Boitnfa» plačana * gotovini
Leto XIX., št. 196
Dpravništvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova «fica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Cislq 78.180, Wien št 105.24L
Ljubljana, četrtek 2S. avgusta 1938
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša meseèno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Eden naših gospodarskih problemov
Na Slovenskem smo na tesnem z vsem, kar se tiče naše gospodarske eksistence. Vsega imamo na malo odmerjenega. Malo imamo njiv, malo je travnikov in paše, še gozdov, ki so v tako ogromni množini po naši zemlji razprostrti, pride na vsakega posestnika po kmetih razmeroma malo. Zato so povprečni dohodki naše kmetije majhni. Pri tem niti v poštev nismo vzeli tistih, ki jim vsa posest riti ne znese za skromno kmetijo, marveč komaj za borno kajžo in kjer je pasivnost že v naprej neizbežna.
Vse to so znane stvari, in nikakor ni vredno, da se še kaj zadržujemo ob njih. Pač pa se nam zdi umestno in primerno, da se spomnimo na sredstva in načine, po katerih bi se moglo v okom priti našim težavam. Imamo sedaj kmetijsko zbornico, ankete o kmetijskih problemih naše banovine so se jele ba-viti s problematiko našega kmetijstva, .strokovnjaki posegajo v razna področja s kritiko in nasveti, predlogi in grajo.
V avgustu so naše gore najbolj polne turistov in letoviščarjev, a naše planine so prav v višku planšarske sezije; črede goveda, tu in tam tudi drobnice srečuje turist pod vrhovi in stenami in gotovo je, da naše gore za to kratko poletno dobo zaživijo kakor potem vse leto ne; tudi najnovejša oblika začasne poselitve s smučarji v zimskih mesecih se s tem ne more primerjati.
In vendar kdor hodi z odprtimi očmi po naših gorah in ima smisel tudi za take probleme, ki se ne tičejo samo markiranih potov, je moral opaziti, da imajo naši strokovnjaki in gospodarski reformatorji ravno v planinah še silno mnogo dela. Mislečega človeka srce boli, ko vidi prav v naših planinah, koliko reforme je tu treba in koliki naravni zakladi ležijo tu bodisi povsem neizrabljeni ali vsaj premalo izčrpani.
Koliko planin leži danes v gorah neizrabljenih. Turist le prepogosto korači skozi opuščena planšarska naselja, n. pr. v Lopučnici, na Mišeljski planini in drugod, kjer je nekdaj bila postojanka planinske paše, da so se tamkaj nahajala planinska bivališča pastirjev, danes pa so samo še podrtije priča nekdanje gospodarske izrabe. Ako nanese turista ali lovca pot malo vstran od markiranih poti, na vrhove in slemena, ki so bolj v strmih bregeh ali v večji višavi malo težje pristopna, najde marsikje visoko gorsko travo, ki gine pod jesen brez haska. Če pobarate starega očanca v gorski vasi, ki je nekoč pasel živino po planinah in pozna še danes vsako skalo in debelejšo bukev po imenu iz starine, vam bo pripovedoval, kako je bilo to nekdaj vse drugače. Velike črede ovac so se nekdaj pasle visoko pod najvišje vrhove, a po strmih legah, kamor sedaj komaj kdaj pride živina med skalovje, so se nekdaj pasle koze, izrabljajoč vsak prostorček, kjer je zraslo kaj trave. In kjer so bile nekdaj velike črede molznih krav in jalovine, se pase sedaj komaj parkrat deset repov.
Naša zemlja ima zelo skopo odmerjeno površino, ki prihaja v poštev za njive, travnik in pašo, a še to, kar imamo, zanemarjamo, število našega prebivalstva naglo raste, število meščanov in kmetov se veča, pa je zato zanje čim dalje manj možnosti v gospodarskih virih domače zemlje same. Naše gospodarstvo pa te skopo odmerjene možnosti še mnogo manj izrablja nego jih je starejši rod, ki ni bil v takih stiskah.
Znani so vzroki teh pojavov. Saj niso osamljeni pri nas, marveč so splošno evropski in v njih imamo odsev svetovnih gospodarskih prilik, osnovne izpremem-be ekonomske strukture zelo širokega obsega. Smatrati moremo, da so ti pojavi znani in da bi bilo odveč tu obširneje govoriti o njih. Dovolj je, ako podčrtamo, da se drugod po svetu že obrača na bolje, da so se poiskale osnove, po katerih je treba izvesti remeduro. Čas je, da se tudi pri nas uvrstimo v to prizadevanje, pa da izvedemo reformo našega izkoriščanja visokih gora in njihovih pašnih možnosti. Marsikaj se je že storilo v zadnjih desetletjih, na raznih mestih po gorah že opažamo sledove reforme, ki je že popri j eia, toda prav gotovo ne pretiravamo, ako naglasimo, da gre to izboljševalno delo prepočasi in da nikako ni zajelo vseh področij, ki bi jih moralo in ki se jim ne bo moglo in ne bo smelo izogniti. Zato pa bo morala reforma tudi načelno ovreči marsi-kake pomisleke, marsikako napačno mnenje, ki vlada glede smotrenejše izrabe naših planin.
Resnica je, da so naše gore silno ska-lovite, pa da je zato njih izraba težav-nejša, nego po drugih alpskih deželah, kjer imajo drugačno površje in brez primere manj skalovja. Resnica je to, toda neizogibno dejstvo je, da moramo živeti pač na taki zemlji, kakršno imamo in jo izrabiti, čeprav bolj skopo vrača naše delo. Po naprednih gospodarskih deželah so uvedli zavarovanje živine, ki gre v planine, za primer poškodbe v skalovju po kakršnihkoli nesrečah. Oblasti
BLEJSKI ODMEVI PO EVROPI
Zmagala je solidarnost držav Male antante - Blejski sklepi dragocen nov prispevek k pomirjenju v Srednji Evropi
Praga, 24. avgusta, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih registrirajo z velikim zadovoljstvom rezultat blejskega zasedanja stalnega sveta Male antante v madžarski zadevi. Na splošno sicer ne prikrivajo, da je za končno oceno madžarskega stališča potrebno počakati še na nadaljnje dokaze madžarske dobre volje zlasti nasproti češkoslovaški, da pa je vsekakor treba priznati budimpeštan-skim odgovornim krogom velik zunanjepolitični realizem, saj so se za sporazum z Malo antanto (in ne morda z njenimi posameznimi državami, kakor se je to od vsega začetka zdelo) odločili prav v trenutku, ko so tudi nasproti Nemčiji pokazali prijazen obraz. V tem madžarskem stališču vidijo tu najbolj zgovoren dokaz, da hočejo v Budimpešti voditi povsem neodvisno politiko, kakršna odgovarja sedanjemu spremenjenemu položaju v podu-navskem prostoru.
V čsl. krogih so sprejeli vest o blejskem sporazumu kot prijetno presenečenje, kajti po vseh dosedanjih poročilih o poteku pogajanj med državami Male antante in Madžarsko se je dalo sklepati, da se Madžarska sicer želi sporazumeti z Jugoslavijo in Rumunijo, da pa pri tem ne misli tudi na tretjo članico Male antante, če-
škoslovaško. S tem namenom so madžarski zastopniki prišli dejansko tudi na Bled. Največji uspeh blejske konference je zato po mnenju čsl. listov v tem, da je nad vsemi drugačnimi računi še enkrat popolnoma zmagala solidarnost maloantantnih držav. Prav tej pomembni okolnosti se sme pripisati preobrat v madžarskem zadržanju. ki je kulminiral v pristanku madžarskih državnikov na sporazum z Malo antanto kot celoto. Ta pristanek se zdi tem pomembnejši, ker je bil izvršen med obiskom madžarskih državnikov v Nemčiji. To tudi razlaga napeto pričakovanje končnega odgovora madžarskega zunanjega ministra, ki se je mudil v ponedeljek opoldne baš v Kielu. ko je prejel od tajnika madžarskega zunanjega ministrstva definitivne predloge stalnega sveta Male antante z Bleda. Kanya je odgovoril, da Budimpešta osvaja stavljene predloge. V ponedeljek zvečer je bilo to obvestilo na Bledu, rezultat blejskega zasedanja stalnega sveta Male antante pa je bil s tem zagotovljen v splošno zadovoljstvo vseh treh držav, zlasti tudi češkoslovaške, ki je od vsega začetka stala na stališču, da mora biti sporazum z Madžarsko dosežen samo na kolektivni osnovi.
Olajšanje v e§B
»Lidove Noviny« poudarjajo v svojem uvodniku med drugim: Rezultati blejske konference, na kateri sta Jugoslavija in Rumunija tako učinkovito potrdili solidarnost z nami, in to v zelo težki uri evropske politike, potrjujejo, da tu ne gre samo za fraze. Na drugi strani moramo priznati, da je tudi Madžarska, čeprav je najprej skušala ubrati drugačna pota, končno vendarle pokazala dobro voljo in priznala dejansko stanje, ki ga ni mogoče spremeniti. Vodilo jo je v tem spoznanje, da je vendar boljše sporazumeti se s celo Malo antanto kakor še naprej siliti v ločene sporazume samo z nekaterimi njenimi članicami. Za madžarsko odločitev je bilo končno odločilno uvaževanje, da predstavlja za Budimpešto Mala antanta most do zapadne Evrope, od katere se Madžarska ne more povsem odvrniti, ako hoče ohraniti svojo zunanjepolitično neodvisnost. Seveda pa bi bilo kljub temu za sedaj še prezgodaj domnevati, da je odstranjeno vse, kar bi moglo motiti dobre odnošaje med Malo antanto in Madžarsko. Blejska konferenca ni med drugim rešila manjšinskega vprašanja, vendar pa se zdi, da v tem pogledu ne bodo mogle nastopiti nobene nove težkoče, kajti glede Jugoslavije in Rumunije je ta stvar itak v redu, češkoslovaška pa bo manjšinsko vprašanje v svojih mejah nedvomno rešila na najširših osnovah.
Madžarske politike se v zvezi z blejskim zasedanjem še posebej dotika tudi današnji »Prager Tagblatt«, ki piše v svojem uvodniku med drugim: Sedanji položaj v Srednji Evropi je Madžarom sicer
narekoval, da zaradi kočljivosti češkoslovaškega vprašanja ne opuste prilike za važne razgovore z državniki tretjega raj-ha, toda Horthyjev obisk v Nemčiji poteka tako, da so Nemci navdušeni, Madžari pa precej rezervirani: na tople sprejeme odgovarjajo z nekakšnim začudenjem, četudi sta danes Berlin in Budimpešta precej solidarna v svojih pogledih nasproti češkoslovaški in Rusiji; v vseh drugih vprašanjih gredo njuni pogledi precej ali močno narazen. Odgovorni madžarski državniki kažejo na nedvoumen način, da ne žele biti podrejeni nobeni velesili kot vazalna država, zato so se navadili kazati v zadnjem času marsikje prijazno lice, tudi kadar jim igra ni všeč. Očitna je njihova želja, da ne bi Madžarske s svojo politiko eksponirali preveč. Kakor ČSR je končno tudi Madžarska odločna nasprotnica vseh nasilnih sprememb srednjeevropskih ravnotežij, ako naj se zgode na njeno škodo.
Dr. Krofta poroča prezidentu dr. Benešu
Praga, 24. avgusta, h. Zunanji minister dr. Krofta se je davi vrnil s konference Male antante na Bledu v Prago. Takoj po svojem prihodu je odšel najprvo v zunanje ministrstvo, nato pa v ministr-Ì sko predsedstvo, kjer se je sesltal s pred-I sednikom vlade dr. Hodžo. Ob 11. dopoldne je b£l sprejet v avdiesnco pri prezidentu re.pubKke dr. Benešu, kateremu je obširno poročal o poteku in rezultatih konference Stalnega svetta Male antante na Bledu.
London: Ugodno ozračje za sporazum z Madžarsko
Okrepitev francoskega varnostnega sistema in olajšanje mirovne akcije Velike Britanije
London, 24. avgusta, h. Uspeh pogajanj držav Male antante z Madžarsko so sprejeli v Londonu z vidnim zadoščenjem. Blejski komunikeji so napravili zlasti v vladnih krogih zelo ugoden vtis. V polni meri priznavajo pripravljenost obeh strank za koncesije, prav tako pa tudi stremljenje, da se ustvari ozračje, ki bo ugodno za nadaljnje zbližanje, zlasti tudi na gospodarskem področju. Ker smatrajo Malo antanto v Londonu za zaveznico Francije in ker vzdržujejo vse tri države Male antante dobre odnošaje z Anglijo, smatrajo rezultat blejske konference tudi za veliko okrepitev francoskega varnostnega sistema. Posebno poudarjajo, da je prišlo do sporazuma med Malo antanto in Madžarsko v trenutku, ko je zlasti Ce-
morejo tu ogromno pripomoči, da se ta pot bolj na široko popularizira tudi pri nas. Naši gorski kraji sprejemajo sedaj čez poletje čim dalje več turistov in letoviščarjev in mleka je mogoče prodati čim dalje več kar na mestu, tako na gorah, kakor v dolinah, kjer ostane le malo živine v poletnih tednih. Podoba je, da je ob rastočem tujskem prometu število molznih krav po naših gorskih krajih že nekoliko premajhno in da ga je treba povečati. Ako bi kdo odklanjal to pobudo, češ da za to ni primerne paše na razpolago, mu bo z uspehom lahko ugovarjal ne le strokovnjak, marveč vsakdo, kdor je količkaj hodil po planinskih krajih. Opuščene planine je treba obnoviti, a vrh tega kričijo obstoječe planine po melioracijah. Grmovje iztrebiti, slabo hosto, ki se širi brez haska na račun planine, zavrniti na ono mero, ki jo zahteva gojenje pravega gozda. Moti se, kdor misli, da se v tem pogledu stori, kar je treba.
Mnogo se je še pri nas razpravljalo o potrebi, da se obnovi gojenje ovac in
škoslovaški potreben mir in zavest varnosti. S sporazumom Male cintante in Madžarske se je po sodbi londonskih krogov v veliki meri učvrstil tudi položaj Češkoslovaške. V Londonu so prepričani, da bo sedaj naloga zapadnih velesil, zlasti pa Anglije, pri urejevanju srednjeevropskih problemov zelo olajšana, ker dokazujejo blejski komunikeji, da se Madžarska ni dala speljati v izrazito ger-manofilsko politiko.
Nekateri listi vzporejajo rezultat blejske konference Male antante s pogajanji med nemškim kancelarjem Hitlerjem in madžarskim regentom Horthyjem in navezujejo na to razne kombinacije. »Daily Express« podčrtava, da sta bila na Bledu sklenjena prav za prav dva važna mirov-
koza. Neizbežno je, da naše gospodarstvo čim prej nastopi v tem pogledu pot reforme, ki je nujna. Ni treba utemeljevati tega; uvodoma naznačeni neizrabljeni gospodarski viri jo narekujejo. Kako in zakaj, o tem so razmotrivali tudi strokovnjaki, ki mislijo na pridobivanje domačih sirovin za potrebe naše tekstilne industrije.
Slovensko gospodarstvo je tako, da nas uči izrabiti sleherni vir. Zaradi strukture naše zemlje, naše populacije in našega gospodarskega položaja ne smemo misliti, da bomo iznašli generalno sredstvo za izhod na boljše. Pač pa se moramo boriti za napredek na sto frontah, v računu, da nam bo šele racionalizacija na mnogih, na zelo raznolikih tirih, prinesla one uspehe, ki so nam potrebni. Smotrena preosnova našega planinskega gospodarstva se bo gotovo občutila v večji donosnosti razsežnih prostorov, ki so danes le premalo izrabljeni in kažejo, da pri njih lastnikih ni prave volje in smisla za razvoj vseh gospodarskih možnosti, ki jih nudijo naše gore.
na pakta: 1. Madžarska se je zbližala z Malo antanto, 2. Hitler bo moral odslej respektirati madžarske meje.
»Times« poročajo z Bleda, da se bo odslej bavil z manjšinskim problemom jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki bo vodil nadaljnja pogajanja v imenu Male antante. Izgleda, da je Češkoslovaška pripravljena dati madžarskim manjšinam več kakor pa Rumunija in Jugoslavija. V uvodniku označujejo »Times« blejski sporazum z Madžarsko za dragocen prispevek k učvrstitvi miru in stabilnosti v južno-vzhodni Evropi. Manjšinska pogajanja, ki se bodo vodila med Madžarsko in državami Male antante. se bodo nanašala na 690.000 Madžarov na Češkoslovaškem. 1,420.000 Madžarov v Rumuniji in 440.000 Madžarov v Jugoslaviji. Z rešitvijo tega problema pa se bo vsekakor počakalo do zaključka pogajanj o bodočem narodnostnem statutu v Češkoslovaški, odnosno do ureditve odnošajev s sudetskimi Nemci. »Times« pišejo nadalje: Mala antanta. ki je proglasila predhodni nenapadalni pakt z Madžarsko, je predstavljala skozi 20 let obrambno zvezo proti Madžarski za ohranitev trianonske mirovne pogodbe. Madžarska je bila razorožena. 20 let po svetovni vojni ni bilo več mogoče prezirati madžarskih zahtev. Vlade Male antante in Balkanske zveze so dale dobrodošel zgled konkretnega pomirjenja. Politični sporazum bo splošno gospodarsko zbližanje zelo olajšalo in okrepilo.
Ugoden sprejem v Parizu
Pariz, 24. avg. h. Dasi so bili prvi komentarji francoskega tiska o konferenci Male antante na Bledu le skromni, se lahko danes že reče, da je bil zaključni komunike blejske konference sprejet v Parizu zelo ugodno in smatrajo sklepe Male antante, ki so bili sprejeti na Bledu, za pozitiven prispevek k ohranitvi miru.
»Figaro« piše, da je sporazum med Madžarsko in tremi državami Male antante veliko delo za ureditev razmer v Srednji Evropi in v Podonavju.
Vtis na Madžarskem
Budimpešta, 24. avgusta. AA. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po zaključku zasedanja stalnega sveta Male antante na Bledu, je predmet najbolj živahnega zanimanja v madžarskih političnih krogih, v katerih smatrajo blejske sklepe za dokaz pomirljive politike Male antante. Madžarska bo zmerom smatrala priznanje enakopravnosti v oboroževanju kot priznanje prirodnega prava. Znano je, da se je madžarska vlada že leto dni trudila, da bi prišlo do sporazuma s sosednimi državami zaradi izboljšanja položaja madžarskih manjšin v teh državah. Pojenjavanje napetosti je v mnog očem odvisno od izibolj-šanja položaja madžarskih manjšin. Madžarska je zmerom služila miru v donavski kotlini m je tudi danes pripravljena na to, da z vsako državo Male antante sklene poseben sporazum glede madžarskih manjšin. Madžarska je zmerom pokazala svojo miroljubnost ln želi, da bi prišlo do pomirjenja v vseh točkah. Dejstvo, da je Madžarska pokazala in da namerava tudi v bodoče pokazati svojo pripiavljeoost, da se pogaja z državami Male antante, dokazuje, da so v veliki zmoti vsi, ki potovanju v Berlin pripisujejo fantastičen po-
men. Saj ves svet vidi miroljubne tendence madžarske vlade v njeni zunanji politiki
Zadoščenje v Sofiji
Sofija, 24. avg. h. Bolgarski politični krogi so z napeto pozornostjo zasledovali konferenco Male antante na Bledu in z zadoščenjem pozdravljajo njene rezultate, v katerih vidijo važen prispevek k organizaciji miru na jugovzhodu Evrope. Oficiozni »Dan« piše: konferenca Male antante na. Bledu se je odločala slediti zgledu Balkanske zveze. S sporazumom med Malo antanto in Madžarsko je sedaj razčiščeno ozračje v Srednji Evropi. Znaki vojne nevarnosti 60 zopet izginili. Z blejsko konferenco se pričenja novo razdobje plodomosneea sodelovanja. »Slovo« piše. da je bil na Bledu storjen velik korak za pomirjenje Podunavja, Mala antanta je pokazala pot, po kateri se bo najzanesljivejše prišlo do plodonosnega sodelovanja in s tem do pravega pomirjenja.
Kaj pravi „Voelkischer Beobachter"
Berlin, 24. avg. a. »Völkischer Beobachter« se bavi s komunikejem, objavljenim na blejski konferenci, in pravi med d rušim, da je treba sklep Male antante, s katerim se priznava Madžarski svoboda oboroževanja. vsekako pohvaliti ker je nedavno Bolgarska dobila v solunskem sporazumu pra* vico svobodnega oboroževanja, je losično, da se je enaka pravica priznala tudi Madžarski.
Zadovoljstvo na Poljskem
Varšava, 24. avgusta, h. Poljski tisk je z veliko pozornostjo spremljal potek konference Male antante na Bledu in pozdravlja sporazum z Madžarsko kot dragocen prispevek k pomirjenju v Srednji Evropi. Mala antanta je po sodbi poljskega tiska s tem znova pokazala, da pravilno umeva svojo vlogo v mednarodnem življenju.
Nemški gospodarski minister obišče balkanske države
Berlin, 24. avgusta, b. Nemški gospodar ski minister minister Walter Funk bo v drugi polovici septembra obiskal balkanske države in verjetno tudi Madžarsko. Namen njegovega potovanja naj bi bil v poudarku nemških gospodarskih interesov v tem predelu Evrope, kar naj bi bilo protiutež gospodarski akciji zapadnih držav na evropskem jugovzhodu.
Comnen iz Dalmacije k Mussolinijr
Split, 24. avgusta. Davi ob 9.45 je prispel v Split rumunski zunanji minister Pe-trescu Comnen s soprogo in hčerko. V njegovem spremstvu so šef kabineta Coziano, rumunski generalni konzul v Londonu Di-miniacu, naš poslanik v Bukarešti dr. Du-čič in tajnik zunanjega ministrstva doktor Frangeš. Po prisrčnih pozdravih se je Comnen s spremstvom odpeljal v mesto in si ogledal Dioklecianovo palačo, nakar je obiskal še Marjan. Opoldne je odpotoval z ladjo »Petka« v Trogir, kjer si bo ogledal tamkajšnje znamenitosti, potem pa bo nadaljeval pot po Jadranu.
Split, 24. avg. e. Kakor se doznava is okolice rumunskega zunanjega ministra Comnena, bo po oddihu na Jadranu odpotoval v Benetke in od tam v Rim, da uradno obišče Mussolini ja in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter etopi » njima v osebne stike. V diplomatskih kro* Cih pripisujejo temu potovanju rumunskega zunanjega ministra v Rim neposredno po konferenci Male antante na Bledu velik politični pomen.
Horthy v Nemčiji
ß"Tlin, 24. avg. w. Madžarski regent Horthy je danes v spremstvu kancelarja Hitlerja obiskal Hamburg. Ogledali si je luko, kjer je bila njemu na čast parada nemških trgovinskih parnikov. P0 obisku ladjedelnice je bil svečan sprejem jn kosilo na magistratu Po kosilu eta se Horthy in Hitler s posebnimi Vlaki odpeijaÉa v Berlin, kjer Jima prirejajo še p0!f*»0 svečan sprejem, pri katerem bodo vale vse organizacije stranke. »BerSta« Tageblatt« posveča uvodnik obisku
«ižanskega regenta admirala Horthya v Nemčiji, ki ga je napisal zunanji minister vosi Ribbentrop. V članku pravi med drugim, da so odnosi med Nemčijo in Madžarsko posebno značilni. Medseboj so povezani zgodovina, kultura in gospodarstva Dostikrat sta oba naroda v teka zgodovine hodila skupaj tako v miru, kakor v vojni. Nemško-marižarsko prijateljstvo nd vezano na neko določeno dobo ter je neodvisno od dogodkov dnevne politike*
Važna seja
vlade
London, 24. avgusta, p. Razgovori o angleški zunanji politiki so se nadaljevali danes na delni seji angleške vlade, ki se je sicer niso udeležili vsi ministri, nrto pa večje število višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Na seji so bili poleg nekaterih drugih članov še ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister kwd Haftfax in zunanji minister lord Simon. Kakor zatrjujejo, so razpravljali o misiji I««*» Runcimana, o zaključkih blejske konference Male antante in o trgovinskem sporazumu z Zedinjenimi državami
Ministrski predsednik ChamberieÉn • svojo soprogo po seji vlade takoj apat «A-potoval in bo prebil do konca teOom v bližini Londona. Prihodnji tede» 1 mera va spet vrniti v London. ____
Sidki paša
Katt-o, 24. avg. AA. Bivši _ egiptske vlade, Sidki paša, je posdaI predsedniku parlamenta, v katerem roča, da izstopa Iz ataanke /katera
navite^ js ftft. Ko s! Je Egipt priboril ne* odvisnost, je treba po njegovem mnenju prenehati s strankarskimi borbami, M so nevarne za napredek Egipfca.
Od L do 12. septembra
Ljubljanski velese Jem
Polovična voz ni na na železnici, parobrodih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—.
Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Gospodinjska razstava — Vzoren . vrt — Obrt, industrija, pohištvo, avtomobili — Plemenski 1. in 2. IX. — Tekma harmoni-1L IX.
Lepo zabavišče, velikomesten «aristo.
NAGRADNO ŽREBANJE. Darila a obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj, 30 koles.
