-V ■ Ti -* : ■ '

U Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.
VSe first Skrvenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
'U
4
	BHTEBBD AS SEOOHD-CL.a_SJ3 M1TTIK, SSPTKKXSB 21, 1908, AT TEB POST OFFICE AT NSW YORK, N. T., UITBES TI	xx Act of Cohosbsb of Mabox 3,1879.	
ŠTEV. 26.	NEW YORK, V TOREK, 31. JANUARJA 1905.	-	LETNIK XII.
V kongresa.
VSPORED ZA KONGRES JE SEDAJ POPOLNOMA IZDELAN. POSEBNA DELA ODPADEJO.
Predsednik Roosevelt pogorel v boju z senatom. — Onemogočena kazen generala Miles.
20LETNICA KLUBA "GRIDIRON".
"Washington. 30. jan. Še pet tednov, in sedanje zasedanje kongresa bode končano. Načrt za ostalo dobo zasedanja kongresa je izdelan in se ne da več preinačiti. Na vrsto pridejo sedaj le rutinski posli, kterih rešitev je neobhodno potrebna. Edina izjema v tem bode mogoče predlog o državah, ker lako želi senator Beveridge. Mogoče je, da pride do sporazuma, na podlagi kterega bode senat dovolil, da se bode vršilo tozadevno glasovanje, vse dnisro je izključeno. To nam dokazuje pred vsem senator Aldrich, kteri odpotuje po preteku petih tednov v Evropo. On je vodja senata in ako bi ne bilo vse "sfiksano", bi Aldrich gotovo že sedaj ne določil dneva svojega odpotovanja.
• • •
Zanimiv je vpljiv predsednika Roosevelt a na posta voda jo. Niti jeden dosedanjih predsednikov ni v toliikej meri skušal delovanje kongresa spraviti v pot, ktera se stranja z njegovimi osobnimi nazori, kakor baš Roosevelt in niti eden predsednik pri ta-cih jH)skusih ni tako pogorel, kakor naš Teddy. Predsednik MeKinley je na polju 4 • modelaeije postavodaje", dosegel lepe vspehe. On je dosegel, da se mu je kongres z ozirom na kolo-nijalno postavodajo vdal — toda pri tem mu je pomagal limit. McKinlev je to storil diplomatičnim potom, tiho. gladko, neposredno in lepo Predsednik Roosevelt skušal je pa mnogo več doseči; on je hotel, da njegova volja na vsak način obvelja in senat se ji uprl njegovem "Sic volo, sic jubeo". neda bi javnost o tem mnogo izvedela. Posledica temu je, da so senatorji predsednikove želje ali ignorirali ali pa popolnoma prezrli. Nedavno sm< v "Glasu Naroda" že pisali, da vlada med senatom in predsednikom napetost. In sedaj je to potrjeno.
• • •
Roosevelt je skušal generala Milesa kaznovati z tem, da je hotel vojnemu proračunu pripisati določbo, da v nadalje vpokojeni častniki, kteri služijo pri milici, ne dobivajo več milične plače. To se je zgodilo, ker Miles predsedniku ni priljubljen. Zbornica je predlog odobrila, toda v senatu so se mu protivili republikanci in demo-kratje. Proračun je bil potrjen, toda brez navedene določbe. Tudi pri uvedbi uradnega pretepanja pretepa-čev soprog v Washingtonu, je Roosevelt pogorel.
• • •
Klub "Gridiron", čegar člani so razni časniški poročevalci, je minolo nedeljo praznoval svoj 201etni jubilej v hotelu Willard. Med gosti so bili tudi predsednik Roosevelt, italijanski poslanik, razni senatorji in drugi od iičnjaki.
VELIK POŽAR.
Osoda mornarjev.
DOŽIVLJAJI REŠENIH MORNARJEV PARNIKA TEXAS. — REŠENCI SO DOSPELI V NEW YORK.
Ko se je parnik potopil, so mornarji ostali v čolnu 14 dni na morjn.
REŠILI SO SE NA MERCEDES.
Uprav gtrozno je pripovedovanje mornarjev na prostem morju potopljenega parnika Texas, kteri so minolo nedeljo dospeli v našo luko z parni-kom Etruria. Le trije mornarji, namreč Olaf Haga, Norvežan, Jan Peder-sen, Danec in Pietro Gerasola, Italijan, so dospeli v New York, dočim je 10 njihovih tovarišev še v Angliji \ bolnici.
Parnik Texas je bil last newyorsk.-*'U. S. Engineering Co." Na potu iz Gdanskega v Galveston, Texas, se je vsled viharja kacih 300 milj iztočno od St. Mihaela (Azori) potopil. Par-niik se je potopil na božični večer ob 12. uri ponoči. Kapitanu in 12 mornarjem se je posrečilo v malem čolni1 odveslati na valove. Seboj so imeli S galon vode in nekoliko suhara. Drugi mornarji so odveslali z drugim čolnom kteri se je pa potopil, tako, da so vsi vtonili.
Haga pripoveduje: "Naš čoln je bil le 24 čevljev dolg. Na razpolago smo imeli štiri vesla in jedno plahto, ktero smo rabili kot jadro. Kompasa nismo imeli in kapitan je krmaril ravnaje se po zvezdah v smeri proti jugoizto-ku. Prve tri dni je bilo zelo mrzlo, kasneje je pa nastalo toplo. Ves čas smo morali iz čolna metati vodo. Pri tem delu smo se redno menjavali. Trikrat na dan dobil je vsakdo vode po jedno čašico, kakoršnje se rabijo za /.ganje, in nekoliko suhara, namreč po jeden komad štirje možje.
Sedmi dan po potopu parnika nam je zaloga jedi in pijače pošla. Kmalo na to je jeden tovarišev, po narodno--ti Maori iz Nove Zelandije, umrl. Norvežan Hansen je dejal, da ve. kako e lahko nasitimo. Dejal je: "Mi za-inoremo mrtvega pojesti, in potem mn je skušal izpustiti kri. Radi tega smo ga zvezali."
Nadalje je Haga pripovedoval, da se je naslednje dni skoraj vsem mešalo, le Haga je ostal še pri zavesti. Vsaki trenotek je kdo zakričal, eden je hotel imeti vodo, zopet drugi -kruh; potem je kdo fantaziral o svojej otro-škej dobi, ali pa o svojem domovju na kopnem. Neki Nemec je hotel zvezanega Norvežana zaklati in jesti. Toda kapitan mu to ni dovolil in dejal. ' Tiskaj smo vsi jednaki. Z mrtvimi jo drugače, kakor hitro umrje, ga laliko jeste."
Na to so se vsi vsedli in Čakali, da Norvežan umrje. Dve uri kasneje je vgledal Italijan Gerasola jadranko Mercedes", ktera se jim je približala in jih rešila. Najpreje so jim dali malo vode in kasneje nekoliko juhe. Kasneje so jih izročili parniku Ženo".
V Omahi, Nebr., in Norfolku, Va.
Omaha, Nebr., 30. jan. V trgovini tvrdke J. P. Snyder na 11. ulici in Howard St., je nastal požar, kteri se je tako razširil, da so morali gasilci gasiti cele štiri ure. Požar je razde jal pol bloka hiš, predno so ga omejili. Skupna škoda znaša $750,000.
Norfolk, Va., 30. jan. Tovarna ledu tvrdke Chas. R. Nash, je zgorela. Od tu se je požar razširil na Doupinovo tovarno leda in razne druga zasebna poslopja. Škodo še niso cenili.
T Broddockn, Pa., i* ektiid j« ua cartef*ik Mr. Icbm Macfctor, 1141 Hackrt Ar*. Detižmik J« sa pebiraaje naročala« im pni«)« kajig, ter 0* imb »Jate (•»!• priporočamo.
"Bourse ou la vie.
99
ROPAR JE PRIŠEL V HIŠO NEW-YORSKEGA MILIJONARJA FLEITMANA. ODŠEL JE BREZ PLENA.
Milijonar jeva soproga ga je prepodila. — Policija ga dosedaj še ni našla.
SRČNA SLUŽKINJA.
Število drznih roparskih napadov postaja v New Yorku vedno večje, kar nam najboljše dokazuje, kako 'izborilo' policijo imamo v našem mestu.
V	novejšem času so roparji izbrali le milijonarje. Najbrže imamo opraviti le z jednim roparjem, kteri je nedavno napadel tudi pivovarnarja Woerza in dr. Talbota, in sicer po za-padnem običaju, z revolverjem v roki
V	nedeljo zvečer prišel je ta ropar v hišo milijonarja Ewalda Fleitmana. št. 42, zap. 72 ulica. K sreči se je pa ropar vstrašil hladnokrvne Fleitma-nove soproge. Rodbina Fleitman ji bila zvečer v gorenjem nadstropji; hiše, ko je nekdo pozvonil. Služkinja je vrata odprla in mladega moža vprašala, česa želi. Slednji jej je dejal, da bi rad govoril z Fleitmanom. Ko jra je služkinja vprašala o vzroku nje gove želje, jej je dejal, da to njo ne briga in naj gospodarju le pove, da je "on" prišel. Pri teh besedah je lopov vzel iz žepa revolver, pomeril na dekleta in dejal: "Ako takoj ne storite to, kar sem vam dejal, vam izstrelim možgane iz glave."
Gospa Flietmanova, ktera je slišala govor v veži, pogledala je čez ograjo stopnic in videla roparja z revolverjem v roki. Takoj na to je odšla k telefonu in prosila policijski glavni stan. naj jej pošlje pomoč.
Ropar je pa uvidel, da je njegov poskus, dobiti denar, brezvspešen, in je všel proti Centralnem Parku.
Izborna lovka.
Neka farmeriea v Millerju, S, I)., je povodom zadnjega sne/nega viharja posula sneg z ovsom in čakala, da se je nabrala čeda zajc-ev, na ktere je potem enkrat vstrelila. Nič manj kot 30 zajcev je padlo in gospa je vseh 30 prodala. Za denar si je pri bližnji modistinji kupila klobuk po pariškej modi.
Trojni umor.
Tucson, Arizona, 29. jan. V obmejnem mestu Nogales, prišel je včeraj bivši uslužbenec posestnika igralnice M. M. Conna, William Walters, v igralnico ter vstrelil Conna, cowboya Waltersa in nekega drugega igralca. Zajedno je nevarno ranil tudi živinskega trgovca George Bendleya, na kar je samega sebe vstrelil. To je storil iz osvete, ker ga je Conn pred par dnevi odslovil.
Pennypockerju
v ravnanje.
Tat varal goljufa.
Farmer Lucien Yates iz Summiti. Mass., napotil se je te dni v New York, da si pri nekem razpečevalcu ponarejenega denarja nabavi za $500 "greenbackov". Na potu mu je pa nekdo ukradel vseh $500. Neobzirno«! tatu, do svojega newyorskega tovariša moramo z ogorčenjem grajati, kajti končno cel® v poštenost lopovov ne bodemo zamogli zaupati.
