URADNI VESTNIK OKRAJA KOČEVJE Lefo 1. Kočevje, dne 27. okfobra 1956 Štev. 18 40. Odlok o VSEBINA družbenem planu Okraja Kočevje 41. Odlok o občinskem prometnem davku Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1955 40. Na podlagi 16. člena, 2. odstavka 64. člena in v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Kočevje na skupni sej; okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. maja 1956 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Kočevje za leto 1956 ' 1. člen Potrdi se družbeni plan okraja Kočevje za leto 1956, ki se glasi: I. del SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956 I. poglavje SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK V okraju Kočevje se v letu 1956 ne predvidevajo bistvene spremembe pri višini skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Razlike se predvidevajo samo v posameznih panogah. Večji družbeni proizvod se pričakuje v tehle panogah: Panoga Panoga Industrija 5,5 Trgovina 5,2 Gradbeništvo 39,6 Obrt 1,0 Promet 0,7 Padec družbenega proizvoda se pričakuje v kmetijski in gozdarski panogi za 7,2 odst. in pri gostinstvu za 3 odst. Indeks družbenega proizvoda po planu za leto 1956 znaša proti letu 1955 100,8 odst. Družbeni proizvod v primerjavi v letih 1954—1956 znaša: 1954 1955 1956 v tisočih dinarjev................ 2,796.217 3,056.021 3,079.229 v verižnih indeksih................. 116,7 109,3 100,8 ha enega prebivalca v dinarjih . 78.830 84.740 85.380 v verižnih indeksih................. 113,1 107,5 100,8 Narodni dohodek bo po planu za leto 1956 ostal na ravni leta 1955. V primerjavi po posameznih letih se je razvijal takole: 1954 1955 1956 v tisočih dinarjev.................,2,537.229 2,721.378 2,722.662 v verižnih indeksih................ 135,4 107,3 100,0 ha enega prebivalca v dinarjih . 60.020 75.460 75.490 v verižnih indeksih................ 110,2 125,7 100,0 Struktura skupnega družbenega proizvoda po posameznih panogah je v letu 1955 in letu 1956 tale: Gospodarstvo skupaj . . . . Industrija .................... . Kmetijstvo in gozdarstvo . . . Gradbeništvo................... Promet ........................ Trgovina ...................... Gostinstvo..................... Obrt Komunalna dejavnost . . . . 1955 1956 100,0 100,0 25,7 26,9 47,1 43,4 6,2 8,5 3,0 3,0 5,0 5,3 2,4 2,3 9,7 9,7 0,9 0,9 po posameznih panogah Povečanje — padec družbenega proizvoda v letih 1955—1956 Gospodarstvo skupaj mdustrija ............. Kmetijstvo in gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina .............. Gostinstvo Obrt Komunalna dejavnost . 1955 1956 Indeks 1956 (000) (000) 1955 3,056.021 3,079.229 100,8 785.081 828.181 105,5 1,442.171 1,338.057 92,8 188.648 263.282 139,6 90.325 91.000 100,7 154.145 162.199 105,2 72.216 70.084 97,0 297.242 300.233 101,0 26.193 26.193 100,0 Povečanje — padec narodnega dohodka po posameznih panogah v letih 1955—1956 Indeks Indeks V 000 din 1955 1955 1956 1956 1954 1955 Gospodarstvo skupaj . . . 2,721.378 107,3 2,722.662 100,0 Industrija . . . 653.366 99,6 676.941 103,6 Kmetijstvo in gozdarstvo . . . 1,323.942 120,3 1,213.515 91,7 Gradbeništvo .... . . . 168.561 61,8 248.271 147,3 Promet . . . 53.040 108,4 56.000 105,6 Trgovina . . . 149.547 77,6 156.621 104,7 Gostinstvo . . . 67.145 119,5 64.830 96,6 Obrt . . . 282.304 153,8 283.011 99,9 Komunalna dejavnost . . . . 23.473 88,8 23.473 100,0 Družbeni proizvod — državni sektor Indeks Indeks V 000 din 1955 1955 1956 1956 1954 1955 Gospodarstvo skupaj . . . 2,065.571 112,9 2,078.286 100,6 Industrija . . . . .- . . . 785.081 102,6 828.131 105,5 Kmetijstvo in gozdarstvo . . . 698.192 143,6 593.570 85,0 Gradbeništvo .... . . . 188.648 87,0 263.282 139,6 Promet 106,9 91.000 100,7 Trgovina 129,9 82.000 98,5 Gostinstvo . . . 55.639 124,0 53.460 96,1 Obrt . . . 138.263 179,8 140.500 101,6 Komunalna dejavnost . . . . 26.193 98,2 26.193 100,0 Narodni dohodek — državni sektor Indeks Indeks V 000 din 1955 1955 1956 1956 1954 1955 Gospodarstvo skupaj . . . 1,791:918 122,9 1,782.755 99,5 Industrija . . . 653.366 99,6 676.941 103,6 Kmetijstvo in gozdarstvo . . . 629.693 145,8 518.758 82,4 Gradbeništvo .... . . . 186.561 61,8 248.271 147,3 Promet . . . 53.040 108,4 56.000 105,6 Trgovina . . . 79.469 132,2 77.402 97,4 Gostinstvo . . . 52.247 126,6 49.894 95,5 Obrt . . . 132.069 186,6 132.016 99,9 Komunalna dejavnost . . . . 23.473 88,8 23.473 100,0 Razmerje družbenega proizvoda socialističnega sektorja proti zasebnemu je bilo v letu 1955 73,6:26,4, v 1. 1956 pa bo po planu to razmerje 73,8:26,2. Pri računu se ni upošteval družbeni proizvod, ustvarjen na državnem kmetijskem posestvu Snežnik, in pa družbeni proizvod železnice in pošte. H. poglavje INDUSTRIJA 1. Industrijska proizvodnja se bo v letu 1956 predvidoma povečala nasproti letu 1955 za 5,5 odst. Na povečanje industrijske proizvodnje v letu 1956 bo vplivalo: povečanje proizvodnosti dela, boljše izrabljanje obsoječih kapacitet in investicije v preteklih letih. 2. Pregled gibanja industrijske proizvodnje v zadnjih letih: 1953 1954 1955 1956 Bazični indeks................... 100 120 123 130 Verižni indeks . ............... 100 120 102,6 105,5 Kakor kažejo indeksi, se industrijska proizvodnja iz leta v leto veča. Kljub temu da naša industrijska podjetja obratujejo s precej izrabljeno mehanizacijo, bosta na povečanje industrijske proizvodnje v letu 1956 vplivala boljša organizacija in večja storilnost. Pričakuje se v letu 1956 po posameznih strokah tole povečanje fizičnega obsega proizvodnje: 1955 1956 1956 1954 1954 1955 111 razdeljevanje električne energije 94 110 117 112 proizvodnja in predelava premoga 101 106,3 104,8 121 industrija gradbenega materiala 93 98 105 122 lesna industrija 96 105,7 110 124 tekstilna industrija ' . . . 122 122 100 Industrija skupaj . . . . 102,6 108,2 105,5 3. V letu 1956 se za stroko 111 predvideva povečanje proizvodnje za 17 odst. Namerava se letos dati v pogon nova razdelilna transformatorska postaja Kočevje, okrepil pa se bo tudi daljnovod Grosuplje—Kočevje od 20 na 35 KV. S tem se bo obratovalna napetost precej povečala, vendar še ne v polni meri, ker bo razdelilna trafo-postaja v Kočevju zaenkrat samo zasilno opremljena in visokonapetostno vozlišče v Kočevju pa zaradi pomanjkanja investicij v letu 1956 še ne bo dokončno urejeno. 