Pc*»raezna številka 30 vinarjev. Siev. 219. (Ljeiam f h. fine 21. sepMra im Itll KITI === Velja po pošti: s si oelo leto naprej .. K 50'-Ka oo ttisueo „ ., „ 4.50 c« Nemčijo oeloletno . „ 55'— ostalo Inozemstvo. „ 60'— V Ljubljani aa dom 2« oelo leto oapre) .. & 48"— sa ao meseo „ .. K 4'— V ipravi prejeraan meteino „ 3-50 e=3 Sobotna Izdaja: s Zi oelo leto.....K 10 — za Nemčijo oeloletno. „ 1?.'— bi ostalo Inozemstvo. „ 15 — OV Uredništvo |e t Kopitarjevi nlioi štev. 6/IIL RoKoplsi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =» sprsjemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = Političen list za slovenski narod. mi. 'ilji Inaaratli mmmm Enostolpna petitvrsta (U aa široka la 3 mm visoka ali aje prostor) sa sakrat . . . . |a H« sa dva- la večkrat , „ 46 n pri večjih naročilih primera popust po dogovore. Ob sobotah dvo|nl tartL Enostolpna petltrrata K t* Izhaja vsak din tsvsomil nadalje Ui prasniko, ob 3. ari pop. Rsdaa letna priloga rosni rw Upravništvo je t Kopitarjevi nlioi št 8. — Bs6an poštno hrantlnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega teleiona at. 50. Vsenemški ideal s ? n Zgodovinski zakon je, da se veliki preobrati in revolucije zmagovito porajajo le po nesrečnih vojskah. Zmaga na bojnem polju pomeni poraz revolucije doma. Toda ravno tako bo tudi resnica, da zmagovite vojske netijo in večajo imperialistično mišljenje naroda, da pa so porazi na bojišču smrt vsakega impeiralizma. Prusija — Nemčija pa od Jene dalje ni bila nikdar več premagana. Schlesivig, Sedan, Pariz, Kraljevi gradeč — sama slavna imena v zgodovini zmagujoče pruske vojaške organizacije. Zato je vsenemški imperializem pognal korenine tako globoko. Velikanski nemški uspehi v sedanji vojski so Vsencmce spravili na vrh vseh mogočih želja. Tn umijivo je, da ima trezno računajoča diplomacija v Nemčiji z njimi sedaj velik križ, ker s svojimi pretiranimi programi onemogočajo vsak sporazum. .Mogočno in od velike industrije bogato podpirano časopisje je dan za dnem širilo velenemško misel. Le malo jih je bilo tedaj, ki bi se bili drznili ustavljati se tej propagandi, ki je imela mogočne zaščitnike. Celo veliki listi, ki nikdar n!?o bili odvisni od »Vsenemške zveze«, so stal; pod vplivom te agitacije. Šele odkar je T ele-nemška gonja v odprtem nasprotstvu z ofi-cijelno nemško politiko, se ti listi upajo nastopati proti vsenemškemu »pretiravanju«. So pa med Ncmci možie, ki so iasno uvideli škodljivost vsenemške gonje za nemški narod ter so — četudi malo pozno — organizirali odpor proti vsenemštvu z lepim namenom, na ta način pospešiti mir sporazuma med krvavečim narodi. Izšlo je že več knjižic o tej stvari v Nemčiji in tudi v Avstriji. Na razpolago mi je letos na Dunaju izšla knjižica »Deutschland und England«, kjer Germa-nicus Liber pod naslovom »Die alldeu-tsehe Gedenkenwelt« podaja celo zbirko zanimivih vsenemških citatov, večinoma iz predvojne dobe. Na podlagi tr zbirke bo morda tudi nam dovoljeno seznaniti našo javnost s sistematičnim vsenemškim delovanjem in vojno propagando in vojnimi cilji. Posebno pozornost je vsenemštvo posvečalo mladini. Društvo »Bund Jung-deutschland«, ki mu je stal na čelu maršal von der ,Go'tz, ter nemške telovadne organizacije (Turnerschaft) izdajajo mladinsko glasilo tednik »JungdeutschlandDOst«. Ta list je mladino sistematično vzgajal za vojsko in proslavljal krvavo vojno rokodelstvo. Zgled: V številki 4. z dne 25. jan. 1913 je prinesel članek, v katerem pravj: »Vojska je najsijajnejši in najsvetejši izraz človeškega delovanja. Tudi nam bo nekoč bila vesela, velika ura za boj. V dneh domačega in za enkrat le na tihem vriskajočega pričakovanja gre potem od srca do srca, od ust do ust stari kraljevi poziv na boj. Bojni koral je ta pesem in vendar vriskajoče doni veselje Nemca do vojske in junaškega umiranja. Da, to bo vesela in velika ura, ki si jo skrivaj smemo želeti. Tiho in globoko mora v nemškem srcu živeti veselje in hrepenenje po vojski.« Zelo značilen )e članek, ki ga je za vsenemški list »Post« z dne 28. jan. 1912 napisal medicinski svetnik dr. W. Fuchs. Tam pravi: »Kateri možje stoje v zgodovini naroda višje, koga se nemško srce oklepa z najtoplejšo ljubeznijo? Morda Gotheja, Schillerja, \Vagnerja? Ne! Marveč Barbarosse, velskega Friderika, Blii-cherja, Moltksja, Bismarcka: — trde može krvi (die harten Blutmenschen)! Ti, ki so žrtvovali n?, tisoče življenj, ti so, ki jim kipi nasproti iz duše naroda najmehkeiše čustvo, resnično obožujoča hvaležnost. Ker so storili, kar naj bi storili sedaj mi! , . . Nemška defenziva je samoumor. Mir ne pomeni le sramote, marveč konec!«^ Ko je leta 1913 Nemčija dobila ono znamenito brambno predlogo, je list Post z dne 25. aprila v članku zapisal tudi tole: »Popolnoma pregrešeno je tedaj, če v enomer smatramo ojačenje naše armade le za zavarovalno premijo proti vojski; če v enomer poudarjamo, da je bistvena naloga države, da ohrani mir in da nam v dosego tega namena ne sme biti prevelika nobena žrtev; kajti to ni resnica ter le zastruplja ljudsko dušo z napačnimi in slabotnimi predstavami.« V »Berliner Neueste Nachrichtcn« z dne 24. decembra 1912 betemo med drugim: »Dr. Schmidt - Gibichenfels, znani izdajatelj »Politisch - anthropologische Re-vue«, je izdal knjižico, ki jo je treba razširiti v interesu boja proti pacifizmu, ki je žal že tudi pri nas razširjen, in da dvignemo bojevitost duha našega naroda. Izredno natančno je podan tu dokaz, da vojska ni le en činitelj, marveč glavni činitelj, ne le stvaritelj, marveč hraniteli prave kulture.« Pravo vojsko in pravi mir v zdravi zaporedbi smatra pisatelj kot glavni predpogoj za stvarjanje in hranjenje vsega dobrega, lepega, vzvišenega, bodisi v naravi, kakor tudi v pravi kulturi. , Podobno piše o istem ptedmetu tudi »Taghche Rundsčhau« in pravi, da bi morali vojsko iznajti, ko bi že ne bila znana, ker je največji dobrotnik sposobnega naroda (tiichtigen Volkes). »Da se končno umakne mrak, ki že tako dolgo leži nad evropsko kulturo in plemenom, ne sme- [ mo — posebno ne mi Germani — v vojski I več videti svojega pokončevalca, marveč | rešnika (Heilbringer) in zdravnika.« Veliko pozornost je leta 1912 vzbudila knjiga, ki jo je spisal ekscelenca general v. Bernhardi, »Deutschland und der nachste Krieg «. To knjigo so izdali tudi v »ljudski« izdaji pod naslovom »Unscre Zukunft« ter jo v masah razširili. Knjiga dokazuje, da je vojska, ki bo razširila in povečala moč in ozemlje Nemčije, neizogibna. To knjigo so takoj pograbili na Angleškem, jo prestavili ter razširili v dokaz, da Nemčija namerava napasti Anglijo. Knjiga je silno razburila anglešok javnost. Nobeno čudo. Značilni so v nji ti-le stavki: »Vojska je mati vseh stvari.« — Sfremljenje za mirom je nemškemu narodu strup.« — »Po mojem mnenju ne moremo zadostiti svoji narodni dolžnosti, če ne potegnemo meča.« — »Ker je boj potreben in neizogiben, ga moramo izbojevati, nai stane, kar hoče.« — »Tudi angleški poskusi, da se zbližamo, naj nas ne preslepe — »Lahko jih (angleške poskuse za miren sporazum) porabimo, da potrebno in neizogibno vojsko zavlečemo, dokler ni upania na uspeh.