156 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 0 menjavi topline v Ljubljani. *) Spisal Ferdinand Seidl. arsikdo govori o menjavah zračne topline v svojem stanovišči, priznavajoč njih vpliv na občutni organizem človeški; ali malokdo more nazore in trditve svoje snovati na točno poznanje dejanskih razmer; kajti le, ako se izpremene res merijo in v številih naznanijo, dobe izraz, ki se da točno predočevati in neposredno primerjati. Le tedaj moremo domače razmere prispodabljati onim drugih krajev. V obojem zmislu razsvetliti ljubljanske razmere bodi naloga nastopnim vrstam. Najprej je treba razločevati mnogovrstne menjave v dva oddelka, Ako se govori o premenljivosti toplinski, misli se nekaj nerednega, nepravilnega, slučajnega; nekaj, kar vsaj v navadnem zmislu kljubuje zakonom, veljavnim v prirodi. Od takega menjavanja moramo ločiti zakonito pomikanje topline, ki se polagoma vrši v teku dneva in leta in se vedno v istem redu in znesku ponavlja. Z zimske kakor tudi z vsakdanje najnižine se dvigne toplina in s solncem hiti proti vrhuncu ter potem zopet pada. Zemljepisna in topografska lčža določujeta vsakemu kraju strmec in dolgost obojnemu potu toplinskemu. Sredi širnega oceana se dvigne dnevni tir komaj za jedno ali dve stopinji stodelnega v toplomera, (i — 2° C). Čimbolj pa se oddaljimo od ravnika in od morskih obalij, tem bolj rase razlika med nižino ob solnčnem vzhodu in popoludanjo naj višino ter doseže 1770 C v puščavah ob Aralskem jezeru, to je skoro v sredi velikanske skupine treh celin starega sveta, Evrope, Azije in Afrike. 2) Na istem poti z oceana v notrino celin vekša se pa tudi razlika med najnižjo zimsko toplino in njenim poletnim vrhuncem in narase od 5 — io°, na raznih morjih do 620 v vzhodni Sibiriji. Dasi se človeški organizem lože udaja razsegu letnega tira toplinskega nego dnevnega, ker skrajnosti loči mnogo daljša doba, vender je vpliv na organsko življenje podoben. Ali naj si bode dnevna ali letna razlika skrajnostij še tolika — zakonita je, izvirajoča v zemljepisni širini in v razdelitvi kopnega in voda, na zemlji; to po- *) Bistveno tako, kakor v Ljubljani, vrše se menjave zračne topline po vsem Slovenskem, zlasti v niža vi. 2) Absolutno največje dnevne amplitude se nahajajo v notrini južne Afrike in Avstralije. (300—400 v pojedinih slučajih), Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 157 mikanje topline se ne more imenovati nje premenljivost, pač pa vidimo, da moremo po razsegu skrajnosti]' razločevati morsko in celinsko podnebje. V onem doseza razlika topline skrajnih mesecev največ 150, v tem 20—400 in več; razlika 15—200 znači prehodno podnebje, v » nad 400 pa brezmerno ali ekscesivno. Se Berolin (jan. — o'4°, jul. ip/o0, razlika 19/40) in Geneva (jan. —o"i°, jul. i8'8°, razlika i8'9°) uživata prehodno podnebje. Dunaj (jan. ¦—1*2 jul. 204., razlika 21*2) pripada že kontinentalnemu podnebju; tem bolj pa Ljubljana (jan. — 2'2°, jul. ic/70, razlika 2i4g°). To storita povekšana oddaljenost od Atlantskega oceana in pa visoki nasip planin. Vpliv bližnjega Jadranskega morja je premalo mogočen, da bi to razmerje izdatno ublažil, ker hitro pojema. Otok Vis ima še razseg morskega podnebja: 150; mesto Reka z razsegom 17-3° C je že sredi prehoda; Gorica in Trst z razliko 1970 sta še bolj v oblasti zaledja. Kako hitro narasta vpliv kopne zemlje, kažeta Črnomelj in Novo mesto z razsegom 2ro°, oziroma 21 "5°, in ako smemo pregled razširiti: Szegedin s 23"2°, Odesa s 26"3° in Astrahan s 3260 razsega. V morskem podnebji toplina polagoma narasta od najnižine do najvišine, in potem zopet polagoma pada, v kontinentalnem je dviganje in padanje hitreje. Koliko se toplina izpremeni v vsakem meseci v Ljubljani, kaže nastopni pregled, sestavljen na podlagi 3oletnega opazovanja. Zatorej se smejo ta števila že zelo približno imenovati osnovna ali normalna. I. Osnovna (normalna) izprememba topline v vsakem meseci. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. Ljubljana —2-9 09 3-0 j-2 5-2 4-0 3-2 o'6 — 3-1 — 4'I —5"6 —6'6 Najpoložneje se toplina pomika ob obratiščih med padanjem in dviganjem (jul. jan.); najhitreje spomladi, ko narase v teku marcija za 5#2° in toliko v naslednjem meseci; še hitreje pada jeseni, ko se živosrebrna nit v toplomeru redoma zniža za 6-6° meseca novembra. Prehod iz zimskega mraza se vrši vender počasi, organizem se mora polagoma udajati pomikanju topline; občutneja bode torej razlika med jutranjo najnižino in popoludanjo najvišino v dnevnem tiru, ker nastopa v teku nekoliko ur. Kakeršnega značaja je letni tir, takega je i dnevni: jeden posnema drugega, ker je povod obema podoben. Da označimo v tem oziru Ljubljano, treba nam ni zatorej primerjanja raztegniti na toliko obsežno ozemlje, kakor smo to storili govoreč o letnem tiru, zlasti ker smo skrajne zneske dnevnega razsega že omenili. i58 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. V ne daljni soseski okoli Ljubljane nahajamo krajev milejšega in osornejšega značaja glede pomikanja topline v teku dneva. Na otoku Visu pade toplina s popoludanje najvišine čez noč do jutranje najnižine povprek na leto po Jelinekovem računu za 4*4°, na Dunaji istotako za 6-o, v Zagrebu x) za 6'2, v Ljubljani za yi, v Celovci2) « za 8-2° C. Prav toliko se seveda toplina vzdvigne v mnogo krajšem času od solnčnega vzhoda do popoludneva. Navedeni kraji se vrste, kakor rase njih letni razseg in ž njim njih kontinentalnost. Na prvem mestu je otok Vis z morskim podnebjem, za njim se vrste Dunaj, Zagreb, Ljubljana, Celovec. Dokazano je,3) da je Ljubljana bolj kontinentalna nego Zagreb, dasi je njen letni razseg nekoliko manjši (Ljubljana 21*9, Zagreb 22*0). Oziraje se na to, vidimo, da dnevni razseg narasta v istem redu kakor letni — in tega smo tudi pričakovali. Le čudno je, da ima Ljubljana v primeri z Zagrebom toliko poostrenejši dnevni razseg (v letnem povprečku yi proti &2). Razlika (o'g°) je štirikrat večja kakor med Zagrebom in Dunajem (0*2). Se bolj razdaljenim skrajnostim dnevne topline je človek izpostavljen v Celovci. Vzrok tem izredno velikim zneskom je podobna topografska leža Ljubljane in Celovca. Obe mesti obsezajo gore z vseh stranij tako, da ležita na dnu širnih kotlin. Zatorej stopi v veljavo znamenitega ruskega meteorologa A. Vojej-kova izrek: »Konkavno površje vekša dnevni in letni razseg topline; on6 je hladneje po noči in po zimi, topleje po dnevi in v poletji; nasprotno velja o vzbočenem površji, ako smatramo razmere nad ravnino kot redne.« — To je lahko umeti. Po noči zrak izgublja toplino, pridobljeno po dnevi. Ohlajene plasti njegove so potem težje in dričč ob gorskih bregovih nizdolu. Na dnu kotline se tedaj nabere najmrzlejši zrak in dostikrat zgosti ondotni vodni sopar v gosto meglo. Iste razmere se ponavljajo po zimi, ko pridobitek od solnca ne more namestiti v dolgih nočeh izgubljene topline. — Nasprotno velja poleti in po dnevi. Zrak dobiva toplino svojo večinoma ne naravnost od solnca, nego od razgretih tal. V kotlini, tedaj nad konkavnim ozemljem, dotika pa se zrak večjega površja nego na ravnem, torej se bolj razgreje. Najnižja toplina nastopi normalno v dnevnem tiru ob solnčnem vzhodu, najvišja pa po zimi 2., poleti 21/2 ure po solnčni kulminaciji. *) Zagreb, topima januvarija — 0*3, julija 217; letni razseg 22 o° C 2) Celovec, toplina januvarija — 62, julija, 18*9; letni razseg 25.i°C. 3) Ferd. Seidl, Toplmske razmere Zagreba in Ljubljane v »Glasniku hrvatskoga naravoslovnoga družtva« II. godina 1887. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 159 Dalja med obema skrajnostima tudi ni v vsem letu jednaka. Računjal sem jo iz desetletnih opazovanj ljubljanskih*) in javlja jo nastopni pregled za vsak mesec. Primerjanju na ljubo je dodejana dnevna amplituda dunajska, kakor jo je priobčil J. Hann. II. Povprečni dnevni razseg toplinski. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. Ljubljana 4-3 4*8 62 79 82 g'2 9-0 8-9 86 8 9 G'9 46 Dunaj 2-2 27 3'8 5*9 7-8 82 7-6 79 79 8'2 6'6 31 * Meseca decembra se toplina v teku dneva menja najmenj, vender v Ljubljani dvakrat toliko kakor na Dunaji; razseg rase proti majniku in je tedaj največji; nekoliko manjši je v poletji; meseca septembra pa zopet vrhuje, potem pojemlje proti decembru. Zanimanja vredno je zvedeti, kolika je povprek toplina v Ljubljani ob gotovi jutranji, popoludanji in večerni uri, recimo ob 7. uri zjutraj, 2. u. popoludne in 9. u. zvečer. III. Povprečna toplina ob 7. u. zj.; 2. u. pop., 9. u. zv. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI ag. spt. okt. nvb. 7. u. —2'9—4-1 —2'6 1.1 7-2 120 162 175 16-4 118 79 2-o 2. u. 1*3 07 36 77 14-1 i8'6 226 24.3 23 3 19-6 14-4 6*6 9. u. —1-6—2-2 —o-i 3-6 91 13-0 i7'o 188 180 141 98 3-4 Povprečna dnevna toplina. — 1'4—22 o-o 39 97 13-9 18-0 197 188 148 10-4 37 Dunaj z letno toplino 9"7°C je o-6° toplejši od Ljubljane, po zimi je razlika celo o*8°; in vender je prav v hladnejši polovici leta po dnevi, zlasti popoludne, v Ljubljani gorkeje nego na Dunaji; po zimi je preseg ob 2. u. pop. povprek blizu o*6°. Zato pa so večer, noč *) Poiskal sem diference s 7., 2 , 9. ure let 1876. —85. Ljubljana — Kremsmiinster, uravnane dodal kremsmiinsterskemu normalu za 7, 2, 9 in potem našel z Jelinekovo metodo popravek, ki dovolja s teh ur določiti prave dnevne povprečke. Tega našedši sem dobil lehko razliko med njim in 7., 2., 9. uro. Tedaj so bile tri točke dnevne toplinske krivulje določene. Vso sem potegnil za vsak mesec naslanjaje se na nje načelna svojstva in na kremsmunsterske krivulje. Na risanji se je pokazala dnevna amplituda ljubljanska, kolikor moči približana resnici. Pis. t6o Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. in jutro pri nas prav občutno hladnejši nego v stolnem mestu ob Du-navu. To iznenadno razmerje provzrokuje povekšana dnevna ampli-tuda ljubljanska. Odtod je treba tolmačiti tudi precej nizko večerno toplino ob zgodnji jeseni. Meseca septembra je toplina povprek že 50 nižja nego julija, in vender je amplituda (8*9) ista kot v najbolj vročem meseci! Ne sme se takrat zanašajoč se na visoko toplino prvih popoludanjih ur pozabiti na hitro in jako ohlajenje, ki se uveljavi na večer! Seveda toplina hitreje pada ob jasnem nebu in megli, narastajoč pa više segne, kadar oblaki ne ovirajo solnčnega vžarivanja. Tedaj nastopajo topline različne od navedenih povprečnih, ki so vkupni re-sultat raznovrstnih kombinacij najvažnejih meteoroloških činiteljev: vžarivanja in izžarivanja, oblačnosti, padavinskih in vetrovnih razmer itd. V pojedinih slučajih potisnejo velike motnje ravnotežja v atmosferi topimo iz normalnega tira zelo daleč. Najskrajnejše meje, katere je dosegla živosreberna nit toplomerova v teku 30 let 1856—1885 ob urah, ko se je opazovalo (ob 7., 2., 9. uri, oziroma 6., 2., 10.), javlja nastopni pregled: IV. Toplinske skrajnosti 1856—1885. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI, ag. spt okt. nvb. Najvišine 154 118 140 19-3 27*0 31*6 33*1 33"8 34^8 29-8 257 18-8 Najnižine — 25-4—22'8—20'8 —15'6—5-3—0-5 38 0-9 6"0 —0'3 —5-5 —168 Tu vidimo, da časih celo sredi zime (v januvariji) nastopi pomladna toplota (ir8° 1. 1877.), a najvišja v Ljubljani v 30 letih napisana toplina ne znaša prav 350. Več kakor i° više se celo nadgo-renjelaški planjavi toplina ne vzpne. Leta 1861., ko se je opazovala v Ljubljani topima 34/80, bilo je v Pančovi 4O"O0, v Zagrebu 37'O0. Najnižje v Avstriji opazovane topline ne presezajo —300 dosti, (Crnovci - 360, Tarnopol —350," itd. Celovec, Celje —300), v Ljubljani je bilo najmrzleje dne u.decb. 1879. L, namreč —25"4°. A še meseca majnika more toplina pasti pod ničlo (—o-5°, 1861. 1.) in celo v v najgorkejšem meseci O'g0 (julij 1863. 1.). Ze v prvem jesenskem meseci (sept.) opazovala se je nekoč v dobi 1856—1885. 1. negativna toplina (—0-3°, sept. 1877. L). Zanimivo je poiskati, kako pogostoma nastopa katera koli top-linska stopinja kot najvišja ali najnižja v pojedinih mesecih. Poiskal sem to pogostost za presledke po pet stopinj: Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 161 V. Verjetnost toplinskih skrajnostij a) najvišin: 35—3oi°C Jan. feb. me. ap. mj. •10 jn. •37 jI. •6o ag. •43 spt. '43 okt. nvb. dcb. Leto •87 30—251 25—20T 20— 15*1 15-IOT 10— 5-1 5— 01 •23 •47 •30 ¦53 •40 •07 •53 •43 •03 •07 •67 •27 •57 '33 •60 •03 •40 '57 '57 •03 •57 •40 ¦37 57 •07 •03 •27 ¦57 •13 •13 b) najnižin: 15 — 10-1 10- 5-1 5- o-1 •37 •40 •57 '43 •5° •07 •67 •30 •03 •27 73 •03 •43 •47 •43 °-(- 5') •07 •20 •40 •60 •03 •07 ¦53 •40 •07 (- - 5-i)-(-10') •17 •20 S3 •03 •03 •47 27 •07 (- -io-i)—(—15) •27 •30 •23 •10 33 •27 (- -15 ij—(-20) •30 •27 •03 •03 •17 •30 (- -20-I)—(—25) •20 •03 •13 '33 (- -25-I)—(—30) 03 •03 in dobljena števila preračunal kot odstotke od 30 (toliko let je v po štev vzetih). Tako izišla števila naznanjajo dotičnih toplinskih skrajnostij verjetnost v pravem matematiškem pomenu te besede. Javlja jih pregled V. Ta kaže na primer: verjetnost, da je meseca januvarija najvišja toplina med ot in 50, je 0*30, to se pravi, v sto prosincih se 3okrat, ali v desetih 3krat dogodi, da je najvišja toplina tako nizka; največja je verjetnost, da se najvišina drži med 5*1 ° in io° namreč 0*47°, višje stopinje so zopet redkeje; verjetnost, da se prosincev maksimum popne na io*i — 150 je le 023, to se torej zgodi v 10 letih dvakrat, a ves presledek nikakor ni jednakomerno zastopan, saj je bila najvišja v tem meseci opazovana toplina v 30 letih ii"8°. Na ta način je tolmačiti števila pregleda V. (Dalje prihodnjič.) 11 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 225 0 menjavi topline v Ljubljani. Spisal Ferdinand Seidl. (Dalje.) o volj eno bodi še obzorje vsaj nekoliko razširiti z odgovorom na vprašanje: kolika je verjetnost, da nastopi ta ali ona mrzlotna stopinja v raznih mestih širne Avstrije vsaj jeden-krat v fizični zimi (novb.—me)? Že J. Hann je priobčil (1882. 1.) odgovor, dodajemo na novo le dotična števila veljavna za Ljubljano. VI. Verjetnost toplinske naj nižine v znesku o° —50 - io° —150 —200 —250 —300 in menj. Praga (30) i 00 roo •87 •63 •27 •03 •00 Krakova (30) roo roo roo •90 •63 •40 ¦07 Budapešta (21) roo roo •81 •24 00 •00 •00 Dunaj (20) roo roo •85 •55 ¦05 •00 00 Celovec (30) roo 100 roo •90 '57 ¦20 •03 Ljubljana (30) 100 roo •93 •70 •37 03 •00 Zagreb (20) roo roo •85 •45 •05 '00 •00 Trst (30) roo •40 •10 00 •00 •00 •00 Vis (22) •68 •14 •00 •00 00 •00 •00 Ljubljani je - - kakor javlj a ta pregled — skoro vsako mraz pod —io° pričakovati, pod —150 v 10 letih /krat, pod —200 v istem r6ku 4krat, pod —25° pa šele v 30 letih jedenkrat. Na Du-naji so mrazovi pod —20° 7krat redkejši kakor v Ljubljani, na —25° toplina v 20 letih x) ni upadla. Praga ima menj silnih mrazov od Ljubljane, le prav jakih (pod —25°) jednako število. V Krakovi je število takih I3krat toliko kakor v Ljubljani (0*40 proti 0*03), celo mrazov pod —300 je tam 2krat toliko kakor pri nas za 50 milejših. V tem se izraža kontinentalno položje Galicije; precej podobne so razmere v Celovci, dasi vender ne toliko ostre. A primera Celovca z Dunajem in Zagrebom kaže, kako zelo se povekša osornost podnebja ali kontinentalnost zarad leže v kotlini. Zatorej so razmere ljubljanske, kar se tiče pogostosti prav jakega zimskega mraza najpodobnejše 6nim koroškega st61nega mesta. Koliko ugodnejši so odnošaji ob Adriji! V Trstu so le topline med o in —-50 gotove (verjetnost roo); *) V oklep postavljena števila pripovedujejo, koliko let je vzetih, v poštev Pis, 15 2ž6 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. pod —5° niti vsako drugo zimo ne upade toplina, pod •—io° šele v i o letih i krat. Na otoku Visu pa se niti stopinje prvega presledka nase tablice VI. ne ponavljajo vsako zimo, nego le v 10 letih 7krat! Bodisi pogostost bolj in menj jakih mraznih stopinj znakovita za različna podnebja in vplivna na razvoj in razširjatev organskih bitij, vender imamo motriti nepravilnosti toplinskega tira še z druzega stališča. Pojem o zakonitem pomikanji toplinskem nastane, ako izločimo brezštevilne motnje, ki ovirajo zakoniti, vzajemni učinek solnčnega stanja in topografske leže. Te store, da niti dnevni niti letni tir v istini ni podoben valoviti črti, ki se od najnižine zdržema ukrivljena dviga proti najvišmi in potem zopet polagoma upada. Motnje pomaknejo toplino nepravilno sedaj nad, sedaj pod normalni znesek, in zatorej se pomika dejanski tir toplinski kot neredno nazobčana črta med glavno najnižino in najvišino. Zgodi se, da motnje popolnoma obrnejo normalni značaj; saj je časih celo opoludne hladneje nego zjutraj, in namestu poletne toplote imamo pogostoma pravi jesenski hlad. Nekaterikrat smo izpostavljeni bolj ali menj jakim toplinskim skokom in preobratom. Dočim razlike normalnih skrajnostij določujejo s svojo velikostjo milino in ostrino podnebja, napravljajo slučajne menjave toplinske stanovitnost in izpremembo njegovo. Tudi to je važen klimatni činitelj in vredno je spoznavati ga. Nepravilnih izprememb, ki se vrše v teku dneva, ne bodemo preiskavah; prvič, ker se jim moremo vsaj nekoliko prilagoditi, kolikor se gode nam pred očmi, drugič pa in zlasti, ker izdatne izpremembe med jutrom, popoludnevom in večerom vplivajo na povprečno dnevno toplino in se spoznajo potem kot izpremembe topline od dne do dne\ Da jo spoznamo, poiščemo razliko dnevne topline vsakega dne in njegovega prednika. Tako pozvemo dejansko menjavo, ki na nas vpliva, ne glede na normalni narastaj ali upadaj toplinski. Izbral sem si desetletje 1871 —1880 ljubljanskih opazovanj, kar v obče zadoščuje. Razlika med 1. jan. 1871. 