LCINKARNAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
A	Tl
J	1
j OBRATUJE TUDI t (JAKOVA LINIJA
. |	d
V sredo, 25. januarja je (j (i pričela poizkusno obrato- (
,i vat tudi pražarna peletizi- <> (i ranega cinkovega končen- <
.	_	,1 trata; s tem je nov obrat <■
Poslovni rezultati v ijS£S£“l
,1 Ko bo na cinkovi liniji (i stekla redna proizvodnja, (, <i bo naš kolektiv dosegel po- *, {) memben napredek v svo-jem razvoju. Poleg tega, (> i1 da bomo ustanovili enega (| i1 izmed naših najbolj zasta- (i 11 relih obratov — pražamo 4 1' in aglomeracijo, bo upora- <» ba granuliranega praženca i' nedvomno vplivala na več- d (i ji izkoristek cinkovih kon-centratov.	(
. }	^
(( Vsi, ki so sodelovali pri d (( izgradnji tega obrata, za- ([
11 služijo za svojo neutrudno i» prizadevnost najvišje pri-.» znanje.
1»
preteklem letu zadovoljivi
Kljub temu, da so novi procesi, ki jih je sprožila gospodarska reforma, že v drugem polletju vplivali negativno na povečanje obsega poslovanja, smo poslovno leto zaključili z relativno zadovoljivim poslovnim rezultatom.
Rast finančnega obsega proizvodnje je bila visoko nad povprečjem panoge v republiki in v federaciji.
Še dokaj ugodna konjunktura na inozemskem in domačem tržišču je omogočila doseganje cen, ki so dovoljevale vzporedno s povečanjem celotnega dohodka tudi povečanje neto produkta in dohodka, čeprav v zmernejšem tempu od realizacije, kar je posledica hitrejšega porasta cen surovin od cen izdelkov.
Dohodek, ugotovljen v letu 1966, katerega porast je bolj (umirjen, je realnejši, ker je bila formirana amortizacija, ki je bližja ekonomsko utemeljeni, kakor v preteklih letih. S tem pa je podjetje ob manjši toda realnejši profitni stopnji dobilo solidne j šo osnovo za obnovo svojih sredstev za delo.
Gospodarski tokovi po reformi so v celoti potrdili pravilnost našega večletnega prizadevanja za čim širšo vključitev v svetovni trg, kar se je- -pokazalo že v preteklem letu in bo v prihodnje z ozirom na uvoz im pe-šanje kupne moči domačega tržišča postalo vse bolj pomembno v prizadevanjih za ohranitev nivoja že doseženega obsega poslovanja.
Prav tako kakor v letu 1965 smo tudi v letu 1966 občutno
.povečali obseg poslovanja, čeprav so se v drugem polletju pričeli pogoji poslovanja zelo zaostrevali, kar pa nas ni presenetilo, saj smo v drugem letu po reformi pričakovali tak razvoj. To je v dobršni meri vplivalo, da realizacija, oziroma celotni dohodek nista še močneje porastla.
Ta gibanja so vplivala na zmanjšanje prodaje anilinskih (barv, čašic za galvanske elemente, klasičnih cinkografskih plošč, ultramarina, Na-sulfida in modre galice. Ker večji del teh proizvodov tudi v letu 1967 ni perspektiven, smo med letom pričeli uvajati nove akumulativne proizvode, oziroma smo povečali proizvodnjo in prodajo v letu 1965 novo uvedenih proizvodov, katerih vrednost prodaje je večja od navedenih iz-
padov, pri katerih pa predstavlja izpad prodaje modre galice preko 50 % celotne izpadle realizacije.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na sliki: poslednji poseg |( monterjev.
Disciplina še vedno nezadovoljiva
Medsebojna delovna razmerja
Upoštevajoč ukrepe gospodarske in družbene reforme in rezultute v drugi polovici 1965. leta smo pričakovali, da bo migracija delovne sile v Cinkarni v letu 1966 izredno ugodna. Predvidevali smo, da bomo potrebovali nove delavce le za nadomestilo odišlih in to v celem letu le okoli 200.
V začetku leta še ni bilo bistvenih sprememb, v februarju in marcu pa smo morali nanovo sprejeti večje število delavcev, ker so ti začeli odhajati iz .podjetja. Med lotom je bilo gibanje zelo enakomerno, kar jo pripomoglo, da nismo imeli izrednih težav pri kadrovanju na novo. Stalež zaposlenih se je si-, cer stalno večal, saj je vsaka trimesečje zapustilo Cinkarno
okoli 100 delavcev, v istem obdobju pa smo sprejeli na novo 130 — 140 delavcev.
Skupno se je v letu 1966 zaposlilo v Cinkarni 552 delavcev, odšlo pa jih je 386, iz česar je razvidno, da so se premiki v tem letu povečali za 17 % v primerjavi z letom 1965. Vstopi so bili večji za 33 %, izstopi pa manjši za .6 %•
(Nadaljevanje na 5. strani)
OBSEG POSLOVANJA
Dinamika poslovanja v primerjavi s preteklim letom
v N-din
Po fakturirani realizaciji		Po vnovčeni realizaciji		Indeks 1965	= 100
1965	1966	1965	1966	Na fakturirano realizacijo	Na vnovčeno realizacijo
211,707.969	288,490.507	190,733.870	263,769.877	136,26	138,29
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vrednost prodaje novo uvedenih proizvodov je znašala 12,963.650 N-din.
Vrednost izpadle prodaje navedenih proizvodov je znašala 11,264.070 N-din.
Saldo znaša 1,699.580 N-dim v dobro novih proizvodov.
Iz teh rezultatov je razvidno, da smo pravilno in hitro ukrepali, saj nam je uspelo prve izpade obsega poslovanja, ki se pojavljajo kot posledica novega intenzivnega gospodarjenja, takoj panirati. Ker pričakujemo v letu 1967’ v primerjavi z le-torh 1966 nadaljnje manjšanje prodaje nekaterih naših, predvsem kemičnih proizvodov, bomo prisiljeni povečati izvoz teh proizvodov, oziroma proizvodnjo omejevati ali za sploh ustaviti. Zato moramo tudi v tekočem letu usmerjevati intenzivne napore v uvajanje nove in v povečanje obstoječe rentabilne proizvodnje.
TEFLON -KAMP1VG POSODA
Francoska družba »So-cičtč Metallurgique de Saint Louis/SMS« je pričela razpečavati garnituro posode s teflonskim finišem po postopku Du Pont, ki je posebno primerna za kam-ping. Garnitura petih kosov sestoji iz ponve premera 22 cm s preklopnim ročajem in štirih kozic (14, 16,18 in 20 cm) z dodatnim ročajem, ki ga je mogoče montirati na vsako kozico iz garniture. Obstoja tudi garnitura šestih kosov, pri kateri ima največja kozica premer 22 cm. Ponva v tej garnituri ima premer 24 cm. Posodo dobavljajo tudi posamič. Garniture pakirajo v priročne kartone, ki so prirejeni za prenašanje. Za čiščenje uporabljajo ronde-le iz peneče gume, ki obenem služijo tudi kot podstavki.
OSNOVE POVEČANJA REALIZACIJE V LETU 1966
1.	Na povečanje obsega prodaje obstoječih proizvodov N-din 25,474.060
2.	Na nove proizvode N-din 12,264.070
3.	Na povečanje cen po reformi N-din 39,044.408.
Skupaj 76,782.538 N-din.
Prikaazno povečanje cen po reformi pa ni v celoti pokrilo povečanja poslovnih stroškov, ker so cene osnovnih surovin in prevoznih stroškov bolj porasle kakor cene naših proizvodov.
Iz strukture celotnega dohodka po fakturirani realizaciji je
Od letošnjih volitev polovice članov delavskih svetov, ki bodo verjetno konec aprila 1967, pa se bodo sedanje tri delovne skupnosti združile v eno enoto, imenovano delovna enota strokovnih služb. Ta enota bo imela svoj delavski svet, ki bo enakovreden ostalim delavskim svetom delovnih enot.
CENTRALNI DELAVSKI SVET
V letu 1966 je imel centralni ^elavski svet dvanajst rednih in tri izredne seje, sestajal se je torej vsakih 24 dni. Obisk na sejah je bil zadovoljiv, saj je sejam prisostvovalo od 55 članov CDS (2 člana sta med letom zapustila podjetje) povprečno 39 članov ali 70 %. Odsotnost je opravičilo 25,% članov, medtem pa jih je neopravičeno manjkalo 5 %.
Glavne točke o katerih je
razpravljal in sklepal CDS
Sprejel in potrdil je letno inventuro za loto 1965. Potrdil je pravilnik o medsebojnih razmerjih s prilogama letni dopust in posebni pogoji za delavna rftesta. V decembru je CDS potrdil tudi spremembe pravilnika o medsebojnih razmerjih; interni pravilnik je moral uskladiti s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Nadalje je CDS sprejel in potrdil
razvidno, da je bil v preteklem letu porast celotnega dohodka intenzivnejši od samega porasta realizacije gotovih izdelkov, ki znaša 32,82%, porast celotnega dohodka pa 36,26 %. Razlika je nastala zaradi znatno večje prodaje materiala in odpadkov, da bi zmanjšali zaloge in hiter porast realizacije investicij — leta je bil v preteklem letu izjemen slučaj zaradi dokončanja novih objektov v čimkrajšem roku.
Udeležba izvoza v strukturi prodaje naših izdelkov se .je povzpela od 34,52%, kolikor je
statut podejtja z vsemi spremembami, ki jih je predložil upravni odbor.
Posebno pozornost je CDS vse leto posvečal vprašanjem in problemom, ki so se pojavljali v zvezi z gospodarsko družbeno reformo. Z ustreznimi sklepi in odloki je osrednjemu organu upravljanja uspelo precej izboljšati stanje in polo-žaj podjetja v primerjavi z letom 1967.
znašala v letu 1965 na 35,9 %. V preteklem letu smo izvozili za 5.737.105 $ izdelkov in uslug ali za 8 % več 'kakor v letu 1965. Plan izvozaj ki je znašal 6.125.500 $ smo dosegli le z 94 % ker je zaradi pomanjkanja domačih ednkovih koncentratov porasla udeležba predelav, cene na svetovnih tržiščih pa so bile nižje od onih v letu 1965.
Struktura izvoza je bila z ozirom na področja ugodnejša kakor v letu 1965.
Področje	1965 1966
%	%
Konvertibilnih valut	79	85
Vzhodnoevropsko	11	8
Ostalo klirinško	10	7
Izvažali smo v 23 držav. Po vrednosti je na prvem mestu Zahodna Nemčija, sledijo Francija, Danska, ZDA, Italija, Avstrija itd.
Letni proizvodni plan, ki je bil v merilu celotnega podjetja vrednostno za 13 % večji od vrednosti v letu 1965 dosežene proizvodnje, je bil presežen, računano po stalnih cenah na osnovi finalne proizvodnje za 5,1 odstotka.
Vrednost v letu 1966 dosežene proizvodnje, ugotovljene po istem principu pa je bila v primerjavi z doseženo proizvodnjo leta 1965 povečana za 18,4 %.
Plan fizičnega obsega proizvodnje v topilnici je bil dosežen s 101,6%, v primerjavi z letom 1965 pa porast znala 13,1 odstotka.
Proizvodni plan cinkovega belila je bil presežen za 18,5%, letni porast proizvodnje pa znaša 17,1 %. Izredno pozitivna je povečana udeležba trdega cinka v belilu, kar pogojuje rentabil-nejšo proizvodnjo. Kljub težavam s fluosolid reaktorji je bil plan obeh žveplenih kislin presežen, preračunano na jačino 93 %. Dobro je potekala tudi proizvodnja cinkove pločevine, saj je plan presežen za 15,3 %, lanskoletna proizvodnja pa za
14,6%.
(Nadaljevanje na 4. strani)	(Nadaljevanje na 3. strani)
Obvestilo
Obveščamo zainteresirane člane kolektiva, da bo v marcu 1967 pričel pouk v 7. in 8. razredu osemletke za odrasle.
Prijave sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev (tel. 851, 854) do 25. februarja 1967.
Center za strokovno izobraževanje delavcev
Delo samoupravnih organov
V letu 1966 so v imenu kolektiva upravljali podjetje 57-članski centralni delavski svet z il-članskim upravnim odborom ter pet delavskih svetov delovnih enot in trije delavski sveti delovnih skupnosti. Polovica članov teh delavskih svetov je bila izvoljena na volitvah lani 20. aprila.
POSLOVNI REZULTATI ZADOVOLJIVI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Uporaba klasičnih cinkograf-skih plošč naglo nazaduje tudi v naši grafični industriji in je brezperspektivna, zaradi česar planska predvidevanja niso bila dosežena. Zaradi pomanjkanja cinka ustrezne kvalitete planirana proizvodnja žice ni bila dosežena, vendar pa je porastla v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1965 za 288,7 %.
Visoko postavljen proizvodni plan cevi in žlebov je bil dosežen, v preteklem letu dosežena proizvodnja pa je bila povečana za 50%.
Prodaja anilinskih barv je zaradi novih gospodarskih ukrepov v drugem polletju močno nazadovala, zaradi česar plan ni bil dosežen.
Proizvodnja anorganskih kemičnih proizvodov je potekala v glavnem v okviru planirane z izjemo metalka, ultramarina, superfosfata in modre galice. Plan superfosfata je bil postavljen previsoko, vendar ga zaradi pomanjkanja žveplene kisline v prvem polletju nismo dosegli. Kljub temu pa je bila proizvodnja za 68,5 % večja kakor v preteklem letu.
Zaradi velike disparitete med cenami modre galice in bakra, galice nismo proizvajali, čeprav smo jo planirali.
Prikazana proizvodnja izhaja iz nedovršene proizvodnje v predpreteklem letu. V letu 1966 smo uvedli naslednje nove proizvode: svinčeno pločevino, cin-
kov prah boljše kvalitete, aluminijaste tiskarske plošče s kemikalijami, kositer za spajanje in tiskarske plošče iz mikrocin-ka. V septembru je stekla proizvodnja žveplene kisline na novi piritni liniji, ki je že vplivala z 2 % na povečanje proizvodnje. Pokazatelji finančne učinkovitosti po zaključnem računu za leto 1966 niso povsem primerljivi z onimi iz leta 1965. V letu 1966 je bila v skladu s tozadevnimi pozitivnimi predpisi povečana dosedanja neekonomska amortizacija za 3,750.000 N-din zaradi česar je prišlo do povečanja uporabljenih sredstev, oziroma poslovnih stroškov na eni strani in do zmanjšanja ne-toprcdukta in dohodka na drugi strani. Tako dobiva amortizacija postopno svojo pravo funkcijo; stopnja akumulacije pa postaja realnejša.
Zaradi teh premikov je učinkovitost poslovanja (rentabilnost) v primerjavi s preteklim -letom navidezno padla, ker je bil zmanjšan netoprodukt zaradi povečanja amortizacije, po drugi strani pa je bila zmanjšana udeležba dohodka v celotnem dohodku.
Zaradi tega moramo strukturo celotnega dohodka za leto 1966 obravnavati tudi po metodi delitve celotnega dohodka za leto 1965 (to je brez povečanega zneska amortizacije), le tako bomo dobili pravilno primerjavo v obeh letih doseženih učinkov.