« Naravnost blazno pa piše Edmund Weber v »Krieg oder Frieden mit England« iz leta 1913. Bolj besnega hujskanja ni zlepa brati. Vojska mu je seveda, kakor pri vseh Velenemcih, največie in najpopolnejše dejanje naroda. »Kako bi bil svet pust in prazen, ko bi se uresničile sanje mirovnih apostolov. Zoprno! Ostudna je taka godlja o človečanstvu in ljubezni! Vrag jo vzemi! Prej bo svet skočil iz svojih tečajev, prej bo zemija obstala na solnčni poti, preden si mi Hermani damo izviti meč iz rok. Ne zagovorniki vojske, ne, njeni nasprotniki so barbarski in nizko stoječi ljudje, prazni materijalisti, duševne ničle . . . Toda bilo bi kratkovidno in čisto nepravično, ko bi nas, ki hujskamo na vojsko sedaj, kdo delal odgovorne za žrtve, ki so neizogibne. Mi poživljamo na vojsko, ker smo mnenja, da je bolje, da jih nekaj tisoč gre po zlu, nego da bi cel narod šel v prooast.« Kdor to bere, misli, da je to pisal norec. Tcda podobno, le v izbranejših besedah in bolj blesteči obliki je zagovarjal isto misel znani socijalistično pobarvani profesor Werner Sombart v svoji znameniti knjigi »Handler und Helden«. Sombart je kmalu nato postal profesor na berlinski univerzi. To vse so lc malenkostni drobci iz ogromne stavbe, ki so jo gradili Vsenemci. Trezne Nemce je to početje skrbelo. Le berimo, kaj piše največji sodobni zgodovinar Nemčije profesor Hans Dclbriick v decemberski številki »PreuBische Jahr-biicher« leta 1913. Poudarja, da so za bo- dočnost nemštva največja nevarnost Vse« nemci. Nato pravi: »Lahko bi se dali enkrat zapeljati v vojsko, ki ne bi bila le — ker nepotrebna — neizrečena nesreča za nas in za ves kulturni svet, ampak bi njen izid tudi bil negotov. V tako vojsko bi smeli pozivati le, če nas vanjo sili sila ali čast ali pa, če je bodočnost naroda v nevarnosti. To pa ni!« Delbriick je prav prerokoval. Pa niti danes ga še nc poslušajo. Vsenemška voj-na blaznost je kulturna nevarnost. Prašen *r« Iz Zagreba nam pišejo: V času, ko avstrijski pangerman Wi-chtel poroča Jugoslovanom, da se morajo z vojno in lakoto decimirati, v času, ko avstrijski Nemci nimajo za Jugoslovane drugega imena nego »unaufgeklarte Mas-se«, »Herdenvolker« ali še najčastnejše: veleizdajalci; tedaj ko groze Mažari s svojimi armaturami in svojim banom svinjar-jem, jc prišla ura, ko moreno Jugoslovani nasproti taki »kulturnosU« h: > ljubeznivosti« Nemcev in Mažarov dosledno zavzeti opravičeno stališče, da z Ncmci in Mažari ne nameravajo več imeti opravka in še manj biti njihov privesek. To stališče plaši merodame činitelje ler so zopet začeli poizkušati, da Jugoslovane z lepo ali s silo zopet tesneje prikujejo nase. Misel narodnega edinstva jim je mrzka, nje se boje, ker podira njihov dosedanji imperialistični položaj. Mažarski aristokratski - birokratski krogi so nasproti političnim problemom »posestrimskih dežel« vedno kazali vse akrobatske sposobnosti. Arpadovo pleme se je sploh odlikovalo v gibčnosti in okret-nosti, ki se ne plaši niti najjačih potez zakulisnih intrig makiavelističnih doktrin z vsemi tradicijami vzhodno-azijske nestal-nosti, pomešane z dobrim delom domišljavega bizantizma, ki je politične situacije ustvarjal najraje v temnih tajnih prostorih, o katerih so se med ljudstvom pripovedovale najneverietnejše stvari. T/ 5ST E lic« m* mesfta. Mirovna akcija naše vlade, o kateri so obširno in kričeče obvestili dunajski listi minulo nedeljo tukajšnje prebivalstvo, je vzbudila med občinstvom živahno zanimanje. Vsi listi so bili hipoma razprodani in cel dan se je govorilo samo o tem, kakor da smo končno vendarle doživeli blagoslov miru. Da zna vsa stvar ostati brez uspeha, na to pač nihče ni pomislil, kajti razmere tukaj so dosegle že tisto stopnjo višine, kjer sc morajo končno ustaviti. Vlada pač skrbi za v tukajšnjih tovarnah zaposleno delavstvo, dobro vedoč, da je od razpoloženja delavskih mas marsikaj odvisno. — A vkljub dobri volji ne more ali ne zna ustvariti vsaj deloma razmer, ki bi bile traino vzdržljive. Na razmeroma majhnem prostoru se je nakupi-čilo tekom vojske toliko industrije in vojaških obratov, da se komaj giblje. Prišli so mženerji častniki in uradništvo in so Jasedli stanovanja v mestu. Delavstvo in vojaštvo so nastanili po barakah, v katerih se je tekom časa zaredilo na milijone golazni vsake vrste. Šele zadnji čas so začele oblasti misliti na zdrava liudskp sta- novanja in sedaj rešujejo to vprašanje z gradbo novih barak za cele družine. Pereče je zlasti vprašanje prehrane. Nestrpno smo pričakovali nove žetve, misleč, da nam bo ta položaj zboljšala. Sedaj imamo sadje in sočivje na trgu po zelo visokih cenah. Jabolka se že sedaj prodajajo po 6 K kg. Zadnjič sem videl na trgu češplje po 4 K kg. Rad bi jih bil kupil, a bil je tak naval nanje, da nisem mogel blizu. Ljudje so se drenjali okoli stojnice, dokler je niso polomili in vse sadje raz-tresli. Mučen položaj imajo v teh razmerah zlasti vojaki, ki zaslužijo še zmerom po 26 vin. na dan. Sicer so to vojaki večinoma iz pomožne službe, katere se ne vpošteva toliko in ki so bolj skromni, a jedli bi pa tudi radi. Zato se marsikateri ravna po ciganski pesmi: Ako noče krasti, Bog mu ne daj rasti. Žal le, da na kameni-tem polju v okolici ne zraste nobene take paše. Krompirjeve njive pa so tako oddaljene, da zahteva tudi ta način samoapro-vizacije primerne žrtve. Včasih si je tukajšnje prebivalstvo znalo iz bližnje Ogrske preskrbeti, kar jc aprovizacija pozabila. Letos pa so naši prijazni sosedje postali tako vljudni, da vsakega tujca spremijo nazaj do meje ali pa mu preiščejo tam v< e žepe, da ne bi okužil Avstrije z ogrsko moko ali krompirjem. Žc večkrat, zlasti ob sobotah, se ie zgodilo, da so v Šooroniu v«« Vi so jih smatrali v tej reči sumljive, prijeli, in ko jih je bilo dovolj, poslali cel vlak, seveda dobro zastražen, nazaj v Dunajsko Novomcsto. Večkrat so tudi rabili že orožje in ni še pozabljen slučaj, da so tamkajšnji stražniki streljali na ljudi in enega ubili, enega pa težko ranili. Sicer jc ogrska vlada dementirala te trditve, češ da to niso bile ogrske straže, a vkljub temu je to resnica, ki jo tukaj zlasti delavci dobro znajo Ker torej drugače nc gre, poskusili so po zraku. Ni šc dolgo, ko so dunajski listi z velikim bobnom oznanili, da se je uvedla zračna pošta Dunaj—Budimpešta. Štirinajst dni je ta reč dobro šla od rok, zgodili sta se sicer dve nesreči, dvakrat jc letalo padlo in sta sc oba pilota ubila, a to je nekaj vsakdanjega pri letalcih. Zato niso ustavili tako važnega občila med obema našima slavnima stolicama. Toda dunajski »Kikireki« je bil takrat priobčil karikaturo, ki predstavlja letalo na poti iz Budimpešte vse obloženo z vrkčami, gnjatmi in špehom. In takrat se je ogrski vladi zabliskalo, kam to vodi. Tudi se je baje zgodil slučaj, da se jc nekoč pilotu visoko v zraku vreča odvezala in lepa bela ogrska moka se je vsula na pnznega ogrskega leblajtarja, ki jc prvi hip mislil, da je to nebeška mana za ubogo ogrsko deželo, pozneje pa jc dognal velikost nesreča. Štlrinaist dni ie vozil« ta elavn« iračn* pošt i potem so jo ustavili z raznimi vz' A hudomušneži še dines govor^ rl- . torili Ogri to samo iz strahu, da bi i ne izstradali. Ta način oprovizacij( vendar še najbolj uspešen in .'jotov, kajti pilotom ravno nad Ogrsko zmanjka benci« na in morajo pristati. Če ima človek med piloti dobrega znanca in v žepu dosti cven« lc.a, dobi lahko kakšno kilo bele moke za 18 kron. In tako se še tudi tukaj v teh tež« kih časih dobi liudi, ki jg^o cmoket štruklje. v •. '• ffjju,* Zadnjič sem sc peljal na Dunaj ln videl, da so tam razmere znatno boljše. Po preprostih gostilnah, ki pridejo za dclavcai v poštev, se dobi šc tečni-, hrana po pametni ceni. Celo kruh ja prineslo dekle n« mizo. V