1. in 31. dcbr. 1870. 1. napisala se je prva, in tako se je delo nadaljevalo do 31. dne dcbr. 1880. leta. Kot povpreček sem smatral tretjino vsote treh vsakdanjih opazovanj (ob 7. u. zjutraj, ob 2. u. pop. in 9. u. zvečer). To sicer ni popolnoma prava srednja dnevna toplina, ali razlikuje se le malo od nje, napaka torej izginja v diferencah. Povprečni znesek vseh 3653 diferenc desetletja je 170 C. Za toliko se povprek v letu izpremeni topline v Ljubljani od dne do dne. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 227 Pomen tega rezultata pojmimo stoprav, ako ga primerjamo na-ličnim številom drugih mest. Slavni meteorolog J. Hann je proučeval izpremembo topline devetdesetih krajev, razširjenih po vsem svetu. Njegovi preiskavi bodemo jemali primerjalne vzglede. Hann je našel nastopno izpremembo v letnem povprečku v tu imenovanih mestih: Neapolj ro; Kajira 1*3; Atene 1*4; Pariz 1*5; Oksford 17; Stuttgart, Lipsija, Ziirich 18; Bukurešt, Dunaj 1-9; Varšava 2*o; Monakovo 2'i; Petrograd 2'2. Največjo izpremembo imajo severni notranji deli Zjedinjenih držav, namreč do 4-0; tudi zahodna Sibirija je središče velike izpremembe. (Odtodi in pa od pomanjšane vlažnosti amerikanskega podnebja, pravijo, prihajajo izpremembe na telesi in značaji, katere čutijo Evropejci, ki se v severni Ameriki naselijo ; odtod družilni vpliv podnebja v Avstraliji in Novi Zelandiji.) Takoj vidimo, da je Ljubljana na boljšem kakor Dunaj, Stuttgart, Lipsija in Ziirich. Nasip gora, ki Ljubljano oklepa skoro od vseh stranij, in sicer vekša njeno kontinentalnost, brani hitri naval vetrov nasprotnega toplinskega značaja in manjša menjavo topline od dne do dne. Dostikrat veje južni ali severni veter po sosedni Hrvaški in pa visoko nad Ljubljano preko gora nekoliko časa, predno doseže dno kotline. Se bolj zavarovan je v tem oziru Celovec. Ni smeti prezreti, da vplivajo toplinske izpremene na organizem različno, če je zrak relativno vlažen ali suh. O veliki vlažnosti se malo ohlajenje prav zelo čuti in škoduje, v suhem zraku pa ne vpliva na čut, niti nima slabih nasledkov (G. pl. Liebig.). Toplinska izprememba različnih podnebij se torej ne da neposredno primerjati. Manjše izpremene v Ljubljani morebiti neugodneje vplivajo, kakor nekoliko večje na Dunaji. Zračna vlažnost v avstrijskem stolnem mestu je namreč 72% povprek na leto, v Ljubljani pa 83% (blizu tolika je sploh po Gorenjskem in Dolenjskem, v Celovci tudi 83%, v Gorici 7o0/0). Ako se prav spominjam, javlja Keesbacher1), da so na Kranjskem bolezni na dihalih in čevesni katari pogostejši kakor v drugih kro-novinah avstrijskih. Natančna preiskava morebiti dokaže, da so temu kriva svojstva podnebja, in sicer velika vlažnost ter glede nanjo izdatna izprememba topline od dne do dne. Zlasti neugodno je, da sta obe ti svojstvi istodobno največji po zimi, ko je zračna toplina že sama na sebi v največjem nasprotji z gorkoto človeškega trupla. x) Dr. Keesbacher, ,,Krain und seine offentliche Gesundheit". (Dalje prihodnjič.) 15* Ferdinand Seidi: O menjavi topline v Ljubljani. 285 0 menjavi topline v Ljubljani. Spisal Ferdinand Seidl. (Dalje,) zprememba topline ni v vsem letu jednaka, različna je bolj ali menj še v pojedinih letnih dobah; to javlja naslednji pregled, kjer smo Ljubljano pridružili zarad primere nekaterim mestom Hannove razprave in Budapešti, o kateri je preiskaval K. Hegy foky. VIL Povprečna izpremena topline od dne do dne v pojedinih letnih dobah. Zima Pomlad Poletje Jesen Leto Neapolj ro 11 0-9 * ro ro Milan 1-4 13 l'4 1 1 * i'3 Ljubljana 21 17 *'5 16 17 Dunaj 20 i-8 1-9 1 7 19 Budapešta 21 2"0 1-9 r6 * 19 Varšava 24 2*0 2-0 1 -8 2.0 Monakovo 2-4 2*0 2"I i-8 2T Tu vidimo, da je izprememba v srednji Evropi absolutno največja po zimi, najmanjša jeseni, v Ljubljani izjemno poleti. To pa morebiti le na videz. Števila tablice VII. so namreč pridobljena iz desetletnih opazovanj in so najbrž še za +o-l°C napačna; točnejše resul-tate podado šele večletna opazovanja. Na razlike v obsegu verjetne napake pa se ne morejo snovati nikake posledice. Lehko se števila v Ljubljani tako premaknejo, da napominjana dozdevna izjema odpade. Treba je le, da se poletni znesek za o. 1 povikša, jesenski za toliko zniža, kar je možno. Izslediti povod imenovanim poglavitnim svojstvom toplinske iz-premenljivosti ni težko. Ko se solnce s poletne svoje kulminacije obrne proti jugu, ja-mejo se kontinenti in oceani na severni poluti hladiti. Celine pa jako hitro in jako izgubljajo toplino, dočim jo morje prav počasi oddaje. Ustanovi se toplinska razlika med kopnem in morjem in postane po 286 Ferdinand SeidI: O menjavi topline v Ljubljani. zimi največja. Od podloge prehaja razlika na zrak in tako je umevati, da je sredi zime najnižja toplina Eurazijskega kontinenta 400 pod zračno toplino Atlantskega oceana med Irsko in Islandijo. V poletji se na sprotno suha zemlja hitreje in silneje razgreva kakor morje, največja razlika pa nikakor ni tolika kakor po zimi; najtoplejše mesto v Aziji preseza meseca julija le za kakih io° kraj najjačjega razgretja nad Atlantskim oceanom. Potem se zrak nad kopnem hitro hladi, nad morjem pa mu toplina celo narasta, in meseca septembra je razlika med obema nasprotjema najmanjša. Taka najmanjšina gotovo tudi nastopa spomladi, ko se izpremeni pozitivno znamenje one razlike, a videti je, da se prehod hitro zvrši (meseca aprila), jeseni pa kolikor možno jednakomerna razdelitev topline nad kopnem in vodo traja delj časa. — Posledice tem razmeram so nastopne. Hladnejši zrak je težji od toplega, toplinske razlike v atmosferi vplivajo torej na zračni tlak. Zimska naj višina zračnega tlaka v Aziji preseza za 35 mm najnižino na severnem Atlantskem oceanu, poleti pa je razlika med azijatsko najnižino in nasprotjem na imenovanem morji le 15 mm — primerno menjavi zračne topline. Zarad tega je ravnotežje v atmosferi moteno, in silna gibanja nastanejo v nji, z namero, da bi jo zopet ustanovila, Menjajo se navali različno toplega oceanskega in celinskega zraka. To je vzrok, da so izpremembe topline od dne do dne mnogo večje od onih, ki bi se vršile v mirnem normalnem pomikanji toplinskem. Umevno pa je tudi, da so dejanske izpremene največje po zimi, ko se izkušajo uravnati največje skrajnosti, a najmanjše jeseni (in kratek čas pomladi), ko jim je povod najbolj oslabljen. Te splošne sklepe potrjuje nadrobneje spoznanje toplinske izpre-menljivosti v pojedinih mesecih. VIII. Povprečna izpremena topline od dne do dne v pojedinih mesecih. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb Ljubljana 24 2'2 18 i-8 i'5 * 17 »"5 16 1*4 * 1*4 * T5 1-9 Dunaj 2'0 21 20 18 * 19 18 vg 1-9 i-8 i'7 i*5 r8 Budapešta 2 2 22 19 2-2 r8 * 21 vg 2"I i-8 17 i-6 i-6 Meseca decembra je v Ljubljani izpremenljivost toplinska največja; mogoče je, da se ta najvišina premesti na januvarij, ako se vzame več let v poštev. Tedaj bi bila Ljubljana v soglasji z Dunajem Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 287 in Budapešto ter sploh s srednjo Evropo in Rusijo. Proti aprilu se izpremenljivost manjša in doseže ta mesec pomladno naj nižino. Tako je na širnem ozemlji od Anglije tja do vzhodne Azije (I. Hann). April torej ne more bit ina slabem glasu, kar se dostaje povprečne velikosti toplinske izpremene od dne do dne; tudi velikih toplinskih skokov je tedaj malo. V naslednjem meseci je spoznati, da sokobnejo ostrejša nasprotja: na jedni strani močnejše segrevanje, na drugi pa povekšana pogostost severnih vetrovl). Poletno deževje in nevihte ne množe toplinske izpremenljivosti, kajti celo v tej letni dobi je v Ljubljani manjša kakor v vseh drugih. V severni polovici srednje Evrope kaže junij povekšano izpremenljivost, ker tedanje deževje spremljajo severni vetrovi. Oboje doseza sicer tudi Kranjsko, ali planinski zid ustavlja naval hladnih vetrov in jim slabi prvotni značaj. Absolutno