/Primorski
Št. 63 (15.507) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
IRnn UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUU UK SPS). IN ABB.POST.GR. 1/50%
TOREK, 19. MARCA 1996
Prometni
ukrepi
samo
pretveza
Sergu Premru
Vsako posploševanje je zgrešeno: ni res, da so vsi tržaški trgovci »Cmi«, kvečjemu je res, da so tržaški trgovci v težavah in so zaskrbljeni za usodo svojih dejavnosti. Vendar se je včerajšnja manifestacija proti omejitvam prometa sprevrgla v pravo demonstracijo »reakdonamih slojev«, kot se je nekoč reklo takim zadevam. Delno, samo delno upravičeni protest so brutalno izkoristili za manifestacijo tržaške desnice z nedvomnim predvolilnim prizvokom.
To pa je ista desnica, ki je bila na oblasti v Trstu zadnjih 20 let Kaj drugega so bili občinski odbori Liste za Trst, če ne cehovske združbe »štacunarjev«, in ravno izguba te oblasti je gnala doberšen del včerajšnjih demonstrantov, predvsem njihovih organizatorjev. Kdo drug je porinil s svojim popolnim brezvladjem Trst v sedanjo krizo, tudi prometno, če ne politični predstavniki desnice, ki niso znali v zadnjih 20 letih niti prenoviti semaforske mreže (ki so jo uredili še za časa inž. Spaccinija), niti zgraditi mreže parkirišč (v Vidmu jih je medtem zraslo kot gob po dežju)? Kakšen odnos so znali vzpostaviti tržaški trgovci, ne vsi, ampak pretežni del, s kupci z onstran meje? Vse prevečkrat so »jugote« očitno zaničevali, jim stregli neprijazno, jim velikokrat ponujati slabo blago po visoki ceni, pa niti javnih stranišč niso urediti, ati menze ati kakršnekoli druge usluge, ki bi privabila »zlato kokoš« z onstran meje. Poglavitni od včerajšnjih organizatorjev je dosledno onemogočal, da bi bil slovenski napis celo na umikih, Id so jih izobešati v izložbah trgovin, ki so delale predvsem s kupci z onstran meje.
Zupan Staffieri se je ukvarjal s poimenovanjem utic po padlih v fojbah in ne s prometom, zaradi odloka o prometu pa je postal Hly najhujši sovražnik: do včeraj prijatelj ščavov, danes prodanec osovraženim Furlanom...
Oblast trgovskega lobija pa je še velika in dokaz je tudi včerajšnje neverjetno zadržanje sil javnega reda: v soboto so sicer upravičeno a z nepotrebno ostrino pretepli skupinico levičarskih mladincev, ker je pač prepovedano pisati po zidovih: bilo je več ranjencev, sledila bo vrsta sodnih prijav. Včeraj pa so demonstranti lahko več ur nemoteno oblegati občinsko palačo: štirje policisti in trije karabinjerji so se stiskali pod zidom in gledati drugam.
■ TKB: Slovenija zahteva I pojasnila od Spinettija
LJUBLJANA - Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je vCeraj povabilo na pogovor italijanskega veleposlanika v Ljubljani Massima Spinettija ter mu izrazilo začudenje in zaskrbljenost zaradi načina in obsega preiskovalne akcije, ki so
jo italijanski sodni organi v Četrtek izvedli pri upraviteljih in nekaterih delničarjih Tržaške kreditne banke, so sporočili iz zunanjega ministrstva. Ministrstvo je veleposlanika Spinettija prosilo tudi za pojasnilo takšnega ravnanja.
Delavce železarne delno I oprostili in delno obsodili
TRST - Skupino petih delavcev škedenjske železarne, ki so se predlanskim s težkimi vozili odpravili proti Zavijam, je sodišče povsem oprostilo obtožbe »cestne zapore«. Druga, večja skupina delavcev pa je bila obtožena »prekinitve javne službe«, češ da so povzročiti nevšečnosti v železniškem prometu (nekaj časa so
se ustavili na glavni železniški postaji): sodišče jim je naložilo po 15 dni zaporne kazni, ki jo je spremenilo v denarno kazen. Proti tej odločitvi bodo verjetno vložili priziv: tedaj je bilo namreč vse mesto na njihovi strani in nihče ni negodoval zaradi nevšečnosti, do katerih je prihajalo v prometu in podobnem.
Na 6. strani
ITALIJA / PREDLOŽITEV LIST
Aprilske volitve: vsi kandidati končno na startu
RIM - S predložitvijo kandidatnih list se je sinoči tudi uradno pričela volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve. Ponekod je prišlo do prave bitke s časom za zbiranje podpisov za vlaganje kandidatur, ki jih bodo sedaj preverjala posamezna okrožna sodišča, o rekurzih, ki jih bo tudi tokrat kar precej, pa bo sklepalo ka-sacijsko sodišče. Temu bo sledilo tiskanje glasovnic.
Za vest dneva, če jo tako lahko imenujemo, je poskrbel načelnik poslanske skupine "Forza Italia“ Vittorio Dotti, ki je odklonil kandidaturo na listi Lamberta Dinija. Dotti je s svojo odločitvijo utišal polemike, ki so izbruhnile tudi v levosredinski Oljki, saj je Romano Prodi označil njegovo kandidaturo kot neprimerno. Bivši Berlusconijev odvetnik se vsekakor ne umika iz politične arene, saj se govori, da je zanj že na voljo kandidatura za mesto milanskega žu-
pana. Dinijevo »uravnovešeno gesto« sta sinoči ugodno komentirala tajnika DSL in Ljudske stranke Dilema in Blanco.
Kandidatne liste so vložila tudi volilna gibanja in stranke iz Fur-lanije-Julijske krajine (kandidature v celoti objavljamo na 3.strani), do nekaterih zapletov je prišlo edino pri kandidatnih listah radikalne stranke, tako da še ni znano, ali bo ta stranka sploh sodelovala na aprilskih volitvah v FJK.
Darko Bratina je kandidat Oljke v tako imenovanem obmejnem senatnem okrožju, ki, poleg Gorice, zajema še Benečijo, Rezijo, vzhodno Furlanijo ter Devin-Nabrežino, Zgonik in Repentabor. Na listi Oljke kandidirajo še Paolo Rumiz, Orazio Bobbio in Fulvio Ca-merini na Tržaškem ter Mario Prestamburgo v Gorici. Kandidat SKP za proporčno izvolitev poslanske zbornice je Giorgio Canciani.
Na 2. in S.strani
____TRST / MANIFESTACIJA TRGOVCEV IN OBRTNIKOV_
Proti zapori prometa, predvsem pa proti lllyju
TRST - Včerajšnja manifestacija nekaterih združenj tržaških trgovcev in obrtnikov zaradi omejitve prometa se je sprevrgla v pravo demonstracijo proti II-lyjevi upravi in v bistvu v predvolilni shod desnice.
Ukrep je treba izboljšati, je priznal podžupan Da-miani, ki je predlagal, da bi skupno s trgovci in obmiki preverili pomanjkljivosti odloka. Vendar je treba promet omejiti zaradi onesnaženja zraka in od tega ne bo občina nikakor odstopila, je pristavil.
Več huliganov je dalj časa onemogočilo dostop v občinsko palačo ob pasivnem zadržanju sil javnega reda.
Na 5. strani
Brez katalizatorja z modro nalepko
TRST - Za lastnike avtomobilov brez katalizatorja je na vidiku nova zapreka: modra nalepka, ki jo bodo dobili šele po opravljenem pregledu izpušnih plinov vozila in brez katere ne bodo več smeti krožiti po vsem teritoriju tržaškem občine. Vendar izvedenci zagotavljajo, da bodo vozniki prihraniti, ker urejen vplinjač zagotavlja manjšo porabo bencina.
Na 5. strani
BIH / OB NEMOČI MEDNARODNIH MIROVNIH SIL
Šibi so pred umikom povsem razdejali in požgali Grbavico
Danes v Primorskem dnevniku
Dotti: Nisem priča Sigma
Fininvestov odvetnik Dotti je zanikal, da bi bil on su-perpriča Sigma v preiskavi proti sodniku Squillanteju.
Stran 2
Milje pred politično krizo
Miljski občinski svet bo v kratkem vzel v pretres nezaupnico županu Milu.
Stran 5
Zeleni startali iz Gorice
Glasnik Zelenih Carlo Ripa di Meana je za odprtje volilne kampanje izbral Gorico, »križišče ljudi in kultur pa tudi akutnih ekoloških problemov«.
Stran 8
Umri Amaldo Bressan
V italijanščino je prevedel dela številnih slovenskih avtorjev, katerim se je posvetil tudo kot esejist, Ar-naldo Bressan pa je bil tudi profesor slovenščine.
Stran 10
Italijani poskušali zaščititi redke Srbe, ki so ostali v Grbavici
SARAJEVO - Policija bošnjaško-hrvaške federacije bo danes vkorakala v povsem razdejano Grbavico. Se včeraj so se proti sarajevskemu nebu dvigovati plameni in valil gost dim (na sliki AP), občasno pa so odmevale rezke eksplozije ročnih bomb in min. Italijanski bersaljerji in karabinjerji, ki so zadolženi za Grbavico v sklopu mirovnih sil Ifor, so se vse te dni trudili, da bi omejili razdejanje. Nekajkrat jim je uspelo preprečiti miniranje stavb, ustavili so tudi nekaj srbskih skrajnežev, a razdejanja jim ni uspelo preprečiti.
Na 13. strani
Ali imate še v rezarvoarju gorivo za ogrevanje stanovanja?
Lahko vam ga dostavimo v najkrajšem času s cisterno s števcem za natočeno gorivo.
IN DRUGE ZNAMKE:
FIAT - AGIP CASTROL PERSIAN
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO
• plinsko olje za ogrevanje • mazivna olja za vse vrste motorjev
VOLITVE / PO OSTRIH POLEMIKAH IZ PREJŠNJIH DNI
MILAN / PO NAMIGIH ODV.PECORELLE
Vittorio Dotli odklonil ponudbo Dinijeve liste
Se polemike o kandidaturah - Frattini ni več minister
Dotti zanikal, da bi bil priča Sigma
Fininvesto odvetnik je dejal, da je pričal le o marginalnih stvareh - Sguillante še v zaporu
RIM - Vittorio Dotti je odklonil kandidaturo, ki mu jo je ponudil Lamber-to Dini. Načelnik poslanske skupine ”Forza Ita-lia“ in vodja tako imenovanih "golobic" v Berlusconijevi stranki se je tako odločil po glasnih in ostrih polemikah o vlogi, ki naj bi jo imel pri aretaciji rimskega sodnika Renata Squillanteja. Dotti, ki ni veC Berlusconijev odvetnik, pa se ne umika iz političnega življenja, zanj je, kot kaže, že pripravljena kandidatura za milanskega Zupana in to ne na listi desničarskega zavezništva.
Dotti je odklonil ponujeno kandidaturo, potem ko je Dinijeva ponudba sprožila val negodovanj in polemik, Se posebno v levosredinski Oljki. Romano Prodi je Dottijevo kandidaturo takoj označil kot politično neprimerno, na predsednika vlade pa je pritisnil tudi tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je, podobno kot lider Oljke, ocenil Dottijevo kandidaturo za prenagljeno. Vodja Hrasta je sinoči vsekakor pozdravil odločitev milanskega odvetnika, njegovo izključitev iz kandidatnih list "Forza Italia" pa označil kot ponovni dokaz, da na desnici prevladujejo "jastrebi".
»V tem trenutku potrebujem le nekoliko miru in tudi razumevanja«, je dejal Dotti, ki je hotel z odklonom kandidature preprečiti dodatne politične špekulacije in hkrati tudi nove napade na Di-nija. Povedal je, da bo še dalje zagovarjal ideale in stališča zmerne politične sredine ter da se nikakor
ne umika iz politične arene, čeprav je ta afera močno zaznamovala njegovo javno in zasebno življenje. Namesto Dotti j a bo v torinskem volilnem okrožju pod simbolom Oljke kandidiral nekdanji tajnik liberalne stranke in minister Valerio Zanone.
Dottija je med sinočnjo televizijsko oddajo »Ma-urizio Costanzo Show« znova ostro napadel Silvio Berlusconi, ki se je ostro obregnil tudi ob zadržanje ministrskega predsednika Dinija. Kritičen do Dottija in zlasti do Dinija je bil tudi tajnik KaršCansko demokratskega centra (KCD) Pierferdi-nando Casini, solidarnost Dottiju pa je izrekel voditelj CDU Rocco Buttiglio-ne. To svojo gesto, ki je takoj povzročila polemike v Kartelu svoboščin, je Buttiglione označil kot izraz človeške in nikakor ne politične solidarnosti.
Po vsej državi je sinoči ob 20.uri stekel zakonski rok za predložitev kandidatnih list. Za stranke in volilna gibanja je bila to prava bitka s Časom, saj so se nekateri ugledni kandidati v zadnjem trenutku odpovedali kandidaturi. Med temi je tudi znani milanski odvetnik Giovanni Maria Flick, ki sodi med najtesnejše sodelavce Romana Prodija.
Premier Dini je medtem formalno sprejel odstop ministra za odnose z deželami Franca Frattini-ja, ki se bo potegoval za poslansko mesto pod zastavo Kartela svoboščin. Frattini bo kandidiral v FJK in na Južnem Tirolskem, kjer je njegova kandidatura že povzročila polemike.
NOVICE
»Par condicio« brez sprememb
RIM - Odločitev vlade, da v odlok »par condicio« ne vnese nikakršne spremembe, je naletela na zelo različne ocene, vsekakor pa ni pomirila polemik o volilnih televizijskih nastopih. Za predstavnika gibanja Naprej Italija Fabrizia Del Noceja gre za dolžno dejanje korektnosti. V vrstah Progresistov pa v glavnem pravijo, da bi morah sprejeti popravke, ki se nanašajo na krajevne radijske in televizijske postaje. Ostro je na potezo vlade reagirala federacija FRT, ki združuje krajevne radio-televizijske postaje. V protestni noti je zapisala, da so še enkrat prisi-lili k molku šibkejšega in kršili ustavne pravice državljanov.
Razkrili »vzporedno telefonsko« mrežo
RIM - Zamisel je bila izredno donosna: na račun italijanske in britanske telefonske mreže so sproti ustanavljali posebne telefonske povezave z azijskimi in afriškimi državami, ki so uporabnike stale veliko manj od uradnih. Uporabniki, v glavnem je šlo za priseljence iz raznih držav, so bili zadovoljni, saj so plačali dva tisoč lir na minuto, organizatorji »vzporedne mreže« pa so bili še bolj zadovoljni, ker so odlično zaslužili. Morah so biti iznajdljivi in se posluževati najsodobnejših naprav, saj so odkrili, kako se z raznimi prehodi lahko preko italijanske pride do britanske telefonske mreže in se v Veliki Britaniji posluževah frekvenc prenosnih telefonov. Organizacija se je že razširila v Avstrijo in na Irsko, zato da so odkrili uporabljen sistem so se preiskovalci morali poslužiti posebne enote Tele-coma. Zaenkrat so aretirah dve osebi (italijanskega in etiopskega državljana), na seznamu preiskovanih oseb pa je 37 imen.
Vittorio Dotti se ne bo potegoval za mesto v pariamentu
MILAN - Vittorio Dotti včeraj ni bil samo v središču političnega viharja. Proti lastni volji je bil, še bolj kot v prejšnjih dneh, eden od protagonistov zadeve Sguillante, saj je njegova življenjska sopotnica Stefania Ariosto ena od glavnih prič, na katerih temeljijo obtožbe milanskega državnega tožilstva proti predsedniku rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renatu Sguillanteju. Odvetnik Gaetano Peco-reha, ki brani rimskega sodnika, je včeraj izjavil, da je zelo verjetno prav Vittorio Dotti druga superprica, ki so jo milanski preiskovalci označili v zapisnikih s šifro Sigma.
»Po poglobljenjem branju sodnega gradiva mislim, da bi Sigma lahko bil Vittorio Dotti,« je izja-
vil novinarjem Pecorella. Povedal je, da njegova hipoteza temelji na izjavi Ariostove (v zapisnikih je označena s šifro Omega), po kateri naj bi najprej izpovedala, kar je vedela, policiji, nato priči Sigma in šele nato spregovorila z milanskimi sodniki. Pecorella je dodal, da je milansko tožilstvo zaslišalo kot pričo tudi Dottija.
Vittorio Dotti je okoliščino odločno zanikal. Priznal je, da ga je milansko tožilstvo zaslišalo, vendar samo o nekaterih marginalnih aspektih, ki so služili za preverjanje verodostojnosti Stefanie Ariosto kot priče. »Odvetnik Pecorella očitno fantazira. Ge je prebral gradivo, je očitno opazil, da me je tožilstvo zaslišalo samo o marginalnih zadevah.«
RIM / SREČANJE O POLOŽAJU SODSTVA
Scalfarov poziv sodnikom
RIM - Treba je spoštovati načela, zato da se ne bo omajalo zaupanje državljanov v sodstvo. Predsednik republike Scalfaro je na včerajšnjem srečanju, ki so se ga udeležili novi pravosodni minister Vincenzo Caianiello, podpredsednik Višjega sodnega sveta Piro Alberto Capo-tosti, prvi predsednik in generalni pravdnik kasa-cijskega sodišča Vittorio Sgroi in Ferdinande Zucconi Galli Fonseca (na sliki AP), je zakoličil bistvena naCela, ki bi jih morali spoštovati vsi sodniki.
Dodal je, da o vsebini preiskave ne ve ničesar, ker mu ni nihče ničesar povedal. Rekel je le, da je odkril, da je Ariostova pričala na tožilstvu, vendar »to je sodilo v njeno avtonomno odločitev, ki sem jo osebno vselej spoštoval prav iz spoštovanja do Stefanie kot osebe«.
Dotti, ki je sicer obsodil lastno izključitev iz kandidatnega seznama FI, ni zanikal, da bi preiskava lahko zadevala Fininvest in Silvia Berlusconija, vendar je dodal, da tega zagotovo ne ve. Pripomnil pa je, da je, kolikor je njemu znano, Fininvest ravnala vselej korektno in da »nisem nikoli opazil nepravilnosti«.
Pozornost medijev je bila včeraj usmerjena predvsem v ugibanju o istovetnosti druge super-price. Zato je slo skoraj neopazno mimo dejstvo, da sodnik za predhodni postopek Alessandro Ros-sato ni odločil o morebitni izpustitvi sodnika Squillanteja na prostost. Vzel si je še nekaj Časa za premislek.
Tim »Ciste roke« pa se je včeraj zvečer zbral pri šefu milanskega tožilstva Francescu Saveriu Borrel-liju. Čeprav je bila molčečnost neprodirna, je zelo verjetno, da je tim preučil izsledke preiskave, pa tudi odmev, ki ga je izzvala aretacija Squillanteja. Med novim gradivom je tudi tisto, ki so ga v nedeljo zaplenili pri družbi za borzno posredovanje, katere klient je bil tudi sodnik Squillante.
Proti aretaciji rimskega sodnika je ostro protestiral pisatelj Luciano De Cre-scenzo.
Do srečanja je seveda prišlo zaradi zadnjih afer v sodnem svetu, v prvi vrsti velikega spora med milanskimi in rimskimi sodniki. V povzetku so principi, ki bi jih po mnenju predsednika republike vsi spoštovati, naslednji: sodniki morajo spoštovati preiskovalno tajnost; sodnik mora sprejeti morebitni sodni postopek proti njemu; morali bi se izogniti polemikam med posameznimi sodnimi uradi, ki se morajo obrniti na Višji sodni svet; v primeru kršitev teh pravil mora priti do hitrih posegov; pomembno je, da nihče ne vnaša zmede ali načenja zaupanja državljanov do sodstva
V tiskovnem sporočilu Kvirinala nadalje piše, da so bile ocene o nastalem položaju slične, kakor so se prisotni tudi strinjali o nujnih ukrepih. Predsednik države je seveda ponovno opomnil, da je njegova primarna naloga jamčiti spoštovanje ustavnih določil, ki sodnikom priznavajo avtonomijo, vendar pa jim nalaga tudi dolžnost, da se zavzeto zoperstavijo vsakemu prekršku in storilcu.
PALERMO / ŠTIRJE MRTVI n
Pekel v predoru
Avtobus se je zaletel v avtocisterno
PALERMO - Sto-štirideset metrov prvega od dveh predorov na avtocesti, ki povezuje letališče Punta Raisi s Palermom, se je včeraj spremenilo v pravi pekel zaradi verižnega trčenja, ki je terjal štiri smrtne žrtve in petnajst ranjenih. Velik požar, ki je zajel vsa vozila, ki so vklenjena obtičala v predoru tri kilometre pred predmestjem Palerma (nedaleč od vozlišča v Capaciju, kjer je bil leta 1992 ubit Giovanni Falco-ne), je povzročila eksplozija avtocisterne, ki je prevažala utekočinjeni plin. Po prvi verziji naj bi avtomobil, ki ga je zaneslo, nenadoma postal neizogibna ovira, v katero so se zabila ostala vozila: vseh je bilo 19: med temi tudi minibus, avtocister-
na in avtobus, v katerem z zgorele štiri osebe. Avtobus je prevažal uslužbence podjetja Gesap, ki upravlja letališke službe na palermskem letališču. Neka priča je izjavila, da je voznik avtobusa (težko ranjeni Giuseppe Cracolici) v predor privozil z visoko hitrostjo in nato silovito zavrl, izgubil nadzor nad vozilom ter treščil v avtocisterno. Avtoci-sterna naj bi takoj eksplodirala, ogenj pa naj bi se takoj razširil Se na ostala vozila. Iz avtobusa se je rešilo le nekaj potnikov, štirim pa to ni uspelo in so v njem zgoreli. Zelo gost dim je močno oviral delo gasilcev in varnostnikov; ranjence so odpeljali v najbližji bolnišnici v Carini ju in Palermu.
Ponovna
preložitev
BRESCIA - Predhodna obravnava proti bivšemu sodniku Antoniu Di Pietru, ki ga dolžijo izsiljevanja podkupnin, se bo nadaljevala v ponedeljek, 25. marca. Tako je odločila sodnica Anna Di Martino, zato da bi lahko strani pregledali novo gradivo, ki so ga predložili včeraj tako tožilstvo kot zagovorniki. Javna tožilca Salomone in Bonfigli sta npr. prepričana, da je Osvaldo Rocca, Di Pietrov prijatelj in bivši sodelavec Giancarla Gorrinija skušal prepričati nekatere priče, da bi spremenile izjave. Di Pietrovi zagovorniki pa so predstavili vrsto dokumentov, s katerimi skušajo dokazati nedolžnost bivšega sodnika. Med temi je tudi izjava milanskega pravdnika Borellija, ki trdi, da ni nikoli zabranil Di Pietru udeležbe v komisiji, ki je izbirala poveljnika milanskih mestnih redarjev.
KANDIDATI ZA POSLANSKO ZBORNICO V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI						
OKROŽJE	OLJKA		KARTEL SVOBOŠČIN	SEVERNA LIGA	DRUGI	
TRST-MESTO	Orazio Bobbio		Roberto Menia	Anna Piccioni	Giorgio Marchesich (Nord libero), Alessandro Alu (Mani pulite), Manlio Portolan (MS - Fiamma tricolore), Silvana Bogliolo (Patto donne), Nicola Papagni (Rinnovamento), Marco Gentili (Lista Pannella)	
TRST-OKOLICA	Paolo Rumiz		Gualberto Niccolini	Massimiliano Coos	Laura Tamburini (Nord Libero), Denis Zigante (Mani pulite), Antonino Martelli (MS - Fiamma tricolore), Pierpaolo Pergoiis (Patto donne), Vittorio Fegac (Rinnovamento)	
GORICA	Mario Prestamburgo		Michele Luise	Manfredi Jacumin	Adriano Zamparo (Nord Libero), Mauro Larise (Mani pulite), Sergio Cosma (MS Fiamma tricolore)	
SPODNJA FURLANIJA	Elvio Ruffino		Raoul Lovisoni	Pietro Arduini	Enrico Moratti (Nord Libero)	
VIDEM	Claudio Musatto		Manlio Collavini	Carla De Nardo	Emesto Pezzetta (MS Fiamma tricolore), Gianfranco Leonarduzzi (Usta Pannella)	
KARNIJA	Carlo Toniutti		Renato Tondo	Rinaldo Bosco	Giacomo Rupil (Mani pulite)	
SREDNJA FURLANIJA	Pio De Angelis		Daniele Franz	Pietro Fontanini		
SEVERNA FURLANIJA	Maurizio Jonico		Gabriele Cianci	Domenico Pittino	Roberto Vattori (Mani pulite)	
PORDENON - MESTO	Antonio Di Bisceglie		Manlio Contento	Eduardo Ballaman		
PORDENON - OKOLICA	Massimo Cescutti		Vittorio Sgarbi	Nicola Zille		
KANDIDATI ZA SENAT						
TRST	Fulvio Camerini		Giulio Camber	Manlio Giona	Gianpaolo Stinamiglio (Nord libero), Giorgio Zille (Mani pulite), Fabio Pretto (MS Fiamma tricolore), Stelio Pranzo (Rinnovamento)	
GORICA - BENEČIJA	Darko Bratina		Ettore Romoli	Milan Koglot	Guido Coronica (Mani pulite), Tullio Bressan (MS Fiamma tricolore), Livio Presiren (Rinnovamento)	
VIDEM	Fausto Minisini		Giovanni Collino	Giorgio Galluzzo	Renato Ellero (Mani pulite), Ladislao Monutti (MS Fiamma Tricolore), Gianfranco Bruni (Rinnovamento)	
KARNIJA	Diego Carpenedo		Sisto Job	Francesco Moro	Adriano Marsisi (MS Fiamma tricolore), Maria D’Archi (Rinnovamento)	
PORDENON	Luciano Del Fre		Luciano Callegaro	Roberto Visintin	Riccardo Dreossi (MS Fiamma tricolore), Filippo Bel (Rinnovamento	
KANDIDATI ZA POSLANSKO ZBORNICO - Proporčni sistem						
DSL	Elvio Ruffino		LS	Francesco Russo				MS Fiamma tricolore	Emesto Pezzetta
LISTA DINI	Fabrizio Turrini		SKP	Giorgio Canciani				Mani pulite	Giuseppe Ferfoglia
ZELENI	Renato Fiorelli		NORD LIBERO	Giorgio Marchesich				Rinnovamento	Annarita Cifaldi
SEVERNA LIGA	Rinaldo Bosco		AN	Roberto Menia				Lista Pannella	Claudio Rosati
CCD-CDU	Edoardo Sasco		Fl	Franco Frattini				
RIM / UMOR GRADESKEGA RIBICA
Državni tožilec za revizijo
Kasacijsko sodišče v Rimu bo primer obravnavalo 5. aprila
ČEDAD / PO ZAGOTOVILIH RTV SLOVENIJA
Slovenska JV kmalu v Benečiji
Najprej bodo okrepili oddajnik na stolu, nato pa še tistega na Kuku
TRST - Utemeljitev odredbe, s katero je tržaško prizivno sodišče izjavilo, da je zahteva po reviziji procesa nedopustna, je docela pomanjkljiva: medtem ko po eni strani omenja nove dokaze, ki naj bi jih predstavljale priče in drugi tehnični podatki, po drugi pravi, da novi dokazi, čeprav bi bili ugodni za obrambo, niso taki, da bi lahko postavili na glavo okoliščine, ki so jih svojčas ugotovili in so osnova razsodbe. Odredba je torej apodiktična in kontradiktorna.
To je stališče glavnega pravdništva pri kasacij-skem sodišču v Rimu, ki je prišlo do zaključka, da je treba razveljaviti omenjeno odredbo tržaških sodnikov. Kasacija bo o zahtevi sklepala 5. aprila. Na kasacijsko sodišče sta se obrnila tudi odvetnika Bogdan in Andrej Berdon, ki prav tako vztrajata, da mora Rim razveljaviti sklep tukajšnjih so-
dnikov.
Primer, o katerem je govor, je bil dalj časa v središču pozornosti, izkoriščala pa ga je predvsem italijanska desnica in tudi razsodbo tržaških sodnikov so po mnenju obrambe pogojevali politični pritiski. Novembra 1986 je prišlo do incidenta v Tržaškem zalivu, v katerem je izgubil življenje gradeški ribič Bruno Zer-bin. Za njegovo smrt je bil obtožen poveljnik koprskega patruljnega čolna Boris Grgič, ki ga je tržaško sodišče decembra 1990 obsodilo na petnajst let ječe. Grgičev odvetnik Bogdan Berdon je vložil priziv, ki pa ga je sodišče zavrnilo in prvostopenjska razsodba je tako postala polnomočna. Bogdan in Andrej Berdon sta zato predstavila zahtevo po reviziji procesa, ki je slonela na novih dokazih, ki naj bi neizpodbitno potrjevali, da se je dogodek pripetil v jugoslo-
vanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah, kjer je Zerbin, ki je poveljeval ladji Aurora, ribaril skupaj z drugimi italijanskimi ribiči in se ni ustavil na ukaz koprske policije. Prizivno sodišče je določilo nov datum za obravnavo, 21. september lani, vendar je tistega dne prišlo do preobrata: sodniki so se premislili, nepričakovano so osvojili stališče glavnega pravdni-ka Baitija, ki je nasprotoval reviziji. Odredba, s katero so utemeljili svoj sklep, je bil milo rečeno dokaj čudna, sledila je nerazumljivi logiki, po kateri so sodniki vnaprej vedeli, da novi dokazi, ki jih je predstavila Grgičeva obramba, čeprav bi se izkazali v korist obtoženca, ne morejo izpodbiti prejšnje sodbe. Glavni pravdnik pri kasacijskem sodišlču Enzo Jannacci je to takoj uvidel in pričakovati je, da tudi kasacija ne bo drugačnega mnenja.
ČEDAD - V Reziji bodo čez nekaj mesecev lahko gledali programe slovenske televizije, prihodnje leto pa se bo signal slovenske nacionalne televizije razširil na celotno beneško območje. Tako nam je dejal Leopold Gregorač, odgovoren v sektorju za stike in oddajnike pri RTV Slovenija.
(Ne) vidnost slovenske televizije Benečiji se je poslabšala v trenutku, ko je RTV prekinila pogodbo z družbo Ponteco, ki je skrbela za vidljivost slovenskih programov v zamejstvu. K temu je treba dodati še dejstvo, da na podlagi konvencije med italijansko vlado in vodstvom Raia v Benečiji ni signala slovenske televizije, zaradi česar so med Slovenci na Videmskem že zbrali na stotine protestnih podpisov pod peticijo, ki jo bodo naslovili na pristojna mesta.
V zvezi z nevidljivostjo slovenske televizije je lju-
bljanska vlada v letošnjem proračunu nakazala določeno vsoto denarja, s katero naj bi ojačili oddajnike, ki so postavljeni na območje Gornjega Posočja, od koder naj bi se signal Siril na Benečijo.
»Ko bodo mimo zimski meseci in ne bo več snega v gorah«, nam je v telefonskem pogovoru povedal Gregorač, »bomo začeli z ojačitvijo oddajnika na Stolu. Dela niso zahtevna, zaradi česar računamo, da jih bomo zaključili že v začetku jeseni.
To pomeni, da bodo v Reziji čez nekaj mesecev lahko gledali slovenske programe. To je sicer le prvi del načrta, ki predvideva - odvisno seveda od razpoložljivih finančnih sredstev - da bi v dolini pod Kaninom namestili dva oddajnika, s katerima bi signal slovenske televizije razširili na skoraj celotno (90 %) območje Benečije«.
Odgovorni pri sloven-
ski radioteleviziji je dodal, da bi druga faza del lahko stekla že prihodnje leto.
Gregorač je še povedal, da bo septembra začel delovati satelitski sistem oddajanja programov, kar pomeni, da bo vsakdo, ki si bo priskrbel primerno tehnično aparaturo, lahko nemoteno gledal vse programe slovenske nacionalne televizije.
Rudi Pavšič
Corgnali vikar za kulturo
VIDEM - Videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti je imenoval kot škofovega vikarja za kulturo duhovnika Duilia Corgnalija, ki je tudi odgovorni urednik Škofijskega tednika Vita Catto-lica.
Battisti se je odločil za imenovanje vikarja za kulturo, ker je prepričan, da je treba obnoviti furlansko kulturo, da bo dovzetna za sprejemanje evangelija.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA OBJAVA LESTVIC DZ St. 44/1988
V uradnem deželnem vestniku - redna priloga st. 3, z dne 4. marca 1996 - je deželna administracija objavila lestvice podlagi DZ St. 44/88.
Uradni deželni vestnik z zgoraj navedenimi lestvicami bo razobesen v sledečih deželnih uradih:
Trst:	Deželno ravnateljstvo za organizacijo in osebje, Ul. Giulia 75;
Videm:	Deželno ravnateljstvo za krajevne avtonomije, Ul.Caccia 17;
Pordenon: Urad za krajevne avtonomije, Trg Ospedale Vecchio 11; Gorica:	Urad za krajevne avtonomije, Ul. Montesanto 17;
TolmeC: Urad za krajevne avtonomije, Ul. Vittoria 15;
Videm:	Informativni urad za občane, Ul. S. Francesco 4;
Pordenon: Informativni urad za občane, Trg Ospedale Vecchio 11; TolmeC: Informativni urad za občane, Via Piave 10.
Uradni deželni vestnik je v prodaji:
v Trstu - knjigarna ”1. Svevo”, Korzo Italia 9/1 (pasaža Rossoni); v Vidmu - papirnica ”Benedetti”, Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu - knjigarna "Minerva”, Trg XX. septembra; v Gorici - papirnica ”Antonini", Ul. Mazzini 16.
4
Torek, 19. marca 1996
MNENJA, RUBRIKE
Pozivi
in
operativnost
Aldo Rupel
V	tem prispevku bo govor o tisočletnici prve zapisane omembe Gorice in o njenem dostojnem, koristnem, primernem in odmevnem praznovanju.
O predlogih, kako bi jo sposobnostim in možnostim naše narodne skupnosti primemo proslavili, sem zaCel razmišljati (že) pred tremi leti. Ker sposobnosti, možnosti in operativnost znotraj naše skupnosti vsaj približno poznam, ker dobro poznam zavlačevanja upravnih in političnih oblasti in centrov odločanja, ker poznam gluho inertnost, ki nas pogosto zajame, če nam ne gori ravno za petami, ni bilo prav nic pretirano oblikovati že v sezoni 1993/94 nekaj predlogov: od sanjskega slovensko-italijanskega slovarja do pragmatičnega slovenskega turističnega vodica za Gorico, od izzivalne postavitve treh od štirih spominskih plošč do raprezentati-vne štirijeziCne fotomonografije o najrazličnejših vidikih goriškega prostora.
