MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo tn uprav«. Maribor, Ooapoaka UU11 / Tol*tem urodnlfttvn 3440, uprav« 2469 Uhaja raza« ncdalj« la praznikov vsak dan ob 10. url t Valja m«««Sno pr«i«maa v upravi aB po poiti 10 Din, dostavlja« a* dom 19 Din / Oglaal po oaaiku / Oglaa« •pr«jew» tudi oglasni oddelek jutra" v L|ubl)Mt i P&itHi Rokovo*' mbum it, 11^09
JUTRA
99
Kaos v avstrifski notranji politiki
ZAPLETANJE KANCELARJA DR. DOLLFUSSA V LASTNE MREŽE.
Okoli Božiča so bila na pritisk JJe uvedena tajna pogajanja e m č i j o in Avstrijo, katerim so : prisostvovali tudi zastopniki italijanske i 'j1 madžarske diplomacije, šlo je za to, i se najde med Berlinom in Dunajem j J%ipromisni sporazum o sodelovanju, 1 ®r naj bi omogočilo realizacijo italijaii- j ^ega načrta osnovanja bloka: Italija,1' ‘'eničija, Avstrija, Madžarska, fazni znaki kazali •us so ve taktike listom, se je v domneva, da je
Ker so na spremembo Doll-napram narodnim socia-evropskem tisku pojavila va, da je bil sporazum dosežen in je sedaj le še vprašanje, kdaj in kako se ’° v’, ^°ii izvedel. To mnenje 'smo za-eiežili tudi mi na tem mestu. Med tem S-t -le-Pa v zakulisju, kjer so se spletle
• Vari’ zsodilo. nekaj, česar prav za prav -Zven n0iožjih nihče ne ve. V glavnem Zeot	sP°razum	se	ie razbil in boj
jnet Dunajem in Berlinom, odnosno med
; ^ollltissoni in avstrijskimi narodni-11,1 s°cialisti se je še poostril. Obenem se ie pa pojavila v Avstriji še splošna zmeda, iz katere je težko izluščiti dejansko stanje.
Dejali smo, da prav za prav nihče ne Vc> kaj se je zgodilo za kulisami, zato ,le moremo kategorično trditi ne tega ne Jnega, vendar naj nam bo dovoljena m n e v a, da so sporazum onemogoči h e i m w e h r o v c i. Nekateri evrop l';;1 '>sti so šli pri tej trditvi celo tako da-^ cL^a_so hfeirmvehrovce obdolžili, da so lrieTali zadnje dni po Avstriji bombe,
. bi se zdelo, da hitlerjevci ne
• !shjo resno na sporazum in nadaljujejo ■ 'oje teroristične akte. Pa bodi to že res a i ne, gotovo je vendar, da so oni ueinnvehrovci, ki se zbirajo okoli kneza - a i h c m b e r g a in podkancelarja majorja Feya, napeli vse svoje moči,
se ne bi dosegel tak sporazum in se !1m je zares tudi posrečilo spraviti kan-jjelarja dr. Dollfussa v tako zagato, "a se jim ie vdal in ugodil vsem njihovim *saj ■ zaenkrat glavnim zahtevam. Pod-^ticelar major F e y je postal preko no-s^nister za notranjo varnost v Av-t. j. diktator v politično-policijskih ac>evah, drugi heimwehrovec, mini-s erialni svetnik dr. F1 e isch pa komi-*?r za personalne zadeve, to se pravi za c>stilca v vrstah državnih uradnikov in Nameščencev. S tem so dnfcJH heim-wehrovci ge Večii (ipliv na režim in njegovo delovanje in js dr. Dollfuss že sedaj prepuščen tel skupini, ki hoče iaši-zem, skorai r»a milost in nemilost.
Poznavalci sedanjih avstrijskih razmer pa zatrjujejo, da heirmvehrovci še niso zaključili svojih ambicij. Njihov končni smoter je homogena heimwehrov-*ka v^ada.. naibrže pod vodstvom kneza Sf a r h e m b e r g a. To pa pomeni, da
11 a- j se je dr. Dollfuss vdal tistim, ki so mu med najbolj nevarni in ki ga bodo prej ali slej sami vrgli v politično ropotarnico. Zaradi kapitulacije pred heimwehrovci pa si je Dollfuss še bolj odtujil ne samo narodne socialiste, ki so pričeli novo teroristično akcijo, marveč tudi vse stranke Avstrije, tudi krščanske socialce, ki jih ni volja priti pod popolno oblast heinnvehrovcev. Tako lahko trdimo, da nima Dollfuss iskreno na svoji strani piav nikogar in leze vedno globlje v temno negotovost. Edini dve skupini, ki vesta pozitivno kaj hočeta, sta v Avstriji hitlerjevska okoli Franenielda in heim-wehrovska okoii kneza Starhemberga, pa samo okoli tega, kajti med tem se je zgodilo nekaj, kar je strmečemu svetu pokazalo, da heimwehrovci tudi niso enotni. Vsi se še dobro spominjamo o-peretne ustaje Mariborčana dr. Pfri-m e r j a na Štajerskem in poznejše pridružitve njegovega dela heimvvehrovcev k narodnim socialistom. Sedaj mu je pa hotel slediti točno po istih stopinjah voditelj nižjeavstrijskih heimwehrovcev grof A 1 b e t t i, ki se je v družbi drugih svojih somišljenikov pogajal s hitlerjev-cem Frauenfeldom, ki je bil za Božič izpuščen iz zapora, in z ostalimi voditelji narodnih socialistov za skupno izvedbo prevrata v Avstriji.
. Vladna policija je šele v zadnjem trenutku odkrila to zaroto dela heim-wehrovcev, ki ne soglašajo s smernicami majorja Feya in kneza Starhemberga in preprečila realizacijo nevarnih načrtov, saj je bil za prevrat določen celo že dan! Prav to nepričakovano odkritje, ki je povzročilo ponovno aretacijo Frauenfelda, grofa Albertija in celo vrsto liitlerjevcev in njim naklonjenih heim vvehrovcev, je pa razgalilo do samega dna vso razrvanost sedanjih političnih razmer v Avstriji. Torej ne le to, da skuša del heinnvehrovcev polagoma in zahrbtno odstraniti dr. Dollfussa, ki jim daje vsak dan večje koncesije, drugi del paktira celo z narodnimi socialisti in hoče skupno ž njimi v revolucijo proti dr. Dollfussu! Ta po telesu najmanjši diktator sveta je prišel torej s svojo diktaturo tako daleč, da ne ve kdo je zanj in kdo proti njemu in kdo mu je manj, kdo bolj nevaren! Da se v takih razmerah sploh še drži, ni torej prav nič več njegova zasluga, marveč posledica vse splošne razr vanosti, nezanesljivosti in (špekulativnih namenov posameznih skupin.
Kako je mogla nekoč tako resna Avstrija zaiti v take obupne razmere? Zato, ker 'i je hotel biti diktator člpvek, ki ni vedel kaj prav za prav hoče, ki ni hotel ne fašizma ne demokracije. Toda danes so časi, ko se je treba odločiti ali za eno ali za drugo; tretjega ni! -r.
Iti
PRIHOD SUVICHA NA DUNAJ. TEMELJI ZA NOVO USTAVO. Z NEMČIJO SE MORA D OSEČI SPORAZUM.
ZVEZA AVSTRIJE IN MADŽARSKE.