rotovškl kleti sem pil dobro vina po 6 K In fino po 8 K. Tukaj ie vino že pol 16 K liter. Tudi sadja imajo Dunajčani. Ia Bosne prid® redno vlak na Dunaj, obložen s čeSpljami in slivami, katero D maičanom prav dobro diše, dasi no iz tistih prcklioa-nlh južnih krajev. V Dunajskem pratru j« življenja in vrvenj« kot v panju, in človek) tam čisto pozabi na vojsko. Dobil sem vtis, da je Dunaj v naši polovici izmed vseh mest 8e najbolje preskrbljen. Saj jim privolčimo, samo dn bi gosporje zavoj}? tega ne mislili, da |e povsod takol - Kle* Mažarski oBSgsrhS ukazujejo. Pod tem naslovom priobčuje »Arbci-ter-Zeitung« uvodnik, v katerem bridko žigosa, da so se merodajni činitelji v vprašanju ogrske volilne reforme brez odpora uk'oni!i mažarskim oligarhom in pritrdili volilnemu zakonu, ki bije vsem ljudskim in naro stnim pravicam v ob a;; nasprotno pa demokratična volilna reforma, ki jo je . lenil hrvatski sabor, do danes t ni dobila sankcije, ker mažarski oligarhi nočejo, da bi jih Hrvatska z zboljšim vo-ulnim zaKonom pred svetom prekašala, Nato piše list: Sedaj delajo na »rešitvi« »jugoslovanskega vprašanja«, in kdo je poklican, da to rešitev določi? Gospod grof Tisza! Že to, da vedno govore o »jugoslovanskem vprašanju«, kakor bi šlo za kak tehnični problem, ogorčuje. Za življenjsko usodo narodov gre, a oni se kažejo in delajo take. kakor bi bilo treba le ureditve ozemelj, ureditve, katera se mora presojati le po tem, ali je zanje koristna ali nevarna! Kakor znano, smo dali po grofu Burianu izjaviti, da soglašamo s četverimi Wi!so-nevimi točkami, katerih druga se glasi: »Vsako vprašanje, naj se tiče ozemlja ali suverenitete, gospodarskih ali političnih vprašar j, se mora odločiti na podlagi privolitve neposredno prizadetega naroda, ne pa v zmislu interesov kakega drugega naroda, ki bi hotel vplivati na odločitev v korist svoje moči ali gospodstva.« To načelo bi bilo izvrstno tudi tedaj, ako ga Wilson ne bi bil postavil kot predpogoj miru: tudi potem bi morala vsaka civilizirana država pritrditi načelu, da se morajo življenjske zadeve — da govorimo o slučaju nazorno — Hrvatov, Srbov in Slovencev odločiti temeljem njihove svobodne privolitve, ne pa v prid materialnih interesov Mažarov, ki hočejo podrediti odločitev interesom svoje moči in svojega gospodstva. Kdo vpraša po tem, kaj hočejo jugoslovanski narodi! Ako so tako smeli, da povedo svojo voljo brez vprašanja in dovoljenja, je to seveda predrznost, ki se mora maščevati, velcizdajski upor — veleizdajstvo je vse, kar gosposkim slojem tukaj in tam ni po volji — proti kateremu se takoj mobilizira sila. Ako Hrvati, Srci in Slovcnci izjavljajo, da so e n narod in da hočejo biti ena država, potem to še davno ni razlog, da bi se brigali za mnenje neposredno prizadetega naroda, marveč le dobrodošel povod za uprizoritev političnih preganjanj proti tistim, ki so tako predrzni, da svojega življenja nočejo uravnati po potrebah mažar-ske gospode. Sicer proglašajo načelo: brez aneksij in kontribucij, a o tem, da Mažari anektirajo Bosno — kajti neposredna pripojitev Bosne v sijaj svete ogrske krone v resnici ne bi bila nič drugega nego ane-ksija — se more čisto resno govoriti! Bosna in Hercegovina sta sploh obsojeni v ne-most; Hrvatsko, ki noče na kolena, kaznujejo z lahkomiselno nasnovano bansko krizo in v ostalem je rešitev jugosio,vanskega vprašanja odkazana energični zakotni kupčiji med avstrijsko in ogrsko vlado. O upravni reformi govore, o svobodi, demokraciji, samoodločbi narodov, nazadnje na pride nepreklicno na plan gospod grof Tisza! Že to, da se more ta človek, ki je vojne v najvišji meri sokriv, še vedno šopiriti v oblasti in milosti, je v resnici neznosno in le kaže, kako nesprejemljivi so za razpoloženja in zahteve narodov in kako podrejajo trenotni politični koristi vse resnične potrebe. Mažarska grofovska nadutost vlada — pa naj se slučajno ministrstvo imenuje tako ali tako — na Ogrskem in s tem nad vsemi narodi, ki ondi hrepene po svobodi in samostojnosti. Da-U je prav, da v trenotku daleko-sežne akcije grofa Buriana nudimo svetu, ki nas skrbno opazuje, prizor narodnega tujevladja, bi bili morali pač premisliti. Toda časi, ko so se »narodi razdeljevali kakor živina«, so povsodi končnoveljavno minuli in v Avstriji in na Ogrskem ni mogoča nobena rešitev, ki ne spoštuje in ne prianava pravice narodov, da si svojo usodo določijo sami. Pred! spremembami mm Iugu> Zagreb, 24. septembra. Hrvatski ban Mihalovič se je včeraj vrnil z Dunaja v Zagreb. Glasilo hrvatsko-srbske koalicije »Hrvatska ,RijeČ« piše o bivanju Mihaloviča na Dunaju, da se je udeleževal le konferenc o preskrbi vojske, cla ni iskal in ne dobil poziva za avdijenco h kralju ln da se ni šlo za spremembo bana. Sinoči je prišel načelnik Jugoslovanskega kluba clr. Korošec v Zagreb ter je prenočil pri mestnem župniku, bivšem p (klancu dr. Rittigu. Danes se vrše važna zborovanja. Včerajšnji budimpeštanski listi pišejo, da so sedaj ogrski krogi zn. ln. rln sc v kratkem času reši jugoslovansko vprašanje ,ki jc postalo nad vse akut- no. Na merodajnih krogih vlada v tem oziru prava babilonska zmešnjava; skačejo iz ekstrema v ekstrem. Sedaj so prišli na misel, da naj se združijo vse hrvatske dežele, katerim bi bil na čelu kak avstrijski nadvojvoda. Kakor z drugimi načrti, tako tudi s tem ne bo nič. Ilrvatsko-srbska koalicija je za samoodločbo naroda, zato odklanja vsakega bar.a, ki bi ga poslala Budim-pei Zato Uhh Unkelhauser ne misli prevzeti banske časti, ker ne bi imel koalicije za seboj. Vodilni krogi zopet mislijo na začasen komisarijat, ki naj bi razmere vsaj nekoliko »ugladil«. Na Dunaj je včeraj odpotoval fran-kovec dr. Horvat. V Budimpešto odpotuje dr. Dušan Popovič v imenu koalicije. Na Dunaju in v Budimpešti se bodo vršile velike konference, na katerih bodo razpravljali o jugoslovanskem vprašanju. Kralj je že zaslišal v tem predmetu skupnega finančnega ministra. Frankovci bi radi prišli na vlado, toda sami so preslabi in tudi nimajo kredita. Zato so sedaj prišli na misel, cla bi bilo dobro, če se ponudijo koaliciji, da bi skupno prevzeli vlado. Toda koalicija je odločno proti takemu načrtu frankovcev. Duhovščina osješke dekanije se je soglasno izjavila za majniško deklaracijo in zahteva v imenu ljudstva, naj se takoj imenuje za izpraznjeno škofijsko stolico v Djakovu škofa. Sinoči se je vršil koncert pevskega društva »Sloboda« pri »Lovačkem rogu«. Po nekem govoru je pričelo klicati občinstvo »Zivio Jugoslavija«, nekaj navzočih frankovcev pa »abzug Jugoslavija«. Prišlo je do spopada, frankovci so uporabljali nože. Ena oseba je ranjena. Končno je navzoče občinstvo postavilo frankovce — na hladno. Izjava dalmatinskega uČ3t@§jstva. Učiteljska skupščina v Splitu dne 15. septembra 1918 je sklenila naslednjo izjavo; Mi, ki širimo luč prosvete v našem narodu, živimo že štiri leta v temi lakote. Nas so bolj nego kogarkoli drugega morili z lakoto ... (zaplenjeno že na skupščini). „ Naša lakota pomeni lakoto našega naroda v njegovi želji po prosveti. V nas so ubijali narod. Lakota ubija voljo in duh. Zato je naše stradanje imelo cilj. Kajti ubiti voljo, pomeni ustaviti prosveto. Ubiti duh, se pravi zabraniti mu, cla bi videl luč resnice in čar narodne bodočnosti. Ponosni smo, da vse grozote štirih let niso oslabile volje ne oslepile duha. Delali smo. Videli smo grozote, ki jih je pretrpel naš narod in besnost izrodkov našega plemena in — zgrozili srno