najmanjša izpremenljivost toplinska pade na september, ki je povsem najstanovitnejši mesec v letu. V mesecih neposredno pred njim in za njim toplinske izpremene od dne do dne niso večje ali le malo. Takoj novembra meseca pa so ustanovljene zimske razmere, kar se dostaje omenjenega svojstva podnebja. Števila pregleda VIII. nikakor niso breznapačna; saj absolutne resnice človek v svojih izkustvih ne more doseči nikjer; le bliža se ji bolj ali menj. Matematika uči, koliko gotovost imajo navedena števila, ker moremo zračunati njih verjetno napako. Nastopni pregled jo javlja, kar se tiče Ljubljane, in zajedno naznanja, koliko let je treba vzeti v poštev, da se zvedo povprečki toplinske izpremembe od dne" do dne toliko točno, da je verjetna napaka le še +0"i°C. IX. Dcb. jan. feb, me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. Leto Ljubljana 028 0-43 023 o'i5 0*13 0*22 crio. o'27 010 0-22 o-28 C19 oo8cC 78 185 53 23 17 48 36 73 10 48 78 36 6 let. Da spoznamo katerokoli veličino na tanko, merimo jo večkrat. Povpreček vseh merjatev je najverjetnejša vrednota dotične veličine. Čim bolj se merjatve med seboj strinjajo, tem manjša je neizogibna napaka, katero še vedno ima resultat. Čim različnejše so, tem večja je verjetna napaka pridobljenega števila. V zimskih mesecih je verjetna napaka z desetih let določene izpremenljivosti topline od dne do dne največja, doseza celo 0*43 C v januvariji in treba je 185 let opazovanja, da se ta napaka umanjša *) Meseca majnika je zatorej tudi dnevni razseg v najvišini, gl, tabl. II 288 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. na o*i. Izpremenljivost je torej pozimi od leta do leta prav različna. Povprečna izpremena toplinska od dne do dnč je bila januvarija meseca 1875. leta 3-I°- leta t-%77- pa vi. Meseca avgusta se izpre-membe najstanovitneje leto za letom ponavljajo v znesku blizu 1-4°, verjetna napaka mu je le o-i ; najbližji, kar se tiče tega svojstva, je april, potem marcij. Povprečki avgustovi se zibljejo v mnogo ožjih mejah nego prosinčevi, namreč med i'6 leta 1876. in V2 leta 1880. Videti je tudi, da našim namenom zadoščuje poštevati le 10 let in toplinska izpremenljivost se spozna precej na tanko; 20, celo 30 let točnosti ne povzdvigne toliko, da bi se izplačalo pomnoženo delo pre-iskavanja. Možno je odgovoriti tudi na vprašanje: je li v mesecih, ki so z ozirom na normalno svojo topimo prehladni, toplina od dne do dne bolj ali menj izpremenljiva, kakor v pretoplih mesecih. Ako združim izpremenljivosti najmrzlejših zimskih mesecev, in sicer primeroma dveh najmrzlejših grudnov, dveh prosincev in dveh svečanov preiskovanega desetletja 1871 —1880, tedaj se pokaže njih povprečna izpremenljivost 2-6; ako jednako storim s šestimi najtoplejšimi zimskimi meseci iste dobe, tedaj izide število 17; torej je izpremenljivost premrzlih mesecev po zimi večja nego ona pretoplih. Daljna preiskava pokaže isto glede pomladi in jeseni. To dokazujejo nje resultati, združeni v nastopni pregled: X. Povprečna izpremenljivost. V Ljubljani (v 6 najmrzlejših mesecih v 6 najtoplejših mesecih,) Zima 2'6 17 Pomlad 1-8 V$ Poletje i46 i 6 Jesen 1*7 i'4 Le poleti je izpremenljivost v pretoplih in prehladnih mesecih jednaka. Na Dunaji je našel I. Hann vse prav tako; le v premrzlih zimskih mesecih so izpremembe v Ljubljani primeroma večje kakor na Dunaji (Lj. = t6 : 17; Dunaj = 2-2 : 17). Dozdaj smo govorili o povprečnih izpremembah topline od dne do dne ne glede na njih pozitivno ali negativno znamenje. Jasno je, da s tem neredne izpremenljivosti še nismo označili vsestransko. Poučeni še nismo o dveh bistvenih točkah: kolike so pojedine toplmske izpremembe in pa kako pogostoma se menjata narastanje Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 289 in padanje topline. Hann opozarja na to, da pogoste male toplinske izpremembe dado isto povprečno število kakor pogoste, še menj pa mnoge tem večje izpremembe; toplina lehko polagoma narasta in polagoma pada, ali pa skokoma rastoč in padajoč dovrši svojo pot v vsakem meseci in letu; a vse te posebnosti se v golih povprečkih ne kažejo. Istinito vpliva pogostost ali redkost velikih toplinskih skokov mnogo bolj na človeški in na druge organizme, kakor preab-straktni povprečki. Zatorej smo po Hannovem vzgledu poiskali po-pogostost toplinskih izprememb vseh velikostij. Razvrstili smo jih v oddelke, presledujoče za 2 stopinji. Decembra meseca se je v desetih letih skupaj topima od jednega dne do drugega izpremenila i6o,krat za 20 in menj, S$kra.t za 2-i—40, 33krat za 4-1—6°; i6krat za 6'i — 8°; 7krat za 8'i — io°, in 2krat za io-i —120; večjih preskokov v tem meseci ni bilo. Ta in nalična števila o ostalih mesecih in letu skupaj so sestavljena v nastopnem pregledu: XI. Število toplinskih izprememb od dne do dne &> ^ ¦4- 4- '¦ v Ljublj ani. U/ X 1 uu Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI- ag. spt. okt, nvb. Leto 0—2 169 186 191 213 226 224 221 233 237 232 231 202 2565 2'I--4 83 81 65 76 59 70 64 62 62 55 65 72 814 4'I-6 33 27 23 H 11 13 12 7 7 9 9 16 181 6-1-8 16 10 3 5 3 2 2 0 3 4 2 8 64 8-i —10 7 6 2 1 I 2 1 1 2 23 io-i —12 2 I 1 4 I2-I — I4 1 j 2 Skupaj 310 310 283 310 300 310 30O 310 310 300 310 300 3653 Najbližnje sklepe bi lehko posneli že iz tega pregleda, vender mu damo rajši jasnejšo obliko, hoteč zajedno doseči drug namen. Vprašamo se: katero razmerje vlada med številom vsake vrste izprememb in številom dnij dotičnega meseca, oziroma letne dobe, ali vsega leta? Ako je v desetih grudnih bilo 169 izprememb med o —2°, tedaj jih prihaja na pojedinega skorc natanko 17, približno toliko nam jih je smeti pričakovati tudi v prihodnosti. V tem zmislu naznanja razmerje 169 : 310, to je v drugi obliki 0*54, matematiško verjetnost teh izprememb; potem pravimo: v sto dneh grudnovih je toplinske izpremembe od jednega dne do druzega v znesku o—2° pričakovati 54krat. Verjetnost večjih izprememb je na to 0*46, torej manjša; med 19 290 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubjani. temi je verjetnost izpremembe med 2T—40 0*27; med 4 t—6° oti; med &i— 8° le 0'05 ; med 8-1 — io° niti polovica prejšnje, namreč 0'02; izprememba med iot —120 pa je v vseh 310 dneh nastopila le dvakrat, torej približno v 1000 dneh 6krat, nje verjetnost je o-oo6. Tem potem je nastal pregled, ki nastopa tu: O—2° 2-t---4 4-1—6 6-1-8 8-i —10 io-i —12 121—14 0-2 2'I—4 4-1 — 6 6 1—8 8-i —10 101 —12 12*1—14 XII. Verjetnost toplfnske izpremembe v Ljubljani med o—2, 2*1—4......°C. Dcb. jan. feb. 60 -68 26 -23 09 -o8 '54 •27 11 •05 •02 ¦006 mj. •72 •22 03 01 02 ¦OO3 Zima. •61 •25 ¦09 •03 •01 •002 001 me. ap. •69 75 •24 '20 •05 -04 -04 ¦02 'OI OI o 1 -003 •003 Pomlad. 72 •22 ¦04 01 004 001 jn. 74 j1- ag- 75 76 21 20 20 04 0'2 -02 02 'OI 77 74 •l8 -21 'OI •003 -oi -003 Poletje. 75 •20 •03 01 •005 spt. okt. nvb. •67 •24 03 -03 -05 01 'oi -03 ¦003 -o 1 •003 •003 Jesen. 73 •21 •04 •02 •004 •001 001 Leto. 70 •22 •05 •02 006 •001 •0005 Tu vidimo, da so najmanjše izpremembe, namreč one med o—2° najpogostejše, verjetnost večjih izprememb pa hitro pojema. Na 100 dnij prihaja povprek na leto 70 izprememb najnižjega oddelka; 22, torej trikrat tako malo izprememb med 2T—40; preskoki v velikosti 4—6° so že štirikrat tako redki kakor oni med 2-i—40, ker jih je na 100 dnij le 5; verjetnost skokov v znesku med 6t—8° je le o-02; onih nad 8° pa pride skupaj 7—8 na 1000 dnij, še večjih preskokov pa v desetih letih 1871—1880 niti bilo ni, torej so še redkejši, ako se sploh dogajajo. To razmerje vlada v obče v vseh letnih dobah, vender se pokažejo tudi posebnosti. Verjetnost malih izprememb je najmanjša po zimi, o"6i, največja v poletji 075, spomladi in jeseni se bolj bliža poletju kakor zimi (0*72-073). Preskokov med 2T—40 pa je zatorej po zimi več nego v drugih letnih dobah, njih število pade proti poletji od 25 na sto dnij do 20 v poletji; jeseni zopet nekoliko naraste. Skokov med 4T 6 pa je po zimi 3krat toliko kakor v poletji (ver- Dr. K Strekelj : Jezikoslovne mrvice 291 jetnost C09 proti 0*03) in nad dvakrat toliko kakor spomladi in jeseni. Podobne razmere vladajo preskokom med 6'i — 8, in 8t — IO0; večjih v poletji niti ni, in 6ni med I2'i —14 nastopajo le še po zimi in jeseni. Lahko je opaziti, da ima ta povprečina izpremenljivost in pa verjetnost izprememb nad 2° isti letni tir, obe sta po zimi v naj višini, v poletji v najmanjšim. Verjetnost manjših izprememb sledi nasprotnemu tiru. Izmed zimskih mesecev ima december najmanjšo verjetnost malih toplinskih izprememb, namreč 0*54; ta narasta proti aprilu in je tedaj v pomladni najvišini; tudi velikih toplinskih preskokov ima torej april malo, tako da je ta mesec prav po krivem na slabem glasu. Meseca marcij in majnik ga nadkriljujeta kar se tiče verjetnosti večjih izprememb. Vender je majnika meseca in vseh nastopnih mu mesecih do novembra verjetnost izprememb med o —2° nad letnim povprečkom ter doseza septembra meseca naj višino vsega leta. Tudi glede večjih skokov je september mesec najugodnejši, za njim pa avgust. Vender osvitlja pomlad ves poetiški nimbus, ker ima zimo za ozadje. Proti decembru mesecu potem pada verjetnost malih, in raste ona večjih izprememb. (Dalje prihodnjič) Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Strekelj. (Dalje ) Restelj, restlja, subst. m., Erica vulgaris (Dornberg). — Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1875. 