POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZDE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 20. MARCA 1958
Leto X — Štev. 11 Cena din 10.-
GOVOR TOVARIŠA TITA NA VELIKEM PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V BEOGRADU
Nezlomljiva enotnost naših narodov
»Volilna dejavnost je potekla v znamenju jugoslovanske enotnosti in medsebojnega spoznavanja raznih problemov; ljudje iz ene republike so odhajali v drugo ter govorili o svoj h uspehih in težavah. To je najboljši dokaz, da se naša socialistična skupnost čedalje bolj krepi kot enotna skupost in da samo ljudstvo v njej odloča, kako si bo ustvarilo čedalje boljše pogoje za svoje življenje."
V nedeljo je govoril na trgu Marxa in Engelsa v Beogradu predsednik republike in poslanski kandidat zn Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine Josip Broz Tito. Nad 300.000 Beograjčanov je prisluhnilo njegovim besedam tudi na bližnjih ulicah, Bulvarju revolucije, Terazijah ter Vlajkovičevi in Ulici Moše Pijada. Na tribuni so bili tudi številni državni, politični in kulturni delavci.
V uvodu svojega govora je tovariš Tito dejal, da je volilna dejavnost pokazala predvsem nezlomljivo enotnost naših narodov in bila je drugačnega značaja kakor predvolilna dejavnost na prejšnjih volitvah. Ta dejavnost je bila v skladu — je poudaril tovariš Tito — z našim sedanjim komunalnim sistemom, z našo upravno reor-
ganizacijo itd. In še nekaj: ta volilna dejavnost je potekala v znamenju jugoslovanske enotnosti in medseboinega spoznavanja raznih problemov; ljudje iz ene republike so odhajal v drugo ter govorili o svojih uspehih in težavah. To je najboljši dokaz, da se naša socialistična skupnost čedalje bolj krepi kot enotna skupnost in da samo ljudstvo v njej odloča, kako si bo ustvarilo čedalje boljše pogoje za svoje življenje.
V nadaljevanju svojega govora je tovariš Tito dejal, da smo pri izbiri kandidatov dosegli najbolj demokratičen način. Mnogo kandidatov, ki so jih predlagale organizacije Socialistične zveze na volilnih konferencah, niso sprejeli. V tem oziru smo dosegli demokratičen način do najvišje meje. O vsakem kandidatu je govorilo po nekaj tisoč ljudi; povprečno kakih 7000 volivcev je obravnavalo vprašanje enega kandida-
ta. To pomeni, da so hoteli ljudje vsestransko poznati lastnosti, poteze v značaju, sposobnosti tistih, ki so bili predlagani za kandidate. Dalje je tovariš Tito poudaril, da naš volilni sistem ustreza naši celotni družbeni socialistični sestavi in da je brez pomena, da bi od zgoraj sugerirali volivcem, kako bodo izbirali..
Tu so bili nekateri negativni pojavi. Razen tega je bilo tudi nekaj govoric ostankov starega družbenega sistema v naši deželi. Ti ostanki starega, ki po zakotjih še plesnivo životarijo in ki so sicer izgubili sleherno upanje, da se bo vrnilo staro, vendarle mislijo, da je dobro, da nekaj delajo, da bi šlo manj ljudi na volišča; zato so tudi govorili, da so to volitve, kakršne hočejo voditelji zgoraj, da
bodo prišli ljudje, kakršne hočejo le-ti, da je to enostrankarski sistem itd. Da imamo pri nas enostrankarski sistem, o tem trobi ves kapitalistični svet,
ki sploh noče priznati (jaz pa ne verjamem, je dejal tovariš Tito, da tega ne razumel), da je to najbolj demokratični sistem, ker sloni na naši komunalni ureditvi, na množični podlagi, ne pa na nekakšnih partijskih vršičkih.
Za tem je tovariš Tito govoril o ogromnih uspehih naše industrializacije, o prvih ogrom
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poslanski kandidat za RZ R. Čačinovič o gospodarsko političnem razvoju okraja
Najvažnejša naloga
OBJAVLJAMO ODGOVORE PREDSEDNIKA OLO TOVARIŠA RUDIJA ČAČINOVIČA NA VPRAŠANJA SODELAVCA RADIA LJUBLJANA O GOSPODARSKO-POLITIČNEM RAZVOJU OKRAJA M. SOBOTA. KER SODIMO, DA SO ZANIMIVI TUDI ZA NASE BRALCE, KI JIH V RADIU NISO SLIŠALI. 
V murskosoboškem okraju je življenjski standard še vedno nižji od povprečnega življenjskega standarda v Sloveniji pa tudi v naši državi. Zato je sploš-
no rečeno najvažnejša naloga dvig splošnega standarda. Pot, po kateri naj bi to dosegli, pa seveda ni ničesar tipičnega, saj je osnovna problematika podob-
na kot v drugih okrajih, ki so agrarno prenaseljeni in kjer je kmetijstvo samo tudi precej zaostalo. Medtem ko se ukvarja v Sloveniji s kmetijstvom 42 % prebivalstva, v Jugoslaviji 60 %, se v Pomurju še vedno 71 %. Poleg tega pride na eno delovno kmečko osebo 1.4 ha orne zemlje, v Sloveniji 1.65, v Jugoslaviji pa 2 ha. Tu so vzroki — med drugimi — znanemu tradicionalnemu sezonskemu izseljevanju in delu, ki ga nekateri smatrajo za nekak tipičen prekmurski problem. Temu moramo še dodati razdrobljenost kmečke posesti, ki se zaradi nezdrave prakse pri dedovanju še dalje stopnjuje.
Zdravljenje teh osnovnih težav- je zaradi tega kompleksno vprašanje, ki ga ni bilo moč rešiti v kratkem času po osvobo-ditvi. Čeprav še ni sprejet regionalni plan in tudi ni še dokončno izdelan, pa se tudi ta kompleksna vprašanja poskušajo reševali na tej širši osnovi. Tudi posamezne rešitve, ki jih je moč že danes izvesti, so bile tudi doslej, posebno pa v zadnjem času, popolnoma v skladu s celotnim kompleksom prizadevanja za dvig življenjskega vprašan ia te najbolj periferne slovenske pokrajine.
Med uspehi in prizadevanji naj omenimo samo nekoliko. Napori za dvig hektarskih donosov so rodili uspeh. Potrošnja umetnih gnojil je tudi napredovala, vendar pa je pri privatnem sektorju šele 90, pri socialističnem sektorju pa 850 kg. Opravljena so že tudi nekatera pionirska dela za spremembo v kmetijski proizvodnji (n. pr.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Borimo se za širši življenjski standard
...kajti plača še ni vse, temveč so za človeka pomembna tudi stanovanja, zdravstvena služba, šole in podobne koristi, je v svojem govoru poudaril dr. Anton Vratuša na predvolilnem zborovanju v Soboti
V soboto dopoldne je bilo predvolilno zborovanje tudi v Soboti. V kino dvorani je zbranim volivcem govoril o perečih po-, litičnih problemih državni podsekretar v Zveznem izvršnem svetu dr. Anton Vratuša, kandidat za poslanca v Republiškem zboru proizvajalcev tov. Štefan Antalič pa o nekaterih gospodarskih in kmetijskih problemih.
Tov. Vratuša je uvodoma poudaril, da so dosedanji uspehi pri graditvi socializma v naši državi pokazali, da smo povsem na pravi poti in da ne bo treba spreminjati nič bistvenega, marveč le dopolniti v tem smislu, da bo vsak delovni človek uveljavljal svoje pravice.
Jugoslavija je v povojnih letih dosegla napredek na vseh področjih, predvsem pri energetskih zmogljivostih, saj je potrošnja energije na prebivalca sedaj trikrat večja kot pred vojno. Dr. Vratuša je pri tem poudaril, da ti uspehi niso slučajni, temveč so odraz odnosov, ki so ustvarjeni pri nas. V sistemu delavskega upravljanja
in komunalni upravi je sreča posameznika hkrati tudi sreča in blagostanje družbe. Za Pomurje je posebno pomemben razvoj kmetijstva. Vsekakor je treba več razmišljati o malih obrat h, ki pridejo v poštev za predelavo mleka, sadja in drugih kmetijskih pridelkov. To je za Pomurje posebno važno, ker je zelo oddaljeno od glavnih prometnih zvez in središč.
O Kdor malo spremlja življenje in razvoj, se lahko prepriča, da je tudi Pomurje zabeležilo po vojni lepe uspehe. Ustvarjena je bila industriia nafte, o kateri pred vojno nihče ni niti sanjal. V zvezi s lemi uspehi ljudje upravičeno po-
stavljajo vprašanje standarda. Posamezniki še vedno zelo ozko in nepravilno pojmujejo to vprašanje, ker vidijo le plače, pozabljajo pa na stanovanja, izboljšanje zdravstvene in social-no-skrbstvene službe, na večje možnosti za šolanje otrok itd.
O V našem delovnem človeku je potrebno vedno krepiti zavest, da bomo toliko imeli, kolikor bomo sami pridelali. Ljudska oblast si bo tudi v prihodnosti prizadevala, da bi zagotovila čim boljšo organizacijo preskrbovanja trga.
Težimo za tem — je dejal dr. Vratuša — da bi utrdili cene, zagotovili zadostne količine blaga, hkrati pa počasi in postopoma povečali plače. V Beogradu že pripravljajo nekaj ukrepov na področju standarda: s temi ukrepi bomo odstranili razne anomalije in privilegije.
Zoran Polič, državni podsekretar za finance, je govoril na velikem predvolilnem zborovanju v Ljutomeru.
Za večjo proizvodnjo; v kmetijstvu
V soboto popoldne ob treh je bilo v Ljutomeru predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 1000 ljudi. Tov. Polič je uvodoma spregovoril o dosedanjih uspehih v našem družbenem življenju. Za tem je govoril o uspehih v gospodarstvu. Dejal je. da se je proizvodnja v industriji povečala petkrat v primerjavi s predvojno proiz-vodnio. Ne moremo pa biti zadovoljni s stanjem in s proiz-
vodnjo v kmetijstvu, ki je še vedno enaka predvojni. Prav zato smo morali še do nedavna uvažati 90 odstotkov žitaric, da smo krili domače potrebe. Glede kmetijstva naj velja za vso našo skupnost osnovna zapoved: vložiti vse sile za hitrejši napredek kmetijstva in za povečanje proizvodnje v tej panogi gospodarstva.
Za tem je tov. Polič dejal, da naši delavci v tovarnah že delajo zavestno, ker so postali gospodarji tovarn. To potrjuje med drugim dejstvo, da razpolagajo z 70 odstotki sredstev, ki jih ustvarijo. Navedel je, da odpade trenutno še res bolj skromen del na plače, to zato, ker je proizvodnja v industriji sorazmerno še vendarle nizka. Treba pa bo zastopati načeto: vsakemu plačo po njegovem delu. V tem smislu se urejajo tudi tarifni in premijski pravilniki. Bilo bi zelo škodljivo, je dejal tov. Polič, če bi stremeli le za povečanjem plač, ne da bi povečali proizvodnjo.
Ko je govoril o davčni politiki, je med drugim navedel, da plačujejo kmetje v zveznem merilu letno 67 milijard dinarjev davkov, prejemajo pa v obliki regresov itd. nekaj nad 100 milijard dinarjev. Sredstva, ki jih plačujejo kmetovalci v obliki davkov, pa so v glavnem namenjena za ureievenie cest in nekaterih drugih komunalnih naprav, ki jih kmetje neposredno koristijo. Pri davčni politiki pa moramo uveljaviti pravilna merila. Kmetijsko proizvodnjo. je poudaril tov. Polič, bo treba v prihodnje vsaj petkrat povečati, za kar imamo vse pogoje.
Za tem je govoril tov. Polič o vlogi komune ter dejal, da bo treba mesto in vlogo komune jasno postaviti in pritegniti k sodelovanju čim več državljanov, kajti čim več državljanov bo aktivno sodelovalo pri upravljanju komune, tem manjši bodo stroški za administracijo.
Govorila sla še poslanska kandidata ing. Miran Mejak in Franc Lubej. Državni podsekretar Zoran Polič pa je za tem odgovoril še na nekaj zastavljenih vprašanj.
Proglas Zveze sindikatov
pred volitvami v delavske svete
Zveza sindikatov je izdala pred volitvami v delavske svete proglas, v katerem med drugim pravi, da bodo te volitve v času, označenem z veliko aktivnostjo vseh družbenih sil pri uresničevanju perspektivnega plana naše države, pri izvajanju novih zakonov, ki pomenijo velik prispevek ne samo k izgradnji našega sistema, temveč tudi k razširjenju gmotne podlage in demokratičnih pravic komun, delovnih kolektivov, njihovili organov upravljanja in posameznikov. Letošnje volitve delavskih svetov bodo v času, ko so vsi organi samoupravljanja dobili močno vzpodbudo za poglabljanje demokratizma, doslednejše nagrajevanje po delu, uspešnejše negovanje takih odnosov v podjetju in med podjetji, ki ustrezajo naši ureditvi, za spoštovanje in izvajanje socialističnih moralnih norm v gospodarjenju in odločnejše obvladanje tistih zaprek, ki ovirajo naš socialistični razvoj. Za izpolnitev teh neposrednih nalog krepimo enotnost delavskega razreda, zagotovimo čvrsto sodelovanje in enotno aktivnost vseh delavcev in uslužbencev, delovne inteligence in ‘vodilnih kadrov — pravi proglas.
Temeljita priprava volitev, množična in enotna udeležba pri volitvah delavskih svetov bo močan prispevek k nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije in k okrepitvi svobodnega položaja neposrednega proizvajalca v socialističnih pogojih. S temi besedami zaključuje Zveza sindikatov svoj proglas delavcem in uslužbencem, delavskim svetom, sindikalnim organizacijam in vodstvom.
Središče Sobote s Trgom zmage. Naše okrajno mesto dobiva vse lepši zunanji videz, toda . .. Stanovanjska stiska je še vedno zelo perečproblem. 0 izgledih za večji napredek na tem področju v prihodnosti berite prispevek kand. za poslanca RZj Karla Lutarja Karla Lutarja udeležbe investitorjev na 7. str.
KREPIMO DELAVSKE SVETE KOMUNE -TEMELJE SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE!
Govor tovariša Tita v Beogradu
(Nadaljevanje s 1. strani) nih sadovih, ki smo jih poželi v kmetijstvu in nadaljeval:
»Mi z izgradnjo ne smerno de-lati prevelikega pritiska. Nekoč smo bili mi zgoraj za to odgovorni, zdaj pa so v glavnem od-
govorni ljudje spodaj. Sami državljani, sami volivci, ki volijo svoja vodstva, morajo reči tem izvoljenim ljudem, naj ne gredo tako daleč in da morajo misliti na to.
nimam razlogov, da bi tu izrazil zaskrbljenost, da si naši državljani, ki so v tej volilni kampanji izpričali tako visoko politično zrelost, ne bodo tudi sami, skupaj z nami, prizadevali, da pride naš razvoj v normalen tir in smer, v katerem bomo ustvarili čedalie boliše pogoje za življenje naših delovnih ljudi.
Zdaj ne moremo zgraditi vseh mest: mesta so se gradila desetletja in stoletja. Mi na smo tudi v tem oziru storili že mnogo. Zdaj moramo zgraditi tisto, kar je ljudem potrebno, da žive, da se ne duše v raznih lopah; tega pa je mnogo. Tu je bilo zelo mnogo pomanjkljivosti. Prepričan sem. da bomo v določenem časovnem obdobju uredili tudi to vprašanje.
Mi smo te pomanjkljivosti poznali že prej. Skušati smo s tiskom opozoriti nanje, toda 'e kritike od spodaj niso dovolj sprejeli. Nekateri naši delavski sveti se niso znašli. V nekaterih tovarnah in posameznih nod et-jih ter odborih so nastale skupine vodilnih ljudi, ki so delali mimo delavskih svetov in proti njihovi volji ter tako ustvarjali nezadovoljstvo delavcev.
Tovariši in tovarišice, vem, da se o tem pismu zdaj mnogo razpravlja. Lahko rečem, da je 98% te razprave pozitivne in da pomeni takšno odkrivan ie pomanjkljivosti preti našimi množicami moč ne same Zveze komunistov, marveč tudi moč naše dežele. Mi smo sposobni in zmožni, da gledamo stvari takšne, kakršne so. da jih priznamo in popravimo.
Nekateri ljud e pravilo: To je zdai prvi zalet, to je kampanja. Tovariši in tovarišice, iaz pa vam pravim, da se bridko
moti vsak, kdor misli, da bomo to opustili, da je to samo prvi zalet. Sistematično bomo pazili na to, da bo točka za točko iz tega pisma izpolnjena. Ne bomo dovolili, da bi nam takšne stvari znstirale svetli lik naše socialistične skupnosti in ustvarjalnost naših ljudi, da bi nam zastirali naše uspehe. Nikomur ne bomo dovolili, da bi to počel.
Zato pravim s tega mesta, da imajo Dredvsem sami državljani spodai. volivci, sami delavci v podietjih, delavski sveti, komunisti pravico kritizirati in zahtevati, da se popravi tisto, kar ni dobro. Tovariši, idealnih vodstev, idealnih ljudi na svetu ni. Llud:e, ki delajo, delajo tu-da napake, če pa takih napak pravočasno ne popravijo, postanek politični problemi in zavirajo pravilni razvoj.
Ne bom tu naštel vsega tega, moram pa reči, da so nekatere
stvari, ki bodejo ljudi v oči. V naši deželi ni mnogo avtomobilov, naša dežela je v tem oziru med zadnjimi deželami na svetu. Toda avtomobili, kolikor jih imamo, so koncentrirani, in prišlo je do tega, da to ne posebno veliko število avtomobilov ponekod protizakonito izkoriščajo. Seveda ni potrebno, da bi ljudje, ki vodijo državo, zmeraj hodili peš. Potrebno pa bi bilo, da bi imeli milijon avtomobilov, in ko pride čas, ko se bo zboljšal standard, bomo dajali tudi regrese in ustvarili možnost, da bodo ljudje kupovali avtomobile na obroke. Vse to je potrebno, toda naši liud!e, naši voditelji ne bi smeli dražiti naših državljanov s tem vo-zarjenjem povsod, kjer je potrebno in kjer ni potrebno. Mi bomo izdali o tem uredbo in takšnih stvari ne bomo dopustili. O tem bo v najkrajšem času objavljena uredba.
Potrebna so nam zdrava stanovanja, ne pa luksus
Ni prav, če sprejmemo plan za investicije, ki bi bile morale znašati lani 446 mili jard, dosegle pa so 491 mili:ard. kar pomeni, da smo plan presegli za dobrih 50 milijard din. Od kod to povečanje? Razume se, da je nastalo zato, ker je šlo to na razne načine, z raznimi dokladami za snago mesta, za vodo, pa tudi za podražitev tega ali onega na račun standarda in ker je bilo to preneseno v sredstva za poslopja. Dostikrat smo gradili ta poslopja preveč razkošno, tako da bi lahko s temi sredstvi zgradili dvoje poslopij namesto enega, pa bi ljudje v njih vendarle lahko primemo stanovali. Mi smo več let govorili tovarišem: Nikar ne gradite tako drago! Nam zdaj niso potrebni ti spomeniki dobe, nam je potrebno mesto, kjer bodo ljud.e živeli: potrebna so nam zdrava stanovanja, v katerih se bodo ljudje dobro počutili. To nain je potrebno, ne pa luksus.
Zato bo zdaj izšla zakonska uredba, po kateri bodo prepo-
vedane takšne razkošne zgradbe. Graditi moramo stanovanja, in sicer zgraditi čimveč stanovanj, toda tu bo več kontrole in kdor se ne bo držal te uredbe, bo moral čutiti tudi posledice.
Tovariši in tovarišice, lahko bi seveda mnogo govoril o podobnih pomanjkljivostih. Toda
Ni se treba bati pomanjkljivosti, ki jih še imamo
Ni se nam treba bati raznih pomanjkljivosti, ki jih še imamo. Ni se nam treba ozirati na to, da nam od raznih strani, iz drugih dežel očitajo in govore, da so delavski sveti anarhija. Mi smo s to svojo »anarhijo« zadovoljni.
Poglejmo, kaj želimo. Mi želimo, da bi se naši delavci, naši delovni ljudje v podjetjih bolj zavedali tega, do česar imajo pravico. Tega še ni dovolj, toda zavedati bi se morali, da imajo pravico do kontrole in odločanja in da so raznih anomalij, tiste-
ga, kar se je dogajalo, v veliki meri krivi tudi sami, ker se niso znašli.
Zato je bilo potrebno, da je Izvršni komite Zveze komunistov objavil pismo, v katerem je predvsem opozoril na pomanjkljivosti. ki se poiavljajo pri komunistih, pri vodilnih komunistih.
To vprašanje moram omeniti, ker se o njem zdaj mnogo razpravlja v naši deželi. Mi smo smelo opozorili na pomanklji-vosti pri naših odgovoru h ljudeh, ponekod bolj, drugod manj.
DELOVANJE V JAVNOSTI
MERILO ZA OCENO KOMUNISTA
»NI STVARI, O KATERIH KOMUNISTI NA SVOJIH SESTANKIH NE BI MOGLI IN NE BI SMELI GOVORITI, O KATERIH NE BI BILO POTREBNO ZAVZETI SVOJEGA DOLOČENEGA STALIŠČA«	(Edvard K
Komunalni sistem je postavil predvesm pred komuniste veliko nalogo: biti v središču vsega dogajanja, dosledno se potegovati za uveljavljanje komunalnega sistema, delati v svetih ljudskih odborov, v upravnih odborih kmetijskih
zadrug, v društvih, predvsem pa v Socialistični zvezi. Tako je bilo delo komunistov postavljeno po VI. kongresu Z K I o neteoliko drugačen odnos do vsega javnega življenja.
Če danes, po nekaj letih, re-sumiramo nekatere ugotovitve, vidimo, da se je poleg splošnih uspehov pri našem delu pojavljalo tudi dokaj pomanjkljivosti.
Ena izmed takih pomanjkljivosti je izoliranost komunistov od družbenega dogajanja. Komnisti o podjetjih mnogokrat niso bili dovolj seznanjeni s političnimi razmerami okrog sebe, kaj šele, da bi znali ose zdrave težnje posameznikov vskladiti s smernicami širše skupnosti, ose negativne pojave pa realno ocenjevati. Raje so se ukvarjali na zavrtih sestankih z drobnimi vprašanji ali pa so se ustavljali zgolj ob načelnih ugotovitvah in sklepih, ne da bi te kasneje izvajali. To pomanjkljivost je moč opaziti tudi pri nekaterih občinskih komitejih. Razumljivo je. da od take izoliranosti komunistov niso imeli nobenih koristi niti organi delavskega samoupravljanja niti sindikat.
Na te ugotovitve nam daje odgovor predvsem dvoje stvari. Prvič: nedoslednost posameznih članov ZK pri delu in nestrpnost. Prav slednja je ncativno vplivala na naše delo. saj so posamezni komunisti s tem nehote omalovaže-vaH vse dosedanje uspehe in tako slabili skupno akcijo. Kot drugo je vprašanje ideološke-
ga izpopolnjevanja komunistov. Tu lahko ugotovimo, da le nekatera Občinska politična vodstva dovolj skrbno izbirajo člane ZK za politično šolo pri CK ZKS. Malo pa je na primer komunistov, rednih obiskovalcev, knjižnic, ali sploh takih, ki bi se politično in strokovno izobraževali. Objektivne težave pri tem so funkcije, ki posameznim članom onemogočajo samoizobraievanje, toda to vendarle ne bi smela biti ne-
premostljiva ovira.