AVSTRIJSKO — ZAENKRAT
DUNAJ, 16. jan. Po nedavnih raz->ravah v vodstvu avstrijske krščan-iko-socialne stranke se je včeraj pričelo zase Janje poslanskega kluba te stranke. Včeraj pa je prispel na Dunaj na povratku v Budimpešto tudi madžarski kmetijski minister KaIIay. V četrtek se pričakuje tukaj prihod Mus solinijevega odposlanca, državnega tajnika Suvicha, ki bo imel z avstrijsko vlado razgovore In pogajanja izrednega pomena. V prvi vrsti gre za revizijo avstrijske ustave, notranjo ureditev Avstrije in zagotovitev avstrijske neodvisnosti. Revizija ustave bi se izvedla baje na podlagi načel pa peževe enciklike »De quadragesimo anno«, nikakor pa ne v fašistični smeri. Ta revizija pa bi se izvršila šele po tem, ko bi se Berlin odrekel svojih aneksijsklh namer napram Avstriji,
kar pomeni, da bodo pri vsem tem sodelovali tudi avstrijski narodni socialisti!?). Italija želi izpeljati najprej čim tesnejše gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Madžarsko, nato_ pa še politično. Za primer zagotovitve absolutne neodvisnosti Avstrije s pristankom Nemčije, bi bila Francija baje pripravljena na posredovanje Italije in Anglije ugoditi nekaterim nemškim zahtevam. Suvich se bo mudil na Dunaju 2 do 3 dni, nakar se bo vrnil naravnost v Rim. V začetku februarja pa bo Suvich odpotoval v Budimpešto in odtod na Dunaj. V četrtek zvečer bo v uradu zveznega kancelarja svečan sprejem na čast Suvichu, na katerega so povabljeni tudi vsi tuji diplomati in predstavniki domačega ter tujega tiska.
Napel porast angleškega taš zma
VELIKA SENZACIJA V LONDONU. LORD ROTHERMERE ZA ANGLEŠKI FAŠIZEM IN MOSLEYA.
LONDON, 16. jan. Največja politlč* : na senzacija včerajšnjega dne v Lon-; domi je bil velik članek lorda Rother-j mera v »Daily Mailu«, v katerem.se : je lord odkrito deklariral za fašizem i na Angleškem in za njegovega voditelja Mosieya, bivšega narodnega po-j slanca delavske stranke. Lord Rother | mer pravi v svojem članku, da je fa-Išizem italijanskega izvora, vendar se .Pa da z majhnimi spremembami upo-I rabiti v vsaki državi in tako tudi na | Angleškem. Ta pokret danes ni omejen samo na Italijo, ker je pač pokret
Angleški list o položafu v Avstriji
Londonske »times« trdijo, da stoji dollfussov režim na
SLABIH NOGAH IN KRITIZIRA POLITIKO SREDNJE EVROPE.
.London, 16. jan. Afera voditelja l^ieavstrijskih heinnvehrovcev dr.
Jtoertija, ki je bil aretiran v trenut-ko je razpravljal z voditelji razpuščene stranke narodnih socialistov,
16 našla nad vse glasen odmev tudi v Angleških političnih krogih. »Times«
®‘šejo, da pomeni ta afera strašen "darec za vso avstrijsko vlado, uda-
rec, ki bo izvrstno služil narodnim sofistom, da pokažejo svetu, kako tu njihovi nasprotniki prestopajo na Jehovo stran. List pravi, da Je to od-l°Čen predor žive sile sedanjega reži-
mladih proti starim, pokret novih si« stemov vladanja proti zastarelim sistemom, med katerimi je najkonserva tivnejši prav v Angliji, kar predstavlja za državo največjo nevarnost, ker bi se mogla znajti na zadnjem mestu takrat, ko se bodo pobirali sadovi novega gibanja. Ta senzacionalni članek lorda Rothermera je silno odjeknil v vsej politični javnosti, ker sedaj ni nobenega dvoma več, da bo Mos !ey s pomočjo Rothermerjevega tiska vodil mnogo močnejšo agitacijo na škodo sedanjih angleških strank.
ma v Avstriji ln ponoven dokaz, da bazira avstrijski Dollfussov režim na skrajno slabih temeljih. Angleški po- j litičnl krogi vidijo v tem znak, da po-j litika, ki se vodi v srednji Evropi, po j tej poti ne more nikakor doseči kakih j uspehov, temveč vodi nasprotno samo k novim nemirom, neredom in nevarnostim.  _____________________
PREPREČEN ATENTAT NA PUJIJA
CANGČUNG, 16. jan. Mandžurska policija je aretirala 6 oseb, katerim je dokazala, da so pripravljale atentat na bodočega mandžurskega cesarja
Nemčija povabljena v Ženevo
PARIZ, 16. januarja. Listi se bavijo s predlogom, ki ga ie stavil včeraj na seji sveta Društva narodov francoski zastop nik Massigli, da bi se namreč povabila Nemčija k pogajanjem o tehnični organizaciji posaarskega plebiscita potom Društva narodov. »Petit Journal« objavlja iz Ženeve vest, da so izzvala izvajanja iran coskega delegata v svetu Društva narodov izredno presenečenje. Sedaj je poklicana samo še Nemčija, da pokaže svojo dobro voljo. List zaključuje svoje poročilo s pripombo, da se ni treba vdajati nobeni iluziji, ker ne bo Nemčija tudi tokrat poslala v Ženevo nobenega svojega zastopnika.
Rusi a in Društvo narodov
PARIZ, 16. januarja. Vesti, da namerava sovjetska Rusija vstopiti v Društvo narodov z namenom, da bi utrdila položaj Franclje, pripisujejo tukajšnji politični krogi velik pomen. Obenem pa se izjavlja, da bi se mogla za sprejem Rusije sklepčna in zmožna konferenca Društva narodov sestati šele v letošnjem septembru.
ŽENEVA, 16. januarja. Nekateri trdovratno vzdržujejo vesti, da se sovjetska Rusija bavi z mislijo vstopiti v Društvo narodov in da so se zadevna pogajanja že pričela. Merodajni činitelji te vesti demantirajo, vendar pa priznavajo, da ni izključena možnost intenzivnejšega
sodelovanja sovjetske Rusije z Društvom narodov, in to ne samo v razorožitvenent pogledu.
TITULESCU ODPOTOVAL V ŽENEVO.
BUKAREŠTA, 16. jan. Zunanji minister Trtulescu je odpotoval davi v Ženevo, kjer bo prisostvoval posvetovanjem tamkaj zbranih državnikov. Na svojem povratku v Bukarešto, se bo ustavil v Zagrebu, kjer se bo pričelo, kakor že znano, dne 22. t. m. zasedanje stalnega sveta male antan-
NEMŠKI ODGOVOR FRANCIJI.
BERLIN, 16. jan. Nemški odgovor na francoski memorandum bo najbr-že še danes izročen francoskemu poslaniku v Berlinu Poncetu, Potrjujejo se vesti, da je nemški odgovor sestavljen v zelo vljudnem tonu, vendar pa Nemčija v njem odklanja v glavnem večino francoskih predlogov in predlaga svoje nove, znatno zmai :' ne zahteve.
POTRES V INDIJI.
KALKUTA, 16. januarja. Včerajšnji , tres je povzročil tukaj veliko škodo, Število človeških žrtev še ni znano. Že pri prvem potresnem sunku je v mestu pobegnilo vse prebivalstvo na prosto, da je nastala na cestah in ulicah taka gnječa, da je bilo več oseb dobesedno poteptanih. Zvonik neke tukajšnje katoliške cerkve se ie podrl, prav tako tudi dd sodne palače.
Darovalcem knjig za knjižno akcijo v vednost
Dne S. t. in. je prinesel ^Večernik« izjavo Akad. podružnice CMD v Ljubljani, v kateri je omenjeno, da so knjige nabrane pri ljubljanski knjižni akciji 'že porazdelili, da* pa za usodo knjig, zbranih v Mariboru, ni bilo mogoče od vodstva knjižne skcije prav nič izvedeti. Za--f' priobčujemo nekaj vrstic v pojasnilo vsem darovalcem.
V	Ljubljani je bila akcija započeta mnogo prej kot v Mariboru in je torej tam bilo imožno knjige že razposlati. Pa še eno prednost so imeli Ljubljančani: cela vrsta akademikov je z veseljem prijela vso stvar v roke. In v Mariboru? Dva odnosno trije se brigajo za vse! Pri tem pa je nujno potrebno omeniti žalostno dejstvo, da so sicer -»Mladi intelektualci« obljubili pomoč, ampak dosedaj ni bilo od nikoder nikogar, da bi kaj pripomogel, čeprav imajo spričo brezposelnosti dovolj časa. In še eno: v začetku omenjena notica je prišla v »Večernik« na vzpodbudo pisma, ki ga je poslala priobčevalcu notice podružnica CMD v Mariboru. V tem dopisu povprašujejo gospodje okrog mariborske CMD, kam so kaj izginile knjige, da ni o njih nič čuti. Ali so v skrbeh? Bržkone bi se radi sedaj prav na široko vsedli in velikodu^ sno delili daljnji in bližnji okolici plod dela mladih, ki so žrtvovali marsikatero prosto uro in tudi marsikaj morali »požreti« pri trkanju na vrata. Ne, gospodje, ’ sedaj ne rabimo več podpore, za katero smo vas prosili ob začetku knjižne akcije. Nočemo pa poslušati tudi nikakršnifi nasvetov: če smo preje vedeli kako in kaj, bomo tudi sedaj! Vedite pa: delo bo izvršeno, knjige bodo dosegle svoj smoter.