4. Proizvodnja premoga se bo v letu 1956 povečala za 4,8 odst. To povečanje se pričakuje zaradi boljšega elektroenergetskega položaja in boljše organizacije dela v podjetju in zaradi odpravljenih težav pri odkopavanju v jami, to je v 6. sloju, ki so nastale zaradi prepočasnega odkopavanja površinskega kopa. če pa bo podjetje pravočasno dobilo investicije za zgraditev novega vpadnika v jamo, separacije in industrijskega tira, bo proizvodnja še večja. 5. Za industrijo gradbenega materiala se pričakuje, da se bo proizvodnja povečala (indeks 1956: 1955 = 105 odst.). Na povečanje proizvodnje bodo vplivale boljše vremenske razmere, ki so bile lani zelo slabe, in pa graditev sušilnih naprav. 6. V lesni industriji se bo proizvodnja predvidoma povečala za 10 odst. Na to bodo vplivali tile faktorji:večja izraba obstoječih kapacitet s povečanjem surovin in preusmeritev proizvodnje na končne izdelke. Samo z zgraditvijo dveh komornih sušilnic se bo izdelovanje zabojnih delov povečalo za 15 odst., izdelovanje drugih končnih izdelkov pa se bo povečalo za 32 odst. 7. V tekstilni industriji se v letu 1956 ne pričakuje povečanje. Proizvodnja bo ostala v glavnem na ravni leta 1955, ker so bile kapacitete lani popolnoma uporabljene in je bila dobra konjunktura za surovine. 8. V letu 1956 se ne računa z bistvenim povečanjem števila za- poslenih. 1955 1956 1954 1955 Verižni indeks Verižni indeks proizvodnje . . . 102,6 zaposlenosti . . . 101,0 195,5 101,0 FLRJ * 1955 persp. progr. Njive in vrtovi .... . . 100,0 100,0 žita . . 39,6 39,2 Koruza . . 33,2 30,6 Skupaj . . 72,8 69,8 Industrijske rastline . . . 4,9 6,4 Krompir, vrtnine .... . . 6,1 8,0 Krmne rastline . . 7,2 12,1 Strnjeni sad . . — — Praha in neobdelano . . . . . 9,0 3,7 čala posebna pažnja,' zlasti še v krajih, ki jih je okužil ameriški ka-tako krompirja, odstotek žit pa bi se znižal. V omenjenem kolobarju so obseženi vsi trije sektorji lastništva. Omeniti pa je, da bo odpadanje odstotka žit povzročilo predvsem znižanje žit v zasebnem sektorju, prav tako zvišanje krompirja, medtem ko bo socialistični sektor odstotek krmskih žit zaradi posebnih razmer, ki jih ima, povečal, in na ta račun zmanjšal površine pod krompirjem. Sadjarstvo: Pričakuje se v letu 1956 manjši pridelek glede na leto 1955, ker se pri nezadostno gnojenih in oskrbovanih sadovnjakih, kakršni so še naši, pojavlja izmenična rodnost in je po lanski dobri letini pričakovati slabšo. V letu 1956 bo zasajenih 15 ha sadnih drevesc primernega sadnega izbora. Povečalo se bo število že odbranih matičnih drevesc. Cepiči se bodo jemali le od odbranih dreves. Predvidoma se bo pocepilo in precepilo 5000 sadnih dreves. Pognojilo se bo 15 odst. vsega sadnega drevja v okraju, škropljenju se bo posvečala posebna pažnja, zlasti še v krajih, k jih je okužil ameriški kapar. V letu 1956 je treba posvetiti tudi mnogo skrbi izobraževanju mladine v sadjarstvu in jo pritegniti v sadjarske pospeševalne odbore. V načrtu je graditev sadne kleti v Fari in 6 sadnih sušilnic. III. poglavje KMETIJSTVO Kmetijska proizvodnja zasebnega sektorja naj bi ostala v našem okraju tudi v letu 1956 na ravni leta 1955, kajti vsi ukrepi za izboljšanje kmetijske proizvodnje, storjeni v zadnjih letih, se že kažejo pri povečanju hektarskih pridelkov, produktivnosti živine itd. V zadružnem in zasebnem kmetijskem sektorju pa naj bi prišlo celo do rahlega povečanja. Slika v številčnih indeksih proizvodnje leta 1956 glede na zadnji dve leti bi bila takale: ' v 000 din 1954 1955 1956 Indeks 56/54 Indeks 56/55 Kmetijstvo p. s. 882.673 1,027.836 1,027.836 116 100 Kmetijstvo z. s. 45.510 41.430 42.106 93 102 Kmetijstvo d. s. (samo KGP Kočevje) 305.696 501.310 536.272 175 105 Skupaj 1,233.879 1,570.576 1,606.214 130 102 V zasebnem sektorju našega kmetijstva se predvideva, da bodo pokazale posamezne panoge v letu 1956 glede na leto 1955 takole razmerje: Indeks 56/55 Poljedelstvo in travništvo 99 Sadjarstvo 56 Vinogradništvo 175 živinoreja 102 Predelava 99 Skupaj 100 Za poljedelstvo in travništvo se pričakuje, da bo proizvodnja za malenkost nižja kot v letu 1955, ko je bila zelo dobra letina. - Njive v večjem delu našega okraja so namreč dobro oskrbljene s hlevskim gnojem. V zadnjih letih pa so dobile tudi veliko umetnih gnojil, tudi druga agrotehnika se na njivah iz leta v leto izboljšuje, zato je proizvodnja tu že precej ustaljena. Tudi za izboljšanje travišč so že storjeni prvi koraki. Poraba umetnih gnojil v letu 1956 predvidoma v našem okraju ne bo večja, ker pomeni letošnja podražitev glede na lanske cene le nepričakovano veliko povečanje. Poizkusi z umetnimi gnojili se bodo nadaljevali. Gnojišča in gnojne jame se bodo nadalje gradile, zato se bodo predvidoma dajali krediti iz skladov za pospeševanje kmetijstva in gospodarski napredek vasi ter iz okrajnega investicijskega sklada, ker je zelo važno, da bi zajeli in izkoristili vsa gnojila, ki se v našem kmečkem gospodarstvu proizvajajo, pa se zdaj mnogokrat brez koristi izgubljajo. Vse bolj se širi tudi uporaba kvalitetnega semenskega blaga: za leto 1956 je nabavljenega 56.962 kg najboljšega semenskega krompirja in okoli 9000 kg semena ozimnih žit. Važno je, da se našim kmetom pokaže vrednost primerne sorte in zdravega semena, ki lahko mnogo pripomore k povečanju pridelkov pri sicer enakih stroških obdelave. Nadaljevali se bodo tudi sortni poizkusi s posameznimi za naše razmera važnimi kulturami. Letos se bo začela tudi vzdrževalna selekcija krompirja. Kolobar njivskih posevkov v primerjavi z lanskim njivskim kolobarjenjem in kolobarjenjem drugod v Sloveniji in Jugoslaviji naj bi bil takle: LRS 1955 . persp. progr. OLO 1955 persp. progr. Avstrija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 40,1 37,6 26,5 22,0 52,5 14,8 14,0 13,4 14,0 4,1 54,9 51,6 39,9 36,0 56,6 1,8 . 