Za javno moralo.
Organizacija W. Ch. T. U. se ne peča le s zmernostjo, žensko volilno pravico in drugimi sličnostmi, temveč tudi z poboljšanjem javne morale, kar nam najbolj dokazuje odsefe imenovane organicacije, kteri posluje v Carbondale, Pa. Odsek je sedaj .klonil delovati na to, da ljudje opuste vzklikovalne besede h. la "My Lord!" ali "Good Heavens!" Organiziran, temperenčnice so" sklenile tudi odpra viti izraze, kakor: "By Gosh!" "O Fudge!", "Lordie!", "Robber!", uKnocker!" in "Džizas Krajst!" Uverjeni smo, da se bodo članice omenjene organizacije kmalo prepričale, da je ves njihov napor — "by Gosh!"
Še nikdo ni politiko, kakoršna se godi v Pennsylvaniji, boljše označil, kakor sodnik Sam Miller iz Mercerja, Pa., kteri že 20 let sodi krivične ljudi svojega okraja, in kterega vsakdo brez izjeme čisla. Nekdo ga je vprašal, kaj bi mu bilo dražje, ako bi si smel izbrati, Pennsylvania ali — pekel. Sodnik ni premišljal m jc- takoj odgovoril: "Pekel!" Imel je prav, kajti javna tajnost je. da ona t,tipa, ktera dela politiko v Penns\ Ivani ji, spada — v pekel.
Sme spati v čevljih.
Gospa Eddie Silleekova iz White Plains, N. J., ktera je pričela proti svojem možu pravdo za ločitev zakona, ker jej on ne dovoli spati v čevljih m nogovicah. je zmagala. Sodnik, kteri je sodil o njenih norovicah in če\ljih. svoje razsodbe ni utemeljeval, kajti brezdvomno si je mislil: "Ubogi soprog dobro ve, kje ga tišči čevelj."
"GLAS NlMir predaja po 1 Mat itevilke:
Aston Bobek, poslovodja podnrifci e« Frank Sakaer, 1778 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Jod* Awe, 106 Indiana Street, Joliet, HL
Ft. BMdek, ttatfoa ▲
Na iztočnem bojišča.
BOJI OB JAPONSKEM KRILU SO KONČANI. OBOJESTRANSKE VELIKANSKE IZGUBE.
Poročilo generala Gripenberga. — Odbit napad na vas Sandepas.
BITKA V MRAZU.
Petro grad, 31. jan. Poskus generala Kuropatkina, prodreti japonsko levu krilo in obiti japonske pozicije pri reki Shake, se ni posrečil. Razun uradnih poročil, se o sedanjem položaju na bojišču ničesar ne poroča. Znano je le toliko, da so Japonci na rusko ofenzivo odgovorili tudi z ofenzivo, kakor v bitki pri reki Shake, ne la bi se hoteli Rusom izdatno približati.
\ reme je na bojišču postalo izredno nrzlo in toplomer kaže 20 stopinj pod ličlo, tako, da čete skoraj ne morejo prenočevati na prostem.
Sedanje operacije je izvršil general Gripenberg. On je osvojil vas Sandepas, toda le začasno. Ako bi ostala vas trajno v ruskej posest:, potem bi bila obkolitev japonskega krila omogočena. Japonci so med bojem pri Sandepas napadli Ruse pri reki Hun in ob železnici. Rusi so bili o defen-zivi popolnoma vspešni in so odbili vse japonske napade. Dosedaj Gri-penberg še ni obnovil napada na Sandepas. Ljudstvo je prepričano, da je Gripenberg izvršil napad samo radi tega, da odvrne v Rusiji pozornost prebivalstva od domačih nemirov.
Petrograd, 31. jan. General Gripen-berg javlja carju, da je prenehal z ofenzivo. Generala Miščenko in Kon-dratovič sta lahko ranjena. Gripen-berg tuui poroča, da so Rusi zasedli vas Santatitse.
Ruski glavni stan na gori Huan, 31. jan. S svojo ofenzivo nameraval je general Karopatkin osvojiti važno postojanko pri Sandepas, ker potem bi aponsko krilo lahko obšel in z vso vojsko napredoval. Japonci so bili pri Sandepas dobro vtrjeni. kajti tem so zgradili permanentno trdnjavo z trojnimi okopi. Tudi druge vasi na seve-rovztoku so b'.le vtrjene in branilo jih je 12 bataljonov Japoncev vojske generala Nogija. Rusi so vzeli prvo vrsto utrdb, toda vsled jakega bombar-dementa ob meji Sandepasa, je niso mogli držati. Boj se je potem razširil dalje proti zapadu. Japonci so izvršili proti napad in so skušali Ruse obkoliti, toda Rusi so jih prepodili in jim ]>ovzrooili velike izgube. Tudi protinapad na vasi, ktere so jim Rusi odvzeli, so Rusi odbili, toda pri tem so imeli izdatne izgube.
Ruske izgube znašajo 45 častnikov in 1050 mož, deloma usmrtenih, deloma ranjenih.
Tokio, 30. jan. V bojih pri Chen-chiepav in Hajkutaj so izgubili Japonci 10,000 in Rusi 5000 mož. Rusi so pri reki Shake najbrže nehali z ofenzivo. Čemu so to storili, ni znano. Mogoče je, da so nameravali z tem, da razkrope japonska levo krilo, obrniti pozornost Japoncev na to krilo. Med tem bi pa pričeli z napadom zapadno od reke Liao.
Vreme je postalo nekoliko topleje, vsekako je pa še tako mraz, da vojaki ne morejo prenočevati na prostem. Tukajšnje časopisje je mnenja, da namerava Kuropatkin, sedanj1 čas izkoristiti, ker Ovama še ni dobil pomoči.
Iz japonskčga glavnega stanu se poroča :
"Od 18. jan. nadalje je opažati gibanja srednje vojske in na desnem krilu. Med patruljami se vrše redni boji. Ob levem krilu vzdržujejo Rusi trajni bombardement. Ruska vojska, ki je bila pri Chenchiepavu in Haj-kutaju, je najbrže odšla v smeri Naj-nvupava.
"Podrobnosti o bojih pri Chenchiepavu in Hajkutaju, še niso znane.
Petrograd, 30. jan. Tukajšnje "Novosti" trdijo, da je noto ameriškega državnega tajnika Hava, glede ne-utralnosti Kitajske, mogoče tolmačiti na razne načine. "Mi ne moremo trditi", pristavlja imenovani list, "da nota bojujočima se državama mnogo dobrega obeta. Ako se drugi kabineti sporazumijo z washingtonskim, je mogoče, da od sedanje vojne ne bodeta imeli koristi niti Rusija, niti Japonska. Druge vlasti se pripravljajo na zahteve za slučaj, da nastane mir. Vlasti žele nakrat obvarovati kitajsko neutralnost, toda to se je zgodilo malo prepozno."
Izjemno stanje.
V VARŠAVI ODREDILA JE VLADA IZJEMNO STANJE. ENERGIČNE ODREDBE V LOD-ZU IN PJOTRKOVU.
Proklamacija svetega sinoda, naslovljena ruskemu delavstvu.
ANGLEŽ KI PROTEST.
Varšava, 31. jan. Vlada je odredila tukaj, v Lodzu in v Pjotrkovu izjemno stanje. Vojaštvo straži vsa vladina poslopja in tovarne.
Poulična železnica v Varšavi je deloma zopet pričela s prometom, toda pred vozovi jezdijo vojaki. Na ulicah je le malo dorožk. Tu pa tam pride med štrajkarji in policijo do pretepa. Včeraj so se vršili izgredi na Novo-svjatskej ulici in na Smolnskej cesti. Tu je nekdo streljal na vojake kteri so potem tudi ustrelili.
Vojake ne more nihče karati, ako streljajo, kajti štrajkarji jih izzivajo. V splošnem oziru se vojaštvo lepo obnaša. Na Novosvjatskej ulici so ljudje tudi skozi okna streljali na vojake. Inače so pa poročila o izgredih zelo pretirana.
Petrograd, 31. jan. Sedaj se dela v vseh tovarnah in tudi v železniški!-delavnicah. V Moskvi so delodajalci privolili v zahteve delavcev. V Sara-tovu je Štrajk končan in v Libave se štrajkarji vračajo na delo. Razun Varšave in Lodza se nikjer ne štraj-ka. —
Petrograd, 30. jan. Vsled zadnjih dogodkov v Rusiji izdal je sveti sinod naslednjo spomenico:
"V času, ko bi morali biti v obrambi domovine vsi zjedinjeni, nastali so v glavnem in druzih mestih štrajki. Nahujskani po notranjih in zunanjih sovražnikih, je na desettisoče pravoslavnih prenehalo z delom, da si tako nasilnim potom izposlujejo pravice, ktere so po njihovem mnenju teptane. Mnogo mirnih državljanov je izgubilo vsakdanji kruh in mnogo njihovih tovarišev življenje. Oni, kteri so jih izvabili na nepravo pot, so imeli v svojej sredi zločinskega duhovna, kteii se ni oziral na svojo sveto obljubo in kteri je sedaj pred cerkvenim sodiščem. On se m bal dati varanim delavcem v roke sveti križ in druge svete znalke, ktere si je v nekej kapelici šiloma prisvojil. V varstvu teli znamenj je vodil delavce v nemire in smrt. Žalostno pri vsem tem je to, da so nemire prouzročili rušil:i sovražniki in da so slednji potrošili velike svote denarja, samo da bi izzvali državljansko vojno. Ruski sovražniki delujeji na to, da pravoslavje in avtokratstvo. brez kterih mora Rusija razpasti, uničijo.
"Naj duhovni opomnijo svoje ov-čice, da žive v miru. Naj "oblasti iščejo resnico in čuvajo zatirane, in delavci naj spoštujejo božje zapovedi in se čuvajo pred krivimi svetovalci, kte ri so zavezniki sovražnikov, ki hočejo razdejati Rusijo."
Batum, 30. jan. Policijskega ravnatelja Gurijela je blizo tukajšnje ^železne livarne nekdo ustrelil. Morilca še niso vjelL
Varšava, 30. jan. Mesto postaja mirneje, toda štrajk še ni končan.
Oblasti so izdale proklamacijo, s ktero naznanjajo, da zahteva položaj v mestu nadaljne varnostne odredbe. Oblasti ne bodo delale razlike med hujskači in štrajkarji, in poživljajo delavce, naj se vrnejo na delo.
Petrograd, 30. jan. Skoraj v vseh tukajšnjih tovarnah in delavnicah se dela, kajti štrajk je v vsakem oziru končan. Delavci Putilovih livarn, ka teri so pričeli prvi štrajkati, so naprosili metropolita, naj povodom pričeska dela mašuje in oznani izobčenje hujskača in duhovna Gopana.