• Mnogo je še dela, saj je treba knjige vse še lepo urediti. Vse pa je zvezano tudi z velikimi stroški, saj je že dosedaj ■ stala vezava knjig nad 2000 Din. (Po-- trebnih bo še vsaj 6000 Din!) Ni to malenkostna vsota, a Zveza kulturnih društev bo kot soudeleženca prt knjižni akciji to utrpela.
Dosedaj so dobila večje število knjig društva »Nanos« in Sokol v Studencih in Krčevini, ustanovljenih pa je bilo tudi že nekai knjižnic v podeželju. Bodite torej vsi darovalci uverjeni, da bo vse izvršeno v zadovoljstvo vseh! D. S.
Preložen koncert Glasbene Matice.
Nameravani Devov koncert Glasbene Matiče se prelaga iz tehničnih razlogov na ponedeljek 22. tm.
Ukinjena avtobusna vožnja. Večerna' avtobusna vožnja ob sredah (odhod 17.30 z Glavnega trga) do Bresternice se radi slabe frekvence ukine.
Zborovanje trgovcev. V okvirju združenja trgovcev v Mariboru bo predaval jutri zvečer — kot je bilo že napovedano v prostorih hotela »Orel« tajnik Zbornice za TOI g. dr. Ivan Pless o aktuelnih trgovskih vprašanjih. Po predavanju bo diskusija. Združenje ponovno vabi trgovce na ta važni sestanek.
P{vi zgodovinski večer bo v četrtek 18, t. m. ob 20. uri v Študijski knjižnici. Na dnevnem redu je tema: Jože Vošnjak. Vsi Člani ZDM vljudno vabljeni!
Učni tečaj za obrtno knjigovodstvo. V ponedeljek 15. tm. je mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospe<ševa1ne-ga zavoda otvorila v poslopju Trgovske akademije obrtni knjigovodski tečaj, za katerega se je prijavilo visoko število 38 udeležencev. Pričakovati pa je, da se bo to število še precej povišalo in bo treba tečaj deliti v 2 oddelka. Udeleženci so tirez izjeme pomočniki in pomočnice iz rokodelskih strok, največ jih je iz krojaške in mesarske stroke. Nekateri so pri Žfi tudi iz oddaljenejših krajev, kakor n. pr. iz Poljčan. Predavanja sc bodo vršila v poslopju trgovske akademije ob torkih, četrtkih in petkih od 20.—22. ure.
Dvodnevni kletarski tečaj bo v ponedeljek in torek, to je 29. in 30. januarja t. k na banovinski vinarski in sadjarsTti soli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8.—12. in od
14,—18. ure.
5 vesti
Združenje prevozniških obrtov v Mariboru naznanja svojim članom, da dobijo pri mestnem avtobusnem podjetju lah-. ki bencin proti legitimaciji po Din 7.70 za liter. Načelstvo.
Dečji zbor hartnotilkaiiev. Na prošnjo interesentov se otvarja tretji tečaj začet, nikov pod vodstvom gosp. profesorja Schweigerja. Prijave in informacije vsak ponedeljek in četrtek v klasični gimnaziji, Koroščeva ulica od 4. do 6. ure ali vsak dan pri tajniku g. Guštinu, Grajski kino.
Sokolsko društvo Maribor Matica ima
svoj redni občni zbor v četrtek 18. t; m. ob pol 20. uri v mali dvorani Narodnega doma II. nadst. Za vse članstvo je občni zbor strogo obvezen. Vabljeni tudi prijatelji Sokolstva.
Strelska družina na Teznem bo imela odslej svoje redne sobne strelske vaje v poslopju osnovne šole na Teznem vsako sredo zvečer, in ne več v prostorih gostilne Achtig.
Toisk 16	To?	ek	16
ISVENGALI!
xnovimi eksperimenti v Veliki kavarni
Zdravniško društvo v Mariboru ima
svojo sejo v sredo ob 7. zvečer v hotelu »»Mariborski dvor«. Vabljeni so tudi vsi člani, da se seje udeleže.
Združene narodne organizacija prirede v petek 19. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma prvo predavanje, in sicer »O krizi marksizma«. K temu za sedaujost važnemu predavanju vabijo vse narodno delavstvo in meščanstvo.
Veliko zanimanje za »Slovenski bralni krožek«. Članek »Naše revije v vaše domove«, objavljen v »Večerniku« pretekli petek, je vzbudil veliko zanimanje za »Slovenski bralni krožek« in njegove revije. Naše glavno delo je pač širiti med ljudstvo v našem jeziku in duhu pisarte revije, ki naj zamenjajo tuje, zlasti nemške. Revije, ki jih bo dostavljal krožek, ne prikazujejo samo naših krajev v besedi in sliki, marveč tudi vse pridobitve sodobne tehnike, literature, umetnosti, športa itd. doma in v svetu. Vsak naročnik bo imel priliko dobiti vsako serijo teh revij za teden dni na dom. Zato smo trdno prepričani, da ne bo zavednega slovenskega doma v Mariboru, ki se ne bi okoristil s to priložnostjo. Vsi. ki se zanimajo za »Slovenski bralni krožek« in žele informacije ali hočejo pristopiti, naj se čimprej zglase v trgovini v Slovenski ulici št. 18. ali pa g. Cenonu Dvoršaku v Tattenbachovi ul. lfi'111. Zaenkrat bo osem skupin, zato hitite, da pridete na vrsto. Reviie bodo pričele krožiti s početkom meseca februarja.
Naročnikom knjižnih zbirk Tiskovne zadruge sporočamo, da bo v kratkem izšel program novih knjižnih zbirk s cenami in plačilnimi poboji. Mesečni obroki se bodo začeli plačevati letos z marcem in se bodo končali s 1. februarjem 1935 1. Z novim zanimivim programom bo ustrc ženo najširšim krogom, ki jih vse vabimo k naročbi zbirk, ko bo program objavljen. Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Živinska sol. Naša notica, da primanjkuje živinske soli zato..ker se v mestih porablja /za razne namene, tudi /;\ posipanje zasneženih pločnikov, ie vzbudila nted živinorejci po deželi veliko zanimanje. Prejeli smo več dooisov kier zahtevajo naši naročniki ogorčeno, naj ?e ta zadeva preišče in ukrene vse potrebno da živinske soli kmetovalcem ne. bo več primanjkovalo.
Tulski promet. V prvi polovici jami-! arja je bilo pri policiji priglašenih 549 o-seb, od teh 259 tujcev, in sicef 72 z Dunaja, 24 iz Gradca in 153 tujcev iz drugih mest. Največji premet je bil z Duna-. jem.
Preureditev radio postaj. V smislu sklepov lucernske konference so pričele evropske radio postaje spreminjati svoje valovne dolžine predsinočnim od pol 23.“ ure dalje.
Prvi krematorU na Balkanu bo v Beogradu. Odhor 30 let obstoječega srbskega društva za sežiganje mrličev »0<renj« ie sklenil še letos spomladi zgraditi v Beogradu moderen krematorij ki bo prvi na Balkanu.
»Za naše postojanke na Pohorju« —
pod to devizo se bo vršil tudi letos Pia* ninski ples dne 1. februarja pri »Unionu«. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev opreme pohorskih postojank, bo to prireditev gotovo obiskal vsak Mariborčan, ki obiskuje naše Pohorje in mu koče nudijo prijetna zatočišča, pa tudi vsak, ki se rad dobro in prijetno zabava!