1965	1966
			Po metodi		Po zaključnem	
			1965		računu 1966	
Element	Udeležba v%	Indeks porasta na 1964	udeležba v %	indeks porasta	udeležba v %	Indeks porasta na 1965
Celotni dohodek	100	137,40	100	138,29	100	138,29
Porabljena sredstva	75,19	153,23	76,93	141,40	78,35	144,10
Netoprodukt	24,18	104,93	23,07	128,61	21,65	120,68
Poslovni stroški	80,01	146,88	80,79	139,64	82,21	142,09
Dohodek	19,99	109,22	19,21	132,89	17,79	123,05
Iz strukure celotnega dohodka za loto 1966 po metodi razdelitve iz leta "1965 je celo razvidno, da je negativen odnos med porastom celotnega dohodka in poslovnih stroškov, ki se je pojavil v lotu 1965 po reformi v tem letu znatno izboljšan. V letu 1965 je znašal porast celotnega dohodka 37,4 %, poslovnih stroškov 46,88 % dohodka pa lc 9,22%, kar je bilo posledica za 9,5 točk hitrejšega porasta poslovnih stroškov od celotnega dohodka. V letu 1966 pa je dohodek ugotovljen na način kakor v letu 1965 pora-stel za 32,89%. Ker so poslovni stro&ki le za 0,35 % točke hitreje porasli od celotnega dohodka, kar praktično pomeni, da so se škarje skoraj zaprle. Ude-
ležba dohodka v celotnem dohodku pa je le za 0,79 % manjša kakor v preteklem letu. To pa predvsem zaradi povečane udeležbe stroškov prevoza realiziranih izdelkov (podražitev transportnih uslug v letu 1966) ter poslovnih stroškov, ki imajo družbene akumulacije (obresti, zavarovalne premije, dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje, novo uvedeni prispevek za uporabo mestnega zemljišča).
Iz prečiščenih pokazateljev poslovnih rezultatov je razvidno, da je bila finančna učinkovitost večja od one v letu 1965, saj so nam ostala znatno večja $redsfva za delitev in razširjeno reprodukcijo, kakor v preteklem letu.
OSNOVNI FAKTORJI POSLOVANJA
Vpliv faktorja dela na obseg ustvarjene proizvodnje:
Tehnična produktivnost dela
Dosežena proizvodnja po stalnih cenah Dejansko opravljene* ure_______________
	Leto	Leto	
	1965	1966'	
Proizvodnja po stalnih cenah			
(v 000 N-din)	143.084	169.521	118,48
Izvršene delovne ure	4,279.510	4,532.273	105,91
Vrednost proizvodnje na 8 ur			
(v N-din)	267,48	299,22	111,87
Produktivnost dela na zaposlenega =•	Dosežena proizvodnja po stalnih cenah		
	število zaposlenih		
			
			o
	Leto	Leto	g 11 is
	1965	1966	Us: h—1 w
Proizvodnja po stalnih cenah			
(v 000 N-din)	143.084	169.521	118,48
Povprečno število zaposlenih	1.998	2.068	103,50
v rednost proizvodnje na zaposlenega			
(v N-din)	7.161,36	8.197,34	114,47
Porast produktivnosti na zaposlenega zaradi porasta števila izvršenih ur m zaposlenega je večji od porasta tehnične produktivnosti.
Izvršene delovne ure na zaposlenega:
e s
e y
c c t3 > _
£-2 S ^ « s
>> T3 >0
•S
n
G
>
'i1
a
3
M
</>
a
Loto 1965 Leto 1966
2.053
2.086
87 2.140 100,0 103 2.189 102,3
Doseženi učinek v letu 1966 je pri cinkovi pločevini enak
onemu v letu 1965. V obratu za proizvodnjo organskih barvil je bi uičnek za 2 % manjši, ker zmogljivost naprave zaradi vedno manjšega povpraševanja po tem produktu ni mogla biti polno izkoriščena.
Pri ostalih obratih so učinki več ali manj porastli. Visok porast učinka v modrem bakru je v zvezi z boljšim izkoriščanjem proizvodne zmogljvosti.
Učinek za celo podjetja je porastel na izvršeno uro za 11,87 %, na zaposlenega pa za 14,47%.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Predvolilna aktivnost v Cinkarni
EVIDENTIRALI SMO MOŽNE KANDIDATE
V PETEK, 20. JANUARJA JE PREDSEDNIK CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA TOV. JANKO REBOV SKLICAL ZBOR PROIZVAJALCEV, VOLILCEV ČETRTE~PETE~ IN ŠESTE~VO: LILNE ENOm	------
Po jx>ročiIu o delu celjske občinske skupščine, ki ga je podal odbornik zbora delovnih skupnosti tovariš Franc Grabar, so volile! evidentirali možne kandidate.
Že v prejšnji številki našega glasila smo jtoročali, da letos poteče mandat štiridesetim odbornikom celjske občinske skupščine, ki so bili izvoljeni spomladi leta 1963 v volilnih enotah z neparnim številom in šestim republiškim poslancem. Na bližnjih volitvah bodo volilci iz pete volilne enote volili novega odbornika v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ce-
lje — ta bo zamenjal sedanjega, tovariša Franca Grabarja, ker mu poteče dveletna mandatna doba.
Volilci pete volilne enote, bilo jih je okoli 220, so soglasno izbrali naslednje člane našega kolektiva kot možne kandidate za zbor delovnih skupnosti: Štefana VESELKA, Antona ŽERJAVA, dipl. inž.: Janka LOČIČNIKA in Štefana ŠAHA; za poslanca republiške skupščine pa so evidentirali Sergeja KRAIGHERJA, člana zvezne skupščine.
CINURNJR
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje z 2. strani)
Centralni delavski svet je tudi potrdil izplačilo nadomestila za vožnjo na letni oddih (namesto obrazca (K-15). Pozorno je obravnaval in potrdil poslovno poročilo, oziroma zaključni račun z si leto 1965. Potrdil je novo ocenitev delovnih mest. Obravnaval in potrdil je formiranje in črpanje sredstev amortizacije, poslovnega sklada in sklada skupne porabe za leto 1966. Odobril je nabavo kreditov za osnovna sredstva. Zaradi lakote ogroženemu ljudstvu Indije je odobril pomoč v znesku nekaj nad 40.000 N-din. Potrdil je tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po ekonomskem učinku, pravilnik centra za strokovno izobraževanje, pravilnik o štipendiranju, pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov in pravilnik za tehnične izboljšave idr. Odobril je najetje kredita za dovr-
Ijal kako posamezne enote izvršujejo svoje planske naloge. Posebno pozorost pa je CDS posvečal investicijski izgradnji in rekonstrukciji naših zastarelih obratov.
Nadalje je CDS sprejel sklep, da pristopimo kot soustanovitelj k poslovnemu združenju »Union gas«. Odobril je nakup počitniškega doma v Solčavi. Potrdil je tudi sklep delavskega sveta delovne enote metalurgija, da se delovnemu mestu čistilec destilacijskih peči dodeli .vročinski dodatek. Potrdil je novo organizacijsko shemo za delovno enoto metalurgija ter ustanovitev novih delovnih mest v novem PIK-u in rafina-ciji cinka.
Na svojih izrednih sejah je centralni delavski svet razpravljal in potrdil viške in manjke, ki so bili prikazani v inventuri osnovnih sredstev. Nadalje je na eni izmed izrednih sej, na predlog izvršnega odbora sindikalnih podružnic izvolil dva
šitev ledame. Vse leto je sprem-

KONTROLIRA CKOROZIJO
(Nadaljevanje)
Vrednost cinka za korozijsko zaščito bomo bolje spoznali, če ga primerjamo s kositrom.
Ogledali si bomo kako se obnaša kos železa, ki je pocinkan in kos železa, ki je pocinjen (pokositran), oba pa imata prebito zaščitno prevleko.
V skladu s teorijo galvanske korozije majhna poškodba cin-kove prevleke ni za usodo železa pomembna. Dokler bo na površini železa kaj cinka bo železo stoodstotno zaščiteno.
Tudi primer porinjene prebite prevleke je v skladu s teorijo galvanske korozije, železo je po svoji lokaciji v galvanski vrsti nad kositrom (činom), torej je manj plemenito od kositra m se bo zato prostovoljno žrtvovalo — rjavelo, da bi stoodstot-
no zaščitilo plemenitejšo prevleko.
Ta dva primera sta nam nazorno pokazala, kolikšna je praktična vrednost cinka za galvansko zaščito železa. V zvezi s tem se postavlja povsem naravno vprašanje: zakaj železo pociniti?
Pocinjenje uporabljamo le v posebne namene kadar hočemo železo zaščititi, ne smemo pa kot zaščitno sredstvo uporabiti cinka. Tak primer je pločevina, ki jo uporablja živilska industrija za embaliranje svojih izdelkov.
Cink v vseh svojih različnih oblikah ima celo vrsto rekordnih uspehov v boju proti koroziji. Cink predstavlja najcenejšo in najboljšo zaščito železa in njegovih izdelkov za industrijo in za vsakdanje življenje. Je najbolj uporabljan in iskan material na tržišču protikororij-ske zaščite, odkar je bil odkrit ta njegov pojav, pa naj nastopa v obliki metalne prevleke, ali kot pigment oziroma anoda.
Barve na bazi cinka s pridom uporabljajo za zaščito železa, bodisi kot osnoven ali kot dekorativen premaz, oziroma kot dopolnilo metalnim prevlekam, kadar je to potrebno.
Cinkove anode že dolgo uspešno uporabljajo za katodno zaščito ladij, cevovodov in plinovodov ter ostalih naprav pod zemljo in pod vodo.
Razvoj na področju zaščite na bazi cinka je v zadnjem času prinesel mnogo novosti, ki so temeljito izboljšale dosedanje metode zaščite in uvedle celo vrsto novih. To pa je garant za še večjo afirmacijo cinka na tem področju tehnike in gospodarstva.
člana kolektiva v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje.
Na svoji zadnji seji v letu 1966 je centralni delavski svet sprejel in potrdil družbeni plan podjetja za leto 1967.
Upravni odbor
Upravni odbor je v letu 1966 imel 26 rednih in dve izredni seji; sestajal se je povprečno vsakih 14 dni.
Seje so bile obiskane zelo dobro in tudi razprave na sejah so bile zadovoljive.
Glavno delo upravnega odbora je bila priprava raznih pravilnikov kot na primer sprememba pravilnika o medsebojnih razmerjih, pravilnika O nagrajevanju po učinku, spre-membna pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov itd. Nadalje je upravni odbor pripravil predlog za spremembo statuta podjetja. Vse leto je pozorno spremljal uresničeanje plana proizvodnje in prodaje gotovih izdelkov. Ena od največjih nalog upravnega odbora je bila čimprejšnja izgradnja novih objektov in rekonstrukcija topilnice ter valjarne. Odobraval je službena potovanja v inozemstvo, in sicer le tista, ki so bila res nujna. Poleg navedenega je reševal in odločal še o neštetih prošnjah in pritožbah. Največ prošenj za razne dotacije in podpore so pošiljale razne ustanove in organizacije.
Delavski sveti delovnih enot in skupnosti
Delavski sveti v proizvodnih delovnih enotah, so se sestajali enkrat mesečno. Udeležba na sestankih je v povprečju slabša -■kot na sejah CDS. Saj je bilo navzočih povprečno komaj 60 — 65 % članov sveta. Tudi neopravičenih izostankov je bilo več kot pri centralnih organih upravljanja.
Sveti v delovnih enotah so v naj večji meri posvečali pozornost svojim planskim zadolžitvam, kakor tudi prodaji njihovih proizvodov. Obravnavali so in dajali pripombe na zaključni račun podjetja.
Živahne so bile razprave o raznh vprašanjih v zdravstveno tehnični zaščiti delavcev, kakor tudi o prevelikem staležu bolnih in o socialnem zavarovanju. S sklepi in prepričevanjem se je izboljšala disciplina v obratih. Na svojih sejah so obravnavali in dajali pripombe k vsem pravilnikom, ki jih je pripravil upravni odbor, kakor tudi k statutu podjetja. Vse probleme, ki so se med letom pojavljali v obratih in so spadali v delokrog delavskega sveta enote, so reševali sproti.
Delo svetov delovnih skupnosti je pa bilo manj aktivno. Saj so imeli med letom 1966 samo od tri do pet sej. Razpravljali pa so o zaključnem računu podjetja, o investicijah in rekonstrukciji starih obratov v podjetju, o delovni disciplini o bo-lezenskih in neopravičenih izostankih itd.
Če se kritično ozremo na delo naših samoupravnih organov v podjetju, lahko ugotovimo, da jc bilo v povprečju dobro; mogoče je bilo še premalo razprav. Če seštejemo vse seje, ki so jih imeli naši upravljalci, ugotovimo, da jih je bilo preko 100. Večina sej je bila izven delovnega časa tako, da prevelikih zamud na delu ni bilo, proizvodnja zaradi sej ni trpela.
V letošnjem letu pa čakajo naše organe upravljanja težje naloge, toda z discipliniranim, delom in s prizadevanjem pri delu, bomo tudi te težkoče prebrodili.
D. M.
Hladilni stolp za industrijsko vodo v novem obratu za proizvodnjo žveplene kisline
KAKO SMO POSLOVALI
IZKORIŠČANJE ČASOVNEGA FONDA
Elementi strukture	Leto 1965		Leto 1966	
	Ure	%	Ure	%
Možni časovni fond	5,006.462	100,00	5,179379	100,00
Izvršene delovne ure				
v rednem delovnem času	4,105.126	82,00	4,319.073	81,39
Državni praznik	154.425	3,08	152.495	2,94
Letni dopust	338.102	6,75	339.408	6,55
Drugi plačani in				
neplačani izostanki	23.854	0,48	17.946	0,35
Državljanske dolžnosti	3.772	0,08	2.542	0,05
Bolovanje, doječe matere				
in nega otrok	• 363.431	7,26	330501	638
Neopravičeni izostanki	17.752	0.35	17.414	0,34
IZVRŠENE DELOVNE URE:				
V rednem delovnem času	4,105.126	95,93	4,319.037	9530
V nadurah	174.384	4,07	213200	4,70
Skupaj	4,279.510	100,00	4,532.273	100^00
IZVRŠENE DELOVNE URE NA ZAPOSLENEGA:				
V rednem delovnem času	4,105.126	95,93	4,319.073	9530
V nadurah			87	103
Skupaj			2.140	2.191
Povprečno število zaposlenih			1.998	2.068
Izkoristek časovnegaa fonda	relativno visokem številu zapo-			
je bil izboljšan za 1.39% in si-	slenih.	Število izvršenih nadur		
cer iz vseh naslovov. Negativen	ustreza	letnemu časovnemu		
pa je porast nadurnega dela pri	fondu 85 delavcev.			
