prevzeti igro, kaj napovedati dáti gôr dám – glg. – žarg. narediti, da pride karta, obrnjena s sprednjo stranjo navzgor, v igri na drugo karto počívati ‑am glg. – žarg. pri igri trije plus eden ali štirje plus eden zaporedoma eden ene igre ne igra, ampak samo meša in razdeli karte, ob klopu pa s kartami talona igra prvih šest krogov solíst ‑a m – žarg. 1. igralec, ki napove igro solo 2. igralec, ki se zakliče 3. edina karta določene vrste, ki jo igralec dobi, (še) ima: dati ven solista zagrábiti ‑im glg. – žarg. dati na izigrano karto visoko, močno karto, ki je ob kartah v igri ni mogoče prevzeti Iz nemščine prevzeti žargonizmi: bíti cvájferbik sem – glg. – žarg. biti dvobarven bezèc kárta – ‑e ž – žarg. karta, poleg katere ima igralec vsaj še eno karto iste vrste – SOP.: krita karta, varovana karta dáti íber – glg. – žarg. dati čez Hólcmavelj! [‑vǝlˈ] – žarg. kadar kdo od igralcev reče kibicu ali drugemu igralcu Holcmavelj! , pomeni, da zahteva, naj neha govoriti o igri pláteljc ‑a [‑tǝlˈc‑] m – žarg. barvna karta brez figure, vredna eno točko – SOP.: list, prazna karta 173 Jakob Müller rúfati ‑am glg. – žarg. klicati šmír ‑a m – žarg. karta, karte visoke vrednosti, dana, dane na vzetek partnerja za boljši rezultat Žargonizmi po redukciji: bíti brèz sem – glg. – žarg. ne imeti več taroka, karte določene barve délati ‑am glg. – žarg. mešati in deliti karte metáti méčem glg. – žarg. igrati tarok, kartati: metali so vsak torek Ekspresive osnove žargonizmov: bíti nabít, nabíta s taróki sem – – – – glg. – žarg. imeti veliko tarokov, zlasti visokih podréti valát ‑dêrem – glg. – žarg. s pridobitvijo vzetka narediti, da igralec valat izgubi prebíjanje ‑a s – žarg. prevzemanje Slengizmi Druga močna podzvrst jezika kartanja je sleng. V zbranem gradivu je slengizmov, tako kot žargonizmov, 20 %. Od žargona se ločuje socialno in semantično: je govorica manjše skupine, vsebuje tudi individualizme, je pogovoren, nesistematiziran, zelo besedotvoren, semantična motivacija je lahko zelo oddaljena, eksotična, pogosto močno ekspresivna, pogoste so besedne igre, ne samo semantične, tudi oblikoslovne in glasovne. Motivacija je predvsem asociacijska, pri žargonu pa stvarna, sintezna ali redukcijska. Gradivo prevzema tudi iz splošnega jezika, iz drugih specialnih jezikov, še zlasti iz jezika medijev, športa, vojske, drugih slengov, daje vsakdanjim izrazom poseben, specialen pomen, uporablja tudi izraze iz nižje pogo‑ vornega jezika, izraze, prevzete iz nemščine pa tudi hrvaščine in srbščine. Sleng je reakcija na monotonijo navadne, splošne, ustaljene, nenehno ponavljajoče se rabe jezika, dokazuje individualnost, ustvarjalnost, izvir‑ nost, igrivost. Pri žargonskem je poudarek na poimenovanem, specialnem, strokovnem, pri slengu na poimenovanju, izrazu, variantnosti. Motivacija je lahko tudi domačnostna, vsakdanja, zelo konkretna, vendar nekonven‑ cionalna, ne splošno rabljena, ne kolektivna, še pogosteje pa je oddaljena, eksotična. 174 Jezik slovenskega taroka Domačnostni slengizmi biti fírbčen sem – glg. – sleng. dati prvi ven karto klicane barve, da bi bilo jasno, kdo igra z glavnim igralcem – SOP.: biti radoveden čákati za plótom ‑am – – glg. – sleng. kljub sorazmerno dobrim, močnim kartam ne napovedati, prevzeti igre z namenom čim bolj škoditi igralcu, ki si bo upal prevzeti igro, kaj napovedati iméti ólje v lámpi imám – – – glg. – sleng. imeti karte, ki omogočajo zmago, uspešno uresničitev določenega nevésta ‑e ž – sleng. igralec s karto, ki jo kliče glavni igralec obléčena kárta ‑e ‑e ž – sleng. vsaka od barvnih kart s podobo človeka, vredna od pet do dve točki povozíti ‑vózim glg. – sleng. 1. prehiteti soigralca v številu zbranih pozitivnih točk 2. premagati soigralca spúcati se ‑am se glg. – sleng. znebiti se nezaželenih kart šè díhati – ‑am glg. – sleng. še imeti močne, visoke karte šlépati se ‑am se glg. – sleng. biti klican od glavnega igralca ta máli – ‑ega m – sleng. pagat zamudíti vlák ‑im – glg. – sleng. ne dati ven določene karte, ko je primerno, koristno zaštríkati ‑am glg. – sleng. s slabo, nepremišljeno igro narediti, povzročiti, da se napovedano ne uresniči: zaštrikati ultimo ženíti se žénim – glg. – sleng. igrati s klicano karto skupaj z glavnim, praviloma najmočnejšim igralcem Slengizmi iz različnih dejavnosti, medijev balínati ‑am glg. – sleng. nenavadno, nerazumno igrati biti pod strého je – – glg. – sleng. biti v dobljenem vzetku: kralj je pod streho ( iz preferansa) dáti na pŕvu lóptu dám – – – glg. – sleng. dati ob prvi možnosti zlasti več vredno karto na že dáno karto ( iz nogometa) evakuácija ‑e ž – sleng. to, da se dá karta zlasti večje vrednosti, ki je v nevarnosti, da jo dobi nasprotna stran, na vzetek, ki ga bo zanesljivo dobil igralec sam ali partner igráti ko Fínska ‑ám – – glg. – sleng. pri igranju se uspešno upirati sicer močnejši nasprotni strani ( zgodovina, iz medijev) kamikáze ‑a m – sleng. igralec, ki igra zelo tvegano ministrírati ‑am glg. – sleng., iron. igrati v skladu s koristmi, potrebami drugega igralca, navadno nasprotnika 175 Jakob Müller nastáviti míno ‑im – glg. – sleng. kljub sorazmerno dobrim kartam ne prevzeti igre, da bi se čim bolj škodovalo igralcu, ki jo bo prevzel ali kaj napovedal poprávni izpít ‑ega ‑a m – sleng. prva igra, ki jo igralec po izgubljeni igri, napovedi igra Rováriš zoper ljúdstvo in držávo – sleng. kadar igralec reče Rovariš zoper ljudstvo in državo , pomeni, da komentira višjo licitacijo od svoje ali dano kontro ( iz prava) torpedírati ‑am glg. – sleng. z izigravanjem določenih kart povzročiti, da nasprotnik napovedano izgubi téhtan si bil, àmpak si bil preláhek – sleng. na vzetek nisi dal dovolj visoke karte, da bi ga dobil (iz Biblije) Močno ekspresivni slengizmi bógovske kárte ‑ih kárt ž, mn. – sleng. zelo dobre, močne dodeljene karte kárte za vôla ubít kart – – – ž, mn. – sleng. zelo močne dodeljene karte oslepíti ‑ím glg. – sleng. izbiti, pobrati komu vse taroke potrès ‑ésa m – sleng. valat še za povóhati ne kárte – – – – kart ž, mn. – sleng. zanič, zelo slabe dodeljene karte trohnéti ‑ím glg. – sleng. o kartah, ne biti izigran, uporabljen v igri vréči se pod kolésa vržem se – – glg. – sleng. zaigrati visoko igro z namenom onemogočiti igralcu z zelo dobrimi kartami, da bi igral svojo zarúbiti ‑im glg. – sleng. v igri vzeti nasprotnemu igralcu karto višje vrednosti zastrupljêna kárta ‑e ‑e ž – sleng. ven dana karta, ki lahko nasprotnemu igralcu zaradi nepoznavanja razdeljenosti kart naredi večjo škodo Frazemski slegizmi biti pri korítu sem – – glg. – sleng. biti kot partner glavnega, najmočnejšega igralca deležen dobička biti v ríti sem – – glg. – sleng. biti v igri v težkem, izgubljenem položaju dobíti jo po glávi ‑ím – – – glg. – sleng. 1. izgubiti karto, vzetek, zlasti večje vrednosti 2. izgubiti igro, napoved íti komu v špèh gré – – – glg. – sleng. karta, vzetek, ki prinese veliko pozitivnih točk: kralj mu je šel v špeh spáti na lovoríkah spím – – glg. – sleng. po uspešnih igrah kljub sorazmerno dobrim kartam ne igrati 176 Jezik slovenskega taroka Govorjeni slengizmi Rôkico kúšnem – sleng. kadar igralec reče delivcu Rokico kušnem , pomeni, da je dobil zelo dobre karte Rábim soldáta – sleng. kadar igralec, ki v talonu vzame nižji tarok ali fanta, ker boljše karte ni, reče Rabim soldata , pomeni, da je z dobljenim zadovoljen ali se vsaj dela, da je Interakcijski slengizmi A spíš? – sleng. kadar igralec reče drugemu A spiš?, ga opominja, naj igra hitreje Ne lêži, délaj! – sleng. kadar kdo od igralcev glavnemu igralcu, ki je rekel Ležim, reče Ne lêži, delaj!, pomeni, da ga spodbuja, naj dá ven Pójdi si rôke umìt! – sleng. kadar igralec reče delivcu Pojdi si roke umit!, pomeni, da je dobil slabe karte Sopomemke Škisu se reče tudi: ata, direktor, predsednik, šef. Pagatu se reče tudi: palček, palčka, pingvin, svečka, špička, ta mali. Besedotvorni slengizmi láfčina ‑e m – sleng. igralec, ki uspešno igra visoke, tvegane igre mondáčina ‑e ž – sleng. mond potopijáda ‑e ž – sleng. poraz rúla ‑e ž – sleng. šalj. trula Stegáto – sleng. kadar igralec reče Stegato, pomeni, da komentira to, da je so-igralec dal na vzetek svojo najvišjo karto (Besedna igra z glagolom stegnti se in italijanskim obrazilom iz glasbe.) ultimát ‑a m – sleng. redko ultimo sréčko kósovel ‑a ‑a m – sleng. kdor ima pri igri srečo Besedne igre Bár ába! – sleng. kadar igralec reče soigralcu Bár ába, pomeni, da je nezadovoljen, ker mu je ta vzel dobro karto, nepričakovano dobil igro (Besedna igra z barabo in svetopisemsko Barabo.) móčnik ‑a m – sleng., šalj. igralec z močnimi kartami 177 Jakob Müller Ne bêre méd – sleng. kadar igralec reče Ne bere med, pomeni, da določena karta ni ali ne bo dobila, prevzela vzetka, zlasti vrednejšega (Imitiranje madžarščine.) Rúgzak – sleng. Kontra sámson ‑a m – sleng. igralec, ki igra sam, ker se je zaklical šampón ‑a m – sleng. šalj. šampion Imenski slengizmi Med slengizme spadajo tudi osebna imena. Ta sicer niso sestavina taroka, spadajo pa v sociologijo iger s kartami. V kvartopirskem omizju, majhnem in navadno dolgoletnem, se osebna imena pogosto uporabljajo, zaradi vsega tega se slengirajo. V dolgoletni družbi je pet igralcev taroka pri kartanju uporabljalo poleg svojih uradnih in klicnih imen kar 24 slengovskih: Marjan je bil tudi: Marek, Mariboj, Marijon, Mario, Mario del Monaco, Bučarov-ski (po priimku). Francè je bil tudi: Frenki, Lučarski (po rojstnem kraju), Pǝckotov (po hišnem imenu), Sudija (po poklicu). Jaka je bil tudi Jakubovski (po filmu Jakubowski in polkovnik). Mile je bil tudi: Bogi (po Bogomil), Mile Čento (po avtomobilu), Milek, Milivoj Šurbek (po dirigentu), Miliboj (variacija na Milivoj), Zapotocki (po priimku). Janez je bil tudi: Jane, Jane Ahonen (po smučarju), Jani, Janček, Janiboj, Janika, Janislav, pater Janez (po prijateljski povezanosti s kartuzijani.) Ostale zvrsti Še največ je redkih izrazov, nekateri so prevedki, drugi oblikoslovne ali semantične variante: cesárski vzétek ‑ega ‑tka m – redko trula v enem vzetku (nem. Kaiserstich) dvórna kárta ‑e ‑e ž – redko figura (ang. court card) hóner ‑ja m – redko karta z najvišjo vrednostjo (5) (fr. honneur) kárin ‑a ‑o prid. – redko karov Mórd – redko Mort tarokáš ‑a – redko tarokist Specialno ekspresivni izrazi štipéndija ‑e ž – sleng., iron. vsaka od šestih kart talona, ki se pri klopu v treh doda prvim šestim vzetkom 178 Jezik slovenskega taroka Káj se síliste, če ne móreste – sleng., posmehlj. kadar igralec reče igralcu Kaj se siliste, če ne moreste, pomeni, da mu pojasnjuje, da je izgubil, ker je kljub slabim kartam prevzel igro hudíčeve podóbice ‑ih podóbic ž, mn. – šalj. karte Časovno označeni izrazi kámpeljc ‑a [‑pǝlˈc] m – star. sposoben, domiseln igralec taroka tarokàn ‑ánta m – zastar. tarokist tarókati ‑am glg. – zastar. tarokirati Narečni izrazi klopúr ‑ja m – nar. klop móndfonk ‑a m – nar. mondfang Etimologija V praktičnem strokovnem slovarju je etimologija redka, vendar je uteme‑ ljena: 1. kadar še ni znana, 2. kadar je izraz nekultiviran. V slovarju so etimološko pojasnjeni prevzeti jedrni taročni izrazi in izrazi, prevzeti iz novejše nemščine, zlasti avstrijske. Večina etimologij, zlasti izrazov, pre‑ vzetih iz nemščine, sega samo do tuje ustreznice. Ob etimologiziranju mi je bil v veliko pomoč Snoj 2003 in 2014‑e, ven‑ dar to pri konkretnih izrazih ni navedeno, kot tudi ne Bezlaj 1976–2005 ne Verbinc 1968 ne Drosdowski (Duden) 1963 ne dvojezični Tomšič 1954 kakor tudi različni internetni etimološki slovarji ne. Marku Snoju pa se še posebej zahvaljujem za etimologijo taroka, ki je še ni objavil, ter za podatek o prvi pojavitvi izraza tarocchi v italijanščini. Sam sem ga zgrešil za 18 let. tarók ‑a m – 1. ed. družabna ali tekmovalna igra, ki se v Sloveniji igra s štirimi vrstami barvnih kart, od katerih ima vsaka po osem kart različne moči, in z dva-indvajsetimi kartami različne moči, ki prevzamejo tudi vsako barvno karto, zmaga pa, kdor zbere več kot polovico vrednosti dobljenih vzetkov ali načrtno dobi vse vzetke, en sam vzetek ali ne dobi nobenega vzetka: igrati tarok 2. ed. igranje te igre: govoriti med tarokom 3. tudi živ. vsaka od kart pri tej igri, ki prevzame katero koli barvno karto – ETIM.: nem. Tarock, ‘isto’ < it. Tarocchi, ‘isto’ < arab. ṭarḥ ‘odbitek, odstranitev’, isto etimologijo ima tara ‘teža embalaže, ki se pri plačilu odšteje’ < it. tara ‘isto’. Tako pišejo tudi tuji papirni in internetni slovarji, nobeden pa ne zna povezati ‘odbitka’ s kakšnim elementom taroka, zato arabsko povezavo navajajo 179 Jakob Müller kot domnevno ali nejasno. Snoj je prepričljivo določil poimenovano: to je ‘karta, ki odbije, odstrani, izloči barvno karto’, torej tarok ‘karta’. Tudi v sodobni italijanščini je ime igre množinsko, tarocchi; enako češ. taroky, slovaš. taroky, polj. taroki. valát ‑a m – to, da igralec sam ali skupaj s partnerjem dobi vse vzetke – ETIM.: nem. Valat ‘isto’ < lat. valere ‘biti močan, veljaven; +‑at, nastalo po letu 1900; prim. eksponat < exponere ‘izpostaviti’; nekdaj nem. Volat / Volata / Vole, v Piemontu vola, madž. volát < it. volato / volata / vole ‘let, polet’ < volare ‘leteti’; prim. pri šnopsu durhmarš klopécki ‑ega m, živ., tudi neskl. – klop: igrati klopeckega – ETIM.: madž., nekdaj klopicki ‘isto’ < po Józefu Grzegorzu Chłopickem (1771–1854), poljskem generalu, ki je ob novembrski vstaji leta 1830 proti ruskemu carju postal vrhovni poveljnik poljske vojske, a je po 13 dneh odstopil, ker je presodil, da Poljaki ne morejo zmagati, 24. februarja 1831 pa je v bitki pri Grochowu vendarle poveljeval poljski vojski. Podobno motivacijo ima paskevič, madžarska varianta taroka, imenovana po ruskem generalu Ivanu Fjodoroviču Paskeviču, ki je zatrl madžarsko revolucijo 1848, že leta 1831 pa je dokončno podredil Poljsko. Prim. še polj. warszawa, ‘klop’, in napóleon, ‘tarok v dveh’. klòp klôpa m, živ. – igra, ki jo lahko napove samo prvi igralec, kadar nihče in tudi sam ne želi igrati nobene igre, vrednost vsakega vzetka pa je negativna – ETIM.: klop < klopecki, ljudska navezava na klop ‘kožni zajedalec, ki se trdo prisesa na kožo’. čándkati ‑am glg. – sleng. 1. že premešan kup večkrat prevzdigniti, da bi bile karte čim bolj premešane 2. mešati karte tako, da bi mešalec sam ali določen igralec dobil čim manj premešane 3. med igranjem delati, početi s kartami kaj sumljivega, oporečnega – ETIM.: čandkati ‘delati kot Čandek’, ‘delati kaj zamegljeno, prikrito’; povezano s čad ‘dim, meglica’, Bezlaj 1976 pri čad navaja prid., narečno: čanjav, čanžav. réfe neskl., m – redko radeljc ( = po igranju klopa, berača ali valata dobljeni znak vsakega igralca ali za vse igralce skupaj v obliki krogca, črtice, pravokotnika, da se vrednost prve naslednje igre (razen klopa), dosežka določenega igralca ali prvih treh oziroma štirih iger katerega koli imetnika znaka dvakratno poveča) – ETIM.: srb. refe ‘pri preferansu, znak za podvojitev vrednosti igre, napovedi’ < fran. refaire ‘še enkrat razdeliti karte’, prvotno ‘še enkrat, znova narediti’. Súb – kadar igralec reče Sub, pomeni, da napoveduje, da bo re izgubljen, vrednost prvotno napovedanega pa se osemkratno poveča – ETIM.: lat. sub ‘pod’, konkretno: ‘za stopnjo nižje od mort’. Súpra – nekdaj Sub – ETIM.: lat. supra ‘nad’; konkretno ‘za stopnjo višje od re’ pajkljáti ‑ám glg.– žarg. mešati karte tako, da ostaja velik šop kart nepremešan – ETIM.: navidez povezano s slo. pajkljati ‘s sem in tja premikajočimi, tresočimi se siti čistiti omlačeno žito, oluščen fižol’ < pajkelj ‘stroj za čiščenje žita, fižola’ < nem. Beutel ‘mlinsko sito’ < beuteln ‘tresti, stresati’, dejansko pa pomeni ‘delati pakeljce, šope’ < avstr. packlen ‘mešati tako, da ostaja šop kart nepremešan’ < avstr. Packl ‘šop’. 180 Jezik slovenskega taroka Še nekaj izrazov, prevzetih iz nemščine: bezèc kárta – ‑e ž – žarg. karta, poleg katere ima igralec vsaj še eno karto iste vrste – ETIM.: avstr. nem. besetzt ‘isto’, prvotno ‘zaseden, pokrit’. Fór– žarg. Naprej (= kadar pri licitaciji, napovedovanju igralec reče Naprej , pomeni, da ne licitira, napove ničesar – ETIM.: nem vor ‘naprej’. gégengift ‑a [‑gǝn‑] m – sleng. vsaka od dveh v talonu ločenih kart največje vrednosti – ETIM.: nem. Gegengift ‘isto’; db. ‘protistrup’. hêrc ‑a m – žarg. srce – ETIM.: nem. Herz ‘isto’. rúfati ‑am glg. – žarg. klicati – ETIM.: nem. rufen ‘isto’. šmírati ‑am glg. – žarg. priložiti, prilagati vzetku, vzetkom partnerja karto čim večje vrednosti za večji skupni uspeh – ETIM.: nem. schmieren ‘isto’, prvotno ‘mazati’ – SOP.: mazati, nalagati štìh štíha m – žarg. skupina kart, ki jih igralci v vsakem krogu po eno dajo ven, a. dobi pa jih igralec z najmočnejšo karto in shrani na svoj kup, obrnjene s hrbtno stranjo navzgor b. pri beraču, pikolu, okrog talona položene v stolpec vsakega igralca s sprednjo stranjo navzgor, tako da so vidne vse hkrati – ETIM.: nem. Stich ‘isto’, prvotno ‘vbod’. Viri in literatura France BEZLAJ, Marko SNOJ, Metka FURLAN, 1976–2005: Etimološki slovar slovenskega jezika, prva–četrta knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Inštitut za slovenski jezik; Mladinska knjiga; Založba ZRC. Fran BRADAČ, 1926: Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna. Matej CIGALE, 1860: Deutſch-ſloveniſches Wörterbuch. Laibach: Anton Alois Wolf DIGI = Digitalizirana listkovna kartoteka SSKJ 1970–1991, dostopna na Inštitutu za slovenski jezika Frana Ramovša, ZRC SAZU. Ivan CANKAR, 1900: Jakob Ruda. Ljubljana: L. Schwentner. 25. Izidor CANKAR, 1911: Obiski, I. Dom in svet 24/7, 286. Doris, Božidar, Primož DEBENJAK, 1993: Veliki nemško-slovenski slovar = Grosses deutsch-slowenisches Wörterbuch. Ljubljana: DZS. Fran DETELA, 1897: Trojka. Ljubljana: Slovenska matica. 32. Günther DROSDOWSKI et al., 1963: Das Herkunftswörterbuch: Eine Etymologie der deutschen Sprache. Manheim: Bibliografisches Institut (Duden, 7). Urh ERJAVEC, 2014: Tarok, miselna igra. Ivančna Gorica: samozal. GIUSTI 1440: https:/ www.google.com/search?q=%22naibi+a+trionfi%22%2C+Giu sti&oq=%22naibi+a+trionfi%22%2C+Giusti&gs_lcrp=EgZjaHJvbWUyBggAEEUY 181 Jakob Müller OTIHCAEQIRigATIHCAIQIRigATIHCAMQIRigAdIBCjMwMjc0ajBqMTWoAgiw AgE&sourceid=chrome&ie=UTF‑8 Velemir GJURIN, 1974: Interesne govorice sleng, žargon, argo, Slavistična revija 22/1, 65–81. Lutz Jürgen HEINRICH, 2002: Wörterbuch der Austriazismen.6 [Linz: L. J. Heinrich] Simon JERIČ, 2008: Teorija taroka: tarok v tri in tarok v štiri: razumeti tarok in igrati tarok tako, da v vsakem položaju dobite največ možnih točk. Borovnica: samozal. Hugo KASTNER, Gerald K. FOLKVORD, 2005: Die große Humboldt-Enzyklopädie der Kartenspiele: die erste 500 Jahre. Baden Baden: Humboldt Verlag. https://books. google.si/books?id=lWqSVnyS8RIC&pg=PA221&lpg=PA221&dq Janko KERSNIK, 1876: Na Žerinjah. Ljubljana: J. Jurčič. 140. Janko KERSNIK, 1883: Cyklamen, Ljubljanski zvon 3/5, 294. Janko KERSNIK, 1889: Rošlin in Verjanko, Ljubljanski zvon 9/4, 167. Proto KONEC, 1908: Zaigrana vas, Dom in svet 21/2, 78, 79, 81, 82. Alojz KRAIGHER, 1914: Kontrolor Škrobar. II. Ljubljana: L. Schwentner. 50, 95. Helena LOŽAR‑PODLOGAR, 1992: Slovanske šege na tarok kartah Hinka Smrekarja. Traditiones 21, 213‒226. Fran MALAVAŠIČ, 1852: Oče Grof Radecki c.k. maršal. Ljubljana: J. Giontini. 61. MARIZIANO da Tortona: https://www.google.com/search?q=Tractatus+de+deificat ione+sexdecim+heroum&oq=Tractatus+de+deificatione+sexdecim+heroum&gs_lcrp =EgZjaHJvbWUyBggAEEUYOdIBCTY2MDBqMGoxNagCCLACAQ&sourceid=ch rome&ie=UTF‑8 Wolfgang MAYR, Robert SEDLACZEK, 2001: Das große Tarockbuch. Wien, Frankfurt/M.: Deuticken Verlag. (Perlen‑Reihe, Bd. 642). Wolfgang MAYR, Robert SEDLACZEK, 2008: Die Strategie des Tarockspiels. Wien: Edition Atelier. John McLEAD, 1995‒2024: Pagat.com. https:/ www.pagat.com/tarot/ Rado MURNIK, 1914: Lovske bajke in povesti. Ljubljana: [s. n.], 73, 101, 102. Zoran OBRADOVIČ, 2020: Slovenian tarot. https:/ www.pagat.com/tarot/sltarok.html Jakob PISKERNIK: Pravila igranja taroka. Tipkopis, 1 stran. Arhiv avtorja. Maks PLETERŠNIK, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo ljubljansko. https:/ www.fran.si Franco PRATESI, 2012: Studies on Giusto Giusti. http:/ trionfi.com/giusto‑giusti Milan PUGELJ, 1911: V letih nerodnih. Mali ljudje. Ljubljana: I. pl. Kleinmayr & F. Bamberg. 11. Franc RAKOVEC, 2008: Pravila turnirja. Tipkopis, 1 stran. Arhiv avtorja. 182 Jezik slovenskega taroka Oljan REPIČ, 2023: Kako zmagamo pri taroku. Pravila in prevare. Kranj: [O. Repič] Jacopo SAGRAMORA, 1442: http:/ trionfi.com/jacopo‑sagramoro‑tarot‑trionfi‑pa‑ inter‑ferrara SB, 1925–1991 = Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka; Slovenska akademija znanosti in umetnosti. https://www.slovenska‑biografija.si Marko SNOJ, 2003: 2Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Marko SNOJ: 3Slovenski etimološki slovar. https:/ www.fran.si SP, 2014 = Slovenski pravopis. https:/ www.fran.si Robert STEELE, 1900: X.‒A Notice of the Ludus Triumphorum and some Early Italian Card Games; with some Remarks on the Origin of the Game of Cards. Cambrige: Cambridge University Press. https:/ zenodo.org/records/1573246 Lothar TEIKEMEIER, 2012: Iacopo Sagramoro, Trionfi Card Painter in Ferrara. http:/ trionfi.com/etx‑iacopo‑sagramoro TH = Tarot Heritage. Tarot History Chronology. https://tarot‑heritage.com/history‑4/ tarot‑history‑chronology France TOMŠIČ, 1954: 3Nemško-slovenski slovar. Ljubljana: Državna založba Slo‑ venije. Max VASMER, 1964–1973: Этимологический словарь русского языка / Etimološki slovar ruskega jezika. dic.academic.ru https:/ etymological.academic.ru/ France VERBINC, 1968: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. WEBSTER, 1980 = Webster new collegiate dictionary. Springfield, Massachusetts, USA: G. and C. Merriam Co. Lada ZEI, 1994: Tarok: (Pravila in nasveti za igranje). Smrekarjev tarok. Ljubljana: Mladinska knjiga. 65–77. https:/ www.de‑academic.com/dic.nsf/dewiki/1447153 https:/ www.de.wikipedia.org/wiki/Franz%C3%B6sisches_Tarock#Excuse https://www.de.wikipedia.org/wiki/Spielkarte https://www.de.wikipedia.org/wiki/Tarock https:/ www.diepresse.com/1263229/heimischer‑wortschatz‑von‑spiele https:/ www.ducange.enc.sorbonne.fr/doc/aide https://www.dwds.de/wb/etymwb https:/www.en.wikipedia.org/wiki/Glossary_of_card_game_terms https://www.en.wikipedia.org/wiki/Playing_card https://www.en.wikipedia.org/wiki/Trionfi_(cards) 183 Jakob Müller https://www./fr.wikipedia.org/wiki/Carte_%C3%A0_jouer https://www.fr.wikipedia.org/wiki/Tarot https:/ www.fran.si/ https://www.homer.members.pgv.at/tarock/tarockvarianten.htm https://www latein.me https:/ www.shogix.net/glossaire‑abc https:/ www.slovenski‑tarok.si/zgodovina.html https:/ www.tarock.info/Koenigrufen_1840.htm https:/ www.tarock.info/Tapptarock_1821 https:/ www.tarokk.lorantkegl.eu/tarokk_en.htm#Bemondasok https://www.trionfi.com/ https://www.trionfi.com/0/p/10/t1.php Forumi https://www.bmwslo.com/topic/58008‑tarok/page‑2 https:/ www.druzabni.mojforum.si/druzabni‑ntopic115.html https:/ www.dzfinf.proboards.com/thread/308/tarok https:/ www.jabuk.si/pbb/viewtopic.php?p=416552&sid=60e342c13db311de58cd8d8f 69f0 8e46 https://www.nomago.si/forum/q/zapisi/2978508 https:/ www.slo‑tech.com/forum/t42232 Pravila https:/ www.dijaski.net/gradivo/ost_ref_tarok_01__pravila_glede_na_geografsko_le‑ go https:/ www.facebook.com/TarokDrustvoBerac/posts/10152863996711130/?locale= sl_SI https:/ www.facebook.com/valat.si/?locale=sl_Si https://www.mahar.si/Tarok/ZIROVSKA_PRAVILA_TAROKA.pdf https:/ www.mzt.org/wp‑content/uploads/tarok_karte_navodila.pdf https:/ www.pagat.com/tarot/sltarok.html https:/ www.pagat.si/tarok/ 184 Jezik slovenskega taroka https://www.rtk.ijs.si/2010/tarok/ https://www.scribd.com/doc/123225514/Pravila‑taroka https:/ www.sdselca.si/wp‑content/uploads/2014/11/2014‑tarok‑pravila‑po‑sel%C5‑ %A1ko.pdf https:/ www.tarok.net/index.html https:/ www.tarok.net/pravila108.pdf https://www.valat.si/pravila Informatorji Marjan Bučar (roj. 1945), Grosuplje, 1998–2002. Sead Duračkovič, Ljubljana, december 2023. Tone Janežič, Grosuplje, november 2023. Janez Kebe (roj. 1942), Dolenje Jezero – Vel. Račna, september 2023. France Kralj (roj. 1947), Kočevje, 1998–2002. Janez Mihelčič, Izlake, september 2023. Simon Nabergoj, Lože, december 2023. Aleksander Obradovič, Maribor – Ljubljana, november 2023. Mojca Otavnik, Ljubljana, junij in september 2023. Bogomil Potokar (roj. 1941), Grosuplje, 1998–2002. Franc Rakovec (roj. 1951), Selca, december 2023. Peter Starkl, Ptuj, april 2023. Sabina Šeško Horvat, Limbuš, december 2023. Jakob Špehar, Peč pri Grosupljem, julij, december 2023. Janez Zrnec (roj. 1946), Grosuplje, 1998–2002, 2022, 2023. THE LANGUAGE OF SLOVENE TAROT Summary The tarot story begins in c. 1420 at the Court of Visconti, the Duke of Milan. In Slovene lands, it became known by c. 1820 (Matevž Ravnikar) and would frequently appear in texts dated after 1875. This tarot language analysis is based on the prepared special Slovene dictionary consisting of approx. 950 terms, i.e. words, phrases and sentences. The gender of nominal numbers, used as syntactic subjects, is determined by the deep antecedent that identifies it: Tri deljeno s tri < število tri deljeno s številom tri; Tri je dobljena 185 Jakob Müller < Igra tri je dobljena. Interjections are used as utterances or nouns. The terms that have a form of a sentence are: (1) not necessarily uttered, three play, one rests – jarg. three out of four players play, while the fourth alternately only mixes and deals, except in klop game, (2) uttered as information, I need a soldier – slang. when a player who picks a lower tarot or a jack in a talon due to having no better card available says I need a soldier this means that he is satisfied with the cards received or that he is at least acting or pre-tending that it is so; (3) uttered as performative, I’m beating – jarg. whenever a player that has to cut says I’m beating, it means the cards have to be dealt without cutting and to every player in full and in a sequence determined by the first player: if he chooses the first packet of cards, they are dealt to players in a seating order, if he chooses the non-first one, the others are free to choose their cards too, while the dealer gets the packet that had remained. The special language of tarot has two subspecies: jargon and slang. Both are un‑ systematized and partly uncultivated special speeches, used within the context of playing where expressions, derived from commonly used language, other types of special languages or foreign languages are sometimes syntactically reduced. In jargon, the emphasis is on the subject, whereas in slang the most important element are expressions. Slang represents a form of rebellion against the commonly used/ established speech. It is the result of the individual’s own conceptual and expres‑ sional creativity. In a small permanent group of players, their first names are also affected by slang: five players used 24 slang names to call each other. Finally, the paper provides the etymology of the terms tarok, valat, klopecki, klop, čandkati, and also explains the replacement of Supra with Sub. 186 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? (Ob nastanku novega slovensko-češkega slovarja na Češkem) David Blažek Slovanský ústav AV ČR (Slovanski inštitut Akademije znanosti Češke republike), Praga, Češka, blazek@slu.cas.cz DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.12 ISBN: 978-961-286-878-9 Leta 2002 so se začele priprave za nov slovensko‑češki slovar srednjega obsega, ki zdaj čaka na izdajo na Češkem. V dvajsetih letih priprav se je temeljito spremenil način leksikografskega dela, pojavile pa so se tudi nove prevajalske možnosti, kot so spletni prevajalniki ali vzporedni korpusi. Avtor se zato sprašuje, ali je v takšnih okoliščinah izdaja dvojezičnega slovarja že anahronizem, in primerja re‑ zultate prevajanja leksemov ali skladenjskih enot s pomočjo slovarja, treh spletnih prevajalnikov in vzporednega korpusa. Ključne besede: leksikografija, slovaropisje, dvojezični slovar, prevajanje, korpusi, češčina, slovenščina Work on the new Slovene‑Czech medium‑length dictionary, which is now awaiting publication in the Czech Republic, began in 2002. During the twenty years of work‑ ing on it, the approach to lexicography has changed considerably and new trans‑ lation possibilities such as online translators and parallel corpora have emerged. The question therefore arises whether, in the present situation, the publication of a bilingual dictionary has become an anachronism. The author thus compares the results of translating lexemes or syntactic units relying on a dictionary, three online translators, and a parallel corpus. Keywords: lexicography, bilingual dictionary, translation, corpora, Czech, Slovene Uvod Dolgoletna odsotnost sodobnega slovensko‑češkega slovarja najmanj sred‑ njega obsega na Češkem je leta 2002 diplomante slovenistike v Pragi pripe‑ ljala do zamisli o izdelavi lastnega slovarja. Projekt je institucionalno podprl Slovanski inštitut Akademije znanosti v Pragi in po številnih (predvsem 187 David Blažek kadrovskih) peripetijah je bilo to leksikografsko delo s 25.000 gesli leta 2022 dokončano. Slovar zdaj čaka na knjižno izdajo, ki ji bo prej ali slej sledila tudi elektronska različica.1 Od začetne zamisli do uresničitve slovarja je minilo dvajset let. V tem času se nista spremenila le svet, v katerem živimo in ga opisuje slovar, temveč se je zelo temeljito spremenil tudi način leksikografskega dela. Na začetku je priprava geslovnika potekala (še) z izpisovanjem razla‑ galnih in dvojezičnih slovarjev. Tudi iskanje pojavitev določenih gesel ali zgledov je bilo včasih problematično. Delo na slovarju so na srečo kar kmalu poenostavili korpusi in drugi dostopni spletni leksikografski viri, ki ne poznajo geografskih meja. V omenjenem obdobju dvajsetih let pa niso bili razbremenjeni le leksi‑ kografi, temveč tudi sami uporabniki jezika, ki se pri razvozlavanju tujeje‑ zičnih besedil ne zanašajo več le na slovarje, temveč lahko uporabljajo tudi različne spletne prevajalnike ali (vzporedne) korpuse. Z minimalno porabo energije lahko v nekaj sekundah dekodirajo ne le posamezne tujejezične lekseme, kot je bilo to običajno do nedavnega, temveč tudi celotne stavke ali besedila. V ozadju omenjenega dogajanja se je bilo najbrž logično vprašati, ali novo pripravljeni slovensko‑češki slovar vmes ni postal anahronističen. Avtor je v ta namen naredil manjšo primerjavo prevodov naključno izbranih osnutkov v ciljni jezik ob uporabi Slovensko‑češkega slovarja, treh splet‑ nih prevajalnikov (Google Translate, DeepL in Lingea) ter vzporednega korpusa (Intercorp). Za primerjavo prevodov so bili izbrani izrazi brez stilne zaznamovanosti in s stilno zaznamovanostjo (publicistika, sleng), večpomenske besede in homonimi, strokovni izrazi, frazeološke besedne zveze in stavčne kon‑ strukcije. Čeprav elektronska različica Slovensko‑češkega slovarja še ni pripravlje‑ na, je tu vsaj teoretično predstavljena. Temelji na iskanju iztočnic oziroma iskanju po celotnem besedilu, ki ga omogoča program TshwaneLex, v kate‑ rem je slovar nastal in na katerem bo temeljila elektronska različica slovarja. 1 Slovar je avtor podrobneje predstavil ob priložnosti Mednarodnega dneva slovarjev 2022 (organizator: Sekcija za leksiko Zveze društev Slavistično društvo Slovenije) v svojem predavanju Preteklost, sedanjost in prihodnost slovensko-češkega in češko-slovenskega slovaropisja. 188 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? Slovensko-češki slovar Knjižna različica slovarja • hiša Poleg osnovnih besednozvrstnih in slovničnih informacij sta v geslovnem odstavku hiša navedena dva pomena gesla (označena s številkama 1 in 2). Nanašata se na hišo v pomenu stavbe za bivanje ali druge namene in na hišo, družbo v pomenu podjetja ali ustanove. Oba pomena sta dopolnjena z več zgledi z ustreznicami v ciljnem jeziku. • kura Leksem kura je razdeljen v dva geslovna odstavka (označena kot kura1 in kura2), saj gre za enakozvočnici z dvema različnima pomenoma (v češčini slepice in kúra). K jasnemu razlikovanju teh homonimov pripomorejo tudi primeri rabe teh gesel v besednih zvezah. • finta (slang.) Slovar ponuja ustreznici v češčini ( finta in fígl) ter ilustrativne zglede uporabe ( stara finta, poznati (čigave) finte, nasesti na finto). • obdobje kislih kumaric (publ.) To besedno zvezo je mogoče z ustreznim kvalifikatorjem poiskati pod gesli kisli in kumarica. Gre za nekakšen kompromis med uporabniško prijaznostjo slovarja in obsegom priročnika: če bi v knjižni obliki frazem navedli pod vsemi njegovimi členi (tu tudi pod geslom obdobje), bi slovar postal neznosno obsežen. V elektronski različici slovarja te dileme ne bo treba reševati. • odvisni govor (jezik.) Pri pripravi Slovensko‑češkega slovarja je bil velik poudarek na vključe‑ vanju terminoloških izrazov z različnih področij človekovega delovanja. Zato pod gesli odvisni ali govor najdemo ustreznico iskane besedne zveze s področja jezikoslovja z ustreznim kvalifikatorjem (v češčini nepřímá řeč). 189 David Blažek • Sprva bo še precej hladno. Čeprav je večina ilustrativnega gradiva v slovarju nestavčne narave, so za ponazoritev rabe gesla ponekod uporabljene tudi stavčne konstrukcije (to so navadno, a ne izključno – kot kaže ta primer pod geslom hladno – slovnične besedne vrste, npr. vezniki, členki ali medmeti). • Po toči je prepozno zvoniti (prislov) V frazeološkem delu geselskih odstavkov iztočnic prepozno in zvoniti je frazem označen kot pregovor s češko ustreznico je pozdě plakat nad rozlitým mlékem a pozdě bycha honit. Elektronska različica slovarja Rezultati iskanja v elektronski različici slovarja tu ne bodo podrobno obravnavani, saj so trenutno enaki rezultatom iskanja v knjižni različici. V prihodnosti pa ni izključeno, da se bo elektronska različica slovarja še razširila in dobila obliko rastočega slovarja. Prednost elektronske različice slovarja je možnost iskanja določene bese‑ de bodisi kot iztočnice bodisi kot izraza (ali skupka izrazov) vsebovanega v geselskih odstavkih. Iskani izraz hiša bi tako, na primer, našli tudi pod iztočnico ključ v zvezi dům na klíč ( hiša na ključ) ali pod iztočnico beli v zvezi Bílý dům ( Bela hiša). Spletni prevajalniki Google Translate • hiša Googlov prevajalnik je za vneseno iztočnico hiša ponudil pravilno ustrezni‑ co Dům (velike in male črke so tukaj in v naslednjem besedilu ohranjene glede na rezultate iskanja). S klikom nanjo se prikažejo trije češko‑slovenski prevodni pari, in sicer Dům – hiša, sněmovna ( zbornica) – hiša, domem ( s/ skozi hišo) – hiša, ki pa bodo za uporabnike brez dodatnega konteksta verjetno prej zavajajoči. 190 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? • kura Pri iskanju besede kura se v prevajalskem oknu prikaže ustreznica fena (slovensko psica), ki se ne ujema z nobenim od možnih pravilnih prevodov. Ko pa iskano besedo razširimo na besedno zvezo zdravilna kura, dobimo v češčini pravilen prevod, tj. léčebná kúra. • finta (slang.) Prevajalnik ponuja eno samo možnost prevoda v češčino ( finta), čeprav po iskanju v slovarju že vemo, da obstaja več možnosti. Ko kliknemo na ustrez‑ nico, se prikaže češko‑slovenski prevajalski par předstírat – pretvarjati se, pri katerem zelo težko najdemo povezavo z našo poizvedbo. • obdobje kislih kumaric (publ.) Pravilnemu prevodu v češčino, tj. okurková sezona, se prevajalnik le bež‑ no približa, saj najprej ponudi zavajajočo besedno zvezo období nálevu (slovensko: obdobje mešanice za vlaganje) z možno (a ne povsem ustrezno) alternativo okurkové období. • odvisni govor (jez.) Prevajalnik ponuja prevod závislá řeč in njegovo alternativo závislý projev, ki sta preveč dobesedna in ne ustrezata edinemu terminološko pravilnemu prevodu v češčino, tj. nepřímá řeč. • Sprva bo še precej hladno. Uporabniku se v češčini ponudi prevod Zpočátku bude docela zima ali alternativni prevod Zpočátku bude poměrně chladno, ki v celoti ustrezata pomenu izhodiščnega besedila. • Po toči je prepozno zvoniti (prislov) Prevajalnik ponuja le dobesedna prevoda už je pozdě zvonit po krupobití oziroma na zvonění po krupobití je pozdě. Preneseni pomen frazema je v celoti izpuščen. 191 David Blažek DeepL • hiša Prevajalnik DeepL za iskalni izraz hiša ponuja ustreznico Dům. Ob kliku na ustreznico se prikažejo druge prevodne alternative, npr. House, dům, Domácí, Adresa, Domů, Home itd., vendar se ne prikažejo konteksti, v katerih se pojavlja ustreznica ali njene alternative. To lahko povzroči te‑ žave v primerih, ko so najdene prevodne rešitve dvoumne in je prevajalec prepuščen le svoji intuiciji. • kura Če vpišemo homonim kura, se pojavi ustreznica který ( kateri), ki se ne prekriva z nobenim od njegovih pomenov. Če iskalni izraz razširimo na besedno zvezo zdravilna kura (češko léčebná kúra), dobimo prevod léčivé kuře ( zdravilni piščanec) ali alternativne prevode kuřecí maso pro léčebné účely ( piščančje meso v zdravilne namene), kuřecí maso léčivé ( zdravilno piščančje meso) ali kuře léčivé, ki so popolnoma zavajajoči. • finta (slang.) Prevajalnik ponuja edino možnost prevoda ( finta) z alternativo finty (mno‑ žina). • obdobje kislih kumaric (publ.) Prevajalnik ponuja pravilno rešitev za iskano besedno zvezo, tj. okurková sezóna. Zavajajoče so ponujene alternativne možnosti prevoda, tj. sezóna nakládaných okurek ali sezóna okurek. • odvisni govor (jez.) Prevajalnik ponuja rešitev závislá řeč z alternativama závislý projev oziro‑ ma závislé řeči, ki ne ustrezata edinemu terminološko pravilnemu prevodu, tj. nepřímá řeč. • Sprva bo še precej hladno. Uporabniku je na voljo prevod v češčino Zpočátku bude poměrně chladno oziroma alternativa Zpočátku bude docela chladno, ki skoraj v celoti 192 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? ustrezata pomenu izhodiščnega besedila. Zanimivo je, da tako DeepL kot Google Translate v prevodu popolnoma izpustita besedo še ( ještě). • Po toči je prepozno zvoniti (prislov) Prevajalnik ponudi le dobesedna prevoda je příliš pozdě zvonit po krupobití oziroma na zvonění po krupobití je pozdě. Preneseni pomen frazema je bil v celoti zapostavljen. Lingea hiša Ta prevajalnik je ob vnosu iztočnice hiša ponudil češko ustreznico dům. Poleg tega se ob kliku na iskano besedo hiša prikažejo primeri možnih besednih zvez iz slovensko‑češkega slovarja založbe Lingea (npr. avkcijska hiša, družinska hiša, mestna hiša itd.), vendar je to le naključni seznam, ki ne odraža pomenske strukture leme. S klikom na ustreznico dům se prikaže seznam iz češko‑slovenskega slovarja z dvema primeroma, tj. obchodní dům in panelový dům, ter njunima slovenskima ustreznicama. kura Od slovenskega homonima kura je v češčini na voljo le pomen slepice ( kokoš). Ob razširitvi na besedno zvezo zdravilna kura se v polju najdenih ustreznic pojavi nepravilen prevod kur domácí ( domača kokoš). finta (slang.) Prevajalec Lingea je iztočnico finta prevedel kot kapusta kadeřavá ( kodrasti ohrovt), kar je popolnoma nesmiselna ustreznica. Če pa iskalno besedo vključimo v besedno zvezo, so lahko rezultati prevoda nekoliko bolj zado‑ voljivi: npr. dobra finta = dobrá finta, uporabiti finto = Použít finto (sic!), ampak tudi poznam njene finte = Já vím, jak se jí líbí ( Vem, kako ji je všeč). obdobje kislih kumaric (publ.) Prevajalnik je novinarsko frazo prevedel kot období okurky salátové (tj. obdobje solatne oz. navadne kumare), kar pri uporabniku nedvomno ne ustvari predstave o obdobju, ko v poročilih ni dovolj novic z resno vsebino. 193 David Blažek odvisni govor (jez.) V prevajalniku je besedna zveza závislá řeč ponujena kot edina prevajalska rešitev, ki pa ne ustreza edinemu možnemu pravilnemu prevodu, tj. nepřímá řeč. Če pa je uporabnik seznanjen z možnostjo klika na lemo govor, se mu odpre okno z ustreznim geselskim odstavkom, kjer bo na seznamu besednih zvez naletel tudi na pravilen prevod te terminološke zveze. Sprva bo še precej hladno. Prevod v češčino se glasi: Zpočátku to bude dost chladno. Če je prejemnik te informacije rojeni češki govorec, bo prevod zlahka prilagodil končni pravilni obliki, če pa je prejemnik oseba, ki ni rojeni govorec, verjetno ne bo čutil potrebe po prilagoditvi ponujene rešitve (problematičen je zaimek to, ki ga je treba izpustiti). Po toči je prepozno zvoniti (prislov) Prevajalnik ponuja le dobesedne prevode tipa je příliš pozdě zvonit ( prepozno je zvoniti). Podobno kot pri prejšnjih dveh prevajalnikih je preneseni pomen v frazemu popolnoma zapostavljen. V tem primeru pravilnega pomena frazema ne najdemo niti v sklicu na slovar, saj nas prevajalnik na primer ob kliku na besedno obliko toči ne napoti na slovensko iztočnico toča, temveč na češko lemo, glagol točit ( vrteti). Vzporedni korpus Pri delu z vzporednim korpusom je treba biti pozoren na pravilne nasta‑ vitve iskanja oziroma je treba spremljati, ali je iskani izraz v prikazanih rezultatih na položaju izhodiščnega ali ciljnega besedila, saj lahko pretvorba prevajanega in prevedenega izraza ali besedila popači prikazane rezultate. hiša Ko vnesemo iskalno poizvedbo za lemo hiša, dobimo več kot 50 tisoč po‑ javitev. Rezultati iskanja kažejo, da sta najpogostejši ustreznici besedi dům (približno 29 tisoč pojavitev) in pogovorna različica barák (približno 1120 pojavitev). Manj zastopan (129 pojavitev) je prevod společnost v drugem pomenu izvirne besede (npr. založniška hiša oz. vydavatelská společnost). 194 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? kura Pri iskanju iztočnice kura se prikaže 600 rezultatov. Prevod slepice je pri‑ kazan 143‑krat, prevod kuře pa 88‑krat. Prevod kúra (druga enakozvočnica) se je pojavil 5‑krat. V ostalih primerih je prevod opisen ali figurativen, npr. pri umetniških besedilih. finta (slang.) S poizvedbo po lemi finta smo našli 475 pojavitev, od katerih je približno 450 relevantnih. Korpus je ponudil češke ustreznice, kot so finta, fígl, trik, háček, chyták, bouda itd., vključno s sorodnimi konteksti, zato je mogo‑ če domnevati, da bo prevajalec lahko izbral najprimernejšo ustreznico v ciljnem jeziku. obdobje kislih kumaric (publ.) Ta ustaljena besedna zveza se v zbirki besedil ne pojavlja. odvisni govor (jez.) Ta terminologizirana besedna zveza se v zbirki besedil ne pojavlja. Sprva bo še precej hladno. Ta konkretni stavek ni vključen v vzporedni korpus. Prevod stavka bi lahko sestavili iz prevodov posameznih delov stavčne konstrukcije (npr. sprva bo + še precej + precej hladno) ali z drugimi oblikami korpusnega iskanja, vendar to ne bi bil preveč prijazen prevajalski postopek. Po toči je prepozno zvoniti (prislov) Od 22 pojavitev besedne zveze v slovenskem besedilu jih je 14 na prvi pogled pravilno prevedenih v češčino, pri čemer je najpogostejša ustreznica plakat (brečet, lkát) nad rozlitým mlékem, redkeje pa tudi (přijít) s křížkem po funuse ali oplakávat minulost. Ker je kontekst prikazanega pojavljanja pogosto zelo omejen, ni mogoče izključiti, da je bil drugačen prevod izbran npr. iz umetniških razlogov ali zaradi potrebe po skrajšanju besedila (veliko kontekstov je med drugim prevzetih iz filmskih podnapisov). 195 David Blažek Zaključek Raziskava kaže, da ima vsaka vrsta prevajalskega orodja ali priročnika dru‑ gačne značilnosti in deluje po drugačnem načelu. Za splošnejše zaključke bi bila potrebna bolj poglobljena analiza, vendar je tudi na tem ilustrativnem vzorcu primerov prevajanja mogoče opaziti nekatere skupne značilnosti različnih prevajalskih orodij / priročnikov. Slovar je precej analitičnega značaja: uporabnik največkrat dela s po‑ sameznimi leksemi, ki jih individualno združuje v skladenjske enote (pri čemer so mu lahko v pomoč zgledi, tj. najpogostejše uveljavljene besedne zveze v povezavi z iztočnico). Kot je bilo opozorjeno, se stavčne konstruk‑ cije znotraj geselskih odstavkov uporabljajo precej redko glede na omejen obseg knjižne izdaje slovarja. Delo s slovarjem navadno zahteva vsaj osnovno poznavanje jezika, v katerega prevajamo, saj slovar temelji na precej abstraktni oziroma po‑ splošeni predstavitvi jezika (infinitivni vezniki, osnovne imenske oblike itd.). Zato je v tiskani različici Slovensko‑češkega slovarja vsaj na kratko predstavljen sistem slovenskega jezika, ki naj bi bil uporabniku v pomoč npr. pri pregibanju besed ali oblikovanju stavčnih struktur. Prevajalniki in vzporedni korpusi so bolj sintetične narave in delujejo predvsem na skladenjski ravni. Pri iskanju posameznih leksemov imajo prevajalniki v primerjavi s slovarskimi in korpusnimi iskanji, pa tudi v primerjavi z iskanjem besednih zvez ali skladenjskih enot pri prevajalni‑ kih, bistveno višjo stopnjo napak (glej primer z lemo finta v prevajalniku Lingea ali kura v prevajalniku Google Translate). Prednost prevajalnikov pa je, da jih lahko uporabljajo tudi uporabniki z minimalnim znanjem jezika, v katerega ali iz katerega prevajajo. Žal pa se s tem poveča tudi tveganje, da uporabnik ne bo sposoben oceniti pravilnosti ali ustreznosti ponujene prevajalske rešitve, zlasti pri prevajanju iz maternega v tuji jezik. Ena glavnih pomanjkljivosti prevajalnikov je, da ponujajo tudi »navidez‑ ne« prevode, čeprav iskani izraz ali besedna zveza očitno ni vključena v privzeto podatkovno zbirko (primera iz prevajalnika Lingea: zdravilna kura = *kur domácí, kodravost = *kódovatelnost). Tako lahko uporabnika brez poglobljenega znanja izvornega jezika zlahka zavede. Pomanjkanje ali ne‑ utemeljena verodostojnost rezultatov prevajalnikov je ena največjih slabosti teh prevajalskih orodij. Poleg tega smo opazili, da prevajalniki dosegajo bistveno slabše rezultate kot druga prevajalska orodja ali viri pri preva‑ janju besed s prenesenim pomenom (tj. predvsem fraz, pa tudi terminov) oziroma večpomenskih ali homonimnih besed. Po drugi strani znajo biti 196 Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje? prevajalniki odlični pri prevajanju daljših besedil ali celotnih dokumentov. Plačljiva različica prevajalnika DeepL na primer ponuja možnost spletnega prevajanja besedil, pri čemer ohranja njihovo oblikovanje. Prednost vzporednega korpusa je lahko veliko število ponujenih prevajal‑ skih rešitev, če je iskani izraz ali besedna zveza že prisotna v podatkovni zbirki besedil, pri čemer ima največjo frekvenco običajno najbolj preverjena prevajalska rešitev. Glede na vrsto besedil, vključenih v korpus (predvsem umetnostna, v manjši meri strokovna besedila), je mogoče z veliko verjet‑ nostjo najti zadovoljive prevode izrazov / besednih zvez iz splošnega bese‑ dišča ali frazeologije, medtem ko je ta verjetnost pri terminologiji bistveno manjša. Na splošno pa je preveč enostranska usmerjenost besedil glavna slabost tega (prevajalskega) orodja. Nasprotno pa je prednost korpusa (in slovarja, ki temelji na korpusnih virih) v tem, da rezultati iskanja temeljijo na resničnih besedilih, medtem ko lahko (kot je bilo poudarjeno zgoraj) prevajalniki ponujajo le verjetne ali navidezne prevodne rešitve. Zato se zdi idealno povezati vzporedni korpus ali prevajalnik s slovarjem. Poskus takšne kombinacije je viden v prevajalniku Lingea, ki se povezu‑ je z lastnim slovensko‑češkim in češko‑slovenskim slovarjem, vendar je povezava s slovarjema zelo fragmentarna in pogosto zavajajoča (napačna lematizacija). Tudi prevajalnik DeepL ponuja slovar za nekatere jezikovne kombinacije, vendar ga za jezikovni par slovenščina‑češčina ni na voljo. Verjetno je le vprašanje časa, kdaj se bodo spletni prevajalniki pod vplivom umetne inteligence izboljšali, zbirke izhodiščnih besedil v (vzpo‑ rednih) korpusih pa razširile. Do takrat pa dvojezični slovar zagotovo ostaja zanesljiv vir informacij, kadar tuji jezik poskušamo razumeti brez večjega tveganja za napačno interpretacijo in komunikacijske šume. Slovensko‑češki slovar je morda eden zadnjih dvojezičnih slovarjev srednje velikega obsega, ki bo izšel v knjižni obliki. Upamo lahko le, da bo po zaslugi nekaterih svojih prednosti pred drugimi prevajalskimi orodji (vsaj še nekaj časa) le‑tem predstavljal koristno dopolnilo pri prevajalskem delu svojih uporabnikov. Viri in literatura David BLAŽEK, 2024: Slovinsko-český slovník. Praha: Academia (v tisku). Prevajalnik Lingea (prekladac.lingea.cz) Prevajalnik DeepL (www.deepl.com/translator) 197 David Blažek Prevajalnik Google Translator (translate.google.cz) Korpus GigaFida (viri.cjvt.si/gigafida/) Vzporedni korpus Intercorp (intercorp.korpus.cz) DO WE STILL NEED BILINGUAL DICTIONARIES IN THE 21ST CENTURY? Summary A modern Slovene‑Czech dictionary of at least medium size has been long over‑ due, which is why, in 2002, the graduates of Slovene Studies in Prague decided to create their own dictionary. After experiencing periods of uncertainty and various difficulties, this lexicographical work with 25,000 entries was completed in 2022. The dictionary is now awaiting a book edition, which will sooner or later be fol‑ lowed by an electronic version. Twenty years have passed from the initial idea to the realization of the dictionary. During that time not only are we witnessing the difference between the world we live and the world as described in the dictionary, considerable changes have oc‑ curred also in the way in which lexicographic work is carried out. By the same token, language users no longer rely solely on dictionaries to decipher foreign language texts, but can also use various online translators or (parallel) corpora. Prior to the publication of the dictionary therefore the question arises with regard as to whether the dictionary has in the meantime become an anachronism. The analysis of the translations made with the most commonly used online translators in the Czech Republic, however, showed that these do not yield satisfactory results for all types of texts. The most problematic in this respect are words or phrases which were created by transfer of meaning (this is the case mainly in phraseology, and partly also in terminology). Translations of words with multiple meanings are also often problematic. When using a parallel corpus, we often encounter the problem of an insufficient database of (Slovene and Czech) texts. It is probably only a matter of time before AI‑influenced online translators improve, and source text collections expand. Until then, the bilingual dictionary remains a reliable source of information for translators. 198 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke Andreja Žele Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Ljubljana, Slovenija; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, andreja.zele@ff.uni-lj.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.13 ISBN: 978-961-286-878-9 Vsak uporaben slovar je neke vrste hranilnik in hkrati stalni obnovljivi vir besedja, ker omogoča, da se slovarsko zajeta leksika v procesu rabe lahko pomenotvorno spreminja, širi, oži, in po krajšem ali daljšem času nerabe tudi znova pomenotvorno oživi. To med drugim lahko velja tudi za nekatere tvorjene glagole v Pleteršnikovem slovarju, ki imajo vse pomensko‑skladenjske možnosti, da (bolj) zaživijo tudi v današnji knjižni standardni slovenščini. Ključne besede: slovar, glagolske tvorjenke, glagolske kategorije, pomenotvorje, oživljena leksika Any useful dictionary is a kind of repository and simultaneously a constant re‑ newable source of vocabulary because it allows lexicon captured in the dictionary to undergo significant semantic changes, expand, contract, and after a shorter or longer period of disuse, also undergo a revitalized shift in meaning respectively in new semantic derivation. This can, among other things, also apply to certain coined verbs in Pleteršnik’s dictionary, which possess all the semantic‑syntactic possibilities to come (more) alive in today’s literary Standard Slovene. Keywords: dictionary, verb formations, verb categories, semantic derivation, revi‑ talized lexicon Uvod Obravnavala bomo pomenske oz. leksemske in skladenjske zmožnosti iz‑ branih glagolov z vidika vida in vezljivosti, kot inherentnih kategorialnih lastnosti glagolov. Obe kategoriji pomensko opredeljujeta glagole, s tem da vid v ospredje postavlja morfoskladenjske zmožnosti glagolov, vezljivost pa pomenskoskladenjske možnosti posameznega glagola. 199 Andreja Žele Predstavila bom tiste glagolske tvorjenke, ki imajo vse pomenotvorne možnosti, da se vključijo v rabo in mogoče zapolnijo pomenske potrebe tudi v današnjih besedilih. Mogoče med te po Pleteršniku »zanimive« besede sodi tudi kateri izmed tu obravnavanih glagolov, ki bi se glede na družbeno stvarnost lahko obdržal v rabi in s tem dobil možnost nadaljnjega pomenotvornega razvoja. Izhodišča za izbor obravnavanih glagolov1 Pleteršnikovo vodilo in merilo izbora besed za slovar Kljub temu, da je bilo Pleteršnikovo stališče do (i)zbranega slovarskega gra‑ diva kritično oz. tudi samokritično in je zagovarjal splošno merilo in načelo:2 sprejeti, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori, in se po možnosti izogibati umetelnemu tvorjenju brez potrditve v rabi in hkrati pretiranemu prevzemanju, je bil to načelno vodilo primoran včasih kršiti. V uvodu v slovar namreč priznava, da je bilo pri izbiri gradiva vseeno marsikaj prepuščeno subjektivni presoji, ker »mnogokrat n. pr. se je sprejela katera beseda, dasi tuja in redka, ker je za jezikoslovca zanimiva« (prim. Pleteršnik 1894/95: VII; uvodne Pripomnje).3 Vendar dokaz žive rabe so slovarski zgledi oz. 1 Za analizo je bila uporabljena elektronska transliterirana izdaja Pleteršnikovega Slovensko‑nemškega slovarja (2006, ur. M. Furlan), ki je dostopna na portalu Fran (Zgodovinski slovarji) Fran/Pleteršnik Podrobneje o lastnostih in zlasti uporabnosti te izdaje I. Orel (2006). 2 Kot izhodišče za vodilo in merilo izbora leksike nam lahko služi Pleteršnikovo mnenje o gradivu (Pleteršnik 1894/95: VII), za katerega sodi, da je primernejše za praktični slovar, ker da za znanstveni slovar gradivo ni bilo dovolj ciljno in sistema‑ tično zbirano, da bi lahko v smislu znanstvenega slovarja verodostojno prikazovalo celotni razvoj slovenščine. In glede zbranega gradiva je Pleteršnik večkrat zapisal, da je zbrano besedje oz. kar slovarsko gradivo Oroslava Cafa najkvalitetnejše, poleg tega, da je tudi najobsežnejše. 3 »[…] Samo ob sebi se umeje, da se iz gradiva, ki je tako različno in nikakor ni po enotnih pravilih zbrano, ne da po gotovem črtežu sestaviti slovar, ampak se mora sestava ravnati po gradivu. Na tak slovar, ki bi po znanstvenih načelih sestavljen verno kazal zgodovinski razvoj slovenskega jezika, z večine niso mislili tisti, ki so gradivo pripravljali. Poglavitni nabiratelj Caf pravi v svojih prej že omenjenih pismih, da je pravi namen temu slovarju, ki bode pred vsem za Slovence pisan, vse slovarsko gradivo iz knjig od najstaršega časa do najnovejšega in iz vseh sloven‑ skih krajev in kotov vkup spraviti, da ta slovar ima hramba biti za vse slovensko (jezično) blago; iz njega da bodo že pisatelji za svoje stroke pametno jemali ( pismi z dne 29. dec. l. 1871. in 13. febr. 1872. )« (Pleteršnik 1894/5: VII). 200 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke »pristavljeni citati [dajejo] nekakšno merilo za veljavo in vrednost vsakaterega izraza«, in ti so še posebej pomembni za besede, ki so prevladujoče zgolj v zapisu ali zgolj v vsakdanjem govoru, in tudi za besede, ki so bile prej po‑ gosto rabljene pa v času nastajanja slovarja niso bile več tako pogosto v rabi. Tudi z današnjega vidika se zdijo vsa ta slovaropisna vodila in opažanja nekam brezčasna. Oznake in pojasnila Metajezik v slovarju je skrbno odmerjen, kar je že uvodoma opozorje‑ no, zato vključene slovarske oznake ne želijo biti zavajujoče, zlasti glede natančnosti lociranja rabe določenega izraza in njegove razširjenosti. S poudarjeno rabo je v označevanje vključena tudi zvrstnost jezika, tako družbena kot strokovna. Upoštevani sta jezikovna kultura, saj »prav tako se tudi ni sprejemala večina takih tujih besed, katere prosti narod sicer pogostoma pa brez potrebe rabi, ker za dotične pojme tudi dobre domače besede še krepko živijo med narodom« (Pleteršnik 1894/95: VII). Na kulti‑ viranost in zlasti na uzaveščeno in jezikoslovno vodeno ravnanje z jezikom pa opozarja uvodni komentar, da je »pravopis [je] v tem slovarju tudi pri citatih povsod enak, ter se v tem obziru ti ne ujemajo natančno z izvirniki. V tem bolj praktičnem slovarju imajo citati le namen pojasnjevati pomen besedam, pri katerih so omenjeni, ne pa kazati različnost pisave pri raznih pisateljih« (Pleteršnik 1894/95: X). Tipsko bi te oznake lahko opredelili kot pomenske, slovnične, normativ‑ ne, terminološke, zemljepisne in avtorske. Tu navajam le nekatere oznake in pojasnila, ki so bistveni za boljše razumevanje in rabo tu obravnavanih glagolov oz. glagolskih tvorjenk. Poudarjene pomenske oznake: pren. = v prenesenem pomenu, fig. pren. izmółsti ‑mółzem, vb. pf. 1) i. iz koga kaj, jemandem etwas entpressen, Cig. ; vse denarje je iz mene izmolzel, Z. ; — 2) ausmelken; do dobrega i., Cig. ; — er‑ schöpfen, Cig. , Jan. ; izmolzena njiva, magerer Acker, Cig. ; i. koga, i. komu mošnjo, jemandem den Beutel leeren, Cig. ; aussaugen (fig.), Cig. , Jan. , Cig. (T.); izmolzena okolica, Zora; — izmolzen, entnervt, Cig. pren. kpiti ‑im, vb. impf. k. se, sich patzig, wichtig machen, sich aufblasen, Lašče-Levst. (M.). zapikováti ‑ȗjem, vb. impf. ad zapikniti, zapičiti, Z. , Bes. ; — pren. z. se kam = zatekati se kam, seine Zuflucht nehmen, Ig (Dol.). 201 Andreja Žele prim. = primeri (usmerja na besede s podobnim pomenom ali na besede, ki poja‑ snjujejo dotično besedo, ali na tuje besede, iz katerih so dotične nastale) zjezíti ‑ím, vb. pf. erzürnen, Cig. , Jan. ; z. se, zornig werden, Cig. ; zjezil se je in je umrl, C. ; — nam. vzj‑ (?); prim. razjeziti: razjezíti ‑ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen. čəmti ‑ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig. , C. ; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); prim. 2) čumeti: čumti ‑ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z. ; čumela sem in imela čudne sanje, Bes. ; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.