Dogajanja potrjujejo, da ni bilo razmišljanje prezgodnje. Slovar je takoj odpadel, saj mi kar nekaj ljudi že dve leti pravi, da je nekje v pripravi, Čeprav mi nihCe še ni povedal, kdo je nositelj projekta. Ideja o turističnem vodiCu bi se bila vezala na založbo, ki sedaj ne operira več v zamejstvu. Glede spominskih plošč so mi odsvetovali riniti skozi zid celo znotraj manjšine, Ceš da je bilo že s puntarsko na Travniku preveč dela: med ostalim se ti svetovalci ne spominjajo, da plošCa stoji predvsem po zaslugi italijanskih demokratov, Čeprav je spet res, da so gmotno zanjo prispevali največ Slovenci. Ostala je fotomonografija, za katero sem izdelal projekt, ki ga je Konzulta za vprašanja mestne etnične skupnosti (sic!) že trikrat (sic!) predložila občinski upravi: najprej Scaranovi, nato Tuzzijevi in končno Valentijevi.
Pustota in gluhota sta samostalnika, ki bi ju morali pogosteje rabiti v vsakdanjem pohtičnem in družbenem jeziku. Vsekakor pa navedeni podatki kažejo, kako zapleteno in mučno je prebijanje od ideje skozi operativnost do uresničitve.
Ah druge poti ni? PaC! Ostajajo pozivi. Nekaj smo jih že slišali v zadnjih mesecih: naj drugi nekaj vendar storijo. Zgražanja, da ni kdo (drugi) že poskrbel, ker ni mogoCe, da bi bili kot mestna, že tisoč let prisotna skupnost odsotni pri tako simbolični zadevi. O projektu, ki je bil že trikrat predložen, pa nič. Morda je že preveč izdelan, mi pa rabimo vsaj kakšno komisijo, M se bo pol leta sestajala in morda celo pozivala k strnjenosti, organiziranosti, slovenstvu, zgodovinskemu izročilu in še Čemu.
Medtem nas novogoriške pohticne in strokovne strukture v zvezi s tisočletnico niti ne povohajo ter znanstveno aseptično koketirajo s sorodnimi italijanskimi. Mi se v tem pogledu moramo posuti s pepelom in priznati, da ne moremo drugače, kot da se vselej premikamo aktivistično, ne pa s specializiranimi strukturami, ki jih nimamo. Zal dragi bratje! in glede na veter, ki veje v Sloveniji, vedno bolj.
V	Gorici so nas obšli z drugačnim manevrom. Načrtovanja in uresničevanja se ni lotila občinska uprava ah kakšen njen podrejen organ, v katerega bi se vsiljevati v imenu demokracije, sodelovanja med "tu živečima narodoma", sožitja in integracije, temveč je bila pobuda predana zasebni skupini studiozov. Kaj si moremo s tako skupino? Nic, saj so zasebniki in zasebnost je paC zasebnost, občinska uprava ne more pri tem ničesar ukrepati. Sprejema pa, sprejema naCrte skupine II Millennio.
Slovenska narodna skupnost v Gorici ima edini operativni vzvod v Konzulti. Ker pa je posvetovalni oigan, ki ga občinska uprava pobara, kadar in Ce se ji zahoče, kar pomeni, da nikoli - ponavljam nikoli v dvajsetih letih, odkar sem njen elan, vemo tudi koliko je ura: tri upravno politične garniture niso uspele pisno ati ustno odgovoriti na izdelani predlog.
Tako torej: ne le rogati, tudi pretepeni! pravi italijanski pregovor.
Medtem se je pokazala še ena možnost dostojnega proslavljanja tisočletnice. Ce so bila prejšnja razmišljanja usmerjena navzven, v raprezentati-vnost in poudarjanje slovenske prisotnosti v tisočletnem mestnem tkivu, se druga možnost veže na notranje stanje: oblikovati dostojno, veCsmer-no, konkurenčno in kakovostno višjo šolo. Začeli so se pojavljati pozivi, ker nam gori za petami. Brez operativnosti pa ne bo šlo. Kdor je pred petimi leti opozarjal na stanje, ki smo mu sedaj pri-Ca, je bil opredeljen za paničarja. Cricki poleti paC ne verjamejo, da po jeseni pride zima.
PISMA UREDNIŠTVU
Tvoje Ogledalo, Ace, kaže čudne podobe
Moj najdražji prijatelj, razlog je kar se da tehten, da sem se odločil zapisati teh nekaj vrstic iz moje ljubljanske esejistične emigracije v Primorski dnevnik, sicer resda v obliki pisma in ne članka, saj sem tu zadnjega podpisal pred dobrimi štirimi leti in pol. Zazrl sem se v tvoje zadnje ogledalo in ostal odprtih ust, kajti obrisi so se spremenili v sence, ki grozljivo opozarjajo, da se nam nezadržno bliža konec, ko bomo Slovenci le še kuriozum in hibrid, mogoCe turistično atraktivni kot neki marsoveki, ki so zapustiti svoj planet, se naseliti na drugega in posplošiti v množici. Množici, ki je Čustveno, kulturno, intelektualno anonimna, številka med številkami, Ce tudi tvoje večkrat prodorno pero pristaja na pragmatizmu in odtujenosti. Da se prilagaja modelom, ki so predvsem politični v smislu manipuliranja z glasovi, celo narodnostjo, ki se razvrednoti na Cisto komercialno logiko. A tudi podjetja, Ce gledamo skozi to optiko, lahko doživijo bankrot. Kaj potem?
Kaj pomeni odprta manjšina? Kaj je ta floskula, ki jo tu pri nas slišim počez in povprek predvsem takrat, ko zmanjka argumentov in Ce sežemo nad pritlehtnost sanj in utopije? Ko na primer pišeš o kulturni ali umetniški kontaminaciji, je to odkrivanje tople vode. Od vedno je bila, bo in mora biti, Ce hočemo ati noCemo, zavestna ati podzavestna, celo normalna in sama po sebi. Ne vidim, kaj je tu narobe z odprtostjo. Prešeren pa je, na mnetniško-ideološki ravni slab primer. Le spomni se polemike z Vrazom.
In dalje. Naša usoda je seveda usoda točno ugotovljivega zemljepisa. Z vso strukturo obnašanja, socialne ureditve navad, celo sistema, ob mišljenju že dvomim. Kje je tu poblem odprtosti? A naša usoda je tudi nekaj drugega, je usoda drugačnosti, brez katere ne bi biti to, kar smo. Zal ati na srečo. Zdi se mi, da hoCeš predrugačiti to drugačnost v smislu rakove hoje in minimalizma, ko praviš, »da moramo želje prilagoditi možnostim, ki nam jih nudi okolje«.To pa je nevzdržna sintagma. Ko bi to počeli na primer še pred štiridesetimi, tridesetimi leti, bi se ne zrcalili veC v ogledalu in vsaka beseda o »odprti manjšini« bi bila arhivski prah, tema za knjižne molje, ki preučujejo simpatične pokopane civilizacije. Vsi dihamo drugačne strupe kot na primer v Trbovljah ali Guncljah, tudi Katalonci, Baski v Španiji, Valežani, Bretonci, Italijani v ZDA ati Istri. Kaj to pomeni? Popolnoma normalno. Naivna trditev. Po drugi strani pa moraš priznati, da se nacionalnosti v vse manjši in integracijski Evropi presenetljivo in nasprotno od pričakovanega močneje navezujejo na jezik, svojo kulturo, celo agresivnejši postajajo, nekateri jo na novo odkrivajo in varujejo kot svetinjo. Zaradi tega ne ponujajo ovelih nageljnov in niso v irhastih hlaCah.
Niso folklora! Nasprotno. Ali ni to odprtost navzven, Ce hočeš skozi zmo svoje specifike razumeti svet in sočloveka, z njim sobivati in ustvarjati vsak svojo kontaminantno drugačnost? Manjšinske skupnosti so pač obsojene na ta izziv: na eni strani ohranjati svoje trdno jedro, utopijo neizmerne svobode, Ce so možnosti dane ati ne!, na drugi pa deliti usodo s tistim, kar te obdaja. V našem primem to ni le Zahod, marveč tudi in predvsem Vzhod, živa navezava na glavnino jezikovnega in narodnega tlorisa. Biti to, kar si na morju asimilacijskih tokov ni lahko. Ko ne gojiš lastnega nacionalnega prepričanja in lastnih korenin nisi več to, kar si v izhodiščni, celo genetski točki, ampak postaneš nekaj drugega. Na tisoče je teh žalostnih primerov v naših vrstah. Najbrž bi bilo treba preboleti to travmo, travmo nezavesti in nezavednosti, travmo bojazni in stopiti pokončno na pot. Dragih travm ne poznam, povsem tuje so mi. Travma odprtosti? Zaprtosti? Umeten problem! Če pa je recept ta, da se tudi v svojem okolju odpovem komunikaciji v svojem intimnem jezikovnem jazu, potem pa že raje imam irhaste hlače, sem že raje čudak. Legitimno si vsakdo izbira svojo pot.
Pot pragmatizma, racionalnosti, delovanja v danih možnostih. A osebnih življenjskih opredelitev ni mogoče posploševati na raven narodne obstojnosti in politike, še manj s tem pogojevati nove generacije. Ce je Andraževa perspektiva taka, kakršno si začrtal, je za vaju povsem upravičena. Kakršnakoli je izbira posameznika - to je njegova stvar, njegova sveta pravica. Ni pa skupna, družbena, splošna, kajti poznam, tudi v svoji najbližji bližini, popolnoma drugačno opredelitev, mišljenje, hotenje. Na poti, ki jo kažeš, me ne bo zraven. A ostajam vedno tvoj, s toplim stiskom roke
Marij Čuk
Kritično
o Mermoljevem razmišljanju
Spoštovano uredništvo,
v sedanjem času, ko stopamo, ah smo že, v volilno kampanjo, je Mermoljevo filozofiranje in namigovanje na pohtiko znotraj slovenske manjšine neprimerno in nevarno. Zdaj, ko se
vsi skupaj pripravljamo, da premagamo desni blok, ni pravi čas za polemiko. Prisiljen pa sem odgovarjati in naj se zgodi kar hoče.
Gospod Ace Mermolja je preveč kulturnik in filozof, da bi se mu lepo prilegala še politika.
Da je kulturnik ponavadi slab politik, je že znana stvar. Tudi filozofi so včasih v glavnih obrisih nakazovali pohtiko, kako se je to nakazovanje obneslo in končalo v praksi, ni vredno, da bi tukaj govorih. Politiki pa so stvarni, konkretni ljudje, ki jim ni dovoljeno plavanje med oblaki, kot to rad počenja g. Ace Mermolja v svojem ogledalu z dne 13.3.1996.
2e takoj na začetku te "mineštre” se g. A. Mermolji zatakne in sicer tam, kjer pravi, da bi samostojno politično nastopanje prineslo manjšini katastrofo. V resnici je prav nasprotno. Katastrofo nam je prinesla in nam jo še prinaša razkosanost na razne vsedržavne stranke, v katerih Slovenci ne pomenijo nic in temu primerno je tudi obravnavanje naših specifičnih problemov. Te stranke problemov manjšine ne jemljejo resno ali jih kar prezrejo, iz enostavnega razloga, ker imajo med Italijani več potencialnih volil-cev kot pri Slovencih. Saj smo rekli, da so politiki praktični ljudje. Dokaz za to so druge manjšine v severni Italiji, kjer jim je enotnost in samostojnost prinesla samo koristi.
Odprtost do kulture večinskega naroda; že prav, a nikoli na račun svoje lastne slovenske identitete. To bomo ja učili svoje sinove in hčere! Potem pa naj gredo le v "pizzerio” in naj srkajo Coca Colo in od svojih sovrstnikov italijansko kulturo. Nismo tako zaprti, kot se g. Mermolja boji, da smo.
Isto se dogaja pri naših italijanskih someščanih, v obratni smeri seveda, med katerimi je nekaj pesnikov in pisateljev, ki pišejo v taki italijanščini, da je nam Slovencem pravzaprav domača (Tomizza, Slataper in še drugi).
Se zmeraj zaradi konkretnosti in da bo jasno, da ni eno in isto imeti v žepu takšno ah drugačno izkaznico, dam g. A. Mermolji v premislek nekaj problemov, ki tarejo zadnje čase slovensko manjšino v Italiji. S temi problemi se nekateri trudijo, da bi jih na čim boljši način reših, dragi pa le-tem mečejo polena med noge, ah v najboljšem primera molčijo.
1)	Šolski problemi v zadnjem letu: zapiranje Sol, šolski sindikati, samostojnost slovenske šole, itd. Kdo dela in kdo ne, lahko vidi vsak, tudi Ce bere samo Primorski dnevnik.
2)	Glasovanje v občinskem svetu za industrijsko cono pri Banih. Svetovalca Slovenske skupnosti sta volila proti, stranka, katere izkaznico nosi, verjetno, v žepu g. A. Mermolja, pa je volila za.
3)	Nasprotovanje pokrajinskim volitvam. Zakaj? Ah se morda DSL boji, da bo slovenska komponenta te stranke v pokrajinskem svetu premočna? Ne vemo, lahko samo ugibamo. Sum pa le ostaja.
4)	Nenaklonjenost vaškim srenjam. Zakaj naj ne bi upravljali svojega teritorija ljudje, ki na njem živijo že stoletja, pa res ne razumem.
So še drugi majhni, bolj vsakdanji problemi, kot je recimo ureditev poljskih poti pod Križem in Kontovelom. Ta problem, oz. predlog je v tržaškem občinskem svetu iznesel svetovalec DSL Igor Dolenc, njegovi strankarski tovariši in kolegi svetovalci pa so volili proti, itd.
Se bi lahko našteval, zaenkrat pa naj bo dovolj. Tukaj bi rad končal in prenesel vse na poznejši Cas, ker kot sem že rekel, zdaj ni Cas polemik, čakajo nas volitve in skupna zmaga nad tistim, ki poskrbi, da imamo vsaj nekaj skupnega, to se pravi: skupnega nasprotnika!
Z iskreno toplimi pozdravi
Aleksander Furlan
Doberdobski
župan
odgovarja SSk
V zvezi s protestno izjavo svetovalske skupine SSk glede volilnega sedeža v Jamljah, objavljeno v nedeljskem PD, moram za boljše razumevanje problema dodati naslednje.
Ne odgovarja resnici trditev, da je občinska volilna komisija ukinila volilni sedež v Jamljah, predlog komisije je bil samo ta, da se volilni sedež začasno premesti v Doberdob iz sledečih razlogov.
Ob lanskih občinskih volitvah so sile javne varnosti vložile pritožbo na kvesturo, ker da je volilni sedež neprimeren, predvsem iz higijen-skih razlogov. S strani varnostnih sil je bilo takrat vehko negodovanja do občinske uprave. Pregled volišča je takrat opravil tudi funkcijo-nar prefekture, ki je tudi ugotovil neprimernost prostorov. Trditev, da je ob letošnji pustni prireditvi bilo izdano ustrezno tudi zdravstveno dovoljenje, velja samo za kioske, ki so bili takrat postavljeni, ne pa za stavbo samo.
Uprava v kratkem pričakuje dovoljenje komisarja za jusarska zemljišča, nakar bo začela z deh za preureditev stavbe bivše osnovne šole in za dograditev kultumo-socialnega središča.
To bi vsekakor prisililo upravo, da v tej stavbi prekine katerokoli dejavnost za daljše razdobje.
Prav zaradi skorajšnje gradnje središča so biti v stavbi opravljeni tudi izvidi struktur, podov itd. ki so še poslabšati funkcionalnost prostorov.
To so biti razlogi, ki so biti nakazani volilni komisiji, nakar je prevladalo mnenje, da ni umestno v tem trenutku vlagati v popravilo prostorov javnega denarja, kajti stavba bo v kratkem v celoti preurejena in ne bo vsekakor za daljšo dobo uporabna. Večina elanov komisije je bila tudi mnenja, da so prostori v doberdobski nižji srednji šoli zelo primerni za začasni sprejem jameljskega volilnega sedeža, kajti tu imajo volilci lažji dostop, ni namreč arhitektonskih pregrad, na razpolgo je tudi dvigalo in prostori so zelo udobni. Do tu tehnična obrazložitev problema.
Smatram, da je skupina SSk neumestno napihnila problem, katerega razlaga se mi zdi premočrtna in vsakomur, ki logično sklepa razumljiva. 2e v sami komisiji je prišla do izraza strumentalizacija argumenta, ko so elani SSk zagovarjati tezo, da občinska uprava hoče definitivno ukiniti jameljsko volišče. Nobeden izmed upraviteljev pa tudi izmed elanov komisije, ni nikol tega izjavil. Kakšen posebni interes bi pa imela uprava pri ukinitvi volilnega sedeža? Cim bo kultumo-socialno središče urejeno, bodo Jameljci ponovno dobili svoje udobnejše volišče.
Prepričan sem tudi, da bodo Jameljci, katerih protestnih izjav nisem še slišal, bolj strpno sprejeli to umestno začasno premestitev volišča. Delegaciji Jameljcev, ki ni prišla k meni zaradi tega argumenta, kot trdi SSk, ampak zaradi drugih problemov, sem sam poročal o komaj-snji odločitvi volilne komisije, ki je takrat zasedala in vtis sem imel, da je to odločitev, čeprav prizadeto, sprejela z včejhn razumevanjem.
Zupan Občine Doberdob
Mario Lavrenčič
Semoličevo pojasnilo SSk
V	številki PD z dne 17.3.96 sem prebral protestno noto svetovalske skupine SSk iz Doberdoba v zvezi z »zaprtjem volišča« v Jamljah, kjer se mi dodeljuje večji del odgovornosti pri omenjenem problemu.
V	članku sem omenjen, poleg v funkciji občinskega svetovalca, tudi kot predsednik SKD Kremenjak in prav med izvrševanjem druge naloge sem si ustvaril svoje prepričanje glede volilnega sedeža.
Ob ustanovitvi SKD Kremenjak - 2. novembra 1993 - smo se odločili, da zasedemo prostore bivše osnovne šole v Jamljah in da tu postavimo društveni sedež tudi zato, da po svojih moCeh ohranimo omenjene prostore pred popolnim razpadom. Pronicanje deževnice v notranjost z izredno vlago in nabiranje plesni po zidovih pa otežkoCa naš trud. Ogrevanje ne deluje in zato si segrevamo prostore s samostojnimi pečicami. V teh pogojih je delovanje našega društva izredno težavno in zato prirejamo v teh prostorih le kratkotrajne in ne prezahtevne pobude. Za zahtevnejše prireditve pa smo prisiljeni nadlegovati zasebnike, ki nam sicer radi odstopijo svoje prostore ah pa, kot se je zgodilo ob letošnjem pustovanju, najamemo večji šotor, kjer se odvija načrtovana pobuda.
Šolsko poslopje smo Jameljci nemoteno uporabljali tudi kot volilni sedež do lanskega leta, ko so se finančni stražniki zadolženi za varnost na našem volišču, prvič pritožiti nad stanjem poslopja. Pred referendumom istega leta je Občinska Uprava poskrbela za očiščenje in prepleskanje prostorov. To opravilo pa očitno ni bilo zadostno saj so pripadniki javne varnosti vložiti pritožbo. Prefekt je odredil inšpekcijo in temu so sledile odgovarjajoče sitnosti za Občinsko Upravo. Pred letošnjimi aprilskimi volitvami sem smatral potrebno, da obvestim gospoda Zupana o obstoječem problemu in da skupno najdeva ustrezno rešitev. Glede na dejstvo, da je v programu skorajšnja popolna preureditev omenjene strukture, da bi morali med obnovitvenimi deti vsekakor Začasno premestiti volilni sedež, sva bila mnenja, da je nesmiselno vlaganje javnih finančnih sredstev za začasno ureditev omenjene strukture. Osebno sem bil in sem mnenja, da začasna premestitev volilnega sedeža ne bo povzročila kakih nepremostljivih težav, kot jih prikazujejo voditelji, predstavniki in simpatizerji SSk, ki pristransko in neobjektivno informirajo prebivalstvo. Vtis imam, da predstavniki SSk izkoriščajo vsako priložnost, da z njo hujskajo prebivalstvo proti delovanju Občinske Uprave. Tako početje gotovo ni nikomur v korist, najmanj pa tistim, ki v dobri veri opravljamo delo v korist skupnosti, ter se zavzemamo za sodelovanje na vseh področjih.
Z najlepšo zahvalo
Silvano Semolič
PROMETNE OMEJITVE / POBUDA NEKATERIH ZDRUŽENJ TRGOVCEV IN OBRTNIKOV
Manifestacija za promet, predvsem pa proti lllyju
Podžupan o možnosti omilitve ukrepov - Obleganje občinske palače
Včerajšnji protest proti ukrepu za omejitev prometa, s katerim je tržaška občinska uprava zaprla nekatere ulice v mestnem središču vozilom brez katalizatorja, je bil polemičen in grob, prerasel je celo v nasilje, predvsem pa je bil jasno politično obarvan v Črno. Seveda ni bilo desno usmerjenih vseh tisoč ali 1.500, kar se jih je ob 16. uri zbralo na Oberdankovem trgu in krenilo do Trga Unita: marsikateri trgovec je res prizadet, verjetno bolj od splošne gospodarske krize in od »preusmerjanja« kupcev iz sosednjih republik proti bližnji Furlaniji; nekateri obrtniki so res imeli težave v prvih dneh, vendar so na vozilih vCerasnjih demonstrantov bile dovolilnice za prost prehod, ki jih je občina že izdala tej kategoriji; številni mlajši prodajalci se res bojijo za svoje delovno mesto, vendar jih je lahko samo ustrahovalna psihoza in predvolilna racunica usmerila proti Hlyju.
Včerajšnje manifestacije se niso udeležila nekatera združenja kot Cna, Confeser-centi in Sdgz, pac-pa so bili v prvih vrstah poslanca desnice Menia in Niccolini, deželni in občinski svetoval-, ci Nacionalnega zavezništva, pa tudi številni hrupni mladinci, med katerimi je bilo vec huliganov skupine Ul-tras Trieste in Fronte della Gioventii. Ravno ta skupina je glasno in zelo grobo žalila Zupana Illyja in mu oporeka- • la, da »se je prodal Furlanom«, kar je sicer tudi pisalo na enem od transparentov samih organizatorjev manifestacije. V zvezi z demonstracijo gre tudi zabeležiti večkratno stegovanje rok v rimskem pozdravu, predvsem pa dolgo obleganje občinske palače med srečanjem predstavnikov trgovcev in obrtnikov z zastopniki občinske uprave. Slo je za pravo obleganje, saj ni na desetine uradnikov mo-
glo zapustiti palaCe po končanem delu, novinarjem niso dovolili izhoda, odvrgli so vec pasjih bombic, nekateri občinski svetovalci so se morali s silo preriniti do vhoda, da bi se udeležili občinske seje, grozili so predstavniku združenja pešcev CaminaTrieste. Česa takega ni bilo v Trstu že dolgo let, niti ne med najbolj vročimi demonstracijami delavcev škedenjske železarne, ko je bila občinska palača vedno dostopna.
Predstavniki demonstrantov so se s predsednikom združenja trgovcev Adalber-tom Donaggiom na Čelu srečali s podžupanom Da-mianijem in odbornikoma Pecolom Cominottom in Ne-rijem (do najavljenega srečanja z deželnim podpredsednikom Deganom ni prišlo zaradi prometnega zastoja, v katerem je ostal uk-lenjen tudi njegov kot na tisoče drugih avtomobilov). Ker je bil Illy v Rimu, je podžupan Damiani orisal pripravljenost občinske uprave, da izboljša ukrep za omejitev prometa, od katerega pa ne bo odstopila, ker gre za poseg za omejitev onesanaženje zraka in torej zagotavljanje zdravja vseh občanov. Brez občinskega ukrepa bi nedvomno že nastopila zdravstvena ustanova in odredila ostrejšo prekinitev prometa. Srečanje je bilo napeto, stališča daleč narazen, še zlasti trdo je nastopal Donaggio v imenu lastnikov trgovin. Končno so se domenili za »tehnično omizje«, pri katerem se bodo zbrali predstavniki vseh kategorij in občinski upravitelji in iskali skupne rešitve. Občinski predstavniki so vsekakor že najavili smernice za morebitno omilitev prometnega ukrepa: odpadla naj bi sobotna prepoved, po prepovedanih območjih pa bi lahko krožila avtomobilom iz drugih pokrajin oz. držav.
Kam se bomo lahko obrnili za kontrolo izpušnih plinov
Objavljamo seznam mehaničnih delavnic, članic Slovenskega deželnega gospodarskega, na katere se zainteresirani lahko obrnejo za kontrolo izpušnih plinov avtomobilov.
Astra S.D.F. - Antonio Pecchiar in Gary Mari, Ul. S. Francesco 23; Braida S.N.C. - Angelo in Paolo Braida, Nabrežina Kamnolomi 63/A; Claudio - Claudio Paravano, Ul. Fabio Severa 10; Edvin Zvonko Lovriha, Ul. Cologna 20; Escort S.D.F., Ul. S. Francesco 58/A; Giulia -Stanislavo Glauco Do-
mio, Ul. Giulia 55; B.K.L. - Guerrino Ko-bec, Ul. Galileo Galilei 20; Marino - Marino Forza, Ul. Matteotti 8; Auto-Moto - Bojan Smrke, Ul. dei gelsomi-ni 2/D; Autopetelin S.N.C. - Alessandro in Ariella Petelin, Ul. S. Anastasio 20/A; Carpo-nit - Fabio Giandon, Vr-delska cesta 40/1; Franco - Gianfranco Cociani, Ul. Coroneo 37; Dario Coslovich - Ul. Ananin 2; Auto Gadoma - Paolo Parovel, Ul. Gadoma 3; Elettrautomeccanica VValter - VValter Budal, Ul. Venzone 3; Elektrav-
to Roncheto - Alberto Cuik, Ul. Roncheto 28; Elektravto - Berdon Ste-lio, Ul. del Lavatoio, 5; Elex 2 S.N.C. - Sergio Mauri & C., Dolina 507/1 - Obrtna cona Dolina; Stella S.D.F. - Ni-colo Stella in Antonio Furlan, Ul. Cologna 4; Gomme G. & G. S.N.C. -Grippari Stelio & C., Dolina 507/2 - Obrtna cona Dolina; Interuato - Antonio Lombardi & C. S.D.F., Androna Čampo Marzio 1 -1/A; Al do Kutin. Ul. Pisoni 2; Rajko Pipan, 41/43; Motor-sport - Severine Samsa, Ul. Brunelleschi 12.
r POLITIKA / KRAJEVNE UPRAVE n
Čez mesec dni sklep o usodi miljske uprave
Župan Sergio Milo kritičen do pobudnikov nezaupnice
Miljski občinski svet bo sredi aprila sklepal o nezaupnici županu Ser-giu Milu, ki jo je predložilo dvanajst svetovalcev na dvajset, kolikor jih šteje občinski svet. Nezaupnico so podpisali predstavniki "NaCrta za Milje" (DSL, zeleni, in neodvisni, razen Fulvia Vallona, ki pa jo bo, kot kaže, podprl), Severne lige in Ljudske stranke. Županu polemično očitajo, da je v prvi osebi kriv in odgovoren za upravno paralizo Občine in za nedelavnost občinskega odbora.
Milo je na včerajšnji novinarski konferenci označil nezaupnico kot izjemno škodljivo in neodgovorno potezo, ki bo imela zelo hude posledice za celotno milj-sko skupnost. Zupan ni hotel oceniti političnega ozadja zadeve, izrazil pa je veliko začudenje, da so nezaupnico podpisali predstavniki strank in gibanj, ki so, vsaj besedno, nasprotovali predčasnim volitvam. Edina, ki je pri tem dosledna - je dejal Milo - je Sredinska unija (Ljudska stranka), ki ni nikoli skrivala zahteve po razpustu občinskega sveta. A o vsem tem, je še dodal Zupan, bodo politično (in morda volilno) odgovarjali tisti, ki so predložili nezaupnico.
Milo je potrdil, da se je še pred vložitvijo zaupnice odločil za odstop junija, tako da bi bile v vsakem primem predčasne volitve jeseni. V primem odobritve nezaupnice pa bo Obči-
no že aprila prevzel izredni vladni komisar, njegov prihod bo res odprl pot upravni paralizi, medtem ko bi lahko občinski svet posloval vsaj do junija in do takrat odobril nekatere potrebne in pomembne upravne sklepe.
Zupan je omenil pravilnik za izvedbo občinskih referendumov, ki je zelo važen predvsem kar zadeva projekt o namestitvi plinskih skladiščih GPL, sanacijo zgodovinskega jedra Milj in deželne investicije (pet milijard lir) za navtični turizem. Dejal je, da je odbor dosledno izvajal volilne obveze zmagovite napredne liste "Skupaj za Milje" in da torej po njegovem ni razlogov za nezaupnico, »saj bi lahko probleme rešili in premostili z odkritim dialogom«. Milo je povedal, da ga je nezaupnica tudi človeško zelo prizadela, v tem težkem benutku pa ne namerava vreči puške v komzo.
Občinski svetovalci imajo sedaj nekaj manj kot mesec dni časa, da proučijo vsebino nezaupnice in da odločijo o usodi uprave, ki realno tvega prihod komisarja in volitve, ki bodo v tem primeru jeseni. Časa za morebitni dialog je torej še kar precej, glede na situacijo in glede na razkol v krajevni levici pa je v teh pogojih malo možnosti za sporazum. Politika je res umetnost možnega, kdaj pa kdaj pa tudi nemogočega.
PROTI ONESNAŽENJU ZRAKA / PREGLED ZA VOZILA BREZ KATALIZATORJA
Od včeraj v 150 delavnicah »plava nalepka« za avtomobile
Včeraj opoldne so odprli novo poglavje občinskega načrta za izboljšanje kakovosti zraka v mestu in sicer poglavje »modre nalepke«. Po zaprtju mestnega središča za vozila brez katalizatorja je sedaj na vrsti preverjane izpušnih plinov avtomobilov, verjetno Se pred koncem poletja pa bo občina pripravila novo prometno ureditev za vse mesto.
Včeraj so na sedežu Atija dijaki profesionalnega zavoda Enpas pokazali, kako poteka pregled izpušnih plinov, ki bodo odslej morala opraviti vsakih 6 mesecev avtomobili brez katalizatorja (na sliki KROMA). Gre za avtomatiziran in zelo hiter postopek, ki traja od 10 do največ 15 minut. Senzor posreduje podatke iz izpušne cevi
naravnost v elektronski računalnik, ki avtomatično izračuna odstotek ogljikovega monoksida v plinu. Kdor bo presegal dovoljeno mero, ki je različna na podlagi letnika, ko so vozilo vpisali v javni register, bo moral popraviti okvaro, ki povzroča onesnaženje, predvsem primemo naravnati uplinjaC. Torej tudi morebitno popravilo ne bi smelo biti predrago, izvedenci pa so včeraj poudar-li, da bo tako voznik obenem prispeval k varstvu okolja in tudi prihranil, saj pravilno naravnan uplinjaC zagotovi manjši porabo bencina.
Za prvi pregled bo treba odšteti 18 tisoč lir, drugi pa bo brezplačen. Pregleda letos ne bo treba opraviti vozilom s katalizatorjem, ker bo zakon za avtomobi-
le z zelenim bencinom stopil v veljavo verjetno šele prihodnje leto.
Mehaničnih delavnic, kjer bodo izdali »plavo nalepko«, je skoraj 150, med temi so tudi številne včlanjene v Slovensko deželno gospodarsko združenje (seznam objavljamo na tej strani). Pregled bo treba opraviti najkasneje do 30. aprila za vozila z evidenčno tablico, ki se konca s številkama 1 in 2, do 31. maja Ce konca s 3 ah 4, do 30. junija Ce konca s 5 ah 6, do 31. julija Ce konca s 7 ali 8 in do 30. septembra, Ce konca z 9 ali 0. Po teh datumih vozila brez plave nalepke ne bodo veC smela krožiti po teritoriju tržaške občine in torej ne samo po mestnem središču
Prepoved velja samo za
one, ki imajo stalno biva-hšCe v tržaški občini, medtem ko ne bo nobene omejitve za vozila »tujcev«, med katere so tokrat
všteti tudi prebivalci oko-liških občin (sicer kaže, da tudi nekatere okoliške občine preučujejo podob-nen ukrep). Končno je tre-
ba opozoriti še na dejstvo, da bo mestno središče ostalo zaprto za nekatalizi-rana vozila tudi Ce imajo plavo nalepko.
Vlada odobrila predčasne upokojitve v pristanišču
Trst in dežela Furlanija - Julijska krajina bosta zanesljivo vključena v načrt o železniški visoki hitrosti, je zagotovil deželni odbornik za prevoze Giorgio Mat-tassi predsedniku tržaških industrijcev Mauru Azzariti, s katerim je imel včeraj daljši pogovor. Mat-tassi in Azzarita sta pregledala še druge probleme politike prevozov, med drugim problem predčasnih upokojitev v tržaškem pristanišču. Prav včeraj pa je vlada sporočila deželni upravi, da je odobrila odlok, ki bo omogočil predvidene predčasne upokojitve.
NOVICE
Demokratska stranka Slovenije danes na obisku pri SKGZ
Danes bo na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu srečanje med predstavniki deželnega vodstva SKGZ in Demokratske stranke Slovenije. Demokratsko strankd bodo zastopali predsednica njenega glavnega odbora in poslanka Državnega zbora R. Slovenije Danica SimsiC, generalni tajnik Matjaž Hribar in elan predsedstva stranke Roman Zrim. Gostje iz Slovenije se bodo po dvostranskem razgovoru z vodstvom SKGZ udeležili tudi večernega javnega srečanja v Gregorčičevi dvorani o žgoči in aktualni problematiki fojb, ki ga organizira tržaški pokrajinski odbor SKGZ v sodelovanju s Slovenskim klubom.
SSk o položaju v TKB
V zvezi s položajem v Tržaški Kreditni Banki, je pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti objavilo tiskovno noto, v kateri ugotavlja, da je omenjeni zavod nastal na osnovi Londonskega Memoranduma, potrjenega z Osimskim sporazumom in da isti zavod zaposluje skoraj dvesto oseb, kar povzroča zaskrbljenost glede na morebitne posledice, upoštevajoč tudi celotno stanje tržaškega gospodarstva. »Važna je končno novica,« piše v sporočilu SSk, »da so sedanji delničarji izrazili pripravljenost na primemo dokapitalizacijo banke, kar bi odpravilo težave, ki so nastale zaradi neustreznega vodenja ustanove. S tem so pokazali voljo po ohranitvi zavoda, ki je velikega pomena za slovensko in na splošno za tržaško gospodarstvo.«
Ghersina: leva sredina lahko premaga desnico!
Deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina je prepričan, da levosredinska Oljka tudi na Tržaškem lahko premaga Kartel svoboščin. Kandidati Oljke Fulvio Camerini za senat ter Orazio Bob-bio in Paolo Rumiz za zbornico odražajo politiko odprtosti, solidarnosti, sožitja in miru, tako da si popolnoma zaslužijo volilno podporo vseh, ki verjamejo v te ideale in vrednote. Ghersina poziva vse Tržačane in Tržačanke, da se angažirajo za volilno zmago kandidatov Prodijeve Oljke.
Don Marino Gualizza v četrtek v Novinarskem krožku