				
Povprečni čisti osebni dohodek na 208 ur				
Leto 1965	Leto 1966				
		Indeks		
		1965:1966		
Razdobje N-din	Razdobje	N-din			
I—VII	656,60	I—XII	919,89	140,10	•	
VIII—XII	781,02	I—XII	919,89	117,78		
I—XII	698,66	I—XII	919,89	131,66		
VREDNOST TOČKE	ZA LETO 196«		
	Vrednost	Preseg	
Obrat	točke	norme	
	— neto	v %	
			
Predpražarna in žveplena kislina	1,28	034	
Aglomeracija	1,30	5,60	
Topilnica I. in II. peč	1,25	—	
Topilnica III. in IV. peč	1,27 -	—	
Topilnica V. peč	U7	—	
Topilnica VI. peč	1,28	—	
Topilnica VII. peč	1,27	—	
Topilnica VIII. peč	1,29	—	
Topilnica IX. peč	1,2«	—	
Topilnica X. peč	1,27	—	
Thede peči	1,28	—	
Cinkovo belilo	1,18	833	
Keramika	139	7,64	
Skupne službe topilnice	1,27	—	
Plinarna in kotlarna	1,26	8,11	
Skupne službe metalurgije	U7	—	
Valjarna cinkove pločevine	1,29	4,78	
Cinkografija	1,29	8,20	
Oblikovalnica cinkove pločevine	1,3«	0,4«	
Žlebovi in cevi	134	5,««	
Cinkova žica	Ul	—	
Skupne službe predelovalnih obratov	1,29	—	
Kromov galun	1,43	—	
Na-hldrosulfit In metalit	U3	—	
Na-sulfid	13«	—	
Litopon — stari	139	—	
Utopon — novi	131	—	
Povprečje litopona	Ul	—	
Svinčevi oksidi	1,38	—	
Superfosfat	13«	11,85	
Povprečje superfosfata	13«	1,40	
Cltramarin	1,36	—	
Modra galica	—	—	
Modri baker	13«	—	
Skupne službe anorganske kemije	13«	—	
Kemični obrat III — Mozirje	1,33	8,92	
Skupne službe obrata Mozirje	133	—	
Laboratorij	131	—-	
Organska kemija	139	—	
Priprava dela	13*	—	
Strojni oddelek Gradbeni oddelek	139 139	10,17 4,14	
Merilni oddelek	139	539	
Elektro oddelek	139	«39	
Strokovne službe	139	4,55	
Družbena prehrana	139	430	
Energetika	132	—	
Nova žveplana	13®		
POVPREČJE PODJETJA:	13*	3,47	
(Nadaljevanje na 6. strani)
DELOVNA RAZMERJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Največji premiki so bili v obratu topilnica, ker so delavci zapuščali delo zaradi težkih delovnih pogojev. V tem obratu ise je v letu 1966 zaposlilo 180 delavcev, odšlo pa jih je 136, iz česar vidimo, da so bili tudi v topilnici premiki večji za 25 %. Delni vzrok za večji premik v topilnici je bil tudi v tem, ker je ta obrat zaradi razširjene proizvodnje povečal število zaposlenih za okoli 30 delavcev.
Večji premiki so bili še v ob-
ratih pražarna, mehanična delavnica in anorganska kemija. V teh obratih so se v glavnem usposabljali delavci za nove obrate, kar je bil tudi razlog, za tako veliko število novo zaposlenih, sicer bi migracija delovne sile bila približno ista, kot v letu 1965.
Največ prekinitev delovnega razimerja v letu 1966 smo imeli zaradi razdrtja in to kar 35 % od skupnega števila izstopajočih. Na drugem mestu so disciplinski odpusti, ki jih je bilo 75 ali 19 %. Iz zadnjega je razvidno, da so se v letu 1966 disciplinski odpusti občutno zmanjšali, čeprav na drugi strani ugotovi jamo, da se disciplina ni izboljšala. Najbolj mašbvni izstopi so v dobi poskusnega dela v Cinkarni. Od skupnega števila delavcev, ki so zapustili podjetje je 85 % tistih, ki imajo v Cinkarni do 3 let delovne dobe, le 15 % pa je takih z daljšo dobo.
Delni razlog velike migracije je bila tudi možnost zaposlovanja v tujini.
Notranjih premestitev je bilo 206 ali povprečno 17 na mesec. Število premestitev je večje za 20 % od leta 1965. Največ premestitev je bilo po službeni potrebi kar znaša 50 % od vseh premestitev. Na drugem mestu po številu so premestitve po predlogu zdravnika, ko je bilo iz zdravniških razlogov potrebno premestiti delavca na ustreznejše delovno mesto.
V letu 1966 je bilo izrečenih 171 kazni zaradi 'kršitve delovnih dolžnosti, to je približno toliko, kot v letu 1965, kar je dokaz, da se disciplina ni bistveno izboljšala. Manj je _ bito predlaganih le izključitev iz delovne organizacije, bilo pa je zato izrečenih nekaj več ostalih moralnih kazni.
Največ izrečenih kazni je bilo zaradi neopravičenih izostankov in zaradi neizpolnjevanja delovne dolžnosti. To dokazuje, da je v kolektivu še precejšnje število takih, ki se ne želijo podrejati redu, kakršnega si je začrtal naš delovni kolektiv in ga legaliziral v svojih normativnih aktih. Mislimo, da bodo morali o tem izreči zadnjo besedo predstavniški organi kolektiva.	F. T.
Nov
»čudežni otrok« kemije
Najnovejši v vrsti »čudežnih otrok kemije« je ,i »COLLO — Telklar« čistilo , > za ekran iz proizvodnega p programa »COLLO — Rein- (i colodium — Koln, GmbH«, p Gre za specialno čistilno in < vzdrževalno sredstvo za te- l1 levizljske ekrane, očala in leče — predvsem pri optič-nih napravah. »COLLO — 1 ■ Telklar« čisti na takšen na- 1 čin, ki je posebno prime- ( j ren za optična stekla. Ra- < zen tega ostane na očišče- n nem predmetu tanek anti- C statični film, ki odbija < prah od stekla. To pa še ni C vsel Preparat vpliva na j predmete tudi v tem smi-slu, da preprečuje nabira- ' nje vlage in orositev.	p
«
CINKARN AR
Ugotovitev dohodka in njegova razdelitev za leto 1966
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ugotovitev dohodka za leto 1966, kakor tudi njegova delitev je po pravilniku o delitvi čistega dohodka prikazana, enotno, to je za podjetje kot celoto. Prvotno delitveno razmerje, ki je bilo postavljeno s tem pravilnikom leta 1962, in sicer 81 % za osebne dohodke in 19 % zn sklade, je bilo v zadnjih letih večkrat izmenjeno. Na to so vplivali razni faktorji, ki so urejevali odnose med družbeno skupnostjo in podjetjem.
Tako je bila na 10. redni seji centralnega delavskega sveta, dne 29. decembra 1965 sprejeta delitev dohodka za leto 1966 in sicer 78 % za osebne dohodke in 22% za sklade. Ob predložitvi polletnega obračuna 1966 pa je centralni delavski svet na svoj 4. redni seji, dne
1.	avgusta 1966 potrdil delitve-
no razmerje in sicer 76% za osebne dohodke ter 24 % za sklade. Ta odnos je upoštevan tudi pri razdelitvi ugotovljenega dohodka za leto 1966.
Z ozirom na obstoječe predpise o ugotavljanju dohodka na podlagi vnovčene realizacije izkazujemo za leto 1966 celoten dohodek takole:
N-din
—	celotni
dohodek	263,769.876,52
—	izredni
stroški	4,009.774,71
—	poslovni
Stroški	212,839.529,80
—	dohodek	42,920.572,01
Predlagana delitev dohodka je utemeljena z ugotovljenimi rezutati poslovanja, ki se odražajo: v povprečju obsega poslovanja za 38,29 %, v povprečju
fizičnega obsega proizvodnje za 18%, v povečanju proizvodnosti dela za 14,8 %, v povečanju dohodka za <23 % (po metodi napram letu 1965), v povečanju izvoza za 8%.
PREDLOG DELITVE DOHODKA
N-din
Doseženi
dohode
dohodek	46,920.572,01
—	76 % za osebne
dohodke	35,659.634,73
—	prispevek v skupne rezerve gospodarskih
organizacij	579.308,92
—	rezervni skad
podjetja	872.375,30
—	prispevek za obnovo
Skopja	207.771,24
—	poslovni sklad 8,101.481,82
—	sklad skupne
porabe__________1.500.000,00
46,920.572,01
KRITJE IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV
N-din
—	realizirani
osebni dohodki 34,462.018,32
—	doseženih 76 % za osebne
dohodke_____________35,659.634,73
—	razpoložljivi
osebni dohodki 1,197.616,41
ki se uporabijo:
N-din
a)	za formiranje
rezervnega sklada osebnih dohodkov	500.000
(po 8. čelnu Pravilnika o delitvi osebnih
dohodkov)
b)	za delno pokritje regresa m nadomestila
za dopuste 1966	452.799
c)	za delno pokritje obračunanega
in neizplačanega učinka za oktober, november in
december 1966	244.817,41
PREDALAGANA DELITEV DOHODKA ZA LETO 1966 NAM DAJE NAPRAM DELITVI ZA LETO 1965 NASLEDNJE RAZMERJE:
(v N-din)
bohodek
Prispevek v rezervni sklad:
—	obvezni del
—	neobvezni del Prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij Za osebne dohodke
Izločeno v sklad skupne porabe za stanovanjsko Izgradnjo Za osebne dohodke bruto Prispevek za obnovo ln graditev Skopja Za poslovni sklad Za sklad skupne porabe
1965	%	1966	0/0 ||
38,129.292,28	100	46,920.572,01	100	123
788.697 J7	2,1	872.575,30	1,9 lil
496.330,41 24,961.283 J8	M 65,5	579.308,92 34,346.498,22	1,2 117 73,2	—
—	—	1,313.136,51	2,8	-
24,961.285,38	65,5	55,659.634,73	76,0	143
178.205JO	0,5	207.771,24	0,4	117
7,959.033,42	20,9	8,101.481 J2	17,3	102
3,743.680,00	9,7	1,500.000,00	3,2	40
Izobraževanje cinkarnarjev v preteklem letu
V pretekem letu je naš Center za strokovno izobraževanje izvedel vrsto strokovnih tečajev, ki jih je obiskovalo preko 250 članov kolektiva. Poleg tega pa center vodi metalurški oddelek tehnične srgdnje šole — o tem bomo poročali v prihodnji številki.
Tečaj za vodje mostnih tekalnih dvigal. Program obsega teoretični in praktični del. Teoretični del je sestavljen iz sedmih predmetov in obsega 216 ur. Pri praktičnem delu pa mora vsak kandidat opraviti 32 ur vožnje na žerjavu. Tečaj je obisovaio dvanajst slušateljev, sedem pa je uspešno zaključilo izpite.
Seminar za varstvo prt delu.
Da bi zmanjšali nesreče v proizvodnih obratih smo organizirali masovni seminar, v katerega smo zajeli vse mojstre, od-delkovodje in skupinovodje v proizvodnih obratih. Seminar je obiskovalo 106 kandidatov, ki so bili razdeljeni v pet študijskih skupin. Preizkus znanja smo napravili na podlagi testov. 99 kandidatov je teste pozitivno rešilo in bo le sedem kandidatov moralo ponovno odgovarjati na teste.
Tečaj za kurjače destilacijskih peči v topilnici. Že nekaj ilet organiziramo tečaje za kurjače v topilnici. V preteklem letu je tečaj obiskovalo petnajst delavcev, izpite pa je uspenšo končalo enajst delavcev.
Tečaj za kurjače parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem. Ker je povpraševanje po teh kadrih zelo veliko dn jih na razpis ni mogoče dobiti, smo organizirali tečaj, katerega sa je udeležilo šestnajst kandidatov. Na tečaj smo sprejeli tudi takšne kandidate, ki še nimajo izpolnjene predpisane pogoje, to je predpisano prakso, ki jo zahteva Pravilnik o strokovni
izobrazbi za opravljanje izpitov za delo na energetskih napravah in tlačnih posodah s tem, da bodo izpite opravili po preteku predpisane prakse.
Tečaj za VK delavce strojnega obrata. Zaradi vse večje potrebe po dopolnilnem teoretičnem znanju, ki se zahteva po profilu za VK delavce smo sestavili program in organizirali tečaj. V prvi tečaj smo povabili vse, ki zasedajo ustrezno delovno mesto ter nimajo dvajset let delovnega staža. Tečaj obiskuje štirinajst kandidatov.
Tečaj za VK delavce v obratu kemija II. Tudi v tem obratu je obratovodstvo zahtevalo, da si morajo vsi delavci, ki zasedajo VK delovna mesta izpopolniti teoretično znanje. Zato smo organizirali tečaj, ki ga obiskuje dvanajst delavcev.
Poleg navedenih tečajev in seminarja smo v okviru Delavske univerze v Ljubljani, organizirali še dopisno šolanje o varnosti pri delu za vodilne kadre, ki se ga udeležuje 55 inženirjev in tehnikov iz našega podjetja ter osnovno šolo in sicer oddelek za odrasle, 5 in 6 razred.
Dopisujte v v naš list!
GASILCI VSE LETO PRIZADEVNI
Minilo je eno leto in podobno, kakor vse službe smo tudi gasilci nekaj napravili. Marsikdo nam očita: »Saj ni nič gorelo«, vsak pa ne pozna dela službe požarne varnosti in sploh dela gasilskega duštva.
Mi gasilci svojega dela ne obešamo na veliki zvon, smo skromni, vendar imamo za seboj kar precej opravljenega idola. Čeprav smo skromni, je vendarle prav, da kolektiv seznanimo z delom, ki smo ga v preteklem letu opravili.
Društvo šteje štirideset aktivnih članov; poleg tega ima služba požarne varnosti zaposlenih šest gasilcev, ki opravljajo gasilsko službo. Člani so imeli skupno 54 vaj, na katerih so
prebili 748 ur v svojem prostem času — po službi. Poleg tega so se udeležili dveh tekmovanj v okviru občinske gasilske zveze in so se za to morali še posebej pripraviti. Sodelovali so pri štafeti mladosti, udeležili so se tudi pogrebov umrlih gasilcev v celjski občini.
V minulem letu je v našem podjetju izbruhnilo štirinajst začetnih požarov in je bilo vseh štirinajst v kali zadušenih.
(Nadaljevanje na 8. tirani)
Ob analizi letovanj v preteklem letu
PRESKROMNA AKTIVNOST
Od 2.187 zaposlenih v Cinkarni je letovalo v preteklem letu manj kot 200 članov kolektiva.
Naš delovni kolektiv posveča precejšnjo pozornost možnostim organizirane letne rekreacije — letovanja. V ta namen razpolagamo s precejšnjimi kapacitetami. Že dlje časa imamo osemnajst ležišč v počitniškem domu v Logarski dolini in dvanajst ležišč v počitniškem domu v Piranu, katerega solastniki smo z dvema ljubljanskima podjetjema. Lani pa smo pridobili še počitniški dom »RINKA« v Solčavi, ki ima 30 ležišč.
Preostale potrebe so bile v preteklem letu 'krite s pogodbenim najemanjem dodatnih kapacitet. Tako je bilo mogoče letovati še v Supetru na Braču, v Biogradu na moru in v Tijes-nem pri Šibeniku.
V	letu 1966 je Cinkarna pridobila še dva objekta, ki pa še nista začela obratovati. To sta dom v Sladki gori in pa »Pete-linjek« v Gornjem gradu. Sladka gora bo imela trinajst, »Pe-telinjek« pa, po adaptaciji, celo 48 ležišč. Z usposobitvijo teh objektov bomo kar podvojili naše počitniške kapacitete; skupaj bo na razpolago 121 ležišč. (Medtem, ko bo dom v Sladki gori začel obratovati že letos, pa bo za »Petelinjek« pripravljen idejni projekt.
V	lanskem letu je letovalo v Supetru na Braču 132 starejših in,približno 60 otrok, v Biogradu na moru 48 ljudi, v Tijes-nem 57, v Logarski dolini 74, v Rinki 52 in v Piranu 83 ljudi. Skupaj je bilo torej nekaj nad 500 dopustnikov, vključno z otroci. Od tega pa je bilo le 191 članov kolektiva, ostali pa so 'bili svojci zaposlenih. Torej od skupnega števila zaposlenih v našem kolektivu (31. decembra 1966 — 2. 187) je letovalo 191 ljudi ali 8,7 % .