Če torej ugotavljamo, da se ponekod komunisti odmikajo od javnega življenja in se zapiralo v ozek krog, smemo kot vzrok temu upoštevati med drugim tudi omejeno politično in splošno razgledanost. Edini izhod iz tega je o proučevanju naše družbene ureditve in njenih razvojnih zakonitosti, kar pa zahteva od vsakega komunista precejšnjo mero pripravljenosti.
PRVA OBLETNICA SMRTI MOŠE PIJADE 15. marca je minilo eno leto, odkar je prišla iz Pariza pretresljiva vest, da nam je smrt iztrgala iz srede neumornega revolucionarja in borca za socializem, Mošo Pijada, ki se je prav takrat vračal kot vodia jugoslovanske parlamentarne delegacije z obiska v Veliki Britaniji.
Ob prvi obletnici smrti priljubljenega čika Janka so bile po vsej državi komemorativne slavnosti, kjer so obujah spomine na tega velikega heroja borbe in dela jugoslovanskih narodov. Številni delovni kolektivi so izrazili želio. da bi znova ovenčali njegov grob na Kalemegdanu, predsedstvo SZDLI v Beogradu pa jim je priporočalo, naj raje prispevajo v sklad »Moše Pijada«. katerega sredstva se namensko unorabliaio.
Podpreelsednik ZIS tov. Rodoliub Colakovič je ob prvi obletnici Mošine smrti v izjavi za Radio  Ljubljana delal, da smo s 'pokojnikom izgubili velikega človeka in borca, ki je svetal vzgled asom nam. posebno pa še mladi generaciji, koko se je treba boriti za socializem in humane odnose meti njegovimi graditelji. Zato nam je njegovo veliko živlensko delo mogočna vzpodbuda, kako naj nadalje vztrajno in požrtvovalno gradimo socialistično družbo na temeljih, katerih veliki soustvarjalec je bil tudi sam tov. Moša.
Naša skupnost mora misliti na življenje in skrbi slehernega posameznika
Tovariši in tovarišice, poudaril sem že. da je treba skrbeti za ljudi. Težko je človeku, če je zapuščen, če je sam in če se zna:de v težavnem položaju. V naši skuonostl ne bi smelo biti zapuščenih ljudi (odobravanje). Naša skupnost mora biti na življenje in skrbi slehernega posameznika. Prav tu. v komunalnem sodemu, v skupnosti komun smo hoteli doseči to, da se oblast približa ljudstvu in da skrbi za ljudi. Ponckcd smo dosegli v tem oziru lepe uspehe, toda v nekaterih krajih še ni srdov, ker niso hodili po pravilni poti.
Doslej je bilo govora — o tem ste brali tudi v pismu — o raznih premijah in podobnih nepravilnih stvareh. To bomo popravili. To ne more več iti tako. Ni stvar v tem. da premie da lemo. marveč v tem. da dobiček. izvirajoč iz pravilne orgn-
nizacije v podjetju. iz povečane delovne storilnosti damo tistim. ki so ga ustvarili (odobravanje).
Zadnji del svojega govora je posvetil tovariš Tito nekaterim aktualnim zunanjepolitičnim vprašanjem ter dejal, da imamo svojo koncepcijo, ki je zrasla iz naše prakse, iz krvi naših ljudi, poudaril, da s silo ni moč dušiti spontane želje haro-dov, da bi bili gospodar na svojih tleh, omenil, da je ideja o sestanku naivlšjih predstavnikov že prodrla v srca ljudi po svetu, se zadržal pri vprašanju namena nekaterih oporišč v Italiji in naglasil, da bi bil največji praznik na ulicah vsega sveta, če bi jedrsko energi jo kot voino sredstvo postavili izven zakona. Ob koncu je tovariš Tito govoril še o naših stikih s tujimi deželami.
FRANC ROGL, KANDIDAT ZA REPUBLIŠKI ZBOR:
Nekateri problemi s terena
POTREBA PO ŠOLAH —
STREMLJENJE K NAPREDKU
To ni problem samo soborke občine, temveč je to velik problem okraja in celotne Jugoslavije. Ko človek posluša volivce v Bakovcih, ki se več desetletij borijo za svojo šolo, mora spoznati, kako živo se naši ljudje zavzemajo za to, da ustvarijo svojemu mlademu rodu možnosti za pridobivanje širšega obsega znanja in s tem seveda boljših življenjskih pogojev v bodočnosti. Enako prizadevnost kakor v Bakovcih, kažejo volivci v Turnišču, Bogojini, Križevcih pri Ljutomeru, Petrovcih in še marsikje drugje. Prav gotovo po bo treba dati prednost tistim, ki so sami že marsikaj naredili: pripravili pesek, gramoz, opeko, les itd. in so še vedno pripravljeni pomagati z lastno delovno silo in s prevozi. Dvakrat pametno so napravili starši iz Rakiiana, ko so organizirali prevoz z autobusom za vse svoje šolarje in dijake: otrokom so pr.hranili mnogo časa in obdržali so nivo šolanje za vse.
Včasih morda preslabo prisluhnemo ljudem in mislimo, da šolska reforma ni zajela naših ljudi. Tako
mišljenje je napačno. Ljudje pričakujejo več od šolske reforme, kakor pa bom j mogli naši mladini v začetku nuditi. Letos imajo šele prvi trije razredi nove učne načrte, in ti se bodo širili vsako leto za en razred. Torej bi še le čez pet let zajeli celotno osemletno šolanje. S tem pa seveda ni rečeno, da med tem časom ne bi bilo moč že marsikaj izboljšati in urediti. Predvsem bo treba urediti in utrjevati osemletne šole, to je tiste šole, ki bodo v bodočnosti predstavljale celotno reformirano šolo. Zoto bo treba že letos odločiti, kako bo osemletno šolanje urejeno n. pr. v Murski Soboti: ali bo zadostovala ena sama šo'a z okoli 35 oddelki, (če je to sploh mogoče), ali pa bosta ustanovljeni dve osemletki, višji oddelki gimnazije pa bodo sestavljali samostojno šolo. Predloge zn to reorganizacijo pripravlja posebna komisija.
Naši občinski ljudski odbori resno razmišljajo o tem, kako naj pripravijo sredstva, da začno izboljševati stanje v naših šolah. Ponekod bodo začeli obnavljati zastarelo ‘Šolsko opremo, drugod bodo pripravili načrte za nove zgradbe, v najbližji bodočnosti pa bodo morali začeti
tudi graditi, če hočemo šolsko reformo dejansko sprovajati in ne samo govoriti o njej.
ZDRAVSTVFNO ZAVAROVANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA — NUJNOST
To vprašanje zelo zanima naše volivce. Najbolj jih seveda zanima, kakšen bo prispevek za zavarovanje. Na to vprašanje danes še ni mogoče jasno odgovoriti, kajti razpravlja se o tem, ali naj bi bile vse storitve, zdravila in zdravljenje v bolnici v celoti zajeto v zavarovanja ali ra snmo delno. Od tega bo zavise’a tudi višina prispevka. Prav gotovo bo pa to vprašanje letos rešeno.
Ce povežemo to vprašanje z vprašanjem šolstva, potem najdemo neko možnost priti do začetnih sredstev pri gradnji šol. Lani so plačevale vse občine našega okraja približno 120 milijonov dinarjev bolniško oskrbnih stroškov, kar je znašalo 17 % vseh občinskih in okrajnega proračuna, ki so znašali skupno 706 milijonov. Postavimo, da z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva prišted jo naše občine samo polovico bolni-ško-obrtnih stroškov, potem bi to znaša’0 60 milijonov, kar bi bila za začetek kor lepa vsota.
Uvajanje zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva moramo gledati še z druge plati. Vpra-
ša »mo se, kdaj kliče sedaj kmečka družina zdravnika v hišo? Takrat, ko je si*a najhuj^a. Mnogo prej išče pomoč zu živino pri živino-zdravnika, kakdr za Človeka pri zdravniku. Po uvedbi zavarovanja pa ne bo več tako, temveč bo šel zavarovanec k zdravniku prej, ko se bolezen šele pričenjo, ne pa šele takrat, ko je že skoro prepozno. Še več: zdravstveno služba stremi za tem, da že prej pouči ljudi o nevarnosti, ki preti človekovemu zdravju in da se s tem sploh ognemo nastopu bolezni. Se bolje pa bo takrat, ko bo sleherni naš človek pregledan od zdravnika, ne oziraje se na to, če ga kaj boli ali ne. Takrat mu bo lahko zdravnik povedal, da je zdrav, onema pa, ki ima kaj narobe, bo svetoval, kako naj živi, da si zdravje popravi ali vsaj ohrani takratno stanje. Vprašanje zdravstvenega zavarovanja moramo gledati tudi s strani zdravstvenih delavcev, koliko jih imamo danes in koliko jih bo treba v bodoče. Ker ukinjamo tudi privatno prakso zdravnikov, moramo vedeti, da bo tudi to pomagalo razširiti zdravstveno službo v korist delavnega človeka. Prepričani sipo, da je ta ukrep — zdravstveno zavarovanje — človekoljuben ukrep, ker pomaga človeku takrat, ko je ogroženo njegovo največje bogastvo — zdravje.
Z letne okrajne konference ZKS — v ospredju gostje
POMURSKI VESTNIK, 20, marca 1958
2
Zdrava kritika in opozarjanje na po« manjkljivost sta nam potrebna
Ko govorimo o pismu Izvršnega komitein CK, se .ie morda nekaterim ljudem zdelo, da so razne pomanjkljivosti napravile predvsem ve'ikansko gospodarsko finančno škodo. Ne, stvar ni v tem. tu ni šlo za ve-l:ko gospodarsko finančno škodo. Gre bolj za politično škodo, gre za nepravilnosti, gre za to,
V ponedeljek je bila prva seja novoizvoljenega okrajnega komiteja ZKS. Za sekretar>a je bil ponovno izvoljen Ivan II o r-vat, za organizacijskega sekretark pa Mariia Prizmi-č e v a. Izvolili so še sedemčlanski sekretariat, v katerem so Štefan Antalič. Rndi Čačinovič, Ivan Horvat. Mariia Prizmiče-va. lan Ros. Franc Rogi in Tože Vild, ter 5-člansko revizijsko komisijo kntere predsednik je Rudi Rapl.
da se nekateri ljudie cdtujuie-jo liudstvu, da sploh ne gledajo na tisto, na kar gleda njihova okohca. oziroma kaj ljudstvo misli. Vsak odgovoren človek na vsakem mestu pa mora to upoštevati: Noben n jegov ukreo ne sme biti storjen, ne da bi takoj pomislil, kii poreko ljudje. Tako mora biti, če hočeš biti voditelj v takšni deželi, kot je naša.
To torej hočemo doseči, in ne samo s tem pismom, ki je samo program odstranjevanja pomanjkljivosti. Tu se bodo seveda pojavile še mnoge stvari, ki jih bomo morali popraviti. Seveda se ne bomo vračali v mi-nulost, da bi prijemali za vrat ljudi, ki so kaj zagrešili; za vrat bomo prijemali samo tiste-
ga, ki je zakrivil kriminalno dejanje, kajti tak človek mora odgovariati pred zakonom. Toda v prihodnje ne smemo tako delati. Te stvari morajo pri nas prenehati. Mi, tovariši, pa smo prišli z njimi na dan ker smo jih bili dejansko že siti. Pismo ni prišlo zavoljo volilne kamna-nje, ker mi ne delamo tako, kakor delajo v kapitalističnih deželah, kjer samo obljubljajo, marveč govorimo tudi o pomanjkljivostih in pravimo: »Glejte, tovariši, državljani in državljanke, presodite sami, storili smo to in to. toda bili so takšni in takšni pojavi in uredimo stvar skupno.« Takšen značai ie imelo torei naše pismo (odobravanje, dolgotrajno skandiranje »Tito, Tito!«).
Nadaljnje povečanje proizvodnje
Okrajni družbeni načrt in proračun za leto 1958 sprejeta — Lanskoletna realizacija zadovoljiva — Letos naj bi se povečal skupni narodni dohodek še za nadaljnje 4 odstotke — Ivan Kreft delegiran v upravni odbor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije.
V petek je bTa v Murski Soboti seja okrajnega ljudskega odbora. Odbornik so razpravljali in sklepali o letošnjem okrajnem družbenem načrtu in proračunu. Skupno sejo obeh zborov je vodil predsednik OLO Rudi Čačinovič. Daljši ekspoze o nekaterih značilnostih gospo-darjenia v preteplem obdobju
Je podal podpredsednik OLO oško Slavič. V svojih izvaia-janjih je poudaril tudi osnovne značilnosti letošnjega družbenega načrta.
Družbeni načrt za leto 1957 je bil v vseh gospodarskih panogah zadovoljivo realiziran. Močan porast proizvodnje je bil zabeležen predvsem v posameznih panogah industrije, tako v usnjarski industriji, v industriji gradbenega materiala ter v kovinski in živilski industriji
Skupne investicije v letu 1957 so znašale 2 milijardi 270 milijonov dinarjev, se pravi za 55,6 odstotka več kot predlani. V gospodarskki investicijah je potrošila pretežni del industrija: 1 milijardo 434 milijonov dinarjev, kmetijstvo 294 milijonov dinarjev in trgovina 124,5 milijona dinarjev. Tako visoki orast investicij je zaradi tega, er v potrošnji investicijskih sredstev v letu 1956 niso upoštevane investicije Proizvodnje nafte Lendava, ki je dobila sredstva iz zveznih skladov.
Letošnji okrajni družbeni načrt predvideva nadaljni porast proizvodnje. Kovinska industrija predvideva večjo proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo. Večja proizvodnja temelji tako v tej kot v ostalih panogah predvsem na boljšem izkoriščanju kapacitet, na kooperaciji deloma pa rekonstrukciji podjetja »Panonija« v M. Soboti. Skupno, v vseh panogah industrije se bo povečala proizvodnja za 6,4 odstotka, v kmetijstvu naj bi se povečala za, 10 odstotkov, v gradbeništvu za 3 in v ostalih panogah za 2 odstotka.
Letošnji okrajni družbeni načrt predvideva povečanje proizvodnje v poljedelstvu za 1 odstotek. Letos naj bi se nekoliko zmanjšale površine, zasajene s krompirjem na račun h.bridne
OKRAJNO POSVET O VANJE O BLAGOVNEM PROMETU
V torek je bilo v Slatina Radencih celodnevno okrajno posvetovanje o blagovnem prometu (dopoldne o turizmu in gostinstvu, popoldne pa o trgovini s posebnim poudarkom na tržišče kmetijskih pridelkov). Posvetovanje Je vodil podpredsednik OLO tov. J. Slavič, prisostvovali pa so mu drž. sekretar za blagovni promet Izvršnega sveta LRS tov. Boris Puc, predsednik OLO tov. Rudi Čačinovič. predstavniki Turistične zveze LRS, Gostinske zborn ce LRS, predsedniki pomurskih občin, itd.
O posvetovanju bomo obširno poročali prihodnjič.
koruze, industrijskih Ln krmnih rastlin.
Blagovna izmenjava, ki naj bi se povečala letos za 8,6 odstotka v trgovini na drobno, za 4,2 odstotka v trgovini na debelo in za 13 odstotkov pri odkupu, vzporeja predvideno izboljšanje življenjskega standarda. V trgovinah bodo morali letos omejiti predvsem stroške posredništva, tako da bodo stiki med proizvajalci in potrošniki čim bolj neposredni. V trgovinah bodo potrebne še nekatere izboljšave glede lokalov.
V obrti se bo povečala proizvodnja v glavnem v obrtnih
obratih družbenega sektorja. Tudi letos bo treba ustanoviti še nekatere nove obrtne delavnice, predvsem tam, kjer so za to pogoji in potrebe. V družbenem sektorju bodo potrebne manjše rekonstrukcije, nekateri obrtni obrati se bodo morali posluževati kooperacije.
Investicijska dejavnost se letos ne bo bistveno povečala od lanske. Nekoliko manjša pa bo potrošnja sredstev lokalnih investicijskih skladov, ker bodo ta v večjem obsegu določen čas blokirana. Tudi obseg negospodarskih investicij se bo nekoliko zmanjšal, ker v ta namen
ni posebnih sredstev v proračunih, razen sredstev stanovanjskih skladov. Sredstva stanovanjskih skladov, ki bodo znašala letos okrog 150 milijonpv dinarjev, bo treba čim bolj ekonomično in načrtno porabiti.
Ljudski odborniki so razpravljali na tej seji tudi o sklepu Izvršnega sveta LS LRS, ki predvideva izvolitev po enega delegata iz šestih izmed devetih okrajev v naši republiki v upravni odbor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Kot zastopnik našega okraja je bil na tej seji OLO delegiran Ivan Kreft.
VIKTOR AVBELJ LENDAVSKIM VOLIVCEM
Naše naloge so realne
Okrog tisoč prebivalcev Lendave se je udeležilo minulo ne-delio predvolilnega zborovanja, na katerem je govoril tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Viktor Avbelj. Med uglednimi gosti so bili še Tone Bole, član Izvršnega sveta LRS, tovariš Ivan Horvat, sekretar OK ZKS Murska Sobota in Bogomil Gaberc, polkovnik JLA.
Polkovnik Gaberc je v kratkem govoru podčrtal vlogo JLA ter poudaril, da je armada ob svoji osnovni nalogi čuvarja neodvisnosti Jugoslavije tudi aktivno sodelovala pri izgradnii domovine. Povedal je, da sloni naša obrambna moč predvsem na moralno-politični enotnosti ljudstva in armade.
Posebno pozorno so lendavski volivci spremljali govor tovariša Viktorja Avblja, ki ie nakazal nekatere osnovne družbene in politične naloge, brez katerih si v nadalinu graditvi ne moremo zamišljati usnešnega ekonomskega razvoia. V zvezi s tem stoiimo pred naivažneišo nalogo: izboljšati naš gospodarski položaj in zagotoviti boUše živi teniske pogoje našim delovnim množicam. Naloge, ki smo si iih postavili, so realne, zato ne dvomimo v uspeh, je rekel tovariš Avbelj. Ker je zgodovinski razvoj potisnil naš predel v vrsto mani razvitih okraiev, morajo okrajna in občinska vodstva ter vodstva pod-jetii in obratov pristopiti k smotrnejšemu razvrščanju investicij v našem gospodarstvu. Predvsem pa moranj najti družbena sredstva svoi odraz v povečani proizvodnosti. Ker so osnovne gospodarske naloge stvar skupnih naporov in ker posvečamo veliko pozornost izravnavali ;u naše plačilne bilance s tujino, je rekel tovariš
Avbelj, moramo vse naše naloge podrediti temu cilju. Zato se bomo v bodoče opirali zgolj na naše lastne sile, na lastno proizvodnjo.
Včasih zapadamo trenutnim težavam in ocenjujemo samo negativne pojave, pozabljamo pa na splošne uspehe, je poudaril tov. Avbelj. Samo če pomislimo, da se je osebna potrošnja dvignila v razdobju lanskega leta za 15 odst., v tem letu za ponovnih 8 odst., in če računamo na ogromna sredstva, ki jih vlagamo v ta namen, ni razloga, da ne bi vedro gledali v prihodnost. Predvidevamo, da se bo narodni dohodek povečal v tem letu za 126 milijard dinarjev. Pri delitvi sredstev bo od tega odpadlo približno 190 milijard dinarjev samo za osebno in splošno potrošnjo. Občutno so povečane tudi investicije za dvig kmetijstva, trgovine, obrti in zdravstva, dočim večje vlaganje gospodarskih investicij ni v skladu z našim razporedom sredstev, je dejal tovariš Avbelj.
Na koncu je tov. Avbelj poudaril pomen izboljšanja obdelave zemlje in vlogo kmetijskih zadrug, ki naj z dobrimi in zaupanja vrednimi vodstvi pomagajo kmetovalcem pri tej važni nalogi.	b
STANDARD
V ŠTEVILKAH
Nekatere gospodarske okolnosti glede življenjskega standarda kažejo tudi številke lanskoletnega prometa v trgovini.
Lani je bilo porabljenega za 1 četrtino več gradbenega materiala kot prejšnje leto. Vemo namreč, da dobivajo zasebniki iz leta o leto manj sredstev stanovanjskih skladov, se pravi, da so bila porabljena za to prosta denarna sredstva prebivalstva. Lani je bilo prodanih na območju našega okraja 1951 koles. t. j. 500 več kot leta 1956. Potrošniki so kupili tudi preko 100 mopedov.
Pri tekstilnem blagu je bil večji poudarek na volni, se pravi na kakovostnejših vrstah tekstila. Pri volni je bil zabeležen za 15 odstotkov večji promet kot predlani. Skupno se je povečala prodaja tekstila za okrog 12 odstotkov.
Lani je bilo prodanih tudi 1046 radijskih sprejemnikov. kar je enkrat toliko kot prejšnje leto. Na to je delno vplivala tudi elektrifikacija nekaterih krajev v okraju. Prav tako je na našem območju tudi vedno več televizijskih sprejemnikov.
T udi pri tehničnih predmetih je bil lani večji promet pri dražjih industrijskih izdelkih (sesalci za prah. pralni stroji, čistilci, štedilniki itd.).
Izdatki za kulturne potrebe in za razvedrilo pa so se povečali lani za 10 milijonov dinarjev.
Torej:	vedno večja
proizvodnja o okrajnem, republiškem in zveznem merilu se odraža tudi o vedno večji potrošnji.
Kandidat za Republiški zbor Budi Čačinovič o gospodarsko-političnem razvojo okraja
Najvažnejša naloga
(Nadaljevanje s 1. strani) manj žitaric, več sočivja, krm-ske baze, sadovnjakov, grmičevja). Prizadevanja, da' bi odpravili poplave in regulirali vode ter s tem tudi meliorirali, so med drugim dosegla važen na-redek pri regulaciji Mure, ter so posebno za letos predvidena večja zvezna sredstva ter z izgraditvijo razbremenil-nika, ki bo letos tudi dokončno dograjen. Opravljena so že tudi važna pedološka raziskovanja ter bomo s tem delom in z rajonizacijo v pospešeni meri nadaljevali.
Izrednega pomena za povečano donosnost zemlje in za povečano produktivnost na pomurski vasi so gotovo tudi zadružne organizacije in poslovne zveze. Tu so seveda problemi podobni kot po drugih okrajih. B'Io je seveda tudi tu nekaj nezdravih pojavov po različnih zadrugah, posebno v zvezi s trgovino, kjer so se tudi 'pri nas znašli nekateri stari špekulant-ski elementi. Zdaj je ta problem v glavnem zadovoljivo rešen in so tudi zadruge začutile svoj pravi namen. Bili so ponekod
pojavi in so še oklevanja in bojazni pred nabavo naprednej-šh sredstev za obdelovanje, poskusi individualnih, bogatih po-sectrvkov, da mehanizacijo nabavijo le zase ter da z njo celo
Rudi Čačinovič
poskušajo druge držati v odvisnosti, vendar pa je tudi tu zabeležen napredek. Sedaj so vidni napori za namestitev ustreznega strokovnega kadra in so
ponekod zadruge v tem pogledu dosegle tudi vidne uspehe. Prav tako bi okrepljena vloga zadružnega upravnika v po-mursk:h prilikah ugodno delovala. Tudi socialistična posestva so dosegla vidne režultate in že samo dejstvo, da je njihov donos boljši od privatnega, jih je najbolj afirmiralo. Kooperacija je šele na začetku in bo temu vprašanju treba posvetiti več naporov posebno po sprejetju novih zveznih odlokov o pomoči kmetijstvu in živinoreji.