Tovarnarji se bodo še tekom tega tedna posvetovali glede vreditve plače delavcev. Nekteri delodajalci bodo delavcem plačali tudi za one dneve, v kterih so štrajkali.
Petrograd, 30. jan. Anglež k i posla nrk je protestiral, ker je vlada razglasila pariški brzojav, da so nemire izzvali Angleži. Angležki poslanik trdi, da je to napravilo v Angliji slab vtis.
V soboto po noči so delavci v Varšavi napadli t am oš njega angležkega konzula in njegovega tajnika. Slednji je bil tako ranjen, da je moral iti v > bolnico.
Vabilo na naročbo.
Edini slovenski dnevnik "Glas Naroda" nastopil je z novim letom dva najsti, oziroma trinajsti letnik ter se tekom navedenga časa zelo razširil in se povsodi priljubil. Da se je list ▼ tujini tako visoko povspel, gre hvala zavednim slovenskih delavcem in njih prijateljem.
Tekom tega leta nameravamo list razširiti na sedem kolon stran, zato pa računamo na nadaljno podporo in razširjanje lista. .Kljubu temu pa bode ostala cena listu za Ameriko ista, najnreč:
za vse leto $3.00, za pol leta 1.50, za četrt leta .75. Za Evropo:
za vse leto $4.50, za pol leta 2.50, za četrt leta 1.75. Gg. naročnike prosimo za točno do-poslanje naročnine in razširjanje lista.
UPRAVNIŠTVO.
Iz inozemstva.
JAVNA ZAHVALA MORILCEM KRALJA ALEKSANDRA IN KRALJICE DRAGE.
Položaj v Avstro-Ogrske j. Bode li cesar Fran Josip sprejel Košuta v avdijenco?
BOMBE V PARIZU.	"
Belgrad. Srbija, 31. jan. Tukajšnje rladino glasilo javlja danes: Vlada je popolnoma prepričana, da so oni Častil «c i, k t eri so se udeležili umora kralja Aleksandra in kraljice Drage, pristaši ustavne vlade, da se pa v vladine za-leve ne bodo vmešavali. Kajti, med tem, ko so zastavili svoje življenje, da rešijo deželo pred anarhijo in demora-lizaeijo z činom, kterega dežela hvaležno pri poznava, so takoj vstanovih parlamentarno vlado."
Dunaj. 31. jan. Izvanredni in nepričakovani vspeh Košutove stranke pri volitvah v državni zbor na Ogrskem, zelo vpljiva na cesarja Fran Tosipa, kteri sedaj obžaluje, da je ogr-sko-hrvatski državni zbor razpustil, v kar ga je nagovoril premier Tisza. Ce->ar odpotuje v kratkem v Budimpešto, da se posvetuje z ogrskimi politiki. Pran Josip gre le nerad na Ogrsko, iajti tam bode moral samega sebe zatajiti in sprejeti v avdijenco svojega največjega sovražnika — Fran Košuta, kteri o jedinstvu Ogrske in Av-trije neče ničesar vedeti ter storiti konec poravnavi iz leta 1^7. — V sredo poda poraženi Tisza svojo >stavko.
Paris, 31. jan. Tukajšnja policija je našla včeraj pred hišo kneza Tru-beekega, atašeja ruskega poslaništva, bombo, h kterej je bila pritrjena goreča vžigalna nit. Bombo so takoj odstranili in policija sedaj zadevo preiskuje.
Slovenske novice.
— V Calnmetu, Mich., umrl je Josip JurkoviČ, star 24 let.
NASVET RODBINAM.
Najbolje svetujemo rodbinam, ako jim pokažemo, kako je napraviti prijetno življenje brez velikih izdatkov, ali kako se hrani denar, ne da bi pogrešali udobnosti. Mr. Frank Bures iz Frydeka, Tex., misli, da je nekaj važnega pronašel. On nam piše ^'Najboljša hvala za Trinerjevo ameriško grenko vino, ker ono je zaisto najboljše sredstvo za one, ki si hočejo očistiti kri. Mi smo vino rabili in pro-našli, da ni boljšega na svetu. Odkar smo pričeli vino rabiti, nismo imeli zdravnika v hiši in na ta način smo prihranili mnogo denarja." Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino stori v mnozih slučajih zdravnika nepotrebnim. Ono vedno izleči želodec in očisti kri; dodeli organom pravo delavnost in moč. Izdelano jt iz čistega trtinega vina in zelišč ter je najboljši kričistilec. V lekarnah. Jos. Triner, 79 So. Aahland Ave., Chicago,
' "tLAS NARODA"
t Ameriki.
Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. ■to	publisher:
rt ANK 8AK9UL liiwwlch StTMt, N«w Y«fk City.
rt* list m Amerik . . . $J.OO 11(M »■••*••* • • • 1-50 ... 4.30 " p^l MtB • X50 m M bit leta......1.75
NARODA" tskmja vsaki dan iz-" aedel) ta praznikov.
;NARODA" <Tai«e mf tk« Fm^pic")
mi m j 4*y, except Sundays and Hsli4t]fit
lak—Hytlaa yearly 93.ML Aivsrti—»sat aa agreement.
da daaet vrstic se plača 30
lipM krse padpisa in asobnosti se a« aa*t«aeje.
l»if aaj se klagavali pošiljati po Haaay Ori«.
Fn spisaisaiki kraja naročnikov ta. aa sc aam tadi prejiaje bivali-, da kilreje na;d«mo naslov-m i a paiiljatvam naredite
Naroda"
wi«k Stmt, New Y.rk City. • «9M rnmm Mane.
Amalgamated Crook Association/'
Ta dai ae v N«w Yorku eaprli vodjo talpe yeljnfov in roparjev. Pri preiskavi as js dognala, da vodja ni bil le sane vedja navadne roparske tolpe, kakortejik je v Ameriki brezštevilno, tamvei da js bil on pravi ravnatelj or-puiaaeijs, ktera voli svojega predsednika ia ktera vodi svoje posle na-iaaiae po predpisih. Organizaciji maajka ls ie državna 1 inkorporacija', ktera ki droitvu podelila znani "char-tar", aa kar bi bila na istej stopinji, kakor ee vse druge korporacije.
Člani imenovane organizacije so brazdvonno dobrega humorja, ker so dali avojej družbi ime "Amalgamated Crook Association" (družba Zjedi-njenih krivih, ali lopovov). Z tem imenom so naravno zaigrali mogoeost inkorporaeije v varstvu zakona. Tudi evojih poslov niso za mogli izvrševati javno. Ako bi svoje društvo imenovali "družba jednostavnega žavljenja", v ktero ime so bili opravičeni, — kajti jemali so svojim žrtvam predmete raz-košnosti — ali ako bi dali društvu ime " društvo za preiskuševanje policijske zmožnosti" — ker bi z svojim delovanjem nudili priložnost, da občinstvo izve, so li policaji podkupljivi in ne zmožni, — potem bi se lahko inkorpo-rirali. To bi se potem lahko zgodilo v varstvu zakona, kteri se nanaša na do* brodelne družbe. Ker so pa opustili vse forme, ktere bi jih čuvale pred postavno kaznijo, in odkrito priznali "princip" vseh kapitalističnih družb, morajo sedaj sedeti.
Pri vsem tem pa poslovanje "AmaJ gramated Crookov " občinstvu nikakor ni tako nevarno, kakor ono legalno in-korporiranih družb, kterih šefi imajo dobre redne plače, še velik ugled med občinstvom. Da se obranimo kaceg-a tatu, treba nam je le malo pozornosti, in roparskemu napadu se lahko ognemo z pomočjo gotove spretnosti in moči. V obeh slučajih je dobiček (tatov in roparskih napadalcev) le ono, kar nam odvzamejo iz žepov. Mnogo težavneje se je izog-niti goljufom, kteri poslujejo po gotovem dobro premišlje nem načrtu. Kljub temu, da so "eroo-ki" mnogo poštenejši, nego goljufi, pa med občinstvom vendarle nimajo toliko ugleda, kakor veliki inkorpori-rani zavodi, n. pr. razne borze in tru-sti. "Crookom" se je torej lahko izogniti, toda kako naj se človek izogne načrtom raznih borz, železnic, monopolov in druz;h tacih "Amalgamated Crook Associationov", ktere vzamejo Sloveku celo kožo in kosti ?Takim zavodom skoraj vsakdo zaupa in nihče ne dvomi o njihovej solidnosti.
Vendar pa delovanje tacih družb, eplošnosti mnogo bolj škoduje, nego ono ubozih "crookov". Pomislimo le. koliko milijonov dolarjev odvzamejo ljudstvu vsako leto razni trusti inkraj njih razne politične organizacije z kongresom, postavodajo in občinskim: zastopi zajedno.
Ne, ne! Ne norčujte se iz najnovejše "Crook Associacije" radi tega, ker se predrzne imenovati z pravim imenom. Vsa naša kapitalistična družba z njenim primeroma majhnim številom čla-nov-iakoriščevalcev, ni druzega, nego *' Amalgamated Crook Association'' in njene žrtve nimajo zopet drugih želja, nego, da postanejo i one nekoč — "erooki".
Makra
pakirali
Okleaca, nt. ia ekelici Mtepalka Mr •17 Oaatre Ave., kteri j« peetlatter
s "«** Xa
Izvirna poroiila iz Ljubljane.
V Ljubljani, dne 17. jan.
Česar pri nas na Slovenskem mnogi ljudje ne vidijo, to je videl g. Frank Sakser, ko se je mudil lani v Ljubljani. Videl pa je namreč,. da slovenski kmet in gospod še vedno hodita v nemčursko kranjsko hranilnico vLjub-ljani in da jo bolj {»odpirata, nego kateri drugi zavod ,te vrste.
Slovenski novinarji ne store toliko, kolikor bi bilo potrebno, da bi se poučil kmet in odvrnil od svojega najhujšega političnega sovražnika v deželi. Dokazati hočem s številkami, da Slovenci podpirajo Nemce na Slovenskem. V rokah imam balancije iz 1. 1902. in na podlagi teh računskih zaključkov hočem izvajati svoje dokaze.
Od leta 1902. se je res premenilo stanje uloženega kapitala, ali to nas ne moti; razmerje med nemškimi in slovenskimi hranilnicami na Kranjskem se ni nič premaknilo.
Govoriti hočemo samo o hranilnicah, ktere se nahajajo na Kranjskem, torej v središču slovenskega ozemlja. Dokazati hočemo s številkami, koliko denarno moč zastopajo slovenske, a koliko nemške hranilnice.