222 piše: vrestilj, m., Erica carnea (v goriški okolici). Podoba je, da je restlj (tako se izreka) res iz vrestilj) naglas je razmeroma še le kesno preskočil z naslednjega zloga, v katerem je potem glasnik i izginil, ker ga ni več naglas varoval. — Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 384 : versu. Remeselj, remeslja, subst. m., Lonicera caprifolium (Branica). Temna beseda. Najbrže je iz ital. madreselva, furl. madreselve, kar pomeni isto rastlino, e kaže, da je bil sprva naglašen naslednji zlog: Remeselj, kar se ujema z laškim naglaševanjem. Prva dva soglasnika bi bila torej drug drugega preskočila, kar posebno v tujkah ni nič nenavadnega in čudnega; prim. na Krasu: rojths — kSjfrcb, roj t lancro — lojtrancb, kora.mač — nsl. komorač, ksvslier — kslevier: Seidenraupe, liemar — riemlj: Rahmel, modantb — motandia it. mu-tande, pomoranča — poromanča i. t. d. Tako je lahko "remeselj nastalo iz "mereselj, in to iz -mareselj po tako zvani vokalni harmoniji. 19* 344 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. ne dopuščata umstvenih središč kjerkoli, vse to mora na vrvici biti v Petrogradu. Kaka ogromna bogastva leže v Sibiriji zakopana in celo na svetlem, ali zastonj! Kakšno korist bi že davno prinašalo sibirsko vseučilišče? Ali jednaka bojazen stomilijone države, ki trepeče pred vsako mislijo o decentralizaciji ali najmanjšem svobodnem gibanji, odlagala je njegovo odprtje do letošnjega leta, akoravno so stavbe že bile davno končane, in še zdaj je za poskus uvedena samo medicinska fakulteta. Pri takih razgovorih in mislih pripeljali smo se skoro v Nižnij Novgorod. (Dalje prihodnjič.) 0 menjavi topline v Ljubljani. Spisal Ferdinand Seidl. (Dalje,) ridobljene nazore v ljubljanskih odnošajih razširimo in uglo-bimo, ako jih primerjamo vsaj z jednim južnejšim in z jednim severnejšim mestom. Izbrali smo za to Milan in Dunaj, ker sta obe mesti med onimi, katera je Hann vzprejel v svojo razpravo. XIII. Verjetnost toplinske izpremembe presezajoče 2° C. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. Leto Milan •25 •24 •23 •21 •24 •26 ¦27 •25 •17 •16 '14 * •20 •22 Ljubljana •45 •40 •32 31 •25 * •28 •26 •25 •24 •23 •26 ¦33 •30 Dunaj '42 •42 •39 '37 •36 •41 •41 39 •38 •3° •30 '34 •37 Verjetnost toplinske izpremembe presezajoče 40 C. Milan •06 •04 •02 * •02 * •04 •03 05 •03 •03 •02 '02 * •02 03 Ljubljana 19 ¦14 •10 •07 •05 •°5 •°s 05 •04 •04 * •05 ¦09 •08 Dunaj •11 •17 13 •08 •09 •09 •08 •08 •10 11 ¦06 •09 •10 Tu vidimo, da ima sicer Ljubljana pogosteje večje toplinske izpremembe nego Milan, vender je v tej stvari na boljšem nego Dunaj. Velikost verjetnosti večjih izprememb se pomika preko leta toliko so- Ferdinand Seidb O menjavi topline v Ljubljani. 345 glasno, da se čudimo, ker skoro ne bi pričakovali, da se ta števila, posneta iz le desetletnega opazovanja, že tako bližajo resnici. Verjetnost izprememb, sezajočih nad 40 C, je seveda menj točno določena. Večje izpremembe so tako redke, da ne kaže računjati njih verjetnosti, zatorej naznanjamo le njih pogostost na leto. V Milanu niti dvakrat na leto ne nastopi izprememba nad 6°, a 8° ne prekorači; na Dunaji imajo na leto skoro 10 izprememb od dne" do dne v znesku 6—120, v Ljubljani skoro jednako število do 140 sezajočih. Večji del izmed njih pade v Ljubljani in na Dunaji na mrzlejšo letno polovico. (V zahodni Sibiriji in v notrini severne Amerike na leto v 50—60 dnčh toplina preskoči za 6° C in več, v tropah in ob njih skoro ne poznajo tolikih skokov.) Dosedaj smo preiskavah izpremenljivost ne glede na pozitivno znamenje ali negativno; posebnega zanimanja pa je vprašanje, koli- v krat nastopijo večje negativne izpremembe, nagla ohlajenja. Število dnij, v katerih se je toplina za 50 ali več znižala nasproti dnevom prednikom, javlja ta-le mali pregled. XIV. Pogostost ohlajenj sezajočih nad 50. Zima. Pomlad. Poletje. Jesen. Leto Ljubljana 41 28 2-3 2$ 117 Dunaj (Hann) 3*0 2-5 3 4 2"6 115 Skupno število takih ohlajenj je v obeh mestih skoro jednako; razdeljena so pa različno čez leto. Ta števila nikakor niso še dovolj točna, ker so določena iz prekratke dobe. Vender se dad6 tolmačiti. Ljubljana nagiblje po zimi na močnejša ohlajenja zaradi leže v kotlini, ki nastanejo torej lokalno. V poletji pa varuje planinski zid silnih ohlajenj. Glede toplinske izpremenljivosti nam je še preiskati, kolikrat se menjata pozitivno in negativno znamenje, torej segretje in ohlajenje; z drugimi besedami, kolika je pogostost toplinskih preobratov od dne do dne\ Ako se ne oziramo na njih velikost in prehode z ohlajenja na segretje, jednako poštevamo kakor nasprotne, kolikor presezajo o-i°, tedaj zvemo nastopno: XV. Verjetnost toplinskih preobratov. Zima. Pomlad. Poletje. Jesen. Leto Ljubljana 0-43 -44 -45 -44 -44 34-b Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. Ta števila so že iznenadno točna, ker je pogostost poštevanih preobratov v vsaki letni dobi zelo stalna, Verjetnost teh preobratov je povprek na leto 0*44, torej je ver-jernost, da se toplina od danes do jutri ne izpremeni v nasprotnem zmislu za več kakoro'i°C, torej takorekoč da ostane na svojem poti C56. Stanovitnost topline od dne" do dne je torej v vsem letu večja, nego verjetnost preobratov. Ta je po zimi najmanjša (0'43), v poletji največja (o"46), stanovitnost pa nasprotno po zimi največja, v poletji najmanjša. Pomlad in jesen posredujeta v pravem pomenu besede (C44). Vrednost našega znanja se povekša, ako izmed preobratov manjše, ne toliko vplivne prezremo in štejemo le one znamenjske menjave, katerih absolutna vsota je dosegla najmenj 20. Tedaj zvemo: XVI. Verjetnost toplinskega preobrata dveh stopinj in več. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. Ljubljana ¦33 '32 •28 '35 '28 -27 * •33 -30 •33 •30 -26 * ¦36 Dunaj •35 38 •38 •36 *3* '36 * ¦36 -43 •37 •35 "32 •37 Zima. Pomlad. Poletje. Jesen. Leto Ljubljana •3* •30 * •32 31 •31 Dunaj •37 •34 * •39 35 * •36 Dunaj je zopet zaradi primere pridružen iz omenjenega vira. Izmed 44 toplinskih preobratov jih torej povprek 31 doseza 2° in več; to je 70%. Vender je verjetnost tolikih skokov v Ljubljani vse leto manjša kakor na Dunaji. Največja je poleti (0*32), ko so nevihte najpogostejše in donašajo hladni zrak višjih slojev v nižino, ki je dostikrat zelo razgreta. Jeseni in po zimi je število večjih preobratov nekoliko pomanjšano; na Dunaji sicer po zimi zopet naraste. Glavno najmanjšino ima soglasno v obeh mestih (in menda po vsi srednji Evropi) pomlad, in v tej dobi je mesec april, ki ima v mnogih krajih najmenj preobratov večjega zneska. V Ljubljani mu je mesec majnik jednak v tem oziru. Oktobra meseca so toplinski preobrati zopet jednako redki kakor aprila. Hitro potem pa njih število silno naraste, v preiskovani dobi 1. 1871.—1880. pade celo največje število v letu na mesec november (0*36). Sicer pa moramo opomniti, da pogostost preobratov za pojedine mesece ni toliko točno določena, kakor ^a letne dobe. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 347 Zanimivo je še zvedeti, v katerem razmerji je pogostost pozitivnih toplinskih izprememb proti 6ni negativnih. In zatorej jo javljamo : XVII. Razmerje pogostosti pozitivnih toplinskih izprememb proti oni negativnih. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt. okt. nvb. Leto Ljubljana 0-94 roo v 12 i'30 1-46 170 r64 1-58 1-48 1*14 0-97 1-07 1-28 Evropa 079 roo 1-05 ri6 1-19 1*39 V2$ 1-15 1-06 roo 087 0*87 ro6 Zima. Pomlad. Poletje. Jesen. Ljubljana ro2 1*49 1*57 ro6 * Evropa 0-95 1*25 1*15 091 * Iznenadna istina je, da so v vsem letu segretja pogostejša, kakor ohlajenja; razmerje je povprek 1*28: 1, ali 128: 100; torej ugodneje nego v skupini mest Oksford, Pariz, Monakovo, Dunaj, Lipsija; pov-preček te skupine navajamo namreč kakor Hann pod naslovom »Evropa«; tu pride na sto ohlajenj le 106 segretij. Vzrok razliki je kon-tinentalnejši značaj ljubljanski, zaradi tega število segretij in ohlajenj v Ljubljani še rase, ko v imenovani skupini že pada. To napravi, da nastopi v povprečku letnih dob največfna segretij v poletji, najmanj-šina po zimi, dočim pade v imenovanih mestih na pomlad, oziroma jesen. Nadrobneje motreč gorenji pregled, pričakujemo, da bodo imela segretja svojo najvišino proti koncu pomladi in v početku poletja, proti koncu jesčni in početku zime pa najmanjšino. In res, največ segretij ima mesec majnik (170), oktober pa že zelo malo, najmenj pa šele december (0*97). Čudno je, da število segretij dosledno ne pada proti decembru, nego ostane novembra meseca ali jednako kakor oktobra (Evropa, 0*87) ali pa celo naraste (Ljubljana, ro7). Ne le pogostost pozitivnih in negativnih toplinskih izprememb nas zanima, nego tudi njih velikost. Tudi ta iznenadeja: XVIII. Povprečna velikost pozitivnih toplinskih izprememb. Ljubljana. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn. jI. ag. spt, okt. nvb. Leto 244 217 177 175 1-39 1-42 1-31 1'32 I,ro II6 r38 I-53 x'56 34-8 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. Povprečna velikost negativnih toplinskih izprememb. 238 212 j-77 i-88 167 2-10 181 202 1-85 167 1-64 2-15 1-92 * * * Razlika. 0-06 0-05 000 —0-13 —0-28 —0'68 —050—070—075 —0-51—o'26—0'62 * * Le meseca februvarija so oboje izpremembe jednake, spomladi, v poletji in jeseni pa so ohlajenja večja nego segretja, ker jih je (kakor je pokazal prejšnji pregled) tudi menj, tedaj zajedno ohlajenja v teh dobah hitreje nastopajo in hitreje minevajo. Čudno je, da prav po zimi pozitivne izpremembe od dne" do dne presezajo negativne (dcb. in jan.) ali pa so jim vsaj jednake feb.) Meseca marcija so oboje še prav zimske velikosti, negativne so dostikrat celo prav velike, tako da v desetletji 1. 1871.—80. cel© nad-kriljujejo februvarijeve (r88 : 1*77). Takoj potem, aprila meseca, pa so oboje skoro najmanjše v letu, v naslednjem meseci zopet oboje hitro narastejo in sicer toliko, da za decembrom drugič vrhujejo. Doslej je pomikanje obojih števil soglasno, odslej ne več toliko. Po majniku segretja padajo, vender so morebiti julija meseca večja nego junija, zaradi junijevega dežčvja, glavno najmanjšino pa dosežejo avgusta (no); potem narastajo vso jesen proti zimskemu vrhuncu. Ohlajenja, pomanjšavši se meseca junija (i"8i), se naslednjega meseca z nevihtami zopet okrepč (2*02), potem pa padajo proti oktobrovi najmanjšim; a le, da se takoj novembra hitro dvignejo. Razlika med pozitivnimi in negativnimi izpremembami je v poletji v obče največja, a tačas raste od meseca junija, ko splošno deževje in oblačnost skrajnosti umanjša, do avgusta, ko so ogretja v najmanjšim', ohlajenja pa še večja kakor junija meseca. Oktobra negativne izpremembe najmenj presezajo pozitivne, ker te že narastajo, one pa so v poglavitni najmanjšim. Število segretij novembrovih pre-seza nasprotno za j eden dan, ona so celo močnejša nego oktobra meseca (1*53 : 1 '38), a mnogo izdatnejši so upadaji; uspeh je najmočnejše znižanje topline v teku tega meseca. Ono preseza vse druge mesece, in absolutno je večje, kakor najkrepkejši narastaj toplinski spomladi. Koliko stopinj toplina v rednem tiru svojem vsak mesec naraste, oziroma upade, javili smo že (pregl. I.) (Dalje prihodnjič.) Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 465 zadnja leta niso dajale koncesije, ako se niso obvezale kuriti z ogljem. Vender še dandanes celo na takih progah, kakor med Varšavo in Moskvo, Moskvo in Petrogradom kurijo le z drvi. In kaže se, da na nekaterih železnicah oglje nikoli ne bode v rabi, ampak od drv se preide naravnost k nafti, ki se že tudi na nekaterih železnicah in na mnogih fabrikah rabi. Bogastvo izvirnikov v Baku in sploh na Kaspijskem morji vse to dovoljuje. Po Volgi in Kaspijskem morji se premika že mnogo posebno prigotovljenih parohodov, ki le nafto prevažajo; in razni kapitalisti (seveda tujci, brez teh se na Ruskem nič ne zgodi) prosijo že dovoljenja, da bi napravili »neftoprovod« naravnost iz Baku čez Kavkaz v Batum na Črnem morji. (Dalje prikodnjič.) 0 menjavi topline v Ljubljani. Spisal Ferdinand Seidl. (Dalje.) animive posledice razkrije preiskava toplinske izpremenljivosti z druge strani nadaljevana. Nestanovitnost vremena, torej tudi topline, znamenitega činitelja njegovega, prešla je v pregovor; različni vremenski značaji se vrste na videz popolnoma brezpravilno in čisto slučajno. Ali dosedanja naša preiskava nas je iznenadila z nasprotnimi posledicami. Velikost izprememb povprek in na drobno njih pogostost v obče in pozitivnih ter negativnih posebej, verjetnost izprememb sploh in preobratov toplinskih — to vse so za vsak kraj določene in matematiško izrazni prirodini pojavi; vsak izmed njih ima določen letni tir ter doseže svoj čas najvišino in se potem pomika proti naj manjšini, ali naravnost ali pa ima tir raz ven teh glavnih obratišč še taka druge vrste; vsi omenjeni znaki izpremenljivosti so vzajemni in že kratka doba zadoščuje, da izloči premnoge motnje, ki zakrivajo zakonitosti. Dejanske razmere, napisane o večletnih opazovanjih, bude slutnjo, da se raznovrstni činitelji dogodkov v atmosferi v svoji vzajemnosti sedaj seštevajo in kopičijo, sedaj pojemajo ali vzajemno slabe kakor v interferenci različnih va lovanj. A mi moremo le uspeh tega sodelovanja v številih izraziti, tudi poznamo pojedine činitelje, toda v številih jih zabeležiti, kakor se v fiziki beležijo prirodine prikazni, to je dandanes še nemogoče. 30 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. Vrste se li segrevanja in ohlajevanja in njih trpež tudi po neznanem zakonu, ali jih vlada čisti slučaj, kakor kaže videz? Ker moramo delovanje slučaja zarad čudovitih uspehov novejše matematike podrejati računu, vprašamo: Jedni ali večjim pozitivnim toplinskim izpremembam nasledujejo i, 2, 3, . . . nasprotne, potem zopet pozitivne itd. Je li pa res skupkov po 1, 2, 3, . . . segreva-jočih ali ohlajajočih se dnij v preiskavam desetletni dobi toliko, kolikor bi jih prozvedel slučaj, ali ne? V tem zmislu se je podvrglo vseh 3653 toplinskih izprememb računu. Pokazalo se je, da bi bil tačas napravil slučaj 1804 takih skup kov, v istini pa jih je bilo le 1558. Verjetnost, da se segrevanje presuče v ohlajenje in nasprotno, je 0*44, da traja dalje pa o~$6. To jasno kaže, da imajo toplinske izpremembe od dne do dne nagon, obdržati se vsakokrat delj časa kakor bi določil slučaj. Kajti, ako bi izpremembam vladal slučaj, bila bi verjetnost menjave o-5o, večja nego je v resnici. Za nadrobno primerjavo dejanske izpremenljivosti slučajno je desetletna doba opazovanj še prekratka. Zatorej uporabimo 35letno dobo: odkar se je počelo v Ljubljani opazovati na podlagi znanstvenih zahtev (1. 1851.) pa do konca 1. 1885. Da se pa številsko gradivo ni prejako nakopičilo, nisem preiskoval izpremembe topline od dne do dnč, nego od petdnevja do petdnevja. Zato je vsaka izprememba razdeljena jednakomerno na pet dnij in v veljavo stopajo le izpremembe, ki so prav jake ali pa se zapored ponavljajo in tako dobe večino nad nasprotnimi istega petdnevja. Zavoljo te naredbe in toliko podaljšane dobe, ki se v pošte v jemlje, "smemo pričakovati, da se markantno pokaže razlika med slučajno razdelitvijo toplinskih izpremen in dejansko, ako to vladajo posebni zakoni različni od slučaja. Zajedno sem postavil nepravilno valovanje toplejših in hladnejših petdnevij v ozir z osnovnim (normalnim) tirom toplinskim tako, da se je pokazalo, katera petdnevja so bila pretopla, katera prehladna. Štel sem jih potem ne glede na velikost presežkov ali nedostatkov toplinskih in njih nepravilno rast. Na ta način pa smo se od prvotnega, naravnost realnejšega vprašanja (kal<6 se vrste segrevanja in ohlajenja od dne do dne) — oddaljili in prestopili na nekako teoretičnejše vprašanje: kak6 se vrste nadnormalno in podnormalno topla petdnevja? Naš namen se bode zarad tega le uspešneje dosegel. Posledice preiskave javlja nastopni pregled v najkrajši obliki. Ferdinand Seidl; O menjavi topline v Ljubljani. 467 XIX. Razvrstitev pod- in nadnormalnih petdnevij v dobi od 1. 1851.