Industrializacija je za agrarno prenaseljeno področje seveda izredno pomembna. Z industrijo se ukvarja le 10% prebivalstva. Dosedanji razvoj industrije je temeljil na prirod-nih bogastvih tal (nafta, plin, mineralna voda) in na predelovanju kmeti iških in živinorejskih proizvodov pa tudi nastal na ceneni in številni delovni sili ki je bila tu že desetletja na razpolago. V zadnjih letih je obstoječa industrija naredila lep napredek, posebno tekstilna industrija na čelu s tovarno »Mura« ter prehrambena industrija s tovarno mlečnega prahu in to-
varno mesnih izdelkov. Vsa industrija skupaj je narasla lansko leto za 16% kar je zvezno povprečje. Če ne upoštevamo rudarstvo (premog in nafto) je napredek celo 19 %. Velik napredek je dosežen tudi v elektrifikaciji vasi. V tem pogledu bo treba nadaljevati z delom v najsevernejših občinah, do katerih je elektriifkacija šele dospela. To so občina Cankova, Grad in Petrovci-Šalovci ter deloma Martjanci. S sredstvi, ki so že na razpolago in ki bodo verjetno letos vendarle dosegljiva pa bodo napeljani vsaj glavni vodi tudi preko teh poslednjih neelektrificiranih področij.
Elektrifikaciji vasi je po-mogla predvsem tudi večja možnost za vnovčevanje kmečkih proizvodov zaradi splošnega razvoja v naši državi pa tudi zaradi gospodarskega razvoja v samem Pomurju..
In vpliv industrije na gospodarski razvoj okraja?
Tako je na primer tovarna mlečnega prahu povzročila velik napredek v živinoreji, pa tudi. predvsem pomogla z razvojem mlekarstva kmetom do prej nepoznanih dohodkov. Po statistiki cankovske občine so na primer kontrolirani izkupički od jajc in mleka presegli vse kmečke dajatve v davkih in taksah. Ker se osnovne dajatve za funkcioniranje javnih služb ne bodo zvišale, obstaja možnost, da občinske samouprave v obliki doklad poskrbe za boljši razvoj svojega komunalnega gospodarstva in rešitve komunalnih problemov. Posebno skrb za trgovino, obrt in gostinstvo mora biti občinam še vnaprej zelo važna. Posebno pa eventuelni obmejni promet.
Industrija v Pomurju se bo tudi vnaprej razvijala po že začrtani poti. Izjemo predstavlja industriia nafte in plina, ki ima mnogo širši pomen ter prehaja posebno z ozirom na pomen nafte in plina za razvoj slovenske kemične industrije iz lokalnega v splošno slovenski karakter. V tem pogledu naj omenim tudi tovarno metanola in plinovod, ki sta predvidena v perspektiv-nem planu LRS. Med domačimi tovarnami predvidevamo rekonstrukcijo tovarne mesnih izdelkov v Soboti, ki je bila tradicionalna izvozna tovarna in ima izredno ugodno surovinsko bazo, boljše izkoriščanje kaoa-citet tovarne mlečnih izdelkov ter njih razširjenje in kombiniranje'z drugimi instalacijami (izdelovanje sadnih sokov, ra-finiranje mlečnega sladkorja
itd.), povečanje kapacitet podjetja Slatina Radenci, ureditev tovarne dežnikov v Lendavi, rekonstrukcijo ljutomerske usnja rne, »Mlekoprometa« itd. Predvidene rekonstrukcije v prehrambeni industriji bodo pospešile tudi razvoj živinoreje in mlekarstva ter omogočile boljši standard na vasi in večjo zaposlitev delovne sile doma.
Izredno ugodni so pogoji za kooperacijo pomurskih podjetij in večjih obrtnih delavnic z nekaterimi vodilnimi slovenskimi tovarnami. Klasičen primer reševanja zaposlitve odvisne delovne sile v Pomurju je tovarna čevljev v Turnišču, kjer omogoča prostovoljna delovna sila, posojilo 5 milijonov ter pripravljenost tovarne »Planika« v Kranju zgraditev samostojnega obrata, kjer bo zaposlenih 250 delavcev, bivšlh samostojnih ali polkvalificiranih čevljarjev. Prav tako so podobni pogoji v drugih panogah, kar bo vse treba izkoristiti za pospešen razvoj lokalne industrije.
Mladi volivci, vsi na volitve! Vi, ki prvič glasujete, glasujte za uresničenje svojih življenjskih teženj in sanj minulih generacij!
VEČ JASNOSTI O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU IN SPLOH O NAŠEM NAPREDKU
Volivci na zborih, kakor tudi na sestankih večkrat kritizirajo stvari, o katerih niso dovolj seznanjeni. Hujša je kritika tam, kjer nobena organizacija ne dela, kjer malo bero, kjer našega rad a ne poslušajo. Vse bolj globoko in pametno pa se pogovarjajo volivci tam, kjer sledijo našemu dogajanju sproti.
Res je, da smo še vse premalo pojasnjevali naš komunalni sistem, kako delajo organi družbenega upravljanja v občini, v okraju in drugod. Vloga volivca kot državljana in upravljalca v komuni ni jasna. Vse preveč se naši ljudje smatrajo samo kot davkoplačevalci, pri tem pa ne vidijo, kam gredo njihova sredstva in kdo potem odloča o potrošnji teh sredstev. Zato je razumljivo, do še marsikdo smatra državo kot nekaj takega, kar je izven njega, kar živi svoje življenje in se posameznika ne tiče. Večkrat slišimo pripombo, češ država naj da, to je njena stvar in ne naša stvar, stvar državljanov, ki pa to državo sestavljamo in upravljamo. Zato menim, da morajo naše osnovne organizacije SZDL več storiti za naše volivce.
Prav tako na naših zborih in se-
stankih premalo govorimo o našem sknpnem napredku. Treba je pogledati samo okoli sebe in spomniti ljudi, da je sedaj elektrika v vasi, toliko je novih zgradb, tako smo oblečeni, to in to imamo, česar pred leti ni bilo. Ljudje n. pr. kritizirajo, da se je zmanjšal regres na um-tna gnojila. Prav nič pa ne vedo o tem. da smo leta 1954 porabili samo četrt milijona ton nmetnih gnojil, lani pa že en milijon ton, t. j. štirikrat več in do se je s tem silno povečal tudi regres. Pri vsem tem pa ne vemo še tega, da doma ne izdelujemo dovolj umetnih gnojil, temveč jih tudi uvažamo. In če bi poznali petletni bodoči načrt razvoja v kmetijstvu, bi videli, da bomo do konca leta 1961 porabili dva milijona ton umetn h gnojil, kar pom-ni osemkrat toliko kakor leta t954. Po enostavni račuhici bi se torej morala vsota regresa povečati za osemkrat. Vprašajmo se, ali je to namen gnojenja z umetn ini gnojili, da bomo im-li vedno več stroškov, koristi pa nobene? Prav gotovo gnojimo zato, da bi več pridelali. Ce pa več pridelamo, imamo več koristi in dohodkov, in ker vemo, da umetna gnojila koristijo, bomo zanje ob večjih dohodkih tudi nekaj več prispevali.
Drugi primer: Lanski obilni pridelek krompirja je naše ljudi nekoliko iztiril. Pravijo, kaj bomo pri-
delovali več. saj nam še tega ne morete odkupiti. Res pa je, da trenutno tega krompirja ni bilo mogoče vsega odkupiti, ker še nimamo dovolj prevoznih sredstev in ne dovolj skladišč, toda kljub temu smo odkupili več krompirja kakor katero koli prejšnje leto. Ce vemo, da naša država še vedno uvaža žito, mast in sladkor, torej najvažnejša živila, na drugi strani pa se veča število prebivalstva v Jugoslaviji (v zadnjih 10 letih za 3 milijone), obenem pa odhaja vedno več ljudi iz kmetijstva v industrijo, potem mora vsakdo izmed nas videti, do se število potrošnikov kar naprej veča in je za'o za vse naše kmetijske pridelke naše tržišče večje in zahtevnejše. Torej ne samo zato, ker hočemo z večjim hektarskim donosom postati napredni kmetovalci, temveč že same potrebe in razmere v državi nas silijo, da nujno povečamo proizvodnjo in tako čimprej zadostimo potrebam trga. Takšna jo torej druga stran te »krompirjeve težave«.
DELO KRAJEVNIH ODBOROV — VELIK KORAK NAPREJ
Najbolj oprijemljiva novost pri uvajanju našega komunalnega sistema so krajevni odbori, ki so danes resnični pospeševalci napredka v posameznem kraju. Danes se pod njihovim vodstvom urejajo ceste, jarki.
pokopališča, javna razsvetljava vasi, oni organizirajo prostovoljno delo, iščejo si pripomočkov, n. pr. gramoznic, vidijo težave posameznih vaščanov, planirajo gradnje gasilskih domov, hočejo urediti in olepšati svoje kraje itd. Ker je to delo krajevnih odborov povezano z delom osnovnih organizacij SZDL, tam je napredek še lepši in vidnejši. Ta dva organa se morata skupaj posvetovati, ko pa gresta no delo, naj si pomagata, toda vsak mora vedeti, kaj naj dela. Krajevni odbori predvsem uravnavajo materialno plat tega vaškega dogajanja. Socialistična zveza pa bi morala delati predvsem z ljudmi v lastni in drugih organizacijah, in to mnogo več, kakor pa je doslej.
Pravilno ravnajo tisti občinski ljudski odbori, ki dajejo krajevnim odborom določene vsote denarja za njihove nujne potrebe. Ta sred tva se bogato nalagajo, saj jih potem ljudje s svojim delom često pomnožijo v njihovi vrednosti za večkrat.
Ko bodo naši volivci spoznali, kakšna je njihova vloga v našem celotnem družbenem dogajanju, potem bodo spoznali, da so oni tisti, ki pravzaprav o vsem odločajo in takrat bo resnično zaživela socialistična demokracija, o kateri sedaj večkrat samo le govorimo.
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958

Murska Sobota ponoči ______________ (Foto Gerenčer)
PO NAŠIH OBČINAH — PO NAŠIH OBČINAH — PO NAŠIH OBČINAH — PO NAšni OBČINAH — PO NAŠIH OBČI
Nesorazmerje v dinarjih
V lendavski občini: nepravilno preračunane proračunske
kvote ali prevelike potrebe?’
Kaj je problem št. 1 lendavske občine? Rekli so mi, da je to proračun. Proračun je sicer v vseh občinah manjši kot pa so potrebe, vendar gre v tem primeru za razdelitev proračunske kvote med občine. V Lendavi se namreč pritožujeo. da ta občina ni upoštevana pri razdelitvi proračunske kvote enako kot ostale občine.
Lendavsko povprečje je 3786 din na prebivalca. V vseh ostalih večjih občinah v Pomurju, s katerimi se lendavska občina lahko primerja, imajo večje povprečje na prebivalca. Po števi-
Cekarji — izdelki domače obrii D lendavski občini
lu prebivalstva je lendavska občina druga v Pomurju, po znesku, ki iz občinskega proračuna odpade na prebivalca, pa je na zadnjem mestu. Zanimivo je, da odpade iz proračuna radgonske občine na prebivalca 1339 din več kot pa je povprečje prebivalca lendavske občine. Podobno je tudi v primerjavi z ljutomersko občino. Obe omenjeni občini pa imata od lendavske okrog 6000 manj prebivalcev — ob domala istem proračunskem znesku.
To nesorazmerje pa ni samo računsko, temveč je še večje ob upoštevanju razmer v občinah. V Lendavi se to odraža predvsem v socialnem skrbstvu in v komunali. Tudi dvojezične šole zahtevajo 7 učiteljev več, kot bi jih sicer potrebovali, in tudi ustrezno število šolskih prostorov. Že za vzdrževanje obstoječih šolskih prostorov in plačevanje šolskega osebja za dvojezično šolstvo porabijo v lendavski občini 3 milijone več, kot bi jih sicer porabili. O inventarju za te šole pa pravijo, da je star že več kot pet desetletij in ga je torej komaj mogoče še uporabiti.
V Lendavi razpolagajo s podatki, da je lendavska občina po socialnem sestavu najšibkejša med občinami v
Pomurju (z izjemo morda graške občine) in je pretežno kmetijskega značaja. Zato ima tudi manj socialnih zavarovancev, torej več takšnih, ki spadajo pod okrilje socialnega skrbstva. Socialno skrbstvo pa zopet razpolaga z mnogo manjšimi sredstvi kot jih potrebuje zn tiste, ki so do socialnih podpor upravičeni. Toko so morali v lanskem letu ?8 prošenj za odpise bolniških stroškov in za socialno podporo zavrniti tistim, ki so na to bili upravičeni. K temu lahko še dodamo, da bo tudi letos za te namene primanjkovalo 28 milijonov din. Ob takšnem položaju pa je prav gotovo težko in že naravnost nemogoče govoriti o preventivi, če ni sredstev niti za kurativo.
V sami Lendavi govorijo o potrebah komunalnega značaja, od robnikov do kanalizacije, za kar bi potrebovali vsaj 10 milijonov. Ta dela iz leta v leto odlagajo, ker za nje ni sredstev.
Morda obstaja predlog, kako bi katerega izmed problemov rešili? Da, enega izmed predlogov že obravnavajo tudi pri
okraju: da bi namreč dobili sredstva, ki so bila odmerjena za našo republiko iz zveznih virov. V bistvu pa gre vendarle za pravilno, preračunavanje proračunskih kvot. V preračunavanju proračunskih kvot naj bi pregledali odgovorni činitelji trošenje proračunov, realnost proračunov in napake v proračunih. Na podlagi analize, ki bi slonela na tem. bi naj določali kvote, kajti tako bi vendarle nastalo pravilno sorazmerje. O tem so že govorili na sestanku predsednikov občinskih ljudskih odborov. Predlog izvira iz Martjanec. Namreč predlog, da bi ustanovili komisijo za pregled trošenja proračunskih sredstev. Ta komisija naj bi imela podobno nalogo kot jo ima zbor proizvajalcev s pregledom zaključnih računov podjetij.
S'cer pa skrb za manjšinsko šolstvo ni samo dolžnost lendavske občine.
or
MANJ NADUR
več zaposlenih
Z izboljšanjem organizacije dela in zaposlitvijo novih delavcev bo treba letos tudi v pomurskih gospodarskih organizacijah zmanjšati število nadur na dovoljeni minimum, kar je za našo pokrajino, ki ima delovne kile na pretek, še posebno važno.
Anketa v devetnajstih največjih pomurskih gospodarskih organizacijah je pokazala, da je bilo lani v prvih devetih mesecih okrog 124 tisoč nadur, kar pomeni, da bi lahko na račun teh nadur zaposlili vse leto še 50 novih delavcev. Mnogo nadur je bilo tudi v manjših industrijskih podjetjih. obrtn:h obratih in delavnicah, na kmetijskih posestvih itd. — prav gotovo najmani dvakrat toliko kot v anketiranih podjetjih, kar kaže na določene. možnosti za zaposlitev nove delovne sile v naših podjetiih. Število nadur bo v marsikaterem podjetju mogoče skrčiti na dovoljeni minimum tudi z bol jšo organizacijo dela in pravilnejšim razmeščanjem ljudi na delovna mesta, kar dokazujejo tudi rezultati analitičnega ocenjevanja delovnih mest.
Največ nadur so našteli pri lendavski »Nafti« — nad 30 tisoč. dalje v opekarniškili podjetjih, skupno okrog 29 tisoč, v soboških podjetjih: »Mura« — nad 14 tisoč, Mlinsko podjetje — 6.500 (1), TMi nad 13 tisoč, TMP nad 13 tisoč, »Pomurski tisk« nad 6 tisoč itd. Ponekod so bile nadure domala neizbežne zaradi trenutnega pomanjkanja strokovnjakov, v večini podjetij pa so bile več ali manj rezultat stremljenja posameznikov po zaslužku. V nekaterih podjetjih so celo dovoljevali nadure delavcem, ki imajo skrajšani delovni čas zaradi posebnih delovnih poanjev. V dveh soboških trgovskih podjetjih so samovoljno skrajšali delovni čas posameznim uslužbencem na sedem ur, potem pa jim priznali nadurno delo. V radenskem slatinskem podjetju je prekomerno nedeljsko in nadurno delo vzbudilo nezadovoljstvo med zaposlenemi, ki so se celo oritoževali inšpekciji, za delo. Precej amomalij je bilo tudi pri priznavanju nadur uslužbencem: nekateri računovodje in knjigovodje so imeli poleg redne zaposlitve še eno ali več stranskih zaposlitev, bili so premirani, za sestavljanje bilanc in zaključnih računov pa so jim priznali še nadurno delo.
V anketiranih podjetjih so lani izdali okrog 2 in pol milijona din za opravijene nadure (mišljen samo 50 odst. dodatek); vprašanje je, ali so tako izdana sredstva dobila ustrezen ekvivalent tudi v vrednosti opravljenega dela, ko pa svetovne statistike dokazujejo, da se postopoma vedno bolj zmanjšuje delovna storilnost po četrti uri redne zaposlitve, hkrati pa narašča število nezgod pri delu. To bi prav gotovo potrdila tudi lokalna statistika, če bi jo imeli pri roki.
Delovni kolektivi in posamezniki bodo tudi pri tem vprašanju morali svoje koristi bolj podrediti potrebam in koristim širše skupnosti, naposled pa tudi ni prav, da jemljemo delavcem prosti čas za počitek in drugo izživljanje, ki sodi v življenje sodobnega in kulturnega človeka.
Na okrajni inšpekciji za delo pričakujejo, da bodo ukrepi v zvezi z nadurami, ki jih določajo tudi zakonski predpisi o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah, povsem uveljavljeni najkasneje do t. junija, ko tudi ne bodo več dovoljevali nadur, razen v izjemnih primerih.
S. K.
ŽIVAHNA PREDVOLILNA DEJAVNOST
V LJUTOMERSKI OBČINI
V ljutomerski občini je bilo v času od 5. do 18. marca 55 predvolilnih sestankov. Udeležba na sestankih je bila dobra predvsem tam. kjer so bili ljudje o sestanku dobro obveščeni. Prav uspešni so bili sestanki v Noršincih. Bunčanih, Veržeju, na Gibini, Razkrižju, Kam°nščaku in drugod. Teh sestankov se je udeleževal poleg drugih kandidatov tudi dosedanji zvezni poslanec Ivan Kreft. V nekaterih krajih je bila udeležba slaba zaradi neprimernega vremena, tako v Lokavcih, Šalincih, vendar so tudi tu prisotni z zadovoljstvom pozdravili v svoji sredi oba kandidata za zvezni zbor.
PROTI PRIČAKOVANJU
Skoraj na vseh predvolilnih sestankih so se ljudje zanimali za nekatera najbolj aktualna gospodarska vprašanja širše okolice. Tako za regulacijo
Ščavnice, Mure. za nekatere rekonstrukcije večjih industrijskih obratov kot za gradnjo nove sladkorne tovarne. »Vseeno je, kje bo ta tovarna,« so ljudje
poudarjali, samo da bomo imeli od tega koristi.« Povsod so že namreč uvideli, kaj pomenijo nekateri stranski proizvodi sladkorne tovarne za živinorejo.
Mnogi volivci so se zanimali tudi za nekatere novosti v kmetijstvu, tako za pridelovanje hibridne koruze kot za sodobnejšo obdelavo zemlje. Tu in tam so se zanimali za kooperacijo. Seveda, vsakdo čaka. kdo bo prvi. Nekateri kmetovalci so se že odločili: v kooperaciji bodo pridelovali tobak.
Zanimive so bile tudi razprave okrog obmejnega prometa, ki naj bi po mnenju volivcev prinesel v naše turistično in tudi gospodarsko življenje še več svežine kot smo je bili vajeni doslej. Poslanski kandidat Ivan Kreft je povzročil z nekaterimi vprašanji obmejnega prometa živahne razprave volivcev, tako da je bilo na številna tehtna, toda včasih zelo zahtevna, težko odgovarjati, saj je obmejni promet ob naši severni meji šele v povojih.
Poslanski kandidat T. Truden je govoril ljudem predvsem o občinskem družbenem načrtu in proračunu. Tu so se ljudje zanimali za nekatere investicije n. pr. v šolstvu itd.
Skoraj povsod so izražali ljudje zadovoljstvo, da se je dosedanji zvezni ljudski poslanec I. Kreft tako rad odzval vsakemu vabilu volivcev, če so ga klicali med se. Seveda, vsakemu vabilu ni bilo mogoče ustreči, kajti delo v Ljudski skupščini je zahtevalo precej časa, in to so ljudje tudi pravilno razumeli
Tako so volivci na vseh predvolilnih sestankih včasih sicer zelo kritično ocenjevali nekatere probleme, toda proti pričakovanju: skoraj nič ni bilo nerganja glede davkov in podobnih stvari. Povsod pa so volivci izražali mnenje: bodoči ljudski poslanec tako v zvezni kot v republiški Ljudski skupščini- bo moral imeti dobre stike s svojimi volivci »vsaj take kot jih je imel naš dosedanji zvezni ljudski poslanec.«
Janko Koren, poslanski kandidat za Republiški zbor:
Izvenšolsko izobraževanje pri nas
Največja odlika našega šolstva je v tem, da nudi izobrazbo šolski mladini in odraslim ljudem, ki si v svoji šolski dobi niso mogli pridobiti primernega znanja in izobrazbe. Šolstvu bo potrebno nuditi več finančnih sredstev. Uvajati bomo morali nove oblike izobraževanja, ki bodo naši družbi bolj odgovarjale. O tem govori reforma šolstva.
Posebej bi morali reševati vprašanje izvenšolskega izobraževanja. Delavske gimnazije, razni tečaji, ljudske univerze itd. so oblike izobraževanja za dosego s višje šolske izobrazbe«, ki se jih poslužujejo delavci in uslužbenci. Razen tega imamo izobraževanje tudi preko raznih knjižnic, prosvetnih, tehničnih, telesno-vzgojnih in drugih društev Teh ugodnosti so deležni predvsem tisti, ki žive po mestih, premalo pa je ta način izobraževanja prodrl na podeželje.
Vse bomo morali storiti za višjo kulturno in izobrazbeno raven delovnih ljudi. Mnogo ljudi se danes že poslužuje knjižnic in čitalnic, ljudskih univerz ali tečajev, vendar pri nekaterih od teli oblik izobraževan ja ne dobe udeleženci nikakršnega potrdila o povečanju šolanja ali spričevala, s katerim bi lahko dokazaU. da so si pridobili višjo izobrazbo. To hi bilo mogoče doseči le o delavskih — večernih gimnazijah, ki jih na podeželju ni. Prav ta način izobraževanja bi morali proučiti temeljiteje in najti takšno ustrezno obliko, da bi si lahko udeleženci o mestu ali na podeželju pridobili izobrazbo za svoj poklic. Delavci in uslužbenci po večjih središčih so v tem pogledu mnogo na boljšem, ker se lahko za malo denarja poslužujejo najrazličnejših večernih tečajev ali šol po svojem delovnem času. Zato bi morali preko sindikalnih organizacij vplivati na delavce in uslužbence, naj zahtevajo te-
čaje in šole, kjer si bodo pridobili potrebno izobrazbo. Ti tečaji naj bi bili v občinskih centrih, v kolikor po to ni mogoče. naj bi bile na razpolago knjige, učni programi in načrti, ki bi bili izvedljivi tako v mestu kot na podeželju, tako za delavca, kakor za uslužbenca. in kjer bi lahko dosegli najvišjo izobrazbeno raven.