Na Kranjskem imamo osem hranilnic. Izmed teh sta dve nemški, to je v nemških rokah, namreč Kranjska hranilnica v Ljubljani in občinsikahranilnica v Kočevju; ostalih šest hranilnic so slovenske, in sicer: Mestna hranilnica v Ljubljani, potem v Novem Mestu, Kranju, Radovljici, Kamniku in na Krškem. V vrsto teh denarnih zavodov ni šteti takozvanih "hranilnic in posojilnic" ktere so pravzaprav "hranilna in posojilna društva", a tudi Kranjska hranilnica v Ljubljani ne spada v vrsto moder nih hranilnic, ker ona je društvena hranilnica, in je tudi popolnoma na pačno. da jo nekateri nazivajo "de Žel no" hranilnico. Do tega krivega jMtjmovanja navel je nevedne ljudi naziv "kranjska" hranilnica, torej naziv po deželi Kranjski.
Vse hranilnice na Kranjskem, slovenske in nemške, imajo premoženja, t<» je ulog skupaj 91,095.475 K 17 v. Ta ogromna svota 91 milijonov kron predočuje nam premoženje z večine na Kranjskem bivajoeih ulagateljev, Slo vencev in Nemcev, kteri imajo svoj •lenar v hranilnicah, in ne štejemo sem drugih denarnih zavodov. Od te ^vote je naloženo v nemških hranilnicah 66,096,825 K 82 vin., to je 66 milijonov, a v slovenskih le 24,998,649 K 35 vin., to je 25 milijonov. V nemških rokah je torej 41 milijonov de narja več.
Naravno je, kdor ima vee denarja, ima tudi več dobička, ker denar se >!ela sam."
Leta 1902 sta imeli obe nemški hra-tilnici čistega dobička 346,105 K 38 in., a v tej svoti niso oni veliki zne-ci. kteri so se darovali v dobrodelne lamene, dočim so vse slovenske hra-lilnice izkazale leta 1902 čistega do • lička skupaj 136,316 K 39 vin. Ako pogledamo na splošne rezervne lklade, kaže se nam ista razlika. Obe emaki hranilnici imata zaklad 7,622, K 1 vin., to je 7y» milijona, dočim •iiajo vse slovenske branilniee zaklad - cupaj 661,530 K 18 vin., to je nekaj ■<*z pol milijona. Istina je, da dajejo -'.ovenske hranilnice svojim vlagate em večje poroštvo, nego nemške svo-i m ulagateljem, ker so slovenske hra-. Inice osnovane na podlagi občinsike-i poroštva, in bi samo to dejstvo mo-r.ilo kazati pot v slovenske hranilnice -akemti vlagatelju. Vse slovenske • anilniee so še mlpde in si niso mogle i ihrati tolika zaklad, da bi po pravi-.1 mogle in smele kaj žrtvovati v dobrodelne in občekoristne namene. Obe 1 -mški hranilnici sta darovali lani 140,000 kron in je Kranjska hranilnici določila v namen, kterega iz prednosti ni povedala, celih 100,000 ron. Kranjska hranilnica v Ljublja-li je sama dozdaj dala v svoje na-nene 5,240,038 K 36 vin., to je čez jet milijonov, dočim Slovenci niso a ogli žrtvovati za svoje namene niti inarja!
In tako čitamo vsako leto, koliko e Kranjska hranilnica dala za nem-'■ca društva, nemško gledališče, nem-ke korporaeije, v obče v namene, ka-•ri imajo nemški značaj. Provzročili so pa ta položaj ulaga-"l.ji. Da vidimo. Obe nemški hranil-i<-i imata skupaj 46,430 ulagateljev. vse slovenske hranilnice imajo sku-nj le 31,254 ulagateljev. Ali morda do misli, da so ulagatelji pri Kranjci hranilnici sami Nemci T Ne, tega e misli nihče. Na Kranjskem je lamreč okroglo 2S,000 Nemcev. Njih polovica spada v kočevski okraj, a Iruga polovica je razkropljena po >talem Kranjskem. Dežela Kranjska pa šteje 508,150 prebivalcev. Kočev--»kega okraja Nemci hodijo v svojo !i ranil nico v Kočevju, vsi drugi Nemci •a so recimo navezani na Ljubljano, :ar pa tudi ni res, ker novomeški ■kraj šteje kakih 3500 Nemcev. Moralo bi torej biti središče kranjskih \Temcev Kočevje, ali to ni, ker Ko-'evje ne igra nobene vloge. Središče je ;im, kjer je inteligencija in kapital. A nemška inteligencija je v Ljubljani,
a nemški, to je laei-aamiki kapital je v oblasti Kranjske hranilnice v Ljubljani.
Po računu, da ima Kranjska hranilnica 41,838 ulagateljev in da bi vsi ti ulagatelji bili res Nemci, imel bi vsak Nemec po vec knjižic, to je toliko kapitala, da bi lahko živel ob njem s svojo obiteljo: vsaik nemški gospodar imel bi do 60,000 kron kapitala. Nasprotno pa bi Slovenci, kterih je na Kranjskem malone pol milijona duš, morali biti veliki siromaki, kajti izmed njih je le 31,254 ulagateljev, a vsafe pojedini Slovenec bi imel le 52 kron premoženja, naloženega v hranilnici, oziroma vsaka slovenska rodbina bi imela 350 do 400 kron premoženja. Ali ta stvar ima drugo lice. (Konec prihodnjič.)
Dopisi.
| \ 31-33 Broadway, 4. flow, jj |
* L	-----6 ?
S H u
v
Daje nasvete na infor-	/f !}
macije, posreduje brez-	^ S? plačno službe, ter deli v
potrebnih slučajih pod.	j« ^
pore.	^ |
Pisarna odprta: od 9. ure ^ ^ tjutraj do 5. ure popoludne ia- a a
vzemši nedelj in praznikev.	/ f
Pittsburg, Pa., 28. jan. Priloga štev. 25 "Glas Naroda" me je zelo razveselila in sicer finančno poročilo J. S. K. Jednote. To poročilo je zelo jasno in vsakdo se iz njega lahko prepriča o vseh posameznostih. Jed-nota je izplačalav šestih mesecih $11.-535 podpore in sicer: vdovam $7700; za umrle soproge $1800; za poškodbo udov $1000; bolniene podpore pa $1035. Koliko bridkih skrbi je bilo s tem utešenih! Kako lepa je podpora družini ali vdovi, ako jej nesreča odvzame moža-reditelja, ko dobi $900 podpore, ali nad 4000 kron! Enako možem pride prav podpora, ako mu osoda vzame ženo in bodi saj za dostojne pogrebne stroške in povračilo stroŠ&ov v bolezni v znesku $300. Kako prav pride ponesrečencu par stotaikov, ako se pri vsakdanjem delu ponesreči! A naša J. S. K. Jednota tudi ne pozabi bolnikov, kterih krajevna društva več ne podpirajo, plača jim ona po $20 na mesec. Pri vseh teh stroških pa ima še premoženja 4547 dolarjev 62 eentov v gotovini. Vsi drugi stroški, to je: upravni, plača uradnikov, tiskovine, poštarina, glasilo in drugi stroški so znašali le 945 dolarjev 8 centov. Vse te svote so dohodki od slovenskih delavcev; vsakdo mora vedeti, da aiko ni dohodkov, tudi ni mogoče plačati stroškov. No-beden član naj ne bode nejevoljen, kadar pla čuje mesečnino za društvo in Jednoti ne assessmente ter naj se spominja reika: danes tebi, jutri meni. Kakor mi sedaj, ko smo zdravi in čili plačujemo assessmente za ponesrečene, bolne in umrle, tako bodo tudi drugi za nas. ako nas obišče bela tebka — smrt.
Povedati moram pa tudi rojakom, da nobena zavarovalnica ne daje take podpore za tako male doneske. Pisatelj teh vrstic plača za $1000 zavarovalnine za smrt $54 na leto in je star 43 let; ako živi 20 let v zavarovanju, pa dobi $1000; nema pa nikake bol-nišne podpore; nikake podpore ako ga nesreča zadene in mu poškoduje kak posamezni ud. Omeniti pa moram tudi, da delavce, kteri delajo po prsmogovih rudokopih in drugih nevarnih tovarnah, take delavce družbe sploh ne sprejmejo, ali pa zahtevajo visoke prispevke. Seveda gledati mo ramo, da se rezervni zaiklad nabira in to se kaj lahko zgodi s prispevkom. Kadar je assessment nizek, ali pa ako se vsako leto od vsacega člana vzam: assessment $1 in ta v obrokih po 2; centov. Rezervni zaklad nam je potreba za kak slučaj kake večje nesreče ali kužne bolezni.
Slovenske delavce, kteri še niso pri nikakem društvu in nobeni trdni Jednoti, opozorujem, da naj pristopijo k podpornim društvom, da ne bodete tolik rat brali, ta in oni je ponesrečil ali umrl ter ni bil pri nobenem društvu :n ostavlja žalujočo ženo z več nedoraslimi otroci. Ob pravem času naj <krbi vsak zaveden slovenski delavec za dneve nesreče. Vam g. urednik pa moram predbacivati, da imate to lepo napako, da kaj radi prosjačite za ponesrečene in s tem dajete nekako po-tuho. (Za Boga svetega, kam pa naj se zateče siromak v zadregi, kakor k lobrosrčnim rojakom — in mi imamo ?rce v prsih, a ne kamen. Uredn.)
Člane J. S. K. Jednote pa poživljam, naj marljivo agitirajo v njen prospeh in prospeh nas vseh.
Član J. S. K. J.
Listnica uredništva.
G. John Janžekovič, Kansas City, Kans. — Naravno, da ono poročilo niste Vi pisali. Poročila iz Kansas City, Kansas, nam večkrat pošilja neki Ivan Miiller, kterega pa osobno ne poznamo. Iz tega torej lahko uvidite, da je dotičniik najbrže Nemec — in sicer pošten Nemec, ker loči pravo od nepravega ter ne čisla slovenskih odpadnikov. — Srčni pozdrav, a Vašemu društvu najbolji slavjanski vspeh!
KJE JE JAKOB MEŽNAR. doma iz Ihanske fare pri Domžalah na Kranjskem. Pred letom je bival nekje v Ohio. Za naslov bi rad zvedel Frank Decman, Box 557, West Newton, Pa.	(31-1 1-2)
Slovensko katoliško
KJE JE JOŽEF ŽVABKEL, doma iz Škofelce pri Ljubljani V Ameriki biva is 20 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: L od vik Fabian, krojaški pomočnik na Kamnih P. Bohinjska Bistrica, Austria — Krain.	30-31 1;
KJE JE MOJ SOPROG FRAN GRE-GORIČ, iz Srednje vasi pri Travniku na Kranjskem. V Ameriko je prišel pred 4 leti; delal je nekje v Pennsylvaniji. Čula sem, da je obolel na umu ter se nahaja nskje v bolnišnici. Pravili so mi tudi, da se je vrnil v stari kraj ter da je skočil v morje; sedaj ne vem, je li iiv ali ..mrtev? Prosim cenjene rojake za njegov naslov če ve kdo kaj o njem. Alojzija Gregorič, Srednja vas 18, P. Travnik. — Austria — Krain. (30-1 1-2)
Za ponesrečenega rojaka J. Reseka,
priposlal nam je Frank Pogačnik iz Buffalo, N. Y., $1; darovali so: Fr. Pogačnik 37c, Jos. Wouk 38c, Primož Prelesnik 25c.