-1885. Leto. Trpež skupkov. Število skupkov PetdneVja slučajno opazovano I 688 283 2 34° 161 3 168 136 4 86 7l S 44 53 6 22 43 7 IO 27 8 5 21 9 2 12 10 1 11 11 — 3 12 — S 13 — 3 14 — 9 15 1 0 16 — 1 17 — 0 18 — 0 19 — 0 20 — 0 21 — 2 Skupaj: 1366 841 Slučaj bi bil napravil v vseh 35 letih (2555 petdnevij) 688 po-jedinih ali pretoplih petdnevij, 34_okrat po dve, i68krat po tri, 86krat po štiri taka petdnevja itd., kakor navaja pregled. V resnici pa je bilo 283 pojedinih nenormalnih petdnevij, 161 skupin po dve, 136 po tri, 71 po štiri petdnevja itd. kakor kaže sosedna kolona istega pregleda. Ako primerjamo števila obeh kolon, razvidimo takoj, da je v resnici kratkih skupkov menj, kakor zahteva slučaj, daljših pa več. Najdaljša slučajna skupina bi bila obsezala 10 petdnevij, v istini je takih bilo 11, in celo 23 je še daljših nasproti 1 slučajni! In to velja o vseh letnih dobah; dotična števila za zimo, pomlad, poletje in jesen javlja omenjene razprave »O toplinskih razmerah Zagreba in Ljubljane« pregled XXII. Odtodi smo posneli g6renji pregled. Jednake posledice so objavile preiskave o izpremenljivosti topline in drugih klimatnih činiteljev (od dne do dne, od petdneVja do petdnevja) v Bruslji, Parizu, Derptu, Vladimiru, Harkovu, Vratislavi, Ja- 30* 468 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. kutsku, Barnavlu, Oranži (ob Roni) in v Nikolezih (v Siciliji). Zato je smeti v obče izreči: TopHnske in sploh vremenske izpremembe se ne vrše po zakonih slučajskih, nego nagibljejo ustanoviti se vsakokrat za delj časa nego bi določil slučaj. Zatorej je verjetnost, da se menjata pretoplo in prehladno petdnevje v pojedinih letnih dobah in povprek na leto v Ljubljani tale: XX. Zima. Pomlad. Poletje. Jesen. Leto. 0*26 o-33 0*35 0-30 0-31 Ako bi se izpremembe vršile slučajno, bila bi verjetnost 0*50, mnogo večja, nego je. Prej smo našli kot verjetnost toplinskih preobratov od dne do dne 0*44; ako je pa vse petdnevje bilo pretoplo ali prehladno (v primeri z osnovo), tedaj je verjetnost preobrata le 0'3i, torej dosti manjša, verjetnost, da tako še ostane dosti večja. Toplinski značaj se najstanovitneje obdržuje po zimi (verjet, spr. 0*26), najmenj v poletji (verjet, spr. O'35), jesen posrednje, pomlad se ¦ bolj bliža poletju v tem pogledu. Po zimi je smeti staviti 4 proti 1, da, ako je vse petdnevje bilo pretoplo ali prehladno, tako tudi ostane prihodnje. Kakor je verjetnost izpremembe posled petih dnij manjša nego od dne do dne, tako je tudi verjetnost izpremembe posled 1, 2, 3, 4 . . . petdnevij vedno manjša, dasi le polagoma. To kaže nastopni pregled, kjer smo Ljubljani pridružili Pariz in Vratislavo (poleg W. Koppena, s 73letnega opazovanja). XXI. Verjetnost izpremembe posled 12345678910 petdnevij Ljubljana 0-34 "29 '34 -27 '28 -31 -28 31 '28 -32 Pariz -39 36 -36 -33 -35 -29 -24 -34 '26 -31 Vratislav '33 -31 -30 -30 '29 27 -28 '27 -29 -19 »Verjetnost, da se toplinski in sploh vremenski značaj izpreminja, je torej v obče tem manjša, čim delj je že trajal. Navadno upajo ljudje, da se vreme kmalu izpremeni, ako je že delj časa bilo lepo ali slabo. A to upanje ni upravičeno; nasprotno; vreme pridrži tem delj svoj značaj, čim delj ga je kazalo. Vender je verjetnost, da nastopi zelo dolgotrajna doba jednakega vremena, jako mala.« Upanje, da se toplinski značaj bistveno izpremeni posled 40 — 50 dnij je še vedno C30, to se pravi izmed 100 potov takega slučaja je 3okrat pričakovati izpremembe. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 469 Razvrstitev pod- in nadnormalnih petdnevij kaže, da tudi top linski značaj dob nad 6 petdnevij torej mesecev in slučajev. Topline nagib ohraniti svoj značaj, velja celo za mesece. Ako je torej katerikoli mesec pretopel ali prehladen (nasproti normalnemu znesku), verjetno je, da ostane tudi naslednji pretopel ali prehladen. Zanimivo je, zvedeti, kolika je verjetnost za vsak mesec, da se naslednji razlikuje v njegovem zmislu nasproti mnogoletnemu povprečku toplmskemu. Za toliko nadrobno preiskavo je 35letna doba opazovanj še prekratka. Da bi se to vprašanje z dovoljno točnostjo rešilo, strnil je Vladimir Koppen najdaljše vrste toplinskih opazovanj nekolikih mest evropskih, skupaj 1231 let obsezajočih, in našel je to-le: XXII. Verjetnost, da se bode prihodnji mesec razlikoval od mnogoletnega povprečka v nasprotnem zmislu kakor tekoči mesec. Dcb. jan. feb. me. ap. mj. jn, jI. ag. spt. okt. nvb. Evropa 0-426 -431 -371 381 -453 -439 367 '365 '418 -416 -465 -417 * * Toplina in ž njo vreme sploh ima zatorej v obče mnogo manjšo izpremenljivost, kakor bi bila slučajna (0*500); toda vse leto ni jed-naka. Izpremenljivost ima v letu dve najvišini, aprila in oktobra meseca; ako je izmed njiju jeden pretopel ali prehladen, tedaj je najverjetneje, da bode majnik oziroma november nasprotno prehladen ali pretopel. Izpremenljivost ima tudi dve najmanjšim, februvarija in julija meseca, torej v zgodnji pomladi in v sredini poletja. Takrat je verjetnost največja, da bode naslednji mesec pretopel ali prehladen, ako je februvarij oziroma julij pretopel ali prehladen. Skoro 2 proti 1 je smeti staviti, da bode tako. Prav take razmere o izpremenljivosti in stanovitnosti kakor toplina imajo ostali vremenski činitelji: zračni tlak, veter, množina dežja, število deževnih dnij, pooblačenost neba. Na to lehko spoznamo, kako je nastala vera, da nekateri dnevi v leti določujejo vreme v tem zmislu, da se bode obdržalo, kakeršno je dotični dan, več ali menj naslednjih dnij (40 mučenikov, sv. Medard). »Ljudstvo je na podlagi dasi netočnega opazovanja spoznalo, da je vreme ob nekaterih oddelkih leta menj izpremenljivo kakor v drugih, in da ima ob onih časih nagon obdržati se, celo če je nenavadnega značaja. Takih dob je v resnici dvoje: zgodnja pomlad, sreda poletja. To spoznanje je narod takorekoč pripel na godove ne- 470 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. katerih svetnikov in je potem dostikrat krivo rabi; kajti kakor smo videli, smeti je ob gotovih dobah pač z vremenskega značaja daljšega časa (meseca) sklepati na bližnjo prihodnjost, ne pa s pojedinega dne\« Opozoriti moramo, da navedena števila o verjetnosti toplin-skega značaja prihodnjega meseca nikakor ne naznanjajo gotovosti, dasi števila kažejo navidezno, ali v svojih pravih vzrokih nespoznano pravilnost in zakonitost. Preiskovali so takisto, ako letne dobe tudi vplivajo nase na takšen način kakor meseci. Tako je Hann povprečne topline letnih dob izmed ioo let 1775—1874 primerjal med seboj in našel take posledice, kakor drugi z napisovanj raznih mest. Ako je katerakoli letna doba izdatno pretopla ali prehladna (nad i°C), tedaj je verjetnost večja, da bode naslednja letna doba tudi pretopla oziroma prehladna, kakor pa nasprotno. Ta stanovitnost je najslabša ob prehodu zime na pomlad. Spomina vredno je, da je za zelo mrzlo ali zelo toplo zimo prišlo jed nako poletje v 70% takih slučajev, (med 10 7krat). Od poletja pa se more le z manjšo verjetnostjo sklepati na zimo. Z veliko verjetnostjo (076) je smeti sklepati, da bode jesen pretopla ali prehladna, ako je poletje pretoplo ali prehladno. Ta spoznanja so spomina vredna zlasti zato, ker imajo ljudje največ predsodek, da se mora izredni značaj katerekoli letne dobe z nasprotnim naslednje uravnati, in torej sklepajo z mrzle zime na toplo poletje itd. Hellmann je s poletnih opazovanj našel v Berolinu te-le vzajemnosti: Zmerno mili zimi nasleduje najverjetnejše hladno poletje, zel6 » » » ¦» toplo » zmerno toplemu poletju » » zmerno mila zima; zelo » » » » mrzla » zmerno mrzli zimi » » hladno poletje, zelo » » » » zelo » » Poletje se tukaj imenuje »zmerno toplo« in »zelo toplo«, ako so meseci junij, julij, avgust in september skupaj normalno toplino pre-sezali za o—3'5°, oziroma za 3-6—70; zima se imenuje »zmerno mrzla«, ako je dotična vsota razlik mesecev decembra, januvarija in februva-rija bila med o in — 6°, »zelo mrzla« ako je vsota presezala — 6°. Hellmann je tudi našel, da imajo topla poletja nagib nastopati zaporedoma, menj določen je isti pri zimah. Konec prihodnjič.) 542 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. in velikanskem izprehajališči vsega občinstva, semtertja bolj ali menj natrkane obrtne tovariše v izvoščikih, ki raztezajo svoj priljubljeni inštrument. (Dalje prihodnjič.) 