IX. letnik.
Drugafizdnja.
V Gorici, dn» II. frhuivarljn 1901,
7. Številka, '
-r,.:
I /1 lil j *l ' '•<!'> M'*1 „1, II. mi ilo.iulilnr Rokopisi Sf no \l.l-
C:i|u. Neli:iiik('Viin i pisma se
jeiinijo.
Cena listu znaSn m	celo	letu	I	krone,
za	pol	let«	‘1	kroni,
/.ti m n n j premožne zn	celo	leto	3	krone,
<«	pol	lelu	K	l'5l).
Rokopise sprejema urrdniStvn v (jorici. dvoriSfe sv. Hllarlja Stev. 7.
/. medni k mn je mogoče govoriti vsak dan od 8	12	dopol-
dne v upravniStven svili.
' “ to-*
j <T.' ,
a
1
oesoir
w \-■ • T
N. 11 < * 111 < 11. i i.i n j /IMMi ; |l I e ) e III J
uprav ništvo v (Joild, Seiii. h.ska ulica it v K).-.aiiic/He številke sr pimlajajo v lobu -kariiah v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Kiva (borilo) it. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: Ck se tiska enkrat 14 vin., dvakiat 12 vlil., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o 0 n i n u in oglase je plačati v (Joiici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: I v h it It a j 1 v Gorici.
-T-'*
Tisku „\urodiia liskama'1 todgoy. J. Marušiči v Gorici.
Napeljavanje v staroverski obred.
ii.
3. G. Podgornik in njegovi tržaSki učenci si obetajo od staroslovenskega jezika pri službi božji velikanske politične pridobitve, kakor n. pr. če bo ljudstvo v cerkvi molilo slovenski, bo tudi v družini in v občini govorilo slovenski; avstrijska vlada se nas ne bo smela več dotakniti, tržaški magistral ne bo nič več ukazoval Slovencem, škofje in duhovniki bodo neodvisni od vlade. Celo nesrečni Poljaki bodo imeli mir, ker se brezobzirni Piusi ne bodo več upali preganjati jih, (Slov. vek str. 10.) itd.
Odgovarjamo: Ljudstvo bo v cerkvi tako kakoršno bo doma v družini in v javnosti. Če se bo torej ljudstvo zavedalo svoje narodnosti v javnem življenju, se je bo zavedalo tudi v cerkvi, pa naj si bo obred in jezik slovenski ali ne. Nasproti pa če ljudstvo izgubi narodno zavest v javnosti, mu je slovensko bogoslužje ne bo rešilo. Cerkev ni politično društvo, ki bi imelo narnen /zbujati in krepiti narodno zavest, ampak zavest strahu božjega. Za probujo narodne zavesti je dovolj prilik zunaj cerkve, treba je le te prilike dobro
?orabiti in ne samo zabavljati čez farje, ez vlado, čez Italijane itd., pa sedeti
Eri taroku v kavarni. Gospoda tržaška aj delate, da ne greste med ljudstvo drugače ko o volitvah?
Naravnost otročja pa je misel, da bi staroslovenščina prinesla zapadnim Slovanom politično svobodo. Vprašamo: Zakaj pa niso politično svobodni Rusi in Srbi na Ogerskem, ko imajo vendar oboji staroslovensko božjo službo? Koliko slovanske zavesti so do zdaj
Eokazali Srbi v Trstu ali v Dalmaciji? [rvatje imajo — do malih izjem — latinski jezik pri sv. maši, ali njih narodna zavest je veliko bolj krepka ko zavest Srbov. Poljaki so tudi Jatinci", a njih narodna zavest je vendar tolika, da jih še celo Prusi z vso silo ne morejo zatreti. Poljaki v Prusiji so do zdaj
LISTEK.
Gabrijel Garcia Moreno.
(Životopin kutoliikega politik« i.
Viaoko čiilam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj i« caniin poštenjaka, ki v* in liodi pravo pol.
S. tl ru go rči 0.
Redki so možje, na katere se smemo aanesti. Večina se ravna po geslu: danes tukaj, jutri tam, u i dobička, grem drugam. Kjer je večina, tje se nagne. Kjer vidi dobiček, tje ga vleče, vsaka žrtva ga opla.ši. Sam nima nobene odločnosti, le na druge se zanaša. Had bi storil kaj dobrega, pa se mu zdi pre-težavno. Z vsemi bi rad živel \ miru. Zjutraj se boji zameriti Bogu, zvečer pa ie glasno zatrjuje, da je prijatelj tudi hudiču, če je Ireba. Danes se pridušuje, da je trden kot skala, jutri se že kesa, da je tako govoril, in obžaluje, da ga je Bog vstvaril i i mehke ilovice. Takih možakarjev je mnogo.
Težko pa najdemo pravega moža, ki a« brez ozira na l«vo in desno sta-
vedno še zmagali pri volitvah in imajo svoje zastopnike v državnem in deželnem zboru, nasproti so pa Rusi in Srbi v ogerskem državnem zboru -- brez zastopstva. Krepko se je razvila narodna zavest tudi v Češke m narodu, ne da bi tnu bila latinska božja služba na poti.
Če zapadni Slovani st silo vpeljejo staroslovenski jezik v božjo službo, jim nasprotniki (vlada, Nemci, Italijani in Ogri) radi lega tie bodo dovolili nobene šole več ko zdaj, nobenega urada, nobene pravice iu nobene podpore več ko zdaj, tudi nobene cerkve in ne plače za duhovnike. Nasprotno se bo rajSe zgodilo. Nasprotniki zapadnih Slovanov porečejo: Če ste smeli vi strahovati cerkev, da vam je dovolila slovenščino pri božji službi, smemo jo tudi mi, ki imamo oblast v rokah; če je vam božja služba le politično in narodno sredstvo, bo tudi nam. O vaši politiki smo mi gospodarji — tudi v cerkvi. Ne smemo namreč pozabiti, da smo ini zapadni Slovani v odvisnosti od političnih oblastev, katere so naši narodnosti več ali manj sovražne. Edina oblast, ki nam ni sovražna, je cerkvena in ta je tudi res bila v našem narodnem probu-jenju edina zaslomba tužnega naroda. Zategadelj pa pomeni vsako poniževanje in oslabljenje cerkvene oblasti — večo sužnost slovanskih narodov. Ne bodimo torej sami tako nespametni, da bi s strahovanjem, s smešenjem, s pretenjem in odpadom izpodkopavali ono rimskokatoliško cerkveno oblast, ki je nasproti vsem drugim oblastim, od katerih smo zavisni, nam edina prijazna.
Do zdaj smo govorili načelno, zdaj pa vprašajmo ie še, kaj bi praktično dosegli n. pr. na Slovenskem, ako bi se na ta način agitacija nadaljevala? Doseglo bi se velik razpor in veliko zmešnjavo na vseh k o n c i h d o m o v i n e — v veliko škodo narodnosti. Ali ostanimo le v Trstu. Tam bi prav gotovo v s i Slovenci ne prestopili h grškemu obredu, nastal bi torej nov razpor med Slovenci celo pri božji službi. O velikanskih novih stroških molčimo za zdaj. Od za-
uovilno drii toga, kar je spoznal za prav, ki so n« boji nobene izgubo, tor mu ni žal po dobičku. Kamor se je enkrat odločil, ker jo tako prav, to hoče tudi doseči, čotudi ima propasti. Takemu možu pravimo, da je značaj.
