ševatelju te ideje — našemu kralju ALEKSANDRU I. — Z gorečim srcem hočemo moliti za blagor našega kralja, vzvišene kraljevske rodbine in vse naše mile domovine. Sedemnajstega decembra pa, ko obhaja naš priljubljeni vladar svoj rojstni dan, bo vsako gasilsko srce imelo le te želje, da blagoslovi Vsemogočni NJEGOVO delo za ljubo našo domovino ter ga nam ohrani še JV j) imt \ mnoga leta na krmilu naše države. Zaupno zremo vsi v njega, zakaj on »J/ V v, nam je dal boljšo in lepšo bodočnost — dal nam je svobodno domovino. Dva dneva sta, ob katerih bije z radostjo vsakemu Jugoslovanu srce. Širom naše domovine se oba dneva prosljavljata na svečan način. Pr- lEfv/'vf vega decembra ob-hajamo združenje našega troimenega naroda v veliko in močno celokupnost — v lepo našo Jugoslavijo. Kakor naznanja naša trobojnica vsemu svetu idejo . , '•■■'-'m državnega edinstva in enakopravnosti vseh državljanov, tako plamti v srcih naše mogočne gasilske armade zavest, da nam je prinesel prvi december lepšo in . boljšo bodočnost v A/ßdti svobodni domovini. . Hvaležnost hočemo izkazati izvr- GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 1. decembra 1929. Letnik XXXIII. Številka 6. Izhaja poljubno, najmanj Pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V »JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en °dtis „Gasilca“ brezplačno. Cene enkratnim oglasom. Cela stran 300 Din, '/2 strani 150 Din, '/4 strani 80 Din ■/8 strani 40 Din, '/16 strani 20 Din. Vesti starešinstva. i. Z novo ureditvijo in razdelitvijo naše kraljevine v banovine so prenehale 15. novembra t. 1. oblastne samouprave bivše Ljubljanske in Mariborske oblasti, katere je prevzela kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. Vse prošnje za podelitev podpor iz 1% in 2%nega gasilskega sklada kakor tudi za ustanovitev, odnosno potrditev društvenih pravil je odslej nasloviti »Kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani«. — Prošnje priporoča in isti-nitost potrjuje župno predsedstvo ter jih vpošilja zveznemu s primernimi predlogi. Prošnje za izredne podpore iz 1% nega sklada morajo imeti tudi potrdilo županstva. Ker se izvršuje sedaj oddaja poslov in imovine bivših oblastnih samouprav na banske uprave, ni mogoče ugotoviti višine letošnjih vplačanih vsot v oba gasilska sklada ter približno določiti količnik rednih društvenih podpor, kar bo pa do zvezne odborove seje koncem decembra gotovo znano. Prošnje morajo biti spisane na celo polo pisarniškega papirja, kar ponovno naglašamo. Nezadostno opremljene prošnje se bodo vračale v izpopolnitev. Brezplodno je predlagati prošnje naravnost na bansko upravo, ker jih odstopa vlada zveznemu predsedstvu in od tod jih od premi jamo na župna predsedstva v izjavo in priporočitev ali odklonitev. Vloge naj hodijo torej svojo predpisano instančno pot, da se ne zakasni rešitev. Frankiranje 20 g težkih pisem znaša Din 1-— in to je teža samo 1 cele pole pisarniškega papirja. Vsakih 20 g več stane 50 par več. Stehtajte pisma in zavoje na pošti in jih zadostno frankirajte, da ne bomo imeli koncem leta tisočev Din kazenskih poštnin! II. Iz starešinske seje. Starešinstvo je na svoji seji dne 27. oktobra 1929. sprejelo novoustanovljeno prostovoljno gasilno društvo P i 1-š t a n j-L e s i č n o ter ga uvrstilo v Gasilsko župo Kozjansko. Prošnjam Kamnice in Selnice se je ugodilo, da ostaneta z ozirom na zemljepisno lego i nadalje v G2 Mariborski- desni breg. III. Odborova seja. Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana sklicuje na soboto, dne 28. decembra 1929. ob polu 11. uri v Mestni dom odborovo sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršitvi skupščinskih sklepov. 2. Razpis podpor iz »Podpornega sklada«. 3. Razdelitev podpor iz 2%nega gasilskega sklada za leto 1929. 4. Rešitev došlih vlog. 5. Določitev kraja in časa prihodnji glavni skupščini. 6. Poročilo o predpripravah za »Vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani« leta 1930. 