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra vilna kopališča, višinska letovišča in objezerska mesta po 10-dnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici. Boli i n j, sokolske smučarske tekme; 27. in 28. januarja, polovična vožnja za člane Sokola v času od 24. do 31. januarja. — .Dunaj, do 3. marca, 40% popusta pri povratku na brzovlakih, vizuma prost vstop v Avstrijo in ugodnosti v hotelih, na koncertih, razstavah itd., na podlagi zimskosezonske karte po ceni Din 70. — Salzburg, sankaške tekme, 20. in 21. januarja, 25% popusta za gledalce, 50% za aktivne udeležence v času od 18. do 25. jan. na podlagi predpisanih legitimacij. H e i 1 i g e n b 1 u t, smuške tekme, 20. in 21. januarja, 25% znižana vožnja v času od 18. do 23. januarja na podlagi predpisanih legitimacij. M a 11 n i t z, avstrijske smuške tekme, 2.—4. februarja. 25% popusta na železnici v času od 31.1. do 6. II. Nemčija, do 31. maja 25% popusta ix> sedemdnevnem bivanju na vseh progah. R i m, zgodovinska razstava do 21. aprila. 70% znižana vožnja do Rinia in Napolja na italijanskih železnicah. San Remo, razne prireditve, do
15.	aiprila, 50% popusta na italijanskih že leznicah. Pomlad v Siciliji (Prima-vera siciliana), od 1. jan. do 30. jun., 50% popusta na italijanskih železnicah. 11 a-
li	j a, polovična vožnja za vse kraje po 5 dnevnem bivanju. Švica, do 15. marca 30% popusta pri tour-retour vožnjah na vseh progah. Kairo, internacionalni poštni kongres od 1. II. do 31. III 50% poštni kongres od 1.-31. III. 50% poousta na parnikih Lloyd Triestino. London, mednarodni sejem od 14. febr. do 1. marca. Lyon, mednarodni sejem 8. do 18. marca, Pariz,, sejem 11. do 29. maja. C h i c a g o, svetovna razstava 1. junija do 31. oktobra. Base 1, vzorčni sejem, april. Popusti pozneje! Vse nadaimje in podrobnejše informacije daje »PUTNIK«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Obsodba dveh vohunov. Včeraj sta bila pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu obsojena zaradi vohunstva v korist neke sosedne države italijanska državljana Karel .in Marija Cosnlich s Sušaka, in sicer je bil obsojen prvj obtoženec na 10 let ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, soobtoženka pa na leto dni ječe in 5-letno izgubo častnih državljanskih pravic Po prestani kazni, bosta oba za vedno izgnana iz naše drž?ve.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 17* tm. Ob 12.15: reproducirane vesele pesmi; 12.45: poročila; 13: čas, violinski koncerti na ploščah; 18:komorna glasba, radio kvintet: 18.30: radio orkester; 19: ob'sto'einici Josipine Turnograjske, predava Vera Dostalova; 19.30:	literarna
ura: hrvatsko žensko slovstvo, predava Černe jeva, 20: pevski koncert Julija Bettnta s spremljevanjem radio-orkesta, 20.45: koncert komornega tria; 21.45: kvartet mandolin; 22.30: čas, poročila.
Kino Union. Od pondeljka dalje pred vaja prvovrstni film ameriške produkcije v nemškem jeziku »Prodana ljubezen« z najlepšimi ameriškimi igralci Joan Cra\n-ford in Clark Gable. Krasna ysefcina, razkošna oprema, dragoceno toalete, najnovejša moda.
Grajski kino. Samo 5e do vključno srede sijajna opereta »Njena visokost prodajalka«. V glavnih vlogah Willy Forst, Liane Haid in pa Paul Kernp. Krasen film duhovite komike, izborne glasbe in lepe--ga petja. Pripravlja se eden najlepših letošnjih filmov: »Marija«. Krasna madžarska legenda. Finfonija ljubezni. Madžarska ciganska godba. Veličanstveni cerkveni posnetki.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne Frane .Jožefove grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da pridejo v kri.
Na, ©tm& gsediBitrl®
REPERTf'"?.
Torek, 16. januarja ob 20. uri: »Mala Florainye«. Red B.
Sreda, 17. januarja:. Zaprto.
Četrtek, 18. januarja ob 20. uri: »Okence*. Premiera.
Premiera veseloigre »Okence« bo v
četrtek, 18. tm. Delo spada med najboljše veseloigre novejše češke dramske literature ter je doseglo povsod močan uspeh. Vsebina je pisana prav efektno, nastopajoče ose-he so okisane imrkantn**. Avtorica Olga Scheinpflugova, članica praškega »»Narodnega divadla« je z »Okencem« pokazala, da ni samo izredna igralka, temveč. tudi dobra pisateljica. Mariborsko uprizoritev pripravlja glavni režiser Jože Kovič, ki igra tudi glavno ulogo, privatnega docenta Jakoba Joha-neka. V drugih ulogah nastopijo Zakraj-škova, Barbičeva, P. Kovič, Nakrst, Grom, Blaž, Medven, Burijan in Gorišek.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Obsojena vlomilca. Te dni sta se zagovarjala pred malim kazenskim sena- ! tom 221etni delavec Ivan Mesarič iz Lipovcev in lSletni Josip Budja iz Muzge radi vloma. Značilno ie ozadje, kakor ga slika obtožnica, ki je spravilo oba mlada fanta na krivo pot. Budja se je spoznal z nekim dekletom in ni ostala njuna ljubezen brez posledic. Nameraval se je poročiti s svojo zaročenko in je hotel priti na vsak način do denarja. Zato je nagovoril svojega prijatelja Mesariča, naj bi mu pomagal pri nekem načrtu, po katerem bi prišla oba do denaria. Sklenjeno, storjeno. Ko ni bilo v Lipovcih posestnika Štefana Ulena doma, sta vdrla lani v novembru v njegovo hišo in mu odnesla vse prihranke v znesku 19.644 Din. Denar sta si razdelila in je večji del obdržal Budja, ki se je pripravljal pridno na srečno zakonsko življenje. To srečo pa so mu skalili orožniki, ki so se lepega dne oglasili pri njem in ga odgnali v spremstvu prijatelja Mesariča v zapore.
V	smislu obtožbe ie kazenski senat spoznal oba obtoženca za kriva in obsod;l Jožefa Bučijo na 2 leti strogega zapora, Ivana Mesariča pa na 18 mesecev težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
Aretirana tihotapca. Včeraj je obmejna
policija aretirala nekega Štefana K. in Gašperja C., ker sta vtihotapila saharin
v našo državo. Policijski organi so jima blago zaplenili, oba pa so izročili v zapore.
Iz mariborske bolnišnice. Včeraj popoldne so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico dve žrtvi poledice, in sicer 11-let-nega učenca Antona Šauperla iz Peker, ki si je zlomil levo nogo, in 711etno Ljudmilo Mušičevo iz Nasipne ulice, ki si je nevarno poškodovala desno,roko. Davi pa je moral poiskati v bolnišnici potrebno pomoč 2?'etni kovinotiskar Hinko Mavrič iz Maistrove ulice, ki si je med delom zabodel črnil ni svinčnik v bedro.
Drobne vesti s policije. Že nekaj dni niso imeli na po’iciji zabeležene nobene omembe vredne aretacije. Včeraj pa je policija aretirala 15 postopačev in dela-mrznežev, večina samih m1?dih ljudi. Pri držala jih bo v zaporu ih jim natančno preiskala vest, ker sumi, da so med njimi taki, ki so zelo nevarni tuji lastnini. Aretirani pa sta bili tudi dve pocestnici, ki sta bili oddani v bolnišnico.
Vremensko noročllo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5 stopinj C pod ničlo, minimalna temperatura je znašala 4 stopinje C pod ničlo; barometri je kf>z?- pri 13 -to-pinjah 734.6, reduciran na ni^lo pa 733; relativna vlaga 90; vreme je oblačno. Vremenska napoved pravi, da bo vreme spremenljivo, južno in zapadni vetrovi.
Občni zbor Sokola Maribor III;
LEP NAPREDEK SOKOLSKEGA DEL OVANJA V SEVERNEM DELU NAŠEGA MESTA.