Tak kremenit značaj je bil Gabrijel Garcia (bori Garsia) Moreno, prezideut ekvadorske ljudovlad* v južni Ameriki. Ekvador je dežela na najzapadnejšoni delu južne Ameriko ob Tihem morju. Ker *o razteza ravno ob ravniku zemlje t. j. tam kamor suhice opoldne navpično pripeka, bi kodo mislil, da vlada tam neznosna vročina; razven ozkega obrežja, pa je vsa dežela hribovita, najbolj obljudeni kraji so na blizu 4000 m visoki planjavi, katero obdajajo od 6 — 6000 m visoki hribi, med njimi mnogi ognjeniki, ki provzročajo deželi hude potrese. Visoka lega poravnava sobano vročino, tako, da vlada na plaujavi, kjer leži glavno mesto Kito ;Quitoi vedna pomlad. Dežela jo za polovico naše Avstrije, pa ima le malo nad milijon prebivalcev, med njimi le blizu 200.000 belili, drugi so mešanci iu Indijuni. V tej deželi j« bil rojim iu
četka bi ljudje vreli v cerkev radi demonstracije - - prišla bi tudi inteligenca, ki sicer nima take navade — ali kmalu bi se ta gorečnost ohladila iu ljudstvo bi rajše hodilo k rimsko-slovenskemu obredu ko h grško - staroslovenskemu. Gospoda, obvarujmo narod te blamaže.
Naš sklep je: Slovenci imamo od začetka do d.mes rimski obred. Pri tem ostanimo. V tem obredu si je naša slovenščina pridobila pravico skoro jiri vseli bogoslužnih opravilih, če izvzamemo slovesno sv. mašo; tako je n. pr. cela popoldanska služba božja slovenska. Gotovo je, da kakor bo s 1 o-v e	u	i č i n a nap	r c d o v a la	v ur a-
d i	h	in šolah, b	o t u d i v c	e r k v i.
Ni Ireba torej, da bi klicali iz groba staroslovenščino. Rim je svojih narodov omiko, napredek in svobodo pospeševal iu branil, zatipajmo tudi mi rimsko-kat. cerkvi svojo bodočnost. Cepa kaj novega želimo pri božji službi, obrnimo se do postavne oblasti spoštljivo iu v svesti si narodne časti, pa ne kakor kričači. Najprej pa je treba, da sami v e	Č	d e I a m o i n	skrbimo	t e r d a
se	varujemo	b r e z p o t r	e b n i h
prepirov iu razkolov, zlasti pav cerkvi. Kdor torej Slovencem dobro hoče, naj z nami reče: v cerkvi bodi mir, veselje, pokorščina in strah božji — ne razkol in upori
Prihodnjič še nekoliko konfuznim uuijatom okoli ..Edinosti*1 v odgovor!
Politični pregled.
Na9 avstrijski državni zbor. -- Druga seja državnega zbora je bila dne 5. t. m. V tej seji se je izvolilo devet oddelkov, katerim so bili v svrho uverovljenja izročeni vsi volitveni akti, raiun volitvenih aktov onih poslancev, proti katerih izvolitvi je bil vložen protest. Med temi sta tudi istrska poslanca B e a a t i i n R i z z i in poslane« za dolenjska mosta iv trga F la n ta n. Potem so se prečitale pravno obrambe čeških, in hrvalskih poslancev z ozirom na njih državno pravo — in izjava radikalnih
je umrl mož, katerega so občudovali jjri-jatelji iu z občudovanjem sovražili nasprotniki. Ta mož je redka izjema med svetnimi vladarji, ki hočejo z brezna-čelno politiko v miru vladati vsakovrstne ljudi; med tem ko se bojijo zameriti tej stranki, žalijo drugo; zato jim nobena stranka prav ne zaupa, in sami ne vedo, na katero naj se naslanjajo. Gabrijel Garcia Moreno, je spoznal, da le katoliška načela zamorejo zediniti in osrečili ljudstvo. Teh načel so je nepremakljivo držal, zanje se je žrtvoval, zanje je tudi umrl, ter tako dal vladarjem in podložnim izgled k r o m n n i t e g a značaja. Življenje tega izvanrednega moža ne sme
o.«tali skrilo Slovencem. Ko bi liberalci Imeli takega moža, bi ga povzdigovali v deveto nebo; ker pa je bil katoličan, molčijo o njem, kakor sploh zamolčijo vse, kar je katoličanom v čast. Znani Majerjev konverzacijski slovar, ki podaja vsaj glavne poteze o odličnih možeh celo o najneznatnejših, če le niso bili odločni katoličani, ne iteje našega junaka vrednim, da bi ga posebej omenil. L«! v popisu ekvadorjanske zgodovine
rusinskih poslancev, v kateri naglašajo, da poslanci iz Galicije ne izražajo ljudske volje ter zahtevajo pravično volilno reformo in jezikovni zakon.
Potem je zbornica sklenila, da *u vrši prihodnja seja v petek.
Dno 9. t. m. pa seje vrSila volitev predsedniška poslanske zbornice. Predsednikom je bil izvoljen grol' Vet ter v on d er Lilič s 814 glasovi; prvim podpredsednikom dr. Prade z 236 glasovi, drugim podpredsednikom pa dr. Z uče k z 209 glasovi.
Volitev zborničnega |>redsedništva je srečno pri kraju in se je celo 3e glad-keje izvršila nego se je pričakovalo. Iz začetka bi bil človek mislil, da je tako mirna rušitev predsedniškega vprašanja nekako znamenje, da hočejo poslanci v državnem zboru v resnici začeti z rosnim delovanjem. Toda glej! Komaj je prostr.ua jedila nevarnost, že sili v o •	? druga,
ki ni manjša od prve in .. v stanu uničiti nado, da začne naš parlament konečno vender resno delovati.
Od nemške radikalne strani namreč stavila se je na zbornično predsedništvo interpelacija, s katero zahtevajo inter-pelautje, da se tie smejo citati v zbornici interpelacije, resolucije in sploh predlogi, ki no bi bili pisani v nemškem jeziku. Ako novo izvoljeno predsedništvo tej zahtevi ugodi, je naravno, da zadene ob najodločnejši odpor vsih slovanskih strank, ki se bodo tudi na tem merodajnem mestu krepko zavzele za jezikovno jednakopravnost, ki jejedna izmej prvih točk njihovega programa.
V	tej seji poslanske zbornice so se odobrile tudi volitve vseh onih poslancev, proti katerim ni bil uložen kak protest.
12. t. m. je zopet zborovala poslanska zbornica. Vlada je predložila zbornici državni proračun, rekrutui zakon, načrt zakona o kmetijskih zadrugah iu načrt o sirotinskih blagajnah ter konečno 58 zakonov, izdanih na podlagi $ 14, ki pa še niso odobreni.
Skupna potrebščina znaša kron 1641,163.344. Skupno pokritje znaša kron
omenja tudi G. G. Morena, pa vse njegove zasluge, katerih ne more zamolčati, pripisuje njegovi častihlepnosti in jih maže z očitanjem, da se je naslanjal na klerikalno stranko.
Mi pa rečemo, daje bil Don Gabrijel Garcia Moreno mož, ki se sme uvrstiti med vladarje, katerim pridevajo priimek „ Veliki*4, reči smemo, da je bil svetnik, vreden posnemanja in mučenik, ki je uinrl za sveto stvar. Zato je vreden, da ga postavimo v izgled vsem slovenskim možem, katerim jo pri srcu zmaga Kristusove vere.
Itojen je bil Garcia Moreno dno 24. dec. 1821. v ekvatorjanskem obrežnem mestu Majakil iGuayaquili. Njegov oče doli Pedro Garcia Gomez je bil izobražen mož, ki se je radi kupčije iz Španskega preselil v Ameriko. Pobožna mati mu je bila Mercedes Moreno, iz bogate maja-kilske rodbine. Izmed osmih otrok je bil Gabrijel rojen, ko so stariši vsled kup-čijskih nezgod prišli skoro ob vse premoženj«. Vendar so stariši skrbeli za natančno izobrazbo otrok.
(Dalje pridej.
Idil,997.685. Prebitka je torej 831.241 K. Proračun kaže proti rudnemu proračunu leta 1900, brez investicijskih proračunov, narastek v potrebščini od 58,082.857 K in narastek v pokritju od 58,146.7(33 K, torej za 64.066 K viši prebitek.
Državni zbor bode zborova' 'o 22. marca. Zasedanje prekine po vomvi delegatov in kvotne deputacije. Državnemu zboru slede zasedanja deželnih zborov; po zaključku istih pa se snide zopet državni zbor. Delegaciji se skličeta spomladi.