7. O ustanovitvi »Državnega vatrogasnega saveza«. 8. Predlogi in nasveti. 9. Raznoterosti. Vsi tovariši župni načelniki, odnosno njih namestniki se udeležijo po veljavnem skupščinskem sklepu odborove seje v kroju s čepico brez sekirice. Umevno je ta sklep obvezen tudi za vse člane starešinstva. Listnica blagajnika JGZ. Naročniki tiskovin, knjig in »Gasilca« dolgujejo po več let naročnino ter na ponovne opomine niti ne odgovore, tem manj se brigajo za odplačilo dolga. Vsem naročnikom bomo ustavili list takoj po novem letu, če ne bodo poravnali letošnje naročnine. Tiskovine bomo odslej razpošiljali le po povzetju, ker so naročniki brezbrižni. Vsem cenjenim naročnikom »GASILCA« prilagamo 6. številki čekovne položnice s povabilom in prošnjo, naj nakažejo do konca leta 1929. upravi celoletno naročnino v znesku po Din 12— za vsak izvod brez opominov in pogonov ter pridobijo našemu glasilu čim več novih naročnikov, ker je dosedanje število z ozirom na velikansko gasilsko armado naravnost neznatno nizko in ne krije tiskovnih stroškov. Tem manj more biti govora o nagradah dopisnikom strokovnih člankov, katerih pogrešamo. Znanstvenih sestavkov brez honorarja ni dobiti nikjer. Za armado 20 tisoč mož samo 600 naročnikov jc naravnost nič. Naročnikov nad polovico bi bilo komaj nekaj. Upravništvo. „Samopomoč“. Vsak redni društveni član prejme po en izvod navodil in določil »Samopomoči« z nastopno okrožnico, katero na] izročijo društveni načelniki, odnosno njih namestniki vsem rednim članom: V zmislu soglasnega sklepa zvezne glavne skupščine v Celju z dne 14. julija 1929. je postala »Samopomoč« za vse redne društvene člane počenši s 1. januarjem 1930. obvezna. Po predlogu tovariša Jakoba Volka v Šoštanju bo vsak redni član plačeval letno po 40 Din za posmrtnine, bo prihranil za svoje najbližnje dnevno II para in jih vlagal v »Samopomoč«. Njegovi dediči pa podedujejo za njim pri celokupnemu članstvu 20 tisoč članov 4000 Din. »Samopomoč« je človekoljubna, dobrodelna ustanova, katere se oklepajo nepremožni in manj premožni ljudje, ki se preživljajo s tedenskimi ali mesečnimi zaslužki ter si ne morejo za starost ali prerano smrt nakopičiti premoženja v preskrbo svojim najbližnjim rodbinskim članom z najpotrebnejšimi živili, obleko in obutvijo ter z denarnimi sredstvi za pogrebne, bolniške in zdravniške stroške, kadar se poslove od svojcev za vedno. Zato pa pridno vlagajo v »Samopomoč« male doneske po geslu: »Vsi za enega, eden za vse!« S teni zagotovijo svojcem možnost spodobnega pogreba in preži-vetek zaostalim revežem vsaj za nekaj časa, kadar ni vec družinskega preživitelja med njimi. »Samopomoč« so že doslej ustanovili obrtniki, trgovci, delavci, uradniki, učitelji in profesorji. Tudi gasilci jo že s pridom negujejo tretje leto, vendar še ni postala last vsega slovenskega gasilstva, za katerega je bila ustanovljena; zatorej bo odslej o b v e z n a, da bo vsem članom nudila svojo pomoč v največjih stiskah. Gasilci so povečini iz malokmetskih, delavskih in rokodelskih stanov brez zadostnega premoženja, ki ne morejo preskrbeti številne družine v smrtnih slučajih. Neoženjeni gasilci imajo v mnogih primerih onemogle starše in sorodnike na oskrbi. Oklepati se morajo le »Samopomoči«, da ne bodo deca, žene, bratje, sestre, starši in onemogli sorodniki brez kruha in drugih življenskih potrebščin ob smrti njihovega preživljevalca — prepuščeni pomanjkanju in naj-večji revščini. Gasilec nosi v svojem srcu pravo iskreno ljubezen d° vsakega človeka, svojega bližnjika ter jo izkazuje v vsaki sil* ob vsaki priliki tudi dejansko povsod in vsakomur. Pri tem izvrševanju dobrodelnosti nesebičnega človekoljubja pa ne sme pozabiti na svoje najbližnje družinske člarie, kateri so mu še bližje, nego vsi drugi sosedje, prijatelji h1 znanci, za katere je pripravljen vsak hip žrtvovati vse svoje moči, neprecenljivo zdravje in najdražje na svetu — svoje žvljenje. »Samopomoč« je ustanovljena za gasilstvo zares lZ ž i v 1 j e n s k e potrebe ter mora postati z obveznim pristo-pom močna in izdatna opora premoženjsko šibko pod' prtih družinskih članov vsega gasilstva po izreku: »Pomaga) si sam, in Bog Ti bo pomagal!