»Cerkev in dražba v Furlaniji« je naslov predavanja, ki ga bo ravnatelj videmskega Višjega zavoda za verske vede in direktor beneškega tednika Dom don Marino Qualizza imel v Četrtek, 21. marca ob 18. uri v Novinarskem krožku v Trstu. SreCanje z beneškim duhovnikom in docentom teologije v videmskem semenišču spada v okvir ciklusa predavanj na temo odnosov med Trstom in Vidmom. Ciklus prirejajo deželni institut Gramsci ter tržaški in videmski institut za zgodovino osvobodilnega gibanja pod pokroviteljstvom obeh občin in pokrajin.
Goethe Institutu grozi zaprtje
Vse kaže, da nameravajo nemške oblasti še ta teden zapreti tržaški sedež Goethe Instituta, ki v našem mestu deluje že od leta 1958 in ki ima zelo bogato kulturno delovanje. Nemško zunanje ministrstvu je namreč sklenilo zapreti vsaj enega od sedmih sedežev instituta, kolikor jih je v Italiji, izbira pa je po sicer še neuradnih vesteh padla prav na Trst.
OB PRAZNOVANJU PATRONA
Z nastopom domačih skupin se nocoj konča Ricmanjski teden
Nocoj se z nastopom društvenih skupin zaključuje Ricmanjski teden, niz prireditev, ki jih ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa redno ponuja domače SKD Slavec. Teden kulturnih dogodkov se je začel preteklo sredo z odprtjem zanimive likovne razstave, posvečene delom devetih tržaških ustvarjalk. V soboto zveCer je letošnji Ricmanjski teden ponudil koncert domaCe godbe na pihala (na sliki zgoraj): po pričakovanjih je bil dogodek vreden pozornosti, saj je pomlajeni sestav pod vodstvom Marina MarsiCa res uspel podati koakovnstono izvajalsko in vsebinsko dober glasbeni dogodek. V nedeljo zvečer so se v dvorani Babne hiši zbrali ob svojevrstnem pevsko-glasbenem nastopu znanega slovenskega kantavtorja in gledališčnika Iztoka Mlakarja (slika spodaj - obe foto KROMA).
Kot rečeno se Ricmanjski teden zaključuje nocoj, z običajnim domačim večerom, ko se občinstvu predstavi neposredna društvena dejavnost. Srečanje ob godu vaškega zavetnika bo s krajšim koncertnim utrinkom otvoril MePZ Slavec-Slovenec, ki ga pod okriljem ricmanjskega in borštanskega društva vodi Danijel Grbec. V drugem delu nocojšnje prireditve pa bo na oder stopila društvena dramska skupina, ki je za letošnji Ricmanjski teden oblikovala narečno veseloigro Kan smo pršle... na besedilo in v režiji Tatjane Turko. (dam)
SODIŠČE / DEMONSTRACIJE
Delavce železarne le delno oprostili
Skupino, kije bila pri Žavljah, so oprostili, skupino na železniški postaji pa so obsodili
V dvorano tržaškega tribunala je bilo včeraj težko vstopiti, bila je povsem natrpana z delavci železarne in sindikalnimi predstavniki, ki so prišli izrazit solidarnost skupini delovnih kolegov, ki so jim sodili zaradi »cestne zapore« in »prekinitve javne službe«. Za prvo skupino (53-letni Franco Cicogna, 50-letni Vladimir Furlan, 46-letni Fulvio Martellani, 50-letni Sergio Valenta, 54-letni Stelio Usenich) je sam javni tožilec Frezza zahteval oprostitev in sodišče jih je tudi oprostilo Vsakršne krivde, drugi skupini (Andrea Olivieri, Dario Pacor, Licia Dragot-to, Angelo Abramo, Mari-sella Rossetti, Alessandro Metz, Claudio Zecchin, Marco Di Rita, Massimi-liano Generutti) pa je naložilo 15 dni zaporne kazni, ki jih je spremenilo v denarno kazen (nekaj veC kot milijon lir) in odredilo, da ne pride zabeležena v kazenski list (Frezza je zahteval 20 dni zaporne kazni). Zaenkrat še ni znano, Ce se bodo proti slednji odločitvi pritožili. Pomen včerajšnjega procesa namreč presega zgolj vprašanje prekinitve javne službe, saj gre za vprašanje pravice do stavke in do zborovanja, ki sta po mnenju zagovornikov obtoženih pomembnejši od regularnosti neke službe.
Poleg tega ne gre prezreti še dejstva, ki je bilo tudi včeraj odloCno poudarjeno (pričala sta tudi pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech in pokrajinski tajnik Filis-CGIL Giorgio Vesnaver): ob vprašanju škedenjske že-
Delavci železarne včeraj na hodniku tribunala (KROMA)
lezarne je bilo vse mesto demonstracijo, do katere na strani delavcev, pod- je prišlo 3. avgusta 1994, phalo jih je, jim nudilo ko so se s težkimi vozili pomoC, ljudje so razume- odpeljali proti mejnim li njihov boj, ki je bil prehodom, policija pa jih dejansko boj za ohranitev je ustavila v Zavljah. zaposlitvene ravni v Tr- Drugi skupini pa so sodi-stu, in niso negodovali, li, ker naj bi 16. junija ko so se zaradi tega znaš- 1994 »prekinila javno li v težavah (zastoji v pro-. službo«, ko je bila nekaj metu in podobno). Prva Časa na železniški po-skupina je bila vpletena v staji.
V NEDELJO POD BALONOM
Bodrilni nastop TPPZ za Stadion I. maj
NA RILKEJEVI POTI / POŽKODOVALA SE JE PRILETNA ZENSKA
TPPZ Pinko Tomažič med nedeljskim nastopom na Stadionu 1. Maj (foto KROMA)
Po nedeljski tragediji nov padec
Le kakih petnajst metrov od sedeža avtonomne turistične in leto-višCarske v Sesljanu, torej skoraj na začetku Rilkeje poti, se je včeraj spet pripetila nezgoda, ki pa se na sreCo tokrat ni končala tragično: 68-let-na vdova Licia Marši iz Trsta, Ul. Pacinotti 2, je namreč prestopila varnostno ograjo, spodrsnilo ji je in se je zakotalila kakih deset metrov nižje. Posegli so gasilci, ki so jo dvignili s posebnimi nosili, nakar jo je osebje RdeCega križa odpeljalo v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejelu na oddelku za prvo pomoč. Zadržali so jo na opazovanju, vendar kaže, da ni bilo nic hujšega. Na kraju nesreče so bili tudi devinski karabinjerji. Domneva se, da je Mar-sijeva morebiti nabirala šparglje ali ji je kaj padlo in je hotela predmet pobrati.
Reševalci pa niso vec
mogli pomagati 19-letni študentki Irene D’Aprile, ki je v nedeljo popoldne prav tako padla z Rilkeje-ve poti, vendar je poletela okrog 80 metrov globoko in je bila na mestu
mrtva. Dekle je bilo na sprehodu z materjo, želela si je pobliže pogledati na morje, saj je Rilkejeva pot ena najlepših, Ce ne morda najlepša v tržaški pokrajini. Prestopilo je
varnostno ograjo, izgubilo je ravnotežje, spodrsnilo ji je na gramozu in travi, je povedal edini očividec, ki je bil v tistem trenutku v bližini. D’Aprilejeva je izginila v
globino, dvakrat ali trikrat jo je odbilo od skal, njeno truplo je padlo v morje, ponj so prišlo gasilci z gumenjakom in ga odpeljali v devinski por-tiC, kamor je prišel sodni zdravnik Costantinides. Mati, Liliana Persano vdova D’Aprile, je bila pod šokom, potrebovala je zdravniško pomoC, odpeljali so jo v bolnišnico v Tržič. Moža je izgubila pred 17 leti, umrl je v prometni nesreči v Barkovljah: peljal se je na vespi, ko ga je zadel avtomobil, z glavo je udaril ob pločnik in bil na mestu mrtev. Persanova se je odtlej povsem posvetila hčeri, ki je dokončala znanstveni licej Oberdan in se zatem vpisala na univerzo. Obe sta ljubili naravo, dekle je pred kratkim dokončala tudi potapljaški teCaj.
Na sliki: Rilkejeva pot in žrtev nedeljske nesreče, 19-letna Irene DIAprile.
Velika dvorana ali, kot ji pravijo, »balon« na Stadionu 1. Maj verjetno še ni doživela taksnega nastopa, kot ga je predstavljalo gostovanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič, ki je prav tu pripravil v nedeljo popoldne številnemu občinstvu lep program svojih borbenih in partizanskih pesmi.
Da je bil to pomemben dogodek, sta poderala v svojih govorih Igor Cancia-ni, v imenu Odbora za ohranitev stadiona, in predsednik zbora Igor Pavletič, ki je poudaril pomen tega nastopa prav v Času, ko preživlja naša manjšina težke henutke, ko je ponovno na udaru desnice.
Morda dvorana športnega objekta ni bila glede akustike najbolj primerna za pevski in glasbeni nastop. Toda navdušenje občinstva je to pomanjkljivost povsem izničilo, saj so udeleženci s ploskanjem in odobravanjem sledili lepemu in bogatemu programu, ki je obsegal znane ljudske partizanske pesmi, med njimi tudi poljsko partizansko, ljudsko bosansko in italijansko »La
brigata Garibaldi«.
Tokrat je zbor, ki so ga spremljale recitacije Staneta Raztresena in Alda Pres-sla (nastop pa je napovedovala Rada Cergol), dopolnil in obogatil še nastop dirigenta Oskarja Kjudra, ki se je predstavil kot solist in z violino, ob spremljali Andreja Pegana, zaigral nekaj skladb priznanih skladateljev.
Poleg Kjudra je kot dirigentka nastopila tudi Pia Cah-Sirca, ki tudi sicer pomaga pri vajah zbora.
Nedeljski nastop partizanskega zbora je bil lepo doživetje za vse, ki so se ga udeležili, istoCastno pa tudi velika moralna podpora Odboru za ohranitev stadiona 1. Maj, ki se trudi, da bi ta športni objekt Cimprej usposobili za redno in varno vadbo in tako nudil našim športnikom kraj, kjer se bodo lahko nemoteno srečevali in gojili razne • športne dejavnosti.
Navdušenje občinstva in dolg aplavz ob koncu koncerta sta pokazala, kako pomembno je sodelovanje športne in kulturne dejavnosti za našo skupnost.	NevaLukeS
VČERAJ-DANES
Danes, TOREK,
19.	marca 1996
JOŽE
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 6.31 in zatone ob 19.43.
Jutri, SREDA,
20.	marca 1996 DAVORIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje, zraCni tlak 1016 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, 40 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano Cannataro, Milica Ivkovič, Pamela Venuti, Davide Mersnich, Samuel Radioni.
UMRLI SO: 88-letna Gara Belleli, 78-letna Daniela Glussi, 89-letna Valeria Fabbri, 93-letna Maria Frencia, 89-letni Rodolfo Hrovatin, 88-letna Antonia Razza, 72-letni Enrico Mattel, 80-letna Maria Saina, 77-letni Edoardo Drozina, 85-letni Renato Poliaghi, 70-letna Elide Zigoi, 81-letna Santina Coretti, 75-letni Ferrucciio Tremul, 92-letni Giusto Rossi, 60-letni Fabio Cecchini, 97-letna Maria Turk, 90-letna Emanuela Petronio, 77-let-ni Davide Rossut, 82-Ietni Mario Merlani, 74-letna Teobalda Bortoli, 89-letna margherita Murko, 33-letni Andrea Sciuca, 88-letna Vita Chenda, 83-letna Nel-la Cossiani, 82-letna Cristi-na Parovel, 76-letna An-dreina Žafran, -es-letni Giuseppe Ascrizzi.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 23. marca 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170 - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8- ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
16.15,	20.15, 22.15 »Vh do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Silen-zio si nasce«, i. Sergio Ca-stellitto, Paolo Rossi. EKCELSIOR AZZURRA 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett.
AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.00 »Ragio-ne e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Get
shorty«, i. John Travolta, Gene Hackman.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dead man walking - Condanato a morte«, i. Susan Saran-don, Sean Penn, Tim Rob-bins.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Dracu-la morto e contento« r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Uccellove«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20,
20.15,	22.10 »Viaggi di nozze«, r-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pivetti.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Grazia Cucinotta, Alessan-dro Haber.
LUMIERE - 18.00, 21.00 »Heat, la sfida«, i. Al Paci-no, Robert de Niro.
3 PRIREDITVE
SKD VIGRED in osnovna šola S. Gruden vabita jutri, 20. t. m., ob 15. uri v osnovno šolo I. Gruden v Sempolaju na predstavo ŽABJI KRALJ v izvedbi otroškega dramskega odseka KD Primorec iz Trebe, režia B. Hrvatic.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na večer videofilmov MOJA GRUPA NA IZLETU. Posnetke z izletov na Anko-gel, v Gradež, Idrijo in po tržaški okolici bo pokazal SERGIO ZOCH v četrtek,
21.	t. m., v Gregorčičevi dvorani, z začetkom ob 20.30.
KD LIPA iz Bazovice vabi v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev knjige prof. Jožeta Pirjevca “JUGOSLAVIJA 1918-1992 - nastanek, razvoj in razpad KaradjordeviCeve in Titove Jugoslavije". O knjigi bo spregovoril avtor sam. Toplo vabljeni!
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 MARTA
VVERK-VOLK retrospektivna slikarska razstava. Vljudno ste vabljeni na odprtje razstave, ki bo v petek, 22. t. m., ob 20. uri.
Nastopil bo ženski pevski zbor I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic. O Marti VVerk bo spregovorila prof. Jasna Merku.
SKLAD MITJA CUK va-
bi na dobrodelni koncert. Nastopa pianist MIRAN DEVETAK v petek, 22. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD S.ŠKAMPERLE, Vr-
delska cesta 7 - Trst vabi na TOMBOLO OB NASTOPU POMLADI.V petek, 22.t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Številke bo izkliceval Aljoša Žerjal ob zvokih harmonike. Bogate nagrade bodo usklajene z razpoloženem. Kartele lahko rezervirate v večernih urah na tel. št. 572595 ali 773752.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega doma na Colu na ogled posnetkov o Kraški ohceti, javarstvu in lanski odprti meji.
ARS NOVA vabi na koncert ansambla JOŽETA BURNIKA .Humor, show, narodno zabavno vzdušje in ... NADJA FABRIS, ki bo v nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 18. uri v športno kulturnem centru v ZGONIKU. Sodelujeta: ROZE MIKI, Nabrežina Trg, Gostilna-Pizzeria GUŠTIN v Zgoniku (pri Pauli in Tamari).
V	PONEDELJEK, 1. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu bo nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana.
V	PIVNICI »IH. Genera-zione« v Boljuncu bo v petek, 23. t. m., ob 21. uri koncert z ansamblom Back Door Blues.
□ OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem možnost, da se poslužijo njenega
SLOVENSKI KLUB
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
SKGZ
pokrajinski odbor za Trst
SdZ
vabita na srečanje
FOJBE:
ZGODOVINA IN MANIPULACIJA
Spregovorili bodo zgodovinarji Nevenka Troha, Boris M. Gombač in Katja Colja
danes, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/13. nadstr.)
SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja tradicionalni
RICMANJSKI TEDEN
DANES, 19. t. m., ob 20.30: domači veCer: nastopata Združeni MPZ SLAVEC - SLOVENEC, dirigent Danjel Grbec in dramska skupina SKD SLAVEC z veseloigro v narečju “KAN SMO PRSLE..." v režiji Tatjane Turko.
KD L GRUDEN iz Nabrežine
vabi vse ljubitelje dramske umetnosti na ogled veseloigre
IFMIOTUJ
v izvedbi dramske sekcije KD Kraški dom iz Repna
Predstava bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini
pooblaščenega centra za fiskalno pomoč CAAF za izpolnitev davCne prijave 730. Zato vabi interesente, da se Cimprej zglasijo v njenih uradih.
SD GRMADA vabi elane in prijatelje na 9. redni občni zbor, ki bo v petek,
22.	t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah.
ZAHODNOKRASKA
sekcija SPI-CGIL vabi vse upokojence iz Križa, Pro-seka-Kontovela ter zgo-niške občine na predkongresno zborovanje, ki bo v petek, 22. t. m., ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo FLAJBANOVO ŠTIPENDIJO in podpore za akademsko leto 1995/96 v petek, 29. t. m., ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46/L nadstr. Vableni nagrajenci, sorodniki in prijatelji.
NATEČAJ RADIJSKEGA ODRA ZA RADIJSKO IGRO ob 50-letnici ustanovitve in 20-letnici smrti Jožeta Peterlina razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno, še neobjavljeno in nepredvajano radijsko igro. Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo tipkanih izvodih (format A4) do 30. junija 1996 na naslov: Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Igra na ne traja veC kot 45 minut. Natečaj je odprt vsem, neglede na bivališče. Nagrada znaša 1.060.000 lir. Komisijo sestavlja Umetniški svet Radijskega odra. Nagrajena igra bo izvedena v koncertni izvedbi na slovesni proslavi 50-let-nice Radijskega odra jeseni 1. 1996.
H ČESTITKE
Novopečenemu doktorju ekonomije FABRI-ZIU KOROŠCU Čestitajo in mu želijo veliko poslovnih uspehov soSolci bivšega 5.A razreda.
3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE in SKLAD MITJA CUK prirejata predavanje dr. Viljema Ščuke v sejni dvorani Zadružne Kraške banke danes, 19. t. m., ob 16.30. Teme predavanja: Fiziološka načela zadovoljevanja potreb, Načela sodobne vzgoje, Razvajeni otroci, Sola
Zahvaljujem se KD Primorsko iz Mačkolj za topel sprejem in pomoč pri lepo uspeli razstavi
Danila Tuljak
in učenje kot naporno delo, Pojem discipline, Demokracija v Soli?, Delavne in uCne navade otrok, Zakaj otroke siliti k učenju do 16. leta?, Kaj ve sodobna znanost o možganih, Zakaj matematika?, Učenje jezikov, Dolžnosti staršev, vzgojiteljev in otrok, Zakaj otrokom vsiljevati vrednote?, Motivacija za učenje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča nestalne šolnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ri-dotto). Doklado premejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8 - Trst, tel. 370301 vsak torek od 16. do 17.30 .
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi straše na predavanje dermatologinje dr. Majde Košuta na temo: KLOPI IN LAMOVA BOLEZEN. Predavanje bo v Četrtek, 21. t. m., ob 18. uri v prostorih
H______ IZLETI
KLUB PRIJATELJEVA
in VINCENCIJEVA KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 23. t. m. izlet v PoreC, Rovinj in Buje. Vpisovanje še jutri, 20. t. m. v trgovini Fortunato, Ul. Pa-ganini 2, kjer boste dobili program in navodila.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29.športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Pro-seška ul.131 na Opčinah
LESTVE
VSEH VRST:
ZA DOM IN OBRT zanimive cene
JC3v3c
Trst
Ul. San Dllna. 3B tel. 54390 fax 350150
danes, 19. in jutri, 20. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
ZASEBNIKU prodam takoj vseljivo trisobno stanovanje s kletjo in garažo v središču Gorice. Tel. v večernih urah na št. 0481/32033.
BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov uCencem nižjih srednih šol in iz kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih šol. Tel. št. 576116.
NUDIM delo dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. št. 327023 do 9.30.
NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. št. 312935.
MLADA gospa, velika volja do dela nudi pomoč kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251.
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-m. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
DRUŽBA import/export iSCe uslužbenko/ca med 22/27.letom z opravljeno trgovsko šolo in dobrim znanjem angleščine in hrvaščine. Dinamična in spretna oseba, ki ustreza tem zahtevam naj pošlje “curriculum vitae" in prošnjo na naslov: Studio Strain, Ul. S. Lazzaro 2, Trst.
21-LETNI fant z vozniškim dovoljenjem išCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
LADI KOCIJAN, Dolina 147 je odprl osmico.
KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj - Salež 4. Ob sredah zaprto.
MILIC je odprl agriturizem v Zagradcu. Tel. št. 229383 - zaprto ob Četrtkih.
PRISPEVKI
Ob 21. obletnici smrti dragega brata Darija daruje Slava Starc z družino
50.000	lir za Sklad Luchet-ta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža Karlota daruje žena Marija z družino
50.000	za MePZ - Primorec Tabor, 50.000 za godbo Viktor Parma iz Trebe,
50.000	za obnovo orgel v cerkvi na Opčinah.
V	spomin na dragega Milana Ukmarja daruje Marija Hrovatin z družino
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Mirana darujeta Jakob in Lina Renko
50.000	lir za Sklad Luchet-ta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
V	spomin na Mirana daruje N.N. 100.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D’Ange-lo, Hrovatin.
V	spomin na Milana Ukmarja daruje Slavko Pieri z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Lucijana Padovana darujeta Ingrid in Giancarlo 50.000 lir za MePZ Primorec-Tabor.
V	spomin na Marija Mi-cheii daruje bratranec Mario Ceri z družino 50.000 lir za Kardiološki oddelek dr. Camerini.
V	spomin na Savino Udovič darujeta Irma in Stojan 100.000 lir za Stadion 1. maj in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika-plošCe padlim v NOB pri sv. Ivanu.
V	spomin na Mileno Lukša darujeta Anica in Drago Stoka 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Janka Ger-lani darujeta Stana in Vla-
DAROVEin PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
di 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Emila Škabarja darujeta Anica in Albin Škabar 20.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Janka Ger-lani darujeta družini Obad in Dilema (Bajta) 30.000 lir za Skupnost Družina Opci-
V	spomin na Rudija Per-tot daruje sestrična Vera Colja 50.000 lir za SD Sokol in 50.000 lir za KD Igo Gruden.
V	počastitev spomina Rudija Pertota daruje sestra Sonja 100.000 lir za KD Igo Gruden in 100.000 lir za SD Sokol.
V	počastitev spomina Rudija Pertota daruje družina Bole TomsiC
100.000	lir za cerkev sv. Roka v Nabrežini.
V	spomin na Josipa Grudna iz Sempolaja, Josipa Zidariča iz Praprota in Josipa Grudna iz Saleža daruje Alojz Lupine 50.000 lir za SKD Vigred.
V	zahvalo za voščila daruje Nada Može 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
t
Nenadoma nas je zapustil naš
Aldo Babic (Argio)
Pogreb bo jutri, 20. marca, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v gropajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerki Nadja s Sandrom ter Marina z Borisom in Romino, sestra in brat (odsotna)
Gropada, BrišCiki, Prosek, Sidney,
19. marca 1996
(Pogrebno podjetje,
Ul. Torrebianca 34)
Učiteljice osnovne šole F. Bevka z Opčin izrekamo Marini iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Tajniško osebje didaktičnih ravnateljstev Dolina, Sv. Jakob, Sv. Ivan in Nabrežina izraža kolegici Marini iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Ob smrti dragega očeta izrekajo Marini in svojcem iskreno sožalje
ravnateljica Stanka in kolegici Maja in Saška
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
V	spomin na Milana Ukmarja, Mileno Lukša in Marijo Cibic daruje Vartka Puntar 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Josip in Zora Skerk darujeta 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Jankota Grilanca daruje družina Valentino 50.000 lir za zgonisko cerkev.
Namesto cvetja na grob Slavke Canziani, Franca Bizjaka in Emila Ravbarja daruje družina Guštin (Col 8) 100.000 lir za repentabr-sko cerkev.
Ob obletnici smrti sina Borisa Renzi daruje mati
30.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Stano Stu-belj Budin daruje družina Legiša (Stivan 19) 50.000 lir za MPZ RdeCa zvezda.
t
Tiho nas je zapustila naša draga
Kristina Parovel vd. Rapotec
(korajžna in vzgledna mati)
Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Pepi, hčerki Nerina in Loredana z družinama, vnuki in pravnuki
Lepo se zahvaljujemo njenim prijateljicam in vsem tistim, ki so jo prihajali obiskovat. Posebna hvala Branki. Prebeneg, Trst,
19. marca 1996
Ob smrti bivše raz-našalke Kristine Parovel Rapotec izreka svojcem globoko sožalje
Primorski dnevnik
Ob bridki izgubi drage mame Kristine izreka sinu Pepiju, hčeram Nerini in Loredani ter vsem žalujočim iskreno sožalje
KD Jože Rapotec
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Sveta Kuret vd. Švara
Pogreb bo v Četrtek, 21. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hci Gianna z možem Renatom, vnukinja Daniela z možem Robertom ter ostalo sorodstvo
Trst, 19. marca 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
VOLITVE / GOVORIL JE CARLO R1PA Dl MEANA
VRH / 50-LETN1CA KD DANICA
V Gorici državni start kampanje Zelenih
Poudarek demokraciji in odpiranju v Evropo Ne terminalu SNAM in nuklearki v Krškem
Carlo Ripa di Meana in Renato Fiorelli (foto Bumbaca)
Nocoj občni zbor Kmečke zveze
Slovenski kmetje na Goriškem so nocoj vabljeni na občni zbor Kmečke zveze Gorica, ki bo v prostorih knjižnice Damir feigel v Ul. della Croce 3 ob 20.30. Predsednik Avgust Stekar je sklical nocojšnji zbor z namenom, da se poživi in okrepi delovanje stanovske organizacije slovenskih kmetov na Goriškem. V zadnjem Času je bilo to delovanje šibko, kar so kmetje občutili tudi v pomanjkanju povezovalne vloge in strokovne pomoči, ki jo nudi zveza. Potreba po utrditvi organizacije je privedla do pobude, da se tudi z do-
prinosom novih sil izvoli nov odbor in druge predvidene organe. V teh prizadevanjih je go-riškim kmetom zagotovila pomoč tudi Kmečka zveza iz Trsta, ki bo dala na razpolago svoje tehnične iz strokovne službe. Tesnejše sodelovanje med goriškimi in tržaškimi kmeti bo prišlo do izraza tudi v ustanovitvi deželne Kmečke zveze, ki naj bi naknadno zajela tudi kmete v videmski pokrjaini. O vsem tem bo govor na nocojšnjem zboru, na katerega so sprižo važnosti dnevnega reda kmetje vabljeni v Cim večjem številu.
Strankarski aktivisti so tudi na Goriškem preživeli najdaljši konec tedna v zadnjih dveh letih v mrzličnem iskanju podpisov za predložitev kandidatnih list za politične volitve 21. aprila. Zadnji termin je zapadel sinoči ob 20. uri, ko so na prizivnem sodišču v Trstu predložili liste za vsa deželna okrožja (o tem poročamo na tržaški strani).
Ob formalnem ’se je v tem koncu tedna začel tudi vsebinski del volilne kampanje. Prvi so na plan stopili Zeleni, ki na pro-porčni listi s simbolom smejočega se sonca edini kandidirajo Goričana, občinskega in pokrajinskega svetovalca Renata Fio-rellija. Za večinski okrožji Zeleni podpirajo Oljko in torej Darka Bratino za senat in Maria Prestamburga za zbornico.
V soboto zvečer je sam vsedržavni glasnik in evropski poslanec Carlo Ripa di Meana v Gorici odprl volilno kampanjo Zelenih na državni ravni. Zakaj ravno v Gorici? Ker je to mesto pomembno stičišče kultur in narodov, ker gleda in se mora v še večji meri odpreti na vzhod, ker je v središču geografskega trikotnika z velikimi problemi za okolje, je odgovoril Ripa di Meana in poudaril nasprotovanje terminalu SNAM v Tržiču kakor tudi zahetvo po zaprtju nuklearke v Krškem. Na shodu je spregovoril tudi Fiorelli, ki je dejal, da je uveljavitev Zelenih danes potrebna ne le v korist zdravega okolja temveč tudi za obvarovanje demokratičnih družbenih in političnih odnosov v državi.
Podelili priznanja kulturnim delavcem
Mimohod godbe po vasi in osrednja proslava s kulturnim programom v središču Danica
Sprevod z godbo pred nedeljsko prireditvijo (foto Bumbaca)
Na Vrhu so v nedeljo popoldne sklenih niz treh prireditev, s katerimi so obeležili 50-letnico delovanja kulturnega društva Danica. Uvod v nedeljsko osrednjo proslavo je bil mimohod godbe na pihala iz Doberdoba, ki je simbo-licno povezal šolo, kjer je društvo nastalo pred 50 leti, spomenik padlim v NOB, ki so ga postavili z odločilnim prizadevanjem in delom društvenih članov, in center Danica, ki je danes središče kulturnega in športnega življenja v vasi. Pred spomenikom je bila kratka slovesnost s položitvijo venca, pozdravnim nagovorom predsednika borčevske sekcije Franca Grilja in pesmijo zbora Oton Zupančič iz Stan-dreža.
Praznovanje se je nato nadaljevalo v centru Danica, kjer so na kratko orisali nastanek in zgodovino društva. Pozdravili so društveni predsednik Bo-
ris FrandoliC, predsednik Gospodarske zadruge Leopold Devetak, ki je društvu ob jubileju poklonil umetniški dar, predsednik ZSKD Rudi Pavšič, sovo-densjki župan Igor Petejan ter predstavniki društev Skala, Rupa-Pec, Jezero, Oton Zupančič in Kraški krti.
Slovesen trenutek je napočil, ko so podelili priznanja 13 ustanovnim članom in prvim odbornikom društva, oziroma njihovim svojcem, saj so nekateri žal že med pokojnimi. Prvi odbor so sestavljali Franc Devetak, ki je bil prvi predsednik
društva, Ninko Černič, Jožef Cotič (Tinčin), Cilka Černič, Marcelo Devetak, Angelo FrandoliC, Franc Grilj, Leopold Devetak, Andrej Devetak, Anton Cotič, Bernarda Devetak in Marica Cotič. Posebna priznanja so ob 50-letnici prejeli tudi dosedanji predsedniki KD Danica: Leopold Devetak, D arin Devetak, Žarko Grilj, Katja Zotti in Boris FrandoliC.
Prireditev se je nadaljevala s pevskim koncertom mešanega pevskega zbora Oton Zupančič iz Stan-dreža in se sklenila v veselem vzdušju na prijetni domači družabnosti.
Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev
vabita na predstavitev knjige
IMA OBROBJU
Alije Primorska klonila?
Četrtek, 21. marca 1996 ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma Sodelujejo: Darko Bratina, AleS Figelj, Rudi
Pavšič, Aldo Rupel in Lucijan Vuga
NOVICE
Rajonski predsedniki o zdravstvu, dr. Komac vodja službe za prizadete
Predsedniki rajonskih svetov v Gorici so s skupno izjavo zaprosili za srečanje upravitelja Zdravstvenega podjetja za Goriško Barattija. Predsedniki pišejo, da so zbegani zaradi protislovnih novic o bodočnosti go-riške bolnišnice, zato želijo razčistiti zadevo.
Baratti je prav vCeraj napovedal nov ukrep glede reorganizacije zdravstvenih služb in sicer ustanovitev departmaja za pomoC prizadetim, ki ga bo vodil slovenski zdravnik dr. Peter Komac.
Praška ansambla v Sovodnjah
Sovodenjska cerkev sv. Martina bo nocoj ob 20.30 gostila Četrti koncert letošnje sezone Centra Emil Komel. Nastopila bosta vokalna skupina “Duodena cantitans” in instrumentalni ansambel “Cappella Rudolphina” iz Prage. Koncert bo vodil dirigent Peter Danek. Pevski in glasbeni ansambel bosta predstavila spored “Mirabile mysterium”, ki ga oblikuje glasba v Pragi okrog leta 1600.
Dolge vrste in kaos na meji
Izredno velik promet proti Sloveniji je v nedeljo popoldne povzročil nemalo težav v Gorici. Vrsta vozil je od RdeCe hiše segala do polovice UL Terza armata, po UL V. Veneto pa kar do Podturna, tako da so morali varnostniki urejati kaotični promet. Nič bolje ni bilo v Standrežu, kjer je na avtocesti kolona vozil segala mimo avto-porta, iz druge smeri pa je vrsta ovirala promet tudi na vozlišču na Tržaški ulici. Naval vozil iz cele Furlanije in Veneta bi zlasti ob praznikih terjal odprtje več voznih pasov na mednarodnih prehodih, česar pa mejni organi spričo pomanjkanja osebja niso v stanju narediti.
I
■

H
■

VIŠJE ŠOLE / IZJAVA OBČIN
Gorica in Tržič o racionalizaciji
Okvirni dogovor o združevanju
Občinska odbornika za šolstvo v Gorici Francio-so in Tržiču Del Bello sta v imenu obeh mestnih uprav sprejela skupno izjavo o smernicah za preustroj sistema višjih srednjih šol v pokrajini. Namen je, da bi premostili nedavne polemike in konkurenčnost in utrdili pokrajinsko enotnost. Kot izhodišče so vzeli troje ugotovitev: demografski padec, ki bo v kratkem privedel višje šole na zgodovinski minimum vpisov; napovedano reformo, ki naj bi povečala avtonomijo šol; nov zakon, ki prenaša pristojnost za poslopja višjih šol od pokrajin občinam. Glede slednjega vprašanja bosta občini skupaj nastopili, da bi prenos lastnine potekal
pravično in brez trenj.
Največ pozornosti so namenili reorganizaciji šolstva, ki naj bi potekala v smeri združevanja. Gorica je podpira novo politehnično Solo v Tržiču, ki bo združila industrijski in trgovski zavod, Tržič pa sprejema krepitev turistiCno-gostinske smeri v goriškem zavodu Cossar. Upravi okvirno soglašata z ohranitvijo enega licejskega sedeža v Tržiču in več licejskih sedežev v Gorici. Nasploh naj bi reorganizacija predvidevala združevanje Sol in integracijo šolskih storitev ter večje razlikovanje ponudbe med Goric in Tržičem, tako da bi se izognili dvojnikom in skušali v najveCji možni meri zadostiti potrebam družbe.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL h
Pravljica o žabji šoli
Otrod pozor: v knjižnici je skrit še en "bovbav"
Danes ob 17. uri se nadaljuje ciklus pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici. Na vrsti je pravljica o žabji šoli. Barbara Rustja bo pripovedovala, kako žabice hodijo v šolo: da so žabice pozabljive prav tako kot naši otroci, da jim je telovadba všeC in tudi igračkanje med poukom. Za domačo nalogo morajo otroci vaditi predvsem kvakanje, kdor je pa bolj priden naj poskusi tudi žabje skakanje. Otroci si bodo s pomočjo učiteljic izdelali vsak svojo žabico. Kdor je prejšnji torek sledil pravljici o Bavbavih, naj danes prinese s seboj zadnjic izdelanega strahca in naj doma ponovi pesmico, ker je v knjižnici skrit se en bavbav in ga moramo vsi skupaj “pičiti in reCi Bu, da izgine brez sledu”, L.G.
Sedem osumljenih zaradi napake z boni
Ko gre za malenkosti zna pravica v Italiji biti neizprosna. Predsednik tržiške Pro Logo, ki deli bencinske bone proste cone, Gualtiero Pian in šest njegovih sodelavcev je dobilo sodna obvestila zaradi poneverbe in goljufije, ker so bone neke avtomo-bilistke izročili drugi osebi, ki je ponaredila podpis upravičenke. Uslužbenci so prizadeti gospe iz lastnega žepa povrnili škodo (bone), niso pa se izognili sodnemu postopku. Zagovarjajo se, Ceš da je pri razdeljevanju bonov 13 tisoč uporabnikom statistično možno, da se kdaj zagreši napaka.
KINO
GORICA
VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Pensieri pericolo-si«. Igra Michelle Pafeiffer.
3 OBVESTILA
SKLAD MITJA CUK in DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV iz Sovodenj vabita na predavanje dr. Viljema Ščuke na temo Kolikšna je nevarnost alkohola in drog za našo mladino, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 21. marca, ob 20. mi.
SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba prireja kongres danes, 19. marca, ob 15. uri v Glasbeni sobi v Doberdobu.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA bo v nedeljo, 24. marca, nastopil na reviji mladinskih pevskih zborov v Trstu. Ob tej priložnosti bo na razpolago tudi avtobus. Prijave sprejemajo v gostilni Devetak in v gostilni pri Lovcu.
B______________IZLETI
SMUČARSKI ODSEK SPDG priredi v nedeljo, 31. marca, avtobusni smučarski izlet na Koroško (Kanzel). Prijave na sedežu še jutri od 11. do 12. ure in v Četrtek od 19. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v nedeljo, 14. aprila, izlet v Istro z ogledom Poreča in Motovuna. Kosilo in zabava v Momjanu. Izletniki morajo imeti veljavno osebno izkaznico ah potni Ust. Na razpolago bo le en avtobus. Prijave na sedežu in pri poverjenikih od srede 20. marca dalje. Društvo obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek.
"j LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
Občinska 1, Ul. S. Mi-chele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes: 9.30 Fausta Co-mar, vd. Ambrosino na glavnem pokopališču; 11.00, Luigia Marega, vd. Macuz iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 12.30, Livia Stabon, vd. Bordini iz splošne bolnišnice v LoCnik.
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo profesorici Klari Gorjan občuteno sožalje
ravnateljica, kolegi in neuCno osebje I. Trinko
19. 3. 95	19. 3. 96
Minilo je leto odkar nas je zapustil naš dragi
Karlo Fajt
z ljubeznijo se ga spominjajo . .
vsi njegovi
Sovodnje, 19. 3. 1996
■FARGO
FIRIE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEl LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALY
Torek, 19. marca 1996
SS	IS
-FARGO.
5 I FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
COSMETICS ITALY
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
LJUBLJANA / NA SEJEMSKEM RAZSTAVIŠČU
LJUBLJANA / GZS IN TZ
Vse za turizem, šport in rekreacijo
Sejem je drugi iz serije sejmov Alpe Adria Razstavo odprl jadralec Jure Sterle
Sporazum za pospeševanje sodelovanja
Ustanovljen bo permanentni povezovalni odbor odbor
LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču so včeraj dopoldne odprli drugega od treh sejmov Alpe Adria - 35. mednarodni sejem sodelovanja na področju turizma, športa, rekreacije in umetnosti, ki se mu pridružujeta še samostojna sejma Ribolov in lov ter Ars Antiquitas Fair (AAF). Sejemsko dogajanje je predstavil predsednik uprave Ljubljanskega sejma d.d Borut Jerše, uvodni govornik pa je bil jadralec Jure Sterk, ki je poudaril, da kakovosti življenja ne pogojuje denar, opozoril pa je tudi na nujnost ohranjanja neokrnjene narave.
Na 8000 kvad-ratnih metrih razstavnih površin se letos predstavlja 254 razstavljalcev in 17 držav, na dodatnih 1000 kvadratnih metrih v halah C in D pa opremo za ribolov in lov razstavlja 56 podjetij iz 10 držav, v organizaciji Ribiške zve-
ze Slovenije pa bodo ta sejem spremljale tudi številne strokovne prireditve. Poleg tega v sklopu sejma sodobne umetnosti in antikvitet (-AAF), ki ga Ljubljanski sejem letos organizira četrtič, z deli domačih in tujih avtorjev sodeluje deset slovenskih galeristov. Drugi od treh sejmov Alpe Adria je pravi naslednik prvotnega sejma Alpe Adria izpred tridesetih let, bogato in pisano sejemsko ponudbo pa si bodo lahko obiskovalci ogledovali do sobote, 23. marca. Posebna pozornost je namenjena prikazu turističnih zanimivosti Slovenije in sosednjih dežel. Predstavljajo se slovenske in nekatere tuje turistične agencije, vsa slovenska zdravilišča, prikazane so tudi vinske ceste in kul-turno-zgodovinske znamenitosti ter seveda turistična ponudba nekaterih tujih dežel, med nji-
mi so Hrvaška, Grčija, Sejšeli, Italija s Sicilijo in Južna Tirolska. Zanimiv je tudi salon navtike, ki se letos spet predstavlja v polnem sijaju. Obiskovalci si lahko ogledajo jahte, motorne Čolne, jadrnice, kajake, kanuje, ra-fting opremo, motorje za plovila in podobno. Na svoj račun bodo prišli tudi potapljači, ki si lahko ogledajo in kupijo najnovejšo opremo za potapljanje, medtem ko kolesarji lahko izbirajo med pestro ponudbo koles vseh vrst. Odrasli bodo morali za vstopnico na drugega od sejemskih trojčkov Alpe Adria odšteti po 600 tolarjev, študentje, dijaki in upokojenci pa po 300 tolarjev. Možno je kupiti tudi paket za ogled dveh sejmov po ceni 900 tolarjev. Med 1. in 6. aprilom bodo namreč na Gospodarskem razstavišču postavili še tretji sejem: Alpe Adria : Kulinarika. (STA)
TRST - Predsednik tržaške TZ Adalberto Donaggio, ki ga je spremljal dr. Petrucco, se je včeraj v Ljubljani srečal z delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je vodil predsednik Jožko Cuk. Ustanovi sta namreč dosegli važen sporazum, ki priznava oportunost pospeševanja bilateralnih gospodarskih odnosov in uvedbo permanentnega posvetovalnega sistema z ustanovitvijo Povezovalnega odbora. Namen tega telesa, ki ga sestavljata dve pariteticni delegaciji pod vodstvoma zborničnih predsednikov, je vzpodbujanje gospodarskih odnosov med Slovenijo in tržaško pokrajino. Odbor bo namreč skušal ugotoviti in rešiti vprašanja, ki bodo sprotia nastajala. Odbor se bo predvsem zavzemal za uvoz in izvoz, za tranzit blaga ter za komercialno industrijsko kooperacijo.
Na včerajšnji seji je bilo sklenjeno, da bosta obe strani na prvem odborovem zasedanju preverili stanje na področju avtoporevozov s posebnim ozirom na mejni prehod Fernetiči - Sežana. Na seji je bil nadalje govor o zadnjem razvoju dogodkov glede avtonomnih računov. Izražena je bila tudi želja po sodelovanju med tržaškimi in slovenskimi podjetji, da bi se s skupnimi močmi lotila zunanjih trgov (predvsem oddaljenih, kot Kitajske in Mongolije).
Predsednik Jožko Cuc je tržaški delegaciji orisal razvojni načrt cestnega in železniškega omrežja in pri tem podčrtal, da sta prioritetna načrta za prihodnjih šest let železniška povezava Murska Sobota - madžarslsa meja (30 km na slovenski in 15 na madžarski strani) in dokončna izgradnja avtoceste Maribor - Ljubljana z odsekom Celje - Ljubljana; za izboljšanje cestne zveze z Zagrebom pa ni predvideno še ničesar. Tržaška delegacija pa je ponovila zanimanje za dopolnitev cestne mreže vzdolž jadranske obale. -
Po srečanju se je Donaggio v spremstvu Jožka Cuka in italijanskega ambasadorja v Sloveniji Massima Spi-nettija udeležil odprtja sejma o turizmu na prostoru Alpe Jadrana.
Skromno
poslovanje
nabora
MILAN - Poslovanje na milanski borzi je bilo vCeraj zelo skromno, saj je vrednost izmenjav dosegla komaj 281 milijard lir proti 1.600 milijardam prejšnjega petka. Ob koncu je kazalec MIB nazadoval za spoznanje (-0, 12 odstotka). Borzno poslovanje se je razgrelo samo za trenutek, ko je Wall Street odprl delo s pozitivnim predznakom.
_________RIM / UGODNA PRIČAKOVANJA_______
“Napovedano” znižanje inflacije
V Trstu in Benetkah bodo podatke o stopnji inflacije objavili že na jutrijšnji dan
RIM - Danes se začenja »teden cen« v vzdušju ugodnega pričakovanja za podatke o januarski proizvodnji, ki bodo tehnična preambula za povratek k tradicionalnim anticipacijam o marčevski inflaciji v devetih glavnih mestih. Od teh podatkov pričakujejo preokret na vsedržavni ravni, ki naj bi se približal 4( 5-odstotni inflaciji.
Cenitve raziskovalnih centrov so si enotne v napovedih o znižanju cen ob proizvodnji, ki v zadnjem trimesečju lanskega leta niso zabeležile nobenega konjunkturalnega poviška in so december zaključile s tendenčnim plus 6, 5 odstotka. Gre pa za zmeren optimizem, kot ugotavlja Gabriella Antonel (Irs), ki vsebuje tipično sezonske značilnosti podatka: januar in februar sta vedno meseca, ko se obnavljajo ce-
niki in bo zato nemogoče ponovno videti konjunkturni povišek, ki bi bil enak ničli. Zaradi upočasnitve cen surovin in ugodnega poteka menjav, dodaja, bo januarski rezultat lahko boljši v primerjavi z rezultatom, ki je bil zabeležen v začetku lanskega leta (lanskega januarja je bil povišek v primerjavi z mesecem prej 0, 9 - odstomi). Gre za oceno, s katero se strinja tudi Pierluigi Mo-relli (Cer), po katerem bo upočasnitev cen ob proizvodnji potrjena tudi v januarskih podatkih.
Upočasnitev cen ob proizvodnji bi po predvidevanjih morala delovati kot vzpodbuda za znižanje cen, ki jo bo možno izmeriti že jutri, ko bosta Trst in Benetke objavili podatke o krajevni inflaciji za mesec marec (v četrtek bodo podatke objavili v Turinu, Genovi, Milanu, Bologni
in Firencah, v petek pa v Palermu in Neaplju). Splošni pogoji so ugodni, ugotavlja Guia Bacchilega (Prometeia), ki še dodaja, da sicer že obstajajo vsi pogoji, da bi se stopnja inflacije v prihodnjih mesecih ugodno razvila. Sicer pa je generalni direktor Istat Paolo Garonna že pred nakej tedni govoril o 4-odsto-tni inflaciji v mesecu maju.
Po spremembah »košarice«, ki so bile uvedene z začetkom leta, naj bi podatki za mesec marec po mnenju raziskovalcev omogočili ne samo usmeritev, ampak tudi jakost spremembe indeksa cen. Pierluigi Morelli (Cer) pa ugotavlja, da je marčevski 4,5-odstotni povišek povsem normalen, Ce pa bo stopnja inflacije padla pod to mejo, moramo v prihodnjih mesecih pričakovati občutno upočasnitev cen.
LIRA
TOR SRE ČET PET PON
1561,7	1562,3	1569,5	1564,9 1564,5
1052,2	1
DM
11,7	10675	10624 10619




NOVICE
Plačevanje davkov za kristjana skoraj sveto dejanje
FIRENCE - »Plačevanje davkov je za kristjana skoraj sveto dejanje, ki ga je treba opraviti pred Bogom kot glavno Človekoljubno dolžnost; Človek pa ima možnost, da aktivno dela za spremembo take vlade, ki slabo uporablja javni denar«: tako je dejal florentinski nadškof kardinal Silvano Piovanelli med običajno ponedeljkovo oddajo po Radiu Monte Serra. V odgovoru na vprašanje o sedanjih polemikah o davkih je kardinal dejal, da je plačevanja davkov ne samo moralna dolžnost, ampak dolžnost stroge pravičnosti; s plačevanjem davkov ne plačujemo le storitev, ki so nam na razpolago, ampak svojim bratom učinkovito in racionahro nudimo tudi nekaj svojega.
V videmski pokrajini lani izvoz narasel za 19,7 odstotka
VEDEM - Po podatkih videmske Zveze industrijcev se je vrednost izvoza v videmski pokrajini v prvih devetih mesecih lanskega leta povečala za 19, 7 od-sto; s 3.024 milijardami lir v lanskem letu je vrednost izvoza narasla na 3.620 milijard lir (videmska pokrajina je potrdila svoje prvo mesto v deželi), uvoz pa je narasel kar za 50 odsto, od 1299 na 1947 milijard lir; tudi v tem primeru je videmska pokrajina na prvem mestu v deželi. Občuten povišek uvoza je po mnenju Zveze industrijcev treba pripisati obnovitvi zalog surovin v pričakovanju na večje povpraševanje iz tujine.
Povišek aktivnega salda v turistični plačilni bilanci
RIM - Samo v zadnjem poletnem trimesečju naj bi dosegli vec kot dve milijardi lir prihodkov in ravno toliko izdatkov, ki jih je treba dodati turistični plačilni bilanci; to izhaja iz podrobne vzorčne raziskave, ki jo je Italijanski urad za menjave (Uic) opravil med julijem in septembrom. Glede na uradne valutne podatke je omenjeni urad namreč odkril 18-od-stotno razliko na področju kreditov (15.484 milijard lir namesto 13.121) in 30-odstotno na področju dolgov (8.144 namesto 6.283), iz katerih izhaja 7-odstotni povišek aktivnega salda.
Okolje: zbiranje plastike se je lani skoraj podvojilo
RIM - V lanskem letu so v Italiji v posebne zabojnike zbrah kar 32.584 ton plastičnih stekleničkah 46 od sto veC kot leto prej. Na lestvici dežel je na prvem mestu Lombardija z 18.139 tonami zbrane plastike, sledijo pa ji Veneto (s 4.609 tonami) in Emilija Romagna (s 2.645 tonami). Na tej lestvici je Furlanija Julijska krajina, ki ima 845.923 prebivalcev, na šestem mestu: v 111 občinah je bilo zbranih 1.213 ton plastike, kar je 28 odsto vec kot leto prej. Slabši pa so podatki z juga, kjer se šele začenja pri-bliževanje standardom severnega in srednjega dela države.
		18. MAREC 1996	v LIRAH	
	2 S	valuta	nakupni	prodajni
				
	E	ameriški dolar	1538,00	1585,00
		nemška marka	1047,00	1079,00
	i	francoski frank	305,00	314,00
		holandski gulden	933,00	962,00
	it	belgijski frank	50,60	52,60
	§ §	funt šterling	2351,00	2422,00
	M or	irski šterling	2424,00	2498,00
		danska krona	270,00	279,00
		grška drahma	6,30	6,70
	• o	kanadski dolar	1127,00	1162,00
	11	japonski jen	14,50	15,10
	IS	švicarski frank	1295,00	1334,00
	1.6	avstrijski šiling	148,50	153,00
	35 s	norveška krona	240,00	247,00
	it	švedska krona	228,00	235,00
	<8 S	portugalski escudo	10,10	10,40
	:	španska pezeta	12,30	13,00
	§	avstralski dolar	1188,00	1224,00
	9	madžarski florint	11,00	14,00
	5	slovenski tolar	11,30	11,80
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
	-	i i		
												
18. MAREC 1996	v LIRAH			18. MAREC 1996	v LIRAH				23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	" prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1547.00 1054.00 305.00 932.00 50,73 2347.00 2421.00 270.00 6,29 1126.00 1300,00 148,36 11,60	1577.00 1072.00 315.00 957.00 52,53 2427.00 2516.00 280.00 6,89 1161.00 1325,00 152,86 11,90		ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar ■"'‘i	'-■L ’	i	f •'	;	1564,490 1966.250 1061,900 309,980 2392,110 948,750 51,659 12,613 274,810 2466,420 6,490 10,256 1148.250 14,770 1317,470 151,000 243,860 232,740 339,770 1209,660	-		ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka	1.4533 2.2344 2.3005 1.056 89.194 122.96 4.8513 28.063 25.802 22.843 21.498 0.924 14.197 1.1838 0.9595 1.3838 31,115	1.4573 2.2414 2.3075 1.06 89304 123.06 4.6613 29.123 25.862 22.903 21.558 0.928 14.217 1.1878 0.9625 1.3853 32.195	1.4613 2.2484 2.3145 1.064 89.414 123.16 4.8713 29.183 25.922 22.963 21.618 0.932 14.237 1.1918 0.9655 1.3868 32.275
ZBOROVSKO PETJE
V Trebčah prvi
tržaški koncert Primorske poje
Po tednu dni od uradnega začetka v Sloveniji se je Primorska poje v nedeljo popoldne oglasila Se pri nas: prvič pa so zborovski koncert iz tega mednarodnega niza gostili v Trebčah. Zvezi slovenskih kulturnih društev so se pri prireditvi pridružili člani domačega SKD Primorec in pevci MePZ Primorec-Tabor, v imenu pobudnikov je uvodoma pozdravil deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja, ob predstavitvi Eve Cuk in Matjaža Sčeka pa se je na odru Ljudskega doma zvrstilo pet zborov: MePZ Quo vadiš z Razdrtega, oktet Godovič, komorni moški zbor Izola, moška pevska skupina kantadore iz
Gradina in ženski zbor iz Poljubinja. Slednji dve skupini sta ob zbrani pesmi ostalih uspeli ustvariti tisto prisrčno vzdušje, ki najbolje odraža namen te mednarodne zborovske revije, da ob pesmi poveže in združi primorske pevce z ene in druge strani meje.
Ze ta konec tedna se bo Primorska poje spet oglasila na Tržaškem, in sicer v soboto zvečer v miljskem gledališču Verdi, v nedeljo pa v gosteh repentabrskega KD Kraški dom.
(dam)
Na sliki (foto Balbi/KROMA) utrinek z nedeljskega koncerta v Trebčah.
LJUBLJANA / V ČETRTEK V DRAMI
Handke s spisom Pravičnost za Srbijo
V Profilu je ponovil stališča o »prenagljenem priznanju«
Svetovno znani koroški avtor Peter Handke, ki bo jutri v Celovcu in v četrtrek v Ljubljani bral iz svojega spornega in od kritikov za srbofilnega označenega potopisa »Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo«, še naprej buri duhove v Avstriji in izven nje. V najnovejši številki uglednega avstrijskega političnega tednika Profil Handke znova ostro obsoja avstrijsko in nemško politiko v zvezi s priznanjem Slovenije in Hrvaške kot samostojni državi januarja leta 1992.
V pogovoru s Profilom meni pisatelj v zvezi s »prenagljenim« priznanjem bivših jugoslovanskih republik, da je v takratni avstrijski vladi izbruhnila »gola, slepa in neumna blaznost«.
Se posebej oster pa je Handkejev obračun s takratnim avstrijskim zunanjim ministrom Aloisem Mockom, kateremu očita, da se le-ta sploh ni zavedal odgovornosti oz. posledic svojega dejanja, ampak se je brez vsakršne kritične presoje položaja pridužil medijski gonji napram razpadajoči državi Jugoslaviji. »Slovenci, ki so vselej veljali kot Čuši med drugimi Čuši, so naenkrat postali hrabri južni bratje v boju proti tankovskim komunizmom, čeprav je bila resnica ta, da ubogi vojaki jugoslovanske armije niti niso vedeli, kaj naj storijo in so hoteli edinole varovati meje stare Jugoslavije«, je dobesedno formu-
liral pisatelj.
Handke v zvezi s priznanjem Slovenije in Hrvaške zelo odločno kritizira tudi takratno zadržanje zveznega kanclerja Franza Vra-nitzkega. »Ne morem razumeti, da zvezni kancler svojemu zunanjemu ministru ni obrazložil, za kaj dejansko gre«, izpostavlja pisatelj in meni, da bi Vranitzky, če bi takrat ravnal »popolnoma drugače«, lahko storil zgodovinsko dejanje v svojem življenju in tudi za avstrijski socializem. »Socializem v Avstriji je takrat strahovito odpovedal«, poudarja Handke v intervjuju s Profilom in ob tem izraža »absolutno prepričanje«, da
je kancler Vranitzky in z njim avstrijska socialdemokratska stranka lahko še odvrnil nesrečo od Jugoslavije.
Na vprašanje, ali vidi nekakšno možnost, da bi avstrijska politika popravila vsaj nekaj storjenih napak, pa je Handke odgovoril, da se to po njegovi oceni sedanjega položaja po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Menil pa je, da bodo morali politiki, ki so zavestno ali nezavestno sodelovali pri razpadu Jugoslavije, uvideti, da ne morejo izključiti Srbijo. »Edina država, ki vleče dejansko korist iz sedanje rešitve, je Nemčija, kajti Nemčija ima vsak interes na tem, da obstaja Cimveč sužnih in na gospodarstko močno Nemčijo usmerjenih majhnih držav«.
Kot smo že poročali, bo Handke v četrtek ob 20. uri v Drami v Ljubljani predstavil svoj sporen potopis, objavljen začetek januarja v nemškem dnevniku Siiddeutsche' Zeitung. Objava članka je izzval burne odzive tako s strani nemških medijev kot tudi uglednih avtorjev in vodilnih nemških politikov, ki so mu skorajda vsi očitali srbofilost in enostransko gledanje vojne na Balkanu. Potopis je medtem izšel tudi v slovenščini (prevod Vito Smolej) v založbi VVieser. Prve izvode bodo prodajali jutri ob Handkejevem nastopu v ORF-treatru v Celovcu. Javnemu branju v Celovcu in v Ljubljani bodo sledili še nastopi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu.
Ivan Lukan
PRVO DANES V POSTOJNI
Gojenci GM na številnih srečanjih mladih glasbenikov
Na šoli »Marij Kogoj« Glasbene matice v Trstu tečejo intenzivne priprave na sodelovanje njenih gojencev na treh tradicionalnih srečanjih oz. tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov. Prvo od teh bo na vrsti Srečanje glasbenih šol Primorske. Začelo se bo že danes v Postojni, sledila pa bodo v naslednjih dneh, jutri na Vrhniki, v četrtek, 21., na Opčinah in v petek, 22. v Kopru.
Na srečanju v Postojni se bodo predstavili gojenci klavirja, orgel, klarineta, saksofona in petja. Solo »Marij Kogoj« GM iz Trsta bosta zastopali dve pevki, goriško šolo GM pa dva pianista. Na srečanju na Vrhniki se bodo predstavili pianisti in komorne skupine. Z dvema pianistoma bo sodelovala šola Glasbene matice iz Spetra v Beneški Sloveniji.
Srečanja v Prosvetnem domu na Opčinah v organizaciji glasbene šole »Marij Kogoj«, bo namenjeno pianistom, harmonikarjem, tolkalom, oboi in fagotu. Solo »Marij Kogoj« iz Trsta bodo zastopali dva pianista, in trobentač in dva harmonikarja, goriško šolo GM pa 1 harmonikar.
Na srečanju v Kopru se bodo predstavili flavtisti,
godalci, harfisti, kitaristi in tolkala. Solo GM iz Trsta bodo zastopali dva kitarista, dva violinista in en čelist, goriško šolo GM pa en violinist.
2e v naslednjih dneh, od 26. do 30. marca, bo na vrsti »25. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov«. Tekmovanje bo v Ljubljani, najboljše uvrščeni pa bodo potem nastopili na zaključni reviji v dvorcu Zemono pri Vipavi (11. aprila). Sola »Marij Kogoj« GM iz Trsta bo sodelovala na tem tekmovanju s tremi harmonikarji, enim trobentačem, enim rogistom in enim kitaristom.
Končno naj omenimo še tradicionalno regionalno tekmovanje v organizaciji glasbenih šol Primorske, ki bo steklo v aprilu in na katerem bodo prav tako sodelovali gojenci šol Glasbene matice, proti koncu aprila pa bodo že na vrsti zaključne akademije in zaključni interni nastopi gojencev Glasbene matice, h katerim pa se bomo še povrnili.
Seveda je treba poudariti, da vse te priprave tečejo vzporedno z rednim glasbenim poukom, kar predstavlja dodatno obremenitev tako za profesorje kot za gojence.
j.k.
_______GLEDALIŠČE / TRŽISKA SEZONA_________
Romeo in Julija tokrat z glasbo
Posodobljeno verzijo dela je prredstavila Zadruga Argot
Štiristoletnica od prve iprizoritve Shakespearove nigedije Romeo in Julija je azumljivo dovolj mamljiv azlog za ponovno postavi-3v priljubljene drame čiste 'ubezni, ki vznikne sredi ovraStva, globoke ljubezni, ki bi lahko zgladila stari por med družinama, ko bi ima usoda tega ne pre-trečila s spletom naključij, "ako sta v kratkem raz-lobju dveh tednov v Trstu n v Tržiču gostovali skupili z dvema različnima iprizoritvama, katerih kupni imenovalec je bil lasti posodobitev jezika, i odraža govorico današnje mladine. Sicer pa je 'ila prečiščeno elegantna nastavitev Patrom Grijfija s koraj prazno sceno in nrevladujočima belo in črno barvo, ki je bila na spo-sdu v Trstu, povsem dru-ačna od reinterpretacije, i jo je s skupino Argot po-tavil Maurizio Paniči in ki o jo prejšnji teden pred-tavili v tržiškem občin-kem gledališču.
Shakespearovo delo je nastavljeno v okvir sodobne glasbe Massima Nun-ija, v kateri se spajata jazz rz world mušic, z odličnim riom torbente, tolkal in lektrične kitare, Id v živo nastopa na odru in ki je zzval marsikateri aplavz nb odprti sceni. Dogajanje na je postavljeno v jiksno ceno z ogromnimi vrati in
visokim ogrodjem iz črnih lesenih letev ter kostumi, v katerih so načrtno združeni raznovrstni oblačilni elementi, ki v naSi kolektivni domišljiji dišijo po oddaljeni preteklosti - široki žametni plašči, klobuki s perjanico, srajce z nabranimi rokavi, široke kratke hlače na oprijete dolge nogavice, do kolen dolge svilene živobarvne hlače in seveda veliko dolgih mečev, ki jih nastopajoči s pridom uporabljajo v številnih dvobojih -vse to kot nenakSen namig na klišejske, a morda tudi samo stare uprizoritve priljubljene tragedije.
Sodobnost in preteklost sta prisotni tudi v prevodu, v katerem se sodobna groba mladostniška govorica v liričnih trenutkih prevesi v nežnost rimanega besedila. Režiser Maurizio Paniči, ki je tudi prevedel in priredil izvirno besedilo skupaj s Stefanom Anto-nellijem, prikazuje zgodbo skozi niz ključnih prizorov, ki jih povezujejo razmišljanja pripovedovalca, brata Lorenza, v frančiškanski kuti in rjavim dežnim plaščem. V mladi igralski zasedbi sta sloki v rdeče oblečeni Romeo Valena Mastandrea in vitka Julija z v preprosti kiti stisnjenimi neukrotljivimi plavimi kodri Micol Pam-bieri dobro ujet mlad par.
ki ob iskri nenadne medsebojne ljubezni zavestno dozorita v moškega in žensko. Mercutio Bruna Ar-manda za narejeno robatostjo skriva v bistvu duhovito in občutljivo nrav. Mas-similiano Franciosa je njegov preudamejsi prikatelj, Alessandra Costanzo je preprosta in ljubeča dojilja, Filippo Brazza je togi Tybalt, Rolanda Ravello je meditativni pripovedovalec brat Lorenza. Sebastia-no Vinci in Fabio Feni sta zabavna Capuletova pre-priljiva služabnika Samson in Gregor. V vlogah Ju-lijnih staršev Capuletov, veronskega kneza, Parisa in Abrahama nastopajo še Marco Giallini in Concita Vasquez, Lorenza Maino-ni, Marco Minetti, Usio Ca-stiglia.
Bojana Vatovec
MEMORIAM
Arnaldo Bressan, pesnik, prevajalec in profesor
S svojim prevajalskim in raziskovalnim delom je skušal približati italijanskim balcem slovensko književnost. To je bila izmed pomembnejših dejavnosti univerzitetnega profesorja Arnalda Bressana, ki je umrl po daljši bolezni. Rodil se je 18. maja 1933 v Izoli, maturiral je leta ’52 v Kopra, nakar se je preselil v Milan, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto (literarne vede). Leta ’55 je prišel v Trst, delal je v delavskem gibanju in istočasno študiral (diplomiral je leta ’59). Leta ’70 je izdal pesniško zbirko Vento delTOvest, v letih 71-74 je izdajal revijo II comunardo, sodeloval pa je tudi z milanskim časopisom Avanti, v katerem je objavil prve članke o
Cankarju. Pri Feltrinelliju je leta ’77 je izdal Cankarjevega II servo Jernej e il suo diritto. Cankarju se je posvetil še večkrat, prevedel je tudi več Zlobčevih zbirk, pisal pa je tudi eseje o slovenskih ustvarjalcih (Bartol, Kosovel, Rebula, Zlobec). Leta ’86 je prejel visoko jugoslovansko odlikovanje za kulturne zasluge. Leta ’89 je pri ZTT izšel njegov prevod Bartolovega Ala-muta, leto kasneje pa znanstvena razprava Dante in sloveno. V akademskem letu ’87-’88 je dobil stolico slovenskega jezika in literature na videmski univerzi, pet let kasneje so ga premestili v Trst. Kot raziskovalec se je v glavnem posvečal slovenski literaturi od dekadence do sodobnosti.
Umrl grški pesnik Odiseas Eiitis
Veljal je za enega velikih nadaljevalcev starodavne grške pesniške tradicije, v katero je vnašal elemente sodobnega kulturnika, ki se bori za svobodo umetnosti (in ne samo). Pesnik Odiseas Eiitis, ki je leta 1979 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je včeraj umrl v Atenah. Doštudiral je pravo, v letih ’30 pa je odšel v Pariz, kjer se je srečal s tedanjimi velikimi francoskimi literati. Nekaj let kasneje so začele izhajati njegove zbirke (Usmerjanja, ’36, Albaniada, ’46), osrednje delo zrele dobe je pesnitev v treh delih Hvaljeno bodi (’61).
LJUDJE IN DOGODKI
Torek, 19. marca 1996
VELIKA BRITANIJA / TEDEN DNI PO POKOLU V ŠKOTSKEM MESTECU
Dublane se poslavlja od svojih mladih žrtev
Zahteve po omejitvah za posest orožja in proti nasilju no televiziji
LONDON - Medtem ko se v Veliki Britaniji stopnjuje polemika o strelnem orožju in prihajajo zahteve o omejitvi nasilja po televiziji, so včeraj v Škotskem mestecu Dublane začeli s pokopi mladih žrtev (na sliki AP). Novinarji, fotoreporterji in snemalci, ki so trumama prihiteli v to Škotsko mestece, so včeraj klonili pred pozivom svojcev in niso motili njihove žalosti. Da se ne bi kdo spozabil, je poskrbela policija, ki je zastražila dublansko cerkev, tako da ni nihče zmotil žalosti. Včeraj so pokopali Štiri žrtve, v naslednjih dneh bodo še ostale, vključno z njihovo učiteljico Ghvenne Major.
Britanski časopisi Se vedno posvečajo ogromno prostora »pokolu ne-
dolžnih«, včeraj pa so se razpisali tudi o nekem 14-letniku, ki je ukradel puški in pištoli, a so ga včeraj končno izsledili, preden bi storil kaj hujšega-
Bivši notranji minister David Mellor je v parlamentu sprožil pravo kampanjo proti strelnemu orožju in zahteval stroge omejitve za posest orožja. Dublanski pokol pa je dal novega zagona tudi zahtevam po elektronski cenzuri nasilja na televiziji, s katero bi lahko starši otrokom preprečili, da bi gledali nasilne programe.
Zaradi pokola v osnovni šoli je Velika Britanija tako šokirana, da je obsodila poziv Škotskega katoliškega primasa VVinnin-ga, naj ljudje oprostijo morilcu.
ZDA / NOVA KNJIGA
John Kennedy seksal v troje z Maiylin in Jeanne Carmen
NEW YORK - V zadnji knjigi Nellie Bly: »Ken-nedyjevi: tri generacije seksa, škandalov in tajnosti«, naj bi John Kennedy praznoval zmago na demokratski konvenciji v Los Angelesu leta 19b0 z divjim skupinskim seksom s filmsko igralko Mariin Monroe in z njeno prijateljico in prav tako igralko Jeanne Carmen. Do te za »vzornega moža neprimerne zabave« naj bi prišlo v vili svaka Petra Lavvforda. Že pred tem je John praznaval svojo zmago, s tem da se je gol skupaj z bratom Bobom in igralko Angie Dickinson kopal v bazenu.
Kot piše Nellie Bly, pa sta bila za skupinski seks krivi predvsem Marilyn in Jeanne, ki sta bodočega ameriškega predsednika seznanili o užitkih v boje na neki nudistični plaži v Malibuju. Da bi ga kdo ne prepoznal, sta ga oSemili z lažno brado, s tenmi-mi očali in klobukom. V avtomobilu se je tako tresel, da sta se bali, da se bo onesvestil. Seveda se to ni zgodilo, prav tako se bodoči ameriški predsednik ni uprl in je na koncu vzkliknil, da ni mislil, da bo lahko storil kaj takega.
Škandalozna knjiga pa je le zadnja v nizu podobnih knjig, iz katerih Kennedyjevi izpadajo vseprej kot vzorni in krepostni ljudje. Pred dnevi so namreč objavili knjigo »Očetovi grehi«, v kateri je na široko opisana spolna obsedenost patriarha Josepha.
NEMČIJA / KUPOPRODAJNI MEDČLOVEŠKI ODNOSI
VESOLJE / AVSTRALIJA
Moški na posodo za uspešne in osamljene nemške poslovnice
Agencija, ki posoja moške za najrazličnejše družabne in kulturne prireditve, navaja, da so v pogodbah prepovedani spolni odnosi
BERLIN - Kaj storiti, ko moža ni doma, ljubimec je odsoten, prijateljica pa je nerazpoložljiva in so vas povabili na neodložljivo zakusko, družabni večer ali na kulturno prireditev. Za nemške poslovnice in menedžerke ni več težav, saj se je na nemškem tržišču pojavila posebna agencija Frank-furterin Services, ki posoja moške uspešnim ženskam.
V pogodbi so prepovedane spolne storitve, je povedala ustanoviteljica Karen Niederstadt, ki pa je pristavila, da tega ne more izključiti. Med kakimi šestdesetimi uslužbenci sta namreč najbolj zahtevana dva italijanska fotomodela, ki bržkone ne izstopata zaradi njune izobrazbe. V glavnem pa so uslužbenci 3 5-letne Karen Niederstadt moški od 35 do 60 let z akademsko
izobrazbo in z znanjem tujih jezikov. NajcenejSi so študentje glasbenih in umetnostnih akademij. MoSke so izbrali s strogo selekcijo, pri kateri so najprej upoštevali kazenski list in šele nato izobrazbo. Najdražji so pravdniki z znanjem tujih jezikov, ki imajo luksuzne avtomobile. Kot rečeno, je pomemben tudi zunanji videz, ker poslovnice najraje izberejo lepotce. Spremstvo
na zakusko, v gledališče, v restavracijo ali v opero stane od 160 do 1.300 mark, v povprečju pa vsaka storitev stane 300 mark (nekaj več kot 300 tisoč Ib).
Karen Niederstadt je ustanovila svojo agencijo, ko jo je zapustil njen zaročenec in je krvavo potrebovala nadomestek za neki družabni večer. Nie-derstadtova je tako ugotovila, da je bolj praktično in enostavno najeti spremljevalca, kot pa moledovati pri prijateljih in znancih.
Posli so uspešni, saj ima agencija, ki so jo ustanovili pred Šestimi meseci, že 35 stalnih pogodb, tako da je v svojem uradu zaposlila še tri uradnice. Seveda so s to dejavnostjo nezadovoljni psihologi in psihiabi, ki bdijo, da se medčloveški odnosi s tem izrodijo na kupoprodajno pogodbo, kar je le nova oblika pasivnih potrošniških odnosov. Poslovnice pa niso tega mnenja. Neka 49-letnica je namreč povedala, da postanejo ženske z leti aktivnejše, medtem ko so moški iz dneva v dan bolj pasivni in copatarji, tako da ne spadajo v izbrano družbo. Neki 32-letni »odvetnik na posodo« pa je pristavil, da je zanj to nekaj več kot delo. Poleg te nemške agencije je v Evropi še neka dunajska, bržkone pa bodo v bodoče nastale Se nove. Ta pojav je najbolj razširjen v ZDA, kjer so »spremljevalci proti plačili« predvsem neke vrste telesni sbažarji, ker si poslovne ženske ne upajo več same z doma v večernih urah.
»Živali« protestirale pred avstrijskim parlamentom
DUNAJ - V živali preoblečeni av-sbijski animalisti so pred avsbijskim parlamentom protestirali zaradi trpinčenja hišnih in domačih živali, ki jih redijo in prevažajo v nemogočih razmerah. Ljubitelji živali zahtevajo referendum, ki naj bi preprečil tako
bpinčenje, njihov vodja Kurt Schmi-dinger pa bo v kletki za svinje preživel iz protesta teden dni. Pobuda je požela precejšnjo medijsko pozornost, marsikateri Dunajčan pa se sprašuje, zakaj ne pokažejo podobne zavzetosti za bpljenje ljudi. (AP)
Sinoči je bil viden komet Hyakulake
Odkril ga je japonski diletantski astronom
SYDNEY - Sinoči je bil v Avsbaliji viden komet Hyakutake, ki nosi ime po japonskem diletantskem asbono-mu Yurjiju Hyakutakeju. Ta je komet odkril pred meseci, asbonomi pa so izračunali njegovo nadaljnjo pot. Za razlijo od Halleyevega kometa, ki ima odhodno dobo 76 let, Hyakutake »obišče« naše osončje vsaki 10 do 20 tisoč let, prihaja torej iz globin vesolja. Viden bo vse do nedelje, z Zemlje pa bo ponovno viden Sele v drugi polovici maja, ko bo o krožil
Sonce. Vodja sydneyjske zvezdarne Nick Lomb je navedel, da komet za sedaj Se nima značilnega repa (zvezda repatica), tega naj bi dobil Sele ko se bo približal Soncu. V Sydneyju je bil viden ob polnoči (14. ura po srednjeevropskem času). Poleg astronomov so ga lahko z nekoliko boljšimi daljnogledi opazovali tudi navadni ljudje, a to le na območjih, kjer ni mestne razsvetljave, ki moti tako opazovanje.
Na sliki (telefoto AP): komet Hyakutake.
POGOVOR S PALESTINSKIM PREDSEDNIKOM JASERJEM ARAFATOM
Potrpežljivost je ključ do sreče
Skrajneži z obeh strani imajo skupen cilj - ubiti mirovni proces
Vse od trenutka, ko sta palestinsko in izraelsko vodstvo s pomočjo Zahoda ugotovili, da je prišel čas, ko je treba odložiti orožje in kreniti po poti nenasilnega uresničevanja vizij, je Jaser Arafat eden od poglavitnih dejavnikov in ustvarjalcev bližnjevzhodnega mirovnega procesa. O iskanju trajnega miru in nevarnostih, ki na ta prizadevanja prežijo s strani tako židovskih kot palestinskih skrajnežev - ti so z zadnjo serijo samomorilskih napadov krepko zamajali temelje mirovnega procesa -, se je z dolgoletnim Sefom PLO, ki je na letošnjih volitvah za predsednika palestinskega izvršnega sveta postal tudi prvi izvoljeni voditelj Palestincev, pogovarjal novinar nemške revije Der Spiegel.
Gospod predsednik, 29 voditeljev držav in-vlad z vsega sveta je na protiterorističnem vrhu v Sarm El-Sejku podprlo zagovornike miru na Bližnjem vzhodu. Je vam in izraelskemu premieru Simonu Peresu ta podpora pomagala?
- Lahko le rečem, da se teroristi na obeh straneh zavzemajo za isti-cilj, namreč onemogočanje mirovnega procesa.
žujejo, da so odgovorni za bombne napade v Jeruzalemu. V priznanju-pred palestinskim sodiščem za državno varnost je razložil: »Naš cilj je padec vlade Simona Peresa in Likudov prevzem oblasti.« Na ta način so želeli ustaviti mirovni proces.
Ali ste Izraelcem posredovali te podatke?
- Jaz si ne izmišljam obremenilnega materiala, imamo dokumente, ki
Gaze. Sele 48 ur pozneje so nam izraelske oblasti sporočile imeni dveh osumljencev, ki naj bi prišla iz Hebrona in sodelovala v napadu. Ali ne sprašujem upravičeno, zakaj je izraelska vlada potrebovala 48 ur, da je ugotovila to, kar. je Re-havam Sevi vedel že po petdesetih minutah?
In kaj sklepate iz tega?
-	Moja ocena je: ali je že prej vedel za napad in prikrival svoje informacije ali pa je sodeloval-pri načrtovanju napada.
Ali vam Izraelci verjamejo? In zakaj potem ne ukrepajo?
-	Dokazni material se kopiči, zdaj ne more biti več nobenega dvoma. Aretirali smo celo vrsto osumljencev in odkrili izredno občutljiva eksplozivna sredstva, ki so jih prek vasi Dihnija pretihotapili v Gazo.
nu posvaril pred organizacijo Ejal - v navzočnosti kralja Huseina, ameriškega zunanjega ministra Christopherja in drugih.
Ali se boste zdaj po-služili še ostrejših ukrepov?
- Poskušal bom vse. Toda nekaj mora biti jasno: čarobne palice nimamo. Moramo se zavedati, da te organizacije izvajajo infiltracijo na-vseh ravneh. Rabin je-pred smrtjo priznal, kar je pred nedavnim potrdil minister Jo si Beilin nameč to, da je Izrael te organizacije pred leti delno sam ustvaril, in sicer s ciljem, da PLO dobi konkurenco.
Zakaj Hamasa preprosto ne prepoveste?
Ne obtožujem posplošeno vseh pripadnikov Hamasa; toda žal obstajajo elementi, ki izvajajo zarote.
Palestinci skušajo z odločno policijsko akcijo stopiti na prste skrajnežem iz lastnih vrst
Nasilje trenutno očitno prihaja s strani palestinske organizacije Hamas, in ne z izraelske strani.
-	Sodelovanje teroristov seže zelo daleč. Lahko dokažem, da iza-elski in palestinski zarotniki sodelujejo, da bi prekinili mirovni proces.
Potem pa, prosim, bodite natančnejši.
-	Avišaj Raviv, vodja izraelske ilegalne organizacije Ejal, ki ji je pripadal tudi Rabinov morilec Jigal Amir, je javno priznal, da se je z voditelji Hamasa in Islamskega džihada petkrat sešel na območju Gaze - v bližini hotela Filastin. Poleg tega je priznal, da sta bili-obe strani v stiku prek častnika za zveze in da so se dogovarjali o izvajanju skupnih akcij.
Ali je o tem obveščena tudi izraelska tajna služba?
-	Naše informacije temeljijo na dokumentih, ki smo jih zasegli. V okolici Hebrona smo na primer aretirali Mohameda Abu Varda, enega od treh mož, ki jih obto-
vse to dokazujejo. Bodite prepričani, da jih bomo-vse objavili v primernem trenutku - tudi nedavno zasežene interne dokumente Hamasa, iz katerih jasno izhaja, da je imela ta organizacija stike, ki sem jih že prej opisal. Imamo številne dokaze za sodelovanje teroristov z obeh strani.
Ali lahko opišete še en konkreten primer?
-	Vzemimo na primer prvi teroristični napad v Jeruzalemu in napad v Aškelonu: prvi, ki je že petdeset minut po napadu poznal imena in poreklo storilcev, je bil Re-havam Sevi, vodja skrajne zidovske organizacije Moledet, ki odkrito zahteva izgon Palestincev iz njihove zasedene domovine Palestine.
Morda je dobil te podatke od izraelskih varnostnih sil.
-	Ne, izraelska vlada-nas je obvestila šele-okrog poldneva in nam sporočila, da je samomorilski atentator prišel iz Gaze. Toda mi smo ugotovili, da je mladenič, za katerega naj bi šlo, živ in je še vedno na območju
Izraelci in Američani pritiskajo na vas, da še-bolj ostro ukrepajte...
Pojma pritisk ne sprejemam. Določeni skrajno desničarski krogi v Izraelu, nikakor pa ne osebnosti na mednarodni ravni, skušajo vse naprtiti palestinski avtonomni vladi in njenemu predsedniku Arafatu. Mi izpolnjujemo svojo dolžnost, saj smo proti terorističnim dejanjem in nasilju. Rabina sem na nekem srečanju v Ama-
Ali se bojite, da bi iz spora med vašimi varnostnimi organi in isla-misti lahko nastala palestinska bratska vojna?
Kot palestinsko nacionalno vodstvo smo jasno dali vedeti, da na čelu državne strukture stoji oborožena vojaška sila. Država mora ohraniti-svoj monopol nad silo.
Hamas trdi, da tudi njegovi borci služijo nacionalnemu interesu.
Le država sme imeti oborožene varnostne sile. Hkrati pa spoštujemo in podpiramo načelo političnega pluralizma. Volitve, ki smo jih nedavno izvedli, so to dokazale. Ne bomo pa sprejeli države v državi. Zagovarjam dialog, zavračam pa dialog nasilja. Naši zakoni veljajo enako za vse.
Kako močne so isla-mistične skupine, ki kujejo zaroto proti miru?
Skupine skrajnežev so majhne in razpršene, toda med seboj tesno sodelujejo tudi izraelske s palestinskimi. Toda-kljub temu ne smemo precenjevati njihovega vpliva. Palestinske par-lamenatrne volitve so
»Lahko dokažem, da izraelski in palestinski zarotniki sodelujejo, da bi prekinili mirovni proces«
pokazale, da je prepričljiva večina našega naroda zanemarila poziv k bojkotu, ki so ga objavile skrajne organizacije, ki imajo svoj sedež v Damasku. Udeležba na volitvah je bila višja kot v Izraelu ali v ZDA in izid je bil nedvoumen jasen mandat za nadaljevanje miru pogumnih.
Ali so v ozadju skupin, ki hočejo za vsako ceno minirati mir, sile iz tujine?
Da, elementi na obeh straneh dobivajo podporo iz tujine. Vzemimo na primer Avišaja Raviva: pobegnil je v ZDA. Kako mu je lahko uspelo, da je nemoteno prišel v-Brooklyn? Od kod ti ljudje dobivajo denar?
Od somišljenikov v Ameriki?
Položaj je takšen: skupine skrajnežev pri nas dobivajo denar iz Irana in drugih arabskih držav, tudi iz nakaterih zalivskih držav. Zato sem bil tudi prvi, ki je zahteval izvedbo mednarodne konference za podporo mirovnemu procesu. Ne
Šef Zidovskih skrajnežev Avišaj Raviv seje sestajal.z voditelji Hamasa, tudi z Abu Vardom
samo regionalne, temveč tudi mednarodne sile so vpletene v terorizem. Zahvaljujem se predsednikoma Clintonu in Mubaraku, da sta tako hitro sklicala to vrhovno srečanje.
Na konferenci se je zelo jasno pokazala solidarnost, toda mirovni proces je kljub temu prekinjen.
To je zelo nevaren razvoj dogodkov. Izraelska vlada je zaprla naše mejne prehode, zdaj ne moremo uporabljati niti prehoda z Egiptom pri Rafa-hu. Izrael je prepovedal celo izplutje ribiških ladij in skoraj ničesar več ne prepušča k nam bodisi riža, sladkorja ali moke tudi ne iz Egipta. Ali želijo, da bi mi stradali?
Skušajo preprečiti prihod novih samomorilskih komandosov.
Zaprtje mej je huda kršitev naših dogovorov in kaže, da v Izraelu ostajajo sile, ki se upirajo mirovnemu procesu in skušajo razvoj pripeljati nazaj na izhodiščno točko. Tudi zato je bil svetovni vrh v Sarm El-Sejku tako pomemben; saj ni bil le demonstracija proti nasprotnikom miru v arabskem taboru.
Ali je mogoče, da bodo Izraelci znova zasedli območje Gaze?
Saj so Izraelci že tukaj, šele pred nedavnim so naseljencem poslali okrepitve.
In če bo izraelska amada med lovom na teroriste znova prevzela nadzor nad mestom Gazo?
Nekateri izraelski generali zahtevajo prav to bilo bi huda kršitev naših dogovorov in pogodb.
Kako bi se odzvali na to?
Odgovor bi moral dati ves svet, sporazum z Izraelom namreč ni le-palestinsko-izraelska zadeva, temveč pogodba, ki ima veliko mednarodnih pokroviteljev.
Kako bo zdaj šlo naprej? Kaj po teh napadih pričakujete od Izraela?
Po pokolu, ki ga je v Hebronu izvedel Izraelec Banih Goldstein, Palestinci nismo ustavili mirovnega procesa in to kljub številnim žrtvam in veliki bolečini. Zato-zdaj tudi Izraelcem svetujem, naj palestinskim in izraelskim zarotnikom ne dovolijo, da dosežejo svoj cilj.
Kdaj se bodo nadaljevala mirovna pogajanja?
Mirovni sporazum določa, da se morajo pogajanja o dokončnem statusu zasedenih območij začeti čim prej, v vsakem primeru pa ne pozneje kot v začetku maja.
Tudi o sporni temi Jeruzalema, in to ne glede na napet položaj?
Bližnjevzhodna mirovna konerenca v Madridu je potekala na osnovi resolucij ZN 242 in 338, po načelu zemlja za mir. ElKuds, arabski Jeruzalem, sodi k območjem, ki jih je Izrael zasedel leta 1967. Pogodbe je treba spoštovati in nadaljevati prizadevanja za mir.
Ali res verjamete, da bo palestinska zastava-kljub terorističnim napadom nekega dne plapolala nad vzhodnim Jeruzalemom.
Prav gotovo; upam, da zelo kmalu. Potrpežljivost je ključ do. sreče.
SVET
Torek, 19. marca 1996
WARREN CHRISTOPHER Z VODITELJI BIH, HRVAŠKE IN SRBIJE
Pregled dosežkov, ne Krizni sestanek
Dayfon je treba dosledno spoštovati
ŽENEVA (Reuter, dpa) - Ameriški zunanji minister VVarren Christopher se je včeraj v Ženevi sešel z voditelji Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, od katerih je zahteval zagotovilo, da bodo dosledno izvajali določila daytonskega mirovnega sporazuma. Posrednik Carl Bildt je že pred uradnim začetkom pogovorov poudaril, da je srečanje namenjeno predvsem preučevanju dosedanjih dosežkov in problemov mirovnega procesa ter da ne gre za krizni sestanek.
VVarren Christopher je z nasmeškom na obrazu odločno zahteval spoštovanje daytonskega sporazuma (Reuter)
SVETOVNE JEDRSKE SILE SE POČASI, A ZANESUIVO BLIŽAJO DOGOVORU
Po polžje do prepovedi poskusov
ŽENEVA (Reuter) - Ameriški zunanji minister VVarren Christopher je vCeraj izjavil, da je pet svetovnih jedrskih sil vse bližje splošnemu sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), vendar pa Kitajska in Rusija še vedno zagovarjata nekatera stališča, ki so v nasprotju s predlogi Francije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
»Sprte strani so v Daytonu sklenile izjemno ambiciozen sporazum, ki ga je vseskozi treba potiskati naprej, Čeprav se bodo na dolgi poti do miru pojavljale nove težave,« je izjavil Bildt, ki je še dodal, da je ženevsko srečanje le uvod v pogovore v Moskvi. Ti naj bi se zaceli že v soboto, zato so mnogi domnevali, da je Christophe-rjev sklic nujnega srečanja pravzaprav krizni sestanek. »Bolje je sklicati en sestanek preveč kot enega premalo,« je izjavil Bildt. Christopher je prva kratka poročila o izpolnjevanju
daytonskih določil od Miloševiča, Tudmana in Ga-niča dobil že med kosilom, pozneje pa se je sešel še s predstavniki skupine za stike. Čeprav je Moskva je najprej nasprotovala srečanju v Ženevi, je na sestanku skupine za stike sodeloval tudi njen opazovalec. Christopher ni želel natančno povedati, kaj bo zahteval od sogovornikov, omenil pa je predvsem svobodo gibanja, sodelovanje z mednarodnim sodiščem za vojne zločine, izgon vseh tujih muslimanskih vojakov ter svobodne in poštene volitve, ki naj bi jih v
Bosni in Hercegovini izvedb 1. septembra.
Bosanski podpredsednik Ejup Ganič, ki v Ženevi nadomešča obolelega Alijo Izetbegoviča, je na pogovorih izrazil željo po ustanovitvi posebnega telesa, ki bi nadzorovalo izpolnjevanje daytonskih določb hrvaške strani v Federaciji BiH. »Ne verjamem, da bo prišlo do izrednih razmer. Moramo pa ustvariti posebno metodo za preverjanje izpolnjevanja mirovnega sporazuma,« je izja-vb Ganič.
Da se »pomirjene« strani želijo izogniti nadaljnjemu zaoshovanju razmer, je dokazal tudi poveljnik vojske BiH Rasim Delič, ki je obljubil, da bo ukazal umik 4500 svojih vojakov, ki so še vedno na dembita-riziranem območju Sarajeva. Na drugi strani so bosanski Srbi izpustili trinajst muslimanskih civilistov, ka so jih zajeb februarja pri Doboju. Kljub vsem poskusom ureditve razmer pa sarajevski Srbi še naprej požigajo predele bosanske prestolnice, ki naj bi danes prešb v rake policistov Federacije BiH. Srbski policisti so se iz Grbavice umaknili že vCeraj, njihov odhod pa so pospremile glasne eksplozije skladišč orožja, ti jih je zajel plamen sosednjih zgradb. Namestnik notranjega ministra Republike Srbske Milenko Karišik je za nerede okrivd kar pripadnike muslimanske narodnosti, ti naj bi se ponoči pretihotapili na Grbavico. »Navadno sranje,« je njegovo izjavo jedrnato ocernl neti pripadnik Iforja.
Christopher je dejal, da je zahodnima jedrskima silama predstavil stališče ZDA, po katerem morajo prevzeti skupno odgovornost, da bo CTBT ustrezno pripravljen in sprejet v letu 1996. VVashington naj bi po Chri-stopherjevih besedah »vodil usklajevanje pogledov Zahoda«. Vodja ameriške diplomacije pa je na ločenem srečanju predstavnike Indije in neuvrščenih držav opozoril, da njihovo vztrajanje pri predlogu, da bi ob pre-
povedi poskusov v sporazum vnesli tudi »umik« jedrskega razoroževanja, ni ustrezen, saj v tem primeru ne bi dosegli nobenega od zastavljenih cbjev. Na tiskovni konferenci je Christopher vnovič poudaril, da je sprejem CTBT do septembra letos eden najpomembnejših strateških ciljev ameriške administracije. Na vprašanje o pogovorih s predsta-vniti Rusije in Kitajske, ti so potekali za zaprtimi vrati, je odgovoril: »Opažam dolo-
čen napredek, vendar pa ne bi želel biti preveč optimističen. Ne morem reci, da je kateri od sogovornikov popustil pri stališčih, ki jih je zagovarjal doslej.«
V krogih blizu ameriškemu zunanjemu ministrstvu so se pred nekaj dnevi pojavile govorice, da imajo ZDA na voljo obveščevalne podatke, da je Rusija nedavno izvedla jedrski poskus, čeprav je Moskva na lastno pobudo uvedla moratorij. Christopher je te namige zanikal in izrazil prepričanje, da Rusi spoštujejo moratorij, kar so potrdili tudi v Moskvi in na dunajskem sedežu mednarodne agencije za jedrsko energijo. V VVashingtonu so se verjetno odločili, da domnevnih dokazov ne bodo
razpihovali, saj bi to resno ogrozdo zadnjo fazo pogajanj o sporazumu. Največja razlika v stališčih Zahoda in Rusije ter Kitajske je v tem, da Francija, Velika Britanija in ZDA vzhajajo pri popolni prepovedi jedrskih poskusov, medtem ko Peking poskuša v sporazumu ohraniti določilo, ti bi omogočalo izvajanje »miroljubnih jedrskih eksplozij« v nevojaške namene. Ameriški predstavniki so sporočili, da je kitajska shan sicer nekoliko spremenila formulacijo spornega določila, vendar pa to ne spreminja njegovega bistva. Rusija sicer zagovarja prepoved poskusov, vendar pa Moskva še ni sporočila, Ce se shinja s končnim besedilom sporazuma.
Solana graja vse po vrsti
BRUSELJ (Reuter) - Generalni sekretar Nata Javier Solana je včeraj obsodil oblasti bosanskih Srbov in muslimansko-hrvaške federacije, Ceš da so odgovorne za kaotičen eksodus prebivalstva iz sarajevskih predmestij. »S tem ko so srbske oblasti ljudi silile, naj odidejo, so se obnašale zelo ostudno. Vse prej kot pomirjujoče pa so se obnašale tudi muslimansko-hrvaške oblasti,« je dejal generalni sekretar Nata. Solana je povedal, da bo Nato nadaljeval svojo vojaško misijo, hkrati pa je zaskrbljen zaradi slabšanja političnega položaja, ki predstavlja velik udarec večnacionalni bosanski družbi, kakršno so predvideli v Daytonu. »Čeprav moramo biti zadovoljni, da je Sarajevo znova enotno mesto, pomeni naCin, na katerega je do tega prišlo, strašen udarec naši viziji večnacionalne Bosne.« Solana je škripavo muslimansko-hrvaško federacijo, ki predstavlja temelj daytonskega sporazuma: pozval, naj se bolj potrudi pri ustavljanju nasilja v Sarajevu. »Federacija mora prevzeti odgovornost in takoj odpraviti brezpravje in zastraševanje, v sarajevska predmestja, kjer je prevzela oblast, pa mora poslati veC policistov,« je dejal Solana.
SPLOŠNA VOJAŠKA OBVEZNOST ODHAJA NA SMETIŠČE ZGODOVINE
Dober poklicni vojak velja za tri nabornike
LONDON - Francoski osvajalec Napoleon, ki je v začetku 19. stoletja zavzel dobršen del Evrope, je bil prvi, ki je uvedel splošno vojaško obveznost. Njegovemu vzoru je kmalu sledila vsa Evropa. Napoleonu in njegovim posnemovalcem je nabor pomenil državljansko obveznost in sredstvo za zagotavljanje narodne enotnosti ter topovske hrane na bojišču. Toda ob koncu tisočletja so se začele stvari spreminjati. Napoleon bi bil zgrožen.
Francija, ki je poleg Velike Britanije vodilna evropska vojaška sila, je prejšnji mesec najavila, da bo do leta 2002 odpravila splošno vojaško obveznost. Pridružile so se ji tudi nekatere druge države, ti se bodo skupaj z njo odslej zanašale na poklicne vojake. Konec hladne vojne in hitro se spreminjajoče značilnosti modernega vojskovanja pomenijo, da vse več evropskih držav odpravlja ali vsaj zmanjšuje vojaško obveznost ter preoblikuje sestavo in nadn uporabe svojih vojsk. V nedavni študiji o evropski obrambi, ki jo je izvedel londonski inštitut RUSI, piše, da fiancoska odločitev kaže, da so velike vojske stvar preteklosti in da se je
s koncem hladne vojne v evropski zgodovini končalo obdobje, ti ga je začela francoska revolucija.
Vojskovanje je vse bolj zapleteno
Združene države Amerike in nekateri njihovi zavezniki (na primer Velika Britanija) že imajo popolnoma poklicne vojske. Za številne mladeniče širom po Evropi - od Lizbone do Moskve in od Neaplja do Osla - pa vojaška obveznost še vedno pomeni življenjsko dejstvo.
Po veC kot štiridesetih letih je nevarnost spopada med Združenimi državami Amerike in Rusijo minila. Številne evropske vojske so se po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 občutno zmanjšale, saj so morale začeti države denar hraniti za reševanje težavnih gospodarskih razmer. Ironično pa je, da bo vzpostavitev poklicne vojske bržkone navrgla še večje stroške. Kljub temu imajo številne države le majhno možnost izbire. Porast mirovnih operacij Združenih narodov in izbruh manjših regionalnih spopadov, kakršen je bil na ozemlju nekdanje Jugoslavije, namreč pomenita, da morajo biti vojaki visoko usposobljeni na več področjih.
Nicholas Doughtv / Reuter
Vojaška tehnologija zahodnih sil je zdaj zelo zapletena in zahteva nenehno urjenje. Znati upravljati z radarjem, računalnikom ali laserjem je prav tako pomembno kot znati streljati s puško. Vojaške enote se morajo biti sposobne hitro premakniti na zelo oddaljena krizna območja v tujini, in ne le na domačem ozemlju.
Nekoristni naborniki
Čeprav številne države nabora še niso ukinile, se jih čedalje manj zanaša na nabornike, ti so nizko motivirani in bodo po letu ali dveh tako ah tako zapustili vojaško službo. Med Članicami Nata je Belgija vojaško obveznost odpravila lani, Nizozemska naj bi to storila letos, kmalu naj bi se za ta korak odločila Portugalska, Španija pa bo za začetek vojaško obveznost z devetih skrajšala na šest mesecev. Francoska odločitev pa je k razmišljanju napeljala tudi Nemce. Ti so že ustanovih maj-hne in mobilne krizne oddelke. Toda ideja o vojaškem služenju kot državljanski dolžnosti, ti vojsko povezuje z demokratično družbo, je v Nemčiji zaradi izkušenj z nacizmom še vedno trdno zakoreninjena. Kljub temu pa
nemški uradniki priznavajo, da se je število mladih fantov, ti se z različnimi zvijačami izogibajo naboru, močno povečalo, kar bo še okrepilo pritske po odpravi nabora. »Ce se stališče do vojaškega služenja ne bo preobrnilo, bo imela vojska veliko težav pri pokrivanju svojih potreb po nabornikih,« piše v poročilu nemškega parlamenta.
Med članicami Nata edino Turčija in Grčija ne kažeta pripravljenosti za odpravo dolgotrajnega vojaškega služenja. Vzroke za to lahko išCemo tudi v njunem medsebojnem nezaupanju in v prepiranju glede pravic v Egejskem morju. Vojski obeh držav sta moCno odvisni od nabornikov, ti morajo v Turčiji služiti 18 mesecev, v Grčiji pa še dlje.
Vse se konča pri denarju
Splošno vojaško obveznost ohranjajo tudi vse države zunaj zveze Nato, kot so na primer nekdanje jugoslovanske republike, ki so bile do nedavnega v vojni, države srednje in vzhodne Evrope ter države nekdanje Sovjetske zveze. Nevtralne države, kot sta Švica in Finska, vojaško obveznost vzdržujejo zaradi ohranjanja narodne enotnosti.
Nekdanje komunistične države so obseg svojih vojsk precej, skrčile. Države, ti se želijo pridružiti Natu, in morajo zato zadostiti zahodnoevropskim vojaškim standardom - na primer Poljska in Madžarska - so začele dajati večji poudarek na mobilno in bolje izurjeno vojsko. Toda za večje spremembe jim primanjkuje denarja. V Ukrajini so začeli razmišljati, da bi sedanjo vojsko, ti šteje 400 tisoč mož, reformirali v mobilno poklicno armado 250 tisoč mož. Edini problem je denar. »Poklicna vojska je zelo draga igraCa in Ukrajina nima denarja za takšno preoblikovanje,« je dejal predstavnik obrambnega ministrstva polkovnik Valerij Korol. Tudi Moskva doživlja navzkrižne pritiske glede nadaljnjega razvoja dvomilijonske armade. Liberalci se zavzemajo za drastično zmanjšanje, vojaški vrh pa vztraja, da si Rusija ne more privoščiti poklicne vojske. Kljub vsemu pa tudi v Moskvi razmišljajo o razvoju in načinu uporabe poldicnih vojaških oddelkov. K temu jih je prisilila vojna v Čečeniji, ti je pokazala, da je mogoče naborniško vojsko, pa naj si bo še tako velika, s pravo taktiko grdo ponižati.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TPST
Kulturni dom - SSG
Jutri, 20. t. m., ob 15. uri (izven abonmaja): Kreftova komedija »Krajnski komedijanti«. Ponovitvi v Četrtek, 21.3., ob 10. uri (izven) in ob 16. uri (red G) ter v petek, 22.3., oblO. uri (izven) in ob 16. uri (red I).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: današnja predstava (red C) baleta P.I. Čajkovski »Francesca da Rimini« s Carlo Fracci odpade zaradi stavke opernih gledališč.
Ponovitve jutri, 20. t.m., ob 20. uri (red E), v Četrtek, 21.t.m., ob 20. uri (red F), v petek, 22.t.m., ob 20. uri (red H), v soboto, 23. t.m., ob 20. mri (red I) in v nedeljo, 24. trn., ob 16.00 (red G).
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red premiera): L. Pi-randello »Enrico IV«. Režija M. Rigillo. Predstava v abonmaju: odrezek 8 - rumen.
Spazio Rossetti: danes, 19. t. m., ob 16. uri Video; ob 18. mi glasbeni popoldan z gojenci konzervatorija Tartini.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063). Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 23. t.m., ob 20.30 (premiera) - Neil Si-
mon »La strana coppia«. Režija Marco mattob-ni, nastopata Zuzzmro in Gaspare. V abonmaju odrezek St.9. Predstave si bodo sledile do 31.t.m.	7
V	Četrtek, 28. t.m„ ob 18. uri bo v okviru gledaliških srečanj, ki jih vodi Paolo Quazzolo, srečanje z glavnima interpretoma in publiko. Zaradi tehničnih razlogov predstava »Nottatac-cia» gledališke skupine iz Neaplja - ODPADE.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 20. in v Četrtek, 21. t.m., ob 20.30 - V. Brancati »La govemante« v izvedbi gledališke skupine Mario Chiocchio. Režija G. Albertazzi. V glavnih vlogah Giorgio Albertazzi in Paola Pitagora.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Jutri, 20. t.m., ob 19.30 -R. Strauss »Salome» - glasbena drama. Ponovitev v petek, 22. t.m., ob 19.30.
V Četrtek, 21. t.m., ob 15.00 - Anatevka (mu-sical).
Teater Celovškega ansambla - Jutri, 20. t.m., ob 19.30: J. Messner »XY-nerešeno» slovenska monodrama, igra Marjan Hinteregger.; ob 21.30 - Koncert glasben skupine Wipe out iz Linza in ob 22.00 - Koncert glasbene skupine Fetish ’69 iz Dunaja.
BELJAK
Studijski oder: Danes, 19.t.m., ob 20.00 Alan Bowne »Beirut». Ponovitve bodo trajale do sobote, 30. t.m.,
TINJE
Dom prosvete: V Četrtek, 21. t.m., ob 19.30 -Koncertni veCer z markom Finkom - poklon Stanku Premrlu ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Farna dvorana: V petek, 22. t.m., ob 19.30 -Koncert skupine Malin Head - glasba iz Škotske in Irske.
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta.
SHn323
FURLANIJA-J

ULUSKA KRAJINA
RIOM AN J E
Ricmanjski teden
Danes, 19. t.m., ob 20.30 - Domači veCer z nastopom Združenega MPZ Slavec - Slovenec in dramske skupine SKD Slavec z veseloigro »Kam smo prsle ...».
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96
V	ponedeljek, 1. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana.
V	Četrtek, 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavil American String Quartet. Izvajal bo Beethovnove, SoštakoviCeve in Brahmsove skladbe.
Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko-avstrijskim kulturnim krožkom.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne Sole komorne glasbe-tržaskega Tria.
Goethe Institut - Ul. Coroneo 15
Jutri, 20. t.m., ob 20.30 bo v dvorani dobrodelni »Baročni koncert za Greenpeace«, ki ga prireja Musiča umanita.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista Luisa Lortieja. Na sporedu sonate L. Beethovna.
GORICA
Kinodvorana Korzo
Srečanja jazz glasbe: jutri, 20. t.m., ob 21.00 -nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Rižarna
Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana
Do 31. t.m., razstavlja Sebastiano Papa.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8)
Do 30. aprila je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delovnik od 17. do 20. ure.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da P arin a Sponza».
Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa.
SKEDENJ
SKD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124): v petek, 22. t. m., ob 20. uri otvoritev retrospektivne razstave Marte VVerk-Volk. Na otvoritvi bo nastopil 2PZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatic.
RICMANJE
V razstavni galeriji Babne hiše
Do 28. t.m. razstavlja devet tržaških likovnih ustvarjalk.
BOUUNEC
V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira LiCen Krmpotič.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŽPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejSa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki» - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, črno«.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubliona tel: 061/221-511
H.	Miiller: FILOKTET Jutri, 20. marca, ob 19.30,
za abonma SREDA in IZVEN.
Dragi del dvojnega projekta.
Petek, 22. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO.
Dvojni projekt.
Četrtek, 21. marca, ob 20. uri:
VECER S PETROM HANDKEJEM, za IZVEN in KONTO.
T. Stoppard: ARKADIJA Sobota, 23. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
Četrtek, 21. marca, ob 20. uri:
A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO.
Petek, 22. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
D.	Mamet: OLEANNA Sobota, 23. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJO HOČE U BRONX Jutri, 20. marca, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 21. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Petek, 22. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
F. Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI Četrtek, 21. marca, ob 19.30, za red ČETRTEK in IZVEN.
Sreda, 27. marca, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean Anouilh: SKUŠNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN Jutri, 20. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Gostovanje SLG iz Celja.
E.	Flisar: IZTROHNJENO SRCE Četrtek, 21. marca, ob 19.30,
za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
A. Jarry: KRALJ UBIJ Petek, 22. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN.
Sobota, 23. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sobota, 30. marca, ob 16.30, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. Wilson: ZAŽGI!
Danes, 19. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
50. PONOVITEV. RAZPRODANO! Četrtek, 21. marca, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 22. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 21 (M91
Sobota, 23. marca, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTA2A Igor Smrekar:
ZAKAJ TEČE PES ZA ZAJCEM,
za otroke od tretjega leta naprej.
Nedelja, 24. marca, ob 20. uri: IMPROUGA: Ana Monro : Piloti.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11 ■ Liubliana tel: 061/125-33-12
PET UTOPIČNIH PONOVITEV
E. Hrvatin: CELICA Danes, 19. marca, ob 19.30, jugoslovanska.
Jutri, 20. marca, ob 19.30, za Teatra Penice.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962
Veliki oder
N. Simončič: VELIKI KIKIRIKI
Danes, 19. marca, ob 17.30,
za IZVEN.
M. Leaf-M. Dekleva:
ZGODBA O FERDINANDU Sobota, 23. marca, ob 11. in 17. uri, za IZVEN.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
A. T. Linhart - A. Rozman-Roza:
PUSTI OTOK
Četrtek, 21. marca, ob 17. uri, za abonma red U in IZVEN.
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Sobota, 23. marca, ob 19.30, za IZVEN.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Drama
Ivo Svetina: BABILON Sreda, 27. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN.
Petek, 29. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Sobota, 30. marca, ob 20. uri, za red SOBOTA 2 in IZVEN.
Opera in balet
Četrtek, 28. marca, ob 19.30:
G. Verdi: TRAVLATA za abonente in IZVEN.
JUBILEJNA 70. PREDSTAVA. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Nedelja, 24. marca, ob 11. uri: Lutkovno gledališče FRU FRU, Ljubljana: TOBIJA, za otroke od tretjega leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 tel: 064/222-681
Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Jutri, 20. marca, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI,
IZVEN in KONTO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5, Nova Gorica tel: 065/25-326
Sam Shepard: MISEL LA2NIVKA Četrtek, 21. marca, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Petek, 22. marca, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN.
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA
Jutri, 20. marca, ob 20. uri. Gostovanje v Tolminu.
CANKARJEV DOM
BUNKER, Gerbičeva 51, Ljubljana
Leon Matek BUNKER Otvoritev slikarske razstave bo danes, 19. marca, ob 21. uri.
Gledališče
Danes, 19., in jutri, 20. marca, ob 20. uri, od četrtka, 21., do torka, 26. marca, od 17. do 21. ure: Inštitut Egon March: A.B. SENCE, koncept Marko Košnik Virant.
Petek, 22. marca, ob 20. uri in nedelja, 31. marca, ob 19. uri: B. Slade:
OB LETU OSOREJ.
Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo na ogled do 24. marca.
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK
Razstava bo na ogled do 25. marca.
ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE
Torek, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT.
Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi čembalista Ramovš Consorta Saleva Ad-Ela iz-Tel Aviva.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni tra 10. Liubliana
Jutri, 20. marca, ob 19.30 v Mali dvorani:
Jutri, 20. marca, ob 20. mri:
Otvoritev fotografske razstave Bojana Breclja
MODRA SPILJA.
Glasba
Jutri, 20. marca, ob 20. uri:
THE VVALKABOUTS.
Ena najbolj izvirnih, resnično drugačnih ameriških skupin devetdesetih.
Film
IN MEMORIAM
KRZVSZTOF
KIESLOVVSKI
(1941-1996): DVOJNO
VERONIKINO
ŽIVLJENJE.
Danes, 19. marca, ob 20. uri.
Tjaša Kuštrin, flavta in Jakob Felzer, klarinet. Program: Bach, Gabrijelčič, Arrieu, Weber, Čopi, Bonard.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Petek, 22. marca:
OBOJEN! PROGRAM.
KLUB K4
Kersnikova 4. Liubliana
Petek, 22. marca, ob 22. uri:
REEL HIP HOP PARTY.
MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14, Liubliana
Tugo Sušnik Pregledna razstava 1972-1994. Otvoritev bo danes,
19. marca, ob 20. uri.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Skupinska fotografska razstava z naslovom
DIREKTNGA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila).
GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper
HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940 - 1956 (do 5. maja).
MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana Ivan Kožarič: INSTALACIJA Razstava bo na ogled do 24. marca.
GALERIJA SKUC.
Stari tra 21. Ljubljana
Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3.
Liubliana
Wulf Bugatti SLIKE IN RISBE.
Razstava bo na ogled do 31. marca.
MESTNA GALERIJA Mestni tra 5.
Liubliana
V galeriji je do 31. marca v okviru Zimskega salona na ogled razstava 13+13 tujih in domačih avtorjev.
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4.
Liubliana
Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO Razstava bo na ogled do 29. marca.
GALERIJA
LOTERIJE SLOVENIJE trubarievc 79. Ljubljana
Na prvem literarnem večeru v Galeriji Loterije Slovenije bo jutri,
20. marca, ob 18. uri predstavil svoje verze pesnik Uroš Zupan.
KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila
Gostje: Jure Košir, Matej Jovan & Klemen Klemen.
KLUB ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Jutri, 20. marca, med 11. in 21. uro:
mednarodni dan frankofonije.
Četrtek, 21. marca, med 12. in 19. uro:
dan odprtih vrat dramske šole Bariče Blenkuš.
Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.

NOGOMET / POKAL UEFA
Roma in Milan za mesto v polfinalu
Rimska ekipa igra doma s praško Slavijo Milančani gostujejo pri Bordeauxu
RIM - Danes bodo igrali povratne četrtfinalne tekme nogometnega pokala Uefa, na katerih bosta zaposleni tudi dve italijanski ekipi.
Milan, ki je na prvem srečanju doma zmagal z 2:0 (strelca: Eranio in Biaggio), bo igral v Bordeaum proti domači ekipi, ki je zelo motivirana in po besedah trenerja Rohra tudi sposobna velikega podviga. Francosko moštvo predvsem računa na veliko podporo svojih navijačev, ki so že nekajkrat pripomogli, da je Bordeaxuovo moštvo poskrbelo za prave čudeže. Milan bo nastopil v dokaj okrnjeni postavi. Zaradi poškodb in bolezni bodo odsotni Simone, Bo-ban, Ambrosini, Sordo, Savičevie. Tudi Baggio in Albertini "še nista povsem nared za igro.
Tudi Roma računa, da bo obrnila izid s prve tekme. Rimski nogometaši so v Pragi izgubih proti Slaviji po dveh grobih napakah svojega vratarja Cervo-
neja. Trener Mazzone obljubljaj da bo danes v Rimu povsem drugače. Romini nogometaši so prepričani, da bodo nadoknadili zamujeno iz Prage, saj je Sla-vija dokaj skromna ekipa.
Sicer pa bo derbi današnjega četrtfinala tekma med nizozemskim Eincihovnom in špansko Barcelono. Prvo srečanje v Barceloni se je končalo brez zmagovalca (2:2), tako da je danes pričakovati zares neizprosen boj.
Tudi povratna tekma med Nottinghamom in miinchenskim Bayemom bo zelo zanimiva. Na prvem srečanju so zmagah Nemci, toda dokaj tesno (2:1), tako je zelo težko predvideti, katera ekipa si bo priborila mesto v polfinalu.
DANAŠNJI SPORED: PSV Eindho-ven (Niz) - Barcolena (Spa) (1. tekma 2:2); SRoma (Ita) - Slavija Praga (Ces) (0:2); Bordeaux (Fra) - Milan (Ita) (0:2); Nottingham F. (Angl) - Bayern Mtin-chen (Nem) (1:2).
BOKS / PO ZMAGI PROTI BRUNU
Mike Tyson napoveduje novo vladavino
73.000 dolarjev na sekundo
LAS VEGAS - Američan Mike Tyson (na sliki) je spet svetovni prvak v težki kategoriji po verziji WBC. V dvoboju v Las vegasu je 29-letni Američan premagal branilca naslova 34-letnega Britanca Franka Bruna s tehničnim knockoutom že v 3. rundi. Za zmago je Tyson prejel 30 mihjonov dolarjev ah 73.170 dolarejv na sekundo, s petimi milijoni zaslužka pa je lahko zadovoljen tudi poraženec. Vse kaže, dase je po nedeljskem dvoboju začela druga »boksarska vladavina« temnopoltega Američana.
NOVICE
V Riu zmagal Andre Ribeiro
RIO DE JANEIRO - Brazilec Andre Ribeiro (Rey-nard-Honda) je zmagal na drugi letošnji dirki formule indy v Riu de Janeiru, ki je bila tokrat prvič v Latinski Ameriki. Ribebo je dosegel drugo zmago v formuh indy v karieri; 133 krogov na dirki Rio 400 je drugi prevozil dvakratni prvak te avtomobilistične serije Američan A Unser mlajši, tretji pa je bil njegov rojak Scott Pruet.
Chang zmagal v Indian Wellsu
UNDIAN VVELLS - Peh nosilec Američan Michael Chang je v finalu teniškega turnirja v Indian VVellsu (2.2 milijona dolarjev nagradnega sklada) premagal Nizozemca Paul Haarhuis, ki ni bil med nosilci, s 7:5,6:1,6:1. Chang se je bolje znašel v hudi vročini, ki se je v tem puščavskem mestu 'v Kaliforniji dvignila tudi prek 40 stopinj Celzija.
Goldberger ubranil pokal
OSLO - Osemnajstletni Poljak Adam Malysz je zmagal na zadnji tekmi smučarjev skakkalcev za svetovni pokal v letošnji zimi in dosegel svojo prvo zmago v karieri in obenem tudi prvo za Poljsko. Najboljši Slovenec je bil Primož Peterka na 12. mestu. Triindvajsetletni Avstrijec Andreas Goldberger je ubranil svetovni pokal iz lanske sezone in s tremi zmagami na večni lestvici zaostaja le za Fincem Nykanenom, ki je bil štirikrat prvi.
Bartoli dobil 6. etapo
AMANDOLA (ASCOLI PIČENO) - Italijan Michele Bartoh je osvojil 6. etapo kolesarske dirke od Tiren-skega do Jadranskega morja. Na cilj je privozil z 41 sekundami prednosati pred Dancem Rolfom So-rensenom in Italijanom Luco Gelfijem. Francesco Casagrande je ohranil vodstvo na skupni lestvici.
NAMIZNI TENIS / PO ZMAGI V MESSINI V ZADNJEM KROGU REDNEGA DELA
Jalabert prvi v Nici
NICA - Fmacoski kolesat Laurent Jalabert je drugič zapored zmagal na dirki Pariz - Nica: PO 1325 kilometrih, ki so jih tekmovalci prevozili v osmih dneh, je za 43 sekund ugnal Američana Lancea Armstronga, nadaljnje 4 sekunde pa je zaosdtal Anglež Chris Boardman. Zadnjo etapo je dobil Angčež Sciandri, zaključni kronometer pa Board-
V polfinalu končnice za naslov se bodo pomerile s prvakom Coccagiiom
S težkega gostovanja v okviru zadnjega kroga v ženski namiznoteniški A-l ligi se krasovke vračajo iz Messine kot zmagovalke. Se več! Z izidom 3:6 so proti postavi Fiamma Al. Ar. dosegle pozivitno set razliko v direktnem spopadu, s čimer so si zagotovile tretje mesto po rednem delu prvenstva, V play-offu se bodo pomerile z državnim prvakom Coccaghom, kr je dosegljivejši (v jesenskem delu je Kras Adria Caravan z njim remiziral) kot glavni favorit za letošnji naslov prvouvrščeni Castelgoffredo, s katerim se bodo konec tedna srečale krasovke v zaostah tekmi.
Poglejmo razburljivi razplet nedeljske tekme v Messini. Najprej sta si stah nasproti prva tujka Messine Armine Makinian in Ana Bersan, v drugem »ringu« pa Deborah Lazze-ri in Katja Milič. Armenka Makinian je najmočnejša tujka od treh ekip z otoka (očitno so se vse tri otoške ekipe usmerile na armenski trg) in nosi na jakostni lestvici tujk štev. 1 do 2. V tej disharmoniji moči je morala Ana Bersan priznati poraz.
Proti Lazzarijevi si je Katja Milič močno prizadevala v prvem setu, ko je nasprotnica povedla 18:12. Krasovka jo je dohitela na 20:20, a zatem izgubila na set razliki. Domačinke so povedle z 2:0. Drugi par VVang - Parietti in Vanja Milič - Algeri, je dosegel izenačenje rezultata. Sledila sta dvoboja med tujkama ter med Vanjo Milič in Lazzarijevo. Oba sta terjala dodaten niz, v katerem je poškodovana Krasova Kitajka izgubila prvo tekmo sezone. Odlično pa je opravila svojo nalogo Vanja Milič. Po priigrani zmagi prvega seta 20:22 je v drugem klonila, potem
pa s hitrimi protinapadi dosegla izenačenje za g voj o ekipo.
Ponovno je Kras Adria Caravan povedla v vodstvo Ana Bersan proti Pariettije-vi, navkljub težavam z urnikom in modrostnim zobom. Katja Mihč se je borila kot lev proti" agilni nasprotnici Marileni Alge-rijevi. V dodatnem setu je popravila napako iz domače tekme in dosegla svojo deseto prvenstveno zmago. Sledila je igra dvojic: proti nasprotnikovemu paru Makinian - Algeri je trenerka Sonja Mihč poslala za mizo zmagovalni par VVang - Bersan. Varovanke Alessan dre Arci-gha so morale priznati poraz, slavila je Krasova šola.
Po tekmi je v Krasovem tabom Zavladalo veliko veselje. Z osmo prvenstveno zmago so krasovke dobro razdelile karte za play-off. Dosegle so uresničitev velikega cilja.
Fiamma Al. Ar. Messina
-	Kras Adria Caravan 3:6
Makinian - Bersan 2:0 (21:9, 21:19), Lazzeri - K. Milič 2:0 (23:21, 21:14), Parietti - VVang 0:2 (12:21, 14:21), Algeri - V. Mihč 0:2 (18:21, 18:21), Makinian -VVang 2:1 (21:17, 12:21, 21:10), Lazzeri - Vanja Mihe 1:2 (20:22, 21:9, 16:21), Parietti - Bersan 0:2 (18:21, 16:21), Algeri - K. Mihč 1:2 (21:18,14:21,16:21), Makinian/Algeri - VVang/Bersan 0:2 (18:21,17:21).
Ostali izidi 14. kroga: Castehana Castelgoffredo -Lal Coccagho 6:0, Fiamma Archimede Messina - San Marco Verona 6:0- b.b., Angerra - Che Lin Messina
-	ni rezultata.
Vrstni red: Castellana Castelgoffredo 24, Lal Coccagho 20, Kras Adria Caravan, Fiamma Al. Ar. Messina 17; Angerra 12, Fiamma Archimede Messina 11, Che Lin Messina 3, San Marco Verona 2. (J.J.)
Milijardna zmaga na Totipu
Zmagoviti stolpec: IX XI 22 2X XX 12. Dobitki: 14 (1 dobitnik) - 4.005.950.000 lir; 12 (38 dobitnikov) -45.203.000 lir; 11 (1185 dobitnikov) - 1.449.000 lir; 10 (15.170 dobitnikov) -113.000 lir.
Veleslalom SPDG: uvrstitve »amaterjev«
V nedeljski številki smo objavili rezultate društvenega prvenstva SPDG v veleslalomu, ki je potekalo 10. marca na j Trbižu. Zal je po pomoti izostala objava rezultatov tekmovalne skupine "amaterji”, ki je bila po udeležbi, najbolj številna. Prijavilo se je kar dvajset tekmovalcev. Štirje niso startali, eden pa je bil diskvalificiran. Rezultati: Go-miscek Bruno 42,26; Rožič Livio 42,33; Devetak Diego 43,42; Bauzon Mitja 43,94; Mosetti Flavio 43,99; Sirk Andrej 44,44; Plesničar Ivan 46,48; Lutman Marko 47,43; Vogrič Marko 48, 79; Nanut Loris 49,24; Del Fabbro Carlo 49,39; Corva Sandro 49,79; Mikluš Bojan 51,41; Sošol Franko 54,00; Tratnik Mauro 56,42.
NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI
Italijanska nogometna C2 liga
Triestina - Giorgione 2:2
Strelci: Camporese (11), Marsich (70), Rizzi (72), Tiberio (avtogol, 77).
Triestina: Nioi, Zanotto, Birtig, Na-tale, Zocchi, Tiberio (Marži od 82. min.), Camporese, Pavanel, Palombo (Colombotti od 47. min.), Gubellini (Apollonio od 62. min.), Marsich.
OSTALI IZIDI 26. KOLA: Cnetese -Forli 0:4, Fermana - Baracca Logo 2:0, Livorno - Fano 3:1, Pontedera - Tema-na 0:0, San Dona - hnola 6:0, Tolentino - Rimini 0:1, Trevisa - Ponsacco 3:0, Vis Pesaro - Cecina 0:1.
VRSTNI RED: Treviso 54, Livorno 47, Triestina in Temana 43, Vis Pesaro in Fermana 40, San Dona, Rimini in Giorgione 36, Ponsacco 33, m Forli 32, Pontedera 31, Fano in Imola 29,.Tolentino 27, Baracca Lugo 25, Cecina 19, Centese 9.
PRIHODNJE KOLO: Imola - Triestina, Ponsacco - Livorno, Tolentino -Treviso.
Meddeželna nogometna liga
IZIDI 29. KOLA: Bassano - Seve-gliano 1:0, Careanese - Argentana 0:0, Legnago - Sanvitese 1:1, Mestre - Arzi-gnano 3:2, Palmanova - Adriese 1:2, Porto Viro - Lendinarese 0:0, Pro Gori-zia - Miranese 2:2, Russi - Pievigina 2:1, Santa Lucia - Luparense 1:0.
VRSTNI RED: Mestre 65, Luparense 55, Caeranc in Sanvitese 51, Pievigina 45, Adriese 43, Russi in Legnago 40, Palmanova, Argentana in Pro Gori-zia 36, Santa Lucia 33, Porto Viro in
Arzignano 31, Bassano 27, Sevegliano 24, Miranese 23.
PRIHODNJE KOLO: Lendiranese -Pro Gorizia.
Italijanska košarkarska Al liga
Illycaffe - Cx Siena 77:84 (40:34)
ILLVCAFFE’: Calbini 2, Tonut 6, Guerra 12, VVilliams 39, Zamberlan 2, Pol Bodetto 4, Crudup 12.
CX SIENA: Bagnoli 6, Mina 3, An-chisi 5, Vidih 14, lacopini 9, Mills 23, Sartori 7, Turner 17.
OSTAU IZIDI ZADNJEGA KOLA: Teamsystem - Scavolini 89:85, Teore-matour - Viola 70:56, Nuova Tirrena -Buckler 69:60, Cagiva - Stefanel 93:82, Mash Jeans - Olitalia 85:84 (po podaljšku), Madigan - Benetton 66:72
VRSTNI RED PO REDNEM DELU: Teamsystem Bologna in Buckler Bologna 38, Benetton Treviso Cagiva Vare-se, Nuova Tirrena Rim in Stefanel Milano 32, Madigan Pistoia 30, Scavolini Pesaro 28, Viola Reggio Calabria 24, Olitalia Forli in Mash Jeans Verona 22, Cx Siena 18, Illycafie Trst in Teorema-tour Milano 8.
PRVO KOLO DRUGEGA DELA: Buckler - Nuova Tirrena Roma (24.3.), Benetton - Scavolini, Stefanel - Madigan, Viola - Olitalia, Mash - Teorema-tour, Cx Siena - Teamsystem, Dly - Cagiva.
Italijanska košarkarska A2 liga
Brescialat - Jcoplastic 99:94 (54:59)
BRESCIALAT: Conti 2, Fumagalli 10, Birsi 10, Davis 38, Sfiligoi 11, Mile-
si 4, Foschini 4, Mian 16, Gilari 4.
JCOPLASTIC: Gattoni 16, Volpato 16, Jent 12, Di Lorenzo 23, Corvo 8, Bonsignori 16, Savio 2, Verderosa 1.
OSTALI IZIDI ZADNJEGA KOLA: Auriga - Banco di Sardegna 79; 69, Ca-setti - Polti 91:97, II Menestreho - Pana-pesca 91:83, Juvecaserta - Reyer 85:59, Koncret - Floor 103:87, Reggiana - Tur-boair 99:80.
VRSTNI RED PO REDNEM DELU Poiti 40, Juvecaserta in reyer 36, Pana-pesca in Koncret 28, Floor, Reggiana, Jcoplastic in Brescialat 26, Casetti 24, Banco Sardegna in Turboair 18, II Me-nestrtello in Auriga 16.
PRVO KOLO DRUGEGA DELA (24.3.): Brescialat - Casetti Imola.
1. slovenska nogometna liga
IZIDI 22. KOLA: Hit Gorica - Izola 3:0, Rudar Velenje - Beltinci 0:0, Set Olimpija - Maribro Branik 1:0, Primorje - Mag Korotan 0:1, Mura - Boi-start Publikum 0:0.
VRSTNI RED: Hit Gorica 45, Mura 39, Set Olimpija 35, Biostart Publikum 31, Rudar Velenje 30, Maribro Branik 28, Beltinci in Mag korotan 27, Primorje 26, Izola 8.
PRIHODNJE KOLO: Izola - Mura, Boistart - Primorje, Mag Korotan - SCT Olimpija, Maribor Branik - Rudar Velenje, Beltinci - Hit Gorica.
1. slovenska košarkarska liga
ZA PRVAKA: Bavaira Wolltex - In-terier 107:118, Kovinotehnika Savinska Polzela - Satex 73:63, Smelt Olim-
pija - Rogaška Donat Mg 102:72, Idrija -Litostroj 87:81.
VRSTNI RED: Smelt Olimpija 37, INterier 36, Idrija 35, Savinjska Polzela 34, Saztex 32, Rigaška 31, Bavaria 30, Litostroj 29.
OD 9. DO 16. MESTA: Krka -Kraški zidar 79:80, Triglav - Pivovarna Laško 81:84, Comet - Iskra Litus 79:95.
VRSTNI RED: Kraški zidar 15, Republika 14, Pivovarna Laško 13, Iskra Litus in Helios 12, Krka 11, Triglav 10, Comet 9.
1. slovenska moška
odbojkarska liga
ZA PRVAKA: Olimpija - Maribor 3:0, Pomurje - Salonit 1:3. VRSTNI RED: Marles Maribor, Olimpija Ljubljana in Salonit Kanal 4, Pomurje 0.
ZA UVRSTITEV V LIGO 1A: Minolta Bled - Ljutomer 3:0, Fužinar -Kamnik 3:0, Izola - Krka 2:3. VRSTNI RED: Minolta Bled 10, Fužinar in Krka 8 Izola, Ljutomer in Kamnik 2.
1. slovenska ženska
odbojkarska liga
ZA PRVAKINJE: Bank Austria Bled - TPV Novo mesto 3:1, Cimos - Infon Branik 1:3. VRSTNI RED: Infond Branik Maribor 44, Bank Austria Bled 30, Cimos 26, TPV Novo mesto 20.
ZA UVRSTITVE V LIGO 1A: Lik Tilja - Zgornja Savinjska 3;1, Celje -Ljutomer 3:1, Krim - Nova Gorica 3:0. VRSTNI RED: Celje 12, Lik in Zgornja Savinjska 6, Ljutomer in Krim 4, Nova Gorica 0.
PROMOCIJSKA LIGA / V 24 KOLU
Sovodenjci, kljub sodniku, zmagali
Zmaga bolj gladka, kot kaže izid Juventinaje po dobri igri iztržila točko
Sovodnje - Ruda 1:0 (0:0)	Aiello - Juventina 2:2 (0:1)
STRELEC: Goriup v 67. min.	JUVENTININA STRELCA: Monti-
SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič (od 65. min. Hmeljak), Tomiz-za, Devetak, Sambo, Caporale, Inter-bartolo, Goriup, Fajt, Businelli.
Sovodenjci so povsem zasluženo premagali Rudo, ki se je po tem porazu verjetno dokončno »poslovila« od te lige, in so tako ohranili Četrto mesto na lestvici. Čeprav bi izglodalo, da je naše moštvo s težavo odpravilo nasprotnika, pa tesen izid naj ne vara. Predvsem v drugem polčasu so bili Sovodnjci stalno v premoči in so im eli na razpolago tudi številne priložnosti za zadetek. Bili pa so netočni pri zaključevanju na nasprotna vrata. Najugodnejšo priložnost je imel Caporale, ki pa je zadel vratnico. Okoli 30. minute pa so domačini konCno povedli s svojim najboljšim strelcem Go-riupom. Takoj zatem bi lahko Businelli izid povečal na 2:0, ni imel pa sreče. Goriup je bil v 70. min. izključen in tudi gostje so ostali dve minuti kasneje le v dseetih, ker je sodnik izključil tudi Rudinega igralca. Sploh pa je sodnik zelo slabo opravil svojo nalogo, saj ni priznal gostiteljem več kot očitno enajstmetrovko, poleg tega pa je stalno prekinjal igro s skoraj smešnimi odločitvami, ki na srečo niso pogojevala razpletov na igrišču.
V prihodnjem kolu naj bi bila naša ekipa pred lažjo nalogo, igrala bo namreč v gosteh proti zadnjeuvrščeni ekipi Pro Fiumicella.
na v 43. min, Gambino v 79. min.
JUVENTINA: Zanier, Candutti, Bastiani, Trevisan, Villani (tomma-sone), Kavs, Kovic, Devetak (Gambino), Romano, Braida, Montina.
Po zelo lepi, dopadljivi in športni tekmi sta se Aiello in Juventina, ki je spet nastopila v okrnjeni postavi, razšla pri neodločenem izidu, čeprav bi lahko štandresko moštvo iztržilo ves izkupiček točk. Juventina je namreč dvakrat povedla in dvakrat se je nato pustila presenetiti, vsakič zaradi naivnosti v obrambi.
Naše moštvo je v prvem polčasu imelo veC od igre in tudi več priložnosti. Od treh je izkoristila le eno, in sicer z Montino, ki je dve minuti pred koncem polčasa dal lep zadetek.
Že v prvi minuti drugega dela srečanja bi lahko naše moštvo povedlo in s tem verjetno zapečatilo izid tekme. Zgodilo pa se je, da so gostitelji stanje izenačili s prostim strelom. Ekipi sta nato še naprej igrali dokaj odprto in napdalno, v 79. min. pa je Juventina spet povedla z Gambinom. Strandrežci so se verjetno preveč veselili vodstva in nekoliko »zaspali« prevsem v obrambi. Gostitelji so namreč to spretno izkoristili le tri minute kasneje in stanje spet izenačili.
Do konca tekme je preostalo premalo Časa, da bi se izid še spremenil.
1. AMATERSKA LIGA / V 24 KOLU
Primorje in Zarja brez zastojev, Vesni le točka
Proseško moštvo je z odlično igro premagalo Medeuzzo in obdržalo vodstvo na lestvici pred Bazovci - Križani četrti
Primorje - Medeuzza 4:1 (2:1)
STRELO ZA PRIMORJE: v 6. min. Stoka, v 13. min. Miclaucich, v 58. min. Sardoč, v 89. min. Štolfa.
PRIMORJE: BabiCH, Emili (Braini OD 80. min.), Guštin, Škabar, Mislej, Stoka, Štolfa, Sardoč (Kuk v 82. min.), Miclaucich, Krevatin, Pescatori.
Primorje je spet zaigralo odlično in vnovčilo tri zelo važne točke. Domačini so se oddolžili Medeuzzi za prekoč poraz v gosteh in kljub okrnjeni postavi nadaljujejo z dobrimi predstavami. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da mladinci uspešno nadomeščajo ostale igralce in zagotavljajo bodoči razvoj. Po porazu z Vesno je nedeljska tekma predstavljala zahtevno oviro in po petih minutah je že kazalo, da je domačini ne bodo premostili. Na srečo je reakcija ProseCanov kaj kmalu obrodila sadove. Le minuto kasneje je namreč Stoka izenačil, kmalu zatem pa je Miclaucich podvojil. »RdeCe-m-meni« so s hitrimi prodori večkrat spravili v težavo goste. Slednji so bili nevarni le s prostimi streli (zadeli so tudi vratnico). V drugem polčasu, ko je veter pihal v hrbet domačinom, je postalo takoj jasno, da bodo igralci trenerja Bidussija brez težav obdržali prednost. Že v 13. min. je Sardoč s silovitim strelom iz daljine povečal razliko v golih in strl sicer skromen odpor gostov. Pred končnim žvižgom se je zasluženo vpisal med strelce še Štolfa in zapečatil izid. (S.M.)
Zarja - Reanese 2:0 (2:0)
STRELCA: Štrukelj v 19. min.,
Osmanhodžic v 39. min.
ZARJA: Cocevari, Dussoni, Titto-nel, Štrukelj, Kalc, Sclaunich, Osmanhodžic, Altaraz, Prisco, To-gnetti, Gregorič.
Zarji je zadostoval le prvi polčas, da je spravila na kolena povprečnega nasprotnika kot je bil nedeljski Reanese. Slednji je pokazal nekaj veC le prvih 15 minutah, ko je skušal zarjane potisniti na lastno polovico igrišča in ogrožati Cocevarijeva vrata. V nadaljevanju tekme in posebno po Štrukljevem golu z glavo na predložek Titto-nela v 19. minuti, pa je Zarja prevzela pobudo, imela terensko premoč in stalno napadala. V. 29. minuti je Osmanhodžic iz prostega strela zadel prečko, a isti igralec je 10 minut pozneje z lepim točnim strelom podaril Zarji drugi gol.
V drugem polčasu ni bilo veC pravega boja na igrišču, kajti Zarja je imela stalno terensko premoč in opaziti je bilo, da se ni več tako trudila, kot v prvem polčasu, čeprav je do konca tekme imela še nekaj zrelih priložnosti, ki jih Gregorič, Tognetti in Prisco niso znali izkoristiti. (I.Ž.)
Aurora - Vesna 1:1 (0:1)
VESNIN STRELEC: Zocco v 30. min.
VESNA: Zemanek, Giovini, Grassi, Mantovani, Soavi, Leonardi, Lako-seljac, N. Sedmak, Zocco, Zerial, P. Sedmak.
Kriška Vesna si je pred gostovanjem pri Aurori ob etala več kot bomo točko, saj je igrala proti moštvu,
ki je predzadnje na lestvici in že obsojeno na izpad iz lige. Vesna pa tokrat ni igrala, kot zna in zmore, poleg tega pa je naletela na izredno nerazpoloženega sodnika, ki je prevsem v drugem polčasu krepko oškodoval kriško ekipo.
V prvem polčasu so Križani kronali svojo terensko premoč v 30. minuti z lepim golom, ki ga je dosegel Zocco z glavo na predložek Padaona. Tudi v nadaljevanju so Križani stalno imeli podbudo v svojih rokah, gostitelji pa so izenačili v 15. minuti z enajstmetrovko, ki jo je dokaj dobrohotno »podaril« sodnik domačemu moštvu.
2. AMATERSKA LIGA
Mariano - Primorec 2:2 (2:0)
PRIMORCEV STRELEC: Granieri v 55. in 80. min.
PRIMROEC: A. Corona, Frasson, Voltumo, Peres, Gargiuolo, Naperotti, Apuzzo, Bulich, Predonzan (od 80. min. Bolci), Granieri, M. Corona.
Trebenska ekipa je na težkem gostovanju v Marianu dosegla dragoceno točko in je tako še naprej na 11. mestu skupno z Villessejem, ki je v nedeljo igralo doma neodločeno s San Lorenzom.
Po prvem polčasu je že vse kazalo, da bodo Trebenci ptegnili krajši konec na tem gostovanju. Primorec pa je z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti v drugem delu tekme najprej zmanjšal zaostanek s krasnim Granierijevim golom, isti igralec pa je 10 minut pred koncem srečanja izdi celo izenačil.
IZIDI IN LESTVICE
Promocijska liga
IZIDI 24. KOLA: Aiello-Juventina 2:2, Cussignacco-Pro Fiumic. 1:0, Manzano-Rivignano 1:1, Ponziana-Flu-mignano 2:2, San Luigi-Mossa 0:1, Sovodnje-Ruda 1:0, Staranzano-San Canzian 2:1. T orviscosa-Maranese 0:0.
VRSTNI RED: Rivignano 43, Juventina 42, Staranza-no 42, Sovodnje 41, Mossa 40, Aiello 38, Manzano 35,-Maranese 35, Ponziana 33, San Canzian 33, Flumigna- , no 32, Cussignacco 32, San Luigi 27, Ruda 18, Torvi-scosa 12, Pro Fiumicino 10.
PRIHODNJE KOLO: Juventina - Cussignacco, Pro Fiumicello - Sovodnje.
1.	amaterska liga
IZIDI 24. KOLA: Aurora B - Vesna 1:1, Basaldella -Rorreanese 2:0, Buiese - Tavagnacco 0:1, Cividalese -Opicina 0:0, Pagnacco - Forgaria 1:0, Pradamano -Union 911:5, Primorje - Medeuzza 4:1, Zarja - Reanese 2:0.
VRSTNI RED: Primorje 45, Zarja 44, Basaldella 40, Vesna 37, Union 91 35, Pagnacco, Forgaria in Medeuzza 34, Reanese 33, Torreanese in Cividalese 31, Opicina 30, Buiese 26, Tavagnacco 25, Aurora B 16, Pradamano 15.
PRIHODNJE KOLO: Vesna - Medeuzza, Opicina -Zarja, Union 91 - Primorje.
2.	amaterska liga
IZIDI 23. KOLA: Campanelle Prisco - Azzurra 2:2, Mariano - Primorec 2:2, Medea - CGS 2:1, Portuale -Como 1:3, Pro Romans - Domio 0:1, Roianese - Moraro -0:2, Villesse - San Lorenzo 0:0.
VRSTNI RED: Como 49, San Lorenzo 48, Domio 45, Medea 40, Pro Romans 37, Mariano 36, CGS 29, Moramo 27, Azzurra 25, Portuale 23, Villesse in Primroec 20, Roianese in Čamp. Prisco 15.
PRIHODNJE KOLO: Primorec - Campanelle Prisco.
3.	amaterska liga
Skupina F
IZIDI 21. KOLA: Begliano - Fogliano 2:4, Castions -Azzurra 2:0, Ontagnanese - Grado 1:2, Pieris - Mladost 0:1, Sagrado - Villa Vicentina 1:0, San Vito - Tore 1:2, Strassoldo - Terzo 2:0.
VRSTNI RED: Torre 46, Mladost 44, Sagrado 42, Strassoldo 40, Fogliano 32, Villa Vicentina 31, Beglinao 27, Castions in Azzurra 25, Pieris in Ontagnanese 22, San Vito 19, Terzo 17, Grado 13.
PRIHODNJE KOLO: Mladost - Begliano.
Skupina G
IZIDI 21. KOLA: Aurisina - Kras 0:0, Breg - Servola 6:2, Cus - MOntebello Don Bosco 0:3, Union - Romana 0:1, Venus - Dolina 2:4, Vermegliano - Gaja 0:1.
VRSTNI RED: Kras 48, Breg 46, Gaja 45, Vermegliano 41, Romana 37, San Vito 36, Cus 27, Servola 25, Aurisina 20, Montebello Don Bosco 16, Dolina 15, Union 12, Venus 10.
PRIHODNJE KOLO: Dolina - Aurisina, Gaja - Union, Kras - CUs, Romana - Breg.
TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV
3. AL / GORIŠKA IN TRŽAŠKA
Izredno ugoden obračun naših ekip
Slovenske enajsterice so letos že večkrat dosegle lep skupinski uspeh, tako da bo letošnja sezona gotovo dolgo ostala v spominu navijačem. To velja tudi za nedeljsko kolo. V 11 srečanjih so naše ekipe zbrale 25 točk (najboljši izkupiček pa je bil 11. februarja z 28 točkami) in nobena ni izgubila (kot se je zgodilo 7. in 21. januarja letos). Preidimo zato takoj na posamezna prvenstva.
V	promocijski ligi so Standrežd (ocena 7) dosegli drugi zaporedni remi in tako še vedno zaostajajo za vodilnim Rivignanom le točko. Dve točki za vodilnim pa so Sovodenjci (7+), ki so po štirih kolih ponovno okusili zmago.
V	1. AL so ProseCani (8) takoj reagirali na poraz proti Vesni in nasuli Medeuzzi kar 4 zadetke in tako dosegli 12. prvenstveno zmago. Primorje je seveda še trdno zasidrano na'vrhu lestvice in ima točko prednosti pred Bazovci (7/8), ki so dosegli drugo zaporedno zmago in 13. prvenstveno. Z gostovanja proti zadnjeuvrščeni Aurori pa se vračajo Križani (6) le s točko in imajo tako kar 8 točk zaostanka za vodilnim.
V	2. AL so Trebenci (7/8) nadoknadili kar dva zadetka zaostanka in tako lahko se upajo na obstanek v ligi.
V	3. AL (tržaška skupina) pa so se stvari na vrhu nekoliko zamotale. Kras (6) je namreč proti trdoživemu Juniorju dosegel 6. letošnji remi in ima le dve točki prednosti pred razigranimi Brežani, ki so premagali Servolo s teniškim izidom. Kras ima tudi tekmo veC. Tudi gajevd (7/8) ne popuščajo in so v gosteh dosegli 14. prvenstveno zmago. Dolinčani (8) pa so proti Ve-nusu dosegli prvo zmago v gosteh in prvo
zmago v povratnem delu prvenstva. Doberdobci (7/8) so dosegli tretjo zaporedno zmago in peto v zadnjih sedmih srečanjih, vodilni Torre pa ne popušča in ekipi še vedno ločita dve točki. Prihodnjo kolo bo zanimivo predvsem na srečanjih Union -Primorje, Primorec - Campanelle in Romana - Breg.
Statistični podatki: Odigrana srečanja: 11; zbrane točke: 25 (7 zmag, 4 remiji, noben poraz); dani zadetki: 24; prejeti zadetki: 10.
Zanimivosti: Najvažnejša novost letošnjega prvenstva je brez dvoma dodelitev treh točk za zmago. Kako pa bi bilo, Ce bi zmaga veljala, kot v preteklih letih, dve točki? Stvari se ne bi bistveno spremenile.
Promocijska liga: Staranzano 32 (42), Ri-vignano 31 (43), Juventina 31 (42), Sovodnje 30 (41). 1. AL: Primorje 32 (45), Zarja 31 (44), Basaldella 28 (40), Vesna 28 (37). 2. AL: Primorec 15 (20), Roianese 12 (15), Campanelle 13 (15). 3. AL: Kras 34 (48), Breg 33 (46), Gaja 31 (45), Dolina 12 (5), Tone 32 (46), Mladost 31 (44).
Prva številka je za zmago, ki velja dve točki, v oklepaju pa je trenutna lestvica.
Strelci: Miclaucich 15, Smilovich 13, Gregorič, Šircelj in Lacalamita 11, Pescatori, Ozmanhodžič, Zocco in P. Gergolet 10.
Postava tedna: Zanier (Mladost), Cemic (Sovodnje), Leban (Gaja), Štrukelj (Zarja), Kozina (Dolina), Sardoč (Primorje), Štolfa (Primorje), Montina (Juventina), Granieri (Primorec), Švara (Dolina), Sirčelj (Breg).
E.B.
Na sliki: strelec Primorja Miclaucich po nedeljskem drugem golu (Foto KROMA)
Mladost uspešna v Pierisu Breg dosegel kar 6 golov Gaja zmagala v gosteh
Kras izenačil, Dolina premagala Venus
NA GORIŠKEM
Pieris - Mladost 0:1 (0:1)
STRELEC: Blason.
MLADOST: Trevisan (Zanier), Argentin, D. Gergolet (Bressan), Zimolo, Zin, Poropat (Monticolo), Sita, Fontana, Blason, Pelli-cani, P. Gergolet.
Doberdobci so zasluženo zmagah, predvsem z boljšo igro od gostiteljev, ko so tudi z Blasonom v 15. minuti dosegli gol. V drugem polčasu so bili domačini boljši, čeprav so od 60. min. igrali v desetih (zaradi izključitve enega igralca). Pet minut pred koncem je Pieris imel na razpolago enajstmetrovko, ki pa jo je zastreljal.
NA TRŽAŠKEM
S po tremi zadetki v obeh polčasih so Brežani odpravili tokrat zares skromno Servolo. Srečanje je potekalo enosmerno in le ko je bil izid že na varnem, so gostje dosegli dva zadetka. Sodnik je dosodil kar dve 11-metrovki. V borbenem srečanju je Dolina premagala Venus. Dolinčani so prvi povedli, a domačini so kmalu izenačili. Nato pa so se igralci trenerja Trona, ki je končno razpolagal s skoraj vsemi igralci, še trikrat zatresti nasprotnikovo mrežo. Proti zelo motiviranemu nasprotniku so krasovci iztržili točko. Srečanje je bilo nervozno in borbeno. Lacalamita in ostati pa so nekaj veC napadali in imeti veC priložnosti za zadetek. Žoga pa ni hotela v mrežo. Gaja se vrača iz Vermegtia-
na s predragoceno zmago. Tekma je bila izenačena. Domačini so bili tudi nekoliko živčni, tako da so ostati v desetih zaradi izključitve. Zmagoviti zadetek pa je dosegel Gombač deset minut pred koncem tekme nepo-srendo iz prostega strela.
Breg - Servola 6:2 (3:0)
STRELCI: Šircelj v 9. in 17. min., Naldi v 30. min., Paoletti v 51. min. (11-me-trovka), Renzi v 60. min (11-metrovka), Buzzi v 63. min., avtogol Fonzari v 69. min., Carone v 82. min.
BREG: Buranello, Paoletti, Maiorano (Giraldi), Lau-rica, Sancin, Chermaz, Švab, Vuk, Paoli, Naldi (Ca-massa), Sirčelj (Buzzi).
Venus - Dolina 2:4 (0:1)
STRELCI: Švara v 43. min, Vollero v 47. min., Botteri v 49. min., Marassi v 63. min., S. D’Agnolo v 86. min in Gatta v 90. min.
DOLINA: G. D’Agnolo, Botteri, Zobec, Ota (Babu-dri, Canazza), Pečar, Kozina, Marussi, S. D’Agnolo, Švara, Udovicich, Curzolo.
Junior Aurisina - Kras 0:0
KRAS: Rebez, Berliavac, SuC, Al. Majcen, Vatta (Martino), Coccoluto, Chies, Lacalamita, Rebetz, Macor, Norbedo.
Vermegliano - Gaja 0:1
(0:0)
STRELEC: Gombač v 80. min.
GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Veglia, Castro, Krajevic (Giursi), M. Kalc, (Subelli), GombaC, Vrše (Pugliese), Musolino, Smolovich.
E.B.
KOŠARKA / KONČNICA B LIGE
Jadran klonil pred močnejšim
Biella sedaj sama na vrhu lestvice
Ekipa Ing Sviluppo Biella je v soboto v Trstu v 3. kolu končnice B lige povsem zasluženo premagala Jdrano-vo moštvo in je tako, ob istočasnem porazu Rianldija iz Padove v San Laz-zaru, ostala sama brez poraza na vrhu lestvice. Vsaj po tem, kar je Biella pokazala v Trstu, je na gotovo glavni kandidati za prestop v višjo ligo.
S tem so se morali sparijazni tudi številni navijači, ki so si ogledali sobotno srečanje. Jadranovcem je bil res usoden začetek drugega polčasa, ko so fizično in tudi glede zbranosti povsem popustili, na dlani pa je bilo, da so imeli nasprotni odličenga nasprotnika, ki je igral taktično skoraj brezhibno. Minessi, Savio in Muzio pa so ob vsaki akciji z izredno natančnostjo polnili Jadranov koš, tako da so si skoraj v hipu priigrali okoli 20 točk prednosti, ki so jih nato tudi brez težav ohranili do konca srečanja.
Sobotna tekma je tudi pokazala, da igrati brez visokih igralcev (Samec je še poškodovan, Arena je z vročino se-
del na klopi, Calavita je zaradi poškodbe le s težavo lahko skakal), je v tej konkurenci in proti tako modnemu nasprotniku skoraj nemogoče. Komaj so jadranovd nekoliko popustih (to pa se je zgodilo v začetku drugega polčasa), so Savio in soigralci to takoj izkoristili in si v hipu z delno razliko 11:0 zagotovili zanesljivo vodstvo in nato tudi povsem zasluženo zmago. To pa je tudi moč in odlika vseh »velikih« moštev, kot je v tej kategoriji prav Biella.
Jadranovd bodo tudi v prihodnjem kolu igrali doma, torkat proti Gosmo-gasu iz Forlija, ki je doslej v tem »play-offu« še brez točke.
IZIDI 3. KOLA: Motomalaguti - Ri-naldi 81:78, Cosmogas - Gesteco 67:83, Jadran TKB - Ing Sviluppo 77:96.
VRSTNI RED: Ing Sviluppo Biella 6, Rinaldi Padova in Jadran TKB 4, Gesteco Čedad in Motomalaguti San Laz-zaro 2, Cosmogas Forh' 0.
PRIHODNJE KOLO: Biella - Rinaldi, Motomalguti - Gesteco, Jadran TKB -Cosmogas.
KOŠARKA / C2 IN D LIGA
Borovci so dolgo vodili, a so spet ostali praznih rok
Dom v derbiju zamudil zadnji vlak - Cicibana še vedno prva
V	košarkarski C2 in D ligi se negativni trend, ki traja že nekaj tednov, tudi tokrat žal ni prekinil, saj so nasmejani zapustili igrišče le Kontoveld po zmagovitem derbiju z Domom, važno tekmo so zgubili cicibonaši, nov poraz Bora Radenske pa je skorajda zapečatil usodo našega edinega tretjeligaša.
V	mestnem derbiju z Bar-colano, ki se ravno tako na vse kriplje bori pred izpadom, so borovci igrah zelo odločno in z Barinijev v ospredju držah niti igre v svojih rokah že od začetka dalje. Krečičevo moštvo je že imelo deset točk naskoka, a Barcolana je v zadnjih minutah pritisnila in vse se je odločilo v zadnjih 50 sekundah. Poleg napak so borovce pokopale tudi sodniške odločitve, zlasti štiri sekunde pred koncem, ko sta Spado-niju dosodila prekršek v napadu pri stanju -1. Zaradi odveč-
nih pritožb, ugovarjanja in pretirane živčnosti so si plavi tedaj prislužih kar tri tehnične napake in domači košarkarji so lahko dosegh svojo najbolj pomembno letošnjo zmago. Borov tabor je zajelo malodušje, a do konca manjka še osem tekem, torej možnih 16 točk.
Kaže, da igra Cicibona letos vsekakor pod srečno zvezdo, saj so plavobeli, novemu tesnemu porazu navkljub (tokrat pa sta jo zagodla tudi sodnika), vsekakor obdržali prvo mesto, saj je Santos povsem nepričakovano klonil doma (Ach iz Ronk postaja največje presenečenje sezone), tako da si je trener Furlan tokrat lahko močno oddahnil. Nedvomno pa zaskrblja slaba forma Cici-bone, čeprav je štiri poraze v zadnjih šestih tekmah doživela vsakič v zadnji minuti po dolgem in tudi uspešnem zasledovanju.
KOŠARKA / IZIDI IN LESTVICE
Moška C2 liga
IZIDI 22. KOLA: Barcolana - Bor Radenska 104:97, Manzano - Arte 72:63, Pagnacco - Marti-gnacco 105:90, Intermuggia - Ardita 83:93, Porcia -Sgt 82:71, Staranzano - Udinese 93:72, Spilimbergo -Hala San Marco 84:90, Virtus - Pom 74:80.
VRSTNI RED: Martignacco 38, Pom Tržič36, Manzano 34, Itala San Marco in Porcia 30, Ardita 26, Pagnacco 24, Staranzano 22, Intermuggia in Spilimbergo 20, Udinese, Sgt in Barcolana 18, Bo Radenska 12, Virtus in Arte 6.
PRIHODNJE KOLO: Bor Radesnak - Spilimbergo.
Moška D liga
IZIDI 21. KOLA: Cus Trst - Libertas 87:75, Grado -Cicibona Helvetius 95:94, Mer 1904 - Largo Isonzo 79:77, Senators - Scoglietto 80:78, KOntovel - Dom Agorest 94:87, Lega Nazionale - Ach Trst 84:76, Mo-mo Gio - Goriziana neod, Santos - Ach Ronchi 56:62.
VRSTNI RED: Cicibona Helvehus 34, Santos in Cus Trst 32, Goriziana 30, Grado 28, Dom Agorest in Ach Ronchi 24, Kontovel 22, Mer 1904 20, Momo Gio 16, Libertas, Senators in Lega Nazionale 12, Sco-glietto 8.
PRIHODNJE KOLO (23.3.): Kontovel - Grado, Dom Agorest - Cicibona
Se drugje letos je Kontove-lu uspelo odbiti žilav napad Doma, ki je tako zamudil poslednji vlak. Derbi je bil zanimiv in privlačen, brez taktiziranja in v slogu »teči in meči«. Nekoliko presenetljivo so več od tega imeh Kontovelci, ki so nastopili v okrnjeni postavi, zaigrali pa so mnogo bolj skupinsko. V soboto pa je na vrsti se zadnji letošnji derbi, tokrat med Domom in Cicibono.
Barcolana - Bor Radenska 10:4:97 (53:55)
BOR RADENSKA: Spado-ni 2 (2:4, -, -), Susani 19 (7:8,
6:10, 0:1), Perčič 2 (0:5,1:3, -), Barini 22 (8:11, 7:14, -), M. Simonič 19 (3:4, 8:10, 0:1), Bos-ser n.v., Rasman 5 (3:3,1:1, -), Pettirosso 3 (1:2,1:2, -), Grbec 10 (2:2, 4:10, -), Debeljuh 15 (6:8,3:7,1:2); trener Krečič.
PETERKA TEDNA: Stefan Persi (Cicibona), Ivo Emili (Kontovel), Pavel Kralj (Kontovel), David Barini (Bor), Jan Godnič (Kontovel).
REZERVNA PETERKA: M. Corsi (Dom), J. Budin (Jadran), D. Pregare (Jadran), M. Simonič (Bor), V. Jarc (Dom).
Vanja Jogan
ODBOJKA / DEŽELNE LIGE
Moška C2 liga
IZIDI 18. KOLA: Prata - Eltor 1:3 (14:16, 9:15, 15:13, 3:15), Bor Fortrade - Porcia 1:3 (4:15, 15:13, 6:15, 14:16), Tomana - Grado 1:3 (7:15, 14:16, 15:7, 12:15), Maniago - Rojalese 0:3 (4:1q, 12:15, 8:lp), VBU Videm - Prevenire 3:1 (11:15, 13:15, 15:6, 13:15), Ideal Sedia Buia - Itely Fojda 3:0 (15:11, 15:13, 15:4), Mossa - 01ympia CDR 1:3 (15:9,6:15, 9:15, 6:15).
VRSTNI RED: Eltor San Giovanni al Nahsone 34, Porcia 32, Buia 28, Rojalesae 24, 01ympia CDR 22, VBU Videm 20, Prevenire in Bor Fortrade 18, Itely Fojda 16, Torriana in Grado 14, Mossa 6, Maniago 4,
PRIHODNJE KOLO (23.3.): 01ympia CDR - Porcia, Itely - Bor Fortrade.
Ženska C2 liga
IZIDI 18. KOLA: Asfjr - Sokol 1:3 (15:9,13:15, 8:15, 7:15), Dragon pub - Fiume Venelo 1:3 (15:9, 8:15, 7:15, 12:15), Vivil - CUS Udine 3:0 (15:7,15:9,15:11), Risto-rante del Doge - Martignacco 0:3 (15:17, 8:15, 5:15), 01ympia K2 šport - Torriana 2:3 (11:15, 3:15, 15:10, 15:12,11:15), Tarcento - Farra 3:0 (15:4,15:13, 15:12), Mercato Selz - Rivignano 3:0 (15:10,15:13,15:7).
VRSTNI RED: Martignacco 32, Torriana 30, Tarcento in Vivil 24, 01ympia K2 šport 22, Del Doge Co-droipo 20, Sokol in Fiume Venelo 18, B Mercato di Selz Tržič in Farra 16, Dragon Pub 10, Asfjr in Rivignano 8, CUS Udine 6.
PRIHODNJE KOLO: Sokol - 01ympia K2 šport
Moška D liga
IZIDI 14. KOLA: Club Altura - Espego 3:1 (15:8, 6:15, 15:8, 15:5), SanfAndrea - Korting 3:2 (15:12, 15:9,11:15, 6:15,17:lg), Nuova Pahavolo - Rozzol 1:3 (13:15, 15:12,11:15, ll:lg), Ach Ronchi - San Sergio 1:3 (13:15,15:5,11:15,13:15).
KONČNI VRSTNI RED: Club Altura 24, Nuova Pahavolo 20, Espego in Rozzol 16, San Sergio 14, Ach Ronchi in SanfAndrea 10, Korting 2.
Ženska D liga
IZIDI 14. KOLA: Virtus - Morarese 3:1 (15:2,12:15, 15:6, 15:0), Val Zadružna banka - Gonars 2:3 (15:9, 10:15, 15:1, 11:15, 16:18), Koimpex - Altura 3:0 (16:14, 15:7, 15:12), Fiumiceho - Sgt 3:0 (15:7, 15:8, 15:3). Sloga ni igrala.
VRSTNI RED: Gonars in Val Zadružna banka 20, Fiumiceho 18, Virtus 14, Altura 12, Sgt 10, Sloga in KoMpex 8, Morarese 2.
PRIHODNJE KOLO: Sgt - KoMpex, Altura - Val Zadružna banka, Morarese - Sloga.
Obvestila
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 24. t.m., avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 29. športnih iger. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ulica 131 - Opčine danes in jutri od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št 212859 in 299573.
SD GRMADA
vabi člane in prijatelje na 9. redni občni zbor, ki bo v petek, 22. t.m., ob 20.30 v društvenem sedežu v mavhinjah.
SK DEVIN
obvešča člana, ki bi se želeli udeležiti veleslaloma za zimske Športne igre, ki bo 24. t.m. na Trbižu, naj se javijo najkasneje jutri, 20. trn. do 21. ure na telefon 220423.
ODBOJKA / REORGANIZACIJA DRŽAVNIH PRVENSTEV SPROŽILA VERIŽNO REAKCIJO
»Mala revolucija« v deželnih ligah najbolj osrečila Slogo in Koimpex
Oba naša čertrtoligaša sta se (skoraj) otresla skrbi glede obstanka - Tretjeligaši na varnem
Teden dni po reorganizaciji državnih odbojkarskih prvenstev je deželna odbojkarska zveza sprejela sklep o spremembah tudi v deželnih ligah. Po novem se je tako število izpadov iz C2 v D ligo od napovedanih štiri zmanjšalo na dva, iz ženske D lige pa bo v 1. divizijo izpadla le zadnjeuvrščena ekipa iz vsake od obeh skupin. Ta odločitev še posebej ustreza odbojkaricam Koimpexa in Sloge, ki so si tako že zagotovile obstanek v ligi, play out pa je ukinjen. Odbojkarice Vala Zadružne banke so v soboto proti Gonarsu zamudile lepo priložnost, da bi si predčasno zagotovile uvrstitev v končnico za napredovanje. Odločilno bo najbrž srečanje zadnjega kola rednega dela v Sovo dnjah proti Volvu Abetini iz Fiumicella, ki ima zdaj le dve točki zaostanka za valovkami in je njihov edini resen konkurent v boju za drugo mesto.
Pri moških ostaja pravilnik v D ligi nespremenjen, kar pomeni, da se združena ekipa Korting po eni sami sezoni
dokončno vrača v pokrajinsko ligo, sezona pa se je prav tako končala tudi za Espego (na sliki), ki je porazu proti Club Alturi navkljub obranil tretje mesto, ki pa ne vodi nikamor.
»Pretres«, ki ga po obsegu vsekakor ni mogoče primerjati s spremembami v državnih ligah, se v bistvu ne tiče ostalih naših deželnih ligašev, kvečjemu je zdaj še bolj kot prej jasno, da nobenemu našemu tretjeli-gašu (Bor Fortrare, 01ympia CDR, 01ympia K2 šport in Sokol) ne preti izpad iz lige.
Novosti v deželnih ligah postavljajo v ozadje sobotno dogajanje v državnih prvenstvih, ki pa je bilo vseeno dokaj zanimivo. Odbojkarji Im-se so v B2 ligi doživeli tretji zaporedni poraz, od četrtega mesta pa jih še naprej ločijo štiri točke, ker je Sedico izgubil v Sassuolu. Proti San Mi-guelu so Goričani nastopili v preveč okrnjeni postavi, da bi lahko sodili o trenutni »temperaturi« moštva, vse pa bo jasno po sobotnem srečanju v Standrežu proti Cus Mo deni, ki ga
morajo Feri in ostali absolutno premagati, da ne poglobijo krizo, v katero so zašli.
V	moški Cl ligi so odbojkarji Koimpexa z dobrim nastopom prebrodili težavno obdobje s tremi zaporednimi porazi. Tekma s Cessaltom zlasti s psihološkega vidika ni bila najlažja, a slogaši so preizkušnjo uspešno prestali. Njihov najnevarnejši konkurent v boju za 4. mesto, ki po reorganizaciji prvenstev še vodi v višjo ligo, je trenutno Ponte nelle Alpi (minus štiri točke), vendar je za slogaši nastala prava gneča in tudi Soča Sobe-ma se še naprej lahko poteguje za uvrstitev v play off (5. in 6. mesto).
V	zelo ugodnem položaju so še naprej tudi slogašice, ki imajo v ženski Cl ligi šest točk prednosti pred petouvrščeni-ma Cavazzalejem in Cor-denonsom, hkrati pa jih od samega vrha še dalje ločita le dve točki. Cilj slogašic mora biti po našem mnenju »brezmadežno« napredovanje, to se pravi najmanj drugo mesto, ker konkurenca ni zanje takšna, da tega cilja ne bi mogle doseči, seveda pa bo dobrodošla tudi morebitna končna uvrstitev na eni od naslednjih dveh stopničk. Borovke iz tedna v teden slabšajo svoj položaj. Zamudile so že vse cilje (boj za vrh, šesto mesto), ker pa jih je reorganizacija rešila skrbi glede obstanka, je zmanjkalo tudi motivacij, vseeno pa si plave ne bi smele privoščiti žalostnega konca sezone, kakršen jim grozi po zadnjih rezultatih.
ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE
Moška B2 liga
IZIDI 18. KOLA: Bussolengo - Concesio 3:2 (15:12, 16:17, 15:12, 14:16, 15:9), Asola - Isola 3:2 (15:9, 16:17, 15:17, 15:11, 15:11), San Miguel - Msa 3:0 (15:7, 15:7, 15:4), Volley Pordenone - Carpi 3:0 (16:14, 15:10, 16:1(), Sassuolo - Sedico 3:0 (15:6, 15:11, 15:6), Cavriago - Marconi 3:1 (15:12, 7:15, 15:10, 15:8), Cus Modena - Colecchio 3:1 (15:10, 7:15,15:6,15:7).
VRSTNI RED: Sassuolo 32, Bussolengo 30, San Miguel 24, Sedico 22, Cavriago in Marconi 20, Imsa in Mura Asola 18, Isola Verona, Concesio in CUS Modena 16, Vohey POrdenone 14, Carpi 4, Colecchio 2.
PRIHODNJE KOLO (23.3.): Msa - Cus Modena, Bussolengo - Cavriago, Concesio - Sassuo)lo, Carpi -San Miguel, Sedico - Pordenone, Colecchio - Isola, Marconi, Asola.
Moška Cl liga
IZIDI 18. KOLA: Koimpex - Cessalto 3:1 (15:7, 15:6, 10:15, 15:13), Pahavolo Trieste - Legnago 3:0 (15:8, 15:6, 16:14), Povoletto - Santa Giustina 0:3 (7:15, 13:15, 8:15), Ponte nelle Alpi - Soča Sobema 3:1 (15:10, 8:15,15:12,15:6), Laguna light - Vivil 3:0 (15:9,15:1,16:14), Fosso - Nova Gens 3:0 (15:8,15:5, 15:11), Fincantieri - Moghano 0:3 (8:15, 6:15, 5:15).
VRSTNI RED: Moghano 32, Laguna Light in Santa Giustina 28, KoMpex 24, Ponte nelle Alpi 20, Pahavolo, Soča Sobema in Fincantieri 18, Fosso in Cessalto 16, Nova gens 12, Vivil in Povoletto 10, Legnago 2.
PRIHODNJE KOLO: KoMpex - Fosso, Soča Sobema - Povoletto, Cessalto - Laguna, S. Giustina - Fincantieri, Vivil - Ponte, Moghano - Legnago, Noventa -Pahavolo Trieste.
Ženska Cl liga
IZIDI 18. KOLA: Koimex - Volley 93 3:0 (15:9, 15:3,15:5), Bor Mercantile - Bmeters 1:3 (7:15,15:11, 10:15, 10:15), Cordenons - Fontane 3:0 (16:14, 15:4, 15:9), Conegliano - Dolo 3:0 (15:11,15:12,15:8), Ken-nedy - Porcia 0:3 (16:17, 10:15, 13:15), Codogne -Battaglino 0:3 (12:15, 4:15, 9:15), Cavazzale - demona 3:1 (15:10,15:4, 6:15,15:7).
VRSTNI RED: Battaglino 30, Porcia in KoMpex 28, Conegliano 26, Cavazzale in Cordenons 22, Codogne 20, Dolo in Vohey 93 14, Bmeters, Porcehana Bianca Humin in Bor Mercantile 12, Kennedy 10, Fontane 2.
PRIHODNJE KOLO: KoMpex - Codogne, Vohey 93 - Kennedy, Dolo - Cordenons, Fontane - Cavazzale, Porcia - Conegliano, Gemona - Bmeters, Battaglino - Bor Mercantile.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Torek, 19. marca 1996

Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Postalo vam bo jasno, da bi s postransko zaposlitvijo kakovost vašega rednega dela preveč trpela. Skušali boste najti kompromis, vendar boste ugotovili, da brez pomoti s strani ne bo slo,
BIK 21.4. • 20.5.: Vaša pozornost bo izostrena kot sokolje oko, zato boste opazili tudi nekaj, kar se vam je doslej zdelo preveč megleno, da bi s tem izgubljali čas. Skušajte obrniti oči Se navznoter.
DVOJČKA 21.5.* 21.6.: Vaše telo se bo na delovne pritiske odzvalo z utrujenostjo, zato boste ze kmalu začutili neodložljivo potrebo po temeljitem počitku. Ne odlašajte, sicer boste zamudili presenečenje.
RAK 22,6. - 22. 7.: V spopadanju s težavicami, M se vam bodo postavljale na pot, boste venomer ohranjali stik s svojim notranjim modrijanom in z njegovo močjo spoznali marsikako svojo skrito plat
IEV23.7.-23.8.: Zaželeli si boste, da bi bili delovni odnosi živahnejši, zato boste predlagali novost, M se je bodo razveselili prav vsi, le da nihče od njih ne bo mogel izbrskati dovolj volje.
DEVICA 24 8. * 22.9.: Sklenili boste, da je skrajni čas za osvoboditev izpod jarma odvisnosti od neke grde razvade. Sprva vam bo resda nekoliko škripalo, vendar vam bo naposled zagotovo uspelo.
TEHTNICA 23.9. -22.10.: Kljub številnim razlogom za črnogledost boste ohranili optimistično naravnanost in se z njeno pomočjo izmazali iz številnih neprijetnih situacij. Ohranite sij za vselej.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Začutili boste, da je skrajni čas za samospremembo, sicer vas bodo morali vzeti v roke drugi. A ker drugim ne zaupate, rum ne preostane nič drugega kot odločen spoprijem s seboj.
STRELEC 23. IT.-21.12.: V hrepenenju po višjih užitkih boste požirali megleno literaturo in iskali najkrajšo pot do blaženosti. Ce vam uspe, boste prvi. če vam ne uspe, pa Se zdaleč ne boste zadnji.
KOZOROG 22.12.- 20.1.: V vzdušju notranje gotovosti se boste lotili nečesa, cesar niste počenjali že vrsto let Ne sramujte se otroka v sebi, če vas bo po naključju prijelo, da bi se poigrali z otrokovo igračko.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: V svoji trmi boste tako zelo vztrajni, da bo osvajalec vaše trdnjave že kmalu obupal in se skrušeno vrnil v svoj sveti Tedaj boste v hipu spremeniti taktiko. Ne bo Se prepozno.
RIBI 20.2. - 20.3.: Dojeli boste, da vam bližnji nikakor ni hotel nagajati, želel je le, da se sami prepričate o resničnosti tistega, kar mu po krivem podtikate. Lastna šola je resnično najboljša.
RES VELJAMO ZA NAJBOU PAMETNE, TOPA TUDI OD ŽIVALI SE LAHKO MARSIKAJ NAUČIMO
Mačka za dobro počutje ne potrebuje alkohola in cigaret
Naj leži ali sedi - v njenem telesu ni nobene napetosti - Pretegovanje proti stresu
Živimo v času, ko je nasvetov na pretek. V sliki in besedi se srečujemo z različnimi življenjskimi napotki - dobrih zamisli je dovolj za vsako priložnost. Ce se vam zdi, da globoke teorije pogosto držijo toliko kot »mačji kašelj«, ostanite še malo pri mačkah in se zamislite. Imate težave? Kaj pa mačja modrost? Se želite prepričati o njeni učinkovitosti?
Dan v življenju mačke
Devet ur in štirideset minut na dan preživi mačka v spanju. Poleg tega si privošči dodatnih pet ur in štirideset minut za dremanje. Vsak dan se tri ure in štirideset minut posveti igranju in športu - lovu ali mačji kozmetiki - umivanju. Eno uro in štirideset minut se potepa. Od tega porabi dvajset minut, razporejenih čez cel dan, za prehranjevanje (podatki o srednjih vrednostih izvirajo iz raziskave nemškega združenja prijateljev mačk).
Zdaj opišite z nekaj besedami vaš umik: vseskozi hitite, da ne bi zamudili roka, hočete veliko narediti in biti uspešni, ste preobremenjeni in živite v stresu... Ali ni neverjetno, do kakšnih pridobitev se je z razvojem dokopal človek, najinteligentnej-še bitje na Zemlji!
Ce boste rekli, da se z mačkom ne moremo primerjati, boste imeli popolnoma prav. Saj še presti ne znamo!
Salo na stran: po mačkah se lahko v marsičem zgledujemo, tako moški kot ženske!
Svetovna prvakinja v sproščanju
Sproščanje je v našem »hitrem« času najpomembnejša disciplina. Težko boste našli koga, ki bo v njej prekosil mačko. Naj iztegnjena leži ali sedi - v njenem telesu ni nobene
napetosti. Cez nekaj časa spet vstane in se z užitkom pretegne.
In kaj nam preprečuje, da bi se ravnali po njenem zgledu? Tudi na najtežji dan lahko najdemo nekaj minut za sprostitev, na primer s pomočjo avtogenega treninga. In če - v nasprotju z muco - potrebujete razlago: vsak vrhunski športnik vam lahko pove, da je sprostitev
ključ do boljših izidov.
Gibanje na znak
Glede športa še tole: mačke na splošno veljajo za lenuhe. V resnici pa odlično obvladajo skakanje v višino in daljavo, odlično tečejo čez ovir, plezajo in lovijo ravnotežje. Nikoli ne opustijo treninga, čeprav se jim v nasprotju z nami večinoma ni treba samim preživljati.
Zakaj? Ker je mačka pozorna na znake svojega telesa. Natančno občuti, kdaj potrebuje pretegovanje in kdaj veselo valjanje. Nikoli ne bo pozabila na igro in zabavo (vaje za sproščanje),
in kadar »jadra« po stanovanju z vsemi štirimi v zraku, gotovo ve, kaj dela.
Danes vemo, da je usmerjeno, intenzivno gibanje najboljše zdravilo proti stresu. Veliko pomagajo že majhni koraki. Vas ne prime večkrat na dan, da bi se malo zvili, da bi vstali in se sprehodili? In zakaj tega ne storite - vas skrbi, kaj bo kdo rekel?
Zakaj?
Ali ne cenimo mačk tako visoko prav zato, ker utelešajo lastnosti, ki si jih želimo? Uravnovešenost, notranji mir, gibkost in ljubkost..
O mačjih zgledih, ki
vlečejo, bi se dalo še marsikaj reči. Je sploh treba omenjati, da muc za dobro počutje ne potrebuje alkohola in cigaret, še kave ne? In če iščemo svetovalca glede prehrane, smo spet pri mački: najraje ima odlično hrano v majhnih obrokih, razporejenih čez cel dan. Razen tega se tudi najljubšega prigrizka nikoli ne bo prenažrla - poje toliko, kot potrebuje. Da je jed veselje, mačku ni treba dopovedovati!
Možen je le en sklep: splača se poiskati in prebuditi »mačka v nas«. Z dobro voljo se bomo vzorniku vsaj nekoliko približali...
												m	■				a	|l||			
																					VdIVH ‘SWW 'Twa ‘V03V 'trvmicma ‘viao ‘HniN ‘laoavn ‘TLLVHAVN ‘VONTI 'V3TV 'S3AIN ‘VIS ‘VI biO ‘VHI ‘HVV ‘13V1S ‘NV ‘NOIV ‘ONVS 'VXACTT Vaaa ‘vmviAV ‘VNOTfl ‘oaavAONvis ‘>natN ‘vcica ‘varava ■OdSOOViNCIZmS ‘HOJvrausv ‘VDNELSISCti :OUABJOpOy\ ' A H I
/	MESTO NA SR. ŠVEDSKEM (JEKLARSTVO)	VOTEL GLAS VODE	CESKA TENISKA IGRALKA IHELENAI	PREBIVALKE IGA	SILVESTER KOMEL	MOŠTVO, EKIPA (NASA PISAVA)	JUNAK VERGILOVEGA EPA	OBDELAN KOS POLJA	UVOZNA ALI IZVOZNA DAJATEV	ANDREJA GRAŠIČ	AVTOR: SIMON BIZJAK	IT. MESTO V PIEMONTU (PENEČE SE VINO!	NENARAVNA PRIKAZEN	PONOVNA IZDAJA KNJIGE	MEDNARODNI UMETNI JEZIK	MESTO V S, ITALUI (DANTEJEV GROBI	MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI	VIJUGASTA ČRTA NAD CRK0	STROKOVNJAK ZA OCEANE, MORJA	RADKO POLIC	
OBSTOJ, BIVANJE											SESALNIK ZA PRAH										
											KONICA, BODICA										
:ERGOLESIJE-VA KOMIČNA OPERA																					
JU2N0AM. GRM, KI VSEBUJE KOKAIN					NEKD.IZR. POLITIČARKA					PREBIVALEC											
										MESTO V J. TURČIJI											
					SVIC. DRAMATIK IJOHANNES’																
PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA						NAUK0 LETALSTVU									STAROISLAND SKIKNJIZ. ZBIRKI					RUSKI VLADARSKI NASLOV	
															ORANJE						
ORGAN HOBOTNIC, SIP						FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE)					GLASBENA PRVINA	EGIPČANSKI BOG SONCA					ANTON NANUT			BIVŠA SL. ALPSKA SMUČARKA 7A.IC	
FR, PISATELJ! iaigermaine MADAMEDE)						DOMIŠLJAV PUHL0- GLAVEC	VELIKA EVROPSKA REKA, ELBE	OREL V GERM. MIT.				RAZKOŠNA HIŠA	RIM. BOGINJA JEZE				GLAVNO MESTO ZAHODNE SAMOE	VSE V REDU IANG.I			
								SLAVNOSTNA DVORANA					STGR.FIL0Z. ŠOLA					GERMANSKI BOG OGNJA			
TONE ANDERLIČ			ČLOVEKOVA NARAVA, ZNAČAJ	NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA	POŽELENJE, STRAST				SMUČARKA SITAR						SKRAJNI KONEC POL	VODNA RASTLINA					
									ZORANA ZEMLJA							SL. PEVKA (MAJDA!					
UTEŽNA MERA ZA DRAGE KOVINE IN KAMNE					SL. JEZIKOSLOVEC (IVAN)									VOJAŠKO POROČILO							
														KARL SCHRAN7							
VOH (STAR.)					KROGLA					P0PRAVUAC EL NAPELJAV IN NAPRAV											
PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA					BOG Z. SEMITOV, BEL					NIZOZEMSKO IME REKE MEUSE					IZRAELSKO PRISTANIŠČE						
																					•AžLLls>da
RAI 3
slovenski
program
F RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Koper
® RAI 1
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Dolce inganno (kom., ZDA ’37, i. K. Hepburn, F. Tone) Srečanje delavcev s pa-I pežem J. Pavlom 2. y Dok.: Divja mačka BHBa Vreme in dnevnik
Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualncf: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: 11 fatto Film: Serata di primave-ra (vodijo Luca Sardella, Janira Majellp, Sandro Vannucci)
Dnevmik
Aktualna oddaja: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 mlAdinska oddaja Green
Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Hg Poskusne oddaje
	Varjete za najmlajše		Nad.: Piccolo amore,		Otroški variete		Videostrani
	Potrebujem te		8.00 Valeria in Massimi-		Nan.: Super Vicky, 9.45		Japonske pravljice:
	Aktualne teme: Fuori dal		liano, 9.00 Un volto, due		Genitori in blue jeans,		Bremenski muzikantje
	denti (vodi F. Oppini)		donne. 10.00 Zingara,		10.20 MacGyver		Srce igraC, 3., zadnji del
	Rubrika o potovanjih,		10.30 Renzo in Lucia,	jljg	Aktualno: Planet		gledališke igre
	ekologija v gospodinjstvu		11.45 La forza deli’ amo-	njgjl	Nan.: TJ. Hooker		Billove prigode z rečno
	TG2 33,11.45 dnevnik		re, vmes (11.30) dnevnik .		Odprti studio		barko, pon. am. filma
	Aktualni variete: I fatti		Nan.: A cuore aperto	||jly	Aktualno: Fatti e misfat-		Poročila
	vostri (vodi G. Magalli)		Dnevnik		ti, 12.50 Šport studio		Lingo, pon. tv igrice
	Dnevnik, zdravje,vreme,		Rubrika o lepoti	IMjjj]	Otroški variete Giao ciao		Moj prvi video o ..., 1.
	14.00 rubrika o braju		Nad.: Sentieri		parade in risanke		del izobraževalne oddaje
	knjig, Quante storie flash		Film: Addio, signora Mi-		Varieteja: Colpo di fulmi-		Obzorja duha
	Aktualno: I fatti vostri		niver (dram., ZDA ’50)		ne (vodi A. Marcuzzi),		Neskončno slovo, drama
	Nad.: Quando si ama,		Aktualno: Perdonami		15.05 Generazione X (tel.		Mostovi, pon.
	15.10 Santa Barbara		Aktualne teme: Giorno		0369/56135)		TV Dnevnik 1
	Dnevnik		per giorno - Dan za		Aktualno: Planet		Kljukčeve dogodivščine
	Aktualna odd.: L’ Italia		dnem, vmes dnevnik		Nan.: Bayside School		Afriške živali, 3. del
	in diretta - Italija v živo,		Variete: Game Boat		Kolesarstvo: Tirreno-		Hanna Louisa, 5. del
	vmes dnevnik		Film: Bravados (vestern,		Adriatico		Aneta, 6. del Češke serije
	EP v zenski košarki: Pool		ZDA '58, i. Gregory Pečk,		Nan.: Primi baci - Inat-		Kate in Allie, 6. del
	Comense-Burges, vmes		J. Collins. S. Boyd)		tendu		Kolo sreCe, tv igrica
	(18.45) športne vesti		Film: Stefano quantesto-		Odprti studio, vreme,		Včeraj, danes, jutri
	Predstavitev Tg		rie (kom., It. ’93, r.-i. M.		18.45 Secondo noi, 18.50		Risanka
	Variete: Go-Cart		Nichetti, E.S. Ricci),		Šport studio		TV Dnevnik 2
	Nogomet: Roma-Slavia		vmes (23.30) dnevnik		Nan.: Baywatch		Brez žensk ne gre, 2. del
	Prga (pokal UEFA), vmes		Pregled tiska		Nogomet: Bordeaux-Miu-		angl. humor, nanizanke
	(21.15) dnevnik Tg2			Ni	lan (pokal UEFA)	j*®	Gore in ljudje
	Aktualno: Compagni di			EaEifl	Šport: oddaja o nogomet-		Roka Rocka
	banco - Sošolci	CANALE5		Ni	nih pokalih		Včeraj, danes, jutri
	Aktualna odd.: Mixer			EfcTm]	Aktualna oddaja: Patti		TV Dnevnik 3
	mladih				chiari (vodi Paolo Liguo-		Poslovna borza
	Dnevnik in vreme				ri)		Vdove, 7. del serije
	Ponoči, na trgu Italija		Na prvi strani, vreme		Italija 1 šport		Poročila
RAI 3
Jutranji dnevnik. Drobci Film: Mezzogiorno.. di fifa (kom., ZDA ’56) Oddaje Videosapere: Vstop prost. Zdravje, Ki-nematografija, Media/Mente, Mali muzeji, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Variete za najmlajše Bini Bum Bam in risanke Nan.: Viaggio fantastico Kviza: OK, il prezzo e
Nan.: Super Vicky, 1.50 I segreti di Twin Peaks
TELE 4
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Oddaja o živalih Dokumentarec Nan.: Scienza contro cri-mine
IMiTil	Dnevnik, 12.15 rubrika		giusto (vodi Iva Zanic-		Gospodarstvo
■	Telesogni		chi), 19.00 La mota della		Odprtri prostor
»Milil	Kljub vsemu moja Italija,		fortuna (vodita Mike		
H	13.35 VideoZorro		Bongiorno, A. Elia)		
	Deželne vesti,dnevnik Aktualno: Pred premiero		Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-	(5) MONTECARLO	
	Šport: pentatlon, od-		zia (vodita Lello Arena,		
	bojka, sabljanje		Enzo Jacchetti)		20.00, '22.30, 0.30 Dnev-
	Aktualno: Ob 5-ih zvečer		Film: Una figlia contro (		
gaj	Dok. odd. Geo		dram., ZDA ’94, r. P. Le-		nik, 13.30,19.50 Šport
	Variete: La testata		vin, i. Lindsay VVagner,		Film: Martedi grasso
	Dnevnik, deželne vesti		Chad Lovre)		(glas., ZDA ’58)
	Aktualno: 10 min., Blob		Večerni dnevnik flash		Variete: Tappeto volante
	Aktualno: Chi Pha visto?		Variete: Maurizio Costan-		Nan.: Parker Lewis
	(vodi G. Milella)		zo Show, vmes (0.00)		Aktualno: Zona blu
	Dnevnik, deželne vesti		dnevnik		Nogomet: Roma-Slavia-
RIS	Aktualno. Linea 3		Sgarbi quotidiani		Praga (pokal UEFA)
	Glasba: Pred premiero		Striscia la notizia		Nogomet: PSV Eindho-
Ekm	Dnevnik, pregled tiska,		Pregled tiska		ven-Barcellona
	nočna kultura, vreme		Nabožna oddaja		SP v umetnostnem dr-
	Variete: Fuori orario		Pregled tiska		sanju (iz Edmontona)
Slovenija 2
Euronevvs Tedenski izbor:
Magična moc živali, 4. del angl. dok. serije Alpe Jadran Nedeljskih 60 Dreyfus - obtožujem! plesna drama v koprodukciji SVT, Atrial, WDR in TVS 10 000 obratov Analitična mehanika Brez žensk ne gre, 1. del Okus po zločinu, 10. del Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji
Da ne bi bolelo: Pravo-cnasna diagnoza - upanje za ozdravitev Videošpon V žarišču Učitelj, 23. del Mojstrovine, pon. angl. dokumentarne oddaje Lara, rusko-nemski dokumentarni film Euronevvs
Euronevvs
Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »II piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola
Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Tv šola Euronevvs
Dokumentarna oddaja Alpe Jadran
Dialogi - oddajo pripravlja Ezio Giuricin Vsedanes Sconfini
Nočni sodnik, nanizanka
Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1216. del Dobro jutro IHIH* Poročila
Izobraževalni program Od nekovin do kislin Prehrana Zaščita okolja Poljub dobre volje ^ Zgodbica
Palčki nimajo pojma Poročila
Ljubezen, 204. del serije Nor na dekleta,
ameriški film Beži ja: Boris Sagal.
Igrajo: Elvis Presley, SheIIey Fabares in drugi.
Otroški program Kako živijo živali? Poročila
Od nekovin do kislin Otroški program:
Majhen veliki svet Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
81. del nadaljevanke Kolo sreče Po meri Dnevnik
Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Šepet ustvarjanja, dokumentarni film Poročila
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo;
10.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s simfoniki RTV Slovenija; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. RS.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7,25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne;
13.40	Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Stoletje improvizirane glasbe.
10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.00	Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Potrošniški SOS; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Daj, povej.,.; 15.00 Power play; 15.15 ■Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. z D. Mislejem - Mefom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, \R0ai8.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
Radio Koper
(italijanski program)
6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine;
8.40	32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci slamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iskanje večje domovine (E. Smotlak); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza;
12.40	2PS Rože majave; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: filh. orkester P. Costantinescu; 18.00 Dogodivščine podeželskega gledališča (r: M. Uršič); 18.40 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
X
' . . SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA
20
Torek, 19. marca 1996
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL
ZMEREN MOČAN
6
66
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
666
HLADNA
FRONTA
OKLUZUA

VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo je območje niškega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo in Skandinavijo pa območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi bo začel čez dan dotekati postopno bolj suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. ^
1030
DOLŽINA DNEVA
Soncg bo vzšlo ob 6.07 in zašlo ob 18.13. Dan bo dolg 12 ur in 06 minut.

Luna bo vzšla ob 5.56 in zašla ob 18.30. Mlaj bo danes, 19. marca, ob 11. uri in 45 minut
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 120 Rogla	150
Pokljuka	130
Vogel	190
Krvavec	140
Kranjska gora do 50 Kanin	do 290
Cerkno	180

Danes: ob 3.21 najnižje 45 on, ob 9.18 najvisje 44 cm, ob 15.24 najnizje -52 cm, ob 21.41 najvisje 54 cm.
hitri: ob 3.53 najvisje 47 on, ob 9.53 najvisje 42 cm, ob 15.53 najnizje 47 on, ob 22.08 najvisje 53 cm.
—
■V
Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo se imeli manjše težave, kot so nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost.
Na omenjenih smuciscih naprave obratujejo. Dostop do Ribniškega Pohorja je mogoč samo z zimsko opremo.
V
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
°C
500 m	3
1000 m	1
1500 m	0
2000 m	-2
2500 m	-5
2864 m	-6

150 cm do 180 cm
280-380 cm
Tveganje pred snežnimi plazovi je visokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po petstopenjski lestvici, odvisno od nadmorske višine. Najbolj nevarna so območja napihanega snega, kjer turni smučarji in pešci lahko sprožijo plazove suhega, kloža-stega snega. Povečala se je možnost zdrsov v jutranjem Času.
DANES
TRBIŽ

CELOVEC O 0/5
O
KRANJSKA GORA A 0/3	O
TRŽIČ 1/5
ČEDAD—O O ^4^	-^ KRANJ

GRADEC
2/6
O
S. GRADEC 1/4
MARIBOR
O 3/6
o PTUJ

OVIDEM 6/13
—^N. GORICA GORICA o 7/12 7/14 O V
6^
LJUBLJANA
3/7
POSTOJNA O 2/5
CELJE O 3/6
N. MESTO O 3/5 ^
ZAGREB
2/6
O
TRST
7/14
rv PORTOROŽ Z ~V
KOČEVJE
O	CRNOMEy

REKA
7/12

Slovenija: Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo šibka do zmerna Lmrja. Drugod bo večinoma oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, najvišje dnevne od 2 do 7 stopinj C. Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno bo, ponekod bodo občasno še rahle padavine. Popoldne se bo delno zjasnilo.
JUTRI
ČEDAD—
OVIDEM
6/11
CELOVEC
o KRANJSKA GORA _		/49
-2/5	TRŽIČ 1/7	
64	O KRANJ	
,N. GORICA	/4	°UUBUANA 2/8
o 7/10	POSTOJNA	
GRADEC
2/7
GRADEC
0/5
65
MARIBOR O 3/7
M. SOBOTA O 2/7
CELJE O 3/8
■JBE



reka 7/,o
N. MESTO O 3/8
KOČEVJE
o	ČRNOMELJ
O
ZAGREB 2/6
O
-S
°[\^
V Sloveniji: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Nekoliko topleje bo.
Obeti: V Cetitek bo večinoma sončno in Cez dan nekoliko topleje.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Film BBC o skritem ljubimcu »krepostne« kraljice Viktorije
LONDON - Mitu kraljice Viktorije kot »nepotolažljive in krepostne vdove« bodo kaj kmalu zadali hud udarec, ker bo državna radiotelevizijska družba BBC predvajala film o življenju te legendarne angleške kraljice.
Ko je februarja 1861 umrl njen ljubljeni soprog Albert, je bila kraljica stara 42 let. V javnosti je vedno dosledno odigrala vlogo žalostne in v Črnino odete vdove. Kot kaže pa je to bila le hinanvska vloga, ker se je užaloščena vdova kar dve desetletji tolažila s svojim škotskim pažem Johnom Brovmom, ki je bil pravo nasprotuje pokojnegA soproga Alberta. John Brovvn je bil namreč kmetavz in neotesanec, ki je ljubil viski, a je imel bržkone skrite vrline. O tem Čudnem razmerju se je šušljalo že v prejšnjem
stoletju, ker je bil Brovvn edini moški, ki je imel prost vstop v sobane kraljice Viktorije.
Seveda ni neizpodbitnih dokazov o tej prepovedani ljubezni med kraljico Viktorijo in njenim pažem, ker je kraljičin osebni tajnik Henry Pon-sonby po Brovvnovi smrti zažgal pažev dnevnik in njegove spomine. Družba BBC pa se je vseeno dokopala do dnevnika Brovvnovega brata Ar-cieja, v katerem so tudi razna kraljičina pisma. Iz vsega tega gradiva pa ne izhaja, da sta imela kraljica in njen paž spolna razmerja, ker pisma dokazujejo le romantično razmerje. Razni zgodovinarji pa ne verjamejo tej tezi, ker je po njihovem skregana z razredno logiko tedanjega Časa, pozabljajo pa, da je ljubezen slepa.
Koal je preveč, tako da jih bodo morali pobili kar 2.000
V Avstraliji je po zadnjih podatkih od 50 do 80 tisoč koal, na Otoku Kenguru pa je prišlo do prave demografske eksplozije, tako da bodo morali pobiti 2.000 koal. (AP)
Pismo preplulo 16.000 km
LONDON - Po treh letih je neka 11-letna Angležinja prejela odgovor na pismo, ki ga je v steklenici prepustila morskim vsalovom in toku. Steklenico je Vicki Thomas vrgla v morje v Bognor Re-gisu (južna Anglija), po treh letih pa jo je našel v zahodnoavstralskem Ge-raldtonu 29-letni Andrew Fitch. Steklenica je torej preplula 16 tisoč kilom-netrov. Ta podvig pa ne bo zapisan v Guinessovi knjigi rekordov, ker v njej ni postavke »pisma v steklenici«.
Preveč reklame
VVASHINGTON - Po zadnji javnomnenjski raziskavi je kar 79 odstotkov Američanov prepričanih, da je po televiziji preveč reklamnih vložkov. Raziskava je obenem ugotovila, da je 78 odstotkov intervjuvanih prepričanih, da reklamni spoti podcenjujejo inteli-genteni kvocient gledalcev.
»Premestili« bodo hišo pri daljnovodu
LONDON - V Comwallu bodo »premestili« hišo, ki se nahaja ob nekem električnem daljnovodu. Lastniki so to dosegli od občine na podlagi zadnjih medicinskih in bioloških ugotovitev glede nevarnosti elektromagnetskih polj za zdravje. Zapletlo pa se je glede izplačila stroškov. Zakonca VVood-man sta prepričana, da bi moralo stroške kriti elektrogospodarstvo.
Na zaledenelem Beringovem prelivu so bile 13. športne igre
Gary Garner igra golf na zaledenelem Beringovem prelivu med tradicionalnimi zimskimi športnimi igrami, ki so jih letos že trinajstič priredili na ameriški strani preliva (AP)