Slovanski centrum v državnem zboru Šteje sedaj 21 članov in sicer so v njem združeni Slovenci: vitez Berks. dr. Gregorčič, Pfeifer, Pogačnik, PovSe. dr. Šušterčič (načelnik) Vencajz, Žičkar in dr. Žitnik; Čeha: dr. Hruban in dr. Stojan, H u s i n i: Barvvinski, Gla-diszevvski. Dloužanski, Mandvczevvski in Pihulijak ter Poljaki: Bomba, Fijak, Kubik, Szajer in VVilk.
Program ..slovanskega ccntrumau je progam katoliških Slovanov v Avstriji.
V	tem pogledu ima klub lepo bodočnost. Vsi Slovani naj bi se v državnem zboru združili po starem geslu:	Vse	za vet o,
dom, cesarja! Zato se veselimo, da se klub množi in kličemo svojim poslancem na Dunaju: Pogumno in vztrajno naprej j j (j tej poti, ki je edino prava!
Razkralj Milan j e u m r I u a Dunaju 11 t. m. ob 420 uri pop. v s I e d oslabelosti srčne žile.
Milan Obrenevič je bil rojen I. 1854. Vladarstvo je prevzel I. 1872. Dne 110. junija je v zvezi s Črnogo m napovedal vojno Turčiji -- toda sreča mu je bila nemila. Sledila je rusko-turSka vojska, ki je Srbiji zagotovila samostojnost. 1,. 1885 je Milan napovedal bratomorno vojsko Bolgarom. Dne 6. marca 1889 se je moral odpovedati vladi na korist svojemu sinu Aleksandru. Od takrat, je živel zelo razkošno in razuzdano. L. 181)8 ga je sin Aleksander imenoval vrhovnim poveljnikom srbske armade. To mesto pa je moral odložiti v juliju 1900, ko se je Aleksander poročil z Drago Mašin. Od tedaj je živel deloma v Parizu, deloma na Dunaju, kjer ga je najprej influenca, potem pa pljučnica položila na smrtno posteljo!
Vojna v južni Afriki. — Kadar se lakomnim Angležem slabo godi, takrat mislijo na mir. Tako tudi zdaj, ko jim gre v živo z operacijo Burov v ICapu. Zaporedoma se čujejo v angleški javnosti glasovi, ki svetujejo vladi, naj sklene mir. Zdaj se je celo oglasil nek jako upliven državnik Clark, ki pravi, da vlada stori jmjbolje, ako začne postopati .mileje nasproti Burom ter ;im slavi pogoje za mir, katerih bi ne mogli odkloniti. Poglavitni pogoj bi bil, da ohranita Oranje in Trans vaal svojo dosedanjo samostojno upravo pod angležko nadvlado ter da se naj pomilosti vse one, ki so se udeležili vojne,
S tem predlogom da bi morali biti zadovoljni Buri, ki so baje tudi že naveličani vojne. — Ali zdi sc, da iz take moke ne bi bilo kruha, ker Buri hočejo imeti popolno svobodo ali nič, ker čemu bi bili toliko žrtovali, da bi sklepali take dvomljive mirovne pogodbe. Tega pa Burom tudi ni treba, ker njihove čete so čile in zdrave in nastopajo zmagovito proti Angležem. General Devvet se je zdaj združil z generalom Liebermanorn in prodirata s 5000 Burov v Kap.
Novice.
Pastirski list Njega Em. kardinala dr. Missie za letošnji postni čas govori o sv. letu, katero je sv. Oče raztegnil za ves katoliški svet, o odpustkih in o namenu sv. leta.
Za danes hočemo navesti le nekaj opomb o sv. letu, ker hočemo o tem
1	§ykem pastirskem listu prihodnjič kaj več povedati:
1. Sv. leto v naši škofiji traja od 1. nedelje v postu t. j. od 24. februarija do 24. avgusta t. 1.
2. Pogoji za odpustke so: vreden sprejem sakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega telesa, obiskovanje določenih cerkev in molitev po narnenu sv. Očeta.
Zapovedana letna spoved in velikonočno obhajilo ne velja za odpustke sv. lata. —
3. Obiskovanje cerkev se ima zgoditi petnajstkrat in sicer vsaki dan v Štirih cerkvah, katere določijo cerkveni predstojniki; skupaj bo torej 6<J obiskov.
Kjer so pa le tri cerkve, mora se eno po dvakrat, druge dve po enkrat na dan obiskali; kjer ste le dve cerkvi,
morn se vsako po dvakrat n« dnu obiskati; kjer je le ena, mora se to po
4	krat na dan obiskati, da se takn napravi 60 zapovedanih obiskov.
Cerkve se sme obiskovati Iudi v procesijah pod vodstvom dušnega pastirju ali kakega druzega od njega za to odločenega duhovnika in tedaj velja vsaka procesija za 20 obiskov, tako da se s iremi procesijami vse obiske dopolni.
Te procesijo pu ne smejo bili združene s procesijami sv. Murka ali križevega tedna.
Kako se ima ponavljati obiske cerkev na eden in isti dan, če so v kakem okraju manj ko Štiri cerkve, bodo razložili tič. du^ui pastirji.
4. Molitve naj se opravljajo : za povišanje sv. cerkve, za iztrebljenje krive vere, za edinost katoliških vladarjev in blagor krščanskega ljudstva.
P<wybtm. mulit ve.. m90_/iu.po.v.eilaue; ilujailj,je n. pr. če se zmoli i>..yjXyjašev iU-ji£.!Ai:.n ajltfmji.
5. Kdor ne more spolnili enega ali druzega zapovedanih pogojev, njemu sme spovednik za to kaj druzega naložiti.
(j. Zapovedana dela se sme opraviti v katerem koli redu. Sme se torej začeli ali se sprejemom sv. sakramentov ali z obiskovanjem cerkev. Toda kdor bi prejel sv. sakramente precej od začetka ali v sredi med obiskovanjem cerkev, potem bi po nesreči smrtno grešil, ta bi moral pred zadnjim obiskom Se enkrat k spovedi, ker se odpustke zadohi Se le y, zadnjim delom, a to le tedaj, če se je v stanju posvečujoče milosti božje. Svetovati je torej, da naj vsaki prejme sv. .sakramente po opravljenih vseh drugih pobožnostih.
t Matilda grofica Coronini-Cron-berg umrla je 7. t. m. ob 2. uri po-poludne po kratki bolezni v 85. letu svoje starosti. Pokojnica je bila teta_gi;o-liuAlIceilj)._Coj-iLn.lu.Lj a. Radi svojega kjijj^»-n.HJc.-&^a.-delovauia jeTila po vsem.jjoriSketn dobro znana; cesar jo jo radi njene požHvovafiTnišTTzn blagor človeštvu odlikoval z redom Elizabete II. razreda; posedovala je ludi papežev red „Pro Ecclesia el Pontiliciv1; bila jo predsednica društev „Donne caltoliche" in Jiglie di Maria'1 kakor tudi društva za napravo cerkvenih paramenlov.
Blaga pokojnica, ki je bila uzor kristjane, dobrotnica revežev in siromakov, se je porodila 22. avgusta 1816 v Gradcu. Pogreb je bil v soboto pop. iz hiše žalosli v HuhatiAču v stolno cerkev in potem im Cingrof, kjer so nje telesne ostanke položili k večnemu pokoju v rodbinsko rakev grofov Coroninijev Kron-berških. Večna luč naj ji sveti!
Odlikovanje. — Nj. Veličanstvo cesar je' podelil bronceno kolajno g. Hvali, za zvesto 40-lelno službovanje pri tvrdki prej Šturii, zdaj Hugo Monari. Mož je vkljub svoji dolgoletni službi Se vedno krepek in zdrav.
Samomor. V četrtek okolo poludne se je ustrelila na domu svojih starišev l9letna gojenka drugega tečaja tukajšnjega ženskega izobraževališča gospodična itala De Fiori. Uzrok samomora j« bil baje slab napredek v šoli.
Zaplenjeno
radi dopisa Jzpod Goč“.