se. Videli smo zoro novega dne in — obveselili smo se. Videli smo novo solnee svobode in — sedaj -varujemo. Verujemo, da so Hrvati, Srbi in Slovenci en narod, ki se je vsled podpi-hovanja umetno ustvarjenih zablod klal na korist naših sovražnikov, na ža'ost rodoljubov in v pogubo nas vseh. Verujemo, da mora biti demokrati-zem edini temelj naše politike, sredstvo za širjenje prosvete, za ohranitev narodne moči v vsakem pravcu in za vzbujanje domovinske ljubezni. Verujemo, da se bodo naši narodni ideali oživotvorili potom narodne samoodločbe na naših narodnih zborovanjih in na zborovanjih in v izjavah bratskega češkega naroda, čegar načela osvajamo in odobravamo. ObljubujeTho, da bomo to vero vlili v duše in srca onih, ki so nam poverjeni, cla jim odpremo oči za luč resnice in dobrote. Pokazati jim hočemo, da je največja dolžnost.: Ljubezen do naroda. Prepričati jih hočemo, da je največja narodna blagodat: Svoboda. Narodni biagdan u§Cran"u, Kakor po vsej naši mili domovini, jo bil tudi v narodno zavednem Kranju dne 21. in 22. t. m. narodni blag-dan. Požrtvovalne gospe in gospodične so z neutrudljivo ljubeznijo nabirale darove za revno hrvatsko si "čad. Prebivalstvo je tekmovalo med seboj v nežni požrtvovalni ljubezni. Mesto se je zavedalo, cla je ta dan, ne le prilika za dobro delo, temveč tudi pravi narodni praznik. Vse mesto je plapolalo v nerodnih trobojnicali. Vsi smo čutili, da pobiramo in darujemo za svojega naroda najbednejše. Navdušenje za narodno stvar je pa prikipelo do vrhunca, ko sc je v poznem popoldnevu kot blisk raznesla vesela novica, da se našemu mestu bliža naš narodni prvobojevnik za svobodo in zcdlnienic Jugoslovanov, načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Ali ton Korošec. Ob petih se je pripeljal v mesto. Naenkrat se je zbrala okrog njegovega voza ogromna množica ljudi; gospe in gospodične v.narodnih nošah, ki so pobiralo za blagdan, so ga obsipale s cvetjem. Množica ga je spremljala med burnimi Živio-klici skozi mesto. V dvorani mestne hiše pozdravi v navzočnosti vseh mestnih svetovalcev mestni župan g. F. Polak. Zvečer mu je združeni pevski zbor priredil podoknico. Uspeh narodnega blagdana za našo bedno deco je bil nepričakovano lep: zbrala se je zanjo vsota 4852 K. Za slovensko narodno šolo v Mariboru se je pa darovalo 2000 K. V nedeljo je dr. Korošec ob osmih maševal v župni cerkvi, kjer je med sv. mašo dovršeno lepo -prepeval mešan zbor. Kranjski meščani se dr. Korošcu za njegov nepričakovani poset najiskre-neje zahvaljujemo. Prepričal se je, da smo vsi živo prepričani, da je naša rešitev samo v izvršitvi ideje ki jo on zastopa. Surian o mmll noti. Glavni urednik »Berliner Tage-blatta« Teodor Wolff je objavil v svojem listu članek, ki obsega izjave, ki jih je podal avstrijski-ogrski minister grof Burian o svoji noti. Burian je izjavil: »Način, s katerim so sprejeli noto, me ni presenetil, ker kaj drugega nisem pričakoval. Nisem pričakoval, da bo ententa ocl danes na jutri izjavila, da je pripravljena se pogajati o miru. V položaju, kakor je sedanji, je od časa clo časa potrebno, da se s pomočjo kakšnega preskuševalnega sredstva pojasni stvari: nota je bila tako sredstvo in je no moji sodbi povzročila zelo važne pojave, kakršnih bomo v najkrajšem času gotovo še več videli. bodo držale. Nastal je odmor. Taki trenutki se morajo izrabiti, če ho eš delati. Kdo naj mi pove, kdaj pride zopet primeren trenutek. Dolžnost nam pa veleva, da delamo z vso resnobo in da ne čakamo brez dejanj. Če tudi sami sebi popolnoma zaupamo, ltakor tudi našemu vojaškemu položaju, ne smemo ničesar opustiti, kar nas mogoče približa miru. Nočemo, da bi nam pozneje očitali, da smo kaj zamudili. Še drugi koraki potrebni. Odpošiljatev note jo bil korak, ki smo ga napravili v tem smislu, toda storiti moramo še kaj drugega. Pri Vas in ravnotako pri nas se lahko marsikaj zgodi, kar lahko položaj vsaj nekoliko omili. Varati se seveda ne smemo, da povzročajo v resnici veliko težave teritorialna vprašanja. V sedanjem trenutku je moja nota vsaj dosegla, da se je položaj na nasprotni strani razsvetlil. Marsikaj smo spoznali, kar smo morebiti slutili, a le ne natančno videli, če tudi moj korak ni dosegel uspeha, da bi bil že zdaj odprl pot k miru, bomo korakali po stezi naprej. Seveda ne bomo bodočega koraka precej napravili, marveč šele, ko mine gotov rok, vsekakor takrat, kadar se nam bo zdel ugoden trenutek in vselej v najpopolnejšem soglasju z našimi zavezniki. Mislim, da ne smemo položiti prekrižanih rok v naročje in brez koristi gledati, kako mine čas. ©dmevs E&rlenve note. Grof Burian rsoročal cesarju. Dunaj, 23. sept. (K. u.) Cesar je zaslišal danes v posebni avdijenci v '">•"-njega ministra j;rofa Buriana. Oiltjcvor Anolije. Ženeva, 23. sept. »Times« poročajo: Anglija bo odposlala svoj odgovor šele v torek. Besedila po starem diplomatskem običaju ne bodo prej objavili, dokler ne bodo note na Dunaju izročili. O Wilsonu. Važno je, ker je predsednik VVilson tako hitro odgovoril. Izplača se pač, da premišljujemo, zakaj se mu je tako mudilo. Očividno mu je šlo za to, da je prehitel ostale vlade entente, saj ga vedno vodi častihlepje, da je arbiter mundi, po kateri vlogi je hlepel že v dobi nevtralnosti, katere ni zelo srečno izrabljal. Tudi potem, ko se je vsled podmorske vojske pridružil ententi, ni opustil želje, da ostane sodnik sveta. Sestavil je svojih 14 točk, pozneje je dodal še dvakrat štiri, skupno torej 22 točk, po katerih naj se iznova uredi svet. Ne rečeni, da ni odkritosrčen; v gotovem oziru je pač odkritosrčen in istočasno ni odkritosrčen. Na več slučajev bi se lahko sklicevali, v katerih je Amerika sama grešila proti načelom, ki jih je očital v svojih 14 točkah. Opozarjam na postopanje nasproti Kolumbiji in na zasedbo Teksasa, a končno so na ta način odprli velika ozemlja kulturi. Reči hočem le, da le ni dobro, če vedno le pravijo, da so naša dejanja v protislovju z nazori, ki so izražena v Wilsonovih točkah. Če je Wilson tako J^itro odgovoril na noto, in v svoje^n odgovoru povdarjal, da se absolutno drži svojih programatičn- točk, se je to zgodilo le zato, ker ne želi, da mu ne prideti Anglija in Francija vmes s svojimi posebnimi željami. Preprečiti je nameraval razgovor med njima, zato se mu je tako mudilo, kar gotovo ni nezanimivo. Gotovo je, da so v Angliji in v Franciji zato nekoliko nevoljni,^ kar sledi tudi iz nekaterih izjav časopisja, dasi te okolnosti ne smemo precenjevati. Nota nam je nudila priliko, da smo pogledali globlje v reči. Pacifistični krogi. Učinek seveda s tem še ni izčrpan. Previdno zatro vsako izjavo o tem, kako je učinkovala nota na pacifistične kroge, a ni dvoma, da se bo v bodočih parlamentarnih razpravah v Angliji pokazal učinek. Ballbur. Med dokazi, če so za to potrebni, da jc ententina vlada sama verjela ali se bala takega učinka, jc pač dokaz to, ker je državni tajnik Balfour nervozno precej dve uri potem, ko je bral noto, imel svoj govor v odgovor in tudi govor ministrskega predsednika Clemen-ceauja to dokazal. Nič bi se ne doseglo, če bi odgovarjal navedenima govoroma z drugimi podobnimi govori. Z glasnimi govori ustvarjati vedno novo lju-tost, ni težavno in bi naravnost nasprotovalo našemu predlogu. Nemčija in Burianov korak. O času, kdaj naj so nota odpošlje, smo se popolnoma sporazumeli z Nemčijo, saj ni šlo za vprašanje od danes ali Včeraj. V nazorih smo imeli v gotovih ozirih različno