Pomembnejši razlog takšnega stanja je izplačevanje regresa za letovanje in vožnjo na dopust v gotovini. Tako je bilo veliko nenamenske potrošnje. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da so bili prevozi na dopust še posebej plačevani in pa to, da je bilo potrebnih preko 8.000 N-din za pokritje stroškov za neizkoriščena ležišča, oziroma negativne razlike v poslovanju doma v Piranu, ki je nastala zaradi prenizke, neekonomske cene penziona, še bolj kot nenamenska potrošnja pa zaskrbljuje dejstvo, da je bila v kolektivu več kot jasno navzoča potreba po letni rekreaciji itako skromno zadovoljena.
S predpostavko, da je določen del zaposlenih v večji meri orientiran na redna letina letovanja smo pripravili določeno primerjavo. Zaposlene smo razdelili v dve skupini:
a)	inženirji, tehniki oddelka-vodje, uslužbenci itd.
b)	delavci, skupinovodje in ostali.
V	prvi skupini je pri nas zaposlenih 376 ljudi ali 17,18 %, v
drugi skupini pa 1.811 ljudi ali 82,82 %. Od teh jih je letovalo iz prve grupe 76 ali 20,02 %, iz druge grupe pa le 90 ali 4,11 %. Če k temu dodamo še podatek, da je kar 50 ljudi iz druge grupe letovalo brezplačno (iz prve grupe je teh 15) je situacija še 'bolj zgovorna pa čeprav je potrebno pri oceni teh podatkov upoštevati še vrsto faktorjev (kmečki živelj, tiste zaposlene,
iki imajo stalno prebivališče precej oddaljeno in tam preživijo dopust, itd.).
Naj dodamo še podatke o kvalifikacijski strukturi tistih, ki so letovali: NK — 2, PK — 7, K — 68, VK — 26, SU — 43 in VU — 20.
Dejstvo, da ima višina osebnega dohodka oziroma dohodek na družinskega člana močan neposreden vpliv na število ti-
stih, ki letujejo, je brez dvoma nesporno. (Sedaj zbiramo tudi te podatke).
Razmere so dokaj jasne. Z ozirom na izredno tesno povezanost ekonomike (produktivnost oziroma njen sestavni del — intenziteta) z organizirano rekreacijo pa je prav, da povemo, da bo krepitev materialne osnove za rekreacijo (tu mislimo predvsem na objekte) la enostranski ukrep, če ne bomo z organizirano aktivnostjo in stimulacijo (regresi!) zagotovili kar se da največje (po obsegu in kvaliteti) izkoriščanje te materialne osnove preko članov našega kolektiva.
FOTOAMATERJI SO ZBOROVALI
Kot je običaj, da neka organizacija vsako leto poda obračun dela, je imel svoj občni zbor tudi foto kino krožek naš^ Ljudske tehnike. Po kratkem formalnem delu je vodja krožka tovariš Pavle Žele podal svoje poročilo.
Poto kino krožek je bil aktiven. V preteklem letu smo priredili dva1 tečaja, začetniškega in nadaljevalnega. Vsi udeleženci tečajev in vsi fotoamaterji so imeli priliko udeležiti se izleta kot uspešnega zaključka in da praktično potrdijo pridobljeno znanje. Organizatorji so morali zadnji hip menjati večji avtobus za manjšega, in še ta ni bil zaseden. Morda je bilo krivo slabo vreme v Celju, ali zgodnja ura odhoda? Res je bila v Bohinju megla, na Voglu pa jih je sprejelo sonce. E>o poldneva pa je bil odprt razgled tudi na Bohinj in odkritih mnogo lepih motivov.
Naši fotoamaterji so se uveljavili tudi na razstavah v črni gori, Novem Sadu in v Krškem. Eden je razstavljal tudi na razstavi športne fotografije v Ljubljani. Od povsod so prišla z vrnjenimi slikami tudi priznanja, razen iz Slovenskih Konjic, kamor smo poslali izbor res dobrih fotografij. Naziv fotoamaterja III. razreda smo podelili dvema našima članoma, ki sta se najbolje uveljavila na teh razstavah.
Skupina pri foto kino krožku se je začela ukvarjati z ozko-'tračnim filmom. Dosežkov njenega dela še nismo videli, vendar pričakujemo na prvem sestanku, da bomo videl film, ki ga je ta skupina sama posnela, razvila in montirala. Seveda bi za uspešno delo te skupine potrebovali še mnogo dodatnih aparatur, najnujnejše pa je gotovo dober magnetofon.
graje vredno, ja fotoamaterji niti
Kar pa je dejstvo, da se enkrat v letu nismo »vsedli skupaj« in ocenjevali slike, se pogovarjali o novejši tehniki snemanja in prikazali svoje diapozitive, kar bi bilo zanimivo za vsakega.
Prav tako smo kritizirali nove prostore, .ki so še bolj utes-
_ ZV
©bi
njeni, kot so bili prejšnji. Kljub temu pa našim članom še manjka dscipline pri uporabi temnice, saj puščajo za seboj od fiksirja in razvijalca, umazane posode in ne preveč čista tla.
Iz diskusije po poročilu je bilo mogoče izluščiti naloge, ki jih je občni zbor zadal novemu odboru krožka.
Poleg skupine za filmanje naj hi bila ustanovljena skupina za barvno fotografijo, ki bi delala izključno za Ljudsko tehniko. V načrtu je tudi daljši film ob jubileju Ljudske teh-
nike. To bo težko uresničiti, ker so za tak plan potrebna tudi denarna sredstva. V kolikor bodo interesenti, bodo spet organizirani tečaji za pridobitev osnovnega znanja in tudi nadaljevalni tečaji.
Več pozornosti bomo morali posvetiti stalnemu stiku medi fotoamaterji. To pomeni, več razgovorov starejših in bolj izkušenh fotoamaterjev z manj izkušenimi, posredovanje znanja in prakse.
Prav tako je občni zbor sklenil, da bo moral vsak, ki uporablja temnico, obvezno izdelati tudi svoje najuspešnejše posnetke za razstavo Ljudska tehnike.
Eden izmed predlogov je bil, da bi sedaj, ko Ljudska tehnika poseduje mali avtobus, izlete prirejali bolj pogosto, saj je v naravi v vsakem letnem času dovolj motivov, ki so vredni ovekovečenja na fotografskem negativu.
Po diskusiji je bil izvoljen novi odbor, katerega vodja je tovariš Pavle žele.
Končni sklep je bil, da se bomo za obveščanje članov o krožkih in o drugih stvareh, v večji meri posluževali našega glasila.
Vabimo k sodelovanju vse, ki jim je slikanje v razvedrilo in želimo, da bi se nas prihodnje leto zbralo še več, ko bomo spet podajali obračun dela.
}
Rasti
Sprejem novih
delavcev v podjetju
UASILCI PRIZADEVNI VSE IET0
(Nadaljevanje)
Po tej logiki ne bi smeli nikogar od nestrokovnjakov voditi v podjetje, ker bi jim to škodovalo. Obisk podjetja je lahko neučinkovit, če ni združen s primerno razlago in če ogled vodi oseba, ki se ne zaveda, da je laiku težko razlagati. Pri ogledu podjetja je najbolje, če dobi novinec vpogled v celoto, čeprav je pri velikih podjetjih to težje organizirati. V takem primeru lahko organiziramo ogled sosednjih oddelkov, ki so v neposredni povezavi z delom bodočega delavca.
Širom po svetu in tudi pri nas že mnogo podjetij daje informacije novosprejetim delavcem s primernimi brošurami s podatki o podjetju. Bošure so lično opremljene, vsebujejo fotografije o podjetju in o delu. Vsebina take brošure je namenjena delavcu, pisana je v poljudni obliki. Navadno vsebuje itudi pravila o varnosti pri de-Ju, kakor tudi vse ostale predpise, ki veljajo v podjetju. Ker pa sta izdelava in tisk take brošure draga, se lahko poslužimo cenenega načina in sicer, razmnoževanja brošure na ciklo-sitilnem papirju. Na ta način prihranimo denar, namen pa je kljub temu dosežen.
Kot smo že ugotovili, vpliva pri. sprejemu ribvega delavca
cela vrsta faktorjev, ki vplivajo '‘na to, da se novosprejeti dobro oziroma slabo znajde na svojem delovnem mestu. Eden takih činiteljev je prav gotovo skupina, s katero bo novosprejeti v prihodnje delal. Ljudje smo že po naravi taki, da vsakega novosprejetega po strani gledanfo. Morda se bojimo za svoje delovno mesto, ker je novinec lahko sposobnejši od nas, ali pa enostavno za to, ker se je s prihodom novinca spremenilo tisto vsakdanje vzdušje. Ce skupina z odporom sprejme novinca, ima to v veični primerov za posledico, da novosprejeti že po nekaj dneh zapusti pod: jetje pa najsi je bil predhodni sprejem še tako brezhibno izveden. Sledi torej, da moramo tudi skupino v kateri bo novosprejeti odslej delal, pripraviti na to, da pride novinec. Kako skupina neprijateljsko ali pa vsaj ravnodušno sprejme novo osebo bomo najbolje ponazorili z nekaj ilustracijami, ki ponazarjajo dogodek na vlaku. Iz izkušenj vemo, da* se na vlaku skupina zelo hitro formira in že gleda na novodošlega neprijazno.
Take pobude si lahko zamišljamo tudi v podjetju in seveda jih moramo že v samem začetku preprečiti.
(Nadaljevanje s 6. strani)
V enem primeru smo imeli pripravno stanje ker je zaradi močnega deževja pretila nevarnost poplav. Člani so se na znak alarma v velikem številu odzvali pozivu, tako da smo bili pripravljeni na vsako akcijo.
Poklicni gasilci opravljajo •svojo službo v vsaki izmeni in imajo na skrbi, da je orodje in oprema vedno v brezhibnem stanju — kolikor je to mogoče zaradi zastarelosti orodja; nadalje skrbijo za ročne gasilne aparate v obratih, da so redno pregledani, ravno tako za ostalo opremo kot so sodi z vodo, zaboji s peskom, opozorilni napisi in skrb, da so hidranti v brezhibnem stanju ter, da so omarice stalno opremljene tako, da se jih lahko v nesreči vsakdo posluži. Poleg omenja nega morajo stalno obiskovati obrate in opozarjati predpostavljene in člane kolektiva, kaj in kako je treba ukrepati, da bi ne prišlo do požara.
Požarno varnostna služba oziroma poklicni gasilci so v preteklem letu 82-krat pomagali pri črpanju vode iz kanalov v raznih jaškov in napajali razne naprave z vodo ob okvarah v različnih obratih. Poleg tega so tudi dežurali z dihalnimi aparati ob čiščenju raznih kanalov in ob rekonstrukcijah kanalov in plinskih naprav. Vsi gasilci — stalno zaposleni in 12 prostovoljcev — so člani reševalne ekipe podjetja; ti so ob raznih nesrečah v obratih nudili po-
nesrečencem prvo pomoč, če ja bilo to potrebno in jih tudi prenesli v ambulanto ah pa odpeljali v bolnišnico. Ta ekipa, ima redne vaje vsakih štirinajst dni.
Kakor smo že omenili poklicni gasilci stalno skrbijo za ročne gasilne aparate. Poudariti moramo tudi to, da so v nekaterih obratih odgovorni zelo dosledni in skrbijo za brezhibnost opreme, medtem, ko so nekateri zelo neodgovorni. Predvsem hočemo povedati to, da pravočasno obvestijo požarno varnostno službo, da pride prekotrolirat oziroma popravit ročne gasilne aparate. Ker imamo v našem podjetju skupno že reko 200 ročnih gasilnih aparatov, je z njimi precej dela. Zato apeliramo in naprošamo vodstva, da nas opozorijo, če bi slučajno požarno varnostna služba pri svojih rednih pregledih katerega spregledala. Skrb za požarno varnost v podjetju naj bi bila naša skupna skrb, ker to ni monopol gasilske službe, temveč je vsak državljan dožan preprečiti požar in s tem obvarovati kolektiv pred nesrečo.
V tem sestavku smo na kratko prikazali delo gasilcev v preteklem letu. Menili smo, da moramo kolektivu pojasniti vsaj del našega dela. želimo, da bi nas v letošnjem letu spremljala sreča, da ne bi bilo nesreč, kajti nesreče nam prinašajo la škodo, ki jo končno občutimo prav vsi.	S. L.
Analiza nesreč in pregled rezultatov v preteklem letu
Iz zbranih podatkov ugotavljamo, da se nam je v letu 1966 število nesreč povečalo za 6 %, število izgubljenih dni pa za
11,6%. In sedaj primerjava najvažnejših podatkov iz evidence poškodb:
	1965	1966
Število zaposlenih	2.047	2.123
Število poškodb pri delu	287	304
Število poškodb na poti	38	56
SKUPAJ VSEH POŠKODB Število poškodb pri delu	325	360
na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu Število izgubljenih dni	14	14,3
	4.376	4.884
zaradi poškodb na poti	1.409	1.391
SKUPAJ VSEH IZGUBLJENIH DNI	5.785	6.375
ŠTEVILO IZGUBLJENIH DNI ZARADI POŠKODB PRI DELU NA 1 ZAPOSL.
Naš delovni kolektiv lahko uspešno prispeva k zmanjševanju števila in resnosti poškodb pri delu v samem podjetju. Poškodbe na poti v službo in iz službe se dogajajo izven podjetja ter vsako prizadevanje glede zmanjšanja števila teh poškodb
PREGLED REZULTATOV V POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH
število poškodb
•c
1
S-
Si
S §>c «.H-S
x
X c
ž? 8Č I«" o.
lasa
iiif
	1966	1965	1966	1965	1966	1965	1966	1965
Metalurgija	150	123	2.396	1.834	24,8	22,0	3,81	3,28
Predelovalni obrati ■-	22	21	406	390	10,3	10,5	1,91	1,94
Kemija 1 in III	47	40	546	779	17,2	14,8	2,00	2,89
Kemija II Vzdrževalni obrati	6	1U	89	131	8,0	14,3	1,09	1,87
	57	59	783	728	16,2	16,6	2,23	2,05
Ostalo — uprava	22	34	665	514	3,8	5,8	1,14	0,87
Po primerjavi z letom 1965 ugotavljamo naraščanje števila poškodb in tudi števila izgubljenih dni.
V katerih ekonomskih enotah beležimo naraščanje? Iz pregleda rezultatov v posameznih enotah je razvidno, da se bo treba v ekonomski enoti metalurgija lotiti resnejšega reševanja vprašanja varstva pri delu. Samo sistematsko izvajanje varstvenih
Ukrepov v okviru preventivnega preprečevanja in zainteresiranost vseh vodilnih in nadzornih kadrov, bo omogočilo izboljšanje dosedanjih slabih rezultatov.
Tudi v valjarni in predelovalnih obratih ter v vzdrževalnih obratih je potrebno z vso resnostjo začeti reševati probleme varnosti pri delu.