Brzojavno poročilo:
d. kurata Ferjančiča so v ponedeljek dne 11. t. m. izpustili iz preiskovalnega zapora.
Iz Sedln dne 4. febr.   Gosp. A.
Stres ml., ki stanuje v Breginju. je_ pisal
le dni tukajšnjemu vikanj u: ....... Šl.	11.
..Soče” je zopet prinesla tak članek. Da ne boste sumničili mene, izjavljam, da ga jaz nisem pisal, niti vedel prej kuj o njem.
Pri lej priložnosti naj še omenim, da sem od nekdaj nasprotnik takemu načinu napadanja, ki rodi vedno večji razpor mesto sporaziimljenja,‘. — Dobro! Se v dejanju tako!
I/ liohnridskega kota 4. lebr. Ni me volja, pričkati se veliko z ljudmi posebne vrste: ali nekaj moram pa le opomnili Gabrščekovima listoma.
Zoper, prešičjo razstavo iu prodajanju kravjih Inirovžev na Kristusov vnebohod bom še dalji* iu upam, da tudi sl. dežel, oblaslvo ni? bo trpelo lega; suj —
a n ti   niso zastonj povpraševali po lem
in niso postave zastonj! O kaki krivični nevoščljivosti lu ni govora! - Laž pa je, da bi bil svoječasno jaz sam pisal oni zagovor sebi v prilog iu ga dal le podpisati; bral sem ga v prvo tedaj, ko je bil natisnjen. Pišete pač, kakor vam prav „paSa“. Ali je pa ludi res prav? Ne, lo je le vaš »evangelij14: „Boš ti mene — rajši jaz tebe!"
Kar se pa tiče novejših napadov glede na delovanju v šoli iu cerkvi, nisem odgovoren vam. Ne učimo kršč. nauka za ..klas11. ampak za življenje. In treba je, da se nauk razloži - kolikor možno — ne pa le vpraša, kakor pri zgodovinski uri: ,.Povejte, kolikokrat ni mogla Marija Terezija(„Trikrat ni mogla’1). Ali: ..Kdo je bil komaj?11 i„Komaj je bila M. T... .**) Islo tako v cerkvi ni dovolj le reči: Bodite dobri, pridni, brumiii — Amen, ampak ji* treba podrobno razložili g.u Gabrščeku na uho:
V	Spiragovem, od več vladik potrjenem katekizmu je brali: »Naj nihče ne govori, da politika nema z vero nič opraviti (Škof. avstr. 15. 2. 1891). Ministri, uradniki, senatorji, poslanci (!) občinski stu-rejšinei!) bodo morali odgovarjati pred Bogom zaradi vsake besede, ki so jo govorili, ud vsakega glasovanja, ki so ga oddali. Isto tako bo vsak volile« prod Bogom odgovarjal o vsaki volitvi tega ali onega zastopnika (Škot v Annecyju). Podložniki imajo voliti krščan. misleče može itd. Človek, ki nema verskega prepričanja, nikdar ne bo vesten. Poslanci, ki niso zvesti Bogu, tudi svojim volilcem ne bodo. Kdor plačuje slabe časnike, so vojskuje zoper lastno cerkev (Škof sekau. 1884). — Pisec tega ni prijatelj mrtvih govorov živega človeka; če imenuje to kdo ..divjanje11, je njegov okus. Morda pa je urednik mislil n svojo besnost? Morda bi utegnil ta veleuconi g. rabiti to iz katekizma:	,.Lahko se
zgodi, da se udeležč ptujih grehov: svetni oblastniki, postavodajalni zbori sta-riši in predstojniki, delodajalci, izdajalci časnikov in knjig. „Bog in narod!“ — Anti ste kot taka zvezda na slov. obnebju vpisani tudi v družbo Mohorsko? Nu tedaj pa ste dobili katekizem in lahko preberete v katekizmu str. 86.: „Branje in razširjanje veri sovražnih knjig, časnikov in spisov11! — Lasalle: Liberalno časnikarstvo največji zločin na svetu !
Glede občin, starejšin se je bila piscu ponudila prilika, ko je glavarstvo opozarjalo županstvo, naj skrbi za red pri mrličih. In predrzni! sem se bil — ubožec — omeniti po Slo m Se k u: „Treba, da volite poštene, značajne, vestne može, katerim bo mar za red, resnično pravičnost in poštenost v občini ter bodo skrbeli za to in podpirali cerkev." — Nu pa: tako sem učil iu glede knjig iu časnikov (brez imena) že tedaj, ko je imel Gab. 16 let, njegov .moko dajalec" pa 14; m že tedaj nisem vprašal njiju za „placet“ (dovoljenje), in tudi za naprej ne mislim! (Dalje prih.)
1L Kanala. Na zadnjem narodno naprednem shodu v Kanalu meseca decembra pretečenega leta nastal je kakor znano pretep. ..Naprednjaki11 niso pustili
,.klerikak;em“, da bi ugovarjali neslano-»tim govornikov kakor so: /ega, Gabršček Tuma. Pest je premagala resnico. Rn.jj lega stal je omenjeni shod 18. prosinca t 1. pred tukajšno okr. sodnijo. Tukaj je bila ,.n a r. - nap red na" ideja ob s oj e na na 11 .I ni zapora in
2	0 k ro n g I o b e; ter jej povedano d a se k I e r i k a I o etn ne s m e o č i i z h i v a t i.
Kuj pravite h temu vi krnski časti vci »kopenskega Živca?
Iz Tolmina. (G. Apelu na znanje) Ker ne vemo Vašega naslova, Vani pišemo lu v listu. Vi, ki se zanimale Tolmin, sle gotovo brali v goriških liberalnih listih z dne ■>.. ozir. s. februarju dopis iz I olmina. Vi seveda mislite, da je prišel iz kancelije generalnega štabu. Pa ni. lztuhlala ga je glava svetovno-slavnega moža. A v lej glavi — poslu-žimo se dopisnikovih besed — pamet non coinanda niente, domišljavost comanda lutlo per nachl iu per lag. Tu slavni mož se šteje med naprednjake, pa je — velik nazadnjak. Lani je Sc sanjal, da njegova - opera(!) doživi prem.jero v Milanu! Mislil se je postavili na pariški razstavi! Letos pa želi • k orgijam n a ' I o I m i n s k i k o r. Zdaj pa veste, koliko je ura bila. Kedar »e kakemu naprednjaku ne izpolnijo želji;, se znese v liberalnih listih.
O	b h rekov a n i organist ju seveda poslal liberalnima listoma stvarni popravek.
Dopisnik govori o uradnih — tuj-c i h. Te besede Tolminci nič kaj radi n" slišimo, ker še nismo prešteli, koliko praznih stanovanj iu koliko praznih krcem hi bilo v Tolminu, ako nc Iti imeli uradov.
..Kranjskega Janeza-1 tu ne poznamo. .le, sicer v Tolminu znani krčmar ..Kranjec", pa on ni Janez, ampak Mondeli.
Dopisnik ho zdaj ves srečen misleč, da smo njemu odgovorili. N e njemu, le Vam, g. Apel, smo sporočili, da dotičnemu dopisu ne boste pripisovali kake veljave. Mi po takih dopisih čislo lahko spimo.
S	Št. ViSke gore. V nedeljo dno I. febr. smo priredili tukaj narodni naprednjaki „P lesni v e n.č e k11. Ta beseda se sicer čudno bere po svetu, če pogledajo bralci, da prihaja s Sl. Viške gore, kjer so po večini kmetje, ki poznajo ..Kožni venec1, ali po starem ..Božen k rano11
O	drugih vencih iu venčkih pa malo. vedo. A pomisli naj svet, da nas je lu vendar tudi nekaj naprednjakov, ki opuščamo rožeukranc in se hočemo (Jružiti v ,,plesnih venčkih". Pričakovali smo, da se bodo vabljenei odzvali v velikem številu, a narodno-napredna ideja Se ni vseh prešinila in mnogo jih je zaostalo. Pričakovali smo, da se oglase vsi gg. v salonski obleki, fraku in cilindru, a iz-nenadiii so nas, prikazavši se v čisto navadnih oblekah. Gospodične so bile pa
v	noši naših kmečkih deklet. Že pojde naprej, le poguma treba. Ustanovili bodemo najbrž ludi sokolsko društvo, da bodo imeli naši fantje več prilike, pretepati se med seboj, kajti drugače bi znala ta narodna šega do cela izumreti. Hoteli smo tudi tebi „Primorski List”1 poslati oglas radi »Plesnega venčka", a naš g. župan te ima na piki iu zato sm(j morali le v „Sočol\ Ce bodemo priredili pa š<j kako „Narodno kolO11 zveš gotovo ludi ti. — Pozdrav!