Posebno vprašanje je s kmetijsko gospodarskimi šo'ami. ki so sedaj še na prostovoljni osnovi. Moje mnen je, kakor tudi mnenje mnogih drugih je, da bi naj bile te šole obvezne povsod tam. kjer so za to pogoji, tako kot imamo danes vajenske šole povsod tam. kjer je dovolj vajencev in učnega kadra. S tem bi se kvaliteta pouka o KGŠ zelo zboljšala, kajti posamezni mladinci o teh letih le malo skrbe za svojo izobrazbo. Tako kot za vajence v obrti je tudi za mladince v kmetijstvu potrebno, da kon-
ča KGŠ, ter se tako seznani ob predavanjih, ekskurzijah in pri praktičnem delu z naprednim kmetovanjem, kar bi razvoju našega gospodarstva zelo koristilo.
Z MEDŽIMURSKE STRANI — Z MEDŽIMURSKE STRANI — Z MEDŽIMURSKE STRANI — Z MEDŽIMURSKE STRANI —
TOVARNICA ALI PROSVETNI DOM?
Krajevnima odboroma na Razkr.žju in v Globoki lahko štejemo marsikaj v dobro — smo zapisali tudi v zadnji številki. Zdaj pa še nekaj njun h usoehov na komunalnem področju!
Z dokaj pestrimi posli so imeli v zadnjih dveh letih opravka Razkrižanci; popravliali so ceste in mostove, uredili pokopališče itd. Samo na ceste so navozili 899 m3 gramoza in opravili 1466 prostovoljni delovni ur v vrednosti okrog 800 tisoč dinar-
jev. Precej je tudi opravljenega dela, ki ga ni mogoče označiti s številkami, saj je n. pr. zunanje pročelje krajevnega poslopja na Šafarskem tudi njihovo delo. Omeniti je treba še vaško skupnost na Gibini, ki je svojevrsten člen v komunalni uredtvi. Pod njenim okriljem vzdržujejo Gibičani brod na Muri — prometno sredstvo, ki služi bolj krajevnim potrebam, a bi brez njega ne mogli izhajati. Skupnost ima 2 ha zemljišča, s katerega dobiva dohodke za ta namen, precej dela pa onravijo vaščani prostovoljno. V Globoki so se "zagrizli" predvsem v ceste, saj drugih skupnih komunalnih objektov niti nimajo. Njihova dvoletna b:lan-ca: opravljeno delo v vrednosti okrog 300 tisoč din.
V	razgovoru z Jankom Rožmnri-čem, ki j« predsednik in obenem »duša« razkriškega krajevnega odbora, Štefanom Tompom in drugimi se je izluščil tudi zanimiv, za raz-kriški kot že kar življenjski problem. Kaj bo prihodnja leta z zadružnim hlevom in velikim silosom ob njem. v katerem sedaj »domuje« ljutomerska »Žica«? Oba objekta sta bila pred leti zgrajena namensko, po razpustitvi KDZ pa sta izgubila pravega gospodarja. Tudi »Žica« ju namerava kmalu zapustiti.
V	poslopju želijo urediti prosvetno dvorano in stanovanja za učiteljstvo, silos pn naj bi služil kot vodni stolp gasilskemu društvu, ki bo letos praznovalo 30-letnico svojega delovanja. To bi bila nemara ideal-
Janko Rozmarič
na rešitev, saj se kulturno-prosvetno delovanje ne more prav razmahniti (z otroki že itak prenatrpani šolski razredi so zanj prevelika utesnitev), čeprav se kljub temu gibljejo. Tako kulturno središče narekuje tudi bližina republiške meje, saj se tod prelivata dve narodnosti, kar še tolikanj bolj načenja kulturno sodelovanje in sožitje s sosednjo Strigo-vo. Na kulturno-prosvetnem področju so temu sodelovanju že utrli pot z medsebojnimi gostovanji igralskih skupin in obiski, kar so ljudje na obeh straneh sprejeli z zadovolj-stvom in dokaj množično obiskali prireditve. Povsem naravno je torej, če ljudje v razkrižnem kotu izražajo željo, da bi se tako sodelovanje bolj
veljavilo tudi na dragih področjih. Sedaj je namreč že kar preveč na mrtvi točki.
Svoj prav imajo tudi dragi, ki gledajo na zadružni hlev bolj z očmi gospodarjev. V razkriškem kotu je namreč precej odvisne delovne sile, ki jo bo treba zaposliti. Letos bo sicer na razpolago 5 milijonov din za regulacijska dela ob Muri pri Gibini, kjer se bo našla tudi zaposlitev, toda to je premalo za najmanj sto Razkrižancev, ki bi se radi zaposlili, ker so jim koščki zemlje premalo za preživljanje družin. Zato tudi razmišljajo o tem, da bi zadružni hlev preuredilo v svoj obrat kako industrijsko ali drugo podjetje, ki bi bilo vezano na domače surovine. Na zadnjem zboru so slišali o neki možnosti za zadružni hlev in — razumljivo — se tudi ogreli za uresničenje zamisli.
Torej: tovarnica ali prosvetni
Gibina
dom? Oboje je potrebno, a kaj bo obveljalo, bodo prav gotovo najbolje odločili sami Razkrižauci.
S. K.
Glasujmo za nadaljnji gospodarski In kulturni razcvet neodvisne socialistične Jugoslavije — za našo socialistično demobraello In našo leno prihodnost!
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
4
Krajevno poslopje v Safarskem. Na drugi hiši so še vedno vidni sledovi zadnje vojne, saj je tod bila fronta... Mnogo sledov pa so podjetni prebivalci ie zabrisali...
Krepimo zdravstveno službo - povečajmo skrb za delovnega človeka !
Skupna prizadevanja
Iz prakse šolskih odborov
Kdor spremlja razvoj našega šolstva, ki je v povojnem obdobju doživelo marsikatero korenito spremembo, bo ne-dvomno povezal dosežene uspehe zadnjih let z delom šolskih odborov. Naloge, ki jih je sprejel ta organ družbenega upravljanja na naših šolah, zahtevajo od šolskih odborov predvsem to, da ob materialni skrbi za šolo spremljajo tudi vzgojno problematiko. Kjer so se držali tega načela, ugotavljajo vsestransko izboljšenje materialnih pogojev in večje uspehe na vzgojnem področju.
Skupni sestanki šolskih odborov s šolniki, kjer izmenjavajo mnenja in predloge, so se v dosedanji praksi pokazali za najuspešnejšo obliko sodelovanja. Na ta način so skoruj povsod poslali šolski odbori posredniki med starši in šolo, ki s tem koristnem poslanstvom opravljajo dve nalogi hkrati: razbremenili so učiteljstvo in vzbudili v starših več razumevanji do prizadevanja šole.
Kljub temu, da je delo posameznih šol več ali manj specifično, pristopajo povsod k delu po precej enotni zamisli, saj se tudi osnovne naloge in težave, s katerimi se spoprijemajo šolski odbori med seboj, bistveno ne razlikujejo.
Predsednik šolskega odbora na osnovni šoli v LJUTOMERU, tovariš FERDO PIHLER, je uslužbenec na ObLO Ljutomer. Predseduje 11-članskemu odboru, ki je v glavnem kos svojim nalogam. Ob materialni skrbi za šolo odbor resno pomaga učiteljem pri njihovem vzgojnem delu, sklicuje po potrebi skupne seje, kjer seznanjajo učitelji odbor z vzgojno problematiko in nao iščejo skupno rešitev. Kljub nizkemu proračunu vzdržujejo šolsko poslopje in skrbijo za lično ureditev šole in bližnje okolice, urejajo otrokom športna igrišča, skrb-jo za redno delo šolske kuhinje itd. Odbor pred aga tudi nekatera večja popravila šolskega poslopja, obnovo šolskega inventarja, dozidavo, s katero bi pridobili dva nov? prostora in podobno. Ker nimajo potrebnih sredstev, se bojijo, da bodo taki in podobni predlogi ostali samo na papirju.
Šolski odbor na osnovni šoli na CVENU pa se je usmeril na še bolj konkretno delo. Imajo stolen stik s starši, učitelji pa po rednem pouku brezplačno ponoujejo slabe učence.
Šola oskrbuje socialno ogrožene otroke s šolskimi potrebščinami.
Predsednik šolskega odbora, tovariš BRANKO PUCONJI je mnenja, da je tako vzajemno sodelovanje zelo koristno in da vpliva odločilno nu šolski uspeh. Zelo se je obneslo tudi sodelovanje med šolo in Društvom prijateljev mladine. Ob raznih otroških praznikih dosegajo v skupnem delu lepe uspehe. Šolski odbor je skupno z upraviteljstvom šole sklenil, da bode uredili sanitarne prostore in okolico šole, bojijo pa se, da ne bo sredstev zn ureditev studenca, ki je sedaj v takem stanju, da ie resno ogroženo zdravje otrok. Odbor si tudi prizadeva. da bi služila dvorani z odrom v Zadružnem demu ne Cvenu izključno svojemu namenu in da bi uredili skladišče zn kmetijske pridelke nekje drugje. Staršem pa
odbor priporoča, da bi omogočili svojini otrokom utrjevanje snovi tudi doma.
Iz obeh gornjih pr merov je razvidno, kako široko delovno področje imajo naši šolski odbori in kako resno opravljajo svoje naloge. Ni težko ugotoviti, da so šolski odbori že danes nepogrešljiv pomočn k naših šolnikov in pobudniki številnih akcij in da bodo v przadevanju za sodobno šolo odigrali nadvse važno nalogo.
Eb
PRIZADEVNI
LENDAVSKI
DIJAKI
Obe lendavski osemletki v bivši nižji gimnaziji in v posebni davskega gradu štejeta skoraj 1030 učenčev, kar je malone tretjina vseh učencev v občini. Zelo aktivni so na vseli šolah dramski krožki. Tako so pred kratkim dijaki I. osemletke uprizoriti mladinsko igro »Najlepša roža«. Tri predstave sije ogledalo okrog 600 učenčev in 120 odraslih. Igro je režirala tov. Irena Felšo.
Dijaki II. osemletke so uprizorili mladinsko igro »Desetnica Alenčica«. Pet predstav si je ogledalo okrog 1103 učencev in 140 odraslih. To igro je režiral z velikim uspehom tov. Drago Lugarič.
O.
Pomembna pridobitev za Mursko Soboto in Pomurje
DVA NOVA DISPANZERJA
Zdravstvena zaščita — naša važna naloga
S PODPORO ObLO SO V PROSTORIH ZDRAVSTVENEGA DOMA V MURSKI SOBOTI ODPRLI DISPANZER ZA ŽENE IN DISPANZER ZA OTROKE. OBE ENOTI BOST\ VELIK PRISPEVEK ZA BOLJŠO ZDRAVSTVENO SLUŽBO V POMURJU, PREDVSEM PA SE JU BODO RAZVESELILE NAŠE ŽENE, POSEBNO TISTE, KI IMAJO OTROKE.
Oba dispanzerja sta precej utesnjena v že tako prenatrpanem Zdravstvenem domu, žito ne bodo smeh odlašati z gradnjo novega dispanzerja. Z novogradnjo bo hkrati rešen tudi problem prostorov za splošno in zobno ambulanto, kajti tudi ti prostori že dolgo ne ustrezajo razšir:eni dejavnosti obeh am-bulani.
Nedvomno pomenita novi zdravstveni enoti velik uspeh
naše zdravstvene službe. Oprema v obeh dispanzerjih je sodobna, kar je važno za redni in dosedni potek dela. Dispanzerja sc ne bosta omejevala le na zdravstveno varstvo soboške ob-čine, ampak se bodo zatekati sem tudi prebivalci sosednjih občin, kjer ponekod do sedaj
sploh niso imeli zdravn ka. Razen tega teži v dispanzerje in specialne ordinacije soboškega Zdravstvenega doma vse prebivalstvo levega in delno tudi desnega brega Mure.
Ker je imel Zdravstveni dom vrsto let razen kurativnih enot
—	splošne in zobne ambulante
—	le še posvetovalnico za otra-ke in babiško službo, je bilo nujno, da prične tudi z delom za zdravstveno zaščito prebival-
stva — predvsem otrok in mladine.
uispanzer za žene ima dva prostora, kjer delata honorarno dva zdravnika-ginekologa soboške bolnišnice. Zanimivo je to, da se je v začetku zatekalo v dispanzer le malo žena, sedaj pa delo tako narašča, da ga že
komaj zmagujejo. Zato bo treba v dispanzer za žene nujno namestiti še enega zdravnika.
Razen dela v obeh zdravstvenih enotah je prevzel dispanzer tudi organizacijo babiške službe v številnih občinah na terenu, z namenom, da bi izboljšali delo terenskih babic in jih strokovno izpopolnili.
Z otvoritvijo dispanzerja za žene in dispanzerja za otrcke v Murski Soboti so nastali tudi boljši pogoji za otvoritev obeh zdravstvenih enot v večjih ob-činsk h centrih, kot na primer v Lendavi, Radgoni in v Ljuto-meru. kjer je problem zdravstvene zaščite prebivalstva zelo pereč. Zato lahko smatramo otvoritev obeh dispanzerjev. ki sta do sedaj edini ustanovi te vrste v soboškem okraju. za žarišče nadaljnjega ukrepanja
v tej smeri. S tako mrežo dispanzerjev pa bi hkrati zajeli področne svetovalnice, ki bi potem lahko opravljale res preventivno službo.
Bb
podprite TUDI VI ČLOVEKOLJUBNO AKCIJO: ZGRADITI NAŠIM OTROKOM SODOBNO OKREVALIŠČE OB SLOVENSKEM JADRANU. Z ATO KUPITE ŽE DANES SREČKE DENARNE LOTERIIE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE. ŽREBANJE BO 20. APRILA. IZŽREBANA BO VSAKA ČETRTA SREČKA!
V otroškem dispanzerju
V sodobno opremljeni čakalnici
NOVO NA KNJIŽNEM TRGE Nova številka revije »SODOBNO GOSPODINJSTVO"
Pred tednom je izšla februarska številka revije »Sodobno gospodinjstvo«. Tiskana na lepem papirju in v večjem obsegu kot lani je postala še bolj privlačna. Za čedno zunanjo opremo ne zaostaja tudi vsebina, ki zajema najširše področje gospod nj-stva. Da je revija s svojo vsebino znala najti pot med naše druž ne, je dokaz stalno naraščanje naročnikov.
Februarska številka prinaša poročilo o prvem konservirnem centru v Sloveniji, ki bo imel velik pomen za vso svojo okolico. Zelo zanimiv je članek o aluminijastih ovojih, v katerih lahko hranimo vroče in mrzle jedi.
Tisti, ki želijo lepše urediti stanovanje, bodo našli v vsaki številki naše revije dovolj nasvetov. Ta številka priporoča čedne pisalne mizice, primerno za mestno in podeželsko stanovanje ter lep jedilni kot. Stro-kovirnk piše o uporabi sintetičn:h pralnih sredstev zn pranje razUčnih tkanin. Zelo pomemben po svoji vsebini je članek o kuhanju živil, kakor tudi članek o neprekuhanem pa-sterizirnncm mleku. ki bo odgovoril na vprašanja mnogih gospodinj.
Kot vsaka, ima tudi ta številka navodila za pripravljunje različnih jedi, za pletenje in za šivanje.
Vsaka druž na, ki ima vrtiček, pa je že komaj čakala nasvetov za delo na vrlu v tem mesecu.
Članek o posodi za mleko je na menjen mestnnim in podeželskim po trošnikom kakor tudi proizvajalcem Revijo lahko naročite po pošti al osebno pri upravi »Sodobnega gospo dinjstva«, Ljubljana, M klošičeva 4. Letna naročnina stane 400 dinarjev, Lahko še naročite celoten letošnji letnik.
Jugoslovanska dela v madžarščini
Madžarske založbe bodo letos izdale več del jugoslovanskih pisateljev. V pripravi je ponatis Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, prvič pa bodo izdali roman Dobriče Cosiča »Korenine«, zbirko novel Veljka Petroviča ter roman Oskarja Daviča »Beton in kresnice«. Razen tega pa pripravljajo tudi antologijo krajše jugoslovanske proze.
"CVRČEK ZA PEČJO"
pri Vidmu ob Ščavnici
V Vidmu ob Ščavnici so pred kratkim gostovali Radenčani z igro »Zadrega nad zadrego«, preišnjo nedeljo pa igralska skupina Janžev vrh z Dickenso-vim »Cvrčkom za pečjo«. Večina igralcev Janševega vrha je tokrat prvič naslonila na odru in to z uspehom. Da v dvorani ni bilo več gledalcev kakor 83, je krivda s'abe reklame, ki ji bodo morale v prihodnje igralske skupine posvetiti več skrbi.
F. K.
MAJA ALI JUNIJA LETOS BO SOBOTA DOBILA NAČRTE ZA KANALIZACIIO IN MESTNI VODOVOD V OBLIKI DIPLOMSKEGA DELA DVEH SLUSATELJEV LJUB-LJANSKE UNIVERZE - ŠTIPENDISTOV VODNOGOSPODARSKE UPRAVE UBS.
OSLO JE Z OBEMA NAČRTOVALCEMA ŽE SKLENIL USTREZEN DOGOVOR.
kanalizacije in vodovoda v mestu ter za pravilno usmeritev pri gradnji drugih komunalnih naprav, ki bede tako ali drugače povez me s kanalizacijo in
vidovodom.
Vse kaže, da bodo kanaliza-ci ski načrt načeli uresničevati najprej na Lendavski cesti, kar bi narekovala zlasti rekonstruk-ija Tovarno mesnih izdelkov. Pri domala 100-odst. povečanju proizvodnje v tej tovarni bo ta del mesta popolnoma zasmra-fc ne bodo istočasno ure-tudi sodobnejših kanaliza-
cijskih naprav. V poštev bosta prišla zlasti prečrpalna nepravi in biološko čiščenje Ledave. Načrt bo omogočil pravilno lokacijo teli in podobnih glavnih kanalizaacijskih naprav, katerim bodo pozneje priključeni še stranski kanali.
Pri uresničevanju teh načrtov računalo na kooneracijo posameznih podjetij. Tako bo lahko puconska separaci ja kremenčevega peska obilno zal-ga-la s svojim odpadnim materialom soboško podjetje »Cement-nine« itd.
Uresničevan'e teh h načrtov bo trejalo. več let. Bo torej dolgoročno. važno pa je, da se je naposled začelo, čeprav zdaj samo z načrti s čimer bo ustreženo tudi večkrat se ponavljanje jočim zahtevam soboških prebivalcev na zborih volivcev.
Za bolne na ledvicah in srcu
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je pravkar izdal knjigo »Dieta pri ledvičnih in srčnih boleznih«. Zdravstvena navodila je napisala dr. Majda Mazovcc, praktična navodila z recepti za prehrano bolnikov pa Zofka Keržič-Po-ženclova.
To je zdaj že šesta knjiga te vrste, ki jo je izdal zavod. Visoka naklada in ponatisi ostalih knjig so dokaz, kako velika je bila potreba po takih pripomočkih med ljudmi. V knjižici je zdravnica povedala najpotrebnejše o značilnosti bolezni, o načinu življenja boln kov in osnovna navodila za prehrano, to, kar je bolniku delno že znano iz razgovorov z zdravnikom.
Drugi del knjižice pa je namenjen izbiri živil in pripravljanju jedil za bolnika. Vsakemu, ki boleha za to boleznijo, bo postala knjižica dragocen svetovalec in pomočnik. Izbira jedil je izredno velika, saj je v knjižici okrog 200 receptov. S tem je zagotovljena pestrost dietne prehrane, ki že sama na sebi dela bolnikom težave zaradi majhnih količin soli, ki jih sme uživati. Vsak bo našel v knjižici dovolj izbire in ne bo mu treba segati po prepovedanih živilih, kar bi slabo vplivalo na potek zdravljenja.
Knjiga stane 180 dinarjev. Naroči ali kupi se lahko pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 II.
V BESEDI IN SLIKI
Foto Trstenjak
ZIMA IN POMLAD LETOS »DOPOLNJUJETA« ATOMSKO VREME NAŠEGA STOLETJA. NA SLIKI SKUPINA SOBOŠKIH NAJMLAJŠIH, KI SO SE »OBOROŽILI« S POMLADANSKIM CVETJEM — NAVZLIC SNEGU IN MRAZU.
Delavna organizacija RK v Ivanovcih
Med najboljše organizacije v Ivanovcih sod organizacija Rdečega križa. Nedavnega občnega zbora se je udelež.la več kot polovica članstva. Na občnem zboru so ugotovili, da je organizacija da v lanskem letu šest prostovoljnih krvodajalcev. Med drugim imajo v Ivanovcih postajo za prvo pomoč, ki je nudila lani svoje usluge 22 prebivalcem.
Na občnem zboru so sklenili, da bodo v letošnjem letu povečali število krvodajalcev in
pomagali pri uredi Ivi vaških mlak, vodnjakov, stranišč itd. Pogovorili so se tudi o razdeljevanju blaga za socialno šibke.
I. K.
Pristop Malaje. Malaja je pristopila k mednarodnemu monetarnemu fondu in mednarodni banki za obnovo in razvoj. Tako je Malaja postala 65. član obeh ustanov. Malajska kvota v mednarodnem fondu znaša 25 milijonov dolarjev.
Ob koncu leta bodo
ČLANi
PREŠERNOVE DRUŽBE
prejeli zn redno članarino 120 din pet za 510 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je
KOLEDAR PREŠERNOVE DRUŽBE
k: je že doslej s svojim pestrim in aktualnim izbrom prispevkov z vseh področij človeške dejavnosti in izpod peres najboljših piscev ena izmed najbolj priljubljenih in nepogrešljivih knjig slovensk h domov. Uredništvo koledarja si bo prizadevajo, da si to priznanje še utrdi. Tudi za prihodnje leto si je že zagotovilo sodelovanje najbalj-š h avtorjev tako z leposlovnega kot s pljudno-znanstve-nega in družbenega področja gospodinjstva, tehnike za domačo uporabo, zdravstven h nasvetov, poleg tega pa mnogo zabavnega grad va. pisanh in risanih šal ter vsakovrstnih zanimivosti. Bogat slikovni material pa bo tudi v tem koledarju kar najskrbneje izbran.
Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Pre-šemnve družbe. ki so skorai v vseh šolah in večijh pod-jetij vse knjigarne podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Liubljani, Erjavčeva cesta 14/a.