ANALIZA VZROKOV POŠKODB PRI DELU
		NJ				
Vzrok	-g i	•s I. ii	£ M « f	j-j .2. f	Vzdrževalni obrati	!	»kupaj
i	£3	&			o	1966 1965
Neprevidnost	62	10	18	4	29	13	136	169
Neprevidnost in slaba organizacija dela Neprevidnost in zastarele strojne	28	2	2	—	4	3	39	33
naprave ter prostori Neprevidnost in pomanjkljiva kontrola	16	3	5	—	3	1	28	23
varstvenih ukrepov	15	1	4	i	9			30	13
Nedisciplina	9	1	9			6	1	26	21
Slaba oi ganlzaclja dela	3V			1	i	i			6	11
Zastarelost strojev, naprav in prostorov Opuščanje varnostnih ukrepov	4		3		2	3	12	6
od nadzornega osebja	3	1	3			2	1	10	6
Pomanjkanje poklicnih izkušenj NI vzrokov — motnje v tehnološkem	5	2	—	—	—	~	7	4
procesu	5	2	2	—	1	h~	10	1
SKUPAJ:	15«	22	47	6	57	22	304	287
Razpredelnica nam pove, da je bilo 44,7 % vseh poškodb zaradi neprevidnosti, malomarnosti in tudi lahkomiselnosti samih poškodovancev, zaradi ne-
upoštevanja varnostnih ukrepov nediscipliniranih posameznikov 8,6%, zaradi neprevidnosti vezane s slabo organizacijo dela, pomanjkljive strojne na-
prave ali transportnih sredstev 31,9%.
Iz te analize ugotavljamo, da osebni faktor predstavlja 85,2% vseh nesreč. Ostalih 14,8 % odpade na izrazito slabo organiza-
cijo dela, zastarelost strojev ia naprav, pomanjkanje poklicnih izkušenj in opuščanje varstvenih ukrepov in kontrole s strani nadzornega osebja.
ANALIZA POŠKODB PRI DELU PO DEJAVNOSTIH
Dejavnost
S,	.	*
S 4 S "
5 'Sl 2 ss a š iS-8 «5 3
f 1 2 1 >£■§ S
"a
a*
I
1965 196«
ima več ali manj karakter administrativnih ukrepov. Tudi analiza teh poškodb ne more biti objektivna, ker jih že zaradi časovne razlike od poškodbe do prijave in zaradi pomanjkanja očividcev, ne moremo kontrolirati.
Proizvodni proces	84	10	21	2
Vzdrževanje — popravila	11	3	3	—
Interni transport	15	4	10	2
Nakladanje — razkladanje	15	3	8	—
Čiščenje, mazanje, vzdrževanje reda	19	2	4	2
Raziskave, rekonstrukcije. Investicije, 6—1 ostalo
5
41
7
2
— 1
—	122
—	58
I	39
15	43
1	29
104
73
69
11
19
11
Skupaj:
150
304 287
Iz razpredelnice ugotavljamo, da je število poškodb naraslo: pri proizvodnem procesu za 17,3 %, pri nakladanju in razkladanju za 251,0%, pri čiščenju, mazanju in vzdrževanju reda za 52,6%.
Zmanjšanje števila poškodb opazimo pri internem transpor-
tu, predvsem v obratih — 50,8% (transportni oddelek samo za 7,8 %). Pri vzdrževalnih delih je bilo za 20,7 % manj poškodb (vzdrževalni Obrati samo za 3,4%), kar pomeni, da moramo tudi ta uspeh pripisati vzdrževalnim ekipam v posameznih obratih.
ANALIZA POŠKODB PRI DELU PO POŠKODOVANIH DELIH TELESA
Del telesa	Napor	Udarec	Ubod Zastrti- pitev Stisnje- nje Padec		Opeklina Električni tok Ostalo Skupaj		Leto
	—	42	21 — 41	9	20	— — 133	1966
	2	36	38 — 47	5	18	— — 146	1065
Rama	1	1	— — —	2	1	— —	5	1966
							1965
	—	2	— — ~	—	19	1 10 32	1966
					13	—	9 22	1965
Glava	1	15	— — —	1	10	— — 27	1966
	—	18	— — —	—	13	— — 31	1965
Noga	5 23		— — 13	4	41	—	1 87	1966
	2	23	3 —	5	6	23	— — 62	1965
	1	3	— — 1	2	3	— — 10	1966
	—	6	— —	3	3	2	— 2 16	1965
Hrbet	2	1	— — —	2	3	— — 8	1966
	3	4	— — —	1	2	— — 10	1965
Dihala							1966
							1965
Skupaj	10	87	21	2 55	20	97	1 11 304	1966
	"	7	87	41 — 55	15	71	— 11 287	1965
Iz analize poškodb po poškodovanih delih telesa vidimo, da nam je naraslo število opeklin, in sicer opekline očes za 44,4 % in opeklin nog za 40,3 %. Opekline očesa so bile v obratiilTTce-mija I (neuporaba osebnih zaščitnih, sredstev) in tudi deloma v vzdrževalnih obratih in topilnici. Pri opeklinah nog prednjači topilnica.
Iz te kratke analize ugotavljamo, da obstaja možnost zmanjšanja števila in resnost nesreč. Naša naloga je poostriti pozornost delovnim pogojem v posameznih ekonomskih enotah in obratih, kjer iz analize poškodb opazimo večanje števila
nesreč, ponavljanje nesreč ali resnejše nesreče. Zmanjšanje števila in resnosti nesreč bomo dosegli predvsem z discipliniranim izvajanjem varnostnih ukrepov ter s stalnim izboljševanjem delovnih pogojev.
Zavedati se moramo, da z zmanjševanjem števila nesreč in obolenj istočasno zmanjšujemo prekomerne izdatke podjetja, ne glede na to, da smo to dolžni že v okviru humane skrbi za človeka.
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI
V mesecu decembru je bilo 21 poškodb pri delu s -422 izgubljenimi dnevi in 5 poškodbe na poti s 135 izgubljenimi dnevi, skupaj 24 poškodb s 577 izgubljenimi dne-
>i.
ščal vilice na most viličarja. Ker so se mu vilice snele, se je udaril v dlan leve roke.
Pri delu so se poškodovali
V AGLOMERACIJI
Petra JAZBNIŠKA je sodelavec, ki ni imel dosti poklicnih izkušenj pri kopanju aglomera-ta udaril s krampom po glavi.
Ivan TRŠAN si je poškodoval desno nogo, ko je šel po stopnicah z aglomeracij skega Iraku, spodrsnil je na tiru.
i'
V	TOPILNICI
Anton CERNEJŠEK je vzel čistilec za čiščnje retort, ki je bil naslonjen na zid poleg drugih, pri tem je čistilec, ki je stal poleg tega pričel drseti po zidu ter udaril poškodovanega po levi roki.
Miha KAJTNA je opazoval polnjenje saržimega bunkerja. Pri tem je naredil nekaj korakov nazaj ter padel v odprtino za odpadne retorte.
Jože KLOPOTAN ni upošteval varnostnih ukrepov ter je čistil mrežo transportnega traku med obratovanjem. Pri tem je dobil desno roko med transportni trak in valj in si jo poškodoval v zapestju.
Milan VOK si je poškodoval prst z grebljico, ko je čistil silos z ogorki. Medtem, ko je potiš kal grebljico v silos, je zadel s prstom desne roke ob rob odprtine.
Mileta DJAKOVIČA je pri je, mamju orodja nekdo sunil, da je padel na modele in si poškodoval glavo.
V VALJARNI
Leopold KOLAR je valjal svinčene bloke, pri tem mu je en blok zbil klešče v obraz pod cko.
Drago SIVKA je pri tehtanju izgubil ravnotežje in se z levo roko naslonil na vroče platine, opekel si je prste.
V	KEMIJI I
Stanko TACIGA je iz japa-r.erja izpraznjeval ostanke izlu-žcnega barijevega sulfida. Ker ni nosil zaščitnih očal, mu je brizgnila tekočina v oko.
Danilo KRSTIČ ni uoprabljal zaščitnih očal pri pretakanju Inžme, zaradi tega mu je lužima brizgnila v oko.
Roman BRGLEZ je zapiral pokrov odprtine na nuči. Ker pokrova ni mogel zatesniti, je udaril po pokrovu s kosom železa; pri tem mu je brizgnila v oko raztopina barijevega sulfida. Ni uporabljal zaščitnih očal.
Mirko DEBELJAK se je pri transportu superfosfata v vagon spotaknil in padel; pri tem mu je ročaj ročnega vozička odrgnil kožo na dveh prstih desne roke.
Jovo MILEKIČ je hotel med obratovanjem odstraniti krpo iz polnilca mlina za fosfat. Pri tem mu je polnilec zgrabil roko ter mu poškodoval tri pr-ste.
Ivanu ARZENŠKU je spodrsnilo in je padel, ko je transportiral superfosfat v vagon; pri tem mu je ročni voziček poškodoval prste na levi roki.
V MEHANIČNI DELAVNCI
Franc FERLEŽ je vezal cevi na novem rezervoarju za žveple-
PNklsednik DPD Svobode Štore tov. Aleksander Kranjc je v pozdravnem govoru dejal, da se je prireditev rodila v želji, da bi poživili slovensko narodno pesem. Poudaril je, da je na področju amaterskih pevskih zborov zadnje čase občutiti znatno stagnacijo, ker je v Sloveniji le malo kvalitetnih pevskih Zborov, če izvzamemo tiste, ki se s to zvrstjo glasbe profesionalno ukvarjajo. Včasih, je dejal tovariš Kranjc, ni bilo slovenskega področja, kjer ne bi občasno prirejali tekmovanja pevskih zborov, danes pa, kljub množici zborov, ne dosegamo več tiste kvalitete, ki bi jo pevski zbori morali dosegati.
Ko je govoril o vzrokih takega stanja, je dejal: »Z dvigom (standarda se je dvignila tudi želja po zasebnem življenju.
Ljudje presedimo ure in ure ob televizijskih sprejemnikih in le s težavo se damo pregovoriti, kadar gre za udeležbo pri tej ali oni kulturni dejavnosti, ali pa, kadar gre za obisk te ali one prireditve. Slovenska narodna pesem je del nas samih«, je v nadaljevanju dejal tovariš Krajnc, »in zapostavljanje slovenske pesmi pomeni zapostavljanje nas samih.«
Pevski zbori, ki so se udeležili tekmovanja, so pokazali, da
no kislino. Ker ni imel zaščiten obraz, ga je brizg kisline opekel po obrazu.
Hinko CVILAH si je poškodoval palec desne roke pri dviganju osi za tlaeilec cinkovega belila.
V GRADBENEM ODDELKU
Vinko BLAGOTINŠEK je pri prevažanju opeke v japanerju zadel v steno in si poškodoval prst desne roke.
V TRANSPORTNEM ODDELKU
Aksenti NINIČ je zapiral strešna vrata posebnega vagona. Pri tem je udaril z levo roko ob ročico vrat.
Budimir GRKOVIČ je name-
je njihovo petje plod skrbnega in trudapolnega dela. Posebno je treba pohvaliti Moški pevski zbor DPD Svobode Celje, Moški pevski zbor Prosvetnega društva Laško, Moški pevski zbor »Ivan Cankar« Celje, Moški zbor iz Polzele ter oba zbora iz Žalca.
Pokrovitelj prireditve je bil Upravni odbor Železarne Štore, Delavski svet pa je odobril potrebna finančna sredstva za podelitev treh nagrad. S tem so samoupravni organi Železarne ištore pokazali veliko mero ra-
V SKLADIŠČU
Anton GOBEC si je pri zlaganju papirnatih vreč poškodoval prst na densi roki.
(
Poškodbe na poti
{
Anton FILEJ se je peljal s kolesom v službo. Zaradi goste megle ga je zadel avtomobil. Pri padcu si je poškodoval nogo v gležnju.
Faik SINANI je ob prihodu na delo nerodno prestopil prag varilnega prostora; leva noga se mu je zataknila med vrata in”si jo je poškodoval v kolenu.
Anton FRIŠEK je na poti v službo padel ter si poškodoval roko in nogo.
zumevanja za kulturno prireditev, s čemer so nedvomno vlili poguma mladim ljudem, ki imajo voljo in veselje do prirejanja takšnih in podobnih kulturnih večerov.
želimo, da bi bilo takih prireditev še več, saj je to najboljše zagotovilo, da slovenska narodna pesem ne bo postala žrtev starega pravila, da pomeni dvig standarda istočasno pogi-ibelj folklore.
L. P.
l>
P IZLETNIKOVI IZLETI V TRST ZA 41 N-din j[
I1 Trst ni samo trgovsko mesto, ki zaradi cen blaga pri- ", vabi ja številne Slovence, ampak je tudi zanimivo turistično \ *. mesto.	,
Naseljeno je bilo že zelo zgodaj. V 12. stoletju pred na- , 1 šim štetjem je bilo tu gradišče, v 6. stoletju pred našim \ ( štetjem se pojavi že ime Tergeste, Rimljani so prišli sem leta , J 178 (lepo ohranjeno gledališče ter zid), ki so na moč pre- .
ganjali tudi Kristjane — med njimi Justa, katerega so mu- , J čili in leta 303 utopili.	,
\ Trdnjava sv. Justa je turistično atraktivna točka, ki je |( \ vredna ogleda. Grad, spomeniki, cerkev, razgled in še bi j, \ lahko naštevali. Zato pravimo v Trstu niso samo trgovine, (, J tudi druge stvari so lepe in vredne ogleda. Velikokrat pa se p i v naši ihti na to niti ne spomnimo.	p
5	#
Tekmovanje pevskih zborov v Štorah
Društvo DPD Svoboda, Štore, je dne 21. januarja 1967 v prostorih kulturnega doma Železarne Štore priredila tekmovanje pevskih zborov. Tekmovanja se je udeležilo devet zborov in sicer: Moški pevski zbor Svoboda Polzela, Oktet Prosvetnega društva Teharje, Ženski pevski zbor DPD Svoboda Žalec, Moški pevski zbor Prosvetnega društva Laško, Moški pevski zbor Prosvetnega društva »Ivan Cankar« Celje, Oktet »Risto Savin« DPD Svobode Žalec, Moški zbor DPD Svobo da Celje, Moški zbor DPD Svoboda Žalec in Moški pevski zbor DPD Svoboda Štore.
Družbeni plan razvoja Jugoslavije do leta 1970
(Nadaljevanje)
V skladu s sistemom gospodarjenja in razvojne politike morajo biti sredstva za investicije uporabljena predvsem za modernizacijo obstoječega
strojnega parka in vlaganje v panoge in dejavnosti, prikate-rih imamo komparativne prednosti in je pričakovati najhitrejše rezultate.
Struktura skupnih bruto investicij v osnovne fonde:
Skupne investicije Gospodarske investicije Negospodarske investicije Družbeni standard Družbeni, državni organi in službe
S predvideno strukturo bruto gospodarskih investicij v obdobju od 1966 do 1970 v primerjavi z obdobjem od 1961 do 1965 se bo zmanjšala udeležba investicij v industriji in prometu, a istočasno se povečujejo vlaga-
1965
100,0
63,4
36,6
33,1
1970
100,0
62,8
37,2
36,9
- 0,3
nja v kmetijstvo skupno z vodnim gospodarstvom in v turizem. V okviru investicij, ki so namenjene za samo industrijo, se bo v prihodnjem obdobju povečala udeležba za energetiko in metalurgijo.
rfj :T”<* j	I im	
100,0	100,0	6,7
52,9	50,7	4,6
12,9	14,7	12,1
1,6	1,8	9,4
2,9	2,9	4,8
20,5	19,2	8,2
7,7	9,0	7,1
1,7	1,7	9,2
skih	izplačil. V dosedanji p	
Bruto gospodarske investicije v osnovna sredstva:
Nove cene
1961—1965 1966—1970 _____________________________struktura struktura
Gospodarske investicije od tega:
—	industrija
—	kmetijstvo
—	gozdarstvo
—	gradbeništvo
—	promet
—	trgovina in gostinstvo
—	obrtništvo
Predvideva se, da bodo sredstva za modernizacijo, rekonstrukcijo in razširitev, obstoječih kapacitet znašala okoli 75% od bruto gospodarskih investicij v osnovna sredstva družbenega gospodarstva. Amortizacijo je treba v glavnem koristiti za modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih kapacitet.
Predviden obseg in struktura investicij se omogoča predvsem zaradi izvršenih sprememb v sistemu delitve, da je udeležba gospodarstva na podlagi teh instrumentov dosti večja kot pa je bila do danes. Od 1967. leta bodo odpravljena obvezna izdvajanja 25% od investicijskih izplačil za nekatere kategorije investicij, medtem pa bo za iz-gradnjb administrativnih in upravnih zgradb še vedno ostalo izdvajanje 40% od investicij-
Obvestilo
Obveščamo zainteresirane člane kolektiva Cinkarne, da bo v marcu 1967 začel pouk v 7.—8. razredu osemletke.
Prijave sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev (tel. 851, 854) do 25. februarja 1967.
Center za strokovno izobraževanje delavcev
dolžnosti z ostalimi elementi sistema, kakor tudi predpis, s katerim se bodo nosilci investicijske izgradnje morali obvezati, da zaključijo pogodbe z izvajalci del in dobavitelji opreme v fiksnih zneskih. Takšna politika mora vplivati na stabilnost na področju investicijske potrošnje. V času od 1966. do 1970. leta bodo sredstva federacije angažirana samo na osnovi obvez srednjeročnega plana. Vse eventualne nove obveze se bodo lahko sprejele šele na osnovi posebnih zakonov, kjer bodo morali biti predvideni vsi izvori sredstev za pokritje teh obvez. Federacija daje v načelu svojo udeležbo za nove obveze na podlagi enotnih kriterijev zaintere-
siranim investitorjem in bankam v skladu z zakonom o bankah in kreditnih poslih. Vse obveze federacije v obdobju 1966 do 1970 se bodo pokrivale iz formiranih izvorov s tem, da s z posebni prispevki za kritje njegovih obvez v investicijah ne smejo uvajati po letu 1966. Sredstva federacije bodo v glavnem uporabljena za razvoj gospodarsko nerazvitih področij, za dovršitev preostalih obvez po letu 1970, ki izhajajo iz tega plana in to za dovršitev proge Beograd—Bar, del avtoceste »Bratstvo m edinstvo« od Bašinog sela do Babune, začetih energetskih objektov in obvez po zakonih o financiranju melioracijskih objektov.


pogost primer, da te investicije niso bile pokrite z dohodkom, restriktivne mere, ki so bile uvedene v zadnjem času in se še predvidevajo, morajo v prihodnje nivo investicij spraviti v normalne okvire, da ne bo prišlo do prebijanja fronte investicij in s tem omogočanje raznih negativnih vplivov.
V prihodnje morajo biti vsa investicijska vlaganja vsklaje-na s stvarno razpoložljivimi sredstvi s ciljem, da se ta sredstva čimprej aktivirajo. Ta politika bo dosežena na ta način, da se bodo sredstva koncentrirala v posameznih panogah za tiste objekte, ki bodo lahko v tem času tudi zaključeni, gradnje ostalih objektov pa bodo morale biti prenesene v naslednje obdobje. Za dosego tega cilja bodo sprejeti ukrepi, ki bodo določali, da se v sedanji situaciji odstopi od izgradnje nekaterih objektov, ki ne predstavljajo pogoj za ustvaritev ciljev v tem planskem obdobju.
Vse poslovne banke in ostali nosilci družbenih sredstev morajo že v letošnjem letu vskla-diti svoj program z razpoložljivimi sredstvi, pri tem pa morajo upoštevati pravočasne priprave za investicijsko izgradnjo in da so ustvarjeni pogoji za skrajšanje aktiviranja teh objektov. V teku leta 1966 bo sprejet zakon o investicijski izgradnji, ki bo preciziral pravice in
Z. I. vprašanje: Z bratom stanujem v stanovanju, ki ga je on dobil od podjetja, pri katerem je zaposlen. Sedaj zahtevajo od njega izjavo, da se bo izselil iž tega stanovanja, če mu kdaj preneha delovno razmerje v tem podjetju. Prosim za pojasnila, ali mora brat podati takšno izjavo še sedaj, ko je vendar že precej časa zaposlen pri tem podjetju, in kakšne so posledice.
Odgovor: Zakon o stanovanjskih razmerjih (.Ur. 1. SFRJ 11/66) v svojem 67. členu pravi, da lahko oseba, ki stopa v delovno razmerje, poda pismeno izjavo, da se bo izselila iz stanovanja, ki ji je dano v uporabo, če ji iz kakršnega koli razloga preneha delovno razmerje, na podlagi katerega ji je bilo dano stanovanje v uporabo. Če bi delavec dal tako izjavo, mu lahko podjetje, pri katerem je zaposlen in ki mu je dalo stanovanje, stanovanjsko pogodbo odpove, četudi mu delovno razmerje preneha brez ftjegove zahteve ali krivde. V takem primeru mu mora podjetje ob izselitvi iz stanovanja preskrbeti samo najpotrebnejše prostore. Pod najpotrebnejše prostore štejejo prostori, ki varujejo stanovalca pred elementarnimi nezgodami in njegovo pohištvo oziroma opremo pred poškodbami. To so sicer zelo stroge odredbe, predvidene za posebne primere, ko se predvideva, da bo delovno razmerje verjet-
Voftisujte
V NAS LIST
no trajalo samo določen čas. Zato se te odredbe uporabljajo samo v primerih, ko se taka izjava daje pri stopanju na delo in je v tej odredbi ponovno na-glašeno, da izjava mora biti dana pri stopanju na delo. Zaradi dejstva, da lahko dajalec take izjave pride v zelo težek položaj, se citirana odredba ne more ekstenzivno uporabljati tudi v drugih primerih, in sicer, da se taka izjava da tudi v času, ko delovno razmerje že traja.
Seveda ni ovire, da bi podjetje, ki je dalo stanovanje v uporabo, ne zahtevalo take izjave tudi pozneje, v- času trajanja delovnega razmerja, če jo je seveda delavec voljan dati. Vendar pa taka izjava ne bi imela pravnega učinka v primeru, da delavcu preneha delovno razmerje brez njegove zahteve ali krivde. Tako podaiia izjava ne bi mogla izključno služiti kot podlaga v sodnem postopku za uspešno odpoved stanovanjske pogodbe. Če pa bi delovno razmerje prenehalo na zahtevo delavca ali pa po njegovi krivdi, potem pa bi podjetje itak lahko odpovedalo stanovanjsko pogodbo delavcu zaradi tega, ker ji 67. člen omenjenega zakona daje pravico do odpovedi, če delovno razmerje nosilcu stanovanjske pravice preneha na njegovo zahtevo, ali zaradi samovoljne zapustitve dela, ali zaradi izključitve iz delovne skupnosti ipd. V poslednjem primeru pa torej ni pomembno, ali taka izjava obstaja, ali ne.
IgfiTJTlHM 11
Pri cinkarniških sosedih
(Nadaljevanje)
Rudar: »Osebno nisem doživel, pač pa je pred leti zasulo sodelavca, ki je izgubil življenje. Ravno sem začel malcati,« nadaljuje rudar, »ko je pričelo pokati in se osipati v bližini; šel sem pogledat kaj je in ko so mi povedali, da je Franca zasulo, sem šel nazaj malcat.«
V tem trenutku pa je v bližini zagrmel top in globok lom; iznad glav so začeli padati kosi premoga, med nami pa je nastala panika, bežati nismo imeli kam, kajti povsod so bili gosti železni podporniki in pa tema. Medtem ko smo mi tako prestrašeno gledali kam bi se čim-prej skrili, so rudarji mirno naprej delali in se nam na skrivaj posmehovali zaradi našega strahu. Naš vodja, tovariš Ko-stečnik je s svojo lučjo posvetil v ozek hodnik, mi, pa smo Z rudarskim »srečno« zapustili rudarje na »čelu« in se hitro napotili za njim.
Po ozkih hodhikih, preskakujoč transporterje, smo prišli v malo širše, kjer smo lahko zravnali zvito hrbtenico. Se 500 metrov po ozkem hodniku do »ruskega« stroja, ki koplje hodnike, in spet smo bili v prostranem hodniku, po katerem je pihal močan zračni tok, ki ga velik ventilator vpihuje v jamo.
Na koncu smo si še ogledali
velik drobilec, skozi katerega gre ves izkopan premog. Nakladalnega stroja pa žal nismo utegnili pogledati. Napotili smo se k dvigalu, ki nas je potegnilo 400 metrov visoko, na površino.
Pri izhodu smo oddali naše luči in akumulatarčke. Prav posebno pa se nam je prilegla kisla voda, ki nam jo je preskrbel tovariš Kostečnik. Takoj smo odšli v lepo urejene kopalnice, kjer smo se pod toplimi tuši skopali.
Ker pa nam je bil čas skopo odmerjen, smo se s skromnimi besedami zahvalili in poslovili od tovarišev, ki sta nas spremljala in odhiteli proti izhodu, kjer nas je že čakal avtobus.
Zapustili smo rudnik s posebnim vtisom. Ob tem pa sem se spomnil besed, ki sem jih slišal v Topru, da bi dekleta iz Topra morala priti v Cinkarno, da bi videla kako se kurh služi. Mi pa bi lahko skoraj iste besede uporabili v primerjavi Cinkarna — Rudnik; namreč cin-karnarji bi morali videti, kako se služi kruh v rudniku.
Pri našem ogledu rudnika skoraj nismo mogli verjeti resničnemu dejstvu, da je velenjski rudnik na evropski višini mehanizacije. Saj nikjer ni transporta z vagončki, sta nam trdila tovariša Kostečnik in ing.
Jelen, ampak so povsod speljani gumijasti in verižni transporterji. Večina hodnikov je osvetljena, povsod je ventilacija in še vrsta sodobnih naprav, ki jih imajo rudniki le v najbolj razvitih državah. Ob tem pa sem se tudi spomnil naših delavcev, ki odhajajo v tujino na delo, običajno v rudnik, in tistih, ki tako radi hvalijo tujino in zaslužek tam. Ne upoštevajo pa pogojev v katerih delajo naši delavci v tujini.
Prispeli smo v TERMOELEKTRARNO ŠOŠTANJ, Čeprav je bilo že dokaj pozno, ura je bila Že 19, je vratar takoj poklical dežurnega inženirja in nas takoj seznanil z. varnostnimi predpisi, ki smo jih morali upoštevati v termoelektrarni. Po izpolnitvi predpisanih listin in ureditvi ostalih formalnosti so nas pustili v termoelektrarno.
Po stezi med lepo urejenimi travniki smo prišli v prostor, v katerem je bila razstavljena maketa elektrarne. Dežurni inženir nam je razložil strojne naprave v elektrarni in nas seznanil s splošnimi podatki, kot so npr. moč elektrarne, poraba premoga, vode itd. Nato pa smo se odpravili na ogled naprav. Prvo smo si ogledali velike parne kotle, nato parne turbine in generatorje in na koncu komandne prostore. Vse
to je bilo v lepih velikih in svetlih steklenih dvoranah, za razliko od rudnika, kjer je vse v temi. Za nas je bil v termoelektrarni bolj zanimiv način organizacije dela, kot pa delovni proces. Kajti strokovna razlaga komplicirane avtomatizacije bi nam bila težko dojemljiva.
Zaradi kratkega časa, ki smo ga imeli na razpolago, smo morali zapustiti Termoelektrarno Šoštanj in smo se spet znašli v našem avtobusu. Še polurni odmor v lepo urejeni restavraciji »Delavski klub« v Velenju in smo se o 21.20 odpravili proti Celju.
V manj kot pol ure nas je naš spretni šofer avtobusa, tovariš Fric, pripeljal spet pred našo Cinkarno.
S tem smo uresničili del programa ekskurzij in izletov, ki si ga je zadal tovarniški komite ZM Cinkarne v zadnjih mesecih svoje mandatne dobe. Istočasno pa smo spoznali, da se na tem področju dejavnosti mladinske organizacije da z dobro organizacijo marsikaj narediti z malo denarja in z tnalo časa, za kar je pri nas največji problem.
Prepričan sem, da bo tudi v tem delovnem obdobju novi TK ZM zajel v svoj program podobne izlete in ekskurzije, zja kar pri cinkamiški mladini vlada posebno zanimanje.
NOVICE IZ SLG - CELJE
Letos že dve premieri
V petek, 20. januarja 1967 je bila premiera LA MALQUE-RIDE, znanega dela Jacinta Benaventa. Delo je reširal Dino Radojevič, član Zagrebškega dramskega gledališča in docent za dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost v Zagrebu; scenografija je po zamisli Miše Rašiča; kostumografinja je bila Alenka Bartlova; delo je prevedel prof. Mirko Vivod, lektor Majda Križajeva.
Prizor iz LA
MALQUERI
DE
Lani smo praznovali stoletnico JACINTA BENA-VENTEJA (12. avgusta 1866 — 14. julija 1954). enega največjih dramskih pisateljev španskega rodu, ki je za svoje delo prejel 1922. leta Nobelovd nagrado.
Rodil se je kot sin uglednega otroškega zdravnika v Madridu. Po smrti svojega očeta je študiral pravo, nato pa je prepotoval Evropo in kasneje še Ameriko. V tem času se je najprej ukvarjal z žurnaliz-mom. Leta 1909 je osnoval gledališče za otroke, nekaj časa pa je vodil špansko narodno gledališče. Ostal je vse do smrti v Madridu.
Letno je napisal tudi po šest del — kajpak ne enake vrednosti — zapustil jih je več sto. Benavente se je boril proti patosu, proti lažnemu idealizmu, ki je bil posledica popolnega pomanjkanja socialne zavesti.
S takšno usmeritvijo je razumljivo popolnoma prelomil z literarno tradicijo prejšnjega stoletja. Zahteval je popolno resnico od
gledališča. Zaradi raznolikosti literarnega ustvarjanja so ga primerjali z Ger-hartom Hauptmanom, Sha-wom in Pirandelom, najti pa je tudi povezavo s Shakespearom, Molierom in Ibsenom.
Poleg komedije za lutke (tako 5« glasi v podnaslovu) LOS INTERESES CREDDOS v (Zupančičevem prevodu »Ideali in koristi) bo slovenska jav nost seznanjena še z drugim bolj znanim delom španskega dramatika. Prvo delo je bilo pred leti igrano v Ljubljani. LA MAL-OUERIDA (Grešno ljubljena) je kmečka drama, napisana pa je bila 1913. leta. To je drama strasti iz španske ljudske miselnosti. Ideja oziroma fabula je preprosta: Raimunda se je kmalu po smrti svojega moža vnovič poročila s simpatičnim Estebanom, za katerega je mislila, da bo skrben gospodar in drugi oče njeni hčerki Acaci. Prvo se je uresničilo, drugo pa je šlo po zlu. Hči je zasovražila moža, ki je stopil na mesto njenega
OB ODHODU
Ob odhodu iz kolektiva Cinkarne na novo delovno mesto pri Vatrostalni — Zenica se celotnemu delovnemu kolektivu, predvsem pa vsem tistim, s katerimi sem dolgo vrsto let v prijateljskih odnosih delil težave in veselje pri delu, iskreno zahvaljujem. Preteklo je osemnajst let, ko sem postal član kolektiva, ki se ga bom s ponosom in spoštovanjem vedno rad spominjal in želim, da bi tudi nadaljnje sodelovanje z njim bilo v najlepših ter uspešnih odnosih.