Iz Cerkiia. Volitve so razburile duhove a tudi Sčistili; in razjasnile na-sprotstva, kakor marsikje drugje, tako i pri nas. Bolje tako, da se bodemo za-naprej vsaj poznali. Cerkno je bilo sicer vže dolgo kraj prepirov občinskih in domačih, pri katerih je težje soditi nepristransko, katera stranka se bojuje za pošteno stvar iu prepričanje, ker odločuje in moti pri takih prepirih kaj rada osebnost iu korist enega ali druzega, in ker pri lakih prepirih lahko marsikdo skrije svoje prave namene. Sedaj pa se je bilo uže treba bolj očitno pokazati. No — in pokazali so se tudi med nami
—	naprednjaki, katerih število in značaj je navedla ena zadnjih „Gorica. Pokazali so se najprej sč skrivnim agitiranjem za nar.-napredno stranko, potem z ostudnimi napadi v ..Soči11 in kanejo se Se sedaj se zabavljanjem iu obrekovanjem po krčmah. ..Sočine-1 laži Se nadalje zavračati, »e nam ne zdi vredno, ker bi morala ..Soča", ako bi preklicala kako laž. zapustiti svoj delokrog in svoj program, ki se glasi: ,,U dri, piši, l a ž i, obrekuj, samo, da ljudi preslepiš, samo, da zmagaš in ker poznamo Gabr-
ščeka kot takega, ki rije in suva vodno naprej, če ni inin pri toni tudi glavo skrojiti. Pravica in resnica so pač, če tudi počasi, če tudi no nuni vnosi, suma skaže. če bi bili vsi Cerkljam — tudi duhovniki — pri volitvi s »Sočo-1 potegnili, bili bi vsi u/.nr možje, rodoljubi, i napredni v Gabrščekovih očeh. I:i če bi ' vprašali potom cerkljanski duhovni njega milost g. Gabrščcku, ali bi jim ne do volil morda tudi „plesni venček11 o pustu, pridušil hi se jim, le dajte le, ni besedice ne črhnem proti vam. Ker pa nočejo plesati po Gabrščekovom laktu zato ogenj in strela nad nje! Xe, gospod GabrSček, uko kdo pohujšuje ljudstvo, pohujšuje* ga ti! I*<»hujšujejo ga pa tudi vsi tvoji pomagači, ki razširjajo in raznašajo tvoje umazano perilo med do-sedaj poštone kmete.
Iz Črnič. Nek kmet iz Črnič se je oglasil v »Sočinenr sinčku ,,1'rimorcu1' od dne 18. jan. — Ne čudimo se, da dajate vašo inisli na papir slavil tistemu, ki vas je ukazal nesli iz gostilne, ko sle ugovarjal njegovemu umazanemu blatenju nad duhovstvorn! V istem dopisu se je posebno spravil nad predsednika zavarovalnice za govejo živino". Pred vsem pravi, da zavarovalnica11 nič ne napreduje. Glavni in pravi vzrok omenju sum, potem pa pravi, da je kriv temu odbor, še posebno predsednik, ki se premalo briga. No, tu se vidi vaša poštenost . . . odbor se že briga, saj vabi vsaj 2kral v letu k pristopu javno pred cerkvijo v Črničah in v Batujah. l'a tudi posameznike vabi, jih nagovarja, siliti jih pa ne more. Nočrničani ne marajo pristopiti, češ, bomo mi plačevali Čruičanoni, ker je ravno pri vas vsako leto več nesreč pri živini. — Nadalje pravi ta naš „kri|Ol“, da predsednik „raje kvante prinaša v farovž, kjer obrekuje poštene može“. O to je pa gola nesramnost in laž! Kaj mislite, da se v 1'arovžu obrekuje, kakor v vaši kovačnici . . sicer pa pridite na dan z imeni onih poštenih mož, ki se obrekujejo v 1'arovžu. Fa prav
vi	imate sploh kake obzire na farovž! — Nadalje pravi, da je predsednik „po-kazal svoje strankarstvo pri občnem zboru nasproti Sabotniku — Mihelju brez pravih vzrokov, le ker nista njegova prijatelja11. Predsednik je govoril splošno
-	pri ■•»boru; jo govori! resnico, kor so res taki, ki hočejo zavarovati šele, ko zapazijo kako bolezen na živini. Kar se tiče Mi-lielja, pa vedite, da je pri odborovi seji tudi vaš glavni pristaš odklonil vsako odškodnino ter podpisal zapisnik. Sploh pa se odbor drži društvenih pravil vedno. Sicer sta pa omenjena oba naša katol. stranke, in ..kmet11 liberalec se v „Pri-smojencu11 zanju poteguje!?. — Nadalje pravi, da ,,ravno tako delajo tudi pri po sojilniei, kjer nočejo dali posojila ljudem, kateri Lojkom ne hlapčujejo11. To je zopet nesramna laž, ker tam se postreže vsem strankam, če je varno, če je denar, če odbor dovdi. Tam ima Lojk le 1 glas, ne odločuje on sam : večkrat ni ga pri sejah. — Slednjič pravi isti dopisun, da ^klerikalci so povsod jed-naki11. Pa vidite, da tudi »liberalci11 so povsod jednaki . . . ker le povsod delajo z zvijačo, z lažjo, s sramotenjem. »Liberalci11 so proti kmečkim . posojilnicam, proti zadrugam, proti zavarovalnicam itd. oni so sploh proti vsaki pomoči za kmeta.
Volarje pri Tolminu. (Mlekarski shod). Šel sem mimo mlekarskega poslopja na Volarji v soboto na praznik M. D. od 6—7 ure zvečer in vidim v mlekarniški dvorani veliko množico ljudi. Poprašam in izvem, da je sklical predsednik javen shod zaradi neke nepostavne stvari. Pa se mu ni posrečilo, ker ni bil nabral dosti udov na svojo stran. Tako je tudi dr. Tnrna skliceval shode, a dosegel ni nič.
Naš predsednik je naznanil več dni poprej, da bode držal ob določeni uri govor. Začel je, končal pa ni, ker je poprej ušel in se odpovedal.
G. učitelj 1. Krajnik nas je 4. t. m. zapustil in se preselil v Podmelec.
Na Voloauskein se zopet potikajo cigani. Dne 26. m. m. je prišla ciganka v hišo nekega tuk. posestnika, ko ga ni bilo doma, ter se skrivno zvijačo ukradla kokoš. Gospodarji, pozor!
Volejignul pri Komnu. Dopisnik »Primorca11 pravi v št. 5.. da so bili vsi udje komisije nasproti naši šoli. To ni res! G. nadzornik K. M. se je izjavil za šolo. Le gospodje krajnega šolskega sveta so bili nasprotni in med njimi najbolj g. Leban. Glede daljave od Komna, ostajamo pri svoji trditvi, du se je namreč g. Leban pomoti!. Sicer pu daljava tudi ni
povsod odločilna in vemo, da bi bili šolo dobili, ko bi -e udje komisije strinjali /. g. nadzornikom. Dež. šolski svet je prošnjo odbil in z okrajnega šolskega sveta smo dobili vprašanje, koliko bi prispevali k zidanju šole, a dotična komisija jo vsi; uničila.
II koncu poživljam dopisnika »Primorca11. naj prihodnjič opusti liste prismojene izraze in naj se kuže naprednjaka in ne por e d n j a k u!