mnenje, toda za čas ni več šlo. Nemško čete na zahodu so prišle do Ilindenburgovc črte in jo Loril Berfcy o položaju. London, 23. sept. »Reuter« javlja iz Pariza: Angleški veleposlanik lord Derby je^rfvoril govor, v katerem je izjavil med drugim: Obrekuje tisti, ki trdi, da nameravajo zavezniki uničiti nemško ljudstvo. Naš namen in naš trden sklep je le, da vržemo nemški militarizem, kateri ne ogroža le Nemčije, marveč ves ostali svet. Lord Derby je dalje izjavil, da če bi šlo po njegovem, bi uničenih spomenikov v opustošenih mestih in vaseh Francije več ne obnovili, marveč jih pustili, cla vidijo bodoči rodovi, kam privede militarizem. Francosko časopisje o Burianovi noti. Ženeva, 23. sept. Poročila, ki prihajajo iz Francije, soglašajo v nazoru, da ententa na Burianovo noto ne bo odgovorila s skupnim odgovorom. Francoska in druge vlade ententinih držav najodločnejše, kakor poročajo švicarski listi, vse pacifistične pojave zatirajo. Časopisje podpira z vsim svojim vplivom vlade in razširja najbolj pustolovska in tendenčna poročila o bedi in o pomanjkanju živil v Avstriji-Ogr-ski in v Nemčiji ter trdi, da ste obe državi v strašnem položaju. V Avstriji-Ogrski in v Nemčiji nimajo že danes skoraj nič jesti. Veselje clo vojske je zato v obeh državah zelo padlo; vladi na Dunaju in v Berlinu bosta morali zato kmalu prositi za mir. Francosko časopisje povdarja, da ne more biti o mirovnih pogajanjih z Nemčijo in tudi ,z Avstrijo-Ogrsko govoi-a, dokler ne vrnejo Alzacije-Lorene Franciji, dokler ne osvobode izpod nemškega jarma poljska obmejna ozemlja in dokler ne plača Nemčija vojne odškodnine 12 milijard. Angleži za zahteve Italijanov. Lugano, 23. sept. V Londonu so priredili veliko shodov, na katerih so sklenili enako glaseče se resolucije, ki zahtevajo, naj z vsemi močmi podpirajo pravično reč Italije in naj nadaljujejo boj, dokler ne bodo zadnjega kosa italijanske zemlje iztrgali sovražniku. Velenemci prosijo hude zime. V velenemški »Tagliche Rundschau« je zapisal upokojeni general v. Libert sledeči stavek: »Nebo moramo samo prositi, naj nam podeli zelo dolgo in ostro zimo, da bodo krviželjni An-glosasi izgubili veselje clo vojskovanja-« NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. Uradno: Bojna skupina kraljeviči Rupreta. Pri krajevnih podjetjih južno od Neu-ve Chapelle smo ugrabili ujetnikov. Delovanje topništva je oživilo med Ypernom in La Bassčcjem, naobeh straneh Scarpe in v odseku iužno od Marauion- Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Bochna. V odsekih vzhodno in jugovzhodno od Ep6chyija, kakor tudi med potokom Orni-gnon in Sommo se je popoldne topovski roj zopet razvil do večje moči. Napade pehote, ki jih je izvajal Z^iglež proti našim črtam jugovzhodno od Epechyija, smo odbili. Kakor v zadnjih dneh, se je tudi včeraj posebno odlikovala 2. gardna pehotna divizija. Tekom noči sc jc močnejše streljalo. Z močnimi napadi vzhodno od Epč-chyija se je ustalil sovražnik v nekaterih kosih jarka. Boji so se bili na predpolju ob Oisi. Bojna skupina nemškega česa r j e v i č a. Med Ailetto in Aisno je včeraj boj po-nehaval. Poizvedovalni boji so se bili v Champagni. Bojna skupina generala pl. G a 11 w i t z a. Med C6tes Lorraines in Mozelo se je zgodaj zjutraj od časa do časa dvignil artiljerijski boj. Odbili smo sovražnika, ki je izvajal z močnimi oddelki sunke proti Haumontu, južno od Dampoitouxa in Rem-bercourta in ki je s poizvedovalnimi oddelki večkrat tipal proti našim postojankam. Zahodno od Mozele smo z našimi črtami nekoliko napredovali. Nadporočnik Loerzer je priboril svojo 42., poročnik Baumer svojo 30. zračno im"go. pl. Ludendorff. Angleško poročilo, 22. septembra, popoldne. Naše čete so napadle ponoči vzhodno od Epchya. Napad je napredoval. Vzeli smo malo Fermo Briel in druga utrjena opiralšča. V navedenem odseku smo včeraj in ponoči ugrabili nekaj ujetnikov. Sovražnik je izvedel snoči južno od Villersa-Guislaina krajevni napad, katerega smo v ostrem boju odbili. Naše čete so tekom noči v navedenem odseku napredovale s svojo črto in so ugrabile nekaj ujetnikov. Tekom zadnje noči so izpeljale angleške čete srečno krajevno podjetje severno od Scarpe v okolici Grevelle, kjer so napredovale s svojo črto na fronti dveh angleških milj in ujele nekaj ujetnikov. Ponoči smo odbili zahodno od Ache-villc sovražni napad. Danes zjutraj je izvedel sovražnik krajevni napad na naše nove postojanke severozahodno od La Bass6eje. Boj za navedene postojanke se še bije. Francosko poročilo, 21. septembra, popoldne. Francoske čete, ki se bijejo v okolici St. Quentina, so vzele Benav in so napredovale do severnega dela navedene vasi ter odbile protinapad Nemcev na Castres. V okolici višinske planote severno od Aisneje je delovalo na obeh straneh topništvo. V Loreni nista uspela dva poskusa Nemcev na francoske postojanke v smeri proti Arracourtu. Z ostale fronte se ni nič poročalo. Nagovor nemškega cesarja avstrijskim-ogrskim častnikom. Berlin, 23. septembra. (Kor. urad.) V »Lokalanzeigcrju« poroča Karel Rosner o nagovoru nemškega cesarja na zahodnem bojišču krogu zbranih nemških in avstrij-skih-ogrskih častnikov čet, pripravljenih na boj. Cesar se je zahvaljeval pred vsem nemškim častnikom za vse, kar so storili med vojsko za državo in za njen obstoj; obrnil se je nato k častnikom zvezne avstrijske armade, rekoč: »Vi, moji gospodje, ste prišli z Vašimi četami k nam na zahodno fronto kot zvesti tovariši in pomočniki, da nam v našem težkem boju pomagate, kakor smo mi prej več kakor enkrat prišli k Vam kot zvesti tovariši in pomočniki, da smo se borili na Vaši strani za našo skupno svobodo in močno bodočnost. Tudi Vi veste, da stojimo tu morebiti pred trdimi boji in kdo da stoji Vain nasproti. V Ameriki je padla beseda, da prešinja Američane volja, Alzacijo-Lore-no, ki si jo Francozi niso mogli sami osvojiti, francoski republiki pokloniti za darilo iz njih rok. Zdi sc, da nameravajo pod-vzeti velike napore, da zvežejo dejanja z ravno spregovorjeno besedo. Tudi Vi boste, kadar bo prišla prava ura, dali sovražniku s svojimi četami pravi odgovor. Boli z liani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23, Uradno: Nič novega. Načelnik generalnega štaba. Boji v Muceiniji. # Bolgarsko uradno poročilo. Soiija, 23. (K. u.) Zahodno od Ohridskega jezera in pri Crveni steni oa časa do časa silni topovski ogenj. Na Peristerju in severno od Bitolja smo odbili sovražne naskakovalne oddelke. Ugrabili smo grške in francoske ujetnike. Naši bataljoni zahodno od Črne so bili težke boje z znatnimi sovražnimi silami za višine južno od Trojacija in Renova. Ker smo umaknili ronto v kolu med Črno in Vardarjem, smo imaknili našo sosedne čete v nove posto-ianke južno od Prilepa in severno od Doj-ana. Francosko uradno poročilo, 19, septembra. Dasi so se sovražni zadnji pddelki živahno branili, napredujo med Črno i« Vardarjem ofenziva. Kuvalcrija jc 19. septembra prijezdila v okolico Poioskop. Srbski voji so se ustalili deloma na levem bregu Čr- ne v okolici Dunaj, deloma se jim je posrečilo, da so napredovali proti Konopištu, kjer loči Bclašnica ozemlje od zgornje Bošave in je zelo težavno. 1'rancoske in grške čete so vzele končno vasi Tusin in Nontc na vznožju Dze-ne. Težavne zveze in poročanje v zelo hribovitem in zelo pustem ozemlju onemogočuje, da nismo natančno prešteli plena, ki v vseh slučajih presega 5000 ujetnikov in 80 topov. Napad Angležev in Grkov v okolici Dofrana, ki se je bil z ljutimi boji, napreduje kljub silnim bolgarskim protinapadom. 