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
5
Soboški vodovod in kanalizacija
NAČRTA — DIPLOMSKO DELO DVEH VISOKOŠOLCEV
Oba načrta, do katerih bodo trko prišli hitre in poceni, bosta omogočila zgraditev skupnih dimenzioniranih naprav (vodovodni stolpi. prečrpalna naprave na Lendavski cesti za po-treba mesta, predvsem na obeh večjih tovarn: TMI IN TMP itd.), za postopno urejevanje
en
dili
TOV. KOROŠEC, PREDSEDNIK SVETA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO OLO MURSKA SOBOTA:
Najboljši proizvodni pogoji
»Predlog za preusmeritev Goričkega v sadjarstvo bomo obravnavali na seji sveta.« V nadaljnjem razgovoru je tov. Korošec poudaril, da je potrebno kmetijsko proizvodnjo rajonizi-rati. Na Goričkem so res najboljši proizvodni pogoji za sadjarstvo. Sodobno sadjarstvo morda ne bo povsem zaposlilo vso sezonsko delovno silo na Goričkem, toda z dohodki iz sadjarstva se bodo lahko preživljali prav vsi Goričanci, to pa je pri tem problemu bistveno. Takšno je mnenje tov. Korošca.
»In sadjarska šola na Goričkem?«
Tov. Korošec je odgovoril, da je kmetijsko šolstvo v Pomurju še zmeraj pomanjkljivo, saj je znano, da te šole ne dajejo tistega, kar potrebujemo. V dvoletni učni dobi izšolajo namreč v Rakičanu in Podgra-dju le polkvalificirane kmetijske delavce, v sedanjih razmerah pa potrebujemo vsaj kvalificirane. Sola v Rakičanu naj bi imela poudarek le na poljedelstvu in mehanizaciji, šola v Podgradju pri Ljutomeru pa na vinogradništvu in sadjarstvu. Iz te šole bi lahko dobili dovolj kvalificiranih delavcev tudi za preusmeritev Goričkega v sadjarstvo. Tako bi bilo odveč misliti na posebno sadjarsko šolo pri Gradu, kjer so sicer ugodni pogoji (drevesnica itd.) vendar bi nastal problem investicij.
»Kako torej začeti s specializacijo Goričkega?« Tudi tov. Korošec sodi, da so sadjarske skupnosti najboljša osnova.
S preusmeritvijo v sadjarstvo bi se spremenil ves način proizvodnje in ob tem lahko najdejo sezonci in ostali prebivalci, ki jih je preveč na tej zemlji ob sedanjem načinu kmetijske proizvodnje, dohodke za svoj obstoj doma. To pomeni, da ne gre samo za kmetijsko proizvodnjo, temveč tudi za socialni problem odnosno družbeno vprašanje v splošnem pomenu besede.
Toda samo sadjarske skupnosti in kmetijske zadruge ne morejo učinkovito nastopili v preusmeritvi Goričkega v sadjarstvo, kajti ta zahteva vzporedno z razmahom sadjarstva tudi razvoj industrije in
Tov. Korošec
trgovine, ki naj zagotovi tržišče domu in v tujini, že sam načrt preusmeritve Goričkega v sadjarstvo je tako obsežen, da zahteva temeljit študij strokovnjakov, poznejše delo pa zopet vodstvo in kontrolo strokovnjakov, če nočemo kdaj zopet ugotavljati napak in pomanjkljivosti.
Kmetijska proizvajalna zveza v Soboti torej poleg vseh ostalih nalog ne more učinkovito posegati v preusmeritev Goričkega v sadjarstvo. Potrebno je ustanoviti, tako sodi tov. Korošec, za vse Goričko nekaj podobnega kot je »Hmezad« v Žalcu za h meljsko področje Savinjske doline. Morda bi bila to posebna sadjarska proizvajalna zveza. Vsekakor organizacija, ki bi strokovno usmerjala vso dejavnost v smislu takšnega načrta. V kolikor so ponrsleki zoper posebno proizvajalno (poslovno) zvezo, v tem primeru sadjarsko, pa gre v tem primeru za izjemni primer, kajti takšnih posebnih pogojev kot jih daje Goričko, ni še kje drugod.
DVORANA ALI ŠOLA?
Ivaniči so nekak center bliž-nie okolice, ki ga za zdai predstavljata samo pošta in trgovina. V kraju pa še vedno nimajo dvorane, čeprav kaže. da jo bodo letos končno le dobili, če bodo domačini, zlasti pa člani PGD zavihali rokave in pomagali s prostovoljnim delom. Na zadnjem zboru volivcev so govorili tudi o šoli, vendar za gradnjo ni dovolj sredstev, čeprav bi bila nujno potrebna.
Uspehi ob razumevanju
POMURSKA DEKLETA SE IZOBRAŽUJEJO — V PRIHODNJE TUDI TEČAJI ŽENSKE TOVARNIŠKE MLADINE — NAJBOLJŠI USPEH NA TIŠINI IN V GEDEROVCIH — ZA-
STOJ V MAČKOVCIH
V teh dneh so po vseh naših šolah izpiti ženske mladine, ki je obiskovala tečaje. V letošnjem letu sta naše okrajno politično vodstvo in občinski odbor Rdečega križa v Soboti storila vse, da so se tečaji pravočasno pričeli in da se je ženska mladina tudi pravočasno zbrala. Naleteli smo na razumevanje učiteljstva, raznih drugih predavateljev in tudi staršev, ki vsekakor začenjajo ceniti izpopolnjevanje izobrazbe svojih hčera.
V letošnjem letu je bilo v občini Murska Sobota 10 tečajev. Te tečaje je redno obiskovalo 176 deklet, 14 pa neredno. Tudi za dekleta, ki so zaposlena v tovarni perila ali v drugih podjetjih, bodo posebni tečaji ženske tovarniške mladne.
Doslej so pri izpitih naibolje
odgovarjala dekleta na Tišini in v Gederovcih, a tudi drugod niso uspehi slabi. Iz odgovorov posameznic smo razbrali, da so dekleta učno snov dobro dojela. Upravni odbor in delavski svet tovarne perila sta izrazila željo, naj podpre podjetje tečaj moreno, krilo pa bo tudi vse
materialne stroške. Takšno razumevanje je vsekakor hvale vredno, saj bodo dekleta, tovarniške delavke, tudi matere in gospodinje ter jim bodo vsi praktični nasveti iz zdravstva, higijene in gospodinjstva tudi potrebni.
V Mačkovcih so morali tečaj v decembru prekiniti, ker tamkajšnja mlada babica po prvem predavanju ni več prišla, češ da ji je predavanje o ženski, kakor o njenih težavah v živ-
ljenju, bodisi v zdravstvenem, lugijenskem ali spolnem pogledu nerodno. Tudi nekje drugje je mlada babica izjavila, da je bilo prvo predavanje za njo in za dekleta nerodno, pri drugem pa je že našla potreben stik med seboj in dekleti in je pozneje ves čas na tečaju vladalo lepo in primerno soglasje. Tudi v Mačkovcih bi lahko bilo tako, če ne bi že v samem začetku obupali in vrgli puške v koruzo.
Veseli nas, da so dekleta redno zahajala v tečaje, da so pokazala disciplino in razumeva-
nje. Prepričani smo, da bodo pridobljeno znanje praktično uporabljale pri sebi doma, v svojem poznejšem življenju in pa pri svojih sosedih in znancih. Vsekakor bo potrebna tudi v prihodnje takšna in še večja skrb za organizacijo tečajev za izpopolnjevanje ženske mladine, saj je od žene odvisna čistoča, higijena, vzgoja in tudi zdravje mladega naraščaja: vse okolje, v katerem družina živi.
V. J.
STARŠI, DRUŠTVA, DRUŽBENE ORGANIZACIJE! POMAGAJTE ZGRADITI NAŠIM BOLEHNIM OTROKOM EDINO OKREVALIŠČE OB SLOVENSKEM MORJU. KUPUJTE ZATO SREČKE DENARNE LOTERIJE RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE. DOBITE JIH PRI VSEH ORGANIZACIJAH RDEČEGA KRIŽA, SINDIKALNIH PODRUŽNICAH. V ŠOLAH IN PRI VAŠEM PISMONOŠI.
SOBOŠKI ČEBELARJI SO ZBOROVALI
Na svojem občnem zboru so soboški čebelarji ugotovili, da po nekaterih naših vaseh upada zanimanje za čebelarstvo. To velja zlasti za vasi na Goričkem, kjer obstaja nevarnost, da sadno drevje ne bo oprašeno. Kaže, da bodo morali opremiti oziroma usposobiti plemenilne postaje in to v Soboti za levi breg, v Ljutomeru pa za desni breg Mure. Sprejeli so sklep, da bodo priredili čebelarski tečaj v Soboti, ki se ga bodo udeležili čebelarji iz vseh pomurskih družin.	A. B.
DEJAVNOST BELTINSKIH ŽENA Beltinske žene sodelujejo na vseh področjih družbenega življenja. Od skupnega števila članov SZDL v občini (1806) je 578 žena. v 15 odborih SZDL pa je 12 članic odborov. V organizacij RK je 870 članic, v 15 odborih pa 105 žena. V 7 prosvetnih društvih sodeluje 13j žena, v odborih pa 27 žena. Članic PGD je 57. v 15 upravnih odborih po 9 žena. V svetih občinskega ljudskega odbora je 12 žena, v šo'skih odborih 50, v odborih zdravstvenih ustanov 4, v delavskih svetih in nnrav-nih odborih pa 23 žena.	A. H.
Gozdovi, sadovnjak, živinoreja
na gozdarskem posestvu pri Gradu
Kmetijsko gospodarstvo pri Gradu je imelo do nedavnega majhno površino obdelovalne zemlje. Ob reorganizaciji gozdarske službe je dobilo veliko površino gozdov. Tako je postalo gozdarsko gospodarstvo, ki se razprostira v večjih ali manjših kompleksih od Cankove do Hodoša. Dva večja kompleksa gozdov sta v Doliču in v Petrovcih.
Vseh gozdov je 1674 ha, medtem ko je vse obdelovalne zemlje le 45 ha. Dohodki od poljedelstva in gozdarstva pa so vendarle približno isti. Zelo važno je omeniti, da so jih nekdanji lastniki močno izkoristili, tako da zahtevajo gozdovi mnogo gojitvenih del, ki pa so razmeroma zelo draga. Gozdno gojitvena dela zahteva skoraj polovica površin. Izkoriščati je mo-
goče manj od polovice vseh gozdnih površin tega posestva.
Gozdno gospodarstvo pri Gradu je z gozdovi pridobilo dovolj lesa za lastne potrebe, zlasti za obnovo gospodarskih poslopij, z'drvmi pa zalaga vso okolico. Zelo malo lesa proda izven okraja.
Zelo pomemben je za to posestvo sadovnjak na površini II ha, ki bo kmalu sodobno ure-
jen. Štirje hektarji sadovnjaka so obnovljeni, ostalo površino pa bo potrebno obnoviti. Mladi nasad bo kmalu začel roditi. Tako bodo pri Gradu kmalu videli koristi plantažnega nasada. Posestvo ima tudi drevesnico na 10 ha in ta da je sad k. kolikor jih potrebujejo v vsem Pomurju. Potrebne količine niso znane, kajti ustreznega načrta za obnovo sadovnjakov še vedno ni. Da bi bila drevesnica čim bolie izkoriščena, pridelujejo v njej tudi semenski fižol, ki ga prodajaio semenarni.
Pol jedestvo na 23 ha zanoslu je liudi s pridelovanjem žitaric in krmnih rastlin: v glavnem ječmena in rži. Živinoreja ie manj pomembna že zaradi neprmer-nih hlevov, ki jih potrebno obnoviti in urediti tako. da ne bo nevarnosti raznih okužb. Zaradi nevarnosti okužb se je omejilo posestvo na pitanjie živine in ne na rejo plemenske živine. Toda zda j so že možnosti za ureditev gospodarskih poslopij, kar omogoča dokaj nagel razvoj živinoreje. Nekoliko oklevanja povzroča le še dejstvo, da z ozirom na razširitev posestva ni dovolj preizkušena njegova gospodarska moč.
or
živina v sodobnem hlevu
Delovni kmetje, glasujte za boljše življenje vseh delovnih ljudi, za socializem, za neodvisnost Jugoslavije!
morju
Tudi Koper vabi naše sezonce
Za nas »kontinentalce« je »neg sredi meseca marca normalen pojav, za prebivalce v Slovenskem Primorju, v Koprščini, pa je bil pozni beli gost veliko presenečenje. Sneg je pobelil pokrajino vse do obale in obložil cvetoče mandeljne, da so se veje šibile pod težo mokrega snega. Turistične avtomobile, ki so ob tem času že drveli po široki magistrali iz 1jub'janske smeri v toplo Primorje, so letos zamenjali snežni plugi. Prav tem se morajo zahvaliti številni avtobusi, ki so edino prometno sredstvo med slovensko obalo in zaledjem. da niso obtičali v snegu.
Potniki so si oddahnili šele na zadnjih strmih obronkih, kjer se odpre čudovit pogled na Tržaški zaliv. Severno stran pokriva Trst s svojim ogromnim pristaniščem in rafinerijo nafte, južno od tod pa se med Miljskimi hribi, pri izteku doline Rižane, odkrije Koper, naša metropola v Slovenskem Primorju.
Koper pred leti in danes! Kdor je poznal samo stari Koper v njegovi sivini potlačenih in razpadajočih hiš, starih povprečno pol stoletja, bi danes z začudenjem strmel v naselje modernih stanovanjskih blokov, novih tovarn in hotelov, s katerimi se obdaja staro mesto. Slikovita Loggia na glavnem trgu je danes samo še izhodišče turistov v ozke ulice, polne zgodovinskih spomenikov, med-
tem ko se pravo življenje odvija izven mesta, v modernem prirastku novih objektov. Sledovi dolgoletne italijanske okupacije, ko ni bil zgrajen niti en nov objekt, so narekovali naši ljudski oblasti po priključitvi pospešeno izgradnjo okrajnega mesta, ki bo z novim tovornim prista-
niščem in s tovarno motornih koles »Tomos« imelo za noše gospodarstvo ogromen pomen.
Izredno nagla izgradnjo je zahtevala vedno več nove delovne sile. Zalo ni čudno, da ima Koper tuko pisan sestav življa iz vseh predelov Slovenije. Težko bi našli večje podjetje, ki ne bi zaposlovalo tudi naših sezoncev iz Pomurja. Preveč jih je, da bi lahko obredel vse.
Samo na gradbiščih gradbenega podjetja »1. maj« dela 140 naših sezoncev, od katerih so se nekateri že ustalili. Uprava podjetja se je zelo pohvalno izrazila o njih marljivosti
in skromnosti. Rodi jih zaposlujejo, čeprav je med prijavljenci večina nekvalificiranih moči. Zuslužek je sorazmerno dober, zato pa imajo skoraj povsod težave s stanovanji in s prehrano. Le malo podjetij ima svojo menze, pa še tam, kjer so, je hrana predroga. Zato si delavci v večini kuhajo sami. mnogi pa se zadovoljijo s suho hrano, ki jih v nobenem, najmanj pa v zdravstvenem oziru, ne more zadovoljiti.
Pri vodni skupnosti v Kopru je zaposlenih nekaj manj naših sezoncev. Tudi tukaj so z našimi delavci zelo zadovoljni. Ker radi delajo na akord, je zaslužek dober. Tukaj sicer imajo delavsko menzo, vendar se je naši sezonci ne poslužujejo. Najbrž se tudi njim zdi cena 4500 dinarjev mesečno previsoka. Podjetje bi potrebovalo še nadaljnjih 150 delavcev, zato so predlagali, da bi pri poslovalnici za delo v M. Soboti ustanovili center, kjer bi sprejemali prijave sezoncev, ki se želijo zaposliti v koprskem okraju. S tem bi odpadle prijave posameznikov in razne nerednosti, ki otežkočajo delo uprave.
•
Zvečer, ko so se delavci vrnili z dela, sem iih obiskal v barakah, kjer stanujejo. Ne morem reči, da podjetja posebno skrbijo za udobnost svojih delavcev. Kljub temu sem jih našel vedre in dobre vo'je. Prav ta dan so dobili »Pomurski vestnik«, ki je krožil iz roke v roko. Na »gašperčku« se je cvrla večerja. Kmalu smo se znašli v prijetnem razgovoru.
»Mislili smo že, da ste pozabili na nas,« reče smeje Franc Lenarčič iz
Prosenjakovce, ki je že dve leti v Kopru. Ker je z zaslužkom zodovo-ljen. še ne misli na povratek.
»Torej ste tukaj tudi čez zimo?« vprašam.
»Da. Zime so mile, zato delamo vse leto brez premora,« pravi Vendal
Naselje
Skapcr iz Središča in pristavi smeje: »Ko bi samo videli, kako dirjamo vsakega prvega v mesecu na pošlo, da odpošljemo zaslužek našim svojcem.«
»Sicer pa ne mislite, da nam to večno tavunje po svetu že ne preseda. E, ko bi bilo dovolj deln doma v Prekmurju, najbrž ne bi prepotoval kot sezonec domala vse Evrope. Vsekakor pa smo sedaj na boljšem, ker lahko dobimo delo v domovini,«
se razvname Franc Kurnik iz Motovilec.
Mladi Jože Farkaš, skoraj še deček. sc je zamišljeno zastrmel skozi okno. po katerem je enolično škrab-ljal dež. Čeprav se ni vmešal v naš razgovor, sem mu bral z obraza, da
v Semedeli
misli na dom. od katerega se je poslovil že pred dvema letoma.
Ko sem zapuščal lesene barake, ki našim sezonskim delavcem le slabo nadomeščajo dom. sem čutil, da me možje in mladeniči spremljajo s pogledi. Kljub temu. da naša ožja domovina ni velika, se jim je tisti trenutek zdelo, da so zelo zelo daleč.
Boro B.
Pogled na Koper
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
6
KRATKE IZ LENDA
Lendavska dežnikarna se je odločila za rekonstrukcijo. Zn to delo bodo potrebovali okrog 60 milijonov din. V petih letih jim bo povečana proizvodnja omogočila ta dolg odplačati. Rekonstrukcija tovarne bo omogočila zaposlitev še najmanj 50 novih delavcev. V tovarni pa imajo tudi druge načrte, ki bi še povečali zaposlitev, toda o tem za zdaj še molčijo.
Za lendavske gorice je zelo pomembna obnova vinogradov. Obnova vinogradov lendavskih goric pa je zelo otežkočenn s tem, da je 90 odst. vseh vinogradov v zn-sebni lasti. Kako bodo to obnovo organizacijsko vskladili, je posebno vprašanje, o čemer pa so že začeli govorili pri občinskem ljudskem odboru, poslovni zvezi in drugod.
Praktično delo — koristna šola za moško in žensko mladino
Kare1 Lutar, poslanski kandidat za Republiški zbor:
"Več lastne udeležbe investitorjev!"
Kaj menite, kako bi v Murski Soboti zgradili čim več cenenih stanovanj?
Na vprašanja ni lahko niti enostavno odgovoriti. To je problem, ki ga rešujejo vsa naša mesta, problem, ki je pereč tudi drugod v svetu. O njem je pred dnevi razpravljala Stalna konferenca mest na svojem sestanku v Osijeku.
Po mojem je potrebno pri obravnavanju tega vprašanja upoštevati predvsem dvoje:
Že samo projektiranje stanovanjskih zgradb mora računati s tem, da za zdaj razpolagamo z majhnimi sredstvi za stanovali iško izgradn jo, potrebe so pa velike. Zato naj bodo projekti taki. da bo s temi sredstvi moč zgraditi čim več stanovanj. Vsekakor pa ie tu potrebno naglasiti, da bi bilo nespametno in nepravilno zahtevati od projektanta. da na račun cenenosti stanovania trpi najnujnejše udobje, ki je za sodobno stanovanj potrebno. Najnujnejši živijlenski prostor za povprečno družino mora biti zagotovljen, upoštevane pa moralo biti tudi vse sanitarno-tehnične naprave. ki so v sodobnem stanovanju potrebne. Treba ie vedeti, da gradimo danes stanovanja vsaj za dve generaciji.
Bistveno vlogo bi morala odigrati tudi dela po projektu. Tu ne mislim samo gradbene storitve in razna obrtniška dela, temveč tudi gradbeni material, ki pa pri pradnji uporabljamo. 2e samo pradbena dela
predstavljajo precejšnjo postavko v proračunu gradnje in bo tu potreb-no čimprej uvesti mehanizacijo gotovih del, da se stroški čimbolj znižajo. Se višja postavka so obrtniška dela, ki zajamejo dobršen del proračuna. Tudi tu se bo luhko izvedba pocenila samo, če bomo prešli nu industrijski način izvajanja teh del, za kar pa bo potrebna tipizacija gotovih elementov zgradbe kot so: okna, vrata, reševanje gotovih vodovodnih in elektroinštalacijskih vozlišč itd. Le nn ta način bo moč preiti k serijski izdelavi teh elementov, kar bo gradnjo gotovo pocenilo. Najhujše po je gotovo to, da še vedno gradimo vse naše zgradbe s »klasičnim« gradbenim materialom (opeko, lesno konstrukcijo ostrešja itd.) Naša industrija gradbenega
materiala bo morala preiti na izdelovanje sodobnejših elementov za gradnjo, predvsem pa mislim na izdelavo takega gradbenega materiala. na osnovi katerega bi bilo moč graditi na montažni način. Omeniti moram, da so tudi gotovi izdelki metalne in elektroindustrije precej dragi in da ravno te postavice mnogokrat povečujejo ceno stanovanja. Brez teh pa sodobnega stanovanja ni mogoče zgraditi,
To so splošni vzroki ali če hočemo pogoji, ki vplivajo na višino stroškov ali cenenost stanovanja. Mislim pa, da so še drugi momenti. Strokovno je dokazano, da je blokovski način gradnje mnogo cenejši od kateregakoli drugega načina. Nadalje skupna oziroma večja gradbišča po
enotnih projektih prav tako poce-njujejo gradnjo, ker je gotove elemente moč večkrat zapovrstjo uporabljati. Tudi ureditev komunalnih naprav, ki so potrebna pr' novih stanovanjih, se ob takem sistemu znatno poceni, vsekakor pa je te treba vkalkulirati v ceno stanovanja.
Konkretno odgovoriti, kako si v Murski Soboti zamišljamo izgradnjo čim več cenenih stanovanj, je težko. Mislim pa, da je delni odgovor nakazan že v gornjih postavkah, kar so tudi potrdili nedavni zbori volivcev. Ti so bili mnenja, da je potrebno nadaljevati z blokovskim načinom gradjnje na Štefana Kovača ulici. Tu moram poudariti, da je cena stanovanj
ob današnjih gradbenih stroških v blokih z manjšimi stanovanji okrog 2,100.000 dinarjev, v blokih z večjimi stanovanji pa okrog 2,500.000 dinarjev, kar je mnogo pod povprečjem cen podobnih stanovanj v republiškem merilu. Morda bi bilo moč s kakšnimi izboljšavami to ceno še nekoliko znižati. To bomo pri blokih, ki jih bomo začeli graditi v letošnjem letu, vsekakor poskušali.
Tu pa je še ena stvar, ki bi prispevala, če ne k cenejši, pa vsaj k hitrejši izgradnji stanovanj in k temu, da bi časovno pridobli črn več stanovanj. Lastna udeležba posameznih investitorjev pri gradnji je v od-
nosu 10—15 % vsekakor prenizka in gre za to, da bi dal čimveč sredstev na razpolago kreditni sklad za zidanje stanovanj.
Mislim, da bo ta udeležba morala biti večja. Investitorji bodo morali razumeti, da del sredstev, ki jih dajejo v stanovanjsko izgradnjo od skupnega dohodka, s katerim prosto razpolagajo, prav tako pomeni zboljšanje življenjskega standarda za tiste člane kolektiva, ki na ta način pridejo do sodobnega stanovanja. Z novo uredbo Zveznega izvršnega sveta je prispevek v te namene tudi oproščen plačila v občinski proračun oz. v sklad skupne uporabe sredstev. Omenjena uredba prav gotovo zasleduje ta smoter, da naj gospodarske organizacije vlaga jo čimveč sredstev v izgradnjo stanovanjskega fonda.