« Prispevki za letne posmrtnine so tako malenkostno nizki) da jih bo z lahkoto zmogel pri trohici dobre volje tudi naj' siromašnejši gasilec. Dnevno bo prihranil za svojce po 11 para pa bo svojcem zagotovil posmrtnino 4000 Din. Kdor je^ Pa tako malobrižen in trdosrčen, da noče za svoje najbližnje družinske člane in sorodnike žrtvovati ničesar, tak zakrknjenec ni pravi gasilec in v resnici ni vreden nosili njegovega imena, ker t i h i j u n a k se žrtvuje za vsakega; torej tudi za svojo družino, ki mu je in mu mora biti najbližja. Društva naj že ob začetku mislijo na sainopomočni sklad, v .katerega bodo vlagala letno od svojih prireditev gotove vsote, s katerimi bodo poravnala posmrtnine najrevnejših in v službi onemoglih članov. Prepričani pa smo, da bo pri večini društev celokupno članstvo s svojimi lastnimi prispevki skrbelo za redno plačevanje članarine. Gasilci, zavedajte se svoje velike dolžnosti napram najožjim sorodnikom! Josip Arhar, 1. r. Franc Pristovšek, 1. r. t. č. predsednik. t. č. tajnik in upr. Od 16. julija do 15. novembra 1929. t. j. v 4 mesecih so umrli ti-le tovariši: 106. Razboršek Franc, Slov. Bistrica . . . star 42 let 2210 Din 107. Fekonja Franc, Slovi Bistrica .... star 83 let 2210 „ 108. Švigelj Ivan, Kamnik pri Preserju . . star 43 let 2210 „ 109. Šunko Franc, Radvanje ..........................star 55 let 2210 „ HO. Špendov Josip, Kainna gorica . . . .' star 49 let 2150 „ Ul. Jernejčič Andrej, Unec ..........................star 73 let 2150 „ 112. Rebernik Hinko, Krško......................star 45 let 2150 „ 113. Jenko Peter, Šutnja pri Škofji Loki . . . star 06 let 2150 „ 114. Šegula Josip, Radvanje ...... star 60 let 2150 „ •15. Senica Marko, Sevnica......................star 74 let 2150 „ Skupaj . . 21740 Din Ptištevši doslej že izplačanih................................. 333611 „ je torej za 115 posmrtnin izplačanih.............. 355351 Din V dveh in pol letih obstoja »Samopomoči« je prejelo •15 dedičev nad tretjino milijona dinarjev, kar so jim našte-dili zavedni gasilci, ki vedo ceniti v polni meri to blagodejno ustanovo. Umrljivost zadnjih 4 mesecev je bila zelo nizka, 2 ’/2 mesečno. Do obveznega vplačevanja je še 6 tednov; zategadelj je uprava razposlala vsem članom položnice za 116. do 120. smrtni primer, ker sicer dediči v tem času umrlih ne bi prejeli Posmrtnin. Prosimo za točno nakazilo do srede decembra 1929. brez dragih opominov. Upravnik »Samopomoči«. Delo gasilskih voditeljev v zimski dobi. Praktične vaje z orodjem zunaj na prostem so se v splošnem jenjale, gasilski hrami so se zaprli in v vseh društvih na splošno, zunaj po deželi, zavlada v jeseni in zimi nekako mrtvilo, ki traja do zgodnje spomladi, to je do takrat, dokler ne zgine sneg popolnoma raz dobrav in polja. Gasilci nekako Zaspijo z delom. Celo najbolj pridni delavci poniknejo in se umaknejo za peči, v zaduhle gostilniške sobe, nekateri celo k igrani, resno naše gasilsko delo pa popolnoma počiva. Ali res ni nikakega dela za nas pozimi? Ali nam res ničesar ne Manjka, kar bi se dalo lahko sedaj pridobiti? Česa nam zelo, zelo manjka? Odgovor je lahak in enostaven: teoretičnega gasilskega znanja! Ni namreč že dobro, p znam delati pri požarih in vajah vse potrebno z orodjem, temveč moram tudi vedeti, zakaj se tako dela, tako gasi, to jtela tako, ono drugače, in vse tudi razumeti. Kajti oni gasilec, tudi z razumom gasi, bo imel več uspeha, kakor oni, ki le >;tepo« brizga po požarišču! Tovariši, ki so se v mesecu maju t. I. udeležili zveznega ehničnega tečaja v Ljubljani, so čuli polno gradiva, katerega uhko upotrebljavajo, če že ne večkrat, vsaj enkrat mesečno zu poučne raz-govore, odnosno za pravi teoretičen pouk Sal pri onih društvih, ki so jim krajevno blizu k..v Poglejmo n. pr. predavanje tov. Rusa: Ali vedo vsi naši uznji tovariši, da je potreba odprtino končnikov uravnavati edno po dolžini položenih cevi ter po relativni višini? Ali vec*o, koliko se izgublja moči po ceveh, kako je potreba ka[°Vat' cev' na požunščih, kako se ravna z njimi pri rušenju, ako se jih krpa in kako se jih v sili obvezuje? Poglejmo predavanje tov. Museka: Ali vedo vsa društva naše okolice kako je potrebno organizirati alarme, da imajo dober in hiter uspeh? Kako je potrebno organizirati vprego za prevoz orodja in moštva? Ali se vršijo požarni ogledi v občini vsako leto in ali je poklican v požarno komisijo vedno po en član pripadajočega društva? Ali se prirejajo po požarih sestanki, da se na njih razgovori o celotnem delu na požarišču in o morebitnih napakah? Tov. dr. Rus, mestni fizik ljubljanski nam je res poljudno predaval o prvi pomoči v nezgodah. Ali ne bi bilo v naši moči organizirati po naših društvih slična poljudna predavanja? Tu je dela za celo zimo! Organizirajmo pri društvih sanitetne oddelke ter preskrbimo za njihovo izvežbanost! Ako smo v kraju, kjer je električna napeljava, sledimo nasvetu ing. Turnška ter osnujmo električne oddelke! Tudi to se lahko zgodi pozimi. Če pa imamo motorne brizgalne, poučujmo in vežbajmo, da ni vedno njihovo delo odvisno od samo enega tovariša, kakor je to žalibog, v premnogih primerih! Če nimamo zadosti izobraženih in zmožnih tajnikov in blagajnikov, sedaj je čas za prireditev poučnega tečaja za nje, in to po nasvetu tov. Vengusta, za več društev skupaj! Mogoče imamo na razpolago pozimi tudi kake zakurjene večje sobe ali celo telovadnice: Ne opustimo potem vsaj redovnih vaj in vadimo proste vaje: Kongres je tukaj! Tovariši! Dela dovolj! Samo ne držati križem rok! M-e. Gasilstvo. Sestavil Furlan. Uvod k gasilski strategiji in taktiki. (Nadaljevanje.) Delo oziroma delovanje gasilstva je zelo podobno vojaški službi na bojišču, kar vidimo že iz tega, da se zelo mnogo povelj, ki jih rabijo v vojski, uporablja tudi v gasilstvu. Tako govorimo v gasilstvu n. pr. o sovražniku, oboroževanju, napadu, obrambi, junaštvu, umiku, gotovosti, straži, zalogi itd. Imamo enako strategijo in taktiko. Gasilska strategija je nauk o zemeljskih-krajevnih razmerah z ozirom na gasilstvo. Gasilska taktika je nauk o važni in duhoviti uporabi teh razmer in pripomočkov v mnogoterih okoliščinah za dosego zaželenega cilja. Strategija se nanaša tedaj več na krajevne razmere mesta, orodja in moštva, dočim se taktika tiče delavnosti same, to je položaja gibanja in dela moštva z orodjem v raznih okoliščinah. Pri gasilstvu razločujemo 3 glavne činitelje: 1. Material ali orodje, katero se uporablja pri delu; 2. moštvo, ki dela z orodjem, 3. poveljnik, ki vse to vodi. Orodje samo na sebi je mrtva stvar, šele moštvo in poveljnik dajo orodju življenje in gibanje. Ti trije činitelji imajo nalogo delo pravilno izvršiti. Če hočemo, da bo delo venčano z uspehom, mora vladati med njimi z ene in druge strani resno razmerje. _ Čim večja in težavnejša je naloga, tem boljše in popolnejše mora biti orodje, tem številnejše in spretnejše moštvo, tem bistroumnejše in pravilnejše vodstvo, da se delo posreči. Gasilska taktika. Bistvo in namen požarne taktike spoznamo najlažje na ta način, če si predstavimo sliko požarnega napada, ki nastane, če se ne uporablja prava gasilska taktika. Gašenje požara se vrši na sledeči način: Gasilska četa se pripelje do požarišča. Poveljnik hiti k ognju, da si ogleda situacijo, kje gori in kaj gori. Moštvo s četopoveljnikom skoči z voza, hiti ravno tako k ognju in ogleduje, kaj se je prav za prav zgodilo. Poveljnik da morebiti nato ukaz, požar brez vode ali na kateri koli način mo-mentano pogasiti, ali pa »eno cev sem« itd. Z žalostjo pa opazi, da nima nikogar, ki bi to povelje izvršil, ker so se vsi gasilci z namenom, da hočejo pomagali že lotili vsak svojega dela. Tako se dogodi, da razvijajo gasilci 5 linij cevi kljub temu, da ima motorna brizgalna samo 2 izlivka in imajo ostati 3 položene linije cevi nerabljene. Posamezni gasilci se polaste ročnikov in hite k ognju. Pri tem se pa dogodi, da so položene cevi prekratke in da požara sploh ne morejo gasiti. Ker se morajo cevi sedaj šele prenašati, se izgubi mnogo najdražjega časa. V tej zmedi ponavadi tudi ni pravega ročnika oziroma ustnika in ga je treba šele poiskati in zopet se izgubi mnogo časa. Enaka slika bi se še nadalje lahko razvijala, kar pa ni moj namen in hočem samo dokazati, da je tako postopanje nepravilno in da mora napraviti zmedo. Moštvo, četopoveljnik in četa na povelje niti čakali niso, temveč začeli na svojo roko z gašenjem. Kjer je nerazdeljeno orodje in moštvo, ne more učinkovati napad. Pri nepravilnem ravnanju na požarišču začnejo gasilci kričati, izdajati povelja vsak po svoje in nastane kaos, kakršnega si je mogoče predstavljati samo pri neorganiziranih četah. (Dalje prihodnjič.) Vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani leta 1930. Z naglimi koraki se približuje 'leto 1930., leto našega vseslovanskega gasilskega kongresa. Ali se pa mi vsi zavedamo pomena tega leta, pomena te prireditve? Ali se mi vsi resno pripravljamo za njo? Izprašajmo si vest! Še spomladi so bili razposlani vsem društvom naše zveze od kongresnega odbora bloki za pobiranje prostovoljnih prispevkov za kongresni fond, finančno podlago kongresa samega. Tovariši! Ali smo jih razpečali? Ali smo odposlali že nabrane prispevke zbiratelju? Na tehničnem tečaju meseca maja t. 1. v Ljubljani so bile pokazane in razložene, nato od zveze založene in razposlane proste vaje s sekiricami, za javni nastop ob priliki kongresa. Ali jih vadimo? Ali jih učimo? Ali smo storili vsaj pripravljalne korake za nje? Zadnje mesece bo najbrže premalo časa za nje! Potreba je tudi pridno vaditi novopredpisane redovne vaje ter brezpogojno zahtevati od vseh posameznikov predpisani kroj za udeležitev kongresa. Tehničnemu odboru zveze častitamo h kooptaciji tov. Musek-a, Hojana in Furlana, želimo pa, do stopijo na svoje mesto! M-e. Dopisi. Gasilska župa ribniška. V naši župi se je začelo živahno tekmovanje, katero društvo bo boljše in bolj moderno opremljeno ter katero bo imelo boljšo brizgalno. Tako so sedaj v neposredni bližini kar štiri motorne brizgalne, od katerih so zopet tri nabavljene letos in sicer: Prva v Dolenji vasi (20 ks, 600 m. 1., tvrdke Rosenbauer). Je prenosen agregat. Druga v Dolenjih Lazih. Istotako prenosen agregat za 15 ks, 500 m. 1. ter iste tvrdke. Tretja v Goriči vasi od tvrdke Renault za 36 ks, 1000 m. 1., na dveh .kolesih kot priklopnica. Leta 1926. pa si je še nabavilo ribniško gasilno društvo štirikolno motorno brizgalno od tvrdke Rosenbauer za 24 ks ter 800 m. 1., ki se je že večkrat izkazala. Z veseljem je zlasti pozdraviti živahno delo mladih društev v Dolenjih Lazih in v Goriči vasi, od katerih je prva stara eno leto, druga pa tri. Tovariši, le po tej poti naprej! Najprej dobro orodje in dovolj cevi, potem šele zastave in parada! (Op. ur. Stališče agilnega tovariša pozdravljam.) M-e. Rečica ob Savinji. V nedeljo, 1. t. m. je imela gornje-savinjska gasilska župa vaje pod vodstvom tovariša pod-siaroste Vengusta in župnega načelnika tov. Fr. Goltnika. Skoro vsa gasilna društva so se v obilnem številu udeležila vaje z ročnimi, motornimi in eno parno brizgalno. Namišljeno pogorišče je bila cerkev sv. Frančiška. Na dano znamenje s strelom so prihitela gasilna društva z brizgalnami, napravila v rekordnem času takozvano verigo in že je bila voda napeljana na visok hrib iz 1400 in oddaljene Savinje ter je sijajno brizgala na stolp. S tem so pokazali naši gasilci, da so tudi zelo težkim nalogam kos, ter da lahko v primeru požara tudi na velike razdalje nudi naše dobro organizirano gasilstvo izdatno pomoč. Po približno eno uro trajajoči vaji je pod-starosta Vengust v lepem govoru pohvalil vrle gornjesavinj-ske gasilce ter se med drugim spomnil ranjkih tovarišev Zdravka Deleja in Franca Štiglica; sprožil je misel, da se jima prihodnjo leto postavi spominska plošča v Rečici ob Savinji, ker onadva sta bila prva pijonirja, ki sta polagala temelje gornjesavinjskemu gasilstvu. Sv. Ana pod Ljubljano. Naše prostovoljno gasilno društvo je bilo ustanovljeno 20. maja 1928. Imelo je prvo leto 34 članov, od katerih jih je 6 odstopilo. Odbor kakor tudi članstvo sta dala na razpolago vse svoje razpoložljive sile, da bi čimprej imelo društvo svojo brizgalno. Pa tudi prebivalstvo, ki je nekaj časa gledalo ob strani, je priskočilo na pomoč in 9. aprila 1929. se je naročila pri zastopstvu tvrdke Rosen-bauer — Francu Koširju iz Celja nova motorna dvokolna brizgalna, ki izborno deluje. Prvi občni zbor je društvo imelo 4. maja 1929. ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva. Dne 30. junija 1929. je bila na vrtu tovariša načelnika Ivana Ankele-ta slovesna blagoslovitev nove motorke. Kumovala sta ga. Ivana Meglič in g. Franc Čarman, oba posestnika od Sv. Ane. Blagoslovitev je izvršil tržiški kaplan č. g. Zakrajšek, ki je imel po obredu lep nagovor na zbrane gasilce in na ostalo občinstvo. Nadalje je še govoril Ivan Ankele za domače gasilno društvo, za sosednjo gasilno društvo Tržič poveljnik tov. Karol Bocak in za kranjsko gasilsko župo župni načelnik tov. Janko Sajovic. Gdč. Ivanka Ankele je še poklonila kumu in kumici lični gasilski diplomi in obred je bil končan. Nato je bil pred Ankeletom mimohod vseh gasilcev in pričetek veselice, ki je kljub slabemu vremenu dobro uspela in je društveni blagajnik prejel čedno vsoto v društveno blagajno. Od ustanovitve do danes smo imeli dva manjša požara. V noči od 5. do 6. septembra 1928. je gorelo v gozdu g Stanislava Polhaka iz Tržiča na takozvanih »Petelinovih ravneh« in dne 4. septembra 1929. zjutraj, ko je gorel kozolec poln žita g. Franca Kavčiča pos. od Sv. Ane, kjer je prejela brizgalna svoj prvi ognjeni krst. Rednih članov ima društvo sedaj 32. Črna pri Prevaljah. Dne 2. oktobra ob 1 uri ponoči nam je ugrabila kruta smrt iz naše sredine najstarejšega našega ustanovnega, častnega in rednega člana, tovariša Maksa Punzengruberja. Leta 1886. je skupno s svojimi tedanjimi tovariši ustanovil naše gasilno društvo in od tedaj pa do svoje smrti je bil njega najagilnejši in najpožrtvovalnejsi član. Dolga leta je bil načelnik društva. Dragi tovariš! Poslavljamo se od Tebe, očeta našega gasilstva. Pred dobrimi 43 leti si ustanovil s svojimi tedanjimi tovariši naše gasilno društvo in od tedaj pa do svoje smrti si bil član, svetovalec in dobrotnik društva. Kako vneto si delal za društvo, kako si se veselil napredka, nam priča tudi predzadnja vaja, katere si se udeležil zadnjič v kroju. Kot da bi slutil, da je to bila Tvoja zadnja vaja! Nagovoril si nas z lepimi izbranimi besedami, v katerih si izražal svoje veselje nad tem, da društvo lepo uspeva. Še nekaj zlatih dobrih nasvetov je temu sledilo in zadnjič si nam zaklical »Na pomoč!« Nikdo si tedaj ni mislil, da Ti bodemo morali tudi mi čez nekaj tednov zaklicati zadnji »Na pomoč!« Žalostno smo prihajali gasilci na dan pogreba pred gasilski dom, kjer se nas je zbralo okoli dvesto, da Ti izkažemo zadnjo čast. Preko tisoč ljudi raznega stanu se je zbralo, da Te spremlja na zadnji poti. Razna društva so poslala svoje deputacije, da se na ta način malenkostno oddolže svojemu velikemu dobrotniku. Najtežje pa je zadela Tvoja smrt nas gasilce. Najvecja opora si bil društvu in se tudi zavedamo britke izgube. Nepotrebno je navajati razne Tvoje zasluge za gasilstvo in za človekoljubje. Vsak, kdor Te je poznal, ve, kaj si bil in kaj je s Teboj leglo v grob. Tudi na najvišjem mestu so znali ceniti Tvoje zaslug in ob priliki zadnjega odlikovanja si bil tudi 1 i deležen prl' znanja z redom Sv. Save. Ob svežem grobu se Ti zahvaljujemo za vse dobrote’ Plemenito delo je bilo cilj Tvojega življenja. Po poti, katero si nam začrtal, bomo hodili in Te ohranili v večnem spornim-1. Slava Tebi! Tvoji gasilci iz Črne. Črna. Gospa Dora Punzengruber, vdova, je darovaila društvu posmrtnino župne samopomoči v iznosu 805 Din za nabavo nove motorne brizgalne. Najtoplejša hvala! Gospo Adalbert Gusel veletrgovec v Mariboru je daroval društvi 200 Din mesto venca na grob tov. Punzengruberja. Iskrefl hvala! Vprašanja in odgovori. Sv. Ana pod Ljubljano. Kako se naj napravi loterija? Kam poslati prošnjo? Kam vsak dopis? Kako se dobijo dobitki? Ali rešuje to banska uprava? Koliko vzame financa? Kako se vrši žrebanje? Skratka vse od začetka do konca. Odgovor: Glede prireditve loterije še Veljajo isti predpisi kakor prej. Kako je treba vlagati prošnje, najdete natanko v letošnjem gasilskem koledarju. Opozorim pa vas, da vložite vse dopise potom J. G. Z. Natančna navodila vam pa da sigurno Vaša finančna stanica. Predolgo bi bilo, da bi Vam razlagal potek žrebanja in kje dobiti dobitke. Stopite k sosednemu društvu, ki je že priredilo kako loterijo in to vam bo razložilo vse iz prakse. Kani se naj napravi prošnja za zidavo gasilskega doma, tar društvo ima stavbišče ob oblastni cesti itd.? Odgovor: Prošnjo vložite s potrebnimi načrti pri občini, ki jo potem predloži predpisani oblasti, da razpiše potrebno stavbno komisijo. Predlagal bi Vam, da greste s stavbo čim bolj od ceste, da imate tako boljši izvoz z brizgalno. Kakšne igre imajo gasilski značaj in kje jih je dobiti? Odgovor: Letošnji gasilski koledar ima primerno igro. Tozadevno se obrnite na tov. Mikuša, ki je spisal imenovano igro. M. C. Kakšne pravice ima župni vaditelj? z Odgovor: To vprašanje najbolje rešite na občnem zboru zupe. Župni vaditelj je pomočnik župnega načelnika in ta mu ba lahko obširne pravice. Sicer pa se bo moralo to vprašanje cim prej rešiti s spremembo pravil. Bodite pozdravljeni in se skoraj kaj oglasite. Dopise sprejema Lj. Musek, II. podstarosta, Sv. Vid pri Ptuju. Preden boste kupili gasilne i zahtevajte ponudbo pri tvrdki M. TEŽAK— ZAGREB GUNDULIČEVA UL. 13 L. MIKUŠ i.j n n 1..1 a n;a mestni trg štev. 15. DEŽNIKI na malo. na veliko. USTANOVLJENO 1839. NAJDENO Najdena je bila na progi Kranj—Tržič nova gasilska čepica. Dobi se proti navedbi naslova, ki je v -njej zapisan, pri tov. Pavlin Alojziju, Pivka p. Naklo. Naprodaj. Kovor pri Tržiču. Prostovoljno gasilno društvo proda četverokolno brizgalno, ki je skoraj nova in funkcijonira izborno. Brizgalna je vsak čas na ogled. Reflektanti naj se obrnejo za pojasnila naravnost na društvo. KNJIŽEVNI TRG. V kratkem izide v založbi tov. Zupana gasilski koledar. Toplo priporočamo vsemu članstvu njega nabavo. Vsako leto kupite po več koledarjev, a na gasilskega pozabite, ali pa ga celo sprejmete in ne plačate. Tov. načelnike prosimo, da zbero naročila in jih pošljejo naravnost tov. Zupanu. Čim več bo koledar imel naročnikov, tein vec Vam bo nudil. Listnica uredništva. Listnica uredništva. Ker je to zadnja številka v tem letu, se mi zdi potrebno, da tudi jaz opozorim na nekatera dejstva. 20.000 nas je in kakor ste slišali začetkom lista, ima naš list le (>00 naročnikov. Lani so govorili, da bi začeli izdajati mesečnik. To pa bo mogoče le tedaj, če pridobimo čim več naročnikov. Le tako mi bo mogoče pridobiti razne strokovnjake k sodelovanju. Načelniki, uporabite sedaj čas do Novega leta in nabirajte pridno naročnike ter poberite naročnino in videli boste, da Vaš trud ne bo zastonj. Zahtevajte pa tudi, da naroči vsaka gostilna naš list. O Božiču pa bomo pri odborovi seji določili ali naj izdamo »Gasilca« mesečno ali pa ne. Ako bo storil vsak svojo dolžnost, lahko dosežemo vsaj 10.000 naročnikov. V registrov, zadruga z omejt.no zavezo Liubljana. Frančiškanska ul 6 Račun pošt. hran. 10.761. Tel 2312 priporoča zalogo vseli najnovejših tiskovin za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete kakor tudi za županstva in druge urade. — Priskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. — Postrežba točna. I. jugoslovanska izdelovalnica glasbil Vaclav Schramm Celje, Kralja Petra cesta št. 14 Specialist za fna pihala iz pločevine. Velika zaloga izvrstnih signalnih rogov, kakor tudi vsakovrstnih instrumentov. Strokov, popravila Zahtevajte ilustrovani cenik! Posluje po vsej Jugoslavij Delniška glavnica znaša „JUGOS1 splošna zavarovalna Ravnateljstvo za Sl Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. i. Ustanovljena leta 1913. 3,000.000’— Din v zlatu L A VI JA“, družba v Beogradu, ovenijo v Ljubljani. Najveoji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike. Telefon 2571. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 2571. Gasilna društva! ' D Preden kupite, oglejte si garanti- p r rano prvovrstne in nepropustne r 0 z gasilne cevi 0 z o po najnižji ceni pri tvrdki 0 R IVAN ADAMIČ R ! Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. f • — Telefon 2h41. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454. Celje, Kralja Petra cesta štev. 33. A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. USTANOVLJENO 1880. Izdelovanje čepic, ZALOGA krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ ) kakor: čepice, gumbe, p>S{alke, naramke, znake za bluze In Cepiče, rdeče blago, vrvce za piičalke, trobke in rogove, lipove liste Itd, Naramkl vseh vrst lastnega Izdelka, fino Izdelani in trpetnl. Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano. —— CENIK ZASTONJI —.»--n — Pozor, gasilna društva! Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke kakor vse druge potrebščine za gasilce. Vse po najnižji ceni. Se priporoča FILIP BIZJAK, krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6. Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živijenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpoštevajte edino-le YZAJEMNO 7AVAR0VALNIC0 LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, ki Vam nudi najugodnejše pogoje. ŠTAMPILJE pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 13 Kongresni trg štev. 4 „SAVA“ Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d., Zagreb; Jadranska banka d. d., Beograd; Zemaljska banka d. d , Beograd; Zemalj. bant.a za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazionl Generali v Trstu. Genlno zastopstvo za Slovenilo v LjoOljaoi, Sv. Petra cesta 2. Posluje v vseh zavarovalnih strokah. ELIGIJ EBER LJUBLJANA Kongresni trg št. 7 krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji. Vsa gasilna društva se usojain vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE bodisi za šarže ali moštvo, in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbira! Najnižje cene! Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno. Z odličnim spoštovanjem Ellgij Ebßf» ■ LB ISTI vseh vrst /E ■ PARTL & FROLIK specialna tovarna za lestve S ČEŠKE BUDEJOVICE, CSR. Ustanovljeno leta 1909. a « — ja 1 ST W ft S •a te g I — ® 2 s ‘ S °* f a . s a > aj oj I ff CD x MM® 3- 2 S- H £ « « 09 — OJ O I «—i. *“3 SE- n * V - H ® S s ° £ 12 JS *>3 % © £ I 0 ? ® §“<2 3 1 O ce < ST s*-? * gr % O Js ž * T ■ wir><' v*‘. ■ ■ ’>v* v > 01 dl VI •*- 0! JČ vi 01 « o < o < “1 IM HA 0 ja 'S c (0 01 o m N ra c *• a E o k. o. ra > ra JQ o o Imam stalno v zalogi najboliše sesalne, konopne in gumirane cevi vsake velikosti in moči, spojke in vijake, čelade usnjate, pločevinaste, medene in ponik-ljane, čepice, blago za slavnostne kroje in cvilh za delovne obleke, pasove, torbe, sekirice in vse potrebščine za gasilna društva po predpisih Jugoslov. Gasilske Zveze. Za blago jsmčim, da je prvorazredno, cene in postrežba solidna, neod-govarjajoče se zamen ja ali se vrne denar. Ö O er Dl < S' M ■5"