-Erj. (Torb.); kauern, SlGor.-C. Poudarjene slovnične oznake: vb. = verbum, glagol: vb. pf. verbum perfectum, dovršen glagol; vb. impf. = verbum imperfectum, nedovršen glagol; trans. = transitivum, prehajalen glagol: cijáziti ‑im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts. , Cig. , M. , Nov. ; in so ga tjakaj me‑ ketali ino »cjazili«, Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč. ; c. se, sich langsam schleppen, M. , C. ; c. se po klopi, wetzen, Polj. ; — 2) intr. schwer gehen, Pohl. ; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes. ; — prim. nem. ziehen. (?) trans. prevóziti ‑vzim, vb. pf. 1) hindurchführen; — p. se po morju, das Meer durchschiffen, Cig. ; — p. se, spazieren fahren, Cig. ; — fahrend zurücklegen, durchfahren; — 2) hinüber fahren ( trans. ): na ono stran p. kaj, Cig. ; — 3) p. koga, jemandem vorfahren, nk. V ta razlagalnodvojezični slovar sta vključeni tako aktualna splošnorabljena standardizirana leksika (nk. = vse knjištvo in posebno vse časopisje novejše dobe) kot narečna leksika, ki je področno in avtorsko označena, in tudi strokovno izrazje z različnih področij (s splošno oznako T = znanstvena ter‑ minologija). Eden osnovnih pogojev pa je aktualna živa raba. Pri pomenih izbranih glagolov sta pričakovano v ospredju zlasti vid in vezljivost glagola kot leksema in slovarske iztočnice: v slovarskem opisu oznaka glagolskega vida v ospredje postavlja morfoskladenjske zmožnosti glagolov, vezljivost pa pomensko‑skladenjske možnosti posameznega glagola. Pojavljivost, in ne pogostnost, posameznih izbranih glagolov sem prever‑ jala tudi po besedilnem korpusu starejših besedil (Jezikovni viri starejše slovenščine IMP) in po zaključenem korpusu Nova beseda.4 4 Zbirka besedil IMP https://www.clarin.si/noske/run.cgi/wordlist_form?corp‑ name=imp, na osnovi katere je bila narejena digitalna knjižnica vključuje faksi‑ mile posameznih del in njihove pregledane prepise. Besedila zajemajo obdobje 1584–1918, vendar z zelo neenakomerno porazdelitvijo, saj je večina besedil iz 202 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke Glagoli z vidika besedotvorja in pomenotvorja: novi pomeni, sinonimija in metonimija Nekateri glagoli, zlasti glagolske izpeljanke, so aktualne tako z vidika besedotvorja kot posledično tudi pomenotvorja. V pomenotvorni vidik je vključena tudi družbena in stilska vloga glagolov. Besedotvorno in pomenotvorno razločevanje Pri Pleteršniku se pomensko ločuje besediti ‘govoriti’ od besedovati ‘pogo‑ varjati se’ in še istokorenska zaznamovana besedičiti, besedariti v pomenu ‘klepetati’ oz. ‘prazno govoriti’. Poleg bolehati kot trajajočo lastnost in bolovati kot manj trajajočo lastnost imamo še ponavljajoči bolevati ‘pogosto biti bolan zaradi trajnejše motnje’, obolevati ‘vedno znova zboleti’ in še boleznovati ‘imeti bolezen’. Poleg bogatiti koga/ kaj imamo še neprehodnega bogatovati v pomenu ‘delati, kazati se bogatega’. Besedotvorno in pomenotvorno, vključno z vidskimi in vezljivostnimi možnostmi, je vključena podstavna beseda kmet: kmetáriti ‑ȃrim, vb. impf. = kmet biti, Jurč. kmtiti kmtim, vb. Impf. = kmetovati, Cig. , Dol. , LjZv. ; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv. ; kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.). kmtovati ‑ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn. ; umno k. , rationellen Landbau betreiben, Cig. ; — die landwirt‑ schaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k. , Jurč. , Dol. ; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.). dokmtovati ‑ujem, vb. pf. 1) abwirtschaften; dokmetoval je; — 2) mit den Wirt‑ schaftsarbeiten fertig werden; za letos smo dokmetovali. kmtati, kmtam, vb. impf. k. koga, jemanden einen Bauer schelten, Cig. Ta slednji pomen je rabljen v pomenu ‘Pokmetiti koga’. Vidik sinonimije in metonimije Istokorenska leksika je pomensko predstavljena tako z vidika vsaj delne sopomenskosti kot z vidika delnih pomenskih premikov oz. prenosov v 19. stoletja (po številu besed 57,4 % celotne zbirke) in začetka 20. stoletja Za to obravnavo je bil dodatno uporabljen tudi korpus leposlovnih besedil Nova beseda http://bos.zrc‑sazu.si/s_beseda3.html. 203 Andreja Žele metonimijo. Zlasti živa pogosta raba je posledično omogočila tako bogato sopomensko rabo kot tudi metonimične prenose pri glagolih kot: bábičiti ‑im, vb. impf. Geburtshilfe leisten, Mur. babičeváti ‑ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Cig. , DZ. bábiti *‑im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur. , Cig. , Jan. babováti ‑ȗjem, vb. impf. Hebammendienste leisten, Hebamme sein, Mur. , Mik. jezíčiti *‑ȋčim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje. jezíčiti (dodatek k slovarju), dodaj: kaj, še ti bodeš tu jezičila? Jurč. In še: Hlapci so se prepirali med seboj, oskrbnik je rentačil nad njimi, dekle so jezičile in v očeh Nutinih so švigali pogostoma bliski. (IMP: Lea Fatur, Vilemir, 1906) jezikáriti ‑ȃrim, vb. impf. = jezikati, C. jezíkati ‑am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig. , C. ; otrok rad jezika, Dol. , Gor. ; — = jezik otresati, opravljati, Krn-Erj. (Torb.), BlKr. ; črez koga j., C. ; — j. se, zanken, sticheln, C. , Poh. ; — tudi jezikáti, ‑ȃm, Gor. jezikljáti ‑ȃm, vb. impf. = jezikati, Jan. jezikováti ‑ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig. , Jan. , C. , Dol. ; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig. ; j. komu, widersprechen, C. In še: Kaj misliš, da bom sam sebe v nevarnost stavil in jezikoval, kar ni nič? (IMP: Anton Koder, Luteranci, 1883) Z vidika vida in vezljivosti Obe glagolski kategoriji sta nujni sestavini izrazno‑pomenskega opisa glagolov in posledično tudi njihove skladenjske rabe. Z vidika vida Vid je zagotovo eden izmed dokazov, da ravno v razmerju med slovničnim in pomenskim gre iskati eno izmed gibalnih sil v jezikovnem razvoju na‑ sploh (Isačenko 1960: 9). Izhodiščna teza je, da prav vsi glagoli imajo vid kot svojo inherentno lastnost, in sicer vsak glagolski pomen je ali nedovršni ali dovršni, brezvidskih glagolov ni.5 V razpoložljivi jezikoslovni literaturi pa je že dolgo znano, da se glagolske morfološke vidske lastnosti križanjo s t. i. leksikalnim vidom in s časovnim okvirom stavčne povedi. Za do‑ vršnik sicer velja morfološki pomen ‘totalnosti, celostnosti, omejenosti in rezultata’, za nedovršnik pa morfološki pomen ‘trajanja in neomejenosti’, vendar je dovršni vid (kot celovitost dejanja) v nasprotju z nedovršnikom 5 O brezvidskih glagolih v kontekstu obravnave naklonskih glagolov piše F. Bezlaj (1948: 217). 204 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke pričakovano (bolj) neodvisen od časa, v katerem se odvija.6 Sicer pa se nam uporaba glagolskega vida potrjuje kot prvenstveno slovarska kategorija (morfološko izražen pomen), ki je v tesni povezavi s skladnjo in s celotno govorno situacijo. V zvezi z označevanjem glagolov Pleteršnik (1894/95: IX) uvodoma pri‑ pominja, naj se nepopolna razlaga pri nedovršnih glagolih vedno dopolnilno primerja z razlago pri dovršnih ustreznicah. Izražanje vida Glede na glagolsko trajanje (nedokončanost/dokončanost) in vrsto glagol‑ skega dejanja (način poteka) se v slovenskih slovnicah ločujejo trajalniki (tvorjeni iz samostalnikov) in ponavljalniki (tvorjeni iz glagolov). V Pleteršnikovem slovarju pa je dovolj jasno predstavljena vidna vidska hierarhija: človčiti ‑ ̣čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš rod ž’vinski in hud, Človečiš, ga delaš popameten ljud, Vod. (Pes.). učlovčiti se ‑čim se, vb. pf. Mensch werden. učlovẹčeváti se ‑ȗjem se, vb. impf. ad učlovečiti se, Jan. (H.). izrčati, ‑am, vb. impf. ad izročiti; übergeben, verabfolgen, überantworten; Izro‑ čam Vam, prijatla dragi mani — pesem milo, Preš. izročeváti ‑ȗjem, vb. impf. ad izročiti, = izročati, aushändigen, einhändigen, übergeben. osípati ‑sȋpam, ‑pljem, vb. impf. ad osuti. osipávati ‑am, vb. impf. = osipati, Cig. , M. Vsaj posredno je predstavljena tudi vidska vloga pogostejših predponskih obrazil pri primerih kot: DO-: dodẹlávati, ‑am, vb. impf. ad dodelati; in der Vollendung einer Arbeit begriffen sein, die letzte Hand an ein Werk legen. 6 Isačenko (Исаченко, 1960: 130, 136) ima enostavno izhodiščno opredelitev gla‑ golskega vida kot slovnične kategorije, ki z obliko izrazi slovnični pomen, ki pa kvalificira oz. opredeljuje osnovni pomen glagola (v vidskem paru mora ostati pomen nespremenjen). Opozicija NEDOV/DOV je osnovana na lastnosti »pomen‑ skega minimuma«: pomensko zaznamovan je dovršnik, ki označuje proces v svoji celovitosti; DOV – govoreči je zunaj procesa dogajanja in NEDOV – govoreči je v procesu dogajanja. Druge možne smiselne modifikacije glagolskega dejanja so še kratnost, začetnost, rezultativnost idr. 205 Andreja Žele dokopávati ‑am, vb. impf. ad dokopati; 1) in der Beendigung des Grabens (des Hauens im Weingarten) begriffen sein; 2) dazu graben. NA-/O-: nažalováti se ‑ȗjem se, vb. pf. sich satt trauern. ojasníti se ‑ím se, vb. pf. sich aufheitern, C. ojúžiti se ‑jȗžim se, vb. pf. aufthauen (o snegu), Cig. , Jan. Glagoli na - ovati/-evati S priponskim obrazilom ‑ ovati/ -evati praslovanskega izvora se iz samo‑ stalnikov tvori glagole oz. glagolske izpeljanke, ki jih z vidika vida lahko označujemo kot trajalnike (durative) in ponavljalnike (iterative) višje stopnje (prim. Breznik 1934: 111). Sintezo trajanja in ponavljanja lahko izražajo t. i. trajalniki in ponavljal‑ niki višje stopnje/vrste kot sta bivati, hodevati:7 bívati ‑am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv. ; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.) hodvati ‑am, vb. impf. zu gehen pflegen, Notr.-Levst. (Glas.).8 Uporabni trajalniki višje stopnje, ki bi še danes lahko bili v uporabi, so: danováti ‑ȗjem, vb. impf. den Tag zubringen, C. In še: Tamo sem želel danovati in nočevati. (IMP: Novice kmetijskih, rokodelskih in narodnih stvari, 1854) davkováti ‑ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z. dobrtovati ‑ujem vb. impf. d. komu = dobrote deliti, Levst. (Zb. sp.). O priponi ‑ va‑ z vidika ponavljanja in trajanja: Že pri protestantskih piscih imamo tvorjenke tipa popivati (← po‑piti), prepevati (← pre‑peti); pogoste so glagolske pripone ‑ ova‑, tudi ‑ ava‑ namesto pričakovanih enozložnih (enoglasnih), npr. izkušova-ti/‑ ava-ti, napelj-ova-ti/‑ ava-ti, poboljš-ova-ti/ ‑ ava-ti. Veliko kasneje npr. Breznik (1916: 121; 1934: 109) kot redkejšo vendar rabljeno omenja pripono ‑ va‑, ko glagolska podstava, npr‑ zna‑ dopušča tudi tvorbe kot po-zna-va-ti. 7 Tovrstno ponavljalno bivanje in tudi hojevanje je sicer zabeleženo tudi v SSKJ. 8 A. Breznik (1916: 116; 1934: 111) ima kot korektnejšo zabeleženo izpeljavo hojevati, ki naj bi bila tipična za notranjske krajevne govore, tudi sedevati ipd. 206 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke Ta način tvorbe nedovršnikov s pripono ‑ va‑ je ostal do danes sprejemljiv pri nekaterih glagolskih sestavljenkah, npr. prepozn-am – prepozn-avam, zalet-im se – zaletavam se, in pripona ‑ va‑ je kot družljiva z nedoločniško osnovo omenjana pri glagolih tipa omedlevati, okopavati ipd. (Toporišič 2000: 350). Tako sta z vidika stalne ponavljalnosti po Pleteršniku dopustna tudi: dokazávati ‑am, vb. impf. = dokazovati. pogledávati ‑am, vb. impf. = pogledovati; wiederholt anblicken. Tvorjenje še z normativnega vidika Ob poudarjanju žive aktualne uporabe besed je nekako samoumevno vklju‑ čen še normativni vidik. Slednji narekuje rabo, ki je tako z vidika knjižnega razvoja jezika kot z vidika veljavnega oz. kodificiranega standarda dolo‑ čenega obdobja bolj ali manj sprejemljiva oz. lahko tudi nesprejemljiva. Sprejemljivo je tako bẹsnti ‑ím, vb. impf. , manj sprejemljivo pa bẹsnováti ‑ȗjem, vb. impf. Podobno je bolj sprejemljivo prȃvdati se ‑am se, vb. impf. kot pravdováti se ‑ȗjem se, vb. 9 Edina sprejemljiva pa je npr. oblika čakávati ‑am, vb. impf. namesto nepravilne čakevati, sprejemljiva raba je tudi počakávati ‑am, vb. impf. Nesprejemljive so tvorbe fantávati ‑am, vb. impf. , božičávati ‑am, vb. impf. , razlẹzávati se ‑am se, vb. impf. , ki jih morajo nadomestiti tvorbe kot fantovati, božičevati, razlezovati se ipd. Obrazili - ovati vs. (iz)irati Za rabo priponskega obrazila -irati ali -ovati glede na tujo ali domačo besedo‑ tvorno podstavo imamo za zgled optimalni sinonimni par funkcionirati : delovati. Težnja natančneje opredeliti možnost uporabe obrazil ‑ ovati in -(iz)i - rati pa hkrati kaže zlasti na osamosvojeno besedotvorno in pomenotvorno uporabo tudi obrazila -(iz)irati (prim. Breznik 1916: 139–142). Načelno velja domače obrazilo na domačo podstavo in prevzeto obrazilo na prevzeto podstavo, vendar z osamosvojitvijo obrazila -irati (oz. z njegovo oddaljitvijo od tujega izvora) in z vključitvijo v slovenski jezikovni sistem se je izpeljevanje z -irati razširilo tudi na domače besedotvorne podstave. 9 A. Breznik (1934: 111) možno tvorbo tipa pravdovati (nasprot pravdati) razlaga, »da se dejanje v večji meri ponavlja«, torej so tovrstne glagolske izpeljanke na ‑ ovati lahko »ponavljalniki višje vrste«. 207 Andreja Žele Na (vsaj sinhrono) domače ali podomačene besedotvorne podstave se -irati razvršča v primerih abecedirati, basirati, betonirati, gumirati, jodirati, lakirati, kanalizirati, kristalizirati (kristaliti), procesirati, slovenizirati, tonirati, tuširati, urinirati, vatirati, žetinirati, želirati, živcirati; prihaja pa lahko tudi do pomenskih razločkov tipa anglizirati ‘uvajati vse angleško’ nasproti angležiti ‘uvajati angleščino’, medtem ko npr. tuširati pomensko združuje ‘delati s tušem’ in ‘prhati se’. Torej pomenskorazločevalna je lahko že tvorba iz določenega samostalnika, npr. kadrirati film nasproti kadrovati (redkeje: kadrirati) nove ljudi ipd. Tako razmerja med domačimi in prevze‑ timi oz. mednarodnimi priponskimi obrazili dopuščajo še rabljeni primeri kot slovenizirati/ sloveniti pisavo/ imena, športirati/ športati, zumirati/ zumati posnetek, žurirati/ žurati ipd.10 O tem je v Pleteršnikom času pisal tudi Breznik (1916: 141): »Tuji gla‑ goli na ‑ ieren večinoma hranijo tujo končnico -irati, ‑ iram ter gredo po V. vrsti; nekateri morejo imeti tudi domačo končnico na -ovati, ‑ ujem ter gredo po VI. vrsti, n. pr. deklamovati, konstatovati, ilustrovati itd.«, in poskuša poiskati tudi merila za uporabo -irati nasproti ‑ ovati.11 Merilom razločevalne uporabe se npr. P. Skok (1955/56: 42–43) izogiba, ker za njih nima jezikoslovne osnove, hkrati ugotavlja, da tudi raba in jezikovni čut ne usmerjata v neko utemeljeno razločevaje. V Pleteršnikovem slovarju je mestoma upravičeno opozorjeno na brez‑ potrebno uporabo manj vidsko natančnega priponskega obrazila -(iz)irati,12 ker je najpogosteje dvovidsko:13 imamo tako magnetizirati kot magnetiti, 10 O glagolih na -irati v današnji slovenščini med drugimi tudi A. Žele (2011). 11 Breznik (1916: 141–142): Končnica -irati, ‑ iram nam rabi navadno: 1. kadar nam ni mogoče, tujega glagola po domače prikrojiti, n. pr. absolvirati, apelirati, doci-rati, operirati, secirati; 2. kadar bi bila domača končnica preveč prisiljena, n. pr. študirati, radirati, votirati, urgirati. Če si je slovenščina izposodila poleg tujega glagola tudi tujo podstavo, iz katere je glagol narejen, smemo tvoriti glagol z doma‑ čo končnico, n.pr. kritika: kritikovati, politika: politikovati, reforma: reformovati, replika: replikovati … ali pa: kritizirati, politizirati, reformirati, replicirati. 12 Latinsko obrazilo -are/ -ire je prek francoskega nedoločniškega obrazila -er/ -ir prešlo v nemško nedoločniško obrazilo -ieren in iz tega v -irati (iz nem. -ier in domačega -a-ti); iz grščine pa prek francoskega -iser in potem še prek nemškega -isieren je nastala različica -izirati z vpono -iz- (Skok 1955/56: 37, 39). 13 Mednarodnost tega obrazila prinaša tudi vidsko nevtralnost oz. nezazanamovanost – njegova posebnost namreč je, da mu vnaprej, brez konkretne rabe v besedilu, ne moremo določiti vida, tj. neomejenosti ali omejenosti trajanja oz. trenutnosti ali rezultativnosti določenega dejanja. Tako šele besedilna raba in besedilni čas določita njihov vid. Pri glagolih na -irati se tako samo še dodatno potrjuje, kako je 208 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke npr. magnetizȋrati ‑am, vb. impf. magnetiti, in slednje je označeno za ustreznejše, saj navsezadnje imamo tudi dovršno različico tega pomena namagnetiti; je pa magnetizirati sčasoma pridobil dodatni (razločevalni) pomen ‘zdravljenja z magnetizmom’.14 Tako še strokovni izrazi kot drama-tizováti ‑ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig. , elektrizováti, ‑ȗjem, vb. impf. elektrisieren, Cig. (T.), nk. galvanizováti ‑ȗjem, vb. impf. galvanisieren, Cig. , Jan. , kapitalizováti ‑ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk. In čeprav gre za prevzete samostalnike in iz njih izpeljane glagole ali pa za prevzete glagole, npr. nadvlada glagola kolapsirati nasproti nemškemu kolabirati (nem. kollabieren) in oboje v pomenu ‘doživeti kolaps’, se v Ple‑ teršnikovem slovarju kaže težnja po natančnejšem morfemskem določanju vida z domačimi priponskimi obrazili, npr. idealizováti ‑ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.), ilustrováti ‑ȗjem, vb. impf. z ilustracijami okititi, ilustrovan, illustriert, Cig. (T.), nk. Hkrati pa je oznaka dvovidskost – »dvovidski glagoli« kot nekakšna vidska nevtralizacija z vidika konkretnega skladenjskega pomena nefunk‑ cionalna oz. nenatančna: glagoli so namreč glede na konkretno rabo ve‑ dno enovidski, načelno oz. z vidika potencialne rabe pa nekateri lahko nastopajo enkrat v vlogi nedovršnika in drugič kot dovršniki. Izhajamo iz predpostavke, da so glagoli na -irati prvenstveno nedovršni.15 Tvorjenke na -(iz)irati so pretežno vezane na posamezna strokovna področja, in tudi oz. zlasti zato imajo izpisane slovenske ustreznike oz. slovenske skladenjske zmožnosti, npr. ordinīrati ‑am, vb. pf. (impf.) zdravilo določiti, (‑ evati), ordinieren, mediatizȋrati ‑am, vb. impf. (pf.) suverenstvo vzeti, mediati‑ sieren, Cig. , Jan. , operȋrati ‑am, vb. impf. (pf.) operacijo izvrševati (izvr‑ šiti), operieren, promovīrati ‑am, vb. impf. (pf.) poviš(ev)ati v akademiško čast, promovieren, Jan. , nk. vid odvisen od morfoloških, leksikalnih in skladenjskih lastnosti in specifičnosti posameznega jezika; smer vidskosti pa gre od pomena proti morfemskosti. (izraz vidskost je tu uporabljen za vse lastnosti vida, ki so vezane na morfologijo, leksiko ali skladnjo). In še Ramovš 1952: 127–128): »glagoli z dvojnim aspektom pa so odvisno od situacije lahko perfetivni ali imperfektivni«. 14 Izbirno uporabo -irati ali izvorno domačega (praslovanskega) -ovati torej omogo‑ čajo glagolske izpeljanke iz samostalnikov, ki označujejo zlasti poklicno delovanje ali obstajanje v nekem procesu/delovanju: kraljevati, dekanovati, administrirati, advokatirati, pilotirati (nasproti npr. akrobatiti), sicer pa še amaterizirati, finiširati, šminkirati, familizirati (se) ipd. 15 Načelno prednostni nedovršni pomen se prepozna tudi po tem, da veliko tovrstnih glagolov omogoča predponsko obrazilo, npr. sfabricirati, sfrizirati, prediskutirati, zabetonirati, preanalizirati, zbombardirati ipd. 209 Andreja Žele Poleg -irati tudi domači priponi -a- in -ova- lahko izražata dvovidsko rabo in s tem dodatno potrjujeta, da o vidski rabi nasploh odloča leksemski pomen konkretnega glagola oz. zmožnost konkretnega glagola, da lahko iz‑ razno združuje več vrst glagolskega dejanja, npr. Prečkali so cesto, Romali so v različne kraje, Križali ga bodo, če izvedo, Daroval je za poplavljence, Dedoval je po stricu, Glasovali so proti predlogu ipd. V slovenščini se je potrdilo, da je možna dvovidska raba vezana zlasti na glagole, ki izražajo procesualnost in hkrati tudi že rezultat procesualnosti. Poudarjen vidik vezljivosti Vezljivost, še zlasti glagolska, pa je eden od osnovnih pokazateljev skla‑ denjskih zmožnosti slovenščine. Poleg bogatiti koga/kaj imamo še neprehodnega bogatovati v pomenu ‘delati, kazati se bogatega’. Podobno še npr. lakomnti ‑ím, vb. impf. = lakomen biti, Cig. , nasproti lakomnováti ‑ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C. , Trub. ; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm. Kaže se težnja, da deževati v Dežuje ostaja le vremenski nevezljivi gla‑ gol, dežiti pa se uporablja tudi ali zlasti vezljivo Oblaki dežijo in preneseno Cvetje/ Kamenje deži po ljudeh, in ekspresivno On hoče dežiti čez verne in neverne v pomenu ‘oštevati verne in neverne’. Vezljivostno so z zgledi poudarjeni tudi glagoli s prostomorfemskim se, npr. továrišiti se ‑ȃrišim se, vb. impf. Umgang pflegen: t. se s kom, Cig. , Jan. , M. , C. , potovárišiti se ‑ȃrišim se, vb. pf. Kameradschaft schließen, Let. ; sich vergesellschaften, M. , sestríti se ‑ím se, vb. impf. schwestern, sich verschwistern, verschwistert sein, Cig. , C. ; senca se z lučjo sestri, Levst. (Zb. sp.), sramováti se ‑ȗjem se, vb. impf. sich schämen; mlade žene se ne sramujejo psalme peti, Trav.-Valj. (Rad); s. se česa; s. se pred kom. Opažanja z vidika današnjih družbenih potreb po poimenovanjih Tudi danes so uporabljive in celo aktualne izpeljanke kot državnikovati ‘delovati kot državnik’, dolgočasovati ‘imeti dolg čas / biti dolg čas’, dav-kovati ‘pobirati davke, imeti opravka z davki’, dobrotovati ‘deliti dobrote’, danovati ‘preživljati dan’, božičevati ‘praznovati božič’, gnečiti se ‘stiskati se’, domačevati ‘skrbeti za dom’, hiševati ‘voditi gospodinjstvo’, društvovati ‘delovati v društvu/društvih’, grobijȃnčevati ‘obnašati se grobo, nesramno’, 210 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke hudičevati ‘govoriti hudič’, jezikosloviti. Danes bi bile lahko uporabne tudi tvorjenke kot lakomneti/ lakomnevati/ lakomnovati ‘biti lačen česa, hlepeti’, uvremeniti se ‘slabo vreme se spremeniti v lepo, ustaljeno’, o‑/raz‑: razze‑ leníti se, po-/ na-: naoblačíti se ipd.; med tovrstnimi aktualnimi tvorjenkami je tudi homeopatiti v pomenu ‘izvajati homeopatijo’. V SSKJ recimo nimamo (več) zabeleženega mediatizirati,16 čeprav so mediatorji in mediatorstva aktualni pojavi. Pa še nekaj bivanjskih glagolskih izpeljank kot: brlžiti ‑žim, vb. impf. in der Höhle lagern (v. Wild), Cig. ; tam brložijo divje zveri, Glas. , domačeváti ‑ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, (n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn. , hiševáti ‑ȗjem, vb. impf. das Hau‑ swesen verwalten, haushalten, Mur. , Cig. , Jan. , Mik. ; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt. In še: Kako bi bilo to lepo: ona bi hiševala onstran, a naš France bi tostran gospodaril. (IMP: Anonimen, Županova Neža in Blagajev Tine, 1875). Pri tem izboru se samo še potrjuje prednostna vrednost Cafovega (C.) in Cigaletovega (Cig.) gradiva, kar je seveda razumljiva posledica dotakrat‑ nega slovarskega zaledja, ki je M. Pleteršniku predstavljalo dovolj trdno izhodiščno zasnovo, ki mu je omogočila, da je z vsemi razpoložljivimi slovarskimi viri in nabori besedja lahko nadaljeval in izpeljal takšen slo‑ vensko‑nemški razlagalni slovar. Zaključek V Pleteršnikovem slovarju se potrjuje veljavnost merila za (i)zbiranje besed, njihovo verodostojnost pa je potrjena z natančnim navajanjem virov, ti pa vodijo tudi k bolj verodostojnim oznakam, to še najbolj velja za časovne in zvrstne oznake. Živost zbrane leksike, kar velja tudi za glagole, se kaže tudi v njeni dolgo‑ trajni rabi. Tudi vnaprej izbrani glagoli oz. pretežno glagolske izpeljanke so bile, nekatere presenetljivo, vključene tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika. V slovarskem opisu oznaka glagolskega vida v ospredje postavlja morfoskladenjske zmožnosti glagolov, vezljivost pa pomensko‑skladenjske možnosti posameznega glagola. 16 V Pleteršnikovem slovarju: mediatizȋrati ‑am, vb. impf. (pf.) suverenstvo vzeti, mediatisieren, Cig. , Jan. 211 Andreja Žele Nekatere glagolske tvorjenke oz. izpeljanke pa bi si glede na pome‑ notvorne in besedotvorne zmožnosti zaslužile, da se na novo vključijo tudi v standardno knjižno slovenščino; nekatere namreč ostajajo žive le v knjižnem podstandardu, tj. v pogovorni slovenščini nasploh ali pa v bolj zamejeni rabi pokrajinskega govora. Posrečena glagolska zloženka dolgočasovati oži vezljivostno polje, po‑ dobno še uporabljive izpeljanke kot dobrotovati ‘deliti dobrote’, domačevati ‘skrbeti za dom’, hiševati ‘voditi gospodinjstvo’, hudičevati ‘govoriti hudič’, društvovati ‘delovati v društvu/društvih’. Aktualno povedna je izpeljanka državnikovati v pomenu ‘delovati kot državnik’; med tovrstnimi aktualnimi tvorjenkami je tudi homeopatiti v pomenu ‘izvajati homeopatijo’. Danes bi bile lahko uporabne tudi tvorjenke kot jezikosloviti, tovarišiti se, sestriti se, upravokrepiti se v pomenu ‘postati pravnomočen’, uvremeniti se ‘slabo vreme se spremeniti v lepo, ustaljeno’ ipd. Mogoče med te po Pleteršniku »zanimive« besede sodi tudi kateri izmed tu obravnavanih glagolov, ki bi se glede na družbeno stvarnost lahko ob‑ držal v rabi in s tem dobil možnost nadaljnjega pomenotvornega razvoja. Literatura France BEZLAJ, 1948: Doneski k poznavanju glagolskega aspekta, Slavistična revija 1, 199–220. Anton BREZNIK, 1916: Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec: Družba sv. Mohorja. Anton BREZNIK, 1934: Slovenska slovnica za srednje šole. Četrta, pomnožena izdaja. Celje: Družbe sv. Mohorja. FRAN = Slovarski portal Fran. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: Fran/iskanje Metka FURLAN, 2006: K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Transliterirana izd. (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Aleksandr Vasiljevič ISAČENKO, 1960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v so-postavlenii s slovackim. Morfologija. Čast’ vtoraja. Bratislava: Izdatel’stvo slovackoj akademii nauk. [Александр Васильевич ИСАЧЕНКО, 1960: Грамматический строй русского языка в сопоставлении с словацким. Морфология. Часть вторая. Братислава: Издательство словацкой академии наук.] 212 Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« glagolske tvorjenke JVSS IMP = Jezikovni viri starejše slovenščine IMP: https:/ www.clarin.si/noske/run. cgi/wordlist_form?corpname=imp Nova beseda http://bos.zrc‑sazu.si/s_beseda3.html. (Dostop: september 2023). Irena OREL, 2006: Pleteršnikov Slovensko‑nemški slovar (1894–1895) v sodobni preobleki – transliterirana izdaja in elektronski vir, Slavistična revija 54/4, 869–876. Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar. Ur. Metka Furlan. Transliteri‑ rana izd. 2 zv. (Zbirka Slovarji). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Fran RAMOVŠ, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predava‑ njih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana: DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo. Petar SKOK, 1955/56: O sufiksima -isati, -irati i -ovati, Jezik 2, 36–43. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. Jože TOPORIŠIČ, 11976, 42000: Slovenska slovnica. Prva in četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja. Andreja ŽELE, 2011: Glagoli na ‑ irati v današnji slovenščini, Slavistična revija 59/2, 213–227. DICTIONARY AS A RENEWABLE SOURCE: USEFUL UNUSED “PLETERŠNIK’S” VERB FORMATIONS Summary Any useful dictionary is a kind of repository and at the same time a constant re‑ newable source of vocabulary. At least some of the derived verbs in Pleteršnik’s dictionary have all the semantic and syntactic possibilities to come (more) to life in today’s literary Standard Slovene. The contribution therefore presents those verbal formations that, given the changed social conditions, have all the meaning‑ ful possibilities to be incorporated into usage and fulfill semantic needs in today’s texts; the further usability of selected verbs is particularly meaningful from both semantic and syntactic perspectives. Apart from the meanings of selected verbs, a special emphasis is on the aspect and transitivity of the verb as a lexeme and on the dictionary entry. In the dictionary entry, the indication of the verb’s aspect foregrounds the morphosyntactic capabili‑ ties of verbs, while transitivity highlights the semantic and syntactic possibilities of each individual verb. Pleteršnik’s dictionary, justifiably draws attention to the unnecessary use of a less precise suffix form -(iz)irati in certain instances: we find both magnetizirati and magnetiti, with the latter being considered more appropriate, as ultimately we also have a perfective version of this meaning namagnetiti. However, magnetizirati has over time acquired an additional (distinctive) meaning of ‘treatment with magnetism’. 213 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Irena Stramljič Breznik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija, irena.stramljic@um.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.14 ISBN: 978-961-286-878-9 Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov. Ključne besede: Maks Pleteršnik, slovenščina, slovensko‑nemški slovar, besedo‑ tvorje, feminativi As a lexicographer, Pleteršnik strove to include in his dictionary a major part of the vocabulary of the Slovene language based on the material collected from books from different periods and from all dialects. In his endeavor, he was guided by the principle of accepting into the dictionary what could be found in the literature and in the people’s speech. The dictionary consistently included feminatives as independent entries, even though society at the time ascribed to women only a marginal role in public life. In doing so, he preserved valuable information about the linguistic choice of his time, which was manifested in the affixation and base variability of feminatives. Keywords: Maks Pleteršnik, Slovene, Slovene‑German dictionary, word‑formation, feminatives 214 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Uvod1 S stališča besedotvorja je feminativ istopodstavno občno ali lastno ime ženskega spola, ki je parno moškemu, npr. kmetica – kmet, žanjica – žanjec, učiteljica – učitelj, golobica – golob, medvedka – medved, lisica – lisjak, Jožefa – Jožef, Kranjica – Kranjec, in vključuje podspol živosti ali člove‑ škosti. Tam, kjer naravne spolne razlike niso očitne (npr. uš), tudi poime‑ novalne parnosti ni (Toporišič 1992: 186, 289, 383; Toporišič 2000: 183). Feminativi kot tvorbena in pomenska skupina v slovenistiki Feminativi so v slovanskih jezikih večinsko razumljeni kot enotna po‑ menska in besedotvorna kategorija modifikacijskih izpeljank, ki se tvorijo z: (a) dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola ( navij-ač – navijač-ica) in (b) zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi ( bor-ec – bor- -ka, igra-lec –igral-ka). Deloma prihaja do sprememb tudi v slovenistiki pri interpretiranju feminativov (Vidovič Muha 1997: 69–79, Vidovič Muha 2011: 30, 407–417) zamenjevalnega tipa, ki se razlaga kot t. i. vzporedna tvorba tako moške kot ženske oblike iz iste podstave (npr. boriti → bor- -ec in enako boriti → bor-ka), in s tem prehajanja takih ženskospolskih poimenovanj v nemodifikacijski tip tvorbe, tj. v tip navadnih izpeljank.2 Interpretacija parnih ženskospolskih tvorjenk, nastalih po načelu do‑ dajalnega oz. zamenjevalnega načina iz moškospolskih oblik, je ohranjen tudi v tem prispevku. 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6‑0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (2020‒2025) vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira ARIS. 2 Nesporno prepoznani kot prave modifikacijske tvorjenke so tisti feminativi, nastali z dodajanjem ženskospolskega obrazila na moškospolsko obliko. Zanje srečamo še poimenovanji integralni ali pravi tvorbeni feminativi. Deloma različne so v slove‑ nistiki, srbistiki in kroatistiki redkejše interpretacije druge skupine, poimenovane kot vzporedne ženskospolske tvorjenke oz. nepravi ali semantični feminativi, ki so pojmovani kot rezultat vzporedne tvorbe tako moške kot ženske oblike iz iste podstave (Markežič, Stramljič Breznik 2021: 9–10, 88 –91). 215 Irena Stramljič Breznik O novejših raziskavah feminativov v slovenistiki Raziskavam ženskospolskih vzporednic k moškospolskim poimenovanjem je bilo v zadnjem času posvečene več pozornosti. Izpostavili bomo le nekaj novejših, ki jih zanima besedotvorni vidik in so nastalih v zadnjih treh letih. Dokaj celovita obravnava feminativov je v monografiji (Markežič, Stramljič Breznik 2021). Pristop k tematiki je interdisciplinaren: sociološki, lingvo‑ kulturološki in lingvistični. Prvi del monografije se v okviru sociološkega pristopa ukvarja z orisom družbenega vrednotenja spolov in spreminjanja položaja žensk v Evropi in na Slovenskem. Drugi del monografije v okviru lingvokulturološkega pristopa ugotavlja stališča družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim na posameznih ravneh življenja, ki se odraža tudi v jeziku. S perspektive obeh predstavljenih pogledov se pozornost monografije usmeri v tretji, tj. osrednji lingvistični pristop, v katerem je posebna sku‑ pina tvorjenk ženskospolskih poimenovanj ali t. i. feminativov predstav‑ ljena z besedotvornega vidika, ki ga vsestransko zanimajo način tvorbe ter podstavna in obrazilna kombinatorika takih poimenovanj. Gradivno bogato podprta raziskava odpira možnost nadaljnjega raziskovanja še v leksikografsko smer in oblikovanje slovarja slovenskih feminativov. V njem bi z opazovanjem istokorenskih feminativov v rabi lahko odkrili, kateri dejavniki preferirajo rabo moške pred žensko obliko in eno obrazilno obliko pred drugo pri obrazilno variantno rabljenih feminativih. Iz Besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za iztočnice na b (Stramljič Breznik 2004) je bilo analiziranih 122 feminativov dodajalnega tipa s samostalnikom kot besedotvornim izhodiščem in ugotovljeno, da se feminativi v tvorbenih nizih nahajajo na drugi, tretji, četrti in celo peti stopnji tvorbe (Kern 2023: 197–205). Naključno izbrani 104 slovenski poklicni feminativi iz SSKJ2 od a do ž je bilo primerjanih z istopodstavnimi tvorjenkami v hrvaškem, srbskem in makedonskem enojezičnem slovarju z namenom, da se ugotovi obrazilna prekrivnost ali različnost med primerjanimi jeziki.3 3 Pri tem je treba upoštevati, da velikost, namen, čas nastanka slovarja in splošna družbena (ne)naklonjenost rabi ženskospolskih oblik vplivajo na slovarski zajem feminativov. Slovarska odsotnost take iztočnice tako ne pomeni nujno, da njen obstoj v jeziku ni možen ali da se v jezikovni rabi ne pojavlja. Primerjani spletni slovarji so bili po obsegu različni: SSKJ2 112 000, Hrvatski školski rjećnik 30 000 (https:// rjecnik.hr/), Rečnik srpskog jezika 85 000 (Rečnik Matice srpske 2011) in Дигитален речник на македонскиот јазик (http://drmj.eu/) približno 100 000 iztočnic. 216 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Izvedena primerjava (Stramljič Breznik 2023) je pokazala, da ima s slo‑ venščino na (iz)zbranem gradivu največ istoobrazilnih oblik srbščina z 52 potrjenimi feminativi, največkrat z obrazilom -(ar)ka (35), npr. animator-ka – аниматор-ка. Hrvaščina ima 47 istoobrazilnih ženskih izpeljank, vendar največkrat tvorjenih z obrazilom -ica (25), npr. direktor-ica – direktor-ica. Medtem ko ima makedonščina od 104 slovenskih oblik istoobrazilnih tvor‑ jenk nekoliko manj, le 41, vendar so večinsko s slovenščino prekrivnim obrazilom -ka, npr. advokat-ka – адвокат-ка. Tako se potrjuje, da je v slovenščini, srbščini in makedonščini pri iz‑ branih primerih prevladujoče obrazilo feminativov -ka, za razliko od hr‑ vaščine, v kateri prevladuje obrazilo -ica. Znotraj primerjanega nabora slovenskih iztočnic pa se je pokazalo, da je v srbščini dokaj pogosto tudi obrazilo -kinja ( економист-кнња), ki v slovenščini nastopa v manjšini (tip zborovod-kinja). Kot obrazilnospecifično pa se je pokazalo makedonsko obrazilo -ička ( надзорн-ичка), ki ga preostali trije jeziki ne poznajo. Ob bok uslovarjanju moško‑ženskih oblik v aktualnih enojezičnih slovar‑ jih slovenskega jezika in uporabi feminativov kot opazne skupine tvorjenk, primerne za poučevanje besedotvorja v šolah (Stramljič Breznik 2023: 207–215), sta bili postavljeni hrvaška leksikografska in šolska praksa. Opazno je, da je v obeh jezikih tovrstni leksiki posvečena primerljiva pozornost. Hrvati sicer razvijajo bazo moško‑ženskih parov v okviru samo‑ stojnega projekta, rezultat katerega so nastajajoči odzadnji slovar, iskalnik, jezikovno svetovanje in igre, povezane z moško‑ženskimi poimenovanji. Na posebnem portalu Hrvatski u školi pa imajo bazo zemljepisnih lastnih imen s prikazom oblikoslovnih paradigem za imena držav, mest ter moške in ženske oblike za prebivalce ter iz njih izpeljane vrstne pridevnike. Če se Slovenci slovarskega projekta še nismo lotili, pa na portalu Fran nudimo izčrpen vir parnih poimenovanj v vseh dostopnih slovarskih virih. Prav tako lahko jezikovni uporabniki dobijo odgovore na težja vprašanja tega sklopa v Jezikovni svetovalnici, hkrati pa v okviru ePravopisa nastaja nabor imen držav in krajev s poimenovanji prebivalk in prebivalcev ter njihovo tako oblikoslovna kot besedotvorno paradigmo. Za mlajše jezikovne uporabnike so na portalu Franček dostopne jezikovne vaje za utrjevanje parnih poimenovanj kot tudi Jezikovna svetovalnica za učitelje. Na podlagi izbranih primerov novejših raziskav tako ugotavljamo, da mo‑ ško‑ženska poimenovanja predstavljajo opazno pomensko in besedotvorno kategorijo, ki je lahko zanimiva tako z jezikovnosistemskega kot družbeno‑ stnega zornega kota. Pri prvem je na preizkušnji jezik s svojo razpoložljivo morfemsko kombinatoriko, pri drugem vsak izmed jezikovnih uporabnikov 217 Irena Stramljič Breznik v doslednem spoštovanju in rabi poimenovanj, prilagojenih spolu glede moškega ali ženskega nosilca dejavnosti, lastnosti ali značilnosti. Pleteršnikova odločitev za abecedno razvrstitev gradiva in feminativi Danes je k porastu feminativov in njihovemu leksikološkemu in lekisko‑ grafskemu zanimanju pripomogla spremenjena družbena vloga žensk, ki se uveljavljajo v vseh sferah družbenega življenja. Zato je potrebna raba ženskih oblik za vse vloge, ki jih le‑te v družbi opravljajo. V času nastajanja Pleteršnikovega slovarja pa so bile družbene okoliščine mnogo manj naklonjene ženskam.4 Znano je, da je Pleteršnik 1883 prevzel uredništvo nabranega slovarskega gradiva za sestavo slovensko‑nemškega dela Wolfovega slovarja, pri kate‑ rem je delal 12 let in ga dovršil v eno najpomembnejših leksikografskih del. Obilno gradivo je bilo različno po vrednosti in načinih zbiranja, zato je bilo urejanje zelo zamudno. Zavedal se je, da s takim gradivom ne bo mogel prikazati zgodovinskega razvoja slovenskega jezika, zato se je zadovoljil z namero, da poda vsaj snovno popoln zaklad slovenskega jezika, kot je zapisal Anton Breznik. V Uvodu slovarja je Pleteršnik (1893: VII–IX) pojasnil, da je bilo glavno uredniško delo določevati, kaj se bo v slovar sprejelo in kaj zavrglo. Pri tem je bilo glavno vodilo, da se sprejme vse, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Nepotrebno se mu je zdelo navajanje oblik, ki so besedotvorno pred‑ vidljive. Konkretno navaja npr., da si vsakdo iz samostalnika s pomenom osebe lahko napravi pridevnik na -ov ali -in in jih zato v slovarju ne dodaja. Izjemoma le tam, kjer je treba kaj dodatno pojasniti glede oblike in pomena. 4 Položaj žensk na Slovenskem je bil v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja še zmeraj zelo neugoden, saj so bile brez pravic, njihova vloga pa omejena na družino in dom. Moški so imeli pravico odločati o vseh pomembnih zadevah v družini, tudi o tem, ali bo žena delala ali ne. Ženske niso imele pravice do lastnine, tudi do dohodka, ki so ga ustvarile s svojim delom. Tudi glede izobraževanja so bile zelo omejene in smele so opravljati le določene poklice, za katerega pa niso prejemale enakega plačila kot moški. Bile so izključene iz javnega življenja in brez volilne pravice (Jogan 2016; Markežič, Stramljič Breznik 2021). 218 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Iz tega lahko sklepamo, da se mu feminativi kot vzporednice istopodstav‑ nim moškospolskim poimenovanjem niso zdeli besedotvorni avtomatizem, ampak leksemi, ki jim je treba nameniti lastne slovarske iztočnice. Še najverjetnejši vzgib za prikaz feminativov v samostojnih iztočnicah pa je bila nenaklonjenost Zalokarjevemu predlogu, da bi bil slovar urejen po besednih družinah, kar bi omogočalo besedotvorno povezane lekseme prikazati znotraj t. i. gnezda ustrezne iztočnice. Kot navaja Metka Furlan v uvodu K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja, sta tak koncept odsvetovala tako Miklošič kot Caf. »Etimologična in družinstvena osno‑ va« bi bila po mnenju Matevža Ravnikarja le za učene preiskovalce, za Slovence in tujce pa bo najprimernejša abecedna razvrstitev, ker se besede tako najlažje najdejo. Metodološki pristop k naboru feminativov v Pleteršnikovem slovarju in omejitve V Pleteršnikovem slovarju so, kot že omenjeno, feminativi samostojne iztočnice. Za nabor ustreznega gradiva smo po tehtnem premisleku upora‑ bili iskalni pogoj *erin. Z njim smo prek nemških razlag s sopomenkami (npr. učenec ‘der Schüler’, učenka ‘die Schülerin’) pridobili tudi podatke o slovenskih ženskih oblikah.5 Vsaka drugačna odločitev za način izbora, npr. iskanje po obrazilih iztočničnih slovenskih feminativov, bi namreč dala preveč nerelevantnih zadetkov. Katere ženskospolske oblike pa so vendarle ostale zunaj tega iskalnega pogoja? Vsekakor tiste ženske z moškimi oblikami istokorenske vzpore‑ dnice v slovenščini, ki imajo v nemščini: a) opisno razlago, npr. sestrič – sestrič-na ‘die Tochter der Tante’, župan – župan-ja ‘die Frau des župan’; b) se v razlagi razlikujejo le po spolu, prilagojenemu členu v nemščini: sam-ec ‘der Einsame’ – sam-ica ‘die Einsame’ ali imajo v razlagi dru‑ ge nosilne besede: 2. ‘eine ledige Weibsperson’, 3. ‘das Weibchen von Thieren’; c) v razlagi zloženko s sestavino -weibchen, pogosto rabljeno pri živalskih parih: golob ‘die männliche Taube’ – golob-ica ‘das Taubenweibchen’; 5 Najlepše se zahvaljujem Nini Ledinek, Andreju Perdihu in Janušu Ježovniku z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, za pomoč pri pripravi podatkov. 219 Irena Stramljič Breznik č) v razlagi le ustreznico ‘die Weibsperson’: puhloglavec – puhloglav-ka ‘eine geistig beschränkte Weibsperson’. Kljub temu je izbrani iskalni pogoj izločil zadovoljivo količino iztočnic, in sicer več kot 1580 enot, čeprav so med njimi lahko tudi nerelevantne, ker so le poimenovanja, ki nimajo ali ne morejo imeti istopodstavne mo‑ škospolske oblike, saj poimenujejo žensko po bioloških posebnostih, npr. porodnica ‘die Wöchnerin’. Nadaljnja zamejitev gradiva le na podspol človeško je izločila ženske oblike za živali ( kosica2 ‘das Amselweibchen’) in predmete ( kosica1 ‘dem. kosa’). Pri večpomenkah pa se je upošteval le pomen, nanašajoč se na žensko ( zajemavka 1. ‘ženska, katera zajema, die Schöpferin’) in ne na predmet (2. ‘das Schöpfgefäß’). Nekaj najtipičnejših primerov Pleteršnikovega slovarskega prikaza feminativov V nadaljevanju ne bomo podrobneje navajali in razvrščali vseh zbranih feminativov, ampak poskušali pregledno odgovoriti na vprašanje, kaj je najpogosteje vplivalo na njihovo tako opazno število v slovarju. V prvi vrsti je na to vplivala odločitev za dosleden zapis tako moške kot ženske oblike pri poklicnih poimenovanjih ali tudi drugih značilnostih oseb. Primer 1: Dosledno navajanje ženske oblike za poklicne in druge značilnosti oseb brivec der Barbier briv-ka die Barbierin cenivec der Schätzer ceniv-ka die Schätzerin iglar der Nadler iglar-ica die Nadlerin igličar der Nadler igličar-ica die Nadlerin klavec der Schlächter klav-ka die Schlächterin Tudi v primerih, ko je v izhodišču bodisi nedovršni trajni bodisi ponavljalni istopodstavni glagol, je za obe moškospolski navedena tudi ženskopolska oblika. 220 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Primer 2: Dosledno navajanje moško-ženskih oblik iz vidskega para istega glagola der Prüfer, der Versucher (die Prüferin), die Versucherin izkušavec izkušav-ka izkuševavec izkuševav-ka Na porast feminativov je pogosto vplivala navedba dveh ali več žensko‑ spolskih oblik k moškospolski. Pri tem je bila navadno ena oblika neza‑ znamovana, druga zaznamovana bodisi socialnozvrstno bodisi ekspresivno, kot kaže primer. Primer 3: Dva feminativa k isti moškospolski obliki der Zigeuner der Zigeunerin cigan cigan-ka cigan-ica jvzhŠt. der Bauer die Bäuerin kmet kmet-ica kmet-ulja (zaničlj.) Pomemben dejavnik, ki je vplival na število feminativov v Pleteršnikovem slovarju, je s stališča besedotvorja navajanje istokorenskih sopomenk (Vi‑ dovič Muha (2000, 166–169) pri moškospolski iztočnicah. To je zahtevalo navedbo tudi vseh ustreznih ženskospolskih oblik. Primer 4: Različnoobrazilne moške oblike vplivajo na različnoobrazilne feminative der Gräber, der Hauer die Gräberin, die Hauerin kopač kopač-ica kopavec kopav-ka der Erlöser die Erlöserin odrešenik odrešen-ica odrešitelj odrešitelj-ica odrešnik odrešn-ica der Träger die Trägerin nosač nosač-ka nosec nos-ica nositelj nositelj-ica nosivec nosiv-ka 221 Irena Stramljič Breznik Družbeno manj sprejemljivo ima v jeziku navadno zelo veliko poimeno‑ valnih možnosti. To lahko potrdimo na primeru glagola beračiti, ki sproža pestro obrazilno in stilno paleto moško‑ in ženskospolskih oblik, ki so izrazno vzporedne ali pa ne. Primer 5: Zaznamovana podstava (beračiti) in bogat nabor poimenovanj za osebe moškega in ženskega spola der Bettler die Bettlerin berač berač-ica berač-inja berač-ka berač-ulja (zaničlj.) beraček / 6 beračon (zaničlj.) / beračuh = beračon / beračun = beračon beračun-ka beračič / beruh (zaničlj.) beruh-a Tudi kulturno pomembna realija je lahko vir številnih ženskospolskih vzporednic, še posebej v primeru, če je ženski v zvezi z njo pripisana pomembna ali le stereotipna družbena vloga. Primer 6: Moško-ženska parnost ob podstavi kruh der Brotbäcker die Brotbäckerin krušar 7 krušar-ica kruhopek kruhopeč-ica kruhopeč-lja kruhopek-inja kruhopek-ovica 6 Pleteršnik za te oblike ne navaja ženskih oblik, čeprav so hipotetično možne: *be-račk-ica, *beračon-ka, *beračuh-(inja/ka), *beračič-ica. 7 Pri moški in ženski iztočnici v nemški razlagi nastopa poleg der Brotbäcker(in) tudi der Brotverkäufer(in). 222 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Primerjalno s sodobnim knjižnim jezikom pa lahko ugotovimo, da so nekateri Pleteršnikovi feminativi podstavno sicer ohranjeni, toda danes nastopajo z drugačnimi obrazili, ker je prevladala tudi drugačna obrazilna moškospolska tvorjenka ( harfar-ica – harfist-ka). Kakšna ženska vzpo‑ rednica je v sodobnem jeziku izginila ( jezdarica – 0), saj je prevladala drugačnopodstavna tvorba. Lahko pa je prišlo tudi do spremembe pomena (v Pleteršniku kožuharica ‘die Pelzhändlerin’ – v SSKJ2 kožuharica ‘fe‑ minativ h kožuhar = žival, ki ima kožuh’). Primer 7: Obrazilne spremembe feminativov v knjižnem jeziku 19. in 21. stoletja Pleteršnikov slovar SSKJ harfarica die Harfenspielerin harfist-ka hodnica 1. die Fußgängerin hod-ka iznajdnica die Erfinderin iznajditelj-ica izložnica die Ausstellerin razstavljavka jezdarica die Reiterin jahačica kožuharica 1. die Pelzhändlerin kožuharica pomen za nečloveško slikarica die Malerin slikar-ka učenica 1. die Lehrerin učitelj-ica vzgojilja die Erzieherin, die Gouvernante vzgojitelj-ica Zaključek Na podlagi izbora več kot 1500 iztočnic smo tipološko predstavili boga‑ stvo in izčrpnost Pleteršnikovega slovarskega prikaza feminativov. Ker se pri razvrstitvi slovarskih enot ni odločil za gnezdenje (v takih primerih je geselska beseda redko sama, ob njej so prikazane tudi druge, tvorbeno povezane besede), ampak za abecedno razvrstitev, so tudi ženskospolske vzporedne oblike moškospolskim prikazane kot samostojne iztočnice. S tem nam je ohranil ne samo dragocene podatke o duhovnem in ma‑ terialnem stanju slovenstva 19. stoletja, ampak tudi podatke o dilemah jezikovne izbire, ki se nam kaže – enako kot tudi danes – v obrazilnih in podstavnih možnostih feminativov. 223 Irena Stramljič Breznik Literatura Anton BREZNIK, 2013: Pleteršnik, Maks (1840–1923). Slovenska biografija. Slo‑ venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http:/ www.slovenska‑biografija.si/oseba/sbi435041/#slovenski‑biografski‑leksikon. ePravopis: Slovar slovenskega pravopisa 2014–. www.fran.si. Metka FURLAN: K transliterirani izdaji Pleteršnikovega slovarja. www.fran.si. Jezikovna svetovalnica za učitelje. https://svetovalnica.xn‑‑franek‑l2a.si/domov. Maca JOGAN, 2016: Pregled zgodovine ženskega gibanja na Slovenskem. Spremna beseda. Nevarna razmerja: poroke in razveze marksizma in feminizma. Ur. Cinzia Arruzza. Ljubljana: Sophia. 125–155. KERN Boris, 2023: Feminativi v izsamostalniških besedotvornih nizih. Naslavljanje raznolikosti v jeziku in književnosti (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 33). Ur. Jožica Jožef‑Beg idr. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 197–205. Tjaša MARKEŽIČ, Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2021: Feminativi v slovenskem jeziku. (Zora, 143). Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Maks PLETERŠNIK: Slovensko-nemški slovar. www.fran.si. Portal Fran. https://fran.si. Portal Franček. https://www.xn‑‑franek‑l2a.si. Portal Hrvatski u školi. http:/ hrvatski.hr/. Projekt Muško in žensko u hrvatskome jeziku. http://ihjj.hr/projekt/musko‑i‑zensko‑ ‑u‑hrvatskome‑jeziku/72/. SSKJ 2: Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B. Maribor: Slavistično društvo. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2023: Študentka, studentica, студенткиња in студентка – obrazilna variantnost izbranih poklicnih feminativov v slovenščini, hrvaščini, srbščini in makedonščini. Predavanje na Poletni šoli slovenskega jezika 2. Maribor: Filozofska fakulteta. Ada VIDOVIČ MUHA, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poime‑ novalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj. XXXIII. Seminar slovenskega jezika, literaturein kulture. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79. Ada VIDOVIČ MUHA, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znan‑ stvena založba Filozofske fakultete. 224 O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. SOME CHARACTERISTICS OF FEMINATIVES IN PLETERŠNIK’S DICTIONARY Summary This paper is based on the theoretical findings of Slovene word‑formation theory. Relying on selected recent research, we present comparative, morphotactic, and educational approaches to the treatment of feminine variants as significant semantic and word‑formation categories. Pleteršnik’s dictionary offers a rich documentation of the lexical development of the Slovene language as it includes the semantic and affixational feminine parallels to the masculine words of the time. The reason for the independent treatment of feminatives as separate entries is certainly the deci‑ sion to present them alphabetically and not by word family, which was a common practice in Slovene lexicography up to that time. With the search query for words in *erin as a common ending of German terms used for the definition of Slovene feminatives, we extracted more than 1500 forms. Using selected examples, we have categorized them into main groups, thus trying to answer the question about the factors that influenced the use of numerous variant feminine derivations of the same masculine words. 225 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled Dejan Gabrovšek Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.15 ISBN: 978-961-286-878-9 Veznik stoji na vezniškem mestu, to je začetno mesto oziroma ničto v stavku, ki ga uvaja. Na tem mestu lahko stojijo vsi vezniki. Primeri, v katerih veznik ne stoji na prvem mestu, se delijo na zaimke, ki so del besedne zveze, ki kot celota stoji na prvem mestu in s tem deluje vezniško, na možnost členka, veznika ali prislova, ki modificira celotni podredni stavek, pred katerim stoji, in na stilistično zaznamovane enote. Besedni red veznika je pomemben pri raziskovanju, katera besedna vrsta posamezne besede je prvotna. Ključne besede: slovar, besedna vrsta, skladnja, veznik, leksikografija Conjunction is placed in the conjunctive position, i.e. in the initial or zero position of the sentence which it introduces. All conjunctions can occur in this position. Cases in which the conjunction does not occur in the initial position are the following: pronouns that are part of a phrase which, as a whole, functions as a connector; a particle, a conjunction or an adverb modifying an entire subordinate clause; and stylistically marked units. The word order of conjunctions is instrumental in de‑ fining the primary word class of a particular word. Keywords: dictionary, word class, syntax, conjunction, lexicography Uvod Prispevek1 obravnava besedni red vezniške besede, za katero bomo v vseh primerih uporabljali termin veznik: naš pogled je skladenjski, zanima nas namreč funkcija besede na določenem mestu. Tak pogled se prekriva 1 Članek je nastal kot del programa P6‑0038 Slovenski jezik v sinhronem in dia‑ hronem razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 226 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled z leksikografskim. Vloga veznika je povezovanje dveh enot v eno večjo (Toporišič 2004: 526; Žele 2016a; Krvina, Žele 2018; Pogorelec 2021; Gab rovšek, Krvina 2020; Gabrovšek, Krvina 2022: 574; Gabrovšek 2023). Zlasti pri funkcijskih besednih vrstah je zelo pomembno, na katerem mestu v stavku stojijo, saj mesto pogosteje kot pri samostalniku in glagolu odloča, v katero besedno vrsto določena beseda sodi. Za veznik je defini‑ cijsko ničto mesto v stavku, ki ga povezuje: ta stavek imenujemo vezniški stavek. Veznik torej stoji na začetku stavka.2 Kot ničto mesto ga obravna‑ vamo zato, da lahko zaobjamemo vse možnosti pojavljanja veznikov, torej ne glede na to, ali so naglašeni ( čeprav), nenaglašeni ( in, da), opravljajo stavčnočlensko vlogo ( kdor, kar) ali ne ( ampak, če). Ta vidik se kaže smiseln predvsem z vidika položaja naslonskega niza v vezniškem stavku, saj tako naslonski niz stoji na prvem ali drugem mestu v stavku. Tak pogled bi bil problematičen le, če bi proučevali sestavo vezniških stavkov, ki jih uvaja veznik, ki opravlja stavčnočlensko vlogo ( kdor, kakšen, kjer), a jih v tem primeru ne bi obravnavali kot veznike (oziroma bi njihovo vezniško vlogo obravnavali sekundarno), temveč bi jih obravnavali kot samostalniške, pridevniške ali prislovne zaimke. Znotraj besedne zveze veznik stoji pred neprvo besedo. Na vezniškem mestu lahko stojijo besede, ki so po izvoru vezniki, členki in zaimki. S slovaropisnega vidika je pomembno proučiti, ali določena beseda stoji na vezniškem mestu le v določenih primerih (in s tem pomenih) ali pa v vseh oziroma v večini primerov, saj je to eden od kriterijev za določitev, katera besedna vrsta je prvotna. Besede, ki na vezniškem mestu stojijo vedno, so vezniki tudi besednovrstno – to velja tudi za oziralne zaimke, ki jih sta‑ rejši slovarji (npr. Pleteršnikov) in slovnice uvrščajo med zaimke. Besede, ki na vezniškem mestu stojijo le v nekaterih pomenih, so v teh primerih konvertiti, tak primer so vprašalni zaimki. To merilo je zlasti pomembno pri razločevanju veznikov in členkov: če lahko beseda stoji le na vezniškem mestu, je veznik, če pa tudi na katerem drugem, je členek: taka primera sta izvorno členka pa in torej, ki v določenih pomenih konvertirata v veznik. Raziskave tudi za priredja kot prototipno simetrične konstrukcije3 ugo‑ tavljajo, da veznik stoji na ničtem mestu neprvega stavka ali besede in 2 Poleg veznika je na začetnem mestu v stavku tudi vprašalnica, le da te funkcije ne obravnavamo kot posebno besedno vrsto. V vsebinskih odvisnikih vprašalnica ( ali, kaj, kako, zakaj …) postane veznik. Vprašalnica ne opravlja povezovalne vloge. 3 V nasprotju s podredji, ki so nesimetrične: tak pogled je sicer v novejših raziskavah že presežen (Gabrovšek 2023). 227 Dejan Gabrovšek torej tudi priredja niso povsem simetrična, veznik pa ne samostojen med enotama, ki ju povezuje (Pogorelec 2021: 463; Haspelmath 2004: 3). Če bi bilo priredje simetrična konstrukcija, bi veznik stal med stavkoma (ali besedama) in ne bi pripadal nobenemu od stavkov (besed). Čeprav veznik stoji na ničtem mestu vezniškega stavka in ne med enota‑ ma, ki ju povezuje, je njegova funkcija dvosmerno povezovanje obeh enot v eno enoto. S tem se pomembno razlikuje od predloga4 in zlasti naklonskega členka, ki delujeta enosmerno le na enote, ki jima sledijo. Besede, ki lahko stojijo tudi na neničtem mestu v stavku, besednovrstno niso vezniki, npr. pa in vendar v zgledih (1, 2), lahko pa v veznik konver‑ tirajo, če v stavku stojijo na ničtem mestu. Zgled (1) sodi v brezvezje, v zgledu (2) pa je veznik le pa. Seveda je povezovalna funkcija teh členkov močna, saj povezovalni členki predstavljajo eno od dveh (druga so naklon‑ ski) glavnih skupin členkov (Žele 2014: 10). (1) Proti meningitisu se je možno cepiti, proti boreliozi pa ne. (2) Vedno znova zanemarjajo drobne stvari, ki se morda zdijo nepomembne, pa vendar je iz njih sestavljen mozaik turističnega vtisa. Ničto mesto v vezniškem stavku je strukturni pokazatelj vezniške funkcije, ni pa vsaka beseda, ki stoji na tem mestu, tudi že veznik: vezniška funk‑ cija pa je seveda pogojena tudi z vzpostavitvijo razmerja: vloga veznika je povezovanje dveh enot (besed, stavkov) v višjo enoto in (so)izražanja razmerja med tema enotama. Dvosmernost delovanja veznika se vidi zlasti po tem, da se vloga veznika ne razlikuje glede na to, kje vezniški stavek stoji, važno je le, da je veznik znotraj vezniškega stavka na ničtem mestu.5 V naslednjih poglavjih bomo na izbranih primerih prikazali besedni red veznika. Vsi zgledi so iz Gigafide 2.0, večino zgledov pa smo poiskali s pomočjo ukazov CQL: koda iskanja je navedena v opombi pri prvem zgledu, za katerega velja. Veznik na ničtem mestu v stavku To je najobičajnejša stava veznika, značilna je za vse veznike, ki so to tudi besednovrstno in v vezniškem stavku nimajo stavčnočlenske funkcije, in za 4 Zlasti je vidna enosmernost delovanja predloga: glagol → predlog → samostalnik v določenem sklonu. 5 Za primerjavo, kako se ločujeta členek in medmet, glej članek Snoj, Žele: 2022. 228 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled vse samostalniške in prislovne zaimke (oziralne in vprašalne), ki nastopajo v vezniški vlogi in stojijo samostojno. Ta besedni red veznika je prisoten v celotni zloženi povedi (Žele 2016, Gabrovšek, 2019, Gabrovšek, Žele 2019, Gabrovšek 2023). V besedni zvezi se veznik postavlja pred neprvo besedo, praviloma sicer le pred zadnjo, lahko pa stoji tudi med vsemi deli besedne zveze, zgleda (6, 7). (3) Res je, da sem v zadnjem času premalo tekmoval. (4) Če se bo debata zavlekla, bodo glasovanje preložili na petek. (5) Tovornjak je, kolikor je znano, trčil v zadnji del kombija. (6) Predaval je na univerzi in pisal učbenike. (7) V petek in soboto bo večinoma suho in mrzlo zimsko vreme.6 (8) Prišla je prodajat sadje, zelenjavo, meso in jajca.7 Med enobesednim in večbesednim veznikom Eden od pravopisnih problemov stave veznika je tudi stava vejice pri podrednih veznikih: stoji namreč lahko med odnosnico in veznikom ali pred odnosnico, veznik pa je v tem primeru vsaj glede na stavo vejice na drugem mestu (Gabrovšek, Krvina 2022: 574, Gabrovšek 2023a: 47). Tu se odpira vprašanje, ali je med možnostma medtem, ko in, medtem ko razlika: izkaže se, da je v nekaterih primerih ni ( kljub temu, da : , kljub temu da), v nekaterih primerih pa je: veznik medtem ko le kot celota (brez vejice med besedama) izraža tudi protivnost.8 Nastanek stalne vezniške zveze (ki deluje kot ena enota) lahko glede na stavko vejice prikažemo tako: med tem, ko > medtem, ko > medtem ko. (9) Uživamo, medtem ko jemo. (10) Plačati mora stroške kazenskega postopka, medtem ko so ga plačila povpreč- nine oprostili. Te primere izpostavljamo zato, ker le iz stave vejice ne moremo vedno raz‑ brati, katera beseda ali katere besede (v primeru vezniške zveze) opravlja(jo) vezniško vlogo, saj je pri časovnem pomenu zveze medtem ko veznik le 6 [tag="[SP].*"][word=","]?[tag="Vp"][tag="[SP].*"] 7 [tag="So.*"][word=","][tag="So.*"][word=","][tag="So.*"][tag="Vp"][tag="So.*"] 8 Zanimivo je, da Pleteršnik navaja protiven zgled zgolj z veznikom ko: meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku. Podoben primer, pri katerem prihaja do razlik v pomenu glede na zapis vejice, je tako, da : , tako da. 229 Dejan Gabrovšek ko, medtem pa je v vsakem primeru odnosnica, čeprav stava vejice tega ne kaže nujno. Veznik, ki v stavku ne stoji povsem na začetku stavka V nekaterih primerih lahko veznik stoji tudi na neničtem mestu v stavku in ga vseeno ne obravnavamo kot katero drugo besedno vrsto. Značilno za vse take primere je, da obstaja pravilo besednega reda, ki nad pravilom ničtega mesta veznika prevlada, a je v vseh primerih vezniška funkcija ohranjena. Do položaja veznika na neničtem mestu pride iz naslednjih razlogov: – veznik je hkrati tudi samostalniški ali pridevniški zaimek in se zato v besedni zvezi obnaša kot samostalnik ali pridevnik, – pred podredni veznik se postavi členek, veznik ali prislov, ki modificira celotni stavek, – stilistični besedni red, ki veznik postavi na neničto mesto. Veznik sodi še v drugo besedno vrsto V teh primerih se vidi preplet lastnosti besednih vrst, in sicer veznika, za‑ imka in samostalnika ali pridevnika. Taki primeri so oziralni9 in vprašalni zaimki. Smiselno se je vprašati, katera funkcija je prvotna: se zaimek obna‑ ša kot veznik ali se veznik obnaša kot zaimek? Se samostalnik obnaša kot veznik?10 Izvorno (etimološko) gre v vseh primerih za zaimke, zaimki pa so vedno »zamenjava« za določeno besedno vrsto: torej imamo samostalniške, pridevniške in prislovne zaimke. Vezniška funkcija pride šele naknadno s stalnim mestom (ničto mesto v stavku) in s povezovalno funkcijo. Prevlada vezniške funkcije nad ostalimi (ki se seveda še vedno vsaj delno ohranjajo) je vidna po tem, da celotna besedna zveza, del katere je veznik, stoji na ničtem, torej vezniškem mestu, in to ne glede na tematsko progresijo v vezniškem stavku. Tako je veznik še vedno na ničtem mestu, čeprav ne stoji takoj na začetku vezniškega stavka. Po tematski progresiji 9 B. Pogorelec ugotavlja, da so »[p]odredni vezniki […] z drugimi besednimi vrstami povezani preko oziralnih zaimkov« (Pogorelec 2021: 27). 10 Do neke mere je to podobno vprašanju o kokoši in jajcu: pomembno je predvsem, na kateri vidik se osredotočimo. V naši raziskavi sta v ospredju skladenjski in leksikografski vidik. 230 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled se lahko razvrstijo le stavčni členi, ki niso že izraženi z veznikom ali v naslonskem nizu. Veznik se obnaša kot samostalnik Samostalniški vezniki11 se lahko postavijo na mesto desnega neujemalnega prilastka, zgledi (11–13). Pri tem se vidi njihova samostalniškost, saj se postavijo na mesto, ki je značilna za samostalnik. (11) Na zaslonu se pokaže pet ikon, izbiro katerih potrdimo s pritiskom na zaslon.12 (12) Nihče nam ni znal povedati, emisije česa bodo spuščali v zrak skozi bio filtre. (13) Ne želi špekulirati, v zvezi s čim so ga iskali. Druga možnost je stava veznika kateri na začetku besedne zveze – kateri je v rodilniku, a se postavi na začetek, s čimer je bolj poudarjena vezniška funkcija kateri: tako ni na ničtem mestu zgolj besedna zveza, del katere je veznik kateri, ampak je tudi kateri povsem na začetku. Tak besedni red za ostale samostalniške zaimke in samostalnike ni možen, kar še dodatno dokazuje prevlado vezniške funkcije besede kateri, zgled (14). Pred samo‑ stalniškim veznikom lahko stoji predlog, zgled (15). (14) Približno štiristo metrov od obale se je sredi čeri vzdigoval obris ladje, katere polomljeni jambori in vrvi so vihrali v vetru. (15) Potrebuje nekoga, na kogar se lahko zanese, komur lahko zaupa in od kogar lahko vedno pričakuje iskrene besede. Druga možnost povezave veznika v besedni zvezi je zveza prislov ali pri‑ devnik ali predložni samostalnik + predlog + veznik. Ta možnost je zelo redka. Kot veznik nastopa kateri. (16) Zabeležila je vrsto uspehov, največji od katerih je ponovna izvolitev v deželni parlament.13 (17) Bernard, ki živi v hiši, tik ob kateri je prišlo do tragedije, je povedal, da je bila cesta v času nesreče mokra in spolzka.14 (18) Odmeva primer mučenja 13-letnice, v povezavi s katerim preiskujejo šest mladih. 11 Ta termin uporabljamo namesto termina samostalniški zaimek v vezniški vlogi. 12 [word=","] [tag="So.*"] [lemma="kateri"] 13 [tag="S.*"] [word=","] [tag="P.*"] [tag="D."] [lemma="kateri"] 14 [tag="S.*"] [word=","] [tag="R.*"] [tag="D."] [lemma="kateri"] 231 Dejan Gabrovšek Veznik se obnaša kot pridevnik v samostalniški ali predložni zvezi Če je veznik pridevniški zaimek ( kakšen, kateri), v vsebinskih odvisnikih nastopa v samostalniški ali predložni zvezi. Če je zveza predložna, se predlog postavi pred veznik. Tu imamo združena kar tri pravila o stalni stavi: veznik stoji na ničtem mestu stavka, ki ga uvaja, predlog stoji pred besedno zvezo, pridevnik (praviloma) stoji pred samostalnikom. Ta pravila se združijo tako: celotna predložna zveza stoji na ničtem mestu v stavku, saj celotna zveza deluje vezniško, pridevniški zaimek, ki je hkrati tudi veznik, stoji pred samostalnikom, predlog pa stoji pred samostalniško besedno zvezo, saj vezniška funkcija te samostalniške zveze na položaj predloga ne vpliva. Kateri in kakšen pred samostalnikom se obnašata kot tipična pridevnika. (19) Dobro je vedeti, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za uspeh. (20) Niso želeli komentirati, za kakšen tovor je šlo. (21) Turčija je ena od treh držav, pod čigar okriljem potekajo pogovori. Veznik se obnaša kot prislov Zaradi pravil stave besed znotraj besedne zveze je prislov v besedni zvezi na začetku – tako kot za samostalniške in pridevniške veznike pa velja, da se celotna besedna zveza postavi na začetek, torej na ničto mesto v stavku. (22) Zaveda se, kako pomembna je prva tekma.15 Pred podrednim veznikom stoji modifikator celotnega stavka Tu so predstavljeni tipi, pri katerih je pred podrednim veznikom členek, veznik ali prislov. Ta pravila so omejena le na podredja zato, ker so pod‑ redja stavčni členi v matičnem stavku in v razmerju do matičnega stavka delujejo kot ena enota16 – to za ostala razmerja večstavčne povedi ne velja. 15 [word=","][word="kako"][tag="P.*"] 16 To se kaže tudi v tematski progresiji, saj je odvisnik tema ali rema v razmerju do matičnega stavka. 232 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled Členek pred podrednim veznikom Pred podredne veznike se lahko postavi členek, ki modificira celoten stavek.17 Za poudarjalni členek na splošno velja, da se postavi pred enoto (besedo, besedno zvezo, stavek), ki jo modificira. Besednoredno se torej ob‑ naša podobno kot predlog. Take zveze imajo pogosto potencial, da postanejo stalne, npr. tudi če. Enako potencial imajo zveze prislova in veznika, npr. medtem ko, tako da. Veznik je v teh primerih še vedno na ničtem mestu, členek pa modificira celoten stavek kot eno enoto in ne le veznika: členek ne more modificirati le veznika, zato členek pred prirednim veznikom ne more stati. Členek torej deluje kot enota, ki stoji pred stavkom, to mesto pa lahko štejemo kot »predmesto«, saj členek ni obvezen. Najpogostejši členki pred podrednim veznikom so: pa, še, tudi, zlasti, sploh, vsaj, seveda, ne, šele, le, predvsem. V prirednih zvezah dveh besed, ki sta lahko tudi veznika, je druga beseda členek, prva pa veznik, npr. in pa. (23) Celo kdor se uči, ne bo uspel.18 (24) Le če si med najboljšimi v svetovnem pokalu, odideš na olimpijske igre. (25) Že ko se spoznata, ugotovita, da imata veliko skupnega. Zelo pogosto se pred podredni stavek postavlja členek pa.19 Dokaz, da je pa členek in ne veznik ali da pa + podredni veznik ne tvorita besedne zveze, je, da je pa izpustljiv, podredni veznik pa ne. Pa v teh primerih poudarja celotni stavek, zato se mora postaviti predenj. Tudi to dokazuje, da je veznik del stavka, ki ga uvaja. Zlasti pogoste so zveze členka pa z dopustnimi vezniki. (26) Spet bo želel pomagati, pa čeprav stoji pred misijo nemogoče. (27) Odločen je bil, da najde lastnika tistega avtomobila, pa če je to zadnja stvar, ki jo bo naredil. Veznik pred podrednim veznikom Pred podrednim veznikom lahko stoji priredni veznik, priredni veznik pa povezuje vsaj dva odvisnika. Spet se vidi, da podredni stavek nastopa kot ena enota in je zato lahko ali priredno povezan ali vstavljen v drug stavek. 17 To je eno od meril podrednosti. 18 [word=","][tag="L"][tag="Vd|Z[vz].*"] 19 Pa je tudi sicer prototipni členek, saj se lahko postavi skoraj kamorkoli, tudi znotraj naslonskega niza. 233 Dejan Gabrovšek Odvisni stavek je lahko vstavljen med prirednim veznikom in ostalim stavkom. (28) V nekaterih krogih velja, da je kar težko priti do mene in da delam ostro selekcijo. (29) Zadevo je uvozil iz Amerike, in ker je vzel večjo količino, se cena od ameriške skoraj ne razlikuje. Sem sodijo tudi dvodelni vezniki, ki stojijo pred vsakim stavkom, ki ga uvajajo, pri čemer je ta stavek podreden glede na prvi stavek v povedi. (30) Prepevanje je priljubljeno, bodisi ko smo sami bodisi ko gremo z družino na izlet. (31) Ne vem niti kje je niti kdo jo ima. Pred podrednim veznikom lahko stoji tudi drug podredni veznik, v tem primeru je v en odvisni stavek vstavljen drug odvisni stavek. Izstopajo zveze da če, da ko, ker če, da čeprav, da dokler. (32) Vsi vemo, da ko enkrat izsiljuješ rezultat, potem nikoli ne bo dobro.20 Prislov pred podrednim veznikom Ta možnost je redkejša. Izstopajo prislovi tik, vse, posebej, posebno, njihova vloga pa je podobno kot pri členku poudarjanje celotnega stavka. Pogosteje je prislov pred podrednim veznikom odnosnica ali del večbesednega vezni‑ ka, teh primerov pa ne uvrščamo sem, ampak so obravnavani v poglavju Med enobesednim in večbesednim veznikom, saj tu nastopajo le prislovi, ki ne morejo biti tudi odnosnice. (33) Tik preden se je ekipa odpravila čez Atlantik, so trenirali v Franciji.21 (34) Pot je nezahtevna, posebej če je suha. Stilistika Zglede, obravnavane v tem poglavju, bi lahko pretvorili tako, da bi vez‑ nik stal na ničtem mestu – obravnavane zglede lahko torej razumemo 20 [tag="Vd"] {2} 21 [tag="R.*"][tag="Vd"] 234 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled kot stilistično varianto,22 pri čemer se vezniška funkcija ohranja kljub nezačetnemu mestu v stavku in gre pri vseh primerih za veznike in ne za konverzije. Prvi del dvodelnega veznika se postavi pred povedek V stopnjevalnem in ločnem priredju, ki ju uvajajo dvodelni vezniki, se prvi del veznika (ki je lahko tudi večbeseden) lahko postavi pred povedek in ne povsem na začetek stavka (kar sicer je možno, čeprav redkeje), drugi del dvodelnega veznika pa se postavi na začetek drugega stavka. Predvi‑ devamo, da se prvi del dvodelnega veznika pred povedek postavi zato, da bolj poudari vsebino povedka kot jedra stavka – s tega vidika se obnaša enako kot členek, s pomembno razliko, da sta oba dela dvodelnega vezni‑ ka obvezna in le kot celota skupaj z obema stavkoma izražata ločnost ali stopnjevanje. Te primere lahko pretvorimo tako, da je prvi del vezniške zveze na ničtem mestu prvega stavka. Pri povezovanju besedne zveze se prvi del postavi pred besedo, ki jo poudarja – tej besedi sledi drugi del vezniške zveze. Tako lahko povezujemo samostalnike, pridevnike in prislove,23 zgledi (38–40). (35) Položaj ne le obvladujejo, temveč poslujejo skoraj dobičkonosno. (36) Parlament ga ali sprejme ali zavrne. (37) 43 odstotkov vprašanih bančnemu sistemu niti ne zaupa niti zaupa. (38) Tako bo vrt ne samo bolj zdrav, ampak tudi podoben lepi cvetlični gredici.24 (39) Prostoru gradnje je treba prilagoditi ne samo arhitekturo, njeno funkcijo in obliko, ampak tudi izbiro barve in barvni ton. (40) V tem trenutku je priti do stanovanja ne samo težko, ampak praktično nemogoče. 22 Stilistični vidik omogoča permutativnost: na pomen celote vplivajo vsi elementi in njihov vrstni red (Gabrovšek, Krvina 2023). 23 Ker gre za priredno povezovanje, morata oba dela besedne zveze soditi v isto besedno vrsto. 24 [word="ne"][word="samo"][tag="[SPR].*"] 235 Dejan Gabrovšek Zapostavljeni kot V redkih primerih je veznik kot rabljen zapostavljeno, postavi se za pri‑ devnik.25 To je najbolj nenavaden primer stave veznika, saj veznika kot v tem pomenu ne moremo postaviti na ničto mesto (* Tone, kot je trmast …/ * Kot je Tone trmast …). Kaže se, da je zapostavljeno mesto nujni pogoj, da veznik kot izraža vzročni pomen. (41) Tone, trmast kot je, se ti še ne bo opravičil.26 (42) Racionalen kot je, se je izognil filozofskim teoremom. Del večbesednega veznika je nikalnica Vezniške zveze z besedo ne, ki znotraj večbesednega veznika ne stoji na začetku,27 kot dokler ne, preden ne, lahko stojijo razdruženo, če to zahteva naslonski niz, zgled (43), del katerega je (lahko) nikalnica, če nikalnica stoji pred besedo, ki jo zanika, zgled (44), ali če je nikalnica združena z glagolom biti v obliko ni, niso itd., zgled (45). Nikalnica stoji na koncu naslonskega niza (Toporišič 2004: 671), prvi del vezniške zveze ( dokler, preden) pa pred naslonskim nizom na tipičnem vezniškem mestu. (43) Samica obdrži jajčeca v telesu, dokler se ne izležejo mladiči. (44) Dokler se sadike ne ukoreninijo, jih obilno zalivamo. (45) Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Slovarski vidik Zgornja analiza je pokazala, katere besede nastopajo v vezniški vlogi. Ta analiza nam pomaga pri določanju besedne vrst in konverzij posameznih besed v slovarju. Zlasti za oziralne veznike velja, da so jih vsi slovarji in slovnice obrav‑ navali predvsem kot zaimke (Cazinkić 2001), SSKJ pa je v bodisi pojasnilu omenil njihovo vezniško rabo ali pa jih tudi uvrstil v ločeno geslo pod veznik. S tega vidika je Pleteršnikov slovar, ki večino oziralnih veznikov uvršča med zaimke, bolj sistematičen, saj je v SSKJ kdor zaimek, kjer pa 25 Strukturno enak je angleški primer: Poor though he is, he is happy. 26 [tag="P.*"] [word="kot" & tag="Vd"][tag="G.*"] 27 Torej ne zveze kot ne da, kjer je ne na začetku. 236 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled v enem geslu zaimek, v homonimu pa veznik. Kadar oba slovarja uvrščata med veznike – to kaže, da je vsem trem skupna ravno vezniška funkcija, medtem ko stopnja »zaimkovnosti« niha: medtem ko je kdor prototipni oziralni zaimek, je kadar občuten predvsem kot veznik, čeprav sta bese‑ dotvorno oba tvorjena enako: kdo → kdor; kdaj → kadar.28 Tudi zato je bolje vse oziralne zaimke obravnavati kot veznike, njihove lastnosti zaimka (in hkrati samostalnika, pridevnika ali prislova) pa prikazati v zgledih in etimologiji – oboje eSSKJ omogoča v večji meri kot prejšnji slovarji. Drugače velja za vprašalne zaimke ( kaj, kako), saj vezniško funkcijo opravljajo le v nekaterih primerih in jih je zato pravilno obravnavati kot zaimke s konverzijo v veznik, kot to kaže SSKJ, npr. pri zaimku kdo. Kri‑ terij, kje lahko stoji beseda, pomaga zlasti pri razločevanju med veznikom in členkom – Pleteršnikov slovar se je razumljivo raje odločal za veznik (tudi pri zapostavljenem pa), saj besedne vrste členka ni poznal, SSKJ pa je bil neenoten: vendar je prikazan kot členek s konverzijo v veznik (ena‑ ko ga obravnava eSSKJ), torej pa je razdeljen v dve gesli, prvo geslo je členek, drugo je veznik, čeprav se obnaša zelo podobno kot vendar. Tudi zaradi združevanja pomenov na enem mestu (v enem geslu) je ustrezneje vse pomene besed pa, torej in vendar (ter podobnih) prikazati v enem geslu z navedbo konverzij. Vse tri besede so prvotno členki. Zaključek Prispevek je pokazal pomembnost besednega reda pri analizi veznikov – ta‑ ko se kaže, da na določanje besedne vrste pomembno vplivajo tudi povsem strukturni elementi, kot je besedni red – v primeru veznika je to ničto mesto v vezniškem stavku. Ta pristop je nujno dopolniti tudi s pomenskimi last‑ nostmi veznika, saj bi šele tako dobili natančen pregled lastnosti veznika. Hkrati pa prispevek prikazuje kompleksnost meril za določevanje prvotne besedne vrste: v tem prispevku se osredotočamo predvsem na veznik, vsekakor pa so zahtevne razmejitve tudi med ostalimi besednimi vrstami. 28 To kaže tudi na neusklajenost redakcij: tri besede, ki sodijo v isto skupino, so obravnavane na tri različne načine. 237 Dejan Gabrovšek Viri in literatura Robert CAZINKIĆ, 2001: Kategorizacija in razvrstitev oziralnikov ki in kateri, Slavistična revija 49/1–2, 55‒73. Dejan GABROVŠEK, 2019: Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil, Jezikoslovni zapiski 25/2, 83–96. Dejan GABROVŠEK, 2023: Slovenska zložena poved z vidika stopenj odvisnosti. Ljubljana: Doktorska disertacija. Dejan GABROVŠEK, 2023a: Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi, Jezik in slovstvo 68/3, 43–55. Dejan GABROVŠEK, 2024: Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Jezikoslovni zapiski 30/1, 49–63. Dejan GABROVŠEK, Domen KRVINA, 2020: Veznika dokler, dokler ne: raba, pomen in vpliv na vid dejanj, ki jih povezujeta. Slavistična revija 68/3, 335–352. Dejan GABROVŠEK, Domen KRVINA, 2022: Skladenjsko razmerje med istoizraznim prislovom in veznikom – opis glede na njuno mesto in funkcijo v povedi ter obravnava zlasti v SSKJ, Slavistična revija 70/4, 573–589. Dejan GABROVŠEK, Domen KRVINA, 2023: Vloga permutativnosti pri določanju in razvrščanju skladenjskih pomenov. Prispevki k preučevanju slovenske skladnje. 59–75. Uredili Mojca Schlamberger Brezar, Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dejan GABROVŠEK, Andreja ŽELE, 2019: Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v slovenščini, Slavistična revija 67/3, 487–507. Nataša GLIHA KOMAC et al., 2015: Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Martin HASPELMATH, 2004: Coordinating constructions: An overview. 3–39. Coordinating constructions. Uredil Martin Haspelmath. Amsterdam: Benjamins. Domen KRVINA, Andreja ŽELE, 2018: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih, Jezikoslovni zapiski 24/1, 7–25. Breda POGORELEC, 2021: Veznik v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Marko SNOJ, Andreja ŽELE, 2022: Merila za razločevanje med medmeti in členki, Slavistična revija 70/4, 557–572. Jože TOPORIŠIČ, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Andreja ŽELE, 2014: Slovar slovenskih členkov. Ljubljana: ZRC SAZU. Andreja ŽELE, 2016: Odvisniki v slovenščini: vsebinski odvisniki in nepravi prislov‑ nodoločilni odvisniki, Slavistična revija 64/2, 81–94. 238 Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled Andreja ŽELE, 2016a: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih, Filološke pripombe 14/1, 246‒258. Fran: https://www.fran.si/ Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida: https://viri.cjvt.si/gigafida/ Korpus Gigafida v orodju NoSketch Engine: https://www.clarin.si/noske/sl.cgi/first_ form CONJUNCTIONS AND WORD ORDER: LEXICOGRAPHIC AND SYNTACTIC PERSPECTIVES Summary A conjunction is defined by the initial position in the sentence which it connects: this is called a conjunctive clause. Words which can be placed in this position are conjunctions, particles, adverbs and pronouns. To define the primary word class of a particular word it is important to examine whether the word occurs in the conjunctive position only in certain cases (and thus in certain senses) or in all or most cases, as this is one of the criteria for determining their word class. Words that always occur in the conjunctive position are also conjunctions in terms of their word class. Words that appear in the conjunctive position only in some cases are examples of conversion, for instance, interrogative pronouns. This criterion is particularly important in distinguishing between conjunctions and particles: if a word can occur only in the conjunctive position, it is a conjunction; if it can occur in other positions as well, it is a particle. A conjunction can be part of a phrase, es‑ pecially a noun phrase. These are the cases in which pronouns have been converted into conjunctions. The whole phrase is placed at the beginning of the sentence, regardless of the topicality. The subordinating conjunction may be preceded by a particle, an adverb or another conjunction. A coordinating conjunction on the other hand can never be preceded by another word. The only exception is a two‑part conjunction, where the first part of the conjunction is placed before the word which it emphasises, but not necessarily at the beginning. The word order of conjunctions is crucial in determining the word class of words functioning as conjunctions, which is important both from lexicographic and syntactic perspectives. 239 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar Alenka Jelovšek Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija, alenka.jelovsek@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.16 ISBN: 978-961-286-878-9 V prispevku je predstavljen vpliv slovarčkov v Bohoričevi slovnici Arcticae horulae (1584) na Hipolitovo predelavo prvega (latinsko‑nemško‑slovenskega) dela rokopisnega trojezičnega slovarja Dictionarium trilingue. Na podlagi primerjave samostalnikov, ki imajo pri Bohoriču latinsko ustreznico na črke A–Ex, je prikazano Hipolitovo (ne)upoštevanje Bohoričeve predloge na različnih jezikovnih ravninah (pisni, glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni, leksikalni). Ključne besede: slovenski jezik, Hipolit Novomeški, Adam Bohorič, Arcticae horulae, Dictionarium trilinguae This article discusses the influence of the vocabulary lists in Bohorič’s grammar Arcticae horulae (1584) on Hippolytus’ reworking of the first (Latin‑German‑Slo‑ vene) part of the manuscript trilingual dictionary Dictionarium trilingue. The com‑ parison of Bohorič’s nouns with their Latin equivalents beginning with the letters A to Ex shows Hippolytus’ (non)adherence to Bohorič’s model on various linguistic levels (orthographic, phonological, morphological, word‑formation, lexical). Keywords: Slovene, Hyppolitus of Novo Mesto, Adam Bohorič, Arcticae horulae, Dictionarium trilinguae Uvod1 Trijezični slovar Dictionarium trilingue ex tribus nobilissimis Europæ linguis compositum, in anteriori parte latino-germanico-sclavonicum, in posteriori parte germanico-sclavonico-latinum, [… ] Calamo, et opera R. P. HIPPOLYTY, Rudolphswertensis, Ordinis Minorum Capuccinorum Provinciæ, Styriæ Concionatoris, et quondam SS. Theologiae Lectoris 1 Prispevek je nastal v okviru programa P6‑0437, ki ga financira ARIS. 240 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar concinnatum, ki ga je kapucin o. Hipolit Novomeški2 pripravil v letih 1711–1712, prinaša več kot 30.000 različnih slovenskih besed (s skupno ok. 324.000 pojavitvami) kot ustreznic za latinske in nemške iztočnice.3 Hipolit ga je sestavil »na korist sebi in mladim redovnikom, kateri v jezikovnem neznanju potratijo več časa za besedo nego za stvar«4 (Kidrič 2013 [1928]). Slovar, ki mu je bil za osnovo latinsko‑nemški in nemško‑latinski slovar Johanna Friesa (Ioannes Frisius),5 je za tisk pripravil v dveh delih: latin‑ sko‑nemško‑slovenski del je bil končan do marca 1711, nemško‑slovensko‑ ‑latinski del pa aprila 1712. Prvi del slovarja se je že začel tiskati (ohranjen je natisnjeni naslovni list), a se je tisk kmalu ustavil. Hipolitu, ki je hotel slovarju dodati kratko slovnico za sklanjatve in spregatve, je namreč tiskar J. Mayr prinesel izvod Bohoričeve slovnice. »A ker je bil slab poznavavec ne le slovenskih tiskov 16. stol., ampak tudi Valvasorja, ga je Mayer povsem zmedel, ko mu je 1711 prinesel Bohoričevo slovnico, katere eksistenca kapu‑ cinu prej ni bila znana. Jel je slovar v smislu Bohoričeve ortografije popra‑ vljati, toda dela ni dovršil« (Kidrič 2013 [1928]). Bohoričev črkopis je Hipo‑ lit upošteval že pri pripravi nemško‑slovensko‑latinskega dela, popravljanje prvega dela slovarja pa je po črki E opustil in slovar je ostal nenatisnjen,6 2 Več o Hipolitu Novomeškem gl. Kidrič 2013 [1928], Orel 2022: 171–173. 3 Obrnjeni Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712), ki je bil izdelan na podlagi listkovnega gradiva Jožeta Stabeja in je od leta 2022 dostopen na portalu Fran, vsebuje skupaj s kazalkami skoraj 40.000 iztočnic. 4 Sam Hipolit je o tem v uvodu v slovar navedel: »Kajti ko sem opazil omenjene nove in neizkušene pridigarje, ko so mnogokrat letali sem in tja in od bolj izkušenih skušali izvedeti pravi pomen imen, glagolov in stavkov, tedaj sem postal do njih usmiljeno mehkoben; ko so mi sami povedali vso resnico, sem namreč spoznal, da so včasih porabili domala toliko časa za raziskovanje maternega jezika kakor za glavni študij pridige« (prevod Ahačič 2012: 203). 5 Breznik (1926: 135–136) domneva, da je uporabljal izdajo iz leta 1709. 6 Da pri delu ni vztrajal do konca, lahko deloma pripišemo zamudnosti popravljanja obsežnega rokopisa (latinsko‑nemško‑slovenski del obsega 750 strani, od tega A do Ex 234 strani, prepis od A do Ex pa 252 strani) in drugim obveznostim (razne samostanske službe je opravljal vsaj od leta 1707; Kidrič 2013 [1928]), deloma pa njegovemu prepričanju, da za potrebe kapucinskih pridigarjev zadostuje rokopisni slovar, ki ga je ubesedil tudi v svojem uvodu: »Ko sem sprva začenjal pisati to delo, ga nisem, priznam, nikdar nameraval dati v tisk. Niti pomisliti nisem hotel na to, kar se je mnogim bolj veščim tega jezika zdelo vsaj nadvse težko, če že ne nemogoče. Na začetku sem si zatorej za cilj svojega dela, proti kateremu sem se želel usmeriti, zadal samo, da bi našim novim in neizkušenim slovenskim pridigarjem 241 Alenka Jelovšek namesto njega pa je Hipolit leta 1715 pripravil novo izdajo Bohoričeve slovnice.7 Prepis kaže po Brezniku znaten napredek: »Prepis je pomnožen in ima mnogo lepih besed, ki jih v Dict. I še ni zabeležil« (Breznik 1926: 141), vendar ta napredek Breznik pripisuje predvsem večjemu upoštevanju Ka‑ stelec‑Vorenčevega slovarja v primerjavi z izvirnikom. Kot že Kidrič (2013 [1928]) tudi A. Legan Ravnikar v svojem pregledu Hipolitovega besedo‑ tvorja navaja Hipolitove popravke po Bohoričevem pravopisu, hkrati pa ocenjuje, da je popravljeni rokopis pravopisno in jezikovno precej izboljšan (Legan Ravnikar 2022: 187), pri čemer ne opredeljuje podrobneje, kakšne so te jezikovne izboljšave in ali so tudi te povezane z Bohoričevo slovnico. Redke dosedanje obravnave Hipolitovega prepisa v povezavi z Bohori‑ čevo slovnico so tako poudarjale predvsem vpliv slovnice na pisno podo‑ bo Hipolitovega slovarja, niso pa se ukvarjale z morebitnim vplivom na drugih jezikovnih ravninah, čeprav je na več mestih poudarjena izboljšana jezikovna podoba v prepisu v primerjavi z izvirnikom. Namen pričujočega prispevka je zato na podlagi primerjave izbranih samostalnikov, ki imajo latinske ustreznice na A–Ex, v slovarčkih Bohoričeve slovnice Arcticae horulae (1584) s slovenskimi ustreznicami za iste latinske iztočnice v iz‑ virnem rokopisu (NUK, Ms 175) in predelanem rokopisu (NUK, Ms 352) oceniti, v kolikšni meri in na katerih jezikovnih ravninah (zapis, glaso‑ slovje, oblikoslovje, leksika) je Bohoričeva slovnica vplivala na Hipolitove slovenske ustreznice. Primerjalno so upoštevane tudi slovenske ustreznice v drugem (nemško‑slovensko‑latinskem) delu izvirnega slovarja (NUK, Ms 175), ki ga je Hipolit dokončal po seznanitvi z Bohoričevo slovnico. Izhodišče za raziskavo predstavljajo Bohoričevi slovarčki samostalnikov vseh treh spolov v slovnici (Bohorič 1584: 48–63; podrobneje o njih Aha‑ čič 2007: 130–132), ki imajo latinske ustreznice na A–Ex, pri Hipolitovem slovarju pa je bil za prvi del pregledan skenirani izvirni rokopis (dostopen na portalu dLib), podatki za drugi del in za prepis pa so vzeti iz listkov‑ nega gradiva Jožeta Stabeja za obrnjeni Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712), dostopnega na slovarskem portalu Fran. spisal nekakšen slovar v primernem obsegu in bi ga spisanega pustil, da bi ga uporabljali, ko bi sestavljali svoje pridige« (prevod v Ahačič 2012: 203). 7 Podrobneje je Hipolitovo slovnico in njeno razmerje do Bohoričeve ter do poznejše celovške predelave predstavil K. Ahačič (2012: 87–166). 242 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar Analiza vpliva Bohoričevih slovarčkov v slovnici na samostalnike v izvirniku in prepisu Hipolitovega latinsko-nemško-slovenskega slovarja Pisna ravnina Največ sprememb najdemo na pisni ravnini, zlasti pri zapisu sičnikov in šumnikov, ki jih je Hipolit v prvotnem rokopisu prevladujoče zapisoval obratno kot Bohorič ( za /s/, <ſ> za /z/, za /š/, <ſh> za /ž/),8 v prepisu pa je zapis v splošnem uskladil z Bohoričem, in sicer tudi pri be‑ sedah, kjer ni imel neposredne Bohoričeve predloge, hkrati pa zamenjave znakov ni izpeljal popolnoma dosledno.9 Nekaj primerov je prikazanih v preglednici 1: Bohorič Latinska Hipolit I. del Hipolit prepis ustreznica Hiſha, ſhe domus hísha, kózha, kájſha, hiſha, poſlúpje: poslupje: druſhîna, drushína, shlahta, ſhlahta, rodbina rodbína Nezhaſt, ſti dedecus shpot inu sramóta, ſhpot inu ſramóta, Sramota, e idem nespodóba, nezhást, nespodóba, neposhtejne, nezhaſt nespodóbnost, nespodóbszhina perjáſnost, lubeſnívoſt, priásnoſt, Lubesnivoſt, ſti comitas dobrutlivost, lublivost, lubesnívoſt, vsézhnost perſérzhnoſt Shliza, e cochleare ſhliza, kúhalniza shliza, kúhalniza Tudi v primerih, kjer je imel neposredno Bohoričevo predlogo, pa spre‑ memba grafemov ni bila vedno dosledna, npr. pri latinski iztočnici bovile 8 V prvotnem rokopisu je tako Hipolit izbral enaki črkovni znamenji za /s/ in /z/ kot pozneje Pohlin. Verjetno lahko to izbiro pripišemo podobnemu razlogu, kot ga To‑ porišič (1983: 102) navaja za Pohlina, in sicer glede na večinsko glasovno vrednost grafema v latinščini. »Ta pisava ne ustreza tradiciji, a ni slaba, ker je v vsakem tekočem besedilu /s/ veliko pogostejši kot /z/« (Neweklowsky 2013: 158–159). 9 Kopitar (1809: 98) je Hipolitovo pisavo pred seznanitvijo z Bohoričem primerjal s stanjem pri Svetokriškem in ocenil, da je bil zaradi zamenjave in <ſ> »samo še nevarnejši za naš pravopis: pa tudi po seznanitvi z Bohoričem ne izpolnjuje našega pričakovanja« (prevod v Toporišič 1989: 241). Toporišič pa jo je označil kot »nadaljevanje prejšnjega nereda« (Toporišič 1989: 242). 243 Alenka Jelovšek je Hipolit ohranil za /s/ v priponi -ski, čeprav ima Bohorič v slovnici <ſ>: Boh. Volouſka ſhtala – Hip. I. del volouska, govédska ali krávja ſtálla ſhtála, prepis volóuska, govédska ali kravja ſhtalla. V navedenem zgledu lahko opazimo tudi zapis <ſh> za /š/ v prvotnem rokopisu, ki nepričakovano ustreza Bohoričevemu, a prečrtani zapis ſtálla pred njim navaja na sklep, da je šlo za poznejši popravek, ko je že dobil Bohoričevo slovnico. To potrjuje tudi zapis slovenskih ustreznic pri iztočnici caprile v obeh rokopisih, kjer je v prvem rokopisu za /š/ pred /t/ izpričan zapis <ſ> pod vplivom nemškega črkopisa: Boh. Kosja ſhtala – Hip. I. del kosja ſtalla, prepis kosji hleu, ali ſhtalla). Domnevo o poznejših vnosih v prvotni rokopis potrjujejo tudi številni primeri spremenjenih zapisov in <ſ>, prim. sliko 1.10 Da je Hipolit pri prepisu uporabljal Bohoričeve slovarčke, bi lahko kazalo upoštevanje nekaterih Bohoričevih odstopajočih položajskih zapisov (npr. zapis končnega /s/ s : Boh. Vus, si, lat. axis – Hipolit I. del perva ali sajdna Vuſs per énimu Vosu, prepis pèrva ali sajdna vus, ali oſsa). A naj‑ demo tudi primere, ko je Hipolit v prepisu ohranil zapis za končni /s/ v primerih, kjer ima Bohorič v slovarčku drugačen grafem, npr. Boh. Goß, ſi, lat. anſer – Hip. I. del gus ali gos, prepis gús. Da je Hipolit v splošnem posplošil Bohoričevo prevladujočo rabo grafe‑ mov in da se ni neposredno zgledoval po zapisu posameznih besed v Bo‑ horičevih slovarčkih, kaže npr. tudi primer, kjer je Bohorič za /š/ izjemoma uporabil nemško tročrkje <ſch>, Hipolit pa zapis <ſh>: Boh . Elefantovu ſchrajanje, viga, nja, lat. barritus – Hip. I. del tu rinzhájne, ſhrajaine ali resitajne tiga ſlona,11 prepis risgitánje, ali ſhrajánîe tiga ſlonna. Sicer lahko najdemo posamezne primere, kjer je Bohoričev zapis morda vplival na Hipolita pri drugih soglasnikih, npr. pri spremembi zapisa v za /k/ (Boh. krona, e, lat. diadema – Hip. I. del Kraléva Cróna, ali Kraléva pínta, prepis ena kraléva glavna pinta ali krona), vendar so pogo‑ stejši primeri, ko je Hipolit npr. kljub Bohoričevim podvojenim soglasnikom ohranjal zapis iz izvirnika (Boh. Temma, e, lat. caligo – Hip. I. del temá, 10 V nekaterih primerih je težko natančno določiti, kateri znak je bil prvoten in kateri nadpisan. 11 Tudi v tem primeru so bili zapisi in <ſ> v prvotnem rokopisu slovarja spre‑ menjeni, da ustrezajo Bohoričevi prevladujoči rabi. 244 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar tem(n)óta, prepis temâ, temóta, meglá, mrak) ali ga spremenil v nasprotju z zapisom pri Bohoriču (Boh. Volouſka ſhtala – Hip. I. del volouska, govédska ali krávja ſtálla ſhtála, prepis volóuska, govédska ali kravja ſhtalla). Pri prepisu tudi ni upošteval Bohoričevega pisnega prilikovanja po zvenečnosti v soglasniškem sklopu dk > tk (Boh. Slatkuſt, ſti, lat. dulcedo – Hip. I. del sladkúst, slast, prepis ſlast, ſladkúſt), prav tako Bohoričevemu zgledu ni prilagajal zapisa za sklop /ji/ (Boh. Njiva, ve, lat. ager – Hip. I. del polle, Nýva, pulle, prepis pollé ali pulje, nyva: tudi grunt ali pollé eniga meſta). O Bohoričevemu vplivu pa lahko sklepamo pri zapisu odrazov za ń sredi besede, kjer pa gre najverjetneje za glasovno razliko,12 ki bo obravnavana v naslednjem sklopu. Glasoslovna ravnina Od predvidenih glasovnih sprememb lahko Bohoričevemu vplivu najbolj zanesljivo pripišemo zgoraj omenjeno spremembo odraza za ń, npr. Boh. Draginja, nje, lat. caritas – Hip. I. del dragyna, pománkajne, lubesen, prepis: dragínîa, pománkanie, lubésen; Boh . Elefantovu ſchrajanje, viga, nja, lat. barritus – Hip. I. del tu rinzhájne, ſhrajaine ali resitajne tiga ſlona, prepis risgitánje, ali ſhrajánîe tiga ſlonna. Kot kažeta zgleda, je bila tudi ta sprememba posplošena in ni bila vezana samo na besede, za katere je imel Hipolit predlogo v Bohoričevih slovarčkih. Prav tako Hipolit ni upo‑ števal Bohoričevega odstopajočega odraza jnj 13 pri samostalniku znanje, ki ga je pri prepisu dodal pod latinsko iztočnico consuetudo (Boh. Snajnje, nja, lat. consvetudo – Hip. I. del Navada; stára Navada, perstanuvájne, ſpoſnajne, prepis naváda; ushánza, ſtara naváda, ſtanuvájne, ſposnánîe, snanje, priásnoſt). 12 M. Merše, F. Jakopin in F. Novak (1992: 324) za slovenski knjižni jezik 16. stoletja domnevajo, da pisne dvojnice pri zapisu ń (podobno kot pri ĺ in polglasniku) odraža‑ jo izgovorno nihanje; navedene glasove opredeljujejo kot »šibke točke« glasovnega sistema slovenskih protestantov. 13 V nekaj primerih pa lahko odraz jnj najdemo v nemško‑slovensko‑latinskem delu: Bekant machen. na snájnîe dáti, ozhitnováti, ozhítnu délati. Notum facere; Heimlich Zuerkennen geben. na tíhim magníti, skrívſhi dáti saſtopíti, na ſnájnîe dáti. Innuere, Indicare ſecreta. Vendar tudi v tem delu prevladuje odraz nj (navadno zapisan z ). Na pisno odstopanje pri zapisu tega glasu od Bohoriča je opozoril že Kopitar (1809: 83). 245 Alenka Jelovšek Med potencialno glasovnimi spremembami je tudi zapis polglasnika, za katerega pa ni nedvoumno, da različen zapis nujno odraža tudi različne glasovne realizacije. Bohoričev vpliv na Hipolita pri analiziranih samo‑ stalnikih je težko dokazljiv, saj najdemo tako primere, ko je Hipolit v prepisu ohranjal zapis iz izvirnega dokumenta ne glede na drugačen zapis pri Bohoriču (npr. Boh. Schrebèl, bla, Zhaul, a idem, lat. clavus – Hip. I. del en shibél, zhaul, prepis en shibél, zhaul), kot primere, ko je zapis pol‑ glasnika spremenil (Boh. Stebèr, bra, lat. columna – Hip. I. del en stibàr, ena podpurnîa, podpérik, fájler, prepis ſtibèr, podpéra, ali podpúrnia; zapisa prvega, nenaglašenega polglasnika Hipolit ni spremenil); a tudi v teh primerih se zapis v prepisu ne ujema nujno z Bohoričevim zapisom: Boh. Miſàl, ſli, lat. animus – Hip. I. del miſsil, luſht, vejſt, serzhnúſt, prepis: miſsel, luſht, vejſt). Podobno je tudi v primeru zapisa zlogotvornega r, ko je Hipolit v prepisu dodal Bohoričev izraz iz slovnice, vendar je pri zapisu izpustil krativec: Boh. Gèrmáda, gromazha idem, lat. congeries – Hip. I. del enu vkúp spraviszhe, ali spravik, ſnoshik, en kup, prepis ena vkup shnoſhba, ſprava, germáda. Pri drugih glasovih pa Bohoričev vpliv na Hipolitov prepis prvega dela slovarja ni opazen. Tako je ohranjen odraz ej za naglašeni jat pri besedah, kjer ima Bohorič e (Boh. Slép, iga, lat. cecus – Hip. I. del ſlejp, zinkaſt, zinkiz, ſlejpiz, prepis ſlejp, ſlejpiz; Boh. Tek, a, lat. cursus – Hip. I. del (Cursura .. Cursus idem): tezhejne, tejk, prepis tejk, tezhénîe, téjkanîe), in obratno odraz e v primeru, ko ima Bohorič ej (Boh. Mejſtu, ſta, lat. civitas – Hip. I. del púrgarstvu, meszhánstvu. Méstu, prepis púrgarſtvu, meszhánſtvu, méſtu); enako velja za odraz i za nenaglašeni jat v nasprotju z Bohoričevim e (Boh. Drevu, vá, lat. arbor – Hip. I. del drivú, prepis drivú). Podobno lahko opazimo pri nekaterih odrazih za etimološki o, zlasti v priponi -ost 14 (Boh. Spodoba, ſpodobnuſt item, lat. aequitas – Hip. I. del spodobnoſt, enákoſt, gliha, glihota, pravizhnoſt, brúmnoſt, prepis ſpodóbnoſt, pravíza, ſpodóba, enákoſt; Boh. Debelloſt, i, lat. crasitudo – Hip. I. del debelust, mastust, zverstust, goszháva, debelina, prepis goszháva, debelúſt, maſtnúſt, tolſtóba, zverſtuſt, grobúſt), in za nosnik (Boh. Oſtruga, ge,15 lat. calcar – Hip. I. del oſtróga, prepis oſtróga); pri besedi gos, kjer je v 14 Zaradi odsotnosti naglasnih znamenj pri Bohoriču ni jasno, ali gre v navedenih primerih za različen odraz o zaradi različnega mesta naglasa. 15 Bohoričeva oblika ostruga z ujevskim odrazom za ǫ odstopa od izpričane oblike v sočasnih besedilih (v TT 1577 in TPo 1595 je izpričana samo oblika z odrazom o; Korpus 16), najdemo pa jo v obeh Megiserjevih slovarjih. 246 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar prvotnem rokopisu navedel obliki z obema odrazoma, je v prepisu izbral drugačnega, kot ga ima Bohorič v slovnici: Boh. Goß, ſi, lat. anſer – Hip. I. del gus ali gos, prepis gús.16 Opozoriti pa velja na primer, kjer je Hipolit v nemško‑slovensko‑latinskem delu prvotnega rokopisa spremenil obliko iz latinsko‑slovenskega dela v skladu z Bohoričevo slovnico, v prepisu pa je to obliko izpustil: Boh. Lebunga, ge, Goſtovanje idem, lat. convivium – Hip. I. del lebinga, gostarýa, gostuvájne, II. del Mahl, gastarey. goſtovánîe, goſtaría, lébinga. Convivium, prepis Lébunga, Goſtarya. Bohorič na Hipolitov prepis ni vplival niti pri poenostavitvi soglasniških sklopov črě- in žrě- (Boh. Schrebèl, bla, Zhaul, a idem, lat. clavus – Hip. I. del en shibél, zhaul, prepis en shibél, zhaul; Boh. Zhreſhnovu drevu, viga vá, lat. ceraſus – Hip. I. del zhéjſhna, ali zhéjſhnovu drivu, prepis zheſhnîa, zhéjſhnavu drivú; v zadnjem primeru lahko v prepisu opazimo še spremembo pripone -ov v -av (morda kot rezultat akanja)17 kljub Boho‑ ričevi rabi pripone -ov). Prav tako je kapucin v prepisu ohranil prehodni b v sklopu -mr-, ki ga pri Bohoriču ne najdemo18 (Boh. Camra, e, lat. cubile – Hip. I. del pójstila, kozhya, léga, kámbra, týzhje gnejſdu, prepis Zimèr, kambra. tyzhje gnejsdu. luknîa, jama, ali berlóg tih sverín). Oblikoslovna ravnina Celovita analiza oblikovnih sprememb v Hipolitovem slovarju pod vpli‑ vom Bohoričeve slovnice bi zahtevala drugačen metodološki pristop, kot je bil izbran za ta prispevek, in pregled bistveno obsežnejšega gradiva. Na podlagi primerjave Bohoričevih seznamov samostalnikov v slovnici s Hi‑ politovimi slovenskimi ustreznicami pod enakimi latinskimi iztočnicami in primerjalnim pregledom teh ustreznic v obrnjenem Hipolitovem slovarju na Franu je bilo mogoče najti le posamične primere, kjer Hipolit ni upošteval Bohoričevih nakazanih rodilniških oblik, če so se te razlikovale od oblik v prvotnem rokopisu: tako najdemo v Bohoričevi slovnici za samostalnik ud navedeno množinsko imenovalniško končnico -i, pri Hipolitu pa je v obeh 16 Glasovno pa se ujema z obliko v Megiserjevih slovarjih (od njiju se razlikuje v zapisu končnega /s/): MD 1592 guß, MTh 1603 guſs. 17 A. Legan Ravnikar (2022: 196) jo v svojem pregledu Hipolitovega besedotvorja pri primeru murvav obravnava kot dvojnico pripone -ov (izpričani sta tako obliki murvov (II. del) kot murvav (I. del); podobno npr. jastrobov in jastrobav, kostanjov in kostanjav, a samo maronav; Hipolit 2022). 18 Izpričan je samo v MTh 1603 v zloženki rištkambra (Besedje 16) ob nezloženi obliki kamra (Megiser 2023). 247 Alenka Jelovšek rokopisih uporabljena končnica ‑ ji (Boh. Vud, a, Vudi in plurali uſitatius, idem, lat. Artus – Hip. I. del glydji, skléniki, sklepi, vudji, prepis glydji, skléniki, sklepi, vudji). Za samostalnik drevo je pri Bohoriču nakazana sklanjatev brez podaljšanja osnove (Boh. Drevu, vá, lat. arbor), pri Hipolitu pa je pod iztočnico caudeus izpričana rodilniška oblika s podaljšavo: Hip. I. del nerijén, napravlen s’ debla tiga driveſsa, prepis S’ eniga debla, ali ſhtora éniga drivéſsa ſturjén. Na podlagi analiziranega gradiva torej vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolita na ravni oblikoslovja ni potrjen. Besedotvorna ravnina Nekoliko več podatkov je analiza prinesla na ravni besedotvorja, tudi tu pa je Bohoričev vpliv na Hipolita komaj opazen. V primerih, kjer se Bohori‑ čevo obrazilo v slovnici in Hipolitovo obrazilo v prvem delu razlikujeta, v prepisu v pregledanih primerih Hipolit obrazila večinoma ni spreminjal: Boh. Oſliza, ze, lat. cos – Hip. I. del ósla, brus, prepis oſla ali osla; Boh. Zhervojedina, ne, lat. caries – Hip. I. del zhervajédnost ali lejſsna gniloba, ſtrohlívost, zhervajed[… ], prepis zhèrvajédnoſt, gnilóba inu ſtrohlívoſt tiga lejſsá. Bohoričevi enako obliko pa je Hipolit navedel v drugem, nemško‑ ‑slovensko‑latinskem delu rokopisa: Hip. II. del Wurmstich. zhèrvojédina. Caries. Edini primer med pregledanimi zgledi, kjer je v prepisu Hipolit obrazilo prilagodil Bohoriču, je pri ustreznici za latinski convivium: Boh. Lebunga, ge, lat. convivium – Hip. I. del lebinga, gostarýa, gostuvájne, prepis Lébunga, Goſtarya. V drugem delu prvotnega rokopisa pa je v tem primeru ohranil svoje prvotno obrazilo: Hip. II. del Mahl, gastarey. goſtovánîe, goſtaría, lébinga. Convivium.19 Najdemo pa tudi nekaj primerov, kjer se Bohoričevo obrazilo v slovnici in Hipolitovo obrazilo v prvem delu ujemata, v prepisu pa je Hipolit obrazilo spremenil (Boh. Shuta, te, lat. agger – Hip. I. del enu vkupaj spravlejne ene rizhy, De ſe en grabèn spolni ali ſamezhe: ena ſhanza, ſhutta, prepis vkupaj sprava ali snoſhba ene rizhy; en jes, naſsip, saſsip, ſhanza, bramba, ſhutina) oziroma je izpustil besedotvorno varianto, podobno Bohoričevi (Boh. Svazhina, ne, lat. affinitas – Hip. I. del ſuaſhtvu, ſvászhina, prepis shlahta, Sváſhtvu). 19 Obliko lebunga sicer najdemo tudi v MD 1592 (Besedje 16), v MTh 1603 pa sta izpričani lebinga in reducirana lebnga (Megiser 2023). Presenetljivo pa se zdi, da bi MD 1592 z nemško iztočnico vplival na Hipolita pri pripravi latinsko‑nemško‑ ‑slovenskega dela, ne pa pri nemško‑slovensko‑latinskem delu. 248 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar Leksikalna ravnina Vsaj delno se lahko neposredni vpliv Bohoričevih slovarčkov v slovnici na Hipolitovo predelavo prvega dela slovarja domneva na ravni besedja, saj najdemo nekaj primerov, kjer je bil v prepisu dodan leksem iz Boho‑ ričeve slovnice, npr. Boh. Zhiſtoſt, ſti, lat. caſtitas – Hip. I. del divíſhtvu, prepis divíſhtvu, zhiſtost; Boh. Snajnje, nja, lat. consvetudo – Hip. I. del Navada; stára Navada, perstanuvájne, ſpoſnajne, prepis naváda; ushánza, ſtara naváda, ſtanuvájne, ſposnánîe, snanje, priásnoſt. Podoben izraz kot pri Bohoriču je dodan tudi pri latinski iztočnici calathus: Boh. Korba, be, verbes idem, lat. calathus – Hip. I. del korba, prózajna, zájna, mléjzhna poſsóda, pleteniza, prepis pleteníza, korba, verbas, zajna, koſhárna pró- zajna: mlejzhna poſsóda. Pri iztočnici acus pa je v izvirnem Hipolitovem rokopisu Bohoričevi enaka ustreznica prečrtana, v prepisu pa je navedena na prvem mestu: Boh. Iigla, le, lat. acus – Hip. I. del ſhivánka ygla, frem, prepis yglá, ſhivanka, ali frem. Enake lekseme najdemo uporabljene tudi v nemško‑slovensko‑latinskem delu, le pri znanje ni primera, kjer bi bila upo‑ rabljena enaka latinska ustreznica, kot je latinska iztočnica v prvem delu. Reinigkeit, keuschheit. zhíſtost, poſhténîe, ſramoshlívoſt, divízhnoſt. Caſtitas, Caſtimonia, pudicitia. Wüssenschaft. vejdnoſt, snanîe, vuzhenúſt, ſposnánîe, saſtópnoſt. scientia, notitia, Cognitio Korb. kórba, pleteníza, vérbas, ali jérbas, prózanîa. Corbis, Cophinus, ſporta, Calathus Nadel. ſhivánka, yglà. acus A glede na to, da jih lahko najdemo tudi pod drugimi latinskimi iztočni‑ cami v izvirnem rokopisu, ni mogoče z gotovostjo trditi, da jih je Hipolit prevzel iz Bohoričeve slovnice. Obſturpatus. geschändet, geschwächt. skurbàn, ob poſtéjne perprávlen, ob diviſtvu, ob zhístost perprávlen, oslabèn Scientia. wüssenschaft, kunst, wüssenheit. vuzhenùst, ſastópnost, kunsht. véjdnost, ſnájne, vejdeózhnost, vejst Panarium. brotkasten, brotkorb. krúshna almára, krúshna kámbra, krúshna kórba, ali pleteníza. krúshni verbaſs. krúshniza Nauticus, Acus nautica. schiffcompaſs. víſhavna yglà, ali yglíza v’bárki katéra káſhe, kam ta bárka gréde, ali se imà víſhati 249 Alenka Jelovšek Možna razlaga bi bila tudi, da jih je Hipolit dodal iz enega od Megiserjevih slovarjev (uporabljal naj bi predvsem Dictionarium quattuor linguarum, iz Thesaurus polyglottus naj bi pripisal le nekaj izrazov (Breznik 1926: 137), čeprav bi glede na latinsko iztočnico pričakovali, da bi Hipolit pri latinsko‑ ‑nemško‑slovenskem delu uporabljal predvsem slovar iz leta 1603. A od na‑ vedenih primerov sta ob enakih latinskih izrazih pri Megiserju uporabljena samo igla in čistost (ki pa v MTh 1603 izkazuje prekozložno asimilacijo), verbes in znanje pa sta izpričana v drugih geslih (gl. preglednico 2). MD 1592 (po Lägreid 1967) MTh 1603 (po Megiser 2023) čistost zhiſtost, Keuschhait, zhiſhtoſt Lauterkait, Saubrigkait, LATINSKO: caſtitas, castitas, puritas, mundicia NEMŠKO: Keuschheit, reinigkeit, zucht igla jigla, Nadel, acus iglà, knofilza, LATINSKO: acus, NEMŠKO: nadel, glufen verbes verbes, Korb, corbis verbes, korbiza, koſharia kruſhna korba, LATINSKO: corbis, NEMŠKO: ein Korb koſharja, korba, verbes, korbiza, LATINSKO: quaſillus, NEMŠKO: ein geflochter Korb znanje snajnje, Verwandtschafft, rud, ſhlahta, ſnainie, cognatio, necessitudo LATINSKO: cognatio, NEMŠKO: verwandtschafft Prav tako lahko najdemo bistveno več primerov, ko Hipolit v prepisu ob enakem latinskem izrazu ni dodal Bohoričeve slovenske ustreznice. Nekaj jih je navedenih v preglednici 3. Bohorič Latinska Hipolit I. del Hipolit prepis ustreznica Artizh, a collis ena goriza, hríbiz, en grizh, hribèz, gritzh, rígel klanèz, goríza bolezhýna, ſhálost, * bolezhína, sháloſt, Beteg, a dolor kumrájne, grímajne, kumèr, grímanie, ſhalovájne shaluvánîe Firſcht, a, Viuda, dux Vójvoda, sprejmláviz, Vójuoda, vojár, a idem poglavár, Capitàn, Capitàn, herzog hérzog 250 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar Bohorič Latinska Hipolit I. del Hipolit prepis ustreznica Shpiza, ze acies pobóyna ordénga, ali pobóyna ali boyska boyska órdenga órdenga v’metelnoſt, ſti ars mojſtría, Kunſht, Kunſht, antvèrh, ántverh, falſhya, mojſtría, falſhya, Savítnoſt ali himba pregnanoſt, hímba Bekajne, nja balatus bléjanîe tih ovaz bléjanîe ene ovze Helze, za capulus rozhaj, ròzha platníza, rozha, rozhaj Kardellu, la agmen ena troppa sholnerjou ena tropa, ali ſoldátou, Kateri ali mnóshiza na vújſko maſhírajo, maſhèrajozhih ena majhena armáda, vojszhákou, ena ali vojska májhena armáda ali vojska Purgarmaſhtrovu conſulatus ta purgermastrýa, púrgermastrova opravilu, viga, ali púrgermastrova ſlushbá, oblást, inu la, ſlushbá, oblást, inu zhast zhast Tudi pri nekaterih od teh primerov pa lahko Bohoričevemu enak izraz najdemo pri drugih latinskih ustreznicah ali v nemško‑slovensko‑latinskem delu izvirnega rokopisa: Ducatus. Verwaltung: Item herzogthum haubtmannschafft. governájne, éna Herzo‑ gýa, éna Capitanýa, vójvodstvu, deſhella éniga firſta Phalanx. ein kriegsheer von 8000 fusknechten. éna mnoſhiza ali kardélu od óſsem tauſhent péjshzou Schmerz. bolezhína, betég, betésh, martra, shaloſt, boléjsen. dolor, cruciatus, moeror, aegritudo Kunst. kunſht, snájne, vmétalnoſt, mojſtría. ars, artificium Messerstiel, messerhefte. hélze, ſhtil, ali platníze pèr nóshu. manubrium cultri Čeprav posamezni primeri kažejo, da je Hipolit pri predelavi latinsko‑nem‑ ško‑slovenskega dela vsaj občasno uporabljal tudi slovarčke v Bohoričevi slovnici, pa neposrednega vpliva na to delo očitno niso imeli. 251 Alenka Jelovšek Zaključek Primerjava slovenskih ustreznic izbranih latinskih samostalnikov na A–Ex v Bohoričevi slovnici ter v izvirnem Hipolitovem latinsko‑nemško‑sloven‑ skem slovarju in njegovem prepisu oz. predelavi je pokazala, da je Hipolit pri predelavi sicer občasno uporabljal tudi slovarčke v Bohoričevi slovnici, vendar njihov vpliv večinoma ni bil neposreden. Večino sprememb, ki se jih pripisuje Bohoričevemu vplivu, je namreč Hipolit uvedel že v nem‑ ško‑slovensko‑latinskem delu izvirnega rokopisa. Pri vplivu Bohoričeve slovnice gre predvsem za sistematične spremembe zapisa nekaterih glasov (zlasti sičnikov in šumnikov) in spremembe odraza za ń sredi besede, druge glasovne spremembe so redke, oblikoslovne in besedotvorne spremembe na podlagi analiziranega gradiva v prepisu niso bile potrjene. V redkih prime‑ rih lahko domnevamo neposreden vpliv posameznih Bohoričevih izrazov iz slovarčkov na Hipolitove ustreznice za iste latinske besede. Tovrstni vpliv je v določenih primerih dokazljiv na leksikalni ravni, kjer je bil v prepisu dodan Bohoričev izraz iz slovarčka, nesistematična primerjava z nemško‑slovensko‑latinskim delom pa kaže, da je utegnil Hipolit iz Boho‑ ričeve slovnice več izrazov prevzeti že pri pripravi drugega dela izvirnega rokopisa; v njem najdemo tudi izraze, ki jih pozneje v prepisu prvega dela ni uporabil; za izčrpnejšo primerjavo bi bila potrebna posebna analiza pojav ljanja Bohoričevih besed pri enakih nemških iztočnicah v Hipolitovem slovarju in primerjava z ustreznicami v latinsko‑nemško‑slovenskem delu, ki presega obseg tega prispevka. Viri in literatura Kozma AHAČIČ, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. (Linguistica et philologica, 18). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Kozma AHAČIČ, 2012: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758). (Linguistica et philologica, 28). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. BESEDJE 16 = Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi na spletu. Adam BOHORIČ, 1584: Arcticae horulae ſucciſivae. Wittenberg. Anton BREZNIK, 1926: Slovenski slovarji. Razprave znanstvenega društva za humanistične vede 3, 110–174. 252 Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipolitov trijezični slovar HIPOLIT 2022 = Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja. Spletni slovar na www.fran.si. Francè KIDRIČ, 2013 [1928]: Hipolit (1667–1722). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Znanstvenoraziskovalni center SAZU. http://www. slovenska‑biografija.si/oseba/sbi231720/#slovenski‑biografski‑leksikon. Izvirna obja‑ va v: Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen, ur. Izidor Cankar et al., Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1928. Jernej KOPITAR, 1809: Grammatik der Slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Ljubljana. Annelies LÄGREID, 1967: Hieronymus Megiser: Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch: Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Wiesbaden: O. Harrassowitz. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2022: Besedotvorje v rokopisnem Hipolitovem slovarju (1711–1712): slovarsko izročilo in novosti. Jezikoslovni zapiski 28/2, 185–204. MD 1592 = Hieronymus MEGISER, 1592: DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM. Graz. Megiser 2023 = Jože STABEJ, 1977: Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar po Thesaurus polyglottus (1603). Dopolnjena in popravljena izdaja. Spletni slovar na www.fran.si MTh 1603 = Hieronymus MEGISER, 1603: Thesaurus polyglottus. Frankfurt. Hipolit NOVOMEŠKI, 1711–1712: Dictionarium trilingue ex tribus nobilissimis Euro-pae linguis compositium in anteriori parte latino-germanico-sclavonicum in posteriori parte germanico-sclavonico-latinum (Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice, Ms II 182). TPo 1595 = Primož TRUBAR, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen. Gerhard NEWEKLOWSKY, 2013: Pohlinova in Gutsmanova slovnica. Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas: ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Ur. Irena Orel. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 155–171. Irena OREL, 2022: Leksika Hipolitovega slovenskega prevoda Orbis pictus (1712) primerjalno s kasnejšimi delnimi slovenskimi prevodi. Jezikoslovni zapiski 28/2 (2022), 171–183. Jože TOPORIŠIČ, 1983: Pohlinova slovnica. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 19. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 95–128. Jože TOPORIŠIČ, 1989: Bohoričica 17. in prve polovice 18. stoletja. Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja, 9). Ur. Aleksander Skaza in Ada Vidovič‑Muha s sodelovanjem Jožeta Severja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 233–252. 253 Alenka Jelovšek TT 1577 = Primož TRUBAR, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL. Tü‑ bingen. THE INFLUENCE OF BOHORIČ’S GRAMMAR ON HYPPOLITUS’S TRILINGUAL DICTIONARY Summary The trilingual dictionary Dictionarium trilingue […], compiled by the Capuchin Father Hippolytus Rudolphwertensis in 1711–1712, contains more than 30,000 different Slovene words. The first (Latin‑German‑Slovene) part of the dictionary had already been in the process of being printed, but the printing stopped when Hippolytus became acquainted with the grammar of Adam Bohorič. He then began to adjust the spelling of some of the consonants in the second (German‑Slovene‑ Latin) part of the dictionary according to Bohorič’s model and rewrote the first part, but abandoned the work after the letter E. The author compares selected nouns with Latin equivalents beginning in letters A‑E in the vocabulary lists in Bohorič’s Arcticae horulae (1584) with the Slovene equivalents for the same Latin words in the original and the reworked Hippolytus’s manuscript in order to analyze to what extent and on which linguistic levels (orthographic, phonological, morphological, lexical) Bohorič’s vocabulary lists in the grammar influenced Hippolytus’s Slovene equivalents in his reworked manuscript. The Slovene equivalents in the second (German‑Slovene‑Latin) part of the original dictionary which Hippolytus completed after becoming acquainted with Bohorič’s grammar are also taken into account. The comparison shows that while Hippolytus occasionally relied on the vocabulary lists in Bohorič’s grammar book in reworking the first part of his manuscript, their influence was mostly indirect. In fact, most of the changes attributed to Bohorič’s influence were already introduced by Hippolytus in the German‑Slovene‑Latin part of his original manuscript. The influence of Bohorič’s grammar can be seen primarily in the systematic changes in the spelling of certain consonants (especially sibilants) and in the changes in the reflex of the palatal ń in the middle of the word. Other phonological changes are rare, while no morphological or word‑formation changes have been confirmed in the analyzed material from the reworked manu‑ script. In a few cases, we can assume a direct influence of Bohorič at the lexical level, where Bohorič’s words from the vocabulary lists were added to the reworked manuscript. An unsystematic comparison with the German‑Slovene‑Latin part of the original dictionary shows that Hippolytus may have taken several words from Bohorič’s grammar already when preparing the second part of the original manu‑ script; in it, we can also find words that he did not use later in the transcription of the first part. 254 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice Vera Smole Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Ljubljana, Slovenija, vera.smole@ff.uni-lj.