21. septembra. Poražene bolgarske čete med Črno in Vardarjem preganjamo metodično. Kljub naraščajočemu odporu sovražnih zadnjih oddelkov so prišle srbske bojne sile do srednje Vatsaše. Zvezne čete so prekoračile v okolici Čabrena Črno in zasedle visoka vrha Porlu in Dzeus. Bolgari zažigajo vasi, ki iih zapuščajo. Eno njihovo baterijo smo celo ugrabili. Letala mečejo neprestano bombe na krdela, ki sc umikajo in jih obstreljujejo s strojnicami. Na obeh straneh Vardarja in severno od Bitolja topništvo močno deluje. Pretile flagležev v Palesiini. Napi lis [iiiri. Turško uradno poročilo. Carigrad, 22. Fronta v Palestini. Na fronti izvajamo naša premikanja, ki smo jih izvedli tudi ob Jordanu, v popolnem redu. Naši zadnji oddelki se povsod hrabro branijo. Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. Carigrad, 22. (K. u.) Sovražni letalci so izrabili poln^ luno in so poskušali z napadom na Carigrad. Vsled odločne obrambe so ostuli le malo časa nad mestom in so odleteli, ne da bi povzročili škodo. Danes ponoči so ponovili poizkus. Politične novice. -j- Iz Sodražice. V nedeljo, dne 22. t. m, se je tu ustanovil krajevni odbor S. L. S. Tako je lepo tudi ta občina pokazala, kakšna je v večini. Mnogoštevilni zborovalci so z velikim veseljem sprejeli državnega poslanca g. dr. Lovra Pogačnika in deželnega poslanca č. g. K. Škulja, ki sta srca, že dovolj pripravljena, iznova vnela z besedrmi, ki so prav rezale v dušo. -j- Igra za Bosno. »Neues \o/iener Tagblatt« je prejel v objavo to-le: V sovražnem inozemstvu so zelo razširjene govorice, kakor da bi bila pogajanja o rešitvi jugoslovanskega vprašanja, ki pa še itak niso zaključena, dovedla do uspeha, da se Bosna in Hercegovina enostavno pripojita ogrski državi. Nobeden merodajnih činite-Ijev nc misli na tako rešitev. Naj bo uspeh posvetovanj kakršenkoli, toliko je gotovo, da se rešitev ne bo izvršila na način, da se Bosna in Hercegovina vladnemu in upravnemu aparatu Ogrske enostavno pripojita. Razmotriva se vsekakor o priključitvi Bosne in Hercegovine deželam ogrske krone na način, da imenovani pokrajini v polni meri ohranita svojo avtonomno vlado in upravo in se ustvari državnopravno razmerje, ki bi odgovarjalo nekako razmerju med Hrvatsko-Slavonijo in Ogrsko. Bosna in Hercegovina bi slej ko prej ostali avtonomni, kakor Hrvatska in Slavonija. Oba dela ogrske države bi pošiljala v ogrski državni zbor ločeni poslanstvi in se tem potom preko delegacij udeleževali vlade celokupne monarhije. -f- Tisza kot rtobri pastir v Besni. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Sarajeva 24. t. m.: Na čast, grofu Tiszi, ki se na svojem informacijskem potovanju po južnih deželah monarhije mudi tukaj, je pi'iredil deželni načelnik dejeuner, na katerem je izrekel željo, naj bi gost dobil prav globok vpogled v vse tukajšnje razmere in naglasil ču-tvo skupne ljubezni Bosancev in Herce-govcev do domače grude. Grof Tisza je povdaril svoje tople simpatije za deželo in izjavil: Živimo v času, ki sc pojavljajo najdivjejši načrti. Ako gre smotre-na akcija naših najhujših sovražnikov za tem, da zasejejo med nas needinost in pahnejo monarhijo vsled notranjih sporov v pogubo, potem mora biti ob takih okoliščinah naša sveta dolžnost, da čutijo ljudski voditelji bolj nego kdaj povečano odgovornost, ki jo nosijo, puste vse drugo ob strani in z zastavo cele osebnosti privedejo ljudstvo na pravo pot. Monarhija živi in bo živela in je vse fraze njenih sovražnikov in njihove velikočasniške propagando ne bodo mogle spraviti s sveta. Tisza je naglasil tesno bratstvo med Ogri in Bošnjaki v vojni in izjavil, da gre sedaj za to, da ne dopustimo, da bi politične spletke naših sovražnikov v zaledju pokvarile to, kar so naši sinovi v sveti vzajemnosti dosegli zunaj v strelskih jarkih. Ta vojna nas mora zbližati med seboj in nc smemo se dati zmotiti vabam, ki jih v zadnjem času trosijo sovražniki. Nas druži usoda in razvoj svetovne zgodovine in prizadevati si moramo, da ostanoVno edini. Saj gre vendar za to, ali hočemo iziti edini ali pa se dati zapeljati smrtnim sovražnikom monarhije, ki so tudi smrtni sovražniki bosoTiskcgn naroda, in pridobiti za njihovo neizvedljivo načrtu, .Go- vornik je dvignil čašo z željo, da bi prebivalstvo Bosne in Hercegovine našlo pravo pot. + »Crescendo come Jugoslavija«. Zagrebškim »Novinam« piše njihov dopisnik z Reke: Kakor poroča reški mažarski list »Tengerpart«, je dirigent hrvatske opere, ki sedaj nastopa v reškem gledališču »Fenice«, Nikola Faller, pri uprizoritvi opere »Madame Butterfly« pri neki točki namignil orkestru, da naj igra »crescendo«, Ker mu orkester ni sledil, je dirigent zaklical nalahno »crescendo« in zopet »crescendo«, končno pa popolnoma glasno: »crescendo come Jugoslavia!« Mažarski list napada zato Fallerja in mu svetuje, naj sc v Reki izogiba jugoslovanske propagande. V ostalem pa je tudi še vprašanje, ali je kaj resnice, kar trdi reški mažarski list! + Pariška penajanja o juposlovaii-•'iskem vprašanja. Ženeva, 23. sept. »Pc-tit Parisien« javlja, da je poset Orlanda v zvezi z navzočnostjo srbskega ministrskega predsednika Pasiča v Parizu. V pogajanjih se jo doseglo, da zdaj pri-poznava tudi Italija jugoslovanske narode za vojno velesilo in za zaveznike entente. + Vlada proti češkemu deželnemu gospodarskemu svetu. Nemški listi poročajo, da bo vlada češkemu deželnemu gospodarskemu svetu, ki si je stavil nalogo, da češke kraje in mesta preskrbi z živili, prepovedala delovanje, ker da obstoja nevarnost, da bi bil vsled tega delovanja državni aprovizacijski sistem oškodovan. + Zborovanje avstrijske nemške socialne demokracije se vrši na Dunaju od 31. oktobra do 2. novembra. Razpravljali bodo o dveh točkah: »Nemci in internaci-onala« in »Država in avstrijski narodi«. -f Popisovanje Jugoslovanov v Ru-siii. Moskva, 21. septembra. (Kor, urad.) »Izvestija« poroča: Komisarijat narodnega gospodarstva v Moskv; je odredil, naj popišejo precej vse jugoslovanske državljane: Srbe, Hrvate, Bolgare, Slovence in Čehe, ki stanujejo na tleh republike sovjetov, ker delajo proti revoluciji. H- Oklic Trockega Čeho - Slovakom. Iz Helsingforsa se poroča, da je izdal Trockij oklic Čcho-Slovakom, v katerem jih poziva, naj se udajo in jim zagotavlja, da ne bodo kaznovani, če to store. + Poetični napadi. Sklicujoč se na določila § 19. tisk. zak., Vas prosim, da objavite v »Slovencu« pod naslovom »Poetični napadi« sledeči popravek: Ni resnično, da sem jaz, kakor trdite v Vašem listu z dne 23. septembra 1918, dal objaviti v »Muškete« svoja poetične izlive proti ljubljanskemu knezoškofu dr. Jegliču, Res je, da jaz iste pesnitve nisem zložil in nisem dal objaviti. — V Ljubljani, dne 23. septembra 1918. Dr. Mihael Skubl, c. kr. pol. svetnik, -f- Češka združena katoliška stranka bo 29. t. m. zborovala v Pragi, Razpravljali bodo o političnem pravcu stranke. -f Odpoklic Helifericha. Wolff poroča: Čujemo, da so državnega ministra dr. Helftericha na njegov stavljeni predlog odvezali naloge, da diplomatsko zastopa državo pri ruski vladi sovjetov. Na željo kanclerja je izjavil, cla je pripravljen zopet prevzeti svoje delovanje, da vodi dalje gospodarska pripravljalna dela za mirovna pogajanja. + Kriza v Nemčiji. Berlin, 23. sept. (K. u.) Danes so se posvetovale stranke z ozirom na posvete glavnega odseka, ki se prično