Nova Daladlerova pot?
Odmevi Daladierovih gospodarskih in socialnih napovedi — Dva nova ministra — Stališča posameznih strank
do nove Daladierove vlade
Parif, 22 avgusta. B. V uradni izjavi o svojem odstop« sta
minister za javna dela Frassard in delovni minister Ramadier navedla kot vzrok svoje odločitve »novo usmerjenost Daladierove socialne politike«, kakor je bila ta zlasti razvidna iz Daladierovega nedeljskega nastopa proti 40-uroemu delovnemu tednu. Nenadna, vendar po nekate;ih pojavih zadnjega časa ne povsem -aepričakova-Ta delna kriza Daladierovi vlade se je torej v bistvu izkazala ieot epizoda velikega boja med desnico in levico, odnosno med delodajaloi in -delavci. Boj za 40-urni delovni teden tn proti njemu je postal v zadnjem času prava prestižna zadeva obeh taborov. V njem se zrcalijo vsi antagonizmi, ki trenutno razdvajajo francoske politične skupine, tako da je postal pravi kamen preizkušnje za njihovo moč v državi.
Daladier je znabiti prav zaradi kočlji-vosti vprašanja, ki je dalo povod ostavki obeh ministrov, delno krizo svoje vlade naglo rešil. Prepričan, da ima po svojem nedeljskem govoru za seboj večino francoske javnosti in tudi velik del delavstva, se je odločil za kratko in odločno rešitev brez demisije celotne vlade. Svoja nova sodelavca v izpraznjenih resorih je poiskal celo v vrstah iste stranke, kateri pripadata Frossard in Ramadier, vendar se je to pot obrnil na njeno desno krilo, v kate-Tem sta tako de Monzie kakor Pomaret. S to spremembo je močno poslabšana pozicija levice ne le v republikanski socialistični uniji, temveč tudi na splošno v Daladierovi vladi, ki čedalje bolj izgublja sleherni videz kontinuitete z vladami nek-darje ljudske fronte.
Novi minister za javna dela de Monzie velja za močnega politika, ki je doživel v sebi podoben razvoj kakor Paui Boncour — od skrajne levice proti zmernejšim tendencam Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1909. leta 1920 je poslal senator, a leta 1929 spet poslanec. Minister je bit prvič v Barthoujevi vladi ieta 1913, štiri leta nato pa je v Painlevč levem ministrstvu postal državni podtajnik trpovske mornarice. Prav v tej funkcij' je izvedel zelo zanimive socialne reforme, o katerih se je veliko govorilo. Po zmagi levičarskega kartela leta 1924 jc posta! finančni minister vHeriotovi vladi, v naslednji Painlevéjevi vladi prosvetni minister m končno v Bri-andovi vladi minister za javna dela. Dasi ie bil znan kot zastopnik zmernih nazorov. m bil član nobene vlade nacionalnega bloka. Šele v vladah Paula Boncoura, Da lad iera. Sarrauta in Chaufempsa jc spet prevzel prosvetno ministrstvo. Kot prosvetni minister ie dai pobudo za izdajo velike francoske enciklopedije, katere osmi zvezek je pred kratkim izšel. De Monzie jc tudi pisatelj in Zboren stilist, po poklicu pa advokat. Advokat je tudi drugi minister Charles Pomaret. ki ie prevzel resor ministra dela. Pomaret ureja revijo »I.a Renaissance«, član parlamenta je šele od eta >92« dalje, v vladi pa je bil samo enkrat (pnd Lavalom) kot državni podtajnik.
Splošno prepričanje je, da je Daladiero-va vlada s pritegnitvijo močne osebnosti ministra de Monzieja pridobila na avtoriteti, vendar bo za dokončno presojo položaja potrebno počakati še na reakcijo, ki jo bo najnovejša rekonstrukcija izzvala v levičarskih strankah. Trenutek, v katerem »e Daladier izvede! rekonstrukcijo svojega kabineta, jc bil zelo ugoden in ni mogoče prikriti dejstva, da jc njegova argumentacija proti 40-urncmu delovnemu tednu delovala na francosko javnost zelo prepričevalno.
Daladierova namera je, da prilagodi zakonodajo o delo vnem tednu nacionalnim potrebam in sedanjemu splošnemu položaju v Evropi, kajti, kakor je poudaril, razen Francije in Mehike ni nobene države na svetu, kjer bi delo v važnih podjetjih počivalo kar dva dni v tednu. Dokler je splošni položaj v Evropi tako napet kakor jc sedaj, se mora delo v nekaterih narod-dtioobrambnih industrijah povišati vsaj na 48 tedenskih ur. Za dosego tega namena pa nikakor ni nujno potrebno, da se sedanji 40 -urni delovni teden odpravi, pač pa zahtevajo nove razmere uvedbo posebej plačanih nadur, ki ne smeio biti v načelu prepovedane, kadar se izkažejo kot nujnost.
Kakšno je temu nasproti stališče Daladierove opozicije? Zaradi odsotnosti velike večine politikov in parlamentarnih voditeljev je prej opažati dezorientiranost kakor pa odkrito nasprotovanje. Samo po sebi se razume, da so komunisti odločno proti ukinitvi dosedanjega delovnega tedna, kakor je to stališče formuliral v javnem pismu tainik komunistične stranke, ki očita Daladieru da pripravlja s svojimi gospodarskimi in socialnimi reformami »triumf kapitalistične oligarhije«. Socialisti so zadovoljni s postopanjem obeh od-stopivših ministrov Ramadiera in Frossar-da ter napovedujejo skupno gibanje levice proti Daladieru pod Blumovim vodstvom. Po razpoloženju, ki vlada v poslopju parlamenta, pa se nasprotno lahko reče, da je večina tako zvanih meščanskih strank na Daladierovi strani. Po razpoloženju se zdi malo verjetno, da bi pred zopetnim zasedanjem parlamenta na jesen nastopile kakršnekoli spremembe v francoskem kabinetu. Tudi Daladierovi nasprotniki se zavedajo. da bi kriza francoske vlade sredi razpleta sudetske krize utegnila biti prav tako usodna kakor ona tik ob »anšlusu«.
V krogih republikanske socialistične unije, kateri pripadata nova ministra, so doslej precej previdni in rezervirani, kar je razumljivo, ako upoštevamo, da pripadata tej stranki tudi oba odstopivša ministra, o katerih se zatrjuje, da sta se čutila prizadeta bolj zaradi ob'ike Daladierovega nastopa kakor vsebine njegove napovedi. Oba sta bila namreč obveščena o Daladierovih namerah šele po njegovem govoru. Ostavko sta podala v prepričanju, da ne bo mogla škoditi niti vladi kot celoti niti delu za ojačenje narodne obrambe.
O radikalih se lahko reče, da stoje strnjeno za svojim šefom Daladierom. Radi-
kalna »Ere Nouvelle« je mnenja, da odobravajo Daladiero'-o • stališče vsi trezni
Francozi. Ko je predsednik vlade dne 12. aprila tega leta izjavil v parlamentu, da ne smejo še nadalje počivati podjetja, ki so potrebna narodni obrambi, se je z njim solidariziralo 574 poslancev, torej ogromna večina parlamenta.
Generalna konfederacija dela (CGT) je sprejela resolucijo, v kateri protestira proti Daladierovim nedeljskim izjavam. Resolucija poziva vse delavske organizacije, naj bodo budno na straži, ohranijo pa naj mirno kri in odločnost za primer, ako bi bilo potrebno javno nastopiti v obrambo doseženih pravic. Nasprotno pa je Blumo-va kritika Daladieiovega postopanja navzlic navidezni odločnosti precej zmerna in ne zdi se, da bi od te strani pretila Daladieru kaka nepričakovana nevarnost. Na splošno smemo po vsem tem reči, da pred zopetnim sestankom parlamenta ni pričakovati nobenih novih sprememb, četudi utegne medtem grmenje raznih političnih tokov proti Daladierovi vladi močno narasti. Ako bo Daladier ohranil svojo sedanjo odločnost, se utegne celo zgoditi, da bo sedanja delna rekonstrukcija njegove vlade izhodišče velike notranje preusmeritve. ki bi Daladierovi vladi nakazala povsem — nova pota.
Novelizacija zakona o 40 urnem delovniku
Pariz, 24. avg. o. O vladnih načrtih za novelizacijo zakona o 40urnem delovniku, se je izvedelo, da je ministrski predsednik Daladier pripravil svoj načrt, ki ga osla-nja na povsem novo osnovo, na nujno potrebo, da se splošno pospeši francoska industrijska produkcija, v kateri je nastal zastoj vprav zaradi splošno veljavnih določb o 40urnem delovniku. Daladier je v svojem načrtu razdelil vsa francoska industrijska podjetja v tri skupine. V prvo spadajo podjetja, ki ne proizvajajo dovolj blaga, da bi se sproti kril konzum in ki bi lahko najela še precejšnje število kvalificiranega delavstva. V drugo skupino spadajo podjetja, ki zaradi pomanjkanja naročil ne morejo svojega delavstva zaposliti po 40 ur na teden. Za obe skupini bodo ostale določbe dosedanjega zakona v veljavi. Podjetja iz prve skupine bodo le prisiljena, da v resnici najamejo še potrebno število delavstva. V tretjo skupino spadajo vse one industrijske panoge, v katerih je proizvodnja povsem nezadostna, ki tudi ne morejo najti zadostnega števila kvalificiranih delavcev. Za to skupino podjetij se bodo določbe zakona spremenile.
Pariz. 24. avg h. V ponedeljek ali torek bo takoj po povratku predsednika republike seja ministrskega sveta. Ze pred tem se bo sestala vlada k posvetovanju, da razpravlja o ukrepih za izvedbo programa. ki ga je v svojem znanem govoru razvija ministrski predsednik Daladier. Kar se tiče nove ureditve delovnega časa, naglašajo v vladnih krogih, da je bojazei delavskih organizacij neupravičena. Vlada želi reformo le v tem smislu, da se znižajo produkcijski stroški, obenem pa s primernimi mezdami ohrari kupna moč kon-zumentov. V zvezi s tem bo vlada načela tudi vprašanje reforme davčnega sistema.
Protestna zborovanja proti Daladieru
Pariz, 24. avgusta, w. V naglici, s katero je ministrski predsednik Daladier rešil vladno krizo, ki je nastala te dni zaradi njegovih načrtov za ukinitev nekaterih socialnih zakonov, ni bilo mogoče dodobra določiti pogoje za sodelovanje med francoskimi radikalnimi socialisti in re-pubHkansko socialno unijo, katere zastopnika je Daladier pritegnil v vlado. Danes popoldne pa sta se Daladier in De Monzier sestala ter podrobno razpravljala o teh vprašanjih. Medtem se socialisti in komunisti pripravljajo na odločno borbo proti vladi. Vlada namerava na svoji seji prihodnji torek razpravljati končnoveljavno o spremembi zakona glede 40 ur dela na teden, že v nedeljo pa bo več ogromnih socialističnih shodov, na katerih bodo socialistične mase protestirale proti tem vladnim nameram. Zaradi tega je pričakovati za nedeljo in prve dni prihodnjega tedna odločilno borbo med vlado in njenimi novimi nasprotniki iz okvira dosedanje ljudske fronte.
Belgija in Nemčija
Bruselj, 24. avgusta. AA. »Independen-ce Belge« se bavi s povišanjem nemškega poslaništva v Bruslju in belgijskega poslaništva v Berlinu v veleposlaništvo in pravi, da označuje to dejstvo nov važen korak za vzpostavitev dobrega sosedstva med Belgijo in Nemčijo. Svečane izjave o nedotakljivosti belgijskega ozemlja so ustvarile položaj, ki je omogočil uveljavljenje novih zagotovil za mir v zapadni Evropi. Belgija želi z vsemi svojimi sosedami živeti popolnoma v miru.
Zagoneten napad v angleški luki
London, 24. avgusta. AA. Snoči je bila v bližini Porthsmoutha torpedirana velika jahta, ki se je takoj začela potapljati. Na krovu ni bil nihče ranjen. S skrajnimi napori so jahto končno rešili in jo spravili v pristanišče. Kapitan je Izjavil, da je po eksploziji opazil neko letalo, ki je letelo visoko nad morjem, vendar pa ni mogoče ugotoviti, ali je torpedo vrglo kako letalo ali pa ga je izstrelila kaka podmornica.
Nova angleško-ameriška trgovinska pogodba
London, 24. avgusta. AA. Tukaj potrjujejo vesti, da bo v nekaj dneh podpisana nova angleško-ameriška trgovinska pogodba. Pogajanja trajajo že več mesecev. Po pisanju »Daily Expressa« bodo Zedi-njene države dobile z novo trgovinsko pogodbo posebne ugodnosti za razne svoje poljedelske pridelke.
Beležke
Konference JNS
V	Tuzli je bila v ponedeljek okrožna konferenca delegatov sreskih odborov iz Tuzle in Brčkega. Konferenco je otvoril predsednik okrožnega odbora JNS, podpolkovnik v p. Svetolik Popovič. V svojem govoru je opisal politični položaj ter opozoril zbrane delegate, naj bodo pripravljeni s prijatelji za čim intenzivnejše delo med narodom. Za njim je govoril o programu in ciljih JNS prota Jovan Magara-ševič, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da v tuzlanskem srezu složno sodelujejo v okviru JNS tako pravoslavni, kakor »muslimanski prijatelji.
V	sarajevski okolici je imel narodni poslanec Bogoljub Jevtič več sestankov. V Glasincu so bili navzoči na konferenci najbolj ugledni domačini, v Rogatici pa se je pretvorila konferenca v javni shod. na katerem so govorili B. Jevtič, bivši narodni poslanec Vasilije Trbič ter narodni poslanci Milan Božič, Mustafa Muhalič in dr. Srpko Vukanovič.
Informacije g. V. Vlahoviča iz Ljubljane
Zagrebški »Obzor« objavlja sledeče vrstice:
Povodom »Obzorove« beležke, da je skupina dr. Puca, bivšega bana dravske banovine za časa Jevtičevega režima, maloštevilna, nam piše iz Ljubljane g. V. Vla-hovič, da grupa g. dr. Puca ni mala, nego nasprotno najvažnejša in najmočnejša meščanska opozicijska skupina v Sloveniji, a še posebej v Ljubljani. — Priobčuje-mo brez komentarja to vest, prepuščajoč slovenskim politikom, da oni povedo o njej svoje mišljenje.
Mislimo, da tudi mi ne moremo drugega nego priobčiti mišljenje g. Vlahoviča brez komentarja.
Zanimive občinske volitve
V	nedeljo so bile občinske volitve v Ivancu in Lepoglavi v savski banovini. V Ivancu je bila postavljena samo lista HSS. Zanjo je glasovalo 214 volilcev od 4282 vpisanih. V občini Lepoglavi sta bili vloženi dve listi: oficielna lista HSS in nad-strankarska lista. Od 1053 vpisanih volilcev je volilo listo HSS 306, nadstrankar-sko listo pa 278.
Schiller na indeksu
V	zadnjem času je mogoče zaslediti v nemškem časopisju vedno ostrejše napade proti Schillerjevim delom, češ da s svojimi svobodoljubnimi frazami zastrupljajo nemško mladino. Tako objavlja berlinska revija »Die Literatur« poročilo o vprizo-ritvi »Viljema Telia« v Berlinu. Vse predstave so bile že vnaprej razprodane. Velika večina poslušalcev se je rekrutirala iz mladine, ki je pri raznih svobodoljubnih izjavah Viljema Telia pričela demonstrativno ploskati in na glas izražati svoje pritrjevanje k njegovim besedam. »D'e Literatur« svetuje oblastem, naj za gotov čas prepovedo vprizarjanie vseh Schiller-jevih del na nemških odrih, obenem pa poziva tudi prosvetnega ministra, naj v bodoče prepove č-tanje Schillerjevih del po nemških srednjih šolah, češ da se z njimi škoduje duhu. ki si ga je navzela nemška srednješolska mladina v obveznih narodno socialističnih organizacijah.
Napredovanja
Beograd, 24. avgusta, e. Današnja številka »Službenih Novin« objavlja ukaz z dne 31. julija, s katerim je napredovalo pet članic beograjskega narodnega gledališča iz 7. v 6. skupino, med njimi tudi gospa Zlata Djundjenac-Gavella, en član in dve članici pa so napredovali v 7. skupino. Pri narodnem gledališču v Zagrebu je napredoval režiser Tito Strozzi v 4/2, en član pa iz 8. v 7. skupino.
V	sedmo skupino je napredovala profesorica državnega konservatorija v Ljubljani. gospa Ivanka Födransperg.
Za pristava v 8. skupini pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovan dosedanji sodni pripravnik dr. Anton Dremelj, za pristava pri sreskem sodišču v Ložu pa Anton Petrovič-Poljak. dosedaj sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju.
Licitacija za cesto
Maribor—Pesnica
Beograd, 24. avg. e. Modernizacija cest v Sloveniji je končno vendarle krenila z mrtve točke. Današnje ^Službene Novine« objavljajo razpis ponudbene licitacije za zgraditev sodobnega cestišča z malimi kockami na cesti Maribor—Pesnica od km 138.040 do km 141.763. Stroški so preračunani na 4.538.243'40 din. Licitacija bo 12. septembra na tehničnem oddelku sreskega načelstva Maribor-levi breg.
Važno zborovanje zveze gostinskih organizacij
Beograil, 24. avg. e. Za 26. t. m. je sklicane v Beograd seja giavnega odbora zveze gostinskih organizacij. Med drugim todo razpravljali o novelizaciji obrtnega zakona, o sklenitvi nove pogodbe z UJMO. o izda-jenju strokovnega lista, o klasifikaciji gostinskih podjetij in o maksimiranju cen. Razen tesa bodo sklepali o dveh ekskurzijah v inozemstvo, in sicer bo ena šla v Budimpešto, da vrne obisk madžarskih hotelirjev, druga pa v Italijo. Švico in Nemčijo. da si ogleda tamošnje gostinske ob« rate.
Znižana vožnja za kongres inženjerjev
Beograd, 24. avg. AA. Prometni minister je odobril poseben popust na državnih že_ leznicah udeležencem zborovanja jugoslo-venskih inženjerjev in arhitektov, ki bo 20. oktobra v Splitu. Popust znaša za člane udruženja 75 odstotkov, a za njihove dru_ žine 50 odstotkov.
Goršek in Pleteršek gresta v Pariz!
Zagreb, 24. avg. o. Lahkoatletska zveza je vodstvu evropskega lahkoatletskega pr» venstvenega tekmovanja, ki bo od 3. do 6. septembra v Parizu, prijavila sedaj tudi člana ljubljanskega >Primorja< Emila Gor_ ška in Franca Pleterška za tek na progah 800 odnosno 400 m. Stroèke za pot enega izmed obeh bo krila Zveza, za stroške drugega tekmovalca pa je prevzelo skrb vodstvo prireditev.
Henlein — Gwatkln
Pogajanja med čsL vlado in sudetskimi Nemci se bodo
nadaljevala v petek
Praga, 24. avg. h. Predsednik vlade dr. Hodža je poročal danes popoldne preziden-tu republike dr. Benešu o stanju pogajanj glede ureditve narodnostnega problema na Češkoslovaškem. Dan za nadaljevanje pogajanj z zastopniki sudetsko-nemške stranke za enkrat še ni določen, domnevajo j>a, da se bodo pogajanja nadaljevala v petek.
Misija lorda Runcimana je izdala danes naslednji komunike:
Lord in lady Runciman sta snoči v hotelu »Alcron« večerjala z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Danes dopoldne so obiskali misijo lorda Runcimana zastopniki nemške socialno-demokratske stranke, ki so podali razna pojasnila k spomenici, ki jo je stranka pred dnevi izročila lordu Runcimanu. Popoldne ob 14.40 je obiskal misijo lorda Runcimana zastopnik podkarpatske narodne stranke, Štefan Fenčik.
Aston Gwatkin
odpotoval v London
London, 24. avg. h. Angleška vlada je dobila nova poročila o položaju v srednji Evropi in v Češkoslovaški. Danes se je pripeljal z letalom iz Prage Aston Gwatkin, član misije lorda Runcimana. šef gospodarskega odseka angleškega zunanjega ministrstva. Takoj po svojem prihodu je odšel v zunanje ministrstvo, kjer je mero-dajnim činiteljem poročal o dosedanjem delu misije lorda Runcimana v Pragi.
London, 24. avg. h. »Daily Telegraph« poroča o dveurnem Gwatkinovem sestanku s Henleinom, da je do sestanka prišlo
zairadi tega, ker Henlein ob priliki svojega prvega sestanka z lordom Runcimanom pri knezu Hohenlohu na razna lordova vprašanja ni mogel dati jasnih odgovorov. Njegovi odgovori so bili presplošni, na konkretna vprašanja pa je odgovarjal, da se mora o tem poprej posvetovati še z gotovimi činitelji.
Nemški demokrati proti sudetskim zahtevam
Pragu, 24. avg. h. Nemška demokratska kulturna zajednica v Brnu se je v imenu vseh demokratičnih Nemcev v republiki obrnila na vlado s spomenico, v kateri zahteva, naj vlada ne ugodi raznim totalitarnim zahtevam sudetsko-nem-ške stranke. Zajednica utemeljuje svoje stališče s tem, da sudetsko-nemška stranka ni upravičena govoriti v imenu vseh Nemcev v republiki, ker velik del Nemcev odklanja totalitarne metode in načela su-detsko.nem.ske stranke.
Smrt uglednega češkoslovaškega politika
Praga, 24. avg. h. Danes je preminul v starosti 38 let ugledni član čel. ljudske stranke dr. Jan Jifi Rückel, prvi papeški komornik na Češkoslovaškem. Pokojnik je bil sotrudnik in najožji prijatelj megr. dr. Srameka ter je lojalno sodeloval e prezi-dentom dr. Benešem in ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Ne samo ljudska stran* ka. nego vsa ČSR je izgubila z njim odkritosrčnem in lojalnega državljana t«r prominentnega politika.
Med Gdanskom ln Poljsko
zopet napeto razmerje
Medsebojne represalije vedno bolj razburjajo javnost
Varšava, 24. avg. e. Zadnje dni se pojavlja med prebivalstvom severne Poljske vedno bolj sovražno razpoloženje proti svobodnemu mestu Gdansku. Poljaki so organizirali bojkot nemških listov iz Gdan-ska in sestavljen je bil poseben odbor, ki poziva vlado, da naj prepove uvoz nemških listov iz Gdanska na Poljsko. V političnih krogih doznavajo, da bo vlada te zahteve odklonila. V raznih poljskih mestih je prišlo do burnih demonstracij, pri katerih so zažigali gdanske liste. Kavarne in gostilne ne bodo več naročale nemških listov.
Aretacijo poljskih železniških uradnikov šulca in Srabowskega v Gdansku je smatrati kot represalijo za aretacijo narodno socialističnega železniškega uradnika Has-seja na poljskem ozemlju. Hasse se je
namreč skupaj z drugimi nemškimi uradniki spri s Poljaki zaradi domnevne žalitve narodno socialistične ideje in je vrgel nekega poljskega železničarja z vlaka Nesrečnežu so potem morali amputirati obe roki in obe nogi. Ker se je to zgodilo na poljskem ozemlju, so poljske oblasti Hasse ja zaprle.
London, 24. avg. e. »Daily Telegraph« poroča iz Poznanja, da je bila na zborovanju zveze mest zapadne Poljske soglasno sprejeta resolucija, v kateri ugotavljajo, da ima Poljska pravico poslati svoje čete v Gdansk, če krajevne oblasti ne bi mogle vzdrževati miru. Tak položaj je nastal sedaj, kar je videti po tem, da je bilo več Poljakov svobodne države Gdansk zlostav-Ijenih.
Nova demaria v
osu
Angleška vlada zahteva umik odnosno spremembo
Francovega odgovora
London, 24. avgusta, o. Angleški diplomatski zastopnik v Burgosu sir Hodges-son je interveniral v nacionalističnem zunanjem ministrstvu zaradi nesprejemljivega odgovora nacionalistične vlade na angleško noto o sporazumu nevtralnost-nega odbora glede izolacije španske državljanske vojne. Sir Hodgesson je zahteval, naj nacionalistična vlada pojasni nekatere odstavke v svoji noti, druge pa sploh umakne.
Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, si je treba to intervencijo tolmačiti kot pripravo za skupno francosko-angleško demaršo v Burgosu.
Londonski odbor
še ne bo sklican
London, 24. avgusta. AA. (DNB). Po pisanju jutranjega tiska ne bo še kmalu prišlo do sklicanja odbora za nevmešava-nje zaradi reševanja vprašanja prostovolj-
; cev. Zastopniki velesil v nevmeševalnem I odboru se morajo najprej pogovoriti s svo-j jimi vladami, da dobe nova navodila. Prav tako ni gotovo, če je general Franco rekel svojo zadnjo besedo.
S španskih bojišč
Barcelona, 24. avgusta AA. V letalski bitki pri Pandoli, kjer se je borilo 50 letal, so republikanski letalci sestrelili 16 nacionalističnih letal, izgubili pa so samo eno letalo.