3,2 0,7 1,0 3,7 21,5 21,8 27,0 28,0 12,3 20,8 24,7 31,7 34,5 27,4 18,6 -— 5,79 - — 1.0 0,7 0,7 0,5 — V vinogradništvu se pričakuje boljši pridelek od lanskega, ko je toča potolkla vinograde. Za leto 1956 je v načrtu proučiti možnosti za zboljšanje vinogradništva. Za živinorejo se pričakuje, da se bo v letu 1956 proizvodnja povečala za 2 odst. Krmna baza živinoreje se boljša iz leta v leto, vzporedno s tem pa se veča tudi mlečnost naše živine. V letu 1956 se predvideva tudi propagiranje komposta za gnojenje travnikov. V načrtu je tudi ureditev napajališč na pašniku v Predgradu ter čiščenje nekaterih drugih pašnikov. Predvidena je razširitev rodovnika na tista kmečka gospodarstva, ki še nimajd registrirane živine, poleg tega pa tudi revizija rodovnika s tem, da bodo ostale v rodovniku le tiste živali, ki imajo preko 2000 litrov mleka na leto. V načrtu je razširitev rejskega središča za štajersko kokoš. Ta ukrep naj pripomore k zboljšanju kokošereje v našem okraju. Delo za zboljšanje prašičereje se bo nadaljevalo. V letu 1956 se mora izboljšati tudi odkup kmetijskih pridelkov po kmetijskih zadrugah. Razni ekonomski ukrepi bodo imeli za posledico ustalitev cen kmetijskih pridelkov. Izpremembe je pričakovati samo pri tistih artiklih, ki odstopajo od povprečja. Kmečki davki: Podlaga za obdavčenje kmečkih gospodarstev ostane tudi v letu 1956 katastrski dohodek, izračunan na podlagi planskih cen iz leta 1952. Okvir davčne lestvice se bo v letu 1956 zožil, in sicer tako, da bo znašal od 10 do 44 odst. katastrskega dohodka. V našem okraju je konkretno ta razpon od 11 do 30 odst. Davčna stopnja se bo tako znižala pri večjih gospodarstvih, in bo stimulirala blagovnega kmečkega proizvajalca. Z letom 1956 so obvezne tudi občinske doklade za vse okraje. Dolnja meja je 3 odst. katastrskega dohodka, gornja pa 15 odst. Predvidena dohodnina kmečkih gospodarstev na območju OLO Kočevje bo znašala v letu 1956 44 milijonov dinarjev, občinske doklade pa 9 milijonov, kar da skupaj 53 milijonov dinarjev. V primerjavi s prejšnjimi leti je slika takale: davek v 000 din 1953 1954 1955 1956 Dohodnina (v letu 1956 in 1955 tudi občinske doklade) . . . 66.396 37.889 45.792 53.000 Indeks ... 100 57 69 80 Z letom 1956 so vpeljane tudi nove takse na sredstva za kmetijsko proizvodnjo, in sicer taksa na kmečke stroje in vozove ter taksa na meljavo žit, taksa na hibridne vinograde in veterinarska taksa na živino in pse. Za naš okraj so predvidene te takse v tehle zneskih: Talese na kmečke vozove in stroje 4,300.000 Takse na meljavo žit 1,200.000 Taksa na hibridne vinograde 500.000 Veterinarska taksa na živino in pse 2,100.000 Skupno torej 8,100.000 Če sedaj drugim kmečkim davkom, to je dohodnini in občinskim dokladam prištejemo še takse, je slika davka po posameznih letih od 1953 dalje takale: 1953 1954 1955 1956 Davek v 000 din 66.396 37.889 45.792 61.800 Indeks 100 57 69 93 Kmečki davki s taksami vred bodo torej še vedno pod nivojem leta 1953, kljub temu da se je povečala proizvodnja samo v kmetijski delavnosti za okoli 20 odst. Poleg tega pa so se močno povečali tudi dohodki iz gozdarstva. V letu 1956 se bo predvidoma izračunal na podlagi stvarnih tržnih cen v posameznih okoliših katastrski dohodek, če bo mogoče tudi za vsak bonitetni razred posebej. Zajel bi se tudi dohodek živinoreje po ustreznih cenah krme z njiv in travišč. Tako zagotovljeni katastrski dohodek naj bi bil podlaga za obdavčenje v letu 1957. Investicije: Socialistični sektor ima na razpolago še 489.000 kreditov, dovoljenih v letu 1954, ter 24,994.000 zveznih kreditov ter 37.572.000 republiških kreditov, dovoljenih v letu 1955. Za leto 1956 pa so zaprosili za dodelitev kreditv za graditev moderne mlekarne in klavnice v Kočevju. Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva bo predvidoma znašal 3.800.000 dinarjev. V ta sklad se steka 55 odst. takse na priprave za proizvodnjo, na hibridno trto in na meljavo ter dohodki od taks na delovno živino. Občinski investicijski skladi znašajo 6,200.000 din. V ta sklad se steka 45 odst. taks na priprave za proizvodnjo in 55 odst. občinskih doklad na kmečko dohodnino. S temi skladi bodo razpolagali upravni odbori skladov. Sredstva se bodo porabila za pospeševanje kmetijstva v vseh kmetijskih panogah. Za investicije v kmetijstvu se bodo predvidoma porabila tudi vsa sredstva iz okrajnega investicijskega sklada, ki dotekajo iz kmetijstva, to je zemljarina in 15 odst. kmečke dohodnine, kar bo predvidoma znašalo 17 milijonov. Kmetijsko zadružništvo in pospeševanje kmetijstva: Naše kmetijske zadruge pospešujejo naše kmetijstvo. Kmetijske zadruge morajo v letu 1956 bolj kot doslej posredovati svojim članom napredno kmetijsko tehniko in vse izsledke kmetijske znanosti. Ker računamo, da se poraba umetnih gnojil ne bo povečala, je treba še bolj skrbeti, da se ta gnojila res racionalno uporabljajo. V letu 1956 morajo kmetijske zadruge posvetiti več skrbi, da preskrbe kvalitetno seme svojim članom, obenem pa tudi člane same zainteresirati za lastno predelovanje kvalitetnega semena. Posebno skrb bi bilo treba v okraju Poleg semenu krompirja in žit posvetiti zlasti semenom krmskih rastlin. Mehanizacija kmetijstva bo tudi v letu 1956 v glavnem šla preko kmetijskih zadrug, ki bodo morale svoje strojne parke izpopolniti z novimi stroji in priključki, ki ustrezajo razmeram v posameznih zadrugah. Naše kmetijske zadruge morajo namreč bolj kot doslej računati s tem, da je zadružna mehanizacija odločilnega pomena za večanje kmetijske proizvodnje in rast socialističnih odnosov na naših vaseh. Tudi v letu 1956 bodo morale zadruge posvetiti mnogo skrbi uničevanju rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki je lahko edino uspeš-n°. če to vodijo zadružne organizacije. Pospeševanju živinoreje naj v letu 1956 pripomorejo zlasti ukrepi za zboljšanje krmske baze, to je urejanje in gnojenje travnikov in pašnikov. Zadruge bodo seveda Še dalje sodelovale pri izvajanju selekcije živine, molzne kontrole, rodovniškega knjigovodstva itd. in to svoje delo razširile tudi na tista gospodarstva, ki zdaj še niso bila zajeta. Odločno je treba tudi zboljšati odkup kmetijskih pridelkov po zadružni odkupni mreži. Zlasti je treba posvetiti pozornost odkupu mleka. Misliti bi bilo tudi na zbiralnice v odročnih krajih, ki bi bile opremljene s posnemalniki, da bi mleko posnemale, posneto mleko pa vračale kmetom za prehrano pujskov in starejših telet, ki zdaj pijejo polno mleko, kar ni rentabilno. Kmetijske proizvodne organizacije: Obe državni posestvi: kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in državno posestvo Snežnik Kočevska reka sta izrazito živinorejska