Miloš Kovač
»KOME KAPOM,
KOME SAKOM«,
v
pravi srbski narodni pregovor. Sicer pa nobeden gospodar ni tako pravičen, da ne bi kdaj pa ikdaj krivično odrezal kruh. No ja! Kdor dela, ta tudi greši. Tako je tudi na naši novi žvepleni kislini.
Kaj hočemo, smo pač ljudje zmotljivi. Bilo je dela, bilo je napak, žveplena pa le stoji. Stoji v zahvalo in ponos vsem tistim, ki so karkoli prispevali
in sodelovali pri izgradnji. Tako je prišel 29. november in z njim slavnostna otvoritev nove žveplene kisline, čeprav del nje obratuje že dobre tri mesece. Vendar to naj bi bil čas, da bi javno dali zahvalo in priznanja za vse usluge vsem tistim, ki so sodelovali pri izgradnji in montaži.
Železarna Štore je dosegla letni plan za leto 1966 s 93,16 %. Letni plan za preteklo leto je bil sicer realno postavljen^ kar dokazujejo tudi rezultati jeklarne, valjarne, livarne sive litine in šainotne (glej tabelo), vendar pa zaradi večjih planskih odmikov plavža in valjev plan ni bil izpolnjen. Obrat	%
Plavž'	77,50
Jeklarna	101,36
Valjarna	101,38
Livarna	102,58j
Valji	81,06
Ko izrečemo zasluge, se nehote spomnimo vseh tistih, ki so bili že od samega začetka, ali pa so morda tudi kar pred (kratkim prišli sodelovat. Zasluge imajo predvsem vodilni iz investicijskega sektorja. Enega od tistih smo ohranili v lepem spominu, ali žal ni več med nami. Zasluge so imeli ljudje iz Termoelektra, pa tudi delavci od Ingrada.
Priznanja pa nista bila deležna samo dva drobna črva, ki sta vrtala in vrtala neumorno že od samega začetka, delala in prispevala tudi svoj delež.
Pa se vprašamo: kdo je merodajen za nagrajevanje naših
Samotna	98,20
Skupaj	93,16
Neizpolnitev plana plavža izvira predvsem iz omejitev elek-troenergije in iz okvar na vodu visoke napetosti torej iz nepredvidenih momentov, ki so bistveno angažirali proizvodnjo plavža. V prihodnjem letu bodo te težave v veliki meri odstranjene, ker je zagotovljena električna energija za deset mesecev.
Livarna valjev je tako glede proizvodnje, kakor tudi po doseženem dohodku znatno izpod predvidevanj družbenega načrta. Zunanji vzroki so v tem, da so se nekatere naše valjarne,
članov, ali so to posamezniki ali je to kolektiv? Za 29. november so bila podeljena priznanja v obliki nagrad za zasluge pri novi žvepleni kislini. In tako so bili nagrajeni ljudje iz drugih podjetij. Slavnostna zakuska pri tem tudi ni manjkala. Vendar se vprašujemo, ali so tisti, ki V> sestavljali listo nagrajencev, sploh vedeli, kdo je vse delal na tem novem objektu in koliko časa je kdo delal?
Torej nepravilnosti se dogajajo, toda napake se dajo popraviti. Samo vžigosana krivica se ne da izbrisati.
predvsem Železarna Zenica, preusmerile na uvoz valjev, s čimer so se naročila zmanjšala. Deloma pa je iskati vzroke za tako stanje v postavitvi novih valjamiških prog, ki zahtevajo drugačne vrste valjev, katerih tehnologijo izdelave je treba šele utrditi.
daftisufie v
CINKARNAR
Ra.-Fra.
Izpolnitev plana v Železarni Štore
očeta ter ji »ugrabil« materino ljubezen. To sovraštvo pa se z leti sprevrže v svoje nasprotje, v podzavestno, kasneje pa še zavestno pregrešno nagnjenje do očima Estebatia, ki prav tako skriva v sebi pošastno razklanost, ki ga žene v obup in celo v zločin. Čeprav ima rad svojo Ženo in čeprav želi storiti vse, da bi pred svetom in sebi dokazal, da noče biti in ostati samo to, kar je utrjeno v ljudeh že tisočletja pa ga sama kretnja pastorke Acacie spravi v novo brezumje, da je pripravljen za to svojo strast ponovno ubijati. Bolj ko je med očimom in pastorko načet odnos, bolj ko ga ona sovraži, bolj ga ljubi.
To je preprosta, veličastna drama ljudskih strasti, ki ne potrebuje posebne razlage. Ljudje so dani taki, kakršni so, posebne okolnosti pa pripomorejo k temu, da se njihova skrita nagnjenja razvijajo v smeri, ki poruši ustaljene navade in sproži katastrofo.
DINO RADOJEVIČ se je šolal na ljubljanski Akade-
miji za igralsko umetnost, bil je najbližji učenec enega največjih jugoslovanskih režiserjev dr. Branka Gavelle. Od 1951 do 1953. leta je delal s Herbertom Griinom v Prešernovem gledališču v Kranju, zatem pa je odšel v Zagrebško dramsko gledališče, kjer je še zdaj, sprejel pa je tudi docentsko mesto na zagrebški Akademiji za igralsko umetnost. Pred svojim dokončnim odhodom v Zagreb je še v Celju 1954. leta postavil na oder svojega znamenitega »Hamleta«. Režiserja Radojeviča odlikuje velik smisel za poglobljeno in zniansirano psihološko igro, za ritmiko odrskega dogajanja, občutek za mizansceno in za Žlahtno, pridvignjeno igralčevo govorico.
—)(—
Pred dnevi je Slovensko ljudsko gledališče Celje uprizorilo satirično delo Žarka Petana: BESEDA NI KONJ.
Nedavno je bila v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizoritev Petanove
satirične lepljenke v štirih dejanjih BESEDA NI KONJ. Delo je avtor pojia-dil tudi našemu gledališču, ki bo to »satirično lepljenko« uprizorilo z drugačnim režijskim prijemom. Režiser FRANCI KRIŽAJ je delo postavil v »televizijski studio« (scena: Andrej Novak in Franjo Cerar) in tako je uprizoritev dobila okvir televizij sko-satirične lepljenke v štirih zaporednih prenosih: politika, gospodarstvo, ljubezen in razno. Nastopal bo mešani zbor »Nezadovoljni Kranjci«: Borut Alujevič, Branko Grubar, Pavle Jeršin, Drago Kastelic, Minu Kjudrova, Marjanca Krošlova, Mija Mencerje-va, Andrej Nahtigal in TV napovedovalka Nada Božičeva.
Delo povezuj& splet satiričnih skečev, zgodb in aforizmov v obliki, kakor smo jo doslej srečevali pri slovenskih satirikih. Pri Petanu lahko z veseljem ugotavljamo, da je še bolj pogumno in brezkompromisno segal jedro pojavov in problemov, še bolj naravnost. Ker ima sa-
tira na celjskem odru že lepo tradicijo — v Sloveniji smo jo pred leti začeli uprizarjati prvi — bomo tudi v prihodnjih sezonah skušali najti ustrezne tekste, zanje pa bomo kajpak še naprej iskali kar najbolj moderen in izviren način uprizarjanja.
ŽARKO PETAN je stalno angažiran režiser Drame SNG Ljubljana in vodja Male drame v isti ustanovi. Piše satire, humoreske pa tudi celovečerne gledališke in televizijske tekste.
FRANCI KRIŽAJ je prišel i’ SLG Celje v prejšnji sezoni in je zdaj naš stalno angažirani režiser ter član strokovnega kolegija (umetniškega vodstva). Poprej je bil v svobodnem _ poklicu. Na oder je posta- ’ vil vse vidnejše slovenske novitete Dominika Smoleta, Primoža Kozaka in druge.
Pri premieri imajo še svoj delež Saša Pavličeva (kostumografka), Edo Gor-šč (glasbena oprema), Majda Križa jeva (lektor) in Majda Sevnikova (koreografija)
>
\
)
Praktični
nasveti
LEDENE ROZE na oknih so sicer ljubek zimski okras, toda onemogočajo nam pogled na prosto in K steklo poka, če se nakopiči l', na njem debelejša plast I , ledu.
I	i če umijemo okno z vo-
II	do, v kateri smo raztopili ! i kuhinjsko sol, bo v
nekaj
! i minutah čisto, nakar natre-i ( mo šipe z glicerinom. Ne ' | delajmo tega s toplo vodo, i', da nam šipe ne popokajo.
v
I	*
i
DRSALKE so dragocene
V	za telesno vzgojo otrok in
V	odraslih. Z otvoritvijo no-!i» ve ga drsališča v Celju je ta 'f vrsta rekreacije dostopna
slehernemu našemu otroku. Cesto vidimo na drsališču že 4 do 5 letne otroke. Če so si s poprejšnjimi igrami, s skakljanjem 'i1 in telovadbo dovolj utrdili 'i1 noge, zlasti sklepe, bodo v
V	drsanju lepo napredovali. Ji1 Brž ko obvladajo že-začetih ne težave, potrošijo pri drsanju vedno manj moči in gre potem vse igraje. Dr-
, sanje razvija spretnost, čut
V	za hitrost in ravnotežje.
V	Otroci, ki se drsajo, bodo d pozneje tudi hitreje napre-
dovali v smučanju.
FIRNEZEVE MADEŽE lahko odpravimo s toplim terpentnovim oljem ali špiritom. Zastarele madeže moramo najprej natreti s čistim oljem, nasoljenim maslom in raztopjenim milom. Na svilenih tkaninah te madeže izperemo v krompirjevem škrobu, potem pa očistimo s terpenti-novim oljem ali kafrnim špiritom.
J
Preprečevanje sajavosti - štednja olja
POVEČAN IZKORISTEK MINERALNEGA OLJA V OLJNIH PEČEH ZA OGREVANJE STANOVANJA
Zaradi različnih pogojev dimnega vleka, ki je odvisen od krajevnih prilik, mineralno olje pogosto v pečeh na olje ne izgori popolnoma, čeprav so standardi za tovrstna goriva že zelo zahtevni. Neizrabljeni plini gredo skozi dimno cev v kamin, ali pa se nabirajo že v peči kot saje. Tukaj pomaga naprava za štednjo olja Original — Arlblu firme »Initermess«. ,
To je preizkušena iznajdba, ki se je v praksi dobro obnesla. Vstaviti jo je mogoče v gorilni lonec — brez montaže. Po približno petnajstih minutah se naprava razžari in pritegne neizrabljene oljne pline, jih med zavoji nizkotlačno komprimira, da brez ostankov zgorijo. S tem je dosežen največji možni izkoristek izgorevanja olja in to predvsem pri regulaciji na najmanjšo vrednost pretoka olja. Praktično je situacija naslednja, če kurimo brez naprave za štednjo olja na stopnji 2, zadostuje po namestitvi naprave 1. stopnja.
»Arolu« je po svoji zgradbi enostaven in robusten. Sestavljen je iz dveh spiral različnih premerov, ki tičita druga v drugi in sta s tremi sponkami čvrsto zvarjeni v stabilni stolpič, sestavljen tako rekoč iz dveh sten. Na osnovi posebno oblikovanih postavkov meri prilež-na ploskev na gorilnem loncu nekaj manj od kvadratnega milimetra. Taiko skrajno majhen dotik s [površino preprečuje nastanek korozijskih luknjic na podlagi. Za izdelavo spiral so uporabili odporno plemenito kovino, ki je galvansko prevlečena s slojem bakra. »Arolu« je treba še namestiti na sredi-dini hladnega gorilnega lonca in nato prižgati po običajni metodi. Po petnajstih minutah kurjenja se razžari zgornja polovica spiralnega stolpiča in pomožna naprava prične dejansko delovati. Med zavoji spi-
— Ro si že ravno pri tem, ali bi pogledal, če je dirogerija na Mestnem trgu še odprta?
rale se prično dvigati nizkotlačno kompimirani oljni plini tkakor v kaminu in zgorijo delno v sredini in delno nad spiralami, brez ostanka, v modrem plamenu.
Rezultat je optimalni izkoristek izgorevanja mineralnega olja ter mirno gorenje brez saj tudi pri večmesečni uporabi in
pri najmanjšem vključevanju pritoka goriva. Napravo ni potrebno vzdrževati. Proizvajalec svetuje, da je treba po sezoni kurjenja skrtačiti s hladne spirale tanek sloj žveplovega oksida.
Izdelujejo pet modelov, ki so uporabni za vse izparil ne gorilne lonce od 3.500 do 15.000 kcal/h. Dva modela sta posebno prirejena za gorilne lonce, ki se dajo rotirati okoli tečaja.
Naši mini časi
Se nikoli ni moda tako jasno odsevala današnjega sveta kot mini moda. Iznajdljivemu kreatorju, ki je prvi s škarjami odrezal deset centimetrov krila in potegnil ženska kolena na svetlobo belega dne, pripada častno mesto v družini znamenitih ljudi našega časa. Ta človek je bil dovolj po-' gumen, da ukroji in zarobi eno obdobje in ni se ustrašil, če bodo takšna ženska krila razdelila svet kot se je to zgodilo že tolikokrat v zgodovini.
Živimo v mini obdobju. Svet se ne deli več. Zdaj se skrajšuje.
Odprite katerokoli stran časopisa in preberite le naslov:
»Kolektiv »Bodočnosti« je prešel na skrajšani delavnik.«
»Če hočete ostati-vitki, skrajšajte en obrok.«
»Skrajšan proračun federacije.«
»Televizija skrajšala poletni spored.«
Skrajšati! Skrajšati! — To je deviza mini obdobja in ta je pogumno napisana na krilih slabšega spola.
Ljudje so začeli pisati tudi mini drame. Na vizitkah, na prtičkih... Tukaj je ena izmed mnogih ki mi je prišla v roke:
ONA; (telefonira): Halo, Milenko, si ti?... Dunja tukaj.
ON: Skrajšaj, Dunja!
ONA: Kaj pa naj še skrajšani? Skrajšala sem zakon, skrajšala poletna krila, skrajšala žalost, skrajšala lase, skrajšala... Vse sem skrajšala, toda...
ON: Skrajšaj!
ONA: Povej kaj naj skrajšam, Milenko?
ON: Skrajšaj jezik!
ONA: Milenko, kako naj to razumem? Me ne ljubiš več, kaj?
ON: Rad te imam, toda skrajšano od 9 do 11... Zdaj pa je II in četrt.
ONA: Zakaj vse to, Milenko?
ON: Takšni časi so prišli. Vse moramo skrajšati.
ONA: Kaj pa potem... kaj pride pozneje? S čim na primer zdaj krajšaš osamljenost?
ON: Vlagam kumare v pivske steklenice.
ONA: Mar je to mogoče, Milenko?
ON: Mogoče, če so kumare skrajšane na širino grla.
ONA: Milenko, nedosegljiv si.
ON: Vem, toda skrajšaj!
ONA: Milenko ...
ON: Skrajšaj!
ONA: Mile...
ON: Skrajšuj/
ONA: Mi...
ON: Skrajšaj!
ONA: M...
ON: Skrajšaj!
ONA: (Spušča slušalko) —
KONEC
Skrajšaj! Skrajšaj! Skrajšaj!
Še nekaj bi rad povedal o tej temi toda urednik se že mršči in kriči:
— Skrajšaj! Skrajšaj!
In tako krajšam. Takšni časi so pač prišli.
•	Novak Novak
TEHNIKA V LETU 2000
Vreči pogled v prihodnost, napovedati v vsaj najbolj splošnih potezah podobo razvoja tehnike prihodnosti, to je ena izmed zelo zapeljivih možnosti znanosti. Prav na področju tehnike nam prihodnost, ki sicer tako ljubosumno varuje svoje skrivnosti, dokler ne pride čas zanje, dovoljuje nekoliko odkriti zaveso. To je tudi razumljivo: vse novo v znanosti in tehniki izvira in se nagonsko razvija iz starega.