Iz Svetega pri Koinnu. — Fred kratkim časom so naprednjaki močno agitirali, da bi uničili naš gospodarski svet. Posluževali so se vseh mogočih zvijač. Začelo se je popisovanje. Kako V Prišli so k mnogim ter jih prosili, naj podpišejo prošnjo za popravo dolenjskega vodnjaka, ali pa prošnjo za lastno županstvo. Ali je tedaj čudno, da se je nekaj podpisov dalo vjeti na tako limanice? Nadlegovali so ljudi celo po noči! Fa vkljub temu ne. bodo dosegli svojega zlobnega namena !
Iz Bobrovega v Urdih nam pišejo, du tamkajšnji krčmarji kupujejo kruh rajši pri Korminou, kakor pa pri domačem peku. Korminski kruh nosijo celo v Višnje/ik. Dopisnik pravi, da se to ravnanje ne da opravičiti. Zalo kličemo: Itojaki, podpirajte domače ljudi !
I/, Podmclca. — Dne 6. t. m. se je podrla na Kneži hiša št. 28, lastnina Petra Kragelj. K sreči so domači pravočasno začuli pokanje stčn ter pobegnili na prosto gledal žalostni prizor, ki jih v mrzlem zimskem času postavi na cesto. — Peter Kragelj je ubožec, ki je že v Ameriki poskušal svojo srečo. Delal je na kafeplantažah ob slabi plači iu še slabši hrani, ter si pri vsi varčnosti ni mogel kuj prihranili. Vrnil so je bolehen in prazen nazaj v domovino ; da pa je bila kupa žalosti še grenkejša, zvedel je že v Tolminu, da mu ljubljena žena že skoro 2 meseca počiva na pokopališču ! Ubogi Peter ! In zdaj še ta nesreča. Sam si ne bo mogel pomagati, zato upamo, da rim bo slavno glavarstvo dovolilo prosto pot do usmiljenih ljudij. — Omenim nuj še, da je bila v hlevu pod hišo krava, katero mu je dobrosrčna Jermancu iz Lubinja posodila čez zimo, da bi se ložje prehranil. Kravi se tudi ni nič zgodilo.
V Kazljah na Krasu je dne 12. t. m. ogenj vničil šest gospodarskih poslopij. Zapalila je neka ženska, ko je mošt talila. Ker je bila ravno burja, se je ogenj naglo razširil. Posestniki so bili zavarovani, le eden je zaostal z vplačili in ne bo vdobil odškodnine.
Veseli trenutki /.a urednika »Prim. Lista11. Tedni sla vrnila skromni »Prim. List - dva Prvačkovca. Prvi, T u-š a r V i ii k o. m e s a r v P r v a č i n i, jo zapisal na pas: Taka surova iulamna lažnivost Kakor je vaša nemogoče. Drugi. Gregorič Frane, iz P r v a-čine h. št. 28 pa je napravil to-le o-pazko: Take hudobije lažnivosti ni mogoče podpirati — obžalujem.
Upamo, du pošteni Prvačkovci obsojajo tako pisarijo. Žalostno! »Prim. List'1 se vselej poteguje za resnico in pravico, nasprotni listi pa, kateri so tem ljudem v čislih, res nimajo drugega ko laži!
Mejnarodui kongres zoper alkoholizem. U veliki noči t. 1. bode zboroval na Dunaju osmi mejnarodni kongres proti alkoholizmu. V to svrho se jo na prošnjo osrednjega odbora osnoval tudi za našo pokrajino poseben deželni odsek, ki ima nalogo dajali kongresu podatke o razsežnosti in razširjenju alkoholizma (žganjepitja) v tej deželi, zajedno vzbujati zanimanje za stremljenje in delovanje tega kongresa. V goriški odsek so izbrani dr. Fr at ni c h, Luzzatto iu P on to ni. Sprejem članov na uradu za osmi mejnarodni kongres zoper alkoholizem Dunaj IX., 3 Schvvarzspanier-strasse 17. 1. kakor tudi pri deželnem oddelku za Goriško.
Najdeno. — Nekdo je našel zlat prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri upravništvu »Prim. Lista11.
Listnica uredništva. — Dopise iz Starega sela, Koprive, Bovca, Branice, Lihušenj, Biljane itd. porabimo v prihodnjih številkah.
Izjava. Ker se širi po naši občini iu celi okolici govorica, da smo podpisani volilni IV. skupine volili v državni zbor kandidata napredne stranke, in da smo za to celo plučilo prejeli, izjavljamo s tein, da smo pripravljeni, če je treba, tudi s prisego potrditi, da je to laž in obrekovanje. Mi smo ostali zvesti naši stranki in smo volili blag. g. M. Rutarja, ,
I zn katerega smo bili voljeni. Resnico i (egu lahko -priča tudi g. kura! biljonski.
V Renčah. L februvarju 1901. Andrej Mozetič, Frane Vodopivce.,
Anton Špacapan, Anton Arčon.
Socijalne drobtinice..
Iz Brd (Dalje.i Brda, kakor nam že sumil beseda pravi, so hribovita. Le malo je njiv. Glavni pridelek je vino in sadje. Žitu se pridela malo, skoraj vsaki ga mora kupovati. Pa s čim naj kupuje ubogi kolon? Kje naj dobi denar? Z.i vino ne, ker ga nima. Ošlaje še sadje, ko bi mu vse privoščili in bi dobro obrodite. Lansko leto srno imeli
-	hvala Bogu — še precej obilo čre-šenj in češp, pa smo morali po zelo nizki eolii nemškim in italijanskim pre-kupcem oddajati. Hvala jim, da le pridejo v naše kraje, drugače ne vem, komu bi oddajali sadje. — Navada je v Brdih tudi, da kupčujemo s češpami. Nekdaj je bilo s to kupčijo veliko dobička. Marsikdo si je pridobil v treh tednih toliko, da si je kupil živeža za celo leto. Lani pa je bila s tem izguba. Morali smo suhe češpe po zelo nizki ceni oddajati, kukor so prekupci sami hoteli. Uprašam, ali bi ne bilo prav, da bi naši slovenski prekupci odjemali naše sadje in sušje? Ali bi ne bilo mogoče, da bi nam »Sadjarsko društvo za Brda11 v tem oziru kaj pomagalo? Zakaj bi se tudi glede Brd ne držali lepega gesla: Svoji k svojim?
Marsikdo je v prejšnjih letih redil tudi sviloprejke in bilo je tudi kaj dobička, pa dandanes tudi to več ne nese.
Vidite in lehko spoznate, v kakem položaju smo koloni, polni reve iu skrbi. Trudimo se dan za dnevom, a ob nedeljah in praznikih nimamo uiti za kozarec vina.
Hvala Bogu ! Spoznali smo, da se nam krivica godi. Naj bi la dopis vzbudil usmiljena srca, ki bi nam pomagala, bodisi z J>osedo, bodisi z dejanjem, Ja se rešimo iz žalostnega in zelo revnega položaja. V e č briških kol o n o v.
(Dalje pride.)
Enakosl pri soeijalnih demokratih. Nekdanji voditelj soeijalnih demokratov Liebknecht je izrekel ta-le stavek: »Nobenega u z r o k a n i, z u-k a j bi se delo vseučilišč n ega p r o I' o s o r j a m oralo bolje pl a-č a l i, kakor delo navadnega pometača. Oba v r š i t a d e I o, k i je u e ob h o dno potreb u o11.
Tako je slepil Liebknecht socijalne demokrate. V resnici pa se je sam ravnal po nasprotnem načelu. Sani je kot glavni urednik časopisa vlekel na leto 7000 mark. med lem, ko je njegov uredniški sluga vlekel le 1000 mark.
Obojih delo je bilo neobhodno potrebno, pa plača ni bila enaka.
Manj dela. več plače! Tako kličejo socijalni demokrati. Ali se pa sami ravnajo po tem načelu? »Ghristlich-so-ciale Arbeiterzeitung11 piše, da so pri demokratskih produktivnih zadrugah iu konsumnih društvih pogosto dobi 15 do 16 urni delavnik s plačico o do 7 gld. na teden!
Tako vršijo socijalni demokrati svoj program!
Naša društva.
Vabilo k občnemu zboru Centralne Posojilnice, registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici, dne 28. lebruarija ob 11. uri dop. v prostorih posojilničtiih (ulica Vetturini 9) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju načelstva
I.	1900. 2. Volitev nučelstva in nadzorstva. 3. Morebitni predlogi.
V Gorici, dne 11. februvarija 1901.
Načelstvo.
Občili zbor kmetijskega društva je privabil od vseh stranij mnogo deležnikov, največ iz naše Furlanije. Od vseh naših okrajev je bil najbolje zastopan cerkljanski, ker se gosp. župan Ant. Kosmač ni ustraši! dolge poti in znamenitih stroškov, ampak je na naše vabilo prišel ter nastopil kot nujve-I j a v n e j š i v o 1 i 1 e c s trinajstimi glasovi, namreč kot zastopnik 12 davčnih občin cerkljanske županije, ki so vse družabniee in pa kmetijske zadruge. Vidite, tako se razodeva nazad-njaštvo na Cerkljanskem ! A furlanski gospodi je ta zavednost naših gorskih občin jako imponirala. Konstatujemo, du je v Gorici več domačih članov doma ostalo in da smo pogrešali pri tako važni 1
razpravi marsikaterega Članu iz bližnje okolice. — Pri volitvi društvenega tajnika je bilo oddanih 128 glasov, 8(J za prof. Hugues-a. 42 za sedanjega tajniškega upravitelju g. Adolfa Ferranta in C glasovnic je bilo praznili. — Preurav-mina pravila so sc po jako živi razpravi sprejela : toda izbojevali srno vendar ohranitev onega določila, po k ..lerem je kmetijskim odsekom samim volil, svoje zastopnike v osrednji o	-	iu pa
to, da bode društvo tudi .....i ’(*j skupno naročalo razno kmetijsko blago, kakor se je to v veliko korist kmetovalcev do zdaj godilo. Zanimivo zborovanje je trajalo od 10. ure pred p. do 1 in en četrt pop.
Iz Uočinju. Preteklo nedeljo imela je naša »kmetijska zadruga11 svoj redni občni zbor. Udje 61 na številu — zbrali so se skoraj polnoštevilno. Prvo leto jo šlo težko, a vendar je šlo. Ustanovila nam je »zadruga11 mlekarnico, kojo so se uiije z veseljem oprijemali, pridno so donašuli mleko, pa tudi radi hodili ob mesecu po svoje denarce.
Ročinjoi bili so tako pametni in so deloma še sedaj, du prodajajo seno v Gorico, mesto da bi ga doma porabili; zato redč primeroma prav malo živine. Ro-činjci! Pustite cesto onim, ki jo vže tako morajo meriti, vi pa poprimite se pridno živinoreje in sadjereje. Saj Vas je dušni Vaš pastir pri zborovanju tako vneto opominjal k edinosti, k slogi. Saj ste si tudi zbrali odbor, da si ga boljšega pri sedanjih razmerah ne morete želeti. Zaupajte odboru, ki Vam, spoznavši potrebo, odpre tudi druge vire dohodkov. »Sloga jači, nesloga tlači11. Prvo leto ste nekoliko bolj le Opazovali in se povpraševali: ,.pojdo-li ali ne pojde1-? Slišali ste na občnem zboru, da je šlo. Pristopite vsi k »Zadrugi11, tako bo v drugem upravnem letu še bolje.
Pripomnim še, da je načelnik »Zadrugi1- g. Župan, tajnik g. nadučitelj, de-narničar pa g. kurat..
/a ,,Šolski Dom11 iu zn „Aloj-zijevišiV1 je nabral v Rihenbergu dne
II.	I. m. Stanko Pavlica oporoki g. Jos. Kovačiča iz Komna z g. Pavlino Pavlica iz Rihemberga 25 K. Darovalcem kličemo : Lepa hvala, novoporočenceina pa: Na mnoga leta !
Za Alojzijevišče. Preč. g. Iv. Nep. Murovec 20 K, preč. g. Val. Pipan nabral v veseli družbi v Volčah 8 K 50 v, vlč. g. Iv. Seljak 5 K, sl. obč. Drežnica l1/* q ližola, iderski svatje nabrali 5 K 68 v, N. N. namesto venca na grob pokojni Kristini 10 K. Bog povrni!
Vabilo k občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Pevmiu, vpisane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo v nedeljo dne 24. svečana t. 1. ob 3 in pol uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: t. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računarskega pregledovalca. 3. Potrditev računa za leto 1900. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računarskega pregledovalca. 6. Razni nasveti.
Vabilo k predpustni veselici »Narodne čitalnice" v Cerknem, katero priredi v svojih prostorih dne 17. svečana 1901. Vspored: 1. D. Fajgelj: »Pobrati-mija11, možki zbor; 2. A. Foerster: »Domovini11, mešan zbor; 3. Gounod: Arija iz opere »Faust11, glasovir štiriročno; 4. J. E. Krek: »Pravica se jo izkazala11, burka v dveh dejanjih; 5. Slovanske narodne pesmi: a) »Sarafan11, ruska narodna pesem, mešan zbor, harmoniz. J. Kokošar; b) »Kdaj moramo piti11, mešan zbor, har-inoniz. P. H. Sattner; 6. Pustni prizor; 7. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno okou, možki zbor; 8. G. Bevk: »Zvonček11, za sopran in alt, s spremljevanjem glaso-virja; 9. J. Laharnar: »Mladosti ni11, mešan zbor; 10. Srečkanje; 11. Prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 40 vin., udje prosti. K mno-gobrojni vdeležbi vabi uljudno odbor.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
—	Zopot se približuje čas, ko se treba vpisati v družbo sv. Mohorja. Vabimo torej svoje rojake drage Slovence in Slovenko, širom naše domovine, a tudi vse one naše brate, ki so morali zapustiti rodno svojo zemljo in sedaj živč na ptu-jom, da se zberč vsi pod zastavo Mohorjeve družbe, da pristopijo in t tko priskrbe za nje nadaljni procvit. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka šie> ?i v sveto versko in narodno dolžnost je ud le naše družbe ! Pristopajte ji edaj zopet v prav obilnem številu, da bodo v jeseni naše družbene knjige zopet romale v kar naj večji množini po vsem Slovenskem, du je ne bo hiše in rodbine slovenske, kjer bi se ne prebirale Mohorjeve knjige, ki podajejo toliko primernega berila, ko-
ristnovu pouka In k ral koi«~ ne((;i razvedrila
ZmIo bodi nalr ijesbi : dni'1 ;i -'\ Mohorju ih' snu* ua/.ii'l(.i\"ili. 111arv<*<'• muiu povsod iia|>ri;clovuli. k j«• r ji* i*' uto Mnogo ji1 -i* krajev, kjer hi si* moglo ilevilo n m ~ j 11 iiilov-Moliorjanov Jo /.inlno povijali /.ato iMmiejo naj dru?.bi »vesti vsi njeni sedanji udi, a pristopi naj tudi jim v**«' novih '	i	Dalji.1 pride >
Za kratek čas.
OGLAS!
Ker »e MU« glavni naprednjaki pimnik Pust, in >.eli narodno-imprudna strank« dati odduška svojemu veselju, prirodi st1 veselica:	(Jiim.ii fcsta uon
ballo*' s sledočim
v s p o r e d o m :
I.	Kot okrepčalo: Pogreto kislo /.ulje » prekajenimi jeziki — najnovojSi ; reoept po „Soči“ — zelo ukusno. 'J: Po jedi zdravilstveno : Da ta jed ; nikomur ne obleži v ielodou. se • bo razvejilo umazano perilo, da ne ■splesni v „Sočinih“ zalogah — tur Jso oprale stare cunje.
V.iProsta zabava: Ples in frlenje farskih frakov — zalo interesantno. 'Pri vseh točkah sviru ,.Sočina“ banda svoje najnovejše melodije, prikrojene naluJč za to veselico po v*«h uititskih listih ic celega sveta.
K obilni udeležbi vabi
Udbo r nar.-napredne strunke.
0	p o m b a : Da pokažemo svojo naprednost, ne povemo ne dneva ne ure. To je malenkost, katero pač ve vsak naprednjak.
Nova delavnica
cerkvenih posod U VI )£ H. % )l in orodja.
Gorioa, magistrama ulioa 6t. 8.
Podpisani rsoja si nsunatiiti p;.»J. duhuvJfiini, ita jo odprl novo delavnico curltvtinih posod tur ge priporoča an aa-ročho »voinikov, svoliJnie itd. v vsakovrstni kovini in v rsaliunt ilogu po najniJjih aenah.
Ker 1« nima itustrovanili •unikov, po'1je po želji prod dultoTiOini obriiK! rua-niii poiod in orodja.
Priporoda *u tudi <a popravljanj« rabljenih rodi, jih mput poirobri in poalati tako. da doijijo prvotno ilanjit.
Iiileluju itrulovodii po najbulj.ili n-aajdliah in popravlja »u rabljene.
Udani
Franc Leban,
irehrar.
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuvono nizki oeni se dobi za samo
2 gl. 95 nč.
krasna garnitura
obstoječa \i
14kra8nih dragocenih predmetov
in sioer:
1 ura od niklja, Anker remont, (na ieljo tudi posrobr.j e lepo ruzreeljanim pokrovom, točno urejena s H-letnim jamstvom in 3kat jico.
1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica s privesom. Parižki sistem.
I goldin igla za kravate z imitir. briljanti. I par gumbov za manJeie, znamka ,lia-rantie".
1 garnitura if> komadov) gumbov sa srajca in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega »rebra, uradno
puneir.
J goldin prstan * krmnim kamenom.
1	lepno ogledalo v otviju.
Vseh 14 krasnih in vrednontnib predmetov i uro Anker-Hemont vred po-lilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
11 rii d er Huni/,
Krakovo - Stradom 17. - Krakovo.
Neodgovarjajoču sprejemam v H dneh nazaj iri povrnem denar, vsled česar nima kupec nika-Ke^a rizika.
Bogato ilustriran cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franku.
Razprodajalci in agenti i« (prejemajo. Vsak kupec dobi v dar brezplačno krasen žepni albun s 15 razglednicami mMta Krakovo.
Anton Potatzkv
U
i	v Gorici, na sredi Ražtela hi&. $tv. 7.
Truoviuu na drobno in debelo.
\aj<‘i*iii je knpoviiIImV airiiluTskcuii in driilnic«n Mann tur tkanin, preji' in niti j.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroju.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice
Hišna otirala za m letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Mnjbolje oskrbljena zaloga za kra-
i	niurje. kroflnjarje. prodajale« po sejmih in trgih ter na deželi.
]
Anton Obidič,
čevljar Semeniška ulica hiš. Štev. 4 Gorica,
priporoču s«
za raznovrstna naročila po meri
/.a gospe in “osjiodn.
Naročila se izvršujejo hitro.
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj
>ooooooooo<
KiOjaški mojster
Fr a 'c Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši o. .1. Kopača pri okr. sodniji.
inleliiju
vsakovrstne oblek« za tuoike po meri. bodisi fine ali pa priprostc.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deieli, posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
>oooooooo<
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v (ioriei
odlikovan z častno diplomo najvišjega p..vnanja jubilejne razstave na Ounaju I. I8SI8. in v Gorici na razstavi I. 1900 s zlatu »vetlajo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najtinejega, /.a nove maše in godove, kolače ut birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po 2elji gospodov naročnikov. — Priporoča ae za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljuduojo.
(pri Gorici).
Priporočuje ista tudi /.a unuše <50. gg. j duhovnikom, /a pristnost se jamči. j
St. 118 Op.
^aananja je. da
JAVNA DRAŽBA
zastavil VI. četrtleta t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1899.
začne v ponodeljek 4. marca 1901 tur ge bo nadalj 'rala naslednje čotrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavllnice In ž njo združene hranilnice.
T Gorici, l. fobruvarja 1901.
„Krojaška zadruga44,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (»orici,
Gosposka ulica hiš, šlev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstni*!}« imimdakltirmiija Majm z;i ženske in rno^ke obleki*, za vsak slan in vsak letni čas v največ,ji izberi, kakor: sukno, platno, |n-to-nino, ChifToti, okafort, sroviro, vsa-ko vrsti ic preprogi*, zavese, iiainizin' prle: nadalje vsakovrstno perilo,srajco.
Jftger itd. itd.
V#e |>o naj nižjih cenah.
Cene so stolne lircz po^ajanjn.
A Teodor Slabanja,
Ji	srebrar,	M
H v Gorici, ulica Moreli 12, ji!
A priporoča prečast. duhovičini r.a el izdelovanje cerkvenih posod in r!" orodja. Pripravo cerkvenena o- | rodja olajšuje revnim cerkvam in s tem, da dajo tudi na obroke. M Obroke »i pa proč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi, i™
j^rcton jTon,
klobučar in gostilničar v Semoniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi [irist-na domača vina tor postreže ludi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
r
Večna luč!^
-f»K
liedko kedaj se . I < 111 i piozorne^a, dolirejia prislue^a oljkiin*«a ulja za ,,\ t*i*no luč", marveč navadno le mešano, nesnažno olje. Naj-dabAe olje pa je tako. ki obleži na dnu posode. Prodajalce da tudi tako olje za ..večno luč*1; da pa tako olj« 7. nobenimi stenji, niti z navadnimi „dušeami,‘ ne gori, j>- znano vsakemu iz skušnje.
Da ne bo več pritožb,
da olje ne gori, ali pa da premočno gori. ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil sem si troje vrst stenj**. Priporočani torej, da *e po dobroti olja rabijo
Kofolovi stenji,
katere garantiram za trajno .,večno luč" tudi v najhujšem mruau. Pouk t> pošiljatvijo.
Za prozorno dobro olje stenj O, za slabšo I., najslabše (nesnažno; U. — Za visoka stekla „Glullonov Aparat" atenj O, I K 60 v., stenja I. In II. 3 K. — Za navadna nizka stekla stenj O I K., I. In II. 2 K 40 v. -Skatljloa stenjev zadostuje za eno leto.
Stekla vseh vrst tu barv. Dolančeve sveča iz pravega dabelnaga voska po originalnih oonah.
Se priporoča preč. duhovičini
Tine Kofol,
oerkvenik v Kanalu (Goridko).
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
tbliiu lekarne Glronooll).
Ima v zalogi vsakovrstno po-hiSIvo zn vsnk slan. — Oprava po najmodernejib slogih, posebno za spalne, jedilnem posetne sobo je po nemSkem slogu.
Bogata zaloga podob na platnu in 4ipo 7. različnimi okvirji. Belgijska bruSenuogledaln vsake velikosti. Riu-lično pohištvo, kakor: toaletno iniie, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z Irsja in čelu? loida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z žima mi in platnom na izbiro ter razne tapeoarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje so ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnej&o sobno opravo, na katero se Šo posebej opozarja p. n. občinstvo!
E
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
cesla št, 15 v Meliiloii hiši t pritličju
vzjirejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor ludi zvonov proti poškodbi.
**************
fcobelao voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran čebelnl pitancu najbolj« vrat« na drobno Kg. po K 1.-J0.
/ odličnim spoštovanjem J. Kopač,
»vežar,
ulica sv. Antona 7, Gorica.
Pojasnila dajt* in vzprejenia ponudbe ravnateljstvo zavarovalnico v pritličju .Medjatovo lilJo na Dunajski Cesti v Ljubljani, a tudi po slovenakili deisbdi naplavljeni poverjeniki.
„> zajemna zavarovalnica v Ljubljani4* i« edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri i vaako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni auklad jamči zavarovancem popolno vari.osi.
ROJAKII Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
* h