obrata. Kot glavno vprašanje se pojavlja, kako živini preskrbeti čim cenejšo dobro osnovno krmo. V ta namen nameravajo opustiti in pogozditi površine z minimalnimi donosi, ki so že močno zarasle z grmovjem in bi čiščenje tu zahtevalo mnogo investicij, druge površine pa intenzivirati do maksimuma in košnjo organizirati tako, da bodo te površine pokošene v čimkrajšem času, da bodo dale res dobro krmo. Posestvi želita čimveč močnih krmil pridelati doma, ker so kupljena močna krmila zelo draga. Zato bosta sejali več krmnih žit. Za siliranje bo kmetijsko gozdarsko posestvo uporabljalo več detelj s travami, ker je pridelovanje teh cenejše kot pa pridelovanje silažne koruze, silaža pa kvalitetnejša, ker ima več beljakovin. Za leto 1956 pričakujejo, da se bo vrednost pridelkov povečala za 5 odst. Za leto 1956 je kmetijsko gozdarsko posestvo planiralo tele hektarske pridelke: Kultura Pridelek na Ječmen 15 q Oves 12 q Krompir 150 q Krmska pesa 70 q Detelja in lucerna 70 q Pri goveji živini je planirani prirast 192 ton, pri svinjah 125 ton. Predvideno je, da bodo namolzli 3404 tone mleka. Poraba umetnih gnojil se bo povečala od 659 na 740 ton. Posestvo začenja uvajati peteropolni žitno-travni kolobar. V letu 1956 bodo skušali čimbolj mehanizirati poljedelstvo, pa tudi košnjo sena. V govedoreji nameravajo v letu 1956 ostati na dosedanjem številčnem stanju in izločati manj produktivno hrano. Posestvo namerava vpeljati plačevanje po končnem produktu tudi v rastlinski proizvodnji, kot se je že do sedaj plačevalo v živinoreji. Na ta način bodo delavci v polni meri zainteresirani za povečanje pridelkov. Tudi operativno vodstvo bo stimulirano procentualno po višji proizvodnosti. Svojim delavcem nameravajo omogočiti kvalifikacijo v kmetijstvu, ker menijo, da mora biti osnovni proizvajalec kvalificiran. Posestvo ima tudi v načrtu graditi v Kočevju moderno mlekarno in mesni kombinat in je za to že zaprosilo kredite. Zadružne ekonomije našega okraja imajo več skupnih problemov. Proizvodnja živine je na ekonomijah nizka, vsaj v večini primerov, temu je glavni vzrok slaba prehrana. Zato je v planu 1956 izboljšati krmsko bazo in s tem izboljšati produktivnost živine. Pričeti je treba z arondacijo, kjer je le mogoče, ker je na razkosanih parcelah produktivnost dela mnogo manjša. V planu je tudi prehod na specializirano proizvodnjo v skladu z naravnimi razmerami posameznih ekonomij, tako n. pr. v Dragi prehod na pridelovanje semenskega krompirja in pričeti tudi vzdrževalno selekcijo, saj višinska lega je kot nalašč za to. Nujno je potrebna adaptacija nekega poslopja v Podpreski za krompir jevo klet, če še ne bo mogoče graditi nove kleti. V Kostelu je nujno posvetiti čimveč pozornosti sadjarstvu, ki je tu po naravnih razmerah najprimernejša panoga. V Ribnici vsekakor najbolje kaže za vrtnarijo. V letu 1956 bodo zgradili cvetličnjak in nadaljnjih 6 toplih gred. Za zadružno posestvo Turjak je pereč problem nakup plemenske živine in zgraditev silosa. Proučiti pa je tudi možnost, da se napravijo pregonski pašniki in provizorna staja za mlado živino. Kot nujnost za leto 1956 se postavlja pred vse ekonomije plačevanje delavcem in vodstvu po doseženih uspehih, kar naj mnogo pripomore k izboljšanju proizvodnosti na naših zadružnih posestvih, da bodo res lahko postala to, kar bi morala biti: vzorni kmetijski obrati in žarišča naprednega kmetijstva. IV. poglavje GOZDARSTVO Glavni cilj gozdarstva je povečanje nizkega donosa naših gozdov. To bi dosegli predvsem z zmanjšanjem sečnje poleg pravilnih gozdnih tehničnih ukrepov. S stališča gozdarstva bi bilo treba torej zmanjšati sečnjo v vseh gozdovih precej pod prirastek. Tolikšnega zmanjšanja pa naše gospodarstvo danes še ne prenese, kajti potrebo po lesu lahko zmanjšujemo le postopoma, medtem ko potrebe na nekaterih področjih še celo rastejo (potrebe po celulozi). Po planu za leto 1956 bi se v našem okraju sekale tele lesne mase: v zasebnem sektorju 94.300 m3 bruto mase v državnem sektorju 99.300 m3 bruto mase Skupaj 193.600 m3 bruto mase ali 161.660 m3 neto mase. v primerjavi JJ1 11 CU3 UJVVlll Prirast m3 Sečnja m3 Indeks bruto mase sečnja prirast Državni sektor 98.310 99.300 101 Zasebni sektor 81.950 ^ 94.300 115 Skupaj 180.260 193.600 106 V primerjavi z nekaj zmanjšala, po Državni sektor Zasebni sektor Skupaj letom 1955 se bo sečnja skupaj v vseh gozdovih sektorjih lastništva pa je slika takale: Posekano v letu 1955 (neto masa) 103.643 61.602 Plan 1956 tneto masa) 82.400 79.200 Indeks 55,56 79,5 128,5 165.245 161.600 97,8 Glede na leto maksimalne sečnje leta 1949, ko je bilo posekanih 456.000 m3 neto mase, se je plan znižal na 35 odst. Medsebojno razmerje iglavcev In listavcev bo pri sečnji takole: Iglavci Listavci m3 m3 neto mase % neto mase % Državni sektor 38.400 47 44.000 53 Zasebni sektor 30.000 38 49.200 62 Glede strukture gozdne proizvodnje bo značilno, da se bo ta premikala še naprej v korist listavcev. Predlagani obseg izrabe bo zadovoljil potrebe industrije in predelave lesa. V proizvodnji lesa iglavcev pa se bo proizvodnja hlodov nekaj zmanjšala, povečala pa se bo proizvodnja celuloznega lesa, da se zadosti potrebam nove tovarne celuloze in papirja v Vidmu. Gozdarske graditve v letu 1956: V državnem sektorju se v letu 1956 predvideva graditev ceste na Stojni, cestne transverzale v Šahnu ter rekonstrukcija ceste Laze—Kumrova vas. Predvidena je tudi graditev prve etape ceste Ribnica—Velika gora. V zasebnem sektorju je predvidena graditev ceste Struge—Vrbovec—Polom, ki je bila lani zgrajena od Strug do Vrbovca v dolžini 9 kilometrov. Gozdnokulturna dela: V državnem sektorju vanje predvidenih 49,257.000 dinarjev, in sicer: za pogozdovanje, čiščenje in redčenje za vzdrževanje drevesnic za varstvo za urejanje in razmejitev je za redno vzdrže- 25.778.000 4.526.000 1.780.000 17.173.000 Pogozdovanje, ki je v glavnem samo izpopolnjevanje, ker gospodarijo v gozdovih prebiralno, bo na reducirani površini 290 ha s semenom in na reducirani površini 129 ha s sadikami, Kulture in mladi sestoji naj bi se čistili na površini 1235 ha, redčili in negovali sestoji pa na površin 562 ha. Drevesnici sta dve večji in nekaj manjših v skupni površini 2,33 ha. Pri varstvu gozdov je mišljeno zavarovanje gozdov pred