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.17 ISBN: 978-961-286-878-9 V prispevku so obravnavani glagolski frazemi, zbrani v Pleteršnikovem domačem govoru Pišec in bližnji okolici. Kot primer dobre prakse je predstavljeno tudi (dru‑ štveno) sodelovanje med domačini in pedagoško‑raziskovalno organizacijo. Frazemi so obravnavani najprej po semantičnih kategorijah, nato pa so tudi slovarsko urejeni. Ključne besede: glagolski frazemi, narečna frazeologija, kozjansko‑bizeljsko nare‑ čje, narečni frazeološki slovar, zgradba frazeološkega slovarskega sestavka The article deals with verbal idioms collected in Pleteršnik’s native dialect of Pišece and its surroundings. As an example of good practice, (social) cooperation between the locals and a pedagogical‑research organization is also presented. Id‑ ioms are first discussed according to semantic categories and then also arranged in a dictionary manner. Keywords: verbal idioms, dialectal phraseology, Kozjansko‑Bizeljsko dialect, dia‑ lectal phraseological dictionary, structure of phraseological dictionary entry Gradivski vir, terenska raziskava, prva analiza in nastanek knjižice1 Prvi gradivski vir obravnavanih enot je bil poenostavljeno zapisan nabor 281 »pišečkih fraz, rekel«2 z naslovom Pr nas pa taku, ki smo ga s pro‑ šnjo za ureditev dobili od domačinov kot del ohranjene nesnovne kulturne 1 Raziskovalni program št. P6‑0215 (Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 2 Izraz fraza nam bo v nadaljevanju služil kot poimenovanje za raznovrstno gradivo pred ureditvijo. 255 Vera Smole dediščine, prvotno brez navedbe pravega izvora. Kasneje se je izkazalo, da je to gradivo nastajalo dobrih deset let v zbornici Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece, da so bili informatorji torej učitelji in da ga je zapi‑ sovala slovenistka Rut Zlobec, ki ga je kasneje v računalniškem zapisu zbrala in uredila. Za obdelavo tega gradiva sva se odločili z Ireno Orel, s katero sva v zimskem semestru vodili skupni Jezikoslovni magistrski seminar s 14 študenti 2. letnika 2. stopnje na Oddelku za slovenistiko FF UL.3 Študentje so pod najinim mentorstvom predvsem urejali gradivo, se nekateri udeležili tudi terenskega dela,4 transkribiranje posnetkov pa sem hitreje opravila sama. Ker ni bilo povsem jasno, kje, kdaj in kako je dobljeno gradivo nastalo, smo si zastavili več stopenj dela: 1) preverjanje obstoja, pomena in glasovne podobe fraz pri govorcih iz Pišec in okolice v vodenem pogovoru s snemanjem na terenu; 2) zapis še vedno rabljenih fraz in morebitnih različic v fonetični transkripciji; 3) razvrstitev fraz glede na vrste, 4) ureditev gradiva znotraj posameznih vrst v slovarski obliki in 5) glasovna poknjižitev fraz s pripisom knjižnih ustreznic ali razlag besedam, ki niso knjižne ali imajo v teh govorih drugačen pomen. Terensko delo je potekalo v organizaciji Društva Pleteršnikova domačija Pišece5 na dveh srečanjih na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah, in sicer 11. oktobra in 8. novembra 2022. Z več domačini6 smo preverili poznavanje in rabo zapisanih fraz, njihov pomen, dobili potrebne razlage in njihovo glasovno podobo.7 3 To so bili: Aleks Birsa Jogan, Urh Ferlež, Jana Habjanič, Niki Hüll, Hana Kastelic, Erika Kum, Ula Matek, Manja Ocepek, Maja Ravnikar, Klara Šebenik, Barbara Šink, Ana Šintler, Lucija Šteh in Anja Zidar. 4 To so bili: Aleks Birsa Jogan, Ana Šintler, Matevž Treven in Maruša Žibred. 5 Pri tem se še posebej zahvaljujem predsedniku društva, gospodu Martinu Dušiču, ki je dal tudi pobudo za strokovno ureditev gradiva, in gospe Mileni Dušič, ki sta bila organizatorja srečanj. 6 Na srečanjih je bilo (enkrat ali obakrat) prisotnih sedem do osem domačinov, in sicer: Alojz Bi in Slavica Antolovič Pi-3, Marija Denžič Pi-1, Marija Dovjak Mv, Milena Pi-2 (in Martin – odsoten zaradi hospitalizacije) Dušič, Marija Hotko Bo, Slavka Kržan in Slavko Omerzu Pi-4. Vsem se iz srca zahvaljujem. Za njihovimi imeni je dodana oznaka informatorjev v gradivu, ki pomeni kraj njihovega bivanja: Bi – Bizeljsko, Bo – Bojsno, Mv – Malivrh in Pi – Pišece, od koder je bilo več informatorjev, zato so ob njih še številke. 7 Natančnejša predstavitev urejanja je opisana v knjižici Slikovito izražanje v doma- čem govoru Maksa Pleteršnika (pregovori, frazemi, nekonvencionalne replike in zanimivejša leksika v Pišecah in okolici). (Smole, Orel, 2023: 7–12). 256 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice Že od začetka je bilo jasno, da imamo opraviti z več vrst fraz. Razdelili smo jih na pregovore, frazeme in nekonvencionalne replike oz. nepriča‑ kovane/šaljive odgovore, posebej smo izvzeli leksiko, ki jo je skupina, zadolžena za analizo in pripravo slovarčka dopolnila še z zanimivejšo leksiko iz drugih frazeoloških enot in stavčnih zgledov k njim. Prav tako je v skupinah potekala tudi analiza drugih treh enot. Naše raziskovalno delo se je po srečnem naključju odvijalo v Letu jezikov Filozofske fakultete UL, ki je v študijskem letu 2022/23 potekalo na naši fakulteti, ter januarja že začetem Pleteršnikovem letu, in s sodelovanjem v njem smo dobili priložnost, da končane skupinske seminarske naloge z uvodom in slovarsko ureditvijo enot s profesorico Orel urediva in jih pripraviva za objavo v knjižici; naslovili smo jo Slikovito izražanje v do-mačem govoru Maksa Pleteršnika (pregovori, frazemi, nekonvencionalne replike in zanimivejša leksika v Pišecah in okolici) (Smole, Orel, 2023).8 Izid knjižice, ki je dostopna tudi na spletni strani Oddelka za slovenistiko FF UL, je sprožil kar nekaj nadaljnjih dogodkov. Že 16. marca 2023 smo jo s študenti predstavili v Pišecah, organizaciji dogodka se je ob Društvu Pleteršnikova domačija Pišece z nastopajočimi in udeležbo učencev zadnje triade pridružila še Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece. Študentje so z osnovnošolci znali vzpostaviti dober stik in mislim, da je dogodek potekal v obojestransko zadovoljstvo in korist. Drugič je bila knjižica predstavlje‑ na na Mednarodnem dnevu slovarjev 17. oktobra 2023 v Ljubljani, ki ga organizira ZRC SAZU.9 Izdaja knjižice in njene predstavitve (morda tudi spletni dostop do nje, saj je bila naklada zelo majhna) nas je vendarle pripeljal do kraja in ljudi, ki so oblikovali naš prvotni gradivski vir, tj. poenostavljen zapis »pišečkih fraz«, kot smo jih ves čas delavno imenovali. Dobila sem namreč namig, naj se za manjkajoče10 – pa tudi za nekatere popravke11 – obrnem na upokojeni 8 Iz sredstev tega projekta je bilo možno financiranje preloma in natisa knjižice v nakladi 50 izvodov, za kar se prav tako zahvaljujem. 9 Za povabilo se zahvaljujem Miji Michelizza. Nezanemarljiva morda ni niti predsta‑ vitev na lokalnem radiju Sraka (za Dolenjsko in Posavje), kamor so me 26. marca 2023, na predlog Martina Dušiča, povabili na enourni intervju (vodil ga je Darko Povše), kjer sem naše delo in zanimivejše enote predstavljala sama (Smole, 2023). 10 Za rabo kar nekaj fraz na terenu nismo dobili potrditve. 11 Zaradi poenostavljenega zapisa narečnih besed, združenja po dveh enot in podobnih gradivskih pomanjkljivosti s prvimi informatorji, ki pri zbiranju niso bili prisotni, nismo znali vsega razbrati oziroma smo to storili nepravilno. 257 Vera Smole učiteljici Anico Budkovič in Ireno Markovič,12 kar sem seveda storila in julija letos pri njiju izvedela, da so zapisi nastajali v osnovnošolski zbornici v Pišecah več kot deset let in da jih je Rut Zlobec,13 kot zavedna slovenist‑ ka, beležila. Frazemsko gradivo iz knjižice je po njuni zaslugi po našem drugem srečanju 25. julija 2023 zdaj dopolnjeno in mestoma popravljeno in če bo knjižica kdaj ponovno izdana, bo res pravo skupinsko delo; in moja zahvala – tudi v imenu stroke – gre prav vsem sodelujočim: zapisovalki, prav vsem informatorkam in informatorjem, pobudnikom in organizator‑ jem srečanj, naši matični ustanovi in nenazadnje študentom, ki so skupni projekt sprejeli in se pri izdelavi seminarskih nalog res izjemno potrudili. V knjižici je slovarsko obdelanih 113 frazemov, dobljenih s preverjanjem zapisov na jesenskem terenskem delu, po dopolnitvi in popravkih še z dvema informatorkama jih je skupno še precej več.14 Za tukajšnjo obrav‑ navo so izbrani le glagolski, in sicer tako besednozvezni kot (več)stavč‑ ni; skupaj 140.15 Frazemi in njihova obdelava Iz relativno obsežne literature lahko povzamem, da so frazemi tiste je‑ zikovne enote, za katere je v primerjavi z drugim jezikovnim gradivom 12 Anica Butkovič Pi-A, rojena leta 1958, v Dednji vasi, mož iz Pišec, mama iz so‑ sednje krajevne skupnosti Slopno, Piršenbreg, oče iz Dednje vasi, mož iz Pišec – vsi fara Pišece. Na njen govor, kot pravi, je najbolj vplivala stara mama, doma prvotno v Bojsnem, saj se je z njo veliko družila kot otrok in prav ona je pogosto rabila pregovore, reke, frazeme, enako njena mama. Irena Markovič Pi-I, rojena leta 1956, od rojstva živi v Pišecah, mož iz Krškega, mama iz Artič, oče iz Pišec. Obema se zahvaljujem za zgoščenki s filmoma, iz katerega sem izpisala še dva glagolska frazema, in sicer 28 dati tako vročino, da bi še vragu rit zapalilo, ki ga je povedala Ivana Zupančič, roj. 1957, iz Dednje vasi, oznaka Dv-I, in 53 imeti pajčevino v želodcu, ki ga je povedal Vinko Lesinšek, roj. 1953, prav tako iz Dednje vasi, oznaka Dv-V. 13 Rut Zlobec, doma iz Globokega, je bila slovenistka na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, trenutno je učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Vojvodini. Zasluži si vse priznanje, da je to zanimivo gradivo sproti zapisovala, ga nato vnesla v računalnik in izročila domačinom. 14 S tem nikakor ne mislimo, da so popisani vsi pišeški frazemi; obratno, raziskovani gradivski vir, ki je bil izhodišče za raziskavo, potrjuje njegovo izjemno bogastvo in kliče po nadaljnjih, morda bolj sistematičnih raziskavah. 15 Že po ureditvi je bil dodan še frazem 59‑1, tako da jih je dejansko 141. 258 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice značilna večbesednost, (relativna) stalnost, kar jih loči od drugih besednih zvez pa je neizpeljivost pomena iz osnovnih sestavin ( iti s košaroj po vode) in ekspresivnost. V navedenem primeru, ki spada med glagolske frazeme, razumljenem dobesedno, lahko sestavino s košaro zamenjamo z vedrom, steklenico, škafom …, sestavino po vodo pa tudi po vino, žganje itd., toda če mislim na ekspresivni pomen ‘opraviti / opravljati nesmiselno delo’, pa si tega ne morem privoščiti. Med glagolske frazeme spadajo tisti, ki imajo obliko glagolske besedne zveze in kategorialni pomen dejavnosti (po Kržišnik 1994: 6). Zanje sem se odločila, ker jih je tako kot v drugih jezikih, narečjih, govorih tudi v pišeškem največ in ker je med njimi tudi veliko lokalno specifičnih, kot sem že pred leti poimenovala tiste frazeme, ki na jezikovnih kartah ne izkazujejo širšega območja pojavnosti, svojega areala (Smole 2008: 69–70). Frazeme je možno obravnavati na več načinov. Če pri tem upoštevamo razne delitve, jih lahko obravnavamo: – glede na njihovo skladenjsko zgradbo ((več)stavčni, nestavčni (= bese‑ dnozvezni), ki se naprej delijo na samostalniške, pridevniške, prislovne, glagolske, členkovne in medmetne), – glede na njihovo skladenjsko vlogo (stavčnočlenski ali nestavčnočlenski), – glede na ožja ali širša pomenska polja sestavin (somatski, živalski, rast‑ linski, za človekove lastnosti …) ali frazeoloških pomenov (za izražanje žalosti, veselja, prekomernega pitja …; pragmatični, primerjalni …) – in s kombinacijo – in s tem zamejitvijo – zgoraj naštetih možnosti (prag‑ matični frazemi s sestavino bog, pridevniški primerjalni frazemi za človekove negativne lastnosti …). Frazeme lahko obravnavamo v enem ali (primerjalno, protistavno) v več jezikih, tudi v enem ali več narečnih govorih enega ali več jezikov, v od‑ nosu do knjižnih frazemov ipd. Frazeme je možno obravnavati tudi v različnih (besedilnih) oblikah: – v razpravljalnih besedilih (članki, monografije, poglavja v njih …), – v slovarski obliki (znotraj člankov ali v slovarjih), – na (komentiranih) jezikovnih kartah/zemljevidih, če imamo primerljive iz več različnih krajev – in v različnih medijih (tiskanih, digitalnih). V drugem delu prispevka sem se odločila za slovaropisni prikaz frazemov vsaj iz dveh razlogov: prvi je počastitev Pleteršnikovega slovaropisnega dela ob 100‑letnici njegove smrti s simpozijem v njegovem rojstnem kraju 259 Vera Smole in s frazemi iz njegovega govora; drugi pa je prednost slovaropisne obrav‑ nave same – in s tem postopne gradnje vsenarečnega slovarja frazemov v neki bližnji ali daljni prihodnosti. Ker pa je taka obravnava za članke manj zanimiva, bom glasovno poknjiženo obliko frazemov, ki tvorijo vsaj manjše pomenske skupine ali skupine z isto ali podobno sestavino, pred tem razvrstila še po njih. Iz take obravnave je lažje spoznati tudi duh nekega kraja ali manjšega območja. Pišeški govor Pišeški krajevni govor je eden izmed govorov kozjansko‑bizeljskega narečja štajerske narečne skupine in se govori v Pišecah in pripadajočih vaseh in zaselkih. Na tem mestu ni potrebe za njegovo širšo predstavitev. Glasoslovje tega govora je nazadnje na kratko opisala Zinka Zorko (2014: 111–113), pred njo pa skupaj z drugimi govori tega narečja Tine Logar ([1955: 131–137] 19962: 188–192) v svoji razpravi Karakteristike štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča,16 napisani po izsledkih raziskav za Slovenski lingvistični atlas (SLA) v letih 1953 in 1954, saj so Pišece ena od dvanajstih točk iz mreže krajev SLA, in sicer T347; leta 1969 je zapis po isti vpra‑ šalnici opravila še Branka Medved. Posnetek govora iz zaselka Orehovec je poleg še (trenutno) petih govorov kozjansko‑bizeljskega narečja skupaj s transkripcijo in glasovno poknjižitvijo besedil o stari kmečki hiši dostopen na rastoči Interaktivni karti narečnih besedil (IKNB) na naslovu narecja. si (Smole, ur.). Po naših izkušnjah že v samih Pišecah težko najdemo dva posamezna govorca, ki se v nekaterih sistemskih lastnostih ne bi vsaj delno razlikovala, vasi, zaselki, celo razložene domačije znotraj pišeške župnije pa imajo nasploh svoje različice;17 zato ima vsaka poved navedeno okrajšavo s poreklom informatorja. Glagolski frazemi po sestavinah ali po pomenskih poljih V glagolskih frazemih kot sestavini izstopata dve živali: koza in pura(n), v enem primeru sta lahko med sabo zamenljivi: 52 imeti misli ko koza dreka 16 Razprava je bila prevedena v poljščino in objavljena v Varšavi leta 1961. 17 Najbolj se od pišeškega razlikuje govor Marije (Mimice) Hotko iz Bojsnega, oznaka Bo, ki sicer spada v južni del župnije Pišece, a v krajevno skupnost Globoko. 260 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice = 106 pominati se na porgo (v trajbo) ‘blebetati, nekaj se izmišljevati, ve‑ liko govoriti, tudi neresnice’; 60 iti ko koza na sol ‘rad slediti komu, čemu; tudi: nasedati’; 127 stati ko podojena koza ‘(pre)dolgo nekje stati, postava‑ ti, pohajati’; 98 ni dal bog kozi dolgega repa, še fort s kratkim otepa ‘ne uspeti česa narediti zaradi nesposobnosti’; 44 hoditi (iti) ko pura (koza) po rajhlju (deski) ‘iti (hoditi) pokončno, ponosno, vzvišeno, domišljavo, vase zagledano /o ženski/ʼ; 39 držati se, ko da je pura kruh vzela komu ‘grdo se držati, biti nejevoljen’; 107 pominati se, ko bi spod pur kidal ‘blebetati, nekaj se izmišljevati, veliko govoriti, tudi neresnice’; 59‑1 imeti toliko kil ko zagorski puran [= težki ko spucan puran]18 ‘biti zelo suh’. Če se ženska domišljavost primerja s puro ali kozo, pa se / je tak moški 40 ko sveti Jur na konju ‘biti ponosen, vzvišen, domišljav /o moškem/’. Za izražanje človeške hudobe se rabijo frazemi: 22 biti tri dni stariji od hudiča [= žleht ko satan] ~ 14 biti proklet, do kod je topel ‘biti zelo hudoben’. Za izražanje človeške neumnosti se rabijo frazemi s sestavino, ki po‑ imenuje odpadke, iztrebke: 50 imeti kanalizacijo v luft speljano = 38 drek na možgane kaplje komu ‘biti zelo neumen’; 26 če se preveč pripogne kdo, gre drek v glavo ‘biti neumen, nespametno govoriti’. Zaradi načela evfemizma v slovarjih knjižnega jezika ne najdemo neka‑ terih leksemov in še manj frazemov, ki zadevajo človekovo spolnost; tudi na terenu se do njih težje pride, zato so ti, dobljeni v pišeškem govoru, še toliko bolj dragoceni. Za izražanje moške impotence se rabi konceptualna metafora gor : dol: 47 imeti ga na šest ali na dvanajst = 111 prej je gledal klobuk, zdaj pa šolne = 112 prej je gledal, kaj papa, zdaj pa, kaj kaka ‘iz‑ raža odsotnost oz. prisotnost erekcije’. Drugi so še: 125 spati za pezdícoj ko maček za pečnícoj ‘rečejo za moške, ki so v postelji premalo aktivni’; 34 dobiti pod repec ‘imeti spolne odnose /za žensko/’; 6 bila bi nuna, če ne bi bilo kljuna ‘izraža žensko naklonjenost moškim’. Za izražanje slabega pristopa k delu ali slabega razmisleka se rabijo sestavinsko zelo različni frazemi: 65 iti s košaroj po vode ‘1. ne se česa lotiti s pravim pristopom, orodjem’; 2. ‘opraviti / opravljati nesmiselno delo’; 80 kravo prodati pa labrico (voz) kupiti ‘narediti (gospodarsko) neumnost’; 122 skregati se s kruhom ʽbiti materialno na slabšem kot prej, pustiti dobro službo, poselʼ; 45 imeti (biti, ratati) s finferja drobiž = 82 18 V oglatih oklepajih so navedeni neglagolski frazemi. Glagolski frazem je bil dodan kasneje, zato ima posebno oštevilčenje. 261 Vera Smole narediti (imeti) iz dreka pokec ‘imeti (biti, nastati) iz malega še manj, iz slabega še slabše’. Za pomen ‘biti oštet, okaran’ ali ‘ošteti, okarati koga’ se rabijo frazemi, ki se povezujejo z uživanjem hrane ali pijače: 31 dobiti fržmajtžupe/ -o (fržmajtovo župo), suhi šnopec, šnoftobak; nazobati se jih; natalati fržmajte komu. Od človeških fizioloških neskladnosti je bila očitno najbolj opazna ve‑ likost nosu. Za pomen ‘imeti zelo velik nos’ se rabijo naslednji frazemi: imeti tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi peljal; imeti tak nos, da bi lahko sveče ugašival v cerkvi; imeti tak nos, da bi lahko roval z njim; imeti tak nos, da bi orožni list za njega nucal star. Izpostavljam še nekaj drugih posebnih pišeških frazemov: dobiti od volka meso ‘tisti, ki ima, ne bo dal’; biti tako zvit (skop), da bi iz iste šake jedel in sral ‘biti zelo skop’; pleti ko deseta sestra ‘potepati se, dolgo hoditi okrog’; viseti na kom kaj ko pasja večerja ‘ne se prilegati, ne pristajati /o obleki/’. Za konec dodajam še nekaj (pišeških) pregovorov: Če ti je Bog stric, lahko Marijo za rit primeš. ‘če imaš zveze in poznanstva, si lahko mar‑ sikaj privoščiš’; Ne se sekirati za kilo dreka, če so ga polne hlače. ‘ne se vznemirjati za majhne stvari, malenkosti, če imaš dosti večjih skrbi’; Ni treba, da si vsakemu dreku kuhača. ‘ni treba, da se vtikaš v vsako stvar’; Boljše dvakrat jesti ko enkrat tepen biti. ‘ne brani se, če ti kdo ponuja hrano, te povabi k jedi’. Zgradba slovarskega sestavka in slovar Zgradba slovarskega sestavka in pomeni znakov V vseh mojih prispevkih s slovarskim prikazom narečnih frazemov se v osnovi držim zgradbe, pri kateri mi je kot zgled služil Hrvatski frazeološki rječnik iz leta 2003 (Menac – Fink‑Arsovski – Venturin 2003), enak je tudi pomen uporabljenih oklepajev.19 V prvi vrstici je na začetku zaporedna šte‑ vilka frazema, ki omogoča lažjo orientacijo v razpravljalnem delu prispev‑ ka. Sledi glasovno poknjižen frazem v slovarski obliki, ki je v okrepljenem 19 Zgradba se razlikuje glede na to, ali se obravnavajo frazemi z omejenim številom sestavin (npr. živalski frazemi); takrat so te izpostavljene, razvrščene po abecedi in je zaporedje štetja znotraj njih. Tako urejeni sestavki že predstavljajo del nekega slovarja. V tem primeru pa je obravnavan le naključno dobljen del frazeologije nekega govora, zato so vsi frazemi razvrščeni abecedno glede na prvo sestavino in tako tudi oštevilčeni. 262 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice tisku, pri čemer so v okroglih oklepajih () med sabo zamenljive sestavine, v lomljenih oklepajih <> pa fakultativne sestavine, njegov del v poševnem tisku daje informacijo o rekciji, v poševnem, a ne krepkem tisku je tudi morebitni kvalifikator. Nato je v pomenskih oklepajih ‘ ’ podan pomen fra‑ zema. V drugi vrstici je frazem v narečnem (transkribiranem) besedilnem (stavčnem) zgledu z oznako informatorja, ki je zgled podal, v poševnem tisku. Če je besedilni zgled podalo več informatorjev, je med njimi znak ◾. V obeh primerih je za znakom minus – podana njegova glasovno poknjižena oblika, v kateri so v pomenskih oklepajih ‘ ’ navedene knjižne ustreznice ali razlage neknjižnih leksemov in oblik. Včasih je za zgledom (zgledi) še znak , ki uvaja komentar ali dodatno pojasnilo kak šnega leksema, rabe frazema ipd. V tretji vrstici znak  uvaja podatek o tem, ali se narečni frazem nahaja v pregledovanih slovarjih na Franu; obvezen je podatek za SSKJ in SSF, za druge le, če ga ob odsotnosti v prvih dveh vsebujejo.20 Če se narečni frazem pomensko in oblikovno (sestavinsko) ujema s tam zapisanim, je za okrajšavo slovarjev SSKJ in SSF pridan znak +. Kadar slovarski okrajšavi sledi znak ~, pomeni, da se pomen narečnega in knji‑ žnega frazema ujemata delno ali samo v enem od pomenov ali da sta si frazema sestavinsko podobna, ne pa tudi enaka, pri čemer se pomena vsaj delno ujemata. Slovarski okrajšavi najpogosteje sledi znak –, ki pomeni, da narečni frazem v slovarju ni naveden oziroma obravnavan. Kazalke k pomensko enakim ali sorodnim frazemom tu niso navedene, ker so frazemi tako že obravnavani v razdelku 4. Slovar glagolskih frazemov 1. boli glava koga, da ga šolni tiščijo ‘glava zelo boli koga’ Me teˈkuː gˈłåːva bȯˈliː, ka me še ˈšuːln tiˈšiːjọ. Pi-I – Me tako glava boli, ka ‘da’ me šolni tiščijo.  Huda bolečina je prisotna po vsem telesu, čeprav boli samo en del.  SSKJ–, SSF– → glavo bo razneslo komu; → imeti glavo ko svinjski piskar 20 Ker pojavitev v drugih slovarjih skoraj ni bilo, je ta del izpuščen. Upoštevan ni niti eSSKJ, v katerem zaradi nedokončanosti razvidnost (ne)pojavitve za vse frazeme ni relevantna. 263 Vera Smole 2. rad (raje) bi imel kaj, ko po svetu gledal ‘zelo si česa želeti’ Teˈkuː bi tu ˈråːda ˈmẹːła, ku pọ sˈvẹːti gˈlẹːdała. Bo – Tako bi to rada imela, ko(t) po svetu gledala. ◾ ˈJọːj, ˈtuː b ˈraːj ˈmeː, ku pọ sˈvẹːt gˈlẹːdọ! Pi-I – Joj, to bi raje imel, ko(t) po svetu gledal. ◾ ˈTuː bi pa ˈraːj ˈjäːmu, ku pọ sˈvẹːt gˈlẹːda. Pi-A – To bi pa raj(e) imel, ko(t) po svetu gledal.  SSKJ–, SSF– 3. zehati, da se v rit vidi (sveti) komu, ‘zelo zehati’ Teˈkuː ˈzẹːxa, ka mu v ˈreːt ˈviːdiš, ˈkåː je ˈjoː. Bo – Tako zeha, da mu v rit vidiš, ka(j) je jedel. ◾ ˈZẹːxa, da se mu v ˈreːt ˈviːd. Pi-A, Pi-I – Zeha, da se mu v rit vidi. ◾ ˈ ˈZẹːxa, da se mu v ˈreːt sˈvẹːt. Pi-I – Zeha, da se mu v rit sveti.  SSKJ–, SSF– 4. beži, da se mu za petami kadi ‘zelo hitro teče, beži’ Je ˈbẹːjžọ, da se mu je kaˈdiːłọ za peˈtåːmi. Bo – Je bežal, da se mu je kadilo za petami. ◾ Je ˈbẹːža, teˈkuː de se mu je za ˈpäːtami kaˈdiːłọ. Pi-A, Pi-I – Je bežal, tako da se mu je za petami kadilo.  SSKJ–, SSF– → tako beži, da platfus izgubi (v pretekliku); → beži, ko da bi mu pod petami kuril 5. beži, ko da bi mu kdo pod petami kuril ‘zelo hitro teče, beži’ Je ˈbẹːža, kọd‑b‑mo pọt ˈpäːtam ˈköːru. Pi-A – Je bežal, kot da bi mu pod pe‑ tami kuril.  SSKJ–, SSF– → beži, da se mu za petami kadi; → tako bežati, da platfus izgubi kdo (v pretekliku) 6. bila bi nuna, če ne bi bilo kljuna ‘bila bi nuna, če ne bi imela rada moških’ Bi bła ˈnüːna, če ˈnäːbi błu kˈlüːna. Bo – Bi bila nuna, če ne‑bi bilo kljuna. ◾ Fˈčåːsix sọ ˈkiːrọ dˈråːžl, zaˈkåː se je ọˈžẹːnła, zaˈkåː b se ˈžẹːnła, da se ˈniː trẹba ˈžẹːnt. ˈMiː ˈrẹːčemọ ˈžẹːnt ne mọˈžiːt. ˈPọː‑j pa, pa je ọdgọvọˈriːła: »ˈJåː, ˈjaːst bi bˈłaː ˈnüːna, če ˈnäːb‑błu kˈlüːna.« Pi-A – Včasih so katero dražili, zakaj se je oženila, zakaj bi se ženila, da se ni treba ženit. Mi rečemo ženit ne možit. Po(tem) pa je odgovorila: »Ja, jaz bi bila nuna, če ne bi bilo kljuna.«  SSKJ–, SSF– 7. biti (narediti) tako kislo < kaj>, da ti gate v rit potegne ‘biti zelo kislo’ ˈTu:‑j taku ˈkiːsłọ, da t ˈgåːte v ˈriːt pọˈtẹːgne. Pi-I – To je tako kislo, da ti gate v rit potegne. ◾ S taku ˈkiːsłọ sọˈłaːtọ naˈrẹːdła, da ti ˈgåːte v ˈriːt pọˈtẹːgne. Pi-A – Si tako kislo solato naredila, da ti gate v rit potegne.  SSKJ–, SSF– 264 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 8. biti (sedeti) ko pes v čolnu ʽbiti (sedeti) neudobnoʼ ˈSeːm (seˈdiːm) ku ˈpeːs f ˈčuːni. Bo – Sem (sedim) ko(t) pes v čolnu. ◾ Da je taˈkuː, ku ˈpäːs f ˈčuːn. Pi-A, Pi-I – Da je tako, ko pes v čolnu.  Tudi pes se v čolnu ne počuti udobno oz. varno, ker ga ziblje. Tako se reče, če sediš npr. na pol stola ali kakor koli neudobno.  SSKJ–, SSF– 9. biti mrtvo puhalo ‘biti povsem brez življenjske sile, neuporaben za kaj’ V ˈjäːm ˈniː nọˈbäːnga živˈläːa, je ku ˈmḁːrtvọ ˈpüːxałọ. Pi-A – V njem ni nobenega življenja, je ko mrtvo puhalo ‘piš, nič’. ◾ ˈTuː‑j pa ˈmḁːrtvọ ˈpüːxałọ, ˈneč ni ọd nˈjäːga. Pi-I – To je pa mrtvo puhalo, nič ni od njega.  Beseda puhalo obstaja samo v tej zvezi.  SSKJ–, SSF– 10. biti bos ‘ne biti polnoleten, zrel za poslušanje določenih vsebin /npr. o spolnosti/’ ˈNẹːkej je ˈbọːsix, ne sˈmẹːmọ se o ˈtẹːm pọˈmiːnat. Pi-A – Nekaj je bosih, ne smemo se o tem pominati ‘pogovarjati’.  SSKJ–, SSF– → ne biti obut 11. biti ko natlačen (naštopan) Jakob (Jaka) ‘biti čudno, neusklajeno, v več pla‑ steh, preveč oblečen’ S ku nakˈłåːč ˈJaːkup. Bo – Sem ko natlačen Jakob. ◾ Je ku nakˈlåːčen ˈJåːkọp. Pi-A – Je ko natlačen Jakop. ◾ Je ku našˈtọːpan ˈJåːka. Pi-I – Je ko naštopan ‘natlačen’ Jaka.  SSKJ–, SSF– 12. biti ko oni osel, ko je vodo nosil, pa od žeje crknil ‘biti nespameten, ne iz‑ koristiti priložnosti’ Si ku un ˈọːsu/ˈọːsọ (I), ku je ˈvọːdọ ˈnọːsu/ọ, pa ọt ˈžẹːje ˈcḁːrknọ. Pi-A, Pi-I – Si ko(t) oni osel, ko ‘ki’ je vodo nosil, pa od žeje crknil.  SSKJ–, SSF– 13. biti na Kokotovem ‘biti mrtev’ ˈTaː je pa ˈžiẹ na Kuˈkuọtọvim. Pi-I, Pi-A – Ta je pa že na Kokotovem.  Kọˈkọːtọvọ ʽpokopališče v Pišecah, ledinsko imeʼ  SSKJ–, SSF– 14. biti proklet, do kod je topel ‘biti zelo hudoben’ Je pˈrọːkleta, dọ ˈkọːt je ˈtọːpła. Bo – Je prokleta ‘hudobna’, do kod(er) je topla. ◾ Je pˈroːklet du ˈkuọt je ˈtuọpu/ˈtoːpu. Pi-A, Pi-I – Je proklet, do kod(er) je topel.  SSKJ–, SSF– → biti tri dni stariji od hudiča 265 Vera Smole 15. biti s Finske ‘delati se finega’ ˈKåː se pa ˈdẹːłaš, ku da s s ˈFiːnske. Pi-I – Ka(j) se pa delaš, ko da si s Finske.  SSKJ–, SSF– 16. biti tak ko sirkov drek ‘biti zelo bled’ S ˈtåːk ku ˈsiːrkọ dˈräːk. Pi-A – Si tak ko sirkov drek. ◾ S ˈtåːk ku ˈsiːrkọ dˈräːk v lexˈtiːrn. Pi-I – Si tak ko sirkov drek v lehtirni ‘vrsta svetilke’.  SSKJ–, SSF– 17. biti tako grd, da če bi ga v trsje (na njivo) postavil, bi se ptiči tako ustrašili, da bi še lansko grozdje (žito) nazaj prinesli ‘biti zelo grd (po videzu)’ Je teˈkuː ˈgəːrt, de če bi ga f ˈtəːrsje pọsˈtåːvu, bi se fˈtiːči teˈkuː fstˈråːšli, de bi še ˈlaːjnskọ gˈrȯːjzdje naˈzaːj pərˈnesːli. Bo – Je tako grd, da če bi ga v trsje ‘vi‑ nograd’ postavil, bi se ptiči tako ustrašili, da bi še lansko grozdje nazaj prinesli.  V istem pomenu, z manjšo stopnjo intezivnosti, uporabljajo tudi pridevniški primerjalni frazem grd ko cug ‘vlak’.  SSKJ–, SSF– 18. biti tako lep, ko bi iz škatlice padel ‘biti zelo lep, urejen’ Teˈkuː je ˈlẹːpa, ku bi zə šˈkaːtlce ˈpåːła. Bo – Tako je lepa, ko(t) bi iz škatlice padla.  SSKJ+, SSF~ → biti tako lep, ko bi iz škatlice spustil (vzel) koga/ kaj 19. biti tako lep, ko bi iz škatlice spustil (vzel) koga/ kaj ‘biti zelo lep, urejen’ Je taku ˈlẹːpa, ku‑b jọ s šˈkåːtce sˈpüːstu. Pi-A – Je tako lepa, ko bi jo iz škatlice spustil. ◾ Je ˈrẹːs ˈlẹːpa, ku bi jọ is šˈkåːtce vˈzẹː. (tudi samo: Ku is šˈkåːtce.) Pi-I – Je res lepa, ko bi jo iz škatlice vzel. (Ko iz škatlice.)  SSKJ+, SSF~ → biti tako lep, ko bi iz škatlice padel 20. biti tako lepa, da bi se izpod nje vode napil ʽbiti zelo lepa /samo o mladem dekletu/ʼ Je teˈkuː ˈlẹːpa, de bi se spọd ˈẹː ˈvọːde naˈpiː. Bo – Je tako lepa, da bi se izpod nje vode napil. ◾ ˈTaː je pa teˈkuː ˈlẹːpa, da bi se čˈlọːk ˈvọːde spọd ˈjẹː naˈpiː. Pi-A – Ta je pa tako lepa da bi se človek vode spod nje napil.  SSKJ–, SSF– 21. biti tako zvit (skop), da bi iz iste šake jedel in sral ‘biti zelo skop’ Je teˈkuː zˈviːt (sˈkuːp), da‑b iz ˈiːste ˈšåːke ˈjọː i sˈråː. Pi-A – Je tako zvit (skop), da bi iz iste šake ‘roke, pesti’ jedel in sral.  SSKJ–, SSF– 266 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 22. biti tri dni stariji od hudiča ‘biti bolj zloben kot hudič’ Je tˈriː dni sˈtåːrija ọt xuˈdiːča. Bo – Je tri dni starija ‘starejša’ od hudiča.  SSKJ–, SSF– → biti proklet, do kod je topel 23. bubniti ko konj v mlako ‘nepremišljeno kaj reči’ ˈBuːbne kọ sˈlẹːp ˈkọː v mˈłåːkọ. Pi-A – Bubne ‘pade, zleti’ ko slep konj v mlako. ◾ ˈBuːbne kọ ˈkọː v mˈłåːkọ. Pi-I – Bubne ko konj v mlako.  SSKJ–, SSF– → bubniti pa ostati živ 24. bubniti pa ostati živ ‘reči kaj nepremišljenega’ ˈBuːbneš, pa ˈžiː ọsˈtåːneš. Bo – Bubneš ‘iznenada izrečeš’, pa živ ostaneš. ◾ Je ˈbuːbnọ, pa je ˈžiː ọsˈtåː. Pi-I – Je bubnil, pa je živ ostal.  SSKJ–, SSF– → bubniti ko konj v mlako 25. če bi na jezik stopil (jezik zavezal) kdo komu, bi rit klopotala (ropotala) ‘zelo rad govoriti, biti zelo zgovoren /ponavadi o ženski/’ Če bi ji na ˈjeːzik sˈtọːpu, bi pa ˈriːt kłọpọˈtåːła (rọpọˈtåːła). Bo – Če bi ji na jezik stopil, bi pa rit klopotala (ropotala) ‘neprenehoma govorila’. ◾ Če b j ˈjäːzik zaˈvẹːza (na ˈjäːzik sˈtọːpu), b ˈreːt klọpọˈtåːła. Pi-A, Pi-I – Če bi ji jezik zavezal (na jezik stopil), bi rit klopotala.  SSKJ–, SSF– 26. če se preveč pripogne kdo, gre drek v glavo ‘biti neumen, nespametno govoriti’ Če se preˈväːč pərˈpọːgneš, gˈrẹː dˈräːk v gˈłåːvọ. Pi-I – Če se preveč pripogneš, gre drek v glavo.  SSKJ–, SSF– → drek na možgane kaplje komu; → imeti kanalizacijo v luft speljano 27. dati še gate z riti ʽbiti zelo dober, radodaren človekʼ Je teˈkuː ˈduọːber, da bi ti ˈdaː še ˈgåːte z ˈriːti. Bo – Je tako dober, da bi ti dal še gate ‘spodnje hlače’ z riti. ◾ ˈJåː, bi ˈdåː še ˈgåːte z ˈriːt. Pi-I – Ja, bi dal še gate z riti.  SSKJ–, SSF– 28. dati tako vročino, da bi še vragu rit zapalilo ‘pri gorenju oddajati zelo močno vročino /o lesu/’ ˈRuːžje ma ˈnȧːjbulšȯ ˈiːcȯ; ˈtuː ˈtaːkȯ vrȯˈčiːnȯ ˈdåː, ka‑p še vˈråːgi ˈreːt zaˈpåːllȯ. Dv-I – Rožje ima najboljšo ico ‘vročino’, to tako vročino da, ka ‘da’ bi še vragu rit zapalilo.  SSKJ–, SSF– 267 Vera Smole 29. delati ko Noe barko ‘zelo počasi, dolgo delati’ ˈDẹːła kọ ˈNọːe ˈbåːrko. Pi-1, Pi-I – Dela ko Noe barko.  SSKJ–, SSF– 30. delati s kom/čim ko prasica z mehom ‘grdo, malomarno, brez občutka delati s kom/čim’ ˈDẹːła z ˈjeːm ku preˈsiːca z ˈmẹːxọm. Pi-A – Dela z njim ko prasica z mehom.  SSKJ~ (svinja), SSF~ (svinja) 31. dobiti fržmajtžupe/-o (fržmajtovo župo) ʽbiti oštet, okaranʼ S dọˈbiːła fəržˈmåːjtọvọ ˈžüːpọ. Bo – Sem dobila fržmajtovo župo ʽjuho iz očitkovʼ. ◾ S dọˈbiːła fžˈmaːjtˈžüːpe. Pi-A – Sem dobila fržmajtžupe.  SSKJ–, SSF– → dobiti suhi šnopec (šnoftobak); → nazobati se jih; ~ natalati fržmajte komu 32. dobiti od svinjske pizde šravf ʽničesar ne dobiti’ Bọmọ ˈduːbli ọt sˈviːnske ˈpiːzde šˈraːf. Bo – Bomo dobili od svinjske pizde ‘riti, zadnjice’ šravf ‘vijak’.  Od svinjske riti, zadnjice se ne dobi vijaka, ker ga nima.  SSKJ–, SSF– 33. dobiti od volka meso ‘tisti, ki ima, ne bo dal’ Bọš ti ˈduːbọ/dọˈbiːła ọd ˈvuːka meˈsuː, ˈjåː! Pi-A, Pi-I – Boš ti dobil(a) od volka meso, ja!  SSKJ–, SSF– 34. dobiti pod repec ‘imeti spolne odnose /za žensko/’ Je dọˈbiːła pọd ˈrẹːpic. Pi-A – Je dobila pod repec ‘rep, repek’.  SSKJ–, SSF– 35. dobiti suhi šnopec (šnoftobaka) ʽbiti oštet, okaranʼ S dọˈbiːła ˈsüːxi šˈnọːpc (šˈnoːftọˈbåːka). Pi-3 – Sem dobila suhi šnopc ‘žganje’. ◾ Dọˈbiːš ˈsüːxga šˈnọːpc/sa. Pi-A – Dobiš suhega šnopc/sa ‘žganja’. ◾ Fˈčiːri s dọˈbiːła šˈnuːftọˈbåːka. Bo – Včeraj sem dobila šnoftobaka ʽtobaka za njuhanjeʼ.  SSKJ–, SSF– → dobiti fržmajtžupe/‑o (fržmajtovo župo); → nazobati se jih 36. dobiti šolen v rit ‘dobiti odpoved službe, biti odslovljen’ Je ˈduːbu ˈšọːl v ˈreːt. Pi-A, Pi-I – Je dobil šolen ‘nizko obuvalo s čvrstim pod‑ platom’ v rit.  SSKJ–, SSF– 268 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 37. doktor Lopatar (doktor Zemljič) ozdravi koga ʽpredvidevati, da do smrti ne bo bolje oziroma da je bolezen neozdravljivaʼ Te bọ ˈdọːktọr łọˈpåːtar (ˈdọːktọr ˈZäːmljič) ọzdˈråːvu. Bo, Pi-I – Te bo doktor lopatar (doktor Zemljič) ‘smrt’ ozdravil.  SSKJ–, SSF– 38. drek na možgane kaplje komu ‘biti zelo neumen’ Mu dˈräːk na mọžˈgåːne ˈkåːple? Pi-A – Mu drek na možgane kaplje?  SSKJ–, SSF– → imeti kanalizacijo v luft speljano; → če se preveč pripogne kdo, gre drek v glavo 39. držati se , ko bi gnilo lesniko v rit tiščal komu ‘grdo, kislo se držati, biti slabe volje’ Se teˈkuː dərˈžiː, ku de bi ji gˈniːłọ lesˈniːkọ v ˈreːt ˈtiːšọ. Bo – Se tako drži, ko da bi ji gnilo lesniko v rit tiščal. ◾ Se dḁrˈžiː, ku‑b‑mu gˈniːłọ lesˈniːkọ v ˈreːt ˈtiːšọ. Pi-A – Se drži, ko bi mu gnilo lesniko v rit tiščal.  Lesnika je sadež necepljene jablane, ki ga v Bojsnem uporabljajo za kis.  SSKJ–, SSF– 40. ko Sveti Jur na konju ‘biti ponosen, vzvišen, domišljav /o mo‑ škem/)’ Se dərˈžiː ku svẹt ˈJuːr na ˈkọːi. Bo – Se drži ko sveti Jur(ij) na konju. ◾ ˈLeːj, kuˈkuː se dḁrˈžiː, ku svet ˈJüːr na ˈkuọː. Pi-A – Glej, kako se drži, ko sveti Jur(ij) na konju.  SSKJ–, SSF– 41. držati se, ko da je pura kruh vzela komu ‘grdo se držati, biti nejevoljen’ Dərˈžiː se, ku de mu je ˈpüːra kˈrüːx vˈzẹːła. Bo – Drži se ko, da mu je pura kruh vzela. ◾ Se dḁrˈžiː, ku da mu je ˈpüːra kˈröːx/kˈrüːx vˈzẹːła. Pi-A, Pi-I.  SSKJ–, SSF– 42. glavo bo razneslo komu ‘glava zelo boli koga’ Me teˈkuː gˈłåːva bọˈliː, de mi jọ bọ razˈnäːsłu. Bo – Me tako glava boli, da mi jo bo razneslo. ◾ ˈJọːj, ˈkọːlk me bọˈliː gˈlåːva, ku de mi jọ bọ razˈnäːsłọ. ali: Gˈłåːvọ m bọ razˈnäːsłọ, taˈkuː me bọˈliː. Pi-I – Joj, koliko ‘kako’ me boli glava, ko da mi jo bo razneslo. ali: Glavo mi bo razneslo, tako me boli.  SSKJ–, SSF– → imeti glavo ko svinjski piskar; boli glava koga, da ga šolni tiščijo 43. goniti se ko henks ‘žrebec’ /o moškem/ ‘gledati za ženskami, prizadevati si za spolno aktivnost’ ˈTaː se pa ˈguọn ku ˈxẹːnks. Pi-I – Ta se pa goni ko henks ‘odrasel konj, žrebec’.  SSKJ–, SSF– 269 Vera Smole 44. hoditi (iti) ko pura (koza) po rajhlju (deski) ‘iti (hoditi) pokončno, ponosno, vzvišeno, domišljavo, vase zagledano /o ženski/’ ˈXuːdi ku ˈpüːra pọ ˈraːjxəli. Bo – Hodi ko(t) pura ʽpuranʼ po rajhlju ʽpo lati, deskiʼ. ◾ ˈLeːjọ ku gˈrẹː, ku ˈpüːra pọ ˈraːjxl. Pi-A – Lej‑jo ko ‘kako’ gre, ko pura po rajhlju ‘ozka deska za povišanje lojtrnic, lestev na vozu’. ◾ Gˈrėː ku ˈkoːza pọ ˈdaːski. Pi-4 – Gre ko(t) koza po deski.  SSKJ–, SSF– 45. imeti (biti, ratati) s finfarja drobiž ‘imeti (biti, nastati) iz malega še manj, iz slabega še slabše’ Gˈlẹːj, da ˈnäːbọ s ˈfiːnfarja drọˈbiːš! ali: Da ne ˈbọː ˈråːtałọ teˈkuː, da bọ s ˈfiːnfarja drọˈbiːš! Bo – Glej, da ne bo s finfarja ʽpetakaʼ drobiž! ali: Da ne bo ratalo ʽpostaloʼ tako, da bo s finfarja drobiž. ◾ ˈNaː, zˈdeːj pa ˈmåːš s ˈfiːnferja drọˈbiːš! Pi-A – Na, zdaj pa imaš s finferja drobiž!  Največkrat so to izrekli kot svarilo ali kot očitek, ko je kdo želel kaj izboljšati, pa je nastalo še slabše oziroma se je uničilo.  SSKJ–, SSF– 46. imeti (dobiti) dve lopati po vampu ‘biti mrtev’ ˈNäː se seˈkiːrat, ˈxüːdọ bọ ˈọːnde, kọ bọš ˈmẹː dˈvẹː łọˈpåːti pọ ˈvaːmpi. Pi-A – Ne se sekirati, hudo bo onde(j) ‘takrat’, ko boš imel dve lopati (zemlje, op. zap. ) po vampu ‘trebuhu’. Xüːdȯ bo ˈoːnde, kọ bọš ˈduːbu z lọˈpåːtȯ pȯ ˈvåːmpi. Pi-A – Hudo bo onde(j) ‘takrat’, ko boš dobil z lopato po vampu ‘trebuhu’.  SSKJ–, SSF– 47. imeti ga na šest ali na dvanajst ‘izraža odsotnost oz. prisotnost erekcije’ ˈTuː‑j pa ˈtuːt ọd ˈnåːšga sˈtåːrga ˈfọːtra, ku si je ˈpiːsa sːvọjm pərˈjåːtlọm, pa že ˈfẹːjst je bil sˈtåːr, prọt deˈvẹːdeset je ˈšọː, ˈpa sta s ˈpiːsala: »ˈTiː, ˈkåː ga ˈmåːš na ˈšẹːst ˈal ga ˈmåːš še kej na dvaˈnaːjst? ˈJeːst ga mam še gˈdaːj pa gˈdaːj na dvaˈnaːjst.« Pi-I – To je pa tudi od našega starega fotra ‘očeta’, ko si je pisal ‘dopisoval’ s svojim prijateljem, pa je bil že fejst ‘zelo’ star, proti devetdeset je šel, pa sta si pisala: »Ti, ka(j) ga imaš na šest ali ga imaš še kaj na dvanajst? Jaz ga imam še kdaj pa kdaj na dvanajst.«  SSKJ–, SSF– → prej je gledal klobuk, zdaj pa šolne; → prej je gledal, kaj papa, zdaj pa, kaj kaka 48. imeti glavo ko svinjski piskar ‘1. imeti veliko glavo, 2. glava zelo boli koga’ ˈMåːm gˈłåːvọ ku sˈviːnski ˈpiːskar. Pi-A – Imam glavo ko svinjski piskar ‘lonec’. ◾ Maš gˈłåːvọ kọ sˈviːnski ˈpiːsker. Bo – Imaš glavo ko(t) svinjski pisker.  SSKJ–, SSF– 270 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 49. imeti glavo za štiri noge ‘biti zelo pameten /imeti pameti za dve glavi/’ ˈTiː si tḁˈkuː ˈpåːmet, de maš gˈłåːvọ za šˈtiːr ˈnọːge. Pi-I, Pi-A – Ti si tako pa‑ meten, da imaš glavo za štiri noge.  SSKJ–, SSF– 50. imeti kanalizacijo v luft speljano ‘biti neumen, nespametno govoriti’ Ka se ˈtuːmastọ pọˈmiːna, pa ˈräːčejọ: Ka ma kanaliˈzåːcijọ v ˈlüːft speˈlȧːnọ? Al pa: Mu dˈräːk na mọžˈgåːne ˈkåːple? Pi-A – Ko se tumasto ‘neumno’ pomina ‘pogovarja’, pa rečejo: Ka(j) ima kanalizacijo v luft ‘zrak’ speljano? Ali pa: Mu drek na možgane kaplje?  SSKJ–, SSF– → drek na možgane kaplje komu; → če se preveč pripogne kdo, gre drek v glavo 51. imeti lase (frizuro), ko bi ga kdo vrikverc skozi (čez) grmovje vlekel ‘imeti neurejene, razmršene lase’ Ku bi me vˈriːkverc skuz gərˈmuːje vˈlẹːku. Bo – Ko(t) bi me v rikverc ‘vzratno’ skozi grmovje vlekel. ◾ ˈTaː ma pa friˈzuːrọ, kọ b‑ga ˈriːkverc čez gərˈmoːje vˈlẹːku. Pi-I – Ta ima pa frizuro, ko bi ga rikverc ‘vzratno’ čez grmovje vlekel.  SSKJ–, SSF– 52. imeti misli ko koza dreka ‘blebetati, nekaj se izmišljevati, veliko govoriti, tudi neresnice’ Ma ˈmiːsli, kọ ˈkọːza dˈräːka. Bo – Ima misli ko(t) koza dreka. ◾ ˈTaː ma pa ˈmiːsl kọ ˈkọːza dˈräːka. Pi-I – Ta ima pa misli ko koza dreka.  SSKJ–, SSF– → pominati se na porgo 53. imeti opajčevino v želodcu ‘biti lačen’ ˈKåː pa ȯˈpåːjčȯnȯ že ˈmåːte kej v žeˈluːtc? Dv-V – Ka(j) pa [o]pajčevino že imate kaj v želodcu?  SSKJ~, SSF~ láčen, da se déla kómu pajčevína po/v želódcu 54. imeti prej (že) mehko (prhko) rit ʽpredvidevati, da nečesa kdo ne bo dočakalʼ Bọm napˈrẹː meła ˈmäːxkọ ˈriːt na Kọˈkuọːtọvim, ku pa bọm ˈtuː fˈčåːkała. Bo – Bom napre ʽprejʼ imela mehko rit na Kokotovem, ko pa bom to učakala ʽdočakalaʼ. ◾ Reˈciːmọ, ˈnẹːkọ stˈvåːr s naˈrẹːdọ, pa t ˈnẹːkdọ ˈräːče: »ˈTuː pa ne ˈbọː ˈduːgọ zdərˈžåːłọ.« »Bˈräːs skərˈbiː ˈbuọt, bum ˈjäːst meła že ˈpḁːrxkọ ˈrḙːt, ku bu ˈtuː ˈxiːn.« Pi-A – Recimo, neko stvar si naredil, pa ti nekdo reče: »To pa ne bo dolgo zdržalo.« »Brez skrbi bodi, bom jaz imela že prhko rit, ko bo to hin ‘uničeno’.«  SSKJ–, SSF– 271 Vera Smole 55. imeti roke ko rajfenkerer ʽimeti umazane roke, biti umazanʼ Ma ˈrọːke kọ ˈraːjfˈkẹːrer. Bo – Ima roke ko rajfenkerer ‘dimnikar’. Si ˈtåːšen kọ ˈraːjfˈkẹːrer. Pi – Si takšen ko(t) rajfkerer ‘dimnikar’. ◾ Ma ˈrọːke ku ˈraːjfˈkiːrer. Pi-I – Ima roke ko rajfenkerer ‘dimnikar’.  SSKJ–, SSF– 56. imeti tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi peljal (vozil) ʽimeti zelo velik nosʼ Je ˈmeːła ˈtåːk ˈnuːs, ka bi ga ˈłaːxkọ f ˈšaːjtərgi peˈlaːła. Bo – Je imela tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi ‘samokolnici’ peljala. ◾ ˈJọːj, ˈuːn ma pa ˈtåːk ˈnuːs, da‑b ga ˈlaːxkọ f ˈšaːjtərg ˈpäːłọ Pi-I (ˈvọːzọ Pi-A). Joj, on ima pa tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi ‘samokolnici’ peljal (vozil).  SSKJ–, SSF– → imeti tak nos, da bi lahko roval z njim; → imeti tak nos, da bi lahko sveče ugašival v cerkvi; → imeti tak nos, da bi orožni list nucal 57. imeti tak nos, da bi lahko roval z njim ‘imeti zelo velik nos’ Ma ˈtåːk ˈnuːs, da‑b ˈłaːxkọ rọˈvåː z ˈjiːm. Pi-A – Ima tak nos, da bi lahko roval ‘obdeloval zemljo’ z njim.  SSKJ–, SSF– → imeti tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi peljal (vozil); → imeti tak nos, da bi lahko sveče ugašival v cerkvi; → imeti tak nos, da bi orožni list nucal 58. imeti tak nos, da bi lahko sveče ugašival v cerkvi ‘imeti zelo velik nos’ Ma ˈtåːk ˈnuːs, da‑b ˈłaːxkọ sˈvẹːče vgaˈšiːvọ f ˈcẹːrkv. Pi-A – Ima tak nos, da bi lahko sveče ugašival ‘ugašal’ v cerkvi.  SSKJ–, SSF– → imeti tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi peljal (vozil); → imeti tak nos, da bi lahko roval z njim; → imeti tak nos, da bi orožni list nucal 59. imeti tak nos, da bi orožni list nucal star. ‘imeti zelo velik nos’ Ma teˈkuː ˈvəːlki ˈnuːs, da bi ọˈrọːžni ˈliːst ˈnüːca. Bo – Ima tako velik nos, da bi orožni list nucal ‘rabil, potreboval’. ◾ ˈMọːj ˈọːče je pa ˈräːku: ˈTaː ma pa ˈtåːk ˈnuːs, da b ọˈrọːž ˈliːst za ˈjäːga ˈnüːcọ. Pi-I – Moj oče je pa rekel: Ta ima pa tak nos, da bi orožni list zanj nucal ‘rabil, potreboval’.  SSKJ–, SSF– → imeti tak nos, da bi ga lahko v šajtrgi peljal (vozil); → imeti tak nos, da bi lahko roval z njim; → imeti tak nos, da bi lahko sveče ugašival v cerkvi 272 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 59‑1 imeti toliko kil ko zagorski puran ‘biti zelo suh’ Ma ˈtüːlku ˈkiːl ku ˈzåːgọrsk peˈråːn. Pi-I – Ima toliko kil(ogramov) ko(t) zagorski puran.  Zagorski purani so tod znani, sami sicer težki, a za človeka je to ma‑ lo.  SSKJ–, SSF– 60. iti ko koza na sol ‘rad slediti komu, čemu; tudi: nasedati’ Gˈrẹː ku ˈkuọːza na ˈsuː. Bo – Gre ko(t) koza na sol.  SSKJ–, SSF– 61. iti ko muha na drek ʽkaj zelo privlači koga, je zelo zanimivo za kogaʼ Gˈrẹː ku ˈmüːxa na dˈräːk. Pi-I – Gre ko(t) muha na drek ‘iztebke’.  SSKJ– (med!), SSF– 62. iti ko pes s fureža ‘užaljeno, žalostno oditi’ Gˈrẹː ku ˈpeːs s ˈfüːreža. Bo – Gre ko(t) pes s fureža ‘s kolin’. ◾ Je ˈšọː ku ˈpäːs s ˈfüːreža. Pi-A – Je šel ko pes s fureža ‘s kolin’.  Takrat, ko ne dobi nič. B o  SSKJ–, SSF– 63. iti na Kokotovo (h Kokotu) ‘umreti’ ˈTaː je pa ˈšoː na Kuˈkuọtuvọ. Pi-I, Pi-A – Ta je pa šel na Kokotovo. ◾ Se ˈreːče, de gˈrẹːš x Kọˈkuọːti. Bo – Se reče, da greš h Kokotu.  Kokot je bil nadučitelj v Pišecah, na njegovi zemlji je pokopališče; sedaj Kọˈkọːtọvọ ʽpokopališče v Pišecah, ledinsko imeʼ.  SSKJ–, SSF– 64. iti po funtih gor, po centih dol ‘počasi bogateti, hitro obubožati’ Gˈrẹː pọ ˈfüːntix/ˈfuːntix ˈgọːr, pọ ˈcẹːntix ˈdọːl. Pi-A, Pi-I – Gre po funtih ‘manjša denarna enota’ gor, po centih ‘večja denarna enota’ dol.  SSKJ–, SSF– 65. iti s košaroj po vode ‘opraviti / opravljati nesmiselno delo’ Ku bi šˈłaː s kọˈšåːrọj pọ ˈvọːde. Bo – Ko(t) bi šla s košaro(j) po vode ‘po vodo’.  SSKJ–, SSF– 66. iti, ko da bi kdo za ritjo (za petami) kuril komu ʽhitro oditi /zaradi strahu, osramočenosti …/ʼ Je šˈłaː, kọ de‑b ji za ˈriːtjo ˈköːru. Bo – Je šla, ko(t) da bi ji za ritjo kuril.  Poznajo samo v Bojsnem. ◾ Je ˈšọː, kọt b mu pọt peˈtåːm ˈküːrọ. Pi-A – Je šel, ko(t) bi mu pod petami kuril.  SSKJ–, SSF– 273 Vera Smole 67. izginiti (iti), ko bi ga v rit sunil ʽizginiti, hitro oditiʼ Je zˈgiːnu (ˈšọː), ku bi ga v ˈreːt ˈsuːnu. Pi-3, Pi-A, Pi-I – Je izginil (šel), ko(t) bi ga v rit sunil.  SSKJ–, SSF– 68. izginiti ko kafra ʽizginiti, hitro, skrivaj oditiʼ Zˈgiːnu je ku ˈkåːfra. Pi-A – Izginil je ko kafra.  SSKJ+, SSF+ 69. izgledati tako , ko da je že trikrat prekopan ʽbiti slab, slabotnega videza /ponavadi zaradi bolezni ali pretiranega popivanja/ʼ ˈTaː pa tḁˈkuː sˈłåːbu zgˈlẹːda, ku da je že tˈriːkrḁt prekọˈpaːn. Pi-I – Ta pa tako slabo zgleda, ko da je že trikrat prekopan. ◾ Če sọ se ga naˈpiːl, pa je jemu ˈmåːčka, pa če je ˈjåːmrọ, so ˈreːkli: »ˈSa teˈkuː zgˈliedaš, ku de‑s že bi tˈriːkret prekọˈpaːn.« Pi-A – Če so se ga napili, pa je imel mačka, pa če je jamral ‘tarnal’, so rekli: »Sa(j) tako zgledaš, ko da si že bil trikrat prekopan.«  SSKJ–, SSF– → izgledati tako slabo, ko da je že iz groba vstal 70. kaditi ko Turek ʽveliko kaditiʼ Kaˈdiːš kọ ˈTöːrk. Bo, Pi-3 – Kadiš ko(t) Turek.  SSKJ+, SSF+ 71. kaj se pa zamudi kdo ‘spotoma, mimogrede opraviti kaj’ ˈKaː se pa zamiˈdiːš. Bo – Ka(j) se pa zamudiš. ◾ ˈKåː se pa zamˈdiːš! ˈTuː ˈmiːmgreˈdẹː naˈrẹːdiš. Pi-I – Ka(j) se pa zamudiš! To mimogrede narediš.  SSKJ–, SSF– 72. kak obrneš, je (imaš) rit zadaj ‘je, kot je, spremeniti se ne da’ ˈKåːk aˈbḁːrneš, ˈtåːk je ˈriːt vˈzåːd. Pi-1 – Kak(or) obrneš, tako je rit vzad ‘za‑ daj’. ◾ Kaˈkuː se oˈbaːrneš, je ˈreːt vˈzaːd. Pi-A – Kako(r) se obrneš, je rit vzadaj ‘zadaj’. ◾ ˈKåːk/kaˈkuː se ọˈbȧːrneš (!), maš ˈriːt vˈzåːd. Pi-I – Kako(r) se obrneš, imaš rit vzadaj ‘zadaj’.  SSKJ–, SSF– 73. kazati komu črno, ko on belo vidi ʽprepričevati koga v nekaj, kar ni res’ ˈNäː mi ˈčəːrnọ ˈkaːzat, kə jest ˈbẹːłọ ˈviːdim. Pi-3 – Ne mi črno kazati, ko ʽker, čeʼ jaz belo vidim.  Rabi zelo pogosto.  SSKJ–, SSF– → kazati komu mesec v vodi 274 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 74. kazati komu mesec v vodi ʽprepričevati koga v nekaj, kar ni res’ Kåː mi bọš ˈmẹːsic v ˈvọːdi ˈkåːzo, če ga ˈjåːz na ˈnẹːbi ˈviːdim? Bo – Ka(j) mi boš mesec v vodi kazal, če ga jaz na nebu vidim. ◾ ˈKåː ˈmäːn ˈmẹːsec v ˈvoːd ˈkåːžeš, če ga ˈjåːz ˈgọːr ˈviːd. Pi-A – Ka(j) meni mesec v vodi kažeš, če ga jaz gori vidim.  SSKJ–, SSF– → kazati komu črno, ko on belo vidi 75. ko bi dal mački salo spraviti (merkati) ‘ne biti varno kaj pred kom’ Kọ bi ˈdaː ˈmaːčki ˈsåːlọ spˈraːt. Bo – Ko(t) bi dal mački salo spraviti. ◾ Ku bi ˈdaː ˈmåːčk ˈsåːłọ ˈmẹːrkat. Pi-A – Ko bi dal mački salo merkati.  SSKJ–, SSF– → ko bi dal volku kozo merkati 76. ko bi dal volku kozo merkati ‘ne biti varno kaj pred kom’ Kọ bi ˈdaː ˈvuːki ˈkọːzọ ˈmiːrkat. Bo – Ko(t) bi dal volku kozo mirkati ‘paziti, varovati’.  V Pišecah frazema ne rabijo.  SSKJ–, SSF– → ko bi dal mački salo spraviti 77. ko bi si z drekom (z drožmi) rit brisal ‘od dela ne imeti koristi, učinka’ Kȯ bi si z dˈräːkọm rit bˈriːsa. Pi-3 – Ko(t) bi si z drekom rit brisal.  SSKJ–, SSF– 78. ko iz kevdra zvati (klicati) ʽklicati z močnim, odmevajočim glasomʼ Ku de bi s ˈkẹːvdra zˈvaː. Pi-3, Pi-1, Bo – Ko(t) da bi iz kevdra ‘kleti’ zval ‘klical’. ◾ ˈKåːšła, kọ b s ˈkäːdra kˈliːcọ. Pi-A – Kašlja, ko(t) bi iz kevdra ‘kleti’ klical.  Gl. zvati je rabljen zelo redko: Me je zˈvåːła.  SSKJ–, SSF– 79. kozlati v locen ʽzelo bruhatiʼ Kọzˈłaː v ˈluọːc. Bo – Kozla ʽbruhaʼ v locen ʽv lokʼ. ◾ ˈTaː pa v ˈluọc kuzˈłåː. Pi-I – Ta pa v locen kozla.  SSKJ–, SSF– 80. kravo prodati pa labrico (voz) kupiti ‘narediti (gospodarsko) neumnost’ Je kˈråːvọ prọˈdåː, pa ˈvuːs ˈküːpu. Pi-1 – Je kravo prodal, pa voz kupil. ◾ Je kˈråːvọ prọˈdåːła, pa ˈłåːbərcọ ˈküːpła. Pi-A – Je kravo prodala, pa labrico ‘lončena posoda za kisanje mleka’ kupila.  SSKJ–, SSF– 275 Vera Smole 81. napiti se kruha ʽbiti objesten, razvajen zaradi izobiljaʼ Se je kˈrüːxa naˈpiː. Bo, Pi-I – Se je kruha napil.  SSKJ~, SSF~ 82. narediti (imeti) iz dreka pokec ‘nastati iz slabega še slabše’ Zˈdäː pa ˈmåːš z dˈräːka ˈpȯːkic! ali: Bọ z dˈräːka naˈrẹːdọ ˈpȯːkic. Pi-A, Pi-I – Zaj pa imaš iz dreka pokec ‘nič’! ali Bo iz dreka naredil pokec.  SSKJ–, SSF– 83. narediti (zrihtati) tako, ko bi s smrkljem zarigljal ‘narediti zelo slabo’ Sọ zˈriːxtali teˈkuː, ku bi zə šˈməːrklọm zḁˈriːglo. Bo – So zrihtali ‘naredili, uredili’ tako, ko(t) bi s smrkljem zarigljal ‘zapahnil’. ◾ S‑naˈrẹːdu teˈkuː, ku de‑b šˈmȧːrklem zaˈrẹːglọ/zaˈriːglọ. Pi-A, Pi-I – Si naredil tako, ko(t) bi s smrkljem zaregljal/zarigljal.  SSKJ–, SSF– 84. natalati fržmajti komu ‘ošteti, okarati koga’ M je fžˈmaːjti naˈtåːłała. Pi-A – Mi je fržmajti ‘očitke’ natalala ‘dala, naložila’.  SSKJ–, SSF– 85. nazobati se jih ʽbiti oštet, okaranʼ S se jix naˈzọːbała. Pi-I – Sem se jih nazobala.  SSKJ–, SSF– → dobiti fržmajtžupe/‑o (fržmajtovo župo); → dobiti suhi šnopec (šnoftobaka) 86. ne biti obut ʽne biti polnoleten, zrel za poslušanje določenih vsebin /npr. o spolnosti/ʼ ˈÅːd ni ọˈbüːt. Pi-1 – Eden ni obut. Tˈleː še ˈniːsọ ọˈbuːti. Pi-2 – Tle ʽtuʼ še niso obuti. ˈÄːd še ni oˈbüːt. Bo – Eden še ni obut. ◾ ˈTaː pa še ˈniː ọˈbüːt. Pi-I – Ta pa ‑še ni obut. ◾ ˈNiːs(m)ọ fˈsiː ọˈbüːt. Pi-A – Nis(m)o vsi obuti.  SSKJ–, SSF– → biti bos 87. ne biti točen ‘ne biti pri pameti’ ˈTaː pa ˈniː ˈtọːčna/ˈtọːč. Bo – Ta pa ni točna/točen. ˈTaː pa ˈniː čistọ ˈtọːč. Pi-I – Ta pa ni čisto točen.  SSKJ–, SSF– 88. ne biti vreden rjavega šusa ʽbiti zelo slab, ničvreden človekʼ ˈNiːsi vˈrẹːden še rˈjaːga ˈšuːsa. Pi-1 – Nisi vreden še rjavega šusa ʽmetka, nabojaʼ. ◾ ˈTaː pa ˈniː vˈrẹːd rˈjaːga ˈšüːsa. Pi-I – Ta pa ni vreden rjavega šusa.  SSKJ–, SSF– → ne biti vreden, da bi ga posral pa podoral kdo; → ne biti vreden, da bi ga pes poscal 276 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 89. ne biti vreden, da bi ga pes poscal ʽbiti zelo slab, ničvreden človekʼ ˈNiːsi vˈrẹːd, de‑p te ˈpäːs pọsˈcaː. Pi-3 – Nisi vreden, da bi te pes poscal.  SSKJ–, SSF– → ne biti vreden, da bi ga posral pa podoral kdo; → ne biti vreden rjavega šusa 90. ne biti vreden, da bi ga posral pa podoral kdo ʽbiti zelo slab, ničvreden človekʼ ˈNiː vˈrẹːdna, da bi jo pọsˈraː pa pọdọˈraː. Bo, Pi-A – Ni vredna, da bi jo posral pa podoral.  SSKJ–, SSF– → ni vreden, da bi ga pes poscal; → ne biti vreden rjavega šusa 91. ne biti za nobeno rabo, pes vsaj bavče ‘biti neučinkovit, nesposoben za delo’ ˈNiːsi za nọˈbäːnọ ˈråːbọ, ˈpäːs fˈsaːj ˈbåːče. Bo – Nisi za nobeno rabo, pes vsaj bavče ʽlajaʼ. ◾ ˈNiː za nọˈbäːnọ ˈråːbọ. Pi-A – Ni za nobeno rabo.  Pi-A, Pi-I drugega dela ne poznata.  SSKJ–, SSF– 92. ne fujtrati koga ʽne govoriti neumnosti, lagati komu /velelno/ʼ ˈNeː me ˈfuːjtrat, ˈjeːs s žẹ ˈjẹːła. Bo – Ne me fujtrati ʽhranitiʼ, jaz sem že jedla.  SSKJ–, SSF– 93. ne imeti božjo rit ‘biti preveč požrešen’ ˈJäːs s se ˈdọːst naˈjẹːła, kˈduː se pa ˈniː, ˈtaː pa ˈniːma ˈbuːȯžjọ ˈreːt. Pi-A – Jaz sem se dosti ‘dovolj’ najedla, kdo(r) se pa ni, ta pa nima božjo rit ‘božje riti’.  SSKJ–, SSF– 94. ne iti za kaj s purami na pašo ʽne biti všeč komu kajʼ Za ˈtuː pa ˈnäːbi šọ s ˈpüːrami na ˈpåːšọ. Bo – Za to pa ne bi šel s purami na pašo.  Pi-A, Pi-I frazema ne poznata.  SSKJ–, SSF– 95. ne pasti pure (krave) skup/vkup ‘tako se zavrne neprimerno tikanje koga’ ˈMiːdva pa ˈniːsva ˈpüːre (kˈråːve) s/vˈköːp ˈpåːsła. Pi-A – Midva pa nisva pur[e] (krav[e]) skup(aj)/vkup pasla. ( Pi-I pozna samo: kˈråːve sˈkeːp)  SSKJ~ (krav), SSF~ (krav) 96. ne priplavati po kisli župi ‘biti bister, prebrisan’ ˈNiːs pərpˈłåːvọ pọ ˈkiːsl ˈžüːp. Pi-A, Pi-I – Nisem priplaval po kisli župi.  SSKJ~ ((prežgani) župi, juhi), SSF~ ((prežgani) juhi) 277 Vera Smole 97. ne si zaslužiti vode v kruhu ʽmalo narediti, imeti neuspešen danʼ Si ˈniːs ˈvọːde f kˈrüːxi zasˈlüːžła. Bo – Si nisem vode v kruhu zaslužila. ◾ Pˈriːde ˈdaːn, kọ si ne zasˈłuːžmọ ˈvọːde v kˈruːxu. Pi-3 – Pride dan, ko si ne zaslužimo vode v kruhu.  SSKJ–, SSF– 98. ni dal bog kozi dolgega repa, še fort s kratkim otepa ‘ne uspeti česa narediti zaradi nesposobnosti’ ˈNiː da ˈbuːk ˈkọːz ˈduːgga ˈrẹːpa, še ˈfọːrt s kˈråːtkm ọˈtẹːpa. Pi-A – Ni dal bog kozi dolgega repa, še fort ‘vedno’ s kratkim otepa.  SSKJ–, SSF– 99. obsedeti ko stara kučka ‘od utrujenosti obsedeti’ Taˈkuː s ọpseˈdẹːła kȯ sˈtåːra ˈkuːčka. Pi-I – Tako sem obsedela ko(t) stara kučka ‘koklja’.  SSKJ–, SSF– 100. odnašati rit komu ‘delati namesto koga’ Xˈvåːła, ku nam ˈreːt ọdˈnåːša. Bo – Hvala, ko ‘ker’ nam rit odnaša.  SSKJ–, SSF– 101. oprati koga ko staro flundro ʽzelo ozmerjati kogaʼ Me je ọpˈråː kọ sˈtåːrọ fˈluːndrọ. Pi-3 – Me je opral ko(t) staro flundro ʽvlačugoʼ.  SSKJ–, SSF– 102. piti, ko da je kdo cerkev prodal ‘veliko, zelo piti’ Smọ ˈpiːl, ku de smọ ˈciːrkvọ prọˈdaːl. Pi-A, Pi-I – Smo pili, ko(t) da smo cerkev prodali.  SSKJ–, SSF– 103. pleti ko deseta sestra ‘potepati se, dolgo hoditi okrog’ S pˈläːła ku deˈsäːta ˈsäːstra. Pi-A – Sem pletla ko(t) deseta sestra.  SSKJ–, SSF– 104. pljuniti na karbid ‘z besedami razjeziti, razdražiti, izzvati koga’ Si pˈlüːnu na karˈbiːt. Pi-4 – Si pljunil na karbid. S pˈluːnła na karˈbiːt. Bo – Sem pljunila na karbid.  SSKJ–, SSF– 105. pogledati čreve čemu ‘zanimati koga podrobnosti česa; popolnoma razdreti kaj’ Ji bọš še čˈrẹːve pọgˈlẹːdọ? Pi-A – Ji boš čreve ‘čreva’ pogledal?  Tako se reče, ko kdo kaj razdira in/ali kaj zelo podrobno raziskuje.  SSKJ–, SSF– 278 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 106. pominati se na porgo (v trajbo) ‘blebetati, nekaj se izmišljevati, veliko govoriti, tudi neresnice’ Se pọˈmiːna na ˈpọːrgo (f tˈraːjbọ). Bo, Pi-A, Pi-I – Se pomina ‘pogovarja’ na porgo.  SSKJ–, SSF– → imeti misli ko koza dreka; → pominati se, ko bi spod pur kidal 107. pominati se, ko bi drva žagal redko ‘vedno govoriti eno in isto’ Se pọˈmiːna, ku bi ˈdəːrve ˈžåːgo. Bo – Se pomina ‘pogovarja’, ko(t) bi drve ‘drva’ žagal.  Pi-A, Pi-I frazema ne poznata.  SSKJ–, SSF– 108. pominati se, ko bi spod pur kidal ‘blebetati, nekaj se izmišljevati, veliko govoriti, tudi neresnice’ Smọ se pọˈmiːnali, ku bi spọt ˈpüːr ˈkiːdal. Bo – Smo se pominali ‘pogovarjali’, ko(t) bi spod pur ‘pur(anov)’ kidali.  Razumejo kot: O nepomembnem, tja v tri dni, brez repa in glave.  SSKJ–, SSF– → imeti misli ko koza dreka; → pominati se na porgo (v trajbo) 109. poslušati četrtkov večer šele v soboto zastar. ‘biti doma v oddaljenem, odmak‑ njenem, nedostopnem krajuʼ ˈUːni sọ teˈkuː ˈdọːč, da čeˈtəːrtko veˈčiːr šele f sọˈbuọtọ pọsˈluːšajọ. Bo – Oni so tako daleč, da četrtkov večer šele v soboto poslušajo. ◾ »ˈKåː buọte ˈviː, ku čeˈtaːrtkọ veˈčiːr šele v sọˈbuọtọ pọsˈlüːšate. Kə pˈrẹːj ne pˈriːde du ˈvaːs.« Pi-A – »Ka(j) bo(s)te vi, ko ‘ki’ četrtkov večer šele v soboto poslušate. Ko ‘ker’ prej ne pride do vas.«  V krajih bliže Savi so jih imeli za zaostale, oddaljene; na tak način so se iz njih norčevali.  SSKJ–, SSF– 110. požreti koga na kisli župi ‘sovražiti koga, biti jezen na koga’ ˈDọːbrọ, da me ˈniː pọˈžaːrła na ˈkiːsli ˈžüːp. Pi-A – Dobro, da me ni požrla na kisli župi.  SSKJ–, SSF– 111. prej je gledal klobuk, zdaj pa šolne ‘izraža prisotnost oz. odsotnost erekcije’ Pˈräː je glˈẹːdọ kłọˈbüːk, zˈdäː pa ˈšuːlne. Pi-I – Prej je gledal klobuk, zdaj pa šolne ‘(nizke) čevlje’. ◾ Ku s bi mˈłaːt, je glˈẹːdọ kłọˈbüːk, zˈdäː pa ˈšuːlne, kakš sˈtaːr ˈräːče. Pi-A – Ko sem bil mlad, je gledal klobuk, zdaj pa šolne, kakšen star reče.  SSKJ–, SSF– → imeti ga na šest ali na dvanajst; → prej je gledal, kaj papa, zdaj pa, kaj kaka 279 Vera Smole 112. prej je gledal, kaj papa, zdaj pa, kaj kaka ‘izraža prisotnost oz. odsotnost erekcije’ Pˈräː je glˈẹːdọ kå ˈpåːpa, zˈdäː pa kå ˈkåːka. Pi-I. – Prej je geldal ka(j) papa, zdaj pa ka(j) kaka.  SSKJ–, SSF– → imeti ga na šest ali na dvanajst; → prej je gledal klobuk, zdaj pa šolne 113. priti na svojo kahlo ‘prevzeti odgovornost za svoja dejanja’ Bọ ˈọːna ˈtüːt pəršˈłaː na sˈvọːjọ ˈkåːxlọ. Bo – Bo ona tudi prišla na svojo kahlo ‘nočno posodo’.  SSKJ–, SSF– 114. priti rikverc, da se ne bo treba obračati komu ʽizraža grožnjo, da ga bodo nagnali in bo zato moral hitro oditiʼ Pˈriːdi ˈriːkverc, ka se ti ne bọ tˈrẹːba ọbˈråːčat. Bo – Pridi rikverc ‘vzvratno’, ka ‘da’ se ti ne bo treba obračati.  SSKJ–, SSF– 115. priti spod rekeljca pod kocen ‘pogospoditi se; ne se zmeniti za revne, čeprav je bil nekdaj tak’ Niˈkọːgra ˈväːč ne pọzˈnåː, kọ pˈriːde spud ˈrẹːkca put ˈk()ọːc. Pi-A – Nikogra ‘nikogar’ več ne pozna, ko pride spod rekeljca ‘suknjiča’ pod kocen ‘(volneno) deko, odejo’.  SSKJ–, SSF– 116. radirati po šajbi ‘oprezati za drugimi, biti zelo radoveden’ ˈTẹː/ˈtåː ˈbåːbe/‑a sˈkuːs reˈdiːra(jọ) z ˈnuːsọm pa ˈšaːjb! Pi-A, Pi-I – Te/ta babe/‑a skozi ‘kar naprej’ radirajo po šajbi ‘okenskem steklu’.  SSKJ–, SSF– 117. riniti ko bajtar v zadrugo redko ʽnespametno si prizadevati, zelo si želeti kam priti, vključitiʼ ˈRiːneš kọ ˈbåːjtar v ˈzåːdrugọ. Pi-A – Rineš ko(t) bajtar v zadrugo.  SSKJ–, SSF– → riniti ko slep konj v mlako, → riniti se ko fašjek v nebese 118. riniti ko slep konj v mlako ʽbrezglavo, nespametno si prizadevati za kajʼ ˈRiːne kọ sˈlẹːp ˈkọː v mˈłåːkọ. Bo – Rine ko(t) slep konj v mlako.  SSKJ–, SSF– → riniti se ko bajtar v zadrugo redko, → riniti se ko fašjek v nebese 280 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 119. riniti se ko fašnjek v nebesa ʽnespametno si prizadevati, zelo si želeti kam priti, vključitiʼ Se ˈriːneš ku ˈfåːšjek v neˈbẹːse. Pi-1, Pi-I – Se rineš ko(t) fašnjek ‘pust, maškara’ v nebese ‘v nebesa’.  SSKJ–, SSF– → riniti ko slep konj v mlako, → riniti se ko bajtar v zadrugo redko 120. samo eno zvezdo v najbolj jasni noči videti ‘biti v oddaljenem, odmaknjenem, nedostopnem krajuʼ ˈMuọːji sọˈsẹːdi je en sọˈšọːlc ˈrẹːko, da je ˈoːna v ˈtåːkim kˈraːji dọˈmåː, da ˈsaːmo ˈẹːnọ zˈvẹːzdọ v ˈnaːjbọl ˈjåːsni ˈnọːči ˈviːdi. Bo – Moji sosedi je en sošolec rekel, da je ona v takem kraju doma, da samo eno zvezdo v najbolj jasni noči vidi.  SSKJ–, SSF– 121. sedeti (držati se) ko Marija v oltarju redko ‘sedeti pri miru, negibno’ Sẹˈdiː ku Maˈriːja v ọlˈtaːrji. Bo – Sedi ko(t) Marija v oltarju. ◾ Se darˈžiː kọ Maˈriːja v ọlˈtåːrji. Pi-A – Se drži ko Marija v oltarju.  SSKJ–, SSF– → stati ko kip 122. skregati se s kruhom ‘iti na slabše, pustiti dobro službo, poselʼ Se je s kˈrüːxọm skˈrẹːgọ. Bo – Se je s kruhom skregal.  