Rojacom ▼ Calumetn, Hick., in okolici priporočamo našega zastopnika (. Pavla Schaltea, 211 7th St. Do-tičuik j« i mul t svscL
poop, društvo
=0
svete Barbaro
VAŽNO ZA TISTE, KTERI NAMERAVAJO V KRATKEM POTOVATI V STARO DOMOVINO.
Francoski parnik
LA CHAMPAGNE
odpluje dne 2. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
KROONLAND
odpluje dne 4. februarja ob 10:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen. Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 9. februarja ob 10. uri iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 11. februarja ob 10:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik
PATRICIA odpluje dne 11. februarja ob 9. uri dopoludne iz New Yorka v Hamburg. Nemški parnik na dva vijaka MAIN
odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Bremen. Lepi poštni parnik
STATENDAM odpluje dne 15. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik
LA TOURAINE odpluje dne 16. februarja ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Havre.
ZJ«dln]»n« drtav« S«v»rn* Amerike.
Sedež: Forest City", Pjl
no Onm SI. januarja 1903 v- drCavi PennaylvanlJL
—o-
ODlOMnE:
Prsdssdaik: J O IIP IA I. A*, mL, Box §47, Persct City, Pa. Psd»rsdMdaik: JOMJT TKLBAJT, Box S, Mmb lu, Pa. L Uimik: ITAK TBL1AJT, Box W7, Fsrsct City, Pjl IL tajnik: AL9JKJ IAYE*L, Box »74, Forsrt City, Pa. Blagajnik: MAJfcTHV MUHIu, Box S37, For** City, Pa. KADZORHIXI: JOSJT DRAŠLER, Box tt, Porast City, Pa. AJS99U FIIIAT, Box ti, Dvys*. Pa. F*AJTK STOK. P. O., Lnssrns, Pa. AflDKlJ SUDIt, Box 10t, Thomas, W. Ta
POROTKI ODBOR: KAROL ZALAR, Box tt, Forsot City, Pa.	~ - -
JOMJT MlOPLAR, P. On Forsot City, Pa. ANTON BORinmt, P. O, Forast City, Pa.
Dopisi saj so poialjajo L tajalkn: Ivan Tslban, P. O. Box <07, Porosl City, Pa.
Drnftvcno glasilo js "GLAS NARODA".
■VARILO.
S tem opominjam vse rojake, naj se varujejo ptička i imenom FRAN Klemenčič. Posodil sem mu že pred 2 leti $40 s namonom, da bi poslal svojemu sinu v staro domovino karto za pot v Ameriko. Moš je lspo denar zapravil ter se ne zmeni sedaj več za to, dasoravno sem fa žs ustmeno in pismeno tir j al. Sedaj biva v Jamison. Pa. Pazite se ga to raj, da i* kterega družeča ns pripravi ob novce.
JOSIP RAKOlE,
(17-31—1)	Haser, Pa.
Ifojakoflt Slovsaosm In bratom Hr vatoan so prlpwrsl— nsctoplsjs tor naznanja«, da prodajssa rasno vrsto s parobeodno UMko, stsajavaoa movco, tar odpoCljaaa donarjo v staro dom* rlno.
Pootrofba soMdna in poltena. Z volsnpoitovanjem
BOZO 60JZWIC
523 Okostaa* St., JO EMS T OWN, PA
Skušnja uči !
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož ia korenin, ki jih je dobiti v Kvropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor** boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Najnovejii ROČNI SLOVENSKO-ANGLEŠKI in
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR, tor
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA v slovenskem jezil^g je dobiti prvo za 30 centov, drugo za 40 centov poštnine prosto pri
FRANK 8AKSER, 109 Greenwick Street, Now York, 1771 It fiijdr StrMt. Cleveland. O.
Sloveacem in Hrvatom pri- m* poročam svoj	^^
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine s modke.
Rojakom pošiljam denar° Je v staro domovino
hitro in poceni; preskrbim pa-
robrodne in železniške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA TINA
NA PRODAJ.
Dobro Črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro bel« ali irno vino 50 centov
galona. Reesllng 55 centov gaiona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Orožnik: od $2 25 do $2.75 galona.
Slivovlca po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jakše,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
i
i I
a
it
i
it
I!
1
k

Math. Grahek,
1201-1203 Mesa Ave.,
Cor. Santa Fe ^Ave.,
Pueblo, Colo.,
priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo
možkih oblek in obuval,
kakor tudi svojo bogato zalogo
grocerijskega blaga
š
sl
1
ni v-l
I 1
in železnine; v zalogi ima tudi Trinerjevo grenko vino.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter je v zvezi z g. Frank Sakserjem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča Math. Orahek, lastnik.

r .aid iar.čajtf EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"QLAS NARODA",
kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčaje tudi slike. * * * * +
Velja za ts« Uto .
" pol Ista . " 3 mmmmco
$3.00 1.50 75 ct.

-vTSpjr—- s: T.-**" —
JiigoslOTansto
KatoL Jeflnota.
Inf^rporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
K v ELY, MINNESOTA. ✓

rax>inxi:
Predsednik: JOHV UA3JAX, P. O. Box SOS, Sly, Uma. P«aynMk* JOBDf EBEŽlANIK, P. O. Sox 1W, Federal, Pa. L tftj«fc: JTTMJ L. BBOCIOH, Mirna. EL tajmik: JLNVOIT OBMBf, MS Sevemtk St., Calumet, MmM.
Blagajnik: IT Alf QOTtM, P. O. Bex 1U. Ely,
STADEOBKIKI:	^
JOSIP PKIO, 1794 Bi. Olair St., CSevelaad, Okle. \ IVAH mmm, HW Okerr? AMey, Braddeck, Pa.
IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Bveletk, Mina.
POBOTNI ODBOB:	L
MJMABfi XXOBUOAB, 11S m »C, Calumet, Mick. JAXOB XABVKBVBC, «24 Maekkarry Alley, Pittaburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Bex ISM. My, Mina.
Dopiai aaj ae Ua^evelige peeiljati aa L tajnika: Geo. L. Brosick, £y, Mili., po srefoi aavfeefndkn in nekeneaa dracem.
Denarne peflUfatre aaf aa pošilja je kiaffajniku: Ivan Gkrvša P. ©„
Box 106, Ely, Minn., in po sragam «*8top»ik».
DruStran« gasilo je: ' GLAS NABODA".
Drobaesti.
KRANJSKE NOVICE.
Radi krivca nevarno ranjen. V Stari
Oseliei je srečal Luka Faraone na ee-sti voznika Venceljna Čadeža, ki je imel na klobuku krivce. Faraone je pohabil po krivcih rekoi- "Kaj ie boš ti s tem postavljal!" Čadež je za-<rrahil za nož in zabodel svojega nasprotnika enkrat v prsa enkrat pa v roko ter ga nevarne poškodoval.
Nasledki pijanosti Jakob Bajželj iz Kamnesrorice je bil za delavca pri karavanškem predoru. Neki dan se pa je tako napil, da je v neki gostilni na TTmšici razbil vse, kar mu je prišlo po.] roke. Šel je iz gostilne ter me- feU šteti krajcarja Tako se je prjpe-tal kamenje v okna. da po popokalo filo? da je prinesla k hiši nezakonske-vse Šipe in so bih gostje v velikem otrota. Stara in mlada dva pa po strahu. Ker ga domačim le niso mo- j ,ljej- pretepavali so siroto, zaklepa1: /rit ukrotiti, so poslali po orožnike, j vse pred nj-Q in delali z nj0 huJ-ge> ka_ kteri so hoteli Bajžlja zvezati. Toda ,.-or z živ;no. Ker je dekle močno in tudi tem se je zoperstavil ter jih ^ -e branilo> so j0 pa zvezali večkrat, sprejel s kamenjem. Orožnik ga je su- (]a SQ jQ lažje pretepavali. Tako ^ j0
ml v ste-no z bajonetom. Ko je čuti! todi pred kratkim pograbili, ji zvezali bolečine, ga je b lo mogoče odpeljati. roke na hrbtu> vrJ?li j0 na lipe in
Velik strah je dne 12. januarja na- mlatili po njej, kot po ajdovem snopu, pravil požar, ki so ga Dobrepoljci Da bi pa ne mo^la kričati, zataknili so opazili v struški dolini. Ljudje so so- v usta blazinien za šivan!ke. Komaj
in podžupnnov. Vsekako pa je nemška "Gemeinburgschaft" med mestnimi očeti "najbolj nemškega mesta" precej — Jndna.
Bogoslužni razbojnik. — V Št. Vidu pri Planini na Štajersikem je družina, ktere člani so tako pobožni in sveti, da bi vsem svetnikom po cerkvi pete oblizali. A čLm svetejši se kažejo, tem surovejši so proti lastni rodn^ krvi. Stara dva sta v preužitku in imata pri sebi odraslo hčer: sin pa je prevzel posestvo in se oženil — eden pa je šel med "gospode". Starimu dvema ni po godu, da je hčer pri njih. čeravno si je morala celo leto služiti kruh z dnino pri ptujih ljudeh. Ko je prihajala zvečer domu, je niso pustili v hišo, temveč jo zagnali v slamo •;pat. Ako se je oglasil ženin, niso ho-
dili. da ffori v Strugah. Orožnik"' in gasilno društvo v Pobrepoljah so bili takoj na noirah, mnojri so hiteli peš ali pa z vozovi na pomoč.
Predrznost. Janez Širok po dom.i-če "Jarcev", posestnika < n iz Sr«'l nje vasi pri Vrhniki je najsurovej-kar ga pozna vas. 2oletni mladenič je neko nedeljo v farni cerkvi v Polho- . vem gradcu med božjo službo si na-1 pravil cigareto ter jo pusil v cerkv . ' To je navzoče tako razkačilo, da so ga zgrabili in vrgli iz cerkve.
Nepoštena natakarica. Kal a n de r Marija, doma iz Trbovelj na Štajerskem služila je pri Alojziju Janežu, jrosti!ničarju v Molcremlogu. kot natakarica. Ker pa ni razločevala svojih stvari od tujih, si je v teku 6 mesecev nabrala veliko tujega blagra. Tako je
im je sirota utekla in šla k žandar-meriji v Planino. Med potjo ji je neka iolska učenka potegnila blazino iz ust S povezanimi rokami je žandarje pro--;in, naj jo rešijo, da jo domače sve-o'uinske zveri ne pobijejo do smrti. Tako je prišla cela zadeva pred državno pra vdništvo.
