Italijansko bojišce. Dne 13. marca so Italijani ob Soči p r i 6 e 1 i s peto ofenzivo, ki je trajala sarao do 17. marcaIfalijanski napardi so tolli' briezuspešni, vse naše postojanke so ostale trdno v naših rokah. Italijanske iz1gube so velike. Samo pred eno našo postojanko na Doberdoboi so naši našteli čez 1000 italijanskih mrli 6ev. General Kadorna je uvidel brezuspešnost svojih napadov in zato je raje ofenzivo ustavil. Dočim so Italijani ustavili svoje napade, so naše 6ete\ na več mestih pričele z napadanjem. Pri T o 1 m i n u so dne 17. in 18. marca naši odvzeli Lahom važne i^ostojanke. Prodfli so čez cesto Selo—Ciginj in zahodno od Sv» Marije in ujeli do 20. marca 925 Labov.. Na M r z 1 e m V r h u je bil sovražnik dne 18. marca vržen iz svoje utrjene postojanke in je zbežal do kraja_Gabrije, Tukaj je bilo uietih 283 Lahov. Tudi na Rombonu (koroška fronta) smo odvzeli sovražniku postojankoe in ujeli dne 19. in dne 2fj. marea 226 Italijanov. Naši so vse napade na zavzete posto.janke krepko odbili, Dne 18. marca je Italijan zopet srdito obstreljeval iz svojih težkih. topov mesto G o r i c o.. Kot odgovor za to pa je naša artilerija zažgala italijanske postojanke na južni strani P o d g o r e. Pri Pevmi pa smo v noči od 19. na 20. marc pregnali Lahe iz močno utrjenega jarka. Naš pjcestolonaslednik na foojišču ob Sočl. Iz vojnega tiskovnega stana: Podmaršal in podadmiral nadvojvoda Karol Franc Jožef^ ki se nahaja na bojišču ob Soci, si je v zadnjih dneh večkrat ogledaval naše čete. Obiskal je rezerve, postojanke topništva in je odlikoval veliko vojakov, ki so se odlikovali v zadnjih bojih. Vsakega je pohvalil z najvecjim zadovoljstvom, se je prepričal o izvrstnem zadržanju in o srčuosti nadih čet in o njih veseli bojaželjnosti. Kadorna v Parizu. General Kaidorna se je v pondeljek. dne 20. t m., pri|;joljal v Pariz, da se ndeleži posvetovania cetverosporaizuraovih ofdposlancev glede nadaijevanja vojske, Pariško ljudstvo je italijaiiskega poveljiiika sprejelo z velikim lia.vdušenjem. Dne 22. t. m. sta še prišla za njim tudi ministrai Salandra in Sonirio. Veliki listi že vse vodo. kaj se je pri tel? posvetovanjili govorilo in sklepalo, oele strani imajo polno. To je pa seveda vse izinišljeno. Kaj se je sklenilo, bomo videli v kratkem f-asu Sele na bojiščib. Vr Kadofiiovi sohi. Edini okras v sobi Kadorne v italijanskein glavi;em stanu sta: 30.5 cm avstrijska bomba in prastari kljuei uekdanje trdnjave v Tržifiu. Tržiška obeina jo varovala kot svetinio zadnji spominl na nekdanjo trdnjavo kljufte te trdnjave. Ko so prišli ,,odrešitelji", so prišli ti kijufii v last Kajdorne. V Italiji pravijo, i!a so ključi predpodoba osvojitve, bomba pa je znamenje nepremagljivib oviir, ki se stavljajo proti osvojitvi. 'Morda bi bilo pametnejše tolmačiti si okras v Kadornovi delavui sobi tako-le: Kakor je trdo jeklo 30.5 cm bombe, tako trda je tudi volja braniteljev soSkih vrat, da zmaigajo, in tel? vrat nikdar ne odpre nikak italijanski ključ. Dosedanjj potek vojne priporoča tako tolmačenje. Italijanska zltonilca. Pravijo, da misli Salandra sedaj, ko je dobil zaupnico, poslati poslaneu na velikonocne pocitnice, ki bi naj trajale do juuija ali .julija. Nekateri poslanci so se jasno izvekli za to, da. naj Italija pri prvi priliki z nami sklene mir. Poslanec Markesano se je kregal na iste, ki razpravljajo, ali je bila vojska potrebna ali ne, Prosil je, na.j se ne širijo tudi govorice o uničevialnih dogodkih in govorice, ki koristijo sovražnim vladara. Zaman je poizkušal, da dožene vire teh govoric, a s repriean je, da gre to do visokih mest. Ni domoljuI)iic>- če se nc ceuijo dela italSjanskih yojak|ov in če so širi-jo dvomi, kakor da žrtvujejo vojaki življenje brez uspeha. Žal, delajo to poslanci, ki jih čuiemo vedno, kako porogljivo vpražuj-ejo: Ali je že padla Gorioa ? K d a j p a d e Gorica? Socialisit Modigliani kliče vsaj dvajsetkral: 4,Saj sem Vam to napovedoval! Vse to je zakirivila neumnu. Vaša nerazsodnost.'" Srdit hal za postojjanke olt koroški meii. ii\.nv/A Sedlašek. donui od 8v. Vicla. pri Ptuju. opisuje lx)je ob koroško-italijanski meji sledece: Mnogo ge sliši o bojili, ki se vršijo na raznili drugih bojiščili, ali od koroško fronte se sliši prav malo. Pa vendar je tudi tukiij nebo napolnjeno z velikanskim bojnim gromom in