Burgos, 24. avgusta. AA. V odseku Ponte del Argobis so nacionalisti včeraj popoldne razbremenili cesto, ki vodi iz Gua-dalupe v Navas de Recimolalis. Prav tako so nacionalisti zavzeli pogorje Palo-mera Guaranecos in več vasi. ter so tako v treh dneh osvobodili 600 kv. kilometrov ozemlja. Včeraj so nacionalisti ujeli nad 1.000 miličnikov.
Nova japonska ofenziva v severni Kitajski
Japonci nameravajo prodreti do SIngpna — Hudi boji
na ostalih bojiščih
Sanghaj, 24. avgusta. AA. Po poročilih s severnega bojišča prodirajo japonski oddelki iz pokrajine Honan v zahodni smeri vzdolž železniške proge Singan - Peking. S tem je nastopila nova faza v japonskem zavojevanju Kitajske. Tukajšnji vojaški krogi so prepričani, da bo japonska severna vojska prodrla do Lingana Zapadno od Kiukianga so kitajske čete odbile japonski napad ter same prešle v protinapad, pri katerem so zavzele največji vrh v okolici. Druga kitajska kolona je zavzela San San fen in prodrla v zapadno okolico Kiukianga.
Po poročilu lista »Dagunbao« se je včeraj pričela velika bitka med japonskimi četami in kitajskimi četniki v zapadni okolici Sanghaja. Na obeh straneh sodeluje v bitki tudi artiljerija. Japonsko poveljništvo je na kraj borbe takoj poslalo ojačenja, ki so pravkar dospela s transportnimi pamiki iz Japonske. V mestu se čuje močno grmenje topov.
Kitajske čete so napadle Japonce tudi južno od Hsičova. Japonci so se močno upirali in je prišlo do strahovite borbe moža proti možu. Naposled so bili Japonci prisiljeni umakniti se v Hsičov. Na bojišču so pustili več sto mrtvih.
196 žrtev letalske nesreče
Tokio, 24. avg. o. Po informacijah agencije »United Press« je nad Omorijem, in_ industri jskim centrom sredi med Toki jem in Jokohamo. nastala strašna nesreča. Nad tamkajšnjo železarno sta trčili dve letali. Ob3 letali sta oadli na streho največjega
objekta tovarne in jo prebile. Hkratu sta eksplodirali. Eksplozija letal je izzvala nadaljnje eksploz'je v tovarni, ki je nato pogorela do tal. Z letali so se ponesrečili štirje potniki in letalci, v tovarni pa je našlo pod ruševinami smrt 192 delavcev, tako da je katastrofa zahtevala skupno 1% človeških žrtev. Večje število delavcev je bilo ranjenih.
Velike prireditve v Ptuju
v prosiavo 20_lelnice osvobojenja in 30-letnice znamenite skupščine CMD v zven z glavno skupščino CMD bodo nepreklicno 10. in 11. septembre. Za četrtinsko vožnjo je zaprošeno. 0 vseh nadaljnjih pripravah in o programu bomo obveščali v časopisju. Prireditveni odbor.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; Oblačno in deloma deževno vrt,me vlada skoro v vsej državi, razen v Primorju in skrajnem jugu, kjer je vedro. Najmanjša toplota v Kalinoviku 5, a največja v Kosovski Mitrovici 27° C.
Zemur.ska vr.menska napoved: Pretežno oblačno vreme, sem pa tja dež v vsej kraljevini Vedri ti pa se bo začelo od se-verozapada. Toplota »e bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Oblačno .ponekod deževno.
Dunajska: Na severovzhodnem roba Alp bo vreme še nadalje deževno m hladno. V ostalih alpskih deželah ee to nebo razjasnilo
Naši kraji in Ifudje
Dr. Otmar Pirkmajer
(Ob njegovi petdesetletnici)
Podban v pokoju dr. Otmar Pirkmajer bo danes stopil čez prag 50. leta. Po nedavnem napadu bolezni preživlja oddih kot rekonvalescent na svoji domačiji na Dobrni. Iskrenim čestitkam pridružujemo tople želje, da bi kmalu bill spet deležen trdnega zdravja.
Dr. Otmar Pkkmajer se je rodil pokojnemu nadučiteJju Pirfkmajerju Franu. Družina je bila številna, toda po vzornem pri-tadevamju matere Marije, ki je danes de-
g o va pomoč pri naših nacionalnih organizacijah.
V srečnem zakonu z gospo Marijo, hčerko pokojnega matematika prof. Lavtarja, sta se mu rodila dva sina in hčerka. Iskrena želja, številnih njegovih prijateljev in
poznavalcev njegovih odličnih sposobnosti je, da bi podban dr. Pirkmajer čimprej spet v najširši meri posvečal svoje veliko znanje in svojo plodno energijo domovini in narodu.
Vrnili so se v WestSalijo
Prispeli pa so otroci iz Westfalije in rudarji iz Francije
težam najiskrenejše ljubezni svojih dragrh, je bila vsem otrokom lepo uravnana pot v ftvijenje. Univerzo je študiral v Gradcu in na Dunaju ter je leta 1912 stopil v shižbo pri štajerskem namestništvu v Gradcu, kjer je deloval zlasti v gospodarskem oddelku. Kmahi je bil dodeljen okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu. Leta 1914. je bil premeščen v Ptuj k okrajnemu glavarstvu. Tu je služil ves čas vojne in je bil po prevratu takoj imenovan za okrajnega glavarja. Prav v Ptuju je mogel spoznati rane slovenskega kmeta, zato je izdal v obrambo pred rekvizicijami leta 1918. brošuro »Naše krušno vprašanje«, ki je zbudilo zlasti v tedanjih kmetijskih družbah senzacijo. Ta spis je mnogo pripomogel k omiljenju rekvizicijske prakse. Kot pisatelj se je dr. Pirkmajer ponovno ukvarjal s strokovnimi razpravami o ustavi, o obči upravi in drugih pravnih vprašanjih. Začel je pisati o teh problemih v beograjskem strokovnem tisku, obenem je v slovenskem tisku objavljal članke o aktualnih gospodarskih in upravnih problemih.
Kot eden najodličnejših slovenskih uradnikov v politični upravi je postal veliki župan za mariborsko oblast. Vzorno je organiziral njeno upravo. Kot odličnega upravnega strokovnjaka so ga iz Maribora poklicali v ministrstvo notranjih del, kjer je bil najprvo načelnik, pozneje pa je vršil visoko funkcijo generalnega inšpektorja. V Beogradu se je dr. Pirkmajer zlasti tudi uveljavil pri zakonodaji. Naš moderni zakon o državljanstvu je njegovo delo. Leta 1932-33 je odločilno sodeloval pri sestavi projekta o banovinskih samoupravah. Ta načrt, ki bi bil uveden v življenje, presekal mnoge naše notranje težkoče, je ostal na žalost na vladini mizi. Še vedno predstavlja najdalekosežnejši praktični poskus rešitve problema decentralizacije in dekon-centracije naše javne uprave.
Ko so bile 1. 1930 ustanovljene banovine, je bil tedanji gen. inšpektor dr. Pirkmajer imenovan za pomočnika bana v Ljubljani. Organiziral je bansko upravo in dravska banovina je pod njegovim administrativnim vodstvom postala vsem drugim vzorna administrativna edinica. Zadnji dve leti, odkar je moral predčasno v pokoj, je poglobil in razširil svoje delovanje v javnosti. Kot član izvršnega odbora in predsednik oblastega odbora Jadranske Straže v Ljubljani je neutruden propagator in po-bornik za našo odlično pomorsko organizacijo. Ponovno je pisal o političnih zakonih in samoupravah, do lani je predaval na univerzi kot honorarni nastavljenec, izdal je knjigo »Zakon o imenih«. Precejšnjo dobo je vršil tudi funkcijo poslevo-dečega podpredsednika banovinskega odbora JNS v Ljubljani. Vsestranska je nje-
Ljubljana, 24. avgusta.
Naglo so minili trije tedni in danes je spet stal na prvem tiru glavnega kolodvora v Ljubljani dolg viale, sestavljen iz 19 starinskih nemških vagonov II. razreda.
Iz raznih slovenskih krajev so se vrnili v Ljubljano možje, žene, fantje in dekleta, ki so se 5. avgusta pripeljali v domovino, da se naužijejo solnca in zraka, domače hrane in domače besede. Iz najrazličnejših naših letovišč, iz Južne Srbije, iz Bosne, z Jadrana, z Bleda in Planice pa še iz drugih krajev so prihiteli tudi nemški izletniki, ki so se bili v izredno častnem številu priključili letošnjemu izletu naših ljudi iz črnega revirja. Zdravi, zagoreli pa nekoliko nervozni zaradi dolgotrajne vožnje, ki jih zopet čaka, so povratniki hitevali s težkimi kovčegi ob dolgem vlaku in si že od poldanske ure dalje izbirali in zasedali kupe je. Z dežele in iz mesta pa so prišli tudi številni svojci, da se poslovijo od svojih dragih, ki morajo nazaj za kruhom v daljni črni revir. Tu je še bilo mnogo prijaznega kramljanja, obujanja spominov in zatrjevanj, da se ob letu zopet vidimo. Čimbolj pa se je bližal trenutek odhoda, tembolj so se resnili obrazi in oči so postajale vlažne, dokler niso naposled po licih polzele solze iskrenega ganotja. Nekje pa je v vagonu veselo pela harmonika, poskočna domača pesem se je prešerno izgubljala po peronu in v soparni dan. In med tem ko so se naši ljudje razneženi objemali in si stiskali roke, so nemški izletniki svojim novim znancem, ki so jih pridobili v
I Ljubljani veseli zatrjevali, da se vračajo v domovino nadvse zadovoljni in da bodo ob letu privedli nove družbe prijateljev.
In že se je približal čas odhoda, točno ob 14.40 je lokomotiva potegnila za seboj dolgo kolono vagonov, zaplapolali so številni robci, iz slehernega kupe j a so mah-Ijali naši ljudje za slovo s cvetjem, ki ga poneso s seboj, da jih bo še nekaj dni sveže spominjalo na domačo grudo.
Letošnji skupni izlet, ki sta ga priredili Jugosl. narodna delavska zveza pod vodstvom predsednika Pavla Bolhe iz Es-sena in Katoliška zveza društev Sv. Barbare, ki ima svoj sedež v Moersu (zastopal jo je tajnik Sapotnik). bo v kratkem ponovljen, že 4. septembra pride nova skupina iz Nemčije v domovino. Snoči ob 23.30 pa je prispelo v Ljubljano 40 otrok naših izseljencev iz Westfalije, ki so prenočili v Akademskem kolegiju. Danes, po zdravniškem pregledu na polikliniki in po kosilu v Delavski zbornici, so se odpeljali z avtobusom v Kraljevico. 20 dni ostanejo v Domu Franje Tavačarjeve; njihovo letovanje je omogočilo ministrstvo za socialno politiko s prispevkom 50.000 din. Nadalje je včeraj prispelo v Ljubljano 140 naših rudarjev s svojci, zaposlenih v Franciji, po večini v depart-manu Moselle. Odpeljali so se takoj v domače kraje, kjer bodo preživeli tri tedne oddiha. Zadnja leta so postali stiki domovine z izseljenci vedno živahnejši in treba bo storiti vse, da bodo obiski naših dragih iz tujine čim številnejši in čim pogostejši.
Prav tako kakor prinaia kapital obresti, tako podaljšate s pravilnim pranjem trpeinost perila in s tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj (e,da uporabljate za pranje milo, ki temeljito pere in pri tem varuje perilo.
SCHICHT™ TERPENTIN0VD MILO
pere bleščeče belo
lim.
čudno je, da se naša javnost ne gane —
drugod bi javno ogorčenje v 24 urah napravilo konec taki nezaslišani sramoti in takemu škandalu, če bi bilo pokopališče last občine, bi seveda ne moglo priti do podobnih žalostnih pojavov, pa Če bi na občini sedeli sami antikristi!
V švicarski študentski delavski koloniji
Mladina iz raznih držav gradi cesto
Škandalozen cinizem na pokopališču
Sv« Krištofa
Kosti davnih pokojnikov odvažajo na smetišče — Namesto obetanega dostojnega skupnega groba opuščena,
napol porušena grobnica
Velespoštovani g. urednik, včerajšnji članek v vašem listu je prav umestno opozoril našo javnost na nepie-tetno ravnanje z zemskimi ostanki pokojnikov, pokopanih na starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Barbarstvo, ki se dogaja načrtno, odkar so v bližini stare mrtvašnice začeli kopati temelje za novo semenišče, mora vzbujati ogorčenje vsakogar, ki ga pot zanese na to poslednje pokojišče celih pokolenj ljubljanskih občanov. Ko se je pred leti v zvezi z razširitvijo cerkve sv. Krištofa govorilo o potrebni preureditvi pokopališča, je v nekem listu, ki je blizu pokopališki upravi in naročnikom gradnje novega semenišča, izšel članek, napovedujoč idealno in pietetno ureditev opuščenega pokopališča, članek je zagotavljal svojce umrlih, da se bodo neiztroh-njeni ostanki skrbno zbrali in pokopali v poseben skupen grob, da bo tako zadoščeno spoštovanju do mrtvih.
Ko pa je bilo treba res kaj ukreniti, smo videli, da se je pokopališka uprava sicer pošteno potrudila in izvlekla iz pokopališča lepe tisočake, v ostalem pa je božjo njivo prepustila svoji usodi. Dokler parcelacija pokopališča ni bila izvršena in se na tem zemljišču še ni stavilo nobeno poslopje, ta zanikrnost ni bila tako vnebo-vpijoča, dasi je vsakdo vedel, kake lepe de-narce služi uprava s prodajo zapadlih nagrobnih spomenikov in ostalega kamnoseškega gradiva.
Na bivšem pokopališču pač ni mogoče kopati temeljev, ne da bi delavci prišli tudi do grobov in ostankov v njih pokopanih pokoin:ko\. Zaradi tega bi bilo moralo vodstvo stavbe že prej poskrbeti za mesto, kamor bodo kasneje shranjena vsaj vsa ona okostja, ki bodo pri kopanju temeljev morala na vsak način na dan. Namesto tega pa vidimo, da se izkopani material odvaža proti poti v mrtvašnico, lobanje in večje kosti pa že mečejo enostavno v neko bližnjo opuščeno grobnico. Da se to ne godi z namenom, da bo ta grobnica v bodoče skupen grob deložira-nih pokojnikov, vidimo iz dejstva, da grobnica prej ni bila očiščena ali vsaj za silo popravljena. Lobanje in kosti se mečejo kar enostavno v jamo, ki je v njej že pre- i
cej smeti in starih loncev. Kopačev-delav-cev gotovo ne zadeva nikakršna krivda, pač pa je to neolikano brezobzirnost, ki močno spominja na cinično . surovost, pripisati na rovaš lastnika zemljišča
Zemlja, ki jo ob odkopu odvažajo, tudi ni tako skrbno preiskana in če le malo pogledaš po kupu, vidiš, da so bile samo lobanje in večje kosti deležne časti skupne grobnice med smetmi.
Od stavbišča do ceste je tudi izkopan kanal, kamor so položili vodovodno cev ali električni kabel. Razume se. da so tudi tu prekopali mnogo grobov, o čemer pričajo množice kosti. Slednjih pa niso zbrali in prenesli v skupen grob, marveč jih enostavno strpali nazaj v kanal! Kakor vemo iz izkustva, bo treba tod še večkrat prekopava ti za plin. za popravo elektro-voda in vodovoda, tako bodo te kosti prišle še često na beli dan, kjer bodo zgovorno pričale o pietetni skrbi pokopališke uprave za staro grobišče davnih ljubljanskih pokolenj.
Pokopališka uprava je zadnja desetletja, odkar je bila božja njiva opuščena, prodajala opuščene nagrobnike in je delala sijajne kupčije s tem izredno izdatnim »kamenolomom«, ni pa ves ta čas očividno niti pomislila na to, da bi za tak primer, kakor je nastopil zdaj, preskrbela zem-skim ostankom dostojen skupni grob.
Kam je šel ves denar, ki se je vsa ta leta stekal v blagajno pokopališke uprave? Pokojišče pomembnejših pokojnikov se je uredilo iz mestnih sredstev, takisto se iz mestnih sredstev popravlja zid ob Pokopališki ulici, ki bi ga menda ne bilo prav nič treba, ako graditelji že danes ne mislijo, da mora bodoči semeniški vrt obdajati natanko tako zidovje, ki je privilegij različnih ženskih samostanov v Ljubljani.
Da se razumemo: staro pokopališče mora zopet služiti namenom živih, toda zgodi naj se to na način, ki ne bo žalil običajne pietete in čustev še živečih svojcev in celokupne javnosti. To je najmanj, kar smemo zahtevati, čudno se zdi človeku, da je treba ' ' ' ' 'ki služijo izključno ______ __ _ opozarjati na najprimitivnejši takt napram umr-
Dandrio, sredi avgusta Pravijo, da dobiš Jugoslovana po vsem svetu. Prav, sva si mislila s Pikcem, pa pojdiva v Švico, tam gotovo ni nobenega razen diplomatov, ki jih pa že ne moreš več šteti med navadne jugoslovanske smrtnike.
V začetku avgusta sva se vsedla na vlak in se potegnila po novem delu tretjega rajha do švicarske meje. Pot čez Tirolsko že tako večina pozna in zato o njej rajši molčim. Med potjo sva se ustavila za en dan v Innsbrucku, kjer sva si malo pobliže ogledala nove srečne državljane Velike Nemčije in malo pogasila hudo žejo s Zipferjevim črnim pivom. V mestu kar mrgoli uniform. Vožnja po Švici je prekrasna. Elektrificirana železnica vozi 80 do 90 km na uro. Pa saj ni, da bi vse popisal. O vseh teh lepotah vas bo pač najbolje poučil »Putnik«, jaz bom rajši popisal naš Babilon.
Vsa kolonija šteje okoli 130 študentov in je razdeljena v dva dela. Prvi biva v vasi Madra (1097 m), drugi (naš) pa v vasi Dandrio (1212 m). Skupno gradimo okoli 2.5 km dolgo cesto. Delo je tod in tam precej težko, ker je teren skalovit, zato pa imamo vse popoldne prosto, da se dobro odpočijemo. Cesto nameravajo dokončati v štirih etapah po tri tedne. Upamo pa, da četrte etape ne bo treba (mi smo druga), ker delo kljub nedelu večine dobro napreduje. Delavci so zbrani od vseh vetrov. Poleg vseh štirih jezikovnih skupin Švice (francoska, nemška, italijanska in retoromanska) najdeš še: Angleže, Francoze, rajhovske Nemce, sudetske Nemce, Holandce in Holandke, Belgijce, Špance in seveda Jugoslovane. V koloniji Madra so tudi Madžari in Poljaki. O Jugoslaviji ne vedo skoraj nič. Vsi jo identificirajo z Madžarsko. Ko smo jim že precej časa dopovedovali, da smo nekaj povsem drugega, se je oglasil neki Švicar: »Aha, že vem! Zdaj ste imeli veliko reč z železno gardo!« No, pa si pomagaj, če si moreš. Da se uboga raja v vasi ne izgubi, smo dali posameznim »ulicam« in »trgom« imena. Tako dobiš: Piazza dell'Amore, Piazza Dolores Ibarruri Passionarla (španska poslanka); jasno, da ne manjka niti Beograjski trg, ki dela vsem velike preglavice (samo v izgovarjavi). Naju Jugoslovana so vtaknili najprej v cantonnement: Donjon dela liberté (prenočišče: stolp svobode), kasneje so pa naju. ne vem zakaj morda še nisva zrela za tako stvar?) preselili v drug cantonnement, ki sva ga ljubeznivo imenovala »Demokratični Balkan«. Sicer pa naju zelo upoštevajo, zlasti sedaj, ko je prišel v kolonijo tajnik vse organizacije, moj dobri prijatelj Schubert. Vse razpoloženje ustvarjajo Welschi
(švicarski Francozi). Kolikor so pri delu nerazpoloženi in počasni, toliko bolj zraste njih živahnost pri jedi. Vedno so veseli, vedno prepevajo, tulijo in razbijajo s krožniki. ki so. hvala bogu, pločevinasti, in vendar jim nihče ničesar ne očita. Ko se je prejšnji teden pokvaril štedilnik in smo imeli bolj skromno kosilo, so Welschi takoj pričeli z demonstracijami in groziti z grève, če takoj ne dobe confiture. In verovali ali ne, dobili smo confiture in še sir zraven!
Da nam ni dolgčas, priredi vodstvo od časa do časa zabavne popoldneve. Najprej smo mi povabili v goste Madrane in smo ob tej priliki odkrili spomenik »Neznanemu kolonistu«. Po tej pietetni slovesnosti je bil buffet, ogled mesta in produkcije. Madrani so se nam 17. t. m. revanžirali. Vse je potekalo po strogem ceremonialu: Reception solemnelle des Dandriotes à Madra. Program je bil takole sestavljen: ob 18. Départ de la délégation officielle de Madra. 18.30: Réception de la délégation à Dandrio. 19.00: Accueil des invités de Dandrio à Madra sur le Forum. Paroles des salutation prononeées par le Magistrat de la colonie de Madia. 19.30: Buffet. 20: Attraction, Variété, Théatre, Dancing. 21: Départ des Dandriotes vers leur patrie. In na take načine si krajšamo prosti čas in se spoznavamo med seboj. Krivičen bi bil, če ne bi pri vsem tem omenil in pohvalil naših pridnih »kičenfč«. Te sirote nimajo res nikoli miru. Najprej morajo jed razdeliti, nato se šele lahko vse-dejo same. Pa ni in ni miru. Francozi že vpijejo: »Annie, répétez« in uboga Holand-ka mora spet na noge. Nič bolje se ne godi njeni rojakinji Mips in ostalim švicarskim kuharicam, le ob nedeljah jim privoščimo počitek, ko se tudi Francozi zadovoljijo z mrzlim kosilom.
Kakor vse kaže, bova ostala še nekaj časa tu, ker si s tem pridobiva gotove pravice za potovanje po Švici. O domovini zveva prav malo, edino »Journal de Genève« prinese časih kako kratko notico iz Jugoslavije, pa še ta nosi oznako AA! Za češkoslovaško se tu izredno zanimajo in spremljajo z velikimi simpatijami borbo ČSR z »neko sosedno državo«. Sicer se pa tu o politiki sploh ne govori. Največ razpravljajo o verskih vprašanjih. Midva se boi J drživa Frarcozov, ker vseeno bolj razumeva francoščine, kakor pa »švicertič«, k.' jo tolčejo vsi Nemci: pa tud bolj veseli so Francozi in pa Cf mokratično razpoloženi. Nekaj me je pa presenetilo. Švica je versko in jeziko\Eo mnogo bolj pestra kakor Jugoslavija, \» ndar ne poznajo nikakih separatizmov in razlik — vsi so le Švicarji in nič drugega. Kdaj bo kaj podobnega pri nas?	mg.
Pozdravljeni v kraljestvu Zlatorogovem !
Bohinj v avgustu.
Ta pozdrav-kažipot te sprejme v obliki slavoloka nad cesto, ki se odcepi od glavne prometne žile, vodeče ob Bohinjskem jezeru, na desno proti »Zlatorogu«. —
Pozdravljen v kraljestvu Zlatorogovem! S temi besedami te pozdravi tudi upravitelj docela prenovljenega hotela »Zlato-roga« (625 m) g. Pavle Kavec.ko stopiš iz avtobusa pred to trinadstropno planinsko zatočišče Slovenskega planinskega društva.
Čim opraviš v pisarni z uslužno in prijazno gospodično Slavko ali Pavlo vse predpisane formalnosti, že se ti odpro v tretjem nadstropju gostoljubne duri preprosto, toda okusno opremljene sobice z divnim razgledom na Bohinjsko jezero do Rudnice nad Sv. Janezom in na desno na Skalaški dom na Voglu. Čaroben je ta razgled, kadar poljublja jezero in bližnje vrhove letos tako skopuško sonce, lep tudi, kadar podi proti bohinjski tésni od vzhoda ko-paste, nizke megle navihani krivec, če se ta pobrati z južnim vetrom, se kar na brzo roko pobotata za nekaj dni nevzdržnih padavin. —
SPD je v tujsko-prometnem oziru izvršilo sila važno nalogo, ko je bilo sprejelo v svoj delovni načrt prenovitev »Zlatoro-ga«. Z velikimi gmotnimi žrtvami je zgradilo impozantno stavbo, ki mora tako glede zunanjosti kot glede preudarno in smotrno urejenih notranjih prostorov zadovo-
ljiti še tako razvajenega tujca, kaj šele domačega človeka. In da so tujci jako kritični in tenkočutni, o tem vedo povedati vse naše tujsko-prometne ustanove mar-sikako resmično in zanimivo prigodo. Kolikor sem imel priliko prisluškovati, velja glede »Zlatoroga« častna izjema. Le redkokdaj je padla kakšna pikrejša. Po veliki večini sem čul o njem pohvalne, da, celo laskave ocene. —
Tipični bohinjski sJog je pri stavbi srečno uveljavljen, čeprav pokriva streho eternit, in ne, kakor je sicer v Bohinju običaj. klane smrekove Skodle. S takšnimi škodlami krita streha vzdrži — tako mi je zatrjeval bohinjski kmet — nad pol stoletja in daje trdno zavetje celemu rodu. —
Pritličje hotela je zgrajeno iz neobdelanih skal, na katerih počiva trinadstropna zgradba, ki jo razen najvišjega, z deščicami opaženega dela obdajajo goli zidovi. Pročelje krase v treh etažah leseni balkoni z zeleno-rdečim skpovjem bohinjskih nageljnov, ki pa žal že polagoma usiha. Vsa zunanjost hotela torej ne kaže nobene nepotrebne navlake in je popolnoma prikladna prikupnosti in okusu kraja, v katerem stoji.