PRIMORSKE NOVICE.
Napete razmere med Avstrijo in
Italijo. Čudno je, in vendar je res. Italija in Avstrija sta zaveznici v isti nolitični — trozvezi. Med Kvirinaloan in cesarsiko palačo na Dunaju obstoje lajbolj prijateljske razmere, vedenje obeh vlad je -baje najkorektneje, in vendar vzlic vsemu temu se množe irlasovi in znaki, da so se med Avstrijo in Italijo razvile take razmere, pokradla gostilničarjevi hčeri več pe- >la guti Avstrija potrebo za izdatno rila in obleke, ter skrila v podstrešje. pomnoževanje svojih garnizij ob av-Ko so prišli tatvini na sled, je Kalan- <trijsko-italijanskih mejah. Tako :i. der najprej tajila, da je kako stvar pr pripovedujejo listi — ki so sicer zmaknila, toda pri preiskavi so se na- tudi med oboževalci trozveze — o razšle pokradene stvari.	1 orOVoru z nekim odličnim državnikom.
Nočne prikazni. Mestna policija ki je zatrdil, da razmere med obema ljubljanska je dne 13. jaauarja prijela Iržavama nikakor niso take, da bi jih štiri osobe, ki so brez dela ponoči po- mogli imenovati korektne. Vzlasti da hajkovale po mestu. Vse štiri imajo nzlovolja na Dunaju sovražna pisava prepovedan povratek v mesto in so italijanskih listov in agitacija radi morali dve oddati v d3-želno bolnico, adrijanskega morja. Iredentizem — drugi dve bodeta pa odšli po odgonu pravi dotični državnik — raste ra-domov. Dve sta komaj prišli iz zapo- pidno, toliko v Avstriji, kolikor v Ita-ra. Lepa četvorica se imenuje Janez !iji. Potemtakem se ni čuditi, Ako se Žabjek, Marija Virant, Pavla Kalič in hoče Avstrija z gotovimi odredbami Frančiška Rušt. Vsi so že mnogo- zavarovati pred presenečenji. Take
krat v "pratiki".
Umrl je Janez Tepina, ki je bil na Silvestrov večer v Stražišču pri Kranju obstreljen.	. 1
Starčev samomor. V Beli cerkvi na Dolenjskem so našli mrtvega v vinski kleti 6G let starega vdovca. Mož se je menda sam umoril, ker se nobena ženska ni hotela ž njim poročiti.
ŠTAJERSKE NOVICE.
odredbe so tudi razna premeščenja in -popolnjevanja garnizij, zlasti v južnem Tirolu in na Korošikem.
Jako vplivni avstrijski državnik se je o pomnoževanju avstrijskih čet ob italijanski meji izjavil tako-le: Avstrijski krogi niso smeli nikakor pregreti važnih dejstev, da so se pokazale talijanske torpedolovke na važnih točkah našega obrežja, da so Italijani ustanovtili brezžično brzojavno po-
stajo ob albanskem obrežju, obavstrij Gradec z dvema županoma — brez -ki meji. Tudi je znano avstrijskim župana. Čudne spletke se morajo go- -blastim, da je v Italiji in v Avstriji d it i za kulisami graškega občinskega redenta vedno bolj mogočna. Končno sveta. Kakor znano, je bil pri prvih e izjavil, da Avstrija nikakor ne na-
volitvah izvoljen za župana dosedanji podžupan dr. Pochacher. Ker pa njegova izvolitev še ni potrjena, župa-nuje faktično še vedno stari župan.
.erava napada na Italijo, a potreba f. da je država zavarovana pred mo-ebitnimi presenečenji. O premeŠčenju vojaštva se poroča.
znani dr. Graf, ki pa je bil pred ne-	da pride 20. lovski bataljon, ki je bil
kaj dneri izvoljen — za I. podžupana.	,-edaj v Judenburgu, v Trst. Lovski
Da postane zmešnjava popolna, nazna-	»ataljon št. 8. v Trbižu bode popolno-
nilo se je seji ofočinAega sveta, da	ma razdeljen in bodo stotnije nasta-
odložijo svoje mandate vsi člani nem-	njene v Zgornjem Dravogradu, Kotju,
ške občinske zveze, 11 po številu, med	Mavtenu in v Kortini. Tudi posadk
njimi pa je tudi izvoljeni župan Po	med Pontabljem in Malboi^etom in
sehacher in dr. Goltsch. Izstopivši	ob križpotu med Bovcem in Predilom
člani so najbrže hoteli izsiliti nove ob-	bosta pomnoženi z dvema lovsfcima ba-činske volitve in novo volitev župana taljonoma. Nadalje nameravajo tudi
premestiti 9 lovski bataljon iz Beljaka.
"Corr. della Sera" v Milanu poroča, da proučuj^ komisija generalnega štaba o novih italijanskih utrdbah ob avstrijski meji.
Revolta na krovu angležkega par-nika. — V Trst je došel pred kratkim angležki parnik "Huusatonic" ter je pripeljal s seboj 45,S63 vreč riža. Čez nekaj dnij je nastala na parniku- revolta, in pod'kapitan je bil primoran iskati policijske pomoči. Policijskemu nadzorniku Glavaču z mnogimi redarji se je končno posrečilo narediti mir. Neki 391etni mornar, Viljem Colover, je bil težko ranjen, vsled česar so ga prepeljali v bolnišnico.
Ogenj na Blanči. — Dne 11. jan. po-poludne je zgorelo Karolu Grusovinu na Blanči okolu 70 kvintalov slame. Trije otroci 2—3 let so se igrali na dvorišču z žveplenikami ter prižgali slamo, ki je začela goreti. Prišli so gasit ognjegasci iz mesta. Ker se je govorilo, da je nastal velik požar, se je nabralo vse polne občinstva na Blanči.
Mina je eksplodirala ter ranila 21-
letnega delavca Antona Pumarja iz Bat, in sicer v obraz tako, da ga je močno poškodovala. To se je zgodilo pri delu za novo železnico med Solkanom in Plavmi.
V zapore je hotel na vsai način neki Štefan Strgar iz Bat. Prišel je na policijo v Gorici ter rekel, da je nepoboljšljiv človek in nepridiprav ter da naj ga zapro. Seveda so se mu na policiji smejali ter ga poslali, naj gre kamor hoče.
Izpred sodnije. —Ivan Volk iz Gradišča je imel v Avčah peč; kjer je pekel kruh. Ker je odšel od tam, ne da hi bil plačal svoje dolgove, so ga naznanili sodniji. Pri obravnavi pa se je dokazalo, da je pred odhodom obljubil, vrniti se ter storiti svojo dolžnost, vsled česar je bil oproščen obtožbe.
Peter Turek iz Gabrij je brcnil Fran Peprana tako močno, da je bil obtožen težke telesne poškodbe. V Gorici pa niso smatrali zdravniki poškodbe za težko, vsled česar so prisodili obtožencu le mesec dnij zapora.
Na dan Vseh svetih je šla večja družba lovcev iz Gradišča ob Soči na lov v Bnimo. Ko so prišli na mesto, kjer so hoteli loviti, prišlo je do njih več mladeničev, ki so jim pretili, da tam ne smejo loviti, končno so morali lovci celo bežati. Radi tega je bilo obtoženih 6 mladeničev. Eden je bil oproščen, ker £ra sploh polejj ni bilo. drugi pa so dobili ječe od 4 do dveh mesecev.
Nagle smrti je umrl mitničar Ušaj v Tivoli pri Goriei. Zvečer mu je bilo slabo ter se je peljal domov in legel v posteljo; drugo jutro so ga našli mrtvega.
Propadla tvrdka. Tovarna za testenine v Trstu Giovannija Lorenzet-tija je propadla. Pasiva znašajo 300 tisoč kron.
Dve dami iz Port Arthur j a v Opatiji. — Iz Opatije se poroča : Nedavno tega ste dospeli semkaj dve Rusinji :n se nastanili v enem izmed prvih hotelov. Ker dohajajo v naše letovišče zlasti pozimi ljudje vseh narodnosti.
sprva ni za tujki brigal nihče Še le, ko se je izvedelo, da ste Rusinji bili v Port Arthurju, ste postali pred-med isplošn-i radovednosti. Rusinji se pišeta Ščerbutina in Prospirin in ste obe omoženi. Njiju moža sta častnika in sta bila od začetka rusko-ja-ponsike vojne prideljena posadki v Port Arthurju. Obe gosne ste živeli pri svojih možeh v Port Arthurju in *te iz trdnjave še le utekli, ko so jo začeli Japonci že oblegati. Rusinji vzbujata sedaj povsodi splošno pozornost. Vsakdo bi se rad ž njima seznanil in govoril. Dopisniki raznih listov so se že trudili, da bi jim dovolili krater razgovor, a vse zaman. Rusinji Se izogibljeta vsaki druščini in ne občujeta z nikomur zato tudi ni bilo mogoče o njih ničesar natančnega poizve-deti.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgarski diplomatični agent Načo-
vič je s svojim vztrajnim in odločnim posredovanjem dosegel, da sultan š Tjosebno na rc 1 Ho uikazuje troje: 1. Vsem begunom iz dri no poljskega vi-lajeta se dovoli vrirtev v domovino; 2. begunom se v-i prestopki odpuste brez vsakoršnih posledic: 3. s kaznji-vimi osobami >e mora v h.idoče posto-nati nepristransko in strogo zakonito. Ako se bode irade res izvedel, zbolj-<alo se bodo mno^n glede položaja v imenjenem okraju. Načoviču so pri posredovanju pripomogli mnogo tudi ooslanei velesil.
Afera barona Handla. Znani bogataš Demetrio je zapustil dva milijona • iron, da se ustanovi v Zadru velik de-cliški zavod. Uprava tega kapitala se je izročila odboru, v kterem so namestnik Handl, metropolit Dvornik, župan Ziliotto in član gosposke zbornice, grof Bornelli. Odbor pa ne more meti nobene sklepčne seje, ker Bornelli in Ziliotto nečeta priti z baronom Handlom v nobeno dotiko.
Turška vlada je naznaila ruskemu ruskemu poslaništvu, da je pripravljen celi obrok turške vojne odškodnine Rusiji v znesku 350.000 funtov povrniti. Denar je posodila otomanska banka.
Delo dobi
25 mož v' Arkansasn, kteri razumejo izdelovati .doge. .— .Naslov: .MAX FLEISCHER, 258 Grove Street, Memphis, Tenn.	(27-1—13-2)
Rojakom v Calumetu in okolici priporočamo našega večletnega zastopnika M. F. Kobe-ta, 31 Cedar St., Ca lumet, Mich. Pri njem plačujejo lahJto ctari ia novi naročniki naročnino.