Preteklo nedeljo dopoldne je imel So-Kol Maribor III. (KrČevina-Košaki) svoj letošnji občni zbor v krčevinski šoli, ki st ga je udeležilo naravnost častno število članstva. Udeležil pa se ga je tudi odposlanec mariborske sokolske župe župni načelnik br. Franjo Mačus. Občni zbor je otvoril in vodil društveni starosta prof. br. Lojze Struna, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, nato pa podal izčrpno in obširno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Omenil je pristop bolgarskih junakov k sokolski zvezi in naglasil, da je društvo z veliko pozornostjo zasledovalo vse dogodke sokolskega življenja v lanskem letu in se tudi udeležilo mogočne sokolske manifestacije v Ljubljani. Nastopi, ki jih je imelo, so pokazali, da se sokolska ideja in misel razveseljivo širi tudi v severnem delu našega mesta in pronica vedno bolj na periferijo, kjer ima že sedaj Sokol častno število pripadnikov.
V	mestnem in periferijskem okolišu, kjer je Sokol Maribor III. spletel svoje gnezdo, pa delovanje ni lahko. Treba je mnogo truda in žilave odpornosti. In vse to zmaguje mlado društvo, ki si korak za korakom odpira sokolsko pot. Poročilo društvenega staroste je bilo z vidnim veseljem in odobravanjem soglasno sprejeto.
Po prečitani novoletni poslanici je podal tajniško poročilo br. Marjan Jarec. Društvo je imelo 12 rednih in 2 izredni seji upravnega odbora. Dopisov je prejelo 215. Udejstvovalo se je v različnih smereh in doseglo lepe uspehe pri telovadbi, kakor tudi pri prosvetnem in nacionalnem delu. Priredilo je tombolo, k; je gmotno dokaj dobro uspela, letni nastop pa je moralno dobro uspel. Priredilo pa je društvo tudi izlet v zvezi z nastopom pri Požavku v Krčevini. Udeležilo se je župnega izleta v Ljutomeru, župnega izleta na Sušaku, pohitelo je k Sv. Marjeti, v Ptuj, v Št. Ilj in v častnem številu pa se je udeležilo pokrajinskega zleta v Ljubljani. Pri župnih lahkoatletskih tekmah so člani dosegli lepe uspehe. Ob koncu svojega poročila je tajnik naglasil, da bi bilo potrebno čim složnejše delovanje, da bi bil porast in napredek ob koncu letošnjega leta še večji. Tajnikovo poročilo je bilo brez debate soglasno sprejeto.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal društveni blagajnik br. Janko Eferl, je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 61.784 Din dohodkov in Din 60.877.90 izdatkov. Vse premoženje društva je ocenjeno na 77.939 Din. Aktiva znaša 78.845 Din, pasiva pa 31.400 Din.
Načelniško poročilo je podal društveni načelnik br. Lojze Ferš. Društvo je še mlado in je že v prvih početkih imelo težave z načelniki, ki so se zelo pogosto menjavali in je tudi v tem vzrok, da ni v tehničnem pogledu tako napredovalo, kot bi bilo to potrebno. Tudi se ni mogel vzgojiti kader vaditeljev, ki bi lahko samostojno vodili svoje oddelke. Telovadilo se je v šestih oddelkih in je pri društvu telovadila tudi vinarska šola. Vpisanih telovadcev je bilo 406, telovad-kinj 326, naraščajnikov 258, naraščajnic 237, dečkov 327, deklic pa 498. Najboljša udeležba je bila v februarju pri članih, pri članicah in naraščajnikih v marcu, pri ženskem na<raščaju v aprilu, pri dečkih v septembru, pri deklicah pa v decembru. Najslabši pa je bil obisk telovadbe pri članih v septembru, pri članicah v decembru, pri naraščajnikih v septembru, pri naraščajnicah v oktobru, pri dečkih v februarju, pri deklicah pa v septembru. V zadovoljivem! številu pa se je društvo ude'ežilo lani raznih ob-veznih sokolskih izletov in prireditev.
Iz prosvetarjevega poročila, ki ga je podal br. Ivan Andreičič kot predsednik prosvetnega odbora je razvidno, da je štel prosvetni odbor 8 članov in je imelo društvo 7 idejnih, 5 zgodovinskih, 1 zdravstveno in 2 predavanji o organizaciji in administraciji. Pred vrstami pa je bilo 11 idejnih. 5 zgodovinskih. 5 tehničnih in 5 drugih predavanj. Društvo je priredilo 2 debatna in 5 društvenih večerov.
Prav tako skrbno sestavljeno je bilo tudi poročilo društvenega matrikarja in
statističarja br. Slavana Ribariča. Dru* štvo je štelo ob koncu leta 457 pripadnikov, in sicer 160 članov, 72 članic, 24 naraščajnikov, 24 naraščajnic, 82 dečkov in 95 deklic. Med letom je pristopilo 9 naraščajnikov k članom, 8 naraščajnic pa k članicam. Po poklicu je imed članov
12	posestnikov, 17 obrtnikov, 26 učiteljev in profesorjev, 50 državnih nameščencev, 5 častnikov, 2 zdravnika, 53 dijakov, 63 privatnikov in 5 trgovcev. Zaobljubo je položilo larti v decembru 26 bratov in 18 sester. Na 6-mesečni po-skušni dobi je bilo lani 65 bratov in 9 sester. Poskušnjo je prestalo 62 bratov in 4 sestre, črtanih pa je bilo 5 članov in 3 članice, odjavljeni so bili 3 bratje in 1 sestra. Skupno torei 88. Po stanju
1.	januarja 1934. je ostalo na poskušni dobi še 8 članov in 4 članice.
Za dramatski odsek je poročal njegov predsednik br. Hvalec. Odsek se je osnoval ob lanskem občnem zboru pod vodstvom prosvetarja in je imel nalogo prirediti vsak mesec po eno igro na društvenem odru v šoli. S tem je hotel ojačit' sokolsko moč ter v ta namen pridobiti za to sposobne ljudi, ki bi imeli zanimanje in veselje do dramatskega dela. Uspeh pa ni bil takšen, kakor je bil za-željen. Skupno je delovalo pri odseku
10	bratov in 6 sester. Uprizorjene igre so bile podane dobro in so publiko zadovoljile. Poročilo predsednika dramatskega odseka, kakor tudi vsa ostala poročila so bila soglasno sprejeta in se je po vsakem ponavadi oglasil k besedi
le podstarosta br. Cvetko. Knjižničarka s. Zl. Limičeva je podala poročilo o stanju sokolske knjižnice, ki šteje skupno 228 knjig. Izrazila je željo, naj bi se knjižnica povečala, ker je bilo zanimanje v pre teklem letu za knjige zlasti med mladino precej veliko. Poročilo gospodarja br. Erna Laha pa je podal društveni blagajnik;
Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen za starosto prof. Lojze Struna, za podstarosto šolski upravitelj Franjo Cvetko, za načelnika Lojze Ferš, za podnačelnika Slavko Trelec, za načelnico Lada Engelmanova, za podnačelnico Slavka Lagiševa, za prosvetarja Aleksander Koprivec, za tajnika Marjan Jarec, za blagajnika Janko Eferl, za statistika Slavan Ribarič, za gospodarja Brno Lah, za narodno-obrambnega referenta Stanko Derenčin, za socialnega referenta inž. Slavko Prebevšek, v odbor pa so bili izvoljeni: Marica Firstova, Stana Ribari-čeva, Ivan Andrejčič, Friderik Degen, Leopold Šalda, Minka Rožmarinova, dr. Sentočnik, Lina Juteršnikova in Ivan Homer, za preglednike računov Anton Kurin, Franjo Škof in Dušan Poljanec, za društvenega novinarja pa Aleksander Koprivec.
Pred zaključkom občnega zbora je pozdravil občni zbor župni odposlanec br. Mačus, ki se je pohvalno izrazil o društvenem delovanju in želel, naj bi v letošnjem letu društvo posvečalo vse agitaciji, da bi pristopilo čim več otrok. Pohvalil je zlasti nekatere telovadce, ki so dosegli pri tekmah lepe uspehe in želel novi upravi tudi v bodočem letu čim lepših uspehov. Nato je društveni starosta zaključil lepo uspeli občni zbor s sokolskim: Zdravo!
Temeljne zahieve naših obrtnikov
RESOLUCIJA ZBOROVANJA SLOVENSKIH OBRTNIKOV V MARIBORU.