SSKJ–, SSF– 123. smetati komu kaj ko kilavemu (krivemu) kurcu dlaka ‘biti komu vse napoti, odveč’ Mu sˈmẹːta ku ˈkiːlavm (kˈriːvm) ˈkuːrc dˈłåːka. Pi-A, Pi-I – Mu smeta ‘ga moti’ ko kilavemu (krivemu) kurcu dlaka.  SSKJ–, SSF– 124. soliti pamet komu, ko da je iz [ta] zadnje mele ‘vsiljevati komu svoje vedenje, znanje in imeti ga za nevednega’ Mi je ˈpåːmet sọˈliː, ku da s s ta ˈzåːdje ˈmẹːle. Pi-A – Mi je pamet solil, ko(t) da sem iz ta zadnje mele ‘moke’.  SSKJ+ (dva frazema, moke), SSF~ (prvi del +, drugi del –) 125. spati za pezdícoj ko maček za pečnícoj ‘rečejo za moške, ki so v postelji premalo aktivni’ Sˈpiː za pezˈdiːcọj ku ˈmåːčik za pečˈniːcọj. Pi-A, Pi-I – Spi za pezdico[j] ‘zadnjico’ ko maček za pečnico[j].  SSKJ–, SSF– 281 Vera Smole 126. stati ko kip ‘stati, biti pri miru, negibno’ Stọˈjiːš kọt ˈkiːp. Pi-A – Stojiš ko(t) kip.  SSKJ–, SSF+ → sedeti ko Marija v oltarju 127. stati ko podojena koza redko ‘predolgo nekje stati, postavati; dolgo čakati kje na kaj’ Stọˈjiːš, ku pọdọˈjeːna ˈkọːza. Bo – Stojiš, ko(t) podojena ‘pomolzena’ koza. ◾ S sˈtåːła ku pọdọˈjeːna ˈkọːza, s ˈnẹːkej ˈčåːkała. Pi-A – Sem stala ko podojena koza, sem nekaj čakala.  SSKJ–, SSF– 128. suniti koga v rit, da se bo v luftu sezul ‘biti zelo jezen na koga /izraža pretnjo/’ Jọ boṃ v ˈriːt ˈsüːnła, da se bọ v ˈlüːfti seˈzuːła. Bo – Jo bom v rit sunila, da se bo v luftu ‘v zraku’ sezula.  SSKJ–, SSF– 129. svetiti se v riti komu ‘biti zelo lačen’ S teˈkuː ˈłåːč, de s m v ˈriːti sˈvẹːt. Pi-I – Sem tako lačen, da se mi v riti sveti. ◾ Se t že kej v ˈriːti sˈvẹːt? Pi-A – Se ti že kaj v riti sveti? (= Si že kaj lačen?)  SSKJ–, SSF– 130. tako bežati, da platfus izgubi kdo (v pretekliku) ‘zelo hitro bežati’ Je teˈkuː ˈbẹːjžọ, da je pˈłaːtfuːs zˈgüːbu. Bo – Je tako bežal, da je platfus ‘plosko stopalo’ izgubil.  SSKJ–, SSF– → bežati, da se za petami kadi komu 131. tako beži, da platfus izgubi (v pretekliku) ‘zelo hitro bežati’ Je teˈkuː ˈbẹːjžọ, da je pˈłaːtfuːs zˈgüːbu. Bo – Je tako bežal, da je platfus ‘plosko stopalo’ izgubil.  SSKJ–, SSF– → beži, da se mu za petami kadi; → beži, ko da bi mu pod petami kuril 132. ugriznil bi se za rit, če bi se dosegel ʽbiti zelo jezen; zelo obžalovati kaj, jeziti se sam nase zaradi izgubljene priložnostiʼ Za ˈreːt bi se vgˈriːzli, če bi se dọˈsẹːgli. Bo – Za rit bi se vgriznili, če bi se do‑ segli. ◾ Za ˈreːt b se vgˈriːzła, če bi se dọˈsẹːgła. Pi-A – Za rit bi se vgriz(ni)la, če bi se dosegla.  SSKJ–, SSF– 282 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice 133. več ga nesti v želodcu (riti) ko kdo na hrbtu ʽbiti sposoben brez večjih posledic popiti zelo veliko alkoholaʼ ˈVeːč ga ˈneːseš v žeˈluːci kọ ˈjeːst na ˈxəːrpti. Bo – Več ga neseš v želodcu ko(t) jaz na hrbtu. ◾ ˈTiː ga ˈväːč ˈnȯːsš v žeˈlȯːtc ku ˈjäːst na ˈxȧːrpt. Pi-I – Ti ga več nosiš v želodcu ko(t) jaz na hrbtu. ◾ Ga ˈväːč ˈnäːse v ˈriːti, ku ˈtiː na ˈxȧːrpt. Pi-A – Ga več nese v riti ko(t) ti na hrbtu.  SSKJ–, SSF– 134. viseti na kom kaj ko pasja večerja ‘ne se prilegati, ne pristajati /o obleki/’ ˈTuː pa ˈviːs na ˈäːm (ˈmäːn) ku ˈpȧːjsja veˈčiːrja. Pi-A – To pa visi na njem (meni) ko(t) pasja večerja.  SSKJ–, SSF– 135. voziti (peljati) koga (delati s kom), ko bi ga na sejmu kupil ʽgrdo, brez občutka voziti koga, delati s komʼ Nas je teˈkuː ˈvọːzu, kọ da bi nas na ˈsäːjmi ˈküːpọ. Bo – Nas je tako vozil, ko(t) da bi nas na sejmu kupil. ◾ Nas peˈłåː, ku de nas je na ˈsẹːjm ˈküːpu. Pi-A – Nas pelja, ko(t) da nas je na sejmu kupil. ◾ ˈTaː pa tḁˈkuː ˈdẹːła z ˈjeːm, ku de ga je na ˈsẹːjm ˈküːpu. Pi-I – Ta pa tako dela z njim, ko(t) da ga je na sejmu kupil.  SSKJ–, SSF– 136. vzeti (imeti) pod perutnico koga ‘varovati, ščititi, tudi nadzorovati koga’ Ga je ˈzeː (ˈmåː) pȯt peretˈniːco. Pi-A – Ga je vzel pod perutnico. ◾ ˈFọːrt jọ ˈmåː pọt perutˈniːcọj. Bo – Fort ʽvednoʼ jo ima pod perutnico[j]. SSKJ+, SSF– 137. zadeti ko s prstom v rit ʽimeti povsem prav, ne se zmotiti; uspeti v čemʼ Si zaˈdẹːła kọ s ˈpəːrstọm v ˈreːt. Bo – Si zadela ko(t) s prstom v rit. ◾ S zaˈdẹːła ku s ˈpaːrstọm v ˈrḙːt. Pi-A – Sem zadela ko(t) s prstom v rit.  SSKJ–, SSF– 138. zapikovati se ko muha v drek ʽbiti zelo siten, vsiljiv; riniti nekam, kamor ne spadaʼ Se zapiˈkåːvle ku ˈmüːxa v dˈreːk. Bo – Se zapikavlje ʽzapikujeʼ ko(t) muha v drek. ◾ Se zapˈkåːva ku ˈmüːxa v dˈräːk. Pi-A – Se zapikava ʽzapikujeʼ ko muha v drek.  SSKJ–, SSF– 139. zaspati (naspati se) tudi (lahko) na plotu (štangi) ʽzlahka, kjerkoli zaspatiʼ ˈJaː, ku s bi mˈłaːt, s tüt na pˈłuȯːti ˈłåːxkọ zasˈpaː. Bo – Jaz, ko sem bil mlad, sem tudi na plotu lahko zaspal. ◾ Kọ s bi mˈłaːt, s se ˈłaːxkọ na šˈtäːjng (na ˈluːjtri) nasˈpåː. Pi-A, Pi-I – Ko si bil mlad, si se lahko na štangi ‘ojesu pri vozu’ (lojtri ‘lestvi’) naspal.  SSKJ–, SSF– 283 Vera Smole 140. zrasti na srcu komu kaj (v nikalni rabi) ʽbiti pretirano navezan na kakšno stvarʼ ˈSaːj ti ˈniː na ˈsaːrci zˈråːstłu. Pi-1 ˈSä t ˈniː na ˈsȧːrci zˈråːstłọ. Pi-I ˈSẹː ti ni na ˈsəːrci zˈråːstłọ. Bo – Saj ti ni na srcu zrastlo. ◾ ˈDäː, ˈdäː, ˈsäː t ˈniː na ˈsaːrci zˈråːstłọ. Pi-A – Daj, daj, saj ti ni na srcu zrastlo.  SSKJ+, SSF– Zaključek Raziskava frazeologije v širšem smislu (poleg frazemov tudi pregovorov in nekonvencionalnih replik) v govoru Pišec in bližnje okolice (ponovno) potrjuje izjemno veliko in še nedokumentirano narečno bogastvo ne samo v tem govoru, ampak povsod po slovenskem govornem območju, kjer se raziskav lotimo. V tej razpravi so slovarsko obravnavani le glagolski frazemi; predstavlje‑ na je tudi zgradba slovarskega sestavka. Od 140 zbranih pišeških glagolskih frazemov je v obeh reprezentativnih slovarskih delih slovenskega jezika, tj. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika2 (SSKJ) in Slovarju slovenskih frazemov (SSF) Janeza Kebra, prisotnih le 15 tudi pišeških frazemov; v SSKJ, a ne tudi v SSF še eden ( zrasti na srcu komu kaj (v nikalni rabi)); v SSF, a ne tudi v SSKJ prav tako eden ( stati kot kip); še trije podobni se pojavijo v obeh slovarjih ( napiti se kruha; delati s kom/ čim ko prasica z mehom; ne priplavati po kisli župi); en enak v SSKJ in podoben v SSF ( biti tako lep, ko bi iz škatlice padel), kot dva različna v SSKJ ( soliti pamet komu; biti iz zadnje moke) in samo prvi v SSF ( soliti pamet komu) pa en pišeški frazem ( soliti pamet komu, ko da je iz [ta] zadnje mele). Novih in slovarsko urejenih je v prispevku kar 125 glagolskih frazemov. V obravnavi je v uvodnem delu zaradi pogostosti pojavitev izpostavljenih še nekaj sestavinskih ( koza, pura), motivacijskih (za izražanje domišljavosti, neumnosti, spolnosti, slabega pristopa k delu ali slabega razmisleka) in pomenskih poudarkov (‘biti oštet, okaran’ ali ‘ošteti, okarati koga’; ‘imeti zelo velik nos’) ter dodanih še nekaj zanimivejših neglagolskih frazemov in tudi pregovorov. 284 Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice Literatura Željka FINK ARSOVSKI, et al. (za slovenščino Erika KRŽIŠNIK), 2006: Hrvatsko- -slavenski rječnik poredbenih frazema. Zagreb: Knjigra. [HSRPF] Erika KRŽIŠNIK, 1994: Slovenski glagolski frazemi (ob primeru frazemov govorjenja). Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Tine LOGAR, 21996: Karakteristike štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Bo‑ ča. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda‑Jež. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Antica MENAC, Željka FINK ARSOVSKI, Radomir VENTURIN, 2003: Hrvatski frazeološki rječnik. Zagreb: Naklada Ljevak. Vera SMOLE, 2008: Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka v slovenskih narečjih, Slavistična revija 56/2, 49‒73. Vera SMOLE, 2023: Raziskovanje slovenskih narečij. Radijski dogodek. https://www. mixcloud.com/discover/zanimive‑teme+city:novo‑mesto/?order=latest Vera SMOLE: Interaktivna karta narečnih besedil (IKNB). https://narecja.si/ Vera SMOLE, Irena OREL, 2023: Slikovito izražanje v domačem govoru Maksa Pleteršnika (pregovori, frazemi, nekonvencionalne replike in zanimivejša leksika v Pišecah in okolici). Ur. Vera SMOLE s sodelovanjem Irene OREL. Znanstvena založba Univerze v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zinka ZORKO, 2014: Kozjansko‑bizeljsko narečje – glasoslovje pišečkega govora (Gradivo za okroglo mizo), Slavia Centralis 7/2, 111–113. Spletni viri Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, različica 8.0, www.fran.si, dostop 12. 1. 2024. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 1. 2024. KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 1. 2024. Filmi P’šečka bratva, Vinogradniško društvo Pišece, Videokom Brežice, 2016. Oblikova‑ nje Irena Markovič. Scenarij Ivana Zupančič, režija Ivana Zupančič, Davor A. Lipej, kamera Davor A. Lipej. 285 Vera Smole Od kola do kupce, Vinogradniško društvo Pišece, Videokom Brežice, 2020. Oblikova‑ nje Irena Markovič. Scenarij Ivana Zupančič, režija Ivana Zupančič, Davor A. Lipej, kamera Davor A. Lipej. A DICTIONARY PRESENTATION OF VERBAL IDIOMS IN THE SPEECH OF PIŠECE AND ITS SURROUNDINGS Summary The study of phraseology in a broader sense which includes not only idioms, but also proverbs and other unconventional replicas in the speech of Pišece and its surroundings reveals its extremely large and still undocumented dialectal wealth. This is true of other Slovene dialects as well. This paper focuses on the lexical aspects of verbal idioms. In addition, it presents the structure of the phraseological dictionary entries. Of the 140 verbal idioms collected in the Pišece speech, only 15 are included in the two representative dictionaries of the Slovene language, the Dictionary of the Slovene Literary Language2 (SSKJ2) and the Dictionary of Slovene Idioms (SSF) by Janez Keber. In SSKJ, but not in SSF we find zrasti na srcu komu kaj–‘to grow on someone’s heart’ (in the negative use); and in SSF, but not SSKJ stati kot kip–‘standing like a statue’. Three somewhat similar idioms feature in both dictionaries: napiti se kruha–‘to get drunk on bread’; delati s kom/ čim ko prasica z mehom–‘to work with someone/something like a swine with bellows’; ne priplavati po kisli župi–‘not to swim in sour soup’. The same idiom is found in SSKJ, while a similar one is included in SSF: biti tako lep, ko bi iz škatlice padel– ‘to be so beautiful as if you fell out of the box’. There are two different idioms in SSKJ: soliti pamet komu–‘to salt someone’s wits’ and biti iz zadnje moke–‘to be from the last flour’. Only the first one in included in SSF: soliti pamet komu–to salt someone’s wits), but only one verbal idiom in present in the speech of Pišece soliti pamet komu, ko da je iz [ta] zadnje mele–‘to salt someone’s mind as if he is from the last flour’. There are as many as 125 new and dictionary‑edited verbal idioms in this paper. The discussion highlights the frequency of occurrences, several components (goat, turkey), and motivational vs. semantic aspects of the idioms (for expressing van‑ ity, stupidity, sexuality, bad approach to work or bad thinking vs. ‘to be scolded, reprimanded’ or ‘to scold, reprimand someone’; ‘to have a very big nose’). Some interesting non‑verbal idioms and proverbs are also addressed. 286 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Mihaela Koletnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Maribor, Slovenija, mihaela.koletnik@um.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.18 ISBN: 978-961-286-878-9 Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Gorič‑ ko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko‑nemški slovar The paper discusses the dialectal names of plants (phytonyms) in the Goričko Regional Park, which is the second largest nature park in Slovenia and part of the Goričko–Őrség–Raab tansboundary nature park between Slovenia, Austria and Hungary. On the Slovene side, this covers the whole of Goričko and part of Ra‑ vensko territories. The names of plants, still used in the Prekmurje dialect today, were collected through fieldwork and compared with those found in the Dictionary of Slovene Standard Language and in Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary (1894–95), two main dictionaries dealing with Standard Slovene. The aim of the paper is to shed light on the history and the frequency of the occurrence of a par‑ ticular word and to point out possible semantic differences between the dialectal and the dictionary forms. Keywords: dialectology, Pannonian dialectal group, Prekmurje dialect, botanical terminology, Pleteršnik’s Slovene‑German Dictionary 287 Mihaela Koletnik Uvod Po Šekliju (2005: 24–25) funkcijsko imenoslovje jezikovni sestav deli na občnoimenski in lastnoimenski podsestav, saj se lastno ime od občnega imena loči po specifičnih funkcijah, ki jih opravlja znotraj jezikovnega sestava kot sredstvo za jezikovno sporazumevanje v družbi. Glede na vrsto predmeta lastnoimenskega poimenovanja v zunajjezikovni stvarnosti se lastna imena delijo na zemljepisna imena v širšem smislu (geonime), imena bitij (bionime) in stvarna imena (hrematonime), lastna imena bitij pa na človeška imena (antroponime), veroslovna (teonime), živalska (zoonime) in rastlinska imena (fitonime). V prispevku1 se osredinjam na v prekmurskem narečju še danes živa rastlinska imena, popisana v Krajinskem parku Goričko.2 Osvetljeni so ele‑ menti, ki vplivajo na motivacijo njihovega poimenovanja, primerjana pa so tudi z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika, s čimer želimo osvetliti dokumentiranost in semantiko narečnih imen ter ugotoviti, katera poimenovanja so prišla v knjižno rabo, katera pa so iz sistema knjižnega jezika izrinjena in kot taka najbolj prepuščena pozabi. Nabor gradiva in metodologija Dovolj obsežen nabor narečnih fitonimov sem pridobila z lastno terensko raziskavo, z raziskavo, v katero sem vključila študentke domačinke,3 z 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6‑0156 ( Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine – vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 2 Krajinski park Goričko, ustanovljen 9. oktobra 2003, je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko –Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Go‑ ričko in del Ravenskega, natančneje občine Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci, na avstrijski strani južno Gradiščansko (okrožje Jennersdorf) s sedmimi občinami ob reki Rabi, na madžarski strani pa Zalsko in Železno županijo; upravno središče slednje je Sombotel. Krajinski park Goričko je s površino 46 200 ha drugi največji naravni park v Sloveniji. 3 Njihov prispevek je predstavljal terensko pridobivanje gradiva v sedmih raziskoval‑ nih točkah (Gornji Senik, Bakovci, Satahovci, Petanjci, Tišina, Tropovci, Bogojina) v obliki zvočnih posnetkov, transkribiranje in/ali korigiranje gradiva pa je opravila avtorica tega prispevka. 288 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju izpisovanjem iz narečjeslovnega magistrskega dela (Blažeka, 2018) ter z raziskavo v okviru projekta Zelišča in zdravilne rastline,4 katerega nosilka v letih 2005–2007 je bila OŠ Puconci.5 Tako sem s pomočjo vnaprej priprav‑ ljene vprašalnice in s pomočjo slikovnega gradiva pridobila več kot dvesto različnih narečnih poimenovanj za zdravilne rastline.6 Narečno gradivo sem iz govorjene v pisno obliko pretranskribirala v skladu s slovensko narečno fonetično transkripcijo ter nato še poknjižila. Tako obdelano gradivo je bilo izhodišče za nadaljnje jezikoslovno preučevanje.7 Prekmurski fitonimi V prispevku obravnavam petinsedemdeset v Prekmurju v naravi ali na obhišnih vrtovih rastočih rastlinskih vrst. Vsako rastlinsko vrsto, po kateri se je spraševalo, sem zaradi lažje preglednosti s pomočjo določevalnega ključa po Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 1999) po sorodnosti umestila v družine. Znotraj družine rastlinske vrste predstavljam po naslednjem vzorcu: v okrepljenem poševnem tisku je zapisano slovensko ime rastline, ki mu v okroglem oklepaju sledi latinska znanstvena ustreznica. Fonetično 4 Projekt je nastal na pobudo ravnateljev osnovnih šol v Krajinskem parku Goričko ter takratne predstojnice Zavoda za šolstvo Murska Sobota gospe. Irene Kumer. V okviru projekta so učenci osmih osnovnih šol znotraj Krajinskega parka Goričko ob pomoči staršev po vnaprej pripravljeni vprašalnici in s pomočjo slikovnega gradiva na terenu zbrali tudi narečna poimenovanja zelišč in zdravilnih rastlin. Pri izboru rastlin za vprašalnico so bili upoštevani različni kriteriji. Izbrane so bile rastline, rastoče v Krajinskem parku Goričko, ki se že dolgo in pogosto uporabljajo v ljudskem zdravilstvu in medicini. Eden od ciljev projekta – izdelati narečni slovar zelišč in zdravilnih rastlin – žal ni bil uresničen. 5 V projektu smo sodelovali tudi Mihaela Koletnik, Stanko Kapun in Janko Rode. 6 Gradivo se je ob že omenjenih zbiralo še v naslednjih vaseh: Adrijanci, Boreča, Čepinci, Dolenci, Dolina, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kuštanovci, Ku‑ keč, Lončarovci, Lucova, Martinje, Moščanci, Motovilci, Neradnovci, Pečarovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Trdkova, Ženavlje, Prosenjakovci, Vadarci in Šalovci. 7 V okviru iz EU delno financiranega projekta Gorička zel, ki se je izvajal na območju celotnega Krajinskega parka Goričko in katerega nosilec je bilo Goričko drüjštvo za lepše vütro, partnerja pa še Kulturno‑umetniško društvo Budinci ter biolog Lovro Vehovar, je ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja leta 2012 izšla brošura o zeliščarstvu in zeliščih na Goričkem z naslovom Gorička zel. V brošuri, ki prinaša opis najpogostejših v naravi rastočih zelišč na Goričkem, narečna poimenovanja zanje niso zabeležena. Brošura je dostopna na spletnem naslovu: http:/ www.goricko.lrf‑pomurje.si/projekt‑goricka‑zel/. 289 Mihaela Koletnik poknjižena oblika narečnega imena rastline je zapisana v poševnem tisku, za grafičnim znamenjem ⏵ in v oglatem oklepaju pa je v slovenski narečni fonetični transkripciji podan še fonetični zapis. Neposredno za grafičnim znamenjem Ⓛ je navedena izpričanost narečnega leksema v dveh temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika, tj. Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ter v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (PLET.), in sicer z znakom +, če je beseda v slovarju zapisana v pomenu, ki ga izkazuje tudi ta prispevek, +p–, če je beseda v slovarju zapisana, a ne v pomenu, ki ga izkazuje ta prispevek, +p~, če je beseda v slovarju zapisana, a v slo‑ varskem članku dani pomen ni dokumentiran, in –, če beseda v slovarju ni zapisana. Etimologije so povzete po Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika (ESSJ), Snojevem Slovenskem etimološkem slovarju (SES) in po Striedter Tempsove Lehnwörter im Slovenischen. Umestitev prekmurskih fitonimov v družine Družina: borovke – Pinaceae Bela jelka (Abies alba) Narečna poimenovanja: jelič ⏵ [ˈǯelič, ˈgälič], jalič ⏵ [ˈǯålič], jalinč ⏵ [ˈǯålinč] in jelenšček ⏵ [d’eˈlenšček] – Ime etimologi povezujejo s pslovan. * edlь,8 kar je sorodno z lit. ẽglė, let. egle, stprus. addle ‘smreka’, to pa je domnevno izpeljano iz ide. korena * edh- ‘igličast, koničast’ (ESSJ I: 225–226; SES: 238). Ⓛ jelič: SSKJ: –, PLET.: jelìč 1., ‑íča, m. die Tanne, C. /…/ Ⓛ jalič: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ jalinč: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ jelenšček: SSKJ: –, PLET.: – Rdeči bor (Pinus sylvestris) Narečno poimenovanje: bor ⏵ [ˈboːr] – Pslovan. * bor se je razvilo iz ide. * bharu- ‘iglasto drevo’, iz česar je še stnor. bǫrr ʻdrevoʼ, ags. bearu ʻgozd, grmičjeʼ. Ide. koren rekunstruirajo * bhar- ‘nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ (SES: 51–52). Ⓛ bor: SSKJ: +, PLET.: br 1., m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.) /…/ 8 Oblike z -d-, npr. jedel, jedla ʻoboje Abies albaʼ, so danes izpričane samo v koro‑ škem narečju. 290 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Družina: brezovke – Betulaceae Črna jelša (Alnus glutinosa) Narečno poimenovanje: jolša ⏵ [ˈǯoːša] – Pslovan. *jèlьša, *òlьša sta izpe‑ ljanki iz pslovan. *jèlьxa, *òlьxa ‘jelša’ (znano npr. v nar. rus. ëlha ʻjelšaʼ), kar je enako s stvnem. elira, nem. Erle ‘jelša’, stnord. ǫrl. Domnevno iz‑ hodišče je ide. koren *h1el- ‘rdeč, rjav’. Rastlina je tako poimenovana zato, ker les, ko mu odstranimo lubje, pordeči (SES: 239). Ⓛ jolša: SSKJ: –, PLET.: jółša, f. , BlKr. , pogl. jelša; jłša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); – bela j., die Weiß‑ oder Grauerle (alnus incana), Cig. , C. Navadna breza (Betula pendula) Narečno poimenovanje: breza ⏵ [bˈrẹza] – Pslovan. *brza je sorodno ali enako z lit. béržas, let. bȩza, stprus. berse, stvnem. birihha, nem Birke, vse v pomenu ʻbrezaʼ. Ide. izhodišče je * bherh1g′ ah2 (in * -ah2), kar je tvorba iz baze * bherh1g′ - ‘svetleč, bel’. Rastlina je tako poimenovana zaradi belega lubja (SES: 57). Ⓛ breza: SSKJ: +, PLET.: brza, f. 1) die Birke (betula); /…/ Družina: broščevke – Rubiaceae Plezajoča lakota (Galium aparine) Narečno poimenovanje: loveča trava ⏵ [loˈvẹːča tˈraːva] – O motivaciji po‑ imenovanja je mogoče sklepati na podlagi pomenskih lastnosti tvorjenega levega prilastka. Ta podrobno določa lastnost rastline, ki je izrazita plezalka in ki zavoljo nazaj obrnjenih bodic obvisi na grmovju ali drugih rastlinah. Ⓛ loveča trava: SSKJ: –, PLET.: – Družina: bršljanovke –Araliaceae Navadni bršljan (Hedera helix) Narečni poimenovanji: bršljan ⏵ [bšˈlaːn] in brščan ⏵ [ˈbščan] – Pslovan. *brskl′ anъ, *brščanъ je domnevno izpeljano iz ide. korena *bheregˈh- ‘visoki, dvigati se’. Če je domneva pravilna, je bršljan poimenovan po tem, da se kot ovijalka lahko povzpne zelo (celo do 30 metrov) visoko (SES: 61). Ⓛ bršljan: SSKJ: +, PLET.: bršljȃn, m. der Epheu (hedera helix) Ⓛ brščan: SSKJ: –, PLET.: – 291 Mihaela Koletnik Družina: bučevke – Cucurbitaceae Navadna buča (Cucurbita pepo) Narečno poimenovanje: tikef ⏵ [ˈtikef] – Pslovan. ali slovan. * tky, rod. * tkъve ʻbuča’ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Domneva se, da je beseda ali izposojena iz neke predindoevropske predloge, iz katere je tu‑ di gr. sikýa, sekoúlo ‘buča’, síkys ‘kumara’, lat. cucumis ‘kumara’, ali iz predloge, iz katere je prevzeto gr. sȳ̃kon, nar. tȳ̃kon ‘smokva’, lat. fīcus ‘figa’ (SES: 764). Ⓛ tikev: SSKJ: –, PLET.: tȋkəv, ‑kve, f. = tikva; tȋkva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk. /…/ Navadna kumara (Cucumis sativus) Narečni poimenovanji zanjo sta ogorka ⏵ [ˈoːgorka, ˈoːgka] z glasoslovno različico ugorka [ˈugorka, ˈugurka, ˈugka] in obrika ⏵ [ˈoːbrika] – Po Be‑ zlaju (ESSJ II: 244) je za sloven. ogurek ( ugorek, ugorka, ogorka) potrebno predpostavljati pslovan. obliko *ogur-, *ǫgur-. Madž. leksem ugorka 9 je prevzet iz slovanskih jezikov. Ⓛ ogorka: SSKJ: –, PLET.: ogrka, f. = ogurek, ogr.-C; ogȗrək, ‑rka, m. die Gurke, Dict. , Hip.-C. , Trst. (Let.) 10 Ⓛ ugorka: SSKJ: –, PLET.: ugorka, f. = ogurek, die Gurke, ogr.-C. ; ogȗrək, ‑rka, m. die Gurke, Dict. , Hip.-C. , Trst. (Let.) Ⓛ obrika: SSKJ: –, Plet.: – Družina: bukovke – Fagaceae Quercus robur (hrast dob) Narečno poimenovanje: hrast ⏵ [ˈraːst] – Pslovan. *xvorst ‘drevo’ (tudi ‘grmovje, dračje’), kar je sorodno s stir. crann ‘drevo’, valiž. prys ‘hosta’, ags. hyrst ‘grmovje, hosta’ in morda z gr. prnos ‘graden, vrsta hrasta’, etimologi izvajajo iz ide. baze *kres- ‘drevo’ (ESSJ I: 201; SES: 211). Ⓛ hrast: SSKJ: +, PLET.: hrást, m. die Eiche; /…/ tudi: hrȃst 9 Po Mukiču (2005: 7) in Bernjakovi (1995: 734) je madžarska prevodna oblika za ‘kumara’ uborka. 10 Pleteršnik pomen ‘kumara’ beleži tudi pod iztočnico ugorek. 292 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Družina: cipresovke – Cupressaceae Navadni brin (Juniperus communis) Narečno poimenovanje: borovica ⏵ [boˈrọːjca] – O pomenski motivaciji ime‑ na je mogoče sklepati na podlagi njegove morfemske strukture: bor-ov-ica < tista, ki je povezana z borom. Rastlina ima namreč igličasto oblikovane zelene liste in jagodičasto oblikovane semenske storže. Ⓛ borovica: SSKJ: nar. vzhodno +, PLET.: borovíca, f. = brina, Št.-Cig. , Valj. (Rad); /…/ tudi: brovica, Mur. , okoli Maribora-Zora; brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig. , Jan. , C. ; /…/ Družina: črnobinovke – Scrophulariaceae Smetlika (Euphrasia officinalis) Narečno poimenovanje po redukciji vzglasnega s-: metlika ⏵ [metˈliːka] – Domneva se, da je ime rastline ljudsko etimološko preoblikovana oblika slovenskega fitonima *světlikъ, tvorjenega iz pridevnika *svě̂ tlъ ʻsvetel, jasen, bisterʼ (ESSJ III: 271). Rastlina se namreč uporablja pri zdravljenju očesnih bolezni in težav. Ⓛ smetlika: SSKJ: +, PLET.: smetlíka, f. der Augentrost (euphrasia), Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Medv. (Rok.) Družina: divjekostanjevke – Hippocastanaceae Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) Narečni poimenovanji: divji kostanj ⏵ [ˈdivǯ kosˈtaːjn] in divji gostanj ⏵ [ˈdiːvdˈ gosˈtaːjn] – Jedrni del prvega imena je prevzet iz it. castagno ‘ko‑ stanjevo drevo’, castagna ‘kostanjev plod’, kar se je razvilo iz lat. castanea, izposojenke iz gr. kástanon ‘kostanj’ (SES: 312), jedrni del drugega imena pa se je domnevno razvil pod vplivom madž. gesztenye ʻkostanjʼ (Bernjak 1995: 726). Prilastkovni del imena, ki je slovanskega izvora, kaže na ne‑ kultiviranost (negojenost) rastline. Ⓛ divji kostanj: SSKJ: bot. + (pod geslom kostanj), PLET.: kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k. , die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); /…/ Družina: dresnovke – Polygonaceae Ajda (Fagopyrum esculentum) Narečno poimenovanje: ajdina (< hajdina) ⏵ [eˈdiːna] z glasoslovnima različicama idina [iˈdiːna] in dina [ˈdiːna] – Prevzeto iz star. nem. Heiden, 293 Mihaela Koletnik avstr. nem. Heideŋ, srvnem. heiden ‘ajda’ (Striedter‑Temps 1963: 135). To žitarico, katere ime je v zvezi z nem. Heide ‘ajd, pogan’, so v 12. stol. v Evropo prinesli križarji, zato so jo Nemci poimenovali po poganskih krajih, od koder je prišla (SES: 6). Ⓛ ajdina: SSKJ: nar. vzhodno +, PLET.: ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur. , Št.-Cig. , Jan. ; /…/ – prim. hajdina; ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); /…/; – prim. nem. der Heiden; hajdína, f. = ajda, Mur. , ogr.-Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt. Navadna kislica (Rumex acetosa) Narečno poimenovanje: ščava ⏵ [šˈčåva] z glasoslovno različico ščaba [šˈčåba] – Pslovan. *ščva je verjetno pomenilo *‘kislica, kisel rastlinski del, nekaj kislega’. Pslovan. osnova *ščav- je morda iz ide. baze * skē- ‘rezati, praskati, drezati’ s sekundarnim pomenom ‘biti ostrega okusa’ (ESSJ IV: 15; SES: 720). Večina listov te rastline ima namreč dražeče oster kisel okus. Ⓛ ščava: SSKJ: +p–, PLET.: ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C. ; /…/; ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C. ; /…/ Ⓛ ščaba: SSKJ: –, PLET.: – Družina: jegličevke – Primulaceae Pomladanski jeglič (Primula veris) Narečni poimenovanji: čukec ⏵ [ˈčukec] in trobentica ⏵ [troˈbẹntica] – Prvo ime je domnevno izpeljano iz leksema čuk, pslovan. * čukъ, kar je tvorjeno iz stare onomatopeje, ide. * (s)kā̆-, *sk-, *skū̆- ‘tuliti, cviliti’ (SES: 92), drugo pa je izpeljano iz leksema trobenta, kar je izposojeno iz it. trombetta ʻtrobenta’ in prilagojeno glagolu trobīti ʻtrobitiʼ (SES: 785). Iz cvetov te rastline lahko namreč izvabljamo zvoke, če pihamo nanje. Ⓛ čukec: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Ⓛ trobentica: SSKJ: +, PLET.: trobntica, f. dem. trobenta; /…/ 2) die Frühlings‑ schlüsselblume (primula officinalis) Družina: kapucinovke – Tropaeolaceae Kapucinka (Tropaeolum majus) Narečni poimenovanji: kapucinka ⏵ [kapuˈcinka] in kapucinarka ⏵ [kapuˈcinarka] – Ime rastline je prevzeto in prilagojeno iz it. cappuccina ‘kapucinka’, kar je zelo verjetno izpeljano iz it. cappuccio ‘kapuca’. Po‑ menska motivacija ni dokončno pojasnjena, saj cvet te rastline ni dovolj podoben kapuci (SES: 258). 294 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Ⓛ kapucinka: SSKJ: +, PLET.: kapucȋnka, f. /…/ 2) die Kapuzinerkresse (tro‑ paeolum), Cv. Ⓛ kapucinarka: SSKJ: –, PLET.: – Družina: kobulnice – Apiaceae Janež (Pimpinella anisum) Narečni poimenovanji: janež ⏵ [ˈǯeneš, ˈgänäš] in anis [ˈaːnis] – Prvo ime je prevzeto iz star. nar. nem. aneis, kar je prek lat. anīsum izposojeno iz gr. ánēson, ánēthon ‘koprc’ in ‘janež’ (SES: 234), drugo pa iz knjiž. nem. Anis ʻjanežʼ. Ⓛ janež: SSKJ: +, PLET.: jánež, m. der Anis; = sladki j. (pimpinella anisum), Tuš. (R.) Ⓛ anis: SSKJ: –, PLET.: – Navadni koper (Anethum graveolnes) Narečni poimenovanji: koper ⏵ [ˈkọper] in koprič ⏵ [ˈkọprič] – Pslovan. * kopr se je razvilo iz * kə 1 pro-, kar je izpeljano iz ide. * kə 1 po- ʻvonjava, duh’, in je domnevno prvotno označevalo neko rastlino, iz katere vlaken so izdelovali niti. Morda je bila to konoplja, katere opojne hlape so domnevno vdihavali pri obredih (SES: 307). Ⓛ koper: SSKJ: vrtn. +, PLET.: kópər, ‑pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), dalm., ogr.- -Valj. (Rad) /…/ Ⓛ koprič: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Družina: kobulnice – Apiaceae Navadno korenje (Daucus carota) Narečno poimenovanje: divja mrkevca ⏵ [ˈdiːvdˈa ˈmkefca, ˈdiːvǯa ˈmkefca] – Jedrni del večbesednega leksema je iz pslovan. ali slovan. * mьȓky, rod. * mъrkъvȅ, kar je sorodno s stvnem. mor(a)ha, nem. Möhre, Mohr(rübe) ‘korenje’ ali prevzeto iz neke germ. predloge, iz katere se je razvila nave‑ dena nemška beseda (SES: 421). Prilastkovni del imena, ki je slovanskega izvora, kaže na nekultiviranost rastline. Narečno poimenovanje za gojeno obliko: mrkevca ⏵ [ˈmkefca]. Ⓛ divja mrkevca: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ mrkevca: SSKJ: – (→ nar. vzhodno mrkvica p+), PLET.: mŕkəvca, f. dem. mr‑ kev; = mrkvica, Dol. , Gor. , SlGor. /…/; mŕkəv, ‑kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan. , M. , Rib.-Erj. (Torb.), Valj. (Rad); /…/; mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur. , C. , Ptujsko polje-Erj. (Torb.); /…/ 295 Mihaela Koletnik Navadna kumina (Carum carvi) Narečna poimenovanja: kumič ⏵ [ˈkümič], kumen [kiˈmẹːn] in kum ⏵ [ˈkün] – Izhajati je potrebno iz bav. avstr. kümm, starejše kumm, stvnem. chumi, chume (ESSJ II: 110). Izhodišče te stare kulturne rastline je najbolj verjetno hebr. kammōn ʻkuminaʼ (prav tam). Ⓛ kumič: SSKJ: –, PLET.: kȗmič 2., m. der Kümmel (carum carvi), Mur. , Mik. , vzhŠt.-C. Ⓛ kumen: SSKJ: +p–, PLET.: kúmən 1., ‑mna, m. = 1. kum, kumena, Cig. Ⓛ kum: SSKJ: +p–, PLET.: kùm 1., kúma, m. der Kümmel, Cig. , Mik. , vzhŠt.-C. , jvzhŠt. ; /…/ Peteršilj (Petroselinum crispum) Narečno poimenovanje: petroželj ⏵ [ˈpetrže] z različicama petrož ⏵ [ˈpetrož] in petroža ⏵ [ˈpetroža] – Ime rastline (prim. tudi nar. hrv. petroželj) je pre‑ vzeto prek nem. Petersilie in lat. petroselinum iz gr. petrosélīnon s prvotnim pomenom ‘kamena zelena’ (SES: 510; ESSJ III: 31). Ⓛ petroželj: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ petrož: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ petroža: SSKJ: –, PLET.: – Družina: koprivovke – Urticaceae Velika kopriva (Urtica dioica) in mala kopriva (Urtica urens) Narečni poimenovanji za obe rastlini: kropliva ⏵ [kpˈliva] in žaganica ⏵ [ˈžaːganca] – Po Bezlaju (1982: 100) je verjetna primarna oblika splošno‑ slovanske besede kopriva * kropiva, kar je ohranjeno v slovenščini, ruščini ( kropiva), ukrajinščini ( kropývá) in balkanski cerkvenoslovanščini ( kropiva). Drugod pri Slovanih se je po zgodnji metatezi razvila oblika kopriva, pslovan. * koprva. To je po Snoju (2003: 308) verjetno izpeljano iz * kopr, kar je prvotno označevalo neko rastlino, iz katere vlaken so kakor iz ko‑ privinih izdelovali niti. Leksem žaganica je potrebno pridružiti leksemoma žagavica in žagalica, kar je posamostaljeno iz prid. *žgavъ ʻpekočʼ oz. pret. tvor. delež. žgalъ iterativa *žagti k *žeg-t, *žežèšь ʻžgatiʼ, motivirano zaradi pekočega občutka ob stiku kože z rastlino (ESSJ IV: 433).11 11 Za etimološko razlago se zahvaljujem prof. dr. Alenki Šivic Dular. 296 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Ⓛ kropliva: SSKJ: –, PLET.: kropiva, f. = kopriva, Mur. , Cig. , Jan. , C. ; kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); /…/ Ⓛ žaganica: SSKJ: +p–, PLET.: +p– (→ žagalica in žagavica p+) Družina: kosmuljevke – Grossulariaceae Rdeči ribez (Ribes rubrum) Narečni poimenovanji: ribezelj ⏵ [ˈribez] in ribizli ⏵ [ˈribizl] – Prvo ime je prevzeto iz avstr. nem. Ribisel, kar je manjšalnica izposojenke iz srlat. ribes(ium) ‘ribez’ < perz. rībās ‘vrsta rabarbare’ (SES: 621), drugo pa iz madž. ribizli ʻribezʼ (Bernjak 1995: 928). Ⓛ ribezelj: SSKJ: +, PLET.: – Ⓛ ribizli: SSKJ: –, PLET.: – Družina: kovačnikovke – Caprifoliaceae Črni bezeg (Sambucus nigra) Narečna poimenovanja: bezovec ⏵ [ˈbezovec], bezonovec ⏵ [beˈzọnovec] z glasoslovnima različicama bazonovec ⏵ [baˈzọnovec] in bozonovec ⏵ [boˈzọnovec], bezdovec ⏵ [ˈbezdovec], bezgovec ⏵ [ˈbezgovec] in zobovec < * bъzovьcь (ESSJ I, 19) ⏵ [ˈzọbovec] – Imena izhajajo iz podstave bez-, bezd-, bezg-, pslovan. *bъz poleg *bъzg, *bъzd in *buzъ, kar etimološko ni zanesljivo pojasnjeno. Domneva se, da je bezȅg prvotno pomenilo *‘na‑ pihnjena, nabuhla veja’, izhodiščno pa *‘drevo z nabuhlimi vejami’. Bezgov stržen je namreč iz puhle, kakor napihnjene snovi (SES: 38; ESSJ I: 18–19). Ⓛ bezovec: SSKJ: –, PLET.: bəzvəc, ‑vca, m. der Holunder, Zilj.-Jarn. (Rok.), Josch. Ⓛ bezonovec: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ bezdovec: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ bezgovec: SSKJ: +, PLET.: bəzgvəc, * ‑vca, m. der Holunderstrauch, Jan. , C. Ⓛ zobovec: SSKJ: –, PLET.: – Družina: krčničevke – Hypericaceae Šentjanževka (Hypericum perforatum) Narečni poimenovanji: ivanjska roža ⏵ [iˈvaːnjska ˈroːža] in ivanova roža ⏵ [iˈvånova ˈroːža] – O motivaciji poimenovanja je mogoče sklepati na podlagi pomenskih lastnosti prilastkovnega dela obeh večbesednih imen, katerih jedrna sestavina je netvorjena. Levi prilastek je domača tvorjenka 297 Mihaela Koletnik iz imena Ivan, različice imena Janez (Keber 2001: 254). Rastlina namreč začne cveteti okrog sv. Janža (24. 6.), tj. na dan spomina rojstva sv. Janeza Krstnika (ESSJ IV: 33; SES: 724). Praznovanje goda tega svetnika se v prekmurščini imenuje ivanovo (Novak 2006: 148), mesec junij pa ivanjščak (prav tam). Ⓛ ivanjska roža: SSKJ: nar. +p–, PLET.: – Ⓛ ivanova roža: SSKJ: –, PLET.: – Družina: krhlikovke – Rhamnaceae Navadna krhlika (Frangula alnus) Narečni poimenovanji: krhlika ⏵ [kˈlika] in krhlikovec ⏵ [kˈlikovec] – Pri imenu krhlika je verjetno potrebno izhajati iz pslovan. podstave * krъch- < ide. * krus- h krušiti < * kreus-, * krous, iz česar je prid. krhek ‘krušljiv, lom ljiv, drobljiv’ (ESSJ I: 92). Da se ime rastline nanaša na krhkost njenega lesa, potrjuje tudi latinsko rodovno ime Frangula < lat. frangere ‘lomiti’, navezujoče se na krhek les (Aichele, Golte‑Bechtle 2004: 84). Ⓛ krhlika: SSKJ: +, PLET.: krhlíka, f. der Faulbaum (rhamnus frangula), Mur. , Cig. , Jan. , Tuš. (R.); /…/ Ⓛ krhlikovec: SSKJ: –, PLET.: krhlíkovəc, ‑vca, m. der Faulbaum, Mur. ; – krhli‑ kovci, Wegdorne (rhamneae), Tuš. (R.); /…/ Družina: križnice – Brassicaceae Zelje (Brassica oleracea) Narečni poimenovanji: zelje [ˈzelǯe] in kapusta ⏵ [kaˈpüsta] – Pslovan. zѐlьje je skupno ime od * zȅlь ‘zelena rastlina’ (SES: 853), leksem kapusta pa je prevzet iz madž. káposzta ‘zelje’. Ⓛ zelje: SSKJ: +, PLET.: zlje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; /…/ Ⓛ kapusta: SSKJ: –, PLET.: kapȗsta, f. = kapus, Jan. , C. , ogr.-Valj. (Rad); /…/; kȃpus, m. der Gemüse‑ oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); /…/ Družina: lanovke Navadni lan (Linum usitatissimum) Narečno poimenovanje: lan ⏵ [ˈlẹːn] – Pslovan. * lnъ ‘lan’ se je razvilo iz * líno-, iz česar je gr. línon ‘lan’ in lit. lìnas ‘lanovo steblo’ (SES: 344). Ⓛ lan: SSKJ: +, PLET.: lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatis‑ simum); /…/ 298 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Družina: leskovke – Corylaceae Navadna leska (Corylus avellana) Narečni poimenovanji: leska ⏵ [ˈlẹska] in lešnjek ⏵ [ˈlẹšnjek] – Pslovan. * lěsk etimološko ni dokončno pojasnjeno. Beseda je morda sorodna z alb. lajthí ʻleska’, lit. lazdà ʻleska’ in dalje s het. alkištan- ʻveja’. Druga možnost je izpeljava iz pslovan. * lsъ ʻgozd, hosta’ z domnevnim prvot‑ nim pomenom *ʻšibje, ki zraste na zapuščenem, ne več obdelanem svetu’ ali *ʻupogljive veje’, če gre za tvorbe iz ide. korena * leg′ - ʻupogibati se’. Nadaljnja možnost je izvajanje iz ide. * loskah 2, kar bi bilo sorodno z * liskah 2 v stir. flesc ʻšiba, mladika’ in s čimer je sorodno got. wlizjan ʻtolči, tepsti’ iz korena * el- ʻvrteti, viti’ (SES: 352). Ime lešnjek kaže na poimenovanje rastline po njenem plodu. Pslovan. * lě́ščьnikъ je izpeljano iz * lě́ščьnъ ʻleskovʼ, tj. pridevnika od pslovan. *lěsk. Prvotni pomen besede je *ʻleskov plodʼ (SES: 353). Ⓛ leska: SSKJ: +, PLET.: lska, f. die Haselnussstaude; navadna l. (corylus avel‑ lana), Tuš. (R.); /…/ Ⓛ lešnjek: SSKJ: –, PLET.: – Družina: lipovke – Tiliaceae Lipa (Tilia plathyphyllos) Narečno poimenovanje: lipa ⏵ [ˈlipa] – Pslovan. *lpa je dalje enako z lit. líepa, let. liẽpa in sorodno s stprus. lipe ter valiž. llwyf ‘lipa’. Izhodiščno *lpah2 je verjetno izpeljano iz ide. *lepo- ‘lepljiv’ k bazi *lep- ‘namazati z lepljivo snovjo’. Beseda je domnevno prvotno pomenila *‘tista, ki vsebuje lepljivo, mastno snov’. Lipovi cvetovi namreč vsebujejo precej sladkorja, njeni plodovi pa tudi do 58 odstotkov maščobnega olja (SES: 358). Ⓛ lipa: SSKJ: +, PLET.: lípa, f. 1) die Linde; /…/ Družina: lisičjakovke – Lycopodiaceae Kijasti lisičjak (Lycopodium clavatum) Narečno poimenovanje: vranske tace ⏵ [vˈrånske ˈtåce] – Jedrni del imena, ki je prevzet iz stičnega nemškega jezika ( taca < srvnem. tatze, nem. Tatze ʻtaca, šapa’ (Striedter Temps 1963: 235), kaže na podobnost poganjkov rast‑ line delu živali, ki jo natančneje določa prilastkovni del, izpeljan iz zoonima vrana. Poganjki rastline so po obliki namreč podobni vranjim prstom. Ⓛ vranske tace: SSKJ: –, PLET.: – 299 Mihaela Koletnik Družina: lukovke – Alliaceae Čebula ( Allium cepa) Narečno poimenovanje: luk ⏵ [ˈlük] – Večina avtorjev domneva, da je pslovan. beseda *lűkъ prevzeta iz pgerm. leksema *laka-, iz katerega je današnja nem. beseda Lauch ‘čebula, por’. Domneva se da je beseda v germanščini poimenovana po ukrivljenih, kodrastih listih (SES: 367). Ⓛ luk: SSKJ: +, PLET.: lùk, lúka, m. /…/ 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt. ; = rdeči l., Dict. /…/ Čemaž (Allium ursinum) Narečno poimenovanje: divji česnek ⏵ [ˈdiːvdˈ ˈčesnek, ˈdiːvǯ ˈčesnek] – Prilastkovni del dvobesednega imena podrobno določa negojenost rastline, jedrni del pa kaže na njeno lastnost, da diši kot česen. Ⓛ divji česnek: SSKJ: – (→ bot. divji česen p+), PLET.: – Česen (Allium sativum) Narečni poimenovanji: česnek ⏵ [ˈčesnek] in luk ⏵ [ˈlük] – Pslovan. * česn je izpeljano iz glagola * česnǫ̋ti ‘razčesniti, razcepiti, razklati’, saj se česen lahko cepi v stroke (SES: 84; ESSJ I: 79). Pslovan. *lűkъ, sloven. luk ‘če‑ bula’, star. lȕk ‘por’ in ‘česen’ (SES: 367) je prevzeto iz pgerm. *laka-,, predhodnice nem. besede Lauch ‘čebula, por’. Rastlina naj bi bila tako poimenovana po ukrivljenih, kodrastih listih (SES: prav tam; ESSJ II: 155). Ⓛ česnek: SSKJ: – (→ česen p+), PLET.: čésnək, ‑sənka, (‑nəka), m. dem. česen, Jan. , Mik. , Danj. (Posv. p.); čésən, ‑sna, m. der Knoblauch (allium sativum); /…/ Ⓛ luk: SSKJ: +p–, PLET.: lùk, lúka, m. /…/ – l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C. ; /…/ Por (Allium porrum) Narečna izraza: por ⏵ [ˈpọr] in luk ⏵ [ˈlük] – Leksem por je prevzet prek srvnem. porre, phorre iz lat. porrum ‘por’ (ESSJ III: 88). Pslovan. *lűkъ, sloven. luk ‘čebula’, star. lȕk ‘por’ in ‘česen’ (SES: 367) je prevzeto iz pgerm. *laka-, predhodnice nem. besede Lauch ‘čebula, por’. Rastlina naj bi bila tako poimenovana po ukrivljenih, kodrastih listih (SES: prav tam; ESSJ II: 155). Ⓛ por: SSKJ: +, PLET.: pōr, m. die Porrezwiebel (allium porrum), Cig. , C. ; – /…/ Ⓛ luk: SSKJ: +p–, PLET.: lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig. , Jan. ; – /…/ 300 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Družina: makovke – Papaveraceae Poljski mak (Papaver rhoeas) Narečno poimenovanje mak ⏵ [ˈmåk] – Pslovan. * mkъ se je razvilo iz ide. * máh2ko- (SES: 374), kar naj bi bilo izposojeno iz nekega predindoevrop‑ skega sredozemskega jezika (ESSJ II: 162). Ⓛ mak: SSKJ: +, PLET.: màk 2., máka, m. der Mohn (papaver); /…/ – tudi: mȃk, Valj. (Rad). Družina: metuljnice – Fabaceae Navadna medena detelja (Melilotus officinalis) Narečno poimenovanje: koman(i)ca [ˈkọmanca] – Pslovan. * komonika, * komonica izhaja iz pslovan. * komonь ‘konj’, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno (ESSJ II: 62). Ⓛ komanica: SSKJ: –, PLET.: – Navadna robinija (Robinia pseudoacacia) Narečna poimenovanja: gacija ⏵ [ˈgaːcija], agac ⏵ [ˈågac], božji trn ⏵ [ˈbọžj ˈtn] in križevec ⏵ [kˈriːžoväc] – Ime gacija je prevzeto (eventualno prek nem. Akazie) iz lat. acacia, to pa iz gr. akakía ‘akacija’, kar je neznanega, verjetno egip. izvora in kvečjemu ljudskoetimološko naslonjeno na grške besede, ki se začnejo na ak- in pomenijo nekaj ostrega, npr. gr. akís ‘bodeč, oster’, ákantha ‘trn, akacija’ (SES: 6). Ime agac je prevzeto iz madž. akác ‘akacija’. Pslovan. *tьrn ‘trn’ je iz ide. baze *(s)ter-n- ‘bodičast rastlinski del’, ki je morda izpeljana iz korena *(s)ter- ‘biti trd, tog, otrdeti’ (SES: 785). Rastlina je tako poimenovana zaradi trnov, ki se nahajajo na listnem dnu. Prilastkovni del dvobesednega imena ter ime križevec imata svoj izvor v krščanskem izročilu. Kristusova trnova krona naj bi bila namreč spletena iz vej akacije. Ⓛ gacija: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ agac: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ božji trn: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ križevec: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Družina: nebinovke – Asteraceae Navadna marjetica (Bellis parennis) Narečna poimenovanja: marjeta ⏵ [marˈgeːta], marjetica ⏵ [marˈgeːtica], bogecove rožike ⏵ [ˈboːgäcovä ˈroːžikä] in sasorsep ⏵ [ˈsaːsorˈsẹːp] – Ime 301 Mihaela Koletnik marjeta in iz njega izpeljano ime marjetica izhajata iz osebnega imena Marjeta po zgledu nem. Margerite ‘Marjeta’, kar je izposojeno iz frc. Marguerite ‘Marjeta’. Francoski leksem naj bi temeljil na predhodniku mergarite ʻbiserʼ, iz česar je tvorjeno tudi osebno ime, ki dobesedno pomeni ‘Biserka’ (SES: 381). Prilastkovni del dvobesednega imena, ki ima tvorjena oba dela, ima izvor v krščanskem izročilu. Ime s asorsep je prevzeto iz madž. százszorszép ‘marjetica’ (Bernjak 1995: 482). Ⓛ marjeta: SSKJ: +p~, PLET.: – Ⓛ marjetica: SSKJ: +, PLET.: marjtica, f. die Maßliebe, das Gänseblümchen (bellis perennis) Ⓛ bogecove rožike: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ sasorsep: SSKJ: –, PLET.: – Navadna sončnica (Helianthus annuus) Narečni poimenovanji: sončevnica ⏵ [ˈsuːnčävnica, ˈsuːnčavnica] in son- čenica [ˈsuːnčänca]. Jedrni del imena, izpeljan iz leksema sonce, pslovan. slnьce (SES: 682), kaže na podobnost oblike cvetov soncu, proti kateremu se obračajo cvetovi. Ⓛ sončevnica: SSKJ: –, PLET.: sȏłnčevnica, f. die Sonnenuhr, Jan. , ogr.-C. Ⓛ sončenica: SSKJ: –, PLET.: – Navadni lapuh (Tussilago farfara) Narečni poimenovanji: lapuh ⏵ [laˈpüːj] in stipor ⏵ [sˈtiːpor] – Pslovan. *lapux, *lopux, kar je sorodno s pslovan. *lopunъ ‘lapuh’, je izpelja‑ no iz *lopъ ‘lapuh’ s prvotnim domnevnim pomenom ‘list’, saj imajo te rastline razmeroma velike liste (SES: 345). Etimologija imena stipor ni jasna. Po Bezlaju (1995: 317) je leksem morda prevzet iz srvnem. stüppel poleg stüppe in stuppe ʻprah pri zdravljenju oz. čaranjuʼ. V prah zdrobljene korenine te rastline se v ljudskem zdravilstvu uporabljajo za pospeševanje potenja (prav tam). Ⓛ lapuh: SSKJ: +, PLET.: lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); /…/ – prim. lopuh; /…/ Ⓛ stipor: SSKJ: –, PLET.: stípor, ‑rja, m. der Huflattich (tussilago farfara), Št.- -Erj. (Torb.) Navadni rman (Achillea millefolium) Narečni poimenovanji rman ⏵ [ˈərman] in zimenec ⏵ [ziˈmẹːnec] – Poime‑ novanje rman je preneseno iz poimenovanja podobne pasje kamilice, ki se taksonomsko lat. imenuje Chamomilla romana ‘rimska kamilica’, drugi 302 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju del poimenovanja pa je prešel v slovenščino iz ne povsem jasne romanske predloge (SES: 625). Jedrni del imena zimenec kaže na obliko prezimovanja rastline.12 Ⓛ rman: SSKJ: +, PLET.: rmȃn, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Cig. , Jan. , Mik. , Tuš (R.); (»das Wort wird auf romanus zurückgeführt«, Mik. [Et.]) Ⓛ zimenec: SSKJ: –, PLET.: – Navadni vratič (Tanacetum vulgare) Narečno poimenovanje: vratič ⏵ [vˈråtič] z naglasno različico [vraˈtiːč] – Ime je izpeljano iz pslovan. glagola * vortti sę ‘vrniti se’. Po ljudskem verovanju ima ta rastlina čudežno moč, ki popotniku omogoči vrnitev, zato so ga vedno utrgali pred začetkom poti (ESSJ IV: 352–353). Ⓛ vratič: SSKJ: +, PLET.: vratìč, ‑íča, m. /…/ 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.-Cig. , Mur. , Jan. , Josch, Tuš. (Št. l. č.); – tudi: vrȃtič Prava kamilica (Matricaria chamomilla) Narečna poimenovanja: koper ⏵ [ˈkọper], koprič ⏵ [ˈkọprič] in kamil ⏵ [kaˈmüːl]. – Pslovan. *kopr se je razvilo iz *kə1pro-, kar je izpeljano iz ide. *kə1po- ‘vonjava, duh’ (lit. kva͂ pas ‘duh, para, vonjava’), nar. sloven. kopti ‘začenjati zatohlo dišati, dobivati duh (o moki, kruhu, senu ali žitu)’ (ESSJ II: 597; SES: 307). Zelo verjetno je pslovan. *kopr prvotno ozna‑ čevalo neko rastlino, iz katere vlaken so izdelovali niti (SES: 307). Izraz kamil je prevzet in prilagojen prek nem. Kamille, srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon ‘kamilica’ s prvotnim pomenom ‘pri tleh rastoče jabolko’ (SES: 252; ESSJ II: 13). Ⓛ koper: SSKJ: +p–, PLET.: kópər, ‑pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (ane‑ thum graveolens), Habd. , Dict.-Mik. , Mur. , Cig. , Jan. , Tuš. (R.), Dalm. , ogr.-Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.-C. ; /…/ Ⓛ koprič: SSKJ: –, PLET.: +p– Ⓛ kamil: SSKJ: –, PLET.: – Pravi pelin (Artemisia absinthium) Narečno poimenovanje: pelin ⏵ [peˈlin] – Pslovan. * pelnь je domnevno izpeljano iz ide. korena pel- ‘goreti, vroč biti’, iz katerega je tudi pslovan. * polti ʻgoretiʼ, * palti ʻkuritiʼ in pȏlmy ʻplamenʼ. Rastlina je tako poime‑ novana zaradi izrazito grenkega okusa (SES: 504). Po Snoju (2003: 504) 12 Rman je zelo odporen proti zmrzali in dobro prezimi v tleh. 303 Mihaela Koletnik so besede, ki pomenijo ʻgrenekʼ večkrat izpeljane iz besed, ki pomenijo ʻgoreti, vroč bitiʼ. Ⓛ pelin: SSKJ: +, PLET.: pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); /…/ – tudi: pélin, ‑ína Vrtni ognjič (Calendula officinalis) Narečna poimenovanja: ognjič ⏵ [ˈọgnjič], ognjiček ⏵ [ognˈjiːček] in ognjec ⏵ [ˈoːgnjec] – O pomenski motivaciji imen je mogoče sklepati iz njiho‑ ve morfemske strukture ( ognj-ič, ognj-ič-ek, ognj-ec). Jederni del imena podrobneje določa barvo cvetov. Ti so namreč oranžne ali zlato rumene barve, ki spominja na ogenj. Ⓛ ognjič: SSKJ: +, PLET.: ognjìč, ‑íča, m. /…/ – 3) die Ringelblume (calendula arvensis), SlGor.-Erj. (Torb.) Ⓛ ognjiček: SSKJ: +p–, PLET.: – Ⓛ ognjec: SSKJ: –, PLET.: ógnjəc, ‑gnjəca, (‑gənjca), m. /…/ – 2) = ognjič 3), C. Družina: omelovke – Viscaceae Bela omela (Viscum album) Narečna poimenovanja: bela omela ⏵ [ˈbeːla oˈmela], omela ⏵ [oˈmela] z naglasno različico [ˈọmela], ptičje kelje ⏵ [fˈtiːčko kelˈjẹː], kel ⏵ [ˈkẹːl] in košje ⏵ [ˈkọške] z glasoslovno različico košče ⏵ [ˈkọšče] – Pslovan. *omèla in *(j)emèla je tvorjeno iz ide. korena *h1em- ‘vzeti, zgrabiti’. Ta rastlina je tako poimenovana zato, ker iz nje delajo lepilo za lovljenje ptic (SES: 471; ESSJ IV: 210), na kar kažeta tudi narečni imeni ptičje kelje in kel (< keliti ʻlepitiʼ). Prilastkovni del dvobesednega imena bela omela podrobno določa barvo prosojnih kroglic, v katere se razvijejo opojeni plodovi na ženskih rastlinah. Ime košje je izpeljano iz leksema koš ‘drevesna krošnja, grm’ in kaže na podobnost rastline drugim rastlinam oz. njihovim delom po obliki. Bela omela ima namreč obliko grmička polkrožnega obrisa. Ⓛ bela omela: SSKJ: + (pod geslom omela), PLET.: omla, f. die Mistel, Cig. , Jan. , Rib.-Mik. , SlGor.-Erj. (Torb.); bela o., die weiße Leimmistel (viscum album), Tuš. (R.). Ⓛ omela: SSKJ: +, PLET.: omla, f. die Mistel, Cig. , Jan. , Rib.-Mik. , SlGor.-Erj. (Torb.); bela o., die weiße Leimmistel (viscum album), Tuš. (R.). Ⓛ ptičje kelje: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ kel: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ košje: SSKJ: –, PLET.: – 304 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Družina: orehovke – Juglandaceae Navadni oreh (Juglans regia) Narečno poimenovanje: oreh ⏵ [ˈọr] – Pslov. *orxъ je tvorba iz ide. korena *ar- ‘oreh’ (SES: 476, 477). Ⓛ oreh: SSKJ: +, PLET.: órẹh, ‑ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); /…/ Družina: orlopraprotovke – Dennstaedtiaceae Orlova praprot (Pteridium aquilinum) Narečni poimenovanji prapot ⏵ [pˈraːpot] in prapor ⏵ [pˈraːpor] – Po Bezlaju (1995: 102) je za narečno prapot izhodišče pslovan. * pőrpǫtь, za narečno prapor pa pslovan. * pőrporь. Slovensko knjižno praprot je nastalo s križa‑ njem pslovan. * pőrportь < *pportь *‘nepravo pero’ in vzporedne tvorbe *pprǫtь, kar vsebuje pslovan. * pa- ‘nepravi’ in * prǫ̑tъ/ ь ‘šiba’ (SES: 558). Ⓛ prapot: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ prapor: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Družina: presličevke – Equisetaceae Njivska preslica (Equisetum arvense) Narečno poimenovanji: preslica ⏵ [pˈreslica] in preska ⏵ [pˈräska] – Etimo‑ logi ime razlagajo s tekstilnim strokovnim izrazom preslica (< pslovan. * prslo, kar je ime orodja od * prst ‘presti’), katerega prvotni pomen je bil *‘priprava za predenje’. Rastlina je tako poimenovana zato, ker je po obliki podobna pripravi na kolovratu (SES: 569; ESSJ III: 115). Ⓛ preslica: SSKJ: +, PLET.: prslica, f. /…/ 4) das Zinnkraut, der Schachtelhalm (equisetum), Cig. , Jan. , C. ; njivska p., der Acker‑Schachtelhalm (equisetum arven‑ se), Tuš. (B.); /…/ Ⓛ preska: SSKJ: –, PLET.: +p– Družina: pušpanovke – Buxaceae Navadni pušpan (Buxus sempervirens) Narečni poimenovanji: pušpan [ˈpüšpan] in pušpek [ˈpüšpek] – Prvo ime je prevzeto iz bav. srvnem. puhṡ pām, stvnem. buhsboum, bav. nem. Puchspa-um, Puchspām, kar ustreza knjiž. nem. Buchsbaum ‘pušpan’, drugo pa je prevzeto in prilagojeno iz madž. puszpáng ʻpušpanʼ. Domnevno izhodišče je ide. baza bhah2- ‘rasti, nastajati, uspevati, obstajati’ (SES: 596; ESSJ III: 139; Striedter‑Temps 1963: 205). 305 Mihaela Koletnik Ⓛ pušpan: SSKJ: +, PLET.: pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus semper‑ virens), Cig., Jan., Tuš. (R.); – iz nem. Ⓛ pušpek: SSKJ: –, PLET.: – Družina: radičevke – Ccihoriaceae Navadni potrošnik (Cichorium intybus) Narečno poimenovanje cikorija ⏵ [ciˈkọrija] je prevzeto prek avstr. nem. Zikóri, knjiž. nem. Zichorie ‘cikorija’ iz lat. cichorēa, cichōrium ‘cikorija, travniška rastlina potrošnik’ < gr. kikhórion ‘cikorija, potrošnik’ (SES: 73; DLS: 102). Ⓛ cikorija: SSKJ: +, PLET.: cikórija, * f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.) Navadni regrat (Taraxacum officinale) Narečni poimenovanji: mleč ⏵ [mˈleːč] in mlečec ⏵ [mˈleːčec] – Izhajati je potrebno iz samostalnika mleko, pslovan. *melkȍ, kar je verjetno tvorba iz ide. baze *h2melk-, sorodne z bazo *h2melg′ -, katere drugotni pomen je *ʻmolstiʼ (SES: 407). Rastlina je tako poimenovana po lepljivem užitnem mlečnem soku z zdravilnimi učinki, ki se nahaja v vseh delih rastline. Ⓛ mleč: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Ⓛ mlečec: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Družina: rožnice (Rosaceae) Črni trn (Prunus spinosa) Narečno poimenovanje: trnina ⏵ [tˈnina] – Ime je izpeljanka, katere jedrni del ( trn-) kaže na lastnost rastline – njene stranske veje se namreč končujejo z ostrimi trni. Ⓛ trnina: SSKJ: nar. +, PLET.: trnína, f. 1) = trnika, der Schlehdorn, M. , C. ; /…/; trníka, f. der Schlehdorn (prunus spinosa), Guts. , Jarn. Malinjak (Robus idaeus) Narečna poimenovanja: malina ⏵ [maˈlina], (h)imper ⏵ [(x)ˈimper], malna ⏵ [ˈmåna], rdeča kopina ⏵ [ərˈdẹːča koˈpina], kopinščnica ⏵ [koˈpiːnščnica], rdeča krpuščnica ⏵ [ərˈdẹːča kˈpüšnica] – Pslovan. *malna s prvotnim pomenom *ʻtista, ki je temne barveʼ je tvorba iz ide. korena *mel(h2)-, ki je označeval temne, nečiste barvne odtenke (SES: 376). Leksem (h)imper je prevzet iz nem. Himbeere ʻmalinaʼ, malna pa iz madž. málna ‘malina’. 306 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Fitonim kopina je izpeljan iz pslovan. osnove * kǫpa ‘grm, otoček’ (ESSJ II: 65). Ime je torej motivirano z obliko in razraščenostjo grma (ki lahko raste kot ograja, se vije, oprijema in zapleta). Prilastkovni del imena, ki je slovanskega izvora, kaže na barvo plodov. Ime krpuščnica je morda v zvezi s krpučica (< krpuča) ʻgruča, kepa (lešnikov, kadar so zrasli skupaj)’ (Plet. 2006: 475; ESSJ II: 65). Ⓛ malina: SSKJ: +, PLET.: malína, f. 1) die Himbeere (rubus idaeus); – tudi málina, Valj. (Rad); /…/ Ⓛ (h)imper: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ malna: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ rdeča kopina: SSKJ: –, PLET.: kopína, f. die Brombeerstaude (rubus frutico‑ sus), Mur. , Cig. , Jan. , C. , Dol. , jvzhŠt. ; rdeča k. = malina, der Himbeerstrauch, C. Ⓛ kopinščnica: SSKJ: –, PLET.: +p– Ⓛ rdeča krpuščnica: SSKJ: –, PLET.: – Navadna kutina (Cydonia oblonga) Narečni poimenovanji: kutina ⏵ [ˈkitina] in birš ⏵ [ˈbiːrš] – Prvo ime je prevzeto iz stvnem. kutina, chutina < lat. cydōnia < gr. kydṓnia ‘kutina’ (SES: 338), drugo pa iz madž. birs(alma) ‘kutina’ (Bernjak 1995: 735). Ⓛ kutina: SSKJ: +, PLET.: kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.) Ⓛ birš: SSKJ: –, PLET.: – Navadna plahtica (Alchemilla vulgaris) Narečno poimenovanje: plahut ⏵ [plaˈjüːt] – Rastlina je dobila ime po zna‑ čilno oblikovanih listih, ki nekoliko spominjajo na ogrinjalo. Prim. plahuta ‘rjuha, kos lanene tkanine’, pslovan. * plaxűta, kar je izpeljanka iz pslovan. * plxa ‘nekaj ploskega in širokega’, iz česar je pslovan. * plxъta s prvotnim pomenom *‘širok kos tkanine’ (ESSJ III: 46; SES: 520). Ⓛ plahut: SSKJ: –, PLET.: – Navadni glog (Crataegus laevigata) Narečna poimenovanja: glog ⏵ [gˈlọːk] z glasoslovno različico dlog ⏵ [dˈlọːk],13 gložje ⏵ [dˈloːžje], bogine hruške ⏵ [ˈboːgine gˈrüːške] in bogine jabka ⏵ [ˈboːgine ˈd’aːpka] – Pslovan. * glog ‘glog, dren’, tj. ‘trnov, bodičast grm’, je nastalo iz * gləgho- ‘trn, bodica’ (SES: 175). Mladi poganjki rastline imajo do 1,5 cm dolge trne, zato so veje gloga trnate. O pomenski 13 O premeni gl > dl v prekmurščini glej več pri Ramovš (1924: 208). 307 Mihaela Koletnik motivaciji imen bogine hruške in bogine jabka je mogoče sklepati na pod‑ lagi pomenskih lastnosti jedrnega sestavine imena, ki kaže na podobnost oblike ploda drugim rastlinam. Plodovi gloga so namreč jajčaste oblike, koščičasti, z nekoliko ugreznjenim vrhom, na katerem so ostanki čašnih listov, kot je to na sadežih pri pečkatem sadju. Prilastkovni del imena kaže na izvornost v krščanskem izročilu. Rastlina, ki naj bi po eni izmed legend nastala iz popotne palice sv. Jožefa, ima v krščanstvu velik pomen, saj naj bi se Bog razodel Mojzesu v gorečem glogovem grmu (Koletnik 2016: 684). Ⓛ glog: SSKJ: +, PLET.: glòg, glga, m. der Weißdorn (crataegus oxyacantha) Ⓛ gložje: SSKJ: –, PLET.: glžje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig. , Jan. , M. , C. , ogr.-Valj. (Rad). Ⓛ bogine hruške: SSKJ: –, PLET.: –14 Ⓛ bogine jabka: SSKJ: –, PLET.: – Navadni jagodnjak (Fragaria vesca) Narečno ime: jagoda ⏵ [ˈǯågoda], [ˈd’ågda] – Pslovan. * goda ‘manjši plod, jagoda’ je izpeljanka s pripono * -odo iz pslovan. * ga ‘jagoda’ (SES: 233). Ⓛ jagoda: SSKJ: +, PLET.: jágoda, f. 1) die Beere; – rdeča j., die Erdbeere, die Frucht der Walderdbeere (fragaria vesca); tudi samo: jagoda; jagode brati Navadni repik (Agrimonia eupatoria) Narečni poimenovanji: repik ⏵ [reˈpik] in repca ⏵ [ˈrẹːpca] – Pslovan. * rěpъ, * rěpuchъ, * rěpinъ so izpeljanke iz pslovan. * rpiti ʻzgrabiti, prijetiʼ. Rastli‑ na je tako poimenovana zaradi oprijemajočih se plodov (SES: 616; https:/ fran.si/iskanje?View=1&Query=repik). Ⓛ repca: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ repik: SSKJ: –, PLET.: – (→ repiček p+) Navadni šipek (Rosa canina) Narečna poimenovanja: ščipek ⏵ [šˈčiːpek], divji ščipek ⏵ [ˈdivǯ šˈčiːpek] in ščipkovec ⏵ [šˈkiːpkovec] – V imenih ščipek in ščipkovec (< ščipek) se dom‑ nevno ohranja pslovan. varianta * ščpъ ʻtrn, bodica, oster vrhʼ (< *(s)kē­-po-s), od koder je po metatezi v vzglasju iz * ksēpo-s nastalo pslovan. * špъ ʻtrn, bodica, oster vrhʼ (> * špъkъ ʻRosa caninaʼ, knjižno slovensko šipek ʻistoʼ) (ESSJ IV: 23). Rastlina je tako poimenovana zato, ker so veje, mladike in glavne žile listov porasle s kaveljčastimi bodicami (trni). Prilast‑ kovni del dvobesednega poimenovanja podrobno določa negojenost rastline. 14 Pleteršnik beleži pomen ‘glog, Crataegus’ pod geslom grušica ‘hruškica’. 308 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Ⓛ ščipek: SSKJ: nar. vzhodno +, PLET.: ščȋpək 2., ‑pka, m. = šipek, die Hage‑ butte, Mur. , ogr.