KUBI.
Sa 100 kron avvtr. veljave treba je dati $20.55 in k temu ie 15 centev sa poitanino, ker mora biti denarna poU-Ijatev registrirana
Kretanje parnikor. V New York so fespeli:
Kroonland 30. jan. iz Antwerpena.
Dospeti irnaje:
Ultonia iz Reke. Slavonia iz Reke.
Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Cedric iz Liverpoola. Victorian iz Liverpoola. Deutschland iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Ethiopia iz Glasgowa. Hannover iz Bremena. St. Paul iz South amptona. Lucania iz Liverpoola. La Tourraine iz Havre. Neckar iz Bremena, ^tntendam iz Rotterdama. Zceland iz Antwerpena.
Odpluli io:
Brandenburg 31. jan. v Bremen.
Odpluli bode:
Baltic 1. febr. v Liverpool. Rotterdam 1. febr. v Rotterdam. La Chajnpagne 2. febr. v Havre. Mongolian 2. febr. v Glasgow. Philadelphia 4. febr. v Southampton. Kroonland 4. febr. v Antwerpen. Etruria 4. febr. v Liverpool. Kaiser Wilhelm der Grosse 7. febr. v
Bremen. Slavonia 7. febr. v Reko. I >eutsehland 7. febr. v Genovo. Teutonic S. febr. v Liverpool. La Lorraine 9. febr. v Havre. Neckar 11. febr. v Genovo Patricia 11. febr. v Hamburg. Zeeland 11. febr, v Antwerpen. St. Paul 11- febr. v Liverpool. Lucania 11. febr. v Livernoo. Ethiopia 11. ftbr. v Glasgow.
-frg-fgj-TT !lj!i !
Jaco"b StoDTLicIti,,
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura.....«..$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navij ak.....$12.00
Srebrn: Tira......
I I z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $U.OO 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^i^ 5 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s<- najbnljie delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Jacob Sionich.
Sg E. Madison Street. CHICAGO, ILL.
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! %
& & & & & & &
ft ft ft ft
Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim in tur=
žkim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete cieare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amerikanska tvrdka.
5 zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo --5 zavojčkov najboljših cljtar, v vsakem po 50
toraj skupno 250 cigar, stane samo .$3--6 velikih zavojčkov na^bolišesa
bosanskega tobaka	— Cigarete, cigare ali tobak poši-
ljamo vsakemu zastonj ia poskušnjo, če se nam pošlje 5Uc. v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošlite ga na
The Croatian Tobacco Co.
43 Jefferson St.,
New York iN. Y.
<T<

Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, ID.,
blizu 19. ulke, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišače smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglUče in Ifralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor* Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
GOTOVE
denarje najceneje ku piš pri F. SAKSERJl 109 Greenwich Si
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrva-tou, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
MoJSALOON se nahaja nod št. . 409 W. Michigan St.,
I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo ) naklonjenost rojakov, se za nadalje naj top le je priporočam in vsa-
ikemu najboljšo postrežbo zagotavljam«
S spoštovanjem
JOSIP SCHARAB0N,
W. Michigan St., DUUUTH, MINN.
ZDRAVI
-1
2 L t? £ S'i 2 B
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins
9
* 9
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za j popolno ozdravljenje:
Spoštovani posp^d profesor!
.Taz spodaj fodpisimn- sp Vam zehvalim za Ya3 trud In za Va5e učeno zdra/ljenje. Vsemu našemu narodu pocelej A:..eriki sporočam, dust* Vi pravi in jed i ti zdravnik, kteri zumon' ozdraveti vsakejpi lxil-nika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v mestu Pueblo, a nije-din mi ni mogel pomagati. Nektcri zdravniki so mi tvkli. da mi ni nič. a kako more vendar zdrav Človek iskati zdravila in trositi denar, če mu ni nič. Vi. pa mi niste tako tvkli. atup: k sle me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej težkej !><>lt'ziii in mi posiali zdravila, po kti-rili som takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a [lodrugič poslanih zdravilih sem — hvala ltoeu i Vam — j»■;Kiiiioma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, k tebi sn priobčita v svoih listih t«-tra izvrstnega zdravnika in nas tako o pozoriia na najboljšega zdravnika.
S tem končam pismo — Yam do gsoba hvaležna.
ANA GORŽE.
433 Rush St.. Pueblo, Colo.
Častiti gospod I
x Naznanjam Vam. da so me Vaša zdravilu prav dohro pozdravile. Že v dveh duch sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil
popolnoma zdrav. Zato s> Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila m ostanem do groba hvaležen Vam iskaui prijatelj.
GEORtiE rilF.RNTK.
lirotvnfield. Pa.
Dragi gospod profesor'
Kar se'tiče »sp«-ha trl.-de poslanih zdravil V-iro naznanjam, da sem po uživanju istih pO[* inonia zdravil i>d kašija in bodeuju v prsih in želodcu, .^amoon > >tekl«*nic<i. vki'-r: !•■ zdravilo ( roti izpadanju las, še rabim in kakor vidim, z d.4iriin usi»'hom. ker so mi lasje res prenehali izpadati ii ^-m prepričan, da z'-[x't zrastejo.
Spoštovanjem
Vam udani	VINCF.NC srST.VR.
P, O. l^jx lis. Moon Run. Pa.
Cenjeni gospod r
Vam neznanim, da s^m prejel Vaše pismo, v kterem me vpraš ate kako se kaj počutim. S>i.l:ij sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srrn • zahvalim, ker -t-- me jzilravili v tako kratkem času. Pozdravljam Vas uda no in ostajam < spoštovanjem
GREGOR SK.KRAR, P. O. Ros frl. CumU'rland, Wyo.
Iz vsega tega se toraj jasuo razvidi, da se ozdravijo naši bolni lojaki najzanesljivejše na
zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,
Ozdravi vse bolezni,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspsšnim zdravljenjem kakor on.
ker on jedi ni pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega c zdravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudijnmči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, ledricah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu. glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem. giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božja^, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja t samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostaie netranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, M. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajile možke in ženske spoljie bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Collins-OV zdravniški zavod.
Zatoraj, rojaki Slovenci, lini vam priporočamo samo in edino le slavnega in izkušenega Dr. E. O. COI I.IAS, M. X.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-Ie naslov:
DR. E. C. COIJxLNS, M. I.,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili.
> k



Stric Traora kola.
« >
(Dslje.)
Šel je z mano na vrt; bila sem zelo Salostna, ker sem se čutila talko osamelo in zapuščeno. Trdil mi je, da me je videl, predno sem odšla v samostan in da sem se mu takoj v začetku jako prikupila. Zavoljo tega hoče v prihodnje biti moj prijatelj in varuh. Da je za mene položil dva tisoč dolarjev in da sem zdaj njegova lastnina, tega mi mož ni omenil. To bi pa tudi mojih misli o njem ne bilo motilo, ker sem ga preveč spoštovala. Da res, spošto vala sem ga! Odvedel me je v lepo stanovanje, kjer je bilo vsega dovolj, kar si srce poželeti more. Pa to mi je bilo brez vrednosti, ker mi je bil on čez vse. Čislala sem ga bolj, kakor svoje življenje.
Samo jedno željo sem imela, samo to sem ga prosila, da bi me oprostil Mislila sem, da me res tako čisla, kakor mi je vedno zatrjeval; mislila sem da se ne bode branil me vzeti za ženo svojo in me tako osvoboditi. Toda naznanil mi je, da je to nemogoče. Služila sem mu sedem let. Nalezel je rumeno mrzlico, in dvajset dni in noči sem čula pri njegovi postelji, — jaz čisto sama. Dajala sem mu zdravila in mu urejevala vse domače stvari. To pa je tudi uvidel in me zaradi tega imenoval svojega varuha ter rekel, da sem mu le jaz otela življenje.
Imela sem dva preljuba otročička. Starejši je bil deček, in se je imenoval, kakor oče njegov, Henrik, kteremu je bil ves podoben.
Imel je jednako lepe oči, jednako visoko čelo in lepo kodrasto glavico; ves je bil očetove narave. Drugo dete. mala Eliza, je bila meni podobna, ka kor je trdil oče.In reči mi je smeti, da sem se s svojima otrokoma kaj ponašala. Posebno mu je ugajalo, da se je z nami vozil v odprti kočiji ter poslušal, kako so nas memoidoči hvalili. To so bili res lepi dnevi I Mislila sera ee tako srečno, kakor le kdo srečen biti more.
"Pa čakali so me hudi dnevi. Henrika je obiskal njegov stric Butler, kteri mu je bil velik prijatelj in kterega je sploh visoko čislal. Meni ta mož ni ugajal, in nekaj mi je v srcu govorilo, da bode nama prinesel nesrečo. Zapeljal je Henrika k vsakor-ini veselici in pripetilo se je večkrat, da ju pred dvema ali trema nočmi ni bilo domu. Temu nisem upala ugovarjati, ker sem le predobro vedela, da bi me ne ubogal. Stric ga je tudi kmah seznanil z igralci in od tistihdob ga ni bilo moči več brzdati. Nazadnje mu je strijc izbral še novo prijateljico in opazila sem, kako me je od dne do dne bolj mrzil.
Skoraj me je žalost umorila; tod: reči mu nisem hotela niti besedice. Oni zanikrnež mu je potem zopet na-svetoval, da bi mene in otroka prodal njemu, da mu odpusti svoto, ktero je pri njem zaigral in res — Henrik na je prodal!
Malo dni potem mi je naznanil, da mora po opravkih iti na kmete in da ga več tednov ne bode nazaj. Takrat je bil tako prijazen, kakor že dolg« časa ne. Pa ni me premotil ne s tem ne z obetom, da se bode kmalo vrnil.
Vedela sem, da je moj čas prišel. Otrpnila sem, kakor kamen in ni mi bilo moči ne govoriti ne jokati. Po slovil se je od mene in otrok dvakrat trikrat, in šel je. Videla sem, kako je zasedel konja, ter sem gledala za njim, dokler mi ni izginol izpred oči. Zdaj mi je pa minola zavednost in oemdlela sem.
Kmalo je prišel hudobnež po-me in po ljuba otročička. Naznanil mi je z mlačnimi besedami, da je kupil mene in otroka moja ter mi tudi pokazal knpno pismo. V dno pekla sem ga klela in mu zagotovila, da rajše umr-jem takoj, kakor da bi se njemu pokorila, Zavrnil me je, da to lahko storim, če se mi poljubi, toda če nečem rabiti pameti, bode mi prodal oba otroka, da ne bodem zvedela, kam in komu. Povedal ^mi je kar naravnost, kako je navlašč Henrika zakopal v dolgove, da bi ga omehčal in pripravil k prodaji, ker je na vsak način hotel mene dobiti v svojo last, da si je Henrik izbral drugo nevesto in tako meni podrl vsako upanje.