jutri. Posebno sc politiki zanimajo, kaj bodo sklenili na posvetih socialni demokrati in centrum, ker so sklepi teh strank merodajni, kaj da stori vlada. Poučeni politični krogi sodijo, cla kljub spletkam časopisja ne bo krize in pravijo, da bo kancler podal z ozirom na razprave o pruski volilni preosnovi v glavnem odseku izjavil, s katerimi se bodo socialni demokrata zadovoljili. Kakor znano, gre za to, da vstopijo socialni demokrati v vlado. Državni tajnik pl. Hintze se je 22. t. m. posvetoval z voditelji strank. Zaslišal je mecl drugimi tudi poslanca Erzbergerja in naprednjaka Fischbe-cka- Kanclerjev namestnik pl. Payer se je tudi pridno posvetoval z voditelji strank in je zaslišal tudi soc. demokratične poslance Eberta, Scheidemanna in Siidekuma. Hujskanje med Prusijo in Bavarsko. Korespondenca »Hoffmann« poroča uradno: Letak, katerega so razširjali te dni po Bavarskem, z nadpisom: »Pruska srca kvišku«, ki pričenja z besedami: »V silno resni uri sc obračamo na vse prave Pruse«, s podpisom: »Za zvezo cesarju zvestih: v. Knobelsdorf, major. Za prusko zvezo: dr. Nocke«, obsega najhujše napade na bavarsko armado in na člane bavarske kraljevske rodbine. Poizvedbe, katere so uvedle vsled nastopa bavarske državne vlade uradne berlinske oblasti, upravičujejo nazor, da je letak potvorjen. Kakor hitro se zadeva popolnoma pojasni, se objavi iziu uradno doznanega položaja. -j- Rumunski kraljevič kaznovan z zaporom. Jaš, 23. (K, u.j Uradno se poroča: Kralj Ferdinand je kot vrhovni poveljnik kaznoval kraljeviča Karla radi prestopka proli vojaškim predpisom s 75 dnevnim strogim zaporom. Kazen je nastopil kraljevič včeraj. Dejanja, ki so v zvezi s kralje-vičevim postopanjem, se bodo preiskala, da morejo presoditi poslcdice; nato se izvedejo ukrepi, ki jih zahtevajo koristi dežele in dinastije. — Kralj je kaznoval princa, ker je samovoljno zapustil svojo gar-nizijo. Dnevne novice. — Iz politične službe. Za okrajne komisarje so imenovani deželnovladni konci* pisti Gustav Golia, Friderik Dev in dr, Viljem Pfeifer. — Umrla je 23. septembra g. Hermina Minkuš roj. Posti, vdova c. kr. sodnega svetnika. Pogreb se vrši iz mrtvašnice deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče v Škofjo Loko v četrtek ob 2. uri. Pokopljejo jo isti dan v Škofji Loki ob 5. popoldne.; — Umrl je v Semiču dne 21. t. m. po kratki bolezni v najlepši moški dobi načelnik kolodvora Jakcb Sajč, Rad je ustregel ljudem in je bil splošno priljubljen pri vseh. Naj v miru počiva! — Šolske vesti. Za suplentinjo na deški ljudski šoli v Ribnici je imenovana Pavla Pirker, na dekliški šoli istotam pa Neža Nadler. Učit. kandidatinja Ivana Ora-žem je imenovana za suplentinjo v Loškem potoku, Marija Maurin pa za^začasno učiteljico v Dragi. — S pošte. Poštni adjunkt Karel Mehova je premeščen iz St. Petra na Krasu v Ljubljano, poštni adjunkt Viljem Jerin pa iz Trsta v Postojno. Premeščeni so tudi: poštni oficijant Lev Mucchiutti iz Gradi-ške v Červinjan ter poštne oficijantke: A. Cresnar iz Opatije v Trst, Alma Calliga-ris z Nabrežine v Trst, Kristina Kos iz Postojne v Kranj, Ana Bergant iz Malega Lu-šinja v Trst, Natalija Zebochin iz Opčin v Trst, Karmela Vouk iz Poreča v Trst, — Poštno službo sta odpovedali: poštna ofi-cijantka Marija pl. Jalicz v Vodnjanu ter poštna aspirantka Avgusta Vileč v Ljubljani. Poštni oficijant Ivan Sfiligoj je imenovan za poštarja v Kojskem. — Razpisano je poštarsko mesto v Kočevski reki (II-/2). Prošnje je vložiti v treh tednih. — Razveljavljena razsodba ljubljanskega vojnega sodišča. Začetkom 1. 1917. so v Ljubljani aretirali finančnega računskega svetnika Koširja, ker je bil v nekem pogovoru rekel: »Rad bi vedel, če tudi cesar je črni kruh« in na opomin, naj cesarja ne meša v pogovor, odvrnil: »Meni je vseeno, vsi enaki ali pa nobeden«. Vojno sodišče je Koširja radi teh besed obsodilo na 5 mesecev ječe, ki jo je prestal na ljubljanskem Gradu, razen tega je bil odpuščen iz službe, v kateri je odslužil 25 let. Na podlagi amnestije meseca aprila 1917. leta so Koširju priznali milostno pokojnino v znesku letnih 1860 kron. Ko se je nato uveljavil zakon z dne 16. decembra 1917, da morejo osebe, ki so bile obsojene pred kakim vojnim sodiščem, prositi za razve-ljavljenje razsodbe, se je te pravice poslu-žil tudi svetnik Košir. In c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu je prošnji ugodilo, razsodbo c. kr. vojnega sodišča v Ljubljani kot nično v polnem obsegu razveljavilo in obenem razsodilo, da se računski svetnik Janko Košir obtožbe radi žaljenja Veličanstva popolnoma oprošča. Inkriminirane Koširjeve besede vsebujejo k večjemu netaktnost, o kateri naj sodi pristojna disciplinarna oblast, kateri se v to svrho odstopijo spisi. — Kranjskemu učiteljstvu. Nujno se svetuje učiteljstvu vseh okrajev na Kranjskem, naj vpelje, ako še tega ni storilo, za vsak okraj svojo aprovizacijo, četudi je že zdaj morda deležna kakega priboljška, ki pa nc zadostuje, da bi se moglo učiteljstvo preživljati, kam še, da bi moglo svojo službo uspešno opravljati. Vpeljava apro-vizacij v posameznih okrajih naj se objavi v »Slovencu« in »Slov. Narodu«, Ko se aprovizacija splošno vpelje, se bo sestavila deputacija za vse okraje, in ta bo gotovo dosegla to, k«r učiteljstvo neobhodno potrebuje za svoj pbstanek in v blagor šole. V objavi naj bo naveden predsednik apro-vizačnega odbora. Nemudoma na delol — Vipava. 1000 kron za slovensko šolo v Mariboru jc sklenilo dati tukajšnje kmetijsko s(vinarsko) društvo na svojem občnem zboru dne 5. septembra t. 1. Obenem naj bo ta dar priznanje in mala zahvala Jugoslovanskemu klubu, ki se je tako krepko potegnil v zadevi vinskega davka v prid jugoslovanskemu vinarstvu, — Vipavskemu kmetijskemu društvu je občni zbor dne 5. septembra t. 1, dovolil za nakup novega vina kredita za en milijon K. Domača posojilnica pa je prevzela financiranje. — S štirimi izjemami se je pričel na vseh šolah naše doline redni šolski pouk dne 16. septembra. — Železniška nesreča. Iz Draždan poročajo: V nedeljo zvečer ie zavozil lip-ski D-vlak z že zmanjšano hitrostjo v berlinski D-vlak. Ta jc moral tam stati, ker , mu je neki osebni vlak radi defekta pri stroju zaprl pot. Kolikor so doslej dognali, je mrtvih 32, težko ranjenih 28 oseb. S ponesrečenim brzovlakom se jc vozil tudi bivši avstrijski trgovinski minister dr. Baernreiter. O njegovem stanju je došlo poročilo, da na zunaj ni ranjen in da se je sam podal v svoj hotel. Čuti pa notranje bolečine in je moral poklicati zdravnika. — Prošnje za oprostitev kmetov od vojaške službe. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je poslalo občinam odlok, v katerem svari, vlagati prošnje za oprostitev kmetov od vojaške službe. Sklicuje se na pozni letni čas, vsled katerega bi imele nadaljnje prošnje sploh izostati ter da ni nikakega posebnega vzroka več, vlagati take prošnje, ker pride zima in je glavno poljedelsko delo že končano. — Opozoriti pa moramo na dvojno: prvič, v Vipavski dolini se pečajo vsi le z vinogradništvom in to tudi pozimi, ker tukaj ni snega in nikdar ne pade temperatura pod ničlo. Kopljejo in gnoje skoro vso zimo. Drugič, ali so izdala okrajna glavarstva v nemških kronovinah tudi tak odlok? Pr®S¥@ta. pr »Slovenska Družina«. Prva številka »Slovenske Družine« prinaša naslednjo vsebino: Kraljica - mučenica (zgodovinski roman). — Moja pesem. (Pesem.) — Za mamico. (Igra.) — Obup. (Pesem.) — Veda in tehnika: Pomenki o elektriki. — Molitev. (Pesem.) — Janjček. (Črtica.) Nove knjige. — Po svetu. — To in ono. — Domače stvari. — Naše slike. — Kratkočas-nice, — Iveri. — Uganke in skakalnice. — List krasi 16 zanimivih slik. — Skrbimo vsak po svojih močeh, da se bomo vsi Slo- vcnci zbirali okrog ognjišča »Slovenske Družine«, si bistrili um, blažili srce in razveseljevali in utrjcvr.li potrtega duha. — »Slov. Družina« stane celotno 24 K; polletno 12 K; četrtletno 6 K; vsaka posamezna številka 1 K 20 vin. Naroča sc pri upravništvu »Slovenske Družine« v Ljubljani v Katoliški Tiskarni. pr Koncert. Operna pevka Erna Žar-ska bo v Ljubljani v četrtek 26. t. m, izvajala sledeč lep spored del raznih narodov: 1. a) Smetana: Arija iz opere »Dve vdovi«; b) Čajkovskij: Arija iz opere »Pique Dame«. 