277ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO @IVLJENJE
Deseta poletna {ola za razvoj visoko{olskega pou~evanja
»Za ve~jo odprtost in fleksibilnost visoko{olskega {tudija«
Radovljica, 11.–14. junij 2001
“Visoko{olski u~itelji in {tudenti so glavni dejavnik pri posodabljanju {tudija ... Podpreti je potrebno
prou~evanje in razvoj u~nih metod, spodbujati stalno posodabljanje {tudijskih programov, zagotoviti
primeren status in izpopolnjevanje u~nega osebja ter odli~nost tako v raziskovanju kot v pou~evanju.”
(Unescova deklaracija o visokem izobra`evanju za 21. stoletje)
Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s
Slovenskim dru{tvom za visoko{olsko didaktiko organiziral ‘e 10. poletno {olo za razvoj visoko{olskega
pou~evanja, ki je namenjena vsem visoko{olskim u~iteljem v Radovljici, v Sindikalnem izobra‘evalnem
centru od 11. do 14. junija 2001.
Teme poletnih {ol so razli~ne, vendar pa podobne, saj se nana{ajo na izbolj{anje pou~evanja in u~enja
na vi{jih in visokih {olah v Sloveniji (npr. posodabljanje predavanj ali seminarjev, ki sta najpogostej{i
obliki dela s {tudenti na visokih {olah). 10. poletna {ola je imela glavni naslov: Za ve~jo odprtost in
fleksibilnost visoko{olskega {tudija. Poletne delavnice se je udele‘ilo 25 visoko{olskih u~iteljev in sode-
lavcev, vodila pa sta jo red. prof. dr. David Jaques (britanski strokovnjak za posodabljanje visoko{olskega
pou~evanja in u~enja) in red. prof. dr. Barica Marenti~ Po‘arnik.
Delavnica oz. poletna {ola je temeljila na konkretnih delovnih izku{njah in problemih udele‘encev, na
pri~akovanjih udele‘encev ter na osebni refleksiji pedago{kega dela s {tudenti. Tako so udele‘enci ugotav-
ljali, kak{ne te‘ave in probleme imajo pri delu s {tudenti, razmi{ljali o izbolj{anju u~inkovitosti pou~evanja,
podali predloge za re{evanje le-teh problemov v obliki akcijskega na~rta, predvidevali izbolj{anje
pedago{kega procesa na osnovi evalvacije in povratnih informacij s strani {tudentov ter na osnovi lastne
refleksije in samoevalvacije pedago{kega dela.
Namen vseh poletnih delavnic je izbolj{ati visoko{olsko pou~evanje, zato so namenjena vsem
visoko{olskim u~iteljem. Od leta 1991 do leta 2001 so se na poletnih delavnicah obravnavale naslednje
tematike: izbolj{anje pou~evanja in u~enja, {tudijske strategije in problemski pristopi k {tudiju, ocenjevanje
in motiviranje {tudentov, vizualizacija v visoko{olskem pou~evanju, spodbujanje aktivnega {tudija,
visoko{olski u~itelj kot moderator aktivnega {tudija, uvajanje inovacij v visoko{olski pouk, odprtost in
fleksibilnost visoko{olskega {tudija itd.
Poletne {ole za visoko{olske u~itelje prikazujejo, da tudi v Sloveniji tradicionalno pou~evanje, ki je
osredoto~eno na znanja, ki jih morajo {tudentje pridobiti v ~asu {tudija, zamenjuje vedno bolj inovativno
pou~evanje, ki je osredoto~eno na na~in pridobivanja znanja in ki podpira samostojnost ter odgovornost
{tudentov (npr. skupinsko delo, projektno delo, samostojni {tudij, razgovor z u~iteljem, samoocenjevanje,
refleksija u~itelja itd.) in hkrati posve~a posebno pozornost spodbujanju motivacije in odgovornosti pri
{tudentih.
Novost, ki jo prina{a sodobni na~in pou~evanja je, da naj bi tudi visoko{olski u~itelj postal spod-
bujevalec samostojnega u~enja in aktivnega {tudija {tudentov, skupinskega {tudija in raziskovanja. U~itelj
naj bi bil osredoto~en na u~enje {tudentov in spodbujanje notranje motivacije ter interesov {tudentov.
Ob 10. obletnici poletne {ole za visoko{olske u~itelje je iz{la tudi publikacija s prispevki visoko{olskih
u~iteljev z naslovom: Visoko{olski pouk malo druga~e, ki ga je izdal Center za pedago{ko izobra‘evanje
Filozofske fakultete.
278 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
“Prispevki so razli~ni. Povezuje jih te`nja avtorjev, {tudente aktivirati in motivirati za poglobljeno delo
s tem, da napravijo njihov {tudij bolj smiseln, celovit, povezan z izku{njami oziroma poklicnimi problemi.”