O Na koncu še to: vsekokor se bomo ponovno morali zavzeti za gradnjo stanovanj na zadružni osnovi. Na ta način bo lastni delež tudi mnogo večji, poleg tega pa je moč mnogo prispevati tudi z delom in materialom, ki gn taki graditelji posedujejo. Na tn način bi prišlo precej naših ljudi tudi hitreje do stanovanj. ker sedanji način izgradnje po določenih investitorjih ne rešuje povsem problema stanovanjske stiske.
Zdi se mi tudi nujno, da si pravočasno zagotovimo potrebne načrte in elaborate ter do pravočasno pripravimo potrebna zemljišča za gradnjo. Če bomo pričeli z gradnjo stanovanj v zgodnji pomladi in ne jeseni ali celo pozimi, bo učinek dela mnogo večji, kar mora nedvomno vplivati tudi na ceno.
Skozi tesne prostore dežnikarne sem komaj našel pot do skladiščnika ANTONA CAMPLINA. Zgovoren in živahen mož je takoj vedel, kaj hočem. Skoraj bo dvajset let, odkar je v Lendavi. Skrbi? Želje? Opravki? »Skrbi imam s skladiščem, kjer so milijoni. Dela pa je včasih res preveliko. Želim, da bi otroci postali to, kar bi v družbi morali postati.« Anton Cumplin ima tri otroke. Eden med njimi je v Soboti v gimnaziji in jo navdušen športnik, brani pri
nogometu in sodeluje pri hokeju na travi. Oče pa je proti nogometu, ker je v Franciji videl vratarja, ki so ga v ostri igri — ubili. »Toda kljub temu ne branim sinu tega športa, ker smatram, da se mlad človek mora izživeti in mu tega itak ni mogoče preprečiti. Vesel pa sem, da sin upošteva moja priporočila in je v življenju razsoden . . .«
Nasprotno od sinu pa je oče navdušen za tehniko, zlasti za foto-amnterstvo. Kot fotoamater je že dolgo znan med Lendavčani. Sicer pn pravi sam: »Menda ni organizacije kjer ne bi sodeloval.« Poleg tega je še predsednik delavskega sveta v podjetju.
Ko je bil tovariš Camplin v Franciji (tam je bil sedem let), je opazil marsikaj, kar sicer naši ljudje v tujini niso opazili ali pa o tem ne govorijo radi. »Dobro se mi je godilo in tudi drugim, toda predvsem zaradi valute. Francozi nas v glavnem niso imeli radi. ker smo bili poceni delavci in preveč marljivi za njihove pojme. Mnogo mi je pomagala dobra lastnost, da me je vse zanimalo in sem se tako poučil o marsičem. Lahko povem, da bi mi bilo v Franciji s časom kar dobro, toda domotožje me je prignalo nazaj. Tako sem zdaj tu. In če vprašate o mojem prostem času . . . Moj prosti čas gre v glavnem za skup-nost.c
In sva se pogovarjalo še o marsičem. Delo skladiščnika je pač zahtevno, posebno v tovarni, ki ima večje načrte in se želi vsestransko uveljaviti. Torej traja delo domala ves dan. Potem so na vrsti sestanki raznih organizacij. Komaj je kaj časa za čitanje časopisov in revij, ker želi človek vseeno ostati poučen o vseh vsakdanjih dogodkih in novostih, na katera med delom sicer ne misli, a so mu v družbi važne.
Končala pa sva zopet s pomenkom o vzgoji in otrokih. ki bi jih vse rad doštudiral. Torej glavna skrb: otroci! Tako je normalno pri dobrih starših, kjer gre vse prizadevanje za otroke in kdo potem ne bi rekel, da to pomeni — za skupnost.	or
Prva modna revija v Pomurju
Oblačila za vsakogar
OKUSNO SEŠITA. CENENA IN POTROŠNIKU DOSTOPNA KONFEKCIJA — TO JE BIL GLAVNI NAMEN MODNE REVIJE V LJUTOMFP' (PRETEKLO SOBOTO IN NEDELIOL PRVE TOVRSTNE PRIREDITVE V POMURJU. PRIČAKOVANJA SO BILA IZPOLNI ENA. NA SVOJ RAČUN SO PRIŠLI TUDI MODNI SLADOKUSCI. ZAVZFTI ZA »ZADNIE KRIKE« MODE. ZENSKA KONFEKCIJA NAJBOLT ZASTOPANA. POSEBNO POZORNOST SO VZBUJALE ŽENSKE VRFCASTE OBLEKE IN SOLIDNO SEŠITA MOŠKA OBLEKA. KI VELJA SAMO 4600 DINARJEV.
Sprva pričujoča negotovost, kako se bo vsa stvar iztekla, je bila v glavnem premazana že v prvem delu ljutomerske modne revije, ki sta jo pripravili dve domači podjetji — industrijsko podjetje »Konfekcija«
in trgovsko podjetje »Zarja« — seveda ob sodelovanju številnih slovenskih in hrvaških tovarn, ki so prispevale svilo in drugo blago za prikazana oblačila.
Pletenim oblekcam za deklice in dečke, za katere je bilo v
dvorani veliko zanimanje, niso imeli gledalci kaj oporekati: okusna izdelava in povrhu še dostopne cene. S temi izdelki se bo ljutomerska »Konfekcija« prav gotovo še močno uveljavila, saj je za njimi veliko po-vpraševanie, a jih ni mogoče vedno dobiti na trgu.
V drugem delu revije so prikazali otroško, moško in žensko konfekcijo. Med »moškim« ni bilo sicer nič kaj izrazito novega, razen trčetrtinskega moškega plašča, ki je vzbudil pozornost pri občinstvu predvsem zaradi svoje praktičnosti: ima namreč volneni vložek in bundo, ki ju je mogoče noliubno menjati in tako prilagajati oblačilo vsem letnim časom Res nekaj za moško garderobo! G'e-dalce je močno presenetila tudi cena solidno izdelane moške obleke, ki je menda najcenejša v Jugoslaviji, sai velja samo 4600 din. To je obleka za vsakogar, predvsem za tiste. ki jim žep ne premore večjih izdatkov za oblačenje. Potem so se zvrstile delovne obleke, dežni plašči, eno in dvovrstni moški suknjiči, športne bluze za poletne dni in druga oblačila — izdelki ljutomerske »Konfekcije«. Gledalci so bili navdušeni, ko so se ena za drugo pojavljale na odru domače manekenke (seveda ni manjkalo niti manekenske treme, saj je bil to prvi nastopil s pestrimi in okusno krojenimi oVekami. Prikazale so tudi nekaj zadnjih modnih novosti, ki so bile paša za oči. Marsikatera izmed gledalk si prav gotovo zaželela vrečasto obleko, spomladanski plašč ali kaj podobnega.
(Nadaljevanje na 8. strani)
posestev jim je no primer v okrožnici obljubilo pomoč, če mu bodo sporočili svoje probleme. Na dopis pa niti niso dobili odgovora, saj » že menda dovolj, če so lahko pozneje v Biltenu tega združenja brali, da je bilo izdatno pomagamo tudi posestvu »Muropolje«. Ce pa že zaide na posestvo strokovnjak od drugod, navadno zmaje z glavo in jo č'mprej odkuri. kajti »v tako posestvo se ne izplača investirati . . .«
Problem, ki ga je treba začeti že enkrat odločno reševati, pa ostaja in malce hudomušna pripomba k članku »Pomursko kramljanje« v Ljudski pravici: »Na Kapeli imajo že dva televizijska aparata, mi pa smo še starega Kosmaja v straheh.« s katero so nam postregli ob zadnjem obisku, menda kar posrečeno ponazarja resnični položaj KG »Muropo-lje«.
Sredi morja se večajo oioki
Kmetijsko gospodarsko posestvo „MUROPOLJE“ na razpo'ju — Arondacija zemljišč pomemben uspeh — V perspektivnem načrtu: zgraditev upravnega središča in specializiranih delovišč — Prave
pomoči ni od nikoder
KG »Muropolje« s sedežem na Cvenu združuje zemljo, ki je bila odkupljena z zakonom o zemljiškem maksimumu in zakonom o odpravi viničarskih razmerij. Ob ustanovitvi je prevzelo okrog 360 ha zemlje v približno 300 parcelah na45m!, kar pomeni, da so bile parcele raztresene po vsem Murskem polju tja do Kokorič; pri tem seveda ni moglo ostati, saj ni bi'o mogoče uvel lavi jati sodobnih agrotehničnih ukrepov in tudi mehanizaci Iška sredstva niso prišla do veljave. ker so poti od ene do druge male parcele često vzele več časa kot same storitve na zemlji, manjših parcel pa se sploh ni izplačalo obdelovati.
pitanje goveje živine. Vsako izmed teh delovišč bi imelo dovolj zemlje ustrezne strukture, kor bi omogočalo specializacijo in uveljavljanje sodobnih agrotehničnih ukrepov.
Za gradnjo teh objektov potrebujejo 46 milijonov din, za nabavo
kombajna in drug h strojev 11,5 milijona din in zn živino nad 5 milijonov din investicijskih sredstev. Po uresničenju tega načrta bi se pove-ča'n vrednost bruto proizvodnje najmanj za 2-krnt.
Na posestvu zelo občutijo pomanjkanje skladišč in šup za kmetijsko stroje. Sumo lani so zgubili
najmanj 1 milijon din dohodka zaradi tatvin kmetijskih pridelkov in nepravilnega skladiščenja. Stroji so večkrat na prostem in slabo zavarovani pred zunanjimi vplivi zato se zmanjšuje njihova uporabnostna doba. Koliko pa stanejo prevozi med
posameznimi, eden od drugega od daljenimi skladiščil Vse to bi od padlo z ureditvijo samostojnih de lovišč in tudi dokaj zmanjšalo bre me posestva pri odplačevanju dolgo ročnega kredita, ki tudi sicer v 5milijonskem letnem znesku ne bi bil pretrd oreh ob znatno povečani proizvodnji. Mnogo je lani posestvo
izgubilo tudi zaradi prepičlih obratnih sredstev. 75-odst. plače ob žetvi se poznajo zlasti v propadlih pridelkih, da niti ne omenjamo zmanjšane delovne storilnosti. Morda je zrno resnice tudi v tem, da so lani nepravilno uvrstili posestvo med poskusno obrate, čeprav še zdaleč ni urejeno tako, da bi lahko to opravičilo?
Vozlov je na tem posestvu še mnogo in njegova neurejenost je v bistvu politični problem, zlasti še, če upoštevamo gospodarsko-lastniške ukrepe in nihljaje v zadnjih osmih letih na Murskem polju in iz njih izvirajoče razpoloženje pri zasebnih kmetovalcih, saj je prav od urejenosti tega posestva precej odvisno, v kolikšni meri se bo muropoljski kmet lažje vključil v novi tok zadružništva. Vzgled za bodočnost naj bi mu bilo vzorno družbeno posestvo z otipljivimi pridelovalnimi uspehi, kar pa bo nedosegljivo, dokler bo posestvo prepuščeno takorekoč samemu sebi,
O BREZ IZDATNEJŠE POMOČI OBČINE IN OKRAJA.
O »REZ STROKOVNE POMOČI, KI NAJ BI BILA IZRA2ENA VSAJ V NAMESTITVI ENEGA AGRONOMA IN VEČJEM ZANIMANJU STROKOVNEGA KADRA LJUTOMERSKE OBČINE IN ZDRU2ENJA KMETIJSKIM POSESTEV ZA NJIHOVE PROBLEME.
Nu občini podpirajo posestvo, dokler ni »giiča« o denarju. Investicijski program so jim na pristojnem mestu zavrnili, češ da še ni potrebnega jamstva zaradi nezadostne arondacije, čeprav je ta program potrdilu strokovna komisija DKIT. Letošnji načrti so torej že padli v vodo, prihodnja leta pa si bodo prizadevali, da bi uredili posestvo po etupah. Iz lokalnih investicijskih skladov ne morejo dobiti ničesar. Prav tako ne iz sklada likvidiranih KDZ. V skladih za pospeševanje kmetijstva je bilo nekoč dovolj sredstev za gnojnične jame zasebnikov, za posestvo pa jih niso našli v izdatnejši meri.
Skratka: na posestvu imajo občutek, da se j h vse izogiblje, razen inšpekcije, ki že mora priti po službeni dolžnosti. Združenje kmetijskih
Pri praktičnem delu o kmetijski šoli
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
7
Strokovnjaki ali trgovci?
Naši kmetijski strokovnjaki so preveč oddaljeni od osnovnih celic zadružništva in kmetijstva sploh — slišimo v številnih razpravah — saj deluje o pomurskih kmetijskih zadru gali samo pet kmetijskih tehnikov, večina kmetijskih strokovnjakov pa je o-sredotočenih v kmetijskih proizvajalnih zvezah.
Kmetijske proizvajalne zveze morajo v praksi izpolnjevati predvsem pospeševalne naloge o oseh kmetijskih strokah, zato je bila koncentracija strokovnjakov o njih tudi dokaj upravičena.
V zadnjem času pa ugotavljamo, da se proizvajalne zveze oddaljujejo od svojega Sarinega poslanstva (kmetijstvo!) in se postopoma spreminjajo o odkupna podjetja z ose očitnejšimi trgovskimi težniami. To pa ni namen kmetijskih proizvaialnih zvez. Ob taki njihovi praksi namreč nujno postajajo več ali manj trgovci tudi kmeti jški strokovnjaki. ki jih sicer krvavo potrebujemo o kmetijstvu. torej v zadrugah, ki pa so o mnogih primerih podobno usmerjene kot njihova združenja. se prani, da se pretežno ukvarjajo z odkupnimi posli in prema'l s problemi o kmetijstvu.
Preveč trgovcev imamo torej zgoraj in spodaj. a premalo ljudi, ki bi že po svoji strokovni sposobnosti in  vlogi. katero jim je določila družba, morali biti glavni nosilci strokovne in socialistične preobrazbe kmetijstva. Mar se moramo po osem tem še čuditi, če smo v Pomurju na primer pri uveljavljanju kooperacije komaj šele pri skromnih začetkih?
Poslovne zveze imajo o naši zadružni ureditvi svoje mesto in vlogo, zato je sedaj, ko se niso niti dovolj uveljavile na svojem pravem delovnem področju, še pre-ur nujen o trditi, da so nepotreben člen o tej ureditvi. Važno je da svojo vlogo in obstoj opravičijo predvsem o kmetijstvu, kar velja tudi za nekatere kmetijske zadruge. S tako odločno preusmeritvijo h kmetijstvu bo namreč v preceišnji meri manj aktualno tudi vprašanje. ki ga ponavljajo zlasti kmečki ljudje na terenu: kje pa so naši strokovnjaki?
Tako stanje je posestvu narekovalo združenje parcel v večje komplekse. Arondacijo so začeli uveljavljati z velikimi težavami, vendar so bili vztrajni in se jim je doslej posrečilo, da so z dogovarjanjem s prizadetimi zasebniki na prostovoljni osnovi enkratno zmanjšali število parcel. Z arondacijo bodo nadaljevali, saj je njihov letošnji smoter 20. končni pa 15 večjih kompleksov, na katerih Im mogoče smotrneje gospodariti. Nekatere parcele bodo morali do leta 1961 zamenjati še dvakrat ali celo trikrat.
To je samo fizična arondacija, kakor pravijo na posestvu, kajti pravno je mnogo arondacij »nelegalnih« spričo tega. ker še ni ureje-no lastništvo za 50 odst. parcel, ki jih je posestvo sicer dobilo. V tej »verižni« arondaciji so nekatere parcele medtem že dvakrat spremenile svoje lastnike. Za spremembe sicer vedo na posestvu, toda kaj bo, če bodo morali n. pr. že večkrat zamenjano pnrcelo naposled vrniti prvemu lastniku. Tudi to se namreč lahko zgodi. Na posestvu po morajo čimprej vedeti, pri čem pravzaprav so.
Posestvu je zelo potreben dobro zasnovan ureditveni načrt, ki ie bistveni oogoj za nadaljnje ukrepanje, da »Muropolje« ne bo več kamen spotike zasebne okolice, marveč vzorno družbeno posestvo. V investicijskem programu, ki so ga že sestavili, predvidevalo ureditev upravnega središča v Kristancih in treh samostojnih delovišč.
V Krištnncih nameravajo urediti upravno središče s 110 ha zemlje v neposredni bližini. To bi bilo po-ljedelsko-živinorejsko središče s potrebnimi hlevi, svinjaki, skladišči in šuparni za kmetijske stroje. Na Moti naj bi bilo živinorejsko delovišče s 40 ha zemlje v enem kompleksu in sodobno urejenim čredinskim pašnikom. V Bučečovcih bi uredili polje-delsko-živinorejsko središče, v Ko-koričih pa naposled še središče za
DOLENJSKA
POZDRAVLJA
MLADE
GRADITELJE
Dolenjsko gričevje.
Pusta zimska pokrajina ob trasi osrednjega dela bodoče betonske hrbtenice med Ljubljano in Zagrebom se je to leto prebudila nenavadno hitro iz zimskega dremeža. Kot gobe po dežju rastejo naselja na valoviti planjavi, kjer so se že zbrale prve brigade. Prišle so s pesmijo in trdno voljo, da bodo neumorno krotile naravo; kos za kosom ... meter za metrom ... čez skale in vode ... Petdeset tisoč jih bo prehodilo to pot od prvega do
sedeminsedemdesetega kilometrskega kamna. In vsak kamen bo spomenik mladim graditeljem. Zares, neustrašeno so se spoprijele prve brigade s širokim cestiščem. Pa niso same: z njimi so stroji, ki jim je vdahnil človek dvajsetega stoletja gigantsko moč; med njimi so minerji, ki bodo dvigali skale pod nebes; z njimi smo mi osi, ki dojemamo veličino našega časa ...
Dolenjska ras. Kako neznana in tiha si bila ose od dne, ko so te osvobodile partizanske puške. Še včeraj spokojno zimsko pokrajino je danes preplavil tok mladosti, ki bo utripal tja do 29. novembra, do dokončne izgraditve avtoceste.
Še kak dan, pa se bodo srečavali dolenjski kmetje z mladimi graditelji na skupni poti, na poti, ki ji pravimo — delo. Zgodi se. da grozi ob košnji razmetanemu suhemu senu moča podivjanega elementa: ali pa se ustavi voz sredi strmega klanca. Takrat se bo zapodila na pomoč četa brigadirjev. Pobožna ženica bo sramežljivo skrila obraz o ruto in zastokata: "Ježeš. toliko golote!.. " Stari očak pa bo potrebplal po golem, rjavem hrbtu postavnega mladca, rekoč: "Ne sitnari, stara! Raje pristani lestev, da se bodo mladi nazobali češenj.. "
Ob večerih, polnih srebrne mesečine, se bo vkresal na robu gozda, ob naselju brigadirjev, taborni ogenj. Dolce sence padajo na nemo stoječe stroje ob načeti cesti. Prišel je čas počitka in razvedrila. Čez tiho večerno pokrajino se razliva pesem mladih graditeljev. Pesem mladosti in sreče bo našla pot o sleherni dolenjski dom. Ostala bo zapisana o srcih ljudi, ki tod živijo, še dolgo vrsto let. Takrat poreko: "Ej. kako lepo je bilo pred leti, ko so naši mladi spreminjali podobo naše zem-
(Nadaljevanje s 7. strani)
Modna prireditev v Ljutomeru je dospela svoj namen, a veliko zanimanje občinstva, ki je obakrat do zadnjega kotička napolnilo sicer prostorno kino dvorano, je preseglo pričakovanje prirediteljiev. ki zaslužijo pohvalo. Morda bi revija doživela podoben uspeh tudi v os lih večjih središčih Pomurja?
K programu, ki ga je kot napovedovalec smiselno povezoval Dragec Novak, je mogoče tudi kaj pripomniti; na pr mer to, da je dveurni program le malce predolg in preveč utrudljiv za gledalce, da bi se morda modnemu programu bolj prilegala lahka glasba (tokrat so program izpopolnjevali ljutomerski god-beniki, Avseniki v prleški »izvedbi«) itd.
Prvi poskus modne revije v Pomurju je pokazal, da imamo v ljutomerski »Konfekciji« sicer mlado, a mnogo obetajoče industrijsko podjetje, ki se že dobro uveljavlja 'in ima tudi potrebne pogoje (strokovni kader, komercialna prodornost s kakovostnimi in cenenimi izdelki itd.), da se lahko razvije v sodobno tovarno težke konfekcije, o kateri je v zadnjem času
S precej razprav tudi v Pomurju, prikazanimi oblačili pa pod-
jetje že sedaj mnogo prispeva boljši preskrbi naših potrošnikov z oblačili.	S. K.
FILM * TELEVIZIJA * ŠPORT * TEHNIKA * FILM * TELEVIZIJA * ŠPORT * TEHNIKA
Brigadirji v prostem času
Do sedaj še na nobeni mladinski akciji ni bilo poskrbljeno v taki meri za pestro življenje .brigadirjev v prostem času, kot bo to letos na avtocesti. Ves prosti čas bo potekal v znamenju športnih tekmovanj, predavanj, kino predstav, televizijskih oddaj in zabav.
Oglejmo si površno program za organizirano izkoriščanje prostega časa, ki ga je pripravil Glavni štab MDB.
Brigade bodo imele v svojih centrih 18 televizijskih sprejemnikov. Vse filme, ki si jih bodo mladinci ogledali, bodo spremljala predavanja znanih filmskih strokovnjakov. Naselja brigadirjev bodo ozvočena.
Predsednik OO SZDL tov. Rogi izroča brigadi zastavo
Vsak dan bodo dobili na gradbišče 2000 izvodov raznih dnevnikov, vsak teden pa 1000 izvodov raznih tednikov iz vse Jugoslavije. Mladina bo ureiala ves čas gradnie svoje glasilo »Mladost na avtocesti«.
Med številnimi poljndno-znan-stvenimi predavanji bo mladino brez dvoma najbolj navdušil ciklus predavanj o osvajanju vesolja.
Po 1. aprilu bo na avtocesti več razstav, med temi zanimiva razstava JLA.
Številni športni objekti in igrišča bodo nudila brigadirjem
neizčrpne možnosti športnega izživljanja.
Ob vsem tem pa se bodo brigadirji lahko strokovno usposabljali na raznih tehničnih tečajih. Prepričani smo, da ne bo malo takih mladincev, ki se bodo na avtocesti usposobili za šoferje in traktoriste. Moderni
stroji, ki bodo ves čas dela nepogrešljiv pomočnik brigadirjev, čakajo na mlade graditelje, da se bodo naučili z njimi ravnati.
Poglavje zase je brezhibno organizirana zdravstvena služba na avtocesti, kjer bo delovalo šestnajst zdravstvenih postaj. Na vsaki zdravstveni postaji bosta delala po en zdravnik in ena medicinska sestra. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je prevzel obveznost, da bodo vsi mladinci zdravstveno zavarovani
b
Mladina brez prostorov
Mladina mesta Lendava se že nekaj let poteguje za primerne prostore za svoje kulturno, športno, prosvetno in zabavno delovanje. Kaže, da teh prostorov še prav kmalu ne bodo dobili. Zaradi tega, ker gre za bistveno vprašanje, za vprašanje prostorov, je dejanost mladine v Lendavi šibka in občasna. Znova se je začelo z akcijo zbi-
Težave in uspehi mladine
v Vučji vasi
Mladinci v Večji vasi so zelo aktivni in uspešno sodelujejo pri ostalih organizacijah. Skrbijo predvsem za izobrazbo svojih članov. Lepo število jih redno obiskuje knjižnico. Se lepše uspehe pa opažamo v K G S, ki jo obiskuje 22 mladincev. Pretežna večina jih je vključena v mladinsko organizacijo in njih učni uspeh je v primerjavi s preteklimi leti nenavadno dober.