2. Pesmi, a) Anton Lajtvic: Sere-nada; b) Lajovic: Kaj bi le gledal; c) Anton Dvorak? Ach neni, neni tu; č) Rihard Strauss: Tajni poziv. — 3. Pesmi, a) Peter Iljič Čajkovskij: Zapoj mi pesem, o mati! b) Čajkovskij: Na plesu; c) Čajkovskij: Zakaj? č) Jan Malat: Imam te rad; d) Josip Pavčič: Pastirica. 4. a) Meyerbeer: Arija iz opere »Robert vrag«; b) Ponchielli: Arija iz opere »Gioconda«. Na klavirju spremlja gospodična Dana Kobler. — Začetek koncerta ob pol 8. uri zvečer. Liub»8ian$ke novice. lj Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike bodo od 7. oktobra zvečer do 11. oktobra zjutraj pri oo. jezuitih, Elizabetna cesta 9 v Ljubljani. Vič. gg. prosimo, da prineso s seboj kaj živil, če morejo. lj Vpliv slabega čtiva (zgledi), je predmet propovedi prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov, lj Iz pisarne Slovenskega deželnega narodnega gledališča v Ljubljani. Vodstvo gledališča nujno potrebuje muzikalno na-obraženega opernega suflerja (suflerko). Reflektanti naj se takoj javijo v gledališki pisarni. lj Opozarjamo, da sc vrši seja »Upravnega gledališkega sveta« v sredo, dne 25. t, m. ob 9, uri zvečer, lj Razstava narodnih ročnih del in različnih slovenskih narodnih noš se otvori začetkom oktobra v »Mladiki«. Odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« sc obrača na vse rodoljubne Slovenke in Slovence, naj mu blagovolijo posoditi za to razstavo iz svojih zasebnih zbirk najlepša in najznačilnejša narodna dela. Razstavne predmete sprejema odbor od jutri, srede, do vštete sobote, 28. septembra v »Mladiki«, pritličje, vsak dan od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne, lj Shod državnih uslužbencev, V nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne sc vrši v dvorani Mestnega doma v Ljubljani shod državnih uslužbencev s sledečim dnevnim redom: »Beda državnih u s 1 ti ž b e n c e v«. K mnogobrojni udeležbi vabijo združene organizacije državnih uslužbencev, lj Gremij trgovcev v Ljubljani, Vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo se vrši za one vajence, ki so na novo vstopili, dne 26. in 27. t, m., to je v četrtek in petek od 9. do 11. ure dopoldne v gre-mijalni pisarni, Krojaška ulica 5-II. V nedeljo dne 29. t. m. se zbero vsi vajenci ob 8. zjutraj v I. mestni deški šoli na Ledini. lj Razstrelbe, Jutri dopoldne bodo ob Savi pri Zadobrovi razstreljevali pokvarjeno municijo. lj Umrli so v Ljubljani: Jožica Forna-zarič, žena odvetniškega koncipijcnta, 24 let. — Marija Vieten, zasebnica, 82 let. — Karel Diehl, veleposestnik, 34 let. — Se- stra Hermina Julijana Hofer, usmiljenka, 58 let. — Alojzija Trstenjak, vdova kon« trolorja Mestne hranilnice, 55 let. — Terezija Franko, šivilja, 52 let, — Gabrijela Gabrič, poštna uslužbenka, 22 let. — Marija Hojker, žena železniškega sprevodnika, 32 let, — Marija Cciser, rejenka, šest tednov. — Viljem Gospodarič, trgovče" sin, 41/2 leta. — Anton Bončina, užitkar, 86 let. — Marija Jamnik, hiralka, 75 let — Cecilija Kresal, hiralka, 83 let. a Jutri ne bo mesa. Ljubljanski mesarji jutri v sredo ne bodo sekali mesa, pač pa v četrtek dopoldne. Vzrok je žcleznica. a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 25. t. m. v ccrkvi sv. Jožefa in sicei od pol 7. do pol 9. ure dopoldne za privatn« stranice in od 9. ure dalje za gostilničarje. a Meso na zelene izkaznice B. Stranke a zelenimi izkaznicami B prejmejo meso v sredo, dne 25. t. m. in v četrtek, dne 26. t. m. V cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V sredo, dne 25. t. m. popoldne od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. ure štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. ure štev. 401 do 600, od pol 4. do 4. ure štev. 601 do 800, od 4. do pol 5. ure štev. 801 do 1000, od pol 5. do 5. ure štev. 1001 do 1200, pd 5. do pol 6. ure št. 1201 do 1400, od pol 6. do 6. ure štev. 1401 do 1600. — V četrtek, dne 26. t. m. dopoldnt od 8. do pol 9. ure štev. 1601 do 1800, od poi 9. ure do 9, ure štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. ure štev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. ure štev. 2201 do konca. Kilogram stan« 2.80 K. Zgubila sc ie v soboto na glavnem kolo« dvoru iz čakalnice do vagona rdeča denarnica, v kateri je bilo 51 kron, dva potna lista a sliko in nakaznica za tobak. Pošten najditelj naj odda na policijskem ravnateljstvu, za kaj dobi nagrade 20 kron. DOBRO OHRANJEN if in druge divjačine kupuje po najvišji ceni restavracija „SLON" y Ljubljani. SE KUPI. Ponudbe z navedbo cene pod: »Glasovir ali pianino« 3495 na upravništvo »SLOVENCA«. Proda se kino-apardl, Gledališki, s prlHKIlnami kino-aparal, družinski 1 regulacijski upor 110-220 volt 8-50 amper Poizve in APARTNI ogleda se pri Fran ti, Kamnik fotograf. ljubiJNF-NpodRTRA"O „ , Pozor! Zaradi vpoklica v vojaško službovanje je trgovina odprta le ob delavnikih, in sicer samo od 9. do pol 1, ure dopoldne. »GLASBENA MATICA v LJUBLJANI« in njen PEVSKI ZBOR žalujeta ob krsti svojega dragega, zvestega, blagega člana in mnogoletnega odbornika, gospoda IŠČEM — pošteno in marljivo, za hišne posle poleg kuharice. Mora čistiti tla, prati in gladiti perilo. Začetna plača 50 kron. Nastop takoj. — JELKA BAR. GUSSICH, Zagreb, Jurjevska ulica 37. 1 Karla Znfminira «4 Sg . Hof»lm>tis sii:,. ZAHVALA. Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega ljubljenca, ki nam je bil tako zgodaj odvzet, kakor tudi za krasno darovano cvetje in številno udeležbo na zadnjem potu se najiskreneje zahvaljuje globoko žalujoča rodbina za 3 sobe takoj proda I. Žirovnlk v Gorjah pri Bledu. Iš«e se postlljon, Voziti mora trikrat tedensko pošto; sicer je zaposlen v vinski trgovini; Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod ,.Postlljon" štev. 348i na upravo tega lista. V Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je staro vino-konjak že več stoletij znano kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja duha in telo. — Pošilja 4 pol-litersko steklenice franko za 88 kron, — Vino belo ln rdeči burgnndeo od 581 naprej, dokler je še kaj zaloge po K 6 30 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štaierr.ko. dobi se na vagone pri H. frisiMian, Zagreb HFRCEGOVAČKA ULICA 25. jm-jfc- HOTELA »SLON« je od 21. septembra t. 1. ZOPET OTVORJENA. -»C fetf \ c najmanj 3 sobami, kuhinjo in pritikli- aami. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro: «300 KRON« 3442, floDofny in Ecfter. Spretnega glavnega knjigi cr 1 se sprejme take,. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Tismene ponudbe z označbo zaželjene plače in navedbo prejšnjih služb je vložiti na: K. k. Bauexpositur Tolmin. 3482