-Valj. (Rad), Mik. , vzhŠt. /…/; šȋpək, ‑pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur. , Tuš. (R.); /…/ Ⓛ divji ščipek: SSKJ: + (pod iztočnico ščipek), PLET.: – Ⓛ ščipkovec: SSKJ: –, PLET.: – Robida (Rubus fruticosus) Narečna poimenovanja: kopina ⏵ [koˈpina], kopi(n)ščanci (mn.) ⏵ [koˈpiːščenc] z glasoslovno različico kopi(n)škanci (mn.) ⏵ [koˈpiːškenc] – Kopina je iz‑ peljano iz pslovan. osnove * kǫpa ‘grm, otoček’, pri čemer je zanimiva še pomenska primerjava s sloven. kopa lešnikov, orehov, kadar so zrasli skupaj (ESSJ II: 65). Ime je torej motivirano z obliko in razraščenostjo grma (ki lahko raste kot ograja, se vije, oprijema in zapleta). Narečni poimenovanje kopi(n)ščanci oz. kopi(n)škanci sta tvorjeni iz fitonima kopina ‘robida’. Ⓛ kopina: SSKJ: nar. +, PLET.: kopína, f. die Brombeerstaude (rubus fruticosus), Mur. , Cig. , Jan. , C., Dol., jvzhŠt. ; /…/ Ⓛ kopinščanci: SSKJ: – (→ kopinščica p+), PLET.: – (→ kopȋnščnica p+) Družina: sladičevke – Polypodiaceae Sladka koreninica (Polypodium vulgare) Narečno poimenovanje: sladki prapot ⏵ [sˈlaːtk pˈraːpot] – Jedrni del imena kaže na podobnost listov drugim rastlinam po obliki, prilastkovni del imena pa na lastnost podzemnega dela rastline. Ⓛ sladki prapot: SSKJ: –, PLET.: – Družina: slezenovke – Malvaceae Navadni slez (Althea officinalis) Narečna poimenovanja: sklez ⏵ [skˈleːs], slez ⏵ [sˈleːs], beli sklez ⏵ [ˈbeːl skˈleːs] in ajbiš ⏵ [ˈaːjbiš] – Pslovan. * slzъ in * slzъ, nar. * sklězъ se pove‑ zuje s pslovan. * slizъ ‘sluz’ (ESSJ III: 259). Rastlina je tako poimenovana zaradi vsebnosti sluzi, ki se izloča predvsem pri pripravi napitka iz kore‑ nin. Na motivacijo dvobesednega narečnega imena so vplivale pomenske lastnosti prilastkovnega dela, ki podrobno določa barvo cvetov. Leksem ajbiš je prevzet iz nem. Eibisch < stvnem. ībisca, kar je izposojeno iz lat. ibiscum ‘slez’ (SES: 6). Ⓛ sklez: SSKJ: –, PLET.: sklz, m. = slez, Mur. , Cig. , Mik. 309 Mihaela Koletnik Ⓛ slez: SSKJ: +, PLET.: slz, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; /…/ Ⓛ beli sklez: SSKJ: –, PLET.: slz, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; /…/ Ⓛ ajbiš: SSKJ: +, PLET.: – Družina: srhkolistnice – Boraginaceae Navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) Narečna poimenovanja zanjo so: pljučnik ⏵ [pˈlüːčnik], pljučeva roža ⏵ [pˈlüːčova ˈroːža] in pljučna trava ⏵ [pˈlüːčna tˈraːva] – Ime pljučnik 15 ima jasno razvidno morfemsko strukturo, na podlagi katere je mogoče sklepati o pomenski motivaciji imena ( pljuč-nik < tisti, ki je povezan s pljuči). Jedrni del imena kaže na uporabnost rastline. Ta se v ljudskem zdravilstvu predpi‑ suje pri pljučnih boleznih. Obe dvobesedni poimenovanji imata netvorjeno jedrno sestavino in iz podstave pljuč‑ izpeljan levi prilastek. Ⓛ pljučnik: SSKJ: bot. +, PLET.: pljȗčnik, m. = pljučnica 2), das Lungenkraut (pulmonaria), Mur. , Cig. , Medv. (Rok.); /…/; pljȗčnica, f. /…/ 2) navadna p., ge‑ meines Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Tuš. (R.); /…/ Ⓛ pljučeva roža: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ pljučna trava: SSKJ: –, PLET.: – Navadni gabez (Symphytum officinale) Narečna poimenovanja: zanj so: gabez ⏵ [ˈgaːbes], gavez ⏵ [ˈgaːves], gabec ⏵ [ˈgaːbec], gabecovo korenje ⏵ [ˈgaːbecovo korenˈjẹː], robovec ⏵ [ˈroːbovec], zvonček ⏵ [zˈvọnček] – Pslovan. *gvęzь je zloženka iz podaljšane prevojne stopnje istega korena, kot je pslovan. *gov-do ‘govedo’ in korenskega dela pslovan. *jęzkъ ‘jezik’. Beseda torej prvotno pomeni *‘goveji jezik’ (SES: 164). Rastlina je tako poimenovana po svojih listih, katerih oblika spominja na jezik goveda, znana pa je tudi kot zdravilo za živino. Obe enobesedni besedotvorno razvidni imeni sta izpeljanki ( rob-ovec, zvon-ček). Jedrni del imena robovec kaže na rastišče, rastlina namreč dobro uspeva ob po‑ teh, gozdnih robovih in ob jarkih, jedrni del imena zvonček pa nakazuje podobnost oblike cvetov predmetom – cvetovi rastline so namreč zvonaste oblike. Jedrna sestavina dvobesednega imena gabecovo korenje 16 kaže na 15 Snoj piše (2003: 527), da je rastlina imenovana kakor lat . pulmōnāria od pulmō ‘pljuča’ po barvi cvetov. 16 Korenje je narečni leksem za koreninje. 310 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju uporabnost dela rastline. V ljudskem zdravilstvu so namreč znani pripravki iz korenine, ki je zdravilni del rastline. Ⓛ gabez: SSKJ: bot. +, PLET.: gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.) Ⓛ gavez: SSKJ: –, PLET.: gȃvez, m. die Beinwurz (symphytum officinale), Cig. , vzhŠt.-C. , Celjska ok.-Trst. (Let.). Ⓛ gabec: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ gabecovo korenje: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ robovec: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ zvonček: SSKJ: +p–, PLET.: +p– Družina: sviščevke – Gentianaceae Navadna tavžentroža (Centaurium minus) Narečno poimenovanje: cintaver ⏵ [ˈcinˈtaːer] – Ime je prevzet in prilagojen latinski termin Centaurium, ki izvira iz grške mitologije.17 Srlat. centau-reum ʻtavžentrožaʼ so si ljudskoetimološko napačno tolmačili kot zloženko iz lat. centum ‘sto’ in aurum ‘zlato, zlatnik’.18 Lat. centaurēum je v resnici prevzeto iz gr. kentaúreion ‘zel kentavrov’ in je izpeljano iz. gr. Kéntaurus ‘kentaver, vodni (kasneje tudi zemeljski) demon’ (SES: 753). Ⓛ cintaver: SSKJ: –, PLET.: – Družina: trave – Poaceae Ječmen (Hordeum) Narečno ime: ječmen ⏵ [ˈgečmen] – Pslovan. *ję̑čьmy, tož. * jęčьmènь ‘ječ‑ men’ se je razvilo iz ide. osnove s pomenom ‘oster’. Ječmen je tako poime‑ novan zaradi svojih ostrih res, po katerih se razlikuje od drugih žitaric (SES: 237). Ⓛ ječmen: SSKJ: +, PLET.: jéčmen, ‑na, m. 1) die Gerste /…/ 17 Ranjeni antični kentaver Heiron naj bi si po antičnem izročilu s tavžentrožo poz‑ dravil rano od puščice na svoji nogi. Kentaver, pol konj in pol človek, je v antiki veljal za zelo veščega zdravilca 18 Pri prevodu srlat. besede v nemščino ( Tausendrose) se je števnik ‘sto’ zamenjal s števnikom za ‘tisoč’ (SES: 753). 311 Mihaela Koletnik Družina: trpotčevke – Plantaginaceae Veliki trpotec (Plantago major) Narečna poimenovanja: trpotec ⏵ [tˈpoːtec], škripotec ⏵ [škˈpoːtec] in široki trpotec ⏵ [ˈšüːrk tˈpoːtec] – Pslovan. *trьpǫtьc ‘trpotec’ je zlože‑ no iz * trь- ‘tri‑’ in * pǫt ‘pot’ ter prvotno pomeni *‘rastlina, ki raste ob razpotjih’, tj. tam, kjer so tri poti. Ta rastlina je tako poimenovana zato, ker rada raste tudi na steptani zemlji, ob poti ali na njej (SES: 788; ESSJ IV: 236). Ime škripotec Bezlaj (2005: 236) razlaga kot kontaminacijo fito‑ nima trpotec in slabo raziskane osnove, ki jo najdemo še v bolg. skъrbuc‑ skъrbuc‑ platъnce, stъrguk ʻPlantago majorʼ. Prilastkovni del dvodelnega imena kaže na razsežnost nadzemnega dela rastline. Ⓛ trpotec: SSKJ: +, PLET.: trpótəc, ‑tca, m. der Wegerich (plantago); /…/ Ⓛ škripotec: SSKJ: –, PLET.: +p– Ⓛ široki trpotec: SSKJ: –, PLET.: – Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) Narečna poimenovanja: trpotec ⏵ [tˈpoːtec], ozki trpotec ⏵ [ˈvoːsk tˈpoːtäc], dolgi trpotec ⏵ [ˈduːg tˈpoːtäc] in škripotec ⏵ [škˈpoːtec] – Pslovan. *trьpǫtьc ‘trpotec’ je zloženo iz * trь- ‘tri‑’ in * pǫt ‘pot’ ter prvotno pomeni *‘rastlina, ki raste ob razpotjih’, tj. tam, kjer so tri poti. Ta rastlina je tako poimenovana zato, ker rada raste tudi na steptani zemlji, ob poti ali na njej (SES: 788; ESSJ IV: 236). Prilastkovni del dvobesednih imen podrobno določa razsežnost nadzemnega dela rastline. Ime škripotec Bezlaj (2005: 236) razlaga kot kontaminacijo fitonima trpotec in slabo raziskane osnove, ki jo najdemo še v bolg. skъrbuc‑ skъrbuc‑ platъnce, stъrguk ʻPlantago majorʼ. Ⓛ trpotec: SSKJ: +, PLET.: trpótəc, ‑tca, m. der Wegerich (plantago); /…/ Ⓛ ozki trpotec: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ dolgi trpotec: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ škripotec: SSKJ: –, PLET.: škripótəc, ‑tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C. Družina: ustnatice – Lamiaceae Materina dušica (Thymus pulegoides) Narečno poimenovanje: materina dušica ⏵ [ˈmåter(i)na ˈdüːšica] – Bezlaj ime rastline povezuje z izrazom matris animula ‘materina dušica’ za ‘Herpyl‑ losserpyllus’, kakor se je v latinščini imenoval divji timijan (ESSJ III: 171). 312 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju Ⓛ materina dušica: SSKJ: bot. + (pod geslom dušica), PLET.: dúšica, f. /…/ 3) materina (materna) d. , der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); /…/ Poprova meta (Mentha piperita) Narečna poimenovanja: meta ⏵ [ˈmeta] z različico metica ⏵ [ˈmẹːtica], menta ⏵ [ˈmenta] in minc ⏵ [ˈminc] – Slovan. * mta je prevzeto iz lat. mentha, kar je kakor gr. mínthē ‘meta’ prevzeto iz nekega predantičnega sredozemske‑ ga jezika (SES: 395). Menta je prevzet latinski termin, v narečje verjetno izposojen iz stičnega madžarskega jezika (prim. madž. menta ʻMentha piperitaʼ). Leksem minc je prevzet iz nem. Minze ‘meta’, stvnem. minza, kar je po Snoju (2003: 395) izposojeno iz lat. mentha. Ⓛ meta: SSKJ: +, PLET.: mta 2., f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfef‑ ferminze (mentha piperita), Cig. , Jan. , Tuš. (R.); /…/ Ⓛ metica: SSKJ: –, PLET.: mtica, f. dem. meta, die Minze, Habd.-Mik. , Mur. ; /…/ Ⓛ menta: SSKJ: –, PLET.: – Ⓛ minc: SSKJ: –, PLET.: – Družina: vijoličevke – Violaceae Dišeča vijolica (Viola odorata) Narečna poimenovanja: vijolica ⏵ [viˈjoːlica] z različico fijolica ⏵ [fiˈjoːlica], divja vijolica ⏵ [ˈdivǯa viˈjoːlica] in iboja ⏵ [ˈiboja] – Vijolica je izpeljanka iz leksema vijola, prevzetega iz it. viola ali lat. viola ‘vijolica’ (SES: 820). Prilastkovni del dvobesednega imena, ki je slovanskega izvora, kaže na nekultiviranost (negojenost) rastline. Iboja je prevzeto iz madž. ibolya ‘vijolica’. Ⓛ vijolica: SSKJ: +, PLET.: vijlica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata) /…/ Ⓛ fijolica: SSKJ: –, PLET.: –19 Ⓛ divja vijolica: SSKJ: +p–, PLET.: – Ⓛ iboja: SSKJ: –, PLET.: – Viola tricolor (divja vijolica) Narečni poimenovanji: mačeha ⏵ [ˈmåčija] in arvačka [ˈaːrvačka] – Po Snoju (2003: 370) se je pomen ‘cvetica Viola tricolor’ razvil iz prvotnega pomena 19 Leksem fijolica je zabeležen v Pohlinovem in Vorančevem slovarju. 313 Mihaela Koletnik ‘neprava mati’ pod vplivom sosednjih jezikov.20 Domnevno se ta cvetica po nepravi materi imenuje zato, ker njen cvet izgleda kot neprijazen obraz, ki spominja na pregovorno neprijaznost mačehe do pastorkov. Aichele in Gol‑ te‑Bechtlejeva pa pišeta (2004: 218), da se ime mačeha nanaša na ne enako oblikovane, pri mnogih podvrstah tudi neenako obarvane venčne liste: spodnji list je »mačeha«, sosednji, podobno obarvani venčni listi simboli‑ zirajo »hčerke«, zgornji listi, ki so pogosto drugačne barve, pa »pastorke«. Ime arvačka je prevzeto iz madž. árvácska ‘mačeha’ (Bernjak 1995: 34). Ⓛ mačeha: SSKJ: +, PLET.: máčeha, f. – 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); /…/ Ⓛ arvačka: SSKJ: –, PLET.: – Družina: vrbovke – Salicaceae Bela vrba (Salix alba) Narečno poimenovanje: vrba ⏵ [ˈvːba] – Pslovan. * vь́rba (in * vьrb), kar prvotno pomeni *‘mnogo šib, šibje’, je tvorjeno iz ide. korena * er- ‘vrteti, viti, upogibati, zavijati’ (SES: 833). Mladi poganjki dolgih visečih vej so namreč rdečkaste barve in izredno upogljivi. Ⓛ vrba: SSKJ: +, PLET.: vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig. , Medv. (Rok.), Strp. ; /…/ Ugotovitve Primerjava zbranega prekmurskega narečnega botaničnega izrzaja z iz‑ točnicami v Pleteršnikovem slovarju kaže, da ima Pleteršnikov slovar 91 botaničnih izrazov od 160 zbranih. V slovarju so prikazani v obliki slovarskih sestavkov, pomeni so izraženi z nemškimi prevodnimi ustreznicami, večkrat natančno predstavljeni tudi z latinsko vrstno ali rodovno ustreznico, zapisano v oklepaju. Od 160 leksemov ima Pleteršnikov slovar v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju, 78 leksemov. Ti so prikazani kot samostojne iztočnice ali samostojne iztočnice z dodano eno sopomenko. 20 Prim. nem. Stiefmütterchen ‘Viola tricolor’, kar je manjšalnica od nem. Stiefmütter ‘mačeha, neprava mati’, in it. matrigna, madrigna ‘mačeha (v obeh pomenih)’, kar je po Bezlaju (1982: 159) iz pozno lat. mātrigna ‘druga očetova žena’, na kar kaže tudi sinonim sirotica. 314 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju (1) Samostojne iztočnice so razložene z: (a) nemško ustreznico (eno ali več) ter v oklepaju navedeno latinsko ustreznico vrstnega imena, npr.: bršljȃn, m. der Epheu (hedera helix), máčeha, f. – 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); (b) nemško ustreznico (eno ali več), v oklepaju navedeno latinsko ustreznico vrstnega imena rastline21 in omembo vira, npr.: stípor, ‑rja, m. der Huflattich (tussilago farfara), Št.-Erj. (Torb.), kópər, ‑pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), dalm., ogr.-Valj. (Rad). Ob koncu takega slovarskega sestavka je ponekod dodano ponazarjalno gradivo, npr.: lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig. /…/, z oznako tudi pa so mestoma zapisane naglasne različice, npr.: pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); /…/ – tudi: pélin, ‑ína; vratìč, ‑íča, m. /…/ 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.-Cig. , Mur. , Jan. , Josch, Tuš. (Št. l. č.); – tudi: vrȃtič. Nekatere iz‑ točnice imajo še opozorilo o izvoru oz. prevzemu besede z dodano virsko oznako, npr.: kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.), pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); – iz nem. Tovrstna razlaga pomenov je obvestilno najpopolnejša in najbolj ustaljena.22 (2) Posamezne oblike so v slovarju razložene (a) samo z nemško prevo‑ dno ustreznico, npr.: lípa, f. 1) die Linde, ki sta ji ponekod dodana virska oznaka, npr.: jelìč 1., ‑íča, m. die Tanne, C. in ponazarjalno gradivo, npr.: jéčmen, ‑na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; (b) nemško prevodno ustreznico ter latinsko rodovno ustreznico, npr.:23 brza, f. 1) die Birke (betula), ki ji je ponekod dodana virska oznaka: smetlíka, f. der Augentrost (euphrasia), Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Medv. (Rok.) (3) Manjše število leksemov Pleteršnik razlaga tudi z eno dodano so‑ pomenko, ki je z iztočnico povezana z enačajem, npr.: tȋkəv, ‑kve, f. = tikva; ógnjəc, ‑gnjəca, (‑gənjca), m. /…/ – 2) = ognjič; /…/. Ti sopomenski izrazi nas usmerjajo k iztočnici, pri kateri dobimo: (a) nemško prevodno ustreznico z dodano virsko oznako, npr.: tȋkva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., 21 V primerih, ko obstaja več vrst neke rastline, pevzame razlikovalno vlogo levo pridevniško določilo v vlogi levega ujemalnega prilastka. Kot iztočnica v slovarju nastopa jedrna beseda tovrstne besedne zveze. 22 Prof. dr. Veri Smole in Boštjanu Kolarju, kustusu Posavskega muzeja Brežice, se zahvaljujem za informacijo, da je vso gradivo, ki se v Pleteršnikovem slovarju nanaša na prirodoslovje, uredill slovenski botanik Alfonz Paulin (1853–1942). 23 Tovrstna razlaga je v primerih, ko obstaja več vrst neke rastline, manj ustrezna. 315 Mihaela Koletnik Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk. ; (b) nemško prevodno ustreznico, v oklepaju navedeno latinsko ustreznico vrstnega imena rastline in dodano virsko oznako, npr.: ognjìč, ‑íča, m. /…/ – 3) die Ringelblume (calendula arvensis), SlGor.-Erj. (Torb.). (4) Sopomenske oblike za enačajem lahko imajo dodane: (a) virske oznake, npr.: kropiva, f. = kopriva, Mur. , Cig. , Jan. , C. ; kúmən 1., ‑mna, m. = 1. kum, kumena, Cig. ; (b) nemško prevodno ustreznico in virske oznake, npr.: trnína, f. 1) = trnika, der Schlehdorn, M. , C. ; ščȋpək 2., ‑pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.-Valj. (Rad), Mik., vzhŠt. ; (c) nemško prevodno ustreznico, v oklepaju navedeno latinsko ustreznico rodovnega imena rastline ter virsko oznako, npr.: pljȗčnik, m. = pljučnica 2), das Lungenkraut (pulmonaria), Mur., Cig., Medv. (Rok.). Nekatere iztočnice imajo namesto enačaja kot simbol usmerjanja k osnovni besedi ob oznaki vira kazalko pogl. , npr . jółša, f. , BlKr. , pogl. jelša, na različice pa opozarja tudi vodilka prim., npr.: ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur. , Št.-Cig. , Jan. ; /…/ – prim. hajdina. Posebno vrsto besedotvorne raz‑ ličice predstavlja modifikacijski pomen za manjšalnost, npr.: trobntica, f. dem. trobenta; /…/ 2) die Frühlingsschlüsselblume (primula officinalis), mtica, f. dem. meta, die Minze, Habd.-Mik. , Mur. V trinajstih primerih ima beseda v Pleteršnikovem slovarju drugačen pomen od narečne. Tako pri besedi čukec ni pomena ʻpomladanski jeglič (Primula veris)ʼ. Enako velja za pomen besede koprič kot ʻnavadni koper (Anethum graveolnes)ʼ in ʻprava kamilica (Matricaria chamomilla)ʼ, kri- ževec kot ʻnavadna robinija (Robinia pseudoacacia)ʼ, prapor kot ʻorlova praprot (Pteridium aquilinum)ʼ, preska kot ʻnjivska preslica (Equisetum arvense)ʼ, mleč in mlečec kot ʻnavadni regrat (Taraxacum officinale ʼ, kopinščnica kot ʻmalinjak (Robus idaeus)ʼ, zvonček kot ʻnavadni gabez (Symphytum officinale)ʼ in škripotec kot ʻveliki trpotec (Plantago major)ʼ. Nezapisanih, a v narečju živih je v Pleteršnikovem slovarju devetinšest‑ deset besed, npr.: jelenšček ʻbela jelka (Abies alba)ʼ, loveča trava ʻplezajoča lakota (Galium aparine)ʼ, brščan ʻnavadni bršljan (Hedera helix)ʼ, bezonovec, bezdovec in zobovec ʻčrni bezeg (Sambucus nigra)ʼ, ognjiček ʻvrtni ognjič (Calendula officinalis)ʼ, plahut ʻnavadna plahtica (Alchemilla vulgaris)ʼ, repca ʻnavadni repik (Agrimonia eupatoria) ʼ, robovec ʻnavadni gabez (Symphytum officinale)ʼ; iz nemščine prevzete, npr.: anis ʻjanež (Pimpinella anisum)ʼ, himper ʻmalinjak (Robus idaeus)ʼ, ajbiš ʻnavadni slez (Althea officinalis)ʼ, minc ʻpoprova meta (Mentha piperita)ʼ; romanskega izvora, npr.: gacija ʻrobinija (Robinia pseudoacacia)ʼ, kamil ʻprava kamilica (Matricaria chamomilla)ʼ, menta ʻpoprova meta (Mentha piperita)ʼ; madžarskega izvora: 316 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju pušpek ʻnavadni pušpan (Buxus sempervirens)ʼ, iboja ʻdišeča vijolica (Viola odorata)ʼ, arvačka ʻdivja vijolica (Viola tricolor)ʼ. Trije narečni izrazi se delno izrazno razlikujejo (glasoslovno‑pisne, be‑ sedotvorne različice) od Pleteršnikovih slovarskih oblik. Tako v narečju z izrazom žaganica izpričan pomen ʻvelika kopriva (Urtica dioica)ʼ in ʻmala kopriva (Urtica urens)ʼ Pleteršnik beleži pod gesloma žagalica in žagavica, narečno repik ʻnavadni repik (Agrimonia eupatoria)ʼ pod geslom repiček in kopinščanci ʻrobida (Rubus fruticosus)ʼ pod geslom kopinščnica. SSKJ ima 72 botaničnih izrazov od 160 zbranih, od tega 52 v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju. Prikazani so kot samostojne iztočnice, razložene z opisno razlago, ki jo največkrat potrjuje (a) ilustrativno gradivo, npr. bréza -e ž ʻlistnato drevo z belim lubjemʼ: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič); pêlin -ína m ʻzdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusaʼ: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin; (b) latinska bodisi slovenska ustreznica vrstnega imena rastline, ponekod z dodanim ilustrativnim gradivom, npr.: divji kostanj ʻokrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanumʼ; kóper -a m ʻenoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z nitasto deljenimi listi in rumenimi cveti v kobulih, Anethum graveolensʼ: sesekljati koper; začiniti kumarice, omako s koprom, ájbiš -a m ʻzdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slezʼ: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj; (c) latinska rodovna ustreznica z ilustrativnim gra‑ divom, npr.: smetlíka -e ž ʻbot. rastlina polzajedavka z nasprotnimi listi in dvoustnatimi cveti v klasu, Euphrasiaʼ: uporaba smetlike v zdravilstvu; vratìč -íča m ʻbot. rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi ali belimi cveti v koških, Tanacetumʼ: nabirati vratič / navadni vratič. V 15 primerih ima beseda v SSKJ drugačen pomen od narečne. Tako pri besedi ščava ni pomena ʻnavadna kislica (Rumex acetosa)ʼ, enako velja za pomen besede čukec kot ʻpomladanski jeglič (Primula veris)ʼ, koprič kot ʻnavadni koper (Anethum graveolnes)ʼ in ʻprava kamilica (Matricaria chamomilla)ʼ, kumen in kum kot ʻnavadna kumina (Carum carvi)ʼ, žaganica kot ʻvelika kopriva (Urtica dioica)ʼ in ʻmala kopriva (Urtica urens)ʼ, ivanjska roža kot ʻšentjanževka (Hypericum perforatum)ʼ, luk kot ʻpor (Allium porrum)ʼ in ʻčesen (Allium sativum)ʼ, križevec kot ʻnavadna robinija (Robinia pseudoacacia)ʼ, ognjiček kot ʻvrtni ognjič (Calendula officinalis)ʼ, prapor kot ʻorlova praprot (Pteridium aquilinum)ʼ, mleč in mlečec kot ʻnavadni regrat (Taraxacum officinaleʼ, zvonček kot ʻnavadni 317 Mihaela Koletnik gabez (Symphytum officinale)ʼ in divja vijolica kot ʻdišeča vijolica (Viola odorata)ʼ. Pod geslom marjeta narečni pomen ʻnavadna marjetica (Bellis parennis)ʼ ni jasno razviden, štiri narečne besede pa se delno izrazno raz‑ likujejo (glasoslovno‑pisne, besedotvorne različice) od slovarskih oblik v SSKJ. Tako v narečju z izrazom mrkevca izpričan pomen ʻnavadno kore‑ nje (Daucus carota)ʼ najdemo v SSKJ pod geslom mrkvica, česnek ʻčesen (Allium sativum)ʼ pod geslom česen, divji česnek ʻčemaž (Allium ursinum)ʼ v ponazarjalnem gradivu pod geslom česen in kopinščanci ʻrobida (Rubus fruticosus)ʼ pod geslom kopinščica. Nezapisanih je v SSKJ 88 besed, od tega jih je tretjina prevzetih iz stičnih jezikov. Zaključek Pleteršnikov slovar in SSKJ imata narečno botanično besedje. V obeh slovarjih je prikazano v obliki slovarskih sestavkov, pri čemer je nabor leksemov pri Pleteršniku bogatejši, prav tako so pri Pleteršniku natanč‑ neje izraženi tudi pomeni; ti so ob nemški prevodni ustreznici največkrat predstavljeni še z latinsko vrstno, redkeje samo rodovno ustreznico. V Pleteršniku ni dveh mlajših prevzetih besed ( ajbiš, ribezelj), zapisanih v SSKJ, v tem slovarju pa so izpuščeni nekateri besedni pomeni, ki so v Pleteršniku še zabeleženi (gl. npr. gesla ščav, kumen, luk, koper). Literatura Dietmar AICHELE, Marianne GOLTE‑BECHTLE, 2004: Kaj neki tu cveti? Kranj: Narava. Elizabeta BERNJAK, 1995: Madžarsko-slovenski, Slovensko-madžarski slovar. Lju‑ bljana: Cankarjeva založba. France BEZLAJ, 1970/71: Glagolski derivati ‑žigati, ‑žagati. Jezik in slovstvo XVI/4, 94–95. France BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika A–J. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga. France BEZLAJ, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika K–O. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga. France BEZLAJ, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika P–S. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Mladinska knjiga. 318 Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju France BEZLAJ, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika Š–Ž. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik in Založba ZRC. Nina BLAŽEKA, 2018: Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih. Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. Katja GALLE‑TOPLAK, 2002: Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mla‑ dinska knjiga. Wolfgang HENSEL, 2008: Katera zdravilna rastlina je to? Kranj: Narava. Janez KEBER, 2001: Leksikon imen. Celje: Mohorjeva družba. Mihaela KOLETNIK, 2016: Gornjeseniška botanična terminologija. Rojena v narečje: akademkinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici. (Zora, 114). Ur. Marko Jesenšek. Ma‑ ribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 166–189. Andrej MARTINČIČ idr., 1999: Mala flora Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba. Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem. Mojca PLANTAN, Lovro VEHOVAR, 2012: Gorička zel. http:/ www.goricko.lrf‑po‑ murje.si/projekt‑goricka‑zel Maks PLETERŠNIK, 2006: Slovensko-nemški slovar (1894–1895): transliterirana izdaja. Ur. Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://fran.si. Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 2. https:/ fran.si. Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Marko SNOJ, 2016: Slovenski etimološki slovar. Tretja izdaj a. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://fran.si/193/marko‑snoj‑slovenski‑etimoloski‑slovar/ Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2009: Jezikoslovno‑kulturološki pogled na slovenska cvetlična imena. Terminologija in sodobna terminografija. Ur. Marjeta Humar Lju‑ bljana: ZRC SAZU. 141–159. Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa‑Institut Berlin, Berlin‑Dahlem. Matej ŠEKLI, 2005: Hišna imena v Ovčji vasi. Ovčja vas in njena slovenska govorica = Valbruna e la sua parlata Slovena. Ur. Nataša Komac in Vera Smole. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC, ZRC SAZU. Richard WILLFORT, 1983: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba Obzorja Maribor. 319 Mihaela Koletnik Spletni viri https:/ sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park_Gori%C4%8Dko http:/ www.farmedica.si/si/dodatki/rastlina‑tavzentroza.html; pridobljeno 28. 6. 2023). https:/ fran.si/iskanje?View=1&Query=repik THE PREKMURJE BOTANICAL TERMINOLOGY IN PLETERŠNIK’S DICTIONARY Summary The paper discusses the dialectal names of plants (phytonyms) in the Goričko Regional Park, which is the second largest nature park in Slovenia and part of the Goričko–Őrség–Raab transboundary nature park between Slovenia, Austria and Hungary. On the Slovene side, this covers the whole of Goričko and part of Raven‑ sko territories, more specifically the municipalities of Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, and Šalovci. The names of the plants presented in the paper are still used in the Prekmurje dia‑ lect today. They were collected through a field survey carried out by local female students who, in the period from 2005–2007, were included in the project Herbs and Medicinal Plants managed by the Elementary School Puconci. Another source of the names came from M.A. theses focusing on dialects. These names were then compared to the terms listed The Dictionary of Slovene Standard Language ( SSKJ) and Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary (1894–95), two main dictionaries dealing with Standard Slovene. Our aim was to shed light on the history and the frequency of the occurrence of a particular word and to point out possibe semantic differences between the dialectal and the dictionary forms. 75 plant species growing in the Goričko Regional Park, both in nature and in domestic gardens, were included in the study. The elements determining the mo‑ tivation for their naming were also taken into account. For the sake of clarity, the identification key from Mala flora Slovenije (The Small Flora of Slovenia) was used to classify individual plant species with similar characteristics into familes. Within the families, each plant was listed with its Slovene name and the corresponding scientific Latin name. Standardized dialectal names of the plants were written in their phonetic form as well. We find that both Pleteršnik’s dictionary and SSKJ contain dialectal botanical terms. In both, these are presented in the form of dictionary entries. The number of lexemes included, however, is higher in Pleteršnik’s dictionary. By the same token, this dictionary is more precise in terms of expressing their meanings, as it lists their German translation equivalents as well as their Latin species names or, in rarer cases, only their generic plant names. This kind of of explaining the names is optimal in terms of ther infomation value. Pleteršnik’s dictionary lacks two borrowed terms of more recent origin that are included in the SSKJ. SSKJ, however, does not register some meanings still found in Pleteršnik. 320 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja Nina Zver Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Maribor, Slovenija, nina.zver@um.si DOI: https://doi.org/10.18690/um.ff.3.2024.19 ISBN: 978-961-286-878-9 Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonske‑ ga zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz‑ pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ključne besede: zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovar, glasosolovje, obliko‑ slovje, besedotvorje, Števan Kühar The article is a dictionary presentation of adverbs as documented in the works of the folklore collector Števan Kühar from Bratonci (1882–1915). The material from three of his publications in Časopis za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913) is taken into account. The adverbs in question are analyzed from phonological, morphological and word‑formation perspectives. In addition, Slovar stare knjižne prekmurščine, Slovar beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar and Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary are checked for the presence of these adverbs in them. Keywords: history of Slovene, adverb, dictionary, phonology, morphology, word‑ ‑formation, Števan Kühar Uvod1 Števan Kühar (1882–1915; Slika 1) se je v prekmursko kulturno zgodovino zapisal kot bratonski zbiralec ljudskega izročila. Narodno blago je objav ljal 1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6‑0156: Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine (vodja dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna. 321 Nina Zver večinoma v prekmurskih časopisih – Kalendarju Srca Jezušovoga, Mariji-nem listu in Novinah – zajetno količino pripovednega izročila pa v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913, 1914). V periodiki se je podpisoval s psevdonimi Š. K. , P. , Dolinec, Dolenski Marko ( Slovenska biografija, na spletu). Skupaj z Ivanom Jeričem je izdal Narodne pesmi Vogrskih Slovencov (1913), v rokopisu pa je ostala Küharjeva Slòvnica vogrsko-slovènskoga narȇčja (1913; Slika 2), natančneje dólinske različice prekmurskega narečja, ki jo je na 132 straneh priredil po Janežič‑Sketovi Slovenski slovnici iz l. 1900. Danes jo hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (Narat 2007: 366, op. 5). Slika 1: Portret Števana Küharja Slika 2: Naslovnica Küharjeve slovnice Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ Vir: https://www.kamra.si/mm-elementi/ stevan-kuehar-1882-1915-zapisovalec- slovnica-vogrsko-slovenskoga-nar-cja/ ljudskega-blaga-v-prekmurscini/ Zapisovanja ljudskega izročila se je Kühar lotil zaradi ljubezni do ma‑ ternega jezika in tudi z narodnostnopovezovalnim razlogom, »ka sä tak Slovänci na ovon kráji Mürä zoznánijo z‑narêčjon pa z‑lückof poezijof svoji prêkmürski bratof« (Kühar 1911: 47). Čehova (2003: 455) Küharjevo folklorno gradivo kljub nekaterim metodološkim pomanjkljivostim ocenjuje kot »pomemben dokument časa«, nastal kot rezultat poziva Karla Štreklja k zbiranju ljudskega blaga. Štrekljeva »navodila za vestno fonetično zapi‑ sovanje narečne ljudske proze« so »izšla iz natančne filološke metode«, in pomagala so oblikovati tudi pripovedne zapise Števana Küharja, ki so opremljeni s pojasnili o fonetičnem zapisovanju in z razlagami narečnih 322 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja besed (Čeh 2003: 453). Najbolj fonetično natančno, avtentično in govorjeni prekmurski besedi približano je Kühar ljudsko blago zapisal v tretjem delu objavljenih pripovedi, pri čemer je treba v ozir vzeti dejstvo, da gre za starejši, še nepoenoteni način fonetične transkripcije. Metodologija V članku podajam slovarski prikaz prislovov, evidentiranih v treh Kü‑ harjevih objavah ljudskega izročila v ČZN (1910, 1911, 1913). Pri zgradbi slovarskega gesla v glavnem izhajam iz predloga za zasnovo zgodovinskega slovarja Natalije Ulčnik (2009: 130–8),2 pri čemer pa ne vključujem eti‑ mološkega razdelka. Slovarski sestavek vsebuje glavo s krepko poudarjeno iztočnico, zaglavje z opredelitvijo vrste (in podvrste) prislova, pomensko‑ razlagalni razdelek s ponazarjalnim gradivom (zapisanim identično, kot je v objavi v ČZN – popravljene so zgolj očitne tiskarske napake) in mestom navedbe, ki lahko vsebuje primere posebne rabe (npr. kot sestavina glagolskih kalkov; pregovor; z oslabljenim pomenom; v nikalnih stavkih). Sledi dokumentarni razdelek (z oznako ), ki prikazuje izpričanost prislovov v Slovarju stare knjižne prekmurščine (SSKP), Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (Plet.), Slovarju beltinskega prekmurskega govora Franca in Vilka Novaka (Nov.) ter Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko- -madžarskem slovarju (Muk.). Vodilka ☞ povezuje pomensko povezane iztočnice. Prislovi so razvrščeni po abecedi; če je pisnih različic več, so te prav tako urejene po abecednem redu (npr. ajnog, ajnok) ali glede na to, katera je običajnejša (npr. gnjesden, dnesden). Pri zapisu iztočnic ohranjam za‑ okrožena samoglasnika ü in ö, Küharjeva ű in ő sta zamenjana z ü in ö, dvoglasnika ô in ê pa sta zapisana kot ou in ej. Večpomenke v pomenskorazlagalnem razdelku se ločijo z arabskimi številkami, medtem ko dve poševnici uvajata podpomene. Razlagalni del je povzet po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, vrsta prislova pa je določena s pomočjo Slovenskega pravopisa oz. Sinonimnega slovarja slovenskega jezika. 2 Trenutno najsodobnejši in najpopolnejši zgodovinski slovar je Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (www.fran.si), ki zajema iztočnice iz besedil slovenskih protestantskih piscev. 323 Nina Zver Slovar prislovov A  SSKP (blǘzi in blízi), Muk. (blǘzi), Nov. (blǘizi) ajnoug, ajnouk kratn. prisl., nedol. čas. prisl. ☞ bliže, polek zaim. 1. enkrat; izraža, da kaj nima ponovitve: bole primer. mer. prisl. Prlé jä nìkaj nê vídla, liki kak sä jä ajnôg 1. bolj; za stopnjevanje pridevnikov, ne-znáglič näzáj obrnôla, tak jä fčàsig vragá pridevniških prislovov ali za izražanje ve-zaglédnola na non brêsti. ČZN 1911, str. 53 čje mere glagolskega dejanja ali stanja: 2. nekoč; izraža ne natančneje določen Žè dsta lêpij gajv i njív je správila na čas, v katerem se kaj zgodi: Ajnôk jä nìkoj i se posplj ble blíža k vesnìcam. š‑čàrnä šôlä diják jàko trűdän prìšäo do‑ ČZN 1910, str. 106 Bràtonäc. ČZN 1911, str. 52 2. bolj; omejuje pomen pridevnika, pri- 3. naenkrat; izraža trenutnost, nepriča- slova ali prislovne zveze: Prošècija je bole kovanost: Ajnôk sä jä pa sàmo zosűka po vogskom, ki právijo proseció ČZN 1910, vtär okôli njga ČZN 1911, str. 56 str. 111, op. 2  Nov. (ajnóuk gl. ednóuk)  Nov. (ble), Muk. (bóle), SSKP (bòle tudi ☞ inda, ednouk, enkrat, dvakrat, stoukrat, tri‑ bòlje) krat, večkrat, negda, nigda ☞ najbole bouše B primer. nač. prisl. primernik od dobro: Nèšterni právijo bejlo nač. prisl. gen, drűgi gjen; tô je ble po starín‑ belo; take barve kot sneg ali mleko: té skom i tüdi bôše ČZN 1910, str. 111, op. 6 dűše mrejo vse bêlo oblèčene bìti ČZN  Nov. (bouše), SSKP (bóugše, sam.) 1910, str. 126 ☞ dobro, najbouše  Nov. (béili ‑la ‑lo, prid.), Muk. (bèjli ‑a ‑o, prid.), SSKP (béjli ‑a ‑o, prid.) Č bliže primer. prostor. prisl. čalarno nač. prisl. bližje; izraža manjšo razdaljo v primer- zvijačno, varljivo: Tô sä nyämä prväč janju: Stôpo jä záto bližä, je zé tô knìgo čalárno vìdlo, záto jä stàno pa šô glédat. v‑rôkä pa jä zàčno ž‑njé čtèti. ČZN 1911, ČZN 1913, str. 14 str. 52  Muk. (čaláren, prid.), Nov. (čaláren, prid.),  SSKP (blìže), Plet. (blízu III. compar. bliže), SSKP (čalárno), Plet. (čalárən, prid.) Muk. (blíže) ☞ blüzi časi čas. prisl. včasih: Čási sä tüj z‑ràsojami prkážä. ČZN blüzi prostor. prisl. 1911, str. 53 1. blizu; izraža majhno razdaljo: Té  SSKP (čási), Plet. (čȃsi) grznä pokôrä sta pa nê mgla včinìti, ☞ fčasi, včasi, fčasig, fčasik, včasi, včasik zatô ka sôsidjä jàko blűzi májo ʹrámbä ČZN 1913, str. 36 324 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja čerezret nač. prisl. so ga sli zgràbilä ČZN 1913, str. 12 izredno: Stáro so natô oblätèli čämérjä,  SSKP (gdàšté) pa sä jä čäräzrét ʹápila präklìnyati. ČZN 1913, str. 31 davno čas. prisl. pred dolgim časom, zdavnaj: Dà jä pa čiduže, či duže mer. prisl. drgôč prìšäo pozvidávat, njämi jä Bôk čedalje; izraža postopno naraščanje ali pràvo, ka jä ži njgov gôd dávno míno. upadanje: Vrák jä nê pobègno, liki jä ščä  SSKP (dávno), Plet. (dávnọ), Nov. (dáven ‑vna čidùžä vékšä nävôlä dèl. ČZN 1913, str. 34 ‑vno, prid.), Muk. (dávnik) dà so vìdli, ka či dùžä blä prti nyìn ìdä, ☞ ne davno so zmätàli kosé pa srpé f pšänìco ČZN 1913, str. 18 dendenešnji čas. prisl.  Nov. (čidùže), Muk. (čédúže in čédle) danes, dandanes: Gospôdje gráda pa èšče déndenéšnji nêmajo nìkše sréče v rdbini. črstvo nač. prisl. ČZN 1910, str. 113 čvrsto: Diklíčka jä bêžala domô pa domá,  SSKP (déndenéšnji), Nov. (déndénešnji) bár prlé nê znála gúčati, jä zàj lipô čstvo ☞ gnjes, gnjesden, dnesden pítala màtär ČZN 1913, str. 28  Plet. (čŕstəv, prid.), Nov. (čstev, prid.), SSKP dobro nač. prisl. (čr̀stvi, prid.) prislov od dober: záto jo jä idnôg dbro dràpno s‑päsnìcof po hpti ČZN 1911, str. 63 D  Nov. (dber ‑bra ‑bro, prid.), Muk. (dbro), SSKP (dber ‑bra ‑bro, prid.), Plet. (dbər, dóbra, dale, dele primer. prisl. kol. prostora prid.; dóbrọ, sam.) 1. bolj daleč: Z‑lažjôv dlä nmrä, do ☞ boše, najboše prêlaza. ČZN 1911, str. 72 2. izraža premikanje od določenega me- dol, doli cilj. prostor. prisl. sta: Šla sta záto dàle i sta prìšla do ko‑ izraža gibanje ali smer proti nižjemu scôv, ki so se rávno k zaǜtreki správlali. kraju: Eden ránški mi je dl spádno i ga ČZN 1910, str. 108 ìščem ČZN 1910, str. 114  Nov. (dàle, dèle), Muk. (dle), SSKP (dàle) kot sestavina glagolskih kalkov: Vráta so dli ☞ daleč, deleč, nadale, nadele zaklèpali ČZN 1910, str. 112  SSKP (dòli), Plet. (dòl, dóli), Nov. (dòli, dòl), daleč, deleč prisl. kol. prost. Muk. (dój) izraža (veliko) razdaljo: Med Renkôvci ☞ gor, gori i med Didèrovci nê dàleč od vélke cèste je stála kapêlica na čast sv. Jéderti. ČZN doma mestov. prostor. prisl. 1910, str. 111 Ìžo jä pa nê m dläč od mlína v domači hiši, v svojem stanovanju: Ma‑ ČZN 1913, str. 14 to žáläma so nê domá nàjšli, sàmo sinű.  SSKP (dàleč), Plet. (dáleč), Nov. (dàleč, ČZN 1911, str. 61 // v domačem kraju, v do- dèleč), Muk. (dleč) mači deželi: Lűbi mj bràt, ostàni tí do‑ ☞ dale, dele, nadale, nadele má, pan j šlà mesto täbé g vojákon! ČZN 1913, str. 8 dašte poudar. ozir. poljubn. čas. prisl. zaim. zv.  SSKP (domá), Plet. (domȃ), Muk (domá), kadar koli; izraža poljubnost časa: Pa Nov. (domá) dàšté jä šô f Čärnsofcä, na vélkoj cèsti ☞ domou, gzdomi, kzdomi 325 Nina Zver domou cilj. prostor. prisl. tàkši člvik právi, ka jä dbro pzna té v domačo hišo, v svoje stanovanje: dni cmprnicä, šträ so ga gonìlä, da njin jä právijo, ka tô tàkšä dêtä (h)di domô pa mgä oblűbiti, ka jä f‑cêlon svjän jôkat, štro jä màti sáma od živlênja živlênji nìkomi nä ovádi, záto ka ga vači správila; drűgi pa právijo, ka tô tàkši drgôč vmorìjo äli njämi pa govorênjä präminôči (h)di domô jôkat ČZN 1911, zmäjo. ČZN 1911, str. 56 str. 58 // v domači kraj, v domačo deželo:  Nov. (drgóuč), Muk. (drguč), Plet. (drȗgič, Nazádnje se je Ánika podála nèkam dàleč drugč), SSKP (drügóč, drügóuč) na božopôt i se je s té pôti nigdár več nê ☞ prvikrat, tretič povrnôla domô. ČZN 1910, str. 117  SSKP (domóu, domó), Plet. (domọ́v), Nov. dugo čas. prisl. (domóu) prislov od dolg: Dùgo so si prämišlávali, ☞ doma, kzdomi, gzdomi kàj napràvili. ČZN 1913, str. 17  Nov. (dùgo), Muk. (dúgo), SSKP (dùgo) dosta mer. prisl. ☞ duže dosti, mnogo, veliko: V ìndašnji čàsaj, pkäč jä ščä dsta logôv bilô, so sä vìlä duže primer. prisl. kol. časa ràdä držàlä prìnas. ČZN 1911, str. 51 dlje; izraža daljše trajanje: Bistrčánäc jä  SSKP (dòsta), Plet. (dósta), Nov. (dòsta), Muk. potn ščä dùžä ríbo pa jä vnožíno ríp (dósta) nalôvo. ČZN 1911, str. 54 ☞ malo, jako, preci, preveč, vnogo, zadosta  Nov. (dùže), Muk. (dúže), SSKP (dùže) ☞ dugo, čiduže, či duže dotejčas kaz. čas. prisl. zaim. dotlej; izraža čas, trenutek v preteklosti, dvakrat kratn. prisl. do katerega je dejanje trajalo: Dotêčas izraža dve ponovitvi: Dvàkrat na svêti. kúči žälèzo, pkäč jä tplo. ČZN 1911, str. 70 ČZN 1913, str. 5  SSKP (tečás in tèčas), Nov. (tèčas)  SSKP (dvàkrat), Plet. (dvȃkrat) ☞ dozdaj ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, enkrat, stoukrat, trikrat, večkrat dozdaj kaz. čas. prisl. zaim. do tega časa, trenutka: Dozdáj je siná E skro nobèden nê mèo ČZN 1910, str. 113 Či stä dzdaj f tj ʹobànyi trgàli, tgajtä zàj ednouk kratn. prisl., nedol. čas. prisl. zaim. äščä blä! 1. enkrat; izraža, da kaj nima ponovitve: ČZN 1913, str. 21 Pvi ričê sta ži nê sàmo ädnôk správili  SSKP (dòzdaj), Plet. (dozdàj) v‑zadrègo tak čtêfca, kak tüj poslüšàfcä ☞ dotečas, zaj, zdaj pr čtänjê Mharovij kníg. ČZN 1911, str. 76, op. * drgouč, drügouč zapored. prisl., drug. čas. 2. nekoč; izraža ne natančneje dolo-prisl. čen čas, v katerem se kaj zgodi: Ednôk drugič; pri ponavljanju na drugem mestu: je rakìčanskomi grfi ránški pod st Dà jä pa drgôč prìšä pozvidávat, njämi spàdno. ČZN 1910, str. 114 jä Bôk pràvo, ka jä ži njgov gôd dávno  SSKP (ednóuk tudi ednók), Nov. (ednóuk, míno. ČZN 1911, str. 62 Za ʹn krátek čas je idnóuk), Muk. (ednuk), Plet. (enk, ednk) žè drügôč na srêdi hìže lèžao. ČZN 1910, str. ☞ ajnoug, ajnouk, dvakrat, enkrat, idnoug, idno‑ 121 // ob naslednji, drugi priložnosti: Sàki uk, inda, negda, nigda, stoukrat, trikrat, večkrat 326 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja enkrat nedol. čas. prisl. zaim. 3. takoj; izraža, da za nastop dejanja, sta- nekoč; izraža ne natančneje določen čas, nja zadošča nepomemben vzrok: Nsmi v katerem se kaj zgodi: Enkrát sta pa do njämi psta pokázati, ka njämi fčàsik nèkše kovàčnice prìšla Krìstuš i Pèter ČZN čbä naskríš ìdäjo. ČZN 1911, str. 72 Vé bàbä 1910, str. 108 Ènkrát je prìšeo èden starêši stä tàk nôrä, ka fčàsi jôčätä, či vam možé Bèltinčar, Trátnjek, k njoj pozvedávat, odžänéjo. ČZN 1913, str. 11 ka de se ž njim godílo po smti. ČZN 1910,  SSKP (včàsi), Nov. (fčàsi), Muk. (včsik), str. 126 Plet. (včàsi)  Muk. (ènkrat), SSKP (ènkrat), Plet. (ȇnkrat) ☞ časi, fčasi, včasi ☞ inda, ajnok, ajnog, dvakrat, stoukrat, trikrat, večkrat, negda, nigda fčasi, včasi čas. prisl. včasih: Fčási ščä präj koga píta ČZN 1911, esi kaz. smer. prostor. prisl. zaim. str. 57 Včási je tǜdi právila, da je tga ali sem, semle; izraža premikanje ali usmer- noga dèdek v pèkli. ČZN 1910, str. 124 jenost h govorečemu: Nazágnya san sä  SSKP (včási tudi včásih), Nov. (fčási), Muk. porôčo si v to vàšo molitvárnico ČZN (včásik), Plet. (včȃsih) 1913, str. 28 ☞ časi, fčasi, fčasig, fčasik, včasi, včasik  Nov. (èsi, sè), Muk. (ès), SSKP (èsi, èse), Plet. (esi) fküp, vküp nač. prisl. ☞ se, ta, tanta skupaj; izraža medsebojno združenost ali združevanje: Dà jä pa ajnôg z grfon fkǜp etak kaz. nač. prisl. zaim. prìš, nyämi jä té napùno mošnyô pa ga tako; izraža način dejanja: Pobiráš si je jä nagúč, nàj drgôč mêri ČZN 1913, str. 22 pa ètak mìslo: ČZN 1910, str. 121 Oni, ki so ga Tü píta tô dèco, ka do dèlala, da tô vküp ži vìdli, ga opišǜjäjo tak: ČZN 1911, str. 53 nsijo. ČZN 1910, str. 116  SSKP (ètak), Nov. (ètak, tàk), Muk. (ètak),  Nov. (fkǜp, fkǜper), SSKP (vkǜp, vkǜpe, Plet. (etak) vkǜper), Muk. (vkǜp), Plet. (skùp, vkùp) ☞ ovači, ovak, tak ☞ narazno, vred F G fčasi, fčasig, fčasik, včasi, včasik čas. gde, ge vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. prisl., okolišč. prisl. 1. kje; izraža vprašanje po kraju, na ka- 1. takoj; izraža, da se kaj zgodi brez od- terem se dejanje dogaja: Gè zàj j san?! lašanja: Fčàsik jä pr strji bü pa ga jä ČZN 1913, str. 33 gnà bräzi täžávä. ČZN 1911, str. 55 Tô jä pa 2. kje; izraža, da se dejanje dogaja na zvèdo nìkši Grškovnyák, pa jä fčàsi krédi nedoločenem, poljubnem kraju, mestu: bǜ ČZN 1913, str. 36 Gda je vrág gdè dête podmêno, tǜdi tam 2. takoj; izraža, da se dejanje zgodi v zelo je znála tá bàba právo dête nazáj spràviti. kratkem času: Zàkaj mtväcä fčàsik nä ČZN 1910, str. 125 Nájráj so sä držàlä v‑lôgi, zakápläjo? ČZN 1911, str. 63 Vê pa j znán ĝe na kàkšän skrìvnon mèsti pôläg vodé. čtèti od sèčof pa ti jä fčàsi präžänén! ČZN ČZN 1911, str. 51 1913, str. 21 Iʹnda so lidí, dà jä štäri mo,  SSKP (gdè, gè), Nov. (ge), Muk. (gé), Plet. fčàsig zakápali ČZN 1911, str. 63 Bža rôka (gd) ga je včàsik doségnola. ČZN 1910, str. 111 327 Nina Zver getan poljubn. mestov. prostor. prisl.  Nov. (gr, gri), Muk. (gór), SSKP (gòri), kje, tu in tam; izraža, da se dejanje do- Plet. (gòr, góri) gaja na nedoločenem, poljubnem kra- ☞ dol, doli ju, mestu: »h« glásnik jä nà‑konci rêči zäfsma prämíno äli sä jä pa sprämêno gostou kratn. prisl. v »j«; v‑začétki, pa sräd rêči sä jä ĝetan pogosto; izraža, da se dejanje večkrat obdžao. ČZN 1911, str. 47 pojavi, ponovi: Lidjé si gučìjo, ka vrág  SSKP (gdètam) gostô žäné Nèmcon rìbä gr po Műri. ČZN ☞ gde, ge 1910, str. 54  SSKP (gostóu), Nov. (gostóu), Plet. (gst, globlej primer. mer. prisl. prid.) primernik od globoko: Pr kpanji pa ☞ pogousci, porejci nsmi nìkaj gúčati, záto ka vači pênäzi globlê ntri v‑zämlô ìdäjo. ČZN 1911, str. 57 grdo, grdou nač. prisl.  SSKP (glòbše), Nov. (globši, globokéjši, prislov od grd; izraža, da dejanje, sta- prid.), Plet. (globši, globəljši, prid.) nje v estetskem pogledu vključuje pre- vladujoče negativne lastnosti: On vrák, gnjes čas. prisl. štri sä Slovncon prkažǜvlä, jä nigdár dandanes; v sedanjem času, zdaj: Glica nê tàg gdo čàrän pa odőrän ČZN 1911, str. jä te odlätêla v‑lôk, ĝè ščä gnjs spêvlä 53 Dičáka sta sä pa natô pot plôd vdárila svjo túžno pèsmico. ČZN 1911, str. 65 pa tàg grdô ärjvila ČZN 1913, str. 30  Nov. (gnjès ‘danes’), Muk. (gnès ‘danes’),  Nov. (gdi ‑a ‑o, prid.), Muk. (gdo: 1. ‘gr‑ SSKP (gnès, gnjès ‘danes’), Plet. (dnȇs ‘danes’) do’, 2. ‘zelo, nadvse’), SSKP (gr̀do, grdóu), Plet. ☞ gnjesden, dnesden, dendenešnji, vütro (gȓd, prid.) ☞ lepo, lipo gnjesden, dnesden čas. prisl. dandanes; v sedanjem času, zdaj: Dnes‑ H dén že samo nìšteren cìgeo, kak razvalìna, káže mèsto, gdè so nègda slovènski re‑ hitrej, itrej primer. nač. prisl. dovnícje glásili rêč bžo. ČZN 1910, str. 110 primernik od hitro: Ali nê je bíla tak zvíta, Kak ščä ĝnjsdén norê lǜstvo, zlásti pa kak prvêšnja; člvek bi hitrèj vèrvao, da žnski spôl na fàjnščäk, tàk so norèlä nê bíla pri právoj pámeti. ČZN 1910, str. 126 žnskä pa dèklä nìgda za fàjnščäkon. Prso ga jä pédästko, ka räkši ʹitrê vč ČZN 1911, str. 62 naprávi. ČZN 1913, str. 24  Nov. (gnjès ~ dén), Muk. (gnèsdén)  Muk. (hítro), SSKP (hìtro, hìtroma), Plet. ☞ dendenešnji (hítər, prid.) ☞ hitro, itro gor, gori cilj. prostor. prisl. izraža gibanje ali smer proti višjemu hitro, itro nač. prisl. kraju: Natô ga jä lápäc ìtro popàdno pa 1. prislov od hiter; izraža, da dejanje pjo, vači‑j odìšäo gr prti näbéson. ČZN poteka, je opravljeno z veliko hitrostjo: 1911, str. 64 Bùa jä bzna bíla pa jä ìtro prêk vodé kot sestavina glagolskih kalkov: On, kí je krí‑ pälìsnola ČZN 1911, str. 67 Dà sta štindára žec gori nèseo, je mametlív grátao. ČZN f ʹižo stôpila, jä dän vrák ʹitro v s ʹižä 1910, str. 110 prämíno ČZN 1913, str. 35 328 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja 2. prislov od hiter; izraža, da se kaj zgodi joučič nač. prisl. v kratkem času: A tǜdi tam njoj je srèča jokaje: dan jä jôčič pràvo, ka ga ščä nê dùgo slűžila, ar so jo hìtro zgràbili v tô lèto, štro prídä, bújäjo. ČZN 1911, str. 65 lažèj. ČZN 1910, str. 127  Nov. (jóučič), Plet. (jčič)  SSKP (hitré, hitréj) ☞ hitrej, itrej, pomali, naglo, nanagloma, zna‑ K glič kajšte poudar. ozir. poljubn. zaim. I karkoli; izraža poljubno stvar, pojav: Tí tè gúči, dà dä bík pdo; pa ščä tè nê idnoug, idnouk kratn. prisl. kàjšté, liki: Gospnä, kà välìjo, kà? ČZN 1. enkrat; izraža, da kaj nima ponovit- 1911, str. 73 ve: Dà jä »molítäf« opràvo, jä idnôk s  SSKP (kàšté, kàj šté) päsnìcov vdàro po glàžovini ČZN 1913, str. 24 ☞ kakoli 2. naenkrat; izraža istočasnost: Na Tìšini pa v‑Martjánci so sä v‑obma mèstoma kak vpraš. nač. prisl. zaim. idnôg zàčnoli cärkví zídati ČZN 1911, str. 61 kako; izraža vprašanje po načinu deja- ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, dvakrat, enkrat, nja, dogajanja, stanja: Kàk so ìnda vragá stoukrat, trikrat, naednouk, najdnouk, najnouk, norìli? najnoug, ob ednem, večkrat ČZN 1911, str. 55  Nov. (kàk), Muk. (kk), SSKP (kàk), Plet. inači (kȃk) drug. nač. prisl. zaim. drugače: Nìkši bltinski možácjä pa inàči ☞ tak prpovidávlo. ČZN 1913, str. 15 kakoli poudar. ozir. poljubn. zaim.  SSKP (nàči), Nov. (inàči), Plet. (inȃči, náči) karkoli; izraža poljubno stvar, pojav: S ☞ ovači, ovak têm si je od vragá pridôbo tàkšo môč, da inda je slètkar vse zàdeo, kàkli je štèo. ČZN nedol. čas. prisl. zaim. nekoč; izraža ne natančneje določen čas, 1910, str. 120 v katerem se kaj zgodi: Tak jä präj prìnas  SSKP (kàkòli), Muk. (kkoli) ìnda dsta ràkov bilô, zàj ji pa nèga väč ☞ kajšte ČZN 1911, str. 59 kakšte poudar. ozir. poljubn. nač. prisl. zaim.  Nov. (índa), Muk. (índa), SSKP (índa), Plet. kakorkoli; izraža poljubnost načina: Naj (ȋnda) bô ps kàkšté bêli, bu(h)é záto lì čàrnä ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, enkrat, negda, nigda má. ČZN 1911, str. 73  SSKP (kàkšté), Nov. (kakšté), Plet. (kakšte, J kakšteč) jako mer. prisl. zelo, močno: V‑vôdi, na štroj zmla kama vpraš. smer. prostor. prisl. zaim., poljubn. plàva, sta dvê jàko vlkivi rìbi. smer. prostor. prisl. zaim. ČZN 1911, 1. kam; izraža vprašanje po kraju, pro- str. 59  ti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga Nov. (jàko), Muk. (jáko 1. ‘hudič’, 2. ‘dobro’), SSKP (jáko), Plet. (jȃk, prid.) doseže: Kàma naj dènem? ČZN 1910, str. 120 ☞ dosta, preci, trdno, trno 2. kam; izraža usmerjenost v nedoločeni, poljubni kraj ali dosego tega kraja: Čási 329 Nina Zver sä tüj zgodí, ka kǜga človèka sprävája, da kesno mer. čas. prisl. vnči kama ìdä. ČZN 1911, str. 58 pozno; izraža, da se kaj zgodi, ko je do  Nov. (kàma), Muk. (káma), SSKP (kàma), določenega časa, roka malo, premalo ča- Plet. (kama) sa: A hlápec je pràvo, da tô on zakrívo, či sta kèsno prìšla, záto on ščé prvlé kamašte poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. kaznǜvan bìti. ČZN 1910, str. 115 Kàma ksno prisl. zaim. ìdäš, tá ksno prídäš. ČZN 1911, str. 72 kamorkoli; izraža poljubnost usmerjeno-  SSKP (kèsno), Nov. (kèsno), Muk. (kèsno), sti: Kamašté jä šô, tga psà sä sli sv Plet, (kəsȃn, prid.) zé. ČZN 1913, str. 11 ☞ kesnej, prekesno  Nov. (kàmaštéč), SSKP (kàmšté), Muk. (kámaškéš) kmeče nač. prisl. temačno, mračno: Dà jä väčér kméčä kcoj mestov. prostor. prisl. grátalo, jä fčàsi bilô čǜti, ka jä präminôča zraven; izraža dodajanje: Potm je pa pr zíbäli pa nadája dêtäcä. ČZN 1913, str. 5 nazáj nèseo i kcj djáo, gdè je vkrèj  Nov. (kméče), Muk. (kméčen ‑čna ‑o, prid.) odžàgao. ČZN 1910, str. 108  Nov. (cój, kcój), Muk. (cúj) količkaj mer. prisl. zaim. ☞ vkrej izraža prav majhno, še mogočo mero, stopnjo: Pôläk Mälínäc jä nìkša gràba, kelko vpraš. mer. prisl. zaim. štärä grabé sä lidjé väčér, dà sä kličkaj 1. koliko; vprašuje po številu ali količini: zamračí, pazlívo ogíbläjo. ČZN 1913, str. 9 Klko cênä má tá kràva? ČZN 1913, str. 18  Nov. (kličkáj), Muk. (kóličkaj), Plet. 2. koliko; izraža veliko količino ali me- (kličkaj) ro: Nê dùgo po tn jä šô mládi Prkläti v Ìžäkofcä k svjämi tésti pa sä jä tàn komaj nač. prisl. tôžo, klko stràotä mräjo domá trpèti. izraža težavno uresničitev dejanja: Fčàsik ČZN 1913, str. 33 jä pr strji bǜ pa ga ja gnà bräzi täžávä.  Nov. (kèlko), Muk. (kèlko, kèuko), SSKP Prlé so ga pa štìrjä (h)lápci kmaj gonìli. (kèliko) ČZN 1911, str. 55 ☞ telko  Nov. (kùmaj), Muk. (kómaj), SSKP (kòmaj, kùmaj), Plet. (kmaj) kelkoštekrat ozir. poljubn. količ. kratn. prisl. zaim. kstrani smer. prostor. prisl. zv. kolikor koli krat; izraža poljubno število vstran: Dičáka sta sä pa natô pot plôd vdà‑ ponovitev: Pa slètkar, kälkoštékrát jä šô rila pa tàg grdô ärjvila, ka jä Prklätoga té kmt pôläk kríža, sli jä čǜ glás ČZN škráp obíš, pa jä bêž kstráni. ČZN 1913, 1913, str. 11 str. 30  Nov. (stráni), Plet. (stráni) kesnej primer. mer. čas. prisl. ☞ prstrani kasneje; primernik od kasno: Nìkälko lêt käsnê jä prìš drűgi tihínäc vés. ČZN kzdoumi smer. prostor. prisl. 1913, str. 24 od doma: Ìžo jä pa nê m dläč od mlí‑  SSKP (kesnéj) na, tàk ka jä gzdômi läjko vìdo, kà sä pr ☞ kesno, prekesno, sledkar, sletkar mlí ni godí. ČZN 1913, str. 14 330 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja  Nov. (zdóumi), Muk. (zdóma, zdómi), SSKP naprávijo šôpe [n. Schaub], štère potm (zdómi), Plet. (zdma) ležèj na strèho lűčajo. ČZN 1910, str. 111, op. 1 ☞ doma, domou  Nov. (ležéi), Muk. (ležèj), SSKP (lehžé) ☞ lejko, leži, najleži, nalejci, težko, teško, zlej‑ L ka, žmetno lejko nač. prisl. leži primer. nač. prisl. 1. lahko; prislov od lahek: Té člvek bi lažje; primernik od lahko: »Jèjte, jèjte, li jáko lèjko s svjimi pênezami žívo i njemi mre jèsti, ka te lèži dèlali«, právijo màti nèbi trbèlo beráčiti. ČZN 1910, str. 118 težákom. ČZN 1910, str. 109, op. 2 2. lahko; izraža zmožnost, sposobnost  Nov. (lèži), Muk. (lèži), SSKP (lèži), Plet. za kako dejanje: Gda je lêpo vrême, tè (ləžj) prej lèjko vídi krížec v vôdi té vtnjene ☞ lejko, ležej, najleži, nalejci, težko, teško, zlej‑ cérkvi. ČZN 1910, str. 109 / izraža možnost ka, žmetno uresničitve dejanja ali stanja: »Te zàjtra zarán nakmi kobìlä, ka va ranê šla orát, lidere čas. prisl. ljko nama dìvjä dèklä krápcä prnäséjo!« iznenada, kar naenkrat: Dà jä postílala, ČZN 1911, str. 51 jo jä tô nävìdno stvorjênyä lidrä zgràbilo 3. izraža prošnjo, omiljeno zapoved: Bi pa plésalo ž nyôf po ʹiži. ČZN 1913, str. 31 lèjko àte ali té, ali êni ali v Mìška mo, ☞ naednouk, najdnouk, najnouk, najnoug nê rávno tí! ČZN 1910, str. 123  Nov. (lèjko), SSKP (lèhko, lèjhko, lèjko), M Muk. (léjki ‑a ‑o, prid.), Plet. (láhək, prid.) ☞ ležej, leži, najleži, teško, težko, zlejka, žme‑ majcko mer. prisl. tno malo, malenkost: Dà jä do mlína prìš, jä dvri samo màjcko otzno, pa tak lűk, lepou, lipou nač. prisl. ka sä v njŋ godí. ČZN 1913, str. 14 1. prislov od lep: Stísnoli so ga prej pod  Plet. (mȃjcikọ) svoj plášč i so ga jáko lepô tolážili. ČZN ☞ malo, dosta 1910, str. 113–114 záto tä lipô prsin, povê domáčin, nàj dájo knči na tri čàrnä mšä malo mer. prisl. za mäné ČZN 1913, str. 3 izraža manjšo mero, stopnjo dejanja, 2. vljudno, prijazno: Št sä ž‑njôf sréča, stanja, lastnosti: Dsta gùča, pa màlo jo lipô mrä pozdràviti z‑ričmí: »Dbro (h)àska. (Gè sä dsta gučí, tàn sä màlo ǜtro, tätìca!« ČZN 1911, str. 58 oprávi.) ČZN 1911, str. 70 3. izraža, da se dejanje, stanje povezuje  Nov. (màlo), Muk. (mlo), SSKP (màlo), Plet. s pozitivnimi lastnostmi v estetskem po- (mȃli, prid.) gledu: Lipôvčarje so pa lepô znàli pôle ☞ dosta, majcko, menje, premalo obdelávati. ČZN 1910, str. 109 menje primer. mer. prisl.  Nov. (léipi ‑a ‑o, prid.), Muk. (lèjpi ‑a ‑o, prid.), manj; izraža manjšo količino ali mero: Plet. (lp, prid.), SSKP (lepó, léipo, lepóu, lipóu) Kmtjä so ži prlé prväč màlo zämlé mèli, ☞ grdo zàj so pa ščä te mnyä dôbili pa tô blä bžno. ČZN 1913, str. 22 ležej primer. nač. prisl.  Nov. (mènje), Muk. (ménje), SSKP (mènje), lažje; primernik od lahko: Ali prvlé, kak Plet. (mànj) se hápijo (začnejo) pokrívati, z rìtovine ☞ malo, premalo, več, više 331 Nina Zver milo nač. prisl.  SSKP (nadàle), Plet. (nadȃlje) prislov od mil: šče zdaj vèčkrát jôče tam ☞ dale, dele, daleč, deleč vu tèmnij nočèj tak mílo, da po človèki vse škráb ide, či ga čǜje ČZN 1910, str. 115 naednouk, najdnouk, najnoug, najnouk  SSKP (mílo), Nov. (mílo bìti), Muk. (míli ‑a kratn. prisl. ‑o, prid.), Plet. (mȋł, prid.) 1. izraža trenutnost: dà jä Lèšnyäk na blà‑ nyo stôpo, te sä svétäc prävg nànyäga mimo prostor. prisl. pa ga tàk spokúk, ka ga jä najnôk kf izraža premikanje v bližini in naprej: poljála ČZN 1913, str. 26 / izraža nepričakoMímo jä šô nìkši dičák pa jä f‑pámäd vanost: Natô so spoznàli, ka jä tô vrák, zé, ka té gospôt, štri pod drêvon spí, štri jä nàjdnok prämíno. ČZN 1911, str. 55 jàko lêpo knìgo má. ČZN 1911, str. 52 Fàrar pa, dà jä prìš na prèdganico pa  SSKP (mȋmọ), Plet. (mȋmọ) povèd pár rêči, jä najnôg zàčno: ČZN 1913, str. 19 N 2. izraža istočasnost: Bogojánčarje i Ràzkržančarje so naednôk dáli cérkvi na glas nač. prisl. zv. zídati. ČZN 1910, str. 110 zelo dobro slišno: Včási je pa tǜdi  Nov. (najdnóuk), SSKP (naednók, naednóuk) potìhoma šepètala tákšega hípa, da zdaj ☞ lidere, naenkrat, ob ednem ne smê dvá trí dní nìkaj na glás govorìti ČZN 1910, str. 124 naenkrat kratn. prisl.  Nov. (naglás), Muk. (naglás) izraža nepričakovanost: Šô je kèsno v ☞ potihoma nči domô i naènkrát začǜje grzno jéča‑ nje svjega pokjnoga sôseda ČZN 1910, na hitroma, na itroma nač. prisl. zv. str. 120 na hitro: Tàk njämi zacêli, kak psvi. (Tô  SSKP (naénkrat) jä: na (h)ìtroma.) ČZN 1911, str. 71 ☞ lidere, naednouk, najdnouk, najnouk, najnoug  SSKP (nahìtroma), Plet. (nahȋtroma) naglo nač. prisl. na stržaj nač. prisl. zv. prislov od nagel: Srčän jä bǜ té kmd na stežaj; kolikor mogoče široko, popol- do knca svjäga živlênya, tên näsräčnêši noma: Dà sta do kűnyä prìšla, sta dvri jä pa pst po smti, štära ga jä náglo na stržáj grôtprla pa sta sä sàkši na däŋ pa näprípravno pozvála s tga svêta. ČZN kráj dvér spràvila. ČZN 1913, str. 27 1913, str. 10  SSKP (stržáj), Nov. (stržáj), Plet. (stržȃj)  Nov. (nágeu ‑gla ‑glo, prid.), Muk. (náglo), SSKP (náglo), Plet. (nágəł, prid.) nadale, nadele ☞ hitro, itro, nanagloma, znaglič čas. prisl. 1. nadalje; izraža nadaljevanje prejšnje- ga dogajanja: Pèkla je nadàle tá bàba najbole presež. mer. prisl. máličke kolàčeke, tàk vèlke, kak je orèh najbolj; izraža največjo stopnjo: Zavlo vèlki. ČZN 1910, str. 125 tga so Slovnci ščä gnjsdén nájblä 2. v členkovni rabi, pri naštevanju izra- mčni. ČZN 1911, str. 61 ža obstajanje česa poleg že povedanega;  SSKP (nájbòle), Nov. (nájbole), Muk. (náj‑ dalje, potem: Od ptrsa sä nadlä právi, bóle) ka spoklä ràkä. ☞ bole ČZN 1911, str. 59 332 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja najbouše presež. nač. prisl. nalašč vzročn. prisl. najbolje; presežnik od dobro: Nájbôša izraža, da se dejanje zgodi zaradi klju-dä záto, či do tàm pränočivàli, ge jä nôč bovanja: Hlápec je pa zaǜtra nalášč dúže nájdä. ČZN 1913, str. 17 páseo. ČZN 1910, str. 115  SSKP (nájbòlši ‑a ‑e, prid.)  Plet. (nalàšč) ☞ dobro, bouše nalejci nač. prisl. zv. najleži presež. nač. prisl. na lahko, zlahka: Sàmo ka nyìma nê s najlaže, najlažje; presežnik od lahko: tàg nàläjci šl, kak sta si mìslila. ČZN 1913, Stári možácjä so prìšli na Matožálämov str. 27 dôm pozvidávat, kàg bi sä mgli nájläži  SSKP (nalèhci), Nov. (nàlejci), Muk. (naléki) prosá zapôvati. ČZN 1911, str. 61 ☞ lejko, ležej, leži, najleži, težko, teško, zlejka, ☞ lejko, ležej, leži, nalejci, težko, teško, zlejka, žmetno žmetno nanagloma nač. prisl. najprle, najprvle, naprle čas. prisl. hitro, na hitro: F‑Krôgi jä präj nígda najprej; izraža, da je povedano v zapovr- vučìtälova čí žučák nanágloma požla pa stnosti dogajanja na začetku: Dà jä vrák sä tag zadavíla ž‑njin. ČZN 1911, str. 62 prì šä, jä náprlé pglädno, kà jä pôläk  Nov. (nanágli), Plet. (nanȃgloma), SSKP (na lǜka ČZN 1911. str. 55 Nájprlé sta molìla nágli, náglo) nìkšo molítef, po molítvi sta pa kadíla ☞ hitro, itro, naglo, znaglič pa škropíla f kűnyo. ČZN 1913, str. 27 Vu tom grádi so se prej nájprvlé tôvaje držàli. naoupak nač. prisl. ČZN 1910, str. 112 1. obratno: Záto kên vč jé šträ fárbä,  Nov. (nájprle), Muk. (nájprva) tên vč sä têstä rêči prpôvlä, pa naôpak. ☞ prle, prvle ČZN 1911, str. 60 2. narobe: Ajnôk sä nikša dèkla naôpak najraj presež. nač. prisl. oblêkla rokàfcä pa tak šlà glédat komänd‑ najraje: Smt sä človèki nájráj po pônôči jáša ČZN 1913, str. 7 präd zôrjof prkážä. ČZN 1911, str. 58  Nov. (naóupak), Muk. (naupek), SSKP  SSKP (nájráj), Nov. (nájráj), Muk. (nájráj) (naóupak), Plet. (napak) ☞ raj ☞ prav, praf največkrat presež. kratn. prisl. napou mer. prisl. izraža največ ponovitev: Nájväčkrát jä napol; izraža precejšnje oddaljevanje ščä jàko lipô oblèčäni: má bêli prùsläk od polne mere: Zànyin jä rêsam prìš pa na trí kiklé zäléni krščák. ČZN 1911, člvik, štäri žä napô bêli bǜ ČZN 1913, str. 4  Nov. (napóu), Muk. (napu), SSKP (napó) str. 53  Nov. (nájvečkrat), Muk. (nájvèčkrat), Plet. (nàjvèčkrat) naposlejd čas. prisl. ☞ večkrat nazadnje; izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: Oštarjáški se nê nakla prostor. prisl. zv. vìdlo, da jo tak kèsno v nôč gorzdrám‑ na tla: »Bôk mi räko pomágaj!« pa jä fao, a naposlêd njemi je záto lì štèla želô prìj gospodíča pa ga nàkla fčsno. ČZN spúniti. ČZN 1910, str. 121 1913, str. 10  Plet. (napó ̣sled)  SSKP (nàkla), Nov. (nàkla), Muk. (nkle) ☞ nazadnje, nazagnje 333 Nina Zver naprej smer. prostor. prisl. oddaljen od dveh mejnih točk: Tê kàmli 1. izraža gibanje ali smer pred drugim: so navékšä dvôjä vstä: dni so pogàčasti Gda sta pa do nèkšega prêlaza prìšla, tè pa nasrêdi májo lűknjo, tô so vodni; drű‑ je vrág njô sílo, da bi naprèj šla, a na gi so pa tàkšä oblìkä, kak jä säkìra, tô so tô nê štêla privolìti. ČZN 1910, str. 124–125 ognjni. ČZN 1911, str. 60 Za ʹn krátek čas je 2. izraža usmerjenost v prihodnost: Gda že drügôč na srêdi hìže lèžao. ČZN 1910, je potm k deklìni prìšeo, njemi je že tá str. 121 naprèj znála pràviti, zakàj jo je poìskao i  SSKP (nasrédi, nasréjdi) kà njemi trbê. ČZN 1910, str. 127 ● naprej nositi ‘povedati drugim, ovaditi’: natelko kaz. mer. prisl. zaim. Kàkšega znánoga mtvoga imé je naprèj tako, tako zelo: Tô pa dèla nê nàtälko z nsila, ki je prìšeo s purgatôrjuma njô za bžnin námänon, kag blä s‑slàbä náva‑ pomôč prsit. ČZN 1910, str. 124 dä. ČZN 1911, str. 73  SSKP (napré, napréj), Muk. (naprèj), Plet.  SSKP (nàteliko, nàtelko), Muk. (natèlki) (naprj) ☞ nazaj natešče nač. prisl. zv. na tešče: Nìkša Bltinčarka jä pa natščä narazno smer. prostor. prisl. prìšla k Svétoj Trojíci, záto jä prlé, kag narazen; izraža medsebojno ločenost ali bi šlà okôli cérkvi — kak tô nàši rômarjä ločevanje: Nást jä natô tàkši jč, ka so návado májo — šlà f kčmo g zájtrki. ČZN gostjé fčàsi šlì narázno, pa jä gostǜvanyä 1913, str. 26 knäc jämálo. ČZN 1913, str. 7  SSKP (natèšče), Plet. (tə̀šč, prid.)  Nov. (narázno), Plet. (nȃraznọ), SSKP (rázno) ☞ fküp, vküp natou čas. prisl. izraža dejanje, ki sledi predhodnemu v naskori čas. prisl. času: Mêsäc ga jä natô na säbé potégno skoraj, kmalu; izraža, da se dejanje zgodi z‑gnojn vrét. ČZN 1911, str. 61 v kratkem času: Nàskori po nyénoj smti  SSKP (nató), Plet. (nat) jä svkrva mêla tljä, pa jä snèa, ka jä v ☞ potom, poton živlênyi ostála, zàjtra ràno šlà k päčnìci. ČZN 1913, str. 3 cveté náskori za podlêskom navadno nač. prisl. ČZN 1911, str. 68, op. 3 izraža ustaljenost dogajanja zaradi po-  Nov. (nàskori), SSKP (nàskori) gostnega pojavljanja: Gda je što k toj dek lìni prìšeo, jo je navádno nê nàjšeo naskriš nač. prisl. domá. ČZN 1910, str. 127 navzkriž; izraža položaj v obliki križa:  Nov. (návaden ‑dna ‑dno, prid.), Muk. (navá‑ Nsmi njämi psta pokázati, ka njämi den ‑dna ‑o, prid.), SSKP (návaden ‑dna ‑o, prid.), Plet. (navȃdən, prid.) fčàsik čbä naskríš ìdäjo. ČZN 1911, str. ☞ navekše 72 tak jä dúgi, kak gàrnok, nájmrä pri gàrnokaj nivi naskríž djánivi štàngi äli navekše nač. prisl. zv. žvìngi ČZN 1911, str. 75, op. 5 navadno, po navadi: Blä nädúžnä so  Nov. (naskríjš), Plet. (navzkríž), SSKP (skrí‑ žoma, vkríž, vkrížoma) príšästnä, šträ navékšä pomênijo kakšä tilvna pomänkánjä ČZN 1911, str. 75  Nov. (navékše), Muk. (navékše), SSKP (na‑ nasrejdi, na srejdi mestov. prostor. prisl. zv. vékše), Plet. (navkše) sredi; izraža položaj, približno enako ☞ navadno, zavekše 334 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja nazadnje, nazagnje čas. prisl. jä präj nìgda krfä pla dl krä Műrä. izraža logični, pričakovani izid dejanja, ČZN 1911, str. 54 dogajanja: Nazádnje ga je sôsed Bakán  Nov. (nègda, nìgda), SSKP (nègda), Plet. rêšo té nevôle. ČZN 1910, str. 120 Nazágnyä (ngda) so ži židvjä nê znàli drűgo kàj ČZN 1913, ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, enkrat, inda str. 28  Nov. (nazágnje), Plet. (nazȃdnje) nekaj mer. prisl. zaim. izraža nedoločeno manjše število, količi- nazaj smer. prostor. prisl., kratn. prisl. no, mero: Po 1848. leti je pa nèkaj čàsa 1. izraža gibanje ali usmerjenost proti nê prìšeo drűgi člvek za notárjoša ČZN hrbtni, zadnji strani glede na osebek: Na‑ 1910, str. 121, op. 1 tô sä zglédnola näzáj pa jä vídla, ka vrák  Nov. (nèkaj), Muk. (níka), SSKP (nèkaj), Plet. stojí za nyôf. (nkaj) ČZN 1913, str. 15 2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: ☞ nekelko, nikelko, nikaj, par Tè dá näzáj, dà vrábli prosô. ČZN 1911, str. 70 3. spet, znova: Nôga se je prijéla i nazáj nekam, nikan smer. prostor. prisl. zaim. dbra bíla. izraža usmerjenost v neznan ali name- ČZN 1910, str. 108  Muk. (nazáj), SSKP (nazáj, nazá, nahzáj, noma neimenovan kraj ali dosego te- nazájh, nazájan), Plet. (nazȃj) ga kraja: Nazádnje se je Ánika podála ☞ nazrt, pa, pali, znova nèkam dàleč na božopôt i se je s té pôti nigdár več nê povrnôla domô. ČZN 1910, str. nazrt smer. prostor. prisl. 117 Nazágnjä so stári dèdäki odìli nìkan nazaj, vzvratno, ritensko: Natô njämi jä f‑tǜji orság pa so tàndnät prnsli krté vlo, nàj zàj názrt čté s têsto, kà jä prlé ČZN 1911, str. 66 präčtǜ. ČZN 1911, str. 52  Nov. (nìkan), Plet. (nkam)  Nov. (názdrt), SSKP (názdrt), Plet. (návzrit, ☞ nikam, nikan názrit) ☞ nazaj nekelko, nikelko nedol. mer. prisl. nekoliko; izraža nedoločeno manjše šte- nej davno mer. čas. prisl. vilo, količino, mero: Med tèm se njemi je časovno malo odmaknjeno (v preteklost): stlec sklèkno i prevgeo i tak je žǜpan Ár je Màrtin bio on Mlínarič, kí je nê obêšeni stao pa za nèkelko minôt dűšo dávno v toj vési mo. ČZN 1910, str. 124 pűsto. ČZN 1910, str. 122 Napr. nèkälko iz‑  Plet. (nedávən, prid.) rázof: ČZN 1911, str. 50, op. 4 Ponôči jä včkrád ☞ davno vìditi, da plamén vdári v z‑zämlé, štri plamén za nìkälko mgnjänj präminé. nečisto nač. prisl. ČZN 1911, str. 57 nemoralno, neprimerno: Što jä kàj razbì‑  Nov. (nìkelko), SSKP (nèkelko, nìkeliko) jao, komi bdikàj gúč, kàj fkr äli ☞ nekaj, nikaj, par pa näčísto žívo, tìstoga so tôžili vš komi poglavárstvi ČZN 1913, str. 25 nemilo nač. prisl.  SSKP (nečísto), Plet. (nečìst, prid.) zelo: Pít jo jä záto, kà nyoj jé, ka tàg nämìlo jäčí. ČZN 1913, str. 20 negda, nigda čas. prisl.  Nov. (nemíli ‑a ‑o, prid. ‘mil, ljubek, ubog’), nekdaj, nekoč: Tü je prej nègda cérkev SSKP (nèmílo ‘neusmiljeno’), Muk. (nemíli ‑a ‑o, prid. ‘mil, ljubek, ubog’), Plet. (nemȋł, prid. stála i se je vtnila. ČZN 1910, str. 109 Vrák ‘neprijazen, neusmiljen’) 335 Nina Zver nepošteno nač. prisl. so njemi spovedník naložìli tákšo pokôro, prislov od nepošten: »Frcla pomêni da se mre žívoga žežgàti. ČZN 1910, str. 118 stáro kràvo li kobìlo. Kak mán rêč sä  Muk. (nevren ‑rna ‑o, prid.), SSKP (nevàrno), právi tàkšoj žnski äli dèkli, ki näpštäno Plet. (nevárən, prid.) živé (nájmrä razvűzdano).« ČZN 1911, str. 73, op. 8 nezgovorno mer. prisl.  SSKP (nèpòšteno), Nov. (nèpošteni ‑a neizrečeno, izredno: Žna nyämä právila, ‑o, prid.), Muk. (nepošténi ‑a ‑o, prid.), Plet. ka so sä nyoj sèči spràvili v glavô pa jo (nepoštèn, prid.) näzgovrno tgajo. ČZN 1913, str. 20–21  SSKP (nèzgovòren ‑rna ‑o, prid.), Plet. neprilično nač. prisl. (nezgovrən, prid.) neprimerno, neugodno: Kàk jä räko tô, ka jä té voják prät svétki ži skro s db‑ nigdar čas. prisl. ro ràzmo, zàj nyämi pa s tak trdô pa nikdar, nikoli: Nigdár jä nê tàg dúgi dén, näprílično ìdä. ČZN 1913, str. 8 ka nä‑j väčér prìšä. ČZN 1911, str. 71  SSKP (nèpríličen ‑čna ‑o, prid.), Plet. (neprí‑  Nov. (nìgdar), Muk. (níkder), SSKP (nigdár), ličən, prid.) Plet. (nȋgdar) ☞ prilično ☞ seli, sigdar, vsigdar, sploj, zmeron nepripravno nač. prisl. nikaj mer. prisl. zaim. nepripravljeno: Srčän jä bǜ té kmd nekaj; izraža nedoločeno manjšo stopnjo: do knca svjäga živlênya, tên näsräčnêši Dà jä pglädno, zmä v rôkä pro pa ni‑ jä pa pôst po smti, štära ga jä náglo kaj píšä pa ríšä. ČZN 1913, str. 22 pa näprípravno pozvála s tga svêta. ČZN  Nov. (nìkaj ‘nič’), Muk. (níka ‘1. nekaj, 2. nič’), SSKP (nìkaj ‘1. nekaj, 2. nič’), Plet. (nȋkaj 1913, str. 1  SSKP (nèprípraven ‑vna ‑o, prid.; ‘nepre‑ ‘nič’) viden, brez zakramentov za umirajoče’), Plet. ☞ nekelko, nikelko, nekaj, par (nepriprávən, prid.) nikajsi čas. prisl. nerazumlivo nač. prisl. dolgo: Nê jä bilô nikàjsi, pa lä vídla dèkla, nerazumljivo: Oderuh je prì nas närazu‑ ka vlka vda täčé prti nyj. ČZN 1913, str. 7 mlívo, odäráč ali odiráč sä rábi namèsto  Nov. (nikàjsi ‘bore malo’) oderuh ČZN 1911, str. 73, op. 6  Plet. (nerazumljìv, prid.) nikak nik. nač. prisl. zaim. nikakor; izraža zanikanje kakršnegakoli neslano nač. prisl. načina: Dùgo sä jä màntra pa njoj jä zoprno, kislo: Da pa nê žalǜvanyä, liki nìkak nê mgä pstana z‑roké potégnoti sramäžlívost jä bíla zrk, ka sä tàg näslá‑ ČZN 1911, str. 63 no držála. ČZN 1913, str. 7  Nov. (nìkak), Muk. (níkaknej), SSKP (nìkak)  Nov. (nesláni ‑a ‑o, prid.), SSKP (nesláno), Plet. (neslȃn, prid.) nikam, nikan nedol. prisl. zaim., nik. smer. prostor. prisl. zaim. nevarno nač. prisl. 1. nekam: Nazágnjä so stári dèdäki odìli izraža, da dejanje, stanje, lastnost lah- nìkan f‑tǜji orság pa so tàndnät prnsli ko povzroči nesrečo, škodo ali kaj sla- krté ČZN 1911, str. 66 bega sploh: Záto, gda je ednôk nevàrno 2. nikamor: Ali ka se je zgôdilo? Nìkam zbètežao i se s tga grêha spovedávao, tè z mèsta je nê mgeo! ČZN 1910, str. 128 336 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja  Nov. (nìkan), SSKP (nìkam), Plet. (nȋkam) èdnem tǜdi ‘mèžnar’ ga zovéjo za pobi‑ ☞ nekam, nekan ráša. ČZN 1911, str. 52, op. 5 ☞ idnoug, idnouk, naednouk, najdnouk, naj‑ nindri nik. mestov. prostor. prisl. zaim., nedol. nouk, najnoug mestov. prostor. prisl. zaim. 1. nikjer: Cigánjä sä präj za tga vlo obilno mer. prisl. klátijo po svêti pa nìndri nmajo stánoga izraža, da se dejanje, stanje, lastnost do-präbiválišča, ka so cvk fkràli, dà so ži‑ loča s stališča udeležene velike količine dvjä Jèzoša na kríš prbìjali. ČZN 1911, str. česa: Bdikaj äli mánji rêči jä obìlno 61 f‑prêkmǜrskon narêčji. ČZN 1911, str. 73 2. nekje: Ìvan, vê pa ìdi, pa sä nìndri obè‑  Muk. (obílen ‑lna ‑o, prid.), SSKP (obílno, si, ka nmo tlko nävôlä trpèli! obíono, obíuno), Plet. (obȋłən, prid.) ČZN 1913, str. 31  Nov. (nìndri), Muk. (nín), SSKP (níndri), Plet. ocgora mestov. prostor. prisl. (nȋndər) zgoraj; izraža, da se kaj dogaja, nahaja ☞ sešerom, sešeron na mestu, v položaju, ki je od določene- ga mesta, položaja višje: Vrák jä st nisiko nač. prisl. cgora na pôdi pa jä v grt sipáv ärjávä nizko; pregovor Vìsiko lêčä, pa nìsiko sé dä. dvàjščicä ČZN 1913, str. 14 Po ropôti sta sä pa ČZN 1911, str. 71 pokázali dvê gdivi làloki: dna ocgra f  Nov. (nìsiki ‑a ‑o, prid.), Muk. (nísek ‑ska ‑o, ʹìži, drűga pa ocpdi. ČZN 1913, str. 8 prid.), SSKP (nìsiko), Plet. (nízək, prid.)  Nov. (dzgora), SSKP (odzgòraj), Plet. (od‑ ☞ visiko zgóraj) ☞ ocpodi, od‑zdola, spodaj, zgoraj norčasto nač. prisl. neumno, nespametno: Gospodíč nyämä ocpodi mestov. prostor. prisl. natô tǜj tag nrčasto odgôvoro ČZN 1913, spodaj; izraža položaj, ki je od določestr. 10 nega položaja v prostoru nižje: ocpdi  Nov. (nrčasti ‑a ‑o, prid. ‘norčav’), Plet. žä pa sà posôda pùna bíla z läščéčimi (nórčast, prid.) dvàjščicami ČZN 1913, str. 14  Nov. (dspodi), Muk. (odspódkar), SSKP notri smer. prostor. prisl. (òdspodi), Plet. (odspódaj) noter: Nad dno vǜo ntri, pa nad drűgo ☞ ocgora, od‑zdola, spodaj, zgoraj v. ČZN 1911, str. 72 kot sestavina glagolskih kalkov: Té čǜdäŋ gláz od-zdola smer. prostor. prisl. zv. ga jä zadžao, ka jä nê skčo ntri vodô od spodaj; izraža, da je premikanje, spre- ČZN 1913, str. 13 memba usmerjena z nizkega, nižjega po-  Nov. (ntri ‘1. notri, 2. noter’), Muk. (nút ložaja proti višjemu: Vrák jä prìšä od‑ ‘1. noter, 2. notri’), SSKP (nòter, nòtri, nòtr), zdla pa jä kríč Bistrčánci, nàj kržág Plet. (ntri) dotêčas v z‑vôdä zmä ČZN 1911, str. 54 ☞ vö, vöni  SSKP (zdólaj ‘spodaj’), Plet. (odzdólaj, ozdólaj ‘spodaj’) O ☞ ocgora, ocpodi, spodaj, zgoraj ob ednem čas. prisl. odked prostor. prisl. zv. obenem, hkrati, istočasno: zvonár, »čl­ od kod; izraža nedoločeno, poljubno mejo, vik, ki zvonít hdi; či jä pa zvonár ob od katere poteka dejanje: Či jä pa tkäd 337 Nina Zver domô prìš, te jä pa nást tàkši ropôt, ovači drug. nač. prisl. zaim. ka so sì domáči träpätàli. ČZN 1913, str. 32 drugače; izraža, da se dejanje, stanje,  Muk. (ódkec/odkéc), Plet. (odkd, kec) last nost razlikuje od primerjanega de- janja, stanja, lastnosti: Nazágnyä, dà žä odsegamao kaz. čas. prisl. zaim. zv. vìdo, ka sä ga ovàči ndä mg rišìti, sä odslej; izraža, da kaj traja od časa, tre- pűsto kf srêgnyäga psta pa jä mèsto svó‑ nutka govorjenja dalje: Dà sta opràvila ga iména napísao s krvjôf iméni Jèzoša nìkšä molítvi pa z blagoslvlänov vodôf pa Marìjä. ČZN 1913, str. 6 spoškrôpila, z mérof pa okádila po cêloj  Nov. (ovàči), Muk. (ovči), SSKP (ovàči), ʹìži, so plivánoš pràvili, ka májo vǜpanyä, Plet. (ovȃči) ka dä otségam mér. ČZN 1913, str. 34 ☞ etak, inači, ovak, tak  Nov. (odségamáu, odséjmáu), Muk. (odséga‑ mau), Plet. (odsihmȃł, odsẹhmȃł) ovak nač. prisl. drugače; izraža, da se dejanje, stanje, odtistimao kaz. čas. prisl. zaim. zv. last nost razlikuje od primerjanega de- odtlej; izraža, da kaj traja od časa, tre- janja, stanja, lastnosti: zdaj tak, zdaj pá nutka v preteklosti, kot ga določa sobese- ovàk pràvi kaj ČZN 1911, str. 75, op. 1 dilo: Záto ottìstim nèga väč cmprnic.  Muk. (óvak), SSKP (ovák), Plet. (ovȃk) ČZN 1913, str. 6 ☞ etak, inači, ovači, tak  Nov. (odtìstimáu), SSKP (odtistihmáo), Muk. (odtístogamau) P odvečara čas. prisl. popoldan; v času od poldneva do večera: pa kratn. prisl. Na sbočkon pokopalìšči so zakopàli ano‑ spet, zopet; izraža, da kaj nastopi, se zgo- ga mtväca prät pôĝnjon, pa odvčara so di še enkrat po čem drugem iste vrste: zakápali ži drűgoga. ČZN 1911, str. 63 Čkaj, vê žè pá prídäš na mj prêlas. (Vê  Nov. (odvèčara), SSKP (zadvèčara, zvèčera), mä žè pá prídäš kaj prsit.) ČZN 1911, str. 71 Muk. (zadvèčarka), Plet. (odvečra)  Nov. (pá), Muk. (pá), SSKP (pá), Plet. (pà) ☞ podnevi, ponoči, večer, vignje, vudne, zajtra, ☞ nazaj, pali, palik, znova zaütra pali, palik kratn. prisl. ouzdeleč mestov. prostor. prisl. zv., smer. pro‑ spet, zopet; izraža, da kaj nastopi, se zgo- stor. prisl. zv. di še enkrat po čem drugem iste vrste: 1. od daleč; izraža, da se dejanje dogaja Záto nyoj jä pa brèmä zàj páli spàdnolo z v veliki prostorski oddaljenosti od pred-glavé. ČZN 1913, str. 15 Za tèm je pálik nèkši meta dejanja: Tàn so ôzdäläč strêlali tô Bràtončar, Vučàk, nàjšeo i domô dneso čǜdno stvár, pa dà so jo s sprästrêlali, so té pêneze. ČZN 1910, str. 119 jo šlì blìžä glédat. ČZN 1913, str. 17  Nov. (páli, pálik), SSKP (páli), Plet. (pàli) 2. od daleč; izraža, da je dejanje usmer- ☞ nazaj, pa, znova jeno iz oddaljenega mesta na določeni kraj: Nìkši lipôski žnyci so pšänìco par mer. prisl. žnyli pôläg vélkä cisté pa so ajnôk izraža nedoločeno manjše število: Fàrar sàmo zagldnoli, ka sä ôzdäläč nikák na pa, dà jä prìš na prèdganico pa povèdao picìklini pla prti nyìn. ČZN 1913, str. 18 pár rêči, jä najnôg zàčno: ČZN 1913, str. 19  Nov. (óuzdaleč), SSKP (ózdaleč), Plet. (od‑  Nov. (pár), SSKP (pár) zdáleč) ☞ nekaj, nekelko, nikelko, nikaj 338 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja pazlivo nač. prisl. pokesnič nač. prisl. prislov od pazljiv: Pôläk Mälínäc jä nìkša počasi, brez volje: Pokésnič jä zàčno záto grà ba, šträ grabé sä lidjé väčér, dà sä svj gôvor ČZN 1913, str. 20 klič kaj zamračí, pazlívo ogíbläjo. ČZN  Nov. (pokésnič) 1913, str. 9 ☞ pomali  SSKP (pazlívo) poulek mestov. prostor. prisl. pobožno nač. prisl. izraža položaj, prostor v neposredni bliži- prislov od pobožen: Bôk jä poslǜno nj­ ni, sosedstvu česa: Záto, či jä št z‑bìčon govo prošnjô pa njämi jä d roglé, ka jä pô läk, čêšä pnjän pa plǜvlä nànjäga rä‑ tak lži blä pobžno žívo. ČZN 1911, str. 62 kôč: ČZN 1911, str. 56  SSKP (pobžno), Muk. (pobóžen ‑žna ‑o,  Nov. (póuleg), Muk. (puleg), SSKP (póleg, prid.), Plet. (pobžən, prid.) póuleg, póulek), Plet. (polə̀g) ☞ blüzi pofsen mer. prisl. popolnoma, čisto; izraža odsotnost ka- pomali nač. prisl. kršne koli omejitve pri kakem dogaja- počasi; izraža, da dejanje poteka z majh- nju, stanju: Tô sä jä pa zgôdilo tàk, ka no hitrostjo: Bùa jä bzna bíla pa jä ìtro jä gspon profsar dr. Štrekelj žlo, nàj prêk vodé pälìsnola, vűš jä pa z‑vrágon zapi šǜ jän té ričí pfsän tàk, kak tǜ gučí‑ jàko pomàli lázila. ČZN 1911, str. 67 mo ČZN 1911, str. 47  Nov. (pomàli), Muk. (pomálek, pomli),  Nov. (pòfsen), SSKP (pòvsem), Plet. (povsè ̣m) SSKP (pomàli), Plet. (pomale, pomȃloma) ☞ ščista, zefsema ☞ hitro, itro, pokesnič podnevi čas. prisl. ponoči čas. prisl. v času svetlobe od sončnega vzhoda do ponoči; v času teme od sončnega zahoda za hoda: Té zvêzdä, ka n‑j zärjavèlä, jä do vzhoda: Včkrát sä ponči čǜjä mílo mrä jo präminôči läščìti podnévi ČZN 1911, jôkanjä ČZN 1911, str. 58 str. 69  Nov. (vnči), Muk. (ponóči), SSKP (ponòči) ☞ odvečara, ponoči, pounouči, večer, vignje, ☞ odvečara, podnevi, pounouči, večer, vignje, vudne, vnoči, zajtra, zaütra vudne, vnoči, zajtra, zaütra pogousci kratn. prisl. porejci kratn. prisl. pogosto; izraža, da se dejanje večkrat po- poredko, poredkoma; izraža pojavljanje javi, ponovi: Tô rêč lǜstvo pogôsci rabi. v velikih časovnih presledkih: Prì nas sä ČZN 1911, str. 119, op. 2 poslüžǜjäjo ètivi dvê nǜcati i hasnüváti; tá  SSKP (pogóstom, pogóstoma, pogóustoma), záĝnja sä blä porêci slíši. ČZN 1911, str. 76, * Plet. (pogstọ)  Nov. (poréici) ☞ gosto, porejci ☞ gostou, pogousci pojdočki čas. prisl. posili nač. prisl. gredoč, spotoma; izraža, da kdo kaj 1. nasilno, s silo: Nájráj di tžit tàkšäga opravi medtem, ko kam gre: Ajnôk sä človèka, štri si jä posìli zasvjo kàkšä nìkši člvik jàko pàščo prti Műri pa si žä lǜcko blágo. ČZN 1911, str. 54 pojdčki sláčo rbačo, kaj sä ʹitrê kôp. 2. proti volji, s silo: Bltinčari sä pa tô ČZN 1913, str. 13 prämàlo vìdlo, záto jä posìli vč grno na  Nov. (pojdčki, pojdóuč), SSKP (pojdóuč), svj kǜp. ČZN 1913, str. 14 Plet. (pojdčki, pojdč)  SSKP (posìli) 339 Nina Zver posploj čas. prisl. pozimi čas. prisl. vedno; s primernikom izraža postopno na- izraža, da se dejanje dogaja v delu le- raščanje ali upadanje: Žè dsta lêpij gajv ta med jesenjo in pomladjo: Pozími pa i njív je správila na nìkoj i se posplj ble mräjo z‑vijàčami snêg dlmätàti. ČZN blíža k vesnìcam. ČZN 1910, str. 108 1911, str. 69  Nov. (posplój)  SSKP (pozími) ☞ vleti, vzimi potihoma nač. prisl. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno praf, prav nač. prisl., mer. prisl. ali neslišno: Včási je pa tǜdi potìhoma 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu šepètala tákšega hípa, da zdaj ne smê dvá z določenim pravilom, normo: pa ga jä trí dní nìkaj na glás govorìti ČZN 1910, str. 124 nagúč, naj drgôč mêri, pa tàk, ka dä  Muk. (potǜma), SSKP (natíhoma, tíhoma, zànyäga blä pràf ČZN 1913, str. 22 tǘhoma), Plet. (potȋhoma) 2. izraža visoko stopnjo: Tak je prìšeo ☞ potüu bèltinski grád vu roké plemenitášov i grfov, od štèrij je nàše slovènsko lǜstvo potom, poton čas. prisl. prav dsta mglo trpèti. ČZN 1910, str. 112 potem, nato, zatem: potm njemi je nìgdár  Nov. (pràv(f)), Muk. (prv), SSKP (pràv), več nê prìšlo na mìseo, da bi kràdno ČZN Plet. (pràv) 1910, str. 128 Bistrčánäc jä potn ščä dùža ☞ naoupak ríbo pa jä vnožíno ríp nalôvo. ČZN 1911, str. 54  Nov. (ptomtga), Muk. (pótontóga), SSKP preci mer. prisl. (pòtom), Plet. (potè ̣m) precej; izraža veliko količino, mero glede ☞ nato, te, zaten na količino, mero, ki je v danih okolišči- nah običajna, pričakovana: Da sta sä ži potüu nač. prisl. prci dläč prjàhala, jä mladénäc pít potiho; izraža, da se dejanje dogaja malo divjko: ČZN 1913, str. 2 slišno ali neslišno: Dà sä nàjo pa nápü,  Nov. (prèci), Muk. (prèci), SSKP (prèci), jä potǜ šôšny krčmári, či nyämi räkši Plet. (prèci) trbê pênäzä, ka nyämi jä ùn naprávi. ČZN ☞ dosta, jako 1913, str. 23 ☞ potihoma prejg, prejk smer. prostor. prisl., mer. prisl. čez; izraža gibanje od enega kraja do pounouči čas. prisl. drugega, na drugo stran: Vèčkrát, gda opolnoči; sredi noči med sončnim zaho- bi prêk prêlaza mêla ìti, jo je preminôči dom in vzhodom, ob 24. uri: Koli pônôči vgeo prêk. ČZN 1910, str. 118 jä nsäo kríš näzáj. ČZN 1913, str. 9  SSKP (prejk, preig, preik, preg), Nov. (préik),  Nov. (opóunóuči), Muk. (punauči), SSKP Muk. (prèjk), Plet. (prk) (opólnoči, opólnouči, opóunouči), Plet. (opȏłnoči) ☞ odvečara, podnevi, ponoči, pounouči, večer, prekesno presež. čas. prisl. vignje, vudne, vnoči, zajtra, zaütra prepozno; izraža, da se kaj dogaja, zgo- di, ko določenega časa, roka ni več mo- pozabič nač. prisl. goče doseči: Žnskä so sä prästràšilä pa pozabivši; nehote, nevede: Dà so sä g so nslä mlêko zànjin, da jä pa ži bilô zájtrki správlali, so prät Štàjarca pozábič präksno. ČZN 1911, str. 51 nê djáli žlìcä. ČZN 1913, str. 18–19  Nov. (prekèsno), Plet. (prekəsȃn, prid.)  Nov. (pozábič), Plet. (pozȃbič) ☞ kesnej, kesno 340 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja premalo presež. mer. prisl. krčmári, nàj dvri s dlspozapré, pa nàj izraža stopnjo, ki je nižja, kot ustreza: sì domáči ge prstráni bôdo, ka nyga ndo Bltinčari sä pa tô prämàlo vìdlo, záto mêšali. ČZN 1913, str. 24 jä posìli vč grno na svj kǜp. ČZN 1913, ☞ kstrani str. 14  SSKP (premàlo) puno mer. prisl. ☞ majcko, malo, menje, preveč veliko, mnogo: Štàjaräc pa, dà žä f kűnyi pùno dína bilô, jä šô z bìčom pod lôr ČZN preveč presež. mer. prisl. 1913, str. 33 izraža količino ali mero, ki je večja, kot se  Nov. (pùno), Muk. (pún ‑a ‑o, prid.), SSKP pričakuje, kot ustreza: Žmtno sä lôčila s (pùn ‑a ‑o, prid.), Plet. (pȏłn, prid.) tga svêta, záto ka sä nyoj jä prväč míli‑ lo dêtä, štäro jä tag málo mgla povčti R na svêti. ČZN 1913, str. 5  Nov. (prèveč), Muk. (prèveč), SSKP (prèveč), raj primer. nač. prisl. Plet. (prevèč) rajši, raje; izraža, da je imenovano deja- ☞ dosta, premalo, več nje, stanje bolj zaželeno od nasprotnega: Ráj ti ti na prêlaz dnan znaményä, pa prilično nač. prisl. nyin tô pokáži, či ti vači nj štèli vrvati. spretno, sposobno: Či sä kàkšä dêtä prí‑ lično lôti kàkšäga dèla. ČZN 1913, str. 3 ČZN 1911, str. 71  Nov. (ráj), Muk. (ráj), SSKP (ráj), Plet. (rȃji)  Nov. (príličen ‑čna ‑čno, prid.), SSKP (príli‑ ☞ najraj čen, prid.), Plet. (príličən, prid.) ☞ neprilično ranej primer. čas. prisl. prvikrat kratn. prisl. bolj zgodaj: Te zàjtra zarán nakmi prvič; izraža, da se povedano prej še kobìlä, ka va ranê šla orát ČZN 1911, str. 51 ni zgodilo: Pripovedávle se, da je nèkši ☞ rano, zaran bèltinski lvec, Grüškovnják, gda je pvikrát šô strêlat, nalášč v èdno razpetjé rano čas. prisl. strêlo. ČZN 1910, str. 120 1. zgodaj; izraža, da je dejanje, stanje  SSKP (pr̀vikrat), Plet. (pȓvikrat) časovno malo oddaljeno od začetka jutra: ☞ drgoč, drügoč, tretič, zadnjikrat Ajnôk sä jä nìkši Bràtončar, Vučák, zàjtra ràno pl po spovidníka. ČZN 1911, str. 57 prle, prvle čas. prisl. 2. zgodaj; izraža, da je dejanje, stanje 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem časovno malo oddaljeno od predvide- času kot ponavadi, v krajšem času kot nega časa: Kmet ga je vzéo za hlápca i drugo dejanje: Jàko si sválo, ka si nê prlé ga je zgno na nôč s kobìlami na pàšo prìš, kàkša srča tä jä ìskala. ČZN 1911, pa njemi vèlo, da zaǜtra naj ràno domô str. 67, op. 2 prižené, da nèbi kèsno prìšla orát grfi. 2. izraža predhodnost, preteklost deja- ČZN 1910, str. 115 nja: Prvlé so štèli kaznǜvati vérta i potm  Nov. (ràno), Muk. (rno), SSKP (ràno), Plet. hlápca. ČZN 1910, str. 115 (rȃn, prid.; ráni)  Nov. (ple, prvlé), SSKP (pr̀vle) ☞ ranej, zaran prstrani prostor. prisl. zv. razvüzdano nač. prisl. pri strani, na strani: Natô jä vlo tihínäc prislov od razuzdan: Kak mán rêč sä právi 341 Nina Zver tàkšoj žnski äli dèkli, ki näpštäno živé sešerom, sešeron mestov. prostor. prisl. (nájmrä razvüzdano). ČZN 1911, str. 73, op. 8 povsod; izraža, da se dejanje dogaja na  Nov. (razvűizdani ‑a ‑o, prid.), Muk. (razvűz‑ vseh mestih, po vseh krajih: Kobìlä so dani ‑a ‑o, prid.), SSKP (razvǘzdani ‑a ‑o, prid.), sšérom pvo prèmijo dôbilä ČZN 1913, str. Plet. (razuzdan, gl. razuzdáti) 10 Lidjé sšéron vrjäjo, ka làstvicä na zimô f tplä kràjä odlätìjo. ČZN 1913, str. 15 S  Nov. (sešéron), Plet. (šȋrom) ☞ nindri se kaz. smer. prostor. prisl. zaim. sem, semle; izraža premikanje ali usmer- jenost h govorečemu: sè = ‘hieher’ sigdar, vsigdar čas. prisl. ČZN 1. vedno; izraža, da kaj obstaja, se dogaja 1911, str. 49  Nov. (sè), Muk. (sé), SSKP (sèm, sè, sèmo), brez prenehanja: Človèka sigdár žmtno Plet. (sè) stánä, dà vídi, ka so ga fkànila vǜpanya ☞ esi, ta, tanta ČZN 1913, str. 23 2. vedno; izraža pojavitev, ponovitev ob sedenkrat količ. kratn. prisl. vseh primerih, vseh priložnostih: Tàk izraža sedem ponovitev: Dälä sä právi na príliko, či ga što dnä k‑pšänìci, má od njé, ka sirôta sdänkrát omädlê pa na sig dár zadsta pšänìcä ČZN 1911, str. 67 zämlô spánä ČZN 1911, str. 65 Vsigdár njemi je polàgao i ga čèsao ČZN  Nov. (sèdenkrát), SSKP (sèdemkrat, sèden‑ 1910, str. 120 krat), Plet. (sdəmkrat)  Nov. (fsigdár, sìgdar), SSKP (vsìgdar), Plet. ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, enkrat, dvakrat, sto‑ (vsȋkdar) ukrat, trikrat, večkrat ☞ nigdar, seli, sploj, zmeron sejnta, sejntan smer. prostor. prisl. zv. skratka nač. prisl. sem in tja; izraža premikanje v različ- na kratko; izraža, da je omenjeno pove- ne smeri ali položaj v njih: Svétäšnyi dano zgoščeno, v omejenem obsegu: »pá« črêvli, štärä jä na ʹìži m, so lidrä f je zkrátka »pálik« i pomêni tèlko »zopet« kű nyo spàdnoli pa po kűnyi samí sêntá odì li. ČZN 1910, str. 108, op. 2 ČZN 1913, str. 32 Klàda jä pa bíla gr‑  Plet. (skrátka) postávläna na tàkšäm mèsti, ge so lidjé nájblä sêntan odìli ČZN 1913, str. 25  Nov. (sèntàn), Muk. (sépatá), SSKP (sèm – 2. skrma nač. prisl. v zvezah: sem ta, sem – tam, semo tam(o); tàm – skrivoma; izraža, da se dejanje dogaja 2. v zvezi sem‑tam; támo – v zvezi semo tamo) okolici neopazno: Nìkša dèkla, štra jä pr dvraj skrmá poslűšala, kà sta si kannik seli cel. prisl. zaim. pa Prkläti gúčala ČZN 1913, str. 35 1. vselej; izraža pojavitev, ponovitev  Nov. (skrmá), Muk. (skrǜma), SSKP ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: (skrìvoma), Plet. (skrȋvoma) Tríkrát sä jä obèso na njô, da sä jä pa vêka sli dlprìgnola. slatko ČZN 1911, str. 67 nač. prisl. 2. vselej; izraža popolno neomejenost sladko: Tàn sä lég k pčiŋki pa jä slàtko na kak čas: Človèki so nigdár nê fčínilä sp. ČZN 1913, str. 26 nìkaj idá, sli sàmo dbro.  Nov. (slàtki ‑a ‑o, prid.), Muk. (slátek ‑tka ČZN 1911, str. 51 ‑o), SSKP (slàdko, slàtko), Plet. (sládək, prid.)  Nov. (sèli), SSKP (sèli) ☞ nigdar, sigdar, vsigdar, sploj, zmeron 342 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja sledkar, sletkar čas. prisl.  Nov. (stóukrat), Muk. (stukrat), Plet. (st­ pozneje: Slèdkar so se je, žálibôg, li nè‑ krat), SSKP (stóukrat, stókrat) šterni poprìjali i té zovéjo dnesdén za ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, enkrat, dvakrat, tri‑ bojnéce ali lutaráne. krat, večkrat ČZN 1910, str. 116 Pa slètkar, kälkoštékrát jä šô té kmt pôläk kríža, sli jä čǜ glás: strašno nač. prisl. prislov od strašen: Èdna žènska je náj‑ ČZN 1913, str. 11  Nov. (slèdkar), Muk. (slédkar), SSKP (slèd‑ mre zgnila možá v lôg dva sèkat, ona kar), Plet. (sldkar) pa šla k toj svétoj bàbi, i se njoj tôžila, ☞ kesnej da je njéni môž mo i da se njoj vsákšo nôč stràšno sènja od njèga ČZN 1910, str. 127 slobodno nač. prisl.  Nov. (stràšen ‑šna ‑šno, prid.), Muk. (stršen 1. svobodno: »S drűgo mi ga slbodno ‑šna ‑o, prid.), SSKP (stràšno), Plet. (strášən, fčinítä, sàmo prêk plôta mä nsmitä prid.) včti, záto ka ga jä tô za cigána nájvékša kaštìga!« ČZN 1911, str. 69 Š 2. dovoljeno: Diklíčka jä bêžala domô pa domá, bár prlé nê znála gúčati, jä zaj lipô ščista mer. prisl. čstvo pítala màtär, či slbodno dá žípka čisto, popolnoma; izraža odsotnost ka-gospê. ČZN 1913, str. 28 kršne koli omejitve pri kakem dogaja-  Nov. (slòbodno), Muk. (slobuden ‑dna ‑o, nju, stanju: Ajnôk so anoga doklèžoskoga prid.), SSKP (slòbodno), Plet. (slobódən, prid.) človèka, (H)Làdna, tàg dùgo gonìlä po Osrêtki, ka jä ščìsta nôvi gabán s zaprà‑ sploj čas. prisl. vo. ČZN 1911, str. 56 vselej, vedno: A veščáni so se splj sva‑  Nov. (ščìsta), Muk. (sčìsta), Plet. (sčísta) jüvàli zavlo kapêlice. ČZN 1910, str. 110 ☞ pofsen, zefsema  Nov. (splój), Muk. (splój ‘popolnoma’), SSKP (splój, splóh), Plet. (splòh) šegavo nač. prisl. ☞ nigdar, seli, sigdar, vsigdar, zmeron ponosno, oholo: Tǜrjančarje ali, kak sa‑ mí sebé šegàvo zovéjo, »varašánci« že spodaj mestov. prostor. prisl. od nègda ràdi kaj posèbnoga májo. ČZN izraža položaj, ki je od določenega položa- 1910, str. 122 ja v prostoru nižje: Spdaj je pa stáo èden  Muk. (šègavi ‑a ‑o, prid., ‘odrezav, jezikav’), Žìdov, ki je nê mlo Bogá. ČZN 1910, str. 110 SSKP (šègavo), Plet. (šegàv, prid.)  Muk. (spódik, spódkar), Plet. (spódaj), SSKP (spòdi) T ☞ ocgora, ocpodi, od‑zdola, zgoraj ta kaz. smer. prostor. prisl. zaim. srečnej primer. nač. prisl. tja; izraža, da je premikanje, dejanje srečneje: »Gda do Műre prídete, mre usmerjeno v razmeroma oddaljeni kraj, kàkši žáloš [založaj] krǜha v njô včti, da prostor: Natô so židvjä šli tá pa so nàjšli srečnèj prêk prídete!« ČZN 1910, str. 109, op. 2 Jèzoša. ČZN 1911, str. 66 kot sestavina glagolskih kalkov: Na sinű pa, stoukrat količ. kratn. prisl. štri jä domá za päčjôf sèdo, jä mǜa sêla, izraža sto ponovitev: »Bôg ti stôkrát pláti, pa sä jä mtäf tá ftégno. ČZN 1911, str. 62 zdaj si me rêšo té vèlike kázni!« ČZN 1910,  Nov. (tá), Muk. (tá), SSKP (tá), Plet. (tà) str. 110 ☞ esi, se, tanta 343 Nina Zver tak kaz. nač. prisl. zaim., kaz. mer. prisl. zaim. tamodnet, tanodnet mestov. prostor. prisl. 1. tako; izraža način dejanja pri govore- zv. čem ali v bližini govorečega, na katerega od ondod; izraža položaj, kraj, prostor, se usmerja pozornost koga: Kàg Bôk na od koder kaj poteka, se nahaja, dogaja: s drűgo skp nsi, tàk skrbí on tüj za Vsêm so naednôk kárte z rôk spàdnole i človèka, štromi so ži zobjé vspokàpali. gospôdje so bêžali tamdnet. ČZN 1910, str. ČZN 1911, str. 66 119 F‑štri kráj má rép obnjäni, tànodnät 2. tako; izraža način dejanja, potek česa, prídä nävla. ČZN 1911, str. 59 znan iz predhodnega besedila, okoliščin:  Nov. (tàn ~ òdnet), Plet. (odned) Dà vtär dsta jábok pa grűšäg dlstäpé, ☞ tam, tan tè ìdä jêš pa sä kta pnji. Sát sä njämi tàk na iglé zgrábi, pa ga tè näsé domô. tanta kaz. smer. prostor. prisl. zaim. ČZN 1911, str. 66 tja, tjale; izraža, da je premikanje, dejanje 3. tako; izraža enakost načina dejanja, usmerjeno v razmeroma oddaljeni kraj, stopnje lastnosti s primerjanim: pfsän prostor: Dà so Varžênčarjä stànoli, so sä tàk, kak tǜ gučímo ČZN 1911, str. 47 tàntá pälàli, kàma jä rúd bǜ obnyäni. 4. tako; izraža veliko mero ali stopnjo ČZN 1913, str. 17 tega, kar izraža glagol, pridevnik ali pri- ☞ esi, se, ta slov: Zàkaj si ga opšálo tak jàko? ČZN 1911, str. 50, op. 4 te čas. prisl. zaim. 5. tako; izraža nedoločen način: mačkìnji 1. tedaj; izraža čas, trenutek v preteklosti glás sä tàk nèkak slíši ČZN 1911, str. 51, op. 2 ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo:  Nov. (ták), Muk. (tk), SSKP (tàk), Plet. (tàk) Zvün tga je èšče vnožíno vojákov prìšlo ☞ etak, ovači, ovak vu vés na žakúcijo i to rávno tè, gda so kmètovje v Egersègi v vôzi bilí. ČZN 1910, takrat čas. prisl. str. 114 izraža čas, trenutek v preteklosti ali 2. tedaj; izraža vzročno-sklepalno raz-prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: merje: Či ga präj nä‑j fčàsik od živlênja Tákrát je sàmo njéno têlo bilô tü na zèmli, spràvili, te‑j njin tča sáko lèto sìljä a dűša je pa na vom svêti v nebésaj, v pobíla. ČZN 1911, str. 59 purgatôrjumi i v pékli hdila ČZN 1910, 3. tedaj, potem; z oslabljenim pomenom iz-str. 124 raža nejevoljo, presenečenje, začudenje:  Plet. (takràt) »Ohô, te si tô tí, tä ʹűdi!« ČZN 1913, str. 13 ☞ te 4. potem; izraža, da se dejanje zgodi po krajšem ali daljšem presledku: Čási na‑ tam, tan kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. stánä v nyj vlka svètlost, štära svètlost izraža vidni, od govorečega razmeroma trpí nìkälko mgnyäny pa te präminé. ČZN oddaljeni kraj, prostor nahajanja, doga- 1913, str. 9 janja česa, na katerega se usmerja po- 5. potem; izraža, da se dejanje zgodi po zornost koga: »Kà ìščä tá bêla žnska predhodnem dejanju: Mälìnčara jä prlé nê tǜ, štra tan pr péči stojí?« ČZN 1911, str. 58 bilô stráj, liki dà njämä vrág záč kímati  Nov. (tàn), Muk (tán), SSKP (tàm), Plet. (tȃm) pa ga zvàti, kaj sä šô ž nyìm mtat, te ga ☞ tamodnet, tanodnet, tü jä obíš tàkši škráp, ka jä krščág z glávä zgràbo pa tag bêž domô. ČZN 1913, str. 14  SSKP (tè), Plet. (tè) ☞ takrat, potom, poton, zaten 344 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja tejmbole mer. prisl. zv. knya jàšä, lǜba, tä nê stráj?« ČZN 1913, str. toliko bolj; izraža višjo stopnjo, mero 2 Tno ĝáko hasnovìto pa ĝáko glasovìto dejanja, stanja, lastnosti v primerjavi s dèlo van naznányä dán. ČZN 1913, str. 29 pričakovano: záto so ščä têmblä záčali  SSKP (tr̀dno, tèrdno), Plet. (tŕdən, prid.), präklìnyati. ČZN 1913, str. 30 Muk. (tŕno(k))  SSKP (téjm, bòle, bòlje) ☞ jako telko kaz. mer. prisl. zaim. trdou nač. prisl. toliko: Té člvek je znán pìjan, da tèlko tako, da ne izraža, kaže lahkotnosti, spret-káple! ČZN 1910, str. 128, op. 2 nosti: Kàk jä räko tô, ka jä té voják prät  Nov. (tèlki ‑a ‑o, prid.), Muk. (tèlko), SSKP svétki ži skro s dbro ràzmo, zàj nyämi (tèliko) pa s tak trdô pa näprílično ìdä. ČZN 1913, ☞ kelko str. 8  SSKP (tr̀di, tèrdi ‑a ‑o, prid.), Nov. (tr̀di ‑a temelito nač. prisl. ‑o, prid.), Muk. (tŕdi ‑a ‑o, prid.), Plet. (tȓd, prid.) temeljito; izraža, da dejanje, stanje, last- nost zadeva temelj, bistvo česa: liki tüj tretič zapored. prisl. záto, ka sä jä pr tn dèli zbidíla v‑mä‑ tretjič; izraža, da je dejanje pri ponav- ni vékša lǜbav do svjäga màtärinoga ljanju na tretjem mestu: o pvim, drgôč, jäzìka, štroga san sä potn blä tämälìto tretíč … ČZN 1911, str. 56, op. 6 záča fčíti ČZN 1911, str. 47  SSKP (tretíč), Plet. (trtjič)  (Plet. temeljȋt, prid.) ☞ prvikrat, drgoč, drügoč teško, težko nač. prisl. trikrat količ. kratn. prisl. prislov od težek; izraža, da se kaj oprav- izraža tri ponovitve: Tríkrát sä jä obèso lja s trudom, naporom: Vèj vam jo je na njô, da sä jä pa vêka sli dlprìgnola. znán tèžko na ràmi držàti! ČZN 1910, str. 128 ČZN 1911, str. 67 V začétki nyoj jä jàko tško šl, pa so si  SSKP (tríkrat), Nov. (tríjkrát), Muk. (tríkrat), ži vojácjä záčali pogučávati ČZN 1913, str. 8 Plet. (trȋkrat)  Muk. (tèžek, ‑žka, ‑o, prid.), SSKP (tèško), ☞ ajnouk, ajnoug, ednouk, enkrat, dvakrat, stou‑ Plet. (téžək, prid.) krat, trikrat, večkrat ☞ lejko, žmetno tü kaz. prisl. zaim. tijem, tijen prostor. prisl. 1. tu; izraža kraj, prostor, kjer se govo- tja daleč, tam daleč, vse tja do: Lǜtar reči nahaja: Pri Ràdgoni je zablôdo, i Màrtin, gda je svjo krívo vèro razšir‑ príšeo v èdne gorìce, gdè je vnožíno mále jávao, je žè prej tìjem do Ràdgone ségno, decé nàjšeo, štèra so sűho rožjé na kǜp i bi tak mèo k nám Slovèncom príti. ČZN nosìla. Tü píta tô dèco, kà do dèlala, da 1910, str. 116 Anoga bràtonskoga človèka, tô vküp nsijo. ČZN 1910, str. 116 Šugoréca, pa, štri jä z‑Bákoväc šô, so 2. tu; izraža s kazanjem, gledanjem, so-cmprnicä tìjän do čärnsoskä cérkvi besedilom določeno mesto besedila, dela: odä g nàlä. ČZN 1911, str. 56 Tü pripômnim, da jé več tàkšij stávkov  Nov. (tìjan), Plet. (tíjan, tíjam) n. pr.: ČZN 1910, str. 109, op. 2 3. tu; izraža trenutek, določen s časom trdno, trno nač. prisl. kakega dogodka, stanja: Za ràjnškon jä trdno, zelo, neomajno: »Mtväc tdno štè dèlati ptko, samo ka sä nyämi jä tǜ 345 Nina Zver kvár zgôdo. Tàk jä vdàro po glàžovini, 2. izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več ka sä potla. ČZN 1913, str. 24 priložnostih: Dèca včkrát pítajo svjo  Nov. (tǜ), SSKP (tǜ), Muk. (tǜ), Plet. (tù) màmico, zàkaj spêvlä kùkujca: kùkuk, kùkuk. ČZN 1911, str. 65 V  SSKP (vèčkrat), Plet. (vèčkrat), Nov. (vèčkrát), Muk. (vèčkrat) v-okrouk nač. prisl. zv. v krogu; izraža, da je dejanje, stanje vignje, vudne čas. prisl. določeno z razvrščenostjo česa v obliki podnevi; v času svetlobe od sončnega kroga: Dà sä vtär ĝè v‑okrôk sűčä pa vzhoda do zahoda: Dsta so nyämi zadê‑ práj vùjška näsé, tè sä präj tàn f‑tn práji valä nê samo vnči, liki ščä vignyé. ČZN vrák präpälí. ČZN 1911, str. 56 1913, str. 12 Pri njem se je džao vnči i vudné. ČZN 1910, str. 119 več primer. mer. prisl.  SSKP (vudné, vuidné, vujdné, vudnjé), Nov. 1. izraža večjo količino ali mero: Té (vidné, vignjé) väsnìcä so tè dôbilä màlo vč zämlé, vä ☞ odvečara, podnevi, ponoči, pounouči, večer, vnoči, zajtra, zaütra so pa ostàlä obôžanä. ČZN 1913, str. 23 2. izraža nedoločeno večje število, količi- visiko no, mero: Grf je mgeo več lêt vojákom nač. prisl. visoko; izraža, da se kaj pojavlja z raz- oblèko priskrbêti ČZN 1910, str. 115–116 meroma veliko razsežnostjo v smeri nav- 3. v nikalnih stavkih izraža prenehanje de- pično navzgor: Kmaj jä präčtǜ nikälko janja ali stanja: Műra bô tam do knca rêči pa jä ži vìsiko v‑zráki víso. svêta stála i nède več lôčila bràte od ČZN 1911, bràtov. str. 52 ČZN 1910, str. 109  Nov. (vìsiki ‑a ‑o, prid.), Muk. (vísek ‑ska ‑o),  Nov. (vèč), Muk. (vèč), SSKP (vèč), Plet. (vèč) SSKP (vìsiko, vìsoko) ☞ menje, više ☞ nisiko večer čas. prisl. više primer. mer. prisl. zvečer; v času od večera do polnoči: Dà več; izraža večjo količino ali mero: Na sä židvjä cêli dén pstijo, väčér jàko trétjo nôč so pa gospôdje, ki so strážili, pázijo, dà njűva zvêzda gr prídä. ČZN vzéli èdno kùpico vìše i so jo natočìli z 1911, str. 59 blagoslvlenim vínom. ČZN 1910, str. 112  SSKP (večér), Nov. (večér ‘večer’), Muk.  Nov. (vìše), Muk. (víše), Plet. (vȋše), SSKP (večér ‘večer’), Plet. (večr) (vìsiko ~ vìše) ☞ odvečara, podnevi, ponoči, pounouči, vignje, ☞ menje, več, visiko vudne, zajtra, zaütra vkrej večkrad, večkrat smer. prostor. prisl. kratn. prisl. stran, proč; izraža ločitev, odstranitev: 1. izraža, da se dejanje ponovi v večjem Tak se právi od èdnoga grfa, da je vngo številu: Či jä kakša žna zákon prälmila, zemlé po krvìci vkrej zéo od sirmákov. jä 24 vjr bíla f klàdo zaklnyäna, pa jä môš mg včkrát prnsti z vêdrom ČZN 1910, str. 112  Nov. (fkrèj), Muk. (vkrj) mzlo vodô pa jo tàk spoljàti, ka jä do ☞ kcoj níti mkra bíla. ČZN 1913, str. 25 Takšäga ʹípa jä včkrád zvála sinű: »Ìvan, di räko, di, /…/!« ČZN 1913, str. 31 346 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja vleti čas. prisl. vö smer. prostor. prisl. poleti; izraža, da se dejanje dogaja v delu 1. ven; izraža premikanje ali usmerjenost leta med pomladjo in jesenjo: Vlèti man iz zaprtega prostora: Ponči jä včkrád trí, pa so s pùnä, vzími pa sàmo dno, vìditi, da plamén vdári v z‑zämlé ČZN pa tìsta prázna. ČZN 1911, str. 65 1911, str. 57  Nov. (vlèti), Muk. (vléti), SSKP (vlèti), Plet. 2. ven; izraža odhod od doma, iz domače- (polti) ga okolja: Kak jä v z‑vési prìšä, njämi ☞ pozimi, vzimi jä fčàsik púno brzglafcof sílilo k‑kôlon. ČZN 1911, str. 57 vmejs čas. prisl.  Nov. (vö), Muk. (vö̀), SSKP (vö̀, vö̀n, vǜn), izraža trajanje, potek med prekinitvami Plet. (və̀n) kakega dejanja, stanja: Gda je žènska tô ☞ notri, vöni vmês pregovoríla, se svéta bàba prebüdíla i jo je jáko kárala. ČZN 1910, str. 124 vöni mestov. prostor. prisl.  Muk. (vmèjs), SSKP (zmès), Plet. (vms) zunaj; izraža prostor, ki ni v območju za- prtega prostora: Gda so vse zmlátili, je vnejmar nač. prisl. kùma večér vrèče pšenìce vni niháo i izraža neskrbnost, malomarnost, nepri- je tô vnči štèo vkrádnoti. ČZN 1910, str. 127 zadevnost: tá rêč sä tàkšämi právi, ki jä  Nov. (vni, vünéj), SSKP (vinéj, vöné, vönéj), žä vnêmar jáko brzi pámäti ČZN 1911, str. Plet. (vnè ̣) 74, op. 12 ☞ notri, vö  Nov. (vnéimar), SSKP (vnéjmar, vnémar), Plet. (vnmar) vörno nač. prisl. verno, zvesto: Oblűbila sta záto nìkšo vnoči čas. prisl. drűgo pokôro, štäro ta do knca svjäga ponoči; izraža, da se dejanje dogaja v živlênya mgla vrno spunyávati. ČZN času teme od sončnega zahoda do vzho- 1913, str. 36 da: Čási sä tüj zgodí, ka kǜga človèka  Nov. (vren ‑rna ‑rno, prid.), Muk. (vren ‑rna sprävája, dà vnči kàma ìdä. ČZN 1911, str. 58 ‑o, prid.), SSKP (vrno, vèrno), Plet. (vrən,  Nov. (vnòči), Muk. (vnóči), SSKP (vnòči) prid.) ☞ odvečara, podnevi, ponoči, pounouči, vignje, vudne, zajtra, zaütra vred nač. prisl. izraža udeleženost s še kom ali čim pri vnogo mer. prisl. kakem dejanju, stanju: Té samostán je mnogo; izraža veliko količino ali mero: Trk z cerkvjôv vréd razrűšo. ČZN 1910, An väčér jä prìšlo vngo lűdi ČZN 1913, str. 110 str. 32  Nov. (vréd), Plet. (vrèd), SSKP (vréd, vrét)  Nov. (vnóugi, ‑a ‑o, prid.), Muk. (vnugo), ☞ fküp, vküp SSKP (vnògo), Plet. (mng, prid.) ☞ malo, preci, preveč, vnožino vujška smer. prostor. prisl. kvišku; izraža gibanje ali smer navpično vnožino mer. prisl. navzgor: Dà sä jä vùjška zgldno pa vìdo, mnogo; izraža veliko količino ali mero: ka nèga mäsá, sä čǜdiv ČZN 1913, str. 27 Té člvik jä nájmrä vnožíno pênäs nàjšä  Nov. (vùjška), SSKP (vùjška) ČZN 1911, str. 54  Nov. (vnožína), Muk. (vnožína) vütro čas. prisl. ☞ vnogo jutri; prvega dne po današnjem dnevu: 347 Nina Zver Js tá prídän ĝnjäs, kàma tí vǜtro. ČZN današnjem času: Mét so vpolízali, zàj 1911, str. 72 pa bšäjo f‑kš. ČZN 1911, str. 71  Nov. (vǜtro), SSKP (vǘtro) 3. izraža, da se bo dejanje godilo v pri- ☞ gnjes hodnosti: N, zàj mi pa te nàj sám Bôk pomága! ČZN 1913, str. 15 vzimi čas. prisl. 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v pre- pozimi; izraža, da se dejanje dogaja v teklosti: Zàj ja nastála nìkša šǜmlajca ČZN delu leta med jesenjo in pomladjo: Tê 1911, str. 50 nájmrä právijo, ka làstvicä vzími spìjo 5. z oslabljenim pomenom poudarja zahtevo: vôtlon drèvji. ČZN 1913, str. 15 Lidjé, zàj pa mlmo Bogá! ČZN 1913, str. 32  Muk. (vzími), SSKP (vzími)  Nov. (zdàj), Muk. (zdj), SSKP (zdàj, zdá), ☞ pozimi, vleti Plet. (zdàj) ☞ dozdaj vznak nač. prisl. izraža, da se kdo, kaj giblje ali je usmer- zajtra čas. prisl. jeno od hrbtne strani proti tlem: Či té zjutraj; v času od svita do dopoldneva: grêšnik na obráz spádne, bo pogǜblen, Ajnôk sä jä nìkši Bràtončar, Vučák, zàjtra či pa vznák spádne, se zvelíča. ČZN 1910, ràno pla po spovidníka. ČZN 1911, str. 57 str. 111  Nov. (zàjtra), SSKP (zàjtra), Plet. (zȃjtra)  Plet. (vznȃk) ☞ odvečara, podnevi, ponoči, pounouči, vignje, vudne, vnoči, zaütra Z zakaj vpraš. vzročn. prisl. zaim. zadnjikrat vprašuje po vzroku: Zàkaj je Bôg žàlosten. kratn. prisl. zadnjič; izraža, da je dejanje pri ponav- ČZN 1910, str. 116  Nov. (zàkaj, zakój), Muk. (zka), Plet. (zakàj), ljanju na zadnjem mestu: Gda je Trk SSKP (zàkaj, zaká, zakój) zádnjikrát razdírao po nàšoj slovènskoj ☞ zato, zatoga volo krajíni, tè je èdno brǜnčeno kǜso povgeo pri Didèrovci. ČZN 1910, str. 111 zaman nač. prisl.  Muk. (zádnjikrat), Plet. (zȃdnjikrat) izraža neuspešnost dejanja glede na do- ☞ prvikrat sego cilja: A zamán je bilô vse. ČZN 1910, str. 118 zadosta mer. prisl.  Muk. (zamán), Plet. (zamàn), SSKP (zamán zadosti, dovolj; izraža količino, mero, ‘malovreden’, prid.) ki ustreza, zadošča: Nê jä mêla zadsta pênäs, kaj z gtovim pláčala ČZN 1913, str. 35 zaporedoma nač. prisl.  Nov. (zadsta), Muk. (zadósta), SSKP izraža, da si časovne enote, ponovitve, (zadòsta), Plet. (zadósta) stvari neposredno sledijo: Za ʹn krátek ☞ dosta čas stojí šést varašáncov pred škônikom. Škônik je zaporédoma pítao, štèri vse želê zaj, zdaj čas. prisl. zaim. dèždž. ČZN 1910, str. 122 1. zdaj; izraža, da se kaj (z)godi, obstaja  Plet. (zapordoma) v trenutku govorjenja ali takoj po njem: »Zdàj se pa tè najêjmo zádnjikrát! ČZN zaprvice čas. prisl. 1910, str. 126 sprva, v začetku; izraža čas začetka 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, dejanja, stanja: Té člvik prpovidávlä, 348 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja ka prkázäm prídä od Doklèžovja pa jä  Nov. (záto), Muk. (zatu), SSKP (záto), Plet. zàprvicä cilô mála. ČZN 1913, str. 22 (zat)  Nov. (zàprva), SSKP (zàprva), Plet. (zapȓva) ☞ zakaj, zatoga volo zaran čas. prisl. zatoga volo vzročn. prisl. zv. zgodaj; izraža, da je dejanje, stanje ča- zaradi tega, zavoljo tega: Nègo gospôd sovno malo oddaljeno od začetka jutra: gráda i plevánoš sta zatga vlo po smti Št zarán stánä, zlát nájdä. ČZN 1911, str. 70 nê nàjšla pčinka v grobèj. ČZN 1910, str. 113  Nov. (zarán, zarána), SSKP (zarán), Plet.  Nov. (zatgavlo), Muk. (zatógavólo) (zaràn) ☞ zakaj, zato ☞ rano zaütra čas. prisl. zatejm, zaten čas. prisl. Tak je tam stáo s tôv pšenìcov na ràmi, izraža, da se dejanje zgodi v času po dkeč je nê zaǜtra cmprnjek na gǜmlo predhodnem dejanju: Džilêr má v rkaj prìšeo ČZN 1910, str. 128 dläglét pa gléda prlé prti Nênščäki, za‑  SSKP (zaǜtra) têm pa prti bltinskomi grádi. ČZN 1913, ☞ odvečara, podnevi, ponoči, pounouči, vignje, str. 22 Natô so pa prìšli pandúrjä pa so vudne, vnoči, zajtra präpovèdali otkápati tga mantrníka. Zatèn jä dùgo s tǜ bilô. ČZN 1913, str. 23 zavekše nač. prisl. zv.  SSKP (zatém, zatéjm), Plet. (zatè ̣m) za večje, višje, imenitnejše: Ajnôk sta si ☞ potom, poton, te zàčnola gúčati od Bogá, pa jä fàrar pràvo, ka jä litarájnski bôg zavékšä kak kato‑ zato kaz. vzročn. prisl. zaim. ličájnski ČZN 1913, str. 5 1. izraža vzrok ali namen, znan iz pred- ☞ navekše hodega besedila: Nê jä m dbro naklà‑ jäno, pa kôla so tǜj nê bilá dbra. Záto zefsema nač. prisl. jä ži po grnji väsnìcaj: po Pätánci pa po popolnoma, čisto; izraža odsotnost ka-Krôgi záčao torìti krfä. ČZN 1911, str. 54 // kršne koli omejitve pri kakem dogaja-izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga nju, stanju: »h« glásnik jä nà‑konci rêči določa odvisni stavek: Tô sä prj čǜjä zäfsma prämíno äli sä jä pa sprämêno v záto, ka sä tǜ nìkši präminôči mladénäc »j« ČZN 1911, str. 47 vzi na non rìbaši ČZN 1911, str. 50  Nov. (zevsèma), Plet. (zəvsma) 2. izraža namen dejanja, znan iz pred- ☞ pofsen, ščista hodnega besedila: Diklíčka nyoj jä pa odgovoríla, ka tô záto strêlajo, kaj točô zgoraj mestov. prostor. prisl. prägnàli. ČZN 1913, str. 28 // izraža namen izraža, da se kaj dogaja, nahaja na me-dejanja, kot ga določa odvisni stavek: Tô stu, v položaju, ki je od določenega me-so pa dèlali záto, kaj kza tàm mäktala pa sta, položaja višje: Ov zgraj kmaj dene s têm mäktanyon sramotíla hǜdodèlnika. krížec vu lűknjo, se njemi zvrtí mámica ČZN 1913, str. 25 i spádne dl. ČZN 1910, str. 110 3. izraža ozir, zadržek, znan iz predho-  Plet. (zgóraj) dnega besedila, ki ne vpliva na dejanje: ☞ ocpodi, od‑zdola, odzgora, spodaj Naj bô ps kàkšté bêli, bu(h)é záto li čàrnä má. ČZN 1911, str. 73 zlejka nač. prisl. zlahka; izraža opravljanje, izvrševanje 349 Nina Zver česa brez truda, napora: Té martjájnski po čem drugem iste vrste: Kag ja tak st täsár jä pa säkìro cilô zljka vgä na pa si prämišláv, jä zàčü za ʹn čásäg Tìšino ČZN 1911, str. 61 znô va: ČZN 1913, str. 13  Muk. (zléka), SSKP (zlèhka)  Nov. (znóuvič), Muk. (znuva, znuvič), ☞ lejko, ležej, leži, najleži, nalejci, težko, teško, SSKP (znóuva, znóva), Plet. (znva) žmetno ☞ nazaj, pa, pali, palik zmeron čas. prisl. zoupston nač. prisl. zmerom, zmeraj; izraža, da kaj obstaja, zastonj; brez plačila, brezplačno: Zôp‑ se dogaja brez prenehanja: Ajnôk jo jä ston dblänomi knji nê trbê zôbi glédati. môš pít, zàkaj jé zméron tàg žàlostna. ČZN 1911, str. 72 ČZN 1913, str. 5  Nov. (zóubston), Muk. (zóbston), SSKP (zób‑  Nov. (zméron), Muk. (zméron ‘pri miru’), ston, zóbstom), Plet. (zobstnj) SSKP (zmírom), Plet. (zmrom) ☞ nigdar, seli, sigdar, vsigdar, sploj Ž zmejšano nač. prisl. žalostno zmedeno, neurejeno: Hìtro pa zmêšano nač. prisl. prislov od žalosten; izraža, da se v de- ČZN 1913, str. 37  Nov. (zméišani ‑a ‑o, prid.), Muk. (zmèjšani janju kaže žalost, bolečina: Obá tèva ‑a ‑o, prid.), SSKP (zméjšani ‑a ‑o, prid.) človèka sta si dalá pênäzä dèlati, samo ka sta ophodìla žàlostno. ČZN 1913, str. 23 znaglič nač. prisl.  Nov. (žàlosten ‑tna ‑tno, prid.), SSKP (žà‑ 1. losten ‑tna ‑o; žàlosen ‑sna ‑o, prid.), Plet. hitro, na hitro; Prlé jä nìkaj nê vídla, (žálostən, prid.) liki kak sä jä ajnôg znáglič näzáj obr‑ nôla, tak jä fčàsig vragá zaglédnola na žmetno nač. prisl. non brêsti. ČZN 1911, str. 53 težko; izraža, da se kaj opravlja s trudom, 2. kakor hitro: Pa kak so sä znáglič ʹàpili naporom: Žmtno sä lôčila s tga svêta, präklìnyati, tag jä vrák tǜj záč znôva záto ka sä nyoj jä prväč mílilo dêtä, štäro rúžiti pa posôdo trêti. ČZN 1913, str. 34 jä tag málo mgla povčti na svêti. ČZN  SSKP (znáglič ‘kakor hitro’) 1913, str. 5 ☞ hitro, itro, naglo, nanagloma  Nov. (žmèten ‑tna ‑tno, prid.), Muk. (žmèten ‑tna ‑o, prid.), SSKP (žmètno) znouva kratn. prisl. ☞ lejko, ležej, leži, najleži, nalejci, težko, teško, izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat zlejka Analiza V slovarju prislovov, evidentiranih v Küharjevem gradivu za ČZN, je 262 iztočnic (za primerjavo: v SSKP je 940 iztočnic in 40 podiztočnic, ozna‑ čenih z besednovrstno oznako prisl.; gl. Bedek 2018: 36), od tega jih je največ na črko N (56), sledijo prislovi na P (33), V (22) in Z (22). Deset iztočnic je dvobesednih: či duže (z varianto čiduže), na stržaj, na glas, na 350 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja hitroma (z varianto na itroma), na srejdi (z varianto nasrejdi), nej davno, ob ednem, od-zdola, v-okrouk, zatoga volo; ostale so enobesedne. Glasoslovje V Küharjevih prislovih so izpričane prekmurske glasoslovne posebnosti. Zaokroženi ü je nastal iz dolgega u: drügouč, fküp, tü, vütro ‘jutri’. Prislov blüzi je nastal z labializacijo i v ü, »nastal/o/ po prekozložni asimilaciji na sledeči vokal u ali o in pa tudi po asimilaciji na sosednji labialni kon‑ zonant« (Ramovš 1995: 222). Odraz za stari polglasnik je e: dendenešnji, kesno, lejko, ležej, menje, najležej, zlejka; pojavlja pa se tudi sekundarni polglasnik v soseščini zvenečih konzonantov: zefsema, čerezret ( čerez < * čerz(ъ)). Dvoglasnik e: Kühar zapisuje z ê, v slovarskih iztočnicah pa je prečrkovan v ej: bejlo, naposlejd, na srejdi, porejci, sejnta, sejntan, tejmbole, vmejs, vnejmar, zatejm. Prekmurski dvoglasnik o: je v Küharjevih zgledih označen z ô, v iztočnicah ga zapisujem z ou: ajnouk, bouše, domou, drgouč, drügouč, ednouk, grdou, gostou, joučič, lepou, lipou, najbouše, natou, poulek, pounouči, stoukrat, znouva, zoupston. Samoglasnik ö izvira iz ẹ v položaju za v ali iz u v položaju za ustničnikom: vörno, vö; vöni. Odraz za zlogotvorni  je u: dugo, čiduže, puno. Prehod nenaglašenega e v i je izpričan v: čiduže, idnouk, joučič, lipou. V zgledih je izpričana tudi vokalna redukcija: kelko, telko; tak. Med značilnostmi prekmurskega soglasniškega sistema najbolj izstopajo: prehod mehkega palatalnega l’ v srednji l: bole, dale, dele, nadale, nadele, najbole, nerazumlivo, temelito, zatoga volo; prehod -m v -n: sedenkrat, tijen, getan, poton, zaten, sešeron, nikan, pofsen; onemitev vzglasnega x-: itrej, itro, na itroma; prehod medglasnega in izglasnega x v j: zlejka, sploj; pro‑ tetični v: razvüzdano; v v položaju pred nezvenečim nezvočnikom in pred pavzo izgubi zven ter se premenjuje s f: fčasi, fküp, zefsema, praf, pofsen; ali onemi: seli ‘vselej’. V Küharjevih zapisih prislovov so izpričani tudi: prilikovanje po zvenečnosti: slatko, sletkar, teško, naskriš, nigdar, negda; ohranjenost v v veččlenski konzonanci: prvle, najprvle ‘prej’; drugotni ń: gnjes, gnjesden, vignje; premene posameznih soglasniških skupin – tl v kl ( nakla), tm v km ( kmeče ‘kmično, temačno’), dn v gn ali n ( gnjes, nazagnje, vignje, trno ‘trdno’), mn v vn ( vnogo, vnožino); olajšanje sklopov: ednouk > ajnouk, skrma < skrivoma, ščista < sčista ‘čisto, popolnoma’, ocgora ‘od zgoraj’, ocpodi ‘od spodaj’. Skupina -čki je ohranjena: pojdočki. 351 Nina Zver Oblikoslovno-besedotvorna analiza Izpričani so prostorski, časovni, načinovni, merni, zaporednostni, kratno‑ stni in vzročnostni prislovi ter prislovni zaimki in prislovne zveze. Največ je načinovnih prislovov (89), sledijo časovni (63), prostorski (47), merni (36), kratnostni (21), vzročnostni (4) in zaporednostni (2). Prislovni zaimki (38) so npr. dotejčas, dozdaj, esi, etak, inači, prislovne zveze (23) pa dašte, kstrani, na glas, na stržaj, nalejci, natešče, odtistimao. Nekateri prislovi imajo tudi po dve besednovrstni oznaki, npr. ajnoug, ajnouk – kratn. prisl., nedol. čas. prisl. zaim.; kama – vpraš. smer. prostor. prisl. zaim., poljubn. smer. prostor. prisl. zaim.; nikam, nikan – nedol. prisl. zaim., nik. smer. prostor. prisl. zaim. V Küharjevih prislovih se odražajo razne arhaične posebnosti, značilne za panonski prostor. V prislovni zvezi zatoga volo je izpričana stara, trda zaimenska sklanjatev. Praslovanske oblike * kъdȅ ‘kje’, * kъd in * kъdy̍ ‘kdaj’ so vidne v prislovih gda, negda, nigda, nigdar, sigdar, gde. Ohranjen je praslovanski prislov se ‘sem’ < * s. V prislovu odsegamao se ohranja ro‑ dilnik množine praslovanskega zaimka * sь ‘ta’: od + * síxъ + * mal ‘določen čas’ ( Slovenski etimološki slovar). Del prislova zoupston je iz psl. * tun’e, kar je v stcsl. tune ‘zastonj, brez plačila’ . Prislov nisiko je iz pridevnika nisiki, ki je privzel pripono -iki analogično po visiki ‘visok’ (Ramovš 1924: 310). Namesto s členico koli se večina poljubnostnih zaimkov tvori z vzhodno členico šté: dašte, kajšte, kakšte, kamašte, kelkoštekrat; izjema: kakoli. V slovar Küharjevih prislovov so vključene tudi stopnjevane oblike, ki jih navajam kot samostojne iztočnice. Primerniki so: bliže, bole, bouše, dale, dele, duže, globlej, hitrej, itrej, kesnej, ležej, leži, menje, raj, ranej, srečnej, več, više. Presežniki: najbole, najbouše, najleži, najraj, največkrat, prekesno, premalo, preveč – zadnji trije so tvorjeni s predpono pre-, ki je značilna za elativno stopnjevanje. Prisotni sta dve deležji na -č: joučič ‘jokaje’, pozabič ‘pozabivši’. Po Jesenšku (1998: 29) so deležijske oblike na -č in -ši v prekmurskem knjiž‑ nem jeziku arhaični oblikoslovno‑skladenjski vzorec, ki je v panonskem jezikovnem prostoru prisoten od časov Cirila in Metoda ter stare cerkvene slovanščine. Navadne izpeljanke imajo obrazila -oma ( skrma < skrivoma, zaporedoma), -krat ( enkrat, dvakrat, kelkoštekrat, prvikrat, sedenkrat, stoukrat, trikrat, večkrat, zadnjikrat), -ič ( joučič, tretič, pozabič), ‑ ou ( domou, gostou, grdou, lepou, lipou, trdou), ‑ ouk ( ajnouk, ednouk, idnouk) idr. Največ je prislovov, izpeljanih iz pridevnikov ( bejlo, čalarno, črstvo, dobro, dugo, 352 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja grdo, grdou, hitro, itro, kmeče, lejko, lepou, lipou, milo, naglo, nevarno, nisiko, norčasto, obilno, pazlivo, pobožno, prilično, razvüzdano, slatko, slobodno, strašno, šegavo, temelito, teško, težko, trdno, trno, trdou, visiko, vörno, zmejšano, žalostno, žmetno). Primerniki imajo naglašeno obrazilo -ej ( globlej, hitrej/ itrej, kesnej, ležej, ranej, srečnej) in nenaglašeno -e ( bliže, bole, bouše, dale, dele, duže, više). Modifikacijske izpeljanke: dašte ‘kadarkoli’, kajšte ‘karkoli’, kakšte ‘kakorkoli’, kamašte ‘kamorkoli’, kelkoštekrat ‘kolikor koli krat’. Prislovi iz predložnozvezne podstave so npr. fčasi, podnevi, ponoči, včasi, vleti, vnoči, vzimi, na hitroma, na itroma, nanagloma, potihoma, ščista, skratka, naskori, pomali, odvečara, pogousci, porejci, naskriš. Pri sestavljenih prislovih prevladuje predpona ne-: nečisto, nemilo, nepošteno, neprilično, nepripravno, nerazumlivo, neslano, nezgovorno. Med sestavljenke spadajo tudi presežniki, ki se tvorijo s predpono naj-, elativne stopnje pa s pre-. Sklopi so: zakaj, posili, pozimi, natelko, natešče, kzdoumi, nasrejdi, odtistimao, odsegamao, naednouk, najdnouk, najnouk, v-okrouk, dozdaj, dotejčas, kstrani, sešeron ( vse + širom), čerezret ‘izvenredno’ ( č(r)ez + red), napou, natou, znaglič, pokesnič, ocgora, ocpodi, opounouči, nadale, nadele, zadosta, potom, poton. Izvor prislovov Iz nabora prislovov je ugotovljivo, da je Kühar večinoma rabil prislove, zastopane v vzhodnoslovenskem prostoru, to so npr. esi, inda, nindri, prvle, se, žmetno. Med njimi so tudi zelo zastareli, denimo prislov naopak ‘na‑ pačen’ (sklopljen iz na in star. opȃk ‘odzadnji, nasproten, napačen’ < psl. * ȍpakъ < ide. * ápo-h3ku̯o- ‘obrnjen, gledajoč nazaj’ ( Slovenski etimološki slovar)) je bil rabljen že v 16. stoletju; prislov inači ima svojo različico že v praslovanščini (stcsl. inako ‘drugače’, hrv., srb. ȉnāče, rus. ináče, češ. jinak ‘drugače’, psl. * jina̋če ‘drugače’). V slovarju so tudi prislovi iz kajkavskega prostora, ki so se ustalili v prekmurskem jeziku: ovak, više. Zgolj dva prislova sta prevzeta iz neslovanskih jezikov: čalarno ‘zvijačno, varljivo’ < madž. csalárd ‘goljufiv, lažen’; kcoj ‘zraven’ je nemški kalk (nem. zu ‘zraven’). Zastopanost prislovov v drugih slovarjih Pri analizi zastopanosti Küharjevih prislovov v drugih (prekmurskih) slo‑ varjih sem upoštevala tudi prisotnost pridevnikov, iz katerih so izpeljani prislovi (gl. npr. iztočnico bejlo – Nov. ( béili -la -lo, prid.), Muk. ( bèjli 353 Nina Zver -a -o, prid.), SSKP ( béjli -a -o, prid.)), dalje morfonološke različice (npr. bouše pri Küharju, bougše v SSKP; odsegamao pri Küharju, odsehmal v Pleteršniku; dol pri Küharju, doj pri Mukiču; in razlikovalne tvorjenke (npr. pogousci pri Küharju, pogstọ v Pleteršniku; nikak pri Küharju, níkaknej pri Mukiču; potom, poton pri Küharju, ptomtga pri Novaku). Ugotovila sem, da je od 262 iztočnic Küharjevega slovarja: – 206 prisotnih v Slovarju stare knjižne prekmurščine (78,6 %), – 181 prisotnih v Slovarju beltinskega prekmurskega govora (69,1 %), – 178 prisotnih v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (67,9 %), – 144 prisotnih v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (55 %). 14 iztočnic ( čerezret, idnouk, kelkoštekrat, lidere, najleži, ob ednem, podnevi, potüu, prstrani, ranej, srečnej, tanta, v-okrouk, zavekše) ni v nobe‑ nem od naštetih slovarjev – nekatere ( idnouk) so zgolj fonološko drugačne kot v omenjenih slovarjih. Izključno v Pleteršnikovem slovarju najdemo 11 iztočnic: majcko, nalašč, naposlejd, nej davno, nerazumlivo, takrat, vznak, zaporedoma, zgoraj, skratka, temelito. Za večino teh lahko sklepamo, da jih je Kühar prevzel iz osrednjeslovenskega prostora, pri čemer je nekaterim dodal prekmurski značaj ( naposlejd, nej davno – diftong; nerazumlivo, temelito – otrditev ĺ). Zaključek Geselski sestavek zgodovinskega slovarja prislovov Števana Küharja sestav‑ ljajo: glava s krepko poudarjeno iztočnico, zaglavje z opredelitvijo vrste (in podvrste) prislova, pomenskorazlagalni razdelek s ponazarjalnim gradivom in mestom navedbe, dokumentarni razdelek, ki prikazuje izpričanost prislo‑ vov v treh prekmurskih slovarjih in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, ter vodilka, ki povezuje pomensko povezane iztočnice. V slovarju Küharjevih prislovov je skupno 262 iztočnic. Deset iztočnic je dvobesednih, ostale so enobesedne. Največ je načinovnih prislovov (89), sledijo časovni (63), prostorski (47), merni (36), kratnostni (21), vzročnostni (4) in zaporednostni (2). Vključeni so tudi prislovni zaimki in prislovne zveze. Gesla skupaj s ponazarjalnim gradivom izkazujejo prekmurske glasoslovne (zaokroženi ü, e- jevski odraz za stari polglasnik, dvoglasnika e: in o:, samoglasnik ö, u za zlogotvorni , prehod nenaglašenega e v i, vokalna redukcija; prehod mehkega ĺ v srednji l, prehod -m v -n, onemitev vzglasnega x-, prehod medglasnega in izglasnega x v j, protetični v, -v 354 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja → -f, tl → kl, tm → km, dn → gn, mn → vn) in oblikoslovne posebnosti (stara zaimenska sklanjatev v zatoga volo, arhaične oblike kot se ‘sem’, odsegamao, zoupston, členica -šte pri poljubnostnih zaimkih). Gledano z besedotvornega vidika, je največ prislovov izpeljanih iz pridevnikov, po‑ gosti pa so tudi prislovi iz predložnozvezne podstave in sklopljeni prislovi. Največ Küharjevih prislovov (78,6 %) je prekrivnih s prislovi v Slovarju stare knjižne prekmurščine. Preseneča podatek, da je več prislovov ujemal‑ nih s prislovi v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (67,6 %) kot s prislovi v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (55 %). Vzrok za to lahko pripišemo dvema dejstvoma: (1) da je besedje porabskega pro‑ stora arhaičnejše v primerjavi z besedjem dólinsko‑ravenskega prostora, iz katerega je izhajal Kühar; (2) da je Kühar v svoje gradivo vključeval tudi prislove, znane v osrednjeslovenskem prostoru (npr. nalašč, takrat, vznak, zgoraj, skratka), na kar opozarja njihova prisotnost zgolj v Pleteršnikovem slovarju. Literatura Sabina BEDEK, 2018: Prislov v Slovarju stare knjižne prekmurščine. Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. www.fran.si Jožica ČEH, 2003: Števan Kühar in njegova objava Národnega blága Vogrskij Slovèncof v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Časopis za zgodovino in narodopisje 74/3–4, 451–456. Marko JESENŠEK, 1998: Deležniki in deležja na -č in -ši: razširjenost oblik v slovenskem knjižnem jeziku 19. stoletja. (Zora, 5). Maribor: Slavistično društvo. Števan KÜHAR, 1910, 1911, 1913, 1914: Národno blágo vogrskij Sloväncof. Spisao v prekmurskom narečji Števan Kühar, uredil Karel Štrekelj, Časopis za zgodovino in narodopisje 7/1910, 107–128; 8/1911, 47–76; 10/1913, 1–37. Francek MUKIČ, 2005: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem. Jožica NARAT, 2007: Küharjeva prekmurska priredba Janežič‑Sketove slovnice. Razvoj slovenskega strokovnega jezika. (Obdobja, 24.) Ur. Irena Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 365–383. Franc NOVAK, Vilko NOVAK, 2009: Slovar beltinskega prekmurskega govora, po‑ natis druge, popravljene in dopolnjene izdaje iz leta 1996. Murska Sobota: Pomurska založba. 355 Nina Zver Maks PLETERŠNIK, Slovensko-nemški slovar. www.fran.si Fran RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika. II, Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Fran RAMOVŠ, 1995: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Znanstve‑ noraziskovalni center SAZU. Sinonimni slovar slovenskega jezika. www.fran.si Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. www.fran.si Slovar stare knjižne prekmurščine. www.fran.si Slovenska biografija. Kühar, Štefan (1882–1915). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska‑biogra‑ fija.si/oseba/sbi308721/#slovenski‑biografski‑leksikon Slovenski pravopis. www.fran.si Natalija ULČNIK, 2009: Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agustičevega časo-pisa Prijatel. (Zora, 67). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. ADVERBS IN THE FOLKLORE MATERIAL COLLECTED BY ŠTEVAN KÜHAR Summary The article is a dictionary presentation of adverbs as documented in the works of the folklore collector Števan Kuhar from Bratonci (1882–1915). The material from three of his publications in Časopis za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913) is taken into account. The adverbs in question are analyzed from phonological, morphological and word‑formation perspectives. In addition, Slovar stare knjižne prekmurščine, Slovar beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar and Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary are checked for the presence of these adverbs in them. A cross‑reference symbol ☞ links semantically related keywords. The structure of a dictionary entry is largely based on the model of Natalija Ulčnik’s historical dictionary (cf. the dictionary of Agustič’ vocabulary in the newspaper Prijatel). The dictionary entry thus consists of he headword with a keyword in bold type, followed by the type (and sub‑type) of the adverb, the semantic explanation with illustrative examples and the place of their occurrence. This is further fol‑ lowed by the documentary section verifying the presence of the adverb in question in the four aforementioned dictionaries. The etymological part is omitted as all the keywords except for two (čalarno, kcoj) are of Slavic origin. Kühar’s adverbs contain 262 keywords altogether. Ten consist of two words, the others of just one. The most numerous are adverbs of manner (89), followed by adverbs of time (63), place (47), measure (36), frequency (21), cause (4), and sequence (2). Some examples 356 Prislov v ljudskem slovstvu Števana Küharja of adverbial pronouns (38) are dotejčas, dozdaj, esi, etak, inači, and of adverbial phrases (23) pa dašte, kstrani, na glas, na stržaj, nalejci, natešče, odtistimao. The entries and the illustrative material show the Prekmurje phonological (the rounded ü, e reflex of the older semi‑vowel, diphthongs e: and in o:, the vowel ö, u for syllable‑forming , the change of unstressed e into i, vowel reduction, the change of soft ĺ into l, the change of -m into -n, the muting of x- in the word‑initial posi‑ tion, the change of x in mid‑ and final word positions into j, prothetic v, -v → -f, tl → kl, tm → km, dn → gn, mn → vn). The same is true of some morphological features (the old nominal declension in zatoga volo, archaic forms such as se ‘sem’, odsegamao, zoupston, the particle -šte in adverbs of universal pronouns). From the viewpoint of word‑formation, the majority of adverbs are derived from adjectives. Compound adverbs and those with bases consisting of prepositional phrases are quite frequent too. The largest number of Kühar’s adverbs (78,6 %) can be found also in Slovar stare knjižne prekmurščine. Surprisingly, more of his adverbs overlap with adverbs in Pleteršnik’s Slovensko-nemški slovar (67,6 %) than in Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar (55 %). This may be accounted for by two reasons: (1) that the vocabulary of the Porabje region is more archaic than the one from the Dolinsko and Ravensko region, where Kühar lived; (2) that Kühar included in his material also the adverbs used in the Central Slovene region (e.g. nalašč, takrat, vznak, zgoraj, skratka), adverbs therefore that were only present in Pleteršnik’s dictionary. 357 Izročilo Števana Küzmiča in njegovih naslednikov za današnji čas ali romanje za Knjigo Franci Just Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Murska Sobota, Slovenija, franci.just@guest.arnes.si Štefan Kardoš Dvojezična srednja šola Lendava/Kétnyelvű Középiskola, Lendva, Lendava, Slovenija, stefan.kardos@guest.arnes.si »Naša preteklost nas na poseben način določa, morda celo bolj, kot smo si priprav‑ ljeni priznati. To še posebej velja za naš slovenski jezik in književnost, katerih ohranitev in razvoj nista bila samoumevna. Nasprotno, v pogosto nenaklonjenih družbeno‑zgodovinskih okoliščinah so naši predniki morali vložiti veliko truda, da lahko danes v svojem jeziku izrazimo vse vsebine svojega osebnega in skupnostnega bivanja in ga v polni meri uporabljamo na vseh ravneh, tudi kot uradni in državni jezik. Zato ljudje, ki so s svojim delom omogočili ohranitev in razvoj našega jezika ter v njem zapisane književnosti, uživajo naše spoštovanje in jih razumemo kot našo duhovno dediščino.« Tako sva avtorja zapisala v predgovoru h knjigi So z nami, smo z njimi 1, ki jo je izdalo Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja ob 300. obletnici rojstva Števana Küzmiča, 150. obletnici smrti Janoša Kardoša in 100‑letnici rojstva Franka Bükviča. Tovrstne obletnice naših ustvarjalcev in ustvarjalk so namreč priložnost (in kulturna dolžnost), da se jih spomni‑ mo in osvežimo naš zgodovinski spomin. So tudi priložnost, da ponovno premislimo njihova sporočila in na novo ovrednotimo njihovo delo. Zato je Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja zasnovalo knjižno zbirko So z nami, smo z njimi, v kateri želimo priložnostno spomniti na može in žene peresa, ki so s svojim slovstvenim ustvarjanjem trajno zaznamovali slovenski panonski prostor ter pustili sledi v nacionalni kulturi. Prekmurski 358 Izročilo Števana Küzmiča in njegovih naslednikov za današnji čas ali romanje za Knjigo pisci Števan Küzmič, Janoš Kardoš in Frank Bükvič so zagotovo takšni ustvarjalci. Njihovo slovstveno in literarno delo opisuje Franci Just v prvem delu pričujoče knjige, ki nosi naslov Izročilo Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bükviča. Števan Küzmič je s svojim Nouvim Zákonom, prek‑ murskih prevodom Nove zaveze, prekmurski jezik postavil na evropski jezikovni zemljevid. To je bilo prvovrstno kulturno in tudi nadvse po‑ membno narodnostno dejanje. Zaradi specifičnih družbeno‑zgodovinskih razmer so morali namreč prekmurski Slovenci več stoletij hoditi po svoji Slika 1: Naslovnica knjige Franci Just, Štefan Kardoš: So z nami, smo z njimi 1. Murska Sobota: Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja, 2023. 359 Franci Just, Štefan Kardoš jezikovno‑kulturni poti, preden so lahko po prvi 1. svetovni vojni stopili na skupno slovensko pot. V okviru madžarske države so živeli ločeno od rojakov v avstrijskih deželah. In čeprav jim je velikokrat niso hoteli priznati, so ohranili svojo slovensko identiteto. Temelj zanjo, ki ga kasneje ni bilo več mogoče omajati, je bil postavljen v 18. stoletju: to je bil prekmurski slovenski jezik (pogosto imenovan stari slovenski jezik), ki ga je Küzmič s svojim Nouvim Zákonom potrdil kot knjižni jezik (v dikciji slovenskega zgodovinskega jezikoslovja: prekmurski/vzhodnoslovenski knjižni jezik) in so ga nato prevzeli tudi prekmurski katoliški pisci na čelu z Miklošem Küzmičem. Števan Küzmič je bil svetilnik njegovim naslednikom v 19. stoletju. Mlaj‑ ši rodovi evangeličanskih piscev so sledili njegovemu zgledu ter napisali in izdali vrsto knjig za verske, šolske in splošne kulturne potrebe svoje skup‑ nosti. Najplodnejši med njimi in najvidnejši ustvarjalec po Küzmiču je bil Janoš Kardoš. Za potrebe evangeličanskih šol je napisal številne učbenike, prenovil je dotedanje cerkvene pesmarice, v prekmurščino je prevajal ma‑ džarske literarne klasike (mdr. tudi prvi in tretji del znamenite pripovedne pesnitve Toldi madžarskega romantičnega pesnika Jánosa Aranya) in tudi sam pesnil. Pokazal je, kako je mogoče prekmurščino uporabljati tudi kot umetnostni jezik. Po pridružitvi Prekmurja matičnemu slovenskemu jezikovno‑kulturnemu prostoru so se mladi prekmurski izobraženci, ki so študirali v Mariboru in Ljubljani, postopoma vključili v slovensko kulturno življenje in začeli sooblikovati skupno slovensko književnost. Med njimi je bil tudi pisatelj Frank (Feri) Bükvič, ki ga je življenjska pot po 2. svetovni vojni pripeljala v ZDA in je s svojim pripovednim opusom postal eden vidnejših slovenskih izseljenskih pisateljev, ki izhajajo iz Prekmurja. Just opisuje družbeno‑zgodovinski in kulturni kontekst, v katerem so navedeni pisci živeli in delovali, podaja osnovne biografsko‑bibliografske podatke o njih, predstavlja njihovo slovstveno delo in izpostavlja vsebine njihovih poglavitnih knjig. Predstavitev je poljudno zasnovana, saj že‑ li nagovoriti čim širši krog naslovnikov, tudi šolajočo se mladino. Zato osnovni zapis spremlja slikovno in besedno ponazoritveno gradivo, ki bralcem približuje dela obravnavanih avtorjev ter čas in prostor, v katerih so jih ustvarjali. Okoliščina, da vse tri ustvarjalce poleg navedenih obletnic povezuje še evangeličanska verska provenienca, je botrovala drugemu delu pričujoče knjige, ki ga je napisal Štefan Kardoš in naslovil Romanje za Knjigo. V njem predstavlja prekmursko evangeličansko slovstvo od začetkov v 18. 360 Izročilo Števana Küzmiča in njegovih naslednikov za današnji čas ali romanje za Knjigo stoletju do prvih desetletij 20. stoletja, njegove avtorje ter cerkve in kraje, v katerih je nastajalo. S Knjigo, zapisano z veliko začetnico, je mišljen Küzmičev Nouvi Zákon, ki je rdeča nit avtorjevega uvodnega razmišljanja in globoko vtisnjena v spomine na njegovo otroštvo v goričkih Križevcih. Kardoš opisuje njihov družinski Nouvi Zákon ter njegova nenavadna »ro‑ manja«, piše o vpetosti križevskih evangeličanskih duhovnikov v vsakdanje življenje skupnosti in o ugledu, ki so ga imeli v križevski cerkveni občini; na primeru prekmurskih izseljencev v Bethlehemu v Pensilvaniji izpostavlja pomen prekmurščine v verskem življenju in priznava, da mu je evangeli‑ čanska himna, Luthrov Trdi grad, še zmeraj najljubša. Želja, približati predstavljeno gradivo čim širšemu krogu naslovnikov in popularizirati prekmursko evangeličansko književno dediščino, preveva tudi drugi del pričujoče knjige. Zato je Kardoš za predstavitev tega izročila izbral obliko kolesarskega vodnika, naslovljenega Po poteh protestantskih tvorcev prekmurskega knjižnega jezika. Bralce vabi na »romanje« po štirih kolesarskih poteh, katerih ključne točke so evangeličanske cerkve. Prva je 40 km dolga ravenska pot, ki se začne in zaključi v Puconcih, najstarejši prekmurski evangeličanski cerkveni občini. Iz Puconcev v loku vodi skozi Küzmičeve Strukovce do murskosoboške evangeličanske cerkve ter naprej proti Rakičanu, Noršincem in Martjancem nazaj do Puconcev. Izhodišče druge, vzhodnogoričke poti (31 km), so Križevci, druga najstarejša prek‑ murska evangeličanska cerkvena občina. Pot vodi mimo domanjševske evangeličanske cerkve do hodoške in naprej do gornjepetrovske ter od tam nazaj do križevske. Tretja, zahodnogorička pot (28 km), se začne in konča v Bodoncih, četrti najstarejši prekmurski evangeličanski cerkveni občini. Vodi do cerkve v Gornjih Slavečih proti Gradu in od tam do izhodiščne točke. Četrta pot je ravensko-goričko-dólinska (73 km), začne se pri cerkvi v Moravskih Toplicah in vodi do evangeličanske cerkve v Selu, od tam do Lendave in tamkajšnje evangeličanske cerkve, potem pa nazaj po Dólin‑ skem do Moravskih Toplic. V vodniku avtor z besedo in bogatim naborom fotografij predstavlja zgo‑ dovino prekmurskih evangeličanskih cerkva in cerkvenih občin, sakralne objekte in spominska obeležja, tudi umetnostnozgodovinske spomenike in naravne znamenitosti ob poti. V ospredju pa so seveda prekmurski evangeličanski pisci (omenjeni so tudi drugi), ki so povezani s kraji, skozi katere vodijo kolesarske poti. 361 Povzetek Pleteršnikova dediščina Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika Marko Jesenšek (ur.) Znanstvena monografija Pleteršnikova dediščina je nastala ob stoletnici smrti znamenitega slovaropisca Maksa Pleteršnika (* 3. 12. 1840, Pišece, † 13. 9. 1923, Pišece). Urednik Marko Jesenšek je pripravil vrhunsko znanstveno delo s področ‑ ja slovenskega slovaropisja. V monografiji, ki ima 20 samostojnih poglavij, so predstavljeni najnovejši dosežki na področju eSSKJ‑a, Slovarja prego‑ vorov in sorodnih paremioloških izrazov, Sprotnega slovarja slovenskega jezika, Rastočega besednjaka SLA, Slovarja slovenskega taroka, jezikovne terminologije v Pleteršnikovem slovarju in njegove makronske dediščine, analize Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen in številnih dru‑ gih pomembnih ozko slovaropisnih vprašanj s področja sinhronije in dia‑ hronije. Pri pisanju so sodelovali najbolj aktivni slovenski jezikoslovci, ki se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ZRC SAZU, na Uni‑ verzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru ukvarjajo s slovenskim slovaro‑ pisjem ter življenjem in delom Maksa Pleteršnika: (1) Priimek Pleteršnik je tvorjen s pripono -nik iz samostalniške podstave * pletrišče ‘kjer je pleter’ ali pridevniške * pletrski ‘nanašajoč se na pleter’, pri čemer danes pozabljena beseda pletr pomeni ‘iz šib spleten plot’. Ne glede na to, ka‑ tera motivirajoča beseda je dejansko botrovala priimku, je ugotovljivo, da je bil prvi nosilec obravnavanega priimka poimenovan po tem, da je živel ob ali znotraj nekega spletenega plotu (Marko Snoj, O priimku Pleteršnik). Naslov urednika: Marko Jesenšek, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, Slovenija; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Maribor, Slovenija, marko.jesensek@um.si DOI https:/ doi.org/10.18690/um.ff.3.2024 ISBN 978‑961‑286‑878‑9 362 Povzetek (2) Izpostavljena sta dva največja in najpomembnejša Pleteršnikova življenj‑ ska dosežka, ki sta in nedvomno še bosta krojila usodo naše kulturne in jezikovne zavesti. Medtem ko se je njegov Slovensko-nemški slovar (1894– 1895) že dobro zasidral v našo kulturno in jezikovno zavest, ostaja njego‑ va obsežna rokopisna ostalina zemljepisnih imen, katere količina in boga‑ stvo se poglobljeno odkrivata šele v tem stoletju, še precej neznana (Metka Furlan, Dve veliki dediščini Maksa Pleteršnika: Slovensko‑nemški slovar in rokopisna zbirka zemljepisnih imen). (3) Predstavljeno je izbrano rokopisno slovarsko gradivo, besedne zbirke, ohranjene v Pleteršnikovi ostalini in v gradivu Slovenske matice iz Narodne in univerzitetne knjiž‑ nice, obravnavani so izbrani novejši izrazi iz nekaterih Pleteršnikovih člankov, poročil in prevodov, objavljenih med letoma 1866 in 1888. Oboje je preverjeno s primerjavo slovarskih sestavkov v Slovensko-nemškem slovarju (1894–1895) (Irena Orel, Leksika iz slovarskega gradiva v Pleter‑ šnikovi ostalini in drugih zbirkah ter iz njegovih spisov v Slovensko-nem- škem slovarju). (4) Analiziran je izbor jezikoslovne terminologije, vključe‑ ne v Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/1895). V raziskavo je bilo zajetih 50 pogostih jezikoslovnih pojmov. Poimenovanja za te pojme, sprejeta v Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, so primerjana s termini, uporabljenimi v izbranih slovenskih slovnicah, in sicer v Janežičevi Slovenski slovnici s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) in Slovenski slovnici za domačo in šolsko rabo (1863) ter v Breznikovi Slovenski slovnici za srednje šole (1916) (Mitja Trojar, Jezikoslovna terminologija v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju). (5) V Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika je 3140 iztočnic z makronom (npr. arkāda, bazīlika, kōkos). V prispevku iščem pravila Pleteršnikove rabe makrona, v nadaljevanju pa spremljam obravnavanje njegovih primerov pri poznejših slovenskih slovaropiscih (ohranjanje, opuščanje, spreminjanje ali dodajanje makronskih iztočnic), predvsem pri Antonu Brezniku in Jakobu Riglerju (Janez Dular, Makronska dediščina Pleteršnikovih tonemskih dvojnic). (6) Za zagotavljanje čim večje usklajenosti slovarske vsebine in za zmanjšanje števila napak v slovarju je poleg ročnega vsebinskega pregleda mogoče uporabiti tudi različne avtomatizirane postopke preverjanja slovarske vse‑ bine. Na primeru slovarja eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika prikazujemo splošno uporabne postopke in specifične postopke, pripravlje‑ ne namensko za ta slovar. S temi postopki poleg tehničnih napak odkriva‑ mo tudi vsebinske neskladnosti. (Andrej Perdih, Tehnični postopki prever‑ janja pri eSSKJ). (7) Obravnavane so samostalniške besedotvorne variante, ki imajo enako besedotvorno podstavo in različni priponski 363 Povzetek obrazili, domače ‑ stvo in prevzeto ‑ ija. Na podlagi slovarskih opisov teh izpeljank (z enakim besedotvornim pomenom) v zgodovinskih slovarjih slovenskega jezika za obdobje od 16. do konca 19. stoletja na spletnem portalu Fran (www.fran.si) so ugotavljana njihova pogostost in okoliščine rabe ter konkurenčna razmerja med njima. Besedotvorni postopek izpelja‑ ve po teh dveh besedotvornih modelih je preverjen tudi po slovničnih opisih v (večinoma nemško pisanih) slovnicah slovenskega jezika do kon‑ ca 19. stoletja (Andreja Legan Ravnikar, Besedotvorne variante v zgodo‑ vinskih slovarjih na Franu: od eSSKJ16 do Pleteršnika). (8) Slovar prego‑ vorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), ki na portalu Fran izhaja od leta 2020, je prvi slovenski paremiološki slovar. Zanima nas: Katere paremije so z vidika rabe v sodobni slovenščini najbolj relevantne za slo‑ varski prikaz? Na katere empirične podatke opiramo izbor iztočnic? Kako na izbor iztočnic vplivajo pomenske povezave med njimi? Kakšna naj bo sestava slovarja z vidika paremioloških žanrov? (Matej Meterc, Izbiranje iztočnic za slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov: želje, merila in empirični podatki). (9) Sprotni slovar slovenskega jezika je začel nastajati kot spletni slovar rastočega tipa skupaj s portalom Fran leta 2014; letos torej praznuje že 10. obletnico. Gre za splošni razlagalni slovar, ki želi uporabnikom na informativen in pregleden način približati zlasti v rabi aktualno, novejše besedje (in nove pomene), ki še ni opisano v drugih splošnih razlagalnih slovarjih, zlasti SSKJ2. Pri izbiranju kandidatov za geslovnik se od leta 2016 dalje naslanja zlasti na predloge uporabnikov, ki jih ti oddajajo neposredno na portalu Fran; predlogi se preverjajo v dostop‑ nih korpusih – glede na aktualnost gradiva je najprimernejši korpus Tren‑ di –, zaradi razmeroma velike ažurnosti predlogov pa tudi na spletu (Do‑ men Krvina, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014–2023). (10) Slovenski lingvistični atlas (SLA) prinaša izredno leksično bogastvo slovenskih na‑ rečij – na doslej objavljenih kartah za 354 vprašanj, ki so v vprašalnici za SLA večinoma zastavljena kot enobesedni knjižni leksemi, je bilo zbranih več kot 7000 eno‑ in večbesednih narečnih leksemov (v še več fonetičnih realizacijah). Predstavljena je zasnova rastočega vseslovenskega narečnega slovarja, v katerem bo narečno besedje opremljeno z morfološkimi anali‑ zami in preko njih besednodružinsko povezano, s spletno dostopnimi je‑ zikovnimi kartami pa bo iz e‑slovarja mogoč tudi vpogled v geografsko razporejenost narečne leksike. (Jožica Škofic, Rastoči besednjak Slovenskega lingvističnega atlasa). (11) Obravnava izraze, ki se uporabljajo pri slovenski varianti taroka, analizira spol glavnega števnika v vlogi osebka, tipe povedi, žargonizme in slengizme ter prinaša nekaj novih etimologij 364 Povzetek (Jakob Müller, Jezik slovenskega taroka). (12) Leta 2002 so se začele pri‑ prave za nov slovensko‑češki slovar srednjega obsega, ki zdaj čaka na iz‑ dajo na Češkem. V dvajsetih letih priprav se je temeljito spremenil način leksikografskega dela, pojavile pa so se tudi nove prevajalske možnosti, kot so spletni prevajalniki ali vzporedni korpusi. Ali je v takšnih okolišči‑ nah izdaja dvojezičnega slovarja že anahronizem? Rezultati prevajanja leksemov ali skladenjskih enot so primerjani s pomočjo slovarja, treh spletnih prevajalnikov in vzporednega korpusa (David Blažek, Ali v 21. stoletju še potrebujemo dvojezične slovarje?). (13) Vsak uporaben slovar je neke vrste hranilnik in hkrati stalni obnovljívi vír besedja, ker omogoča, da se slovarsko zajeta leksika v procesu rabe lahko pomenotvorno spremi‑ nja, širi, oži, in po krajšem ali daljšem času nerabe tudi znova pomeno‑ tvorno oživi. To med drugim lahko velja tudi za nekatere tvorjene glagole v Pleteršnikovem slovarju, ki imajo vse pomensko‑skladenjske možnosti, da (bolj) zaživijo tudi v današnji knjižni standardni slovenščini (Andreja Žele, Slovar kot obnovljivi vir: uporabne nerabljene »Pleteršnikove« gla‑ golske tvorjenke). (14) Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v lite‑ raturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztočnice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in pod‑ stavni variantnosti feminativov (Irena Stramljič Breznik, O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarju). (15) Veznik stoji na vezniškem mestu, to je začetno mesto oziroma ničto v stavku, ki ga uvaja. Na tem mestu lahko stojijo vsi vezniki. Primeri, v katerih veznik ne stoji na prvem mestu, se delijo na zaimke, ki so del besedne zveze, ki kot ce‑ lota stoji na prvem mestu in s tem deluje vezniško, na možnost členka, veznika ali prislova, ki modificira celotni podredni stavek, pred katerim stoji, in na stilistično zaznamovane enote. Besedni red veznika je pomem‑ ben pri raziskovanju, katera besedna vrsta posamezne besede je prvotna (Dejan Gabrovšek, Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled). (16) Predstavljen je vpliv slovarčkov v Bohoričevi slovnici Arcticae horulae (1584) na Hipolitovo predelavo prvega (latinsko‑nemško‑slovenskega) dela rokopisnega trojezičnega slovarja Dictionarium trilingue. Na podlagi primerjave samostalnikov, ki imajo pri Bohoriču latinsko ustreznico na črke A–Ex, je prikazano Hipolitovo (ne)upoštevanje Bohoričeve predloge 365 Povzetek na različnih jezikovnih ravninah (pisni, glasoslovni, oblikoslovni, besedo‑ tvorni, leksikalni) (Alenka Jelovšek, Vpliv Bohoričeve slovnice na Hipoli‑ tov trijezični slovar). (17) Obravnavani so glagolski frazemi, zbrani v Pleteršnikovem domačem govoru Pišec in bližnji okolici. Kot primer dobre prakse je predstavljeno tudi (društveno) sodelovanje med domačini in pe‑ dagoško‑raziskovalno organizacijo. Frazemi so obravnavani najprej po semantičnih kategorijah, nato pa so tudi slovarsko urejeni (Vera Smole, Slovaropisni prikaz glagolskih frazemov v govoru Pišec in okolice). (18) Obravnava so narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Gorič‑ ko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del tri‑ deželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerja‑ na z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko- -nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavlja‑ nja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na more‑ bitne pomenske razlike (Mihaela Koletnik, Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarju). (19) Zadnje poglavje temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Izpisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in be‑ sedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko- -nemškem slovarju (Nina Zver, Prislov v ljudskem slovstvu Števana Kü‑ harja). Gre za inovativno, aktualno in doslej najpopolnejše delo s področja slo‑ varopisja, ki promovira slovensko jezikoslovno znanost in razširja vedenje o slovenski kulturni in jezikoslovni dediščini. 366 Abstract Pleteršnik's Legacy On the Centenary of the Death of Maks Pleteršnik Marko Jesenšek (ed.) The monograph Pleteršnik’s Legacy was written in honour of the centenary of the death of distinguished lexicographer Maks Pleteršnik (*3. 12. 1840, †13. 9. 1923). This monograph, edited by Marko Jesenšek, represents an outstanding work from the field of Slovene lexicography. It consists of 20 chapters, bringing the latest findings related to eSSKJ, the Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions, the Growing Dictionary of the Slovene Language, the On‑going dictionary of SLA, the language of Slo‑ vene tarot, linguistic terminology in Pleteršnik’s dictionary and its macron legacy, the analysis of geographical names in Pleteršnik’s manuscript col‑ lections, and other specific lexicographic issues presented from both syn‑ chronic and diachronic perspectives. The authors (from ZRC SAZU, Uni‑ versity of Ljubljana, University of Maribor) are among the most prominent Slovene scholars dealing with lexicography and the life and work of Maks Pleteršnik: (1) The family name Pleteršnik is formed with the suffix -nik from the noun * pletrišče ‘where is a woven fence’ or from the adjective * pletrski ‘referring to a woven fence’, whereby the obsolete word pletr means ‘woven fence’. Regardless of which word exactly the family name has been formed from, its original meaning can be recognized as ‘one who lives by or within a woven fence’ (Marko Snoj, The Family Name Pleteršnik). Correspondence Address: Marko Jesenšek, The Slovene Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia; University of Maribor, Faculty of Arts, Department of Slavic Languages and Literatures, Maribor, Slovenia, marko.jesensek@um.si DOI https:/ doi.org/10.18690/um.ff.3.2024 ISBN 978‑961‑286‑878‑9 367 Abstract (2) This chapter in a monograph discusses discusses Maks Pleteršnik’s two most extensive and important life achievements that have greatly influenced Slovene cultural and language identity, and that will undoubtedly continue to do so in the future. His Slovene–German dictionary (1894–1895) is already well rooted in Slovene cultural and language identity, whereas his extensive manuscript collection of geographical names, the size and wealth of which have only begun to be revealed in detail in the 21st century, re‑ mains relatively unknown Metka Furlan, Two Monumental Works from Maks Pleteršnik’s Legacy: His Slovene‑German Dictionary and Manuscript Collection of Geographical Names). (3) The two‑part chapter in the mono‑ graph first presents selected manuscript dictionary material and word col‑ lections preserved predominantly in Pleteršnik’s legacy and in the mate‑ rial of Slovenska matica at the National and University Library. The second part deals with more recent selected terms from some of Pleteršnik’s ar‑ ticles, reports and translations published between 1866 and 1888. All lexi‑ cal items are checked against dictionary entries in the Slovene-German dictionary (1894–1895) (Irena Orel, Lexicon from the Dictionary Material in Pleteršnik’s Legacy and Other Collections and from his Writings in the Slovene-German Dictionary). (4) This chapter analyzes selected linguistic terms included in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary (1894/1895). 50 frequently used linguistic concepts were included in the study. The terms for these concepts, included in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary, are compared with the terms used in selected Slovene grammars: Anton Janežič’s Slovenska slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854), and Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863), as well as Anton Breznik’s Slovenska slovnica za srednje šole (1916) (Mitja Trojar, Linguistic Terminology in Maks Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary). (5) Maks Pleteršnik’s Slovensko-nemški slovar ( Slovene– German Dictionary) contains 3,140 headwords with a macron (e.g., arkāda, bazīlika, kōkos). This chapter focuses on identifying Pleteršnik’s rules for using the macron, followed by the examination of its usage by later Slovene lexicographers (i.e., preserving, omitting, altering, or adding macrons in headwords), especially Anton Breznik and Jakob Rigler (Janez Dular, The Macron Legacy of Pleteršnik’s Tonemic Doublets). (6) In addition to man‑ ual content checking, various automated dictionary checking procedures can be used to ensure maximum consistency of dictionary content and to reduce the number of errors in the dictionary. Dictionary of the Slovene Standard Language (eSSKJ) is used to illustrate the general and specific procedures developed specifically for this dictionary. These procedures 368 Abstract help detect not only technical errors, but also inconsistencies in content (Andrej Perdih, Technical Verification Procedures in eSSKJ). (7) This chapter deals with noun derivatives, i.e. word‑formation variants that have the same word‑formation base and different suffix forms, the native ‑ stvo and the borrowed ‑ ija. Dictionary descriptions of these derivatives (with the same word‑formation meaning) in historical dictionaries of Slovene describing the language in the period from the 16th to the end of 19th century published on the online portal Fran (www.fran.si) were examined in order to carry out the analysis. Their frequency as well as circum‑ stances of their use and competitive relationships between them were de‑ termined. In addition, the word‑formation process of derivation according to these two models was compared with grammatical descriptions in Slo‑ vene grammar books (mostly written in German) published by the end of the 19th century (Andreja Legan Ravnikar, Word‑formation Variants in Historical Dictionaries in fran: from eSSKJ16 to Pleteršnik). (8) The Dic‑ tionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions (SPP), pub‑ lished on the Fran portal since 2020, is the first Slovene paremiological dictionary. We will ask ourselves the following questions: Which paremias are the most relevant for display in the dictionary from the point of view of modern Slovene usage? What empirical data do we rely on when select‑ ing keywords? How is the selection of keywords influenced by the seman‑ tic connections between them? Which paremiological genres should be presented in the dictionary? (Matej Meterc, Selection of Keywords for the Dictionary of Proverbs and Similar Paremiological Expressions: Goals, Criteria, and Empirical Data). (9) The Growing Dictionary of the Slovene Language was launched in 2014 as an evolving online resource, in conjunc‑ tion with the Fran portal. In 2024, it commemorates its 10th anniversary. This comprehensive explanatory dictionary is dedicated to providing users with up‑to‑date information, focusing on current and emerging words (as well as new meanings of existing words) that are not yet documented in other general explanatory dictionaries, notably the SSKJ2. Since 2016, the entry selection process has primarily relied on user submissions directly through the Fran portal. These suggestions undergo scrutiny against vari‑ ous corpora, with the Trendi corpus being the most pertinent due to the material’s currency. Additionally, users’ suggestions are cross‑verified on the web, leveraging the relatively high contemporaneity of the proposed lexis (Domen Krvina, Growing Dictionary of the Slovene Language in the Period 2014–2023). (10) The Slovene Linguistic Atlas (SLA) represents an excep tionally rich lexical treasure of Slovene dialects – for the 354 369 Abstract questions published so far (in the SLA questionnaire mostly designed as one‑word literary lexemes), more than 7000 one‑ and multi‑word dialectal lexemes (in various phonetic realizations) have been recorded. The chapter introduces the concept of a growing all‑Slovene dialectal dictionary, in which dialectal words will be analyzed morphologically and in terms of word families. Links to online language maps will provide an insight into the geographical distribution of dialectal lexis (Jožica Škofic, The Growing Dictionary of Slovene Linguistic Atlas). (11) This chapter addresses terms used in the Slovene variant of tarot. It analyzes the gender of nominal numbers, types of sentences, jargon and slang terms. In addition, it intro‑ duces some new etymologies (Jakob Müller, The Language of Slovene Tarot). (12) Work on the new Slovene‑Czech medium‑length dictionary, which is now awaiting publication in the Czech Republic, began in 2002. During the twenty years of working on it, the approach to lexicography has changed considerably and new translation possibilities such as online translators and parallel corpora have emerged. The question therefore arises whether, in the present situation, the publication of a bilingual dic‑ tionary has become an anachronism. The chapter thus compares the results of translating lexemes or syntactic units relying on a dictionary, three online translators, and a parallel corpus (David Blažek, Do We Still Need Bilingual Dictionaries in the 21st Century?). (13) Any useful dictionary is a kind of repository and simultaneously a constant renewable source of vocabulary because it allows lexicon captured in the dictionary to undergo significant semantic changes, expand, contract, and after a shorter or lon‑ ger period of disuse, also undergo a revitalized shift in meaning respec‑ tively in new semantic derivation. This can, among other things, also apply to certain coined verbs in Pleteršnik’s dictionary, which possess all the semantic‑syntactic possibilities to come (more) alive in today’s literary Standard Slovene (Andreja Žele, Dictionary as a renewable source: Useful unused “Pleteršnik’s” verb formations). (14) As a lexicographer, Pleteršnik strove to include in his dictionary a major part of the vocabulary of the Slovene language based on the material collected from books from differ‑ ent periods and from all dialects. In his endeavor, he was guided by the principle of accepting into the dictionary what could be found in the lit‑ erature and in the people’s speech. The dictionary consistently included feminatives as independent entries, even though society at the time ascribed to women only a marginal role in public life. In doing so, he preserved valuable information about the linguistic choice of his time, which was manifested in the affixation and base variability of feminatives (Irena 370 Abstract Stramljič Breznik , Some Characteristics of Feminatives in Pleteršnik’s Dictionary). (15) Conjunction is placed in the conjunctive position, i.e. in the initial or zero position of the sentence which it introduces. All conjunc‑ tions can occur in this position. Cases in which the conjunction does not occur in the initial position are the following: pronouns that are part of a phrase which, as a whole, functions as a connector; a particle, a conjunc‑ tion or an adverb modifying an entire preceding subordinate clause; and stylistically marked units. The word order of conjunctions is instrumental in defining the primary word class of a particular word (Dejan Gabrovšek, Conjunctions and Word Order: Lexicographic and Syntactic Perspectives). (16) This chapter in a monografh discusses the influence of the vocabulary lists in Bohorič’s grammar Arcticae horulae (1584) on Hippolytus’ rework‑ ing of the first (Latin‑German‑Slovene) part of the manuscript trilingual dictionary Dictionarium trilingue. The comparison of Bohorič’s nouns with their Latin equivalents beginning with the letters A to Ex shows Hippoly‑ tus’ (non)adherence to Bohorič’s model on various linguistic levels (ortho‑ graphic, phonological, morphological, word‑formation, lexical) (Alenka Jelovšek, The Influence of Bohorič’s Grammar on Hyppolitus’ Trilingual Dictionary). (17) This chapter deals with verbal idioms collected in Pleteršnik’s native dialect of Pišece and its surroundings. As an example of good practice, (social) cooperation between the locals and a pedagogical‑ research organization is also presented. Idioms are first discussed accord‑ ing to semantic categories and then also arranged in a dictionary manner (Vera Smole, A Dictionary Presentation of Verbal Idioms in the Speech of Pišece and its Surroundings). (18) This chapter discusses the dialectal names of plants (phytonyms) in the Goričko Regional Park, which is the second largest nature park in Slovenia and part of the Goričko–Őrség–Raab tans‑ boundary nature park between Slovenia, Austria and Hungary. On the Slovene side, this covers the whole of Goričko and part of Ravensko ter‑ ritories. The names of plants, still used in the Prekmurje dialect today, were collected through fieldwork and compared with those found in the Dictionary of Slovene Standard Language and in Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary (1894–95), two main dictionaries dealing with Standard Slovene. The aim of the chapter is to shed light on the history and the frequency of the occurrence of a particular word and to point out possible semantic dif‑ ferences between the dialectal and the dictionary forms (Mihaela Koletnik, The Prekmurje Botanical Terminology in Pleteršnik’s Dictionary). (19) The last chapter in the monograph is a dictionary presentation of adverbs as documented in the works of the folklore collector Števan Kühar from 371 Abstract Bratonci (1882–1915). The material from three of his publications in Časopis za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913) is taken into account. The adverbs in question are analyzed from phonological, morphological and word‑formation perspectives. In addition, Slovar stare knjižne prekmurščine, Slovar beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovarji and Pleteršnik’s Slovene-German Dictionary are checked for the presence of these adverbs in them (Nina Zver, Adverbs in the Folk‑ lore Material Collected by Števan Kühar). The monograph Pleteršnik’s Legacy is an innovative, topical and the most comprehensive lexicographic work so far, promoting Slovene linguistic science and cultural legacy. 372 Zora 1998–2024 1 Jože Lipnik (ur.), Volkmerjev zbornik 2 Vida Jesenšek, Okkasionalismen 3 Marko Jesenšek (ur.), Bernard Rajh (ur.), Dajnkov zbornik 4 Bernard Rajh (ur.), Dajnkovo berilo 5 Marko Jesenšek, Deležniki in deležja na -č in -ši 6 Zinka Zorko, Haloško narečje in druge dialektološke študije 7 Irena Stramljič Breznik, Prispevki iz slovenskega besedoslovja 8 Zinka Zorko (ur.), Mihaela Koletnik (ur.), Logarjev zbornik 9 Marko Jesenšek (ur.), Murkov zbornik 10 Jože Lipnik (ur.), Simoničev zbornik 11 Matjaž Birk, “… vaterländisches Interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und Belehrung …“ 12 Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje 13 Jožica Čeh, Metaforika v Cankarjevi kratki pripovedni prozi 14 Edvard Protner, Herbartistična pedagogika na Slovenskem 15 Suzana Cergol, Als ich noch der Waldbauernbub war Petra Roseggerja in Solzice Prežihovega Voranca 16 Jože Lipnik (ur.), Kidričev zbornik 17 Fedora Ferluga Petronio (ur.), Plurilingvizem v Evropi 18 . stoletja 18 Marko Jesenšek (ur.), Bernard Rajh (ur.), Zinka Zorko (ur.), Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika 19 Bernard Rajh, Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika 20 Melanija Larisa Fabčič, Der Text als existenziale Kategorie expliziert am Beispiel der Textsorte ‘autobiographisches Notat’ 21 Dejan Kos, Theoretische Grundlage der empirischen Literaturwissenschaft 22 Darja Pavlič, Funkcije podobja v poeziji K. Koviča, D. Zajca in G. Strniše 23 Zinka Zorko (ur.), Miha Pauko (ur.), Avgust Pavel 24 Oskar Autor, Paideia 25 Zinka Zorko (ur.), Mihaela Koletnik (ur.), Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja 26 Martina Orožen, Razvoj slovenske jezikoslovne misli 27 Alja Lipavic Oštir, Gramatikalizacija rodilnika v nemščini in slovenščini 373 Zora 1998–2024 28 Marko Jesenšek, Zinka Zorko, Mihaela Koletnik, Drago Unuk, Irena Stramljič Breznik, Vida Jesenšek, Melanija Fabčič, Nada Šabec, Besedoslovne lastnosti slovenskega knjižnega jezika in narečij 29 Elizabeta Bernjak, Slovenščina in madžarščina v stiku 30 Melita Zemljak, Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora 31 Zinka Zorko (ur.), Mihaela Koletnik (ur.), Besedoslovje v delih Frana Miklošiča 32 Marko Jesenšek (ur.), Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika 33 Marko Jesenšek, Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor 34 Branislava Vičar, Izrazne skladenjske zgradbe v delih Antona Šerfa 35 Mira Krajnc, Besedilne značilnosti javne govorjene besede 36 Alenka Valh Lopert, Kultura govora na Radiu Maribor 37 Marija Stanonik, Hišna imena v Žireh 38 Blanka Bošnjak, Premiki v sodobni slovenski kratki prozi 39 Anna Kolláth, Magyarul a Muravidéken 40 Martina Orožen (ur.), Tinjska rokopisna pesmarica 41 Mihaela Koletnik (ur.), Vera Smole (ur.), Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah 42 István Lukács, Paralele. Slovensko-madžarska literarna srečanja 43 Majda Schmidt, Branka Čagran, Gluhi in naglušni učenci v integraciji/ inkluziji 44 Marko Jesenšek (ur.), Zinka Zorko (ur.), Jezikovna predanost. Akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici 45 Simona Pulko, Sporočanje v osnovni šoli 46 Vida Sruk, Človek odtujen v množico 47 Vida Jesenšek (ur.), Melanija Fabčič (ur.), Phraseologie kontrastiv und didaktisch 48 Darinka Verdonik, Jezikovni elementi spontanosti v pogovoru 49 Marko Jesenšek (ur.), Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor 50 Marko Jesenšek (ur.), Besedje slovenskega jezika 51 Marija Stanonik, Slovenska narečna književnost 52 Rudi Klanjšek, Pogledi na družbeno spremembo 53 Klementina Jurančič Petek, The Pronunciation of English in Slovenia 54 Katja Plemenitaš, Posamostaljenja v angleščini in slovenščini 55 Marko Jesenšek (ur.), Življenje in delo Jožefa Borovnjaka 56 Marko Jesenšek (ur.), Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja 374 Zora 1998–2024 57 Nada Šabec (ur.), English Language, Literature and Culture in a Global Context 58 Brigita Kacjan, Sprachelementspiele und Wortschatzerwerb im fremdsprachlichen Deutschunterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen 59 Mirko Križman, Jezikovne strukture v pesniškem opusu avstrijske pesnice Christine Lavant 60 Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave 61 Vida Sruk, Filozofova sociološka avantura 62 Johanna Hopfner (ur.), Edvard Protner (ur.), Education from the Past to the Present. Pedagogical and Didactic Lessons from the History of Education 63 Mira Krajnc Ivič, Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika 64 Zinka Zorko, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih 65 Dragica Haramija, Slovensko-hrvaške vezi v sodobni mladinski prozi 66 Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika. A–L 67 Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja 68 Kolláth Anna (ur.), A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada 69 Jožica Čeh Steger, Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 1914–1923 70 Bojan Musil, Sociokulturna psihologija 71 Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom 72 Karin Bakračevič Vukman, Psihološki korelati učenja učenja 73 Bernard Rajh, Gúčati po antùjoško 74 Martina Orožen, Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Od sistema k besedilu 75 Marko Jesenšek (ur.), Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja 76 Natalia Kaloh Vid, Ideological Translations of Robert Burns’s Poetry in Russia and in the Soviet Union 77 Branislava Vičar, Parenteza v novinarskem in parlamentarnem diskurzu 78 Darja Mazi ‑ Leskovar, Mladinska proza na tej in oni strani Atlantika 79 Matjaž Klemenčič, Zgodovina skupnosti slovenskih Američanov v Pueblu, Kolorado 80 Marko Jesenšek (ur.), Globinska moč besede. Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici 81 Mojca Tomišić, Oprostite, zaspal sem se! Glagoli s se v slovenščini 375 Zora 1998–2024 82 Mateja Pšunder, Vodenje razreda 83 Marko Jesenšek (ur.), Večno mladi Htinj. Ob 80-letnici Janka Čara 84 Vida Jesenšek (ur.), Alja Lipavic Oštir (ur.), Melanija Larisa Fabčič (ur.), A svet je kroženje in povezava zagonetna … Zbornik ob 80-letnici zaslužnega profesorja dr. Mirka Križmana. /  Festschrift für Prof. em. Dr. Mirko Križman zum 80. Geburtstag 85 Silvija Borovnik, Književne študije. O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji 86 Наталья Калох Вид, Роль апокалиптического откровения в творчестве Михаила Булгакова 87 Wojciech Tokarz, The Faces of Inclusion. Historical Fiction in Post-Dictatorship Argentina 88 Marija Švajncer, Vpogled v azijsko duhovnost 89 Karel Gržan, Odreševanje niča s posebnim ozirom na vlogo duhovnika v dramatiki Stanka Majcna 90 Marko Jesenšek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika 91 Grant H. Lundberg, Dialect Leveling in Haloze, Slovenia 92 Kolláth Anna, A szlovéniai magyar nyelv a többnyelvűség kontextusában 93 Marko Jesenšek (ur.), Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora 94 Christine Konecny (ur.), Erla Hallsteinsdóttir (ur.), Brigita Kacjan (ur.), Phraseologie im Sprachunterricht und in der Sprachendidaktik. /  Phraseology in language teaching and in language didactics 95 Melanija Fabčič (ur.), Sabine Fiedler (ur.), Joanna Szerszunowicz (ur.), Phraseologie im interlingualen und interkulturellen Kontakt /  Phraseology in Interlingual and Intercultural Contact 96 Vida Jesenšek (ur.), Dmitrij Dobrovol’skij (ur.), Phraseologie und Kultur /  Phraseology and Culture 97 Vida Jesenšek (ur.), Peter Grzybek (ur.), Phraseologie im Wörterbuch und Korpus /  Phraseology in Dictionaries and Corpora 98 Simona Štavbar, Svetniška imena in njihovo prevajanje 99 Dragan Potočnik, Viri in pouk zgodovine 100 Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica /  Vend nyelvtan 101 Jernej Kovač, Supervizija, stres in poklicna izgorelost šolskih svetovalnih delavcev 102 Marko Jesenšek (ur.), Slovenski jezik na stičišču več kultur 103 Alenka Jensterle‑Doležal, Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne 104 Kristina Kočan Šalamon, Natalia Kaloh Vid (ur.), Sanje. Izbrano delo Lermontova 376 Zora 1998–2024 105 Milan Ambrož, Lea‑Marija Colarič‑Jakše, Pogled raziskovalca. Načela, metode in prakse 106 Marko Jesenšek (ur.), Leopold Volkmer. Prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem 107 Natalia Kaloh Vid (ur.), Творчество М. Ю. Лермонтова: мотивы, темы, переводы 108 Marjan Krašna, Izobraževanje v digitalnem svetu 109 Mihaela Koletnik, Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju 110 Marko Jesenšek, Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika 111 Natalia Kaloh Vid, Sovietisms in English Translations of M. Bulgakov’s The Master and Margarita 112 Melanija Larisa Fabčič, Hybride Textsorten in Ernst Jüngers Werk – zwischen Essayistik, Diaristik und Fragment 113 Irena Stramljič Breznik (ur.), Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga /  Деминутивы в славянских языках: форма и роль /  Diminutives in Slavic Languages: Form and Role 114 Marko Jesenšek (ur.), Rojena v narečje. Akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici 115 Marko Jesenšek (ur.), Toporišičevo leto 116 Mojca Štuhec, Z železnico do modernejšega Maribora 117 Marko Jesenšek, Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi 118 Matjaž Duh, Jerneja Herzog, Tomaž Zupančič, Likovna edukacija in okoljska trajnost 119 Marko Jesenšek (ur.), Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo. Ob 80-letnici Jožeta Lipnika 120 Marko Jesenšek (ur.), Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci 121 Vida Jesenšek (ur.), Germanistik in Maribor. Tradition und Perspektiven / Germanistika v Mariboru. Tradicija in perspektive /  German Studies in Maribor. Tradition and perspectives 122 Alenka Jensterle‑Doležal, Ključi od labirinta 123 Silvija Borovnik, Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti 124 Matjaž Klemenčič, Aleš Maver, Izbrana poglavja iz zgodovine selitev od začetkov do danes 125 Eva Premk Bogataj, Časovno v večnem in večnost v minljivem 126 Jožica Čeh Steger (ur.), Simona Pulko (ur.), Melita Zemljak Jontes (ur.), Ivan Cankar v medkulturnem prostoru. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti 127 Alenka Valh Lopert, Mihaela Koletnik, Non-standard Features of the Slovene Language in Slovene Popular Culture 377 Zora 1998–2024 128 Irena Stramljič Breznik, Med besedo in besedno zvezo 129 Marko Jesenšek, Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem 130 Marija Švajncer, Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj 131 Vida Jesenšek, Horst Ehrhardt (ur.), Sprache und Stil im Werk von Alma M. Karlin /  Jezik in slog v delih Alme M. Karlin /  Language and Style in the Work of Alma M. Karlin 132 Matjaž Klemenčič, Tadej Šeruga, Pregled zgodovine slovenske skupnosti v Elyju, Minnesota 133 Mira Krajnc Ivič (ur.), Andreja Žele (ur.), Pogled v jezik in iz jezika. Adi Vidovič Muha ob jubileju 134 Andreja Žele, Mira Krajnc Ivič, Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnični vidik 135 Marko Jesenšek (ur.), Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine. Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Veliki madžarsko-slovenski spletni slovar 136 Irena Stramljič Breznik, Besedotvorje: teoretično, praktično in didaktično 137 Natalia Kaloh Vid, Re-translations to Paratexts to Children’s Literature. The Diversity of Literary Translation 138 Matjaž Duh, Jerneja Herzog, Likovna apreciacija v vzgoji in izobraževanju Primeri kvalitativnih raziskav 139 Irena Orel (ur.), Martina Orožen (ur.), Marko Jesenšek (ur.), Vodnikov katekizem. Kershanski navuk sa Illirske deshele vsét is Katehisma sa vſe zerkve Franzoskiga Zesarſtva 140 Matjaž Klemenčič, Milan Mrđenović, Tadej Šeruga, Politična participacija slovenskih etničnih skupnosti v ZDA. Študija primerov Clevelanda, Ohio, in Elyja, Minnesota 141 Marko Jesenšek (ur.), Deroči vrelec Antona Krempla 142 Vida Jesenšek, Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und Parömiologie 143 Tjaša Markežič, Irena Stramljič Breznik, Feminativi v slovenskem jeziku 144 Nada Šabec, Slovene Immigrants and their Descendants in North America: Faces of Identity 145 Marko Jesenšek, Poglavja iz razvoja slovenskega jezika 146 Marko Jesenšek (ur.), Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji 147 Silvija Borovnik, Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu 148 Marko Jesenšek (ur.), Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko 149 Simona Pulko (ur.), Melita Zemljak Jontes (ur.), Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju 378 Zora 1998–2024 150 Marko Jesenšek (ur.), Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko 151 István Lukács, Krležine nepokretne i pokretne slike 152 Alenka Jensterle Doležal, Slovene Women Writers at the Beginning of the 20th Century 153 Tadej Kralj, Slovenščina v Torontu in okolici nekoč in danes 379 Marko JESENŠEK (ur.), 2004: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena. Uredil Marko Jesenšek. Ljubljana: Slavistično društvo Maribor; Pišece: Društvo Pleter- šnikova domačija. 271 str. Marko JESENŠEK (ur.), 2008: Od Megiserja do elektronske izda- je Pleteršnikovega slovarja. (Zora 56). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 367 str. Marko JESENŠEK (ur.), 2011: Izzivi sodobnega slovenskega slova- ropisja. (Zora 75). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 491 str. Marko JESENŠEK (ur.), 2014: Slovesnost ob 20-letnici Pleteršni- kovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaro- pisje (Pišece, 2. 10. 2014). Okrogla miza Slovensko slovaropisje, Pišece, 2. 10. 2014. Slavia Centralis 7/2, 79–113. Marko JESENŠEK (ur.), 2016: Toporišičevo leto. (Zora 119). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 225 str. Marko JESENŠEK (ur.), 2018: Jezikovna politika Republike Slo- venije. Slavia Centralis 11/2, 7–284. Marko JESENŠEK (ur.), 2020: Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine. Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Veliki madžarsko-slovenski slovar. (Zora 135). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 399 str. Marko JESENŠEK (ur.), 2022: Narečno besedje slovenskega jezi- ka. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko. (Zora 148). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 294 str. Marko JESENŠEK (ur.), 2024: Pleteršnikova dediščina. Ob stoletni-ci smrti Maksa Pleteršnika. (Zora 154). Uredil Marko Jesenšek. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 380 str. ZORA ◦ 154 Univerzitetna založba Univerze v Mariboru