Današnji raziskovalec lahko napove marsikaj, kar bo tehnika dosegla v letu 2000.. Zato mu je treba samo z nekoliko več fantazije pretehtati izsledke raziskav, ki so v našem času še v začetnih stopnjah. Nemški profesor dr. Manfred von Ar-dene, je na podlagi zadnjih dosežkov znanosti, s katerimi se je seznanil ob svojem delu, po-
— Nič se ne vznemirjaj! Zapisal sem si njegovo številko!
skusil podati nekaj napovedi o tehniki prihodnjih desetletij. Morda je najlažje določiti pch glavitne smeri razvoja mehanike.
Celjzijska atomska ura in odkritje Messbauerjevega efekta sta omogočila zadnja leta nekajkrat povečati natančnost časovnih meritev. Atomska ura je tako točna da bi v 1000 letih
PREKLIC
Preklicujem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel o tovarišu Dominiku Amonu iz Celja, Kajuhova 8 v času njegovega zdravljenja v Novem Celju.
Ivan Vidmajer
ZAHVALA
Vsem mojim sodelavcem v oddelku keramika, ki so me tako lepo obdarovali in mi čestitali za moj pomemben praznik, se iskreno zahvaljujem.
Ivan Kolar
ZAHVALA
Vsem tovarišicam iz razvojnega oddelka se iskreno zahvaljujem za novoletno darilo.
Vojak Isljam Mehdi V. P. 1266/4 — Ajdovščina
obratovanja pogrešila le za sekundo. Danes so dane torej že trdne teoretične možnosti za merjenje časa in drugih veličin, ki so v zvezi z njim, v vseh specialnih področjih, kjer je to potrebno, in sicer z neprimerno večjo natančnostjo kakor doslej.
V	vsakdanjem življenju se bodo nedvomno zelo razširile ure z miniaturnim električnim mehanizmom, ki bodo šle v času enega tedna do sekunde natančno, takšne ure ne bodo potrebovale nobenega 'urarja.
V	geodeziji bodo natačnejše metode merjenja razdalj in kotov omogočile nanašati na karte takšne majhne spremembe v oblikovanosti zemljišča, kakršnih doslej niso mogli upoštevati.
Z razvojem elekfronike, tehnike, obdelave detajlov z žarki, polprevodniške tehnike, molekularne elektronike itd., se bp v celoti zaključil proces avtomatizacije proizvodnje, ki je danes pravzaprav šele v začetni fazi razvoja. Če zdaj pride na 100 kvadratnih metrov tovarniške površine povprečno deset ljudi, bo v prihodnje enako število zaposlenih na proizvajalni površini 10.000 kvadratnih metrov. Pri tem bodo v osnovni proizvodnji potrebni ne delavci, ampak inženirji.
Revolucionarne spremembe v tehniki so danes najbolj očitne v avtomobilski industriji. Ze zdaj inženirji mnogo razmišljajo o tem, kako zavarovati potnike pred nezgodami v avtomobilih, ki terjajo naše dni toliko žrtev.
(Dalje prihodnjič)
-m-r m	m	VODORAVNO: 1. kraj v Slo-
Križanka »f
1	2	6	h	5	!s		f	8	9	10	H	<2
							(k					
fS							K			I	H	
\ts								i	a	20		
		21		1	22	2b		2*	I			
			25	J«					H			
		id					m	29		y>		
M	32		M	J5			jv	I	J5			J6
bi			bS				bS	1*0			i	
*>												
kopljejo cinkovo rudo; 13. tkanina za zavese; 14. obrednik; 15. drag kamen; 16. žensko ime; 17. kratica ustanove; 18. oseba iz legende kralj Matjaž; 19. trojica; 21. veznik; 22. kraj v Zasavju; 25. nepredvideni dogodki; 28._tuberkuloza; 29. prašek za uničevanje mrčesa; 31. mikavnost; 33. figura polinezijskega božanstva; 35. proizvod tovarne Delamaris; 37. kemični element; 39. kipi; 41. pogon; 42. del pri peči, kjer se zbira cinkov prah.
NAVPIČNO; 1. sveto mesto; 2. celjska tovarna; 3. pramen svetlobe; 4. odpornost; 5. element; 6. pokrajina v Španiji; 7. iver; 8. prestolnica evropske države; 9. letni posek; 10. avtomobilska oznaka Pule; 11. mikavnosti; 12. tovarna likerjev; 20. avtomobilska oznaka Reke; 23. star mož; 24. brezverec; 26. element; 27. država v ZDA; 28. vzdevek za Nemca; 30. pratež; 31. rana na želodcu; 32. napla-čilo; 34. ustanova za izdelavo mednarodnih standardov; 36. žuželka; 38. začetek diagnoze; 40. samoglasnik in soglasnik.
OSVAJANJE
Bila je ljubko dekle. Veliko mladih ljudi se je borilo za njeno naklonjenost. Toda ona si je zabila v glavo, da mora za vsako ceno osvojiti tega mladeniča.
Z veliko spretnostjo ga je nagovorila, da sta šla skupaj v kino. Predvajali so nek sentimentalni film in nenadoma je začela glasno smrkati.
— Ludvik — je zastokala Ingrid. — Tako zelo se bojim!
— Česa se bojiš? To je vendar neumnost.
On je neumen je pomislila Ingrid.
— Bova šla še kam? — je vprašala, ko je bilo konec filma.
— Kam pa bi? — je povprašal on ter jo pospremil do doma.
— Ali ne bi malo k meni? Skuhala bi kavo.
— Pozno je že za kavo — je odgovoril on — ker ne bova mogla zaspati.
— Pripravila bom čaj! — je odgovorila ona.
— To je isto ...!
To je že obupno.
— Veste kaj, — je rekla — zgoraj v hladilniku imam še dve steklenici piva. To prijetno utruja, nato pa se sladko zaspi.
— Jaz sem že itak utrujen.
— Da — pravi ona ter se komaj obvlada — vse to je uredila narava. To so zakoni narave. Ta je na primer tudi uredila, da moška roka točno pristoja ob žensko telo, ko jo objema. Ste to že poskusili?
— Ne, nisem še. Zakaj? ■
— No, pa poskusite!
— Pri vas?
— Da...!
— Torej, moja roka naj bi pristojala okrog vašega telesa.
— Da.
— To bi moral zares poskusiti, ali imate centimeter?
— Zgoraj v stanovanju ga imam, boste šli...
— Prihodnjič ga prinesite — je odvrnil mladenič, ki je komaj premagoval zehanje, se poslovil in odšel.
K. Lange
CINKARHAR,-
Objavljamo spored filmov, ki jih bodo predvajali celjski kinematografi od 15. februarja do 15. marca 1967.
Union
Od 16. do 20. februarja »GRK ZORBA« grško-ameriški film
Od 21. do 23. februarja »TOLPA GROZE« nemški film	/
Od 24. do 28. februarja »FANTOM LONDONSKE-OPERE« angleški barvni film
Od 1. do 6. marca »KLEOPATRA« ameriški barvni Cs film
Od 7. do 12. marca »ANGELIKA, MARKIZA ANGELOV« francoski barvni Cs film
Od 13. do 14. marca »DEČEK, KI JE VIDEL UMOR« jugoslovanski barvni film
Metropol
IS. februarja »LAŽNI ZAKON, italijanski barvni Cs film
Od 16. do 21. februarja »KLIC TROBENTE, ameriški barvni Cs film
Od 22. do 26. februarja »LJUBEZEN NA PESKU, ameriški barvni film
Od 27. februarja do 2. marca »MARIE CHANTAL« francoski barvni VV film
Od 3. do 6; marca »POROKA PO ITALIJANSKO« italijanski barvni film
Od 7. do 9. marca »DARLING« angleški film
Od 10. do 14. marca »NEBO NAD GLAVO« angleški barvni tlim
Dom
Od 16. do 19. februarja »POPULARNI TAKTI, angleški barvni Cs film
Od 20. do 21. februarja »RIMSKA SUŽNJA, italijanski barvni Cs film
Od 22. do 25. .februarja »NAJSTAREJSI FERCHAU« francoski barvni film
ltalijansko-španskl barvni Cs film
Od 3.' do 5. marca »VELIKA DIRKA« ameriški film
Od 6. do 7. marca »ANA KARENINA« ameriški film
Od 8. do 10. marca »SEST GROZNIH NOČI. nemški film
Od 11. do 14. marca »VALČEK TOREADORJEV« angleški barvni VV film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. url. Program objavljamo po podal-Uh Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
KNJIŽNI PROGRAM PREŠERNOVE DRUŽBE
Konec leta 1967 bo Preešmo-va družba izdala za svoje člane osem knjig. Za članarino 20 N-din bo vsak član prejel redno knjižno zbirko petih knjig in jx> izbiri eno izmed doplačilnih. knjig, skupaj šest knjig in sicer:	__
1.	Prešernov koledar za leto 1968,
2.	Miško Kranjec: Iz naših dni, roman,
3.	Una Troy: Sedem nas je, roman,
4.	V. Winkler: Tisti iz zelene ulice, mladinska povest,
5.	Franček Bohanec: Slovenska besedna umetnost,
6.	Po prosti izbiri pa eno izmed doplačilnih knjig.
, Doplačilne knjige:
1.	Ing. Raoul Jelenčič: Mali kmetijski stroji,
2.	Vlada Marcon: S pletilko in kvačko,
3.	Andreja Grum: Sodobno kuhanje v družini.
Eno izmed doplačilnih knjig si član lahko izbere k redni knjižni zbirki, drugi dve pa prejme, če doplača po 5 N-din za vsako.
Za 20 N-din bodo člani prejeli šest knjig, za 30 N-din pa osem knjig zanimive, poučne in praktične vsebine.
Posebno bosta članicam Prešernove družbe dobrodošli knjigi S PLETILKO IN KVAČKO in SODOBNO KUHANJE V DRUŽINI. Prva opisuje tehniko ročnega pletenja in kvačkanja, saj pleteni in kvačkani ročni izdelki predstavljajo v zadnjem času veliko modo. Prava
Cinkamiška kura
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
mera in ustrezen kroj sta prvi pogoj za lep izdelek, v tej knjigi bodo obdelane tudi vse pomanjkljivosti. Tudi o konfek-cioniranju pletenin in kvačkanih delov bo dovolj povedano. Prikazani bodo tudi novi vzorci.
Druga knjiga nas uvaja v uporabo modemih tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu, poučuje nas, kako uporabljamo živilske industrijske polizdelke, upoštevala pa bo tudi vse prehransko bogate in okusne jedi. V njej bodo tudi napotki, kako skuhati kosilo, kadar mame ni doma. Tudi napovedani in nenapovedani gostje nas ne 'bodo spravili v zadrego, prav tako ne družinski prazniki in izleti. Obe knjigi bodo v veliko pomoč, ne samo gospodinjam, temveč, tudi mladim dekletom.
Na knjige Prešernove družbe se naročite pri poverjemici Kristini Mitrovič v kadrovskem sektorju do 31. marca 1967.
KADROVSKE
VESTI
V MESECU JANUARJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Rok Jože, Krešič Ivan, šlo-gar Slavko, Dečko Alojz, Zonko Amalija, Mravlje Irma, Polutnik Cveto, Klemenčič Branko, Bračun Franc, Lenič Stanko, Vidič Maks, čemeč Martin, Grobler Kristina, Šuster Dagmar, Mu-lovec Slavica, Majcen Adolf, Planovšek Alojz, Motoh Anton, Pinter Anton, Krivec Vinko.
ODŠLI IZ PODJETJA: Obid Jožica, Lež Zvonko, Zupanc Mihael, Forstner Avgust, Antonijevič Radomir, Britovšek Alojz, Kovačič Martin, Bele Anton, Svenšek Konrad, Polutnik Cveto, Art-viga Vladimir, Milojevič Gojko, Guček Jože, Stonojoski Dimitar, Sulejmanov-ski Nedjbodin, Cetin Franc.
IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Sagadin Kan, Slogar Martin, Bele Jože, Grobelnik Rudi, Martič Ilija, Posavec Franjo, Plohl Martin, Sretenovič Živomir, Oser-ban Leopold, Nuhanovič Sulejman, Brandušič Djordje, Kos Gusti, Jankovič Ivan, Podergajs Blaž, Strašek Karel.
POROČILI SO SE: Arsovski Vojislav, Kolar Ivan, Kugler Alojz, Kozar Alojz, Stanojevski Dimitar, štrubej Rudi, Tan-šek Anton, Turnšek Mihael, Zdolšek Mi-
ha.
Vrednost točke |jt!
januar 1967
I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA:
1.	Predpražarna in žveplena kislina................. 1,25
2.	Aglomeracija.................................. i 40
3.	Topilnica	I. in II. peč.........................  1,25
4.	Topilnica	III. In IV. peč........................ 1,25
5.	Topilnica	V. peč................................. 1,27
6.	Topilnica	VI. peč................................ 1,28
7.	Topilnica	VII. peč............................... 1,30
8.	Topilnica	VIII. peč.............................. 1,28
9.	Topilnica	IX. peč...............................  1,27
10.	Topilnica	X. peč................................. 1,27
11.	Thede peč........................................ 1,24
12.	Clnkovo belilo................................... 1,30
13.	Keramika......................................... 1,24
14.	Skupne službe topilnice.......................... 1,27
15.	Plinarna in kotlarna............................  1,27
16.	Nova žveplena.................................... 1,32
17.	New Jearsey...................................   1,32
18; Skupne službe metalurgije....................... 1,29
II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna cinkove pločevine.................... 1,36
2.	Cinkografija ............................... ,	1,25
3.	Oblikoval niča cinkove pločevine ............. 1,36
4.	Žlebovi in cevi.......................  ,	,	,	1,30
5.	Cinkova žica..........................  ,	,	,	1,36
6.	Skupne službe predelovalnih obratov........... 1,35
III.	EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA:
1.	Kromov galun.....................................  L40
2.	Na-hidrosufit in mctalit......................... 1,55
3.	Na-sulfid....................................     1,32
4.	Lltopon stari in clnkov sulfat . .".............  1,33
5.	Litopon novi....................................  1,54
6.	Povprečje litopona....................... , ,	1.54
7.	Svinčevi oksidi...................................*'40
8.	Aluminijski offset....................  ,	.	.	1,58
9.	Superfosfat.....................................  1,55
10.	Povprečje superfosfata........................... 1,55
11.	Ultramarln......................v............. 1,55
12.	Modra galica ...................................... —
13.	Modri baker.....................................  1,35
14.	Skupne službe anorganske kemije................. 1,38
15.	Kemični	obrat III — Mozirje.............  .	.	1,38
16.	Skupne službe Mozirje...................  .	.	1,38
17.	Laboratorij...................................... 1,33
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
1. Vse službe.....................................  1,32
V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI:
1.	Priprava dela.................................... 1,32
2.	Strojni oddelek.................................. 1,32
3.	Gradbeni oddelek............................ ,	1,32
4.	Merilni	oddelek..........................  ,	,	1,32
5.	Elektro	delavnica .......................  ,	,	1,32
6.	Energetika....................................... 1,32
VI. PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne službe ...............................  1,32
2.	Družbena prehrana................................ 1,32
VII. CELOTNO PODJETJE:	.......................... 1,32
o E >
£S I
9,2
2,62
13,13
9,40
2,22
4,40
15,61
1,16
4,24
3,14
2,19
4,10
3,02