0 menjavi topline v Ljubljani. Spisal Ferdinand Seidl. (Konec.) reiskavši toplfnske nepravilnosti neposredno nasledujočih si časovnih oddelkov, imamo še izslediti, s koliko verjetnostjo se nepravilnosti ali anomalije povračajo ob istem petdnevji od leta do leta, kolikor 35letna opazovanja dopuščajo. O povračanji istega značaja letnih dob smo najpoglavitnejše že rekli, o anomalijah pojedinih dnij pa še ni možno dovolj zaupno sklepati. Sicer ne moremo odločiti, je li povsem slučajno, da se na isti datum večinoma vrača prenizka ali previsoka toplina. Možno bi bilo, da se anomalije v nekaterih dobah redoma v istem zmislu vračajo, a izkušnja tega v obče ne potrjuje. Morebiti pa se ista anomalija zaradi vremenske stanovitnosti povrača mnogo let, dokler jo predrugačeno razpoložje vremčnskih činiteljev ne iztrebi. Predno se bistvo anomalij z dovolj no gotovostjo ne spozna, moramo se pač ozirati nanje, in nekoliko upravičeno pričakovati, da se bodo vsaj še v bližnji prihodnjosti povračale, ako so se javljale v mnogih letih. Zatorej smo vzeli iz omenjene razprave »o toplinskih razmerah Zagreba in Ljubljane« nastopni pregled, ki naznanja verjetnost negativne anomalije v pojedinih petdnevjih. Števila, ki ulomke dopolnjujejo do i, so verjetnosti pozitivne anomalije. XXII. Verjetnost negativne anomalije v petdnevjih. Jan 3-0-46 8. '43 13. •40 18. 'S' 23-¦37 28. •49 JI- 2 •57 7-¦49 12. •60 »7 ¦40 22 •46 27 64 Febr. 2. •40 7-•37 12. 54 »7-46 22. •40 27. 34 Ag- 1. '49 b. •64 11 •64 10 •49 21. •60 20. 31. •46 60 Mre. 4-•46 9-'34 14. 49 19 51 24. •64 29, 54 Spt. S-•4b 10 •54 »5-54 25-¦40 25-'64 30. .46 Apr. 3. 31 8. •34 l3-51 18. ¦46 23-37 28 ¦4b Okt 5-'49 10. 54 •46 20. 37 25-•46 3° •54 Mj. 3-•51 8. ¦64 13-54 18 •37 23 'S* 28. •40 Nvb. 4-•60 9 ¦40 14. .54 19. •00 24. •40 29 •29 J"- 2. •37 7-'37 12. 37 17-•69 22. •60 27. •54 Dcb. 4-49 9-¦40 14 •37 »9-¦37 24 54 29. •40 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 543 Verjetnost negativne toplinske anomalije v prvih dveh mesecih v obče polagoma pojemlje, a sredi februvarija meseca je iznenadno povekšana. Tako je tudi na Dunaji celo v stoletnih (nekoliko urav-nanih) povprečkih in tako je bilo v Severni Nemčiji v 35 letih (1848. —1882.) Takrat namreč dostikrat nastopi takova razdelitev zračnega tlaka preko Evrope, da nas zadevajo severni ali severo-zahodni vetrovi. Drugekrati pokrije tedaj srednjo Evropo barometerski maksimum, ki daje povod najjakŠemu zimskemu mrazu. Meseca marcija so povratki hlada zlasti v drugi polovici verjetnejši, kakor redno zložno napredovanje topline. Razdelitev zračnega tlaka ima tedaj še prav zimski, le nekoliko oslabljeni značaj. Dočim je verjetnost podnormalnih petdnevij v dosedaj naštetih mesecih povprek oziroma 0*46, 042, O"50, upade toplina zopet aprila meseca na 0*41 in so presežki topline verjetnejši. Da je narastaj topline meseca majnika, zlasti v njega prvi polovici čestokrat zamenjan s povratki hlada in mraza, to je obče znano. Takrat se balkanski poluotok in posebno Ogrska prav krepko segreje, v zrahljani topli zrak pa se vrže hladnejša atmosfera s severnih krajev, in krepko nazadovanje toplinsko je posledica, ki doseza tudi naše kraje. Najjačje in najpogostejše nazadovanje topline se vrši v drugi polovici meseca junija in početkom julija; poletna deževna doba Srednje Evrope mu je povod. V upadajočem delu toplmskega tira ljubljanskega ne zanimajo toliko negativne anomalije kakor pozitivne. Se pozno jeseni in ob konci leta imajo časih izredni povratki toplote precejšnjo verjetnost. Najznamenitejši izmed njih je oni koncem novembra, ko je verjetnost negativne anomalije 029, torej pozitivne 071. Ta zelo pogosti po-vratek topline je učinek viharnih depresij, ki se takrat pomikajo preko Severnega morja in nam donašajo toplega oceanskega zraka. Znamenito je prepogosto ohlajenje v predzadnjem petdnevji septembra meseca (verj. 0-64), zlasti ker se potem zopet dostikrat po-vrača toplota. Omenjeno je že, da denašnja znanost pač spoznava vsem razlikam dejanskega tira zračne topline od osnovnega splošne in bližnje vzroke; ali zamotano vrsto povodov in posledic navesti na pravi prvotni izvor, to dandanes še ni možno. Meteorologija še pogreša svo jega Newtona. Kako čudovita so pota, po katerih priroda vodi in vlada pojave v zelo gibni atmosferi, kaže iznenadna vzajemnost, katere imamo še omeniti. 544 Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. Našlo se je, da stoje brezdvojbeno skoro vsi meteorološki čini-telji (toplina, žarivanje solnčno, zračni tlak, jakost vetrov, oblačnost, padavina, nevihte in toča) v čudni vzajemnosti s— solnčnimi pegami. Povprek vsakih 11 let doseza število peg na solnci svoj maksimum, 7 let potem upada na minimum, toda v nastopnih 4 letih se zopet vzpne na vrhunec. Večina meteoroloških činiteljev se pomika v skoro istih časovnih presledkih ali vzporedno s solnčnimi pegami, ali pa nasprotno. In vender je gotovo, da zveza ni direktna v tem zmislu, kakor bi solnčne pege vplivale, otemnujoč del solnčne oble. V štirih obhodih peg solnčnih nekako od leta 1815. do 1854. je na-pominjana vzajemnost nedvojbena istina, odtlej in pa 30—40 let prej pa je zveza marsikdaj menj razvidna, ali celo naravnost obrnjena, tako, da sta obč podobni veliki motnji. To vse je jedna najzamotanejših zagonetk, katere je stavila priroda umu človeškemu. Izrekla se je hipoteza, da skupni zunanji vzrok vlada prikazni na solnci in na zemlji, ali drugi neznani vzroki delujejo tako silno, da vso vzajemnost za dolgo vrsto let lahko zakrijejo. Toplina je v obče v najnižini, kadar je število solnčnih peg najvišje, potem upada in je najvišja ob nasprotni skrajnosti dotičnega števila. V tr6pah je ta vzajemnost najznakoviteje izražena, proti tečajema je bolj in bolj skaljena. V zmernem pasu je razlika med obratiščema toplinskega vala preko 11 let sezajočega blizu' 2/3°C. To je dovolj, da vpliva na množino in dobroto vinskih letin in žitne pridelke, ki tudi valujejo s solnčnimi pegami. Ljubljanska opazovanja so se vršila od leta 1851. dalje, torej večinoma v dobi, ko vzajemnost, o kateri govorimo, zakrivajo motnje. Omenjeno bodi torej le, da nekako od leta 1867. toplina neredno upada. Vender se da pokazati, da oni čudoviti upliv deluje tudi v naših krajih. Dolgo vrsto verodostojnih opazovanj imamo o padavini (dežji in snegu) v Celovci. Nje množino so merili M. Ahacelj leta 1813. —1843., Prettner leta 1843.—1874. in odslej Seeland. Poiskal sem letno vsoto padavine onih let, v katerih so bile solnčne pege v najmanjšim', oziroma v najvišini. Da se slučajnosti nekoliko izločijo, pripisal sem pojedinim letom povprečno vsoto padavine dotičnega leta, prejšnjega in naslednjega (za leto 1816., torej z let 1815., 1816., 1817. itd.) Posledice so v nastopnem pregledu sestavljene. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 545 XXIII. Naj manj sina Padavinska Najvecina Padavinska solnčnih peg vsota solnčnih peg vsota leta: cm. leta: cm. 1816 . . . 103 1823 . . • 73 30 • • • m 34 • • . 67 37 • • • 97 43 • . . m 48 . . . IIO 56 . . , . 82 60 . . . 88 67 . . . 98 71 . . . IIO 78 . . • "5 84 P1) '. . 97 Povprek 91 102 Dasi je v poštev vzeta tudi doba od srede šestega desetletja, odkar je vzajemnost med pomikanjem solnčnih peg in padavinske vsote očitno motena, vender se pokaže, da pade v Celovci ob najmanjšim solnčnih peg na leto približno 91 cm padavine, ob naj večini pa 102 cm in predno je nastopila omenjena motnja, pomikata se obe prikazni povsem vzporedno. Razlika 11 cm seveda nima naravnost praktičnega pomena, toliko dežja prineseta lehko 1—2 nevihti. Vender se z valovanjem solnčnih peg vsa skupina merodajnih klimatnih vplivnikov toliko izpreminja, da sodobno upada in rase množina in dobrota vinskih lčtin in vrednost žita — kar se je od nekaterih stranij dokazovalo. Naravnost praktičnega pomena spoznanje čudovite vzajemnosti prikaznij na solnci in na zemlji nima, ker je podvržena jakim motnjam, ki se ne dado prerokovati. Naravnost praktičnega smotra pa naša razprava sploh ne zasleduje, tudi če bi se pokazalo, da na primer stoje' (na to je že Hann opozoril) izpremembe topline od dne do dne v razmerji s pogostostjo nekaterih boleznij — kar bi imel dognati zdravniški zvedenec. Potem bi bila razprava prinos k spoznanju zdravstvenih odnošajev ljubljanskih. Neposredni povod izsledovati jedno vrsto mnogobrojnih in čudovitih pojavov prirodinih z domačih tal naj izhaja iz silnega nagona človeškega, ki ga je pesnik izrazil z besedami: »Ne iščite resnice radi zlata, ona sama je zlato!« *) Ni mi znano, je li bila najvecina solnčnih peg leta 1884. ali kesneje. Pis. Popravek. V št. 4. na strani 227. vrsti 13. naj stoji dra žilni mesto družilni. 35