"Kaj mi je tedaj bilo storiti, nego se vdati božji volji. Nisem se smela vstavljati, ker mi je nečlovek ostro Eažugal, da otroke takoj proda, če bi se le količkaj branila. Oh, kakšno je bilo to življenje! Živela sem s strtim srcem, morala sem spoštovanje hlinit i človeku, kterega sem nad vse črtila. In vendar sem morala ubogati, ker sem se silno bala, za svoja otroka. Z uboščekoma je ravnal silno osorno in trdo. Posebno je na Henrička vedno apil in ga grajal. Dan na dan sem Živela v strahu ter sem si po mogočnosti prizadevala odvrniti, česar sem se bala, da bi se mojima otrokoma zgodilo. Toda moje prizadevanje je bilo brezvspešno, vse je bilo zastonj. Neusmiljen ec je prodal oba otroka. Nekega dne me je povabil, da sva se peljala na sprehod, in ko sva se vrnila, otrok ni bilo nikjer več. V obraz
mi je povedal, da ju je prodal in bil je tako drzen, da mi je pokazal krvave denarje, ktere je speČal za otroka. Divjala sem in obupno klela človeka, ki me je tako pahnil v nčsrečo in mislim, da se me je nekaj časa bal. Pa rekel mi je, da je le na mojem obnašanju ležeče, prodana otroka še kedaj ali nikoli več videti in če ne bodem mirna, se bodeta morala otroka za to pokoriti. Z materjo, ktere otroke ima kdo v oblasti, se lahko počne, kar se mu ljubi. Pomiril me je ter mi trdil, da bode otroka še kupil nazaj.. Šla sem potem nekega dne po svojih opravkih mimo robske ječe; pred vrati sem videla mnogo ljudi in slišala sem upiti otroka. Kar ugledam svojega Henrička, ki se je mnogim možem iztrgal in kričeč tekel k meni ter se men£ oklenil. Možje so z grdim kletiem hiteli za njim, in eden, čegar podobe ne pozabim nikoli, mu je rekel, da ga bode že v ječi spokoril in poplačal tako, da ga bode dolgo pomnil. Prosila sem jih lepo in ponižno, toda moja prošnja je bila bob v steno. Možje so se mi posmehovali, ubogi otrok pa je jokal ter me milo pogledoval. Odtrgali so mi ga in ga potem vlekli nazaj v ječo, otrok pa je vekal in klical svojo mater. Pri meni je postal nek mož, ki me je pomilnje pogledoval. Ponujala sem mu vse denarje, kolikor sem jih imela pri sebi, da bi pri onih za-me govoril. Toda odmajal je z glavo ter mi rekel, da je slišal, da je bil deček, odkar je bil kupljen, vedno trmast in neubogljiv in zaradi tega so ga ravnokar kaznovali. Hitela sem domu, kakor bi me kdo podil in vpitje mojega otroka mi je neprenehoma šumelo v všesih. Brez sape sem prišla v sobo k Butlerju, povedala mu. kaj se je zgodilo ter ga prosila pomoči. Toda smejal se mi je v obraz ter mi zaničevalno odgovoril: "Deček dobiva sedaj mazilo!"
"Kaj je še govoril, ne vem, samo toliko se še spominjam, da sem bila kakor iz uma; zagrabila sem na mizi velik in oster nož ter sem se zapodila na hudobneža. Kaj se je pa dalje godilo, ne vem; zavednost me je minola in več dni sem bila nezavestna.
"Ko sem se zopet zavedla, bila sem v lepi sobici — pa ne v svoji. Stregla mi je stara zamorka. Tudi zdravnik me je obiskal vsak dan in so sploh veliko skrbeli za-me. Pa kmalo sem vedela zakaj. Butler me je namreč pri-vedel semkaj na semenj.
"Nisem verjela, da bi se kedaj ozdravela, in si tudi želela nisem. Pa v moje gorje se je zgodilo drugače. Mrzliea me je pustila in ozdravela sem. Potem sem se morala vsak dan lišpati, prihajali so gospodje in odhajali, me ogledovali, izpraševali ter se za-me pogajali. Jaz pa sem bila silno žalostna in molčeča in tako je vsakemu prešlo veselje, da bi me kupil. Naposled se mi je žugalo s tepenjem, ako se ne bi kazala brihtne in vesele. (Dalje prihodnji?.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
**
SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTKICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAHOt 25ct, in 5Oct. v v«eh lekarnah ali pri
P. Ai Richter & Co.
215 Peart Street, New York.

Residence Phone 8 C.
GEO. L. BR0Z1CH,
JAVNI notar,
ELY, MINN.,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega rotarskega posla, bodisi za Ar.eriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polno-moči in vsa druga v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v naiboljSih ameriških in inozemskih družbah. — Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.




^MttSiMii Mi iM^lfe
ii
Cenjenim njam, da so
rojakom
harmonike,
ktere jaz izdelujem, v Washingtonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporoča John Golob, 2M Bridge St., Joiiet, HI.
UNIONS AUSTMACA LINE BABI
telefon kadar dospel ma kako postajo ▼ Nev York ia a* priti k FRANK SAKBEK-JU. Pokliči itevilke S7M OotUmmM in govori slovensko.
vozi direktno
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
s parniki
"Frieda", "Gerty" is "Giulia",
kteri so napravljeni navlaSč za potnike medkrovja in bodo pljnli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike.
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali
C. B. Richard & Co..
generalni agent je, 31 Broadway, New York,
CUNARD LINE
PARNIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJN_NEW YORKOM.
PABNISI IMAJO JAX0 OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE P0TXTK0Y TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne 7. feb. 1905.
SLAVONIA PATOMA CABPATH1A
odpluje iz New Y. rka dne 21. feb. 1905.
odpluje iz New Yorka dne 7. marca 1905.
ULTONIA, SLAY0NIA in PAffNOMA so parniki na dva vv Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zel« prikladni sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
Niije podpisana priporo-čam potnjočini Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. . NEW YORK - .
t katerem t očim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, tt vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sieer ma istej postaji. Vežnja do New Yorka traja manj nego tri dni; priked v New York po dnevu.
Oglasit« se pri:
C. M. COX.	ti. C. POST,
Aas't Ticket Afaat,	City Ticket Ageat,
aid IV. Main St., Pu*b!o, Colo.
Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potom pri prihodu v New York na kolodvenu
Kadar podil j ai novce t a tare dcmoTino obrni se izvesta* na * FRANK 8AK8ER 106 ereemwiek Bfc New Yew.
ZASTONJ l
Da se naSi občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili jdosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba oičesar po šiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali Ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Še večje priznanje, ko vas bode ozdraveL
Obč nB priznanja.
Val električni pas je toraj vse uSinil, kar ste mi obljubili, in Se več, pas me je ixnova zopet pomladil. Fran JenCič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko aelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo I Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St^	New York, N. Y.
Compagnie Generale Transatiantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE, IMMOSfA iN LJUBLJANE,
POŠTNI PARNIKI SO*
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 konjskih mod
"LaSavoie" 44 " " ..................12,000	"	25,000	"	"
"La Touraine" " u u ..................10,000	"	12,000	**	"
"L'Aquitainc" " « * ..................10,000	"	16,000	-	"
"La. Bt etagne"............................... 8,000	"	9,000	"	"
"LaChan-pagne**...,......................... 8,000	"	9,000	**	**
"La Gascogne"............................... 8,000	"	9,000	m
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParnDd odpipjejo od seda) naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne Iz prist* nišča St. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Champagne
•LA LORRAINE •LA TOURAINE La Gaseogne La Bretagne
2. febr. 1905
9. febr. 1905. lfi. febr. 1905.
•LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA S A VOTR
23. febr. 1905. La Bretagne 2. marca 1905. *LA LORRAINE
9. marca 1905. 16. marca 1905. 23. marca 1905. 30. marca 1905. 6. aprila 1905.
Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.

L, js l^J
ft ■ ki
f
a
& hLd

• Pivkomorska paru brodim družba t,KurfK'a ztezda*1)
posreduje redno vezni o s poštnimi parniki med
Mew Yorkom io Antwerpenom. * +	Philadelphia t« AittweroenocQ,
Prevaža potnike s sledečim! poštnimi parniki:
/ABERLAND dva vjaka 1A7M ton. 2EELANB............11903 ton.
KROONLAND.......... 1276* to*
FINMLAND............ 1276eto*
Pri oenal. za mod k rov je so vpoStete vse potrebščine, dobra nrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedli a najkrajših in najprijetnejžih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Trimorja, Hrvatsko, Dalmacijo in rirnge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nn dopoludne od pomola štev. -4 ob vznožju Fulton Street — Iz PHILA DELPHI JE vsako .drugo ^retlo od pomola ob vznožju Washington St
Glede vprašani ali kupovanja vožnjah 1 i kov i* ^e obrniti na;
Office, 9 Broadway, New Yotk City.
Dearborn Street, CHICAGO. Century Bnildim*. SAINT LOUIS tl Poet Street. 8AN FRANOISOO. — aH m* oiene utatoTmiV«
J9HK KRACKER
119» St. Clair St., Cleveland, 0
Priyoreia rojake m svoja izvrstni TIHA, ktera ▼ kakovosti madkrflja jsje vsa draga ameriika visa.
Kateis vime (Cemcer*) preftajav »s He faloao; bele viae (Oatawba" H 7te falsas.
KAJMANJlZ KAAttlLO ZA TV« JI M I1LII.
BBZKJZYXt, sa Mnp m ia
jertiral briaje iz Kraajaksfa, velja 1 steklenic $1S.M. Briajevee je majbol vrste, ker je ifuu aa isti matia, k. ker Aes&a aa
HAZNAiriLO.
Podpissju naznanjam rojakom iSlovencea in Hrvatom, da imam svoj lepo mre j eni
SALOON,
498 Corner 4th Se Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno to&m ^vele pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča: (Sbte*
JOHN RRACKER 1199 8t. Clftlr BL, Cleveland, %
Io si namenjen
ženo, otroke
ali pa Ameriko vzeti,
sorodnike ter prijatelje
,----la m voL..^.	.
169 Greenwich SL, New York, N. Y
Siii sa pojasnila in vožne cene na: FRANK
AKSER, 169 G ---
ker tu bodeš
postrežen. Fr.______^ }
nik vseh imenitnih paro
Ako hočeS dobro postrežbo
z mesom in groceri je,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av,,
Pneblo, Colo. Tndi naznanjam, da imam T zalogi vsakoTTsčno snho meso, ^amreč:
klobase, rebra, jezike, Šunke itd.
Govorim ▼ vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk.
Li- V V J* L*
11»
1