Da te, prisedšega, ne omoči ploha, zato skrui pred vhodom db glavno stavbo naslonjena, prav tako iz močnih skal postavljena, nič manj okusna kakor prostorna
odprta veža, iz katere prav za prav šele stopiš v zgradbo samo.
Če tičiš v gojzericah, tvoj korak ne bo motil nikogar. Vsi hodniki in vsa stopnišča s predprostori so prepreženi s širokimi preprogami, ki ublaže še tako gorjan-sko stopinjo. Če si utrujen od naporne gor-
ske tel«, ti ni treba * enim samim zagonom prevaliti vseh stopnic do vključno tretjega nadstropja. Pred vsako etažo se v predprostoru po potrebi lahko udobno oddahneš.
In koliko je povsod prijetna, mirne in domačnostne svetlobe, ki Ii je skozi sicer majhna, a zato tem številnejša okna v notranjščino! —
V razsežnem poslopju je nameščenih 46 tujskih, neoporečno snažnih sob z eno in dvema posteljama (v prvem in drugem nadstropju s toplo in hladno vodo), ki so večinoma vse zasedene. Saj dajo prostora 60 ■ stalnim gostom, da ne omenjam dnevnih I
turistov, ki se poslužijo hotela češče samo kot prehodnega prenočišča za ture v Julijske Alpe. In kako se, napi t svežega gorskega zraka, v mehki, čisti posteljni sladko odpočiješ! Komaj ležeš, se ti zdi, že se za-zori dan, ki ti ga pripelje umito jutranje sonce prav v sobo na skoraj nedotaknjeno ležišče. Vso noč se nisi zganil niti okre-nil, postelja je kakor sinoči
Sobarica Malči » teboj in radi tebe ne bo imela mnogo posla. — Če se želiš oko-pati, pa nimaš prave vere in zaupanja v jezero, ki ga je bilo zadnje deževje malo ohladilo — evo kopalnice z mrzlo in toplo vodo! In še prho po vrini! —
Prostorna kuhinja, kraljestvo zajetne kuharice Fani, ima moderen štedilnik, ki prehranja lahko dnevno brez posebnih tež-koč do 500 in še več gostov. Če ne drugače, v etapah. Dobavila je štedilnik priznana' domača tvrdka Tunek Kovačič. —
Da manjka ▼ splošnem morebiti še tega in onega, je za pametnega človeka razumljivo. Tudi Rim ni bil sezidan v enem dnevu. — Vse se bo polagoma spopolnilo in dopolnilo, treba je le malo potrpljenja, kar je zlasti nekaterim nestrpnim gostom toplo priporočati. Direktor Kavec ima dovolj izkušenj dobre volje, in SPD bo njegovo strem.jenje v okviru možnosti prav gotovo tudi realno podprlo.
Pa kmečko sobo si oglejte poleg kuhinje in točilnice! Kako domacnostna, bi rekel, širokogrudna je ta resnična kmečka j peč, ki se bo prav gotovo izborno izkazala, I
čim se bodo zatekli pod njeno okrilje številni smučarji. Tudi ta peč je Tunek-ov izdelek, ki naj si ga ljubljanski Figovec pobliže ogleda. —
Kadar smo deležni količkaj sonca, obedujemo na senčnatem vrtu. Vrhovni Jo-ško, ki je v donašanju jedil s pladnjem pravi ekvilibrist. v kitari pa nič manjši vir-tuoz, kmalu napita lačne želodce. Seveda mu pomaga tudi nadebudni Ivan, ki mu prerokujem sijajno bodočnost. Da natakarici Krista in Dragica pri postrežbi nista peto kolo, se razume samo ob sebi. Nad vsem dejanjem in nehanjem malo pičlega osebja pa bdi nikdar utrujeno, vedno pozorno oko gibčnega šefa Kavča, ki je nekoč sedemdeset nenapovedanih Francozov v največje zadovoljstvo postregel in odpravil v teku ne celih dveh ur.
Kadar poseže vmes z vlažno roko Jupiter pluvius, nastane v hiši in okoli nje pravi poplah. Anica, Ivan, Krista, Malči, Micka in ne vem, kdo se — vsi so mahoma mobilizirani. Pospraviti je treba radijski zvočnik in mizne prte, pa naravnati mize in stoie tako, da ima voda z njih hiter in prost odtok. — In nato pride do veljave svetla, obsežna veranda, ki jo bo menda že prihodnje leto zvezal z glavnim poslopjem pokriti hodnik. Tako perso na hi ob slabem vremenu ne bo treba več tekmovati v nehvaležnih štafetah vedno nazipetih, pri vhodu in izhodu v verando, odnosno iz glavnega poslopja menjaj očih se dveh dežnikov. —
oiiiače vesti
Zgodbica iz tramvaja
Gospod urednik, včeraj smo brali, da je vožnja z avtotaksiji v Ljubljani precej draga. Da, verjemite, prenekateri človek še za tramvaj težko odrine dinar. Morda vas bo zanimala tale zgodbica:
Poštama ženica je prestopila pri »Evropi« na šišenski tramvaj, čez čas je pristopil sprevodnik in prijazno vptašal:
—	No, mamica, do kod?
Zenica je segla v žep predpasnika, nato
je odprla ročno torbico, pogledala še v ce-kar. Naposled je žalosina, skoraj prestrašena pogledala sprevodnika in skoraj zajokala:
—	Za pet Kriščevih ran! Imela sem prestopni listek, zdaj ga nimam. Verjemite mi, da sem ga imela.
—	Verjamem, je menil sprevodnik, ali brez listka se ne vnorete peljati. Do kod naj vam dam, za dinar ali ava?
Zenica je skremžila obraz, skoraj na jok je šlo siroti, potem se je pa kar korajžno odločila:
—	Nu, pa kar za dva dajte!
In ko je imela listek že v roki, je dobrodušno pogledala sprevodnika pa mu smehljaje rekla:
—	Gospod, zdaj, ko sem že kupila listek kar za dva dinarja, mi pa lahko enega dol spustite...
* Ugledni udeleženci kongresa o zgodovini medicine. Odboru, ki pripravlja veliki
mednarodni kongres za zgodovino medicine od 1. do 8. septembra v Zagrebu, Beogradu in Dubrovniku, še vedno prihajajo prijave udeležencev iz raznih držav. V zadnjih dneh se je prijavilo več estonskih, lo-tiških, ameriških, češkoslovaških in poljskih znanstvenikov. Kakor smo že poročali, bodo na mednarodnem kongresu večkrat razpravljal o osebnostih in dogodkih iz naših krajev, ki so važni za zgodovino medicine. Tako n. pr. se slavni švedski kirurg dr. Erick Waller že dolga leta ukvarja s proučavanjem delovanja slavnega du-brovniškega zdravnika iz konca 17. stoletja dr. Baglivija. Monakovski profesor dr. Martin Müller pa bo na kongresu razkril delovanje dr. Josipa Plenčiča. Hrvata ali Slovenca iz Gorice, ki je bil profesor medicine na Dunaju v drugi polovici 18. stoletja. Dr. Plenčič je raziskoval nalezljive bolezni jn je bil na tem področju zaslužen prednik slavnega dr. Kocha. Med češkimi udeleženci bo tudi profesor praškega vseučilišča dr. Vimar, star prijatelj Jugoslo-venov. Ta učenjak se bavi tudi z literaturo ter je v češčino prevedel Gunduli-čevega »Osmana« in »Dubravko«. Med poljskimi udeleženci bo profesor krakovskega vseučilišča dr. šumovski, ki je napisal največjo knjigo o zgodovini medicine na Poljskem. O estonski ljudski medicini bo predaval na kongresu znameniti estonski znanstvenik dr. Norman. O slavnem dubrovniškem zdravniku dr. Baglivi-ju bo med nadaljevanjem kongresa v Beogradu predaval tudi berlinski vseučiliški profesor dr. Diebgen. V svojem referatu bo navedel, da se je slavni dubrovniški zdravnik ukvarjal s kirurgičnim zdravljenjem jetike in da je z velikimi uspehi raziskoval malarijo. Dr. Baglivi je ugotovil zvezo razširjenja malarije s produkcijo platna. V krajih Dalmacije in Italije se je najbolj takrat širila malarija, kadar so v nalašč za to pripravljenih jarkih namakali platno. To opazovanje je učenjaka dovedlo do važnih ugotovitev o prenosu malarije t>p komarjih._
Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-»Iose-fovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši nnor^hi dobro obnese.
__<~Vi rep S f>r	•<
*	Madžarski novinarji in zdravniki v Va-raždinu. Varaždinska mestna občina je že vse pripravila za sprejem madžarskih zdravnikov in nov'narjev, ki bodo na svojem potovanju po Jugoslaviji 29. t. m. prispeli v Varaždin. Gostje si bodo ogledali mestni muzej. Dom narodnega, zdravja, stadion tvrdke »Tivar« in razne mestne ustanove.
*	Na jugoslovenskih železnicah imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma brezplas čen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško iz. kaznioo za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velasejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Potovati v Ljubljano moreio od 27. t. m. do 12. septembra, vračajo pa se od 1. do 17. septembra
Prehrana je okusna, obilna, tečna in — to naj si zapišejo za ušesa zlasti nekatere naše gospodinje — tudi točna. Kuharica, prav za prav kraljica kuhinje Fanči, po-grunta med drugim tudi imeniten ričet Vina so odlična, pivo vedno hladno — zato skrbi frigidaire — cene pa, kar je poglavitno, za kraj, ki je precej od rok, zmer-ae.
Kakor povsod pa seveda tudi tu ne gre brez sitnežev in nergačev.
—	Schauen Sie Herr Doktor, da kommt unser Fleischer eingefahren. —
Tako dé pri zajtrku izbirčna Zagrebčan-ka sosedu, ko pridrdra pred hotel mesarjev zapravljivček.
—	Dabome sa frikando i sa švajneflajš kao obično svaki dan, gnä Frau — se glasi odgovor.
Nato pritrjevanje, muzanje in smeh.
Ljubi moj Bog. kdaj si ali boš ustregel vsem ljudem? In direktor Kavec pa kuhinjska kraljica Fani pri najboljši volji seveda še manj.
Ali:
—	Gospon ober, o vi m Talijanima več dva puta servirana je pastina, a nama do sada nikada! Zar naš novac ne vredi nista? — Vrhovni Ivan se opravičuje kakor ve in zna. Da ob deževnem vremenu ni mogoče naenkrat preskrbeti postrvi za 60 gostov. Da se drže živalce v globinah in da je težko priti do njih. Da polagoma in če se ustali lepo vreme, vsi pridemo na vrsto.
In več podobnih. Kakor rečeno, še Bog vsem ne more ustreči. Zato rečem vrhovnemu, naj zabrenka na kitaro tisto, no, kako se ji že reče. — »Tebe tudi —.«
Joža Bekš.
* Zanimiva razstava v koloniji vojnih dobrovoljcev. V Vojvodini je naseljenih mnogo vojnih dobrovoljcev in vse dobro-voljske naselbine so v vsakem pogledu vzorne. Med njimi prednjači kolonija So-kolac v kulskem srezu. Pred dvema letoma je bila v tej koloniji ustanovljena zdravstvena zadruga, ki se je takoj z vso vnemo lotila graditve zadružnega doma. Zdaj je lepo poslopje dovršeno. V njem bo poleg zdravstvene zadruge s sobami za bolnike in za lekarno dovolj prostora tudi za razne prosvetne in nacionalne organizacije v koloniji. V Sokolcu delujejo Sokol, Rdeči križ ter pevsko in godbeno društvo. Posvetitev velikega zadružnega doma bo v nedeljo 28. t. m. in se bodo takrat v Sokolcu zbrali vojni dobrovoljci iz vse Vojvodine, da proslavijo 201etnico preboja solunske fronte. Takoj po otvoritvi bo začela v zadružnem domu delovati zadružna ženska obrtna šola, ki bo imela 5 letnikov. V prvi letnik se je že vpisalo 80 deklet iz dobrovoljskih kolonij. Prirejena pa bo tudi zanimiva razstava, kakršne še ni bilo menda nikjer na svetu. Razstava bo imela naziv »Razstava vasi« in bodo razstavne objekte tvorile prav vse hiše napredne kolonije. Vse hiše bodo odprte obiskovalcem in v njih bo nazorno prikazano vse življenje velike kolonije.
Dež, sneg, mraz —
♦	Priznanje sistematičnemu delu Jugo. slovensko-češkoslovaških lig. Navzlic izredni zaposlenosti zunanjih ministrov maloans tantnih držav pri posvetih na Bledu. je vendarle zunanji minister bratske republike Češkoslovaške dr. Kamil Krofta našel čas. da je sprejel gospoda dT. Egona Stare-ta. predsednika izvršilnega odbora slovenskih J;Č. lig in ljubljanske J-Č lige. Gospod minister se je živahno zanimal za de. lo, ki ga razvijajo naše J-Č. lige na kulturnem polju, ter je izrazil svoje veseije in zahvalo za intenzivno delo, ki ga razvija Savez in posamezne J-C. lige, zlasti še slovenske, v Jugoslaviji na polju kultur? nega. socialnega in gospodarskega zbliža-nia obeh bratskih narodov in držav. »Ze pred vojno v dunajskem parlamentu — je dejal g. minister — je češki narod stal vedno z Jugoslovani v skupni fronti v boju za svoje narodne pravice. Te ozke vezi, ki so vezale češkoslovaški narod posebno s Slovenci niso sedaj, ko živimo vsak v svoji svobodni državi, popustile, temveč se vedno krepkeje in trdneje razvijajo. Vaše intenzivno kulturno delo medsebojnega spoznavanja naših bratskih narodov na polju glasbe slovstva um.etnosti itd. je neprecenljive važnosti in dragocen doprinos k delu, ki ga razvijajo naši in vaši politiki. Posebno vesel pa sem, da imate skozi vrsto let v vseh važnih kulturnih centrih tisoče učencev Češkega jezika. Medsebojno zbliževanje naših bratskih narodov si ne mo. remo misliti brez osebnega kontakta, ki ga v resnici omogoča šele vzajemno temelji-tejše znanje slovanskih jezikov.«
♦	Jugoslovenska kinološka zveza priredi 1. in 2. septembra na ljubljanskem velesejmu državno razstavo plemenskih psov. Razstava bo pod okriljem Mednardne kinološke zveze in pod pokroviteljstvom Nj. V,is. kraljeviča Andreja. Prijave za razstavo psov sprejema in daje pojasnila tajništvo Jugoslovenske kinološke zveze, Ljub« liana I., Cesta v Rožno dolino 36, telefon 23_55.
♦	Zelo ugodna sezona v Dobrni. Pišejo nam: Dobrna pri Celju postaja mednarodno, mnogo obiskovano letovišče. Takega navala tujcev v drugi polovici avgusta še ne pomnimo. Izredno dosti je Madžarov in sed. mograških Nemcev, pa tudi češčino in ita» lijanščino čuješ, največ pa seveda srbohrvaščine. Naši južni bratje se ne morejo na-čuditi krasnim gozdnim sprehodom in lepi naravni legi letovišča. Tudi za razvedrilo je poskrbljeno. Poleg tenišoa in drugih zabavišč se občinstvo najrajši naslaja ob izvrstni glasbi, ki jo izvajajo naši odlični koneertanti v svojem prvovrstnem orkestru. Tu je cvet našega konservaitorija s prof. Jerajem na čelu. Višek glasbenih nastopov je bilo Petje priljubljene letoviščarke gospe Pavle Lovšetove. ki je povzdignila slavo male ljubljanske opere in lepoto slovenske pesmi med tujci do neverjetne višine. Spričo lepih vtisov se obeta še bogata jesenska sezona v Dobrni. M. P.
^tffWW^IillWPIIIIIIIIIIiltMMWBaWBBHBWMBMB
Danes nepriklicno zadnjikrat! Francoski film, ki mu občinstvo ploska
VOJNA ŠPI JONOV
Kino Matica, ob 16., 19.15 in 21.15 uri
♦	Bojevniki! V nedeljo na Brezje! Pripeljite s seboj Vaše družine prijatelje in znance! Slovesnosti se udeleže tako tovariši iz svetovne vojne, kakor tudi oni. ki so v Jugoslaviji odslužili kadersbi rok. Na Otočah ee ne bo pobirala mostninah od vseh tistih, ki bodo imeli taborski znak. Znaki todo na razpolago pred mostom na Otočah. Kdor more naj se udeleži na Brezjah tudi igre iz življenja svetovne vojne >Njega ni« v soboto. 27. avgusta ob pol 9. zvečer.
♦	Posebni vlak ne bo vozil na konjske dirke, ki bodo obenem z otvoritvijo nove« ga dirkališča v Št. Jerneju na Dolenjskem. To pa zato ne. ker prelepi Št. Jernej še ni zvezan z železnico. Pač pa bo iz Novega mesta, kakor tudi iz Brežic poskrbljeno za cenen prevoz z avtobusi. Iz Ljubljane pa lahko odpotujete s Putnikovim avtobusom.
♦	Jubilej šolske ladje naše trgovske mornarice »Vile Velebite«. Pred 30 leti je iz nemške luke Kiela priplula v Bakar nova ladja naše trgovske mornarice, ki je dobila ime »Vila Velebita«. Skozi praktično šolo te ladje je šlo v 30 letih nad 1500 naših pomorskih kapitanov. Ko bo v kratkem naša trgovska mornarica primerno proslavila jubilej svoje šolske ladje, bo tudi razpravljala o načrtu nabave novega večjega šolskega broda, ki je zelo potreben.
♦	Bi radi spoznali francosko družbo is prve tretjine 19. stoletja, torej tam okrog 1830. leta? Vse njene tajnosti, ljubavne za. pletilja je žensko francoske romantike? Se-zite po Stendhalovi knjigi Rdeče in črno, ki je temu pisatelju postavila večen spomenik. Dobite jo v prekrasnem prevodu prj Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cena broširani knjigi 110 din, vezani v platno 130 din, vezani v polusnje pa 150 din.
! ♦ Kulturni dogodek bo
stava v okrilju letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra. Po velikem številu naših likovnih umetnikov, ki bodo tu razstavili 6voja naj-izbmnejša dela, bo ta umetnostna razstava tako veličastna, kakršne Slovenci in Jugosloveni še nismo bili deležni. To bo zares kulturni dogodek _ manifestacija vse slovenske likovne umetnosti, saj bo dala rao-gled v delavnico vseh naših likovnih umetnikov. ne da bi jih opredeljevali v impresioniste. kubiste. realiste in tako naprej. Mi vsi spoštujemo tvorce umetnin, ki 60 jamstvo, da slovenska kultura ne propada in ki ustvarjajo umetnine, kakršne moremo nuditi na vpogled vsem še tako raz« vajenim čutom. Kdorkoli si to ogledal to razstavo, se bo vračal zadovoljen v zavesti, da je doživel najlepši umetniški užitek. Na razstavi bodo zastopane vse smeri slovenske likovne umetnosti od zgodnjega realizma do pretiranega impresionizma, pa preko poizkusov izčišfcnega kublzma do današnjega realizma, ki ie dominanten ne le v slikarstvu temveč tudi v leposlovju. Ravno v tem pravcu, ko se doživlja na tej raz« stavi kontrast realizma s kontrasti prejšnjih umetniških hotenj, je ta razstava ne le važna, temveč celo potrebna. Vedeti namreč moramo, da umetnost ni več sama sebi namen temveč je le tolmačica čustvenih odnošajev človeka_umetnika in sočlove» ka do družbe in do človeštva Čeprav bodo nekatere umetnine tudi naprodaj, razstava ne bo imela le trgovsko usmerjene tendence, temveč v svojem bistvu zgolj kuL turni in umetnostno-propagandni značaj. Umetnostna razstava bo nameščena v pavi» ljonu »G«.
Dež, sneg, mraz •jf""—«——^
♦	Poroka. Danes se poročita na Pokljuki nad Bledom gdč. Lenka Vrhunčeva, hčerka ravnatelja TPD g. dr. Vrhunca, in g. inž. arh. Marjan Tepina sin znanega pok. živin oadraviiika g. Lovra Tepine. Poročne obrede bo opravil župnik v Begunjah g. Franc Gornik. Mladima poročene ma želimo obilo sreče!
♦	Še eno potovanje v Paris in London. Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« od 24. septembra do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času. ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Be» netkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490. iz Zagreba 3.340. Iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo ^prejemale biletarnice »Putnika« najdalje do 10. septembra in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno.
♦	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2-II. (prostori Dopisne trgov« ske šole) se vrši dnevno med otdčajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
♦	Kupujemo staro medenino, bron. baker, cink in staro železo po najvišjih dnevnih cenah. Jugo-Lutz, Ljubl ana VII — šiška.
♦	S čim bomo postregli, če dobimo nepričakovan obisk? Zelo enostavno, ponudili bomo izdelek svetovnega slovesa Vermuth Branca, ki zadovoljuje vsakemu okusu.
♦	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožef o ve grenčice.
Iz Llsibljane
u— Proslava Kraljevega rojstnega dne.
Mestno poglavarstvo objavlja: Vsa narodna, kulturna, bojevniška, tek sno-vzgo j-na in gasiMta društva ter organizacije so vljudno vabljene, da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki ga je mestno poglavarstvo sklicalo za petek 26. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave, ki naj bo ob 201etnicd kraljevine Jugoslavije res manifestantan izraz ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega Ijulbljamskeiga prebivalstva nasproti našemu mlademu vladarju, Nj. VeL kralju Petru n.
I
MAiif FDm roskfh narodnih motivov, ruskih pesmi nVW plesov. V nJem nastopijo najboljši priznani «eftU
igralci. FIlm v češkem jezJku. Danes ob 19.15 ln 21.15 uri KINO UNION, tel. 22-21
ffI
nj
Obiščite
kopališče Ilirije!
Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben
komfort! Višek h i g i J e n e ! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni!
u— Članstvo opere solidarno s članstvom drame. Članstvo naše opere je poslalo
upravi Narodnega gledališča v Ljubljani do-ois, s katerim se je pridružilo znani akciji članstva drame. V dopisu zahteva takojšnje izplačilo zaostanka plač za avgust in naprej vsakega prvega v mesecu vso nezni-žano plačo. Dalje zahteva ureditev razmer kakor so zahtevane v spomenicah, ki jih je upravi predložilo Združenje gledaliških igralcev. Dopis so v imenu članstva podpisali A. Neffat, St Marčec. I. Sancin.
u— Narodna čitalnica v SiSki slavi v nedeljo 28. t. m. svojo 601etnico ln razvitje društvenega prapora. Odbor prosi hišne posestnike, da bi razobesili zastave, občinstvo pa, da se udeleži sprevoda po možnosti v narodnih nošah.

za vlaganje sočivja znamke »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Nebotičnik in židovska ul.; Maribor, Gosposka 33.
n— Operna pevka gfl. Zinka Kunc-Mila-
nova, ki je v minuli sezoni nastopala z največjimi uspehi v operi Metropolitan v New Yorku in pela na koncertih pod vodstvom slavnega dirigenta Toscaninija, bo gostovala v soboto, dne 3. septembra, v ljubljanski operi. Pela bo naslovno vlogo v operi »Gioconda«. Na edini nastop 6lavne pevke v naši operi že danes opozarjamo. Vse podrobnosti elede.
u— Vsa društva, organizacije, zavod«, korporacije in ustanove, ki se pečajo i zaščito, vzgojo in oskrbo otrok poziva mestno poglavarstvo v smislu razpisa kr. ban» ske uprave ponovno, da predlože mestnemu poglavarstvu, socialni oddelek, mladinski referat, Krekov tre 10, pritličje, najkasneje , do 30. avgusta 1938 poročila o razvoju in > sedanjem 6tanju svojega udejstvovanja. I
u— Pečai«>k} pomočniki stavka jo. Okrog sedemdeset delavcev pečarske stroke v Ljubljani in okoEd je danes zapustilo delo in stopilo v štrajk. Posegli so po tem zadnjem sr dstvu zato», ker sta otoe pogajanji med delodajalci tn delojemalci za ureditev delovnih odnosov ostali brez uspeha. Na drugi poravnalni razpravi, ki se je vršila v tor k v dvorani Delavce zbornice, so delodajalci sicer soglašali z zahtevo delavcev po sklenitvi kolektivne pogodb:, nikakor pa niso pristali na 33% zvišanje' mezd, ki je pa za ureditev delavskih razmer neobhodno potrebna. Doslej so plače znašal , od 2 do 6.50 din na uro, dočim so bili delodajalci pripravljeni plačevati hrvatske delavce po 12 dinarjev na uro! Zastcpniki delavcev so zahtevali brezpogojno zvišanj;, mezd na 7 do 9 din na uro po kategorijah. Ker pa je balo po. sredovanje brezuspešno», so pečarski delavci v Ljubljani, Mengšu, Kranju in Radovljici včeraj sklenili, da bodo stavkala. Na včerajšnjih pogajanjih so bila zastopana vsa podjetja iz Ljubljane razen enega, nadalje podjetja iz Mengša in Maribora skupno d set podjetij in združenje obrtnikov v Ljubljani. Ni pa bòlo zastopano večje podjetje iz Novega mesta. Baje so tu in tam bili odpuščeni nekateri delavci, ki so stali v prvi vrsti za Izboljšanje stanja peča rs ki h pomočnikov.
u— Darila ljubljanskega velesejma w obiskovalce 60 razstavljena v novi Maver. jevi palači v Wolfovi ulici. Nagradno žre» tanje kuponov velesejmskih vstopnic bo 12. septembra ob 5. popoldne »a velesejmu pred paviljonom »K«.
u_ Namesto venca na kr*to blagopokoj«
nemo g. Josipu Drenovcn daruje za CMD g. Josip Čemoiar v Ljubljani 150 din.