bliskom. Tudi tukaj pokrivaji tla mnogoštevilni rarli^i, ki jih ni mogofie v.seh ! okopati. Strašni so tndi tnkaj .dnevi, da se ne «hi.ic ;.opisati. Polentarji se tnidijo na vso moč, rta bi j.ne.irli našo fronto ter zavzeli naše |)ostojanki!, zato Ioiiivljajo zmirom svoje napade. Na vsak način so nain hoteli vzeti goro Pl... in R... dne 15. febr. BH je to grozepolni dan. Žo zjutraj ob peti uri tega dne nas je naenkrat sovražna artilerija, začela močno obstreljevati z vsemi kalibri. Grmelo je celi ta ilan, kakor da bi s« sodni dan približeval. Skale so se trgale od" udaroov težkili granat ter tso valile po uaših postojaiiKnli. Clovok bi si mislil, <la so se razkačile vse naravne sile, Iruteč zdrobiti vsako ž.ivo bitio na zemlji. tako jc ralzsajala sovražna artilerija. 1'roti večorn, ko je šlo solnce k zatonu, je ljutost so\ i-ažne artilerije dospela do vrhunca. Z vspb liribo\so tulili topovi in bruhali svoj peklenski ogenj tu- na nas. Bilo je videti, kakor da bi se pekel odprl ter da nas hocejo peklenskr dubovii požreti. Kinalu se je razlegaj en sam tresk in gvom. Ze-mlja se je Iresla, kakor ob silnem potresu. Ob 8. nri zvofer je luionkrat ntilinilo sovražno topništvo. Vledoli sm"o, kaj to [)onio,ni. Pričakovali smo napad sovražno peliote. Ni bilo treba dolgo čakart in že sit zadrdrale strojne pnške v gorah. Zagledali smo že oi! daleč bersaljerje z vibrajočimi peresi na velikih klobukih. iSedaii so zaPeli iizvrševati naši topovi svo,ie uničevalno delo. Z vso brzino so brizgale granate in šrapneli v sovražne vrste. Niti en na.]man,iSi trenotek niso zamujdili naSi vrli topnicarjii. V kratkem žasu pa utihnejo tndi naSi topovi, ker so se Lalii že približali do naših žicnih ovir ter zavpili: ,,Avanti! Avanti!" Bilo jih je kakor listja in trave. . Na vsak iiafiin so se hotoli j>ririti skozi žične ograje. Vkljub našemu silnemu streljanju se je pririlo vendar skozi žiene ograie ;par vagabundovskih sinov ter so vdrli v naše strelske jarke. Za^elo se je grozovito klanje. Zmaga se je na,gilmla sedaj na to, sedaj na ono straa. Sleidniift so s-e l.ahi vendar začeli umikafri. Njihove rezerve so jim skušale j riti na pomoč. Ali naše strojne puške in topovi so jira zaprle pot. Okbli 11. ure so polentarji pobrali svoja šila in ko;-ita ter jo pobrisali nazaj tja v svoje postojanke. Pustili so mnogo mrtvih in ranjencev pri nas. \reliiko si prizudevajo, da bi prišli od tod u a K r a n j s k o ali pa da bi prodirali p r o t i C e 1 o v c u. A njihove želje so zanian. Kjer so stali polentarji mesca maja, tam stoiijo še sedaj. NaKorošk e ui I n n a K r a n j s ki e ra s i L a h i n e b o d o k u li a 1 i p o 1 e n t e, z a t o s k r b i m o m i S i o v e n c i. Slovensko koroško zeniljo branimo mi slo\enski mladeniči in mož^e. V naših srcih non Ijubezen za našega presvitlega cesarja in za našo ljubo domovino. Naše geslo je: Vse za vero, dom. cesarja. S tem geslom gremo vedno v boj proti veliko močnejšemu sovražniku, ki raora biti premagan. SploJi pa ti polentarji nimajo sreče. Kaznuje jih Bog za grdo verolomstvo, izdajalstvo in za njihov zahrbtni napad. Nas pa čuva Marija in vodi Bog, gospod vojnih trura in zmaga inora biti naša. Bralcem ,,Slovenskega Gospodarja", Šentvidčanom in v.«em slovenskim Ha,1ožanom iskrene pozdrave! Italijaii streljla na divje koze. ftimoti Lubej iz (.ionijih .labJan pri Cirkovcali nam piše: Na koroško-italijansKi meji- so Italijani dne 14. niarca streljali na visok lirib s svojim največjlm topGin. Lah je raenda videl na gori kako divjo kozo, za to je tako dobro meril na tisti lirib, ker se je veselil dobre pečenke. Polente mu je že itafc zmanjkalo. A uspeha ni dosegel sovražnik iiobenega-, če je tudi toliko granat vrgel na goro. Mi Slovenci se še zmiraj dobro držimo, ^e m\s tudi Lah tako straši' s svojimi granatami. 'Mnogokrat sem si že mislil, da. od granar te, ki po zraku žvižga in poje, je kos moje. A hvala Bogu, njemu se moramo zabvaliti, <im nas tako dobro varuje vsake nevaruosti. Vse za vero, dom, cesarja! Najlepše pozjdrave vsem naročiiikom ,,Slovenskega, Gospodarja" ter vsem zavedniin Slovenkam in Slovencem! — Šimon Lubej: Alojz Peršuli iiz Strazgonjeev |)ri Ptujn: Karol Svet iz St. Pavla-pri- Celjn: M:\rtin Toplak iz t?el.jske okolice; Fra,nc Špes iz LjubePnfiga pri Celiu in drugi zavedni Slovencivoja-ki.