požarom, to zlasti ob železniški progi, ter preventivni ukrepi za zavarovanje gozdov pred gozdnimi škodljivci. Predvideno je, da se bodo postavile meje med kmetijsko in gozdno površino v dolžini 371 km. Predvidena je notranja razdelitev gozdov na oddelke na površini 13.000 ha. V zasebnem sektorju je predvideno pogozdovanje na površini 120 ha, in to deloma s sadikami, deloma s semenom. Gozdne melioracije, nega, varstvo in urejanje gozdov pa bi ostalo na višini leta 1955. Poseben problem so v našem okraju površine, k; so bile nekoč pašpiki, sedaj pa so že tako zaraščene, da ni več misliti na melioracije teh pašnikov, zlasti še, ker so v odročnih legah. Teh površin je v našem okraju okoli 5000 ha. Te površine bo nujno treba pogozditi. V ta namen je treba v letu 1956 izvršiti vse priprave za pogozdovanje teh površin, da bo mogoče v prihodnjih letih začeti intenzivno reševati ta pereči problem našega okraja. V gozdni sklad okraja se steka: 1. 40 odst. cene stoječega lesa, 2. odškodnina za gozdne škode, 3. taksa, ki jo določi ljudska republika in ki jo plačajo zasebni lastnik; in zadruge za sekanje lesa v zasebnih oziroma zadružnih gozdovih, 4. dotacije državnih organov in družbenih organizacij ter sredstva, ki jih dajo gospodarske organizacije za pogozdovanje, melioracije in podobno. V republiški sklad se steka 35 odst. celotnih dohodkov okrajnih gozdnih skladov, razen dotacije, ki jih dobivajo okrajni skladi od republiškega. Poleg planskih sredstev bo razpolagal naš gozdarski sklad z ostankom sredstev iz leta 1955, ki znaša 14,500.000 dinarjev. Povprečna cena lesa na panju za 1 m3 izdelane lesne gmote je za naš okraj tale: iglavci 4100 din listavci 1000 din skupno povprečje 2450 din Plan sečnje za leto 1956 Zas. Drž. sektor sektor Skupaj Obrasla gozdna površina 31,18 27,94 59,12 Prirast, bruto m3 v 000 81,95 98,31 180,26 Iglavci, bruto m3 v 000 40,89 54,22 95,11 Listavci, bruto m3 v 000 41,06 44,09 85,15 Zas. sektor Drž. sektor Skupaj Bruto masa m3 v 000 94,30 99,30 195,60 Iglavci m3 v 000 35,70 46,20 81,90 Odstotek odpadka 16,00 17,00 17,00 Listavci m3 v 000 58,60 53,10 111,70 Neto masa m3 v 000 79,20 82,40 161,60 Iglavci m3 v 000 30,00 38,40 68,40 Listavci m3 v 000 49,20 44,00 93,20 Ind. sečnja m3 v 000 33,50 78,10 111,60 Kmečka poraba m3 v 000 45,70 4,30 50,00 Glavni sortimentj — ■ — — Jamski les iglavcev m3 3,0 3,60 6,60 Celulozni les iglavcev m3 5,70 9,00 17,70 Hmeljevke 0,10 0,10 0,20 Pragi obl. 1,60 2,0 3,60 V. poglavje GRADBENIŠTVO Za gradbeništvo se v letu 1956 pričakuje, da se bo vrednost gradbenih del povečala za 39 odst. proti letu 1955. 1955 1956 1956 1954 1954 1955 Indeksi gibanja gradbene delavnosti 67,0 97,0 139,5 Vrednost gradbenih del se bo v letu 1956 povečala za 39 odst. zaradi tega, ker je v letu 1955 vrednost gradbenih del močno padla, ker so se morala ustaviti dela na okoli 10 objektih, bodo se pa zaradi zboljšanega položaja letos nadaljevala. Tako bo vrednost gradbenih del ostala približno na višini leta 1954. VI. poglavje PROMET V tej delavnosti se v letu 1956 ne pričakuje povečanje prometa. 1954 1955 1956 1953 1954 1955 Obseg cestnega prometa 102,0 107,0 100,8 Glede na olajšave v tej panogi: oprostitev plačila zveznega davka, obresti od osnovnih sredstev in možnosti uporabe celotne amortizacije bi se moral promet povečati, ker pa so vozila cestnega prometa že precej zastarela in obrabljena, vse te olajšave ne pridejo do izraza. VII. poglavje TRGOVINA Na razvoj trgovine v letu 1956 bodo vplivali ukrepi, ki so se v letu 1955 že skoraj dokončno utrdili. Glavna naloga trgovine v tekočem letu bo predvsem ustalitev trga in cen. Organizacijsko bo treba rešiti problem odkupa kmetijskih pridelkov, in to z zboljšanjem in povečanjem števila odkupnih postaj po kmetijskih zadrugah, da se zajamejo vsi tržni presežki. Za izboljšanje družbene kontrole nad podjetji se bodo ustanovili potrošniški sveti, katerih naloga bo dajanje predlogov delovnim kolektivom trgovin, opravljali pa bodo tudi kontrolo nad poslovanjem trgovin. Investicijska sredstva se bodo zbirala v okrajnem ter v občinskih investicijskih skladih. To bc omogočilo racionalno usmerjanje sredstev v investicije, kjer so nujno potrebne. Prav tako pa bodo lahko tudi občinski ljudski odbori, ki bedo imeli svoj investicijski sklad, vlagali sredstva v podjetja na svojem območju. Tako ne bo nepotrebnega drobljenja sredstev, obenem pa bo vsa.k posamezni občinski ljudski odbor s sredstvi iz občinskega investicijskega sklada skušal rešiti vprašanje o nabavi opreme in ureditve prodajaln in skladišč. Blagovni promet se v letu 1956 predvidoma ne bo povišal. Ostal bo v višini lanske realizacije, in to glede na kupno moč potrošnikov. Izboljšal se bo tudi sistem dobave blaga v trgovini. Na ta način se bo odliv kupne moči v druge okraje zmanjšal. Vzgoja kadrov naj bi se nadaljevala kot doslej. Le strokovno vzgojo bo treba bolj sistemizirati, in to ne samo pri mladini, temveč tudi pri starejših delavcih v trgovini. Z organizacijo tečajev bo mogoče izpopolniti strokovno izobrazbo teh delavcev. Izboljšanje pa bodo glede tega prinesli tudi predpisi o prevedbi trgovskega kadra. * VIII. poglavje GOSTINSTVO Ukrepi, ki so bili napravljeni v preteklem letu in so se deloma že utrdili, bodo podlaga za razvoj gostinstva tudi letos. Naloga gostinstva v letu 1956 bo ustalitev cen, ki se bo še dalje uravnavala s pomočjo rezervnega sklada. Pereč problem, ki se mora rešiti v letu 1956. je ureditev lokalov, skladišč in nabava gostinskega inventarja. SrčHstva za to se bodo črpala iz okrajnega investicijskega sklada in občinskih investicijskih skladov kakor tudi iz sredstev za samostojno razpolaganje podjetij. Za izboljšanje življenjskih razmer mora tudi gostinstvo prispevati svoj delež, to bo lahko storilo z izboljšanjem kvalitete in pestrostjo gostinskih artiklov in storitev. V letu 1956 se predvideva zmanjšanje družbenega proizvoda v višini 3 odst. proti letu 1955, in sicer zato, ker se je število gostinskih obratov zmanjšalo. Višina družbenega proizvoda pa se bo predvidoma še nadalje prenašala iz enega sektorja na drugega. Prenašanje se bo opazilo posebno iz državnega v zasebni sektor. Turizem naj bi se v našem okraju usmerjal po smernicah, ki so bile dane v preteklem letu. Z izboljšanjem prometa, večjim številom prenočišč in ureditvijo lokalov pa bodo skušah v tekočem letu še bolj zainteresirati tuje turiste za obisk naših krajev. Pristojnosti občinskih ljudskih odborov se bodo povečale z usmerjanjem sredstev iz investicijskih skladov pri občinskih ljudskh odborih, obenem pa bodo potrebe gostinstva prišle na območju ljudskih odborov bolj do izraza. Vprašanje kadrov se bo reševalo s tečaji, ki se bodo organizirali v letu 1956. Predpisi o prevedbi pa bodo prisilili gostinske delavce k strokovni izobrazbi. IX. poglavje OBRT Glavna naloga obrtne delavnosti v tekočem letu bo ustanovitev obrtnih strok, ki jih v okraju še ni v zadostnem številu. Obenem pa bodo skušali v že razvitih strokah doseči čimvečjo storilnost, in sicer z razširitvjo obratov in nabavo novih strojev kakor tudi z izpopolnjevanjem strokovne izobrazbe zaposlenih v obrtništvu. Podjetje % Gostišče Videm-Dobrepolje 1 Gostinsko podjetje, Loški potok 1,5 Gostilna Pri lovcu, Kočevje 2 Gostilna Pri kmetu, Kočevje 1 Kavarna Jelka, Kočevje 1,5 Hotel Pugled, Kočevje 1,5 Ljudska restavracija, Kočevje 3 DUR Zidar, Kočevje 3 DUR Rudnik, Kočevje 3 Gostilna Pri jami, Željne 1 Gostilna pri kolodvoru, Stara cerkev 1,5 Gostilna Pri križišču, -Livold 1,5 Gostilna Pod lipo, Stara cerkev 1 Gostilna Pri Vipavcu, Mozelj 1,5 Gostilna Marok, Koprivnik 2 Gostilna Pri Dalmatincu, šalka vas 1,5 Gostilna Jelenov žleb, Grčarice 2,5 Gostilna Velika gora, Dolenja vas 1,5 Gostinsko podjetje, Ribnica 2 Gostilna Ugar, Ribnica 1 Gostilna Pri Ribničanu, Ribnica 1 Gostilna Majolka, Sodražica 1 Gostilna Pri sodčku, Sodražica 1,5 Gostilna Pri Cenetu, Ribnica 1,5 Gostilna Vagovka, Gora 2 Prav občine, katerih pristojnosti se vedno večajo, bodo skušale na svojem območju ustanoviti obrtne obrate, ki bodo zatrli šušmarstvo v krajih, kjer do sedaj še ni bila razvita obrt. Pa tudi stroke, ki so se na svojem matičnem področju že dovolj razširile, imajo možnosti za razvoj v občinah, ki te obrtne stroke še nimajo. S financiranjem matične delavnice in iz sredstev občinskih investicijskih skladov se lahko ustanovijo delavnice, ki bodo rešile dva problema. Ta dva problema sta razširjenje že razvite obrti in ustanavljanje obrtnih strok v krajih, kjer je dovolj delovne moči in je potreba po tistih izdelkih velika. Na ta način se bodo precej izboljšale življenjske razmere, saj bodo potrošniki laže in ceneje prišli do obrtnih izdelkov. Obrt (ki je v neposrednem stiku s potrošniki, povezuje torej proizvodnjo s potrošnjo) bo reševala vprašanje življenjskih razmer neposredno. Skušala bo izdelati več izdelkov in znižati njih cene. V tekočem letu se bo predvidoma še nadalje povečal družbeni proizvod, in sicer za 1 odst. Omeniti je potrebno, da bo v obrti v letu 1956 proizvodnja verjetno večja kot kaže indeks, ker niso upoštevane nove kapacitete, ki so predvidene v letu 1956. Sredstva za investiranje se bodo črpala iz okrajnega investicijskega sklada in občinskih investicijskih skladov. Tako bodo občine na svojem območju lahko reševale probleme kritične obrti. Vzgoja kadrov se bo v letu 1956 nadaljevala na podlagi dosedanjih izkušenj. II. del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA KOČEVJE ZA LETO 1956 III. poglavje STOPNJE ZA RAZDELITEV DELEŽA SPLOŠNIH KZ ' PRI DOBIČKU Delež zadruge pri dobičku se razdeli takole: 20 odst. deleža se lahko razdeli osebam, ki so pri njej v delovnem razmerju, 80*odst. deleža pa razdeli najvišji organ zadruge na dele po zveznih določbah. IV. poglavje ZEMLJ ARINA 1. Za kmetijske organizacije se v letu 1956 določa enotna stopnja plačevanja zemljarine, ki znaša i3 odst. katastrskega dohodka od zemljišča. 2. Zemljarina, ki jo plačujejo kmetijske organizacije gre: 10 odst. v proračun okraja, 90 odst. v družbeni investicijski sklad okraja. 3. Kmetijskemu gozdarskemu posestvu Kočevje se odstopa 50 odst. od zemljarine, ki jo plačuje. Odstopljena zemljarina je dohodek investicijskega sklada podjetja in se sme uporabiti samo za melioracije in izboljšanje zemljišč. V. poglavje Družbeni proizvod I. poglavje AMORTIZACIJA Za podjetja industrije gradbenega materiala se glede na izčrpanost in možnost uporabe celotne amortizacije določa, da ta podjetja v letu 1956 plačujejo polni znesek predpisane amortizacije. II. poglavje SKLAD ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1. V letu 1956 bodo vse gospodarske organizacije državnega sektorja odvajale v svoj sklad za samostojno razpolaganje 30 odst. od dela, ki se po zveznem družbenem planu za leto 1956 izloči za družbene investicijske sklade. Ti skladi gospodarskih organizacij bodo predvidoma v letu 1956 znašali 9 milijonov. 2. Za trgovska podjetja in trgovine se za leto 1956 določajo za formiranje skladov za samostojno razpolaganje tele stopnje: a) trgovska podjetja in trgovine z industrijskim in drugim blagom bodo v letu 1956 odvajale v sklad za samostojno razpolaganje 0.25 odst. od opravljenega prometa, b) podjetje za odkup in promet z odpadki pa bo odvajalo 2 odst. prometa. i Od sredstev za samostojno razpolaganje trgovin gre 50 odst. 7 občinski investicijski sklad. Ostanek uporabijo trgovine za nabavo inventarja in ureditev prodajaln. 3. Za gostinska podjetja in gostišča se za leto 1956 določajo za formiranje skladov za samostojno razpolaganje tele stopnje: RAZDELITEV PRORAČUNSKIH DOHODKOV MED OKRAJEM IN OBČINAMI Proračunski izdatki občin se krijejo iz tehle dohodkov: 1. del dohodnine kmečkih gospodarstev, ki ostane po odbitku obveznosti, ki so določene s predpisi, v celoti; 2. 45 odst. obvezne doklade na. kmečko dohodnino; 3. dohodki od drugih poklicev in premoženj; 4. lokalni prometni davek; 5. davek od prometa v prodaji na drobno; 6. lokalne takse; 7. dohodki uradov in ustanov; 8. drugi dohodki; 9. zemljarina, ki jo plačujejo gospodarske organizacije, državni uradi in zavodi, razen kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug; 10. posebni proračunski prispevek iz plač in dotacije iz okrajnega proračuna, ki se dajejo temle občinam: v 000 din Dobrepolje 1.600 Draga-Loški potok 3.700 Kočevje 26.200 Predgrad 5.600 Ribnica 6.200 Sodražica 8.800 Skupaj 52.200 VI. poglavje RAZDELITEV DOBIČKA KGP KOČEVJE DOSEŽENEGA PRI REDNEM VZDRŽEVANJU GOZDOV — STROKA 311 Od dobička, ki ga doseže KGP Kočevje pri rednem vzdrževanju gozdov, pripada okrajnemu proračunu 94 odst. VII. poglavje INVESTICIJSKI SKLAD OKRAJA 1. Na podlagi zveznega družbenega plana za leto 1956 se dosedanji investicijski sklad odpravi. 