„OGENJ",
DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MKLlcEV V MARIBORU,
oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku.
V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo. Zahtevajte pravila m priložite znamke
na:
„OGENJ" — MARIBOR,
KOROŠCEV A UL. 8, TEL. 28-05
u— POuk na šoli Glasbene Matic© se
bo pričel v sredo 7. septembra v vs-h razredih in oddelkih, šola Glasbene Matice je najstarejši glasb ni zavod na Slovenskem, ki obstoja že 56 let in je v tej doL gi dobi vzgojil cele gentracije, ki se z vso vnemo in ljubeznijo posvečajo glasbi Vpisovanje za nov0 šolsko leto bo dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici in sicer v četrtek 1.. petek 2. in soboto 3. sept. V ponedeljek 5. sept, ob 15. uri bo razdelitev urnika in oddelitev k posameznim učiteljem. Pogoji isti kakor lansko leto, nabiti so v veži zavoda. Starše pozivamo, da v velikem številu vpišejo mladino v šolo naše Glasbene Matice.
u— Majhen požar je nastal včeraj popoldne ob 16. na vagonu nasproti skladišču železniške Nabavljalne zadruge v Metelkovi ulici Vagon je stal na slepem tiru, vnele so se smeti Poklicani so bili mestni gasilci, toda pred njihovim prihodom eo bližnji ljudje že zatrli vsako nevarnost, da bi se ogenj razširii
n— Nesreča si je izbrala novo Srter. Včeraj so prepeljali v bolnišnico 161etnega usnjarskega vajenca Leopolda Rapovša iz občine Mokronoga. Fantu je med delom stroj odrezal tri prste na roki Iz Kočevja pa so popoldne pripeljali lesnega delavca Josipa Lučiča, starega 33 let. V gozdu zagrebške lesne tvrdke »Iver« mu je težak hlod zlomil nogo.
u_ Spet si je sam poiskal pravico neki
divjak in prerezal žilo na roki 291efcnemu tesarju Hugo Albrehtu iz Domžal, s katerim se je v nedeljo spri v gostilni Albrech-ta so morali takoj prepeljati v bolnišnica Včeraj se mu je stanje že nekoliko zfroljša» lo.
ii— Komar jeva nedelja v 8 KM. V nedeljo 28. t. m. bo v Šiški tradicionalno že-gnanje. Tega dne praznuje Šiška god svojega patrona sv. Jerneja ln sicer v svoji stari podružni cerkvi, ki so jo pred nekaj leti prenovili po načrtih mojstra Plečnika, žegnanje v Šiški ki se Imenuje, kakor znano, »komarjevoc ali »komarjeva nedelja«, je zelo znamenito. V starih, dobrih časih so na predvečer in na dan žegnanja pokali možnarji na šišenskem hriba, v tako zvani »kozlovi dolinici« in cvrli so bobe. Tudi letos bodo cvrli bobe, da bo dišalo po vsej šiški. Na prijetnem letnem telovadišču šišenskega Sokola bo na komarje vo, kakor običajno, velika veselica s raznovrstnim sporedom, plesom, srečolovom itd. Bifeji bodo založeni z vsemi dobrotami za želodec. Vabimo ljubljansko in okoliško občinstvo, da pride v nedeljo na bob naše prireditve, ki se vrši v vsakem vremenu.
tt— Lepa sortirana, kisla u^uima jabolka kg 2.50, 3. bi 3.50 din, Fr. Kham,
Kongresni trg 8.
n— Vpisovanje v plesno Solo Mlete VJd_ marjeve bo vsak dan od 18. do 19. ure. Gajeva uldca 9, pritličje.
Iz Celfa
e— Ko je udaril govedo, si Je nalomü
j i©ko. V Breznu pri Vitanju je udaril 44-1 Mm posestnik Anton Cečko s tako mot. jo po govedu, da si je na,lomil desno ro^so. čečko se zdravi v celjiski bolnišnici
KINO UNION. — Danes ob 16-, 18.30 in 20.30 »JENNY«.
Iz Maribora
a— Z Abrahamom «e J® srečal popularni poslovodja gostinskega obrata pri Ver-aelu g. Franc Kovaččč. Slavljenec razveseljuje goste s svojo vedro ter izvirno prit Èko šalo, ki zbuja pri vsakomur dobro voljo. Na mnoga leta! _
loo.ooo Din
je zadela 22. t. m srečka drž. razr. loterije
štev. 7.33&
ki je bila kupljena v glavni kolekturi tn bančni poslovalnici
BEZJAK, Maribor,
GOSI' .V-VA 25.
«aitimi IMMI'IM*MIIUUj«
e— Strokovna nadaljevalna (obrtna) Sola v Celju. Vpisovanje bo v nedeljo 28. t. m. od 8. do 12. K prvemu vpisu je treba prinesti rojstni Ust, zadnje šolsko izpričevalo o telesni sposobnosti. Učenci, ki pričevalo o telesni sposobnosti Uend, M so že obiskovali zavod, naj predložijo izpričevalo lanskega razreda. Seja učiteljskega zbora pa be v četrtek 1. septembra ob 20. v risaMci I deSke narodne Sole. V nedrljo 4. septembra Ob 8. se naj zberejo učenci in učenke vseh razredov v telovadnici, kjer bedo dodeljeni posameznim vzporednicam. Eventualne želje gg. mojstrov se bodo mogle upoštevati samo pri onih učencih .ki bodo ta dan navzoči. Pri-četfk rednega pouka bo v ponedeljek 5. septembra. — Upraviteljstvo.
a— Lep uspeh mariborskih malih harmonikarjev na Bledu. Naši mali hannoDi» karjd so se spet lepo postavili V ponedeljek zvečer so namreč na banovo povabilo nastopili na Bledu pred zunanjimi ministri Male antante in drugimi odličnimi udeleženci konference. Nastopili so ob zaključku koncertnega dela večera. Najpreje so tri deklice v narodni noši deklamirale ljubek pozdrav, nato pa je vseh 23 otrok strumno in vneto izvedlo svoj program treh venč_ kov narodnih pesmi, naJcar je sledilo kolo. Mariborski mali harmonikarji, ki so že nastopih na Bledu ob priliki maloantantine konference, so bih tudi topot deležni uprav viharnega aplavza vseh navzočnih odlični— kov. ki niso štedili s priznanjem naši deci ter njihovemu zborovodji g. V. šušteršiču-Bil je lep večer, ki bo malim harmonikarjem ostal nepozabljen. Narodne pesmi eo odsvirali z vso skladnostjo ln sigurnostjo. Posebno dobro so vplivale ljubke in lične narodne noše v katerih je ves nastop pridobil na dorila5nasini toploti. Predsednik via» de dr. Stojadinovič je zborovodji g. V. Šu-šteršiču izrekel toplo priznanje, prav tako tudi malim harmonikarjem.
a— Sy. Birokracij! Ambiciozni reflek-tant na neko službo je imel smolo, da je v smislu predpisov za sprejem po uradni meri za dva mOSinetra pr majhen. V času ,ko se je reševala njegova proSnja za sprejem v službo, je baje zrasel za sporna dva milimetra. Sedaj pa obstoja nevarnost, da ni predpisana druga mera.
a— Tatvina v MagdaiensKj cerkvi. Ko se je Marija Lavrenčičeva vrnila od obha-jilne mize magdalenske cerkve v klop, je presenečena opazila, da ji je nekdo med tem časom odnesel s klopi črno usnjato torbico, v kateri je bilo 400 dinarjev. Tatvine je osumljen brcati mož, ki je pred njenim pristopom k obhajilni mizi sedel v klop zraven nje.
a— Vse Je dolgim prstom dobrodošlo. Iz spalnice služkinje Marije Arhove v ne. kem hotelu je še neizsledeni storilec odnesel zlat prstan v vrednosti 200 din. — Delavcu F. Vauhmku iz Dogoš pa je izginilo novo kolo, ki ga je prislonil pred poslopjem OUZD.
a— Slaboumnež na begu. Posestnica Marija Hlade iz Sv. Jurija ob Pesnici je prijavila mariborski policiji da se je njen slaboumni polbrat Karol Senič odpeijal že pred dnevi z avtobusom v Maribor, od koder pa se ni več vrnil.
a— Novi triki. Zasebnici Tereziji FiSer-Jevl Je ponujal neznani moški drva v nakup. Pogodila sta se za pol kub. m drv in mu je dala Flšerjeva. 90 din za aro. Ni pa bilo »lesnega trgovca« več na spregled. Radi tega je FLš.rjeva vsa zadevo prijavila policiji
11 Ptuja
J— V šolo Glasbene Matice v Ptuja bo vpisovanje kandidatov od L do 3. septembra od 9. do 12. trre in od 15. do 16. ure. Naknadni vpisi bodo vsak dan od 1L dO 12.
Mož velike prosvetne vneme
je posestnik Jernej Jančar na Javorju pri Ljubljani, ki je dopolnil včeraj 50. leto svojega teskega življenja. Ze od otroških let je bil ves zavzet za glasbo, učil se je pri Glasbeni Matici v Ljubljani, pozneje pa v orglarski šoli, katero je leta 1914. dovrSU z dobrim uspehom, kot samouk pa je or-gled že leta 1907. v javorski cerkvi.
Vsa vojna leta je služil pri 17. pešpolka tn na tirolski fronti je postal 75*1» invalid. Dodelili so ga sanitetnemu oddelku in
ko je služboval v izoTirnici v Jndenburgo, je bil priča upora naših Janezov. Junaku Hafnerju je skušal rešiti življenje, kar je bilo ie obširneje opisano v »Jutruc, ranjeni upornik Grum pa je izdihnil v njegovem naročju. Po svetovni vojni je bil organisi tudi v Višnji gori in na Prežgan ju, leta 1930. pa je prevzel doma posestvo. Leto pozneje je bil imenovan v krajevni Šolski odbor in je vestno vršil posle blagajnika. Mnogo si je prizadeval za ustanovitev redne šole in za njo je dal del svoje hiše na razpolago. Ves zavzet za prosveto in za napredek svojega kraja je mož še danes tn bo tak tudi ostal, kljubujoč vsem oviram.
Ka] nam pokažejo mednarodni tekmovalci
Nekoliko informaci] k sijajnemu tekmovalnemu
Gregaria, Prtstov, ZopančIH
Ljubljana, 24. avgusta.
Za tekmovalno akademijo sokolskih mednarodnih tekmovalcev in tekmovalk, ki nam v soboto zvečer pokažejo svoje znanje na akademiji pod Tivolijem, vlada veliko zanimanje po vsej državi. Poglejmo spored, pa se temu ne bomo čudili!
Vrhunskega tečaja v Ljubljani od 25. julija do danes se je udeleževalo stalno 25 do 30 bratov. Vsi ti bodo pokazali takoj pq nagovoru v skupni prosti vaji, česa so se v tem tečaju naučili. Videli liomo najbolj težke in drzne prvine talne telovadbe in sicer izvajane hkratno v velikem številu. Napredek tečajnikov je bil v talni telovadbi največji, k čemer je mnogo pripomogel idealni vadbeni prostor na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola.
Na gredi nastopijo naše Sokolice - tekmovalke, ki so v mednarodni tekmi v Pragi dosegle II. mesto. Da bo nastop še bolj zanimiv, bodo na gredi kakor tudi na bradlji tekmovale med seboj. So to sestre: Hafnerjeva. Keržanova. Kovačičeva, Podpacova, Pustiškova, Rupnikova. Ske-tova in Vazzanova. Sestri Rupnikova in Hafnerjeva, sta v Pragi zasedli med vsemi tekmovalkami 7. odnosno 8. mesto.
Mednarodniki in naši najboljši prvenstveni tekmovalci bodo prav tako med seboj tekmovali in sicer na bradlji, drogu in v prosti vaji. Seveda povsod v poljubnih vajah. Nastopijo: br. Gregorka, Primožič, Pristov, Boltežar, Skrbinšek Miloš, Longyka, Malnarič. Porenta, Wildmann in Sket. Čeprav so sedaj vsi sijajno trenirani in bo vsak pokazal svoje posebnosti, ima vendar največ izgledov za prvo mesto br. Primožič, ki je na mednarodni tekmi v Pragi na bradlji med vsemi tekmovalci dosegel 3. mesto. Njegova mirna in popolna izvedba tudi najtežjih prvin (n. pr. iz stoje na rokah premet nazaj spet v stojo na rokah) je edinstvena.
Tečajniki, ki so že vsi telovadci višjega oddelka, tekmujejo v obvezni vaji na bradlji in poljubni na drogu. Prejšnji četrtek je izbirno tekmovalo 20 tečajnikov, kajti na akademiji jih bo nastopilo le 8. Prvih 11 je bilo izbranih do nadaljne izbirne tekme, ki je bila danes in so torej izpadli še trije. Obvezna vaja na bradlji ni težka, ker bo šlo le za lepoto izvedbe. Potreben je povsem miren koleb do stoje na rokah ter prožen in trden doskok po obratu in premetu z ene lestvine. Nastopijo v kratkih belih hlačah in belih copatah. da bo še zlasti vidna grda ali lepa drža nog. Drža nog je namreč abeceda v orodni telovadbi.
Izven tekme nastopijo naši najboljši obenem na konju in na krogih. Na krogih opozarjamo zlasti na vajo br. Skr-binška Miloša, ki je sedaj za svetovnim prvakom Štukljem najboljši Jugosloven na krogih, kar je dokazal tudi na mednarodni tekmi v Pragi.
Tečajniki bodo dokazali lahko šele na drogu v poljubni vaji svoje znanje. Za občinstvo bo zanimiva primerjava med drogom tečajnikov in mednarodnih tekmovalcev. Opazili bodo lahko, da mlajši rod že krepko ubira pot za svojimi zgledi.
Mednarodnih tekmovalk v Ljubljani že dolgo nismo videli nastopiti na dvovišin-ski bradlji. Kdor pa je bil slučajno na-
vzoč na sokolskem nastopu v Polju, ta ve, kakšen užitek nudi lahkotna, dovršena izvedba vaj naših Sokolic. Vaje izvajajo s tako lahkoto in lepoto, da človek ne misli, da je to kaj težkega, marveč, da plešejo, odnosno se igrajo po bradlji. Kljub temu, da so zelo enake, mislimo, da se bodo za prvo mesto borile s. Sketova, Hafnerjeva in Rupnikova.
Drog mednarodnih tekmovalcev bo občinstvo najbolj vžgal. Najboljši telovadci Jugoslavije — redka je prilika, da vidimo vse skupaj — bodo dovršeno pokazali svoje najbolj drzne stvari. Videli bomo vse mogoče veletoče, obrate, premahe in seskoke. V tekmi ima zopet največ izgledov Primožič, ki je bil na drogu v Pragi med vsemi peti; vendar niso izključena presenečenja, kajti vsi tekmovalci so čez poletje vneto vadili in se je njih znanje ter zanesljivost zelo dvignila.
Pri prostih vajah posameznikov bodo tekmovalci pokazali vso prožnost, vstraj-nost in sploh zmogljivost svojega telesa. Ta točka bo občinstvu poleg bradlje mednarodnih tekmovalk, droga mednarodni-kov in kijev najbolj ugajala.
Vaj s kiji, najnovejšo sestavo br. dr. Viktorja Murnika, v Ljubljani še nismo videli. Naše mednarodne tekmovalke so nastopile s to sestavo na mednarodni tekmi v Pragi. Sestava zahteva od telovadk mnogo elegance, ritmičnega čuta pa tudi dobre fizične podlage. Prepričani smo, da bo ta sestava zelo posrečen zaključek tekmovalne akademije.
Navodila občinstvu: Pridite točno; začetek je ob 17. uri! Vsak naj vzame s seboj svinčnik ali nalivno pero, da bo lahko izpolnjeval tabelo (z imeni vseh tekmovalcev) z razglašenimi uspehi. Vhod je samo iz Latermannovega drevoreda.
Zanimanje drugod: Iz Zagreba in Maribora je prejel prireditveni odsek pisma s prošnjo, da bi počakali na brzovlak. ki pride v Ljubljano ob 16.45, če bi imel ta slučajno zamudo. Iz Maribora in Zagreba se pripelje večje število gledalcev. Zlasti se zanima za prireditev, ki je seveda važna priprava naših tekmovalcev za bodočo olimpijado, olimpijski odbor v Zagrebu. Tudi iz Beograda se pripeljejo onazovalci. Zal, da ni mogoče s prireditvijo začeti kasneje kakor ob 17. uri.
Naraščaj in deca, ki je še na počitnicah, naj se do sobote zanesljivo vrne v Ljubljano, da ne zamudi redke prilike, da vidi naše najboljše telovadce. — Prodaja vstopnic je v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu od 9. do 12. in od 16. do Vi 19.
Sokol Mozirje. V nedeljo popoldne bo imelo naše Sokolsko društvo svoj društveni telovadni nastop, ki se bo vršil na letnem telovadišču ob Savrinji. Nastopili bodo vsd oddelki. S to prireditvijo je združena tudi proslava 201etnice obstoja Jugoslavije, zato bo za nas še tem bolj pomembna. Po nastopu bo narodno slavje pri Sokolskem domu. Pri prireditvi sodeluje sokolska godba iz Trbovelj. Vabimo vse sosedne bratske edinice in prijatelje sokolstva, da nas v čim večjem številu posetijo; s tem bomo dokazali svojo enodušnost in povezanost v našem delu za kralja in državo. Zdravo!
Slovenska banka in vložne knjižice
Včeraj je bila izvršena še ena aretacija
Ljubljana, 24. avgusta.
Po enem tednu, odkar je bil aretiran ravnatelj Slovenske banke Miro Jankole, je spravljena v tir obsežna preiskava dokaznega gradiva. Preiskava je poverjena na policiji višjemu nadzorniku g. Zajdeli, na sodišču pa preiskovalnemu sodniku g. Piškurju in državnemu tožilcu g. Goslarju, katerima sta kot izvedenca za knjigovodstvo dodeljena odvetnik dr. Albin Kandare in knjigovodja g. Božič.
V soboto je državno tožilstvo zaradi množečih se ovadb odredilo zapečatenje lokala in zaplembo vsega, kar se je v bančnih prostorih nahajalo. Po ogledu v prostorih, pri katerem je bilo na prvi pogled jasno, da vlada v njih velik nered, je bilo na sodišče odnesenega poln kovčeg dokaznega gradiva, med katerim se nahaja korespondenca, razne knjige, temeljnice in beležke, ki so bile v neredu spravljene deloma v blagajni, v dveh pisalnih mizah in po policah. V drugi sobi je bil še cel kup hranilnih knjižic, večinoma knjižic Slovenske banke. Na tem kupu je bila najdena tudi papirnata vreča, v kateri je bilo 105 hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov. V blagajniškem depoju so nadalje našli tudi razne vrednostne papirje, pa precej nizke vrednosti, po večim srečke in pa nekaj malega drobiža, ki predstavlja komaj vrednost kakih 100 din. Med to zmešnjavo je bila najdena tudi zlata verižica, ki niti ni last banke, temveč je bila baje zastavljena nekemu bivšemu uradniku banke. Hranilne knjižice zaenkrat še pregledujejo in ugotavljajo.
Na prvi mah, ko se niti še ne ve, koliko knjižic je bilo zaupanih ravnatelju Janko-letu in koliko jih je šlo skozi njegove roke razen tistih, ki so bili najdeni v prostorih banke po njegovi aretaciji, se višina škode še ne da oceniti, ker se še stalno prijavljajo ljudje, ki so mu zaupali svoje vloge. Po površnem pregledu pa je videti, da so te knjižice, ki izvirajo največ iz ljubljanske okolice in s podeželja, tako rekoč prazne, ker so do malega iz njih dvignjene vloge. Sodeč po povpraševanju oškodovance*», ki se oglašajo pxj. preiskoval-
nih organih, kaže, da je bilo Jankoletu zaupanih več knjižic, kakor so jih našli v bančnih prostorih. Preiskava bo dognala, ali je Jankole te knjižice realiziral ali pa prodal naprej.
Iz vsega, kolikor je mogla preiskava doslej dognati, pa postaja dokaj jasno, da bodo oškodovanci potegnili kratko, kajti toliko je ugotovljeno, da banka sploh ne poseduje nobene imovine. Težko bo izvleči kaj celo iz njenih terjatev, kajti že prvi pregled knjig je pokazal, da je več njenih dolžnikov takih, od katerih ni pričakovati vračila njihovih dolgov. Banka se je že dolgo pečala skoro izključno z raznovrstnimi manipulacijami s hranilnimi knjižicami in skoro da ni več opravljala pravih bančnih poslov, če izvzamemo nekaj male njene udeležbe na borzi.
Kakor se da v prvem navalu obsežnega gradiva presoditi, bo višina škode dosegla kljub že znanim velikim sleparstvom z ljudskim imetjem doslej vendarle redko višino. Ze v nekaterih dosedanjih primerih so bili vlagatelji opozorjeni na sumljive manipulacije s hranilnimi knjižicami, sedanji primer pa kaže, da jih ti vendarle niso spametovali. Ta pojav bi se dal razumeti pač le v tem smislu, da je šlo tedaj za malega privatnika, tu pa so ljudje lahkoverno nasedali predstavnikom in zastopnikom banke, za katero je vsak slutil solidno podjetje z zakonsko določeno, primerno visoko glavnico. Dokaj dolgo je trajalo, preden so prišli na sled, da se pod solidno firmo skrivajo nedovoljene manipulacije, še dalje časa pa je trajalo, preden je oblastvo stopilo odgovornim ljudem na prste. Baje so se že 1. 1936. začele opažati nepravilnosti in so bili z odgovornih mest ponovno stavljeni predlogi za revizijo poslovanja, ki naj jo pristojna oblastvena instanca odredi, do revizije pa menda ni prišlo najbrž iz opreznosti. Prav od tega časa dalje so se množili primeri, da je Jankoletu in njegovim zaupnikom uspelo dobiti od raznih ljudi vložne knjižice pod različnimi pogoji. V glavnem dolži.io Jan-koleta, da je dajal pod raznimi pogoji posojila, za katera ao morali porojilojemniki
dajati v zastavo vložne knjižice z
ma večjimi vlogami, kakor jim je bil odobren kredit Prejemali so sicer nekaj časa izplačila, a ko so hoteli poravnati svoje dolgove in dvigniti zastavljene knjižice, se je izkazalo, da jih je Jankole realiziral ali Pa prodaL To se je dogajalo posebno ▼ času zapore denarnih zavodov.
Nekateri oškodovanci so visoke vloge pri uglednih in solidnih denarnih zavodih prenesli na Slovensko banko, ki ni imela, kakor je sedaj pokazala preiskava, tako rekoč nobenega kritja. Posrečilo se je Jankoletu pridobiti neko kmetico, da mu je izročila knjižico ljubljanske Mestne hranilnice z vlogo 35.000 din, a še večji posel je opravil z neko posestnico iz Domžal, ki mu je zaupala svojo knjižico z vlogo din 246.000 pri isti hranilnici in je zanjo dobila polovico v gotovini, ostalo pa v obliki knjižice Slovenske banke. Tej oškodovanki . je obljubil Jankole. ki se je k njej na dom pripeljal z avtom v spremstvu lesnega tr- : govca Ivana Filipčiča. da se bo dal zava-
rovati In bo njej teročH poEco. Toda prßlo
je le do zavarovanja in izročitve police, premijo pa je morala plačati oškodovanka sama- Na prijavo te oškodovanke je bil danes aretiran tudi lesni trgovec Ivan Fi-lipčič zaradi suma, da je pri tej prevari sodeloval
Kakor v podobnih primerih iz zadnjih let, bo imela tudi to pot preiskava velike težave z ugotovitvijo dejanske škode, povzročene s podobnimi manipulacijami. Po samem zaplenjen ju gradiva bo to le težko izvesti, kajti po samih vložnih knjižicah se ne bo dalo presoditi, koliko z vlog dvignjenih zneskov gre na Jankoletov račun. Zato je najbolje, da se oškodovanci, tudi tisti, za katere preiskovalni organi še ne vedo, obrnejo na policijo ali preiskovalnega sodnika, kateremu naj povedo, kaj so izročili Jankoletu. kdaj, koliko posojila ali izplačila so odbili in koliko jim je ortal dolman po dogovoru. Šele tedaj se bo dalo natančno reči, kolik obseg je zavzela prizadejal, a škoda.
(»ospodarstvo
Znaten porast števila zavarovanih delavcev v državi
V letošnjem juniju je bilo zavarovano v vsej državi pri krajevnih uradih osrednjega urada za zavarovanje delavcev 760.071 oseb (od teh 559.629 moških in 200.442 žensk). To število pokazuje dvig nasproti številu članstva v letosn'em maju za 17.927 in dvig nasproti številu članstva v istem mesecu lanskega leta za 46.236 (29.107 moških in 17.129 žensk) ali za 6. 48% (pri moških znaša ta dvig 5.49%. a pri ženskah 9.34%). Nasproti juniju 1. 1936. aanša porast 129.351.
Po industrijskih skupinah pokazuje na« sproti istemu mesecu lanskega leta največji absolutni dvi-s delavstvo, zaposljeno pri industriji tobaka (za 18.099 delavcev). Sledi delavtvo zaposljeno pri gradbi železnic, cest in vodnih naprav (za 3725 več), nato pa delavstvo zaposleno ori gradbi železnic, cest in zemlje (za 3.691 več). Po odstotkih kažeta največji porast nasproti lanskemu letu delavstvo, zaposljeno pri industriji to» baka (za 128.23%). in delavstvo pri gradnji prevoznih sredstev (za 19.28%).
Ostale industrijske in druge gospodarske skupine kažejo nastopni absolutni porast (v oklepajih odstotki): gozdno-žagarska industrija 3563 (6.40), kovinska in strojna industrija 3517 (7.75), trgovina 2550 (4.19). gradnja prevoznih sredstev 1730 (19.28), tkaninska industrija 1454 (2.44), kemijska industrija 1372 (12.93). občinski posli 1317 (4), lesni izdelki in rezbanska industrija 1285 (6.19). gledališče in svobodne prole» sije 1242 (8.79). grafična, industrija 941 (10.52), denarni in zavarovalni zavodi 924 (6.51), zasebni promet 873 (9.40), predelovanje'kož in njihovih eurogatov 758 (3.48), ■ industrija živil in pijač 520 (1.37). javni I
promet 385 (2.75), kmetijstvo 1% (6.04), vodne električne centrale 183 (2.37), grad-be nad zemljo 152 (0.36). industrija papirja 141 (2.75), higijena 33 (0.19).
Zmanjšanje zaposlenja pokazujejo: go» st.insko delavstvo za 752 (za 2.92%), rudarstvo za 671 (50.91). industrija obleke za 460 (1.33), hišna postrežba za 335 (0.53) in industrija usnja iai gume za 241 (4.09).
Nasproti številu m varovanega članstva v istem mesecu lanskega leta so pokazali največji absolutni porast zaposljenosti okrožni uradi v Beogradu (za 6943 več), v Dubrovniku (za 6338) in v Nišu (za 4882). Po od» stot.kih pa jc največji dvig v uradih v Dubrovniku (za 26.59) in v Splitu (za 20.83). Padec zavarovanih članov izkazujeta okrožna urada na Sušaku za 2514 (aa 16.34%) in v Zagrebu za 859 (1%).
V letošnjem juniju je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stal* nim dnevnim zaslužkom do 6.60 din (vajenci) 71.899 z zaslužkom preko 9.60 do 24 din 340.833, z zaslužkom preko 24 do 34 din 149.325. z zaslužkom preko 34 do 48 din 100.786. a z zaslužkom preko 48 din 97.228 članov.
Povprečna zavarovana dnevna mezda znaša 23.56 din in pokazuje porast nasproti oni iz lanskega leta za 0-83 din. a nasproti oni iz prejšnjega meseca (maja) za 0.30 din.
Skupna zavarovana mezda je znašala 447.73 milijona din nasproti 431.64 milijona din v prejšnjem mesecu (maju) odnosno nasproti 405.55 milijona din v lanskem juniju. Porast skupne zavarovane mezde na» sproti lanskemu juniju doseza v odstotkih 10.40.
Gospodarske vesti
= Zasedanje nemško-jugoslovenskega lesnega odbora v Crikvenici. V Crikvenici že nekaj dni zaseda stalni nemško-Jugoslo» venski lesni odbor. Ljubljansko lesno industrijo zastopa v njem tajnik ljubljanske Zveze industrijcev dr Golja. Podrobnosti o poteku dosedanjih pogajanj in predvsem o eventuelnem povečanju izvoza našega lesa v Nemčijo ni bilo mogoče izvedeti. Delegatje izjavljajo le, da se pogajanja po-voljno razvijajo. Jugoslovenska delegacija je stavila na tem zasedanju konkreten predlog, da bi se kontingent za izvoz našega lesa v Nemčijo povečal od 11 na 20 odstotkov celotne vrednosti našega izvoza v Nemčijo. V ta namen naj bi se y ust rez» nem razmerju zmanjšal naš izvoz industrijskih sirovin. Nadalje so zahtevali, da bi Nemčija prevzemala od nas več rezanega lesa
= O italijanski zabrani uvoza živine.
Znano je, da je italijanska vlada prepovedala uvoz živine. Rok prepovedi ni določen, toda trdi se ,da je prepoved mišljena do konca leta. Uvoz živine je zabra-n jen zaradi tega, ker je imela Italija letos zelo slabo letino krme, zaradi česar bodo italijanski kmetje prisiljeni prodati večjo količino živine kakor v normalnih letih, če bi bil istočasno še dovoljen uvoz živine, bi cene živini v Italiji močno oslabele. Na ta način pa je italijanskemu kmetijstvu zajamčena za živino večja cena Toda jasno ja, da bo na ta način Italija črpala kapital in da bo prihodnje leto italijanska potreba živinskega uvoza 9e večja kakor doslej. Spričo tega so Italijanski imdustrijci in izvozniki mišljenja, da bi italijanska vlada storila bolje, če bi dovolila še nadaljni uvoz živine, hkratu pa uvozila tudi večjo količino krme. S prevelikim klanjem domače živine se uničuje kapital, a obenem bo oškodovana italijanska industrija .katere izvoz bo seveda zaradi zmanjšanja trveza padel.
= Anglija namerava kupiti večjo količino turščice od Jugoslavije. Te dni je bila v Beogradu skupina angleških gospodarstvenikov, po večini trgovcev, ki so že mesec dni na potovanju skozi Madžarsko, Rumuni jo. Bolgarsko in Jugoslavijo. To potovanje angleških gospodarstvenikov po balkanskih državah ima informativen značaj. Hočejo se namreč na licu mesta informirati o gospodarskem položaju v teh državah. Njihova namera je, da proučijo vprašanje večjega nakupa cerealij v balkanskih dež lah. Najbolj jih zanima fcurščrca. Zaradi zapletenega političnega položaja na Vzhodu je Anglija prisiljena nabaviti si potrebno turščico po večini iz Jugoslavije, Rumunije, Madžarske hi Bolgarske. Anglija je v prvih šestih mesecih letošnjega leta uvozila okoli 150.000 vagonov turščice. Od te količine odpade na omenjene države nad 60»/<>. Kakor ss trdi, namerava Anglija letos kupiti nad polovico izvoznih prebitkov turščice v omenjenih državah. Plačilo te turščic» bi se izvršilo kaker doklej v devizah. Največ^ del uvožene turščice bi porabila Anglija
— Produkcija nafte v Jugoslaviji narašča. Po službenih podatkih je znašala produkcija sirove nafte v prvi polovici letošnjega leta 508 ton, med tem ko je v enakem času lanskega leta dosegla le 240 ton, kar pcmeni dvig za več kakor 107®/«- Vsa nafta v količini 508 ton je bila produci-rana okoli e Sinice v Medmurju. Ta ležišča so last Medmurske petrolejske d. d., ki je nedavno prešla v roke Švicarskega kapitala. Družba namerava, kakor se zatrjuje, svoj obrat razširiti in sà bo produkcija nafte še josetetfa,
= Nemci se zanimajo za našo svinčeno rudo. Vzhodno od Vranja so bili nedavno našli ležišča svinčene rude. za katera je začel tuji kapital kazati zanimanje. Neka nemška demarniška skupina je poslala na Ece mesta svoje strokovnjake, da raziščejo teren.
= Vprašanje pOmOrskga kredita vjn-goslaviji. Ob priliki proračunske razprave v narodni skupščini se je bilo uradno izjavilo ,da se proučuje vprašanje organizacije pomorskega kredita za našo trgovinsko mornarico. Po vesti iz Beograda se s tem vprašanjem zdaj bavi jo v Državni hipotekami banki. Osnovala naj bi se, kakor trdi vest, v Državni hipotekami banki posebna direkcija za pomorski kredit. Verjetno je, da bo vprašanje rešeno do kraja leta in bi v prihodnjem letu naša trgovinska mornarica imela že pooblaščeni položaj v dobivanju kreditov.
Borze
24. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil v privatnem kliringu promet v angleških funtih po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali grški boni po 29.25, a angleški funti so se brez zaključka ponujali po 238. Nemški klirinški čeki so ee danes dalje podražili in so stali v Ljubljani 14.50 (včeraj še 14.30). V Beogradu so bili po 14.5162 (vce» raj po 14.2750) in v Zagrebu po 14.48 (včeraj po 14.33). Za sredo septembra so se v Zagrebu trgovali po 14.30 in za konec septembra po 14.4550.
Na zagrebškem efektnem tržišča je Vojna škoda notirala 484—486, med tem ko se je v Beogradu zaključila za december po 484.25. Tudi v drugih vrednostnih papirjih na zagrebški borzi ni bilo zaključkov.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2380.16 — 2394.76, Berlin 1742.03 — 1755.91, Bruselj 733.69 do 738.75, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.90—213.96 New York 4317.88--4354.19, Pariz 118.64-—120.08, Praga 150.08—181.19, Trst 228.44—231.53.
Curih. Beograd 10 Pariz 11.9525, London 21.2950, New York 43650, Bruselj 73.63, Milan 23, Amsterdam 238.75, Berlin 174.90, Dunaj 30, Stockholm 109.80. Oslo 107, Koben ha vn 95.0750, Praga 15.0650, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 395, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote Vojna škoda 484—486, 4°/o severne agrarne 61.50—62, 4% agrarne 62—63, 6% dalm. agrarne 9150-92.25. 6% begluške 92.50—9350, T>/$ stabiliz. 98-99. 7% invest 99.50-100,7% Seli amarai 99 den., 7% Blair 94—95, 8% Blair 98.50-99; delnice: PAB 230 den., ) Narodna banka 7250 den., Sečerana Beč-kerek 600 bi. Osješka livarna 180 dem., 1
U REKORDNEM TEMPU OSVOJIL JE SVET Z.MANI BOMBOM
P a O IZ v O 0 I 'UNION: Z A C n E B
Dubrovačka 350 den., Trbovlje 174-175-, Oceania 770 bi.. Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 484.25—484.50 za dee. (484.25). 4% severne agrarne 61.25 den-. 4% agrarne 6255—63. 6% dalmat agrarne 91.75—92. 0°/o begluške 92.75—93, 7% stabiliz. 98 den., 7% invest. 99.50 do 100 50 7% Selicmann 99 den.. 7% Blair 93.75 den., 8% Blair 98.50 den., PAB 233.50 do 234.50 (233.50). Narodna banka 727-j do 7300.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+' Chicago (24. t m.) Začetni tečaji: pše» niča: za dee.. 66. za maj 62.30; turščica: za dee. 49.25, za maj 51.6250.
+ Winnipes (24. t m.) Začetni teča.li: pšenica: za okt. 67.6250. za dee. 66.8750.
za maj 70.1250.	.
4- Novosadska blagovna borza (24. u m.). Tendenca ncizpremenjetia, promet srednji. Pšenica; nova C78 kg) baška 147
—	152; sremska (79—80 kg) 147—149; slavonska 150—152; banatska 147—154; baška potiska 151 — 153. Turščica: baška in sremska 127 — 129; banatska 125
—	128. OVeS: sremski 122.50 — 125; •slavonski 118 do 120. Ječmen: baški m sremski (64 — 65 kg) 140 — 145. .MoRa: baška »0g« in gg« 255 — 265; >2« 235
—	245; »5« 215 — 225; >6« 195 — 205; >7« 165 — 175; »8« 110 — 115. Fižol: baški in sremski v vrečah 117.50 — 125; baški in sremski beli brez vreč 202.50 — 205. Otrobi: baški in sremski 92.50 — 97.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (24.
t. m.). Tendenca slabša, promet srednji. Rž:
za okt. 15.33—15.35. za mare 15.96—15.98.
Turščica: za avg. 19.05 — 19.08. za maj
13.95—13.97.	_
BOMBA2
-F Liverpool (23. t. m.) Zaključni tečaji; za avg. 4.52 (prejšnji dan 4.52), za dee 4.60 (4.61) za mare 4.67 (4.68).
+ New York (23. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za eept. 8.17 (8.04). za dee 8.34 (8.27). za mare SM (8.28).
ŠOL
V O
š— Na L državni realni gimnaziji (v Vegovi ulici) v Ljubljani bodo popravna izpiti dne 29. in 30. avgusta po razporedu, ki je objavljen na deski v šolski veži. — Vpisovanje učencev v L razred to v ravnateljevi pisarni 1. in 2. septembra. Lanski učenci se bodo vpisovali v svojih učilnicah 3. septembra dopoldne. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo v ravnateljevi pisarni 5. septembra dopoldne. — Ravnateljstvo.	. ...
š— Drž. tehniška srednja šola v Ljublja. ni. Vpisovanje v prve letnike vseh oddelkov. to je na Tehniško srednjo šolo (arhi* tektonsko-gradbeni strojni in elektrotehniški odsek), na delovodsko šolo (gradbeni, strojni mojstrski, elektroinstalaterski in mizarski mojstrski oddelek), na moško obrtno šolo (kiparski in rezbarski, keramiški in graverski oddelek), na žensko obrtno šolo (oddelek za obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje) ter na banovinsko šolo za glasbila bo v četrtek 1. septembra in v petek 2. septembra od 8. do 11. ure Podrobnejša navodila glede vpisovanja in o pričetku šolskega leta so objavljena na razglasni deski v šolskem vesti bulu.
g_ Na državni meščanski šoli v Žalca
bodo popravni izpiti 31. t m. in vpisovanje v vse štiri razrede samo 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. ure. Vsa navodila so razvidna na šolski deski.
š— Drž. Klasična gimnazija v Mariboru. Vpisovanje za novo šolsko leto bo po naslednjem razporedu: 1. za IV. — VHL r. 1. septembra od 8. do 10, 2. za H. — m. r. 2. septembra od 8. do 10, 3. za L razred 3. septembra, od 8. do 11 ure. Učenci z drugih zavodov se zglasijo za vpis v zgoraj določenih dneh in urah v ravnateljevi pisarni. Učenci se opozarjajo, da prinesejo s seboj vse v letnem poročilu naštete listine, ker brez teh ne bo nihče vpisan.
Potrti naznanjamo, da je naša ljuba mama, stara mama, tašča, sestra itd., gospa
ANA OBLAK
rojena GRČAH
ZASEBN5CA danes mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice oo v petek, dne 26. avgusta 1938. ob 16. uri iz hiše žalosti na Glincah, cesta XTTT št 11, na viško pokopališče.
LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1938.
SatajoS: MARICA, poročena FXEMENdß, hči; FRAN
KLEMENCJČ, »et; vnukinja LJUBICA — in ostalo
sorodstvo.
xz^etrteSj» 25. SUL 193SL,
Stavka ▼
V Marseilleu stavkajo že šest tednov pristaniški delarci. Ker zaradi tega silno trpi promet, je francoska vlada odredila, da b >do pomagali pri izkladanju tovornih ladij iz Alžira. Tunisa in Korzike senegalski strelci in mornarji. Na sliki vidimo skupino
Senegalcev pri izkladanju avtomobila
Nesreča v njsiiorški
ki železnici
Potniki zajeti med razbitine vsz — Reševanje z varilnimi napravami
Neposredno potem, ko je uradništvo zapuščalo svoje pisarne, se je zgodila na pro* sri Lexinsrtonske avenije newyorske podzemske železnice katastrofalna nesreča. Na postaji 116. eeste sta treščila drug v dru-cega dva nabito polna vlaka s polno silo j Po tem trčenju je nastala silna eksplozija in v istem trenutku so šli plameni skozi vozove, ki so se bili zarili drug v drugega, fce preden so se mogli ljudje osvestiti in spoznata, kaj se je zgodilo, 6e je zasvetil grozoten moder plamen, ki je stekel pod vozovi vzdolž tretje tračnice, po kateri te« če električni tok in je paniko med potniki še povečal. Med stokanje ranjencev po se pomešali obupni klici na pomoč drugih pot. nikov.
Vsa. poetata se je zavoljo kratkega stika odela v popolno temo in dim. ki se je dvignil, je položaj še poslabšal ter oteževal reševalno delo. Takoj po nesreči so prihitela Teševalna moštva policije in gasilcev. Mnoge izmed potnikov je stisnilo na stra-
šen način med razbitine in jih je bilo mo-coče spraviti iz njih le s pomočjo varilcev, ki so rezali stene. Na postajo je prihitelo tudi nekoliko duhovnikov, da bi nudili umi* rajočim zadnjo tolažbo. Doslej še ni znano, Ì kakšno je število mrtvecev, vendar pa se boje, da je veliko večje, nego so mislili prvi trenutek.
Bogataš in lepotna kraljica
V družabnem življenju Kaira zbuja ve» liko pozornost poroka egiptskega večkratnega milijonarja Fahmi Galli ni paše s mlado Turkinjo Sulejko Belkeiševo. Med ženinom in nevesto je namreč znatna raz« lika v starosti. Njemu je 90 let. nji pa 25 pomladi. Nedavno je zmagala ▼ lepotni konkurenci svoje dežele in ie bila izvolje. na za miss Turčijo. Ob tisti priložnosti ja paša videl dekle ter jo prosil za robo. Su-* lejka mn je res dala roko. srce pa bo naj* brže prihranila za mlajšega.
Kapitan Kendrick s soprogo
Nemške oblasti so izgnale z Dunaja kapitana Kendricka, uradnika angleškega . konzulata. Očitajo mu, da je vohunil
Neurje obglavlja vrabce
Nad Oberhaustnorn v Nemčiji je razsajal te dni silen vihar. Zračni vrtinec je odkrival strehe hiš in podiral tovarniške zgradbe. Posebno veliko žrtev je zahteval vihar med vrabcL Pozneje so jih po cestah in vrtovih pobrali za mnogo veder. Mnogim so bile glave naravnost odbite.
Motorni vlaki
na afriški progi
Na železniški progi Adis Abeba—Dire-dawa so uvedli v promet motorne vlake, ki so skrajšali vožnjo na imenovani progi za dve uri.
ANEKDOTA
Angleški pisatelj Wcdehorase je napte— veliko število veselih iger. Ko so r nekem londonekm gledališču igrali prvič novo pisateljevo komedijo, je podarila Wodehotu seova soproga kuharici vstopnico, da si ogleda gospodarjevo delo na odru. Po predstavi je pisateljeva ežna vprašala kuharico, kako £ je igra ugajala.
jO, bilo je prav čedno*, je dejala kuharica. >Mislim pa, da bi bih. morah dati tu. di gospodu vsaj kakšno majhno vlogo, kajti prišel je samo enkrat pred zastor in 6e je gledalcem nemo priklonil.«
VSAK DAN ENA
Rehabilitacija nemškega generala
Vrag je poslal po nevesto
Kaj vse ljubezen stori • • •
zotni neznanec zaslutil, kaj se bo zgodilo, je pograbila pcleoio in ga tako krepko treščila z njim po glavi, da se je zgrudil na tla. Osvestil se je čez nekaj časa, a tedaj je bil mladi dekli pogum še bolj zrasel.
Stopila je še bliže in mu strgala krinko z obraza — tedaj je opazila, da je hudičevega sla zaigral neki znani fant iz sosedne vasi. Stvar se je potem hitro pojasnila.
Fant ee je bil v krepko dekle zaljubil do ušes. Rad bi jo imel malo na samem, v času, ko je ■•-•edel, da ni nobenega moškega pri hiši. Ker je pa vedel, da kmetica ne bo imela smisla za njegove ljubezenske počutk= in ker je bilo vrhu tega še zelo dvomljivo, kako bi ga sprejela lepa Roža, si je izmislil zunanjost hudičevega odposlanca. Konec je bila precejšnja rana na glavi, ki bo zahtevala daljšega zdravljenja in ali mu bo Roža zaradi jyffft, kaj bolj naklonjena, d& nwrav
»Kaj vam pa prihaja na misel! Saj me boste še pohodili!«
»Oprostite--pesek med prsti na nogah mi je strašno zopera.«
Chiami Doveiinik nemške vqjjske, general von Brauchitsch, izroča generato Jfcritschu V&s&tmjgBs**^ J£* Qambarm m Eoino«3&nsken»
V nekem kraju v bližini Regetnsburga na Nennškem se je odigral svojevrsten dogodek. Nekega večera, ko ni bilo nobenega moškega doma, je stopila pred neko kmečko gospodinjo grozotno našemljena moška postava. S pretečim glasom je pokazala na deklo in dejala prestrašeni kmetici: »Vrag me je poslal, da odvedem Rožo s seboj.«
Satanov sel je moral biti v resnici grozen, kajti kmetica, ki ni bila plaši jiva, pač pa je bila praznoverna, se je po teh besedah onesvestila na ležalniku, na katerem je baš čitala časnik. Nič manj se ni prestrašila mlada dekla, ki je odložila ročno delo in sledila neznancu trepetajoč po vsem telesu. Ker mu je šla očitno prepočasi, jo je trdo zagrabil za ramo in vlekel za seboj.
Ko pa sta korakala zunaj mrimo skladovnice polen, se je Roža opogumila. Na tako lahek način svoje duše vendarle ni AJtotela prepustiti budiču. Preden je gro-
Angleški kralj obišče Washington
Ofeisk fio trajal tri mesece — Stiki med Anglijo in Ameriko postajajo vsak dan tesnejši
Novo letališče v Sintgapuru
T Največji arzenal
Pri Ghorleyu v Lancashireu, v osrčja Angleške, gradijo ta čas največji arzenal na svetu. Pri deäu je zaposlenih 10.000 mož. Zgradbe so urejene tako, da jih je iz letala skoraj nemogoče opaziti.
Vse ozemlje tega ogromnega vojnega skladišča je za javnost zaprto. Delavce so pripeljal z vso opreznostjo in tajnostjo na Mce mesta. Predsednik zveze gradbenih delavcev je nekemu londonskemu listu izjavil, da gre sploh za največjo gradnjo r zgodovini.
V Singapuru so zgradili krasno civilno letališče, ki so ga nedavno izročili prometu
^m^mmmammmmammmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmm
Mastne delnice
Sueškega prekopa
Družba Sueškega prekopa plačuje za vsako delnico
7S9 frankov dividende
353-201 delnice družbe Sueškega prekopa So danes v rokah brilske države. Ostalih 446.796 delnic je v rokah francoskih harik, družb in zasebnikov. Lansko leto je bila delnica za 250 frankov na pariški borzi vredna 25.285 frankov. Samo od leta 1931. do 1937. so delničarji zaslužili več nego 2.3 milijarde frankov in sioer pri glavnici, ki je znašala 163 milijonov zlatih frankov. 70 odstotkov dohodkov gre v ž pe delničarjev, 2 odstotka dobe upravniki družbe. 2 odstotka drugi nameščenci, ostanek se petrosi za vzdrževanje prekopa, njegovo izpopolnitev, nakupe zemljišč itd. V prvih 55 letih svojega obstoja jc družba svojim delničarjem več nego sedemkrat povrnila vložene glavnice, mesto upravnika pri družbi dnnaša letno 400 tisoč frankov.
Upravnikov je 32, med t"mi je 21 Fran-
cozov, 10 Angležev in 1 Hplamdec. V zadnjem času so na račun števila franccskih upravnikov pritegnili dva Egipčana. Visoki uradniki družbe dobe mesečno okrog 150.000 din plače, vštete pa niso razne ugodnosti, ki jih daje družba. Mesto Is-mailijo, kjer ti uradniki prebivajo, je dobilo s polno pravico ime »mesta milijonarjev«. Njihove pokojnine so knežje.
Dohodki družb3 se pritekajo v glavnem iz pristojbin, ki jih morajo plačevati ladje za potovanj« skozi prekop. Vsaka tona, vsak potnik je tu obdavčen. Lansko leto je znašala tonaža ladij, ki so plule skozi prekop, 36,491.332 ton, potnikov fe bilo 697.800. To je dalo 1.448.484.829 frankov dohodka, iz tega sledi, da je imel vsak delničar za delnico 250 frankov 756 frankov dividende.
Eksplozijska nesreča v Moravski Ostravi
V laboratoriju kemične tovarne JuliuE Rütgers v Moravski Ostravi se je pripetila. težka eksplozija. Sedem delavcev, ki so bili ta čas v prostoru, je dobilo težke poškodbe, diva sta ostala pod razvalinami in sta gotovo mrtva. Eksploziji je sledil požar, ki se je širil z neverjetno naglico in ga z vodo ni bilo mogoče pogasiti.
šele po mnogih urah dela so ga omejili z uporabo dušikovih in ogljikovih bomb. Gasilno delo je bilo zelo nevarno, ker so se eksplozije neprestano ponavljale. Zgorelo je 150 vagonov lahko vnetljivih kemičnih snovi. V mestu je zavoljo razpokov nastala spočetka velika panika, pozneje je imela policija težko delo, da je zadrževala deset tisoč? radovednežev, ki so pritekli na kraj nesreče.
Pes s šestimi nogami
Na sejem v Karcagu na Madžarskem je prišel te dni neki kmet s psom, ki je imel šest nog. Sprednje noge živali so normalne, na zadnjih pa ima še dve manjši nogi.
Nov angleški poslanik v Moskvi
V	angleškem tisku se množijo vesti o tem. da namerava kralj Jurij VI. prihodnjo pernia d ali poletje obiskati Kanado. Nekateri listi pravijo, da bo ta obisk objavljen uradno v novembru, ko se prične zasedanje poslanske zbornice.
Obisk bi trajal tri mesece in po vsej priliki bo angleška kraljeva dvojica obiskala tudi Washington, kar zbuja še posebno zanimanje vseh krogov. Domov bi se vrnila iz New Yorka.
Takšen obisk bi imel velik pomen, še ■večji morda nego zadnji obisk Pariza. Pri tem poudarjajo Usti, da postajajo odnošaji med Anglijo in Zedmjenimi državami čedalje tesnejši, po sklepu trgovinske pogodbe, ki ga je pričakovati v najkrajšem času, se bedo odprle možnosti za nadaljnje konkretne dogovore.
Listi tudi poudarjajo, da se predsednik
Oklepni avtomobili se ©Majajo v najem
V	časopisnih inseratib se zrcali čas. V vodilnih šanghajskih listih je dobiti te dni redno oglas naslednje vsebine: »Oklopne avtomobile, z oboroženim spremstvom, zelo pripravno za prevoz oseb in blaga, je dobiti vsak èas in za vsako smer poceni v najem.«
Ta oglas osvetljuje pač bolj nego vse drugo negotovost in zmešnjavo, v kateri živi šanghaj zavoljo kitajsko- japonske vojne. Bolj zgovoren nego vsak oipis je tudi naslednji oglas: »Oborožene telesne straže, ki so pripravljene vsakogar spremljati in ga varovati, vam posreduje družba XY. Prvovrstni strelci, zavarovalnina za. strelivo in strošek sta vsebovana v najemnini.«
Kakor poroča Reuterjev urad imata obe podjetji, ki oglašujeta na ta način, sijajne dohodke. . ,
BOBE© PRALNO SREDSTVO
RES DOBRO — S KATERIM BOSTE ZADOVOLJNI JE
SLOVENSKI IZDELEK !
Roosevelt truda, da bi Ameriko spravil iz njene izolacije, a angleška vlada noče seveda zamuditi nobene prilike, da bi svoji državi za vse primere zavarovala hrbet Kraljev obisik v Washingtonu bi otvoril novo dobo v angleško-ameriškšh odnoša-jih.
Angleška vlada je imenovala sira Williams Seeda, poslanika v Argentini, za novega poslanika v Moskvi. Seed nastopi novo službeno mesto z novim letom 1939
Samomorilec v letalu
Nenavaden konec — zaradi nesrečne ljubezni
Heinz Adolf GÜlagauer, 22fratni inženjer letališča v južnoafriškem mestu Kimber-leyu, se je z veseljem udeležil neke plesne zabave. Kmalu po polnoči je zapustil plesni lokal in je še rekel svojim prijateljem, da ga ne bodo več videli.
šel je do 10 km oddaljenega letališča in izvlekel iz neke lope letalo. Letalo pa se je s težavo dvigalo in nazadnje je tre-
Madžarski državni
upravnik v Nemčiji
ščilo v žičsno ograjo. Glagauer je tedaj iz-vlkel drug aparat in se z njim dvignil v zrak. Pol ure je povzročal prebivalstvu KHmberleya velik strah, ker je letel nevarno nizko nad mestom sem in tja. Potem se je obrnil proti ravnini, se dvigal čedalje višje im v višini kakšnih 2000 m je obrnil stroj z vso brzino proti zemlji. Uro pozneje so ga našli med razbitinami vsega raztrešč enega. Na sebi je imel še črno obleiko, ki jo je nosil na plesu. Iz Izjav, ki jih je bü dal nekolikokrat prej, bi bilo razvidno, da si je končal življenje zaradi nesrečne ljubezni.
Londonski dežniki in sončniki
Urad za najdene stvari londonskih prometnih sredstev ugotavlja, da eo London-čaoi zavoljo izredno vročih in suhih dni letos izgubili »izredino majhno« število dežnikov, kako še nikoH.
Prebivalci angleške prestolnice pozabijo na leto povprečno 350.000 teh zaslonov v podtalnih železnicah, v avtobusih in drugih -vozilih, v prvi polovici letošnjega leta pa so jih pozabili le 113.000, dočim bo jih v isti dobi lanskega leta 180.000. Statistika ugotavlja tudi to, da je med 60 izgubljenimi dežniki 49 ženskih in en sam moški, ženski so torej neprimerno pozablp-vejše od moških, vsaj v Londonu. Da predstavljajo dežniki polovico vseh iz. gubdjenih in najdenih predmetov, je za London in njegovo vreme značilno.
Admiral Horthy, ki je v Kielu prisostvoval splovitvi nemške vojne ladje »Princ Evgen«
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Kulturni pregled
Problemi ozdravljenja naše opere
Kot nadaljevanje včerajšnjih izjav g. ravnatelja M. Poliča (Kako je s krizo ljubljanske opere?) priobčujemo danes njegove izjave, ki z vsem poudarkom opozarjajo na materialno t. j. finančno ozadje »krize naše opere«.
Opera in občinstvo
V položaju, kakor sem ga opisal, je bila na^a prva dolžnost ohraniti smisel opernega obstoja tudi v najtežjih trenutkih, kljub kratkovidnosti in egoizmu v Lastnih vrstah, pasivnosti poklicanih činiteljev in razume« vanju občinstva, ki vidi v gledališču še vedno v prvi vrsti le zabavišče Saj je lah_ ko tudi opera do neke mere zabavna in gledališče naj omogoča poset.niku sprostitev duha, toda pravo vrednost tosta dosegla zavod in občinstvo le tedaj, če ga do<sežeta z deli, kakor so >Don Juan«, j-Rusalka«. »Jenufa«, itd., ne pa samo z >Butterfley«, »Lucio«, ali celo z »Grofico Marico« in >Plesom v Savoyu«. Tako pa doživljamo. da se pose bon slovanski repertoar, ki nam bi moral biti najbližji, izvaja skoraj samo zaradi načela, ne da bi naša kultura imela od tesa kaj koristi. Statistika ie v tem pogledu posebno žalostna. Ne saä mo, da se naš poklicni muzik ne zanima ira napore gledališča, o čemer zgovorno priča stil naše glaebene produkcije; tudi pri novi generaciji konservatorisiov ni čutiti več-e vneme. Toda najžalostnejšo sliko nudi v tem poi'ledu dijaški parter, ko vidite v •njem ol menda 8.000 dijakov v Ljubljani S do 10 oseb z nedijaki vred! In vendar znaša vstopnina celih 5 din, a če prede frda. jc celo zastonj! In tako vam doštu-dira v Ljubljani kjer se iz javnih sredstev v/držu jc celo opera, generacija za generacijo, in mladi ljudje odliaiiajo na kmete, !a bi tu daiali vzgled našemu ljudstvu, a n -o izkoristili priložnosti in vsrkali vase čarobni svet Dvorakovih >Rusalk». Rimske. :'a K orza kova :Snegurke«, ni jih presunil himnični spej? zavrženega »Jakobinca« eli nračna breznadejnost Katje Kabanove; ni h dvignila monumentnlnost in barvitost Jenufe«. Takim doživetjem. ki ostanejo slehernemu kdor jih je bil deležen, v ne* :/brisnen] spominu, globoko vrezana v du_ šo in ki tvorijo še v poznih letih dragocen moralni zaklad, se toliki mladi ljudje izmikajo. In ka; store v tej smeri tako zvani poklicani«? Mar ne zasledujejo sistemov \ naš; okolici pri naših eosedih. s katerimi bi morali kot samo.stojen narod tekmovati? Ai: so kaj slišali o pojavih, kakor so, postas • ino. Theaterzwang, Theatergemeinden, Werbevorstellungen; ali o carro di tespi, sabbato del teatro, itd? Vprašajte svoje otroke, če pomnijo, da bi jih bil kdo izmed gg. pedagogov opozoril na kak značilnejši repertoarni dogodek, ali da bi bil celo žrtvoval kaj časa in besed za analizo kakšnega opernega dela? V dolgoletni praksi sem pr; nas srečal le enega idealnega vzgojite« lia, ki je skrbel za dostop svojih in siro_ mašnejših dijakov v gledališče. Bore malo!
"otreben je idealizem!
Kljub euiu za višje naloge gledališča dezinteresiranemu. skoraj bi rekel hladnemu okolju se vzdržuje v našem močno prizadetem ansamblu še vedno nekak idealizem. čigar sadov ni moči zanikati. Cela vr_ sta sodobnih in starejših slovanskih del od >Halke« do ?>Katarine Izmajlove« in * Bot re smrti« je šla v dostojni obliki pres ko n-ašega odra. In ne ozirajoč se na odziv javnosti je uprava oskrbela njih izvedbo ter tako dokazala, da pojmuje svojo nalogo. Toda čas je. da se tudi sredina, v kateri deluje tak zavod, zave svoje dolžnosti. Časi. ko je zadoščala za njega vzdrževanje državna dotacija, so minili. V teku redukcij se je budžet zmanjšal za okroglo 2 milijona. Zmanjšanje osobja in skrčenje izdatkov pa je močno prizadelo delazmož? nost zavoda, ^to so r»e občutno znižali dnevni dohodki. kar ustvarja nove pri_ manjkljaje v blaga jni. Circulus vitiosus... In kljub temu moramo stremeti, da se predstave kvalitativno zboljšujejo. ker zahteva to napredek zavoda in nujnost, da se ob pomanjkanju novih dobrih del vračamo h reprizam. katerih prve izvedbe so obiskovalcem zapustile v spominu predvsem dobre strani, ki jih časovna odmaknjenost še stopnjuje.
Potreben je denar in Eopet denar!
Problem je težak, da, nerazrešljiv. Kako doseči z mnogo manjšimi sredstvi, z izčrpnim repertoarjem z osobjem, ki je radi svo. je stalnosti le težko obnavlja, boljše re_ zultate kakor v normalnejših časih, to je zares uganka. Prav v tem je pa jedro vprašanja. Kriza ee je začela z zmanjševanjem dotacij in prejemkov; izbruhnila pa je tedaj, ko smo v tej smeri prekoračili mejo, kakor jo dopušča normalno vzdrževanje zavoda. Takrat je bilo treba najti nadomestila za izostale zneske zlasti še, ko se je bilo izkazalo, da kljub vsem naporom in v najboljših sezonah ni bilo mogoče v Ljub« Ijani prislužiti toliko, da bi vsaj redno iz_ plačevali prejemke osebja. Spričo dejstva, da ima članstvo na potovanju pravico do uradniških dnevnic, so tudi turneje (torej eventualni zaslužek izven Ljubljane) finančno ostale neučinkovite. Ko se je izkazalo, da ni mogoče nikjer najti novih virov (tudi predstave na prostem so se v svojem primitivnem okvirju kaj hitro izčrpale), je preostal le še en izhod: ukinitev opere. Toda kdo naj bi za ta ukrep prevzel odgovornost? Saj niti koncentracije gledališča v eni hiši ni mogel nihče zagovarjati, temveč je obveljal sklep, da je tre« ba vzdržati do boljših časov.
In začela se je borba na vsej črti. ki še danes traja: Od izsiljen ja oglednega materiala nezaupljivemu založniku, prevoda honorarja željnemu prevajalcu, preko oskrbovanja študijskega materiala, vsakega kosa garderobe in dekoracije tja do honoriranja posameznega pomagača v orkestru, pri solistih (če dostojna zasedba izmed 16srih rednih članov ni mogoča), v baletu, pri sta_ tistih. Težave, ki jih pri drugih zavodih komaj poznajo! Tam lahko posvetijo vso energijo umetniškemu udejstvovanju, medtem ko moramo mi zapravljati čas in moči za dosego navadne delazmožmosti. In pri tem moramo producirati še enkrat več kakor drugod in vse mora biti prvovrstno. Kljub omejitvam "delovnega časa, ki si jih izsiljuje sfiabo honorirano osobje, mora biti veako delo preizkušeno do detajlov, za vsako partijo hi morali postaviti pevce-specialiste ki naj bi ustrezali tudi po zuna-
njosti. Pole« vsega naj bi repertoar bfl po
volji občinstvo, kritiki m opravi! Maral ti biti namreč zanimiv, nov, dostopen; umet» niško kvaliteten, sodoben in vrgojevalen; naposled poceni, izvedljiv z lastnim ansamblom, brez statistov, itd. in dovolj mika. ven! Vse to približno 10 do 12 krat na sezono ali v 20 letih nekako 200 krat! Toliko oper — m že takih! — literatura «ploh ne premore! Pa 6e vendar postavljajo take zahteve z vso resnobo!
Vrnit® nam iignbljeno subvencij»!
Pravijo: malo denarja, malo muzike! Opera je luksus, ki lahko zanj vari ramo znani Verdijev izrek, da potrebuje denarja še denarja in spet denarja! Ce ga pa ni, začno veljaki z diagnozami in svetujejo razne metode, iščejo se vzročnlki in krivci. Mislim pa, da je gotovo le eno: vrnite nam izgubljena dva milijona in spet bodo za» dovoljni: občinstvo, kritika in uprava. Predvsem pa osobje. ki se bo lahko zopet posvetilo nemoteno in z uspehom svojemu delu. Kajti naš ansambl je menda doprinesel po vsej naši državi in nedavno tudi izven nje dovolj dokazov o svoji sposobnosti in kvaliteti. Zahtevati spet in spet novih dokazov in prežati od izvedbe do izvedbe na kakšno, tudi slučajno neskladnost. da bi le mogel kdo soditi in obsoditi, je v mojih očeh cinizem. Ce kaj ni v redu, iščite vzrok tam. kjer je: v težkih delovnih razmerah, nastalih zato ker naša sredina ne more ali ne mara dati potrebnih sredstev in pogojev za normalno delo zavoda, dalje v slabi organizaciji gledališkega živ» Ijenja, kjer poleg državnega (oktroirane_ ga?!) zavoda deluje cela vrsta nepoklicnih, diletantskih združenj, ki uživajo moralno in materialno podporo raznih slojev in skupin ter tako izvajajo občutno konkuren. co. Pravega vzroka današnje krize v zavodu ni mogoče najti, temveč le njene posledice. Kakor pametni zdravnik, ki bo odstranil najprej vzročnike bolezni, da bi si organizem opomogel, je treba prijeti tam, kiier nas tišči: pri naši kulturi sploh.	Mirko Polič
Zapiski
Umetnostna razslava bratov Vidmarjev.
Po daljšem presledku bosta slikarja Drago in Nande Vidmar spet razstavila izbor svojih del v Ljubljani. Razstava bo obsegala okoli 80 del — olj in grafik. Pretežna večina del je posvečena življenju iin zemlji našega človeka. Razstava bo odprta v Ja_ kopičevem paviljonu od 3. soptembra dalje.
r t
\Wfi01

potem rabite Retino, da lahko zadržite Vaše utiske s potovanja hitro in pocenL Vsi Retina modeli imajo sprožilec na oklopu, avtomatični transport filma svetlostno jake optike do f 2, Compur ali Compur Rapid zapor, Retina II ima tudi z objektivom vezani daljinomer in napravo proti dvojnim osvetljenjem.
Kodak Retina 1. in II.
Vkterljini plavalci so že v Ljubljani
Tekma z Ilirijo za Jadranski pokal bo v nedeljo zvečer
i/EHZ&<u&K«rimi
vjla/oviti dd paccini iz čikaga. je / /vojim /enzacijonalnin pre. paratott. povrnul ženi aktiv-! no/t in mlado/t.
Za ŽENE od 40 let naprej
«MORANA HORMON AKTIV
KREMA* 0im.6o-.vrne ženi ak. tivno/t in filado/t.
od30-^0 let MORANA HORMON KREMA' ( iz mi/jih žlez )
dinara 50-
od 18 -30 let «MORANA VITA. MIN KREMA'(vi/okihgoi?a)Din*o:
V	nedeljo zvečer ob 20. bo v plavališču SK Ilirije plavalni dvoboj za Jadranski pokal med sušaško Viktorijo in ljubljansko Ilirijo.
V	nedeljo bo nastopilo kompletno iliri-jansko moštvo s Cererjem, Wilfanom in Ziherlom na čelu. Po svojem lepem uspehu v Londonu bo Cerer prvič startal v domači vodi. Zelo smo radovedni na nastop Wilfana, ki bo startal na sprinterski 100 m progi in ojačil ilirijansko olimpijsko štafeto 4 X 200 m prosto. To pot bomo torej prvič v letošnji sezoni lahko videli kompletno ilirijansko moštvo.
Cenjeno občinstvo opozarjamo na nu-merirane sedeže na tribuni in na predhodno prodajo vstopnic, ki bo vso nedeljo.
Gornje obvestilo plavalne sekcije SK Ilirije pomeni obenem rešitev neljubega spora v tej sekciji, o katerem smo pred dnevi precej obširno poročali v tej rubriki.
Kakor nas obvešča klubovo vodstvo, je imela plavalna sekcija SK Ilirije pred- | ljo zvečer
snočnjim zelo obiskan sestanek vseh svojih aktivnih članov, na katerem so bila v medsebojnem sporazumu rešena vsa nesporazumi jen ja. Vsi plavalci, ki so bili prizadeti zaradi znane spomenice, so lojalno izjavili, da bodo takoj začeli z rednim športnim delom in prav za prav od vsega začetka niso imeli namena škodovati klubu, še manj pa našemu plavalnemu športu. Upajmo, da so bile te njihove izjave res dobro premišljene in da bo v bodoče v vrstah ene najmočnejših plavalnih sekcij v državi zavladal spet stari to-variški in športni duh. tako med plavalci samimi kakor tudi med njimi in njihovimi voditelji in trenerji.
Plavalci sušaške Viktorije so med tem že prispeli v Ljubljano, da se bodo tem bolj temeljito pripravili za to važno srečanje. Viktorija je po dosedanjih rezultatih najresnejši kandidat za letošnjega zmagovalca v tekmah za Jadranski pokal, pa ji je seveda mnogo na tem, da bi ne izgubila te najtežje tekme, ki jo ima v nede-
Te
e novitete takol od/tranijo gü3e. mlahavo kožo, nerede KOŽO mlado/tno napeto Z baržuna/_ tim tenom.
«MORANA LEPOTA RA/TLIN/.
KI PUDRI* v weh nijan/ah din.25.

/PUT
Tri tekme s češkoslovaško
bodo to nedeljo v Zagrebu, Pragi in Beogradu
To nedeljo ne bo ligaškega sporeda, zato pa bodo imeli naši nogometaši kar tri prilike, da bodo pomerili svoje moči z močnimi češkoslovaškimi reprezentancami.
Glavna prireditev, meddržavna tekma med najboljšima garniturama Češkoslovaške in Jugoslavije, bo v Zagrebu, ki je te tekme še posebno vesel zaradi tega, ker tamkaj že 5 let ni bilo nobene reprezentančne nogometne tekme. To srečanje bo dvajseto po vrstnem redu med nami in Ce-hoslovaki in smo dosedaj od odigranih 19 tekem zmagali samo v štirih, dosegli neodločene izide prav tako štirikrat, enajstkrat pa smo izgubili. Začeli so se ti porazi s tolikokrat omenjeno olimpijsko tekmo v Anversi 1. 1920, kjer smo prvič po vojni z nogometom šli v mednarodno areno in morali spraviti poraz 0 : 7. Zadnja takšna tekma je bila dne 3. oktobra 1. 1. v Pragi in se je končala s tesno zmago 5 : 4 za brate Čehe.
Zanimanje za nedeljsko srečanje v Zagrebu je še posebno veliko zaradi tega, ker je češkoslovaška po končanem svetovnem prvenstvu v Franciji dosegla nedavno rekordno zmago proti švedski in vse kaže, da mora biti sedaj v odlični formi. Gotovo se bo glede na bližino prizorišča tudi v Ljubljani našlo nekaj prijateljev nogometa, ki bodo šli pogledat to zanimivo igro. Opozarjamo, da je ministrstvo za promet dovolilo vsem obiskovalcem te tekme 50 odstotni popust pri voznih cenah za vse vlake in razrede, razen za ekspresni vlak. Potniki naj kupijo običajni obrazec K13 in si dajo v Zagrebu potrditi obisk tekme, nakar se bodo lahko z isto vozovnico brezplačno vrnili domov. Popust velja za dneve od 25. do 31. t. m. (■Mimogrede bodi omenjeno, da je prometno ministrstvo enako ugodnost odobrilo tudi za obisk meddržavne tekme med Ru-munijo in Jugoslavijo, Id bo 6. septembra t. 1. v Beogradu). Popust za te obiskovalce bo veljal od 3. do 9. septembra.).
Razen v Zagrebu pa bosta po dve češkoslovaški in jugoslovenski enajstorici igrali še v Beogradu in Pragi. Čehi so proti Beogradu postavili drugo najmočnejše moštvo. za Prago pa so določili nekoliko šibkejšo postavo, ker računajo pač na ugodnost domačega terena in domačega občinstva. Vprašanje je, če se pri tem niso vračunali, kajti Zagreb je sestavil enajstori-
razen njih pa še trije Varaždinci in Ci-mermančič (Gradjanski).
Ta nedelja bo torej potekla v znamenju treh važnih nogometnih srečanj s predstavniki močnega češkoslovaškega nogometa.
Prijateljska tekma med Grafiko in Marsom
Prijateljska nogometna tekma, ki bo v nedeljo 28. t. m. na igrišču »Ilirije« ob 10. dopoldne, obeta nuditi športnemu občinstvu prav lep nogomet. Znano je, da so bila srečanja med tema kluboma zmerom zanimiva, saj oba kluba gojita kombina-torno igro in tudi lepo za oko. SK Grafika, ki je prebolela krizo, spada brez dvoma med prvorazredne klube, kar je ponovno dokazala v nedeljo, ko je porazila »Reko« na viških tleh. Marsovcem bo to zadnji trening pred prvenstvom. Ker bo vstopnina minimalna, vabimo občinstvo, da si ogleda to prireditev.
Razveseljiva in avtentična ugotovitev. V imenu slovenskih »drukarjev« našega »Sandita« (igralca Laha, ki nastopa v letošnji ligaški sezoni za beograjski Bask) nam piše F. B. iz Beograda naslednje vrstice: V ponedeljkovi izdaji »Jutra« z dne 22. t. m. ste objavili v rubriki »Športna nedelja«, da je prvi gol na tekmi Bask— Gradjanski (Zagreb) za Baska zabil njegov igralec Tomaševič. Prednje je treba popraviti tako, da je gol dal bivši igralec SK Ljubljfene in sedaj član Baska Aleksander Lah, ki se je na tej nogometni tekmi dostojno predstavil prestolniškl nogometni publiki m si takoj osvojil njene simpatije. — Vsakemu svoje, če gre za Laha in njegove prijatelje, pa tem rajši!
»Ilus trovane sportske novosti« št. 35 so izšle. Glavna vsebina: Tri nogometna srečanja s Češkoslovaško, amatersko kolesarstvo nima mnogo smisla, Aci Živkovi-6u ni nogomet cilj, nazadovanje sporta ▼ šibeniku, kolo presenečenja v ligi, brez sreče ni uspeha (za BSK v Ljubljani), Pleteršek je prvi pretekel 400 m pod 50 sekund itd. Vmes je še mnogo paberkov in indiskrecij ter raznega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne Številke so po 1 din.
Iz SK Ljubljane. Danes ob 16.30 trening ligaškega in rezervnega moštva
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Od-borova seja bo drevi ob pol 20. v klubovem lokalu. Tajnik.
SK Mars. Danes od pol 18. dalje obve-
zen trening za vse igralce. Po treningu sestanek obeh moštev zaradi nedeljskih ca, v kateri je sedem odličnih Haškovcev» tekem. Tinftetaflr»
Židovski problem v Julijski Krajini
židovski problem je postal, kakor smo že pred dnevi omenili, po vsej državi izredno pereč. Po doslej zbranih podatkih živi v Italiji 47.825 2ädov, od teh v Laciju 11.600 24.3°/oo prebivalstva), v Lombardi-.. ji 7876 (16 50/no), v Julijski krajini 6883 (14.4°/oo), v Toskaini 5293 (ll.l°/0o>, v Pi-jernontu 4958 (10.4<>/00), po ostalih 14 itali janskih deželah pa mnogo manj, tako da pride tam povprečno šele na vsakih 100.000 prebivalcev komaj po 1 do 65 Židov. Julijska krajina je torej po številu židovskega prebivalstva v primerjavi z ostalimi deželami na tretjem mestu. Prav za prav pa so jo postavila v ta položaj njena pristaniška mesta, kakor Reka Trst in Pulj. Vsa ostala dežela se lahko ponaša s prav tako neznatnim odstotkom židovskega elementa, kakor n. pr. južna Koroška ali ostal0 slovenske pokrajine tostran meje.
Med omenjenimi pokrajinskimi mesti je vsekakor na prvem mestu Trst, ki živi v njem okrog 4650 Židov, tako da jih odpade po 185 na vsakih 10.000 tržaških prebivalcev. Trst je glede na svoj židovski element daleč na prvem mestu tudi v primerjavi z drugimi večjimi centri Italije. Na drugem je Livorno s 133 Židi na 10.000 prebivalcev, na tretjem Rim s 112, na četrtem Florenca z 82, dalje Benetke s 73, Milan z 69 in Turin s 63 Židi na 10.000 prebivalcev.
rPed nekaj meseci je glasilo glavnega fašističnega nasprotnika židovskega rodu in nekdanjega glavnega tajnika fašistične stranke Farinacci ja »Regina Fascitta«, ki izhaja v Cremoni in ki je že tedaj sprožilo ostro kampanjo proti Židom, objavilo seznam židovskih politikov, vodilnih uradnikov, finančnikov in trgovcev v Trstu. V njem našteva 1 ministra, 2 senatorja, 4 člane vrhovnega korporacijske. ga sveta. 127 funkcionarjev pokrajinske in občinske uprave, borze, javnih skladišč in drugih" javnih gospodarskih ustanov, 22 častnih konzulov, 98 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, 158 funkcionarjev poedinih stanovskih mladinskih in drugih fašističnih organizacij, 6 vodilnih funkcionarjev vojaških udruženj, 435 višjih uradnikov pri bankah, zavarovalnice h, paroplovnih. trgovskih ln industrijskih podjetfih, 37 vodilnih funkcionarjev pri higienskih, zdravstvenih in dobrodelnih zavodih. 10 menjalničarjev, 36 odvetnikov 70 inženjerjev, 11 novinarjev. 78 zdravnikov, 16 glasbenikov. 72 trgovskih izvedencev, 476 trgovcev, 588 hišnih posestnikov, itd.
židje pa imajo v tržaški trgovini in javnem življenju tudi svojo stoletno tradicijo. v obrambo žridov proti očitkom omenjenega cremonskega lista J? tržaški »Piccolo« že v marcu objavil serijo člankov, v katerih je s konkretnimi podatki, imeni in številkami obeležil židovska zasluge za italijansko stvar v Trstu in vobče v Julijski krajini, njihove žrtve na bojiščih v svetovni vojni in v nemall meri tudi njihovo vodilno vlogo v nekdanjem gibanju tržaških iredentisrtov proti ljudstvu v mestu in na deželi, ki je bilo drugega rodu.
Ko je bila pred kratkim proklamirana nova rasna politika, se je položaj na mah izpremenil. židovski tržaški podestat Sa-m je podal ostavko. Senator Meyer, predsednik raznih državnih finančnih ustanov z milijardnim kapitalom, je prodal svoj »Piccolo* skupini pod vodstvom Mussolini jeve ga tovariša a šolskih klopi, znanega publicista Rina Alessi ja. Cela vrata židovskih trgovcev pa je pridela v naglici likvidirati svoja podjetja. V Trstu je prav tP dni precejšnje število generalnih razprodaj in ljudje si nakupujejo za-blaga nwwfiftwin nJgkifa fimrfv
od Din 1.350.— naprej, pokromana, s sprožilcem na oklopu, in svetlostno jakimi optikami Retina II v krasni izvedbi za največje zahteve od Din 2.500 naprej.
Nekaj podobnih likvidacijskih razprodaj se je pričelo tudi na Reki, v Gorici in drugod. Rečeno je bilo, da bodo ukrepi proti Židom, ki jih napovedujejo za te dni, naperjeni proti novim židovskim beguncem iz Avstrije in ostale Nen a vendar likvidirajo in se pripravlja morebitno odselitev tudi židje, ki svoje življenje prebili v Trstu i' kakor kažejo vprav zgoraj omer meri.
V torek je bilo po vsej Italiji n cialno štetje Zidov, židovske di tudi take, ki imajo le po enega 51 dovske veroizpovedi, so že nekaj 3 prejele posebne formularje s celo vprašanj, ki jih je bilo treba glede n? stanje 22. t. m. izpolniti in oddati v določenem roku pristojnim oblastem. Med drugim je bilo treba zabeležiti podatke 0 na-rodnosti in državljanstvu, o pripadnosti k fašistični stranki in o zaslugah za državo ter fašistično vlado. Navesti je bilo treba tudi Žide, ki so morda v zadnjem času prestopili v kakšno drugo veroizpoved.
Na osnovi tega štetja bodo, kakor zatrjujejo poučeni fašistični krogi v najkrajšem času izdani osebni izgonski odloki, ki bodo zadeli predvsem vse židovske begunce s severa, ki jih je v zadnjem času posebno mnogo pribežalo v Rim, MIlan in še nekatera druga večja mesta, pa tudi ostale Žide, tuje državljane. Poleg tega pa se pripravljajo razen že znanih ukrepov o številčni omejitvi židovskega dijaštva in uradništva še posebne odr?dbe o židovskem premoženju, židovskih zakonih z ljudmi drugih veroizpovedi in narodnosti itd.
na
vse
ji Ä-
vei rsto
o
Četrtek, 25. avgusta
Ljubljana 12: Pisana trata (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: NapovedL 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Pomorski promet z Levanto za časa križarskih vojn.
—	19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Plošče. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujeta g. Stanko Avgust (harmonika) in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šornov šramel kvartet.
Petek, 26. avgusta.
Ljubljana 12: Iz naših krajev (plošče)— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. poročila. — 19.00: Napovedi, poročna, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Bela Krajina, geografsko kulturni pregled (g. Rudolf Dostal). — 19.50: Zanimivosti (M. Javornik). — 20: Plošče. — 20.10: Ženske uTa: Konserviranje sadja, zelenjave, itd. (ga, Simonič). — 20.30: Operni napevi. So« delujejo: gg. Janko Vekoslav Jean Franci in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. _ 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Orkestralni in pevski koncert. — 18.20: Plošče. — 20: Kakor Zagreb.
—	21: Petje in orkestralni koncert. — Zagreb 20: Skladbe za čelo. — 20.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 21.30: Orkester. — 22.20: Ples. — Prajja 19.55: Dvorakov ora» torij >Sveta Ljudmila«. — 22.15: Komorna glasba in plošče. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Francoska glasba.
—	Sofija 18: Lahka glasba. — 18.30: Ors kester mandolin. — 19.30: Wagner jeva opera »Večni mornar«. — Dunaj 12: Lahka godba. — 16: Orkester in solisfcL — 19: Pesmi. — 20.10: Dostakrva opereta »Monika«.
—	22.40: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni konoert. — Berlin 19: Lahka glasba. 20.10: Mali orkester. — 21: Veliki orkester.
—	22.30: Lahka godba in ples. — München 19.15: Citraški zbor. — 20.15: Španska madžarski koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Vojaška godba. — Statt, jcart 19: Mati orkester. — 20.10: Vesel ve« čer. — 21: G raener jeve skladbe. — 22.30»
JACKSON GREGORY:
39
HCl SOLNCA
Roman.
»Zame je zlato na kocki«, je rekel, ko je od-jahal, »za vas pa vaše in življenje miss Betty Gordon. Jaz lahko prav tako čakam kakor vi. Buenas noches, senor.«
»Vrag vas pocitraj«, je odzdravil Kendric in .vrata zaloputnil za njim.
Kendric je vztrajal pri sklepu, da bo vso reč r&zmotal na najpriprostejši način; predvsem je hotel govoriti z Barlowom. To bi utegnil šele naslednje jutro in tako je lahko šel zdaj mirne duše spat. Razpravil se je in ugasil luč. Potem je odprl ofcno. A ko je hotel pomoliti glavo skozenj, da se nadiha hladnega nočnega zraka in da se po svoji stari navadi malo ogleda, je opazil, da se je prejšnji pridružila nova zapreka za beg. Med njegovo odsotnostjo so bili okno od zunaj opremili s težkimi železnimi križi. Segel je mednje in jih poskusil omajati — zaman. Delo je bilo skrbno, trdno opravljeno.
Odprta pa so bila vrata v kopalnico. Pretipal se je do Barlowlje spalnice. Vrata so bila zaprta. A ko je pokljukal, je v sobi začul nekakšen šum.
»Kdo pa je?« je zaklical. »Si ti Twisty?«
Ni dobil odgovora. Potrkal je na vrata in vnovič zaklical. Zdaj je čul, kako je nekdo z naglimi koraki premeril sobo in kako so se na drugi strani vrata zaprla za njim. Nekdo, ki je očividno prisluškoval njegovemu razgovoru z Riosom, je odšel.
Okrenil se je, šel skozi sobo in poskušal odpreti vrata, skozi katera je bil malo prej Rios odšel. A bila so od zunaj zapahnjena s težkimi železnimi drogovi. Čul je, kako škrtajo v tečajih, ko je po-tresel.
»Ob takšnile pozni uri spada človek v posteljo, ne pa da trka po zaklenjenih vratih«, si je dejal.
Pet minut pozneje je zaspal.
XIII.
Poker na visoko stavo.
Ko se je Jim naslednje jutro predramil, je najprej preskusil vrata in okna. Vse je bilo kakor prejšnji večer. A ker ni spadal med tiste ljudi, ki se dajo že pred zajtrkom spraviti v slabo voljo, je veselo zapel in se šel kopat. Brezbrižno je čofotal po mlačni vodi, se oblekel, nato pa je našel zajtrk pripravljen. Medtem ko se je bil oblačil, je čul, da so se odprla vrata v Barlowljevi spalnici. Stopil je skozi kopalnico, da bi videl, kdo je. Na mizici kraj okna se je kadila kava. Nikogar ni bilo nikjer. Poskušal je odpreti vrata, ki so držala k dvorani. Zaman. Nato je sedel in se z najboljšim tekom lotil zajtrka.
»Ti ljudje imajo res vse račune v rokah«, je priznal. »Lahko bi človeka izstradali, mu zastrupili kruh ali pa mu spečemu kroglo poslali v glavo. Noben vrabec na strehi ne bi začivkal o tem.«
Zdaj je imel torej Štiri prostore na razpolago; lahko je gledal na vrt. To še ni slabo, se je potolažil. Kadil je cigaro, udobno zleknjen v naslanjaču, in si prigovarjal, da je čisto dobro, če je človek malo prepuščen samemu sebi Tako je vsaj o svojih načrtih lahko nemoteno razmišljal. A ko sta potekli dve uri, ne da bi se kdo pojavil od kod, je postal najprej nestrpen, nato pa se je ujezil. Vsa hiša se je zdela kakor izumrla. Nobenega glasu ni bilo čuti od zunaj, vse je ležalo v globoki tišini. Spoznal je, da lahko z odločitvijo, ki mu je edina še preostala, opravi v petih minutah. Najprej mora govoriti z Barlowom, nato pa bo — z Riosovo pomočjo ali pa brez njega — tvegal beg. Če bi se le Bruce in Barlow spet spametovala in se mu pridružila, bi bila vsa reč od sile preprosta. Trije krepki, odločni Amerikanci bi imeli malo opravka s čredo Zor ai -dinih hlapcev.
Potem je prišla ura, ko je začel s pestmi tolči po vratih in kričati na ves glas. Samo jasni, čisti odmev s hodnika mu je odgovoril. Z držajem samokresa je razbijal po hrastovih vratih. Stresal je železne križe v oknu ,a je kmalu spoznal, da so vsi poskusi zaman. Nazadnje je opustil nesmiselni napor in se odločil za čakanje.
Ko je proti poldnevu nemiren begal po sobi, je čul, kako so zaškripala vrata. Planil je v kopalnico in videl, da so se vrata prejšnje Barlowlje sobe zaprla. Čul je, kako se nekdo onkraj debele hra-stovine giblje, čul je, kako ropočejo krožniki in sklede na pladnju. Z roko na kljuki je čakal, da takoj vdere v sobo, kakor hitro se vrata odpro. A
kakšne pol ure m bflo slišati ničesar več, čeprav je potrpežljivo čakal minuto za minuto. Potem ja ozlovoljen in trmast sedel na rob kadi v kopalnici, trdno odločen, da se ne gane z mesta. Tako je spet pol ure prešlo.
Eno uro negibnega čakanja je bilo za Kendrica dolg, neskončen čas. Spet je začel hoditi gor in dol, najprej po ozkem prostoru kopalnice, potem tiho po mehki preprogi svoje sobe. In komaj je bil kakšnih dvajset korakov oddaljen od vrat, je čul, kako je nekdo odrinil zapah. Planil je k vratom, ki so ga tako dolgo držala v kletki, in jih s sunkom odprl. A samo čul je, kako je nekdo zunanja vrata zaloputnil tisti mah. Ko je pokljukal na njih, so bila že zapahnjena.
»Prav, a vsaj hrano imam«, je zamrmral in sedel za mizo.
Sredi obeda se je domislil nečesa, kar mu ni bilo niti malo v radost. Malo prej je bil svoj sedež na robu kadi zapustil čisto potihem. Trdno je bil prepričan, da ga nihče ni mogel slišati iz sosednje sobe. A kako je mogel nekdo, ki se je mudil onkraj zaprtih vrat, vendarle vedeti, da se je ganil z mesta? Skozi luknjico v ključavnici ga nihče ni mogel opazovati, ker ključavnice ni bilo. Vrata so bila zaprta čisto preprosto s pomočjo železnega zapaha. In vendar je bil prepričan, da ga je nekdo opazoval. Zakaj pa tudi ne? Hiša je bila stara in je očividno doživela že marsikaj. Stene so bile dovolj debele, da so lahko skrivale tajne hodnike v sebi. Morda je bil nepretrgano pod stražo. Misel mu ni bila prijetna, a ukreniti ni mogel ničesar.
Mali oglasi
Službo dobi
3eseda 1 Din, davek 3 Din; za Miro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prvovrstna godba
potrebuje dve lepi, mladi dekleti, ki bi se hoteli učiti igrati razne instrumente. Garantir^ao solidno. Pogoji stanovante, hrana, potni stroški 200 din mesečne plače. Ponudbe s fotografijo na : Daljkovič, kapelnik Zavidovič, Bosna.
19811-1
Prodajalko
začetnico, za modno_ trgovino, iščem za takoj. Ponudbe pod »Začetnica« na ogl. odd. Jutra.
19810-1
Brivsko-frizer.
pomočnika
dobrega delavca v moški in damski stroki, sprejme: Regovič Vekoslav, Ormož.
19808-1
Mehanik
mlajša moč, izurjen v šivalnih strojih, dobi stalno mesto. Lana, Gregorčičeva štev. 5.
19801-1
Natakarica
simpatične zunanjosti, dobi takoj zaposlenje. Zgiasiti se pri vratarju Hotel Sion.
19786-1
Mlinarskega
pomočnika
za trgovski mlin, sprejme takoj valjčni mlin. Meses-cel, Lj-sibljana, Vič.
19788-1
MImarskega
pomočnika
zanesljivega, samskega, ki se razume na mletje koruze. sprejmem za 1. september. Valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu.
19776-1
Sprejem
strojepiscev
Uprava Vazduhoplovnega tehničnega zavoda v Kia-ljevu sprejme v službe 2 pisarja-strojepisca in 2 stenografa-strojepisca v svoj stvu duševnih delavcev-dnevničarjev z dnevnico od 50 do 80 din, kar zavisi od kvalifikacije in prakse. Pravilno taksirane prošnje je poslati do 15. septembra t. 1.
19475-1
Sprejem tehnikov
Uprava Vazduhoplovnega tehničnega zavoda v Kralje-vu sprejme v službo 15 ttrojnih tehnikov v svojstvu duševnih delavcev-dnevničar jev z dnevnico od 60 do 90 din. Pravilno taksirane pro-šnie za sprejem je poslati do 15. septembra t. 1.
19474-1
3—4 ključavničarje
speciialiste pri izdelavi avtomatičnih namiznih tehtnic sprejme za takojšen nastop »Titan« d. d., Kamnik.
19720-1
Brivski pomočnik
dober delavec, išče službo. Poznajelšek Julij, Breg, Litija.	19778-2
•«««iiiniitiimniniiiniiiiiiiiiiiliRamOTiiiaiifiiiiiiiiii.
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Zdravo deklico
močno, od 14—16 let, —
sprejmem v pomoč v trgovini in gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19495-44
Sprejmem fanta
14—16 let kot vajenca v trgovino meš. blaga s 3—4 raz. gimnazije ali meščanske šole. Vsa oskrba v hiši. Klepec Joško ml. trgovina z meš. blagom in usnjem, Turnišče 8.
19782-44
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenato
CERNE — jnvelir,
Ljubljana, Wolfova uL
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa-mo dati v shrambo sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno _ pohištvo. Vso reklamo I preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathian. Ljub tjana. Tyrševa cesta 12 79-12
Kolesa
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Kolesa
Pri nakupu novega kolesa si oglejte našo zalogo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene.	18747-11
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aJA dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Florenc tehtnico
dobro ohranjeno, poceni prodam. Janšatova ul. 2. Ljubljana VII.
19797-6
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 12 din.
Kuharica
pridna, varčna, poštena, vajena vsega v gospodinjstvo spad ijočega dela, želi služ bo gospodinje k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Dobra gospodinja«.
19719-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Pisalne mize
malo rabljene, kupim. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 12.600«.
19780-7
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.
19315-27
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje, repa
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetova ul. 47. telefon 25-91.	307-33
Belo vino
štajersko, boljše vrste, 14 hI, naprodaj. Hadolin Štefan, Veliki vrh, p. Žetale pri Rogatcu.
19770-53
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Jedilnico
novo, moderno, poceni prodam s kaučem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19800-12
Jedilnico
kompletno, hrastov les, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19790-12
deseaa * Uin, ctaveB 3 Oln za šifro ali dajanje
tasiova o Dm. Nai,:. .. Si znesel- 17 Dio.
Kompanjona ali
finansirja
k novemu a dobroidočemu podjetju v Ljubljani, s kapitalom do 500.000 din — sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Svoji k svojim«.
19793-1«
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Radi bolezni
naprodaj dobro uvedena »Narodna kuhinja«. Vprašati: Zagreb, Pokornijeva ulica br. 7.
19774-19
Cauche
drugo priznano solidno
SEVER — Marijin trg 2.
— fotelje — in vse delo dobavi
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa sta novanjskih hiš tet vd, ima naprodaj gradbeno strokov no izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Tele fon 37-33. Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago.	25-2C
Kupim hišo
večjo stanovanjsko ali trgovsko. Brez posredovalcev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Denar«.
19794-20
Hiša z vrtom
pri banovini v Ljubljani, s 25 sobami, naprodaj pod ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilna 600.000«.
19792-20
Vila
enonadstrozna s tremi stanovanji, garažo ln vrtom v Ljubljani, se takoj ln poceni proda. Ponudbe pod »Resni kupec« na ogl. odd. Jutra.
19312-20
Dvoriščno poslopje
v centru mesta, oddam v najem. Pripravno za pisarno, skladišče ali manjšo industrijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Januar 1939«.
19789-19
Med mestom in deželo
posreduje »Jutro v« mali oglasnik
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Enosob. stanovanje
oddam sredi mesta. Ponudbe pod »Takoj oddam« na ogl. odd. Jutra.
19813-21
Enosob. stanovanje
bližina magistrata, oddam za 250 din mesečno. Mestni trg 11-1.
19799-21
Stanovanje
moderno, komfortno, oddam v Zg. Šiški, I. nadstropje. Vprašati : trafika Pasaža.
19796-21
SNSERIRAJTE
V »JUTRD«
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
s kopalnico, event. kabinetom .iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dvoje«.
19809-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davefc 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
solnčno, s souporabo kopalnice, oddam C-»koj. Ga-jeva 6, V. nadst.-., lift, vrata 13.
197/9-23
Za september
oddam lepo opremljeno mesečno sobo na Starem trgu štev. 22-1.
19798-23
Sobe išče
deseeta i Din, daveK j Din za šifro ali dajanje ìaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Krasno sobo
udobno, solnčno, s prostim vhodom blizu kolodvora iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnik«.
19696 23a
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dve dijakinji
sprejme profesor na stanovanje z vso oskrbo. Vila, vrt, klavir, nemška in francoska konverzacija, pomoč pri učenju. Koblarjeva 15.
19812-22
Solnčno sobo
oddam s celotno oskrbo dvema nižješolcema v bližini vseh šol. Pomoč pri učenju, klavir ter strogo nadzorstvo. Cena zmerna. Poizv r se v vseh poslovalnicah Jutra.
19756-22
Dijaka ali dijakinjo
nižješolca, sprejmem na stanovanje in hrano. Dobra zanesljiva oskrba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skrbno«.
19791-22
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Ptičar
temnorujava psica, 2 leti stara, izvrsten nos, dobro dresirana, povsod uporabljiva, naprodaj. — Franjo Kalan, Celje.
19804-27
Izgubljeno
Damska torbica
s tremi legitimacijami (železniška, policijska, Mer-kurjeva) se je zgubila na drž. cesti od Mojstrane do Rateč drž. meja dne 17. t. m. Pošten najditelj naj pošlje najdeno torbico proti nagradi na naslov: Matilda Pibernik, Zagreb, Dalmatinska 10.
19783-28
Informacije
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Izjava
Podpisani izjavljam s tem, da nisem plačnik za nikake dolgove, ki bi jih napravil moj sin Ciril Čelešnik. Fran Čelešnik, Ljubljana, 24. avgusta 1938.
19785-31
m
Vlaka beseda 2 din ; davek 3 dio; za daiange naslova J din ; najmanjši znesek 20 din.
Sevnica
Montaža Lutz-peči, dne 26. t. m v ljudski šoli v Sevnici. Reflektanti dobe vse potrebne informacije lahko pri našem monterju od 9-do 12. ure dopoidne. Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.	19807-24
Kočevje
Montaža Lutz-peči, dne 26. t. m. pri gdč. Suhadobnik. Kočevje, Podgorska ul. 148 Reflektanti glede Lutz-peči vse informacije pri našem monterju od 11. do }. ure popoldne. Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.
19805-24
MM
Prosim pridi ob po 8. nri. Velesejem. P.
19802-24
Kamnik
Montaža Lutz-peči. dne 25. t. m. v zgradbi Mestne posojilnice v Kamniku. Reflektanti za Lutz peči dobe informacije pri našem monterju istotam. — Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.
19806-24
»24. VIII.«
Hrepenim po svidenju. — Kam naj pišem? Prosim, pošlji naslov.
19777-24
KLISEJE
ENO VEČBARVNE
JIMOGIANKA SV. PETINAM
Tisoče zalival prejema
Naročniki »JUTRA« ao zavarovani ca 10.000 Din.
ZAHVALA
Podpisano Sokolsko društvo Ljubijana-Moste je utrpelo občutno požarno škodo na zvočni kinematografski aparaturi ki je bila zavarovana pri domači zavarovalnici
„JUGOSLAVIJA"
škoda je bila ocenjena in likvidirana kulantno v največji meri, tako da smatra društvo za svojo dolžnost, da se za izkazano kulanco javno zahvali in domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje priporoča.
LjubVjanarüYIoste, dne 22. avgusta 1938.
SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA • MOSTE
Hotel »Triglav« v Sevnici ob Savi
se odda s 1. januarjem v najem. Tik kolodvora, 18 popolnoma opremljenih sob za tujce in letoviščarje, vodovod, avtogaraža in ostalo gospodarsko poslopje, lep senčnat vrt za goste, lep ter velik zelenjadni vrt, ves inventar kompleten, tudi ves kuhinjski pribor. Ponudbe sprejema do 30. septembra 1938. lastnik Kari Zupane,
valjčni mlin v Sevnici.
SPREJMEMO strokovno izobraženega vodjo
za veliko restavracijsko podjetje ter več kavarniških in restavracijskih natakarjev. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra slnžba«.
Sprejem
isizenjerjev
Uprava Vazduhoplovno tehničnega zavoda v Kraljevu bo sprejela v službo 8 strojnih in 2 elektro-strojna inže-njerja, v svojstvu duševnih delavcev-dnevničarjev po dnevnicah od 80-120 dinara, s tem, da se bodo kasneje lahko namestili kot kontraktualni uradniki z letnim honorarjem do 48.000 din in sicer po natečaju, ki se bo še objavil.
Pravilno taksirane prošnje za sprejem je treba vložiti do 15. septembra t. 1. z življenjepisom ter podatki o dosedanjem delu.
ZAHVALA
Za dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
JOŽETA DRENOVCA
URADNIK DRŽ. ŽEL. V POKOJU IN »DESCAN LJUBLJANSKI
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo gospodoma dr. Kruhu in dr. Cibru za požrtvovalno pomoč med boleznijo, vsem darovalcem vencev in cvetja, nadalje zastopniku mestne občine gosp. Jančigaju, zastopnikom šišenske prostovoljne gasilske čete in vsem korporacijam, kakor sploh vsem, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na zadnji potL
Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 26. avgusta ob pol 7. url zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiškL Ljubljana, Beograd, 24. avgusta 1938.
Žalujoče družine: DRENOVEC, STERLE, MARKOVIČ, RENČELJ
NARODNA fSKARNA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
ZAKLETI GRAD
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. (L kot tekarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v I^ahljani.