Na nedeljskem javnem zborovanju obmejnih obrtnikov, ki ga je priredilo »Slovensko obrtniško društvo« v Mariboru, je bila sprejeta soglasno naslednja resolucija:
Obremenitev davkoplačevalcev v mariborskem okrožju, je dosegla izmero, ki je davkoplačevalci nikakor ne morejo trajno prenašati. Posebno težko se občuti dejstvo, da se predpis davkov ne prila-goduje spremenjenim razmeram. Možnost zaslužka je bila leta 1932. neprimerno manjša, kakor pa prejšnje leto. Kljub temu se pa davčni predpisi za 1. 1933. niso prav nič znižali, temveč so se nasprotno še izdatno zvišali. Pri vsem tem pa se ne dovoljujejo nobene plačilne olajšave, ki bi bile nujno potrebne, da bi mogli davkoplačevalci brez večjih težav zadostiti svoji davčni dolžnosti. Z ozirom na ta dejstva prosijo obrtniki mariborskega okrožja slovensko parlamentarno delegacijo:
1. Da prepreči novo obremenitev gospodarsko šibkejših davkoplačevalcev v obliki, kakršno predvidevajo davčne novele, ki so predmet razprav v finančnem odboru narodne skupščine.
2. Da zastavijo vse svoje sile za to, da bodo pavšaliranja pridobnine deležni poleg podeželskih tudi mali obrtniki v
mestih in trgih, pri čemur naj se smatrajo za male obrtnike tudi vsi oni obrtniki, ki ne zaposlujejo nad 4 kvalificirane pomočnike in ne uporabljajo motorjev nad 5 konjskih sil.
3. Da omogočijo po gospodarski krizi prizadetim davkoplačevalcem, ki ne morejo naenkrat zadostiti svojim dolžnostim in javnim obveznostim, odplačevanje teh obveznosti s primernimi plačilnimi olajšavami oziroma v obrokih.
4. Da preprečijo davčno prakso, ki bi v sedanjih, gospodarsko težkih časih u-vajala davčne predpise v zvišani izmeri, dočim se gospodarske razmere rapidno poslabšujejo.
5. Da na vsaik način preprečijo nameravano določbo, po kateri naj bi se za vsako prodajo v vrednosti nad 5 Din obvezno izdajali taksirani računi. Ohrani naj se dosedanji način in razmerje ko-lekovanja, ki pomeni za obrtnika že itak dovolj težko breme.
6. Industrijska podjetja naj omeje izdelovanje rokodelskih predmetov, ker so naši rokodelci povsem zmožni izdelovati vse, kar sedaj producira industrija.
7. Odpravi naj se izvrševanje rokodelskih obrtov v mariborski moški kaznilnici.
P(uj
Prijava uslužbenskega davka. Delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se opozarjajo, da pred ložijo najdalje do konca tekočega meseca davčne knjižice za uslužbenski davek svojih uslužbencev davčni upravi v Ptuju v pregled. Nadalje se opozarjajo delodajalci in podjetja, ki zaposlujejo^ povprečno nad 20 delavcev ter so začeli o-bratovati v letu 1933., da se javijo do 25. trn. davčni upravi zaradi plačevanja uslužbenskega davka vsak mesec v goto-vini.
Oficirska čitalnica v Ptuju je priredila preteklo soboto v lastnih prostorih pustno maškerado »Noč na periferiji Ptuja«, katere se je udeležilo razen častniškega zbora veliko število civilnega prebivalstva; posebno mnogo lepih mask obojega spola. Dvorana je bila izredno okusno de korirana in tudi godba iz Murske Sobote je pripomogla, da se je ta prijetni večer
lepših mask, ki so bile deležne lepih daril. Prvo darilo je dobila ga. Markovičeva, žena kapetana, drugo ga. Šarcova.že na podpolkovnika in poveljnika mesta, tretje pa gdčna. Jobova, poštna uradnica v Ptuju. Ples je trajal do ranega jutra in so se vsi udeleženci zelo laskavo izražali o lepi prireditvi Častniškega zbora ptujske garnizije. Celo prireditev je vodil agilni predsednik častniške čitalnice kapetan g. Stojkovič.
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrl najemnik Narodnega doma, gostilničar Pavle Dostal. Rodil se je 22. junija v Ljubljani, kamor je bil tudi pristojen. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Pokopali so ga v nedeljo 14. t. m. na pokopališču v Rogoznici. N. v m. p.! Preostalim naše sožalje!
Konjice
- -...........—	Iz delovanja JNS v konjiškem okraju.
razvil v bratskem razpoloženju med vo-( V Tepanju pri Konjicah je bil na praz-jaškim in civilnim prebivalstvom. Ob nik Treh kraljev ustanovni občni zbor polnoči se je izvršila z listki volitev naj- občinske organizacije JNS. Na zboru
je bilo prisotnih preko 80 mož, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem gg. no tar ja Rada Jereba, narodn. poslanca Karla Gajška in kmet. referenta Ivana Nemca. Po podanih poročilih se je izvolil odbor te organizacije z g. Gabrielom Kumerjem kot predsednikom. Sedaj ima okrajna organizacija v vseh občinah svoje občinske organizacije in razven tega še dve krajevni organizaciji in več poverjeništev. Tekom mesca januarja bodo še drugi redni občni zbori pri občinskih in krajevnih organizacijah. Občni zbor v Oplotnici je bil v nedeljo, 14. t. m. po prvi sv. maši.
Planinska postojanka na Pesku,
last dravinjske podružnice SPD v Konjicah, se razveseljuje v letošnji zimi z izredno lepim in skoro stalnim obiskom koče. Zlasti je bila obiskana koča ob božičnih in novoletnih praznikih. Silvestrovo se je slovesno obhajalo ob prisrčnem razpoloženju številnih gostov iz Maribora in Konjic. Za dobro jedačo skrbi marljiva oskrbnica, toči se v koči izborno vino iz konjiških vinogradov. Ves čas, odkar je zapadel sneg, se vrši tudi smuški tečaj, ki se ga udeležujejo od časa do časa tečajniki iz Maribora, Konjic, Zagreba in celo iz Mitroviče in Beograda, ki so z razmerami v koči izredno zadovoljni. Za nedeljo, 21. t. m. je prijavljena zopet večja družba iz Konjic za obisk Peska.
Sv. Marjeta ob PeL J
Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 17. decembra je bila na marješki šoli proslava rojst nega dne Njeg. Vel. kralja, nato pa šolar-ska božičnica. Prireditev je otvoril šolski upravitelj g. Mirko Vauda s patriotskimi besedami, povdarjajoč velika dejanja našega junaškega vladarja za dosego našega bratsko složnega državnega življenja in trajnega mini, ki je tudi klic božičnih glasov. U&snci so nastopali z lepimi patriotskimi in nato božičnimi govori, deklamacijami, igricami in petjem, odrasli pa so uprizorili ginljivo igro »Pod božičnim drevescem« v režiji s. Zidanikove. Sokolski moški zbor je med odmori pridno prepeval primerne pesmi. Ob sklepu je bilo božično obdarovanje revnih otrok ter je bilo obdarovanih z raznimi oblačili nad 150 otrok, za kar se je zelo žrtvovala učiteljica gd. Leskovarjeva s pridnim sodelovanjem učiteljice ge. Kodričeve in ostalega učiteljskega zbora. Teden poprej so učenci priredili dve mični igrici »Snegulčica« in »Zlata riba« ter so pro-stovoljn prispevki udeležencev te pred-božičnice bili uporabljeni istotako za nakup božičnih daril revnim učencem. Zelo radodarne so se izkazali mnogi domači občani, ki so otrokom za božičnico darovali mnogo domačega peciva. Vsem tem bodo otroci ohranili najlepšo hvaležnost. Novo leto pa prinaša novih nalog in skrbi, ki jih upamo prenesti in izvesti v skup nem služnem prizadevanju.
Sokolstvo
Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pesnici
ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 21. t. m. po pozni službi božji v šoli. člani in članice so vabljeni, da že po možnosti ob
8.	uri pridejo v šolo k odborovi seji, kjer se lahko še o tem in onem posvetujemo za občni zbor. Udeležba občnega zbora je strogo obvezna in častna zadeva za vse Hane in članice! Zdravo!
Sokol Maribor II. naznanja, da bo pred njaška seja dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer V šoli na Pobrežju. Bratje in sestre nai se te seje zanesljivo udeležijo. Zdfavo.
Prva reševalna avtokolona.
V	Monakovem je bila te dni organizirana prva posebna avtomobilska kolona za pomoč in reševanje ob priliki večjih nesreč ali katastrof. V tej avtokoloni je več kuhinj, ki lahko skuhajo naenkrat hrano za 50.000 oseb. Mimo kuhinj so urejene v avtomobilih sanitetne ambu-lance in operacijske »dvorane«. Avtokolona potuje lahko iz kraja v kraj z brano 70 km na uro, kar je vsekakor rekord za kolone. Nemci najbliže pri u-stvarjanju teh kolon ne mislijo samo na uporabo v mirnih časih.
V	Mariboru, dne 16. I. 1934,
tmmmmmmmmmmmmanmmsissfssBuaBmammm
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
»Imela sem sočutjee s sestro Terezijo in njenimi tegobami.«
»Kako to?«
oVam je to treba povedati? Zakaj ne? lo je samo na čast sestri in dokazuje njeno naklonjenost do vas, boji se, da bo izgubila vašo naklonjenost in sem jo zaradi tega hotela pomiriti.«
Predstojnica me je poslušala, potem je pa resno in odločno odgovorila;
»Sestra Terezija. Jaz sem vas ljubila j n vas še vedno ljubim; vi se ne morete pritoževati zaradi miene in jaz ne zaradi "vas, vendar si prepovedujem vsa očitanja. Mislite na sestro Agato,f pri tem se je obrnila proti imeni, »to je ona visoka kostanjevka, ki sedi na koru vam nasproti. Ljubila sem jo, toda ko je prišla k nam sestra Terezija, sem jo morala zapustiti. Agata se je obnašala prav tako, kakor vi, zato sem bila prisiljena poslužiti se najstrožjih kazni, kar v nobenem primeru ne ustreza mojemu značaju, ker kaznu jem samo tedaj, k- -Jar je to neobhodiio potrebno. Terezija, povedala sem vam, da si v teh stvareh ne dam prigovarjati, in ker me poznate, vas prosim, da me ne mučite in ne dražite. Vi,'sestra Suzana, me pa spremite do moje celice.«
Roman.	29
Odšli sve. Terezija nama je hotela slediti, toda predstojnica ji je ukazala, da ne sme zapustiti svoje celice brez njenega dovoljenja. Tako je za nama ostro zaloputnila vrata in izrekla nekaj besed, ki jih nisem razumela, ki so pa predstojnico tako razburile, da se je hotela vrniti, pa sem jo le pregovorila.
»Kaj bom dobila za to, če ti ugodim?« me je vprašala. *
»Draga mati, mar imam sploh kaj, kar b! vam moglo ugajati?«
Zardela je in povesila oči, vzdihujoč kakor ljubimec ter me poljubila na čelo, tesno me prižemajoč k sebi. Od tedaj sem se -zavzela za vsako redovnico, ki je kaj zagrešila. Za majhno naklonjenost sem mogla izprositi milost za grešnico, pa bil to poljub na oči, na vrat, na roko, ali največ na usta, kar je vse jemala predstojnica kot protiuslugo, poljubljajoč moja mlada rdeča usta, izjavljajoč, da je moj dih tako zdrav in jo osvežuje. Morala sem biti zares lepša kakor se mi je zdelo, da sem zaslužila taka laskanja. Moje čelo je bilo po njenih besedah belo in lepo oblikovano; moja lica nežna in rožnata; moja roka mala in sočna; moje grudi krepke in
bele, kakor marmor; moje mišice.polne in oble; moj vrat tako lep, kakor no-. bene druge redovnice. Gotovo je, da je | morala imeti kak vzrok za vsa ta laskanja, pa je vendar vsekakor silno pretiravala moje telesne vrline. Cesto me je motrila s poželjivimi pogledi od glave do pet, kakor nisem videla prej še nobene ženske, in potem mi je dejala:
»Zares je veHka sreča, da vas je božja modrost privedla v samostan, ker bi mogli biti mnogi ljudje zaradi vašega obraza vrženi v prekletstvo, in potem bi bili skupaj z vami na vekomaj pogubljeni, ker kar Bog dela, dobro dela.«
Na vratih njene celice > sem se hotela posloviti, pa me je zadržala.
»Zares je že pozno«, je dejala, »prepozno, da bi mi pripovedovali o svojem življenju, pa pridite vseeno k meni in poučite me o igranju glasovirja.«
Šla sem za njo in sedla k glasovirju. Boječ se, da se ne prehladim, je vzela blazinico, mi jo dala pod noge in jih za trenutek objela z obema rokama. Med tem ko sem igrala, je malo razgalila mojo obleko na vratu ter mi dala roko na gola ramena, tako, da so se konci njenih prstov dotikali mojih grudi.
Dihala je globoko, kakor da ji ne bi bilo dobro in njena roka, ki je spočetka ležala težko tia mojih plečih, se je pobesila nenadoma kakor brez življenja, dočim se je njena glava pritisnila k moji. Živci so ji bili neverjetno občut-
ljivi, imela je nenavadno živo občutje za glasbo, ker še nikoli nisem bila opazila pri drugem bitju tako intenzivnega delovanja tonov. Med tem ko sva se tako zabavali, je nekdo nenadoma močno potrkal na vrata. Predstojnica in jaz sva se zdrznili. V sobo je stopila strastna Terezija razpuščenih las in drhtečih usten. Prvi trenutek ni mogla zaradi razburjenja niti spregovoriti, marveč je naju samo pazljivo gledala, potem se malo popravila in se vrgla predstojnici pred noge. Skupaj ž njo sem prosila, da bi ji bilo tudi tokrat odpuščeno, toda predstojnica je odločno izjavila, da more bit; to samo zadnjič. Skupaj sva zapustili celico. Prosila sem jo, naj bo previdna.
»Draga sestra«, sem dejala, »vi boste predstojnico tako razjezili, da vam niti moj upliv ne bo več mogel pomagati. Kaj vam je? Kaj naju obe naša mati ne more ljubiti?«
»Ne!« je odgovorila po daljšem okle vanju. »To ni mogoče, ona me ne more več ljubiti in zaradi tega sem nesrečna. Zakaj ste prišli v ta samostan? Tudi vi ne boste dolgo srečni, jaz pa bom morala obupati.«
»Velika nesreča je«, sem rekla, »izgubiti naklonjenost predstojnice, a še večja nesreča je zaslužiti to izgubo. Si mar ne morete ničesar očitati?«
(Halje prilmdniič.)
msRB
Soort
Smučarski praznik v Mežiški dolini
Prireditve na Uršlji gori, v Guštanju In Prevaljah.
Preteklo nedeljo je priredil Smučarski klub .Guštanj-Kotlje. svojo 3. alpinsko tekmo v smuku z vrha Uršlje gore in s ciljem na trgu v Guštanju. Vedno, kadar se objavi, da bo po zimi oskrbovana ta in ta dan koča na Uršlji gori, tedaj vzvalovi ves smučarski svet Mežiške doline. Tudi letos so se zače-
li	že v soboto zgrinjati od vseh strani tekmovalci v prijazni turistovski dom na Uršlji gori, ki je bil v soboto zvečer nabito poln. V nedeljo ob 8. uri je na vrhu pred domom spustil starter g. Knci prvega tekmovalca g. Tomažiča iž Guštanja. Po ostrih strminah in ovinkih so nato brzeli tekmovalci drug za drugim y. dolino. Na preglednejših mestih sc je trlo gledalcev, ki so z vid-njm zanimanjem opazovali potek tek-me. Na trgu v Guštanju pa je vsakega tekmovalca pozdravila godba in velika množica domačinov. v V gostilni Cvitanič je qato g. Tomažič razglasil sledeče rezultate:	1.
Zdravko Sfaiigr (SSK. Maraton) v času 42:01, 2. Egon Lettner (Rapid) 46:07, 3. tjerman Stropnik-(SPI) Sio-venjgradec) 46:37, 4. ,Alojz Kraiger (SPD Prevalje) 47:04, 5. K. Voller (MSK) 47:05.
Tekma je v vsakem pogkdu odlično uspela, za kar gre posebno zasluga gg. Magriču, S. Štauglu, R, Kotniku, Što-i ru in drugim. V nekaj malenkostnih primerili je interveniral tud! g. dr. Krat, ki velikoduštio pomaga pVi vsaki športni prireditvi.
Popoldne pa sp se začeje zgrinjati
od vseli strani smučarske množice v Prevalje. Izpred hotela Ahac je krenila večstoglava armada smučarjev in prijateljev zimskega športa z godbo na čelu proti novi skakalnici. Z izredno požrtvovalnostjo svojega vodstva se je zimskošportnemu odseku SPD Prevalje posrečilo postaviti ob gornjem delu Meže lično skakalnico, primerno za tamkajšnje razmere. Dolgo naporno delo je bilo kronano s prvo večjo prireditvijo; bila je medklubska propagandna skakalna tekma, pri kateri so startali člani SPD Prevalje in Mežica, SK. Guštanj-Kotlje, MSK. in SK. Rapid iz Maribora. Kot sodnik je fungiral delegat podzveze g. Aljančič, od domačinov pa' je pri organizaciji sodeloval g. upravitelj Avšič (predsednik podružnice in zimskošportnega odseka SPD), čigar zasluga je, da imajo danes Prevalje svojo skakalnico, da lje g. -Močnik in drugi. Pokrovitelj tekme g. notar dr. Senčar pa je pred tekmo obrazložil številnemu občinstvu pomen skakalnice ter jo otvoril s tern, da je pretrgal trak.
Po tekmi je bila pri Aliacu objava "ez’i!tatov in razdelitev daril. Pri seniorjih je zmagal domačin Jožko $a-vorič 56.4 točk (12 in 12 50 m), drugi je bil Maks Golob jz Mežice., ki je dosegel 43,4 točke. Pri juniorjili je zuia-'gal Boris Škapin iz Maribora s 46 točkami (1.3 in 13 m s padcem), dpigj je bil Milko Vodenik 44.8. Pri naraščaju je zmagal Kristijan Voller pred Rgo-nom Lettnerjcm. od tiajmlajših pa je zmagal Prane Krasnik.
Zvečer je bil pri Lahovniku sestanek delegatov smučarskih klubov vse Mežiške doline in Slove ni g ra dea. ki so sklepali o podrobnostih-smučarske tekme, ki jo ti klubi priredijo v nedeljo 21. t. m. s startom v Kotljah in ciljem v Mežici.
Mariborska zimskošportna podzveza,
službeno. Prihodnja odbor? a seja bo jutri, v sredo 17,- tm. ob 20. uri v klubskih prostorih v Kolodvorski ulici 1. Smučarsko prvenstvo ISSK Maribora.
Na razna vprašanja, ki prihajajo na klub, javljamo, da bo klubska smuška tekma v slučaju ugodnega snega v nedeljo 21. tm. ob 9. uri dopoldne v terenu okoli Peker.
Informacije in prijave v trgovini Sport-Roglič, Grajski trg 1. Načelstvo.
ISSK Maribor. Ker odhaja iz vrst našega kluba večletni agilni član g. kapetan Anton Novak po službeni dolžnosti v južne kraje naše države, poživlja odbor vse člane kluba, da se udeleže poslovilnega večera, ki bo v četrtek 18. tm. ob 21. zvečer pri »Orlu«.
Novo pomlajevalno sredstvo
Po nekih vesteh iz Pariza je iznašel tamkajšnji ruski zdravnik dr. Javorški novo senzacionalno metodo pomlajevanja. Kakor zdravnik sam izjavlja, se je to metode posluževal nad vse uspešno že na več tisoč osebah, vsa terapija tega zdravnika pa je vsebovana v uporabi človeške -Jcsvu ki se v majhnih množinah injicira ostarelemu organizmu.
Najprej je bila splošna sodba, da je ta yest gola izmišljotina, kakor nešteto drugih. ko pa jo je opisal dr. Javorški sam v povsem resnem znanstvenem društvu > Societe de Hie-logie«, so se pričeli intenzivnejše zanimati za to metodo tudi znan stveniki. Mirno tega je dr. Javorški izdal nedavno tudi publikacijo pod naslovom 'Cpmment raieunir?«, v kateri razlaga temelje svoje pomlajevalne terapije. Kakor smo že omenili, je sredstvo, v katere n je po trditvah dr. Javorškega tajin-.stvetia pomlajevalna moč, kri popolnoma ■zdravih mladih oseb.
Ta kri za pomlajevanje pa ne potrebuje postopka tra-nšiuzije. da se prenese v žile »kandidata mladosti v temveč zadostuje, da se ujame nekaj kubičnih centimetrov take krvi v aparat za vbrizgavanje, s k a ter itn sc nato prenese v telesno tkivo »iniermuskularno« s preprosto injekcijo.
Talce injekcije se ponavljajo napram vrsti in potrebi vsakega posameznega primera tolikokrat, dokler ne nastopi za-
željeno delovanje. Na podlagi navedene terapije nastopi kaj kmalu popolnoma vidna pomladitev pacienta. Dr. Javorški je preizkusil to metodo že na 3.300 pa-cijentih in se hvali s povsem konkretnimi dokazi v korist svoje metode. V zdrav niških krogih je bilo že od prej znano, da delujejo transiuzije krvi pomlajevalno na ljudi, ki se jih posjužijo. Kljub temu pa metoda dr. Javorškega doslej ni bila zna na, zlasti ne glede vidnih uspehov. Zato se pričakujejo nadaljnji podatki o tem pc-stopku, s čimer naj Jbi se človeštvu odkril nov. »vrt večne, mladosti«.
Leningrad v številkah.
Število prebivalcev Leningrada .ie z letošnjim novim letom preseglo 3 milijone duš. V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo mesta več kakor podvojilo. ker je ostalo leta 1922. v Leningrad«! le nekaj nad 1,200.^00 prebivalcev. Leta 1913. je bilo popisanih v Petrogradu 1.360 zdravnikov, leta 1931. v Leningradu že 5.448 in preteklo leto celo 8.04S. Šolskih otrok .ie bilo v leningrajskih osnovnih in srednjih šolah lani 305 000. ocl teli študira na 57 višjih šolah 73000 dijakov. na 6 akademijah 57.000 in na 102 tehnikah 40.000 slušateljev, dočim obiskuje razne strokovne tečaje za strokovno izobrazbo delavcev nad 125.000 oseb. Leningrajski listi so se tiskali leta 1932. v 320.000 milijonih izvodov, istega leta pa so izšli časopisi in knjige v 61.5 milijona izvodov. Izdatki v mestnem proračunu Leningrada so znašali lansko leto 417 milijonov rubljev.
Mali oglasi
Raxno
Prodam
jAVNA ZAHVALA.
Tem potoni izrekam zahvala * iiospodu dr. Verbnjaku v Mariboru zn njegovo naklonjenost in pažnjo tekom moje operacije. Matija Mohorko, Ruše-
Hiša v Mariboru
iromi stanovanji kopali pri Glavnem trgu poceai •prodaj. Vprašati:	2idov
ul. 8, Zidanšek.	160
Lokal
Stanovanie
LOKAL ODDAM	STANOVANJE
s 1. februarjem v1 Studencih ,
Aleksandrova cesta 5. J5t> kopanova ul. 4
157
IŠČEM STANOVANJE i sob in kuhinje, po možnosti	Slutbo Ulm	Od 2. Januarja 1934 naprej se prodajajo po znižanih cenah iz inventure izločene 496» spalnice ;n jedilnice
• v Meljskem okraju. Ponudb^ pod Sončno 52»; na upravo lista. 101 DVOSOBNO STANOVANJE. sOliičtto. v ceirtrunni, oddam mirni stranki s 1. februarjem-Naslov v upravi •Več^rjiika r* UZ	IZUfEN ZLATAR brez vsakih sredstev in doma, no po lastni krivdi, prosi kakršnokoli službo. Ponudbe pod »Pošten in delaven* na upravo lista 37 So^mnite se CMD	
Inventurna orodaja zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakup' ; v Tro novem bazarlu		„Weka“ ar ib or, Aleksandrova 15 Proti jamstvu tudi na obroke in vložne knjižice!
Izdiia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelji i. urednik:
Stanko nrr
RAD1VO! tfHl 'VR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
"i \ ' '1:i-rht!ru