Sklenili so tudi, da bodo tekmovali g sodelovanjem SZDL na bližnjih volitvah. Kot največjo nalogo so si pri tem zadali okrasitev volišč in 100 odst. volilno udeležbo že v jutranjih urah. Imajo pa tudi težave. Nekateri bi se kaj radi prklju-čili madinski delovni brigadi, da bi sodelovali pri gradnji ceste Ljtib-ljana-Zagreb. Toda pri tem imajo ovire: nekaterih starši ne pustijo, drugi morajo zopet delati doma itd.
ran ja mladine v mladinsko brigado. Ta velika akcija pa opozarja tudi vse lokalne činitelje na dejstvo, da so doslej premalo skrbeli za mladino.
ZENKOVSKA MLADINA ZAOSTAJA
Zenkovska mladina je minulo leto uprizorila trodejanko »Poslednji mož« in z njo gostovala tudi v Bodoncih. Sredi lanskega novembra je imela občni zbor in sprejela več sklepov, vendar do uresničitve do zdaj ni prišlo. Splošna sodba je, da je bila mladina nekoč v Zen-kovcih zelo dejavna ter dobivala pohvale in nagrade, da pa zdaj v tem oziru močno zaostaja.	K. L.
OBLJUBE
MLADIH ZADRUŽNIKOV
Aktiv mladih zadružnikov v Berkovcih je pred kratkim sklenil, da bodo letos s pomočjo domače kmetijske zadruge priredili več tečajev in predavanj, na katere bodo povabili tudi kmetijske strokovnjake. Pomladi si bodo v Apačah ogledali več vzonih posestev. Kakor kaže, se bo nekaj članov aktiva udeležilo tudi delovne akcije na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb.	C. N.
Kako preživite prosti čas?
ANGELA TUHTER,
uslužbenka, Lendava
Srečal sem jo na občini. Njeno delo je posredovanje dela. Sama je komaj kes vsem dolžnostim tega referata pri občini.
»Ste s hrvaške strani«, sem domneval.
»Ne, iz Bele krajine.« Tam je bila od 1942 leta terenski aktivist. Zdaj je član zveza borcev. V Lendavi je od 1948 leta. Dolgo časa je bila v politični službi. Pa tudi v upravni službi ji ugaja.
»In delo v prostem času?«
»Študiram po nujnem gospodinjskem delu. Se premalo časa mi ostane za dolžnosti matere, gospodinje in uslužbenke.«
Ena hčerka je že zaposleno, druga pa bo študirala. Hotela je študirati tudi prvo, toda s čim vzdrževati? Obema bo to laže.

DANICA ZGRABLJIC,
uslužbenka, Lendava
Eno leto službe ni dolga doba. Zofo pa je delo pri sodniku za prekrške tudi za mlado dekle zanimivo. Danica je sestra poslanskega kandi-
data Janka Zgrabljiča. Stanuje v Pe-tišovcib. Prosti čas? Ali smemo šteti pot v službo in domov za prosti čas?
Priprave za strokovni izpit so sicer v prostem času, toda . . .
»Rada čitam.« je rekla Danica, »toda zadnje čase ne morem.« To je
bilo tik pred odhodom mladinske brigade. »Hodim po terenu kot član občinskega komiteja mladine.«
»Koliko brigadirjev ste zbrali?«
»Jaz? štiri. Za toliko sem bila zadolžena.«
»Torej nič več prostega časa?«
»Včasih za telovadbo v telesno-vzgojnem domu.«
Redko se srečam z mladimi aktivisti. Vem. mladim ljudem je vedno premalo časa, ker bi radi vse hkrati doživeli. Doživeli pa imajo še mnogo, samo preveč neučakani ne smejo biti.
Šahovsko tekmovanje
BG ljutomer : Pomurski tisk 13.5:4.5
Preteklo nedeljo je bil na pobudo sind knlnc podružnice »Pomurski tisk« šahovski dvoboj v 2eleznih dverih med moštvoma SP Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer in SP CZP »Pomurski tisk«.
Po dokaj živahni borbi so prepričljivo zmagali domačini, grafičar-
Republiško finalno tekmovanje
za "Zlato puščico"
Turner in Kolmanič —
8. in 9. mesto
Na finalnem tekmovanju za »zlato puščico«, ki je bilo 17. t. m. v Ljubljani, sta naš okraj zastopala Karel Turner in Drago Kolmanič. Dosegla sta zelo
ji pa so zmagovalce povabili na povratni dvoboj, ki bo aprila t. 1. v Soboti.
Šahovsko tekmovanje med obema moštvoma je bilo prirejno v počastitev skupščinskih volitev in je precej prispevalo k medsebojnemu zbliževanju obeh kolektivov.
dobre rezultate, saj se je Turner plasiral na osmo, Kolmanič pa na deveto mesto.
Vodoravno: 1. mesto v Slov. Primorju: 5. vrsta posteljnega pokrivala: 9. dejanje: 10. vrsta gibanja; 13. tuje moško ime; 15. gorski masiv na zahodni obali Južne Amerike; 16. otok v Velikih Antiljih; 17. površinska mera; 19. dva enaka samoglasnika; 20. gora v zahodni Istri; 21. nemški filozof idealistične filozofije (1724—1804); 22. enota za merjenje električnega upora (fon.); 24. igralna karta; 26. škodljiv za zdravje; 28. oseba, ki je vsakemu najdražja; 30. zanka za lov; 32. organ vida; 33. žensko ime; 35. mesec v letu; 36. tat, nasilnež; 37. ptica.
Navpično: 1. vrsta začimbe; 2. ruska reka; 3. mesto na Dravskem polju; 4. skrajni del celine; 5. kratica za okrajni komite; 6. gora na Siciliji; 7. jeza, žalost; 8. hunski poglavar; 11. polet; 14. dobrikati se; 13. slika z vodenimi barvami; 18. žgana pijača; 19. oče; 22. oddih, presledek; 23. priimek slov. pisatelja Moderne; 25. poseben položaj telovadca; 26. stoj! (angl.); 27. kratica za veleblagovnico; 29. če; 31. ribiška priprava; 33. površinska mera; 34. igralna karta.
*
Rešitve pošljite na uredništvo PV do vključno 29. marca. Izžrebani reševalci bodo nagrajeni z lepimi knjižnimi nagradami.
DVE ZA SMEH
Učitelj: »Janez, kako pa to
sediš?«
Janez: »Hvala, tovariš učitelj, zelo dobro.«
»Mamica, komu si odrezala ta velikanki kos klobase?«
»Tebi, dragec.«
»Oh, samo tako malo.«
Karel Turner
Med 52 tekmovalci, ki so sodeloval na tem tekmovanju, je to vsekakor lep uspeh. Turner je dosegel 551. Kolmanič pa 530 krogov od 600 možnih.
Drago Kolmanič
POMURSKA MLADINA
lani . . .
... na delovni akciji v Mačkovcih
. . . in . . .
...štab I. Pomurske brigade...
. . . letos
. .. pred odhodom novim zmagam naproti!
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
8
1	2	3		4		3		6	7	8
9			ji!	10	n			12		
13			14			:	15			
		16								
17	18			-					19	
	20					21				
21					23				(O 4-	25
		26						27		
28	29						50		31	
32				33		34		35		
36						37				
Šulinski kovač priznal zločin
O umoru 47-letne kmetice Sidonje Kovačec iz Šulinec smo že poročali v zadnji številki našega lista. Morilec, 34-letni Evgen Korpič, kovač iz Šulinec, je več dni vztrajno zanikal, da jo umoril imenovano, naposled pa je pod težo dokazov svoje dejanje le priznal.
Za dobrimi sosedskimi odnosi med Kovačevcevimi in Korpičevimi se je skrivalo nekaj, za kar so sosedje sicer vedeli, pa niso upali govoriti, ker jim je Korpič, po značaju pohot-než in nasilnež, grozil, da bo ubil vsakega, kdor bo o tem govoril: intimni odnosi med umorjenko in storilcem.
Storilec je imel doma ženo in štiri nedorasle otroke, vendar je svojo družino strahoval in pretepal. Zena je sicer vedela, da ji mož ni zvest, saj je imel razmerje z več ženskami, vendar mu tega ni upala očitati. Svoj zaslužek, ki je bil kar obilen, je Korpič večinoma zapravil, družina pa je doma stradala.
Ko se je Kovačeveca tistega usodnega večera odpravila domov z ženske prireditve, jo je Korpič s prigovarjanjem ali s silo privedel nazaj v gostilno, pozneje pa jo umoril, verjetno zaradi tega, ker ga je zavrnila. Ko je morilec svojo žrtev zabodel, jo je odvlekel proti bližnjemu gozdičku in jo hotel tam po vsej verjetnosti zakriti.
Vaščani so takoj zasumili, kdo je umoril Kovačecevo. Pretresljiv dogodek pa se je pripetil na storilčevi domačiji; 10-letna hčerka umorjenke je prihitela k sosedu in vzkliknila: »Stric, zakaj ste umorili mojo mamo?« Zakrknjeni morilec se je razburjenemu otroku samo cinično smehljal, češ, zakaj blebeče, soj je ni umoril on.
Šulinski kovač čaka sedaj v zaporu na zasluženo kazen, ki naj bo
SOBOŠKA KRONIKA
Rojstva in smrti od 8. do 15. marca 1958.
Rodile so: Marija Marton iz Dobrovnika, dečka; Terezija Smej iz M. Sobote, deklico; Matilda Rodila iz Lipovec, deklico; Marjeta Bedek iz Domanjševec, deklico; Marija Ba-ler iz Kroga, deklico; Marija Ftičar iz Polane, deklico; Marija Bagola iz Beznovcc, deklico; Jožica Zavec iz M. Sobote, dečka; Emilija Balažič iz Dokležovja, dečka; Karolina Sušec iz Skakovec, deklico; Milka BolkoviČ iz M. Sobote, deklico; Elizabeta Laslo iz Dobrovnika, dečka; Grozda Mitkovič iz M. Sobote, dečka; Irena Žganjar iz Punovec, dečka; Ana Grantaša iz Grlave, deklico; Marta Horvat iz Rakičana, dečka; Marija Žlebič iz Budinec, dečka; Tilika Špur iz Cvena, dečka; Marijo Kaufman iz Bodonec, dečka; Etelka Zver iz Puconec, dečka; Irena Flegar iz M. Sobote, deklico; Kristina Bertala-nič iz Kroplivnika, deklico; Marija Colik iz Trnja, dečka; Irena Beznec iz Vanečc, dečka; Julijana Halabarcc iz Banfja, deklico; Kristina Livro iz Prosenjakovce, dečka in Marija Sebjan iz Rakičana, deklico.
Umrla je: Anu Žalik iz Rakičana, stara 91 let.
NESREČE IN NEZGODE
Pri delu s cirknlarko si je močno poškodoval prste desne roke 34-letni mizarski pomočnik Ivan Lipar iz Gor. l.akoša, zaposlen pri mizarstvu Lendava.
Pri smučanju si je poškodoval desno koleno 14-letni Nikolaj Norčič iz Rakičana.
»Kmetijsko gospodarstvo Dornava pri Ptuiu proda zaradi zmanjšanja obdelovalne površine:
Traktor Steyer s kosilnico, plugom. prikolico, izruvačem za na brano in trosilcem za gnoj.
Traktor Chelmers z dvobrazd-nim plugom in jermenico.
Oba traktorja sta naprodaj po zelo ugodni ceni in ug-odnh pogojih.	0-235
DVA ČEVLJARSKA STROJA »Sin-ger« levoročni — cilinder v odlič-nem stanju z kompletno čevljarsko opremo prodam. Terezija Ja-količ, Središče ob Dravi 116.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 106. polletna 200. celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-I-Ž-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
taka, da bo zadoščenje za razburjene prebivalce obmejnih krajev na Goričkem. Vsekakor: Korpič dolgo ne bo več ustrahoval mirnih vaščanov!
MALI OGLASI
CENA MALIH OGLASOV: Beseda 10 dinarjev, med dve črti beseda 30 din. Ženitbeni oglasi — beseda 30 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 dinarjev.
OPOZORIT.O! VSA OBVESTILA IN MALE OGLASE bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj vložilo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. 
Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za postani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
NOV "ROBI" štedilnik in športNI OTROŠKI VOZIČEK, orodno prodam. — Štiberc. Lendavska c. 10. IV. n. (blok). Murska Sobota. 50-LETNI INTELIGENT iz meesta, ki
prihaja mesečno 3-krat v Mursko Bratonec
Soboto. Išče inteligentno prijate-
1	liro do 45 let zaradi razvedrila
Dopise na oglasni oddelek pod "Pomlad"	M-221
OTROŠKI VOZIČEK GLOBOK dobro ohranjen. prodam. Vprašati Lendavska	33.	M-222
OTROŠKI VOZICFK v dobrem Vanju ugodno prodam. Zvezna nl. 2.
M-220
60-LETNA VDOVA želi spoznati vdovca ali samca, kateri bi naj imel stanovanje. Vse potrebno se lahko poizve na oglasnem oddelku.	M-224
POSESTVO VSEH KULTUR v izmeri
2	80 ha zemlje, prodam. Posestvo
leži ob glavni cesti. Ana Petovar. Selce, p. Voličina.	M-225
PES VOLČJAK SE JE ZATEKEL v Ljutomeru. Kdor ga izsledi, dobi lepo nagrado. M. Borovič, Cven pri Ljutomeeru.	M-242
38 AROV LEPEGA GOZDA blizu Spodnjega Kranja. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-226 1000 KOM. ZIDNE OPEKE votle 60 x 30 X 22 in betonsko okno 180 X 150 cm ugodno prodam zaradi selitve. Ljutomer, Lendavska 10.	M-227
SAMSKO SPALNICO iz mehkega lesa ugodno prodam. Sumrič, ša-linci 39, Križevci pri Ljutomeru.
M-228
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, zdano, z 10 arov vrta, prodam. Cena 930 000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	M-229
55-LETN1 OBRTNIK želi spoznati značajno dekle do 30 let zaradi ženitve. Pismene ponudbe poslati na oglasni oddelek PV pod »Lepa pomlad«.	M-230
INTELIGENTNA VDOVA, stara 28 let, brez otrok, z lastnim stanovanjem, želi spoznati prijatelja do 40 let. Ženitev ni izključeno. Pismene ponudbe poslati no oglasni oddelek PV pod »Hrepeneča ljubezen«.	M-231
USLUŽBENKA, stara 25 let, želi spoznati tovariša dj 32 let za spomladanske sprehode v naravo. Ženitev ni izključena. Pismene ponudbe na oglasni oddelek PV pod naslov »Prijetno razvedrilo«.
M-232
RESNEGA MOŠKEGA, starejšega upokojenca do 60 let, potrebujem za pomoč pri delu na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Pošten«.
M-233
APARAT ZA MASAŽO v odličnem stanju ugodno in poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
M-240
RAZPRODAJA kmetijskega orodja, dne 30. 111 1038, ob 13. uri v Polancih št. 24.
VINOGRADNIŠKO
GOSPODARSTVO
LJUTOMER
prodaja:
Tovorni avlo Ford nosilnost 4t Mlatilnico »Zmaj« 1070 Motorno kolo Victoria 200 ccm Diesel motor Viktor 12 KS (stabilni)
Motor Winzerknecht 6 KS Vprežna kosilnica Lanz Izruvač za krompir (vprežni) Srednji in težki vozovi Okopalniki
Čistilec za zrnje (trier) Skobelnik
Kultivator — vprežni Luščilec za koruzo Vinogradniške nabrbtne škropilnice
Traktorska krožna brana Trosiiec za hlevski gnoj Traktorski trobrazdni plug Traktorski enobrazdni plug Srednje težke in lahke sani Radioaparat Telefunken Radioaparit Pfilips Razno sobno in posteljno opremo itd.
Navedeni predmeti se bodo prodaiali na javni licitaciji dne 23. III. 1958 od 10 ure naprej na Pcdgradju. Prednost pri nakupu imajo socialistič. sektorji.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 23. marca 1958.
Dr. Talanyi-Pfeifer Len v Krekovi ulici.
Ordinira v splošni umhulanti od 8. do 12. ure, v nuj t h primerih po-pouine in pomoč na stanovanju. Tedenska nočna dežurna služba od 24. do 30. marca 1958.
Dr. Vučak Štefan, stanuje v Ulici Alija Kardoša.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 11. do 15. marca 1958.
Helena Kovačič iz Pcčarovec, drugič; Štefan Gyerek iz M. Sobole; Karel Kaus in Karel Andrejč, oba iz Gradišča; Ana Nemec in Bariča Traj-barič, obe iz Filovec; Agala Jakob, Marija Sobočan, Katarina Forjan; Alojz Forjan, Štefan Rengeo, Marija Lebar, Ana Sraka, Ana Raduha, Jožef Tratnjek, Marija Jakob, Ivan Kolar, Francka Mesarič, Stefan Tratnjek, Alojz Zver, Marta Barbarič, Marija Sraka in Marija Mesarič, vsi iz Lipovec; Jožef Pivar, Vinko Colih, Marta Vohar, Marija Mesarič, Agnez Legen. Ana Mertik, Marjeta Sebjan, Ana Horvat in Kolar Terezija, vsi iz Bretonec.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Volitve v zvezno in republiško ljudsko skupščino:
Vabimo vodstva vseh gasilskih društev, da si v nedeljo dne 23. marca ob volitvah v zvezno in republiško ljudsko skupščino prizadevajo, da bodo člani že v jutranji urah oddali svoje glasove, s čimer bo gasilska organizacija ponovno pokazala svojo predanost kot pri zadnjih volitvah.
Društvena vodstva naj se povežejo s SZDL in ji pomagajo pri izvedbi volitev. Iz pisarne OGZ
PREKLIC
Preklicujem neresnične izjave, ki sem jih izrekla proti Stefanu in Mariji ter jih obžalujem. Ljudmila Muršič.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 23. marca — Slava Ponedeljek, 24. marca — SimoD Torek, 25. marca — Minka Sreda, 26. marca — Predrag Četrtek, 27. marca — Sredan Petek, 28. marca — Janez Sobota, 29. marca — Ciril
KINO
MURSKA SOBOTA - od 21. do 23. marca ameriški barvni film: »Krogla čaka«. Od 23. do 27. marca sovjetski barvni film: »Pedagoška poema«.
GOR. RADGONA — od 22. do 23. marca angleški film: »Skozi pekel«. Od 26. do 27. marca italijanski film: »10 ljubavnih pesmi«. SLATINA RADENCI — od 22. do 23. marca italijanski film: »Kruh, ljubezen, ljubosumnost«. 27. marca italijanski barvni film: »Dekle z reke«.
LENDAVA — od 21. do 23. marca ameriški film: »Pago — Pago«. Od 25. do 26. marca ameriški film: »Po krivem obsojen«.
LJUTOMER — od 22. do 23. marca ruski film: »Mojstri ruskega baleta«. 26. marca ameriški film: »Vrag v telesu«.
BELTINCI — 22. in 23. marca jugoslovanski film: »Dekle in hrast«. VERŽEJ — 22. in 23. marca ameriški barvni film: »Daj gas, Džo«. 27. marca švicarski film: »Otroci
Fvronog.
TURNIŠČE — 22. in 23. marca angleški barvni film: »Hopson v Hiši Angelik'«.
VELJKA POLANA — 23. marca francoski film: »Trpljenje«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 22. in 23. marca »Na koncu reke«. 26. in 27. marca italijanski film:	»Bandit
Musolino«.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 21.’ do 39. marca
V splošnem nastalo vreme z razmeroma pogostimi, večji del 
snežnmimi
te pa bodo trajale več kot dni. večja prehodna otoplitev se pričakuje okoli 23 marca in morda tudi okoli 28. marca. večja ohladitev pa predvsem okoli 26. marca.
NOVO!	NOVO!
V KNJIGARNAH IN PAPIRNICAH »DOBRA KNJIGA« — M. Sobota. »VESNA« — Lendava. Ljutomer in Gor. Radgona lahko kupite po 20. marcu brošuro
»OSNUTEK PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE«
ki obsega 200 strani in stone 160 din. izdala pa jo je Cankarjeva založba v Ljubljani.
Pohitite, da brošurna ne bo pošla!
Komisja za razpis delovnih mest pri Komunalni banki v Murski Soboti
razpisuje sledeča delovna mesta za:
2 KREDITNA REFERENTA 2 LIKVIDATORJA 2 KNJIGOVODJI
Pogoji: Kandidati morajo imeti dovršeno srednjo šolo in izpolnjevati pogoje iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Prednost imajo kandidati z bančno prakso ali prakso v knjigovodstvu gospodarskih organizacij.
Osnovna in položajna plača po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja je predložiti pri Komunalni banki Murska Sobota.
RAZPIS
Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Murski Soboti
razpisuje
na podlagi 36. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) uslužbensko mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: računovodja s srednješolsko izobrazbo in pet let prakse v stroki.
Prošnje, kolkovane z din 30, in življenjepisom z navedbo dosedanjega službovanja je poslati razpisni komisiji v zaprti kuverti.
Rok razpisa 31. marec 1938.
Na podlagi 21 člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov, (Ur. list FLRJ, št. 52/57) komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov pri Občinskem ljudskem odboru Lendava razpisuje mesto
UPRAVNIKA
mestne komunalne ustanove Lendava.
Pogoj: Srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let službene dobe.
Pravilno kolektovane prošnje je treba vložiti v roku 15 dneh od dneva objave razpisa pri Občinskem ljudskem odboru Lendava.	_____
Komisja za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Lendava na podlagi 33 čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 53/57) razpisuje mesto
SEFA ODSEKA ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE
pri občinskem ljudskem odboru Lendava.
Pogoj: Dokončana ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali dokončana srednja šola s 15 let službene dobe.
Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti v roku 15 dni od dneva objave razpisa pri Občinskem ljudskem odboru Lendava.	0-2 tl
LAJOS ZILAHY:	23
SMRTONOSNA POMLAD
Sam sebi sem se čudil, kako sem ga lahko to vprašal s tako mirnim glasom. Turkevey me je vodil od člana do člana in me vsakemu predstavil. Toda takrat se mi je že vrtelo v glavi In nisem več slišal imen, niti si zapomnil obrazov.
Strup, ki. je kanil vame, je pričel delovali in srce mi je tako močno bilo, da sem komaj dihal. Umaknil sem se v neki kot in naročil konjak. Prevzel me je strašen nemir, dušil me je ravno takšen občutek, kot takrat v nočnem zabavišču, ali takrat, ko sem Jožo spremljal na kolodvor.
Pijan od te bolečine in nekoliko tudi od mnogih konjakov, sem čez pol ure stopil v sobo za kvartanje. Sedel sem na visok stol in opazoval gibanje rok nad zeleno prevleko.
Videl sem, da igrajo bakarat, toda nisem razumel, kdaj bankir dobi in kdaj izgubi. Segel sem v denarnico in vrgel denar na mizo. Bankir se je ozrl vame in tudi igralci so me gledali. Kaže, da je moja vloga bila nenadno velika. Karte so poletele — nastopila je tišina — in potem je v dvorani bilo slišati glasno mrmranje. Nisem vedel, so se ostali čudili ali zgražali. Nisem vedel niti, če sem izgubil ali dobil. Potem je sledilo izplačilo in izplačali so tudi moj delež. Dobil sem. Turkevey je pristopil k meni in mi pojasnil, kdaj človek izgubi in kdaj dobi igro. Zdaj sem že skrbno sledil igri, prevzel me je neki prijeten nemir in ves sem se predal igri. Igra se je končala okrog osmih pred večerjo; nisem prešlel denarja, toda videl sem, da sem priigral precejšen znesek.
Ko sem stopil skozi klubska vrata, sem sam pri sebi sklenil, da več ne bom kvartal. Ne zaradi tega, ker bi se bal te strasti, toda spomnil sem se najrazličnejših kvartopirskih tragedij.
Drugi dan sem izgubil ves svoj denar. Po večerji sem odšel domov, vzel iz predala hranilno knjiižco in to noč izgubil več, kot je znašal moj dvoletni dohodek. Zjutraj ob treh sem se vračal proti domu z nemirom v srcu, ki ga ni hotelo biti konec. Drugi dan sem do poldneva ostal v postelji, ne da bi zatisnil oči. Barve, kocke in figure kart so mi plesale pred očmi in srce mi je enakomerno, glasno udarjalo, kot bi nekdo v tesni sobi hodil gor in dol. Proti poldnevu sem z dolgim in globokim vzdihom skočil iz postelje.
Dopoldne sem taval po ulicah brez cilja in z nekakšnim žgočim notranjim nemirom. Na temenu sem v velikosti dlani občutil čuden pritisk in ves zaprepaden spoznal, da je to znamenje živčne bolezni. Grlo sem imel suho in zdelo se mi je, da mi srce tudi zdaj bije močneje in hitreje kot običajno. To razbijanje srca je bilo prav takšno, kot bi se mi nekaj premetavalo v prsih in spomnil sem se svoje zbirke insektov, na etrov zadah plavih in zelenih bub in lahke, štirioglate šote, v katero smo zabadali dolge in tanke igle in spomnil Sem se majhnega večernega metulja temnordečih kril, ki se je preboden s takšno tanko, dolgo iglo toliko časa otepal, da je ves prah stresel s sebe.
Na nekem zapuščenem trgu sem sedel na prazno klop in utonil v razmišljanje. Nekaj bi moral storiti, moral bi si poiskati zdravilo, da bi pregnal to ostro bolečino. Kaj naj počnem? Edit je bila ničemurna in neusmiljena, lažniva in brezznačaj-nd. Okrog usten — da, to je popolnoma gotovo — se ji je zarezala neprijetna, naravnost odvratna črta. Če dobro premislim in se spomnim obrazov znanih gledaliških igralk in druzlh žena, njeno lice potemni in reči moram, da ni b:lo niti lepo. Koliko bolj odkrit, čist in lepši obraz ima Joža! Zakaj se torej mučim zaradi nje? Zgrbančenih obrvi sem sedel na klopi in napenjal možgane, da bi zbral vse neprijetne spomine nanjo —• ko je obirala grozdje in nalagala svojo mater in ko je prv:č izzvala mojo zaprepadenost; prizore najinega zadniega srečanja in jen sprehod z Ahrenbergom, ko sem jo zasledd na Dunaju v ulici Nibelungen — zdaj sem vse to zbral ih pritisnil na srce, da bi s tem zaustavil njegovo bolno, vznemirjeno razbijanje. Toda občutil sem grozo kakor um rajoči, ki s š:roko razprt;mi očmi zaman pritiska dlan na svežo rano, iz katere mu odteka kri. Zaman sem mislil na vse slabo, kar sem vedel o nji, izza priprtih oči sem jo jasno videl tam na hodniku, ko je naslonjena na ograjo poslušala fonograf, ki je trobil na dvorišču, ko sem prvič šel mimo nje in prvič občutil duh sveže zlikane obleke, las in ramen. Drhteča usta mi je preletel okus prvega nezavestnega in predrznega poljuba tam v temnil sobi, v po-bešenih rokah sem čutil opojno otrplost prvega objema. In zdaj — kakorkoli sem skušal pobegniti pred temi mislimi — sem skoraj omamljen sedel tam na klopi. V mislih sem zganil z roko in se dotaknil njenih kolen. Njeno vročo dlan sem zopet čutil na svojem vratu in spomin na to vznemirjenost je spet vzplamtel v mojem srcu, toda že naslednji hip se je ta žar spremenil v vitriol, ki je zopet žgal svežo rano. Skočil sem pokonci, ker sem čutil, da me misli zopet ženejo proti ulici Ag, čeprav sem vedel, da me tam, v tisti sobi čaka mučilnica spominov.
Odprl sem oči, ki so se mi med tem same zaprle, kot bi se pred menoj spustila temna zavesa in bi me obdal tajinstveni polmrak, v katerem drobni šumi, zvoki in šuštenie svile živijo svoje posebno življenje. Bos, umazan otrok je stal pred menoj, lizal bonbon in strmel vame. Ko sem ga pogledal, se je obrnil iu odšel, kot bi se me bil zbal.
Z naglimi koraki sem stopil po neki neznani ulici.
Bilo je poldne.
V ozki in globoki ulici so se zaspane kočije pomikale m:mo mene, od časa do časa je kakšen kolesar zdrvel mimo in glas njegovega zvonca se je razsul po pločniku kot raztopljeno srebro..
RAZPIS
Na podlagi 126. člena uredbe o izvrševanju proračunov in računo-vdslvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Ur. list FLRJ št. 35/55) in 30. člena uredbe o cestnih skladih (Ur. list FLRJ št. 19/56)
Uprava za ceste OLO M. Sobota razpisuje JAVNO USTNO ZMANJSEVALNO LICITACIJO
za dobavo (produkcijo — kopanje) in razvoz prcdca ter razvoz, tolčenca za potrebe vzdrževanja okrajnih cest III. reda, v 1. 1958
Licitacija se bo vršila sektorsko za posamezne okrajne ceste kot sledi:
1.	V	Križevcih pri Ljutomeru,	dne	25. 3. 1958 z začetkom ob 8 uri
v	prostorih gostilne »Sadi«,	za okrajne ceste, ki	se nahajajo na
področju te občine.
2.	V	Gor. Radgoni, dne 26. 3.	1958	z začetkom ob 8	uri v prostorih
občinskega ljudskega odbora, za	okrajne ceste, ki	se nahajajo na
področju te občine.
3.	V Gornjih Petrovcih, dne 28. 3. 1938 z začetkom ob 8 uri v prostorih občinskega ljudskega odbora, za okrajne ceste, ki se nahajajo na področju te občine.
4.	V Lendavi, dne 4. 4. 1958 z začetkom ob 8 uri v prostorih občinskega ljudskega odbora, za okrajne ceste, ki ležijo na področju te občine.
5. V Murski Soboti, dne 5. 4. 1958 z začetkom ob 8 uri v prostorih Okrajne uprave za ceste. Lendavska cesta 22. Tu se bo licitiralo za okrajne ceste s področja več občin.
Dobava (produkcija — kopanje) prodca se bo vršila po gramoznicah z akordnim sistemom dela na podlagi ustanovitve rednega delovnega razmerja z delavci. Tudi razvoz prodca se bo vršil iz posameznih gramoznic na okrajne ceste, tolčenec pa z železniških postaj in tudi iz kamnoloma v Sotini na okrajne ceste. Dobava (kopanje) prodca se bo plačevala od kubičnega metra, razvoz prodca in tolčenca pa od kubik-kilometra.
Pravico udeležiti se licitacije za dobavo (kopanje) prodca imajo vsi delavci — interesenti, za razvoz prodca in tolčenca pa gospodarske organizacije v okviru svoje dejavnosti in zasebni obrtni obrati za dela in storitve, ki ustrezajo njihovi dejavnosti. Zastopniki gospodarskih organizacij morajo imeti od upravnega odbora pooblastilo, da smejo v imenu organizacije nastopiti na licitaciji, prevzeti prevoz in skleniti pogodbo. Zasebni obrtniki morajo dokazati svojo upravičenost z zadevnim obrtnim dovoljenjem.
Vsa ostala podrobnejša navodila lahko interesenti dobijo vsak dan na upravi za ceste v M. Soboti, oz. od njenih nadzornikov po terenu.
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
9
RESNICA O SNEŽNEM ČLOVEKU
Znanstvenniki si niso edini, ali snežni mož živi ali ne — Sovjetski znanstvenik
Pronin je videl "čudno bitje" v Pamiru
Že 60 let pišejo o snežnem človeku. Zadnja leta je sicer utonil v pozabo. Zdaj pa ga je spet potegnil na svetlo mladi sovjetski znanstvenik A. G. Pronin, ki se je kot vodja hidrografske skupine udeležil ekspedicije leningrajske univerze v pogorju Pamir. Mladi znanstvenik trdi, da je lansko jesen videl na pobočjih tega orjaškega pogorja bitje, ki bi utegnilo biti snežni človek.
Njegova izjava je odjeknila po vsem svetu. Kako tudi ne bi: resni znanstvenik trdi, da bitje, ki ga je videl hiteti po pobočjih Paraira, ni opica, čeprav ji je nekoliko podobno, tudi ne medved, temveč verjetno »človek divjih krajev«, kot imenujejo prebivalci v območju Pamira bitje, ki mu drugod po svetu pravijo snežni človek.
Kdaj so sploh zapazili prve sledove tega skrivnostnega bitja?
Prvič so omenil snežnega človeka pred 59 leti. Anglež Weddel, major britanske vojske in alpinist, se je leta 1899 vzpenjal na Kanšenjung v Himalaji. Okoli 5700 m visoko je naletel na sledove nekega dvonož-nega bitja. Sledil je sledovom, ki so se izgubili v neprehodnih stenah. Major je o tem pripovedoval, a nihče ni jemal njegovega govorjenja resno. Menili so, da je pod vplivom govoric, ki so stoletja krožile med prebivalci okoli Himalaje in po Tibetu.
Šele brzojavka angleškega alpinista Hovvarda Berryja je vzbudila večje zanimanje. On in njegovi nosači »šerpe« so govorili, da so videli stopinje »jetija«, kor pomeni v jeziku tamkajšnjega prebivalstva snežni človek. Lela 1923 je neka ekspedicija v višini 6000 metrov videla »predmete«, ki so se pomikali po zasneženi strmini. Sto metrov više so člani ekspedicije zagledali »stopinje« . . .
Dve leti kasneje je raziskovalec Tombozi videl ne le stopinje, temveč tudi pravega snežnega človeka. To se je zgodilo na območju Sikhina, prav tako v Himalaji.
Leta 1930 je zapisal književnik
Jean Marques Riviere znimivo zgodbo po pripovedovanju romarjev iz Buhtana. Romarji so na poti v svetišče visoko v gorah zagledali na neki planoti skupino kakih dvanajstih snežnih mož, ki so se stoje v krogu pregibali v ritmu bobna. Bili so nenavudno visoki: tri metre do tri in pol mefra. Telo jim je bilo pokrito z rdečkasto dlako, v obraz pa so bili podobni opicam. Med seboj so se sporazumevali z neko čud-
no govorico. Romarji so jih na skrivaj opazovali. Ko pa so jih snežni možje zagledali, so romarje napadli in jih mnogo pobili.
Leta 1937 je Anglež R. Covvlbuch na neki planoti v Himalaji naletel na sledove, ki so bili zelo podobni stopinjam človeka z bosimi nogami. Sledove je fotografiral, zoologi Britanskega muzeja po so ugotovili, da so stopinje podobne sledovom velike opice vrste Langur. Pred drugo svetovno vojno sta našla sledove še Tellman in Smith — eden v višini 5000, drugi pa 5800 metrov. Zoologi so tedaj trdili, da so to sledovi med-
Kraljica žeparjev
43-letna kraljica ameriških žeparjev Mrs. Maud Green, ki je zaradi tatvin presedela dobršen del življenja v zaporu, se je pred kratkim poročila z detektivom neke velike trgovske hiše iz St. Lousa v ZDA. Oba sta se seznanila pri opravljanju svojega poklica, ko je sedanji mož ujel dolgoprstno Maud in se vanjo — zaljubil. Tudi Maud je predstavniku tiska in radovednemu občinstvu povedala, da je bila to »ljubezen na prvi pogled«.
veda. Ta čas je alpinist Clipton trdil, da je videl luke stopinje tudi na ledenikih in da je bitje s takimi nogami preskakovalo prepade in se oprijemalo pri tem z nožnimi prsti sten.
Po drugi svetovni vojeni je odšla v vzhodno območje Pamira neka sovjetska ekspedicija, da bi dognala resnico o snežnem človeku. A vrnila se je praznih rok.
Znova je postal snežni človek aktualen 1953, ko je hotela osvojiti Mount Everst britanska ekspedicija pod vodstvom Hunta. Stopinje, ki jih je Hunt opisal, so zelo podobne onim, o katerih je govoril Tombozi leta 1925. Leta 1955 in 1956 so se Rusi znova ukvarjali s snežnim človekom. Dva učenjuka sta o njem pisala članke v biltenu geografskega društva Sovjetske zveze. Njuna
teza je bila, da je obstoj snežnega človeka verjeten.
Odmevi na nedavno Proninovo izjavo, češ da je videl snežnega človeka, so zelo številni. Mnogi učenjaki so povedali k temu svoja mnenja, tudi zelo nasprotna. Ugledni sovjetski znanstvenik N. Sirotinjin pa je o snežnem človeku rekel: »Ni izključeno, da snežni človek obstaja. Ni treba pozabiti, da je bila Himalaja zibelka človeštva in da se je iz teh krajev človek širil po svetu.*
In dejanja znanstvenikov na Proninovo izjavo: sovjeti bodo v bodočnosti poslali v območje Pomira ekspedicijo, ki bo izključno raziskovala obstoj snežnega človeka. Tudi Amerikanci pripravljajo ekspedicijo z istimi nalogami. Po nekaterih vesteh pa sneženega človeka že sedaj zopet iščejo.
Preplah zaradi diamanta
Na letališču v Amsterdamu je bila te dni prava panika. Nekaj dni pred prihodom posebnega letala iz ZDA je zasedla vse zgradbe letališča policija, na stotine oboroženih agentov pa je pozorno pregledovalo vse potnike in osebje letališča. Nihče razen policije ni vedel, kaj se pripravlja. V časnikih so se pojavile vesti, da prihaja na obisk neka zelo važna osebnost. Nekateri so pravili, da pride Hroščev, drugi pa, da pričakujejo Eisenhowerjev obisk. Fotoreporterji raznih časopisnih agencij, so na vseh mogočih koncih letališča skrili kamere. Nekaj novinarjev je policija zaprla. Letališče še nikdar ni bilo tako čisto kot tiste dni. Od nekaj sumljivih nameščencev so zahtevali, naj ostanejo te dni doma.
Potem je prišel težko pričakovani dan. Ob štirih popoldne je bilo na letališču nenavadno mirno. Videti je bilo samo resne obraze policistov in uslužbencev. Ob štirih in deset minut se je spustilo posebno štirimo-torno letalo »PAA«, ki je priletelo naravnost iz New Yorka. Takoj je zdrvel proti njemu oklopni policijski avtomobil. Iz letala ni izstopil nihče. Policisti so prinesli iz njega samo majhen usnjeni kovček. To je bilo vse. Novinarje je seveda zanimalo, zakaj je zaradi tega kovčka bil potreben tak preplah na letališču.
šele drugi dan so zvedeli za vzrok. V kovčku je bil eden od najbolj dragocenih diamantov na svetu, takoimenovani diamant »Ho-pe«. Pripeljali so ga iz ameriške trdnjave Fort Knox, kjer hranijo največje ameriške dragocenosti. Dia-
AMATERSKE RAKETE
V dobi raket in satelitov je mlade Amerikanee prevzela nova strast: na veliko spuščajo v zrak rakete, ki so jili izdelali v privatni režiji. Preplašeni prebivalci trdijo, da te rakete zdaj bolj ogražajo varnost ljudi kot katerokoli drugo orožje.
mant bo razstavljen na razstavi v Bruslju, v Amsterdamu pa ga bodo strokovno očistili.
Holandski tisk je komentiral ta preplah na amsterdamskem letališču takole: »Zdi se, da so na svetu še ljudje, ki verjamejo v fetiše. Toda mi živimo v dobi umetnih satelitov in človeštvo se zanima bolj za to kot pa za diamante. Diamanti so sicer dragocenost, toda mlade generacije jih bodo gledale na razstavi z malo zanimanja, ure in ure pa bodo prebile ob modelih umetnih satelitov. Ali organizirajo razstavo v Bruslju samo za stare dame?«
Nov uspeli na obzorju? Tudi o Deborah Kerr (na sliki — videli srno jo o filmu "Salomonovi rudniki" in "Zima prihajat") krožijo vesti, da jo uvrščajo med kandidatke za letošnjega "Oscar-jat. Kakor kaže, bo tudi letos konkurenca izredno ostra, zato bi bilo vsako predvidevanje ali celo prerokovanje več ali manj samo prazno ugiban je.
D

E
B
O
R
A
H
K
E
R
R
SODNIK ZAPRL SAMEGA SEBE
Ko je nekega popoldneva Fran-cesco Soldano, sodnik okrožnega sodišča v portugalskem mestu Aparbo legel k počitku, si ni mislil, da se bo znašel za rešetkami. Trije policaji so potrkali na njegova vrata in mu prinesli nalog o aretaciji. Ni mogel drugega, kot do je šel v oboroženem spremstvu v poslopje, kamor je v teku svoje sodniške službe poslal mnogo ljudi.
Sodnika je šele v zaporu pograbila jeza, pa je zahteval, da ga ta-
koj zaslišijo in mu povedo, zakaj so ga zaprli. Preiskovalec je sodniku prinesel nalog o aretaciji, na katerem je bilo zapisano, da je Fran-cesco Soldano aretiran zaradi tatvine. Presenečenje sodnika je doseglo vrhunec, ko je zahteval, naj mu pokažejo, kdo je izdal nalog za njegovo aretacijo. Na dokumentu je bil njegov podpis! V resnici je sodnik v raztresenosti napisal namesto imena tatu svoje ime — in se zaradi tega znašel za zapahi.
Zakaj se ljudje tožijo?
Kronika nekaterih najbolj nenavadnih sodnih procesov
Pri nas imamo večkrat primere, da se ljudje tožijo pravzaprav zaradi »oslove sence«. Bržkone pa nimamo takih primerov kot drugod po svetu.
V Sussexu v Angliji je neka stara gospa Hill tožila svojo sosedo, da je brez njenega dovoljenja duhala njene vrtnice. Gospa Dearborn iz Sidneya v Avstraliji pa je tožila svojega soproga, ker jo je hotel prodati nekemu znancu za 49S dolar jev.
Neka ženska v San Diegu v Kaliforniji je tožila moža, ker ji je vsakokrat, ko je hotela sama oditi v mesto, skril njeno umetno zobovje. V Sresnu v Kaliforniji pa je gospa Adam zahtevala ločilev zakona, ker ji je mož od denarja za gospodinjstvo odtegoval stroške za vožnjo z njihovim avtomobilom.
Marie Loise Chevaler iz Nan-cyja v Franciji je tožila učiteljico, ker je rekla njenemu sinu, da ni Miklavža! Poslovodjo velike trgovske hiše v Florenci (ZDA) je tožila neka gospa An-son, ker ji je prodal kopalni kostim, ki je po prvem kopanju postal prozoren.
Našteiemo lahko še vrsto takih čudnih tožb. Ellen Rice iz
New Yorka je tožila svojega kavalirja, ker je po plesu ni hotel peljati domov s svojim
avtomobilom in je zahtevala vrnitev stroškov za taksi. V
Georgiji v ZDA je nekdo tožil morilca svoje služkinje, češ da je motil hišni mir!
V Louisiani v ZDA je vdova Stella Applebaum tožila pogrebno podjetje zaradi živčnega pretresa, ki ga je doživela, ko je šofer ustavil pogrebni avto, s katerim so vozili njenega pokojnega soproga na pokopališče, pred gostilno in spil kozarec whiskyja. Škilasti bankir Will Bernard iz Ohija v ZDA je tožil slikarja, ki mu je na portretu napravil normalne oči, neki James D. Kisey iz Kentuc-kyja pa pešca, ki se je zaletel v njegovo motorno kolo in ga prevrgel.
Ena najbolj čudnih tožb pa je vsekakor tožba farmarja Jo-nathana Gibbsa iz Pennsvlva-nije v ZDA. Neki ponedeljek ga je oplazila strela, a je k sreči ostal živ. Naslednji dan je tožil župnika, ker je prejšnjo nedeljo s prižnice, »javno zahteval od boga, naj pošlje strelo nad vse tiste, ki niso dobri kristjani«.
MRKI
55. Mrki je pospešil korak. Hitel je za Reziko. Bilo mu je žal, da jo je prej tako hladno odslovil. Res se je precej spremenila, a saj je tudi on postal starejši. Upal je. da jo bo dohitel v gozdu, koder je peljala pot proti njenemu domu. Zdaj mu je bilo tudi vseeno zaradi ljudi, ki bi jih utegnil srečati. Ob misli na dekle se mu Vse tisto, kar so mu naročili v begunskem taborišču, naenkrat ni več zdelo pomembno kot prej. Toliko let nista mogla drug do drugega, zdaj je med njima le nekaj korakov. V tem trenutku ni pomislil na svoje klavrno življenje v tujini. Bil je zopet doma in pri srcu mu je bilo toplo. Le globoko v sebi je čutil, da se je v nečem v življenju zmotil.
56. Zaman se je oziral po Reziki. Ni je dohitel. Na poti, ki se je iz gozda vila v klanee, ni bilo nikogar. Naslonil je čelo na deblo orjaškega hrasta in se zasmilil samemu sebi. Toda le za trenutek. Že je stresel z glavo in si rekel, da bi bilo neumno, če bi obupaval. Vrniti se mora k spremljevalcem v bunker, to je zdaj njegova dolžnost. Kljub temu je še ostal in strmel v sadovnjak. Tedaj je prišel po poti Pirnikov Tonek. Mrki je želel spregovoriti z njim. V dečku je videl sedaj več kot samo otroka. Rad bi z nekom govoril in otroka se predvsem ni bilo treba bati.
57. »Tonek, Tonek,« je poklical. Deček je obstal. Mrki mu je stopil naproti in vprašal: »Si videl Reziko?« Ko si je Tonek opomogel od presenečenja, je odkimal. »Prdi. prinesel sem ti bonbonov. Najboljši so, kar jih je dobiti.« Deček je pogumno prišel bliže in, vzel ponujeno. »Kaj delute tukaj in kam greste?« je vprašal. »Otroci ne smejo biti tako radovedni. Sladkaj se z bonboni in pazi na svinje, da ne bodo delale škode« Toneku je splahnelo zaupanje z lic in bolj prestrašeno kot radovedno je zrl za Mrkim, ki je izginil v gozdu. Neznanec ga je pričel zanimati. Rad bi le vedel, kaj dela v gozdu, kjer ga je srečal in kamor se je napotil zdaj. 
POMURSKI VESTNIK, 20. marca 1958
10