Tako je v uvodu zapisala urednica dr. Barica Marenti~ Po`arnik.
V publikaciji je objavljen tudi prispevek: Prostovoljna tedenska pedago{ka praksa {tudentov zgodo-
vine (Tr{kan, str. 77–81), v katerem avtorica poudarja pomembnost povezovanja teorije s pedago{ko
prakso in ugotavlja, da {tudentje ‘elijo predvsem ‘e pred diplomo pridobiti osnovno gotovost pri delu z
u~enci v osnovni in srednji {oli.
Na poletnih {olah pa se udele‘enci seznanijo tudi z visoko{olsko didakti~no literaturo, ki prina{a
razli~ne ideje, namige in pobude za sodoben na~in pou~evanja. Nekatere didakti~ne knjige so navedene v
nadaljevanju:
Habeshaw, S., Gibbs, G., Habeshaw, T. (1992). 53 Interesting Things to do In Your Seminars and
Tutorials. Bristol: Technical and Educational Services Ltd.
Gibbs, G., Habeshaw, S., Habeshaw, T. (1992). 53 Interesting Things to do In Your Lectures. Bristol:
Technical and Educational Services Ltd.
Habeshaw, S., Gibbs, G., Habeshaw, T. (1993). 53 Interesting Things to Assess Your Students.
Bristol: Technical and Educational Services Ltd.
S., Gibbs, G., Habeshaw, T. (1995). 253 ideas for your teaching. Bristol: Technical and Educational
Services Ltd.
Race, P., Brown, S. (1993). 500 tips for Tutors. London: Kogan Page Limited.
Npr. strnjeno predavanje bi se lahko popestrilo in izpopolnilo s kraj{im povzetkom vsebine, kvalitetno
izdelanimi u~nimi listi (npr. klju~ne besede predavanja, seznam literature), kraj{imi odmori (za pregled
zapiskov, razgovor v dvojicah o predavanju, pisanje vpra{anj za predavatelja, branje kraj{ih odlomkov
ipd.) ali prosojnicami z grafi~nimi predstavitvami itd.
Zanimiva knjiga, ki se nana{a na izobra‘evanje visoko{olskih u~iteljev zgodovine, pa je History in
Higher Education. (1996). Oxford: Blackwell Publishers Ltd. Publikacija spodbuja visoko{olske u~itelje
zgodovine h kriti~ni samorefleksiji o pou~evanju in k izbolj{anju pou~evanja ter ocenjevanja, k medseboj-
nim pogovorom o u~inkovitosti uporabe aktivnih metod pou~evanja in k vpeljevanju sodobnih na~inov
dela s {tudenti, sta v uvodu poudarila avtorja Alan Booth in Paul Hyland. Pomembno pa je, da knjiga
prikazuje razvoj pou~evanja zgodovine, podaja razli~ne nasvete in ideje za visoko{olske u~itelje zgodovi-
ne, ki ‘elijo izbolj{ati pou~evanje in posodobiti tradicionalne metode pri predavanjih, seminarjih in vajah
z razli~nimi prijemi (npr. z uporabo sodobne tehnologije in novimi na~ini ocenjevanja itd.).
Tudi od visoko{olskega u~itelja se pri~akuje, da ima poleg znanja o predmetu tudi znanje o u~enju in
pou~evanju, znanje o razli~nih metodah in njihovi uporabi; da je pripravljen za evalvacijo pedago{kega
dela v lu~i raziskovanja, novih izku{enj in pridobivanja povratnih informacij; da je aktivni poslu{alec,
dober podajalec jasnih in konstruktivnih povratnih informacij ter sposoben na~rtovanja in organiziranja
dela.
Tudi visoko{olski u~itelji zgodovine naj bi upo{tevali individualne zna~ilnosti in izku{nje {tudentov;
pospe{evali in spodbujali odgovornost {tudentov za lasten razvoj, uveljavljali samoocenjevanje pri {tu-
dentih, spodbujali {tudente, da bi samostojno pridobivali in odkrivali znanje, pripravljali kakovostna
gradiva in naloge za {tudij ter bili smotrni uporabniki sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Tako naj bi visoko{olski u~itelji kot razmi{ljajo~i praktiki in akcijski raziskovalci stalno evalvirali
pedago{ko delo in stremeli po bolj kakovostnemu in smiselnem u~enju {tudentov. Vloga visoko{olskih
u~iteljev je v 21. stoletju bistveno druga~na, saj visoko{olski u~itelji niso ve~ samo posredovalci informa-
cij oz. podatkov, ampak predvsem spodbujevalci samostojnega u~enja.
D a n i j e l a  T r { k a n