2. Pravice, obveznosti in sredstva tega sklada se prenesejo na okrajni investicijski sklad, ustanovljen po določbah 5. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. 3. Investicijski, sklad se bo načelno uporabljal za razvoj tistih panog, ki v ta sklad vplačujejo svoja sredstva, in to v približni višini vloženih sredstev. Okrajni ljudski odbor lahko določi, da se del sredstev tega sklada uporabi za investicije v komunalni delavnosti s tem, da kasneje vrne ta sredstva iz sredstev proračuna. VIII. poglavje OKRAJNI SKLAD ZA POSPEŠEVANJ6 KMETIJSTVA V okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva se bodo stekala sredstva po zveznem družbenem planu za leto 1956. EX. poglavje OKRAJNI GOZDNI SKLAD V okrajni gozdni sklad se stekajo sredstva, ki so določena v 8. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. X. poglavje CESTNI SKLAD V okrajni cestni sklad se stekajo sredstva po predpisih republiškega družbenega plana za leto 1956. XI. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA IN SKLADOV Sredstva, s katerimi bodo razpolagali okrajni organi v letu 1956, se bodo stekala iz tehle virov: a) Proračunska sredstva 1. Del prometnega davka državnega in zadružnega sektorja 14,0 2. Prometni davek od vina in žganja 1,0 3. Prometni davek od zasebnikov 39,0 4. Prispevek za proračun iz dobička gospodarskih organizacij 29,5 5. Dopolnilna dohodnina od dohodkov zasebnikov od sečnje lesa 24,0 6. Dobiček gozdnih gospodarstev 77,5 7. Prometni davek od vrednotnic 0,6 8. Državne takse (brez taks na orodje za proizvodnjo, veterinarskih taks in taks na živinske potne liste 12,0 9. Zemljarina (brez zemljarine kmetijskih gosp. organizacij) 1,5 10. Drugi proračunski dohodki 1,0 Skupaj proračunska sredstva 200,1 b) Sredstva okrajnih samostojnih skladov 1. Sklad za pospeševanje kmetijstva 55 odst. dohodkov od taks na orodje za proizvodnjo 1,2 a) na kotle za žganjekuho — b) na mlatilnice 0,2 c) na hibridne vinograde 0,3 ' č) na meljavo žita 0,7 Dohodki od veterinarsko-sanitarnih taks 2,6 a) takse na delovno živino 2,1 b) takse na pse 0,5 Skupaj sklad za pospeševanje kmetijstva 3,8 2. Gozdni sklad 65-odst. dohodkov 95,5 a) 40 odst. od cene stoječega lesa • 53,3 b) takse, ki jih plačajo zasebni lastniki in zadruge za sekanje lesa 42,2 Skupaj gozdni sklad 95,5 3. Cestni sklad 70 odst. od taks od vprežnih vozil 2,8 Denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov, ki jih izrečejo pristojni organi 0,3 Skupaj cestni sklad 3,1 4. Okrajni investicijski sklad 40 odst. od družb, investicijskega sklada 8,4 50 odst. od dobička trgovin na drobno in gostinstva 7,2 15 odst. od dohodka kmetijskih gospodarstev 6,6 Zemljarina kmetijskih gospodarskih organizacij (razen • kmečkih delovnih zadrug) 9,0 Anuitete 14,0 a) iz gospodarstva 14,0 b) izven gospodarstva ' — Prenesena investicijska sredstva odpravljenega okrajnega investicijskega sklada 4,0 Skupaj investicijski sklad 49,2 Skupaj sredstva okrajnih samostojnih skladov 151,6 c) Stalni rezervni sklad 6 odst. rezerva iz leta 1955 22,9 Ostanek presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955 14,3 Skupaj stalni rezervni sklad 37,2 Skupaj sredstva okraja a, b in c mili j. 388,9 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1956 dalje. Št. 112/1. Kočevje, dne 24. maja 1956. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. 41. Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 4. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 8/56) in po odloku o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS, št. 16/56) je Okrajni ljudski odbor Kočevje na 12. skupni seji obeh zborov dne 10. avgusta 1956 sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zasebni obrtniki in drugi davčni zavezanci morajo plačevati poleg zveznega prometnega davka tudi občinski prometni davek od proizvodov in storitev, ki so določeni v tarifi občinskega prometnega davka. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Za izračunavanje osnove občinskega prometnega davka, za obračunavanje in roke plačil, za zastaranje, kazni in pritožbe se uporabljajo ustrezne določbe uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53) z vsemi spremembami in dopolnitvami. 3. člen Tajništvo za finance Okrajnega ljudskega odbora Kočevje je pooblaščeno, da izdaja navodila za izvrševanje tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«, objavi pa se tudi v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka okraja Črnomelj (Uradni list LRS, št. 43/54), kolikor se nanaša na vpeljavo prometnega davka in odlok o občinskem prometnem davku okraja Kočevje (Uradni list LRS, št. 32/55). TARIFA PROMETNEGA DAVKA Del A — proizvodi Davek od prometa proizvodov, ki ga plačujejo obrtniki in drugi zasebniki: Davčna stopnja v % Stroka 116 — Predelovanje nemetalnih rud 1. zemeljske barve • 15 2. zidna in strešna opeka * 3 Stroka 117 — Predelovanje kovin 3. kovinske peči in štedilniki g 4. vsi drugi kovinski izdelki iz stroke 117 15 Stroka 120 — Kemične obrti 5. vsi izdelki iz stroke 120 20 Stroka 122 — Predelovanje lesa 6. vsi izdelki, razen izdelkov, od katerih se plačuje zvezni prometni davek 10 Stroka 124 — Predelovanje tekstilnih snovi 7. konfekcija 3 8. volneni in bombažni, trikotažni in pleteni oblačilni predmeti 5 9. vsi drugi izdelki iz stroke 124 3 Stroka 125 — Predelovanje usnja 10. vsi izdelki iz usnja 10 Stroka 127 — živilske obrti 11. slaščice, keksi, ratluk in podobni slaščičarski izdelki 10 Drugi izdelki 12. Vsi drugi izdelki, ne glede na stroko gospodarske delavnosti, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi in ki niso zajeti v prejšnjih tar. številkah 10 Pripombe: Prometni davek po tej številki in po drugih tarifnih številkah iz te tarife se ne plača od prometa s temi-lc izdelki: od moke in dingih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov, izdelkov napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno porabo iz osnovnega materiala strank, od ortopedskih čevljev in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje ne glede na material, iz katerega so izdelani. Del B — storitve Davek od prometa storitev, katerega plačajo zasebni obrtniki in drugi zasebniki: 1. Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev — 10 odst. Pripombe: a) Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. b) Davek po tej tarifni številki se plača tud; od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala, če je naročnik gospodarska organizacija s področja industrije, rudarstva ali gradbeništva. • c) davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljene storitve krojačev, šivilj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravilo dežnikov, popravljanje preprog, barvanje slik, fotografij, spisovanje razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, pranje, likanje, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles in prtljage, žaganje drv ter pečenje čevapčičev in ražnjičev. 2. Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravnikov, den-tistov, arhitektov, učiteljev jezikov, sodnih tolmačev in prevajalcev, duhovnikov in pod.), razen storitev odvetnikov — 5 odst. Pripomba: Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov od poučevanja drugih dijakov. Splošna pripomba: Prometnega davka iz števila 1. in 2. dela B tarife ne plačajo davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnine v stalnem znesku. Del C — splošna tarifa Prometni davek, ki ga plačajo vsi davčni zavezanci socialističnega in zasebnega sektorja: 1. Od porabe alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih od dosežene prodajne cene -— 10 odst. Pripomba: Glede davčne obveznosti in načina pobiranja tega davka kakor tudi glede vsega drugega, se uporabljajo ustrezne določbe iz tarifne številke 5 dela B tarife prometnega davka. 2. Od vstopnic za kino predstave, cirkuse in artistične predstave in podobno —: 5 odst. Pripomba: Vsi drugi predpisi, ki veljajo za davek po tarifni številki 1 dela B — storitve tarife davka od prometa, se primerno uporabljajo tudi za davek. iz te tarifne številke. 3. Od prejetih plačil za projicirano ali reproducirano reklamo v kinematografih — 5 odst. 4. Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah, in sicer od davka, določenega z uredbo o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ, št. 4/54) z vsemi spremembami in dopolnitvami — 10 odst. Pripombi: 1. Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in obenem z zveznim davkom od prometa nepremičnin. 2. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki. št. 03/1-4433/1. Kočevje, dne 10. avgusta 1956. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r. ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1955 Kovaštvo AKTIVA Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva....................................... 609 2. Izločena sredstva...................................... 600 B. Obratna sredstva 3. Obratna sredstva skupaj............................... 433 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 4. Kupci in druge terjatve.............................. 1233 5. Druga aktiva ............................................ — Kočevje PASIVA Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev.............................. 604 2. Razni skladi......................................... 609 B. Viri obratnih sredstev 3. NB krediti za obratna sredstva................ 160 C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva 4. Dobavitelji.......................................... 221 5. Ostala pasiva....................................... 1301 Skupaj . A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva.......................... 2. Izločena sredstva......................... B. Obratna sredstva 3. Obratna sredstva skupaj................... C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 4. Kupci in druge terjatve................... 5. Druga aktiva.............................. Skupaj . 2895 Fofolik Kočevje Skupaj . Upravnik: Klun Ivan 1. r. A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 612 1. Sklad osnovnih sredstev...................... — 2. Razni skladi................................. B. Viri obratnih sredstev 548 3. NB krediti za obratna sredstva .... C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva 459 4. Dobavitelji.................................. — 5. Ostala pasiva................................ 1619 Skupaj . 2895 612 46 490 146 325 1619 Upravnik: Jerin Anton 1. r. Krojaštvo AKTIVA Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva....................................... 71 2. Izločena sredstva...................................... 133 B. Obratna sredstva 3. Obratna sredstva skupaj . 2062 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 4. Kupci in druge terjatve t ... . 21 5. Druga aktiva..................................... Skupaj . . . 2287 Kočevje PASIVA Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev................................ 71 2. Razni skladi......................................... 133 B. Viri obratnih sredstev 3. NB krediti za obratna sredstva............... 190 C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva 4. Dobavitelji........................................... 68 5. Ostala pasiva...................................... 1825 Skupaj . . . 2287 Upravnik: Glad Anton 1. r. Gostišče Marok, Koprivnik A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva.......................................... 79 2. Izločena sredstva........................................... 8 B. Obratna sredstva 3. Obratna sredstva skupaj................................. 906 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 4. Kupci in druge terjatve.................................. 116 5. Druga aktiva . . . . ■............................. 249 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev........................... 79 2. Razni skladi ................................... . 8 B. Viri obratnih sredstev 3. Banka, kredit za obratna sredstva C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 4. Dobavitelji . . ............................. 814 5. Ostala pasiva...................................... 457 Skupaj . . . 1358 Skupaj . . . 1358 Upravnik: Štimec Anton 1. r. Izdaja Okrajni ljudski odbor Kočevje. Odgovorni urednik Peter Šobar. Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje