Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 8. marca 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom l∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 10. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. To je mož. Preminoči teden je Belgrad z velkim navdüšenjom sprijao francoskoga admirala Guepratta. Admirali je ves srbski narod iz srca zahvalen, ar je on s svojov dobrotivnostjov v svetovnoj bojni rešo na desetjezere gladnih srbskih vojakov. Pri sprejemi so bili zastopniki vseh oblasti, velki broj belgrajskih odličnih delavcov i na jezere naroda. Med zbranimi sta bila tüdi dva dühovnika. Kda jiva je admiral zagledno, je taki stopo k njima i jiva je pitao, kde i kda se slüžijo v Belgradi sv. meše, ar bi rad bio kak dober katoličan v nedelo pri sv. meši. Slavni oficer se je tüdi pri slovesnom sprejemi zanimao za to, kde i kda bi lehko spuno svojo versko dužnost. — Takših možov ma Francija vnogo. Omeniti moramo posebno oficere. Najvišji voditeli francoske vojske, med njimi tüdi vrhovni povelnik, so odločni katoličani, ki redno vršijo svoje verske dužnosti. Molitev za brate v Italiji. V Novinaj smo že večkrat poročali, koliko morajo naši narodni bratje — Slovenci i Hrvati v Italiji trpeti. Italjanski fašistični režim jim je vzeo takrekoč vse pravice v narodnom, gospodarskom i kulturnom pogledi. Celo svojih verskih dužnosti ne smejo opravlati v svojem jeziki. Preganjanje i trplenje je če duže hüše. Na desetine naših bratov ječi v vozaj. Trplenje Slovencov i Hrvatov v Italiji je nadignolo vse naše püšpeke, da so izdali na vse vernike sküpno okrožnico, v šteroj odrejajo, da se morajo na Jožefovo ali v nedelo po Jožefovom v vseh cerkvaj opravlati molitve za versko slobodo zatiranih bratov. Zednim opominajo vernike, naj v te namen vsaki den molijo. (Včinimo to tüdi mi vsi! op. ur.) Vnogi fašistični listi püšpeke napadajo. Kmetje, v zdrüžitvi je moč. Postanite kotrige Kmečke zveze. Glas ednoga človeka se ne čüje daleč. Če zakričita dva, je glas že dosta močnejši. Kde pa deset lüdi zakriči naednok, je krik tak močen, da človeka vüho zaboli. Je pač naravna istina, da kem več lüdi vrši edno istočasno, tem vekši odmev ma to delo. Vsakdenešnje pelde nam kažejo, da se lüdje pri deli zdrüžüjejo i či kakšega dela eden nemre opraviti ali pa bi dokončao z velkov težavov, zazove na pomoč prijatela, rod ali znanca. Vnogo pa je takših opravil, šterih eden ali dva človeka niti ne bi mogla zvršiti, nego je potrebno deset, dvajsti i še več lüdi. Ta vnožica z lehka zvrši takše vekše delo, ar ma zadosta moči. Tak je pri deli posameznikov. Podobno je pri deli celih stanov (pozvanj). Vsaki stan ma svoja opravila, svoje skrbi i težave. Vnoge izmed njih so takše, da težijo vsako kotrigo tistoga stana. Če bi šteo te sküpne težave odpraviti eden človek, bi bio njegov trüd brezuspešen. Odpraviti jih more samo vekša moč. To moč pa da sküpnost, zdrüžitev. Zato vidimo, da majo posamezni stani svoje organizacije. Te organizacije majo namen, da so stani v pomoč v potrebaj i se borijo za njegove pravice. Da ma tüdi kmečki stan svoje križe i težave, brige i nevole, je znano vsakomi. Ma jih vsaki kmet posebi, ma pa jih tüdi celi stan sküpno. Nešterne so takše, da jih lehko vsaki odpravi, za odpravo drügih pa je potrebna velka moč. Če na priliko vniči edno pokrajino toča i trbe prositi pomoč, ali trbe prositi za znižanje dače, za pomoč pri polodelstvi, živinoreji itd, eden sam kmet jako malo (ali nikaj ne) dosegne. Njegova reč se skoro niti ne čüje. Za takše zadeve je potrebno več lüdi. Potreben je sküpen nastop vseh prizadetih. Samo v takšem sküpnom nastopi je moč. To so razumni kmetje že spoznali. Zato pa majo v vnogih državaj svoje stanovske (kmečke) organizacije — kmečke zveze. Te zveze jih povsedi zastopajo i branijo njihove pravice. Takšo kmečko organizacijo mamo tüdi mi. Iz Novin jo že vsi poznate po njenom deli. Objavili smo že več spomenic, štere je vložila na bansko upravo i na ministerstva. V teh spomenicaj je razložila oblastem žmeten položaj kmečkoga stana i je prosila pomoč v vseh potrebaj, ki nas težijo. Za naš kraj je posebi prosila znižanje davka, ragulacijo Müre, gimnazijo, bolnico, most pri Petanjcih itd. Na podlagi teh spomenic so se začnole oblasti še bole brigati za našo krajino. Kmečka zveza je že močna. Da de pa še močnejša, je potrebno, da ma še več kotrig. Kem več nas bo zdrüženih, tem močnejši de naš glas. Zato se ponovno obračamo do vseh, ki ste kmetje. Dajte se vpisati v Kmečko zvezo. Tistih 5 Din. letne članarine že nekak spravite vküp. To žrtev vam Kmečka zveza stoternokrat poplača, ar bo se vsigdar borila za vas. Sedež kmečke zveze je v Maribori (Aleksandrova cesta 6.) Pokrajinske kmečke zveze pa, se ustanovijo na čisto lehek način. V vesi ali fari si eden naj vzeme telko trüda, da nabere konči do 20 kotrig. Te zapiše i pobere od njih 5 Din. letne članarine. Potem pošle imena i nabrano članarino Kmečkoj zvezi v Maribor. Zednim naj sporoči den, kda bi radi meli občni zbor. Kmečka zveza občni zbor priglasi oblasti. Na tom zbori si kotrige zvolijo odbor (predsednika, tajnika, blagajnika itd.) Kak pa trbe dale delati, jim sporoči Kmečka zveza iz Maribora. Na delo teda, da do mele vse fare Kmečko zvezo. 2 NOVINE 8. marca 1931. Dühovnomi oči Baši. Tak kak či bi vélki zvon na naša srca vdaro kapla krv iz njih kak cvetje rdečih ščipkov — venec lübavi — na grob Tvoj dragi. Zdaj srcé pripovidavle od negdašnjih dnevov pa od predg — od džündžov Tvojih. Vej si gučao iz srcà i v srca vlejvao lübav do Bogá i bližnjega, posebno zadnja leta — tak kak či bi spejvao vélko pesem lübavi, dühovnik, kak jih Pregelj mála v spisih svojih. Pravo si ednok pri predgi: „Plečnik prej v bodočnost vidi!“ Tüdi Ti si gledao — s tistimi očmi, ki so bile tak žalostne v dveh zadnjih letaj, ki so se tak rade zaskuzile i zajokale, zakaj? — Mučiš! Premino si kak ftica pelikan, ki je lastivno krv za hrano mladim svojim dala. Gda bom znova cerkev vido pa bo jokalo srcé ino iskalo, türen de odgovarjao, ki — v nebesa kaže. Moli tam pri Vsemogočem, da bom veren hlapec Njegov! Tak občüti vsak tvoj bogoslovec, ki je šteo pa ne smeo, ka bi Te pogledno mrtvoga i küšno roko, ki je podelila teliko dobrot — düševnih i telovnih — skritih več kak znanih. Pa naj bo, vej smo na aldov navčeni, sinovje Tvoji smo! Ka novoga v Belgradi? Kontrola zadrug. Na pritožbo trgovske zbornice je finančno ministerstvo finančnim ravnatelstvom razposlalo okrožnico, v šteroj dava navodila za kontrolo i ugotovitev ali nabavlalne i konsumne zadruge odavajo blago samo svojim kotrigam. Če bi te zadruge odavale blago tüdi drügim, jih ravnatelstva obdačijo. Dr. Korošec profesor. Bivši ministerski predsednik dr. Anton Korošec je imenüvani za profesora na belgrajskoj univerzi. Predava od zadrüžništva. Konferenca od brezposelnosti. V socialnom ministerstvi se je preminoči teden vršila konferenca, na šteroj se je razpravlalo od brezposelnosti. Predstavnik delavskih organizacij Topalovič je poročao, da je v Jugoslaviji do 100 jezer brezposelnih. Na konferenci se je govorilo od toga, kak bi se socialni položaj delavstva zbolšao. Zmenšanje banovinskih proračunov. Po ministerskom sklepi se morajo banovinski proračuni znižati. Boj proti švercanji. Iz finančnoga ministerstva je šla odredba na vse podrejene oblasti, naj kem ostreje zasledüjejo švercanje, ar je potrebno, da se kem prle zatre. Šumarska anketa. Pod vodstvom ministra za šume i rude D. Serneca se je vršila anketa šumske industrije. Minister je govoro od vzrokov krize v drvarskoj industriji. Svetovna politika. Sporazum med Francijov, Italijov i Anglijov. Po posredovanji Angleške je med Francijov ino Italijov prišlo do popunoga sporazmenja s pogledom na vojaško moč na morji. Pogodba je sklenjena i se zdaj predloži v odobritev Ameriki i Japonskoj. Vsi politični krogi naglašajo, da ma pogodba velki pomen za utrditev svetovnoga mira. Konkordat z Austrijov. Austrijska vlada je sklenola, da začne pogajanja s Sv. Stolicov za sklenitev konkordata. Strahovlada v Litvi. Vlada divja proti katoličanom kak da bi bila obsedena. Oblasti preganjajo dühovnike pa tüdi drüge vernike, ki protesterajo proti brezbožnim odredbam. V cerkve so poslani žandari, ki zapisüjejo predge. Vnogi dühovniki so že bili zavolo predg pozvani na odgovor. Nemiri v Nemčiji. Velki boj se je začno med komunisti i nacionalisti. Srditi strankarski nasprotniki z orožjom nastopajo eden proti drügomi. V večih krajih je prišlo do krvavih bitk. Nastopati mora tüdi policija. Položaj v Indiji še ne razčiščen. Med podkralom i Gandijom so se začnola nova pogajanja i je velko vüpanje, da nazadnje denok pride do sporazmenja. Angleški prosvetni minister je odstopo, ar je ne bio sprejeti njegov načrt šolskoga zakona. Njegov naslednik je postao dozdašnji poštni minister. Kalendar. marc (31 dni) 11. teden. Senje: 9. Kotoriba, 10. Hodoš, 11. Ljutomer, 14. Črensovci, 15. Prosenjakovci. Vreme: Deževno. Murska Sobota — Napredovanje. G. dr. Silvij Brandieu, primarij v bolnici je imenüvani za šefa internoga oddelka i je tüdi napredüvao v 4/I. Prilüblenomi g. primariji iskreno častitamo. — Novi agronom. Predkratkim smo dobili novoga agronoma. To je g. I. Lipovec. Želemo njemi, da bi se dobro počüto med nami. — Licencovanje žrebcov i bikov. Preminoči teden se je vršilo li- cencovanje žrebcov i bikov. Od vseh strani je bilo prignano dosta lepe živine. Lepo delo našega umetnika. G. Franc Nemec, kipar na Koroškoj cesti je za Maribor izdelao krasno Marijino podobo. Odposlao jo je v pondelek. G. Nemca tüdi pri toj priliki priporočamo vsem, ki nücajo kakšo podobo ali kakši križ za dom, za cerkev ali polski križ. Lepo zdelüje tüdi križne poti. — Predavanje v Martinišči. V nedelo, 15. marca popoldne de meo predavanje s skioptičnimi slikami od Rusije velki lübiteo vzhodnih kristjanov g. profesor Jan Šedivy iz Maribora. Predavanje de za Soboto nekaj posebnoga. Pred predavanjom de shod salezijanskoga sotrüdništva. — Bolnica, hiralnica, zdravstveni dom. V tork je posebna komisija pregledala prostore, na šterih de se zidala nova bolnica, hiralnica i zdravstveni dom. Iz Ljubljane je bio v komisiji zdrav. inšp. dr. Majer. — Sprememba posesti. G. Izidor Hahn, lastnik Prekmurske knigarne je küpo velko, lepo Peterkovo hišo. — G. Nemec pa je küpo Barbaričovo hišo pri cerkvi. — Lepa igra. Dramatični odsek se pripravla na jako lepo igro „Mati svetoga veselja“ (Skrivnost vstajenja v 5 dramatskih slikah). Pri igri nastopi tüdi orkester i pevski zbor. Igra se bo vršila 25. marca popoldne, 28. marca večer i 29. marca popoldne. Od igre še spregovorimo, a vsakomi že zdaj priporočamo, da si jo ogleda. Razpis dobav za bolnico. Za bolnico je razpisana pismena ofertna licitacija za dobavo mesa, mesnih izdelkov, slanine, mleka i mlečnih izdelkov, krüha, mesa i izdelkov iz mele, špecerijskoga i kolonialnoga blaga kak tüdi hišnih potrebčin. Licitacija se vrši 17. marca. — Občinska seja. Občinski odbor je meo preminoči četrtek sejo. Na seji so govorili med drügim od tlakovanja glavnih cest, od hiralnice, občinskoga gospodarstva s plemenskimi biki, od stavbišča za bolnico, zdravstveni dom i od zidanja nove šole. 8. marca 1931. NOVINE 3 — Premeščenje. Gdč. Lenčetova, uradnica v bolnici je prestavlena v bolnico v Brežicah. Zapüsti nas v pondelek. Na novom mesti njoj želemo vnogo zadovolnosti. — „Sobočka mlekarna.“ Na Aleksandrovoj cesti (št. 8.) je g. Horvat Jožef odpro mlekarno, v šteroj se do bi mleko i vsi mlečni izdelki. Mlekarna je za Soboto potrebna, zato moramo otvoritev te mlekarne samo pozdraviti. Zednim jo tüdi vsem priporočamo. Post. Izginoti more staro mišlenje, da brez alkohola nega moči, ne veselja, ne živlenja. Nekaj podobnoga kak od alkohola, pa vala tüdi za meso. Da brez mesa nega moči, ne zdravja, ne poštenoga jela, tüdi to je krivo prepričanje. Meso je tüdi nekše vrste malik, šteromi se dnes brezpogojno klanja vse. Zato šče spregovorimo par reči od posta, ar je značilno za to, kak so se časi spremenili. Kak smo se postili šče pred par deset letmi! Ves štiridesetdnevski post zvün nedele ne bilo na stoli mesa, ne mesno zabeljene hrane. Zvün petka tüdi niedno soboto ne. Da kvaterne tedne tri dni, to je razumlivo. Za zajtrk je bio v posti pri kmetaj slani krop s krühom. To je bio istinski post! Cerkev je prenehala s svojov postnov zapovedjov do skrajnosti tak, da je od posta ostalo malo več kak ime. A če bi lüdje samo to držali, bi se ne smeli nikaj pritožüvati. Ali dnes ti že kmečka gospodinja v petek sküha meso! Če nega mesa i ne vina ali žganja, pravijo, da delavcov ne dobijo! Delavci pa pravijo: moremo jesti meso i piti žganje, če drügo ne dobimo! . . . Te greh, v petek meso jesti, je eden najgrših grehov. Grši od pijanosti. Zakaj? Zato, ar se ga je lehko varvati. I ar je tak s premišlekom napravleni. Ka je ležešega, kak en den v tedni ne mesa jesti. Nešterni ga še drüge dni nemajo, a v petek ga jejo — brez potrebe i brez kakše posebne sküšnjave. Makabejski bratje, mladi dečki i stari Eleazar so se dali rajši na vse načine do smrti mantrati, kak da bi prelomili svojo postno postavo. Krščanski človek ti je pa taki pripravleni za eden falat mesa napraviti smrten greh i odati nebesa! I to delajo že celo nešterne matere, ki bi mogle deco včiti od straha božega. Kak jih more včiti takša, če ga sama nema nikaj! Tü mate novo priliko, kak se je svet vrgeo na vživanje! Jejmo i pijmo, ar po smrti bode vsega konec! To je evangelij naše dobe. Da takši rod, ki guči od zatajüvanja, se samo obsebi razmi, nešče poslüšati evangelioma. Kda se je Marija prikazala v La Salette, je napovedala, da bo Bog kaznovao svet zavolo onečaščenja dneva Gospodovoga, zavolo preklinjanja i tüdi zavolo prelomlenja posta. Zato denešnjomi v parovnost i nasladnost zakopanomi sveti trbe z rečjov i zgledom oznanjati zatajüvanje, preprostost, naravno živlenje, zadovolnost z malim. Novoga sv. Frančiška bi potrebüvali, da bi lüdstvi dopovedao, da na vživanji telovno i düševno betegüje, odnemore i vmira, da je človek brez pijače i mesa lehko zdrav, močen i veseli, da je srečen tembole, kem menje potrebüje, da živi tembole angelsko živlenje, kem bole se telovne veze oprosti. (Iz knige: Kvišku zdaj dežela vsa.) Slovenska krajina. V Novinaj smo že pisali od toga, ka bi si naj Mohorske knige kem več lüdi naročilo. Zdaj se znova obračamo na vse. Aldüjte 20 Din. Za nje dobite 6 lepih i hasnovitih knig. Penez je istinsko malo, a za dobre knige se na leto 20 Din. mora najti. Med knigami de lepi kalendar, povest, küharska kniga itd. S knigami de meo vsaki veselje. — Poverjeniki poagiterajte. Sto bi rad meo knige pa ne ve za poverjenika, naj se zglasi pri domačem g. kaplaali plebanoši. Tam zve vse potrebno. * Častitamo. Kak čüjemo, je g. Jerič Ivan, plebanoš v Dolnjoj Lendavi postao za pokojnim g. Bašom ešpereš lendavske ešperešije. K toj časti njemi iz srca častitamo. — Vsem naročnikom. V zadnjoj številki smo poročali, da je g. Klekl, upravnik Novin betežen. Što ma kakše spremembe pri naslovaj Novin ali Marijinoga lista ali kakše drüge žele, naj ne piše upravi v Črensovce, nego v Prekmursko tiskarno v M. Soboti. — Roko si je potro. Ropoša Matija iz Doliča je šteo obiskati svoj rod v Austriji. Pot je bila šklizka. Kak je šo po ednom bregi, se je poškalo i spadno. Potro si je roko i je mogao iti v špitao. — Nagla smrt. Preminoči teden je v Krogi vmro Kosov oča. Smrt je prišla naglo. Večer se je še z drügimi vred navečerjao, v gojdno pa je bio mrtev. — Črensovci. Naše kat. prosvetno drüštvo je jako delavno. Med narodom širi kat. prosveto s knižnicov, s predavanji i s prirejüvanjom iger. Zdaj se pripravla v proslavo 60 letnice velkoga slovenskoga pisatela Franca Finžgara na njegovo narodno igro „Divji lovec“. Igra je jako lepa. Kak se čüje, jo bodo igrali na vüzemski pondelek. — Küreči tolvaji. V noči od pondelka na tork so obiskali Gumilarov kürnjek v Krogi prijateli tüjih kür. Kda so se že založili s plenom, so jih opazili. Gospodar je ednoga celo zgrabo, a iztrgao se njemi je iz rok. Spoznati tolvajov ne mogeo, ar so meli na obrazi maske. Tolvaji so zbežali proti „müzgam“. Nekelko moških jih je začnolo zasledüvati, a zgrabiti jih neso mogli. — Gripa v Lendavi. Kak po drügih krajih, je zagospodarila gripa tüdi v Lendavi. Betežnikov je vnogo. Gosti pa so tüdi sprevodi. Zgodilo se je, da jih je v fari bilo v ednom dnevi šest ali sedem. — Beltinci. Dne 26. februara se je vršo občni zbor Zadružne elektrarne v Beltincih. Iz poedinih poročil načelstva i iz računskoga zaklüčka za leto 1930 je bilo razvidno, da zadruga lepo napredüje. Od investiranoga kapitala za električno napravo (za transformator, za krajevno omrežje i za hišne priklüčke) v višini 252.000 Din se je tekom zadnjih treh poslovnih let odplačalo 81.000 Din. Za odplačanje še ostane 60.000 Din, če se ne vštejejo deleži v zneski 111.000 Din, ki so jih vplačali zadrüžniki elektrarni i s tem omogočili, da so dobili Beltinci elektriko, štera je velikega pomena ne samo za razsvetljavo, nego tüdi za pogon kmetijskih i obrtniški mašinov. Vse posle pri zadrugi vrši načelstvo i nadzorstvo brezplačno i brez nagrad i tomi ide zahvala, da ta zadruga tak uspešno delüje na hasek i povzdigo gospodarskoga napredka občine Beltinci. — Beltinci — Lipovci. Pot z glavne ceste Beltinci—M. Sobota na kolodvor Beltinci je v tak slabom stanji, da včasih že lažje obložena kola vojznejo. Prosimo cestni odbor v D. Lendavi, da bi nemüdoma kaj ukreno za popravo te poti, ar občina Lipovci ne more sama popravlati poti, po šteroj se vrši velik promet iz far Beltinci, Bogojina, Turnišče i Črensovci. Ta pot je v okraji najbole prometna i zavolo toga potrebüje temelito oskrbo. Čüli smo tüdi, da kak prvejša leta, tak bi tüdi zdaj železniška uprava postavila več vagonov gramoza na postajo Beltinci, šteroga bi trbelo potem samo izvoziti. • 4 NOVINE 8. marca 1931. — Ogen v Markovcih. V tork, 3. t. m. je zadela Matušove i Črnkove velka nesreča. Obojim je ogen vničo dom. Ogen je pozročo 6 letni dečkec. Na dvorišči je nabrao vküp šibje i je vužgao. Potem je bežao k sosidovim i pravo: „Zdaj do naši lehko kühali obed, ar sem lepo zaküro.“ Med tem se je vužgala že hiša. Gasit je prišlo dosta lüdi. Požrtvovalno so gasili posebno šalovski gasilci. Domači gasilci pa so meli nesrečo. Motorna brizgalna jim je odpovedala. Sploh bi priporočali, da bi se načelstvo več brigalo i za vaje i za gasilsko opremo. Ne je zadosta, da što ma šker, nego je potrebno, da drži to šker v redi i da so pripravni lüdje, ki v potrebi to šker v roke vzemejo. Ka novoga v Prlekiji? Križevci pri Ljutomeri. Gasilno drüštvo si je nabavilo Automotorno brizgalno, štera je pretečeni teden dospela. Ista ma štiricilinderski motor, šteri da na minuto 1000 litrov vode. Auto sam pa ma 60 konjskih sil i je vrejeni za prevoz 14 gasilcov i priklopne motorne brizgalne na kraj požara, z ednim pa uporaben za prevoz ponesrečencov, ali drügih težjih bolnikov. Blagoslovitev gori omenjene brizgalne se bo nad vse slovesno vršila v nedeljo 17. maja t. l. Ta auto-motorna brizgalna je prva v našoj gasilnoj župi, zato bo den blagoslovitve gotovo najvekši svetek gasilcov cele Prlekije. — Po nesreči smekno brata. Pri Majdičovih v Iljaševcih se je zgodila preci hüda nesreča. Eden sin je rezao šibje za košare. Med delom se njemi je približao brat i ga je začno v šali malo dražiti. Prvi je nekaj časa poslüšao, kda pa ga je brat prijao za hrbet, je z nožom zamahno nazaj. Nož se je globoko zarezao brati pod rebra i njemi je napravo velko rano. Ranjenca so taki pelali k doktori, od tam pa v špitao. ZA NEDELO. V posti tretja. Evang. sv. Lukača vu 11. táli. V onom vremeni zganjao je Jezuš vraga i on je bio nemi. I gda bi vün zgono vraga, gučao je te nemi i čüdivala se je vnožina. Nešterni so pa med njimi pravli: vu Belzebubi vrajžem poglavniki vragé zgánja. I drügi sküšavajoči znamenje so z-nebes prosili od njega. On pa, kak je vido mišlenja njihova, pravo je njim: vsakše kralestvo vu sebi razdeljeno, opüsti se i hiža na hižo spadne. Či je pa i šatan vu sebi razdeljeni; kak bode stalo kralestvo njegovo? da velite, ka jaz vu Belzebubi zganjam vragé. Či pa jaz vu Belzebubi zganjam vragé: šinovje vaši v kom je zganjajo? zato oni vaši sodci bodo. Či pa vu prsti božem zganjam vragé: zaistino je prišlo k vam kralestvo bože. Gda močen orožnati varje svoj dvor; vu méri so ona, štera ma. Či pa močnejši od njega pridoči oblada njega, vse orožje njegovo odnesé, v šterom se je vüpao i poroblenjé njegovo razdeli. Ki je ne z menom, proti meni je; i ki ne spravla z menom razsipava. Gda nečisti düh vün zide z človeka, hodi po sühih mestaj, iskajoči počinek i nenajdejoči ga pravi: povrnem se vu hižo mojo, Odked sam vün prišao. I gda pride, najde jo z metlov pometeno i osnájženo. Teda ide i vzeme s sebom sedem drügih dühov, hüši od sebe i notri stopivši tam prebivajo. I bodo slednja dugovanja onoga človeka hüša od ti prvih. Včinjeno je pa gda bi eta pravo; pozdignovši reč nešterna ženska med vnožinov, pravila je njemi: blažena utroba, štera je tebe nosila i prsi, štere si ti cecao. On je pa pravo: ešče bole so blaženi, ki poslüšajo reč božo i njo obdržijo. Razgled po domovini. Misijon v Ljubljani. Od 14. do 25. marca bode v vseh ljubljanskih farnih cerkvaj sv. misijon. Gotovo je, da misijon dosta pripomore k prenovlenji düševnoga živlenja v Ljubljani. Velki koncert v Maribori. V sredo, 11. marca večer priredi pevsko drüštvo „Maribor“ v proslavo 80 letnice Sattnera velki koncert. Popevali bodo njegovo veličastno pesem „Vnebovzetje.“ Na koncert pride tüdi Sattner sam iz Ljubljane. Mož odsekao ženi nos. V bolnico v Siski so pripelali Marijo Krajačič. Mož joj je odrezao nos. Žena ga je vkanjüvala. Zavolo toga jo je večkrat karao. Ar se ne štela pobolšati, sta se večkrat skregala. V ednom takšem prepiri je mož zgrabo britvo i je v razburjenosti odrezao ženi nos. Povodni. Nedelsko vreme je melo v nešternih pokrajinaj usodne posledice. Na Jesenicaj se je dež vlevao, tak da je nastala prava povoden. Iz Zagreba poročajo, da je Sava narasla za dva metra i še več. Povodni so pozročile tüdi preci škode. Smrt pijanca v gnojšnici. 27 letni A. Valner je bio že več let vdani pijači. Dostakrat se je popunoma opijano. Tak se njemi je zgodilo tüdi zdaj. Napio se je i kak je šo mimo grabe, v šteroj je gnojšnica, je spadno i se zvalao v gnojšnico. Tam je našeo smrt. Iz sveta. Smrt italjanskoga generala. Pred par dnevi je italjanski general Graziani, ki je igrao važno vlogo pri fašistih, spadno z brzovlaka i se je bujo. Ar se začnolo govoriti, da ne sam spadno z vlaka, nego so ga drügi sünili dol, se je začnola preiskava. Aretirana dühovnika. Italjanske oblasti so v Bozeni aretirale dva nemška dühovnika. To je pozročilo med nemškim prebivalstvom velko razburjenje. 67 vür i 13 minut v zraki. Francozka letalca Rossi i njegov tovariš sta ostala z letalom v zraki 67 vür i 13 minot (prek 3 dni). V tom časi sta preletela 8805 kilometrov. Giftna megla. V Belgiji je znova začnola strašiti giftna megla. V kroglini Mütticha je od nje zbetežalo nad 30 lüdi. Brezposelnost v Ameriki. Kak poročajo, se je broj brezposelnih delavcov zmenšao za 100 jezer. Prle je bilo v Ameriki 5 miljon 870 jezer delavcov brez dela, zdaj pa jih je 5 miljon 770 jezer. 120.000 blodečih zvezd. Znameniti angleški zvezdoslovec dr. Crommelin piše, da je v območji našega sunčnoga sistema do 120 jezer blodečih zvezd. 580 miljon herbao. Nižji sodnijski uradnik Grosse v Berlini je nenadoma dobo od finančnoga urada sporočilo, da je po ednom svojem sorodniki, ki je vmro v Angliji poherbao vrednosti za 580 miljon Din. Žalostna smrt 15 letnoga dečka. Trgovci Bazeli v Basardžiki na Romunskom je nekak že večkrat razbio okna. Da bi zgrabo tepeša, je pozvao ednoga sorodnika, da sta šla stražit. Komaj sta se skrila, sta zaglednola nekšega človeka, šteri se je od daleč bližao. Začnola sta strelati. Kda je neznanec spadno, sta šla k njemi. Te sta videla, da sta bujla ednoga 15 letnoga dečka, ne pa tolvaja. Posestvo na odajo: 6 i pol plüga zemle (njive, sadonosnik, log, gorice i senožet). Hiša i gospodarska poslopja so zidana i vse v dobrom stani. Zglasiti se trbe pri MARKOVIČ IVANI Sp. Škoc-jan, h. št. 14. p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Otvoritveno naznanilo. Poštüvanomi meščanstvi, cenjenomi očinstvi. Dne 5. marca sam odpro „Sobočko mlekarno“ v Murskoj Soboti, Aleksandrova cesta 8. Potrüdo se bom, da bo dobila Murska Sobota, ž njov vse prebivalstvo Slovenske krajine najnaravnejše, najzdravejše, najredilnejše, najčistejše i. najfalejše mlečno hranivo v obliki , mleka i vseh v to stroko spadajočih mlečnih izdelkov — zaistino prvovrstno kvalitetno blago po jako nizkoj ceni. Priporočam se cenjenomi občinstvi v obisk. HORVAT JOŽEF absolvirani mlekar MURSKA SOBOTA. 8. marca 1931. NOVINE 5 Iz živlenja slavnoga moža. V „Nedelji“, I. III. je izšeo skromen članek, ki nam slika nadnaravno lepoto düše pokojnoga dr. Milana Šufflaya znamenitoga profesora na zagrebečkoj univerzi, ki je pred kratkim — kak smo poročali — postao žrtev atentata. Njegov sošolec piše: „Kda sem prišeo ob nekšoj priliki k njemi v preprosto stanovanje, je bio v javnom živlenji že znani delavec, vsestransko izobraženi človek i vučenjak. Radüvao se je, da sva kak prijatela pa vküper. Bilo je vse prijatelsko, prisrčno. Pred odhodom sem se nasmehno i njemi pravo: „Milan, ali kaj moliš? Vučenjak si, ali si mogoče pozabo na Stvoritela nebes i zemle?“ Postao je miren, v nekaj trenutkaj se je pobrao i mi je pravo: „Hodi z menov!“ Iz sprejemnice me je pelao v svojo spalnico, odpro vrata i z rokov pokazao v kotiček spalnice. V tom kotički je bio velki križ i pred njim klečalnik. Pri tom pogledi sem bio osvedočeni. Stopo sem bliže, ali glej, na klečalniki je bila premišlevalna kniga! S smehom mi je pravo: „Ka pa misliš, da sem pogan? Tü iščem tolažbo i pomoč za svojo düšo.“ „Dragi, znao sem, da si pleminiti, vendar veseli sem, da si mi odkrio svojo plemenitost. Najprisrčnejše sva se razišla. Najni prijateo, po pozvanji doktor je težko zbetežao. Pozvao me je, da vredim žnjim zadeve njegove vesti. Ob toj priliki sem našeo pri njem tüdi pokojnoga Milana. Oba sva bila veseliva, da se pa vidiva. Betežen prijateo je ob mojoj prisotnosti poslüšao od Milana tolažilne reči: „Glavno je, da vrediš vest v spovedi i se izročiš v bože roke . . .“ Odlična gospa je izjavila pred svojimi znanci, da je videla pokojnoga tri dni pred smrtjov v cerkvi jezuitov, kda se je spovedao. Pokojni je teda živo živlenje, šteroga svet ne pozna, zato bo živo vekomaj. Bog njemi bodi milostlivi. Delavske zadeve. Kam bodo šli letos naši delavci? Kak smo zvedeli iz merodajnoga mesta, bo letos šlo v Nemčijo komaj 1200 delavcov, lani pa jih je bilo skoro 1900. Nemška vlada je dovolila tühinske delavce samo takšim gospodarom, šteri bodo posejali najmenje 25 plügov cukrne repe, tüdi k tem bo smelo priti proti lanskomi samo dve tretini delavcov i od toga komaj 15—20% moških, 80—85% ženskih ali pa vküper okoli 200 moških i 1000 žensk. Prosimo tiste delavce, šteri, so od svojih lanskih gospodarov dobili že zagotovleno, ka do znova sprejeti v delo, naj si poskrbijo kemprle potne liste, da ne bodo sledkar vsi naednok vlagali te prošnje i bi s tem zamüdili pravočasno vložitev, ar se more računati s tem, ka oblast nebo mogla izdati par jezero delavcom zaednok potne liste pa bi se znalo zgo- diti, da bi tüdi takši šteri že dnes ma zagvüšano mesto itak mogo doma ostati, ar iz gornjega vzroka ne bode mogo dobiti potnih listov pravočasno do rok i zamüdi odhod svoje sküpine. Olajšati teda mora skrb vsaki sebi, oblastem i nam, pa poskrbeti za vse, ka je potrebno za odhod že zdaj, da ne bode prekesno. Izgledi za delo so letos slabši kak lani, zato naj nišče ne prebira dosta, nego sprime delo, kama ga dojde pa naj bo to v Franciji ali Nemčiji glavno je to, da bo lehko šo slüžit. Moški delavci v kelko je ne dojde za Nemčijo, naj se držijo pa za delo v Franciji, ar tam je za nje bolše to se vidi iz toga, da so lani bili skoro vsi, ki so bili v Franciji bole zadovolni, kak pa oni v Nemčiji, tüdi so več zaslüžili. Našemi delavci je glavno to, naj dobro zaslüži i te prilike naj nieden ne zamüdi, dokeč je šče čas, ar ka prinese bodočnost, to nemremo znati i bolše je biti če tüdi z malim zadovolen kak pa ostati brez vsega. Nabiranje delavcov za Nemčijo se bode začnolo okoli 20. marca v glavnom pa komaj prve dni aprila. Za Francijo pa 10. marca. Do tečas pa naj nišče ne hodi po nepotrebnom v Soboto, ar bi od toga ne med haska, pač pa napravi sebi stroške, nas pa müdi pri deli. Pripominjamo, da smo od svoje strani včinoli vse, ka je bilo mogoče, da bi dosegnoli to, ka bi se kem več naših delavcov vzelo na delo, a dozdaj nemamo ešče nikakšega odgovora, gda pa ga dobimo, bomo to objavili v Novinaj. — Ekspozitura Javne borze dela v Murskoj Soboti. Ka je to esperanto. To je jezik, šteroga dnesden guči že dosta lüdi. Zmislo si ga je leta 1887. varšavski zdravnik Zamenhof. Med vsemi živimi jeziki je te jezik najležejši. Vsakši se ga lehko hitro navči. Esperentisti so razširjeni po celom sveti. V tom jeziki pišejo knjige i izdavajo novine. Vučenjaki bi te jezik radi razširili po celom sveti. Dobro znamo, kak žmetno se je včiti več jezikov. Neznanje jezikov je glavni vzrok, da se narodi ne morejo medsebom bole zbližati. Istina, da je greh to napravo, da je telko jezikov na sveti. Mi vsi se pa moramo trüditi, da popravimo to, ka je greh pokvaro. Tüdi Kristuš je pri zadnjoj večerji molo, naj bi bili vsi edno. Mednarodna zveza katoličanov ma te cil, da bi bila edna ovčarnica pa eden pastir i mir Kristušov v kralestvi Kristušovom. V dosego toga namena se zveza služi jezika esperanto. Rimski papa so večkrat to zvezo blagoslovili v znamenje, da je velki pripomoček za razširjanje Kristušovoga evangelija. Kak lehko delo bi meli misijonarje, če bi vsi lüdje razmili eden jezik! To je težko doseglivo. Mogoče pa je, da bi.se esperanto navčili vsi obrtniki i v kulturnih državaj vsi lüdje, ki hodijo v šolo i znajo pisati. Kak lepo bi bilo, kda bi sveti Oča v Rimi govorili na radio, pa bi celi svet razmo. Poznam, takše, ki si dopisüjejo v esperanti z Kitajci i Japonci, šterih so nikdar ne vidili. Mogoče je ne daleč čas, da bodo vse države včile tüdi esperanto. Zdaj je tak, da vsaka vekša država samo svoj jezik sili med svet. Anglija bi rada, da bi njeni jezik bio svetoven, ravnotak Francija pa Nemčija. Što more, naj se ga samo navči! (Putnik). Kino. Kino poznamo tüdi že pri nas. Ve večkrat kakši komedijaš pride, pa kaže žive kepe. Po mestaj majo stalno vsaki den kinopredstave. V celoj Ameriki je več kak 50.000 kinogledališč. V Zdrüženih državaj jih je 20.000, v Evropi 21.000. Vsi ti kini majo mesta več kak za 20 milijonov lüdi. Kelko slaboga napravijo dnevno, če se predstavljajo slabi filmi, si lehko mislimo! Največ filmov je v židovskih rokaj, šteri gledajo samo na dobiček, zato najrajši predavajo grde predstave. Kino napravi dosta dobroga ali pa tüdi dosta slaboga. Zato je ne čüdno, da na Francuskom ščejo katoličani imeti že v vsakšoj fari svoj kino, ki naj bi predvajao krščanske filme. Če bi dnes živo sv. Pavel, bi tüdi s kinom spreobračao lüdi. (Putnik) 6 NOVINE 8. marca 1931. Za naše male. Gombossy Marija, M. Sobota: Junaška natakarica. Živo je krčmar, ki je meo edno hčer. Ta hčerka je pitala natakarico, če vüpa iti o polnoči na pokopališče k velkomi križi i odtistec prinesti malo zemle. Natakarica je bila korajžna i je šla na pokopališče. Štela je vzeti zemlo i pri tom je vidla, ka je pri križi bio privezani konj. Ona ga je odvezala, sela si je na njega i se nesla domov. Doma je povedala, ka je najšla konja pri velkom križi. Te konj je bio od ednoga ropara. Ropar ga je prišeo v krčmo iskat. Natakarica ga je spoznala. Pitala ga je, ka de meo. On pa je pravo, da de meo pol litra vina. Ona je vzela glaž i je hitro Šla v pivnico. Stopila je za dveri. Ropar je skočo za njov. Mislo je, da je ona v pivnici. Kda je bio notri, je naglo zaprla dveri. Šla je po žandare i je povedala, kak se njoj je zgodilo. Žandara sta prišla i sta tolvaja prijela. Njega so obsodili, korajžna natakarica je pa dobila lepi dar. Poredoš Helena, M. Sobota: Trije sirmaki. Ednok je bio eden krao. Kda je šo ob ednoj priliki na sprehod, je zagledno tri sirmake. Sedeli so i si nekaj zgučavali. Eden je bio slepi, drügi brez rok, tretji pa je ne meo nog do kolena. Krali se je to drüštvo čüdno vidlo. Sirmake je dugo gledao, nato pa je zapovedao slugam, naj je priženejo v dvor i jim naj dajo do mile vole piti pa jesti. Vse se je zgodilo po njegovoj zapovedi. Kda so se sirmacje dobro najeli pa ešče bole napili, te je slepi pravo: „Bog nebeski, tak lepo hižo mate, ka se je nemrem nagledati.“ Gledao je na vse strani po hiši, tak dabi vse vido. Nato pravi sirmak brezi nog: „O da bi zdaj tü bili goslarje, ka bi malo zaplesao, drügo ne želo.“ Oni brezi rok se zdere na plantavoga: „Ti nimak, jej pa pij i tiho bodi, če ne veš nikaj čednejšega gučati. Če pa ne boš bogao te vdarim s pesnicov tak, ka ti ta nora glava narazno poči.“ Pošta upravništva. Polanec Ludvik, Vučagomila. Naznani mi, što je pisao pesmi. So znane, pa moremo znati za pesnika. V. Št. R. Sprejme se. Papir kakšišteč dober. Trplan Štefan, Večeslavci. 25 Din. naročnine sprejeli. 20 pa plačate v drügoj polovici leta. Odgovorjamo samo na pitanja. Nekakomi od Sv. Jürja. Nekak nam je pisao od Sv. Jürja, naj njemi pošilamo Novine do 15. aprila potem de pa šo v Austrijo. Nese je podpisao. Prosimo za odgovor, što je te. Vukan Mihal, Rakičan 95. Vu Francijo hodile dva meseca, odsehmao vam je domo pošlemo. Gaber Alojz, Briez. Brat Anton dozdaj ne plačao Novin, ar si je stavo. Od novoga leta ti zdaj vse pošlemo. Pozdravlaš Slovensko krajine i občino Srdica. Hvala. Želeš nekaj novoga nazneniti. Dovoljeno je. Pozdravleni. Gospodarstvo Pomoč drevji z razpokanov skorjov. Kelkotelko ma vsako drevo na skorji menše razpoke. Če so te razpoke tak male, da se skorja zavolo njih ne začne süšiti, so drevi nena škodo. Inači pa je z razpokami, ki pozročajo süšenje skorje. Štero drevo ma takše razpoke ali šteromi se je začnola skorja süšiti, mora dobiti taki pomoč. Kak takšemi pomagamo? Če je pri šterom drevi skorja že vse okoli süha, takšemi več ne pomoči. Ne je za drügo, kak da ga vün vsečemo. Pri šterom pa je skorja samo na ednoj strani süha, njemi je pomoč še mogoča. Süha skorja se mora izrezati tak na velko, da pridemo do surove skorje. Tisto mesto, kde smo süho skorjo izrezali potem zamažemo z mešanicov kravjeka ino ilovice ali pa s cepilnov smolov. S tem zamažemo tüdi drüge rane, ki so na drevi. — Pri toj priliki ponovno opominamo vse, naj posvetijo sadovnjakom, velko pazko. Što ma kaj proste zemle, jo naj zasadi z dobrimi fajtami. Stare sadovnjake da te mesec očistite i drevje namažite z mešanicov vapna, ilovice i saj. Jako dobro ravna, što drevje poškropi tüdi z arborinom. Kam ide naše vino? Iz Dravske banovine se je izvozilo v časi od 1. augusta 1930 do 1. januara toga leta 539.000 litrov vina. Od toga se je izvozilo: v Austrijo 530.000 litrov, na Holandsko 6000 litrov, na Češkoslovaško 3000 litrov. Zadnji čas se vnogo dela na to, da bi se našim vinom tüdi v Francijo odprla pot. Delo Agrarne banke. Kak je znano, je v Belgradi Agrarna banka, štere namen je, da posebno za polodelske i zadružne namene davle ugodna posojila. Delo banke je popunoma zadovolivo. Do 1. januara toga leta je bilo odobrena 105.685 posojil v zneski 787 miljon 932 jezeri Din. Od toga je dobila Slovenija 50 posojil v zneski 700 jezer Din. Po dničnih travnikih skopajte jarke. Vnogo je senožeti, na šterih leto za letom raste samo šerje i ki so v slučaji mokroga vremena dneve i tedne dugo pod vodov. Trava, ki raste na takših travnikih, je jako malovredna. Zavolo toga si more vsaki gospodar, ki ma dnične travnike, prizadevati, da jih osüši. To dosegne na te način, da skopa po takših travnikih jarke i spela vodo z njih. Jarki toti vzemejo nekaj trave, a zato je ostala trava vnogo bolša i gospodar ma samo dobiček. Tržne cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 13, šiling Din. 7.93, lira Din 2∙90, pengő Din 9.90, marka Din 13∙30, uruguajski peso Din 26, frank Din 2∙18. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 190, mešani Din. 120, — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec, čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Živinsko i kramarsko senje se vrši v Veržeji v soboto, 7. marca Senjari, pridite v velkom števili! ŽUPANSTVO. Išče se, 1 kočiš, 1 kravar, 1 beroš na marof v POLANCE (Krajna). Gostilna se oda: hiša na štok, 5 gostilniških lokalov, lepo moderno salonsko letno i zimsko keglišče na štoki 6 spalnih sob, veliko gospodarsko poslopje i škedenj. Gostilna stoji poleg cerkve i sodnije sredi lepoga varaša. Letno se stoči okoli 220 hl. vina. H gostilni spada lepi vrt i 7 plügov zemlje. Vse se oda z živim i mrtvim inventarom. Naslov se zve v PREKMURSKOJ TISKARNI v M. Soboti. 2 8. marca 1931. NOVINE 7 JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Draga Marta — je pretrgala mati kratki molk — ali bi štela iti k trgovci, da naročiš nešterne stvari? Slüžkinje ne morem poslati, ar smo vsi v velkom deli. — Jako rada, mama! — je naglo odgovorila Marta, ki je itak že čakala to materino ponüdbo. — Samo obleči se dobro, da se ne prehladiš, dete — je skrbela mati. Emil je na vsakši način šteo, da bi on šo mesto nje, ali Marta je odišla iz sobe. Vüni je bilo megleno i vlažno. Marta je bežala, ar je ne štela, da bi koga videla, niti da bi jo što kaj pitao. Vgajala njoj je tista gosta megla i krzno, štero njoj je z globokim krščakom vred skoro popunoma zakrilo obraz. Kda je šla mimo katoliške cerkve, je opazila, da so vrata odpreta. Zahotelo se njoj je, da bi vstopila. Cerkev je bila prazna, sveto tišino je motila samo iskrica plemenčka pred glavnim oltarom. I Marta je nehoteč šla pred oltar. Pokleknola je. Začütila je, da ne sama, nego da je tüdi drügi pri njej. Spominjala se je iz ranejših dnevov mladosti, da v katoliških tabernaklaj stanüje Bog. I to je v tom hipi trdno vervala. Čütila je to. Pogledni, kleči pred Bogom, šteromi je znana vsakša njena miseo, vsakši občütek! Kleči pred Bogom, šteroga je Peter razžalo. Ali sme klečati pred Njim? Ali ne deležna tüdi ona Petrovoga greha? Štela je vstanoti, a nekša velka i blaga sila jo ne püstila, da bi se zgenola. Skuze so njoj privrele v oči. — Velki i smileni Bog, odpüsti njemi! — je vroče prosila. — Odpüsti njemi! Naj najde smilenje pri Tebi! Ne je on kriv, jaz sem kriva! Smilüj se! Če je mrtev, bodi njemi milostliv, če je živ . . . dale niti misliti ne smela. — O Bog, o Bog, smilüj se! — Kak srečna je bila, da je sama v cerkvi, ar je lehko jokala. Kak njoj je odleglo po toj kratkoj molitvi! Kak da bi se raztopo led, ki je okovao njeno otrüjeno srce. Marta je še dugo jokala i vzdihavala po smilenji. Velko žmečavo je čütila v mišlenji, da kleči pred velkim i smilenim Bogom, pred Bogom, ki ma v rokaj Petrovo usodo. O smilenje, smilenje! V. Peter doma. Bilo je že dobro mračno, kda je iz razsvetlene kolodvorske čakalnice stopo mladi človek. Če bi bio den i bi ne bila tak gosta megla, bi v njem vsaki lehko spoznao Petra M. Preveč se je postarao, ali obraz i onivi dve temnivi oki brez dna se nesta spremenili. Paščo se je proti Vrbasi. Videlo se je na njem, da njemi trepeče vsakša žila. Da bi jo samo najšo doma! Bog zna, ali je v I? Kda je v S. zvedavao po njej, so njemi pravli, da je pri materi v I.? Ali jo najde? Mogoče se je odselila? Mogoče je mrla? Petra je strah obišeo. Oh! Strah i vüpanje sta ga tirala naprej. Glej, je že pri Vrbasi. Ide po istoj stezi, po šteroj je svojčas srečen hodo i sprevajao Marto. O, kde so tisti dnevi! Spomin za spominom se je zdigavao v njegovoj düši, ali on nema časa, da bi vživao nad njimi. Začne bežati. Glej, v megli že vidi hišo Martine matere. Vsa okna so razsvetlena. Ja, ona je doma, ona ga pričaküje! Marta! Vidi se njemi, da vidi pred hišov tmično senco, spozna Martino postavo. Ona je! Peter začne šče bole bežati. Stavo se je pri hiši. Zmoto se je. Dvorišče je bilo prazno, v malom cvetličnom ogračeki pred hišov ne bilo nikoga. A okna so bila vsa razsvetlena. Peter se približao k dvoriščnim vratam i se nasloni ob nje. Ne meo moči, da bi jih odpro. Trepetao je kak list v vetri. Ali je Marta v hiši? Ali ga bo štela sprejeti? Bo njemi li štela odpüstiti? Dugo je stao med strahom i nadov, a düša njemi je gorela od žele, da bi vido Marto. Da bi jo samo vido! Niti za eden hip se ne bi stavlala v materinoj hiši, taki bi odpotüvala v Ameriko. Oh, s sebov šče vzeti svojo srečo! Misel na bodočo srečo njemi znova povrne moč. Marta ga pričaküje, Marta joče za njim, Marta vene za njim. O da, da, on je od toga popunoma osvedočeni! Ves razdraženi zgrabi za klüko i odpre vrata. Pes zalaja. Peter ga zazove po imeni i pes je postao tiho. Hišna vrata se odprejo i Lenka boječe gleda skoz njih. Što je? Peter pride do stopnic. Srce njemi je močno začnolo biti. — Prosim, ali je gospa Marta doma? — Gospa Marta?! — zategne reč Lenka i premeri Petra od glave do pete. — Doma je. Ka bi radi z njov? Malo je falilo, da Peter ne bi zakričao od veselja, kda je zvedo, da je Marta doma. — Ali je sama? — pita hitro i stopi na prvo stopnico. — Ne! — odvrne Lenka, — stara gospa je pri njej. I mladi gospod je doma. — Peter se je prestrašo. — Mladi gospod? Šteri mladi gospod? — Mož gospe Marte! — Mo-o-ož! — Petri se je mračilo pred očmi. — Ka želete od gospe Marte? Što ste vi? — je pitala čemerno Lenka Petra, kda je videla, kak se je prestrašo. (Dal). 8 NOVINE 8. marca 1931. Za smeh. Eden plebanoš so meli božno küharico, ar njim je župo nigdar ne zabelila. Ednok pravijo plebanoš sakačici, da njim naj sküha i kelko masni zvezdic de na župi, telko dinarov dobi. Küharica je v župo zdaj eden velki falat mastnoga mesa djala kühat i na slednje je ešče 2 žlici masti notri vrgla. Kda je bila župa kühana jo je sakačica pred plebanoša nesla. I kak se je začüdivala sakačica i plebanoš tüdi. Na župi je bila samo edna na prst debela mastna zvezda. Plebanoš so v žep segnoli i so dali küharci 1 Dinar. Poldi:. No Števek za kaj, vi prvle svinjo vün vlečete, kak jo kolete? Števek: Zato, ka jo v hlevi nemremo bujti. Poldi: Ne istina. Mi jo pa za rep i nogo vün vlečemo. Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nasproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. V zalogi mam tüdi kokošinje i pureče perje. Dobite tüdi prvovrstna polska semena, rubundijino, detelčno seme i razna drüga semena. Fran Rešek 5 trgovec BELTINCI. Pohištvo gotovo, kak postele, omari, nočni omareki, vsake vrste kühinsko pohištvo, na dale trüge (škrinje) se dobijo najfalej v novootvorjenoj zalogi pohištva na Lendavskoj cesti 8. prek od Benkove fabrike pri ŽELEZINGER KONRADI V M. SOBOTI. HALO! HALO! l. vrstni med na odajo v Kupšincih pri CIGÜTH FRANC, župani št. 60. Med se odavle na drobno, kila za 10 Din. Srečna roka najde vsikdar tüdi za nego zdravja. Jestejo lüdje, šterim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi celo živlenje. Dosta lüdi pa nüca ze prek 34 let Fellerov pravi blagodišeči „Elsafluid“, za zaščito proti raznim betegom i zna žnjim tüdi drügim lüdem pomagati bolečine olejšati ali beteg zaprečti pri reumatizmi, trganji, v sklepih, živčnih bolečinaj, bolečinaj v hrbti i križi, pri trganji, smicanji, glavoboli i zoboboli, pri slabostaj mišic i pri drügih slabostaj. Napravite tüdi Vi tak, i pomagalo de tüdi Vam! To, za notranjo i zvünanjo nücanje dobro preizküšeno hišno zdravilo i kozmatikum, se dobi v lekarnaj i sorodnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din. ali velkih glažkaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima špecijalnima glažkoma 62 Din., več takših paketov vnogo falejše. Naroči se po pošti pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Centrala 146. Savska Banovina. Posestvo k odaji: njiva, lepa šuma, sadovnjak i travnik vse sküpno doma okoli 6 oralov, hiša i gospodarsko poslopje novo zidano i s črepom pokrito na lepoj legi. — ŠIJANEC FRANC, Dragotinci p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Krčma v DOLNJOJ LENDAVI pri „ČIPKEŠI“ se izda taki pod ugodnimi pogoji v najem. Interesenti naj se oglasijo pri lastniki MUHR v Dolgoj vasi pri Dolnjoj Lendavi. Pomaranče i citrone italjanskoga i španskoga izvora i zelenjave vsigdar friško prvovrstno blago nüdi CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 6 ODA SE zavolo drüžinskih razmer dobro idoča gostilna i trgovina z mešanim blagom, veliko gospodarsko poslopje, okrog 7 plügov rodovitne zemle, (njive, travniki i log) v lepoj vesi poleg cerkve i šole, blüzi železniške postaje na Štajerskom. Naslov se zve pri 2 UPRAVI „NOVIN“ V ČRENSOVCIH. Fal trüge Najfalejše se dobijo vsikdar vsake vrste trü-ge iz dobroga materiala. ŠTAUS GUSTI, mizar Beltinci, v občinskoj hiši, 107. 2 PO DOBROJ KAKOVOSTI, PO LEPOJ OBLIKI i PO J A KO NISKOJ CENI se poznajo SUTTNEROVE VÜRE Iz lastne tovarne vür v Švici žepne vüre od 44 Din naprej, vüre zapestnice od 98 Din. nap- rej, büdilnice od 49 Din. Najbogatejša izbira najbolših vür, zlatnine i srebrine vseh cen, v novom ilustriranom letnom ceniki, ki ga dobite brezplačno od fabriške hiše vür H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 -9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC